IVS CARITAS

KRIMINOLOGIJA
Zapiski s predavanj

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

ANNO MMV
1. UVO
Kriminologija je veda ! devian"ni# p!javi#. Deviantni pojavi so tisti, ki !ds"!paj! !d dr$%&eni# n!r'. Te norme so lahko: zapisane v zakonih; ali nepisana pravila (bonton, itd). Kri'in!(!)ija je veda: (1) ! *na+i(n!s"i# devian"ni# p!jav!v; (2) ! !&(ik!vanj$ dr$%&eni# n!r' (glede ravnavanja deviantnih pojavov); (!) ! !d*iv$ dr$%&e na devian"ne p!jave. "re za ! vsebinske sklope: (1) kako nastanejo deviantni pojavi; (2) kdo so deviantne osebe; (!) kaj naj druba z deviantnimi osebami napravi. #riminologija ni *nan!s", ker je za znanost bistvena zmo$nost preverjanja spoznanj z eksperimentom. T je treba opozoriti na ! posebnosti: 1. v kriminologiji ni a&s!($"ni# sp!*nanj, ki bi jih bilo mo$no vedno znova preveriti z eksperimentom, temve% se kriminolo&ka spoznanja skozi %as spreminjajo ' npr. imamo podatek, da je !() storil*ev kaznivih dejanj brezposelnih, %ez nekaj let pa ta podatek zna&a +(). 2. pri eksperimentih je p!"re&n! i'e"i "es"n! in k!n"r!(n! sk$pin! , kar je v kriminologiji te$ko. ,pr. v Z-. so pre %evali, ali so gledal*i pornogra/skega /ilma bili po ogled bolj nasilni kot gledal*i komedije. 0ri obeh sk pinah jim je spelo dokazati zgolj % stveno vzb rjenost. !. e"i+ni vidik ' eksperimenti lahko testne osebke ogro$ajo, so do njih $aljivi ali jih inkriminirajo, zato niso vedno primerna metoda za posredovanje kriminolo&kih spoznanj. #riminologija je veda in sk pek znanj o tem, *akaj (j$dje kr,ij! dr$%&ene n!r'e. #riminologija je mlada veda. ,astala je v sredini 11. stoletja. 2istvo kriminolo&kih teorij je svetovati oblasti, kako naj reagirajo na kriminaliteto, jo zmanj&ajo in kon%no izkoreninijo. Tovrstna predpostavka je zgolj hipoteti%na, ker bi potemtakem bila mo$na idea(na dr$%&a, v kateri bi imeli vsi lj dje vse potrebe zadovoljene ter vsi enake predstave o dr $bi. 3 tem bi se izg bila individ alnost in nastala omejenost v razmi&ljanj , razen %e je ravno slednja predpostavka za sre%o (Srea je privilegij primitivnih 45idmar6). "ovoriti o tem je nesmiselno, ker ista dejanja dolo%enim lj dem povzro%ajo sre%o, dr gim pa nesre%o. 3o*iolog in kriminolog 7mile - rkheim je trdil, da vsaka dr $ba potreb je kriminaliteto, ker je le'ta zdr $evalni element, ki dr gim lj dem pove, kaj je (ne)za$eljeno. 5 Z-. so zaradi obrambe pred kriminaliteto vedli sosedske stra$e, ki so imele zdr $evalen %inek, medtem ko niso v ni%emer vplivale na zmanj&anje kriminalitete ter so *elo pove%ale strah pred njo. 0rav tako ni %inkovita pretirana represija (npr. izrekanje !('letnih zapornih kazni), temve% je bolj pomembno zvi&ati verjetnost prijetja razen pri imp lzivnih kaznivih dejanjih, pri katerih storile* tako ali tako ne razmi&lja. 5erjetnost prijetja lahko zvi&amo s tem, da pove%amo &tevilo poli*istov, pri %emer grozi nevarnost poli*ijske dr$ave, ali s tem, da zmanj&amo temno polje kriminalitete s pove%anjem prijavljenih kaznivih dejanj. ,pr. pri dr $inskem nasilj lahko k tem pripomorejo varne hi&e, osve&%anje lj di in hitrej&i postopek. ,ajbolj %inkovito je senzibiliranje ljudi, da: (1) prep!*naj! kri'ina(i"e"!; (2) prijavij! kri'ina(i"e"!; in (!) se *anesej! na p!'!+ dr%ave in )!"!v!s" ka*n!vanja. 2

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Temno polje kriminalitete pomeni kazniva dejanja, ki jih ne zabele$ijo radne statistike. <bi%ajno obsega nasilje v dr $ini in spolne delikte. 0ove%anje &tevila kaznivih dejanj v radnih statistikah zato ne pomeni n jno pove%anja kriminalitete, temve% se je lahko zgolj pove%alo &tevilo prijavljenih kaznivih dejanj. =tevilo zapornikov na 1((.((( prebival*ev pri nas zna&a 9(, v Z-. med +(( in >((, v primerljivih evropskih dr$avah do 1(. #lj b tem , da pri nas ne prihaja do pove%anja kriminalitete, zaostr jemo kaznovalno politiko. 5%asih spro$ijo zaostrovanja kazni posami%ni dogodki (npr. mor otroka s strani dr gih dveh otrok v .ngliji). <glejmo si nekaj primerov: o Z-.1 in Zambija sta edini dr$avi na svet , ki nista podpisali #onven*ije o otrokovih pravi*ah, ker sta $eleli ohraniti mo$nost smrtne kazni za mladoletnike. o 5 Z-. je bil zaradi pedo/ilov sprejet Madison Law, ki zapoved je obvezno razkritje pedo/ilov v soseski in storil*e spolnih deliktov razvr&%a v ! kategorije: 1. ne pretirano nevarni (obvesti se poli*ijo), 2. bolj nevarni (obvesti se &ole in vrt*e) in !. zelo nevarni (vse okoli&ke prebival*e se obvesti, kje pedo/il stan je). #lj b tem , da storil*i kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v ve%ini primerov del jejo v krog znan*ev, se v Z-. pri pedo/ilih predpostavlja 1(() stopnja povratni&tva. ?e'ta zna&a @() pri premo$enjA skih deliktih ter samo 1() pri kaznivih dejanjih zoper $ivljenje in telo. o 5 Z-. dobijo storil*i, ki storijo ! nasilna kazniva dejanja z elementom nasilja, dosmrtno je%o (izraz iz baseballa: BThree strikes and you're outB). ,ajbolj drasti%en primer tega pravila je storile*, ki je bil pri 29 letih obsojen na dosmrtno je%o, ker je storil naslednja kazniva dejanja: 1. nasilen odvzem &portnih *opat, 2. iz trgovine je kradel vre%ko %ipsa in lastnika odrinil stran, !. bil je dele$en pri pretep , v katerem je imel en %lovek zlomljen nos. o 0ri nas je pri&lo do medijskega lin%a zaradi m %iteljev ma%k v #ranj in zaradi sadisti%nega mora brezdom*a v =o&tanj . 3prejemanje zakonodaje v % stveno nabitih tren tkih je zelo tvegano in se odsvet je.

-. KRIMINOLO.K/ T/ORIJ/
2.1. KLASINA KRI IN!L!"I#A #lasi%na kriminologija je prva kriminolo&ka &ola. Ckvarja se z razmi&ljanji, kaj je kriminaA liteta, kdo so deviantne osebe in kak&na naj bo reak*ija dr$ave. #lasi%na kriminologija predpostavlja, da je %lovek svobodno bitje, ki se sam prosto odlo%a za svoja dejanja, t di za izvr&itve kaznivih dejanj. #azen mora zato primerno odgovarjati na kaznivo dejanje. ,asprotje klasi%ne kriminologije je pozitivisti%na &ola, ki trdi, da %lovek sprejema odlo%itve pod vplivom z nanjih dejavnikov. 7kstremisti pozitivisti%ne &ole *elo trdijo, da %lovek sploh ni svoboden. Zmerni zagovorniki pa pravijo, da je %lovek si*er svoboden, vendar ga z nanji dejavniki mo%no omej jejo. Z nanji dejavniki so 1. biolo&ki, 2. psiholo&ki in !. dr $beni. #riminolo&ke teorije se pokrivajo z razvojem kazenskega prava. #lasi%na kriminologija se je oblikovala v sredini 10. s"!(e"ja v krog misle*ev /ran*oske revol *ije. 0red /ran*osko revol *ijo je bila zna%ilna arbitrarnost sodnikov, ki so sami dolo%ali kaznivost dejanja in kazen, pogojeno z dr $benim slojem. ,i bilo pisnosti zakonov in vnaprej&nje predvidenosti kazni. Zna%ilno je bilo izrazito kr to kaznovanje. 5 .ngliji se je v tem %as smrtna kazen lahko izvedla za ve% kot 2(( kaznivih dejanj. #aznovanje je bilo javno z namenom zastra&evanja (generalna prevencija). Daz&irjena je bila tort ra, katere namen je bil Bdokazati resni*oB. 5se to je bilo ne %inkovito. Z rastjo kriminala je nara&%ala t di kr tost kazni.
1

5rhovno sodi&%e Z-. je 1. mar*a 2((9 odpravilo smrtno kazen za mladoletnike zaradi % stvene nestabilnosti.

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

5 tem obdobj je deloval Cesare 1e22aria, ki je leta 1345 objavil znamenito delo O *(!+ini# in ka*ni#, v katerem je p!s"avi( *a#"ev! p! #$'an!s"i in *ak!ni"!s"i ka*enske)a prava . To je bil odgovor na nepisnost, na nedolo%enost, na arbitrarnost. Zahteve so se nana&ala na kaznivost in na kazen. Osn!va *a ka*en '!ra &i"i dejanje in ne s"!ri(e2 . 3odniki ne smejo interpretirati zakona, temve% morajo gotavljati samo dejansko stanje. 3ojenje ne sme biti odvisno od tega, ali je sodnik la%en ali sit. Vsi '!raj! &i"i pred *ak!n!' enaki ne )(ede na s(!j. Te zahteve so bile v ve%ji meri prenesene v zakonike. 2e**aria se je t di zavzemal *a !dprav! s'r"ne ka*ni in "!r"$re. 0odlaga za tak&no zavzemanje naj bi bila po nekaterih razlagal*ih "e%nja p! #$'an!s"i, po dr gih razlagal*ih pa "e%nja p! $+ink!vi"!s"i (smrtna kazen je ne %inkovita, dr $bi je bolj koristno dosmrtno prisilno delo). <d t izvirajo temeljna na%ela dana&njega kazenskega prava. 5 okvir klasi%ne kriminologije je kone* 11. in za%etek 1E. stoletja deloval Jere'6 1en"#a', ki si je prizadeval razlo$iti na%ela, na podlagi katerih svobodni %lovek sprejema odlo%itve za dejanja. "lavno po 2entham naj bi bilo na+e(! $"i(i"arn!s"i (koristnosti), ki se ka$e v "e%nji p! sre+i in *ad!v!(js"v$ "er i*!)i&anj$ &!(e+ini in neprije"n!s"i . ,amen zakona je stvariti zadovoljstvo v dr $bi in sk pnosti. #azni v zakonih so pravi%ene samo, %e odvra%ajo ve%je zlo, kot ga same povzro%ajo. 0osameznik pri odlo%itvi vedno tehta, kak&no (ne) godje m bo neko dejanje prineslo. 0ri kaznivih dejanjih godje predstavljajo materialna korist, zado&%enje kot posebno % stveno stanje, dosega lastnih *iljev, ne godje pa strah pred odkritjem in sama kazen. 0osameznik se odlo%i na podlagi o*ene, katera stran bo prevladala nad dr go, ker je %lovek ra*ionalno bitje. 0o 2entham ni potrebno, da je to prevladovanje radikalno, lahko je zgolj minimalno, zato ni potrebno, da so kazni kr te. 5pra&anje je, kak&na je primerna vi&ina kazni, t gre za splo&no napotilo zakonodajal* . 7!'e'&nej,a !d vi,ine ka*ni je )!"!v!s" !dkri"ja . Fe je kazen &e tako visoka in je odkritje storil*a skoraj neverjetno, to ni% ne pomaga. 0otrebna je strezna kombina*ija. 0od vplivom 2e**arie in 2enthama so se zgodile velike re/orme evropskih kazenskih zakonodaj. 5 .ngliji se je &tevilo kaznivih dejanj, za katera je bila predpisana smrtna kazen, iz 2(( zmanj&alo na !. U+ink!vi"a ka*en je "is"a8 ki !dvrne s"!ri(2a !d i*vr,i"ve ka*nive)a dejanja . Zastra&evalna kazen naj bi zato bila: (1) javna ' od tega imamo danes edino &e javno objavo sodbe. 5 Z-. so bile te$nje po izvr&evanj smrtne kazni po televiziji. 0ri nas je bila zadnja smrtna kazen izvedena leta 1E9>, zakonska aboli*ija se je zgodila leta 1E1E z stavnim amandmajem, s %imer smo de acto in de iure postali aboli*ijska dr$ava. 5 Z-. so se organizirali izleti problemati%nih mladoletnikov v zapore, kjer so si morali ogledati izvr&itev smrtne kazni, s %imer naj bi jih dovolj zastra&ili. ,a to idejo so pri&li obsojeni na smrt, da bi pred smrtjo storili nekaj dobrega, namre% mladoletnike odvrnili od izvr&evanja kaznivih dejanj. Daziskave pa so pokazale, da je bil %inek spodb jevalen, zato so to op stili. (2) p!d!&na *(!+in$ i* ka*nive)a dejanja ' za premo$enjska kazniva dejanja je treba predpisati premo$enjsko kazen ali javna dela, za nasilna kazniva dejanja telesno kazen (danes je to te$ko, ker ne poznamo ve% telesnih kazni, zapor prizadane zgolj d &evno stanje storil*a). -anes imamo delitev na prostostne in premo$enjske kazni. 0remo$enjske kazni prevlad jejo v 7vropi, pri nas predstavljajo le + do >) vseh izre%enih kazni. 0ri nas je >9) vseh kazni pogojnih, poraba denarne kazni pa izginja. (!) )!"!va ' ka*en naj &i &i(a *anes(jiva p!s(edi2a ka*nive)a dejanja . 5pra&anje je, kako to dose%i. 0rek poli*ije, obve&%anja, prijavljanja,G (@) pr!'p"na ' ka*en naj s(edi ka*nive'$ dejanj$ +i' #i"reje , da bo povezava med zlo%inom in kaznijo %im mo%nej&a. -anes je zna%ilnost kazenskih postopkov dolgoA

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

trajnost zaradi &tevilnih pro*esnih varovalk in spo&tovanja %lovekovih pravi* obto$en*a. 7vropska konven*ija o %lovekovih pravi*ah zahteva hitrost postopka. (9) s!ra*'erna ka*nive'$ dejanj$ ' tehtati je treba te$o kazni in te$o kaznivega dejanja. To je seveda matemati%no nedolo%ljivo. 0ri sodni praksi gre bolj za tradi*ijo kot za tehtanje kazni. 0omembno je, da v kazenski zakonodaji obstaja notranje sorazmerje za razli%na kazniva dejanja. To je vedno protiarg ment za zvi&anje ali zni$anje posameznih kazni. Zna%ilnost slovenskega #Z v primerjavi s #Z 3HDI je splo&no zni$anje kazni, ker so se le'te ve%inoma izrekale na spodnji tretjini razpona. Z zadnjo novelo #Z smo zvi&ali kazni za spolne delikte, kar je v sklad z zastra&evalno idejo klasi%ne kriminolo&ke &ole (to imen jemo ne!k(asi2i*e'). #lasi%na kriminolo&ka &ola je &e danes akt alna zaradi ideje o svobodnem loveku ter zaradi teorije o uinkovitosti kazni. Zahteva dobro delovanje represivnih organov, kar del je preventivno in prepre% je kriminaliteto. 0ozitivisti%na &ola pa pravi, da je represija samo eden izmed elementov, dejavnike za prepre%evanje kriminalitete je treba iskati t di v biologiji, psihologiji in dr $bi. 2olj pomembno je delovanje na dolgi rok, saj represija del je samo na kratki rok. 2.2. $!%I&I'IS&INA KRI IN!L!"I#A Dazlagalna teorija si prizadeva razlo$iti &ir&e razloge za kriminaliteto. Za kriminaliteto je p!'e'&en +(!vek in *$nanji dejavniki. 0ozitivisti%na kriminologija se razvije v za%etk 1E. stoletja. Dazlaga deviantnih pojavov mora izhajati iz dr $benih spoznanj, iz empirizma ter iz znanstvenih raziskav. -.-.1. 1IOLO.K/ T/ORIJ/ ,ajprej so se razvile &i!(!,ke "e!rije. ,jihov za%etnik je bil !esare Lombroso, ki je leta 11>+ objavil knjigo (udodels)i *love) (L'uomo delin"uente). ?ombroso je bil zdravnik, ki je izmeril veliko &tevilo lobanj zapornikov in vojakov ter obd *iral veliko tr pel zlo%in*ev. Zna%ilnosti lobanj je povezoval z zlo%inskim vedenjem. Tako naj bi mo%na %elj st, velika &esa in po darjeno Bkrvolo%noB zobovje pomenili zlo%inskega %loveka. ?ombroso je h dodel*e razdelil v ! sk pine: (1) r!jeni #$d!de(2i; (2) n!ri #$d!de(2i (sprememba v mo$ganih se je zaradi dolo%enih vplivov zgodila po rojstv ); (!) kri'in!(!idi (lj dje, ki so deviantni iz navade ali strasti). ?ombroso se je kvarjal t di z $ensko kriminaliteto. 3odobne biolo&ke teorije se osredoto%ajo na @ vidike: (1) dednost ' te teorije so se za%ele razvijati po let 1E+(, veliko teorij navaja kot vzrok kriminalitete kr!'!s!'ske '!"nje. Cgotovili so, da kar 2( od 1.((( mo&kih zapornikov nima kromosona JK, temve% JKK, medtem ko je dele$ v splo&ni pop la*iji le 1 mo&ki na 1.(((. To naj bi bil kriminogeni kromosom. #ritike te teorije pravijo, da so bili vzor*i premajhni in nereprezentativni. Lo&ki s kromosomom JKK imajo zna%ilno telesno konstr k*ijo, so ve%ji, debelej&i, mo%nej&i in neprijetnega videza, zaradi %esar so pogosto nesprejeti v dr $bi, kar vpliva na izvr&evanje kaznivih dejanj. To je tehtna kritika. T di krvna sk$pina 1 naj bi bila kriminogena. 0ri &t dijah dvoj%kov so posk &ali lo%evati med vplivi dednosti in okolja. 7nojaj%ni dvoj%ki imajo enak dedni zapis, dvojaj%ni dvoj%ki pa imajo enako polovi*o dednega zapisa. #er je ponavadi dr $beno okolje enako, bi morale biti razlike v vedenj genetsko pogojene. To so najbolj raziskovali v 1E2(. in 1E!(. letih. Cgotovili so, da sta pri enojaj%nih dvoj%kih oba bolj pogosto prestopnika kot pri dvojaj%nih.

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

-anska raziskava, pri kateri so pre %evali ve% kot !.((( parov dvoj%kov. Cgotovili so, da pri enojaj%nih dvoj%kih, pri katerih je eden prestopnik, obstaja 9() verjetnost, da bo t di dr gi prestopnik. 0ri dvojaj%nih dvoj%kih je ta verjetnost zna&ala 2(). Z enakim *iljem so bile zastavljene t di &t dije posvojenih otrok. -anska raziskava je pre %ila %ez 1@.((( otrok, pri %emer so gotovili, da kriminaliteta biolo&kih star&ev vpliva na prestopni&tvo klj b dr gem dr $inskem okolj . =vedska raziskava je gotavljala t di razliko med spoloma. 5e%ja verjetnost prestopni&tva je bila pri dekletih kriminalnih star&ev. ,ovej&a genetska kriminolo&ka teorija se kvarja z gensko determiniranostjo pri posilstvih. Dazlaga za posilstva je evol tivna: mo&ki kot same* bi moral s svojim semenom oploditi %im ve% sami*, zato posilj je. Teorija je evol *ijsko povsem pravilna. (2) inteligen+a ' te teorije so se za%ele razvijati v 1E>(. letih. Lerili so inteligen%ni koli%nik zapornikov in ga primerjali z inteligen%nim koli%nikom normalnih lj di. 0restopniki, ki izvr& jejo premo$enjska kazniva dejanja (Btati%iB), morajo biti iznajdljivi, da se lahko izognejo prijetj . Zaporniki so torej imeli ni$ji inteligen%ni koli%nik. (!) ,ormons)e motnje ' predvsem deviantni mo&ki naj bi imeli v krvi vi&je koli%ine mo&kega hormona testosterona, zaradi %esar naj bi se te$je obvladovali in bili bolj agresivni. -o teh gotovitev so pri&li z opazovanjem agresivnih mi&i, ki so prenehale biti agresivne, potem ko so jim vbrizgali $enske hormone. 5e%ina $enskih storilk je zagre&ila kazniva dejanja v %as menstr a*ije ali predmenstr alnega sindroma (0L3), ko se pove%a koli%ina $enskih hormonov. 5 .ngliji in Z-. je to v%asih olaj&evalna okoli&%ina. (@) pre,rana ' bolj mesna prehrana, predvsem rde%e meso, naj bi pove%evala agresivnost, prav tako negativno vpliva prehrana s pomanjkanjem sladkorja in vitaminov. #ritike biolo&kih teorij so trdile, da: 1. vzronost ni bila prepriljivo dokazana ' dokazane so bile zgolj korela*ije, pri %emer ni n jno, da so biolo&ki dejavniki bili vzrok ali edini vzrok deviantnega vedenja; 2. se povezave lahko pojavijo tudi drugae zaradi dr gih dejavnikov. -.-.-. 7SI9OLO.K/ T/ORIJ/ "lavne psiholo&ke teorije so: (1) psi#!ana(i"i+na "e!rija; (2) "e!rija '!ra(ne)a ra*v!ja in "e!rija prikraj,an!s"i *a s"ike * 'a"erj!; (!) "e!rija s!2ia(ne)a $+enja. $SI(!ANALI&INA &-!RI#A (Hre d) 0sihoanaliza se opira na kon*ep*ijo ida (nezavedno), ega in s perega. 3 perego nadzira, kaj iz nezavednega prehaja v ego. 0ri storil*ih kaznivih dejanj naj bi bil s perego &ibak, zato naj ne bi zmogel nadzorovati prehajanja. 5zrok za izvr&evanje kaznivih dejanj izvira iz nezavednega. 2.2.2.2. &-!RI#A !RALN-"A RA%'!#A IN &-!RI#A $RIKRA#.AN!S&I %A S&IK- % A&-R#! (1) T/ORIJA MORALN/GA RAZVOJA 0o tej teoriji '!ra(ni ra*v!j p!sa'e*nika p!"eka v d!(!+eni# :a*a#, pri %emer ni n jno, da gre posameznik skozi vse stopnje, temve% se moralni razvoj lahko nekje zaklj %i. ?o%imo ; :a*e: 1) pred)onven+ionalna stopnja (E do 11 let) ' otro*i spo&t jejo pravila zato, ker se bojijo kazni ali si $elijo biti pohvaljeni (prin*ip nagrade in kazni, korenek in palica). 2) )onven+ionalna stopnja (adoles*en*a, 12 do 2( let) ' odra&%ajo%i pravila ponotraA njijo in sprejmejo, ker $elijo odobravanje dr gih in biti sprejeti v dr $beno okolje. !) post)onven+ionalna stopnja (po 2(. let ) ' po pravilih ravnamo za to, ker je to za vse najbolj&e, na tak na%in rejamo medsebojne odnose. Fe ne bi ravnali po pravilih, bi imeli velike ob% tke krivde, ki bi nas ovirali pri / nk*ioniranj z ostalimi.

