Уште еднаш за нас

FILIP PETROVSKI
U[TE EDNA[, ZA NAS
U{te edna{, za nas

PANILI
Copyright Filip Petrovski
Site prava gi zadrùva avtorot
ISBN: 9989-2482-9-X
Pe~ateno vo Makedonija
Panili LTD. Edicija 06.03.2006 Skopje
Adresa: ul. Mramorec br. 12 - 1000 Skopje
Dizajn
Zoran Dimitrijevski
FILIP PETROVSKI
U{te edna{,
za nas
PANILI
Posveteno na tatko mi
Tihomir Petrovski
Za s# ona {to e tuka pomesteno da go dobie ovoj

oblik neophodna mi be{e pomo{ od pove}e lu|e. Mojata
blagodarnost ja upatuvam vo ovoj povod na Tripun Karapetrov, Kiril Boìnovski i Gligor Stoimenov.
U{te edna{, za nas
Predgovor
Pet minuti od denono}ieto

}e i gi posvetam na ma~enicata Makedonija,
za da se soo~am so mojata makedonska sovest
i da se uveram za posleden pat deka e bezna~ajno
ona {to dosega sum go storil za nea
- Vladislav Kova~ev,
Politi~koto veruju na makedoncite
apo~nav da pi{uvam zatoa {to toa be{e nekoja

vnatre{na potreba koja {to racionalno ne moè
da se objasni. Ednostavno ona {to me ma~e{e, saka{e da
se porodi i da doìvee svoe postoewe. Prviot tekst koj
{to voop{to sum go objavil be{e pismo isprateno vo
Delo, koe {to korenspondira so mojata naivna faza.
Stanuva zbor za 1995 godina. Toga{ zapo~nav aktivno da se
vklu~uvam vo politi~kite tekovi na VMRO-DPMNE (prethodno dejstvuvav vo Kumanovo). I toa so cel, prosta cel, za
da pridonesam, za da pomognam da se promeni reìmot koj ja
be{e najavnal àlna Makedonija. Toj prv tekst e kratok i
mi se ~ini deka pojasen ne moè da bide. Nasloven e Makedonci obedinete se. Prost naslov so mnogu jasna poraka.
Poraka koja {to do den-deneska za nas e neostvarliva. Ne se
pla{am so ova tvrdewe da se izloàm na kritika. Samo bi
sakal da bidam demantiran so fakti. I da bidam jasen i den
Od katahizisot na makedonskite federalisti
--
Filip Petrovski
deneska mislam deka site na{i bolki, porazi i stradawa se

proizvod na na{ata razedinetost. Niz taa prizma, koga gi
gledam mlade{kite tekstovi (od prviot pa s# do denes) koi
{to se polni so naiva, energija, radikalnost ({to ostavaat
prostor za komentari od razli~en tip) od edno ~uvstvo ne
moàm da se oslobodam. Kolku i da se naivni sepak dopiraat
do epicentarot na na{ite podelbi, omrazi, ograni~enosti.
Dopiraat do edna, sega za mene, ve}e jasna slika deka niz
vekovite sme ostanale bez instinkt za preìvuvawe, samoodbrana, edinstvo, solidarnost. I so samoto toa (tekstovite) nudat re{enija. Re{enija koi {to ne se iracionalni,
nedosti`ni, metafizi~ki. Mnogu ~esto prostite, obi~nite,
lesno spoznajlivite ishodi{ta se i najdobrite, a se ~ini i
edinstveno mo`nite. Nekolku godini podocna (otkako predupreduvawata jasno bea kaàni, manifestirani), iako po
10-tina godini samostojna dràva i samostoen ìvot (dovolni za mnogu pogolemi proekti i dràvi), padnavme na
ispitot na solidarnosta. Vo voeniot konflikt koga na{ata
dràva be{e napadnata od protektoratot Kosovo, kako i od
banda na kriminalci i ubijci (koi deneska rakovodat so
Makedonija kako nagrada za trudot), dodeka na{ite braniteli bea vo rovovi na petnaesetina kilometri od Skopje i
pritoa ginea, vo Skopje ìvotot te~e{e voobi~aeno (osven
{to mnogumina samobendisani, tatini sinovi bea nadvor
od Makedonija, prete`no na Halkidiki) kako ni{to da ne
bilo. Padnavme na ispitot na solidarnosta. Toa e znak deka
ne{to tuka ne e kako {to treba i oti dràvata ni visi na
konec. Mnogumina diplomati, kako i mnogu na{i umni glavi toa mi go kaàa kako ishodi{te od 2001, {to vo mnogu deneska vo obi~nata ìvea~ka se gleda. A za toa nikoj zbor ne
kaùva, proglaseno e za tabu tema. Nezavisnite novinari
nikade gi nema (sega se portparoli vo razni ministerstva,
{efovi na kabineti, a nekoi ekspresno stanaa i eksperti
po razni pra{awa). S# e sokrieno, vistinata e sokriena.
- 10 -
U{te edna{, za nas
[to realno ukaùva deka proektot se odviva i e vo poodminata faza. Preureduvaweto na dràvata po terk na nekoj
drug e proglaseno za najuspe{en potfat i sekoj {to }e se
drzne makar da go razgleduva povr{no kriti~ki se proglasuva za eretik, nacionalist, fa{ist. Me|utoa smetam deka
iako faktite moàt privremeno da se sokrijat, modeliraat, a svesta da se ispere, ona {to se sokriva (vistinata!)
ne moè ve~no da bide sokrieno. Tokmu zatoa i vo momenti
na najgolemo razo~aruvawe koga gledame deka `rtvata na
bli`niot na{, ne go dopira drugiot na{, koga stavovite ni
se ismejuvani, raspnuvani, secirani, otfrlani, nie nemame
pravo da se predavame. Lesno e da se bide so plimata, so mnozinstvoto, so meinstrimot. Naprotiv za svoite ubeduvawa
mora da se izborime. Vistinata ve}e }e go pronajde svojot
pat. Tuka i se otkriva eden od motivite site tekstovi da
se soberat vo kniga, da se komentiraat i da se objavat. So
toa }e bidat dostapni vo sekoe vreme i na sekoja generacija.
Qubovta i so~uvstvoto eden den }e nadojdat. Siguren sum
deka eden den nie }e se promenime, i }e dorasneme za predizvikot. Ne ni trebaat heroi, samo ni treba da sme svoi
na svoe. Dali na{ata prikazna }e svetli kako patokaz }e
odgovorat nekoi drugi na{i.
Za knigava odbrav tekstovi od periodot 1995-1996
godina, dva teksta, makedonskiot lav i moj beograde
zagrli me! objaveni vo zavet. Prviot analizira heral
di~ki simboli na Makedonija posebno kakov bi trebalo
da bide grbot (spored knigata na avtoritetot na toa pole
Matkovski). So nepobitni argumenti dokaàno e deka
na{ simbol, grb e lavot. Zo{to do den deneska nikoj ne
zboruva na taa tema, ne e jasno. Go postavuvam i pra{aweto
za plansko obezli~uvawe na nacijata, {to se nadopolnuva
so vtoriot tekst.
Vesnik na podmladokot na VMRO-DPMNE, izleguva od 1995 do 2002,
24 broja
- 11 -
Filip Petrovski
Vtoriot prete`no nadvore{no politi~ka analiza

na naivno nivo na mo`nite sojuznici ili sponzori na
Makedonija. I pokraj naivnosta sepak vo mnogu detali ja
pogoduva idnata sostojba. Kako za primer potsetuvam na
aktivnosta na Srpskata Pravoslavna Crkva vo Makedonija, nazna~uvaweto na egzarh vo likot na Jovan, koi se samo
eden segment od planiranoto, postojanoto i sekojdnevno
negirawe na makedonskiot identitet, posebnost, jastvo.
No, u{te pove}e, toj dopira, na svoj na~in do ve~nite balkanski igri okolu Makedonija, za toa koj }e ja poseduva i
kolkavo par~e od nea. To~no e predvideno deka imeto koe
{to navodno treba{e da ni bide privremeno }e ostane postojano (vo posledno vreme zapo~naa da n# u~at da si go
koristime i doma). Klasi~na eutanazija.
I analizirana e borbata okolu toga{ najgolemite konkurenti na globalno nivo, SAD i Rusija. Na{ata
dràva ve}e vo toa vreme go ima{e odbrano (spored moe
mislewe pravilno) strate{kiot partner. Ama neodrabotuvaweto na rabotata do kraj jasno e navedeno }e implicira pribliùvawe kon Albanija, legalizacija na
Tetovskiot Univerzitet, i majorizacija na albancite vo
Zapadna Makedonija. Od dene{na perspektiva àlam {to
}e konstatiram deka bev vo pravo. Pa sepak sakam da dodadam deka izborot na SAD kako strate{ki partner na Makedonija ne smee da bide zatvoreno pra{awe na koe {to
sekoe dràvno rakovodstvo }e mu posveti posebno vnimanie. Obvrska i uslov bez koj ne se moè e da se objasni
i odraboti na najvisoko nivo so èstoka rabota na{ata
pozicija i potreba da imame svoja dràva. Me|unarodniot
xin pokaùva razbirawe kon narodite koi {to jasno zastanuvaat zad potrebata za svoja sloboda i posebnost. Na
tie pozicii e izgradena i Amerika.
Posebno za zna~ajno go smetam osvrnuvaweto kon pro
blemot na turbo folkot koj {to vo tie godini na mala vra- 12 -
U{te edna{, za nas
ta navleguva{e vo na{ite domovi, vo obid da najde svoi

podrùva~i. Na ovoj problem pove}e pati vo narednite
tekstovi se navra}av, za sekoj nareden pat da konstatiram
deka situacijata se vlo{uva. I ako vo prviot tekst od 1996
pi{uvam deka se sobiraat nesvesni podrùva~i... sledbenici koi {to vo idno vreme treba da bidat amorfnata
masa koja {to }e prete`ne, deneska so ogromno àlewe
moàm da konstatiram deka so proektot celosno se uspea.
Onaa mlada generacija od toa vreme deneska e vo polna
sila, i namesto da pretstavuva motor na na{eto op{testvo,
celosno degenerirana, svojot izlez go bara vo identifikacija so niskite moralni, kako i intelektualni svojstva
{to toj na~in na ìvot gi nudi. Mnogu pati, bezbroj lu|e
me ubeduvale deka so muzikata ne treba da se me{a politikata, iako nikoga{ moite stavovi koga sum pi{uval
za turbo-folkot ne bile politi~ki tuku kulturolo{ki,
sociolo{ki, pa ako sakate i intelektualisti~ki. Sepak
nesvesnoto znae i toa kako da dominira so odnesuvaweto
i prethodno definiraniot vkus po sekoja cena se brani
(najlesno e koga }e se ka~i{ na masa). Mojot interes za
ovoj fenomen na poseqa~uvawe (so sila) na celata nacija
s# pove}e raste{e. Zatoa ~esto pati razgovarav so postari lu|e so namera da razberam dali kaj nas toa otsekoga{
bilo taka i dali taa pojava ni e nasledna. Na moe zadovolstvo sekoga{ doa|a{e potvrda na stavovite {to èstoko
gi zastapuvam i branam. Vo {eesetite i podocna vo sedumdesetite, vo vremeto na makedonskite {lageri (Zafir
Haximanov, Dragan Mijalkovski...), kako i Bitlsi, Stounsi, Enimalsi i toa kako se razlikuvala kulturnata slika
na ovie prostori. Verojatno poradi toa i taa generacija
(sega vo svoja zrela vozrast) ima svoja identitetna prepoznatlivost (mislam kako generacija). Se razbira i vo ova
vreme ima procent na lu|e koi {to ja razbiraat serioznosta na problemot, odnosno go prepoznavaat proektot za
- 13 -
Filip Petrovski
obezli~uvawe na ovie prostori koj {to treba site nas da

n# somele.
Ona {to zagriùva e deka i vo vreme na pi{uvawe na
ovoj voved, zna~i po pove}e od 10 godini od tekstovite, rabotite ne se smeneti ili odat vo pogre{na nasoka. Nema
nikakva najava deka nekoi od pra{awata }e bidat apsolvirani.
Vo me|uvreme moeto vme{uvawe vo politi~kiot ìvot
dobi na silina. Poleka, poleka centrifugata me povle~e.
Be{e burna taa 1997 godina. Priznavam deka ne se sprotivstavuvav zatoa {to celata situacija korenspondira{e so moeto
razbirawe za rabotite, odnosno deka so aktivizam moè rabotite da se promenat. Studentsko-sredno{kolskite protesti so koi {to jasno i glasno zastanavme zad na{ite ubeduvawa predizvikaa golemi potresi vo vladea~kata garnitura.
I Branko Crvenkovski samiot na novinarsko pra{awe, otkako ve}e be{e porazen na izbori }e kaè deka najte{kiot
period za vreme na {est i pol godini na premierstvuvawe,
mu bile protestite. Od tie protesti moèa da se izvle~at
pove}e pouki. Ako se prifate{e nivnata poraka ubeden sum
deka deneska Makedonija }e izgleda{e sosema poinaku, so
mnogu pove}e sre}ni gra|ani i so jasna pozicija za sebe i za
me|unarodnata zaednica.
Za kratko vreme se razdviìja mnogu rabotite. Ama se
podigna i agitprop. Iako moèbi mislime deka ne postoi, toj sepak s# u{te dejstvuva so golema sila na na{ite
prostori. Toa be{e nevozmo`na situacija. A toj, agitpropot se be{e podignal za da se obide da n# poni{ti
zasekoga{ (ako e mo`no!). Toga{ bev mnogu zagrièn za
upotrebuvaweto na terminite nacionalizam, {ovinizam,
ksenofobija i rasizam, nivnoto kombinirawe, permutirawe i normalno prika~uvawe vrz inkriminiran subjekt.
Institucija na kominternata, ~uvar na komunisti~kite vrednosti,
glavno koristen za cenzura i kontrola na misleweto
- 14 -
U{te edna{, za nas
Na{ite pozicii sekojdnevno bea napa|ani na ovaa osnova.

Kako neistomislenici bevme portretirani duri i kako
nacionalsocijalisti. Se lansiraa razno-razni kampawi
od sekakvi nevladini organizacii za koi {to nikako ne
moè da se kaè deka ja pogodija celta (ako celta treba{e
da bide tolerancija!). Zatoa nekade vo moite bele{ki sum
zapi{al nie sme si eden na drug tu|inci. Zastra{uva
faktot {to sami na sebe po~navme da stanuvame
tu|inci. Vo taa nasoka ksenofobijata moàm da ja razberam vo ovie makedonski uslovi edinstveno kako namerno sozdavawe na tu|inci od nas samite. Na takvoto naveduvawe, nabeduvawe sepak treba da se sprotivstavime
so na{iot duh, so na{ata verba, so na{eto tradicisko
nasledstvo. ]e ostanat tu|i tie {to toa na drugite
im go posakuvaat... Ako nacionalizmot se definira kako
vodewe smetka za interesite na sopstveniot narod i zemja, ili sakawe na svojot narod, borba za negovite prava
i nezavisnost, ili pak kako qubov kon sopstvenata zemja
i èlba za nejzina politi~ka nezavisnost, toga{ zo{to
kaj nas toj zbor ima negativna konotacija? Nacionalist
e ~ovek od narodot, rodoqubiv, patriot. Ova se objasnuvawa na Kqai}, Vujaklija i Penguin consise dictionary... Nema
ni{to sramno vo qubovta kon svojata zemja...
Na{ite protesti se pokaàa vo toj period kako pogoden materijal za izìvuvawe na mnogumina glavno za
potrebite na SDSM i nivnite trabanti, vo èlbata da
se prikaàt kako se s#, osven patrioti. Uspe{no. Zatoa
narednite tekstovi {to se pomesteni vo knigata se povtorno so niv povrzani i ja dopiraat polemikata {to ja
vodev so pretstavnici na podmladokot na SDSM, javno.
Tekstot Raspad, koj be{e reakcija na opi{uvaweto na
u~esnicite vo protestite kako kopiqaci... zapaleni na

Odgovor na prviot broj na Forum, 1997, neobjaven od nivna strana

28.2.1998, Dnevnik
- 15 -
Filip Petrovski
eftin nacional-{ovinizam, predizvika lavina na reakcii. Gi pogodi vo epicentarot. Kritikata na vladea~kata

garnitura ja doìveaja kako svoeviden li~en napad nekoi
anonimusi, na moe golemo za~uduvawe. Podocna nekoi
prijateli me ubeduvaa deka stanuva zbor za reakcii koi
{to bile nara~ani ili ako sakate dirigirani. Eden sosema obi~en tekst so analiza za sostojbite vo dràvava se
doìvea kako napad na dràvata. Prodolènie na manirot
dràvata toa sum jas. Ovojpat nacionalsocijalizmot
kako lajtmotiv be{e opravduvawe da se otvori vo svoeto
grdo lice totalitarniot manir na vladea~kata garnitura
po site linii na postoewe. Verojatno zatoa slobodata na
javnoto mislewe na grd na~in be{e spomenuvana kako dozvolena. O~igledno s# u{te se u~ea na demokratija. Bolkata po s# izgleda bila ogromna koga eden takov tekst be{e
sporeduvan so bolna kreacija a avtorot na tekstot kako
domicilen hitler vo zarodi{... i mlad narko-komunist
od Kumanovo. Partijata VMRO-DPMNE be{e opi{ana
kako partija so bugaromanski, nacional-socijalisti~ki
koncept i su{tina, koja koga }e pomisli{ deka si ja
uni{til(!?) so gnasna sveìna oìvuva. Na ova sekako
odgovoriv vo mojot nareden tekst, objaven edna nedela potoa vo Dnevnik ~ij {to naslov kaùva s#: So bol{evi~ki
re~nik mladite skoevci povikuvaat na uni{tuvawe na
svoite protivnici!. Raspravijata potoa se prodlabo~i
so vme{uvawe na mnogu akteri. A jas toa {to imav da
kaàm be{e kaàno.
Potoa zapo~nav da iznesuvam i da objavuvam i svoi
stavovi vo nedelnikot Fokus. Od taa 1998 godina datiraat desetina tekstovi na razli~ni temi. I toga{ i sega
smetam deka zanimavaweto so politika nu`no zna~i odgo 21.2.1998, Dnevnik
isto

isto

- 16 -
U{te edna{, za nas
vornost i objavuvawe na stavovi, pozicii, stanovi{ta na

koi {to se stoi i {to bi moèl podrùva~ot da o~ekuva
so svojot izbor na ovaa ili onaa mo`nost. No, voobi~aeno
e na po~etok na bilo kakov umstven, intelektualen, pa
i politi~ki napor da se definiraat kategoriite. Toa
vsu{nost bea tekstovite objaveni vo Fokus. Iako navidum
razli~ni tie dopiraa eden ist korpus na moi interesirawa. Preku niv, vsu{nost samiot na sebe si objasnuvav koi
}e bidat moite pozicii i {to navistina e moj politi~ki
stav. A so javnoto objavuvawe tie stavovi gi obznanuvav
(sega povtorno go pravam istoto) za da bidat na raspolagawe i da moàt da se zemat predvid od onoj {to e zainteresiran (bez razlika na negovite motivi).
Masovnoto perewe na mozokot sekako zna~i totalna
kontrola na masmeduimite. Ne znam kolku pati dosega sum
do{ol do istiot zaklu~ok - nacijata so sila se degenerira. Vo virtuelniot svet {to za javnosta se sozdava ~esto
pati podebeliot kraj go izvlekuva{e mojata politi~ka
grupacija, ideolo{kite istomislenici. Ne{to morav da
storam. Sakav da se boram za svoite ubeduvawa. I den deneska ne mislam deka toa e ne{to pogre{no. Taka se ra|aa
moite stavovi. Pi{uvav za s#. Za s#, zatoa {to toga{ (a
vo mnogu i deneska) nekoi ne{ta ne bea nitu na~nati, da
ne kaàm jasni. Zapo~nav so objasnuvaweto na pravoto na
protestirawe, demonstrirawe. Mora{e da se kaè jasno deka toa ne e antidemokratija, i deka nema da mol~ime
na prevrtuvaweto na tezite so koi {to indikatorot na
problemot se proglasuva{e za problem. A problemite
nikoj ne smee{e nitu da gi spomene. Naedno seto ova go
otvori problemot na slobodata na govorot, misleweto
i pi{aniot zbor. S# u{te ne bevme slobodni. Od druga
strana ako ve}e n# obvinuvaa za antidràvnost (mnogu
~esto obvinuvawe, koe se provlekuva niz razni formi do
Fokus, datum
- 17 -
Filip Petrovski
dene{en den koga se vo pra{awe neistomislenici na vlasta) za potrebno mi se vide da pi{uvam i za Lojalnosta
kako kategorija, no i kako odnos kon dràvata10. Ponudiv svoi definicii. I objasnuvav deka toa {to se slu~uva
so Albancite, koga nosat tu|i znamiwa i intoniraat tu|i
himni na makedonska zemja e problemot. Kako posledica
na tie slu~uvawa (i mnogu sli~ni) deneska toj problem
e re{en so toa {to upotrebata na znamiwata e legalizirana na na~in koj {to e pove}e od {teten za dràvata.
Znamiwata na zaednicite ne se na nikoj na~in odvoeni od
dràvnoto, ne se razli~ni od znamiwa na drugi dràvi i
{to e najzagriùva~ko do sega nikoga{ ne bile koristeni kako simbol so dràvniot, tuku kako simbol protiv
dràvnoto zname. Jasno vidlivata neprincipielnost od
toa vreme deneska ja postavi Makedonija vo sosema druga,
nova realnost koja vo mnogu se razlikuva od vremeto na
objavuvaweto na tekstovite i sekako od moja strana bara
proiznesuvawe vo ovaa prigoda.
Mislam deka nasokata koja se odbra e pogre{na. Kapitulantskiot odnos koj {to se praktikuva ja vlo{uva
situacijata i n# doveduva pred svr{en ~in. Ureduvaweto
na dràvata se napravi so otstapki na koi ne im se gleda
krajot. Praktikata pokaùva deka sekoga{ se pojavuvaat
novi barawa i situacijata ne se podobruva.
Vo takva konstelacija na ìvea~ka, so filosofski i
politi~ki gledawa na ne{tata predupreduvav deka treba
da vnimavame na izborot. Svesta ni be{e zarobena, ogradeni od vnatre, so dimenzii na zatvor deluva kako da be{e
potrebno na narodot da mu se odzeme sekoe pravo na pristoen ìvot. Kriknav od potreba za se izleze od zaborenoto Jas. Potrebno be{e da se stopira gnieweto.
Napraviv izleti i po pra{awa na temelnite vrednosti, kako {to e semejstvoto, so ubeduvawe deka toa e klet isto
10
- 18 -
U{te edna{, za nas
kata koja {to vrz op{testvoto mora da gi proektira standardite na pravilnoto i pogre{noto. Potoa ja opi{uvav
politi~kata kultura, kulturata na komunikacija so privrzanicite i neistomislenicite. Problemite na mladite
sekako deka bea predizvik na koj {to mora{e da se ima
detalen odgovor i seriozen priod, bidej}i vo 1998 se podgotvuvavme da ja prezememe vlasta. Utopisti~kata ideja
za agencija za mladi i sport taka nabrgu }e prerasne vo
realnost. Go mislevme dolgo vreme konceptot na koj {to
moè da se potpira eden vakov dràven organ odgovoren
za re{avawe na problemite na mladite, go napi{avme vo
programa, go usvoivme na konvencija i na kraj go sprovedovme vo delo. Drugo pra{awe e zo{to so godini ne sme
slu{nale ni{to za nekakvi aktivnosti na taa agencija.
Toj predizboren period vo 1998 godina, LDP, idniot
koalicionen partner na SDSM, se obide so pritisoci da
n# dovede vo situacija na gubitnik. Od dene{na perspektiva e jasno deka toa bilo isplanirano scenario so cel da
se minimizira pobedata na opozicijata, a VMRO-DPMNE
iako pobedi, da ne moè da oformi stabilna Vlada, {to
za brzo vreme }e im ovozmoì prostor na porazenite levi
partii da se konsolidiraat. Se ~ini deka ulogata na trojanski kow ja igraa so zadovolstvo, zbunuvaj}i ja javnosta
so negativna kampawa naso~ena protiv nas. Pa zatoa preku
tekstovi im odgovorivme deka igrata e proyirna i nema da
ja prifatime. Od najsilniot dene{en koalicionen partner
na SDSM javno bevme obvineti deka ne sakame da ja promenime Vladata, na {to odgovorot be{e deka po neuspehot na
izborite LDP }e napravi koalicija so SDSM. Ova be{e
objaveno od moja strana dva meseci pred izborite i sum
gord {to analiziraj}i dojdov do celosno to~en rezultat.
Vo u{te nekolku tekstovi se zanimavav generalno
so op{testvenata sostojba vo dràvava. Ja portretirav
bezperspektivnosta, op{toto sivilo, totalitarniot si- 19 -
Filip Petrovski
stem na vladeewe, kontrolata na javnoto mislewe... A

potoa dojdoa izborite. I pobedivme. Ja smenivme vlasta, establi{mentot koj {to ~etiri godini prethodno
vladee{e so falsifikuvani izbori, so ukradeni glasovi,
bez doverba na elektoratot.
Od 1998 do 2001 godina bev ~len na Parlamentot.
Frontot na mojata borba, fokusot na aktivnostite se prefrli na parlamentarnata govornica. Toj period ve}e go
obrabotiv i objaviv vo posebna kniga so naslov Za nas,
izdadena od Makedonska kniga vo 2002 godina, kako {to
pi{uva vnatre, no realno pojavena vo 2003. Bidej}i toj period e opfaten vo druga kniga, vo ovaa se odlu~iv da ne go
obrabotuvam. Namerata mi e toj prv period koj {to e obraboten tamu da go pro{iram so dva novi perioda. Prviot
da bide pred periodot od 1998-2001, odnosno tekstovite od
1995-1998, a potoa vtoriot period da gi opfati aktivnosti i stavovite po 2001 godina i zaminuvaweto vo Wujork.
Od periodot 1998-2001 pomestiv samo eden tekst Pustina-gradina koj ja razgleduva predizbornata sostojba za
pretsedatelskite izbori, odnosno prvata povtorna izborna presmetka na VMRO i SDSM. Toga{ vrie{e i zatoa se
javiv so svoe mislewe.
Wujork
Wujork be{e slednata destinacija. Iako bev nazna~en
od strana na Vladata vo fevruari 2001 za generalen konzul
na Republika Makedonija vo SAD, na amerikansko kopno
stapnav na 1.12.2001 godina. Celi deset meseci ne zaminuvav od prosta pri~ina {to vo Makedonija besnee{e vojna.
Za mene be{e sveta dol`nost da se brani tatkovinata i
odeweto nadvor od Makedonija vo takvi momenti go ~uvstvuvav kako akt na predavstvo. Iako so toa {to bev pratenik vo Sobranieto na Republikata bev isklu~en od ob- 20 -
U{te edna{, za nas
vrska na odbrana na draàvata so uniforma, re{iv da se

pridruàm na policiskite sili koi {to sekojdnevno bea
na branikot na na{ata sloboda. I pogoduvate poradi toa
bev napadnat javno od meduimite kako i od SDSM. Do deneska ne mi e jasno kako e mo`no vo nieden moment da ne se otstapi pred li~nite interesi, borba za vlast i da se napa|a
s# {to ne e povrzano so sopstveniot interesen krug.
Bez razlika na s#, duri i koga treba da se odi sproti vetrot, za odbrana na sopstvenite ubeduvawa, mora da
se izdrì. Jas deneska znam deka vistinata za 2001 godina
ne e takva kakva {to ja pretstavuva vladea~kata partija.
Znam od pozicija na u~esnik vo vojnata deka be{e napraveno predavstvo, deka interesite na zemjata bea prodadeni za li~ni potrebi i deka kako nagrada za toa nekoi od
aktivnite u~esnici sega se na visoki dràvni pozicii,
eden od niv ve}e stana i Premier, dodeka vistinskite heroi so dràvno kidnapirawe ekspresno bea isprateni vo
Hag. Za tie predavstva doprva }e pi{uva istorijata. Od
nea najte{ko se krijat nastanite i sekoga{ kaznata }e gi
stiga site.
Ima u{te eden moment za koj sakam da pi{uvam koga
stanuva zbor za moeto zaminuvawe vo diplomatijata i za
del od tekstovite pomesteni vo ovaa kniga. Sakam da pojasnam kako voop{to dojde do toa da bidam nazna~en na
taa bi rekol sporedna diplomatska pozicija na uslovno
kaàno dobra lokacija. Javnosta dolgo vreme be{e naveduvana da se interesira za toa preku plasirawe na nevistini, {pekulacii, {epotewa, kako i konstrukcii. Smetam
deka nema pri~ina ni{to da se sokrie i vreme e da ja vidat
svetlinata na denot nekoi sokrivani momenti. Imeno, so
samoto nazna~uvawe za generalen konzul doìveav takov
napad {to so gordost kaùvam retko koj }e go izdrè{e.
Nema{e novinar {to e na platen spisok na SDSM {to na
slu~ajot Petrovski ne se proiznese. Uspeav da se poja- 21 -
Filip Petrovski
vam i na naslovnite stranici. Sekako vo negativna konotacija.

Site tie go proma{ija vistinskiot motiv za moeto zaminuvawe. Vo pove}eto tekstovi zagarite na vlasta
smetaa deka na nekakov na~in sum nagraden i unapreden.
Sega e vistinsko vreme da objasnam deka seto toa be{e
mnogu daleku od vistinata i od politi~kata zadnina na
ne{tata. Imeno, podolgo vreme otkako dojdovme na vlast
vo mene se prekr{uvaa vnatre{nata borba, eti~nosta
nasproti politi~kata pragma koja {to ja naloùva sekoe
politi~ko dejstvuvawe. Mnogu teoriski kategorii za koi
{to pi{uvav i javno debatirav sega treba{e sam na sebe
da gi testiram. Brgu po~nav da sfa}am deka vo sudir so
pragmata, no i neprirodnata politi~ka situacija vo koja
{to e stavena Makedonija so obvrzno formirawe na Vlada so participacija na partija na Albancite od Makedonija mnogu stavovi stanuvaat ni{to`ni. Odozgora na toa
site pratenici zapo~naa da {u{kaat (se ~ini samo tolku
moèa) deka zapo~nale da se trkalaat nekoi golemi biznisi pod zakrila na politikata. Verojatno vo sodejstvo
pome|u partiskite prvenci na dvete strani. Takvata sostojba nu`no po~na da ja isklu~uva eti~nosta, posvetenosta, ~esnosta, idealizmot. Kako kula od karti mi se ru{ea
idealite. Prviot ispit be{e Zakonot za visoko obrazovanie od 2000-ta godina. Mojata partija vo, za mene, nejasni
okolnosti go menuva{e Zakonot so golemi otstapki na
Albancite vo sferata na visokoto obrazovanie. Toga{
re{iv za vlezam vo konflikt so Qub~o Georgievski i ako
e potrebno da ja napu{tam VMRO-DPMNE. Te{ki zborovi, ama vistiniti do posledniot atom na nivnoto postoewe. Na ovaa to~ka na topewe, od koja {to lesno moè rabotite da se promenat nepovratno, dobiv sovet od tatko mi
deka me poddrùva vo namerite, no sekako deka e ~ove~ki i
kulturno toa da otidam da mu go soop{tam na Premierot.
- 22 -
U{te edna{, za nas
Dobrite poznava~i se se}avaat deka vo isto vreme partiskata parlamentarna grupa se raspa|a{e po site linii.
Stojmenov duri se otcepi od VMRO i formira{e svoja
partija so {est pratenici koi {to preminaa od na{ite
redovi kaj nego. I jas imav ponuda od nego toa da go storam.
Ama mislata sepak mi ode{e da ras~istam so site i da ja
prodolàm borbata kolku {to moàm sam.
So takva ~ista misla otidov na priem kaj Premierot,
koj {to za razlika od site prethodni obidi za sredba ovoj
pat ekspresno odgovori na moeto barawe. Podgotven za
kavga mu ja soop{tiv odlukata deka nema da glasam za Zakonot. Na ovaa to~ka o~ekuvav da vleze vo raspravija koja
{to }e mi dade{e prostor za mojata namera. Pa sepak, toj
vo dva zbora me matira{e. Ne glasaj, mi re~e i me ostavi
bez teskt. Ja razbiram tvojata pozicija prodolì i se
sloùvam da ne glasa{ za ovoj Zakon, no te molam nemoj
da ne diskutira{ po tesktot, i prodolì mlad si i na
ovoj Zakon }e gori{, ama taka }e se kali{. Taka me dobi.
Ostanav na svoite pozicii i mi be{e dozvoleno da ne glasam za Zakonot. Ama morav da mol~am. Parlametarnata
grupa na SDSM me raspartali, a novinarite u{te tolku
filuvaa. Izdràv vo interes na VMRO, da ne pridonesuvam da se rasturame {to vo krajna cel i odgovara{e na drugata strana, me|utoa puknatinata se pojavi $ po~na da se
prodlabo~uva. Vo me|uvreme del od na{ite prvenci teraa
nekoja druga agenda.
Celata histerija na koja {to bev podloèn po izvesno vreme sozdade situacija vo koja {to treba{e da se pravdam za se i se{to. Pritisokot stanuva{e nepodnosliv.
Situacijata s# obidoa da ja iskoristat nekoi strukturi
vnatre vo partijata objasnuvaj}i so {epot deka problemot
treba da se otstrani. Po izvesno vreme povtorno imav razgvovor so Premierot, ovojpat toj me povika. Pobara da
podnesam ostavka na pozicijata Pretsedatel na podmlado- 23 -
Filip Petrovski
kot na VMRO. Namesto ostavka go povikav na zasedanie

Centralniot Komitet na mladinskata i na deset stranici go izloìv mojot anga`man vo celiot period na vodeweto na organizacijata. Kako {to o~ekuvav, taka i se
slu~i - ostavkata be{e odbiena so golemo mnozinstvo. Od
75 ~lenovi na CK na podmladokot 69 glasaa protiv ostavkata, dodeka samo ~etvorica bea za. Drugite ne glasale.
Toa pokaà kako realno stojat rabotite i gi demantira{e
site glasini, {epotewa na bezli~nite personi. Toa u{te
pove}e mi dade za pravo da go prezemam sledniot ~ekor, da
go razre{am celoto rakovodstvo na podmladokot so najava
za novo. I zaminav nadvor od Skopje. Utredenta me kontaktiraa indirektno, so diplomatska podgotovka, lu|e na
Premierot. Pra{aweto be{e dali Filip trgna protiv
Qub~o?, soop{teno otvoreno i bez pardon. Povtorno se
sretnav so Premierot. I jasno staviv na znaewe deka jas ja
imam celosnata poddr{ka na podmladokot, a glasinite se
neosnovani i nepotkrepeni so ni{to. Toga{ toj po vtor pat
mi pobara ostavka, so akcentirawe deka ja sfatil mojata
poenta, no deka sepak negovata volja mora da se po~ituva.
Prifativ, no so uslov, moj ~ovek da bide postaven na taa
pozicija. Prifati i toj. So toa ja nadminavme i vtorata
kriza, no rascepot raste{e, kako i moeto nezadovolstvo
od odnosot koj {to go ima{e Premierot kon lu|eto koi
{to sekoga{ stoeja zad nego. Vo naredniot period retko
se gledavme.
Od druga strana nezavisnite novinari, dene{ni razno
razni portparoli na ministerstva, {efovi na kabineti
na ministri, kako i novoproglaseni stru~waci si ja teraa
agendata. Napa|aa po sekoja cena. Kako {to se ~ini tie
samo si ja pe~alele pozicijata {to deneska ja imaat.
Na krajot na 2000-ta godina Premierot na edna sredba
mi re~e zadovolen sum od potezite koi {to gi napravi i smetam deka zasluùva{ da odi{ na izvr{na pozi- 24 -
U{te edna{, za nas
cija. Mi ponudi da izbiram pome|u zamenik minister

za nadvore{ni raboti i direktor na agencijata za mladi i sport. Go odbiv. Ne mi treba{e nitu pozicija, nitu
izvr{na vlast. Ne znaev kade mi e glavata od pritisokot
(bezobyiren) {to mi go vr{ea mediumski slugi na SDSM.
A bezdrugo i nemav takvi ambicii.
Seto ova, nezadovolstvoto od partiskite raboti i
mediumskata kampawa dovede kaj mene do sostojba koga razmisluvav deka mi e dosta od s#. Sakav da izbegam. A ve}e
koga odam neka bide toa daleku. Wujork e prili~no daleku.
Edna od najdale~nite destinacii na na{ata diplomatija.
I bi. Toga{niot minister za nadvore{ni raboti g-din
Kerim, na svoj na~in gledaj}i na rabotite zaklu~il deka
moàm da odgovoram na predizvikot vo na{iot konzulat
vo SAD i mi ja dade doverbata. Tokmu toa ne im be{e jasno
na site lo{i lu|e, kako moè po site napori za pretstavuvawe na Filip za seop{ta opasnost nekoj da mu veruva
i da zastane na negova strana?! E moè{e. Bez razlika na
momentnata sila na zloto, lo{oto sekoga{ postoi kako
balans na dobroto, kako na zemjata taka i na neboto.
Da rezimiram, otidov vo Wujork za da se pro~istam,
da se oddale~am od teìnata {to ja nosev, ama pred s# za
da rabotam vo interes na mojata dràva. Toa so gordost go
pravev.
Vo edna rabota sepak se prelaàv, deka }e me ostavat na raat. Duri i tamu me tormozea. Presmetav deka za
godina i pol dodeka bev vo Wujork najmalku 150 pati po
nara~ka me plukaa. [to da pravam, moèbi i toa e nekakov
indikator? Na primer za toa deka kolku pove}e te napa|a
protivnikot tolku pove}e im pre~i{. êsto slu{am deka
vo SDSM postoi komisija za propaganda, koja {to raboti vo najgolema tajnost i koja dava nalozi koj i kako, na
kakov na~in treba da se diskreditira. Potoa nalozite
oìvuvaat niz pisanijata na izvr{itelite, ama i preku
- 25 -
Filip Petrovski
glasini od tipot ej slu{na li ovoj napravil ova ili ona,

se zboruva za nego toa.... Za kratko vreme `rtvata e celosno diskreditirana i vo sostojba da objasnuva raboti koi
{to na nikoj na~in ne se povrzani so nea, a javnosta celosno naso~ena, dirigirana. Mojata politi~ka grupacija
nikoga{ ne ja sovlada taa temna ve{tina.
Nejse. Dale~inata sepak napravi da se pro~istam.
U~ev za diplomatijata. Imav sre}na okolnost u~itel da mi
bide spored moe li~no mislewe najgolemiot avtoritet vo
makedonskata diplomatija, g-din Kerim. Toj vo me|uvreme,
dodeka da otidam na slu`ba od Minister be{e nazna~en
za Ambasador na Makedonija vo OON, {to e isto taka vo
Wujork. Taka ni se isprepletoa pati{tata. Za dobro. Toj
znae{e da mi gi objasni zna~ajnite momenti na koi mora
da se obrne vnimanie, kako i sitnite suptilni elementi
vo sekoja situacija. Napati go slu{av kako na linija go
ima Pretsedatelot na SAD, potoa Premierot (od kancelarijata vo Wujork), za potoa vedna{ na Ti da zboruva so
ruskiot Ambasador vo OON, i so amerikanskiot Ambasador vo OON. So nego imav ~est da prisustvuvam i na ~inot
na vospostavuvawe na diplomatski odnosi na Makedonija
so odnosni zemji, sekoga{ i edinstveno so priznavawe na
ustavnoto ime.
Konzulskata rabota ne e bauk. Taa ne e i ne moè da
bide privilegija na tesna grupa lu|e. Mi se ~ini deka moeto vleguvawe vo diplomatijata dopolnitelno nanese bolka
na edna interesna grupacija tesno povrzana so SDSM, koja
{to so godini se trudi od makedonskata diplomatija da napravi nedostapna institucija koja privilegiite gi ~uva
za sebe. Pa taka, sekoj koj {to }e se pribliì na ~ekor
da ja demistificira nivnata patogena konspirativnost se
proglasuva za laik, nesposoben, mlad, neiskusen i sli~no.
Zaklu~uvam deka tokmu zatoa pritisokot {to go naso~ija
be{e ogromen, za da uspeat da ja zadràt vo ekskluzivnost,
- 26 -
U{te edna{, za nas
samo za sebe, makedonskata diplomatija. Sekako deka ja

razbiram potrebata privilegijata da ostane zasekoga{
privilegija, ama brutalnosta nikako ne moàm da ja prifatam i vo svoe ime, no i vo ime na mnogumina koi {to
bile brutalizirani, pa i du{evno osakateni samo zatoa
{to ne odgovarale na nivnata ideolo{ka matrica. Zatoa
za ovie raboti moè i mora da se pi{uva, mora da se demistificira i osvetli celata oblast i da se pokaè deka
vo interes na Makedonija vo diplomatijata moàt da rabotat kadri za koi spoil11 sistemot e tu|, kadri koi {to
se za toa stru~ni i na koi edinstven grev im e {to ne se
~lenovi na SDSM ili ~lenovi na nivnite semejstva. Ova
ne slu~ajno go kaùvam, i potrebno e da dopre do javnosta,
vo makedonskata diplomatija mnogu raboti ne se kako {to
treba i potrebno e korenito menuvawe na ne{tata. Po 15
godini nezavisna Makedonija s# u{te nemame Zakon za
nadvore{ni raboti, iako vo vreme (januari 2006) koga se
pi{uva ovoj voved vo procedura e daden predlog, neizvesno
e koga navistina }e imame Zakon za nadvore{ni raboti.
S# ova samo ja nadopolnuva lo{ata slika {to e lesno vidliva za sekoj poznava~ na rabotite.
Edinstven problem na nevestulkite od MNR celo vreme dodeka bev na slu`ba vo Wujork im be{e toa {to ne bea
na vlast. Iako administracijata bi trebalo da bide nepartiska, nezavisna, stru~na, taa vo MNR nikako ne e toa (so
mali isklu~oci). Taa i toa kako oboena, aktivna, èstoka,
kako da si im oti{ol doma nepokanet. I zatoa i raboti
celo vreme celosno vo za{tita na vospostaveniot sistem.
Problemot {to ima{e druga garnitura na vladea~ka pozicija go premostuvaa tokmu na opi{aniot na~in, so dezavuirawe na javnoto mislewe. Sekoga{ moèa da kompenzi Sistem na rasipuvawe, kade {to kadrite se postavuvaat po rodninska,
prijatelska i partiska bliskost, nezavisno od kvalifikaciiite {to gi
imaat
11
- 27 -
Filip Petrovski
raat so dogovoreni tekstovi, kako i so tivok bojkot. A nedaj boè nekoj da be{e pomesten od svojata(velam svojata
bidej}i ja doìvuvaa kako li~na!!) pozicija, piskotnici
se slu{aa od Gali~nik do Reka. Zatoa ne e ni ~udno {to
pred da zaminam, otkako gi izloìv tezite, moite patentni pisma ne gi potpi{a ministerkata Mitreva. Toa mu
go prepu{ti na zamenikot minister. Definitivno sfativ
deka bolkata e golema i nema da se smirat dodeka celosno
ne me otstranat.
Vo takva konstelacija na odnosite bev prinuden da
rabotam. I namesto od svojata zemja da dobivam instrukcii za rabotewe i da znam deka ne~ii interesi zastapuvam, sekoga{ dobivav lo{i vesti. Beskone~ni ~asovi,
voobi~aeno nave~er pominuvav na internet pregleduvaj}i
gi novostite od Makedonija. U{te pove}e vreme posvetuvav vo sizifovskata rabota na odgovarawe na tekstovite
na senkite okolu mene, koi skoro redovno zavr{uvaa neobjaveni. Kakov Zakon, za niv ne vaì Zakon. Urednicite si bea sami na sebe Zakon, vo slu`ba na SDSM, a kako
{to izleze podocna, vo li~na slu`ba, bidej}i pove}eto od
niv stanaa del od novata vlast. Verojatno zatoa imaa sila
da ne se sekiraat za eventualni zakonski posledici od
zadolìtelno neobjavuvawe na odgovor na eksploatirana
tema, lice. Del od takvite neobjaveni tesktovi se pomesteni tuka za da ostavat traga vo istorijata. Sekako deka
ja imaat zagubeno aktuelnosta, ama toa ne ne osloboduva
od obvrskata da bideme objektivni, pa vo krajna linija i
~isti pred samite sebe.
Taka, po edna godina s# mi dojde preku glava. So
pribliùvaweto na izborite 2002-ra napadite se zasilija. Kulminacijata sekako dojde po 15-ti septemvri. Zagarite se pu{tija so celata sila. Mene mi stana seedno.
U{te prviot den koga zaminav vo Wujork znaev deka nema
za mene da ima mandat ili pravila. Menuvaweto na vlasta
- 28 -
U{te edna{, za nas
zna~e{e i moe povlekuvawe. Bev podgotven. Nie ne sme rodeni so pozicii, veteni od nare~nicite. @ivotot sekoga{
odi ponataka. No edna rabota e zastra{uva~ka, Makedonija strada. Na primer }e izdvojam edna rabota koja {to
ve}e odi vo klasikata na antidràvnoto rabotewe. Ilinka Mitreva u{te kako opozicioner, zna~i pred izborite
od 2002 se dviè{e pome|u na{ata emigracija vo Amerika
(kontinentot) i see{e razdor. Pu{ta{e glasini deka vedna{ po izborite }e me smeni ({to ne e sporno) i deka nema
potreba so mene da se kontaktira, mislam na generalniot
konzulat. Toa rezultira{e so sozdavawe na distanca me|u
konzulatot i iselenicite, barem onie {to se politi~ki
zainteresirani i involvirani. Eden dopis do makedonskite crkvi vo SAD, tokmu poradi toa e pomesten tuka.
Kolku za da bide zapazena procedurata, koga (se razbira!) preku mediumite bev informiran za razre{uvawe,
napi{av dopis do premierot Branko Crvenkovski koj
nazna~uva i razre{uva Generalni konzuli na RM, so barawe na obrazloènie za razre{uvaweto. Sekako deka ne
mi odgovori. A zo{to bi se zamaral eden premier da mu
odgovori na eden svoj Generalen konzul na oficijalen dopis. Koga na prethodnite nad 100 dopisi nikoga{ i nikoj
od MNR ne mi odgovori. Me|utoa jas znaev deka za ova }e
pi{uvam eden den, pa sakav vo samite sebe, ako e mo`no
samo za moment da se po~uvstvuvaat neprijatno, neprincipielno. Ili sum se prelagal? Koj znae dali e mo`no lu|e
od takov kov da se ~uvstvuvaat nezgodno i za ne{to da im
e neprijatno. Istiot dopis po slu`bena dol`nost go preprativ vo pretsedatelot Trajkovski za da bidam siguren
deka }e bide viden na u{te nekoe relevantno mesto. Kako
{to ve}e napi{av ne mi odgovorija. O~ekuvano. Neka bide
taka. Koga celata situacija se pretvora vo komedija, da go
odigrame i posledniot ~in kako {to treba. Po desetina
dena povtorno go napi{av istoto pismo do premierot,
- 29 -
Filip Petrovski
so barawe da mi ja obrazloì svojata volja, koja vo nikoj

slu~aj ne ja sporev. I sekako povtorno ne mi odgovori.
Prepoznatliv stil.
Skopje
Proletta e najubaviot period od godinata. Se budi
ìvotot. S# cuti. Pticite preselnici se vra}aat po dolgata zima. Si dojdov doma. Vo Makedonija. Toa nekako me
obleva{e so radost. [totuku go napu{tiv glavniot grad
na planetata, za da dojdam vo glavniot grad na mojot svet.
U{te dolgo vreme, pa i den-deneska mi se {etaa sliki~ki
niz glavata na nekoi drugi ulici, na bulevarite na Menhetn, na zgradite {to zavr{uvaat vo neboto, na empaer state building (po koja celata dràva Wujork se prepoznava).
Toa kako spomen samo moè da bide ubavo. Na{eto nebo e
navistina nisko, pa ne e lo{o da se doznae, deka postojat
i drugi dimenzii. Sekoja primena na nau~enoto moè da
bide vo interes na dràvata i bi rekol e neophodna.
Eden od na~inite na iluminacija sekako e da se podelat
stavovite so javnosta. Za da se projavi mislewe ponekoga{
se potrebni mnogu umstveni napori. No, nekoi raboti ednostavno moraat da se napravat. Odvnatre doa|a potrebata
koja {to ne prestanuva da pritiska. I pritiska, pritiska.
Taka se ra|aat zborovi. Nekoga{ toa znae da bide èstoko
involvira~ki i makotrpen proces...
Posledniot period od knigata e sosema poinakov.
Stanuva zbor za 2004 i 2005 godina. Vo ova vreme se re{iv
za drug pristap. Mislewata za pove}e temi gi objavuvav vo
v. Dnevnik. Triesetina mislewa pomesteni vo knigava se
zadrùvaat glavno na tri temi. Prvata koja e najgolema,
so najmnogu tekstovi, okolu polovina od celiot period e
- 30 -
U{te edna{, za nas
povrzana so na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti,

me|unarodnite odnosi i konstelacii. So objavuvaweto
namerata mi be{e da pokaàm deka na rabotite moè da
se gleda i na poinakov na~in, profesionalno, kriti~ki,
javno. Ovaa tema moè da se podeli na dve podtemi. Ednata
koja {to direktno se zanimava so MNR, negovata struktura, nepotizmot vnatre, kriminalot niz brojki i dokumenti. Potrebno be{e, pred na{ata javnost da se izvr{i demistifikacija do krajnost, {to e obvrska na sekoj od nas
{to saka da se zanimava so raboti povrzani so javniot interes. Samo dobro upatena javnost moè da bide soodveten
korektor koga rabotite }e po~nat da ja pojavuvaat svojata devijantna priroda. Poradi toa ne mi e jasno zo{to so
godini i na na~in na koj {to se pravi, javnosta sekoga{
ostanuva kusa za informacii za na{eto MNR. Objasnuvaweto edinstveno moè da bide za da se za{titi pravoto na
kriminalnoto rabotewe koe i toa kako vladea~kata garnitura go praktikuva. Pa taka, namesto da povede proceduri za odredeni svoi vraboteni za prekr{o~na i krivi~na
odgovornost, ovaa garnitura istite lica gi unapreduva{e
i ispra}a{e na ambasadorski pozicii, pritoa zaboravaj}i
edna zna~ajna rabota. Zaboravaj}i deka site seriozni
dràvi vnimavaat koi lica se na nivna teritorija isprateni kako ambasadori. ]e potsetam samo na primerot
na Xevat Ademi koj {to od crnata lista na teroristi
nepoèlni vo SAD izdadena od amerikanskiot pretsedatel, be{e promoviran za na{ ambasador vo Sofija. Sre}a
{to barem vo toj slu~aj javnoto mislewe pridonese da se
spre~i taa bruka. Ovoj primer ja pokaùva mnogu jasno bedata na duhot na dràvnite rakovoditeli vo ovaa zna~ajna
disciplina za vitalnosta na dràvata.
Ovaa oblast, nadvore{nite raboti i me|unarodnata
politika e kompleksna kategorija, taka {to bara mnogu
poznavawa, mnogu anga`man. Za da moè da se ima jasna po- 31 -
Filip Petrovski
zicija potrebni se poznavawa od me|unarodno javno pravo,

