1

1. Лек. Поделба на лек. Рецепт

Lekot e supstanca ili smesa na supstanci koja primeneta vo odredena
koli~ina i vo odredeni uslovi slu`i za spre~uvawe, otstranuvawe,
ubla`uvawe, lekuvawe i izlekuvawe na bolesta, simptomite na bolesta i
{tetnite pojavi vo ~ovekoviot i `ivotinskiot organizam.
Spored sostavot, lekovite se delat na: prosti i slo`eni.
Spore ja~inata na dejstvoto, lekovite se delat na:
- Lekovi so slabo ili indiferentno dejstvo;
- Lekovi so jako dejstvo (Remedia separanda, Separanda);
- Lekovi so mnogu jako dejstvo (Remedia claudenda, Venena, otrovi).
Spored na~inot na prigotvuvawe, lekovite se delat na: официнални,
магистрални i готови lekovi.
Spored potekloto, lekovite se delat na: lekovi od природно потекло i lekovi
od хемиско потекло,koi se dobivaat po sintetski pat.
Spored konzistencijata (oblikot), lekovite se delat na:
- цврсти lekovi (pra{oci, tablet, dra`ei, kapsuli);
- полуцврсти lekovi (masti, pasti);
- течни lekovi (rastvori, suspenzii, emulzii).
Spored na~inot na aplikacija, lekovite se delat na:
- lekovi za надворешна upotreba;
- lekovi za внатрешна upotreba;
- дијагностички средства;
- завоен материјал.
Spored farmakopejata, lekovite se delat na:
- drogi od rastitelno, `ivotinsko i mineralno poteklo;
- hemiski preparati od neorganska i organska priroda;
- galenski preparati, serumi i vakcini.
Фармакопеја e zbir na propisi koi go reguliraat proizvodstvoto na lekovite,
kontrolata i potvrduvaweto na nivniot identitet, ispituvaweto i
utvrduvaweto na ~istota i drugi parametri koi go opredeluvaat kvalitetot
na lekot i negovite sostavni supstancii.
Receptot e pismeno upatstvo od lekarot do farmacevtot za toa koj lek da
go izdade, za na~inot na pripremawe i za na~inot na negovata upotreba.
Remedium cardinale ili basis e glavniot lek, nositel na terapiskoto dejstvo.
Remedium adiuvans e dodatna lekovita supstanca so koja se poja~uva
dejstvoto na glavniot lek.
Remedium corrigens e sredstvo so koe se koregiraat neprijatnite osobini na
lekot.
Remedium constituens ili Vehiculum e obi~no indiferentna supstanca koja mu
dava na lekot odreden oblik, konzistencija i te`ina.
2. Прашоци (Pulveres)
Pra{oci se cvrst oblik na lekovi koi se dobivaat so pulverizacija (sitnewe,
melewe i drobewe) na drogi i hemikalii.
Spored goleminata na ~esticite, pra{ocite se delat na:
- siten pra{ok - Pulvis subtilissimus;
- polusiten pra{ok - Pulvis subtilis;
- krupen pra{ok - Pulvis grossus.
Spored na~inot na pripremawe i izdavawe, pra{ocite se delat na:
nepodeleni i podeleni pra{oci.
Spored na~inot na aplikacija i upotreba, pra{ocite se delat na: pra{oci za
nadvore{na i vnatre{na upotreba.
Spored na~inot na aplikacija, pra{ocite za nadvore{na upotreba se delat
na:
- pra{oci za posipuvawe na ko`ata (Puderi);
 2

- pra{oci za insuflacija (vduvuvawe) vo prirodnite otvori na teloto;

