RETORIKA

1. Predavanje
TEMELJNE OPREDELITVE POJMA RETORIKE
Nastala je iz potrebe po prepri ljivem govorni tvu, iz zavesti da daje vpliv in s tem mo . Nastala je v 5. In 4. Stol.pr.n. t. v Gr iji, stari Rim v 1. Stol.pr.n. t. Rhema beseda, rhetor govorec, u itelj retorike, rhetortike retorika kot ve ina (Platon), rhetorike techne retori na umetnost, ve ina (Aristotel). Retorika kot zgovornost je individualna sposobnost ve ega govornega izra anja. Umetnost oz ve ina, tj. Sistem prakti nega in teoreti nega znanja. Pejorativni, slab alni pomen -> prazno lepore je ali bombasti no besedi enje (blago, ostrej e, skrajno, tehni no operativno) npr. Manipuliranje.

NASTANEK RETORIKE V ANTI NI GR IJI

HOMERSKA DOBA doba ustnega izro ila y Pred pojavom pisave in pismenosti, v dru bah ustnega izro ila, je bil govor izjemno pomemben y Prek govora -> politi ne, dru bene zadeve, razre evanje sporov, prenos mitolo ke tradicije y Kodifikacije govora v formulah: ponavljanje, verzifikacija, ritem,... HOMER epa Ilijada in Odiseja: y Ve kot polovica namenjena govoru -> homerska retorika y Prvi primer evropske retorike y Odisejeva pro nja Ahilu, naj se vrne na boji e y Antiteza, ekspozicija (dejstva, podoba ognja, besnenje Hektorja) Strategije retori nega prepri evanja: y Etos retori en konstrukt nekoga, ki ga predstavimo, mu je vredno zaupati, osebnost (modrost, zaupanje,...), pozitivne, negativne zna ajske lastnosti, vrednote so na in kako prepri amo druge y Patos - izpostavimo dolo en vidik teme, da razburimo ob instvo, naboj ustev y Logos argumentacije

ATENE V KLASI NEM OBDOBJU, 485 stol.

y y y y Grki izumili princip politike polisi se postopoma sekulizirajo; ustanovijo se skup ine za javne debate (politi ne) in glasovanja pravica do govora svobode javno ivljenje trgi, gledali a itd.

ZA ETEK RETORIKE
y y logografi pisci govorov in priro nikov sirakuze, Sicilija vzpostavljena nenadna demokracija, denaciolizacija in spori na sodi ih a. Koras in Tejzija 5 stoletje -> prva znana u itelja

SOFISTI NA RETORIKA Sofist u itelji, ki so pou evali gramatiko, retoriko (Protagora) 3 smeri razvoja sofisti ne retorike: y Smer Gorgije (retorika) y Smer Protagore (debata) y Smer Izokrata Gorgias (Sicilija) govornik Sovre retorik istega govora, jezik mu je bil plemenito godalo, ni mu bilo pomembno kaj je govoril ampak kako. GR KO RAZSVETLJENSTVO dvom v tradicijo, za etki filozofije, svobodna argumentacija o vseh temah GORGIJA folozofski spis o naravi: o nebivajo em y Ni ne obstaja y Tudi e obstaja, ne more biti razumljeno od ljudi y Tudi e bi bilo mogo e razumeti, ne bi bilo mogo e ni sporo iti Gorgiasova epistemolo ka pozicija je bi la skepti na, pri retoriki poudarja dober stil PROTAGORA: 480-410 bc y Skepticizem, nehilizem y Za etnik pro et contra argumentacije -> metoda re evanja sporov brez kriterijev ali vrednot y Resnica je nedostopna y vseh stvari merilo je lovek, bivajo ih, kako so, ne bivajo ih, kako niso loveka postavi v sredi e y retorika naredi ibkej i primer mo nej i DIALEKTIKA: y Argumentirati na na in dvoboja, metoda pro et contra argumentacije, razpravljanje iz obeh strani (kontroverzna tema) y Osrednji elemnt dialekti ne razprave je postavljanje vpra anj, na katere sogovornik odgovarja, esto samo z da ali ne, da s tem nekaj doka e y 3 vrste dialektike: I. olska II. Eristi na oz sofisti na (vsa mo na sredstva, tudi nemoralna, neveljavna) III. Sokratova hevristi na oz maievtika (zmaga bolj i argument, nasprotnik prizna da je drugi bolj i)

OLSKA Platon v svoji u ni snovi ERISTIKA: (sofisti na) y Paradoksi (uporabljal Zenon) y Silogisti no veljaven, ni pa resni en SOKRAT: y Se je samo pogovarjal, ni pisal y zelo vpliven preko u encev, o njem pisal Platon y obsojen, ker ne verjame v bogove in kvari mladino, spoznan za krivega in obsojen na smrt, sprejel usmrtitev pri 70. Letih starosti -> spisa o smrti Apologija in Kriton y pred senatom se ni priliznil ampak vrgel kritiko na atence, spoznajo za krivega, kasneje e en govor, atence e bolj spljuva, takrat ga obsodijo na smrt y simbol resnice, zagovornik resnice y proti retoriki (zavajojo a) HEVRISTI NA: (sokratova) y metoda iskanja resnice y prek razprave nasprotnike pelje k resnici preko vpra anj in odgovorov, Sokrat jih pelje na spoznanje resnice PLATON: 428-327 bc, Atene y najostrej i kritik retorike (predvsem sofisti ne), spisa Gorgija in Fajdro y filozof idealizma, resna filozofija, usmerja na resnico y pot do idej je dialog y sokrat nastopa kot njegov alterego, vse je blizu kar govori Sokrat ->zgodnja dela, kasneje razvije svoj lasten slog GORGIJA: spis y 4,5 udele encev, Sokrat vs. Gorgija (zagovarja retoriko) y Retorik bolj prepri ljiv od zdravnika na temo medicine y Retorika ni techne y Retorika nasproti resnici

Bistvo retorike je zavajanje ob instva, prepri uje z mnenjem -> navidezno znanje Stroke (techne) resni no znanje, strokovno znanje 4 vrste prilizovanja: y Sofistika y Retorika (brani ljudi, ki niso krivi- bolj mila kazen) y Kozmetika y Kulinarika Tako ostro kritiko je podal samo e Immanuel Kant.

FAIDROS: spis y 2 nastopajo a, Faidros vs. Sokrat y Ljubezen vs retorika y V Sokratu se pojavi notranji jaz, zavr e star govor, novi je pravi y govor resnice y Folozofska retorika v nasprotju sofisti ne y Oplemeniti du o poslu alca, vodenje du e Idealni model retorike (Platon): y Resnica govorec mora imeti moralno intergriteto in ob intsvo vodi v resnico (ne v la ), retorika namenjena za pozitivne in negativne zadeve, tako bo retoriko uporabljal na pravi na in y Pravi en y Resni no znanje o temi diskusije

2. Predavanje
ARISTOTEL (384-322 BC) y Postavi klju ne temelje v ve ini znanstvenosti, sistematiziral v sistem vrednot y U enec Platona (20 let) y Odprl svojo olo Liceum y Po Alexandrovi smrti zbe i na otok Kalkis, leta 322 tam umre y Bil je nasprotnik Platona idealisti ni filozof in literat, reotriko postavi in interdiscpilinira y Retori na umetnost y Retoriki dodeli status umetnosti (techne), vklju i politiko. Je tudi komplement dialektiki y Retorika ni podrejena nobeni drugi stroki (techne), ampak ima potencial samostojne stroke. Mogo e je opazovati retori no dejavnost in razvti sitem pravil. y Retorika je komplement (antistrophas) dialektike. Dialektika bolj spo tivana, dvigne status retorike. Retorika se ukvarja s konkretnimi temami v javnih zadevah na oseben na in, dialektika pa s splo nimi vpra anji na elno, neosebno. y Resnica oz. ekspertna vednost ne zagotavlja, da bo govornik prepri al ob instvo. e resnica ne bo prepri ljivo predstavljena, bo pora ena y Govor je naravna zna ilnost love kih bitij, je bolj primeren na in za razre itev kontroverznih vpra anj kot pa uporaba sile y Da si prepri ljiv, je treba svoje teme imbolj pribli ati ob instvu y Dobre in slabe namene (opozoril e Platon)

