MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO 1. POJEM MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA..........................................

3
.....................................................................................................................3

2. RAZVOJ MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA........................................4

2.1. RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA PRI NAS.............................................................5

3. VIRI MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA.............................................5

3.1. HIERARHIJA NORM.....................................................................................6

4. NAELA MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA........................................6

4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. NAELO (KOLIZIJSKE) PRAVINOSTI............................................................6 NAELO KONEKSNOSTI (ZVEZNOSTI)..........................................................6 NAELO AVTONOMIJE STRANK....................................................................6 NAELO ENAKOPRAVNOSTI PRAVNIH REDOV...............................................7 NAELO HARMONIJE MED PRAVNIMI REDI ...................................................7 NAELO VARSTVA PRIDOBLJENIH PRAVIC....................................................7 NAELO VARSTVA IBKEJEGA...................................................................7 NAELO VARSTVA INTEGRITETE INSTITUCIJ - PREPOVED CEPITVE.................7 DRUGA NAELA.........................................................................................8 NAELA, KI SE POJAVLJAJO V PROCESNEM PRAVU........................................8

5. KOLIZIJSKE NORME...............................................................................8
5.1. DEFINICIJA.................................................................................................8 5.2. VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL.........................................................................9

6. NAVEZNA OKOLIINA, NAVEZOVANJE.................................................13

6.1. 6.2. 6.3. 6.4. 6.5. 6.6. 6.7. DEFINICIJA NAVEZNE OKOLIINE.............................................................13 METODE DOLOANJA OZ. IZBORA NAVEZNIH OKOLIIN............................13 VRSTE NAVEZNIH OKOLIIN....................................................................14 SPREMEMBE NAVEZNIH OKOLIIN...........................................................15 NAVEZOVANJE NA VEPRAVNO OZEMLJE...................................................15 POSAMEZNE NAVEZNE OKOLIINE...........................................................17 POSEBNOSTI PRI NAVEZOVANJU...............................................................24

7. KVALIFIKACIJA....................................................................................27
7.1. DEFINICIJA...............................................................................................27 7.2. KVALIFIKACIJSKI STATUT..........................................................................27 7.3. KVALIFIKACIJA IN ZAVRAANJE.................................................................29

8. UPORABA TUJEGA PRAVA....................................................................29

8.1. 8.2. 8.3. 8.4. POSEBNOSTI UPORABE TUJEGA PRAVA......................................................29 PREDHODNO VPRAANJE..........................................................................30 PRILAGAJANJE..........................................................................................30 PRIDREK JAVNEGA REDA.........................................................................32

9. IZIGRAVANJE ZAKONA V MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU.................34 10. VZAJEMNOST IN RETORZIJA................................................................35

10.1. VZAJEMNOST.........................................................................................35 10.2. RETORZIJA.............................................................................................35

11. TEORIJA O PRIDOBLJENIH PRAVICAH...................................................36 12. MEDNARODNA PRISTOJNOST .............................................................36

12.1. SPLONO...............................................................................................36 12.2. NAELA NA PODROJU DOLOANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI.............37 12.3. SPLONA IN SUBSIDIARNA PRISTOJNOST.................................................38 12.4. PROROGATIO FORI.................................................................................38 12.5. VZAJEMNA PRISTOJNOST........................................................................39 12.6. IZKLJUNA PRISTOJNOST........................................................................39 12.7. IZBIRNE PRISTOJNOSTI...........................................................................41 12.8. LITISPENDENCA......................................................................................41 12.9. EXCEPTIO RES JUDICATA.........................................................................43 12.10. PERPETUATIO FORI...............................................................................43

13. PRIZNANJE IN IZVRITEV TUJIH SODNIH ODLOB ................................44

13.1. VIRI.......................................................................................................44 13.2. TUJA SODNA ODLOBA...........................................................................44 ....................................................................................................................44 13.3. PROCESNE PREDPOSTAVKE ....................................................................46 13.4. IZVRITEV ODLOBE TUJEGA SODIA ....................................................47 13.5. PRIZNANJE IN IZVRITEV TUJIH ARBITRANIH ODLOB.............................47 13.6. POSTOPEK ZA PRIZNANJE IN IZVRITEV TUJIH SODNIH IN ARBITRANIH ODLOB.........................................................................................................48

14. POSEBNI DEL....................................................................................50

14.1. STATUSNOPRAVNA RAZMERJA, PERSONALNI STATUT...............................50

15. DRUINSKOPRAVNA RAZMERJA..........................................................53

15.1. SKLENITEV IN RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE...............................................53 15.2. PREMOENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV....................................................54 15.3. RAZMERJA MED STARI IN OTROKI..........................................................56

16. DEDNOPRAVNA RAZMERJA.................................................................59

16.1. KOLIZIJSKE NORME.................................................................................59 16.2. PRISTOJNOST.........................................................................................59

17. STVARNOPRAVNA, LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA............................60

17.1. KOLIZIJSKE NORME.................................................................................60 17.2. PRISTOJNOST.........................................................................................61

18. OBLIGACIJSKOPRAVNA RAZMERJA......................................................61 19. OBOGATITVENI ZAHTEVKI IN ODKODNINSKA RAZMERJA.....................67 20. POTRONIKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI..........................72 21. RAZNO ............................................................................................72
21.1. LETALSKI ZAKONIK.................................................................................72 21.2. POMORSKI ZAKONIK...............................................................................73 21.3. ZAKON O DENACIONALIZACIJI.................................................................73

22. PRIMERI...........................................................................................74

1.

POJEM MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA

1. DEFINICIJA
Mednarodno zasebno pravo je notranje (dravno) pravo, ki vsebuje pravna pravila o tem, katero materialno pravo (tuje ali domae) naj se uporabi pri reevanju pravnih razmerij z mednarodnim elementom. Bistvena predpostavka za uporabo pravil mednarodnega zasebnega prava je tuj, mednarodni element v pravnem razmerju. Njegova pravila niso mednarodna, mednarodni znaaj imajo samo razmerja, ki jih to pravo ureja, ker so vezana na ve suverenosti. Pravna narava kolizijskih norm: gre za specifine norme, ki so predhodna faza, ki doloi, katero pravo se bo uporabilo.

2. PREDMET
Sestava ZMZPP (Ur.l. RS 56/99): je sodoben zakon, ki ustreza potrebam dejanskih razmer. Vsebuje (1. len): kolizijske norme pravila o doloanju prava, ki ga je treba uporabiti za doloena razmerja (osebna, druinska, delovno socialna, premoenjska in druga civilnopravna razmerja) z mednarodnim elementom;
mednarodno pristojnost norme o mednarodni pristojnosti povejo, kdaj so pristojni nai

organi. Slovensko sodie je praviloma pristojno, e ima toenec stalno prebivalie oz. sede v RS. Seveda pa ni nujno, da je slovensko sodie izkljuno pristojno, lahko je pristojno tudi sodie kakne druge drave. S svojim zakonom lahko doloimo samo to, kdaj je pristojno nae sodie, nikakor pa ne moremo doloiti pristojnosti tujih sodi.
pravila postopka, in norme o priznanju in izvritvi tujih arbitranih in sodnih odlob - povejo, katera

tuja arbitrana oz. sodna odloba izpolnjuje pogoje za priznanje. ZMZPP ne ureja kolizije glede vseh pravnih razmerij, temve se omejuje na t.i. klasina civilna podroja: osebna (statusna), druinska, premoenjska, delovno socialna razmerja in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. Mednarodno zasebno pravo je tesno povezano s pravili o dravljanstvu, pravom tujcev in civilnim procesnim pravom, primerjalnim pravom, stine toke pa ima tudi z mednarodnim javnim pravom, mednarodnim gospodarskim pravom, mednarodnim poenotenim pravom (unificiranim pravo), intertemporalnim in interpersonalnim zasebnim pravom, interlokalnim pravom in evropskim pravom.

2.

RAZVOJ MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA

Pregled: antika - Grija tujcev ne priznava kot pravnih subjektov; Rim uporablja posebno in del splonega prava za tujce; srednji vek - do potrebe po ureditvi pride ele z razmahom trgovanja; teorija statutov (zaetek MZP) - o tej teoriji govorimo od zgodnjega srednjega veka pa vse do 19. stoletja. Vsaka mestna dravica v Italiji je imela svoje predpise, ki so doloali, za koga se ti predpisi uporabljajo (MZP je bilo omejeno na doloitev obsega uporabe MZP); 19. stoletje - kolizijska pravila se pojavijo v okviru kodifikacij civilnega prava, a so zelo pila (sprejemanje civilnih kodeksov in sistematski razvoj MZP!). Osnove za to, da je MZP del vsake drave, vsake pravne ureditve, je postavil Vektor; kapitalizem - razvije se teorija MZP, ki jo izvajajo postglosatorji, ki preuujejo glose in jih razlagajo; nizozemsko-flamska ola - poudarja se dejstvo suverenosti drave, vendar v skladu z mednarodno kolizijo odstopajo doloen del svoje suverenosti (po principu vzajemnosti); Savigny poudarjal je, da ni izhodie naega razmiljanja norma, ampak dejanski stan, izhajati moramo torej iz dejanskega ivega primera. Savigny je iskal sede pravnega razmerja (teorija o sedeu pravnega razmerja) - pravo, s katerim je razmerje povezano naj se uporabi za razmerje. Savigny je razvil sistem naveznih okoliin - aprioristina metoda (Savigny je torej bil apriorist, a profesorica pravi, da se to na izpitu ne ree). O sodobnem kolizijskem pravu govorimo ele od Savignya naprej (je utemeljitelj sodobnega MZP). Prej so obstajali le poskusi urejanja posameznih raznopravnih razmerij, ki pa so vsi bolj ali manj izraali nestrpnost do tujcev (latinina npr. uporablja isti izraz za tujca in sovranika: hostis). Pri urejanju raznopravnih razmerij sta se v zgodovinskem razvoju uporabljala dva principa (pristopa): personalni princip - temelji na naelu, da vsakdo ivi po svojem pravu, zato je kljuna okoliina domicil (slovensko pravo velja za slovenske dravljane); teritorialni princip - razirjen je bil v srednjem veku (fevdalizem) in je za bistveno okoliino tel kraj dogodka (slovensko pravo velja za osebe na njenem obmoju). Problem pri tem je, da se pravo zelo hitro spreminja. Zaetek MZP predstavljajo statuti italijanskih mest. O teoriji statutov govorimo od zgodnjega srednjega veka pa vse do 19. stoletja. V svobodnih mestih so se zaele razvijati pravne norme, ki so bile drugane kot splono veljavno rimsko pravo. Veja italijanska mesta so v svojih mestnih statutih sprejela novo pravo tako, da so uzakonila obiaje, ki so se razvili na njihovem obmoju. Zato se je zaelo postavljati vpraanje, ali naj velja personalno ali teritorialno naelo. Takratni teoretiki so bili mnenja, da je treba zakone razdeliti na ve vrst: na tiste, ki se nanaajo na osebe (statuta personalia : za uporabo norme so pomembne subjektivne okoliine), na tiste, ki se nanaajo na stvari (statuta realia : za uporabo norme so pomembne objektivne okoliine), in na meane statute (statuta mixta: za uporabo norme so pomembne tako objektivne kot subjektivne okoliine). Osebni statuti obravnavajo status osebe, ki ima svoj izvor ali domicil na doloenem pravnem obmoju, kjer ta personalni statut velja. Realni statuti se nanaajo na nepreminine, ki leijo v dravi, kjer tak statut velja, meani statuti pa naj bi se uporabljali za pravna dejanja na doloenem pravnem obmoju. Teorije o statutih so izpopolnjevali postglosatorji, ki so se imenovali tudi statutisti. e takrat so se uveljavili pojmi, ki jih MZP uporablja e danes: lex domicilii, lex loci actus, lex loci stipulationis, lex loci solutionis. Teorija o statutih je uvedla tudi razlikovanje med materialnimi in procesnimi normami. Za procesne norme je veljalo naelo, da je treba uporabiti pravo sodia (lex fori). Pravila o statutih so veljala samo za materialnopravne norme. Teorija o statutih je razlikovala tudi ugodne zakone (statuta favorabilia) in neugodne zakone (statuta odiosa). Sodie je v posameznih primerih uporabljalo le ugodne zakone, pri emer je e zaznati zaetke pridrka javnega reda. Teoretik MZP je bil tudi Hugo Grotius , ki je trdil, da se lahko tuje pravo uporabi v suvereni dravi iz kurtoazije in ob pogoju vzajemnosti. To so bili zametki za nastanek teorije o MZP, ki jo je razvil Savigny. Savigny je trdil, da je izhodie dejanski stan (in ne norma), za katerega moramo ugotoviti, kje ima sede (teorija o sedeu pravnega razmerja) . Za vsako pravno razmerje je treba ugotoviti, kam sodi. Savigny je razvil sistem naveznih okoliin: za stvarnopravna vpraanja se uporablja pravo kraja, kjer stvar lei (lex rei sitae); za osebna vpraanja se uporablja pravo drave, katere dravljan je oseba oz. na katere podroju ima domicil (lex patria); za pogodbeno pravo se uporablja bodisi kraj sklenitve pogodbe (lex loci stipulationis) bodisi kraj izpolnitve pogodbe (lex loci solutionis);

za odkodninska razmerja se uporablja domae pravo oz. pravo sodia (v odkodninskem pravu je Savigny videl kaznovalne elemente). 2.1. RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA PRI NAS

Temeljna listina je predpisala, da predpisi, ki so v neskladju z novo ustavo, so neveljavni in mora zakonodajalec sprejeti nove predpise. 1999 sprejet ZMZPP, ki nadomesti staro ureditev MZP.

3.

VIRI MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA

Viri mednarodnega zasebnega prava so: 1. USTAVA - temeljni notranji vir MZP; 8., 13., 68., 79. len 2. PRIMARNI IN SEKUNDARNI VIRI EU pristopne pogodbe, uredbe, direktive 3. ZAKONI: Zakoni, ki vsebujejo dolobe MZP, so: ZMZPP (1999,); Zakon o tujcih; Zakon o tujih vlaganjih; Stvarnopravni zakonik; Zakon o pravdnem postopku. Zakon o zaposlovanju tujcev; Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju; Zakon o menici, Zakon o eku; Zakon o industrijski lastnini; Zakon o avtorski in drugih sorodnih pravicah; Zakon o pomorski in notranji plovbi; Zakon o obligacijskih in temeljnih materialnopravnih razmerjih v zrani plovbi;
4. BILATERALNE IN MULTILATERALNE KONVENCIJE - meddravni vir MZP;
Med dvostranskimi konvencijami so pomembne: 1. pogodbe o medsebojni pravni pomoi, 2. pogodbe o vzajemnem priznavanju sodnih in arbitranih odlob, 3. konzularne konvencije in 4. konvencije o trgovini in plovbi. Med multilateralnimi konvencijami so pomembne zlasti haake konvencije o: 1. civilnem sodnem postopku, 2. ukinitvi legalizacije tujih javnih listin, 3. koliziji zakonov na podroju oblike oporonih razpolaganj, 4. uporabi prava za nesree v cestnem prometu, 5. uporabi prava za odgovornost proizvajalca, 6. olajanju mednarodnega pristopa k sodiu in 7. civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.

5. OBIAJNO PRAVO prek 3. lena ZMZPP in interpretacijo v irem smislu; -iti mora za

kontinuirano uporabo in zavest, da ta norma obvezuje.

6. SODNA PRAKSA - izpolnjuje praznine v zakonu in zakone prilagaja spremenjenim

razmeram;
7. PRAVNA ZNANOST ni formalni pravni vir, a prispeva k razvoju pravne veje, posebej,

e dajejo strokovnjaki izvedenska mnenja o reitvi konkretnih spornih pravnih razmerij.

3.1. HIERARHIJA NORM

Na prvem mestu so mednarodne pogodbe, za njimi pa notranji predpisi. Hierarhija: 1. bilateralna pogodba; 2. multilateralna pogodba; 3. pravila notranjega zakona; ZMZPP - 4. len ureja splono pravno pravilo lex specialis derogat legi generali (naravo specialnih pravil ima tudi notranja zakonodaja).

4.

NAELA MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA

V mednarodnem zasebnem pravu obstaja ve vrst nael, ki pokrivajo celotno podroje te pravne veje. Ko govorimo o naelih MZP, loimo: naela, ki so lastna samo podroju MZP - npr. naelo koneksnosti; naela, ki so prevzeta z drugih podroij . Njihova vloga je predvsem interpretacija pravnih norm in zapolnjevanje pravnih praznin - npr. naelo enakopravnosti, naelo pravinosti itd. Iz druinskega prava je prevzeto naelo favor divortii, ki omogoa odstop od pravil, ki razvezo zakonske zveze prepovedujejo. Iz druinskega prava je prevzeto tudi naelo favor prolis , katerega namen je zaita otroka. v MZP lahko okodovanec obiajno izbira med pravom kraja, kjer je bilo dejanje storjeno, in pravom kraja, kjer je nastopila posledica.

Naela mednarodnega zasebnega prava so:

4.1.

NAELO (KOLIZIJSKE) PRAVINOSTI

Naelo pravinosti je krovno naelo MZP. Pravinost je raztegljiv in relativen pojem. Gre za substanno, materialno pravinost. Kolizijsko pravo ne ureja razmerja vsebinsko, pove le katero pravo naj se uporabi. Naelo pravinosti pomeni, da naj se uporabi tisto pravo, ki je primerno, pravilno. Pravilno pravo je tisto, ki je s pravnim razmerjem najbolj povezano.

4.2.

NAELO KONEKSNOSTI (ZVEZNOSTI)

Pomeni, da uporabi naj se tisto pravo, ki je s primerom v najtesneji zvezi. Sodiu se prepusti, da samo presodi, s katerim pravom je dejanski primer najbolj povezan, pri tem pa se pojavi problem pravne varnosti.

4.3.

NAELO AVTONOMIJE STRANK

Pomeni, da imata stranki pravico izbrati, katero pravo se bo uporabilo za njuno razmerje. To naelo velja predvsem na pogodbenem podroju. Materialna avtonomija pomeni, da udeleenci urejajo svoja razmerja prosto, vendar pa ne v nasprotju s prisilnimi predpisi, moralo in ustavnimi naeli. Kolizijska avtonomija - praviloma se stranke sklicujejo na uporabo tujega prava. Stranki nista omejeni in vezani z notranjim javnim redom (moralo, pravnimi predpisi, ustavnimi naeli). Stranki v celoti izkljuita domae norme, ki so tako nadomeene z normami tujega prava.
Pravilo o avtonomiji strank je postalo naelo po sprejetju Resolucije o avtonomiji strank v Rimu (leta 1994). Ker gre pri naelu avtonomije strank za naelo, je treba v primeru kolizije med avtonomijo in koneksnostjo ugotavljati razumno podlago za uporabo tujega prava. Avtonomija v primerjavi s koneksnostjo obiajno prevlada; stranki imata pri izbiri prava absolutno svobodo.

4.4. NAELO ENAKOPRAVNOSTI PRAVNIH REDOV

Pomeni, da zakonodajalec ne sme dati prednosti enemu pravnemu redu pred drugim, eprav se velikokrat dogaja, da daje prednost ravno domaemu pravu. Domae pravo pride v potev pod enakimi pogoji kot tuje pravo. Je podnaelo naela koneksnosti, ki je po 3. lenu ZMZPP spotovano tudi pri nas.
Gre za kompleksna razmerja med ve pravnimi redi, najbolj pa se kae na druinskem podroju. e se en zakonec po svojem pravu lahko razvee (npr. po slovenskem pravu), pravo po domicilu pa tega ne bi dopualo, se zakonec lahko razvee. Reitev pri razvezi zakonske zveze naj bo takna, da bodo razvezo priznale vse zainteresirane drave.

4.5.

NAELO HARMONIJE MED PRAVNIMI REDI

oz. naelo mednarodne harmonije e je upotevano naelo enakopravnosti pravnih redov, doseemo tudi harmonijo. To pomeni, da bo odloitev v posaminem primeru vedno podobna oz. enaka, ne glede na to, v kateri dravi se bo razsojalo. V praksi seveda ni tako. Stranka se mora zavedati, kje naj sproi postopek, da bo izbrano zanjo najbolj ugodno pravo (odvetnik poskua dosei pristojnost sodia, kjer velja doloeno kolizijsko pravilo).
Stranke, ki pravo in kolizijske norme dobro poznajo, imajo zato monost "forum shoppinga ".

4.1. NAELO VARSTVA PRIDOBLJENIH PRAVIC

Doloa, da pravo, ki nastane v eni dravi, se uporablja tudi v drugi dravi; to pomeni, da se pridobljena pravica prizna in uporablja tudi na drugem pravnem obmoju. To naelo se kae predvsem v priznavanju tujih sodnih odlob.

4.2. NAELO VARSTVA IBKEJEGA

Pomeni, da uporabi naj se pravo ibkeje stranke v razmerju. V naem pravu je to naelo poudarjeno predvsem v - druinskem pravu (varstvo otroka: favor prolis), - delovnem pravu (varstvo delavca: favor labori), - trgovinskem pravu (varstvo potronika) ter na - odkodninskem pravuu (varstvo okodovanca: favor laesi).
Pri tem velja pravna domneva, da je njegovo pravo zanj najugodneje, saj se kolizijsko pravo ne ukvarja z vpraanjem, ali je to pravo resnino bolj ugodno za ibkejo stranko. Zato pravimo, da je kolizijska metoda 'skok v temo' in lahko pripelje do slabega rezultata ( npr. za otroka je lahko celo slabe, kot e bi uporabili pravo njegovih starev). 30. len ZMZPP pa ureja situacijo, ko je bilo dejanje storjeno v eni dravi, posledice pa so nastale v drugi dravi. Po naelu varstva okodovanca se uporabi pravo tiste od dveh drav, ki je za okodovanca ugodneje. Vodilno je pravo kraja, kjer je deloval, e pa je ugodneje pravo kraja posledice, pa se uporabi to (30/I. ZMZPP). To je edini primer izjeme, ko se uporablja tudi substanna ureditev , gre pa za materialno pravinost!

4.3.

NAELO VARSTVA INTEGRITETE INSTITUCIJ - PREPOVED CEPITVE

To naelo pomeni, da e so npr. pravice kupca obenem obveznosti prodajalca, jih ne moremo obravnavati loeno, temve po enem pravu. Pri pogodbi se oblika obiajno presoja po pravu kraja, kjer je pogodba sklenjena, alternativno pa po pravu po vsebini pogodbe (7. len ZMZPP). Za sklenitev pravnega posla lahko velja pravo kraja, kjer je bil posel sklenjen (lex loci stipulationis), za izpolnitev pravnega posla pa lahko velja pravo kraja, kjer naj se posel izpolni (lex loci solutionis).
7

4.4. DRUGA NAELA

naelo favor negotii - e je le mogoe, naj se pravni posel ohrani v veljavi. Primer: oblinost oporoke; naelo favor lesi - v korist okodovanca; naelo favor divortii - naj se dosee razveza zakonske zveze. naelo enakopravnosti mokih in ensk

4.5. NAELA, KI SE POJAVLJAJO V PROCESNEM PRAVU 1. 2. 3. 4.

naelo pridobljenih pravic; naelo teritorialne oblasti - navadno v domicilu toenca; naelo personalnosti; enotno divergentno navezovanje - se navadno ne uporablja, ker za proces ni pomembna samo koneksnost, temve tudi ekonominost.

Med naeli lahko prihaja do kolizije, ki jo moramo reiti tako, da ugotovimo, katera vrednota je moneja. Prednost lahko damo naelu pravinosti, ni pa to nujno. Pri vseh naelih ostanemo na nivoju kolizijskega pravila, razen v enem primeru, kjer gre za vsebino: naelo varstva okodovanca. To je edini primer izjeme, ko se uporablja tudi substanna ureditev, saj elimo zaititi okodovanca.

5.

KOLIZIJSKE NORME
5.1. DEFINICIJA
Kolizijsko pravilo pove, katero pravo (domae ali tuje) naj se uporabi pri doloenem pravnem razmerju s tujim elementom. Norme kolizijskega prava ne upotevajo konnih reitev (vsebine substannega prava), ampak se omejujejo le na to, katero pravo naj se uporabi. S kolizijskimi normami se skua prepreiti izigravanje zakona. Kakna je NARAVA KOLIZIJSKIH NORM: ni materialna (substanna) norma, ker samo opredeli merodajno pravo; niti ni procesna norma. Kolizijska norma je formalna norma (teorija jih uvra med formalno pravo) in posledica te lastnosti je njena kogentna uporaba - sodie jih mora uporabljati po uradni dolnosti (ex offo) in ne samo na zahtevo stranke. teje se kot pravo. BISTVENI SESTAVINI kolizijske norme sta: 1. oznaitev zadeve, ki se ureja - vsebuje dejanski stan; 2. napotilo, odkaz na pravni red, ki naj se uporabi glede na navezne okoliine) Kolizijska norma je sestavljena iz dejanskega stanja in navezne okoliine. Dejanski stan je potrebno okvalificirati.
1. odst. 13. lena ZMZPP doloa: "Za pravno in poslovno sposobnost fizine osebe se uporabi pravo tiste drave, katere dravljan je." V tem primeru je zadeva pravna in poslovna sposobnost fizine osebe, napotilo pa kae na pravo tiste drave, ki ji pripada oseba, katere sposobnost se presoja. Napotilo ne pove naravnost, katero pravo je treba uporabiti, temve pove, katero znamenje ivljenjskega pojava pokae katero pravo 8

je treba uporabiti. Tako znamenje se imenuje navezna okoliina. Za presojanje pravne in poslovne sposobnosti fizine osebe je tako znamenje dravljanstvo osebe, katere sposobnost elimo ugotoviti. Uporabiti je treba torej pravo, ki velja v dravi, katere dravljan je ta oseba. Ker je dravljanstvo vez med ivljenjskim pojavom in odkazanim pravom, se to znamenje imenuje navezna okoliina.

5.2. VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL

5.2.1.ENOSTRANSKE (NEPOPOLNE) IN DVOSTRANSKE (POPOLNE) KOLIZIJSKE NORME

ENOSTRANSKE

povedo, pod katerimi pogoji se uporabi domae pravo. Taka norma ne napotuje na tuje pravo, temve samo omejuje uporabno podroje domaega prava prevladovale so v starejih zakonih, ko je veljalo, da lahko drava doloi samo to, kdaj se bo uporabilo njeno pravo. (npr. 28. len ZMZPP: za enostranski pravni posel se uporabi pravo drave dolnikovega stalnega prebivalia oz. sedea). Sodobne kolizijske norme so vestranske, ne omejujejo se ve na eno pravno situacijo, ampak urejajo splono, generalno.

DVOSTRANSKE pa doloajo, pod katerimi pogoji se uporabi domae ali katero drugo pravo

5.2.2.ODKRITE (JASNE) IN SKRITE KOLIZIJSKE NORME ODKRITE so tiste, pri katerih se e iz same formulacije razbere njihova napotilna funkcija . Veina
norm ima tak znaaj.

SKRITE pa so materialnopravne ali procesnopravne norme, iz katerih po primerni razlagi lahko

sklenemo, kateri pravni red naj se uporabi. Takna je npr. vsebina lenov, ki doloajo pogoje za priznanje in izvritev tujih sodnih odlob pred slovenskimi sodii. Te norme namre ne razlikujejo, ali gre za tujca ali domaina, temve samo zahtevajo, da so izpolnjeni doloeni pogoji.

5.2.3.SPLONA IN POSEBNA KOLIZIJSKA PRAVILA SPLONA so zelo iroka, tako da zajamejo im ve snovi. Veljajo za razmerja civilnega in
gospodarskega prava

POSEBNA (ius speciale) veljajo v meninem, ekovnem in pomorskem pravu. SINGULARNA pravila: urejajo izjeme od splonih reitev kaknega posameznega vpraanja.

5.2.4.KONFORMNE IN DIVERGENTNE KOLIZIJSKE NORME

KONFORMNA

so tista, ki so med seboj enaka, ker jih je en pravni red prevzel od drugega, lahko pa so izenaena tudi z mednarodnimi pogodbami ali zakonskimi vzorci, ki jih nato sprejmejo zakonodaje razlinih drav.

DIVERGENTNA so vsa druga kolizijska pravila, ki niso konformna.

