Tekst Tamara Langus

Foto Ale Bravniar

Angelca Likovi

D20V
sije za osnovno olo. Angelca Likovi, ki je bila polnih 18 let ravnateljica ljubljanske Osnovne ole Majde Vrhovnik, v Bajukovi vladi pa dravna sekretarka za vrtce in osnovne ole na ministrstvu za olstvo, je polna energije. Ker nekdo mora na teave sedanjosti glasno opozarjati, pravi. Kaj vse je torej z nami narobe?

Slaenje ni edini nain

Upokojena gospa, ki ji del javnosti strastno prikimava, drugi del pa jo dojema kot goreo konservativno bojevnico za tako imenovane prave vrednote, vsako jutro pretee pet kilometrov, skrbi za tri vrtove, je podpredsednica drutva Pobuda za olo po meri loveka, lanica strokovnega sveta za splono izobraevanje, komisije za ubenike ter komi-

Kako to, da ste pristali na intervju za Playboy?

Mislim, da je tudi v taki reviji pametno, da so razlina mnenja in razlina gledanja. Jaz sem silno proti temu, da je vse enousmerjeno. Raznolikost daje bogastvo! Tam, kjer vsi enako mislijo, ni napred ka. Tam, kjer se razlina mnenja kreejo, usklajujejo in nato najdejo konsenz, tam pa je napredek. Zato sem pristala. Zakaj pa ne!

druina nima pravih vrednot, kje so meje? Zadnji, recimo, ko sem bila v oddaji Trenja, je tista mama rekla: Ja, pa mora kavsat, pa naj kavsa. Pa naj se slai ... To so vrednote in to otroci rpajo. Oziroma, e stari to spodbujajo, je pa grozno.

Mislite, da gre pri poetju teh deklet lahko za delo in trud?

Iz vaih javnih nastopov je sklepati, da nimate najboljega mnenja o dekletih, ki se razgaljajo za nao revijo.

Ta dekleta izhajajo iz nekega dru inskega okolja in so rezultat vred not, ki jih ima druina. Jaz trdim, da je velika veina slovenskih dru in zelo kvalitetnih. In stari vedo, kje so meje, in znajo svoja mlada dekleta tako usmerjati, da se v take zadeve ne podajajo. Jaz na primer poznam lepotiki, ki sta hoteli iti na tekmovanje, ampak so se stari z njima po dolgih pogovorih zmenili. To je lahko zelo privlano, ampak je lahko kratkorono in marsika tera lahko alostno kona. In so ju prepriali. To se pravi: e so v druini prave vrednote, se znajo stari z dekleti pomeniti. Kjer pa e

Jaz moram rei, da to ni delo. Zadnji je rekla tista v Trenjih (Alma, op. a.), da ji ve ni treba pladnjev nositi, ker se je dala gola fotografirati. Sem jo vpraala, ali je to cilj. Je rekla: Ja, da mi ni treba ve pladnja nosit. e bomo po taki poti iskali bolji zasluek, je zelo alostno! Jaz poudarjam, delo mora biti tisto, ki krepi loveka. Odnos do dela. Ampak to je zopet v druini. Te druine, ki lepotice rinejo naprej, to je nain, kako po liniji najmanjega odpora priti do denarja. Tale Big Brother, a ne ... Posluajte, to je zame katastrofa! Tam so isto brez dela. Naj bi jih dali na kmetijo, in naj delajo in se tam dokazujejo. Ne da jim prinese jo hrano, oni pa so brez dela in se kregajo ... A je to smisel ivljenja? Brez dela zasluiti denar? In to je tono usmerjeno k temu, kako brez dela priti do denarja! Tudi te lepo tice, ki se kaejo. Glavni cilj jim je

