Medijska Politika V Postsocializmu

PRIMO KRAOVEC / IGOR . AGAR (UR.
)
DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 5
PEDAGOKI INTITUT / 2009
MEDIJSKA POLITIKA
V POSTSOCIALIZMU
ME DI J S K A P OL I TI K A
V P OS TS OCI A L I Z MU
MEDIJSKA POLITIKA
V POSTSOCIALIZMU
PRIMO KRAOVEC / IGOR . AGAR (UR.)
DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 5
PEDAGOKI INTITUT / 2009
Primo Kraovec, Igor . agar (ur.), Medijska politika v postsocializmu
Znanstvena monografja
Zbirka: Digitalna knjinica
Uredniki odbor: dr. Igor . agar, dr. Jonatan Vinkler, dr. Janja mavc, dr. Alenka Gril
Podzbirka: Dissertationes (znanstvene monografje), 5
Urednik podzbirke: dr. Igor . agar
Urednika izdaje: Primo Kraovec, dr. Igor . agar
Recenzenta: dr. Breda Luthar, dr. Joe Vogrinc
Lektorica: mag. Vladka Tucovi
Oblikovanje, prelom in digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler
Fotografja na naslovnici: Klemen Belavi
Izdajatelj: Pedagoki intitut
Ljubljana 2009
Zanj: dr. Mojca traus
Naklada izdaje na CD-ju: 50 izvodov
Izdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68
Imetniki stvarnih in moralnih avtorskih pravic na tem delu so avtorji Primo Kraovec, Igor . agar et al. To delo je na
razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V
skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoevati, distribuirati, javno priobevati in dajati v
najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
659.3:330.342.14/.15(082)(0.034. 2)
MEDIJSKA politika v postsocializmu [Elektronski vir] / Primo
Kraovec, Igor . agar (ur.). - El. knjiga. - Ljubljana :
Pedagoki intitut, 2009. - (Digitalna knjinica. Dissertationes ;
5)
Nain dostopa (URL): http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=
68
ISBN 978-961-270-011-9
1. Kraovec, Primo
247664384
Aktivnosti v okviru projekta Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in izobraevanja omogoa
sofnanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in port.
,
Kazalo
Primo Kraovec: Cenzura politike novinarstva o
I Neva Nahtigal: Notranja (ne)svoboda tiska 1,
Regulacija svobode tiska in izraanja 16
Novinarsko polje in avtonomija 18
Organizacijska hierarhija io
Glavni akterji in napetosti novinarskega polja ii
P(l)asti in vzvodi cenzure io
Prekarnost v medijski industriji kot vzvod (samo)cenzure ,
igava svoboda ? igava odgovornost ?
II Boris Vezjak: Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri
v Sloveniji skozi logiko navideznosti 1
Prikazovanje in videz i
Fenomenologija medijev kot motiv za njihov prevzem 6
Vpraanje fenomenologije v cenzuri o
Fenomenologija , vednost in realnost v cenzuri ,
Dva primera cenzure : Jana onesnaevalec in Jana pes ,8
Zakljuna beseda 6i
III Peter Sekloa: Javna sfera v asu nematerialnega dela 6,
Razredni interes v meanski javnosti 66
Konec refevdalizacije javne sfere ? 68
Medijska politika v postsocializmu 6
Enaka slika sveta za vse i
Discipliniranje, kontrola in nasprotne javne sfere
IV Primo Kraovec: Dvojno delo ideologije: Avtonomija novinarstva
in politika nevtralnosti
Splone znailnosti bojev za avtonomijo in posebnosti
novinarskega
Novinarstvo kot oblika suplementarne sekundarne ideoloke
produkcije 8o
Politini razred in strokovna vednost 8
Politika kot stroka 8
Politika nevtralnega novinarstva oo
V Jelena Petrovi: Medijska mo in emancipatorna politika SHS/jugo-
slovanskih asopisov v obdobju med obema vojnama: Nekaj (ne)zna-
nih primerov o,
Primeri patriarhalnega in konservativnega medijskega diskurza o
Nacionalizmi in populizmi v ideoloko razlino orientiranih
asopisih 1o1
Kozmopolitanizem versus globalizem v enskem tisku 1o,
Mediji kot oroje pacifzma in antifaistinega odpora 1o8
Osnovne usmeritve in drubeno-politine revizije medvojnih
enskih diskurzov 11i
VI Primo Kraovec in Miklav Komelj: V osvobodilnem boju
larpurlartizem ni bil mogo (intervju z Bogdanom Osolnikom) 11,
VII Danijela Majstorovi: rtve, mame in superenske: Spolni diskurzi
in subjektivnosti v Bosni in Hercegovini 1io
Nekaj metodolokih zadrkov glede raziskovanja spola in diskurza
v specifnih kontekstih 11
Kontekstualiziranje ensk v BiH 1i
Reprezentacija ensk : identiteta kot razlika 1
Topos rtve /muenitva 1
Topos boja 1
Poroka, otroci in trivializacija 18
Deontina modalnost kot zbirka navodil za pravilno obnaanje 11
Kazalo
Namesto epiloga kaj naj si mislimo o vsem skupaj? 1i
VIII Janja mavc: Retorini etos: Antina retorika v slovenskem
politinem govornitvu 1
Antini koncept retorinega etosa teoretsko ozadje 1
Analiza retorinega etosa v slovenskem politinem govornitvu
tudija dveh primerov 1,
Prvi primer: nagovor Janeza Jane , 9. 11. 2004 na 1. izredni
seji DZ 1,6
Drugi primer: nagovor Boruta Pahorja , 7. 11. 2008 na 1. izredni
seji DZ 161
Sklep 1o
IX Andreja Kopa: Vpraanje cenzure kot konno vpraanje: In koliko
jih e zaupa v sistem? 1
Cenzura 1
Diskvalifkacija 1
Kontraefekt 1,
Fantomska razsenost 16
Kritika kritike 16
Cenzorji 1
Potop javnega diskurza 1o
Beseda o sodobnih vpraanjih 18o
Konna reitev 181
Konec (zgodovine ) 18i
Literatura 18,
Stvarno kazalo 1o
Imensko kazalo ioo
o
Primo Kraovec
Cenzura
politike
novinarstva
S
priujoo znanstveno monografjo elimo razpravo o cenzuri in svo-
bodi tiska , ki se je zaela s protesti proti pritiskom (sedaj e bive) vla-
de na medije , raziriti. Razprava je namre obtiala pri navajanju anekdot
iz vsakdanjega ivljenja zatiranih novinarjev in pozivih k uveljavljanju pro-
fesionalnih standardov in novinarske etike . Pravzaprav se je potencialno
pomembna in relevantna razprava o stanju in prihodnosti sodobnega novi-
narstva konala, e preden se je zares zaela. Kot dominantna interpretacija
zgodovinskega pojava , ki jo je sproil (cenzura in drugi pritiski na medije ),
se je namre uveljavila liberalna , ki se je poskuala prikazati kot nasprotje
konservativne vladne apologetike lastnega poetja. A v tevilnih brezplo-
dnih sooenjih argumentov obeh strani se je pokazalo, da si obe perspek-
tivi nista dejansko nasprotni, temve zrcalni obe se zavzemata za enake
vrednote in imata podobno argumentativno strukturo, le da ena trdi, da se
doloene vrednote in ideali krijo, druga pa, da so e uveljavljeni. Kozme-
tini dodatki razkrivanja afer prve in paranoidnih blodenj o podzemnih
lovkah kontinuitete druge niso dovolj, da bi iz njiju naredili zares antagoni-
stini perspektivi . Kar je bilo znotraj celotne razprave o cenzuri in svobodi
tiska v Sloveniji v letih 20042008 najbolj problematino, je bilo dejstvo ,
da nobena od strani (ne dobri liberalci ne slab vladni propagandni
aparat) pojava cenzure in represije nad svobodo govora in pisanja ni obrav-
navala strukturno in izven njegovih lokalnih asovno-prostorskih koordi-
nat. Pojav je tako veljal za lokalno posebnost, pogojeno z nacionalnim zna-
ajem ter s posebnimi navadami in bildungom lokalnih oblastnikov (ali, z
druge perspektive , novinarjev in urednikov ) tako eni kot drugi (odvisno
od tega, s katere strani prihajajo obtobe) naj bi podedovali navade in
Medijska politika v postsocializmu 1o
obrazce delovanja ancien regima kot samopani nasledniki oziroma ponov-
ni izumitelji totalitarne dravne kontrole nad mediji ali kot vdani skrajno-
leviarski propagandisti , ki ne znajo pisati neodvisno in objektivno in jih je
zato potrebno nasilno uravnoteiti .
Zelo redko v celotni razpravi se je pojavila zgodovinska perspektiva
(tako sinhrona kot diahrona), pojava cenzure v Sloveniji se skoraj ni po-
vezovalo s podobnimi pojavi v drugih postsocialistinih dravah ne s po-
dobnimi pojavi in procesi v preteklosti (razen e omenjenega politikant-
skega obkladanja s pridevnikom totalitarno ). Obenem kljuno vpraa-
nje, vpraanje politike novinarskega pisanja , ki se je znotraj razprave sicer
pojavilo, ni bilo ne zadostno artikulirano ne razreeno. Politika novinar-
stva ni bila obravnavana ne kot del revolucionarnih procesov , znailnih za
moderno (vpraanje je v oji obliki politike novinarskega pisanja aktual-
no e vsaj od poznega 18. stoletja dalje, v iri obliki, kot politika pisanja
nasploh, pa e veliko dlje), temve kot motnja idealnega modela novinar-
stva (zahodnega, evropskega , objektivnega novinarstva ), ki jo je
o tem sta se obe strani strinjali potrebno imprej odpraviti. Odgovor
obeh na vpraanje politike novinarstva je bil enak in preprost dol s poli-
tiko , naj ivi stroka .
V tej kljuni toki sta se liberalna in konservativna stran razlikovali le
v lepotnih podrobnostih metod za doseganje depolitizacije novinarstva
misel na politino angairano in pristransko (partizansko, v dobesednem
pomenu te besede) novinarstvo je bila obema enako nevzdrna. Toka
konsenza , ki je poenotila obe, navidez sprti, perspektivi , je bilo zavzemanje
za strokovnost novinarskega pisanja za nevtralnost , dejstvenost , profesi-
onalnost poroanja , kar je zgodovinsko reakcija (v polnem pomenu te be-
sede reakcionarna politina tendenca ) na politino angairano novinar-
stvo (od prvih francoskih tabloidov , ki so razkrivali in smeili seksual-
no obnaanje aristokracije v asu francoske revolucije do odkrito politine-
ga in antagonistinega delavskega tiska v poznem 19. in zgodnjem 20. sto-
letju), ki se je uveljavila predvsem v anglosaksonskem delu sveta (medtem
ko so deele, v katerih so imela revolucionarna gibanja moderne vejo vlo-
go in izbojevala ve zgodovinskih zmag, ohranile tudi tradicijo politinega
novinarstva ). Zavzemanje za strokovnost novinarstva torej smo ni stro-
kovno , tj. nepolitino, temve nasprotuje doloeni politiki novinarstva ,
ki se je izoblikovala v revolucijah moderne , z nasprotne politine pozicije ,
ki se skriva pod navidezno nevtralnostjo . Obe strani v nedavni razpravi o
cenzuri in svobodi tiska v Sloveniji sta bili le razliici tega drugega, reakci-
onarnega politinega diskurza .
11 Cenzura politike novinarstva
Ker je ta diskurz nujno slep za lastno zgodovino saj ne more priznati, da
tudi sam pripada doloenemu zgodovinskemu in politinemu toku in je zanj
drubena realnost transparentna in neposredno dostopna nevtralnemu po-
gledu strokovnjaka ; po drugi strani to pomeni, da vsak nain zgodovinske-
ga (in s tem nujno politinega) branja drubene realnosti to realnost popai
in spolitizira, kar je v strokovnjakem diskurzu nedopustno njegovi per-
spektivi uhaja tudi zgodovina novinarstva nasploh. Tako vidi trenutno stanje
novinarstva kot rezultat znaajskih pomanjkljivosti novinarjev , urednikov ali
oblastnikov (vse antizgodovinske analize se zanejo in konajo pri psihologi-
ji) in reitev zanj v krepitvi in izboljanju politine kulture , etinih standardov
in pravnih regulativ (in kar je e podobnih foskul). Psihologizacija javnega di-
skurza o novinarstvu seveda pomeni, da problemi , kot so prekarizacija novi-
narskega poklica , privatizacija intelektualnih moi in potencialov kognitiv-
ne delovne sile ter ideoloke funkcije novinarstva v postsocialistini (tran-
zicijski ) drubeno-politini ureditvi ostajajo ob strani, saj je njihova kritina
obdelava mogoa le z odkrito politine perspektive , ki izhaja iz revolucij mo-
derne in ki se ne boji ne lastne zgodovine ne zgodovine nasploh.
Znotraj strokovnjake perspektive so odgovori na vsa vpraanja o cen-
zuri in svobodi tiska podani e vnaprej. Po njej razmere ne zahtevajo nove-
ga premisleka o drubeni in politini vlogi novinarstva ter invencije novih
novinarskih praks dovolj naj bi bilo e, e bi upotevali standarde liberal-
nega , evropskega novinarstva , kar bi hkrati zahtevalo tudi normaliza-
cijo politinih razmer in dvig politine kulture na evropsko raven, se pra-
vi le modifkacijo stanja v skladu z vnaprej danim normativom evropske-
ga , ne pa invencije novega, ki izhaja iz analize zgodovinske situacije . Tre-
nutno stanje v medijskem prostoru naj bi bilo ravno posledica odsotno-
sti in nespotovanja evropskih standardov , neurejenosti medijskega trga ,
ostankov starih mentalitet ... Tudi reitev , ki jo ponuja strokovnjaki dis-
kurz (s strokovnjakim diskurzom mislimo skupaj tako njegovo liberalno
kot konservativno razliico in zanemarjamo kozmetine razlike med obe-
ma), je zato zelo preprosta posnemati primere dobre prakse z zahoda. Ta-
kna reitev obljublja immediate relief, takojnje olajanje teav s cenzuro
(saj medijski prostor, ki bi bil urejen popolnoma po evropskem modelu ,
ne bi poznal cenzure ), obenem pa popolnoma ignorira dejanske zgodovin-
ske razmere (periferen poloaj postsocialistinih drav , kar pomeni inten-
zivno ekonomsko nasilje privatizacijo , denacionalizacijo , feksibilizacijo
in, kot nujen pogoj ekonomskega nasilja , intenzivno ideoloko nasilje , ki
vkljuuje tudi discipliniranje medijev ), zaradi katerih uresniitev evrop-
skega modela ni mogoa.
Medijska politika v postsocializmu 1i
Tak tarnanje o odstopanju od evropskega modela novinarstva ni
zgodovinsko odgovoren odgovor na vpraanja, ki jih sproa cenzura saj
je evropska ureditev medijskega prostora eden izmed privilegijev delov
sveta , kjer prvobitna akumulacija kapitala ni tako nasilna kot v postsocia-
listini periferiji, obenem pa je drubena neurejenost periferije pogoj za
urejenost razmer v centru. Ravno razmerje med ekonomskim in ideo-
lokim (cenzura) nasiljem je razsenost trenutnega stanja medijskega pro-
stora , ki uhaja strokovnjakim analizam . Ker ne more analizirati zgodo-
vinskih pojavov in procesov, se liberalna interpretacija zateka k moralne-
mu terorju in prelaganju odgovornosti na posamezne novinarje (ker naj ne
bi imeli dovolj visokih etinih nael ) in posamezne oblastnike (ker naj bi
ravnali v nasprotju z demokratino kulturo ).
Strokovnjaki predlog reitve problema cenzure ne le zgrei ekonom-
ske, zgodovinske in drubene razsenosti problema, temve razpravo o njih
tudi ovira, saj ponuja vnaprej dane in le navidez alternativne monosti na-
mesto veliko tejega in zahtevnejega razmisleka o zgodovinskih spremem-
bah novinarskih praks ter o nujnosti njihovega nadaljnjega spreminjanja.
V tej znanstveni monografji bomo poskuali iti v drugo, tejo smer, se to-
rej izogniti poceni moraliziranju in idealiziranju nemogoega evropske-
ga modela (saj je moraliziranje o odstopanju od evropskih standardov
eden izmed konstitutivnih pogojev neevropskosti trenutnega stanja, ki
ga tovrstno moraliziranje aktivno perpetuira in zavira njegovo spreminja-
nje) ter razmiljati o razmerjih med mediji in kapitalom , mediji in politi-
ko , ekonomskim poloajem in ideoloko vlogo medijev onkraj liberalne-
ga poenostavljanja in konservativne apologetike . Tako bomo poskuali za-
jeti trenutno stanje medijskega prostora v njegovi zgodovinski razseno-
sti , spomniti na obstoj novinarskih praks predvsem na partizansko novi-
narstvo , ki ni bilo ne propaganda aktualne oblasti ne strokovno poroanje ,
temve politina, e ve, revolucionarna novinarska praksa , ki je poenosta-
vljeni anglosaksonski modeli medijskih tudij ne morejo zajeti , ki uhaja-
jo vsiljeni delitvi na liberalne in totalitarne medije (kot, s perspektive
strokovnjake ideologije , edinima mogoima oblikama zgodovinske arti-
kulacije novinarstva ) in podati kritiko tako vladne retorike kot liberalnega
odgovora nanjo. Prav tako bomo obravnavali nekatere aktualne in pretekle
primere politino angairanega novinarstva predvsem enski oziroma fe-
ministini tisk , ki so se oblikovali kot upor prevladujoim standardom
novinarstva , ki veljajo e danes in ki v imenu strokovnosti cenzurirajo poli-
tino novinarstvo , ki je trenutno nekakna kolateralna koda boja proti
vladni cenzuri popolna ukinitev vladnega poseganja v medije po evrop-
13 Cenzura politike novinarstva
skem receptu bi namre pomenila tudi popolno depolitizacijo novinar-
stva . To bi obenem pomenilo tudi pozabo progresivnih politik novinar-
stva preteklosti, na katere spominjamo s teksti o enskem politinem novi-
narstvu in o ponovni prevladi patriarhalnih diskurzov v sodobnih medij-
skih prostorih na podroju bive Jugoslavije . Preostali teksti v tej znanstve-
ni monografji predstavljajo tako tudije in kritike posameznih primerov
vladne cenzure s perspektiv , ki presegajo obiajno liberalno moraliziranje,
kot zgodovinske analize pogojev in procesov formacije postsocialistinega
nasilja nad svobodo in politinostjo novinarstva .
1,
Neva Nahtigal
Notranja
(ne)svoboda
tiska
P
osamezniki in posameznice znotraj medijske industrije so vredni ve-
like pozornosti. Da tisk
1
uresniuje pravno zagotovljeno svobodo ,
namre potrebuje konkretne izvajalce in izvajalke, ustvarjalce in ustvarjal-
ke posaminih avtorskih del , objavljenih v medijskih produktih.
2
Zelo oi-
tno je, da je prav izraanje (naj bo pisno, govorno, slikovno ) v odnosu do
publike glavna oziroma najbolj opazna novinarska dejavnost
3
in svoboda
izraanja osrednji instrument za svobodno opravljanje novinarskega dela .
Seveda ne gre za specifno novinarsko svobodo , ampak za temeljno love-
kovo pravico , ki jo vsakemu od nas zagotavljajo najviji nacionalni in med-
narodni pravni dokumenti .
4
Kot nobena druga, niti ta svoboda ni absolu-
tna, ob tem pa je treba razlikovati med zakonsko doloenimi, torej v kon-
tekstu tega prispevka zunanjimi mejami (med drugim tudi v kazenski za-
1
Na tem mestu mislim na medijske institucije.
2
Osredinjam se na novinarske izdelke, eprav je e ob povrnem spremljanju medijev jasno, da
dobren del zavzemajo druge vsebine .
3
Zaradi prostorskih omejitev se moramo zatei k poenostavljanju in ne moremo ustrezno raz-
delati uporabljenih pojmov. Izraanje je konstitutivno za novinarsko delo , seveda pa nikakor ni
njegov edini element. Ob tem pa je mono v svobodo izraanja zajeti tudi pogoje za druge bistve-
ne faze novinarskega dela (na primer preverjanje informacij pri razlinih virih in zaita vira),
e slednjega ne obravnavamo le kot sporoanje, ampak tudi kot zbiranje in sprejemanje, kot
o tem pie v Ustavi RS.
4
Ustava Republike Slovenije v 39. lenu zagotavlja svobodo izraanja misli, govora in javnega
nastopanja , tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno zbira,
sprejema in iri vesti in mnenja . Na mednarodni ravni je svoboda izraanja kot temeljna love-
kova pravica opredeljena v 19. lenu Splone deklaracije lovekovih pravic , ki jo je sprejela Orga-
nizacija zdruenih narodov . Zagotavlja jo tudi Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic
in temeljnih svoboin (v 10. lenu).
konodaji), ter veinoma neformalnimi omejitvami , ki se pojavljajo znotraj
medijske produkcije .
Glede na osrednjo temo zbornika se bomo najprej na kratko posveti-
li formalnim, medijskopolitino oblikovanim okvirom svobode tiska
in izraanja, ki so tudi prvi pokazatelj spolzkosti terena, na katerem se gi-
bljemo, ko razmiljamo o svobodi in avtonomiji v novinarstvu . V teoret-
skem pogledu na novinarsko avtonomijo bomo povzeli kljune ugotovi-
tve francoskega sociologa Pierrea Bourdieuja . Sledila bo predstavitev glav-
nih akterjev in napetosti v novinarskem polju . V ta kontekst bomo ume-
stili razline plasti in vzvode cenzure v novinarstvu ter posebej izpostavi-
li vse bolj prekaren socialni in profesionalni poloaj novinarjev in novi-
nark . Ker je priujoi prispevek absolutno prekratek, da bi se kateri koli od
izpostavljenih tem lahko dovolj iroko in globoko posvetili, in ker se stri-
njamo z Johnom Keanom , da si skoraj nihe ne zastavlja temeljnega vpra-
anja o odnosu med demokratinimi ideali in istitucijami ter sodobnimi
mediji ,
5
bomo zakljuili z nizom vpraanj, namenjenim spodbuditvi na-
daljnjega raziskovanja in razmisleka o tem, kaj danes sploh (e) pomeni svo-
boda tiska .
Regulacija svobode tiska in izraanja
Novinarstvo e samo, neodvisno od pravne prisile , postavlja omejitve
svobode izraanja in se pravzaprav tudi (ali prav) skozi njih vzpostavlja kot
poklic .
6
Profesionalnost posameznikov se presoja ne le na podlagi zado-
anja tehninim kriterijem kakovosti novinarskih prispevkov , ampak
predvsem glede na spotovanje poklicne samoregulacije . S slednjo si profe-
sionalno novinarstvo samo postavlja (veinoma neotipljive) meje , in to pre-
ko novinarskih organizacij, ki sprejemajo in nadzorujejo novinarske (po-
klicne) etine kodekse . Kodeksi predpisujejo omejitve svobode izraanja
predvsem z namenom zaite drugih pravic in svoboin tistih, ki so pred-
met novinarske obravnave. e se nekdo opredeljuje kot poklicni novinar
ali novinarka , se zanj ali zanjo domneva, da sprejema tudi zapisana poklic-
na etina naela .
V pravnih in stanovskih dokumentih se v tesni povezavi s svobodo ti-
ska in izraanja pojavlja pojem avtonomije kot predpostavka za uresnie-
5
John Keane , Mediji in demokracija , Ljubljana 1992, 12.
6
V prispevku se bomo omejili na t. i. poklicno novinarstvo privzeli bomo torej stanovske okvi-
re novinarskega delovanja in se posvetili delu znotraj medijskih institucij , eprav bi bil tudi
vzpon dravljanskega novinarstva v asu iritve monosti za mnoino komuniciranje vre-
den poglobljene obravnave in eprav tudi mnenja o tem, kaj je poklicno oziroma profesionalno
novinarstvo , niso enotna.
1 Notranja (ne)svoboda tiska
vanje svobode izraanja in svoboden pretok informacij (ob emer se pred-
postavlja sprejemanje e omenjenih etinih omejitev). Pravna in druga za-
gotovila avtonomije naj bi tako bila zagotovila monosti za odgovorno
uresnievanje svobode izraanja ; posameznikom in posameznicam naj bi
omogoala, da novinarsko delo lahko opravljajo v skladu s profesionalni-
mi merili in standardi.
V nacionalni zakonodaji Republike Slovenije je s poklicno avtonomijo
takoj za ustavno pravico do svobodnega izraanja najbolj neposredno
povezan Zakon o medijih (ZMed ).
7
Ta sicer izpostavlja pomen avtono-
mnosti urednikov , novinarjev in drugih avtorjev , vendar ne vsebuje opre-
delitve avtonomije urednitva , prav tako ne konkretnih mehanizmov za
njeno uveljavljanje. V zvezi s tem ZMed
8
le napoti na temeljne pravne akte
medijskih drub , ki da morajo med drugim opredeliti stopnjo avtonomi-
je .
9
Edini pravni institut, v ZMed neposredno namenjen udejanjanju avto-
7
ZMed v 6. lenu doloa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izraanja, nedotakljivosti in
varstvu lovekove osebnosti in dostojanstva , na svobodnem pretoku informacij in odprtosti me-
dijev za razlina mnenja , preprianja in za raznolike vsebine , na avtonomnosti urednikov , novi-
narjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnova-
mi in profesionalnimi kodeksi , ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev
prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela . Formalni okviri neodvisnosti in samo-
stojnosti znotraj medijev so torej programske zasnove, ki so po zakonu v pristojnosti izdajateljev,
v irem smislu pa e omenjena profesionalna merila . Podobno opredeljuje 21. len, posveen no-
vinarjem , ki med drugim doloa, da se novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali pre-
kiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjati plae, spremeniti statusa v urednitvu ali kako dru-
gae poslabati njegovega poloaja zaradi izraanja mnenj in stali , ki so v skladu s programsko
zasnovo ter s profesionalnimi pravili , merili in standardi /poudarila N. N./.
8
Ob opredelitvi urednitva v 20. lenu: (1) Urednitvo sestavljajo odgovorni urednik oziroma
odgovorni uredniki , drugi uredniki in novinarji, v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajate-
lja pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci. Pravna razmerja med
izdajateljem in urednitvom ter osnovna medsebojna razmerja znotraj urednitva so doloena s
temeljnim pravnim aktom izdajatelja v skladu s tem zakonom , pri emer ta akt doloi stopnjo av-
tonomije urednitva pri urejanju razmerij znotraj urednitva . V primeru, da pri izdajatelju medi-
ja ni zaposlenih ve urednikov ali novinarjev , lahko opravlja funkcijo urednitva odgovorni ure-
dnik sam. (2) Urednitvo , uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske
zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostoj-
ni /poudarila N. N./.
9
Pregled vzorca temeljnih pravnih aktov 18 izdajateljev, ki so po razvidu medijev v asu pregle-
da skupaj izdajali 92 medijev , je pokazal, da so njihova doloila na podroju avtonomije veino-
ma le prepisi pavalnih zakonskih doloil . Veinoma ne opredeljujejo razmerij med urednitvom
in upravo ter ne vsebujejo postopkov za urejanje notranjih odnosov v urednitvu (kar se izka-
e predvsem v primerih zapletov z zavrnitvami novinarskih vsebin , razveljavljanjem urednikih
odloitev , nesoglasji med posameznimi redakcijami ipd.). V veini primerov tudi ne predvideva-
jo urednikih statutov ali drugih aktov, s katerimi bi urednitva te odnose samostojno opredeli-
la. Povzeto po: Neva Nahtigal , Pregled formalne ureditve urednike avtonomije , prvi del: Temelj-
ni pravni akti medijskih drub , Ljubljana 2006.
nomije urednitva , je obveza izdajatelja , da pridobi mnenje lanov in la-
nic urednitva , kadar bistveno spreminja programsko zasnovo (17. len) in
kadar namerava razreiti ali imenovati odgovornega urednika ali urednico
(18. len). V praksi ta dva instituta nimata posebne tee v Sloveniji je zna-
nih ve primerov, ko je bilo pridobivanje mnenja urednitva zgolj formali-
zem in izdajatelji izida glasovanja v urednitvu niso upotevali.
10