- pra{oci za pripremawe rastvori za nadvore{na upotreba.
Podelenite pra{oci se prepi{uvaat po dve metodi:
a) DIVIZIONA METODA
- vo Ordinatio se prepi{uva vkupnata koli~ina na pra{okot t.e. za
onolku poedine~ni dozi "n" kolku {to lekarot planira da izdade,
- vo Subscriptio se nazna~uva do apotekarot Divide in doses aequales.
b) DISPENZIONA METODA
- vo Ordinatio se pi{uva edna doza na lekovitata supstanca,
- vo Subscriptio se nazna~uva Dentur tales doses No "n".
3. Tableti (Tablettae)
Tableti pretstavuvaat cvrsta farmacevtska dozirana forma (naj~esto
okrugli ili ovalni), koi se dobivaat so komprimirawe na pra{oci i se
primenuvaat peroralno.
Dobro napravena tableta mora da gi ispolni slednite uslovi:
- Da bide cvrsta,
- Da mo`e lesno da se raspa|a (2 tableti vo ~a{a voda od 50 ml na
37°S treba potpolno da se raspadnat do 15 minuti).
Dobra osobina na tabletite e {to sodr`at to~na doza na lekovita
supstanca, a lo{a osobina e {to ne mo`at da gi zemaat deca pomali od 6
godini i lica so pomatena svest.
Oblo`eni tableti: se varijacija na tableti oblo`eni so za{titen sloj
({e}er,~okolada, `elatin), zaradi korekcija na neprijatniot miris i vkus ili
zaradi odlo`uvawe na raspa|aweto na tabletata dodeka ne dojde vo
tenkoto crevo.
Film-oblo`eni tableti: se varijacija na tableti oblo`eni so mnogu tenok
film koj e rezistenten na dejstvoto na `elude~nata sodr`ina. Vo vid na
film-oblo`eni tableti naj~esto se izrabotuvaat lekoviti preparati koi
deluvaat nadraznitelno na sluzoko`ata na `eludnikot (oralni preparati na
`elezo). Za{titniot film im ovozmo`uva da projdat niz `eludnikot i da se
raspadnat duri vo tenkoto crevo.
Dvoslojni tableti: se varijacija na tableti koi sodr`at jadro prekrieno so
materijal koj e otporen na `elude~niot sok i sodr`at obvivka. I vo jadroto i
vo obvivkata se nao|a aktivna supstanca. Se obezbeduva kontinuirana
apsorpcija na aktivnata supstanca.
Tableti so modificirano osloboduvawe: e specifi~no farmacevtski
dozirana forma od koja osloboduvaweto na lekovitata materija e
promeneto vo odnos na standardnite tableti, so cel da se promeni
brzinata i/ili mestoto na osloboduvaweto na aktivnata supstanca, a so toa
i vremetraeweto na dejstvoto na lekot.
Tableti so prodol`eno osloboduvawe: e specifi~no farmacevtski
dozirana forma od koja osloboduvaweto na lekovitata materija e pobavno
vo odnos na standardnite tableti, so cel da se prodol`i vremetraeweto na
dejstvoto na lekot.
Gastrorezistentni tableti: e specifi~no farmacevtski dozirana forma
otporna na dejstvoto na `elude~niot sok od koja osloboduvaweto na
aktivnata supstanca se odviva vo intestinalnata te~nost.
Tableti za implantacija (Tablettae pro inplantationem): po hirur{ki pat se
implantiraat vo potko`noto tkivo, od kade {to vo tek na podolg period
otpu{taat lekoviti supstanci (pr. estrogeni).
Orbileti: se tableti koi ne se goltaat, tuku se {mukaat. Tie se raspa|aat
vo usnata {uplina, kade {to lekovitata supstanca ispolnuva lokalno
dejstvo.
 3

