Kalendar na Svetiite
17 APRIL Grigorij Dekapolit, Sv. Josif
Svetiot sve{teno-
ma~enik Simeon,
episkop Persiski
Pretrpe ma~ewe za
Hrista vo vremeto na
carot Savorij. So nego
gi ma~ea i negovite
dvajca prezviteri
Avdelaj i Ananija. Sveti Simeon predi-
zvika pokajanie kaj carskiot evnuh
Ustazan, koj{to prethodno odre~e deka e
Hristov sledbenik. Ukorot na svetitelot
go trogna i navede Ustazan da primi
ma~eni{tvo za Hrista. Zaedno so Sv.
Simeon na gublil{teto bea izvedeni
u{te 1000 hristijani. Ovoj svet episkop
se zasolnuva{e da postrada posleden, za
da mo`e da gi ukrepi svoite duhovni ~eda
vo stradawata. Otkako go isprati stadoto
pred nebesniot Car, postrada i samiot.
Progonstvata na carot Savorij prestanaa
po ubistvoto na negoviot omilen evnuh
Azat, koj{to godinata posle ubistvoto na
Sv. Simeon na Veliki Petok be{e ubien
kako hristijanin. Site postradaa za
Hrista vo 341 ili vo 344 godina.
18 APRIL
Prepodoben Jovan
U~enik na Sv.
Grigorij Dekapolit.
@ivee{e vo vremeto
na ikonoborniot car
Lav Ermenin. Ovoj car
eretik gi podlo`i na
ma~ewe trojcata: Sv.
98 Mali `itija
Pesnopisec i ovoj prepodoben Jovan. No
tie ovie stradawa gi pre`iveaja. Otkako
Grigorij Dekapolit mirno se upokoi, igu-
men na negoviot manastir vo Carigrad
stana prepodobniot Jovan, koj{to se
pameti kako golem podvi`nik vo vpodobu-
vaweto na Hrista. Mirno se upokoi okolu
820 godina. Nego go pogreba Sv. Josif
Pesnopisec, vo blizina na grobot na
negoviot u~itel Grigorij.
19 APRIL
Prepodobniot
ma~enik Agatangel
Svetskoto ime mu e
Atanasij. Slu`e{e kaj
Turcite vo Smirna, a
tie nasilno go
potur~ija. Se pokaja i
se zamona{i vo manas-
tirot Esfigmen na Sveta Gora. Tolku
dlaboko se kae{e, {to posaka so svojata
krv da si go o~isti grevot. Otide vo
Smirna i izleze pred Turcite so krstot i
so ikonata na Hristovoto Voskresenie.
Go ubija na 19 april 1819 g. na devetnae-
setgodi{na vozrast. Po smrtta mu se javi
`iv na svojot duhovnik German.
20 APRIL
Bla`eniot Grigorij,
patrijarh
Antiohiski
Be{e igumen na manas-
tirot Faran pod
Sinajskata Gora. Po
narodnost be{e Ermenec. Protiv negova-
ta volja go postavija za patrijarh
Antiohiski, i toa posle progonstvoto na
negoviot istoimen prethodnik, koj{to i
samiot pred toa be{e monah na
Sinajskata Gora. Bla`eniot Grigorij
be{e mnogu poznat po negovoto golemo
milosrdie, osobeno kon gre{nicite. Se
upokoi vo Boga 593 godina.
21 APRIL
Svetiot sve{teno-
ma~enik Januarij
Be{e episkop vo
Kampanija
Italijanska. Go ma~ea
za Hrista vo vremeto
na hristogoniot car
Maksimijan. Makite gi
podnesuva{e mnogu trpelivo i nezlobli-
vo. Koga go frlija vo ogan, ognot se razla-
di so nevidliva rosa, a ma~enikot
nepovreden stoe{e vnatre falej}i Go
Boga i peej}i. Teloto mu go stru`ea so
`elezni ~etki. Zaedno so negovite
duhovni ~eda Faust i Disiderij, so pute-
olskite |akoni Prokul i Sosij i so dvajca
hristijani od puteolskiot zatvor go
frlija pred yverovi, no yverovite ne
sakaa ni da gi doprat Hristovite
ma~enici. Toga{ site gi ubija so me~ vo
gradot Puteol. Teloto na Sv. Januarij
tajno go zedoa hristijanite od Neapol i
go polo`ija vo edna crkva vo nivniot
grad. Nad ova telo se izvr{ija mnogubro-
jni ~uda, me|u koi se pameti koga edna
vdovica go donese svojot mrtov sin edinec
nad mo{tite na Svetitelot, a zaradi
nejzinite solzi i molitvi kon Sv.
Januarij Bog go o`ivea nejziniot sin.
Sveti Januarij postrada vo 305 godina.
22 APRIL
Prepodobniot monah
Vitalij
Ovoj monah ima{e
neobi~en podvig.
Dojde vo gradot
Aleksandrija i
vedna{ si napravi
spisok na gradskite
bludnici, pa dewe rabote{e najte{ki
raboti, a no}e so zarabotenite pari
ode{e kaj nekoja od bludnicite i se zat-
vara{e so nea v soba cela no}. No {tom
}e se zatvorea, Vitalij ja mole{e `enata
da si legne, a samiot ja minuva{e no}ta
pla~ej}i i molej}i Go Boga za taa
gre{nica. Na `enite im zabranuva{e da
raska`uvaat {to pravi so niv. Gi menu-
va{e dodeka ne gi izredi site i povtorno
po~nuva{e od prvata do poslednata. Vo
gradot go smetaa za golem besramnik i za
ova trpe{e mnogu navredi. Golem broj od
tie bludnici zaradi negovoto pokajanie i
po negovite molitvi se otka`aa od
nivniot razvraten `ivot, pa nekoi se
oma`ija, drugi ~esno se vrabotija, a treti
se zamona{ija. Svetosta na ovoj monah
stana poznata posle negovata smrt, koga
na negoviot grob po~naa da se slu~uvaat
~udotvorni iscelenija na bolni.
