Nekatere nae najbolje ideje so se porodile, ker smo svoje inenirje pustili, da se potepajo tam, kjer se e angeli bojijo

hoditi. Henry Ford

Interni asopis drube Savaprojekt, d. d., Krko, tevilka 15, junij 2011

Urbanizem v lui energetske uinkovitosti

Prilagajanje podnebnim spremembam se preko zagotavljanja energetske uinkovitosti vedno pogosteje odraa tudi v urbanizmu ter s tem v prostoru, ki nas obdaja. Energetski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z umeanjem sonnih elektrarn na obstojee strehe objektov, se vekrat pritoujejo, da so objekti napano umeeni v prostor, pri tem pa pozabljajo, da je to le eden izmed netetih vidikov, ki jih moramo urbanisti upotevati pri svojem delu, kjer se nemalokrat sreujemo z med seboj nasprotnimi zahtevami. Konna odloitev je rezultat usklajevanja razlinih interesov in upotevanja obveznih zakonodajnih izhodi. Zakon o prostorskem nartovanju nas usmerja k trajnostnemu razvoju s prenovami obstojeih objektov, minimalnimi iritvami in zgoeno poselitvijo. Zakon o kmetijskih zemljiih izkljuuje iritev predvsem na najbolja kmetijska zemljia. Zakon o kulturni dediini pa v obmojih naselbinske dediine in varovane kulturne krajine usmerja novo poselitev pod pogoji prilagajanja velikosti objektov obstojeim, z enako smerjo slemena, enakimi oblikovalskimi pogoji ter z enako barvo strehe. Optimalno zagotavljanje energetske uinkovitosti objekta pa usmerja k vejim parcelam, namenjenim gradnji (za postavitev zemeljskih kolektorjev), in lokacijam, ki so osonene ali v bliini geotermalne energije, pri emer so najoptimalneja ravninska kmetijska zemljia. Pri postavitvi sonne elektrarne na streho objektov je najoptimalneja smer slemena vzhod-zahod ter svobodno oblikovanje in izbira barv pri fasadah in strehah. Do najvejih konfliktov prihaja ravno v starih mestnih jedrih, kjer so oblikovni pogoji zaradi ohranjanja enotne podobe objektov kulturne dediine e posebej strogi. Poleg vsega pa moramo urbanisti posluati in usmerjati tudi elje naih naronikov, ki si predvsem elijo zidati tam, kjer so lastniki, in tako, da bo gradnja najceneja ter v skladu z njihovim okusom. Kljub vsemu obstajajo obmoja in podroja, kjer je mono objekte nartovati tudi v skladu z energetsko uinkovitostjo. To so predvsem poslovne cone, nakupovalni centri ter nove stanovanjske soseske. al lahko prevekrat opazimo, da so takna obmoja nartovana ne samo energetsko neuinkovito, ampak tudi netrajnostno. V prostoru se obnaamo, kot da se prostor iri skladno z naimi eljami, ter e naprej umeamo pritline trgovske centre s hektarji parkirnih prostorov in brez izrabe strehe za proizvodnjo elektrine energije. Sonne elektrarne pa raje postavljamo na najbolja kmetijska zemljia in z njimi posiljujemo stara mestna jedra ter objekte kulturne dediine. Tako se lahko marsikdo upravieno vpraa: kje so bili v teh primerih urbanisti?
Damjana Frece, izvrna direktorica za podroje urbanizma

Energetska uinkovitost v mojem mestu

Tokratno tevilko posveamo predvsem energetski uinkovitosti, ki je pomemebno vodilo naih storitev inenirja v procesu gradnje in nartovanja prostora. Da bi o tem osveali tudi obane domae obine, je druba Savaprojekt v okviru praznika obine Krko in v okviru dneva Savaprojekta organizirala pohod po mestu Krko na temo Energetska uinkovitost v mojem mestu, ob tem pa kot pobudnik skupaj z Obino Krko izpeljala podpis Pisma o nameri za vzpostavitev sistema elektrinih polnilnih mest in nakupa elektrinih avomobilov v obini oz. mestu Krko, ki so ga podpisali direktorji veih krkih podjetij oziroma organizacij. Pohod po mestu je udeleence popeljal tudi na ogled izgradnje HE Krko, za katero je naa druba izdelala dravni prostorski nart. S pogledom z novega mostu ob hidroelektrarni (na fotografiji zgoraj) smo obane seznanili tudi z ureditvami ob Savi na obmoju mesta Krko, ki e spreminja svojo podobo. Ve na strani 4.

V TEJ TEVILKI PREBERITE ...

str.

str.

str.

str.

Pogovor

Dogodki

Kaj delamo in kdo smo

Jubileji

DOGODKI

Krizi se lahko prilagodimo le z druganim nainom dela.

