Raziskava o kompetencah

migrantov, beguncev ter

prosilcev za azil v okviru projekta Integracijski paket za brezposelne
migrante, begunce in prosilce za azil
januar april 2012

Naronik: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije po

pogodbi t. IP-2011/2 z dne 13. 1. 2012

Avtorji:
Toma Gregorc, Eva Brajkovi, Ajda otari
Socialno-kulturno zdruenje RIZOM

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, in sicer v okviru razvojne prioritete Enakost monosti in
spodbujanje socialne vkljuenosti ter prednostne usmeritve Enake monosti na trgu dela in krepitev socialne vkljuenosti
Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007 2013.

Vsebina

UVOD K TERENSKI RAZISKAVI

1.Zastavitev problema
Claude Lvi-Strauss v svojem romanu Tristes Tropiques opredeli dve najbolj
osnovni
strategiji
ravnanja
z
nezaelenimi
osebami
oziroma
tujci:
antropofaginega in antropoeminega. S prvim francoski antropolog oznauje
konzumiranje oseb z namenom, da bi pridobili njihove vrline in sposobnosti ali
pa izniili njihovo mo (lastnosti, ki bi nas lahko kontaminirale). Ta strategija naj bi
veljala predvsem za predkapitalistine oblike drubenosti. Z drugim pojmom
oznai strategije, ki naj bi veljale predvsem za kapitalistine oblike drubenosti, in
sicer v sistemih in dinamikah izkljuevanja in zapiranja (institucija prava in
zaporov) oziroma strategiji izbljuvanja (nezaelenih, tujcev) iz sredia
civilizacije (Lvi-Strauss, 1961: 419-421). A vendar se sodobne uradne politike
migracijskega menedmenta1 na ravni EU in Slovenije ravnajo po istem vzorcu.
Antropofagini princip se pojavlja v obliki strategij in programov asimilacije tujcev
oziroma njihove integracije, antropoemini princip pa je razviden predvsem v
politikah lociranja prosilcev za azil v Azilni dom, zapiranja oseb, ki jim je bil azil
zavrnjen, v Center za tujce, nameanje delavcev v samske domove ter
nenazadnje v deportacijah migrantov iz geografskega obmoja Slovenije. K obema
strategijama pa bi lahko dodali e antroporeksino 2 strategijo upravljanja
migracij v smislu poostrenega nadzora na zunanji meji Evrope in prepovedi
oziroma selektivni monosti vstopa migrantom. Na podlagi teh treh strategij se
izvajajo raznovrstni ukrepi, ki ustvarijo posledico primea v katerem so se znali
migranti. Njihovo vozlie se odraa predvsem v sodobnih vizumskih reimih in
azilnih politikah, ki jih iz ozadja opredeljujejo mehanizmi nadzora oziroma zaite
evropske ekonomije3 in selektivnemu dostopu do virov (naj si bo ekonomskih ali
virov pravic). V kontekstih praks migracijskega menedmenta tako lahko
zasledimo tri tipe prevladujoih diskurzov: utilitaristinega, moralnega in
viktimizacijskega. Prvi tip diskurza uveljavlja argumente, da so migracije nekaj
neizbenega in zato jih je potrebno upravljati in selektivno nadzorovati.
Moralistini argumenti pozornost usmerjajo predvsem na vzroke migracij, pri
emer izpostavljajo objektivne okoliine (vojne, naravne nesree ipd.).
Viktimizacijski diskurz pa povzroa selekcioniranje in razvranje migracij na ve
tipov (ekonomski migranti, nedokumentirani migranti, politini migranti) in s tem
doloa oblike pomoi (pravne, psihosocialne) za posamezni tip. Za vse tri je
znailna objektivna diskurzivna pozicija, ki privede do pogojevanja in
kriminaliziranja svobode gibanja, ne-seznanjanja s pravicami ali sistematinega
krenja pravic, saj migracije in migrante zajema v pull-push kategorijah 4 in ne kot
nekaj avtonomnega. Popolna desubjektivacija migranta ali migrantke, njegovih ali
1

Besedno zvezo migracijski menedment (kamor spada tudi integracija) razumemo

predvsem v smislu strategij in upravljanja migracijskih tokov v namene zaite evropske
ekonomije in imaginarne identitete Evropejcev, ki ga izkazujejo uradne politike in
direktive migracij tako na ravni EU kakor Slovenije.
2

Po analogiji z anoreksijo, torej boleznijo kjer oseba v majnih in skrajno selektivnih

koliinah vnaa v telo specifino hrano. V tem smislu antroporeksija oznauje selektiven
(in v majhnih koliinah) vnos migrantov v obmoje EU.
Glej Migracije. Alternativni mediji. asopis za kritko znanosti 226, tudentska zaloba,
Ljubljana, 2006 in Pjanik and Campani (eds.): Precarious Migrant Labour in Europe . Peace
Institut, Ljubljana, 2011.
3

Sintetizirano v reklu e ti kaj ne ustreza, lahko tudi gre.

njenih elja, osebnosti, stremljenj in vizij lastnega ivljenja, ki jo reproducirajo vsi

omenjeni prevladujoi diskurzi, tako postane platforma za oblikovanje in aplikacijo
najrazlinejih politik in instrumentov t.i. upravljanja z migracijami. (Beznec,
2006: 8). To platformo smo poimenovali migracijski menedment.
Nadalje v politikah migracijskega menedmenta lahko zasledimo semantino
premestitev ideolokega naela svobode gibanja 5 z ideolokim naelom prostega
pretoka kapitala, storitev in delovne sile, torej strogo zamejenega in
hierarhiziranega gibanja v funkciji trga. (ibid., 8). V tem kontekstu je edini
opraviljivi razlog za migriranje v EU ali Slovenijo ekonomski doprinos dravi ali
EU.6 Migranti so tako poblagovljeni, njihov prihod in cirkuliranje znotraj EU pa je
moen samo v obliki blaga na trgu dela. Pri tem ni odve opozoriti, da se je
besedna zveza trg dela v pravni jezik in medijski diskurz umestila ele pred
kratkim, z Zakonom o urejanju trga dela, kjer je definirana kot prostor, na
katerem se sreujejo iskalci zaposlitve z znanji, veinami in delovnimi izkunjami
ter delodajalci, ki iejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela
(ZUTD, 5. len, 12 alineja). Pred tem se je uporabljal predvsem termin
zaposlovanje in zavarovanost za primer brezposelnosti (Hrenjak in Jalui, 2011:
54). Ta sprememba oznaevalca oziroma semantini zamik ustvarja trg dela kot
ideoloko kategorijo, ki zamegljuje status in kategorije zaposlenost-nazaposlenost
oz. pravice do dela. Trg dela se je pred splono uveljavitvijo pojavljal ne da bi bil
definiran, le v kontekstih, vezanih na tuje delavce (npr. v Zakonu o delu in
zaposlovanju tujcev) v smislu sprejemanja ukrepov za zaito domaega trga dela,
omejevanja tujih delavcev na trgu dela in povpraevanju na trgu dela. (ibid.: 54).
Torej, kar je pred kratkim postalo sploni oznaevalec, se je v Sloveniji od leta
1991 dalje uporabljalo za upravljanje ekonomskih migracijskih tokov. Ta
kontinuiteta rabe pojma trg dela v kontekstu migrantske delovne sile kae na
izkljuevalno naravo samega termina, saj se na podlagi tega izvaja, utemeljuje in
opraviuje funkcije dobrohotnega administrativno-tehninega telesa, ki je
opremljeno z varnostnim sistemom (Pajnik, 2006: 32). Toda dobrohotni ali pravini
nadzor je nemogo, kajti e po sami definiciji je nadzor nad priseljevanjem
krivien in kodljiv. Nadzor nad priseljevanjem nikoli ne more uresniiti naela
enakih monosti. (NOII, 2006: 74).

2.Metodoloko-epistemoloka izhodia
Ciljne skupine priujoe raziskave, opredeljene v pogodbi o naroilu priujoe
tudije so podvrene sistemu kategoriziranja, ki jih izraajo zgoraj navedeni
procesi in diskurzi. Te so:
migrant oseba, ki je spremenila svojo obiajno dravo bivanja in pri tem
spremenila stalno ali zaasno bivalie (Priporoila ZN za statistiko
mednarodnih migracij)
brezposelni migrant migrant, ki je brezposeln, oz. je iskalec zaposlitve
ekonomski migrant oseba, ki je oz. je bila vkljuena v plaljivo aktivnost
v dravi, katere ni dravljan (Konvencija ZN o pravicah delavcev migrantov
in lanov njihovih druin)
nedokumentirani migrant oseba brez veljavnega dovoljenja za
prebivanje v dravi, v katero je migrirala (PICUM)
begunec oseba, ki je zapustila ozemlje svoje matine drave (drave
izvora) zaradi utemeljenega strahu, da je zaradi svoje rase, vere, narodne
pripadnosti, pripadnosti doloeni drubeni skupini ali doloenem politinem
preprianju v resni nevarnosti in jo drava izvora pri tem ne more ali noe
zavarovati. Takna oseba potrebuje in si zaslui mednarodno zaito.
5

Utemeljenega v 13. lenu Splone deklaracije lovekovih pravic.

Glej: Strategija ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020 .

(Konvencija ZN o statusu beguncev),

prosilec za azil prosilec za azil je tujec, ki je vloil pronjo za azil, in sicer
od trenutka vloitve do sprejetja pravnomone odlobe (Zazil, UPB-2) 7

Taka zastavitev predmeta tudije pa ne omogoa enotnega raziskovalnega

okvira, saj te kategorije v administrativno-tehninem smislu subjekte razloujejo
do te mere, da nas hitro prisilijo v obravnave posameznih primerov brez skupnega
point de caption, s tem pa v parcializacijo in fragmentacijo problematike oz.
osredotoenje na posamezne primere, ki so sicer kljuni, a lahko privedejo do
zanemarjanja sistemske dimenzije raziskovalne problematike. Sogovorniki in
sogovornice namre v razlinih kontekstih ustrezajo razlinim kategorijam.
Delavec iz Bosne in Hercegovine je bil v razlinih obdobjih svojega bivanja v
Republiki Sloveniji migrant, ekonomski migrant in brezposelni migrant, politina
migrantka iz Afrike pa nedokumentirana migrantka, prosilka za azil, begunka,
migrantka, brezposelna migrantka ali ekonomska migrantka. Za poenostavitev,
zgolj v metodolokem smislu, ki je sluila za podlago priprave izhodi za
intervjuje, in se je odraala v preliminarnih pogovorih in terenski praksi, smo
zastavili razloek na najbolj osnovni ravni: terminoloki razloek med delavci iz
bive Jugoslavije in prebeniki oz. med ekonomskimi in politinimi migranti, s tem
da smo, ko je bil kontekst specifien, politine migrante definirali s sintagmama
prosilci za azil in begunci. S prvimi smo pogovore in intervjuje izvajali v
slovenskem/bosanskem/srbo-hrvakem jeziku, z drugimi pa poveini v anglekem
jeziku.8 Ker so bili nai sogovorniki v obdobju prihoda in bivanja v RS podvreni
razlinim politikam nekateri ekonomski migranti so padli pod vizumski reim,
politini migranti pa pod azilne politike se poudarki v izhodiih za intervjuje
dveh skupin v tej dimenziji razloujejo. Doloeno tevilo sogovornikov iz skupine
delavcev iz bive Jugoslavije je v RS prila pred osamosvojitvijo, kar pomeni, da so
dovoljenje za stalno bivanje dobili tako, da so se ognili vizumski politiki iz asa po
letu 1991. V tem primeru smo razdelek o vizumski politiki v pogovorih izpustili.
Ravno tako mnogokrat z brezposelnimi politinimi migranti nismo poglobljeno
govorili o poznavanju delavskih pravic in sindikalnem organiziranju, saj osebe, ki
e niso bile zaposlene v RS nimajo neposrednih izkuenj z pravicami, ki izhajajo iz
delovnih razmerij. Nekateri sogovorniki imajo sicer iz svojih matinih drav
izkunje z zaposlitvijo, a jih je veina delala v polju, ki bi ga evropocentrino
definirali kot polje sive ekonomije9, ali pa so bili samozaposleni oz. lastniki
trgovskih ali gostinskih obratov.
Ker smo torej metodoloko subjekte priujoe tudije opredelili kot ekonomske in
politine migrante, za katere glede na pripisano kategorijo (ekonomski migrant,
politini migrant) veljajo administrativno-tehnine specifike, ki so posledice zgoraj
omenjenih miselnih, ideolokih in diskurzivnih procesov in praks, se moramo nujno
posvetiti epistemolokemu momentu konstrukcije enotnega okvira raziskovanja.
Izhodini vpraanji se zato glasita: kako lahko razline skupine migrantov
tvorijo enoten okvir raziskave? Kako lahko zastavimo skupni imenovalec na nain,
da ne ponotranjimo in reproduciramo sistema kategorizacij 10, ki jih uveljavljajo
dravni in evropski aparati?
Pogodba o izvedbi raziskave kompetenc migrantov, beguncev in prosilcev za azil (1.
len).
7

Glej Izhodia za intervju 1 in Izhodia za intervju 2 v prilogi.

Saj v njihovih dravah, tako so nam povedali, ne veljajo enaka pravila pri zaposlovanju
kakor v Sloveniji predvsem v kontekstu, da je zaposlitev mono dobiti brez birokratskih
komplikacij.
10

Normatively, categorizations, although of legal value, sustain divisions in societies, and

group people according to national affiliation or motive of migration. (Pajnik in Campani,
2011: 8).

