Welcome to Scribd. Sign in or start your free trial to enjoy unlimited e-books, audiobooks & documents.Find out more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
2Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
Zgodovina retorike

Zgodovina retorike

Ratings: (0)|Views: 463|Likes:
Published by igorzagar
Seminar v sklopu predavanja "Retorika za učitelje retorike".
Seminar v sklopu predavanja "Retorika za učitelje retorike".

More info:

Published by: igorzagar on Jul 08, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/08/2011

pdf

text

original

 
Janja Žmavc, Pedagoški inštitut»Retorika za učitelje retorike«
SEMINAR »RETORIKA ZA UČITELJE RETORIKE«predavanje: ZGODOVINA RETORIKEUVOD
Pričujoče predavanje je zelo hiter oris zgodovinskega razvoja retorične veščine, ki izvira izantične Grčije in ki se je v tej obliki v prostoru zahodne civilizacije ohranila vse do danes. Toretoriko pogosto imenujemo tudi
klasična retorika
. Predavanje podrobneje obravnava antiko insrednji vek do renesanse, ostali dve poglavji sta zaenkrat predstavljeni le v obliki opornih točk.Razvoj retorike lahko povzamemo v 4 večjih sklopih:1. rojstvo in razcvet =
ANTIKA
 2. zaton =
SREDNJI VEK 
 3. dvig in propad =
RENESANSA in vse do 19. stol
4. preporod z drugimi sredstvi =
20. stol.
 Da bi lahko razumeli
 
 bistvo in glavni namen nastanka ter razvoja retorike, je nujno, da poznamo
temeljne značilnosti antične civilizacije
(najprej grške in nato rimske), njuno zgodovino,kulturne dosežke, stike z drugimi civilizacijami in ljudstvi. Šele takrat lahko razumemo značilnovlogo, ki jo je retorika odigrala v antiki in kasneje v srednjem veku.Razen tega je
poznavanje razvoja retorike
prav tako pomembno kot umevanje njenihzakonitosti, saj so slednje v veliki večini
rezultat ali posledica širšega zgodovinsko-družbenega konteksta
(političnih ureditev, prevladujočih filozofskih, verskih in literarnihtokov, izgubljenih in najdenih spisov, vplivnih posameznikov oz. vsega, kar ustvarjazgodovino). To je
pomembno tudi za preučevanje in razumevanje drugih kulturnihprostorov
in njihovih retorik, ki so prav tako obstajale in jih ponekod najdemo še danes, sajlahko podobnosti in razlike ugotavljamo šele, ko zelo dobro poznamo retoriko lastnegakulturnega prostora.1
 
Janja Žmavc, Pedagoški inštitut»Retorika za učitelje retorike«
RAZBIJANJE STEREOTIPOV: kaj vse JE in kaj NI klasična retorika
Za začetek navedimo nekaj
tipičnih sodb
 
o retoriki
, ki v resnici nimajo nič skupnega z retoriko,kot so jo razumeli v antiki, in ki so vse
plod kasnejših interpretacij in adaptacij celotneantične kulture
– tudi retorike:
retorika
NI
umetnost lepega govorjenja
:
RETORIKA JE VEŠČINAPREPRIČEVANJA
izvor retorične teorije
NI
 povezan z
literarno umetnostjo
:
RETORIČNATEORIJA JE NASTALA ZARADI DENARNIH POTREB
govornik 
NE GOVORI
nujno
resnice
:
RETORIKA NIMA NOBENE ZVEZEZ RESNICO, KER JO ZANIMA VERJETNOST
IZVOR BESEDE »RETORIKA« IN NJENE INTERPRETACIJE
 
Beseda »retorika« izvira iz grškega pridevnika
r(htoriko/j
 
(rhetorikós). Ta je etimološko povezan z besedo
r(hÍma
 
(rhéma), ki pomeni 'beseda' in prihaja od fut. oblike glagola 'reči'(
e)rwÍ
).
 