Uinki krize v nai brani se kaejo postopno, z zamikom dveh, treh let, zato je po besedah glavnega direktorja drube Savaprojekt Petra iganteja priakovati, da bomo tudi izhod iz krize v nai brani obutili nekoliko kasneje, kot pravi, ez priblino dve leti. Ker na razmere na trgu, ki jih zaznamuje predvsem finanna nedisciplina, neplaani rauni, neplaano e opravljeno delo, obuten padec investicij privatnega sektorja in obuten padec cen investicij javnega sektorja, , ne moremo vplivati, se lahko gospodarski situaciji prilagodimo le s spremenjenim nainom in reorganizacijo dela. Predvsem v smislu narediti ve v krajem asu, poudarja, saj dna gospodarske krize zaenkrat e nismo dosegli. Kaken je trenutni poloaj drube Savaprojekt glede na razmere na slovenskem trgu? Obdobje veliko dela za primerno plailo je mimo. Prav tako faza, ko smo delali veliko za slabo plailo. V letu 2009 e nismo utili vplivov gospodarske krize, predvsem zaradi nalog in projektov iz prejnjih let. V letu 2010 je bilo e nekaj dela od prej, vendar smo e morali ukrepati z zmanjevanjem strokov pri najvejem delu strokov, torej pri plaah. Hkrati smo pozvali tudi k znianju materialnih strokov, k emur lahko prispeva vsak posameznik. Uinek teh pozivov je bil, na alost, slab, kar kae na to, da posamezniki e ne utijo, da je scenarij krizne zgodbe v nai drubi lahko tudi rn. Uinki krize v nai brani so zelo postopni. Ko je kriza nastopila, so se uinki pokazali ez dve, tri leta. Zato bo tudi izhod iz krize trajal nekoliko dlje in uinke izboljanja gospodarske situacije bomo utili ele ez priblino dve leti. Kar pomeni, da je stanje zelo resno in da e nismo na dnu, zato je razmiljanje o rnem scenariju toliko bolj resno. Trenutno smo v fazi, ko imamo malo dela za slabo plailo, kar pomeni, da so nujno potrebni ukrepi zmanjevanja strokov. Kakna je slika na podroju pridobivanja posla glede na prejnja leta? Veliko veino dela dobimo preko javnih naroil ali od podjetij, ki so javna ali v lasti drave. Zelo malo pa od popolnoma privatnih neodvisnih podjetij, kar je lahko tudi posledica slabih povezav posameznih projektantov s privatnimi investitorji. To ne more odpraviti samo uprava. Letos smo podpisali zgolj eno tretjino potrebnih pogodb v tem asu, kar pomeni, da moramo v drugem polletju nadomestiti izpad. Nismo pa dali ni manj ponudb. Pri ponudbah se nismo ni manj angairali, iz esar sklepam, da se v tehnologiji dela nismo dovolj prilagodili, da bi lahko nudili zmagovite ponudbe in kasneje delo opravili brez izgub. Kaj je e v naih rokah, e sploh, v odnosu do investitorjev? Po mojem mnenju mogoe prehitro skuamo ustrei vsem zahtevam investitorjev po dopolnitvah, spremembah in ostalih ukrepih, ki podaljujejo rok izdelave dokumentacije. eprav na koncu investitor pravi, da smo za zamude sami krivi, kar je sploni pojav omalovaevanja stroke, ki dela ustvarjalno pri vsakem projektu posebej. Zato ne moremo dobro planirati dela in posledino finannih tokov, kar e dodatno oteuje e tako teko situacijo. Popolnoma ni pa ni v naih rokah problem finanne nediscipline in neplaanih raunov za e zdavnaj opravljeno delo. In neplaanega dela (ko skuamo ustrei vsem zahtevam investitorja, kar sem e omenil), za kar ne moremo izstaviti rauna, za dela, ki se jih investitorji izmiljujejo v fazi projektiranja in prostorskega nartovanja in jih vsi po vrsti vkljuujejo v osnovno dolnost po pogodbi. To pa je pika na I celotne zgodbe ali kot e bi plavajoemu na nogo privezali kamen. Upam, da ta drava ne bo ve potrebovala toliko asa kot do zdaj, da bo diagnosticirala, katere brane in katere stroke mora negovati, da bo ostalo slovensko gospodarstvo vsaj za silo kompetentno. Na vse nateto lahko sami teko vplivamo, saj so prej nateti vzroki za zaskrbljujoe stanje izven nae hie - na trgu, e se to sploh e imenuje trg. Kaj pa lahko glede na monost rnega scenarija, kot ste ga poimenovali, in dejstvo, da e nismo dosegli dna gospodarske krize, naredimo sami, znotraj hie? Predvsem spremeniti miselnost, nain in tehnologijo dela. Moramo biti poteni in si priznati, da tega do danes nismo naredili v zadostni meri. Pozivam posameznike, delovne time, izvrne direktorje, da razmislijo in se dogovorijo o tem, da v istem asu naredimo ve nalog, tako tehnino-projektantskih, urbanistinih in svetovalnih, ker za njih dobimo le polovino plailo. In e noemo zmanjevati strokov dela (tevila zaposlenih ali e dodatno zmanjevati osebnih dohodkov), moramo najti nain znotraj obstojeih predpisov, kako asovno skriti delo, da ne bo potrebno posei po neprijaznih, za podjetje pa nekoristnih ukrepov. Vekrat ste dejali, da ne elite posegati po ukrepih, kot so odpuanje ali ukinjanje slub, ki jih nekateri ne tejejo za potrebne. Zakaj? Leta smo gradili to, kar Savaprojekt danes je. V teh slubah je tista plemenitost, ki daje podjetju pomen in celovitost. To ni za nas usodnega pomena, saj dolgorono ne bi privarevali veliko. e bi se reevanja teav lotili na ta nain, bi ugotovili, da nismo reili glavnega problema. Pri tehnologiji dela se nismo lotili vpraanja, kako ob obstojei zakonodaji narediti manj, kar v bistvu pomeni v krajem asu narediti ve, ker so cene padle za polovico. Glavni problem je ta, da e vedno pri vsaki nalogi naredimo vsaj 30 %, pri nekaterih pa 100 % ve, kot je bilo razpisano, podpisano, dogovorjeno, priakovano. e vedno nam je nerodno zahtevati doplailo, zakon o javnih naroilih pa ne dopua, da se to plaa. Ne izberemo pa naina, da ko smo postorili eno nalogo, projekt, da gremo k novi nalogi. Pri veini zaposlenih so e rezerve pri tem se opraviujem tistim, ki izgorevajo, in se sam bojim, da bo to resno ogrozilo njihovo zdravje - vendar pri veini pa so e rezerve. Zakaj ne ukrepam? Ker priakujem in akam, da se bo stanje na trgu izboljalo in da bomo takrat zelo dobro pripravljeni. In verjamem, da bodo sodelavci spremenili tisto nujno, da lahko zdrimo po mojih napovedih priblino dve leti. Brez sodelovanja, brez razumevanja, kaj se dogaja okoli nas, ne moremo ni narediti. Ne bom pa dopual, da ukrepamo brezglavo. L.P.C.