Zastavitev raziskovalnega okvira, ki naredi presek z ustaljenimi kategorijami je

kljuna iz vidika raziskovanja od-spodaj (bottom-up), torej iz vidika, ko
sogovornikom prepusti glavno vlogo pri razlagi (razumevanju) doloene situacije.
S tem so raziskovalni subjekt in njegova/njena pojmovanja in argumentacije
doloenega problema postavljena v ospredje. Pri tem smo se delno napajali pri
metodi t.i. militantega raziskovanja11, za katerega je znailna odprta in dialektina
epistemina struktura, ki jo je vedno znova mono re-elaborirati in ne ponuja
konnih in enoznanih reitev, temve je sposobna misliti samo sebe in vraati
nazaj v skupnost izsledke spoznanj, pridobljenih z izvajanjem prakse.
Raziskovalnega okvira zato nismo v potankosti doloili v naprej, temve smo ga
tekom raziskave spreminjali in prilagajali glede na posledice udejanjene prakse.
Enoten raziskovalni okvir definiramo s konceptom polja, ki sestoji iz niza
objektivnih, zgodovinskih razmerij med pozicijami, zasidranimi v nekaterih oblikah
oblasti (ali kapitala) (Wacquant, 2006: 57), in ne v okvirih administrativnotehnine kategorizacije na te ali one migrante. Tem kategorizacijam smo se
posvetili le v toliko, da smo bralcem in bralkam te raziskave sistematino
predstavili izsledke in takrat, ko smo eleli ostati zvesti naim sogovornikom; torej,
ko se sami dojemajo v teh okvirih. Poudarjamo pa, da te kategorizacije niso
naravno dane, ampak so rezultat doloene politine dejavnosti, oz. politinega
prizadevanja. Diskurzivne prakse in razmerja moi se tvorijo in legitimirajo ravno
skozi jezik, zato so termini migrant, ekonomski migrant, begunec,
nedokumentirani migrant ali prosilec za azil neustrezni v kolikor elimo poudariti
izkljuevalno in zatiralsko naravo migracijskih politik. Tovrstne opredelitve
(kategorije) razvrajo in hierarhizirajo ljudi glede na pogoje za zaasno bivanje,
trajanje vize, omejitve zaposlovanja ali socialne pravice oziroma odsotnost le teh.
A nadzor nad priseljevanjem posredno napada tudi ljudi z dovoljenjem za stalno
bivanje (ali s samim svetim gralom dravljanstvom) in sicer tako, da
onemogoa priseljevanje njihovih druinskih lanov in s tem zdruevanje druin. V
tem pogledu je tudi posedovanje dokumentov brez pomena. (NOII, 2006: 77).
Zato bi bil najbolj primeren politini jezik t.i. ljudi brez papirjev oziroma sans
papiers, saj ta termin zdruuje vse, ki so izpostavljeni nadzoru nad
priseljevanjem. Vsak drug jezik jih louje. (ibid.: 77). Termin sans papiers bomo
tekom raziskave uporabljali le v teoretskih in splonejih razdelkih, drugod pa
bomo zaradi lajega razumevanja uporabljali splono uveljavljene (a z zavedanjem,
da gre za ideoloke, torej od zunaj vrninjene) oznabe kot so ekonomski
migranti, delavci migranti in politini migranti (ki jih nadalje delimo na prosilce za
azil in begunce).
Intervjuje je raziskovalna skupina opravljala med januarjem 2012 in aprilom 2012
na razlinih lokacijah: v samskih domovih v Mariboru, v Azilnem domu v Ljubljani,
na domaih naslovih intervjuvancev (Ljubljana, Maribor) ali v neformalnih okoljih
(Ljubljana, Maribor, Koper). Skupno smo izvedli 41 intervjujev s sans papiers. To so
ljudje, ki prihajajo iz razlinih drav treh kontinentov Evrope, Azije in Afrike,
natanneje: Bosne in Hercegovine, Hrvake, Iraka, Irana, Kazahstana, Tajske,
Sudana, Somalije, Zimbabveja, Mozambika, Nigerije in Tunizije. Pri tem smo
uporabili razline metode: od polstrukturiranega intervjuja do odprtega pogovora
11

Militatno raziskovanje se predvsem nanaa na praktina in teoretska spoznanj, ki

nastajajo v sodobnih gibanjih. Vodilno vpraanje miltiantnega raziskovalca je kako
organizirati ivljenje v skladu s serijo praktinih in teoretinih hipotez o poteh
(samo)emancipacije. (Colectivo Situaciones, 2007: 187) in ne iskati odgovor na to ali ono
vpraanje, narediti ta ali oni pregled, ustvariti te ali one nove teorije. Skratka, ni in ne more
biti militantne teorije, mono je zgolj militantno raziskovanje. Delno smo se posluili
metode miltiatntnega raziskovanja zato, ker smo med raziskovalce vkljuili tudi osebo iz
ciljne populacije, nismo pa (e) gibanje v smislu organskega, neformalnega, politino
aktivnega skupka ljudi temve projekta raziskovalna skupina.

in intervjuvanja fokusne skupine (v enem primeru smo pogovor izvedli s petimi

ljudmi, v tirih primerih pa z dvema), neformalnih pogovorov na izobraevalnih
delavnicah v Integracijski hii v Mariboru in samskem domu Pobreje (Maribor) ter
v nekaterih primerih pri izvajanju zagovornitva na Upravni enoti Maribor in
referatu za tujce Maribor. Zaradi jezikovnih in administrativno-tehninih razlik pri
statusih sogovornikov smo za intervjuvanje pripravili dva vpraalnika z razlinimi
poudarki. V primeru delavcev iz bive Jugoslavije smo dali veji poudarek na
razmere na delu in poznavanje pravic, vezanih na delovno-pravno zakonodajo,
razmere v samskem domu in delovnem mestu ipd., medtem ko je pri politinih
migrantih nekoliko veji poudarek na pridobivanju in uveljavljanju pravic, ki
izhajajo iz statusa prosilca za azil ali begunca. Z delavci iz samskega doma v
Mariboru ter prebeniki iz Integracijske hie v Mariboru je raziskovalna skupina
izvajala razline oblike podpore, od zagovornitva do izvajanja delavnic
neformalnega
izobraevanja
(digitalno
opismenjevanje
in
delavnice
samoorganiziranja). Dolgorone aktivnosti in aktivna participacija sans papiers v
delavnicah, ki so spremljale priujoo raziskavo, so se v procesu intervjuja izkazala
kot kljuna za zaupanje. Princip pridobivanja sogovornikov po metodi snene kepe
se je zaustavil ali upoasnil 12 v primerih, ko sogovorniki niso bili del procesa
neformalnega usposabljanja. Izvedba intervjujev v Kopru je potekala med delavci
podizvajalskih podjetij v koprskem pristaniu. Kontakte z njimi smo pridobivali s
pomojo lani ustanovljenega Sindikata izvajalcev pristanikih storitev ter po
metodi snene kepe.
Pridobljene podatke smo v drugi fazi uredili po metodi indeksacije. 13 Raziskovalna
skupina je na podlagi posnetkov, krajih zapiskov izsledkov iz terena in zapisanih
intervjujev14 na podlagi indeksov tematizirala posamezne tematske sklope.
Indekse smo razdelili na kvantitativne in kvalitativne. S kvantitativni smo zaobjeli
geografsko, starostno, poklicno, izobrazbeno in spolno razprenost ciljnih skupin,
razlinost drav izvora ciljnih skupin ter dolino bivanja pripadnikov ciljnih skupin v
Sloveniji15 (Poziv za zbiranje ponudb za izvedbo raziskave o kompetencah
migrantov, beguncev ter prosilcev za azil ), s kombinacijo kvantitativnih in
kvalitativnih indeksov pa opredelili razpololjive kompetence med migranti,
prosilci za azil in begunci, ugotovili razliko med njihovimi razpololjivimi
kompetencami in praktino realizacijo teh kompetenc, 16 s poudarkom na analizi
(ne)opolnomoenja dotinih ciljnih skupin ter postavili temelje za odgovor na
vpraanje, zakaj se predstavniki teh ciljnih skupin kljub razlinim razpololjivim
monostim pridobivanja ustreznih informacij ponavadi sami ne odloajo za aktivno
razreevanje svojih problemov. Sklepna analiza (tretja faza) je elaborirana na
podlagi indeksov v kombinaciji z zapiski iz terena.
V raziskavi uporabljamo kodirana imena za sogovornike in sogovornice, saj smo z
njimi govorili o obutljivih temah, v procesu intervjuja pa so nam zaupali svoje
osebne teave in izkunje. Zato smo se odloili, da s kodiranjem zaitimo njihovo
zasebnost. Vse sogovornike smo zakodirali z imeni iz slovenskega koledarja. S
podeljevanjem teh imen smo eleli vsaj simbolno presei kategorijo tujosti, ki
sogovornike spremlja v njihovem vsakdanu ter njihove situacije in govor
pribliati bralcem.
12

Veliko ljudi je namre v poizvedovani fazi privolilo v intervju a si tik pred zdajci premislilo.
Nekateri izmed njih so po pogovoru s kolegi, ki so udeleeni v procesu neformalnega
usposabljanja, le privolili v intervju.
13

Glej prilogo Indeksi.

14

tiri osebe v raziskavi so zavrnile snemanje pogovora.

15

Glej tabelo 1.

16

Glej tabelo 2.

3.Evro-patologizmi
Politike migracij in mednarodne zaite v t.i. zahodnih dravah postajajo v zadnjih
letih po mnenju mnogih avtorjev vedno bolj restriktivne v smeri kriminalizacije
migracij (Preston, 2003; Sassen, 2002), ki se konstituira na osnovi strahu pred
mnotvom ekonomskih imigrantov, beguncev in prosilcev za azil. Kriminalizacija
migracij za migrante sans papiers se na primer kae skozi poostren mejni nadzor,
ki ima ve pooblastil kot delovanje organov pregona v preiskavi kaznivega dejanja.
e ureditev mejnega nadzora primerjamo z ureditvijo vsebinsko primerljivih
ukrepov, ki se izvajajo iz drugih razlogov, denimo v kazenskem postopku,
ugotovimo, da je zasebnost posameznika pri izvajanju mejnega nadzora veliko
manj varovana kot pri preiskovanju in preganjanju kaznivih dejanj (Mozeti, 2009:
120). Evropska unija postaja utrdba protekcionizma ter s tem onemogoa vstop ali
integracijo najmanj eleni kategoriji migrantov, ki jo konstituirajo delovni razred,
vidne manjine ter enske migrantke/begunke (Preston, 2003). Varovanje Evrope
pred tokovi neelenih migracij postavlja svoje branike tudi izven meja Unije skozi
proces eksternalizacije migracijskega upravljanja in ustanavljanje centrov za
pridranje tujcev (ki jih EU namerava postaviti oz. deloma in v razlinih oblikah e
obstajajo) v dravah kot so Maroko, Libija in Tunizija. S kontinuirano iritvijo in
eksternalizacijo dela migracijskega upravljanja onstran zunanjih meja drav lanic
EU koncept 'zunanja meja Evrope' dobiva nove razsenosti (Beznec, 2009: 16).
Evropski prostor, ki v globalnem imaginariju reprezentira regulirano obmoje
udobja (tako v ekonomskem smislu kot tudi v perspektivi drubene varnosti in
identitete) z zapiranjem svojega reguliranega toposa zadruje to kategorijo
migrantov izven svojih meja in s tem ohranja svojo imaginarno predstavo Evrope
kot racionalno urejenega prostora.
Konstrukt Drugega (v tem kontekstu subjekt sans papiers) kot gronje legitimizira
izkljuitev tega Drugega iz sfere lovekih vrednot, civilnih pravic in moralnih
obvez (Papastergiadis, 2006). In prav ta proces izkljuevanja migrantov sans
papiers iz temeljnih presei drubenega ostaja slepa pega t.i. prvega sveta, ki
smrti prebenikov ob poskusu prekanja meje opraviuje s sintagmami o
kolateralni kodi (Bauman, 2004), nastali v obrambi gradnikov civilizacije:
lovekih vrednot, civilnih pravic, moralnih obvez. Ali, kot poziva Agamben: Bilo
bi bolj poteno in predvsem bolj smiselno podrobno preuiti
// takno
razporeditev moi, v kateri so lahko loveka bitja tako zelo odtujena od svojih
pravic // da nobeno dejanje, uperjeno proti njim, ne more ve imeti statusa
zloina (1998: 171).
Mojca Pajnik v referenci na Hanno Arendt trdi, da je problem obravnavanja
migrantov v pomeanju lovekovih pravic z nacionalnimi pravicami; lovekove
pravice bi namre morale obstajati izven in iznad nacionalnih tvorb, izven in iznad
dravljanstva ali narodnosti, kar pa v sodobni Evropski uniji v praksi ne dri.
Sodobne integracijske politike so tako politike dolnosti, ki jih morajo migranti
izpolnjevati v procesu selektivnega pripuanja k dravljanstvu (poznavanje
nacionalnega jezika, ustave, zgodovine in kulture itn.). Selektivna integracija sili
migrante v poloaj sprejemanja pravil igre, ki jih postavlja nacionalna skupnost
(Pajnik, 2009: 139). Zato Pajnik sledi Arendt v njenem konceptu pravica imeti
pravico, ki kot primarna pravica subjektovega mesta in participacije v skupnosti
predhaja in komaj omogoa politine, civilne in socialne pravice. Pravica imeti
pravico omogoa nastajanje politine skupnosti, javnega prostora, v katerem te ne
sodijo po tem, kje si se rodil, ampak po dejanjih in mnenjih. Pravica imeti pravico
je definirana onkraj nacionalnosti in drave rojstva; lahko se realizira zgolj v
politini skupnosti, ki subjekte definira zunaj konceptov nacionalnosti, suverenosti

in etninosti ter tudi naravnosti lovekovih pravic (ibid.: 143). Pogoj za

uveljavljanje lovekovih pravic je torej pripadnost politini skupnosti, ki ni vezana
na nacionalno identiteto. Ker je zartan enaaj med lovekovimi in nacionalnimi
pravicami, prihaja po mnenju Mojce Pajnik v praktinih izvedbah azilne politike EU
do varovanja nacionalne drave namesto beguncev. Hipokrizija politik, ki
prisegajo na spotovanje lovekovih pravic, je v tem, da begunce obravnavajo kot
tiste, ki zlorabljajo nacionalno dravo in njene zakone. Oropani dravljanstva,
besede v javnem prostoru, so begunci oznaeni e za nepridiprave, delikvente, ki
zlorabljajo dravo (ibid.: 142).
Sodobne politike migracij ob pritisku gospodarske krize na Unijo in posledini
gronji izgube ugodja krepijo mejo in s tem tudi imaginarij Evrope tako, da na eni
strani prepreujejo neelenim migrantom vstop v obmoje ugodja, po drugi
strani pa zaradi strukturnih primanjkljajev delovnih profilov uvajajo delovne, vizne
in rezidenne monosti za tiste migrante, ki lahko zapolnijo strukturni manko in s
tem vzdrujejo raven ugodja Unije. Regulacijski mehanizmi vabljenja migrantov
postavljajo slednje med seboj v ideoloki socialno-darvinistini boj preivetja
najmonejega, ki ima v najboljem primeru le status komoditete kot
kompetitivnega trnega blaga.
Strah pred Drugim, ki tii onkraj meje, je kljuna toka sklicevanja konzervativnih
Zahodnih voditeljev, ki pridobivajo glasove volivcev na temah varnostnih vpraanj
in varovanja meje. Falah in Newman tako poudarjata, da voditeljem bolj kot s
imerkoli drugim uspeva zdruevati ljudi z vpraanjem varnosti v osnovi zato, ker
je sklicevanje na nacionalno varnost direktno povezano z idejo zaite pred
nevarnim sovranikom in zagotavlja fizino preivetje druine, prijateljev in
naroda. Nacionalna gronja je tako prevedena v realnost na mikro stopnji (1995,
694). Podobno je na primer trenutni francoski predsednik Sarkozy marca v
nacionalistinem diskurzu zaigral na karto strahu, ko je postavil v jedro svoje
kampanje problem migracij, reko da bi morala Francija prepoloviti svoj vnos
migrantov, ker jih ve ne zmore integrirati. Ilegalni migranti so po besedah
Sarkozyja groze dejavnik za evropsko civilizacijo in na nain ivljenja. e v
enem letu Bruselj ne bi poostril mejnega nadzora, je Sarkozy grozil, da bo povlekel
Francijo
izven
brezmejnega
Schengenskega
obmoja
(http://www.guardian.co.uk/world/2012/mar/11/nicolas-sarkozy-french-elections2012, http://www.bbc.co.uk/news/business-17332458). Ob tem gre poudariti, da je
bil prav Sarkozy eden od vidnih tvorcev zemljevida nove Evrope, ki trenutno
prerazporeja svoja teia moi v sled gospodarske krize. Prav sodobne politike
migracij so indic zloma evropske demokratine ideje, ki bi naj zartala psiholoki
obris zreleje in strpneje Evrope: Evrope, zmone prepoznati in predelati svojo
lastno ambivalentnost (revnejih in premonejih regij znotraj lastne geopolitine
tvorbe) ter razviti kolektivno memorijo, ki bi to ambivalentnost tudi omogoala
skozi historino perspektivo (diverzificirana reimska preteklost in heterogenost
interesov drav lanic, e posebej v kontekstu ekonomske krize).
Vzporedno z implementacijo represivnih pravno-institucionalnih mehanizmov se v
javnosti zane oblikovati mnotvo izkrivljenih prezentacij migracijskih tokov, ki jih
spodbujajo nekateri vodilni politiki in predvsem nekateri mediji, ki so o migracijah
poroali s terminologijo, s katero ponavadi opisujemo naravne nesree ali
nalezljive bolezni (Beznec, 2009; 18). Izrazne forme reprezentacije cepitve na
dobro Evropsko Unijo in slabe migrante se reproducirajo skozi lingvistine
konstrukte, ki dokaj hitro postanejo normativne enote oznaevanja. Dobri objekt
se tako poraja skozi skupnostne dikcije drave lanice, evropeizacija,
notranji trg, evropsko dravljanstvo, Evropa brez meja, itd. Normativna
skupnost v tovrstnih sintagmah tako le e dodatno patologizira grozei Drugi
objekt, ki prei za mejami skupnosti in aka na njen izbris. Henk van Houtum in
Roos Pijpers (2007) interpretirata Lacanov postulat tesnobe z referenco na
migracije kot nelagodje subjekta pred preplavljenem z anonimnimi in obenem

