TEORIJA SISTEMOV IZPITNA VPRAANJA ZA TESTE IN IZPITE 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.6. 1.8.

2013-2014

Soodvisnost, sinergija, omreenost, atraktorji, emergence, celovitost kot temeljne kategorije teorije sistemov. Primeri. Str. 23-32. Kompleksnost, specializacija, sistemsko razmiljanje, sistemska teorija, kibernetika. Primeri. Str. 33-37. Yin-yang, dialektika - predniki dananjega (ne)sistemskega stila razmiljanja. Primeri. Str. 37-44. tirje dobri, a preve enostranski stili razmiljanja iz zadnjih stoletij. Primeri. Str. 4547 Teorija kaosa in sistemsko razmiljanje. Primer. Str. 52-54. Odnosi objekt, dialektini sistem, sistem, model. Kaj je izbrani vidik? Primer. Str. 60 65. Dialektina teorija sistemov, kratka predstavitev in razmejitev. Primer. Str. 65-74.

1.9.

1.10. Reduciranje kompleksnosti obravnavanja zapletenih objektov s pomojo sistemske teorije. Primer. Str. 74-78. 2.2. Zakon hierarhije zaporedja in soodvisnosti. Vrste hierarhije. Primeri. Str. 83-84.

2.2.2. Hierarhija in opredeljevanje ciljev. Primer. Str. 84-86. 2.2.3. Doloanje ciljev v organizacijah in hierarhija; odloitveno drevo. Primeri. Str. 86-95. 2.2.4. Interdependence ali soodvisnosti. Kdo usmerja analizo in sintezo? Primer. Str. 96-99. 2.2.5. Odloitveno drevo, delitev dela in zakon hierarhije zaporedja in soodvisnosti v praksi. Primeri. Str. 100-101. 2.3.2. Dvogeneracijski cikli prehajanja iz predindustrijskega v sodobno ivljenje, kot vir spreminjanja subjektivnih izhodi. Primer. Str. 108-116. 2.3.3. Razvojne faze drube in subjektivna izhodia. Primeri. Str. 116-119. 2.3.5. Smernice za celovita in inovativna subjektivna izhodia. Primeri. Str. 127-159. 2.4. Dialektino sistemska analiza - priprava: modeliranje procesa ustvarjalnega sodelovanja. Vsebina postopka NOVOST. Primer. Str. 160-162.

2.6.1. Induktivna in deduktivna analiza: splona, posebna in posamina spoznanja. Primeri. Str. 246-248. 2.6.2. Sistemska analiza. Primer. Str. 248-250.

3. vpraanje izberete sami iz Tema 3 str. 285 do 494, na primer : 3.1.1. Informacija v informacijski drubi. Primer. Str. 287. 3.1.3. Uporaba jezika za izmenjavo informacij. Primer. Str. 318. 3.1.5. Informacije in vpliv na drubo. Manipulacije z informacijami. Primer. Str. 325-329. 3.2.2. Kibernetika 2. reda - revolucija v znanosti. Primer. 336 3.2.3. Kibernetika konceptualnih sistemov. Druba in misel (koncept). Stroj - lovek druba. Primeri. Str. 344. 3.2.7. Kibernetika 3. reda. Primer. Str. 353-354. 3.2.7.2.Epistemo-praksiologija. Sistem, ki opazuje in odloa. Primer. 355-363.

4.2.

Inovativna druba in njena nadmo nad rutinersko drubo. Opredelitev inovativne drube. Primeri. Str. 499-508.

4.2.3. Inovativna druba. Pet tipov inovacij po vsebini in izhodina vloga upravljavske inovacije za prehod iz rutinerskega v inovativno poslovanje. Primeri. Str. 509-512. 4.2.4. Uvajanje upravljavskih inovacij in njihov vpliv na ustvarjanje invencij in inovacij v poslovnem sistemu. Primeri. Str. 513-515. 4.3. USOMID - metodologija za ustvarjalno sodelovanje mnogih za inovativnost dela. Kratek prikaz povezave med DTS, inovativno drubo, inovativnim poslovanjem in USOMID. Primeri. Str. 516-529.

4.3.2. Motiviranje ali vpliv na vrednote in druga ustva ljudi, usmerjeno k ustvarjalnemu delovanju mnogih. Primeri. Str. 519-522. 4.3.4. Postopek USOMID/NOVOST kot splona metoda za ustvarjalno delo in sodelovanje. Primeri. Str. 516-529. 4.3.5. Kroek za USOMID vloge in naloge lanov. Primeri. Str. 527-529. 4.4. Etika celovitosti, soodvisnosti in inovativnega poslovanja. Etika sodobnega podjetja kot konkurenna prednost. Primeri. Str. 530-536.

4.4.4. Etika. Spreminjanje razmer v drubi in spreminjanje etike. Primeri. Str. 536-542. 4.4.5. Nekaj kazalcev razvitosti etike inovativnega poslovanja v Sloveniji. Primeri. Kaj vi menite o etiki v Sloveniji. Str. 542-546. 4.4.6. Sklep o spreminjanju etike. Primeri. Str. 530-547.