Farmacevtska tehnologija

Farmacevtski doziranini formi

Denes vo farmacevtskata praksa ne e ve}e voobi~aeno izdavaweto na lekovi vo vid na ~isti aktivni lekoviti supstancii koi pacientot sam }e gi dozira (so la`i~e, so vrv na no` i dr ! "oristej}i gi nau~nite soznanija za fizi~ko#hemiskite, farmakolo$kite i drugi karakteristiki se zapo~nalo so formulirawe na lekovitite supstancii vo soodvetni farmacevtski formi so cel da se postigne pouspe$en terapevtski efekt, $to se smeta za po~etok na industriskoto proizvodstvo na lekovi Site farmacevtski formi sodr`at edna ili pove}e lekoviti supstancii i pomo{ni supstancii ( osnovna masa-konstituens i drugi specifi~ni pomo{ni supstancii). Farmacevtskite doza`ni formi vrz osnova na fizi~kata konzistencija, kako i mo`nata soodvetnost vo na~inot na nivnata izrabotka , se delat na% gasoviti farmacevtski doza`ni formi te~ni farmacevtski doza`ni formi polucvrsti farmacevtski doza`ni formi cvrsti farmacevtski doza`ni formi Druga klasifikacija na farmacevtskite doza`ni formi se vr$i spored mestoto na aplikacija i toa na preparati za% peroralna parenteralna nadvore{na upotre!a upotre!a za vo telesnite {uplini i dr

"e~ni farmacevtski formi

&e~nite farmacevtski formi pretstavuvaat edni od najstarite upotrebuvani formi na lekovi, no i denes se popularni farmacevtski preparati koi vo vkupnata potro$uva~ka na lekovi u~estvuvaat so okolu '()

"e~nite farmacevtski formi voo!i~aeno pretstavuvaat te~ni preparati kako rastvori suspenzii ili emulzii koi sodr`at edna ili pove}e aktivni supstancii vo soodveten konstituens. *ekoga$ i samiot konstituens pretstavuva aktivna, odnosno lekovita supstancija &ie mo`e
da sodr`at soodvetni pomo{ni supstancii kako% antimikrobni sredstva, antioksidansi, sredstva za dispergirane, suspendirawe, zgusnuvawe, emulgirawe, puferirawe, izotonizirawe, kvasewe, stabilizirawe, korigensi na miris, vkus i boja i dr #vie preparati se nameneti za peroralna parenteralna nadvore{na upotre!a i za upotre!a za vo telesnite {uplini. &e~nite farmacevtski formi imaat terapiska primena za$ lokalni deluva%e na ko`a, sluzoko`a, telesni $uplini i dr sistemsko deluva%e, aplicirani peroralno, a za mnogu brzo sistemsko deluvawe parenteralno sistemsko modificirano oslo!oduva%e. "ako rastvoruva~i za nivna izrabotka naj~esto se sre}avaat+ # voda so razli~en kvalitet # alkoholi: #etanol vo razli~ni koncentracii #glicerol #izopropanol # drugi organski rastvoruva~i: #aceton #benzin # rastitelni masla: #obi~ni #neutralizirani ,vie preparati gi sre}avame spakuvani i kako pra{oci, granuli ili tableti, od koi pred upotreba se prigotvuva kone~nata te~na forma, preparatot ,vie cvrsti oblici (pra$oci, granuli ili tableti! treba da -ajdova .iljana dipl farmacevt 54

Farmacevtska tehnologija odgovaraat na propisite za formata $to ja pretstavuvaat, dodeka dobienite te~ni preparati od niv, mora da odgovaraat na propisite za te~ni farmacevtski formi &e~nite farmacevtski formi gi poseduvaat slednive% prednosti$ # mo`nost za relativno to~no dozirawe, posebno so kapki, # brzo deluvawe, # parenteralna aplikacija+ nedostatoci$ # neprakti~na ambala`a za transport i skladirawe, # kr$liva ambala`a, # relativno kratok period na stabilnost (isklu~ok se sterilnite rastvori! &zra!otka$ &e~nite farmacevtski formi se izabotuvaat soodvetno na ona $to pretstavuvaat% rastvori, suspenzii ili emulzii /e0utoa, od cvrsti preparati (pra$oci, granuli ili tableti! so nivno rastvorawe vo soodveten konstituens pred upotreba, ili od prethodno prigotveni koncentrirani rastvori so razreduvawe so soodveten rastvoruva~ ili konstituens 'ekoi farmacevtsko-te(nolo{ki odreduva%a$ # ednoobraznost na sodr`ina # ednoobraznost na masa # golemina na ~esti~ki, cvrsti ili kapki # prisustvo na tu0i ~esti~ki # viskoznost # relativna gustina # sterilnost i drugi specifi~ni odreduvawa )akuva%e$ &e~nite farmacevtski formi se pakuvaat vo recipienti izraboteni od razli~ni materijali, naj~esto od staklo ili plasti~ni masi, odnosno supstancii koi se indiferentni i koi nema da reagiraat so sodr`inata vo recipientot &ie mo`e da se pakuvaat kako ednodozni ili pove}edozni preparati isto taka, samite recipienti so posebna izvedba mo`at da vr$at dozirawe (na pr kapki!, ili pak, vo originalnoto pakuvawe da se nao0aat dozatori, kapalki, la`ici i sl , odnosno drug soodveten pribor za dozirawe #zna~uva%e$ *a etiketata treba da bide ozna~eno% # formata, imeto i koli~inata na lekovitata supstancija # imeto i koncentracijata na antimikrobnoto sredstvo # kaj suspenziite i emulziite treba da stoi pred upotreba da se protrese # deka preparatotot e sterilen, koga e sterilen # na~inot na upotrebata # rokot na traewe # na~inot na ~uvawe i dr *uva%e$ 1ko ne e poinaku propi$ano se ~uvaat na sobna temperatura, vo dobro zatvoreni racipienti, za$titeni od svetlina 2o te~ni farmacevtski preparati spa0aat% vodeni rastvori -ajdova .iljana dipl farmacevt

