Deca so redukcija na sluhot

Marina Dav`eva ^akar

 Sluhot pretstavuva edna od najva`nite senzorni funkcii i edno
od najubavite setila na ~ovekot.

 Iako na toa ne se se}avame site nie kako mali deca sme u~ele
da slu{ame.
 Sme nau~ile da go pratime razgovorot na roditelite, postarite
bra}a iako ~esto pati so pote{kotii od okolnata bu~ava.
 Sme nau~ile da go usmerime svojot sluh na glasovite i zvucite
koi sme morale ili sakale da gi slu{ame.
 O{tetuvaweto na sluhot mo`e da zavr{i so nagluvost ili
gluvost, {to go namaluva na{iot kvalitet na `iveeewe i rabotna
sposobnost.
 Kakov e `ivotot ako ~ovekot nemo`e da ja
slu{ne pesnata na pticite !
Izu~uvaweto na auditivnata
percepcija potvrduva deka
decata go u~at maj~iniot jazik Auditivna Govoren
po pat na slu{awe. Tie go percepcija jazik
zapo~nuvaat `ivotot podgotveni
da zboruvaat. Pri ra|awe tie go
preferiraat maj~iniot jazik, gi
sakaat pesnite od majkata i
prikaznite koi gi slu{nale pred
da se rodat. sluh
~itawe
Pi{uvaqe
Kako e mo`no toa?

20nedeli
Pred ra|awe
o Vo prvite 6 mesci na `ivot bebiwata mo`at da
diskriminiraat mnogu govorni zvuci. Duri i onie koi ne gi
slu{aat vo nivniot doma{en jazik. Posle nekolku meseci
mozokot postanuva mnogu pomo}en analizator na govorot.
o Na krajot od prvata godina nastanuva funkcionalna
reorganizacija na mozokot za da se odvojat fonemite
spesifi~ni za jazikot koj se slu{a sekojdnevno. Ovaa
neuralna reorganizacija gi podobruva i uskladuva
fonetskite kategorii potrebni za razvitok na jazikot na
novorodenoto.
Novorodenite gi koristat nivnite fonetski kategorii
za formirawe i u~ewe na novi zborovi.
Fonetskata distinkcija prestavuva vodi~ za u~ewe
na nov zbor na 17 mese~na vozrast. Zaradi toa,
iskustvoto od slu{awe e kriti~en preduslov za
razvivawe na jazikot i govorot na maloto dete, a
auditivniot jazik e esencijalna osnova na ~itawe.
Figura 1. Sluhot kaj novorodenite e baza za adakvaten razvitok na
jazikot, a adekvatno razvivawe na jazikot e esencijalen za ~itawe.

Iskustvo od slu{ awe

Fonetski kategorii

Fonolo{ki procesi

Leksi~ko - semanti~na upotreba

^itawe i povisoko nivo na upotreba na

jazikot
 Terminologija
 Fonem - najmala va`na zvu~na edinica vo govorot.
 Fonetski - razli~ni zvuci koi gi formiraat zborovite
na jazikot.
 Fonolo{ki - Vo vrska so produkcija i upotreba na
govorni zvuci vo jazikot.
 Semanti~en - Vo vrska so zna~eweto na zborovite ili
grupa zborovi vo jazi~niot sistem .
Ako sluhot e sr`ta na govorot, kolkako treba
da bide slu{noto iskustvo za adekvatno
razvivawe na govorot?
 Prose~en broj na zborovi vo eden ~as
upateni na deteto od roditelite:
 21000 vo familija
 1200 vo raboten klas
 600 vo staratelska familija
Site novorodeni i deca dobivaat slu{no
iskustvo, okolu 20.000 ~asovi vo prvite 5
godini na `ivot za da ja kreiraat neuralnata
infrastruktura za pismenost (Dehane, 2009).
Ovie podatoci nasobrani od decata imaat
signifikantna implikacija za decata so
redukcija na sluhot.
 ^ove~koto su{testvo e organizirano taka da slu{a i da
zboruva samo dokolku zvu~nite signali pristignat do
mozokot (preku tehnolo{ki napravi kaj deca so
redukcija na sluhot) i ve`bawe za slu{awe i ~itawe.
Razvitok na auditivnniot nerven sistem : Nevidliv Akusti~en
Filter Efekt

Studiite za razvitokot na mozokot poka`uvaat deka

senzornite stimulacii na auditinite centri vo mozokot se
kriti~ni, va`ni i vlijaat na organizacijata na auditivnite
pati{ta vo mozokot.
Imixing na CNS poka`uva deka nekoi podra~ja vo
mozokot- primarnata i sekundarnata auditivna area - se
najaktivni koga deteto slu{a i ~ita. Govorno zvu~nata
struktura na jazi~nite edinici ja formira bazata za
razvivawe na ve{tinite na pismenost.
Defekt na auditivnite centri vo mozokot nastanuva
zaradi prolongiran nedostatok na auditivna
stimulacija, a auditivniot korteks e direktno
involviran vo perceppcija na govorot i
procesuirawe na govorot kaj ~ovekot.
Za da maturiraat auditivnite pati{ta mora da ima
akusti~na stimulacija rano, bidej}i maturacijata
na auditivnite pati{ta e preduslov za normalen
razvitok na jazikot i govorot kaj decata.
 Urgentni podatoci doa|aat od proektot vo
Kolorado koj poka`uva deka 90% od decata
rodeni so te{ka redukcija na sluhot, implantirani
pred 18 meseci se zdobivaat so razbirliv govor.
 Vo 80% od decata implantirani pome|u 2-4
godi{na vozrast }e se zdobijat so razbirliv govor.
 Samo 20% od decata so te{ka redukcija an sluhot
koi nosat slu{en aparat razvivaat razbirliv govor.
o Robins i sor. (2004) najdoa deka decata
ve{tinite gi sovladuvaat vo periodot koga
deteto biolo{ki nastojuva da go postigne toj
rezultat vo razvivawe na sinhronizacijata.
 Korektivna intervencija zna~i da ja opovrgneme
neuralnata organizacija koja mozokot predhodno
ja dobil i da go reorganizirame mozokot okolu
razli~nite stimuli.
 Modelot na korekcija e podolg , ima poslab ishod
bidej}i deteto e nadvor od neurolo{ka i psiholo{ka
sinhronizacija i od karakteristi~niot proces na
razvivawe. Pomislite kolku dolgo vreme treba na
vozrasen da nau~i da skija.
 Sovladuvawe na sekoja ve{tina zavisi od
kumulativnata praksa, sekoja nova ve{tina se
bazira na poslednata.
 Istiot koncept se odnesuva za kumulativnata
auditivna praksa.
 Zadocenata auditivna praksa vodi do zadocnet
razvitok na govornite ve{tini {to vodi do upotreba
na remedijalen - korektiven model, a ne
paradigam na razvitok.
 Nema ve{tina koja se zdobiva bez praksa.
 Decata u~at da odat so ve`bawe za odewe.
 Tie u~at da slu{aat preku ve`bi za slu{awe.
 Tie u~at da zboruvaat preku ve`bawe da
zboruvaat.
 Neophodni se ve`bi za zdobivawe na golem broj na
ve{tini.
 Da sumirame, neuroplasti~nosta e najgolema vo
prvite 3 1/2 godini na `ivot.
 Kolku e pomala vozrasta tolku e pogolema
neuroplsti~nosta na mozokot.
 Brziot razvitok na mozokot na novorodenoto
iziskuva brza intervencija :
 vklu~uvawe na amplifikatori
 sproveduvawe na programa koja }e go potikne
razvitokot na auditivnite ve{tini.
 Zatoa identifikacijata na novorodeno so redukcija
na sluhot mo`e da se smeta kako neurorazvojna
hitnost.
 Sluh nasproti slu{awe
Hearing versus listening
 Sluh zna~i akusti~na stimulacija na mozokot.
Vkulu~uva podobruvawe na odnosot signal -
bu~ava preku rakovodewe na sredinata i
koristewe na slu{na tehnologija.
 Slu{aweto se odnesuva na hotimi~ni akusti~ni
nastani.
1. Prvo mora da se obezbedi sluh , a potoa slu{awe.
2. Roditelite i rehabilitatorite mo`e da se fokusiraat
na razvitok na ve{tinite na slu{awe , na
strategiite , no samo posle kanalizirawe na
akusti~nite nastani vo mozokot preku
vklu~uvawe i programirawe na soodvetna
tehnologija - no ne pred toa.
 Model na redukcija na sluhot
 Redukcija na sluhot od bilo koj stepen kaj novorodenite i
decata mo`e da interferira so razvitokot na govorniot
jazik, ~itawe , ve{tini na pi{uvawe, i akademskite
performansi.
 Taka, redukcijata na sluh mo`e da se opi{e kako nevidliv
akusti~en filter koj gi izopa~uva ili eliminira zvucite koi
doa|aat , osobeno onie od dale~ina - duri i na mala
dale~ina.
 Negativnite efekti od redukcija na sluhot mo`at da bidat
vidlivi, no redukcijata na sluh sama za sebe e nevidliva i
zatoa lesno se ignorira ili potcenuva.
 Va`no e da se zabele`i deka humanite su{testva se
neurolo{ki “ wired” da razvijat govoren jazik i
ve{tini na ~itawe preku centralniot auditiven
sistem .
 Dizain na humanite su{testva
Sluh
Govoren jazik
^itawe i pi{uvawe
Akademski razvitok
Profesionalna fleksibilnost