me|unarodno privatno pravo, diplomatija, me|unarodnite
organizacii i teorii za odnosite pome|u dràvite. Koga
}e se poseduva znaewe vo ovie disciplini toga{ rabotite stanuvaat mnogu pojasni i moàt da se proizvedat soodvetni analizi. Improvizacijata ne e dozvolena. Dolgo
vreme gi prou~uvav ovie disciplini, a so edna izvonredna
grupa na mladi lu|e gi razmenuvavme mislewata postojano.
Toa proizveduva{e mnogu analizi za pra{awa koi kako
dràva n# zasegaat i }e n# zasegaat. Na{eto ~lenstvo vo
EU, NATO, na{ite sosedi, globalnata konstelavija na odnosite, energetskite pati{ta, mo`nite razvoi na nastanite. Potoa od tie analizi se ra|aa tekstovi koi po svojata forma moraa da bidat kratki i jasni. Nekoga{ e mnogu
pote{ko da se napi{e kratok otkolku dolg tekst. Vo isto
vreme prostorot koj {to go dobivav od Dnevnik be{e
strogo definiran i ne moè{e da se izleguva od tie ramki. Preku tekstovite sakav da nametnam debata, diskusija
so vlasta, so MNR kako i so sekoj zainteresiran koj {to
ima svoja zamisla. Isto taka namerata mi be{e da otvoram debata vo ramkite na VMRO-DPMNE, vo ramkite na
na{ata Komisija za nadvore{ni raboti. Nikoga{ diskusija pove}e ne pre~i. Procesot na definirawe na prioritetite, prednostite i opasnostite na na{iot me|unaroden
pat za etablirawe i prepoznavawe }e stane polesen, a
vistinskite likovi }e se destiliraat za da se najdat na
soodvetno mesto. Za àl so vlasta ne uspeavme da nametneme diskusija. Nikakva. I na nikoe nivo. Sistemot odbran od nivna strana be{e i ostana ignorirawe na sekoja
inicijativa i hermeti~ka zatvorenost. Edinstvena mo`na
implikacija, spored toa, e da se napravi celosna revizija
na raboteweto do promenata na garniturata i vedna{ potoa kompletna reforma na celata struktura. Duri potoa
moè da se o~ekuva da mrdnat rabotite napred.
- 32 -
U{te edna{, za nas
Zna~ajno pra{awe so koe se soo~i na{ata dràva kako

posledica na vladeeweto na SDSM e isto taka novata teritorijalna podelba. Ova be{e pra{awe koe politi~ki
skoro celosno ja potro{i 2004 godina. Noseweto na sila
na ovoj paket na zakoni, dogovaraweto, otstapuvaweto sekoga{ po linijata na makedonskite interesi predizvika
golema reakcija kaj opozicijata, nevladinite organizacii
(onie {to ne se kontrolirani od vlasta) i gra|anstvoto.
Rezultat na toa be{e Referendumot. Site nie preku celosen politi~ki i li~en anga`man se obidovme da ja spre~ime
inauguracijata na novata mapa na Makedonija na koja {to
Skopje e grad koj {to se protega do Tetovo i od glaven
grad i metropola se pretvora vo ruralno podra~je za potrebite na nekoi drugi antimakedonski proekti. Struga
isto taka nastrada. So Zakon se proglasi majorizacijata
na Albancite, so mehani~ko pripojuvawe na bezbroj sela,
s# do onoj moment koga }e prete`nat i }e moàt da dobijat
svoj gradona~alnik, {to ponataka se znae vo kavi implikacii odi. No i pokraj mehani~koto pridodavawe na sela
vo Skopje, ubedlivo zagubi taa opcija. Vedna{ vo procedurata se pojavi usporuvawe i nikako ne se soop{tuvaa rezultatite. Vlasta ne be{e podgotvena da se soo~i so katastrofalen poraz. Ama se slu~i. Povtorno morav so tekst
(kako i desetina godini porano) da gi potsetam deka treba
da po~nat da funkcioniraat demokratski, {to zna~i deka
treba da ja prifa}aat sekoga{ voljata na glasa~ite, kakva
i da e. No, toa {to e najbanalno, znae da bide najte{ko.
Periodot 2004-2005 napravi i zna~ajni raslojuvawa
vo VMRO-DPMNE. Krizata be{e èstoka. Li~no bev
ubeden deka e gri`livo isplanirana i so vnimatelno odbran tajming pojavena. ^lenstvoto se podeli. Mnogu omraza se posea. Vlasta likuva{e. Ona {to tie ne moèa da
ni go napravat so godini, sami si go napravivme. Se podeli i prateni~kata grupa. Celata sostojba mi izgleda{e
- 33 -
Filip Petrovski
prili~no traumati~no. Tokmu zatoa nekolku tekstovi se

posveteni na ovaa tema. Spored moe mislewe namerata be{e
da se odrùva tenzijata {to podolgo vreme, za ~lenstvoto
da se antagonizira pome|u sebe {to }e nema vra}awe ili
da se razo~ara tolku mnogu pa da se pasivizira. Mora{e
da se dejstvuva brzo. Mora{e da se rastera maglata i da se
objasni deka partijata moè da opstane edinstveno so kontinuitet, so odbivawe na deleòt. Po nekoe vreme koga
ne~esnite nameri na tie {to ja napu{tija partiajata stanaa i pove}e od vidlivi, procesot ja dobi svojata edinstveno mo`na razvrska, od prividno delewe se presvrte vo ona
vistinskoto. Se porodi kako tranzicijata. Tranzicija vo
koja se filtrira{e ona {to treba da se ostavi zad sebe i
da se trgne sve` i silen vo nova borba za pobeda na izbori
i sozdavawe na podobar ìvot.
Poslednite nekolku tekstovi koi oformuvaat edna
celina vo ovoj period, se tekstovi okolu turbo folk muzikata, odnosno turbo folk kulturata (nekultura!) so koja
{to sekojdnevno n# umrtvuvaat. Na{iot odnos kon ova zlo
mora da se preispituva sekojdnevno, budnost e neophodna.
Vo sprotivno celta za koja {to e plasiran }e bide postignata.
Ova bea temi koi {to gi razmisluvav. Sekako deka
ne se edinstvenite za koi treba da se razmisluva. Me|utoa
optimisti~ki e da se kaè deka za s# moème da ponudime relevantno mislewe i deka za s# znaeme! Me gone{e potrebata
ne{to da se promeni, da se podobri. Kolku i da izgleda banalno toa e najnormalna opredelba koja sekoj vo nas treba da
ja ima, potrebata da se napravi ne{to podobro vo ìvotot na
na{iot narod. Moralniot kodeks sekoga{ treba da se ima na
um. I sekoj atom na sopstvenata snaga treba bezrezervno da
raboti na realizacija na taa cel. Tuka povtorno sakam da se
navratam na po~etniot citat, odnosno na Vladislav Kova~ev,
na politi~kiot katahizis na makedonskite federalisti, na
- 34 -
U{te edna{, za nas
apostolot na makedonskoto revolucionerno dvièwe i negovata misla voditelka (koja s# u{te den deneska od novite generacii se krie, tai) :Pri sekoe legnuvawe }e mu gi upatam
moite neizmerni i topli molitvi na makedonskiot Bog,
za da ja izlee svojata {tedra milost na moite nama~eni
bra}a i sestri vo porobena Makedonija, za {to poskoro da
gi usre}i so realizirawe na na{ata leleana me~ta: slobodna i nezavisna Makedonija12. Ne slu~ajni se ovie zborovi
tuka. Makedonija s# u{te ne e slobodna. Na{iot duh e zaroben. Ne e nitu predvideno da se oslobodi. Za da ima mir me|u
na{ite krvnici toj treba da tranzitira od zaroben vo zaroben! Zatoa potrebni se site na{i molitvi, sekoj na{ atom
na energija. Potrebna e silna verba, i nikoga{ predavawe.
Moralniot kodeks na site nas, nad s#. Samo taka, so obedineta sila moè da se promeni tekot na ne{tata.
Nie doa|ame od zemjata na ve~ite solzi
- Makedonija - Balkanskata golgota,
Od bregovite na siniot Ohrid,
od kulite na legendarniot Krali Marko,
od sonlivite vodi na rekata Crna,
od matniot, krvav istoriski Vardar,
od viso~inite kade senkata na golemiot Samuil ìvee,
za da dokaème deka ne se gasi toa {to ne se gasne,
ne umira toa {to vo sebe gi sodrì
elementite na besmrtnosta
i deka ima edna zemja koja {to
gi tegne verigite na crnoto ropstvo.13
Vladislav Kova~ev, Politi~koto veruju na makedoncite, Matica

makedonska i dràven arhiv na Makedonija, Skopje, 2000
13
Zbor na vojvodata Pan~e Mihajlov, pe~atnica Sveti Kliment, Sofija,
1924
12
- 35 -
Filip Petrovski
- 36 -
U{te edna{, za nas
Makedonskiot lav14
ktuelnata politi~ka sostojba vo koja vo momentov se nao|a Republika Makedonija moèbi }e

ja devalvira temava za koja se opredelivme. Deka toa e
samo privid, isklu~itelno promisleno nametnat, nie }e
pokaème so ovoj tekst.
Obele`je na edna nacija se imeto, znameto i grbot, a
Republika Makedonija ve}e podolgo vreme se narekuva so
sme{nata formulacija BJRM. Od neodamna go zagubi znameto vo na{ata trgovija za malku partal~iwa od Solun, a
ona so koe {to ova pisanie se zanimava e staveno ad akta
i za nego voop{to i ne se razmisluva: MAKEDONSKIOT
GRB. Zo{to istorijata e tolku grubo premavnata koga se
raboti za makedonskiot grb?
Ne e li toa u{te eden moment na obezli~uvawe na makedonskata nacija?
Postojat golem broj izvori koi {to nedvosmisleno
ukaùvaat na izgledot i sostavot na makedonskiot grb koi
ednostavno ne se zemaat predvid. Ona {to go u~evme na
~asovite po istorija e deka makedonskiot grb za prvpat se
sretnuva vo ilirskite grbovnici. Mnogu od takanare~enite
ilirski grbovnici se osporeni od istoriskata nauka okolu godinata na nastanuvaweto i avtorot, me|utoa, nikoj ne
spori za verodostojnosta na materijalot {to tamu e prezentiran, pokaàn. A tamu ramnopravno so bugarskiot,
hrvatskiot, srpskiot grb, stoi i makedonskiot {to nedvosmisleno pokaùva razli~nost etni~ko-geografska, a ne i
dràvna, bidej}i kako {to znaeme, dràvnosta e relativno
mlada pojava na Balkanot, karakteristi~na za XIX vek.
Zavet, broj 3, 1995
14
- 37 -
Filip Petrovski
Zgora na toa, makedonskiot lav so mali varijacii,

sekoga{ se pojavuva skoro ist, a vo sosednite zamji grbovite i premnogu ~esto varirale. Makedonskiot grb ne se sretnuva so drug amblem, osven lavot koj {to e sekoga{ ispraven na zadnite noze, sekoga{ svrten na levo. Lavot e gotov
za napad, zinat, so ispu{ten jazik, stra{no nakostre{en i
so opa{ka nagore.
Toa moè da se vidi od ilustracijata: 1. koja {to se
nao|a vo Althmanoviot grbovnik od 1614 godina koj se ~uva
vo Bolowa i 2. grbovnikot {to se nao|a vo muzejot za primeneta umetnost vo Belgrad koj {to datira od 1620 godina.
Za da bide u{te postra{en lavot ponekoga{ vo
{epite mu se stavani pu{ka ili sabja, {to trebalo u{te
pove}e da ja ilustrira borbenosta ili juna{tvoto na narodite. Takvi bile znamiwata na Ilindenskoto vostanie
i Razlove~koto vostanie.
Lavot od prvata pojava do 27.06.1946 sekoga{ bil makedonski grb, a od toga{ e usvoen postojniov koj vo momentov
se nao|a vo upotreba. Vo vremeto koga drugite balkanski
dràvi si gi zadràa svoite ve}e nacionalni grbovi,
Makedonija izmisli nov. Se pra{uvate li zo{to?!
Na onie koi n# negiraat vo na{ata posebnost im odi
vo direktna korist otfrlaweto na simbolot {to najmnogu na pravi nas - nas! Taka tezata za nova nacija, za
pedesetgodi{na istorija, za neavtorizirana upotreba na
imeto Makedonija doa|a do poln izraz.
Znaej}i deka vistinata e ~isto subjektivna kategorija
nie Vi ostavame samite da odlu~ite koja }e bide va{ata
vistina za makedonskiot grb.
A dokolku sebe si se najdovte zainteresirani od ovoj
kratok prikaz, moète da ja pogledate knigata Grbovite
na Makedonija od Aleksandar Matkovski vo izdanie na
Misla 1990 godina.
- 38 -
U{te edna{, za nas
Moj Beograde zagrli me!15
o presret na osmi septemvri, odnosno pette godini samostojna i nezavisna Makedonija ne moème
a da ne progovorime za momentnite sostojbi okolu na{ata
samostojnost i nezavisnost. Moèbi na nekoj laik, po
dobro kaàno, nepoznava~ na sostojbite prethodnata re~e
nica }e mu se vidi nelogi~na. Neli Makedonija e nezavisna i ete si go slavi praznikot na svojata dràvnost. Nema
prostor za dilema?! Dali e taka?
Da trgneme od nadvore{no-politi~kata analiza na
ona {to vo momentov e zna~ajno za Makedonija. Ako pri
spomnuvawe na na{eto ime (vo stranstvo) ne dobiete odgovor deka stanuva zbor za totalna nepoznanica, toga{ najverojatno }e vi kaàt deka znaat {to i kade vsu{nost ja
lociraat Makedonija. Taman }e se izraduvate, koga }e vi
odgovorat deka toa e severnata provincija na Grcija. No,
ne o~ajuvajte. Za da go dobiete odgovorot na toa od kade
ste }e pra{ate dali im e poznata BJRM (FYROM) orientacijata ve}e }e stane podobra. Kolku za potsetuvawe toa
ime ni go stavi tatkoto (o~uvot bi bilo podobro da se
kaè) na nacijata samo za dva meseci, pred tri i pol godini. Privremeno - trajno ime.
U{te od prviot den se pra{uvavme kako i koga }e go
smenime toa privremeno ime. No sega smetam deka e vreme
da go proanalizirame u{te edna{, pred da po~neme da razmisluvame koe }e ni bide slednoto. Naglasuvam deka analizata ne pretendira na univerzalna - apsolutna teìna i
validnost. Taa e nameneta, odnosno ponudena na razmisla
na onie {to vo nea }e se prepoznaat i ni{to pove}e.
Zavet, neobjaven tekst - cenzuriran, 1996
15
- 39 -
Filip Petrovski
Porane{na (biv{a) Jugoslovenska Republika Makedonija e sloènka koja logi~ki go minimizira na{eto
ustavno ime i vo krajna linija go doveduva do izli{nost.
Zo{to? Zatoa {to taa ne uaùva na nekoj poseben entitet, tuku samo na del od teritorija koj sega e nadvor od
Jugoslavija (Srbija). Imeto nabquduvano niz prizma na
ponovata makedonska istorija i nadvore{nite razmisluvawa, dilemi okolu avtenti~nosta, bi rekol vistinitosta na makedonskata nacija ni davaat nova svetlina. I toa
vakva: - ako se ospori postoeweto na makedonskata nacija
(so direktni intervencii vo istorijata) {to na golemo i
se pravi, nekoj dobiva pravo na taa teritorija. Sega{noto
ime (BJRM) samo kaùva koj e glavniot konkurent.
A glavniot konkurent nikoga{ i ne se otkaà od negovite prava vrz vardarska banovina. Naivno }e bide od
na{a strana da se veruva deka ne e taka. Ta duri do poslednite denovi pred raspadot na SFRJ ~elnite lu|e na Srbija vo federacijata ne veruvaa vo mo`nosta Makedonija - samostojna dràva(vidi go prilogot posle tekstot).
Za Srbija i nejzinite aspiracii bi moèle na{iroko da
pi{uvame, no veruvam deka tie se dovolno poznati na ma
kedonskata javnost. Kolku tie ]e bidat uspe{ni vo svoite
nameri zavisi od doma{niot faktor (pettata kolona) i
stranskiot. Za doma{niot ne{to podocna, davaj}i mu prednost na nadvore{niot bidej}i s# u{te sme kaj nadvore{no
- politi~kata analiza.
Na toa pole borbata pred s# se sveduva na natprevarot
za dominacija pome|u SAD i Rusija, iako se vme{uvaat u{te
nekoi zemji (Germanija, Francija, Britanija). Nezavisnosta
na Makedonija poglednata niz vakva prizma (Rusija vs. SAD)
so ogled na imeto (BJRM) i oficijalno prifatenata istorija (makedoncite kako najmlada nacija vo Evropa) deluva kako
igra~ka za mali deca. Igrata (borbata) pome|u SAD i Rusija
za toa koj }e n# stavi pod kapa denes kulminira so svojot
- 40 -
U{te edna{, za nas
intenzitet. Scenarijata se ispi{ani od tajnite slu`bi i

li~at na science fiction filmovi. Znaej}i deka sami ne
moème (navistina li ne moème ili ne sakame?!) nie sme
prinudeni da barame mo}en sojuznik. Koj, Rusija ili SAD?
Rusija nikoga{ ne $ bila sojuznik na Makedonija, tuku
za svoi sojuznici gi imala otsekoga{ Bugarija i Srbija.
Za toa postojat mnogu dokumenti(vidi Makedonija me|u
deleòt i avtonomijata, Simon Drakul, tom prvi, kade
{to se sobrani dokumentite {to se odnesuvaat na Makedonija) i podetalno na niv nema da se zadrùvame.
Znaej}i deka centarot na Ruskata razuznava~ka
slu`ba se nao|a{e vo Sofija i deka do detal ja poznavaat sostojbata i raspoloènieto na narodot vo Makedonija stanuvaat jasni i poslednite razdviùvawa. Se misli
na probugarskoto raspoloènie, instruirano od ruskata
razuznava~ka slu`ba, koe vo posledno vreme se manifestira vo nekoi intelektualni krugovi vo Makedonija. A
ako se znae deka vo Makedonija ne postoi probugarsko
raspoloènie, pretpostavete kakva reakcija e mo`na. I
u{te ako se ima predvid makedonskiot sindrom, odnosno
deka edna fobija avtomatski ra|a drugo filstvo. Scenarioto stanuva providno. Naivnite moèbi u{te ne gledaat, no toa e i premnogu jasno. Ispla{enite bugarofobi }e
padnat vo pregratka na srbofilijata.
Jugoslavija (Srbija) ja prizna Makedonija na 8.4.1996
godina, no zadkulisno najverojatno kako svoja treta repu
blika. Presedan e da se priznae dràva so koja se nemaat
utvrdeni granici, ili moèbi granicata ja gledaa kaj
Gevgelija. Taka zemeno Grcite bile dalekugledi koga tablite so Jugoslavija ne gi zamenile barem so tabli FIROM
(onaka kako {to tie sakaat). Po s# izgleda deka Makedonija spored ova scenario (Rusija-Bugarija- Srbija- Grcija)
ja igra, odigruva, privr{uva tranzicijata od {esta jugoslovenska vo treta srpska republika.
- 41 -
Filip Petrovski
I kako krem na seto toa doa|a vtoriot del na referendumskoto pra{awe od 8.9.1991 godina na koe {to mnogumina i ne obrnale vnimanie. Pravoto na stapuvawe vo
iden sojuz na samostojni dràvi(?) ve}e vo mnogu se koristi i e posledniot ~in na ovaa tragikomedija kade {to
neuspe{no odglumi edinstveno Makedonija.
So vakviot rasplet na nastanite Rusite bi osigurale
vlijanie na skoro celiot Balkan.
Drugata opcija za koja {to be{e i e zainteresiran
reìmot vo Makedonija zna~i vlijanie na SAD. Tie se
zainteresirani zavesata da bide postavena kaj Tabanovce i toa otvoreno go manifestiraat. Pozitivnosta e vo
toa {to so nivnoto vlijanie (supersila!) Makedonija sepak kolku tolku se razdvojuva od vekovnite dela~i i aspiranti kon na{ata grutka. No od druga strana se pojavuva problemot na pribliùvawe kon Albanija. Kapata na
SAD zna~i odewe vo ist ko{ so Albanija, legalizacija na
albanskiot univerzitet vo Tetovo i vo dogledno vreme supremacija, majorizacija na albanskoto malcinstvo vo skoro cela zapadna Makedonija. Toa u{te zna~i zadrùvawe
na privremenoto - trajno ime zasekoga{ i ostanuvawe
slepo crevo na Evropa, mesto kade {to sekoj }e moè
svojot otpad (npr. nuklearen) da go frli, mesto pogodno za
sekakov vid na eksperimenti.
Zna~i da rezimirame, vo odnos na izborot pome|u dvete vode~ki svetski sili {to dobivame? Prvata zna~i promena na imeto BRJM vo Sega{na Jugoslovenska Republika
Makedonija, dodeka vtorata ni obezbeduva status kvo s# do
onoj moment koga rabotite }e se razvijat dovolno nepovolno za Makedoncite.
Vnatre{no - politi~kiot moment tokmu toa i go
pokaùva. Aktuelniot reìm ima potreba od status kvo za
da moè da go dovr{i procesot na polnewe na xebovi i prefrlawe golemi sumi na stranski bankovni smetki. Vakvata
- 42 -
U{te edna{, za nas
situacija i toa kako $ odgovara na doma{nata petta kolona olicetvorena vo {irok dijapazon na jugonostalgi~ari,
komedijanti, profiteri, so eden zbor zagubeni du{i~ki.
Jani~ari na sopstveniot narod.
Od Makedoncite odsekoga{ se sozdavale dobri
jani~ari.
Taa svita pusto{i niz Makedonija i na patot sobira
svoi nesvesni poddrùva~i. A deka ne se raboti za naiven
plan bez isplaniran uspeh pokaùva toa deka se sozdavaat
poddrùva~i (naglasuvam: nesvesni) kaj najmladite, tinejxerite. So nivnoto privlekuvawe na proizvodite od sever
(turbo folk) se sozdavaat sledbenici koi vo idno vreme
}e treba da bidat onaa sila, amorfnata masa koja {to }e
prevagne. Moèbi }e bideme napadnati deka kovanicata
idno dogledno vreme e premnogu maglovit. Maglata se
kreva dogovorot za carinska unija, koj stapuva na sila za
nekoja godina i treba na fin na~in da ja zavr{i na{ata
nezavisnost. Toa mi se ~ini jasno go definira poimot
idno dogledno vreme.
Dotoga{ u{te nekoi }e uspeat da pobegnat vo da
le~nite ni zemji. Vlasta {to }e padne sigurno }e pobeg
ne, a edinstveno onie malkumina {to }e ostanat tuka neka
razmisluvaat {to so ova par~e vi{ok zemja vo Evropa.
****
Prilogov e svoevidno faktogafsko nadopolnuvawe na prethodniov tekst. Prevodite koi za prv pat }e se
pojavat na makedonskiot kulturren prostor se izvodi od
dnevnikot na Borisav Jovi} koj vo predvoena Jugoslavija
be{e pretstavnik na Srbija vo federacijata. Povtorno i
na ova nivo sekako deka se javuva mo`nost od prigovori,
deka eventualno se favorizira eden izvor, deka se raboti
za subjektivni razmisluvawa itn. Me|utoa smetam deka do- 43 -
Filip Petrovski
volno govori za izvorot toa {to po objavuvaweto na izvodite Jovi} be{e otstranet od politikata od strana na
Milo{evi}, kako i toa deka vo Slovenija za tri nedeli
be{e rasprodaden celokupniot tira` od 4 iljadi primeroci na prevedenite izvodi.
24.08.1990 - Makedonija okolu sebe ima yid i perspektiva na celosno is~eznuvawe od politi~kata scena. Idninata na Makedonija e vo nejzinoto priklu~uvawe na Srbija kade {to e edinstvenata mo`nost za sprotivstavuvawe
na albanizacija na nejzinata teritorija.
04.09.1990 - Aktuelna e procenkata deka Makedonija
bi moèla da bide centar na sudirot pome|u istok i zapad,
kade {to se prepletuvaat interesite na Bugarija, Grcija
ama i na Albanija i Jugoslavija. Moèbi taa e popogoden
poligon i od Kosovo.
23.10.1990 - Edna dràva bi ja so~inuvale Slovenija
i Hrvatska, a vtora Srbija, Crna Gora i del od Makedonija...
28.01.1991 - Razgovor so Kiro Gligorov, v~era izbran
za Pretsedatel na pretsedatelstvo na Makedonija. Dojde
da mi se zablagodari za ~estitkite {to mu gi upativ. Razgovarame za mo`nite na~ini na rasplet na jugoslovenskata kriza. Kiro smeta deka Jugoslavija moè da preìvee.
Predlaga da primenime taktika na odolgovlekuvawe, da
razgleduvame pra{awe po pra{awe, no da ne donesuvame
odluka nabrzina za ili protiv zaedni~ka dràva. Kiro
ocenuva deka politi~koto raspoloènie vo Makedonija
momentno e poblisku do otcepuvawe otkolku do zaedni~ki
ìvot i smeta deka so odolgovlekuvawe ovoj problem bi
se nadminal.
- 44 -
U{te edna{, za nas
Zakon za najdobroto od SDSM16
evrabotenosta vo Republika Makedonija pretstavuva eden od najgolemite problemi vo na{ata

dràva. Vremeto vo koe ìveeme spored aktuelnata vlada, odnosno spored partiite {to se vo nea, Socijaldemokratski Sojuz na Makedonija, Socijalisti~kata partija
na Makedonija i Partijata za demokratski prosperitet na
Makedonija, pretstavuvaa period na tranzicija, na koja ne
$ se gleda krajot. Spored niv procentot na nevrabotenost
vo Republika Makedonija e normalna pojava za zemjite vo
tranzicija. Takvata nivna teza zboruva za ,,serioznosta i
,,re{enosta na Vladata vistinski da go re{i problemot
za nevrabotenost vo zemjata.
Spored podatocite od Republi~kiot zavod za statistikata vo Republika Makedonija ima 250.184 nevraboteni
ili ~etirieset procenti od vkupniot broj na rabotnosposobni gra|ani. Dokolku se zeme predvid deka vo ovoj procent se vklu~eni i taka nare~enite ste~ajni rabotnici
(nepoznata kategorija za zapadnoevropskite ekonomii, a
vsu{nost lu|e koi imaat status na nevraboteni lica) lu|eto
{to rabotat, no nemaat primeno plati za pove}e meseci,
a vo nekoi firmi i za nekolku godini, se dobliùvame do
najgolemiot procent na nevrabotenost vo svetot.
Koga ve}e Vladata ne e kadarna da im pomogne na
mladite lu|e da gi re{at svoite osnovni egzistecijalni
pra{awa, mladiot ~ovek e prinuden da bara spas kako znae
i umee. Toj vo vremeto na vladeewe na SDSM e redoven
dekor pred ambasadite na stranskite dràvi, pred agenci Dnevnik, 20.12.1997
16
- 45 -
Filip Petrovski
ite {to izdavaat iseleni~ki vizi, re{en da trgne vo neizvesnosta nare~ena pe~alba. Drugoto re{enie na mladite
vo Makedonija, koe denes e dovedeno so stepen na glorifikacija, e da se zanimavaat do nedozvolena trgovija i {verc,
da nosat stoka so somnitelno poteklo od sosednite zemji i
da ja prodavaat na pazarite vo Makedonija. Kako proizvod
na beskone~nata tranzicija se javuva i u~estvo na mladite
vo kriminalni dejstva zatoa {to ne im se dava mo`nost
na ~esen na~in da dojdat do svoite sretstva za normalno
ìveewe. Vakvata sostojba so nevrabotenosta na mladite
lu|e treba da gi zagriùva ne samo tie lu|e {to se na vlast
tuku i site dobronamerni faktori. No ona {to najmnogu
gi razgnevuva mladite e totalnata nezainteresiranost na
vladata na SDSM za re{avawe na najva`noto pra{awe nevrabotenosta.
Dali Vladata mu dava zna~ewe na problemot koga
doa|aat parlamentarni izbori? Da.
Tokmu vo funkcijata na slednite parlamentarni izbori Vladata }e re{i da prezeme kratkoro~na merka za namaluvawe na nevrabotenosta. So Zakonot {to go predlaga
Vladata na Branko Crvenkovski }e se postigne kratkoro~en
efekt za administrativno namaluvawe na nevrabotenosta
vo zamjava. Vsu{nost, so ovoj zakon }e se legalizira vrabotuvaweto na ,,crno, koe dosega sme go imale, a nema da se
otvorat novi rabotni mesta. So predloènata merka na
vladata za dve godini }e ni se slu~i tie {to sega }e se vrabotat, odnosno administrativno }e se evidentiraat kako
vraboteni, povtorno da bidat otpu{teni od rabota i da se
najdat na ulica.
Vakvite,,efekti koi se o~ekuvaat od zakonot, im se
poznati na Branko Crvenkovski i negovite,,eksperti za
ekonomija predvodeni od Dimitar Buzlevski. Isto taka,
golem }ar od ovoj zakon ne o~ekuvaat ni mladite lu|e.
Me|utoa, na na{ata vlada ~ij brod tone $ e poteben vakov
- 46 -
U{te edna{, za nas
zakon, poln so demagogija i ekonomski-propagandni poraki (EPP) do glasa~ite. Na site im e jasno {to e najdobro od SDSM, najdobro e za tesen broj privilegirani
lu|e od vlasta. Pa zatoa obi~nite smrtnici }e treba da
popri~ekaat nekoi podobri vremiwa i lu|e {to navistina }e se zafatat so re{avawe na nevrabotenosta.
Me|utoa silata na narodot e da donese pravilno
re{enie vo momentot koga toa e najpotebno, na IZBORI.
Ona {to vladata na Branko Crvenkovski ne saka{e i ne
moè{e da go napravi, }e se koregira so vladata izbrana
od legitimen sostav na Sobranieto.
Sekoja sledna vlada za da ja opravda doverbata na svojot narod mora beskompromisno da opstoi na predhodno
postavena i objavena programa. Osnovni premisi na ekonomskata programa {to }e ja namali nevrabotenosta, a
osobeno kaj mladite se: privlekuvaweto stranski kapital,
osloboduvawe na stranskiot kapital od dava~ki ako vraboti mladi lu|e, forsirawe mladi i sredni pretpriatija
i insistiawe i investirawe vo (za) programi za vrabotuvawe na mladite.
Takva ke bide vladata na VMRO-DPMNE.
- 47 -
Filip Petrovski
Raspad17
oga vo edna dràva vlasta ne go po~ituva najvisokiot akt {to ja vospostavuva nea - Ustavot, koga
taa dràva e Makedonija i vlasta e onaa na SDSM, treba
li ponatamu da se pravi kakva bilo kriti~ka analiza za
toa kade nie odime. Primerite se mnogubrojni. Ne postoi
re~isi nieden ~len na Ustavot {to dosega ne e prek{en.
Koga vo istata taa Makedonija vlasta nema ~uvstvo za
nitu edno nacionalno obele`je: ime, zname, grb, treba li da
pravime ponatamo{na analiza za qubovta sprema tatkovinata?! Primerite se isto taka mnogubrojni: porane{no
ime, nevkoreneto vo tradicija zname, komunisti~ko-socijaldemokratski grb na dràvata, ne e izgradena strategija
- vizija {to saka da se ima ili da se osmelime da kaème
izgradena dolgoro~na strategija za uni{tuvawe na ovaa
posledna na{a dràva.
Koga vo taa opusto{ena dràva i po sedum godini samostojnost nedostigaat zakoni {to }e go reguliraat sistemot
ili narodski kaàno }e kaàt kakva dràva sakame da gradime. Treba li da se pra{uvame voop{to koj ni e vinoven?!
SDSM, }e re~at: Ne e taka, gi imame site zakoni {to ni se
potrebni, zadocnivme so nekoi samo po nekolku godini. Zemete go samo zakonot za lokalna samouprava od 1995 godina,
koj patem treba{e da bide donesen {est meseci po donesuvaweto na Ustavot vo 1991 godina. [to imame vo nego osven
nefunkcioniraweto na na novite op{tini? Tuka e slednoto nivo na par~eweto na ovaa dràva. Implikaciite se i }e
bidat nevideno katastrofalni i dalekuse`ni. Potpi{ana
Dnevnik, 28.2.1998
17
- 48 -
U{te edna{, za nas
e kapitulacija i naditren e eventualniot nadvore{en

neprijatel so toa {to e dozvoleno oddeleni par~iwa na
vnatre{nosta na Makedonija da se is~istat, getoiziraat i
podgotvat za otu|uvawe (mirno ili nasilno).
Koga vo takva dràva zgora na se procentot na nevrabotenost e rekorden ne samo na evropsko nivo tuku i na
svetsko nivo, treba li da bideme tolerantni i da ne dademe otpor kako {to nekoi miluvaat da go nare~at glasot
na mladinata? Treba li da zamol~ime pred faktot deka
polovina od desetinata od gra|anite na ovaa dràva {to
se vo raboten odnos ne dobivaat plata navreme, a drugata
polovina dobiva kolku da preìvee?
Najsetne, spu{taj}i se niz nivoata na dràvata od
Ustavot preku nacionalnite simboli, zakonite, gra|anite,
do mladinata, {to da kaème za nea? Da kaème li deka
nema nikakva perspektiva, da kaème li deka se iseluva,
za nikoga{ da ne se vrati, da kaème li deka mladite (i ne
samo tie) se drogiraat i ubivaat po ulicite kako da sme na
Diviot Zapad. Sakate li i tuka primeri?!
Otvorete gi vesnicite, }e ~itate beskone~no za toa.
Vaka dopreni site nivoa na ovoj ìvot {to go ìveeme
ne davaat nitu malku rozova slika za na{ata realnost. I
sakam da priznam deka na ~oveka voop{to ne mu e potreben
nekoj izvonredno golem koeficient na inteligencija za
site tie raboti da gi razbere. Vo ìvotot e mnogu polesno
da se kritikuva.
Toga{, kade e sega poentata na prethodno nabrojanite
kritiki? ûmu voop{to konstatirawe na negativnostite
ako priznaeme deka e polesno da se kritikuva? Pra{ajte
ja mladata komuwarska alternativa - SDSM.
Imeno, taktikata {to vo posledno vreme ja zafa}a
mladata alternativa {to se gleda vo ogledaloto e mnogu providna. Da preìvee po golemiot oktopod {to go
zagu{i cel SDSM, da se uspee da se pridobie nekoj nov
- 49 -
Filip Petrovski
mlad ~ovek vo svoite redovi {to ne e sin na pratenik ili

direktor. Zaboravaat deka }e im bidat potrebni {krgi zatoa {to oktopodot otide ve}e pod nivoto na povr{inata
na vodata. Se ~eka red za vozduh.
Providna e taktikata na vladea~kata partija (vnimavajte: partija, a ne podmladok), koja e svesna za svojata nepopularnost i znae deka ako ne se regenerira so mladite
e zagubena. Pa taka dajte im malku sloboda na alternativcite. Dajte im mo`nost da upotrebat zborovi na skopskata {ema kolku da se znae deka znaat da zboruvaat i deka
znaat koj e Vujaklija. No, ovojpat toa nema tolku lesno da
odi, bez razlika {to duri i samite za sebe gi upotrebuvaat
pogrdnite zborovi od tipot : oktopod, komuwari, politbirovci.... Mnogu te{ko }e bide so toa da se is~istat
od postarite nivni. Zgora na s#, ako taa katarza ja baraa
preku onie samo dva-trieset iljadi kopiqaci, kako
{to miluvaat da gi nare~at u~esnicite vo lanskiot protest {to pokaàa minimum buntovnost, se izlaàle.
Treba li povtorno i povtorno da kaème deka ona {to mu e
svojstveno, inherentno na ~oveka go ~eka momentot {to }e
go inicira i toga{ izbuvnuva so seta silina. Jas pogolema
sila od lanskata mladinska ne sum videl. Nikoj od nas ne
zaboravil deka toga{ edinstvoto ne moè{e da go skr{i
nitu policijata nitu slu`bite za bezbednost na dràvata,
nitu zakanite deka nekoj }e zavr{i ovde ili onde.
Nemalo otpor? Kakov otpor sakate, gospoda mladi
komuwari, sakate li vojna za toga{ da imate opravduvawe
da ne izlezete na redovni izbori? Sakate li ve~no da vladeete? Nema da moè. Oktopodot sega ve}e se pretvora vo
crv i preku mladite komuwari odvnatre go jade ona {to
ostanalo po etikata. Ako nekoga{ ja imalo. Raspadot e neminoven.
- 50 -
U{te edna{, za nas
So bol{evi~ki re~nik mladite skoevci

povikuvaat na uni{tuvawe na svoite
protivnici18
etok na sabota vo 00:24 ja dobiv slednava poraka

od Goran i Viktor: Kaplaru ~itaj Dnevnik. Nemav poim koi se tie Goran i Viktor, no sekako deka imav
pretpostavki koi moè da bidat. Na 28.02.1998 godina vo
istoimeniot vesnik objaviv tekst so naslov Raspad, koj
be{e delumno isprovociran od tekstot na izvesniot Icev
koj meditira{e na tema politikata i mladite, edna nedela pred toa. Toj tekst so ogled na toa {to be{e napi{an
od politi~ki neistomislenik (vnimavajte: ne velam protivnik) be{e, so ogled na celta, prili~no korekten vo
na~inot na soop{tuvaweto na mislata. Ama, vo eden moment, izvesniot gospodin se be{e podzaboravil i razmisluvajki za minatogodi{nite protesti, pome|u drugoto,
u~esnicite, {to studenti, {to sredno{kolci, {to postari gra|ani koi gi podrùvaa barawata, gi be{e narekol
kopiqaci. Sekako deka ni e poznata terminologijata, no
zborot sepak dobi vo tekstot preteòk kontekst i predizvika kaj mene reakcija. Zatoa {to mislam deka ne e nitu
najmalku korektno takov zbor da se upotrebi na takvo mesto. Reakcija kako reakcija. Se rodi eden kratok tekst vo
koj nekolku formulacii bea tvrdo, no ne i neopravdano
izre~eni, na primer :mladi komuwari, soglasno so toa,
pove}e od o~ekuvano be{e da se pojavi odgovor, bi rekol
refleks (usloven - Pavlov). Taka i bi.
Fokus, 13.3.1998
18
- 51 -
Filip Petrovski
Po onaa poraka go kupiv vesnikot. Ima{e vnatre eden

tekst koj po naslovot vedna{ povikuva{e da bide pro~itan
-Nacional-socialisti. Verojatno Goran i Viktor na toj
tekst i mislele koga mi ja pratile porakata. Po~ituvajki
ja nivnata èlba go pro~itav tekstot. Od nego izlegoa
pove}e pra{awa na koi {to e mnogu te{ko da se odgovori
(od strana na avtorite na tekstot), no toa ne zna~i deka odgovori i ne postojat. Potoa, gledam na slednata stranica
u{te eden tekst, obid za esej - Za politikata i Brus Li
(avtor, izvesen Viktor Boìnovski). Povtorno pra{awa,
pra{awa, mnogu. Navredi, vulgarnosti i izmislici ve{to
protnati so nekoi poluvistini vo tekst koj bi bil nevkusen
duri i vo porane{nite ednopartiski vremiwa. A vo isto
vreme tekstot be{e neuspe{en obid za sopstven marketing.
Zo{to? Za àl, tekstot izobiluva so gre{ki i praznini
koi {to na vnimatelniot ~itatel mu se podavaat vedna{.
Naglasuvajki deka od li~nite navredi se distanciram bez
komentar, sepak }e gi komentiram elementite {to se trudat da prozvu~at kako politi~ko- filozofska platforma.
îja bolna kreacija se obidite na mladite komuwari
da im gi isperat mozocite na svoite vrsnici?
Nesomneno vo taa nasoka i bil obidot na pi{uva~ot (ili
pi{uva~ite) na nacional-socijalisti koe go zapo~nuva
tekstot so nabrojuvawe na najosnovnite vrednosti, slobodi
i prava na poedinecot koe gi garantira Ustavot. I do tuka
ne gledam problem, bidej}i jas Ustavot na RM go razbiram
kako osnoven akt koj {to ja utvrduva i verifikuva dràvata.
Pa, taka, povikuvaweto na slobodata na mislata i govorot
odi vo prilog na pi{uva~ot na tekstot (Goran Bo{kov), no,
dokolku ostaneme na toa. Ama, ne se ostanuva na toa bidej}i
slobodite se predizvikani, bi rekol, so cel nalepeni na
terminite: Glupost, nebuloza, izmislica, duri i terminot
- 52 -
U{te edna{, za nas
bolna kreacija. Voop{to e nejasno kako toj uspeal da gi

spoi osnovnite slobodi so bolni kreacii, sekako ~itaweto
na spomnatiot tekst. I u{te ponejasno e kako takviot proizvod koj {to bil sozdaden (namerno) od poedinci uspeva da
izvr{i vlijanie vrz delot na naselenieto koe {to e lesno
podlo`no na mediumska manipulacija.
Verojatno gospodinot Bo{kov ne sakaj}i $ go predstavuva na makedonskata javnost receptot koj {to go koristi
SDSM, vo procesot na kreiraweto na javnoto mislewe
koe {to nekoi go narekuvaat perewe na mozoci. Da, da
se soglasuvam so vas deka vo Makedonija postoi takov proces i deka recipientite se izloèni na nevidena tortura i manipulacija. Samo {to problemati~no e toa da se
naka~i na VMRO-DPMNE, bidej}i ta`niot fakt govori
deka istata partija ne poseduva pogolemo sredstvo za javno
informirawe koe {to moè da go formira javnoto mislewe, a vladea~kata garnitura raspolaga so dobar arsenal
za oìvuvawe na spomenatiov recept.
Vtorata problemati~na teza vo tekstot sleduva vedna{
potoa. Avtorot pretpostavuva deka koncepcijata za perewe mozoci e dovolno silno prefrlena vrz VMRO-DPNME, {to ponatamu ja prodolùva svojata meditacija so istoriska dimenzija vo koja {to ni raskaùvaa za toa kolku
ìvoti i domovi rasturilo monstruoznoto kaplar~e
(kako {to bev i jas nare~en vo ve}e spomenatata poraka?!).
Za na tipi~no prepoznatliv na~in da istakne deka so ogled
na toa makedonskite socijal-demokrati ne mol~ele i nema
da mol~at na bugaromanskiot nacional-socijalisti~ki
koncept i su{tina na VMRO-DPMNE???
Vo SDSM i SDMM nema odgovornost i samokontrola
Eve, moèbi jas i nemam dovolno objektivnost vo sebe
koga stanuva zbor za VMRO-DPMNE, no navistina mi e ne- 53 -
Filip Petrovski
jasno kako od perewe na mozoci preku monstruozni kaplari doa|ame do bugaromanski nacional-socijalisti. Ama,
bidej}i tekstov negov i toj po~nuva so apostrofirawe na
slobodite na mislewa i govor }e $ ostavime na javnosta da
proceni kade e vistinata zad ~ii razmisli stoi logikata.
Slobodata na pe~atot, govorot i mislewata koi tolku mnogu se spomenuvaat vo Makedonja, pa i vo ovoj tekst,
sekako deka se momenti koi se merilo za demokratija vo
op{testvoto. Takvi bile i se predmet na interes na mnogu
filozofi koi {to se interesirale tie da bidat sostaven
del od novite op{testva {to trebalo da se vospostavat. Edinstveno vo site ovie prethodni razmisli nedostasuva eden
moment. ODGOVORNOSTA. Ako sme navistina zainteresirani, iskreni deka sakame da gradime civilno op{testvo,
odnosno da dojdeme do pogolemo osloboduvawe od stegite na
dràvnata vlast, treba da vidime koja e komponentata {to
}e ovozmoì samokontrola. Povtoruvam, odgovornosta.
Nikoj nikomu ne mu brani da misli, da objavi {to saka i
toa e vrednost koja {to mislam deka dosega vo Makedonija
sme ja postignale, ama slobodata e plodotvorna samo koga se
primenuva so odgovornost. Imame sloboda na govorot, no,
i odgovornost da govorime civilizirano. Bez odgovornost
ne moè da prosperira slobodnoto op{testvo. Vo nejzino
otsustvo, mentalitetot na ovlastuvawata sozdava politika
na tesni grupi, a individualnata sloboda e samo sebi~nost.
Ako se soglasime deka komponentata odgovornost e
neophodna, da go pogledneme sledniot citat : E tokmu
zatoa makedonskite socijal-demokrati ne mol~ele i nema
da mol~at na bugaromanskiot nacional-socijalisti~ki
koncept i vo su{tina na VMRO-DPMNE. Mnogu opasen,
no i prepoznatliv model na nacional-{ovinizam koj koga
}e pomisli{ deka si go uni{til toj so gasna?! sveìna
oìvuva! Ili ovoj citat : Na site makedonski gra|ani i
na SDSM ne im ostanuva ni{to drugo osven so site sili
- 54 -
U{te edna{, za nas
da se borat da se oddrì mirot kako ovie osum godini i vo

normalna situacija na esen pak da gi pobedi povampirenite bugarofa{isti olicetvoreni vo VMRO-DPMNE.
Namerno ne gi skrativ re~enicite koi {to gi citirav za da ne se prigovori deka sum istegnuval zborovi od
kontekst. Re~enicite se avtenti~ni (vidiDnevnik od
7.03.1998god). Pra{awe e kade vo tie re~enici e odgovornosta za izre~enite tvrdewa, a kade e neodgovornosta. Ne
moème li vrz osnova na ona uni{til da se pra{ame koj
povikuva na potreba na nacional-socijalisti~ki metodi
bez razlika {to moèbi se nao|a na levo vo politi~kiot
spektar. Ekstremnoto levo i ekstremnoto desno se
sre}avaat.
Socijaldemokratskite mladinci se naslednici na skoevcite, zatoa {to SDSM spored sopstveniot Statut e naslednik na SKM
Natamu, ostanuva da se pra{ame koja e celta na eden
tekst ako toj ne afirmira odredeni vrednosti. Socijal
demokratski vrednosti. Jas gi barav tie vrednosti vo dvata dnevni~ki teksta. Namesto niv, go najdov slednovo
sebekuraèwe :kako masovna organizacija so okolu osum
iljadi ~lenovi i tipi~no socijal demokratska orientacija,
bez baga` od minatoto, a bogami i od sega{nosta (SDMM e
osnovan na 9.11.1991 godina i ne e ni~ii praven naslednok).
Ili (vo vtoriot tekst): od edna strana imate SDMM ~ija
organizaciona postavenost i funkcionalnost navistina
vetuvaat ostvaruvawe na celite i zada~ite za koi e i formirana i aktivno dejstvuva. Ova se edinstvenite dva pasusi so boi na afirmativna sodrìna vo dvata teksta. No, za
àl, i tie se ostaveni na rang na taftologija, a otkrivaat
i golemo nepoznavawe na funkcioniraweto na partiskiot
sistem vo Makedonija. Imeno spored zakonot za politi~ki
- 55 -
Filip Petrovski
partii nivnite podmladoci se samo sostaven del od istite

i ne se praven subjekt. Toa zna~i deka SDMM ne moè po
svoja èlba i potreba da promovira javno deka ne e ni~ii
praven naslednik! Taa e sostaven del od SDSM, a SDSM
javno, vo svojot Statut, ~len 2, deklarira deka e naslednik
na SKM i drugite derivati posle toa! Vo pra{awe e mnogu elasti~no pretstavuvawe na korisnite im raboti. Koga
se raboti za imot i vlijanie i aparat, toga{ se proglasuva
kontinuitet, a koga rabotite ne se dobri, odnosno koga popularnosta e na najniska mo`na skala vo sive ovie godini
toga{ nikoj ne saka da bide naslednik na SKM. E ne e taka!
Postoi red, a toj red odi sprotivno na citiranite stavovi.
Pra{awe e dali potpretsedatelot na SDMM tolku
slabo go poznava politi~kiot sistem ili e vo pra{awe
mislena-nedomislena strategija. Tipuvam na vtoroto. Seniorite na SDSM se ve}e tolku iskompromitirani {to
mladite nu`no moraat da bidat na {to e mo`no pogolema
oddale~enost od niv. Pogre{no e {to istata se obiduvaat
da ja napravat na, uslovno kaàno, alternativen na~in vo
koj }e se kolnat vo socijaldemokratskite vrednosti za koi
nikoj ni{to ne znae i nikoj ni{to ne slu{nal, a istovremeno }e plukaat po s# drugo. Eve, jas javno se pra{uvam: koi
se tie implementirani socijaldemokratski vrednosti {to
sme gi dobile vo tekot na pove}egodi{noto vladeewe na
SDSM? Velam vgradeni, zatoa {to praktikuvaweto vlast e
instrument za oìvuvawe na svoite idei, predlozi, novini
vrz osnova na koi i se dobivaat glasovite. Baram tie vgradeni vrednosti i dostignuvawa javno da se istaknat, a ne
suvoparno da se brojat u~ebni~ki vrednosti koi {to moè
sekoj da gi promovira za svoi. Mnogu e lesno da se kaè deka
nastojuvawata se za socijalna sigurnost, vrabotuvawa, podobar ìvoten standart ili pak obrazoven sistem!! KAKO
I KOGA DOSEGA??? Na toa treba da se odgovori. Smetam
deka odgovorite }e otsustvuvaat.
- 56 -
U{te edna{, za nas
Na krajot vo svetlinata na vonrednite izbori {to vo

nedela se odràa vo Bitola, bi sakal da se osvrnam na naslovot i poslednata re~enica od tekstot {to tolku mnogu gi vozbudi mladite vo SDSM - Raspad i Raspadot e
neminoven. Povtorno pove}e od o~igledno e deka ne sum
bil razbran, bidej}i tie se pra{uvaat : Kakov e toj mlad
i nadeèn politi~ar koga gleda samo neminovni raspadi
pred sebe? Odgovorot e pove}e od prost. Bitola, izbori.
Sovet! SDSM... Ne{to pred da po~ne raspadot, jas go potencirav, mislev na SDSM-ovskata piramida, koja posle
Bitola - s# pove}e mi li~i na kula od karti.
- 57 -
Filip Petrovski
Mitinzite na VMRO-DPMNE i onie na

albanskite partii ne moè da se izedna~at!19
odolgo vreme vo makedonskite sredstva za javno

informirawe vo koi se soop{tuva mislata so
pi{ano slovo, se provlekuva edna teza, koja nekoj uporno
se trudi da ja postavi za vaè~ka platforma vo dràvava.
Imeno, stanuva zbor za tezata deka izleguvaweto na ulica i manifestiraweto na nezadovolstvo na takov na~in e
poniska forma na demokratijata. Za izleguvawe na ulica,
me|u drugoto obi~no se smetaat mitinzite kako poorgani
ziran na~in na soop{tuvawe na demokratskata poraka.
Zna~i, tezata e naso~ena kon onie {to gi organiziraat mi
tinzite, a i kon mitinzite voop{to.
Izleguvaweto na ulica ne e grev samo po sebe
No vo posledno vreme, a osobeno po neodamne{nite
mitinzi na albanskite partii od Makedonija (taka nekoj
uporno gi narekuva otkako se formirani do deneska, iako
moèbi popravilno bi bilo da gi nare~eme partii vo koi
mnozinstvoto ~lenovi se pripadnici na albanskoto malcinstvo vo Makedonija), za poddr{ka na kosovskite albanci, pritisokot se zgolemuva. Istata poddr{ka liderot na
DPA Arben Xaferi ja narekuva poddr{ka na baraweto
na Albancite od Kosovo za sloboda i nezavisnost kako
nasledeno pravo.
Normalno e {to pove}e kolumnisti, intelektualci i kriti~ari pi{uvaa za nastan so tolkava politi~ka
Fokus, 20.3.1998
19
- 58 -
U{te edna{, za nas
teìna, pritoa obiduvajki se da go razobli~at na pozitiven ili negativen na~in. Dotuka povodot za ovoj tekst i
ne e problemati~en, bidej}i site nie se zalagame za pravata i slobodite na govorot, mislata i pi{aniot zbor.
Ama, na prvata teza koja {to podetalno }e ja komentiram
ve}e trendovski $ se nalepuva nova, spored mene totalno
nekorektna i nevistinita teza, vrz VMRO-DPMNE, koja
e najverojatno bez nekoe pogolemo ostvareno politi~ko
vlijanie, no sepak zasluùva da bide komentirana.
Celta, sepak, ne mi e da vlezam vo polemika so onie
koi takvite tvrdewa gi iznesuvaat, bidej}i imaat pravo
na niv. Pove}e sakam da gi iznesam sopstvenite viduvawa
po istite pra{awa.
Vtorata teza {to ja problematiziram e deka site onie
{to }e izlezat na ulica javno da go manifestiraat svoeto
nezadovolstvo od nekakov problem se isti. Tie (mitinzite) li~at edni na drugi i se odli~na ilustracija na bureto barut nare~eno Balkan. Sekako deka Balkan moè
popularno da go narekuvame bure barut, no zagriùva
lesnotijata so koja od toa se izveduvaat konstatacii. Da
odime so red.
Izleguvaweto na ulica ne e poniska forma na demokratsko op{tewe, no znae da bide indikator deka op{tiot
demokratski razvoj moèbi se nao|a pred nekakov zastoj.
Zo{to? Zatoa {to ne se izleguva tuku-taka na ulica. Ne
se prezema toj posleden demokratski ~ekor od rakav,
samo za da se re~e deka ne{to sepak e storeno. Ako pak,
po sekoja cena barame ra~ka, taa treba da $ se upati na
vlasta, establi{mentot, elitata, bidej}i i pove}e od sigurno e deka vlasta nema da izleze na ulica da protestira
sama protiv sebe. Toa zna~i deka tovarot na takvata demokratska protivteà pa|a vrz opozicijata, bilo da e partija, interesna grupa, ili moèbi nevladina organizacija.
So eden zbor, bilo koj {to se nao|a pogoden od momental- 59 -
Filip Petrovski
no donesenata politi~ka odluka moè da se pojavi kako

protivteà na takov na~in - t.e. da izleze na ulica, na miting. Ona so {to ne moàm nikako da se soglasam, e tezata
deka javno manifestiranoto nezadovolstvo site n# pravelo isti?! Dokolku gi prifatime prvite dve tezi, moè da
pomine i opasnata podteza - deka site nezadovolnici {to
izlegle na ulica se dràvni neprijateli, a onie {to se na
vlast se identifikacija na dràvata. Nikoj nema pravo da
se identifikuva so dràvata, nitu pak da misli deka posle
nego }e nastapi potop i zatoa ja ima istoriskata zada~a po
sekoja cena da ostane vo pravo, odnosno ve~no da vladee.
Potrebata da se vladee pozna~ajna od lojalnosta kon dràvata
A, za onie {to se na vlast i onie {to se vo opozicija
da bidat sigurni deka pravata se zapazeni, a odgovornosta
kon dràvata funkcionira, vo vakvite, sepak, kriti~ni
momenti na demokratijata treba da ja proverime kategorijata LOJALNOST na tie {to se na mitingot. Posebno
LOJALNOSTA i po~itta kon dràvata vo ovoj slu~aj, kon
Makedonija.
Gra|anskiot koncept vo na{ata dràva, za koj {to tolku mnogu se zalagame, predizvikuva, bara od poedinecot da
se vklopi vo sistemot, odnosno toj samiot da se integrira vo
nego. Taa lojalnost koja {to treba da proizleze od takviot
koncept, moè da se izedna~i so doblesta na qubovta kon
svoite roditeli, interesni grupi ili tatkovinata. Ili,
poinaku re~eno lojalnosta e osobina koja go krasi onoj koj
gi ispolnuva svoite obvrski. Verniot, iskreniot, ~esniot,
predaniot - sobrani vo edno, go so~inuvaat lojalnoto.
Dali bea takvi tie {to mitinguvaa vo Skopje, Debar,
Tetovo koga neodamna ja intoniraa himnata na edna tu|a
zemja? Dali noseweto na tu|i znamiwa moème da go sme- 60 -
U{te edna{, za nas
tame za ~esno, iskreno, lojalno kon ovaa zemja - Makedonija?