Medijska zakonodaja po eni strani predpostavlja in zahteva avtono-
mnost urednitva , po drugi strani pa ne vsebuje jasne zahteve po striktni
loitvi vodstvenih funkcij upravnega in urednikega dela medijskih drub .
Tako zakon o medijih vsebuje nespodobno povabilo upravi v uredni-
tvo (zadnji odmeven primer zdruitve vodstvenih funkcij je Veer ) ter do-
pua neposreden in neloljiv preplet (e samih po sebi problematinih,
kot bomo nakazali v nadaljevanju) standardov novinarskega poklica in
profesionalnih meril za izbiro novic , komentarjev , mnenj in informacij na-
sploh s poslovnimi interesi medijske organizacije .
11

Ob tem je treba omeniti e konfikt med obveznostmi, ki jih novinar-
jem in novinarkam nalaga poklicna samoregulacija, bolj ali manj neposre-
dno pa tudi pravni okviri delovanja medijev, in obveznostmi, ki jim jih na-
laga delovnopravna zakonodaja . Ta namre zavezuje delavca k poslunosti
delodajalcu ter prepoveduje povzroanje moralne kode in ogroanje mate-
rialnih interesov delodajalca . V ve primerih je bilo to uporabljeno za for-
malno in/ali neformalno sankcioniranje novinarjev in novinark , ki so raz-
krili podrobnosti o pritiskih in drugih problemih znotraj medijskih orga-
nizacij .
V splonem se zastavlja vpraanje, do kod seejo interesi delodajalca , ki
naj jih delavci ne bi ogrozili, in kako se ta delavska poslunost sklada s
profesionalno normo, da novinar ali novinarka ne sme zadrevati za jav-
nost pomembnih informacij .
Novinarsko polje in avtonomija
Med tevilnimi teorijami o medijih , ki izhajajo iz razlinih znastvenih
disciplin ter odstirajo razline plasti, se za ta pogled na svobodo , avtonomi-
jo in njune omejitve kot primerno (a nikakor ne edino veljavno) izhodie
kae delo Pierrea Bourdieuja , ki o avtonomiji pie v povezavi s konceptual-
10
Glej npr. Neva Nahtigal , Kadrovske spremembe v medijih , v: Medijska prea, maj 2006.
11
Za podrobnosti o oblikovanju medijske politike v Sloveniji glej Sandra Bai Hrvatin in Mar-
ko Milosavljevi , Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih, Ljubljana 2001; Sandra Bai Hr-
vatin in Brankica Petkovi , In temu pravite medijski trg ?, Ljubljana 2008.
1o Notranja (ne)svoboda tiska
no trojico praksa -habitus -polje .
12
Za temo prispevka je najbolj relevantno
Bourdieujevo delo, posveeno televiziji , v katerem francoski sociolog uve-
de pojem novinarskega polja .
Polje je opredeljeno kot drubeno strukturirani prostor, polje sil
v njem imamo nadrejene in podrejene, v njem vladajo stalni, permanen-
tni odnosi neenakosti , ki se kaejo znotraj tega univerzuma univerzuma,
ki je hkrati tudi prizorie bojev za spremembo ali ohranitev tega polja sil .
Znotraj tega polja vsak posameznik v konkurenci z drugimi uveljavlja (re-
lativno) silo , katere nosilec je in ki defnira njegov poloaj v polju ter po-
sledino tudi njegovo strategijo .
13
Ob uvedbi novinarskega polja Bourdi-
eu pojasnjuje, da je novinarski svet mikrokozmos, ki ima svoje lastne za-
kone, defnirajo pa ga njegov poloaj v globalnem svetu in privlana oziro-
ma odbojna sila, s katero nanj delujejo drugi mikrokozmosi. e reemo, da
je avtonomen , da ima svoje lastne zakone, to pomeni, da dogajanja v njem
ne moremo razlagati neposredno na podlagi zunanjih dejavnikov.
14
Posa-
mezniki in posameznice znotraj tega polja so torej nosilci relativne sile , nji-
hov poloaj in strategije pa defnirajo razlini dejavniki: Da bi razumeli,
kaj lahko naredi novinar , moramo imeti pred omi celo vrsto parametrov:
prvi poloaj njegovega medijskega telesa, na primer TF1 ali Le Monde, v
novinarskem polju , drugi pa njegov lastni poloaj v prostoru tega asopi-
sa ali TV hie .
15

Stopnja avtonomije posameznega novinarja ali novinarke je, tako Bo-
urdieu :
odvisna predvsem od tega, kolikna je koncentracija tiskanih medijev (z zmanj-
evanjem tevila potencialnih delodajalcev se poveuje negotovost zaposli-
tve), nadalje od poloaja, ki ga zavzema njegov asopis med drugimi asopisi ,
se pravi, kako blizu ali dale od intelektualnega ali komercialnega pola se na-
12
S konceptom prakse poskua prijeti moment subjektivne resninosti akterjev v drubenih
procesih , njihovo kreativnost in aktivno prizadevanje za spreminjanje sveta okoli sebe, s koncep-
tom polja poskua razumeti objektivne drubene (strukturalne) pogoje, znotraj katerih bolj ali
manj svobodno delujejo posamezniki , habitus pa predstavlja // dinamini koncept, s katerim
poskua zapopasti vzajemno vplivanje subjektivnih in objektivnih znailnosti drubenega v nje-
govem dialektinem bistvu. (Peter Stankovi , Drubena struktura in lovekovo delovanje , Lju-
bljana 2001, 38.) Razvoj habitusa poteka kot ponotranjenje institucionalnih norm in priako-
vanj, ki strukturirajo nae delovanje (Mike Wayne , Marxism and Media Studies: Key Concepts
and Contemporary Trends, London 2003, 28), zato je dejansko stopnjo avtonomije teko ugota-
vljati. Lash (Sociologija postmodernizma, Ljubljana 1993, 242) izpostavlja, da je Bourdieu prav-
zaprav nedosleden pri pojasnjevanju, od kod sploh avtonomija.
13
Pierre Bourdieu, Na televiziji, Ljubljana 2001, 36.
14
N. d., 35.
15
N. d., 36.
Medijska politika v postsocializmu io
haja; poleg tega od poloaja novinarja pri asopisu ali drugem sredstvu obve-
anja (ali je redno zaposlen ali honorarni sodelavec itd.), s katerim so poveza-
ne statusne ugodnosti, ki so mu na voljo (zlasti glede na to, kako znan je), pa tudi
od njegove plae (koliko je dovzeten za prikriti vpliv slub za odnose z jav-
nostmi in koliko je odvisen od del za preivetje oziroma honorarnih del , pri
katerih se uti vpliv planikov); in konno je odvisna od njegove sposobnosti za
avtonomno produkcijo informacij (tako se pri nekaterih novinarjih , na primer pri
tistih, ki se ukvarjajo s popularizacijo znanosti ali z gospodarstvom, kae e
posebej visoka stopnja odvisnosti) /vsi poudarki N. N./.
16

Ugotovitve iz Bourdieujeve analize naina delovanja in uinkov tele-
vizije je mogoe aplicirati na vse vrste medijev . Ti so drug drugemu eko-
nomska konkurenca za trni dele , ta pa je podvrena prisilam, ki izha-
jajo iz poloaja medija v okviru ekonomskih in simbolnih razmerij sil .
17

Merjenje in spremljanje odzivnosti je mehanizem in izraz prisile eko-
nomskega polja na novinarsko polje , to pa kot struktura samo spet iz-
vaja pritisk na vsa druga polja , pie Bourdieu .
18
e se drugae izrazimo:
polje, ki je samo vedno bolj podvreno trni logiki , vedno bolj prenaa svo-
je prisile tudi na druge univerzume.
19