prostranimi tokovi, masami, hordami in potoki Drugega, ki grozi, da bo izbrisal in

izpraznil znani svet. Ob tem dodajmo za primer diskurz rasistine medijske
gonje, o katerem poroa Darij Zadnikar (2004) v odgovor na ilegalne migracije v
Sloveniji kot novo nastali tranzitni dravi. V tej gonji so mediji za prebenike
uporabljali razloveene oznaevalce: 'poplava', 'golazen', 'epidemija', 'sanitarna
gronja'.
Evropa se na nezavedno fantazijo anonimne preplavitve z Drugim odziva s
protekcionistinimi in disciplinskimi intervencijami na ravni vstopa v Unijo (tako v
smislu zakonodaje kot tudi fizinega varovanja zunanje meje), po drugi strani pa
se disciplinske intervencije nadzorovanja izvajajo za e obstojee deviantne
tujke, ki so uspeli migrirati v oilje Evrope. Meja je institucionalno sredstvo za
ohranjanje pravila izkljuevanja. // To je ali nain, kako tujce odriniti ven, ali
obratno, nain, kako jih sprejeti in jih bolj ali manj nasilno 'integrirati' ali
'asimilirati' (Balibar, 2007: 35).
Foucault (2004) nazorno opie obrambno strategijo discipline in reda v primeru
kuge, ki velja za matrico kaotinih vdorov v kozmino polje ter za osnovno
reprezentacijo izkljuevalne sheme, ciljno usmerjene h kar najbolj uinkovitemu in
dokonnemu presekanju stikov s kunim tkivom Drugega. Tudi EU in z njo
Slovenija interno urejata slabe migrante v analitine kategorije in jim s tem tudi
predpisujeta njihov jasno odrejeni bivanjski topos: centri za tujce, integracijske
hie, azilni domovi in z njimi povezani analitini statusi in modernistini
asimilacijski programi. Sans papiers so tako z vstopom v EU bio-politino
preteti, evidentirani, vpisani v bazo podatkov s prstnim odtisom, zasliani in
stalno monitorirani. Kot razlaga Barbara Beznec v sklicevanju na Rolanda Quadrija,
kljuna poteza praks novih kolonializmov ni prepreevanje mobilnosti, temve
njeno zadrevanje in selekcioniranje. Gostota in temporalnost 'postkolonialnih
mejnih karakteristik' v obliki razlinih institucij in pravnih kategorij, kakrne so
Center za tujce, Azilni dom, begunski centri, samski delavski domovi za migrantske
delavce, status izbrisanega, ilegalnega, zateenega ali politino sumljivega pa
sta odvisni od same mobilnosti posameznikov in posameznic ter njihovega statusa,
ki se definira na podlagi njihove vkljuenosti v reim reprodukcije notranjega trga
(Beznec, 2009: 14).

4.Politino dravljanstvo, brezdravljanstvo

Sodobne socialne politike zahodnoevropskih drav utemeljujejo na ideji drave
blaginje iz 50ih 60ih let prejnjega stoletja. Ta pa je povezana s pojmom
dravljanstva, bolj specifino s socialnim dravljanstvom, ki korpusu politinih in
civilnih pravic kot svoboin doda socialne pravice kot upravienost do socialne
zaite (Pajnik, 2011: 13-14). Nacionalne drave so socialno dravljanstvo prevzele
kot mehanizem blaenja napetosti kapitalistine drube in izravnanja razredne
neenakosti, posledica tega pa je podrejanje socialnega dravljanstva ekonomski
logiki trga in izkljuevanje marginaliziranih skupin iz dravljanstva. V nacionalnih
dravah je dravljanstvo status, lanstvo v nacionalni skupnosti, sans papiers pa
veljajo za nedravljane, nelane in zanje pravice iz socialnega dravljanstva veljajo
vedno v omejenem obsegu. Mojca Pajnik (2011) dravljanstvo opredeli kot
politino delovanje, kot pravico imeti pravico (po Arendt), kot pripadnost
politini skupnosti in kot delovanje v javni sferi. Pripadanje politini skupnosti
namre ni samoumevno, ni nekaj, kar pripada po naravi, ampak zahteva
ustvarjanje pogojev za pripadnost. Dravljanstvo ni opredeljeno kot pogodbeno
razmerje, ampak kot solidarnostno povezovanje, utemeljeno na vzajemni
odgovornosti. Pojmovanje dravljanstva na naelu aktivnega delovanja ni privatna

10

aktivnost za maksimiranje sree po naelu utilitarizma, ampak je solidarnostni

angama na temeljih skrbi za svet (Pajnik 2011:15-16).
Stara ideja dravljanstva kot delovanja politino organizirane skupnosti je,
ugotavlja Pajnik, zaela bledeti v 18. in 19. st. s procesi podrubljanja in
depolitizacije. Politinost dravljanstva (participacija dravljanov v javni sferi) je
izginjala s procesom nacionalizacije politine skupnosti. Narod, nacionalna
identiteta, doloena z etninimi in kulturnimi predpostavkami ter mejami
teritorialne drave je na neki toki porla idejo o politini skupnosti. Nacionalno je
tako postalo politino, narod pa politina skupnost. V besednjaku moderne je
politino rezervirano za postopanje oblasti politika je strankarstvo in
parlamentarizem, spomin na politiko kot naelo aktivnega dravljanstva pa zane
bledeti s konsolidacijo nacionalne drave. Dravljanstvo je tako postalo status,
administrativni kriterij, ki oznauje pripadanje politini skupnosti po rojstvu ali
bivanju in identiteta, izkazljiva s potnim listom. Dravljanstvo poleg tega
posameznika specificira kot pripadnika nacionalni skupnosti. (Pajnik, 2011: 17).
Vendar je predpostavka, da dravljanstvo vkljuuje vse pripadnike nacionalnih
skupnosti, problematina. Domnevna vsevkljuenost in enakost namre v praksi
vzdruje in reproducira neenakosti v odnosu do sans papiers. Tako dravljanstvo
ne prepoznava statusne razlinosti. Predpostavlja jo kot statusno enakost
(dravljanstvo kot nacionalna pripadnost) in jo jemlje kot drubeno dejstvo. S tem
dravljanstvo kot status postane privilegij prvobitnih lanov nacionalne
skupnosti. S tem producira svoje nasprotje, kar je zunaj njenega reda to je t.i.
ne/brezdravljanskost drugost in neenakost. Preprosto dejstvo nepripadanja
nacionalni skupnosti prinese neenakost nedravljanov sans papiers. V trenutku,
ko imamo opraviti s situacijo neenakega dravljanstva (migranti) ali
brezdravljanskosti (izbrisani), se izneverimo naelu, da vsakdo pripada politini
skupnosti. Pravica imeti pravico, ki omogoa dravljanstvo, je nekaj veliko bolj
temeljnega od lovekovih pravic, saj samo pomeni enakovredno pripadnost
skupnosti in je tisto, kar ele omogoa sklicevanje na lovekove pravice. Da
postanejo lovekove pravice mogoe, je treba najprej zagotoviti pravico imeti
pravico, tj. dravljanstvo kot pripadnost politini skupnosti (Pajnik, 2011: 18-19).
Dravljanstvo torej ni absolutna kategorija, ki bi bila stalna, izvirna in
nespremenljiva. Drava ni od nekdaj simbol in domena dravljanstva, pa pa je
spreminjajoa tradicija. Doloene skupine so z njeno pomojo vpeljale svojo
dominantnost in ustoliile sebe kot dravljane na podroju, ki spotuje njihov
obstoj in razvrednotile tiste, ki so imenovani kot tujci in prileki (Isin, 2002: 283).
Po Balibarju je eden glavnih pomenov schengenskega sporazuma krepitev antidravljanstva, ki se izvaja preko politinih organizacij, preko ustavnih in
zakonodajalnih revizij, ki doloajo naine priseljevanja, pravico do azila,
zdruevanja druin, dostop do nacionalnosti (Balibar, 2004: 400). Meja Evropske
unije je postala sito (Pajnik, 2007: 27), evropska zunanja politika pa iti svoje
nacionalne interese, z uvedbi satelitskega nadzora in poveanja tevila kamer za
nadzor migracij (Zorn v Zdravkovi, 2006: 113).
Somers (v Pajnik, 2011) ugotavlja, da brezdravljanskost danes ne pomeni samo
nelanstva v nacionalni skupnosti. Nanaa se tudi na situacijo nepravega
lanstva (ekonomski in politini migranti), odvzetega lanstva (izbrisani), danes pa
se vse bolj nanaa tudi na nedravljanskost dravljanov, ki je po Somers
izkljuenost iz javne sfere, odsotnost doloenih populacij (npr. brezposelnih,
revnih) v javnem prostoru. Pripadnost nacionalni skupnosti tako e ni zadosten
pogoj za zagotavljanje dravljanstva. Nedravljani so tako lahko tudi tisti, ki so de
jure dravljani.

11

Sans papiers so v sodobnih nacionalnih skupnostih v poloaju, ko nimajo pravice

imeti pravico, kar definira njihov obstoj na robu pravic. Krono pogojevanje pravic,
selektivno pripuanje k dravljanstvu se zanje zane e z vstopom v dravo da
je migrant pripuen na rob pravice, mora vstopiti v dravo legalno. V primeru
nelegalnega vstopa v dravo postanejo ilegalni nelani, tj. dvakrat nedravljani.
Kot ilegalci so nedokumentirani in zato oropani dravljanstva in s tem monosti k
prepustitvi na rob pravic. e v dravo vstopijo legalno, se strategije kronega
pogojevanja nadaljujejo s pripuanje, na trg dela, v proces naturalizacije itn.
(Balibar, 2004). Politike kronega pogojevanja vzpostavljajo brezdravljanskost
sans papiers, zanikanje pravice, da bi imeli pravico se dogaja prav s temi procesi
kronega pogojevanja in selektivnega pripuanja k dravljanstvu. eprav so sans
papiers pogojno znotraj sistema, so dejansko zunaj njega. Tudi pridobitev de jure
dravljanstva brezdravljanskosti ne rei. Iz dravljanske skupnosti so izloeni
tako, da ostajajo na njenem robu.
Sodobne strategije ustvarjanja brezdravljanskosti kliejo po rekonceptualizaciji
dravljanstva v smeri njegove politizacije. De jure dravljanstvo namre ni nujno
reitev za brezdravljanstvo sans papiers. Tej se je mogoe izogniti le s
pripoznanjem sans papiers kot enakopravnih lanov politine skupnosti in z
odpiranjem javnega prostora v postnacionalni smeri deliberacije, v kateri imajo
sans papiers vidno mesto (Pajnik, 2011).

5.Zgodovinski pregled migracij v Sloveniji

Da bi bolje razumeli dogajanje in aktualne razmere na podroju migracij in
migracijskih politik v Sloveniji, bomo najprej orisali kratek zgodovinski pregled
migracij v Sloveniji, kakor ga podajata Alenka Janko Spreizer in Dean umelj
(2007).
Do obdobja po 1. sv. vojni je bila Slovenija veinoma deela, iz katere so se ljudje
odseljevali. Med najbolj popularne destinacije so takrat spadale deele zahodne
Evrope Francija, Belgija, lezija in Gornja tajerska, takoj za njimi pa se uvrajo
Zdruene drave Amerike in Argentina. Odseljevanje se je v 30. letih 20. st. nato
upoasnilo, predvsem zaradi gospodarske krize, ki je smeri odseljevanja skrila na
evropske drave. Razlogi odseljevanja so bili seveda ekonomski, vendar tudi
drugani npr. elja po novih izkunjah ali izogibanje vojakemu naboru (Janko
Spreizer, umelj, 2007: 219).
Po 2. sv. vojni je mo zaslediti tudi t.i. nelegalna odseljevanja, predvsem iz
politinih razlogov. Konec 50. in v zaetku 60. let je z odprtjem meja odseljevanje
prielo upadati, vendar tudi v tem obdobju ljudje e vedno zapuajo domove, da
bi nali delo, npr. v Zvezni republiki Nemiji. V zgodnjih 60. pa se prine dogajati
e nekaj drugega Slovenija postaja vse bolj popularna destinacija za vse veje
tevilo migrantov iz drugih jugoslovanskih republik. Ta priseljevanja kot posledica
gospodarskega razvoja, ki je bil v primerjavi z drugimi republikami v Sloveniji
hitreji, so se postopoma poveevala vse do leta 1974, ko so bila zaradi
ekonomske stagnacije zaasno ustavljena. Ta kratka ustavitev pa se je kasneje
izkazala za uvod v obdobje intenzivnega priseljevanja, ki je trajalo ves preostanek
70. let, ko so ostale drave zaradi naftne krize zaprle meje. Med najbolj pogostimi
razlogi za priseljevanje v tem obdobju so bile zdruitve z druino (Janko Spreizer,
umelj, 2007: 219).
Tretji veji val priseljevanja v Slovenijo se je zgodil v zgodnjih 90. letih. Po
odcepitvi Slovenije in izbruhu vojne na Hrvakem in v Bosni in Hercegovini je bilo
na milijone ljudi prisiljenih v beg. Zavetje so nali v dravah zahodne Evrope

12

Nemiji, Danski, Franciji, vedski, Norveki in Zdruenem kraljestvu. Nekateri so

odli v ZDA ali Kanado, mnogi pa so se ustavili e v Sloveniji nekateri zato, ker so
se jim morda zaprla vrata naprej, drugi zato, ker so priakovali, da bo vojna kmalu
konana, tretji so imeli v Sloveniji sorodnike itn. Mnogo od teh, t.i. vojnih
beguncev, je v Sloveniji nato tudi ostalo (Janko Spreizer, umelj, 2007: 220).
Migracijski tokovi so se nato spremenili konec 90. let, ko se je situacija na podroju
bive Jugoslavije priela normalizirati. Slovenija je takrat postala tranzitna deela
za dravljane nekaterih afrikih in azijskih drav (Janko Spreizer, umelj, 2007:
221). Slovenska politika pa se je v tem asu priela sooati z t.i. nelegalnimi
prehodi meje, tihotapljenjem ljudi prek dravne meje in nelegalnimi zaposlitvami
(Zaletel v Janko Spreizer, umelj, 2007: 221).
Pajnik in Bajt ugotavljata, da se je v zaetku novega tisoletja ekonomska situacija
v Sloveniji kazala kot zelo pozitivna visoke stopnje gospodarske rasti,
poveevanje prostih delovnih mest, visoke stopnje aktivnosti in upad
brezposelnosti (v uradnih tevilkah) so prispevali k poveevanju priseljevanja.
Migranti so v tem asu zapolnjevali predvsem delovna mesta, ki so bila
neprivlana za domaine, predvsem v nijih sektorjih industrije. Po dramatinem
upadu ekonomske aktivnosti najpomembnejih trgovinskih partnerjev Slovenije, ki
mu je sledil upad proizvodnje, se je tudi Slovenija znala sredi globalne
gospodarske in socialne krize. S poslabanjem e tako negativnih uinkov vse
veje fleksibilizacije t.i. trga dela so tako zdaj najranljiveje skupine (predvsem
zaposleni za doloen as, prvi iskalci zaposlitve, nije kvalificirani delavci, stareji
od 50 let) najbolj na udaru. Delovni pogoji se na splono poslabujejo, medtem ko
je prekarnost kratkoronih zaposlitev vezana na slabo socialno varnost, kar
rezultira v segmentu zgaranih, premalo plaanih in na splono izkorianih
delavcev, katerih zaposlitveni status je nenehno pod gronjo. Med temi je najslabi
poloaj migrantskih delavcev iz t.i. tretjih drav (Pajnik, Bajt, 2011). Migrantski
delavci in delavke, predvsem tisti, ki so v prekarnih delovnih razmerjih, so nijekvalificirani in delajo za nizka plaila, veljajo za nadomestljivo delovno silo, ki je
delodajalcem potrebna le zaradi ekonomskega dobika. Evropske politike vabljenja
zaelenih visoko-izobraenih migrantov so torej v monem kontrastu z s strani
dobikaeljnih delodajalcev skonstruirano (in zatorej realno) situacijo potreb po
nizko kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcih.

