Roland Barthes (1915 - 1980) je francoski literarni kritik, sociolog in filozof, eden tvorcev strukturaliz a in se iotike!

"isal je o glas#i, u etnosti, fil u in fotografiji! $ zgodnjih letih je odkrito si% %atiziral z neo- arksiti&no teorijo, na kar v '0 ih svojo ladostni(ko %revratnost s%reo#rne v eksistencialni kriticize in tako %ostane eden %rvih, ki se loteva raziskovanja eja strukturaliz a in s te tlakuje teoreti&no %odlago za (tevilna intelektualna gi#anja) strukturalize , novi kriticize , francoski novi ro an (nouveau ro an)! *jegov %risto% so nekateri ozna&evali kot %oskus izgradnje filozofije su#jekta se iotike, katerega identiteto je ogo&e %re%oznati v njegovi singularnosti! "o e #nej(a dela) +l, ents de s, iologie (19'5) (+le enti se iotike), -riti.ue et v,rit, (19'') (/ritika resnice), 0e "laisir du te1te (1923) (4godje v tekstu), 5rag ents d6un discours a oureu1 (1922) (0ju#ezenski diskurz) !!!!

Pier Paolo Pasolini (1922-1975), italijanski filmski reiser, pesnik, pisatelj in esejist, znan po stilno nekonvencionlanih filmih in dr !enem kriticizm " # z$odnji mladosti preivi leto %olanja v &driji, e zelo z$odaj postane 'lan kom nisti'ne partije, iz katere pa $a kmal izklj 'ijo zaradi odkrite homoseks alnosti" # povojni italijanskem intelekt alnem ivljenj je nje$ov dele neprecenljiv" (radil je mo'an odpor proti rasto'i kapitalisti'ni dr !i in se hkrati distanciral od leve$a odporni%ke$a $i!anja zaradi po nje$ovem, ne pravi'ene$a optimizma in apati'nosti" )a filmskem podro'j nase opozori z trilo$ijo filmov o srednjeve%kem svet , imenovana t di trilo$ija ivljenja, z adaptacijo klasik &l *ecamerone, (1971) (*ekameron), & +acconti di ,anter! r- (1972) (,anter! rijskih z$od!) in &l .iore delle /ille e 0na )otte (1971) (2ra!skih no'i)"

7alo (1925) je njegov zadnji fil , %osnet %o kontraverzni 8e 7adovi knjigi 190 dni 7odo e, %arafraza katere odkrito na%ada oderno italijansko dru:#o ter njen nekriti&ni hedonize in %otro(ni(tvo, ki ji, z %ri ero fa(iz a, %ri a:e skele&o zau(nico, ki ga je verjetno tudi stala :ivljenja! ;e isto leto ga, v (e danes ne%ojasnjenih okoli(&inah, u#ije nek ladi o(ki! "o e #nej(i fil i) <ccatone (19'1), =a a Ro a (19'9), >l $angelo 7econdo =atteo (19'?) +vangelij %o =ateju, +di%o Re (19'2), =edea (1920), @eore a (19'8)!!!

