1

(Edna nedela po son~evata eklipsa)

Edna nedela po son~evata eklipsa toj po~nuva so svojata naludni~ava prepiska, vo koja toj mu se luti
na siot Svet. Nikoj ne e po{teden-najmalku toj-prorokot. Negovata pozicija vo dru{tvoto e sosema
obezvredena. Toj e gladen iznemo{ten i lud. Negoviot dnevnik see magiski kletvi po siot politi~ki
establi{ment. Seta kulturna elita kako i nesnosniot malogra|anin. Edinstveno ~esnite, bolnite, i
politi~ki osudenite se blagosloveni. Zo{to? Zatoa {to tie gorejki vo bolkata na Bog’a najmili mu
se. Se’dr`itelot, ili Jahve e imeto na Kreatorot. Nekoi obi~avaat da go upotrebat i imeto Elohim.
Vo petokni`ieto i vo vistinata toj kaznuva i nagraduva. Vo bajkite toj pati za ~ove~kiot rod.
Ostanuva da zaklu~ime deka Se’prisutniot, nema namera da gi kazni goimite, nevernicite i gre{nicite.
No… Kaznata e postavena vo samoto prokreirawe na ovaa planeta. Zemjata ne e fotografija na eden
prekrasen pejsa` na koj site poziraat nasmeani. Nitu mikrokosmosot i maliot ~ovek se bespomo{ni
samo poradi svojata golemina. No da ne dol`am, eve kako toa prorokot so moderno prost jazik go
napi{a pred da zamine od ovoj svet.

Napi{ano na den 11.08.1999 zaklu~no so18.08.1999

Pekolot {to sonceto go be{e napravilo ovie nekolku dena navistina donese ne{to {to ni oddaleku
nikoj ne go predviduva{e. Ne znam dali ova mi se slu~uva samo mene ili se’ e vo postojana linija na
diveewe i regres. Kako na pr: Ludilo, glad za `neewe na nevoqi, `elbi za mo}, i voedno tolku golemo
prisustvo na o~aj i bezredie, so odsustvo na sekakov kriterium za se {to e ~ove~ko .^ustvuvam deka
sekoj od nas vo denovive {to pristignuvaat }e bide pogoden so ne{to. Toa najmnogu }e se odrazi vo
na{ite stari, skapani `ivoti i glupavi `elbi. Toa {to go vidov na TV be{e blisku na najavata {to
sledi: VoTurcija, Istanbul se slu~i golem zemjotres. Vo o~ite na lu|eto se gleda nekoj krajno straoten
o~aj, koj rezultira od nekoja bolna `elba da se stavi kraj na site grozotii po ime `ivot na ovaa
planeta .
Ne bi sakal da mu prkosam na golemiot Tvoritel, mu blagodaram {to me stvoril tolku minoren. Se
nadevam deka ovaa ~ove~ko-planetarna-natovarenost }e donese nekoj nov red. A, dali se ima smisla i
kolku maliciozno e ova ka`ano, mislam deka voop{to i ne e va`no. Toa {to e va`no e `ivotot i
slobodata. Kolku razbira{, ti mal ~oveku? Dali voop{to ne{to od gore napi{anovo ti zna~i? Ili
promenite ednostavno gi gleda{ kako {to vrtele{ka vo race na dete se vrti. Ima nekoj nov xob vo
gradskata kasapnica, mo`ebi }e go dobijam, a, mo`ebi i ne; se mi e edno te isto. Vanesa e gravidna vo
osmi mesec i se molam da bide po{tedena vo svoite dobri nameri, u{te eden izleguva da pravi gu`va.
Napred Vanesa , samo ti taka prodol`i! ovaa planeta e sozdadena od hrabri `eni kako {to si ti. Taa
se smee so gracilnost na mala lisica.
Velat : Taka ti e, koga ne gre{i{! Ne se slo`uvam. Vo {to e mojot bez-po{teden grev? Dali vo toa sto
ne sum mesojadec i vinopijec? Ili e mo`ebi vo toa {to nemam mir! Nekoe eftino ~okolado i mnogu
droga, bi rekol so golema gracioznost Markiz De Fungus. Ova sosema se kosi so ideite na

2
kondomskata generacija koja pretpo~ita zdrav `ivot (mislej}i pri toa deka seksot e eden od tie
uslovi). A nie pak po~uvstvitelnite, voedno i pozaebanite, mislime na goleminata na ~ove~kiot duh.
Kakov apsurd... ^ove~kiot duh?! Grevot go klasificiram kako polnewe na la`i~ki {e}er vo bokalot
nare~en `ivot ili nekoja ~udna, al~na hemija za stegawe na nervi. Nekoi lu|e navodno znaele {to
sakaat? Pa {to so toa! Po |avolite! Ve pra{uvam Jas, vo ime na gre{nite {to jadat mnogu {e}er.
Mo`ebi }e `iveam podobro ako gi pu{tam da me iskolat i uni{tat. Mo`ebi... Ednostavnosta se sostoi
vo krieweto na igrata, kako vo slu~ajot so zajakot i qubovnicata. Zakonot go nosi, i go kr{i toj {to
krade od pogolemite kradci. Vreme e za doma , ~udno e kako lu|eto i ponatamu se ispla{eni da gledaat
vo vistinata. Dodeka {etav, nekade okolu dvanaeset ~asot i pravev fotografii vo pravec na sonceto
primetiv deka sum edinstven {to se izlo`il na fenomemot na eklipsata.
Moeto zabele`uvawe otide dotamu {to kako vo son mi se stori deka na mnogu od ku}ite se duri i
zavesi navle~eni; eh, begaj doma. Temnica pome{ana so `e{tina vo mojot hram od kal i drvo. Sednuvam
vo agolot od toa {to jas go narekuvam dnevna soba i besno ~ekam, ne znam {to no, ~ekam. Se trudam da
pre`iveam barajki misterija vo obi~nite dnevni vrelini plivajki vo eden mal bazen; opkolen so
gladna i o~ajna tolpa na nevernici {to sakaat da gi podmladat svoite bolni i iznemo{teni tela. Vo
ogledaloto, ili podobro od prqavoto staklo-zid na bazenot, gledam kako edno devet godi{no dete mokri,
vedna{ potoa sledi reakcija od ~uvarot na objektot. Se vme{uvam: Se e mo~ka, ostavi go. Toa e i potta
{to neprestano izleguva vo oblik na kapki niz moite dve golemi i masni gradi. Nekoj bi mo`el da a
pomisli deka sum u{te eden od retardiranite sportisti, {to oti{le vo degenerativna faza otkako }e
se nakrmat so slava i pari. Jas pak ne mislam ni{to, za mig ja primetuvam taa ~udna kreacija {to
nekoj ja narekuva "Gospodin" i prodol`uvam so kapeweto. Vo toa pogolemo koli~estvo voda skokaat
mnogu lu|e trudejki se da simuliraat ubavina na zadovolstvoto.
Deteto {to mokre{e ve}e nurka, toa e dobro mo`ebi }e nau~i da pliva naskoro. Pove}eto od lu|eto
{to gi poznavam si teraat tralala{ka kako ni{to da ne se slu~uva. Razmisluvav da izdadam barem m
edna kniga no i onaka nikoj drug ne bi ja ~ital. A, {to bi frlal popusto pari koga i onaka go
pravam toa {to go sakam, pi{uvam... Maloto kamionet~e za sobirawe odpadoci nakratko me odale~uva
od razmislite, zuejki vo no}ta kako nekoj gigantski komarec. Dali se tie lu|e sre}ni? Pomisluvam
palejki edna eftina cigara. Utre }e bide daleku postuden den, nekolku sobni duha mi soop{tuvaat
viej}i po izronetite tavani. Ovie stari ku}i sekoga{ imaat po ne{to da ka`at. Ni {to ne e tolku
stra{no, na sve ima kraj. Toa bea zborovi na narodniot mudrec poznat po starite prikazni za
izgubeniot raj. Gospodin Di{amb i negovata familija se povtorno vo ovoj mrzliv i trom Grad. U{te
popoznatiot mislitel, kriti~ar i {to li ve}e ne, Gospodinot Koqa Mrakovski se sprema za nov
kredit od ovaa mala dr`ava -legen, vo koja kolku i kriti~ki da nastapi, sekoga{ uspeva da dojde do
novo par~e {tof. Mo`ebi negovoto postoewe e navistina od golema va`nost, isto kako i ona drugono po
ime "MANU-^AO". Voop{te i ne e tolku va`no {to nivnata publika se sostoi od samo edna iljada lu|e
koja samata sebesi se ~ita i ozboruva. Pa ete Gospoda, eve vi eden mal del od `ivotot na eden va{
sosed (majmun-donec po nacionalnost- do du{a) . No {to, i onaka ne e va`no vie ste iljada, jas sum
eden. Vie se ~itate sami sebesi isto kako i Jas. Razlikata e vo tie nekolku iqadi {to gi primate
mese~no davajki si zna~aj na vistinski VIP (Veri Important Prson). A Jas pak, nasproti vas sum vi
Gospoda eden ~ovek, edna nacija. Interesno zarem ne?
Ina~e nekoi pak, drugi gospoda po~naa da se ka~uvaat po planinite ne bare }e najdat mir i nekoj denar
za ute{enie no popusto, i planinite nemaat vreme za progresivno krpewe na degenerici pove}e.
V~era nave~er eden mlad gospodin po koj znae koj pat ja raska`a prikaznata za {ireweto na
masonskite dru{tva i nivnata golemina, ne sogleduvajki go pekolot i negovata prava dimenzija.
Ne e toa deka jas imam ne{to protiv slobodnite zanaet~ii, no ednostavno go slu{am teloto na
ubavinata. Vo toa telo realnosta e mnogu e prosta i stara voedno...Se vika: Jadam pa pre`ivam,
legnuvam i stanuvam.
Za samiot kraj {to ~ovek da posaka ? Dobro zdravje se razbira...

3
With a special permission of the Hinky Migdaile foundation

4
 Ajde da palime ve{terki

stata trkala{ka trae ot koga postoi ~ove{tvo. Lu|eto ednostavno

lovat {to }e stignat . Sekoj na sekogo mu e ne{to kriv, samo lovot ima cena.
Nekoj od niv duri i zamisluvaat deka se na samiot vrv na svetot. Pa delat intervjua nebare imaat
ne{to navistina va`no da ka`at.
Toa ti e kazna, mon ami [ugle, Ti se u{te saka{ da mu slu`i{ na Boga.
Kade ti e somata? zemi si malku. Taka, Otpu{ti se [ugle tvoeto mesto e vo rajot. Bi se opkladil
deka pola planeta `ivee samo za toa da pro~ita nekolku reda od pekolot {to bi trebalo da bide
pogolem od onoj pekol na ~itatelot.
Nekoi duri odat dotamu, da so godini ne izleguvaat ~itaj}i za tu|ite maki i `ivoti . Ne
razmisluvaj}i ni najmalku za sopstveniot `ivot, i ni{tata {to istiot gi producira.
Stop za gnasniot Rasizam! Denes toa e vo moda . Iluziite na depresivniot o~aj se merat so turobni
seksualni istreli . Vedna{ potoa slu{a{:
Ajde poveli na edna partija EIDS!? Po |avolite so toj Seks, prosto se e`am od lekciite na
mediokritetite i nivnata kondomska etika. A,site znaat deka se raboti za u{te edna farsa.
Slavi go Henri Miler i misli so mozokot na Bukovski, toa e cela prde{ka za gluvite
intelektualci, Tie na primer voop{te ne se ~ukaat1. Barem ne deklarativno. A, onie pak puritanci
koi navodno gi oplakuvaat iznemo{tenite (tie sebi~ni morloci {to sviwite gi slavat). Tie {to ne
znaat ni opa{ka da dignat vo svoite pseudo ma~ni momenti, tolku se daleku i nadvor od sekoja
vistina {to neznaat nitu za definicijata na oploduvaweto. Sega ne{to za moite neprijatni prijateli:
Jas sum prav otpadok. Da, to~no e deka sum Soma{a{*! Va{ protivnik i upravitel vo edno. ]e odam
dotamu {to }e lamentiram na eden perfidno uli~en jazik- ala Droga{..
Pove}e duri nema ni potreba ne{to da skrijam, U{te poto~no e deka sum Peder. Ako toa vi se dopa|a;
Mo`ebi vi se dopa|a priznanie od tipot: Da, bolen sum od SIDA... Ete vi, sakate li mo`ebi vakva
literatura ?
Pove}e nikoj ne mo`e da ne natera da bideme mirni, nemame nikogo i ni{to.
A, sega }e napravam edna cigara "Soma". Ovaa }e ja krstam "Koqo Mrakovski"i }e poletam pravo vo
sopstveniot zadnik, mackaj}i od sopstveniot izmet. [to?! Ma ne... ne se raboti za nikakva blasfemija,
u{te pomalku za pomodarstvo.
Umetnost?!! Nikako! Naprotiv, se raboti za sitni ostatoci od drogera{ki karavani i nivnite
degeneri~ni kopulacii so pomo{ na soda voda.
E, moi re`imski kozliwa, }e ve ~ukam i vas zatoa {to imam luda i nepametna
dekadentno - arogantna glava. Koga sme ve}e kaj dekadencijata zamislete kako li mu izgledaat
degenericite na prijatniot i ugladen Gospodin Pianov. Toj {to taka ne~ujno i bu~no gi poprava
Skopskite ulici. Celi dve do sega, toa go pravi na mesta kade {to do pred samo trieset godini
postoele obrasnati - nekoseni poqani. [ta }e{, Tamo su bre pare (kazano literaturno)2. [to }e mu
dojde deka ovoj gospodin voop{to i ne znae deka se raboti za Kozle a ne Skopje. Ili, {to da
ka`eme za nekoj od idnite Majmundonski pretsedateli.
Barem starecot Ziro bese dostoen za pre`iveanoto. Kako li bi se ~ustvuval Gajdov ili Tito, Petko,
Stanko i Zub~o koga za mig bi bil dolevan i ispolnet so drogera{ka pamet? Gospoda Majmun-Fon-

*
Lice koe upotrebuva soma za begstvo od realnosta
1
Se misli na seksualno op{tewe
2
Makedonska pop kultura-citatologija-poistovetuvawe so paganite.

5
donci idni pretsedateli, malku literatura e se {to vi treba. Mislite li vie @ivotinki voop{te
ne{to?
Ako ve}e ste tolku sposobni dali ste ~ule za eden grad po ime Wu Zort. [to velite da go poka`ete
va{iot talent na siten xeparxisko-komarxiski-karierizam na nekoe drugo mesto? Zo{to po |avolite bi
gubele ovde vreme .
I onaka mnogu naskoro }e se pretupanite od taa te{ka svinska hrana!!? Taka {to duri i najtro{niot
drogera{ }e mo`e da tr~a maraton niz gradskiot mete` dodeka vie i va{ite zakr`laveni butinki
}e se vozite niz poznatite renovirani Skotski ulici, stenkajki od nemo}. Dali bi sakale u{te?!
Mo`ebi zbor-dva za |ubreto {to go ostavija internacionalcite? Ili, od va{ata terasa ne se gleda
kawonot na rekata Radika?!
Kolku pari, tolku muzika Gospoda Vie toa najdobro go znaete .
A,ovoj ~ove~ki izmet {to treba da ja napravi ovaa dupka metropola?
Ma jebi go! [ta }e{, pusti onu : Mali mrav, Mali Mrav i {ibaj !3
Koj im ka`a be na Amerikancive deka dr`ava ni treba. Prokleti...
Ja zavr{uvam mojata vol{ebna ve~er jadejki par~e gr~ka alva i piej}i dr`aven morfium. Spijte
mirno, gospoda Policajci, go plativ uredno so moite krvavo zaraboteni pari. Vie ste na red nekoj drug
}e platite nekoj drug pat kaj Belzebub li~no. Spij mirno Gradu...

3
Citat poznat edinstveno na nekolkumina ( povtorno se raboti za parodirawe na vlijanieto
koe pristignuva od edna severna dr`ava) Prevodot na makedonski jazik e tendenciozno
izostaven.

6
Mojata prikazna po~nuva so moeto prvo zaminuvawe vo kulata na dobriot Majstor Abif, eden od obi~nte
lu|e, koj na ovaa po~va be{e napravil neizmerno golem broj na dobrini. Vo negoviot hram nikoga{ ne
bil nikoj ostaven gladen, sekoga{ siti i polni so qubov gostite go napu{taa i odnovo se vra}aa pri
nego @edni i Zli, za povtorno da bidat vrateni vo ciklusot na svetlinata i trpenieto. Majstorot
po~ina...Go be{e ubil”^ovek” po nacija, a nego pak go be{e ispratil nekoj drug. ^ovek po ime...

Volter Al Hakim

Kiko toj den porano gi napu{ti predavawata na ma{inskiot fakultet. Toj u{te od utrinata ~ustvuva{e
silna bolka vo glavata. Vleze vo najbliskata poliklinika i sedna na edna bolni~ka klupa. ^ekajki na
red toj primeti deka vo prostorijata {to prestavuva{e ~ekalna, so nego e edinstveno eden postar
~ovek. Toj tropna na vratata od ordinacijata, vleze i povtorno sedna na klupata. Vo ordinacijata
nema{e nikoj. Kiko povtorno sedna na klupata. “Ne rabotat”, ta`no mu se po`ali stariot. “^ekam
ve}e polovina ~as. Mora da se na pauza”. Kiko pogledna kon nego i klimna potvrdno so glavata.
Stariot po~na da go zasmejuva pravejki grimasi kako da se ogleduva vo ogledalo. Nabrgu tie zaedni~ki
po~naa da negoduvaat za op{tesvoto i zamkite na sistemite. Bidejki i onaka nema{e ni{to popametno
Kiko po~na da ja slu{a `ivotnata prikazna na starecot… Sega }e ti raska`am od koe vreme vodi
anarhijava…
Kiko ve}e po~na ~ustvuva terapetski efekti od drdorewata na starecot. Toj go ohrabri da si ja
istera prikaznata do kraj. Jas }e bidam va{iot socijalen rabotnik mu re~e na starecot. Samo vie
raska`uvajte… Ovoj pak, prodol`i so raska`uvaweto:
Kako mlad ~ovek, na svoi petnaeset godini vozrast re{iv da se opu{tam vo beliot svet i da po~nam sam
da zarabotuvam za sopstveniot `ivot. Bev re{en da rabotam po sekoja cena i se {to }e mi dadat. Se’ so
cel nikoga{ da ne se vratam doma. Sakav da izbegam od seloto kade {to se rodiv. Odej}i pe{ stignav
do prviot pogolem grad i po~nav so rabota kaj eden gazda po ime [utkovci. Toj gledaj}i vo moite
opinci vedna{ primeti deka sum po poteklo na samo dveste kilometri od gradot. Otkako me najade i
mi dade mesto kade {to }e prespiam prejde na objasnuvawe na rabotata {to od utre treba{e da ja
rabotam.
Se u{te se se}avam na yvezdite od neboto i nivniot neverojaten sjaj
{to od taa no} postojano }e me pratat na mojot pat po svetot i `ivotot. .
So mene imav edno kaval~e i re{iv tro da si posviram . Edna mala vila za seto vreme pliva{e so mene.
Ne znam kolku dolgo svirev, no vo eden mig vidov nekolku lu|e okolu mene, edniot vedna{ go poznav,
toa be{e Gazda [utkovci. Dvajcata ostanati bea dosta pomladi od nego, pretpostaviv deka mu se roda...
Na brzina si go sobrav kavalot i se izviniv za napravenata buka, na {to bev bu~no prekinat od
edniot:
[to e ova be? Nie leb ti davame, a ti selskoto tuka ni go turka{!
Gazda [utkovci go prekina i mu naredi da bide potivok.
Toa mi be{e prvata lekcija; deka ne treba da go vikam angelot baraj}i za{tita od |avolot, vo isto
vreme sinovite na gazdata mi udrija eden dobar }otek.
Utredenta u{te rano v zori si gi sobrav rabotite i nabrzina go napu{tiv mestoto. Re{iv vo prvata
mo`nost da se vratam i da im se odmazdam na [utkovci za napravenoto zlodelo.
Nekade okolu deset ~asot se soo~iv so edna policiska patrola koja posle kratkoto ispituvawe me pikna
v avtomobil.

7
Gazda [utkovci me be{e obvinil za kra`ba na negoviot imot, doznav posle moeto smestuvawe v kelija.
Bev navistina besen, toa mo`e{e da mi se vidi od daleku. Gazda [utkovci me poseti okolu ~etiri
~asot popladne nosejki eden golem leb i litro mleko. Otkako im soop{ti na policiskite slu`benici
deka se rabotelo za zabuna dojde vo kelijata i naredi da me oslobodat.
Vaka mi se obrati toga{: Eve ti ja prvata lekcija na patot kon uspehot.
]otekot {to go izede i zakonot na surovata priroda {to ti go nametnav, se del od nastavno-
edukativniot proces.
Dvajcata {to te tepaa, ne mi se rod. Toa se isto momoci kako tebe, dojdeni pred tebe samo nekolku
nedeli.. I tie se tuka zanaet da u~at...
Sega otkako ja nau~i prvata lekcija dali saka{ da prodol`i{ so rabota kaj mene? ]e nau~i{
mnogu, veruvaj mi...re~e zamisleno.
I navistina, prifativ da prodol`am so rabota kaj gazdata. Ima{e ne{to kaj nego {to dava{e zna~ewe
i respekt pokraj navidum ednostavnata rabota {to toj ~ovek ja be{e usovr{il do perfekcija.
Gazda [utkovci be{e eden obi~en ciglar, no toj bukvalno znae{e da napravi cigla od se. Eden den go
gledav odstrana kako so racete fa}a obi~en pesok i edna {epa slamki. Posle nepolna minuta mesewe
negovite race uspeaa da napravat perfektna cigla. Gazdata be{e prav magesnik.
Znaev deka ne smeam da go pra{am kako go pravi toa a, i da go pra{av malku {to }e mi ka`e{e.
Gazdata navistina retko mo`e{e da se slu{ne kako zboruva. Na izgled deluva{e sosema obi~no, na
migovi duri i ekstremno nastrano. No, sepak toa be{e eden praveden ~ovek.
Posle nekolku meseci rabota go sovladav zanaetot do stepen na {egrt.
Duri i samiot bev v~udoneviden od postignatiot progres vo rabotata.
Edno popladne dodeka gi ka{avev smesite za pe~ewe gazda [utkovci mi
ka`a deka }e treba da se doteram zatoa {to }e odime vo poseta na glavniot Majstor, ili kako seu{te
go narekuvaa Majstorot na retortite-Ilne.
Od sekoga{ se pra{uvav kade gi nosi ciglite {to se za posebni klienti.
Tie cigli nikoga{ ne se bea su{ele nadvor, od ostanatite rabotnici bev slu{nal deka se spremaat
na posebno mesto vo ~udesnata pe~ka na Majstor Ilne.
Nekade okolu sedum ~asot kve~erina [utkovci dojde so svojot avtomobil i
trgnavme kon izlezot na gradot vo poseta na Majstorot Ilne.
Bev zaprepasten koga vidov deka Majstorot ima ni pomalce ni pove}e nekade okolu petsotini kvadrati
dvor poln so zelena treva, {to be{e mnogu kratko okosena. Vo toa vreme toa be{e znak deka ku}ata i
posedot pripa|aat na Golemec ili na ~inovnik vraboten vo dr`avniot vrv.
Se za~udiv kakov e toj Majstor {to mo`e da ne kopa niva i da sadi ne{to sosema neva`no kako treva.
Za nas selanite trevata mo`e{e da slu`i edinstveno kako hrana za `ivotnite. Ne mo`ev da
zamislam deka trevatata treba ima estetska forma i ubavina.
Majstorot be{e oble~en vo sina nametka i sosema odsutno go primi na{eto pristigawe, vratarot ne
sprovede do rabotilnicata kade {to pe~kata be{e razgorena so seta `estina.
Mojot gazda po~na da razgovara so nego za sosema obi~ni temi {to obi~no se vrtea okolu
proizvodstvoto i trgovijita na ciglite.
Vo rabotilnicata nema{e nikakvo mesto za sedewe, samo nekolku cigli koi {to spoeni davaa forma na
klupa. Nekoj ~uden zamor me natera da sednam tokmu na tie cigli.
Vo toj moment Gazdata i Majstorot me poglednaa so prekoren pogled taka {to morav da stanam i da se
vratam vo prethodnata polo`ba.
Znaeweto e edinstvena nagrada Gazda... Slu{nav kako Majstorot mu se obra}a na gazdata vedna{ posle
moeto stanuvawe.
Ajde sega da vidime {to e ova {to si go donel pri mene?
Majstorot ja izvadi kalupkata od mojata posledna cigla i se zagleda vo nea.
Fini agli, dosta cvrsta smesa ... Imal obid duri i formata da ja promeni .