Ova ne e dizain na humanite su{testva

Sluh: Jazik ^itawe Akademski Rabota
Auditiven razvitok
trening
 Mnogu odamna se smeta{e deka ~itaweto e
vizuelna ve{tina , no poslednite ispituvawa za
mozo~niot maping uka`uvaat deka primarnite
centri za ~itawe vo mozokot se locirani vo
auditivniot korteks, vo auditivnite delovi na
mozokot.
Zatoa mnogu deca koi se rodeni so redukcija na
sluhot i koga mozokot nema auditiven input, i
koga tie se mnogu mali imaat golemi pote{kotii so
~itawe duri i koga nivniot vid e dobar.
(Robertson , 2009).
Zatoa porano i mnogu poefikasno treba da im
ovozmo`ime na decata da se zdobijat so
zna~ajnite zvu~ni stimulacii i so postepeno
usmeruvawe na vnimanieto na deteto kon zvukot
da se zgolemat {ansite deteto da se zdobie zo
govoren jazik, pismenost i akademski ve{tini.
So tehnologijata i ranata auditivna intervencija
denes decata so o{teten sluh imaat ednakva {ansa
za razvitok na govorniot jazik, ~itawe i akademski
ve{tini kako i decata so normalen sluh.
 Zaklu~ok :
Pra{awe koe gi dvi`i tehnolo{kite i interventnite
preporaki.
Pra{awe koe treba da se postavi na
familijata e : Koja e Va{ata vizija za va{eto dete?
Vo 95% decata so redukcija na sluhot se rodeni vo
familii koi slu{aat i zboruvaat.
 Za da se razvie sluhot i zboruvaweto potrebno e :
1. Rana identifikacija i intervencija vo korist na neuroplasti~nosta i
razvivawe na sinhronizacija.
2. Vnimatelen , vo tek, soodveten audiolo{ki tretman.
3. Neposredna i postojana auditivna stimulacija na mozokot preku
tehnologija - za da se so~uva i razvie neurolo{kiot kapacitet.
4. Upravuvawe od profesionalec koj e visoko kvalifikuvan vo procesot za
razvivawe na slu{awe i govor, i preku tehnikite na roditelskiot trening.
5. Sledewe na profesionalniot trening sekojdnevno preku formalni i
neformalni auditivni, jazi~ni i kognitivni obogatuvawa.
6. Integracija i upotreba na auditivnite strategii vo sekojdnevni
interakcii so deteto za “ rastewe na mozokot na bebeto “.
 Auditiven sistem

Finata i ~esto dvosmislena funkcija na

sluhot mo`e da se podeli vo tri nivoa:
nekoncizno (primitivno) slu{awe , reakcija
na signal i govoren jazik.
 Nekoncizno slu{awe

 Sluh na primitivno nivo e slu{awe na sopsvenite

biolo{ki zvuci kako di{ewe, goltawe, `vakawe,
~ukawe na srceto, i pulsot.
 Slu{awe na ovie zvici doka`uva deka sme `ivi i
deka funkcionirame.
 Nekoi lu|e koi akutno go gubat svojot sluh mo`at
da do`iveat akutna psihoza kako rezultat na
~uvstvo na odvoenost od okolinata, vremeto i od
nivnoto sopstveno telo.
 Funkcija na signalna vnimatelnost

Vtoroto nivo na slu{awe e pomalku fino i se odnesuva na

monitorirawe na okolinata. Klasificirano kako ~uvsvo na
rastojanie, sluhot i vidot ni ovozmo`uvaat da znaeme {to se
slu~uva nadvor od na{to telo.
Nie ne sekoga{ mo`e da gi vidime nastanite koi se slu~uvaat
okolu nas. Bebeto koe le`i vo krevet mo`e da gi slu{a lu|eto
koi zboruvaat, lave`ot na ku~iwata, zvukot na televizorot,
kompjuterot, zvukot od kolite. Znaeweto {to se slu~uva
okolu nas potiknuva ~uvstvo na bezbednost, dodeka
neinformiranosta za okolinata mo`e da predizvika
anksioznost .
Zvuci od okolinata
Za nesre}a, lu|eto koi imaat redukcija na sluhot od
bilo koj stepen , duri i koga nosat soodvetni slu{ni
aparati imaat namalena mo`nost da slu{aat duri i
od pomalo rastojanie.
Slu{aweto od dale~ina stanuva problemati~no
bidej}i govorniot signal go gubi intenzitetot i
kriti~ite govorni elementi bidej}i signalot patuva
nadvor od negoviot zvu~en izvor.
 Kolku e pogolema redukcijata na sluhot tolku
poslabo slu{a od dale~ina.

 Zaradi namaluvawe na intenzitetot i integritetot

na zvukot od daleku decata so redukcija na sluh
imaat ograni~uvawe vo dobivawe na auditivni
informacii od okolinata. Ovie deca treba da se
nau~at na mnogu ve{tini koi drugite deca gi u~at
spontano.
Sekoj stepen na redukcija na sluhot
pretstavuva barira za dobivawe na
informacii od okolinata !!!
Govorna Komunikativna Funkcija
Decata u~at da zboruvaat preku
slu{awe.
Zatoa govornata komunikacija ne
se razviva prirodno ili kompletno
kaj decata koi neslu{aat dobro, iako
tehnologijata i auditivnite strategii
se kopristat za kvalitativno i
kvantitativno podobruvawe na
nivnata auditivna funkcija.
o Verbalniot jazik zavisi od sluhot i slu{noto iskustvo.
o Bidej}i vnatre{noto uvo e kompletno razvieno vo 5-tiot mesec na
gestacija , novorodenoto ima 4 meseci in utero auditivna stimulacija
pred da se rodi.
o Na aproksimativno 1 godina , posle 12 meseci ili 16 meseci ako go
ra~uname slu{aweto pred ra|awe interaktivno slu{awe , deteto so
normalen sluh po~nuva da gi ka`uva prvite zborovi.
o Vremeto na slu{awe nemo`e da se preskokne i deteto koe gi izgubilo
mesecite na pristap na mozokot zaradi redukcija na sluhot mora da go
nadoknadi. Mookot se zdobiva so intenzivno iskustvo od slu{awe za
pravilno da se organizira okolu zvu~niot signal.
 Audibilnost nasproti Razbirlivost
 Ima golema razlika pome|u audibilnost na signalot i
razbirlivost
na signalot.
 Govorot e audibilen ako ednostavno liceto mo`e da go
detektira
negovoto prisustvo.
 Za da govorot bide razbirliv liceto mora da bide
sposobno da ja
diskriminira govorno-zvu~nata distinkcija na
fonemite od
govornite zvuci.