@ivee{e vo vremeto na patrijarhot Jovan
Mnogumilostiv.
99 Mali `itija
 23 APRIL
Svetiot
velikoma~enik
Georgij
Sin na bogati i
blago~estivi roditeli
od Kapadokija. Tatko
mu umre ma~eni~ki za
Hrista. Na dvaesetgo-
di{na vozrast Georgij be{e tribun vo
vojskata na carot Dioklecijan. Koga ovoj
car po~na da gi goni hristijanite, Georgij
izleze pred carot i odva`no ja objavi svo-
jata vera vo Gospod Hristos. Carot go
zatvori i go podlo`i na nevideni maki.
Mu gi stavaa nozete vo kladi so te`ok
kamen na gradite, go vrzuvaa na trkalo i
go vrtea s¢ dodeka ne mu go pretvorija
teloto vo krvava rana, go trueja so
smrtonosni otrovi, go zakopaa vo rov do
vratot itn., no pri site maki Gospod
~udesno go isceluva{e ma~enikot, a
bidej}i Georgij ima{e neprestajna molit-
va kon Boga, pri ova vr{e{e ~uda me|u
lu|eto {to prisustvuvaa na negovite
stradawa. Mnogumina gledaj}i go
svedo{tvoto na Svetiot velikoma~enik ja
primija verata vo Hrista. Go ubija so me~
303 godina. Do den denes im se javuva na
vernite i ~udotvori vo imeto na Boga kaj
onie {to go molat da gi zastapuva pred
Nego.
24 APRIL
Svetite ma~enici Pasikrat i
Valentin
Koga go ma~ea Pasikrat, negoviot brat
Papijan koj{to prethodno zaradi stravot
100 Mali `itija
od ma~ewata otpadna
od Hrista go nago-
vara{e i toj da se
odre~e. Nemu i na sudi-
jata ma~itel Pasikrat
im vozvikna: "Teloto e
smrtno i }e izgori vo
ognot, no du{ata e
besmrtna i ne gi
~uvstvuva vidlivite
maki!# Majka mu pak, mnogu go hrabre{e
vo stradawata. Postrada od me~ za Hrista
zaedno so Valentin okolu 228 godina.
25 APRIL
Svetiot apostol i
evangelist Marko
Mu be{e sopatnik i
pomo{nik na Sv. apos-
tol Petar. Koga bea
zaedno vo Rim,
tamo{nite hristijani
go zamolija da im ja
zapi{e spasonosnata nauka na Gospod
Isus, Negoviot `ivot i Negovite ~uda.
Taka nastana Evangelieto spored Marko,
koe{to go vide i go posvedo~i kako vis-
tinito Sv. apostol Petar. Od nego Sv.
Marko be{e postaven za episkop vo
Misir, koj{to vo ona vreme tone{e vo
mrakot na paganstvoto, na gatarskite i
zlo~estivite dejstva. So Bo`ja pomo{ Sv.
Marko uspea da go posee semeto na
Hristovata nauka vo Livija, Amonikija i
vo Pentapol. Ottamu otide vo
Aleksandrija, kade {to postavi episkop i
sve{tenstvo i dobro ja utvrdi verata vo
Hrista. Negovata propoved Bog ja
krepe{e so mnogubrojni i prekrasni ~uda.
No neznabo`cite se krenaa protiv ovoj
razoritel na nivnata ne~estiva vera i
sakaa da go ubijat. Sv. Marko se zasolni
od Aleksandrija vo Pentapol i vo nea se
vrati duri posle dve godini, koga ja najde
Crkvata umno`ena. Toga{ neznabo`cite
go fatija, go vrzaa i go vle~ea po kaldr-
mata na aleksandriskite ulici, pa ranet
go frlija vo zatvor. Gospod mu se javi vo
zatvorot i go ukrepi. Sledniot den
ma~itelite povtorno go ma~ea na onoj
svoj na~in, pa taka Sv. Marko vo
isto{tenost izdivna. Negovite sveti
~udotvorni mo{ti gi pogrebaa hristijan-
ite.
26 APRIL
Svetiot sve{teno-
ma~enik Vasilij,
episkop Amasiski
Za{titnik na devicata
Glafira, koja{to
otpadnat od Hrista i
voden od ne~ista
strast ja gone{e za da
ja oskverni Likinij, zetot na carot
Konstantin. Glafira be{e na slu`ba kaj
blago~estivata carica, `ena na Likinij,
a sestra na carot Konstantin. Pod zakri-
la na caricata pobegna od napasniot
Likinij od Nikomidija vo gradot
Amasija, vo Pontiskata oblast.
Tamo{niot episkop i Crkvata vo Amasija
ja primija so mnogu qubov, no edno od
nejzinite pisma do caricata padna vo
racete na Likinij. Ovoj, razjaren, pobara
da mu go dovedat amasiskiot episkop
Vasilij zaedno so Glafira. Na patot od
Amasija za Nikomidija umre Glafira, a
bla`eniot Vasilij otide na ma~ewe pred
hristogoniot car. Go ubija so me~, pa go
frlija vo moreto. Angel Gospodov uka`a
deka teloto mu se nao|a vo vodite blizu
gradot Sinop. Carot Konstantin krena
vojska protiv svojot ne~estiv zet, go fati
i go isprati vo progonstvo vo Galija.
27 APRIL
Svetiot apostol
Simeon
Eden od
Sedumdesettemina
pomali apostoli. Toj
mu e sin na Kleopa,
bratot na pravedniot
Josif, svr{enikot na
Presveta Bogorodica. So golema revnost
i hrabrost go propoveda{e Evangelieto
Hristovo nasekade po Judeja. Otkako
Evreite go ubija Sv. apostol Jakov, bra-
tot Gospodov, po nego za episkop na
erusalimskata Crkva be{e postaven ovoj
apostol Simeon. So Crkvata Bo`ja vo
Svetiot Grad upravuva{e so mudrost i so
sila Bo`estvena do svojata starost.
Ima{e pove}e od 100 godini koga postra-
da za vreme na progonstvata na carot
Trajan. Prvo pretrpe golemi maki, a
potoa go raspnaa na krst.