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

S"!ri(2i ka*nivi# dejanj ve+in!'a !s"anej! na predk!nven2i!na(ni s"!pnji . Zgolj nizek moralni razvoj pa ni edini razlog za kriminalno obna&anje. 0omembni so &e dr gi dejavniki, predvsem s!2ia(ne ve*i, ki jih izgradimo. Ta razprava je pomembna za p!s"av(janje s"ar!s"ni# 'ej *a ka*ensk! !d)!v!rn!s" pri !"r!2i#. Ta naj bi bila najbolj strezno postavljena med 12. in 1@. letom, torej na za%etk konven*ionalne stopnje. -r$ave imajo to rejeno zelo razli%no. 0ri nas je meja 1@ let, v =vi*i pa samo > let ($e pri tej starosti se lahko vede poseben kazenski postopek z vzgojnimi krepi), vendar so pred kratkim mejo dvignili na 1( let, tako da je po novem najni$ja starostna meja za kazensko odgovornost na =kotskem, kjer zna&a 1 let (v obdobj 1 do 1+ let se lahko to$ile* odlo%i, da se storil*a obravnava kot polnoletnega). (2) T/ORIJA 7RIKRAJ.ANOSTI ZA STIK/ Z MAT/RJO 5si sesal*i $e takoj po rojstv vzpostavijo zelo mo%no vez z materjo. Lo% te vezi vpliva na nave*!vanje s"ik!v v !dras(i d!&i . Fe mati zavra%a otroka ali ni sposobna oblikovati tak&ne navezanosti, obstaja ve%ja verjetnost za prestopni&tvo. :z tega lahko sklepamo, da devian"n! vedenje ni p!ded!van! (v nasprotj s trditvami biolo&kih teorij), temve% je p!s(edi2a *)!dnje ne*ad!s"ne s!2ia(i*a2ije . Tako se lahko razvijejo diso*ialno motene (psihopatske) osebnosti. ,obena instit *ija ne more nadomestiti vloge dr $ine kot primarne so*ializa*ije. Znatno bolj kot siroti&ni*e pomaga rejni&tvo, ki je s tega vidika primernej&e. 2.2.2./. &-!RI#A S!0IALN-"A 1-N#A (2andura) 7res"!pni,k! !&na,anje je na$+en! na enak na+in k!" "$di dr$)e !&(ike vedenja . C%imo se: (1) s p!sne'anje' in !pa*!vanje' . <tro*i posnemajo vzornike (modele), posnemajo lj di z avtoriteto in lj di, ki so kako dr ga%e zanimivi (star&i, vrstniki, lj dje v medijih). Teorija so*ialnega %enja se po darja predvsem pri nasilju v druini. To je zanimivo, saj bi pri%akovali, da zlorabljani otrok tega ne bo prena&al na svoje otroke. 5eliko raziskav se je nana&alo na prena&anje vzor*a. 2istveno ve%ja verjetnost za prenos vzor*a je obstajala pri nasilni materi, medtem ko je bila pri nasilnem o%et ve%ja verjetnost, da bodo otro*i kot odrasli postali $rtev nasilnega partnerja. To je zanimivo, ker je ve%ina nasilne$ev mo&kih, iz %esar je mo$no sklepati, da so bili v otro&tv $rtve nasilnih mater. Ta podatek pa ka$e t di na to, da poleg posnemanja obstajajo &e dr gi dejavniki (npr. samodelovanje). 0ostavlja se t di vpra&anje, kak&na je razlika, %e je otrok sam tepen ali samo opaz je nasilje med star&ema. 5e%ja je verjetnost, da se vzore* prenese, %e je bil otrok samo opazovale* (to je logi%no, saj nasilja ni izk sil na lastni ko$i). 0osnemanje torej ni edini bistven dejavnik. 0rovokativna in politi%no akt alna vpra&anja so, kako na deviantno obna&anje vplivajo nasilne ra% nalni&ke igre in nasilje na televiziji. 5 Z-. povpre%en lj bitelj ra% nalni&kih iger le'te igra kar 1,9 re dnevno. ,eka mladoletnika sta okolje v ra% nalni&ki igri -oom oblikovala po zgled svoje &ole. :gro je k pila *elo ameri&ka vojska kot vajo za bijanje. C%inek nasilnih televizijskih programov pa je dvojen: M na eni strani daje vzorce za posnemanje in zni$ je toleran%ni prag; M na dr gi strani ima katarzini uinek. (2) * nep!sredn! i*p!s"avi"vij! ' vedenje se oblik je glede na pri%akovane reak*ije okolja z namenom dose%i odobravanje. To je teorija o nagradah in kaznih. 0omembne so reak*ije star&ev in vrstnikov. (!) s sp!d&$da'i ' gre za oblikovanje lastnega vrednostnega sistema, ki naj bi bil v pri%akovanj godnosti identi%en z dr $benim. Za kriminologijo je najpomembnej&e %enje s posnemanjem.

>

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

#ritike psiholo&kih teorij po darjajo neupo#tevanje drubenih dejavnikov in spornost metodologije (osebnostnih lastnosti ni mo$no meriti). -.-.;. SOCIOLO.K/ T/ORIJ/ 3o*iolo&ke teorije so: (1) teorije stru)turnega pritis)a: 1) $rk#ei'!va "e!rija ! an!'iji; 2) Mer"!n!va "e!rija s"r$k"$rne)a <an!'i+ne)a= pri"iska. (2) teorije )ulturne od)lons)osti: 1) "e!rija s!2ia(ne de*!r)ani*a2ije (*hika&ko'ekolo&ka &ola); 2) "e!rija di:eren2ia(ne as!2ia2ije (3 therland); !) "e!rija k$("$rne)a k!n:(ik"a (3ellin). (!) nadzorstvene teorije: 1) "e!rija ! !se&ne' in dr$%&ene' nad*!rs"v$ (Deiss); 2) "e!rija &r*danja (Dedelem); !) "e!rija ! dr$%&eni ve*i (Nirs*h). (@) teorije eti)etiranja. 2.2./.1. &-!RI#- S&R1K&1RN-"A $RI&ISKA (1) URK9/IMOVA T/ORIJA O ANOMIJI Hran*oski so*iolog - rkheim je v 2. polovi*i 1E. stoletja razvil teorijo anomije. :zhajal je iz tega, da je vsaka kri'ina(i"e"a *a nekaj k!ris"na. An!'ija je s"anje8 v ka"ere' n!r'e i*)$&ij! ve(jav!, lj dje jih ve% ne spo&t jejo, pojavi se deviantno vedenje. To stanje se p!javi !& ve+ji# dr$%&eni# in )!sp!darski# spre'e'&a# , &e posebej na prehod iz tradi*ionalne dr $be v ind strijsko obliko, ko se dr $be ve%ajo, lj dje se preselj jejo ter tradi*ija izg bi na pomen . Tradi*ionalne vrednote niso ve% akt alne, nove vrednote pa &e niso sprejete. 3tanje anomije je torej prehodno do sprejema novih vrednot. T se postavlja vpra&anje, zakaj je sploh treba kaznovati storil*e, %e je stanje anomije naravna posledi*a. S"!ri(2e je "re&a ka*n!va"i8 da se v*dr%$je vsaj 'ini'a(ni k!nsen* ! vredn!"a# in da se kriminaliteta ohranja v obseg , ki sploh omogo%a obstoj dr $be. #ritike - rkheimove teorije opozarjajo na nepojasnjenost, zakaj se dolo%eni deli dr $be obna&ajo bolj odklonsko kot dr gi in zakaj se revnej&i sloji bolj kvarjajo s premo$enjsko kriminaliteto. (2) M/RTONOVA T/ORIJA STRUKTURN/GA <ANOMI>N/GA= 7RITISKA .meri&ki so*iolog Lerton je s svojo teorijo za%el v 1E!(. letih, glavno razpravo pa je napisal leta 1E+1. :zhajal je iz predpostavke, da vsi +(ani dr$%&e i'a'! enake vredn!"e in 2i(je8 vendar s'! ra*p!rejeni v ra*(i+ne s(!je8 'ed ka"eri'i s! neenak!'ern! ra*p!rejena sreds"va *a d!se)! "e# 2i(jev. Zato prihaja do deviantnega vedenja. ;ilj na&e dr $be je dobro materialno stanje. 0ot do tega *ilja je dobra sl $ba, pot do dobre sl $be pa je dobra izobrazba, ki zahteva &olanje. ?e'to ni vsem enako dostopno, zato imamo problem. #ritiki Lertonovi teoriji o%itajo, da: ne odgovarja na vpra&anje, kako se oblik jejo *ilji; in ne razlik je med prilagajanjem na dolo%ene posamezne sit a*ije. 0o Lerton naj bi v preteklosti vsak sloj imel razli%ne *ilje glede na dana sredstva, danes pa naj bi v dr $bi prevladoval e)a(i"ari*e'. #er z danimi sredstvi ni vedno mo$no dose%i zastavljenih *iljev, posamezniki oblik jejo ? na+in!v adap"a2ije. # lt rni *ilj je dobro materialno stanje, dovoljeni sredstvi pa sta izobra$evanje in zaposlitev. 1

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Na+in adap"a2ije: 1) )on3ormizem 2) inova+ija !) ritualizem @) umi) 9) upor

K$("$rni 2i(ji: DA DA NNvzpostavitev novih

!v!(jena sreds"va: DA NDA Nvzpostavitev novih

Kon3ormizem je d!se)anje k$("$rni# 2i(jev * d!v!(jeni'i sreds"vi . 0osameznik se prilagodi in sprejme pravila igre. Tako ravnajo lj dje iz vi&jih slojev in nadpovpre%ni lj dje iz srednjih slojev. Inova+ija je d!se)anje k$("$rni# 2i(jev * ned!v!(jeni'i sreds"vi . Led njimi se pojavlja t di kriminal. Tako ravnajo nadpovpre%ni lj dje iz ni$jih slojev. Ritualizem !p$s"i pri*adevanja *a d!se)anje k$("$rni# 2i(jev8 vendar v*"raja na d!v!(jeni# sreds"vi#. Tako ravnajo povpre%ni lj dje iz ni$jih in srednjih slojev. :majo slabo pla%ane sl $be in $ivijo dolgo%asna $ivljenja. 1mi) pomeni *avr%enje "ak! k$("$rni# 2i(jev k!" "$di d!v!(jeni# sreds"ev . "re za pade* v razne zasvojenosti (alkoholizem, droge, hazarderstvo) ali mik v navidezne svetove (ra% nalni&ke igre, /ilmi, risanke, internet). 1por pomeni *avr%enje k$("$rni# 2i(jev in d!v!(jeni# sreds"ev "er #kra"n! v*p!s"a@ vi"ev n!vi#. Cporniki se borijo za spremembo dr $bene str kt re in nedosegljive *ilje. 0omen Lertonove teorije je, da iz nje zaklj %imo, kaj je 2i(j kri'ina(i"e"ne p!(i"ike . Zmanj&anja obsega kriminalitete ni mo$no dose%i samo s sank*ijami, temve% t di z dr $benimi krepi, ki bodo deprivilegiranim slojem omogo%ili dosego k lt rnih *iljev z dovoljenimi sredstvi (brezpla%no &olanje, mo$nost zaposlitve). 0ozornost kriminalitetne politike se mora od posameznika obrniti na dr $bo. Za razliko od - rkheima je anomija po Lerton stalna lastnost dr $be. #ritike Lertonovi teoriji o%itajo, da pojasnj je le kriminaliteto ni$jih slojev. 0oznamo t di kriminaliteto belih ovratnikov. 0oleg tega se Lerton ni kvarjal z nastajanjem, spreminjanjem in sprejemanjem dr $benih *iljev. Zakaj bi lj dje dr $bene *ilje sploh sprejeli, %e vedo, da jih ne morejo dose%iO T di osnovna Lertonova predpostavka o enakih k lt rnih *iljih za razli%ne dr $bene sloje je v marsi%em napa%na, saj je nastala na podlagi pre %evanja ameri&ke dr $be, ki ve%inoma izhaja iz ni$jega dr $benega sloja. 2.2./.2. &-!RI#- K1L&1RN- !DKL!NSK!S&I Teorije k lt rne odklonskosti izhajajo iz razslojenosti dr $be, v kateri vsaka sk pina spo&t je svoja pravila. (1) T/ORIJA SOCIALN/ /ZORGANIZACIJ/ (*hika&ko'ekolo&ka &ola) ;hika&ko'ekolo&ka &ola je mesto ;hi*ago razdelila na ve% kon*entri%nih krogov. Cgotovili so, da ima $ivljenje lj di znotraj enega kroga podobne zna%ilnosti, pribli$no enak je !&se) kri'ina(i"e"e, ki pada * !dda(jen!s"j! !d 2en"ra. 5 *entr je primarno dr $beno nadzorstvo najslab&e, ker ne gre za bivalna podro%ja, temve% za poslovna. Zelo slabo je dr $beno nadzorstvo t di v spalnih naseljih, ki jih je veliko izven *entra. <b ind strijskih podro%jih zrastejo *enej&a stanovanja, kjer se zbirajo reve$i, ki $ivijo tako stisnjeni, da nadzorstva prakti%no ni. 5 %as svojega nastanka je ta teorija za ;hi*ago dejansko dr$ala, ne moremo pa je avtomati%no prenesti v 7vropo, kjer so zna%ilnosti mestnega razvoja dr ga%ne.

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

#ritike so teoriji so*ialne dezorganiza*ije o%itale predvsem to, da je izhajala izklj %no iz radnih statistik, ki ne ka$ejo dejanskega stanja, in da ni pojasnila, zakaj t di v zelo slabih soseskah ve%ina lj di vendarle ne izvr& je kaznivih dejanj. Tehtno vpra&anje je t di, zakaj lj dje pri dolo%eni starosti prenehajo izvr&evati kazniva dejanja, vendar &e vedno $ivijo v isti soseski. Teorija so*ialne dezorganiza*ije pa je bila zelo napredna, ker je trdila, da kri'ina( i*vr,$jej! p!vse' n!r'a(ni (j$dje8 ki ravnaj! na pri+ak!van na+in v sv!je' !k!(j$ . "re za &ir&e dr $bene vzroke. (2) T/ORIJA IA/R/NCIALN/ ASOCIACIJ/ (razli%nih zdr $enj ' 3 therland) .meri&ki so*iolog 3 therland je to teorijo postavil leta 1E!E. :zhajal je iz stali&%a, da kri'ina(a se na$+i'! v dr$%enj$ * (j$d'i8 ki kr,ij! dr$%&ene n!r'e. 0ri tem ni pomembno, da se B %en*iB seznanjajo s tehnikami izvr&evanja kaznivih dejanj, temve% s tem, zakaj so kazniva dejanja potrebna in kako jih opraviiti. 7red'e" $+enja s! ideje in ne "e#nika. 7!sa'e*nik p!s"ane devian"en8 +e se p!)!s"eje sre+a * ideja'i *a kri'ina( k!" pr!"i kri'ina($. 0rav tako ni p!'e'&na k!(i+ina dr$%enja8 "e've+ in"en*ivn!s" dr$%enja , kar pojasni, zakaj pazniki v zaporih ne izvr& jejo kaznivih dejanj. :zrek Bzapor je &ola kriminalaB je arg ment proti izrekanj kratkih zapornih kazni, ki niso prevzgojne. To je arg ment t di proti sobivanj kriminal*ev in problemati%nih mladoA letnikov. 3tali&%e zavodov je, da vsi potreb jejo pomo%. (!) T/ORIJA KULTURN/GA KONALIKTA (3ellin) Ta teorija je nastala v predvojnem %as v Z-.. Zaradi prise(jevanja se !&(ik$jej! #!'!)ene sk$pine *n!"raj is"i# !k!(ij8 ki se vedej! na na+in8 ki je spreje'(jiv *n!"raj sk$pine. 0roblem nastane, %e so norme sk pine v kon/likt s &ir&im okoljem (npr. pri priseljen*ih iz :talije). # lt rni kon/likt je: 1. primarni ' nastane takrat, ko si norme sk pin nasprot jejo na mejnih podro%jih med sk pinami; 2. sekundarni ' ko v eni dr $bi obstaja ve% k lt r. 2.2././. NAD%!RS&'-N- &-!RI#:zhodi&%e nadzorstvenih teorij ni, zakaj nekateri lj dje izvr& jejo kazniva dejanja, temve%, zakaj jih nekateri lj dje ne izvr& jejo. :zhajajo iz predpostavke, da je okoli nas ogromno kriminogenih sit a*ij, ki lj di silijo v kazniva dejanja. Temelj nadzorstvenih teorij je, da je ve%ina lj di vklj %ena v dolo%ene sk pine, ki izvajajo nadzor nad svojimi %lani. -eviantno vedenje se pojavi takrat, ko ti mehanizmi nadzora oslabijo. 0oznamo: 3ormalno dr$%&en! nad*!rs"v! P izvaja ga dr$ava preko represivnih organov (poli*ija, to$ilstvo, sodi&%e, %itelji); in ne3ormalno dr$%&en! nad*!rs"v! P izvaja se prek dr $ine in vrstnikov (pri mladih lj deh). (1) T/ORIJA O OS/1N/M IN RUB1/N/M NA ZORU (Deiss) #dor ne izvr& je kaznivih dejanj, ima mo%no izgrajene mehanizme osebnega nadzora. -r $beni nadzor na ravni sk pine pa je %inkovit, kadar sk pina razpolaga z streznimi aparati in mehanizmi. ,ajbolj mo%na sta: M /ormalni nadzor; in M dr$%ina ' po eni strani nadzor je na&e dejavnosti, po dr gi strani pa se v njej %imo, kako izvr&evati kazniva dejanja. (2) T/ORIJA 1RZ ANJA (De*kless)

1(

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

:zhodi&%e teorije brzdanja je, da je treba gotoviti, zakaj ve%ina lj di ne izvr& je kaznivih dejanj. "lavni razlog za to je brzdanje, zadr$evanje in kontroliranje. ejavniki &r*danja se prepletajo (to je bistvo), nastopajo pa kot: 1) *$nanji dejavniki P obstoj realnih pri%akovanj, %inkovitost dr $benega nadzora, ob% tek sprejetosti in pripadnosti okolj ; 2) n!"ranji dejavniki P %inkovita samokontrola, samodis*iplina, pozitivna samoA podoba, mo%an ego, visok toleran%ni prag. (!) T/ORIJA O RUB1/NI V/ZI (Nirs*h) Teorija o dr $beni vezi je kritika prej&njih dveh teorij, ki po darjata notranjo kontrolo in notranje brzdanje, skratka internaliza*ijo norm. 0o Nirs*h to ne more biti izhodi&%e, ker +(!vek pri'arn! ni '!ra(en (je moralno neob% tljiv), +(!vek je <ne='!ra(en v ra*(i+ni# si"$a2ija# in v ra*(i+ni# s"!pnja# . Nirs*hova teorija pravi, da !dk(!nsk! vedenje je p!s(edi2a pre"r)anja dr$%&ene ve*i p!sa'e*nika * dr$%&! . -r $bena vez ima @ sestavine (ko ena oslabi, obstaja velika verjetnost za deviantno vedenje): 1) navezanost P obstoj stalnih interak*ij z dr gimi (star&i, %itelji, vrstniki), dovzetnost posameznika za mnenje dr gih; 2) predanost )onven+ionalnim dejavnostim (ra*ionalna sestavina dr $bene vezi) P posameznik je $e toliko vlo$il v neko konven*ionalno dejavnost, da se m tega ne spla%a izg biti z enim kaznivim dejanjem, koristi od konven*ialne dejavnosti so ve%je kot od kaznivega dejanja (npr. $enska, ki stori kaznivo dejanje, je o$igosana kot storilka in izg bi podobo $enske v dr $ini); !) v)lju*enost v )onven+ionalne dejavnosti P %im ve% %asa posameznik pre$ivi v &oli, pri raznih kro$kih, na delovnem mest , tem manj je mo$nosti za izvr&evanje kaznivih dejanj; @) prepri*anost P osebno prepri%anje posameznika o moralni pravi%enosti konven*ioA nalnih pravil, privolitev in podreditev z nanjim omejitvam. #o dr $bena vez ni dovolj mo%na, izvr&eval*i kaznivih dejanj izdelajo "e#nike nev"ra(i@ *a2ije, s katerimi elijo ohraniti svojo pozitivno samopodobo. Te tehnike so: 1. *anikanje !d)!v!rn!s"i (posameznik je biljardna krogla, ki je sam po sebi ne&kodljiv, ni%evalno pa del je le, kadar jo spro$imo); 2. *anikanje ,k!de (npr. Bkradel sem bogatimB); !. *anikanje %r"ve (B$rtev je sama iskalaB, npr. posilstvo); @. !&s!janje "is"i#8 ki !&s!jaj! (Bpoli*aji so &e slab&i kot miB). ,adzorstvene teorije so bile v mnogih empiri%nih raziskavah potrjene. #ritika je, da se po darja zgolj ne/ormalne mehanizme nadzorovanja, na katere dr$ava ne more vplivati. -r$ava lahko posk &a vplivati na oblikovanje vzgoje v dr $inah. 0oznamo ; vrs"e nepri'erne v*)!je: :. pretirano stroga vzgoja (avtoritarna disciplina); ::. permisivna vzgoja (razrahljana disciplina); :::. nekonsistentna vzgoja (nena%elnost, Bobra%anje po vetr B glede pravil). 2.2./.4. &-!RI#- -&IK-&IRAN#A <T/ORIJ/ STIGM/= Cvr&%amo jih v in"erak2i!nis"i+ne "e!rije. Tradi*ionalni so*iolo&ki pristopi zagovarjajo k!nsen*$a(i*e' P !&s"!j s!)(asja ! dr$%&eni# vredn!"a#. Znotraj konsenz alnega modela lo%ijo 2 sk pini: 1. kon ormisti; in 2. kr#ilci. 0re %evanje konsenz alnih teorij se kvarja z obema sk pinama ter z dejavniki za nj na ravnanja, pri %emer se osredoto%a na posameznika.