junij 11

Krko, 30. maj - V okviru pohoda po mestu Krko: Energetska uinkovitost v mojem mestu v organizaciji drube Savaprojekt Krko in Obine Krko sta podupanja obine Krko Ana Nua Somrak in glavni direktor druba Savaprojekt Krko Peter igante predstavila pobudo oziroma podpis Pisma o nameri za vzpostavitev sistema elektrinih polnilnih mest in nakupu elektrinih avtomobilov. K podpisu pisma o nameri je poleg Obine Krko v sodelovanju z agencijo LEAD in nae drube pristopilo ve krkih podjetij in organizacij s ciljem, da tudi v obini Krko kot energetski obini prispevajo k zelenemu trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Kot je zapisano v pismu, bodo Obina Krko in vsako izmed podjetij oziroma k sofinanciranju elektrinih polnilnih postaj v mestu Krko. Pismo o nameri so poleg Obine Krko v sodelovanju z agencijo LEAD in drube Savaprojekt kot pobudnika podpisali direktorji podjetij Gen energija, Kostak Krko, Numip in GZS Obmona zbornica Krko Posavje. Kasneje pa sta k 27. junija so podpisniki pisma elektrini avto tudi preizkusili na nameri pristokrkih cestah. pila e Valvasorjev raziskovalni organizacij, ki razpolaga s svojim avto center Krko in Avtoline d.o.o. Pobuparkom, v roku treh let pristopili k nakudniki pozivajo k podpisu pisma tudi pu elektrinega avtomobila ter hkrati druga podjetja.

Krko, 24. junij - Uprava drube Savaprojekt Krko je sklicala 14. redno skupino drube, na kateri so delniarji sprejeli vse sklepe. Skupino je vodil g. Emil Milan Pintar, ki je v uvodnih besedah izpostavil, da Savaprojekt kljub kriznim asom pluje z normalno hitrostjo. Vendar je ob tem poudaril, da krize e ni konec, niti

60 let Drutva gradbenih inenirjev in tehnikov Novo mesto

Otoec, 10. junij lani Drutva gradbenih inenirjev in tehnikov Novo mesto, ki deluje na obmoju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je zaokroilo 60 let delovanja na podroju zdruevanja strokovnjakov s podroja gradbenitva in ostalih panog, spremljanja dosekov v gradbenitvu in zakonodaje ter standardov s tega podroja. Ob jubileju jim je estital tudi glavni direktor drube Savaprojekt Peter igante, ki je ob tem poudaril, da so lani drutva iz vrst Savaprojekta Krko bili nosilci aktivnosti na podroju Posavja in vseskozi animirali strokovnjake s tega podroja k aktivnemu vkljuevanju v drutvo ter redno sodelovali pri vseh aktivnostih, kar se je ohranilo vse do danes.

v Evropi, e manj v Sloveniji, zato je e kako pomembno, da se druba posveti oblikovanju novih idej, notranji analizi, novemu nainu in organizaciji dela, saj le to omogoa izhod iz krize, ne pa vraanje na stare poti. Glavni direktor drube Peter igante je izpostavil, da se je uprava pred krizo nanjo pravoasno pripravila in zato tudi pravoasno zaela izvajati ukrepe. Na skupini je bilo prisotnih nekaj manj kot 77 % vseh glasovalnih delnic. Vrednost bilannega dobika leta 2010 je znaala 224.894,61 evrov, nerazporejenega bilannega dobika iz preteklih let 182.752,03 evrov, skupaj 407.646,64 evrov. Po predlogu delitve bilannega dobika so 7.800 evrov sredstev razdelili v dividendah lastnikom delnic, vpisanih v delniki knjigi drube na dan 17. junij 2011. Po sprejetem sklepu se 220.000 evrov razporedi v druge rezerve, 179.846,64 evrov bilannega dobika pa ostane nerazporejenega.

junij 11

DOGODKI

Podpisali pismo o nameri za nakup elektrinih avtomobilov v Krkem

Zakljuek poslovnega leta 2010

DOGODKI

Pohod po mestu Krko: Energetska uinkovitost v mojem mestu

Vse o energetsko uinkovitih objektih na enem mestu

Krko, 30. maj Savaprojekt Krko in Obina Krko sta v sodelovanju z agencijo LEAD v okviru dogodkov ob letonjem prazniku obine Krko pripravila pohod po mestu Krko na temo Energetska uinkovitost v mojem mestu, katerega cilj je bil obanke in obane z nasveti osveati o energetski uinkovitosti ter kako jo optimalno dosegati pri gradnji ali sanaciji stanovanjskih objektov, hkrati pa predstaviti projekte energetske sanacije javnih objektov v obini. Sledil je ogled izgradnje hidroelektrarne Krko in osnovne ole Jurija Dalmatina Krko kot primera nartovane energetske sanacije javnega objekta. S tem dogodkom smo v drubi Savaprojekt obeleili tudi Dan Savaprojekta - 17. maj.

Pohod po mestu Krko se je zael z uvodnim predavanjem, v okviru katerega so jim predstavniki Savaprojekta

Damjana Frece, Joe Kunek, Andrej Pirc in Damjan Mei predstavili vse o nartovanju energetsko uinkovitih

obejktov , od umeanja objekta v prostor, potrebnih strokovnih tudij, ki vkljuujejo vse elemente, ki vplivajo na objekt v vsej njegovi ivljenjski dobi, do nasvetov o monostih postavitve sonne elektrarne, Predstavnik Obine Krko Matja Pirc je predstavil, kako energetsko uinkovita je obina Krko, predstavnik agencije LEAD Andrej Gerjevi pa implementacijo obnovljivih virov v/na javnih objektih. Sledil je ogled izgradnje HE Krko ter osnovne ole Jurija Dalmatina Krko, kjer so si obanke in obani lahko ogledali primer nartovane energetske sanacije na konkretnem javnem objektu. Pohod po mestu se je zakljuil z druabnim sreanjem.