 Govorot mo`e da bide audibilen , no ne i razbirliv za dete
duri i so minimalna redukcija an sluhot,
 Samoglaskite kako o,u imaat niskofrekfentna energija od
250 do 500 Hz.
 Samoglaskite nosat 90% od energijata na govorot.
 Soglaskite (f, s) se dosta slabi visoko frekfentni zvuci so
energija fokusirana od 2000- 4000 Hz.
 Konsonantite nosat samo 10% od energijata na govor no 90%
od informaciite se baziraat na diferencijacija pome|u
ovie zvuci .
Oktavata na 2000 Hz ja nosi najgolemata
koli~ina na govornite informacii.
Za da se slu{ne govorot jasno, mora dvete i
konsonantite i vokalite da se akusti~ki
dostapni.
Kaj licata so o{teten sluh te{ko gi slu{aat
tivkite, bezglasni zvuci i visoko-frekfentnite
samoglaski.
 Akusti~na osnova i deskripcija
Deteto gi raspoznava samoglaskite i soglaskite od govorniot
jazik.
 M - odgovara na 250 Hz plus minus oktava.
 U - odgovara na 500 Hz plus minus oktava.
 A - odgovara na 1000 Hz plus minus oktava.
 [ - odgovara na 2000 Hz plus minus oktava.
 S - odgovara na 4000 Hz plus minus oktava.
 I - go ima prviot formant , okolu 500 Hz ; vtoriot formant
okolu 2000Hz. Vtoriot formant mora da se slu{ne kako
slu{atelot bi napravil distinkcija pome|u samoglaskite od
napred i od nazad.
 Tivkiot interval e stvarno sedmiot „zvuk” koj e neophoden
za da se sledi fal{ pozitivniot odgovor.
 Mehanizmi na uvoto

Pri ra|awe auditivniot sistem na deteto so

normalen sluh e funkcionalen i kompletno
razvien (Northern & Downs. 2002).
Spesifi~no, strukturite na srednoto uvo se
razvieni i funkcionalni vo 37 nedela na
prenatalniot razvitok.
Mehanizmot na vnatre{noto uvo e razvien, kako
kaj vozrazen, i funkcionira vo 20 nedela na
prenatalniot razvitok. Nadvore{niot slu{en kanal
raste i prodol`uva da raste kako deteto raste se do
9 godini (Simmons2003, Wight,1977) .
Zatoa, normalniot razvitok na auditivniot
mehanizam vklu~uvaj}i ja i nevralnata slabost
zapo~nuva vo ranite nedeli na embriolo{kiot
razvitok. Uvoto se razviva od istiot embriolo{ki
sloj kako i centralniot nerven sistem ( Gordon
&Harrison 2005).
 Periferniot del se deli na tri dela:
1. nadvore{no,
2. sredno
3. vnatre{no uvo

 Centralniot del go opfa}a

 mozo~noto steblo i korteksot.
1.Nadvore{no
2.Sredno
3.Vnatre{no
 Postojat dva glavni procesi na slu{awe:
 a) transmisija na zvucite vo mozokot preku
nadvore{noto, srednoto i vnatre{noto uvo
 b) razbirawe na ovie zvuci koga edna{ }e bidat
preneseni vo mozokot.
 Pred da se razbere zvukot , prvo zvukot mora da
se slu{ne, sli~no kako {to voveduvaweto na
podatoci vo kompjuterot mu predhodi na nivnata
kompjuterska obrabotka.
Nema da ima zvu~na percepcija dokolku
nema senzorna evidencija za auditiven
input (Berlin & Weyand 2003, Boothroyd,
1977) .
Kako }e se o~ekuva deteto da u~i koga
informacijata e nekompletna? Mozokot
mo`e da se organizira samo okolu
informaciite koi pristigaat.
Tehnologijata na amplifikacija, kako slu{nite
aparati, personalnite FM sistemi, ili saund - field
sistemi i biomedicinskite napravi kako kohlearniot
implant site mo`at da se smetaat kako kejbord -
kako mesto za navleguvawe na zvu~nata
informacija vo hardverot na deteto. Bez
tehnologija, bez akusti~en input zvu~nite signali
nemo`at da dostignat do mozokot kaj licata so
o{teten sluh.
Za da se prodol`i kompjuterskata analognost, koga
kejbordot }e se reparira ili figurativno koga “ prstite “ }e
se postavat na soodvetnite dirki - }e se ovozmo`i
podatocite da navlezat korektno , ispravno, analogno na
upotrebenite slu{ni amplifikatori koi mu ovozmo`uvaat
na deteto da detektira , da pravi zvu~no- jazi~na
distinkcija.
[to se slu~uva so site onie informacii koi navleguvaat
neispravni i nekorektno ?
Site koregirani podatoci trebe povtorno da navlezat. Zatoa
kolku podolgo perzistira slu{niot problem kaj deteto ,
neprepoznaet i netretiran, posledicite se mnogu
podestruktivni .
Ranata intervencija e kriti~na- porano podobro !
Sluhot pretstavuva samo prvata stapka na lanecot na
intervencija. Koga }e se dijagnoсticira o{tetuvawe na
sluhot preku soodvetni aparati ili biomedicinska
tehnologija deteto }e mo`e da diskriminira , da pravi
distinkcija pome|u zbor- zvuk.
Site nivoa na akusti~niot filter se afektirani od o{teteniot
sluh ,tie treba da se razberat i da se tretiraat. So drugi
zborovi, samo medikamentozen tretman/ korekcija na
konduktivnata redukcija na sluh, ili ednostavno nosewe na
slu{ni aparati ili na kohlearen implant , ne ovozmo`uvaat
dovolno razvivawe na efektivnata jazi~na osnova.
Kolku podolgo periferniot auditiven sistem ostanuva
netretiran , kolku podolgo podatocite koi vleguvaat vo
mozokot se nekompklletni i neto~ni, nastanuva pogolemo
naru{uvawe na akusti~niot filter , a toa ima negativen
impakt na sevkupniot razvitok na deteto.
Obratno, kolku navleguvaat porazbirlivi i kompletni
podatoci , mo`nostite da go nau~i jazikot se mnogu poglemi
, a pokasno jazikot e osnova da se za ~itawe i razvivawe na
akademskite ve{tini. Periferniot auditiven sistem treba da
bide tretiran rano za da se postigne najdobar akusti~en
pristap do centralnata auditvina mre`a.
Programa za rana intervencija , opse`en
audiolo{ki i slu{en tretman e absolutno
neophodna prva stapka za dete na bilo koja
vozrast, so bilo koj tip na redukcija na
sluhot ili ote`nat sluh davaj}i mu {ansa da
u~i.
Nadvore{no i sredno uvo
Membranata ima skoro horizontalna
polo`ba pri ra|awe {to ja ote`nuva
inspekcijata na tapan~eto pri ra|awe.
Tapan~eto ne postignuva
vertikalizacija od 50-60 stepeni se do
3- godi{na vozrast. Tapan~eto
pretstavuca granica me|u
nadvorepnoto i srednoto uvo.
Vnatre{no uvo

Dvata organi za sluh

( kohlea ) i ramnote`a
( vestibularen sistem -
polukru`nite kanali ) se
smesteni dlaboko vo
temporalnata koska na
~erepot.
Primarnata funkcija na
strukturite na
vnatre{noto uvo e
odr`uvawe na
ramnote`ata koja se
ostvaruva preku
vestibularniot sistem.
Mo`e da se `ivee bez
sluh, no pre`ivuvawe e
mo`no samo ako
organizamot mo`e da se
sprotistavi na vle~eweto
od gravitacijata.
Centralniot nerven sistem e
organiziran hierarhiski. Neuрalnite
strukturi stanuvaat se pokompleksni
kako signalite se prenesuvaat od
mozo~noto steblo kon korteksot.
Nekoi nau~nici go delat auditivniot
korteks na primaren i na asocijativni
zoni. Drugi uka`uvaat deka
auditivniot korteke go pretstavuvaat
arei na mozokot koi se ekstremno
osetlivi na mnogu akusti~ni stimulusi i
se izgradeni od sli~ni kletki ( Musiek,
2009).
Shortcut to audipath.lnk