V Bourdieujevi analizi so bistvene determinante dejanske avtonomi-
je posameznikov in posameznic , tudi novinarjev in novinark , relacije nee-
nakosti znotraj polja , ki se na najbolj oiten nain izkazujejo preko organi-
zacijskih hierarhij z nad- in podrejenimi, zato v nadaljevanju na kratko o
osnovni kadrovski strukturi medijskih organizacij .
Organizacijska hierarhija
Medijske organizacije imajo s svojo zavezanostjo specifnim pravnim
instrumentom (na primer v Sloveniji Zakonu o medijih ) in z naravo pro-
duktov , ki jih ponujajo na trgu , sicer v izhodiu predpostavljen obstoj (vsaj
enega) urednitva , posebne organizacijske enote, ki je podjetja v drugih de-
javnostih nimajo (in naj bi bila relativno avtonomna od drugih organiza-
cijskih enot), po svojem bistvu pa medijska podjetja delujejo povsem ena-
ko kot druge organizacije z jasno opredeljenimi notranjimi kadrovskimi
hier arhijami .
20

16
N. d., 62.
17
N. d., 36.
18
N. d., 50.
19
N. m. Lash, n. d., 237, meni, da postmodernizacijo oznauje dediferenciacija Bourdieujevih
polj (v nasprotju z modernizacijo, ki jo je oznaevala diferenciacija).
20
Ne zanemarjamo javnih radio-televizijskih servisov, eprav delujejo po nekoliko druganih principih in niso
(povsem) podvreni zakonom trga. S to izjemo pa vse ugotovitve o notranji (ne)svobodi tiska veljajo tudi zanje.
i1 Notranja (ne)svoboda tiska
Na vrhu medijske organizacijske piramide je direktor ali predsednik
uprave , ki je redko in praviloma le v manjih medijih tudi (so)lastnik , v ve-
ini primerov pa odgovarja lastniku ali lastnikom . Ti so predvsem ko gre
za veja zalonika podjetja obiajno imetniki delnic, redko kot posame-
zniki , praviloma pa kot podjetja, ki upravljanje s svojo (medijsko) lastnino
nadzorujejo preko nadzornih odborov
21
in o njegovi ustreznosti odloajo
na skupinah.
Upravnemu vrhu sledijo specialisti za posamezna organizacijska oziro-
ma poslovna podroja, na primer za kadre, za oglaevanje , naronine itd.
v tem smislu so vzpostavljene tudi posamezne enote v medijski organizaci-
ji . Urednitvo je (le) ena od teh enot, ki glede na strukturo prihodkov ve-
dno bolj izgublja produkcijsko vrednost in tudi avtonomnost v odno-
su do oglaevanja in torej do oglaevalskega oddelka (kar je tudi izraz ve-
dno veje prisile ekonomskega polja , kot o tem pie Bourdieu ). Ob tem pa
je delovno okolje urednitva zaetna toka za delovanje posameznega no-
vinarja ali novinarke , ki defnira njegove rutine in omejitve .
22

Na elu hierarhije urednitva je odgovorni urednik ali odgovorna ure-
dnica , ki tudi pravno odgovarja za vse objavljene vsebine . Obiajno
ima namestnika ali namestnico, v organizacijski piramidi pa po pristoj-
nostih sledijo uredniki in urednice za posamezna podroja ali urednitva
(podroni uredniki oziroma uredniki in urednice urednitev , na primer
za notranjo politiko , zunanjo politiko , gospodarstvo, kulturo, port itd.,
v elektronskih medijih npr. tudi za informativni program , dokumentarni
program itd.). Novinarji in novinarke so glede na svoja podroja dela pra-
viloma razvreni v posamezne redakcije in vedno vedo, da bodo li njiho-
vi izdelki preko organizacijske verige hierarhino razvrenih urednikov
in urednic ter njihovih pomonikov in pomonic.
23

Hierarhina razvrstitev obstaja tudi med novinarji in novinarkami . V
materialnem smislu se izkazuje v obliki razlinih faktorjev oziroma koef-
cientov za doloanje plaila glede na zahtevnost del (lahko tudi glede na
druga, manj legitimna merila, kar v urednitvih sproa precejnje napeto-
sti ), v nematerialnem pa gre za status , razmerja moi in vpliva znotraj ured-
nitev .
21
Nadzorni odbori imajo lahko vejo ali manjo vlogo za delovanje urednitev, v nekaterih pri-
merih so oni pristojni za imenovanje odgovornih urednikov, eprav gre tudi pri tem praviloma le
za potrditev predlogov uprave ali direktorja.
22
Brian McNair, Te Sociology of Journalism, London 1998, 62.
23
Gaye Tuchman, Objectivity as Strategic Ritual: An Examination of Newsmen's Notions of
Objectivity, v: Howard Tumber (ur.), News: A Reader, Oxford 1999, 298.
Medijska politika v postsocializmu ii
Glavni akterji in napetosti novinarskega polja
Iz medijske organizacijske hierarhije so razvidni nosilci kljunih vlog
na novinarskem polju (osredotoamo se le na produkcijski del), med kate-
rimi vladajo stalni odnosi napetosti . Ti med drugim zrcalijo osrednji kon-
fikt sodobne medijske krajine , zaradi katerega so akterji novinarskega po-
lja prie in udeleenci boja med vlogo, ki je medijem pripisana v demokra-
tinih politinih sistemih na eni ter v kapitalistinih gospodarskih siste-
mih na drugi strani (ob tem pa so politini in gospodarski sistemi ter elite,
ki jih obvladujejo, vse bolj prepleteni). Poenostavljeno lahko povzamemo,
da je prva maksima v demokratinem smislu, da so mediji javni psi uva-
ji, ki morajo delovati v interesu javnosti , izpolnjevati njeno pravico do ob-
veenosti in zagotavljati nadzor nad delovanjem oblasti , prva maksima v
kapitalistinem smislu pa, da so mediji gospodarske drube , ki morajo de-
lovati v interesu lastnikov in zagotavljati dobiek. Tako lahko spremljamo
napetosti med razlinimi vrednotami , ki se kaejo tudi v naslavljanju posa-
meznikov in posameznic kot dravljanov in dravljank oziroma lanov in
lanic javnosti na eni ter kot potronikov in potronic na drugi strani (pa
hkrati v eni osebi).
Brian McNair v socioloki analizi novinarstva izpostavlja, da je novi-
nar ali novinarka podrejen vrsti upraviteljev, navzgor vse do lastnika , kar
je morda oitno dejstvo , vendar tisti, ki kritizirajo novinarske izdelke (ou-
tput), od leve do desne perspektive , pogosto precenjujejo mero, do katere so
novinarji in novinarke svobodni (fee agents), zato zlahka usmerijo svojo
kritiko na napaen naslov.
24
Kot ugotavlja Joe Vogrinc , se v hierarhinih
organizacijah pritiski prevajajo navzdol in navznoter, od lastnikov medi-
ja prek uprave po uredniki hierarhiji do novinarjev ; uredniki so jih deleni
v formalni obliki (ki je lahko posredna, npr. manj denarja za neko redak-
cijo ), e ve pa v neformalni (pronje, sugestije, obljube in gronje vodstva;
pogovori s pomembnei na uradnih in zasebnih prireditvah, njihovi tele-
fonski klici v redakcijo itn.). Veinoma gre torej za posredne vzgibe k temu,
o em naj se pie ali ne, kako naj se poroa in kako ne.
25
Kot bomo poskusili ilustrirati tudi z nekaterimi navedbami v sklepnem
delu, je za medijske lastnike in uprave medijska svoboda najprej in pred-
vsem svoboda trga ; medijska dejavnost je najprej in predvsem industrija, ki
naslavlja potronike in potronice ; medijske organizacije so najprej in pred-
vsem sredstvo za doseganje dobika in uveljavljanje partikularnih intere-
24
McNair, n. m.
25
Joe Vogrinc, Poklicna ideologija novinarjev ter cenzura in samocenzura, v: Dialogi 78
(2007), 155.
i Notranja (ne)svoboda tiska
sov ; in novinarstvo je najprej in predvsem storitev za zagotavljanje (dela )
medijskih vsebin . Z besedami enega pomembnejih medijskih upravite-
ljev: Na televizijo gledam kot na produkcijski proces. Kakna je razlika
med televizijskim programom in tem vigalnikom?
26
To seveda vpliva na
novinarsko delo in na medijsko ponudbo. John Keane
27
pie, da medijski
lastniki nedvomno zagotavljajo monost izbire, vendar pa je ta vedno v
okvirih komercialno uresniljivih alternativ. Kaj to pomeni v praksi , sta
povzela Sandra Bai Hrvatin in Lenart J. Kui :
Boj za bralce in odvisnost od oglaevalskih prihodkov vplivata na struktu-
ro in nain sporoanja informacij . Od novinarjev se priakuje, da proizva-
jajo vsebine , ki naj bi bile v interesu sponzorjev in oglaevalcev . Tradicional-
na razmejitev med urednikimi (novinarskimi) in oglaevalskimi vsebinami
se vse bolj brie oziroma je ni ve. Tudi fnanno vlaganje v novinarsko delo iz
leta v leto upada. Ker so oglaevalsko naravnane vsebine postale najpomemb-
neji vir korporativnih prihodkov , se od urednikov priakuje, da bodo zmanj-
evali stroke novinarskega dela . Zaradi visokih fnannih strokov posame-
znih vsebin (denimo poroanja o zunanjepolitinih dogodkih) nekatere obli-
ke novinarskega dela (preiskovalno novinarstvo ) postajajo komercialno neza-
nimive.
28
Za sodobno medijsko krajino je znailno, da jo obvladuje vedno manje
tevilo edalje bolj povezanih korporacij . e ena lastnost sodobnih lastni-
kov poleg koncentracije medijskega lastnitva je, da mediji niso njihova edi-
na niti ne primarna dejavnost .
Ker elimo poudariti splono razirjenost zaznanih trendov, ob obilju
slovenskih primerov namerno navajamo ekstremen primer na mednaro-
dni ravni, in sicer Time Inc. oziroma danes AOL Time Warner .
29
Kot pie
Hargreaves , so neko vsi dohodki podjetja Time izhajali iz novinarstva .
Time se je nato zdruil z Warner Communications in dele teh dohodkov
je bil le e 50-odstoten, z zdruitvijo Time Warner in AOL pa so dohod-
ki iz novinarstva ocenjeni celo na manj kot pet odstotkov, in to kljub temu,
26
Mike Wayne , n. d., 35.
27
N. d., 89.
28
Sandra Bai Hrvatin in Lenart J. Kui , Monopoli, Ljubljana 2005, 2324.
29
Time Warner, najveja medijska korporacija na svetu , je nastal leta 1989 z zdruitvijo Time
Inc. in Warner Communications , ki sta bila tudi vsak posebej prekaljena in mogona igralca na
medijskem trgu . Leta 1996 je Time Warner prevzel korporacijo Turner (CNN idr.), ez tiri leta
pa sklenil najveji posel v zgodovini medijskega biznisa. Trno vrednost konglomerata, ki je leta
2000 nastal z zdruitvijo AOL in Time Warnerja, so takrat ocenili na 350 milijard dolarjev. V
portfelju so tudi zabavini parki, celotna veriga Six Flags, najde se tudi kaken portni klub, to-
varna igra in e marsikaj (privzeto iz Neva Nahtigal , Medijski globus, v: Playboy, julij 2006).
Medijska politika v postsocializmu i
da podjetje e vedno nadzira 35 odstotkov celotne naklade revij v Zdrue-
nih dravah Amerike .
30
Podobno e desetletja opaajo v Veliki Britani-
ji . Kraljeva komisija za tisk (Royal Press Committee) je tako leta 1977 ugo-
tovila: Bolj, kot da ima tisk druge poslovne interese, je resnino rei, da
je tisk postal podrunica drugih industrij.
31
Zato Kraljeva komisija leta
1977 v nasprotju s predhodnima ni ve obravnavala pravice lastnikov ,
da doloajo uredniko politiko , kot samoumevne in je med drugim pisala o
tem, da je treba zaititi urednike in novinarje pred lastniki .
32
Zelo uinkovitega recepta za zaito e do danes niso iznali ne v Ve-
liki Britaniji ne nikjer drugje, parcialni poskusi pa vkljuujejo pavalna zago-
tovila avtonomije v medijski zakonodaji , samozaitna in v odnosu do
uprav komajda uporab(lje)na doloila v poklicnih novinarskih kodeksih ,
ponekod tudi samoregulativne mehanizme, ki jih ne sprejmejo le novinar-
ji in novinarke , ampak se k njim zaveejo tudi medijski lastniki , na primer
z doloili v kolektivnih pogodbah ali s posebnimi sporazumi na ravni veje
medijske korporacije oziroma vpeljavo notranjih pravil in dogovorov o avto-
nomiji urednitev .
33
Slednji so praviloma odziv na vse veje skrbi medijskih
potronikov o uredniki avtonomiji in s tem novinarski kredibilnosti .
34

