GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

Teoretini del

Predmet: 1. Osnove GIS 2. Zajemanje, obdelava, vizualizacija prostorskih podatkov 3. Kvantitativna analiza zvez med pokrajinskimi sestavinami s pomojo GIS 4. Metode izdelave tematskih kart s pomojo izbrane programske opreme (Idrisi Andes)

Obveznosti: 1. Seminarska naloga 2. Pisni izpit (4 teoretina vpr. in 1 vpr. z vaj)

OSNOVE GIS
GIS je sistem, ki zdruuje organizacijske postopke (algoritmi), strojno opremo, programsko opremo ter uporabnike z namenom uinkovitega zbiranja, shranjevanja, urejanja, upravljanja, analiziranja in prikazovanja razlinih oblik prostorskih (georeferenciranih) informacij. Z GIS bi tako lahko ugotovili, kje bi se splaalo postaviti novo trgovsko sredie ugotavljali bi lahko konkurenco v okolici, zazidljivost, prometno povezanost in to prikazali s pomojo tega programa. e ni potreb po aplikaciji v GIS, ti ne pridejo do izraza. Pomemben je uporabnik, ki te GIS-e uporablja. Z GISI torej delamo, kar narekuje na cilj!

Georeferenciran podatek To je tisti podatek, ki je umeen v nek prostor, po katerih koordinatah recimo gre neko doloeno obmoje. Tono se pozna nahajalie! Gisovski podatki imajo metapodatkovne podatke, pomembna je npr. koordinata kje se nekaj dogaja oz. nahaja. e podatki niso georeferencirani, so lahko popolnoma neuporabni. Primer: Takni podatki nam povedo, ali gre za npr. Hinduku ali Labrador. Ura ali nek drug program vsaki 2 sekundi sprejme podatek od satelita, da nam pove, kje se nahajamo in kje so nae koordinate.

Kraja opredelitev pravi, da je GIS raunalniko podprt sistem, ki omogoa uporabo podatkov, ki opisujejo realno stanje nekega prosta v danem asu. Omogoati nam mora vnos podatkov, analizo podatkov, prikazovanje prostorskih georeferenciranih podatkov.

Z GIS se ukvarja znanost geoinformatika ali geomatika. Geoinformatika je znanost za upravljanje geografskih lociranih informacij, vkljuno z njihovim pridobivanjem, shranjevanjem, prouevanjem in razirjanjem. Geoinformatika se ukvarja z uporabo matematinih metod v geoznanostih (geografiji, prostorskem planiranju, okoljskih vedah).

Osnovne komponente GIS GISI so se pojavili, ko je bila potreba po obdelavi podatkov. LJUDJE so tisti, ki dajejo vpraanja (zanima jih, kdo je lastnik parcele ipd.), in GIS nam da odgovor. Ljudje so osnova, naslednji pogoj je STROJNA OPREMA. Uporabljamo raunalniko tehnologijo. Pomembni so PODATKI in POSTOPKI na kak nain bomo prili do odgovorov. Primer: Kakno je sonno obsevanje na Kalvariji? Vpadne kote sonnih arkov poveemo z naklonom, to pa v GIS-ih poveemo z algoritmi v neke korake. Zelo pomembni so PODATKI, pri katerih se lahko zalomi, saj jih sploh ni ali pa so napani. GISI omogoajo tudi vizualizacijo, zato so vasih potrebne grafine kartice. Vasih lahko pride do zagate,

ko nimamo podatkov te moramo pridobiti sami. Primer: Zbiramo podatke o svetlobnem onesnaevanju in koordinate vrisuje v karte. Pomembne strani za podatke so recimo STAT, Ministrstvo za kmetijstvo ipd., ki se danes v glavnem obnavljajo dvakrat letno. Gisovska programska oprema je doivela velik bum v zadnjih 10-ih letih. Sedaj se edalje bolj razvijam razni formati so e standarizirani.

Osnovne faze pri delu z GIS e obdelujemo prostorske podatke, je prva faza ZAJEMANJE PODATKOV. Ta faza je zelo zamudna, saj ni zajeta znanost, ampak samo obrtnitvo. Paziti moramo, da so podatki tudi kakovostno zajeti. Naslednja faza je SHRANJEVANJE PODATKOV. Vsaka aplikacija ima svoj format (npr. txt format) in pomembno je, da podatke shranimo v pravi format. Danes je podatke e mono uvoziti, povezljivost sama je e veja. Uvaati se da recimo Excelove formate. Naslednja faza e zajema GEOGRAFSKE VSEBINE, sledi pa ANALIZA PODATKOV, ki je za geografijo pomembna, saj ni ve le deskriptivna veda. Uporabna je lahko statistika. Analiza je tudi povezava med pokrajinotvornimi elementi. Sledi INTERPRETACIJA REZULTATOV. Geograf mora izluiti razlago problema. Nato moramo SHRANITI PODATKE (georeferencirani formati, da imamo v ozadju neke meta podatke). Na koncu moramo podatke predstaviti, torej gre za VIZUALIZACIJO PODATKOV.