Shortcut to audipath.lnk
 Sluh i zaguba na sluhot kaj deca
 Redukcijata na sluh se deli na kongenitalna i
akvirirana vo zavisnot vo koj period na `ivotot na
decata nastanuva.
 Endogeni (genetski) ili egzogeni (od okolinata)
faktori mo`e da predizvikaat ili kongenitalna ili
steknata zaguba na sluhot.
 Genite mo`at da go predisponiraat bebeto da
razvie redukcija na sluhot , potiknati od faktorite
na okolinata , koga zboruvame za
multifaktorijalna situacija.
 Redukcijata na sluh mo`e da bide lesna do te{ka
vo zavisnost vo koj stepen e blokirana recepcijata
na zvu~nite signali vo mozokot.
 Sekoja redukcija na sluhot kaj decata - nezvisno
od stepenot iziskuva tretman.
 Stepenot na o{tetuvawe na sluhot ne go odreduva
funkcionalniot ishod.
 Redukcijata na sluh mo`e da bide konduktivna ili
me{ana vo zavisnot vo koj del na auditiniot sistem
ima o{tetuvawe.
 Kaj sekoja redukcija na sluhot, nezavisno dali ima ili ne
medicinska pri~ina potreben e audiolo{ki tretman za da se
obezbedi zvu~nite signali da dostignat do mozokot.
 Progresivna senzoneuralna redukcija na sluhot mo`e da se
dol`i na sindromot na golem vestibularen akveduktus ,
perilimfati~na fistula, citomegalovisrus, meningitis,
kongenitalen sifilis, ototoksi~nost, endolimfati~en hidrops,
avtoimuni zaboluvawa, odlo`ena hereditarna redukcija na
sluhot i nepoznati pri~ini.
 Auditivna neuropatija zaboluvawe na auditivniot nerven
sistem, vklu~uvaj}i go osmiot nerv (auditivniot nerv)kade
kohlearnata amplifikacija (nadvore{nite trepkasti kletki ) e
normalna, a naru{ena e transmisijata na zvukot kon
mozokot.
 Decata so redukcija na sluhot stradaat i od
tinitus od 24- 29 % so еднаков intenzitet.
 Studiite poka`uvaat deka vo 50% (spored
drugi i do 90%) od decata so senzoneuralna
redukcija na sluhot imaat vestibularni /
ramnote`a disfunkcii.
 Klasifikacija
Stepen- Minimalen do te`ok
Normalna slu{na senzitivnost
Minimalna redukcija an sluhot: 15-25 db
HL za deca
Unilateralna redukcija na sluhot
Unilateralna redukcija na sluhot kaj infanti
 Lesna redukcija na sluhot : 25-49 db HL
 Umerena redukcija na sluhot : 40-55 db HL
 Umereno te{ka redukcija na sluhot : 55- 70 db
HL
 Te{ka redukcija na sluhot: 70-90 db HL
 Dlaboka redukcija na sluhot : 90 dbHL ili pove}e
Stepen na redukcija na sluh
 Unilateralna redukcija na sluhot

 Liceto so ureden sluh na ednoto uvo i najmalku so umerena

permamentna redukcija na sluhot na drugoto uvo ima ednostrana,
unilateralna redukcija na sluhot.
 Unilateralnata redukcija na sluhot mo`e da bide pri~ina za ote`nato
slu{awe , nasproti popularnoto mislewe.
 Fakt e , deka decata so unilateralna redukcija na sluhot se 10 pati
na pogolem rizik za akademski neuspeh otkolku decata so normalen
sluh na dvete u{i.
 Identifikacija na govor vo bu~ava, lokalizacija na izvorite na zvuk,
i drugi va`ni ve{tini za u~ewe vo u~ili{te se pote{ki pri unilateralna
redukcija na sluhot.
 Deteto so ednostrana redukcija na sluhot ima pogolemi pote{kotii
pri razbirawe na govorot vo odnos na deteto koe slu{a so dvete u{i.
 Posojat razliki i vo odnesuvaweto na deteto so
unilateralna redukcija na sluhot.
 Decata so unilateralna redukcija na sluhot se opi{ani
kako povoznemireni, pofrustirani, pozavisni, pomalku
vnimatelni i pomalku doverlivi.
 ^esto , pote{kotiite vo odnesuvaweto na deteto se poo~iti
otkolku redukcijata na sluh.
 Retko se pravi konekcija pome|u odnesuvaweto i
redukcijata na slyuhot kaj deteto bidej}i deteto ima edno
uvo so koe odli~no slu{a i se misli deka toa mo`e da slu{a
koga saka da slu{a.
 Blagodarenie na programata za skrining,
denes unilateralnata redukcija na sluhot se
otkriva rano vo neonatalnite edinici i
profesionalnice se borat za iznao|awe na
soodvetni strategii na tretman.
o Definicija za unilateralna redukcija na sluh
kaj bebiwa:
o dobroto uvo ima prag na sluh na 15dbHL ili
podobar ;
o polo{oto uvo ima prag na sluh od 20 db ili
polo{ ili prag za vozdu{na vodlivost polo{a
od 25db hL na dve frekfencii nad 2000 Hz
frekfencija.
Auditivniot skrining kaj novorodenite ne
identifikuva lesna redukcija na sluhot –
skriningot obi~no se sproveduva na 35db.
Najgolemi problemi kaj unilateralna redukcija
na sluhot se pote{kotii pri odreduvawe na
izvorot na zvuk, poslabo razbirawe na govorot
vo bu~na sredina, namaleno slu{awe od
dale~ina {to interferira so incidentalnoto u~ewe.
 Seu{te nepostoi podatok dali vklu~uvawe na aparat
pred 12 meseci e podobro ili treba da se po~eka, bidej}i
mo`e da se kreira dobar signal- bu~ava odnos preku
fizi~ko postavawe na bebeto blisku do govornikot pred
12 mese~na vozrast.
 Posle 12 meseci odbirawe na soodveten aparat. Apartot
treba da se proba, da se oceni negovata efikasnot.
 Celta na amplifikacijata kaj unilateralnata redukcija
na sluh e da se kreira {to po ekvivalenten binauralen
sluh so kontrola i potvrda na rezultatite i evidencija
koja }e go opravda fitingot.
 Unilateralna redukcija na sluhot na desnoto uvo e
poproblemati~no nego na levoto uvo.

 Unilateralnata redukcija na sluh mo`e da progredira vo

bilateralna redukcija na sluh.
 Podatocite poka`uvaat deka kolku e pote{ka
ednostranata redukcija na sluh tolku e pogolem
akademskiot nauspeh ako deteto ne se tretira .
Mo`ni pri~ini za unilateralna ili bilaterala
progresivna redukcija na sluhot se:
CMV, pro{iren vestibularen akveduktus i
genetski.
Lesna redukcija na sluhot : 25-49
db HL

Vo zavisnost od nivoto na bu~avata vo

okolinata, rastojanieto na govornikot i tipot
ili konfiguracijata na redukcjata na sluh ,
deteto koe ima redukcija na sluh od 30 db
mo`e da izgubi 25-40% od govorniot signal
dokolku ne se prevzme soodveten tretman.
Govorni i zvuci od okolinata
Umerena redukcija na sluhot : 40-55 db
HL
Vo tipi~na situacija vo klasot , koga deteto
ima redukcija na sluhot od 40 do 50 db
mo`e da se izgubi 50-75% od govorot i pri
redukcija na sluhot od 50 db do 80-100%.
Umereno te{ka redukcija na sluhot : 55-
70 db HL
100% od govorot vo u~ilnicata ostanuva
nepercepiran kaj dete so redukcija na
sluhot od 55db bez amplifikacija, a
govornata komunikacija trebe da bide
mnogu blisku i so mnogu glasen za da se
postigne minimalna razbirlivost ako ne se
koristat amplifikatori.
Te{ka redukcija na sluhot: 70-90 db HL