11

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Intera)+ionizem, ki se je razvil po let 1E+(, izhaja iz dr ga%nih temeljev. 0o njegovih stali&%ih kriminalno vedenje ni nekaj objektivnega in predvidljivega. < kr&itvi pravil govorimo &ele takrat, ko neko ravnanje ozna%imo za kr&itev in ga obsojamo s strani dr $be. To se oblik je v interak*iji med kr&itelji norm ter tistimi, ki imajo nalogo nadzorovanja in prisiljevanja. ,e obstajata torej dve sk pini (kon/ormisti, kr&itelji), temve% sk pini kr&il*ev norm in tistih, ki so etiketirani (stigmatizirani) kot kr&il*i. 1e2ker je leta 1E+! objavil pomembno razpravo kot izhodi&%e teorije etiketiranja. 5 njej je vpeljal p!je' C'!ra(ni# p!dje"nik!vC, t.j. nosil*i mo%i, ki lahko oblik jejo dr $bena pravila. 7!'e'&n! je8 da !k!(i2a nek!)a !*na+i k!" devian"n! !se&! , samo dejanje za to &e ni dovolj (tako je npr. golota na j mbo plakat sprejemljiva, %lovek, ki se gol poka$e v javnosti, pa velja za ekshibi*ionista). Sa'!p!d!&! si !&(ik$je'! )(ede na vredn!"enje nas sa'i# s s"rani !k!(i2e. Fe se do$ivljamo kot deviantne, bomo t di nadaljevali z deviantnim obna&anjem. Le'erre je deviantno vedenje razdelil na primarno in sek ndarno: 1. pri'arn! devian"n! vedenje P ravnanje, ki ga okoli*a (ne) ozna%i za deviantnega (ker zanj ne izve ali iz dr gih razlogov). ?emerre je kritiziral teorijo etiketiranja, ker naj ta ne bi razlagala, zakaj nekdo prvi% stori kaznivo dejanje. 2. sek$ndarn! devian"n! vedenje P dr $bena stigma ima tolik&no mo%, da se primarno deviantno vedenje okrepi in posameznik nadalj je s kaznivimi dejanji. 0osameznik se identi/i*ira z vlogo deviantne osebe. ,ekdo torej prvi% stori kaznivo dejanje, zato ga dr $ba za%ne zavra%ati na ne/ormalni (npr. izg bi prijatelje) in /ormalni ravni (npr. biv&i obsojen*i). -eviantne osebe se nato priklj %ijo deviantnim sk pinam, se povez jejo med seboj, izgraj jejo deviantno kariero ter tako potrj jejo svojo identiteto. Dazvije se t.i. devian"na s$&k$("$ra, ki ra*ionalizira in opravi% je svoja dejanja ter za svoje deviantno vedenje obto$ je dr ge. -eviantne osebe naj bi bile v s bk lt ro prisiljene. Nep!sredni 'e#ani*'i sek$ndarne devian"n!s"i so: (1) stereotipiziranje ' nekoga ozna%imo kot pripadnika neke vnaprej dolo%ene kategorije (npr. narkomani), ki se ji pripis jejo dolo%ene lastnosti; (2) na)nadna interpreta+ija ' ko je nekom prilepljena etiketa, pride do dr ga%ne interpreA ta*ije njegove preteklosti (Bvedno se je videlo, da bo iz njega neko% kriminale*B); (!) pro+es pogajanja ' od prve gotovitve, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, do odlo%itve sodi&%a prete%e dolo%en %as, v katerem se dejstva lahko interpretirajo v &kodo ali v korist deviantne osebe. <d vedenja deviatne osebe pred /ormalnimi organi je odvisno, kaj bo storjeno. -eviantna oseba lahko dejanje ob$al je, se opravi%i o&kodovan* , se pred sodi&%em zjoka, prosi za milost, itd, lahko pa t di dejanje taji, zanika, se obna&a ponosno in arogantno, $ali sodnika, itd. (@) sistem organiza+ij in institu+ij ' predvsem zapori povzro%ajo sek ndarno deviantnost. Zapori spadajo med "!"a(ne ins"i"$2ije P instit *ije, v katerih so prebival*i lo%eni od sveta in kjer morajo spo&tovati vnaprej dolo%ena pravila (bolni*e, mobolni*e, domovi za ostarele, internati, semeni&%a, samostani, voja&ni*e, voja&ni*e, ladje). Vp(iv "!"a(ni# ins"i"$2ij na p!sa'e*nika je pre %eval G!::'an. 2istvena zna%ilnost je p!ni%anje, ki ga je posameznik dele$en. 0rimeri: ob vstop v zapor morajo zaporniki oddati svojo obleko, s %imer se jim odvzame del njihove lastne identitete; poni$ jo%i postopki; omejitev posameznikove lastnine; omejitev svobode gibanja v zapor ; nezmo$nost odlo%anja; vse aktivnosti potekajo sk pno pod strogim nadzorom.

12

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Ci(j "!"a(ne ins"i"$2ije je na n!v! i*!&(ik!va"i iden"i"e"! "is"e)a8 ki vs"!pi vanj! . To naj bi se izvedlo prek popolnega podrejanja totalni instit *iji. 0o dalj&em %as $ivljenja v totalni instit *iji lj dje postanejo nesposobni $iveti z naj. ,ovej&i zapori zato omogo%ajo soodlo%anje, zasebnost, lastna obla%ila in lastno posteljnino. 5 nekaterih mladoletni&kih zaporih imajo demokratine institucije ' osebje in zaporniki imajo po en glas, so enakopravni. ,a%in povezave z okoljem so t.i. stanovanjske skupine, ki sim lirajo dejansko stanovanje.

;. B/NSKA KRIMINALIT/TA IN A/MINISTI>NA KRIMINOLOGIJA

/.1. 5- INIS&INA KRI IN!L!"I#A Heministi%na kriminologija se kvarja z $ensko kriminaliteto. Heminizem je pokazal na potrebo kvarjanja z $enskami. Znotraj /eminizma lo%imo ; s"r$je glede na to, kako pojm jejo neenakost med mo&kimi in $enskami, kaj navajajo kot vzroke zanjo in kak&ne re&itve predlagajo: (1) radi)alni 3eminizem ' *a p!drejen!s" %ensk s! krivi '!,ki , ki imajo od podrejenosti korist. -r $ba je patriarhalna, kar se najbolj vidi z delitvijo spolnih vlog v dr $ini (vzgoja h%era s strani BpodjarmljenihB mater). Za nasilje v dr $ini so krivi izklj %no mo&ki. 0otrebna je revolucionarna sprememba. (2) mar)sisti*ni in so+ialisti*ni 3eminizem ' *a i*k!ri,+anje %ensk je kriv predvse' kapi"a(i*e', mo&ki imajo pri tem manj&o vlogo. -r $ine kapitalistom sl $ijo za reprod *iranje delav*ev na lastne stro&ke. -r $ine vzdr$ jejo podjarmljene $enske z nepla%anim gospodinjskim delom. Qenske kapitalisti izkori&%ajo t di na delovnih mestih. De&itev je revolucionarna sprememba, ki se dejanji z stanovitvijo kom nizma kot popolne dr $be, v kateri ni ve% neenakosti glede na spol, proizvajalna sredstva pa so v lasti vseh. (!) liberalni 3eminizem D se zavzema proti revolucionarnim spremembam, temve% za postopno spremembo str kt re znotraj dr $be. Neenak!s" ,k!d$je "ak! %enska' k!" '!,ki' "er *avira ra*(i+ne p!"en2ia(e !&e# sp!(!v . ,pr. $enska vloga v dr $ini zavira mo$nost razvoja o%etovske /ig re. 0rvi, ki se je kvarjal z $ensko kriminaliteto, je bil Cesare L!'&r!s!, ki je leta 11E9 izdal delo 7res"!pni,ka %enska. 0o njegovih raziskavah naj bi bile prestopni&ke $enske telesno bolj podobne mo&kim (Bm $a%eB). Dojene zlo%inke naj bi bile redkej&e, vendar naj bi bile bolj h dobne in krvolo%ne kot mo&ki zlo%in*i. 0o mnenj ?ombrosa naj bi bile $enske moralno manj ob% tljive ter zato bolj lj bos mne, bolj ma&%evalne in bolj zlobne. Te te$nje so v obi%ajnem $ivljenj neizra$ene ' %e pa se zaradi spleta okoli&%in izrazijo, se pogosto na eks*esen na%in (npr. arhetip Ledeje, ki zaradi lj bos mja mo$ bije oba otroka, lj bi*o in &e njenega o%eta). Dojena zlo%inka je po ?ombros dvojna izjema: 1. ker so zlo%in*i $e tako ali tako izjeme; in 2. ker je $enska. To povzro%a &e ve%jo stigmo. Qenska kriminaliteta je po ?ombros posledi*a /iziolo&kih in psiholo&kih dejavnikov, pri %emer so dr $bene okoli&%ine zgolj obrobne. #riminalna statistika pri nas ka$e, da je bilo leta 1EE( izmed vseh obsojen*ev >,@) $ensk, leta 2((2 pa E,1). 5e% kot E() obsojen*ev je &e vedno mo&kih. ,ajve%ji dele$ $ensk imajo kazniva dejanja zoper gospodarstvo in pravni promet (!9)), zoper %ast in dobro ime (!()) ter zoper %lovekove pravi*e in svobo&%ine (1@)). Qenske storijo zelo malo kaznivih dejanj zoper $ivljenje in telo. 5 kolikor jih storijo, gre ve%inoma za h j&a kazniva dejanja ( mor ali posk s mora). 0rovokativna razmi&ljanja o $enski kriminaliteti je leta 1E9( objavil O""! 7!((a2k, ki je kritiziral gotovitev, da je $enske kriminalitete manj kot mo&ke, ker to ka$ejo radne statistike. Dazloga za to sta:

1!

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

(1) %enske p!)!s"! s"!jij! *a '!,ki'i s"!ri(2i ' nastopajo kot napeljevalke mo&kih (B/emme /ataleB), so manip lativne, golj /ive in pretkane, nekaznovane pa ostanejo zato, ker so BnevidneB; (2) Ckava(irs"v!C v s!dne' sis"e'$ ' storilke so redkeje ovadene s strani poli*ije, to$il*i jih neradi preganjajo, sodniki jih neradi obsojajo na zaporne kazni. 5e%ina pravosodnih radnikov je mo&kih, zato $enske iz kavalirstva obravnavajo mileje. 0olla*kova teorija je naletela na mnogo pozitivnih in negativnih odzivov. 5 zadnjem %as so odzivi znatno bolj negativni, saj raziskave ka$ejo, da obstaja tako mo&ka kot $enska prikrita kriminaliteta. Temno polje kriminalitete je najve%je pri spolnem in dr $inskem nasilj , %igar storil*i so v veliki ve%ini mo&ki. 5endar novej&e raziskave ka$ejo, da so $enske pogosto storilke verbalnega in psihi%nega nasilja. Temno polje kriminalitete je veliko t di pri kriminal belih ovratnikov. 0raviloma so mo&ki tisti, ki zasedajo polo$aje dr $bene mo%i, zato so t di storil*i kriminala belih ovratnikov ve%inoma mo&ki. #asneje ni bilo vidnej&ih teorij. Qenske se po darjajo predvsem kot $rtve kaznivih dejanj (nasilja v dr $ini in spolnega nasilja). <bstaja t di spolno nasilje med partnerji (Bdate'rapeB P posilstvo na zmenk ). 5 Z-. bi zato radi zakonsko redili vpra&anje, kdaj lahko /ant prime p n*o za roko. ,ekoliko pretirano se po darja spolno nasilje na delovnem mest , kar pod$iga /eministi%na gibanja, ki trdijo, da so t di $enske, ki storijo kazniva dejanja, v resni*i $rtve. 5 zadnjem %as se dr$ave pre*ej kvarjajo s polo$ajem $ensk v zaporih in s tem, kako vse to vpliva na dr $ino. /.2. $!L!6A# 6-NSK ' SL!'-NI#I ,ajprej so si $enske prizadevale za volilno pravi*o. 3prva so lahko volile le na lokalni ravni. 0ri nas so lahko $enske sodelovale na lokalnih volitvah $e leta 1E11, splo&no volilno pravi*o pa so dobile &ele z stavo H?DI leta 1E@+. 7ri*adevanja *a v!(i(n! pravi2! %ensk v 7vropi so se za%ela okoli leta 11+(. Qenske so zahtevale volilno pravi*o po enakih kriterijih kot za mo&ke (v tem obdobj je bila volilna pravi*a &e odvisna od osebnega premo$enja in pla%evanja davkov). Qensko gibanje so predstavljale s$:ra%e"ke (bolj nasilne) in s$:ra%is"ke (bolj mirne, organizirale so nenasilna zborovanja, itd). 3 /ra$etke so leta 11>+ razbile okna na poslopj angle&ke vlade v ?ondon ter nato iz protesta niso pla%ale denarne kazni. To je bilo rojstvo /eministi%nega gibanja. 0ri nas se je najbolj po darjal pomen $ensk v ,<2 (pog mne partizanke, k rirke, bolni%arke, obve&%evalke, itd). 0o ::. 35 je /eminizem v 3loveniji ve%inoma zamrl, ker naj bi imel b r$oazno osnovo. 0o darjala naj se ne bi pripadnost spol , temve% delavskem razred . 3pet se je /eminizem pojavil na za%etk 1EE(. let s po darjanjem enakih mo$nosti za oba spola. 0omembna kategorija je ,"evi(! %ensk v par(a'en"$. <d E( poslan*ev je bilo v -r$avnem zbor 1! $ensk v letih 1EE2'1EE+, > $ensk v letih 1EE+'2(((, 12 $ensk v letih 2((('2((@ in 11 $ensk v sestavi 2((@'2((1. -a bi izbolj&ali tak&no zapostavljanje, so v ve%ini evropskih dr$av vedli kvote, ki povejo, kolik&en dele$ $ensk mora biti na kandidatni listi strank. Dazlogi za nizko dele$bo $ensk v politiki naj bi bili naslednji: (1) volilni sistem; (2) stat s politika je dr $beno ne gleden; (!) premajhna ambi*ioznost; (@) dr $inske obveznosti; (9) $enske naj bi bile manj sposobne; (+) $enske naj ne bi imele za$eljenih lastnosti politika P odlo%nost, razsodnost, sposobnost sprejemanja dolgoro%nih odlo%itev. 5eliko nam pove de(e% %ensk v )!sp!darski# pan!)a# (,orizontalna segrega+ija). ,ajve%ji dele$ $ensk je zaposlen v zdravstv in so*ialnem skrbstv (12) P medi*inske sestre, so*ialne delavke), vzgoji in izobra$evanj ( %itelji*e in vzgojitelji*e) ter gostinstv in t rizm (natakari*e, re*eptorke). ,ajmanj&i dele$ $ensk je zaposlen v vodnem gospodarstv (12)),

1@

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

gradbeni&tv in gozdarstv . 0ribli$no polovi%en dele$ $ensk je zaposlen v javni pravi, /inan*ah, kmetijstv in ribi&tv . 5i&ja ko je neka instit *ija, vi&ji je dele$ mo&kih. ,a zapostavljanje ka$e t di p!vpre+na &r$"! p(a+a %ensk v pri'erjavi * '!,ki'i. Qenske, ki imajo enako izobrazbo, imajo pri nas v povpre%j 19) ni$jo pla%o kot mo&ki. Te razlike so najbolj o%itne pri najvi&jih (zdravnikiR) in najni$jih izobrazbah. 5 zadnjem %as se razlike zmanj& jejo. To pomeni, da %enske * enak! i*!&ra*&! v p!vpre+j$ *asedaj! s(a&,e p(a+ana de(!vna 'es"a. To nikakor ne pomeni, da $enska, ki dela na popolnoma enakem delovnem mest kot mo&ki, zasl $i manj od njega. 5 3loveniji so razlike manj&e kot v ostalih evropskih dr$avah, kjer zna&ajo okoli 2(). Benske i'aj! v p!vpre+j$ vi,j! i*!&ra*&! k!" '!,ki . #ar +() diplomantov je $enskega spola. Zaenkrat se to &e ne odra$a v pla%nih razlikah. Daziskava iz leta 1EE9 je pokazala t di de(i"ev d!'a+e)a de(a 'ed '!,ki'i in %enska'i. Qenske se ve%inoma posve%ajo k hanj , pomivanj posode, %i&%enj , likanj in &ivanj , mo&ki pa ve%inoma opravljajo manj&a popravila. Z nego in vzgojo otrok se v veliki ve%ini kvarjajo $enske. Benske nastopajo t di k!" pravni2e in s!dni2e. 0rva niverza na svet , ki je dovolila vpis $enskam, je bila - najska niverza leta 11E>. 5 za%etk so $enske lahko &t dirale le /ilozo/ijo, nato t di medi*ino. 5pis na pravo jim je bil dovoljen &ele leta 1E1E z arg mentom, da pravni&ki pokli* zahteva visoko ra*ionalnost, %esar naj $enske ne bi bile sposobne. #o je bila leta 1E1E stanovljena Cniverza v ?j bljani, so vpis na pravo dovolili t di $enskam. ?eta 1E1E so se tako vpisale ! $enske. ?eta 1E91 je dele$ $ensk med &t denti prava zna&al 2(), leta 1EE1 $e 9(), danes zna&a pribli$no >(). Led rednimi &t denti je bilo leta 2((1 >@) $ensk, leta 2((2 >!) $ensk, leta 2((! >2) $ensk in leta 2((@ >() $ensk. -ele$ $ensk med izrednimi &t denti zna&a +9). Za primerjavo navedimo, da je 0ravna /ak lteta v Narvard dovolila vpis $ensk &ele leta 1E9(. 5pis je si*er nara&%al, vendar so bili pro/esorji $enskim &t dentkam zelo nenaklonjeni, zato je bil njihov dele$ nizek (komaj !)). Za izpra&evanje &t dentk so vedli t.i. ladies' day, na katerem so pro/esorji zbijali razne $aljive seks alne konota*ije. ?eta 1E+1 so &t dentke protestirale zaradi tak&nega obna&anja in &ele leta 1E>2 je bila prepovedana spolna diskrimina*ija. -iplomantke prava se pogosto odlo%ajo za s!dni,ki p!k(i2, ki je bil do leta 1E9( tradi*ionalno mo&ki. 0rve mo$nosti za $ensko sodstvo se pojavile okoli leta 1E!(. 0ro/esor Letod -olen* je glede tega zastopal odklonilno stali&%e, ker naj bi $enskam preve% hitro pop stili $iv*i ter ker naj bi sodni&ki pokli* izg bil na gled . Zato je Zakon #raljevine I goslavije $enskam prepovedal opravljanje sodni&kega pokli*a. "lede odvetni* ni bilo nobenih te$av in so se prve pojavile $e leta 1E!(. Ra*'erje 'ed s!dni2a'i in s!dniki v S(!veniji je zna&alo 9@) leta 1E1E, leta 1EE9 pa $e +1). ,a okrajnih sodi&%ih je bilo leta 2((1 >+) sodni*, na okro$nih sodi&%ih +!) sodni*, na vi&jih sodi&%ih 9() sodni* (!!) leta 1E1>) in na 5rhovnem sodi&% !!) sodni* (prav tako !!) leta 1E1>). Tem pravimo verti)alna segrega+ija. Dazlike se pojavljajo znotraj iste panoge, pri %emer $enske prevlad jejo pri manj zahtevnih delih. 0o svet je sodni* veliko manj kot pri nas. To je o%itno predvsem v Z-., kjer je prvo $ensko na 5rhovno sodi&%e imenoval &ele predsednik ;linton leta 1EE!. 0ostavlja se vpra&anje, a(i %enske i*rekaj! 'i(ej,e a(i !s"rej,e ka*ni . ,a%eloma naj bi bile $enske stro$je pri spolnem in dr $inskem nasilj . Daziskava v Z-. je pokazala, da obstajajo razlike v kaznovalni politiki ' s!dni2e naj &i &i(e s"r!%je na sp(!,n! (v povpre%j naj bi izrekale za 9 mese*ev vi&je kazni, kar je pribli$no 1() stro$je). ,ajbolj so bile te razlike o%itne pri manj&ih kaznivih dejanjih in premo$enjski kriminaliteti, pri dr $inskem nasilj in kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost pa so bile sodni*e enako stroge kot sodniki.

19

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Zanimivo raziskavo so leta 1EE@ izvedli na Nrva&kem, ko so poslali &t dentke in &t dente prava na isto glavno obravnavo ter jih po njej povpra&ali, kak&no kazen bi prisodili storil* . =t dentje so se ve%inoma izrekli za zapor, &t dentke pa za pogojno obsodbo. 3odnik, ki je bil mo&ki, je storil* izrekel zapor, kar ka$e na ve%jo strogost mo&kih. Daziskavo so izvedli v kombina*iji s psiholo&kimi testi, s katerimi so gotovili, da so se mo&ki in bolj inteligentne osebe (t di $enske) v ve%ini izrekle za zapor, $enske in manj inteligentne osebe (t di mo&ki) pa za pogojno obsodbo. =tevilo diplomantov na 0ravni /ak lteti se ve%a, medtem ko se osip manj&a. 5 prihodnosti bo trg pravnikov prenasi%en, zato lahko pride do ponovnega zapostavljanja $ensk.