Uslovno kaàno i ne mora da se soglasi{ so simbolite koi se osnovni vo edna dràva i moè{ da bara{ tie da
se promenat soglasno ideite {to gi ima{. Ama za toa postoi procedura vo instituciite na dràvata. Se iniciraat
referendumi, se vr{i pritisok vrz vlasta preku odredeni
institucii, partii, no nikako toa ne se pravi nasilno ili
so toa {to }e gi zaobikoluva{ ili preskoknuva{ istite
tie simboli. Zgora na toa neistaknuvaweto na obele`ja na
makedonskata dràva od bilo kakov vid na istite tie mitinzi problemot go pravi posebno teòk, koga se znae deka
za toa postojat jasno propi{ani zakonski normi. Toa {to
istite tie zakoni ne se primenuvaat od vlasta koja glavno i
gi donese, otvora drugi pra{awa. Jasno vidlivata neprincipielnost dovolno ubavo ja otslikuva pozicijata na ucenetost koja vo ovie okolnosti se ~ini mora da se prifati,
bidej}i nekoj ne e ~ist. Kako, kolku i zo{to ostanuva da se
vidi, no da se dozvoli poredokot redovno da se gazi, jazikot
da se isvirkuva, znameto da se pluka, za vlasta se kontraprilozi za ~esnosta. Ili pragmata tolku mnogu e nad seto
ostanato, {to potrebata da se vladee stanuva ne{to bez koe
ne moè da se ìvee i {to gi opravduva site metodi.
VMRO-DPMNE ne saka posledici za
neistomislenicite
VMRO-DPMNE protestiralo isto kako {to protestirale i mnogu drugi koi ne se soglasuvale so falsifikuvanite izbori od 1994-ta, so uni{tuvaweto na dràvata,
so nejzinoto doveduvawe vo me|unarodna izolacija, so donesuvaweto na drogata i bludot vo sekoja na{a ulica, so
celosnoto razgraduvawe na obrazovniot sistem, so ukinuvaweto na etikata.
- 61 -
Filip Petrovski
Ama, se protestiralo so èlba ne{to da se promeni

na podobro vo ovaa dràva za site, od site. Ne mi e jasno,
zemaj}i gi predvid site pogore izneseni razmisli, kako sega
nekoj moè albanskiot politi~ki faktor od ednata strana
i VMRO-DPMNE i ostanatite opozicioneri od drugata
strana, da gi smestuva vo duet na nevospitanici koj moè
da dovede do smrtni posledici. Premnogu predviduva~i se
pojavija koi se spremni kataklizmite da gi podadat na drugite. Mislam deka ve}e na sekoj gra|anin na RM mu e jasno
koj protestira so lojalnost i po~it kon dràvata, a koj ne.
Pra{uvam, do koga VMRO-DPMNE, a i site onie {to
na bilo koj drug na~in ne se soglasuvaat so ne{to od politikata na SDSM }e bidat najgolemoto zlo, a za niv }e se
otvora lov na ve{terki.
Vreme e rabotite da se razbiraat i da se prifa}aat pocivilizirano. Vreme e da se razbere deka nitu VMRO-DPMNE, nitu novata generacija mladi lu|e {to doa|aat, ne se
spremni i ne sakaat kataklizmi i bilo kakvi zdravstveni
posledici (najmalku smrtni), za (uslovno kaàno drugite)
neistomislenicite.
Doa|a vreme na promeni, doa|a vreme za podobro doì
vuvawe na ova {to go imame. Doa|a vreme na nade`, vera,
eti~nost, qubov.
- 62 -
U{te edna{, za nas
Zatvor20
ezmalku pet godini pominaa otkako Makedonija

vleze vo OON. Faktot deka tamu vlegovme e nesporen, no pri edna analiti~ka razmisla se nametnuvaat
mnogu pra{awa. Koe e na{eto ime tamu, do koga }e bideme
porane{ni, privremeni i ne znam u{te {to? Izgubeno li e zasekoga{ imeto na oazata na mirot koe poteknuva od na{ite Mojsievci, Noevci? Oficijalnata demagogija Vi e dobro poznata. Makedonija ni{to ne menuva i
imeto ostanuva isto. Samo za dva meseca }e ja koristime
sme{nata dodavka, pridavka, sloènka... {to li?
I dodeka ku~iwata si laat, karvanot si vrvi. Java~ot
na Apokalipsata denes ve}e mitologiziran, so polna odgovornost, bi se reklo bez sram, izleze i go laè{e narodot,
{to cel ovoj vek go laàt, de od sever, de od jug, de od...
Slu{aj}i za negovite zaslugi, ~ovek navistina moè da
se zamisli koj e vo pravo, a koj gre{i. Da se potsetime, izborot e na{, no da ne zaboravime deka mo`nosta za izbor e
na{e prokletstvo. Ova, se razbira ne e nikakva aluzija na
slobodnite, fer e demokratski izbori na Sojuzot za Makedonija {to edna{ se odràa vo na{ata zemja. Ottoga{ narodot re{i deka pove}e nema potreba od izbori, dostignat
e komunisti~ki plafonot na vladeeweto na narodot - popularno kaàno demokratija. Sekoj spored mo`nostite
sekomu spored potrebite, dali za Vodno ili za Kratovo,
seedno.
Me|utoa parlamentot, tribinata na narodot ne smee
de bide kako komunisti~kiot, zatoa mora da se izmisli ne Dnevnik, april 1998
20
- 63 -
Filip Petrovski
koj {to }e glumi opozicija. Kako {to samite velat, }e

bide pointeresen parlamentot. Narodot e kako dete pa
neka se zanimava so ne{to, dodeka komunisti~kiot slogan bezuslovno se primenuva, ama samo za niv.
Sega da razmisluvame za dimenziite {to se pred nas.
Edna e vnatre{nata koja moè da se poistovetime so 25
713 km2, kolku {to Makedonija gi ima sega. Taa kvadratura
nekoj svesno ja pretvori vo zatvor. Mi se ~ini deka e vo
pra{awe podolgoro~na strategija za sozdavawe na amorfna masa od makedoniskiot narod. Moè li Makedonija da
bide zatvor? Moè! Dovolno e samo da gi imate SDSM na
vlast, za prethodno postavenoto pra{awe da stane realnost (problemi so site sosedi, vizi za site zemji, neafirmiranost na niedno me|unarodno kulturno pole). Nema
potreba nekoj Makedonija da ja ograduva so bockava ìca
- odvnatre ja ogradija!
Vtorata dimenzija e nadvore{nata koja moè da ja
poistovetime so drugiot del na svetot. Ajde da bideme objektivni vo vospostavuvaweto balans me|u tie faktori,
postavuvaj}i go imeto Makedonija pome|u niv. Kolkava i
da e goleminata na subjektot, na jas, na nas (bidej}i jas sebe
ne se vikam po ime, tuku samo jas), kolkava i da e èlbata
da se poistoveti jas so beskone~niot nebeski svod, sepak
samoto }e mora da dojde do zaklu~ok deka ne{to nadvor od
nego sepak postoi. [to?
Izlezete od JAS, izlezete od Makedonija! Proektirajte se nadvor od sebe i toga{ pobarajte go JAS, pobarajte ja Makedonija. Dali }e ja najdete? Mo`no e da
ostanete zbuneti i da ne znaete kade ste. No, mo`no e i,
ako analiti~ki mu se sprotivstavite na gubeweto vo prostorot, da sfatite deka del od JAS, del od vnatre{nosta,
del od Makedonija, gine i propa|a. Me|utoa, propa|aj}i,
so sebe saka da gi povle~e i site drugi delovi, a po mene
potop.
- 64 -
U{te edna{, za nas
Makijaveli so Vladetelot o~igledno e deka e ~itan

od tie {to se zrduìja za da ja potopat Makedonija, no za
àl, pogre{no e tolkuvan. Tie bi trebalo de se potsetat
na negovite zborovi, da najdat tolkuva~ ako ne gi razbiraat: Ja sakam tatkovinata pove}e od du{ata.
- 65 -
Filip Petrovski
Koja e razlikata pome|u javnata razvrska na

qubovnite aferi na amerikanskiot i
makedonskiot pretsedatel21
ubovniot triagolnik na Gligorov {to vo javnosta go protna minatata nedela ,,Denes, otvora
nekoi seriozni pra{awa vo vrska so politi~kiot ìvot,
koi dosega vo Makedonija ne bea predmet na javen interes.
Ne deka za niv ne e diskutirano pome|u politi~arite, vo
zatvoreni krugovi, po kuloarite, no ednostavno, ni{to od
toa ne izleguva{e na ,,obi~na svetlina na denot. I ete,
toa ve}e ne e taka, zatoa {to nekoj, edna{ vo ovaa zemja, sobra hrabrost da go napravi ~ekorot napred, koj bez razlika dali e ispraven ili ne, vistinit ili ne, e ve}e storen.
Pred obidot za bilo kakva analiza, moram da kaàm
deka del od ovie minatonedelni slu~uvawa, me potseti na
sli~nite problemi {to gi ima{e amerikanskiot pretsedatel vo januari godinava. Imeno, po igra na slu~ajot, se
najdov vo Va{ington D.C. den pred izbivaweto na aferata
so Monika Luinski. Ona {to sakam da pi{uvam se moite
doìvuvawa za istata taa afera, a ne da sudam dali bilo
taka kako {to be{e objaveno ili ne i vo slu~ajot so amerikanskiot, a i so makedonskiot pretsedatel.
Od prviot moment koga vesta se pojavi vo amerikanskite mediumi, nastana nevidena trka za i okolu toa
koj }e pronajde {to porelevantni i pointeresni momenti okolu navodniot interes na Bil Klinton za negovata
pomo{ni~ka vo Belata ku}a. Osven agenciskite prenesuvawa na skandalot, nabrgu zapo~naa da se organiziraat
Fokus, 24.4.1998
21
- 66 -
U{te edna{, za nas
diskusii od sekakov tip, vo koi od strana na psiholozi,

advokati, profesori se analizira{e sekoj najmal detal
vo vrska so slu~ajot koj so denovi, a potoa i so nedeli
ostanuva{e vest broj eden vo SAD. Bidej}i tamu prestojuvav kako Makedonec, kako ~ovek sepak so ne premnogu
golemo iskustvo vo politikata, mi treba{e vreme malku
da sfatam zo{to postoi tolku golem interes okolu edna
navidum nebitna, kojznae kolku vistinita afera na Bil
Klinton. Dotolku pove}e mi be{e nejasna celata situacija zatoa {to vo Makedonija vo toa vreme (januari 1998)
nema{e ni signal za zafa}awe na taa dimenzija vo politikata.
Semejstvoto e temelna vrednost koja mu pomogna
Klinton
Velam - dimenzija, bidej}i od ve}e spomenatiot slu~aj
na Bil Klinton moè da se zaklu~i deka privatniot
ìvot na vrvnite politi~ki li~nosti i osobeno nivnata,
uslovno kaàno, moralnost, doblesnost, i posvetenost na
semejstvoto i toa kako moè da ima vlijanie vrz javnosta.
Gra|anite moàt i verojatno deka toa i go sakaat, niz takvite vrednosti da go formiraat likot za li~nosta na koja
{to $ ja dale dovrerbata da gi vodi, posebno ako stanuva
zbor za najmo}niot ~ovek na planetata. Ako so ovoj primer
zaklu~ime deka vo razvienite demokratii privatnosta na
javnite li~nosti e pra{awe koe {to e od interes na javnosta, toga{ se ~ini deka e neminovno toa da go o~ekuvame i
kaj nas. Ama, da se vratime na amerikanskiot slu~aj.
Najmo}niot ~ovek na planetata, za kakov {to Bil
Klinton sekako mnogumina go smetaat, go snajde qubovna afera. Sekojdnevnite istraùvawa ja prodlabo~uvaa
problemati~nata situacija i ve}e se ~ine{e deka po~nuvaa
- 67 -
Filip Petrovski
da go zagrozuva negovoto pretsedatelsko mesto. Po 3-4

dena, golem broj novinari se pra{uvaa dali Klinton }e
bide prinuden da si podnese ostavka ili pak moèbi s# }e
odi na sud, soglasno tamo{nite zakoni koi sankcioniraat
bilo kakva zloupotreba na mo}ta {to ja nosi politi~kata
funkcija, ovoj pat vo (uslovno) qubovna, seksualna nasoka.
Obi~na pomo{ni~ka vo Belata ku}a se zakanuva{e deka go
~ini mandat amerikanskiot pretsedatel.
Od Belata ku}a - molk! Tenzijata raste{e nepodnoslivo brzo i vo eden moment pomisliv deka navistina e gotovo so Klinton, deka }e mora da se povle~e. Toga{ nastana presvrt. Neo~ekuvan presvrt {to go donese soprugata
na Klinton, Hilari, koja bez bilo kakva rezerva zastana
zad svojot soprug. Taa, bez razlika na toa dali veruva{e
vo Bil ili ne, dali ja smeta{e za vistinita aferata so
Monika Luinski ili ne, zastana zad Klinton. [to e tuka
poentata? Semejstvoto!
Javnosta mora{e da sfati, da se ubedi deka semejstvoto
na amerikanskiot pretsedatel funkcionira bez problemi,
deka tuka {pekulaciite za navodnata afera se otfrleni,
i deka cvrstinata i istrajnosta, najpotrebnite elementi
za da se vodi nacijata, toj ima od kade da gi dobie.
Denovite potoa, diskusiite ,,za i protiv ne stivnuvaa,
no rejtingot na Klinton bez problemi go dostigna najvisokoto nivo na popularnost otkako e vo Belata ku}a. Od
sostojba na mo`no povlekuvawe do sostojba na najvisok
rejting, Klinton dojde posle samo edna kratka i jasna izjava
na svojata sopruga, deka semejstvoto bilo i ostanuva negoviot izvor za napojuvawe so energija za vodeweto na SAD.
Klinton e demokrat, no taa politi~ka opredelba kaj
nego nema dovedeno do strogo profilirawe za odredeni
pra{awa vo politi~kiot ìvot. Nekoi konzervativni
vrednosti toj gi ima vgradeno vo svoite pretstavuvawa vo
javnosta. Edna od pobitnite e sekako, semejstvoto.
- 68 -
U{te edna{, za nas
Po seto ova, doa|ame do dene{nata makedonska realnost, za koja {to se tvrdi deka veruva (pogolemiot del
od elektoratot) vo semejstvoto kako edna od osnovnite
tredicionalni vrednosti. Problemot e vo toa, {to vo
posledniot golem politi~ki skandal, toa voop{to ne izgleda taka.
Pravata i redot koi vo sekoe op{testvo se zasnovani
na normalni obi~ai, treba da ni bidat preneseni preku
semejstvoto. Toa e taa zaednica {to treba da n# nau~i na
osnovnite vrednosti i standardi. Nitu edna politi~ka figura bez razlika kolkava politi~ka mo} i da ima, ne smee
da gi zaboravi tie postulati i u{te pove}e da nametnuva
nekoi novi funkcii koi se otfrleni od tradicionalnoto
semejstvo. Politi~kata struktura treba da se bazira vrz
op{to prifateni standardi za pravilnoto i pogre{noto,
a tie se voobi~aeni za site religii i moralni filozofii
od koi {to e izrtena civilizacijata. Tie se univerzalni
i nefleksibilni i op{testveniot poredok ne moè da opstojuva bez niv.
So smenata na vrvot nema da propadne i dràvata
I na krajot, ostanuva na vas, samite da si zaklu~ite
{to od ovie vistinski tradicionalni kaj nas e vrednost. Kolku na na{ite politi~ari im zna~i semejstvoto?
Sporeduvaj}i ja, za posleden pat, na{ata situacija so onaa
na amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton, koj nesomneno na mnogumina od nas ni se ~ini za najmo}en ~ovek na planetata, da kaème ne{to i za novinarite. Amerikanskite
novinari go napa|aa Klinton, nekoi premnogu èstoko,
ama vo nieden moment ne spomnuvaa deka so negovata eventualna propast, }e propadnat i SAD, a i celata planeta.
Najgolemite negovi novinarski protivnici ednostavno samo go najavuvaa Al Gor kako nov pretsedatel. Ova,
- 69 -
Filip Petrovski
prevedeno za na{ite novinari, deka slobodno moàt vo

zavisnost od svojata opredelba (politi~ka levica, na primer) i finansiska zavisnost, da branat sekogo, pa duri i
pretsedatelot na dràvata. No ne bi trebalo da pi{uvaat
deka so bilo kakva smena na vrvot, }e propadne i dràvata.
Nikoj od nas ne smee da se identifikuva so dràvata. Ne e
taa nekolkugodi{en proizvod i èlba na poedinci. Taa e
proizlezena od dolgite tradicionalni napori i nasledenite mudrosti od mnogu prethodni generacii.
A za gospodinot Kiro Gligorov da ne se sekirame deka
poradi navodniot seksualen skandal navodno mu bila zagrozena pretsedatelskata funkkcija. Ne e ova prv pat negovite moralni osobini i negovata doblest da se stavaat
na ispit. Izdrà pritisok od 220.000 potpisi za predvremeni izbori, izdrùva pritisok deka atentatot vrz nego
najverojatno go napravija negovite, izdrùva pritisok od
site onie nezadovolni lu|e vo ovaa dràva od ovaa vlast,
stavaj}i se bezuslovno na strana na vladea~kata struktura. ]e go izdrì i ova malo semejno nesoglasuvawe, koe
{to, se ~ini, mu go podmetna tokmu negovata sopruga, }e
demantira, }e se ogradi, }e otfrli. Narodot koj mnogu raboti ne smee da zaboravi, verojatno }e zaboravi s#. Takvi
sme si nie.
- 70 -
U{te edna{, za nas
I naj~esnite nameri od na{ata programa,

novinarite gi koristat za otstrel
na partijata22
sumte godini pluralna politi~ka scena, za koi

ve}e moè da se kaè deka gi imame zad nas, na
Makedonija $ donesoa mnogu novini. Osven vedna{ vidlivite i prepoznatlivi pridobivki na parlamentarnata
demokratija i pridobivka na vlasta na pove}e nivoa, koja
{to isto vremeno odreduva granici na mo}ta, se pojavija
i nekoi novi, neo~ekuvani va`ni pra{awa. Formiraweto
jasni stavovi kon ovie pra{awa vsu{nost zna~i i pozicionirawe kon politi~kiot spektar od edna strana, {to
istovremeno doveduva do pojavuvawe na privrzanici kaj
onie koi {to so vakvite idei se soglasuvaat. Kaj drugiot
del (neistomislenici) doa|a do sprotivstavuvawe koe, vo
zavisnost od nivnata organiziranost, e poslabo ili posilno naso~eno kon ovie prvite. Osobeno ako vtorite se
organizirani vo partija, a u{te pove}e ako taa partija e
na vlast.
Pozitivna kritika i negativen prizvuk
Tokmu na ovie na~ini na komunikacija so privrzanicite i oponentite sakam da pi{uvam. Za da se soop{ti
bilo {to kako politi~ki stav postojat dva na~ini na promovirawe. Pozitiven i negativen. Pozitivniot se definira kako istaknuvawe na svoi stavovi so koi o~ekuvaniot
progres treba da se slu~i bez nivno doveduvawe vo bilo
Fokus, 8.5.1998
22
- 71 -
Filip Petrovski
kakva vrska so drugite mo`ni platformi i oponenti ili

pak preku nivno kritikuvawe.
Dodeka pak, negativniot se definira najmnogu kako
kritizerstvo na oponentite za nivnite pogre{ni ~ekori,
za gre{kite koi {to se verojatno so posledici za site i
sli~no. Sekoj od nas po sopstven izbor se opredeluva za
toa na koj od ovie dva pristapi ka mu dade prednost. Sepak,
vo najgolem broj slu~ai ne se ostanuva na ~isto pozitiivna ili negativna opredelba. Tuka se raznite kombinacii. Prvata otprilika zna~i deka na na{ite prednosti
ke gi prika~ime (pridodademe) slabostite na oponentot, so {to ubavata slika na nas }e stane u{te poubava.
So vakviot metod naj~esto se sluì vlasta vo Republika
Makedonija. Na primer koga se zboruva za ,,efektite od
reformite, ne se zaborava da se potseti deka opozicijata
za toa ne bila sposobna ,,ni pod to~ka razno. Obratnata
kombinacija pak, e posvojstvena na opozicijata koja {ti
gi locira proma{uvawata i za toa se trudi da ponudi soodvetni re{enija. Toa e tolku normalen tek na ne{tata vo
politikata, {to na nikoj koj so vnimanie nabquduva ili
se interesira za ona {to se slu~uva so nego, ne veruvam
deka mu e neprifatliv. Problemot e vo ne{to drugo. Se
~ini deka premnogu e vo upotreba negativniot pristap
ili varijantata kade {to toj dominira. Mladata pluralna svest i kultura ja naviknavme na lo{oto, crnoto. Toa
zamoruva, a vo izvesni slu~ai doveduva do odbojnost kon
,,inkrimiranoto pra{awe-politika. Dali e toa slu~ajna
pojava ili od nekogo posakuvana sosstojba ostanuva samite
~itateli da procenat.
Kako i da e, na onoj koj {to ne se pomiruva so preovla
duva~kite tendencii mu ostanuva da se obide da go promeni pristapot - da go testira pozitivnoto re{enie. Na ovaa
to~ka }e se spu{time od teorijata vo realnosta i }e se
obideme da analizirame eden primer kako moè da zavr{i
- 72 -
U{te edna{, za nas
eden takov obid, odnosno kako e do~ekan od onie koi {to

treba za nego da ja zapoznaat javnosta.
Podmladokot na VMRO-DPMNE ve}e podolgo vreme
gi sledi i analizira sostojbite vo dràvata povrzani so
problemite na mladite. Za àl, konstatacijata proizleze
na od toa govori deka mladite vo ovaa dràva ne se nao|aat
vo dobra polo`ba i deka itno e potrebno ne{to da se promeni.
So takvata jasna ideja deka ne{to e potrebno da se menuva se pristapuva kon izrabotka na platforma koja {to
ke ponudi alternativni i kvalitetni re{enija i nekoi
novini koi {to ne se praktikuvani dosega vo Makedonija. Sekako, vrvot na takvite napori bi bilo formirawe
na Ministerstvo za mladi koe pod svoe bi gi zelo ovie
problemi i bi se obidelo, soglasno predhodno zacrtanata
programa da gi re{ava. Moèbi za nekogo ova pretstavuva
utopisti~ka ideja, no dobar del od mladite vo nea u{te
na po~etokot bi videle pridviùvawe i barem nekakov
,,nov po~etok. Posle s#, kriti~niot period na zreewe na
takvata ideja e ve}e zavr{en, politi~kite pre~ki se otstraneti, i sega pretstoi realizacija, odnosno ra|awe.
Vo idejata za Ministerstvo za mladi
nema bolna ambicija
Zgora na toa, koga seto toa e staveno na hartija vo
dokument vo pedesetina stranici navistina se otvora horizont na optimizam. Vo takva situacija normalno e da se
posakuva idejata da se napravi dostapna za sekoj, a optimizmot po mo`nost da se spodeli. Kako da se dopre do javnosta? Novinarite se odgovor.
Eve kako pomina edna takva sredba i {to ostana zapi
{ano od nea. Mislam na novinarot na nedelnikot PULS
- 73 -
Filip Petrovski
Branko \or|evski, koj vo prostoriite na UMS na VMRODPMNE dojde so jasna namera da razgovara za ne{to sosema
razli~no od na{ite potrebi vo vrska so mladinskata politika. Ne navleguvaj}i vo negovite interesi (bidejki sega
govorime za ne{to drugo) koi po pravilo se negativni, imajki ja predvid politi~kata naklonetost na negoviot vesnik,
mora da se potencira deka na uvid mu be{e staven na{iot
dokument. Na site pra{awa koi {to bea povrzani so negoviot interes (negativniot pristap!) mu be{e odgovoreno
jasno. Za toa toj fa}a{e kratki zabele{ki. Na{ata intencija (bidejki ne bev sam na razgovorot, namerno) sepak be{e
poinakva. Da razgovarame za novostite {to gi nudime od
na{ata sfera, za izleznite re{enija, za novoto {to treba
po izborite da dojde vo Makedonija.
Vo celata taa situcija, interesno be{e da se vidi deka,
koga se zboruva{e za ona na koe nie mu pridavavme najgolemo
zna~ewe, \or|evski ostana nezainteresiran. Na provokacijata deka iako e apologet na vlasta, {to toj go negira{e, mu
nudime mo`nost da dokaè deka ne sme vo pravo, toj odgovori na svoj na~in. Duri, otidovme dotamu {to zapadnavme vo
diskusija, deka diskfalifikaciite i negatorskiot odnos
dominiraat i vo novinarstvoto.
Novinarot ve{to ja izbegnuva{e temata, no toa {to
bevme pove}e na broj, verojatno go natera \or|evski da posaka da bide porazbran. Sega, otkako go pro~itav negoviot
tekst koj proizleze od razgovorot vo koj {to samo eden pasus e citat, a s# drugo ,,konstrukcii vo vozduh stoprocentno sum ubeden deka dokolku bev sam vo razgovorot, nema{e
ni da go pogledne ponudeniot dokument.
A vaka, toj go prifati, velej}i deka {tom tolku insistirame }e go pogledne i }e vidi {to moè za nego da
napi{e. I napi{a -,,kotirawe koe istovremeno se sovpa|a
so li~nite ambicii na Petrovski. Tie, sudejki spored
anga`manot na podgotvuvawe na skore{niot mladinski so- 74 -
U{te edna{, za nas
bir na VMRO-DPMNE vo skopskata Univerzalna sala odat

i podaleku. Verojatno kon prviot ~ovek na, eventualnoto
formirano Ministerstvo na mladina. Konturite na ona
{to partijata go posakuva vo sferata na mladinskata politika se ve}e iscrtani - postoewe na nezavisno Ministerstvo za mladi, promena (individualizacija) vo sistemot na
obrazovanieto, forsirawe na talenti, vrabotuvawa, stopirawe na migracijata.... Ova e malku podolg citat prenesen
so cel soglasno prviot del od tekstot da moè da se vidi od
kade doa|aat negativnite tendencii vo na{iot politi~ki
ìvot, kade {to sekako spa|aat i vakvite novinari.
Sepak, na \or|evski sakam da mu zablagodaram za
mo`nosta {to so negovite ,,konstruktivi pisanija me natera da go pojasnam. Pritoa govoram samo za citiraniot
del od tekstot, bidej}i drugoto tamu napi{ano e nadvor od
mojot interes i bez nikakov dopir so realnosta. No, da bidam precizen, potrebata za pojasnuvawe ne mi e naso~ena
kon novinarot od PULS i so moeto pi{uvawe ne sakam da
pomisli deka citiraniov tekst mi bil tolku interesen,
pa sum gubel vreme na objasnuvawa, pravdawa ili negirawa. Poentata leì na drugo mesto, vo TRANSPARENTNOSTA. Taa zna~i da bide{ podgotven so ona {to go
misli{ i planira{, javno da go istakne{ i brani{. Javno
kaàniot zbor-zna~i!
Tokmu zatoa, eve go odgovorot koj {to e moe kredo i
zad koj so polna odgovornost moàm da sakam i da stojam.
1.Na Makedonija $ e potrebna dosledna, precizna i
jasna mladinska politika. Takva dosega nema{e.
2. Dokumentot e podgotven i ~eka na svoja realizacija
posle izborite, odnosno, navistina konturite se iscrtani
od strana na UMS na VMRO-DPMNE.
3. Takvite konturi ne zna~at ona {to \or|evski sakal da go istakne vo svojot tekst, deka vladata na VMRODPMNE }e bide pregolema i preskapa. Ministerstvoto za
- 75 -
Filip Petrovski
mladi ne mora i najverojatno nema da bide formirano kako

posebno za da zadovoli bilo ~ii ambicii (vklu~uvajki me
i mene). Najverojatno }e postoi vo ramkite na nekoe drugo
ministerstvo. Najbitna od s# e simbolikata!
Prakti~no, toa zna~i deka }e ima koj da se zanimava
so re{avawe na problemite na mladite, bidej}i mladite
imaat problemi koi im gi sozdade dràvata, pod vodstvo
na sega{niov establi{ment.
- 76 -
U{te edna{, za nas
Vistinski re{enija23
ko ne znaevte, najdobar dokaz deka ne{to novo

i pozitivno se slu~ilo vo dràvata i deka toa
navistina e dobro - e mol~eweto. Mol~eweto posebno se
zasiluva ako novosta (nastanot) doa|a od strana na opozicijata. [to i da stori opozicijata, ako e pozitivno, ako
nosi promena na podobro od bilo kakov vid - e podlo`no
na mediumska blokada od najteòk stepen! Nekoi novinari odat dotamu {to duri se obiduvaat da gi prikaàt kako
nepostoe~ki nekoi od slu~uvawata, da gi antidatiraat,
ili pak da gi izbri{at!
Toa ne e slu~ajno, bidej}i na reìmskite apologeti
sekako im e poznato deka se ona za {to zaedni~ki ne ja izvestile javnosta, se smeta za nepostoe~ko. A ako ne{toto
ne postoi, toga{ ne moè da ima nitu efekt. Sistemot so
toa e so~uvan i konzerviran. Promenata - onevozmoèna!
Primeri za vakov tretman ima bezbroj. Eden mi e
sve` vo se}avaweto. I pred da dadam viduvawe za nego moram da priznaam deka, za sre}a denes vo Makedonija nema
samo reìmski novinari, tuku ne{to ve}e po~nuva da se
menuva. Vo vid go imam cenetiot nedelnik Fokus koj {to
go otstapuva prostorot za iskaùvawe na razli~ni ili alternativni mislewa.
Vra}aj}i se na ona {to go najaviv, kako primer }e go
zemam posledniot golem mladinski sobir vo Univerzalna
sala, odràn na 9-ti maj godinava. Stanuva zbor za godi{nata
konferencija na podmladokot na VMRO-DPMNE koja
rabote{e so impozantna brojka na delegati i koja {to obe Fokus, 22.5.1998
23
- 77 -
Filip Petrovski
lodeni edna novina vo mladinskoto ìveewe vo na{ata

dràva - MLADINSKA POLITIKA. Toa e dokument na
pedesetina stranici {to trgnuva od potrebite i èlbite
na mladite lu|e. Dokument koj ima za cel da gi podobri i razvie uslovite za ìvot i mo`nostite za u~estvo na mladite
lu|e niz celiot rang na socijalni, kulturni i politi~ki
nivoa na na{eto op{testvo. Pri toa vo dokumentot - Mladinskata politika e zapazena i usoglasena aktivnosta {to
treba da se prezeme niz razli~nite sektori na politikata
i administracijata. Osven podobruvaweto na mo`nostite i
uslovite za ìvot, nastojuvano e da se ponudat re{enija za
integracijata na mlaadiot ~ovek vo na{iot sovremen ekonomski, socijalen,politi~ki i kulturen ìvot.
Zna~i, mladite lu|e se vo sr`ta na ovoj, spored mene,
zna~aen dokument, no ne se predvideni kako negovi korisnici, tuku se i negovi kreatori.
Sepak mora da se naglasi deka so toa ne se nudat
nekakvi vol{ebni stap~iwa koi po principot na abrakadabra gi menuvaat ne{tata, kako na primer, vladiniot
trik - Zakon za novi vrabotuvawa, tuku vo pra{awe se realni izlezni re{enija, zavisno od teìnata na problemot
- kratkoro~ni ili dolgoro~ni. Za aktuelnite problemi
vo domenot na obrazovniot sistem, poddr{kata na mladite talenti, nevrabotenosta, socijalnata politika, kriminalot, migraciite, nevladinite organizacii, kulturata,
umetnosta, sportot... se napraveni seriozni istaùvawa i
analizi i se nudi odgovor. Po sedum godini vladeewe na
SDSM i voveduvaweto na haosot vo na{ite obi~ni ìvoti, vreme be{e da dobieme alternativen, so pozitiven
duh sozdaden materijal koj {to treba edna{-zasekoga{ da
ja osiguri promenata i da go zape~ati (vo svojot domen)
napu{taweto na ednopartizmot i totalitarizmot.
Samo za potsetuvawe, istata vlast, slobodno moème
da kaème, go dezintegrira{e obrazovniot sistem, vove- 78 -
U{te edna{, za nas
de kvoti koi opasno po~naa da go doveduvaat vo pra{awe

makedonskiot identitet (studentite ja menuvaat makedonskata nacionalnost za indeks!?), ja ukina avtonomijata
na Univerzitetot, gi stavi pod svoja kapa site nevladini
organizacii, ja zgolemi nevrabotenosta do procent koj ni
go osiguri vode~koto mesto vo Evropa, go zako~i razvojot na mladiot ~ovek vgraduvaj}i mu bez isklu~ok na sekoj
~uvstvo na o~aj i besperspektivnost...
Na site ovie problemi im e daden prioritet za re{a
vawe, osobeno na nevrabotenosta koja koga }e se namali,
vedna{ }e ja relaksira celokupnata tenzija i }e go zgolemi
stepenot na vnatre{nata stabilnost vo dràvata.
Univerzalnata sala so svojata golemina dozvoli vo
nea da se najde sekoj iljaditi glasa~ od dràvata! Taa brojka mu dava osobena validnost na spomnatiot dokument,
ako se znae deka sekoj go ima{e vo racete i se proiznese
pozitivno po nego.
Pa, taka, ako sega se vratime na po~etokot na tekstot
i na novinarskoto mol~ewe, }e vidime deka i za toa postoi
kakvo-takvo re{enie koe nesomneno }e dovede do rezultatite. Toa {to na toj sobir go slu{na, vide i po~uvstvuva
sekoj tamu prisuten, }e go prenese do svojata baza. Sekoj }e
zboruva, }e raskaùva za idealite {to samite gi krepat.
Sekoj }e gi istakne u{te edna{ qubovta, verata i nade`ta
koi so izborite neminovno nadoa|aat.
Tokmu tie hristijanski, tradicionalni vrednosti bez
koi ne se moè, mu gi sprotivstavuvame na sekoj povik za
izliv na gnev i na bes.
Se ~ini deka nekoj saka da n# dovede vo sostojba da staneme agresivni i luti. Boèm sposobnosta za lutina e nu`na
za da se odrìme. Taa e temel na karakterot. Neguvajte go i
~uvajte go toj yver {to e tuka da ve pazi i za{titi.
Vaka pi{uva eden na{ filosof, nudej}i ni nekoi vred
nosti koi ne ni se svojstveni, nitu kulturno, nitu tradi- 79 -
Filip Petrovski
cionalno, nitu ako sakate religiski. Ama sekako se vklopuvaat vo na{ata dene{na ìvea~ka i slika nametnata
od vlasta. Sepak, smetam deka i pokraj toa, moème da mu
odoleeme na predizvikot -, ~uvana od sinxir, od koj moè
da bide pu{tena, pokorna nam, neskrotliva kon na{ite
protivnici, na{ata lutina (ni bide) e na{ najdobar pes
~uvar.
Ako mudrosta e sublimat, odnosno gi soedinuva qubovta, verata i nade`ta, toga{ seto neophodno {to ni e potrebno za promenite go imame! A silata e dovolno golema
da im se odolee na povicite za razgnevuvawe, nalutuvawe
odnosno gre{ewe!
- 80 -
U{te edna{, za nas
Ne moè LDP da jakne, na smetka

na slabeeweto na VMRO-DPMNE!24
nie {to so sebe se smestuvaat vo centarot, demek go

poseduvaat najispravnoto i najdobroto viduvawe
na gra|anskata opcija. Se sozdava privid deka politi~kiot
odgovor ne e samo i samo vo centarot i deka po sekoja cena
da se bide tamu. Moèbi na VMRO-DPMNE mu se nudi koalicija pola-pola za nova vlada ili ni{to. Pristapot e
pogre{en. Neprifatlivo e da se pi{uva ,,fifti-fifti
koalicija, nepotkrepeno so dovolno brojki, a namesto toa
da se nudat nedovolno jasni definirani principi!
Esenskite izbori poleka, no sigurno, nabliùvaat.
Site nie, {to na bilo koj na~in se zanimavame so politika,
~uvstvuvame kako raste tenzijata, ve}e do enormni viso~ini.
Sakaj}i ili ne, se zapa|a vo matematiki, analizi, dogovori,
odgovarawa, pretpostavki... Bi se laèle ako kaème deka
ne e taka.
Od druga strana ona {to e interesno, a {to ovoj pat
me isprovocira da komentiram, se nekoi novinarski tekstovi na temata izbori.
Analizata koja {to eden novinar ja pravi, dokolku se
pokaè kako pravilna, to~na, moè vo golem obem da mu go
zgolemi rejtingot donesuvaj}i mu renome na dobar poznava~ na sostojbite vo politikata. Takviot status e najposakuvan od site novinari koi {to pi{uvaat za politi~koto.
No vo isto vreme so vakvite tekstovi se pojavuva i opasnosta od gre{ka, odnosno tekstualna analiza koja }e rezul Fokus, 29.5.1998
24
- 81 -
Filip Petrovski
tira so totalno proma{uvawe. Sepak, negativniot efekt

od takov obid (tekst) e daleku pomal od pozitivniot, od
pri~ina {to na{iot narod i toa kako zaborava. Sekoe
~udo za tri dena. Koj od nas otvoril nedelnik od januari
1998, ili pak od mart 1997?
Taka, s# brgu ostanuva zaboraveno. Verojatno za toa se
svesni onie {to pravat analizi. Ama, ne se zaborava samo
negativniot efekt, tuku i pozitivniot. Toa, sepak, za razlika od negativniot, mu ostava prostor na pu{uva~ot da
se povika na svoite pogodoci, pa ako ni{to drugo, ostanuva sam da se istakne.
Centarot ,,edinstveno politi~ko re{enie
Veselata matematika vo koja ,,Go{ev + Georgievski
se ednakvi na nova vlada sekako deka pretstavuva interesna hipoteza koja povikuva na komentar. Ne go zemame
tekstot od pretposledniot broj na,,Denes (od 21 maj 1998)
od prosta pri~ina {to ne stanuva zbor za izdvoen obi~en
tekst, tuku naprotiv, toj so nekoi svoi elementi samo mu
se pridruùva na trendot koj {to go nudi vlasta ve}e so
godini. I ne samo taa, ami i site protivnici na VMRODPMNE.
Ako trgneme so red, }e zabeleìme nabrzina nafrleni tezi deka site vo politikata se isti, deka partijata
VMRO-DPMNE e nestabilna i podlo`na na aferi, deka
nasproti nea stoi LDP so svojata sila, deka Makedonija
ke ja dobie svojata nova vlada sigurno, no samo so fiftififti koalicionen dogovor. Zgora na toa, nesomneno najsilnata partija vo dràvata (namerno ili nenamerno) se
naslovuva samo so vtoriot del od svoeto ime - DPMNE.
Ova se tezi koi gi izdvoiv, ama ne so cel da go seciram
spomenatiot tekst, bidej}i sekoj ima pravo da pi{uva {to
saka. Namerata mi e poinakva, nafrlenite tezi koi najm- 82 -
U{te edna{, za nas
nogu se prepoznatlivi kako del od edno golemo antivmrovsko scenario, da gi poglednam od svoj aspekt.
Prvo, vedna{ sakam da ja otfrlam tezata deka site
partii se isti. Ne se site isti, posebno ne na makedonskata politi~ka scena. Nikako ne moàt da se izedna~at onie
{to ja opusto{ija dràvata (so poznati parametri koi
{to zastra{uvaat) so opozicijata. Tuka (za da ne se sfati deka ne prepoznav i dobri elementi vo tekstot) }e se
soglasam deka na{ite gra|ani od strana na vlasta se dovedeni do yid. Da, tie se dovedeni do yid od zloto {to ni se
slu~uva minatite sedum godini i sekako, na izborite }e mu
se sprotivstavat kaùvaj}i mu silno - NE! Drugite partii, i da sakaa, ne moèa da napravat takvo zlo, ednostavno
bea vo opozicija.
Narodot znae kolku VMRO-DPMNE e nestabilna i na
aferi podlo`na partija. Isto taka, ja znae i popularnosta
na partijata koja sprotivno na ovie tvrdewa e so najvisok
rejting kaj narodot spored site anketi i istraùvawa na
doma{ni ili stranski agencii. [to se odnesuva do nestabilnosta i pove}e od jasno e kolku slu`bite za bezbednost
rabotea na razbivawe na idejnoto i ~ove~koto edinstvo,
samo za da ja spre~at promenata i da go konzerviraat totalitarniot sistem. Kako i da e, nivnite napori }e ostanat
zaludni i bez bilo kakov uspeh {to najubavo }e moè da se
vidi na slednive izbori. So ogled na toa {to s# partijata
preìvea vo tekot na izminatite osum godini od svoeto
sovremeno postoewe, sega moème so sigurnost da kaème
deka site takanare~eni detski bolesti se preleàni. Najverojatno toa ne moàt da go vidat samo onie {to ne sakaat da ja prepoznaat avtenti~no nepokoleblivata patriotska pozicija na VMRO-DPMNE. Onie koi {to se tepaat
za nekakva si gra|anska opcija treba da znaat deka site nie
vsu{nost sme gra|ani na ovaa dràva. Tokmu zatoa predlagam da prekineme ve}e edna{ da so tavtolo{kite iskazi
- 83 -
Filip Petrovski
koi po sekoja cena miluvame da gi prikaème kako edinstveno mo`ni za nas. ]e ostaneme site nie gra|ani, nikoj od
nas nema da se otkaè od svojata gra|anska dimenzija, vedna{ posle ona {to sme go nasledile preku na{ite stari,
koi dolgo za toa se borele- pravoto kako narod da imame
dràva.
Koga stanuva zbor za gra|anstvo vo Makedonija, problemot so opredeluvawe so politi~kata terminologija
iskrivokol~eno se svrzuva za politi~kiot centar. Demek,
onie {to sebe se smestuvaat vo centarot go poseduvaat najispravnoto i najdobroto viduvawe na gra|anskata opcija.
Ama, ne e toa opredelba edistveno na centarot. Edinstveno, site onie {to ne se gubat vo ekstremite imaat svoe
viduvawe, gore-dolu sli~no, za ve}e navedeniot problem.
Defektot e poinakov. Se sozdava privid deka odgovorot e
samo i samo vo centarot i deka treba po sekoja cena da se
bide tamu.
Celta na fifti-fifti predlozite,
razbivawe na VMRO-DPMNE!?
Moèbi zatoa na VMRO-DPMNE (vo spomenatiot
tekst) mu se nudi koalicija pola-pola za nova vlada ili
ni{to. Vedna{ }e kaàm- pristapot e pogre{en. Neprifatlivo e da se pi{uva afirmativno za koalicija pola-pola
nepotkrepeno so dovolno realni brojki, a namesto toa da
se nudat nedovolno jasno definirani principi. Fakti~ki,
delot vo koj {to se pi{uva za koalicijata e posveten edistveno na VMRO-DPMNE so akcent na slabostite koi avtorot sakal da gi potencira, za na krajot da go izvede duri
zaklu~okot deka na g-n Lub~o Georgievski mu se vrzani racete vo toj pogled. No odej}i ponatamu, edno e jasno, novinarot izbral da naviva i da ja zastapuva vtorata strana vo
ovie obidi za koalicirawe ({to e negovo nesporno pravo),
- 84 -
U{te edna{, za nas
no pritoa povtorno pogre{il bidej}i jakneeweto na partijata preku negoviot izbor sakal da go stori preku slabeewe
na VMRO-DPMNE.
U{te edna{ }e povtoram: vakviot pristap e pogre{en,
od prosta pri~ina {to na sekoj, {to barem malku gi znae momentnite dvièwa na politi~kata scena, mu e jasno najverojatno deka nekoj saka da gi protne vo javnosta ovie stavovi.
So ogled na naklonetosta na po~ituvaniot nedelnik ,,Denes
rabotite moàt pogre{no da se protolkuvaat i takviot tekst
da dovede do nesakani zategnuvawa. Zna~i, kontraefektot e
mnogu vozmoèn.
Na krajot, ostanuva u{te eden mnogu zna~aen moment
za spomnuvawe, povredata na imeto na partijata. Ve}e spomnav deka vo site ovie analizi imeto na VMRO-DPMNE se
kasapi, so toa {to se upotrebuva naj~esto samo vtoriot del
(DPMNE), koj deneska ja objasnuva sovremenata pozicija na
VMRO. Rekov i se nadevam deka stanuva zbor za slu~ajna,
nesakana, nenamerna pozicija koja vo ovoj slu~aj bi imala opravduvawe edistveno ako stanuva zbor za za{teda na
prostor vo vesnikot. Vo sprotivno, ako seto toa e namerno
napraveno, se odi vo prilog na metod koj go koristi vlasta
protiv VMRO-DPMNE, so cel razbivawe.
Kako i da e, onoj {to e dobronameren nema da se navredi od ovie zabele{ki tuku od niv }e najde pozitivna energija- poslednoto ne{to {to na momenti ni nedostasuva, a
tolku neophodno za promena na dosega{nata vlast.
I sosema na krajot, so {to malku }e izlezam od kontekstot, u{te da kaàm deka zad site moi pi{uvawa, tekstovi, stoi potpi{ano moeto ime. Jas nemam pri~ina, nitu
pak sakam da se krijam zad drugi imiwa.
- 85 -
Filip Petrovski
Branko vo teritorijata na ~udata25
i prelistuvam vesnicite {to mi ostanale, a navistina ne se malku i ne moàm da se na~udam, ta s# e

tuka pred nas kratko i jasno napi{ano i izloèno. Se ~udam
{to ni stana, pa ne moème da gi vidime site tie raboti.
Ili izgleda sekoj go gleda i ~ita ona {to saka da go vidi i
pro~ita. No ne e taka. Soglasno sopstvenoto ubeduvawe deka
apsolutna vistina ne postoi mu se priklonuvam na zakonot
za beskone~no izobilstvo, koj veli deka nikoga{ nema da ni
nedostasuvaat argumenti koi go objasnuvaat i branat stavot,
tezata, platformata vo koja poradi bilo koja pri~ina sakame da veruvame. Zna~i sekoj izbira sam za sebe, vo koja vistina }e veruva. Spored toa jas go gledam i ~itam vo istite tie
vesnici, {to mi zaostanale tokmu ova!
Gostite od Kosovo odbivaat pomo{ od humanitarcite od El Hilal, MVR tvrdi deka Baltovski se vinovni,
pola odmor pred konzulat, pola odmor na more, inspiriran od vesnicite se obidel da siluva ~etirigodi{nik.
Se pra{uvam neli nemavme, vo zemjata na ~udata, begalci od Kosovo kako {to n# u~i vladata? Za sopru{nicite
Baltovski ne mi e jasno kako se drznale da vozat po ist pat
(kako obi~ni smrtnici) po koj se vozat i na{ite poglavici?
Grcite boèm imaa dobri odnosi so na{iot leta~ki holandez g-n Hanxiski koj sigurno ne bara viza koga odi na gosti
tamu dolu, kako i drugite smrtnici koi {to sigurno nema
da izgorat na odmorot - pocrnuvaat pred skopski konzulat.
[lag na ova ni dava obidot za siluvawe na epten maloletnikot, svoeviden dokaz deka op{testvoto ni e sosema zdravo.
Fokus, 17.7.1998
25
- 86 -
U{te edna{, za nas
Prodolùvam da prelistuvam po narednite strani, bes

platnite avioni prekrasni za Makedonija, razgovorite za
imeto prodolùvaat, gr~kiot stav nepromenet, koncertot
na ôli} ja o{teti dràvata za 9.000 germanski marki, roditelski protesti za upisot na medicina, privatnite farmacevti se àlat za selektivnoto primenuvawe na zakonot
od strana na fondot, prva `rtva na infekcijata na ginekologija âir... Sekako deka ova nekoj vnimatelno go sledi, i
da, razmisluva kako da go amortizira. Istiot toj znae kolkava e ~itanosta na vesnicite vo na{ata dràva i kolkavo
e nivnoto vlijanie. Moèbi seto toa doveduva do relaksiranost koga se znae deka sprotivno na poleto na pe~ateni
mediumi kaj elektronskite situacijata e daleku podobra i
pozavoditelna - s# e pod kontrola.
Narodot kako amorfna masa treba da se izmesi, ni
doa|aat izborite. Tokmu zatoa osnovcite }e dobijat knigi
bez pari (koi {to moraat neo{teteni da gi vratat), a site
{to poloìle na priemniot - indeks. Navistina s# e vo
red so op{tata pojavnost na ovaa merka, narodot koj nema
pari so radost }e go do~eka ova malo olesnuvawe na semejniot buxet. Vladata i nejziniot minister za obrazovanie i
fizi~ka kultura, Sofija Todorova (inaku dobro poznata
na makedonskata javnost kako humanist i pedagog za vreme
na minatogodi{nite studentski i sredno{kolski protesti) se tolku zadovolni {to od opozicijata baraat ovaa
merka da se kritikuva kako politi~ki izboren marketing,
tuku so realni analizi. Vo red, ama za da ne se razbereme
pogre{no, u{te edna{ }e naglasam deka u~ebnicite se potrebni i e sosema normalno duri i potrebno da im se dadat
na onie na koi im se najpotrebni. Na toa nikoj nema da
se sprotivstavi, barem ne na pojavnoto. No da vidime {to
postoi pod toa. Premierot i sam ni kaà. Parite bile od
privatizacija. Zna~i narode ti {to vo izminatite pedeset godini gi sozdava{e bogatstvata i fabrikite (takov
- 87 -
Filip Petrovski
be{e sistemot sakale nie ili ne!) vo znak na blagodarnost