5.2.5.KOGENTNE IN DISPOZITIVNE KOLIZIJSKE NORME
Postavlja se vpraanje, kakna je pravna narava kolizijskih norm; ali so kolizijske norme kogentne ali dispozitivne oz. ali je sodnik, ko reuje pravno razmerje z mednarodnim elementom, dolan uporabiti za to predvideno kolizijsko normo in preko nje pravo, na katero ta norma napotuje, ali pa tega ni dolan storiti. V najvejem tevilu pravnih redov kontinentalne Evrope so kolizijske norme kogentne, prisilnopravne (imperativne) narave. Tudi norme naega ZMZPP so kogentne narave. To pomeni, da so slovenska sodia dolna uporabljati kolizijske norme po uradni dolnosti, dolna pa so uporabiti tudi tuje pravo, kadar navezna okoliina odkazuje na tuje pravno podroje.

5.2.6.SAMOSTOJNE IN NESAMOSTOJNE KOLIZIJSKE NORME SAMOSTOJNE so kolizijske norme v ojem pomenu. Lahko so simetrine (enako vrednotijo vse pravne rede) ali asimetrine (dajejo prednost domaemu pravnemu redu - 'pravni ovinizem'). POMONE, nesamostojne pa so kolizijske norme v irem pomenu. To pomeni, da pomagajo oz. reujejo situacijo, ko smo odkazani na tuje pravo, kadar z uporabo samostojnih kolizijskih norm ne moremo priti do ustreznega rezultata ali je ugotovljena reitev vpraljiva. Omogoajo nam lahko, da uporabimo kar domae pravo. Med pomone (nesamostojne) kolizijske norme spadajo: 1. predhodno vpraanje; 2. zavraanje; 3. izigravanje prava, in 4. pridrek javnega reda (to pomeni, da e bi bila uporaba tujega prava v nasprotju z naim pravnim redom, tuje norme ne uporabimo). 5.2.7.STALNE IN SPREMENLJIVE KOLIZIJSKE NORME Stalne kolizijske norme navezujejo s pomojo stalne navezne okoliine. 18. len ZMZPP doloa, da je pri premininah spremenljiva, pri nepremininah pa stalna navezna okoliina. 5.2.8.KOMPLEKSNE KOLIZIJSKE NORME O kompleksnem navezovanje govorimo, kadar kolizijske norme napotujejo na ve pravnih redov. Pri tem igrajo pomembno vlogo naela MZP. Navezovanje na ve pravnih redov (kompleksno navezovanje) je lahko: 1. alternativno, 2. kumulativno, 3. zaporedno (primarno in subsidiarno) ter 4. distributivno.

10

ALTERNATIVNO NAVEZOVANJE Alternativno navezovanje pride v potev, kadar hoemo neko pravno razmerje ohraniti v veljavi ali kadar hoemo ve pravic (npr. 33 ali 30/1 ZMZPP). Pri alternativnem navezovanju uporabimo eno ali drugo pravo po naelu favor negotii. Cilj je torej ohranjanje pravnega posla v veljavi.
Primer alternativnega navezovanja je doloilo o veljavnosti oporoke glede na obliko (33. len ZMZPP). Oporoka je glede oblike veljavna, e je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov: 1. po pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena, 2. po pravu kraja, katere dravljan je bil oporoitelj (bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi ob smrti), 3. po kraju oporoiteljevega stalnega ali zaasnega bivalia (bodisi ob oporonem razpolaganju bodisi ob smrti), 4. po pravu Republike Slovenije in 5. po pravu kraja, kjer je nepreminina (za nepreminine).

Omejitev pa se kae pri sklenitvi zakonske zveze uporabi se lahko le pravo kraja, kjer je bila zakonska zveza sklenjena (lex loci celebrationis).

KUMULATIVNO NAVEZOVANJE Pri kumulativnem navezovanju sodie hkrati uporabi oz. upoteva pravne rede, na katere norma napotuje. Kumulativno navezovanje pomeni, da: se uporabijo norme vseh relevantnih pravnih redov; pravne posledice uinkujejo v vseh pravnih redih, ki imajo interes v konkretnem primeru. S kumulacijo doseemo tudi harmonijo med pravnimi redi.
Primer: e imata pri razvezi zakonske zveze zakonca razlino dravljanstvo, sodie hkrati upoteva vzroke za razvezo, ki so doloeni po zakonih drav, katerih dravljana sta zakonca. Vendar e razveza ni mona, odstopimo od te kumulacije in dopustimo razvezo npr. po naem pravu, e gre za slovenskega dravljana ali osebo, ki ima v Sloveniji domicil (naelo favor divortii). Kumulativno navezovanje se uporablja le takrat, ko res elimo trdnost neke pravne odloitve (razveza, posvojitev). Pri posvojitvi , morajo biti pogoji za posvojitev izpolnjeni po vseh treh pravnih redih, e so posvojitelji in otrok dravljani treh razlinih drav (46/3 ZMZPP). Kumulativno navezovanje slui prepreevanju epavih razmerij (reitev mora biti veljavna v vseh relevantnih pravnih redih).

DISTRIBUTIVNO (DELJENO) NAVEZOVANJE

Za distributivno navezovanje gre takrat, kadar za razne dele pravnega razmerja veljajo pravila razlinih pravnih redov. Za vsakega udeleenca naj velja njegovo pravo in za vsak del pravnega posla svoje pravo (cepitev p.p.). Taka delitev se lahko opravi: glede na osebe (po subjektih): npr. po 34. lenu ZMZPP - pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsako osebo presojajo po pravu drave, katere dravljan je ob sklenitvi; glede na sestavine samega razmerja: delitev se lahko opravi tudi po posameznih sestavinah oz. stadijih pravnega razmerja. Tako lahko za sklenitev pravnega posla velja eno pravo (pravo kraja, kjer je bil posel sklenjen, lex loci stipulationis), za izpolnitev pravnega posla lahko velja pravo kraja, kjer naj se posel izpolni (lex loci solutionis), sposobnost pa se lahko presoja za vsako stranko po njenem pravu. Tu pride do izraza tudi naelo koneksnosti, saj lahko za vsako stranko velja pravni red, ki ji je najblije (pravo, kateremu pripada po dravljanstvu ali domicilu).

SUBSIDIARNO (zaporedno, podredno, lestvino) NAVEZOVANJE Pri subsidiarnem navezovanju je podredno doloenih ve okoliin; kadar ena ni uporabna, se uporabi druga,... Najprej uporabimo eno (primarno) in e to ne gre, se pomikamo naprej po lestvici (subsidiarno). Navezovanje je zaporedno (primarno in subsidiarno) v 11. lenu ZMZPP: - e oseba nima dravljanstva oz. ga ni mogoe ugotoviti, se uporabi pravo njenega stalnega prebivalia,
11

- e tudi stalnega prebivalia nima oz. ga ni mogoe ugotoviti, se uporabi pravo

njenega zaasnega prebivalia, - e pa tudi zaasnega prebivalia ni mogoe ugotoviti, se uporabi lex fori - pravo sodia, pred katerim tee postopek.

12

6.

NAVEZNA OKOLIINA, NAVEZOVANJE

6.1. DEFINICIJA NAVEZNE OKOLIINE
Naveza okoliina je okoliina dejanskega razmerja, ki glede na situacijo, razmerje, znamenje odkae na neko pravo. Navadno zakonodajalec doloi relevantne okoliine, pri tem pa je v pomo tudi sodna praksa.
Zakonodajalec lahko upoteva samo redne primere - pri izrednih primerih navezna okoliina nima tee, zato se pojavi stalie, da apriorizem ni v redu - potrebno je pustiti sodniku, da odloi.

6.2. METODE DOLOANJA OZ. IZBORA NAVEZNIH OKOLIIN

Poznamo predvsem dve metodi doloanja naveznih okoliin: aprioristino (izhodie MZP se rpa iz zakona) in posterioristino metodo (izhodie MZP je dejanski stan). APRIORISTINA METODA je tista, kadar uporabljamo navezne okoliine tako, kot so doloene v kolizijskem pravilu. Pri tem ne upotevamo, ali je v danem primeru uporabljeno pravo tudi resnino povezano z doloenim ivljenjskim primerom. Apriorizem je torej, ko pravo e vnaprej tono doloa, katero pravo se bo uporabilo, e nastopi doloena navezna okoliina. Navezne okoliine so vnaprej doloene v zakonu in sodie je nanje vezano. Kadar pa se v resninem ivljenju pojavi nek izjemen, atipien primer, pa ta norma ne pride v potev.
pri POSTERIORISTINI METODI pa se uporabi tisto pravo, ki je dejansko povezano z

ivljenjskim primerom Posteriorizem je, ko sodnik sam poie najprimerneje pravo. Sodniku se da monost, da presodi in ugotovi, s katerim pravom je razmerje povezano. Ta metoda se uporablja predvsem v sistemu common law (tu sestavljajo sezname
primerov, kjer so sodia izrekla, da se lahko uporabi tuje pravo). Iz pravnega razmerja je potrebno ugotoviti, h kateremu pravu to razmerje tei ter uporabiti tako pravo. V srediu je lahko:

subjekt - iemo subjektivne povezave; stvar - uporabi se pravilo kraja, kjer je stvar. Argumenti v zvezi z metodama doloanja naveznih okoliin: zoper aprioristino metodo ugovarjajo, da je navezna okoliina le nakljunega pomena, saj je lahko dejanje tesneje povezano s kaknim drugim pravnim redom; zoper posterioristino metodo pa so oitki, da: stranki nikoli ne vesta, katero pravo se bo uporabilo za njuno razmerje, to je slabo z vidika pravne varnosti; sodnik lahko ravna subjektivno, lahko pa tudi ni jasno, katero izmed enakopravnih prav je odloilno. Nekateri teoretiki se zavzemajo za kombinacijo obeh metod in danes se tako uporablja kombinacija apriorizma in posteriorizma. Naeloma pa naj se uporablja aprioristina metoda, ki zagotavlja vejo pravno varnost. IZKLJUITVENA KLAVZULA ('escape clause') vsebuje jo 2. len ZMZPP (torej sploni del zakona) : pravo, na katerega napotujejo dolobe zakona, se izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse
okoliine primera oitno, da razmerje s tem pravom nima pomembneje zveze (ni koneksnosti), obstoji pa bistveno tesneja zveza z nekim drugim pravom.

Za uporabo izkljuitvene klavzule morata biti torej kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. neobstoj tesneje zveze z odkazanim pravom; 2. obstoj bistveno tesneje zveze z drugim pravom.
13

Izkljuitvena klavzula omogoa, da se uporabi pravo, ki ima z razmerjem tesnejo zvezo, e apriorno odkazano pravo takne zveze nima. To je tudi najelegantneja metoda, saj ohranimo pravno varnost (pozitivna stran apriorizma), obenem pa iemo tesno vezo razmerja s pravom. Ta klavzula se ne uporablja, kadar pravo izbereta stranki (izjema pri avtonomiji).

6.3. VRSTE NAVEZNIH OKOLIIN

Navezne okoliine so lahko pravna dejstva ali pravni pojmi. Glede na asovno veljavnost jih lahko delimo na: stalne navezne okoliine, to so npr: kraj, kjer nepreminina lei; kraj sklenitve zakonske zveze; kraj, kjer je nastala koda; kraj, kjer je bila sklenjena pogodba; spremenljive navezne okoliine, to so npr: dravljanstvo; prebivalie; dravna pripadnost ladje; kraj, kjer lei premina stvar. Poznamo osebne, stvarne in meane navezne okoliine. 1. OSEBNE, PERSONALNE NAVEZNE OKOLIINE Personalne navezne okoliine nas pripelje do prava, ki se uporablja za personalna, osebna, statusna vpraanja. Za osebne navezne okoliine je znailno, da je osebno razmerje do doloenega pravnega obmoja tisto odloilno znamenje, na katero se navezuje doloeno pravo: dravljanstvo: pravo, ki se navezuje na dravljanstvo se imenuje lex nationalis ali lex patria; domicil: pravo, ki se navezuje na stalno prebivalie - lex domicilii; bivalie: pravo, ki se navezuje na zaasno prebivalie - lex habitationis, za pravne osebe sta pomembni predvsem dve navezni okoliini: sede in dejstvo, da je bila pravna oseba ustanovljena po pravilih doloenega pravnega reda. Pomemben je torej kraj ustanovitve pravne osebe ali dejanski kraj sedea. Pravo, ki je doloeno na podlagi te okoliine, se imenuje lex societatis; za ladjo se vsa pravna razmerja v zvezi z njo presojajo po pravu njene zastave - loi du pavillon (pavillon - fr. zastava) Pri nas je primarna navezna okoliina dravljanstvo (v primeru ve dravljanstev se uporabi tisto,
kjer ima oseba prebivalie).

Pri nas glede dedovanja nepreminin velja izkljuna pristojnost slovenskega sodia, vendar to navadno pomeni, da je sicer pristojno slovensko sodie, uporablja pa se tuje pravo (po dravljanstvu ob asu smrti).
Nekateri se zavzemajo za to, da bi se v naem jeziku za domicil uporabljal izraz domovalie, ker bi pokazal, da gre za kraj, kjer je kdo doma. Danes se v drugih pravnih redih vedno bolj uporablja izraz obiajno bivalie. Za obiajno bivalie so potrebni samo objektivni kriteriji, torej samo corpus, ne pa tudi animus manendi, kot se to zahteva za domicil.

14

2. STVARNE NAVEZNE OKOLIINE Stvarne navezne okoliine so: lega stvari: skoraj brez izjeme se uporablja za nepreminine, kar pomeni, da je treba stvarne pravice na njih presojati po pravu kraja, kjer nepreminina lei to pravo se imenuje lex rei sitae;
kraj, kjer se dejanje opravi: pravo, ki se navezuje na podlagi te navezne okoliine, se

imenuje lex loci actus. Kadar pa gre za pogodbe, se to pravo imenuje lex loci contractus. Pri pogodbah lahko loimo sklenitveno in izpolnitveno dejanje, ki se lahko opravita na razlinih krajih: pravo, ki se navezuje na sklenitev pogodbe, se imenuje lex loci stipulationis, pravo kraja, ki se navezuje na izpolnitev, pa se imenuje lex loci solutionis. Lex loci delicti commissi pomeni pravo kraja storitve civilnega delikta;
sede sodia: pravo, glede na kraj sodia, torej pravo foruma, se imenuje lex fori; volja pogodbenih strank: vasih imajo stranke pravico, da si same izberejo pravo, ki

naj velja za njihovo razmerje. 1. odst. 19. lena ZMZPP doloa, da se za pogodbo uporabi pravo, ki sta si ga izbrali stranki, e zakon ali mednarodna pogodba ne doloa drugae navezna okoliina je torej volja pogodbenih strank. Izbira prava je lahko pogodbena, za kar uporabljamo izraz navezna pogodba. Pravo, ki je tako doloeno, se imenuje lex electa ali lex voluntaris.

6.4. SPREMEMBE NAVEZNIH OKOLIIN

Nekatere navezne okoliine imajo as, ki je odloilen za izbiro odkazanega prava, doloen e v samem kolizijskem pravilu. Tako npr. ZMZPP za oporono sposobnost doloa, da se presoja po pravu drave, katere dravljanstvo je imel oporoitelj ob sestavi oporoke. e oporoitelj po sestavi oporoke dravljanstvo spremeni, takna sprememba navezne okoliine ne vpliva na pravo, ki naj se uporabi. V drugih primerih, kot je npr. 1. odst. 42. lena ZMZPP, ki doloa da se razmerja med stari in otroki presojajo po pravu drave, katere dravljani so, pa pride s spremembo dravljanstva (torej s spremembo navezne okoliine) to pravno razmerje pod vpliv novega zakona. V primerih, ko je pravno razmerje trajno, je treba upotevati pravilo o pridobljenih pravicah. Praviloma se e nastale samostojne pravice priznajo, e ni pomislekov s strani domaega pravnega reda. e takni pomisleki obstajajo, se tako pridobljene pravice ne priznajo ali pa spremenijo v druge pravice.

6.5. NAVEZOVANJE NA VEPRAVNO OZEMLJE

Kadar je na obmoju doloene drave ve pravnih sistemov (ureditev), nastane vpraanje, katero pravo je treba uporabiti, e navezna okoliina odkae na pravo te drave. Glede tega obstajata dve stalii: 1. treba je v celoti upotevati tudi notranje kolizijske norme odkazanega prava (interlokalno pravo). Interlokalno pravo ureja kolizije med normami posameznih pravnih obmoij iste drave; 2. izhajati moramo iz kolizijskih pravil legis fori in z njihovo pomojo najti ustrezno materialno pravo (9. len ZMZPP).
15

ZMZPP izhaja v prvi vrsti iz pravil MZP in upoteva interlokalne norme samo, e norme MZP ne pripeljejo do lokalizacije razmerja (kot smo omenili je taken poloaj pri navezni okoliini dravljanstva in zastave). Tako 9. len ZMZPP doloa: e je treba uporabiti pravo drave, katere pravni red ni enoten, pravila ZMZPP pa ne napotujejo na doloeno pravno obmoje v taki dravi, se po pravilih njenega pravnega reda doloi, katero pravo se uporabi. e drava z vepravnim ozemljem nima notranjih kolizijskih norm, pa je treba uporabiti pravo tistega obmoja v taki dravi, ki je z razmerjem v najtesneji zvezi (naelo najoje koneksnosti oz. najtesneje zveze).

16

6.6. POSAMEZNE NAVEZNE OKOLIINE

6.6.1.DRAVLJANSTVO Dravljanstvo pomeni pravno pripadnost fizine osebe k doloeni dravi in predstavlja zelo pomembno navezno okoliino. Kot navezna okoliina je sprejeto v veini evropskih drav, medtem ko daje angloameriko pravo prednost domicilu. Principa pridobivanja dravljanstva sta: ius soli rojstvo na doloenem obmoju (avtomatina pridobitev); ius sanguinis (poreklo) otroci pridobijo dravljanstvo svojih starev. Dravljanstvo se najvekrat uporablja za presojo statusnih, osebnopravnih, druinskopravnih in dednopravnih razmerij. Pravo, ki se nanj navezuje, se imenuje lex nationalis oz. lex patriae. Po ZMZPP se lex nationalis uporablja:
za presojo pravne in poslovne sposobnosti fizine osebe; v dednem pravu; za ugotavljanje pogojev za sklenitev zakonske zveze in za razvezo zakonske zveze; za osebna in premoenjska razmerja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev; za razmerja med stari in otroki; za priznanje, ugotovitev ali izpodbijanja oetovstva oz. materinstva (navezna okoliina je otrokovo dravljanstvo); 7. za obveznost preivljanja ; 8. pri posvojitvi in pri institutu pozakonitve. V prid dravljanstva kot navezne okoliine govore predvsem: 1. lahka dokazljivost; 2. stalnost, stabilnost; 3. upotevanje nacionalnih specifinosti. Kot negativna stran pa se poudarja: 4. sluajnost ; 5. problem apatridov (brez dravljanstva), subject mixtae, polipatrid (z ve dravljanstvi) ali bipatridov (z razlinimi dravljanstvi); 6. dejstvo, da dravljanstvo na zunaj ni vidno, zato v pogodbenem razmerju druga stranka zanj ne more vedeti.

1. 2. 3. 4. 5. 6.

e ima oseba VE DRAVLJANSTEV (bipatrid), lahko pride do konkurence med njimi. ZMZPP ta problem reuje tako, da se v primeru, ko ima na dravljan tudi dravljanstvo kakne druge drave, za uporabo kolizijskega zakona teje, da ima samo slovensko dravljanstvo. V primeru konkurence med dravljanstvom lex fori in tujim dravljanstvom ima torej prednost domae pravo. Takno asimetrino kolizijsko normo vsebujejo tudi nekateri drugi zakoni s podroja MZP. Drugaen je poloaj, kadar ima oseba VE TUJIH DRAVLJANSTEV (polipatrid). V tem primeru je treba ugotoviti, katero dravljanstvo je efektivno, s katero od teh drav obstaja najtesneja zveza (princip efektivnega dravljanstva). Ugotavljanje koneksnosti je lahko prepueno sodiu, lahko pa zakonodajalec to zvezo predvidi in doloi vnaprej. Okoliina, ki utemeljuje najtesnejo zvezo, je lahko zadnje pridobljeno dravljanstvo, obiajno pa na tesno vez kae tudi domicil, stalno prebivalie stranke. Domicil je kot navezno okoliino v primeru, ko ima oseba ve tujih dravljanstev, sprejel tudi ZMZPP. ele za primer, kadar oseba nima domicila v nobeni od drav, katerih dravljanstvo ima, je treba zvezo z eno od teh drav poiskati po drugih (objektivnih in subjektivnih) kriterijih - naelo najtesneje zveze.
17

e oseba NIMA DRAVLJANSTVA ali njenega dravljanstva ni mogoe ugotoviti, 1. se uporabi pravo njenega stalnega prebivalia. 2. e stalnega prebivalia nima oz. ni mogoe ugotoviti, se uporabi pravo njenega zaasnega prebivalia. 3. e pa za takno osebo ni mogoe ugotoviti niti zaasnega prebivalia, se uporabi pravo RS (lex fori). ZMZPP uveljavlja naelo dravljanstva. Polovica drav kot primarni princip uporablja princip dravljanstva, druga polovica pa princip prebivalia: lex nationalis - drave, ki so kot primarni princip sprejele dravljanstvo. lex domicilii - drave, ki so kot primarni princip sprejele prebivalie;
Ni veinskega stalia, katera od okoliin je primerneja. Odloitev za eno ali drugo navezno okoliino je stvar pravne politike. e gre za dravo, za katero je znailna imigracija (priseljevanje), bi bila primerneja uporaba domicilnega principa , e pa je za dravo znailna emigracija (odseljevanje), je bolje uporabiti dravljanski princip . e nimamo ne domicila ne dravljanstva, se uporabi subsidiarna navezna okoliina pravo kraja zaasnega bivalia.

Konflikte med domicilnim in dravljanskim naelom ureja Haaka konvencija o reevanju kolizij med pravom dravljanstva in pravom domicila iz leta 1955. Ta doloa, da: - lex nationalis se uporabi le v primeru, kadar tako drava domicila kot drava dravljanstva stranke predpisujeta uporabo lex nationalis. - Kadar pa vsaka predpisuje drug princip, se uporabi lex domicilii. Primer: rabin je imel 3 dravljanstva eko, avstralsko in izraelsko. Umrl je v Nemiji, kjer je tudi ivel veino asa. Nobeno dravljanstvo v Nemiji torej ni domae, zato se uporabi princip efektivnega dravljanstva stalno prebivalie, e pa ga ni, se uporabi pravo, ki je v najtesneji zvezi. Zadnje stalno prebivalie je imel v Avstraliji, zato bi se moralo uporabiti avstralsko pravo, kar pa je neustrezna reitev. Zato se uporabi izkljuitveno klavzulo pravo, ki je v najtesneji zvezi, to je nemko pravo. 6.6.2.DOMICIL, STALNO PREBIVALIE Pojem domicila je od drave do drave razlien. Najpogosteje se kvalificira po pravu drave, ki doloen predmet obravnava (torej po lex fori). Skupno je sicer to, da sta potrebni: objektivna sestavina - bivanje na nekem kraju (corpus) in subjektivna sestavina - namen trajno ostati na tem kraju (animus manendi). V kontinentalnem pravu (germanski princip) se domicil praviloma pojmuje kot kraj, kjer nekdo ivi z namenom, da bi tam stalno prebival. Poznamo pa tudi drugane kvalifikacije: - po francoskem pravu npr. zadoa e objektivni element (corpus), - angleko pravo pa razlikuje med izbirnim (domicil of choice) in izvornim (domicil of origin) domicilom. - v slovenskem pravu se za domicil uporablja izraz stalno prebivalie. To je kraj, kjer se oseba naseli z namenom, da tam stalno ivi. Prednosti in slabosti domicilnega naela so razline. Na prvi pogled je oitna razlika med domicilnim in dravljanskim naelom ta, da domicilno naelo omejuje navezovanje na prostorno omejeno pravno obmoje, torej na tisto, kjer lei domicil. Domicil je vasih teko ugotovljiv in pri domicilu ni stabilnosti. dravljansko naelo pa se navezuje na celotno dravno obmoje.

18

e prikaemo delitev drav po dravljanskem in domicilnem naelu, lahko ugotovimo, da skoraj sveta uporablja domicilno naelo. ZMZPP pa uveljavlja naelo dravljanstva, ki pa v druinskopravnih razmerjih ni dosledno izpeljano.

19

1.

6.6.3.BIVALIE (ZAASNO PREBIVALIE) Loimo: preprosto (zaasno) bivalie - je tisti kraj, kjer se nekdo nahaja, nima pa namena tam trajno ostati. e bi obstajal tak namen, bi bilo tako bivalie domicil. V slovenski terminologiji se preprosto bivalie imenuje zaasno prebivalie. Po ZMZPP je bivalie t.i. subsidiarna navezna okoliina. 11/2 ZMZPP doloa, da se uporabi pravo bivalia, e oseba nima
dravljanstva oz. ga ni mogoe ugotoviti in e tudi nima stalnega prebivalia oz. ga ni mogoe ugotoviti.

2.

obiajno bivalie - pojem obiajnega bivalia je uvedla Haaka konvencija o varutvu iz 1902.
Obiajno prebivalie ni jasno definirano, gre pa za pravni standard. Odsotnost definicije pa je pozitivna, saj omogoa avtonomno interpretacijo tega pojma.

Njegova znailnost je trajnost: oseba obiajno, redno, torej po navadi biva na doloenem kraju, pri tem pa voljni element ni potreben. Ni vezano na dovoljenje nobenega organa. Primer: oseba, ki dela v tujini ima tam zaasno prebivalie, obiajno pa v kraju, iz katerega je odla. Primer 1: nemki upokojenec ima druino in hio v NEM, kjer je celo ivljenje tudi delal. Po upokojitvi pa kupi hio na Kanarskih otokih, kjer na leto preivi 3 mesece. Vozi se iz Nemije na Kanarske otoke vsak mesec. Umre na Kanarskih otokih, kjer je imel zadnjih 5 let tudi partnerko. Pri tem gre za mejno primer. Zapustnik namre ni popolnoma pretrgal zveze z Nemijo, ne vemo pa, ali je obdral nemko dravljanstvo, kje ima stalno prebivalie, kje plauje davke, Uporabi se obiajno prebivalie. Primer 2: zakonca ivita v New Yorku, mo je Amerian, ena pa Irka. Podjetje polje moa na delo v Berlin za 2 leti, po letu in pol pa se elita mo in ena razvezati. Pri vpraanju merodajnega prava in pristojnosti se za oboje uporabi navezno okoliino obiajnega prebivalia. 6.6.4.SEDE PRAVNE OSEBE Za doloitev pripadnosti pravne osebe se v teoriji in v primerjalnem pravu pojavljajo razlina stalia. Poglavitna sta dva kriterija: teorija sedea - pravo kraja, kjer ima pravna oseba svoj sede (kot neke vrste domicil); teorija registracije oz. inkorporacije - pravo, po katerem je bila pravna oseba ustanovljena (kot neke vrste dravljanstvo). ZMZPP je sprejel teorijo inkorporacije. Za pravni poloaj pravne osebe se uporabi pravo drave, ki ji pravna oseba pripada. Pripadnost pravne osebe se doloi po pravu drave, po katerem je bila ustanovljena. Pravo, po katerem je bila pravna oseba ustanovljena, je torej odloilno za ugotavljanje njene pravne in poslovne sposobnosti. Samo v 1. primeru je pomemben tudi sede. e ima pravna oseba svoj dejanski sede v drugi dravi, ne pa v tisti, kjer je bila ustanovljena, in ima po pravu te druge drave tudi njeno pripadnost, se teje, da pripada tej drugi dravi. Tudi nae pravo teje, da ima pravna oseba dravno pripadnost drave, v kateri ima dejanski sede. Primer: Bekalian in Hadji Tomas vs. Otomanska banka - libanonska dravljana toita banko, ki je imela realni sede v Parizu, sede uprave pa v Londonu. Sodie je ugotovilo, da resnini sede ni v Franciji ter da se ne more uporabiti francosko pravo.

20

6.6.5.KRAJ, KJER STVAR LEI Tako kot imajo osebe personalni statut, imajo stvari svoj realni statut. Pravna vpraanja, ki se tiejo stvari, se presojajo po pravu, kjer leijo to pravo se imenuje lex rei sitae. ZMZPP doloa, da se za stvarnopravna razmerja uporabi pravo kraja, kjer je stvar. S
stvarnopravnimi razmerji so miljena razmerja, ki jih ureja SPZ, torej lastninska pravica, slunostna pravica, pravica stvarnega bremena, zastavna pravica in posest. Pravilo lex rei sitae je najprej veljalo le za stvarnopravna razmerja na nepremininah , potem pa se je zaelo uporabljati tudi za stvarnopravna razmerja na premininah .