8
Koj e toj {to go napravil slednovo? Go zapra{a gazdata poglednuvajki kon mene.
Otkako mu bev pretstaven trgnavme kon edna druga prostorija vo blizina na rabotilnicata. Vo
prostorijata ima{e mo`ebi deset iljadi cigli, site bea naredeni na posebni polici edna do druga. Pod
sekoja cigla ima{e data i ime na tvoritelot. Be{e toa eden mal muzej na cigli.
-Veruvaj mi, sum videl, i znam mnogu za praveweto na ciglite. Od nivniot nastanok pa se do posledniot
industriski skok i napredok {to Zapadot go
reklamira so bo`emnata revolucionernost na betonskite blokovi.
Ve ubeduvam deka seto toa e edna golema glupost!
Ciglata ne se pravi od cement! Toa e apsurd! Ne se soglasuvam, protestiram!
Jas u~ev da pravam cigli pove}e od trieset godini, a ni{to pove}e ne znam ni denes... Sekoj den
pominat so pe~kava e sosema nova sostojba!
Se dobli`i do golemata pe~ka i po~na da frla jaglen so malata lopataka vo nea, mali plameni iskri
prskaa nasekade okolu, dodeka mevot za vozduh vdi{uva{e mlazevi vo ognot plamtej}i go. Za nekolku
minuti pe~kata go dostigna svojot maksimum. Majstorot ja zema mojata kalupka i ve{to ja stavi vo
ognot. Za nekolku sekundi se slu{na praskot so kr{ewe .
Jas ostanav v~udoneviden, mojata cigla ne postoe{e, namesto nea ostanaa nekolku grutki koi ~adea
izneseni nadvor od pe~kata vo racete na Majstorot. Mojata reakcija be{e za~uduva~ki brza i so golema
doza na de~ja ispla{enost, nebare }utek treba{e da jadam.
Majstorot gi sobra nekolkute grutki so svoite race i sosema gi izroni.
Dobar obid, moram da priznaam ...Nikako ne se otka`uvaj! Otka`uvaweto e najgolemata bolest na
^ove{tvoto! A, sega, dozvolete da vi odr`am malo predavawe za prvata cigla napravena u{te vo hramot
na Iroda.
Be{e toa mnogu odamna, na planetava znaeweto im be{e dostapno samo na nekolkumina, rabotite se
menuvaa edna{ na dvadeset godini, nema{e nitu po{ta, nitu golubi pismonosci. Obi~niot ~ovek be{e
ostaven da umira kako nikoga{ i da ne bil roden .Vo toa vreme sekoja pobuna najsurovo se kaznuvala.
Zborot Revolucija, ne postoel ni kako definicija. A kamu li kako praksa.
Dodeka go slu{av kako zboruva znaev deka toa e ~ovekot {to ja kontrolira mo}ta na ovaa mala
zaednica na ciglari.
Dvi`eweto na racete mu be{e sosema koordiniran so trepkaweto na o~nite kapaci, elasti~nosta na
teloto i refleksnite dvi`ewa poka`uvaa dolg i naporen trening ili podobro ka`ano vol{ebna
istrajnost.
O~ite mu bea sosema dlaboko postaveni vo liceto koe kako da ne poka`uva{e granica na starost.
Edinstveno negovata seda kosa definira{e nekakva vozrast.
Kako da be{e zastanal nekade pome|u pedeseta-ta i {eeseta-ta godina od svojot `ivot. A, velea deka
ima osumdeset godini najmalku. Od toj den moite o~i i u{i bea vpereni kon Majstorot i ona {to toj
go prave{e. Nabrzo bev premesten vo rabotilnicata kaj Majstorot kade {to prejdov od ~irak vo
kalfa. Moeto znaewe od den na den stanuva{e se pogolemo i pogolemo. Eden den bev povikan li~no vo
majstorovoto ateqe.
Primetiv deka na samiot vlez nad portata stoe{e eden natpis napi{an na latinsko pismo:"Nil nisi
clavis deest”…
Majstorot se pojavi na samata vrata i mi naredi da vlezam. Vo vnatre{nosta
na prostorijata be{e sosema temno, edinstveno na mestoto kade {to nekolku crte`a bea izlo`eni,
gore{e starinski luster so pet sve}i. Majstorot povika:
-Pogledaj! Toa se skici na eden genij... Leonardo!^ovek cel `ivot se trudi da ja dostigne sovr{enosta
a, taa vsu{nost le`i vo sekogo od nas...
Misli{ li deka postojat tajni {to mo`am da ti gi prenesam?

9
Nervozno se oddale~i do lambata, pa potoa ja zede so raka poleka dobli`uvajki se kon mene. Zastana
to~no na eden ~ekor rastojanie, dr`ejki ja lambata tokmu vo visina na moeto lice. Podgoltna i po~na
povtorno da mi govori:
Znae{, Jas imav sin na tvoi godini, Toga{ bev kapetan na Prvata Orientalna Flota kade {to bev
dosta po~ituvan i bogat ~ovek..No, sepak ne uspeav da go vratam vo `ivot. Niti da go ubedam da go
napravi toa {to e najdobro za nego.
Moeto dete be{e i moeto najgolemo proma{uvawe...A mo`ebi i samiot sum kriv... Znae{ li zo{to? Go
poglednav nesigurno, obiduvajki se da odgovoram.
Za toa {to za se e potreben klu~! Ova }e ti bide voedno i odgovorot na natpisot {to go vide nad
vratata...
Zapamti samo edno: Sekoja kreacija e mrtva ako nema du{a, taka e i so ciglite i se ostanato na
zemjava. Du{a ...
Bidejki tvojata trpelivost be{e pove}e od obi~na, re{iv da ti poklonam ne{to {to veruvam }e te
potsetuva na mudrosta i istrajnosta.
Vo racete po~ustvuvav ne{to so o{tar vrv i konec. Podocna otkriv deka se raboti za visok. Majstorot
po~na nervozno da buri~ka po negovite xebovi.
Od utre nema pove}e da raboti{ vo ciglanava, eve ti i ne{to pari do deka ne najde{ ne{to {to }e ti
obezbedi opstanok. I zapamti nema tajni!
Slednoto utro bev povtorno na noze, skitajki po pati{tata od grad do grad.
Na panoata stoea golemi plakati vo koi edna partija im objavuva{e vojna na gazdite i voenite
profiteri, vo vozduhot se nasetuvaa promeni .
Rabota uspeav da najdam dosta brzo, posle moeto za~lenuvanje vo partijata uspeav da zavr{am duri i
fakultet, izgleda{e kako na sre}ata da i nema kraj.
Posle nekolku godini dojde eden ~ovek od partijata i mi ka`a deka treba da odam vo nekoe malo mesto
i da napravam reformi vo edna lokalna fabrika za cigli.
Imeno, duri i posle prezemaweto na vlasta od strana na rabotnicite, ni{to ne odelo kako {to treba.
Vo {est ~asot nautro dojde kolata na na~alnikot i trgnavme do mestoto.
Kako {to pove}e se dobli`uvavme do mestoto, se pove}e mi stanuva{e jasno za koja fabrika stanuva
zbor. Toa be{e ku}ata na majstorot.
U{te pri samoto vleguvawe vo dvorot na Majstor Ilne po~ustvuvav gu{ewe i nekakva bolka vo
gradite.Toj ~ovek za mene be{e ne{to pozna~ajno od mojot Tatko..
Se pra{uvav dali voop{te e `iv. Sega na vlezot od kapijata ima{e postaveno stra`ar koj stoe{e so
avtomat i ne pu{ta{e nikogo bez dozvola, nasekade bea istaknati znamiwata na partijata i golemi
sliki od na{iot pretsedatel-dobrotvor.
Sprovodnikot me zapozna so mesniot zastapnik i me odvede vo pogonot za pe~ewe, primetiv deka za
istata rabota sega bea zaposleni deset pati pove}e rabotnici a kvalitetot na ciglata be{e sosema pod
o~ekuvawata.
Uspeav da doznaam deka starite rabotnici odbivale da rabotat posle javnata egzekucija na Gazda
[utkovci, koj bil proglasen za neprijatel na poredokot. Majstorot Ilne bil prenesen vo edna od
obli`nite bolnici za umobolni. Velat, deka od toga{ mestoto go bielo nekakvo prokletstvo i nikoj
ne uspeal da napravi niti edna cela cigla, i pokraj novo kupenite ma{ini i pe~ki. Re{iv da go
posetam majstorot {to e mo`no pobrzo.
Ve~erta dodeka se trudev da zaspijam vo mislite mi navira{e likot na stariot Majstor, izrazot na
liceto mu be{e sosema nepromenet no, so o~ite kako da saka{e ne{to va`no da mi soop{ti.
Po~ustvuvav zlokobnost vo mra~niot rabotni~ki pansion so seta partiska dekoracija vo nego. Treba{e
da bidam sre}en, se vra}av da bidam rakovoditel na mestoto kade {to bev ~irak. Bev akademski
gra|anin i mojata kariera do prvin treba{e da odi po nagorna linija.

10
Koga samo }e se setam deka kako mlad selanec nemav niti eden par opinci da promenam za posebni
priliki. Nikoga{ nema da go zaboravam mirisot od pot-ta na mojot Tatko ...
Toj be{e neprestano ispijanet i ispla{en, eden den majka mi go fati vo
ambarot so edno naludni~avo devoj~e, toa be{e i denot koga re{iv da go napu{tam rodnoto mesto. Koj
znae {to }e napravev da ostanev so nego... Verojatno }e go ubiev.
Utredenta rano nautro prvin go posetiv op{tinskiot {tab, kade {to dobiv dozvola da otidam vo
okoliskata du{evna bolnica vo poseta na Majstorot.
Bolnicata be{e edno sosema zapu{teno mesto smestena na stariot imot na Baron [ilkur. Iako
palatata deluva{e sosema demolirano, se u{te se ~ustvuva{e elegancijata na dekadentnoto dru{tvo i
rasko{ot na arhitektite {to ja bea proektirale istata.
Na samiot vlez bev do~ekan od edna sestra so-partika koja {to vedna{ ja referira{e sostojbata na
stariot Majstor.
-Ne znam zo{to go posetuvate ~oveko?, Toj e mnogu lud, seriozno lud..
Mislam deka nikoga{ nema da izleze od tuka ...
Vedna{ primetiv deka posetata predizvika sosema neo~ekuvano vnimanie.
Personalot rastrubi deka navodno sum dojden da go ubijam stariot, i sekakvi drugi bizarni skazni.
Nekoi odea do tamu {to po~naa da me zamisluvaat kako nekakov komesar na nekoe tajno dru{tvo so
golemi ingerencii.
Pogolemi duri i od onie na partijata?
Edna od upravitelkite me upati kon Pansionot B, informirajki me deka
tamu e smesten mojot majstor. Za nekoe ~udo vo pansionot be{e ostaven stariot name{taj zaedno so
ukrasnata tapiserija i cel dekor .
Majstorot be{e smesten vo edna barokna foteqa i sosema odsutno prelistuva{e eden star ~asopis za
avtomobili.
Vlegov vo prostorijata i ~ekav da vidam dali }e poka`e nekakvi emocii kon mene, edna od sestrite mi
re~e da vnimavam bidejki starecot znael da stane isklu~itelno opasen. Na moeto pra{awe zo{to e
doveden vo senatoriumot dobiv sosema obskuren odgovor deka ednostavno poludel.
Toj neprestano govorel za nekakvi konspiracii i tajni dru{tva. Ottoga{ partijcite re{ile da go
smestat vo izolacija.
Na vratot mu stoe{e edna pomala tabla na koja pi{uva{e: Lud sum od svoeto ra|awe. ^uvarot ja tresna
silno vratata ostavajki me so sesrata. Jas ja zamoliv da me ostavi nasamo so nego.
Prvoto ne{to {to mi dojde na pamet be{e da vidam dali }e me prepoznae.
[to ako navistina e lud? {to ako vo mojata mladost sum ja povrzal negovata genijalnost na sosema
druga strana. Mo`ebi i samiot sum preteral vo precenkata na stariot majstor. Drugarive od komitetot
sigurno imale paravo da go smestat vo ovaa institucija. Dodeka se pra{uvav kako da vospostavam
kontakt so starecot slu{nav edno precizno pra{awe.
-Uspea li da go dobie{ odgovorot na tajnite?
-Tajni ima mnogu Majstore? Na koja od niv misli{... Me iznenadi ostrinata na postavenoto pra{awe.
Mojot odgovor go raspolo`i i na{ata konverzacija se pretvori vo edna srde~na prijatelska sredba.
Majstorot mi raska`a deka lu|eto od komitetot do{le, i bez nikakov respekt go uni{tile negoviot
mal muzej na cigli vo negovata rabotilnica. Potoa za da go nateraat da priznae nekakvi apsurdi go
primorale da raboti kako sosema obi~en rabotnik.
Na moeto pra{awe kako se na{ol vo sanatoriumot, dobiv mnogu kratok odgovor: Podobro e da se
odmoram otkolku da mu slu`am na narodot olicetvoren vo nekolku huligani i nerabotnici.
Ne znam ni samiot {to to~no misle{e toga{ velejki mi go slednoto, no
mnogu godini podocna, otkako mnogu vladi se promenija, nau~iv za {to se raboti...
Majstorot mi dari eden poklon koj {to se sostoe{e od kartonska kutija. Mi naredi da se pogri`am za
nego dopolnuvajki deka se raboti za negoviot li~en dnevnik. Vo kutijata ima{e kup hartii i

11
pribele{ki koj {to toj gi napi{al sive izminati godini. Otkako go zavr{ivme razgovorot mi dade
blagoslov i sovet da prodol`am so mojata misija vo fabrikata na Gazda [utkovci.
Pred da go napu{tam me zamoli da gi zasolnam ciglite na nekoe posebno mesto. Izvadi eden papirus od
kutijata i mi ja poka`a vetvata� na zidarite.
Go slu{av kako so vnimanie po~na da ~ita od bele{kite vo dnevnikot. Vo eden mig prekina pa davajki
mi ja vo race mi re~e da mu ja pro~itam.
Taa glase{e vaka Jas, koj sum roden, kako sosema obi~en i bezna~aen del od ovoj sosema apsurden
kosmi~ki plan, se kolnam na eden Bog, koj so svojata dobrina i `estina nikoga{ nema da go izneveram,
barajki od nego Mo}, Slava i Bogatstvo...Site tajni {to }e gi `neam vo Negovo ime, }e bidat samo
Negovi i nikako dru|i ... Slava na tebe Bo`e, Praveden i Surov. Slava vo ime na site ostaveni vo
burata i sre}ata, na onie koi nikoga{ nema da gi vidat znacite tvoi... Sre}ata neka bide na site, koi
se blagi kon kaznata i redot... Zavr{iv otkako toj me prekina.
Prodol`i da govori so monolog na ludak. Negoviot izgled dobi forma kako na nekakov staro-gr~ki poet.
Slu{ajki go kako prika`uva, mu dadov sovet da ne preteruva so govorot. No sepak, dlaboko vo mene, mu
zaviduvav na re~nikot i poetskata mo} {to toj starec, i pokraj godinite ja sodr`e{e vo sebe.
Vo Boga mnogu ne veruvav, a takvo i be{e vremeto. Prodol`iv so mojata rabota vo fabrikata, i za
nekoe ~udo rabotite posle mojata poseta na Majstorot stanaa mnogu podobri.
Mnogu naskoro istata fabrika }e stane edna od najdobrite vo zemjata, uspeav nekako da ja protnam
tradicijata so novotijata .
Vo fabrikata, blagodarej}i na moeto insistirawe muzejot na cigli be{e vraten na svoeto staro mesto.
Denes denovite na slavata se mnogu odamna zad mene. Ostana samo visokot na Majstorot i negoviot
dnevnik so mali tajni.
Sega mnogu pove}e imam vreme da razmisluvam za golemite tajni, no Majstorite
se se’poretki i poretki...
Starecot verojatno }e govore{e u{te dolgo da ne se otvore{e vratata od ordinacijata. Kiko go prekina
pu{tajki go da vleze kaj doktorot. Za nekoe ~udo glavata pove}e ne go bole{e. Pogledna kon ~asovnikot.
Samo trieset minuti … Zabele`a vo sebe napu{tajki ja poliklinikata. Na izleguvawe kupi semki od
pred-poluklini~kite semkari i ednostavno zamina od tamu.

�
N'jzk: Zakletva

12
 MISTIKOT OD MON BLAN
( Une mistique de Mon Blanc )

Odamna ima{e `elba da skoka vo vozduh, mo`ebi edinstvenoto ne{to {to navistina go ~ustvuva{e.
Sli~no kako {to zatvorenik ~ustvuva sloboda. Vo ovoj svet ispolnet so omraza i al~nost toj u{te
kako mal posvetuva{e vnimanie na ne{to {to podocna }e mu go objasnat kako del od nasledstvoto {to
mu pripa|a na divot svet. A toa se ~ove~ko animalnite instikti... Mu velea. Kolku navistina se
trude{e da go so~uva animalnoto, tolku pove}e se vrte{e kon misti~noto i bo`enstvenoto; i veruvajte
deka nema{e ~uvstvo na planetava {to mo`e{e da go pokoleba koga se rabote{e za nurkawe vo
misti~nite bunari i plivaweto po okeanite na ezoterijata.
I se be{e tokmu taka, do negoviot prv i posleden skok so otec Gavrilo.
Toga{ za prv pat dozna deka cel `ivot bil vo vozduh, ne di{ejki go...
Otec Gavrilo i negovoto sovr{eno poznavawe na site mo`ni tajni, vklu~uvajki ja i tajnata na me~ot i
teloto. Mon Blan, Mon Blan, prijatelu znae{e da re~e.
Slobodata e edna od najgolemite tajni na modernoto `iveewe, tokmu zatoa i koga zboruvam ne{to
sosema drugo mislam na Mon Blan.
Negovite besedi ponekoga{ znaea da izgubat na te`inata sepak, kako stanuva{e vozrasen taka besedite
se pove}e mu vibriraa nekade dlaboku, vo site mo`ni vorteksi na negovata siva masa koja {to ne
mo`e{e da se pofali so osobena nadarenost.
Del od negovata prikazna se i slednive nekolku reda... Ispi{ani so crno mastilo, i golema `elba za
literaturno dejanie. Toj hrabro gi govore{e sonovite i gi istisnuva{e sopstvenite `elbi. Be{e
mistik...Po~na da gi skladira sonovite, govorejki gi vo budno vreme na edna ma{ina za zabele`uvawe.

Eve me povtorno posle eden cel vek mol~ewe! Povika edno lice vo uniforma, vperuvajki go revolverot vo
sopstveniot ~erep. Od negovata kratko potstri`ana kosa, crna po boja, istekuvaa pogolemi kapki pot.
Dvajca so beli rakavici, oble~eni vo crni kostumi bea vedna{ do negovata blizina. Edniot od niv se
obiduva{e da go islu{a. Vo holot se slu{a{e muzika koja {to dopira{e do gornite arkadi, odbivaj}i
se od polukru`nite svodovi na maliot hram. [ostakovi~, zo{to tokmu on. Sekoga{ koga se raboti za
neodlo`en tip na aktivnost, tuka e [ostakovi~. Miliot Sovetski kompozitor ~ija muzika edinstveno so
magiskoto poredliva e ... Vo toj mig vo hodnikot vlegoa duzina deca peejki nekoja bo`i}na pesna.

13
Zo{to ne go povle~ete {krapaloto, Generalu? Eden od dvajcata prisutni do generalot se obrati na eden
sosema anahron jazik ,jazikot na mrtvite kako seu{te go narekuvaat latinskiot. Generalot sosema
iznenaden od noviot moment vo koj decata ja doveduvaat do grotesknost i obi~nost negovata pateti~na
forma na uniformirana izrazenost. Generalu, vo ovaa forma na `ivot, imame kontrola edinstveno nie!
Sigurnosta na iska`anoto i cvrstiot stav na lu|eto {to go opkru`uvaat go teraat da go predade
oru`jeto.
Ova e ve}e sosema nov moment, odedna{ site mu se raduvame na `ivotot..
Prekrasno neli? Generalot Gavrilo so samoubistvena smirenost gi observira{e dvi`ewata i
gestikulaciite na dvata kurira oble~ni vo crno. Nivnite ~uvstva bea sosema nejasni, na mig zra~ejki
nekakva simpatetika kon generalovata odluka da se ubie. Pove}e od jasno be{e deka se dojdeni da
predadat nekakov tip na poraka odkolku da po~inat surovo ubistvo. Setete se
Generalu, i se }e vi bide prosteno. Se u{te ima nekoj koj se gri`i za vas, se dodeka tajnite gi nosite
so vas. Nabrzo posle ka`anoto Generalot so sneveseleno lice za~ekori po lavirintite na Tezej i ve}e
be{e vo svojot dom. Nabrzina napolni edna pogolema patna torba so hrana i obleka i go napu{ti svojot
dom, celejki vo nepoznat pravec.
Koga mislam na ne{to, sekoga{ mislam na Mon Blan ... Izgovori ka~uvajki se vo svojot avtomobil. Se
rabote{e za crn sedan od pedesetite, sosema eksluziven model. Senkite od poslednite drvja ve}e pet
minuti ne se pojavuvaa na horizontot, prirodata po~na da stanuva se poveli~enstvena i posurova. Gavril
ima{e golem grev, negoviot me~ ne ja pogodi sopstvenata du{a, edinstveno toga{ slobodata treba{e da
bide ultimativna. Nabrgu snegot ja ubi sekoja depresivna misla vo nego ; vozduhot stanuva{e se
poredok.
Avtomobilot ne mo`e pove}e nagore, Gavril go ostavi na eden po{irok svijok i prodol`i da pe{a~i.
Talka{e po snegot so radost na malo dete.
Negovoto telo ja ~ustvuva{e slatkata bolka na naporot i apsurdot na borbata so prirodata. Umot
celosno go naso~i vo pravecot na pre`ivuvaweto.
Kolku e potrebno edno skromno su{tesvo da za~ekori po patot na voqata
[to e voqa.. razmisluva{e. Dali e toa negovoto telo, umot ili ednostavno se e bolest.. Teloto e
sopstvenost na toj {to go qubi. Lekot e nade` za bolniot. No {to ako bolniot e lek za lekot.. Po~na
da se stemnuva, na nekoi mesta snegot be{e tolku napa|an taka {to predstavuva{e prava te{kotija da
se odi ponatamu. Naskoro no}ta go prevzema denot, yvezdite mu se gledaa posjajno od koga i da e.
Gavril prodol`i ponatamu da se iska~uva. Po~na da gi trie racete, so nade` kako bi go odol`il
procesot na smrznuvaweto.