junij 11

Nartovanje energijsko uinkovitih objektov, primer pasivne hie

Nizkoenergijska novogradnja temelji na ve naelih: kvalitetnem zrakotesnem in odlino izoliranem ovoju, sodobnih pametnih instalacijah, poudarjeni uporabi obnovljivih virov. Pri pasivni hii so predvsem pomembni dobitki sonnega sevanja in akumulacija pridobljene toplote. Ena monost je akumulacija z uporabo zemeljskih, vodnih ipd. zalogovnikov v kombinaciji s solarnimi kolektorji, toplotno rpalko in pametno regulacijo sistema strojnih instalacij. Pomembno vlogo pa igra tudi akumulacija sonne energije v samih gradbenih elementih, npr. tleh, stenah, zato je potrebno za gradnjo npr. pasivne hie uporabiti materiale, ki so sposobni kopienja in nato postopnega oddajanja toplote. Bivalno ugodje je v sodobni energijsko varni gradnji zaradi enakomernejih povrinskih temperatur na gradbenih elementih (povrina okna, stene, stropa) in pametnih instalacij veliko bolje kot v hiah prejnje generacije. Koncepti energijsko varne gradnje Za nizkoenergijsko hio je znailna letna poraba 40 60 kW/h (m2 a) pri trilitrski hii okrog 30 kW/h (m2 a) ter klasini ogrevalni sistem s souporabo toplotne rpalke, kotlov na biomaso, sonnih kolektorjev za pripravo sanitarne vode, Dobro mora biti izolirana, konvencionalne oblike posebni ukrepi niso potrebni, zrakotesnost n1,5 h-1. Pasivna hia letno porabi najve 15 kW/h (m2 a) energije in nima klasinega ogrevanja (ni talnega gretja, ska hia je odvisna od javnega energijskega omreja (preseke odda v omreje, npr. pozimi pa se napaja iz omreja), energijsko samozadostna hia pa ima akumulatorje in druge hranilnike energije in ni odvisna od javnih omreij. Takna hia nima klasinega sistema ogrevanja, uporablja sonno energijo PV paneli, dobitki sonnega sevanja kolektorji, hranilniki toplote. Izolirana je s 40 60 cm izolacijo, brez toplotnih mostov, z najboljimi okni. Oblika hie je prilagojena izrabi sonne energije, orientacija je kljuna. Plusenergijska hia je zaenkrat koncept hie na eksperimentalni ravni, saj so stroki gradnje veliki. Gre za zgradbo, ki preko fotovoltainih panelov in kolektorjev (sonce) ali drugih virov ustvari ve energije, kot jo porabi za svoje delovanje.

radiatorjev, ), ima urejeno prisilno prezraevanje z rekuperatorjem, dodatno se ogreva sve zrak. Je odlino izolirana, ima izolativno trojno zasteklitev, prekinjeni morajo biti toplotni mostovi. Zelo pomembna je orientacija sonni dobitki, hierarhija prostorov, prilagojena oblika, zrakotesnost n0,6 h-1. Nienergijska ali energijsko samozadostna hia vso potrebno energijo (toploto in elektrino energijo) za delovanje pridobi sama. Nienergij-

pilotni projekt je bila pasivna hia prvi zgrajena leta 1991 v Darmstadtu v Nemiji. Kljub temu da ne vsebuje posebnih novih komponent, pa je pristop h gradnji predvsem pri izvedbi nekoliko drugaen predvsem dosleden in natanen. Hia, zgrajena po standardu pasivne hie, porabi tudi do tirikrat manj energije kot dananje / verajnje novogradnje, to pa omogoa uporabo alternativnih virov energije. Posledica zasnove pasivne hie je, kot e reeno, zelo prijetno bivalno okolje, kar so pokazale tudi ankete uporabnikov, ki ivijo v taknih hiah e ve let. Da je pasivna hia energetsko uinkovita in ekonomina, je posledica naslednjih dejstev: IZBOLJANA TOPLOTNA IZOLATIVNOST zmanjanje toplotnih izgub in manj nihanja povrinskih temperatur sten, stropov. ZMANJANJE TOPLOTNIH MOSTOV (Toplotni most je povrina, linija ali
junij 11

Osnovna naela pri nartovanju energetsko varne pasivne hie Pasivna hia sodi med trenutno najoptimalneje energijsko varne hie, v kateri letna poraba energije za ogrevanje ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter povrine. Kot

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

toka s poveanim toplotnim tokom. Na teh mestih zaradi zmanjanega toplotnega upora pride do poveanih toplotnih izgub. Ker se povrina ogrevanih prostorov na tem mestu hitreje ohlaja, pride do vejih razlik med temperaturo povrine in temperaturo zraka.) ne prihaja do kondenzacije na kritinih tokah, ugodje je poveano, izgube zmanjane, kar je kljuni faktor pri nizkoenergijskih hiah. ORIENTACIJA, OBLIKA ZGRADBE, HIERARHIJA PROSTOROV stavba mora imeti im manj ovoja glede na volumen, razvejane stavbe so potratneje. Tloris mora biti prilagojen sonnim dobitkom. Orientacija mora biti prilagojena, da so dobitki od sonnega sevanja im veji. Pasivna hia naj bo odprta proti jugu, kjer je pozimi sonno obsevanje najintenzivneje, poleti pa manje kot na vzhodni in zahodni fasadi. Ob severni fasadi je smiselno nanizati tehnine prostore, ki zahtevajo malo ali ni svetlobe. ZRAKOTESNOST ogret zrak ne sme uhajati skozi ovoj zgradbe pranje. Okna in vrata morajo biti vgrajena zrakotesno, preboji za instalacije pa morajo biti zatesnjeni. PRAVILNA VGRADNJA KVALITETNIH OKEN okna morajo biti montirana po sistemu RAL, uporaba trojne zasteklitve, okvirjev s prekinjenim toplotnim mostom, uporaba zunanjih senil. PRISILNO PREZRAEVANJE, SODOBNE ISTALACIJE ker je stavba zrakotesna, postane prisilno kontrolirano prezraevanje nujno. Po hii so razvodi kanalov za prezraevanje, okna se ne odpirajo. Prezraevalni sistem mora biti opremljen z napravo z vraanjem toplega zraka (rekuperatorjem). OGREVANJE - Pasivna hia nima klasinega centralnega ogrevanja. Hladneji dnevi so ponavadi jasni in nudijo dovolj sonnih dobitkov. Za dodatno ogrevanje je priporoljiva toplotna rpalka, ki zrak v prezraevalni napravi nekoliko dogreje, za ogrevanje sanitarne vode pa kombinacija toplotne rpalke in sprejemnikov sonne energije.