5. MLA OL/TNO 7R/STO7NI.TVO

4.1. &R-NDI "L-D- LAD!L-&NI.K- D-LINK'-N0- ' SL!'-NI#I 3tatistike mladoletni&kih kaznivih dejanj ka$ejo, da sp(!,en !&se) '(ad!(e"ni,ke kri'ina(i@ "e"e $pada. Zna%ilnost mladoletni&ke kriminalitete postaja, da eden mladoletnik izvr&i ve% kaznivih dejanj in da se odkrije zelo malo teh kaznivih dejanj (npr. pretepanja so&ol*ev). <d tod izhaja znatna razlika med &tevilom kaznivih dejanj in &tevilom ovadb. 5endar t di &tevilo ovadb v zadnjem %as pada. 3t kt ra mladoletni&kih kaznivih dejanj ka$e, da so ta vedno bolj nevarna in vedno bolj nasilna. Fedalje bolj se pojavljajo napadi na $ivljenje in telo, ropi in roparske tatvine. 5endar po radnih statistikah mladoletni&ka kriminaliteta pada klj b vtis , ki ga dobimo iz medijsko napihnjenih primerov (npr. mor brezdom*a v =o&tanj ). Treba pa je vedeti, da s! $radne s"a"is"ike v ve(iki 'eri !dvisne !d ak"ivn!s"i p!(i2ije . Fe se npr. poli*ija ne kvarja z mamili (ker gre za zlo%in brez $rtve, ki ga nih%e ne prijavlja), bo poli*ijska statistika bolj&a klj b dr ga%nem dejanskem stanj . Led mladoletni&ko kriminaliteto prev(ad$jej! ka*niva dejanja *!per pre'!%enje (1()) ter ka*niva dejanja *!per %iv(jenje in "e(! . <stala kazniva dejanja se pojavljajo v pribli$no enaki meri kot pri odrasli kriminaliteti. 4.2. S$L!.N! ! 1R-DI&'I KA%-NSK-"A $RA'!S!D#A %A LAD!L-&NIKLladoletnika obravnava sodi&%e v primer , %e je ob %as storitve kaznivega dejanja starej&i od 1@ let. Fe je mlaj&i, ga obravnava ;enter za so*ialno delo, ki ne glede starost mladoletnikov obravnava t di vsa njihova odklonska dejanja, ki ne pomenijo kaznivih dejanj (beg od doma, prostit iranje, zloraba alkohola in drog, aso*ialno obna&anje). Terminolo&ko razlik jemo med naslednjimi kategorijami: (1) !"r!2i P mlaj&i od 1@ let; (2) '(aj,i '(ad!(e"niki P od 1@ do 1+ let, lahko se jim izre%ejo samo vzgojni ukrepi; (!) s"arej,i '(ad!(e"niki P od 1+ do 11 let, lahko se jim izre%ejo: 1) vzgojni ukrepi; 2) kazni (denarna kazen, mladoletni&ki zapor) s posebno temeljitvijo, zakaj ni mo$no izre%i vzgojnega krepa. V*)!jni $krepi so: (1) nezavods)i ' to so: 1) $k!r; 2) nav!di(a in prep!vedi P k m lativen krep, ki se lahko izre%e poleg dr gih; !) nad*!r Cen"ra *a s!2ia(n! de(!. (2) zavods)i ' to so: 1) v*)!jni *av!d; 2) prev*)!jni d!'; !) *av!d *a $sp!sa&(janje. M(ad!(e"ni,ki *ap!r traja !d 4 'ese2ev d! ? (e", lahko se izre%e zgolj za te$ja kazniva dejanja, za katera je odraslim storil*em mo$no izre%i zapor 9 let ali ve%. Za kazniva dejanja, 1+

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

za katera je za odrasle storil*e predpisana zaporna kazen !( let zapora, se lahko izre%e mladoletni&ki zapor do 1( let. 0osebnost zavodskih vzgojnih krepov je, da sodi&%e ne dolo%i njihovega trajanja, temve% se po&teva zgolj zgornja meja v #azenskem zakonik (ta za zavodske vzgojne krepe zna&a + mese*ev do ! leta), trajanje krepa pa je odvisno od njegovega speha. 0o Zakon o izvr&evanj kazenskih sank*ij (Z:#3) je vodstvo zavoda sodi&% dol$no vsakih + mese*ev poro%ati o mladoletnikovem napredk in m predlagati, kak&ne re&itve naj se zanj sprejmejo za naprej. Lladoletni&ki sodnik t di ob%asno obi&%e zavod in se pozanima o napredk mladoletnika. Fe je mladoletnik spe&no prevzgojen, se izda odlo%ba o prenehanj vzgojnega krepa. Trajanje mladoletni&kega zapora je vnaprej dolo%eno. 0ri nas imamo mladoletni&ki zapor v ;elj , kjer imamo lo%ena oddelka za polnoletne in mladoletne storil*e. 0osebne zgradbe za mladoletne zlo%in*e ne potreb jemo, ker se na leto izre%ejo zgolj 1 do ! kazni mladoletniA &kega zapora. ,ajbolj pogosto porabljani vzgojni krep je $k!r (v +() primerov). To je sme&no, ker kor nima nobenega %inka. Ckor se izre%e na seji senata, na kateri sodel jejo 1 sodnik za mladoletnike in 2 laika, ki imata izk &nje z mladoletniki ( %itelj, pedagog, vzgojitelj). Ckor se nato po&lje pisno na dom. Lladoletnik niti ni prisoten ob izrek kora, %eprav bi znatno bolj zalegla avtoriteta sodi&%a kot branje kora doma (ki nato zelo verjetno kon%a v smeteh, v strani&% ali v plamenih, opomba predavateljice). 0red letom 1EE9 smo imeli posebne dis*iplinske *entre, ki niso za$iveli v praksi. To so bili posebni organi, kamor so problemati%ni mladoletniki po &oli prihajali na pogovor. 5zgojni krep nadzora star&ev in ;3- ni $ival velikega za panja pri sodnikih. ,ovela #azenskega zakonika je leta 1EE9 vpeljala nav!di(a in prep!vedi, ki so v dolo%eni meri nadomestila kor. ,jihov obseg se pove% je. 0ove% je se t di obseg nadzorstva ;3-, ker ga je mo$no k m lirati z navodili in prepovedmi ter ker je vloga delav*a ;3- bolje dolo%ena v primerjavi s staro reditvijo. Ins"i"$" a("erna"ivne !&ravnave pomeni !d(!%i"ev ka*enske)a pre)!na. Fe mladoletnik po&teva navodila to$il*a, ne gre na sodi&%e. -r ga oblika odvra%anja je !ds"!p *adeve v p!ravnav!. "re za d!)!v!r 'ed '(ad!(e"ni@ k!' in !,k!d!van2e', ki ga vodi neodvisni poravnavale*. Fe le'ta obvesti to$il*a, da je poravnava spela, to$ile* ovadbo zavr$e. "lede na statistiko so poravnave pri mladoletnikih bolj spe&ne (+('>()) kot pri odraslih storil*ih (okoli 9()). ,e spe&nost poravnave je lahko posledi*a 1. nestrinjanja o&kodovan*a s poravnavo ali 2. neizpolnitve mladoletnikove dol$nosti. 5 3loveniji imamo 1 vzgojnih zavodov in 1 prevzgojni dom (Dade%e). 5e%ina vzgojnih zavodov je organiziranih v s"an!vanjski# sk$pina# ob stalni pomo%i strokovnjakov. Zavodi se razlik jejo po starosti mladoletnikov in po tem, ali je v okvir zavoda organizirana osnovna &ola. 5 nekaterih zavodih se morajo mladoletniki izobra$evati z naj zavoda. 0red novelo Z:#3 je vzgojni zavod lahko odklonil sprejem bolj problemati%nega mladoletnika z radno dik*ijo, da Bne sodi v kon*ept dela zavodaB. Tako je lahko pri&lo do sit a*ije, v kateri mladoletnika ni hotel sprejeti noben vzgojni zavod v 3loveniji. ,ovela Z:#3 je nalo$ila vzgojnem zavod , da mora sprejeti mladoletnika, ki je bil tja napoten, ne glede na to, kak&en je. 4./. 1R-DI&-' LAD!L-&NI.K-"A $RA'!S!D#A ' DR1"I( DR6A'A( 5 ve%ini dr$av je veljavljen t.i. dv!"irni sis"e', ki pomeni: (1) !dvra+anje !d pre)!na in :!r'a(ne)a p!s"!pka za manj problemati*ne mladoletni)e; (2) p!ve+evanje represije za nevarnej7a )azniva dejanja mladoletni)ov. 0ri nas glede na stabilnost mladoletni&ke kriminalitete ne zaostr jemo represije, temve% i&%emo alternative. 5 nekaterih dr$avah so vedli e(ek"r!nsk! nad*!r!vanje '(ad!(e"nik!v,

1>

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

ki nadome&%a zapor. :zkazalo se je, da se je ta krep za%el porabljati t di zoper mladoletnike, ki se jim si*er ne bi izrekla zaporna kazen. 5 Z-. so vedli t.i. boot +amps P tabore za problemati%ne mladoletnike, v katerih vlada zelo stroga voja&ka dis*iplina. Daziskave niso pokazale %inka, povratni&tvo pa je bilo *elo ve%je, ker se je v taborih izvajalo samo sistemati%no poni$anje brez streznega tretmana. 0oznamo t di krepe zoper vse mladoletnike, ki so poten*ialno nevarni. 5 nekaterih mestih Z-. so vedli poli*ijsko ro (hora legalis). Fe poli*ija mladoletnika zaloti z naj po 21. ri, morajo star&i pla%ati denarno kazen. Ta krep ni kaj prida za$ivel, %eprav se je za njegovo vedbo zavzemal predsednik ;linton. 0oznamo - '!de(a !&ravnavanja '(ad!(e"ni# pres"!pnik!v: (1) za7*itni7)i model obravnavanja ' mladoletni prestopnik se pojm je kot $rtev dr $benih razmer, ki ji je treba pomagati (tak&en model imajo v =vi*i in v skandinavskih dr$avah); (2) pravi*nostni 8punitivni9 model ' mladoletni prestopnik mora odgovarjati za svoja dejanja in biti strezno kaznovan. Tak&en model imajo predvsem v 5eliki 2ritaniji. 4.4. $RA'NA 1R-DI&-' !DDA#- ' %A'!D Or)an8 ki !d(!+aE ;enter za so*ialno delo sodi&%e Kje s! predpisani p!)!ji *a !d(!+anjeF ZZZ-D #Z (1EEE) 7! ka"ere' p!s"!pk$ se !d(!+aF splo&ni pravni postopek (ZC0) kazenski postopek za mladoletnike (Z#0)

?ahko se zgodi, da je oddaja v zavod odvisna od predhodnega vpra&anja (P storitev kaznivega dejanja). 3toritve kaznivega dejanja na%eloma ;3- ne more gotavljati sam, razen %e je ni mo$no gotoviti po Z#0. 5 tem primer ;3- odlo%a po splo&nem pravnem postopk , kar je neprimerno. 3porno je t di pravno varstvo mladoletnika. Lladoletnik nima pro*esne sposobnosti, zato so njegovi zakoniti zastopniki star&i. Fe gre za kolizijo med njihovimi interesi ter interesi mladoletnika, tem ;3- postavi kolizijskega zastopnika, kar je v praksi zelo redko. ,pr. star&i si $elijo, da gre problemati%en mladoletnik v zavod, mladoletnik pa si tega ne $eli, vendar ne more vlo$iti pravnega sredstva. ;3- sam za%ne postopek, vodi postopek in izda odlo%bo. To je sporno, ker gre za prin*ip Bkadija t $i, kadija s diB. 0ojavljajo se dvomi o nepristranosti ;3-. Cstrezna re&itev pri nas bi bila $ved&a dr$%inski# s!di,+, ki bi izdajala vse odlo%be, ;3- pa bi v postopkih sodeloval s strokovnjaki (psihoso*ialna pomo%). 4.:. NASIL#- ' .!LA( 8;21LL<IN";9 0o raziskavah naj bi bilo pri nas v osnovnih &olah strahovanih 2() %en*ev, 11,!) %en*ev pa naj bi bili strahoval*i. Cstrahoval*i se najpogosteje /ormirajo na podlagi telesnih lastnosti (bolj mo%ni). Lo$ne so ; reak2ije na nasi(je v ,!(a#: (1) nevidenje (Bto$i'babaB); (2) )aznovalno reagiranje; (!) nadzorstveno delovanje (de$ rni %en*i, bolj skrajna oblika pa je vedba varnostnikov ' to pomeni, da &ola Bvr$e p &ko v kor zoB, ker ne more opravljati svoje vzgojne / nk*ije). ,ovej&i pristopi v &olah zagovarjajo "renin)e aser"ivn!s"i, ki sk &ajo strahovane otroke na %iti, kako naj se postavijo zase (bolj bi pomagal trening borilnih ve&%inR), ter nasilne$e ozave&%ati, kako naj se v$ivljajo v dr ge (empatija). 0otrebno je hitro odkrivanje in reagiraA nje, nenasilna reak*ija ter sk pinska empatija. 5 praksi je to problem, ker %itelji ve%inoma %ijo, ne pa vzgajajo. 11

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

0ojavlja se t di nasi(je nad $+i"e(ji. 5e%inoma je verbalno ali pa vklj % je razne Bl mparijeB (npr. nastavljanje risalnih $eblji%kov na stol). ,ekaj %iteljev je bilo t di $e pretepenih.

?. A1OLICIONIZ/M
Aboli+ionizem je "e%nja p! !dpravi ne+esa. .boli*ionisti%ne perspektive se osredoto%ajo predvsem na smrtno kazen in droge. #azenski zakonik iz leta 1EE9 ve% ne vseb je smrtne kazni. Qe leta 1E1E je bil sprejet amandma k stavi 3D3, ki je odpravil smrtno kazen. Zadnja smrtna kazen je bila v 3loveniji izvr&ena leta 1E9>. 0o tej letni*i spada 3lovenija v sk pino de acto aboli*ionisti%nih dr$av. Z vstopom v 3vet 7vrope je bilo potrebno popolnoma %rtati smrtno kazen, ker slednjo prepoved je 7vropska konven*ija o %lovekovih pravi*ah (klj b tem pa je v 3vet 7vrope v%lanjena T r%ija, kjer se &e vedno izvaja smrtna kazen). T di v dr$avah 7C je smrtna kazen popolnoma prepovedana. Zadnje %ase se v 3loveniji pojavljajo represivni o%itki zaradi akt alnih primerov v medijih (#amenik, 0eriS, Lakoter). Fe bi pri&lo do re/erend ma, bi se ve%ina dr$avljanov verjetno izrekla za ponovno vedbo smrtne kazni. V *ve*i * dr!)a'i se bolj pogosto porablja izraz legaliza+ija mehkih (lahko t di trdih) drog. 0ogosto se omenja $s"an!vi"ev ".i. varni, sob, kjer bi se zasvojen*i lahko brez strah pred razkritjem vbrizgali drogo (heroin, kokain) z medi*insko neopore%nim sterilnim materialom ob prisotnosti zdravni&kega osebja. "lavna problema $ivanja drog sta 1. prevelik odmerek, ki povzro%i smrt $ival*a (BoverdoseB), in 2. nesterilnost (zato se z iglami prena&ata .:-3 in zaenkrat &e neozdravljivi hepatitis ;). 3misel tak&nega programa seveda ne bi bilo spodb A janje $ivanja drog, temve% *'anj,evanje ,k!de. Teoreti%ni problem predstavlja kon/likt s tren tno veljavno kazensko zakonodajo. 0o #Z je omogo%anje $ivanja mamil kaznivo dejanje. 7rv!"n! je a&!(i2i!ni*e' p!'eni( !dprav! *ap!r!v. 0ojavil se je v Z-. in #anadi, v 7vropi pa se je raz&iril na vse oblike nadzorstva z vidika kazenskega prava. .boli*ionisti so 2 vrst: (1) neskrajni a&!(i2i!nis"i ' zavzemajo se za re/orme, ki bodo kazensko pravo naredile bolj %inkovito in h mano; (2) skrajni a&!(i2i!nis"i ' $elijo odpraviti kazensko pravo nasploh. #azensko pravo naj bi bilo po njihovem mnenj v najbolj&em primer nekoristno, v najslab&em primer pa &kodljivo. #lj % do dr $benega so$itja naj bi bile nerepresivne metode, kot so sprava med storil*em in $rtvijo, od&kodnina in *ivilnopravne sank*ije. 5 1E1(. letih je aboli*ionizem kot gibanje za odpravo zaporov po%asi zamrl, ker se je v zaporih nahajalo vedno ve% zasvojen*ev in t j*ev. -o tak&nih zapornikov so mediji %edalje manj strpni, javno mnenje pa na njih ni ob% tljivo. :z tega se je razvila represivna :i(!*!:ija k!" naspr!"je a&!(i2i!ni*'a, po kateri mora biti zastra&evanje spe*ialno, veliko lj di mora biti zaprtih, zapori pa so n jno potrebni. 7na izmed vej aboli*ionizma zahteva t di *apr"je $'!&!(ni2. 5 dolo%enih pokrajinah :talije so se odlo%ili kiniti psihiatri%ne stanove zaprtega tipa. T di pri nas se po%asi kinjajo zaprte psihiatri%ne stanove ter njihove oskrbovan*e selijo v stanovanjske sk pine. A&!(i2i!nis"i+ne kri"ike ka*ensk!pravne)a sis"e'a delimo v @ kategorije: (1) moralne )riti)e ' ni moralno ravnanje, s katerim nekom povzro%amo trpljenje, da bi s tem vplivali na dr ge (skratka: )enera(na preven2ija je ne'!ra(na); (2) pragmati*ne )riti)e ' kazensko pravo ne re& je dr $benih problemov, temve% jih samo krepi in stvarja nove. ?j di zgolj izklj % je iz sk pnosti, zaradi stigmatiza*ije pa ponovno zagre&ijo kazniva dejanja. To dokaz jejo stopnje povratni&tva. Fe en %len prek p%evalske verige spravimo zapor, se ga nadomesti v enem dnev , kar ka$e na veliko ne %inkovitost tak&nih sank*ij.

1E

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

(!) pravi*nostne )riti)e ' kazensko pravo se posve%a samo lj dem, ki so $e tako ali tako na rob dr $be. 5 zaporih v Z-. je najve%ji dele$ %rn*ev in t j*ev. Dazlog za to naj bi bila stro$ja obravnava, pregon in sojenje tak&nih lj di, ne pa dejansko stanje. <bstaja t di kriminal belih ovratnikov, ki pa ga je te$ko preganjati, saj si lj dje na visokih polo$ajih krijejo hrbet ' %e pa jih odkrijejo, razpolagajo s sredstvi za najem najbolj&ih odvetnikov. Led lj di na rob dr $be v 3loveniji sodijo: 1) $omi ' nekateri menijo, da so pripadniki romske sk pnosti zares pod stro$jo kontrolo, vendar radne statistike tega ne ka$ejo. 2) ljudje% ki so po narodnosti iz biv#ih jugoslovanskih republik (Bj $njakiB, B%e/ rjiB, B%ap*iB) ' statistike ka$ejo, da kriminalitete med njimi ni ve% kot obi%ajno, vpra&anje pa je, kaj vpliva na negativno javno mnenje. (@) vi)timolo7)e )riti)e ' kazensko pravo je preve% smerjeno v obravnavanje storil*ev, pri %emer pozablja na potrebe $rtev, ki bi jih bilo potrebno vklj %iti v pro*es kaznovanja storil*a. <dvzem prostosti je ve%ji problem pri $enskah kot pri mo&kih, predvsem zaradi dr $inskih obveznosti. .boli*ionisti bi radi kinili zapore, pri %emer ne trdijo, da se zavzemajo za dr $bo brez nadzora. #azenske sank*ije bi nadomestili s *ivilnopravnimi krepi (dogovarjanji med $rtvijo in storil*em). ,ajbolj nevarne storil*e bi zaprli v karan"ene, ki bi bile v bistv zapori (v tem je pre*ej&nja nedoslednost aboli*ionisti%nih teorij), vendar bi bil to zelo izjemen krep. 3toril*e, ki so povzro%ili &kodo in se z $rtvijo niso pripravljeni pogajati, bi zaprli v d!(%ni,ke *ap!re, od koder bi jih sp stili &ele, ko bi bili pripravljeni pla%ati &kodo. Tak&ne zamisli izgledajo nekoliko bizarne. Kri"ike skrajnem aboli*ionizm o%itajo 1. naivnost, 2. topi%nost, !. nepoznavanje, kako / nk*ionira kazenskopravni sistem, in @. nepoznavanje, kako / nk*ionira dr $ba. ,eskrajni aboli*ionisti trdijo, da prebivanje v zaporih ne sme biti razlog za dodatno &ikaniranje v dr $bi.

4. UR/ IT/V ZA7OROV V SLOV/NIJI

7ravni viri, ki rejajo delovanje zaporov v 3loveniji, so: Zak!n ! i*vr,evanj$ ka*enski# sank2ij (Z:#3, 2(((); 7ravi(nik ! i*vr,evanj$ ka*enski# sank2ij (0:#3); #i,ni redi posameznih zaporov; Ka*enski# *ak!nik ' vseb je zgolj nekaj skopih dolo%b glede ravnanja z zaporniki in pogojnega odp sta. Z:#3 ne rejajo samo izvr&evanja zapornih kazni, temve% t di izterjavo denarnih kazni ter izvr&evanje vzgojnih krepov. 5 3loveniji so naslednji zapori: (1) *ap!r na !&$ ' namenjen je zapornikom iz vse 3lovenije, ki prestajajo zaporno kazen, dalj&o od 1,9 leta (Bdolgoproga&iB); (2) *ap!r na I)$ ' namenjen je vsem $enskim zaporni*am v 3loveniji; (!) *ap!r *a '(ad!(e"nike v Ce(j$; (@) *ap!r R!)!*a Mari&!r ' zapor odprtega tipa, namenjen je povzro%iteljem prometnih nesre% s smrtnim izidom, ki si*er niso kriminal*i: (9) *ap!r v Lj$&(jani; (+) *ap!r v Mari&!r$; (>) *ap!r v Ce(j$; (1) *ap!r v K!pr$. 5sako okro$no sodi&%e ima praviloma posebne prostore za izvr&evanje pripora.