Lahko jih beremo predvsem kot poskus blaitve negativnih uinkov realno-
sti medijske produkcije na trgu , v smislu upadanja porabe doloenih medij-
skih produktov , njihovi realni uinki v novinarskem polju pa so minimalni.
Uredniki dogovori delujejo uinkovito samo v primeru, da je lastnikom
poleg neposrednega vpliva na uredniko politiko onemogoeno tudi po-
sredno vplivanje. Mo lastnikov in njihov vpliv se tako kaeta s spotovanjem
pogodb o delu, z zagotavljanjem zadostnih fnannih sredstev za novinarsko
delo (predvsem sredstev za preiskovalne zgodbe), s prepreevanjem vplivov
oglaevalcev , z dodatnim izobraevanjem novinarjev ter njihovo zadostno
pravno in socialno varnostjo .
35
30
Ian Hargreaves , Novinarstvo : Zelo kratek uvod , Ljubljana 2007, 102.
31
James Curran in Jean Seaton, Power Without Responsibility: Te Press and Broadcasting in Bri-
tain, London 1997, 290.
32
N. m.
33
Neva Nahtigal, Lahko reete, da ste avtonomni?, v: Delovno gradivo Sindikata novinarjev Slo-
venije za spodbujanje razprave in za informacijsko podporo novinarjem in novinarkam pri uvelja-
vljanju poklicne avtonomije, Ankaran 2006.
34
Christian Mller in Johannes von Dohnanyi, Te Impact of Media Concentration on Professio-
nal Journalism, Dunaj 2003, 47. http://www.osce.org/publications/rfm/2003/12/12244_102_
en.pdf.
35
Sandra Bai Hrvatin in Lenart J. Kui, n. d., 23.
i, Notranja (ne)svoboda tiska
Kot opozarjajo novinarska zdruenja in potrjujejo raziskave,
36
ne le,
da v medijski industriji ni izpolnjen nobeden od teh pogojev za uinkovi-
tost taknih ali druganih notranjih dogovorov o neodvisnosti urednike-
ga dela medijske organizacije , ampak se razmere na vseh podrojih vztraj-
no poslabujejo.
Kot smo pokazali, so prvi v verigi medijske hierarhije pod lastniki vod-
je uprav , in ti so tisti, ki najbolj neposredno vplivajo na delo urednitev , to-
rej profesionalnih novinarjev in novinark . V vsaki poslovni organizaciji , ki
zaposluje profesionalce in profesionalke , je med upravo in zaposlenimi vsaj
en administrator. Napetost v ozadju te pozicije je potreba, na eni strani, po
zaiti zaposlenih pred vmeavanjem uprave in na drugi strani po usmerja-
nju dela v skladu s cilji in interesi organizacije. Soloski pie, da je v medij-
ski organizaciji ta administrator urednik ali urednica funkcionira tako
kot profesionalec ali profesionalka kot tudi kot lan ali lanica vodstva no-
viarske organizacije.
37
Urednikova pozicija je tako v srediu e omenje-
ne napetosti med razlinimi vrednotami , ki stalno konkurirajo v produk-
ciji novinarskih vsebin .
V realnosti , ko so lahko odgovorni uredniki in urednice zamenjani
praktino kadar koli, njihova izjavljanja in dejanja pogosto izkazujejo, da se
tega tudi zelo dobro zavedajo in se v svoji poziciji nekje vmes med upra-
vo in urednitvom vse bolj nagibajo k privzemanju pogledov, argumentaci-
je in prijemov medijskih lastnikov in uprav . Kliejska ubeseditev tega tren-
da, ki jo je pogosto sliati med novinarji in novinarkami , je, da je odgovor-
ni urednik vse manj(krat) prvi v urednitvu in vse ve(krat) zadnji v
upravi .
Uinki razmer(ij) znotraj medijske industrije niso omejeni le na omeje-
vanje asa za vsebinsko uredniko delo ter njegovo raziritev na ukvarjanje
s prorauni redakcij , ki morajo pokriti tudi t. i. feksibilne stroke dela
vse bolj tevilnih neredno zaposlenih novinarjev in novinark , in podobno,
ampak se kaejo tudi v odloitvah o tem, kaj je umeeno v posamezno me-
dijsko izdajo in kaj ne.
36
Glej na primer: (1) European Federation of Journalists, Freelance Journalists in European Me-
dia Industry, 2003, (2) International Federation of Journalists, Changing Nature of Work. Global
Survey of Atypical Work in the Media Industry, 2006, (3) Adalberto Perulli, Economically Depen-
dent/Quasi-subordinate (Parasubordinate) Employment: Legal, Social and Economic aspects. Stu-
dy for the European Commission, 2003, (4) Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations
and Media; Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM Member Countries.
Vsa poroila so dostopna na internetu in shranjena v avtoriinem arhivu.
37
John Soloski, News Reporting and Professionalism: Some Constraints on the Reporting of
the News, v: Howard Tumber (ur.), News: A Reader, Oxford 1999, 314.
Medijska politika v postsocializmu i6
Bourdieu izpostavlja zakonitost , ki jo morajo upotevati vsi ustvarjalci:
//im iro publiko si hoe pridobiti neki medij ali katero koli sredstvo
izraanja, tem bolj se mora znebiti ostrine, vsega, kar bi lahko loevalo, raz-
dvajalo, // tem bolj si mora prizadevati, da ne bi nikogar okiral, kakor
se temu ree, da ne bi nikoli odpiral problemov, e e, pa samo probleme,
ki nimajo zgodovine .
38
Podobno meni Ben Bagdikian : asopisi so nev-
tralizirali informacije iz bojazni, da bi mone novice in pogledi, ki bi zado-
voljevali en del obinstva , vznemirili drug del, in s tem zmanjali naklado ,
od katere so odvisni oglaevalski prihodki .
39
Bitka za prihodke torej brusi robove medijskih vsebin in jih dela vse
bolj splono vene, zato se je e povsem uveljavil infotainment, infor-
mativno razvedrilo . Informativne oddaje se mehajo, dogodki so ve-
dno bolj poenostavljeni, stil prezentacije je vse bolj pomemben od vsebine
informacije , kriterij zanimivosti pa vse bolj prevladuje nad kriterijem po-
membnosti oziroma prevzema njegovo podobo . Kljuna zapoved je ohra-
niti zanimanje, kljuno merilo uspeha in kakovosti tudi novinarskega
dela so podatki o gledanosti , posluanosti in branosti.
40
Uredniki so se
prieli vse bolj zavedati, da je potrebno skrbeti za razvedrilo bralcev , poslu-
alcev oziroma gledalcev in da se asniki, ki bodo ponujali izkljuno teh-
tne novice , ne bodo ve prodajali,
41
povzema Hargreaves , Vogrinc pa v
kontekstu strukturnih uinkov pogojev dela v drubeni in tehnini deli-
tvi dela v medijskih organizacijah
42
pie, da je pomembnost neke novice
v praksi tako vedno posledica urednike odloitve , ki je morda v dialogu z
novinarjem (ali, prej ali potem, s prizadetimi objekti poroanja ali publiko )
tako ali drugae utemeljena, ki pa je performativna: uredniku lahko sodelav-
ci pripisujejo ve ali manj znanja, izkuenj, obutka, avtonomnosti v odno-
su do uprave ali lastnikov medija ali do nosilcev moi , a navsezadnje je sprejeta
odloitev njegova odgovornost v delitvi dela .
43
Zadnja skupina v tej osnovni shemi delitve dela , akterjev in napetosti
znotraj novinarskega polja , sicer prva, na katero letijo kritike zaradi medij-
skih vsebin , so njihovi neposredni ustvarjalci, torej novinarji in novinar-
ke .
44
Bourdieu ugotavlja, da
38
Bourdieu, n. d., 39.
39
Ben Bagdikian, Media Monopoly, Boston 2000, 178.
40
Neva Nahtigal, Informativno razvedrilo. Znailnosti in narava televizijskih novic (diplomska
naloga), Ljubljana 2001.
41
Hargreaves, n. d., 63.
42
Vogrinc, n. d., 150.
43
N. d., 155.
44
Osebno odgovornost za posledice njihovega dela predpisuje tudi slovenski zakon o medijih.
i Notranja (ne)svoboda tiska
vladajo v novinarskem svetu , v tem mikrokozmosu, zelo mone napetosti
med tistimi, ki bi radi zaitili vrednote , kot so avtonomija , neodvisnost od
trnih prisil , od uprave , od nadrejenih itd., in tistimi, ki se uklonijo potrebi in
so za to tudi plaani // bolj ko napredujemo v analizi nekega okolja, bolj se
nagibamo k temu, da bi posameznike oprostili odgovornosti kar ne pome-
ni, da opraviujemo vse, kar se v tem okolju dogaja , in bolj ko razumemo,
kako funkcionira, bolj se zaenjamo zavedati, da so ljudje, ki so v tem ude-
leeni, istoasno vir in predmet manipulacije . Pogosto manipulirajo e toli-
ko uspeneje, kolikor bolj tudi drugi manipulirajo z njimi in kolikor manj se
tega zavedajo.
45
Ob tem, da v medijih obstajajo jasne hierarhije, ki omejujejo svobo-
do vsakega urednika in urednice ter novinarja in novinarke , pa mora biti
struktura noviarskega oddelka dovolj pretona, da lahko obvladuje kon-
stantno spreminjajoe se noviarsko okolje. Novinarji in uredniki mora-
jo imeti v selekciji in obdelavi novic precejnjo avtonomijo , kar bi lahko
za upravo predstavljalo resen problem, sploh glede na to, da kontrola pre-
ko birokratskih postopkov ne bi bila zelo uinkovita.
46
Kot bolj uinko-
vito in ekonomino metodo za nadzorovanje vedenja v nebirokratskih or-
ganizacijah, kakrne so noviarske organizacije, Soloski izpostavlja profesi-
onalizem , in sicer kot transorganizacijski kontrolni mehanizem.
47
Toda za
organizacije je profesionalizem dvorezen me,
48
kot pie Soloski , ker
(1) profesionalizem daje novinarjem neodvisno bazo moi , ki je lahko upo-
rabljena za zoperstavljanje grobemu vmeavanje uprave v profesionalne de-
javnosti noviarskega osebja, in (2) profesionalizem daje novinarjem pre-
ve svobode //.
49
Deljene profesionalne norme , ki obstajajo neodvisno
od posaminih medijskih organizacij , torej ne odstranijo povsem proble-
ma organizacijske kontrole , zato morajo noviarske organizacije sprejeti
postopke , ki bolj omejujejo profesionalno vedenje njihovih novinarjev in
novinark , pie Soloski v analizi novinarskega profesionalizma in kot notra-
nji mehanizem kontrole izpostavlja urednike politike .
50
45
46
Soloski, n. d., 309.
47
N. d., 310.
48
N. d., 315.
49
N. d., 310.
50
N. d., 308309. V Sloveniji je sicer relevanten formalni okvir programska zasnova medija, ki
jo morajo izdajatelji predloiti ob vpisu medija v uradni razvid, Zakon o medijih pa programsko
zasnovo obenem opredeljuje kot konstitutivni del novinarskih pogodb o zaposlitvi in torej kot
del opredelitve pogojev dela. Nesistematien pregled vzorca priblino programskih zasnov je si-
cer pokazal, da (1) je razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pomanjkljiv in ne vsebuje nekate-
rih zakonsko doloenih dokumentov; (2) da so programske zasnove medijev veinoma zapisane
Zgovoren je odgovor (najprej imenovanega, potem razreenega in po
dveh menjavah vnovi imenovanega odgovornega urednika asnika Delo )
Darijana Koirja na vpraanje, kako doivlja besedo cenzura in ali se z njo
sreuje pri svojem delu, kar je uvodoma zanikal (v asu intervjuja je bil Ko-
ir namestnik odgovornega urednika Dela :
Je pa res, da smo uredniki zaeli malo bolj strogo gledati na to, kaj je uredni-
ka politika , in e se znotraj asopisa dogovorimo, da bomo neko zadevo pelja-
li na ta in ta nain, potem to poskuamo tudi povedati novinarjem in zadeve
delamo na ta in ta nain, kot smo se kot urednitvo dogovorili. Velika veina
novinarjev to popolnoma razume, enim se pa zdi to kandalozno, da pa no-
vinar nima popolnoma prostih rok. // Prihaja do teh nesporazumov, ko uredni-
ki poskuamo uveljaviti neka pravila, za katera se novinarjem zdi, da ne gre-
do v njihov kontekst . Potem pa nastane problem. Ampak tega res ne bi pripiso-
val cenzuri , ker tega ni, temve uveljavljanju neke urednike politike , nekih profesional-
nih standardov . // Uredniki posel je vsebinska presoja posameznih vpraanj,
kako se bo posameznega vpraanja lotil, v skladu s programsko zasnovo aso-
pisa in uredniko politiko asopisa . In e se pa asopis odloi, da bo eno stvar peljal
na doloen nain, potem je to en dogovor, za katerega morajo novinarji razumeti, da so
se pa uredniki tako odloili.
/51/
Zato smo uredniki tukaj. // Vsak asopis v svetu
tako funkcionira in ne si delati iluzij, da je kjer koli kakor koli drugae. Pri nas
je vasih la zadeva celo proti razpuenosti, zdaj je bolj prisoten hierarhien na-
in vodenja asopisa v skladu z nekimi usmeritvami, ki jih pa vedno diktirajo la-
stnik , uprava in odgovorni urednik . In to je neizogibno. Ti trije ter podroni ure-
dniki vedno v vsakem asopisu diktirajo usmeritev. /vsi poudarki N. N./
52

Razdelitev pristojnosti v urednitvih , skupaj s sklopom rutin in prepri-
anj, udejanjenih v poroevalskih vrednotah, Vogrinc opredeljuje kot po-
klicno novinarsko ideologijo
53
in pojasnjuje:
Pojem poklicne ideologije se v medijskih in kulturnih tudijih zlasti nanaa
na sklop strategij, s katerimi pripadniki nekega drubeno pomembnega po-
klica , npr. zdravniki, policisti, novinarji , vzdrujejo nadzor nad tem, kdo lahko
zelo splono. e karikiramo: vsi mediji so odprti za razlina mnenja, sluijo javnosti, se zavzema-
jo za svobodo izraanja V praksi je omejevanje novinarske svobode izraanja dejansko zvede-
no na bistveno ojo raven, in sicer prav preko mehanizma urednike politike, ki ga navaja So-
loski in za katerega je v nasprotju s programsko zasnovo znailno to, da meje in usmeritve niso
doloene v pisni obliki, ampak se razvijejo v procesu kreacije novinarskega habitusa, e uporabi-
mo Bourdieujev izraz.
51
Zanimiv in pomenljiv preskok: na zaetku stavka se asopis odloi, potem so se pa ure-
dniki tako odloili.
52
Lana Zdravkovi, Kakna cenzura?, v: Dialogi 78 (2007), 5657.
53
io Notranja (ne)svoboda tiska
ta poklic opravlja, vzdrujejo medsebojno kohezijo in ohranjajo standardne
naine in kvaliteto dela ipd. /.../ Izraa se skozi stanovske organizacije in kode-
kse, na zunaj tudi skozi uniforme, praznike, sreanja, nagrade ipd., a bistveno
pomembneji je sklop rutin in (pogosto nenapisanih) pravil delovanja , ki velja-
jo za samoumevna ali pa so okvir razumljivosti in sprejemljivosti, znotraj kate-
rega se bijejo vasih hudi konfikti , kaj je prav ali kako ravnati. Bistveno je, da
pripadniki poklica kljune sestavine poklicne ideologije doivljajo kot teh-
nine, nevtralne okoliine poklicnega ivljenja , pravila in rutine ravnanja
pa kot enako tehnine, nevtralne naine, kako se pa dela .
54

Prav poklicna ideologija v vsakdanji praksi najbolj uinkovito blai
napetosti na produkcijski strani novinarskega polja , praviloma prepreu-
je konfikte in omogoa relativno tekoo produkcijo novinarskih vsebin .
Obenem pa poklicna ideologija samoumevno in/ali ne da bi se novinar-
ji tega zavedali, bistveno omejuje koliino in siromai kakovost informacij ,
ki bi nam bile potrebne za racionalno orientacijo v drubi in za soodloa-
nje o pogojih, v katerih poteka nae ivljenje,
55
zato jo Vogrinc tesno po-
vezuje s cenzuro in samocenzuro .
P(l)asti in vzvodi cenzure
V povezavi s poklicno ideologijo Vogrinc k cenzuri poleg poseganja
urednikov v e narejene tekste priteva tudi rutine nepokrivanja ce-
lih vsebinskih podroij, ustanov ali ljudi, ki izhajajo iz poklicne ideologije ,
vnaprejnje prilagajanje novinarjev samodejnemu poteku uveljavljanja po-
membnosti pa je po njegovem mnenju smiselno povezati s samocenzuro :
Kakor Freud opozarja, da Jaz cenzure nezavednih misli ne opravlja za-
vestno, pravzaprav ni upravieno teti k samocenzuri novinarjev le zave-
stnega zatiranja lastnih meril poroanja , saj jim je navsezadnje laje iveti v
okolju z manj konfikti , pa etudi za ceno tega, da so ponotranjili tista me-
rila, ki jih od njih priakujejo uredniki.
56
Breed meni, da je prvi mehani-
zem, ki vodi v konformizem, socializacija v zvezi z normami dela v ure-
dnitvu : V osnovi je priuevanje politiki proces, preko katerega novinec
spozna in ponotranji pravice in obveznosti iz njegovega statusa ter njegove
norme in vrednote . Naui se predvideti, kaj se priakuje od njega, da bo na-
grajen in se bo izognil kaznim .
57
V splonem Breed ugotavlja, da v praksi
54
55
N. d., 150.
56
N. d., 155156.
57
Warren Breed , Social Control in the Newsroom, v: Steven R. Knowlton in Patrick R. Parsons
(ur.), Te Journalists Moral Compass, London 1995, 116.
Medijska politika v postsocializmu o
zaloniki dejansko krojijo urednike politike , ki jim lani njihovega osebja
obiajno sledijo.
58
V skladu s iritvijo pogleda na svobodo tiska ko pogled pravzaprav
oimo na samo medijsko industrijo , privzemamo ire pojmovanje cen-
zure , kot je tisto, ki jo omejuje na bolj ali manj neposredne posege politi-
nih oblasti . Posredno smo e nakazali obstoj trne cenzure , o kateri pie-
jo tevilni avtorji . John Keane tako meni, da trni liberalizem preozko poj-
muje cenzuro kot izvajanje monopolne oblasti drave , ki omejuje izme-
njavo mnenj med razlinimi skupinami dravljanov : Problem je v tem, da
trni liberalizem spregleduje dejstvo , da so trgi kompleksne strukture, v ka-
terih korporativni oblikovalci odloitev rutinsko delujejo kot cenzorji . Tr-
na konkurenca proizvaja trno cenzuro .
59
Ob tem, da lahko razlikujemo vrste cenzure glede na primarni interes,
ki jo poraja politini ali ekonomski, lahko cenzuro opazujemo tudi gle-
de na njenega konkretnega agenta v vsakokratni situaciji. Po tej plati lahko
glede na izvor oziroma vzvod cenzurnih prijemov govorimo o zunanji, no-
tranji in ponotranjeni cenzuri , pri emer so tudi tu lonice nejasne, vzvo-
di pa zelo prepleteni.
V teoretskih delih je najpogosteje in najbolj temeljito obravnavana zu-
nanja cenzura (najbolj politina, v zadnjem obdobju tudi trna) in tudi
zato se ji v tem pisanju ne bomo posebej posveali. V naem poskusu she-
matiziranja oblik cenzure jo pojmujemo kot posege akterjev zunaj samih
medijev oziroma tistih, ki v medijih nastopajo ali bi lahko nastopali kot
predmet obravnave in v svoji osnovni drubeni vlogi niso del produkcije
novinarskih vsebin .
Zunanje omejitve svobodnega pretoka informacij so tudi s strani po-
litinih vrhov sprejeti pravni okviri delovnih razmerij , ki zahtevajo po-
slunost delodajalcem in zagotavljajo prirone mehanizme disciplini-
ranja in sankcioniranja neposlunih novinarjev in novinark . Zunanji
vzvod za uveljavljanje (samo)cenzure je nenazadnje tudi pasivnost drav-
nih institucij pri zaiti avtonomije novinarjev in novinark ter urednitev
kot celote in nasploh pri nadzoru nad zakonitostjo delovanja medijskih
podjetij . e ob uinkovitem nadzoru , ki ga v Sloveniji ni, bi bila medijska
zakonodaja za zaito avtonomije posameznih novinarjev in novinark ko-
majda uporabna. Eden vodilnih slovenskih pravnikov, ki deluje na podro-
ju medijev , je ZMed oznail za sklop deklaracij. Med drugim ZMed
58
N. d., 115.
59
Keane , n. d., 89.
1 Notranja (ne)svoboda tiska
predpisuje, da novinarji ne smejo biti sankcionirani zaradi izraanja mnenj
in stali , ob tem pa ne predvideva nikakrnih sankcij za tiste, ki to krijo.
Do sankcioniranja novinarjev in novinark prihaja znotraj medijskih
organizacij , s imer pridemo do notranje cenzure . Gre za vpraanje mono-
sti uresnievanja avtonomije in svobode izraanja posameznikov in posa-
meznic znotraj medijskih drub , kar smo naeli e ob pregledu akterjev in
napetosti v novinarskem polju . Neposredni izvajalci te vrste cenzure so ti-
sti, ki so tudi sami del medijskih organizacij , v kadrovskih hierarhijah vi-
je kot tisti, ki so neposredni ustvarjalci in ustvarjalke medijskih vsebin , pri
emer gre praviloma za prevajanje zunanje cenzure na notranjo raven,
na dejansko delovanje posameznikov in posameznic ter urednitev kot ce-
lote znotraj medijskih organizacij .
Lahko gre za neposredne posege in pritiske lastnikov in upraviteljev
(torej: poslovnega dela medijskih drub ) na novinarje in urednike , lahko
pa tudi za posege samih (odgovornih) urednikov v imenu parcialnih in-
teresov obiajno z razlago, da se dogajajo v imenu urednike politike
ali/in da posamezni novinarski izdelek ni dovolj profesionalen . Mesto v
organizacijski hierarhiji daje urednikom in urednicam pozicijsko avtorite-
to in s tem pooblastilo, da odloijo o profesionalnosti ali neprofesionalno-
sti posameznega novinarskega izdelka, lahko tudi posameznega novinarja
ali novinarke nasploh. Tudi e vsebinsko odloitev dejansko sprejme kdo
drug, ki je e vije v kadrovski hierarhiji, je praviloma za ustvarjanje in/ali
vzdrevanje vtisa avtonomije urednitva urednik ali urednica tisti oziro-
ma tista, ki odloitev posreduje novinarjem in novinarkam .
Navzven manj kot formalizirana zunanja, znotraj medijskih organiza-
cij (oziroma za novinarje in novinarke ) pa e vedno razmeroma transpa-
rentna notranja cenzura so neobjave celotnih prispevkov ali izloitve po-
sameznih integralnih delov s strani urednikov in urednic z argumentaci-
jo , kot jo je na primer pred nedavnim slial eden od slovenskih novinarjev ,
ki je v prispevek umestil kritino izjavo relevantnega sogovornika: e to
objavimo, bodo rekli, da ruimo ministra.
60
V takih primerih uredniko-
va samocenzura vodi v cenzuriranje (in sasoma samocenzuriranje) novi-
narjev in novinark . Ko je podana argumentacija s tako jasnimi implikaci-
60
Cenzura seveda ni omejena le na prepreitve objav posameznih novinarskih izdelkov ali njiho-
vih delov. Lahko se kae v prepreitvi poroanja o doloeni tematiki nasploh, lahko je tudi uper-
jena zoper posameznike ali posameznice zunaj medijskih organizacij nekateri strokovnjaki in
strokovnjakinje za posamezna podroja, na primer, v posameznih medijih zaradi svojih stali
preprosto veljajo za nesprejemljive sogovornike in sogovornice, zato se jih ne vabi v studio, ne in-
tervjuva in ne omenja v prispevkih, e e, pa zelo mimobeno.
jami (samo)cenzure , imajo novinarji in novinarke z visoko stopnjo oseb-
ne in poklicne integritete vsaj neposreden vzgib, da se posegom zoperstavi-
jo (redko uspeno), v primerih najbolj netransparentnih in subtilnih cen-
zorskih posegov (ki so tudi najpogosteji), pa je presoja tega, kaj je glede na
realnost medijske produkcije (e) legitimen in kaj (e) cenzorski uredniki
poseg v konkreten novinarski izdelek, za novinarja ali novinarko skrajno
teavna. Cenzuro odeto v pla urednike politike in strokovne avto-
ritete , upravievano, na primer, z neprofesionalnostjo novinarskega iz-
delka ali novinarja , brez dejanskih argumentov , zakrito v postopno preu-
smerjanje novinarske pozornosti od tem, ki jih imajo novinarji in novinar-
ke sami za pomembne, pa bi lahko kodile takim ali druganim interesom ,
pomembnim za urednika (in/ali lastnika ), na manj kodljivapodroja,
odtegnitvijo produkcijskih sredstev (kar je uporaben cenzorski prijem
predvsem na televiziji ) ipd. je veinoma nemogoe diagnosticirati, ja-
sno in javno izpostaviti ter se ji zoperstaviti, in tako se lahko bolj ali manj
nemoteno odvija ves as in povsod.
Kolumnistka asnika Dnevnik Tanja Lesniar Puko je o mejah v no-
vinarstvu zapisala:
Seveda je vpraanje, kdaj gre za cenzuro in kdaj za legitimna urednika poobla-
stila in posege . Uredniki morajo narediti verodostojen asopis , popravljati novi-
narske napake , nevednosti, slab pristop k temam in neumnosti. Cenzura nastopi,
ko postane uredniki flter neprepusten za tekste ali oddaje, ki so profesionalno
dobri, uredniki pa jih zavrnejo ali krojijo brez novinarjeve vednosti , ker ne ustre-
zajo njihovemu ideolokemu proflu, ker hoejo prepreiti posledice razkritij ali
ker bi objava kodovala ljudem iz njihove interesne sfere.
61
Odgovorni urednik informativnega programa Televizije Slovenija Raj-
ko Geri pa je o tem, kje je meja med cenzuro in legitimno uredniko od-
loitvijo , povedal:
Na to vpraanje je res teko odgovoriti. // Skratka, vedno je lahko neka
urednika presoja pojmovana kot cenzura ali samocenzura . // Danes je na
svetu milijon novic in vsakdo si novice zamilja po svoje, vsakdo ima svoje pri-
oritete. Zato je tu urednika presoja, ki odloa o tem, kaj je prav, da nai gle-
dalci vidijo. In e to je na nek nain cenzura, nekaj smo povedali, nekaj pa ni-
smo. V Dnevnik , ki traja priblino 35 minut, gre praviloma 17 tonskih pri-
61
Matija Stepinik, Resnice o slovenski novinarski zgodbi, v: Veer, 23. 12. 2006.
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2006122305148237.
Notranja (ne)svoboda tiska
spevkov . Torej e izbiramo med najmanj stotimi dogodki, ki bi lahko bili v
Dnevniku .
62
asovne oziroma prostorske omejitve so del samoumevnosti novinar-
skega dela in e gremo preko posamezne medijske organizacije in se osredo-
toimo na celotno medijsko industrijo , v njej, kot smo e pokazali, stalno,
pravzaprav strukturno notranjo cenzuro , sproa tudi profesionalna ideo-
logija , zaradi katere ustvarjalci in ustvarjalke novinarskih vsebin rutinske-
ga omejevanja pretoka informacij veinoma niti ne zaznavajo kot proble-
matinega.
Uredniki in urednice posegov v novinarske izdelke ne izvajajo le iz za-
vednih vzgibov, ampak je pogosto njihovo cenzuriranje novinarskih teks-
tov posledica nezavedne samocenzure , ki jo lahko imenujemo tudi pono-
tranjena cenzura . Ljudje se prilagajajo s pomojo ene od zavestnih ali ne-
zavednih oblik samocenzure , ne da bi jim bilo treba predpisovati, kako naj
se obnaajo.
63
Gre za ponotranjeno percepcijo irine svobode , ki jo ima
posameznik ali posameznica pri svojem delu v medijski organizaciji .
Nain, kako samocenzura deluje, lahko povzamemo z besedami Johna
Keana v eseju o medijih in demokraciji . Keane pie, da je izkunja totalita-
rizma v 20. stoletju poudarila problem avtocenzure, ki zagotovo ni omejen
na totalitarne reime:
Pokazalo se je, da cenzura ni nujno vsevidno oko in jeklena pest oddaljene
oblasti , ki kraljuje nad svojimi podaniki. // Cenzura lahko prevzame popol-
noma drugo obliko. Lahko odmeva v nai notranjosti, se naseli v nas samih in
vohuni za nami kot zasebni tajnik, ki nas opominja, naj nikdar ne prestopimo
meje . Notranji cenzor nas svari, da preve postavljamo na kocko svoj ugled ,
svoje druine , kariere, slube, pravne posege proti svojemu podjetju. Zadrgne
nam ustnice, zatrepetamo in dvakrat premislimo z nasmekom.
64
Na praktini ravni dela v urednitvu je razvoj samocenzure pri posa-
meznih novinarjih in novinarkah , pravzaprav socializacijo v samocenzuro ,
slikovito opisal Nicholas Johnson , nekdanji lan amerike Zvezne komisije
za komunikacije (Federal Communications Commission):
Mlada novinarka napie predlog teme , toda urednik pravi: Mislim, da tega
ne bomo objavili.
Ko gre novinarka drugi do urednika , ta pravi: To se mi ne zdi dobra ideja.
62
Zdravkovi, n. d.
63
64
Keane, n. d., 47.
Medijska politika v postsocializmu
Novinarka ne razie in ne napie zgodbe. Tretji ima novinarka idejo. Toda
ne gre do urednika .
etrti novinarka ne dobi ideje.
65