Tale Big 4 Torej je tudi tukaj vloen trud Brother, trud fotografov, maskerjev, oblikovalcev. In tudi njen trud, a ne ... da oblikuje svoje telo in pazi na videz. Zakaj to ni delo? Posluajte, Ni nimam proti temu, da pokae to je zame mo lepa telesa, vendar to ne sme katastrofa! biti prioriteta. To se je s tevilnimi tekmovanji preve razi Tam so isto lepotnimi rilo. Zakaj ni tekmovanj, katero je najbolje podjetje, kdo je najbolji brez dela! delavec v podjetju, katera mati je

priti do denarja in osvojiti kaknega bogatega niso vana leta, le da bo ona nekaj asa lepo ivela z njim, ga izkoristila, nato pa e dru gega poiskala. Vse zaradi denarja. Poglejte, kakne so te oddaje na televiziji, kjer morajo gledalci samo pritiskati in telefonirati. Vse oddaje so take. Samo telefonarjenje in kdo bo zmagal. Piramida, na primer. In te punce imajo le eljo po denarju, da bodo lepo obleene, da bodo padle mokim v oi

najbolja vzgojiteljica, katera je naj bolja kuharica, katera najbolje pee ... Mi pa poudarjamo le to lepoto. Dajte no mir! Lepota je kratkorona. Ni le zunanja lepota. Ta prej ali slej mine in nobene operacije ne bodo pomagale. Zdaj so moderne opera cije jokov, ampak tudi te ne bodo pomagale. Lepota je minljiva.
JUNIJ 2007 PLAYBOY 89

Lienje Saa Godeja

d20V
5
Kaj pa samozavest in bolje poutje? Mnoga dekleta pravijo, da so pridobila samozavest in obutek enskosti, ko so si poveala oprsje. samo taknih. Imeti morajo tudi polno glavo znanja. Zelo hitro se vidi, e tega ni. Imajo umetne joke in prazno glavo! A sem pre huda? enajstih domov, en partner se krega, drugi pa ree: Pusti jo. Konec je, ker ni avtoritete. Skupaj z otroki se morajo zmeniti: svoboda ja, ampak tole in tole boste upotevali. Kaj nam vsem manjka? Pogovori, pogovori, pogovori! Ni nam ne bo pomagalo, e bomo imeli vse zapi sano in se ne bomo ve pogovarjali. Stari so cele dneve zaposleni, oe in mati prideta zveer domov, utru jena od teh slub ... Pogovori pa ne pomenijo le moa in ene, ampak vedno tudi otroke. Pogovarjati se je treba o tem, kako si preivel dan, kaj je bilo v oli, kako si se pou til, ti je kdo zunaj kaj ponujal, so te alili, si ti koga alil. Ti odkriti pogovori so najbolje zdravilo za dobre odnose!

Angelca Likovi

Odkrijte svet z DVDji revije GEO

valne naloge, ne da se morajo stari, ko pridejo zveer domov, ukvarjati e s tem. Tako so pa otroci od dveh, treh popoldne sami, otroci ceste, ker starev e ni domov. Potem je pa internet, televizija, so kolegi, je pijaa, vse to se dogaja.

Nina Osenar je rekla, da ima narav ne in zato nima nobenega komplek sa, pa ima obiajne in ne velikih prsi. To so umetni kompleksi, ki jih forsirajo tudi mediji. Zakaj morajo biti prsi velike? Je to edino, kar je pomembno? Eden pa je celo rekel, da si je tisto stvar podaljal za dva centimetra, ko si jo je drgnil ali ne-vem-ve-kaj poel. To presega vse meje, draga moja! In mediji to prikazujejo. Zakaj ne izpostavijo kakne druge lepote? Lepih nog, na primer. Moki dajejo zelo velik poudarek na lepe noge. Jaz sem pogosto dobila komentar na svoje noge! Ne vem, ali je mokim v ui tek tisto umetno prijemati in obje mati. Mislim, da res ne.

Kaj pa raznovrstnost ciljev in poti? Kako lahko sodimo, kaj je prav in narobe?

10

Ampak internet in televizija ponujata tudi informacije. Hkrati imajo mediji tudi izobraevalno vlogo. Ljudje vendar morajo biti informirani ali menite, da je treba prikazovati le lepe rei?