28 APRIL
Svetite apostoli
Jason i Sosipatar i
devicata Kerkira
Jason i Sosipatar bea
od Sedumdesettemina
pomali apostoli. Sv.
101 Mali `itija
 apostol Pavle go postavi Jason za
episkop Tarsiski, a Sosipatar za episkop
Ikoniski. Patuvaj}i i propovedaj}i go
Evangelieto otidoa na ostrovot Krf,
kade {to izgradija crkva posvetena na Sv.
prvoma~enik Stefan i gi obratija nekoi
neznabo`ci vo Hristovata vera. Carot na
ostrovot gi frli vo zatvor, a tamu ima{e
sedummina razbojnici. Ovie od aposto-
lite ja primija verata vo Hrista, no {tom
dozna za toa carot naredi da gi usmrtat vo
vrela smola. I taka nekoga{nite razbo-
jnici primija ma~eni~ki venci. Koga
potoa carot gi podlo`i apostolite na
maki, negovata }erka Kerkira gi vide
nivnite stradawa, se raspra{a i dozna za
nivnata vera, pa i samata se oglasi kako
hristijanka i im go razdade svojot nakit
na siromasite. Carot ne ja po{tedi, no ja
zatvori vo poseben zatvor i bidej}i ne
uspea da ja odvrati od Gospoda vo Kogo taa
poveruva, naredi da go zapalat zatvorot.
Zatvorot izgore, a devicata pre`ivea.
Zaradi ova ~udo mnozina se krstija. Po
ova carskite vojnici ja ubija Kerkira so
streli.
29 APRIL
Prepodobniot
Memnon ^udotvorec
Od mladosta se
predade na podvig na
post i molitva i tolku
si go o~isti srceto od
strastite, {to stana
`iveali{te na
Svetiot Duh. Isceluva{e neiscellivi
bolni i so imeto Bo`jo vr{e{e mnogu
102 Mali `itija
drugi ~uda. Se javuva{e vo morski buri i
spasuva{e brodovi od propast. Mirno se
upokoi vo Gospod vo 2 vek i se preseli vo
nebesnite dvorci na Hristos.
30 APRIL
Svetiot apostol
Jakov Zavedeev
Eden od
Dvanaesettemina gole-
mi apostoli. Brat na
apostolot Jovan
Bogoslov. Koga Gospod
Isus minuvaj}i pokraj
niv gi povika dvajcata bra}a da trgnat po
Nego, tie bez dvoumewe gi ostavija rib-
arskite mre`i i tatko im Zavedej i otto-
ga{ ne se delea od Gospoda. Ovoj apostol
e eden od trojcata apostoli {to Mu bea
najbliski na Hrista. Gospod go povede,
zaedno so Petar i Jovan, so Sebe na gora-
ta Tavor, koga se preobrazi pred niv vo
Negovata Bo`estvena slava, no tie bea so
Nego i pri poslednite predsmrtni momen-
ti vo Getsimanskata gradina. Sv. apostol
Jakov posle Pedesetnica ode{e da
propoveda po razni krai{ta, duri do
[panija. [tom se vrati ottamu, so nego
po~naa da se prepiraat za Svetoto Pismo
Evreite, pa za da go nadvladeat go najmija
ma|esnikot Hermogen. No Hermogen i
negoviot u~enik Filip se poklonija pred
silata na vistinata i se krstija. Potoa
kako klevetnik be{e najmen nekoj Josija,
ama i toj poveruva, pa na krajot i postra-
da za Hrista zaedno so Sv. apostol Jakov.
Postradaa pod ostrica na me~ vo 45 godi-
na vo Erusalim.
 1 MAJ 2 MAJ
Svetiot prorok Svetite ma~enici
Eremija Esper, Zoa, Kirijak
i Teodul
Roden e vo 600 g. pred
Hrista vo blizinata Tie se edno hristijan-
na Erusalim. Po~na da sko semejstvo. Vo
prorokuva koga ima{e vremeto na carot
15 godini, vo vremeto Adrijan neznabo`ecot
na carot Josija. Kaj Katal gi kupi kako
ovoj car ima{e mnogubrojni golemci, robovi Esper, `ena mu Zoa i nivnite
sve{tenici i la`ni proroci i niv sinovi Kirijak i Teodul. Bidej}i ne
Eremija gi povikuva{e na pokajanie. No sakaa da vkusat od idolskite `rtvi na
odvaj se spasi od nivnite ubistveni race. neznabo`cite, im ja frlaa taa hrana na
Na carot Joakim mu prore~e za negovata ku~iwata, a samite gladuvaa. Koga dozna,
sramna smrt, t.e. deka }e bide pogreban Katal se razgnevi i po~na te{ko da gi
nedostojno kako magare. Za ova carot go izma~uva. Gi ma~e{e prvo decata, no tie
frli Eremija, a toj od prozor~eto go vide ne samo {to ne se raskolebaa tuku duri i
Varuh i po~na da mu diktira proro{tvo. baraa u{te pote{ki maki. Najposle celo-
Carot se razgnevi i od ova proro{tvo, no to semejstvo go frlija vo ognena pe~ka.
zborovite na prorokot se ispolnija. Im Nivnite tela ostanaa celi i nepodgoreni
prorokuva{e i na carevite posle ovie, na od ognot. Postradaa ~esno vo 2 vek.
evrejskite robovi vo Vavilon, na idol-
opoklonicite vo dolinata Totef itn.