23. len ZMZPP to pravilo prenaa tudi na pogodbeno podroje: za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina. Za pogodbe, ki se nanaajo na preminine, velja v prvi vrsti avtonomija strank. Pri premininah se lahko lega stvari spreminja, vasih zelo hitro in pogosto. To e zlasti velja za dve posebni kategoriji preminih stvari, ki jih ZMZPP posebej obravnava: STVARI, KI SE PREVAAJO (res in transitu): zanje velja kot navezna okoliina namembni kraj.
Ta navezna okoliina je najbolj primerna, ker se s tem varujejo pravice, pridobljene med prevozom, po pravu kraja, kamor bo stvar prila po koncu prevoza in kjer bo praviloma izroena prejemniku. Navezna okoliina ima sicer to pomanjkljivost, da ni zanesljivo, ali bo stvar v namembni kraj sploh prila, vendar ima prednost pred odpravnim (ali kaknim drugim) krajem, ker ima razmerje zelo verjetno najtesnejo zvezo z namembnim krajem.

PREVOZNA SREDSTVA: zanje velja poseben reim. Za njih se uporabi pravo njihove

dravne pripadnosti, e nai predpisi ne doloajo drugae.

Za ladje in letala veljata posebna zakona, ki doloata, da se za njih uporablja pravo kraja, kjer so ta prevozna sredstva registrirana. Za eleznika in cestna vozila nimamo ustreznih predpisov, ki bi doloali njihovo dravno pripadnost. Zato bo treba uporabiti pravo kraja, kjer ta vozila obiajno mirujejo. Pri motornih vozilih bo to kraj njihove registracije .

Na podroju prevoza se torej pojavljata dve reitvi: 1. stvari naj bodo v asu prevoza podvrene pravu kraja odhoda, ali 2. naj bodo podvrene pravu namembnega kraja (ta velja pri nas - 18/2 ZMZPP). 6.6.6.KRAJ, KJER JE DEJANJE STORJENO Navezna okoliina kraja, kjer je dejanje storjeno (locus actus), je zelo razirjena. Uporablja se za: 1. presojo vsebine pogodbenih obveznosti; 2. presojo vsebine nepogodbenih obveznosti; 3. za samo obliko pravnega posla. To navezno okoliino poasi nadomea avtonomija strank. Navezna okoliina kraja, kjer je dejanje storjeno, lahko pripelje do doloenih teav. Pojem sklenitvenega kraja je lahko nedoloen, e stranki nista navzoi na istem kraju, ko sklepata pogodbo. Poleg tega je lahko dejanj ve, tako pri poslovnih kot tudi pri neposlovnih obveznostih.

1.

Navezna okoliina je lahko: SKLENITVENI KRAJ - pravo, ki se navezuje na to navezno okoliino, se imenuje lex loci stipulationis ali lex contractus. Slaba stran te navezne okoliine je ta, da je kraj, kjer se pogodba
sklepa, velikokrat povsem nakljuen in z razmerjem nima nobene povezave. Poleg tega so sodobna komunikacijska sredstva prinesla nove naine sklepanja pogodb, pri katerih ni mogoe natanno opredeliti sklenitvenega kraja;

21

2.

IZPOLNITVENI KRAJ (lex loci solutionis) - navezna okoliina, ki je pomembna predvsem v obligacijskem pravu. Slaba stran te navezne okoliine je ta, da je lahko izpolnitvenih krajev ve (obveznosti
z vekratno izpolnitvijo, dvostranske obveznosti).

Za odkodninske obveznosti velja: lex loci delicti commissi pravilo, da se obveznost presojajo po pravu kraja, kjer je storilec storil kodno dejanj lex loci laesionis e pa koda nastane v drugem kraju, kot je bilo storjeno kodno dejanje, pride v potev pravo kraja, kjer je koda nastala. 30. len ZMZPP doloa, da se za nepogodbeno odkodninsko odgovornost uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. e je za okodovanca ugodneje, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je povzroitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. 6.6.7.AVTONOMIJA STRANK ZMZPP doloa, da se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali stranki, e zakon ali mednarodna pogodba ne doloa drugae. Stranki se dogovorita o uporabi doloenega prava tako, da skleneta navezno pogodbo. Veljavnost te navezne pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu (lex electa). Pravo stranki izbereta praviloma ob sklenitvi pogodbe, lahko pa tudi kasneje. Izbrati morata veljavno, uinkovito pravo in ne prava, ki ne velja ve (to pa ni pogoj, kadar tee spor pred arbitrao). e stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (npr: tam kjer ima stranka, ki je zavezana opraviti izpolnitev, stalno prebivalie oz. sede, nacionalna pripadnost strank, sklenitveni ali izpolnitveni kraj itd). Volja strank o izbranem pravu je lahko izraena izrecno ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih doloil ali drugih okoliin (npr. uporaba posebne terminologije, jezik, ki ga stranki
uporabita, izbira valute, sklicevanje na doloene predpise, doloitev izpolnitvenega kraja, medsebojna praksa strank, razni subjektivni kriteriji itd). V slovenskem pravu je avtonomija strank omejena na pogodbeni statut. Izjemo predstavlja 39. len ZMZPP, ki doloa, da se lahko tudi za pogodbena premoenjska razmerja med zakoncema uporabi tisto pravo, ki sta si ga izbrala zakonca, e odkazano pravo (pravo, ki je veljalo ob sklenitvi pogodbe za osebna in zakonska premoenjska razmerja) to dopua.

1.

OMEJITEV AVTONOMIJE STRANK: Pravica do izbire prava je omejena z doloenimi zahtevami: da gre za razmerje z mednarodnim (tujim) elementom da ima npr. vsaj ena stranka domicil oz. sede v tujini, - da je ena od strank tujec; - da se sklene pogodba v tujini, - da je izpolnitev pogodbe doloena v tujini.
ZMZPP tega pogoja izrecno ne doloa. Glede zahteve po tujem elementu pa lahko pride tudi do zlorab, za t.i. navidezno tuj element. Pri tem ne gre za izigravanje zakona, ampak za navidezno ravnanje. Primer: stranki napieta v pogodbo, da je bila le-ta sklenjena v Salzburgu, pa v resnici ni bila. Gre za fraudulozno ravnanje, medtem ko bi lo pri izigravanju zakona za primer, da sta stranki pogodbo sklenili v Salzburgu zato, da bi se izognili domaemu pravu;

2.

omejitev avtonomije lahko izhaja tudi iz posebnih norm ZMZPP ali mednarodne pogodbe
(npr. zaradi varstva ibkejega).

22

PETRIFIKACIJA
Pravo, ki sta izbrali stranki se lahko kasneje spremeni, in pojavi se vpraanje, ali se spremeni tudi za njiju? Ker sodie sodi po veljavnem pravnem redu in zatorej mora preiti na novo pravo. Tudi razmerje med strankama je podvreno novemu pravu (to je prepoved petrifikacije ), e se pravo spremeni. Izjema : petrifikacija je dopustna, kadar je ena od strank drava, ki nastopa kot sopogodbenica in ne kot oblast (drava bi namre lahko s spremembo zakonodaje dosegla ugodneji poloaj). Vse povedano velja za spore pred sodiem. Pred arbitrao pa se stranki lahko dogovorita tudi za neko neveljavno pravo.

6.6.8.FAVOR NEGOTII Naelo favor negotii pomeni ugodnost z namenom, da se dosee veljavnost doloenega pravnega posla ali pravnega razmerja.
Takno favoriziranje se dosee z doloanjem taknih naveznih okoliin, ki so blije strankam ali pa z doloanjem ve alternativnih naveznih okoliin . Primer doloanja naveznih okoliin, ki so blije strankam, je 13. len ZMZPP: Za pravno in poslovno sposobnost fizine osebe se uporabi pravo tiste drave, katere dravljan je. e bi bila oseba po tem pravu poslovno nesposobna, je poslovno sposobna, e ima to sposobnost po pravu kraja, kjer je nastala obveznost.

Poznamo torej naslednje NAVEZNE OKOLIINE: 1. dravljanstvo: lex nationalis oz. lex patriae; 2. domicil (stalno prebivalie): lex domicilii; 3. zaasno (preprosto) prebivalie: lex habitationis; 4. sede pravne osebe; 5. kraj, kjer stvar lei: lex rei sitae; 6. namembni kraj: za stvari, ki se prevaajo; 7. dravna pripadnost: za prevozna sredstva. Pri ladjah se daje prednost pravu registracije pred pravom zastave. Pravo zastave je pravo, po katerem se presojajo ladje, ki plujejo po odprtem morju (ni vedno identino s pravom registracije); 8. kraj, kjer je dejanje storjeno: lex loci actus; 9. sklenitveni kraj: lex loci stipulationis ali lex contractus - pravo kraja sklenitve pogodbe, kot dopolnitev (podrednega pomena), vendar se e vedno uporablja, pri nas na podroju pomorskega prava; 10. izpolnitveni kraj: lex loci solutionis - pravo kraja izpolnitve. Zagovorniki te teorije pravijo, da je kraj izpolnitve pomembneji kot kraj sklenitve. Tudi v ZMZPP (25. len): izpolnitvene modalitete se bodo vedno presojale lex loci solutionis; 11. kraj, kjer je kodno dejanje storjeno: lex loci delicti commissi kjer je storilec deloval, ko je povzroil kodo. Problem je, da je lahko ta kraj tudi le sluajen ( npr. prometna nesrea dveh slovenskih avtomobilov v Avstriji). Vpraanje je, kateri kraj je pomembneji; ena reitev je kumulativno navezovanje (to je v korist storilca), druga pa lex laesionis (v korist okodovanca); 12. kraj, kjer je koda nastala: pravo kraja, kjer je nastopila posledica (30. len); 13. "odvisnost" od temeljnega razmerja: lex causae. Ni samostojna navezna okoliina; ni povezave s causo pogodbe, ampak causa lahko pomeni tudi vzrok, povezavo, lahko tudi vsebino. Pomeni 'pravo, ki velja za vsebino'. Monost, dopustnost in volja so vsebinske predpostavke, ki se presojajo po izbranem pravu (lex electa); gre za lex causae, ki je odloilen tudi za zastaranje, obliko,..;

23

14. avtonomija strank: lex electa, lex voluntaris - edina subjektivna navezna okoliina.
Kolizijska avtonomija strank (ne gre za materialno avtonomijo strank, ko lahko svobodno doloita vsebino pogodbe). Stranki se s posebno navezno pogodbo odloita za doloeno pravo: s tem so poleg dispozitivnih izkljuene tudi kogentne norme prava, ki bi se sicer uporabilo; karakteristina izpolnitev: 20. len ZMZPP; najveja koneksnost: sodie mora ugotoviti okoliine, ki pri doloenem pravnem razmerju predstavljajo najojo povezavo z razmerjem. Tu prevladujejo objektivni kriteriji; hipotetina volja strank: sodie ugotavlja, katero pravo bi stranke izbrale, e bi na tako izbiro mislile. Tu prevladujejo subjektivni kriteriji (interesi strank). Velja v Nemiji; gre za nadaljnjo izpeljavo avtonomije strank: tisto pravo, ki bi ga razumni stranki izbrali, e bi izbirali. Gre za tipsko ugotavljanje (objektivizacija volje strank); normalno bi lovek izbral pravo, ki je najtesneje zvezano, zato ni nobene razlike med hipotetino voljo strank in najojo koneksnostjo; forum: lex fori - domae pravo. Pravo kraja, kjer ima sodie, ki doloen predmet obravnava, svoj sede. Uporabimo ga kot skrajno sredstvo, kadar ni nobenega razloga, da bi uporabili tuje pravo. Ne smemo favorizirati domaega prava, eprav v praksi ni tako. Drug vidik je uporaba lex fori kot izkljune navezne okoliine, kadar gre za procesnopravna pravila - postopek vedno tee po domaih pravilih in absolutno velja lex fori.

15. 16. 17.

18.

6.7. POSEBNOSTI PRI NAVEZOVANJU

Posebnosti pri navezovanju so: 1. zavraanje (renvoi); 2. skrito zavraanje; 3. sprememba statuta - pojav, ki ob trajanju pravnega razmerja zaradi spremembe dejanskega
stanja, na katerem je utemeljena navezna okoliina, privede do uporabe novega materialnega prava, ali kakrnekoli spremembe uporabe materialnega prava doloenega pravnega reda;

4. nespremenljivost statuta - samo upotevanje v doloenem trenutku obstojeih naveznih

okoliin, ne glede na to, e se le-te kasneje tudi dejansko spremenijo;

5. interlokalno pravo - doloa, katerega od ve notranjih pravnih redov je treba uporabiti; 6. interpersonalno pravo - kadar veljajo v dravi za doloene skupine ljudi razline pravne ureditve
in morajo zato obstajati posebna pravila za reevanje pravnih razmerij med pripadniki teh skupin;

7. intertemporalno pravo - tisto pravo, ki pove, katero pravo naj se uporabi, kadar se pravna pravila
spremenijo, pravno razmerje pa je nastalo e v asu, preden je prielo veljati novo pravo (kadar je zakonodajalec isti, tudi doloi, kako naj se uporabi novo pravo).

6.7.1.ZAVRAANJE (RENVOI) Do zavraanja pride zaradi razlik v kolizijskih ureditvah. Zavraanje je kadar notranja kolizijska pravila odkazujejo na tuja kolizijska pravila, tuja kolizijska pravila pa odkazujejo na notranja kolizijska pravila. Tak primer je bil v 19. St. v primeru Forgo. Francosko sodie je moralo
v tem sporu odloiti, ali bo zapuino presojalo po bavarskem pravu, na katero ga je napotovala francoska kolizijska norma, ali pa bo upotevalo bavarsko kolizijsko pravilo, ki je zavraalo nazaj na francosko pravo. Bil je nezakonski sin, ki se je z materjo preselil iz Bavarske v Francijo. Mati je umrla, pojavil pa se je problem, ker je bavarsko pravo priznavalo dedno pravico nezakonskega druinskega lana, francosko pa ne, vsako pravo pa je odkazovalo drugo na drugega.

Tuje pravo se mora pri zavraanju uporabiti takno kot je, tako kot bi ga uporabil tuj sodnik (torej v celoti, tudi kolizijske norme. Zavraanje ima najpogosteje za posledico uporabo lex fori. Ustvarja pa nereljive (ping-pong) situacije - sprejem uporabe tujih kolizijskih norm vodi do zaaranega kroga. Za sodnika predstavlja dodatno delo, saj mora poleg tujega substannega prava ugotavljati e tuje kolizijske norme.
24

e drava sprejema zavraanje, ga mora sprejeti kot naelo za vse situacije, tudi kadar bi lo za avtonomijo strank. V naem pravu imamo dva primera, ko je zavraanje izkljueno: pri avtonomiji strank - smiselno je, da pri avtonomiji strank zavraanje izkljuimo, saj imajo stranke
pravico izbrati pravo (v Jugoslaviji v 80. letih imeli absolutno zavraanje, brez omejitev);

kadar gre za ugotavljanje neveljavnosti zakonske zveze - v 36. lenu ZMZPP: ta norma
takoj napoti na materialno pravo, zato tu zavraanja sploh ni.

Kadar domaa kolizijska norma napoti samo na tuje materialno pravo, govorimo o stvarnem napotilu. Kadar pa domaa kolizijska norma napoti na materialna in kolizijska pravila tujega prava, govorimo o celotnem napotilu. Do zavraanja lahko pride samo pri celotnem napotilu. Zavraanje v mednarodnem pravu podpisnice konvencije se morajo dogovoriti, katero pravo se bo uporabljalo. 1. odst. 6. lena ZMZPP doloa: e bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje drave, se upotevajo njegova pravila, ki doloajo, katero pravo se uporabi. To pomeni, da je treba vedno upotevati kolizijska pravila odkazanega prava. Zavraanje se torej v celoti upoteva. 2. odst. istega lena pa doloa: e pravila tuje drave, ki doloajo, katero pravo je treba uporabiti, zavraajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upotevala njena pravila o napotilu, katero pravo naj se uporabi. V primeru napotila nazaj se torej neposredno uporabijo materialne norme domaega prava. Iz tega sledi, da je v primeru zavraanja naprej treba zopet upotevati kolizijska pravila tega prava.
Problem "zaaranega kroga" se pojavi, kadar kolizijska pravila enega od odkazanih pravnih redov napotijo na pravni red, ki je e bil upotevan. Zakon za ta primer ne predvideva posebne reitve. Primerno bi bilo uporabiti reitev, ki velja za zavraanje nazaj, t.j. na lex fori. V tem primeru renvoi interpretiramo kot zavraanje samo na materialno pravo lex fori in ga neposredno uporabimo. S tem se zaaran krog prekine. To je predvsem znailno tudi za vicarsko pravo, ki ne sprejema zavraanja in direktno odkazuje na materialno pravo.

6.7.2.SKRITO ZAVRAANJE Znailnost skritega zavraanja je ta, da izhaja iz "skrite kolizijske norme", posebno iz doloil o pristojnosti. e domaa sodia pri reevanju doloenih pravnih razmerij vedno uporabljajo lex fori, toda svojo pristojnost pogojujejo s tem, da imajo stranke domicil na obmoju njihovega sedea, pomeni to pravzaprav uporabo lex domicilii. e pa v taknem primeru stranka nima domicila v tuji dravi, temve v svoji, potem tuja sodia (zaradi pomanjkanja njihove pristojnosti) sploh ne bodo odloala. Primer: Ukradejo vagon kavbojk. Postavi se vpraanje, kdo je bil lastnik kavbojk in kdo zato trpi kodo. 1.) Kraja se zgodi v Trstu. Prodajalec je Italijan, kupec pa Slovenec => Po slovenskem pravu lastninska pravica preide z dobavo blaga, po italijanskem pravu pa lastninska pravica preide s samo sklenitvijo pogodbe. Uporablja se pravo lex rei sitae ter naelo pridobljenih pravic. V tem primeru je kraja torej v kodo Italijana. 2.) Kraja se zgodi v Sloveniji. Prodajalec je Slovenec, kupec pa Italijan => Lastninska pravica v Sloveniji e ni prela na kupca, saj dobava e ni bil opravljena. Italijan pridobi lastninsko pravico s prehodom dravne meje (uporabi se slovensko pravo zaradi naela lex rei sitae). Tu pa pride do mobilnega konflikta, saj pride s spremembo lege do spremembe pravnega reima.

25

6.7.3.INTERLOKALNO PRAVO Kadar je na obmoju ene drave ve razlinih pravnih ureditev (pravni red te drave ni enoten), lahko tudi med njimi pride do kolizij. Za te kolizije obiajno veljajo posebna pravila. Najpogosteje se uporablja izraz interlokalno pravo. Interlokalno pravo doloa, katerega od ve notranjih pravnih redov je treba uporabiti.
Interlokalno pravo se obravnava v okviru MZP. Tudi v Jugoslaviji je obstajalo pravo, ki je urejalo kolizije med pravom posameznih republik. Poleg jugoslovanskega dravljanstva je bilo uporabljeno e nacionalno dravljanstvo. Prevladala je bolj centralistina struja: republiko dravljanstvo naj se ne uporabi, saj je 'manj' pomembno kot jugoslovansko - zato se je v interlokalnem pravu uporabljal domicilni pristop.

MZP ureja razmerja med dvema suverenima dravama, interlokalno pravo pa med deli ene drave. Interlokalno pravo pride v potev subsidiarno, prednost se daje normam MZP (npr. e gre za dravljanstvo, smo napoteni na pravo drave in ne na neko konkretno pravo drave). 6.7.4.INTERPERSONALNO PRAVO Interpersonalno pravo (imenovano tudi interkonfesionalno ali interreligiozno pravo) uporabljamo takrat, kadar veljajo v dravi za doloene skupine ljudi (npr. glede na raso, pleme, stan ali veroizpoved) razline pravne ureditve in morajo zato obstajati posebna pravila za reevanje pravnih razmerij med pripadniki teh skupin.
Danes je interpersonalno pravo pomembno predvsem kot interkonfesionalno pravo. Konfesionalno pravo, ki velja samo za pripadnike doloene verske skupnosti, velja s civilnopravnimi uinki predvsem v islamskih in JV azijskih dravah, pa tudi v Izraelu, in sicer predvsem v osebnih, druinskih in dednopravnih razmerjih. Primere interpersonalnega prava najdemo tudi v ZDA, kjer so obiaji indijanskih plemen priznani, e niso v nasprotju s pravom, ki se uporablja v dravi.

6.7.5.INTERTEMPORALNO PRAVO Intertemporalno pravo je tisto pravo, ki pove, katero pravo naj se uporabi, kadar se pravna pravila spremenijo, pravno razmerje pa je nastalo e v asu, preden je prielo veljati novo pravo. Kadar je zakonodajalec isti, ta doloi tudi, kako se uporabi novo pravo.

26

7.

KVALIFIKACIJA
7.1. DEFINICIJA
Pri kvalifikaciji gre za subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo. Na kvalifikacijo naletimo ob vsaki uporabi prava: s tem izrazom razumemo izbiro tiste pravne norme, ki ustreza danemu dejanskemu stanu. Pri kvalifikaciji gre torej za logini proces silogizma, pri katerem je spodnja premisa konkretni dejanski stan, zgornja pa doloba pravnega reda.

7.2. KVALIFIKACIJSKI STATUT

Kvalifikacijski statut je tisti pravni red, ki je odloujo za kvalifikacijo. Pravni teoretiki so se zavzemali za razline kvalifikacijske statute: kvalifikacija po lex fori, kvalifikacija po lex causae, kvalifikacija po primerjalni metodi, funkcionalna (teleoloka) kvalifikacija, kvalifikacija v ve stopnjah. Norm o kvalifikaciji v nai zakonodaji e ni, ker e ni dozorelo za uzakonitev. e bi namre zakonodajalec uzakonil en sistem kvalifikacije, bi se lahko ustavil razvoj. 7.2.1.KVALIFIKACIJA PO LEX FORI V stareji teoriji je bilo prevladujoe mnenje, da je treba kvalificirati po lex fori, torej po pravu sodia, ki odloa. Veina teoretikov, ki se zavzema za kvalifikacijo po lex fori, poudarja, da je
treba nepreminine vendarle kvalificirati po pravu, ki velja na obmoju, na katerem leijo, in ne po lex fori. Najveji argument zoper kval. po lex fori je, da tuje pravo, ki se uporabi s kvalifikacijami po lex fori, ni ve tisto pravo, na katerega odkazuje kolizijska norma, temve je neko spremenjeno pravo, ki se ne more teti za odkazano pravo.

7.2.2.KVALIFIKACIJA PO LEX CAUSAE (PO ODKAZANEM, INDICIRANEM PRAVU) Po tej metodi se kvalifikacija opravi po tujem pravu, zatem pa se uporabi domae kolizijsko pravilo.
Obiajno je kvalifikacija po lex causae zelo teavna. Bolj preprosto je takrat, kadar se je v tujem pravnem redu pojem e tako izoblikoval, da ga lahko uporabimo tudi v domaem pravnem redu. Pri tej kvalifikaciji se vzpostavi zaaran krog, saj za kvalifikacijo po normah odkazanega prava (lex causae) nimamo odkazanega prava, dokler nimamo kolizijske norme. Cigoj pravi, da je ta teorija neuporabna, ker e ne vemo, kaj je lex causae. Vendar pa imamo nekaj primerov pojmovnega odkaza; je sicer neuporabna, vendar vabljiva reitev. Pojmovni, odprti odkaz je, ko je lex causae oitna, kvalifikacijo po lex causae pa opravimo, ko gre za pojme, za katere je jasno, kam sodijo.

7.2.3.KVALIFIKACIJA PO PRIMERJALNI METODI

(TEORIJA AVTONOMNIH POJMOV OZ. RABELOVA TEORIJA)

Ta metoda se zavzema za pravno primerjavo doloenih znailnosti, ki jih morajo vsebovati pravne institucije v vseh pravnih redih. Ustvariti bi bilo treba neke avtonomne pojme MZP, ki bodo skupni vsem pravnim redom in kvalificirati po teh avtonomnih pojmih, ne po posameznih pravnih redih.
Praktini ugovor proti tej kvalifikaciji je bil, da pride taka metoda v potev ele, ko bo opravljena neka primerjalnopravna tudija. Teoretini ugovori pa so bili, da s tem pravni redi izgubijo svoje posebnosti, saj se bodo njihovi instituti ob primerjavi z drugimi posploili. Uporabljeno pravo bi bilo torej uporabljeno brez njegovih znailnosti, zato ne bi bilo zares tisto pravo, na katerega je odkazala koliz. norma.

7.2.4.FUNKCIONALNA ALI TELEOLOKA KVALIFIKACIJA Teleoloka kvalifikacija pomeni, da e ne najdemo ustreznega instituta, iemo bistveno podoben institut v okviru danega prava. Gre za nadgradnjo teorije avtonomnih pojmov. Teleoloka kvalifikacija je v novejem asu najbolj sprejeta.
27

Teorija poskua poiskati funkcijo in smisel institutov (telos - namen norme). Sodniki ugotavljajo namen, funkcijo pravne norme in jo tako tudi razlagajo.
V primeru Bartolo, kjer je ena po smrti moa imela doloene zahtevke, je en pravni red priznaval le premoenjske zahtevke, drugi pa le dednopravne. Do problema ne bi prilo, e bi opravili pravilno kvalifikacijo s pomojo teleoloke razlage, saj vsi pravni redi preivelemu zakoncu priznavajo doloene pravice, le da pod razlinimi imeni. V primeru Bartolo sta oba pravna reda (lo je za alirskega in francoskega) priznavala nek zahtevek, samo ne pod enakim imenom. Teleoloka kvalifikacija pomeni, da e ne najdemo ustreznega instituta, iemo bistveno podoben institut v okviru danega prava.

7.2.5.KVALIFIKACIJA V VE STOPNJAH (STOPNJEVANA KVALIFIKACIJA)

Kvalifikacija v ve stopnjah je metoda, ki poudarja, da je treba pojme vsake pravne norme kvalificirati po tistem pravu, h kateremu pravna norma spada. Kadar je treba presoditi ivljenjski pojav s tujo sestavino, ima sodnik pred seboj na eni strani okoliine pojava, na drugi strani pa pravne norme. prvo pravo, ki ga mora uporabiti, je pravo, h kateremu spada njegovo kolizijsko pravilo, torej lex fori. Da kolizijsko pravilo sploh najde, mora kvalificirati okoliine pojava. Sodnik pozna vsebino pojmov, ki jih uporablja njegovo pravo. Iste pojme mora najti tudi v kolizijskih pravilih. Ko ivljenjski pojav tako subsumira pod svoje kolizijsko pravilo, ugotovi navezne okoliine in na njihovi podlagi odkaz na tuje pravo. To pomeni kvalifikacijo 1. stopnje . ko je sodnik na podlagi svoje kolizijske norme in njenega odkaza uporabil tuje pravo, ga mora uporabiti tako, kakor velja tam, kjer je obmoje tega prava (lex causae). Ravnati mora torej tako, kakor bi ravnal sodnik, igar sodie je na obmoju tega prava. V tem trenutku mora sodnik pozabiti na svojo prvo kvalifikacijo in opraviti novo kvalifikacijo, kvalifikacijo 2. stopnje . Le-to opravi s pomojo novega prava. Zopet ima pred seboj dejstva in doloene pravne norme. Na tak nain ugotovi, kako tuje pravo razvra ivljenjski pojav pod svoja pravila in pod svoje pravne pojme. Ti so lahko drugani, kot so v njegovem domaem pravu. ko sodnik opravi kvalifikacijo 2. stopnje, mora e ugotoviti, kakno je stalie kolizijske norme tujega (indiciranega) prava:

e to indicirano pravo zavraa na pravo, ki velja na sedeu sodia, torej na prejnje pravo, ravna sodnik po pravilih svojega prava glede zavraanja; e pa indicirano pravo zavraanja ne pozna, sodnik ugotovi, ali morda njegovo pravo ne pozna kaknega zadrka zoper vsebino tujega prava.