Nina Osenar se je nartno podala v ovbiznis. Od Miss Hawaiian Tropic do Playboya pa do Sanjske enske, medijske osebnosti, voditeljice Sedaj poje in vodi TV-oddajo. Pri tem je bilo gotovo veliko nartnega in usmerjenega dela.

Mislim, da bi ona to lahko doseg la, etudi se ne bi slaila. Poiskati je treba druge naine. Saj slaenje ni edini nain. To ni njena edina kakovost. Je komunikativna, lepa, v oddaji (v Trenjih, op. a.) je poudarjala vrednote ... eprav ne vem, ali ima res prave vrednote, ker se je bila pripravljena slei. Poudarjam, da je pametno iskati sposobne in celostno oblikova ne ljudi. Vsakdo ne more voditi oddaj. Ampak kazanje celotnega telesa pa ne sme biti prvi pogoj za to. Ona bi lahko vse to poela, e bi imeli mi postavljene drugane kriterije in se ji ne bi bilo treba spustiti na tako nizek nivo. Naa druba kot celota je zame gnila, da to postavlja v ospredje. Dajmo najti druge cilje in druge vrednote, pa bodo mlada dekleta prav tako prila do izraza, do dobrih poloajev. Na vodilnih mestih potrebujemo tudi lepe en ske, dobre govornice, ampak ne
90 PLAY BOY JUNIJ 2007

Ja, saj ne moremo. Demokracija je svoboda. V demokraciji se ima vsakdo pravico sam odloati, kako in kaj. im je polnoleten, ima vsakdo svoje pravice. Ko je dekle ali fant star 18, se pokae, ali so bile te vrednote vcepljene v dru ini, da zna potem sam odloati, katera pot je prava in katera ni, katera druba je v redu. e tega ni bilo, potem hlastajo po teh zadevah razkazovati se, biti popularen in zasluiti. Prav je, da je svoboda, ampak demokracija meni osebno pomeni vejo odgovornost. Tvoja osebna odgovornost ti nalaga posledice. lovek mora vedeti, kaj je prav. Mislim pa, da smo li mi z demo kracijo tako iroko, da na nekaterih podrojih nimamo demokracije, ampak anarhijo. Na primer v olstvu. Pravilniki so doloali le pravice in kaj danes ponejo otroci med poukom, kako izsiljuje jo, kako napadajo ... Zato si mora tudi v demokraciji druba postaviti meje. Do tod lahko, to je dovolje no, tukaj pa so sankcije, to pa ni dovoljeno. Tega ne znamo jasno poudariti.

Glede na to, da se e vrsto let ukvarjate s olstvom: kaj se je spremenilo v odraanju otrok skozi leta?

Ne, meano mora biti, ampak mislim, da je zdaj preve slabega. Mnogo ve bi bilo lahko raznih okroglih miz in razprav, kamor bi vkljuili tudi otroke. O negativnih zadevah, o stanju mediji le poroajo, ne povzamejo pa vzgojnega vidika, ki bi dal vedeti, kaj je narobe. Otroci so danes v mnogo tejem poloaju, kot so bili vasih. Tega bi se morali stari zavedati in zato bi morali imeti mnogo ve ol za stare. Sliala sem za primer iz Avstrije. e so otroci problematini, dobijo stari obvestilo, da se morajo vkljuiti v predavanja ole za stare. Jaz veliko predavam po olah in ravna telji mi reejo: Veste, gospa Likovi, tole so sami stari udovitih otrok, ker starev problematinih ne dobimo na predavanje. To je velika teava. Otroci niso krivi, da imajo take stare. Marsikateri otrok bi zamenjal oeta in mater, e bi ju lahko, ko vidi, kakni so lahko stari, ki se ukvarjajo z otroki.
C

1DV

DA R

D+

I LO

eksk

NAR
luzi

vna

ON

emb

!
I KO M
ala a

Imajo umetne joke in prazno glavo! A sem prehuda?

11

Se vam zdi, da so bile drubene spremembe prehitre oziroma zakaj je tako?