14
Bolkata e samo edna od iluziite, na sekoj {to voop{to razmisluval za toa mu e dovolno jasno deka
vremeto i razli~nite dimenzii na edinstvenata ~ove~ka realnost, se samo edna bleda simulacija na
obi~niot telesno-perceptiven-zakonik na logikata. Ete, u{te samo nekolku ~ekori i }e i se predade na
ve~nosta. Zastana na krajot od edna litica i pogleda zamisleno vo dlabo~inata na mrakot.
-Prekrasno e ,neli? Slu{na glas od negovata desna strana.
Iznenadeno se svrti kon glasot i zdogleda eden mlad ~ovek oble~en vo kratki pantoloni i zimska kapa.
Da ,mra~no e...Му одговори.
Se razbira, toa go pravi skokot u{te pobezna~aen. Svetlinata gi otkriva tajnite na beznade`ieto i
stravot.
Vo {to e tajnata?Gavril poka`a kon tro{nata letna obleka na tu|inecot.
Nema tajna ima samo odluki. Poglednete! Ovoj mu odgovori.
So eden golem skok tu|inecot skoka vo temnicata za mig visejki kon genera lot. Toj ladno progovori:
Nema tajni i akademii za ova {to go pravam , umiram i se ra|am.
Gavril gi protri sopstvenite o~i ne veruvajki vo toa {to go gleda, studot ve}e be{e dobil dimenzija
na toplina. Mestoto kade {to ~ovekot do pred nekoe vreme stoe{e, be{e sosema ne gibnato od ~ove~ki
stapala. Gavril se svrti kon ambisot i pogledna во правец на yvezdite za posleden pat.
Toa {to slede{e be{e eden golem skok vo praznotijata na ambisot. Sosema slobodno po~na da propa|a
vo beskone~nosta, kako da nema{e kraj na toa pa|awe. Vo negoviot mozok ne se slu~uva{e ni{to. Nema{e
strav, nema{e zvuk. Edinstveno svetlinata be{e promeneta. Na samiot kraj po~ustvuva nekakvo "Klik".
Prva misla {to mu padna na um e dali e `iv. Stana i po~na da gleda okolu sebe. Ne ~uvstvuva{e
nikakva bolka, negovoto telo se dvi`e{e bez nikakov napor. Oblekata {to do pred samo nekolku miga
se nao|a{e na nego pove}e ne postoe{e. Be{e gol i ne poka`uva{e ama ba{ nikakov sram . Pred nego
stoe{e postavena edna golema kancelariska masa na koja stoe{e ispi{ano: "Dobre dojde". Eden Gospodin
oble~en vo siv toksido i monokl na levoto oko mu se obrati otkako mu ja podade rakata vo znak na
po~it
- Vaka e mnogu podobro, neli. Kako li vi be{e imeto?
- ^ovek. Odgovori...

15
 Ispovedite na penzionerot

Deneska polnam celi {eeset i pet godini se dvi`am bavno so te{ki ~ekori. Vetrot me {iba so seta
silina dodeka se trudam da vdi{am {to pove}e mo`am od ostriot morski vozduh.
Zastanuvam do edna prodavnica za krofni i se molam nekoj da go prekine pusto{ot {to vladee vo
prostorot otkako go napu{tiv sopstveniot rod.
Na klupata vedna{ do gradskiot ~asovnik sedi eden postar Gospodin so ne{to {to nalikuva na
instrument vo negovite race.
Vremeto e vla`no, {to predizvikuva posebna nervoza kaj mene.
-Sedni do mene ,i izedi ja taja krofna kako ~ovek... Mi veli ~ovekot.
Ve}e podolgo vreme sosema mi e seedno so kogo sum i kade sednuvam.
Ti blagodaram! Mu odgovaram na gospodinot.
Sednuvam i gledam vo dale~inata na moreto, pogledot mi zastanuva na eden mal brod {to isplovuva od
pristani{teto. Roden sum vo vnatre{nosta.
Kako malo dete sonuvav da `iveam ili da imam ku}a na more.
Moreto be{e prava biblija za mene, eden son, so koj {to se budev i zaspivav. Detstvoto go pominav vo
eden mal provinciski grad na jugot od evropskiot kontinent, sredinata vo koja {to `iveev, znae{e da
napravi divo `ivotno duri i od najkrotkoto jagne.Tatkomi ~esto zne{e da ka`e deka verojatno sum
bil pirat, vo eden od moite minati `ivoti.
Mojot Dedo ima{e edno pomalo sidro, smesteno vo negoviot dvor, koe {to mu
slu`e{e kako edna golema nakovalna, na koja {to odvreme na-vreme isprava{e {ajki i razni metalni
predmeti .
Se ova nekoga{ bilo more... Znae{e da ka`e, poka`uvaj}i so racete
kako cel svet da e negov. Iako, pogolem del od sosedite na nego gledaa, kako na eden senilen i
pomalce naludni~av starec, Jas gi obo`uvav
negovite morski prikazni i stari fotografii od edrenici .
Dr`i go samo ti kormiloto!Vetrot ne ti mo`e ni{to,samo ti plovi
po svojata pateka.Spokojno i mudro,dete...Taka,taka!
Mora da razbere{ edno:Patot ponekoga{ e dolg , so golemi dalgi
i naj~udni yverovi koi {to ~ekaat na rastojanieto od edniot do drugiot breg!No,ni{to ne stoi pocvrsto od
`elbata ! Taa e najgolemata karpa.
@elbata gradi koga ja ima, a ru{i i ubiva koga ja nema.
Eden den i ti }e bide{ mornar,hrabar i silen.
Mojot dedo po~ina za vreme na edna dolga i jaka zima. Nabrgu mojot tatko isfrli se {to potsetuva{e
na nego, vklu~uvaj}i go staroto sidro i nekolkute paradni uniformi.
Negovata smrt dojde vo eden sosema buren period za mene, imav nepolni osum godini i bev sosema
povle~eno dete.
Nabrgu mojot Tatko najde rabota vo drug grad. Jas bev za edna godina postar i sosema otsuten, od se
ona {to za mene predstavuva{e `ivot vo toa vreme.
Uspeav da zavr{am osnovno obrazovanie i po~nav da zarabotuvam za `ivot, rabotejki te{ki fizi~ki
raboti, napu{taj}i gi moite roditeli na nepolni sedumnaeset godini vozrast.
Tatko mi go vidov povtorno, ne{to pred da stanam polnoleten .

16
Be{e dojden da plati kazna i da me izvadi od eden popraven dom za maloletni delikventi. Se se}avam
na dobriot }otek {to mi go dade otkako izlegovme nadvor od krugot na domot.
Pred da ja digne rakata za posleden pat, zadi{ano mi re~e deka nikoga{ ne me sakal preterano,
verojatno zatoa {to sum go potsetuval na negoviot tatko.
Zemi gi ovie! Izgovori frlaj}i edno kup~e pari vrz moeto lice. I gledaj da ti potraat! Jas nikoga{
ne bi ti gi da . No, onaa stara budala kako da znaela deka si roden za nevoqi... Mislam deka sega ti
se najpotrebni.
^uvaj se Kako da saka{e da me gu{ne za posleden pat. Go gledav so najgolema ramnodu{nost dodeka ja
trese{e pra{inata od kostimot trudej}i se da deluva {to popribrano
Na eden pomal list hartija so rakopisno latini~no pismo be{e ispi{ano moeto ime. Ima{e to~no tri
iljadi dolari.
Za toa vreme suma od koja mo`e{e da se `ivee celi dve godini, bez preteruvawe, se razbira. Mojot prv
kapital koj ne go bev ukral, mojot dedo koj edinstveno go sakav i mojata bolna potreba za kockawe vo
kombinacija so pravewe na bizarni gluposti.^ustvuvav kako za prv pat sre}ata da mi udrila
{lakanica. .
Za vreme na moeto prestojuvawe vo domot nau~iv nekolku stranski jazici
�
{to be{e golem odskok od mojot prethoden `ivoten zacrtanikik .
So parite uspeav da iznajmam eden pomal apartman kade {to po~nav dlaboko da razmisluvam za
slu~uvawata, {to mnogu lu|e gi narekuvaat `ivot i kariera.
Imav osumnaeset, eden izliten xemper i golema `elba da se naselam eden den na more... Duri i po cena
na pakt so |avolot. Moreto be{e se za {to
sonuvav i znaev.
Vo domot zapoznav edno postaro mom~e po ime Ajvan, koj be{e eden prekrasen nesre}nik {to pogolem
del od svoeto vreme go gube{e ~itaj}i pederska poezija i drogiraj}i se po domskite toaleti.
Ajvan ima{e vol{ebni ta`ni o~i, kako i neverojaten vkus za kupuvawe na dolna obleka. Za vreme na
na{eto kratko dru`ewe nau~iv kako navistina se perat gaki, bez da se izgubi elasti~nosta i
kvalitetot na istite.
Se se}avam na edna prigoda, koga posle podolgo otsustvo mu se javiv so cel da se dru`ime. Toj, koga
pristignav poka`uva{e znaci na dremlivost, pome{ani so nekakva zvu~na mirizlivost. Kako i da e,
Ajvan be{e omilen vo visokite krugovi, toj mi be{e idealen most vo mojata cel da ostvaram bilo
kakov kontakt Bev kako i sekoga{ o~aen. Vo me|uvreme. Ajvan ima{e edna gadna mana-"Juva". Mojot stav
kon opojnite drogi od tipot "Juva", be{e sosema rezerviran.

�
plan, skica

17
 No kako mlad anarhist poddr`uvav se {to podrazbira i mala trunka revolucionernost vo sebe. Tokmu
zatoa i u`ivatelite na "Juva�"mi deluvaa daleku ponapredni od dekadentnite tradicionalisti, koi {to
ne vetuvaa ama ba{ ni{to vozbudlivo. Kako eden od protagonistite na podzemnata kasta i nemawe na
nekoj poseben izbor, re{iv studiozno da se pozanimavam so fenomenot nare~en Juva.
Site analizi i pokazateli jasno mi govorea deka so nekolku napraveni zdelki so juva, }e mo`am da se
ottrgnam od mojot siv i bez-nade`en na~in na `iveewe.
Za da mo`am da se vklopam vo miqeto: "Ala-Juva", se razbira i sam po~nav da zemam po malku. Ajvan
sekoga{ ima{e prvo klasna Juva.
Vo prvo vreme rabotite odea ote`nato, imav prav problem dodeka ne ja svariv Juva kulturata, a
pokasno i celata lokalna juva scena.
Otkriv deka juvata e vsu{nost surogat na zelkata; koja {to e mnogu poevtina na pazarot ako se najde
na~in na koj {to }e mo`e da se preraboti. Rabotite kone~no po~naa da se dvi`at po nagorna linija .
Juva !Juva ! I samo juva ! Mojot `ivot po~na da dobiva dimenzii na edna
Juva-yveyda. Naskoro po~nav da vozam skapi avtomobili i da se odnesuvam sosema neskromno. Kako {to
prilega na edna Juva-yvezda.
Si velev, ete napravi go toa na dvaeset! Podobro nego na pedeset godini...
Odedna{ rabotite po~naa da stanuvaat navistina golemi, bev Gospodin
na svoi trieset godini so kapital od eden milion dolari.
Ostanuva{e samo da ja otka~am taa prokleta adikcija i da stanam sosema prose~en gra|anin na
Juvenija.Taka go narekuvav kvartot vo koj `iveev .
Mojot prijatel Ajvan be{e te{ko navle~en na juva,od negovata ko`a isparuva{e j uva. Negovite o~i
gledaa samo juva.
Za prv pat po~nav da se ~ustvuvam ispla{eno i napnato, stanav juvoman..
Mojot son za ku}a na more poleka po~na da stanuva nadvladean od eden
sosema nov ko{mar {to ima{e sosema neatraktiven kraj : Takanare~enata terapija so rasol... Rasolot
ima{e sli~ni efekti kako juvata, so taa razlika {to vremenskite amplitudi i sajd efektite bea
mnogu poblagi.
Edinstvena mana na ovoj surogat, be{e vo toa {to so samoto negovo zemawe `ivotot stanuva{e krajno
predvidliv i neva`en.
Moreto kako da stanuva{e se podaleku i podaleku, moeto zdravo i logi~no rasuduvanje dobi dimenzija
na pateti~na samobendisanost.
Mojot kapital {to go bev akumuliral vo poslednite nekolku godini po~na mnogu brzo da is~eznuva...
Znaev ne{to sosema ne e arno.
Ajvan e mrtov! Doznav eden den ~itaj}i go utrinskiot vesnik.
Celiot {okiran i indisponiran se upativ kon najbliskata klinika.
Imav to~no u{te tri iljadi dolari,koi pove}e ja nemaa istata vrednost kako pred deset godini.
Materijata ~esto dominira vo `ivotot na gluvcite i ovcite... Ovie krotki i vispreni `ivotni se
idoli na pove}e Luxe.I pomexu ovce se nalaziv Quxe! I Quxe go jadev izmet kako gli{ci..
Ponekad... Zato, da cenimo sve predstavnike na rod-`ivotinski !
Sve lepo e! Kad se voliv... .Kad se volif...Sve et, l’’-ko...

�
Juva: Tuka povtorno, avtorot se trudi da go izbegne pravoto ime na opijatot koj e upotrebuvan.

18
Se sepnav, ovaa misla be{e mnogu ~esto upotrebuvana od surrealistite na
po~etokot na dvaesetiot vek, mo`ebi i pred toa. Bodler! Tokmu taka
Samo {to pove}e nikoj ne go be{e bolelo glava za nego-pove}e... Dodeka razmisluvav, slu{nav nekolku
tapi udari {to pristignuvaa od pravec na vleznata vrata.
Edvaj uspeav da dopolzam do okularot i da poglednam niz nego . So golem napor ja otvoriv vratata i
se strupoliv na zemja.
Koga se razbudiv ne mo`ev da im poveruvam na sostvenite o~i, pred mene be{e
ispraven mojot tatko.
Uspeav da se pozdravam i da go pokanam da vleze vnatre.
So seta sila se obiduvav da go islu{am. Zvukot {to dopira{e do mene
be{e sosema promenet i izobli~en.
Go gledav i slu{av, kako da sum odale~en na dnoto od nekoj dolg i crn bunar.
Pri~ina za negovata poseta be{e diplomiraweto na zemjodelskiot fakultet na mojot Brat Salko. Be{e
o~igledno gord na nego, iako mu trebaa celi trinaeset godini da go zavr{i toj fakultet. Navistina
mi se ma~e{e od se..
Mojot tatko kako po obi~aj po~na da lamentira:
Eve i ti mo`e{e da zavr{i{ osmoletka ,ama ti !! Ne, be.. Saka{ undergrundija da studira{! Koj tebe }e ti
doka`e. Hoh{tapler ! Ete toa si ti! Edno malo degeneri~no Hohtapler~e!
Ni sam ne mo`am da se setam, kako dojde do toa da go zemam mojot 7.65, od sefot. Znam deka sledniot
den se razbudiv vo apsana celiot isprskan so crveni fleki, i pomali par~iwa meso koi kako {to
doznav od mojot prijatel-inspektorot "Kupi Me Za pet Pari", se vsu{nost, fleki od krv-ta na mojot
tatko. Ete, toa be{e moeto novo scenario, Go ubiv sopstveniot Tatko!
Mojata damne{ma `elba, da `iveam na more i da odgleduvam krabi vo
istoto, mora{e da po~eka do nekoe podbro vreme.
Posle period od nekolku godini, dodeka dopolnitelno se obrazuvav vo zatvorot nare~en Sent.Lucil se
slu~i ~udo.
Od radioto pristugnuvaa najnovite vesti : Vojna !Bidete eden od nas!
Glu{ec! Najnova edinica na ministersvoto za vnatre{ni raboti!
Zatvorenici ! Ova e va{a idealna {ansa za povtorno vra}awe vo
modernite i civilizaciski tekovi . "Bidi glu{ec"...�
Celiot `ivot po~na da mi se trkala, kako edna golema filmska
Celuloidna lenta, koja otkako }e ja frlite od stokatnica, dr`ejki go edniot kraj od nea, povtorno
}e se skine na samiot kraj.
Vojna mrazam! Da bidam heroj u{te pove}e, no, ovoj pat go poslu{av mojot
novo steknat prijatel-Inspektorot: "Edvaj Te ^ekam-Vadi Pari", i se
prijaviv vo rezerva na policijata, kako {to mi be{e sugerirano.
[to da izvle~am kako zaklu~ok, na samiot kraj od mojata `ivotna prikazna. Parite se razbira gi bev
izgubil do edna ; Sre}ata pak, posle se, sepak dojde ..

�
glu{ec, aluzija na mnogute rodovi na armii koi {to vo toa vreme bea narekuvani po imiwata
na razni `ivotni vo toga{nata dr`va na pisatelot.

19
Denes gi `iveam poslednite denovi od mojot `ivot tamu kade {to od sekoga{ sakav. Na more!? Tokmu
taka na more...
Imam mala farma na krabi, i cela edna {upa od deset kvadratni metra, vo blizina na Dra~-repubika
Albanija..
Moite denovi minuvaat sosema mirno, @ivotot e ubav Brat~e !
Rin,Tin ,Tin pove}e ne me voodu{evuva. Juvata e minato!
Ne razmisluvam, ne se potam. Potopot koj {to site go o~ekuvaat e sosema daleku od mene. Raka na srce,
moite godini ne mi dozvoluvaat pove}e od dva ~asa na sonce. No, toa i ne e nekoja golema tragedija
]e bidam kratok i }e vi ka`am u{te ne{to:
Velat deka tajnata na sekoj uspeh e garancija se dodeka postoi kako
"Tajna".Koga ve}e }e prestane da postoi toga{ ne se raboti za nikakva
Tajna... Po samoto pravilo na ne{tata rabotite stanuvaat Jasni; toga{ i koga se sosema nejasni.
Tokmu zatoa svetot na apsurdot i genijalnosta im e naj jasen edinstveno i samo na decata...

20
 @ivot vo realnosta koja samo za nekolkumina vidliva e

Site nie sosema svesno sme izgubeni vo nepovtorlivosta na kompletniot haos.

Eve me, isto mi se slu~uva ve}e po koj znae pat. Mojata ku}a se pretvora vo edno golemo sovetuvali{te
za umobolni. Nasadiv drvja pred sopstvenata vrata,im treba vreme da porasnat . Eden kip kako da e
`iv, koga i da poglednam kon nego razgovara so mene . Mo`ebi sum sosema ...A koj ne e, vo posledno
vreme se pra{uvam. Kali juga, kal i juga. Napravi u{te samo eden grev i povtorno si vo kalta.
Iznudeno prijatelstvo i potreba od konfor . Parite ,kade se parite? Kako da im objasnam na
sopstvenite deca deka ne se raboti za materija . Dali }e razberat? Sigurno...Verojatno prvo treba da
go svaram pra{aweto vo sopstveniot sistem i da odlu~am da ne sonuvam . Sonovite se {tetni za
pogolemiot del od svetskata populacija. ]e stanam normalen gra|anin na Tupavija si velam. Eve odlu~iv
da go doniram sopstveniot mozok vo korist na naukata. Vo nekoj nedelnik pi{uva{e deka bez razlika za
kakva masa na mozo~ni kletki se raboti sekoja donacija odnapred e prifatena, isplatata se razbira se
odviva vo ke{...
[to pove}e bi posakal eden ~ovek so skromni `elbi, em pari, em nov `ivot.
Mo`ebi }e stanam eden od parlamentot-minister na primer.
O~ajot {to lu|eto od visokite krugovi go zra~at e pove}e od zaprepastuva~ki.
Na ova povtorno go slu{am presvetliot templar Al Zetius , kogo sekoja pomisla na gra|anite go
prave{e krajno izbuvliv.
Mislev deka produhovenite nemaat potreba od nagrada, arno ama i toa ne ti bilo taka. Jas pak sirot i
prost mu se raduvam na mojot ku-ku ~asovnik koj kuka sekoj ~as. ]e donese ne{to novo! si velam ...Ne
se znae, mo`ebi utre...
A, koj }e go znae edna{ mora da bide. Site ~ekame zarem ne...

21
 Iljada i edno ubistvo nad qubovta

Najmalku pedeset povredeni i isto tolku po~inati. Prikaznata po~nuva so edna sosema mala digresija, a
toa e deka nitu eden trup ne e pronajden.
Sovr{eno spokojno, pomisli Ahil. Osamenosta e najgolemoto ni{tavilo vo golemite gradovi. Emociite
is~eznuvaat pred bilo {to i da zapo~ne, i ovoj pat odlu~i da se razveseli so edna pogolema doza na
vaginalen sekret. Ve~ernoto vreme e najdobro za meditacija i ribolov...Ova mu go be{e ka`al stariot
Du{ko tokmu koga polne{e osumnaeset godini. Toj ~udesen starec so poteklo od nekoja sosema male~ka
zemja so zvu~no ime be{e neverojatno talentiran kroja~ . Ahil sosema se be{e vdlabo~il gledaj}i vo
dale~inata na eden od sedumte mostovi {to go krasea stariot grad. Od drugata strana na rekata
nekolku remorkera vle~ea eden star brod so o{teteni katarki.
Mitovi i skazni... Prosto neverojatno na {to se dol`i celata ~ove~ka mudrost i vera. Vekovi i vekovi
na kole`i i sodomija, koga na se toa }e se dodade i religiskiot izmet, {to ~ovekot go posakuva kako
sopstveno iskupuvawe. Ostanuva samo edna `elba da se vtisne sopstvenoto ime vo holot na slavnite.
Deneska se javiv kaj eden po mnogu {to poseben Gospodin, iako ~ovek na moi godini ne bi mo`el da
ka`e deka ima potreba od poseben oblik na op{tewe. Vedna{ otkako go zapo~nav sosema
konvencionalno, mojot povik i razgovor slu{nav odstrel i vrskata be{e prekinata. Cela minuta se
trudev povtorno da vospostavam kontakt so mojot sogovornik, no popusto. Posle polovina ~as od moeto
javuvanje, telefonot zayvoni. Jas sum...Slu{nav od drugata strana na liniijata. Dali e se vo red,
Gospodine? Go potpra{av. Se razbira! So ogled na toa deka sega sum vo sosema novo telo...Dobiv sosema
neo~ekuvan odgovor. So ~ovekot se slu{nav samo nekolku pati ottoga{, me ubeduva{e deka se e
prekrasno i se ~uvstvuva kako odnovo roden. Edno utro, nekade okolu {est ~asot se razbudiv so
zna~itelna bolka vo gradite. Iako sum sosema discipliniran i ureden kako samec, ne{to me spre~uva{e
da pojdam vo voobi~aena pro{etka so moeto ku~e Xeki. Toj lae{e i vle~e{e eden utrinski vesnik, od
zvukot na lave`ot po~uvstvuvav ne{to sosema kobno. Utrinskoto kafe kasne{e i navistina se dvi`ev
isto{teno. Xeki pak od druga strana be{e sosema vedar i raspolo`en za igra.