Aristotelov sistem znanja ( po J. Barnes): y Znanosti episteme se ukvarjajo z nujnimi in univerzalnimi resnicami sveta (v zannosti spadajo metafizika, teologija, logika, matematika in naravoslovne znanostifizika, kemija, biologija, zoologija, botanika itd.) y Prakti na znanja phronesis utele eno v prakti nem delu (praxis) v okviru individualnega in kolektivnega ivljenja, politik mora biti tudi retorik, politika je nadaljevanje etike (po Grkih), na individulanem nivoju etika, na kolektivnem politika. Kot omenja v spisu Politika tudi retorika retorika je kot prepri ljivo govorni tvo del prakti nega politi nega delovanja. y Proizvodne umetnosti oz ve ine techne, to so sistemati na ve inska strokovna znanja oz. ve ine, ki omogo ajo proizvajanje, danes jih imenujemo stroke. Poetika, medicina, arhitektura,pomorska navigacija itd. Retorika kot umetnost/ve inakreiranja prepri ljivega govora, ki je dobro argumentiran in stilisti no odli no oblikovan proizvod y Kot kipar naredi kip, tako retorik zna retoriko

PSIHOLOGIJA Govorec in ob instvo (ethos, pathos) Du a, osebnost, strasti POETIKA (elocutio) Stilisti no ubesedenje oz. Stilisti na raba jezika LOGIKA (dialektika, logos) Racionalna argumentacija Splo ne topike RETORIKA Govorni, javni diskurz Komunikacija

ETIKA (ethos, demonstrativna retorika) Specialne topkie: dobro, vrline; vrednote, vrednostne sodbe PRAVO (juridi na retorika) Pravi nost in nepravi nost POLITIKA (deliberativna retorika) Dobrobit skupnosti Interdisciplinarnost retorike pri Aristotelu oz povezanost retorike z drugimi discpilinami LOGIKA navede dokaze, argumente PSIHOLOGIJA mlade je la je prepri ati v nekaj novega, starej e obratno, enako se dogaja pri revnih in bogatih ETIKA govornik prepri uje ob instvo v svoj prav na podlagi vrednot, metoda kako prepri amo ob instvo je z moralnimi vrednostami, etika je retori no orodje Aristotel iznajde logiko, ki velja do 2. polovice 19. Stoletja, kasneje pa sodobna logika velja kot matematika Aristotel izna el osnove logike, ki je znanost o pravilnem sklepanju s prenos na sklepe, nana a se predvsem na dedukcijo sklepanje je v treh vrstah dokazovanja 3 vrste dokazovanja: y ZNANSTVENA DEMONSTRACIJA: metoda dokazovanja nujnih in univerzalnih resnic v znanosti in filozofiji, ki uporablja formalno logiko (analizira raz lo i, logi na dedukcija demonstrira). Dokazi morajo biti neizpodbitni, druga e ni znanost. Znanstveni diskurz, samo tisto kar je dokazano.

DIALEKTI NA RAZPRAVA: metoda dialo ke pro et contra argumentacije o splo nih kontraverznih vpra anjih. e posebej o filozofskih oz. na elnih vpra anjih. Vklju uje tudi postavljanje vpra anj in odgovorov. y RETORI NO PREPRI EVANJE: metoda monolo kega prepri evanja irokega ob instva pri sprejemanju prakti nih odlo itev o javnih zadevah, ki so negotove, kontingentne. Logika prilagojena zahtevam argumentacije v vsakdanjem jeziku, zato neformalna logika (informal logic). Dokazi so v retoriki zgolj verjetni, ker v javnih zadevah poteka retori no dokazovanje, znanstveno dokazovanje pa v javnih zadevah ni ?, je zelo posredno. Sprejemanje odlo itev, kontingentnost (negotovost) ne vemo kaj se je zgodilo, sodi e razre uje stvari za nazaj, ali je nekdo res kriv ali ne- tega ne vemo V vseh treh vrstah je prisotna logika, vendar prilagojena vsaki vrsti posebaj. y Aristotel za ne razpravo o retori nem dokazovanju tako, da lo i med umetni kimi in neumetni kimi dokazi: y Zunanji, neumetni ki dokazi (atechnoi pisteis): gre ra razli ne vrste evidence. Evidenca je sicer klju en del retori ne argumentacije, a po Aristotelu je del situacije, ne umetnosti. Niso del retori ne umetnosti, ampak so e prisotni v retori ni situaciji. ( navaja zakone, prepri evanja, pogodbe, mu enje in prisege) y Notranji, umetni ki dokazi (technoi pisteis): gre za tri strategije prepri evanja, ki so del retori ne umetnosti: o Etos: retori na samopredstavitev govornika v govoru s skladu z vrednotami, govornik sebe predstavi ob intsvu, zato jih bo prepri al ->zaradi svojih vrednot o Patos: burjenje strasti oz. ustven naboj govora o Logos: argumentacija kot razumsko dokazovanje ta ima prednost pred drugimi, ker je Aristotel racionalist TRIJE ANRI KLASI NE RETORIKE: Aristotel, retorika 1.3.1. y Situacija govora (oz. retori na situacija) se sestoji iz treh stvari: 1. Govornika, 2. Teme, o kateri govori, 3. Tistega na katerega se naslavlja; smoter (telos) govora pa se nana a na poslu alca. Nujno je da je poslu alec ali gledalec (theoros) ali sodnik (krites), v slednjem primeru pa je lahko sodnik bodisi preteklih ali prihodnjih dogodkov. Poslu alec kot lan demokrati ne skup ine je tisti, ki sodi prihodnje dogodke, kot lan sodne porote pa tisti, ki sodi pretekle dogodke. Kot gledalca ga pa zanima sposobnost govornika. Zato so nujne tri vrste retorike: svetovalna ali deliberativna (symboletuikon), sodna retorika (dikanikon) in slavilna ali demonstrativna retorika (epidelktikon)- o mrtvem vse dobro. Aristotel postavi prototip komunikulogije, ki je ob enem njen za etek. y Nasvet napeljuje ali odvra a; tako tisti, ki svetujejo zasebno, kot tisti, ki svetujejo javno, vedno uporabljajo eno ali drugo

y y

Na sodi ih imamo obto bo ali obrambo, saj je nujno, da je ponujena ena ali druga od teh dveh mo nostih Pri slavilni retoriki gre za hvalo ali grajo