6.Integracijska politika v Sloveniji na papirju

Koncept integracija se po 2. sv. vojni pogosto uporablja za politino in
ekonomsko integracijo zahodnoevropskih drub. V 90. letih pa se je termin priel
vedno pogosteje uporabljati za procese vkljuevanja prisilnih in ekonomskih
migrantov v drave sprejema. V 2. polovici 90. let je termin integracija zael
izpodrivati termin multikulturalizem, ki se pogosto uporablja kot sinonim za
integracijo migrantov v drubo (Vreer, 2007).
Koncept integracija se torej nanaa na drubene in kulturne procese vkljuevanja
priseljencev v sociokulturni sistem drave, v katero so se priselili, na nain, da
priseljenci lahko prakticirajo kulturo drave izvora v javni sferi. Poudarjena je
dvosmernost procesa, saj integracija pomeni, da se ne prilagajajo dravi sprejema
samo priseljenci, temve da so tudi nosilci kultur znotraj drav sprejema
pripravljeni sprejeti na novo prispele priseljence in se od njih uiti (Vreer,
2007:35). Frachette (v: Vreer, 2007) meni, da imamo, ko govorimo o
integracijskih procesih, v mislih razline stopnje interakcije med etninimi
skupinami, ki so v dravi sprejema, in na novo prispelo skupino ljudi. Drave

13

sprejema namre niso homogene, temve so sestavljene iz razlinih etninih

skupin (Vreer, 2007: 35).
Formalno-pravno so bili temelji za slovensko integracijsko politiko postavljeni leta
1999, ko je Dravni zbor sprejel Resolucijo o imigracijski politiki. Pluralistini model
integracije, kakrnega je ta resolucija zartala, je potrdil tudi kasneje sprejet
dokument Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije iz leta 2002. Slednja
doloa izbiro pluralistinega (multikulturnega) modela slovenske integracijske
politike, ki priseljencem omogoa enakopravno vkljuitev v slovensko drubo ob
hkratnem ohranjanju njihove kulturne identitete. Ta izbira se seveda zdi primerna,
smiselna in mona, meni Medica, saj upoteva dejansko vekulturnost slovenske
drube in svoje cilje gradi na naelih enakopravnosti, svobode in vzajemnega
sodelovanja. Priseljencem so tako zagotovljene pravice do svobodnega izraanja
etnine pripadnosti in do uporabe maternega jezika. Prepoved diskriminacije in
enakost pred zakonom sta v Sloveniji zagotovljeni e z ustavo, konkretnejih
programov za aktivno prepreevanje diskriminacije priseljencev na razlinih
podrojih drubenega ivljenja pa zaenkrat e ni (Medica, 2010: 46-47).
O konkretnih rezultatih integracijske politike v Sloveniji e ni mogoe govoriti, saj
ta ostaja v glavnem zgolj na papirju, medtem ko se v praksi v glavnem ne izvaja ali
pa se izredno parcialno. (glej: Medica, 2010, Vreer, 2007).

7.Kritve na podroju zaposlovanja in socialnega

varstva delavcev migrantov v Sloveniji
e pogledamo v preteklost, so v 60. letih v Sloveniji pomanjkanje delovne sile
zapolnjevali sans papiers z obmoij drugih republik Jugoslavije. Takrat so bili
nameeni v delavske domove (mnoge od njih so prav oni tudi brezplano
pomagali zgraditi), poskrbljeno je bilo za tople obroke, za rekreacijo in prosti as.
Kot pie Medica (2010: 47-48) je bil jezik takrat najbolj manifesten vir
stereotipizacije teh delavcev in najveja determinanta njihove druganosti
(praviloma drugorazrednosti). Skozi as so nato (tudi prek porok z domainkami in
domaini) le postajali sestavni del drube in se postopoma integrirali in/ali tudi
asimilirali.
Dananji as lahko oznaimo kot obdobje izrazite drubene regresije. Ohranjanje
nevidnosti migrantskih delavcev je postala najbolj sprejemljiva opcija. (Medica,
2010: 49) Ohranjanje nevidnosti je tudi nain, preko katerega se ohranjajo in
reproducirajo tevilni naini izkorianja in manipulacij na podroju zaposlovanja
migrantskih delavcev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), raziskovalci in
aktivisti ter nekatere nevladne organizacije, ki preuujejo to podroje in/ali se
ukvarjajo s pomojo delavcem migrantom, e vrsto let popisujejo te kritve (ZZZS,
Medica in dr., 2010, Bajt, Pajnik, 2011) . Tako je ZSSS leta 2010 v poroilu o
poloaju delavcev migrantov v Sloveniji in izvajanju migrantske politike ( Delavci
migranti v primeu politike. ZSSS, Ljubljana, 2010) sistematino nanizala kritve
na podroju zaposlovanja tujcev in kritve s podroja varnosti in zdravja pri delu
pri delodajalcih, ki zaposlujejo tujce oz. omogoajo njihovo delo. V tem dokumentu
so tako navedene naslednje kritve (iz poroil Inpektorata RS za delo):
-

Manji delodajalci od delavca pogosto zahtevajo takojen podpis pogodbe ali

pa mu pogodbo o zaposlitvi, datirano z dnem, ko je delavec zael delati,
vroijo ele po doloenem asu. Mnogokrat delodajalci delavcu sploh ne

14

izroijo pogodbe o zaposlitvi. Tako imajo delavci migranti e manje

monosti, da zaitijo svoje pravice in interese.
-

Problematino je telo intenzivno sklepanje pogodb za doloen as in njihovo

verienje. Top je prisotno tudi pri sklepanju pogodb preko agencij za
zaposlovanje oz. v primerih t.i. posredovalcev delovne sile brez koncesije, ki
se velikokrat pojavljajo prav kot posredovalci delavcev migrantov.

Inpektorji redno opozarjajo na problematiko podizvajalstva. Tu gre za

pogoste primere, ko od glavnega izvajalca prevzamejo veji del posla
drube ali samostojni podjetniki, ki nato na delo napotujejo delavce,
zaposlene pri razlinih drugih delodajalcih, kar predstavlja oviro s
postopkovnega kot tudi z vsebinskega vidika inpekcijskega nadzora. Na tak
nain se izogibajo dolobam predpisov, ki urejajo zagotavljanje dela drugim
uporabnikom.

Velikokrat je bilo ugotovljeno, da delodajalci ele po prihodu inpektorja

delavce prijavijo v socialna zavarovanja.

Zlasti v gradbenitvu, pa tudi drugod, je moan pojav izplaevanja pla na

roke, pri emer delodajalci s pridom izkoriajo dejstvo, da so delavci
poveini tujci. Delavcem ne izdajajo pisnega obrauna plae, prav tako pa
zanje ne plaujejo prispevkov za socialno varnost in davkov.

Pogosto je tudi izplaevanje pla z zamudo, v mnogih primerih delodajalci

delavcem niso izplaevali pla tudi po ve mesecev.

Pogoste so tudi kritve v zvezi z delom preko polnega delovnega asa,

povezanih s t.i. asovno omejitvijo nadurnega dela. Delavci migranti
praviloma prekoraijo meje zakonsko dovoljenih 20 nadur na mesec/8 nadur
na teden/180 nadur na leto, pri emer so jim praviloma nadure obraunane
po zelo nizkih postavkah.

Velik problem je neenakomerno razporejanje delovnega asa, ki onemogoa

11 urni poitek v obdobju 24 ur. Evidentirani so primeri, ko so delavci morali
vsak dan v tednu delati od 6. do 22. Ure, z le 8-urnim poitkom med dvema
zaporednima dnevoma.

Delodajalci velikokrat ne zagotavljajo ustrezne varnostne opreme, kar je e

posebej nevarno v kombinaciji z veliko koliino nadurnega dela, ki se
velikokrat kona ponoi.

tevilne so tudi kritve v zvezi z nezagotavljanjem odmora in poitka med

delovnim asom.

Inpektorji so popisali tudi veliko primerov kritev, ko so delodajalci na

delovie pripeljali delavce na preizkunji, ne da bi z njimi sklenili
kakrnokoli pogodbo.

tevilni so primeri, ko delodajalci delavcev migrantov niso prijavili v nobena

zavarovanja, delavci pa so ob primerih bolezni, pokodbi ali prenehanju
opravljanja dela ostali povsem brez pravic iz zdravstvenega zavarovanja oz.
socialne varnosti.

15

Delodajalci pogosto delavcem izplaujejo zgolj minimalno plao, od katere

jim potem odtrgajo tudi znesek za najemnino in nastanitev

Delovne nezgode so praviloma odgovornost delavca migranta in so

predstavljene kot malomarnost na delovnem mestu, s emer se delodajalec
izogne odkodninski odgovornosti

Nenazadnje je potrebno izpostaviti e praviloma izjemno slabe bivalne

razmere delavcev migrantov, ki so zaradi odsotnosti kakrnekoli formalne
regulative na tem podroju primorani iveti v kakrnihkoli razmerah (glej
tudi: Nemani, 2010)

Ob vseh teh kritvah je seveda iluzorno misliti, da se lepo zvenea papirnata

integracijska politika lahko izvaja tudi v praksi. Delavci ob 16-urnem delavniku
namre objektivno nimajo asa, da bi irili in razvijali kulturni kapital, prav tako ne
zmorejo zgraditi socialne mree, pravzaprav se niti jezika nimajo asa ne monosti
nauiti. Brezposelni so ujeti v paradoksni imaginarij pravine drave, ki jim bo
povrnila to, kar jim delodajalci dolgujejo, in skepso do zakonov in pravnega
sistema, ki po njihovih izkunjah niso na njihovi strani. Prvi korak k irjenju socialni
stikov v drubi bi po mnenju Karmen Medice (2010) lahko bili prav teaji
slovenskega jezika, vendar delodajalci za to niso zainteresirani. alostna
ugotovitev torej je, da so za delodajalce v Sloveniji (e posebej npr. v sektorjih kot
so gradbenitvo in pomorske dejavnosti) torej zanimiveji nizko kvalificirani ali
nekvalificirani delavci, ki ne znajo slovenskega jezika, ne poznajo svojih pravic in je
z njimi zato laje manipulirati.

16

IZSLEDKI TERENSKEGA DELA

1.Analiza razpololjivih kompetenc
V raziskavi smo se pri odkrivanju razpololjivih kompetenc predstavnikov ciljne
skupine osredotoili na 3 kategorije. Zanimalo nas je, kakno formalno izobrazbo
imajo nai informatorji, katera neformalna izobraevanja so zakljuili (teaji,
prekvalifikacije), katere veine tejejo za svoje aformalne kompetence (delovne
izkunje, hobiji, samostojno uenje).

a. Formalna izobrazba
Izobrazbena struktura informatorjev je sledea: od 41 vpraanih jih ima 23
dokonano poklicno olo. Med temi so najpogosteje srednja gradbena ola in
srednja kovinarska ali strojna ola (smeri kovinostrugar, kljuavniar-varilec,
elezokrivec, avtomehanik). Med ostalimi navedenimi poklici so e ekonomski
tehnik, frizer, prometni tehnik, trgovec, mizar in raunovodja. 5 informatorjev ima
dokonano gimnazijo oz. srednjo olo splone smeri, 7 jih ima dokonano le
osnovno olo, 3 pa imajo univerzitetno izobrazbo. 3 ljudje o svoji izobrazbi niso
eleli govoriti oz. niso navedli podatka.

b. Neformalne kompetence - konani teaji,

prekvalifikacije
Pri kategoriji neformalne izobrazbe se je 23 oseb izreklo, da nimajo opravljenih
nobenih drugih prekvalifikacij ali opravljenih teajev. 3 imajo opravljen izpit za
voznika teke mehanizacije, 2 izpit voznika kamiona, 2 za upravljanje z viliarjem,
7 pa jih navaja ostale kvalifikacije, kot so vozniki izpit B kategorije, potapljaki
izpit, izpit iz klasine masae, eden je animator, eden pa je opravljal usposabljanje
za vojaka (natanneje voznika tanka).

c. Aformalne kompetence - delovne izkunje, hobiji,

samostojno pridobljena znanja
Pri aformalnih veinah je, priakovano, zbirka razpololjivih kompetenc e bolj
pisana. 15 informatorjev je povedalo, da nima posebnih vein, kar 7 od vpraanih
pa ima dobre jezikovne kompetence (6 od njih govori ve jezikov, nekateri med
njimi so tudi e opravljali delo tolmaa ali prevajalca). Med ostalimi navedenimi
kompetencami najdemo rone spretnosti, poznavanje raunalnitva, gradbenih in
montanih del, osebo, ki obvlada delo glasbenega producenta, ljudi, ki imajo
izkunje v gostinstvu (streba ali kuhanje), ebelarstvu, vrtnarstvu, pisanju,
avtomehaniki, sindikalnem boju ali delu v nevladnih organizacijah. Podobne
dejavnosti najdemo tudi med hobiji informatorjev, kjer je 14 ljudi navedlo, da nima

17

posebnega hobija, 7 pa da za hobije nima asa, saj delajo po 12 ur na dan. Med

ljubiteljskimi dejavnostmi informatorjev prednjai port (6 oseb), sledijo vrtnarjenje
(4), nekoliko manj pogosti pisanje (2), ah (2), raunalnitvo (2), avtomehanika (2),
ebelarstvo (1), branje (1), ukvarjanje s konji (1), otroci (1), slikanje (1) in glasba
(1).