Preprost opis faz kvalifikacije v ve stopnjah bi bil: 1. ivljenjski pojav (primer); 2. primer se kvalificira po lex fori - dobimo 'domao' kvalifikacijo; 3. glede na to 'domao' kvalifikacijo se najde ustrezno 'domae' kolizijsko pravilo; 4. glede na to 'domae' kolizijsko pravilo se ugotovi navezne okoliine; 5. te navezne okoliine odkaejo na neko tuje pravo X; Konali smo kvalifikacijo 1. stopnje. 6. glede na tuje pravo X kvalificira ivljenjski pojav; Konali smo kvalifikacijo 2. stopnje. 7. najde se ustrezno kolizijsko normo tujega prava X; 8. glede na to tujo kolizijsko normo, se ravna naprej: e tuja kolizijska norma zavraa nazaj na 'domae' pravo, se ravna po naih pravilih o zavraanju; e tuje pravo X (indicirano pravo) zavraanja ne pozna, se ugotovi, ali morda nae pravo ne pozna kaknega zadrka zoper vsebino tujega prava X, ki naj bi se za obravnavanje razmerja sedaj (ker pa ni zavrnilo ne naprej, ne nazaj k nam) uporabilo. Teorijo o kvalifikaciji v dveh stopnjah je prevzel prejnji zakon o mednarodnem zasebnem pravu, ki je nastajal ravno v asu, ko je bila na vrhuncu teorija o kvalifikaciji v dveh stopnjah. Po sprejemu tega zakona pa se je zaela uveljavljati teleoloka kvalifikacija. Zato ZMZPP ni prevzel besedila iz 9. lena prejnjega zakona o MZP in instituta kvalifikacije ne ureja.
28

7.3. KVALIFIKACIJA IN ZAVRAANJE

V razlinih pravnih redih se lahko iste navezne okoliine razlino kvalificirajo. To se lahko zgodi npr. pri domicilu, ko indicirano pravo (pravo, ki naj se uporabi), teje, da ima doloena oseba domicil na nekem drugem pravnem obmoju, da torej tudi indicirano pravo napotuje naprej ali nazaj. Indicirano pravo lahko napoti oz. kljub isti navezni okoliini zavrne na prvi pravni red ali pa napoti na nek tretji pravni red. To pomeni, da se lahko tudi pri kvalifikaciji naveznih okoliin sreamo z zavraanjem. V teoriji prevladuje stalie, da je treba takne primere obravnavati enako kot druge primere zavraanja.

8.

UPORABA TUJEGA PRAVA

8.1. POSEBNOSTI UPORABE TUJEGA PRAVA
Ko kolizijska norma domaega prava napoti na uporabo tujega prava, se postavi vpraanje, kaj tuje pravo sploh je. Prav gotovo gre za sistem pravnih norm, ki veljajo in uinkujejo na doloenem obmoju. Tuje pravo lahko obravnavamo kot: dejstvo ali pravo. iste skrajnosti ni sprejela nobena zakonodaja. Naa teorija je zavzela stalie, da je treba tuje pravo obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. To predvsem pomeni, da tudi glede tujega prava velja naelo iura novit curia, da torej stranke niso dolne dokazovati vsebine tujega prava. ZMZPP v 12. lenu doloa, da sodie ali drug pristojni organ po uradni dolnosti ugotovi vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti. Pri tem lahko preko zaprosila zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, oz. se o njegovi vsebini prepria na drug ustrezen nain. Overjeno javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove o vsebini tujega prava (certificat de coutume) lahko predloijo tudi stranke. Ta listina vsebuje naslov predpisa, datum, tekst, sodno prakso ter stalia teorije. Odloba, po kateri je bilo tuje pravo napano uporabljeno, se ne izpodbija zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, temve zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Kvalifikacija tujega prava vpliva tudi na dopustnost pravnih sredstev. V sistemih, kjer tuje pravo obravnavajo kot dejstvo, je njegovo vsebino mogoe dokazovati tudi z izvedenikimi mnenji. ZMZPP take monosti ni predvidel, eprav bi bila verjetno koristna. Kadar sodie tujega prava ne more ugotoviti, potem v tistih pravnih redih, ki tuje pravo kvalificirajo kot dejstvo (kjer ga torej morajo dokazovati stranke), sodie zavrne tobeni zahtevek. Ker v Sloveniji tujega prava ne kvalificiramo kot dejstva, strankinega zahtevka iz tega razloga ni mogoe zavrniti, sodie mora o njem odloiti. Prejnji zakon o MZP ni vseboval reitve za ta problem, stalia teorije pa so bila razlina. Mone reitve so bile uporaba sorodnega prava (npr. pravo, ki je bilo zakonodajalcu vzor), uporaba prava, na katerega kae navezna okoliina najoje koneksnosti, ali uporaba lex fori. ZMZPP v 4. odst. 12. lena doloa, da se v primeru, ko za posamezno razmerje nikakor ni mogoe ugotoviti vsebine tujega prava, uporabi pravo Republike Slovenije.

29

8.2. PREDHODNO VPRAANJE

Vzemimo primer, da je po kolizijski normi lex fori potrebno uporabiti tuje pravo in da gre za primer dedovanja. e je potrebno po kolizijski normi uporabiti npr. nemko pravo, je treba najprej (po nemkem pravu) ugotoviti, kdo so dedii. e ugotovimo, da so to ena in otroci, takoj nastopi predhodno vpraanje, ali so te osebe lahko dejansko dedii, ali je obstajala veljavna zakonska zveza, ali so otroci zakonski ali nezakonski, ali je bil nezakonski otrok priznan oz. ali ima sploh pravico do dedovanja itd. Ta predhodna pravna vpraanja pa ne ureja dedni statut, temve zakonski statut in statut, ki ureja razmerja med otroci in stari.

ZMZPP ni sprejel posebne reitve oz. posebnega kolizijskega pravila za reevanje predhodnega vpraanja. V 3. lenu je sprejel splono pravilo, da se v primeru, ko v kolizijskem zakonu ni dolobe o pravu, ki ga je treba uporabiti, smiselno uporabljajo dolobe in naela ZMZPP, naela pravnega reda RS in naela MZP. Potrebno je tudi omeniti problematiko delnega vpraanja. V tem primeru se razmerje razkroji na ve enot. Primer: predpostavke za veljavnost pogodb lahko preverjamo z uporabo razlinih pravil; za vsak del pogodbe lahko uporabimo drugo pravo. Upotevati pa moramo naelo integritete institucij.

8.3. PRILAGAJANJE
Pojem "prilagoditev" uporabljamo za modificirano uporabo nekega pravnega reda v doloenem pravnem razmerju z mednarodnim elementom. Tipien primer prilagoditve je premostitev nasprotnih reitev v pravnih normah, ki jih poznajo razlini pravni redi. e npr. slovenski kolizijski zakon doloa, da se za razvezo zakonske zveze kumulativno uporabi pravo drav, katerih dravljana sta zakonca ob vloitvi tobe, ker sta pa dravljana razlinih drav, se lahko zgodi, da pravo enega od zakoncev razveze ne pozna, temve pozna samo loitev od mize in postelje. Vpraanje je, ali smemo loitvene razloge po pravu tega zakonca obravnavati tako, kot po pravu drugega zakonca, ki pozna razvezo zakonske zveze. Gre za vpraanje prilagoditve. e takna prilagoditev s stalia katerega od obeh indiciranih pravnih redov ne bi bila zdruljiva, prilagoditev ne bi bila dopustna. Obiajno pa v takih primerih sodie najde reitev v modificirani uporabi pravnega reda. e en primer je recimo, ko angleki oporoitelj zapusti slovenskim dediem trust, pri tem pa gre za institut, ki ga nae pravo ne pozna. Gre za prilagajanje. Prilagajanje je pomembna metoda v MZP, saj gre za premostitev nasprotnih pravnih reitev v doloenih pravnih redih. Pri tem se uporabi analitina metoda MZP, po kateri se doloen pravni primer dejansko in asovno razleni, posamezna vpraanja pa se postavi pod doloene pravne rede, tako da se lahko potem napravi sinteza. Le-ta je seveda v rokah sodnika, ki reuje spor. Pri reevanju problemov prilagajanja ni posebnih pravil; uporabljajo se 4 metode (naini prilagajanja): 1. metoda, po kateri se da prednost eni od reitev, ki v doloenem primeru konkurirajo; 2. raziritev uporabe doloene kolizijske norme na pravno vpraanje, ki je ostalo e odprto; 3. modificirana, spremenjena uporaba merodajnega prava - sojenje ex aequo et bono; 4. uporaba lex fori.

30

Pri tem je potrebno paziti na varstvo ibkeje stranke in upotevati naelo pridobljenih pravic.

31

8.4. PRIDREK JAVNEGA REDA

Pridrek javnega reda (5., 100. in 105. len) je institut, ki sodniku omogoa, da: 1. ne uporabi tuje pravne norme; posledice uporabe 2. ne prizna ali izvri tuje odlobe. pridrka javnega reda Javni red je danes splono priznano obrambno sredstvo proti vdoru tujih idej v domai pravni red, razlog zanj pa so sploni interesi. Javni red iti domae pravo! Je izjema od uinkovanja kolizijskega prava. S pojmom javnega reda se sreamo tudi v notranjem pravu, zato teorija loi: notranji, domai javni red (ordre public interne ) tista pravila, ki so kogentne narave in ki veljajo
samo za domae primere;

mednarodni javni red (ordre public international) ni naddravni pojav. Gre namre za ustanovo
notranjega prava, ki uinkuje v razmerjih z mednarodnim elementom, t.j. v mednarodnem zasebnem pravu. Zanj je znailna relativnost; njegova vsebina in obseg sta odvisna od tega, kako posamezna druba vrednoti lastne interese.

Pridrek javnega reda se nanaa na domai javni red. Ta je v razlinih dravah razlien. Sodniku tujega javnega reda ni treba upotevati. Elementi, ki sestavljajo javni red po 5. lenu ZMZPP: ustavni red; temeljna naela, ki izhajajo iz zakonov; moralna naela; vitalni interesi drave gospodarski, politini interesi v mednarodnopravnih razmerjih. Kaj dejansko je javni red pa mora ugotavljati sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. Formulacija 5. lena ZMZPP ne govori o neuporabi tuje pravne norme, temve o neuporabi tujega prava v celoti. Zaradi pravne varnosti bo zato najprimerneja odloitev za uporabo lex fori. Uinki javnega reda so stroji pri ustvarjanju pravic in mileji pri priznavanju pridobljenih pravic. Pogoji za sklenitev zakonske zveze se npr. za vsako osebo presojajo po pravu drave, katere dravljan je ob sklenitvi zakonske zveze. e sklepata zakonsko zvezo naa dravljanka in e poroen musliman, katerega pravo dovoljuje poligamijo, nae pravo ne bi smelo dovoliti sklenitve takne zakonske zveze zaradi uinka javnega reda. e pa je bila takna zakonska zveza e sklenjena v tujini, pa je treba njene uinke priznati tudi v naem pravnem redu. Teorija loi: 1. negativni (izkljuitveni) uinek javnega reda (obravnava ga 5. len ZMZPP) izkljuitev uporabe tujega prava, e bi bila takna uporaba neprimerna (e kolizijska norma pripelje do nevzdrnosti!). 2. pozitivni uinek javnega reda - dajanje prednosti domaemu pravu; primeri neposredne uporabe domaega prava. Tu ne potrebujemo posebne, izrecne opredelitve dvostranskih zadrkov v zakonu. Javni red se upoteva tudi pri priznanju tujih sodnih odlob. Tu se sicer upotevajo predvsem procesni vidiki: ali so bila v postopku spotovana temeljna procesna naela. Edina materialna predpostavka za priznanje tuje sodne odlobe je skladnost z naim javnim redom.
32

33

9.

IZIGRAVANJE ZAKONA V MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU

Izigravanje zakona pomeni ravnanje v skladu s rko zakona, vendar v nasprotju z namenom zakona. Do izigravanja prihaja v praksi najpogosteje na podroju statusnega prava fizinih in pravnih oseb, ni pa izkljueno tudi na drugih pravnih podrojih. Kolikor ve imamo izigravanj zakona, toliko bolj je poseeno v pravno varnost (izigravanje zakona ogroa pravno varnost). Loimo: NEPOSREDNO (direktno) izigravanje zakona - kadar stranke umetno spremenijo navezno
okoliino, da bi izkljuile uporabo indiciranega prava. Uporablja se zlasti na druinskopravnem podroju (domicil, dravljanstvo) ter za preminine (ne pa za nepreminine);

POSREDNO (indirektno) izigravanje zakona - ko stranka spremeni pristojnost sodia, tako

da jo to pripelje do elenega prava. Posredno izigravanje se redkeje uporablja.

Ne tejemo za izigravanje zakona spremembe naveznih okoliin, doseenih na nedopusten nain, ker gre v teh primerih za neposredno kritev prava, zaradi esar je takno ravnanje podvreno sankcijam nedopustnosti po notranjem pravu. Da gre za izigravanje zakona sta potrebna dva elementa: objektivni element (corpus) - dejanska sprememba navezne okoliine, ki je spremenljiva po volji stranke; subjektivni element (animus) - namen izogniti se dolobam prava, ki bi ga sicer bilo treba uporabiti. V teoriji poznamo 2 vrsti sprememb naveznih okoliin: resnina sprememba navezne okoliine - npr. v primeru, ko stranka spremeni dravljanstvo.
S spremembo dravljanstva stranka ne spremeni samo navezne okoliine in ta nain izigra zakon, temve v celoti spremeni svoj pravni poloaj. Z novim dravljanstvom pridobi novo vez z novo dravo, s tem pa nove pravice in dolnosti;

navidezna sprememba navezne okoliine - ko npr. stranka spremeni svoj domicil, vendar
nima namena, da bi na tem novem kraju tudi dejansko ivela.

Pri izigravanju zakona je potrebno opozoriti na naelo o restriktivni interpretaciji izjem. Cigoj ni bil naklonjen institutu izigravanja zakona iz 2 glavnih razlogov: sprememba dravljanstva ni enostavna; teko je dokazati, da je oseba spremenila dravljanstvo samo z namenom izigravanja zakona.
Germanska praksa meni, da je institut izigravanja zakona nepotreben, saj poudarja, da je izigravanje zakona manje zlo kot kritev pravne varnosti , do katere lahko pride, e ne upotevamo ravnanja strank. Izigravanje zakona zato ni potrebno opredeliti kot samostojen pravni institut, saj ima pogosto pozitivne uinke (ko npr. stranki uporabita napredneje pravo). e pa to pripelje do vpraljivih ravnanj, imamo na voljo pridrek javnega reda. Romanska teorija pa ga zagovarja.

ZMZPP je opustil ureditev instituta izigravanja zakona, ker je prevladalo stalie, naj se v takih primerih uporabi: institut javnega reda (ki ni ve omejen samo na ustavni red); specialne klavzule o raznih pridrkih. Tudi posamezne kolizijske norme so oblikovane tako, da upotevajo institut izigravanja zakona.

34

Slovenija se je torej pridruila tistim ureditvam, ki pravijo, da je izigravanje zakona manje zlo. Blie je torej germanskemu krogu. Primer izigravanja pri nas: Stanovanjski zakon - namen lastninjenja je bil, da imetniki stanovanj
pridobijo lastninsko pravico na stanovanjih, ki so bili prej v drubeni lasti. Ta stanovanja pa so se lahko prodajala naprej, vendar je bil predviden zelo visok davek. Ljudje so to izigravali z darilnimi pogodbami; stanovanje so z darilno pogodbo prenesli na osebo iz prvega dednega reda, nato pa so ga prodali po trni ceni. lo je za izigravanje na podlagi materialnega zakona.

10. VZAJEMNOST IN RETORZIJA

10.1. VZAJEMNOST
Vzajemnost je medsebojna odvisnost ravnanja: kakor ti meni, tako jaz tebi. V meddravnem razmerju govorimo o vzajemnosti, kadar si drava doloi pravilo, da bo njeno stalie odvisno od stalia druge drave. Pri kolizijskih normah se vzajemnost ne zahteva, saj bi to pomenilo, da so vse norme med seboj enake. Izhodie za kolizijske norme je primernost in ne vzajemnost. Vzajemnost oz. recipronost se uporablja: 1. pri pravu tujcev - najve se tu uporablja (npr. pridobitev lastninske pravice na nepremininah); 2. pri ugotavljanju pridobljenih pravic; 3. v mednarodnem procesnem pravu - 51. len npr. ZMZPP doloa: e je v tuji dravi v sporih zoper
slovenske dravljane po kriterijih o pristojnosti, ki jih ne vsebujejo dolobe o pristojnosti slovenskih sodi, pristojno tuje sodie, so ti kriteriji podlaga za pristojnost slovenskih sodi v tistih sporih, v katerih je toenec dravljan te tuje drave. Gre za vzajemno pristojnost za tobe zoper tuje dravljane forum retorsionis ;

4. pri priznanju tujih sodnih odlob je eden od pogojev za priznanje vzajemnost. Tuja

sodna odloba pa se ne prizna, e bi bil njen uinek v nasprotju z javnim redom;

5. pri litispendenci: vzajemnost je eden od pogojev za prekinitev postopka, kadar tee

pred tujim sodiem postopek v isti zadevi in med istima strankama - 88/1 (3). Vzajemnost obiajno delimo po: VSEBINI - po vsebini delimo vzajemnost na: formalno vzajemnost - o formalni vzajemnosti govorimo takrat, kadar imajo tujci
enake pravice in dolnosti kot domaini: tuji in domai dravljani so izenaen; materialno vzajemnost - o materialni vzajemnosti pa govorimo takrat, kadar se tujcu priznajo samo tiste pravice, ki se domainu priznajo v njegovi (tujevi) dravi.

O tem, ali je vzajemnost formalna ali materialna, moramo sklepati iz vsebine predpisa;

NAINU DOLOITVE, nastanka - glede naina doloitve poznamo: avtonomno vzajemnost - o avtonomni vzajemnosti govorimo takrat, kadar drava
sama s svojim predpisom doloi vzajemnost (zakonita vzajemnost) ali pa jo izkae z dejanskim priznavanjem (dejanska vzajemnost); diplomatsko vzajemnost - o diplomatski vzajemnosti pa govorimo takrat, kadar je doloena z medn. pogodbo.

Sodie ugotavlja obstoj vzajemnosti po uradni dolnosti in je tujcu ni potrebno dokazovati.

10.2. RETORZIJA
Z retorzijo se domae pravo prilagodi tuji, za tujca manj ugodni pravni normi.
35

e namre drava poprej ne ugotavlja, ali vzajemnost obstaja ali ne, lahko doloi, da se tujci obravnavajo enako kot domaini. e pa ugotovi, da se obravnavajo njeni dravljani v tujini slabe, izda akt, po katerem se dravljani te tuje drave obravnavajo enako, kakor tuja drava obravnava tujce na svojem obmoju. e gre za retorzijsko pravo, lahko doloimo pristojnost izven vseh pravil in kriterijev. V ZMZPP naj bi bil primer retorzije 51. len (Cigoj).

11. TEORIJA O PRIDOBLJENIH PRAVICAH

Pri pridobljenih pravicah gre za pravice, ki so bile pridobljene po doloenem tujem pravu. Novo pravo lahko v tujini nastalo pravno razmerje: 1. prizna takno, kakrno je; 2. lahko ga spremeni; 3. lahko pa priznanje v tujini nastalega pravnega razmerja popolnoma odkloni. Cigoj poudarja, da v obstaja praksi naelo, da se v tujini pridobljene pravice vendarle priznajo.

12. MEDNARODNA PRISTOJNOST

12.1. SPLONO
Norme o mednarodni pristojnosti so vedno enostranske doloajo lahko samo, kdaj je pristojno nae sodie oz. kdaj ni, ne morejo pa doloiti pristojnosti kaknega tujega sodia. Pristojnost tujega sodia lahko doloi le pravo te tuje drave. Norme o mednarodni pristojnosti so pri nas izpeljane iz norm o krajevni pristojnosti (po domicilu toenca). Nanje pazi sodnik ves as postopka po uradni dolnosti (krajevno pristojnost je mogoe ugovarjati le do zaetka glavne obravnave). Ko se pred sodnikom pojavi razmerje s tujim elementom, mora torej: 1. najprej ugotoviti, ali je pristojen po pravilih ZMZPP, 2. potem pa je treba ugotoviti e krajevno pristojnost.
Vsaka drava oblikuje svoja pravila o mednarodni pristojnosti, pri tem pa mora upotevati: lastne interese doloena razmerja so za dravo tako pomembna, da jih ne more prepuati jurisdikcijam tujih drav (npr. nepreminine); interese mednarodnega sodelovanja e si drava pridri izkljuno pristojnost, mora to priznavati tudi drugim dravam; interese strank predvsem v omogoanju pravnega varstva (zato se daje pristojnost domaega sodia, e ni mogoa drugana reitev) ekonominost postopki naj bodo uinkoviti in hitri. V svetu so uveljavljeni 3 sistemi ureditve mednarodne pristojnosti (izhodia za mednarodno pristojnost): 1. pristojnost po prebivaliu toenca - gre za teritorialni princip , po katerem mora tonik poiskati toenca pri sodiu njegovega prebivalia. Tonik je namre tisti, ki eli dosei spremembo v obstojeem pravnem redu, zato mora sprejeti pristojnost sodia, ki je bolj ugodno za nasprotno stranko. Uveljavljen je v nemkem pravu in tudi pri nas. 2. pristojnost po dravljanstvu strank - temelji na naelu personalnosti oblasti (personalni princip) : drava lahko izvruje jurisdikcijo nad vsemi svojimi dravljani, ne glede na to, kje so.

36

To naelo je najbolj dosledno uveljavljeno v fran. pravu, kjer velja pravilo, da lahko FRA dravljan vedno toi ali je toen v FRA. 3. pristojnost na podlagi osebne vroitve v dravi foruma - temelji na naelu teritorialnosti oblasti, po katerem lahko drava izvruje jurisdikcijo samo nad tistimi osebami, ki so dejansko prisotne v dravi, tako da jim je v njej mogoe izroiti poziv na sodie. Ta sistem mednarodne pristojnosti velja v anglosakem pravu.

RAZLIKA: norme o MEDNARODNI pristojnosti in norme o KRAJEVNI pristojnosti Pravila o mednarodni pristojnosti se nanaajo na pristojnost sodnega sistema neke drave kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih drav. Pravila o stvarni, krajevni in funkcionalni pristojnosti, se nanaajo na konkretno pristojno sodia za sojenje.
ZPP ne vsebuje ve posebnih pravil za mednarodno pristojnost, temve v 29. lenu postavlja splono pravilo, po katerem je slovensko sodie pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno doloena z zakonom ali z mednarodno pogodbo, ali kadar ta pristojnost izvira iz dolob o krajevni pristojnosti.

12.2. NAELA NA PODROJU DOLOANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI

12.2.1. NAELO AVTONOMIJE STRANK
Naelo avtonomije se pri pristojnosti kae v svobodi strank pri derogaciji (izkljuitvi pristojnosti) in prorogaciji (izbiri sodia), e so izpolnjeni doloeni pogoji.

12.2.2. NAELO TERITORIALNOSTI IN NAELO PERSONALNOSTI OBLASTI

Naelo teritorialnosti oblasti pomeni, da drava izvaja jurisdikcijo nad vsemi subjekti in stvarmi, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Naelo personalnosti oblasti pa pomeni, da drava izvaja jurisdikcijo nad svojimi dravljani, ne glede na to, kje so oni oz. kje je predmet spora. Pri nas prevladuje naelo teritorialnosti, kot navezna okoliina pa prevladuje domicil.

12.2.3. NAELO ENOTNOSTI OKOLIIN

OZ.

NEENOTNOSTI

(RAZLINOSTI)

NAVEZNIH

Naelo enotnosti naveznih okoliin pomeni, da so iste okoliine, ki vplivajo na izbiro prava, odloilne tudi za doloitev pristojnosti. To naelo pride do izraza predvsem pri nepremininah. Za doloitev pristojnosti mora biti vedno neka podlaga, zveza (nobena drava si ne sme v pretirani meri lastiti pristojnosti). Forum rei sitae in lex rei sitae sta enaka za doloitev pristojnosti in za doloitev prava. Enotno navezovanje je tudi pri deliktnem navezovanju (forum loci delicti in lex delicti commisii) - vendar so ta enotna navezovanja izjeme. Ko doloamo navezne okoliine za pravo, ki naj se uporabi, izhajamo iz naela pravinosti in koneksnosti, iemo torej pravilno pravo. Pri doloanju pristojnosti pa je treba upotevati naelo ekonominosti, oportunosti in hitrosti postopka. Zato pri nas prevladuje naelo neenotnosti naveznih okoliin.

12.2.4. NAELO ENAKOPRAVNOSTI PRED SODIEM

Pomeni, da tudi tujcem mora biti zagotovljen pristop k sodiu (ter razne ugodnosti), vendar pa je tu treba upotevati tudi naelo vzajemnosti.

12.2.5. NAELO PRIDOBLJENIH PRAVIC

Kar je priznano v pravnem redu ene drave, naj bo priznano tudi v drugih pravnih redih. To naelo je vodilo pravnih sistemov pri priznavanju tujih sodnih odlob. V kolikni meri in na kaken nain pride do priznanja tujih sodnih odlob, je odvisno od posamezne drave. Na pravni red zahteva pri priznavanju tujih sodnih odlob le preverjanje: 1. najnujnejih procesnih predpostavk in 37

2.

ene materialne predpostavke: skladnost z javnim redom.

12.3. SPLONA IN SUBSIDIARNA PRISTOJNOST

Loimo: SPLONO PRISTOJNOST v zadevah s tujim elementom (48/1 ZMZPP) - slovensko sodie je pristojno, e ima toenec stalno prebivalie oz. sede v Sloveniji; SUBSIDIARNO PRISTOJNOST (48/2 ZMZPP) - e ima toenec zaasno prebivalie v RS in nima stalnega prebivalia niti v Sloveniji niti v kakni drugi dravi. V 3. odst. pa ureja ZMZPP splono pravilo o mednarodni pristojnosti sodi v nepravdnih zadevah: e z ZMZPP ni doloeno drugae, je za odloanje v nepravdnem postopku pristojno nae sodie, kadar ima oseba, zoper katero je vloen zahtevek, stalno prebivalie oz. sede v nai dravi. Kadar sodeluje v postopku ena sama oseba, je odloilno njeno stalno prebivalie oz. sede. O MATERIALNEM SOSPORNITVU govorimo, kadar so sosporniki glede na predmet spora v pravni skupnosti ali kadar se njihove pravice ali obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago. e je z isto tobo toenih ve oseb, ki so materialni sosporniki, lahko pristojnost slovenskega sodia temelji tudi samo na stalnem prebivaliu oz. sedeu enega izmed toencev v nai dravi (49. len ZMZPP). e sta z isto tobo toena glavni dolnik in porok, je slovensko sodie pristojno tudi takrat, kadar je pristojno za tobo proti glavnemu dolniku. Slovensko sodie je pristojno tudi za nasprotno tobo, e je zahtevek nasprotne tobe v zvezi s tobenim zahtevkom.

12.4. PROROGATIO FORI

52. len ZMZPP ureja prorogacijo mednarodne pristojnosti in prorogacijo slovenskega sodia. PROROGACIJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI - stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodia le, e: je vsaj ena od njiju tuj dravljan ali pravna oseba s sedeem v tujini; ne gre za spor, za katerega je po dolobah ZMZPP ali drugega zakona izkljuno pristojno slovensko sodie; PROROGACIJA SLOVENSKEGA SODIA - stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti slovenskega sodia, e: je vsaj ena stranka dravljan Slovenije ali pravna oseba s sedeem v Sloveniji. Prorogacija bodisi tujega bodisi slovenskega sodia pa NI DOPUSTNA: kadar gre za spore iz statusnih ali druinskih razmerij (zakonski
spori, ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva, varstvo in vzgoja otrok, zakonsko preivljanje otrok, odvzem ali vrnitev roditeljske pravice).

38

v sporih iz razmerij s potroniki in v sporih iz zavarovalnih razmerij, e ima potronik oz. zavarovanec, ki je fizina oseba, stalno prebivalie v Sloveniji. ZMZPP skua s tem zaititi ibkejo stranko. Sporazum o pristojnosti je veljaven le, e: je sklenjen v pismeni obliki (lahko je sklenjen kot samostojna pogodba ali del neke druge (temeljne) pogodbe), in se tie doloenega spora ali ve sporov, ki vsi izvirajo iz doloenega pravnega razmerja. Ker uinkuje sporazum o mednarodni pristojnosti v najmanj dveh pravnih redih, je treba dopustnost derogacije presojati po pravu derogiranega sodia, dopustnost prorogacije pa po pravu prorogiranega sodia. Da lahko sporazum o mednarodni pristojnosti v celoti opravi svojo vlogo, mora biti veljaven po obeh pravnih redih. Tonik mora listino o sporazumu priloiti tobi. Samo sklicevanje na sporazum ne zadoa. Pristojnost slovenskih sodi lahko v primerih, ko je dopusten dogovor o pristojnosti slovenskega sodia, temelji tudi na privolitvi toenca (pogojna pristojnost, specialna prorogacija).