55

Farmacevtska tehnologija slatki i drugi leplivi vodeni rastvori nevodeni rastvori preparati od bilni drogi farmacevski preparati vo vid na kapki parenteralni farmacevski preparati te~ni disperzni sistemi

+astvori (Solutiones) +astvorite se !istri neo!oeni ili o!oeni te~ni preparati koi sodr`at edna ili pove}e lekoviti supstancii rastvoreni vo soodveten rastvoruva~. 3upstancijata koja se rastvora se narekuva Solvendum, a rastvoruva~ot Solvens.
,olekularnite vistinski rastvori (molekularni disperzni sistemi) se !istri farmacevtski preparati kaj koi dispergiranata (rastvorenata) supstancija e (omogeno raspredelena vo disperzivnoto sredstvo (rastvoruva~ot) i vo niv ne se za!ele`uvaat grani~ni povr{ini (~esti~kite ne se vidlivi i nivnata golemina e pomala od - nm). 4astvorite se pogodni za primena vo terapija bidej}i lekot od niv brzo se resorbira, a isto taka i neprijatniot miris ili vkus na lekot daden vo oblik na rastvor mo`e da se koregira so dodavawe na sredstva za zasladuvawe i aromatizacija /e0utoa so stoewe vo rastvorot mo`e da dojde do fizi~ki, hemiski, mikrobiolo$ki promeni $to go ograni~uva rokot na traewe 5ri izrabotka na rastvor neophodno e poznavawe na fizi~ko#hemiskite osobini na lekovitata supstanca i rastvoruva~ot, vlijaneto na r* na stabilnosta mo`nosta za dodavawe na konzervansi i drugi materii koi }e pridonesat za stabilnosta na rastvorot 6a izrabotka na rastvorite potrebno e poznavawe na rastvorlivosta na lekovitata supstanca vo rastvoruva~ot vo koj treba da ja rastvorime Stepenot do koj nekoja lekovita supstanca se rastvora vo odreden rastvoruva~ na dadena temperatura se narekuva rastvorlivost. 2su$nost, pod stepen na rastvorlivost ili rastvorlivost se podrazbira maksimalna koli~ina na nekoja supstancija koja mo`e da se rastvori vo opredelen volumen na rastvoruva~, pri konstantna temperatura, a kaj gasovite i pri konstanten pritisok. 3tepenot na rastvorlivost kaj razli~ni supstanci varira od mnogu mali do mnogu golemi koli~ini, no na bilo koja supstanca rastvorlivosta sekoga$ ima ista vrednost na odredena temperatura 4astvorlivosta na supstancata zavisi od prirodata na samata supstanca, od prirodata na rastvoruva~ot i temperaturata 5rocesot na rastvorawe mo`e da bide endotermen ili egzotermen ili pak na rastvoraweto da ne vlijaat varirawata vo temperaturata 4astvoraweto na supstancata vo nekoj rastvoruva~ mo`e da se zabrza so usitnuva%e na lekovitata supstanca so $to se zgolemuva dopirnata povr$ina pome0u supstancata i rastvoruva~ot ili so me$awe koga smesata se me$a so stakleno stap~e "aj gasovite rastvorlivosta zavisi od pritisokot i temperaturata, a kaj gasovite koi hemiski reagiraat so vodata kako rastvoruva~ i od brzinata na hemiskata reakcija 4astvorlivosta na gasovite koi reagiraat so rastvoruva~ite go sledi 7enrieviot zakon od koj se gleda deka rastvorlivosta na gasot pri konstantna temperatura e pravoproporcionalna so pritisokot na gasot 2o farmacevtskata tehnologija mnogu ~esto se sre}ava pro!lemot nekoi lekoviti supstancii da se te{ko rastvorlivi ili nerastvorlivi vo odreden rastvoruva~ (na pr voda!, a sepak treba da se prigotvi toj lekovit preparat 6a nekoja nerastvorliva lekovita supstanca da mo`e da se prevede vo rastvor ~esto vo -ajdova .iljana dipl farmacevt 56

Farmacevtska tehnologija praksata se koristat razli~ni posrednici za rastvora%e Tie mora da bidat fiziolo{ki neaktivni, ne smeat da go menuvaat terapiskoto deluvawe na lekot, ne smeat da bidat toksi~ni i treba da davaat stabilen preparat. 2o pogled na mehanizmot na deluvawe posrednicite za rastvorawe mo`e da se podelat na% solu!ilizatori- povr{inski aktivni materii-PAM (anjonski, katjonski, amfoterni i nejonski! (idratropni sredstva- ne se povr$inski aktivni materii(51/!, naj~esto rastvoruvaweto se podobruva preku sozdavawe na razli~ni kompleksi pri $to terapiskite osobini na lekot ostanuvaat nepromeneti organski rastvoruva~i- etanol i glicerol posrednici za rastvora%e koi deluvaat (emiski so supstancite so $to ja preveduvaat nerastvorlivata lekovita supstanca vo novo soedinenie koe se rastvora vo soodvetniot rastvoruva~, gradewe na rastvorlivi soli +astvoruva~i 4astvoruva~ite mo`e da se podelat vrz osnova na silite na interakcija koi vo niv se javuvaat na% # polarni rastvoruva~i # sostaveni od jaki dipolarni molekuli povrzani so vodorodni vrski (pr *8, i *8,8! # semipolarni rastvotuva~i # sostaveni od jaki dipolarni molekuli, no nemaat vodorodno povrzuvawe (pr aceton i amil alkohol! # nepolarni rastvoruva~i# imaat molekuli so slabi dipoli ili voop$to nemaat dipolen karakter (pr benzen, rastitelni i mineralni masla! 9ma i rastvoruva~i koi mo`at da se svrstat vo pove}e od edna grupa, na primer hloroform e slabo dipolarno soedinenie obi~no se smeta za nepolaren po svojot karakter, a glicerinot mo`e da se smeta i za polaren i za nepolaren rastvoruva~ iako mo`e da formira vodorodni vrski 'aj~esto upotre!uvani rastvoruva~i vo farmacevtskata praksa se$ voda so razli~en kvalitet etanol so razli~ni koncentracii i glicerol. .oda