22
Vo eden sosema skrien agol pome|u dve napu{teni ku}i vidov ne{to {to sosema }e go promeni mojot
`ivot. Xeki, mojot pes vleze vo edna od ku}ite i vedna{ po~na da du{ka. I sam ne znam kako se najdov
vo edna od sobite na ku}ata vikajki po Xeki. Prav, mirizba i r|a... Toa bea moite prvi impresii, od
tie stari i napu{teni ku}i. Mo`e{e mnogu to~no da se odredi godinata na starost i koga nekoj od
objektite bil napu{ten, po samiot metod na izvr{enite restavracii. Poseben moment be{e `e{tinata.
Prosto neizdr`liva i dolgo trajna `estina. Sonceto obi~no go dostignuva{e svojot maksimum nekade
okolu 16.00 ~asot. Vo {eesetite od dvaesetiot vek ima{e poseben zbor za sostojba na sosema nad-
realno iskustvo, ja vikaa psihodelija. Mo`ebi e sme{no no tokmu ovaa kovanica na toga{
revolucionerno -dekadentniot zapaden svet, ni sam ne znae{e deka mu pravi usluga na eden sosema nov
stale`. Stale`ot na noviot poredok {to doprva }e treba da dojde. Lekciite {to toga{niot
kapitalisti~ki poredok na{iroko gi predava{e, bea sosema lascivni i topli. Celata planeta `ivee{e
vo edna sosema relaksirana i bratska klima. Ima{e obidi duri i da se stigne na nekoja od
najbliskite planeti... Poetite peea za qubovta i mirot, vpro~em se be{e isto kako i sekoga{.
Ubistvata bea ne{to za koe be{e krajno nevkusno da se zbori, pri toa zaboravajki deka edna vojna se
be{e slu~ila samo nekolku decenii pred-toa. Toa {to nie go izgradivme vo na{iot sistem, ne be{e ni
malku dovolno da prevzememe dostojna po~it vo univerzumot na ~ove~nosta.
A, Xeki samo tr~a{e i traga{e. Kakva energija! ne{to do {to mnogu naskoro koga }e dojdam vo vremeto
na `etvata i samiot }e go praktikuvam; A, toa se veli-eden sosema "nepristoen na~in na pre`ivuvawe"!?
Vpro~em, toa i e pre`ivuvaweto. Edna neprestajna forma na sebe-izigruvawe i favorizirawe na edna
sosema ednostavna umisla, so ~uden vkus na rasipana mort-Adela. Xeki, moram da ka`am pove}e ne e
`iv.. Negoviot duh talka pome|u mostovite na gradot na samovilite i peperutkite. Tamu kade {to
sekoja forma dobiva zna~ewe. Nekade kade {to muzikata ima mirizba. A, gozbata e sosema meka i ne se
pla}a. Tamu nekade pome|u zidaniot i vareniot most, Vo pepelot i kalta na nepovratot . Vo gradot na
fantomite.

23
Tavekul. Ovoj zbor ozna~uva se {to Nie koi {to `ivi i pominati niz ovoj svet sme go vkusile.
Nagradata e `uhd�koj {to odi vo eden veli~enstven zikr�.
Za da vo ve~niot ciklus na tevba-ta�, da go do`iveeme kone~niot Tevekul.
Relaciite vo site dru{tva se identi~ni, ve potsetuvam: ne postojat gurua da go recikliraat na{iot
zloben izmet ( mislata ). Toa {to postoi e na{ata racionalna potreba od iracionalnost. Pravata
opasnost le`i vo faktot {to nikoga{ ne znaeme koga se raboti za literatura a koga za religija,
tokmu poradi razli~nosta na pristapot kon na{ata sopstvena nesovr{enost Nie sudime i gledame niz
^ovekot. Majstorstvoto e dimenzija na ritualno-dirigentvo; toj pak, ( Majstorot ); empiriski gledano e
pravi~no sli~en na ^i~ko Tom, Itar Pejo ili pak Nastradin Oxa. Golemo pra{awe e dali gospodinot
Cepenkov bil Yidar?! Mojot odgovor e: Se razbira ... Vo Makedonija sekoj znae da dr`i mistrija i
cigla vo racete. U{te ne{to ... ^itaj kako saka{, nikoj ne te o(u)cenuva...Ova e produkt na sloboden
mislitel-gre{nik.

�
Arab. : Zuhd - Samooddreknuvawe
�
Arab. : Zikr- Se}avawe
�
Arab. : Tevba- Pokajanie

24
 PROKLETO KAKO NAJ PROKLETOTO…

VREME BR.1

OVAA VOJNA ,VODENA OD IDIOTI I DEGENERICI

PISMO SO DEMONSKA SODR@INA
PROKLET VKUS VO USTITE
OD KOI KAPAT
KAPKI BESMRTNOST
SE]AVAWE NA SMRT’TA
PROKLETO KAKO NAJMALOTO [I[ENCE SO OTROVNA TE^NOST
OD KOJA SEKOJ UMIRA I NIKOJ NE SE RA\A
MO@E LI DA GI SPASAM MISLITE OD VIREEWE
KAKO DA USPEAM VO NE[TO KOE E SOSEMA NEJASNO
DA SE SPASAM SEBE?
DA VE SPASAM VAS…
VO OVA PROKLETO
PROKLETO
VREME…

VREME BR.2

TE^E POD NAS PRAVO OD IZVORITE NA VE^NOSTA

PARI ,GOLEMO NEVREME !
QUBOV, BOG, SMRT…
DECA,VOL[EBSTVO, SON.
MIR - ZARODI[ - ^ASOVNIK.
SEGA, SEGA, SEGA.

VREME BR.3

GOLEMOTO @IVOTNO LE@I VO NAS

^EKA -^UKA
ZA NAS-OD NAS.

VREME BR.4

TIK- TAK, TIK- TAK, TIK-TAK…

VREME BR.5

VREME BR...
Forma ,vreme ,se e tuka . Edinstveno razbojnikot e skrien vo dlabo~inata na no}ta i toj ve~nosta ja ~eka. Se’ ostanato e
tolku ednostavno i te{ko da se razbere. Golema rabota e da se razbere nevidlivoto u{te pogolema da izgnie{ vo
sopstveniot izmet, veli Razbojnikot. Miren son. Miren i na tebe Razbojniku, ako uspee{ da pre`ivee{ do slednoto
utro...Tehno,Tehno...Etno, Etno...

25
 Vreme na panorama i na zenisti~ki lilihip
(Eden fragment od leto dve iljadi i vtoro)

Prekrasen vrel den… Vo mene le`i ~ustvo na le`ernost i tromost. Mi tekna! ]e se obidam da mu se
posvetam na pe{a~eweto i site onie mali raboti {to eden ~ovek sre}en go pravat. Eve eden interesen
naslov: “Amerikancite ja zatvoraat ambasadata vo Skopje!” Kakva tragedija… pomisluvam. ]e ja
napu{tat zemjava be ej! Mi veli eden komesar od strana. Ma neka odat… I onaka sme site kaj Belzebub
na
gosti. Se pra{uvam {to li stana so odgleduva~ite na kompiri???
Sekoj eden denes govori najmalku dva svetski jazika i pi{uva na ma{ina . Ova e vreme vo koe mirot e
zamenet so ke~ap i majonez od nepoznato poteklo. Nikoj ne go znae negovoto mesto na proizvodstvo. Zna~i
malku gorlivo, pa malku kiselo…
Rabotite se sosema nadvor od kontrola site kako da ~ekame amnestija.
Kralot ve}e oddamna go napu{ti prestolot, Toj logoruva vo Isto~en Timor. Velat tamu pla`ite bile
sosema pusti i divi…
Bravos! Kralu… kone~no ~ista ekolo{ka sredina! Bog da go po`ivee neprijatelot
Kade bi bile Nie, sitnite bez negoviot gnev. Zamislete koga ne bi postoel >neprijatel>… Toga{ site
bi morale da migrirame od edniot kraj na zemjata do drugiot. Koga ne bi bil neprijatelot… ]e treba
da izmislime nov: >neprijatel>…
No, ovoj pat toa }e mora da bide nekoj mnogu pomo}en,
Toj >neprijatelot> }e jade `ivi lu|e za doru~ek. Negovoto telo }e bide sozdadeno od metal, nervite }e
mu bidat plasti~ni. Na mestata kade {to treba da mu bidat racete toj }e ima {tipki. Prav tiranin!
Razmislite za i okolu izgledot na neprijatelot mi go prekinuva eden sosema naludni~av glas. Toj glas
kako odsviren od {upelka kontinuirano lomoti: Dojdi vamu! Ne begaj!... A {to e so ~ovekov…
pomisluvam…
Na nekolku metra od mene toj razgovara so sebe. Bled e vo likot, negovoto ispieno lice e bolno so
bori. Toj prodol`uva kako da ~ita nekakov proro~ki manifest:
Ovie denovi rabotite se slu~uvaat so neverojatna brzina. Nitu pticite pove]e ne znaat so{to trgnale
i do{le tuka, povtorno… Na ovoa mesto kade {to site se preselnici. Lu|e {to zapiraat posle nekolku
izre~eni zbora.
^ekaj malku prijatel~e-prekinuva. Se vrti i mokri po asvaltot. Otidov, mu velam ve}e zabrzan pod
vreloto sonce.
Kako ~ovek da se odbrani od nepodnoslivata `estina, od >neprijatelot>…
I navistina kako site nie da ja vodime poslednata bitka. A toj pak >neprijatelot> nitu sam ne znae
deka postoi. Zel pu{ka vo race pa puka li puka od nea… Na krajot od patuvaweto stigna do edno
pomalo brdo ( seu{te neosvoeno se razbira…).
Iska~en na brdoto se obiduvam da go razberam svetot {yo se dvi`i. Panoramata e zdivo-ubistvena.
Pladne e… Vrelinata mi go domatuva ostatokot od mojot ionaka izvrten um. Pristignuva no}ta. Treba
da zavrne… Si velam lovejki muvki vo ostatokot od no}ta istiot den.

26
Vito rabote{e kako poprava~ na velosipedi vo eden mal grad na jugot od Italija.
Toj `ivee{e na ulicata Kromawonka Br. 11 vo samiot centar na gradot so edvaj sto `iteli. Gradot
ima{e u{te dosta interseno ime: Makakadoni. Sekoe utro toj stanuva{e i gi kreva{e kapacite od
svojata rabotilnica. Otkako }e gi izvade{e velosipedite nadvor toj go piee{e utinskoto espreso vo
kafeanata otsprotiva. Prijatanata sopstveni~ka na kafeterijata, Gospo|ata [opela to~no znae{e kakvo
kafe Vito pie. Taa redovno }e mu go donose{e utrinski vesnici pa potoa }e sednea zaedno da
razgovaraat za vremeto. Toa utro na plo{tadot be{e nasobrana pogolema grupa od rabotnici koi {to se
spremaa da rabotat na obnovuvawe na starata kula na kambanerijata. Vito go slede{e naredbodava~ot
koj {to zabrzano gi rasporeduva{e lu|eto na lokaciite. Naskoro rabotnicite po~naa da go krevaat
skeleto. Vito se dobli`i do kambanarijata. Toj zainteresitrano nabquduva{e kako se odvivaat
rabotite. Ima tuka ne{to somnitelno, pomisli vo eden mig. Toj znae{e deka starata kula be{e dosta
solidno napravena. Kulata ne poka`uva{e nikakvi znaci na ruinirawe. Skeleto ve}e be{e postaveno.
Koga od vrvot eden rabotnik krikna i se strmoglavi na zemja. Grupata so ti{ina go sobra teloto na
padnatiot vo eden od kamionetite i bez da poka`e posebni emocii prodol`i so rabota.
Naredbodavecot, primetuvajki go prisustvoto na Vito povika eden od majstorite i ne{to mu re~e.
Nabrzo Vito mu be{e staveno do znaewe deka treba da zamine od mestoto. Ova navistina go iznervira
poprava~ot na velosipedi. Re{i da ja istra`i rabotata do kraj. Vito otide do kancelariite na
Gradona~elnikot. Gospodinot Vin~enco Eterini {to tuku pristigna na svoeto rabotno mesto. Toj be{e
preteral minatata no} kaj negovata sakana. Deluva{e kako da imal navistina burna no}.
[to imate Vito… Kakva potreba ve nosi kaj mene? Mamurno go potpra{a gradona~alnikot. Vito mu
soop{ti za renoviraweto na kulata. Gradona~alnikot Vin~enco smireno objasni deka se raboti za
odamna isplaniran proekt. Naime proektot trebal da bide realiziran u{te minatata godina no poradi
nedostig na finansiski sredstava toj bil ostaven tokmu za ovaa prolet. Sepak, na samiot kraj
gradona~alnikot ne zaboravi da go pottseti deka }e bide mnogu podobro da ne se me{a vo rabotite na
grade`nicite. Toj se vrati vo rabotilnicata od kade {to i ponatamu ja slede{e rabotata na kulata.
Zabele`a deka na vrvot od kulata ve}e se postaveni mali drveni kuki~ki {to nalikuvaa na
stra`arnici.
Sledniot den po po celiot grad {etaa lica na nekoja kompanija za obezbeduvawe. Tie na sebe imaa
opasano nekakvi zna~ki i ladno go proteruvaa sekoj dobronamernik {to pominuva{e vo blizina na
kulata. Imaa oru`je na sebe i deluvaa krajno seriozno vo svoite ubistveni nameri. Toa na sebe go
po~ustvuva gluvonemiot Apostole Gri~i, otkako ne znaejki se obide da vleze vo hramot vedna{ do
kulata. Sirotiot Apostole sigurno }e be{e pretepan do smrt da ne priskoknaa na pomo{ nekolku
gra|ani koi im objasnia na ~uvarite deka se raboti za gluvonemo lice. Naedna{ kako da siot grad se
pretvori vo golemo gradili{te. Dojdencite po~naa da raskopuvaat paralelno na nekolku lokacii. Vito
za seto vreme zbuneto gi slede{e rabotite. Edno utro slu{na kako nekoj tropa na negovata vlezna
porta. Koga ja otvori ima{e {to da vidi. Pred nego stoe{e li~no Gradona~alnikot Vin~enco
pridru`uvan od naredbodavecot. Vin~enco vedna{ zaklu~i deka ne se raboti za slu~ajna poseta. Prv
zapo~na Gradona~alnikot:
Kako ste Gos. Vito. Bi sakal da ve zapoznaam so Majorot Velini.

27
Vito otkako go izgleda Majorot mu podade raka. Ne li ste vie naredbodava~ot?
-Da ja sum. Kratko odgovori Majorot.
-Vito… Kako da zapo~nam. Mo`e li da sedneme, tuka na primer pred velosipedive. Poka`a vo pravecot
na vitovata plasti~na masa.
Se razbira, odovori Vito samo otkako }e donesam nekolku stolici. Dali bi sakale kafe? Dojdencite
odbia so tainstvena nasmevka. Vito mraze{e koga nekoj taka podskrieno }e mu se nasmee{e. Kakva li
podlost spremaat…pomisli.
Otkako sednaa prv po~na gradona~alnikot: Vito, kolku vreme se poznavame. A? Cela ve~nost… Te sledam
u{te otkako se naseli vo ova malo grad~e. Se se}ava{ na tvojot vujko? Pokojniot ~i~ko Nikoqo! Bog
da mu du{a… Vito nabrzina go prekina: Ne samo {to se se}avam tuku od nego ja naslediv i ku}ava!
Nego, ne veruvam deka deka toj e pravata pri~ina za va{ata poseta. Dali mo`e da bidete poprecizni.
Da ne vrtime tolku. Zo{to ste dojdeni vie Majore?! Gradona~alnikot i majorot se poglednaa na mig.
Majorot navede deka toj voop{te ne e tuka da pregovara so civilite toa povtorno mu be{e prepu{teno
na Gradona~elnikot Vin~enco.
-E, pa vaka Vito. Zapo~na gradona~alnikot. Imate 24 ~asa vreme da go potpi{ete ovoj kupoproda`en
dogovor. Va{eto mesto e staveno pod direkten prioritet na vladata i }e mora da mi go ottstapite na
mene. Mala ispravka-poto~no na op{tinata. Tie ostavija eden list hartija na negovata masa i si
zaminaa. Vo gradot po~naa da pristignuvaat bezbroj novi vozila. Vito vedna{ primeti deka na dogovorot
nema nitu pe~at nitu potpis od gradona~alnikot. Na dogovorot stoe{e navedena simboli~na suma od
nekoi dvaesetina i pet iljadi evra. Suma koja {to ni ottdaleku ne gi zadovoluva{e nitu minimalnite
pazarni uslovi. Najstra{no od se’ be{e {to vo edna klauzula stoe{e deka ako dogovorot ne bide
realiziran najkasno za 24 ~asa Vito treba{e da bide isfrlen od sopstveniot dom. Otkako go pro~ita
dogovorot Vito sleze vo podrumot. Po~na da pretura po dolapite i nabrgu ja najde lovxiskata pu{ka na
vujko Nikoqo. So nea pronajde u{te edna kutija sa~mi. Ima{e dve duzini od niv. Ja zede pu{kata i
po~na da ja rasklopuva. Pu{kata be{e star model na Bereta, godina na proizvodstvo 1944. Be{e toa
pu{ka prizvedena vo erata na romantikot Musolini. Vito ne be{e obo`uvatel na fa{istite no, ovaa
slu~ka so gradona~elnikot go natera da razmisluva so pogolema pozitivnost kon toj period od
istorijata. Bidejki pu{kata ne be{e upotrebuvana najmalku deset godini toj prvo pristapi kon
dekonzervacija na oru`jeto. Vnimatelno ja zede pu{kata i ja is~isti del po del. Negoviot vujko ja be{e
konzerviral majstorski. Posle dvaeset minuti ~istewe i podma~kuvawe oru`jeto svete{e vo negovite
race. Odlu~i prvite kur{umi da gi vtera vo glavata na gradona~alnikot. Be{e siguren deka toj ima
najgolema zasluga za novo nastanatata situacija. Se ka~i na prizemniot sprat i ja potpra pu{kata na
metoto pome|u fri`iderot i mijalnikot. Oble~e eden komoten mantil i krena na svojata utrinska
pro{etka. Stigna do kafeanata na Gospo|a [opela.Primeti deka nadvor ve}e ima{e edno novo lice. Toj
sedna nasproti nego. G-|a [opela se pojavi seta upla{ena. Taa sedna do Vito i po~na da mu
raska`uva {to i se slu~ilo utroto.
Vito ja soslu{a pa otkako ja plati smetkata stana so namera da pro{eta po splo{tadot. Plo{tadot
sega vrie{e od novodojdenci. Site tie nalikuvaa kako da se doneseni od nekoja popravno kaznena
institucija. Vito primeti deka na sekoj dva rabotnika be{e rasporeden po eden stra`ar. Za seto vreme
ima{e ~ustvo deka nekoj go sledi. Toj svrte zad eden agol i zastana da ~eka vo edna tesna uli~ka {to
vode{e vo pravec na gimnazijata. Nabrzo se pojavi liceto od kefeanata. Vin~enco go fati za jaka i
po~na da go ispituva:
-Zo{to me sledi{?!
-Nema da poveruva{, no jas sum ti edinstven prijatel vo momentov…
-[to te pravi moj prijatel. Somnitelno go pra{a Vito.
-Znam koi se i {to baraat… Pogledaj. Toj go optegna liceto. Vito zabele`a deka se raboti za maska.
-Ima li nekoe sigurno mesto kade {to }e mo`e da ti objasnam.

28
Vito mu objasni kako da dojde do negoviot dom. Nabrgu i dvajcata se najdoa vo domot na Vito.
Stranecot se pretstavi kako Milko Drpen~i~ alias Plagijatorot.
Toj po~na da raska`uva {to mu se slu~ilo pred dve godini dodeka go spremal najgolemiot proekt na
vekot. Rabotata bila pobarana od edna eks sovetska republika. Milko, inaku srpski - slovenec po
nacionalnost trebalo da u~estvuva vo krivotvoreweto na nakitot. Istiot trebal da bide iznesen od
Odesa i da bide izlo`uvan po muzeite dol` Italija. Planot na lu|eto od slu`bata bil da se zameni
pravoto zlato so zlatoto {to trebalo verno da go reproducira milkoviot tim na falsifikatori. Po
govoreweto na Milko se rabotelo za tim od vrvni dizajneri i skulptori, profesori, pa se do
predstavnici na nekolku poznati umetni~ko dizajnerski ku}i. Nara~atelite im dale rok od edna godina
za zavr{uvawe na falsifikatot.
Rabotata bila zavr{ena za pomalku od edna godina, tokmu na vreme pred da bide postavena izlo`bata.
Preostanal edinstveno da se zavr{i delot na kra`bata. Toj del bil prepu{ten na nekoj tip od
Anadolija koj sebe si se narekuval: Kugata od Versaj.
Toj i negovata banda uspe{no ja napravile zamenata na nakitot koj {to prodol`il da patuva po
gradovite na Italija. Nikoj ne uspeal da ja primeti razlikata. Nakitot bil taka verno napraven {to
izgledal poverno od samiot original. Se’ odelo idealno do migot na sobiraweto na plenot od strana na
nara~atelite. Toga{ tie otkrile deka vo desette sandaci so ukradeniot nakit se nao|ale u{te tolku
kopii na ve}e napraveniot falsifikat. Vo me|uvreme Kugata uspeal da is~ezne so siot nakit. Slu~ajot
ostanal bez razre{nica. Nara~atelite ve}e po~nale so egzekucija na nekoi od lu|eto koj {to bile
vme{ani vo nastanot. Otkako nakitot bil vraten ekspertite od mati~nata zemja utvrdile deka ne se
raboti za original. Tuka i zapo~nala seta panika. Policijata uspeala da dobie informacii za edno
po~inato lice vo blizina na Makakadoni. Se ispostavilo deka se raboti za eden od bandata na
Kugata.Otkako policijata go ispitala slu~ajot rabotata povtorno se vratila na mrtva to~ka. Se do
migot vo koj Milko ne dobiva informacii za povrzanosta na izvesen Major Kumranko. Naime toj se
pojavil kako investitor na restavraciite tokmu vo Makakadoni, kade {to toj se somneva{e deka
nakitot e skrien tokmu po d kambanerijata. Milko go ubeduva{e Vito da ne mu se sprotistavuva na
Majorot. Vito go ubedi deka nema namera da se sprotistavuva i tie se oprostija. Toj kako dobar
poznava~ na okolinata na Makakadoni najdobro gi poznava{e podzemnite kanali koi {to bea gradeni
za vreme na fa{isti~kota vlada od strana na negoviot vujko.
Nakitot nikako ne mo`e{e da se skrie kaj kambanerijata. Ako voop{te postoe{e takvo mesto toa bea
kanalite. Toj to~no znae{e od kade mo`e{e tamu da se vleze. Mu stana jasno deka se’ {to treba da
napravi e da go napu{ti mestoto na nekoe vreme. Bidejki nema{e doverba vo nikogo, vklu~uvajki go
tuka i Milko. Toj ednostavno is~ezna utredenta v’zori. Vito se smesti vo edna koliba {to be{e
locirana na obli`noto brdo. Toj ottamu mo`e{e nepre~eno da gi sledi rabotite {to se odvivaa vo
Makkakadoni. Sekojdnevno toj se simnuva{e od brdoto i gi osmotruva{e rabotite odblizu. Na pettiot
den toj slu{na pukotnici vo gradot. Vo toj mig mu stana jasno deka treba da deluva. Toj go pronajde
vlezot od mre`ata na podzemnite kanali. So sebe ima{e poneseno edna bateriska lampa i lovxiskata
pu{ka. U{te pri samiot vlez primeti deka nekoj ve}e bil na istoto mesto. Katanecot od vlezot ve}e
be{e skr{en. Do podzemnite kanali ima{e tri vleza. Vito se obide da vleze na najbliskiot vlez koj
{to be{e postaven na ju`nata strana od gradot. Toj prodol`i da se dvi`i kon istok i go pronajde e
vtoriot vlez. Na vratata seu{te stoe{e katanecot. Otkako go iskina katanecot vleze vo
kanalizaciskiot tunel. Vo kanalite se sleva{e siot do`d od okolnite ridovi. Vito zagazi go
po~ustvuva to capajki vo kalta {to mu dostigna do koleno. Od stranata ima{e pateka nad koja visea
metalni dr`ki koi {to bea montirani da poslu`at vo slu~aj na nadova|awe na proletnite vodi.
Toga{ seta priroda znae{e da poddivi. Vodata ponekoga{ dostignuva{e do dva metri. Ne retko Vito
ode{e pravejki mu dru{tvo na negoviot vujko koj {to be{e zadol`en za odr`uvawe na sistemot. Site
kanali vodea kon eden prostor. Vito vnimateno se dvi`e{e vo temnicata, toj ja isklu~i bateriskata
lampa.