{to ni dozvolivte da si gi kupime fabrikite, nie sega }e
vi dademe besplatni knigi. Ako tolku vredat makedonskite fabriki i ako tolku pari uspea da sobere na{ata vlast
od privatizacijata toga{ neka ni e nazdravje.
So ogled na toa {to e i pove}e od o~igledno deka merkata e 100% planski donesena, na to~no sto dena do prviot
izboren krug (najaveni za 18.10.1998) moème samo da pretpostavime {to s# blagodet }e ni se slu~i do izborite. Ne
}e e lo{o da se obideme da si pogoduvame.
Na 50 dena do izborite Premierot najverojatno }e objavi deka telefonski smetki nema da se pla}aat vo narednite 6 meseci. Na 30 dena vodata i TV pretplatata }e stane
besplatna za isto tolku dolg period, a na 15 dena pred izborite (3 oktomvri) i strujata }e stane besplatna. Za kraj
na 5 dena pred izborite n# iznenadi so podgotven ajvar za
site semejstva, da re~eme so po dvaesetina kilogrami.
Taka }e gi dobijat izborite, moèbi. A ako sevo ova ne
uspejat da go izlaàt narodot, samo prostum da ne gi ~ita,
gleda, slu{a sekojdnevno mu se nudat vo ovaa sostojba na
kompleten raspad, pa ako sakate i ~uvstvuva na sopstvena
koà posledicite od ova bezskrupulozno vladeewe, moè
da ni najavat deka sme posilni. Moè da probaat i da ne
se odràt izbori vo ime na edna povisoka cel, za~uvuvawe
na SDSM - ovskite fabriki i odrùvawe na najsovr{ena
vlast {to Makedonija ja imala.
Na nas edinstveno bi ni ostanalo da proverime kaj
psihijatrite, zo{to od crnilata ne moème da ja vidime
rozovata boja na na{ata ìvea~ka.
- 88 -
U{te edna{, za nas
Branko Crvenkovski boluva

od vmrovski kompleks26
o presret na tretite parlamentarni izbori mnogu dilemi se otvoraat pred makedonskiot glasa~.
Kako da se glasa na denot D e sekako centralno pra{awe,
koe ve}e mnogu gi ma~i onie koi se zamislile nad su{tinata,
odnosno pravilata na igra spored koi dene{niot moderen
svet funkcionira, i istoto gi sublimira site dilemi koi do
denot na izborite neminovno }e se rodat. Sekako deka parlamentarnata demokratija moèbi i ne e najidealniot model na funkcionirawe na ne{tata, so koj, uslovno kaàno,
obi~nite smrtnici gi imaat stapot i morkovot samo eden
den vo ~etiri godini, no ako ne{tata se takvi, treba da vidime kako so niv da se spravime i {to moè od toa kako
posledica za nas da proizleze. Iako eden den e malku, sporeden so 1461, so eden seriozen pristap moè da se otstrani
nadoa|a~kiot napliv na nihilizam, koj se pojavuva kaj sekoj
eden glasa~, vo momentot koga site negovi setila ke bidat
napadnati vo bespo{tednata kampawa koja {to go o~ekuva
vo denovite {to doa|aat.
A deka e taka dokaz e Premierot i emotivniot nastap koj toj ni go ispora~a za vreme na privatnata proslava na Ilinden vo organizacija na SDSM. Toj ni objasni
deka Makedonija, sekako pod negovo vodstvo, stanuva raj
na planetava i deka site parametri koi {to zna~at ne{to
za razvojot se neverojatno pozitivni. Crvenkovski edinstveno be{e pomalku rezigniran {to ne se sobravme site
pod znameto na SDSM za da ja zgolemime nivnata partiska
Fokus, 14.8.1998
26
- 89 -
Filip Petrovski
proslava. A na nea, kako na primer na minatogodi{nata

na VMRO - DPMNE, nema{e izlivi na voodu{evuvawe od
strana na dràvniot pe~at i elektronski mediumi.
Ta neli lani partiski znamiwa bea eres koga se pojavija na dràven praznik? Ovaa nedela vnimatelno ja
pro~itav Mirka Velinova sakaj}i da vidam kako }e regira
na partiskata proslava na Ilinden od strana na SDSM bidejki so svojot beskompromisen na~in na pi{uvawe taa
ve}e podolgo vreme se obiduva da se prikaè sebe kako golem patriot (~itaj: qubitel na SDSM ). I {to najdov? Ja
nema ovojpat Velinova so svoite najmakedonski kritiki
da gi opomene SDSM deka go uzurpirale dràvniot prazniot praznik, ili taa smeta deka dràvata - toa e SDSM,
odnosno Branko Crvenkovski?! Se ima podzaboraveno vo
besramnata apologija na ona {to ne moè da se odbrani.
I obidot da se brani vlasta so pretpostavki deka nekoj
se upla{il od SDSM deluva i premnogu neseriozno zatoa
{to idejata da ne se u~estvuva zaedno so vlasta na proslavata doa|a od faktot deka taa ne e podgotvena o~i vo o~i
da se soo~i so nejzinite neistomislenici bez zloupotreba
na sila. Za nesre}a (sekako, nejzina) taa pi{uva vo vesnik
koj nema ama ba{ nikakvo vlijanie vrz javnoto mislewe vo
Makedonija.
I ne e vo pra{awe samo Velinova, tuku i kompletnite
izdanija na Nova Makedonija, za koi znamiwata na SDSM
ne se partiski, tuku dràvni.
Ne e te{ko da se prepoznae bezrezervnata poddr{ka
koja {to istite mu ja davaat na premierot vo negovite
napori, vo predve~erieto na tretite izbori od negovata
partija da go napravi ona {to go gleda vo VMRO- DPMNE,
idealizmot, posvetenosta, verbata, nade`ta koja {to nikoga{ ne prestanuva, beskomromisnosta. Nema da pogre{ime
ako zabeleìme deka vsu{nost Crvenkovski boleduva od
vmrovski kompleks. Bi sakal toj da moè vo o~ite na
- 90 -
U{te edna{, za nas
svoite istomislenici da go vidi sjajot na bezrezervnata podd{ka za svoite potezi, namesto neve{to sokrienata potreba od zadovoluvawe na niskite strasti niz
kanonite na politikata i mo}ta.
Zamislete go razo~aruvaweto na Crvenkovski koga od
stote plateni avtobusi uspeale da dojdat odvaj ~etiriesetina i toa glavno so borci od odamna zavr{enata borba, za
koja {to, vo mnogu, s# u{te n# u~at nevistinito. Na ovaa
to~ka }e si dozvolam da ispadnam od kontekst (ako dosega
ne ispadnav?!) i samo da ja spomenam nebuloznata situacija koja sega ni ja nudi SDSM so zakonot za borcite, so koj
se predviduva borcite da dobijat podmladok. Ako tie ne
moàt da ja sogledaat gluposta na ovaa ideja i samo gledaat kako da najdat na~in kako da ja vratat sosila vo ìvot
ovaa fantomska organizacija koja sekoga{ pred izborite
im dava poddr{ka, toga{ nie moème da kaème deka }e
go prifatime predizvikot. Kako mladi lu|e }e vlezeme vo
ovaa organizacija za odvnatre da gi postavime pra{awata
za vistinata, nepartiskata orientacija i za opravdanosta
voop{to za postoeweto na organizacijata.
Site nie sme svedoci na virtuelnata realnost koja
ve{to isplanirano, majstorski precizno ni ja plasiraat na{ite vladeteli, preku maksimalno kontroliranite
dràvni mediumi. Moèbi vo odreden procent i }e uspeat
vo svojata namera u{te edna{ da n# izlaàt. U{te edna{
}e ni ja vetat prugata kon bugarskata granica, noviot pat
od Veles do Prilep, novi stranski investicii, dostoinstvena socijalna politika kon sekoj gra|anin, sigurno
zdravstvo, kvalitetno obrazovanie (Sofija Todorova koja
{to se proslavi so svoeto ministerstvuvawe sega treba da
stane ambasador) i {to u{te ne.
Kolku }e uspeat vo toa zavisi od nas, obi~nite smrtnici, od toa kolku i ovoj pat }e im poveruvame, znaej}i {to s#
ni vetija vo 1994 i kolku od toa ispolnija. Sega e momentot,
- 91 -
Filip Petrovski
so seriozen pristap, koj go zagovaravme vo po~etokot na ovoj

tekst da mu se odgovori na Crvenkovski deka ova ne e teritorija na ~udata ( upotrebeno namesto imeto na dràva
zatoa {to vo erata na vladeewe na SDSM site n# smetaat
ili za biv{i, posebno na{ite sosedi, ili za porane{ni,
ili za privremeni, ili za nedefinirana amorfna masa na
koja $ e potrebno mesewe).
Nastrana vetuvawata i visokata politika, pred da
glasame u{te edna{ treba da se potsetime na onoj, na{iot
obi~en ìvot vo koj se soo~uvame so posledicite od nesovesnoto vladeewe na ovaa garnitura. Vo site pori na ìvotot ni se vovle~e nesigurnost, strav od zatvorenost, izoliranost, besperspektivnost, bezidejnost, sivilo, raspad,
poniènost, korumpiranost...
Navistina moèbi na nekoj ovie kostatacii }e mu se
storat prete{ki, neobjektivni, duri moèbi i izmisleni.
Ima i takvi koi {to ne ja po~uvstvuvaa teìnata na privatizacijata na svojot grb. Stanuva zbor sepak za mal, nedovolen broj na glasovi za da se dobijat op{ti izbori. A drugite
bez mnogu problemi }e moàt da si najdat primeri od ìvotot vo koi tie gi po~uvstvuvale efektite na uspe{nata makedonska tranzicija od socijalizam vo totalitarizam.
Jas na primer ne moàm da odoleam da ne go spomenam
poslednoto pate{estvie do Turcija vo obid da se napravi
ne{to sli~no na odmor. Velam obid zatoa {to za da se otide samo do Turcija potrebno e ~ovek da {tedi i da planira so meseci odnapred i povtorno da ne bide siguren deka
}e uspee da sobere dovolno pari. Se slu~i da patuvame vo
avtobusi koi po svoite standardi ne odgovaraat nitu za petpati pokratki relacii. Se slu~i vo agencijata kade {to
upla}avme da bideme grubo izlaàni za tipot na avtobusite,
se slu~i da stoime pet ~asa na bugarskata granica zatoa {to
nekoi odnosi pome|u dvete ministerstva ne bile doprecizirani i douredeni. Po toj povod eden od {oferite mi re~e
- 92 -
U{te edna{, za nas
deka tie ne sakaat da pla}aat za patarinata, tamu kaj {to se

najdovme, zatoa {to nekoj slu`benik vo makedonskoto ministerstvo im rekol deka dovolno }e bide ako samo na nego
mu platat (potplatat), a ponataka na me|udràvno nivo tie
}e se dogovorele so drugive.
Ova e primer kako nefunkcioniraweto na sistemot
na vrednosti vo politikata se reflektira vrz obi~niot
~ovek. Da ne se zalaùvame deka rabotite moèbi slu~ajno
se slu~ile tokmu taka, a ne poinaku. Koga ni{to ne funkcionira kako {to treba, obi~niot ~inovnik moè da si
dozvoli sosema slobodno da izlaè za tipot na avtobusot,
drugiot da zeme mito za la`no vetuvawe deka rabotite okolu dozvolite se vo red, a parite da si gi stavi vo xeb. Da, ama
nekoj toa go ~uvstvuva i registrira. Rabotite ednostavno
ne moè taka da se vospostavat i ostavat, zatoa {to postoi mo`nost da bidat i podobri. Doa|a vreme koga rabotite moè da trgnat na podobro, doa|a vreme na novi izbori,
doa|a vreme na promeni za dostoinstven ìvot za koi }e
re{ime samite, vo toj eden edinstven den koga rabotite se
vo na{i race.
- 93 -
Filip Petrovski
Po neuspehot na izborite,
LDP }e bara spas vo koalicija so SDSM27
te, site sme svedoci deka dolgoo~ekuvanata, mnogu najavuvana koalicija pome|u VMRO-DPMNE
i LDP nema da se slu~i. Velat, VMRO-DPMNE i LDP ne
se dogovorija. Imeno, kon sredinata na minatata nedela na
makedonskata javnost so pompezna pres-konferencija toa i
go soop{ti portparolot na LDP. I toa na na~in koj {to
ostava somne`, odnosno prefrlajki ja vinata vrz VMRODPMNE. Slu~ajno li? So toa Liberal-Demokratite naveduvaat na misla deka VMRO-DPMNE ne bila so avtenti~na
potreba da se pobedi SDSM i da se prevzeme vlasta vo Makedonija. ]e se obideme da pogledneme dali e toa navistina
taka, kako {to LDP se obiduvaat da ni go prikaàt.
Od strana na VMRO-DPMNE (a toa ostana nedovolno
poznato za javnosta) do LDP bea upateni tri predlozi za
koalicirawe. Prviot, izrazen vo procenti 65-35, koj bez
razlika dali nekogo ostava navreden, sepak realno govori za vistinskata vrednost na partiite, tamu od kade {to
silata na partite i proizleguva, t.e. kaj glasa~ite. Ovoj
procent be{e pove}e pati osporuvan, vo smisla na toa deka
stanuva zbor za subjektivni brojki koi ne se baziraat na realnosta. Isto taka, be{e prigovarano deka sekoja partija
gi zgolemuva brojkite vo svoja korist, povtorno nebazirajki gi vrz realnosta. Ama, nekako vo toa vreme, koga na makedonskiot narod pompezno $ bea upateni (ne)avtenti~ni
barawa za koalicija od LDP do VMRO-DPMNE, izlegoa
Fokus, 21.8.1998
27
- 94 -
U{te edna{, za nas
nekolku istraùvawa na nezavisni me|unarodni i doma{ni

indtitucii koi samo go potvrdija ona {to predhodno se
zboruva{e.
VMRO-DPMNE e rangirano na prva pozicija, nekolku
pocenti zad nego e SDSM, a na pola pat i ne{to pomalku
stojat LDP, DA, a u{te ponatamu SP. Rezultatite na izborite za op{tinskiot sovet vo Bitola i da ne gi spomenuvam,
koi ako ni{to drugo, bea dobra proverka na predizbornoto
raspoloènie na glasa~ite.
Toa ja izgradi osnovata (a {to drugo?!) so koja {to
VMRO-DPMNE se obrati do svojot moèn koalicionen
partner, vo soodnos koj {to korespondira so cifrite od
tie anketi. Predlogot ne be{e prifaten, a zgora na toa,
be{e komentiran kako nerealen vo smisla na toa deka edna
stabilna vlada moè da egzistira samo so ramnopravni nositeli, deka ne e za demokratijata dobro vladata da ja nosi
edna silna partija, a seto toa be{e istaknato povikuvaj}i se
na politi~kata teorija i praksa!? So ova, nekako nesakaj}i
se otvori prvoto pra{awe - kolku toa VMRO-DPMNE treba da oslabne pred ili po izborite za formirawe stabilna
vlada ili partijata da se dovede vo sostojba da ne moè sama
da bide glaven nositel na idnata makedonska vlada?!
Sepak, koga ovoj predlog propadna, VMRO-DPMNE
go ponudi svojot vtor predlog, partijata koja {to nema da
pomine vo vtoriot krug da gi predade glasovite na drugata. Iako ova izgleda kako labava koalicija, vsu{nost e
grupirawe na opozicionite glasovi vo vtoriot krug zatoa
{to se pretpostavuva deka vo borbata za pratenik toga{
bi ostanale kandidat na vlasta i kandidat na opozicijata.
Vakviot dogovor povtorno nosi golemi izgledi za pobeda nad kandidatot na vlasta, zatoa {to bilo koja analiza
{to }e ja napravime, pokaùva deka vo Makedonija denes
preovladuva opoziciono raspoloènie. Ako pobedata i
navistina ni e namera, toga{ treba da se najde pozitiv- 95 -
Filip Petrovski
niot moment vo nas, za predlogot i da se prifati. Za àl

i ovoj predlog be{e odbien.
Potoa dojde i tretiot predlog od strana na VMRODPMNE, koj se ~ini deka be{e neprifatliv. So nego se
predlaga{e da se ostvari koalicija 50-50, no samo vo ,,sigurnite mesta na SDSM. Imeno, koga be{e sozdavana novata {ema na izborni edinici vo Makedonija, vlasta za sebe
napravi, iscrta, ako taka moè da se re~e, sigurni izborni
edinici, t.e. fiksovi. Sogleduvaj}i ja vakvata namera, tretiot predlog pretpostavuva deka so postignat dogovor }e se
odi na odzemawe na vlasta vo tie izborni edinici. So svojata dobra volja, VMRO-DPMNE, so tretiot predlog duri
i go prifati ona {to LDP tolku mnogu go bara{e, podelba
50-50. Zna~i, fiksovite na SDSM, kako na primer Resen,
Makedonski Brod, Gevgelija, ne{to vo skopskata op{tina
centar, moèbi i Karpo{, bi se podelile po princip 1 za
1, {to se ~ini deka }e gi zadovoli barawata na obata koalicioni partneri. Mislam deka posle ovoj predlog pa|a
vo voda i konstatacijata deka VMRO-DPMNE insistira{e
na kvantitativniot princip pred kvalitativniot. Iako e
mnogu navreduva~ki za potencialniot koalicionen partner da se govori edinstveno kako za motorna sila {to treba da gi poturka izborite na LDP. Interesen e na~inot na
koj {to nekoj se kiti so stru~nost za smetka na site drugi,
demek ,,samo na{ata partija ima pametni lu|e. Zatoa iznenaduvaweto be{e dotolku pogolemo, koga i ovoj predlog ne
be{e prifaten, no ne i za dobrite poznava~i na sostojbite
koi predupreduvaa deka LDP ne saka dogovor za koalicija
u{te pred i da zapo~nat razgovorite.
Koga seto ova na krajot od krai{tata }e se izanalizira, povtorno na ~oveka mu ostanuva da se zapra{a- vo
{to e problemot? Se ~ini deka nema da pogre{ime ako se
pra{ame dali voop{to e avtenti~no baraweto na LDP da
se postigne koalicija so VMRO-DPMNE za da se pobedi
- 96 -
U{te edna{, za nas
ovaa vlast, ili site ovie nastojuvawa se samo trik pred

javnosta?!
Do LDP se isprateni tri predlozi, site tri liberaldemokratite gi odbija! Dali toa im odgovara vo eden izboren sistem koj dozvoluva samo dva kandidati vo vtoriot
krug, so proveren rejting na najmnogu treta politi~ka sila,
e pra{awe koe liberal-demokratite seriozno }e treba da
si go postavat u{te edna{. Vo sprotivno, }e treba mnogu
brgu da $ odgovorat na javnosta koi bile nejzinite planovi. Za da gi osvetlime rabotite i od druga gledna to~ka, }e
kaème zbor, dva za mo`nata vrska na rabotite.
Po izborite, LDP nema da moè da se pofali so golem
broj pratenici, {to }e re~e, so ogled na nivnite barawa,
nastapi, èlbi, }e dobijat mnogu pomalku od o~ekuvanoto
- odnosno, àlam, }e gi zagubat izborite!,,[to da se pravivo takva situacija e vistinskoto pra{awe i analiti~arite
vo taa partija ve}e seriozno se podgotvuvaat da go dadat
odgovorot, samo za vnatrepartiska upotreba. Izvorite
kaùvaat deka slikata vo LDP ne e voop{to tolku rozova,
a vo takva situacija treba da se ima alternativen odgovor.
Ve}e se govori deka taa alternativa, preku igra~ite {to
kontaktiraat so SDSM, se bara tokmu tamu. Sekako tajno, bidej}i toj pritisok od elektoratot ne bi moèl da se
izdrì. Toa zna~i deka sosema e relno i vozmo`no, po izboniot poraz, svruvawe vo levo na mo`niot koalicionen
partner na VMRO-DPMNE. Planovite se, da se vleze vo
vladata po sekoja cena, bez razlika dali }e se zagubat izborite. Navistina, objasnuvaweto pred ~lenstvoto deka, ete,
iako se izgubeni izborite obezbeden e vlez vo vladata, sekako postfestum moè da bide posleden dovolen moment za
spas pred celosniot raspad na partijata. Zna~i, ako igrata
e taa, ostanuva samo dokraj da se izigra, da se fingira opozicija za da se izlaè obi~niot glasa~, da se razbie opozicionoto glasa~ko telo.
- 97 -
Filip Petrovski
Vo prilog na toa deka stanuva zbor za kreirawe na

virtuelna realnost, detalno podgotveno scenario, govorat pove}e momenti, pred s# javno upatenoto, apsolutno
nerealno barawe do VMRO-DPMNE za koalicija 50-50, pa
potoa s# drugo, za {to ve}e zboruvame.
Se soglasuvam deka nekoi od ovie konstatacii se pre
te{ki, me|utoa ne postoi drug na~in osven so dela da se
pokaè nivnata eventualna neto~nost.
- 98 -
U{te edna{, za nas
Gubitnikot }e stori s# za da ostane na vlast28
a, da, vo SDSM u{te sega, dobri pedesetina dena

pred glasaweto ~uvstvuvaat deka ovie izbori }e
gi zagubat katastrofalno, maksimalno, èstoko kako {to
samo tie zasluùvaat i si go baraat - na na~in na koj {to
ni na najlo{iot neprijatel ne bi mo gu posakal. Doa|a vremeto koga }e si go dobijat zasluènoto mesto vo buni{teto
na istorijata. Poradi toa, a i nekoi drugi elementi za koi
}e progovorime, jasno e deka partijata na vlast vo ovaa izborna kampawa }e go preferira negativniot politi~ki
pristap pri {to najbitno e da se diskvalifikuva neistomislenikot, koj tie jasno go gledaat, samo i edinstveno vo
VMRO-DPMNE. Nasproti toa veruvam, soobrazno so hristijanskite veruvawa, deka i na politi~kiot konkurent
moè{ da ne mu posakuva{ lo{o, bilo da e vo pra{awe negovoto zdravje, bilo da e vo pra{awe negovata politi~ka
kondicija, ako ima{ ne{to ~ove~ko vo sebe.
Za àl, denes, moème da konstatirame deka n# o~ekuva
è{ka politi~ka esen, vo koja s# }e bide vozmo`no, od
namerna destabilizacija na zemjata do teòk izboren falsifikat. Destabilizacijata bezsramno ni ja najavi Tito
Petkovski, koj duri izjavi deka e mo`no da se odloàt izborite vo edna takva situacija, a falsifikatot moème
so sigurnost da go o~ekuvame dokolku vlasta ne se soglasi
da se koristi sprej za obeleùvawe na glasa~ite. Pa|aat
vo voda, boèmnite nameri da se sozdade slika deka vo konstruktivna atmosvera se prifatija zabele{kite na opozicijata. Neslu~ajno se odbieni tokmu najsu{testvenite ba Fokus, 4.9.1998
28
- 99 -
Filip Petrovski
rawa, pome|u koi i za koristeweto na sprejot. Zo{to tolku golemata èlba da se bide fer i korekten se zape~ati
i so ovoj moment koj so sigurnost go eleminira glasaweto
na edna li~nost po pove}e pati? Deklariranata opozicija
treba seriozno da se zamisli nad ovoj problem i zaedni~ki
da se sloì za toj da se re{i. Da ne go spomenuvame zastojot vo dostavuvaweto na legitimaciite, koj isto taka
moè da bide seriozen problem.
Seto ova ni se slu~uva bidejki namerata na postojnata
garnitura e da si gi armira svoite pozicii ad infinitum. Logikata na vlasta ovie denovi stanuva epten o~igledna i tie,
lu|e, }e upotrebat s# {to im e na raspolagawe za da ostanat
tamu kade {to se sega i se - vo teritorijata na ~udata, vo koja
s# e mo`no, kade {to vladee korupcijata, kriminalot, podzemjeto, i kade {to najgolema doblest stana da si pripadnik na
ovoj ili onoj klan, na ovaa ili onaa mafija{ka, reketarska,
{vercerska grupa. No, ovoj pat da gi ostavime na strana ovie
op{topoznati pridobki na pluralizmot {to ni gi donese
SDSM. Niv vpro~em, siguren sum, }e znaat da gi sankcioniraat glasa~ite. Ovoj pat predlagam da gi sogolime pluralnite, demokratski (a kolku da se znae zborot demokratija
najmnogu se upotrebuva vo totalitarni op{testva) metodi na
ovaa na{a mnogu sakana vlast koja ete ni se pradlaga povtorno, zasekoga{, so svoite popularni merki za vrabotuvawe,
besplatni u~ebnici (odamna debelo plateni i preplateni),
zgolemena stapka na proizvodstvo... Zna~i s# e idealno?!
E pa, ako e taka od kade toga{ toj strav i pani~ni reakcii manifestirani preku sluginskite pe~ateni mediumi, a od v~era (31.8.1998. Dnevnik plus) i na dràvnata
televizija? I na krajot od krai{tata, pra{awe e zo{to
vo edna vakva idealna situcija (za niv) na{ite vladeteli
se odlu~uvaat za plukawe po VMRO-DPMNE. Moj narode
MAKEDONSKI, so kakvi idei si ti? Dosta be{e razbudi
se, svesti se, ne spi ti.
- 100 -
U{te edna{, za nas
Nasproti s# pogore spomenato, rabotite stojat malku

poinaku. Izvorite kaùvaat deka na dràvno nivo e napravena anketa od stranska agencija (bidejki za ni{to samite ne sme sposobni), koja za SDSM e porazuva~ka i jasno ja
pokaùva nivnata pozicija vo naredniot parlament, kako
malubrojna opozicija.
Mala digresija, ~ovek koga se nao|a vo dolina toj naoko
lu ne moè mnogu da dovidi, no kolku pove}e se iska~uva
nagore dobiva mo`nost s# podobro i pove}e da gi gleda
ne{tata. Od rid~iwa se gleda do okolnite rid~iwa, a od
planinskiot vrv se gleda ubavo s#, site ridovi. Celata
dolina kako del od tebe. Ako uslovno se sloìme deka po
liti~ki nezainteresiranite, neukite (bez namera da navredime nikogo, a cenejki go sopstvenoto pravo na izbor, duri
i da ostane{ neupaten), neupatenite, se vo dolinata, a onie
{to se zainteresirani za politikata i nejzinite dvièwa
zavisno od pozicijata, gore na ridovite ili pak na retkite vrvovi, {to mislite kade saka site nas da n# smesti
SDSM?
Pogoduvate, site nie treba po sekoja cena da ostaneme
dolu. Nad takvite najlesno se vladee.
Za taa cel sega site rabotat i treba da se eliminira
onoj koj {to seriozno ja naru{uva taa zavera. Bidej}i prikaznite za mali deca sega pomalku pominuvaat, lu|eto s#
pove}e se iska~uvaat nagore, uporno sakajki da vidat {to
ima dolu, ostanuva upotrebata na krajno niskata, nevistinita, krajno nekorektna i podmolna diskvalifikacija
na VMRO-DPMNE. Otvorete gi samo beglo stranicite na
,,Nova Makedonija, ,,Ve~er i s# ke vi bide jasno. A ako
dobro se se}avam tie pobaraa rabotite za vreme na izborite da odat posmireno, tvrdejki deka tie }e bidat ovoj pat
korektni, {to samo po sebe implicira deka i tie samite se
svesni deka i dosega ne bile takvi. Tipi~en primer za toa
kako se gradi vavilonska kula od ni{to se tokmu pogore
- 101 -
Filip Petrovski
spomenatite vesnici. Moram da priznam, tehnologijata na

vladeewe, preku perewe na mozoci ja imaat usovr{eno do
krajni granici. Takov e posledniot napad koj zapo~na pred
nekolku dena i koj, spored dinamikata, ne se znae do koga
}e trae. Imeno se izbra pogoden moment i se kreira{e
slu~aj na koj po~etokot suptilno se objavi kako strani~na
vest. Imeno minatata nedela, vo petokot (19.8.1998), be{e
objaveno pismo na eden porane{en ~len na CK na VMRODPMNE, vo isto vreme i vo dvata vesnika odedna{, {to
e redok slu~aj bidej}i tie se trudat da izgledaat kako dva
posebni vesnika. Potoa vrz osnova na pismoto se napravi
senzacija, na koja {to se o~ekuva{e da reagira VMRO, za
slu~ajot da moè da prodolì so svojot tek, vo nedogled.
I ne slu~ajno se izbra petokot bidej}i toga{ se objavuva i
tv-programata poradi koja i tiraòt na vesnicite e ne{to
pogolem. Ve}e utredenta nadgradba na napadot prodolì
so vklu~uvawe vo igra i na,,Makfaks (~ij {to sopstvenik se znae so koj od vladea~kata garnitura e vo rodninski
vrski) tnr. Nezavisna informativna agencija povikuvajki
se na neidentifikuvani izvori i privatno pismo so cel,
iako VMRO-DPMNE ne reagira{e, rabotata i ponatamu
da se siluva. Slu~ajot ne e ni{to novo, tuku samo li~i jajce na jajce na minatogodi{niot (tokmu od ova vreme), koga
site nie se potsetivme deka i `danovizmot moè (i }e se
koristi) protiv prviot ~ovek na VMRO, a i protiv celoto
VMRO.
A mene navistina mi se sma~i, kako ~len na VMRODPMNE, sekojdnevno nekoj da mi ja proziva partijata kako
protiv dràven element, kako deùrno smetalo koe treba da gi pokrie site propusti, proma{uvawa, gre{ki na
establi{mentot. Za vas, kako odgovorni lu|e, koi re{ile
da se zanimavaat so politika i bez da n# proziva ekipata
establi{metski novinari, sekoga{ e otvorena instanca na
preispituvaweto. I toa vo nasoka sekojdnevno potsetuvawe
- 102 -
U{te edna{, za nas
na idei koi {to n# donesoa vo politikata, èlbata da se

stori ne{to pove}e za makedonskiot narod, èlbata da se
podobri ìvotot, pa ako sakate da gi napravime tolku dolgo o~ekuvanite promeni za dostoinstven ìvot. Iskreno
kaàno, mi pre~i {to nekoj tie ikreni i avtenti~ni èlbi
postojano gi doveduva vo pra{awe, a negovata pozicija moè
u{te polesno da se ospori od aspekt na avtenti~nost. Sepak,
nerealno e o~ekuvaweto deka ovoj tekst ne{to }e promeni.
Matricite na spomenuvanite se epten cvrsto vgradeni, nepromenlivi. No, {to e, tuka e, ostanuva verbata deka dosega
gra|anite uspeale da se iska~at dovolno visoko od kade rabotite se gledaat dovolno jasno i nedvosmisleno.
- 103 -
Filip Petrovski
Pustina - Gradina29
d site su{testva {to gi sozdal bog, edinstveno

~ovekot so svojot um e sposoben i sloboden vrz
osnova na pogre{ni pretpostavki (pojdovni to~ki) da sozdade prividno (a zo{to samo prividno!?) sovr{eni sistemi vo
koi s# e harmoni~no, logi~ki izdrano i bez nitu eden nedostatok, osven po~etnite to~ki, neli?!
Vo ova predizborno vreme, koga strastite zovrivaat
do maksimum, ne slu~ajno go po~nuvam tekstot so teza {to
ja nudam na razmisluvawe. Ne velam deka taa e prifatliva, kako univerzalen zakon, no tvrdam deka e poveke od
eksploatirana kaj nas. Eksploatirana od lu|e {to se obiduvaat da se nametnat kako eksperti za kreirawe na javno
mislewe, odnosno naso~uvawe na tie {to nema da moàt
da ja sogledaat, da ja voo~at skrienata zamisla. Taa zamisla ve}e ja spomenav - kreirawe na javno mislewe spored
sopstven terk. Pa taka, neretko se slu~uva nekoj, znaejki
deka trgnuva od pogre{na pretpostavka, zaradi ispolnuvawe na sopstveni celi da go praktikuva tokmu toa - sozdavawe privid, sistem {to treba da bide opravduvawe za
namerata.
Za vistinata tuka ve}e nema mesto, taa se ostava na
strana. S# se podreduva na potrebata. Site sme svedoci
deka ima bezbroj primeri za toa. Sepak re{iv da eksploatiram nekolku, vo obid da ja objasnam mojata argumentacija, napraveni od doneodamna vladea~kata garnitura.
Da gi zememe primerite so Feni, Hemteks, pa ako sakate i Okta, koi so godini donesuvale zagubi. Site tie za Dnevnik, 25.9.1999
29
- 104 -
U{te edna{, za nas
gubari samite sakaa da gi zatvorat, a sega demago{ki kontriraat, ne veruvajki si nitu samite na sebesi.
Mi se ~ini deka problem {to go ima porane{niot
establi{ment, biznismenite zbogateni vo toj porane{en
reìm, vo tranzicija na makedonski na~in, e VMRO
DPMNE. Zo{to VMRO DPMNE? Tokmu zatoa {to spisokot e dolg, tokmu zatoa {to site se zasegnati od ne~esni
pobudi za ona {to sega go smetaat za svoe, tokmu zatoa sega
ne izbiraat sredstva da se ìgosuva, da se lin~uva, pa ako
sakate da se satanizira razli~niot na~in na mislewe,
simboliziran preku Promenite za dostoinstven ìvot.
Samo dali tie {to ne veruvaat vo ni{to, pa duri i javno
istaknuvaat deka se ne-krst, voop{to }e me razberat {to
sakam da kaàm?!
Poradi sive ovie raboti koga izbirame pretsedatel
na dràvata, mnogu krv e zovriena, a strastite n# obzemaat. Sekoj saka da pobedi po sekoja cena! Iako se znae
deka pretsedatelskite izbori imaat pomala va`nost
(zna~ajnost) za dràvata od parlamentarnite, vo soglasnost na makedonskiot Ustav. Makedonija e parlamentarna demokratija spored ureduvaweto, a ne pretsedatelska
dràva kade predsedatelot ima golemi ovlastuvawa, osven
vo nadvore{nata politika i vo kreiraweto na ìvotot na
zemjata. Sepak site se podgotveni da odat do kraj.
So ovaa nikako ne sakam da gi minimaliziram izborite za Pretsedatel ili pak da ja potcenam taa pozicija vo
dràvata, naprotiv sakam da ja izvle~am poentata. No za
toa podocna.
Toa odewe do kraj e od drugi pobudi i zasluùva vnimanie. Zagubenite pozicii na stariot reìm koj vo kontinuitet vladee{e pove}e od 50 godini, predizvikuvaat
golema bolka, trauma {to predizvikuva potezi nesvojstveni za izbori od vakov tip. Rabotite se jasni, motivite
vidlivi za sekoj {to }e saka da vidi.
- 105 -
Filip Petrovski
Pretsedatelskite izbori se gledaat kako mo`nost za

presmetka, so presmetan efekt, podobro kaàno so nade` i
èlba narodot, glasa~ite da soberat sila da padnat vo kolektivna amnezija vo koja grevot ne e grev, kra`bata ne e kra`ba,
gre{kite, neodgovornosta, rasturaweto na dràvata po site
osnovi, najmnogu po tranziciska osnova, ne se toa, nikako.
Toa o~ekuvawe jasno go manifestira{e kandidatot
na SDSM, koj samouvereno tvrdi deka negovata pobeda }e
zna~i i parlamentarna kriza so novi izbori. Ete ja krajnata cel! No cel {to, koga se bara sekoja cena, ako se analizira, otkriva edna beskurpuloznost vo potrebata bolkata
({to ja spomenav prethodno) da se zameni so prijatnost na
prethodno dolgo poseduvanata, so ni{to nenaru{ena pozicija na vladeewe!
Nekoj }e re~e, demago{ka odbrana od vlasta za vlasta,
poradi ne znam kakva pobuda, poradi potreba da se vladee.
Mislam deka, sepak, sekoj {to }e go kaè toa }e se soo~i
so problemot da ja objasni tragedijata, propasta {to sistemot mu ja donese na obi~niot makedonski ~ovek, po site
osnovi vo minatite godini. Sovremeniot makedonski ~ovek
se soo~uva so sostojba na bezizleznost, besperspektivnost,
nemo`nost.
Bez razlika {to nekoj }e re~e:pa po 10 meseci li vinata s# u{te }e ja prefrlate na prethodnite?!. ]e pra{am
mo`no li e 50-te godi{ni anomalii da se otstranat za 10
meseci, mo`no li e da se vrabotat 300.000 lu|e koi nekoj
mnogu godini gi otpu{ta{e od rabota spored principot
na makedonski direktori (menaxeri) od SDSM: firmata
da propa|a poleka i {to e mo`no pobavno, dodeka so finansiskite {pekulacii tie se bogatat. Na kraj firmata
da propadne, rabotnicite de odat na ulica, direktorot da
stane bogat, a novata vlada vinovna za s#! Mo`no li e ako
nasledite pustina od nea za 10 meseci da sozdadete gradina?
- 106 -
U{te edna{, za nas
Zna~i treba da se spre~i nekoj da prodava demagogija.

Makedonskiot glasa~ da sfati deka SDSM go sozdade metodot na manipulirawe. Dali i ponatamu lagata kako glavno
nivno oru`je, nekoj }e ja prifati, }e pokaàt ovie izbori.
Edinstven sudija e narodot, a toj edna{ ve}e im pokaà.
- 107 -
Filip Petrovski
Broj: 25-05-168/1
Data: 26.9.2002
Broj na strani: 1
Ministerstvo za nadvore{ni raboti

na Republika Makedonija
Vrska: Va{ br.07-11618/2 od 24.9.2002
Vo vrska so napisot objaven vo Utrinski vesnik na
24.9.2002 godina so naslov êtvorica makedonski ambasadori dobile opomena pred vra}awe i brzata reakcija
na MNR so svoj demant, bi sakal da go potenciram slednovo:
Tekstot go doìvuvam kako pritisok vrz ovaa slu`ba
koja {to raboti vo interes na makedonskata dràva i ka
ko svoevidna najava za revan{izam. Otfrlam bilo kakva
analiza na tekstot i intelektualnoto nivo na koe {to e
sro~en, oti o~igledno e deka e napi{an od egzekutor, a nekoj drug e nara~atel.
U{te edna{ istaknuvam deka sum gord {to sum vo slu
`ba na mojata dràva Makedonija. Vo i za toa ime, vo mojot anga`man nema drug prioritet.30
Interno pismo do MNR po povod tekst vo Utrinski vesnik
30
- 108 -
U{te edna{, za nas
Ras~ekor31
rovokaciite, namerni ili nenamerni, mnogu

~esto kaj nas ne naiduvaat na odgovor. Toa e taka
od prosta pri~ina {to voobi~aeno niv ni gi ispora~uvaat
nekoi somnitelni tipovi, so potpiknuva~ka inteligencija, koi miluvaat da se rasfrluvaat so neologizmi koi
im se najgolemoto dostignuvawe, vo iska~uvaweto kon
neograni~enata mudrost (vlast). Eden beglo frlen pogled
e dovolen takvite tipovi da gi prozreme, a nivnite provokacii da gi razbereme vo vistinsko svetlo - kako borba
za fotelja, koja }e im gi obezbedi potrebnite privilegii
da moàt da si go pokaàt vistinskoto lice.
I navistina ne e potrebna nikakva analiza ili pak intelektualno zadlabo~uvawe za da se sfati oti momentnata
bolka manifestirana vo spomenatata kolumna, izle~ena
preku javno kaàniot zbor, ne e nitu patriotski ~in, nitu
za sopstvenoto par~e, grutka zemja. Taa nikako ne e bolka
za zaginatite za Makedonija, sega i toga{, nitu za te{kata
istorija, nitu za nasledstvoto na{e i tradicija, tuku samo,
i u{te edna{ }e povtoram samo, krik za sebe. Seto toa e
lesno vidlivo i doka`livo. Vo ime na vistinata vo ovoj
kratok tekst }e pokaème deka provokacijata iskaàna vo
kolumnata Talionna g-din Bu~kovski moè da se smeta
za nekvalifikuvana, neprecizna, naviva~ka i so eden zbor
idolopoklonuva~ka. Sekako pra{awe na sloboden izbor e
vo {to }e veruva i na {to }e se poklonuva g-din Bu~kovski
i vo toa ne sakam da navleguvam. Samo kratko, }e zaklu~am
deka negovata verba ne e, nitu nekoga{ bila Makedonija i
Makedoncite.
Utrinski vesnik, odgovor na Bu~kovski, 24.10.2002
31
- 109 -
Filip Petrovski
Pravoto taka da zaklu~am i vaka javno da iznesam na

uvid na celokupnata zainteresirana javnost (oti imame i
nezainteresirana javnost) mi go dava tokmu toj gospodin
koj me proziva po ime i prezime, etiketirajki me za sopstveni politi~ki zaleti, oti toj sega }e bide Minister za
odbrana, primoran e da komentira, da sozdava privid deka
gi znae rabotite. Nekoj toa go gleda!
Zatoa mu se zablagodaruvam i frlenata rakavica ja
prifa}am i }e mu odgovoram na nesre}no iznesenite kon
statacii, plitkite i za mene za~uduva~ki pra{awa, na
koi izvesniot gospodin moèl i samiot da dade podobri
odgovori. No, verojatno foteqata sega mu ja zamatuva percepcijata i vizijata i zatoa namesto zrelost, mudrost, i
takti~nost od nego imame frlawe na kletvi i delewe na
Pravda od pozicija na vrhoven avtoritet, sindrom ne taka
nepoznat vo partijata {to ja pretstavuva. Potenciram
deka moite odgovori ne se replika, oti najmalku sakam da
vleguvam vo polemika so takov ~ovek, koj {to e podgotven
na s#. Del od negovata provokacija e tokmu toa - navlekuvawe na replika. @alam, ve}e videno. Odgovorite se stav koj
ne e samo moj i nemojte da se iznenadite, najdete zate~eni
od brojkata na tie {to na sli~en ili ist na~in mislat. A
taka mislat od prosta pri~ina {to imaat pravo na ìvot.
Da, da na ìvot, neprikosnoveno pravo na veruvawe i opredelba deka se Makedonci.
No, vo ponudenata isprevrtena realnost ~udni raboti
se slu~uvaat. Nema da re~am deka imame zamena na tezi,
oti ne sakam ovoj tekst da se sfati kako akademska diskusija. Ova e samo obi~en naroden odgovor na taa isprevrtena,
degenerirana realnost vo koja nemu mu e logi~no i oprav
dano obvinuvaweto deka mladite sproveduvaat scenarija
koi ja potpaluvaat iskrata na me|uetni~ka netrpelivost.
Pritoa za istiot gospodin ne e scenario ubistvoto na makedonskiot sredno{kolec vo Tetovo, a sekako toa ubistvo ne
- 110 -
U{te edna{, za nas
e nitu potpaluvawe na me|uetni~kata netrpelivost!? Za

nego ne e nitu scenario, nitu me|uetni~ka netrpelivost
fakti~kiot genocid na Makedoncite vo zapadna Makedonija {to lani go sprovede negoviot koalicionen partner
(U^K - DUI). Seto toa ne e nitu vredno za spomnuvawe,
tuku toj ni predlaga kolektivna hipnoza i amnezija so samo
edinaeset licemerni zborovi:}e ja pokaàt realnata mo}
i iskrenite nameri na DUI. Iskreni nameri?! îsta li
mu e sovesta na noviot minister za odbrana na Makedonija?
Namesto na ovie raboti da odgovori sekako moè da gi
obvini na{ite sredno{kolci i studenti. Tie se vinovni
za potpaluvawe na me|uetni~ka netrpelivost, tie vgraduvaat omraza kaj mladiot ~ovek. Neverojatno!
Naprotiv, smetam deka tie deca (ako taka smeam da gi
nare~am), mladi lu|e, se na branikot na na{ata dràva i
na branikot na na{iot narod, mojot narod. Zemete gi seri
ozno, nivnata poraka e mnogu jasna i ~ista. Ne gi frlajte
vo kal nivnite zborovi. I sekako ne gi prevrtuvajte rabotite za da im se dopadnete na va{ite tutori. Makedonija
e sveta rabota (da ne vi zvu~i pateti~no?!) i ne se igrajte
so nea.
Nejse, ne e jasno zo{to smetate deka vturnuvaweto vo
politi~ka kariera e privilegija samo za vas? Zemaj}i gi
vo predvid dosega{nite iskustva so va{eto praktikuvawe
na vlasta, vo site va{i vladi, na kup, za pove}e od neophoden go smetam politi~kiot anga`man na mladite lu|e.
Ama protiv Vas!
Seto ova {to go pro~itav vo va{ata kolumna samo
me vodi do zaklu~ok deka vturnuvaweto vo politi~ka
karierae conditio sine qua non (uslov bez koj ne se moè) za
Makedonija.
Na site mladi koi {to protestiraa so dostoinstvo, so
nu`na po~it kon drugite i nivnite prava, gledam so poln
respekt i naklonetost. Nie imame pravo da postoime. Tie
- 111 -
Filip Petrovski
samo toa sakaat da vi go soop{tat, ama vie toa, se ~ini ne

moète da go vidite, apsolvirate.
Na kraj, ako ovie va{i tekstovi, pisanija se najava,
podgotovka za revan{izam i neograni~eno diveewe, toga{
navistina sum zagrièn za idninata na Makedonija. Poznati
mi se va{ite demokratski dosiea i na prijatelskite zakani po ìvot na u~enicite na studentsko-sredno{kolskite
protesti vo 1997 godina. Toa ne be{e taka odamna.
I da ne propu{tam i da vi se zablagodaram za toa {to,
bez moe barawe, me vozdignuvate vo sinonim na va{e sprotivstavuvawe. Tolkava va{a opsednatost navistina nikoga{ ne anticipirav, nitu pak o~ekuvav i posakuvav. Se
~ini deka ne{to ne vi {tima, neli?!
- 112 -
U{te edna{, za nas
Deminutiv32
(Povod: tekstot Odgovornosta e vo politi~arite
objaven vo Utrinski vesnik na 25 oktomvri 2002)
olitikata e opasna rabota! Vnimavajte! êkorete so usul za da ne izgorite! Vo sprotivno Nie

}e bideme tuka za da ve pou~ime, iskarame ili za da vi go
odzememe pravoto na slobodno mislewe (spored na{a procena na potrebite), da ve demotivirame, da ve navredime,
premislime. Nam nema da ni e problem da ve narekuvame pogrdno, da vi se obratime vo deminutiv. Po s#, neli ste vie
rodeni za da ni sluìte?! Ve pra{uvame zatoa {to Nie
se znaeme, od boga sme dadena elita. Ednostavno, kako sakate sfatete, ama nam ni e sudeno. Ova e pribli`no skratena i sumirana definicija na arogancijata na novata-stara
politi~ka elita. Za ovoj na~in ne sakam da se proiznesuvam
pro i kontra. Narodot e toj {to donesuva odluki i toa go
po~ituvam. Me|utoa, problemot se ra|a koga }e gi pogledneme novinarite (se razbira nekoi od niv) koi vo svojata
neograni~ena potreba da se poklonuvaat (ponizno i do zemja), se podgotveni na svojot pat kon oltarot s# da izgazat
i isplukaat. Taka izvesnata novinarka, na koja {to so ovie
zborovi $ odgovaram (bez toa navistina da go sakam i da mi e
potreba) na{la za potrebno, vo svojot pat na satanizirawe
na mladata makedonska intelegencija, da me iskoristi za da
gi pla{i (spored nea) neukite i nesposobnite.
Nejzinata ocena za tie hrabri mom~iwa i devojki e dla
boko subjektivna i proizleguva od nekoi duhovi od minato Utrinski, 26.10.2002
32
- 113 -
Filip Petrovski
to. Nesvesno, taa vleguva vo kli{eto na te{kata makedonska istorija, kade {to brat na brata mu e krvnik. Tokmu za
toa, seto toa treba da se iznese na videlina, oti krajniot
sud na ne{tata sekako }e bide istorijata. A taa nesre}na
istorija govori deka na{ata mladina sekoga{ znaela, nasetuvala {to e vistinskata potreba na na{iot narod. Taa
makedonska mladina sebe ne se àlela vo sledeweto na svojot ideal i so samo`rtva e vgradena kako stolb - nositel vo
postoeweto na nezavisna Makedonija.
V~era nie bevme taa mladina, edna{ toa bevte vie. Denes toa e edna nova generacija. Taa generacija izleze na
ulica za ne{to da soop{ti, da signalizira. I namesto da
se islu{aat i da se zafatime so re{avawe na problemite
na koi {to zrelo, zdravo i razumno ni ukaùvaat, nie se
zafativme da gi ~ere~ime kako da nemame {to da jademe.
Vo hor site vesnici, mediumi se zafatija so satanizirawe, a onie najhrabrite i so hitlerizirawe, za nedaj boè
nekoj da ne im poveruva na decata. Nema nitu tro{ka vina
za ubijcite, no ubienite se sekako vinovni za s#. A pravoto na ìvotot go zaboravivte?! Otvoreno }e pra{am: Koj
e toj {to ima pravo da doveduva pod pra{alnik kredibilitet i kapacitet, da negira, da postavuva teorii na zagovor
protiv novive, da deli na anonimusi i predodredeni?!
Koj e toj? Sigurno ne avtorot na tekstot Odgovornosta
e vo politi~arite. Bidej}i site nie se poznavame tokmu
zatoa i go zaklu~uvam toa. Se gleda deka namerata na tekstot e da objavi politi~ki stav. Tekstot osven toa {to go
zatvora vo sitna kutija i potcenuva umot, isto taka i najavuva edna nova realnost. No, da po~ekame da vidime kako
taa se rasprsnuva bolno pred o~ite na zanesenite i hipnotiziranite sledbenici. Oti su{tinata na makedonskiot
problem ne e prosta. Taa sekako ne e vo deminutivot.
- 114 -
U{te edna{, za nas
Bratot na konzulot vo SAD