12.5. VZAJEMNA PRISTOJNOST

51. len ZMZPP doloa: e je v tuji dravi v sporih zoper slovenske dravljane po kriterijih o pristojnosti, ki jih ne vsebujejo dolobe o pristojnosti slovenskih sodi, pristojno tuje sodie, so ti kriteriji podlaga za pristojnost slovenskega sodia v tistih sporih, v katerih je toenec dravljan te tuje drave. Ta len ureja t.i. vzajemno pristojnost za tobe zoper tuje dravljane.

12.6. IZKLJUNA PRISTOJNOST

Slovensko sodie je izkljuno pristojno, e to doloa ZMZPP ali kaken drug zakon. Razlogi, zaradi katerih drava doloi izkljuno pristojnost svojih organov za obravnavanje doloenih razmerij, so razlini. Izkljuna pristojnost naj bi bila zadnje in najmoneje sredstvo za zagotovitev uporabe dravnega substannega prava, poleg tega pa se navajajo e drugi razlogi: 1. posebna povezanost spornega razmerja z dravo; 2. varstvo lastnih dravljanov; 3. retorzija; 4. procesni razlogi itd. Izkljuna mednarodna pristojnost ima dvojni uinek: 1. stranki je ne moreta izkljuiti s prorogacijsko pogodbo; 2. odloba, ki bi jo v taki zadevi izdalo tuje sodie, pa se v nai dravi ne prizna. Izkljuna pristojnost je doloena: objektivni kriterij: zaradi same materije (snovi); subjektivni kriterij; ko gre za osebe, za katere menimo, da so jim nai organi dolni zagotoviti posebno varnost

39

Izkljuna pristojnost je torej doloena zaradi pomembnosti spornega razmerja. Nanaa se predvsem na stvarnopravna in statusnopravna razmerja. OBJEKTIVNI KRITERIJ za izkljuno pristojnost slovenskega sodia: 1. spori v zvezi z nepremininami: sodie v RS je izkljuno pristojno v sporih o glede nepreminin,
e je nepreminina na ozemlju RS.

2. spori v zvezi s statusom pravnih oseb: sodie v RS je izkljuno pristojno za spore o ustanovitvi,
prenehanju in statusnih spremembah drube, druge pravne osebe ali zdruenja fizinih ali pravnih oseb, e ima pravna oseba oz. zdruenje sede v RS.

3. spori o veljavnosti vpisov v javne registre, ki se vodijo v Sloveniji. 4. spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, e je bila

prijava vloena v Sloveniji. 5. pri dovolitvi in opravi izvrbe, e se ta opravlja na obmoju Slovenije. Prav tako je izkljuno
pristojno za spore med izvrilnim in steajnim postopkom, e se ta postopek vodi pred slovenskim sodiem.

6. v zapuinskih sporih: e je ta zapuina v Sloveniji, je izkljuno pristojno slovensko sodie, ne

glede na to, ali gre za obravnavo nepremine zapuine slovenskega dravljana, tujca ali osebe brez dravljanstva.

SUBJEKTIVNI KRITERIJ za izkljuno pristojnost slovenskega sodia: 1. v zakonskih sporih: e je toeni zakonec slovenski dravljan in ima v Sloveniji stalno prebivalie. 2. v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva: e je toba vloena
zoper otroka, ki je slovenski dravljan in ima v RS tudi stalno ali zaasno prebivalie.

3. v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo stari, e sta toenec in otrok slovenska
dravljana in imata oba stalno prebivalie v Sloveniji.

4. pri razglasitvi pogreanega slovenskega dravljana za mrtvega, ne glede na to, kje

ima stalno prebivalie.

5. pri dovolitvi sklenitve zakonske zveze, e je mladoletnik, ki prosi, naj se mu dovoli skleniti
zakonsko zvezo, slovenski dravljan, oz. e sta osebi, ki elita skleniti zakonsko zvezo, slovenska dravljana, zakonska zveza pa se sklepa v tujini.

6. pri odloanju o posvojitvi in prenehanju posvojitve osebe, ki je slovenski dravljan in ima

stalno prebivalie v Sloveniji.

7. pri odloanju o skrbnikih zadevah slovenskih dravljanov ne glede na to, kje imajo ti stalno
prebivalie, e zakon ne doloa drugae. e je ukrepanje tujega organa nujno, slovensko sodie v skrbnikih zadevah odstopi od izkljune pristojnosti.

40

12.7. IZBIRNE PRISTOJNOSTI

Smisel izbirnih pristojnosti je, da strankam olajajo pot na sodie. Slovensko sodie je pristojno tedaj: 1. v sporih o nepogodbeni odkodninski odgovornosti (tudi kadar toenec nima stalnega
prebivalia v Sloveniji), e je bilo kodno dejanje storjeno na obmoju RS oz. e je na obmoju RS nastala kodljiva posledica (forum loci delicti commissi). To pravilo se uporablja tudi v sporih zoper zavarovalnico zaradi povraila kode tretjim osebam ter v sporih o regresnih zahtevkih.

2. v sporih iz pogodbenih razmerij: kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oz. bi jo bilo
treba izpolniti v RS.

3. v individualnih delovnih sporih: kadar se delo opravlja oz. bi se moralo opravljati na obmoju RS. 4. v sporih o premoenjskopravnih zahtevkih: kadar je predmet, na katerega se nanaa toba,
na obmoju Slovenije.

5. v sporih zoper fizino ali pravno osebo, ki ima sede v tujini, e ima v Sloveniji svojo
podrunico ali je v Sloveniji oseba, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov, za spore, ki izvirajo iz poslovanja te podrunice oz. te osebe na obmoju Slovenije.

6. v sporih zaradi motenja posesti preminin: e je prilo do motenja na obmoju Slovenije. 7. v sporih o premoenjskih razmerjih med zakonci, ki se nanaajo na premoenje v Sloveniji,
je pristojno slovensko sodie tudi tedaj, e toenec nima prebivalia v RS. e je preteni del premoenja v RS, drugi del pa v tujini, sme slovensko sodie odloati o premoenju, ki je v tujini, samo v sporu, v katerem se odloa tudi o premoenju v RS, in to le, e toenec privoli v to.

8. v zakonskih sporih: e sta oba zakonca slovenska dravljana, ne glede na to, kje imata stalno
prebivalie. e je toeni zakonec slovenski dravljan in ima v RS stalno prebivalie, je izkljuno pristojno slovensko sodie!

9. v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva: e toenec nima

stalnega prebivalia v Sloveniji: e sta tonik in toenec slovenska dravljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivalie; e je tonik slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Sloveniji. e je toba vloena zoper otroka, ki je slovenski dravljan in ima stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji, je izkljuno pristojno slovensko sodie!

10. v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo stari, tudi tedaj, kadar toenec nima
stalnega prebivalia v Sloveniji, e sta oba stara slovenska dravljana ali e je otrok slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Sloveniji. e sta toenec in otrok slovenska dravljana in e imata oba stalno prebivalie v Sloveniji, je izkljuno pristojno slovensko sodie!

11. v sporih o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok: e vloi tobo otrok, ki ima stalno
prebivalie v Sloveniji; e sta tonik in toenec slovenska dravljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivalie; e ima toenec v RS premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina.

12. po slovenskem pravu se sme tudi dokazovati smrt tujega dravljana, e je umrl na obmoju Slovenije.

12.8. LITISPENDENCA
V vseh pravnih redih velja pravilo, da ni mogoe voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred ve sodii. Tudi po ZPP pomeni litispendenca negativno procesno predpostavko, vendar pa ta zakon ni reil vpraanja, ali ima enake uinke tudi litispendenca pred tujim sodiem. 88. len ZMZPP doloa, da se okoliina, da tee postopek o isti zadevi pred tujim sodiem, upoteva pod naslednjimi pogoji: 1. e se je pravdni ali nepravdni postopek v tujini zael prej kot v Sloveniji; 2. e je verjetno, da bo tujo odlobo mogoe priznati v Sloveniji (e npr. obstaja izkljuna
pristojnost slovenskega sodia, takna verjetnost ne obstaja);

3. e obstaja vzajemnost: torej e tudi sodia drave, v kateri tee identina pravda, upotevajo
okoliino, da je zaela prej tei pravda v nai dravi.

41

Razlika med DOMAO in TUJO litispendenco Na okoliino, da tee identina pravda pred drugim domaim sodiem, pazi sodie po uradni dolnosti / v tujini, se upoteva samo na zahtevo stranke. e domae sodie to tudi ugotovi, tobo zavre / pri tuji litispendenci prekine postopek.

42

12.9. EXCEPTIO RES JUDICATA

Stranka lahko sodie opozori, da je bilo o zadevi e razsojeno (res iudicata): e je o zadevi e razsodilo domae sodie - sodie mora tobo zavrei; e je o zadevi e razsodilo tuje sodie, tuja odloba pa se prizna v naem pravnem redu - sodie mora tobo zavrei. Priznavanje tujih sodnih odlob lahko poteka: 1. v pravdnem postopki, kot o predhodnem vpraanju; 2. v delibacijskem (nepravdnem) postopku. Vsako sodie lahko odloi o priznanju druge odlobe v pravdnem postopku kot o predhodnem vpraanju, vendar samo z uinkom za ta postopek. Za stranko je tako ugodneje, da sproi delibacijski postopek, saj se o priznanju tuje odlobe odloa z uinkom pravnomonosti. e je bilo o zadevi e pravnomono odloeno v tujini, potem mora sodnik ugotoviti, ali je bila ta tuja sodba pri nas e priznana. Pri tem so 3 monosti: 1. e bila priznana - sodnik tobo zavre; 2. e ni bila priznana - v naem pravu sploh e ne uinkuje in zato lahko sodnik sam odloa v tej zadevi; 3. e ni bila priznana - lahko sodnik sam pristopi k ugotavljanju ali so izpolnjeni pogoji za priznanje - e so, bo tobo zavrgel, vendar to nima uinka pravnomonosti, ampak je sodnik to ugotovil samo kot predhodno vpraanje. e je tuja sodba priznana, ima uinek kot sodba pri nas (kot res iudicata).

12.10. PERPETUATIO FORI

V 89. lenu ZMZPP doloa, da so za presojo pristojnosti slovenskih sodi odloilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek zane tei. Sodie, ki je bilo pristojno ob zaetku postopka, ostane pristojno tudi, e se spremenijo okoliine. ZMZPP uveljavlja naelo perpetuacije jurisdikcije na splono in pri tem ne postavlja nobenih omejitev. Po staliu teorije pa velja, da perpetuacija ne more veljati v primeru, kadar oseba, ki je stranka v postopku, naknadno pridobi imuniteto, ker je s tem izvzeta iz domae sodne oblasti. ZMZPP ne reuje vpraanja, kako je treba ravnati takrat, kadar ob vloitvi tobe niso podane predpostavke za mednarodno pristojnost slovenskih sodi, kasneje pa se te predpostavke izpolnijo. e bi dosledno izhajali iz pravila, da morajo biti te okoliine podane ob vloitvi tobe, bi morali tobo zavrei. Bolj sprejemljivo pa je stalie, da lahko sodie v tem primeru nadaljuje postopek, saj bi bilo nesmiselno siliti stranko v vloitev nove tobe samo zato, ker je sodie postalo pristojno ele po vloitvi tobe.

43

13.

PRIZNANJE IN IZVRITEV TUJIH SODNIH ODLOB

13.1. VIRI
Viri, ki urejajo priznanje in izvritev tujih sodnih odlob: 1. ZMZPP; 2. Newyorka konvencija o priznanju in izvritvi tujih arbitranih odlob (1958); 3. Bruseljska 1. uredba - priznanje in izvritev tujih sodnih odlob v gospodarskih in civilnih zadevah; 4. Bruseljska 2. uredba - priznanje in izvritev v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starevsko odgovornostjo; 5. Uredba o evropskem izvrilnem nalogu - priznanje in izvritev sodnih odlob, ki se nanaajo na nesporne (neprerekane) terjatve. Bruseljski uredbi poenostavljata priznavanje odlob iz EU prost pretok sodnih odlob.

13.2. TUJA SODNA ODLOBA

Sodna odloba lahko kot akt dravne oblasti uinkuje samo na obmoju drave sodia, ki jo je izdalo. Kljub temu veina drav pod doloenimi pogoji priznava uinke tujim sodnim odlobam na svojem ozemlju. Za tujo se teje vsaka odloba, ki izvira od tujega organa, ne glede na to, kje je bila izdana. Za tujo odlobo se teje tudi odloba tujega konzularnega ali diplomatskega predstavnitva, izdana na naem ozemlju. Tuja sodna odloba je lahko izdana v obliki sodbe ali sklepa, v pravdnem ali nepravdnem postopku, pa tudi v kazenskem postopku. Vpraanje, ali gre za sodno odlobo oz. drugo odlobo, ki je izenaena s sodno odlobo, se presoja po tujem pravu. Tudi tuja sodna poravnava se lahko prizna samo, e ima v dravi, iz katere izvira, enake uinke kot pravnomona sodna odloba. Tuja sodna odloba lahko uinkuje v nai dravi samo, e jo prizna domae sodie. To doloa ZMZPP v 94. lenu: tuja sodna odloba je izenaena z odlobo slovenskega sodia in ima v Sloveniji enak pravni uinek kot domaa sodna odloba le, e jo prizna slovensko sodie. Vasih zadoa, da se tuja sodna odloba samo prizna v drugi dravi, vasih pa je potrebna tudi njena izvritev. PRIZNAVAJO se predvsem oblikovalne in ugotovitvene odlobe (zlasti odlobe, izdane v statusnih zadevah), pa tudi dajatvene odlobe, kadar se ne zahteva njihova izvritev, ampak si eli stranka zagotoviti neke druge uinke (npr. e uveljavlja ugovor res iudicata).

IZVRIJO se vedno lahko samo dajatvene odlobe.

Da se tuja sodna odloba lahko prizna, mora izpolnjevati doloene pogoje. Uveljavljena sta 2. sistema preizkusa tujih sodnih odlob: 1. SISTEM MERITORNEGA PREIZKUSA preizkua se tako pravilnost postopka, v katerem je bila odloba izdana, kot tudi pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Gre torej za novo meritorno odloanje o stvari;
44

2. SISTEM OMEJENEGA PREIZKUSA sodie drave priznanja preizkusi le, ali so bile v

postopku izdaje odlobe izpolnjene nekatere najpomembneje predpostavke, preizkus pa se omeji na vpraanje, ali tuja odloba nasprotuje domaemu javnemu redu. Ta sistem je uveljavljen tudi v naem pravu in ga ureja ZMZPP.

45

NE priznavajo se tuje sodne odlobe, e: 1. je zaslianja;

bilo

kreno

naelo

obojestranskega

2. 3. 4. 5.

je za odloanje izkljuno pristojno slovensko sodie; v Sloveniji tee prej zaeta pravda v isti zadevi (litispendenca); gre za kritve javnega reda; ni vzajemnosti.

13.3. PROCESNE PREDPOSTAVKE

Poznamo: POZITIVNE procesne predpostavke: 1. predlog za priznanje; 2. predloitev tuje sodne odlobe ali overjen prepis; 3. potrdilo tuje drave o pravnomonosti; 4. prevod (e je odloba v jeziku, ki ni v uradni rabi sodia);
Tuji sodni odlobi je mogoe priznati v Sloveniji uinek pravnomonosti samo, e je pravnomona po pravu drave, v kateri je bila izdana . Zato mora tisti, ki zahteva priznanje tuje sodne odlobe, predlogu za priznanje tuje sodne odlobe priloiti tujo sodno odlobo ali njen overjen prepis in predloiti potrdilo o pravnomonosti te odlobe po pravu drave, v kateri je bila izdana (95. len ZMZPP). To je tudi edina pozitivna predpostavka za priznanje tuje sodne odlobe, medtem ko so vse druge predpostavke formulirane v negativni obliki. e tuja sodna odloba ali njen overjen prepis nista sestavljena v jeziku, ki je pri sodiu v uradni rabi, mora stranka, ki zahteva priznanje, predloiti tudi overjen prevod tuje sodne odlobe v jezik, ki je pri sodiu v uradni rabi (2. odst. 95. lena ZMZPP).

NEGATIVNE procesne predpostavke: 1. pomanjkanje kontradiktornosti: ZMZPP v 96. lenu doloa, da slovensko sodie
zavrne priznanje tuje sodne odlobe, e na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku.

2.

podana izkljuna pristojnost organa RS:

3. neprimerna pristojnost tujega sodia: sodie upoteva samo na ugovor stranke res iudicata: 99. len ZMZPP izrecno doloa, da tuje sodne odlobe ni mogoe priznati, e je o isti stvari e pravnomono odloilo slovensko sodie ali kaken drug slovenski organ, ali e je priznana druga tuja odloba o isti stvari, ki je s tem izenaena z domaimi odlobami. Predlog se zavrne. 4. litispendenca: po ZMZPP mora slovensko sodie poakati s priznanjem tuje sodne odlobe, e je v teku prej zaeta pravda pred slovenskim sodiem, dokler ni ta pravda pravnomono konana. 5. nasprotje z javnim redom: ker v postopku, v katerem je bila izdana, niso bila spotovana nekatera temeljna naela (npr. naelo enakosti pred zakonom, neodvisnosti in nepristranskosti sojenja). 6. ni vzajemnosti: domneva se, da vzajemnost obstaja, e pa se pojavi dvom o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo za pravosodje. e vzajemnosti ni se tuja sodna odloba ne prizna 7.
46

IZJEMA: Neobstoj vzajemnosti ni ovira za priznanje tuje sodne odlobe: izdane v zakonskem sporu in izdane v sporu zaradi ugotovitve in izpodbijanja oetovstva ali materinstva, e priznanje ali izvritev tuje sodne odlobe zahteva slovenski dravljan.

13.4. IZVRITEV ODLOBE TUJEGA SODIA

Izvritev je mogoe dovoliti, e izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje. Po 103. lenu ZMZPP veljajo za izvritev tujih sodnih odlob enake predpostavke kot za njihovo priznanje. Razlika je le ta, da mora tisti, ki zahteva izvritev tuje sodne odlobe, poleg potrdila o njeni pravnomonosti priloiti tudi potrdilo, da je odloba izvrljiva po pravu drave izvora. Izvrbo na podlagi domae sodne odlobe je vasih mogoe dovoliti e pred njeno pravnomonostjo. Poudariti je treba, da to za tuje izvrilne naslove ne velja: eprav je odloba v dravi izvora izvrljiva e pred pravnomonostjo, jo bo mogoe izvriti v Sloveniji ele, ko bo postala pravnomona.
Razloga za takno ureditev je ta, da je pri nepravnomoni odlobi veja monost, da bo kasneje spremenjena ali razveljavljena. Ta nevarnost obstoji sicer tudi pri domaih izvrilnih naslovih, vendar je bil zakonodajalec oitno mnenja, da je za izvritev tujih sodnih odlob potrebna nekoliko veja stopnja trdnosti.

13.5. PRIZNANJE IN IZVRITEV TUJIH ARBITRANIH ODLOB

V mednarodnem pravnem prometu se stranke, ki pripadajo razlinim dravam, pogosto dogovorijo, da bo v sporu odloala arbitraa. V prid arbitranemu sojenju se obiajno navaja, da je postopek hitreji, bolj proen in ceneji ter da je v njem pogosto mogoe dosei pravinejo reitev spora, ker arbitraa ni tako strogo vezana na doloen pravni sistem, ampak jo stranke lahko pooblastijo, da odloi po naelih pravinosti. V mednarodnem pravnem prometu se tem razlogom pridruuje e nezaupanje strank do vodenja postopka pred tujim sodiem, e zlasti, e je to sodie drave, ki ji pripada nasprotna stranka. Tako se zdi strankam pogosto bolj sprejemljivo, da zaupajo odloanje o sporu arbitrai, s tem pa izkljuijo pristojnost dravnih sodi. V 105. lenu doloa ZMZPP dve pozitivni predpostavki za priznanje in izvritev tujih arbitranih odlob. Stranka, ki zahteva priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe, mora priloiti zahtevi, ki jo vloi pri sodiu: 1. izvirno pogodbo o arbitrai ali njen overjen prepis in morebitni prevod; 2. izvirno arbitrano odlobo ali njen overjen prepis in morebitni prevod. V 106. lenu doloa ZMZPP negativne predpostavke (ovire) za priznanje in izvritev tujih arbitranih odlob. Za te ovire velja domneva, da ne obstojijo, dokler se ne ugotovi nasprotno. Breme dokazovanja nosi predvsem stranka, ki nasprotuje priznanju, vendar so nekatere od teh predpostavk takega pomena, da jih mora sodie ugotavljati tudi po uradni dolnosti. Priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe se ZAVRNE, e sodie ugotovi, da: 1. po slovenskem pravu o sporni zadevi ne more razsojati arbitraa; 2. je podana izkljuna pristojnost SLO sodia;

47

3. bi bil uinek priznanja ali izvritve odlobe v nasprotju s slovenskim javnim redom - e
je odloba v nasprotju z javnim redom le v enem delu izreka, je mogoe odlobo delno priznati (e ima odloba e vedno smisel, e del ostane nepriznan);

4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

11. 12. 13.

14.

ni podana vzajemnost; je bilo kreno naelo obojestranskega zaslianja; je lo za kritev arbitranega dogovora; pogodba o arbitrai ni bila sklenjena v pisni obliki oz. z izmenjavo pisem, telegramov ali teleprinterskih sporoil; katera od strank ni bila sposobna za sklenitev arbitranega dogovora po pravu, ki se uporablja za presojo njene sposobnosti; pogodba o arbitrai ni veljavna po pravu drave, ki sta ga izbrali stranki, stranka, zoper katero se zahteva izvritev odlobe, ni bila pravilno obveena o imenovanju arbitrov ali o arbitranem postopku, ali ji je bilo onemogoeno, da uveljavlja svoje pravice v postopku; sestava arbitranega sodia ali arbitrani postopek nista bila v skladu s pogodbo o arbitrai; je arbitrano sodie prekorailo svoja pooblastila, doloena s pogodbo o arbitrai; odloba e ni postala dokonna in izvrljiva za stranke ali da je to dolobo odpravil ali njeno izvritev ustavil pristojni organ drave, v kateri je bila izdana, ali organ drave, po pravu katere je bila izdana; je izrek arbitrane odlobe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju.

13.6. POSTOPEK

ZA

PRIZNANJE

IN

IZVRITEV

TUJIH

SODNIH

IN

ARBITRANIH ODLOB
Postopek za priznanje in izvritev pri nas ureja ZMZPP, subsidiarno se uporabljajo dolobe ZNP, ki lahko nadalje napotuje na subsidiarno uporabo ZPP. Med posameznimi dravami so precejnje razlike v tem, kaken postopek je predviden za priznanje in izvritev tujih sodnih in arbitranih odlob. V primerjalnem pravu najdemo najmanj tiri reitve: 1. priznanje tujih odlob ipso iure (brez posebnega postopka); 2. odloanje o priznanju v posebnem delibacijskem postopku na predlog stranke; - pri nas 3. odloanje o priznanju incidenter v kaknem drugem postopku; 4. ponovno odloanje o sporu na podlagi tuje sodne ali arbitrane odlobe (actio ex iudicato/arbitrato). Po naem pravu se o priznanju tujih odlob odloa v posebnem delibacijskem postopku, v katerem rei sodie to vpraanje z uinkom pravnomonosti, vsako sodie (ki odloa o glavni stvari) pa lahko odloi o priznanju tudi kot o predhodnem vpraanju, vendar z uinkom samo za tisti postopek. e se zahteva izvritev tuje odlobe, ni treba, da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje. O tem, ali odloba izpolnjuje pogoje za priznanje, odloi okrono sodie, ki je pristojno za dovolitev izvrbe. e je bilo vpraanje priznanja tuje odlobe e prej reeno v posebnem postopku, pa je sodie, ki odloa o dovolitvi izvrbe, vezano na to odloitev. Kadar se odloa o priznanju v posebnem postopku, je to posebna vrsta nepravdnega postopka.

48

Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja tuje odlobe se vroi nasprotnim udeleencem. Na sklep o priznanju lahko nasprotni udeleenci podajo ugovor, zoper sklep o zavrnitvi priznanja pa ugovor ni moen. O ugovoru zoper sklep o priznanju odloa senat 3 sodnikov. Vrhovno (in ne vije) sodie pa odloa o: pritobi zoper sklep o zavrnitvi priznanja (pritonik je lahko predlagatelj); pritobi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o priznanju (pritonik je lahko predlagatelj ali nasprotni udeleenec).

IZVRUJEJO se samo dajatvene odlobe (ostale ne grejo v izvritveni postopek, saj pri njih ni kaj izvriti).
Razveza zakonske zveze je na primer oblikovalna odloba, ki se je ne da izvriti. Stranka ima interes le na priznanju odlobe.

e je delibacijski postopek izpeljan v Sloveniji, lahko odlobo izvri katerokoli slovensko sodie. Za izvrilni postopek je pristojen sodnik posameznik okronega sodia. Za priznanje je krajevno pristojno sodie na obmoju katerega je potrebno izvesti postopek.

49

14.

POSEBNI DEL
14.1. STATUSNOPRAVNA RAZMERJA, PERSONALNI STATUT
Pravni redi se na podroju statusnega prava med seboj precej razlikujejo. Veliko razlik je predvsem v druinskem pravu.

Poznamo dejanska (starost, spol) in pravna vpraanja (pravna, poslovna, deliktna sposobnost). Pravni status fizinih oseb opredeljujejo: 1. pravna sposobnost, 2. poslovna sposobnost, 3. osebno ime, 4. razglasitev za mrtvega in 5. skrbnitvo. 14.1.1. PRAVNA SPOSOBNOST Pravna sposobnost je danes temeljna pravica vsakogar. Mednarodno zasebno pravo tu nima velike vloge, saj se ureditve posameznih drav med seboj ne razlikujejo. Oseba pridobi pravno sposobnost z rojstvom, izgubi pa jo s smrtjo. Razlike utegnejo obstajati pri asu rojstva in pri asu smrti. V dravah namre obstajajo razline ureditve glede fikcij in dokazovanja smrti. 14.1.2. POSLOVNA SPOSOBNOST Precej veje razlike v pravnih redih so pri poslovni sposobnosti. V J. Ameriki se poslovna sposobnost pridobi s 25. leti, v ZDA z 21. leti, v Avstriji pa z 19. leti. Pri nas se s 15. leti pridobi omejena poslovna sposobnost, z 18. leti pa popolna poslovna sposobnost. V doloenih primerih lahko oseba pridobi popolno poslovno sposobnost e pred 18. letom; e sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj. Za presojo vpraanja pravne in poslovne sposobnosti fizinih oseb se uporabljajo razline navezne okoliine: 1. pravo dravljanstva (lex nationalis); 2. pravo stalnega prebivalia (lex domicilii); 3. pravo, kjer je obveznost nastala (lex loci stipulationis). 1. LEX NATIONALIS 13. len ZMZPP doloa, da se za nastanek, odvzem. omejitev in prenehanje pravne in poslovne sposobnosti fizine osebe uporabi pravo tiste drave, katere dravljan je.
Kdo se teje za dravljana Slovenije in kako se to dravljanstvo pridobi in izgubi, ureja Zakon o dravljanstvu RS. V nekaterih pravnih redih, ki temeljijo na anglosakem pravnem izroilu, velja kot personalno pravo pravo domicila.

2. LEX DOMICILII e ima slovenski dravljan tudi dravljanstvo kakne druge drave, se teje, da ima samo slovensko dravljanstvo. e ima tujec ve tujih dravljanstev, se teje, da ima dravljanstvo tiste drave, katere dravljan je in v kateri ima tudi stalno prebivalie (lex domicilii). e tujec z ve dravljanstvi nima stalnega prebivalia v nobeni izmed drav, katerih dravljan je, pa se teje, da ima dravljanstvo tiste drave, katere dravljan je in s katero je v najtesneji zvezi.
50

e oseba nima dravljanstva, se uporabi pravo njenega stalnega prebivalia, e tega nima, pa se uporabi pravo zaasnega prebivalia. e tudi tega nima, se uporabi lex fori.