Samocenzura je v urednitvih mono prisotna, kar potrjujejo tudi raz-
iskave (ki sicer zaradi ponotranjenosti in nezavednosti velikega dela samo-
cenzuriranja ne morejo zajeti njene pojavnosti v polnem obsegu). V ZDA
je etrtina sodelujoih urednikov in novinarjev v raziskavi Pew Research
Centre for the People and the Press odgovorila, da so se sami obasno iz-
ognili doloenim tipom legitimnih zgodb. Skoraj enak dele jih je prizna-
lo, da so omilili ton poroanja v korist interesov njihovih noviarskih or-
ganizacij. Kar tirje od desetih (41 %) priznavajo, da so e naredili nekaj od
tega ali oboje.
66
Sodelujoi v omenjeni raziskavi so kot najpogosteji razlog za samocen-
zuro navedli pritiske trga . Ti se najbolj kaejo v izogibanju zgodbam, ki se
oznaijo za preve dolgoasne ali zapletene. Ve kot tretjina sodelujo-
ih je navedla, da se dolgoasne in zapletene teme ne pokrivajo zato, ker
bi kodile fnannim interesom organizacije, le nekaj odstotkov manj jih
meni, da gre za zgodbe, ki bi lahko kodile oglaevalcem . Ob tem je petina
lokalnih in 17 % nacionalnih novinarjev navedlo, da so e bili deleni kri-
tik ali pritiskov s strani nadrejenih, potem ko so pripravili poroilo , za ka-
terega so nadrejeni menili, da kodi fnannim interesom podjetja.
67
Vpraanje o (samo)cenzuri je vsebovala in njen obstoj potrdila tudi le-
tos objavljena raziskava Mree za profesionalizacijo medijev v Jugovzho-
dni Evropi (SEENPM ) o delovnih odnosih v medijih v jugovzhodni Evro-
pi . Pogosto ali obasno cenzuro ali samocenzuro je opazilo 67 od 114 sode-
lujoih v BiH in ve kot polovica vpraanih v Srbiji . V Albaniji je le 15 od
72 sodelujoih zanikalo, da bi delovni odnosi vsiljevali doloeno cenzuro
ali vodili v samocenzuro , in le en intervjuvanec se ni strinjal z navedbo, da
se novinarji pogosto zatekajo v kritve etike , da bi zaitili interese medij-
skih lastnikov . Vsi odgovorni uredniki , intervjuvani v Albaniji , se zaveda-
jo, da prilagajo svoje delo interesom medijskih lastnikov , z neposrednim
vpletanjem slednjih ali brez tega. Tudi moldavski raziskovalec poroa, da
cenzura obstaja, kljub temu da je ustavno prepovedana. Dve tretjini vpra-
anih pravita, da stalno ali obasno obutijo, da jim delovni odnosi vsilju-
65
Trudy Lieberman, You Can't Report What You Don't Pursue, v: Columbia Journalism Review
3 (2000). http://backissues.cjrarchives.org/year/00/2/lieberman.asp.
66
Pew Research Center for the People and the Press, Self Censorship: How Ofen and Why, 2000,
2. http://people-press.org/report/39/.
67
N. d., 4.
, Notranja (ne)svoboda tiska
jejo cenzuro ali samocenzuro . Na Madarskem je 65 odstotkov tipinih in
86 odstotkov netipinih delavcev omenilo, da nadrejeni cenzurirajo njiho-
vo delo. Samo osem odstotkov redno zaposlenih ima v pogodbah zapisano
pravico do ugovora vesti, albanska poroevalka pa pie, da v Albaniji o ugo-
voru vesti ni govora ne v pogodbah ne v praksi .
68
Prekarnost v medijski industriji kot vzvod (samo)
cenzure
Za novinarsko neodvisnost so bistvene monosti poklicne mobilnosti,
varnost zaposlitve in delovni pogoji . Varnosti je vse manj, pogoji dela so
vse slabi, mehanizmi nadzora nad medijskimi vsebinami pa zato vse bolj
pri roki. Res je, da prihaja do politinih intervencij , da se izvaja politini
nadzor , zlasti pri imenovanju na vodilna mesta; res pa je tudi in predvsem,
da je v obdobju, kakrno je dananje, ko obstaja rezervna armada in so za-
poslitve v poklicih, povezanih z radiem in televizijo , zelo negotove, nagnje-
nost k politinemu konformizmu e veja,
69
je o samocenzurnih uinkih
razmer na trgu novinarske delovne sile pisal Bourdieu .
Jasno je, da so se spremenili naini produkcije , upravljanja in organiza-
cije same. Prekarizacija delovnih odnosov nikakor ni znailna samo za no-
vinarstvo , je pa zanj odloilna. Med drugim v e sicer kompetitivnem no-
vinarskem polju sproa e ostreje odnose med novinarji, nove delitve, sla-
bi novinarske (in vse druge) sindikalne organizacije in omogoa neizzvane
cenzurne posege in pritiske . Novinarski darvinizem, kot ga je poimeno-
val glavni urednik nekega vicarskega dnevnika, temelji na tem, da zapo-
slene drijo v nenehnem strahu, da bodo izgubili slubo .
70
V njegovem a-
sopisu so lastniki zamenjali dve tretjini zaposlenih novinarjev in jih nado-
mestili s svobodnimi novinarji, ki delajo na osnovi nekajmesenih in-
dividualnih pogodb. Rezultat? Preostali zaposleni so prostovoljno spre-
jeli novo uredniko politiko , ki so jo zahtevali lastniki.
71
Kako in zakaj
to deluje, je v razmisleku o cenzuri v slovenskih medijih povzela novinar-
ka Simona Rakua :
Tudi mi smo samo ljudje z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi. Tudi no-
vinarji imamo skrbi, druine in stiske in prav to so najpogosteji razlogi, za-
kaj prihaja do samocenzure . Zamislite si mladega novinarja z druino, z dve-
68
Neva Nahtigal, Regional overview, v: Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations and
Media. Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM member countries, 2008,
4044. http://ijc.md/Publicatii/resurse/Labor_Relations_and_Media.pdf.
69
70
Mller in von Dohnanyi, n. d., 58.
71
Bai Hrvatin in Kui, n. d., 23.
ma majhnima otrokoma, ki nima redne zaposlitve in dela za enega ali ve me-
dijev . Od tega, koliko bodo ti mediji objavili, je odvisno, kako dobro ali slabo
bo njegova druina ivela. Mediji pa ne bodo objavljali besedil , ki niso v skla-
du z njihovo uredniko politiko . To ne pomeni, da dejstva , ki bi bila navedena
v teh besedilih, ne bi bila resnina, to pomeni samo, da se urednikom v posa-
meznem mediju tema pa ne zdi dovolj pomembna ali pa da so mnenja in
ocene novinarja , ki so utemeljena na navedenih dejstvih, ne skladajo z uredni-
kovimi progledi na svet ali morda z njegovimi predstavami o tem, kako gleda-
jo na svet njegovi nadrejeni. Od tukaj ni dale do trenutka, ko se novinar mor-
da odloi pisati nekoliko drugae ali o drugih temah, taknih, ki jih lahko pro-
da, da bo imel za kruh.
72
Curran in Seaton sta e leta 1997 ugotavljala, da socialni in profesio-
nalni poloaj vplivata na medijske vsebine : Spremembe v strukturi novi-
narstva kot poklica v zadnjih 15 letih so imele blailni vpliv . Nacionalni
tisk je vse bolj zael najemati freelancerje in ljudi na zaasnih pogodbah, ki
so se pogosto znali v tekmi z vse vejo rezervno armado podzaposlenih ali
zaetnikih novinarjev . Obenem so nacionalni asopisi visoko nagraje-
vali zaposlene in ta kombinacija ekonomskih privilegijev in vse globljega
brezna ekonomske negotovosti je vzgojila bolj posluno delovno silo .
73

Na globalni ravni je po podatkih Mednarodne zveze novinarjev e sko-
raj tretjina novinarjev t. i. atipinih delavcev . Vse ve je navideznih
in prisilnih svobodnjakov, dele pravih, prostovoljnih in prostih
svobodnjakov med tistimi novinarji, ki delajo zunaj tradicionalnih delov-
nih razmerij (in s tem delovnega prava ), pa se zmanjuje; obenem je poloaj
svobodnjakov v primerjavi z redno zaposlenimi novinarji praviloma veliko
ibkeji. Med splonimi ugotovitvami je tudi ta, da
spremembe negativno vplivajo na kakovost urednikih vsebin in na vlogo
medijev kot javnih psov uvajev. Negotovost zaposlitve prispeva k plahemu
poroanju in k upadu kritinega preiskovalnega novinarstva ; spremembe v
medijski koncentraciji in vladni pritiski vodijo v ubogljive novice in v kul-
turo samocenzure ; medije kroti gonja za oglaevalskimi prihodki ; in v neka-
terih primerih nizka plaila vodijo v upad etinega poroanja .
74
72
Simona Rakua , Cenzura , kdo te bo prenaal?, v: Dialogi , 78 (2007), 45.
73
Curran in Seaton, n. d., 89.
74
International Federation of Journalists, Te Changing Nature of Work. A global Survey
and Case Study of Atypical Work in the Media Industry, 2006, vi. http://www.if.org/assets/
docs/068/112/3fbf944-95ebe70.pdf.
Notranja (ne)svoboda tiska
Albanska poroevalka v raziskavi SEENPM o delovnih odnosih v me-
dijih povzema, da je v ozraju negotovosti teko priakovati od novinar-
jev kaj drugega kot poslunost ekonomskim in politinim interesom la-
stnikov . V rni gori novinarji neprestano obutijo negotovost svoje situ-
acije, njihova usoda pa je preteno odvisna od dobre volje delodajalcev. V
taki situaciji sta resnica in javni interes pogosto rtvi interesov monih f-
nannih lobijev , ki obvladujejo ne le medije v dravni lasti , ampak tudi te-
vilne medijske drube v zasebnem lastnitvu , pie poroevalec.
75