Prihodnost energetike je v aktivnih omrejih

Na svetu se zaradi vse vejih potreb po energiji hitro zmanjujejo zaloge fosilnih goriv; obenem pa se opaa tudi pojav zmanjevanja energetske neodvisnosti posameznih drav. Prihaja tudi do taktiziranja pri izrabi primarnih virov energije, kar vodi v prenekatere politine nemire. Zaradi tega je vse ve tudi teenj po izrabi alternativnih virov energije, vendar tu ne bo lo brez prehodnega obdobja izrabljanja tako obstojeih neobnovljivih kot obnovljivih in trajnostnih virov energije s kombiniranimi kogeneracijskimi postrojenji. V ta namen je potrebno optimalno nartovati bodoa postrojenja glede na: lokacijo in razpololjivost (asovno in energijsko) vira energije, lokacijo odjemalcev porabnikov ter dinamiko porabe, dosedanje obratovalne izkunje z naprednimi tehnologijami v energetiki, monosti uporabe simulacijskih modelov za popis posameznih tehnolokih reitev, ki so integrirane v kompleksneje energetske sisteme. Takno nartovanje bo vodilo do decentraliziranih energetskih sistemov, vkljuenih v t.i. aktivna omreja, ki temeljijo na radialni obratovalni konfiguraciji. S tem se zmanja obremenitev prenosnega omreja, povea pa se kratkostina mo in stabilnost elektrine napetosti. Aktivno distribucijsko omreje omogoa dvosmerni energijski tok za optimalno izkorianje obnovljivih virov energije, kar povea energijsko neodvisnost in izrabo lokalnih obnovljivih in trajnostnih virov energije. Pri snovanju je potrebno upotevati monost izkorianja toplote v sistemih za soasno proizvodnjo toplote in elektrine energije, pri emer upotevamo dejanski asovni potek porabe posameznega porabnika ter vkljuimo tudi monost sistemov za akumulacijo toplote. Pri nartovanju postrojenj moramo upotevati temeljne vplivne faktorje: celoten eksergijski izkoristek, ekonomsko rentabilnost postrojenja v vsej njegovi ivljenjski dobi ter vpliv na okolje z vidika izpustov toplogrednih plinov in drugih okolju kodljivih snovi. Pomembno pri nartovanju energijske oskrbe je tudi, da ne zavremo konvencionalnih termoenergetskih sistemov, ampak jih nadgrajujemo s istilnimi napravami in s trenutno najboljo dosegljivo tehnologijo ter na ta nain ohranimo visok eksergijski izkoristek in nevtraliziramo negativne vplive na okolje. Glede na

stanje tehnologije, ki lahko uinkovito izkoria razline obnovljive vire energije (hidro potencial, vetrni potencial, energija sonca, biomasa); lahko s slednjimi sistemi uinkovito dopolnjujemo obstojee energetsko omreje. Slednje pa lahko doseemo s povezovanjem v decentralizirano energetsko omreje. Smiselno je tudi, da energetska postrojenja delujejo pri nazivnih parametrih, ki zagotavljajo najviji izkoristek izrabe primarnih virov energije; viek proizvedene energije pa bi shranjevali za konine potrebe po energiji.

Joe Kunek, u.d.i.a.

Andrej Pirc, u.d.i.s.

junij 11

Postopki postavitve sonne elektrarne

Postavitev sonne elektrarne sestoji iz dveh faz. Prva faza obsega izdelavo projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj in soglasij. Sledi druga, ki zajema postavitev montanega sistema, solarnih fotonapetostnih modulov, razsmernika, elektrine povezave ter zagon sonne elektrarne.

Ko se odloamo za postavitev sonne elektrarne, je pomembno, da z izbiro ustrezne lokacije izkoristimo im dalji as osonenja: na strehi ali fasadi objekta, pri emer je potrebno upotevati veljavne prostorske akte. Razlikujemo samostojne sonne elektrarne ali t.i. otono sonno elektrarno, kjer ni monosti priklopa na javno elektrino omreje in je primerna za poitnike hie, avtodome, hotele, in omrene sonne elektrarne, ki pa imajo monost priklopa na javno elektrino omreje. Pred odloitvijo o gradnji je potrebnih ve faz: najprej je priporoljivo izdelati analizo senenja na predvideni lokaciji z upotevanjem sosednjih objektov, dreves, dimnikov in podobno. Ob upotevanju vrne moi sonne elektrarne glede na predvideno povrino, sonnega obsevanja na ravno povrino (Wh/m2), faktorja spremembe obsevanja zaradi orientacije/naklona, faktorja izgub zaradi senenja in faktorja uinkovitosti

sistema dobimo priakovani letni donos elektrarne. V okvir aktivnosti pred gradnjo sodi e izdelava tudije izvedljivosti in ekonomika sonne elektrarne ter dimenzioniranje, projektiranje

Gradbeno dovoljenje ni potrebno

Primer sonne elektrarne nazivne moi do vkljuno 1MW: Izpolniti je potrebno naslednje zahteve: t. gradbenega oz. uporabnega dovoljenja obstojeega objekta, izdelava statine presoje (montaa

na obstojeem objektu), izdelava tudije poarne varnosti (za poarno ogroene objekte npr. bencinski servisi,), izdelava presoje o zaiti pred delovanjem strele (npr. intalacija v objektu), presoja o zaiti pred hrupom, na zemljiu pridobljena pravici graditi in pridobljeno soglasje (obmoje varovalnega pasu, zavarovano obmoje).