51

3. LEX LOCI STIPULATIONIS Po 2. odst. 13. lena se teje za poslovno sposobno oseba, ki te sposobnosti sicer nima po lex nationalis, pa pa jo ima po lex loci stipulationis, t.j. po pravu kraja, kjer je obveznost nastala. Namen norme je varstvo pravnega prometa, saj pri sklepanju pogodb ni mogoe priakovati, da se bo vsak pogodbenik seznanil z lex nationalis drugega pogodbenika glede njegove poslovne sposobnosti. Pravilo, da za poslovno sposobnost zadostuje, da jo priznava lex loci stipulationis, ne velja za vpraanje poslovne sposobnosti na podroju druinskega in dednega prava (4. odst. 13. lena). Pri pravnih poslih na teh podrojih ni takne potrebe po varstvu pravnega prometa.

14.1.3. RAZGLASITEV POGREANCA ZA MRTVEGA Pri razglasitvi pogreanca za mrtvega gre za sodno odloitev o prenehanju njegove pravne sposobnosti. 16. len ZMZPP doloa, da se za razglasitev pogreanca za mrtvega uporabi pravo drave, katere dravljan je bil takrat, ko je bil pogrean. Glede pristojnosti velja, da je za razglasitev pogreanega slovenskega dravljana za mrtvega izkljuno pristojno slovensko sodie.

14.1.4. OSEBNO IME Za vpraanja osebnega imena se uporabi pravo drave, katere dravljan je oseba, ki se ji doloa ali spreminja osebno ime.

14.1.5. PRAVNE OSEBE V pravnem prometu nastopajo poleg fizinih tudi pravne osebe. Glede na to, da so pravne osebe umetne tvorbe, je od vsakega pravnega reda odvisno, kaken bo obseg njene poslovne sposobnosti. Pravna oseba naj bi imela neko zvezo s pravnim redom svoje pripadnosti. Danes sta uveljavljeni predvsem dve teoriji: 1. teorija sedea - pravna oseba pripada tistemu pravnemu redu, kjer ima sede oz. "domicil" in 2. teorija ustanovitve, registracije oz. inkorporacije - pravna oseba pripada tistemu pravnemu redu, po katerem je bila ustanovljena. ZMZPP v 17. lenu doloa, da se za pravni poloaj pravne osebe uporabi pravo drave, ki ji pravna oseba pripada. Pripadnost pravne osebe pa se doloi po pravu drave, po katerem je bila ustanovljena. Na zakon je torej sprejel teorijo inkorporacije. 3. odst. tega lena upoteva tudi sede pravne osebe in s tem se reuje konflikt med teorijo ustanovitve in teorijo sedea: e ima pravna oseba svoj dejanski sede v drugi dravi, ne pa v tisti, kjer je bila ustanovljena, in ima po pravu te druge drave tudi njeno pripadnost, se teje, da pripada tej drugi dravi. Sodnik mora seveda vedno upotevati pravo tuje drave: e npr. meni, da gre za francosko pravno osebo, mora preveriti, ali jo tudi francosko pravo teje za svojo. e je ne, potem je tudi mi ne moremo obravnavati kot tako.

52

15. DRUINSKOPRAVNA RAZMERJA

Druinsko pravo je podroje, kjer so med pravnimi redi najveje (kulturne) razlike, zato ni poskusov unifikacije (npr. izvenzakonska skupnost, istospolna skupnost). Zaradi tako velikih razlik je potrebno predpisati jasne in predvidljive kolizijske norme. ZMZPP tudi pri kolizijskih normah dosledno spotuje ustavno naelo enakopravnosti moa in ene. S tem odpade monost uporabe naveznih okoliin le na strani enega zakonca, kot jih ponekod e najdemo v primerjalnem pravu (npr. moevo lex nationalis ali lex domicilii). ZMZPP doloa izkljuno pristojnost slovenskega sodia, e: 1. sta oba zakonca slovenska dravljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivalie; 2. je tonik slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Republiki Sloveniji 3. sta imela zakonca svoje zadnje stalno prebivalie v RS, tonik pa ima ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie v RS.

15.1. SKLENITEV IN RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE

15.1.1. PRESOJA POGOJEV ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE ZMZPP v 34. lenu doloa, da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu drave, katere dravljan je ob sklenitvi zakonske zveze. Za vsakega od bodoih zakoncev se torej uporablja njegova lex nationalis (distributivno navezovanje). as, po katerem se presojajo pogoji za sklenitev zakonske zveze, je as sklenitve zakonske zveze. To pomeni, da kasneja sprememba dravljanstva enega ali drugega zakonca nima tega uinka, da bi se pogoji za prej sklenjeno zakonsko zvezo presojali po novo odkazanem pravu. Pri presojanju pogojev za sklenitev zakonske zveze pa je treba upotevati javni red. e npr. lex nationalis zakonca dopua poligamijo, sklenitve zakonske zveze ni mogoe dovoliti, e je eden od zakoncev e poroen. Podobno je pri zadrkih sorodstva in nesposobnosti za razsojanje. 15.1.2. PRESOJA OBLIKE SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE Za presojo oblike sklenitve zakonske zveze se uporablja pravo kraja, kjer se sklepa zakonska zveza (35. len ZMZPP). Izjema je konzularna sklenitev zakonske zveze (112. len ZMZPP): slovenska dravljana lahko naeloma skleneta zakonsko zvezo v tujini pred konzulatom RS. V tem primeru veljajo glede oblike pravila slovenskega prava in ne prava drave, v kateri se sklepa zakonska zveza. Zakon naeloma dopua vsako obliko sklenitve zakonske zveze, e jo pozna lex loci celebrationis. Vendar pa so lahko nekatere oblike sklenitve v nasprotju s slovenskim pravnim redom (npr. zakonske zveze, sklenjene samo v religiozni obliki in brezoblino sklenjene zakonske zveze). Zato je treba tudi tu upotevati pridrek javnega reda, e posebej, e sta oba zakonca slovenska dravljana. Zakon sicer ne omejuje monosti, da slovenski dravljani sklenejo zakonsko zvezo v tujini po tamkajnjih predpisih (glede oblike). Bo pa seveda treba v vsakem posaminem primeru ugotavljati, ali nista zakonca sklenila zakonske zveze v tujini z namenom in fraudem legis agere.
53

15.1.3. PRESOJA NEVELJAVNOSTI ZAKONSKE ZVEZE Neveljavnost zakonske zveze se presoja po kateremkoli materialnem pravu, po katerem je bila sklenjena (36 ZMZPP) Zakonska zveza je neveljavna, e to doloa: lex nationalis vsaj enega zakonca (seveda glede na as sklenitve zakonske zveze) ali lex loci celebrationis. 15.1.4. RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE
ZMZPP v 37. lenu ureja razvezo zakonske zveze. Ravno pri razvezi zakonske zveze je bilo v preteklosti znailno izigravanje zakona. Stranke so spreminjale svoj status, da so lahko dosegle razvezo. Danes pa v Evropi ni ve nobene drave, kjer bi bila razveza zakonske zveze prepovedana. Ureditve se med seboj razlikujejo le v pogojih za njeno dosego. Nemko ustavno sodie je celo mnenja, da je postala pravica do razveze zakonske zveze ena od temeljnih lovekovih pravic. Z razvezo je treba razumeti nain prenehanja zakonske zveze v celoti, ne pa podobne institute, katerih posledica ni prenehanje zakonske zveze (npr. loitev od mize in postelje). Naelo naega zakona je, da razveze ne gre prekomerno oteevati oz. da ima zakonec pravico do razveze kot reitev nevzdrnega razmerja (favor divortii ). Pri tem lahko pride do kolizije med naelom trdnosti zakonske zveze in naelom razvezljivosti, ki ga zagovarja na pravni red.

ZMZPP doloa, da se za razvezo zakonske zveze uporablja pravo drave, katere dravljana sta oba zakonca ob vloitvi tobe. e sta zakonca ob vloitvi tobe dravljana razlinih drav (t.i. meani zakon), se za razvezo zakonske zveze kumulativno uporabljata pravi drav, katerih dravljana sta - razveza je: dopustna le, e jo dopuata oba pravna reda, mogoa le iz razlogov, ki jih poznata oba pravna reda. Pri tem ni pomembno, kako se razvezni razlog imenuje. Pomembno je le, da isti dejanski stan v obeh pravnih redih predstavlja razvezni razlog. Sodia bodo tudi pri razvezah zakonskih zvez morala upotevati pridrek javnega reda. as, ki je odloilen za presojo dravljanstva zakoncev, je trenutek vloitve tobe. S tem je izkljuen vpliv spremembe dravljanstva med postopkom na uporabo prava.

15.2. PREMOENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV

15.2.1. OSEBNA IN ZAKONSKA PREMOENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV ZMZPP doloa, da se za osebna in zakonska premoenjska razmerja zakoncev z istim dravljanstvom, uporabi pravo drave, katere dravljana sta (lex nationalis). e pa gre za mean zakon, ZMZPP doloa ve naveznih okoliin, ki se uporabljajo ena za drugo: 1. e sta zakonca dravljana razlinih drav, se uporabi pravo drave, v kateri imata stalno prebivalie; 2. e zakonca nimata niti istega dravljanstva, niti stalnega prebivalia v isti dravi, se uporabi pravo drave, v kateri sta imela zadnje skupno prebivalie; 3. e prava, ki naj se uporabi, po zgornjih pravilih ni mogoe doloiti, se uporabi pravo, ki je z razmerjem v najtesneji zvezi; 4. e prava, ki je z razmerjem v najtesneji zvezi, ni mogoe najti, se uporabi lex fori.

54

15.2.2. POGODBENA PREMOENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV Pogodbena premoenjska razmerja zakoncev se presojajo po pravu, ki je ob sklenitvi pogodbe veljalo za osebna in zakonska premoenjska razmerja (39. len ZMZPP). Pogodba mora biti po slovenskem pravi sklenjena v notarski obliki. Za pogodbena premoenjska razmerja med zakonci so torej doloene enake navezne okoliine kot za sicernja razmerja med njimi (38. len ZMZPP). Nae pravo ne pozna sklenitve t.i. enitnih paktov, enitnih pogodb. Vendar se ureditev bistveno razlikuje: nasprotno od naela spremenljivosti statuta, ki velja za osebna in zakonska premoenjska razmerja med zakoncema, za pogodbena razmerja namre velja naelo stalnosti. Odloilna je tista navezna okoliina, ki je obstajala v asu sklenitve pogodbe. Kasneje spremembe teh okoliin na pogodbeno razmerje med zakoncema nimajo vpliva. ZMZPP je izbral as sklenitve pogodbe in ne asa sklenitve zakonske zveze, ker je prvi as v tesneji zvezi s pogodbenim razmerjem. 2. odst. 39. lena ZMZPP dopua tudi avtonomijo strank: e pravo iz 1. odst. 39. lena doloa, da lahko zakonca izbereta pravo za presojo premoenjske pogodbe med zakoncema, se uporabi pravo, ki sta ga izbrala (pogodbeni statut).

15.2.3. PRISTOJNOST SODI V ZAKONSKIH SPORIH Velja splono pravilo, da je slovensko sodie pristojno takrat, kadar ima toenec stalno prebivalie v Sloveniji. ZMZPP doloa celo izkljuno pristojnost, e je toeni zakonec slovenski dravljan in ima v Sloveniji tudi stalno prebivalie. ZMZPP pa je predvidel tudi nekatere druge primere, v katerih je kljub temu, da toenec nima domicila v Sloveniji, pristojno slovensko sodie. Ti primeri so: 1. spori med zakoncema, e sta oba zakonca slo. dravljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivalie; 2. spori med zakoncema, e je tonik slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Sloveniji; 3. spori med zakoncema, e sta imela zakonca svoje zadnje stalno prebivalie v Sloveniji, tonik pa ima ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji; 4. spori med zakoncema, e sta zakonca tuja dravljana, ki sta imela zadnje skupno prebivalie v RS, vendar le e toenec v to privoli in e to dopuajo tudi predpisi drave, katere dravljana sta zakonca; 5. spori o premoenjskih razmerjih med zakonci, ki se nanaajo na premoenje v Sloveniji; 6. e je preteni del premoenja v Republiki Sloveniji, drugi del pa v tujini, sme slovensko sodie odloati o premoenju, ki je v tujini, samo v sporu, v katerem se odloa tudi o premoenju v Sloveniji, in to le, e toenec privoli, da sodi sodie RS; 7. spori za razvezo zakonske zveze, e je tonik slovenski dravljan, pravo drave, katere sodie bi bilo pristojno, pa ne pozna razveze zakonske zveze (naelo in favorem divortii). Sodie RS je v sporih o premoenjskih razmerjih med zakonci pristojno ne glede na to, ali zakonska zveza traja ali je prenehala ali pa je ugotovljeno, da ne obstaja.

55

15.2.4. IZVENZAKONSKA SKUPNOST Za premoenjska razmerja med partnerjema v izvenzakonski skupnosti je ureditev enaka kot za zakonce. ZMZPP v 41. lenu doloa: uporabo prava drave, katere dravljana sta (lex nationalis). e partnerja nimata istega dravljanstva, pa se uporabi pravo drave, v kateri imata skupno prebivalie.
Vendar za izvenzakonsko skupnost nista navedeni nadaljnji navezni okoliini, ki jih 38. len ZMZPP kot subsidiarni pozna za zakonce, to sta zadnje skupno prebivalie in pravo najtesneje vezi. Po naem pravu namre velja, da je skupno prebivalie eden od konstitutivnih pogojev za obstoj izvenzakonske skupnosti. Za partnerja v izvenzakonski skupnosti ZMZPP ne dopua avtonomije pri izbiri prava, ki sicer velja za zakonce. ZMZPP ureja le premoenjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema, osebnostnih razmerij ne ureja. Pri tem se pojavi problem, po katerem pravu se presoja, ali je zunajzakonska zveza veljavna oziroma priznana in kakne pravne uinke ima.

15.3. RAZMERJA MED STARI IN OTROKI

15.3.1. KOLIZIJSKE NORME Temeljno naelo, ki prihaja do izraza v kolizijskih normah o razmerju med stari in otroki, je naelo varstva otrokovih interesov. 1. SPORI MED STARI IN OTROKI Situacija, ko so tako stari kot otrok dravljani iste drave, je najbolj preprosta: za razmerja med stari in otroki se uporablja pravo drave, katere dravljani so. e so stari in otroci dravljani razlinih drav, se uporabi pravo drave, v kateri imajo vsi stalno prebivalie (ni potrebno, da je to prebivalie skupno). Velja poudariti, da to pravilo velja
tudi, e je otrok slovenski dravljan, in celo, e sta otrok in eden od starev slovenska dravljana. To s stalia varstva otrok - naih dravljanov mogoe niti ni najbolje.

ele e so stari in otroci dravljani razlinih drav in tudi nimajo stalnega prebivalia v isti dravi, se uporabi pravo drave, katere dravljan je otrok, torej otrokova lex nationalis. ZMZPP ne doloa, po katerem asu se presoja obstoj naveznih okoliin. To pomeni, da velja tudi za razmerja med stari in otroki naelo spremenljivosti statuta. e se navezna okoliina spremeni, tudi razmerje med stari in otroki dobi novo vsebino glede na novo merodajno pravo, seveda ob spotovanju pridobljenih pravic. 2. PATERNITETNI OZ. MATERNITETNI SPORI ZMZPP doloa, da se priznanje, ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva oz. materinstva presoja po pravu drave, katere dravljan je otrok lex nationalis otroka. Za uporabo otrokove lex nationalis govori naelo varstva otrok. 3. OBVEZNOST PREIVLJANJA Na zakon zahtevkov za preivljanje ne ureja, zato se uporablja pravo za matino kategorijo: zakonci: uporabi se zakonski statut (premoenjska razmerja); stari-otroci: uporabi se otroki statut. Vasih pa gre za to, da otroci preivljajo svoje stare in torej ne gre za varstvo interesov otroka, vendar se vseeno uporabi otrokovo pravo po otrokem statutu. Preivninska razmerja med stari in otroci, ki niso urejena v posebnem delu: po pravu drave, katere dravljani so;
56

razlino dravljanstvo: po pravu drave, v kateri imajo vsi stalno prebivalie; ne prebivajo v isti dravi: po pravu drave, katere dravljan je otrok. Otroki statut se uporablja zaradi varstva interesov otroka, eprav vsebinsko veliko dolob ni v korist otroka.

4. POZAKONITEV Pozakonitev (legitimatio) je akt, s katerim otrok, rojen izven zakonske zveze, pridobi poloaj, kot da bi bil rojen v zakonski zvezi. Ta institut ima smisel samo v pravnih redih, kjer obstaja pravna razlika med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Kjer takne razlike ni (npr. v Sloveniji), tudi pozakonitev ni potrebna. ZZZDR je zato sploh ne pozna, urejena pa je v nekaterih drugih pravnih redih. 45. len ZMZPP doloa, da se pozakonitev presoja po pravu drave, katere dravljana sta stara, e stara nimata istega dravljanstva, pa po pravu drave tistega od starev, po katerem je pozakonitev veljavna. Pri kolizijskih pravilih za pozakonitev je jasno izraeno naelo varstva otroka uporabiti je potrebno pravo tistega od starev, ki je za otroka ugodneje.

57

5. POSVOJITEV Pogoji posvojitve in prenehanja posvojitve se presojajo po lex nationalis posvojitelja in posvojenca. e sta posvojitelj in posvojenec dravljana razlinih drav, se za pogoje posvojitve in njeno prenehanje uporabljata kumulativno pravi drav, katerih dravljana sta. e sta posvojitelja oba zakonca, ki nista dravljana iste drave, se kumulativno uporabijo lex nationalis posvojenca ter obe lex nationalis posvojiteljev. Kumulativno navezovanje pomeni pravzaprav uporabo strojega prava, saj morajo biti za posvojitev izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje katerokoli od omenjenih prav. Kumulacija pa lahko pripelje do tega, da do posvojitve ne more priti. Prednost take ureditve je, da prepreuje nastanek epaste posvojitve, ki bi jo eno pravo priznavalo, drugo pa ne (npr. posvojitev polnoletnega 'otroka' pri nas ni mona, v nemkem pravnem redu pa je). Razmerje med posvojiteljem in posvojencem se presoja po posvojitvenem statutu. Posvojenec je izenaen z otroci, biolokimi potomci. 6. SKRBNITVO Za skrbnike zadeve praviloma velja, da si drava pridri pravice glede svojih dravljanov. Tako e pri pristojnosti velja naelo, da sodia oz. drugi organi le izjemoma odloajo v skrbnikih zadevah glede tujih dravljanov, po drugi strani pa se le izjemoma dopua, da o lastnih dravljanih odloajo organi druge drave. V skladu s splonim naelom iz 13. lena ZMZPP, 1. odst. 15. lena doloa, da se za postavitev pod skrbnitvo in prenehanje skrbnitva ter za razmerja med skrbnikom in osebo pod skrbnitvom (varovancem) uporablja pravo drave, katere dravljan je varovanec (torej lex nationalis varovanca). Gre za naelo varstva ibkeje stranke. Za sposobnost biti skrbnik velja pravilo, da se presoja po skrbnikovi lex nationalis. 15.3.2. PRISTOJNOST SPORI MED STARI IN OTROKI Tudi glede pristojnosti v sporih, ki se tiejo razmerij med stari in otroki, je potrebno upotevati splono pravilo: slovensko sodie je pristojno, e ima toenec stalno prebivalie v Sloveniji. ZMZPP pa nateva e nekatere druge primere, ko je pristojno slovensko sodie. Slovensko sodie je pristojno: 1. e sta toenec in otrok slovenska dravljana in e imata oba stalno prebivalie v Sloveniji, je izkljuno pristojno slovensko sodie! 2. v sporih o zakonskem preivljanju otrok tudi tedaj, kadar toenec nima stalnega prebivalia v Sloveniji: a. e vloi tobo otrok, ki ima stalno prebivalie v Sloveniji; b. e sta tonik in toenec slovenska dravljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivalie, e je tonik mladoleten in slovenski dravljan; c. e je tonik slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Sloveniji; d. e ima toenec v Sloveniji premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina; 3. za odloanje o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok tudi takrat, kadar se ti spori reujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori, za katere je pristojno slovensko sodie (forum atractionis);

58

4. pri odloanju o zadevah, ki se nanaajo na osebna stanja in razmerja med stari in

otroki (o teh zadevah se odloa v nepravdnem postopku), e sta vlonik zahtevka in oseba, zoper katero je vloen zahtevek, slovenska dravljana, oz. kadar v postopku sodeluje samo ena oseba, e je ta slovenski dravljan. V teh zadevah je pristojno slovensko sodie tudi tedaj, kadar je otrok slovenski dravljan in ima stalno prebivalie v Sloveniji.

16. DEDNOPRAVNA RAZMERJA

16.1. KOLIZIJSKE NORME
ZMZPP prevzema unitaristino naelo za vsa dednopravna razmerja naj se uporablja isto pravo, obiajno lex nationalis zapustnika ob smrti. Zapuino se obravnava kot universitas rerum (skupnost stvari). Za dedovanje je treba uporabiti pravo drave, katere dravljan je bil zapustnik ob smrti (1. odst. 32. lena ZMZPP). Navezna okoliina je torej dravljanstvo zapustnika v trenutku smrti. Problem se pojavi pri nasciturusu, saj je vpraanje, po katerem pravu bomo presojali njegov poloaj. Pri nas npr. velja, da ga tejemo za rojenega, e gre za njegove interese pod pogojem, da se rodi iv. 32. len ZMZPP doloa posebno kolizijsko pravilo za OPORONO SPOSOBNOST kot posebno pravno sposobnost: oporona sposobnost se presoja po lex nationalis oporoitelja ob sestavi oporoke. Glede OBLIKE OPOROKE je e mnogo bolj kot glede oblike drugih pravnih poslov uveljavljeno naelo favor negotii oz. favor testamenti. Oporoka pa mora biti sestavljena v eni od oblik, ki jih zahteva zakon, saj gre za strogo oblien pravni posel. Da je oporoka glede oblike veljavna, zadostuje, e je veljavna po enem od naslednjih pravnih redov alternativno navezovanje (33. len ZMZPP): 1. po pravu kraja, kjer je bila sestavljena (lex loci actus); 2. po pravu drave, katere dravljan je bil oporoitelj - ob oporonem razpolaganju ali ob smrti; 3. po pravu oporoiteljevega stalnega prebivalia - ob oporonem razpolaganju ali ob smrti; 4. po pravu oporoiteljevega zaasnega prebivalia - ob oporonem razpolaganju ali ob smrti; 5. po pravu Republike Slovenije (lex fori); 6. za nepreminine tudi po pravu kraja, kjer je nepreminina (lex rei sitae).

16.2. PRISTOJNOST
Glede pristojnosti naih sodi na podroju dednega prava (obravnava zapuine, spori iz dednopravnih razmerij, spori o terjatvah upnikov nasproti zapuini) veljajo naslednja pravila. Slovensko sodie je izkljuno pristojno v naslednjih primerih: 1. za obravnavo NEPREMINE zapuine slovenskega dravljana, e so nepreminine v Sloveniji; 2. za obravnavo nepremine zapuine tujega dravljana, e so nepreminine v Sloveniji;
59

3. za obravnavo nepremine zapuine osebe brez dravljanstva, osebe, katere

dravljanstva ni mogoe ugotoviti, ali osebe s statusom begunca, e so nepreminine v Sloveniji. Slovensko sodie je pristojno tudi za obravnavo PREMINE zapuine slovenskega dravljana: 1. e so preminine v Sloveniji; 2. e po pravu drave, v kateri so preminine, ni pristojen njen organ oz. njen organ noe obravnavati zapuine. Za obravnavo premine zapuine tujega dravljana (e je premina zapuina v Sloveniji), je pristojno slovensko sodie, razen e v zapustnikovi dravi sodie ni pristojno za obravnavo preminega premoenja slovenskih dravljanov (retorzijska norma). Za obravnavo premine zapuine osebe brez dravljanstva, osebe, katere dravljanstva ni mogoe ugotoviti, ali osebe s statusom begunca, je pristojno slovensko sodie: e so preminine v Sloveniji; e je imel zapustnik ob smrti stalno prebivalie v Sloveniji.

17. STVARNOPRAVNA, LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA

17.1. KOLIZIJSKE NORME
Pravna vpraanja, ki se tiejo stvari, se presojajo po pravu, kjer leijo to pravo se imenuje lex rei sitae. ZMZPP doloa, da se za stvarnopravna razmerja in druge pravice na stvareh uporabi pravo kraja, kjer je stvar (18). S stvarnopravnimi razmerji so miljena razmerja, ki jih ureja SPZ, torej lastninska pravica, slunostna pravica, pravica stvarnega bremena, zastavna pravica in posest. Pravilo lex rei sitae je najprej veljalo le za stvarnopravna razmerja na nepremininah (za preminine se je obiajno uporabljala lex nationalis lastnika), potem pa se je zaelo uporabljati tudi za stvarnopravna razmerja na premininah. 23. len ZMZPP to pravilo prenaa tudi na pogodbeno podroje: za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katerem ozemlju je nepreminina. S tem je doseeno, da se obligacijske in stvarnopravne uinke pogodbe, ki se nanaa na nepreminine, obravnava s stalia enega pravnega reda. Za pogodbe, ki se nanaajo na preminine, velja v prvi vrsti avtonomija strank. Kljub enotnosti reima za nepreminine in preminine uporaba prava kraja, kjer stvar lei, povzroa za preminine nekatere teave, ki jih pri nepremininah ni. Pri premininah se namre lega stvari lahko spreminja, vasih celo zelo hitro in pogosto. To e zlasti velja za dve posebni kategoriji preminih stvari, ki jih ZMZPP posebej obravnava: 1. stvari, ki se prevaajo; 2. prevozna sredstva. 1. STVARI, KI SE PREVAAJO Za stvari, ki se prevaajo (res in transitu), velja kot navezna okoliina namembni kraj
(18/2 lena). Ta navezna okoliina je najbolj primerna, ker se s tem varujejo pravice, pridobljene med prevozom, po pravu kraja, kamor bo stvar prila po koncu prevoza in kjer bo praviloma izroena prejemniku. Gre za fiksacijo kraja, ko le-ta ni fiksen. Navezna okoliina ima sicer to pomanjkljivost, da ni zanesljivo, ali bo stvar v namembni kraj

60

sploh prila, vendar ima prednost pred odpravnim (ali kaknim drugim) krajem, ker ima razmerje zelo verjetno najtesnejo zvezo z namembnim krajem.

2. PREVOZNA SREDSTVA Za prevozna sredstva (eleznika in cestna vozila) se za stvarnopravna vpraanja uporabi pravo njihove dravne pripadnosti, e nai predpisi ne doloajo drugae (18/3 len). Za ladje in letala veljata posebna zakona, ki doloata, da se za njih uporablja pravo kraja, kjer so ta prevozna sredstva registrirana.

17.2. PRISTOJNOST
ZMZPP ureja v 64 - 66. lenu pristojnost slovenskih sodi za stvarnopravna razmerja. Slovensko sodie je izkljuno pristojno: 1. v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah; 2. v sporih zaradi motenja posesti nepreminine (e gre za motenje posesti preminine je pristojnost izbirna); 3. v sporih iz zakupa ali najema nepreminine, e je nepreminina na ozemlju Slovenije. 4. kadar se o pravicah na nepremininah odloa v nepravdnem postopku. e bi izvrevali jurisdikcijo v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah v tujini, bi namre preve posegli v jurisdikcijo drugih drav, ki za te zadeve veinoma tudi doloajo svojo izkljuno pristojnost.