1. faza: zajemanje podatkov 2. faza: shranjevanje podatkov 3. faza: geografske vsebine 4. faza: analiza podatkov 5. faza: interpretacija podatkov 6. faza: shranjevanje podatkov 7. vizualizacija predstavitev podatkov.

ZGODOVINA GIS
Pred 15500 leti so lovci na stenah jame blizu Lascauxa v Franciji z risbami oznaevali poti divjih ivali zaradi lajega zalezovanja. lovek si je nartoval pot, kje bo ival najlaje lovil. Leta 1854 je Angle John Snow ob izbruhu kolere v Londonu izdelal karto, ki je prikazovala povezavo med pojavom bolezni in onesnaenimi viri pitne vode. S tem je ustvaril enostavne sloje GIS in jih je med seboj primerjal. On je te karte povezoval e z drugimi viri, prekrival je (brez raunalnika) posamezne karte. Razvoj raunalnike tehnologije po 2. svetovni vojni je bil v veliki meri uporabljen v vojake namene v asu hladne vojne. Po 2. svetovni vojni so e razvijali letala, ki so e letela nad stratosfero. V vojni tehniki se pojavi tudi potreba po analizi podatkov. S tega vidika (razvoj vesoljske tehnologije, GISOV itd.) je imela vojna tehnika pozitivno vlogo. Leta 1962 je v kanadski Ottawi na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pod vodstvom dr. Rogerja Tomlinsona, ki ga danes imenujemo za oeta GIS, izdelajo prvo GIS aplikacijo, s katero so eleli analizirati naravni potencial pokrajine za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Ugotavljajo, kje je npr. potrebno zaraanje kulturnih rastlin itd. Canadian Geographic Information System (CGIS) je bila prva aplikacija, ki je uporabljala georeferencirane podatke z monostjo prekrivanja slojev in monostjo izdelave kontingennih tabel. Canadian Land Inventory, kot se je imenoval kanadski GIS, je e danes eno od monih GIS orodij. Leta 1964 Howard T. Fischer na Univerzi v Harvardu ustanovi oddelek za razvoj GIS orodij. Prvi izdelki (SYMAP, GRID, ODYSSEY) so e v 70-ih letih 20. stoletja predstavljali pomembne GIS aplikacije. V 80-ih letih se rodijo e danes pomembne institucije za razvoj GIS orodij (INTERGRAPH, ESRI, MapINFO). Amerika vojska je v 80-ih letih razvijala lastno aplikacijo GRASS, ki je kasneje postala javno dostopna.

Danes je na spletu na voljo veliko t.i. odprtokodnih GIS aplikacij: ESRI ArcGIS Explorer Microimages TNTmips GRASS GIS SAGA GIS MapWindow TatukGIS

TEMELJNE GIS FUNKCIJE, POMEMBNE ZA GEOGRAFIJO

Vsak geografski informacijski sistem bi moral uporabniku odgovoriti na nekaj temeljnih vpraanj: Kaj je kje? Kje je kaj? Kakne so spremembe v danem asovnem intervalu? Kakne so prostorske zveze med posameznimi geografskimi elementi (sloji ali layerji)? Kaj se zgodi, e ?

Kaj je kje? Gre za najbolj elementarno vpraanje v GISIH. Katere prostorske atribute ima dana lokacija? e elimo odgovoriti na to vpraanje, moramo vedeti, kakne so vsebine posamezne pokrajine. To pokrajino lahko seciramo na posamezne sloje ulice, uporabnike, parcele Kakni so atributi (znailnosti) doloenega sloja? Zanima nas tudi nek presek skozi vse znailnosti in GIS bi nam moral odgovoriti, kakne so znailnosti po posameznih slojih neke pokrajine.

Kje je kaj? Na katerih lokacijah se nahajajo dani prostorski atributi? Ne zanima nas, kakne so znailnosti obmoja, ampak kje so obmoja, ki ustrezajo posameznim kriterijem.