Lingvaleti i Bukaleti: ne se goltaat, tuku se stavaat pod jazik ili pome|u

gingivata i sluzoko`ata na obrazot.
Vagitorii: se tableti vo oblik na kapki ili triagolnik, koi se primenuvaat
lokalno vo vaginata, kade {to tabletite se raspa|aat i oslobodenata
lekovita supstanca deluva lokalno na vaginalnata ili cervikalnata
sluzoko`a ili se apsorbira vo krvta, pa taka ispolnuva dejstvo i na uterus.
[umlivi tableti: ne se goltaat, tuku se koristat za brzo podgotvuvawe na
napitoci. Sodr`at i limonska kiselina i natrium-bikarbonat.
Solubleti (Solublettae): pretstavuvaat tableti koi slu`at za pripremawe na
rastvori za nadvore{na upotreba. Ne smee da se pijat. Se pravat
pogolemi (2 g) i se izdavaat vo parovi od koi ednata e oboena, a drugata
bela i na nea e vtisnata mrtove~ka glava. Pri prepi{uvaweto na solubleti,
vo Subscriptio na receptot treba da se napi{e: Dentur tales doses sub signo veneni
ili Da tales doses sub signo veneni.
4. ^ep~iwa (Suppositoria)
^ep~iwa se cvrsti lekoviti preparati so top~esta, konusna ili jaj~esta forma.
Se apliciraat vo fiziolo{kite otvori na teloto (anus, vagina, nos, uvo) ili vo
patolo{kite otvori (rani).
Na sobna temperatura se cvrsti, a vo dopir so teloto nivnata temperatura raste,
tie se topat i ja osloboduvaat lekovitata supstanca. Treba da se ~uvaat samo na
sobna temperatura, bidej}i ako se ~uvaat vo ladilnik doa}a do ireverzibilni
promeni vo konstituensot i supozitoriite stanuvaat krti i neupotreblivi.
Suppositoria analia se ~ep~iwa za analna primena. Lekovitite supstancii se
upotrebuvaat vo oblik na ~ep~iwa koga tie imaat nadraznitelno dejstvo vrz
`elude~nata sluznica i koga pri apsorpcijata treba da se zaobikoli crniot drob
(venskata krv od analniot kanal i od rektumot se odliva vo v.haemorrhoidalis inferior,
koja preku vv.iliacae communes se vliva vo v.cava inferior).
Globuli vaginales (Ovula, vagitoria) se ~ep~iwa za vaginalna primena. Tie se
so okrugla ili jaj~esta forma i se pogolemi od analnite ~ep~iwa.
Cereoli (Bacilli medicati) se ~ep~iwa za primena vo nos, nadvore{en u{en kanal,
uretra, rani ili sinusi. Potenki se od analnite ~ep~iwa, imaat ovalna forma, a na
kraevite se za{ileni.
5. Kapsuli (Capsulae)
Kapsulite pretstavuvaat ambala`a za lekovitite supstanci, a slu`at za stavawe
na cvrsti, polucvrsti i te~ni lekovi i se apliciraat samo peroralno.
Spored materijalot od koj se napraveni, kapsulite mo`at da bidat:
- Capsulae amylaceae (skrobni kapsuli);
- Capsulae gelatinosae (`elatinozni kapsuli): Capsulae gelatinosae elasticae
и Capsulae gelatinosae geloduratae;
Modifikacija na kapsuli
Perlae – mali, sitni zrna, vo niv se pakuvaat vitamini.
Capsulae operculatae
6. Rastvori (Solutiones medicinales)
Rastvori pretstavuvaat potpolno ednoli~ni te~ni oblici na lekovi koi se
sostaveni od lekovita supstanca rastvorena vo soodveten rastvoruva~.
Rastvorite se sostaveni od :
- Solvendum - supstanca koja se rastvora i
- Solvens - rastvoruva~ot vo koj taa supstanca se rastvora.
Spored mestoto na aplikacija i upotreba, rastvorite se delat na: rastvori za
nadvore{na i vnatre{na upotreba.
Miksturi se te~ni oblici na lekovi koi se me{avina na pove}e supstanci vo
eden rastvoruva~ ili me{avina na supstanci koi se vo te~na sostojba na sobna
temperatura.
7. Suspenzii (Suspensiones)
 4

Suspenziite se te~ni oblici na lekovi kaj koi glavnata lekovita supstanca e fino
isitneta i suspendirana vo te~na podloga vo koja ne se rastvora.
Za usporuvawe na talo`eweto na suspenziite ~esto im se dodavaat sluzavi
materii (naj~esto Mucilago Gummi arabici = arapska guma).
Spored goleminata na ~esti~kite, suspenziite se delat na:
- Mikrokristalni suspenzii, kade cvrstite ~esti~ki ne se vidlivi so golo
oko i
- Obi~ni suspenzii, kade cvrstite ~esti~ki se vidlivi so golo oko.
Spored na~inot na upotreba, suspenziite se delat na:
- Suspenzii za nadvore{na upotreba (~esto se narekuvaat te~ni puderi) i
- Suspenzii za vnatre{na upotreba koi mo`at da bidat:
- Suspenzii za peroralna aplikacija i
- Suspenzii za parenteralna (i.m.) aplikacija.