Filip Petrovski
osomni~en za pretepuvawe
na direktorot na carina33
Po~ituvani,
eneska so golem voshit i zanes go pro~itav va{iot

majstorski tekst vo koj {to so hirur{ka preciznost se presmetuvate so tumorite na modernoto makedonsko op{testvo. Po toj povod bi sakal u{te edna{ da vi se
zablagodaram {to postojano povtorno i povtorno go koristite moeto li~no i od deneska i semejno ime za da si go
zgolemuvate tiraòt na va{iot cenet vesnik. Poznavaj}i
ja taktikata na neslu~ajnite provokatori koi postojano se
krijat zad imeto na va{iot vesnik, sigurno o~ekuvate poradi tekstot da vi se obratam so zborovite: Vie mali bedni
sitni du{i~ki, no nema da vi go napravam toa zadovolstvo.
Nema da si dozvolam da ve navreduvam, oti za vas navreda e
i samoto va{e postoewe. So va{ite demoni ve molam sami
raspravajte se!
Namesto o~ekuvaniot odgovor }e si dozvolam da vi
napi{am nekoj red za brilijantniot i epohalen tekst,
povikuvaj}i se na zakonskoto pravo na odgovor na isto
mesto i so ista dolìna. Ama sekako, Vie ne mora na toa
voop{to da se osvrnete, sega koga ste pod neograni~ena
za{tita na Golemiot brat. Pretpostavuvam deka toa vi
nosi golema sigurnost, neograni~en komfor i najsetne i
kompenzacija za natrupanite od detstvo - kompleksi.
Vest, 29.11.2002, odgovor na tekstot Bratot na konzulot vo SAD Filip Petrovski...,tekstot ne e objaven od strana na redakcijata
33
- 115 -
Filip Petrovski
I navistina Vie ne mora da go objavite mojot odgovor,

toa sepak }e go ostavam na vas. Od moja strana pak, jas }e se
potrudam ovie zborovi da stignat na {to pove}e adresi, kaj
lu|e {to sakaat da ~itaat. A }e go zapoznam i MNR so ovoj
tekst, taka {to ako namerata vi be{e da me navle~ete na
odgovor, smetajte se za uspe{ni i moète i taa kocki~ka da
ja pridodadete na mozaikot. Majstori! Veruvajte ve ohrabruvam da prodolìte so egzekucijata i ~ere~eweto od pro
sta pri~ina {to sakam da ve gledam vo o~i i pritoa da vi
bidam {to poblisku. Sakam da go osetam toj va{ nagon. Toa
zadovolstvo ne se zamenuva so ni{to drugo.
Vra}ajki se na tekstot, {to da kaàm?! Moèbi da ve
zamolam, sega koga }e ostanam bez rabota, da dojdam kaj vas na
specijalizacija (za koja {to bi si platil) za da me obu~ite
kako se {irat {pekulacii, kako se sozdava magla i ako moè
obukata da ja zavr{am na tema: lov na ve{terki. Vo golemoto znaewe {to kaj vas }e go steknam, sekako predlagam da
bide vklu~ena i lekcijata (posebna po mo`nost) kako se sozdava partiska dràva, kako se zloupotrebuva policijata vo
ime na totem, kako stopati povtorenata laga stanuva vistina, i kako desert da mi objasnite kako i so koi zborovi da se
postigne atomska bombasti~nost vo kreiraweto na naslovot,
koj {to ne treba da ima nikakva vrska so tekstot {to }e sleduva. A tekstot {to sleduva pak da nema nikakva vrska so realnosta, no toa da bide zanemarlivo oti kaj nas 80 procenti
od lu|eto gi ~itaat samo naslovite vo vesnicite.
Bran na sre}a me obzema oti koga }e gi zapoznaam
vakvite majstorski tajni, moèbi eden den i jas ke stanam
uspe{en novinar.
Ostanuvam nespokoen i so trepet vo du{ata, dali }e
me razberete i zatoa na kraj }e vi pojasnam u{te nekolku
raboti, Apsolutno stojam zad prevdinata i zakonot. Koj
se ogre{il od zakonot - da odgovara, na koj }e mu se utvrdi odgovornost - da leì vo zatvor. Imam samo edna mala,
- 116 -
U{te edna{, za nas
skromna sugestija - da se stavat vo istata linija, redot za

~ekawe site {to se zanimavale so politika, ama i so novinarstvo vo periodot na suverena i nezavisna Makedonija!
Moè li taka?!
- 117 -
Filip Petrovski
1 dekemvri 2002, New York
Do glavniot i odgovoren urednik

na Utrinski vesnik34
enovive brziot razvoj na makedonskoto novinarstvo e vidliv so golo oko i sekojdnevno se

zabeleùva osvojuvawe na novi horizonti. Nedogledot ve}e
tolku se pro{iruva i zgolemuva {to nitu na{ata dràva,
nitu pak na{iot praven sistem i ureduvawe ne veruvam deka
za dolgo }e bidat sposobni da go apsorbiraat noviot bran.
Postoi samo edno ama, moèbi sepak koordinacijata doa|a
od nekoi {tabovi (mra~ni, kako {to gi narekuva Crvenkov
ski od poodamna) koi sepak }e ja potturnat reformata na
poredokot i dràvnite institucii i na kraj }e imame so
{to da se pofalime. Moèbi e ova prvata projava na reformata i remontot na na{eto op{estvo?!
[egata na sopstvena smetka na strana, sostojbata stanuva alarmantna i dimenziite dobivaat epski golemini,
{to implicira deka e ramno na zlostor kon samiot sebe,
vo ova vreme, sekoe mol~ewe. Plukawata na horot na podlizurkovcite koi ne {tedat zborovi i kletvi za da mu se
dodvorat na golemiot brat, t.e. na novata vladea~ka elita stanuvaat nepodnoslivo nevkusni. O~igledno deka nekoj
ponudil analiza vo koja {to glavnoto oru`je e svrtuvaweto na vnimanieto od su{testvenite raboti, od strate{kite
dràvni celi kon zabava na masite od stilot na Koloseum
i gladiatorite, kade {to samo e bitno kolku pove}e krv ke
iste~e. Za àl vo politikata metodite niz vekovite mnogu
Utrinski vesnik, 1.12.2002, odgovor na tesktot Uapsenite napa|a~i
bliski lu|e na Daravelski i Petrovski, tekstot isto taka ne e objaven
od strana na Utrinski
34
- 118 -
U{te edna{, za nas
malku ili voop{to ne se promenile, pra{awe e samo koj

kako i kolku od na{ite gi usvoil.
Sepak dene{novo obra}awe nema namera da ponudi
politi~ka analiza, oti toa e ne{to {to doprva }e dojde. Mojata namera e da gi poso~am nebulozite i za niv da pobaram
otvoreno odgovor, koj {to se somnevam deka }e sledi, poznavajki gi metodite na tie na koi {to im se obra}am. Zatoa
}e ponudam i odgovori, a Vie kako redakcija - odmol~ete.
Moète i vo stariot komunisti~ki manir i da ne gi objavite, taa mo`nost ja imate na raspolagawe, iako pravoto na koe
{to se povikuvam e vtemeleno vo zakonot, odnosno vo pravniot poredok na Republika Makedonija.
Jas vo nikoj slu~aj nema da àlam ako ne go objavite
ovoj odgovor, oti sum svesen deka se soo~uvam so lu|e i
ureduva~ka politika koi se podgotveni na s#. Odtamu vi
priznavam deka nema da me za~udi nitu sega, nitu vo idnina
ni{to {to }e pro~itam i vidam od Vas ili pak slu{nam za
Vas. I vi vetuvam deka {to i da napi{ete, napravite i objavite nema da me natera da ve àlam ili pak, ne daj boè,
soàluvam. So tie kategorii sami }e se spravite koga }e
gi ras~istuvate smetkite so boga.
Ama za da ne pomislite deka preku va{iot tekst sum
pominal plitko i beglo, }e se obidam da go izvedam na ~istina inkvizitorskiot metod vo nego primenet, za da moè
u{te pojasno da ve vidi celata makedonska javnost. Znam
deka vo nao|aweto na izgovori }e se povikuvate na normata
odgovor so soodvetna dolìna, no ovoj pat na kletvite,
podmetnuvawata (vo koi ste se nadminale i samite sebe) i
kulminacijata na pofalbata na gluposta nema da moàm
da vi odgovoram so samo 334 zborovi kolku {to ima va{ata
javno objavena poternica. Zatoa se izvinuvam i nasekiran
sum {to toa }e go iskoristite kako opravduvawe za upa|awe
vo trans na inkvizitorite, aksiomot na va{iot tira`.
Nekolku pra{awa }e vi postavam:
- 119 -
Filip Petrovski
- Poznato li vi e {to zna~i terminot Prezumpcija na

nevinost, odnosno deka sekoj onoj {to ne e osuden, dodeka
da bide i ako bide, se smeta za nevin? Spored na slovot na
va{iot tekst - o~igledno Ne!
- So {to }e potvrdite deka brat mi u~estvuval vo nemiliot nastan? Osven ako ne se odviva montiran slu~aj za
koj Vie gi imate soznanijata kako }e se zavr{i i lu|eto se
odbrani za `rtvi poradi svojata familijarna pripadnost
i politi~ka opredelenost?!
- Ostanuvate li na tvrdeweto deka brat mi e vo pritvor
opredelen od istraèn sudija?
- Sigurni li ste deka brat mi se vika Marko Ra{kovi}?
- So {to }e ja potkrepite pluka~kata teza za lo{o minato na uapsenite napa|a~i vo koi {to smestuvate edinka
protiv koja ne se vodi oficijalna istraga, ne e vo pritvor,
ne ja imenuvate so krstenoto ime, a bez sram ja osuduvate
zemaj}i za pravo da lin~uvate, kako ne{to na koi imate
inherentno pravo?!
- Dali koga pi{uvate za lo{oto minato mislite na
iskoristuvaweto na ustavnata mo`nost za politi~ko opre
deluvawe, sloboda na govorot i mislata?
- Sigurni li ste deka ste imale sogovornici od SVRKumanovo koi bi tvrdele deka uapsenite napa|a~i imaat
lo{o minato, podgotveni li ste da gi povikate na sud za
da gi potvrdat va{ite zborovi ili gi izmislivte poradi
teatralnost i postignuvawe na efekt vo tekstot?
- Kakva vrska ima naslovot na tesktot so tekstot?
- Kakva vrska ima tekstot so vistinata?
- Kakva vrska ima mojata slika objavena na va{eto internet izdanie so celata situacija okolu napadot na v.d.
direktorot na carina?
- Na krajot od krai{tata kakva vrska ima celiot slu
~aj so mene, koj sum na okolu deset iljadi kilometri vo
momentov daleku od Vas?
- 120 -
U{te edna{, za nas
- Sigurni li ste deka tekstot ne vi e nara~an od nekoj

za da posluì kako ma{a vo politi~kata presmetka so
neistomislenicite, koja {to na golemo denovive se odviva vo Makedonija?
Ostanuvam bez zborovi koga go gledam ova razmavtuvawe na zloto koe so golema brzina se slu~uva vo Makedonija
denovive. Toa se stremi da n# progolta. A istorijata na{a
èstoka i tragi~na se povtoruva li, se povtoruva. Samo
{to sega ulogata na jani~ari ja igraat nekoi drugi, novi,
pomalku priu~eni, no dobro kupeni novinari. Da ste ìvi
i zdravi.
p.s.
tekstot ima 925 zbora (nesmetan post skriptumot).
- 121 -
Filip Petrovski
Wu Jork, 3 dekemvri 2002
Do glavniot i odgovoren urednik na Dnevnik,35

Povod: objaveniot tekst Hanxiski i Spasov se
tokmat...
Po~ituvani,
voj pat ne reagiram, nitu pak mu odgovaram na
va{iot tekst. Ovoj pat pojasnuvam, za da ne se dovedete vo zabluda nitu Vie, nitu pak va{ite ceneti ~itateli.
Vo va{iot tekst, so pogore naveden naslov zabeleàv informacii koi {to e jasno deka proizleguvaat od dou{nicite i
tasterite vo MNR, zadolèni da go podgotvat javnoto mislewe za lin~ot koj {to treba da usledi. Gledam deka dodelenata uloga dobro ja igraat, fr~at tekstovi protiv mene
na site strani. Zapo~nav da se zapra{uvam i jas ve}e koj e
toj ~ovek {to tolku mnogu se pluka po nego?! No...
Sve~eno izjavuvam deka sum podgotven i o~ekuvam
s# od novo-starata garnitura {to ja vladee Makedonija.
Apsolutno mi stana jasno deka Makedoncite i makedonskite kadri nasekade vo Makedonija vo momentov se vo golema defanziva i go o~ekuvaat sudniot den. Sepak, dobro e
{to ne moàt da ni go odzemat pravoto na razmisluvawe i
zboruvawe, taka {to normalno dobivame èlba da se proizneseme.
Ona {to si dozvoluvam da go komentiram se nekolku
previdi napraveni od dou{nicite, koi {tom so godini
~maat niz hodnicite na MNR trebalo da gi znaat slednive
raboti:
Prvo, deka jas navistina dojdov vo ovaa slu`ba bez soglasnost na Mitreva i toa od prosta pri~ina {to General
Dnevnik, 3.12.2002
35
- 122 -
U{te edna{, za nas
nite konzuli gi nazna~uva Vladata, a pismata im se pot

pi{uvaat od Premierot. Po slu`bena dol`nost Ministerot za nadvore{ni raboti e dolèn da gi potpi{e pismata,
koi patem, proizleguvaat kako odluka na povisok organ.
Vtoro, vo ime na vistinata, ne sum dojden na slu`ba vo
vremeto na Vladata na {irokata koalicija. Nazna~en sum
vo vreme na Vladata pred toa, vo Makedonija bev za vreme
na celiot konflikt, u~estvuvav vo odbranata na Makedonija na front kako pripadnik na MVR, glasav za novata
Vlada {to funkcionira{e posle {irokata koalicija, gi
vidov site predavstva i najsetne koga s# se smiri ja prezedov novata dol`nost. I gord sum {to be{e taka, a ne kako
{to tvrdat senkite i nevestulkite.
Znam deka ni{to od objavenoto ne e izmisleno od va
{iot novinar, kako {to pravat drugite vesnici i ovoj odgovor e upaten na tie dobro upateni izvori. Toa mi ostava
nade` deka moèbi ke go objavite.
I na kraj u{te edna rabota da kaàm. Navistina mu se
raduvam na momentot i vremeto koga povtorno }e stapnam
na makedonskata zemja.
- 123 -
Filip Petrovski
Data: 14.1.2003
Do glavniot i odgovoren urednik na Dnevnik36
psolutno e nevozmo`no da se opredeli i izmeri

precizno kulminacijata na edna histerija. Sekojpat koga }e pomislime deka sme na pragot da gi osoznaeme
nejzinite krajni granici, doznavame za novi i novi egzibicii na talentiranite inkvizitori. Iako na prv pogled
pomisliv deka stanuva zbor za novinarski tekst, posle
vnimatelno prepro~ituvawe razbrav oti stanuva zbor za
u{te eden nabrzina izdiktiran otstrel, poternica.
Pritoa pove}e od moralni pri~ini i sekako za potrebite na sudskata procedura }e se zanimavam so sporewe na
frustraciite na edna mala grupa na p....i koi {to opstojuvaat so godini vo MNR.
Istaknuvam najodgovorno (podgotven sum da izlezam pred
sud) deka site navodi vo tekstot vi se izmisleni. Kujnite {to
vi go podgotvile tekstot, {to vi go ponudija ovoj recept se
krajno destruktivni i neprijatelski raspoloèni kon sekoj
so jasna makedonska orientacija. Vie kako vesnik dozvolivte
da bidete vovle~eni vo bespo{tednata me|upartiska borba,
lovot na ve{terki, paleweto na nevernicite visoko na krst,
a se nemaat obziri i se rizikuva, za i~ ni{to, celokupniot
me|unaroden ugled na Makedonija. Nad s#, tekstot ja vovlekuva vo vol{eben krug i Amerikanskata ambasada vo Skopje,
so {to na celiot slu~aj se saka da mu se dade na teìna. Veruvajte toj {to vi go donel tekstot vi go pokaàl namerno
samo angelskoto lice, kriej}i gi inkvizitorskite alatki za
isteruvawe na \avolot, tamu kade {to go nema.
Dnevnik, 16.1.2003, odgovor na tesktot Naskoro kraj na bleskavata
kariera..., objaven vo Dnevnik na 15.1.2003
36
- 124 -
U{te edna{, za nas
Ne mi e jasno kako i zo{to si dozvoli eden vakov vesnik, kakov {to e va{iot da se navle~e taka lesno? Ta neli
vie ne zazemavte strani?!
]e dozvolite da polemiziram malku so nebulozite
od tekstot od tipot: falsifikuval dokumenti za vizi
i tepa~ki po barovi, a imal i nepristojni fotografii.
Nema da baram argumenti za ova, koi isto taka moàt da se
nare~at i dokazi, zatoa {to toj metod ne e ve}e poznat vo
funkcioniraweto na makedonskata politi~ka scena. ]e
ve pra{am {to navistina tie nebulozi Vi zna~at?! Spre
men sum da odam na sud direktno od aerodromot koga }e se
vratam vo Makedonija, ako moète bilo {to od navedenoto da go dokaète. Moète li? Znaete li Vie drugari deka
Wujork 24 ~asa na den celosno se snima, posebno po 11-to
septemvriskite napadi. Tuka ni muva ne moè da preleta,
a da ne bide zabeleàna. Ova e momentno najmirniot grad
vo svetot. Za 14 meseci otkako sum tuka ne sum videl nitu
tepa~ka, a kamoli da u~estvuvam vo nea. A Vie so va{iot
likvidatorski zanes odite na koristewe na mnoìna. Sakate da go poja~ate dejstvoto? êkam dokazi!
I, hehe, {to e za Vas, ve molam nepristojna fotografija? Ili kako {to povtorno se zaletuvate so mnoìna
- fotografii! Ve molam da mi definirate {to podrazbi
rate pod toa, kako bi moèl da izlezam vo presret. ]e ja
smiri li va{ata histerija i istovremeno obrazuva va{ata
fantazija nekoja interesna fotografija od Wujork? Ka
ète mi slobodno, jas sum tuka za da vi pomognam. Ne sum
obrazovan za psihijatar, no }e napravam napori za da vi
pomognam. Navistina sakam da vi pomognam. Moèbi s#
u{te ima nade` za Vas!?
Nakraj (ova seriozno) Ve uveruvam deka nieden ~len
na semejstvoto Petrovski nema ama apsolutno nikakva
namera da emigirira vo SAD. Nie sme MAKEDONCI i
toa }e ostaneme. Od toa na{e sveto pravo i od Boga dadena
- 125 -
Filip Petrovski
privilegija nemame namera da se otkaème i da otstapime.

Nikoga{!
A imam i zo{to da vi se zablagodaram. Vi blagodaram {to go zabrzuvate moeto vra}awe vo Makedonija.
Senkite i nevestulkite od MNR nemaat hrabrost mojata
egzekucija da ja izvr{at sami i bez va{a pomo{. Ve}e stanav zagrièn. Kade e ve}e edna{ toj kraj? Pomagaj}i im
Vie samo mi gi skratuvate makite i mi ja rastreperuvate du{ata, oti kone~no naskoro }e stapnam na SVETATA
MAKEDONSKA ZEMJA.
SLOBODA ILI SMRT
Filip Petrovski
Generalen Konzul na RM vo SAD
- 126 -
U{te edna{, za nas
Data: 16.1.2003
Do glavniot i odgovoren urednik na Dnevnik

Novinar, {to be{e toa?37
Po~ituvani,
e}e vi pi{uvav vo vrska i so dvata teksta {to Vie
gi objavivte vo va{iot vesnik. So moite odgovori
vi gi kaàv moite stavovi, celata afera, ili ako miluvate da ja nare~eme - skandal, ja otfrliv kako ni{to`na, a
obvinuvawata gi proglasiv za besmisleni i na toa tvrdewe ostanuvam.
Nasproti toa vie vo vtoriot tekst povrzan so novi detali za skandalot bezobyirno ja prodolùvate nara~anata
egzekucija, bez tro{ka sram i kako {to ve}e vi pi{uvav,
bez traga i spomen od xentlmenstvo. Zatoa deneska, imaj}i
go celiot slu~aj celosno na um i poseduvaj}i oficijalni
dràvni dokumenti }e vi postavam nakolku pra{awa, na
koi se nadevam deka postoi institucija vo koja {to }e morate da odgovorite.
- Vo prvata re~enica na tekstot od 16 januari velite:
Dnevnik v~era gi potvrdi informaciite vo vrska so diplomatskiot skandal vo koj e vklu~en makedonskiot konzul vo Wujork, Filip Petrovski.
- [to ste potvrdile, deka sum imal i nepristojni fotografii? Nema nitu zbor od tekstot i obvinuvawata od
prethodniot den. Nitu zbor. [to ste potvrdile?
- Dali ste gi potvrdile navodnite slu`beni bele{ki
od razgovorot voden me|u amerikanskiot ambasador vo
Makedonija Lorens Batler i pretstavnik na makedon-
Dnevnik, 17.1.2003, odgovor na tesktovi objaveni na 15.1 i 16.1.2003
37
- 127 -
Filip Petrovski
skata Vlada, vo koi amerokanskata strana reagira na

odnesuvaweto na makedonskiot konzul vo Wujork, Filip Petrovski. So bele{kite bile priloèni i garantni pisma za dobivawe na amerikanska viza za poblizok
rodnina na konzulot Petrovski i za drugo lice. Javno
ve povikuvam ako imate takvi bele{ki da gi objavite!
- Dali za Vas e dovolen argument za ~ere~ewe slednava
re~enica: Vo MNR v~era ni izjavija deka nemalo pismo
od Stejt Departmentot, no deka imalo indikacii za
nediplomatsko odnesuvawe na Petrovski. Koi se tie
indikacii? Toa {to sakam ~len od potesnoto semejstvo da
me poseti? [to e za Vas nediplomatsko odnesuvawe? Konstrukcijata imal nepristojni fotografii li?
Kade Vi se sega triumfalnite zborovi za proteruvaweto? Taka toa odelo, sedni, napi{i, zamiì i dedo mraz
}e ti gi ostvari èlbite.
Eh, moi zaneseni. Ne se samo diplomatite ogledalo na
dràvata. I novinarite se! Za Vas u{te pove}e vaì praviloto da bidete ~esni, seriozni, profesionalni i nekorumpirani. Vie napravivte Makedonija po 12 godini nezavisnost da ne deluva kako najnormalna dràva. Takanare~enite
profesionalci od va{ite redovi pokaùvaat slabo poznavawe na jazikot, kulturata, etikata, logikata i iluminiraat so nizok intelekt, polni so frustracii koi gi balansiraat so frlawe na otrov od zad bezbednata masa - edinstvenoto mesto na svetot kade {to ne se ~uvstvuvaat kako
proyirna materija.
Da, da navistina ni treba posebna katedra za logika
i nejzinata primena vo pi{uvawe na tekstovi. Pa na nea
detalno da se prou~uvaat principite na negacija, implikacija... Seto toa vo momentov e daleku od mo`no oti prvo
treba me|u vas da najdeme obrazovani, kulturni lu|e, so
{iroko poznavawe na ne{tata, isto taka ~esni, koi {to
}e rabotat vo interes na dràvata, a ne za nekoja partija.
- 128 -
U{te edna{, za nas
Toa bi bile lu|e koi nema da ja napu{tat atraktivnata i

odgovorna pozicija kreatori na javnoto mislewe za da stanat portparoli po razni ministerstva ili pak najobi~ni
trabanti-podlizurkovci vo temnite kabineti i mra~nite
{tabovi na novite faraoni. Znam, }e priznaete te{ko e,
ama dajte ve}e edna{ napravete go prviot ~ekor.
Na kraj od ova pismo (koe {to ne sakav da vi go pi{u
vam) ve izvestuvam oti vo prilog Vi ja prepra}am notata od MNR do Ambasadata na SAD vo Skopje. Taa nota gi
frla vo voda site va{i ~uda i urbani legendi. Ve demaskira i dekonspirira do kraj. Pretpostavuvam deka nema da
ja objavite i komentirate. Verajatno }e ja ignorirate, no
zatoa sum tuka jas da ve potsetuvam. Nikojpat ne mi bilo
premnogu te{ko da se boram so vetrenici. Me razbirate
{to sakam da Vi kaàm, neli?!
Od notata }e bide izbri{an evidenciskiot broj i
kurtoaznite zborovi na MNR do Ambasadata na SAD vo
Skopje. Sepak su{tinata e nepromeneta. Sekako Ve molam, Vie imate celosno pravo da se obratite do MNR i da
go pobarate celosniot teskt zaedno so evidenciskiot broj
na uvid. Toa moète da go storite javno, kako {to e red
ili podzemno, kako {to dosega pravevte.
Filip Petrovski
Generalen Konzul na RM vo SAD
- 129 -
Filip Petrovski
Broj: 25-05-13/3
Data: 23.1.2003
Broj na strani: 1

na Republika Makedonija38
Po~ituvan g-din Arsovski
Vo vrska so va{iot dopis br. K-87-194/5 od 22.1.2003
godina ve izvestuvam za slednovo:
- Do MNR dosega za inkriminiraniot slu~aj Marko Petrovski se dostaveni 5 dopisi (br. 25-05-222/1 od
31.12.2002; br.25-05-8/1 od 14.1.2003; br.25-05-11/1 i 2 od 14 i
15.1.2003 i br. 25-05-13/1 od 16.1.2003 godina). Od navodite
na Dnevnik e jasno deka stanuva zbor za taster od MNR
koj do{epnal oti postoi navoden problem i jasno e oti
slu~ajot e konstruiran so epski dimenzii, kako bi deluval
na kolektivnata potsvest, vpi{uvaj}i poraka {to treba
da se zapomni. Vo site 5 dopisi molev za za{tita i negirawe na konstrukciite na Dnevnik. MNR ne demantira{e
niedna od konstrukciite.
O~ekuvav za{tita na odgovrnata pozicija {to ja imam
i negirawe na s# {to be{e objaveno.
Toa ne se slu~i. Zatoa bev prinuden sam da reagiram.
Imeto na moeto semejstvo se pluka i gazi vo ime na edna
propadnata ideologija. Mojata reakcija be{e normalna i
~ove~ka. Pritoa naglasuvam deka se vodev od najvisoki i
najmoralni principi - potraga i objava na vistinata.
Interno pismo do MNR po povod barawe za{tita od MNR za tesktovi
koi {to se objavuvani vo vesnicite koi ne korenspondiraat so vistinata
38
- 130 -
U{te edna{, za nas
Vo Dnevnik se objaveni samo relevantnite podatoci,

delovi na notata koi {to vistinata ja izveduvaat pred
{irokoto pole na kriti~kata javnost.
So toa ne e naru{en profesionalniot odnos na ovoj
Generalen Konzulat so MNR, naprotiv, spored mene, e zacvrsnat.
Generalen Konzul
Filip Petrovski
- 131 -
Filip Petrovski
Broj: 25-05-26/1
Data: 13.2.2003
Broj na strani: 1
Do Ministerot za nadvore{ni raboti

g-|a Ilinka Mitreva39
So golemo olesnuvawe ja do~ekav presudata na va{eto
viso~estvo. Toa e ne{to na koe {to odamna sum podgotven,
so dignata glava. Vreme be{e da zavr{i ovaa fal{liva
storija.
Sepak, edna rabota ne sum podgotven da ja premol~am,
a toa se va{ite argumenti i objasnuvawa. Ne sakam so niv
da se potsmevam, oti go nemaat nitu toa nivo. Edinstveno
}e ve predizvikam u{te edna{ na va{eto neprikosnoveno pravo na mol~ewe, odnosno }e ve povikam javno da gi
pokaète i dokaète va{ite paroli, koi {to tolku mnogu
miluvate da gi izvikuvate.
Vakov primitivizam vo ìvot ne sum sretnal. I nasproti mojata nesovesnost vo izvr{uvawe na profesionalnite zada~i ve povikuvam da se zamislite nad va{ata sovest. Ako ja imate?!
Ne vi podnesov ostavka od prosta pri~ina {to bev
ubeden deka za 100 dena vladeewe }e si go pokaète vistinskoto krvoèdno lice. I bev vo pravo.
Vi posakuvam uspe{ni ministerski denovi vo vladeeweto so stru~nite, kompetentni i profesionalni kadri,
lojalni na dràvata diplomati, kako na primer Fazli Veliu! Znaete koj e toj, neli?!
Filip Petrovski
Interno pismo do Ministerot za nadvore{ni rabori po povod
razre{uvaweto, 13.2.2003
39
- 132 -
U{te edna{, za nas
Broj: 25-34/2
Data: 19.2.2003
Broj na strani: 1

G-din Risto Nikovski, dràven sekretar40
Predmet: Izvestuvawe
Vrska: va{ br. 04-2154/1 od 19.2.2003
G-dine Nikovski
Blagodaram za izvestuvaweto. Toa e vistinskiot
na~in na koj {to treba kone~no da profunkcionira toa
ministerstvo. Navistina bev zagrièn za na{ata institucija i nejzinoto funkcionirawe. Ta neli bev razre{en
pred 9 dena, a nikako da go dobijam tekstot na presudata.
Sega mi e polesno.
Vi predlagam da ispratite itna doznaka koja {to }e
gi pokrie tro{ocite za moeto zaminuvawe (avio-karta,
kontejner, selidbeni tro{oci, zaostanati plati...), a
jas za vozvrat najitno }e go napu{tam Wujork. Dokolku mi
izlezeto vo presret na moite skromni i zagarantirani barawa (s# toa sleduva spored pravilnicite na MNR) podgotven sum da si zaminam do krajot na mart, ako ne i porano. Znaete ne stanuva zbor za mene vo krajna instanca, tuku
za otkaùvawe na rezidencijata, pla}awe na reìskite
tro{oci i sli~no. Taka {to se nadevam deka ova nema da
bide za vas i za MNR pregolema milostiwa i }e najdete
sila da se nadminete i da stavime kraj na ovaa farsa {to
poskoro i vo zaedni~ki interes.
Filip Petrovski
Interno pismo do dràvniot sekretar vo MNR Nikovski, 19.2.2003
40
- 133 -
Filip Petrovski
Broj: 25-05-34/3
Data: 20.02.2003
Broj na strani: 1
Do:
G-din Boris Trajkovski, Pretsedatel
G-din Branko Crvenkovski, Pretsedatel
na Vladata na Republika Makedonija41
Po~ituvani g-dine Pretsedatel i g-dine Premier,
Se zapoznav so re{enieto br.17/1 od 10.02.2003 na Vladata na Republika Makedonija za moeto razre{uvawe, i
pritoa go zabeleàv faktot deka nema obrazloènie za
razre{uvaweto.
Vo era vo koja {to se zagovara vladeewe na pravoto,
borbata protiv kriminalot i korupcijata kako i po~i
tuvawe na Ustavot i zakonite na R. Makedonija, vakviot
poteg go tolkuvam kako sosema sprotiven na iznesenite
deklaracii.
Ne prigovaraj}i na toa {to sum razre{en, za da ne bi
dam pogre{no sfaten, baram obrazloènie za moeto raz
re{uvawe.
Generalen Konzul
Filip Petrovski
Interno pismo do Pretsedatelot na dràvata i Premierot vo koe se

bara obrazloènie za razre{uvaweto, 20.2.2003
41
- 134 -
U{te edna{, za nas
Broj: 25-05-43/1
Data: 5.3.2003
Broj na strani: 1
G-din Risto Nikovski,

dràven sekretar vo MNR 42
Predmet: Izvestuvawe
Vrska: Va{ br. 04-2414/1 od 25.3.2003
Ve izvestuvam deka soglasno Pravilnikot za rabota
na pri upatuvawe na dràvni slu`benici na MNR na rabota vo, i vra}awe od diplomatski misii ili konzulati, od
13.5.2002 godina, so va{iot dopis br. 04-2414/1 od 25.2.2003
godina imate napraveno povreda na ~l. 22 stav 1 od spomenatiot Pravilnik, spored koj dràven slu`benik vo
diplomatska misija ili konzulat koj se vra}a vo zemjata se izvestuva najmalku 2 meseci porano za to~niot
datum na vra}aweto poradi prevzemawe na neophodnite podgotovki za vra}awe vo zemjata. Imeno so va{iot
dopis pod gorniot broj izvestivte deka po nalog na Ministerot za nadvore{ni raboti moeto bra}awe vo zemjata
treba da se realizira do 31.3.2003.
Ova ne zna~i deka ne go prafa}am izvestuvaweto, naprotiv so zadovolstvo }e se pridrùvam do nego. No toa na
vas ne vi dava za pravo da gi zaobikoluvate i prekr{uvate
aktite na MNR.
Filip Petrovski
Interno pismo do dràvniot sekretar vo MNR Nikovski so izvestuvawe za povredena procedura, 5.3.2003
42
- 135 -
Filip Petrovski
Broj: 25-05034/4
Data: 5.3.2003
Broj na strani: 1
Do:
G-din Boris Trajkovski,

Pretsedatel na Republika Makedonija
G-din Branko Crvenkovski,
Pretsedatel na Vlada na Republika
Makedonija43
Po~ituvani g-dine Pretsedatel i g-dine Premier,

U{te edna{ od vas baram obrazloènie zo moeto
razre{uvawe, imaj}i predvid deka seu{te ne dobiv odgovor na mojot dopis br. 25-05-34/3 od 20.2.2003 godina so koe
istaknav deka re{enieto br. 17/1 od 10.2.2003 godina na
Vladata nema obrazloùvawe za razre{uvaweto.
Generalen Konzul
Filip Petrovski
Interno vtoro pismo do Pretsedatelot na dràvata i Premierot vo

koe se bara obrazloènie za razre{uvaweto, 5.3.2003
43
- 136 -
U{te edna{, za nas
Do site Makedonski Pravoslavni

Crkvi vo SAD44
Po~ituvani,
Ve izvestuvam deka od novata Vlada na Makedonija sum povikan nazad vo Makedonija. Moite aktivnosti
zavr{uvaat zaklu~no so 31.3.2003 godina. I kako {to e
voobi~aeno za noviot reìm vo Makedonija, ne dobiv nikakvo obrazloènie po povod moeto razre{uvawe. Ministerkata Mitreva edinstveno se rasfrla{e na pres-konferencii so zborovi od tipot: nesoodvetno odnesuvawe,
nedovolen patriotizam i sl..
Vi izjavuvam deka sum gord {to me otpovikuva komu
nisti~ko-balisti~kata Vlada. So toa mi se dava mo`nost
da se vratam tamu kade {to pripa|am i da se boram protiv
niv. I site nivni izjavi i paroli gi smetam za antidràvni
i antimakedonski. Novata Vlada ima{e 100 dena da si go
pokaè vistinskoto lice, i taka bidna. Ako Fazli Veliu
(koordinatorot na U^K za Evropa za vreme na vojnata vo
Makedonija) e nov patriot, spored nivnite standardi, to
ga{ jas navistina ne sum toa. Nitu sakam, nitu moàm da
bidam.
Generalniot konzulat vo Wujork vi ostanuva na raspo
lagawe i ponataka. Nie vo minatata godina i pol se obidovme negovite aktivnosti da gi dobliìme do vas i da vi
bideme na usluga. Sekojpat namerata ni be{e brzo i kvalitetno da izlezeme vo presret na site potrebi na na{eto
iseleni{tvo. Za taa cel, za prv pat lani organiziravme
Pismo do site MPC vo SAD, 11.3.2003
44
- 137 -
Filip Petrovski
konzularni denovi i poseti na skoro site na{i pogolemi

iseleni~ki zaednici. Isto taka podignavme veb stranica
na Konzulatot, s# so cel da se napravi efikasna mreà koja
{to }e n# povrzuva i }e n# pravi poefikasni i pobrzi.
Najnakraj da ve informiram oti barav da mu se ovoz
moì na ovoj Generalen Konzulat, tuka, na amerikanska
po~va da izrabotuva i izdava paso{i, kako bi moèle da ja
uprostime i zabrzame procedurata. No, do den deneska od
Vladata na RM nemame odgovor. O~igledno e deka za niv
postojat drugi prioriteti, kako na primer proglasuvaweto na novi patrioti od redovite na U^K i ras~istuvawe
so site neistomislenici.
Sakam da vi se zablagodaram za sorabotkata i celosnoto razbirawe {to go pokaàvte koga stanuva{e zbor
za me|usebnata komunikacija na ovoj Konzulat i va{ite
respektirani zaednici.
Siguren sum deka nekoga{ i nekade povtorno }e se sret
neme, oti borbata za Makedonija ne e zavr{ena, e te{ka i
}e bide dolgotrajna.
So najgolemo uvaùvawe,
Generalen Konzul
Filip Petrovski
- 138 -
U{te edna{, za nas
KLONOVI ili KLOVNOVI45
ezbroj pati dosega se pi{uvani i ~itani tekstovi po povod makedonskiot sistem na obrazovanie.
U{te pove}e za eden negov segment, poto~no za i okolu
obrazovanieto na albanskoto malcinstvo vo Makedonija. Toa pra{awe e sekoga{ aktuelno, no vo ovie nekolku
nedeli e povtorno top politi~ka tema koja {to pomalku
ili pove}e gi branuva ~uvstvata na sekoj Makedonec i sekako na sekoj gra|anin na makedonskata dràva. Ova u{te
pove}e zatoa {to kako {to se ~ini istorijata se povtoruva na ve}e viden i odraboten na~in, a akterite se isti.
Koga velam akterite mislam na isti ~initeli vo Vladata SDSM, isti barateli na prava ~itaj : ugneteni i ponièni
du{i~ki t.e. albancite vo Makedonija, ama i kako i pred 7
godini isto i studentite na ulica.
Koga ve}e ja spomenuvame istorijata n# }e e lo{o da
si spomnuvame na nastanite {to ne opomenuvale, a i na
poukite {to sme trebale da gi izvle~eme. Samo nakratko
vo ovaa prilika }e se osvrnam na protestite na studentite i sredno{kolcite od 1997 godina koi toga{ se odràa
protiv Zakonot za Pedago{kiot fakultet vo Skopje. Nakratko od prosta pri~ina {to eden vakov tekst vo nikoj
slu~aj ne moè da pledira na celosna, zavr{ena i objektivna analiza, oti protestite vo 1997 se nastan so dlaboki
posledici za makedonskata dràva i makedonskata istorija voop{to. Zatoa samo da si spomeneme kako golem del
od studentskata napredna mladina preku protest stavi do
znaewe i ja predupredi vlasta, a i celokupnata javnost oti
Fokus, 9. 1. 2004 br.447
45
- 139 -
Filip Petrovski
ovoj navodno obrazoven problem e samo oblanda vo koja se

zavitkani namerite na eden ekstremen del na albanskoto
malcinstvo vo Makedonija i deka nivnite celi se sosema
poinakvi. No site se se}avame koj, kolku i zo{to be{e
proglesen vo toa vreme za {ovinist, ksenofob, nacist...
Sekako mislam na makedonskata mladina. Nejse deneska
so sigurnost moème da konstatirame oti signalite koi
gi vide i na koi {to ukaà taa napredna mladina na ovaa
dràva ne bea nitu razbrani, nitu protolkuvani od strana
na politi~kite eliti na soodveten na~in.
Deneska istoto scenario pred na{ite o~i se odigruva
na mnogu pootvoren i pogrub na~in poradi ohrabrenosta
na U^K deka kako pobednici na minatogodi{nite izbori
moàt da postignat zaedno so SDSM se {to sakaat, a vo
ime na golemoalbanskata kauza. Poukite ne se izvle~eni
i kratkovidosta na reìmot n# turka vo federalizacija i
kone~no raspa|awe na RM. Ili moèbi ne stanuva zbor za
kratkovidost na na{ite vladeteli, ami smislen plan?!
Kako i da e, ovaa problem - situacija site nas n# povikuva na akcija. Akcija so jasni celi kakva {to povedoa
studentite nadvor od parlamentot, a i nekoi parlamentarni grupi vnatre vo Sobranieto. Akcija so koja na precizen, demokratski na~in }e se kaè stop na divja{tvoto na
takanare~enite intelektuali gospoda na vlast so somnitelni diplomi. Akcija koja {to }e kaè NE na sednicite na
Sobranieto so koi {to ekspresno se vleguva vo istorijata
na makedonskiot parlamentarizam, kako najdolgi i ednovremeno najbesmisleni. Morame jasno i glasno da istakneme
oti namerata na vlasta ni e jasna i pro~itana, proyirna deka
po sekoja cena se turka Zakon za legalizacija na diviot univerzitet vo Tetovo. I vo vakva situacija koga i na slepiot
mu e vidliva namerata na Branko i Ahmeti toga{ morame
da se povikame na site raspoloìvi sredstva vo odbrana na
na{iot neprikosnoven i kristalno ~ist makedonski nacio- 140 -
U{te edna{, za nas
nalen interes. Vo ovoj slu~aj apsolutno demokratsko pravo

na {trajk, demonstracii, protest e ne samo na{e pravo tuku
i na{a obvrska. Nedemokratskata Vlada koja {to stanuva
ve}e i antinarodna i antigra|anska vo interes na site nas
mora da se simne od vlast.
Moèbi ova vi zvu~i radikalno, moèbi vi gi paraat
u{ite ovie grubi zborovi, no siguren sum deka sekoj onoj
{to }e se odlu~i da im posveti vnimanie na ovie zborovi
znae oti na{ata realnost, obi~nata makedonska ìvea~ka
e mnogu pogruba, èstoka i poporazitelna od ovoj iznesen
stav. Zatoa istaknuvam oti ova pisanie ne e sro~eno so namera da obvrzuva, no da bide u{te eden svedok pove}e na s#
ona {to ni se slu~uva.
Najposle sakam da spomenam deka Zakonot za legalizacija na Tetovskiot div univerzitet ne e moment bez svoja pri~insko-posledi~na povrzanost so drugi momenti, ne
e nastan {to predizvikuva kratkotrajno ili ednokratno
dejstvo koe {to zavr{uva vo i za sebe. Ovoj Zakon e vo korelacija so na{eto sekojdnevno ìveewe i od toj aspekt
treba da se procenuva negovata {tetnost ne odvoeno, tuku
vo relacija so drugite nesakani dejstva {to se ra|aat so
sekoj nov den od antimakedonskata koalicija na vlast. Da
ne zaboravime deka pred nas e u{te eden izum na kabinetot
na Branko od koj se doobli~uva, zavr{uva scenarioto za
raspad na Makedonija, Zakon za teritorijalna podelba.
Pretpostavuvam samozaqubeniot spiker na Parlamentot i za ovoj Zakon da diskutiraat do umira~ka }e gi goni
site neistomisle~ki pratenici, otvoreno vr{ej}i eksperimenti za granicite na ~ove~kata izdr`livost, dodeka negovite klonovi, parlamentarnoto mnozinstvo od udobnosta na domot }e o~ekuvaat da bidat povikani da ja izvr{at
edinstvenata rabota za koja {to odvaj gi biduva - da go pritisnat kop~eto ZA. No site ovie nusprodukti na lo{ata
digestija od nekvalitetnata politi~ka ponuda nastana, i
- 141 -
Filip Petrovski
da gi pogledneme realno posledicite koi {to }e nastanat

koga i ovoj Zakon }e bide donesen. Da spomeneme samo dva
momenti od koi {to se kreva vo uàs kosata na glavata,
Struga i Ki~evo stanuvaat malcinski makedonski gradovi,
a Skopje grad so albanska dvojazi~nost. Koga go pi{uvam
ova veruvajte ne e vo pra{awe nitu ksenofobija, nitu rasizam, termini koi {to miluvaat da gi koristat mediumskite
trabanti na vlasta, koga nie sakame da se sprotvstavime na
divoto i neprirodno menuvawe na demografskata struktura na zapadna Makedonija. Bez èlba za ismejuvawe koga
sakam da si go objasnam ovoj samoubistven poteg na Premierot pomisluvam oti toj saka na komandantite na U^K da im
podeli po par~e zemja, vo nemo`nost da im falcne diploma
za zavr{en fakultet, magistratura ili doktorat, pa makar
i od Tetovo. Par~e zemja kako blagodarnost za den pove}e
na vlast.
Da zavr{am. Namerata mi be{e da gi poddràm otvoreno site studenti koi bez strav od siguren revan{izam
izlegoa i protestiraa protiv politikata na Vladata koja
n# vodi vo ambis od koj {to nema da ima vra}awe.
Na kraj, sekako da se zablagodaram na partiskite klonovi, klovnovi ama i aparat~ici Kondarko i Ivanovski koi
go ispo~ituvaa moeto apsolutno ubeduvawe deka studentite
se progresivna sila koja {to sekoga{ navreme predupreduva, najavuva i znae {to zboruva, stavaj}i me povtorno zaedno so niv. Ovoj pat toa povtorno e najavata na pa|aweto na
ovaa garnitura od vlast i budewe na narodot. Ova sekako ne
se odnesuva na Stambolieva.
- 142 -
U{te edna{, za nas
Ministerstvo za nezavr{eni raboti46
ostojnite sostojbi i odnosi vo Ministerstvoto za

nadvore{ni raboti na Republika Makedonija ne
se vo funkcija na unapreduvawe na me|unarodnite odnosi
na zemjava. Podolg period, a osobeno vo poslednata godina i
polovina, ministerstvoto celosno ja ima napu{teno funkcijata poradi koja postoi. A taa e da sobira, obrabotuva,
sistematizira, analizira, sugerira, predlaga na Vladata,
vladinite i dràvnite institucii i stopanski subjekti,
stavovi i re{enija za donesuvawe odluki za va`ni dràvni
problemi i situacii od oblasta na politikata, bezbednosta, ekonomijata, kulturata, za{titata na interesite na
gra|anite na Republika Makedonija. Ministerstvoto s#
u{te se zanimava samoto so sebe i ne uspeva da se spravi
so rabotnata, finansiskata i bezbednosnata nedisciplina,
kako i so nepotizmot, neprofesionalizmot, kriminalot i
so nestru~noto izvr{uvawe na rabotnite zada~i.
Namesto prodor i afirmacija na Republika Makedonija vo me|unarodnite strukturi, funkcijata na Ministerstvoto seu{te se nao|a vo ramkite na izvr{uvaweto
na administrativno - tehni~ki raboti, koi se isto taka
rabota na diplomatijata, no ne i najva`ni za diplomatska rabota. Takvoto opstojuvawe na Ministarstvoto za
nadvore{ni raboti e li{eno od svojata politi~ka i ekonomska opravdanost, poradi politi~kite {teti i ogromnite materijalni tro{oci. Kako takvo, Ministerstvoto
im sluì samo na vrabotenite vo nego za zadovoluvawe
personalni i materjalni interesi.
Dnevnik, 22.5.2004
46
- 143 -
Filip Petrovski
Osnovite za takvite lo{i sostojbi i odnosi vo Ministerstvoto se locirani vo nestru~noto i neprofesionalno rakovodewe so institucijata od momentot na osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Do katastrofalnata
sega{na situacija dojde po prevzemaweto na ministerskata funkcija na aktuelnata ministerka, poradi totalnoto
nejzino nepoznavawe na tehnologijata i organizacijata
na diplomatskata rabota i angaìraweto na novi lica na
vrvni funkcii, ~ie poznavawe na predmetnata materija e
ednakvo na nejzinoto. Vo uslovi na otsustvo na nov Zakon
za nadvore{ni raboti (koj se eksploatira za pravdawe na
lo{ite sostojbi), o~igledno e nepo~ituvaweto na Zakonot za vr{ewe na nadvore{nite raboti od nadle`nosta
na sojuznite organi na upravata i na sojuznite organizacii (Slu`ben list na SFRJ br. 56/81), koj e vo sila do
donesuvawe na noviot zakon na Sobranieto na Republika
Makedonija. So ova vo Ministerstvoto na golema vrata
zasileno vleguva i se zacvrstuva nepotizmot (nasleden
od porane{niot op{testven sistem), generatorot na site
ponatamo{ni {tetni posledici za Ministerstvoto i
na{ata dràva. Taka na najvisoki odgovorni funkcii se
postaveni lica bez elementarno poznavawe na diplomatskata rabota, bez nikakvo predhodno rabotno iskustvo vo
taa oblast. Gre{kite se multiplicirani i akumulirani
preku deset godini. Vo ministerstvoto se vrabotuvani
lica bez proverena rabotna i ìvotna biografija, bez
lekarsko uverenie za nivnata zdravstvena i psihofizi~ka
sostojba, bez dokument za oformeno soodvetno obrazovanie, poznavawe na stranski jazici, moral, ugled i patriotska lojalnost.
Od tie pri~ini, ostanale i do dene{en den nereguli
rani brojni elementarni, institucionalno-organizacioni pra{awa: pra{aweto za zadolìtelna proverka na
poznavaweto na stranskiot jazik na vrabotenite, prezen- 144 -
U{te edna{, za nas
tiraweto na lekarsko uverenie za licata (i ~lenovite na

negovoto semejstvo) koi se vrabotuvaat vo ministerstvoto ili se upatuvaat na rabota vo stranstvo, pi{uvaweto
na izve{tai po vra}aweto na ambasadorite od stranstvo,
ocenuvawe na rabotata na sekoj diplomat i mnogu, mnogu
drugi pra{awa koi go onevozmoùvaat funkcioniraweto
na ministerstvoto.
Ovie momenti od dene{na perspektiva se zemaat kako
pokazatel za toa vo kakvi defektni race e dojdena make
donskata diplomatija. Na{ata ministerka bez ni~ija po
mo{ i mestewe se degradira samata sebe si (setete se na
izmislenite sredbi so visoki diplomati), poto~no pret
stavuvaj}i se vo vistinskoto svetlo pred doma{nata i
stranskata javnost. Ama, kako obi~no, vo makedonskata po
litika, sopstvenite gre{ki najte{ko se priznavaat i kako
proizvod na toa gre{kite se multipliciraat, a so toa raspnat i politi~kite {teti za Republika Makedonija.
- 145 -
Filip Petrovski
Vlasta se pla{i od poraz47
dloùvaweto na lokalnite izbori od strana na

vladea~kata koalicija predizvikuva komentar.
Ovoj poteg na vlasta e grubo kr{ewe na site demokratski
na~ela i obi~ai. Toj korespondira so grubata i surova realnost, porazitelnosta na makedonskata ìvea~ka. No, soglasno dosega{niot manir na funkcionirawe voop{to ne
sum iznenaden od ova odloùvawe.
Se ~ini deka vo momenti na op{to propa|awe na rej
tingot odloùvaweto na lokalnite izbori e edinstvenoto mo`no re{enie za da se dobie moment na zdiv, kako
bi moèlo da se pobara nekakvo, bilo kakvo, re{enie za
opstanok. Ako se demaskira i locira tokmu ovoj strav, od
poziciranite glasa~i na drugata strana od namerata, na
SDSM i DUI da ja proturkaat neprincipielnata decentralizacija, toga{ e jasno deka ne e opozicijata taa {to
pravi opstrukcii. Naprotiv opozicijata nudi alternativa, jasna i prifatliva na pogolemiot del od elektoratot.
Bara da se po~ituva misleweto na ìtelite na odnosnite
op{tini, izrazeno preku referendumi, koe e porealno, od
so sila naturenoto ve{ta~ko lepewe na sela za gradovi
ili obratno, za da se dovede matematikata po sekoja cena
vo red. Voop{to ne drì tezata za namerno podneseni aman
dmani od opozicijata koi bi producirale beskone~ni sednici. Ovaa vlast }e gi odloè{e lokalnite izbori duri i
da ne be{e podnesen nitu eden amandman.
Vlasta treba da znae so vakvoto odnesuvawe go pre
kr{i i Ustavot na RM, vo koj {to e jasno zapi{ano deka
Dnevnik, 7.8.2004
47
- 146 -
U{te edna{, za nas
mandatot na izbranite funkcioneri trae 4 godini. So odlukata za skratuvaweto na mandatot na naredniot lokalen
sostav, za smetka na sega{niot, taa svesno i javno se stavi
nad Ustavot.
Sklon sum da veruvam oti naskoro moème da imame
u{te edno odloùvawe na lokalnite izbori. Ako go storija edna{ i im upali, zo{to da ne go storat toa povtorno?! Toa mu odgovara na parlamentarnoto mnozinstvo. Na
site im e jasno oti trpenieto na glasa~ite e na kraj i ve}e
niedna izmama ne moè da pomine taka lesno, i sega edinstveno mo`no uspe{no re{enie e zaobikoluvaweto na
glasaweto so razni izgovori, po mo`nost so vina locirana kaj opozicijata.
Pove}e od jasno e deka se igra i na karta na zaboravawe kaj elektoratot. Onaa narodnata sekoe ~udo za tri
dena dobro bi do{lo ako e vistinita. A za da se porodi
vo vistina postoi {iroko vetrilo na mo`nosti. Poznati se na~inite na perewe na mozokot so razni sredstva i
pomagala koga kako pe~urki posle do`d izniknuvaat razno razni nevladini organizacii, nezavisni komentatori.
Takvite metodi i ovoj pat, za àl, nema da n# odminat.
Stravot od izbori, sekako }e se obidat da go pokrijat
so svrtuvawe na vnimanieto kon opozicijata. Na sekoj vnimatelen nabquduva~ toa mu e u{te sega jasno, koga vo ona
{to bi trebalo da e su{testvena parlamentarna diskusija,
od strana na nekoi pretstavnici na vlasta, vnimanieto se
naso~uva kon rabotite vnatre vo najgolemata opoziciona
partija. Nema da n# za~udi i stimulirawe na razni podzemni na~ini na podelbite. Tie metodi se dosega dobro isprobani, ~esto primenuvani i neretko uspe{ni. Zatoa ne e na
odmet na site opozicioni, dobronamerni subjekti da im se
upati apel da vnimavaat dobro ovoj pat. Odgovornosta se
zgolemuva pravoproporcionalno so sekoj odbien amandman,
so sekoe mehani~ko krevawe na racete na mnozinstvoto
- 147 -
Filip Petrovski
vo Sobranieto. Ovoj pat nu`no e da se ostavat na strana

li~nite perspektivi i da se sogleda pogolemata slika.
Tuka nema mesto za gre{ewe. Posebno ako se znae deka vlasta otsekoga{ ima i koristi metodi za predizvikuvawe na
kontrolirano nezadovolstvo. Toa pak, niz ~udnite podzemni kanali na Vodno, isparuvalo bez da ostavi bilo kakvi
puknatini na liceto na vlasta.
Opozicijata vo vakvi uslovi moè i treba da go eksploatira demokratskoto pravo na pritisok so {trajk,
protest, demonstracii. Koga e namerno stesnet prostorot
za dejstvuvawe, poradi totalnata kontrola na brojkite,
nu`no ima obvrska toa da go stori. Onaa vlast {to ne odi
na izbori e nedemokratska, a nedemokratskata vlast koja
{to denovive stana i antinarodna i antigra|anska vo interes na site gra|ani mora da se simne od vlast.
- 148 -
U{te edna{, za nas
Po~etok na krajot48
ragi~nata pretstava {to poslednive nedeli sekoj

den ja gledame na MTV naskoro }e dobie svoe finale. ]e dobieme nov paket zakoni povrzani so lokalnata samouprava. Da be{e Makedonija normalna zemja prethodnata
re~enica nema{e da pobudi nikakov interes kaj obi~niot
glasa~. ]e ima{e iljada pobitni ili interesni ne{ta na
koi {to }e be{e naso~eno vnimanieto na gra|anite.
Me|utoa vo Makedonija ni{to ne e kako {to navistina bi trebalo da bide. Zatoa od zakoni koi {to treba{e da
ni ja podobrat komunalnata situacija denes imame proizvod na bespo{tedna partiska borba vo koja ne se biraat
sredstva za ocrnuvawe na neistomislenikot.
I sekako ne treba ni da se spomene deka za opravduvawe vo sekakvi prigodi i na sekakvi na~ini se koristi
ohridskiot ramkoven dogovor. Bidej}i istiot ne go smetam za nikakva biblija, a i zatoa {to bev pratenik vo vremeto na negovoto donesuvawe smetam deka ne e na odmet na
dene{nite pratenici da im se napomene oti smeat, imaat
pravo da go komentiraat i dokolku nao|aat za shodno na
istiot i da mu najdat zabele{ki. Toj dogovor ne samo {to
ne e biblija, tuku e i vo mnogu ne{ta nepraveden kon mnozinskata populacija.
Opasno e sudbinata na edna dràva i edna nacija tolku
slepo da se vrzuvaat za par~e hartija, koe {to site znaeme
ni be{e nametnato so sila vo 2001 godina. Tokmu zatoa na
site dene{ni apologeti na procedurata niz koja se prot
nuva s# i se{to kako preporaka od ohridskiot dogovor da
Dnevnik, 14.8.2004
48
- 149 -
Filip Petrovski
im stane jasno oti igraat na opasna karta. Na krajot od

krai{tata mo`no li e lojalnosta na albanskiot faktor
da se vrzuva edinstveno za toj dokument i ni{to drugo. Koj
i so {to ni garantira deka nema naskoro da se najdeme vo
situacija na prinuda za nov dogovor, bidej}i, na site ni e
vidlivo, uslovite sozrevaat za toa. Nema li ve}e edna{
da bideme svedoci na dobra volja od strana na albanskiot
faktor namesto zakani, pritisoci i uceni?!
Celava situacija ja uslo`nuva ulogata koja {to na
sebe ja prezede dominantnata makedonska partija vo koalicijata. Taa po sekoja cena ja turka celata procedura
bez da pokaè bilo kakvi obyiri kon ogromnoto nezadovolstvo koe {to e nasekade okolu niv. Toa nu`no n# vodi
kon pra{aweto zo{to ovaa partija se izloùva na tolkav
rizik. Pove}e od jasno e deka na ovoj na~in si go trasiraat patot vo opozicija. Toga{ zo{to? Odgovorot moèbi
leì vo koncesiite dadeni za vreme na vonrednite pretsedatelski izbori, odnosno obezbeduvaweto na li~na pozicija na liceto Branko Crvenkovki. Ovoj isklu~itelno
pogre{en poteg deneska site nas n# stava pred svr{en ~in,
a negovata partija i koalicija pred raspad. Iako negovite
sopartijci toa sakaat da go sokrijat od javnosta vidliva
e nervozata koja {to gi zafa}a site nivoa. Ne slu~ajno
Makraduli veli deka izborot za pretsedatel mora da se
ostavi za posle lokalnite izbori, da ne se slu~i rascep vo
partijata. Na nego mu e jasno deka do rascep }e dojde i toa
po razli~ni linii. I nema da bide sopirliv.
Stru{kata organizacija na SDSM proglasi moratorium na aktivnostite so centralata, vlijatelniot pratenik Tito Petkovski glasa{e protiv zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava, Trifun
Kostovski eden od koaliciskite nositeli na listi isto
taka glasa{e protiv, so mnogu ubedlivi argumenti zo{to
toa go pravi taka. U{te nekolku pratenici od parlamen- 150 -
U{te edna{, za nas
tarnoto mnozinstvo glasaa protiv. I vo Ki~evo situacijata ne e ni{to podobra. Ova se samo nekolku to~ki na
koi {to naiduva najgolem pritisok. Postojat vo SDSM
i pokraj krajno nedemokratskiot reìm na vladeewe so
taa partija lu|e koi razmisluvaat razli~no. Toa vo prva
linija na Tito Petkovski mu nosi izvesna prednost na
pretstojnite partiski izbori. Dopolnitelno olesnuvawe
donesuvaat celosno pogre{nite potezi {to vo posledno
vreme gi vle~e nervozniot Bu~kovski, koj {to insistira
da ja prezeme partijata na B.C..
Poradi site ovie momenti moè so sigurnost da se
zaklu~i deka duri i odloùvaweto na izbor na pretsedatel
na SDSM za posle lokalnite izbori nema da bide voop{to
lesna procedura, koja {to }e e u{te pote{ka poradi lo{iot
izboren rezultat.
- 151 -
Filip Petrovski
Tret obid49
o 1996 godina toga{nata opozicija se obide so referendum da ja prinudi vlasta na povlekuvawe. Za