So soodvetna amplifikacija so slu{en aparat

i poverovatno kohlearen implant deteto so
te{ka redukcija na sluhot mo`e da gi
detektira govornite zvuci i onie od okolinata
.
Jazikot nema da se razvie dobro ili
kompletno bez upotreba na soodvetna
tehnologija i audiolo{ko jazi~na
intervencija.
Dlaboka redukcija na sluhot : 90
dbHL ili pove}e
Deteto so te{ka redukcija na sluhot nemo`e
da go slu{a govorot i zvucite od okolinata.
Stepenot na redukcija na sluh nema vlijanie
na funkcionalniot ishod ako navremeno se
upotrebi tehnologija i soodvetni auditivni
habilitacioni servisi .
Vrme - Kongenitalna ili Akvirirana
Vremeto na nastanuvawe na redukcija na
sluh ja determinira klasifikacijata vo:
 kongenitalna i
 akvirirana redukcija na sluhot.
 Op{ti pri~ini: Endogeni, Egzogeni ili
Multifaktorijalni
 Endogenata redukcija na sluh ima hereditarna ili genetska etiologija i
razli~ni na~ini na nastanuvawe.
 Kaj dominantnata duri i koga edniot roditel e nositel na genot ima
50% {ansi sekoe dete da ima redukcija na sluhot.
 Koga redukcijata na sluh e recesivna , mora dvata roditeli da go nosat
genot i ima 25% {ansi sekoe dete da gi dobie dvata geni i da ima
redukcija na sluhot.

 Za recesivna redukcija na sluhot povrzana so X - hromozomot sekoj

sin ima 50% {ansi da go nasledi genot odsvojata majka , a }erkite
nema da bidat afektirani .
 Kaj mitohondrijalnata mutacija, site deca }e go nasledat genot od
majkata, a semeto od tatkoto ne go podr`uva mitohondriite vo
razvitokot na deteto.
 Egzogenata redukcija na sluhot
 Egzogenata redukcija na sluhot nastanuva zaradi
nadvore{ni faktori, nedostatok na kislorod,
bakteriska ili virusna infekcija, (meningitis,
rubela, mumps, encefaitis, influenca)izlo`enost na
bu~ava, povredi na glavata, medikamenti koi go
o{tetuvaat vnatre{noto uvo, ovoj tip na redukcija
na sluhot ne se prenesuva od roditelite na
potomstvoto.
Naj~esti zaboluvawa koi koиncidiraat so
redukcija na sluh gi vklu~uva astma,
naru{en vid, neurofizijatriski problemi,
artritis, pote{kotii so srceto, mentalna
retardacija, cerebralna paraliza, rascep na
nepceto.
 Genetika, Sindromi i Displazii
Connexin 26
Vo izminatite dve dekadi bea identifikuvani mnogu geni kako
pri~ina za redukcija na sluhot. Naj~est od niv e Connexin 26
genot, na hromozomot 13, i se smeta deka toj e odgovoren do
polovina od slu~aite so recesivna nesindromatska redukcija na
sluhot. Connexin 26 e protein e va`en del za razmena na
potazium razmena koja nastanuva vo Kortieviot organ
Redukcija na sluh nastanuva koga nemo`e da se producira
Connexin 26 za vreme na embrionalniot razvitok.
Connexin 26 redukcija na sluhot mnogu ~esto se
sretnuva kaj novorodeni ili deca so lesna, umertena ili
te{ka kongenitalna redukcija na sluhot bez drugi
medicinski problem bez poznat drug faktor za
redukcija na sluhot . Bidej}i bolesta e recesivna dvata
roditeli treba da se nositeli na genot , drugite ~lenovi
na semejstvoto nemaat redukcija na sluhot.
Connexin mutaciite se po~esti kaj belata rasa,
 Genetskite testirawa bea uspe{ni pri identifikacija na connexin 26 kako
pri~ina za redukcija na sluhot kaj decata. Genetsko testirawe e process na
komparirawe na sekvelte od dettskiot gen so sekvencite na regularnite
geni.
Testot se izveduva so zemawe na krv Zapameti deka genetskto testirawe
mo`e da se napravi samo dokolku se znae genot koj e promenet. Ima
mnogu genetski formi na redukcija na sluhot kade odgovorniot gen
ostanuva nepoznat.
Zna~eweto na genetskoto testirawe e {to ponavaj}i ja pri~inata za
redukcija na sluh mo`e da se ovozmo`i podobar tretman i odluka za
menanxment. Na primer decata so Connexin 26 gluvost imaat dobar
rezultat so kohlearen implant bidej}i osnovnoto nervno auditivno tkivo e
intaktno.
 Vo edna familija babata ima unilateralna te{ka
redukcija na sluhot bez drugi naomalii. Dedoto
ima edno sino i edno kafeno oko, no normalen
sluh. Bebeto ima bilateralna te{ka redukija na
sluhot no nema drugi stigmati. Nivnite
fenotipovi se razli~ni, no genetskoto testirawe
otkri deka site imaat razli~na ekspresija na
Waldenberg-oviot sindrom.
 Sndromi so dominantna transmisija, kade edniot roditel e
nositel na genot za ekspresija na osobinite, ~esto na
razli~en na~in.

• Syndroma Alport - Problemi so sluhot i vidot koi

asociraat so naru{ena bubre`na funkcija. @enite se
polesno afektirani vo odnos na ma`ite .Redukcijarta na
sluh e obi~no bilateralna, vo visokite frekfencii od lesna do
te{ka , a se javuva kaj 40-60% od slu~aite. Redukcijata na
sluh zapo~nuva vo adolescencija i obi~no e proresivna.
 Syndroma Crouzon –
Primarni dijagnosti~ki karakteristiki se
abnormalna forma na glavata, koja se
karakterizira so centralna prominencija na
frontalnata regija i nos sli~en na klun.
Prematurno zatvarawe na kranijalnite suturi vodi
do abnormalna forma na glavata. Aurikulata mo`e
da e postavena ponisko, i vo tretina od slu~aite
ima strukturelni abnormalnosti vo srednoto uvo,
koi predizvikuvaat konduktivna redukcija na
sluhot.
o Treacher Collins Syndrom – Prominentni dijagnosti~ki
karakteristiki se abnormalnosti na koskite na liceto kako deformirana
pina, receding brada, golema usta kako riba, so dentalni
abnormalnosti. Atrezija na slu{niot kanal, malformacija na kov~iwata
vo srednoto uvo, a ~esto i rascep na nepceto. Redukcijata na sluh
primarno e konduktivna , no mo`na e i sensorineuralna komponenta.