8. Emulzii (Emulsiones)
Emulziite se te~ni oblici so mle~en izgled, koi sodr`at ednoli~na disperzija na
masla, vosoci ili smoli vo dadena sredina. Sostaveni se od dve te~nosti koi me|
usebe ne se me{aat, naj~esto maslo i voda. Celta na nivnoto pripremawe e
korekcija na nepo`elnite fizi~ko-hemiski osobini na lekovite (lo{ vkus, miris,
erozivno dejstvo).
Za pripremawe na emulziite e potrebno:
- Emulgendum - lekovita materija nerastvorliva vo voda (maslena
te~nost),
- Konstituens - sredina vo koja se vr{i emulgiraweto (naj~esto e voda, a
mo`e i aromati~na voda)
- Emulgens - materija koja slu`i da ja odr`i materijata stabilna (koja
pome{ana so voda dava koloiden rastvor). Naj~esto kako emulgens
slu`at: Mucilaginis gummi arabici, `ol~ka od jace i saponini. Materiite koi
slu`at kako emulgens imaat svojstvo da ja namalat povr{inskata
napnatost.
9. Infuzii (Infundibilia, Infusiones)
Infuzionite rastvori se te~ni, sterilni, apirogeni lekoviti preparati koi se davaat
parenteralno vo volumen pogolem od 100 ml.
Infuzionite rastvori se: izotoni~ni, hipertoni~ni (edem na mozok,
parenteralna ishrana) i hipotoni~ni (hipernatremiska dehidratacija).
Vo forma na infuzija naj~esto se primenuvaат: rastvorи od elektroliti, hranlivi
materii, krv.
Infuzionite rastvori naj~esto se apliciraat: intravenozno, intraperitonalno,
intraplevralno, subkutano itn.
10. Injekcii (Injectiones)
Injekcii se sterilni, te~ni oblici na lekovi, so maksimalen volumen do 100 ml, a
koi se primenuvaat parenteralno.Po svojot karakter injekciite mo`at da bidat:
rastvori, suspenzii ili emulzii.
Indikacii za upotreba na injekcii se:
- Koga lekot se razgraduva vo GIT;
- Koga lekot slabo se resorbira od GIT;
- Koga lekovitata supstanca {tetno deluva na mukozata na GIT;
- Koga postoi staza vo sistemot na v.portae;
- Koga od lekovitata supstanca se bara brzo dejstvo;
- Koga pacientot ne mo`e da prima lekovi peroralno.
Negativni strani od aplikacijata na lekovi vo forma na injekcii se:
- Bolka na mestoto na aplikacijata;
- O{tetuvawa na zidot na venite pri intravenska aplikacija;
 5

- Sozdavawe na infiltrati pri intramuskulna ili subkutana aplikacija (lekovi

koi slabo se resorbiraat mo`at da dadat infiltrati).
Injekciite se pakuvaat vo: ampuli (ampulla, ampullae), {i{iwa (vitrum, vitri),
{i{enca (lagena, lagenae), sireti (siretta, sirettae) ili karpuli (carpula, carpulae).
Site injekcii moraat da gi ispolnuvaat slednite uslovi:
- da bidat sterilni;
- da bidat apirogeni;
- da imaat pH od 5-8;
- da vo niv nema hipotenzivni materii.
Spored na~inot na aplikacija, injekciite se delat na:
- pod ko`a (subkutana injekcija, s.c.),
- vo muskul (intramuskularna injekcija, i.m.),
- vo vena (intravenska injekcija, i.v.),
- vo subarahnoidalniot prostor (intratekalna injekcija),
- vo {uplinata na zglobot (intraartikularna injekcija),
- vo peritonealna {uplina (intraperitonealna injekcija),
- vo plevralnata {uplina (intraplevralna injekcija),
- vo perikardijalnata {uplina (intraperikardijalna injekcija),
- vo komorite na srceto (intrakardijalna injekcija) i drugi.
11. Klizmi (Klysmata)
Klizmi se te~ni oblici na lekovi za rektalna aplikacija, so cel da se ispraznat
crevata, da se vnese hrana vo organizmot ili da se apliciraat lekovi.
Spored upotrebata, postojat tri vidovi na klizmi:
- klizmi za ~istewe,odnosno praznewe na crevata (Klysmata evacuantia);
- hranlivi klizmi (Klysmata nutritiva);
- lekoviti klizmi (Klysmata medicata).
12. ^aevi (Species)
^aevite se cvrsti oblici na lekovi koi pretstavuvaat me{avina od isitneti i
neisitneti rastitelni drogi.
^aevite se koristat za prigotvuvawe na te~ni oblici na lekovi koi se koristat za
vnatre{na i nadvore{na upotreba.
Vo oblik na ~aevi se prepi{uvaat rastitelni drogi koi sodr`at lekoviti supstanci so
slabo ili indiferentno dejstvo i od niv pacientot sam priprema macerati, infuzi
ili dekokti, spored upatstvoto od signaturata (ne smee da se prepi{uvaat
rastitelni drogi koi sodr`at lekoviti supstanci so jako ili mnogu jako dejstvo).
13. Ekstrakti (Extracta)
Ekstrakti se te~ni oblici na lekovi koi se dobivaat so ekstrakcija na aktivnata
materija od rastitelnite drogi.
Macerati, infuzi i dekokti (Macerata, Infusa i Decocta) se vodeni ekstrakti na
rastitelnite drogi i mo`e da se podgotvuvaat od rastitelni drogi koi sodr`at
lekoviti supstanci so slabo, jako ili mnogu jako dejstvo.
Macerati se vodeni ekstrakti koi se podgotvuvaat na sobna temperatura.
Infuzi se vodeni ekstrakti koi se dobivaat so polevawe na rastitelnata droga so
voda {to vrie.
Dekokti se vodeni ekstrakti koi se dobivaat so ekstrahirawe na aktivnata
materija od rastitelnite drogi so voda {to vrie.
14. Tinkturi (Tincturae)
Tinkturi se etanolno-vodeni ekstrakti na rastitelnite drogi ili etanolno-vodeni
rastvori na ekstrakti na rastitelnite drogi.
Spored ja~inata na ekstrahiranite aktivni materii, postojat tinkturi so jako i
tinkturi so slabo dejstvo.
Spored mestoto na aplikacija, postojat tinkturi za nadvore{na i tinkturi za
vnatre{na upotreba.
15. Masti (Unguenta)
 6