Kakne so spremembe v danem asovnem intervalu? Kako so se recimo spremenili ivalski habitati v danem okolju.

Kakne so prostorske zveze med posameznimi geografskimi elementi (sloji/layerji)? tevilni, kvantificirani podatki. Potrebno je znanje statistike.

Kaj se zgodi, e ? Gre z modeliranje, e modeliramo podnebne spremembe ipd.

OSNOVNI TIPI GIS PODATKOV

V GIS poznamo naslednje osnovne vrste podatkov: rastrski podatki vektorski podatki database podatki tekstovni podatki.

Rastrski podatki so zapisani kot dvodimenzionalno polje, ki ima pripisano neko numerino ali opisno prostorsko lastnost danega podatkovnega polja. Enota rastrskega zapisa je celica ali piksel (ima znane dimenzije in koordinate).

Vektorski podatki so zapisani kot niz brezdimenzionalnih, enodimenzionalnih ali dvodimenzionalnih geometrinih elementov (toka, linija, poligon). Tem entitetam so pripisani razlini tematski, asovni, lokacijski ali drugi atributi. Na linijski zapis lahko zreduciramo vse izolinije, ceste, plinovode, gondole , poligon pa so tlorisi stavb pozidane povrine, katastri, paniki, gozdni sestoji

Database podatki so v sistem urejeni tabelarini podatki, ki vsebujejo informacije o grafinih elementih (pikslih, tokah, linijah, poligonih). Za vodenje tovrstnih podatkov se obiajno uporablja standardna programska orodja, ko je recimo Excel, pa tudi dBase in podobni.

Tekstovni podatki vsebujejo dodatne informacije o posameznih entitetah in ne spadajo med temeljne podatke v GIS.

VEKTORSKI IN RASTRSKI PODATKI

Osnovne enote RASTRSKI: celica/piksel VEKTORSKI: toka, linija, poligon Velikost piksla doloa natannost. Vso realnost lahko zapiemo na rastrski ali vektorski nain. Torej, atribute dane pokrajine lahko prikazujemo tako z vektorskimi kot rastrskimi podatki.

Vrste atributov posameznih oblik vektorskih podatkov (opisni, numerini, intervalni): imamo opisne podatke, ordinalne (doloamo razrede), kvantitativne (npr. mesena koliina padavin). Tip prsti bi lahko bil opisni podatek, ker ne moremo rei, da je podzol topleji kot psevdoglej.

PREDNOSTI IN SLABOSTI RASTRSKIH IN VEKTORSKIH OBLIK PROSTORSKIH PODATKOV

Rastrski podatki: manj primeren za prouevanje linijskih ali tokovnih pojmov; velikost piksla odloa o natannosti rezultata analize; velika koliina podatkov (en piksel = en atribut). primerni za prouevanje zveznih prostorskih podatkov; dobre monosti za modeliranje in simulacije; dobre monosti prostorskih analiz in analiz zvez med dvema ali ve sloji.

Vektorski podatki: neprimeren za kvantitativne analize; neprimeren za prikaz in analizo prostorsko zvezno spreminjajoih se pojavov; neprimeren za modeliranje. enostavna sestava podatkov (en poligon = en atribut); primeren za prikazovanje tokovnih in linijskih pojavov; velika natannost.

Velikost piksla vpliva na natannost analize danega polja. e je velikost manja, se vidijo podrobnosti, kot so recimo reni meandri.

NAINI ZAJEMANJA PROSTORSKIH PODATKOV

Zajemanje prostorskih podatkov predstavlja eno od najpomembnejih zaetnih faz pri delu z GIS. V asu, ko so GIS aplikacije uporabljene v velikem tevilu znanstvenih disciplin, se nabor e pripravljenih prostorskih podatkov, tudi takih, ki so javni, mono vea. Vseeno pa se dogaja, da za nae potrebe prostorski podatki v primernem GIS formatu ali obliki ne obstajajo. V tem primeru se zajemanja podatkov lotimo sami.

Najpomembneji naini zajemanja podatkov so naslednji: zajemanje negrafinih podatkov; digitalizacija podatkov; zajemanje podatkov s pomojo satelitskih meritev; zajemanje podatkov s pomojo aerofotogrametrije; skeniranje podatkov; zajemanje podatkov satelitskih slik; zajemanje podatkov s pomojo GPS.

Zajemanje negrafinih podatkov Gre za vnos alfanumerinih podatkov preko tipkovnice ali za prenos obstojeih tekstovnih (ASCII) datotek (*.txt), ki vsebujejo alfanumerine podatke (atribute) o sloju.