SODNA ALI PRAVNA RETORIKA: y Sodna retorika je usmerjena na preteklost, na ugotavljanje kaj se je zgodilo in ali je bilo to, kar se je zgodilo, zakonito ali nezakonito, moralno ali nemoralno, pravi no ali nepravi no y Razre evanje konfliktov med strankami pred sodi em y Retori no govorni tvo na sodi u, predvsem diskurz obto be in diskurz obrambe, ki argumentirata pro et contra y Klju na vrednota je vpra anje pravi nosti oz. pravica. Porota (ali sodnik) morajo presoditi o nedol nosti ali krivdi obto enega glede na evidenco o preteklih dogodkih in glede na pisane in nepisane zakone, ki regulirajo te dogodke y Govornik bo posku al predstaviti svoj primer tako, da si pridobi naklonjenost ob instva za svojo stran, toda njegov glavni cilj je predstavitev evidence, razprava o zakonih in dokaz SVETOVALNA RETORIKA TUDI DELIBERATIVNA ALI POLITI NA RETORIKA: y Obi ajno poteka v mno i nih zborovanjih in politi nih skup inah, velja pa tudi na medosebni ravni v nepoliti nih situacijah y Usmerjena na prihodnost, govornik nagovarja ob instvo, da nekaj stori ali odvra a ob instvo od dejanja (sprejemanje politi nih odlo itev, zakonov, se vselej nana a na prihodnost, ko bodo te odlo itve spro ile dolo ene posledice) y Govornikova glavna naloga je, da prepri a ob instvo glede dolo ene odlo itve ali usmeritve kolektivnega delovanja, vloga ob instva pa je presoditi, kaj se bo v prihodnje zgodilo. Gre za svetovanje, posvetovanje oz deliberacijo, kaj je v dani situaciji dobro (pametno, preudarno, koristno, krepostno) storiti y Dva na ina prepri evanja: o Argument koristi (utilitas) o Argument vrednosti (dignitas, bonum) SLAVNOSTNA, DEMONSTRATIVNA ALI EPIDEIKTI NA RETORIKA: y Usmerjena na sedanjost, govornik hvali ali graja tistega posameznika, institucijo, skupino, kolektiv, na katerega se govor nana a y Javne slovesnosti in govorni rituali, vsakovrstne ceremonije, v katerih je govornikova prva naloga, da slavi bogove, ter hvali ali kritizira osebnosti y Kasneje so vklju ene tudi druge vrste: panegriki, estitke in pogrebni govori, kritike y Gre za okrepljeno hvalo (slavospev, hvalospev) ali grajo. Gre predvsem za enostransko hvaljenje ali grajanje, npr. V alnem govoru o tistih, ki jih slavimo,

govorimo izklju no dobro, poudarjeno dobro, ne gre za objektivno presojanje, temve gre za brezrezervno hvalo (ali grajo). Slavljenje (in grajanje) poteka v skladu z vrednotami kulturne tradicije, z moralo

ETIKA: y Kak ne cilje oz. smotre naj bi v ivljenju sledili, in kak ni eti ni principi naj bi vladali na im odlo itvam in dejanje y Dve glavni eti ni temi sta vpra anje dobrega in vpra anje pravega delovanja. Ta dva vpra anja je mogo e obravnavati na dva na ina: o Kot vpra anje sestavin dobrega ivljenja: predpostavljamo, da naravno te imo k dobremu ivljenju; s tem ko dolo imo, katere stvari sestavljajo dobro ivljenje, smo v odnosu na te njo k dobrem livljenju, e dolo ili, katere cilje oz. smotre naj bi sledili. To pelje direktno v teorijo o love ki dobrobiti o Kot vpra anje pravega delovanja in vpra anje katere vrste stvari so dobre na sebi: pravo delovanje je tisto, ki sledi tistemu, kar je dobro na sebi, tistemu, kar je edino vredno smoter na ega delovanja. Aristotel je dobro na sebi v delovanju definiral z vrlinami, Kant s kategori nim imperativom. ARISTOTEL EDUIAMONIZEM DOBRO IVLJENJE, DOBROBIT POSAMEZNIKA IN SKUPNOSTI: y Gr. Eudaimonia sre a, uspeh, razcvet loveka dobrobit, to je vizija dobrega loveka; bodisi kot vpra anje dobrega na ina delovanja (perfekcionizem), ali pa kot vpra anje lovekovega dobrega po utja (hedonizem) y e dobrobit (eudaimonio) definiramo z vpra anjem dobrega po utja, u itka je to hedonizem: o Senzualni hedonizem poudari telesne u itke kot vir sre e o (Epikurov intelektualni hendonizem poudari izku nje zadovoljstva v rabi intelektualnih zmo nosti in upo tevanju morlanih vrlin) y e pa dobrobit definiramo z vppra anjem odli nega delovanja, je to perfekcionizem (Platon, Aristotel, stoiki): o Dobro ivljenje je v odli nem delovanju, tj. Da vsaka stvar realizira svoj smoter na odli en na in (o e je odli en o e, u itelj je odli en u itelj, bojevnik je odli en v vojsokvanju, arhitekt v projektiranju itd.) o Tudi Aristotel poudari pomen zadovoljstva, ki izhaja iz odli nega delovanja; za Aristotela je prvo odli no delovanje, vendar pa iz tega sledi najvi je zadovoljstvo (eudaimonia). ETIKA V ARISTOTELOVI RETORIKI: y Retorika 1.5-1.2 tako za posameznika zasebno kot za vse ljudi nasploh je en sam cilj, na katerega se usmerjajo pri tem, ko zbirajo, kaj bojo storili in emu se bodo izognili. Na kratko re eno, je to sre a (eudaimonia), ter njeni deli. (...) kajti vse oblike napeljevanja in odvra anja se nana ajo na sre o, ter na stvari, ki k njej prispevajo, ali

pa ji nasprotujejo; posameznik mora delati tiste stvari, ki prinesejo sre o ali enega od njenih delov ali ki jo raje ve jo pove ajo kot zmanj ajo... Retorika 1.5.3. naj bo sre a definirana kot: o Uspeh (eupraxia) v kombinaciji z vrlino o Samozadostnost (autarkeia) v ivljenju o Dobro ivljenje, skupaj z varnostjo o Ali kot obilje lastnine in su njev, skupaj s sposobnostjovarovanja in rabe teh stvari o Kajti vsi ljudje se strinjajo; da je sre a bolj ali manj eno ali ve od na tetega

Aristotelovo iroko razumevanje sre e kot motivacije delovanja v retoriki slu i kot sredstvo prepri evanja. Govornik nagovarja ob intsvo tako, da razvije argument v skladu s pozitivnimi ali negativnimi vrednotami, tisto, v kar jih nagovarja, bo prispevali k sre i ob instva, bodisi na vi jem duhovnem (vrline, samozadostne vrednote), bodisi na ni jem materialnem (u itek, dobrine) nivoju. Aristotel se v nasprotju s Platonovim spisom Gorgija ne ukvarja z vpra anjem eti nosti retorike, temve obratno prika e etiko kot osrednje sredstvo retori nega prepri evanja. Retorik prepri uje prek oblikovanja vrednostnih sodb: y Pri svetovalni retoriki lahko evocira tako vrednote na sebi kot tudi materialne koristi ali u itke, da bi ob instvo prepri al k delovanju y Pri slavilni retoriki govornik evocira vrline (ali slabosti) osebe ali institucije, ki jo slavi (ali graja) y Pri sodni retoriki gre predvsem za vrhovne vrednote pravi nosti, nedol nosti, krivde, delovanja v skladu ali nasprotju z (pisanimi ali nepisanimi) zakoni VRLINA (krepost) gr. Arete, Aristotelov etika je ETIKA VRLINE: y Vrlina v ir em smislu: nekdo ali nekaj odli no opravlja svojo funkcijo; odli en glasbenik, odli na ladja y Vrline telesa: zdravje, mo , lepota, atletska zmo nost v ir em smislu y Vrline v o jem smislu so vrline zna aja, osebnost: pogum, pravi nost itd. y Posameznik, ki poseduje vrline zna aja, je dober, deluje v skladu z etni nimi zahtevami y Z vzgojo je treba posamezniku privzgojiti vrline oz. dober, vrl zna aj; ker vrl oz. kreposten lovek deluje v skladu z vrlinami, je njegovo delovanje pravilno, eti no tj. Re itev temeljnega eti nega problema pravilnega delovanja Lista vrlin zna aja in njihovih nasprotij, slabosti retorika 1.9.: y Pravi nost vs nepravi nost y Pogum vs strahopetnost y Zmernost (samonadzor) vs nezmernost y Radodarnost vs skopu tvo

