:

:
. -
:
, 15.06.2011 .

Kriteriumi za merewe
na organizacionata golemina
Iako se sretnuvaat mnogu pragmati~ni pri~ini za opredeluvawe na goleminata
na firmite, kako to se potrebata za statisti~ko sledewe, za potrebite na
smetkovodstvenite propisi, za dano~nite propisi i drugi potrebi, sepak, na praaweto
na kriteriumite za opredeluvawe na organizacionata golemina naukata ne gleda kako
na ednostavna rabota. Pa duri i koga se iska`uva za kriteriumite za opredeluvaweto
na goleminata,nikoga ne stanuva zbor za nekoj edinstven kriterium, nitu, pak, a
kombinacijata na kriteriumite koi e dadat definitiven i edinstven odgovor, tuku se
poaa

od

dinami~koto

sfaawe

na

organizacionata

golemina,kako

postojano

optimizirawe na goleminata na nivo na firma.

Meutoa, za pragmatski potrebi od oddelni pri~ini, kako to se klasifikacii i grupirawa
na nivo na nacionalna ekonomija, dejnosti i sektori, za analizi na strukturata na
industriite i celata ekonomija se prepora~uvaat konkretni merila. Takvi se slednite
voobi~aeni kriteriumi:
. Goleminata na proda`bata;
. Goleminata na ostvarenata dobivka;
. Goleminata na sredstvata;
. Brojot na vrabotenite;
. Pazarnoto u~estvo na firmata
. Stepen na koncentracija
Primer za eden pragmatski pristap za klasifikacija mo`e da bide klasifikacijata na
Evropskata komisija na EU3). Imeno, klasifikacijata se vri spored broj na vraboteni i
goleminata na fiksnata aktiva. Taka, spored brojot na vraboteni, firmite se klasiraat
na mikro (od 1-9 vraboteni), mali pretrijatija (10-99 vraboteni), sredni (od 100 .
500vraboteni) i golemi (so nad 500 vraboteni).
No, nezavisno od klasifikaciite i nezavisno od toa koi kriteriumi e se izberat za
klasirawe na pretprijatijata spored nivnata golemina, objektivo vo sekoja ekonomska

struktura na edna ekonomija se formira struktura na pretrijatijata spored goleminata.

Klasifikaciite se samo obid pojasno da ja pretstavat takvata formirana struktura.
Formite na organiziranost se usloveni od povee faktori, a pred s od nivoto na
stopanskiot razvoj, od razvojot na pretpriemnitvoto,od politikata na poddrka na
privatniot sektor, od prifaaweto na tehnolokite promeni itn. Naj~esti formi se:
1. Semejnoto stopanisuvawe, odnosno familijarniot biznis e mnogu poznata i
ednostavna forma na zdru`uvawe vo maloto stopanstvo koja e prisutna vo zemjite na
Evropa, a osobeno vo mediteranskitezemji. Vo Zapadna Evropa 85% od site biznisi se
familijarni biznisi, odnosno toa se pretprijatija koi delumno ili celosno gi kontroliraat
familiite koi gi osnovale. Familijarnite pretprijatija se mikro pretprijatija (do 10
vraboteni),no imaat tendencija i da prerasnat vo golemi pretprijatija.Toa e, na
primer, .Fiat. ili .Beneton. vo Republika Italija.Toa se pretprijatija so nasledena delovna
struktura koi gozgolemuvaat semejniot kapital go mobiliziraat rabotniot drugiot
raspolo`iv kapital i na toj na~in tie razvivaat .unikaten sistem na organizacija.So dobro
utvrdena i oblikuvana programa za poddrka, ovoj vid na stopanisuvawe vo
RepublikaMakedonija mo`e da najde svoja podloga poradi faktot to zemjata po
osamostojuvaweto nasledi razvieno zanaet~istvo razvien privaten sektor vo
zemjodelstvoto.Primeri za dobro semejno stopanisuvawe vo naata zemja se na
primer :Alatnica Miloevski, Italeks itn. Za razvoj na ovoj vid na stopanisuvawe,
golema uloga mo`e da ima i franizing, lizing i licencnite dogovori. Ovie pretprijatija,
poradi delovniot moral to go poseduvaat, mo`e da bidat i se dobri partneri na
golemite, domani i stranski partner.
2.Grupa na srodni, kompatibilni pretprijatija koi pretstavuvaat grozd. (cluster)
od