Digitalizacija podatkov V preteklosti je to bil prevladujo nain zajemanja podatkov. Digitalizacija je postopek pretvorbe analognih podatkov v digitalne podatke, ki razen atributov o entiteti (pikslu, toki, liniji, poligonu) vsebuje e podatke o koordinatah te entitete. Pravimo, da so podatki georeferencirani. Postopek se obiajno opravlja z napravo, ki se imenuje digitalizator.

Geodetsko snemanje (+ skripta Kartografije) Je najbolj osnoven nain zajemanja podatkov. e o danem prostoru nimamo primernih podatkov o lokaciji objektov, je najprimerneji nain zajemanja podatkov geodetsko snemanje neposredno na terenu. Na ta nain lahko o pojavih dobimo koordinate o vseh treh njegovih dimenzijah.

Aerofotogrametrija (+ skripta Kartografije) Zaela se je e z letali in aerofotogrametrija je tehnika zajemanja podatkov o zemeljskem povrju z letala. Ta nain je primeren, ko je potrebno relativno hitro posneti veja obmoja, saj bi bil postopek

geodetskega snemanja prepoasen. Pomembno je, da rezultate aerofotografskega snemanja pravilno in natanno georeferenciramo (tono vemo, kje so koordinate). Za Slovenijo so opravljali ciklina snemanja (CAS). Opravljali so jih enkrat na tri leta v asu junija, saj so takrat rastline, ki jih anjemo, e na poljih, rastline, katerih fenofaze so kasneje, pa so e toliko razvite, da se prepoznajo. Kasneje so ciklina snemanja opustili zaradi privatizacije ipd. Najstareji podatki danes so v Beogradu, v Mariboru pa najstareji podatki seejo v leto 1959. Rezultat aerofotogrametrije so digitalni ortofoto posnetki. Velikost posnetka je v ponavadi 2,25 x 3 km.

Skaniranje Skaniranje je pogosta metoda zajemanja prostorskih podatkov. Pri tem se uporabljajo skenerji velikih formatov. Rezultat skaniranja je v osnovi rastrska slika, ki jo lahko s pomojo ustreznih algoritmov pretvorimo v vektorsko. Pomembno je, da skanogram pravilno georeferenciramo.

Zajemanje podatkov rastrskih slik (+ skripta Kartografije) Zajemanje satelitskih slik je v zadnjem asu edalje pogosteji nain. V kratkem asu lahko pridobimo podatke za veje obmoje. Tudi resolucija zajemanja informacij se izboljuje. Predvsem je lo za razvoj raket in za hladno vojno, iz vesolja so eleli opazovati dogajanje na Zemlji. lo je za tekmovanje med Rusi in Ameriani. Tudi iz satelitskih posnetkov smo lahko opazovali habitate ipd.

Zajemanje podatkov s pomojo GPS Po 27. aprilu 1995 je vojska ZDA sprostila dostop do zajemanja podatkov s pomojo Global Positioning System. S pomojo sprejemnika satelitskih signalov lahko doloamo vse tri dimenzije dane lokacije, riemo poligone, raunamo ploine S pomojo sistema repetitorjev lahko v urbanih obmojih doseemo resolucijo nekaj cm. Nasploh se je resolucija izboljevala skozi leta, dananji GPS-i imajo zanesljivost e nekaj cm. GPS sistem je razvila amerika vojska. Sestavljen je iz 52-ih satelitov (prvi je bil izstreljen leta 1989, zadnji leta 2004). Za samo delovanje je pomembnih vsaj 24 satelitov, ki kroijo v estih orbitah na viini 20200 km. Vsak od njih obkroi Zemljo dvakrat dnevno. Vsak od satelitov ima nameeno zelo natanno atomsko uro in oddaja as po svoji uri. Prav tako imamo ura nameen sprejemnik. Iz razlike v asu med uro na satelitu in sprejemniku lahko doloimo razdaljo med obema. Za geodetsko natannost potrebujemo vsaj 24 satelitov, sicer so podatki premalo zanesljivi. Veanje tevila sprejemnih satelitov poveuje natannost doloanja lokacije. e bi poznali le razdaljo do

enega satelita GPS, potem bi bil poloaj sprejemnika lahko kjer koli na poloajni krogli s polmerom, ki je enak razdalji do satelita. Dve znani razdalji do dveh satelitov zmanjata monost za poloaj sprejemnika na kronico. Razen GPS sistema sta poznana e sistema GLONASS in GALILEO.