y y y

Velikodu nost v pomo i drugih, odpu anju vs samoljubje Preudarnost vs nespametnost V etiki dodaja e modrost vs nevednost

alni govor za padle junake, dr avna slovesnost kot retori ni ideolo ki ritual: y Primerjava dveh alnih govorov y Periklej 430 pr. N. t. In Abraham Lincoln 1863 y **** oba govora na slajdih RIMSKA IN HELENISTI NA RETORIKA: y Najstarej a rimska retori na priro nika y Cicero, di inventione (87 BC) je Cicerova prva retori na knjiga, ki jo je napisal zelo mlad, se ukvarja predvem s prvim kanonom, z invencijo y Anon, Rhetorica de Herenium (84 BC) je prvi sistemati en retori en priro nik, priro nik, ki pregledno in uravnote eno obravnava klasi en sistem 5 kanonov: inventio, dispositio, elocutio, memoria in actio. V spisih gr kih retorikov so kanoni sicer implicitno prisotni, a niso sistemati no uporabljeni kot okvir retorike. y Ti dve knjigi zelo vplivni v zgodovini, e posebno v reneseansi. Sta najpogosteje uporabljena u benika klasi ne retorike. Razvijata podroben terminolo ki sistem, ki je temelj kasnej ih klasifikacij. y Sistem klasi ne retorike je najpodrobneje obdelal Kvintiljan Marcus Fabius Quintilanus (35-95 n ) v delu Institutio Oratoria ola govorni tva, dokon ana leta 95, ki je zelo obse na, sestoji iz 12. Knjig. SISTEM 5 KANONOV KLASI NE RETORIKE: y Prvi trije kanoni so klju ni tako za pisanje kot govorni tvo IZNAJDBA INVENCIJA: y Poiskati kaj bo rekel ZGRADBA KOMPOZICIJA DISPOZICIJA: y Urediti, to kar si na el v zgradbo celotnega besedila SLOG STIL ELOKUCIJA y Izraziti v stilisti no dovr enem besedilu Prvi trije kanoni se nana ajo tako na govorni tvo kot na pisanje besedil, etrti in peti kanon pa se nana ata pa samo na govorni tvo. SPOMIN MEMORIJA: y Zapomniti si besedilo govora

IZVEDBA NASTOP IGRA: y Izvesti govorni nastop, odigrati govor

Formula statis: y V Rimu ni bilo velikih filozofov, razvili pa so rimsko pravo, ki je bistveno za razvoj evropske pravne dr ave in demokracije. Za rimsko retoriko je zna ilen vzpon sodne retorike: za Aretotela je politi na retorika bolj zahtevna in pomembna od sodne retorike, v Rimu pa se stvar obrne sodna retorika postane pomembnej a y V rimski retoriki igra osrednjo vlogo ti. Formula statis, pomembna v sodni retoriki, a tudi v drugih anrih. Razvila sta jo grka Hermagoras in Hermogenes y Gr. Statis zastoj, soo enje, spor, lat. Status y Omogo i analizo polemi ne kontroverze, identificira to ko konflikta, , to ko na kateri se argumentacija za ne, poka e mo ne strategije. V polemi nem sporu je kontroverza, ki jo je treba v pro et contra argumentaciji re iti. 4 vpra anja poka ejo to ko nestrinjanja, na kateri za nemo argumentacijo. MRACUS TULLIOUS CICERO: (106 -43 N ) y V mladosti ve let tudiral filozofijo in retoriko. V Rimu je bil advokat, pretor in konzul; predvsem je bil velik govornik in pomemben politik svojega asa y Priljubljen med mno icami, a si je z govori, posmehovanjem in politiko nakopal mnogo sovra nikov eprav ni bil patricijskega rodu, ampak iz rodu konjenikov, je zastopal stranko optimates, ki ej zastopala interese aristokracije y Advokatsko delo, s katerik si je prvi leta 80 pridobil slavo, pa je bil zagovor Sextusa Roscuisa, ki je bil v spletki najo jih sodelavcev tedanjega diktatorja Sule obto en umora o eta y Bil lan senata, najvi ji dr avni organ republike, in opravljal vrsto drugih viskoih uradni kih in dr avnih funkcij y Leta 64 postal konzul. Zadu il zaroto patricija Katiline, ki je hotel prevzeti aboslutno oblast in odpraviti republiko; znamenita serija govorov proti Katilini; dosegel da so patrijca Katilino brez sodnega postopka usmtrili, zato so ga kasneje napadli in je bil v letih 58,57 izgnan iz Rima v Solun. y Leta 44-43 BC po atentatu na Julija Cezarja v konfliktu z Marcom Antoniem napisal serijo govorov proti Antoniju imenovanih filipke y Mark Antonij ga da na listo za likvidacijo, 43 BC ga vojaki v Italiji ujamejo in ubijejo. Marc Antonij Cicerovo glavo in roke razstavi pred rimski senat, Cicerova ena pa odre e jezik in ga prebode z iglo y Cicero ima najve ji opus besedil v klasi ni latin ini y V govorih se je zavzemal za ideale demokrati ne republike in proti diktatorstvu in tiraniji y Cicerova retori na dela:

o o o o o

De inventione De oratore De partitiones oratoriae Brutus orator

Ideja retorika dr avnika oz dr avnika retorika: poudarek na pomenu retorike za politi no in civilno dru beno ivljenje in svobodo, retorik lahko mla no in nenadvahnjeno ljudstvo spodbudi in vodi k patriotizmu, pravi nosti in plemenistosti, jih nagovarja proti zlim ljudem in jih podpira v spo tovanju dobrih Naloge govornika officia oratoris: ethos pathos logos Antonius: za namene prepri evanja se govorni ka ve ina povsem zana a na tri stvari: dokazovanje na ih trditev, na pridobivanje naklonjenosti na ih poslu evalcev in na vzburjenje njihovih ustev v smeri, kot zahteva zadeva, ki jo zagovarjamo.

3. Predavanje ETOS:
y y y y Gr. Ethos, lat. Moralis Zna aj kot naravni, moralni lik posameznika, kot posameznikova osebnost, persona Individualni etos dejanja posameznika, njegove navade, obi aji Kolektivni etos navade, obi aji in verovanja; kolektivni na in ivljenja in mi ljenja, za kolektivni vrednostni sistem, za kolektivna vedenja in delovanja; npr. Aristokratski ali proletarski ethos, zdravni ki ethos itd. Vrednostni sistem skupnosti po tem merimo posameznika, govornik predstavi samega sebe ob instvu tako, da mu ob instvo verjame, njegova osebnost (kontraverzne teme), ljudje se odlo ijo za tistega, ki kim je bolj v e , govorec se poka e kot po tenjak.