2(

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

7!s"!pek pres"ajanja *ap!rne ka*ni je naslednji. <kro$no sodi&%e pravnomo%no obsojeA nega pozove na prestajanje zaporne kazni. 0ri tem se po&tevata vrsta in te$a kaznivega dejanja. Fe se obsojeni prostovoljno odzove poziv , m zapor povrne potne stro&ke. Fe se ne odzove poziv , sledi prisi(na prived&a. 0redsednik okro$nega sodi&%a lahko odlo%i, da se izvr&itev kazni odlo$i. Dazlogi za to so 1. bolezen, 2. smrt v dr $ini, !. kone* &olanja, @. opravljanje izpita, 9. nega otroka, mlaj&ega od 1 leta (samo za $enske), +. zadnjih 9 mese*ev nose%nosti (samo za $enske), >. slabo so*ialno stanje otroka. :zvr&itev kazni se praviloma odlo$i za ! mese*e, najve% za 1 leto zaradi nege otroka. Spreje'n! !&d!&je traja do !( dni. Cpravnik zapornik (Bbr * B) dolo%i poseben re$im (omejitev gibanja in omejitev stikov z dr gimi). 3trokovno osebje se mora v tem %as spoznati z obsojen*em, da m lahko odredi strezen tretman. &retman je vsak! s"r!k!vn! $"e'e(jen! !&ravnavanje8 da se p!sa'e*nik$ !'i(ij! :i*i+ne8 psi#!(!,ke in s!2ia(ne "e%ave. 5sak obsojene* ima lasten program obravnave. Tretman je zapornikova pravi*a, ki jo lahko sprejme s podpisom ali pa zavrne, ker gre po njegovem mnenj za nedop sten poseg v njegovo osebnostno s/ero. Zapornika je treba seznaniti s posledi*ami nepodpisa, ki so v odsotnosti godnosti (nima prostih izhodov, vikendov, itd). Zato je te$ko govoriti o tretman kot pravi*i. 5e%ina zapornikov se zato gre Bterapevtsko igroB ' pretvarjajo se, da sodel jejo s terapevti. e(! *ap!rnik!v pri nas ni !&ve*n!. Fe zapornik $eli delati, m mora zavod to omogo%iti. -elo zapornikov je p(a+an!. Fe zapornik dela polni delovni %as, ima vse pravi*e iz dela (zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in so*ialno zavarovanje, dop st v trajanj 11 do !( dni). C$ivanje dop sta dolo%i pravnik. -op st se lahko izrabi v dveh delih, izmed katerih mora en del trajati najmanj 12 dni. 0restaja se praviloma z naj zavoda. Fe to ni mo$no, se dop st prestaja v posebnih prostorih zavoda za zabavo. <snova za pla%o zapornika je 29) pla%e za zaposlene v dr$avnih organih. -el denarja se daje na banko, s %imer se zapornik zagotovi nekaj sredstev ob odhod , del lahko zapornik porabi sproti, del pa se prispeva za oskrbo zavoda. ,a -ob zaporniki sk paj s *ivilisti delajo v proizvodnji gasilske opreme. Zavod lahko organizira t di de(a i*ven *av!da, ki jih pravnik praviloma dovoli v zadnjih + mese*ih prestajanja kazni (izjemoma lahko t di prej, %e se zapornik lepo obna&a). 0oleg rednega dela lahko zapornik do 2 ri dnevno opravlja t di ra*na v*dr%eva(na de(a na p!s(!pji# *av!da. 7ri *ap!rni# ka*ni#8 kraj,i# !d 4 'ese2ev8 *a ka*niva dejanja8 s"!rjena i* 'a(!'ar@ n!s"i8 (a#k! *ap!rniki #!dij! v s($%&! in %ivij! d!'a8 v *ap!r pa pridej! (e na de(a pr!s"e dneve. Zapornik si lahko neomejeno dopis je s svojo dr $ino. < dopisovanj z dr gimi lj dmi odlo%i pravnik zapora. Zagotovljena je "ajn!s" d!pis!vanja. ,adzor je dop sten le v primer , %e obstaja s m, da se z dopisovanjem v zavod vna&ajo nedovoljeni predmeti (npr. droga). 5 tak&nih primerih se pisma odpre v prisotnosti zapornika, brati pa se ga ne sme. -G "edensk! lahko zapornika !&i,+ej! !%ji dr$%inski +(ani . < obiskih dr gih oseb odlo%i pravnik, ki t di dolo%i re$im obiskovanja in nadzor. Zapor na -ob ima znamenito garsonjero za intimne stike med zaporniki in obiskoval*i. Lobilni tele/oni so prepovedani, obiskoval*i jih morajo oddati na re*ep*iji. U)!dn!s"i se podelijo: za aktivno prizadevanje v procesu tretmana; za vestno spo#tovanje hi#nega reda. Cgodnosti !&se)aj!: obiske v bolj&ih pogojih (podalj&an obisk, nenadzorovan obisk, obisk z naj zavoda); izhod v spremstv radne osebe; prost izhod do @1 r; 21

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

izraba > dni nepla%anega dop sta. 5%asih je bil sistem obrnjen. Zapornik je imel na za%etk vse godnosti, nato pa so m jih postopoma odvzeli. 3edaj si mora zapornik vse godnosti zasl $iti. Za dis*iplinske prestopke je predpisana dis2ip(inska ka*en. "lede na te$o dis*iplinskih prestopkov se porabljajo naslednje dis*iplinske kazni: razporeditev na dr go delo (za %as najve% ! mese*ev); omejitev podeljevanja godnosti; sa'i2a (najve% 21 dni ob pravi*i do dela, najve% 1@ dni brez pravi*e do dela ' v vsakem primer je zapornik pravi%en do 2 r gibanja na prostem). -is*iplinsko kazen izre%e dis*iplinska komisija na glavni obravnavi, na kateri je zapornik lahko prisoten. Lo$na je t di prito$ba. Znotraj Linistrstva za pravosodje obstaja poseben organ v sestavi, ki se imen je Uprava *a i*vr,evanje ka*enski# sank2ij. 5sakem zapor na%el je $pravnik. :z letnih poro%il je o%itno, da se v zaporih pove% je poraba prisilnih sredstev (g mijevka, posebej iz&olani psi). Dazlogi za to so 1. ve%je bele$enje porabe prisilnih sredstev, 2. nasilnej&i zaporniki in !. ogro$eni pazniki. Fe stori zapornik *n!"raj *av!da ka*niv! dejanje z zagro$eno denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do 1 leta, se ne spro$i kazenski postopek, temve% se obravnava kot dis*iplinski prestopek. 5 tem primer se lahko izre%e kazen do !( dni sami*e. Fe zapornik posk &a zbe$ati iz zapora, se lahko za njim strelja z g mijastimi naboji. #lasi%ni pobegi iz zaporov so v 3loveniji zelo redki. Zaporniki, ki $elijo pobegniti, se ponavadi ne vrnejo iz prostega izhoda. 7a*nik v *ap!r$ mora izpolnjevati ; p!)!je: (1) konana srednja #ola; (2) ni bil nikoli obsojen za kaznivo dejanje% ki se preganja po uradni dolnosti; (!) strezne psiho izine sposobnosti. 0aznik mora opraviti p!se&en i*pi", ki se ga obnavlja vsakih 9 let. 3amskih sob v na&ih zaporih skoraj ni (razen v novem zapor v #opr ). "re za godnost, ki jo zapornik lahko pridobi &ele po dalj&em %as . 5 sk pnih sobah naj ne bi bilo ve% kot 1 lj di. Za zasebnost imajo zaporniki v sk pnih sobah na voljo posebne omare. 5 samske sobe pa so name&%eni zaporniki, ki so nevarni ali ogro$eni (npr. Letod Trobe*).

3. VIKTIMOLOGIJA
'i)timologija je veda (znanostO), ki pre$+$je ka*niva dejanja * vidika nji#!vi# %r"ev . 5iktimologija se vse bolj osamosvaja od kriminologije kot mati%ne vede. Za pionirja viktimologije velja 9ans v!n 9en"i), ki je zaradi na*izma iz ,em%ije emigriral v Z-. in leta 1E@1 izdal knjigo BT#e Cri'ina( and 9is Vi2"i' B (zlo%ine* in njegova $rtev). 0rvi pa je izraz BviktimologijaB porabil .meri%an Lendelsohn. 5iktimologija se ni razvila zgolj zaradi na*isti%nih grozot, temve% zaradi ideolo&kega razvoja kazenskega prava. Zanimanje za kazniva dejanja se je od pravnega vidika obrnilo k dejanA skem vidik , zato je v ospredje stopila t di $rtev kaznivega dejanja. 5 novem vek se kazensko pravo od 2oga (2o$ja sodba) obrne k ideji o dr $beni pogodbi, na kateri temelji klasi%na kriminologija. Z dr $beno pogodbo se odpovemo del svojih naravnih pravi* v korist / nk*ioniranja *elotne dr $be. Tako je ;esare 2e**aria trdil, da zlo%in* ne moremo odp stiti kaznivega dejanja, %e m ni odp stil t di o&kodovane*. ;esare ?ombroso pa je trdil, da je zlo%ine* biolo&ko zaostalo bitje, za katerega je izvr&evanje kaznivih dejanj nekaj naravnega. To je danes prese$eno. #riminalna biologija si*er lahko do dolo%ene mere pojasnj je kriminalno vedenje nekega posameznika, ne more pa pojasniti *elotnega obsega kriminalitete v dr $bi.

22

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

T di religiozne in so*ialne razlage kriminalnega vedenja niso bile povsem primerne za temeljevanje kazenskopravne represije. ?e'ta je svoj glavni razlog na&la v trpljenj $rtve kaznivega dejanja. 0rek viktimologije je kazensko pravo odkrilo posebej ranljive sk pine, kot so otro*i in $enske kot $rtve dr $inskega in spolnega nasilja, manj&ine, odrinjene dr $bene sk pine (s bk lt re, npr. narkomani, mladoletni delinkventi, prostit tke), itd. :denti/ika*ija s trpljenjem $rtev kaznivih dejanj je visoka. Znans"veni 2i(ji vik"i'!(!)ije so: (1) pre$+i"i razse=nosti )aznivega dejanja8 k!" )a ra*$'e %r"ev; (2) o+eniti nevarnost <verje"n!s"=8 da nekd! p!s"ane %r"ev; (!) ovrednotiti 7)odo (materialno in d &evno), ki j! $"rpi %r"ev (npr. kaj se zgodi z $rtvijo spolne zlorabe v otro&tv %ez 1(, 2(, !( let); (@) preu*iti odziv o)oli+e na dejs"v!8 da je nekd! %r"ev (odziv najbli$jih ' dr $ine in prijateljev, odziv dr $be kot *elote, odziv dr$ave in kazenskega pravosodja) ' odziv okoli*e pogosto dodatno viktimizira $rtev, saj se kvarja s tem, koliko je $rtev prispevala h kaznivem dejanj (npr. $enska pri posilstv ), zato se viktimologija s tega podro%ja postopoma mika; (9) preu*iti odnos med storil+em in =rtvijo <pred ka*nivi' dejanje'= ' s tega vidika je zanimiv t.i. Bbattered wi e syndromeB (sindrom pretepene $ene), pri katerem $ena, ki jo je dalj %asa pretepal ali spolno zlorabljal mo$, le'tega mori ali h do telesno po&kod je. 5iktimologija prestopa raven opisnosti (deskriptivnosti) in sk &a delovati t di normativno (preskriptivno). 5iktimologi nastopajo t di kot *as"!pniki pravi2 %r"ev ka*nivi# dejanj . Tak&no delovanje se je razvilo predvsem v angloameri&kem pravnem sistem v 1E+(. letih. Or!dja in 'e"!de vik"i'!(!)ije so predvsem vik"i'i*a2ijski pre)(edi. 0ri njih se splo&no ali posebej izbrano pop la*ijo povpra&a, %e so bili ali se bojijo, da bodo viktimizirani (P $rtve kaznivega dejanja). ,ajbolj obse$na &t dija na tem podro%j je bila &nternational victim survey, ki jo je naprej izvajal :n&tit t za kriminologijo, nato pa zaradi tehni%ne zahtevnosti prevzel -r$avni rad za statistiko (ob strokovni podpori :n&tit ta za kriminologijo). 5 ?j bljani in Laribor je bilo viktimiziranih !9) lj di, v #ranj 29), v manj&ih slovenskih mestih pa zgolj 19). Z viktimiza*ijskami pregledi $)!"!vi'!8 k!(ik! ve+ ka*nivi# dejanj se s"!ri na $radne s"a"is"ike, in !dkriva'! "e'n! p!(je kri'ina(i"e"e. 3eveda pa so rez ltati pre*ej pribli$ni. 0osebne sk pine pre %evanja zajemajo: dr $ine kot $rtve dr $inskega nasilja, invalide, otroke, $enske kot $rtve spolnih kaznivih dejanj (npr. Bdate'rapeB, posilstvo na prvem zmenk ). Re(evan"na ,k!da v !kvir$ vik"i'!(!)ije zajema: (1) )lasi*na +ivilnopravna 7)oda: 1) pre'!%enjska ,k!da; 2) nepre'!%enjska ,k!da: 1. telesne boleine; 2. du#evne boleine; !. strah. (2) izguba ob*ut)a varnosti in sposobnosti za =ivljenje; (!) izguba dostojanstva; (@) izguba ob*ut)a mo*i in ob*ut)a nadzora nad lastnim =ivljenjs)im )rogom in doga> janjem (ob% tek, da Bni ve% vse v red B, Bstvari niso ve% pravB, Bstvari niso ve%, kot bi morale bitiB). Od*iv dr$%&e na vik"i'i*iran!s" je obi%ajno so% ten. <koli*a je po darjeno ob% tljiva. 5 zahodni dr $bi je pogosto prisoten t.i. )ult =rtve P ljudje se (neupravieno) poistovetijo s tem% da so rtev neesa (dr$avne zarote, poli*ije, golj /ije, nepo&tenosti, zatiranja, zapeljevaA nja, rev&%ine, slabih razmer, kr te sode) in (upravieno) domnevajo% da bo zato odziv okolice

2!

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

bolj#i. # lt $rtve je &e posebej prisoten v 3loveniji. 3loven*i so radi $rtve, v tem $ivajo in pretiravajo. # lt $rtve se pogosto zlorablja v politi%ne namene ter za predvolilni boj (npr. 3rbi smo $rtve Bmednarodne zarote za razpad I goslavijeB, Bhrva&ke in bosanske agresijeB, BalbanA skega na*ionalizmaB, Bislamskega terorizmaB, B,atovih zlo%inskih napadovB, itd, .meri%ani smo $rtve Bglobalnega terorizmaB, Bislamskih ekstremistovB, Bkom nisti%ne zaroteB, BbodoA %ega napada z oro$jem za mno$i%no ni%evanjeB, Bevropske arogan*eB, Bkitajske te$nje po svetovni prevladiB, itd). 0o dr gi strani pa nekateri lj dje n!+ej! &i"i !&ravnavani k!" %r"ev (npr. Bpozabi, da sem invalidB, Bno%em se spominjati tega, kar se mi je zgodiloB). 5 dr $bi obstajajo )i&anja *a *ase&n! p!'!+ %r"va' ka*nivi# dejanj: svetovalni*e, krizni *entri, *entri za pomo% $rtvam kaznivih dejanj, 3<3 tele/oni, varne hi&e, materinski domovi). ,a dr gi strani obstajajo javne !&(ike p!'!+i: (1) inva(idsk! *avar!vanje (invalidska pokojitev); (2) sk(adi *a p!'!+ %r"va' ka*nivi# dejanj D sprva so se razvili v angloameri&kem sistem (prvi na ,ovi Zelandiji) v 1E+(. letih. 0ogosto je kriterij za pridobitev pomo%i, da gre za $rtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja. -o pomo%i so v%asih pravi%eni t di svoj*i. 5 1E1(. letih je bila sprejeta #onven*ija 3veta 7vrope o povra%il &kode $rtvam naklepnih kaznivih dejanj. #ot kriterij je pogosto predpisana s$&sidiarn!s" P $rtev kaznivega dejanja dobi povrnjeno le &kodo, ki je ne povrne zavarovalni*a. 0ri nas je tak&en sklad predvidel Zakon o kazenskem postopk iz leta 1EE9. 5 kolikor storile* kaznivega dejanja v sklad vpla%a dolo%eno denarno vsoto in o&kodovane* sogla&a z odlo$enim pregonom, dr$avni to$ile* pogojno odlo$i pregon ali zavr$e ovadbo in odstopi od pregona (novela Z#0 iz leta 1EEE). ?o%imo - sk$pini vik"i'!(!,ki# )i&anj: (1) prva sk pina trdi, da je (zaradi trpljenja $rtev) "re&a p!!s"ri"i ravnanje s s"!ri(2i; (2) dr ga sk pina trdi, da se s"!ri(2i sp(!# ni "re&a $kvarja"i8 ra*en +e "! i*&!(j,a p!(!%aj %r"ve. Zagotoviti je treba krepe, ki bodo neposredno pomagali $rtvam (npr. odstranitev nasilne$a iz stanovanja). 5 3loveniji spadamo ($al) v prvo sk pino. Tako smo zaostrili kazni za spolne delikte, z $rtvami pa se nismo kaj prida kvarjali. 5 okvir kazenskega pravosodja so mo$ni razli%ni !d*ivi dr%ave: (1) na p!dr!+j$ ka*enske)a 'a"eria(ne)a prava ' opozoriti je treba na 2 instit ta: 1) privolitev o#kodovanca izkljuuje protipravnost kaznivega dejanja ' to zagovarja nem&ka doktrina, medtem ko so doktrine mediteranskih dr$av (Hran*ija) izrazito proti. "re bolj za vpra&anje narodnega d ha kot za teoreti%no razpravljanje. ,arodi, ki imajo veselje do $ivljenja, nasprot jejo tem instit t , morbidni narodi pa ga podpirajo. 0ri nas nem&ko doktrino zagovarja do*. dr. -amjan #oro&e*. 5endar t di ,em*i ne pristajajo na eks*ese. ,ajbolj skrajen, bizaren in d &evno bolan primer je bil, ko je o&kodovane* dal oglas na internet, da bi bil rad pojeden. ,a oglas se je odzval storile*, ki je nato o&kodovan* na njegovo $eljo pojedel genitalije pri $ivem teles , pri %emer je o&kodovane* izkrvavel do smrti. Fe bi doktrino privolitve o&kodovan*a spo&tovali dosledno, tak&no dejanje sploh ne bi bilo protipravno. To pa je seveda nesprejemljivo. 2) kazenski zakonik doloa% da se nekatera kazniva dejanja preganjajo na predlog ali na zasebno tobo ' pregon je torej odvisen od ini*iative o&kodovan*a. (2) v ka*enske' p!s"!pk$: 1) empatija v organih odkrivanja in pregona ' v 7C jo dolo%a <kvirna direktiva o $rtvah, ki vseb je dolo%be o tem, kako je treba z $rtvijo ravnati na poli*iji, kako jo zasli&evati in kako ji prepre%iti stik z obdol$en*em. 0ri nas to po&tevamo pri otro*ih in $rtvah spolnega nasilja. Te dolo%be pa prihajajo v kon/likt z 7vropsko konven*ijo

2@

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

o %lovekovih pravi*ah, ki obdol$en* zagotavlja pravi*o do soo%enja z obremenilno pri%o. 5 Z#0 je to zaenkrat slabo rejeno. 2) neposredno nastopanje rtve v kazenskem postopku ' $rtev naj bi nastopala kot enakopravna stranka ali vsaj kot stranski intervenient. ,aj bi imela pravi*o postaviti zahtevek ter zastavljati vpra&anja. 5 angloameri&kem pravnem sistem poznajo t.i. victim impact statements. To pomeni, da $rtev pred sodi&%em pove, kako zelo trpi zaradi storjenega kaznivega dejanja. To zelo kritizira, ker tako prihaja do ter*iarne viktimiza*ije (glej nadaljevaA nje). !) sodelovanje rtve pri izvr#itvi sankcije ' to je nekoliko bizarno. 5 Teksas imajo sorodniki morjenega pravi*o sp stiti ro%i*o, ki sp sti elektriko na elektri%ni stol ali smrtonosni plin v plinsko komoro, ter lahko pri tem gledajo, kako obsojene* mira. Z moralnega in eti%nega vidika je to skrajno sporno, kazenskopravno gre v bistv za naklepni mor. 3p st ro%i*e naj bi bil po novem zgolj simboli%en, ker ro%i*a ni ve% povezana z mehanizmom za smrtitev (elektriko ali plin sp stijo pazniki po tem, ko vidijo, da je ro%i*a sp &%ena ' %e ni sp &%ena, ker so sorodniki obsojen* simboli%no odp stili, pa j sp stijo prav tako, v bistv je vseeno). ,ajbli$je tem pri nas je, %e je k!" sank2ija d!(!+ena p!vrni"ev ,k!de !,k!d!@ van2$. 5 tem primer !,k!d!vane2 s!de($je k!" &ene:i2iar . Tak&na sank*ija se ve%inoma porablja pri mladoletnih storil*ih. 0oznamo ; s"!pnje vik"i'i*a2ije: (1) primarna vi)timiza+ija ' nastopi !& s"!ri"vi ka*nive)a dejanja, obsega $rtvine boleA %ine, trpljenje in strah; (2) se)undarna vi)timiza+ija ' pomeni ne$s"re*en !d*iv !k!(i2e p! s"!ri"vi ka*nive)a dejanja, obsega neraz mevanje, zasmehovanje in o%itke, da je $rtev sama prispevala h kaznivem dejanj ; (!) ter+iarna vi)timiza+ija ' pomeni *(!ra&! %r"vine)a "rp(jenja *a d!se)! neki# 2i(jev . 3odi&%e $rtvino trpljenje izrabi za strogo kaznovanje storil*a, novinarji za izbolj&anje gledanosti raznih oddaj (2@ r, Trenja), politiki pa za nabiranje predvolilnih to%k.

0. R/STORATIVNA <O1NAVLJALNA= 7RAVI>NOST

"re za kazenskopravni kon*ept, ki se je razvil v angloameri&kem pravnem sistem . 3kozi zgodovino med seboj tekm jeta 1. re"ri&$"ivn!Dpravi+n!s"na k!n2ep2ija ter 2. preven2ijsk!Dprepre+eva(na k!n2ep2ija. Detrib tivno'pravi%nostna kon*ep*ija pomeni, da je treba na kriminaliteto reagirati s povra%iA lom, *(! je "re&a p!vrni"i * *(i' , storile* mora pla%ati svoj (moralni) dolg dr $bi. 0ri tem ni bistveno, kak&ne posledi*e bo tak&na reak*ija imela za prihodnost, bodo%i obseg kriminala nas sploh ne zanima. -r $bi, ki ji storile* dolg je, v prihodnosti tako ali tako ne bo. Detrib tivno'pravi%nostna kon*ep*ija pomeni, da '!ra !&s"aja"i s!ra*'erje 'ed dejanje' in ka*nij!. Loderna izpeljava tega na%ela je t.i. pravi+ni,ki '!de(, ki je vzniknil v 1E1(. letih. :zkazalo pa se je, da razni tretmani ne del jejo. Znani ameri&ki kriminolog Lartinson je napisal esej, v katerem je zatrjeval, da Bpri kvarjanj z delinkventi ni% ne del jeB. 3ledil je %inek domin ter spet se je za%elo po darjati sorazmerje med dejanjem in kaznijo. ?e'to se v angloameri&kem pravnem sistem zagotavlja prek t.i. Bsentencing guidelinesB, ki pomenijo na"an+en !pis ka*n!vanja )(ede na !k!(i,+ine ka*nive)a dejanja (narava in vrsta kazniA vega dejanja, dejstvo, ali ga je storile* storil prvi% ali ga je ponovil, itd). 0reven*ijsko'prepre%evalna kon*ep*ija se kvarja s prepre%evanjem kriminalitete v prihodA nosti. 2istvo je preven2ija, ki je lahko: generalna preven+ija ' vse lj di se odvra%a od kriminalitete. ?ahko je:

29

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

ne)a"ivna generalna preven*ija (Z-. in 5elika 2ritanija) ' temelji na strah pred kaznijo (po darja se predvsem pri kaznivih dejanjih, ki so malum prohibitum P slaba zato, ker so prepovedana, to so piratsko presnemavanje *d'jev, prometni prekr&ki, zloraba borznih in/orma*ij, vdori v za&%itene ra% nalni&ke sisteme, itd); M p!*i"ivna generalna preven*ija (,em%ija) ' krepitev ob% tka pripadnosti neki normi preko kazenskopravnega aparata, npr. Bto dejanje je pa res nekaj nagn snega in ga jaz ne bom nikoli storilB (po darja se predvsem pri kaznivih dejanjih, ki so malum in se P slaba zato, ker so slaba sama po sebi, to so mor, posilstvo, pedo/ilija, telesne po&kodbe, rop, tatvina, itd). spe+ialna 8individualna9 preven+ija ' storil*a se odvra%a od ponovne storitve kaznivega dejanja. Lo$na je kot: M *as"ra,evanje (npr. razmere v zapor so tako grozne, da se storile* pod nobenim pogojem no%e vrniti tja); M !nesp!s!&i"ev (inkapacitacija) ' mo$na je kot: smrtna kazen; dosmrtna jea; kastracija pedo ilov in posiljevalcev; bolj ne%love&ke metode v totalitarnih re$imih: lobotomija, pranje mo$ganov, privzgojitev pogojnega re/leksa gn sa na nasilje (v /ilm ;lo*kTork <range); varnostni ukrepi: Madison Law v Z-., ki zapoved je obvezno razkritje pravnomo%no obsoA jenega pedo/ila, ki se po prestani kazni preseli v neko sosesko; prepoved kandidiranja na volitvah; odstranitev t j*a iz dr$ave. M "re"'an ' z dolo%enimi metodami sk &amo spremeniti delinkventno ravnanje in d &evnost storil*a, tretman lahko meji na onesposobitev (kitajski in r ski sistem prevzgoje prek trdega dela in ideolo&ke indoktrina*ije), lahko je t di bolj blag. ,asprotniki tretmana trdijo, da tak&no ravnanje ni primerno niti za $ivali, zagovorA niki pa trdijo, da bolj&ih alternativ ni ter da je tretman &e vedno bolj&i od zastra&eA vanja, smrtne kazni, kastra*ije in podobnih BmetodB. 5sak kon*ept je imel Bsvojih pet min t slaveB. -olo%ene kon*epte je mo$no zdr $iti. 3mrtna kazen je idealna zato, ker zdr $ je negativno generalno preven*ijo in onesposobitev. <dgovor na krizo obeh kon*eptov v 1EE(. letih je !&nav(ja(na pravi+n!s". Temelji na ideji, da se pri !&ravnavi ka*nive)a dejanja ses"anej! vse s"ranke8 ki ji# ka*niv! dejanje *adeva8 se p!)!v!rij! ! p!s(edi2a# in se d!)!v!rij! *a pri#!dn!s". 5 praksi naj bi se torej sestala storile* in $rtev ter predelala vsebino kaznivega dejanja. Qrtev naj bi povedala, kako trpi in kaj od storil*a pri%ak je, storile* pa pove svojo verzijo dogodka in kak&ne okoli&%ine so ga v to pripeljale. ,ato se izvede p!ravnava 'ed s"!ri(2e' in %r"vij!. 5 3loveniji je najve% poravnav v kazenskem postopk glede na 1((.((( prebival*ev v 7vropi. T je treba povedati, da je kaznivih dejanj $e tako ali tako malo, v statistiko pa se vr&%ajo t di otro*i, mlaj&i od 1@ let. Fe te od&tejemo, smo po dele$ kaznivih dejanj, ki se kon%ajo s poravnavo, v 7vropi na 2. mest , takoj za ,orve&ko. 0oleg tega imamo najmanj&e &tevilo zapornikov na 1((.((( prebival*ev v 7vropi. (#lj b tem , da povpre%en kazenski postopek v 3loveniji traja kar 2 leti in > mese*ev, se lahko pohvalimo s sorazmerno %inkovito kazenskoA pravno reditvijo. 0ro/esor 7ser iz :n&tit ta LaU 0lan*k v Hreib rg , najve%jega in&tit ta za primerjalno kazensko pravo v 7vropi, *elo trdi, da bi se morala ,em%ija pri dolo%anj kazni zgledovati po 3loveniji.) 2istvene ra*(ike 'ed !&nav(ja(n! pravi+n!s"j! in k(asi+n! re"ri&$2ij!: (1) opredelitev )aznivega dejanja ' izvedemo ga po 2 elementih:

2+

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

1) objektivni element ' kaznivo dejanje je dejanje, ki ga kot tak&no dolo%a kazenski zakonik, in ravnanje, ki povzro%i &kodo $rtvi ali dr $bi v *eloti; 2) subjektivni element ' kazenska odgovornost, interak*ija med dele$en*i, kompleksA nost. (2) postop)ovno obravnavanje ' najprej se gotavlja obstoj kaznivega dejanja, storil*a in kazenske odgovornosti, nato se gotovi kaj se je zgodilo, kak&na in kolik&na je o&kodoA vanost $rtve ter na kak&ne na%ine je mo$na odprava &kode (%e sploh je). 5 kon%ni /azi se posk &a vzpostaviti prej&nje stanje (od tod izraz Bobnavljalna pravi%nostB). Treba pa je po&tevati domnevo nedol$nosti in privilegij zoper samoobto$evanje. (!) poravnavanje ' namesto adversarnega postopka potekajo dialog, vzajemnost, posk s raz mevanja, po darja se odgovornost na obeh strankah (to ni n jno vedno pravilno). Fe tak&ne, bolj prijazne metode ne spejo, se gre v klasi%ni kazenski postopek. (@) )do je stran)a v postop)u ' v klasi%nem kazenskem postopk sta stranki dr$avni to$ile* in obto$ene* z zagovornikom (na okrajnih sodi&%ih ima le 1V+ obto$en*ev zagovornika), pri poravnavi naj bi imela osrednjo vlogo rtev in storilec , izjemoma lahko nastopa &e kdo kot stranski intervenient (npr. zastopnik dr $benih interesov), te$i se h tem , da stranke ne bi bile zastopane. (9) pote) postop)a ' postopek naj bi bil bistveno manj /ormaliziran. (+) razre7itev postop)a D v /ormalnem postopk so norme dane vnaprej v #Z. 0ostopek odgovarja na vpra&anje, ali je dejanje storil storile* in ali je storile* kazensko odgovoren. 3torile* je nato lahko opro&%en ali obsojen. 0ostopek je mono*entri%en. <dlo%itev sprejme neodvisna !. oseba (sodnik ali porota). 0ri postopk , ki zasled je na%ela obnavljalne pravi%nosti se n!r'e !&(ik$jej! sk!*i p!s"!pek. 0ri nasilj v dr $ini lahko prideta v po&tev t di terapija nasilne$a ali razveza, lahko se t di gotovi, da je $rtev kaj prispevala k dejanj . ,i mono*entri%nosti, bistven je d!)!v!r sa'i# s"rank p!d s$)es"ij! p!ravnava(2a. ,i pa poravnavale* tisti, ki odlo%a, bistvena je aktivnost storil*a in $rtve. (>) pojmovanje pravi*nosti ' klasi%ni kazenski postopek temelji na sorazmerj med kazniA vim dejanjem, krivdo in sank*ijo. 0ostopek, ki zasled je na%ela obnavljalne pravi%nosti, pojm je pravi+n! k!" "is"!8 kar d!je'aj! pravi+n! "ak! %r"ev k!" s"!ri(e2 . <bnavljalna pravi%nost je priro%en temelj za poravnavanje v kazenskem prav . "lavna razloga za vajanje obnavljanje pravi%nosti sta: (1) )i&anja *a p!'!+ %r"vi ' naj se $rtvi da aktivno vlogo stranke v postopk ; (2) esej Kon3li)ti )ot lastnina, ki ga je napisal n!rve,ki kri'in!(!) C#ris"ie. 3por pripada storil* in $rtvi. To je najprej kradla dr$ava, ker ji prina&a dohodek (denarne kazni, prisilno delo). 3%asoma je postalo izvr&evanje kazenskih sank*ij dra$je od koristi. Zato so kon/likt kradli pravniki (dobro pla%ani sodniki, dr$avni to$il*i, odvetniki), ki so si izmislili zapletene instit te, ki jih niti sami ne raz mejo in ne morejo porabljati. Zato je "re&a k!n:(ik" vrni"i s"!ri(2$ in %r"vi. Tehtna vpra&anja, ki se zastavljajo, so: kako je s pravnomo%nostjoO #ak&no je zadovoljstvo obeh strankO #aj storiti, %e si $rtev premisliO #aj storiti, %e je $rtev nenamerno oprostila storil* O 5 tak&nih primerih ima $rtev na voljo s!dn! i*p!d&ijanje p!ravnave. Fe $rtev zam di roke, nima na voljo nobenega sredstva. 5 3loveniji poli*ija letno zabele$i povpre%no >9.((( kaznivih dejanj. 1!.((( kaznivih dejanj obravnava to$ilstvo, obsodilnih sodb pa je >.((( do 1.((( letno (pribli$no 1()). Cspe&nost to$ilstva torej zna&a +(), na nekaterih sodi&%ih *elo komaj 29). Dazlog za to so t di dobri odvetniki. To je govor, da je represija ne %inkovita. .vstralski kriminolog J!#n 1rai"#Hai"e trdi, da je obnavljalna pravi%nost bolj %inkovita, ker "e'e(ji na "e!riji v)lju*evalnega sramotenja. 0o 2raithTait je vsako kaznovanje hkrati t di sramotenje (Bna storil*a ka$emo s prstomB). :zklj %evalno sramotenje nastopi, %e nekoga

2>

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

strpamo v zapor. 5klj %evalno (reintegrativno) sramotenje pa pomeni, da se storil* si*er o%ita njegovo dejanja, vendar se m hkrati da mo$nost za ponovno vklj %itev v dr $bo. To naj bi bilo bolj %inkovito. ,ajbolj pogosta p!s"!pka !&nav(ja(ne pravi+n!s"i sta: (1) poravnavanje ' lahko je: 1) neposredno ' poteka na istem prostor , kot se je zgodilo kaznivo dejanje, itd.; 2) posredno ' poravnavale* nastopa t di v vlogi sodnika. (2) dru=ins)e )on3eren+e (ang. amily group con erence) ' poznajo jih v angloameri&kih dr$avah, v 3kandinaviji in na ,izozemskem. ,ajdejo se storile*, $rtev in za njij pomembne osebe (dr $ina, vzorniki). 5 3loveniji dolo%a poravnavanje pri kaznivih dejanjih W 1+1.a Z#0. 0oravnava je mo$na pri kaznivih dejanjih z zagro$eno kaznijo do ! leta zapora ter za nekatera spe*i/i%na dejanja t di z vi&jo kaznijo. -r$avni to$ile* prejme ovadbo in odstopi zadevo v obravnavanje. 0oravnavale* je neodvisen in ne sme biti dr$avni to$ile*, lahko pa je pravnik. Fe je poravnava spe&na, dr$avni to$ile* ovadbo zavr$e. -o poravnave lahko pride t di med glavno obravnavo, kar je redkeje. 5 tem primer se postopek prekine. Cspe&nost poravnav je ni$ja kot v 7vropi in zna&a okoli 9(), pri mladoletnikih pa +('>(). Dazlogi za ne spe&nost poravnave so lahko zelo banalni (npr. obdol$en*a ni doma na naslov , ki ga je navedel ' najbolj pere% problem pri nas je nenavzo%nost). 0oravnavo je treba razlikovati od instit ta odlo$enega pregona.

I. M/RJ/NJ/ IN O1S/G KRIMINALIT/T/

0rvo vpra&anje, ki se zastavlja, je: *akaj kri'ina(i"e"! sp(!# 'eri'!O Meri"ve kri'ina(a na' p!ved!8 k!(ik! )a je. :z &tevilk lahko: (1) s)lepamo na 8ne9u*in)ovitost u)repov ' t je potrebna previdnost. 3prememba obsega kriminalitete ne pomeni n jno (ne) %inkovitosti krepov. <koli&%ine pove%anja kriminaA litete so lahko razli%ne. ?ahko gre npr. za pove%ano represivno dejavnost pri dolo%enih kaznivih dejanjih (najbolj pogosto pri drogah) in za ve%je bele$enje. 3topnja povratni&tva ni optimalen kazale* za presojo (ne) %inkovitosti zapora. 0osamezA nik je lahko individ alno povsem rehabilitiran, vendar postane povratnik, ko se vrne v svoje individ alno okolje. (2) na*rtujemo preventivne u)repe ' npr. pove%anje &tevila poli*istov v dolo%enih predelih mesta, da se prepre%i nasilni&tvo. <dprava smrtne kazni ni v ni%emer vplivala na obseg najte$je kriminalitete. (!) preverjamo ustreznost razli*ni, )riminolo7)i, teorij ' tak&en pristop so npr. porabili pri korela*iji dostopnosti do pornogra/ije in &tevil spolnih kaznivih dejanj. #riminologi so pre %evali t di vpliv pornogra/ije na osebnost storil*ev. ,ajbolj pomembna gotovitev je bila, da je bil rez ltat raziskav odvisen od osebnega stali&%a raziskoval*ev. 0raviloma pornogra/ija nima vpliva na izvr&evanje spolnih kaznivih dejanj. ,jihovi storil*i v ve%ini primerov izhajajo iz okolij (zavrte dr $ine), pornogra/ijo pa so odkrili &ele zelo pozno. 0ogosto se izka$e, da posamezne kriminolo&ke teorije veljajo za ni$je sloje, medtem ko ne pojasnj jejo kriminalitete vi&jih slojev (kriminal belih ovratnikov). etode zbiranje podat)ov so naslednje: (1) pregledi ' zajamejo velik vzore* lj di. Lo$ni so kot: 1) vik"i'!(!,ki pre)(edi ' z njimi lj di spra& jemo: 1. ali so bili kdaj izpostavljeni kaznivemu dejanju; 2. ali so bili kdaj rtve kaznivega dejanja; !. ali so kaznivo dejanje prijavili.

21

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

5zore* mora biti izbran previdno in reprezentativno. 5iktimolo&ki pregled poka$e bolj&o in natan%nej&o sliko kot radne statistike, ki ka$ejo zgolj odkrita in prijavljena kazniva dejanja. Temno polje kriminalitete je razli%no pri razli%nih kaznivih dejanjih. ,ajve% ga naj bi bilo pri spolnih deliktih in nasilj v dr $ini. 5 3loveniji nimamo posebnih raziskav. 7dina je raziskava :n&it ta za kriminologijo, izvedena leta 1E1( na prebival*ih ?j bljane, ki je gotovila, da je bilo prijavljenih samo 2>,9) kaznivih dejanj. :z tega je mo$no domnevati, da radne statistike ka$ejo pribli$no najve% 1V! dejanske kriminalitete. ,ajpogosteje ostanejo neprijavljena majhna kazniva dejanja, predvsem majhne tatvine, ker lj dje 1. dvomijo v speh prijave in 2. se zavedajo vseh sitnosti ob prijavi. ,ajpogosteje pa so prijavljene telesne po&kodbe in odvzem motornega vozila (slednji 1(()). 2) sa'!p!r!+anje ' posameznike se spra& je, ali so kdaj izvr&ili kaznivo dejanje. 5iktimolo&ki pregledi so bolj objektivni, ker storil*i seveda mol%ijo, %et di so anonimni. Daziskave bi morale biti longitudinalne ter bi morali imeti pred o%mi gibanje kriminaliA tete skozi %as. (2) uradne statisti)e ' odvisne so od obsega dela radnih organov, zato je pri njihovi interpreta*iji potrebna previdnost. ,jihova dobra lastnost pa je, da vidimo gibanje kriminalitete skozi %as. (!) e)speriment ' raziskovale* v metnem okolj nadzira delovanje posameznih okoli&%in. 2istvena pogoja za izvedbo eksperimenta sta: 1. k!n"r!(a dejavnik!v (tako lahko potrdimo vpliv posamezne okoli&%ine ali jo izlo%imo) in 2. prever(jiv!s". Z eksperimenti v dr $boslovj (kriminologiji) so etini problemi. Z eksperimenti se lahko vzb jajo negativna % stva (npr. agresivnost) v obna&anj . ,pr. pre %evanje, kako na %loveka vplivajo sadisti%ne pornogra/ske vsebine. -odatna te$ava je, da se veina eksperimentov dogaja v umetnem okolju . 7ksperimenti v naravnem okolj so izjema. 7den tak&nih je bil izveden v Z-.. Daziskovali so, ali spoznavanje $ivljenja v zapor vpliva na nadaljnjo kriminalno pot, zato so problemati%ne mladoletnike za nekaj %asa strpali v zapor. Cgotovili so, da metoda na splo&no ni imela nobenega vpliva, pri nekaterih posameznikih pa je bil %inek *elo spodb jevalen. (@) 7tudija posamezni, primerov (case study) ' natan%no se pre % je deviantne posameznike in njihova $ivljenja. ,ajbolj pogoste raziskave so se nana&ale na vpliv pornogra/ije glede izvr&evanja kaznivih dejanj. <%itek tak&nim raziskavam je, da se pre % je zgolj posamezA nike, ki so jih obravnavali organi pregona, dr gih pa ne. (9) opazovanje ' pri nas se izvaja zelo redko, v Z-. zelo pogosto. Lo$no je kot: 1) !pa*!vanje &re* $de(e%&e ' npr. opazovanje os mljen*ev ob prvem stik s poli*ijo; 2) !pa*!vanje * $de(e%&! ' opazoval*i sami postanejo del neke kriminalne zdr $be. 7ti%no je, da opazovani osebki vedo, da so opazovani. <pazovanje naj se ne bi izvajalo pod krinko. To je pre*ej nesmiselno (ker kriminal*i seveda ne bodo izvr&evali kaznivih dejanj, %e vedo, da so opazovani). ,ajbolj osnovna (in otro%ja) metoda prikaza kriminalitete je t.i. B kri'ina(na $raB (+rime +lo+)). 0ove nam, na koliko %asa se na nekem obmo%j zgodi kaznivo dejanje. 5 Z-. se zgodi kaznivo dejanji vsaki 2 sek ndi, nasilno kaznivo dejanje vsakih 1> sek nd, tatvina avtomobila vsakih 2( sek nd in mor vsakih 2! min t. 0omisleki zoper tak&no metodo so naslednji: 1. Z-. so zelo velika dr$ava, 2. kriminaliteta je zgo&%ena na dolo%enih obmo%jih, !. zna%ilnosti $rtev se razlik jejo. Tak&ne metode zgolj povzro%ajo strah pred kriminaliteto. 5 3loveniji lahko do neke mere gotavljamo "e'n! p!(je kri'ina(i"e"e pri ka*nivi# dejanji# *!per !"r!ke in nasi(j$ v dr$%ini . ,a leto je glede teh kaznivih dejanj izre%enih 9( sodb. Zelo veliko tak&nih kaznivih dejanj zaznajo ,!(e8 vr"2i in *dravs"v!, zato se o*enj je,

2E

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

da je ogro$enih otrok, ki redno trpijo /izi%ne ali spolne zlorabe, !.((( do !.9((. Zelo majhen dele$ se jih prijavi na poli*ijo, &e manj&i dele$ gre skozi kazenski postopek in se kon%a s sodbo. 5e%anje &tevila sodb ne pomeni n jno ve%anja kriminalitete, temve% se je lahko zgolj pove%ala prehodnost po stopnjah. 0omembni so t di p!(i2ijski p!da"ki. ?eta 2((2 je poli*ija prejela >>.((( prijav kaznivih dejanj. To ni veliko na 1((.((( prebival*ev. <d leta 1E1+ je trend narastel za 1((). Treba je poiskati pravilno interpreta*ijo, preden za$enemo paniko: pri nas &tevilo prijav na poli*ijo naraste za pribli$no 9) vsako leto, medtem ko v dr gih dr$avah stagnira ali *elo pada. 5 svetovnem obseg &tevilo prijav naraste za pribli$no 1) vsako leto, tako gotavlja <Z,. ne pove% je se &tevilo nasilnih kaznivih dejanj, nara&%ajo pa lahke telesne po&kodbe, ogro$anje varnosti, manj&a premo$enjska kazniva dejanja in ropi. za nara&%anje je BkrivB t di nov na%in bele$enja kaznivih dejanj ' od leta 1EE9 se namre% kot kazniva dejanja bele$ijo t di predlagalni delikti in zasebne to$be, ki jih je ogromno. za leto 2((@ slovenska poli*ija pravi, da se nasilna kazniva dejanja zmanj& jejo (&tevilo morov je padlo za 29), pri %emer pa je treba povedati, da je ve% zelo br talnih in sk pinskih morov, kot so mor na "orjan*ih, primer 0eriS, primer Lakoter, itd). preiskanost kaznivih dejanj v 3loveniji je najni$ja pri vlomih (1@,9)), od tega zna&a preiskanost vlomov v stanovanja le E), preiskanost vlomov v motorna vozila pa >,1), ve%ja je preiskanost vlomov v javne objekte. ;elotna preiskanost kaznivih dejanj zna&a 9(), najve%ja je pri morih, kjer zna&a 1((). 7reiskan!s" p!'eni8 da s"a *nana ka*niv! dejanja in !s$'(jene2. 5eliko nam lahko povedo s!dne s"a"is"ike. 5 1E+(., 1E>(. in 1E1(. letih je bilo letno obsojenih pribli$no 1(.((( lj di, nato je za%elo to &tevilo padati, najni$je pa je bilo leta 1EE9 ' predvsem zaradi nove kazenske zakonodaje in reorganiza*ije sodi&%, ki so se kvarjala sama s sabo. ,ato je spet pri&lo do dviga &tevila obsojenih, ki sedaj zna&a >.((( lj di letno. =tevilo je manj&e, ker se porabljajo t di alternativni krepi (npr. poravnavanje). #ot dr gi razlogi se navajajo manj&a delavnost (lenoba) sodnikov, kompli*irani postopki in zavla%evanje odvetniA kov. Fe primerjamo sodne statistike s poli*ijskimi statistikami, pridemo do naslednjih gotoA vitev: o &tevilo prijavljenih kaznivih dejanj je naraslo, &tevilo obsodb pa padlo; o str kt ra obsodb: premo$enjska kriminaliteta zna&a !( do 9() vseh obsodb (je stabilna), kazniva dejanja zoper varnost *estnega prometa zna&ajo pribli$no 12) in padajo, nasilni&ka kazniva dejanja zna&ajo 1( do 11) in padajo. o porabljajo se naslednje sank*ije: sodni opomin v 1 do 2) primerov, denarna kazen v 9 do +) primerov (v 1E>(. letih je denarna kazen predstavljala kar >() obsodb, razloga za nizko izrekanje denarne kazni sta 1. te$ak izra% n dnevnega zneska in 2. slabo so*ialno stanje ve%ine storil*ev), zaporna kazen v 11 do 2() primerov (stabilna), pogojne obsodbe pa predstavljajo kar >9) vseh primerov in &e nara&%ajo. "lede pogojne obsodbe obstaja bojazen, da se izreka v primerih, ko sodnik ni prepri%an v (ne)krivdo obto$en*a, ki je v vsakem primer zadovoljen ' %e je kriv, je vesel, da ne gre v zapor, %e pa je nedol$en, je vesel, da ga ni doletela BpravaB kazen. Zanimive so t di *ap!rni,ke s"a"is"ike. 0ri nas so zapori prezasedeni za pribli$no 1() glede na kapa*itete. ,a eni strani se pove% je &tevilo zapornikov, po dr gi strani pa se pove% jejo (evropski) standardi, koliko prostora potreb je posamezen zapornik. K!e:i2ien" *ap!rnik!v p!'eni ,"evi(! *ap!rnik!v na 1JJ.JJJ pre&iva(2ev. 0ri nas zna&a 9( do +( zapornikov, v 1EE(. letih pa je zna&al *elo !( zapornikov na 1((.((( prebival*ev. Takrat smo bili po dele$ svobodnih lj di 2. na svet , pred nami je bila samo Iaponska. 0ovpre%ni koe/i*ient zapornikov v 7C je 1> zapornikov na 1((.((( prebival*ev. Lanj&i koe/i*ient kot mi ima zelo malo dr$av (Iaponska, -anska, ,orve&ka in ;iper). Dekorderji so !(

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Z-. s +1E zaporniki V 1((.((( prebival*ev, D si s +>! zaporniki V 1((.((( prebival*ev in I $noa/ri&ka rep blika s @11 zaporniki V 1((.((( prebival*ev. 5elika 2ritanija ima 12E zapornikov V 1((.((( prebival*ev, .vstrija 1> zapornikov V 1((.((( prebival*ev, ,em%ija 19 zapornikov V 1((.((( prebival*ev, :talija E+ zapornikov V 1((.((( prebival*ev. Zelo nizko smo t di po koe/i*ient morov, ki zna&a 1,11 mora V 1((.((( prebival*ev letno. Za primerjavo: rekorder je I $noa/ri&ka rep blika s 99 mori V 1((.((( prebival*ev letno, visok koe/i*ient ima t di D sija z 11 mori V 1((.((( prebival*ev letno. Z-. imajo le 9,!+ mora V 1((.((( prebival*ev letno. 5 7vropski niji so najbolj morilske baltske dr$ave, ?itva in 7stonija imata koe/i*ient 1( morov V 1((.((( prebival*ev letno. 5 ve%ini dr$av &tevilo morov pada, razen v .vstriji, kjer so zaznali E!) porast. 5 ?j bljani je koe/i*ient nekoliko vi&ji in si*er zna&a 1,!2 mora na 1((.((( prebival*ev letno. Za primerjavo: v Xashington -.;. se zgodi kar @2 morov V 1((.((( prebival*ev letno, v Loskvi 22 morov V 1((.((( prebival*ev letno, v BzloglasnemB ,eT Kork pa le 1 morov V 1((.((( prebival*ev letno. Lo$no je gledati t di p!ve*ave 'ed ,"evi(!' p!(i2is"!v in s"!pnj! kri'ina(a v p!sa'e*ni dr%avi. 0ri nas zna&a koe/i*ient !!1 poli*istov V 1((.((( prebival*ev, v Z-. pa le 2!( poli*istov V 1((.((( prebival*ev (povsem v nasprotj s predstavami o Bpoli*ijski dr$aviB). ,ajve% poli*istov v 7vropski niji ima ;iper, kjer je stopnja kriminala zelo nizka, sledi 3everna :rska tik pred ?itvo in ?atvijo, kjer pa je kriminala zelo veliko. :z tega je mo$no sklepati, da ne obstajajo o%itne povezave.