4 dena bea sobrani i dostaveni na verifikacija do Sobranieto na RM 220.000 potpisi. Vo isto vreme vlasta nabrzina donese zakonsko re{enie povrzano so referendumite,
sakaj}i da go napravi ni{toven tokmu toj obid na opozicijata, so koe {to za prvpat se regulira{e ova pra{awe. Za
da ja onevozmoì tokmu taa inicijativa, no i sekoja naredna, se odlu~ija na zakonska varijanta, potpisite da se deponiraat vo op{tinite, pred dràvni slu`benici, znaej}i
deka na toj na~in }e imaat mo`nost na mnogu na~ini da
vr{at pritisoci nad tie {to re{ile da se potpi{at za
referendum.
Bidej}i ne uspeaja navreme da gi donesat zakonite,
opozicijata gi dostavi potpisite pred izglasuvaweto na
zakonite, vlasta otide eden ~ekor ponatamu vo sopstvena
ta arogancija i toj referendum vtoriot sostav na Sobranieto go otfrli. Taka propadna obidot da se otide na referendum za prv pat vo nezavisna Makedonija.
Naredniot obid da se odi na referendum se slu~i vo
2001 godina. Ovoj pat obidot be{e vnatre vo Sobranieto.
Vo toa vreme na golemo se rasprava{e za promenata na Usta
vot na RM, kako posledica na mnogu faleniot ramkoven dogovor. Predlogot za pristapuvawe kon promena na Ustavot
ve}e be{e pominat, posle 4 prodolènija na 80 sednica na
tretiot parlamentaren sostav. Paralelno so utvrduvaweto
na nacrtot na amandmanite i so utvrduvaweto na predlog
Dnevnik, 21.8.2004
49
- 152 -
U{te edna{, za nas
amandmanite na Ustavot na RM, se rasprava{e i za referendum. Inicijativata be{e postavena na dneven red na 83 sobraniska sednica i ima{e 9 prodolènija. Toga{nata opozicija, a dene{na vlast povtorno se proiznese protiv takvata inicijativa. Apelite bea deka za edno takvo sudbinsko
pra{awe, vo takvi sudbinski vremiwa koga kompletno se
redefinira fizionomijata na makedonskata dràva, treba
da se pra{a narodot. Simptomati~no e toa {to ovaa sednica, vo takvi sudbinski momenti, voop{to ne e zavr{ena. Ne
e prezakaàna i nikoga{ ne e glasano po predlogot. Misteriozno, no sepak i pove}e od jasno zo{to toa taka zavr{i.
Taka propadna i vtoriot obid da se otide na referendum.
Nejse, deneska go ìveeme tretiot obid. Ve}e 6 meseci imame mo`nost da se potpi{eme za referendum protiv
teritorijalnata podelba, onakva kakva {to ni ja nametna
na{ata nasilni~ka vlast. Po tret pat ulogite se skoro sosema isti. Edni se obiduvaat da se povikaat na demokratskoto pravo na referendumsko izjasnuvawe, zagarantirano so Ustavot na dràvava, za da spasat del od dràvata
od negovo raznebituvawe, dodeka drugite po sekoja cena
arogantno si ja turkaat svojata agenda. Od edna strana e
narodot, a od druga, kako po pravilo SDSM so svoite koalicioni partneri.
Baba mi, èna vo godini, te{ko podvi`na, saka{e da
se potpi{e i da go podrì ovoj tret obid na narodot da
kaè ne{to {to }e mora da se slu{ne. Za da go napravi toa
taa mora{e da ima pomo{, nekoj koj {to specijalno za taa
prilika }e ja odnese vo op{tinskata kancelarija. Toa ni
go donese Zakonot od 1996. Mnogu od tie {to sakaat da se
potpi{at, za razlika od 1996 deneska se soo~uvaat so pre~ka
koja {to Zakonot namerno ja predizvikuva. Pa sepak Zakonot treba da se po~ituva i toj vaì za site.
Ako se postavime na toj na~in, toga{ ni{to`ni se
zakanite koi {to denovive gi slu{ame od strana na ne- 153 -
Filip Petrovski
koi neodgovorni albanski politi~ari, deka ako uspee

ovoj referendum toga{ tie }e go aktivirale nivniot referendum za Ilirida. Ako za site vo ovaa dràva vaàt
istite Zakoni, toga{ nemam ni{to protiv site tie najavi da se propu{tat niz instituciite na dràvata. Neka
se potpi{at 150.000 ìteli na barawe za referendum za
Ilirida. Potoa Sobranieto neka raspi{e referendum.
Na nego }e treba da izlezat mnozinstvoto od izbira~ite, a
od niv pove}eto od pola da glasaat Za, za da bide uspe{en.
Samo toga{ zakanite preminuvaat vo realnost, vo sprotivno ne se ni{to drugo tuku igrawe so trpenieto na site
nas, proyirno navlekuvawe pred me|unarodniot faktor
i pretstavuvawe za ve~na `rtva, na koja {to sene{to i
fali.
Vo me|uvreme na site nas ni ostanuva da ~ekame da ja
slu{neme kone~nata brojka na sobrani potpisi za referendum. Taa sama po sebe mnogu {to }e kaè. ]e ima li
sre}a so referendumot ovoj pat sre}a Makedonija?!
- 154 -
U{te edna{, za nas
Potcenuva~ki odnos na vlasta50
eferendum }e ima. Ovoj pat narodot, gra|anite i pokraj site opstrukcii uspeaja da go soberat potrebniot broj na potpisi. Treta sre}a. Interesno e u{te edna{
da se razmisluva kako rabotite se razvivaa i da se izvle~at
mo`nite implikacii, odnosno {to e toa {to moème da go
o~ekuvame vo naredniot period.
Odnosot na vlasta kon ovaa inicijativa be{e vidlivo potcenuva~ki. Toa e posledica na brojot na potpisi koi {to bea deponirani vo prvite 5 meseci. Se ~ini
deka toa be{e stapica vo koja {to dlaboko propadnaa.
Zo{to? Ignoriraj}i deka postoi bilo kakva mo`nost za
soo~uvawe na narodot posle donesuvaweto na paketot zakoni za lokalna samouprava, samouvereno odea napred. Dopolnitelno na toa arogancijata ja zgolemuva{e toa {to
tie zaklu~ija deka uspe{no ja podelija, i so toa zamol~aa,
opozicijata. Izjavite na nekoi ~elnici na vlasta odea dotamu da nudat igraat so ostavki duri i ako se soberat potrisite za raspi{uvawe na referendumot.
Ovaa nedela rabotite radikalno se izmenija. Potpisite se sobrani, nastapi nova realnost. Pribli`no vo
isto vreme slu{navme dve izjavi od SDSM koi {to tie gi
dadoa vo vrska so referendumot. Prvo, SDSM e siguren
deka referendumot nema da uspee i tie }e dadat celosna
poddr{ka na inicijativata i vtoro, deka nezavisno od
opozicijata vlasta }e napravi referendum da go proveri
sporniot Zakon, zatoa {to predizvikal nezadovolstvo.
Nemam ni{to protiv koga mnogu sakaat da davaat izjavi
Dnevnik, 28.8.2004
50
- 155 -
Filip Petrovski
visoki vladini izvori zatoa {to niz tie izjavi gledam

deka se vo panika. Haosot e tolku golem {to davaat kontradiktorni izjavi. Tie se s# podaleku od realniot puls
na javnoto mislewe.
Se gleda od avion deka ne veruvaat vo mo}ta na bilo
kakva inicijativa od strana na gra|anstvoto. Brojkata od
okolu 850.000 im izgleda nedosti`na i od nea proizleguva komocijata na izjavite za neuspeh. Od toj aspekt licemerna e najavata za poddr{ka na inicijativata. Odozgora
na se najlicemerno e, a {to e najva`no, vidlivo e, deka se
igraat so site nas koga najavuvaat deka tie }e napravele
referendum duri i da ne sobere{e opozicijata dovolen
broj na potpisi zatoa {to Zakonot predizvikal nezadovolstvo. Da im be{e grià na Niv za toa kakov e pulsot na
narodot i kolkavo e nezadovolstvoto, voop{to nema{e da
se drznat na vakov na~in, na o~igled na site nas da ja delat
Makedonija so takvo zakonsko re{enie.
Mo`no e da del od komocijata doa|a i od podmetnuvawata koi {to smisleno gi pravat vo taborot na opozicijata. Pi{uvavme ve}e za sposobnosta na vlasta da sozdava
kontrolirano nezadovolstvo. Zatoa ne e ni najmalku naivno pojavuvaweto na glasovite za Vlada vo senka. Tie
glasovi sami po sebe ja razbranuvaa i vo mnogu zbunija javnosta. Sega golem del od lu|eto se pra{uvaat koj da bide
Premier, koj minister, od koja partija da bide Premierot,
kakov da bide procentot na zastapenosta vo taa Vlada vo
senka,... namesto da se zapazi su{tinata na ovaa inicijativa koja {to prvenstveno e povrzana so drugi pova`ni
pra{awa. Tokmu zatoa treba mnogu vnimatelno da mu se
prijde na ova podmetnuvawe. Mora da se objasni i u{te
eden fakt povrzan so praksata na Vlada vo senka. Vo zem
jite koi {to imaat iskustvo so takvo organizirawe na
opozicijata, se znae deka takov oblik na dejstvuvawe ima
od strana na najgolemata opoziciona parlamentarna par- 156 -
U{te edna{, za nas
tija. Sekako deka postoi kriterium, zatoa {to bez kriterium nema ni smisol takvata institucija. Ne sum slu{nal
dosega za primer na Vlada vo senka od vonparlamentarni
partii, ili ako sakate, od marginalni partii. Ako e toa
mo`no, toga{ sekoj }e ima Vlada vo senka, za bilo kak
va potreba, {to vo krajna linija }e i odgovara na sekoja
mo`na vlast.
Zatoa nekako samo po sebe se nametnuva pra{aweto
zo{to taka brzo i tolku podgotveno pozitivno reagira{e
vlasta na ovaa ideja?! Da ne go znae{e nekoj toa tamu, pred
da izleze predlogot vo javnosta?
Kako i da e, na{ata koncentracija sega treba celosno
da se naso~i kon najbitnoto, kampawata za uspeh na referedumot. Niedna brojka ne e nedosti`na ako jasno se sogledaat posledicite koi {to }e gi predizvika sporniot
Zakon. Se ~ini deka sega sekoja naredna izjava od prozrenata vlast u{te pove}e pomaga. Toa {to }e vodat kampawa protiv samo u{te pove}e }e ja cementira èlbata na
lu|eto da izlezat i da go podràt ova izjasnuvawe koe {to
poleka, no sigurno se pretvara vo op{t referendum protiv Niv.
Ostanuva u{te da se pojavat povtorno nevladinite
organizacii, kako za vreme na pretsedatelskite izbori i
aùrno da ne potsetat na na{ite mobilni telefoni deka
treba da glasame na referendumot. Ili ovoj pat }e dobieme poraki da ne izleguvame na glasawe?
- 157 -
Filip Petrovski
Na{ata zalo`ni~ka drama vo Irak51
ramata so trojcata kidnapirani kumanovci vo Bagdad

i posle 16 dena prodolùva. Makedonskata javnost
be{e izvestena duri 10 dena po slu~uvaweto na incidentot i
toa preku vesnikot Dnevnik. Od toga{ pa se do momentot na
pi{uvaweto na tekstot (sreda nave~er) pominaa u{te {est
dena, no nikakvi ohrabruva~ki vesti nema. Neo~ekuvano mediumite ne ja podignaa ovaa slu~ka do povisoko nivo na zainteresiranost. Duri leka poleka vesta po~na da is~eznuva, ili
da odi tamu nekade pred kraj na vestite. Kako da po~navme da
krevame race. Namerno ili slu~ajno?!
Vo normalno (ne visoko!) organiziranite zemji ìvotot na poedinecot e krenat visoko na piedestalot kako najvisoka vrednost. Edinkata e vrzana vo neraskinliva vrska
so dràvata. Dràvata od nea go crpi svojot kredibilitet
i pravo na postoewe. Vo vakvi slu~aevi na kidnapirawe,
no i bilo kakov sli~en slu~aj, zemjite soodvetno reagiraat, go koristat siot potencijal za za{tita na ìvotot na
sekoj niven gra|anin.
Sve` e primerot na kidnapiranite francuski novinari vo Irak. Tie se vo zalo`ni{tvo i nivnite kidnaperi
baraat vo zamena za nivnata sloboda francuskata dràva
da go ukine Zakonot za zabrana za nosewe na ferexiwa. Interesno e da se prosledi reakcijata i deluvaweto na oficijalnite organi na taa dràva. Za da najde na~in Francija da
gi spasi svoite dràvjani taa reagira{e na najvisoko nivo.
Vo Bagdad otide MNR Barnie li~no so svojot avtoritet za
da se obide da izdejstvuva osloboduvawe na dvajcata kidna Dnevnik, 11.9.2004
51
- 158 -
U{te edna{, za nas
pirani novinari. Zna~i vidlivo e deka vo vakvi seriozni

i dramati~ni slu~aevi dràvata se obiduva preku svojot
Minister da postigne posakuvan ishod. I vo vakvite potezi
ne se osameni francuzite, odnosno ova {to go pravat ne e
edinstveno niven ekskluziven diplomatski metod. Sekade
e taka. Germanskiot MNR Fi{er pred nekoe vreme se najde vo ista situacija koga spasuva{e germanski turisti vo
Alìr. Kolku {to moàm da vidam nitu im e sram na tie
diplomati, nitu im e nesoodvetna za nivniot rang situacija
koga se upatuvaat i na kraj na svetot zaradi spasuvawe na
ìvoti na nivnite gra|ani.
Bi sakal da moàm istoto da go kaàm i za na{eto ministerstvo, posebno za aktivnosta na na{ata ministerka
Mitreva, koga stanuva zbor za kidnapiranite kumanovci.
Za àl ne e taka. Naprotiv situacijata e sosema obratna.
Komformiranosta e kompletna, a za~maenosta se ~uvstvuva vo vozduhot. Na~inot na koj {to na{eto ministerstvo
reagira, otkako se najde zate~eno, li~i na inicijativa poradi sram i po onaa narodnata dajte da napravime ne{to
za da mislat deka sme napravile ne{to. Vo toj manir, zaradi alibi Mitreva vo Irak isprati slu`benik od MNR,
Popov, koj doneodamna be{e del na protokolot. Apsolutno pogre{en i nesoodveten na serioznosta na situacijata poteg. Popov e vo Irak so cel da dojde do podatoci za
kidnapiranite kumanovci. Istovremeno ministerstvoto
gi vodi licata kako is~eznati, iako cel svet znae deka se
kidnapirani.
Sakame da ukaème deka na ovoj na~in problemot ne
moè da se re{ava ako mislime da gi vidime ìvi i zdravi
na{ite sogra|ani. Pred se li~nosta koja {to treba{e da
se najde vo Bagdad i tamu ako e potrebno da podigne {tab
koj }e raboti 24 ~asa na den, za spas na kidnapiranite e
ministerkata. Takviot ~in }e i dade{e na celata procedura potrebna serioznost. Makedonija e ramnopraven del
- 159 -
Filip Petrovski
od sojuzni~kite sili vo Irak i istovremeno u~estvuva vo

izgradbata na taa dràva. Na{i vojnici tamu sekojdnevno se izloèni na smrtna opasnost. Isto taka i na{ite
rabotnici. Pa, sepak toa nezna~i deka toa se figuri bez
ime i lice. Tie lu|e imaat svoja dràva i svoi prava. A
Makedonija ima svoi prava vo ramkite na me|unarodnata
koalicija prisutna vo Irak. Vo ovoj slu~aj prisustvoto na
ministerkata, sega i vedna{ na lice mesto, na kidnapiranite im gi zgolemuva {ansite da preìveat, a na na{ite
sojuznici }e im stavi na znaewe deka sme seriozna dràva
koja {to se griì za svoite gra|ani. Mitreva sigurno }e
ja primi najvisokiot vrv na Irak, a isto taka i tamo{niot
Ambasador na SAD, namesto zamenikot na zamenikot...
{to slu{navme deka go primi Popov. Taa li~no ima obvrska da go preora terenot i na zagriènata javnost da i dade
soodvetni informacii. Na toj na~in problemot }e ja dobie vistinskata teìna i soodveten anga`man od onie koi
{to moàt da pomognat. Toga{ i tamo{nite pretstavnici
na me|unarodniot crven krst nema da davaat izjavi deka
ne se zapoznaeni oti postoi potraga za na{i is~eznati
gra|ani.
Krajno vreme e na{ata ministerka da po~ne da nasta
puva seriozno i namesto da ni zboruva za receptite od
kujnata na nejzinata partija, da se zafati so ona {to navi
stina e rabota na eden vaka zna~aen resor. Nas ne n# interesira dali Bu~kovski ja mesti vo trkata za pretsedatel
na SDSM, n# interesira da gi vidime doma na{ite kumanovci.
- 160 -
U{te edna{, za nas
Interpelacija - kako da ne!52

Voshiten sum od mirot i pravdata vospostaveni
vo civilnoto op{testvo, ja blagoslovuvam mudrosta
na javnite institucii i nao|am uteha zatoa {to sum
~ovek vo toa {to se gledam sebesi kako gra|anin. Dobro
upaten vo svoite dol`nosti... zaminuvam od predavalnata i gledam okolu sebe. [to da vidam: beden narod ofka
pod èlezen jarem... razbesneta tolpa obzemena od bolka i
glad... I sekade silnite se vooruèni protiv slabite so
kolosalnata mo} na zakonot. Pomireni so sudbinata...
moème samo da ofkame i da mol~ime...a seto ova e plod
na miroqubivite institucii.
vie zborovi na @an @ak Ruso, napi{ani pred

okolu 250 godini gi odbrav kako soodvetni za
opi{uvawe na dene{na Makedonija, dene{nata vladea~ka
garnitura, no se ~ini i dene{nata celokupna politi~ka scena. Verojatno e deka odreden del na javnosta }e gi doìvee
kako dramati~ni, {to i navistina se, a na ist takov na~in
gi doìvuvam i jas. Navistina makedonskata realnost e
dramati~na. Nepravdata i nasilstvoto kaj nas besramno se
preimenuvani vo pravda i pravi~nost. Seto toa pod pokrovitelstvo na na{ite mo}ni vladeteli. Samite tie neodamna proslavija mal jubilej, dve godini kontrola nad na{ite
ìvoti i sudbini. Neobi~en jubilej proslaven na u{te
poneobi~en na~in. Pogoduvate! Mislam na interpelacijata na Vladata koja {to tragikomi~no se odviva{e pred
na{ite o~i i na na{a v~udonevidenost. Slu~ajno ili ne?
Dnevnik, 25.9.2004
52
- 161 -
Filip Petrovski
Obi~no mnogu ~esto sum vo Parlamentot. Ottamu rabotite se gledaat niz drug vizir. Ona {to ~esto nedostiga
za vistinska informiranost, ona {to is~eznuva niz cenzorskite filtri na prijatelski kon nas nastroenite nezavisni urednici, moè od tamu da se vidi. Nema den pred
parlamentot da ne se pojavi grupa na nezadovolni gra|ani
od ovaa vlast. Denes toa se vrabotenite vo Suvenir, v~era
toa se vrabotenite od Treska, a pred niv... Slikata e ~esto
dramati~na i poniùva~ka. [trajkovi ima nasekade i za se
i se{to. Razni socijalno nezadovolni grupi prepu{teni
sami na sebe. Nikoj ìv ne gi zema vo predvid vo nikakva
kalkulacija. Haosot e se pogolem sekoj nareden den. @ivotot ne vredi ni pet pari. Policijata gine od kriminalni komandanti, no zatoa golemoto uvo ne slu{a sekoga{
i vo sekoja prilika. Kidnapiranite nikoj ve}e ne gi ni
spomnuva...
Vo takva ramka Vladata dejstvuva kako namerno nem
nabquduva~ na celokupnata na{a mizerija, bez bilo kakva
èlba da se spu{ti na zemja i da vidi kako toa navistina rabotite stojat. Dlaboko navlezena vo svojot pad taa
edinstveno ostanuva servis na nekolku vlijatelni lobi
grupi koi {to go koristat sekoj nareden den za ispolnuvawe na svojata li~na agenda, koja {to varira od slu~aj
do slu~aj. Pritoa edna lobi grupa na, somnitelni po kvalitet i stru~nost, likovi e najkonsistentna, najefikasna
vo toa {to go pravi. Povrzuva teritorii za oìvuvawe na
vekoven son. Nao~igled na site nas! Na ova li misle{e
[ekerinska koga pi{uva{e za znacite pokraj patot? Mene
pove}e mi li~at na dupki, golemi dupki pokraj patot.
Vladata e interpelirana od gra|anite. Golem procent
od niv nesakaat ni vo son da pomislat na nea. Apsolvirano
e pra{aweto dali e taa soodvetna ili ne. Ne e!
@elezen jarem, bolka i glad, haos, {trajkovi, nezadovolstvo, mizerija, a Vladata ja doìvuva, uìva sabot- 162 -
U{te edna{, za nas
nata interpelacija so naglaseno zadovolstvo i komocija.

Da i ~estitame na opozicijata za nepromislenosta. Da se
prisetime i na naslovite od vesnicite deka opozicijata
pomognala da se spasi Vladata. Nemojte ovie zborovi da
gi doìvuvame neseriozno. Seriozni se. Za da preìvee
Vladata, vakva kakva {to e, so istoriski najnisko rangiran sostav po kvalitet, a i premier, treba da $ se ~estita,
kapa da $ se simne na opozicijata.
Ne e interpelacijata one man show kako {to nekoi ja
napravija. Taa isto taka ne e nitu igra~ka za poedinci i na
nivnite nekontrolirani ega. Najmalku e institucija koja
{to moè da se koristi nepodgotveno, a vo ime na narodot.
Ako ova ne go znaeja tie {to na ovoj na~in mu dadoa alibi
da vladee nekoj mesec pove}e na ~udno nedefinirliviot
lik (Premierot), toga{ javno da gi pra{ame koj im dade
pravo da neznaat?! Naprotiv interpelacijata e sekoj den,
vo site nas, i site se pra{uvame ima li koj {to na vistin
ski na~in }e ja odraboti?
Krajno vreme e da se pristapi seriozno kon organizi
rawe i zazdravuvawe na opozicijata. Nekoi glavi da se iz
ladat. Inaku i opozicijata }e ja ponese ednakvo, kako i
vlasta, celata odgovornost za namerno nametnata agonija.
Supstancijata e pri kraj.
- 163 -
Filip Petrovski
LET THEM GO!53
akonot za izbor na pratenici smrdi. Toj e neustaven, ama predizvikuva pravno dejstvo. Go ogra
ni~uva pravoto na slobodno razmisluvawe i deluvawe vo
ime na izbira~ite, bez pritoa pratenikot da ne ja ~uvstvuva
stegata na partiskata jamka koja postojano i poradi sekoja
prilika i neprilika }e visi nad negovata glava. Samoto
toa implicira slaba individualna aktivnost i celosno
komformirawe koe {to na golemo go obezli~uva parlamentot i istovremeno go pretvora vo glasa~ka ma{ina.
Partiite celosno dominiraat. A poznavaj}i ja na{ata
strukturata na partiite, stepenot na demokratska zrelost, moè so sigurnost da tvrdime deka krajnata implikacija odi kon dominacija na tesni grupi sobrani okolu
partiskite lideri. Li~no mislam deka vakvoto tesno grlo
na golemo ne zadu{uva neostavaj}i prostor za dinami~en
razvoj na politi~kiot sistem. Ustavniot sud nema aber da
reagira. Zna~i Zakonot vaì.
Kako dojdovme do tuka? Prosto. Site bevme zalo`nici
na dve krajno sprotivstaveni figuri. Georgievski i Crven
kovski. Navidum luti protivnici, a pod masata so vkrsteni
race. So dogovor napraven mol~e{kum re{ija da ja sankcioniraat sekoja liberalna misla, s# da bide pod nivna
kontrola, predvidlivo, zaobikolivo, bezopasno za dogmat
ski nemenliviot red na ne{tata. Malku jas na vlast, malku
ti, pa }e se smenime, do beskone~nost i nazad.
E, ama na{iot narod vika deka e najte{ko da se jade
}otek od stapot so koj {to samiot si tepal. Se vrti trka Dnevnik, 2.10.2004
53
- 164 -
U{te edna{, za nas
loto. I dvajcata ve}e ne se celosni kontrolori na na{ite

sudbini, iako edniot samo malku se pottrgna, zadovolen od statusot na nagraden poslu{nik, dodeka drugiot
gr~evito, skoro instinktivno se bori da se vrati nazad.
Vo taa svoja odnapred zagubena borba, so raka vkrstena pod
masa, ja rastura, potresuva najgolemata opoziciona partija obiduvaj}i se po sekoja cena da ostane relevanten. OK!
Toa e negovo inherentno pravo i nikoj ne se obiduva da mu
go odzeme. No, zatoa pak na{e pravo e da gi komentirame
rabotite i da predlagame re{enija za osloboduvawe od
ovaa beskone~no monotono-destruktivna stapica, ~ij {to
edinstven zalo`nik e celata nacija.
Sega pratenicite bliski na taa opcija (na Georgievski) baraat da imaat pravo da ja napu{tat partijata {to
im go ovozmoì mandatot. Podnesoa barawe da se izmeni
Zakonot za izbor na pratenici. Vidovme deka na Makraduli toa mu se gleda opasno, prvenstveno poradi za~uvuvawe
na redot vo negovoto podra~je na kontrola (razni{anata i
dezorientirana prateni~ka grupa na SDSM), {to so drugi zborovi zna~i oti }e nema izmena na Zakonot. Za àl
tie pratenici, barateli na promena na Zakonot, }e mora
da ostanat pratenici na VMRO-DPMNE. Ta`no. Za nas i
za niv.
Razvrskata e mo`na na nekolku na~ini. Prvo, samite
dobrovolno da si dadat ostavki na funkcijata pratenik i
da ~ekaat vreme koga svojot rejting }e moè da go potvrdat povtorno. Toa e onaa takanare~ena moralna varijanta
koja {to, kako {to gledame slabo funkcionira i viree
na ovie na{i prostori. Vtoro, Pretsedatelot na VMRODPMNE treba javno so pismo toa da go pobara od Niv. Na
toj na~in }e ja ispo~ituva nivnata volja da ne rabotat za
partijata poradi koja najgolemiot del bea izbrani kako
dotoga{ relativno nepoznati partiski i nepartiski ~lenovi. Zakonot sega ne dozvoluva druga mo`nost osven osta- 165 -
Filip Petrovski
vka. Narednoto pismo treba da se upati na Pretsedatelot

na Sobranieto Jordanovski od kogo isto taka }e se pobara
da se oslobodat ovie li~nosti od prateni~kite obvrski,
soglasno javno izrazenata volja da ne rabotat i pomagaat
na mati~nata partija.
Bidej}i seto pobarano nema teorija da se slu~i, ne im
odgovara nitu na SDSM, nitu na transfer igra~ite(koi
{to moraat li~no da se otkaàt od mandatot), na VMRODPMNE mu ostanuva samo u{te edna varijanta. Gordieviot jazol moè da se odvrze na samo eden na~in, DA SE
PRESEÊ! A toa zna~i: Javno da ni se soop{ti od koi
pratenici partijata }e se otkaè, za da moè da prodolì
da deluva od ~isti pozicii pred javnosta i celokupnoto
~lenstvo na koe {to mu se potrebni jasni celi i lu|e {to
gi vodat. Pu{tete gi da si odat. Podobro e da ostanat makar i pet pratenici, ama da se ima jasna slika za odnosot na
silite vo Sobranieto. Toga{ nema da moè da se podmetnuvaat razno-razni interpelacii (kako usluga na vlasta)
ili pak SDSM da go prodlabo~uva tolku lesno razdorot
koga }e posaka (primerot so DIK i Veqanovski). ^lenstvoto i po{irokiot opozicionen front bara odgovor i
rezultat.
A vo nekoi podobri vremiwa belki }e imame i podobar Zakon za pratenici i s# }e bide poinaku.
- 166 -
U{te edna{, za nas
Oktomvriska revolucija 200454

Kako padna od neboto Svetlonosecu? Kako li si simnat na zemjata ti ugnetuva~u na narodite?...]e se iska~am
vo obla~nite visini, }e bidam ednakov so Sevi{niot. A se
sru{i vo Podzemjeto, vo dlabo~inite na propasta!
- Kniga na prorokot Isaija, 14, 12
a se potsetime na situacijata na posledniot ohridski kongres na VMRO-DPMNE za da ja razbereme namerata na ova kratko viduvawe na edni seriozni
politi~ki procesi koi direktno ili indirektno gi dopiraat na{ite sudbini i ìvea~ka:
... Dlaboko ja analizirav mojata pozicija kako lider
na VMRO-DPMNE i dojdov do eden zaklu~ok; deka ako
ostanam i vo idnite ~etiri godini kako lider na VMRODPMNE edno e jasno, deka partijata ne ~etiri godini, tu
ku osum godini }e ostane vo opozicija. Zatoa denes koga }e
go birame noviot pretsedatel na VMRO-DPMNE, treba
da bideme svesni deka go birame i noviot premier na R.
Makedonija. Georgievski navistina }e pretstavuva istoriska li~nost. Zaedno so mnogu od nas, koga dene{nava
vlast ne veruva{e vo toa, vistinski ja voskresna idejata
za nezavisna i suverena Republika Makedonija. Si spomnuvam za idealot za sopstvena valuta, makedonska fudbalska
reprezentacija, makedonski paso{i... So nego site nie gi
pravevme prvite ~ekori vo etabliraweto na demokratskata
misla, vo edni politi~ki turbulentni vremiwa za Makedonija, po padot komunizmot i po~etokot na makedonskoto
Dnevnik, 9.10.2004
54
- 167 -
Filip Petrovski
ma~no, beskone~no tranzitirawe. Veruvavme. Toj nose{e

i krupni politi~ki odluki, no prave{e i gre{ki, i site
stoevme zad toa, obedineti na barikadite na makedonskata
demokratija, preku mitinzite, {trajkovite, studentskite
protesti, raspraviite so politi~kite neistomislenici vo
samata partija, vo kontekst na demokratijata i nejzinite
prerogativi. Georgievski kako lider na VMRO-DPMNE
ja donese pobedata na parlamentarnite izbori 1998 godina i ja formira{e prvata vmrovska Vlada vo nezavisna
Republika Makedonija. Posle ~etiri godini vladeewe, vo
koi {to VMRO-DPMNE go ponese na grb tovarot od dvete vojni, a posebno agresijata vrz na{ata dràva od strana
na sega{niot koalicionen partner na SDSM, sleduva{e
porazot na izborite 2002 godina. Po porazot na izborite
Georgievski najavi ostavka od liderskata funkcija, i toa
po sopstveno ubeduvawe. Iako mnogumina ne veruvaa vo toa,
toj svojata odluka na mnogu ubedliv i nedvosmislen na~in ja
opservira{e na kongresot vo Ohrid, (za da ne bideme u{te
osum godini vo opozicija!). Go predloì i cvrsto zastana
zad Nikola Gruevski. Toj e ~ovekot koj }e ja donese VMRODPMNE povtorno na vlast- ni kaà Georgievski.
Na~inot na koj Georgievski posaka da se vrati na
pretsedatelskata pozicija ne e poznat vo politi~kata realnost i praksa. Te{ko moè da sretnete slu~aj koga nekoj pretsedatel na golema politi~ka partija po sopstvena
èlba zaminuva, dava ostavka, i za nepolni deset meseci
povtorno ima namera da se vrati, i toa na takov nesoodve
ten na~in, dezavuiraj}i go partiskiot Statut, koj {to samiot go donese.
Site sme soglasni so faktot, a vpro~em toa go potvrduvaat i golem procent na politi~ki neopredeleni lu|e,
duri i politi~kite oponenti, deka od plejadata na brzo
koristeni, rotirani i smeneti ministri i funkcioneri,
tokmu Gruevski zabele`livo se odvoi. Nema politi~ka
- 168 -
U{te edna{, za nas
logika, na lu|e koi ne{to pokaàle vo politikata da ne

im se dade mo`nost da se povtorat i potvrdat, pa duri i da
si po nekoi pra{awa niven neistomislenik. Osven ako ne
smetame samo za sebe i niz sebe deka e mo`no iska~uvawe
na nebesata, nad Bo`jite yvezdi.
Go zaboravivme li pismoto od Gali~nik? Od onaa
avgustovska ve~er pred parlamentarnite izbori 1998, koga
na makedonskite gra|ani im kaàvme deka PROMENITE
se prirodna rabota. To~no e toa, promenite se prirodna
rabota vo edna demokratska politi~ka partija kako {to
e VMRO-DPMNE, i ubeden sum deka ovie sudiri i delbi,
moèbi ednakvo golemi so onie istoriskite (koi {to na
~uden na~in traele i traele), nema da ja sru{at partijata
koja {to iskonski izvira od silata na narodot i negovata
odlu~nost da ima sopstvena dràva.
I za da ne se razbereme pogre{no, vo duhot na demokratskoto razbirawe na politi~kite procesi, nitu najmalku nemam namera da negiram ne~ie pravo da se obide niz
druga partija i na drug na~in da mu dokaè na elektoratot
deka ja zasluùva negovata doverba. Toa e sosema normalen proces, koj {to e dlaboko navlezen vo makedonskite
politi~ki partii. Demokratskata misla moèbi bila ili
e potisnuvana, pravoto na razli~no mislewe isto taka, no
tuka nekade e krajot na takvata matrica. Noviot na~in na
razmisluvawe doa|a.
Toa go potvrduvaat i istraùvawata na javnoto mislewe, koi {to neodamna gi slu{navme, nedvosmisleno
pokaùvaat deka najgolemata opoziciona partija e so
raste~ki rejting i vo brz proces na zazdravuvawe. Pogolemiot del na makedonskata javnost tuka ja gleda edinstvenata alternativa na ovaa zagubena vlast. Sankciite za nea
}e dojdat na narednite izbori, a tie se s# poblisku sekoj
nareden den.
- 169 -
Filip Petrovski
Vreme e da se odi!55
o op{testvoto i prirodata se ~ini koga ne{to ne

se znae, e nepoznanica, e pogolemo od opsegot na
mo`nostite, site su{testva se skloni da pobaraat pomo{.
Vo momenti koga pomo{ta e potrebna (za bilo {to) samostojnata akcija i arogancijata se namaluva pravoproporcionalno so goleminata na potrebata. Duri i najprimitivnite vidovi, ako gi analizirame vo sli~ni kriti~ni
situacii, }e vidime deka pokaùvaat instinktivno obedinuvawe kako potreba za preìvuvawe.
Vo isklu~itelni slu~ai nema mesto nitu za ego, nuti
za arogancija ili pak samozaqubenost. Po moe dlaboko
ubeduvawe site nie se soo~ivme so na{iot slu~aj na potreba za pomo{, za spas, samoza{tita na samite sebe niz
primerot na trojcata kumanovci koi {to imaa tragi~na
sudbina. Te{ko e da se pi{uva za toj slu~aj so ladna glava,
bez zovrieni strasti. Materijata e dotolku pote{ka zatoa {to poso~enite vo ovoj tekst moàt da se branat deka
se koristi ne~ija nesre}a za politi~ka presmetka. Pa sepak se odlu~iv i pokraj seto toa da go prifatam rizikot,
navra}ajki se na nasokite koi {to na na{eto ministerstvo za nadvore{ni raboti, javno, mu bea upateni po povod
ovoj tragi~en nastan, a vo soodvetno vreme i so soodvetni
zborovi (dnevnik, 11.9.2004).
Na{eto MNR namesto da pokaè ìva, stru~na i profesionalna aktivnost za spasuvawe na ìvotite na kumanovcite, od prviot den po vesta za nivnoto kidnapirawe,
se obide da go napravi toa so golema pompa, no post festum, koga rabotite ve}e bea zavr{eni. Ministerkata tre Ve~er 1. 11. 2004
55
- 170 -
U{te edna{, za nas
balo da znae deka MNR e najkompetentno ministerstvo za

za{tita na makedonskite gra|ani vo stranstvo. Ako toa ne
go znaela, trebala da pra{a ili da ~ita. Postojat metodi
vo diplomatijata za koi {to Makedonija ima stru~ni diplomati i potencijal, a koi se soodvetni vo vakvi situacii. Toa e takanare~enata tajna, za vonredni okolnosti,
diplomatija. Vo vakvi slu~aevi se raboti underground,
preku slu`bi za bezbednost i na teren, se so cel da se dojde do informacii. Nie namesto toa go odbravme sosema
obratniot i najpogre{en metod na javnost, koj {to moè
da bide del od celata nesakana reakcija. Sprotivno na se
koja zamisla na zdraviot razum, namesto da se odrabotuva
stru~no i profesionalno, odgovorno i patriotski ovoj
slu~aj, nie bevme svedoci na obrabotuvawe na javnosta.
Napravija se za da ovoj slu~aj se minimizira.
Koga ve}e vo javnosta se pro{iri informacijata deka
trojca makedonski dràvjani se kidnapirani, MNR zazema
pasiven i neodgovoren odnos kon problemot, locira}i go
kako {pekulacija i neprovereni informacii so {to se
izgubi dragoceno vreme za pronao|awe na trojcata Makedonci i otpo~nuvawe na neophodnite diplomatski pregovori za nivnoto vra}awe vo tatkovinata. MNR se obide da
napravi dislokacija na problemot, tvrdej}i deka kidnapiraweto na makedonskite gra|ani e od kriminalni pobudi na neidentifikuvani kriminalni bandi. Namesto
da se reagira soodvetno kako {to nalagaat diplomatskite proceduri i voobi~aeno vospostavenata diplomatska
praktika, MNR go izbegna pra{aweto dali kidnapiraweto na trojcata kidnapirani makedonci e inspirirano od
politi~ki pobudi.
Dokolku, gi analizirame primerite na mnogute vakvi
slu~ai vo Irak so kidnapirawe na dràvjani na drugi
dràvi ( primerite so italianskite, francuskite i bugarskite dràvjani) moè da se zabeleì sosema drug pristap
- 171 -
Filip Petrovski
na dràvnite strukturi vo odnos na informiraweto na javnosta i transparentnosta za takvite problemi i mo`nite

re{enija koi {to gi nudat vladite vo odnos na niv.
Ovaa tema ima mnogu agli od koi moè da se opfati.
Tolku mesto za àl nema.
Za da bide sepak pojasna slikata na toa {to ni se slu
~uva i zo{to ni se slu~uva, koga stanuva zbor za na{eto
MNR, za{titata na na{ite prava i ìvoti, koga e toa potrebno, neophodno e da se potsetime kakva toa tamu vladee
atmosfera. A tamu haos. Nikoj ni{to ne raboti, osven koga
stanuva zbor za sopstvenite potrebi. Toa e prosto kaàno
organ za zadovoluvawe na personalnite i materijalni interesi na vrabotenite. Vnatre postoi kriminalna grupa koja
{to gi uzurpira i monopolizira site funkcii vo MNR.
Voop{to ne se produciraat informacii so istraùva~ka
sodrìna, analizi i osvrti so koi {to bi se anticipirale
nastani so implikacii ili posledici za bezbednosta na RM,
koi se neophodni za prevzemawe na preventivni re{enija i
odluki. Poradi toa Vladata i javnosta ~esto e iznenaduvana
od slu~uvawa koi se odnesuvaat na Makedonija.
Vreme e da konstatirame deka na{ata ministerka e zrela za interpelacija. Nitu se spravuva so sostojbite, nitu
se gleda èlba za takvo ne{to. Javnosta mora da slu{ne
za kriminalot {to se pravi vnatre. Podneseni se pove}e
projavi za visoki funkcioneri vo MNR koi {to na{ata
ministerka gi ignorira. Zo{to? Da potsetime deka prikrivawe na krivi~no delo e isto taka krivi~no delo i deka
kriminalot ne zastaruva. Pretpostavete zo{to vo MNR e
vraboten dràvniot revizor Blagoja Krstovski koj {to ja
napravi revizijata za rabotata na MNR. Toj konstatira{e
kriminal, ministerkata voop{to ne reagira{e, za nakraj
da go vraboti?! Ima ne{to gnilo vo zemjata Danska. Time to
go Your Excellency Ilinka.
- 172 -
U{te edna{, za nas
Au{vic - u{te edna diplomatska utka56
osledniot diplomatski incident, koj neodamna se

slu~i so ispra}aweto na zamenik-ministerot za
nadvore{ni raboti vo Polska, kako najvisok pretstavnik
na RM, ponataka ja otslikuva mizerijata na makedonskata
diplomatija. Mnogu interesno e {to kako i sekoga{ dosega
nikoj za ni{to ne e vinoven, nitu odgovoren. Ednostavno
stariot isproban recept vo MNR funkcionira besprekorno - ili se mol~i ili vinata se bara kaj nekoj drug. Barem
jas ne se se}avam na{eto MNR da bilo doblesno i edna{
da ja lociralo odgovornosta za vakvi megaskandali ili za
nekoi sli~ni na niv, kaj sebe. Doma{nata javnost moèbi
i moè da se zaobikoli, no ima nezaobikolivi protokoli
nadvor od na{ite granici. Kako ilustracija e interesno
da se spomene deka docneweto na pretsedatelot na Rusija
Putin na istiot nastan, od polskite evroparlamentarci
be{e oceneto kako skandal, odnosno kako navreda za polskiot narod. Imaj}i go predvid sevo ova, o~ajno izgleda
oficijalnoto objasnuvawe na ministerkata Mitreva deka
gre{kata se slu~ila zatoa {to ne bila adresirana pokanata.
Za da pokaème na konkreten slu~aj kolku se rabotite dramati~ni, }e prosledime kako se odviva{e, nasproti
kako treba{e da se odviva, {to se slu~i (a ne smee{e da se
slu~i), a {to mora{e da se slu~i.
Ovoj slu~aj so na{eto prisustvo (na neprisustvo) e mno
gu lesen za opi{uvawe i analizirawe od prosta pri~ina
{to nema {to da se analizira. Vladeja~kata garnitura na
MNR od imeto na site nas, od imeto na dràvata navredi
Dnevnik 5. 2. 2005
56
- 173 -
Filip Petrovski
eden narod, koj seu{te so golema gor~ina se se}ava na obidot za istrebuvawe. Respekt kon stradawata na toj narod sekoja godina na najvisoko nivo oddavaat golem broj dràvi.
Vo takva situacija e logi~no da se postavi pra{aweto kakva poraka i zo{to sakala da isprati na{ata diplomatija
ispra}aj}i go zamenik-ministerot, {to e neprifatlivo
nisko nivo vo vakov slu~aj. Ili, {to e u{te polo{o, a isto
taka izgleda kako realno, deka nikoj vo MNR voop{to ne
vodi smetka ama ba{ za ni{to. Ta`no. Toa se slu~i, a ne
smee{e da se slu~i!
I tolku. Situacijata e zad nas. Nema odgovorni, nema
nikoj {to }e ni dade prifatlivo objasnuvawe zo{to se
dozvoli eden vakov skandal. [tetata za na{ata dràva e
napravena i, veruvajte, nekoj vnimatelno go notira toa.
A eve {to treba{e da se napravi. po dobivaweto na pokanata, na koja, kako {to velat, ne bilo ozna~eno do kogo e
upatena, MNR moralo po slu`bena dol`nost da upati cirkularno pismo do site na{i ambasadi. Da se dade naredba
da se proveri nivoto na koe }e bidat zastapeni soodvetnite zemji na nastanot. Ambasadata na RM vo Polska morala da ima u{te pogolema aktivnost i da bide vo postojana
komunikacija so teloto {to ja rakovodelo organizacijata
na celiot nastan. Serioznite dràvi formiraat {tabovi
koga na nivna teritorija se nao|aat golem broj stranski
dràvnici. Taa aktivnost sekako deka se sledi i predvivuva do najsitniot detaq. Po slu`bena dol`nost moèlo da
se dozna se, ako se sakalo. toa mora{e da se slu~i!!
Po utvrduvaweto na nivoto, ministerot dava predlog
koj treba da ja pretstavuva Makedonija. Ako se utvrdi deka
tamu }e bidat prisutni nekolku desetini pretsedateli na
dràvi, normalno e da predloì da i na{ata dràva ja
pretstavuva pretsedatelot, dodavaj}i ja i zna~ajnosta na
nastanot. Ako eventualno pove}eto dràvi najavile prisustvo na ministrite za nadvore{ni, soodvetno e na takvo
- 174 -
U{te edna{, za nas
nivo i na{ata dràva da bide zastapena itn. Toa mora{e

da se slu~i!!
Tehnikata i potencijalot se vo MNR. Duri pokanata i
da bila adresirana za pretsedatelot istata procedura, pogore navedena, morale da ja povtorat. Kabinetot na pretsedatelot na dràvata ja nema na raspolagawe logistikata
{to ja ima MNR. MNR e dràven organ koj {to mora da
ima po slu`bena dol`nost uvid vo s# {to se slu~uva kako
soobra}aj kon dràvata i od nea nanadvor. Ova ne e ni{to
novo, ova se voobi~aeni principi na funkcioniraweto
na site ministerstva za nadvore{ni raboti. Koi imaat
zakon!
Navistina interesno e da se razmisluva {to se slu~u
va vnatre vo MNR i dali nekoj voop{to ne{to raboti?
Dràvata sekojdnevno trpi {teta od ova ònglirawe.
- 175 -
Filip Petrovski
Diplomatija, diplomati ili profiteri57
iplomatskiot skandal so na{eto ignorirawe na