PROSTORSKE ANALIZE
Prostorske analize so temeljne in najpomembneje operacije v geografskih informacijskih sistemih. Namen prostorskih analiz v GIS je posredovanje in izmenjava podatkov, predvsem pa analitina raba v podatkih akumuliranega vdenja o izbrani lokaciji. Cilj prostorskih analiz je ustvariti novo predstavitev prostorskih podatkov, novo interpretacijo in posredovanje novega znanja, ki ga omogoajo prostorski podatki. Mi elimo iz kaosa narediti red kakna je povezanost, kakne sploh so povezave, kako mone so (npr. relief vpliva na podnebje, vasih pa podnebje vpliva nazaj na relief).

Prostorske analize bi torej na kratko lahko opredelili kot postopke, s katerimi ali s pomojo katerih obdelujemo prostorske podatke in ustvarjamo nove podatke. V prostorskih analizah iemo vsebinske in pomenske povezave ali skuamo ugotoviti razline strukturne in vzrone povezave med prostorskimi podatki na obravnavanem obmoju. Obiajni GIS pristop k prostorskim analizam temelji na dveh dopolnjujoih se pristopih: prepoznavanje prostorskih vzorcev in struktur; kvantitativno prouevanje in vrednotenje prostorskih podatkov.

Prepoznavanje prostorskih vzorcev in struktur je eden od bistvenih postopkov prostorskih analiz s pomojo GIS.

Izhodie prostorske analize v sistemu GIS je najvekrat podatkovni sloj ali zbirka podatkovnih slojev, ki so ustrezno prostorsko medsebojno povezani. Ali imajo vzorci na karti kak dololjiv pomen? Ali so zaznani vzorci pravi oziroma ali so posledica odvisnosti med podatkovnimi vrednostmi, ali pa so le nakljuen pojav? Kje je neposredni ali posredni vzrok za doloen vzorec? Ali lahko vzorec opredelimo, doloimo, ovrednotimo, modeliramo, predvidimo? Ali lahko s pomojo orodij za planiranje nanje vplivamo oz. upravljamo z njimi?

Pri prostorskih analizah v GIS poleg analitinih operacij s prostorskimi podatki izvajamo tudi:

razlina poizvedovanja po opisnih ali lokacijskih podatkih; izdelujemo razline kartografske oz. tematske prikaze; izdelujemo prostorske statistine analize; izdelujemo podatkovne preglede; izvajamo posodabljanje in predelavo podatkov.

Prostorske analize v GIS uporabljamo za iskanje novih podatkov in informacij o prostoru ali za odkrivanje novih podatkovnih povezav v prostoru, ki so sicer brez tehnologije GIS teko razvidne in dololjive.

Najsploneji algoritem (zaporedje postopkov) pri GIS prostorskih analizah bi lahko strnili v naslednje temeljne korake: 1. opredelitev namena obdelave in analitinih ciljev (jasno in natanno si zadamo namen in cilj obdelave podatkov); 2. razumevanje sestave, pomena, povezav in kakovosti razpololjivih podatkov; 3. izbira orodja in ustrezne metodologije ter primernega analitinega pristopa; 4. primerna predstavitev analitinih rezultatov in ocena njihove zanesljivosti.

Glavne operacije s prostorskimi podatki so: 1. poizvedovanje po opisnih podatkih (Tvori niz navodil o izboru, ki doloajo pogoje za iskanje elenih podatkov v bazi GIS. Takna poizvedovanja v GIS temeljijo na uporabi jezika SQL (Standard Query Language) in se lahko izvajajo brez uporabe kartografskega materiala.); 2. poizvedovanje po lokacijskih podatkih (To zahteva obdelavo poloajnih podatkov. Rezultat takega poizvedovanja je kartografski prikaz iskanih prostorskih podatkov.); 3. predelava izvornih podatkovnih nizov v nove podatkovne sloje izpeljane sloje (Na osnovi osnovnih slojev s pomojo poznavanja zakonitosti pojava (regresija, modeliranje) izdelamo nove sloje).

OPERATORJI PRI PROSTORSKIH ANALIZAH Delimo jih v ve skupin!

1. Operatorji loginih postopkov Temeljijo na teoriji mnoic in na uporabi operatorjev Boolove algebre: enakostni operatorji (enako, neenako) relacijski operatorji (>, <, manje ali enako, veje ali enako)

logina negacija (ni neenako) logini operatorji (konjunkcija in, disjunkcija ali).