1J. S7OLNO NASILJ/ IN S7OLNA KRIMINALIT/TA

1?.1. $R-"L-D KA%NI'I( D-#AN# %!$-R S$!LN! N-D!&AKL#I'!S& (*) $osilstvo 0osilstvo je kaznivo dejanje, ki ga poznajo vse kazenske zakonodaje sveta. Creditve pa se razlik jejo glede posilstva v zakonski zvezi in z najzakonski sk pnosti. 0ri nas je bilo do leta 1E>1 posilstvo znotraj zakonske zveze nekaznivo. 5elika 2ritanija je to vedla &ele leta 1EE(, v Z-. pa gre za dve razli%ni kaznivi dejanji, ki se dr ga%e obravnavata. ,a splo&no posilstvo pomeni prisi(jenje !se&e dr$)e)a a(i is"e)a sp!(a k sp!(ne'$ !&+evanj$. -o leta 1EE9 je bil v na&i zakonodaji pogoj, da gre za prisiljenje osebe dr gega spola. 3edaj so mo$ne vse kombina*ije: 1. mo&ki posili $ensko (skoraj vsi primeri), 2. $enska posili mo&kega (&e ni bilo prijavljenega primera), !. mo&ki posili mo&kega (do sedaj zabele$en 1 primer, ki pa ni bil obravnavan pred sodi&%em), @. $enska posili $ensko (&e ni bilo prijavljenega primera). ?eta 2((2 je bilo 1+ posilstev, leta 2((! pa >( posilstev. <s mljene* je bil znan v E() primerov, le nekaj posilstev so storili neznani storil*i. T di preiskanost je zna&ala pribli$no E() primerov. Za obravnavanje posilstva so pomembni 'i"i ! p!si(s"v$, t.j. *asidrani (dokazano napa%ni) v*!r2i ra*'i,(janja (ki opravi% jejo posiljeval*a). 5si tak&ni miti se seveda nana&ajo na polo$aj, v katerem mo&ki posili $ensko: 1) enska je sama izzivala posilstvo ' obla%enje v mini krila, maji*e z dekolteji, itd. 0o raziskavah kar @+) 7vropej*ev misli, da je glavni vzrok za posilstvo izzivalno obla%enje $ensk. 2) vsaka enska =eli biti posiljena ' gre za kvazipsiholo&ke razlage, da si $enske $elijo biti podrejene mo&kim. 5e%ina resnih psiholo&kih teorij se strinja, da bistvena sestaA vina posilstva ni spolnost, temve% veljavljanje mo%i. "re za akt dokazovanja, da si lahko (osebnostno slaboten) mo&ki podredi $ensko. !) enske se s prijavo posilstva elijo ma#evati mo#kim% zato je veina prijav lanih ' to ni res, ker obstajajo t di la$je poti za ma&%evanje mo&kim. 3kozi kazenski postopek $rtev posilstva ob% ti sek ndarno viktimiza*ijo, zato ni preve% verjetno, da bi posilstvo prijavljala samo zaradi pritlehnega ma&%evanja svojem biv&em partnerj . Des pa je, da je t di nekaj prijav la$nih. !1

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

@) enski +,-+ v resnici pomeni +./+% enska ree +,-+ samo zato% da ne bi bila videti +lahka+ ' to je najpogostej&i arg ment obrambe. < dejanskem dele$ prijav posilstev obstajajo v 3loveniji zelo razli%ne domneve. Tako naj bi bilo prijavljenih posilstev 9(), 1+) in *elo samo 1() od vseh storjenih posilstev. <bstajajo mo%ni ra*(!)i8 *akaj d!(!+en de(e% p!si(jeni# %ensk p!si(s"va ne prijavi: :. se)undarna in ter+iarna vi)timiza+ija skozi kazenski postopek ' $enska ob zasli&eA vanj ponovno ob% ti travme in nemo%, ki jih je do$ivela ob posilstv . ::. stra, pred ma7*evanjem storil+a, %e sl %ajno ne bo obsojen; :::. ob*ute) )rivde zaradi zgoraj navedenih mitov o posilstvih (Bres sem izzivalaB). "lavni razlog, zakaj skoraj noben mo&ki ne prijavi posilstva (s strani dr gega mo&kega ali s strani $enske) je v splo&nem prepri%anj , da se vloga mo&kega ka$e v njegovi mo%i ' %e mo&ki izg bi to vlogo s tem, da ni sposoben nadzirati neke sit a*ije, se pojavi mo%an ob% tek sram . Dazvile so se naslednje "e!rije ! p!si(s"vi#: 1. 3eministi*ne teorije ' posilstvo je kvazispolno dejanje, pri katerem se po darjata mo% in nadvladovanje $enske. 0osiljevale* velja za normalnega, ker je dr $ba patriarhalna. Qenske so zatirana in manjvredna bitja, ki se jim pripis je zgolj vloga spolnih objektov. Lo&ki si $elijo nadzorovati $ensko spolnosti in biti lastniki $ensk. Fe $enska na to ne pristane, se mo&ki odzove z nasiljem in jo posili. Lo&ki % tijo mo%an strah pred spodletelim (spolnim) odnosom (B$enska ne bo dalaB), pri posilstv pa vseeno dose$ejo svoje. Lo&ki sovra$ijo $enske in si jih $elijo posiljevati. 2. psi,opatolo7)e teorije ' posiljeval*i trpijo za h dimi d &evnimi in osebnostnimi motnjami. Dazlogi za posilstvo so: :. je*a in &es na %ensk! ' ponavadi zaradi kon/likta s pomembno Qensko (materjo); ::. '!+, ki se vzpostavlja prek kontrole nad $rtvijo, prek tak&nega ravnanja storile* znova vzpostavlja lastno identiteto; :::. sadi*e' ' storile* se lahko spolno vzb ri le preko nasilja nad $ensko; :5. i'p$(*ivn! p!si(s"v! ' spro$i se posiljevalni nagon, ko je $rtev na voljo. 0onavadi se to pojavi v povezavi s kak&nim dr gim kaznivim dejanjem (npr. rop banke, ki storil*a tako razb ri, da &e posili sl $benko). !. teorija dru=benega u*enja ' posilstvo je odraz $elje po spolnosti in $elje po mo%i. 0osiljevale* se svojega obna&anja na %i iz vzor*ev, ki jih dobi iz medijev, mitov in seksisti%nih stali&%. @. so+ialno'psi,olo7)e teorije ' se osredoto%ajo na *ane'arjanje v !"r!,"v$, zaradi %esar v odrasli dobi nastajajo h di d &evni kon/likti, ki jih mo&ki ve%inoma obra%ajo navzven, $enske pa ve%inoma navznoter. Teorije po darjajo, da se posameznik sam odlo%i za posilstvo, dr $beno in razvojno determiniran je le delno. -o posilstva pride, ko $enska mo&kem prekri$a ra% ne, zaradi %esar je mo&ki nesposoben zavzeti za$eljeni (d &evni) polo$aj (npr. partnerka zavra%a spolnost). ,a tak&ne razmere mo&ki, zaostal v d &evnem razvoj , odgovori z nasiljem, lahko t di s posilstvom. 9. biolo7)e teorije ' po njih je posilstvo povsem obi%ajno, do posilstev pa ne prihaja mno$i%no zaradi (ne)/ormalnega dr $benega nadzora. 0oznamo 2 glavni teoriji: :. ev!($2ijska "e!rija ' sam*i morajo oploditi %im ve% sami*, da nadalj jejo svoj rod. 3ami*e se tem pirajo, ker je njihova glavna vloga vzgoja otrok, zato i&%ejo mo&kega, ki bo pri tem sodeloval. #er sam*i no%ejo sodelovati pri vzgoji otrok, sami*o posilijo in gredo. (To velja za leve in opi*e, za %loveka pa je verjetno preve% poenostavljeno.)

!2

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

::. )ene"ska "e!rija ' pri $ivalih so pogosta zelo nasilna parjenja, ki jih izvaja same*. T di mo&ki naj bi te$ili k tem , vsi pa niso posiljeval*i zaradi (ne)/orA malnega dr $benega nadzora. (0) Spolno nasilje 3polno nasilje stori, kdor porabi silo ali zagrozi osebi dr gega ali istega spola z neposrednim napadom na $ivljenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kak&no spolno dejanje, ki ga ne obsega posilstvo. "re torej za vsakr&no spolno konota*ijo brez spolnega ob%evanja. #er so pri posilstv mo$ne vse spolne kombina*ije, je pojem spolnega ob%evanja postal vpra&ljiv. 0o stari sodni praksi je v spolno nasilje &telo siljenje k oralnim spolnim odnosom, siljenje k zadovoljevanj storil*a z rokami, ipd. 3edaj bodo verjetno nastajali pre*ej&nji problemi pri klasi/ika*iji. ?etno se zgodi pribli$no enako &tevilo dejanj spolnega nasilja kot posilstev. (!) Spolna zloraba slabotne osebe ' storile* spolno ob% je ali stori kak&no dr go spolno dejanje z osebo dr gega ali istega spola, tako da zlorabi njeno d &evno bolezen, za%asno d &evno motnjo, h j&o d &evno zaostalost, slabost ali kak&no dr ga%no stanje, zaradi katerega se ne more pirati. (1) Spolni napad na osebo@ mlaj7o od petnajst let 3torile* spolno ob% je ali stori kak&no dr go spolno dejanje z osebo dr gega ali istega spola, ki &e ni stara 19 let, pri %emer obstaja o%itno nesorazmerje med zrelostjo storil*a ali $rtve. Tak&nih kaznivih dejanj se zgodi pribli$no 2(( vsako leto. (2) Kr7itev spolne nedota)ljivosti z zlorabo polo=aja 3torile* zlorabi svoj polo$aj in pripravi osebo dr gega ali istega spola, ki m je podrejena ali od njega odvisna, k spolnem ob%evanj ali k tem , da stori oziroma trpi kak&no dr go spolno dejanje. #vali/i*irana oblika pa je predpisana za %itelja, skrbnika, posvojitelja, roditelja, ki z zlorabo svojega polo$aja spolno ob% je kak&no dr go spolno dejanje z osebo, staro nad 19 let, ki m je za pana v %enje, vzgojo, varstvo in oskrbo. Teh dejanj je bolj malo. ,pr. spolna nadlegovanja &t dentk zaradi izpitnega rez ltata. (+) %vodni7tvo ' storile* za pla%ilo zvodi ali omogo%i spolno ob%evanje ali dr ga spolna dejanja. (>) $osredovanje pri prostitu+iji ' storile* pridobi, spodb di ali zmami dr ge k prostit *iji. (1) $ri)azovanje in izdelava pornogra3s)ega gradiva ' storile* osebi, mlaj&i od 1@ let, proda, prika$e, ji z javnim razstavljanjem ali kako dr ga%e omogo%i, da so ji dostopni pornogra/ski spisi, slike in avdioviz alni predmeti. 3tro$ja kazen je predpisana, %e storile* mladoletno osebo porabi za izdelavo pornogra/skih slik ali avdioviz alnih predmetov. 1?.2. $!RN!"RA5I#A IN N#-N '$LI' NA S$!LN! KRI INALI&-&! =e vedno ni nih%e spe&no odgovoril na vpra&anje, kaj je pornogra/ija in v %em se razlik je od seks alne estetike. 3odnik 5rhovnega sodi&%a Z-. je rekel: B,e morem de/inirati pornoA gra/ije, ampak jo prepoznam, ko jo vidim.B 0o najbolj osnovni de/ini*iji naj bi pornogra/ija ekspli*itno prikazovala spolne odnose z namenom spolno vzb riti gledal*a. 2istvene pri de/ini*iji pornogra/ije so vrednostne o*ene in odnos posameznikov do spolnosti. -r$avne zakonodaje ne vseb jejo opredelitev pornogra/ije. 2eseda p!rn!)ra:ija se porablja od leta 119(, ko so arheologi v 0ompejih na&li pornogra/ske arte/akte. 5 ,eapeljskem arheolo&kem m zej so te arte/akte razstavili v posebni sobi, v katero niso smeli otro*i, $enske in neizobra$eni lj dje (d hov&%ina in plemstvo pa lahko). 5e%ina raziskav si je za izhodi&%e zastavila vpra&anje, a(i p!rn!)ra:ija vp(iva na <sp!(n!= nasi(je. Fe bi tak&en vpliv dokazali, bi bilo pornogra/ijo mo$no omejevati. Cstavnopravno pornogra/ija spada v pravi*o do svobodnega izra$anja, ki jo je mo$no omejevati samo, %e posega v pravi*o dr gega ali je &kodljiva.

!!

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

,ekatere raziskave so potrdile vpliv pornogra/ije na (spolno) nasilje, dr ge pa so zavrgle. Dez ltati raziskav so bili odvisni predvsem od vrednostnih stali&% raziskoval*ev. 5 Z-. so pornogra/ijo raziskovale predsedni&ke raziskovalne komisije, v 5eliki 2ritaniji pa kraljeve raziskovalne komisije. 0redsedni&ka komisija je leta 1E>( v Z-. gotovila, da ni nobenih dokazov, da pornogra/ija vpliva na (spolno) kriminaliteto. 0redsednik ,iUon je njene gotoA vitve zavrnil in jih ozna%il za moralno neprimerne. ,aslednja predsedni&ka komisija pa je potrdila vpliv pornogra/ije na spolno kriminaliteto, medtem ko je leta 1E>E kraljeva komisija v .ngliji ponovno gotovila, da ni mo$no dokazati tak&nega vpliva. Me"!de ra*iskav: (1) raziskoval*i navajajo i*jave p!si(jeva(2ev. 3 tak&no metodo so gotovili, da konz miA ranje pornogra/skih materialov vpliva na posilstva. 0otrebna pa je previdnost, ker si storil*i praviloma ne znajo razlo$iti svojega ravnanja in so praviloma nagnjeni k ra*ionaA liza*iji. Cgovor proti tak&nim gotovitvam je, da bi zaradi tega morali prepovedati t di 3veto pismo, ker je bila ve%ina posiljeval*ev vernih. (2) :e'ini*e' ' radikalni /eminizem trdi, da je pornogra/ija izklj %no kriva za spolno nasilje. To po njegovem izhaja iz tega, da Bni dokazano, da pornogra/ija ne &kodiB. (!) $)!"av(janje k!re(a2ij ' treba je gotoviti, koliko posiljeval*ev je gledalo pornogra/ske materiale in v kolik&ni meri gledajo pornogra/ske materiale v povpre%j lj dje, ki niso storili nobenega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. :z tak&nih povezav so raziskoval*i izpeljali *ak(j$+ek: p!si(jeva(2i s! &i(i *na"n! 'anj i*p!s"av(jeni p!rn!)ra:iji8 v*)!jeni s! &i(i *e(! k!n*erva"ivn! in s! se p!*n! sre+a(i s sp!(n!s"j!. :z tega pa ni mogo% nasproten zaklj %ek, da veliko pornogra/ije prepre% je spolno nasilje. (@) !&se%ne ,"$dije p!sa'e*ne dr$%&e ' velika raziskava je bila izvedena na -anskem. Lerila je razlike v spolni kriminaliteti v %as , ko je bila pornogra/ija nedostopna (1E+(. leta), in v %as , ko je bila zelo dostopna (1E>(. leta). Cgotovili so, da so stopnje spolne kriminalitete ostale nespremenjene. ,asilje nad $enskami in diskrimina*ija obstajata t di tam, kjer je pornogra/ija prepoveA dana (:ran, #itajska ' dolo%ena smrtna kazen za razpe%eval*e pornogra/ije). (9) pri'erjava p!rn!)ra:ske)a :i('a in k!'edije <eksperi'en"= ' raziskoval*i so po ogled /ilma gotavljali, ali je narasla nasilna naravnanost mo&kih gledal*ev do $ensk. ,asilne reak*ije so se pojavile po ogled obeh /ilmov, %inek pa je bil zaradi laboratorijA skega okolja kratkotrajen. Tako pornogra/ski /ilm kot komedija sta povzro%ila splo&no vzb rjenost organizma (enako kot pri /itness ). 0ornogra/ija do$ivlja veliko preganjanje v medijih. 0reganja se t di literat ra, v kateri se pojavljajo opisi spolnih odnosov. Treba je razlikovati med 1. osebnim odnosom lj di do pornogra/ije in 2. interven*ijo dr$ave. Fe star&i menijo, da je pornogra/ija &kodljiva, morajo otroke pred njo za&%ititi sami. :nterven*ija dr$ave je primerna le v zadevah, ki so dokazno &kodljive in nemoralne. 1?./. S$!LN! NADL-"!'AN#- NA D-L!'N-S&1 -a lahko govorimo o spolnem nadlegovanj na del. mest , morajo biti izpolnjeni 5 p!)!ji: (1) se)sualna )onota+ija (verbalna, govori*a telesa, vzdihljaji, dotiki); (2) =rtev mora se)sualno )onota+ijo o+eniti )ot neprijetno (ob% tek zoprnosti, strah); (!) neza=elenost s strani =rtve ' reak*ija mora biti izra$ena jasno in nedvo mno; (@) nadlegovale+ )ljub ta)7ni rea)+iji s strani =rtve nadaljuje s svojimi dejanji. Daziskave ka$ejo, da je spolnem nadlegovanj na delovnem mest v 7vropi izpostavljena vsaka +. $enska, v 3loveniji pa vsaka 11. $enska. 0oznamo ; vrs"e spolnega nadlegovanja na delovnem mest :

!@

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

(1) verti)alno nadlegovanje ' nastopa s s"rani nadrejeni#, $enske morajo prena&ati spolno nadlegovanje, ker se njegova odklonitev pogoj je z izg bo sl $be, zavrnitvijo napredoA vanja in degrada*ijo na slab&e pla%ano delovno mesto. ,a& #Z reja kr#itev spolne nedotakljivosti z zlorabo poloaja. (2) ,orizontalno nadlegovanje ' nastopa s s"rani s!de(av2ev v de(!vni# !k!(ji#8 kjer s! %enske v 'anj,ini, obi%ajno se pojavlja kot zasmehovanje (prek seks alnih &al in nepriA mernih namigovanj) in zastrahovanje. (5 Z-. &teje $e plakat gole $enske v pisarni za spolno nadlegovanje.) (!) zunanje nadlegovanje ' nastopa v C"ve)ani#C p!k(i2i#, kot so natakari*e, stevardese in medi*inske sestre. 1?.4. 1"!&A'L#AN#- S$!LNI( %L!RA2 !&R!K 0oznamo 5 vrs"e *(!ra& !"r!k: (1) emo+ionalna (% stvena) zloraba P d &evno maltretiranje; (2) 3izi*na (telesna) zloraba P pretepanje; (!) zanemarjanje P otro*i ne dobijo za jesti, za oble%i, itd; (@) spolna zloraba ' zanjo so potrebne razlike 1. v letih (vsaj 9 let razlike med storil*em in zlorabljenim otrokom), 2. v mo%i ter !. v vYdenj o spolnosti. 3polne zlorabe so mo$ne: 1) &re* k!n"ak"a ' npr. voajerizem, mast rba*ija ob gledanj spolnega objekta; 2) s k!n"ak"!' ' dotikanje genitalij, drgnenje, ob%evanje z vsemi vrstami penetra*ij. 5 nekaterih de$elah sta vzroka spolnih zlorab otrok vra$everje in rit ali. ,pr. v ./riki se &iri prepri%anje, da %lovek, ki je ok $en z .:-3Aom, ozdravi, %e spolno ob% je z nedol$nim otrokom. 7den izmed na%inov, kako se gotavljajo spolne zlorabe, je sp!r!+i(! !"r!,ke s(ike. 0ri otro&ki sliki ni pomembno samo, kaj otrok nari&e, temve% t di, kako to otrok nari&e. 0omemben je risalni prostor. 7vol tivno je %lovek najprej risal, nato se je iz posameznih ski* razvila pisava. Leva stran lista je preteklost, pasivnost, izhodi#na toka. .esna stran lista je prihodnost, aktivnost, konna toka. <tro*i, ki imajo te$ave, ri&ejo na dr ga%en na%in. =vi*arska psihologinja 7rika Zllner je v 1E>(. letih gotovila, da otro*i s te$avami ri&ejo s temnimi barvi*ami. #er nezavedno predstavlja kar +V> %lovekove osebnosti, otrok te$ko razlo$i, zakaj to ri&e. Znani simboli, kot so 1. hi&a, 2. drevo, !. son*e in @. $ivali predstavljajo risarja in njegov odnos v dr $ini. 7mo*ionalno (ne)zdravje dr $ine se mani/estira v sliki. 3like morajo izra$ati sorazmernost in propor*ionalnost. 0o Hre d hi&a v sanjah predstavlja sanjal*a samega, odnos med njim in psihoterapevtom. Ni&a je arhetip in simbol. :zra$a t di odnose v dr $ini. BZdravaB hi&a je tista, ki ima BvseB (vrata, okna, streho, dimnik, dim iz dimnika, mogo%e &e zavese na oknih, ro$e, itd). 2arva hi&e mora biti podobna barvi risarja. <dprta okna izra$ajo ekstravertiranost (&irjenje) dr $ine, zaprta ali odsotna okna izra$ajo introvertiranost (poglabljanje) dr $ine. -imnik predstavlja mo&ki prin*ip, obi%ajno /ig ro o%eta (lahko t di ded, mamin prijatelj, itd). -im predstavlja prisotnost matere (arhetipsko: $enske so % varke ognji&%a), pa t di lj di in toplino. ,a narisanem son* sta pomembna obraz in $arki. <bi%ajno je son*e enake barve kot risar. Qarki ponazarjajo ekstravertiranost in mo$nost stika. 3on*e mora biti postavljeno na desno, kar ponazarja prihodnost in optimizem klj b morebitnem slabem stanj . 3on*e na levi pa ponazarja smerjenost v preteklost. 0ri pre %evanj otro&ke slike je zelo pomembna spontanost. <trok mora risati brez navodil in mora imeti na voljo vse barvi*e. 7na najbolj %inkovitih metod za gotavljanje te$av v dr $ini je t.i. te,ni)a za*arane dru=ine, ki nam poka$e 1. vidni, 2. predstavni (kognitivni) in !. kinestetini vidik otroka. 5idni vidik otroka nam pove, kaj otrok vidi. 0redstavni (kognitivni) vidik otroka nam pove,