29
Nabrzo se udri od ne{to tvrdo. Toa bea skalite za platformata. Vito zastana i po~na da naslu{uva.
Ne slu{na nikakov neobi~en zvuk, edinstveno kapeweto na vodata ja naru{uva{e ti{inata koja {to
dominira{e vo kanalite. Se iska~i po skalite i ja zapali lampata. Nad bazenot vo koj se vlevaa
kanalite postoe{e betonska platforma vo ovalna forma. Mestoto najve}e nalikuva{e na dlabok bunar.
Vito pogledna nadole vo vodata. Na ogradata koja {to be{e okolu bazenot ima{e eden ~ekrk koj {to
slu`e{e da se spu{ti golemata svetilka. Se seti deka tuka nekade e pomo{nata prostorija. No {to
ako nekoj drug e vnatre? Vito tivko pojde vo pravec na prostorijata. Vlezeot be{e set ispleten so
paja`ina. Toa za Vito be{e jasen znak deka tamu ne stapnal ~ovek. Ostanaa da se proverat u{te dvata
dovodni i edniot odleven kanal.
Vo Makakadoni ve}e se slu~i presmetka pome|u lu|eto na Gradona~alnikot i Majorot Kumranko. Site
rabotnici bea zaklu~eni vo kulata. Milko le`e{e zavrzan vo holot na gradona~elnikovata
kancelarijata. Lu|eto na Vin~enci go obrabotuvaa so namera da im ka`e se {to znae. Tie go tepaa vo
istovreme raspra{uvajki go za nakitot. Otkako vidoa deka i ovoj ne znae ni{to pove}e od niv po~naa
da go ispra{uvaat za Vito. Toj im priznava deka go videl samo edna{ i od toga{ kako da is~eznal od
gradot. Site se somnevaat deka Vito pobegnal so blagoto. No kade nikoj ne znae{e to~no.

Dolgonogata Sowa ne`no go pokri goloto telo na Vito. Pojde da napravi kafe.
Treba da go razbudi. Sowa dozna za Makakadoni sosema slu~ajno, preku internet.
Igra{e so eden nejzin prijatel “plukawe vo dale~ina”, koga mestoto tuku taka se pojavi na monitorot.
Sowa, na izgled so~na i tenka blondinka so gradi kako pozajmeni od Sofija Loren saka{e da pronajde
nekoe mesto koe nema da bide pogolemo ode den kvadraten kilometer vo radius. Taa poteknuva{e od
okolinata na Torino i obo`uva{e mali i romanti~ni mesta. Se seti na migot koga za prv pat
pristigna vo Makakadoni. Vo grad~eto ima{e edna crkva, plo{tad, edna kafeana i poprava~ na
velosipedi. Siot grad edvaj da ima{e dveste du{i populacija. Vito ja pro{eta niz edinstvenata ulica
na maliot grad. Ottoga{ tie stanaa nerazdvojni. Prevrtuvajki se od krevet na krevet, tie dvajcata mu
peea pesni~ki na mumonot . Se’ ode{e idealno za niv do pristignuvaweto na Kurcio. Dolgonogata Sowa
vedna{ primeti deka toj stranec }e se poigra so nejzinata sre}a. Kurcio i nalikuva{e na ~udesna
`ena zavodnik. Siot obrasnat so {iroki ramewa. Silen kako mornar. Toj so sebe ima{e nekakvo
bojosano lule i po set den duva{e od nego. Nabrgu Vito be{e obzemen od Kurcio. Edna ve~er Vito dojde
doma navistina docna i ja razbudi. Taa odprvin ne znae{e {to se slu~uva. O~ite na vito zra~ea so
nekakva perverzno-tainstvena svetlina. Toa ne bea istite o~i koi {to Sowa gi poznava{e. Ne pomina
mnogu vreme od toga{ i Vito po~na da se oddale~uva od nea. Toj seu{te vode{e qubov so nea, no na
eden nov na~in. Na~inot na kavalerite od Torino. Taka znaea da ja bodat tie gradski peder~iwa. Vo
nivnata ku}a se doseli Kurcio. Vito izgubi sekakov interes za rabotata {to predtoa ja rabote{e so
neviden `ar i trpenie. Toj po~na da halucinira da mu se pristoruva. Na momenti gleda{e ma~ki
pretvoreni vo Bo`ici. Te lu|e so ~etiri o~i. Negovoto raspolo`enie ode{e vo naizmeni~ni amplitude.
Eden ~as be{e neverojatno sre}en za da ve}e vo sledniot ne govore{e za site temnini i destruktivni
sili koi demek }e treba da go uni{tat svetot. Kurcio za seto vreme go gale{e podr`uvajki go: “ Da,
da, sigurno deka vladeat Vito.” Mu vele{e toj-“Ete nivnite naredbi pristignuvaat duri i do Sowa.
Taa tie sili gi kroti pome|u nejzinite noze, Vito. Neli? }e pogledne{e kon Vito. O~ite mu svetea
kako na Satana. Kurcio }e se dobli`e{e do Vito pa tivko kako ma~or }e sedne{e na kau~ot od
sprotiva niv. Rabotete si ja rabotata Vito! Toj izdava{e naredba. Vito toga{ ja legnuva{e na masa i
ja udira{e so seta sila. Edna no} taa zede so sebe edna ma{a i ja stavi vo ognot da se v`ari. Be{e

30
re{ena da stavi to~ka na poni`uvawata {to gi predizvikuva{e toj bolen ~ovek-Kurcio. Taa ve~er
prv vleze Kurcio. Toj be{e oble~en vo sina nametka so nekakva sme{na kapa na glava. Kade e Vito?
Pra{a Sowa. Kurcio za~ekori vo sobata pa sedna na negovoto omileno mesto. ^im se smesti po~na da
govori:
“Ne{to ubavo mirisa... Ubavo kako ogan. Nemirno kako `iva {to odi po mesoto kako nakakva ~udesna
lava {to se izleva od vulkan. Vrel usviten vulkan... Domikinke {to si zgotvila? [to }e jadime?
Sowa sedna do nego otkrivjki gi nozete. Taa {totuku be{e izbawata. Mirisa{e kako milion stol~eni
jabolka. Na {poretot se gotve{e zaja~ko so ovo{tie. Gladen si...senzualno go pogledna.
-Gladen, jaden, nikakov... Melanholi~no zatrubi Kurcio. Nego, kade ti e mom~eto?
Sowa ispla{eno izvika: Zarem ti vamiru neznai{ kade e?! Pa mene me igra{ sega!
Taa stana i ja zede ma{ata v’ race. Toplinata od ma{ata i ja tope{e ko`ata. Ja prefrluva{e od raka
na raka i na samiot kraj so siot nasobran bes ja ra{iri. Ma{ata se ra{iri tokmu kolku {to be{e
rastojanieto na dvete o~i na Kurcio. Toj siot stapisan gleda{e vo dvete v`areni to~ki {to se
dobli`uvaa kon negovite o~i. Nastapi eden golem krik na bol. Kurcio gore{e, ma{ata be{e zdenata vo
slepoo~nicite. Vreskotnici ja naselija seta ku}a. Kurcio be{e na zemja. Nabrzo toj ispu{ti du{a. Na
mestoto kade {to treba{e da bide negoviot trup stoe{e edinstveno sinata nametka. Kapata go pokri
krakastiot del od ma{ata koj {to be{e vdenat vo o~ite Kurcio. Tokmu toga{ na vrata se pojavi Vito.
Tie se pregrnaa...
Zlata kob na magijata kako da ja be{e oslobodila negovata du{a. Vito legna da spie. Se razbudi duri
posle {estiot den. Sowa nasmeano go do~eka.
[to }e pojaduva{ mil moj... Otkako pojaduvaa Vito otide da ja otvori rabotilnicata za velosipedi.
Sowa izleze i sedna do nego so utrinskoto kafe.
Vito zadovolno pogledna kon kro{nata na starata bobinka.
Sonuvav eden misteriozen son... po~na da raska`uva nekakva prikazna za ukradeniot zlatnen nakit. I
zamisli, na son jas go otkriv zakopan vo tiwata tamu kaj kanalite. Sowa mu sedna vo skut. Mora da
bil nekoj dolg son… pro{epte, pletejki so nejzinite prsti po negovata kosa.

31
 Na samiot kraj od ulicata po ime Bubi

Tr~am ispla{eno, so golem strav od pomislata deka gubam s'e.

Mojata soba e celiot svet ,ne mo`am nikade da stignam a da ne ja napu{tam.
Na mojot pat se poslani kupi{ta od iskr{eno staklo, tr~am po nego
kako izguben, sosema sam isto{ten i slab. Nekoj veter {to duva i `edni vo isto vreme, nekoja prolet
bez miris.
No} ,kako ni{to da ne ja smiruva mojata potreba od qubov i sram.
Ranet sum kako `ivotno, oblean vo krv. Ko`ata mi puka, ~ustvuvam nekakov
tap, skoro skokotliv oset vo predelot na mojata leva strana vedna{ pod gradniot ko{.
Mi se snilo li, ili me napadnala bolest nekoja...Sonuvam li? Pristignuvam ili zaminuvam. Ima li
kraj ova se’?
Ima edno golemo rit~e nad mojot grad, tamu me nosi mo}ta na spieweto i svirepiot veter.
Svetlata se bledi, sosema tapi kako da e nekoe pristani{te ~inam; Mojot grad..Tuka ja
zapoznav mojata prva bolka.
Tuka vidov {to e svetot za koj site sonuvaat. Sega primetuvam deka cel rid e poln so crni
avtomobili is~adeni od potrebata da bidat brzi. Toa se kolite na novite qubov-traga~i !
Slu{am od mojata leva strana kako nekoj me ubeduva da ja ostavime ovaa slika za nekoe drugo
vreme. Po |avolite , ti ne si voop{te mlad ... Mi veli.
[to zna~i toa? Go pra{uvam toj mlad amorfen kazan na zadovolstvo po ime Mitko i ne
prekinuvam so vozeweto, prodol`uvajki so mojot izliten monolog. Se setiv na mojata `ena
koja {to v~era mi postavi edno pra{awe : Dali se ~usvtuva{ kako da pro{le tvoite pet
minuti? Vakvite pra{awa budat vo mene ne{to {to izgleda kako nekoj da me budi stavaj}i mi
ja glavata vo ladna voda pritoa zaboravajki na utrinskoto kafe i esencijalniot element
nare~en vozduh. Vedna{ se vturnuvam vo sebe sozercuvawe - avtomatski odgovarajki na
postaveniot upit: Ako ve}e pro{le nikoga{ ne ni do{le..I odgovaram.
Patot i ponatamu e temen, duri i retkite svetla dobivaat nekoja ruralna, realno - bedna
dimenzija koja {to ni najmo}nata droga ne mo`e da ja promeni. [to se slu~ilo? Razmisluvam
na glas. Eden od moite sopatnici veli: Smrknalo se! Taka }e bide, mu odgovaram smeej}i se na
u`asot. Razmisluvam za eden moj star prijatel od Karibite, ili mo`ebi toa be{e Brazil?
Pove}e ne e ni va`no od kade e, ne{to ne vrzuva sekoga{ koga }e pomislam na nego. Mala
alhemiska alka {to sekoj od nas ja nosi kako `ig vmetnat vo prostorot za levitacija na
duhot .
A kako li se vika{e...Seedno, }e go nare~am mil ~ovek sosema ednostaven i poln so smea vo
sebe . Toj prekrasno se smee. Bi sakal da is~eznam so toj ton i na~in na smeewe , ne{to me
tera da se vratam na nekoi lu|e i nivniot ~udesen mig na postoewe.
Kako da site `iveeme na nekoja ulica vo nekoja ku}a opu{teni, nasmeani. I site patovi se vkrstuvaat
vo edna ista to~ka na krajot od univerzumot. @ivotov e navistina Bubi..
Eden golem elektronski Bubi..Bubi koj {to neprestajno ne{to jade ~ekaj}i go sledniot
poslu`avnik od novata nara~ka. Taka-taka-taka! Samo napred. ]e ima repete Bubi, prodol`i
samo hrabro Bubi...

32
Stranata od tvojot `ivot koja {to ozna~uva neznaewe
So nea Ti predizvikuva{ i vpiva{. Di{e{ i mokri{…
Belata strana mo`e da prettstavuva i ne`na toaletna hartija
Znaeweto {to ti go davaat vo u~ilnicata nare~ena vreme..
Bel e denot… Koga za prv pat }e gi otvori{ o~ite…
Tvoite pokrivki, Majka pa duri i neguvatelkite.
Ako si roden kako eden od niv toga{ bel si i Ti.
Bela e Bjanka, Blan{ i A’bhial
A, ako si eden od niv ti si na{…
Bel e denot vo koj Sonceto }e te isprati na nagradno krstosuvawe
okolu vselenata…

33
 KUJ SI TI�

Se odnesuva na site onie koi nemaat sopstveno mesto za levitacij,

Na site koi {to neprestajno kru`at vo eterot kako mali lastovi~ki ,koi ne ~ekaat nikakva diploma
za nivnoto konstantno vra}awe vo rodniot kraj-Kosmosot.

Bolkata na razbiraweto e mnogu golema, no u{te pogolema e smelosta da

ne razbere{ ama ba{ ni{to.. Vreme e za pladnevna meditacija, site vernici na planetava go znaat toj
poseben del od denot. Po nekoj `nea~ na `e{koto sonce i monolingvisti~ki zaklu~ok; Ne znam koj sum,
u{te pomalku mi se dopa|a pomislata sebe da se ispra{uvam vo ovie vreli migovi na relaksiranost.
Se molam, i toa e se. Mojata molitva ja prekinuva eden po{tenski rabotnik. Na glavata ima nekakva
kapa od vesnici, ista kakva {to znaea da napravat molerite od staro vreme. Negoviot govor li~i na
mantra vo limeno bure, toa e s'e {to slu{am od nego. Vrelo e . veli... Ja simnuva kapata,
podbri{uvajki go ~eloto so nea. Zo{to ne raboti{ ne{to? Cel den so muzikava! Eve ima edno pismo za
tebe. Ti, `ivee{ ovde?! Ne sum videl deka nekoj ti odi na gosti ve}e podolgo vreme.
Gosti?! Odgovaram sosema otsutno
Da, gosti. Ne saka{ gosti?!
Zamisleno se ka~uvam po kamenite skali od mojot dom i pred samata vrata mu
velam da po~eka .
Se fa}am sebesi kako nosam nekoj siten sad so voda i go stavam na maloto re{o da zovrie. Za vreme na
celata operacija po{tarot prodol`uva so negoviot sitno ~ar{iski muabet.
-Go znae{ li onoj , kako go vikaa...Se trudi da go spomene imeto .
-Onoj so {arena glava...
-[areniot! Go prekinuvam.
-Da , tokmu taka! Ne sakav da bidam vulgaren no, ti go pogodi.
-[to so nego?

�
N’zk: Koj si ti, u{te edno poigruvawe so jazikot etabliran kako "literaturen" . Ovde se
raboti za Novo J'zk, upotrebuvan i iskreiran vo kujnata na Volter Al Hakim. Povtorno so
odbivawe na falc akademizmot i kvazi makedonizmot kako edinstvena relevantna kontra-te`a.
Site koi go poznavale Al Hakim-a znaat deka toj bi umrel za istata (Makedonija).

34
-Velat deka oti{ol popusto..
-Kako toa ?! -Me za~uduva drskosta na nekoi lu|e, najmnogu od se nivnata konstantna tendencija da se
gri`at za celiot svet, pritoa la`no vrtej}i ja golotijata kon ne{to sosema neva`no kako na primer
sovesta.
-Pa ete, go na{le udaven vo sopstvenata kada,ne mo`el da podnese velat ..
-Ne mo`el da podnese? A, {to..
-Negovata bliska prijatelka, a ~inam i qubovnica ve}e podolgo vreme go mamela.. I toa ne bilo s'e,
velat deka tajno se sostanuvala so eden mra~en gospodin koj se gri`el za pekolot na {areniot.
-Ne razbiram? Po{tarot me poglednuva so malo koli~evstvo na somnitelnost i go simnuva glasot do
forma na {epot.
-Se drogiral samo za da go preboli faktot deka negovata bila so dosta lokalni tarabuka{i �, i znae{
ve}e, se tarabukala .
Znae{ ona so "Fantasti~nata"na Berlioz? Ti teknuva , prvo se ubiva{ a posle ti godi.. Po{tarot
mirno go ostavi ranecot so pisma i sedna na drvenata klupa pred tremot, dozvoluvajki si mal odmor.s
Poleka se simnuvam dr`ej}i dva filxana vo racete i go gledam toj mrsen uniformiran deec so
{eretska nasmevka. Kako da mu stoi na liceto ispi{ano: Znam jas se!
-Zna~i se ~ukala `ena mu, veli{..Eh,~oveku ..Kakva tragedija.
Mislam, ne deka se ~ukala sirotava tuku {to po~inal ~ovekov.
-E da, taka e .
-Pa mo`ebi, taka trebalo da bide .
Kafeto kako forma na komunikacija e odsekoga{ prisutno na ovie prostori
Nikoga{ ne mo`e{ da odbie{ kafe. Go ispivame kefeto kako da sme pred vlezot na kulata na Ajfel.
Sitnej}i go vremeto so cel kup neva`nosti.
Posle nekolku meseca doznav deka po{tarot po~inal od infarkt, bil golem
Kafexija, mi ka`a negovata zamena. [to }e pravi{, odgovoriv...
Mislite mi otidoa nekade daleku vo rasko{noto sonce .
Bog da gi prosti si rekov , po{tar ili ne, site zaminuvame zarem ne?

�
Tarabuka{i-Tie {to svirat tarabuki, tuka toa se tie {to vodat qubov

35
 La Mariage des Mistere-Avec Pleasire

Koj i kade,kolku i za{to...

Milion pra{awa i tolku odgovori...
S'e se sleva gore,dole -tamu nekade
Vo Okeanita...Vo toa golemo ...
Ni{to.

Ypsilon ed fantastique

Kloneta zamisleno gleda{e vo leviot del od malata doma{na biblioteka.Knigite bea ve}e sosema
tro{ni. Starite i ve}e iskriveni polici edvaj uspevaa da gi dodr`at kupovite knigi. Klodeta i sama
se pra{uva{e zo{to Simon s'e u{te kupuva knigi. Denes e apsurd da se tro{at pari za ne{to {to i
onaka nikoj nema da go ~ita- Se pra{uva{e Klodeta. Simon znae{e da sobere ama ba{ s'e .
Zavr{uvajki so koncertni posteri i politi~ki pamfleti. Vo malite balkonski saksii vekje od poodamna
nedostasuva{e zemja. Za se e kriv Simon i negovite prokleti cigari... Kloneta sekojdnevno go
opomenuva{e, voedno pomalku pla{ej}i se od negovata reakcija. Simon znae{e da bide mnogu nezgoden
vo nekoi momenti. Vo sekoj slu~aj, Simon be{e eden od najmirnite lu|e {to Klodeta vo svojot
nemilosrden i kratok `ivot go poznava{e. Qubovta e edna temna lakrdija-naj~esto se slu~uva{e da
ka`e Simon. Edno popladne vo nivniot zaedni~ki dom pristigna edna mlada devojka po ime: Mese~ev Raj.
Kloneta be{e za{emetena od nejzinoto prisustvo.
Mese~ev Raj se pojavi eden den so pismo vo racete. Ne mo`e da zboruva -primeti Klodeta. Ima{e
prekrasno telo, ne pove}e od devetnaeset godini i o~i na samovila.

36
Devojkata ja isprati Simonoviot vujko, koj so obrazlo`enie deka ne mo`e pove}e da ja pla}a gi
zamoluva da i' dadat rabota, se dodeka devojkata ne se snajde i
povtorno zastane na noze. Mese~ev Raj, Kakvo prekrasno ime... Pomisli Simon gledajki vo stavata na
devojkata i smireno paftajki po knigite. Ne znae da govori,no mlada e i ubava; povtoruva{e vo sebe
Kloneta.
Denovite {to sledea bea ispolneti so nekoj ~uden gnev i radost voedno.
Kloneta go nabquduva{e mladoto telo na Mese~evata ubavica i neprestano i dava{e novi zada~i. Edno
utro Klodeta primeti deka Simon ne e vo negovata odaja taa zagri`eno po~na da istra`uva niz ku}ata.
Go najde Simona nad teloto na devojkata kako crta mali mese~inki. Zadnikot i be{e sosema razgolen.
Klodeta za mig prestana da di{e. Mese~inkite se simnuvaa se podole i podole, ne`no zategajki ja
mladata ko`a. Simon kako da be{e opsednat od teloto na devojkata. Klodeta so golema vozdr`anost i
o~aj ja golta{e scenata so {irum otvoreni o~i. Bo`e, zo{to gi crta mese~inkite? Se zapra{a vo sebe.
Na samiot kraj od ~inot Simon gi izbri{a crte`ite i ja bakna devojkata vo predelot na zadnikot.
Klodeta celiot den be{e izlezena nadvor. So maka {eta{e od kraj do kraj od gradot. Vo o~ite i' se
redea site mo`ni sliki od novo nastanatata sotojba.
Kako mo`e toa da go pravi so taa gluvo-nema devojka, zarem ne mo`e{e da ka`e deka saka da crta
mese~inki i da baknuva zadnici…
Nekade okolu sedumnaeset ~asot Klodeta se najde pred crkvata na Sv.Gustav i zamisleno gleda{e vo
portalot.

