HLADNA VOJNA

Prirejeno po: Nika Česnik, 4.a/IB

Šolsko leto: 2018/19
• Razdelitev Nemčije in Avstrije po drugi svetovni vojni,
zemljevid v učbeniku.

• Razdelitev Evrope po drugi svetovni vojni – pred letom 1948,

zemljevid v učbeniku.
• Hladna vojna je obdobje, ki ni ne vojna, ne mir. Gre za
stalno napetost med velesilama SZ in ZDA ter njunimi
zavezniki. Traja od 1948/49 do 1989/90.

Zahodni blok Vzhodni blok

ZDA SZ
VB Poljska
ZRN (Zvezna republika Nemčija) NDR (Nemška demokratična republika)

Francija Češkoslovaška
Italija Madžarska
Belgija, Luksemburga, Nizozemska Romunija
Grčija Bolgarija
Turčija Albanija
• Pomembna značilnost hladne vojne je OBOROŽEVALNA
TEKMA.

• BIPOLARNOST je razdeljenost sveta na dva pola: zahodni

(demokratični, kapitalistični) in vzhodni (komunistični).

• Države zahodnega bloka 1949 oblikujejo vojaško zvezo NATO

(Severnoatlantska vojaška zveza), na kar države vzhodnega
bloka odgovorijo z ustanovitvijo Varšavskega pakta leta 1955.
• Med vzhodnim in zahodnim blokom je potekala utrjena meja,
ki se je raztezala od Baltika do Jadranskega morja.

• Sestavljena je bila iz bodeče žice, stražnih stolpov, peska oz.

mivke, minskih polj, bunkerjev, španskih jezdecev.
Sovjetizacija vzhodne Evrope

• SZ je državam vzhodne in JV Evrope vsilila svojo nadoblast

ter z na novo pridobljenimi sateliti ustvariti nekakšen varnostni
ščit. Želela jih je navezati nase zaradi gospodarskih koristi,
želela jih je izčrpati.

• Poimenujte države, ki so bile v času hladne vojne pod vplivom

SZ.
Vzorec poteka sovjetizacije vzhodnoevropskih držav:
• Oblast dobi KP in uvede enostrankarski sistem
• Nacionalizacija premoženja
• Centralizacija
• Plansko gospodarstvo (petletke)
• Nadzor nad javnim in zasebnim življenjem

Posledice sovjetizacije vzhodne Evrope:

• Gospodarska stagnacija
• Podržavljanje gospodarstva
• Centraliziran sistem gospodarskega načrtovanja
• Kolektivizacija kmetijstva
• Gradnja težke industrije
• Mnogo ljudi zaprtih ali ubitih
Vpliv zahodnega bloka

• Trumanova doktrina

• Marshallov načrt
Položaj Jugoslavije (1945-1963 – FLRJ,
1963-1991- SFRJ)?

• Leta 1948 – informbirojski spor

Nemško krizno žarišče
• Po kapitulaciji Nemčije zavezniki to državo (in Berlin)
razdelijo na 4 okupacijske cone.
PRVA BERLINSKA KRIZA 1948/49
• Zahodni zavezniki (ZDA, VB, FRN) želijo uvesti novo nemško
marko.
• SZ junija 1948 blokira Berlin do maja 1949  zračni most.
• Nastanek 2 Nemčij:
a.) ZRN (Zvezna republika Nemčija)
b.) NDR (Nemška demokratična republika)

DRUGA BERLINSKA KRIZA 1961

• Po nastanku dveh Nemčij so vzhodni Nemci bežali na zahod,
zato leta 1961 Sovjeti začnejo graditi Berlinski zid (do 9. 11.
1989).
Avstrijsko krizno žarišče
• Avstrija (in Dunaja) sta tako kot Nemčija (in Berlin) razdeljena
na 4 okupacijske cone.

• 15. 5. 1955 vsi 4 zavezniki, Avstrija in Jugoslavija podpišejo

AVSTRIJSKO DRŽAVNO POGODBO. S to pogodbo je
Avstrija obnovljena po mejah iz leta 1938, tj. pred
priključitvijo Nemčiji.