!9

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

kaj si otrok predstavlja. #inesteti%ni vidik otroka nam pove, kak&na je otrokova govori*a telesa. Tehniko za%arane dr $ine je iz mila &vi*arska psihologinja Larta #os in je zelo preprosta ' otrok naj nari&e dr $ino, ki jo je za%aral %arovnik. <tro*i ponavadi nari&ejo, da je %arovnik star&e in njih za%aral v razne $ivali, pohi&tvo, rastline, predmete, pravlji%na bitja, itd. 0omembno je t di, ali je %arovnik na sliki prisoten ali odsoten oziroma ali je kak&en dr $inski %lan na sliki odsoten. <tro*i pogosto za%arane dr $inske %lane nari&ejo v trikotnik , kar ponazarja kon/liktno sit a*ijo. 5 resni*i otrok vedno nari&e svojo dr $ino ' bodisi, kako si jo predstavlja, bodisi, kak&no si jo $eli. 0otem ko otrok nari&e obi%ajno sliko (hi&a, vrt, son*e, jaz) in sliko za%arane dr $ine, se preide na razgovor z njim, ki ga mora voditi posebej sposobljeni spe*ialist. ,ato se otroka prosi, %e lahko nari&e spolno zlorabo, sebe in %loveka, ki ga je zlorabil. 0ri spolnih zlorabah je pogosta diso+ia+ija P otrok zlorabo potisne tolikanj globoko v nezavedno, da se je sploh ne spomni in t di o njej ni% ne pove. Zato se o*enj je, da je spolnih zlorab otrok zelo veliko (ne gre pa t kaj v ve%ini primerov za h de spolne zlorabe, saj otroka lahko pre*ej pretrese $e eksihibi*iA onizem na t risti%ni pla$i ali %e m kdo prika$e pornogra/ski /ilm ali slike). -iso*ia*ija povzro%i razne komplekse, ki imajo lastno $ivljenje in lastno dinamiko razvoja, neodvisno od vsakr&nega zavednega delovanja. ,e pomaga niti, %e %lovek, ki je bil v otro&tv spolno zlorabljen, pridobi psiholo&ko ali *elo psihiatri%no znanje (npr. postane psihiater). 0otreben je posebej sposobljen psihoterapevt in dolga terapija, da se %lovek pomaga predelati tak&ne travme. 5 3loveniji pogosto naletimo na primere, v katerih lj dje, ki Bimajo vseB (dobro pla%ano in zanimivo sl $bo, lepo in veliko hi&o, dober avto, lj be%o in rejeno dr $ino, vrt, psa, vikend, visoke prihranke, BsanjskeB po%itni*e, itd.), nenadoma storijo samomor, za kar ni mo$no najti nobenega temeljenega razloga. 5zrok je pogosto spolna zloraba v otro&tv , potla%ena v nezavedno, ki v odrasli dobi povzro%i d &evne motnje, zaradi katerih je $ivljenje neznosno. 7den izmed mitov o spolnih zlorabah je, da !"r!2i8 ki s! &i(i v !"r!,"v$ sp!(n! *(!ra&(jeni8 p!)!s"! *(!ra&(jaj! !"r!ke8 k! sa'i !dras"ej!. Ta mit je resni+en. <trok se prek spolnih zlorab na %i, da je tak&na spolnost edina mo$na in to prakti*ira *elo $ivljenje.

11. STRA9 7R/ KRIMINALIT/TO

,ekateri kriminologi po darjajo, da je strah pred kriminaliteto njena najh j&a posledi*a. 3trah pred kriminaliteto se meri na najrazli%nej&e na%ine. ,ajbolj pogost na%in so vik"i'!(!,ki pre)(edi, v katerih se lj di spra& je, ali so bili $rtev kriminala in ali se kriminala bojijo. 5pra&alniki morajo biti povsod enaki, da je mo$no primerjanje. 0rimeri dobrih vpra&anj: #ako varno se po% tite v va&em okoli& , ko se stemniO .li se pono%i izogibate dolo%enih predelov va&ega naselja V dolo%enih lj diO #olik&na je po va&em mnenj verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mese*ih vdrli v va& domO 5edno bolj intenzivno se izoblik je t.i. )ultura stra,u. 5 Z-. imajo lj dje naslednje bedaste strahove: stranski %inki kloriranja, tamponi povzro%ajo raka na spolovilih, kontra*ep*ija povzro%a raka na spolovilih, dolgotrajna potovanja z letalom (ta strah je do dolo%ene mere temeljen, ker znajo biti %inki dolgotrajnega letenja na telo zelo neprijetni), solariji povzro%ajo ko$nega raka, gensko spremenjena hrana je nevarna, *epljenje je nevarno, itd. 5si ti strahovi so medijsko povzro%eni in ve%inoma povsem ne temeljeni. <snovno vpra&anje je, kak! 'eri"i s"ra# pred kri'ina(i"e"! . 3trah je +$s"v!. F stev ni mo$no izmeriti, ker so ira*ionalna. Lo$no je samo k!)ni"ivn! !2eni"i s"!pnj! "ve)anja. T di to je nekoliko ne strezno, ker lahko %lovek o*eni tveganje za to, da bo $rtev kaznivega dejanja, kot visoko, pri %emer ga ni strah (ker se npr. zoper kaznivo dejanje strezno pripravil z rjenjem v borilnih ve&%inah, tek , s tem, da se je oboro$il, itd).

!+

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

5pra&alniki porabljajo ve+ s"!penj. ,ajbolj osnovni vpra&alniki porabljajo 2 stopnji: strah me je, ni me strah. To je slabo, ker ni vmesnih stopenj. ,ajbolj zapleteni vpra&alniki porabljajo 9 ali *elo 1( stopenj. T di to je slabo, ker se anketiran*i te$ko odlo%ijo ter zato obkro$ jejo mehani%no. Idea(ni vpra,a(niki i'aj! ; s"!pnje : strah me je, ni me strah, nekoliko me je strah. L!+eva"i '!ra'! 'ed s"ra#!vi pred p!sa'e*ni'i ka*nivi'i dejanji in s"ra#!vi pred kri'ina(!' nasp(!#. Daziskoval*i so domnevali, da je stopnja strahu premosorazmerna s teo kaznivega dejanja. 0ogostnost kaznivih dejanj pada z njihovo te$o, zato so to teorijo zavrgli. S"!pnja s"ra#$ je !dvisna !d naslednjih dejavnik!v: (1) pri*a)ovana te=a posledi+ )aznivega dejanja; (2) 8ne9zmo=nost nuditi odpor; (!) so+ialni dejavni)i ' velikost in rejenost soseske (npr. B e ekt razbitih okenB v Z-. P lj dje se bojijo zap &%enih sosesk, ker mislijo, da v njih prebivajo %rn*i); (@) lastnosti posamezni)a: 1) spol ' $enske se bolj bojijo kaznivih dejanj, %eprav so manj pogosto njihove $rtve; 2) starost ' starej&i lj dje se bolj bojijo kaznivih dejanj, %eprav so manj pogosto njihove $rtve; !) izobrazba in ekonomski status; @) neposredne izku#nje ' kdor je $e bil $rtev kaznivega dejanja, se bolj boji; 9) posredne izku#nje ' $rtve kriminala so bili na&i prijatelji, o kriminal nas neprestano obve&%ajo mediji; +) izpostavljenost ' kriti%ni pokli*i: delav*i na ben*inskih %rpalkah, %itelji, sl $ben*i v banki, barske plesalke, itd. (9) )ognitivna o+ena: 1) da bomo rtev kaznivega dejanja; 2) stopnje kriminala; !) uinkovitosti varstva s strani policije. Osrednji dejavnik je k!)ni"ivna !2ena lastne viktimiza*ije. -)olo7)i 8ma)ro9 dejavni)i: stopnja kriminala; zna%ilnosti okoli&a.

3nailnosti soseske: ne rejenost; kohezivnost.

4edenjske prilagoditve (obrambno vedenje)

!sebni 8mi)ro9 dejavni)i: stat sne zna%ilnosti; viktimiza*ija.

ocena tveganja S&RA( $R-D KRI INALI&-&!

Z obrambnim vedenjem (npr. protivlomna vrata) se ne zmanj& je strah , temve% se ga kve%jem pove% je. Tak&na obrambna sredstva lahko storil*a *elo spodb dijo k izvr&itvi kaznivega dejanja (npr. protivlomna vrata sporo%ajo, da se Bizpla%aB vlomiti). !>

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

Vedenjske pri(a)!di"ve kot posledi*e strah so mo$ne: na nivoju posamezni)a; )ot )ole)tivne rea)+ije. ,a nivoj posameznika se vedenjske prilagoditve ka$ejo kot nak p raznih varnostnih naprav, izogibanje BnevarnimB dejavnostim, izogibanje BnevarnimB predelom mesta, izogibanje BnevarnimB lj dem (to so obi%ajno dr ga%ni: %rn*i, #itaj*i, pri nas Bj $njakiB), prenehanje z obi%ajnimi dejavnostmi (&port, kino, gledali&%e, ve%erni sprehod), preventiva (namesto avtob sa %lovek vzame taksi, ravno tako namesto, da bi &el pe&, %lovek se oboro$i). ,ajbolj&i Bre*eptB je ne pri"e)ni"i p!*!rn!s"i. Qenske naj ne hodijo same po *esti v ve%ernih rah in naj se ne izzivalno obla%ijo. "ibati se je treba po osvetljenih predelih. ,a nivoj kolektiva se pri nas ne ka$ejo kak&ne posebne vedenjske prilagoditve. 5 Z-. so zaradi porasta kriminalitete v 1E1(. letih vedli s!sedske s"ra%e, v katerih je bilo anga$iranih 1('2() .meri%anov. -r$avljani so namesto poli*ije izvajali de$ rstvo v manj&ih sk pinah. Tako naj bi postali Bo%i in &esa poli*ijeB, vendar brez poli*ijskih pooblastil. Z-. so pale, da si bodo na tak&en na%in pomagale zmagati v vojni proti drogam. Dez ltat je bil, da se &tevilo kaznivih dejanj in strah pred kriminaliteto nista bistveno zmanj&ala. 5 soseskah, najbolj obremenjenih s kriminalom, se sploh niso organizirali, ker ni bilo ne/ormalnega dr $benega nadzorstva in kohezivnosti. 5 soseskah, kjer so se lahko organizirali, pa $e tako ni bilo skoraj nobenega kriminala. 7dini pozitivni vidik sosedskih stra$ je bil njihov zbli$evalni in zdr $evalni element. 3trah pred kriminaliteto ima torej 2 %inka: po eni strani *'anj,$je s!2ia(n!s" (j$di (ne hodimo ve% ven in se ne dr $imo), po dr gi strani p!ve+$je s!2ia(n!s" (j$di (lj dje se zdr $ jejo zaradi boja proti kriminaA liteti). S"ra# pred kri'ina(i"e"! pove*uje punitivnost (kaznovalnost) javnosti. Zahtevajo se ostrej&i krepi in ostrej&e obravnavanje storil*ev ter strahovanje poten*ialnih storil*ev. 5 Z-. so pre %evali vpliv p nitivnosti javnosti na delo sodnikov. :zkazalo se je, da se je kaznovalnost sodnikov pove%ala, ko je javno mnenje zahtevalo stro$je kaznovanje. 5 neki raziskavi so anketiran*em brez pravne izobrazbe predstavili primer. 0rva sk pina anketiran*ev je imela na voljo samo kazni, dr ga sk pina pa t di alternativne krepe (npr. dr $beno koristno delo). .nketiran*i, ki so imeli na izbiro alternativne krepe, so se ve%inoma odlo%ili za njih. 7$ni"ivn!s" je !dra* ne*nanja ! '!%ni# $krepi#. #riminaliteta je zelo pomembna za medije. Daziskava na =kotskem leta 1E1( je gotovila, da so @9) novi* o kaznivih dejanjih predstavljala nasilna kazniva dejanja, ki jih je bilo po radnih statistikah le 2). 7nako so gotovili v .ngliji leta 1E1+. 5 Z-. predstavljajo mori zanemarljiv dele$ kriminalitete, mediji pa so, kadar so poro%ali o kaznivih dejanjih, v 1() primerov poro%ali o morih. ediji iz)rivljajo podobo o )riminaliteti (KKK). 0ri nas je %inek podoben, vendar ne zaradi &tevila poro%anja, temve% zaradi senza*ionalnega na%ina. 5istveno bolj se kriminalitete bojijo ljudje% starej#i od 62 let . ,ekateri menijo, da vpra&alniki niso primerni, ker starej&i lj dje tako ali tako ne hodijo ven.$ 5istveno bolj se kriminalitete bojijo enske, %eprav so bistveno redkeje $rtve. "lavna razloga sta nezmo$nost branjenja (zaradi oblek in visokih pet) in s"ra#8 da se (a#k! vsak! ka*niv! dejanje s"!pnj$je v sp!(n! nasi(je. To imen jemo sen+a spolnega napada. Daziskave v 3loveniji so pokazale, da se 1() lj di po% ti varno, t di ko se stemni. ,ajbolj varno se lj dje po% tijo v strjenem va&kem naselj in v hi&ah na samem (19)). 5arnost se zmanj& je proti mest . 5 ?j bljani se le 22) lj di po% ti zelo varno, z naj ?j bljane pa kar !+). Lo&ki se zelo varno po% tijo v @1) primerov, $enske pa v 22) primerov. 2olj varno se po% tijo mlaj&i lj dje klj b tem , da imajo bolj rizi%en na%in $ivljenja. 5arnost se je v 3loveniji v letih 1EE>'2((1 nekoliko poslab&ala. 0o svet je najve%ji strah pred kriminaliteto na 0oljskem, v :ndiji, v Z-., v ,em%iji in v 5eliki 2ritaniji. !1

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

1-. 7R/V/NCIJA
0reven*ija kriminalitete je mo$na na ! na%ine: (1) so+ialna preven+ija ' obseg kriminalitete se posk &a zmanj&ati z identi/ika*ijo vzrokov zanjo. "lavni vzrok za kriminaliteto so s!2ia(ne ra*(ike. ?eta 2((2 je 11) 3loven*ev $ivelo pod pragom rev&%ine. 0rag rev&%ine pomeni 9() dohodka, ki je potreben za pre$ivetje. 5 7vropski niji $ivi pod pragom rev&%ine 19) lj di, dele$ pa se pove% je. 3topnja brezposelnosti pri nas zna&a +), v 7vropski niji >). 3lovenija je primerljiva z evropskimi dr$avami. 2-0 V prebival*a, merjen po k pni mo%i, pri nas zna&a 11.((( [, kar je bistveno ve% od ostalih pridr $enih %lani*. (2) situa+ijs)a preven+ija ' i*#aja i* $)!"!vi"ve8 da s"!ri(2i ka*niva dejanja i*vr,ij! na kraj$ in !& +as$8 k! ji# (a#k! i*vr,ij! !*ir!'a ji' "! ni '!%n! prepre+i"i . ;ilj sit a*ijske preven*ije je zmanj&ati &tevilo tak&nih sit a*ij (npr. z ve%jim &tevilom poli*iA stov). Deak*ijski %as je bistveno dalj&i sredi mno$i*e ($epar, onesve&%enje), ker gre za psiholo&ki mehanizem prelaganja odgovornosti. Tipi%ni primeri sit a*ijske preven*ije so video kamere in li%ne svetilke na t.i. Bvro%ih to%kahB, kjer je najve% kriminala. To seveda ne pomaga, ker se kriminalna dejavnost prenese na dr ge vro%e to%ke. 3it a*ijska preven*ija prina&a le selitev )riminala, dr gih %inkov praviloma ni, razen npr. samoA obrambno ravnanje zaradi strah pred kriminaliteto. 5 okvir te preven*ije so t di u)repi@ )i se nana7ajo na +elotno popula+ijo. ,pr. v Z-. je bila z zakoni posameznih dr$av in raznimi ob%inskimi odloki ponekod vedena p!(i2ijska $ra (hora legalis). Zavzemajo se za vedbo t di v 7C. (ora legalis pomeni, da je mladoletnikom po dolo%eni ri prepovedano hoditi po mest brez spremstva odraA slih (sorodnikov). :zhaja iz ($e skoraj $aljive) predpostavke, da so vsi mladoletniki po naravi poten*ialni storil*i kaznivih dejanj. 5 Z-. je veliko gibanj proti poli*ijski ri. Ckrep, ki je pri nas po naravi najbli$je poli*ijski ri, je #ebrov zakon, ki prepoved je nak p alkoholnih pija% po 21. ri. :zhaja torej iz predpostavke, da je pitje alkoholnih pija% deviantno obna&anje. Led sit a*ijsko preven*ijo pa spadajo t di pregledi potnikov pred letalskimi potovanji zaradi morebitnega terorizma. 5 zadnjem %as se s tem pretirava in $e prihaja do kr&itev %lovekovih pravi*. Nkrati je t di $aljivo, da se vsakega potnika obravnava kot poten*ialnega terorista. 5 zadnjem %as prevlad je sit a*ijska preven*ija. (!) represivna preven+ija ' $e sama vpliva na nadaljnje izvr&evanje kaznivih dejanj. 5 5eliki 2ritaniji je bila p!ve+ana kri'ina(i*a2ija devian"n!s"i. -r$avna reak*ija zajema $e ravnanja, ki zgolj dajo sl titi, da lahko nastane kaznivo dejanje. ,pr. poli*ija interA venira $e ob sporo%il , da se nekje zbira ve%ja sk pina mladoletnikov. ?ahko se tak&na, sama po sebi nenevarna dejanja t di kazensko inkriminirajo, npr. na dolo%enih obmo%jih se prepove zbiranje, vede se poli*ijska ra. Fe posameznik tega ne spo&t je, gre avtomatsko za kaznivo dejanje in brez postopka se izre%e kazenska sank*ija, lahko t di zaporna. 7!"re&n! je naj"i prav! 'er! 'ed varn!s"j! in *ni%anje' pravi2 p!sa'e*nika . #azensko pravo se pogosto obravnava kot mehanizem za zagotavljanje lastne varnosti. 5endar se lahko hitro sprevr$e v aparat za legaliza*ijo dr$avne represije.

1;. 7/NOLOGIJA
Na'en ka*n!vanja (predvsem z zaporom) pojasnj jejo: (1) retributivne teorije P *(! je "re&a vra+a"i * *(i'; (2) utilitarne teorije P na'en ka*n!vanja je8 da s"!ri(e2 v pri#!dn!s"i ne &i ve+ i*vr,eva( ka*nivi# dejanj. Znotraj tega obstajajo posebni postopki, kako dose%i ta *ilj:

!E

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

smeritev v zastra7evanje posamezni)ov ' izhaja iz stali&%a, da naj bi posameznik bil racionalno bitje (tako pravi tilitarist Ierem\ 2entham), ki je prera% nljivo, zato bo v prihodnosti tehtalo med ponovno storitvijo kaznivega dejanja in novo zaporno kaznijo ter nestoritvijo in svobodo. Zastra&evanje posameznikov *aje'a )enera(n! in spe2ia(n! preven2ij! . ,a& #azenski zakonik iz leta 1EE9 nima ve% dolo%be o namen kaznovanja. #azenski zakonik 3HDI je kot namen kaznovanja dolo%il generalno preven*ijo, spe*ialno preven*ijo in krepitev so*ialisti%ne morale. C%inki generalne in spe*ialne preven*ije so vpra&ljivi, ker je stopnja povratni&tva visoka. 5endar to ne more pomeniti ne %inA kovitosti zapora. Za povratni&tvo so pomembni t di dr $beni dejavniki. 2) smeritev v re,abilita+ijo storil+ev ' izhaja iz stali&%a, da s"!ri(e2 je p!"re&en p!'!+i in p!dp!re8 da se re,abilitira, vrne v vsakdanje %iv(jenje. 5rh ne* rehabilita*ije je bil v 1E+(. letih, nato so se pojavile kritike zaradi zlorab in skrajnosti. ,pr. v skandinavskih dr$avah so bile kazni %asovno neomejene, da se je dosegla rehabilita*ija, pri %emer so vso besedo imeli delav*i v stanovah. ,a%eloma naj bi se v okvir tretmana porabljala psihoterapija, vendar so se pod njegovo krinko pojavljali t di h di kir r&ki posegi (lobotomija, elektro&oki) in *elo medi*inA ski posk si na zapornikih. Led leti 1E+(. in 1E1(. je bilo na zapornikih v Z-. izvedenih kar 2(.((( medi*inskih posk sov na zapornikih. ?eta 1E>@ je kriminolog Lartinson gotovil, da pri kvarjanj z zaporniki Bni% ne del jeB. 5eliko raziskav je gotovilo, da je stopnja povratni&tva ostala enaka klj b raznoraznim tretmanskim krepom. To je spro$ilo val kritik, kaznovanje pa se je spet smerilo k retrib tivnim teorijam. ,eoklasi*izem v ameri&ki kriminologiji (ki sovpada z neokonservativizmom v ameriA &ki politiki) zavzema stali&%e, da se ne sme dodatno &kodovati posameznik , ki je v zapor . Tretman je ne %inkovit in hkrati &e krati pravi*e zapornikov. Te$ko je re%i, katera teorija je najbolj primerna. 0ri nas je v 1E1(. letih prevladovala "re"'anska ide!(!)ija, ki je pomenila spremembo kom nika*ije v zaporih med zaporniki in osebjem ter med zaporniki samimi (ni ve% ogro$enosti). 3premenilo se je t di vzd &je v zaporih (odklepanje zaporov, razne sk pine, stanovanjske sk pnosti). 5 zadnjem %as se gre spet v nasprotno smer. T.i. nova penologija postavlja v ospredje / nk*ioniranje instit *ije (varnost) in ne pravi* zapornika. 0o Ho *a lt je kaznovanje iz telesnega m %enja pre&lo v zapor. 3 tem se je trpljenje telesa nadomestilo s trpljenjem d ha (navide*na #$'ani*a2ija, ki pa ji ne smemo nasesti). 2entham je razvil model zapora z imenom 7anopticum. 5 njem so *eli*e, v katerih je vsak zapornik sam, razvr&%ene okoli nadzornega stolpa s pazniki, v katerega notranjost se ne vidi. ,a podlagi tega si vsak zapornik stvari prepri%anje, da je opazovan, %et di ni, in ne posk &a pobegniti ter se ne obna&a neprimerno. k!ne2 KRIMINOLOGIJ/

1)

@(

8 2((9 :

s ;aritas

KRIMINOLOGIJA

Zapiski s predavanj

0redavanjem prisostvoval in vestno zapisoval: Sa:e" 1. S#(eper 0retipkal in redil: A(eksander Nevski 0rod k*ija: IUS CARITAS L ATA OMA7 CK7MNTA I nij 2((9, ;hengd

@1

8 2((9 :

s ;aritas