Investicija se povrne v desetih do trinajstih letih

Strokovna analiza kae, da je za stanovanjsko hio na isto povrino strehe 60 m2, orientirane na jug, mono namestiti sonno elektrarno moi 10 kWp. Cena sonne elektrarne se giblje okrog 3,5 EUR/W, torej 35.000 EUR. Priakovani letni donos znaa 11 MWh. Letni zasluek pa ca. 3500 EUR, kar pomeni, da se investicija povrne v desetih do trinajstih letih. Damjan Mei, dipl. in. el.

junij 11

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Obnovljivi viri na javnih objektih v obini Krko

Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 za 20 % zniala porabo energije, da bo 25 % energije pridobivala iz obnovljivih virov in za 20 % zniala emisije CO2. e se komu ti cilji zdijo nizki, se moti, kajti pot do realizacije ni enostavna. Kako je z javnimi objekti, ki bi morali biti za zgled? Veliko je nainov za zmanjanje porabe energije in ta proces e poteka z obnovami ol in vrtcev in drugih objektov, ki vkljuujejo tudi zamenjave starih kotlov, zamenjave oken in toplotno izoliranje fasad. Nekoliko teje pa je pri uvajanju obnovljivih virov energije. Pri povpreni oli skoraj 75 - 80 % celotnih energetskih potreb predstavlja energija za ogrevanje, 20 - 25 % pa elektrina energija. Za poveevanje delea obnovljivih virov energije je najveji uinek, e uvede ogrevanje na lesno biomaso. Vendar se kar 80 % energije za ogrevanje javnih objektov proizvede iz zemeljskega plina, kar je posledica dobro razvite plinske mree. Pravzaprav sta samo dva objekta primerna za lesno biomaso, to sta O Podboje in Koprivnica. Trenutno je razmerje cen energentov v prid uporabe lesa za ogrevanje. Tudi za postavitev sonnih elektrarn je za investiranje primernih samo 20 % strenih povrin, na katere bi bilo mono postaviti SE v skupni moi ca. 500 kW. Brez subvencij ne bi bilo postavljene nobene sonne elektrarne. e bi postavili te sonne elektrarne, bi te proizvedle letno okoli 500.000 kWh elektrine energije, kar predstavlja ca. 7 % vse porabljene energije. Termosolarni kolektorji so redkost. Opazimo jih lahko pri bazenu v Brestanici moi 60 kW, na vrtcu v Resi in na vrtcu na Raki pa so manji. Ravno v asu olskih poitnic, ko je sonnega sevanja najve, ni potreb po topli vodi. Tako trenutno obnovljivi viri ne predstavljajo niti odstotek delea energetske oskrbe javnih objektov. Poudariti velja (kljub zmotnemu preprianju veliko ljudi), da je potencial lesne biomase res premalo izkorien, a je vendarle zelo omejen. Pri sedanji porabi ne bi mogli z lesno biomaso nadomestiti niti tretjine kurilnega olja. Preostane nam sonna energija. Za izrabo sonne energije je zelo pomembno prostorsko nartovanje, umeanje objektov v prostor in arhitektura objekta, napake pa so teko popravljive oziroma je njihova odprava zelo draga. Zato se je potrebno pri nartovanju novih objektov temu vidiku posvetiti z vso pozornostjo. A novih objektov bo pravzaprav malo. Andrej Gerjevi, Agencija LEAD Dolenjske, Posavja in Bele krajine

Petra arn, vodilna inenirka

Ciljev za prihodnost ne manjka

Zdaj vem, zakaj se veina tovrstnih predstavitev zane s stavkom: Pisati o sebi je res teko. Tudi zato, ker so nae notranje oi ponavadi zelo drugane od oi zunanjih opazovalcev in lahko potem hitro pade v skunjavo ter se zane opisovati tako, kot misli, da te vidijo drugi. Zdaj pa dovolj poglobljenih osebnostnih zamiljanj, saj sem predvsem gradbenica, diplomantka Fakultete za gradbenitvo, Univerze v Mariboru. Izbor tudija gradbenitva je najbr povezan z dejstvom, da sem veino svojega otrotva preivela na domaih ali sosednjih gradbiih stanovanjskih hi ter zidanic in da mi v spominih na otroka leta v uesih, namesto otrokih pesmic, e vedno odzvanjajo predvsem zvoki mealca. Moje delo v gradbenitvu sem si v prvih tudijskih letih sicer predstavljala predvsem v po-

Jubilejno delo
10 let

vezavi z laboratorijskim delom oziroma preizkuanjem gradbenih proizvodov. S tipendijo na Savaprojektu pa sem dobila prilonost, da se preizkusim na podroju prostorskega nartovanja, kjer mislim, da sem se, tudi po zaslugi moje mentorice Jagice in ostalih sodelavk/sodelavcev, kar dobro znala. Izkunje, ki sem jih pridobila v letih moderiranja na radiu Krko (in kasneje Energy) e danes s pridom uporabljam v komunikaciji z naroniki, nosilci urejanja prostora, javnostjo in ne nazadnje s sodelavci, ki pa si zagotovo kdaj zaelijo, da bi me bilo mono vsaj za trenutek tudi ugasniti ali utiati. Ker verjamem, da se Einstein v svoji teoriji ni motil in da je 99% uspeha zares odvisnega od trdega dela in 1% od talenta ali sree, ciljev za prihodnost ne manjka. Prvi je spet obuti tekake copate in uspeno premagovati ovire v slubi in zasebno.

Tatjana Vresk, 10. 4. 2011

junij 11

iga Preskar, Urbanist

Brez obalovanja
Prvi sem preizkusil glasilke 4. 8. daljnega leta 1981 v Breicah. Osnovno olo sem obiskoval v Leskovcu pri Krkem, nato pa sem se po dalji odloitvi med gostinstvom ter gradbenitvom odloil za slednje ter se vpisal na srednjo gradbeno olo v Novem mestu, ki sem jo tudi uspeno zakljuil leta 1999. Ekipi drube Savaprojekt sem se pridruil v oktobru 2001, kar pomeni, da bom letos zaokroil deseto leto zaposlitve pri drubi. Sem lovek, ki eli preizkusiti vse, zato sem se v ivljenju ukvarjal s tevilnimi hobiji. e v osnovni oli sem se zael ukvarjati z astronomijo, do katere se je ljubezen ohranila vse do danes. Da, tudi letos bom jaz tisti, ki bo ponoi s teleskopom kalil noni mir na pomolu pod borovci v Buanju v upanju, da ulovi kaken utrinek ali dva. Med drugim sem se kasneje nekaj let posvetil urjenju v borilnih veinah, natanneje s kick boksom, ki sem ga zaradi manjega tevila pokodb trenutno nadomestil z igranjem golfa. e prej sem omenjal, da sem razmiljal o nadaljevanju

30 let Anice Romih v Savaprojektu

Danes mora biti univerzalen

2. maja 1981 je Anica Romih, potem ko je bila v srednji oli e tipendistka podjetja IGM Sava Krko in opravljala prakso tako v tem podjetju kot kasneje v Projektivnem biroju, z redno zaposlitvijo v Savaprojektu zaela na podroju urbanizma, kjer dela e danes. Njena prva pisarna je bila v prostorih bive banke.