Koga Vaviloncite navistina go zazedoa 3 MAJ
Erusalim, Eremija go zede kivotot od Prepodoben
hramot i go skri vo dlabo~inata na eden Teodosij Kievo-
bunar. Poslednite 4 godini od `ivotot gi Pe~erski
mina vo Misir, prinuden od nekoi Evrei,
a na krajot tamu umre kamenuvan od Od najranata mladost
negovite sonarodnici. Postoi predanie se predade na molitva
deka Aleksandar Makedonski go posetil i bogomislie. Za ova
grobot na prorokot Eremija i naredil majka mu ~esto go
mo{tite na prorokot da se prenesat i da tepa{e. Edna{ {tom
se pogrebaat dostoinstveno vo gi pro~ita vo Evangelieto Hristovite
Aleksandrija. zborovi koj saka pove}e tatko ili majka
pove}e od Mene ne e dostoen za Mene,
Teodosij go napu{ti roditelskiot dom i
pobegna vo Kievskata pe{tera kaj Sveti

103 Mali `itija

 Antonij, koj go primi i naskoro go
zamona{i. So podvigot i so dobrode-
telite {to gi stekna Teodosij mnogu se
izvi{i nad drugite monasi, pa nabrzo
Sveti Antonij go postavi za igumen na
manastirot. Na ovoj prekrasen devstvenik
Bog mu dade golema blagodat i ~udotvorna
sila. Se upokoi mirno vo 1074 godina.
Mo{tite mu po~ivaat pokraj onie na Sv.
Antonij.
4 MAJ
Prepodoben
Nikifor
Toj mu e u~itel na
pro~ueniot Grigorij
Palama. Sv. Nikifor
prvo be{e katolik.
Koga premina vo
Pravoslavie, zaedno so premudriot
Teolipt Filadelfiski stana svetogorski
podvi`nik. Napi{a zna~ajno delo za
umstvenata molitva. Se narekuva i
Nikifor Isihastot.
5 MAJ
Svetata
velikoma~eni~ka
Irina
Tatko ¢ be{e male~ok
car vo gradot Magedon
na Balkanot. @ivee{e
vo vremeto na aposto-
lite. Irina i nejzi-
nite dvorjanki se krstija od Sv. Timotej,
u~enikot na Sv. apostol Pavle. Na ~ude-
sen na~in taa go obrati vo Hristovata
vera nejziniot tatko, koj prethodno ja
ma~e{e zaradi Hrista. Ovaa Hristova
stradalnica pretrpe maki u{te od ~etiri
cara. Bog ja spasuva{e preku angeli. Ja
stru`ea so bi~kija, no bi~kijata se odbi-
va{e od nejzinoto telo. Ja vrzuvaa za
vodeni~ko trkalo i so vodata sakaa da ja
ubijat, no ostana zdrava i `iva. Ja kovea
104 Mali `itija
so klinci po teloto, ja vodea zauzdana
kako dobi~e, no angel Gospodov ja zatrese
zemjata pod nejzinite ma~iteli i zemjata
gi progolta. Nejzinite stradawa se
neopislivi i te{ko zamislivi. Mnozina
{to gi gledaa ja primaa verata vo Hrista.
Preku ~udata {to gi javi Bog pri
stradawata na Sveta Irina se obratija
nad 100 000 neznabo`ci. Na krajot legna
vo grob i zapoveda da go zatvorat. Po
~etiri dena grobot go otvorija, no
nejzinoto telo ne go najdoa.
6 MAJ
Sveti Varvar
Razbojnikot
Posle mnogu
zlostorstva se pokaja i
se osudi samiot sebesi:
prvo, tri godini da odi
na ~etiri noze i da
jade so ku~iwata i
vtoro, dvanaeset godini da `ivee vo
{uma, bez obleka, bez pokriv i druga
hrana osven treva i lisja. Angel Gospodov
go izvesti deka grevovite mu se prosteni.
Edni trgovci patuvaa po {umata, pa koga
go vidoa oddaleku Varvar pomislija deka
e yver a ne ~ovek, gi vperija kon nego
strelite i go ubija. Umiraj}i gi pomoli
da mu javat na bliskiot sve{tenik za
nego. Sve{tenikot dojde i ~esno go pogre-
ba. Od negovoto telo pote~e celebno miro
{to gi le~e{e lu|eto od razni bolesti i
maki.
7 MAJ
Svetiot ma~enik
Akakij
Be{e rimski oficer
vo vremeto na carot
Maksimijan. Koga
odgovara{e na sud za
verata vo Hrista, re~e
deka negovata
blago~estiva vera ja nasledil od
roditelite i deka vo nea se utvrdil
gledaj}i gi ~udesnite iscelenija od
mo{tite na hristijanskite svetiteli.
Posle golemi maki hrabro pretrpeni vo
gradot Pirint, Akakij go sprovedoa vo
Vizantija, kade {to izdr`a novi maki, a
najposle go ubija so me~. Postrada za
Hrista vo 303 godina.
8 MAJ
Prepodoben Arsenij
Veliki
Roden e vo patricisko
semejstvo vo Rim,
dobro {koluvan vo
svetskite nauki, vo
filosofijata i vo
duhovnata mudrost.
Prvo be{e |akon na Crkvata vo Rim.
Potoa carot Teodosij go zede za u~itel na
negovite sinovi. Pritisnat od dvorskata
sueta i od odmazdoqubivoto srce na svo-
jot vospitanik Arkadij, Sveti Arsenij se
oble~e kako pita~, sedna na korab za
Misir i dojde vo slavniot podvi`ni~ki
Skit, kade {to mu stana u~enik na
pro~ueniot Jovan Kolov. Se smeta{e
sebesi za mrtov. Koga nekoj mu javi deka
dobil nasledstvo od eden negov upokoen
bogat rodnina, Svetitelot odgovori:
"Kako mo`am da go nasledam koga jas pred
nego umrev!" @ivee{e kako pustino`itel
55 godini, a po`ivea vkupno 100 godini.
Denovite vo kelijata gi minuva{e
pletej}i ko{nici od palmovi lisja, a
no}ite vo molitva. Mnogu gi odbegnuva{e
lu|eto. Se upokoi mirno vo 448 godina.