o Syndroma Waardenburg- Primarnite dijagnosti~ki osobini

vklu~uvaat bel pramen prominencija na krovot na nosot I mo`en
rascep na nepceto. 50% od slu~aite imaat senzoneuralna redukcija na
sluhot od lesna do te{ka, a mo`e da bide unilateralna, bilateralna i
progresivna.
 Slednite naj~esti recesivno nasledni sindromi koga
dvata roditeli treba da se nositeli na genot zaradi
ekspresija na osbinite se:
o Jervell Lange –Neielsen Syndrom isto taka poznat kako
dolg Q-T sindrom , ova kardiovaskularno zaboluvawe
kolerira so umereno-te{ka simetri~na , kongenitalna,
redukcija na sluhot.
Zatoa potrebno e elektrokardiogram kaj sekoe dete koe
ima te{ka kongenitalna sensoneuralna redukcija na sluhot
i napadi ili nesvestici.
• Pendred- ov sindrom endokrino- metabolno
naru{uvawe se karakterizira so gu{avost
( zgolemena tiroidna `lezda). Umereno-te{ka
redukcija na sluhot koja obi~no se javuva vo
prvite dve godini na `ivot. Golem vestibularen
akveduktus ~esto se javuva so ovoj sindrom.
• Usher- ov sindrom Ovoj golem sindrom go opfa}a sluhot i
vidot. Nru{uvawa na vidot nastanuvaat vo desettata ili
dvaesetata godina , stesnuvaj]i go vidnoto pole se dodeka
nenastane slepilo. Sensoneuralna redukcija na sluhot varira vo
odnos na vozrasta na koja se javuva, te`inata i brzinata na
progresija. Redukcijata e bilateralna od umerena do te{ka. Ima
tri klasi~ni tipa na U{erov sindrom I,II i III spored te`inata na
redukcija na sluhot, prisutna ili otsutna vestibularna funkcija, i
vremeto, vozrasta na nastanuvawe na o{tetuvawe na vidot
 CHARGE sindrom
• C - Coloboma na okoto
• H – naru{uvawa na srceto
• A - atrezija na hoanite
• R- retardacija zastoj vo razvitokot na deteto
• G- genitourinarni naru{uvawa
• P- abnormalnosti na uvoto/ redukcija na
sluhot
 Displazija na Vnatre{no uvo
• Scheibe – nekompleten razvitok, malformacii
ili degeneracija na membranoznata kohlea. CT
sken nemo`e da ja identifikuva ovaa
malformacija bidej}i koskenata kohlea e
normalna.
 Displazija na Vnatre{no uvo
• Mondini – nekompleten razvitok ili malformacii na
vnatre{noto uvo vklu~uvaj}i ja koskenata kohlea, so
golemo somnenie za perilimfati~na fistula , golem
vestibularen akveduktus i endolimfati~en hidrops.
Redukcijata na sluh mo`e da bide fluktuira~ka ili
progresivna , a malformaciite na kohleata mo`e da ja
ote`nat insercijata na kohlearniot implant. So CT sken
mo`e da se identifikuva ovaa malformacija.
 Displazija na Vnatre{no uvo

• Mischel aplazija – pretstavuva aplazija koja

podrazbira nedostatok na organ ili
tkivo.Relativno retko e kompletno otsustvo na
diferenciranite strukturi na vnatre{noto uvo
koga nema rezidualen sluh, Se opi{uva i kako
deformitet na zaedni~kata {uplina na
vnatre{noto uvo. Se CT sken mo`e da se
identifikuva ovaa aplazija.
 Medicinski Aspekti na Redukcija na sluhot
o Konduktivna patologija i redukcija na sluhot

Nadvore{noto i sredno uvo pretstavuvaat mesto na

naru{uvawa ( isto taka nare~eni emsto na lezija) koi
predizvikuvaat konduktivna redukcija an sluhot.konduktivnio
mehanizam go prenesuva zvukot vo vatre{noto uvo i nema
nezamenlivi nervni zavr{etoci , ovozmo`uvaj}i ovoj del od
auditivniot sturktura da odgovori na medikamentozen i na
hirur{ki intervencii.
Treba da se misli na dvete medicinkite i edukativnite
pra{awa i tretman na decata so konduktivna
redukcija na sluhot. Tretman na konduktivna
redukcija na sluhot nemo`e da bide substitucija za
tretman na druga .

Lekarite se odgovorni za maedikamentozniot tretman

i hirur{ki intervencii, a logopedite treba se odgovorni
za tretman na rezultantata na redukcija na sluhot .
 Naj~esti pri~ini za konduktivna redukcija na
sluhot kaj bebiwa i mali deca se :
 Otitis media , koplaps na NSK, anomalii na
slu{nite kov~iwa, atrezija, stenoza, perforirana
membrana, impaktiran cerumen, holesteatom,
mastoiditis, tu”o telo
 Predispozicija za otitis media :
 Kongenitalni maformacii kako rascep na nepceto ( duri i posle
negovo reparirawe), kongenitalen citomegalovirus - CMV,
perinatalna HIV infekcija, i druga imunolo{ka deficientnost.
 Down sindrom i drugi genetski faktori.
 Spesifi~ni infekcii na gornite respiratorni pati{ta –n
nekompletno tretiran sinusiti i purulenten kowuktivitis.
Ednovremeno se involvirani i bakterii i virusi.
 Deca vo neonatalna edinica za intenzivna nega, incidencata
dostignuva do 80%.
Duri i privremena redukcija an sluhot vo prvata
godina na `ivot mo`e da predizvika problemi so
u~eweto.
Spored Nozza (2006) decata koi imaat sekretoren
otitis media vo prvata godina na `ivot imaat problemi
vo u~eweto da gi razlikuvaat individualnite fonemi
(najmala glasovna edinica) bidej}i prisustvo i na
najmala redukcija na sluhot iziskuva popogoden
odnos na govor- bu~ava otkolku onoj {to postoi vo
tipi~na komunikativna sredina.
Sensorineuralna patologija i redukcija na sluhot
Vnatre{noto uvo / kohleata e del od uvoto koe
pretstavuva dom na iljadnici tenki senzorni receptori
nare~eni trepkasti kletki koi nemo`at da se repariraat
koga edna{ }e bidat o{teteni. Naru{uvawe na ova
podra~je doveduva do sensoneuralna redukcija an
sluhot koja e permamentna. Amplikacijata ne go
koregira o{tetuvaweto na vnatre{noto uvo, zvukot se
poja~uva za da se slu{nat zvucite oduvoto koe
nemo`e da gi detektira na drug na~in.
Naj~esti pri~ini za sensoneuralna redukcija na sluhot se:
Bu~ava

Jaka muzika, mnogu igra~ki so jak zvuk koga se dr`at blisku do

uvoto na bebeto mo`e potencijalno da predizvikaat ili da go
vlo{at sluhot (Sylvester, 2006)

Nekoi studii uka`uvaat deka antioksidansite se efektivni vo

namaluvanje na redukcijata na sluh predzvikana od bu~ava., a
drugi studii ne poka`uvaat deka ima benefit.
 Virusni i bakteriski infekcii
Nekoi infekcii se prenesuvaat od majkata preku
placentata na fetusot Nezavisno dali majkata se ~uvstvuva
bolna ili, efektot od infekcijata na fetusot varira.
Infekcijata mo`e da predizvika umerena do te{ka
redukcija na sluhot i poretko seriozni dodatni
abnormalnosti.
Krvni testovi mo`at da ja identifikuvaat ekspozicijata na
infekzija kako citomegalovirus, rubela, herpes,
toksoplazmoza i sifilis. Infekciite posle poro|aj isto taka
mo`at da dovedat do redukcija na sluhot, kako
bakterijalen meningitis.
 Meningitis
Meningitis e zaboluvawe na CNS , na meningite obvivkite
na mozokot i negovite te~nosti. Naj~esta pri~ina za
redukcija na sluhot na novorodeni i deca. Simptomite
vklu~uvaat visoka temperatura, glavobolki, i vko~anet
vrak kaj sekoj slu~aj nad dve godi{na vozrast.
Simptomite mo`at da se razvijat za nekolku ~asa ili vo
period od 1-2 dena. Mo`ni simptomi se povra}awe, gadewe,
pospanost, konfuzija,
Kaj novorodenite treska, glavoblki, vko~anetost na vratot
mo`at da bidat otsutni li te{ko da se detektiraat. Mo`e da
bidat samo pospani ili iritabilni, da povra}aat ili da nemaat
apetit. Ako bolesta progredira mo`ni se nsvestici.
Redukcijata na sluh kako rezultat na meningitis se
dol`i na inflamacija na membranoznite strukturi
na kohleata od infekcijata koja se {iri od
mningite(Stach &Ramachandran , 2008).
Kompletna redukcija na sluhot nastanuva
dokolku dojde do osifikacija na kohleata vo tek na
vreme, koja se otkriva so CT sken. Vo vakvi
situacii potrebna e insercija na kohlearen implant
pobrzo pred da dojde do kohlearna osifikacija.
Postmeningijalno decata imaat razli~en stepen ,
konfiguracija ,no simetri~na redukcija na sluhot.
Pacientite imaat fluktuira~ka no progresivna
redukcija na sluhot (Northen &Downs, 2002).
Site deca koi imale meningitis, osobeno
H.influenzae, treba vnimatelno i redovno da
imaat audiolo{ki monitoring i tretman.
Postojat nekolku vakcini protiv meningits koi se
bezbedni i visoko efektivni (Cohen, Roland
&Marinan 2004).
Se prepora~uvaat za site deca, a osobeno za
decata koi primaat kohlearen implant.
Postimplantacioniot meningitis e vo vrska so
faktori od pacientot, hirur{kiot tretman,
napravata - implantot. So vakcinacijata
incidencata na meningitis posle operacija is~ezna.
 Citomegalovirus