37
Dve mali statui go krasea vlezot na crkvata, edno ku~e skitnik sede{e na skalite od mermer ~e{ajki
se od stolbot do vleznata vrata.
Kloneta vleze vo vnatre{nosta na hramot i sedna vo prostorijata za
ispovedi. Zavesite bea stari i is~adeni. Tie imaa poprimeno nekakva sivkasto
kafenikava boja. Stolot na koj {to sedna be{e sosema razklaten. Ne{to ja ottrgna sosema od `elbata
da se ispoveda. Mese~inki...Izgovori. Prodol`i so pro{etka dol` kejot na rekata "Trule` od milion
toaleti". Na samiot agol pome|u kameniot most i novata zgrada na zdru`enite {tedilnici se nadzira{e
edno pogolemo {etali{te. Kloneta go pomina ostatokot od denot {etajki po plo~nicite na maliot skver
po ime Sv.Dibek. Na vra}awe kupi edna mese~ina od helium i se upati kon domot. Po~na da se
stemnuva. Simon zagri`eno ja otvori vleznata porta, na izrazot na negovoto lice nema{e ni traga od
nekakva svenatost {to toj obi~no ja manifestira{e vo poslednite nekolku godini.
Kade si cel den? Mislev da povikam policija, me ispla{i…Eve jas i Mese~inka napravivme ve~era! Te
~ekame !?
Klodeta vleze turkaj}i go malku pogrubo Simona na strana.
Mese~eviot Raj ve}e ja po~uvstvuva energijata na Klodeta i namesto
izraz na za~udenost oddade eden sosema neve{t-skoro mimi~ki gest na negoduvawe.
Za vreme na ve~erata site bea nekako smisleno tivki. Otkako ve~erata zavr{i
site se povlekoa vo svoite odai i no}ta po~na da deluva vrz niv. Klodeta yirka{e niz poluotvorenata
vrata. Nabrzo Simon se vturna vo sobata na devojkata. Toj be{e tolku vozbuden {to ovoj pat sosema
zaboravi da ja zatvori vratata. Klodeta ovoj patpotvrdno se uveri deka tuka ne se raboti samo za
crte`i tuku Simon go klava{e olovoto vrz devojkata. Na samiot kraj toj vrli ikra vrz nea.
Neka mu e… Si pomisli. Taa re{i da go otrue. Otide vo odajata i ispi edno {i{e crno vino od maka.
Sekoe utro nose{e novi iznenaduvawa za Klodeta. Mese~inkite po~naa da se transformiraat vo bizarni
pe{terski crte`i i stenkawa.
Toa trae{e se’ do eden den koga Simon padna na podot i pove}e ne mo`e{e da stane. Klodeta go
gleda{e prizorot so vidno zadovolstvo, poleka vleze vo prostorijata i po~na da se smee. Simona go be{e
udrila damla, so polu otvorena usta mole{e za pomo{. Mese~eviot Raj vreska{e od sram i strav.
Klodeta ja zgrap~i za kosata i po~na da ja qubi po celoto telo, na samiot kraj go izvadi jazikot i so
nego zavr{i vo zadnikot na devojkata. Devojkata vreska{e od ~udovi{niot blud koj be{e sproveden od
strana na Kloneta. Na kraj izmorena od neo~ekuvaniot razvoj na rabotite taa padna ni~kum i zaspa na
postelata {to pred toa ja be}e delela so Simon’a. Kloneta ja vrza za krevet, zede edna pra~ka i dobro
ja izmava so nea.
-Sega }e ti ka`a ne{~o! So avtorativen glas svika kon Mese~eviot Raj.
Ovaa pak so nevinost na jagne potvrdno mrdna so glava.
Kloneta u{te pojako po~na da udira so pra~kata po teloto na devojkata.
Koga }e doi policia da {o }e kai{?! Zastana so pra~kata na da nejzinoto lice.
- ]e re~a, oti Simon me tepa{e.
- Taka et… Brzo u~i{. Klodeta ja fati za dojkite. Ja stegna za bradavicite kolku {to silata i
dava{e.

38
Simon po~ina u{te istiot den. Dvete `eni `iveea zaedno dolgo vreme posle ovoj nemil nastan.
Qubovta {to raste{e pome|u niv be{e sosema
slo`ena no vo isto vreme polna so ogan .
Toa be{e qubov na dve gnevni `eni koi go delea ko{marot
na ma{kiot svet. Simulacijata na telata i nacrtanite mese~inki po teloto na devojkata prodol`ija i
ponatamu so cel da se ostvari ritualna vrska so pokojniot Simon.
Gradot ne zaboravi da isplete ~udni prikazni za bo`emnata involviranost na Klodeta vo nekoja neo-
satanisti~ka sekta.
Se raboti za u{te edno nedorazbirawe. Odgovara{e Klodeta.
Eden den devojkata po ime Mese~ev Raj, go sretna svojot ~ovek i ludiloto se pretvori vo edna sosema
nema prose~nost .
Taa rodi tri deca i stana dobra majka.
Klodeta nabrzo zavr{i vo bliskiot sanatorium i s'e zavr{i so sre}en kraj, ostanaa samo se}avawata
vo atarot na ku}ata so broj ~etirieset i tri. Svetot vo me|uvreme evoluira{e i s'e stana sosema
obi~no i trudno. Nabrzo posle smrt-ta na Kloneta eden lud re`iser koj vo isto vreme prestojuva{e vo
sanatoriumot, gi be{e zemal nejzinite memoari od koj napravi prekrasna radio drama po ime :"Svetot
e zelen dodeka ne prezree".
Dramata i den denes e postavena na eden od teatrite vo rodnoto mesto na Klodeta. Pred samiot kraj na
prikaznava pristignaa informacii deka gradona~alnikot: "Sto Kila Pena i Petstotini Trgovski
Centri", podignal spomenik vo ~est na Klodeta . Neka i' e ve~na slava.

39
 ( Videna od edna kinodvorana)

Se nao|am daleku od bilo koe mesto {to bi mo`elo da go nare~ete civilizacija. Ve}e petti den
~uvstvuvam kako mi pukaat usnite i ne mo`am ni{to da jadam. Se trudam da bidam {to popribran i
da gi so~uvam rezervite na hrana za {to e mo`no podolgo vreme. Vo maliot ranec za prva pomo{ imam
pristojno koli~estvo koncentrat i prili~no vitaminski rastvori. Dovolno za ne{to pove}e od edna
nedela. Ne znam koja e pravata pri~ina za moeto begstvo i kako se najdov ovde.
Se se}avam edinstveno na mojot posleden den vo golemiot grad.
Toa be{e prav haos, Mojot posleden den vo gradot na duhovite i ne~istite sni.
Pekolot {to pri toa go be{e napravila osiguritelnata policija ne mo`e{e da se meri so niedna
katastrofa. Celi blokovovi bea sistematski izlo`uvani na nevidena tiranija i grabe` od strana na
vlasta i nekolkute samonare~eni vizioneri.
Dali ima{ izgradeno mislewe za smrtta, me pra{a edna{ eden poznanik.
Vo `ivotot, bez razlika kolku e dolg sekoj ima pomalku ili pove}e
sud okolu ovaa su{testvenost, pra{aweto {to mi go postavi be{e ramno na postoeweto. Sekoj koj {to
se rodil i ja po~uvstvuval nemilosrdnosta na di{eweto i radosta na vodata znae za {to se raboti.
Vo milosta na Kreatorot, nema konkretna inicijacija kon ne{to {to bi go narekle posvetuvawe na
posledniot mig od celta.
A, {to navistina e primarnata cel na edna na edna ~ove~ka edinka?
Dali e toa sonot odspien, so povremeni nerazbirlivi pauzi na
teloto vo sklop so toa {to go narekuvame du{a?
Ili ednostavno s'e e edna luda igra i ubivawe na toa {to se vika zaedni~ka
cel na globalno-kosmi~kata agonija na postoeweto.
E, toa nikogo ne go zasega, posebno obi~niot gra|anin, barem do toj mig
vo koj teloto se pretvora vo edna golema i iskrena nevoqa.
Nikoj roden i zaquben vo `ivotot nema da vi ka`e go napu{tam!
Eve, zamislite edna golema kino-sala, kolku lu|e bi mo`ela da sobere ?
Da ka`eme dvestotini du{i, vie sedite vo pettoto-sedi{te. Otpu{teni ste, okolu vas sedat nekolku
vozrasni lica, a vie ste vo vtoriot red od levata strana i pu{ite cigara.
Posle nekolku minuti doa|a redarot i ve predupreduva, bri{ejki gi racete od negovata ne~ista
uniforma.Stanuvate i ja gasite cigarata od tepihot nervozno, dofrluvaj}i kon posetitelite vo
temnicata.
Na platnoto gledate scena od predistorijata. Vo isto vreme vi teknuva deka toa voop{te ne e
predistorija, samo {to toga{ lu|eto ne postoele. Da , toa voop{to ne e predistorija ! Velite na glas.
Mora da e povtorno kriv Holivud, i negovite gnasni i prevrteni {egi.
Prokletite Amerikanci, oni sigurno voop{to ne mislele na vas!
Sega ste seriozno besen, lu|eto od obezbeduvaweto toa go znaat mnogu dobro.
Va{iot bes se izliva na sedi{teto, plukate vo pravec na platnoto . Vo eden mig ~uvstvuvate tap udar
po va{ata ceneta i filozofska glava, se pravi gu`va
i ve iznesuvaat nadvor od kino dvoranata, gi praznat va{ite xebovi i vie posle izvesno vreme ste
potpolno sam.
Dali ne{to nau~ivte od ova, se pra{uvate vo polumrakot..
Se razbira, ne, Nikoj nikoga{ ne u~i ama ba{ ni{to. Toa vam vi e mnogu jasno.
Gi sobirate ostatocite od va{iot li~en pribor naso~uvaj}i se pravo do prviot sloboden krevet.

40
@ivotot e sekako u`asen ,zarem ne. Zaspivate, kolnej}i so otvoreni o~i. A, {to po |avolite, i bi
pravele: 1,2,3,4,5 Sonuvate.. Sonuvajte, sonot e edinstven lek. Sonuvajte...

41
Vo edna napu{tena koliba na krajot od gradot sedime nie petorica geometri na stravot i vodime
sosema obi~ni, bi rekol ednostavni razgovori.
^adot od polu-razgoreniot ogan vleguva i izleguva niz puknatinite na stariot tavan od trski i kal,
na podot sedi eden siv ma~or .
Kako vo nekoj dolg dokumentaren film vo koj krajot ne go gleda{ duri
ni po pol~asovna dremka, se napregam da ja razberam smislata na s'e-
ka`anoto i izgubenoto .
Zemam edna mala tava, edniot kraj od stranata na dr{kata e sosema r|osan
Se pra{uvam kako mo`e da funcionira so vakva dr{ka.
Kako da ima nekakva su{testvenost i vistina vo nea, mojot sogovornik ja menuva vodata sekoga{ koga
}e dojde do vriewe.
Edna{ vozejki se po lokalnite Skopski otpadi eden prijatel od Gvajana mi-
be{e ka`al deka sekade e ne~isto i ova {to tuka go gledam e sosema ~isto?
Ottoga{ pa navamu gi gledam ulicite so edno sosema drugo ~uvstvo. Mora da e taka, si ka`av. Na
vra}awe vidovme nekolku izgazeni ku~iwa so prevrten stomak i creva {to nalikuvaa na golemi
crvenkasto violetovi partali.
Pri sekoe pominuvawe na nekoj avtomobil nivnite tela pravea sosema
ne~ujno pup, ili toa poto~no be{e edno sosema vizuelno ~ustvo na zvuk.
Ne znam dali e ta`no ili ednostavno samo e opfatena informacijata za
procesot na truleweto, no, mislam deka po~ustvuvav gadewe vedna{ otkako go zabele`av ova.
Mojot sovoza~ Roland, eden crnomurest gospodin koj polovina od svojot
`ivot go be{e provel brkaj}i ili glumej}i kriminalci ostana bez reakcija .
Li~no mislam deka preteruva{e vo svojata samouverenost, no Jas nikoga{ ne znaev ama ba{ ni{to. Si
mol~ev... Taka i denes sedam vo ovaa koliba i se trudam da gi osoznaam rabotite {to podobro. Lu|eto
tuka mnogu brzo pominuvaat, kolibata e vedna{ do glavniot avtopat . Ponekoga{ naiduvaat celi koloni
od avtomobil site pravej}i nekoja ~udna buka {to posle nekolku minuti se pretvora vo nekoja sosema
prepoznatliva popularna arija.
Kako da sum nekade na nekoe sosema nedostapno mesto,kako-
mal patuvav niz site mo`ni bawi niz Balkanot.
Mojot dedo, koj ima{e pravo na razni popusti vo transportot
znae{e da me zede so sebe i da patuvame po nekolku meseci.
Kakva beneficija, {to li bi pravel jas na negovo mesto.
Vozovite vo toa vreme bea navistina spori so nekoja ~udesna grandioznost.
Kako ni{to da ne sum do`iveal, kako cel eden vek da donel edna cela
planina izmet i ja natalo`il pred mojot vlez.
Se pra{uvam kade li se malite junaci od mojot vlez vo malata naselba
kaj Domot na gluvite.Tie mali revolucioneri na idninata
Mo`ebi e sve pospano vo novata era na kapitalizmot.

42
Ili ednostavno s'e e is~eznato kako mnogu pati do sega ,vo toj ~udesen univerzum na vremeto i
kopne`ot...

43
Sedam vedna{ do mojot edinstven prijatel koj {to se'u{te me podnesuva.
Nikoga{ ne znam kolku e to~no ~asot, duri ni toga{ koga gledam vo nego
Se' do pred nekoe vreme go slu{av sopstvenoto srce kako raboti, denes
pove}e ne sum siguren deka voop{te sum ~ovek
Kako nekoj kompletno da me poseduva,so edno malo nadopolnuvawe-Ne go
poznavam toj {to raspolaga so mojot `ivot.Jas sigurno ne sum toj
Duri i moeto dvi`ewe pove}e ne li~i na `ivotinsko, a kamo li.. V~era {etaj}i vo eden mig
primetiv deka mojata vidna perspektiva e sosema poremetena.
Za nepolni dvaesetina sekundi ednostavno isplutav na povr{inata od eden otvoren geriz.
Eve sum,tamu dole do gu{a vo fekalii.
Mora da izgledam u`asno, lu|eto se razbeguvaat {tom sum vo nivna blizina,
Zaspivam na bilo koe mesto ne vnimavaj}i ama ba{ na ni{to, do`dot i vetrot samo me frlaat od edno
na drugo mesto.
So ~udewe primetuvam deka bez razlika dali }e se potstri`am ili ne-
mojata kosata ima samo edna forma.
Se pretvoram vo nekakva amorfna i luda energo-goni~na kreacija?!
[to li sum Jas? ^ovek? Mojot gluvonem prijatel u{te pomalku znae da mi objasni.
Dali sum ostaven i ednostavno frlen bez nikakvo zna~ewe i cel.
Iskreno, voop{to ne sum impresioniran od smrtta, Jas sum ednostavno mrtov.
A, koga ~ovek e ve}e mrtov nema golemi potrebi… Toga{ toj e zaglaven vo sonot.

44
 Se budam cel izligaven , ispoten nekade dlaboko vo no}ta,poznata scenografija -toalet {oqa, mijalnik
i ogledalo.
Ovoj pat se slu~uva ne{to ~udno. Ne mo`am da go mrdnam sopstvenoto telo.
Se fa}am so dvete race skoro refleksno za mijalnikot, ne }e mo`am da izdr`am dolg...
Se' se ru{i so golem prasok vrz mene, kako da sum ednostavno frlen vo nekoja golema bezdna... Sam i
sloboden vo golemata bezdna na mislovniot univerzum.
Tonam i ne ~uvstvuvam ama ba{ ni{to, se' e za mig temno i sosema bezvozdu{no. Vo mojata leva
arterija se navo|a edno pogolemo parce bel porcelan, te~e krv...
Ja gledam vodata kako prska na site strani, i povtorno pa|a na plo~kite, za vedna{ potoa me{ajki
se' so krvta da bide pretvorena vo eden po se crveno -violetov okean. Okean, koj {to gi povrzuva site
moi setila so realnost ramna na: pogled kon ogledalo. ^ustvuvam vko~anetost, nemir i qubopitstvo
voedno.
Go gledam u`asot pravo od moite o~i, i se pra{uvam: dali e toa kone~no mojata smrt? Molskavi~no se
redat sliki od mojot prv den na sebesoznanie, vrakajki se kon moite pra-po~etoci. Se do eden poseben
mig. Vo koj edna `ena celata obvitkana vo crno, plete sednata na eden drven tron.
Ja slu{am kako vo kontinu-um povtoruva: “Hoc Est Enim Corpus MEUM”�…
Taa me zema poleka vo skutot, zboruvaj}i ne{to {to e sosema nerazbirlivo za mene. Po~nuvam da
di{am mnogu sporo, slu{ajki gi ott~ukuvawata na moeto srce koi {to zvu~at kako zvuk od eden golem
timpano .
Mojot detski um so re~isi neverojatno voodu{evuvawe, stanuva opien od silata i dr`eweto na
staricata. Gotovo e... Pomisluvam.
Mojot pad na plo~kite i ~uvstvoto na golema bolka, go ozna~uva po~etokot na najgolemoto kre{endo
{to dosega sum go ~ul. .
Se gubam so otvorena usta, I golemo ~ustvo na vina pome{ana so kaewe.
Eve sum, moj Kreatoru... Eve sum prijatelke S...
Se budam...

�
Lat.: “Ova e moeto telo”.

45
[to misli{ kolku vreme }e im treba da gi pobedat, {to navistina sakaat da postignat i koi }e bidat
pobednicite? Stanuva mnogu jasno deka ovoj svet na egzekutori i `rtvi, doprva treba da vleze vo
svojot zavr{en del.
Za mig pomisliv da gi skr{am iluziite, so nerazmisluvawe i hedonizam, pa povtorno se vrativ na
temata; za da na samiot kraj celiot zavean vo sivata masa na indutriskiot mete`, ne pomisliv na
vojnite i seto scenario {to sledi vo, i po niv. Likot na vojnikot e sekoga{ ist. Vo nego pusto{ot
kako da dobiva efekt na ogledalo. Koja e nivnata vojska (osvojuva~ite)? Dali se toa lu|e?, Ili... Tie
deca, so opusten lik na pedeset godi{ni starci koi {to imaat duh na ruinirani legioneri, koi {to se
ostaveni bez trunka radost, se obi~ni obezdu{eni mesa. Nekoj bi pomislil deka se raboti za ~udesni
ma{ini. A vsu{nost, toa se samo obi~ni deca. Vo prvite denovi opasnosta be{e ne{to {to zamisleno go
anticipiraa pla{ej}i se od kutrite partalkovci, koi {to od sre}a ne znaea kogo poprvo da go do~ekaat
kako pobednik. Treba li toa da bidat lokalnite heroi, ili ovie sivi voini vo transportni vozila
{to li~at na golemi is~adeni napuknati tenekii. .
Dali }e bidat potrebni milion, navistina eden cel milion godini za da ja od`iveat taa opusto{enost.
Se nadevam deka }e se vovedat vo razumot, tie golemi balkanski ni{to`nici {to seat prde{ki vo
predelot, i od pojasot na surovite tikvi, koi {to ~adat kako najgolemite bavarski fabriki staveni na
ogan, vo edna esenska no}... No} vo koja site ja ~ekaat zimata... Zamalku da zaboravam, prodol`i na
strana 45.

46
47
Vo edna prostorija so golemina na {kolska u~ilnica se odvivaat razni aktivnosti. Na sredinata se vee golemo
amerikansko zname so razni dekoracii i voeni upatstva

Dorothy: George, do you think this people have an elementary sense for humor? 

George:You will be surprised,Yes they do. 
How many times do I have to tell you: Smoking is not alolowed in the office! 
 
Dorothy:For God’s sake, George didn’t you say that we got to adapt with their tradition? 
I’m really angry on Washington bureaucracy, they are acting like there’s nothing going on. 
 
George :This is what you got to do! I don’t want to hear another stories, anymore… 
Until now, we have only twenty people, most of them have a pore intellectual and 
ethical level. 

Vo toj mig od vratata se slu{a tivko ~ukawe.

George: Yes! 
Dorothy: Antre’… 

Vleguva visok ~ovek celiot obvitkan vo crna uniforma na lik na vodoinstalater od minatiot vek so rasipani
zabi i crn ten. Toj se predstavuva kako Arnold. Se smee.
 
George: Ohhh, welcome my friend. I was just talking about you!? 
              How strange, it seems that we don’t need  mobile phones 
               anymore! 

Arnold: Yes George, indeed… 
              By the way, everything is prepared. 
              This will be a long, exhausting winter… 
 
George:I wonder if you remember the summer of  63 and the earthquake? 
              We where so young those days… 
  
Arnold:There is nothing else to remember my friend, but couple of American military 
              shirts and all kind of  MRE’s, that you have left behind leaving me in misery. 
              And still, everything remains the same… 
 
George: No this time Akce, not, this time. We got a real game know! 
               War! The ultimate game, there’s nothing more powerful than “The War”… 
                Do you know, that in the old days wars where: so rear, because there was nobody 
                to invent them. 

48
                See, ancient Greece for example, how many wars they use to have?  
                One war in the century or maybe two? 
                Do you remember what did I tell you then? You will have your republic! 
                But, you must remember! Of course, you will… 
 

Tri pomladi devojki nenajaveno vleguvaat vo prostoirijata. Ednata od niv mavta so malecko amerikansko zname,
tie se oble~eni vo kratki sukwi~ki i peat nekoja amerikanska pesna. Nabrgu posle vleguvaweto na devojkite se
slu{aat istreli na ulicite. Xorx se dobli`uva do edniot prozorec i qubi edna od niv.
Pri toa toj i' govori: ]e ti dadm, pari{ki ... i {epoti.
Fade out-od gradite na devojkata

Eksterier: Stara ku}a pred koja stojat dvajca naoru`ani stra`ari oble~eni vo
civilna obleka. Pristignuva eden avtomobil so policiski oznaki.
Sleduva bu~na raspravija pome|u gardata i pretstavnicite na zakonot.
Vo toj moment na vratata se pojavuva Arnold. Toj ja prekinuva raspravijata.
Obrnuvajki im se:

[to ve nateralo na ovaa prekrasna poseta gospoda zianxii..

Eden od agentite se predstavuva i poka`uva nalog za pretres.

Drugiot nemirno ja sledi rabotata na telohranitelite, spremen da go
izvle~e svojot pi{tol.

: Dali }e mi ovozmo`ite, Gospodine?

Arnold nabrzina go proveruva nalogot i so {iroka nasmevka, sosema gracilno go pu{ta da vleze vnatre vo
ku}ata.
Arnold i Jugoslav vleguvaat vo eden podolg hodnik, za na krajot da se najdat vo eden prostran salon, poln so
antikviteti i me~evi {to stojat zaka~eni po yidovite.
Mebelot e vo tradicionalen stil:"ala Turka".
Jugoslav voodu{eveno gleda vo edna sabja od petnaesettiot vek. Arnold pomalku nervozno, zapo~nuva so
komunikacija:

Ti se dopa|a li? Vo o~ite mu se ot~ituva nemir.