Mislim, da niso nastopile prehitro, le soasno bi se morale poudariti neke meje. Sicer pa tudi politiki poudarjajo, da smo jih preve spustili, in prav zato hoemo v vzgoji in izobraevanju, da bodo ole pripravljale vzgojne koncepte ter same z uitelji in uenci postav ljale pravila olskega reda, ki bodo za vsako olo drugae doloena. Ampak tukaj morajo pa biti tudi sankcije. Tako kot bi doma morali imeti stari jasna pravila. Pri nas se pa oe in mati kregata, vse je loe no in si nasprotuje. Pride punca ob

Zelo veliko. Jaz sem bila 18 let ravnateljica, vse ivljenje sem v olstvu, vendar as prinaa spre membe. Mi nismo ve ozki. Danes je svet majhen. Vsak veer ima na televiziji ves svet. Otroci to vidijo, medtem ko vasih nismo. Otroci so zato izpostavljeni stalnim stresom. Vkljui televizijo in vidi samo kla nje, samo streljanje, samo nasilje, samo ta seks. Jaz sem zadnji rekla, ko sem bila na televiziji: zakaj ne dajemo pozitivnih vzorcev na tele vizijo? Imamo ogrom no krasnih druin, udovitih ol, ampak takoj ko je na kakni oli kaj narobe, damo to na veliko na televizijo. Na njej objav ljamo negativne zadeve, kar pa je balzam za tiste otroke, ki hodijo po meji. Otroci prek medijev dobivajo recepte. Otroci so danes mnogo bolj izpostav ljeni tem negativnim vplivom, ker so tudi mediji taki. Po drugi strani so otroci mnogo manj s stari, kot so bili vasih. Jaz sem rasla na kmetih, bilo nas je est otrok. In kaj je bilo boljega kot to, da smo se cele dneve pogo varjali z mamo in oetom! Danes so otroci popoldne sami. Zato se jaz in nae drutvo zavzemamo, da bi imeli otroci monost po pouku v oli pod nadzorom uitelja delati domae naloge, projekte, razisko

Omenili ste tri pomembne dejavnike, ki vplivajo na odraanje stare, ole in medije. Vidite teave na vseh teh treh straneh?

CM

Tako je. Med temi tremi ni sodelovanja. Vse je preve popredal kano. O vzgoji se moramo vsi pogovarjati. Celotna druba se mora pogovarjati o vzgoji, o vrednotah, o mejah in tako naprej. Sedaj pa Cerkev dela po svoje, drutva delajo po svoje, ola po svoje. Morali bi najti neke obe loveke vrednote in konsenz glede mej.

MY

CY

CMY

www.geo.si
Serijo DVD-filmov lahko naroite prek spleta, na telefonski tevilki 05 66 44 840 ali z naroilnico iz revije Geo.

12

Kaj pa bi po vaem mnenju morale biti dandanes vrednote?

Najveja vrednota je zame odnos do dela. Premalo poudarjamo, da je treba v ivljenju delati! Danes reejo stari: Ui se, sicer bo moral delati. Vsi morajo delati! Odnos do dela je treba pri vzgojiti e majhnim otrokom. Vasih smo imeli drubenokoristno delo. Otroci so istili okolico ole, pomagali v kuhinji, pometali. Danes so za to snailke, otrokom pa je prepovedano delati. Zakaj ne? Najveja vrednota je odnos do dela! Druga zelo pomembna vrednota je odnos do soloveka. Da vse spotuje, ne glede na narodnost. Preve je grebatorstva. Odnos do soloveka je sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen, spotovanje. Te vrednote moramo gojiti, da pridejo v meso in kri mladega lo veka. e tega ni, so navzoi nasilje, grebatorstvo, mamila ... Mladini je treba dopovedati, da ni vse denar. Ljudem je treba pokazati tiste druine, ki imajo udovite avtomobile, novo hio, jahto, oni se pa loujejo. Zakaj? Zato, ker ni medsebojnega spo tovanja in sodelovanja, temve lov za pomembnostjo in nezvesto bo. Otrokom je treba predstaviti, da je najveja vrednota druina.