V 30 letih, od zaetkov, ko je izdelovala lokacijske dokumentacije, pa do prostorskih planov, ko je, kot sama pravi, zaela urbanizem zajemati z veliko lico, so njeno delo in ustvarjanje zaznamovale predvsem nenehne spremembe.
olanja v gostinstvu. Razlog za to je preprost. Ljubim kulinariko ter vse v zvezi s tem. e kot otrok sem bil zmeraj fasciniran nad njo, tako da sem s asom, z veliko potrpljenja ter mnogih zaganih loncih obdral ljubezen do nje do danes. A od vseh prostoasnih aktivnosti pa se me je najbolj dotaknila glasba. Pri 17-ih letih sem, kot podpora prijatelju na avdiciji za kitarista, dobil prilonost zapeti v skupini v Podboju, kjer sem ostal kot vodilni vokal kar pet let. Kasneje so se nae poti zaradi razlinih interesov na alost razle, a glasba mi je ostala v krvi. Tako sem po nekaj neuspelih poizkusih, da ostanem v glasbenih vodah, po estih letih dobil prilonost ponovno stopiti pred mikrofon pri skupini D BAND, s katero ob ritmih dobrih stari evergreenov nastopam e danes. Za nami je e kar nekaj nastopov in upam, da bomo skupaj e dolgo prirejali nove. Upam, da med publiko ugledamo tudi vas. Trenutno se tudi po najboljih moeh trudim zakjuiti enoletna dela v novem stanovanju, da si konno izpolnim dolgoletne sanje prigati rotiljek na svoji novi terasi. Skratka, vedno sem in vedno bom ivel ivljenje brez obalovanj!

Poleg drubeno-politinih in ekonomskih, ki so postavile drugane pozicije na trgu, so bile to predvsem revolucionarne spremembe, ki jih je prinesel razvoj raunalnikov in ostale tehnologije. V letih, ko je zaela z delom na urbanizmu, je ves proces dela potekal rono, risanje in pisanje. Risali so, kot se spominja, najprej na ogromne table z velikimi utemi. Tem so sledile nekoliko manje. Raunalniki so nain dela vsekakor olajali. Vendar pa so druge spremembe, predvsem zakonodaje, poveale obseg dela. Vasih so bili postopki znatno manj zapleteni, danes pa se zakonodaja tako hitro spreminja, da ji je teko slediti in jo implementirati . Dela je vedno ve, za to, kar delamo, pa je teko iztriti kaken aneks. Vzduje med sodelavci je kolegialno, kar cenim, saj se zavedam, da delamo v timu in da je prav in pomembno, da pri doloenem delovnem izzivu pomaga sodelavcem ali oni tebi, da skupaj, s skupnimi momi reimo teavo ali pa skupaj pridemo do nekih novih spoznanj, ki jih danes morda potrebuje le sodelavec ali sodelavka pri svoji nalogi, jutri ali pojutrinjem pa bodo prav prila tudi komu drugemu. Tako bistveno vsi skupaj pripomoremo k napredku pri delu, hkrati pa utrjujemo timsko delo. Kot pravi, je danes predvsem pomembno, da si univerzalec. Ko dobi navodila A, mora narediti oziroma razmiljati o B in C, pa e kaj ve.

junij 11

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Aktualne naloge
Od izida prejnje tevilke se je v treh mesecih zvrstilo kar nekaj novih nalog in tudi nekaj dokonanih. Naronik: Termoelektrarna Brestanica, d.o.o. Vsebina: OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena: obmoje TEB Vodja tima: Petra arn Naronik: Dolenjska projektiva Novo mesto Objekt: akumulacijski bazen HE Krko na obmoju Zaton Vsebina: projektna dokumentacija za infrastrukturne ureditve Vodja tima: Toma Koreti Naronik: Obina Domale Objekt: rekonstrukcija in iritev vrtca Palek na Viru Vsebina: projektna dokumentacija (PGD, PZI, PID) Vodja tima: Joe Kunek Naronik: CGP Gradnje d.o.o. Objekt: Informacijsko sredie GEN Vsebina: projektna dokumentacija izvedenih del (PID) Vodja tima: Vinko Volanjk Naronik: Esotech d.d. Objekt: stikalie RTP 110/20 kV alec Vsebina: spremembe projektne dokumentacije za nart arhitekture in gradbenih konstrukcij s pripadajoo ZU Vodja tima: Goran alamon Naronik: Obina Breice Objekt: portna dvorana v Breicah Vsebina: projektna dokumentacija izvedenih del (PID) Vodja tima: Tina Boinik Naronik: Obina Sevnica Objekt: obmoje ureditve mostu ez reko Savo pri naselju LOG ter izvennivojsko krianje ceste z eleznico Vsebina: OPPN, geodetski posnetek in IDZ Vodja tima: Jagica Ganc Naronik: Adriaplin d.o.o. Objekt: plinovodno distribucijsko omreje ob obvoznici Krko, vkljuno s prikljukom za podjetje Krka Vsebina: projektna dokumentacija (IDZ, PGD, PZI, slunosti, pridobitev gradbene-