pretprijatija.Tie

so

svojata

kompatibilnosti

srodnost

se

povrzuvaat

se

nadopolnuvaat, naj~esto geografski koncentrirani. Modelot na grozdovi zna~i

zdru`uvawe, a tipi~en primer za ovoj model e modelot na razvoj na maloto stopanstvo
na Emilija Romawa vo Republika Italija. Vo ovoj vid na zdru`uvawe, golemite
pretprijatija mo`e da imaat klu~na

uloga na privlekuvawe okolu sebe na golem broj srodni mali pretprijatija, so~inuvaji
na toj na~in grozd, grupa na srodni pretprijatija to se nadopolnuvaat meu sebe i
koi tesno sorabotuvaat.
3.^ador strategija. e mo`nost za razvoj na tn. .korporacisko pretpriemnitvo.,
koga vo ramki na golemite pretprijatija sedava mo`nost za razvoj na nezavisni privatni
pretprijatija ili privatizirani delovi od postoe~koto pretprijatie. Takanare~enata
.~ador-strategija. ili strategijata na pokrovitelstvo na golemite vrz malite pretprijatija i
zanaet~ii e mnogu ~esto primeneta vo visokorazvienite zemji, kade iljadnici mali
sredni pretprijatija se vo .kontrakting. (dogovorni) odnosi sogolemite kompanii za
proizvodstvo

na

avioni,

avtomobili,

kompjuteri,vo

voenata

industrija

itn.

Vo

sosedstvoto e poznat primerotna ovoj vid strategija na SIMPO od Vrawe, kade golem
del od proizvodstvenite procesi se dadeni na upravuvawe na pretpriema~ i vo ramki
na pretprijatieto. Taka, poleka tie ne samo to uspeno gi vodat tie proizvodni
pretprijatija, tuku i obezbeduvaat supstitucija na uvoznite delovi ( od R.Italija) so
domano, sopstveno proizvodstvo. Zna~i, SIMPO im dade ansa na svoite vraboteni
da gi poka`at i razvijat svoite pretpriema~ki sposobnosti (interpartnerstvoto go
razvivaat) i pod svojata kapa obezbedija razvoj na privatnite inicijativi, a so toa i razvoj
na celoto pretrprijatie/sistem.
4. Razvoj na tn. centralnosatelitski sistem, koga site mali pretprijatija se
obedineti so edno strogo specijalizirano golemo pretprijatie koe gi vri site uslugi za
niv, a osobeno pri izvozoti uvozot. Taka se obezbeduva efikasnost, racionalnost
voraboteweto, bideji postoi stroga podelba na funkciite. Toa obi~no go pravat
golemite, odnosno srednite pretprijatija vo ime na malite.
5. Partnerstvo preku zdru`uvawe vo zadrugi, partnerski pretprijatija,drutva
dava mo`nost za jaknewe na privatniot sektor,kako i polesno povrzuvawe i sorabotka
so golemite pretprijatija/sistemi.

6.Strategiski partnerstva-zdru`uvawa

Zaedni~koto partnerstvo, odnosno zdru`uvaweto meu malostopanstvenicite od edna

strana i zdru`uvaweto na malite i golemite pretprijatija, ima za cel zgolemuvawe na
vrednosta na komparativnite prednosti na pretprijatijata i na nivnite zaedni~ki efekti,
korisni za site partneri (win/win princile)
7). Strategiskite partnerstva obezbeduvaat polesen pristap do najnovite tehnologii,
obezbeduvaat internacionalizacija, iznaoawe na novi pazari, investitori, namaluvawe
na politi~kiot i finansiskiot rizik itn. Od druga strana, se smeta deka se gubi
nezavisnosta na partnerite preku ovoj pat na zdru`uvawe i delovno rabotewe.
Statistikata poka`uva deka okolu 50% od strategiskite partnerstva propaaat, no
sepak se javuvaat novi partnerstva vo interes na zaedni~ki celi i koristi.
Kako