Navedena raziskava je potrdila ugotovitve predhodnih da so lokalni
medijski trgi e posebej problematini in da so novinarji teh medijev izpo-
stavljeni e posebej monim pritiskom . Bolgarski novinar je menil, da je
situacija v regionalnih medijih bolj zapletena, ker lastniki , obiajno pod-
jetniki v ve drugih panogah poleg medijev , medije uporabljajo za krepi-
tev njihovih ekonomskih interesov . Eden od sodelujoih v BiH pa pravi,
da je politino pogojena cenzura v upadu, medtem ko se vzpenja nekakna
korporativna oglaevalska diktatura.
76
Bourdieu ugotavlja, da novinarji in novinarke vse bolj zgodaj spoznava-
jo strahotno zahtevnost tega poklica , zlasti pa vse prisile , do katerih priha-
ja zaradi merjenja odzivnosti itd. Zato je po njegovem novinarstvo eden
od poklicev , kjer najdemo najve nemirnih, nezadovoljnih, zrevoltiranih
ali cinino resigniranih ljudi in kjer se zelo pogosto pojavljajo (seveda zlasti
na strani podrejenih) jeza, navelianost in maloduje sprio dejanske podo-
be poklica , ki v njihovih predstavah in v njihovih zahtevah e vedno velja za
druganega od drugih. Vse nakopieno nezadovoljstvo pa se zelo redko
udejani v konkretnih dejanjih: Smo dale od situacije, ko bi lahko to ne-
zadovoljstvo oziroma ta odklonilni odnos prerasla v resnini upor , e indi-
vidualen ne, kaj ele kolektiven, meni Bourdieu .
77
igava svoboda ? igava odgovornost ?
Zakljuujemo z vpraanjima, ki smo ju leta 2007 uporabili kot naslov
informativnega gradiva, namenjenega spodbujanju razprave o svobodi iz-
raanja znotraj medijev . Kot tedaj, smo tudi v tem pregledu razmer za uve-
ljavljanje svobode tiska in izraanja vekrat trili ob eno od osrednjih vpra-
anj novinarstva , kot o tem pie Hargreaves :
/V/ igavem interesu novinar dela : za podjetje oziroma organizacijo, ki ga
zaposluje, ali za ire javno dobro ? e namre novinarji v tem trnem redu de-
75
Nahtigal, n. d., 40.
76
N. d., 41.
77
Bourdieu , n. d., 34.
lajo predvsem za dobike delniarjev in za ugled svoje organizacije, ali je po-
tem upravieno njihovo ostro razloevanje med vrednostjo in verodostojno-
stjo lastnega dela na eni strani in drugimi oblikami poklicnega komunicira-
nja ; zlasti neposrednim informiranjem javnosti , ki se ga posamezne organiza-
cije lotevajo s pomojo lastnih kanalov? Bolj kot je novinarstvo podobno go-
lemu razvedrilu, plaanemu poiljanju sporoil v javnost , z vejo ostrino se to
vpraanje zastavlja
78
Ko je bil o tem govor na letonjem kongresu Mednarodnega instituta
za tisk , so besedo za govornico dobili vodilni ljudje treh velikih zalonikih
podjetij: Michael Ringier , predsednik uprave Ringier AG, David Montgo-
mery , direktor skupine Mecom, in Vuslat Dogan Sabanci , direktorica tur-
kega Hrriyeta.
Ringier se je uvodoma oznail za nekaknega Robina Hooda zaloni-
kega gozda, ki na konju jezdi v spopad z resninimi ubijalci novic to pa
so po njegovih besedah tisti novinarji, ki ne spoznajo, da smo v novi re-
alnosti , ko novice izgubljajo svoj nekdanji status in so postale potrona
dobrina, kot katerakoli druga. Potrdil je, da nihe /od zalonikov, N.
N./ noe plaati za dobro raziskane novinarske prispevke. Ringier je kot
glavni princip delovanja njegove zalonike korporacije navedel: Po-
nuditi mora drobce novinarskih citatov. In v nadaljevanju: Danes lah-
ko proda le ekskluzivo , vse drugo je neuporabno. Poudaril je, da to pri-
haja iz ust nekoga, ki je sam bil eden kljunih novinarjev , preden je postal
zalonik, in ponovil: Ekskluziva je edina oblika novinarstva , ki se e lah-
ko proda. Ljudje bodo plaali samo za nekaj, esar ne morejo najti na in-
ternetu ali kjerkoli drugje, samo za predstavitve in slike , novinarje in kolu-
mniste, ki nudijo dodano vrednost .
Tudi Montgomery je izrazil obasno razoaranje nad novinarji in no-
vinarkami , ki se niso pripravljeni prilagoditi, sicer pa je glede prihodno-
sti pozitiven in optimistien. Moderator William Green je izpostavil
nekatere trende: manj mednarodnega poroanja , manj izkuenih novinar-
jev in novinark Ringier temu ne bi rekel kriza: Treba je le omejiti
luksuz. asi, ko smo lahko poslali novinarja v Rusijo , da je dva meseca raz-
iskoval, so mimo.
Italijanski novinar je iz publike izzval govorce z navedbo, da bi mu nje-
govo podjetje zagotovo prepreilo poroanje , da nek produkt, na primer
avto, ni dober; priakovalo bi se, da o produktih pie le pozitivno. Ringier
78
Hargreaves, n. d., 113.
o Notranja (ne)svoboda tiska
je odlono odvrnil: e vam vae podjetje prepreuje, da bi pokrivali do-
loene novice , bi morali zamenjati slubo .
Ringierov odziv je mono spomnil na podoben izid razprav o notranji
svobodi v nekaterih slovenskih urednitvih : Ko smo na enem izmed no-
vinarskih aktivov v asopisu Veer razpravljali o teh vpraanjih, je eden iz-
med urednikov dejal, da je pa treba upotevati realnost , in sicer, da ure-
dniko politiko zastavlja lastnik . // e se novinarji z novo uredniko po-
litiko ne strinjajo, e se ne morejo iziveti, kot je pristavil drugi, jim pre-
ostane le, da zamenjajo slubo .
79
Kaj pomeni za svobodo tiska , izraanja, misli in mnenj , e so novinarji
in novinarke , ki se ne strinjajo z usmeritvijo lastnika , preprosto poslani na
cesto? In kaj, e novinarji in novinarke ne morejo niti zamenjati slube, kot
je na majhnem slovenskem medijskem trgu (zaradi koncentracije lastnitva
pa vse bolj tudi na vejih trgih) pogosto? Alternativa je, da novinarji in no-
vinarke ne zamenjajo le slube, ampak poklic v celoti. Oboje so storili e
tevilni, mesta tistih, ki zapustijo medijsko kolesje, pa nemudoma zapolni-
jo nove produkcijske sile . Vedno znova se zaenja krog socializacije
v nenapisana pravila medijske produkcije , vzgajanje novih lanov in lanic
urednitev , ki naj bi bili avtonomno bolj konformistini in bolj lojalni.
Kaj vse to pomeni za demokracijo ? So mediji za njeno funkcioniranje
v resnici manj pomembni, kot bi sklepali iz visokega mesta svobode tiska
v demokratinem pravnem redu ? Naj sprejmemo, da so gospodarske in ne
demokratine institucije tiste, ki zarisujejo meje svobode izraanja ? Je svo-
bodo tiska dejansko treba razumeti le kot svobodo razpolaganja z medijsko
lastnino ? Je neodvisno novinarstvo bolj pogreljivo, kot bi si eleli v profe-
sionalnih krogih? Ali pa se o pomenu medijev in novinarstva ne pretira-
va in bi morali biti dravljani in dravljanke zaradi vsega, kar se dogaja v
medijski industriji , resno v skrbeh? Bodo dravljani in dravljanke priho-
dnosti sploh e zaznali, da imajo razloge za skrbi? Ali bo pa treba ugoto-
viti, da sta se nekje na poti v novi svet , s popotnico popolne komercializa-
cije in hiperpotronitva, do medijev kritina javnost in javna kritika neo-
paeno poslovili?
V Sloveniji so se v zadnjih letih razprave o svobodi znotraj medijev
okrepile in samoumevnost notranjih razmer(ij) so novinarji in novinarke
vekrat postavili pod vpraaj. To pa doslej ni prineslo kaknih radikalnih
sprememb znotraj medijske produkcije , ampak veinoma le dodatne potr-
ditve, da so novinarji in novinarke dejansko povsem pri dnu hierarhinih
79
Borut Mekina, Burek proti horseburgerju, v: Dialogi, 78 (2007), 33.
odnosov v medijski industriji , uredniki pa le korak nad njimi, ter da je svo-
boda znotraj medijev mono omejena.
e novinarji in novinarke niso tako svobodni, kot je splono prepri-
anje in kot bi tudi v novinarskih krogih pogosto radi, da verjamemo, ali
jim lahko nalagamo polno osebno odgovornost za posledice njihovega
dela ? Na ravni nael lahko zagovarjamo rigorozno moralno odgovornost
in osebno integriteto , toda kako se bomo sooili z realnostjo , v kateri nae-
la pogosto, vse bolj pogosto, povozi eksistencialna stiska ?
Torej igava svoboda ? igava odgovornost ?
1
Boris Vezjak
Medijska
fenomenologija :
O avtonomiji in
cenzuri v Sloveniji
skozi logiko
navideznosti
S
lovenska medijska krajina in slovenski novinarji so bili po letu 2004
deleni slabo prikritih politinih pritiskov , vpraanje prevzema me-
dijev in njihovega vpliva je postalo del politinega dogajanja in tako re-
ko miljenja . Deavtonomizacija medijev , ki so jo prepoznavale in kritizi-
rale tuje institucije nadzora in cehovske organizacije, je potekala (in delo-
ma e zmerom poteka) v skladu s tremi vsiljenimi predpostavkami politi-
nega prevzema medijev . Prva med njimi je, da so mediji premalo demokra-
tini, pluralni in sproeni . Druga je, da se zdravilo za demokratizacijo
in pluralizacijo skriva v spremenjeni medijski zakonodaji , lastnikih in ka-
drovskih prestrukturacijah in novih vlogah, pripisanih novinarjem . Tre-
tja in najosnovneja je vsebinska in v dobro prvih dveh zamolana: medi-
ji so konno demokratini, odlini in kredibilni, ko politino ustrezajo
in ravnajo po eljah naronika, v tem primeru oblastnikov oziroma lastni-
kov , ki so prvim naklonjeni.
Vsi koraki politinega prevzema slovenskih medijev uporabljajo logi-
ko maske , dozdevka in mimikrije : njihovo vodilo je pretvarjanje, da so od-
loitve za preobrazbo medijske krajine strokovne, v dobro dravljanov , de-
mokratinih standardov in konno medijskih hi in novinarjev samih. Ob
bok iskanju razlogov in argumentov politinega prevzema so njihovi prota-
gonisti morali kasneje razviti e razloge in argumente opravievanja nasta-
lih negativnih posledic in stanja, ki naj pojasni skorajda dnevno evidenco
o pritiskih na svobodo novinarskega dela , cenzure , samocenzure , ikani-
ranja , kritev etinih in novinarskih kodeksov , delovne zakonodaje in po-
dobno. V lanku obravnavam nekatere konkretne primere cenzure , nai-
ne opravievanja politinih prevzemov in konkretne primere mimikriti-
ne rabe diskurza , v skladu s katerimi cenzure v Sloveniji sploh ni, medtem
ko se dravljanom navedeni opisi cenzure , kot nas prepriujejo, zgolj doz-
devajo. Veina med njimi dokazuje stisko politinih eksekutorjev med
novinarji, med katerimi je veina morala zatajiti novinarsko ast in dosto-
janstvo svojega preteklega dela .
Moja teza je, da je mogoe izpostaviti skupni imenovalec posebno-
sti pritiskov na slovenske medije in z njimi povezane cenzure , politino
ustvarjanje videza oziroma drugane realnosti , zaradi esar govorim,
nekoliko specifno, o fenomenoloki platformi oziroma tovrstni fan-
tazmatski motivaciji ravnanja akterjev . Toda fantazmatski okvir je le en
poseben vidik: v strogih diktaturah ni pretvarjanja glede medijev , ti mo-
rajo ravnati, kot si je zamislil reim . V danem slovenskem primeru pa fan-
tazmatska percepcija najprej sprevrne pravilnost ocene stanja, nato pa nala-
ga njeno alteracijo v smislu ustvarjanja drugane realnosti. Dodatna teza je,
da je na tej gesti dojemanja drugane, navidezne (medijske) realnosti tudi
treba razumeti in razlagati dogodke okoli politinih prevzemov medijev .
Prikazovanje in videz
Besedo fenomenologija , kot sem nakazal, tu razumem nekonvencional-
no, ne v smislu flozofske teorije , temve v izvornem smislu kot prikazova-
nje (glagol phainesthai pomeni prikazati se, zdeti se, samostalnik phanta-
sma pomeni videz ali dozdevek , grki samostalnik phainomenon je pojav).
1

Da bi razumeli logiko politinih (in deloma kapitalskih) pritiskov na me-
dije , moramo predvsem upotevati tovrstno dimenzijo javne in osebne per-
cepcije medijev , torej kot konkretizirani logos (oziroma diskurz ) o vlogi na-
videznega v medijih ; najbolj evidentno se zahteva po ustvarjanju videza
manifestira v obsesivni intenzivnosti mimikrije , prikrivanja in zanikanja .
e je obiajna fenomenoloka distinkcija v flozofji tista med realnostjo in
pojavi,
2
zaradi katere recimo e Kant verjame, da lahko spoznavamo stva-
ri le kot takne, kakrne se kaejo za nas, je naa raba specifno grka, ka-
krno je denimo razvil Platon v svoji kritiki manipulativne sofstine vei-
ne ustvarjanja videza navideznost pojava je v naem kontekstu vselej mi-
1
Moderne in postmoderne konceptualizacije kakopak premorejo veliko drugih, alternativnih
uprimeritev istega, taken je denimo Baudrillardov simulakrum, vendar za nae metodoloke
potrebe zadoa vztrajanje pri izvornem antinem pojmovanju fenomenalnega, pri katerem se,
mimogrede reeno, vse druge tudi oplajajo.
2
Harold Arthur Prichard , Appearances and Reality. V: Roderick M. Chisholm (ur.), Realism
and the Background of Phenomenology, Illinois 1960, 143.
Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
ljena kot ali napana ali popaena .
3
S sodobno teorijo imajo le toliko sku-
pnega, kolikor zahteva taka fenomenoloka ocena neko obliko deskriptiv-
ne psihologije, podobno kot pri E. Husserlu .
4
Za nae potrebe se nam zdi
zanimiva artikulacija situacije s pomojo konceptualne reitve pri antinih
flozofskih mojstrih. Starogrka beseda za navideznost je tudi izpeljana iz
istega korena: phantasia. Sodobne izpeljanke so splono znane, recimo fan-
tastinost in fantazma ali fantazmagorinost. Fantazija ne nakazuje le ima-
ginacije, ki je omejena na skladienje utnih vtisov in oblikovanje mental-
nih podob , ki jim sledi, temve vkljuuje videze v obiajni percepciji , ki
se zdijo in so videti lepi in dobri, s tem pa so predmet nae izbire ali po-
elenja. Vkljuuje pa tudi varljive predstave , element navideznosti pojavne-
ga, torej sanjavost, iluzije , zmote in prikazni .
Situacija v Sloveniji , ki jo opisujemo kot fenomenoloko, ne opisu-
je tega, kar opisujemo pri Protagori kot zaznavni konfikt in je posta-
lo predmet epistemolokega raziskovanja od njegovega relativizma dalje
(v smislu zaznavne relativnosti: isti veter je mrzel za prvo in topel za drugo
osebo, odvisno od nje, lahko pa seveda mrzel ali topel za isto osebo; o tem
seveda pie Platon v svojem Teajtetu). V tem primeru bi dobili isto relativ-
nost: nekdo bi rekel, da se nam zdi, da imamo prav, e trdimo, da so mediji
politino prevzeti, spet drugi bi imel prav, e bi trdil nasprotno. Prav tako
nima zgolj statusa zanikanja : oblastniki ne trdijo kar tako, da medijev niso
prevzemali v svoje roke, temve takno nao zaznavo jasno bolj ali manj
opredeljujejo kot nao zaznavno zmoto , kot videz , ki smo mu nasedli.
Prej je podoben razpravi o videzu (phantasma) med Elejskim tujcem in Te-
ajtetom v dialogu Sofst znotraj doloitve bistva sofsta, ko prvi pravi
tole: To, da se nekaj pojavlja in zdi, a ne biva, in da se nekaj govori, vendar
ne po resnici , vse to je namre vedno polno brezpotnosti, tako v prejnjem
asu kot zdaj. Zato, Teajtet, zelo teko reemo, kako naj nekdo govori ali
meni, da nekaj lanega resnino obstaja, ne da bi se pri tem, ko to izgotovi,
zapletel v protislovje.
5

3
Pri Kantu imamo seveda v mislih dobro znano dihotomijo na noumenalno in fenomenalno,
svet spoznavamo v tem, kakren se nam kae, stvar na sebi nam ostaja nedostopna in nespozna-
tna. O tem ve v Kritiki istega uma, tretje poglavje v drugi knjigi. Primerjaj slovenski prevod v:
Problemi 12 (2007), 5115.
4
Kot vemo, je Husserla na pot deskriptivne psihologije popeljal Franz Brentano , pri katerem je
fenomenologija z njo pravzaprav identina, temu ostaja Husserl zavezan predvsem v svojem pr-
vem velikem delu Logine raziskave.
5
Platon , Sofst, v: Zbrana dela , Celje 2004, 236e237a.
Bistvo sofsta je v tem, da proizvaja videze , oziroma toneje lane vide-
ze v tem, ko je njegov cilj posnemanje modreca.
6
Toda kaken smisel ima ta
produkcija videza namesto zavezanosti bivajoemu, zatrjevanje stvari, ki v
sebi niso resnine? Tujec pravi, da si velja priklicati v spomin Parmenida iz
Eleje, ki je rekel, da nikoli ne smemo zatrjevati, da so stvari, ki niso. V na-
em primeru bo veljalo obratno: ne smemo zanikati stvari, ki so. In politi-
ni prevzemi medijev so. In so bili. A tu je e en korak, ki ga velikokrat pove-
zujemo z dikcijo o teorijah zarote te so obiajno natanko v funkciji tega,
da bi zakrile resninost . Skratka, posebnost politinih pritiskov in prevze-
mov, kot bomo videli, korenini v specifnem pogledu na medije in je bila
(vsaj delno) motivirana oz. usklajena s teorijo o medijski zaroti pri politi-
nih vladarjih, ki se je kasneje, po predvajanju dokumentarca na fnski dr-
avni televiziji YLE , razrasla do neslutenih mednarodnih razsenosti; tr-
dilo se je namre, da za fnskim novinarjem in fnsko televizijo , ki sta pred-
stavila afero podkupovanja v primeru nakupa fnskih oklepnikov, stoji slo-
venska opozicija ali slovenski novinarji. Od tod zahteva po demokratiza-
ciji in z njo povezan alibi: e so e politinolastniki prevzemi (lahko) ne-
kaj obiajnega, pa namre ni tako obiajno, da so izpeljani pod krinko (ali z
izgovorom) demokratizacije , pluralizacije , uravnoteenja in sprostitve . Idi-
osinkrazija pogleda na vlogo medijev je zato razvila in narekovala celovito
metodologijo, v kateri je produkcija videza postala sestavni del medijske
recepcije , sporoanja in novinarskega dela .
Ko govorim o fenomenoloki motivaciji za ravnanje akterjev , jo razu-
mem kot uinkujoo na ve ravneh, ki jim je skupno to, da izvirajo in na-
dalje tudi vodijo do nekakne popaenosti glede realnosti . V tem smislu se
oddaljujem od uteene obravnave, ki eli izkustvo (realnost ) razumeti kot
bistveno ali kot pojav, toda ne kot oboje hkrati; kot ugotavlja Hamlyn , je
to tudi glavna teava fenomenologije kot teorije , ko poskua iz sfere psiho-
logije stopiti v epistemologijo.
7
Popaenosti percepcije sledi popaenost de-
janj in popaenost argumentiranj ali opisov stanj stvari. Razlikovanje med
njimi, sicer smiselno za podrobnejo analizo , me v nadaljevanju ne bo za-
nimalo, ker v niemer ne zanika nae osnovne teze in jo kvejemu potrju-
je. Najpogosteje oblike popaitve , ko akterji tako reko gojijo dozdevke ,
so naslednje:
I. Popaenost zaznavanja in mnenja : politini akterji vidijo, zaznavajo oziroma se jim
zdijo medijske situacije popaene, nevarne, pristranske, neresnine itd.
6
N. d., 286b-c.
7
David W. Hamlyn , Sensation and Perception: A History of the Philosophy of Perception, New
York 1961, 184.
, Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
II. Popaenost dejanj: nain, kako jih vidijo, determinira njihovo ravnanje in eljo, da si
medije prikrojijo po svoji meri, za svoj pogled.
III. Popaenost resninosti : da bi to uspeno storili, morajo dravljanom ustvarjati vi-
deze namesto resninosti , neresnine situacije prikazovati kot resnine in resnine kot
neresnine.
IV. Popaenost cenzure : eprav je cenzura e po sebi najvekrat prikrita in zanikana, saj
bi razkrila nedovoljen poseg lastnika ali oblastnika , zdaj postane predmet fenomenolo-
gije , navideznosti : preprievani smo, da se nam zgolj zdi, da je nekaj cenzura in je, pov-
sem po krivici, poimenovana s takim oznaevalcem.
Bistveno za tovrstno popaenost ni zgolj nekakna izguba stika z re-
alnostjo ; tovrstna prirona razlaga, ki pojasni premalo, me ne bo zanima-
la, sodila bi tudi v okrilje metodike socialne psihologije.
8
Deformacija na-
mre e je nasledek uinkov dozdevka , vtisa ali videza , fenomenalnosti v
izvornem grkem pomenu besede, ki po sebi diktira in uravnava razmilja-
nje in ravnanje akterjev , kot so politiki , novinarji , uredniki , menederji in
nenazadnje lastniki . Prav tako je treba opozoriti, da popaitev, tj. zamenja-
va neke realnosti za drugo, ni konceptualna napaka in da ima svoj avtono-
mni izvor.
9