(Aqua)
2odata e mnogu rasprostraneta vo prirodata i fiziolo$ki ja sodr`at site `ivi organizmi *ejzinoto svojstvo da rastvora golem broj na soedinenija i fiziolo$kata inertnost i dale primarno mesto vo farmacijata

Aqua fontis- izvorska voda ili voda za pie%e# ne se upotrebuva za izrabotka na galenski preparati i
slu`i kako osnova za dobivawe na pro~istena voda

Aqua purificata- pre~istena voda# se dobiva so destilacija ili demineralizacija na voda za piewe zatoa se vika u$te Aqua destilatae ili Aqua demineralisata vo zavisnost od na~inot na dobivawe ,vaa
voda treba da ima soodveten kvalitet odnosno treba da bide potpolno bistra, bez miris i vkus, so r*:(#; i da se ispituva prisustvoto na Cl- anjon, SO42- anjoni, te$ki metali, Ca, nitrati i redukcioni materii 5re~istenata voda mo`e da se ~uva najmnogu <= dena vo staklen sad so bu$en zatvora~ 5re~istenata voda se koristi za izrabotka na site farmacevski preparati osven za parenteralnite i kapkite za o~i, i za site farmacevski ispituvawa% za zagrevawe na vodeni bawi, avtoklavirawe itn Deneska destilacijata se vr$i vo elektri~ni kotli izgradeni ili od neutralno staklo# za destilacija na pomali koli~ini ili od srebro, kalaj ili od olovo $to ne r0osuva#za pogolemi koli~ini /emineralizacijata e ekonomi~en proces koj koristi jonski izmenuva~i# cvrsti supstanci obi~no sitno zrnesti koi poseduvaat aktivni polarni grupi koi mo`at da disolviraat na joni koi mo`e da se zamenat so jonite od rastvorot 5ostojat dve grupi na jonski izmenuva~i% katjonski i anjonski -ajdova .iljana dipl farmacevt 57

Farmacevtska tehnologija

Aqua proinectione- voda za injekcioni rastvori- ovaa voda se dobiva so destilacija na destilirana voda pa zatoa se vika Aqua bidestilatae i Aqua redestilatae. ,vaa voda ima najvisok stepen na
~istota vo hemiski i bakteriolo$ki pogled 3e upotrebuva za podgotvuvawe na injekcii, infuzioni rastvori, kapki za o~i itn 2odata za injekcii po`elno e vedna$ da se upotrebi bidej}i brzo mo`e da se kontaminira hemiski i biolo$ki .idej}i treba da bide sterilna i apirogena ako vedna$ ne se upotrebi najdobro e po sterilizacijata da se ~uva kako sterilen prepatat (8#< dena! 0tanol

(Ethanolum)
0tanolot (38*(,*! kako rastvoruva~ ima prednost nad vodata bidej}i etanolskite rastvori mo`at podolgo da se ~uvaat dodeka rastvorite na organskite soedinenija vo voda brzo hidroliziraat Druga prednost e toa $to mikroorganizmite ne se pojavuvaat vo etanolnite rastvori osven ako nivnata koncentracija ne e premnogu niska (pod '>)! 3molite, isparlivite masla, alkaloidite, glikozidite itn se rastvoraat vo etanol dodeka pak gumite, albuminite, skrobot ne se rastvoraat vo etanol, pa se koristi t n selektiven rastvoruva~ pri izrabotka na ekstraktivni rastvori 2o praksata mnogu ~esto se koristat me$avini od etanol i voda ?tanolot treba da se ~uva vo dobro zatvoreni stakleni sadovi so bu$en zatvora~ na ladni mesta za$titeni od svetlina 1licerol

(Glycerolum)
1licerolot e odli~en rastvoruva~ koj vo pogolemi koncentracii deluva kako konzervans stabilizator i zasladuva~, a sam deluva kako blag laksans ,vie tri opi$ani rastvoruva~i imaat najgolemo zna~ewe za izrabotka na rastvori, me0utoa komercijalnite preparati mo`e pokraj etanol i glicerol da sodr`at i propilen glikol, nekoi masla i te~en parafin 5reparatite nameneti za nadvore$na upotreba mo`e da sodr`at etanol, izopropil alkohol, polietilen glikol, eter i nekoi estri .odeni rastvori

(Solutiones aquosa)
.odeni rastvori se site rastvori koi kako rastvoruva~ sodr`at voda. &ie se delat na % vistinski vodeni rastvori aromati~ni vodi saturacii rastvori za rektalna upotre!a klizmi preparati za promiva%e klizmi slatki ili drugi leplivi vodeni rastvori .odeni vistinski rastvori .odenite vistinski rastvori se (omogeni me{avini koi se izra!otuvaat so rastvoruva%e na gasoviti te~ni ili cvrsti supstancii vo voda vo koi rastvorenata supstancija se nao2a vo vid na joni ili -ajdova .iljana dipl farmacevt 58

Farmacevtska tehnologija molekuli. 3upstanciite se rasvoraat direktno vo voda ili so posrednici za rastvorawe ,vie vodeni rastvori mo`at da bidat za peroralna i za nadvore{na upotreba 3romati~ni vodi