Masti se polucvrsti oblici na lekovi sostaveni od dve ili pove}e lekoviti supstanci
i masna podloga.
Spored terapiskoto dejstvo, mastite se delat na:
- masti za pokrivawe i za{tita na ko`ata - ja {titat ko`ata od
nadvore{nite vlijanija na toj na~in {to go namaluvaat isparuvaweto na
vodata od povr{inata na ko`ata
- masti za ladewe - sodr`at pogolemo koli~estvo voda, koja vo kontakt so
vospalenata ko`a isparuva i doveduva do namaluvawe na temperaturata
na ko`ata.
16. Pasti (Pastae)
Pasti se polucvrsti oblici na lekovi so `ilava konzistencija koi se sostaveni od
lekovita supstanca, masna podloga i indiferenten pra{ok (cink oksid, talk,
p~eni~en skrob, skrob od oriz i bela glina).
Od mastite se razlikuvaat po toa {to imaat pocvrsta konzistencija i pogolem
kapacitet na apsorpcija.

17. Inhalacii (Inhalationes)

Inahalacii se lekoviti preparati koi se vnesuvaat vo di{nite pati{ta vo vid na
parea, sitni kapki i prav.
Denes vo upotreba se ~etiri razli~ni sistemi za inhalaciska primena:
- inhalatori na lekot vo vid na aerosol so dozimetar (meter dose inhalers -MDI);
- inhalatori na lekot vo forma na suv prav (dry-powder inhalers-DPI);
- nebulizatori ili rasprskuva~i;
- dodatoci za inhalatori vo forma na komora so razli~na forma i golemina-
spejseri ("spacer") so ili bez maska.
18. Dozi, izrazuvawe na dozi i koncentracii
Doza pretstavuva bilo koja koli~ina na lek koja se dava kaj lu|e i `ivotni.
Terapiski dozi pretstavuvaat koli~ini na lekovi koi pri edno vnesuvawe
predizvikuvaat terapiski efekt.
Dozata so koja se postignuva optimalen terapiski efekt kaj najgolemiot broj na
pacienti so prose~na osetlivost i telesna te`ina pretstavuva sredna
terapiska doza.
Toksi~na doza pretstavuva koli~ina na lek koja predizvikuva toksi~ni efekti kaj
pacientot.
Dozite mo`e da se izrazat vo:
- Te`inski edinici
- Terapiski koncentracii
- Internacionalni edinici
19. Kapki (Guttae)
Kapki pretstavuvaat te~ni oblici na lekovi so koi se doziraat rastvori so jako ili
mnogu jako dejstvo.
Kapkite se delat na:
- kapki za nadvore{na upotreba (oculoguttae, rhinoguttae, otoguttae) i
- kapki za vnatre{na upotreba.