18. OBLIGACIJSKOPRAVNA RAZMERJA

1. odst. 19. lena ZMZPP doloa, da se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali stranki, e ZMZPP ali mednarodna pogodba ne doloa drugae. Avtonomijo strank teorija oznauje kot subjektivno navezno okoliino in o njej govori takrat, kadar se razmerja med strankami presojajo po pravu, ki sta ga stranki sami izbrali z navezno pogodbo. Avtonomija strank se je uveljavila predvsem na pogodbenem podroju in je posledica poudarjanja volje strank pri oblikovanju obligacijskih razmerij. Tudi v slovenskem pravu je avtonomija strank omejena na pogodbeni statut. Izjemo predstavlja 39. len ZMZPP, ki doloa, da se lahko tudi za pogodbena premoenjska razmerja med zakoncema uporabi tisto pravo, ki sta si ga izbrala zakonca, e odkazano pravo (pravo, ki je veljalo ob sklenitvi pogodbe za osebna in zakonska premoenjska razmerja) to dopua. Pravica do izbire prava je omejena z doloenimi zahtevami. Kot prvi pogoj za izbiro prava se postavlja zahteva, da gre za razmerje z mednarodnim elementom. e je razmerje v celoti interno, uporaba kolizijskih norm seveda ne pride v potev, razmerje se presoja po domaem pravu in volja strank se upoteva v okviru kogentnih norm lex fori. Tako tudi nae pravo: ZMZPP se uporablja samo za razmerja z mednarodnim elementom (1. len). Zahteva po tujem elementu je lahko stroja ali mileja: da ima npr. vsaj ena stranka domicil oz. sede v tujini. ZMZPP tega pogoja izrecno ne doloa, po staliu teorije pa zadoa kakrenkoli razumen tuj element. Drugo sredstvo za omejevanje avtonomije strank se nanaa na izbiro tujega prava. Po strojem staliu mora biti izbrano pravo v zvezi z razmerjem (koneksnost), drugi pa menijo, da vez ni potrebna. Praksa poudarja, da stranki pogosto izbereta tuje pravo zaradi tradicije in zaupanja v doloen pravni sistem, zato zahteva po koneksnosti ni utemeljena. Tudi Cigoj
61

odklanja zahtevo po koneksnosti. To naj bi izhajalo tudi iz formulacije 19. lena ZMZPP, ki proglaa avtonomijo kot naelo in ne postavlja posebnih zahtev. Omejitev avtonomije lahko izhaja tudi iz posebnih norm ZMZPP ali mednarodne pogodbe (npr. za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina). Avtonomijo strank je treba osvetliti tudi s stalia temeljnih nael zakona. Nedvomno bo uinkovanje taknega navezovanja treba presojati v skladu z naeli ustanove javnega reda, kar pomeni sicer splono, a vendar dodatno omejitev strank pri izbiri prava. Drugo je vpraanje izigravanja zakona. e sama narava navezne okoliine izkljuuje uporabo pridrka. e se stranki gibljeta v okviru dopustne avtonomije, ne moremo govoriti o frauduloznem ravnanju, saj pravni red prav voljo strank priznava kot odloilno okoliino za izbiro prava. Glede zavraanja ZMZPP doloa, da se ta institut ne uporabi, kadar imata stranki pravico izbrati pravo. Stranki se dogovorita o uporabi doloenega prava tako, da skleneta navezno pogodbo. Tudi za ta akt pa je potrebno najti merodajno pravo. V teoriji in praksi so razlina stalia: lex fori: navezna pogodba pomeni navezno okoliino, zato jo je treba presojati lege fori. Kritika: ni primerno, da se iti uporaba legis fori; lex derogata: avtonomija je izjema, zato naj bo presoja o veljavnosti navezne pogodbe prepuena pravu, ki bi za razmerje veljalo, e navezne pogodbe ne bi bilo. Kritika: pogodbeni statut ni enoten, obstaja problem, kako bi doloili pravo, ki bi moralo biti uporabljeno; lex electa (lex causae): veljavnost navezne pogodbe naj se tudi presoja po izbranem pravu. ZMZPP v 3. odst. 19. lena doloa, da se veljavnost pogodbe o izbiri prava presoja po izbranem pravu (lex causae). Vpraanje je, ali morata stranki pravo izbrati izrecno ali pa se lahko upoteva tudi njuna mole izraena volja. Prejnji zakon o MZP tega vpraanja ni reeval. Tako sta bili moni dve razlagi: 1) zakonodajalec zahteva izrecno izbiro prava, e te ni, pa je treba uporabiti subsidiarne navezne okoliine; 2) zakonodajalec ne omejuje sodia pri presoji in ugotavljanju mole izraene volje strank. Teorija je bila bolj naklonjena drugi razlagi. Sedanji ZMZPP v 2. odst. 19. lena doloa, da je lahko volja strank o izbranem pravu izraena izrecno ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih doloil ali drugih okoliin. Takna doloila ali okoliine so lahko npr. uporaba posebne terminologije, izbira valute, doloitev izpolnitvenega kraja, prorogacija sodia, dosedanja praksa itd. Postavlja se e vpraanje, ali lahko stranki distributivno doloita ve pravnih redov, ali lahko torej na posamezne sestavine njunega razmerja naveeta razline pravne rede. Glede tega so mnenja razlina. Tisti, ki se zavzemajo za monost deljenega navezovanja, to utemeljujejo s svobodo strank in z monostjo kasnejega navezovanja na ve pravnih redov, e izbranega prava za celo pogodbo ali za kakno razmerje, ki iz nje izhaja, ni mogoe uporabljati. Nasprotniki deljenega navezovanja pa opozarjajo na nevarnost, da bi si bili lahko razni pravni redi med seboj v nasprotju, da bi se na ta nain lahko izigrali kogentni predpisi ve pravnih redov in da bi bila s tem poruena notranja logika posameznega pravnega sistema. Komentatorji prejnjega zakona o MZP so bili mnenja, da imajo nasprotniki deljenega navezovanja bolje argumente.

62

Kadar stranki ne izkoristita pravice avtonomije (kadar torej ne izbereta prava), je treba najti subsidiarno navezno okoliino, ki doloa pravo, po katerem se bo pogodba presojala. V teoriji in praksi najdemo glede tega vpraanja zelo razline reitve: najprej se je uveljavil kraj sklenitve pogodbe (lex loci contractus), ki je pomenil ustrezno reitev za primere, ko so se pogodbe sklepale na sejmih. Stranki sta vnaprej poznali pravo, po katerem se bo pogodbeno razmerje presojalo, zato sta predvidljivost in gotovost dve prednosti, ki jih tej navezni okoliini pripisuje teorija. Razvoj in s tem zvezana veja monost sklepanja pogodb per distantiam ali v prevoznih sredstvih pa sta razlog za kritien odnos do sklenitvenega kraja kot odloilnega. Danes je ta kraj pogosto povsem sluajen in nima nikakrne globlje zveze s samim razmerjem, pri distannih poslih pa se pojavlja e dodatni problem kvalifikacije; druga monost za presojo pogodb je pravo izpolnitvenega kraja (lex loci solutionis). Cilj obligacije je izpolnitev, zato naj bi bil ta kraj vsebinsko povezan z razmerjem. Pomanjkljivost te navezne okoliine pa se pokae, e upotevamo dvostranske obveznosti, ki se izpolnjujejo v razlinih krajih, ali obveznosti z vekratno izpolnitvijo, kjer je prav tako lahko ve izpolnitvenih krajev. noveji razvoj MZP je zato el v smeri iskanja novih naveznih okoliin: skupno dravljanstvo strank, njun skupni domicil oz. sede, lex fori, hipotetina volja strank in najoja koneksnost. ZMZPP z generalno klavzulo kombinira naeli najoje koneksnosti in karakteristine izpolnitve: "e stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. e posebne okoliine ne napotujejo na drugo pravo, se teje, da je najtesneja zveza podana s pravom drave, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo znailno izpolnitev, stalno prebivalie oz. sede." S tem je sodiu dana monost, da vez med pravnim razmerjem in doloenim pravnim redom poie v vsakem konkretnem primeru posebej. Za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je treba vedno uporabiti pravo drave, na katere ozemlju je nepreminina (23. len ZMZPP). Nepreminost kot posebna lastnost stvari utemeljuje to izjemo od splonih pravil o uporabi prava pri pogodbenih razmerjih. Trajna zveza z doloenim obmojem je okoliina, ki je tako pomembna, da vse druge okoliine, ki so v zvezi z razmerjem, ne pridejo v potev. Uporaba lex rei sitae za pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine, je izkljuna, kar pomeni, da stranki ne moreta izbrati drugega prava po 19. lenu ZMZPP. Katero stvar je teti za nepreminino, utegne biti sporno. V teoriji se zavzemajo za to, da bi kvalifikacijo opravili po lex rei sitae in ne po lex fori. V naem pravu je nepreminina opredeljena s pomojo natevanja: za nepreminine se tejejo zemljia, stavbe in posebni deli stavb. Premine stvari so tiste, ki se dajo prestavljati brez pokodbe svoje tvari z mesta na mesto; druge stvari so nepreminine. Lex rei sitae se po ZMZPP uporablja za vsa pogodbena razmerja glede nepreminin, torej zlasti za pogodbe, katerih predmet je izroitev nepreminine (kupna, menjalna, darilna pogodba), in tiste, katerih predmet je uporaba nepreminine (rabokupne pogodbe). Uporablja pa se tudi za druge pogodbe, ki se nanaajo na nepreminino (npr. gradbena pogodba, zavarovalna pogodba, e gre za zavarovanje nepreminin itd.).

63

Ob doloitvi obligacijskega statuta v 19. in 20. lenu ZMZPP ni s splono normo doloil obsega uporabe le-tega. Na podlagi nekaterih drugih dolob ZMZPP lahko ugotovimo, da se obligacijski statut: ne uporablja za vpraanja pravne in poslovne sposobnosti strank (13. len ZMZPP: personalni statut); ne uporablja za izpolnitvene modalitete (25. len); da je za presojo oblike pogodbe treba alternativno upotevati tudi pravo sklenitvenega kraja (7. len ZMZPP: pravni posel in pravno dejanje sta glede oblike veljavna, e sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oz. pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oz. pravnega dejanja, e z zakonom ni doloeno drugae). Glede drugih predpostavk za veljavnost pogodbe je po prevladujoem mnenju odloilno pravilo lex causae. Razen predpostavk se po tem pravu presojajo tudi vsa vpraanja v zvezi: s sklepanjem pogodbe (pravna narava in uinki ponudbe ter akcepta, interpretacija molka, as in kraj sklenitve pogodbe itd.) in z veljavnostjo oz. neveljavnostjo pogodbe. Drugi problemski sklop, ki sodi pod obligacijski statut, tvorijo uinki obveznosti med strankama. Gre za: pravice in obveznosti, ki so posledica sklenjene pogodbe; sankcije za kritev obveznosti (zamuda, jamevanje za napake, posledice naknadne nemonosti izpolnitve itd.); prenehanje obveznosti. Z dispozitivno normo 24. lena ZMZPP je zakonodajalec elel odstraniti dvome, ki bi se pri preminih stvareh lahko pojavili glede plodov oz. proizvodov stvari ter nevarnosti (periculum rei) v zvezi s stvarjo: za razmerja med pogodbenima strankama, e stranki nista doloili drugae, se pravo iz 19. in 20. lena ZMZPP uporabi tudi: za doloitev asa, od katerega ima pridobitelj oz. prevzemnik premine stvari pravico do njenih proizvodov in plodov; za doloitev asa, od katerega pridobitelj oz. prevzemnik prevzame nevarnost (riziko) v zvezi s stvarmi. Norma 24. lena ZMZPP je logina posledica okoliine, da navedena vpraanja niso stvarnopravne narave, temve gre za obligacijska vpraanja, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja, zato jih je treba presojati po obligacijskem statutu. Pri nepremininah do problematike razmejevanja med obligacijskim in stvarnim statutom ne more priti, ker se tu tudi obligacijska vpraanja presojajo lege rei sitae (23. len ZMZPP). Splono sprejeto stalie je, da za izpolnitvene modalitete ne velja pravo, ki ureja vsebino pogodbe, da se torej ne presojajo po obligacijskem statutu. To doloa tudi ZMZPP v 25. lenu: "e se pogodbeni stranki nista dogovorili drugae, se po pravu kraja, kjer se mora stvar izroiti, presojajo nain izroitve stvari in ukrepi, ki so potrebni, e je bil prevzem stvari zavrnjen". Izpolnitvene modalitete so namre tesno povezane s krajem, kjer jih je treba opraviti, zato naj se presojajo po lex loci solutionis. Pod pojmom izpolnitvenih modalitet razumemo sam nain izroitve, nain pregleda stvari (oblika in roki), notifikacije in podobno ter vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v primeru, ko upnik prevzem izpolnitve odkloni. Norma 25. lena je dispozitivne narave in se stranki lahko sporazumeta tudi za drugano reitev. Cesija pomeni spremembo subjektov obligacijskega razmerja. Sestavljena je iz:
64

zavezovalnega posla - stranka se zavee prenesti terjatev; razpolagalnega posla - odstop terjatve. Zaveza odstopiti terjatev je isto samostojna, sam odstop pa je povezan s prvotno terjatvijo, ker se poloaj za dolnika ne sme spremeniti. 26. len se torej nanaa na razpolagalni posel in gre za lex causae; po pravu, po katerem se presoja terjatev, se bo presojal tudi uinek cesije.

Na podlagi posebnega dogovora med cedentom in cesionarjem vstopi v razmerje nov upnik. Ta dogovor pomeni samostojen pravni posel in ima zato lahko svoj obligacijski statut, razlien od statuta prvotne terjatve. Ob doloitvi prava za presojo cesije pa je treba predvsem upotevati vsebinsko vez med terjatvijo in cesijo. Cesija je namre akcesoren pravni posel, odvisen od obstoja terjatve. Nova terjatev je vsebinsko enaka prejnji. eprav je sicer cesija samostojen pravni posel med cedentom in cesionarjem, je treba ob presoji razmerja upotevati razmerje med cedentom in cesusom (dolnikom) ter zagotoviti odstopljenemu dolniku enak pravni poloaj, kakrnega je imel pred odstopom. Podobna naela kakor pri odstopu terjatev veljajo tudi za prevzem dolga. Tudi tu je treba upotevati, da obstoji ve razmerij, ki se vzajemno prepletajo. Zato tudi pri prevzemu dolga oz. njegovih uinkih proti upniku, ki pri tem ni sodeloval, igra odloilno vlogo statut terjatve. Ob institutu prevzema dolga je treba poudariti, da zakonodaje v veliki meri itijo upnika in praviloma ne priznavajo uinkov dogovorom med starim in novim dolnikom, e upnik pri tem dogovoru ni sodeloval. Tudi pri prevzemu dolga je lex causae odloilna le glede razpolagalnega posla. ZMZPP v 26. lenu doloa, da se za uinek odstopa terjatve ali prevzema dolga za dolnika oz. upnika, ki nista sodelovala pri odstopu ali prevzemu, uporabi pravo, po katerem se presoja terjatev oz. dolg. ZMZPP izhaja iz spoznanja, da imamo pri cesiji oz. prevzemu dolga ve statutov, da torej sama cesija oz. prevzem dolga lahko sodita pod drugo pravo kakor terjatev, ki se prenaa. Vez med obema razmerjema pa pomenita odstopljeni dolnik oz. upnik. Na zahtevo, da se poloaj dolnika pri cesiji oz. upnika pri prevzemu dolga ne sme poslabati, odgovarja zakon z reitvijo, po kateri se uinki cesije proti dolniku oz. uinki prevzema dolga proti upniku, ki pri tem aktu nista sodelovala, presojajo po pravu odstopljene terjatve. Zato je treba vse uinke cesije oz. prevzema dolga (dopustnost, nain, uinek plaila pred obvestilom, ugovore, akcesorne terjatve itd.) presojati po lex causae (samo glede razpolagalnega posla). Po kriteriju odvisnosti deli teorija obligacije na: samostojne obligacije in akcesorne (odvisne, stranske) obligacije. Za akcesorne obligacije je znailno: njihov obstoj je odvisen od obstoja glavne obveznosti: brez veljave glavne obveznosti akcesorna obveznost ne more nastati in s prenehanjem glavne obveznosti tudi ugasne; lahko obstaja med istima strankama kakor glavna, ni pa to nujno; akcesorne obveznosti lahko obstajajo kot samostojna razmerja ali kot sestavni del glavnega obligacijskega razmerja. Vse, kar je bilo povedano za akcesorne obveznosti, velja smiselno tudi za akcesorne pravne posle, iz katerih te obveznosti izvirajo. Najpogosteje akcesorne obveznosti so: porotvo, pogodbena kazen, obresti,
65

retencijska pravica, zastavna pravica itd.

ZMZPP pri kolizijskem urejanju akcesornih pravnih poslov upoteva njihovo naravo in povezanost z glavnim pravnim poslom tako, da z dispozitivno normo 27. lena odkazuje na uporabo prava, ki velja za glavni posel: za akcesorni pravni posel se uporabi pravo, ki velja za glavni pravni posel, e ni doloeno drugae. Pri porotvu gre za tristransko razmerje: razmerje med dolnikom in upnikom (terjatev); kritno razmerje med dolnikom in porokom - povsem neodvisno, samostojno razmerje (razlog zaradi katerega porok jami); porotveno razmerje - nanaa se na terjatev, za katero porok jami, gre za razmerje med upnikom in porokom, za akcesorno razmerje (uporabi se 27. len ZMZPP). Uporaba prava pri nekaterih institutih prenehanja obveznosti: zdruitev subjektov (confusio) - pravo, ki zdruenje ureja, ali po pravu terjatve; odpust dolga - pravni posel, ki ga v najirem smislu lahko presojamo za akcesornega, zato se uporabi pravo terjatve; prenovitev (novatio) - ali pomeni novo obveznost ali le spremenjeno obveznost? Po principu koneksnosti in akcesornosti sodi pod lex causae (pravo terjatve); pravo terjatve velja tudi za ostale naine prenehanja obveznosti: datio in solutum, poravnava. Pri pobotanju so tri monosti: pogodbeno pobotanje - najtesneja koneksnost; sodno pobotanje - je procesno dejanje, uporablja se lex fori; prisilno pobotanje - ko pride do pobotanja po volji ene stranke. Imamo glavno terjatev naj se presoja po pravu glavne terjatve, druga monost je, da se presoja po pravu zadnje nastale terjatve - ni splono sprejete odloitve. Za enostranski pravni posel se uporabi pravo drave dolnikovega stalnega prebivalia oz. sedea (28. len ZMZPP). O enostranskih pravnih poslih govorimo, kadar e izjava volje ene stranke povzroi pravne posledice. 28. len govori sicer o enostranskih pravnih poslih nasploh, iz same sistemske uvrstitve norme pa sledi, da se nanaa le na obligacijske pravne posle. Zato velja: enostranske pravne posle stvarnega prava bo treba presojati po stvarnem statutu (18. len ZMZPP), za presojo oporoke kot enostranskega pravnega posla v dednem pravu bo odloilen dedni statut oz. posebna kolizijska pravila za dednopravna razmerja (32. in 33. len ZMZPP), za premoenjska razmerja med zakoncema pa navezne okoliine druinskega prava (38. len ZMZPP). Pri obligacijskih enostranskih pravnih poslih je treba razlikovati med: tistimi, ki neko e obstojee obveznostno razmerje spreminjajo ali vplivajo ne njegovo prenehanje - akcesorni pravni posli: za take primere je treba uporabiti pravo, ki velja za glavni pravni posel (presojati po 27. lenu ZMZPP); tistimi, ki se ne veejo na druga obligacijska razmerja, so torej samostojni in imajo praviloma za posledico nastanek nove obligacije - 28. len ZMZPP se nanaa le na samostojne obligacijske enostranske pravne posle.
66

Ob tem je treba poudariti, da je pomemben del te materije urejen s posebnimi predpisi. Gre za specialno kolizijsko ureditev meninega in ekovnega prava. ZMZPP se je pri enostranskih pravnih poslih odloil za navezno okoliino dolnikovega domicila oz. sedea, ki je sprejeta tudi v nekaterih drugih ureditvah. Glede na to, da je zaveza enostranska, jo je treba podvrei pravu, s katerim je zavezanec najtesneje povezan, torej pravu njegovega okolja in poslovanja, to pa je pravo njegovega domicila oz. sedea. Teorija poudarja, da domicil kae na gospodarsko, dravljanstvo pa na politino vez. Reitev je ustrezna za javno obljubo, ki jo OZ kot edini enostranski pravni posel obravnava v poglavju o enostranski izjavi volje. Zakonodajalec pa ob redakciji 28. lena verjetno ni imel pred omi drugih enostranskih izjav volje. Tako sta npr. ponudba in akcept tesno vezana s pogodbo, ki naj bi nastala na podlagi teh aktov. Stalie, naj bi se ponudba in akcept ne presojala po kolizijskem pravilu za enostranske pravne posle, izhaja tudi iz teorije in prakse mednarodnega zasebnega prava, ki se pri obravnavi obsega navezovanja pri pogodbenem statutu zavzema za to, da se ta statut uporablja za vpraanja pravne narave in uinkov ponudbe in akcepta. Tudi pooblastitev je enostranski pravni akt, vendar je tu kljub abstraktnosti e na prvi pogled oitna vez z razmerjem, zaradi katerega je bila dana. Poleg tega pri pooblastitvi ne moremo govoriti o pooblastitelju kot dolniku, zato norme tudi zaradi tega razloga ni mogoe uporabiti. Podoben poloaj je pri asignaciji, ki kot enostranski pravni posel ne ustanovi nove obveznosti za izjavitelja (asignanta). Asignacija je dvojno nakazilo (OZ govori celo o pogodbi), ki ima podobne uinke kot prevzem dolga. 28. len ZMZPP se nanaa le na obligacijske enostranske pravne posle, torej gre za enostranske izjave volje po OZ-u: javna obljuba (obljuba nagrade, razpis nagradnega tekmovanja); vrednostni papirji. Rimska konvencija je izpostavila naelo varstva ibkejega, ko gre za pogodbo o zaposlitvi in potroniko pogodbo (omejitev avtonomije, ni pa avtonomija izkljuena - 21/4 In 22/5 ZMZPP).

19. OBOGATITVENI ZAHTEVKI IN ODKODNINSKA RAZMERJA

Teorija razvra zahtevke, ki nimajo podlage v pogodbenem pravu in tudi ne v odkodninskem, med civilne reparacije, povrailne (obogatitvene) zahtevke (tudi kvazideliktne obligacije). Gre namre za povrailo prejemkov, ki jih ima dolnik brez zadostnega pravnega razloga. Bistvo tega zahtevka je, da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist, drugi pa prikrajanje, izguba; za tak premik koristi iz sfere ene stranke v sfero druge stranke pa ni pravne podlage: neupraviena pridobitev - prehod premoenja od ene osebe na drugo osebo nima podlage v nekem aktu oz. je pravni naslov obstajal, pa je kasneje odpadel; kondikcija - do neupraviene pridobitve je prilo zaradi nekega dejanja v zvezi s pravnim poslom ali zaradi izpolnitve obligacije na podlagi zakona ali akta dravnega organa. Tu torej pravna podlaga obstaja, eprav: z napakami, je priakovana, pa se ne uresnii, je obstajala, pa kasneje odpade; verzija - do neupraviene pridobitve je prilo ne glede na pravni posel in ne glede na kakno obveznost, ki temelji na zakonu ali aktu dravnega organa;

67

poslovodstvo brez naroila (gestija) - prostovoljno in zavestno opravljanje tujih poslov in zadev brez veljavne zakonite, uradne ali pravnoposlovne pooblastitve.

Ureditev povrailnih oz. obogatitvenih obveznosti je v primerjalnem pravu razlina. Teorija obligacijskega prava deli zahtevke, ki temeljijo na neupravieni pridobitvi, na: kondikcije (izpolnitev nedolga), gestije (poslovodstvo brez naroila) in verzije (vsak drug neutemeljen premik premoenja). Znailnosti in specifinosti vsake teh obveznosti iz neupraviene pridobitve vplivajo tudi na doloanje kolizijskih pravil v MZP, kjer je temeljno vodilo najti najustrezneje pravo za presojo razmerja, t.j. pravo, ki ima z razmerjem najmonejo vsebinsko vez. Moderna teorija je presegla stalia, ki so se zavzemala za personalno pravo bodisi dolnika (okorienca) bodisi upnika (prikrajanca) ali obeh distributivno, ali so obveznost vezala samo na pravo kraja, kjer je prilo do premika premoenja (kraj izpolnitve, kraj obogatitve). Tudi v zakonodaje je prodrlo spoznanje, da je treba v prvi vrsti upotevati pravno razmerje (obligacijsko, stvarno), zaradi katerega je prilo do premika premoenja (pravo obogatitve) in ga uporabiti tudi za presojo obogatitvenih zahtevkov. Tudi ZMZPP se je v 1. odst. 29. lena odloil za navezno okoliino prava obogatitve (lex causae): za neopravieno pridobitev se uporabi pravo, po katerem se presoja pravno razmerje, ki je nastalo ali je bilo priakovano ali domnevano in je na podlagi njega prilo do pridobitve. Za presojo kondikcijskih zahtevkov bo tako vedno odloilen statut obveznosti (neveljavne ali razdrte), ki je bila podlaga za neutemeljeno izpolnitev. Premik premoenja oz. prehod sredstev pa lahko temelji tudi na stvarnopravnih razmerjih (ustvaritev nove stvari, spojitev, pomeanje, gradnja na tujem zemljiu, potrebni in koristni stroki, ki jih je z vzdrevanjem stvari imel dobroverni posestnik) in je temelj za verzijski zahtevek. Ob upotevanju naela lex causae, izraenega v 1. odst., bi bilo treba za presojo teh zahtevkov uporabiti obligacijska pravila tistega prava, ki ta stvarnopravna razmerja ureja, to pa je pravo kraja, kjer stvar lei (lex rei sitae). Do enakega rezultata pridemo tudi, e upotevamo 3. odst. 29. lena ZMZPP: za obveznost iz uporabe stvari brez poslovodstva in za druge nepogodbene obveznosti, ki ne izvirajo iz odkodninske odgovornosti, se uporabi pravo kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzroila obveznost. Po tem odstavku se torej verzijski zahtevki presojajo po pravu kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzroila obveznost, to pa je zopet kraj, kjer stvari so. Postavlja se namre problem razmejitve med prvim in tretjim odstavkom 29. lena ZMZPP. 1. odst. naj bi se nanaal na kondikcije, tretji pa na verzije. Konni tekst zakona se sicer v 1. odst. gramatikalno ne omejuje samo na kondikcije (govor je o "pravnem razmerju, ki je nastalo ali je bilo priakovano ali domnevano", torej ne samo o pravnem poslu), zato bi pod to dolobo lahko subsumirali tudi verzije, ki nastanejo kot posledica stvarnopravnih razmerij. Vendar je ZMZPP obdral nespremenjeni 3. odst., ki verzije ureja posebej, zato bo treba te zahtevke presojati po pravu kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzroila obveznost. Bolj dosledna bi sicer bila reitev, da bi se tudi verzije presojale po pravu obogatitve, ne pa po pravu kraja obogatitve, vendar ta razlika nima praktinega pomena, ker pridemo v obeh primerih do enakega rezultata. Pa pa je pravo kraja obogatitve primerna navezna okoliina za tiste primere, kadar pride do premika premoenja, ne da bi med okoriencem in prikrajancem obstajalo neko pravno razmerje, ko torej prava obogatitve ni (npr. delo v tujem gospodinjstvu ali na tujem posestvu, ki je prispevalo k ohranitvi ali poveanju premoenja).