(Aqua aromatae)
3romati~nite vodi poznati u{te kako lekoviti vodi pretstavuvaat !istri zasiteni vodeni rastvori na eterni masla ili drugi aromati~ni ili isparlivi supstancii vo voda. /irisot na aromati~nite vodi e identi~en na isparlivite eteri~ni masla ili drugi supstancii od koi se izraboteni 2o princip tie se upotre!uvaat kako korigensi na mirisot, vo izrabotka na nekoi preparati ili kako aromati~ni konstituensi, a mo`e da imaat i lekovito de stvo i da se upotrebuvaat kako takvi.3upstanciite nositeli na aromata i lekovitoto dejstvo mora da se so soodveten farmacevtski kvalitet &zra!otka$ 9zrabotkata na aromati~nite vodi e mo`na na nekolku na~ini, no vo site slu~ai se upotrebuva provriena pro~istena ili destilirana voda (se otstranuva ,8 koj mo`e da gi oksidira eternite masla i gi uni$tuva mikroorganizmite prisutni vo vodata! -. So rastvoruva%e a) .idej}i eternite masla ne se rastvoraat vo H2O prethodno se rastvoraat vo odredena koli~ina na etanol (C2H5OH), potoa se dodava provriena i oladena na okolu (= 3 pro~istena voda i sodr`inata silno se prome$uva, i nakraj se filtrira niz filter hartija prethodno naval`neta so voda #naj~est na~in na izrabotka !) 5ri ovoj i naredniot na~in na izrabotka se koristat koncentrirani rastvori so 51/ i pred upotreba se razbla`uvaat 1romati~nite vodi se izrabotuvaat taka $to isparlivata supstanca ili eternoto maslo se me$aat so voda okolu '( minuti, se ostavaat da odstojat '8 ~asa, potoa se filtriraat niz filter hartija i se dopolnuvaat so sodvetno koli~estvo na voda dodavajki ja niz filterot v) 5ri izrabotka na aromati~na voda mo`e da se upotrebuva i adsorbens so $to se zgolemuva povr$inata za rastvorawe 9sparlivata supstanca ili eternoto maslo se rastriva so talk ili dijatomeiska zamja, se dodava pre~istena voda i dobro se me$a, se ostava da stoi '= minuti, a potoa se filtrira edna$ ili pove}e pati i se nadopolnuva so pro~istena voda niz filterot 4. So destilacija na vodena parea 4azli~ni avtori propi$uvaat razli~ni na~ini za izrabotka na aromati~ni vodi so destilacija ,dnosot droga@destilat varira% a) za do!iva%e od sve`a droga# ' del sve`a droga za dobivawe 8 dela destilat !) za do!iva%e od suva droga (cimet, anason, kim!# ' del droga za '= dela destilat v) za do!iva%e od suva lisnata droga# < dela suva droga za '= dela destilat 2o ovoj vid na izrabotka se upotrebuvaat ne$to pogolemi koli~ini pro~istena voda od propi$anata )akuva%e$ 1romati~nite vodi se pakuvaat vo polni, temni, dobro zatvoreni stakleni recipienti #zna~uva%e$ # imeto na preparatot # na~inot na upotreba # na~inot na ~uvawe .idej}i aromati~nite vodi pretstavuvaat nestabilni preparati se izrabotuvaat vo mali koli~ini, a mo`e i vo pogolemi, no zadol`itelno treba da stoi datumot na nivnoto proizvodstvo i rokot na traewe *ivnata stabilnost iznesuva okolu < meseci ako se ~uvaat pravilno /o`e da se rasipat poradi isparuvawe, razlo`uvawe ili razvivawe na bakterii, a se manifestira so zamatuvawe i gubewe na mirisot -ajdova .iljana dipl farmacevt 59

Farmacevtska tehnologija *uva%e$ 1romati~nite vodi se ~uvaat na ladno i temno, za$titeni od svetlina Saturacii {umlivi napivki

(Saturationes, Effervescens)
)retstavuvaat vodeni rastvori prezasiteni so CO4 koi se do!ivaat so rastvora%e na nekoi organski kiselini (limonska vinska askor!inska itn.) i nekoi (idrogenkar!onati ili kar!onati na Na ili Ca vo ekvivalentni koli~ini. ,slobodeniot CO8 mora da ostane vo rastvorot vo visoka koncentracija 3aturaciite se izra!otuvaat direktno vo recipient so debeli Aidovi odvaguvaj}i gi prvo pra$o~nite komponenti, a na krajot se dodava voda i vedna$ dobro se zatvora 5oradi pritisokot $to go pravi CO8 vo sadot, toj mora da bide izraboten od pojako staklo i dobro zatvoren, za da ne dojde do gubewe na CO8 "oga vo receptot e dadena nekoja aktivna komponenta, taa mora prvo da se rastvori pred da po~ne neutralizacijata, bidej}i }e se zagubi mnogu CO8 ako toa go napravime podocna 6a da zadr`ime $to e mo`no pove}e jaglerodna kiselina t e CO8 neutralizacijata mo`eme da ja vr$ime postepeno dodavaj}i vo kiselinata rastvor vo pomali obroci alkalni karbonati ili bikarbonati *a ovoj na~in reakcijata nema da bide burna, a gubeweto na 3, 8 } e bide nezna~itelno ,vie preparati se pakuvaat vo dobro zatvoreni stakleni $i$iwa i volumenot na $i$eto treba da e pogolem od volumenot na rastvorot 6a razlika od pove}eto galenski preparati kade se prepora~uva da se pred upotrebata preparatite da se protresat (da se izme$aat, promatat!, ovde treba posebno na pacientot da mu se naglasi da ne go mati, protresuva rastvorot nitu da go zagreva, $to zna~i deka treba da se ~uvaat na ladno mesto Denes $ume~kite rastvori, saturaciite ne se od interes bidej}i se zameneti so postabilni farmacevtski oblici koi industriski se proizveduvaat% $ume~ki pra$oci, granuli ili tableti +astvori za rektalna upotre!a klizmi

(Enemata,clismata)
"lizmite pretstavuvaat stari, no i denes popularno upotrebuvani farmacevtski preparati -i ima za% # lekuva%e - Clismata medicata # pro~istuva%e - Clismata evacuantia # is(rana - Clismata nutritientia !enes se upotrebuvaat samo onie za rektalno pro~istuvawe. 2a`ni parametri za klizmite se viskoznosta i pH vrednosta 5lizmite od farmacevtsko#tehnolo$ki aspekt pretstavuvaat rastvori emulzii ili suspenzii koi se primenuvaat po rektalen pat so pomo{ na razni pomagala kako {pricevi krigatori gumeni !aloni pumpi itn. )reparati za promiva%e

(Preparaciones ad irri ationem)