2. Aritmetini operatorji Uporabljamo jih pri izvajanju aritmetinih funkcij v enem ali ve podatkovnih slojih. Sloje si predstavljamo kot matrike, ki jih lahko med seboj povezujemo z aritmetinimi funkcijami.

3. Geometrini operatorji Omogoajo izraune razdalj, povrin, prostornin, profilov, ekspozicij, naklonov

4. Statistini postopki Omogoajo uporabo statistinih funkcij: mere srednje vrednosti (aritmetina sredina, modus, mediana); mere koncentracije; mere asimetrije; frekvenne distribucije; regresija, trend; izrauni korelacij.

OBDELAVA ZVEZ MED PROSTORSKIMI RASTRSKIMI PODATKI

Pearsonov korelacijski koeficient Pri iskanju zvez med dvema numerinima koeficientoma uporabljamo ta koeficient. e ta koeficient kvadriramo, dobimo determinacijski koeficient imamo neodvisno in odvisno spremenljivko. Koliken je odstotek razlik v odvisni spremenljivki, si lahko razlagamo z razlikami v neodvisni spremenljivki. Vrednosti tega koeficienta se gibljejo med +1 in -1. Velikokrat imamo tudi opisne spremenljivke (npr. tip kamnin, tip zgradb).

V geografiji pa pogosto iemo zveze med numerino in opisno spremenljivko ali med dvema numerinima spremenljivkama. Takrat uporaba Pearsonovega korelacijskega koeficienta ni mogoa. Primerneja je uporaba: Pearsonovega korigiranega koeficienta kontingence; Cramerjevega korelacijskega koeficienta.

Pearsonov korigiran koeficient kontingence Najprej izdelamo kontingenno tabelo, kjer se nahajajo podatki o frekvenni distribuciji kombinacije dveh parametrov. V naslednjem koraku izraunamo teoretine frekvence za vsako od kombinacij spremenljivk po formuli Nato izraunamo t.i. X2, izraunamo monost vrednost korigiranega Pearsonovega koeficienta in izraunamo dejanski korigiran Pearsonov koeficient kontingence.

Cramrjev koeficient kontingence Program Idrisi Andes za raunanje povezav med dvema spremenljivkama v kontingenni tabeli uporablja Cramerjev koeficient kontingence. Tudi pri raunanju tega koeficienta izhajamo iz X2, formula za izraun pa je: V = (X2 / n (m-1))

n = numerus (vsota vseh primerov), m = t. kolon ali vrstic, ki ima manjo vrednost (e je kolon manj kot vrstic, je m enak t. kolon in obratno)

UTM IN GAUSS-KRUEGERJEV KOORDINATNI SISTEM (+ skripta Kartografija)

UTM ali Universal Traverse Mercator koordinatni sistem Ta sistem temelji na konformni valjni projekciji (enaka v kotih). Pri tem povrje projiciramo na vodoravni pla valja. Projicirano ravnino plaa valja raztegnemo. Obmoje med 84 s.g.. in 80 j.g.. razdelimo na 60 pasov, od katerih je vsak irok 6 dolinskih stopinj. Vsak od teh pasov ima centralni poldnevnik. Centralni poldnevniki na naem obmoju se nahajajo na 3, 9, 15, 21, 27 v.g.d. itd. Centralni poldnevnik za sektor, ki velja za Slovenijo, tee skozi Vi. Slovenija se nahaja na sektorju 33T.

Gauss-Krgerjev koordinatni sistem Podoben je UTM, le da so sektorji iroki namesto 6 le 3 dolinske stopinje. Koordinate se po abscisi (y) merijo od sredinega meridiana (pri nas 15 v.g.d.), po ordinati (x) pa od ekvatorja proti severu in sicer v univerzalnih enotah za razdalje (m, km). Tukaj sta abscisna in ordinatna os zamenjani!

Digitalni model reliefa (DMR) (+ skripta Kartografije)

Zemeljsko povrje pokrijemo z mreo kvadratkov in celic. im manje so celice, bolje se prilegajo realnemu povrju. Lastnosti reliefa torej vplivajo na lastnost posamezne celice njeno nadmorsko viino, naklon in ekspozicijo. Ker lahko celico uporabimo tudi kot matematino ravnino 3D v prostoru, lahko za to celico ob poznavanju koordinat tok, ki leijo na tej ravnini (celici) izraunamo povpreno (nadmorsko) viino celice, relativno viino, naklon ravnine (celice) in usmerjenost ravnine (ekspozicija celice kam je ravnina usmerjena, azimut). 2D sistem en smerni koef. 3D sistem dva smerna koef.