9 MAJ
Svetiot prorok
Isaija
Od carski rod. So
golemata Bo`ja blago-
dat {to be{e vo nego
Isaija se udostoi i Go
vide Gospoda Savaot na
prestolot nebesen. Prorokuva{e mnogu
ne{ta: na poedinci i na narodi. Edna{
tri dena ode{e gol po ulicite na
Erusalim prorokuvaj}i go skoriot pad
pod asirskiot car Senaherim i gi
predupreduva{e carot i narodnite
glave{ini da se upravat edinstveno kon
Gospoda Sevi{niot i od Nego da baraat
pomo{, a da ne se nadevaat na pomo{ od
Misircite i Etiopjanite. Site negovi
proro{tva se ispolnija bukvalno.
Najva`ni mu se proro{tvata za
za~nuvaweto na Presvetata Deva, za Sv.
Jovan Predvesnik i za nastanite od `ivo-
tot na Gospod Hristos. Zaradi negovoto
~isto srce primi od Boga dar na ~udo-
tovorstvo. Po negovite molitvi od gorata
Sion pote~e Siloamskata voda, na
koja{to so vekovi podocna otide Hristos
za da go isceli raslabeniot. Prorokot
Isaija `ivee{e i prorokuva{e 700 godi-
ni pred Hrista.
10 MAJ
Svetiot apostol
Simon Zilot
Eden od
Dvanaesettemina gole-
mi apostoli. Rodum e
od Kana Galilejska.
Na svadba mu dojde
Gospod Isus so
Bogorodica i so u~enicite. Koga snema
vino, Gospod pretvori voda vo vino. [tom
go vide ova ~udo mlado`enecot Simon si
go ostavi domot, roditelite i nevestata,
pa pojde po Hrista. Zilot zna~i revnitel.
Simon e nare~en Revnitel zaradi negova-
ta golema i ognena revnost kon
Spasitelot i Negovoto Evangelie.
Otkako na Pedesetnica Go primi Svetiot
Duh, Simon otide da go propoveda
Evangelieto vo Mavritanija vo Afrika.
Uspea da obrati vo verata mnogumina, a
potoa be{e ma~en i najposle raspnat na
krst kako negoviot Gospod.
105 Mali `itija
 11 MAJ
Svetite Metodij i
Kiril
Ramnoapostolni
Rodeni bra}a po
poteklo od Solun.
Otkako pomina vo
oficerski ~in na
voena slu`ba 10 godi-
ni me|u Slovenite, Metodij otide i se
zamona{i na gorata Olimp. Podocna tamu
mu se pridru`i i brat mu Konstantin
(Kiril). Na zapoved od carot Mihail
ovie bra}a gi ispratija na hristijanska
misija me|u Hazarite. Tamu go vovedoa
hazarskiot Kagan vo Hristovata vera, pa
go krstija nego i negovite dostoinstveni-
ci i golem broj podanici. Potoa vo
Carigrad ja sostavija slovenskata azbuka
i gi prevedoa crkovnite knigi od gr~ki
na slovenski jazik. Po ova bea prateni vo
Moravija i tamu so uspeh go ra{irija i
utvrdija Pravoslavieto. Hrabro se borea
protiv trijazi~ni~kata eres i go {irea
Evangelieto na lokalnite jazici na naro-
dite. Imaa mnogu nevolji od germanskoto
sve{tenstvo. Prv se upokoi Sv. Kiril vo
Rim, kade {to prestojuvaa povikani od
toga{niot papa, koj{to gi odlikuva{e so
mnogu po~esti. Sveti Metodij ja
prodol`i misijata vo Moravija i se
potrudi na Evangelieto me|u Slovenite.
Se upokoi vo Gospod vo 885 godina. Po
negovata smrt negovite u~enici
Petto~islenici prodol`ija so prosvetu-
vaweto za Hrista vo Makedonija.
12 MAJ
Sveti Epifanij
episkop Kiparski
Se rodi kako Evrein,
no koga ja uvide silata
na verata Hristova se
krsti toj i negovata
sestra Kalitropija.
Na 26 godini se
106 Mali `itija
zamona{i vo manastirot na Sv. Ilarion.
Podocna samiot ustroi manastir i se
pro~u po cela Palestina i Misir zaradi
podvi`ni{tvoto, duhovnata mudrost i
~udotvorstvoto. Begaj}i od ~ove~kata
slava se oddale~i vo Misir. No po Bo`ja
Promisla stana episkop vo gradot
Salamina na Kipar. Toj mu e sovremenik
na Sv. Jovan Zlatoust. Vo vremeto koga
ovoj golem Svetitel trpe{e progonstvo
od caricata Evdoksija, nekoi se ponadevaa
da go iskoristat Sv. Epifanij protiv
Zlatoust. Duri i mu javija na Zlatoust
deka kiparskiot episkop se soglasil so
carot protiv nego. Sv. Epifanij go razbi
somne`ot na Sv. Jovan so edno pretsmrtno
proro{tvo za bliskata smrt na obajcata.
Se upokoi vo Gospod vo 403 godina. Od
negovite mnogubrojni bogoslovski dela
najpoznato e t.n. Kov~e`e (Panarion), vo
koe{to se izlo`eni i pobieni 80 eresi.
13 MAJ
Prepodobnite Jovan,
Eftimij, Georgij i
Gavriil Iverski
Osnova~i na poznatiot
Iverski (Gruziski)
manastir na Sveta
Gora. Sv. Jovan najprvo
se podvizuva{e vo
lavrata na Sv. Atanasij, a potoa go osnova
manastirot Iver. Se upokoi vo 998 godi-
na. Eftimij i Georgij go prevedoa
Svetoto Pismo na gruziski jazik.
Eftimij se upokoi vo 1028 g., a Georgij vo
1066 g. Gavriil se udostoi da ja prifati
~udotvornata ikona na Presveta
Bogorodica, koja{to po moreto dojde vo
manastirot za vreme na ikonobornite
progonstva.
14 MAJ
Bla`eniot Isidor Jurodiv
Po poteklo Germanec. Dojde vo Rostov, ja
zasaka pravoslavnata vera, i ne samo {to
 premina vo
Pravoslavieto tuku i
zede te`ok podvig na
jurodstvo zaradi
Hrista. No}eva{e vo
edna koliba od granki.