)reparatite za promiva%e pretstavuvaat !istri providni sterilni vodeni preparati so golem volumen nameneti za promiva%e na telesni {uplini (o~ni u{ni nosni) peritonealni za mo~en meur ureter razni povr{ini (pr. pri (iru{ki zafati) itn. 5reparatite za promivawe pretstavuvaat razbla`uva a izraboteni so rastvora e na edna ili pove!e aktivni supstancii, elektroliti ili osmotski aktivni supstanci vo voda koja odgovara na bara ata na voda za injekcii ili tie postojat kako gotovi rastvori. 2o posledniot slu~aj preparatot mo`e da bide ozna~en kako voda za promivawe 4astvorite za promivawe obi~no se izotoni~ni so krvta, a pH na rastvorot vo zavisnost od upotrebata iznesuva od 6-7 6. &zra!otka$ -ajdova .iljana dipl farmacevt

60

Farmacevtska tehnologija 5reparatite za promivawe se izrabotuvaat upotrebuvaj}i supstancii,postapki i oprema so koi }e se obezbedi sterilnost i }e se onevozmo`i navleguvawe na kontaminenti i raste` na mikroorganizmi )akuva%e$ 3e pakuvaat vo ednodozni plasti~ni ili stakleni recipienti "e#ipientite i zatvora~ite odgovaraat na propisite za re#ipienti za preparati za parenteralna upotreba me$utoa izlezot za upotrebata na re#ipientot e nepogoden %nekompaktibilen& so priborot za i.v. administra#i a so {to se onevozmo`uva preparatite za promivawe da se upotrebuvaatso takvi pribori, odnosno za takvi #eli. #vie preparati se prepora~uva da !idat umereno zagreani okolu 688C i se apliciraat so {pric za aplikacija. #zna~uva%e$ *a etiketata treba da bide ozna~eno% # sostavot na rastvorot # deka preparatot e namenet za promivawe, a ne e za upotreba za injekcii # deka preparatot e namenet samo za edna upotreba i neupotrebenata koli~ina treba da bide frlena # deka preparatot e sterilen # datumot na izrabotka, rokot na traewe # na~inot na ~uvawe *uva%e$ 5reparatite za promivawe se ~uvaat na sobna temperatura, za$titeni od svetlina ,iksturi

(!i"turae)
3ovremenata farmacevtska nomenklatura izrazot miksturi prakti~no go isfrli kako ime za odredena farmacevtska forma i tie preparati gi klasificira kako rastvori ili suspenzii soodvetno, me0utoa mnogu avtori gi zadr`ale kako poseben vid farmacevtski preparati ,iksturite pretstavuvaat vodeni te~ni preparati koi sodr`at edna ili pove}e rastvoreni suspendirani ili dispergirani cvrsti supstancii nameneti za vnatre{na (interna) ili nadvore{na (eksterna) upotre!a. Farmacevtskite prparati miksturi pretstavuvaat istovremeno i rastvori i suspenzija na razli~ni aktivni supstancii. 3pecifi~no za ovie farmacevtski preparati e $to se doziraat so la`ica 6a koregirawe na vkusot, mirisot i bojata se dodavaat razni korigensi i drugi pomo$ni materii 2o isklu~itelni slu~ai mo`at da sodr`at i nerastvorlivi lekovite supstancii vo vid na talog i takvite miksturi se vikaat !i"turae a itandae koi vsu{nost pretstavuvaat suspenzii. *erastvorlivite supstancii ne smeat da ja pravat miksturata mnogu gusta i ~esti~kite vo suspenzijata mo`e da se odr`at so upotreba na soodvetni pomo$ni sredstva za suspendirawe ili zgusnuvawe Dobieniot talog treba so silno protresuvawe pravilno da se dispergira i minimum < minuti da ja zadr`i ovaa sostojba 3e izdavaat so napomena na signaturata pred upotreba dobro da se protrese &zra!otka$ &ie se izrabotuvaat soodvetno na farmacevtskite formi $to pretstavuvaat rastvori ili suspenzii ,p$to zemena se izrabotuvaat taka $to prvo se merat cvrstite supstancii i se prenesuvaat vo $i$e, a potoa se meri te~nata faza vo koja najdobro se rastvora cvrstata faza, a potoa se merat i dodavaat drugi te~nosti "origensite za miris i vkus ~esto se lesno isparlivi supstancii i sekoga$ se dodavaat na krajot i se merat vo kapki "oga lekovitite materii se lesno ratvorlivi toga$ tie se rastvoraat vo pomali koli~ini rastvoruva~ dodeka pote$ko rastvorlivite prvo fino se pulveriziraat vo tarionik, a potoa taka rastvoreni ili dispergirani se vnesuvaat vo $i$eto ,statokot vo tarionikot mora da se izmie so odredeno koli~estvo na rastvoruva~ i da se dodade vo sadot, a na krajot se dodava ostanatata koli~ina na voda do propi$anata koli~ina "oga -ajdova .iljana 61 dipl farmacevt

Farmacevtska tehnologija sozdavaweto na talogot ne mo`e da se izbegne treba da se nastojuva da bide $to positen za da so me$aweto pred upotreba ednoli~no da se raspredeli "aj prigotvuvaweto na miksturite mora da se vnimava na inkompatibilnosta pome0u supstanciite "aj miksturite $to treba da se bistri treba da se filtriraat, a tie $to sodr`at talog ne smeat da se filtriraat bidej}i na filterot }e se zadr`i del od aktivnata materija /iksturite vo vid na suspenzii nao0aat primena vo internata medicina i toa najmnogu kaj pacienti koi ne mo`at da goltaat suv para$ok, kapsuli, i vo dermatologijata za nadvore$na upotreba poznati se u$te kako te~ni pudri )akuva%e$ /iksturite se pakuvaat vo dobro zatvoreni recipienti #zna~uva%e$ # imeto na preparatot # na~inot na upotreba # pred upotreba dobro da se protrese # datumot na izrabotka, rokot na traewe # na~inot na ~uvawe *uva%e$ /iksturite treba da se ~uvaat na sobna temperatura, za$titeni od svetlina Slatki i drugi vidovi leplivi vodeni rastvori ,snovna podelba% "irupi #ed i preparati od med $ropolis i preparati od propolis Sirupi