odbeleùvaweto na godi{ninata na tragedijata vo
Au{vic, slu~ajot so neznaeweto na filmskiot ìvoten bekgraund na Xevat Ademi, nereagiraweto pri kidnapiraweto
i likvidacijata na trojcata kumanovci vo Irak se samo mal
del od poznatite raboti na na{ata javnost od nerabotata
na na{eto MNR. Toa se vsu{nost onie 10 procenti od vidliviot del na edna ogromna santa mraz. Dobri 90 procenti
vnimatelno se krijat i ostanuvaat nenotirani i prokomentirani, so èlba zasekoga{ da ostanat nedoznaeni.
Se raboti za dobro organizirana ekipa na lu|e koja
po sekoja cena si gi {titi sopstvenite interesi, koi {to
ve uveruvam nemaat ni{to zaedni~ko so interesite na dr
àvata, diplomatijata, profesionalizmot. Na toj na~in
od ministerstvoto sozdavat profitna tezga od koja te{ko
se otkaùvaat, a bilo kakvo sprotivno mislewe se otfrla
kako nesoodvetno.
Vo javnosta pove}e pati se spomenuvani i se vrtat
imiwata na pove}e na{i diplomati i nivnite skandali, odnosno finansiski proneveri za koi {to nikoga{ ne
sme slu{nale nikakov epilog, ako za epilog ne se smeta
ispra}aweto na slu`ba vo stranstvo kako ambasadori.
Sepak i vo toa ministerstvo postojat ~esni i navistina
zagrièni diplomati koi na celata cirkuzijada gledaat so
krajna ogor~enost, i so svoi poedine~ni akcii se obiduvaat
da rabotite gi dovedat vo nekakov red. Kako interesen primer moè da se navedat predlozite za utvrduvawe na odgo Dnevnik, 12.2.2005
57
- 176 -
U{te edna{, za nas
vornost za pove}e na{i diplomati koi so svoeto rabotewe,

nerabotewe go o{tetile MNR, buxetot na dràvata, so toa
istovremeno xebovite na site nas, interesite na dràvata...
Toa se dokumenti koi imaat svoj arhivki broj vo MNR, no za
àl nemaat soodvetna reakcija od strana na ministerot do
den dene{en.
Na 22.07.2003 na ministerkata Mitreva $ e predloèno
soglasno Zakonot za dràvni slu`benici (~len 71 stav 2,
arhivski broj 9630) da pokrene postapka za utvrduvawe na
visinata na {tetata i na licata koi {to bile dol`ni da ja
spre~at ili so svoeto odnesuvawe ja predizvikale istata.
Imeno ambasadorot Viktor Gaber pri svoeto zaminuvawe
so ostavawe na otvoreni prozorci vo rezidencijata predizvikal {teta od okolu 25.000 evra. Toa }e povle~e smestuvawe na sledniot ambasador Ru{ani Merie vo hotel pove}e
od edna godina, {to zna~i duplirawe na tro{ocite. Po
vra}aweto vo Skopje od strana na Gaber ne e prezentiran
izve{taj za rabotata vo Rim. Naprotiv vedna{ e postaven
na pozicija dràven sekretar, a deneska ve}e e ambasador
na Makedonija vo Avstralija. Bidej}i drugo ne ostanuva javno pra{uvam zo{to komisiski ne e utvrdena odgovornost
za {tetite napraveni vo rezidencijata vo Rim, smestuvawata vo hotel na naredniot ambasador? Vkupnite {teti se
procenuvaat na okolu 50.000 evra. Koj e vinoven za toa i koj
treba da ja nadoknadi {tetata?
Istiot den, taa 2003 soglasno istite zakonski pretpostavki (arh.br. 9377/1) pobarano e da se preispita finansiskoto rabotewe na na{ata ambasada vo Belgrad za vreme
na slu`buvaweto na ambasadorot Slavko Milosavlevski.
Poseben akcent e staven na enormnite tro{oci za nabavki za mebel, oprema, potro{uva~ka na nafta i benzin,
isplata na nadomestoci na lokalna rabotna sila i dr. Vo
pregledot na dokumentacijata vostanoveno e deka samo za
kupuvawe na mebel se potro{eni 60.000 evra za {to voop
- 177 -
Filip Petrovski
{to ne postoi validna dokumentacija. Istovremeno napraveni se enormni tro{oci za benzin, nafta, nadomestoci, odrùvawe na rezidencijata, telefonski smetki. Do
den deneska razre{nica ili pak bilo kakva aktivnost za
ovoj slu~aj nema.
Naredniot primer (8902/2 od 9.7.2003) zasluùva isto
taka posebno vnimanie. Baraweto za pokrenuvawe na postapka protiv Risto Nikovski koj vo toa vreme e ambasador
na RM vo Tirana e posebno interesno od pove}e aspekti. Ne
e jasno koj dozvolil na{iot ambasador da angaìra 7 lica
(albanski gra|ani) za rabota vo ambasadata, koga vo site
na{i ambasadi vo svetot rabotat maksimum 3 lica kako lokal staf?! Istovremeno eden od angaìranite e porane{en
albanski oficer. Koj ja odobril bezbednosnata proverka
i koj od MNR za toa dal soglasnost? Vo istiot predlog za
disciplinska odgovornost se postavuva pra{aweto zo{to
se iznajmeni prostorii pod nepovolni uslovi so kirija od
7.000 dolari, smesteni vo ruiniran objekt? Zo{to Risto
Nikovski ne go potpi{al dogovorot, tuku istiot e spu{ten
na lice so ponisko diplomatsko nivo? Nasproti ova stoi
ponudata za iznajmuvawe na prostorii od porane{niot holandski konzulat, dvojno poeftina, so 22 prostorii. So sredstvata tro{eni vo Tirana istovremeno moèlo da se podmirat tro{ocite na DKP-a vo Evropa. Naredniot vr{itel
na dol`nost pove}e pati ukaùval do MNR deka ne e napraveno primopredavawe na inventarot vo ambasadata i deka
nedostasuvaat predmeti i dokumenti vo ambasadata...
Pogoduvate... Risto Nikovski e deneska na{ ambasador vo Moskva!
Poradi ograni~eniot prostor tuka zastanuvam, }e
prodolàm vo naredniot tekst.
- 178 -
U{te edna{, za nas
Interpelacijata ne e antidràven ~in58
rajot na nabrojuvaweto na kriminalnite aktivnosti napraveni vo MNR ne se gleda. Apsolutno

e nevozmo`no da se sogleda celata slika poradi pove}e
okolnosti. Najzna~ajno od s#, vo taa smisla e odnesuvaweto na ministerot i na lu|eto okolu nego(nea). Samo
povr{na analiza na eksponiranite lu|e na Mitreva, odnosno privilegiranite, gavazite, egzekutorite na totalitarnata kontrola vo smisla na NEMISLEWE, mol~ewe,
zamol~uvawe, povlekuvawe... pokaùva ili slu~aen nekvalitet ili sproveduvawe na dobro podgotven plan za sopstveno pokrivawe so zamagluvawe na realnosta.
Do denes na javno iznesenite informacii za s# ona {to
se slu~uva vo MNR, objaveno so arhivski broevi od arhivata na ministerstvoto, nema nikakva reakcija. Sekako za reakcija ne go smetam zakanuvaweto na nekoi od spomenatite
deka za zborovite javno izre~eni }e sleduva prijava za kleveta. Ne e kleveta objavuvaweto na informacii za kriminalot na na{ite diplomati. Zatoa ~ekam da reagira obvinitelstvoto, seu{te ~ekam! U{te pove}e zatoa {to gi stavam
na uvid na javnosta i slednive predlozi za odgovornost na
na{i diplomatski pretstavnici. Vo na{eto DKP vo Otava,
Kanada se napraveni tro{oci za reprezentacija vo Skopje,
pla}ani se ~lenarini za igrawe na tenis, za potro{enata
nafta za greewe i drugite reìski tro{oci nedostasuva
dokumentacija za da se vidi participacijata na ambadasorot soglasno pravilnicite vo MNR. Isto taka ispla}ani
se dnevnici i patni tro{oci za prisustva vo Makedonija
Dnevnik, 26.2.2005
58
- 179 -
Filip Petrovski
na Sovet na ambasadorite, iako toa e poinaku regulirano

so pravilnicite ili pak enormnite tro{oci za nabavka
na alkoholni pijaloci za Rezidencijata (nevoobi~aeno vo
diplomatijata). Ovoj predlog e so broj 9501/1 od 18.7.2003,
procesot na ras~istuvaweto e zapren, nema epilog.
So nesproveduvaweto na Re{enieto br.04-2916/1 od
7.3.2002 g-|a Ratka ôkrevska, kako rakovoditel na stru~
nata slu`ba, so koja {to bila zadolèna da izgotvi re{enija
za odbivawe na tro{ocite za mese~nite pre~ekoruvawa na
korisnicite na mobilnite telefoni, ja o{tetila dràvata
za golema suma na sredstva. Taa sugerirala i podgotvuvala re{enija na {teta na vrabotenite, koi svoeto pravo
go ostvaruvale po sudski pat, {to veruvajte ne e voop{to
evtino. Samo za slu~ajot Branko Stojanovski MNR treba
da isplati okolu 800.000 denari na ime osnoven dolg, kamati i sudski tro{oci. Tro{ocite za nestru~nost gi pla}a
dràvata od buxetot, odnosno nie kako dano~ni obvrznici. Isto taka ne e izgotveno od nejzina strana re{enie za
vra}awe na nezakonski isplateni sredstva na ambasadorot
Dimovski za odvoen ìvot i kirija za stanot (soglasno
konstatacijata vo izve{tajot na finansiskata inspekcija,
dràvnata revizija i Agencijata za dràvni slu`benici).
Kako e mo`no vo isto vreme da se ispla}aat sredstva za odvoen ìvot i kirija za stan? Istovremeno s# u{te ne e utvrdeno po ~ija vina nezakonski se isplatuvani tie sredstva
pove}e od 5 godini. Jas sakam da znam, bidej}i ovoj kriminal
se pravi na na{ grb, od danoci koi {to site nie gi odvojuvame za dràvata.
Institucija so vaka zatvoren krug na lu|e, krvno vrzani vo pogled na kadrovskite re{enija, vnatre{ni odnosi
na latentno pokrivawe na kriminalnite aktivnosti, ne
moè da dava rezultati.
I na kraj {to se slu~uva kako epilog? Miniterkata
dobi interpelacija pome|u drugoto i za nere{avaweto
- 180 -
U{te edna{, za nas
na ovie malverzacii, na koja {to so svojot odgovor naj

blago re~eno me za~udi. Imeno, dostaven e eden kratok,
nesodràen, nevoobi~aen i aroganten odgovor koj {to definitivno e nadvor od dosega{nata praktika na odgovori
na interpelacii. Toj e vo najmala raka potcenuva~ki vo
odnos na pratenicite i makedonskata javnost. Odgovorot e
prepoln so deklarativno i voop{teno nabrojuvawe na aktivnostite na MNR. Otsustvuva konkretno nabrojuvawe,
jasna metodologija na aktivnostite na ova ministerstvo,
otsustvuva precizirawe na konkretni vremenski rokovi.
Povtorno dominiraat praznite zborovi nad konkretnite
rezultati.
Tekstot na odgovorot e svoevidna kulminacija na
navredite na site zalo`bi za profesionalnost i transparentnost na makedonskata diplomatija za koja {to tolku
mnogu se komentira vo posledno vreme od strana na istiot
minister. Kolku i da imate èlba da se vpu{tite vo edna
izdràna i seopfatna polemika so celiot korpus na argumenti koi go imate na va{a strana i da sporite so odredeni stavovi od odgovorot }e ostanete so prazni race i }e
naidete na edno golemo ni{to i prazna argumentacija.
Pa taka baraweto na konkretni rezultati vo interpelacijata se tolkuva kako rabotewe protiv makedonskite
nacionalni interesi. Sekoja aktivnost vo pogled na skenirawe na tvrdinata nare~ena MNR, vo koja nikoj ne smee
da ima uvid, se pretstavuva kako tabu tema, antidràven
~in i somnitelna politi~ka pobuda. Dali so ova se osporuva legitimitetot i pravoto na opozicijata na sledewe
i kritika na aktivnostite na vladea~kata garnitura?!
Toa ni otkriva u{te edna karakteristika na strukturata koja {to go rakovodi MNR. Politi~ka socijalizacija
koja {to go isklu~uva postoeweto na opozicijata. Kako vo
dràvata taka i vo sopstvenite redovi. Ras~istuvaweto so
kvalitetnite, izgradeni i dokaàni makedonski diploma- 181 -
Filip Petrovski
ti, koi patem re~eno bea malcinstvo vo ova ministerstvo

(D-r Srxan Kerim) go dokaùva tokmu toa.
Objektivno sostojbata vo makedonskata diplomatija ne e na takvo nivo za da moè prviot ~ovek vo ministerstvoto da se odnesuva neprofesionalno, komotno i da
dostavuva vakvi odgovori. Najposle su{tinata na odgovorite vo eden politi~ki dokument kako {to e interpelacijata nema samo za cel diskreditacija na politi~kiot
protivnik, tuku negovata cel se sostoi vo pridones kon
edna kvalitetna politi~ka debata so koja moè odredeni
sostojbi da se prifatat kako realni i da se pridonese kon
nivno podobruvawe.
- 182 -
U{te edna{, za nas
Na vlasta $ treba demokratska

dokapitalizacija59
okalnite izbori, glasaweto vo prviot krug, dobija

edinstven moèn epilog. Toj takov kakov {to e, e
proizvod na 30 mese~na kontinuirana socijalna, bezbednosna i nad s# psiholo{ka kriza vo ìvotite na site gra|ani
na dràvava. U{te pove}e {to ovie izbori se povrzani celo
vreme so drama. Pritisokot da pominat Zakonite za teritorijalna podelba po sekoja cena i sankcioniraweto na zapadna
Makedonija so op{tini za potrebite na koalicioniot partner na SDSM, be{e enormen i toj mora nekade da se isprazni.
Dopolnitelno na toa koalicijata ne se snajde vo ovoj period
i spored teorijata na mandat ne ispolni ni{to od vetenoto,
potcenuvajki ja zrelosta na makedonskite glasa~i i sveduvajki ja na sopstven servis. Za brzo vreme 15-ti septemvri se
pretvori vo simbol na laga, dvoli~nost, korupcija...
Me|utoa nedostatokot na moralniot aspekt vo poli
ti~koto deluvawe ne ja iscrpuva listata na problemi na
establi{mentot. Denovive koga top politi~ka tema se
rezultatite na izborite od prviot krug, celiot cirkus so
{timaweto na rezultatite, neojavuvaweto nesvatlivo dolg
period, na povr{ina go iznese poopasnoto lice na vlasta
- nedostatokot na demokratska opredelenost. U{te pove}e
{to nepodgotvenosta da se prifati realnosta odi dotamu
{to sega site nie sme zalo`nica na megalomanskata ideja
na Bu~kovski da se dokaè pred negovata partija kako vistinski izbor.
Dnevnik, 19.3.2005
59
- 183 -
Filip Petrovski
Toj za slikata za sebe da ja kompletira, go aktivira{e

trabanstkiot mediumski potencijal, kako bi moèla da se
na{tima realnosta. Salto nazad kon tragi~no pogre{na
taktika koja {to kratko ke trae e sebeubeduvaweto deka
ima pobedeno vo golem broj na op{tini so broeweto na
op{tinite kade {to legitimitetot na gradona~alnikot izvira od glasovi kolku {to ima edna zgrada vo Op{tina Karpo{. No, toa orawe na javnosta e neophodno za odrùvawe na
prividot na uspe{nost i podr{ka za vladea~kata garnitura. I dodeka za ruralnite sredini se vovede transparenten,
paraden na~in na istaknuvawe na rezultatite vo Skopje se
slu~i presedan, nebare nie sme Indonezija pa te{ko e da
se prebrojat sto milioni glasovi!? Povtorno za ovoj slu~aj
dobro raboti spregata za zamajuvawe. Tezite se zamenuvaat
i od faktot deka nekoj dva dena gi {tima{e rezultatite,
sega problemot bil {to opozicijata sakala da se vozi na
branot na Kostovski?!
Interesna za opservacija e samata drskost na ovoj
plitok obid. Ova zatoa {to na sekoj i najmalku upaten mu
e jasno deka prigovorite na opozicijata se odnesuvaat na
za{titata na izbira~koto pravo i na slobodata na izrazuvaweto, koja so pi{i-bri{i na izve{taite na izbira~kite
komisii se zagrozuva. Vulgariziraweto na slu~ajot so Kostovski e samo prodolènie na niskata kampawa koja {to ja
nametnaa pred glasaweto, so podmetnuvawe na aferi, kako
bi se postignala {to pomala izleznost i potpirawe samo
na lojalnata partiska brojka. Sepak planot ne se ostvaruva. Izlesnota pokaùva zainteresiranost na glasa~ite za
kvalitetot na ìvotot vo nivnata ulica, maalo. Tokmu tie
glasovi ja rasipuvaat smetkata i gi namaluvaat {ansite
Skopje da dobie gradona~alnik poradi gola trgovija ili
zatoa {to sega na kartata se protega se do Tetovo.
I deka ne se raboti za dokapitalizacija na opozicijata na Kostovski u{te poplasti~no }e pokaè vtoriot
- 184 -
U{te edna{, za nas
krug. Fakt e deka opozicijata, ili ako sakate desnicata

vodi vo site pogolemi gradovi vo Makedonija. Podelenosta na glasovite koja {to ja ima{e vo prviot krug po definicija ke se nadmine vo vtoriot krug. Sakale da priznaeme ili ne tradicijata poleka se zacvrstuva i na desnata
strana, {to samo po sebe moè da bide blagoprijatno za
celiot politi~ki sistem. Brojkite zboruvaat deka misleweto na golemite gradovi e opoziciono, {to ja najavuva
pobedata. Smetam deka toa vladea~kata garnitura moè da
go vidi i tokmu tuka leì potrebata od presedan vo izbornata komisija na gradot i otvoraweto na mo`nosta za
poni{tuvawe, {timawe ili manipulacija. Toj presedan ke
bide primenet i vo vtoriot krug, no ne samo vo Skopje.
Pa sepak vlasta morame da ja povikame mirno da gi
prifati rezultatite. Radikalnite ~ekori od nivna strana moàt lesno da predizvikaat radikalen odgovor. Zatoa
koga sme veke kaj soveti, neka di{at dlaboko, no pred s#
neka di{at pobavno.
- 185 -
Filip Petrovski
IMA LI KONSPIRACIJA?!60
atastrofalno sprovedeniot vtor krug na lokalni

izbori ja doprecizira{e slikata za ovaa vlast kako
nesposobna, nedemokratska i bez èlba da odrì natprevar
vo demokratski manir. Tie na eden na~in bea klu~ za otvorawe na portata zad koja stoe{e kriminalniot xgan vo zem
jata, za negovata inspirirana katarza vo sebedokaùvawe,
na svoite gazdi, vo polnewe na kutii.
Zatoa vedna{ na po~etokot dozvolete da postavam
pra{awe: dali bez dozvola i kontrola na dràvnite organi vakvite elementi bi bile relevantni vo izborniot
proces? Ako mene me pra{uvate - NE! Duri i na pomalku
upatenite im e jasno deka dràvnite organi za odrùvawe
na red (ako sakate-za prisila) se mnogu posilni od bilo
koja organizirana banda, grupa koja {to trgnala protiv
voljata na gra|anite. Toga{ kako e mo`no da banditite
se pojavat na tolku mesta i so tolku golem intenzitet?! Edinstveniot logi~en odgovor (ostavam ~itatelite
sami da prosudat) e deka postoi sprega na ovie strukturi
so vlasta, ili ednostavno tie se del od nea. I tolku. Ova
se jasni kako solza tvrdewa i nema nikakva potreba od nivno kompilicirano objasnuvawe pri analizata. Potezite
na vlasta se providni i tokmu zatoa pravoliniski prosti.
Lesno voo~livi i za àl neverojatno {tetni.
Od druga strana vlasta pokaùva neverojatna zainteresiranost i aktivizam vo obidot za hipnoza na me|unarodniot
faktor. Se ~ini deka i toa kako se pogodeni od ocenkite
koi {to denovive moèvme javno, jasno da gi slu{neme od
Ispraten vo Dnevnik, neobjaven
60
- 186 -
U{te edna{, za nas
Britanskiot Ambasador, koj {to zboruva{e vo imeto na

ODIHR. Toj nimalku ne`no ja kaà vistinata koja {to
site nie si ja znaeme, so vakov mentalitet sme daleku, daleku od evro-atlanskite integracii. Da potsetime deka
vlasta be{e predupredena od me|unarodniot faktor i po
prviot krug, koga pobedata na opozicijata be{e ukradena
vo pove}e gradovi, deka ovoj na~in na odùvawe na izbori e
neprifatliv. Sosema jasno be{e istaknata neprifatlivosta na povtoruvawe na istite problemi i vo vtoriot krug.
Pa sepak, protiv sekoja logika, a vo totalno ist manir, arogantno, ne poslu{aa i vo zalog ne stavija site nas.
Se ~ini deka treba da se pomirime, navikite na vlasta
te{ko deka }e se promenat. Ova e ve}e del od sekoj izboren
proces posle 2002 godina. Nekako im leì pervertiranata realnost vo koja {to namesto da go sankcionira Jahi
Jahiu (se se}avate go fatija ìv so kup~e liv~iwa vo raka),
Bu~kovski sega paradno najavuva promena na izbornata regulativa. Ima li nekoj da mu javi deka ne e problemot vo
krajna linija vo regulativata, tuku vo tie {to ja sproveduvaat, odnosno tolkuvaat za potrebite na vladeeweto posekoja cena. Premnogu mu se dolgi i prazni izjavite.
Vidliva e nervozata vo vladinite strukturi, u{te
pove}e {to propadna idejata na glasa~ite da im se prodade magla vo manir na nejasni, apstraktni poraki za sekojdnevniot napredok kon zamislenata cel. Belite ko{uli
ne prodadoa manir na rabotoqubivi kandidati koi odvaj
~ekaat da se fatat za rabota. Na prazniot stomak Evropa
mu e mnogu podaleku od prazniot friìder.
I sega otkako gore-dolu rezultatite vo site urbani
sredini se porazitelni, se baraat vinovnici, {to mi e sosema razbirlivo. Nekoj mora da se proglasi za vinoven za
porazot na vlasta. Zatoa nekakov nov napad vrz opozicijata
be{e o~ekuvan, no vo edno sum zate~en. Imeno vicepremierkata namesto da se obide da go locira problemot i naso~i
- 187 -
Filip Petrovski
svoite sogledbi i kritiki kon nejziniot protivkandidat

od kongresot, ednostavno nema popametna rabota i n# voveduva vo zonata na samrakot, vo teoriite na zagovor, kade
{to se ~ini site sili na zloto se obedinile protiv jadniot
SDSM. Mi deluva mnogu konfuzno ova me{awe na teorija,
so voobi~aeno plitkite, a sekoga{ arogantni obvinuvawa.
Ne se tie nikako uspe{en recept za spas na brodot {to
tone. Ponekoga{ koga nema {to da se kaè najdobro e da se
mol~i.
Pa sepak simpati~no mi izgleda ovoj izlet vo fanta
sti~noto na mladata dama. Moèbi gi bara emociite na
gladnite?! Tokmu zatoa mi e àl {to go kr{am filmot konspiracija nema! Nema tajni mra~ni prostorii na lu|e
koi {to planiraat izmama na narodot, osven ako ne se smetaat onie likovi koi {to sekoj ponedelnik se slikaat vo
Vladata. Ima samo izbezumeni lu|e, nezadovolen elektorat,
besperspektivni likovi koi beskone~no ja ~ekaat svojata
{ansa. Tie svojata podr{ka ovoj pat ja dadoa na opozicijata, no ne za da vladee, tuku za da donese rezultati.
- 188 -
U{te edna{, za nas
Uspavanka za Radmilu M61
o po~etokot na osumdesettite godini be{e popularna edna instrumentalna kompozicija na eden

od vode~kite rok bendovi na toga{nite jugoslovenski
prostori - Uspavanka za Radmilu M. Tokmu ovaa ubava i
prispivna melodija me asocira na nekoi vremiwa od docniot socijalizam koga site se sre}ni i veseli i koga site
mislea, a vpro~em toa go kaùva{e i drugarot Lenin deka
moàt da se zanimavaat so politika, kako primerot so dobrata gotva~ka koja izrazila èlba da se zanimava so politika. No ova be{e odamna.
I eve denes sme vo demokratija i pluralno op{testvo,
a onie stari vremiwa se zad nas, i me ~udi faktot {to nekoi na{inci na visoki politi~ki funkcii vo dràvata
seriozno ja svatile Leninovata teza (vo komunizmot sekoja
gotva~ka moè da bide i politi~ar!). Samo ovoj fakt ne bi
bil tolku zagriùva~ki, no mislam deka sekoja vladea~ka
elita treba seriozno da se zamisli koga nejziniot funkcioner koj e zadolèn za diplomatijata po~nuva da se zanimava so konspirativni varijacii na tema (VMRO-DPMNE)
i seriozno se obiduva da teoretizira, temelno analizira i
gi predo~uva konsekvencite pred makedonskata javnost.
Kade pogre{il elektoratot ili da ne nasedneme na
fintata i da glasame za opozicijata zo{to taa e po definicija lo{a, izmiena i konzervativno tvrda i ne e po merka
na vlasta, (umerena, moderna i konstruktivna).
Ova samo kako eden voved vo ona {to se slu~i denovive,
a kone~no se slu~i interpelacija za rabotata na ministe Dnevnik, 23.4.2005
61
- 189 -
Filip Petrovski
rot za nadvore{ni raboti. Postojano se obiduvam da potisnam eden vpe~atok i edno ~ustvo koe go dobiv od nastapot na
ministerot vo negovoto izlagawe, no ne uspeav. Vpe~atokot
e tolku silen {to ednostavno povtorno me vrati so mislite na nekoi stari vremiwa. Koga go slu{ate ministerot
navistina }e konstatirate deka vo Republika Makedonija
ni{to ne se slu~ilo vo poslednite ~etirinaeset godini, ka
ko da ne ìveeme vo drugo vreme i vo drug politi~ki sistem.
Taka od ministerot doznavme i slu{navme deka Uspesite
na nadvore{nata politika na republika Makedonija ne sekoga{ site n# pravat sre}ni ili Nekoi krugovi od javniot
i politi~kiot ìvot na Republika Makedonija o~igledno
se trudat na najrazli~ni na~ini da gi miniraat na{ite
uspesi i ovie pobudi se od najrazli~na priroda i se somnitelni. Na ovie konstatacii na ministerot }e se soglasite
bi pozavidele i Edvard Kardeq i Aleksandar Rankovi}. Ne
moàm da ne se potsetam za koi toa uspesi stanuva zbor koga
e vo pra{awe Ilinka Mitreva i politi~kata {kola od
koja {to taa proizleguva. Dali se toa promenata na imeto
vo Oon i kapitulacijata pred pritisokot na Grcija, trgovija so znameto, otkaùvawe od makedonskoto malcinstvo
od okolnite dràvi sosedi ili celosnata politi~ka i ekonomska izolacija na Makedonija i izostanuvaweto od agendata 2000 na EU?!
Namesto da gi ima predvid ovie temi, vo ne mnogu inspirativniot, no so opasni tezi i tendencii govor, ministerkata Mitreva se obide da ni go defokusira vnimanieto od lo{ite rezultati vo MNR so tezata deka tokmu sega
nie vodime visoka politika okolu sporot so imeto, a
lo{ata opozicija ili nekoi sili so somnitelni pobudi,
se zanimava so periferni raboti i nepotrebni interpelacii. A toa vpro~em zna~i, ostavete n# da plivame vo haosot, korupcijata, nepotizmot, kriminalot, nesposobnosta,
nestru~nosta, ostavete ne da proizveduvame aferi, diplo- 190 -
U{te edna{, za nas
matski gafovi, da improvizirame vo diplomatijata, zo{to

nie (Vladata) vodime visoka politika (sporot so imeto) i
nie imame hierarhija na temi. Opasnite tendencii treba
da i se predo~at na javnosta za da taa bide vo mo`nost po
sopstveno nao|awe da procenuva kako se tro{i nejzinoto
pravo prezemeno so dadeniot glas. V~udoneviden sum na
citatot na Kikeron i smislata vo koja {to im be{e frlen vo o~i na legislatorite. Merliva li e zagubenosta vo
sopstvenata samozaqubenost, ako se protolkuva interpe
lacijata na pratenicite kako zagovor! Dali e zagovor
potrebata da se otvori parlamentarna diskusija, pa duri
i na pomalku bitna tema? Pa {to e su{tinata na postoeweto na parlamentot ako ne diskusija vo nego i sekako
sprotivstavuvawe na razli~nite gledawa za politi~kite
pra{awa?
Sekoe barawe za odgovornost od strana na opozicijata zavr{uva ili so demonizirawe na istoto ili so argumentot deka sega ne e pogoden moment za ot~et za rabotata.
Si go postavuvam pra{aweto vo ime na site nas : koga ve}e
edna{ }e bide vistinsko vreme za rabotewe po na~elata na
parlamentarnata demokratija?
- 191 -
Filip Petrovski
Ceca62
jde da $ izgradime spomenik na Ceca. Ceca e zakon. Neka bide najgolem.

Ova zatoa {to intenzitetot na idolopoklonstvoto kon
ovoj lik e daleku posilen od onoj na i za Tito, barem taka
govorat brojkite. Zamislete vo proda`ba se pu{teni 40.000
karti, dobri 2 procenti od celokupnata populacija da se
vidat na edno mesto. Tolkava brojka za bilo koj kulturen
nastan e nezamisliva kaj nas. Duri zna~ajnite politi~ki
subjekti ne moàt da angaìraat tolku lu|e odedna{. Pa
toga{ vo {to e {tosot?!
Celata op{toselanska histerija okolu gostuvaweto
na mega turbo yvezdata od Srbija kaj nas otvora zna~ajni
pra{awa na koi {to kako {to gledam vo op{testvoto
voop{to ne se otvora diskusija. Nekoi diskutanti ovaa
osoba duri ja poistovetuvaat so simbolot za nad~ovek na
dene{nicata. Zamislete si go samo Ni~e od ovaa perspektiva (se prevrtuva vo grob). Komedija. Ili tragedija!
Dlabokite ideolo{ko-kulturolo{ki implikacii na
ovoj nastan, kako i problemi, kako i sekoga{ ne izbivaat na
povr{ina. Nekoj namerno gi supresira. A isto taka parira
so mediokritetskoto stanovi{te deka vo muzika ne treba
da se bara politika. Ima tuka i toa kako politika. Sekoe
zrelo op{testvo za vaka zna~ajni paradi (od negativna konotacija sekako!) otvora debata za da se slu{nat i mislewata na drugata strana. I pritoa sekako ne mi pa|a na pamet da
se samocenzuriram samo zatoa {to nekoj moèbi i }e kaè
deka ova moèbi e nekoja nova delba vo nacionalnoto tkivo.
Dnevnik, 21.5.2005
62
- 192 -
U{te edna{, za nas
Ne si dozvoluvam cenzura od prosta pri~ina {to noseweto

na Ceca vo Skopje e podelba vo nacionalnoto pora|awe i
diskurs! Dali seto ova e slu~ajno, argumentirano, ili ako
sakate posledica na (ne)postoewe na otsustvo kulturen
identitet promoviran od seopfatna dràvna strategija. A
za promena da se zafatat do avtenti~nite makedonski vrednosti.
Zatoa ne gi obvinuvam pau{alno nekoi mo`ni fanovi {to moèbi i }e se najdat podnaluteni od poinakvoto mislewe, tuku pri~inite poradi koi {to tie stanale
oboàvateli na alternativata na bezidejnosta, odnosno
ki~ mitologijata na }orsokakot na obi~niot den. Nacijata ni e pred evtanazija.
Predlagam da go prevrtime vidnoto pole i od aspekt
na dràvna politika pogledame kako stojat rabotite. Ima
li nekoj namera, voop{to, da gi objavi argumentite koi
ukaùvaat na opasnosta deka sme edinstvena zemja vo regionot, no i po{iroko, uvezuva~, doma}in na kulturnata
profiliranost na eden nadminat, diktatorki reìm. Se
se}avate li deka Slobodan Milo{evi} ja stimulira{e
ekspanzijata na ovaa alatka (turbo folkot) za opivawe
na masite so ve{ta~ko stimulirawe za la`ni vrednosti.
Si spomenuvate li za povrzanosta na nejziniot ma` so
Milo{evi}, za voenite zlostorstva, za bezbrojte begalci
od celiot region (del od niv zavr{ija i ostanaa vo Makedonija), nestabilnosta na Balkanot vo poslednite 10 godini.
Negovite ~etni~ki paraformacii koi {to bea prisutni na
aerodromot Petrovec pri povlekuvaweto na JNA koi {to
bea podgotveni da deluvaat protiv Makedonija. I poslednoto ubistvoto na srpskiot premier \in|i} i nejzinata
povrzanost so zemunskiot klan. Moè li nekoj da mi kaè
deka Ceca se odreknala ili izvinila za zlostorstvata na
nejziniot soprug? Ne veruvam. Ama sekako deka }e ~ujam
kako vsu{nost po negovata smrt taa prodolìla da go tera
- 193 -
Filip Petrovski
negoviot biznis i ideolo{ka matrica, toa e ve}e glas so

mitolo{ki dimenzii. Vo nedostig na vistinski vrednosti
mnogu e zna~ajno koj bil sega bosot na mafijata. Navistina
e ta`no koga edna cela generacija mladi devojki se identifikuvaat so ovaa subkultura, i za glavna preokupacija vo ìvotot, statusen symbol, imaat da se vo dru{tvo so
takanare~enite neobrazovanite nasilnici. Filmot so zadocnuvawe go gledame vo Makedonija. Sekoga{ e taka. Sakam da potsetam deka na Ceca ne $ be{e izdadena viza za
vlez vo SAD, Kanada, Slovenija i Avstralija. Isto taka ne
se se}avam deka odràla koncert vo Romanija ili Hrvatska.
Morame da znaeme deka po ovie pra{awa vo okolnite zemji
se vodi seriozna debata, i organizirana dràvna odbrana
od serioznata kontaminacija. Sega e vreme da pra{am: koj
$ dade dozvola za vlez vo Makedonija? Ima li nekoj koj {to
}e bide odgovoren za posledicite koi se izvesni. Ova zaedno so presijata po televiziite od otpi{anite do sre}ni
qudi ja zaokruùva slikata od filmot {to e odamna ve}e
izgledan.
Ako rabotite stojat vaka, kakva e porakata koja so
na{iot neodnos kon rabotite ke ja pratime? Ostavame li
vpe~atok deka imame stav, deka pravime distanca kon ona
od koe {to deklarativno se odlepuvame, zna~i samo vo praznite muabeti. Pobogu u{te li sme banovina? Ili na{eto
profilirawe e samo prazen muabet vo vremeto koga hit e
otvoraweto na kafeani za Tito? Dali e ova edinstvena alternativa na bezidejnosta koja ni ja nudi vladeja~kata elita?
Si kupivte li karta?
- 194 -
U{te edna{, za nas
Ceca internacionale63
ela nedela, otkako re{iv da pi{uvam za makedonskata televizija, se obiduvam prvo sam na sebe da si gi
objasnam rabotite. I nikako ne mi odi. Pravo da vi kaàm
nikako nemoàm da izlezam na ~isto koga e vo pra{awe MTV.
Podolgo vreme mi vrie od celokupnata situacija i siguren
sum deka }e se sloìte so mene deka vo MTV ne{to smrdi. Pa
sepak, iako taka e podolgo vreme, ne se odlu~iv da pi{uvam.
Kako da ~ekav koja }e bide kapkata {to }e ja prelee ~a{ata.
Za da na kraj dojdam do porazuva~koto soznanie deka jas i Vie
ja finansirame Ceca i nejzinoto doa|awe vo Skopje, a so toa
i nekoi ponatamo{ni koncentri~ni krugovi, koi i toa kako
za nas nosat negativni implikacii. Zna~i da ne se razbereme
pogre{no - Ceca ne e povodot, tuku taa e krajnata, logi~na
i edinstveno mo`na implikacija od idiotskata postavenost
na rabotite. Moème li da go locirame problemot? Protiv
nas po sekoja cena. Sami protiv sebe. Kako nekoja degenerirana varijanta na Monti Pajton.
Isto taka cela nedela se obiduvam da poglednam, gledam, izgledam makar edna sodrìna {to na{ata nacionalna ku}a ima da ni ja ponudi za da go opravda svoeto ime. Ama
i ne samo svoeto ime,tuku i na{ite pari, koi {to so decenii vo nea od na{iot xeb se odlevaat vo nejzina korist. Po
dolgata nedela zaklu~iv deka nemam {to da pobaram od taa
televizija. Ni{to ne go zadrà moeto vnimanie. Duri i
niz programata moè da se oseti raspadot. Deneska za àl
moème da konstatirame deka na{ata MTV nema nitu eden
del od programata koj {to predizvikuva pogolemo vnima Dnevnik, 4.6.2005
63
- 195 -
Filip Petrovski
nie ili pak vlijanie vo i vrz javnoto mislewe. Ednostavno

se propa|a naudolu. Se izvinuvam moèbi za vlijanie se
smeta vodewe na sto~lena ekipa na evrovizija i le~ewe na
kompleksi bukvalno sekoja godina na nekakvi si lu|e od
estradata. Koga }e slu{neme kolku toa ne ~ini?
A site lesno }e se potsetime na vremeto koga npr. Bez
naslov no so povod be{e emisija koja {to site ja gledaa.
Se se}avate li na Teatar~e levo }o{e, {to znam, Me~eto
U{ko? Ednostavno za sekoj ima{e po ne{to.
Deneska rabotite drasti~no, vo negativen kontekst, se
promeneti. Pluralizmot go zatekna nadminatiot koncept
na funkcionirawe, no u{te polo{o, kako da go zamrzna.
Ne gledam nikakva namera, potreba rabotite da se promenat. Ni{to ne se mrdnuva na povr{inata. Naprotiv kvantumot na skandaloznost sekojdnevno se zgolemuva. Kako
nekoj namerno da ne testira kolku }e moème da podneseme. Zatoa da se vratam povtorno na Triumfot na gluposta,
koja {to moèbi e ne~ija strategija, odnosno finansiraweto na koncertot na Ceca. Logoto na MTV e pod imeto na
èna na voen zlostornik, koja {to nikoga{ ne se izvinila
za negovite herojski potfati i nikoj muva ne go lazi. Ne
mi e jasno kade e javnoto mislewe ova da go apostrofira,
da go izvle~e na povr{ina, da mu dade soodvetno tolkuvawe. Do koga site ke bideme samo konsumenti na se {to ke
ni se servira bez pritoa da si dozvolime makar i malku da
go proverime vkusot na bu}kuri{ot {to e pred nas?!
Odozgora na toa stoi u{te eden zna~aen, ve}e spomenat
moment. Nie za seto toa pla}ame. Kako? Pa so 310 denari
mese~no. I toa na na~in koj {to go nema nitu vo Katanga
pod rakovodstvo na ômbe. Znaete, znaeme deka so zakon e
sankcionirano pla}aweto na tv pretplatata na prisilen
na~in preku smetkata za struja. Ne postoi na~in da se izbegne pla}aweto na pretplatata zatoa {to na onoj {to ne
pla}a za makedonska televizija mu se zakanuva isklu~uvawe
- 196 -
U{te edna{, za nas
na struja. Normalno dokolku ìvee vo kraj vo koj moè da

mu se isklu~i strujata. Ovoj zakon po mene e neustaven, ne
dozvoluva pravo na sloboden izbor i od gra|anite bez potreba so sila gi krade parite kako nadoknada za televizija
koja {to nikoj ne ja gleda. Mislite deka se zanemarlivi 310
denari kako mese~na pretplata? Voop{to ne se. Na nivo na
godina, pomnoèn so 12, zbirot dava mo`nost da se kupi nov
televizor. I povtorno ke pra{am kade e javnoto mislewe
da se podigne ovoj problem na soodvetno nivo?
Nemam izbor osven da zaklu~am deka, bidej}i nikoj
od nas ne ja gleda MTV (ne onaa stranskata!), dràvata
vsu{nost n# globi {to sme se drznale da imame TV aparat
doma. Kako nekoja luksuzna stoka. Mora{ da plati{ za da
ja ima{, odnosno mora{ dodeka si ìv da pla}a{. Presmetal li nekoj kolku pari imaat dadeno do sega na{ite postari odkako postoi ovoj tro{axija, popoznat kako MTV?
Nemam ni{to protiv ako ovaa realnost ne vi pre~i
rabotata da ostane vakva do kraj. A kade e krajot...
- 197 -
Filip Petrovski
Makedonija pome|u dobroto i zloto64
oga Mojsie go povel evrejskiot narod niz pustina

od Egipet za vetenata zemja Judeja toj toa moèl
da go stori za nekolku dena. Tolkav e patot od Egipet do
dene{en Izrael. Pa sepak negovoto pate{estvie traelo pedeset godini. Zo{to? Mnogu prosto. Zatoa {to znael deka
tie {to se rodeni kako robovi imaat definiran vazalski
mentalen sklop. Mu bile potrebni pedeset godini za da nastane potpolna smena na generacii, da gi donese vo sloboda
novorodenite, da se oslobodi od retrogradnite sili.
Deneska istiot proces povtorno e na delo vo balkanskiot
kotel. Eden nov Mojsie uporno raboti da donese sloboda i
demokratski naviki, da go porazi stariot mentalitet, da
ja smeni generacijata na zastareni, istro{eni politi~ki
i op{testveni strukturi so novi, mladi, onie koi {to bi
ja razbrale slobodata. Istoriskiot proces, negovite temni
reminiscencii, so drugi akteri, ama ista su{tina, deneska
i toa kako se gleda deka se obiduva da funkcionira tuka.
Na ovoj prostor, sekako preku Makedonija regionalnata
realpoliti~ka sostojba drasti~no se prekr{uva.
Niz gorenavedenata prizma da gi pogledneme procesite
koi {to momentalno se slu~uvaat. Unilateralniot poteg na
SPC, so izdadeniot tomos na t.n. ohridska arhiepiskopija,
koj nikako nema ~isto crkovna dimenzija, ja otkriva strategijata na oskata koja {to po sekoja cena saka za go zavrti
ovoj region nanazad. Pove}e godini site predznaci ukaùvaa
kakva ke bide zavr{nata odluka na SPC, i toa za mene ne e
kojznae kakva novina. No da ja poglednema {ahoskata tabla
od druga perspektiva. Na toj na~in na nekoi elementi ke im
Dnevnik, 11.6.2005
64
- 198 -
U{te edna{, za nas
dademe druga svetlina i ke si pomogneme da podobro ja razbereme krajnata namera. SPC ne e osamena vo svoite nameri za negirawe na makedonskoto postoewe, tuku taa e samo
eden segment nadovrzam na mnogu prethodni. Ne sum sklon
da veruvam vo teorii na zagovor, no isto taka ne sakam da gi
zanemaram i izostavam i ostanatite momenti, koi so godini
se provlekuvaat pred na{ite o~i. Hronolo{ki poglednete ja vlasta vo Srbija. Deset godini odbivaa da go zatvorat
pra{aweto za na{ata severna granica. Duri otkako Kosovo
prestana da bide pod niven suverenitet se odlu~ija da go
re{at ve{ta~ki nametnuvaniot spor. Toa predizvika problemi za nas, sega so Kosovo.
Denes iako se tvrdi deka imame dobro sosedski odnosi, po povod sporot na crkvite Vuk Dra{kovi} izjavuva-: se
nadeva deka odlukata na SPC nema da gi naru{i bratskite
odnosi pome|u srpskiot narod, crnogorskiot narod i narodot od Makedonija?! Analizirajte ja dobro re~enicata i
}e sfatite kako stojat rabotite.
Od druga strana kontinuirano sme pritisnati od
ju`niot sosed vo vrska so imeto, so osobeno zasilena kampawa vo posledniot period. Ovie sobitija se povrzani. No
do tuka ne e otkriena celata oska. Se mi se ~ini deka preku
Belgrad prodolùva nakaj Moskva. Inaku zo{to bi bila izdadena takva izjava od RPC. Mislam na ona deka SPC bila
premnogu èstoka vo reagiraweto, ama Makedonija e taa
{to e rigidna vo vrska so imeto, {to implicira promena
na istoto. Da ne gi zaboravime i makedonskite instalacii
koi {to idealno se vklopuvaat vo igrava. Pritoa mislam
na Jovan, strukturi vo vlasta i opozicijata.
Vaka mi e kompletirana slikata za toa kako i zo{to
dezintegracijata deluva.
Pa sepak preìvuvame. Koj e balansot, kontrateàta
na ovie procesi? SAD i nejzinata nova ad hok koalicija,
kako i me|unarodnata zaednica se zainteresirani za sta- 199 -
Filip Petrovski
bilen i prosperiteten Balkan. Tuka vo bliska idnina }e

pominuvaat energetski koridori od kaspiskiot basen kon
Zapadna Evropa. Za toa se potrebni novi politi~ari, i
ras~istuvawe so vglavenite vo temnata oska. Tokmu toa i se
slu~uva poslednite nekolku godini. Lu|eto i politi~arite
koi {to u~estvuvaa vo site anahroni ili na koj bilo na~in
retrogradni procesi, se penzionirani na ovoj ili na onoj
na~in. Ili se na pat da stanat toa.
Potkrepa za ova e insistiraweto na Hag za celosna sorabotka na Belgrad so tribunalot. Od druga strana namensko e pu{taweto na snimkata na koja se gleda likvidirawe na
lica vo konfliktot vo Bosna, so blagoslovot na sve{tenik
na SPC. Ova sekako da se namali pritisokot i kon Makedonija. Insistiraweto na amerikanskiot pretstavnik vo jadranskata grupa za re{avawe na granicata pred kone~niot
status na Kosovo, namesto obratno, samo e del od kontramerkite. Sprema Grcija isto taka se upateni isti signali.
Najgolemiot sekako e priznavaweto na na{eto ustavno ime,
{to prodolùva so s# pogolemite pritisoci za priznavawe
na makedonskoto malcinstvo vo Grcija.
I na kraj da ne gi zaboravime merkite za otstranuvawe na makedonskite instalacii u~esnici vo igrata. Dali
e slu~ajno {to tokmu sega se obelodenuvaat nekakvi si
planovi za podelba na Makedonija od strana na Xaferi vo
Kosovo? Na sosema ista linija go gledam i penzioniraweto na Branko Crvenkovski od SDSM, kako i stimuliraweto na sudir vo vrvot na vladea~kata partija.
Vrz Makedonija se odviva regionalnata borba na
dobroto i zloto. Na crnite i belite figuri. Na golemo.
Zagriùva {to ne u~estvuvame, tuku pretstaveni preku momentnite eliti nemo nabquduvame. Ne go gledame blagonaklono na{iot strate{ki za{titnik, nitu pak deluvame vo
nasoka na zajaknuvawe na na{ata pozicija. Zapra{ajte se
koj kaj nas igra za protivni~kiot tim!
- 200 -
U{te edna{, za nas
Letargija, nesposobnost ili s# zaedno65
gzodusot na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija (sega severen del na Grcija), ima svoj
pove}edeceniski istorijat. Prvite znaci na menuvawe na
etni~kiot sostav na ovaa teritorija po~nuvaat so Prvata
balkanska vojna i sklu~uvaweto na Bukure{kiot dogovor
vo 1913 godina. Krajot na Prvata svetska vojna i posledovatelniot Nejski dogovor za razmena na naselenie pome|u
Grcija i Bugarija vo 1919-ta, kako i Lozanskiot miroven
dogovor vo 1923-ta, sklu~en pome|u Turcija i Grcija, pretstavuvaat kontinuitet na ovaa pojava. Procesot na etni~ko
~istewe na Makedoncite od Egejska Makedonija kulminira
za vreme na gra|anskata vojna vo Grcija vodena pome|u prozapadnite monarhisti i komunisti~kite republikanci vo
periodot od 1946 do 1949 godina. Vo ovaa vojna, vo koja aktivno u~estvuvaa egejskite Makedonci na stranata na DAG
(Demokratska armija na Grcija), zaginaa dvaesetina iljadi
Makedonci i bea proterani nad 200.000, najgolemiot del
od niv zasekoga{. Poradi otkaùvaweto na poddr{kata od
Titova Jugoslavija i zatvoraweto na granicata kon Grcija,
DAG be{e osudena na poraz, a Makedoncite bea izigrani i
prepu{teni samite na sebe.
Pra{aweto na proteranite Makedonci vo ramkite na
SFRJ voop{to ne e tretirano na politi~ko nivo, osven vo
retki isklu~oci za propagandni interni celi (na pr. napisi
vo Nova Makedonija edna{ na pet godini). Kako rezultat
na ideolo{kiot kontinuitet, ignorantskiot odnos kon ova
pra{awe na makedonskata vlast i diplomatija, prodolùva
i po 1991 godina, do denes.
Dnevnik, 20. 8. 2005
65
- 201 -
Filip Petrovski
Se postavuva pra{aweto zo{to dosega ne se napravi nitu

obid, barem i vo populisti~ki celi, da se otvori ova pra{awe
na nivo na javna debata, intelektualno razmenuvawe na stavovi, barawe mo`ni re{enija itn. Nasproti toa se soo~uvame so
kontinuitet na zatskrivawe na problemot. Vakviot pasiven
odnos posebno zaprepastuva dokolku se zeme predvid faktot
deka se raboti za zna~itelen broj na makedonski dràvjani,
koj {to se brutalno otkornati i proterani od svoite
ogni{ta i li{eni od sopstvenosta sozdavana so pokolenija.
Eden od najgolemite pojavni oblici na nizata problemi na
egejskite Makedonci, pravoto na privatna sopstvenost koe
ne moàt da go ostvarat, dramati~no eskalira vo posledno
vreme. Svedoci sme na eden proces na bespravno i organizirano rasprodavawe na imotite na makedonskite gra|ani
vo Republika Grcija, bez nivno znaewe i soglasnost, koe
ima za cel promena na sopstveni~kata slika, a so toa i menuvawe na etni~kata realnost i nasledstvo na tie prostori. Pravoto na privatna sopstvenost e neprikosnoveno
i ne moè da se povrzuva so nacionalnata pripadnost na
sopstvenikot. Ova pravo, pokraj pravoto na ìvot i pravoto na slobodno mislewe i dejstvuvawe, pretstavuva osnoven
fundament na {to po~ivaat zapadnite demokratii. Pokraj
ovoj fakt, sloènosta na problemot ja namaluva podatokot
deka pove}eto makedonski gra|ani, od ~ija sopstvenost Republika Grcija bespravno gi li{uva, poseduvaat dokumenti
izdadeni od gr~kata dràva. Poznato e deka imotno-pravnite sporovi ne zastaruvaat, i gra|anite sekoga{ }e moàt da
baraat ostvaruvawe na ovie prava. Osven toa celokupnoto
javno mislewe e pozitivno opredeleno vo ovoj slu~aj, na {to
se nadovrzuvaat i pozitivnite signali od me|unarodnata
zaednica (SAD, Sovet na Evropa), vo odnos na pravilnata
percepcija na ova pra{awe. I kone~no, svedoci sme na organizirano dejstvuvawe na brojnite zdruènija na Makedonci od Egejska Makedonija, koi se obedinuvaat i okrupnuva- 202 -
U{te edna{, za nas
at, a se so cel da se izvede poefikasna forma na pritisok.