Pridevnik 
r(htoriko/j
se je uporabljal kot del besedne zveze
h(
 
r(htorikh£te/xnh
,
 
(hé rhetoriké tékhne), a v sodobni tradiciji se je izgubila odnosnica
te/xnh
(ki pomeni'spretnost', 'umetnost', 'veščina').
(Rhtorikh/ te/xnh
 
zaznamuje
veščino,
ki jo obvlada
»retor«
(
r(h/twr
) ali
 javnigovornik 
. Gre torej za govorniško veščino, ki se je uporabljala
pri nastopanju v javnosti
, nasodiščih, političnih zborovanjih in ob praznovanjih.
Izraz »
retorika«
 
srečamo prvič v Platonovem dialogu
Gorgias
 
(ok. 380 pr. Kr.) in je najbržnastal v Sokratovem krogu. V pogovoru s Sokratom Gorgias označi
r(htorikh/
kot
»umetnost/veščino prepričevanja«
, s čimer opiše njeno glavno značilnost; to je beseda retorikatudi pomenila: »
veščino prepričevanja z govoro.
To seveda ne pomeni, da je takrat nastal tudi sam koncept in sistematičen način razumevanjagovora – to so poznali že veliko pred Sokratom in Platonom.Kako pomembna je bila vloga prepričevanja v Grčiji?2
 
Janja Žmavc, Pedagoški inštitut»Retorika za učitelje retorike«
Prepričevanje je imelo zelo pomembno vlogo v grški družbi, saj so Grki med številnimi bogovi poznali tudi boginjo
Peithó
(kar v grščini pomeni 'prepričevanje') – boginjo prepričevanja, ki jeimela
dve izhodišči
: na eni strani je bila to
hči boginje lepote in ljubezni Afrodite
in je bilatorej povezana z ljubezenskim prepričevanjem, zapeljevanjem in čaranjem, na drugi strani pa je bila vedno tudi
spremljevalka tistih, ki spretno govorijo – tako rekoč »muza« govorečih
:sedela naj bi tudi na Periklovih ustih.V smislu
enake pomenske vrednosti
, kot ga ima beseda
r(htorikh/
, so Grki uporabljali takonajprej besedo
peiqw/
(peithó), kasneje pa večinoma besedo
lo/goj
(lógos), ki dobesedno pomeni 'beseda', a njegovo pomensko polje obsega tudi pomene, kot so 'govor', 'argument','razlog'.Tudi
»retor«
ima več pomenskih odtenkov: najprej pomeni
'javni govornik'
, v prenesenem pomenu zato tudi
'politik'
,
'državnik'
, besedo pa kasneje najdemo tudi v pomenu
'učiteljgovorništva'
. Slednji je posledica vpliva Rimljanov, ki so dosledno ločevali med lastno besedo
orator – govornik 
in privzeto
retor – učitelj govorništva
(retor je grška tujka in raba besede jetako rekoč že v izhodišču nakazovala povezavo z retorično teorijo, ki so jo Rimljani v celoti prevzeli od Grkov).
Interpretacije besede »retorika
« že od antike potekajo v dveh smereh:1. prva obsega bolj ali manj
vrednostno nevtralna
 
pojmovanja o naravi in funkciji veščineprepričevanja
,2. na drugi strani pa najdemo
izrazito negativne sodbe
o nepotrebnosti in moralni škodljivostiretorike. Zato poznamo tudi v slovenščini
slabšalni pomen
besed »retorika«, »retoričen«,»retorik« v smislu besednega zavajanja ali celo laganja, nepotrebnega besedičenja in vsebinsko praznega »cvetličenja«. To je pri ukvarjanju z retorično teorijo seveda treba strogo ločiti odsamega
koncepta retorične veščine
. Morda se je zato v slovenščini modro izogniti izrazu»retorik«, najprej zato, ker ga v taki obliki v antični tradiciji nikjer ne srečamo, razen tega pa vresnici nikoli ni jasno, kaj pomeni: govornik ali učitelj govorništva ali pa imamo v mislihvrednostno (ob)sodbo.Če razumemo retoriko v smislu
sredstev ali tehnik prepričevanja
, jo lahko zasledujemov vseh človeških družbah in ne le pri Grkih in Rimljanih (to polje preučuje
komparativna
3

Activity (2)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->