2.Razlika med razpololjivimi kompetencami in

praktino realizacijo teh kompetenc
Razlika med kompetencami in praktino realizacijo kompetenc, ter razline socioekonomske strategije pridobivanja informacij o monostih za zaposlitev, strategije
dela v neformalnih ekonomijah (polje sive ekonomije) ter razlini naini kako ljudje
artikulirajo in reflektirajo svoje kompetence v razmerju do zaposlitve oziroma dela,
izrisujejo linije, obrise in sence procesa opolnomoenja; a tudi deprivilegiransoti.
Analiza razpololjivih kompetenc in razlika med njimi ter praktino realizacijo
kompetenc govori o sistemskem poloaju sogovornic in sogovornikov, o metodah
izkorianja s strani delodajalcev, sistemskih diskriminacijah a tudi obrisih strategij
in praks reevanja in sooenja s problemi, ki jih za sabo prinaajo specifini
poloaji v sistemu (razlini uradni statusi, imaginariji, stereotipi,). Ko govorimo o
kompetencah in praktini realizaciji kompetenc torej vedno e zaobjemamo
razline prakse in strategije, ki imajo podlago v socialnih, kulturnih in ekonomskih
kompetencah ljudi, obenem pa izrisujemo pozicije in relacije na ravni posameznik druba, posameznik s statusom - drava, delavec - delo/delodajalec. e je za
osebe, ki so formalno zaposlene mono ugotavljati razliko med kompetencami in
praktino realizacijo le teh, je pri brezposelnih osebah mono ugotavljati razmerja
med osebo, strategijami sooenja s pozicijo brezposelnosti, razlogom za
brezposelnost in socioekonomskim kontekstom. V prvem delu tega poglavja se
zato najprej posveamo zaposlenim osebam in analizi razlik med kompetencami in
praktino realizacijo kompetenc, v drugem delu pa skuamo podeliti glas tudi
brezposelnim osebam. Ker ima vsaka oseba s katero smo opravljali intervju svojo
specifino, pisano in vedimenzionalno zgodbo, ki bi ji lahko dali veljavo le v
obirni etnografiji, smo v analizi izpostavili le tiste primere za katere smo presodili,
da najbolj reflektirano, nazorno in pomenljivo kaejo uinke, oblike in strategije
praktinih realizacij kompetenc in sistemskih ovir pri realizaciji le teh.
Iz skupno 41 opravljenih intervjujev je iz tabele 1 razvidno, da je zaposlenih 21
oseb.17 Od tega imata dve osebi status begunca (Kajetan in Janez), 16 jih je
delavcev iz nekdanje Jugoslavije, ena oseba je dravljanka Republike Slovenije
(Marjetka, matino iz Tajske), ena oseba je poroena s Slovensko dravljanko a
ima zaenkrat le stalno bivanje (Mojmir), ena oseba pa je v izven zakonski zvezi s
slovensko dravljanko in ima v RS zaasno bivanje (Sandi).
20 oseb 18 je
17

Zaposlene osebe so pod zaporednimi tevilkami prvega navpinega stolpca 01, 09, 10,
11, 17, 20, 22, 24, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 38, 40, 41. Pomembno je
poudariti, da so osebe bile zaposlene za asa opravljanja intervjujev, to je med decembrom
2011 in aprilom 2012. Sedanja situacija je lahko drugana.
18

Nezaposlene osebe so pod zaporednimi tevilkami 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08, 12, 13, 14,
15, 16, 18, 19, 21, 23, 25, 29 in 36. Osebe so bile brezposelne za asa izvajanja raziskave,
to je med decembrom 2011 in aprilom 2012. Sedanja situacija je lahko drugana.

18

brezposelnih med njimi 6 beguncev, 6 prosilcev za azil, 5 oseb dravljanovo drav

nekdanje Jugoslavije, ena oseba, ki je v Sloveniji na podlagi turistine vize
(Marjan), ena oseba, ki je v Sloveniji z zaasnim dovoljenjem za bivanje na podlagi
garanta (Joe) ter ena oseba, ki je pridobila status slovenskega dravljana
(Zmago). Analizo razlik med formalnimi, neformalnimi in aformalnimi
kompetencami ter praktino realizacijo kompetenc smo opravili za 21 zaposlenih
oseb, s tem da nekatere zaposlene in brezposelne osebe praktino realizacijo
kompetenc udejanjajo v polju sive ekonomije.

a. Praktina realizacija kompetenc ne zagotavlja

nujno stabilnosti
Mojmir je zaposlen za nedoloen as (a delno zaposlitvijo) na privatni jezikovni oli
kot uitelj Arabskega jezika. Delovno mesto ne ustreza uradno pridobljenim
kompetencam temve dejstvu, da je arabina njegov materni jezik. Ob tem ve
del opravlja v polju sive ekonomije, kjer realizira veino aformalnih in neformalnih
kompetenc (znanje razlinih jezikov, maser, uitelj aerobike, uitelj plesa, natakar,
animator). Sam pravi, da se v Sloveniji ne podpira inovativnih idej tujcev (eli
namre odpreti lokal z arabsko prehrano za kar pa ni uspel pridobiti subvencije ali
drugane oblike pomoi kredita ne more najeti) in da RS na splono slabo skrbi
za malo podjetnitvo (tujcev). V skupni kombinaciji delne redne zaposlitve (kot
uitelj arabine) in kopico manjih del v sivi ekonomiji, Mojmir zaslui le toliko, da
lahko preivi, s tem da dela skupno ve kot 12 ur dnevno. Med intervjujem
izpostavi, da otroka z eno na alost ne moreta nartovati, saj njun skupni meseni
dohodek krije le najbolj osnovne stroke.
Sandi in Marjetka sta sodelavca. Delata v malem druinskem podjetju. Sandi je iz
Turije in v Sloveniji dela preko vizuma. Marjetka je iz Tajske. Poroena je s
slovenskim dravljanom in je pred asom pridobila slovensko dravljanstvo. Sandi
je po poklicu frizer in trenutno je tudi zaposlen kot frizer. Marjetka je po poklicu
raunovodkinja a zaposlena je kot maserka in natakarica. Sandi je partner lastnice
podjetja kjer sta zaposlena. Obema podaljuje pogodbo za doloen as. Viino
plaila nam nista elela zaupati, ker je bil intervju opravljen na delovnem mestu v
obasni prisotnosti herke lastnice podjetja. Sandijeva formalna izobrazba ustreza
delovnemu mestu; Marjetkina zaposlitev pa ustreza aformalni kompetenci. A oba,
poleg ostalih sodelavcev, na delovnem mestu izvajata razlina dela. Sandi je tako
frizer kot natakar, Marjetka pa maserka, natakarica in obasno pomaga pri
osnovnih frizerskih opravilih (npr. pranje las). Tovrstne razporeditve dela ne
dojemata v okvirih izkorianja temve solidarnosti med sodelavci. Kritev pri
plaevanju prispevkov in rednosti plaila ne navajata. Kontekst malega
druinskega podjetja je po vsej verjetnosti kljuen pri tem, da so razlina opravila,
ki ne sovpadajo z delovnim mestom, dojeta kot spontana pomo oz. solidarnost
med sodelavci.
Janez in Kajetan oba s statusom begunca sta zaposlena na podlagi pogodbe za
doloen as (za eno leto), pri emer le Kajetanova zaposlitev ustreza njegovim
aformalnim kompetencam (kuhar/picopek), ki so edine aformalne kompetence, ki
jih sam navaja. Zase pravi, da je sreen, ker je dobil slubo, ki ustreza njegovim
kompetencam. Najprej je slubo iskal preko ZRSZ, a neuspeno. Slubo
picopeka/kuharja, ki jo je na koncu nael, mu je pomagala najti nosilka
integracijskega treninga na lokalnem Andragokem Zavodu. Plaan je 3 na uro.

19

Meseno plailo, ki ga dobiva se iz meseca v mesec razlikuje, saj je odvisno od

tega koliko ur opravi. Vasih dobi 450 na mesec, vasih 700. Njegov urnik je
zelo raznolik. Vasih dela 4 ure, vasih 9 ur, drugi 8 ur, vasih pa 10 ur:
Sedaj sem dobro, imam slubo. Prej sem dobil 195 pomoi, kar ni bilo dovolj za
preivetje. [] Sedaj vasih dobim 450, vasih 700. Ve ur ko delam, ve
denarja dobim. (17 Kajetan, intervju)
Kritev ne zaznava, saj ne pozna pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, ravno
tako ima teave z razumevanjem svoje pogodbe o zaposlitvi (jezikovne ovire).
Obenem to, da je zadovoljen z dejstvom, da ima zaposlitev ter da se z
delodajalcema razume, igra mono vlogo pri tem, da prekerno obliko plaila ne
zaznava kot mono kritev delavskih pravic. Izkae se, da kljub temu, da se v
njegovem primeru kompetence realizirajo v praksi, to ne pomeni nujno urejenih
delovnih pogojev in absolutne ekonomske varnosti.
Za razliko od Kajetana, Janez svojih aformalnih kompetence (animator, D.J.) sam
ne artikulira v okvirih dela, temve jih dojema kot hobi in kljub temu, da jih
realizira v praksi, zanj ne predstavljajo glavnega vira dohodkov oziroma preivetja.
Dela v pralnici oz. istilnici za 750 neto mesenega izplaila. Pogodbo mu
delodajalec obnavlja na eno leto. Delovno mesto od njega ne zahteva niesar
drugega kot zanesljiv avtomatizem. Ali kakor to pove sam:
Delamo to, emur se ree ienje. V stroj da perilo, vlije detergent, nastavi
as in nato vklopi na pravi program. Nato pa aka, da stroj kona. Ko kona,
vzame perilo ven in da novega v stroj. (11 Janez, intervju)
Zadovoljen je, da ima delo in nima ambicij za tudij ali kakrnihkoli drugih
stratekih nartov. Preivetje tukaj in zdaj je njegova mantra:
Sluba je sluba. Sluba nikoli ni ur. Ampak tako pa je, vsi moramo delati. //
Delam, tako preivim. Preivim. Delam. Sem priden delavec. Pika. (11 Janez,
intervju)
Peter, Tone, Matev, Matja, Zoran, Lojze, Bernard, Izidor, Stanko, iga, Primo,
Bogoslav, Evgen, Jakob, Dominik in Ivan so za asa opravljanja raziskave bili v RS
zaposleni delavci iz nekdanje Jugoslavije. Razmerje med formalno pridobljenimi
kompetencami in realizacijo kompetenc sovpada pri devetih osebah: pri Petru,
Matevu, Matjau, Zoranu, Lojzetu, Bernardu, Primou, Jakobu in Ivanu s tem, da
sta Primo in Ivan nekvalificirana delavca, saj imata formalno opravljeno le
osnovno olo in sta sistematizirana na delovno mesto Luko transportnega
delavca19, ki ne zahteva strokovne izobrazbe. Ivan pa je za asa intervjuja bil na
bolnikem stau. Primo prejema plailo 3,70 bruto na uro, tudi za nedeljsko delo
in nono delo. Povpreno dela 200 ur na mesec. Skupno plailo na mesec je okoli
700 s tem da dobi vrednost minimalne plae na raun, ostalo pa mu delodajalec
plauje na roko. Pravi, da je nemogoe reagirati na kritve, ker ti reejo, da lahko
gre, e ti kaj ni ve:
Dokler dela, si dober. im ne more delat, si ti za njih niko i nita. Ker ljudje so
tevilke. Ni ve tistega ljudskega razmiljanja kaj bi bilo, e bi se meni zgodilo.
To pa meni e ne. Torej zgodilo se je tebi, a meni se nikoli ne more. Enostavno te
pozabi, enostavno ne ve ve zate. In ko zdaj ie neke pravice, se nekaj upira,
mu ni prav. Nobenemu efu. Vsi so enaki, kar se tega vpraanja tie. (34 Primo,
intervju)
Ivan ravno tako prejema vrednost minimalne plae na raun, ostalo pa prejema na
roko. V povpreju na mesec zaslui 600 do 700 za 200 do 220 opravljenih
(nad)ur s tem, da na dan pogosto dela po 12 ur. Podobna situacija je tudi pri
19

34 Primo, intervju; 41 Ivan, intervju

20

ostalih delavcih. Peter, na primer, je pred asom delal 10 ur dnevno s tem, da so

bile redne ure in nadure enako plaane.
Za Toneta, Izidorja, Evgena in Dominika razpololjive kompetence sovpadejo z
neformalno pridobljeno izobrazbo, med tem ko sta Stanko in Bogoslav
sistematizirana na drugo delovno mesto kot bi jima po formalno pridobljeni
izobrazbi pripadalo. Stanko nam razloi, da njegova pogodba ni otevilena. Dnevi
pripadajoega dopusta so nepravilno izraunani (navedenih je manj dni, kot bi mu
pripadalo), ne dobiva regresa. Obiajno opravlja ve kot 8 urni delavnik, nadure, ki
niso plaane, za nedeljsko delo dobi sicer vijo urno postavko, vendar ne ve
natanno koliko. Na koncu doda, da zanemarljivo malo.
igova zaposlitev je primer zase, saj ima formalno pridobljeno izobrazbo za
opravljanje delo trgovca in v Bosni je delal kot trgovec, vendar je izgubil slubo. Za
asa intervjuja je bil zaposlen pri podizvajalskem podjetju in opravlja delo
viliarista, za kar je opravil neformalno izobraevanje sistematizacija torej
ustreza neformalno pridobljeni kompetenci a obasno opravlja luko transportna
dela: v tem primeru tako formalne kot neformalne kompetence ne ustrezajo
praktini realizaciji njegovih kompetenc.
Veina delavcev iz drav nekdanje Jugoslavije s katerimi smo opravljali
intervjuje/neformalne pogovore razlaga, da jim delodajalci ne izplaujejo nadur s
tem, da jih lahko koristijo kot dela proste dneve. Kljub temu, da nam v kontekstu
intervjuja delavci niso zaupali doloenih pomislekov ali stali smo v procesu
vemesenega terenskega dela vekrat sliali, da tovrstne mahinacije
delodajalcev nekateri delavci razumejo kot uslugo. Ali kakor se je ob
neformalnem pogovoru izrazil Lojze:
To, da lahko gremo v petek tono domov, in da nam ni potrebno delati v soboto
in nedeljo, nekateri delavci razumejo kot uslugo, kot da bi to bila neka dobra volja
efa. // Jaz se vedno drim urnika in uveljavljam svoje pravice, a vse je drugae,
ko delamo na terenu. Tam nas odpeljejo s kombijem, organizirano, in ne moremo
zapustiti terena dokler ni delo konano. (Lojze, neformalni pogovor)
Razlini nivoji dovzetnosti za prepoznavanje kritev so zgrajeni okoli irega
konteksta in mesta posameznika v danem okvirju. Veina zaposlenih ljudi s
katerimi smo opravljali intervjuje intuitivno ali racionalno zaznava kritve in
strategije diskriminacije a istoasno njihovo percepcijo oblikuje diskurz
naturalizacije krize, ki jo najbolj nazorno povzema Peter:
Izboljal bi, da bi bila veja plaa, ni takega, ampak kaj more, kriza je
vsepovsod // ampak v glavnem sem zadovoljen, lahko bi bil na slabem. (20
Peter, intervju)
Naturalizacija krize, kjer izjeme postanejo norma in kjer lastniki kapitala razlagajo
zaposlenim, da je za vse odgovorna kriza, kot da bi lo za objektivno
nevpraljivo dejstvo, ima realne uinke na razumevanje krenja in omejevanja
delavskih pravic kot neizbene posledice te krize.

b. Job? I am a man. I am a young man. I can do any

work.20
Janko, Darjan, rtomir, Brane, Sreo in Toma so prosilci za azil s tem da Janko,
Darjan in Brane (e) nimajo delovnega dovoljenja. Silvija, Roman, Fanika, David,
Simon in Andrej imajo status begunca. Joe in Marjan imata urejeno zaasno
20

Sreov odgovor na vpraanje kake vrste dela/zaposlitve si eli.

