Instrumentalizmot kako filozofska orijentacija na sovremenata misla go vtemeluva

amerikanskiot filozof, pedagog i psiholog Džon Djui na početokot na 20 vek.

Filozofijata na Djui i negoviot angazman nastanuvaat vo vremeto vo koe
angloamerikanskite filozofi go narekuvaat ''The golden age of American philosophy''
koe sto trae vo periodot od 1880 – 1940 god. Poradi ova, kontinentalnata filozofija
angloamerikanskite filozofi i misliteli gi okarakteriziruva kako pretenciozni, no i pokraj
toa so sigurnost moze da se konstatira orginalnosta na mislitelite koi rabotat isklucivo vo
duhot na pragmatizmot. I pokraj prvicnoto nedorazbiranje na ovie dve tradicii
ponataka doagja do golema usoglasenost na filozofskata misla pomegju
angloamerikanskite i kontinentalnite filozofi.

Ovoj sestran intelektualec najprvin predava psihologija i pedagogija, a potoa vo Čikago e

osnovač na eksperimentalnata skola, poznat e po učenjeto za bihejviorizmot (psihologija na
odnesuvanjeto)

Djui obrazovanieto go predstavuva kako zivotna potreba. Zivotot predstavuva proces preku
koj covekot se obnovuva, nadgraduva i so toa vlijae na okolinata. Toj misli deka prvoto
vospituvanje započnuva duri togas koga se napusta učilisteto, no deka covekot se uči dodeka e
živ. Veruva deka celokupnoto psihičko iskustvo, vklucitelno i parapsihološkite dozivuvanja i
iskustva moraat da gi proucuvaat psiholozite. Svojata filozofska misla ja proučuva i
prenesuva preku filozofsko-kulturološkite disciplini; etika, teorija na spoznanieto,
logika, politička filozofija, obrazovanie i estetika.

Negovite teorii koi se mnogu popularni vo Amerikai se poznati pod imeto instrumentalizam.
Imeno, za Djui idejata ja ima vrednosta na instrument a da se misli, znaci da se se naiduva na
teškotii koi sto treba da se rešavaat. Naukata i iskustvoto proizleguvaat od samoto mesto koe
sto covekot go zavzema vo svetot dodeka celosnoto vospituvanje treba da ima za cel da go
prilagodi covekot kon konkretniot svet vo koj sto toj zivee.

Posebno e interesen faktot deka Djuovata misla ne ne orijentira nitu kon poezijata ili
literaturata, nitu kon ironijata ili skepticizmot na eden čist subjektivist kako sto e toa slučaj
kaj francuskite pisateli od toj period. Negovata filozofija go ima onoj ozbilen i ponekogas
patetičen ton zatoa sto toj e ubeden deka realnosta ne e nesto sto e tuka, gotovo, kako
predmet, tuku taa e vo faza na sozdavanje, i na toj seuste neoblikuvan svet moze da vlijae
nasiot elan, zar i vera bidejki i verata e del na istata taa realnost
Djui e preokupiran so potragata po balansot pomegu moralnoto podobruvanje na
individuumot i objektivnata reforma na ekonomskite i političkite uslovi.

Individuum za sebe bez komunikacija, znaci bez opštestven kontekst toa za Djui
predstavuva golo zivotno, a opstestvoto po sebe e konzervativno i statično togaš koga ne e
vo služba na obogatuvanje na kontaktite na pomegu lugeto.

Taka opstestvoto e svateno kako sredstvo za osloboduvanje na coveckite sposobnosti

odnosno sredstvo deka sekoj individuum si go ima osigurano seto ona sto mu e potrebno
za sopstvena realizacija, razvoj i seto ona sto e potrebno da se razvie za adekvatno
funkcioniranje.

Demokratijata Djui ja podrazbira kako proširena zaednica na istrazuvaci, odnosno

predstavuva model na poširoka kulturna komunikacija, taa e dijalog pomegu megusebno
ednakvi sorabotnici vo eden istražuvacki proces, vo edna javna rasprava okolu odredeni
prasanja od zaednički interes.

Demokratijata spored Djui e mnogu poveke od osiguruvanje na čovekovite prava. Taa bara
vera vo moznostite za razrešuvanje na sporovite bez prisila, kooperativno, a ne situacii vo koi
ednata strana ke gi pritiska drugite so pomos na nasilstvo i zaplasuvanje. Dokolku e ova
nevozmozno da se ostvari vo edno opstestvo togas vo toa opstestvo e nevožmozno da se
sprovede promislena demokratija za kakva sto se zalaga Djui.

Kako filozof mu dava poseben pecat na filozofskoto mislenje na pravoto. Djuievite koncepti
za primena na pravoto ja zemaat vo obzir sostojbata na istoriskata misla na zapadnata
filozofija na pravoto.

Vo vremeto vo koe filozofijata e vo proces na profesionalizafija, Djui se odrzuva kako filozof,

zainteresiran za problemite na sekojdnevieto so megjunarodno vlianie na poleto na politikata,
demokratijata i obrazovanieto. Cvrsto veruva vo demokratijata i opstestvenite reformi. Toj se
obiduva da pokaze kako filozofijata moze da vliae na razvojot na demokratijata i na drugite
vazni segmenti vo opstestvoto.
.