10 filmov samo 14
Za vse stare in nove naronike revije Geo smo izbrali serijo desetih filmov na petih DVD-jih. Vabimo vas, da se nam pridruite na potovanju od diamantnega mesta v Namibiji do kitajske trnice s pticami, pri vrtanju najvejega predora na svetu ... in se prepriate, kako zanimiv in lep planet je Zemlja.
Ponudba velja samo za naronike revije GEO, ki bodo v naronikem razmerju ostali vsaj do vkljuno 3. 8. 2007. Vse cene so z DDV, potnine ne zaraunavamo. Cena posameznega DVD-ja je 3,5 EUR (838,74 SIT). Posameznih DVD-jev ni mogoe naroati. DVD-je vam bomo poiljali meseno skupaj z naronikimi izvodi revije Geo. Pogoj za prejem prvega je plailo polonice za celotno serijo.
AM Ljubljana d.o.o.

13

Kako se te tradicionalne vrednote lahko izkaejo v tem novem svetu hitrih sprememb, interneta, velikih socialnih razlik?

Veste kako, draga mlada dama; e ne bomo mi tega sveta zau stavili, e ne bomo mi spremenili naega odnosa do narave, odnosa do vred not, do denarja, do ljudi in sodelovanja, se bomo vsi skupaj nekam zaleteli in razleteli. Zgodilo se bo to, kar se je

d20V
v Ameriki, kjer eden postreli 32 tudentov. To moramo ustaviti. Vsi smo odgovorni, vendar ne znamo stopiti skupaj. Tudi Cerkev, ole, zavodi, drutva bi morali stopiti skupaj in se zaeti medresorsko pogovarjati ter narediti strategi jo, kako zadeve normalizirati, da bomo vsi sledili enotnim ciljem in hodili po isti cesti, da bomo lahko to mlado osebnost celostno obli kovali. Za zdaj pa le predalkamo. Nekdo bo moral to sproiti, da zanemo sodelovati in se posluati. Nekdo mora opozarjati na te rei. Bogastvo ne da sree, da jo delo. Jaz vse ivljenje ustvarjam, ampak sem srena, ker sem z delom nekaj dosegla. Poglejte kup tudentov, ki tudirajo do 30. leta; vsi imajo avtomobile, dopoldne so lokali polni, predavalnice pa prazne. Stari do 30. leta gojijo svoje sin ke, potem gre on, namesto da bi se oenil, poskusit ivet s prijate ljico. Namesto da bi imel otroka, si kupi psa in se z njim sprehaja, namesto z otrokom. Po dveh mesecih pa spozna, da ta ni prava, kasneje druga, tretja ... Raziskava, ki je bila narejena v Sloveniji med mladino do 17. leta, je pokazala, da so do te starosti deklice e obevale s sedmimi, osmimi mokimi. Kje je tu ljube zen?! Kje je tu spotovanje telesa?! Tako dekle se res ne more ve normalno in z ljubeznijo nekomu predati. Sledijo mamila, skupinski seks, pijaa in vsa ta poivila, da lahko e normalno funkcionirajo. Dale smo zajadrali! Jaz in mnogi drugi na to opozarjamo, vendar smo premalo sliani. treba veliko govoriti! To, da so mi, ko sem bila e ravnateljica, ponu jali kondome za osnovno olo, pa tudi ne gre. Vse ob pravem asu! Ne prehitevajmo. Treba se je pogo varjati, pogovarjati o druinah, pogovarjati o tem, ne pa ponujati kondome.

Angelca Likovi

15

Ali ni bolje, da so, e e seksajo, vsaj zaiteni?