68

2. odst. 29. lena ZMZPP se nanaa na poslovodstvo brez naroila. Tudi pri tem institutu se teorija zavzema za razline navezne okoliine: za domicil dominusa, za gestorjev domicil, za distributivno ali kumulativno uporabo domicila obeh strank. Noveja teorija pa poudarja vez s pravom kraja, kjer je gestor dejanje opravil. Za to reitev se je odloil tudi ZMZPP: za poslovodstvo brez naroila se uporabi pravo kraja, kjer je bilo opravljeno dejanje poslovodje. S tem je ZMZPP omogoil uporabo istega prava za zahtevke obeh strank, dominusa in gestorja. Sprejeta navezna okoliina je primerna zato: ker gestor obiajno deluje tam, kjer je dominusovo premoenje, in da gestor lahko predvidi, po katerem pravu se bodo presojale posledice njegovega ravnanja. Ni pa se ZMZPP dotaknil primera, ko je gestija v zvezi z nekim drugim razmerjem med strankama, zaradi esar bi bilo po naelih koneksnosti tudi za gestijo primerno uporabiti pravo, ki ureja to razmerje. Pri odkodninskem pravu loimo: poslovne odkodnine - po pogodbenem statutu; neposlovne odkodnine - gre za razline civilne delikte; potrebno je najti samostojno navezovanje. Pri obeh vrstah odkodnin je obrnjeno dokazno breme (v tujini pa pri neposlovnih ni obrnjeno, pa pa je navadno dokazno breme), s imer je na sistem razlike v precejnji meri odpravil. Kot e reeno, je potrebno pri neposlovnih odkodninah najti samostojno navezovanje, saj gre za razline civilne delikte: Savigny je ustvaril sistem kolizijskega prava - predvidel je tudi norme. Pri odkodninah se je odloil za lex fori: takna ureditev kae na penalno funkcijo odkodninskega prava (kaznovalna funkcija pri civilnem (zasebnem) pravu!). Vendar pa gre pri penalni funkciji za bolj javnopravno ravnanje, zato ne sodi v MZP; nadaljnji razvoj MZP - razvijejo se drugane teorije, ki imajo poudarek na drugih funkcijah odkodnin (bistveno je, da se okodovanca vrne v stanje, kakrno je bilo pred dogodkom): restitucijska vloga odkodnin; satisfakcijska vloga nepremoenjske kode; deloma preventivna funkcija. nemka teorija = teorija interesov: interesi strank - uporabi se pravo, ki je z njimi najbolj povezano: pravo personalnega statuta; interesi pravnega prometa - naelo predvidljivosti; interesi ureditve - cilji MZP: notranja in zunanja materialna harmonija. Gre za kraji as trajajoa dejanja, ni toliko pomembnem interes strank, pomemben je interes pravnega prometa (da se ljudje ravnajo po pravilih vsakokratnega kraja, kjer so). Teorija, ki zagovarja varnost pravnega prometa najbolj poudarja lex loci delicti commissi (kraj odloa o ravnanju - lex loci actus), ki je klasina aprioristina navezna okoliina in je v skladu z interesom drave, da se ljudje ravnajo po njenih pravilih (pravna varnost, predvidljivost). e dandanes ji dajejo velik pomen kot klasini navezni okoliini. V primerjalnem pravu so stalia o naveznih okoliinah za odkodninske obveznosti zelo pestra. Razlike so zlasti posledica razlinega pojmovanja funkcije odkodninskega prava, t.j. tehtanja in primerjanja interesov okodovanca ter povzroitelja kode. Kot najstarejo in najbolj splono navezno okoliino tejemo lex loci delicti commissi, t.j. kraj, kjer je bilo kodno dejanje storjeno. Pri tem se kot prvo zastavlja kvalifikacijsko vpraanje, ali je to samo kraj delovanja ali opustitve storilca ali pa tudi kraj nastanka kodne posledice (locus
69

laesionis). e upotevamo oba pravna reda, se je treba nato odloiti za razmerje med njima, odgovoriti na vpraanje ali ju je treba uporabiti kumulativno ali alternativno in kdo odloa o izbiri, e je uporaba alternativna. Poseben problem pomeni tudi doloitev kraja, kjer je posledica nastala, t.j. kraj nastanka kode. Ali je npr. pri osebni kodi odloilen samo tisti kraj, kjer je prilo do kodljivega delovanja na osebo, ali tudi kraj, kamor ta oseba odide, e se posledice dejanja kaejo tudi na tem kraju. Ali je pri premoenjski kodi treba teti kot kraj nastanka kode okodovanev domicil oz. sede (e tejemo, da koda nastane v celotnem premoenju, to pa je na kraju domicila) ali kraj, kjer je bil pokodovan konkretni predmet. In konno, kje je kraj nastanka kode pri izgubljenem dobiku: ali je to kraj premoenja (torej domicil) ali kraj, kjer bi okodovanec v konkretnem primeru dobiek dosegel. Pogosto torej pride do problema kvalifikacije: kateri kraj je relevanten, e je storilec deloval na enem kraju, posledica pa nastane drugje: v ZDA prevladuje kraj posledice; v Nemiji imajo alternativno navezovanje v korist okodovanca - takna reitev se je uveljavila tudi pri nas (sodie doloi, katero pravo je za okodovanca ugodneje, okodovanec nima izbire!). Drugane reitve so npr.: Savigny - lex fori; kombiniranje lex fori (tudi po tem pravu mora biti civilni delikt) z drugimi naveznimi okoliinami (lex loci delicti commissi + lex fori kumulativno) itd. Prevladuje seveda lex loci delicti commissi. To velja do 50.-tih let prejnjega stoletja, ko se v ZDA pojavi 'the proper law of tort' (Morris): ne navezujemo aprioristino, ker je lex loci delicti commissi najvekrat sluajen. Opozarja na to, da je aprioristino doloanje pri civilnih deliktih pomanjkljivo - sodnik mora doloiti po okoliinah primera, kam razmerje najbolj sodi (posterioristina teorija). Bebock v. Jackson (leta 1963) - odloba, ki je v ameriki praksi vpeljala monost pronejega navezovanja (dopuanje najoje koneksnosti in nateti kriteriji kot pomo sodniku). Te 'zahteve' kmalu najdejo pot v Evropo - omogoanje pronejega navezovanja, da pridemo do najoje povezanosti. Najprej v Nemijo, sedaj pa so v skoraj vseh zakonih MZP (Avstrija, vica, Turija..). V Jugoslaviji zakon ni dopual odstopanja od te navezne okoliine, zato je bil vprio 'mehanja' norm povsod drugod deleen kritik. Na novi zakon (ZMZPP) vsebuje splono izkljuitveno klavzulo v 2. lenu, izkljuitvena klavzula pa je ponovljena tudi v 30/2 ZMZPP. Poleg navezne okoliine lex loci delicti commissi nekatere pravne ureditve v vejem ali manjem obsegu upotevajo tudi lex fori, zlasti za presojo obstoja civilnega delikta. Opozoriti je treba tudi na noveja stalia teorije in prakse, ki se tudi pri odkodninskih obveznostih zavzemata za to, da se prepusti izbira najprimernejega prava sodiu, in predlagata navezno okoliino najtesneje zveze kot generalno klavzulo. Takna reitev prihaja npr. v potev, kadar so vsi udeleenci razmerja pripadniki istega pravnega reda, do kodnega dogodka pa pride v drugi dravi. Teorija govori pri tem o zaprti skupini dravljanov iste drave, ki so zaasno na ozemlju druge drave, kjer je prilo do kodnega dogodka.

70

Stalia se razhajajo tudi glede obsega uporabe odkodninskega statuta, zlasti glede protipravnosti storilevega ravnanja. Ali naj se ta okoliina presoja po odkodninskem statutu ali pa naj se zanjo upotevajo posebne navezne okoliine? Podoben je problem tudi glede presoje storileve deliktne sposobnosti. ZMZPP je nekatere od zastavljenih dilem reil, druge pa je prepustil interpretaciji. Reitve, ki jih je sprejel, kaejo, da izhaja v prvi vrsti iz interesov okodovanca. Problemu kvalifikacije kraja kodnega dogodka se je izognil tako, da prideta alternativno v potev tako kraj storitve kakor tudi kraj nastopa posledice: Za nepogodbeno odkodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. e je za okodovanca ugodneje, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, e je povzroitelj kraj posledice mogel in moral predvideti (1. odst. 30. lena ZMZPP). Kriterij za izbiro je favor okodovanca, ZMZPP pa kot pogoj postavlja e zavedanje storilca o kraju posledice. S tem je ZMZPP upoteval tudi naelo predvidljivosti (ki ga pozna tudi haaka konvencija): storilec mora predvidevati, kje bodo posledice nastale. Obravnavana norma ne pove, ali bo o tem, katero pravo je ugodneje, odloal sam okodovanec ali je to naloga sodia. Komentatorji prejnjega zakona o MZP so mnenja, da mora izbiro opraviti organ, ki odloa o povrnitvi kode. Pri interpretaciji kraja nastanka kode je treba na eni strani izhajati iz konkretnih okoliin, na drugi strani pa kraja nastanka kode vendarle ne bi smeli razlagati preiroko. Medtem ko prejnji zakon o MZP za odkodninska razmerja ni doloil navezne okoliine najtesneje zveze, pa jo ZMZPP upoteva. 2. odst. 30. lena doloa: e pravo, doloeno po 1. odst. 30. lena ZMZPP, z razmerjem nima tesneje zveze, pa pa je podana oitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo. 3. odst. 28. lena prejnjega zakona o MZP je reeval dilemo, kako presojati element protipravnosti. Tako se je za presojo protipravnosti dejanja uporabilo pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno ali kjer je nastopila posledica, e pa je bilo dejanje storjeno ali je posledica nastopila na ve krajih, je zadostovalo, da je bilo dejanje protipravno po pravu kateregakoli teh krajev. Teorija je pri tem opozarjala, da je treba pri tem upotevati tudi poloaj povzroitelja kode in naelo pravne varnosti. Odgovorna oseba bi namre morala vedeti, ali je njeno ravnanje v skladu s pravom ali protipravno. To pa lahko doseemo le z vnaprejnjo doloitvijo pravnega reda, po katerem se dejanje presoja. Zato bi bilo smiselno, da se protipravnost presoja po pravu tistega obmoja, kjer je storilec deloval. V konni redakciji prejnjega zakona o MZP je bilo pravilo spremenjeno, prevladal je interes okodovanca in zakonodajalec se je odloil, da se tudi vpraanje protipravnosti dejanja lahko presoja alternativno po obeh statutih: lex loci delicti commissi in lex loci laesionis. ZMZPP tega pravila o presojanju protipravnosti ni prevzel, zato verjetno velja, da se protipravnost presoja po pravu tistega obmoja, kjer je storilec deloval (da odgovorna oseba vnaprej ve, ali je njeno ravnanje v skladu s pravom ali protipravno). Za presojo deliktne sposobnosti ZMZPP nima posebne dolobe, zato jo bo po splonih naelih MZP treba presojati po odkodninskem statutu (lex causae). Odkodninska navezna okoliina lex loci delicti commissi odpove, kadar kraj storitve ne spada pod suverenost nobene drave oz. pravnega reda. Gre za primere, ko do odkodninskega dejanskega stanja pride na odprtem morju ali na letalu. 31. len ZMZPP doloa: e je dogodek, iz katerega izhaja odkodninska obveznost, nastal na ladji na odprtem morju ali na letalu, je s pravom kraja, kjer so nastopila dejstva, ki so povzroila odkodninsko
71

obveznost, miljeno pravo drave, katere pripadnost ima ladja, oz. pravo drave, v kateri je letalo vpisano v vpisnik. ZMZPP je torej za te primere opravil posebno kvalifikacijo: kot lex loci delicti commissi se teje pravo pripadnosti ladje oz. pravo registracije letala. Kadar pa nas kolizijska norma prava pripadnosti pripelje na vepravno ozemlje, je treba merodajno pravo iskati po pravilih 9. lena ZMZPP.

20. POTRONIKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI

Pri obligacijskih razmerjih je primarna navezna okoliina avtonomija strank. Izjema so pogodbe, ki se nanaajo na nepreminine. ZMZPP pa pozna e dve vrsti pogodb, kjer je avtonomija strank v veliki meri omejena. Gre za potronike pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. Namen posebne ureditve je varstvo potronikov oz. zaita delavcev. Za pogodbo o zaposlitvi se uporablja pravo drave, v kateri delavec po pogodbi obiajno opravlja svoje delo (21. len ZMZPP). e delavec v kakni dravi dela samo zaasno, se ne teje, da tam obiajno opravlja svoje delo. e delavec ne opravlja svojega dela samo v eni dravi, se uporabi pravo drave, v kateri ima sede oz. stalno prebivalie delodajalec. Z dogovorom o izbiri prava, ki naj se uporabi, stranki ne moreta izkljuiti prisilnih dolob o varstvu delavevih pravic, ki jih vsebuje pravo drave, ki bi se uporabilo v primeru, da stranki ne bi izbrali prava. Za potroniko pogodbo se uporablja pravo drave, v kateri ima potronik stalno prebivalie: e je sklenitev pogodbe posledica ponudbe ali reklame v tej dravi in e je potronik v tej dravi opravil dejanja, potrebna za sklenitev pogodbe; ali e je potronikov sopogodbenik ali njegov zastopnik dobil potronikovo naroilo v tej dravi; ali e je bila prodajna pogodba sklenjena v drugi dravi oz. je potronik dal naroilo v drugi dravi, e je bilo potovanje organizirano s strani prodajalca z namenom spodbujati sklepanje takih pogodb. V teh primerih stranki z dogovorom o izbiri prava ne moreta izkljuiti prisilnih dolob o varstvu potronikovih pravic, ki jih vsebuje pravo drave, v kateri ima potronik stalno prebivalie.

21. RAZNO
21.1. LETALSKI ZAKONIK
Nekaj znailnosti Letalskega zakonika (Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu): letalsko pravo je veliki meri kogentne narave (precej norm neposredne uporabe zaradi varnosti); izkljuuje zavraanje; omejuje avtonomijo na stopnjo materialne avtonomije (kogentnih norm se ne da izkljuiti); domneva najoje koneksnosti: pravo drave, v kateri je imel ob sklenitvi pogodbe stalno prebivalie oz. sede prevoznik (karakteristina spolnitev);
72

pri letalskih zavarovanjih se uporabi pravo sedea zavarovalnice, e nista stranki izbrali drugega prava oz. e to izhaja iz drugih okoliin (avtonomija primarno, sede zavarovalnice sekundarno); za oblinost alternativno lex loci actus ali lex causae; stvarni statut: pravo drave registracije; odkodninska odgovornost: lex loci laesionis (pravo kraja nastanka kode).

21.2. POMORSKI ZAKONIK

Nekaj znailnosti Pomorskega zakonika: vsebuje norme MZP; izkljuna pristojnost: havarija, postopek za omejitev ladjarjeve odgovornosti ter spor o nagradi za reevanje slovenskih vojakih ali javnih ladij; izkljuuje zavraanje; pravo pripadnosti ladje: pravo registracije; predvsem pravice in obveznosti poveljnika ladje in ladjarja, stvarne pravice na ladji ter pravne posledice dogodkov na ladji; stvarne pravice v asu nastajanja ladje (gradnja): pravo kraja, kjer se ladja gradi; za pomorske pogodbe: pravo, ki sta si ga izbrali stranki + norme neposredne uporabe; reevanje: najprej avtonomija, subsidiarno pravo kraja, kjer se je reevanje konalo; trenje ladij: lex loci actus - kjer je prilo do trenja; trenje ladij na odprtem morju: lex fori; havarija - pravo kraja, kjer je bil vkrcan zadnji del tovora; pogodba o zavarovanju: avtonomija, sede zavarovalnice, lex fori v doloeni situaciji; Dejansko vsi specialni zakoni izkljuujejo zavraanje (poleg zgoraj predstavljenih e Zakon o zavarovalnitvu).

21.3. ZAKON O DENACIONALIZACIJI

Zakon o denacionalizaciji ureja ugotavljanje nasledstva (ne le dedovanja). Po pravu Republike Slovenije, e ni doloeno drugae, se ureja: verske skupnosti - po avtonomnem pravu (kanonsko pravo); e so naslednik e doloeni po tujem pravu (prej izdane odlobe), se to upoteva; lastninska pravica na naih nepremininah - vedno pravo RS (dedovanje: pravo dravljanstva zapustnika ob smrti!). Tuje pravo je pravo: naa sodia morajo samo priti do vsebine tega tujega prava (preko ministrstva za pravosodje ali preko strank; za stranke ni obligatorno, vendar stranka s tem pospei postopek). Zakon o denacionalizaciji pa v 70. lenu doloa, da ko odkazuje zakon na tuje pravo ali avtonomno pravo, morajo stranke to pravo dokazovati, stroki pa niso stroki postopka: stranke same plaajo za strokovna mnenja o tujem pravu.

73

22. PRIMERI
1. SUDETSKI NEMCI NA EKOSLOVAKEM Tonico, ki je bila ivilja so zaradi reparacije proti Nemiji izselili in ji iz hie pustili odnesti le 30 kg prtljage. ivalnega stroja ni vzela, vendar je kasneje od ekoslovakih oblasti zahtevala drug ivalni stroj. Dodelili pa so ji stroj, i je bil e prej v lasti tonice. Vpraanje je, ali zaplemba uinkuje tudi v Nemiji - ne, saj je lo za ukaz predsednika ekoslovake, akti oblasti pa uinkujejo samo na ozemlju, kjer so bili izdani. Zaplemba ivalnega stroja ni bila v nasprotju z dobrimi egami in navadami, saj je imela tonica monost vzeti ivalni stroj, ampak je izbrala druge stvari, s imer je izgubila lastninsko pravico nad strojem. Po 5. lenu slovenskega ZMZPP se pravo ne uporabi, e je uinek v nasprotju z javnim redom - zaplemba brez odkodnine pa je v nasprotju z javnim redom. 2. PODJETJE V NEMIJI PROIZVAJA LUI Po 2. svetovni vojni Nemijo razdelijo na 4 okupacijske cone. Leta 1948 nacionalizirajo premoenje brez odkodnine, distributerji se zato preselijo na zahod Nemije, kjer nadaljujejo z razvojem tehnologije. Podjetje na vzhodu je bilo nacionalizirano. Moni sta 2 vrst nacionalizacije: pravna oseba preneha delovati; pravna oseba ne preneha delovati, samo premoenje je bilo zaplenjeno. Nacionalizacija brez odkodnine je v nasprotju z naim javnim redom. 3. BARTOLO Francoski dravljan se je poroil z Malteanko, skupaj se preselita v Alir. Mo je umrl, postavi pa se vpraanje, ali je ena upraviena dedovati po njem. ena je vloila tobo na francosko sodie in zahtevala dele njegovih francoskih nepreminin. Prilo je do pritobe, saj ena ni imela veljavnega dokaza, da je bila njena zakonska zveza sklenjena. Na Malti so takrat veljala samo pravila obiajnega prava. Ravnali so se po kodeks Rohan, niso poznali matinih uradov, temve so za sklenitev zakonskih zvez uporabljali upnije. ena je predloila dokaz, da je sklenila zakonsko zvezo pred cerkveno oblastjo (upnijo), predloila je tudi moeva pisma, v katerih se je nanjo obraal kot na soprogo. Pritoba je vsebovala e en ugovor, in sicer nasprotovanje javnemu redu. Ta ugovor sodie zavrne, saj gre pri sklenitvi zakonske zveze za osebne okoliine, ki ne morejo biti gronja javnemu redu. Sodie je presodilo, da je ena ravnala pravilno, ko je vloila zahtevek na francosko sodie, saj se po njihovem pravu za nepreminine, ki jih imajo tujci v Franciji uporablja francosko pravo. Vpraanje je, ali gre za premoenjskopravni ali dednopravni zahtevek. e bi se kvalificiral za dednopravni zahtevek, ena ne bi dobila niesar, saj ne more izvrevati dedne pravice v Franciji (poroena le cerkveno). Sodie se postavi na stalie, da gre za premoenjskopravni zahtevek (zato, da ena ne ostane brez vsega). Sodie opravi kvalifikacijo po teleoloki interpretaciji, da ena ne izgubi vsega samo zato, ker si dva pravna reda nasprotujeta. Pri nas 34. len ZMZPP doloa distributivno navezovanje - pogoji za sklenitev zakonske zveze se presojajo po pravu vsakega zakonca. 35. len doloa, da se za presojanje oblike sklenitve zakonske zveze uporablja pravo kraja, kjer je bila zakonska zveza sklenjena. V 36. lenu pa je pravilo, da se neveljavnost zakonske zveze presoja po kateremkoli materialnem pravu -> ne po kolizijskih normah, ampak po materialnem pravu (to izkljuuje zavraanje).

74

Za nepreminine slovenskih dravljanov je izkljuno pristojno slovensko sodie, e je nepreminina v Sloveniji. Za dedovanje pa je potrebno uporabiti pravo zapustnika ob smrti. 38. len ZMZPP ureja premoenjska razmerja med zakoncema - sodie najprej ugotavlja obseg premoenja, nato opravi delitev skupnega premoenja; kar ostane, gre v dedno maso. 4. MADAME BUTTERFLY Ameriki poronik se na Nagasakiju poroi s 15 letno gejo, Japonko Butterfly in v ZDA se vrne v spremstvu svoje nove ene ter s seboj elel vzeti e otroke, ki jo je imel z Japonko. Kona se z njenim samomorom. Vpraanje je bilo, ali je ta zveza priznana kot zakonska zveza in ali je razveza veljavna. Japonsko MZP (po japonskih obiajih) teje za oblikovalni pogoj kraj, kjer je bila zveza sklenjena, veljavnost zveze pa se presoja po materialnem pravu vsake od udeleenih oseb. Po japonskem pravu je bila zakonska zveza med poronikom in Japonko, ki sta podpisala porono pogodbo pred matiarjem, pred visokimi uradniki in s soglasjem, veljavna. Sposobnost za sklenitev se presoja po pravu drave, katere dravljan je vsak od zakoncev. Zakonska zveza je bila po japonskih predpisih veljavna, saj je izpolnjevala materialne in formalne kriterije. Japonka zato pridobi ameriko dravljanstvo. Razveza zakonske zveze je enostransko dejanje s strani moa, ena se takrat (1890) na Japonskem ni mogla loiti (po obiajnem pravu). e je mo eno zapustil, to po civilnem zakoniku ni veljalo za razvezo. Civilni zakonik je namre predvideval sodno razvezo s tobo (lahko jo je vloil vsak od zakoncev), mona pa je bila tudi izvensodna razveza, e sta se zakonca dogovorila. Razveza zakonske zveze se presoja po pravu drave, katere dravljan je mo; ko se poronik vrne v ZDA, razveza z Japonko ni veljavna, saj zaradi krivdnih razlogov, ki so bili na poronikovi strani, poronik ne bi mogel toiti. Vpraanje pa je, ali je zakonska zveza veljavna po pravu ZDA. Po naelu lex loci contractus se zakonska zveza presoja po pravu drave, kjer je bila sklenjena. Obstajajo pa doloene izjeme, in sicer ni veljavna poroka, kjer bi lo za incest. Precedens: zakonska zveza je skupnost med mokim in ensko, ki traja do konca ivljenja in ki se lahko razvee le s strani oblasti. Amerika oblast bi verjetno priznala zakonsko zvezo med Japonko in Amerianom - po pravu, kjer je zakonska zveza sklenjena. 5. FORGO Primer Forgo je vodilni primer pri zavraanju. Bavarski dravljan je emigriral z mamo v Francijo, bil je nezakonski sin. Ko umre, elijo premino premoenje po podedovati materini sorodniki v Nemiji. Nemka zakonodaja doloa, da lahko sorodniki dedujejo po nezakonskem otroku. V Franciji pa sorodniki ne morejo dedovati po nezakonskem otroku; ker dediev tako ni bilo, zapuina pripade francoski dravi. Francoska kolizijska norma doloa, da se premino premoenje deduje po pravu, kjer ima oseba domicil. Forgo v Franciji ni imel dovoljenja za stalno prebivanje, imel pa ga je v Nemiji. Po francoskem pravu naj bi se torej uporabilo nemko zakonodajo. Nemko pravo doloa, da se uporabi lex rei sitae, upoteva pa se tudi dejanska rezidenca, ki jo je imel Forgo v Franciji. Potemtakem naj bi se uporabilo francosko pravo. V Franciji in Nemiji je obstajala razlina kvalifikacija domicila. 6. ANESLEY Britanka, stara 50 let, je ivela v Franciji, vendar ni nikoli zaprosila za domicil in nikoli ni imela namena imeti domicil v Franciji. Napisala je oporoko.
75

Kodicil - Britanka je v celoti razveljavila svojo oporoko ter v celoti razpolagala s svojim premoenjem. Po francoskem pravu se lahko z oporoko (premoenjem) razpolaga le v . Francoski sodnik je ugotovil, da ima enska dejansko prebivalie ter animus manendi v Franciji, tako se ne glede na njeno izjavo teje, da ima domicil v Franciji. e oseba nima legalnega domicila, se za navezno okoliino uporabi dravljanstvo. 7. INTERHANDEL Nemko podjetje H Farben je imelo veinski dele v podjetju GAF, ki je bilo ameriko. Leta 1940 eli ZDA zaititi svoje zaposlene in premoenje na sovranih ozemljih (Nemija). H Farben je svoje premoenje preneslo na vicarsko podjetje Interhandel, torej na ozemlje nevtralne drave. H Farben zaprosi, da se prenesejo tudi delnice na Interhandel, vendar jim to zavrnejo, zato pride do zapleta. vicarsko podjetje zato toi ameriko vlado, naj jim da premoenje podjetja. Podjetje Interhandel je bilo ustanovljeno na iniciativo H Farben, ki je bil pomemben delniar v Interhandel (64%). Zaplemba s strani amerike vlade je bila upraviena. 8. OGDEN Gospa Ogden, angleka dravljanka z domicilom v Angliji je prvo zakonsko zvezo sklenila s francoskim dravljanom g. Philip, ki je bil mladoleten. Drugo zakonsko zvezo je sklenila z g. Ogdenom, ki je kasneje vloil tobo za razvezo. Vendar pa so v Angliji teli prvo zakonsko zvezo za veljavno, zato druga zakonska zveza sploh ni bila veljavna. Ga. Ogden je trdila, da je prva zakonska zveza neveljavna, ker g. Philip ni bil sposoben skleniti zakonske zveze po francoskem pravu, eprav je bila zveza sklenjena v Angliji. Veljavnost sklenitve zakonske zveze se presoja po kraju, kjer je bila sklenjena. Glede sposobnosti zakoncev pa so razlina stalia: nekatere drave zastopajo stalie, da oseba nesposobnost za sklenitev zakonske zveze prinese s sabo; druge drave pravijo, da nesposobnosti ne prinese s seboj. Angleko pravo veljavnost presoja po pravu, kjer je zakonska zveza sklenjena. Za vsebinske pogoje pa se upoteva pravo domicila. Privolitev starev za sklenitev zakona smatrajo v Angliji za oblikovni pogoj, v Franciji pa kot vsebinski pogoj. V Franciji glede sposobnosti uporabljajo francosko pravo, e gre za francoskega dravljana. V Sloveniji bi privolitev starev teli za vsebinski pogoj - po lex nationalis. G. Philip bi prenesel svojo nesposobnost v Slovenijo in zakonska zveza ne bi bila veljavna. 9. ASSUNZIONE Italijanski ladjarji so lastniki ladje, pri kateri pride do nesree. Del tovora je bil unien, Francozi pa so bili naroniki. Do tobe je prilo pred anglekim sodiem po forum aresti. Tonik (Francozi) so eleli, da se uporabi francosko pravo, ker je bila pogodba sklenjena v Franciji in tudi tovorni list je bil zapisan v francoini. Ladja je plula pod italijansko zastavo, plailo naj bi se izvrilo v italijanskih lirah. Sodnik mora zato poiskati hipotetino voljo: subjektivistina teorija - vpraanje, za katero pravo bi se stranki odloili, e bi se pri dogovarjanju spomnili dorei e to okoliino; objektivistina teorija - vpraanje, katero pravo bi stranki izbrali, e bi ravnali kot razumni stranki. Nemka teorija pravi, da hipotetina volja ni ni drugega kot najoja koneksnost.
76

Sodie odloi, da je najustrezneje italijansko pravo, saj je tako mogoe postopek tudi hitreje izpeljati. Ladjar in imetnik tovornega lista sta bila Italijana. Slovenski ZMZPP v 19. in 20. lenu govori o zaporednem navezovanju: volja strank mora biti izrecna ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih doloil ali drugih okoliin; e stranki nista izbrali prava, se uporablja najojo koneksnost. Obstaja domneva, da je to pravo kraja, kjer ima sede stranka, ki mora opraviti karakteristino izpolnitev. V tem primeru mora opraviti karakteristino izpolnitev ladjar, zato se uporabi italijansko pravo. e ni avtonomije strank, se uporabi hipotetina volja. 10. BAKALIAN, HADJI TOMAS VS. OTOKANSKA BANKA (V PARIZU) Bakalian in Tomas sta libanonska dravljana, ki sta trdila, da je uprava banke v Parizu. Otokanska banka je bila ustanovljena v Turiji in ima sede v Turiji, vendar je bil sprejet zakon, da se dejanski sede nahaja v Londonu. Prenehala je biti turka dravna banka in je le e turka banka. Sodie je odloilo, da se turko pravo ne more uporabiti, ker je resnini sede v Franciji (teorija sedea pravne osebe). Anglija pa je trdila, da je sede v Londonu, teje pa se za turko banko, saj je bila v Turiji ustanovljena (teorija ustanovitve). V Sloveniji uporabljamo teorijo ustanovitve. 17 len ZMZPP pravi: "Za pravni poloaj pravne osebe se uporabi pravo drave, ki ji pravna oseba pripada. Pripadnost pravne osebe se doloi po pravu drave, po katerem je bila ustanovljena." V 3. odstavku pa je izjema: "e ima pravna oseba svoj dejanski sede v drugi dravi, ne pa v tisti, kjer je bila ustanovljena, in ima po pravu te druge drave tudi njeno pripadnost, se teje, da pripada tej drugi dravi." Anglija po teoriji ustanovitve ne priznava dejanskega sedea in trdi, da je potrebno uporabiti turko pravo. Sede podjetja je kraj, kjer se sprejemajo kljune odloitve glede poslovanja (ni nujno, da tam, kjer se sprejema veina odloitev).

77