Poka`a golemi i
prekrasni ~uda za
vreme na `ivotot i
posle smrtta. Na eden
trgovec {to be{e isfrlen od korab i se
dave{e vo moreto, Isidor mu se javi po
vodata i go izvede na bregot. Edna{ kaj
rostovskiot knez presu{ija site sadovi
so vino, zatoa {to prethodno negovite
slugi go izbrkaa Isidor i ne mu dadoa
~a{a voda. Koga umre vo svojata koliba,
na 14 maj 1484 g., celiot Rostov zamirisa
so nekoe prekrasno blagouhanie.
Trgovecot kogo{to bla`eniot Isidor go
spasi vo moreto mu podigna na svetitelot
crkva na mestoto na negovata koliba.
15 MAJ
Prepodoben Teodor
Osveten
U~enik na Sv.
Pahomij. Tajno od
roditelite pobegna vo
manastirot na Sv.
Pahomij u{te kako
mom~e. Sv. Pahomij go
zamona{i i mnogu go
zasaka zaradi negovata neobi~na revnost
i poslu{nost. Dojde majka mu da go vika
doma, no toj ne saka{e da ¢ se javi, tuku Go
mole{e Boga da ja prosvetli za verata na
Vistinata. I navistina, toga{ majka mu
se upati vo bliskiot `enski manastir vo
koj{to upravuva{e sestra mu na Sv.
Pahomij i samata se zamona{i. Nabrzo vo
manastirot dojde i brat mu na Teodor,
Pafnutij, pa stana monah. Po smrtta na
Sv. Pahomij go postavija Teodor za igu-
men na site Pahomievi manastiri i toj
po`ivea do dlaboka starost, upravuvaj}i
gi mnogubrojni monasi na patot kon spase-
nieto.
17 MAJ
Svetiot apostol
Andronik
Eden od
Sedumdesettemina
apostoli. Rodnina mu e
na apostolot Pavle. Go
postavija za episkop
na Panonija. Ne
`ivee{e na edno mesto, tuku patuva{e po
Panonija i nasekade go propoveda{e
Evangelieto. Zaedno so Sveta Junija
uspeaja mnogumina da gi obratat kon
Hrista i razorija mnogubrojni idolski
hramovi. Obajcata imaa blagodat na
~udotvorstvo, so koja{to gi izgonuvaa
demonite od lu|eto i isceluvaa sekakva
nemo} i bolest. Na krajot postradaa
ma~eni~ki. Mo{tite im se najdeni vo
Evgeniskite krai{ta.
18 MAJ
Svetite ma~enici
Petar, Dionisij,
Andrej, Pavle i
Hristina
Petar - prekrasno
mom~e, Dionisij -
ugleden ~ovek, Andrej
i Pavle - vojnici i
Hristina - {esnaesetgodi{na devica.
Site hrabro Go ispovedaa Hrista i podne-
soa maki i smrt za Negovoto ime. Nekoj
Nikomah, koj{to be{e ma~en so niv, se
odre~e od Hrista nasred makite i oded-
na{ sleze od umot, pa kako besen si go
grize{e svoeto telo i isfrla{e pena na
ustata s¢ dodeka ne izdivna. Ova stana vo
250 g.
19 MAJ
Sveti Jovan, episkop Gotski
Be{e episkop vo Gruzija, no koga
tamo{niot tatarski kagan po~na da gi
ma~i hristijanite, toj se zasolni ~etiri
107 Mali `itija
 godini me|u Gotite vo
Besarabija (Gotska
eparhija obrazuvana za
vreme na Konstantin
Veliki). Koga slu{na
za smrtta na kaganot,
se vrati na svojata
slu`ba i revnosno i
bogougodno go
rakovode{e stadoto
{to mu be{e dovereno od Boga. Pred
smrtta re~e: "Po ~etirieset dena odam da
se sudam so kaganot". I navistina, na
~etiriesettiot den se prestavi kaj Gospod
vo 8 vek.
20 MAJ
Svetiot ma~enik
Talalej
Roden e vo Livan.
Postrada koga ima{e
18 godini. Ima{e
prekrasno lice i
crveno`olta kosa.
Be{e lekar. Go ma~ea
zaradi Hrista vo vremeto na Numerijan.
Sudijata naredi so svrdel mu gi izdup~at
kolenata, da mu provle~at vnatre ja`e i
taka da go obesat na edno drvo. No Bog im
go pomra~i vidot na xelatite i namesto
ma~enikot tie obesija edna {tica.
Mislej}i deka namerno go napravile toa,
ma~itelot naredi da gi tepaat. Toga{ i
tie se priklonija kon Hrista, pa primija
ma~eni~ka smrt zaradi Nego. Potoa
ma~itelot samiot zede svrdel i se zafati
da mu gi dup~i kolenata na Talalej, no
racete mu premalea i ne mo`e{e. Mora{e
da go moli Talalej da mu pomogne za da mu
se vrati silata. Talalej se pomoli i Bog
go slu{na. No so ova ne zavr{ija negovite
maki. Go frlija vo voda, ama toj izleze
`iv pred ma~itelot. Go frlija pred
yverovi, a tie se umilkuvaa pred nego.
Najposle go ubija so me~ vo 284 g.
108 Mali `itija
21 MAJ
Svetiot car
Konstantin i cari-
cata Elena
Najpoznati hristijans-
ki vladeteli. Verata
vo Hrista prv ja primi
carot Konstantin, na
kogo od Boga vo vide-
nie mu be{e daden znakot na pobedata so
hristijanskiot krst. Za verata vo silata
na Krstot Bog mu ja dade golemata pobeda
nad tiranot Maksencij, po {to
Konstantin go izdade prviot edikt za slo-
bodna veroispoved vo rimskoto carstvo.