21

bivanje. Vseh tirinajst je brezposelnih. Gre za mlade ljudi, stare med 20 in 34 let.
Tiste, ki nimajo ali pri sebi ne prepoznavajo kakrne koli kompetenc in tiste, ki
kompetence pri sebi prepoznavajo, drui dejstvo, da si elijo bilo kaknega dela.
Darjan, na primer, kae visoko stopnjo angairanosti za upravljanje z njegovo
lastno prihodnostjo. eli se nauiti slovenskega jezika, nato pa pravi, da bo lahko
poel karkoli eli: tudiral, delal itd. Prvi korak po podelitvi mednarodne zaite bi
torej bil uenje slovenskega jezika:
Najprej bi se rad nauil slovenskega jezika in nato takoj nael slubo in vzel moje
ivljenje v moje roke. Ne pa da akam, da mi oni plaajo stanovanje in vse ostalo.
(03 Darjan, intervju)
Roman izpostavlja dejstvo, da niso vsi begunci brez delovnih izkuenj in da veliko
njih lahko znatno prispeva k drubi kot celoti. Sam je na Malti opravljal delo
prevajalca za International Organisation for Migration (IOM) ter agenta nekega
telekomunikacijskega podjetja. Vse kar bi v Sloveniji potreboval je prilonost:
Slubo sem iskal marsikje. Ja, resnino sem poskual.
Kako je bilo? Si uspel priti do kakega intervjuja?
Ne, poslal sem pronje in vsi so rekli, da trenutno ni slub. (08 Roman, intervju)
Njihove razpololjive kompetence (tako formalne, kot neformalne in aformalne)
niso zdruljive s splono ekonomsko situacijo v dravi. Silvija, Roman in David so
vpisani v register iskalcev zaposlitve od decembra 2010, toda so do asa izvajanja
intervjujev brezposelni. rtomir slikovito povzame situacijo:
Bil sem po celi Sloveniji v iskanju slube. Govoril sem z ljudmi. Toda ne. Slub
ni. (04 rtomir, intervju)
Obrnil se je tudi na socialno delavko v Azilnem domu, vpraal je ljudi iz PIC-a in
govoril je tudi s svetovalko na Zavodu za zaposlovanje:
Ja ja ja, tvoje ime napiejo na neki list papirja. (smeh) (04 rtomir, intervju)
Joe ima diplomo iz medijskih tudijev in je v Nigeriji osem let vodil glasbeno
sekcijo nekega kluba. Z produkcijo glasbe se profesionalno ukvarja e 18 let.
Njegovo znanje je specifino in v Sloveniji je upal, da bo lahko s tem znanjem tudi
preivljal. eprav realizacijo svojih formalnih in aformalnih kompetenc realizira v
polju sive ekonomije si eli predvsem redne oblike zaposlitve. V ta namen bi se
zaposlil kjerkoli. Med intervjujem je poudaril, da se po njegovih izkunjah v borbi
migrantov za delo v Sloveniji kaejo razlike med poreklom migranta in posledino
diskriminacijo med migranti samimi glede na njihovo poreklo. Zato zakljui, da
se je afrikim migrantom neprimerno teje infiltrirati v sektor, ki je e tradicionalno
vezan na migrante iz nekdanje Jugoslavije:
V Sloveniji Afriani, ki ivijo udobno, delajo skupaj z migranti iz Balkana. Dobijo
600 ali 800 na mesec, ampak tudi to delo je izredno teko dobiti. Vasih sem si
rekel: e elim biti slovenski dravljan, moram delati tukaj nekaj let. Toda ker ne
govorim tekoe slovenine, nisem mogel dobiti dela. // Celo fizino delo je zato
teko dobiti, e posebej e ne govori slovenskega jezika tekoe.
Ampak sej ga tudi oni [migranti iz drav bive Jugoslavije] ne govorijo!
Oni so iz bive Juge. Zato to pravilo za njih ne velja. Ampak za Afriana pravila e
kako veljajo. (14 Joe, intervju)
Kljub temu, da ima ta argument nedvomno nekaj resninega v sebi, je potrebno
poudariti, da je dihotomija Afrian delavec iz nekdanje Jugoslavije zavajajoa, saj
najdemo enako obliko diskriminacije med na primer Senegalci, za katere
tradicionalno velja, da se ukvarjajo s prodajo eksotinih spominkov in recimo
Nigerijci, ki naj bi tradicionalno urejali rni trg preprodaje ukradenih

22

avtomobilov. A Joe govori tudi o neki drugi vrsti diskriminacije: o nalepki

eksoticizma, ki ga hromi pri njegovem ivljenju v Sloveniji in mu oteuje
preivetvene strategije. Poskual je kontaktirati razne radie, e bi se mogoe nala
monost za delo. Edini radio, na katerem so mu ponudili (prostovoljno) delo, je bil
lokalni alternativni radio. Pravi, da Slovenci dojemajo njegovo glasbo kot
alternativno, kar je zmotno, glede na to, da sam pravi, da producira komercialne
glasbene zvrsti:
Slovenci mislijo, da je alternativna. To je njihov nain, kako doivljajo drugo
kulturo. Verjamejo, da je Zahodni nain pravi nain. In da je vse, kar ni Zahodni
nain, pa alternativno.
Torej hoe rei, da dejstvo, da prihaja iz drugega kraja, ki na Zahod, dela tvojo
glasbo alternativno, etudi slednja anrsko niti priblino ni alternativna?
Ja. S tovrstno logiko pri ljudeh je res teko karkoli narediti. Ni mi teko igrati
alternativne glasbe, ampak
To, kar producira ni alternativno. (smeh)
Ni alternativno. (smeh) (14 Joe, intervju)
Na podlagi vzorca, ki smo ga obravnavali se izkae, da tako socialne mree ljudi in
vsakdanje oblike angamaja pri iskanju zaposlitve kot institucionalni pristopi, ne
obrodijo sadov. Obenem so pri osebah s statusom begunca in prosilcih za azil na
delu imaginariji in realno neznanje jezika ter predpostavka, da so te osebe brez
delavnih izkuenj med tem, ko se brezposelni migranti iz drav nekdanje
Jugoslavije sooajo s tem, da zaradi propada industrije in gradbenega sektorja
njihove specifine kompetence nimajo ve enake veljave, kot so jo imele na primer
v osemdesetih letih prejnjega stoletja.

c. ivljenje je vojna, ako nisi otporan, ne moe

ni!21
Matija, Rastko, Erik, Ivo, Miran in Zmago so za asa opravljanja intervjujev bili
brezposelni. So dravljani Hrvake in Bosne in Hercegovine z izjemo Zmaga, ki je
slovenski dravljan. Matija, Rastko, Erik in Ivo so postali brezposelni zaradi
propada podjetji pri katerih so bili zaposleni za nedoloen as. Vsem nekdanji
delodajalec dolguje od 6 mesecev do enega leta pla, regres in odpravnino.
efi teh firm so se obnaali kot kaki faraoni. Kadar imajo denar, ali kradejo ali
investirajo. // Pred tremi leti smo delali na entilju in direktor nam je dejal, da
smo toliko zasluili, da bi lahko tri leta prejemali plao brez da bi delali. est
mesecev kasneje pa so nam povedali, da je firma v izgubi. Denar, ki smo ga
zasluili, so potroili, oni resnino ne bi smeli nas na tak nain izkoriati. (25
Erik, intervju)
Ivo je ob delu tudi tudiral, a je zaradi izgube slube tudij moral prekiniti. Upa in
zelo si eli, da se situacija izbolja in bo lahko (plaljiv) tudij nadaljeval:
Imam eljo delati na podroju svoje izobrazbe, da bi uporabljal svoje znanje.
tudiram logistiko v Celju, dva semestra sem zakljuil, ob spremembi ivljenjske
situacije sem moral tudij zaasno prekiniti (29 Ivo, intervju)
Miran je ostal brez zaposlitve. Pove nam, da je do tega prilo zaradi nepriznane
invalidnosti, ki je posledica dolgotrajnega opravljanja tekega fizinega dela.
Zdravnik v invalidski komisiji mu ni hotel priznati invalidnosti (neuporabno ima
21

Erik, v odgovoru na vpraanje esa si najbolj eli.

23

levo roko) napisal je, naj dela samo z desno roko. Kritve vezane na delovno
razmerje pospremi s komentarjem:
Povem vam, to je sodobno sunjelastnitvo. Vsaj jaz temu tako pravim. Sodbno
sunjelastnitvo. Kaj naj povem, kot pokvarjeni televizor. Imamo sliko a ni zvoka.
Vse vidi a niesar ne more storiti. (36 Miran, intervju)
Zmago je predsednik in lan sindikata, ki mu je dajalec prekinil pogodbo za
nedoloen as zaradi domnevnih krivdnih razlogov. Trenutno zoper delodajalca
bije pravni boj. Z ustanovitvijo sindikata so se zamajali nedotakljivi temelji
izkorianja migrantske delovne sile znotraj uspenega podjetja, kar je po
njegovem mnenju sproilo lov na arovnice za obrambo dobika in nadaljnjem
prikrivanju mehanizmov izkorianja.
Na terenu smo v pogovoru in vekratnem obisku brezposelnih delavcev v
samskem domu zaznali brezup, zatekanje v alkoholizem ter popolno izgubo
zaupanja v pravne in korektivne dravne mehanizme. Veliko je tudi govora o tem,
da sami niesar ne morejo spremeniti saj so oni ostali brez vsega, med tem, ko se
njihovi (nekdanji) delodajalci brezskrbno sprehajajo po ulicah in iejo nove
monosti za izkorianje (recimo odpirajo nova manja podjetja).

24

3.Analiza opolnomoenja (poznavanje pravic,

reagiranje na kritve, samoorganiziranje in
sindikalno organiziranje)
Koncept opolnomoenja, kot to definirata Page in Szuba oznauje
vedimenzionalni drubeni/socialni proces, skozi katerega ljudje pridobivajo nadzor
v svojem ivljenju. To je proces, prek katerega posameznik/ca poveuje svojo mo
za delovanje v lastnem ivljenju, skupnosti in iri drubi na podrojih, ki so
zanj/zanjo pomembna. V samem bistvu koncepta opolnomoenja je torej ideja
moi, ta pa je definirana kot mo izvrevanja/implementacije. Zmonost
opolnomoenja temelji na predpostavkah, da se mo lahko spreminja in da mo
lahko raste. e se mo ne more spreminjati in je inherentna poziciji ljudi, potem
opolnomoenje ni mono, prav tako njegova konceptualizacija ni v niemer
smiselna. e pa se mo lahko spreminja, je torej opolnomoenje mono.
Za razumevanje opolnomoenja je treba poudariti njegove tri lastnosti: je
vedimenzionalno, drubeno in je proces. Njegova vedimenzionalnost se kae v
tem, da se pojavlja znotraj socialne, psiholoke, ekonomske in drugih sfer. Pojavlja
se na razlinih nivojih tako individualno, v skupini, kot tudi znotraj skupnosti. Po
definiciji je opolnomoenje druben proces, saj obstaja v relacijah do drugih.
Opolnomoenje je podobno poti ali potovanju, ki se razvija gredo. Drugi aspekti
opolnomoenja lahko varirajo v odnosu do specifinih kontekstov in vpletenih ljudi,
zgoraj nateti pa so stalni. Poleg tega je pomembna implikacija definicije
opolnomoenja v tem, da sta posameznik in skupnost v temelju povezana (Page,
Szuba, 1999).
V nai raziskavi smo izbrali tri pomembneje indikatorje, na podlagi katerih smo
ugotavljali koliko so posamezni informatorji e v procesu opolnomoenja oz. kako
in ali so pripravljeni na vstop v ta proces. Da bi posameznik vstopil v proces
opolnomoenja, torej proces prevzemanja moi za delovanje v lastnem
ivljenju/skupnosti/drubi, se mora naprej prieti zavedati tega, da njegova mo
lahko zraste. V primeru migrantov iz nae cilje skupine to pomeni v praksi najprej
poznavanje pravic, ki jih po zakonu imajo tako lovekovih, statusnih kot
delavskih. Drug izbran indikator (ne)opolnomoenja je prepoznavanje in reagiranje
na kritve. Tretji indikator je samoorganiziranje/ sindikalno organiziranje. Potrebno
je poudariti, da so vsi trije indikatorji tesno povezani, uinki njihovih realizacij pa
prepleteni in v soodvisnosti. Le s poznavanjem pravic je pravzaprav omogoeno
prepoznavanje kritev in reagiranje nanje, to pa predhodi samoorganiziranju. Kot
bomo videli, je obenem organiziranje v sindikate tesno povezano s poznavanjem
pravic in posledino velikokrat predhodi prepoznavanju ter sploh omogoa
reagiranje na kritve.

25

a. Poznavanje statusnih pravic

Graf 1: Poznavanje statusnih pravic

Od 41 vpraanih jih nekaj ve kot polovica pozna statusne pravice. Vedo, kakne
pravice in katere omejitve prinaajo razlini statusi in poznajo postopke za
pridobivanje statusov. Prosilci za azil imajo po zakonu doloenega pravnega
svetovalca, ki jim svetuje. V praksi ga tudi veinoma imajo, eprav smo na terenu
naleteli na enega prosilca za azil (rtomir), ki ga ni imel in o pravicah ni bil
pouen. Ostali so o statusnih pravicah poueni predvsem preko postopkov
pridobivanja dovoljenj in preko reevanja sprotnih teav (learning by doing).
Slaba etrtina vpraanih svojih statusnih pravic ne pozna, kar se kot problematino
izkae e posebej v primerih delavcev migrantov, ki ne vedo, da lahko po 20
mesecih dela v RS zaprosijo za osebno delovno dovoljenje. Po starem zakonu so
morali na to akati dve leti, ker niso poueni o spremembah zakona, jih veliko aka
dlje kot bi bilo to potrebno, kar v praksi podaljuje odvisnost od delodajalca in
poveuje monosti za izrabljanje te odvisnosti in negotove situacije s strani
delodajalca.
Posebej moramo omeniti primer beguncev, ki so v okviru evropskega projekta
Eurema zaradi s strani uradnikov IOM in slovenskega Ministrstva za notranje
zadeve napano navedenih informacij o statusnih pravicah, privolili k premestitvi z
Malte, kamor so iz drave izvora prili in kjer so e pred tem pridobili status
begunca, v Slovenijo, kjer se je kmalu izkazalo, da so bile obljube, ki so jim bile
dane, napane in/ali zavajajoe. 22 Silvija, Roman in Kajetan iz Somalije so nam
povedali, da so jim uradniki obljubili, da lahko v Sloveniji e po dveh ali najkasneje
po petih letih dobijo dravljanstvo, da jim bo drava dala slube, da si bodo lahko
ustvarili novo ivljenje in da lahko kasneje za njimi pride njihova druina. Napano
so bili seznanjeni tudi z ekonomsko in socialno situacijo v dravi.
Rekli so, da lahko Slovenija vzame osem ljudi, ki bo zanje skrbela in da v Sloveniji
ni veliko beguncev, zato za nas lahko dobro poskrbijo. [] Nato so rekli, da e jih
pride v Slovenijo osem, nam bodo dali vse, kar elimo, uredili si bomo lahko novo
ivljenje. (07 Silvija, intervju)
Drava jim seveda ni dala slube, slubo je izjemno teko najti in ker nimajo
ekonomske neodvisnosti, je veliko vpraanje, e bodo v Slovenijo kdaj lahko
22

29. februarja 2012 je skupina raziskovalcev pripravila in izvedla javni posvet na temo
EUREME. Za dodatne informacije o posvetu glej: http://brazde.org/2012/digitalnonomadstvo/zakljucki-iz-javnega-posveta-kje-je-meja/; posnetek posveta (delni) je dostopen
na: http://www.youtube.com/watch?v=OKnPtiAh5k8; Izjava raziskovalca/organizatorja po
posvetu: http://www.youtube.com/watch?v=agESjK7dT0g&feature=relmfu.