Iznenaden sum, koj bi o~ekuval posle onaa tro{na fasada... Odgovara so vidna smirenost Jugoslav.

Tro{nosta e samo sostojba na vremeto i nikoj ne mo`e da si

igra so nea. Ni vie, nitu pak Jas a-bogamu ni va{iot {ef.
Tuku, mo`e li da mi ja raska`ete pri~inata za Va{ata primorana poseta.

49
Jugoslav otkako }e pra{a dali mo`e da sedne, poka`uvajki kon edna od foteqite gi stava racete vo vnatre{niot
del od od mantilot, i od tamu vadi eden
kovert so fotografii. Toj sednuva, po~nuvajki da prebaruva po niv, i otkako }e izvadi edna od kup~eto se
zagleduva vo edna srednovekovna ricarska nametka.

Vie imate pove}e oru`je duri od na{iot skromen zatvorski muzej...

Zema eden bode`, koj e celiot oblo`en so skapoceni kamewa, go vadi od
koricata i ja stava dlankata na vrvot od bode`ot, pritoa formirajki go -slovoto T.

Ne pipaj!Toa e bode` {to i pripa|a na mojata familija.

Jas sum posledniot {to go poseduva. Ka`i mi, {to primetuva{
na nego? Na krajot -zadovolno se nasmevnuva.

Deka e star... Nastapuva ti{ina. Koga podobro }e poglednam mu fali eden kamen!?

Tokmu taka! Vadi eden lanec od pod oblekata na koj {to e prika~en
eden kamen vo oblik na prizma.
Ova e posledniot, koga }e dojde vreme i poslednata `rtva }e bide
prinesena na nego, site mo}i od moite predci ( vklu~itelno so moite i
mene kako ancestor) posleden vo krugot, }e gi prevzemam site mo}i.
Jas }e bidam me~ot, a me~ot Jas!
Me~ot jas... Me~ot Jas... Vo ekot se slu{a niz prostorijata.

Jugoslav so mala doza na ironija poglednuva kon ostanatiot del od

salonot i po~nuva da zbori poka`uvaj}i edna fotografija.

Dosta so prazna mistika i mitologija! Dali go poznavate ovoj

~ovek? Negovoto ime e Ha{in Mukaedov...
Me|u negovite poznat kako "Dr. El Skipijan"...
A, ~inam i me|u va{ite po~ituvan Fra Arnolde..

Voop{te ne ja poglednuva fotografijata.

[to ve naveduva na toa deka go poznavam? I dali e toa, pravata
pri~ina za va{eto ispituvawe agentu?... Go poglednuva so vidna
nezainteresiranost-~e{kaj}i go levoto uvo.

Jugoslav!, Arnolde , Jugoslav..

Aaaaa, interesno Jugoslav.. Zastanuva pred edna statua od Kovrlevo pa

prodol`uva: Interesno. Dr.El Skipian, velite. Ili podobro ka`ano, vitezot na beliot kow. Mo`ebi najpoznat
po "Traktatot za masonite od Kovrlevo" ...

Tokmu toj gospodin, eden od najgolemite u~enici na zakonot na

Telema i Krovlievite idiot{tini... Velat deka e dlaboko iniciran vo
visokata crna magiska {kola..

50
 : Somnitelno poglednuva kon nego: Dali ste vie gospodine dojdeni za ozloglaseniot doktor, ili... Ne{to
sosema drugo ve interesira!
Ili pak, mo`ebi va{ata ceneta slu`ba, po~nuva da se zanimava so egzorcizam!?

Ne gospodine Arnold, i vie ste na red. Posebno va{ata relacija so

stranskite agencii, kako naprimer CIA...
Znaeme nie se'! Ku~e edno izdajni~ko! Dobro vi be{e vo na{iot
sistem do pred nekoja godina.
Sega site vie bi go donele Holivud, ?!

Agentot stanuva vidno voznemiren od smirenosta na ispitanikot.

Vo salonot poleka po~nuva da stanuva tesno, odedna{ site se so vpereni
oru`ja eden kon drug. Jugoslav go vra}a revolverot i izleguva od ku}ata.
Arnold: Ovoj Zrbe~� mora da se trgne. Mu se obra}a na edniot od stra`arite.

Scena #3

Dejstvieto se odviva vo eden mal lokal nekade vo stara ~ar{ija.

Strelicijum i Saba sedat na masa. Saba pie ~aj .
Strelicium nervozno poglednuva vo pravec na vratata .
Vo toj mig eden lokalen prodava~ na novini vleguva vo lokalot.
Prodava~ot: Vesnici,vesnici-novine-Cigri,cigari-Xgare...
Poglednuva vo pravec na edinstvenite gosti.

Abe, pol`avu eden. Nikako da u~ite da zborite po

-kako treba-A?

E,`ivotinki be! Prodavate vesnici, pa posle stanove kupuete!

i fakultete }e tra`ite. Pa uslove vo domovete a, stoko!

Pu{ti gi neka se najadat, mnogu brzo }e gi pla~ev nive!

Ha ,ha,ha... Daj eden v"snik.

: [to se qutina, be? Edno kriza nema g'z da go dr`ite! Ej...

Strelicium sepak kupuva eden vesnik, vo nego nao|a ne{to interesno. Toj po~nuva da ~ita na glas:
“Translators needed for a certain job, good salary, food and clothing’s included”.
For any further information you can reach us on... Saba voodu{eveno se vrti kon Strelicium
Eve ti {ansa, Strel~o! So parite }e mo`e{ da mi kupi{ novi
hulahopki i dolna obleka i duri }e...

Strelicium besno ja prekinuva , pritoa sovetuvajki ja: da ja zatvori muckata.

Vo lokalot vleguvaat dvojca i ne{to {epkaat .
Edniot poglednuva kon Strelicium.
�
Novo J"zk.: Zrba~-se misli na ~ovek koj zra~i od umot. Zra~a~. ^ovek {to vibrira.
-Agent.

51
 [to zjapa{ be klo{aru, saka{ li da te nazabam�! Go vadi maliot no` od pod pojas i mavta so nego.
Edniot od novojdenite se vrti i mu odgovara:
Kako ne se zasrami{ be drogera{u eden, [to se zamisluva{, so kurvava!
Ako te fatam }e ti go izvadam i posledniot zab..

Strelicium stanuva na noze izvlekuvaj}i u{te pogolem no` od pojasot i vedna{

mu go stava pod grlo na novodojdeniot.
Saba i drugiot se trudat da ja smirat novo nastanatata situacija.
Strelicium: Kako ti se dopa|a ova be, kompir~o!? Go stega no`ot u{te pove}e okolu negovoto grlo.
: Eee...be Strel~o, saka{ beqa da naprai{? Ami eve rab"ta }e si nai{..
Vo slednata scena edniot od protagonistite e ise~en i nalegnat na patosot.
Toj krkori. Od ozvu~uvaweto vo lokalot se slu{aat vesti, so poslednite informacii za ultimatumot postaven
kon SRJ.
(potrebni materijali za najava na ultimatumot)
Saba i Strelicium nabrzina go napu{taat lokalot i vleguvaat vo nekoja
Ku}a kade {to odprvin baraat zelenilo (sleng za marihuana).

Scena#4

Na vratata gi do~ekuvaat dva momoka, travestiti: Kasandra i Esmeralda.

Oble~eni se vo stil na javnite dami od diviot zapad.
Enterierot e poln so razni kukli i sekakva obleka.
Strelicium legnuva vrz edno pomalo kup~e ven~alni fustani .

Droga!

Saba sednuva na edno drveno stol~e vedna{ do nego.

Znam ,sigurno ne si do{ol po zbornikot na Miladinovci..

Kolku pati sum bil na va{a strana. O, Dami na ne~estiviot...

Ne znam do koga }e ne potsetuva{ O,Ti strelcu na divi koko{ki..

Hi,hi,hi..

Mislam deka ubiv nekogo... Celiot e ispla{en.

Dali }e mo`am da preno}am so nea kaj vas? Poka`uva kon Saba.

Fade out

�
Avtorot misli na: bodewe. Se~ewe

52
 Scena#5

Golem metalen krevet na koj le`at Strelicium i Saba.

Edinstvenata svetlost pristignuva od stranata na maliot turski prozorec.
Prostorijata e polna so seksualni pomagala i kukli .
Strelicium i Saba po~nuvaat da vodat qubov.
Nivnotiot quboven klimaks e prekinat od avionska bu~ava.
(bek triping so bukata i fle{evi od vojni )

Besno stanuva upatuvajki se kon prozorecot [to po |avolite se slu~uva, ne e deka po~na!? Prokleti
degenerici, }e ne de-fragmentiraat... Ludi pederski kopiliwa... Vie, Ludi, Balkanski Majmuni ! Sakavte vojna!
Mirko i Slavko ! Eve vi na-aaaaaaaa! Xukeli!

Strelicium se trkala po krevetot i puka celej}i nasekade po sobata -krajno eufori~no i ludo.

Scena#6

Ku}ata na Arnold,vo golemiot salon se gleda scena so ognen pentagram .

Arnold e oble~en vo plava nametka so kapulja~a nad glavata.
Vo racete dr`i pogolem {estar i me~ po sredinata na {estarot.
Se vrti kon pentagramot i po~nuva da izgovora na ne{to na hebru.
Ritualot e prekinat so najava na stra`arot deka nekoj e dojden.

George: Ehier Asher Ehieh… 
 
Arnold: Hoc est corpum meum… 

George: The story about Abraham and the kings of  hell. 
 
Arnold: What about them? 
 
George: Genesis chapter #14, you remember… 
  
Arnold: They used to rule before there was a king in Israel… 
               
George: We are in! The show Arnold, the ultimatum is over… 
 
Arnold: What kind of show, George…What exactly is a show, for you? 
              Running with mouses in the hole? 
 

53
George: I think Arnold that you’ve been acting strange these days? 
Don’t get me wrong, I mean… 
              You think that somebody cares about human kind 
              and divine history! About nations, all this ecologycall bull sheet?  
              It’s been very hard for you lately, I know. But, see: Dr.El Scipian 
              for example. Did you know that he has been presented to the Grand Lodge? 
              He is doing really fine. We are going to get you out of here, don’t worry…  
              I have to go now; we have an interview to day… 

Xorx ja napu{ta scenata -Arnold prodol`uva so ritualot..

Vo prostorijata stanuva maglovito so povremeni fle{evi od svetlo.
Od dale~inata, prigu{eno se slu{aat zvuci od "Po~etok Na Burata"-na
Gustav Maler.

Fade out

Volter: Latinsko-Hebrejskiot prevod e namerno izostaven, i ostaven za tie {to go znaat zna~enieto na istiot.

Scenata e povtorno vo prostorot na kancelariite na Xorx.

Vo lobito ~ekaat desetina , me|u niv sedi i Strelicium .
Kandidatite ~ekaat da vlezat eden po eden, za da na kraj site zaedno-
da ostanat vo edna prostorija.
George: I’m very glad that you are In a big number,I’mean how many are here? 
               Twenty, Thirty… 
   
Strelicium: Ten people exactly Sir… 
 
George: Excellent! You’ve got a good sense for objectivity. 
              Now, here are some words about what is your job. 
               Let me tell you now how big will be your salary, first! 
 
Od deset-te kandidati ostanuvaat samo nekolku, Strelicium e eden od niv.
Vleguvaat vo edna sosedna kancelarija.

Scena# 8

Vo kancelarijata se to~no ~etvorica:Strelicium,Melinda,Kru{ka i Xorx.

Xorx po~nuva so razgovor.

George: Am I glad to see the selected, I feel very good meeting you, my name is George… 
              I represent one of the largest companies in the world. 

54
              We are strictly a science and technology groupation, our mission is primary 
              to establish missions on Mars… Hmm, groupation? Isn’t that French?! 
 
Strelicium: What the hell is so important about Mars?! 
                    The fact that we can not survive on this planet is so tragic, we don’t need                   
                     another planet  to pack our sheets on… 
 
George : Very good, exellent.What a thinker…Young man, I presume that you are a poet?! 
               But let me tell you something: You are a Man with vision, and definitely your place­ 
               Is with us­MTC”…What is exactly MTC? Mind Traffic Corporation… 
               That is Gentleman, when one of everybody’s dreams comes through… 
               Do you know how many people are waiting for this job back in the States? 
               Congratulations …|Xorx gi poglednuva na eden sosem {eretski na~in .
Kako {totuku da ja otkril najgolemata mo`na tajna

Srelicium ja dobiva rabotata vo MTC i zaminuva od ofisot na Xorx.

Scena # 9

Strelicium i Saba se sretnuvaat vedna{ po intervjuto i se ka~uvaat

vo taksi . Od radioto sleduvaat najnovite vesti.

Saba ,prijatelke na namurtenite i nevesta na `ednite..

Dali si za nekoe ~estewe?

Od sekoga{ si bil optimist Strelicium-u...

Razgovorot im e prekinat so najnovite vesti {to pristignuvaat ot radioto.

-Eden zaklan i trojca prestra{eni!Toa e bilansot od sino}e{nata presmetka me|u bandi vo Vezuf ~ar{ija.
O~evidcite na nastanot pretpostavuvaat deka verojatno se raboti za
presmetka na eden drogera{ so nekolku {verceri na cigari.
"Vo poslednive godini stanuva isklu~itelno te{ko da se sledat site
sitni ispadi na podzemjeto"-izjavi ministerot za vnatre{ni raboti Duferko...
Policijata pretpostavuva deka se raboti za isklu~itelno opasna li~nost.
Napraveniot foto-robot uka`uva na liceto Agim [najder, po{iroko poznat kako Strelicium. Se molat gra|anite
{to imaat nekakvi informacii vo
vrska so navedenoto lice da prijavat vo mati~nite slu`bi na policijata...

Ne e vozmo`no da se spre~i nasilstvoto, zarem ne? [to misli{

mila Saba...
O, se razbira. Se pra{uvam neli e vreme nasilstvoto sosema da se
legalizira? Eve eden ekletanten primer. Poglednuva vo pravec na ulicata i prodol`uva .
Za site mediokriteti na ovaa planeta nasilstvoto e sostojba svojstvena
samo na edno socijalno miqe. Mislam, za niv toa sme nie: Kriminalcite!?
Me|utoa dali tie uspieni govedca {to sekojdnevno mirisaat i jadat
skara znaat deka ludiloto na kravite, }e gi obzeme isto kako i kugata vo
sredniot vek.. Kugaaaa!!! Vri{ti Strelicium. Taksistot gi poglednuva somnitelno.

55
 Se raboti za kriminalci vo uniforma i slobodni umetnici
kako mene, Saba. Site nie rabotime na globalniot plan i ideja, da se is~isti planetava od odpad i kopiliwa
{to denono}no defeciraat po o
ulicite na site megalopolisi, baraj}i {ansa za sopstvenata glupost.
Tie toa go narekuvaat: ultimativno znaewe...
Ultimativni jajca! Pa posle krivi im bile masonite. Tie! Nekolku!...
Nekolku starci, oble~eni vo keceli so beli rakavici, koi {to kva~at nemaj}i
popametna rabota glorificiraj}i go ve~niot Juda.

Misli{ deka toa so masonite e samo mit? Ili...

Pa ako Partizanite se za tebe borci za sloboda, duri pedeset godini po pa|anjeto na fa{izmot,
toga{ se pra{uvam kolku li navistina se
verodostojni mitovite za masonite. Po |avolite, pa {to?! Mo`ebi i ne se raboti za nikakvi mitovi! Mo`ebi e
toa sosema normalna korporacija...
Tie sepak veruvaat vo nekakva etika i nekoe Bo`jo providenie?! Zarem ne?
A, {to e pak so ovie ve-rn-icivee!! Poglednuva kon taksistot.
Neli ti e poznata onaa: Dajte mi nevernik so najcrni nameri, lesno }e se
dogovorime za Bog-a...Se e edno golemo isku{enie, ili kako {to velat: edinstveno ko{marot ima dimenzii na
prosvetluvawe-Bejbi...

Pa ti si najgolemiot erudita na ovie ~ifutsko-osmanliski prostori,

Mil moj... Go gali vo predelot na ~eloto.

Navistina mnogu trogatelno, pretpostavuvam deka ste pisatel?

Pisatel?! Nikako! Jas sum samo eden degenerik na kogo edinstvenata prava zabava mu be{e skokaweto
od karpata nad ezeroto Zatka.
I mo`am da ti ka`am, super mi be{e! Skokav na sekoj mo`en na~in se do
pred nekoja godina. A, denes samo pijam droga i slu{am kilavi izve{tai
kako da ja spasime planetava od razni zeleni, {areni i pubi~ni zdru`enija.
Tie istite, {to frlaat uraniumski izmet kade }e stignat.
Edinstvena uteha mi e idejata kako da si go izedam pametot i da ostavam nekolku iljadi kelii vo nego, kako bi
stanal normalen gra|anin. Itoa se so cel: da
nemam problemi so op{tesvoto i religiskiot izmet.
Crna Zemja,Zemjo crna-Al-Ef-I site kamewa na golemata mese~ina po
ime Holivud. Da bidam proklet {to gi vidov..
Od radioto dopiraat zvuci na benxo, me{aj}i se so folklor od stilot na
Miko-Pusi~. scenata zavr{uva vo fade out na Strelicium i Saba vo nekoja
ulica vo starata ~ar{ija.

56
 Scena#10

Strelicium, Melinda i Kru{ka se vedna{ do kancelarijata na Xorx.

Nabrgu pristignuva kombe i gi zema.
Tuka prv po~nuva so dijalog voza~ot.

Kako li samo ste uspeale? Lu|e! Pa ne ste svesni, Vie {to tuku dobivte
karta za eden pravec.

Cel `ivot dobivam karti za eden pravec, ne znam {to esencijalno novo se slu~uva na toj plan sega?

Videte Gospodine, se raboti za skapo platena rabota so mnogu perspektivi..

Navistina!? Jas pak mislev deka kolku dava{ tolku i dobiva{..

Ova ti e edna stara -~ifutska. Se smee...

De be, pa ti... Site nie sme tuka dobrovolno. Eve mene mi e super!

Ooooo? prostete ne sakav da go promenam va{eto sosema eufori~no i preleno so entuzijazam gledawe
na stvarnosta. Va{ata stoi~ka misija na rudar vo
jaglenokop, navistina gi nadminuva granicite na izdr`livosta. Pardon: Rudarka!

: Ama {to sega?.Jas tolku mnogu vreme izgubiv na nepotrebno ideologizirawe! Pari! Dajte mi pari, i
ni{to ne me interesira...

Bi ubila ~ovek za pari?

Se razbira, ne do tamu no..

Do tamu, {to?! Misli{ deka tie {to vetuvaat pari ne ubivaat?

Sre}na ti...

Se dodeka jas ne sum taa {to direktno e zasegnata, toa voop{te ne me interesira..

Strelicium: Bravo! Prav primerok! Hiper servilna-relativno intelegentna i na vrv od se' fleksibilna. Daleku
}e dotera{. Ima pove}e na~ini kako da se ostvari realnosta. Eden od niv e sigurno poniznosta i krotkosta .

Strelicium, Melinda i Kru{ka vleguvaat vo edna zagradena oblast.

Na vratata stojat nekolku stra`ari. Nabrgu posle vleguvaweto, gi smestuvaat vo {atori. Vo eden od {atorite e
smesten Xorx, toj sedi na edno biro i ima staveno nao~ari kakvi {to nosat amerikanskite marinci. Otkoga site
}e se poredat na stol~iwata {to se okolu biroto, Xorx }e im se obrati:

  George: That’s very nice from you…Everybody is here?! 
  This is what we are going to do! We don’t have much time… 
Has any of you ever been on a helicopter ride?! 
 

Strelicium e najprv kreva raka.

  Good. Listen to me carefully! This is what we got to do! No nead to worry about a 
   thing… Afther all… sharing the same realithy a? And that’s: We are all going to day some   day… 

57
Xorx im objasnuva kako da gi postavat pojasite i da vlezat vo helikopterot
Vo me|uvreme sletuva eden voen helikopter.
Nabrgu posle toa se ka~uvaat vo helikopterot i se spu{taat na sosema nepoznata teritorija. Nasekade ima kal i
mnogu {atori.
Scenata zavr{uva so voeni mar{evi, prosledeni so tehno muzika.

Scena#11

Scenata se odviva vo Arnoldovata ku}a. Vo salonot se Arnold, Dr.Di{amb

Dr.El Skipian i Ignat Akl Hakim .
Dr Di{amb po~nuva so poop{irno izlagawe na tema: Radioaktivna kontaminacija i posledicite od
sekundarniot efekt na istata.

: Gospoda! Mislite li deka se raboti za samo u{te edna vojna ?

Zo{to po |avolite ova ne se slu~uva nekade vo Brajton!?
Kako eden od konsekventnite, a potoa kako pripadnik na
edna mala zemja, i nejzinata u{te posimboli~na lo`a
Najostro se sprotistavuvam!

: Prestanete gospodine Di{amb, Znaete deka ne sme vo sostojba da

izbirame. Vie otsekoga{ ste ja predimenzionirale smrtta.
[to mo`e nie da promenime?Da go svrtime koritoto i da go
vratime tekot na vodata nazad kon izvorot!?

: Reagirate kako eden prose~en, dobro nakrmen pop, kolega.

Eve {totuku go potpi{aa mirovniot dogovor.
Se' {to }e treba e samo da gi ubedite gospodata od
ministerstvoto da go ratifikuvaat dogovorot {to pobrgu!

[to to~no imame nie od se' ova, Brate Arnolde?

Kako {to? Pa neli e ova na{iot son bra}a. Koj e krsten so ognot?
Kade se zakopani najgolemite blaga?! Ve molam, vo Abisinija?!
Koja lo`a posledna gradi vo burata, taa i `etvata ja sprema...
Setete se'! Vo blesok po~nuva, vo blesok is~eznuva...

Dozvolete prvo da vi raska`am edna prikazna... Taa po~nuva vaka...

Voice over: na Di{amb vo relacija na ozra~enosta so osiroma{en uranium i pojavata na kancerogeni efekti
vrz populacijata {to go naseluva mestoto kade {to e izvr{eno bombardirawe. Sceni od bombardirawje i
pogolemi nuklearni katastrofi, bolni lu|e etc. Na samiot kraj fejd in vo bolni~ki eksterier, na edna klupa
sedi Strelicium. Zavr{uva so fejd aut na krupen plan na streliciumovata raka, na koja ima istetovirano zajak.
Zajakot namignuva vo makroto. (animacija)

58
 Gledam deka ste mnogu podobro, prijatelu?

: Prokleti degenerici!Treba{e da mi ka`at...

Ou? a {to toa? Deka }e bidete ozra~eni! Verojatno, zaboravile?

Tuku, da ve pra{am: Dali znaete kolku plata zema eden prose~en lekar vo ovaa zemja?

Dali vie znaete kolku zema nekoe kopile {to podmolno dreme
vo skapaniot parlament? A, pri toa ne prevzema nikakov rizik.
Kakvi beneficii imaat nivnite `eni i deca?

: Ma zaboravite go parlamentot, tie degenerici se navistina sre}ni {to se na{le vo vakva mirna
zemja, kade {to nasilstvoto i slu~ajnosta se edno te isto.