Kako to narediti? y Poudariti svoje dose ke, zasluge, vrednosti, vrline (Cicero) y irokosr nost, ut dol nosti, pravi nost, dobrohotnost y So utje y Zavrne sumni anja Sebe navaja v skladu z vrednotami ob instva npr. dejanja, verovanja itd. EKSPLICITNO direktno IMPLICITNO posredno

Etos pozicioniranje govorca v neki situaciji KLASI NI RETORI NI ETOS: y PRAKTI NA MODROST preudarnost, razsodnost, prakti na inteligenca, znanje, poznavanje stvari, informiranost y MORALEN, KREPOSTEN ZNA AJ moralna integriteta y DOBROHOTNOST dobrovoljnost, dobri in astni nameni PREUDARNOST: y Pokazati poznavanje zadeve, izobra enost, informiranost y Navajanje strokovnih virov y Sposobnost inteligentnega, logi nega sklepanja y Argumentacija, sklepanje MORALEN ZNA AJ: y Dober, po ten lovek, moralna integriteta, morala ->sredstvo prepri evanja y Se poka e v pozitivni lu i y Dela, dose ki, curriculum vitae (CV) DOBROHOTNOST/BENEVENCA: y Govornik poka e svojo dobro voljo do ob instva, ob instvo prepozna to in vrne -> recipro nost y Olikanost, poni nost, zavra anje samohvale itd. Problem dvoli nosti: prej zahteval najstro ja pravila, zdaj pa prosim za milost Izbor besedi a: y Formalni izrazi y Spo tljive besede, kdaj pa tudi dialekt

PATOS:
y y y y y y y Gr. Pathos: ustvo, razpolo enje kot trenutno du evno stanje, strasti, ki se hitro razvnamejo in pojemijo Etos - moralni lik loveka, patos hitreje spreminja Komplment, nasprotje etosu Velikokrat kot slab alni pomen Naboj ustev -> pozitivni pomen, naboj Vpliva na sodbo ob instva S ustvi spremeni oceno ob instva, na ta na in jih prepri a

Raba patosa: y Razumeti stanje duha ob instva: o Kako je ob instvo razpolo eno do govornika (pozivitno, negativno) o Ali je ob instvo naklonjeno govorcu o Vpra anje ustev ali ob instvo e uti kak no ustvo? Poznati poiskati, uporabiti razloge, ki pri ob instvu spro ijo neka ustva o ustva so posredna, indirektna, se spro ajo posredno o Katera ustva so prisotna, katera bo spro il, kako jih analizira? 3 mehanizmi inteziviranja ustev: y Hierarhija biciklisti no na elo potiskati navzgor, navzdol poni en, zatiralski do ni jih od sebe, poni en do tistih, ki jih prepri uje (idealizira), vsak se ho e pribli ati ne emu, implicitna tendenca v socialni psihologiji y Prostorska in asovna bli ina: ustva vzbudi tako, da pripelje tisto stvar pred o i ob instva, opi e, naslika y Kolektivni do ivljaj nekega ustva: ustva intenzivirajo v mno ici (rock koncerti) Kako vzbudi ustva? y Energija: prenos ustev z govornika na ob instvo y Enargija: iv, dramati en opis na ustva vpliva indirektno, ivo, dramati no opisovanje ob instvu y Raba ustveno nabitih izrazov: pozitivni, negativni izrazi Klasi no pravilo: y Uvod, jedro, zaklu ek y Argumentacija

LOGOS:
y y Racionalna argumentacija Sklepanje, rezinoziranje, argumentacija, dokazovanje (bolj i, slab i argumenti)

Po Aristotelu: y Etos izhaja iz govorca y Patos izhaja iz ob instva y Logos logika same stvari, vsebina samega govora -> indukcija, dedukcija Deduktivno sklepanje iz splo nega na posebno, induktivno sklepanje posplo evanje INDUKCIJA: y Sklepanje od posebne (singularne, partikularne) sodbe na splo no (univerzalno) sodbo

y y y y y

Navajanje evidence (primer jabolka) Induktivno sklepanje ne spada v logiko (na podlagi izkustva, lahko druga ni primerki) V retoriki je raba ilustrativnega primera iz ene sodbe v drugo sodbo Doka e z evidenco Primer: Martin Luther King

DEDUKCIJA: y Sklepanje od splo ne sodbe na bolj posebno sodbo y Primer Grki, smrtnost y Univerzalno pravilo, ki velja za rod ljudi, velja za vrsto Aristotelova logika je pojmova ali terminska, logika, ki velja e danes pa je simoblna oz sodobna logika ->stav na logika, ki re uje logi ne ena be, raven stavkov Logika: y Izjave v naravnem jeziku y Pojem je bistvo tistega, kar ozna uje y Vsebina pojma: definicija pojma trikotnika -> geometrijski lik, tri stranice y Rodovi in vrste nadrejeni in podrejeni pojmi ( port smu anje) y Obseg pojma vsi vrstni pojmi, ki jih vklju uje y Domet pojma vsi konkretni, ki spadajo zraven y Enakovredni, neenakovredni pojmi y Kontrarni, nasprotni pojmi y Kontradiktorna, protislovna

Za logiko velja (ne za retoriko): y Adekvatnost definicije y To nost definicije y Definicija ne sme biti cirkularna, ne sme se gibati v krogu Kategori ne sodbe: y Imajo resni no vrednost: resni ne ali neresni ne, tretja mo nost je izklju ena y Sestoji iz subjekta in predikanta Kontrarne, nasprotne sodbe: y Ista kvaliteta y Razli na kvantiteta y Ne moreta biti obe resni ni

Kontradiktorne, protislovne sodbe: y Razli ne kvantitete, kvalitete y Nujno ena resni na 4 vrste sodb po kvaliteti in kvantiteti: y Univerzalna afirmacija y Partikularna afirmacija y Univerzalna negacija y Partikularna negacija Kategori ni silogizem: (Aristotel) ***ni v izpitu y Argumentacija y Iz dveh premis oz predpostavk (resni ne) ->sklep ->se ujemajo -> sklep nesporen y Kar velja o vseh, vleja tudi za posameznika in obratno Sodbe po relaciji: y Kategori ne y Hopoteti ne y Disjuktivne y Konjuktivne Modus ponendo ponens (model): y e p, potem q y P. y Torej q Modus tollendo tolleus: y e p, potem q y Ne-q y Torej, ne-q Disjuktivni silogizem: nujno ena resni na, za drugo sklepamo da je neresni na Logi nih pravil se ne kr i, lahko pa ivi brez njih. Sklepanje v retori ne argumentacije: y Od formalne k neformalni Entimem (skraj ani logisti ni silogizem) in epishairem (raz irjeni logisti ni silogziem)

Retorika je umetnost dokazovanja na osnovi verjetnosti, ne nujne gotovosti. Retori ni silogizem: ne izpeljujemo iz znanstvenih resnic, ampak kar je verjetno in iz znakov. Retori na argumentacija posku a kot permis postaviti ideje ob instva: y Spo tovana mnenja -> ve ina ali manj ina ali vsi so osnovana v prakti ni modrosti, ki se ka e kot preudarnost Model epichairema: y Velika permisa y Mala permisa y Zaklju ek Sodobna teorija argumentacije

4. Predavanje
Epidreizem raz irjen silogizem, velika premisa, razlog, mala premisa, sklep oz zaklju ek SODOBNA TEORIJA ARGUMENTACIJE: y Stephen Edelston Toulmin (izpit), 1922, antilogika y Najbolj vplivna sodobna teorija argumentacije y Razvil antilogiko (logika ne more pojasniti racionalnega sklepanja; sklepanje ni odvisno od prisilnega jopi a logike) y Polja argumentacije: vsaka disciplina ima svoja na ela pravilne argumentacije, ki so del same discipline y Za etnik informal logic y Argumentacija nekaj trdim, ob instvo mi ne verjame, da mi bo verjelo navajam razloge/argumentacije, razlogi so tisti, ki prepri ajo y Njegov model sestavljen iz tipologij razli nih vrst razlogov y Prakti no uporaben -> max fleksibilen, toliko razlogov kolikor rabimo Dva modela: y OSNOVNI: o TRDITEV: osnovna trditev, ki jo sku amo dodati o Osnovni razlogi oz podatki: navajanje evidence, dejstva o Utemeljitve: pravila oz. ideje, ki upravi ijo povezavo med osnovnimi razlogi ter trditvijo, ki jo dokazujemo y RAZ IRJENI: o K osnovnim doda e:

o Podporni razlogi: dodatna podpora veljavnosti utemeljitve o Kvalifikacije: fraze, ki izrazijo stopnjo gotovosti trditve o Zavrnitve/rezervacije: izjemne okoli ine ali mo ni ugovori, ki bi lahko ogrozili mo argumenta in so zato vnaprej izklju ene (protiargument za kvalifikacijo) Mikro ravne argumentacije iz stvaka v stavek razvijamo argument Makro argumentacija dve strani, v teh dveh straneh navede enega ali dva argumenta TOPIKE: y Pomeni mesto, kjer v priro niku e najdemo e izdelan argument, gre za dodatne modele argumentacije, ki so lahko splo ni ali pa bolj posebni, enkratni y Splo ne (v vseh temah), posebne (se nana ajo na sodno, svetovalno in slavilno retoriko) SPLO y y y y NE TOPIKE: Evidence kak ne vrste podatkov navajamo in kako kako definiramo Definicija primerjamo podatke, razl. In stopnji Primerjava Vzro na razmerja