26

pripeljali svoje druine ali pridobili dravljanstvo. Vse to je te ljudi pripeljalo v

psihine stiske, eprav e vedno pravijo, da zaupajo dravi in upajo, da bodo
dosegli svoj cilj.
Stari zdaj niso tu, nima nobene druine, ves as se pouti zelo sama (07
Silvija, intervju).
Kajetan je edini od njih, ki mu je uspelo najti slubo.
Zdaj vasih dobim 450, vasih 700, odvisno od tega, koliko delam. Ve kot
delam, ve denarja dobim. (17 Kajetan, intervju)
Vendar to, koliko dela, ni odvisno od njega, temve od delodajalca, saj dela toliko,
kolikor dela mu dodelijo, zato tudi nikoli ne ve, kolikno plao bo imel. Kljub temu
pravi, da je sreen, ker sploh ima slubo.
Med delavci migranti, ki prihajajo iz bivih jugoslovanskih republik (Bosni in
Hercegovine, Hrvaka) je veliko takih, ki bolj kot svoje statusne pravice poznajo
zgolj postopke pridobivanja dovoljenj oz. svoje pravice, ki izhajajo iz statusa,
poznajo le delno. Eden od tistih, ki ocenjuje, da sicer pozna pravice, je v tem
kontekstu posebej poudaril, da e bolj kot svoje pravice pozna omejitve, saj mu na
razlinih uradih vedno raje povejo, katerih pravic nima kot obratno:
e pride h komu, recimo, na obino, na inpekcijo, kamorkoli si priel, nima
pravice, vsi govorijo samo, katerih pravic nima To je dejstvo. (40 Dominik,
intervju)

b. Poznavanje delavskih pravic

Ne pozna delavskih
pravic (20)
Pozna delavske
pravice (14)
Delno pozna
delavske pravice (7)

Graf 2: Poznavanje delavskih pravic

Iz pogovorov z informatorji je razvidno, da skoraj polovica vpraanih (20) ne pozna

delavskih pravic. Poznavanje teh pravic je nujno potrebno za to, da bi posameznik
lahko prepoznaval kritve delovno-pravne zakonodaje in kritve zakonodaje s
podroja varstva pri delu. Pri 7 informatorjih od 20 med njimi prednjaijo
predvsem tisti s statusom prosilca/ke za azil in begunca /ke smo ugotovili, da
vzrok za nepoznavanje delavskih pravic tii v dejstvu, da so brezposelni in v RS e
niso imeli izkuenj na podroju zaposlovanja.
V kategoriji tistih, ki ocenjujejo, da poznajo delavske pravice (14), najdemo
izkljuno delavce migrante, ki so v Slovenijo prili iz bivih jugoslovanskih republik.
Kot bomo videli v nadaljevanju, je veina teh delavcev, ki poznajo svoje pravice,
tudi lanov sindikatov (nekateri tudi ve kot enega). Le 2 med njimi namre nista
lana nobenega sindikata. Zanimiva je tudi starostna struktura v tej skupini. Kar 10

27

posameznikov je namre starejih od 40 let (med 40 in 60), in le 4 so stari od 30

do 40 let. Vsi ti delavci tudi razumejo in govorijo slovenski jezik. Ti podatki kaejo
na ugotovitev, da stareji delavci bolje poznajo svoje pravice, deloma zaradi
izkuenj z veletnimi zaposlitvami, deloma pa tudi zaradi boljega znanja
slovenskega jezika. 2 med njimi, ki sicer spadata med mlaje (30 do 40 let), dobro
poznata delavske pravice predvsem zato, ker sta bila pobudnika ustanovitve
sindikata, v katerem tudi aktivno delujeta.
Med delavci, ki delno poznajo delavske pravice, najdemo prav tako izkljuno
delavce migrante iz nekdanjih jugoslovanskih republik (7). Med njimi so nam 4
povedali, da so bolje spoznali nekatere svoje pravice ele potem, ko so se vlanili v
sindikat in sodelovali v stavki. Najve pravic so spoznali prav med druenjem na
stavki, ko so informacije dobivali bistveno jasneje in neposredneje tako od
vodstva sindikata kot od razlinih aktivistov, ki so jih v stavki podprli.

c. Prepoznavanje in reagiranje na kritve

Graf 3: Prepoznavanje in reagiranje na kritve

Dve tretjini informatorjev (20) prepozna in reagira na kritve. Kar dobra polovica
od teh na kritve reagira s pomojo sindikata, katerega lani so. Drugi naini
reagiranja, ki so jih vpraani navajali so pritobe preko institucij, pravna pot,
zasebno (osebno ali posredno, preko poznanstev).
Stanko, ki dela pri enem od podpogodbenih podjetju v koprskem pristaniu nam
je povedal, da je bil in je e izpostavljen tevilnim kritvam delovno-pravne
zakonodaje in zakona o varstvu pri delu. Nanje je preteklosti reagiral po pravni
poti, ko je toil delodajalca, ki mu ni izplaal regresa, vendar je povedal, da se je
delodajalec nekako izmazal z obljubo, da mora regres plaati, esar nikoli ni
storil. Njegova pogodba sploh ni otevilena, del plae dobiva nelegalno v gotovini,
dnevi pripadajoega dopusta so nepravilno izraunani (ima le 21 dni dopusta, brez
dodatka na otroke, teavno delo, nono delo ipd.), ne dobiva regresa, nima urnika,
dela bistveno ve od zakonsko doloenih rednih ur, ne dobiva dodatka za nadure,
dobiva prenizke dodatke za nedeljsko in nono delo ter delo ob praznikih, ima
slabo in nedostopno zaitno opremo, dela v slabo organiziranem delovnem okolju,
kjer je pogostost delovnih nesre visoka. Vse to so bili tudi razlogi za ustanovitev

28

samoorganiziranega sindikata, katerega lan je 23. eprav je bil v asu intervjuja e

vedno izpostavljen tevilnim od teh kritev, je Stanko povedal, da so se po stavki
razmere na nekaterih podrojih spremenile. Ker so se delodajalci zbali
inpekcijskih nadzorov, so omejili nadurno delo za posameznika na 40 ur meseno,
prieli so celotne plae izplaevati na raune, nekoliko so izboljali varnost pri delu
(predvsem na podroju omejevanja opravljenih ur na posameznika v enem dnevu
prej so nekateri delali tudi po 3 izmene zapored).
Pred letom, dvema leta 2005, 2006, 2007, 2004 to je bila katastrofa. Jaz sem
delal po 15 dni v podpalubju. Prvo in drugo izmeno. In sam ga [efa] vpraal, e
sem lahko prost en dan, da pridem k sebi. Pridi sem, ree, na obalo. Sem priel na
obalo, tam je bil ef. e ne more, ne bo ve delal [je rekel]. Lahko gre domov.
[] To je bilo pred par leti. 2004, 2005, 2006, 2007, to je bila katastrofa. [] In
potem je zaelo malo drugae manj je bilo dela, in malo so naredile prijave,
inpekcija in to (31 Stanko, intervju)
Spremenjene razmere pa za delavce ne pomenijo nujno boljih razmer, predvsem
na finannem podroju. e so prej delali veliko preve in so bili zato nenehno na
robu izrpanosti, so imeli vsaj nekoliko boljo plao. Nadure so jim delodajalec
izplaevali sicer po enaki urni postavki kot redne ure na roko v gotovini, to pa
je poleg izplaane minimalne plae pomenilo e dodatnih 200 do 300 na mesec,
kar jim je omogoalo preivetje, ki je postalo zdaj e bolj omejeno in so se zaradi
tega naposled poutili le e bolj ogoljufane in kaznovane.
Dobra tretjina vpraanih kritve sicer prepoznava, vendar nanje ne reagira bodisi
tega ne zmore zaradi strahu, obutka nemoi, slabih izkuenj v preteklosti ali
ekonomskih razlogov (ni denarja za pravne poti), nekateri od njih raje, kot da bi
sami reagirali, poakajo na reakcijo drugih (sodelavcev ali sindikatov). 8 vpraanih
kritev delovno-pravne zakonodaje ne zaznava. Mednje se v veliki veini uvrajo
prosilci za azil in begunci/ke, ki so brezposelni/e in e nimajo izkuenj s podroja
zaposlovanja (7).
Delavci migranti, ki kritve sicer prepoznajo, vendar nanje ne reagirajo, se za
pasivnost odloajo predvsem iz strahu, ekonomske nestabilnosti (oziroma mone
posledine izgube vira dohodka) in obutka nemoi. Primo nam je npr. povedal,
da je nemogoe reagirat na kritve, saj mu delodajalec ree, da lahko gre, e mu
kaj ni ve:
Dokler dela, si dober. im ne more delat, si ti za njih niko i nita. Ker ljudje so
tevilke. Ni ve tistega ljudskega razmiljanja kaj bi bilo, e bi se meni zgodilo.
To pa meni e ne. Torej zgodilo se je tebi, a meni se nikoli ne more. Enostavno te
pozabi, enostavno ne ve ve zate. In ko zdaj ie neke pravice, se nekaj upira,
mu ni prav. Nobenemu efu. Vsi so enaki, kar se tega vpraanja tie. (34 Primo,
intervju)

d. Samoorganiziranost, vkljuenost v sindikate

23

Sindikat izvajalcev pristanikih storitev v koprskem pristaniu, o katerem je govora, je v

boju zoper tevilne kritve avgusta 2011 organiziral stavko, ki je bila po desetih dneh
prekinjena z obljubo, da bodo delodajalci in delavci s pomojo Luke Koper, ki je glavni
najemnik storitev podjetij podpogodbenikov, v 30 dneh nali skupen kompromis, vendar
do dandanes, po devetih mesecih, tega e niso storili. Na alost so se delodajalci odloili za
strategijo izrpavanja, ki je sindikat poasi privedla na rob obstoja. Med drugim je dobil
odpoved predsednik sindikata in njegov primer zdaj aka na epilog na sodiu.

29

Graf 4: vkljuenost v sindikate

Dve tretjini vpraanih nima nobenih izkuenj s samoorganiziranjem, poleg tega

tudi niso lani nobenega sindikata. Mednje sodi kar 18 (od 19) prebenikov
(prosilk/cev za azil in oseb s statusom begunca/ke). Nekateri med njimi sicer ivijo
skupaj v azilnem domu ali integracijski hii, vendar je povezanost med njimi zelo
slaba, saj prihajajo iz razlinih okolij, poleg tega pa so npr. v azilnem domu
nenehno pod nadzorom (varnostne kamere, prisotnost inpektorja) in se bojijo
izraati svoje nezadovoljstvo, saj menijo, da to lahko vpliva na (ne)pridobitev
statusa begunca. Da je ta strah najbr upravien, se pokae v primeru Tomaa iz
Iraka, ki je po izobrazbi pravnik in e pet let aka na dodelitev statusa begunca,
eprav ga zastopa znani slovenski pravnik in aktivno reagira na vse zaznane
kritve. Edini od prebenikov, ki ima izkunje s samoorganiziranjem je Joe iz
Nigerije, ki je lan umetnike skupnosti Afrika vas, ki je neformalni kolektiv
afrikih umetnikov, ki se ukvarjajo s promocijo in demistifikacijo afrike kulture.
Zanimiv in pouen je primer delavcev iz podjetij podizvajalcev v koprskem
pristaniu. Od 10 informatorjev je kar 9 lanov samoorganiziranega sindikata, kar
se odraa v poznavanju pravic vsi od teh namre dobro ali vsaj delno poznajo
svoje pravice, 4 od njih so povedali, da so bili o svojih pravicah poueni ele
potem, ko so se pridruili sindikatu. Ti posamezniki tudi pogosteje (7 od 9)
reagirajo na kritve, predvsem s podroja delovno-pravne zakonodaje in varstva
pri delu.
2 vpraana sta v pripovedih navedla, da sta bila v preteklosti del poskusa
organiziranja, ki pa se je neuspeno konal. Lojze je pripovedoval, da so se v
podjetju zaradi neplaevanja nadur skuali organizirati tako, da so sklicali
sestanek, na katerem so se zmenili, da bodo li skupaj do efa in zahtevali
ureditev razmer. Delodajalec je bil hitreji in jih je uspel razdrobiti tako, da je
zahteval, da vsak od delavcev pride na sestanek z njim sam. Na ta nain je razbil
poskus organiziranja, saj se je pogajal z vsakim posameznikom. Konni rezultat je
bil, da so nekateri dobili nekaj od zahtevanega, drugi ne, odvisno od pogajalskih
sposobnosti posameznega delavca.
Zakaj bi se jaz za nekoga drugega boril, e se sam ne bori? Mogoe v kaknem
vejem podjetju, kjer obstaja tudi sindikat, ampak v teh razmerah, z malim timom
[ostane] posameznik sam. (28 Lojze, intervju)