ga dovoljenja) Vodja tima: Joe Salmi Naronik: Srednja ola rnomelj Objekt: Srednja ola rnomelj Vsebina: IDZ, investicijska dokumentacija in prijava na javni razpis M za energetsko sanacijo Vodja tima: Mate Drmi Naronik: Archi.ka Vsebina: spremembe in dopolnitve Ureditvenega narta Zdole - OPPN Vodja tima: Duan Blatnik Naronik: Zavod RS za blagovne rezerve, Skala d.o.o. Breice Objekt: silosi blagovnih rezerv v Breicah Vsebina: dokumentacija za obnovo tehnoloke opreme in elektrinih instalacij Vodja tima: Ale Plestenjak Naronik: Obina Breice Objekt: Plonik Stara vas Vsebina: elaborat cestne polovine zapore za potrebe projektne dokumentacije Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Javni zavod Psihiatrina bolninica Vojnik Objekt: kompleks Psihiatrine bolninice Vojnik Vsebina: priprava razpisa za izvedbo 2. dela ukrepov energetske sanacije, izdelava in sodelovanje pri pripravi poroil in pripravi zahtevkov za izplailo s strani Ministrstva za zdravje Vodja tima: Tatjana Vresk Naronik: CM Celje d.d. Objekt: O Grie Vsebina: izkaz poarne varnosti Vodja tima: Ivo Lah Naronik: Kostak d.d. Objekt: Obrtna cona Kostanjevica na Krki Vsebina: projektna dokumentacija (PID) in projektantski nadzor Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Begrad gradnje d.o.o. Objekt: povezovalni hodnik med hotelom ate in hotelom Toplice ter dozidava telovadnice pri hotelu Zdravilie Vsebina: izkaz poarne varnosti, potrdilo o zanesljivosti, poarni red, NOV Vodja tima: Ivo Lah Naronik: Obina Breice Objekt: sanacija lokalne ceste

ate - Terme ate Vsebina: strokovni nadzor Vodja tima: Toma Koreti Naronik: Petrol, d.d. Objekt: rekonstrukcija objekta bencinski servis Petrol Vrtojba I Vsebina: projektna dokumentacija (PGD) Vodja tima: Bojan Rome Naronik: Petrol, d.d. Objekt: rekonstrukcija objekta bencinski servis bencinski servisi Petrol Vrtojba II Vsebina: projektna dokumentacija (PGD) Vodja tima: Bojan Rome Naronik: Petrol, d.d. Objekt: bencinski servis Petrol Vrtojba II Vsebina: projektna dokumentacija (PID) Vodja tima: Branko Hoevar Naronik: Acroni, d.o.o. Objekt: pload za potrebe pretakalia Vsebina: projektne reitve Vodja tima: Goran alamon Naronik: Terme ate, d.d. Objekt: telovadnica pri hotelu Zdravilie Vsebina: projektna dokumentacija (PID, NOV) za dozidavo Vodja tima: Joe Kunek Naronik: Stanovanjski sklad RS Objekt: interna kanalizacija Kovinarska ulica 11, 11a in 11b v Krkem Vsebina:elaborat sanacije Vodja tima: Tatjana Zupani Naronik: Ministrstvo za obrambo Objekt: Nadomestni stolp Pena reber Vsebina: dopolnitev vodilne mape PGD dokumentacije zaradi potreb pridobitve gradbenega dovoljenja Vodja tima: Goran alamon Naronik: Petrol, d.d. Objekt: bencinska servisa Petrol Vrtojba I Vsebina: revizija Vodja tima: Bojan Rome Naronik: Petrol, d.d. Objekt: bencinska servisa Petrol Vrtojba II Vsebina: revizija Vodja tima: Bojan Rome ... in e druge.

Pripravila: Tamara Monik

10

junij 11

Gradnja za trg

Nepreminine v Posavju in na hrvaki obali

Del dejavnosti nae drube predstavlja tudi gradnja za trg, v sklopu katere gradimo stanovanjsko poslovne objekte in poslovne cone. V nadaljevanju predstavljamo nekaj aktualnih nepreminin, ki jih trenutno prodajamo.

Novi sodelavec

TIRI STANOVANJSKE ENOTE V DVEH DVOJKIH Lokacija: Kostanjevica na Krki, med Ljubljansko in Grajsko cesto Velikost: 122, 50 m2 Leto izgradnje: 2010 do podaljane III. gradbene faze Cena: 135.000 + DDV (na enoto)

V maju se nam je pridruil nov sodelavec Andra Hribar, univerzitetni diplomirani inenir vodarstva in komunalnega inenirstva iz Sromelj, ki je v Savaprojektu nael svojo prvo zaposlitev.

Poslovna angleina

POITNIKA HIA Lokacija: Hrvaka, otok Loinj, Nerezine, naselje Buanje Velikost: 123, 44 m2 Leto adaptacije: 2007 Cena: 240.000 + DDV

APARTMA V DVOJKU Lokacija: Hrvaka, otok Loinj, Nerezine, naselje Buanje Velikost: 60 m2 Leto adaptacije: 2007 Cena: 130.000 + DDV Ve informacij o prodaji vseh navedenih nepreminin: http://www.savaprojekt.si/sl/Prodaja_lastnih_pocitniskih_in_stanovanjskih_ objektov/

Ekipa sedmih sodelavcev se je v maju in juniju posveala uenju poslovne angleine, skupaj z gospo Annmarie Gorenc Zoran, sicer Amerianka slovenskih korenin. Tri sreanja so prinesla predvsem nova znanja s podroja naega dela, od predstavitev naega dela v anglekem jeziku do postopkov, ki jih delo storitev inenirja zahteva. Tako ga. Zoran kot sluatelji so se strinjali, da se e veselijo sreanja in pridobivanja novih znanj v naslednjem letu.
junij 11

11

DRUABNA KRONIKA

FOTO UTRINKI

Tradicionalni piknik - Velike Malence, 17. junij 2011

Avtorji fotografij: Tatjana Vresk, Darja Podlipnik, Andra Hribar

NAGRADNA IGRA Naselje na fotografiji, za katerega smo vas spraevali v tirinajsti tevilki, je bil Gorenji Leskovec. Pravilno je odgovoril in bil izreban g. Duan Markoek z Obine Sevnica. estitamo. V tokratni tevilki pa nas zanima, katero vinogradniko obmoje oziroma vinske gorice so na sliki. Odgovore poljite do 15. septembra 2011 na naslov: lidija.petrisic@savaprojekt.si

je asopis drube Savaprojekt, d. d. Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CK 59, 8270 Krko Uredniki odbor: Damjana Frece, Jagica Ganc, Tatjana Vresk, Tatjana Zupani, Andrej Trot, Tamara Monik, Lidija P. Colari Naklada: 250 izvodov Tisk: Forma Breice, d.o.o. Naslednja tevilka izide: septembra 2011

12

junij 11