EVIDENCA: y Navajanje dejstev, podatkov, informacij skoraj sinonimi, imajo razli ne poudarke y So dejstva podatki, ki se neposredno potrjujejo, kar govorec trdi y V Toulminovem modelu podatke navajamo kot razloge y Umetnost argumentacije je, kako spretno uspete povezati svojo osnovno trditev z skrbno izbranimi in retori no u . Predstavljenimi podatki Kako navajamo podatke? y Retori na indukcija, induktivno sklepanje, kar pomeni, da povemo posamezne primere s splo nimi trditvami y Konkretni primeri in zgodbe, ki jih je iz njih mogo e narediti, so posebno prepri ljiva vrsta prezentacije podatkov y Ve kratkih primerov ali en dolg podrobno slikovito opisan primer, pripoved y Dramati no napovedana zgodba doda patos y Navajanje primerov je retori no zelo u inkovito ker na primeru: o Konkretira stali e govorca o Pove zanimivo zgodbo, ki zbudi pozornost, interes o Doda love ko dimenzijo o Buri strasti, patos y Pri anje, pri evanje: o Navajanje izjav konkretnih pri o Izjave, ki jih novinarji vklju ijo v svoje prispevke

o Zanimive izjave pri o Negativno: anekdoti na evidenca primerov in pri malo doka e Informacije: o Podatki kot informacije v o jem smislu ob instvu neko vednost o Rezultati raziskav itd o Selektivnost o Obi ajno razlaga nekega fenomena omogo i razumevanje o Navajanje informacij ne sme biti suhoparno, abstraktno, dolgovezno tevilke: o Vrsta podatkov v kvantificirani obliki o tevil ni podatki, ki dodajajo h kredibilnosti argumenta o Obremenjujejo ob instvo (negativno) o V popularni retoriki ne preve obse ni o Vedno mo en vir, ko navajamo Sklicevanje na avtoriteto: o Viri, literatura, citiranje, povzemanje o Pove ajo prepri ljivost trditev o Kultura ekspertov o Sklicevanje na osebo Vrednote in norme: o Avtoriteta, ki vpelje vrednote in norme, ovrednotenje o Sklicevanje na ustavo, zakone, mednarodno deklaracijo o Pogosto vrednostne sodbe, zakonske norme na za etku argumentacije o Nato jih apliciramo na svoje podro je in navajamo podatke Tradicija: o Ljudski pregovori, rekla, aforizmi o Bolj primerno za starej e, izku enej e Viri in reference: o Dodajajo k prepri ljivosti o V strokovnih, bolj podrobno o V popularni retoriki, bolj skopo o V govoru, ne na koncu, premi ljeno, redko, zgolj bistveno o Kvaliteta referenc oz uporabljenih virov

Topika definicije: y Logi na definicija opredeli bistvo def. Pojma y Slovarska definicija y Retori na definicija y Enciklopedi na definicija y Eksplicitne in implicitne definicije (npr etikiranje) y Subtopiki definicije:

o Delitev pojma (analiza celoto razdeli na dele), asociacije, primerjave, podrobnosti o Vklju enost vrstnega v vi ji rodovni pojem (iz delov v celoto) Topika primerjave: y Podobnosti metafora, analogija y Po razli nosti kontrast, nasprotje (antiteza) y Pos topnji dolo enih lastnosti A FORTIORI ARGUMENTACIJA: y Od mo nej e k ibkej i mo nosti y Od ibkej e k mo nej i mo nosti Topika vzro nosti: y Vzro nost vzrok in posledica y Sklepanje iz vzroka na posledico y Sklepanje iz posledice na vzrok y Vzro nost pogosto temelj pojasnjevanja y Te ko dokazati vzro nost

5. Predavanje
Model kompozicije v klasi ni retoriki: y Uvod y Predstavitev zadeve y Napoved y Potrditev jedro y Zavra anje y Zaklju ek y Premi ni vlo ek Izpit: 3 vpr . 40 min, eseji, zgo retorike (SPA, rimska retorika), argumentacija (v zvezi z logiko, ne silogizem, dedukcija, indukcija, ret. Silogizem kaj to je, klasi na teorija arg., toulmin sodobna arg., topike), kompozicija (model, predstavi zavra anje in zaklju ek klasi ne retorike, stilistika) Klasi en model kompozicije je primeren za prepri evalni oz. argumentativni diskurz. Zgradbe drugih vrst diskurza imajo druga ne zakonitosti. Klasi ni avtorji, Cicero in Kvintiljan, posebej poudarjajo, da je treba kompozicijo prilagoditi retori ni situaciji. Ni potrebno imeti vseh delov zgradbe, nekatere dele lahko zamenjamo.

UVOD: y Kvintiljan: edini namen uvoda je, da pripravi ob instvo na tak na in, da so du eno naravnani k poslu anju preostanka govora. y Ima dve funkciji: o Informira ob instvo o predmetu govora in cilju dokazovanja o Pripravi, disponira, ob instvo, tj. Dose e odprtost oz dovzetnost ob instva za govornikovo dokazovanje y Tri stopnje priprave ob instva z uvodom: o Pritegne pozornost o Napravi ob instvo odprto, receptivo in naklonjeno govorniku, oz. vsaj nevtralizira predsodke o Napravi ob instvo poslu no oz.,tj, pripravljeno na to, da jo bo govornik prepri al, razpolo enje, ki omogo a, da govornik ob intsvo vodi Uvodna vpeljava teme: V uvodu usmerimo ob instvo, da poslu a na govor Lastnosti uvoda: y Je izrazito kratek (v praksi esto predolg) y Vklju uje eti ni apel; govornik predstavi sebe kot kredibilno osebnost in zavzame mesto v ret. Situaciji y Uvod je vaba za ob instvo Richard Wharley: pet vrst uvoda: y Uvodno izpra evanje: o Postavljanje enega ali ve retori nih vpra anj, ki naka ejo pomembnost, in/ali zanimivost in/ali presenetljivo nenavadnost predmeta govora y Uvodni paradoks: o Kljub temu, da tisto, kar trdimo, izgleda na prvi pogled neverjetno, vendarle dr i in da bo moralo ob instvo na koncu tudi to sprejeti y Uvodni korektiv: o V uvodu poka emo, da je bil predmet govora do sedaj zanemarjen, nerazumljen in napa no predstavljen y Uvodna priprava (najve krat uporabljen) o Vrsta uvoda, ki temelji na ponavljanju, ko elimo da ob instvo jasno razume o em bomo govorili, v uvodu povemo o em bomo govorili, v jedru o tem govorimo, v zaklju ku pa vse skupaj povzamemo y Uvodna pripoved (tudi pogost) o Za nemo s pripovedjo, z anekdoto, ki silovito ponazori nek vidik teme govora. Anekdota je lahko del same teme govora, lahko pa gre za primerjavo po podobnosti, analogijo.... to ljudje radi poslu ajo