Vo celiot slu~aj MNR, namesto da dade svoj dolèn pridones
kon ovaa povolna naklonetost na sostojbite, toa prodolùva
so svojata praksa na letargi~nost i molk. Ova ministerstvo
treba da prekine da ìvee vo svojata virtuelna realnost, i
najitno da se zafati so re{avaweto na problemite na svoite
gra|ani. Ako Republika Makedonija e samostoen me|unaroden
subjekt, vlasta mora da gi pokrene site demokratski mehanizmi {to i stojat na raspolagawe, da gi za{titi pravata na
ovie lu|e.
MNR treba vo najkratok moèn rok da pristapi kon slednite ~ekori: Da gi sobere i dokumentira dosiejata {to gi poseduvaat ovie gra|ani; Da formira specijaliziran tim, koj }e
im ukaè pravna pomo{ na zasegnatite gra|ani, a makedonskata javnost da ja izvesti za obemot i za teìnata na problemot
vo realni brojki; Itno da upati barawe Sudot za ~ovekovi
prava vo Strazbur da izre~e merka za zabrana na prodavawe
na imotite na makedonskite gra|ani vo R. Grcija dodeka trae
sudskata procedura; Da gi izvesti site relevantnite dràvi
i Me|unarodni organizacii koi {to gi tretiraat ~ovekovite prava (ODIHR, Sovet na Evropa, Helsin{ki komitet...).
Poslednovo }e pretstavuva voobi~aeno koristewe na diplomatskite mehanizmi i ne e nikakvo izmisluvawe na topla voda.
Na krajot, za da vi ja izbistram slikata - samo eden primer.
Zamislete go ovoj problem niz prizmata, da re~eme, na Germanija i na Francija. Bez razlika na toa {to dvete zemji se
kosturot na EU, zamislete kako bi reagiralo zasegnatoto
MNR i dali toa bi dovelo do kakvo bilo naru{uvawe na bilateralnite sosedski odnosi.
- 203 -
Filip Petrovski
Jovane, Jovane66
ominuvav denovive pred Parlamentot vo centarot na gradot. Gledam podignale ograda, }e gradat.
ôvek, ako ne ja znae op{tata slika na op{testvoto na ovoj
na~in bi moèl da pomisli deka rozite ni cvetaat na golemo. Kako da imame razvoj. Site raboti se na svoe mesto.
Tvrdam deka pojavnosta ne e nitu malku bliska na stvarnata su{tina na ne{tata. Vo osnova pojavnosta e namerno
sozdavana za proizveduvawe na masovna hipnoza, opienost,
zatapenost na setilata, kako i za obazbeduvawe na lagodna
poziciija na vladea~kata garnitura. Na taa tema ne se magistri, tuku doktori na nauki.
Od ovaa perspektiva sakam da ve prefrlam na slu~ajot
na Jovan Vrani{kovski. Za nego mnogu se pi{uva{e,
zboruva{e, diskutira{e, pa svesen sum deka rizikuvam so
edna izlitena tema od koja {to na site im e preku glava. No
nikako ne moàm da se oslobodam od ~uvstvoto deka celiot
slu~aj e proizvod na namera na makedonskata retrogradna
levica, koja {to e dlaboko vsadena vo tkivoto na dràvata
ve}e nekolku generacii. Da bidam pojasen, {to e namerata?! Prosto. Namerata ne e kako {to na prv pogled izgleda
celava konstrukcija, kako plan za za{tita na crkvata ili
pak nekakva si grià za dràvnite interesi, tuku ne{to
sosema drugo. Jovana go osudija za verbalen delikt, nekakvo
si {irewe na verska, rasna i nacionalna omraza. Na toa nemam komentar. Postoi kako mo`nost vo Krivi~niot zakonik. Me|utoa nikako ne mi odi vo glava kako moèlo da se
napravi takov previd, pa vo vremeto koga globalno se zbo Dnevnik, 27.8.2005
66
- 204 -
U{te edna{, za nas
ruva za verski prava, slobodi, mo`nost za konfesionalna

liberalnost, toj namesto da se sudi za finansiskite malverzacii (koi {to navistina se golemi) se sudi za ne{to maglivo, ili pak namerno za da se postigne proektirana cel.
Koja e taa cel? Pa kako {to stojat rabotite go osudija za da
go oslobodat. Spored reakcijata na site me|unarodni faktori, relevantni eksperti koi {to go potenciraat faktot
deka ne mu e dadeno pravoto da razmisluva poinaku, mi se
~ini deka naskoro Jovana pak }e go gledame na na{ite TV
ekrani kako drì slu`ba so negovata druìna.
Namernata krakovidost ve}e proizveduva efekt.
Jovan~e poleka stanuva ma~enik. Li~nost. Faktor. Sam da
ode{e po ovoj pat za cel ìvot nema{e da pomine. Koj be{e
toj Jovan za nas pred godina dena?! A koj e sega? Zna~i ima{e
sesrdna pomo{ za da se vospostavi kako faktor i po{iroko
na balkanskite prostori, a od koj drug ako ne od dràvata,
koja {to go osudi za verbalen delikt. Ova zna~i deka so
pogre{niot pristap, slu~ajno ili namerno, na{ata dràva
se javuva vo uloga na podoben i kooperativen izvr{itel.
Posledicite se ogromni i treba da se bide slep ako ne svatime deka odnapred ne se proektirani. Siguren sum deka
sepak bile. Sudeweto ne samo {to go otvori procesot za
vostoli~uvawe na ma~enik, tuku {to e postra{no, na golemo $ otvori prostor na sosetkata na{a da se zame{a vo s# i
se{to i za s# i se{to povrzano so na{ite raboti. Ako ova
moè da go sogleda sekoj {to sedi doma i gleda vesti, kako
toga{ da ne bila vo sostojba dràvata da go proektira? Osven ako ne stanuva zbor za proekcija i realizacija tokmu
na tie mo`nosti. Nie go sudime, vie kukajte, me{ajte se vo
na{ite raboti, krevajte galama, i na kraj celta da bide postignata so povekekraten efekt.
Zna~i, da ne se razbereme pogre{no, ne sporam so samata su{tina na problemot povrzan so ovaa li~nost i celnite
pravci na negovata misija. Ekspanzionisti~kite elementi
- 205 -
Filip Petrovski
na na{ite sosedi kon nas imaat dlaboki koreni. Tie datiraat u{te od vremeto na sklu~uvaweto na Bukure{kiot dogovor i svoi recidivi imaat i do denes. Potvrda za toa se
nizata na otvoreni pra{awa koi {to na Republika Makedonija i se nametnuvaat od strana na nejzinite sosedi.
Sporam so pristapot vo odnos na pravilnata percepcija i na~in na re{avawe na problemite.
Tvrdam deka ni{to vo slu~ajot ne e slu~ajno. So vakvo
sudstvo, vlada, vlast ne e moèn poinakov ishod na rabotite. Mentalniot kod, posebno vo sudstvoto e retrograden,
zaostanat, levo oboen, aktiven po direktiva, isto kako i
pred 1990 godina. Takviot mentalen kod od obi~en lokalen
problem, sekoga{ po definicija }e sozdava me|unarodni
problemi, so ogromni posledici po na{iot ugled i sekojdnevno ìveewe. A na takvite, od strana na site nas, im
e dovereno da ja transformiraat na{ata realnost vo moderno op{testvo, {to podrazbira funkcionalna pazarna
ekonomija, efektivna dràvna administracija u sudstvo,
ras~istuvawe so korupcija i sl.. Ne sum siguren deka e toa
mo`no, a reper za vakvoto moe tvrdewe se trite zaludno zagubeni godini.
- 206 -
U{te edna{, za nas
, 67
(nadvore{no-politi~ki implikacii
na Kondovo za RM)
rvite informacii vo makedonskite mediumi za

postoeweto na teroristi~ki grupi vo selo Kondovo, se pojavija pribli`no edna nedela pred referendumot
za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo
Republika Makedonija. Nivnoto dejstvuvawe vo seloto se
oceni kako predreferendumski pritisok. Sepak, neuspehot
na referendumot ne dovede do nivno povlekuvawe. Namesto
da gi prezeme bezbednosnite merki {to sekoja dràva gi
prezema vo vakvi situacii, aktuelnata vlast gi isprati na
pregovori Ali Ahmeti i Menduh Ta~i, po {to be{e dogovoreno mirno povlekuvawe na voenite formacii od Kondovo. Istata sostojba, so ist intenzitet i akteri, se povtori i ovaa godina. Intervencijata na bezbednosnite organi
povtorno izostana, a problemot e re{en so amnestija na
kriminalcite. Site sme svedoci na vospostavuvawe na edna
opasna praktika na politi~ka realizacija na ucenite, pri
{to doa|a do kr{ewe na Ustavot i zakonite, zaobikoluvawe na instituciite, me{awe vo nezavisnata sudska vlast
Pritoa se postavuva pra{aweto, za kakov tip na institucionalno re{avawe na konflikti tuka stanuva zbor. Namesto niz instituciite na sistemot, koi vo sekoja normalna demokratija bi trebalo da bidat sredi{teto kade {to
doa|a do kanalizirawe i re{avawe na razli~nite interesi
i konflikti vo edna dràva, re{avaweto na sostojbite kaj
Dnevnik, 3.9.2005
67
- 207 -
Filip Petrovski
nas odi vo sosema sprotivna nasoka. Imeno se upotrebuvaat

lica i se primenuva metodologija, koi bi trebalo da pretstavuvaat eden vid na supstitucija za sposobnite i efikasni institucii. Seto ova doveduva do erozija na istite, i
sozdavawe na opasnata praktika na postojano i tendenciozno zaobikoluvawe na sistemot, pri idni vakvi potencionalno krizni àri{ta. Se sozdava presedan.
Udarite vrz me|unarodniot ugled na dràvata se nesogledlivi. Pa taka, osnoven preduslov za uspe{nosta na
na{iot pat kon polnopravno integrirawe vo E.U. ne zavisi
od odgovaraweto na pra{alnicite ili pak od harmonizirawe na na{eto zakonodavstvo so toa na E.U. Najsu{tinski
element e postoeweto na stabilni i sposobni institucii
koi }e moàt da gi implementiraat tie zakoni vo praksata.
Kaj nas ovoj uslov o~igledno izostanuva. Od druga strana
pak postoe~kata erozija na instituciite e indikator deka
idni nestabilnosti i krizi se sekoga{ mo`ni, i deka domino efektot ve}e po~nuva da funkcionira. Tuka ve}e doa|a
do zagrozuvawe na na{ite aspiracii za ~lenstvo vo NATO
Alijansata, kako i u~estvoto vo Antiteroristi~kata koalicija. Alijansata vo nikoj slu~aj ne bi primila zemja ~lenka koja namesto da izvezuva stabilnost vo regionot, go pravi tokmu sprotivnoto, izvezuva nestabilnost. ^lenstvoto
vo NATO i zaedni~kata borba vo antiteroristi~kata koalicija, me|u drugoto pretpostavuva promovirawe na mirot,
bezbednosta, stabilnosta i demokratijata vo regionite
kade ima deficit od toa. Osnoven preduslov za nekoja zemja
da u~estvuva vo vakviot proces, e istite da gi ima obezbedeno kaj sebe. Vo Republika Makedonija s# u{te postojat sivi
zoni, porozni granici i podra~ja koi {to ne se pod celosna
kontrola na pravnata dràva i bezbednosnite sili. Neodminliv e vpe~atokot deka na{ite policiski i voeni sili,
poradi dnevno-politi~ki pri~ini i nemaweto na politi~ka
voqa, ne moàt da go demonstriraat svojot profesionali- 208 -
U{te edna{, za nas
zam vo porane{nite krizni regioni. Prodolùvaj}i da

bideme zemja, koja se trudi vo svetot da sprovede vrednosti
i sostojbi koi ne e sposobna da gi obezbedi kaj sebe doma,
edinstveno {to moème da napravime e da dademe negativen
signal do me|unarodnata zaednica i da gi pothranuvame ne
mnogu rozovite ocenki za sevkupnata sostojba vo Republika Makedonija. Toa vo krajna linija zna~i zagrozuvawe na
na{ite Evro-Atlanski integracii.
Vakvite sostojbi se isto taka neprifatlivi poglednati niz prizmata na pretstojnoto razre{uvawe na statusot na Kosovo. Ne veruvam deka Makedonija }e go ima
glavniot zbor vo toj proces. No istovremeno, poradi na{
nacionalen interes ne smee indolentno da go nabquduva.
Makedonija mora da demonstrira maksimalen bezbednosen
anga`man, kako i efektivno kontrolirawe na celokupnata svoja teritorija, posebno na pograni~niot pojas kon
Kosovo. Povtoruvaweto na novi kondovski slu~ai }e go po
kaè niskiot kapacitet na na{ite dràvni institucii,
so {to postoi opasnost Makedonija potkusuruva~ki da se
vmetne vo re{avaweto na na starite balkanski problemi.
Vakvo ne{to posakuvaat odredeni ekstremni strukturi vo
Pri{tina i Belgrad. Ovie krizni podra~ja vnatre vo Repu
blika Makedonija sozdavaat uslovi za brzo i nepre~eno
povrzuvawe na ovie delovi so nekoja idna sozdadena nesta
bilnost vo regionot, so {to Makedonija se doveduva vo
mnogu nepovolna geo-politi~ka pozicija vo presret na ko
ne~nata razvrska, koj {to doprva sledi.
Negativnite implikacii po na{iot me|unaroden ugled
i polo`ba od tretiraweto na ovoj, i sli~nite na nego problemi, se multidimenzionalni. Pra{aweto e zo{to site
pla}ame tolkava cena. Vlasta e dol`na da go promeni svojot agol na gledawe na rabotite. Posle s# na toa e obrzana
so zakletva pred Ustavot.
- 209 -
Filip Petrovski
[engenski zidovi68
rimenuvaweto na [engenskiot vizen reìm na EU

kon Makedonija e silen pokazatel za tromosta na
makedonskata tranzicija. Ova leto makedonskite gra|ani
povtorno ne moèa da si dozvolat da gi posetat Rim, Venecija, Barselona, Marsej, Viena, Minhen, Lozana... Da se
potsetime zo{to e toa taka.
EU ni ima dostaveno uslovi za nadminuvawe na [engenskiot vizen reìm u{te vo 1998 godina. Porane{nata
vlast iako soo~ena so voenata kriza nametnata od kosov
skite teroristi~ki bandi uspea da go dogovori izgledot na
novite makedonski paso{i i da sklu~i dogovor so renomiranata svetska kompanija Hjulit Pakard, koja vo toj moment
gi izrabotuva{e kanadskite li~ni karti, pokonkretno
nivnite voza~ki dozvoli i karti za socijalno osiguruvawe. Toa ne be{e dovolno za novata vladea~ka koalicija na
porane{nite komunisti koja brutalno go raskina dogovorot so Hjulit Pakard, otkako prethodno dve godini si
mulira{e pregovori so istata kompanija, navodno za da gi
predogovori {tetnite uslovi za nas od istiot.
Makedonskite gra|ani prodolìja godi{no da izdvo
juvaat 21 milion dolari za vizni tro{oci, od koi tretina
od niv se tro{at za gr~ki vizi. Da ne spomenuvam kakvi s#
drugi torturi preìvuvaat, posebno vo Grcija po ameri
kanskoto priznavawe na na{eto ime. Aktuelnata vlast vo
presret na odgovorot na ispratenite evropski pra{alnici,
navidum gi zabrza podgotovkite za izrabotka na novite
paso{i, no imavme mo`nost naskoro da ja ~ueme vesta deka
Dnevnik, 24.9.2005
68
- 210 -
U{te edna{, za nas
komisijata na MVR za novite paso{i privremeno go stopirala tenderot poradi prigovori na zainteresiranite
stranki koi dostavile svoi uslovi.
Nemame ni konkretni informacii od na{ata diplomatija dali naskoro }e se potpi{at readmisionite dogovori so ostanatite ~lenki na EU ili itno }e se prevzemat
porane{nite readmisioni dogovori na porane{nata SFRJ,
{to stoi kako mo`nost i e koristeno od drugi dràvi.
Nasproti toa ve}e nekolku godini vo na{iot parlament ne
podnesena na ratifikacija nitu eden dogovor za readmisija. Se pra{uvam {to e pri~inata za vakviot antidràven
i antigra|anski odnos? Na{ata diplomatija moè{e da se
ugleda na primerot na re{itelnosta i upornosta na nivnite bugarski kolegi koga tie go otstranija [engenskiot
yid. Pritoa porane{niot minister Nade`da Mihajlova ja
stavi na kocka sopstvenata politi~ka kariera dokolku ne
se ostvare{e navedenata cel.
Za volja na vistinata ostvareni se odredeni uslovi
(grani~nata policija, opremenosta na na{ata pograni~na
policija so visokokvalitetni instrumenti za proverka na
paso{ite), no s# u{te preostanuvaat drugite (usvojuvaweto
na evropskata politika za azil i migracii kako i evropskata vizna politika kon zemjite {to ne se ~lenki na EU).
Za àl, aktuelnata vlast vo tekot na celiot svoj mandat
se pokaà kako troma, neinventivna i nekreativna, bez
re{itelnost da vleze smelo, za da se isteraat reformite
vo golem broj sferi. Do narednite izbori edinstveno maksimalno {to moè da obezbedi e podolgo traewe na vizite
i bezvizen tranziten reìm kon novoprimenite ~lenki na
EU. Toa zna~i deka zaludno se zagubeni 4 godini i s# na s#
slikata voop{to ne e rozova.
Ne mi ostanuva ni{to drugo no da se nadevam deka po
izborite, novata vlada èstoko }e trgne vo dovr{uvawe
na reformite i poagresivno }e gi definira nadvore{no- 211 -
Filip Petrovski
politi~kite prioriteti. Toa bi zna~elo po sekoja cena da

se objasni i natera da svati sekoj pretstavnik na Evropa
deka dojdeno e vremeto koga i nie kako dràva, a i kako nacija treba ne{to da dobieme kako bi se stimuliralo javnoto
mislewe vo nasoka na, uslovno re~eno, ~esto spomenuvaniot
konsenzus po pra{awata na na{ata integracija vo Evropa i
civiliziraniot svet. Dosega ne sum slu{nal na{ pretstavnik da sobere hrabrost da ja objasni i brani na{ata pozicija so argumenti, da stoi zad interesite na dràvata ili pak
da ja objasnuva pozicijata na obi~niot ~ovek, duri po cena
na svojata pozicija ili pak na {teta na svojata lagodnost
i konformizam. A {to e su{tinata na visokata politika
ako ne da na nivo na poedinecot se ~uvstuvaat promeni kon
podobro!
Do toga{ na{ite gra|ani }e bidat primorani da visat
po stranskite ambasadi poradi nesposobnata vlast koja
moè{e barem vo ovoj period da im obezbedi aplicirawe
za vizi preku internet, namesto da gi kiti svoite kancelarii so evropski znamiwa. Lo{ i prezren e toj privid i toa
ne samo od na{ite gra|ani, tuku i od evropjanite.
- 212 -
U{te edna{, za nas
Konfuzija vo prepi{uvaweto69
o re~isi 15 godini na Republika Makedonija kako

nezavisen me|unaroden subjekt, kone~no te~e postapkata za nosewe na, slobodno moè da se konstatira,
istoriskiot zakon za nadvore{ni raboti. Objektivno najgolemata odgovornost za ovaa sostojba ja snosi sega{niot
minister Ilinka Mitreva. Imeno taa procedurata za noseweto na vakviot zakon ja zapo~nuva po izminuvaweto na tri
~etvrtini od nejziniot mandat, iako noseweto na vakviot zakon be{e edno od glavnite predizborni vetuvawa na SDSM
od oblasta na nadvore{nata politika na parlamentarnite
izbori 2002 g. Taa isto taka za re~isi polovina godina go
pre~ekori rokot (fevruari 2005) koja samata, pred Premierot go veti kako kraen za izrabotka na vakviot zakon. Rezultat od vakvoto odnesuvawe na ministerot be{e faktot {to
Republika Makedonija nema{e zakon za nadvore{ni raboti, koga toj be{e najpotreben vo golem broj na krucijalni
momenti za na{ata dràva (npr. golem broj na pra{awata
postaveni od Evropskata komisija vo evropra{alnikot
bea vo vrska so zakonot za nadvore{ni raboti, a Vladata gi
odgovara{e vrz osnova na interni pravilnici na MNR, {to
e samoto po sebe skandalozno!).
Posledicite od dosega{noto nenosewe na vakviot zakon
se mnogubrojni. Prolongiraweto na sostojbata na haos, nekoordiniranosta me|u glavnite nositeli na nadvore{noto
pretstavuvawe, neprofesionalnosta, kriminalot i degradiraweto na sevkupnata makedonska diplomatija se samo del
od niv. Seto ova rezultira so dramati~noto namaluvawe na
Dnevnik, 29.10.2005
69
- 213 -
Filip Petrovski
na{iot nadvore{no-politi~ki rejting koj {to e najnizok

vo sporedba so celiot Zapaden Balkan, kako i so politi~ka,
ekonomska i kulturna marginalizacija na na{ata dràva vo
svetot. Na{ata diplomatija s# pove}e tone vo bezidejnost,
pove}ekratno zaostanuva so reakciite i potezite {to gi
vle~e i se doveduva vo edna nezavidna sostojba me|unarodnata
zaednica da nudi re{enija, a nie nekriti~ki i neinventivno
da gi sledime. Ova go potvrduvaat primerite so sporot okolu
imeto na na{ata dràva, analizite i merkite {to treba da
se sprovedat od na{a strana okolu po~etokot na pregovorite
za idniot status na Kosovo, kako i baraweto na strategiski
partneri, sfera vo koja se napraveni golemi proma{uvawa.
Najzastra{uva~ki podatok vo celata ovaa konstelacija na negativnosti e {to Predlog-zakonot, ne nudi nikakvi re{enija za nadminuvawe na ovie sostojbi, a realno
e da vlijae vrz nivnoto vlo{uvawe. Toj e preobemen (site
negovi odredbi namesto na 40 bi moèle da se svedat na 20
strani), konfuzen, nekonkreten, so golem broj na nejasni
frazi, poimi i re~enici koi se povtoruvaat vo pove}eto
~lenovi. Sodrì termini i re~enici za koi pretstavuva
golema grubost i pravna nesoodvetnost da bidat zastapeni
vo eden zakonski tekst. Prosto se nasetuva deka e izgotven od grupa na amateri koi nemaat nikakvo iskustvo vo
izvr{uvaweto na nadvore{nata politika, koi ne ja poznavaat tehnologijata na diplomatskata rabota i diplomatskata terminologija. Vakov kakov {to e, e neprimenliv
i {teten dokolku profunkcionira vo makedonski uslovi i lesno moè da dovede do blokirawe na rabotata na
MNR. Re{enijata vo nego ne se avtenti~ni, tuku prevzemeni i skandalozno parafrazirani od slovenskiot zakon za
nadvore{ni raboti. Pri koristeweto na vaka obemen prepis na zakonski tekst na druga dràva treba da se ima na
um deka takvite re{enija ne se adekvatni na makedonskite
potrebi, bidej}i ne gi odrazuvaat avtenti~nite sostojbi,
- 214 -
U{te edna{, za nas
mo`nosti, nadvore{no-politi~ki celi, ekonomski i socijalni priliki, istoriski i kulturni tradicii, obi~ai,
mentalitet
Vo odreduvaweto i definiraweto na nadvore{nite
raboti, kako i vo nivnoto vodewe, zabeleìtelna e zna~i
telna marginalizacija na Pretsedatelot na Republikata
(vo sli~na pozicija e i Sobranieto), do taa mera {to e staven vo podredena pozicija vo odnos na MNR. MNR si zema
za pravo da navleguva vo negovite ustavni i zakonski ingerencii, so jasna namera zakonski da ja oktroira celokup
nata nadvore{na politika na Republika Makedonija (zabe
le{kata e principielna i ne se odnesuva na B.C. kako lice,
tuku na pozicijata koja {to ja izvr{uva, a se se}avate, ja
uzurpira{e!).
Toa se opasni obidi, zatoa {to se vr{at seriozni tektonski naru{uvawa na politi~kiot sistem i zagrozuvawe
na ustavno opredelenata pozicija na institucijata Pretsedatel na dràvata. Re{enijata okolu imenuvaweto na
[efovite na Diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva,
nazna~uvaweto na specijalnite pratenici, procenuvaweto
na zakanite od bezbednosen karakter koe {to kako ingerencija go prevzema MNR kako i vodeweto na politi~kiot
dijalog so me|unarodnite subjekti od strana na ministerstvoto, se samo del od navedenata tendencija vo predlogzakonot.
Dokolku bidat realizirani re{enijata vo ovoj predlog-zakon, }e prodolì bezzakonieto i haosot vo makedonskata diplomatija i slednata partija na vlast }e bide primorana da go izvr{i nu`noto kompleksno reformirawe
na MNR, koe sekako }e bide personalno bolno i dopolnitelno finansiski uslo`neto (se razbira na grbot na makedonskite dano~nite obvrznici).
- 215 -
Filip Petrovski
Nie vo NATO - malo sutra70
merikanskata administracija definitivno ja urna

izbornata poraka na vladea~kite socijaldemokrati deka sekoj den s# pove}e sme poblisku do celta. Pokanata za za~lenuvawe vo NATO vo 2006 godina nesomneno }e
pretstavuva{e niven silen adut za vreme na parlamentarnite izbori slednata godina. Ovoj dràven prioritet SDSM
ima{e namera da go prisvoi kako ekskluzivno svoj partiski
proekt. Samite tie, pokanata za ~lenstvo vo Alijansata ja
smetaa poizvesna otkolku dodeluvaweto na kandidatskiot
status od strana na EU. Sega nivnite nadeì se naso~eni
kon pozitivnoto Avi od strana na briselskite evro-birokrati. Drug adut nemaat. Po dobivaweto na lo{ata vest od
NATO, vo juli ovaa godina, deka vo 2006 nema da dobieme
pokana za ~lenstvo, reakcijata na Vladata be{e nervozna,
dezorientirana i agresivna. Se dobi vpe~atok deka site
drugi se vinovni, samo vlasta ne. Vinovsni ni bea Albanija, Hrvatska, Ukraina, globalniot sudir pome|u SAD i EU,
a osobeno doma{nata opozicija, kako glasnik koj ja donel
lo{ata vest. Po smiruvaweto na prvi~nata tenzija, Vladata istapi so u{te eden biser, velej}i deka sega diplomatskite napori }e gi naso~i kon izdejstvuvawe na poedine~en
priem. Ova se sme{ni izjavi so ogled na toa deka NATO
otsekoga{ se pridrùval do regionalniot pristap i nikoga{ vo svojata istorija nemalo pro{iruvawe samo so edna
dràva.
Kako namerno da se odbegnuva edna su{tinska percepcija. Imeno, NATO pokraj voena e pred s# Alijansa na
Dnevnik, 3.9.2005
70
- 216 -
U{te edna{, za nas
slobodni i demokratski dràvi. Toa podrazbira dràvi

koi gi ispolnuvaat site standardi potrebni za normalno
funkcionirawe na liberalnata demokratija. Tie standardi se: nepre~eno funkcionirawe na pazarnata ekonomija,
vladeeweto na pravoto, funkcionirawe na demokratskite
procesi, kako i razre{uvawe na site sporovi, kako vo zemjata, taka i vo me|unarodnite odnosi. Za seto ova da se
postigne neophoden preduslov e postoeweto na stabilni i
funkcionalni institucii na sistemot. Site ovie elementi odat vo prilog na ispolnuvawe na primarnata cel zaradi koja e osnovana Alijansata: Individualna stabilnost i
bezbednost, kako uslov za funkcionalnost na sistemot za
kolektivna bezbednost.
Denes vo Republika Makedonija, mnogu malku se implementirani ovie vrednosti i sostojbi. Na{ata ekonomija e
nestabilna i beleì najniska stapka na rast i nivo na investicii vo regionot dodeka vo NATO se primaat dràvi
koi moàt da si dozvolat da gi platat tro{ocite za priem,
koi pove}e godini beleàt visoki stapki na rast na BDP
i na prihodite na dràvata. Pravnata dràva ne vladee na
celata teritorija, a sproveduvaweto na izborite, koi se
vrv na demokratskite procesi, e prosledeno so grubi nepravilnosti i falsifikati. So nesovesnata politika vo
dràvata postojano se produciraat krizni àri{ta i konflikti a instituciite na sistemot postojano se zaobikoluvaat i dezintegriraat. Reformite vo administracijata
i sudstvoto ili gi nema ili se zadocneti i nekvalitetni.
Odnosite so sosedite nikoga{ ne bile polo{i.
Ovaa slika se poklopuva so na~inot na koj {to NATO
ja percepira na{ata vnatre{no-politi~ka sostojba. Pora
ne{niot ambasador na NATO vo Makedonija Nikolas Bigman, pove}epati izjavuva{e deka ne treba da se {iri laèn
optimizam i deka Vladata treba mnogu da napravi vo pogled
na reformite i suzbivaweto na pravnata nesigurnost i
- 217 -
Filip Petrovski
neefikasno sudstvo. Diplomatite na NATO zadolèni za

R.M. pove}epati istapuvaat so ostri kritiki vo odnos na
ekonomskiot i politi~kiot del. Spored niv makedonskata ekonomska situacija e zagriùva~ka. Na{iot uvaèn
lobist vo pogled na evro-atlantskite integracii Brus
Xekson, neodamna potvrdi deka na na{ite vlastodr`ci im
bilo ukaàno da gi izbri{at od glavite datumite so koi do
skoro nemilosrdno ne bombardiraa. I pokraj dobivaweto
na negativnite signali, na{ite vlasti ne gi zemaa vo predvid i prodolìja da tvrdat deka so ednata noga sme vo Alijansata, so {to produciraa razo~aranost kaj makedonskite
gra|ani i go doveduvaat vo pra{awe odnosot na javnoto mnenie kon NATO-integracijata.
Vo momentov ne postojat nikakvi vetuvawa za datum,
a takvi vetuvawa ne postoele ni vo minatoto. Treba realno da se pretstavat rabotite i da sme svesni deka Makedonija moè da ne dobie pokana za ~lenstvo nitu vo 2008
godina. Ova go potvrdi i Kurt Voker, pomo{nik dràven
sekretar na SAD, koj potencira deka vo momentov ne se
znae koga i kakva }e bide odlukata vo odnos na priemot na
R.M. Odlukata za priem na Makedonija pred s# zavisi od
ostvareniot napredok, koj dosega nikoj ne go gleda. Ako
~lenstvoto vo NATO go cenime kako nacionalen prioritet, toga{ ovoj neuspeh e navistina vreden da bide razgleduvan na predvremeni izbori. Brisel e svesen deka vo R.M.
seu{te postojat strukturi koi gi ko~at reformite. Zatoa
najprvo da ras~istime so vakvite strukturi.
- 218 -
U{te edna{, za nas
[ansa za nas71
oridorot 8 pretstavuva zna~aen proekt za unapreduvawe na ekonomskite i komunikaciskite procesi pome|u Turcija, Bugarija, Makedonija i Albanija. Toj
ovozmoùva otvorawe na regionot sprema Evropa i svetot,
nadminuvawe na regionalnite razliki kako i zgolemuvawe na nivoto na stranski investicii i infrastrukturni
proekti. Iako formalno e iniciran u{te vo 1991 godina,
negovata realizacija totalno stagnira. Taa predviduva{e
rekonstrukcija na postojnite pati{ta {to gi povrzuvaat gorenavedenite zemji, izgradba na moderni avtopati i
èlezni~ki linii do 2020 godina. Konstanten pridones
za negovata stagnacija dava{e Grcija, blokirajki go negovoto stavawe na dnevniot red na evropskite energetski
tela. Pritoa na raka $ odea politi~kite i ekonomskite
turbulencii vo Albanija i Bugarija vo vtorata polovina
na devedesetite, kako i Kosovskata kriza i Voenata kriza vo Makedonija vo 2001 godina. Grcija dobiva prikriena
podr{ka i od Rusija, posebno vo pogled na aktueliziraweto na naftovodot Burgas-Aleksandropolis. Ovde ne pre~i
da se spomene deka pokojniot srpski premier Zoran \in|i}
se zalaga{e za prenaso~uvawe na Koridorot 8 (so preskoknuvawe na Makedonija) od Bugarija kon Ni{ i Bar. Negoviot atentat se slu~i neposredno po atentatot vrz {efot
na Multigrup Ilija Pavlov, za kogo se {pekulira{e deka
bil `rtva na energetskite igri na povisoko nivo.
Ovoj koridor e nesomneno vaèn za amerikanskite
interesi. Kako {to naglasuva pretsedatelot na AMBO
Dnevnik, 19.11.2005
71
- 219 -
Filip Petrovski
Edvard Ferguson, za investitorite e va`na politi~kata

podr{ka i cvrstata re{enost na involviranite dràvi
vo proektot. Tie ve}e decenija i polovina pominuvaat niz
procesot na tranzicija na politi~kiot i ekonomskiot sistem za da postignat standardi za priklu~uvawe kon EU i
NATO. Evidentno e deka SAD pred priznavaweto na Makedonija so nejzinoto ustavno ime, gi dinamiziraa podgotovkite za realizacija na naftovodot AMBO, koj vsu{nost
}e go reaktivira Koridorot 8 pred relevantnite evropski
energetski tela. Toj }e se protega pome|u pristani{tata
Burgas i Valona, a tro{ocite za negovata izgradba }e se
dviàt okolu 1,2 milijardi dolari. Pritoa na ~elo na kompanijata be{e postaven iskusniot menaxer vo biznisot so
nafta Ted Ferguson, koj od letovo po~na so baraweto na
sponzori (fund-raising). Postoi golema verojatnost deka
poznatata amerikanska kompanija Halibarton }e bide najmnogu involvirana vo izgradbata na naftovodot. Za potsetuvawe, aktuelniot amerikanski potpretsedatel Dik
êjni direktoruva{e vo nea, zaedno so nekolku sovetnici
na Xorx Bu{ pomladiot. Vo sostavot na Halibarton vleguva nam u{te popoznatata Braun i Rut, koja kaj nas be{e
ra{irena vo ekot na Kosovskata kriza i koja be{e nositel
na izgradbata na najgolemata amerikanska baza na Balkanot, Bondstil. Braun i Rut }e ja gradi novata amerikanska
ambasada na skopskoto Kale, vo blizina na najgolemata makedonska kasarna Ilinden. Se poglasni se informaciite
spored koi i Ilinden za nekolku godini }e stane pogolema
amerikanska baza od Bondstil. Podatocive gi naveduvam
za da ukaàm deka Amerikancite imaat cvrsti i seriozni
nameri vo trasiraweto i obezbeduvaweto na strate{kite
energetski koridori.
RM ima enormno golem strate{ki i geopoliti~ki interes od ovoj proekt. So negovata realizacija nie kone~no
}e staneme krstosnica na Balkanot. Samo poradi faktot
- 220 -
U{te edna{, za nas
{to naftovodot }e pominuva niz RM, vo na{iot buxet,

vrz osnova na renta, }e se slevaat najmalku 40 milioni dolari (za potsetuvawe, tolkav e eden aran`man so MMF).
Tuka se i ostanatite pridobivki, kako npr. vklu~uvaweto
na doma{nite firmi vo izgradbata na koridorot, namaluvawe na cenata na gorivata, zgolemena stabilnost na
dràvata, {to }e vlijae povratno, vrz stimulirawe na
na{ite ekonomski parametri.
Na{ite vlastodr{ci namesto poagresivno i pofanzivno da se posvetat na dadenata {ansa, po kojznae koj pat
se pokaàa slabokrvni i neinventivni. Duri uspeaja da
gi suzbijat o~ekuvawata na na{ata javnost, tolerirajki
go obidot na DUI za korekcija na trasata po koja treba
da pominuva naftovodot, ne sfa}ajki deka izgradbata na
istiot }e pretstavuva inicijalna kapisla za otvorawe na
site zapadni fondovi za realizirawe na avtopati{tata,
èlezni~kite i telekomunikaciskite linii dol` Koridorot 8. Ona {to e zaprepastuva~ko e faktot deka pokraj
DUI, promena na trasata na naftovodot (svrtuvawe kon
Severozapadna Makedonija) baral zamenikot na Besimi
od redovite na vladea~kite socijaldemokrati, navodno od
ekolo{ki pri~ini. Vakvoto odnesuvawe na makedonskata Vlada od Pretsedatelot na amerikanskiot konzorcium
AMBO, TED Ferguson, be{e okvalifikuvano kako neseriozno. Sepak korporacijata AMBO prodolùva da go
turka naftovodot, iako po~etokot na negovata izgradba
docni. Verojatno tuka leì edna od pri~inite poradi koi
vlasta popi lastici od Va{ington vo pogled na pokanata
za ~lenstvo vo NATO. Taa samata go minira strate{kiot
amerikanski proekt za kontrola na energetskite linii
od Kaspiskiot basen. Vladinata amerikanska energetska
agencija minatata godina objavi izve{taj vo koj se naglasuva od energetskite koridori od Kaspiskiot basen golema ekonomska korist }e imaat Bugarija, Albanija, Ma- 221 -
Filip Petrovski
kedonija, Hrvatska i BIH. Nekoj kako da saka da ostane

gluv na ovie fakti. Vlasta e svesna deka nema da postigne
zna~itelni ekonomski rezultati pred parlamentarnite
izbori narednata godina, pa zatoa nastojuva na{ite evroatlantski integracii da gi trampi za priznavawe na Kosovo.
Ova mi li~i na u{te eden ònglerski poteg, bez strategija, improvizerski, {to sekako serioznite stranski
analiti~ari lesno go voo~uvaat. Za vozvrat pla}ame visoka cena i drememe vo ~ekalnicite na moderniot svet.
- 222 -
U{te edna{, za nas
Idninata na Kosovo72
d pred izvesno vreme zapo~na procesot na definirawe na kosovskiot status preku iniciraweto
na albansko (kosovskite)-srpskite pregovori, so aktivno
posredstvo na me|unarodnata zaednica. Re{avaweto na Kosovskoto pra{awe se smeta kako prili~no komplicirana
zada~a koja moè da ja promeni nasokata na evropskite i
svetskite geo-politi~ki procesi. Posebno, koga }e se zemat
predvid seriozno antagoniziranite srpsko-albanski odnosi niz istorijata. Srbite go smetaat Kosovo kako duhoven
Partenon na sopstvenata dràvnost i pravoslavie, dodeka
Albancite (Kosovarite) se povikuvaat na nivnoto ilirsko
i dardansko poteklo vo istaknuvaweto na nivnite aspiracii i nivnata fakti~ka dominacija, pred se na demografski
plan. Pritoa ne smee da se ispu{ti od vid faktot deka so
nezavisnosta na Kosovo se zajaknuva Koridorot 8 koj pretstavuva prioritet na amerikanskite geostrate{ki interesi. Vo toj slu~aj najranliv stanuva Koridorot 10 (vrskata
Srbija-Grcija), posebno Grcija na koja seriozno $ se zakanuva otvorawe na pra{aweto na polo`bata i pravata na
êmeriskite Albanci (âmi), a zo{to da ne i pra{aweto
na polo`bata i pravata na egejskite Makedonci. Si dozvoluvam odredena doza na {pekulacija, no zamislete kakva bi
bila gr~kata reakcija dokolku makedonskite i albanskite
istori~ari po~nat da pronao|aat zaedni~ki vrski na primer, vo anti~koto minato.
Ona {to e zna~ajno za nas, e deka srpskiot politi~ki
faktor vo vremeto na Kralska i Titova Jugoslavija se obi Dnevnik, 3.12.2005
72
- 223 -
Filip Petrovski
del (delumno uspe{no) demografskata ekspanzija na kosovskite Albanci da ja prenaso~i vo Makedonija, so cel da
ja kontrolira preku destabilizirawe na makedonsko-albanskite odnosi (so indoktrinirawe na makedonskite Albanci), za da moè koga }e se sozdadat povolni uslovi da
go podeli, razgrani~i Kosovo so kosovskite Albanci, na
smetka na zapadnite delovi na Makedonija kade poslednive bi gi kompenzirale teritoriite so srpska dominacija.
Ne moème da go izbegneme faktot deka odreden broj na
albanski politi~ari kaj nas imaat kosovski bekgraund, so
razvieni razuznava~ki kontakti so srpskite slu`bi, kako
i do odredeni zapadni i isto~ni strukturi. Nivnoto prisustvo na makedonskata politi~ka scena se dinamizira kon
krajot na osumdesetite i po~etokot na devedesetite godini
po intenzivnite progoni na reìmot na Milo{evi}. Vo
ekot na na{ata voena kriza vo 2001 godina, najèstokite
voeni sudiri se odvivaa tokmu vo onie sela so dominantno
albansko naselenie, kade {to masovno se doseluvaa i kosovskite Albanci od 1971 godina, so demografska ekspanzija
so afrikanski razmeri. Istite se poso~uvaa kako centri za
site mo`ni kriminogeni {vercovi. Srpskite politi~ari
s# u{te igraat na vakvata karta, zapla{uvajki go svetot
deka navodno steknuvaweto na kosovskata nezavisnost }e go
soo~i so Golema Albanija i komplicirawe na sostojbite
vo Korzika, Katalonija, Baskija, Juèn Tirol, ê~enija,
Tibet, Tajvan i drugi sli~ni primeri. Evidentno e deka
srpskata politi~ka scena (so isklu~ok na Beba Popovi},
êda Jovanovi}, Goran Svilanovi}) seu{te ne ras~istila
so nacionalisti~koto nasledstvo na Milo{evi} i SPC,
~ie {to inaetewe so zapadnite sili vo 1999 godina definitivno go lizna Kosovo od srpski race. Iako Srbija moè
da se nadeva na odredeni diplomatski asistencii od Rusija,
Kina i Francija, nejziniot manevarski prostor e maksimalno ograni~en. Direktorot na Me|unarodnata krizna
- 224 -
U{te edna{, za nas
grupa Norton Abramovic vo minatogodi{noto intervju za

belgradskiot nedelnik NIN gi stesni srpskite o~ekuvawa,
pora~uvajki deka Srbija moè da se nadeva na zna~itelna
finansiska kompenzacija i dinamizirawe na evro-atlantskite integracii vo zamena za otkaùvawe od Kosovo,
Crna Gora ili eventualno pripojuvawe na bosanskata Republika Srpska. Vo sprotivno, moè da se najde vo ista situacija kako pred 5.10.2005. Pritoa go isklu~i sekoe mo`no
involvirawe na Makedonija vo re{avaweto na kosovskioto
pra{awe. Naskoro sli~en stav iskaà porane{niot visok amerikanski diplomat Ri~ard Holbruk, a neodamna i
slovene~kiot pretsedatel Janez Drnov{ek.
CIA vo neodamne{nata prognoza za razvojot na nastanite na Balkanot, potencira{e deka do 2020 godina na
Balkanot }e se sozdadat dve novi dràvi: Kosovo i Crna
Gora. Makedonija, Hrvatska i Turcija }e go fatat posledniot evropski voz, dodeka pak Albanija, SCG i BIH }e
ostanat balkanski crni dupki. Zemajki gi predvid relevantnite zapadni analiti~ki, geopoliti~ki i strate{ki
signali, Makedonija mora da napravi zna~itelni is~ekori
na bezbednosen i ekonomski plan. Takvite is~ekori pred
se se odnesuvaat na demarkacijata na makedonsko-kosovskata granica, me|unaroden pritisok vrz kosovskite
Albanci avtomatski so dobivaweto na uslovnata nezavisnost da gi priznaat site svoi sosedi, onevozmoùvaweto
na dejstvuvaweto na bilo koi porane{ni komandanti ala
Krasni}i vo porane{nite krizni regioni i dinamizirawe
na ekonomskite investicii vo lokalnata samouprava. Sepak gorenavedenite is~ekori se usloveni so poskoroto
raspi{uvawe na predvremeni parlamentarni izbori, za da
imame jasna pozicija i ~ist mandat.
- 225 -
Filip Petrovski
Makedonija i pozitivnoto evropsko avi73
d raspa|aweto na porane{na Jugoslavija pa navamu, duri i najpovr{no gledano, odnosite pome|u

Makedonija i Evropskata Unija moè da se ocenat kako
kontroverzni. Vo po~etokot na na{eto osamostojuvawe
EU dejstvuva{e kon nas pod diktat na Grcija, tolerirajki
gi nejzinite ekonomski i trgovski pritisoci koi imaa za
cel da ne frlat na kolena, ignorirajki gi preporakite na
sopstvenata Badenterova komisija za toa koi porane{ni
jugoslovenski dràvi zasluùvaat me|unarodno priznavawe i prifa}awe. Toa bea vremiwa koga evropskite granici
bea za nas kompletno zatvoreni (osven moèbi za na{ite
prevoznici na nafta od Solunskoto pristani{te) i koga
edinstveno moèvme da se nadevame na evropski donacii
samo za humanitarni celi, nameneti za toga{nite bosanski
begalci koi gi primivme ili po nekoe }ebe ili lekovi pred
istekot na nivniot rok za na{ite socijalno zagrozeni sloevi. Sepak moèvme da uvidime deka nekoi evropski dràvi
imaat odredena naklonost kon nas, {to pridonesuva{e da
ni se ublaì kompletniot gor~liv vpe~atok.
Odredeni promeni vo nejziniot odnos nastanaa po
sklu~uvaweto na Privremenata spogodba pome|u Makedonija i Grcija i Dejtonskiot miroven dogovor vo 1995 godina.
Iako vospostavivme oficijalni i redovni odnosi, ne uspeavme pri istekot na prviot mandat na SDSM da ja ubedime da
ne vnese vo famoznata Agenda 2000. Na{eto uspe{no spravuvawe so Kosovskata kriza ne pridonese za na{e izzemawe od
zapadnobalkanskoto dru{tvo, {to sigurno }e pretstavuva{e
Dnevnik, 10.12.2005
73
- 226 -
U{te edna{, za nas
silen demotivira~ki faktor za inicijatorite i inspiratorite na posledovatelnata voena kriza kaj nas. Ispolnuvaweto na Ramkovniot dogovor koj gi fini{ira{e voenite dejstvija, stana klu~en politi~ki kriterium so koj oficijalen
Brisel gi ocenuva{e na{ite evro-integraciski kapaciteti. Naedno bea spomnuvani i ostanatite oblasti kade {to
nie demonstrirame strukuralni slabosti. Za àl, tromite
i nesposobni socijaldemokrati edinstveno se posvetija
na Ramkovniot dogovor, pravejki koncesii kon albanskite
partneri koi gi nadminuvaa prvobitno dogovorenite obvrski. Totalno ja zaboravija ekonomijata, sudstvoto i borbata
protiv korupcijata, kade {to prezemaa samo {minkerski
potezi. Sekoi poseriozni rezovi vo tie sferi moàt samo
da predizvikaat tektonski potresi na partiskata ekonomska
mo}, odnosno na dominacijata na famoznite 12 makedonski
oligarsi i verni sponzori. Ne sakam da go potcenuvam pozitivnoto evropsko avi i izvesniot kandidatski status, no
so gorenavedenata socijaldemokratska {ema nema da moème
ni santimetar ne{to su{tinsko da promenime na ekonomski plan. Evropskite kriteriumi }e stanuvaat s# postrogi
i porigorozni, bez ogled na slatkore~ivata frazeolo{ka
i deklarativna podgotvenost na rozite za reformi. Zatoa
ne moème su{tinski da po~uvstvuvame i da se izraduvame
na va`nite odluki za na{ata idnina vo golemoto evropsko
semejstvo. Brojot na nevrabotenite ne se namaluva, platite
ni se isti, doma{nite smetki (posebno telefonskite, a vo
idnina i tie za struja) se kumuliraat, vizite ne ni se ukinuvaat, slu{ame zakani za novi masovni otpu{tawa, a samo ni
se najavuvaat investicii so direktna spogodba i bez tender
na vtorostepeni regionalni igra~i, so {to se stimuliraat
koruptivnite apetiti.
Pritoa na{ite vlastodr{ci se pokaùvaat vistinski
maheri vo propagandnoto razubavuvawe na na{ata realnost,
koristejki nekoi neubedlivi frazi. Propagandata e pole
- 227 -
Filip Petrovski
na koe ja tro{at celata svoja energija, nasproti implementiraweto na strukturnite reformi, oblast koja e celosno
zapostavena. Neodamna imavme mo`nost da vidime kako
socijalnite problemi vo Francija eskaliraa vo masovni
neredi, iako razlikata me|u francuskata i makedonskata
socijalna politika e kako Mon Blan i Markovo Kruv~e.
Francija so 10% nevrabotenost i 6% siroma{tija be{e na
pragot na revolucija, a vo Makedonija so daleku polo{i parametri se izveduvaat javni paradi. Iako kritikite vo dobienoto avi se obemni i seriozni, tie sepak ostanuvaat neakcentirani vo javnosta. Reformite vo administracijata,
zagriùva~koto nivo na korupcija, kontrolata na javnite
pari se samo del od niv. Ne moàm da zamislam kako vlasta
}e gi izvede ekolo{kite reformi ili kako }e im objasni
na gra|anite deka nema da moè kako dosega da pravat ajvar,
da pe~at rakija vo podrum i da prodavaat sirewe na pazar,
bez da ispolnat odredeni evropski standardi. Ottuka za
o~ekuvawe e deka statusot na zemja kandidat, namesto vo dekemvri, moè da se dobie na nekoj sleden samit. So toa EU
bi ja spu{tila topkata i bi vlijaela otreznuva~ki na nekoi
vè{teni glavi vo vladata. Najavata za vakvo ne{to ve}e e
spomenata kako opcija vo izjavite na nekolku pretstavnici
na EU.
Poskoroto odrùvawe na fer izbori ne samo {to }e gi
zasili {ansite za dobivawe na posakuvaniot datum za ~lenstvo, tuku i }e ja izbegne mo`nosta od politi~ki vakuum kaj
nas vo momentot koga }e se aktiviraat regionalnite turbulencii so verojatnite secesii na Kosovo i Crna Gora, {to
}e iniciraat after{okovi za na{ata krevka stabilnost.
Odolgovlekuvaweto na vlasta ne moàm nikako poinaku
da go sfatam, osven kako obid politi~kata opozicija {to
pofragmentirana da ja prezeme vlasta po izborite za da se
namalat nejzinite operativni kapaciteti.
- 228 -

Уште еднаш за нас

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Уште еднаш за нас

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FILIP PETROVSKI

U[TE EDNA[, ZA NAS

U{te edna{, za nas

Za s# ona {to e tuka pomesteno da go dobie ovoj

U{te edna{, za nas

Pet minuti od denono}ieto

apo~nav da pi{uvam zatoa {to toa be{e nekoja

Od katahizisot na makedonskite federalisti

deneska mislam deka site na{i bolki, porazi i stradawa se

U{te edna{, za nas

Vtoriot prete`no nadvore{no politi~ka analiza

U{te edna{, za nas

ta navleguva{e vo na{ite domovi, vo obid da najde svoi

obezli~uvawe na ovie prostori koj {to treba site nas da

U{te edna{, za nas

Na{ite pozicii sekojdnevno bea napa|ani na ovaa osnova.

Odgovor na prviot broj na Forum, 1997, neobjaven od nivna strana

eftin nacional-{ovinizam, predizvika lavina na reakcii. Gi pogodi vo epicentarot. Kritikata na vladea~kata

U{te edna{, za nas

vornost i objavuvawe na stavovi, pozicii, stanovi{ta na

U{te edna{, za nas

stem na vladeewe, kontrolata na javnoto mislewe... A

U{te edna{, za nas

vrska na odbrana na dra`avata so uniforma, re{iv da se

vam i na naslovnite stranici. Sekako vo negativna konotacija.

U{te edna{, za nas

kot na VMRO. Namesto ostavka go povikav na zasedanie

U{te edna{, za nas

cija. Mi ponudi da izbiram pome|u zamenik minister

glasini od tipot ej slu{na li ovoj napravil ova ili ona,

U{te edna{, za nas

samo za sebe, makedonskata diplomatija. Sekako deka ja

U{te edna{, za nas

so barawe da mi ja obrazlo`i svojata volja, koja vo nikoj

U{te edna{, za nas

povrzana so na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti,

zicija potrebni se poznavawa od me|unarodno javno pravo,

U{te edna{, za nas

Zna~ajno pra{awe so koe se soo~i na{ata dr`ava kako

prili~no traumati~no. Tokmu zatoa nekolku tekstovi se

U{te edna{, za nas

Vladislav Kova~ev, Politi~koto veruju na makedoncite, Matica

U{te edna{, za nas

ktuelnata politi~ka sostojba vo koja vo momentov se nao|a Republika Makedonija mo`ebi }e

Zgora na toa, makedonskiot lav so mali varijacii,

U{te edna{, za nas

Moj Beograde zagrli me!15

U{te edna{, za nas

intenzitet. Scenarijata se ispi{ani od tajnite slu`bi i

U{te edna{, za nas

U{te edna{, za nas

Zakon za najdobroto od SDSM16

evrabotenosta vo Republika Makedonija pretstavuva eden od najgolemite problemi vo na{ata

U{te edna{, za nas

U{te edna{, za nas

e kapitulacija i naditren e eventualniot nadvore{en

mlad ~ovek vo svoite redovi {to ne e sin na pratenik ili

U{te edna{, za nas

So bol{evi~ki re~nik mladite skoevci

etok na sabota vo 00:24 ja dobiv slednava poraka

Po onaa poraka go kupiv vesnikot. Ima{e vnatre eden

U{te edna{, za nas

bolna kreacija. Voop{to e nejasno kako toj uspeal da gi

U{te edna{, za nas