(Sirupi)
)retstavuvaat koncentrirani vodeni preparati na sa(aroza drugi {e}eri ili pomo{ni supstancii za zasladuva%e nameneti za per os primena. /o`e da pretstavuvaat rastvori suspenzii ili emulzii. 9meto sirup poteknuva od arapskiot zbor sherab $to zna~i slatko i kako obi~ni ili lekoviti preparati se poznati od mnogu odamna 2o sirupite se dodavaat mali koli~ini poli'idroksilni alko'oli %gli#erol,sorbitol& za da se spre~i kristaliza#i ata na {e(erot ili da se zgolemi rastvorlivosta na drugi supstan#ii. 3irupite voobi~aeno mo`at da sodr`at pomo{ni sredstva za aromatizirawe, obojuvawe ili zgolemuvawe na viskoznosta %e sodr`at aktivni supstancii so silno dejstvo tuku samo so slabo dejstvo i ekstrakti od drogi. *a sirupite vo prin#ip ne im se dodavaat antimikrobni sredstva koga kon#entra#i ata na {e(erot iznesuva okolu )*+ bidej}i visokata koncentracija na $e}er dava visok osmotski pritisok i pretstavuva nepogoden medium za razvoj na mikroorganizmi /e0utoa koga koncentracijata e pomala i koga se izrabotuvaat sirupi so ekstrakti od drogi se dodavaat antimikrobni sredstva (konzervansi! 3ite dodadeni pomo$ni sredstva mora da se hemiski i fiziolo$ki indiferentni "ako pomo$ni sredstva za zasladuva%e se dodavaat razli~ni supstancii ~ija sladost se izrazuva vo odnos na sladosta na saharozata koja se zema za edinica 9asladuva~i$ laktoza -ajdova .iljana dipl farmacevt =,'B 62

Farmacevtska tehnologija maltoza glicerol, sorbitol manitol glikoza monohidrat "aharoza ksilitol glukozaCfruktoza fruktoza natrium ciklamat aspartam saharin natrium =,<8 =,(= =,(=#=,;= =,;= &,'' ,,-',8< ',;< <= 'B= <==#(==

"ako pomo$ni sredstva za zgolemuva%e na viskoznosta se upotrebuvaat rastvorlivite derivati na celuloza% metil celuloza i natrium karboksi metil celuloza "ako pomo$ni supstancii, sredstva za spre~uva%e na kristalizacijata ili kako korastvoruva~i naj~esto se upotrebuvaat glicerol i sorbitol "ako antimikro!ni supstancii naj~esto se upotrebuvaat etanol, benzoeva kiselina, natrium benzoat, metil parahidroksi benzoat, propil parahidroksi benzoat, sorbinska kiselina i kalium sorbat "ako sredstva za korekcija na miris vkus i !oja se upotrebuvaat istite supstancii koi se dozvoleni za upotreba vo prehrambenite proizvodi 3irupite kako farmacevtski preparati imaat% prednosti% # vo pedijatrijata kade $to decata ne mo`at ili ne sakaat da konsumiraat tableti ili kapsuli, nedostatok% # glomaznosta i neprakti~nosta na ambala`niot material, pakuvaweto 5lasifikacija na sirupite$ Spored sodr`ajnosta ili nesodr`ajnosta na aktivna supstanca se delat% # na sirupi koi sodr`at lekovita supstanca (Sirupi medicata) # sirupi koi ne sodr`at lekovita supstanca (Sirupi nonmedicata)# ovie sirupi se upotrebuvaat za korekcija na vkusot i mirisot na lekovitite sirupi ili drugi te~ni preparati Spored konzistencijata se delat na% # te~ni sirupi (rastvori, suspenzii ili emulzii! # suvi sirupi (pra$oci ili granuli! &zra!otka$ &e~nite sirupi se izrabotuvaat so postapki i oprema soodvetni na toa $to tie pretstavuvaat rastvori, emulzii ili suspenzii 5ostapkite za izrabotka na sirupi#rastvori spored toa dali e upotrebena toplinska energija ili ne gi delime na toplinska postapka i ladna postapka "oplinska postapka# pretstavuva izrabotka so upotreba na toplina za pobrzo rastvorawe na $e}ernata komponenta vo vodata 2o zagrana voda na okolu 50C so me$awe se rastvoraat $e}erite 5otoa brzo se podiga temperaturata do vriewe na 100C i se vrie 8#< minuti ,d povr$inata se otstranuva penata i vo slu~aj ako e propi$ano konzervirawe se dodava konzervansot 5otoa sirupot se filtrira se dopolnuva so sve`o provriena topla voda i se polni vo sterilizirani suvi $i$iwa 5osle ladeweto sirupot u$te edna$ dobro se prome$uva za da se povle~e vo sirupot kondenziranata voda od Aidovite na $i$eto 3o varewe sirupot se -ajdova .iljana dipl farmacevt 63