zna~ajni

formi na strategisko partnerstvo, koi vo svetot se razvivaat i poddr`uvaat i koi

ednovremeno ozna~uvaat i sredstvoza finansirawe na maloto stopanstvo se:
1. icencite;
2. ranizing dogovorite (raboteweto na Mek Donalds, na primer),
franizing-sistemot, lizingot i licencnite dogovori,isto taka, se forma na povrzuvawe na
malite so golemite stopanski subjekti, a se vo funkcija na ostvaruvawe na zaedni~kata
cel - ostvaruvawe na povisoka dobivka. Interesot za ostvaruvawe na profit e toj to gi
mobilizira pretprijatijata da razvivaat mnogubrojni formi na sorabotka;
3. aedni~kite vlo`uvawa;
4. ooperanskite (subcontracting) dogovori meu golemite i malite pretprijatija
itn. Maloto stopanstvo mo`e da bide va`en segment na ostanatoto, golemo stopanstvo
preku vospostavuvawena kooperanski, subcontracting dogovori (poddogovori) za
sorabotka. Majkl Porter, poznat amerikanski nau~nik, strategiskoto zdru`uvawe go
smeta za iroko bazirana strategija na meunarodno liderstvo. Toa zdru`uvawe vodi
kon povisoki formi na organiziranost, to e prifatlivo i po`elno vo konkurentskata bitka
na meunarodnite pazari.Povrzuvaweto na malite i golemite stopanski subjekti preku
kooperantski dogovori e osobeno bitno za makedonskoto stopanstvo.

( ).

100 , ,
200 , 50

, 50
, 250 .

:
o

(, .)

(, )

(
) .

,
, ,
, , .

:
o

()
( )

s ()
.

o
o

.
,
, .

; ; ;

:
o

( )

; ,
( ); -
.

()
;
(spin-offs)

(,

.);

,, , ;
.

90% ;

70% ;

50% ;

; :
o

, (
)

; 10% 100
;

( 90- .) ,
:

1998
(), ,
;

, .

, .

2004 .
.


, .
.

,,

,,.

. ,
,
. , , .
.
.
, .
( ).

,
. . ,
.

. .
( )
.

:
1) ;
2) ()
3) ,
.
, , ,

, ,

 ,
, .

.


.
, () ,
.


,
, .
( )
- ,
,
, , .
,

. ,
.
,

. , ,
.
.
-

.
.
.


.
.

, , .
, ,
.
,
.

Zaklu~ok
Problemite to stojat pred pretprijatija , se zaedni~ki
problemi na stopanstvenicite, pa ottuka e nu`no prezemawe a merki i
aktivnosti na makro i mikro nivo, odnosno na nacionalno nivo, kako gri`a na
dr`avata (vladata) za obezbeduvawe uslovi za nepre~en stopanski razvoj i
delovno rabotewe i na nivo vo pretprijatijata- prezemawe na merki koi
obezbeduvaat

sovremeno

delovno

rabotewe

(sovremen

menaxment,

marketing, voveduvawe nova tehnologija i znawe, novi principi vo delovnoto

rabotewe) .Edinsteveno so zaedni~ki napori na site relevantni faktori na
nacionalno nivo i na nivo na pretprijatijata mo`e da se o~ekuvaat pozitivni
efekti vo povrzuvaweto i delovnata sorabotka i partnerstvo na golemite i malite
stopanski subjekti .Formite na organizirawe i zdru`uvawe na malite i golemite
pretprijatija se mnogubrojni i mnogu efikasni za afirmacija na pretpriemni~kite
idei na poedincite, tie se vo interes na konzistentna dr`avna poddrka na
privatniot sektor vo stopanisuvaweto, kako imperativ za izlez od ekonomskata
stagnacija, bezrabotica i siromatija. Za niv postojat mnogu pozitivni primeri
vo svetskata ekonomija, pa i kaj nas, taka to tie treba da se razvivaat, da se
neguvaat i da se pomagaat so razni merki, sredstva i instrumenti.Toa treba da
bide postojana zada~a i cel na:

nacionalno nivo-strategisko nivo preku donesuvawe na povolni sistemski

zakoni i sozdavawe na povolno delovno opkru`uvawei so usvojuvawe na

nacionalna politika na poddrka na maloto stopanstvo, pretpriemnitvoto i
inovatorstvoto;

institucionalno nivo preku izgradba na mre`a na raznovidni institucii so

odredeni zada~i i celi za jaknewe na privatniot sektor;

nivo

na

pretprijatija

kade

treba

da

se

prifaaat

primenuvaat

sovremenite metodi na rabota vo interes na pobrz ekonomski razvoj i

napredok;

 iteratur:
1. . . .28/04 30.04.2004
www.pravo.org.mk
2.- : , ,
,2003
3. : , ,
.
4. :
, , 16 2003 , :