Poznavanje treh koordinat posamezne toke nam lahko pomaga pri izraunavanju osnovnih parametrov te ravnine oz. celice (nadmorska viina, naklon, ekspozicija).

Digitalni model reliefa (DMR) je nain zapisa oblikovanosti zemeljskega povrja, ki vkljuuje viinske toke, znailne rte in toke reliefa ter druge elemente, ki ga opisujejo (naklone, plastnice itd.). V primerjavi z DMR vsebuje digitalni model viin (DMV) za opis povrja samo viine tok, najvekrat zapisane v obliki celine mree (grida).

Izraz digitalni model reliefa (digital terrain model DTM) je prvi uporabil Amerian Charlie Leslie Miller leta 1955. S skupino raziskovalcev je izdelal raunalniko podprt model za uinkovito projektiranje cestne infrastrukture.

V Sloveniji so prve ideje o izdelavi DMR pojavijo konec 60. let 20. stol., idejni vodja projekta je bil dr. Toma Banovec na Geodetskem zavodu SRS. Prvi uporabni DMR je bil izdelan za obmoje obine Domale z resolucijo 500 metrov. V sredini 70. let so poskusno za obmoje Doba pri Domalah izdelali DMR z resolucijo 10 m.

Leta 1973 so zaeli z izdelavo DMR 100 za obmoje celotne Slovenije. Projekt so zakljuili leta 1981, nato pa do 1997 odstranjevali grobe napake. V letih 19992000 je bil na ZRC SAZU izdelan interferometrini digitalni model viin z resolucijo 25 m (InSar DMV 25). Tonost nadmorskih viin je bila reda velikosti 5 m. Metoda izdelave InSar DMV 25 je temeljila na radarski interferometriji.

V zadnjih letih je za obmoje Slovenije izdelan tudi DMV 12,5 in DMV 5. Natannost modela pri resoluciji 12,5 m za obmoje celotne Slovenije je 3,2 m. Ravnine 1,1 Grievja 2,3 m Hribovja 3,8 m Gorovja 7,0 m

DMR nam omogoa razline analize povrja (nakloni, ekspozicije, sonno obsevanje, vidnost povrja) in vizualizacijo povrja.

Osnovne funkcije GIS-a: GIS je sistem, ki zdruuje organizacijske postopke, strojno in programsko opremo ter uporabnike z namenom uinkovitega zbiranja, shranjevanja, urejanja, upravljanja, analiziranja in prikazovanja razlinih oblik prostorskih (georeferenciranih) informacij.

Funkcije:

1) Zajem podatkov, 2) Shranjevanje podatkov, 3) Primerjava podatkov, 4) Analiza podatkov 5) Shranjevanje rezultata 6) Vizualizacija rezultata
Tipi GIS podatkov: rastrski, vektorski, database, tekstovni podatki.

GPS: Global positioning system Orodje amerike vojske med hladno vojno za logistino podporo svojim vojakom, ki so bili stacionirani po vsem svetu. Leta 1995 ga ZDA sprostijo v komercialne namene. Princip delovanja: s pomojo sprejemnika satelitskih signalov lahko doloimo 3D dane lokacije, riemo poligone, raunamo ploine. Signal poslan s satelita in ura v GPS prideta do sprejemnika, nato pa se meri razdalja od tega satelita. Signal samo enega satelita ni dovolj da bi nam povedal poloaj, zato jih v orbiti kroi ve, in tudi nae naprave ko komunicirajo to delajo vsaj s 5 hkrati.

RASTRS

KI PODATKI: Prednosti Primerneji za preuevanje zveznih prostorskih podatkov. Dobre monosti za modeliranje. Dobre monosti prostorskih analiz. Slabosti Manj primeren za prouevanje linijskih ali tokovnih pojavov. Velikost piksla odloa o natannosti. Velika koliina podatkov (piksel=atribut).

VEKTORSKI PODATKI: Prednosti Enostavna sestava podatkov (en poligon=en atribut). Primeren za prikazovanje tokovnih in linijskih pojavov. Velika natannost. Neprimeren za prikazovanje in analizo prostorsko zvezno se spreminjajoih pojavov. Neprimeren za modeliranje. Slabosti Neprimeren za kvantitativne analize.