PREDSTAVITEV DEJSTEV, EKSPOZICIJA: y Del govora, ki na za etku razlo i bistvene elemente situacije; v tem delu so navedena dejstva, ki jih je potrebno razumeti za govornikovo nadaljno arg. y e je ob instvo dovolj seznanjeno lahko to presko imo y Strnjeno in razporejeno navajanje dejstev y Strnjena ekspozicija y Razporejena ekspozicija 3 vrste predstavljanja dejstev: y Kronolo ka ekspozicija: navedemo dejstva v zaporedju, kot se odvija y Informativna ekspozicija: od glavne informacije k ve jim podrobnostim y Investigativna ekspozicija: od ob instva znanih k neznanim dejstvom y Ekspozicija naj bo kratka, jasna in verodostojna: o Jasnost: urejeno navajanje dejstev, ki so ubesedena neposredno in stilisti no enostavno, brez posebnih okraskov, lahko pa slikovito za patos o Kratkost: za nemo prikazovati tam, kjer je potrebno za razumevanje, izvr emo vse podorbnosti, ki niso pomembne za nadaljno argumentacijo o Verodostojnost: etos razsodne presoje dejstev, ne izpustimo ni bistvenega, etudi v svojo kodo NAPOVED ARGUMENTACIJE: y Teza in najava argumentacije, kratek o rt argumentacije y Ad Herennium: z Divisiom pojasnjujemo, glede katerih zadev obstaja soglasje, katere pa so sporne, in navajo tem, ki jih bomo obdelali. y Danes esto izpu ena ali zelo kratka y Primerna predvsem pri kompleksnih temah, pri strokovni in znanstvenih besedilih, e posebej pri knjigah, na koncu uvoda y Napoved vnese visoko stopnjo jasnosti in pregledanosti, ker ob instvu sporo i, kako bo govornik ali pisec argumentiral POTRDITEV, ARGUMENTACIJA: y Argumentacija izrazita v prepri evalnem diskurzu, pri katerem sestoji iz argumentov; v prepri evalnem diskurzu tvori argumentacija jedro govora; y V drugih tipih diskurza osrednji del sestoji bolj iz: o Opisov (ljudi, stvari, stanja, okolje in okoli ine) o Pripovedi (opis razvoja dogodkov zaplet, vrhunec, razplet) o Razlag(raz lenitve problema na dele in raziskav delov in razmerij med deli) y v prepri evalnem diskurzu se opisi, pripovedi, razlage rabijo kot elementi argumentacije

KOMPOZICIJA ARGUMENTACIJE: y BISTVENO SELEKCIJA: selektivno navajanje zgolj ali predvsem enega ali ve mo nih argumentov, ibkej e argumente pa izlo imo ali na hitro predstavimo kot podargumente y En kompleksen argument z ve podargumenti y Ve razli nih, nepovezanih argumentov y Mo argumenta: o Razen klasi ne logi ne konsistence ni merila za mo argumentov o V iveti se v ob instvo in presoditi, kateri argument je za dano ob instvo najprepri livej i o Perelman: funkcija ob instva, njegovih prepri anj, tradicij...? VPRA ANJE ZAPOREDJA ARGUMENTOV GLEDE NA MO ARGUMENTOV: y Bistveno pravilo ARGUMENTACIJA Z NARA AJO O MO JO: e navajamo ve argumentov, ne smemo uporabiti upadajo ega zaporedja, ker to pelje v antiklimaks; na koncu mora biti mo an argument, druga e ti ob instvo ne verjame y e imamo ve argumentov pribli no iste te e, jih lahko uredimo v kakr nem koli zaporedju y e imamo ve mo nih in ve ibkej ih argumentov ZAVRA ANJE: y Kadar gre za polemi no diskuzijo, se postavlja vpra anje, kdaj zavrnemo protiargument nasprotnikov na samem za etku ali po glavni argumentaciji y Na za etku namesto uvoda zavra amo, e so nasprotniki v polemiki prevladni in ima ob instvo do nas hude predsodke predsodke demotivirajo ob instvo od poslu anja, zato za nemo z zavra anjem, ki v tem primeru nadomesti uvod y Kadar pa ob instvo nima predsodkov, lahko zavra amo po glavni argumentaciji, bodisi da zavrnemo e izre ene argumente nasprotnikov bodisi da ob instvo cepimo proti v prihodnje izre enim nasprotnim argumentom Obramba pred predsodki v uvodnem eti nem apelu: y Govornik lahko zanika obto be, ki so kreirale predsodke y Navede drug motiv ali vzrok za drugo sporno dejanje, s emer pade povsem druga na lu na sporno zadevo, omogo i drugo interpretacijo y Navede pri evanja tistih, ki imajo druga no videnje (interpretacijo) sporne zadeve y Navede druge, ki so storili isto, pa niso bili dele ni tak nih obsodb y Za en kritiko zlonamerenega obrekovanja na sploh, trdi , da gre za zgolj za obmetavanje z blatom y Navede neko sovjo vrlino ali dejanje, ki kompenzira negativne aspekte, ki so jih poudarili nasprotniki

y y y y y y y

Prizna obto be, vendar opozori , da sporne zadeve, ki jih navajajo nasprotniki, e zdale niso v tak nem obsegu, kot trdijo nasprotniki Prizna napako, jo prika e kot nesre o, kot neprimerni spodrsljaj V uvodu ali sklepu direkten ad personam napad na nasprotnike Zavra anje s sklicevanjem na razum: izpostavimo racionalne napake v argumentih nasprotnikov Zavra anje z etosom: konstrukcija govornikovega pozitivnega etosa kot direkten odziv na napade in neg etosa za napadalce Zavra anje s patosom: vzburjenje ustev, ki gredo v prid govorniku, nevarnost demagogije Zavra anje z duhovitostjo: o ale, samoironija, sarkazem o Gorgija: nasprotnikovo resnost zavra aj z duhovitostjo, njegovo duhovitost z resnostjo

Reductio ad absurdum: nasprotnikove napa ne trditve prignati do absurdnih konsekvenc. ZAKLJU EK: y Nujen je vsak kratek zaklju ek, etudi zgolj v enem stavku y Bistvena funkcija zaklju ka je izredno kratek, povzetek bistvene argumentativne osti govora y Bistveno je, da mora biti rekapitulacija res kratek povzetek najbolj ega, druga e odvrnemo ob instvo s ponavljanjem y V zaklju ku lahko z akumuliranjem oz sintezo dose emo okrepitev argumentov y Dodamo e etos in patos Aristotel na tel 4 elemente zaklju ka, ki so lahko, nikakor pa ne nujno prisotni VLO EK: y Premi ni del govora, ki ga je mogo e vstaviti na razli na mesta v govoru y Izrazito kratek dodatek, ki ne spada v strogo strukturo govora, je z njo le ahlapno povezan y Kratka pripoved O RT OUTLINE Kot v wordu nivoji Sodobna teorija kompozicije: Enotnost: y Zahteva, da se ves material nana a na eno definitivno idejo