30

Ivo je imel nekoliko drugano izkunjo. Po steaju podjetja in neizplailu pla so s

sodelavci organizirali protest pred obinsko stavbo, vendar se ni zgodilo ni in je
zadeva utonila v pozabo.
Zaradi teh neuspehov Lojze kasneje nikoli ve ni razmiljal o samoorganiziranju.
Lojze tudi ni lan nobenega sindikata, vendar dobro pozna svoje pravice, vodi
lastne evidence in tako nadzira delodajalca, ki mu e dolgo ne zaupa ve.
Ugotavlja, da le na tak nain lahko preprei kritve in poskrbi, da te ne goljufajo.
O organiziranosti na delavskem nivoju ne rauna ve. Ivo je zdaj brezposeln. Pravi,
da e vedno verjame, da so spremembe mone le, e se ljudje zdruijo.
8 vpraanih je vlanjenih v sindikat, nimajo pa nobene izkunje s
samoorganiziranjem. Pri teh posameznikih lahko izpostavimo dejstvo, da vsi dobro
(6) ali vsaj delno (2) poznajo svoje pravice s podroja delovno-pravne zakonodaje
in varstva pri delu. Podobno se izkae tudi pri samoorganiziranih delavcih. Iz tega
je mo razbrati, da lanstvo v sindikatu v pomembni meri doprinaa k poznavanju
delavskih pravic.
Sklep v smeri procesa opolnomoenja se zarisuje na liniji povezovanja in delovanja
v samoorganizirani skupnosti, ki je sposobna vzdrati pritiske oblastnikov.
Vzpostavitev take podporne mree, ki delno temelji na samoumevnem
zaupanju, delno pa na dosekih oz. vidnih razlikah v spremembi stanja, privedejo
do moneje in bolj vzdrne kohezivne mree. Vendar se dolgorono izkae, da
se z ojaanjem kohezivne samoorganizirane mree veajo pritiski s strani tistih, ki
si te mree ne elijo, saj jim spodkopava nadzor in posledino dobiek, ki temelji
na izkorianju.
Osamljeni leni sicer lahko dosegajo spremembe za svoj poloaj a navadno
delodajalci ali nadzorniki dobro poskrbijo za to, da ostali (bodisi delavci, begunci
ali prosilci za azil) ne izvejo za doseeno spremembo oziroma malo zmago.
Posameznikom pa se zaradi neobstojee konkretne in praktine zaite (socialne,
ekonomske, pravne) ne zdi vredno izpostavljati za druge, e saj smo vsi v isti
juhi, naj vsak splava po svoje. Tako je na primer zgovoren primer Tomaa iz Iraka,
ki nam je ob neformalnem pogovoru zaupal, da je dosegel proste in
nenadzorovane izhode iz Azilnega doma. Odgovorna oseba pa mu je, ko je
ugotovila, da Toma pozna svoje pravice in ga ne more prepriati v obratno,
priskrbela fiktivno prepustnico. Podeljen mu je bil poseben status, a ne zato,
da bi mu omogoil prosto gibanje (saj je to pravico imel e v izhodiu), temve
zato, da ostali v Azilnem domu niso sprevideli, da so tudi sami upravieni do
prostih izhodov in prihodov. Paradoks celotne situacije se pa nahaja v tem, da ko
je Toma ostalim povedal, da imajo tudi sami enake pravice kakor jih ima sam, mu
tega niso verjeli. Lani argument papirja je bil moneji. Podobno velja za
Lojzeta, ki mu individualno uspeva sistematino si izboriti to kar mu pripada, za
ostale pa se ne misli boriti. Hipotetino bi to storil v vejem kolektivu, kjer bi
obstajal sindikat, torej neka pred-obstojea mrea, ki bi mu nudila zaito in
podporo.
Med intervjuvanimi politinimi migranti skorajda ni osebe, ki ne bi e dosegel
doloene stopnje opolnomoenja pred prihodom v Slovenijo. e ve, veina
intervjuvancev je imela pred prihodom v Slovenijo (navadno v dravi, v kateri so
bivali po odhodu iz matine drave in pred prihodom v Slovenijo) izredno
avtonomno ivljenje, dobro plaano delo in irok socialni krog. V Slovenijo so prili
zaradi razlinih razlogov, poveini jih pa drui dejstvo, da se tukaj sooajo s
teavami ob vzpostavljanju avtonomnega ivljenja, medtem ko za veino v tujini to
ni bila teava. Ko govorimo o avtonomiji v tem kontekstu, se sklicujemo predvsem

31

na stopnjo ekonomske neodvisnosti in delovne pogoje ter nato iz tega izhajajoe

komponente: na monost nartovanja razvoja lastnih potencialov in elja, na
monost participacije posameznika v kolektivnem, na obstojeo socialno mreo
posameznika v danem prostoru ter na posameznikovo zmonost avtonomnega
delovanja, torej opolnomoenju. Ekonomska neodvisnost in stabilnost je prvi korak
k ostalim komponentam neodvisnega ivljenja v nekem prostoru, saj dovoljuje
gradnjo lastne pozicije bivanja skozi as, dovoljuje nartovanje in razvoj
posameznikovih elja in potencialov ter spletanje socialne mree. Poleg tega je
proces opolnomoenja odvisno tudi od poznavanja jezika neke drave, za kar je pa
potreben as; oziroma, kot nakazuje analiza nekaterih intervjujev potrebne so
(ekonomske) monosti in iz tega izhajajoe monosti avtonomnega ivljenja, zato
da se migrantu zdi sploh smiselno prisvajati nek jezik. V raziskavi smo naleteli na
kar nekaj politinih migrantov (e posebej gre tukaj za prosilce za azil), ki se zaradi
odpora do Slovenije (kot posledice izredno slabih izkuenj z njenimi postopki,
organi ali splono situacijo) po precejnjem asu bivanja tukaj niso bili sposobni
nauiti skoraj nobene besede. Zanimivo je poudariti to, da so se ob vmesnih
prebegih v severne drave Evrope (Norveka, vedska) uspeli v le nekaj mesecih
nauiti jezika teh drav a s poudarkom na tem, da tam ivijo njihovi sorodniki
torej podporna mrea.

4.Zakaj se predstavniki ciljnih skupin kljub

razlinim razpololjivim monostim
pridobivanja ustreznih informacij sami ne
odloajo za aktivno razreevanje svojih
problemov?
Polja simbolnih dominacij, ki so strukturirana iz nizov kombinacij in permutacij
statusov, uradnih postopkov, ki te statuse spremljajo, nasprotujoih si informacij
pridobljenih s strani razlinih uradnih organov, verige sistematinih izkorianj in
kritev pravic ter manka poznavanja tako delavskih pravic, kakor pravic, ki izhajajo
iz posameznega statusa, naivno zaupanje nosilcem trenutne moi (posameznemu
delodajalcu ali papirju) ter obutek kompromitiranosti (izplaevanje delea

32

zasluka na roko) v izhodiu onemogoajo nadzor in upravljanje lastnega

ivljenja. Gre za sistemske strategije izrpavanja, ki so dolgorono privedle do
stanja obupa. Ta polja obenem spremljajo realni uvidi ciljnih skupin v lano
konstrukcijo prostega trga dela, kjer je vsaka izbira v bistvu fiktivna in prej ali
slej vodi v enak poloaj: veliko dela za nizko plailo in nemonost ekonomske
neodvisnosti, nedostopnost do privilegijev ter neenakomerno porazdeljevanje
odgovornosti in pravic. Ta svet se zdi kakor vlak na katerem posameznika v vseh
vagonih aka ista kripava in neudobna postelja. Skromna elja po potenem
plailu za poteno delo, ki sicer prevladuje med delavci migranti, je istoasno
postavljena pod vpraaj na vsakem koraku, saj jim vsakodnevne izkunje govorijo,
da se niesar ne da spremeniti v trenutnih okvirjih. Te izkunje temeljijo na
obutku pomanjkanja sistemske zaite in nepravino porazdeljeni odgovornosti
tisti, ki so delali so ostali brez vsega, med tem ko so drugi (npr. lastniki podjetij,
ki so la v steaj) ohranili vse. Redkim posameznikom, ki so ekonomsko
neodvisnost dosegli, pa ta skromen cilj zadovolji trenuten obstoj saj intuitivno
vedo, da se za horizontom ne skriva indija koromandija. Ta obutek temelji na
popolni ali pa skoraj popolni destrukciji skupnosti, onemogoanju sodelovanja v
polju javnega, kjer bi se ponovno zgradil obutek sodelovanja, solidarnosti in
vzajemne pomoi. Trenuten sistem omogoa skromno preivetje le osebam, ki
brezkompromisno in nevpraljivo prevzamejo poloaj fleksibilnega subjekta, ki je
zmoen vsakokratnega prilagajanja in istoasnega opravljanja razlinih del.
Osebam, ki niso pripravljene prestopiti v ta register absolutne podrejenosti, pa na
izbiro ostane zgolj akanje na deus ex machina., ki je posledica abstrahiranja
posameznika od drube. Uinek brezizhodnosti je posledica zatiranja imaginacije,
ki je posledica selektivne reprezentacije trenutnega stanja v obliki naturalizacije
krize. Obenem pa se moli o uspenih praksah samoorganiziranja in odpora
drugod.
Za dosego uinkovitejih sprememb v participaciji ciljnih skupin v aktivno
razreevanje svojih problemov, bi bil potreben obiren projekt, ki ne bi zgolj slonel
na predpostavki posameznika, ki ga je potrebno zdramiti iz sna, temve bi
strateko posegel v trenutna razmerja moi, jih destabiliziral in zael ustvarjati
pogoje za mnogotere in med seboj enakovredne izbire.

33

SEZNAM PREDLOGOV ZA KONKRETNE SPREMEMBE

POLOAJA SANS PAPIERS:
-

Vzpostavitev podpornih mehanizmov za samoorganizirane sindikate

Takojnja ukinitev vizumskega reima
Brezkompromisna ekonomska in simbolna zaita izpostavljenih posameznic
in posameznikov, ki sodelujejo pri boju sans papier
Uvesti ukrepe in spodbude za zagon samostojnega podjetnitva tujcev v
Sloveniji
im bolj poenostaviti administrativne poti do samostojnega podjetnitva
Doloiti izjeme v upravnih postopkih za osebe s statusom begunca
Skrajati obdobja odloanja v primeru proenj za azil in sankcionirati
njihove prekoraitve
Jasneje informiranje tujcev glede njihovih statusov, ki bo bolj transparentno
in preverljivo v razlinih svetovnih jezikih
Uvedba kompetentnih svetovalcev za tujce na pristojnih dravnih uradih
Aktivneji pristopi Zavoda za zaposlovanje v poklicnem usmerjanju
migrantov in povezovanju slednjih s potencialnimi delodajalci
Socialno ibkim migrantom omogoiti dostop do subvencioniranih stanovanj
Tujcem omogoiti zdruitev z druino tudi v primerih, ko ni garantiranega
dohodka
Tujcem poroenim s slovenskim dravljanom in iveim na teritoriju RS
omogoiti dostop do socialnih transferjev

34

LITERATURA
Agamben, G. (1998): Homo sacer: Sovereign power and bare life (trans. D.
Heller-Roazen). Stanford, CA: Stanford University Press.
Arendt H. (2003): Izvori totalitarizma. Claritas. Ljubljana: tudentska zaloba.
Balibar E. (2004): Strah pred mnoicami: politika in filozofija pred Marxom in po
njem. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Balibar E. (2007): Mi dravljani Evrope? Meje, drava, ljudstvo. Ljubljana: Zaloba
Sophia.
Bauman Z. (2004): Wasted Lives: Modernity and its Outcasts. Cambridge: Polity
Press.
Beznec B. (2006): Brezmejni nadzor. V asopis za kritiko znanosti t. 226.
Ljubljana: tudentska zaloba, str. 7-12.
Beznec B. (2009): Migracije in lateralni prostori dravljanstva. V asopis za kritiko
znanosti t. 238. Ljubljana: tudentska zaloba, str. 13-28.
Colectivo Situaciones: On the Researcher-Militant (2007): V: Mark Cot, Richard
J.F. Day and Greig de Peuter, (eds.): Utopian Pedagogy: Radical Experiments
Against Neoliberal Globalization. Toronto: University of Toronto Press, str. 186-200.
Castles S. (2006): Guestworkers in Europe: A Resurrection? V: IMR Volume 40
Number 4 (Winter 2006), str. 741766.
Falah G. and Newman D. (1995): The spatial manifestation of threat: Israelis
and Palestinians seek a good border. Political Geography 14(8), str. 689-706.
Foucault M. (2004): Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana:
Krtina
Greco S., Clayton P.M., Janko Spreizer A. (2007): Migrants and refugees in
Europe: models of integration and new Challenges for vocational guidance. Milano:
Franco Angeli f.r.l.
Hrenjak M., Jalui V. (2011): Vrata niso ba odprta (treba da jih gurne, pa da
se otvaraju), Ljubljana: Mirovni intitut.
Isin E.F. (2002): Being political, genealogis of citizenship. London: University of
Minnesota Press.
Lvi-Strauss C. (1961): Tristes Tropiques. London: Ltd.
Luki G. (2010): Delavci migranti v asu ekonomske krize ali kakna je razlika
med delavci in delovno silo. V: Karmen Medica, Goran Luki in Milan Bufon (ur.):
Migranti v Sloveniji med integracijo in alienacijo. Koper: Zaloba Annales, str.
129-146.Medica K. (2010): Sodobni integracijski procesi in kontroverznosti kronih
migracij. V: Karmen Medica, Goran Luki in Milan Bufon (ur.): Migranti v Sloveniji
med integracijo in alienacijo. Koper: Zaloba Annales, str. 37-56.

35

Migracije. Alternativni mediji. asopis za kritiko znanosti (2006): t. 226,

Ljubljana: tudentska zaloba.
Mozeti, P. (2009): Multipliciranje meje: meja, ki izginja in nadzor, ki se poveuje.
V asopis za kritiko znanosti t. 238. Ljubljana: tudentska zaloba, str. 119-132.
No One is Illegal (NOII) (2006). V asopis za kritiko znanosti t. 226, Ljubljana:
tudentska zaloba, str. 74-88.
Page, N. and Czuba C. E.: Empowerment: What Is It?
(http://www.joe.org/joe/1999october/comm1.php)
Pajnik M. (2006): Transnacionalno dravljanstvo: premagovanje neokolonialnih
politik. V asopis za kritiko znanosti t. 226, Ljubljana: tudentska zaloba, str. 2940.
Pajnik, M. (2009): Brezdravljanskost migrantov in pravica imeti pravico. V
asopis za kritiko znanosti t. 238. Ljubljana: tudentska zaloba, str. 138-147.
Pajnik M., Campani G. (2011): Introduction. V: Pjanik and Campani (eds.):
Precarious Migrant Labour in Europe. Ljubljana: Peace Institut, str. 7-13.
Pajnik M., Bajt V. (2011): Third Country Migrant Workers as Third Class NonCitizens in Slovenia. V: Pjanik and Campani (eds.): Precarious Migrant Labour in
Europe. Ljubljana: Peace Institut, str. 97-118.
Pajnik M. (2007): Integration Policies in Migration Between Nationalization States
and
Transnacional Citizenship, with Reference to the Slovenian case. Journal of Ethnic
and
Migration studies. Volume 33. Issue 5.
Pajnik M. (2010): Socialno dravljanstvo, migracije in trg dela. V: Karmen Medica,
Goran Luki in Milan Bufon (ur.): Migranti v Sloveniji med integracijo in alienacijo.
Koper: Zaloba Annales, str. 13-36.
Papastergiadis, N. (2006): The invasion complex: The abject other and spaces of
violence. Geografiska Annaler, 88 B(4), str. 429-442.
Preston V. (2003): Gender, Inequality and borders. ACME 2(2), str.183-187.
Sassen S. (1988): The Mobility of Labor and Capital: A Study in International
Investment and Labor Flow. Cambridge: Cambridge University Press.
Van Houtum, H and Pijpers, R (2007): The European Union as a gated
community:

the

two-faced

border

and

immigration

regime

of

hte

EU, Antipode, 39(2), str. 291-309.

Vreer N. (2007): Integracija kot lovekova pravica. Ljubljana: Zaloba ZRC.
Wacquant L. (2006): Metodoloki relacionizem. V: Kramberger T., Rotar B. (ur.):
Naela za refleksivno drubeno znanost in kritino preuevanje simbolnih
dominacij. Koper: Zaloba Annales, str. 55-61.

36

Zadnikar,

D.

(2004):

Kronika

radostnega

upornitva.

John

Holloway:

Spreminjamo svet brez boja za oblast: pomen revolucije danes. Ljubljana:

tudentska zaloba, str. 201225.
Zdravkovi L. (2006): Barbari prihajajo. Poroilo za spremljanje nestrpnosti 05.
Mediawatch. Ljubljana: Mirovni Intitut.
ZSSS (2011): Delavci-migranti tukaj in zdaj in ukrepi za naprej. Ljubljana: Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije.
ZSSS (2010): Delavci migranti v primeu politike. Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije, Ljubljana, 2010.

37

Pri izvajanju nekaterih intervjujev in opravljanju nekaterih indeksacij so

sodelovale e:
Nina Mavrin, Nina Rokar, Tina Rajter in Petra Kosi

38