• Pomemben je 7. člen, ki zagotavlja slovenski manjšini na

Koroškem narodnostne pravice.
Tržaško krizno žarišče
• Zahodni del slovenskega ozemlja je 1920 dobila Italija
(Julijska krajina).
• Po 2. sv. v. Julijsko krajino razdelijo po Morganovi liniji:
a.) cona A (anglo-ameriška uprava)
b.) cona B (jugoslovanska uprava)

• 1947 Italija dobi večino cone A

(Jugoslavija izgubi Gorico),
Jugoslavija pa večino cone B.
• Problem je Trst s širšo okolice = narodnostno mešano območje,
zato ustanovijo STO (Svobodno tržaško ozemlje), ki ga
razdelijo:
a.) cona A (anglo-ameriška uprava)
b.) cona B (jugoslovanska uprava)

• 1954 zavezniki in Jugoslavija sklenejo

Memorandum o soglasju, ki pravi,
da Italija dobi cono A STO, Jugoslavija
pa cono B STO (izgubimo Trst).

• Dokončno Italija in Jugoslavija uredita vsa obmejna vprašanja

leta 1975 z osimskimi sporazumi.
Druga krizna žarišča

• Korejska vojna

• Vietnamska vojna

• Bližnji vzhod

• Kubanska raketna kriza (Hruščov : Kennedy) svet je najbližje

jedrskemu spopadu)
Povezovanje
Dekolonizacija in neokolonializem
Gibanje neuvrščenih
• Povezava držav, ki niso niti v vzhodnem, niti v zahodnem
bloku. Želijo si pomagati na političnem in gospodarskem
področju.

• Ustanovitelji (karizmatične osebnosti):

* Tito (Jugoslavija)
* Nehru (Indija)
* Naser (Egipt)
• Cilji gibanja neuvrščenih:
- dekolonizacija
- mir in varnost vseh držav
- premagovanje gospodarskih težav tretjega sveta

• Po koncu hladne vojne to gibanje izgubi pomen in vpliv, ker ni

več blokovske delitve, ni več karizmatičnih voditelje, ki bi
delovali povezovalno, zgodijo se spopadi med članicami
gibanja.
Popuščanje napetosti oz. detant(a)
• Države se začnejo pogovarjati, dogovarjati, želijo sodelovati in
priznati ena drugo.

• Vzroki za popuščanje napetosti:

* strah pred orožjem jedrskim
* vedno več držav ima nuklearno oborožitev
* oboroževalna tekma zahteva veliko stroškov
* naraščanje moči tretjega sveta
* Kitajska se oddalji od SZ in približa ZDA
* čedalje močnejša mirovna gibanja
Pomembni sporazumi (jedrsko orožje)
• SALT 1 (1972) in SALT 2 (1979)
 omejitev in nadzor strateške jedrske oborožitve

• INF
 postopno uničenje jedrskih raket (srednjega dosega
v Evropi)
Konferenca o varnosti in sodelovanju v
Evropi — KVSE 1973
• Leta 1975 sodelujoče države (tj. države vzhodnega in
zahodnega bloka, ZDA in Kanada) podpišejo Helsinško
sklepno listino:
* ozemeljska suverenost držav
* nedotakljivost meja
* nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav
* enakopravnost narodov
* pravica do samoodločbe
* spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Konec hladne vojne
• Konec hladne vojne sta razglasila Mihail Gorbačov in George
Bush (starejši) decembra 1989 pred malteško obalo.
Po koncu hladne vojne
• Padec komunizma v državah vzhodnega bloka in v SFRJ.

• Obe Nemčiji se združita 3. oktobra 1990 (da bi preprečili prebege

državljanov NDR na vzhod).

• Razpad SFRJ.

• Mirna razdelitev Češkoslovaške na Češko in Slovaško, tj. žametna

ločitev, 1. 1. 1993.

• 1. 1. 1992 Zveza sovjetskih socialističnih republik preneha

obstajati, njena pravna naslednica je Rusija.