y V argumentaciji gre za afirmacijo ali negacijo izhodi ne teze y Pri pisanju besedila se je treba neprestano spra evati.... KOHERENCA: notranja povezanost, progresivno razvijanje teme y Enotnost pomeni splo na razmerja vseh delov, koherenca pa pomeni ureditev delov besedila v progresivnem razvoju teme y Koherenca se nana a na rde o nit besedila, na katero so obe ena razli na dejstva in ideje; besedilo je poantirano, te e od za etka do konca tako, da je teza argumentacije in tema besedila ustrezno razvita y Progresivni razvoj teme pomeni, da v besedilu odpiramo vpra anja, dajemo nanje ustrezne odgovore, kakor to besedilo zahteva, prehajamo na druga vpra anja in tako naprej v ustreznem zaporedju zastavljenega razvijanja teme besedila PROPORCIONALNOST OZ SORAZMERNOST IN STRATEGIJA ARGUMENTACIJE: y Pomembno v sredi e, manj pomembno vr eno ven ali ob robi y Proporci, sorazmerja med posameznimi deli govora y Ve prostora tistemu, kar predstavlja klju ne elemente argumentativne zgradbe, kar je prepri ljivo za ob instvo y Ne se izgubljati v podrobnostih y Vidni prehodi (kratke fraze eksplicitno izrazimo, vsako pisanje ima dele, ki morajo biti med seboj povezani, nevarnost: preve predvidljivost besedilo) PRAVA MERA PONAVLJANJA IN REFORMULIRANJA: STILISTIKA: 3. KANON: ELOCUTIO STIL: y Govoriti, govor kot akt govorjenja, e posredno povezan s stilom y Stil se nana a na slogovno lepo oblikovano ubesedenje misli, ki smo jih odkrili, in uredili v pretehtan razpored y Stil se lahko nau imo. V anti nih olah so razvijali stilisti no spretnost na 3 na ine: o U enje na el dobrega stila o Prakti ne... y Treba zavre i tradicionalno idejo, da je ubesedenje zgolj obleka mi ljenja, da je stil ubesedenja zgolj zunanje okrasje notranjih misli y Ker sta misel in njeno ubesedenje, tj vsebina in oblika govora, nelo ljiva drug od drugega y Dodatno sredstvo prepri evanja. Stilisti no dobro oblikovan govor bistveno bolj prepri ljiv y Stil je u inkovit za: o Dajanje poudarkov klju nim mislim o Zbuja pozornost in zapomnenje o Burjenje misli patos o Prispeva k govornikovemu imi u etos

KAJ JE STIL? y Stendhal: stil je tole: dodati dani misli vse okoli ine, ustrezne za proizvodnjo celotnega u inka, ki ga mora proizvesti dana misel y Swift je opredelil stil kot prave besede na pravih mestih. Vendar ni lahko odogvoriti na vpra aanje, na katere besede in katera mesta besed so prava. y Buffon: stil je lovek (sodobna teorija stila) ARISTOTELOVA FORMULA DOBREGA STILA: y Stil = jasnost + druga nost (figure) + naravnost y Jasnost pomena oz smisla y govornik naj da prizvok neobi ajnosti, druga nosti, vendar pa naj bo zmeren, ker prevelika druga nost lahko postane neizumetni ena y v izogib izumetni enosti naj govornik ustvari videz naravnosti KLASI NA RAZVRSTITEV 3 VRST STILOV: ***izpit y NIZEK, TIH, GOL, ENOSTAVEN STIL: uporablja obi ajen, vsakdanji jezik v na enostaven pogovoren na in; primeren za racionalno dokazovanje in pou evanje y SREDNJI STIL: od obi ajne govorne rabe se razlikuje v povzdignjenosti, je predvsem prijeten in primeren za prepri evanje in mobilizacijo ljudi y VISOK ALI CVETO STIL: sesotji se iz impresivnih izrazov, ki so stilisti no urejeni s poudarki; primeren za o aranje (danes ve inoma za igralce) KRITERIJI JASNOSTI: y istost: raba besed, ki jih uporabljajo dobri govorci y Natan nost: besede in besedne zveze naj natan no izrazijo misel y Ustreznost: izbor dikcije (sinonimov) glede na situacijo temo, namen, ob instvo Stilistika se nana a na obvladovanje besedi a in stav ne skladnje (sintakse). GOVORNE FIGURE ALI RETORI NE FIGURE: *Kmecel iz Fore y Figure na ravni besed in fraz se imenujejo TROPI, na ravni stavkov in stav nih zvez pa SHEME y TROPI: odstopanja od obi ajnega in dobesednega pomena besed in fraz oz razmerij med njimi y SHEME: deviacije od obi ajnega vzorca stav nih zvez TROPI: y Metafora: nosilec in prenosnik, dobesedni pomen, prenesen pomen, povezujo , neizra en tretji pomen tretje v primeri, metafora je zgo ena komparacija, primerjava po podobnosti. V komparaciji je primerjava eksplicitno izra ena s pomo jo

y y

y y

y y y y y

tak nih besed kot npr kot ali kakor, medtem ko je pri metafori v o jem smislu primerjava implicirana z identifikacijo dveh primerjanih stvari. Variacije metafore: personifikacija (sonce se smehlja) HIPERBOLA: pretiravanje (pojedel je vola in pol), pretirana metafora ali komparacija, uporaba pretiranih izrazov za doseganje poudarka, pretirano pove anje dolo ene lastnosti LITOTA: understatement: namerno zmanj evanje pomena ne esa, ali obratno? METONIMIJA: kadar eno besedo zamenjamo z drugo besedo na ta na in, da ozna imo pojav z imenom za pojav, ki je z njim v stvarni, vzro ni, asovni ali prostorski zvezi, ne pa samo v smislu vsebinske podobnosti, kot je zna ilno za metaforo Klju na metonimija SINEKDOHA najpogostoej a vrsta metonimije, ozna evanje dela s celoto oz celote z delom (ali ima streho nad glavo) PERIFRAZA nadomestitev opisane besede ali fraze z lastnim imenom, ki utele a dol. lastnost, ali obratno OKSIMORON duhoviti nesmisel, ki ima smisel (sladka bole ina, vesel pesimist, hiti po asi) PARADOKS ni ve trop ampak spada med sheme, na videz kontradiktorna izjava, ki pa vseeno vsebuje neko vi jo resnico oz zrno resnice KATAHREZA ponesre eno metaforo, tako ponesre ena, da ima e nek svoj pomen v ponesre enosti

SHEME: retori ne figure na ravni stavkov y APOSFERA IN EKSPLAMACIJA: apostrofi, vzklik y RETORI NO VPRA ANJE: vpra anje, ki govornik ne pri akuje odgovora in ga ponavadi tudi ne poda, vpra anje na katero je odgovor e znan y ARGUMENTIRANJE PREKO NASPROTNIH, IZKLJUJO IH TEZ OZ. SODB, KI IMA FORMO VPRA ANJA mo en samo negativen odgovor y PODOBNO FORMA ARGUMENTIRANJA PREK POSTAVLJANJA VPRA ANJ IN ODGOVOROV y ANTITEZA: proti postavljanje kontrastnih idej, esto v paralelni strukturi, v asih se nagiba k paradoksu. Antitezas je vedno dvodelna, lahko sestoji iz serije antiteti nih parov, pri emer je en del teza, drugi antiteza (nisem pil, in vendar sem bil pijan) y ITERACIJA FIGURE PONAVLJANJA: o Anafora za etne besede ali skupine besed o Epifora zadnje besede o Epanalepsis ponovitev prve besede na koncu stavka o Anadiplosis ponovitev zadnje besede prej njega stavka na za etku naslednjega y PARALELIZEM ALI VZPOREDJE: mo no poudari ponavljajo e dele y INVERZIJA: obrnjen besedni red

y y y

y y y

APOZICIJA: vrinjena fraza AKUMULACIJA ALI KOPI ENJE: v retoriki - da v delu govora zberemo poante, ki smo jih prej dokazovali, in so raztresene po celem govoru, na enem mestu govora. STOPNJEVANJE ALI KLIMAKS: primerjanje podobnih pojavov med seboj, le da so pojavi razvr eni po mo i, te i, pomenu, ter da pri tem njihova stopnja nara a. To stopnjevanje je mogo e na ravni besede, stavka ali celega govora. ASINDETON: ritmi ni u inek, ki da dose emo z opu anjem veznikov in artikularnih povezav med stavki v zlo eni povedi POLISINDETON: mnogovezje, ponavljanje iste zvo ne skupine kot veznika SILEPSA IN ZEUGMA: govorec obesi oba stavka na isti povedek