Posluajte. Zame je spolni odnos pika na i globokega ustva in odnosa med dvema mladima ali starima lovekoma. Ne pa, da gre na zabavo, enega zagleda in ajdi, gremo. To je plitvo! To so razo aranja. Dajte, vpraajte mlade, koliko so razoarani, ker so imeli e ne vem koliko spolnih odnosov, pa ni bilo to tisto. Poglejte, vasih smo se eno leto drali za rok'ce in v tem zelo uivali. Hodili smo na sprehode, v hribe. li smo po stopnikah in vsaka stopnika v ivljenju prinese nekaj lepega. Prav tako je z zakonom. Tudi zakon je treba vzdrevati. To roo zakonsko je treba zalivati.

mu izbrali eno debeluko in druge so bile ualjene. Potem sva se razla, ampak sem ga pa aktivno spremljala, ko je bil zaprt na Roki. Takrat sem bila ravnateljica na O Majde Vrhovnik in sem vzela dopust, da sem la na Roko na shode. Tudi molila sem zanj, ker se mi je tako smilil. Ko je priel iz zapora, sem stala blizu, mu dala roko, ga objela in si rekla, koliko je moral ta lovek prestati. Danes sem zelo vesela, da je priel s svojim delom in potenostjo na ta poloaj. Jaz trdim, da je zelo poten, nima pa najboljega kadra okoli sebe, tako kot ga nima nihe. Je pa pravi lovek in mu elim veliko zdravja in moi, da e naprej vodi nao dravo tako dobro, kot jo je do sedaj.

18

16 Vam kdaj oitajo konservativnost? Do sedaj mi tega niso oitali. Edino takrat, ko sem bila za 8. marec na Trenjih in sem povedala, da sem 40 let poroena in e vedno zelo srena, so se tiste moje kole gice vse poznam in nobena ni poroena, vse so na koruzi ali pa loene zahihitale.

Jaz trdim, Niti ne. Od leta 1996 sem v stranki da je Jana SDS, ampak sedaj nisem ve tako Grem pa na veje shode zelo poten, aktivna. in se vedno prerinem do njega, ga objamem in pravim: Le tako nima pa naprej, Janez. Dobro dela ... Tisti ko tudi on mene objame, najboljega objem, mi pomeni ogromno za naprej in kadra okoli za nazaj. Izjemno ga imam rada in globoko ga cenim. sebe, tako spoznali tudi Urko kot ga nima 19 Ste Baovnik? nihe. Ne. Spoznala sem jo samo prek
medijev, sicer pa ne.

Kaj pa danes, imate e kaken zasebni odnos do predsednika vlade?

17

14 Ko ste e omenili seks med mladino kakna je pri tem vloga spolne vzgoje?

Menda ste v O alna v prvem razredu uili tudi premierja ...

20 Imate kakno mnenje o tem,

Seveda! Mojega Janata! Jaz sem zelo ponosna, da sem uila predsed nika vlade in doma imam e slike. Tudi spolne vzgoje je v olah pre Bil je izredno skromen otroek, malo, prepustili smo jo biologiji. majhen, imel je blazno skodrane In tudi prve pomoi ni. Mislim, da goste lase. Tako goste lase, da sploh je treba otroke na tem podroju nisi mogel z roko skoznje. Izredno zelo mono usposabljati, se veliko je bil bister, ampak ni imel rad ole. pogovarjati, jih pravilno usmerjati Kasneje pa je nekje izjavil, da mu in tudi tako oblikovati mlado oseb je prav Angelca Likovi vlila veselje nost z doloenimi vrednotami. Tudi do ole. Bil je neopazen, ampak pri medpredmetno in na razrednih punkah je bil pa tako priljubljen, urah. Mnogi uitelji se bojijo spre da so bile vse zaljubljene vanj. Ko govoriti o tem, ker trdijo, da niso sem jih uila plesati en ples, so vse strokovnjaki. Vendar pa je o tem hotele z njim plesati. Potem smo
JUNIJ 2007

glede na vrednote in vse drugo, o emer sva govorili?

(Smeh) Ja, tukaj gre za vrednote. Verjetno je tudi Janez predolgo ivel na koruzi. e predolgo ivi na koruzi, ni dobro, ker zakon prinaa veje odgovornosti partner jem in je potem tee iti narazen. Verjetno je tudi to delen vzrok. Mislim pa, da je gospod Jana zelo armanten, ima udovite zobe in te svoje nasmehe. Imel je velik naval mladih ensk in deklet. Zato je prav, da se je odloil in da ima sedaj mir. Jaz mislim, da je bil to tak naval, da reve ni ve zdral. f

92

PLAY BOY