VTORATA SVETSKA VOJNA od 1939 do 1945 godina

Pariskite mirovni dogovori (1919-1920)so nivnite teritorijalni re{enija bile

edna od osnivnite pri~ini za Vtorata svetska vojna.Pri~ina za Vtorata
svetska vojna e i politikata na Velika Britanija i Francija me|u dvete svetski
vojni. Ovie dve zemji, garanti na Pariskite mirovni dogovori,vodele
popustliva, kapitulanska politika kon Germanija. Taa politika kulminirala so
Minhenskata spogodba (1938)so koja Germanija ja anektirala Sudetskata
oblast od ~ehoslovakija. SSSR I SAD ne bile garanti na Parikite mirovni
dogovori, i toa ja ohrabruvalo revizionisti~kata politika na Germanija i
Italija.
Vo 1939, po dogovorot za nenapa|awe so SSSR, Germanija izrazila
teritorijalni pretenzii kon Polska. Na 1 septemvri 1939, so napadot na
Polska od strana na Germanija, zapo~nala Vtorata svetska vojna. Na 17
septemvri Polska bila napadnata i od SSSR, a nejzinata teritorija bila
podelena pome|u Germanija i SSSR. Po napadot na Polska, Francija i Velika
Britanija i objavile vojna na Germanija.
Po sovetsko-germanskiot dogovor (avgust 1939), Germanija gi napadnala i
okupirala Danska, Norve{ka, Belgija, Holandija i Francija i vodela
vozdu{na bitka so Anglija. 1941 Italija i Germanija go okupirale Balkanot,
a 22 juni 1941 Germanija ja napadnala SSSR. Avgust 1941 bile staveni
osnovite na antifa{isti~kata koalicija, so potpi{uvaweto na Atlantskata
povelba. Japonija so napadot na amerikanskata baza Perl Harbur, im
objavila vojna na SAD. Te{ki bitki se vodele na Isto~niot front (Moskva,
Stalingrad, Kursk), vo Afrika(El-Alamejn), na Pacifikot(Midvej) i na
zapadniot front(po 1944).
Voeniot pritisok od Istok i od Zapad ja prinudil Germanija bezuslovno da
kapitulira.Pridones za pobedata protiv fa{izmot dale i antifa{isti~kite
dvi`ewa vo Evropa(Francija, Polska, Slovakija, Jugoslavija, Grcija I dr) Po
porazot, Japnija ja prodol`ila vojnata. Za da go razbie silniot otpor na
japoncite SAD upotrebila atomsko oru`je(Hiro{ima i Nagasaki). 2
septemvri 1945 na brodot Misuri, Japonija bezuslovno kapitulirala i i
stavila kraj na vojnata.
Vtorata svetska vojna ostavila te{ki posledici. 50 milioni lu|e go zagubile
`ivotot, a pove}e milioni bile raneti. Osobeno nastradalo evrejskoto
naselenie. Vo fa{isti~kite logori bile ubieni re~isi 6 milioni lu|e. Evropa
bila ekonomski oslabnata, uni{tena i razurnata. SAD bez vojna na svojata
teritorija, go zacvrstila svojot politi~ki, voen i ekonomski primat. SSSR

iako oslaben, sepak se pojavil kako golema svetska sila vlijatel vrz
politi~kata sudbina vo Evropa i vo svetot. Velika Britanija i Francija iako so
status na golemi sili, ve}e ja nemale ulogata i te`inata kako vo periodot
me|u dvete svetski vojni. Postepeni zapo~nala i ekonomsko-politi~kata
afirmacija na Germanija, Italija i Japonija.
Po konferenciite vo Teheran(1943) i Jalta(1945), na koi se re{avala
sudbinata na Evropa, se odr`ila I konferencijata vo Potsdam(1945). Na
ovaa konferencija golemite sili re{avale za na~inot na organizacija na
Evropa, za podelbata na Germanija na okupacioni zoni i za formiraweto na
me|unaroden tribunal ve Ninberg za sudewe na voenite zlostornici.