Farmacevtska tehnologija sterilizira i ako se prisutni belkovini tie koaguliraat 2rieweto ne treba da bide podolgo od 8#< minuti bidej}i mo`e da dovede do delumna inverzija na $e}erot i kristalizacija na sirupot :adna postapka# ovaa postapka opfa}a samo me$awe na aktivni supstancii, razni sokovi, ekstrakti, tinkturi itn so gotov osnoven sirup oboen ili aromatiziran *a ovoj na~in se prigotvuvaat termolabilni ili isparlivi sostojki ,snovniot sirup nekoi farmakopei go izrabotuvaat so ladna postapka, so principot na perkolacija 3o ladna postapka se prigotvuvaat i suvite sirupi Suvi sirupi Suvite sirupi pretstavuvaat farmacevtska forma na pra{ok ili granuli spakuvani vo recipient so soodveten volumen na koj pred upotre!ata im se dodava propi{anata koli~ina na voda. (one~nata forma na sirup mo`e da pretstavuva rastvor ili suspenzija. "aj ovie sirupi pra$o~nata masa se sostoi od aktivna supstancija i drugi pomo{ni supstancii neophodni za izrabotka na sirupot (za zgolemuvawe na viskoznosta, korigensi na miris, vkus, boja!, a posebno se dodavaat dodatoci za olesnuvawe na dispergiraweto ili rastvoruvaweto kako i protiv zgrut~uvawe na pra$o~nata masa 3ite komponenti se dodavaat vo to~ni koli~ini i so definirani fizi~ki svojstva pri $to so dodavawe na propi$anata koli~ina na voda se dobiva to~no definiran volumen vo koj sekoj milimetar mora da sodr`i to~no opredelena koli~ina na aktivna supstancija 3uvite sirupi treba da odgovaraat na propisite za pra$oci ili granuli za podgotovka na rastvori za per os primena, a dobieniot rekonstituiran te~en sirup mora da odgovara na propisite za te~ni preparati za peroralna primena "ako suvi sirupi naj~esto se prigotvuvaat farmacevtski preparati so aktivni supstancii od !iolo{ko poteklo koi pretstavuvaat fizi~ko#hemiski nestabilni soedinenija kako razni% anti!iotici !ilni ekstrakti vitamini i dr , so $to na ovoj na~in se ovozmo`uva podolg period na nivna ispravnost i stabilnost 'ekoi farmacevtsko-te(nolo{ki odreduva%a% # ednoobraznost na sodr`inata # ednoobraznost na masa # efikasnosta na konzervansot # falsifikati na saharoza (ve$ta~ki sladila, skroben sirup! # konstanti (relativna gustina, indeks na refrakcii! )akuva%e$ 3e pakuvaat vo dobro zatvoreni stakleni ili drugi soodvetni recipienti #zna~uva%e$ *a etiketata treba da bide ozna~eno% # imeto na preparatot # imeto i koncentracijata na antimikrobnoto sredstvo # kaj para$o~nite sirupi mora da bide nazna~ena i koli~inata na H2O so koja sirupot treba da se rastvori # pred upotreba dobro da se protrese # datumot na izrabotka, rokot na traewe # na~inot na ~uvawe *uva%e$ 3irupite treba da se ~uvaat na temperatura ne povisoka od <=C.

(Solutiones nonaquosa)

-ajdova .iljana dipl farmacevt

64

Farmacevtska tehnologija !"#$ % !& $' $ ( ( $ . !"#$ %$ & ' " %'"( ) * '"+,* ( * -"+,* #$'"+. / 0 %1+*%( * 23+%' !( %"+4 5+% # ) * +# etanol (C2H5OH! " )1(3*( 0*6+*'" 6((, !1(6+"1, $"$(1+* !1(01 ( -"+-+*( 5 %1 # ) * +# etanol (C2H5OH) " )1(3*( 0*6+*'" 6((, ()$"$ *1, $1(+'(1+* !1(01, " )*( +'"( ( +%'"( ) (%*%' - " %'"# 3' ,' %+ #$'"+.# *+-+*('+ " %'"( %+ -+1 ' * % 0tanolni (So,u-iones ae-.ano,i/a) $ "0 +$ 1 * + # 2( # :$ $( (Co,,oi3ia me3i/a-a) 1 * + 4 2( (Spiri-uosa) # 2($ (2,i5iria) (#( (So,u-iones 6,7/ero,a-a) 8( (So,u-iones o,eosa)

9(

(Solutiones aethanolica)
9( !"#$ $ $$ : + etanol 1(: $## " ( $ % :. 7%' ' 0 !"#$ 4+ .(- ' 01 %(8(6(" *( $"+$ " '( 3(2 " %'"# 3 + *+02 -"#! (- * 1091 :' *1*('+ " %'"( $"+'%' # ' .(%'"( .+*( (1( *+.+*( $"+$ " '( ( !( %"+4 5+ ) * '"+,* ( * -"+,* #$'"+. ;($<(te (So,u-iones ae-.ano,i/a) "0at += 1 * + 4 2( # :$ $( (Co,,oi3ia me3i/a-a) 1 * + 4 2( (Spiri-uosa) # 2($ (2,i5iria) >1+$$ :' *1*('+ " %'"( %+ ()" .'# ' % " %' " ;+ * 0'(*('+ ( $5,*('+ %#$%' *6( +' *1 % " )1(3*( 0*6+*'" 6(( * %.* '+5$+" '#" <+'0 0! + $'"+.* .1 ! ) !"+ ;+ * etanolot % 6+1 $.") ( $6+1%* " %' " ;+ * -- -+*('+ %#$%' *6(( ="(' 5" - %+ *(5 * 1+%* ' ) $ 1(%' * etanolot 5o`elno e ) !"+ ;+' 0 %+ ",( - .(-+ * -+* bawa, ) (*-#%'"(%0( 6+1( $%'"20( % 01#3+* 0##5 ?$@$ ?tanolnite " %'"( %+ $ 0# ' -." ) '"+*( '+5*( "+6($(+*'( A1:@$ -ajdova .iljana dipl farmacevt 65

Farmacevtska tehnologija > +'(0+' ' '"+. - .(-+ )* 3+*? - imeto na preparatot - - 1( $"+$ " '' + ) * -"+,* (1( * '"+,* #$'"+. # datumot na izrabotka, "0' * '" +;+ # na~inot na 3# we B@$ > '+5* ( 1 -* 5+%' * @:8(C 9( 1 * + A(+ " %'"( !( %"+4 5+ % -+ * 5+*(% # z $ #(# %-"B ' '+" $+%0( 0'(*( %#$%' *6( # z $1":$ #(# %$ & ' " )*( +' *1*( " %'"( ) 0"+06(2 * 5("(%' * " )*( 0)5+'(30( $"+$ " '( ( *(+ 0( % 5( $"+'%' # ' 0)5+'(30( $"+$ " '( (01*%0( -(, $"()-( ) $%1+ ."(3+;+! 3(2 %%' 5*!# 3+%' %+ %"+4 ' ( -"#!( 1091(