etudi je zgoraj opisana fenomenoloka podstat konstitutivna za del
politike , me zanimajo predvsem njeni uinki v medijih in e posebej oko-
li vpraanja medijske cenzure .
10
V nadaljevanju na kratko pojasnim, na ka-
8
e reemo, da je nekdo izgubil stik z realnostjo , s tem implicitno pozivamo k temu, da nas ne
zanima, zakaj se je tak stik izgubil (razen e smo psihoanalitiki), osredinimo se le na posledice
takne izgube. Sam elim v razliki do tega vztrajati pri tem zakaj, ne da bi se zatekel v psiho-
loko hermenevtiko in ne da bi me zanimali zgolj uinki.
9
S konceptualnim izvorom mislimo naslednje: nedavno tega je zunanji minister Dimitrij Ru-
pel v javni polemiki zatrdil, da ne razume, v em je teava njegove trditve, da razlini forumi ter
medijski in mnenjski voditelji uporabljajo vsa mogoa sredstva, da bi spodkopali demokrati-
no izvoljeno oblast. Njegov sogovornik, Marko Milosavljevi , mu je poskual vekrat pojasni-
ti, da je takna izjava nesprejemljiva, da so forumi in medijska mnenja nekaj legitimnega, e niso
ravnali nezakonito, in da obstaja svoboda dravljanov , da nasprotujejo oblasti . Njegovo, Ruplo-
vo mnenje, pa izraa spornost, ker kritizira forume in medije le zato, ker nasprotujejo demokra-
tino izvoljeni oblasti . Ruplovo , sicer ne prvi izraeno stalie, bi lahko torej reducirali na kon-
ceptualno napako in dejali, da minister tu ne razume pojmov, kot sta svoboda govora in svoboda
kritizirati oblast. Toda s tem ne bi pojasnili vsega, ker bi spregledali jasen kontekst , ki takno
konceptualno napako ele omogoa. Vzrok zanjo je pa fenomenalna popaenost v dojema-
nju realnosti , o emer govorim v tem prispevku. To seveda dokazuje, da fenomenologija diktira
konceptualno razumevanje, da ga determinira. Primerjaj razpravo med Dimitrijem Ruplom in
Markom Milosavljeviem v Delu , Pisma bralcev , 19. in 26. 7. 2008.
10
Na nek nain bi, e bi stvar zastavili rigorozneje, smeli razlikovati med fenomenoloko potvor-
bo v oeh protagonistov na treh ravneh: realnosti kot takne, per se, ki se nam prikazuje kot dru-
gana, medtem ko je prava za nas njihova podoba ; realnosti glede opisa stanja medijev (v
ken nain se je prikazovanje drugane realnosti medijev ali razprave o
medijskem videzu , sprevrglo v nekaj, kar je vodilo do politinih prevzemov .
Fenomenologija medijev kot motiv za njihov prevzem
Zaznavna popaenost se je v politinem diskurzu obrnila v legitimira-
nje politinega prevzema medijev s pomojo logike videza . Stvari kot se
nam zdijo, iz perspektive prve osebe, morajo na nek nain postati nedoz-
devne in izstopiti le iz te osebe. Mehanizem je tu psiholoko racionalen: ti-
sti, ki zaznavajo drugae, nas pa elijo prepriati, vasih tudi s politinimi
premiljeni sredstvi, da je njihova realnost prava , da so mediji popaeni in
da nam projicirajo nepravo sliko . V psiholoki terminologiji izraeno se je
v letih 2004, 2005 in 2006, kot smo navedli e zgoraj, velikokrat govorilo
tudi o sproanju medijev
11
tudi ta sama ocena, ki zveni tako surrealisti-
no, je lahko proizvod le zelo specifne, personalizirane percepcije , v kate-
ri medije zaznavamo kot zategnjene in nesproene. Legitimacija njiho-
vega prisvajanja se je, asovno in konceptualno vzeto, dogajala v etapah. V
grobem bi lahko v slovenskem prostoru v letih 2005 in 2006 (ali tudi ir-
e) izpostavili tri faze, ki se jim je kasneje, leta 2007, prikljuila e etrta:
I. Ustvarjanje videza glede zaetnega stanja medijev (mediji so pristranski, totalitarni,
komunistini, obstaja historino leviarstvo novinarjev ).
II. Videz glede zdravila (demokratizacija, pluralizacija, sproanje medijev : medijska
zakonodaja , pristojnosti, novinarsko delo ).
III. Videz glede novega stanja, tj. spolitiziranosti medijev (mediji so zdaj, ko so nai,
konno pluralizirani, sproeni , uravnoteeni).
IV. Videz po (politini) izgubi Dela in Maga , ki nas eli prepriati, da smo na toki (1),
torej v zaetnem stanju in hkrati, da prevzemov ni bilo.
12
smislu, da zaznavamo stanje v medijih na popaen nain, medtem ko oni ne) in t. i. medijske re-
alnosti , ki jo imajo protagonisti najvekrat za sredstvo popaitve to pomeni, da konstruirajo in
verjamejo v medijsko realnost , ki domnevno popai na pogled, eprav je dejansko popaena nji-
hova predstava o tem. Vsem trem izpeljavam je skupno to, da protagonisti verjamejo, da je nekaj
narobe z nao realnostjo , ne njihovo, da smo zavedeni mi, ne oni.
11
Ve o tem in pojmu sproenosti kot politinem sloganu v: Boris Vezjak , Sproena ideologija
Slovencev . O politinih implikacijah flozofema sproenost, Ljubljana 2007.
12
V mislih imamo seveda stanje, ko je po kupiji med Janezom Jano in predsednikom uprave
Pivovarne Lako , Bokom rotom , po naelu Mercator za Delo (quid pro quo) prilo do preobra-
ta v sodelovanju in je lastnik Dela (Pivovarna Lako) odrekel gostoljubnost ter se obrnil pro-
ti predsedniku vlade , s imer se je vsebinsko proti vladi in Jani obrnilo tudi Delo, prav tako pa je
bil vsebinsko in kadrovsko spremenjen tednik Mag .
Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
Da je prevzemom botrovala logika posebne percepcije medijskega sta-
nja , najlepe dokazuje politina ocena situacije. Fenomenoloka predpo-
stavka je nekako skrita e v pogledu na stanje stvari, v navideznosti
vojne z mediji za politine protagoniste ti so po svoje zaznali, da si je me-
dije treba pokoriti, jih prevzeti in se jih polastiti, saj kot neposluen otrok
domnevno ne elijo spremeniti stalia . eprav je polastitev medijev elja
marsikatere oblasti , e zlasti take, ki nima veliko afnitet z demokratini-
mi standardi , vsaka pa ne izpriuje tovrstne motivacije. Toda v slovenskih
razmerah je novo realnost dobesedno konstituiral ta drugaen zorni kot; v
nekem oziru bi smeli celo govoriti o fazah njegove realizacije, ki se je spon-
tano oblikovala v nekakno vojno stanje z mediji. Spodaj smo jih nate-
li zgolj paradigmatsko na primeru nekaterih indikativnih izjav zunanjega
ministra Dimitrija Rupla . Zanje je znailno, da mediji niso ve nekaken
razlog za predrugaitev realnosti , temve ponujajo e terapijo, ki je v
tem primeru nasilna sprememba ene realnosti v drugo, koncipirano po na-
ih predstavah in okusu. Na tej toki se torej predstavi o popaeni realnosti
pridrui e elja po avtentini reprezentaciji ter diagnoza, da se druga-
na realnost vzpostavlja namenoma in hote s strani oponentov, domnevno
in najvekrat iz politinih motivov . Z eno besedo: mediji in novinarji so ti-
sti, ki nam nasprotujejo, edini nain je torej, da jih zamenjamo. Faze v do-
jemanju medijev so si pri ministru Ruplu sledile takole:
Faza tevilka 1: svarilo pred vojno in dojemanje medijske realnosti kot
vojnega stanja. Prevzem medijev s strani oblastnikov se je zgodil skoraj-
da po militaristino, skratka najprej z napovedjo vojne . Vojaki argon so
uporabili politini zmagovalci, konkretno zunanji minister, takole: Po-
nekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splaa vojna s poli-
tino opcijo, ki je doivela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na med-
narodni ravni.
13
Faza tevilka 2: spremljanje dejavnosti sovranika. Sovranika v
medijski vojni je bilo treba videti in slikati kot hudobca, kot vraga ali so-
vraga, ki nam dela zlo, kot pove e sama beseda:
Sam imam obutek, da zadnja leta v naem komuniciranju prevladuje grobost.
Najve medijske proizvodnje je namenjene sprotnemu, takojnjemu uinku. V
naih medijih vidim veliko grobosti in hudobije. Tega je veliko tudi drugod, npr. v
ZDA , v Veliki Britaniji /.../ vendar je tam poleg nizkotnosti tudi veliko dobrega,
odlinega, duhovitega, veliko skrbnega oblikovanja. Pri nas tega skoraj ni ve.
14
13
Dimitrij Rupel, Prihajajo slabi asi?, v: Mag, 22. 6. 2005.
14
Janez Marke, Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, v: Mag, 11.
05. 2005, dostopno tudi na: http://www.mzz.gov.si/index.php?id=123.
Faza tevilka 3: preprievanje, da naj mediji uvidijo svojo zmotnost upi-
ranja oblasti . Po Ruplu so slovenski mediji drugani do te mere, da potre-
bujejo sprostitev. Njihova posebnost je v tem, da se upirajo oblasti :
Ste kdaj videli katero dravo , ki bi imela take medije kot Slovenija ? Ne po-
znam nobene. Objavljal sem v vseh svetovnih asopisih , v vai hii pa so mi
svojemu zunanjemu ministru zavraali besedila. Medijska politika je po-
trebna zelo resnega, sproenega premisleka. Ne poznam drave , kjer bi se
mediji tako enotno postavili zoper demokratino izvoljeno vlado .
15
Faza tevilka 4: prepoznanje ogroenosti in vojnega stanja, ki nasprotu-
je programu sprostitve Slovenije :
V Sloveniji imamo medijsko vojno proti politiki , ki uresniuje program slo-
venskega sproanja in evropskega povezovanja. Slovenski dravljani so nad-
vse prepriljivo rekli ne usmeritvi Ropove in Kuanove politike , vendar se ta
v zaostreni obliki nadaljuje v slovenskih medijih .
16
Verjetno je odve poudariti, da nas tu ne zanima vloga drave in politi-
ke , kolikor se ta odraa v praksah politine instrumentalizacije in kliente-
lizma v medijih , vplivih na medije skozi oglaevanje in podobno. Medijska
situacija , ki bi bila neskrito pristranska in politino instrumentalizirana,
ne bi v niemer upravievala zgornjega premisleka, predvsem pa ne bi poja-
snila zgoraj opisane popaitve in dojemanja medijske realnosti kot ogrou-
joe in kot takne, ki se ji napove vojno . Pa pa je dobra razlagalna podlaga
za razumevanje poteka dogodkov. V shizmi med tem, kakni so mediji in
kakni bi morali biti, imajo pomenljivo teo sicer redke skice najstva, ko
bi bili z mediji protagonisti predrugaenja zadovoljni. Enega redkih jasnih
in premortnih opisov je ponudil Ruplov kolega iz zmagovitega
17
Zbora za
republiko , teolog dr. Ivan tuhec . V svoji kolumni je naravnost povedal,
kaken je videti krasni novi medijski svet , dobili smo tako reko fan-
tazmatsko podobo izpolnjene medijske elje: Mediji bodo na prvih stra-
neh objavljali najlepe in najbolj spodbudne dogodke doma in na tujem.
Geslo slaba novica je najbolja novica bodo zamenjali z geslom dobra no-
vica je najbolj spodbudna novica. Tra asopisov , revij in oddaj ne bo. O i-
vljenjskih stvareh se bo pisalo in govorilo z obutkom za sveto in s pozitiv-
15
Saa Vidmajer, Sem liberalec. Sem vedno to, kar sem, v: Sobotna priloga Dela, 9. 7. 2005.
16
Dimitrij Rupel , n. m.
17
Zmagoviti zato, ker je intelektualni krog okoli Zbora za republiko in Nove revije poenotil de-
snico in del levice ter nudil dragoceno civilnodrubeno oporo Janezu Jani za zmago na volitvah
2004, nenazadnje tudi s konceptom sproene Slovenije .
o Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
no odprtostjo do vsega lepega. Mladini bo naklada tako padla, da bo ban-
krotirala, njeni delavci bodo iveli od minulega dela .
18
Vpraanje fenomenologije v cenzuri
eprav je cenzura lahko vasih upraviena (kot sistemska reitev v, de-
nimo, primeru pornografje), je jasno, da njena defnicija v novinarstvu ne
dopua veliko prostora za ohlapnost. Cenzura je vsak poskus predrugae-
nja informacij , ki izvira iz preprianja neke skupine ljudi. V naem prime-
ru smo v novinarstvu predvsem deleni politine cenzure , ki jo izvaja del
vladajoe politike . V perspektivi slovenskih medijev je tako cenzurni po-
seg postal nekaj, kar v oeh ocenjevalcev, domnevnih cenzorjev , ni cenzu-
ra, kar je nekaj drugega. Razcep med obojim, naim mnenjem, da cenzu-
ra je, in njihovim, da cenzure ni, se implicite znova lahko pojasni le z doz-
devkom : videti je, da obstaja, dejansko je ni. V tem smislu govorimo o vide-
zu cenzure , s tem, da je postopek pripisa druge realnosti tu jasno nakazan
na reverzen nain, saj je subjektiviran zaradi geste obrambe pred oitkom:
velja za nas, ki medijsko realnost vidimo narobe. Taken obrat ima zani-
mive drubene uinke, saj najvekrat vodi do obutka absurdnosti vpri-
o domnevne podvojitve realnosti in na svojstven nain onemogoa jav-
no razpravo .
Ko govorimo o cenzorskih posegih , naletimo na naelno teavo, ki e
poglobi naslednjo zaetno zadrego: politini prevzemi medijev so e po
svoji naravi velikokrat nekaj, kar se taji, kar se zanika in kar se izvede skri-
voma. Ob tem ne gre spregledati, da govorimo o relativno zaprtem prosto-
ru s konnim tevilom posameznikov v sferi lastnikov , urednikov , novinar-
jev .
19
Natejmo torej nekaj znailnosti:
I. Cenzura in politini pritiski so velikokrat prikriti in zakamufirani, kar oteuje nji-
hovo obravnavo in opis.
II. Cenzuri je intrinzino lastna neujemljivost: dejanje cenzure meri na to, da bi zakri-
lo sam cenzorski poseg , da bi ostalo prikrito ali da bi obveljalo za dejanje necenzure (da
bi ga torej nadomestila razlaga, da je lo za legitimen uredniki poseg ipd.).
III. Politinim pritiskom na medije , lastnikim in kadrovskim menjavam je lastna tai-
sta neujemljivost: obstajajo, a ne smejo biti priznani javno, ostati morajo zanikani.
18
Ivan J. tuhec , Utopina Slovenija , v: Dnevnik , 23. 6. 2006.
19
Kot pravita Sandra Bai Hrvatin in Brankica Petkovi v knjigi In temu pravite medijski trg .
Vloga drave v medijskem sektorju v Sloveniji (Ljubljana 2007, 180), od leta 1990 po slovenskih
medijih kroi peica ljudi, priblino dvajset posameznikov , ki so z razlinimi vlogami zazna-
movali ta medijski prostor .
Medijska politika v postsocializmu ,o
V reviji Dialogi sem od aprila do junija 2007 urejal tematsko tevil-
ko, posveeno medijski cenzuri v Sloveniji . V anketi, ki jo je v ivo posne-
la sodelavka Lana Zdravkovi , smo vse odgovorne urednike vejih medijev
v Sloveniji , vkljuno z odstavljenimi, vpraali, kakno je njihovo mnenje o
cenzuri , ali so nanjo naleteli in seveda ali jo uporabljajo tudi sami. Re-
zultati so bili po svoje priakovani. Navzlic vsem javnim indicem, da slu-
ijo politinim interesom , so vsi po vrsti decidirano zanikali takno mo-
nost. Bolj od zanikanja pa so bile zanimive njene artikulacije, ki so veliko-
krat mejile e na bizarnost . Spodaj so navedene izjave nekaterih urednikov
v celoti, vse pridobljene v juniju 2007:
Peter Jani , tedanji odgovorni urednik Dela :
Zadnje ase se zelo dosti govori o vse vejih problemih, s katerimi se sreuje-
jo novinarji , posebej se izpostavljajo problemi na Delu . Govori se tudi o cenzu-
ri . Kako bi se vi do tega opredelili?
Vsi izobraeni ljudje v tej dravi vedo, da instituta cenzure , ki je v tej regiji bil
znan v 19. stoletju in ki je morebiti obstajal tudi kdaj e v tem stoletju, danes
v Sloveniji ni. Drava taknih zakonskih in ustavnih pristojnosti in pooblastil
nima, tisti, ki to besedo zlorabljajo, ravnajo intelektualno zelo epavo in to mi
osebno ni ve, je pa res, da je postal ta zmerjaki nain razprave dokaj obia-
jen tudi zaradi razgrete politine situacije in zamenjave oblasti , ki se je zgodi-
la. Opozicija in tudi vlada uporabljata dosti ostre besede in to potem tudi no-
vinarje zanese. S tega vidika v tej klasini obliki o cenzuri v Sloveniji absolutno
ni mogoe govoriti. Seveda pa v medijih obstaja in je vedno obstajalo to, da so
uredniki tekste zavraali.
Darijan Koir , predhodni in tudi kasneji odgovorni urednik Dela :
Kako doivljate besedo cenzura in ali se z njo pri svojem delu sreujete, ali
jo opaate?
Vpraanje je zelo na mestu, mislim, da je to bistveno vpraanje, in je prav, da ga
razistimo. Jaz besede cenzura ne bi uporabljal, ker ta v resnici ne obstaja. e
kdo govori o cenzuri , ima v mislih neke druge ase, ko se je to dogajalo in je ta
izraz absolutno preteek, da bi ga kakor koli v zvezi z asopisom Delo upora-
bljali. Je pa res, da ima zdaj asopis mogoe za odtenek bolj prepoznavno ure-
dniko politiko , v skladu s katero se k doloenim zadevam pristopa.
Toma Ranc , tedanji odgovorni urednik Veera , danes, po uvedbi tako
imenovane enotirne uprave , pa namestnik odgovornega urednika :
Ali je na vaem mediju prisotna cenzura , ali se je vi kot urednik (ali kdo drug
od urednikov ) posluujete?
,1 Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
Cenzure ni. Gre za vsiljeno terminologijo, s katero skuajo relativizirati ure-
dnike pristojnosti. /.../ Ponavljam, da cenzure ni.
Darja Verbi , predhodna odgovorna urednica Veera pred prihodom
Ranca :
Ali je na Veeru bila prisotna cenzura , ali ste se je vi kot urednica (ali kdo
drug od urednikov ) posluevali? Ali mislite, da je sedaj prisotna kakrna
koli oblika cenzure na Veeru ? Kako ocenjujete sedanje delovanje Veera ?
Besedo cenzura poznam iz literature, sicer mi je tuja. Kot novinarka v dveh de-
setletjih pa sem tudi pisala o politiki in politikih nisem bila delena nikakr-
nih posegov v tekste , bodisi lanke bodisi komentarje . Tako lahko zatrdim,
da cenzura na Veeru v asu, ko sem bila odgovorna urednica , ni bila prisotna,
zdaj pa o njej seveda ne le v Veeru veliko sliim in berem.
Rajko Geri , odgovorni urednik informativnega programa na TVS:
Ali je na RTVS prisotna kakrna koli oblika cenzure ?
Jaz bom kot odgovorni urednik informativnega programa rekel, da ne.
Miran Lesjak , odgovorni urednik Dnevnika:
Ali lahko govorite o cenzuri na vaem mediju , ali utite kakne pritiske
En del cenzure povsem zanesljivo obstaja. In je tudi legitimen. e se v lan-
ku, ki je predviden za objavo, pojavi neresnina informacija ali informacija, ki
ni preverljiva, je povsem legitimno, da ta del lanka leti ven. Ampak verjetno
ne spraujete po tej vrsti urednike cenzure . Jaz mislim, da v Dnevniku ni cen-
zure . Enostavno je ni.
20