Kongenitalniot CMV e primarna pri~ina na

virusen tip na sensoneuralna redukcija na sluhot
vo SAD.
Redukcijata na sluh varira od stabilna,
fluktuira~ka, progresivna , bilateralna ili
unilateralnai varira vo stepenot od umerena do
te{ka. Potrebna e postojana audiolo{ka evaluacija.
 Hipooksija
Nedostatok na kislorod pred , za vreme ili kratko vreme pred
poroduvawe predizvikuva anoksija.
Respiratorni problemi ~esto asociraat so mala rodilna te`ina
(pomala od 1500 gr.).
Anoksijata ima edinstvena konfiguracija na audiometriskata
kriva :
normalen sluh za niskite frekfencii i te{ka redukcija na sluhot
za visokite frekfencii.
 Novorodenite ili malite gi slu{aat vokalite, no
individualnite govorni zvuci kako
konsonantite te{ko ili nemo`at da gi odvojat.
Bidej}i, deteto gi slu{a niskite tonovi, mo`e da
se previdi redukcijata na sluh.
Dlabokata redukcija na sluh te{ko se koregira
so slu{en aparat.
Ako visokofrekfentnata redukcija na sluh e nad
mo`nostite za postigawe na konvencionalna
amlifikacija , treba da se misli na kohlearna
implantacija koja }e mu ovozmo`i na
bebeto/deteto da gi slu{ne kriti~nite
konsonanti.
• Rh inkopatibilija
Nastanuva koga antitelata od majkata od nejzinata Rh
negativna krv gi uni{tuvaat Rh pozitivnite krvni kleti
na fetusot.
Mo`na e redukcija na sluhot, `oltica i o{tetuvawe na
mozokot.
Kako rezultat na napredokot vo medicinata Rh
inkopaibilija ne e ve}e pri~ina za o{tetuvawe na
sluhot.
Kaj site deca so sensoneuralna redukcija na sluhot treba da se
sprovede skrining za vestibularnata funkcija .Razli~no od
adultnite , vestibularnata disfunkcija ne se manifestira kako
vertigo – se manifestira kako problemi na ramnote`ata. Ako
deteto nema vestibularna funkcija intervencijata treba da se
fokusira na strategiite na kompenzacija kako fizikalna terapija
za da se oja~a jadroto na muskulite i dolnite eksremiteti ( za
ramnote`a), profesionalna terapija za da se postigne
koordinacija so o~ite, i pred se da se obezbedi sigurnost
bidej}i deteto bez vestibularna funkcija nemo`e da funkcionira
vo mrak.
Me{ana , progresivna , Funkcionalna i /Centralna
Redukcija na sluhot
Centralni Naru{uvawa na Auditivnoto procesuirawe CAPD
Naru{eno e razbiraweto zna~eweto na zvucite , sprotivno od
perifernata redukcija na auditivna senzacija. Deteto slu{a no
nema sposobnost da go struktuira auditivniot zbor i nemo`e
imedijantno da gi selektira relevantnite zvuci.
Nekoi od pri~inite se :
Kongenitalno o{tetuvawe na mozokot
Trauma na glavata
Mozo~en izliv koj ~esto odi so problemi vo razbirawe na
govorot.
Koga deteto ne odgovara na zvuk, audiologot treba da
odredi dali pri~inata e
a. naru{ena funkcijata na detektirawe na zvukot
(periferna redukcija na sluhot)
b. nemo`e da go interpretira zna~eweto na zvukot
(problem na centralno auditivno procesuirawe)ili
c. kombinacija na ovie dva problemi.
 Kako e odnesuvaweto na decata so CAPD?
Decata so naru{eno auditivno procesuirawe mo`e da se odnesuvaat kako decata so
redukcija na sluh. ( ne site deca se odnesuvaat na sli~en
na~in)
 Normalen audiogram no ote`nat test na govorna percepcija
 ^esto prepra{uvawe
 Roditelite , u~itelite uka`uvaat deka deteto slu{a konsistentno
 Pravi gre{ki vo zvu~nata vokalizacija
 Stanuva konfuzen koga zboruvaat pov}e lu|e ili vo prisustvo na bu~ava
 Izgleda kako da ima pogolem problem za razbirawe na govorot usmeren pove}e
kon ednoto vo odnos na drugoto uvo
 Pote{kotii vo odreduvawe na zvu~niot izvor
 Siroma{ni ekspresivni i receptivni jazi~ni sposobnosti
 Poslabo ~itawe, pi{uvawe, i speling
 Poslaba govorna dikrinacija
 Pote{kotii vo u~ewe na stranski jazik
 Vakvi pote{kotii mo`e da se zabele`at i kaj dete so
periferna redukcija na sluhot, osobeno ako kaj deteto
nema navremena rana i efektivna auditivna
amplifikacija i auditivna intervencija za da ojaknat i
se programiraat auditivnite nervni centri. Deteto koe
neprima ~isti i kompletni zvuci ke ima limitirani
informacii za procesuirawe. Zatoa ekstremno te{ko e
da se sepraira periferna redukcija na sluhot od
centralno/ neurolo{ko naru{uvawe na auditivnoto
procesuirawe.
 Dijagnoza na redukcija na sluhot
Klu~ni momenti

• Auditiven skrining, procenka na sluhot i tretman e mo`no kaj site

novorodeni , mali deca vo sekoja vozrast,
• Skrining na novorodeni
• Univerzalniot skrining na sluh ovozmo`i sozdavawe na novi
paradigmi vo rano otkrivawe na auditivni naru{uvawa
• Denes, stepeno na redukcija na sluh pove}e ne e faktor za
funkcionalniot ishod kaj deca koi se dovolno mladi kaj koi seu{te ima
plasti~nost na CNS; kaj ovie deca mo`e da se procenat auditivnite
centri da se stimuliraat i da se razvijat so pomo{ na slu{ni i kohlerni
implanti.
• Primarna zada~a na pedijatriskiot audiolog e da dijagnosticira
periferna redukcija na sluhot i daja evaluira maturacijata na
auditivnoto odnesuvawe
• Za difrencijalna dijagnoza i separacija na redukcija na sluhot od
drugi problemi koi se manifestiraat kako da ima redukcija na sluhot
potreben e multidisciplinaren priod (ORL, nevrolog-psihijatar,
logoped).
• Audiolo{ka dijagnostika vklu~uva bihevioralni testovi i objektivni
( elektrofiziolo{ki testovi) adekvatni na vozrasta na deteto.
• Roditelite treba da se vklu~at vo dijagnosti~kata procedura , osobeno
kaj bihevioralnite tstovi .
• Iako so metodite na OAES, BERA, impedansmetrija se dobivaat va`ni
podatoci za fiziolo{kata funkcija, ovie testovi ne davaat podatoci za
govornoto procesuirawe i zatoa neophodno e sproveduvawe na testovi
za bihevioralna govorna percepcija
 Auditiven skrining kaj
novorodeni
• Kolku porano mozokot e stimuliran so zvuk, tolku }e bide pokompleten
razvitokot na auditivnite centralni pati{ta i kortikalen centar.
• Nacionalniot Institut za Gluvost i Drugi Komunikativni Naru{vawa utvrdil
deka sekoja godina se utvrduvaat 12.000 novorodeni so redukcija na
sluhot. Drugi 4000-6000 novorodeni i mali deca do 3 godi{na vozrast koi
go pominale auditivniot skrining pokasno poka`uvaat redukcija na sluhot,
pa vkupniot broj na novorodeni i mali deca so redukcija na sluhot ,
identificirani za vreme od 1 godina iznesuva 16.000 do 18.000.
• Vo 2007 godina Joint Committee of Infant hearing loss prepora~a deka site
novorodeni treba da go pominat auditivniot skrining pred da bidat pu{teni
od bolnica. Tipot stepenot i konfiguracijata na redukcija na sluhot treba da
bidat utvrdeni prvite tri meseci, a da se provede intervencija do 6 mese~na
vozrast.
 Efektivniot i kompleten Early Hearing Detection and
Intervention (EHDI) program ima tri bazi~ni
komponenti:
• Auditiven skrining na novorodeni
• Rana dijagnoza
• Navremena intervencija
• Site ovie komponenti terba da gi sodr`at i slednive
momenti familijarna podr{ka, legistativa, programa
za evaluacija.
• Metodi za auditiven skrining s eotoakusti~i emisii i
testot za auditivni odgovori na mozo~noto steblo, i
dvate metosi se neinvazivni, objekttivni, bezbedni, so
visok stepen na preciznost.
Nekoi podatoci za redukcija na sluh:

Najvisoka incidenca ima redukcijata na sluhot vo

odnos na drugite defekti kaj novorodenite.
Incidenca 1-3/1000 `ivorodeni ; 1 na 600 bebi`a ima
{ansa da ima redukcija na sluhot
95% od decata so redukcija na sluhot se rodeni vo
familii koi slu{aat i zboruvaat.
ABR (auditivni odgovori na mozo~noto steblo) se koristat za NICU
(neonatalnite edinici za intenzivna nega) za da se otkrie auditivna
neuropatija.
OAE ( otoakusti~ni emisii) se koristat kaj site bebiwa kaj koi ima mal rizik
za auditivna neuropatija.
Da se upati za dijagnosti~ka evaluacija dokolku skriningot dvapati
neuspeva.. Povtoruvawe na skrinigot (multipen reskrining) dava pogolemi
mo`nosti za fal{ negativni rezultati ( identifikacija na sluhot kako normalen
kaj slu~ai kade {to ima redukcija na sluhot).
Samo 10% od decata imaat dlaboka-te{ka redukcija na sluhot i samo 10%
od decata imaat roditeli koi se gluvi.
 Nekoi interesni novini za sluhot na
norovorodeni i mali deca:

Unilateralna redukcija na sluhot ne e benigna; mo`e

da bide pri~ina za odlo`en govor, namaleno
vnimanie, nedovolno u~ewe.
Skrining na 35 db ja propu{ta redukcija na sluhot na
30 db; pragot na sluh kaj deca e 15 db. Taka se
propu{ta lesna redukcija an sluh
Kaj decata pri raga|awe koi se ili ne se na rizik ,
mo`na e pokasno redukcija na sluhot;
Raniot reskrinng e polesen otkolu pokasno. Polesen e
skrining kaj beibiwa/pomali deca. Zatoa netreba da se
~eka da se potvrdi mo`na redukci na sluhot.
Klu~en rizik faktor za pokasno nastanuvawe na
redukcija an sluhot e familijarna anamneza za
redukcija на sluhot vo detstvoto, CMV infekcii,
unilateralna redukcija na sluhot, ECMO-
ekstrakorporalna membranozna oksigenacija.
Ekstrakorporalna podr{ka (ECLS) zna~i sostojbi na
deteto so naru{ena respiratorna funkcija koga se
voveduva kislorod vo krvtta i se otstranuva
jaglenorod dioksid. Mnogu bolesti davaat
respiratorna insufucuencija.
 Univerzalniot auditiven skrining na novorodeni
ovozmo`uva:

Implementacija na proces na razvoj a ne remedijalen model na

intervencija.
Kako rezultat na skrining na novorodeni 90% od decata so
redukcija na sluhot }e odat vo redovni u~ili{ta i gradinki ,a ne
vo specijalni u~ili{ta.
Auiologot ima klu~na uloga – klu~en igra~ toj go pravi
auditivniot del na mozokot dostapen.
Prifa}awe na auditivniot zbor ( ne vizuelno) denes e mo`no za
site deca so site stepeni na redukcija na sluhot- ako napravime
toa {to e potrebno.
Semejstvoto treba da znae deka ranata amplifikacija
ili vgraduvawe na implant kaj te{kite redukciii na
sluhot }e ovozmo`at (stimulacija, porast na
auditivnite centri vo moszokot xza vreme na
kriti~nata neuroplasti~nost), sledeno so intenziven
razvitok na auditivnite ve{tini ( razvitok na govornata
sinhronizacija i kumulativnata praktika) so golemi
mmo`nosti za postignuvawe na sakaniot efekt.
 Test protokoli
•
Audiolo{kata procena ima 4 glavni zada~i:
da se odredei perifernata auditivna senzibilnots za da se otfrli
ili potvrdi redukcija na luhot kako pri~ina za problemite na
bebeto ili deteto;
da se odredi sostojbata na srednoto uvo na denot na testot
da se dobijat frek fentno-spesifi~ni informacii
Da se observira i interpretira auditornoto odnesuvawe na
deteto.
• ASHA go prepora~uva sledniot protokol
spored hronolo{kiot /razvitok - vozrasta na
deteto:
1.Od ra|awe do 4 meseci
2. 5-24 meseci
3. 25-60 meseci
1. Do 4 mese~na vozrast - testovi za novorodeni deca
se baziraat primarno na iziolo{kite merewa na
auditivnata funkcija, kao ABR so koritewe na
frekfentno spsifi~ni stimuli za da se odredi
audiogramot.
2. 5-24 meseci Bihevioralni tetsovi na prvo mesto
VRA ( vizuelno uslovena audiometrija) pretstavuva
bihevioralen test na izbor. OAS i BERA se
izveduvaat samo ako ne se dobie frekfentno
spesifi~en prag na sluh.
• 3. 25-60 meseci bihevioralni testovi ( VRA ili
kondicionalna play audiometrija - CPA)i
impedansmetrija obi~no se dovolni. Testovi na
govorna percepcija isto taka se koristatvo
kombinacija na skrining za razvitok i
funkcionalna auditivna procena.
O~ekuvani rezultati od audiolo{kite protokoli vklu~uvaat :
identifikacija na redukcija na sluhot, auditivna neuroatija ili
potencijalno centralno auditivno procesuirawe/naru{uvawa na
govorot.; kvantifikacija na slu{niot status bazirano na
elektrofiziolo{kite testovi; fizikalni i audiolo{ki naodi i
preporaki za tretman /menanxment; implementacija na plan za
monitoring i habitacija na redukcija na sluhot.
 Speech to noise Ratio

Ptretstavuva vrska pome|u primarniot signal , kako na primer

govorot ipozadinskata bu~ava.
Vozrasni so normalen sluh i auditivni ve{tini imaat potreba od
S/N odnos od aproksimativno +6db.Toa zna~i deka zvu~niot
signal treba dvapati da bide pojak od pozadinskata bu~ava
recepcija na razbirliv govor.
Decata imaat potreba od mnogu podobar S/N odnos zaradi
imaturitet, nedostatok na govorno i `ivotno iskustvo. Za niv e
potreben signal , vklu~uvaj}i go i nivniot glas,10 pati pojak ,
koga S/N odnosot e +15 db do +20 db.
 Akusti~en gadlajn

Pozadinskata bu~ava vo u~ilnica treba da se odr`uva

na 35 db vremeto na reverberacija na 0,6 sekundi.
Minimalnata pozadinska bu~ava – S/N odnos +15 db.
Govorniot signal treba da bide za 15 db ppogolem
pojak od pozadinskata bu~ava. Vakov S/N odnos e
potreben za da bide razbirliv govor na decata vo
klasot.
Polo`ba na govornikot i slu{a~ot
Edna strategija za namaluvawe na odnosot
Zvuk/bu~ava (S/N) govornikot da bide poblisku do
uvoto na slu{atelot