Ottoga{ ne samo {to prestanaa progonst-
vata na hristijanite tuku i se rodi novo
op{testvo, vo ~ie sredi{te be{e
Crkvata Hristova. Carot Konstantin go
premesti i sedi{teto na novoto carstvo
vo novoosnovan grad na temelite na doto-
ga{ bezna~ajnoto grat~e Vizant, koe{to
ottoga{ se nare~e Konstantinopol i
Carigrad. Carot Konstantin e zaslu`en
za svikuvaweto na Prviot Vselenski
Sobor, koj{to pod negovo pokrovitelstvo
so neviden sjaj zasvetli vo carskiot
dvorec vo Nikeja. Majka mu, caricata
Elena, poveruva vo Hrista i pri nejzi-
nite revnosni poklonenija po Svetite
mesta od `ivotot i stradawata na Gospod
go utvrdi po~ituvaweto na svetostite vo
Erusalim, izgradi strojni crkvi, go pron-
ajde ^esniot Krst na koj{to be{e rasp-
nat Hristos i izvr{i mnogu drugi
bogougodni dela.
22 MAJ
Svetiot ma~enik
Vasilisk
Go ma~ea zaedno so
Evtropij i Kleonik.
Niv gi raspnaa na krst
i taka svr{ija na 3
mart, a Vasilisk go
vratija vo zatvorot.
Zaradi smenata na vlasta ostana zatvoren
dolgo. No tamu toj Go mole{e Boga da ne
mu go odzeme darot na ma~eni{tvoto.
Samiot Gospod mu se javi i mu veti
ma~eni~ki podvig, no go isprati vo rod-
noto selo za da se pozdravi so majka mu i
bra}ata. Toga{ tamu dojde namesnikot
Agripa, koj se poka`a hrisstogonitel. Go
fati Vasilisk i go tera{e da mu prinese
`rtva na idolot Apolon. Vasilisk se
pomoli usrdno na Boga i idolot se urna
vo prav, a hramot se zapali. Agripa se
ispla{i i naredi pa go ubija Vasilisk.
No toga{ ma~itelot polude. Vo ludiloto
otide na gubili{teto, zede malku od
krvta na ma~enikot vo pra{inata i si ja
privrza na pojasot. Od toa ozdrave i se
krsti. Eden gra|anin komanski podigna
crkva vrz mo{tite na Sveti Vasilisk i
vo nea mnogumina se iscelija od svoite
bolesti i maki.
23 MAJ
Prepodobna
Efrosinija, knegiwa
Polocka
Taa mu e }erka na kne-
zot Vseslav Polocki.
Koga roditelite sakaa
da ja svr{at, pobegna
vo `enski manastir i
se zamona{i. Angel Gospodov ¢ se javi
tripati i ¢ poka`a mesto za da ustroi nov
devstven manastir. Vo mona{tvo ja
privle~e i svojata sestra Evdokija i
mnogu drugi blagorodni~ki. Na starost
Sveta Efrosinija posaka da umre vo
Erusalim i Mu se mole{e na Boga za toa.
Bog ¢ ja usli{i molitvata i navistina,
koga go poseti Erusalim se upokoi tamu.
Ja pogrebaa vo manastirot na Sv. Teodosij
na 23 maj 1173 godina.
24 MAJ
Prepodoben Simeon Stolpnik
Divnogorec
Roden e vo Antiohija
vo 522 g. Tatko mu zagi-
na vo zemjotres, a
Simeon ostana so
majka mu Marta. Na
pustinski podvig trgna
koga ima{e {est godi-
ni, kaj nekoj duhovnik
Jovan. Mnogu se pod-
vizuva{e vo postot i
vo molitvata, a pretrpe stra{ni demons-
ki isku{enija. No po ova mu se javi
Hristos vo vid na prekrasno mom~e i mu
podari golema blagodat na Simeon. Posle
toa videnie vo srceto na Sv. Simeon se
razgore golema qubov kon Gospoda, pa
mnogu godini pomina stoej}i na eden
stolb i peej}i Mu psalmi na Boga. Potoa,
upaten od Gospod zamina na gorata Divna
i `ivee{e tamu. Ima{e golema blagodat
na isceluvawe, na proyirawe vo dale~ina,
gi skrotuva{e yverovite, izleguva{e nad-
vor od sebe i gi gleda{e nebesata, razgo-
vara{e so angelite, gi izgonuva{e
demonite, ne jade{e po 30 dena, prima{e
hrana od race na angeli. Se upokoi vo 75
godina od `ivotot vo 596 g.
25 MAJ
Svetiot sve{teno-
ma~enik Terapont,
episkop Kiparski
Monah i podvi`nik na
ostrovot Kipar. Be{e
episkop, a postrada
kako ma~enik za
Hrista. Negovoto telo
po~iva{e vo edna crkva na Kipar. Vo 806
g. Agarjanite udrija na ostrovot Kipar i
toga{ svetitelot mu se javi na tutorot na
onaa crkva, mu ka`a deka nevernici }e go
napadnat Kipar i mu zapoveda da gi pre-
nese negovite mo{ti vo Carigrad. Koga
korabot so kivotot trgna po moreto se
krena golema bura, no okolu korabot
moreto be{e tivko i od kivotot se razle-
va{e blagouhan miris po celiot korab i
109 Mali `itija
 naokolu. Toga{ tutorot go otvori kivo-
tot i go najdoa celiot ispolnet so miro
izleano od mo{tite na Sveti Terapont.
So toa miro mnogumina bolni se
nama~kaa i ozdravea. Vo Carigrad nad
ovie ~udotvorni mo{ti izgradija crkva.
Od niv so blagodatta Bo`ja se le~ea
bolni od najte{ki bolesti.
26 MAJ
Svetiot apostol
Karp
Eden od
Sedumdesettemina
apostoli. Sledbenik i
pridru`nik na Sv.
apostol Pavle, koj{to
go postavi za episkop
na Verija Trakiska. Go propoveda{e
Evangelieto i na Krit, kade {to go
primi vo svojot dom Sv. Dionisij
Areopagit. Za nego Sv. Dionisij svedo~i
deka bil ~ovek so neobi~no ~ist um, kro-
tok i nezlobliv, i deka vo videnie mu se
javil Samiot Gospod Isus so Svoite
angeli, i deka nikoga{ ne po~nuval da
slu`i liturgija ako prethodno nemal
nebesno videnie. Otkako pretrpe mnogu
napasti za imeto Hristovo, Sv. Karp naj-
posle postrada ma~eni~ki od nevernite
Evrei.