A {to e so site eks-komunisti~ki kradci, popovi i re`iseri!

Zarem nivniot `ivot e povreden od `ivotot na edno
novorodeno dete!?

Vie kako da `iveete vo nekakov si limbo!? Prijatelu...

Ka`e te mi: Kolku vida na kriminalci postojat na planetava?
Politikata e samo izraz na sostojbata {to le`i vo masite.
Verojatnosta e deka ima tolku kriminalci kolku i lu|e.
Pa sepak, toa ni Bog ne mo`e da go promeni. Mo`e li?!
Zastanuva zagledano vo nego. Pa ne-mo`e, ne- mo`e, ili ne saka?

Zaboravete Doktore! ne sum tuka da vleguvam vo argumentalna polifonija. Najmalku pak so Vas, mil
moj prijatelu...
Vo poslednive nekolku meseca ~uvstvuvam neverojaten
zamor? Mo`e li da napravime pregled, so kartonite od
socijalno? Go pra{uva so umilen ton.

Dr.Di{amb i Strelicium se upatuvaat vo edna od klinikite...

59
 Scena :12

Pred edna stara i napu{tena ku}a igraat dve deca. Eden postar gospodin
Sedi na drveno stol~e. Vo sledniot kadar vleguva srebren avtomobil.
Od nego izleguva Arnold i Dr. El Skipian.
Ednoto od decata dr`i malo zeleno tenk~e-igra~ka. Dr.El Skipian se navednuva kon deteto i po~nuva da si igra
so tenkot.
Arnold se dobli`uva kon niv i mu se obra}a na Dr. El Skipian.

Mnogu naskoro }e si igra{ so takvi igra~ki vo `ivo Dr.-re...

Informaciite {to pristignuvaat od Vernon, se sosema opozitni od
tie {to ni bea veteni!

Pa,zarem ste ispla{eni ?

Informaciite konstantno kru`at i konstantno se menuvaat.

Ne se raboti za strav moj prijatelu, tuku...Smisla!

Tokmu taka, dali se' ova ima voop{to nekakva smisla?
Eden cel `ivot e potreben da sozdade{ mit, ponekoga{ i dva ...
No sepak, mitovite bivaat na kraj izru{eni za nekolku dena...

Mitovi, {itovi, ideologii- re`imi...Se e edno popusto

Demnewe, povrzano so prostorot i vremeto.
Kolku dejstvieto e povalkano tolku interesot e pogolem.
Ne sme pove}e deca Arnolde... Moite potrebi od poodamna
gi nadminuvaat potrebite na obi~niot ~ovek.
Ovie davaat pari! Nivnata lo`a e garant, toa e se'!
[to se odnesuva do mene...

Arnold se pomestuva do ednoto od decata i go gali po glava .

El Skipian vadi od xebot edna lula i ja razgoruva. Sledi
povtorno obra}ane kon Arnolda.

Dali vi e nekoe od decava rod, Arnolde?!

Site deca na planetava se moj rod, poznaniku star..

Ne po~nuvajte povtorno, site deca!?

Preku glava mi e od tie tezi, i bibliski jadawa?! Koi
{to najgolemiot broj od ~ove{tvoto gi frla pri
sekoja pogolema gozba! Vo koja milioni nevini `ivotni
se mastat na mehani~kite skari.
I site tie se pacifisti? Sakaat mir!
Mir, pa mir! Mir, pa mir!

Dobro, pa {to saka{ da napravam, po |avolite?

60
 Jas, ama ba{ ni{to. No tie {to mislat deka se' e do tebe.
Baraat da gi otvori{ portite..

Ti ! Ne znae{ {to zboruva{!? Ne gledam ama ba{ nikakov interes

da im slu`am na par nabildani dvo-molekulci * vo ime na
prde{ko- holivudskiot `gan!

: Ne zaboravaj deka si zadol`en isto kako i Jas!

Kolku ~ini edno od govedava {to te ~uvaat..
(poka`uva vo pravec na telohranitelot)

: ]e pre`iveam i bez niv!

: Ova ne e {vajcarski sanatorium !? Balkan ! Balkan ti

e ova ! Sekoj vtor e tuka genij! A sekoj prv revolucioner!
Dovolno e edno malo stado da bide povedeno od eden
{kopen oven i ete ti demokratija..

@ivotot e tajna {to nikogo ne go ostava ramnodu{en..

Da se pobedi stravot e isto kako da se dobie besmrtnosta.

Ma,`ivotot... @ivotot e kupi{ta izmet vo koj najdobro

plivaat najludite i najperverznite! Koga bi go pra{al i najgolemiot idiot
verojatno bi dobil isto taka esencijalna definicija i mudrost od kosmi~ki dimenzii. Zatoa te molam, pliz,
razmisli.

Dr.El Skipian ja napu{ta scenata.Eden slep pita~ mu se popre~uva na patot

so ispru`ena raka. Dr.El Skipian mu pluka vo rakata i mu veli:
-Ova ti e poklon od humanitarnite organizacii {to naskoro }e se gri`at
za tebe! _________________________

Vo off: Kolku pomizeren svet, tolku veselosta e poizrazena.

Nikoj ne bi mo`el da ka`e zo{to e toa tokmu taka..
Vo nekoi drugi vremwa po~inatite se vbrojuvale vo edna sosema vizionerska relacija nasproti pre`iveanite koi
{to imale zada~a sekoga{ odnovo da go gradat svetot na somne`ot i stravot.. .
Sekoja misija podrazbira `rtvi. Kolku se `rtvite po-izrazeni ,tolku spekulativnosta kako kategorija stanuva
podogmatska.
Rajot e edna, poiskrena fikcija vo koja ne veruva ni eden avtor dodeka ja tvori. Vojnata e beznade`na, isto
kako i mirot koj e potreba ...
(vo ovoj del odat sceni od site pogolemi katastrofi na dvaesetiot vek
pome{ani so sceni od crtani filmovi i stari s.f. filmovi.).
Se zavr{uva vo edna golema eksplozija so kontinuirano zvu~no boewe na tonot E. Posledovatolno sledi implozija
pred samiot kraj.

*
dvo-molekulec: glup, dojdenec, mediokritet

61
"Ako surtucite po~nat da razmisluvaat, nema da ostane ni{to". "Jas pod surtuci podrazbiram lu|e koi
nemaat drugi sredstva za `ivot osven sopstvenite race.. Takvite lu|e poprvo }e umrat od glad nego li
da stanat filozofi."

Odbrojuvaweto na ~asovnikot go ostavi zamislen i pomalku ta`en. Nadvor se slu{a{e xagor od detsko
urlikawe koe edinstveno be{e sporadi~no prekinuvano od zvukot na vozot koj {to pominuva{e na sekoi
dva ~asa. Be{e na dvaeset godi{na vozrast, celiot izguben na zemjata son, koja {to sonuva{e da bide
izvadena od fantasti~nite fioki na ^i~ko Sem. Vo 1982 godina `ivotot ima{e blag vkus na letna
osamenost pome{ana so golemi koli~ni na eftini sokovi za rastvorawe. Pred nekolku dena go vide
negoviot rodnina od Solun, koj {to bu~no i so sigurnost go ubeduva{e vo bezbednosta i imunitetot
{to toj }e treba da go poseduva dodeka ja pominuva granicata. Navistina se rabote{e za samo nekolku u
stotina grama opium, no Toj be{e zamislen poradi samiot ilegalen ~in i naru{uvaweto na mirniot
selsko-idili~en `ivot. Rodninata koj mu be{e ostavil nekade okolu 3000 germanski marki go
o~ekuva{e ve}e nekolku dena. Tuka e leto! Treba dodi{ tuka! Ajde Ela! Ela i
donese opium! Dosadno!!!! Ostavi sega ebewe, dodi! Toj postojano mu povtoruva{e na Gandora. Dali
poradi faktot {to saka{e da ja zameni taa ruralna slika, so ne{to {to vo toa vreme go narekuvuvaa
Kapitalizam, ili ednostavno zatoa {to qubovta go obzema{e vo branovi, celej}i kon se'{to e novo,
re{i da se ka~i vo utrinskiot voz i da krene. Ima{e dovolno vreme da u`iva vo pogledot so pravec
na ulicata i da meditira do tri ~asot nautro. Vozot i onaka znae{e da zakasni duri i po celi tri
~asa. Edno {i{e crno vino stoe{e otvoreno na astalot {to be{e napraven vo stilot na kasnite
{eeseti. Otkako pomina polovina ~as od razgovorot so rodninata toj slu{na tivko ~ukawe na vleznata a
porta. Poveli! Povika na glas. Ne saka{e da se odvoi od prozorot koj {to be{e postaven na stranata
od ulicata. Mo`e li da vlezam... Moj mil Gluv~o! Gluv~o go vikaa site {to gi poznava{e od negovata
edinaeseta godina. Negovoto pravo ime nikoj so to~nost ne go znae{e, se vika{e Gah-Nu-El ili Gandor
kako {to negovata Baba odvreme na vreme go narekuva{e. Xagorot od stranata na ulicata za mig mu se
izvle~e od vnimanie. Toa be{e Alisisija, devojka so golemo trpenie. Alisija ima{e ne pove}e od
petnaeset godini i go sodr`e{e vo sebe celiot mit za teatarsko-dramska-edno~inka. Riba vo horoskop...
Izgovori na glas.
Ej, ostavi otvoreno. Mi se ma~i od zatvoren prostor. I' re~e na devojkata koja vleze vo ku}ata i sedna
vo desniot agol od negovata soba. Ti si neverojatno talentirana, znae{ li? Alisija. Izvadi eden
plasti~en pi{tol igra~ka od eden pogolem drven sandak oboen so crna boja. Go fati so desnata raka i
na brzina go repetira{e vo pravec na Alisija.

62
-Gi pravat se posli~ni na pravite, duri i simulacijata na repetiraweto ni{to ne zaostanuva od
originalot. [trakna u{te edna{ kako vo crno belite {piunski filmovi. Malku poni{ani, pa
prodol`i so objasnuvaweto.
- Eve, repetiraweto e ramno na te`ina od deset kilogrami. Ne e ni ~udno {to agresijata zema zamav vo
zapadniot svet. Ovoj svet {to ni e daden Nam! Pogledna vo pravec na Alisija, poleka stanuvaj}i i
dobli`uvaj}i se kon nea.
Sedna vedna{ do nea stavaj}i gi racete na nejzinata slabina.
-Ti me saka{, neli?
- Dali toa ne{to ti zna~i?
- Se razbira. Mo`e{ da ka`e{ deka samo za toa i `iveam. Alisija otsutno se nasmevna davaj}i mu
eden del od svojot jazik.
- Denes ne sum raspolo`en za vodewe qubov.
- Koj toa go bara od tebe?! Alisija primetuva iznervirano.
- Sekoj denes ne{to bara od mene, onoj manijakon od Solun, onie deca na ulica..
O~ekuvam deka naskoro }e naidam na ne{to sosema va`no i nezaboravno.
Edna{ edna moja dale~na rodnina mi spomna deka `ivotot bil ciklus na la`gi i misterii, pome{ani
so vkus na oblanda od krem so jagodi, oblo`en so golemi nasladi od cimet i so~ni kako
najneverojatnata krempita koja {to e izmislena na zemjava.!?Gandor zema edna poluisprazneta cigara i ja
zapaluva mavtaj}i so nea vo vozduhot. Dimot izleguva od cigarata i poleka gi polni setilata na
Alisija. Vo nejzinite o~i sveti eden mal zamok koj nalikuva na ~udesna slika vo koja rabotite se
postaveni kako vo ogledalo {to e smesteno na krajot od eden dolg i zidan so kamewa bunar. Gandor
prodol`uva, sega ve}e so gracilni dvi`ewa na baletan.
- Ne mo`am da mislam pove}e vo akordi?
- Akordacijata ne ti e nekoja podobra strana, i pokraj toa {to jas sum ma|epsana od tvojata upornost
na podnesuvawe na edna te ista melodi~nost .
- Tvojot ve~en horror, Alisija?! Ne znam zo{to, no mislam deka eden den }e me izneveri{...Mojata
imaginacija veli taka!
- Tvojata imaginacija e ramna na imaginacijata na eden ~udovi{en monstrum !
-Da, vsu{nost mojata monstruoznost ja opravduva tvojata `elba za bestijalnost i samo`rtva, mila moja.
Jas samo gi ot~ituvam tvoite misli na na~in sosema punktualen i vonseriski.
Eve {to sakam da postignam! Po~nuva da ~ita od edna stara kniga {to ja podigna od podot. Se
po~uvstvuva osamen ~ekaj}i da po~ne so ~itaweto na glas, celiot naso~en kon pravecot na devojkata.
Celiov svet spie i ne razmisluva za toa {to jas i ti bi go Alisija zamisleno go
pogledna , vozvra}ajki mu so simpatija i `alewe vo isto vreme. Nejzinata Majka rabote{e kako gata~ka
na karti vo domot na okolniot namesnik za veronauka. Gandor be{e fasciniran od taa profesija , za
koja nikoga{ pred da ja zapoznae Alisija ne be{e slu{nal deka nekoj mo`e ili nekoga{ ja rabotel.
^itawe pred spiewe, znae{e da mu re~e negovata Majka. Gandor se dobli`i do Alisija i po~na da gi
qubi nejzinite prsti od nogata {to be{e bosa i navalena na edna od pernicite od krevetot.
- Dali ja poznava{ alhemijata na govorot? Alisija go postavi pra{aweto voop{to i ne razmisluvajki
pri toa na ednostavnosta na igrata.
- Ima raboti koi ednostavno ne mo`e da se kupat, Tie raboti gi pravat na{ite zborovi polni so
sentiment i akordacii. Tuka sme ednostavni vo zreeeweto. Za mig prekinuva, pa prodol`uva: Mislam na
na{ite tela. Tie zreat zaedno so zemjata koja sekojdnevno gi napa|a istite so najsitno mo`nite
~seti~ki koi podrazbiraat pesok doveden do dimenzija na eter. Vo sobata glasno dopira{e zvuk od
nekakva golema ma{ina. Ma{inata zapre pred edniot prozor od sprotivnata ku}a. Gandor podstana i vo
pozici ja na navednato telo se pribli`i kon edniot od prozorcite. Toa be{e maloto kamion~e na
komunalnata slu`ba.

63
Edniot od rabotnicite zabrzano go iznesuva{e smetot od haustorot na zgradata, dodeka vtoriot
o~igledno neraspolo`en za rabota gi otvora{e crnite kesi za otpadoci. Pogolemiot, a voedno i
pocrniot rabotnik se navednuva i go smestuva svojot debel zadnik na ednata od kantite {to vleguvaat
vo voziloto. Sosema rezignirano vadi kutuja cigari i pali edna cigara. Posle nekolku dima edniot mu
se obra}ti na drugiot ~ista~. -Ej, Glupavko ! Zastani malku.
-[to sum Jas? Kako ve}e me nare~e?!
- Da, da, da. Ostavi go sega toa. Glupavko. Si slu{nal li ti za Ximi Higinz?
- Sum slu{nal za Ximi, ama za Higins? Ne ba{!
- Ete gleda{, znaev. Toa Higins tebe te asocira na Xingis!
- Ma nemoj sega da mi natura{ ideologija brat~e! Mnogu dobro mi e poznat Higins!
- Ouu?! Ajde da vidam koj e toa?!
- Toa e izmislen karakter na amerikansko-sovetskata rabotilnica, prijatel~e.
Eden mit za gluposta i nepotrebnosta od osvestuvaweto na senaprednoto i progresivnoto vo vremeto od
pred vtorata svetska vojna. Komunistite od isto~niot blok go slavea Ximi-ta kako tragi~en karakter so
~eli~na voqa i ludilo {to se grani~i so se'-~ove~ka `elba za pravdoqubie i nade`. Me|utoa. Fakt
broj eden: Komunizmot kako ideolo{ka tvorba go obra bostanot. Taka {to Ximi, i site ostanati
karakteri {to Holivud }e gi iskreira do krajot na vremeto }e zra~at edinstveno so pateti~na nasmevka
i `elba za samouni{tuvawe. Seti se na Ximi Din na pr. Rabotni~kata klasa nikoga{ nema da uzree
tokmu za toa {to od toa i nema nikakva potreba. Toa ti e isto kako i so pravata na `enite. Ovoj
svet `iveel i }e `ivee vo i so tiranija. Tuka jas i ti nemo`eme da storime ama ba{ ni{to, sem da
se povikame na desette Bo`ji zapovedi, prijatel~e.
Gandor krajno zainteresirano ja slede{e diskusijava pome|u dvajcava se do eden mig koga re{i da gi
prekine nudejki im pivo.
-Ej, vie! Vo racete ima{e dve {i{iwa pivo. Izgleda deka vie ni od daleku ne go zaslu`uvate va{eto
rabotno mesto Gospoda! Povelete, razladete gi va{ite `edni umovi, ba{ bi sakal da porazgovoram so
vas.
Rabotnicite odprvin go poglednaa so golema skepsa, no otkako se pojavi Alisija vlegoa da mu napravat
adet na gazdata. Gandor gi sedna na edna drvena masi~ka vo dvorot i se simna vedna{ do niv. Ovie pak
celite voznemireni od smrdeata {to go oddava{e nivniot stale` zasrameno poglednuvaa vo pravecot na
Alisija. Zatemneti od nivnata ku~e{ka priroda- tie vo istovreme se draznea od nejzinite
aristokratski dojki. Alisija gi pra{a dali sakaat kafe. Na {to tie odgovorija potvrdno. Xin’mi
Higinc?! A?! Pomalku ironi~no zapo~na Gandor. Toj be{e pravo buckalo posebno koga }e dojde{e do
{pekulirawe i filozofirawe. Ednostavno, sekoga{ saka{e da gi izvrtuva rabotite. Edniot od d
rabotnicite voznemireno se ispravi na vidnoto potcenuvawe od strana na Gandora.
- ]e vi ka`am deka va{eto pivo ne treba da zna~i i na{a pokornost! Mu se obrati na Gandora so
vidna sigurnost.
- De, se razbira. Jas sum premnogu mlad za tie va{i slo`eni dijalekti~ki razmisluvawa. No bidete
sigurni vo edno, jas ja pomagam va{ata kauza. Mi se gadi od ovaa vladea~ka garnitura i nejzinata
nesposobnost da go asimilira proleterijatot vo mo}na sila. A zad toa, sekoga{ stojat nekoi tainstveni
sili-bo`em... Nekakvi trastovi na mozoci {to razmisluvaat za golemiot kapitalisti~ki truja~! Taka?
Pogledna kon obajcava.
Ovie pak osloboduvaj}i se od stegite nare~eni: klient-naredbodavec so seta sila povikaa: - Tokmu taka!
Sosema se slo`uvame Revolucioneru!
-Eve, prodol`i Gandor. Jas kako mlad ~ovek! [to drugo mi preostanuva osven da se bunam i da ja
menuvam taa slika na Sahib-rob. Ne e stra{no toa {to tie glumat demokrati, tuku toa {to sakaat
kompletno da ja zatrujat svesta na mladiot mislitel! Kako se vikate vie drugar? Mu se obrati na
povisokiot rabotnik.
- Trajko! odgovori povisokiot.

64
- Trajko, eve u{te eden o~igleden primer za na{ata vrodena podredenost na golemite sili {to duvaat
od site strani. Te Moskva-Te Va{ington - pa Islamabad za na kraj i Belgrad da dojde na red. A se'
toa nema nikakva vrska, nie site znaeme deka rabotite se podredeni na voqata na nekolkute
takanare~eni izbrani {to ja poseduvaat dozvolata za krstewe na rabotite.
Koi se tie? Rabotnicite gnevno izvikaa.
Pa tie se izme}arite na ne~estiviot Bra}a! Tie se tie {to ni go pretsavuvaat satanata, kako bo`em
da e menaxer na kompanijata nare~ena planeta Zemja. Hmmm, a mo`ebi i e…
Kako }e gi pobedime?! Na ova i dvajcava poka`aa bu~no negoduvawe i spremnost.
- So toa {to }e gi ignorirame nivnite proizvodi? Rok en rolot i Golemite Holivudski Cicki?!
Povika Trajko.
Gandor na ova se nasmea, toj za mig pomisli deka treba da prestane i da ne se igra so naivitetot,
demonstriran so takva iskrenost od stranata na rabotnicite. Napravi mala pauza palejki edna cigara
pa prodol`i so mnogu posmireno tempo.
Ne, }e treba da se koncentrirame na spre~uvawe na korupcijata i da gi vlo`ime site sili vo naukata.
Zatoa {to site znaeme {to rekol golemiot prorok Muhamed: Ikre!
Na ka`anovo Gandor dobi golema podr{ka od Abel koj be{e od Islamska veroispoved. Tuka dojdoa i
tezite za golemiot Brat i konspiracijata {to nadaleku ja gotvat vo golemite svetski kujni, ne samo za
svetata zemja Makedonija tuku i za ostanatite mali zemji. Zamislite da se izgubi etnitetot, toa e isto
kako i da go izgubi{ sopstvenoto ime. Pa {to sme imale nie. Bogatstvo ! Bra}a ! Ime...
Ovaa zemja e drevna nie go znaeme za~inot! Vadi edno par~e opium od edniot od negovite xebovi.
Poglednete go ova! Rabotnicite so zanemuvawe primetuvaat deka se raboti za ne{to mra~no ili vo
najmala raka ilegalno. Gandor so likuvawe obrazlo`uva: Da!Da!Da! Ova e opium! Ne{to {to ovaa zemja
edinstveno go pravela dobro vo tekot na izminatite vekovi.
Tuka se tajnite na sekoja dobra ekonomija vo sekoja napredna zemja. [to mislite vie deka se `ivee od
industrija?! Ne! Ve ubeduvam deka devedeset i devet procenti od kapitalot na planetava e od zla
priroda! Ostavam eden procent za rabotnicite {to go pe~atat toj kapital, mislam parite. Sega }e vi
re~am ne{to! No toa mora da bide golema tajna... So {epot im obznanuva: Vie }e mi go nosite, a Jas }e
go prodavam , toa }e bide prv ~ekor kon borbata na na{ata klasa. Mojata klasa! Va{ata Klasa!
Klasite na na{ite predci! I site ugneteni kasti!
Na{ite predci koi krsteni so ognot se, sigurno se slo`uvaat so nas! Bra}a!
Abel zamalku ne vresna, siot ponesen od govorni~kata mo} na mladiot Gandor; ovoj pak prodol`i
samouvereno so nesmalena `estina:
Zatoa {to ve uveruvam, borbata e krvava i neprestajna! Kolku pobrzo }e se organizirame tolku
podobro. Rabotnicite mu vetia deka }e sorabotuvaat so nego i deka }e se organiziiraat vo nabavka na
opium.

65
Ako seu{te si zainteresiran za prodol`enieto na ovoj bizaren raskaz, prodol`i na stranata so broj:
59. Sekako deka rabotite imaat nekakva logika. Ti si seu{te `iv! Raduvaj se... @ivotot e cel i
voedno borba. Toj e edna cela ve~nost na kontradikcii i bolesti {to treba da gi preskokne{...
Zapameti: ”Je ne veux pas mourir sans avoir compris purquoi j’avais vecu” ( prevodot ti e
dostapen na strana br.4 od desnata polovina na knigata).

66
���������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������