Skeniranje Je pogosta metoda zajemanja prostorskih podatkov. Uporabljajo se skenerji velikih formatov. Rezultat skeniranja je v osnovi rastrska slika, ki jo lahko s pomojo ustreznih algoritmov pretvorimo v vektorsko (dobimo matriko vrednosti). Pomembno je da skanogram georeferenciran. Naini zajemanja prostorskih podatkov 1) Zajemanje negrafinih podatkov (preko tipkovnice) 2) Digitalizacija podatkov: postopek pretvorbe analognih podatkov v digitalne, ki razen atributa o entiteti (piksel, poligon) vsebuje tudi podatek o koordinatah (georef). Opravlja se z napravo digitalizator. Mona je digitalizacija s pomojo aerofotografije, ki je primerna za posnetje vejih obmoij.

3) Zajemanje podatkov s pomojo satelitskih meritev 4) Zajemanje podatkov s pomojo aerofotogrametrije 5) Skeniranje podatkov 6) Zajemanje podatkov satelitskih slik 7) Zajemanje podatkov s pomojo GPS Operacije s prostorskimi podatki Poizvedovanje po opisnih podatkih tvori niz navodil o izboru, ki doloajo pogoje za iskanje elenih podatkov v bazi GIS. Temeljijo na uporabi jezika SQL in se lahko izvajajo brez uporabe kartografskega prikaza (kateri deli pokrajine ustrezajo danemu pogoju). Poizvedovanje po lokacijskih podatkih zahteva obdelavo poloajnih podatkov. Rezultat je kartografski prikaz iskanih prostorskih podatkov (obmoja, ki so ve kot 5km od centra). Predelava izvornih podatkovnih nizov v nove podatkovne sloje na osnovi osnovnih slojev s pomojo poznavanja zakonitosti pojava (modeliranje). Operatorji pri prostorskih analizah Operatorji temeljijo na teoriji mnoic in na uporabi operatorjev Bodove algebre. Sloje med seboj izloamo. Ustvarjamo razline povezave med sloji (presek, unija). Aritmetine operatorje uporabljamo pri aritmetinih funkcijah v enem ali ve slojih. Sloji predstavljajo matrike, ki jih med seboj povezujemo z aritmetinimi funkcijami. Geometrini operatorji omogoajo izraune razdalj, povrine, profila, prostornine, ekspozicije Statistini postopki omogoajo uporabo statistinih funkcij: 1) Mera srednje vrednosti 2) Mere koncentracije 3) Mere asimetrije 4) Frekvenne distribucije 5) Regresijo, trend 6) Izraune korelacij

Na prvem roku pa smo mi imeli tale vpraanja: Osnovne funkcije GIS Satelitski posnetki GPS Prednosti in pomanjkljivosti rasterskih in vektorskih podatkov. Na naslednjih rokih pa so bile tudi ta: Razlike med rasterskimi in vektorskimi podatki Skeniranje Naini zajemanja prostorkih podatkov Digitalizacija Operacije s prostorskimi podatki Operatorji pri prostorskih analizah ... 1. Digitalni model reliefa in njegov razvoj v Sloveniji 2. UTM koordinatni sistem 3. Operatorji pri prostorskih analizah 4. Prostorske analize 5. Na obmoju Slovenije elimo opraviti analizo zvez med deleem njivskih povrin in bruto dohodkom na prebicalca po naseljih. Rezultate elimo prikazati tudi prostorsko. Opii ustrezne postopke in algoritem poteka dela. odgovor na zadnje vpraanje: najprej bi morali izvest popis prebivalstva po obinah in njihove lastnine oz. mesenega dohodka ter katera zemljia so v njihovi lasti. potem bi morali naredit aerofotoposnetek (slikanje obmoij iz letata). potem bi za vsako naselje morali oznait kje kdo ivi in katera zemljia ima v lasti. nato reklasificirat, potem pa bi mogli dobljene rezultate primerjat z popisom. nekak tak sem odgovorila, v glavnem bistven je popis lastnine in aerofotoposnetek. 1. Natej in razloi osnovne faze pri delu z GIS. 2.Opii temeljne funkcije GIS. 3. Razloi nain zajemanja podatkov s pomojo GPS. 4. Gauss-Krgerjev koordinatni sistem 5. S pomojo GIS elimo poiskati vsa tista obmoja v Sloveniji, ki leijo na psevdooglejenih prsteh in pod paniki. Za ta obmoja elimo idelati frekvenno distribucijo naklonov s irino razreda 3. Natanno (!) opii potrebne podatke in natanno (!) ter po korakih opii postopek po katerem bi prili do cilja.