27 MAJ
Sveti David
Garexiski
Toj e eden od
Trinaesette otci
Gruziski. Imeto go
dobi po Garexiskata
pustina blizu Tiflis,
kade {to se podvizu-
va{e vo hristijanskiot `ivot. Na starost
zede nekolkumina od svoite u~ienici i
trgna da ja poseti Svetata zemja. No koga
stignaa na eden rid od koj{to se gleda{e
Erusalim, David se rasplaka i re~e:
110 Mali `itija
"Kako da se drznam so ovie moi gre{ni
noze da odam po stapkite na
Bogo~ovekot?" Pa im re~e na svoite
u~enici tie, kako dostojni, da pojdat i da
im se poklonat na svetostite, a samiot
zede tri kamewa i se vrati nazad. Ova
smirenie Gospod mu go objavi na
toga{niot patrijarh Erusalimski Ilija,
velej}i: "Isprati vedna{ po starecot
{to se vra}a za Sirija; kaj nego ima tri
kamewa, so sebe toj ja odnese celata
blagodat na Svetata zemja. Nemu za
blagoslov mu e dovolen eden kamen, a
drugite dva neka gi vrati vo Erusalim.
Toj starec e avva David Garexiski."
Patrijarhot taka i napravi. A onoj tret
kamen do den denes le`i na grobot na
Sveti David i ima ~udotvorna iscelitel-
na sila.
28 MAJ
Sveti Nikite
Ispovednik,
episkop
Halkidonski
Vo mladosta se odre~e
od svetot i otide na
mona{ki podvig.
Zablesna so dobrodetelta kako sonce, pa
crkovnite stare{ini go izdignaa na
arhierejskiot prestol vo Halkidon. Kako
arhierej be{e osobeno milostiv kon bed-
nite i mnogu se gri`e{e za siracite, za
vdovicite i za ni{tite. Koga carot Lav
Ermenin stana protiv ikonite, Sveti
Nikita stana hrabro vo odbrana na
ikonite, go razobli~i carot i mu go objas-
nuva{e zna~eweto na ikonite. Zaradi ova
pretrpe mnogu poni`uvawa, zloba i
zatvor. Najposle carot go protera vo pro-
gonstvo, a tamu Sv. Nikita se prestavi kaj
Gospod za da primi venec na slava vo
Negovoto Carstvo.
29 MAJ
Prepodobnata ma~eni~ka Teodosija
 Rodena e po molitvite se odre~e od svojot Gospod Isus Hristos
na majka ¢ kon Sv. pred knezovite i neznabo`nite sudii. Za
ma~eni~ka Atanasija, ova go podlo`ija na maki. Za da go oskver-
koja{to ¢ se javi i ¢ go nat, najposle go polo`ija na meka
objavi ra|aweto na postela, mu gi vrzaa racete i nozete i
Teodosija. Roditelite pu{tija kaj nego edna razvratna `ena {to
go posvetija deteto na go naveduva{e na grev. Koga po~uvstvuva
Boga, t.e. rano ja dadoa deka vo nego se budi strast od dopirot na
vo manastir. Po nivna- `enskite race, Sv. Filosof si go stegna
ta smrt od nivniot jazikot so zabite, go otkina i ¢ go plukna
ogromen imot taa nara~a da ¢ izrabotat na bludnicata v lice. Od ova strasta
tri ikoni: na Spasitelot, na Presveta vedna{ is~ezna, a `enata ja opfati u`as
Bogorodica i na Sv. ma~eni~ka Atanasija. i pobegna. Potoa go ubija so me~.
Drugoto im go razdade na siromasite. Postrada za Hrista vo 252 g. na mladi
Postrada ma~en~ki vo vremeto na ikono- godini.
gonitelot Lav Isavrijanin.
1 JUNI
30 MAJ Prepodoben Agapit
Sveta Makrina Pe~erski

Taa mu e baba na Sv. Besrebren lekar.

Vasilij Veliki.
Ima{e prekrasen um i
retka blago~estivost.
U~eni~ka mu e na Sv.
Grigorij Neokesariski
~udotvorec. Vo vreme-
to na Dioklecijan zaedno so ma`ot ¢ se
zasolnija vo {umite i se krieja po pusti-
nite. Imotot im go konfiskuvaa, no tie
ne se `alea. Li{eni od s¢, osven od
qubovta kon Boga, se naselija vo edna
prastara {uma, vo koja{to pominaa 7
godini. Po Bo`ja Promisla kozite se
spu{taa od planinata i im se podavaa za
da gi nahranat. Obajcata mirno se upokoi-
ja vo 4 vek, otkako pretrpea mnogu
stradawa zaradi verata vo Hrista.
31 MAJ
Svetiot ma~enik
Filosof
U~enik na Sv. Antonij
Pe~erski. Gi le~e{e
lu|eto so molitva i so
edno zelje od koe{to
prave{e leb za sebe.
Taka go izle~i i knezot Vladimir
Monomah, zaradi {to mnogu se pro~u. Na
ova mu pozavide lekarot na knezot, nekoj
Ermenec, i po~na da go kleveti. Agapit se
razbole i Ermeninot pojde kaj nego, pa mu
re~e deka za tri dena }e umre, a ako ne
umre, deka toj, Ermeninot, }e se
zamona{i. Agapit mu odgovori deka nemu
od Gospod mu e javeno deka nema da umre za
tri dena tuku za tri meseci. Taka i se
slu~i. Po smrtta na Agapit onoj Ermenin
pojde kaj pe~erskiot igumen i go zamoli
da go zamona{i, za{to, re~e, mu se javil
Sv. Agapit od onoj svet i go potsetil na
vetuvaweto. Sv. Agapit se upokoi vo 1095
godina.

Roden e vo okolinata
na Aleksandrija. Vo
vremeto na progonstva-
ta na hristijanite
Filosof ne saka{e da
111 Mali `itija