Sade - Pasolini
K Pasolinijevem Salo Roland Barthes

3alo ni v%e' fa%istom" Po dr $i strani je 3ade za nekatere med nami postal nekak%na dra$ocena dedi%'ina, zato $lasni kriki4 53ade z fa%izmom nima ni'65 7 so nazadnje %e tisti, ki no'ejo imeti ni' ne s fa%izmom ne s 3adom ter vztrajajo v 'vrsti in la$odni trditvi, da je 3ade 5dol$o'asen5" Pasolinijev film torej ne more poeleti niko$ar%nje$a odo!ravanja" #endar je o'itno, da se ne'esa ti'e" 8esa9 :ar je vano, kar 'ink je v film 3alo, je 'rka" Pasolini je svoje prizore posnel a la lattre, kot jih je 3ade opisal (ne napisal)4 v teh prizorih je torej alostna , ledena eksaktna lepota enciklopedi'nih il stracij" ;esti iztre!ke9 &ztakniti oko9 3tresti i$le v jed9 #se vidite4 kronik, !lato, packanje, zavoj'ek i$el (k pljen v 0pim v 3aloj ), zrna polente, kot pravijo ni'esar vam ni prihranjeno (samo $eslo 'rke)" Pri tak%ni doslednosti nazadnje ni raz$aljen svet, ki $a slika Pasolini, temve' na% po$led4 raz$aljanje na%e$a po$leda, to je 'inek 'rke" # Pasolinijevem film (ta, mislim, je %e pose!ej nje$ov) ni no!ene sim!olike4 po eni strani $ro!a analo$ija (fa%izem, sadizem), po dr $i 'rka, min ciozna, vztrajajo'a, razstavljena, skr!no izdelana kot slika naivca, ale$orija in 'rka, a nikjer sim!ola, metafore, interpretacije (ista, toda $raciozna $ovorica v teorem )" #endar ima 'rka zanimiv, nepri'akovan 'inek" /islili !i, da 'rka do!ro sl i resnici, resni'nosti" 3ploh ne4 'rka deformira o!jekte zavesti, o katerih moramo zavzeti stali%'e" 3 tem, da ostaja zvest 'rki sadovskih prizorov, je Pasolini torej deformiral o!jekt - 3ade in o!jekt - fa%izem4 z vso pravico se torej sadovci in politiki z$raajo ali protestirajo" 3adovci (nad 3adovim tekstom navd %eni !ralci) v Pasolinijevem film nikoli ne !odo prepoznali 3ada" #zrok je splo%en4 3ade nikakor ni fi$ ra!ilen" 7ako kot ni no!ene$a 3adove$a portreta (razen fiktivne$a), ni mona no!ena podo!a 3adove$a sveta4 ta je z imperativno odlo'itvijo 3ada -pisatelja v celoti podrejen mo'i pisave" &n 'e je tako je $otovo med pisavo in fantazmo $otovo privile$iran odnos4 o!a sta prel knjana, fantazma ni sen, ne sledi - niti zverienem - tok neke z$od!e, in pisava ni slika, ne zajema celote predmeta4 fantazma se lahko le napi%e, ne opi%e" <ate$adelj 3ade ne !o nikoli prene%en na film in s sadovske$a vidika (iz vidika 3adove$a teksta) se je moral Pasolini zmotiti - ker je trmo$lavo po'el (slediti 'rki pomena, trdovratno vztrajati)" 7 di s politi'ne$a vidika se je Pasolini zmotil" .a%izem je preresna in preve' pot hnjena nevarnost, da !i jo o!ravnavali po preprosti analo$iji, tako, da fa%isti'ni o!lastniki 'isto preprosto prevzamejo vlo$o raz zdancev" .a%izem je o!vez jo' o!jekt4 prisili nas, da $a natan'no, analiti'no, politi'no premislimo, edino, kar lahko naredi metnost, 'e se $a dotakne, je, da $a naredi verjetne$a, da pokae, kako pride do nje$a, ne da kae, 'em je podo!en, skratka ne vidim dr $e$a na'ina, kot da $a o!ravnavamo ala =recht" &n dalje4 predstaviti ta fa%izem kot perverzijo je velika od$ovornost, kdo ne !o pred raz zdanci iz 3aloja olaj%ano vzkliknil4 5;az nisem kot oni, jaz nisem fa%ist, ker ne maram dreka65

3kratka, Pasolini je dvakrat naredil, 'esar ne !i smel narediti" < vidika vrednosti nje$ov film pade na dveh ravneh4 kajti, vse, kar irealizira fa%izem je sla!o, in vse, kar realizira 3ada je sla!o" Pa vendar, 'e je klj ! tem ""9 8e je klj ! tem , v afektivnem smisl nekaj 3ada v fa%izm (kak%na !analnost6) in %e ve', 'e je !ilo pri 3ad kaj fa%izma9 )ekaj fa%izma ne pomeni fa%izem" >o'imo sistem-fa%izem in s !stanco-fa%izem" 7ako kot sistem zahteva natan'no analizo, raz mno razlo'evanje, ki mora prepre'iti o!ravnavo kakr%ne$akoli zatiranja kot fa%izma, se lahko s !stanca pojavi kjerkoli, kajti v !istv je le eden od na'inov, na katere$a je politi'na pamet o!arvala p lzijo smrti, ki je po .re d , ne moremo nikoli videti, 'e ni o!arvana z neko fantazma$orijo" 3alo oivlja to s !stanco, izhajajo' iz neke politi'ne analo$ije, ki t kaj 'ink je z$olj kot si$nat ra" Pasolinijev film, z$re%en kot podo!itev (tako 3ada kot fa%isti'ne$a sistema) stoji kot nejasno, v vsakem od nas sla!o o!vladano, a $otovo nela$odno priznanje4 to priznanje vse moti, ker zaradi Pasolinij lastne naivnosti vsakom r prepre' je, da !i se opral" <ato se spra% jem, 'e na konc dol$e veri$e zmot Pasolinijev 3alo navsezadnje le ni povsem sadovski o!jekt, a!sol tno nepopravljiv4 nih'e $a, kot kae, ne more popraviti"