C$ $(

(Collodia medicata)
D( : za nadvore{na upotre!a $ +: 0 $( (#((1 '"% #((1 tri) " ( ( $# etanol (;$-). C+ $1(6(" ' * 0B ' % 5+0 3+'0(30 (1( %' 01+* %' $3+ /! +'+"' ( +' *1' 4+ (%$ " ' %' *# *('"6+1#1)*(' 8(15 02 + '" *%$ "+*'+* ( 02 2 ,'('( 0B ' ( )5B# $-. " 0*' 0' % *+ ( *+!' $-1! ) -"B# ;+ * 5+%'' * $1(0 6(2 D $%'(!*# ;+ * +1 %'(3*%' * 8(15' * " %'"' 5# %+ -- "(6(*#% 5 %1 0 0 $1 %'(8(0 '" /1-(('+ %-"B ' lekoviti aktivni %#$%' *6( ) 10 1* -+1# ;+ kako% 0 58",% 1(6(1* 0(%+1(* ('* &zra!otka$ C+ ()" .'# ' ' 0 ,' $" %+ 5+, ' +'+"' ( 1091', $("0%(1(*' $' % .1 ! 5+, ;+ %+ --

?$@$ /1-(('+ %+ $ 0# ' -." ) '"+*( '+5*( "+6($(+*'( ) " -( !1+5 ' (%$ "1(%' ( ) $ 1(%' A1:@$ > +'(0+' ' '"+. - .(-+ )* 3+*? - imeto na preparatot - -+0 $"+$ " '' + * 5+*+' % 5 ) * -"+,* #$'"+. , - -+0 $"+$ " '' + 1+%* ) $ 1(, # datumot na izrabotka, "0' * '" +;+ # na~inot * 3# ;+ B@$ Dekovitite koloidi se ~uvaat n temperaturi pod 8(C ( $- 1+0# - ! * -ajdova .iljana dipl farmacevt 66

Farmacevtska tehnologija 9( 1 * + 9( (Spirituosa) A(+ " %'"( 0 0 ( '(+ ) * -"+,* #$'"+. %+ % -+ * 5+*(% # 1 $ #(- 0! %-"B ' 0'(*( %#$%' *6( % 1+0(' -+2%' # $% ()" .'0 ' * -"#!( 8 "5 6+%0( $"+$ " '( 0! %-"B ' * 23+%' +'+"*( 5 %1 9($ (Eli"iria) @(+ $"+'%' # ' %' "( $"+$ " '( * 23+%' ) ) 0"+$*# ;+ * "! *()5' 9($ + +1+' ( + "1 ($ -( rastvori za per os +. C-"B(* ' * etanolot + - E=), 0'(*('+ %#$%' *6( 5B+ - .(- ' - .(1* (1( - %(*'+'(30 $'+01, 0 0 ) %1 -# 3( ( ) $-."# ;+ * " %'"1(%' %+ -- ' !1(6+"1 ( %".('1 ( ) (%*%' - ()" .'0 ' %+ -- ' ( 0*)+" *%( >1+$$ /5$*+*'('+ %+ " %' " ' %$"+- " %'"1(%' -+* ' (1( +' *1* ' 8 ) , $' -.(+*('+ " %'"( %+ 5+, t > 0" 2' '"+. - %+ 8(1'"(" $"+$ " '' $"+0# ' 10 (1( -( '5+2%0 )+52 = 0# ;+', )* 3# ;+' ( 3# ;+' e 0 0 0 2 1091*('+ " %'"( (#( (Solutiones lycerolata) 1licerolnite rastvori p : !"#$ $ 0 "($ <8= %(#( @(+ se $1 $%* % (: 0(. E0'(*('+ %#$%' *6( *( * 23+%' %+ #$%&'&()*+$& >+0( - *( %+ #$'"+.# ' ) 5 30 ;+ * $",(*('+ * '+1' FB+ - %+ #$'"+.# ' peroralno 0 0 0 $0( G1(6+"1' + %.+* )* 3 +* 0 0 " %'"# 3 " %'"('+ ( 0 $0('+ ) # E0 !1(6+"1*('+ " %'"( %+ * 5+*+'( ) 3( '! , '(+ 5" - %+ %'+"(1*( ( - -! " ' * . " ; ' ) 0 $0( ) 3( C+ ()" .'# ' (%' 0 0 +' *1*('+ " %'"( ?$@$ -." ) '"+*( "+6($(+*'( $" -( ()" )+* ' 9(!"%0$*%' * !1(6+"1' A1:@$ > +'(0+' ' '"+. - .(-+ )* 3+*? - imeto na preparatot # - 1( + preparatot ) * '"+,* (1( * -"+,* #$'"+. # - ' ' * ()" .'0 , "0' * '" +;+ - * 3(* * 3# ;+ # deka preparatot e sterilen, ako e sterilen B@$ > %.* '+5$+" '#" ) ,'('+*( - %+'1(* ,asleni rastvori (Solutiones oleosa) -ajdova .iljana dipl farmacevt 67

Farmacevtska tehnologija ,aslenite rastvori pretstavuvaat te~ni viskozni rastvori. )potrebenite masla se naj~esto od bilno poteklo i toa od maslinki, kikiritki, son~ogled, ricinus, soja, susam itn. 3o farmacevtski kvalitet kako obi~ni ili neutralni 3o zaedni~ko ime se vikaat ,etabilis -leum /aslenite rastvori se nestabilni i mora da im se dodavaat razni pomo{ni supstancii za nivno stabilizirawe pred se antoksidansi i antimikro!ni sredstva Denes kako masleni rastvori se izrabotuvaat $iroka lepeza na preparati za% # vnatre$na upotreba # za peroralna upotreba # parenteralna upotreba # nadvore$na uptreba #za u$i 3odr`at aktivni supstancii za lokalno sistemsko i sistemsko deluvawe so modificirano osloboduvawe 'aj~esti masleni rastvori se na liposolu!ilnite vitamini 3 i /. &zra!otka$ /aslenite preparati se izrabotuvaat naj~esto so rastvarawe na aktivnite i pomo$ite supstancii vo masloto so me$awe i blago zagrevawe 5odgotovkata mo`e da bide i kako maslena ekstrakcija )akuva%e$ /aslenite rastvori se pakuvaat vo dobro zatvoreni temni recipienti po mo`nost vo prisustvo na indiferentni gasovi (azot! #zna~uva%e$ *a etiketata treba da bide ozna~eno se ona $to se ozan~uva i kaj glicerolnite rastvori *uva%e$ /aslenite rastvori se ~uvaat na sobna temperatura ne poniska od > 3

-ajdova .iljana dipl farmacevt

68