Peter Jani , kasneje celo predsednik novinarskega cehovskega zdrue-
nja ZNP (Zdruenje novinarjev in publicistov ), odide v svoji presoji pre-
senetljivo dale. Cenzure po njegovem ni, trditi, da obstaja, pomeni doka-
zovati svojo neizobraenost in je izraz intelektualne epavosti. Implicitna
je njegova kritika politinih oitkov s strani opozicije njihovo govorje-
nje je torej ponesreeno, ker predpostavlja nekaj, esar ni. Njegova trditev,
da cenzura sploh ne obstaja (oitno zapopadena v nekem izjemno zoenem
pomenu dravne intervencije , kar je v vseh monih nasprotjih z uteeno
defnicijo cenzure in kakopak novinarsko prakso), v najisteji obliki omo-
goa razcep med pojavnostjo videza in stvari same. e namre klasine
cenzure sploh ni, mi pa jo zaznavamo, potem se nam le dozdeva, da obsta-
ja, ali pa ivimo v konceptualni zmoti . Jani sicer vpelje monost koncep-
tualne napake v smislu, da smo neko dejanje prepoznali kot cenzuro , pa bi
20
Vsi navedki so iz Lana Zdravkovi , Kakna cenzura ?, v: Dialogi , 78 (2007), 4888.
Medijska politika v postsocializmu ,i
v resnici morali v njej uvideti legitimen uredniki poseg . Toda takno bra-
nje ne absolvira osnovne geste, ki nam oita, da vidimo cenzuro tam, kjer
je ni. Torej smo interpelirani v subjekte popaitve mi in v tem je poseb-
nost pripisa navideznosti nam. V klasini shemi, s katero smo zaeli, je na-
mre subjekt popaitve tudi nosilec fantazmatske realnosti , v tem primeru
pa subjekt popaitve drugim (v tem primeru tistim, ki razbirajo cenzuro in
politine pritiske ) oita, da zaznavajo popaeno.
Darijan Koir prav tako jasno oceni, da je cenzura tako reko izmiljen
pojav, ki ga v resnici ni. Evfemistina ocena o prepoznavneji uredniki
politiki oitno namiguje na rigoroznost, ta pa verjetno na veje in od-
loneje urednike odloitve kakne naj bi te bile, da bi ule kvalifkaci-
ji cenzure , ne vemo. Po Tomau Rancu znova ne le, da cenzure ni, temve
je to treba tako reko tudi ponavljati. Podobno kot Jani tudi on verja-
me, da gre za vsiljen politini diskurz , nepotrebno preimenovanje, ki zame-
njuje legitimno uredniko delo . Izjave Darje Verbi , Rajka Geria in Mira-
na Lesjaka so manj odlone, vsem pa je skupno, kot tistim poprej, zanika-
nje cenzure v svojih novinarskih vrstah. In kakna je povezava med zani-
kanjem cenzure in njenim pojavljanjem, ki ga razlagajo kot ustvarjanje vi-
deza ? Videli smo, da uredniki ne le, da zanikajo , da obstaja cenzura, tem-
ve nas s tem eo ipso prepriujejo, da se nam to zgolj dozdeva. Poskusimo
pokazati, da je tak korak razlage legitimen in da so v tem smislu tudi in-
strumentalizirali protiugovore: prepriujejo nas, da gre za nao neizobrae-
nost, legitimne urednike odloitve in posege , ki se tako neupravieno ime-
nujejo, in podobno. V tovrstnih diskurzivnih postopkih lahko izluimo
tri obrambne strategije (logike ) obravnave cenzure in pritiskov na me-
dije . Vsem trem (neposrednemu zanikanju , preprievanju in navideznosti )
je skupna negacija :
I. Logika zanikanja oziroma mimikrije : cenzure ni, pritiskov ni, nesvobode ni.
II. Logika preprievanja : (prepriani bodite, da) cenzure ni, pritiskov ni, nesvobode ni.
III. Logika fenomenologije (navideznosti ) in preprievanja v drugano realnost : (zgolj
zdi se vam, toda) cenzure ni, pritiskov ni, nesvobode ni.
Razliko med vsemi tremi strategijami bi lahko utemeljili na navzo-
nosti in razlikovanju med vednostjo in preprianjem , anglekim
knowledge in belief. V prvi logiki nastopa zgolj namensko popae-
na vednost, pretvarjanje: vemo, da obstaja cenzura , pa vendar hlinimo na-
sprotno. Vasih, kot opozarjam drugje,
21
nekateri komentatorji preprosto
21
Boris Vezjak , Pogoji monosti cenzure : O nekaterih znailnostih in argumentih prevzema
slovenskih medijev , v: Dialogi 78 (2007).
omilijo cenzuro s priznanjem, e da ni tako hudo; zanikajo torej uin-
ke.
22
V drugi nastopa oboje: preprianje implicira znanje in njega same-
ga, tj. preprianje; znanje je seveda epistemsko moneje, zato ste vsaki,
ko nekaj veste, v to tudi prepriani, ne pa tudi obratno. V odnosu do dru-
gih lahko ponete oboje: lahko veste, da cenzura je in prepriujete druge,
da je ni, lahko veste, da cenzure ni in prepriujete druge, da je ni.
23
V tre-
tji strategiji moramo ob jeziku (zanikanje) in epistemologiji (preprianje)
vpotegniti tudi realnost . V njej nastopa le preprianje ali dozdevek , katere-
ga domnevna rtev smo. Stik z realnostjo (konkretnih uprimeritev cenzu-
re ) je namre za usodo takega preprianja najbolj usoden: etudi bi celo za-
res mislili, da cenzure ni (v manj verjetni razliici), moramo stvari prirediti
na nain, da se zdi, da je ni. Povedano drugae, samo zanikanje mora nuj-
no vpeljati neko novo razlago glede realnosti , predvsem kakopak takrat, ko
ta nae zanikanje po sebi zanika. To pa se zgodi najvekrat takrat, ko je so-
oena s konkretnimi demantiji svojega zanikanja .
Fenomenologija , vednost in realnost v cenzuri
Najvejo teavo z zanikanjem obstoja cenzure so zagotovo imeli v aso-
pisu Veer . Navzlic zaklinjanju, da cenzure pri njih ni, se je ta namre veno-
mer prikazovala, epifanija v realnem prostoru in asu je zadobila svojo
tesnobno upodobitev v obliki bunkerja, tj. dveh arhivov zavraanih in cen-
zuriranih lankov, ki so ju ustanovili novinarji mariborske in ljubljanske
redakcije asopisa , s imer so se eleli upreti vsem cenzorskim posegom . To
seveda ne pomeni, da se je cenzura dogajala le v tej hii, pa pa, da so se le v
njej novinarji proti njej organizirali.
24
Po nekaterih podatkih se je v bun-
kerju nabralo okoli 100 cenzuriranih besedil , nekatera med njimi pa
so novinarji protestno nalepili kar na omare in zidove v svojih delov-
nih prostorih. Materiale cenzuriranih lankov so zbirali na spletnih
22
V mislih imam opraviilo Mateja Makarovia po politinem prevzemu Dela : Res pa je,
da ni tako hudo, e je nekaj v nekem mediju zagotovo objavljeno. Kar ne more biti objavljeno v
Delu in je potem v Dnevniku , torej prispeva k oceni, da situacija ni huda. O tej in drugih ar-
gumentativnih zmotah v presoji politinih prevzemov medijev pri nekaterih piscih (Matej Ma-
karovi , Joe P. Damijan , Mio Mrkai ) glej n. m.
23
V drugem primeru bi seveda morali zapisati Lahko ste prepriani, da cenzure ni in prepriu-
jete druge, da je ni. V taki monosti bi se vednost , ki nekako jami stik z realnostjo , izgubila.
24
Eventualno pomeni tudi, da je bila v Veeru najhuja, vendar bi takno trditev morali dokaza-
ti z nekimi drugimi sredstvi.
Medijska politika v postsocializmu ,
Slika 1 (zgoraj) in 2.
,, Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
potnih naslovih bunker@gmail.com in bunker2@gmail.com. Tisti,
ki bi torej elel zanikati cenzorske posege , bi se znael pred hudo zadrego:
upotevati bi moral natanko vse tri natete nivoje zanikanja : da cenzure ni,
da moramo biti v to prepriani in da je realnost bunkerja, ki je pred nami,
napana in navidezna. Bunker (Slika 1 in 2) je tako reko zgolj dozdevek ,
ki potrebuje drugano kvalifkacijo v taksonomiji tega sveta :
Negiranje prisotnosti cenzure torej ni smiselno e po sebi, ker ni prepri-
ljivo; kot potlaeno se vrne v obliki Realnega. Torej nujno zahteva doda-
ten element preprievanja in hkrati e pojasnila ali razlage, da je naa oce-
na napana. V ta segment pa se naseli fenomenoloka razsenost zanika-
nja . Toda to je le en vidik navideznega v cenzuri in zadeva nao recepcijo .
Drugi je na nek nain celo vpisan v njeno naravo, kajti naeloma je cenzu-
ra kot poseg v besedilo ali njegovo objavo e namenjena drugaenju real-
nosti . Kdor cenzurira, ta eli ne le predrugaiti tekst , temve predvsem na
pogled na stvarnost . Drugo eli dosei s prvim, skozi zanikanje nekega X
(elementa, ki se ga cenzurira) nas eli prepeljati v drugano realnost oziro-
ma prepriati, da je realnost, ki jo sami prepoznavamo, zgolj navidezna. To
pa lahko stori bodisi tako, da je res preprian, da cenzure in politinih pri-
tiskov ni, bodisi da ni preprian in da ve, da ti pritiski so, vendar jih mora
vendarle zanikati.
Pred takno skunjavo se je kolektivno znalo prav urednitvo Veera .
Po prvih trditvah svojega novinarja Blaa Zgage , postavljenih tudi v kon-
tekst politinih pritiskov Janeza Jane v novinarski peticiji 571 novinarjev ,
se je utilo dolno zanikati, da cenzure in pritiskov v njihovi hii ni (glej
Sliko 3). 30. avgusta 2007 je 13 urednikov v oitni naglici hitro spisalo de-
manti, ga decidirano podkrepilo s podpisi in ga nemudoma poslalo medi-
jem .
25
Novinar Zgaga je v odzivu predstavljen kot nekdo, pri katerem je tre-
ba tako reko preveriti, od kod mu tako udne ideje (kaj je botrovalo nje-
govemu pisanju) in cenzura je jasno demantirana s strani istih ljudi, ki so
hodili mimo bunkerjev v urednikih pisarnah (seveda je nemogoe ali vsaj
malo verjetno, da za njihov obstoj ne bi vedeli). Kakopak je linearno bra-
nje taknega postopanja razloljivo kot predvidljivo obiajno zanikanje
in piarovska obramba urednikov v imenu zaite svojega dobrega imena in
stolkov. Vendar to na neki ravni sproi eljo po produkciji preprianja , da
25
Demanti s podpisi je v formatu wordovega dokumenta dostopen med vestmi na portalu RTV
Slovenija : http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_
menu=1&c_id=150946&rss=1#1188480701. Ve o novinarski peticiji , ki je mono odmevala
doma in v tujini, je mogoe najti na spletni strani http://www.peticijazopercenzuro.com/.
Medijska politika v postsocializmu ,6
Slika 3
to, kar vidimo, ni cenzura (temve legitimen uredniki poseg ), pa tudi re-
alnosti , ki nas ima za nalogo prepriati, da se motimo in da je Zgagova tr-
ditev neustrezna. Ne bi bilo presenetljivo, e bi navedeni uredniki izrazili
svoje iskreno zaklinjanje, da pritiskov resnino ni bilo, eprav so e veraj v
intimnih drubah razlagali nekaj prav nasprotnega.
26
Poglejmo si e, na kaken nain je omenjena vednost vpisana v cenzor-
ne postopke . Naini postopkov so veinoma omejeni in dobro znani. Vr-
ste cenzure zaobsegajo izpuanje vesti ali komentarja (ti. gate-keeping
informacije preprosto ne objavimo ali komentiramo), obsega klasino cen-
zuro kot poseg v besedilo in opremo (rtanje spornih besedil in poudarkov,
26
Seveda je vpraanje, kako pride do nenadnega preskoka med vednostjo (da npr. smo cenzor-
ji ) in preprianjem (da nismo cenzorji), izziv predvsem za psihologe, ki ga tu puamo ob strani.
prenarejanje, montaa, zakasnela objava , objava v manjem fontu, manj vi-
dnem mestu itd.) pa tudi oblike samocenzure avtorja, ko novinar ve ali ugi-
ba, da neesa ne sme napisati, ker bi to kodovalo njemu, lastniku , politi-
ki , zaradi esar pie na priakovan nain. Vogrinc
27
opozarja e na ne-
zavedne procese pri novinarjih na nain, kot tudi Freudov Jaz cenzu-
re nezavednih misli ne opravlja zavestno.
28
Druge, zunanje oblike pri-
tiskov na novinarje in urednike , so seveda e bistveno pestreje. Na krat-
ko bi lahko cenzuro kot takno klasifcirali tudi na podlagi prisotnosti ve-
dnosti , ki jo ima urednik ali novinar, o tem, kaj sme in esa ne sme napisa-
ti, ali kako sme in kako ne sme napisati. V grobem bi dobili tri monosti:
I. Novinar ali urednik ima neposredno vednost , kako in kaj mora pisati. Ta je pridoblje-
na po ukazu lastnika ali politike , tovrstnih urednikih smernicah itd.
II. Novinar ali urednik ne ve, pa vendarle poskua vedeti oziroma anticipirati. Ta tip
cenzure nakazuje nekakno samoregulacijo novinarja v njegovi samocenzuri . To po-
meni, da novinarju ni treba niesar rei, pa vendarle ve, da neesa ne sme objaviti ali da
ne sme objaviti na doloen nain. Najvekrat dobi takno vednost s tem, da ugiba, kaj
mora ali esa ne sme napisati ali objaviti.
III. Novinar ali urednik je onstran vpraanja vednosti , kajti primarno eli predvsem
ustvariti videz in drugano realnost . Ta tip vednosti v cenzuri je deriviran iz druge to-
ke, saj je proizvod ugibanja, kaj novinar ali urednik smeta dovoliti v objavo in esa
ne, hkrati pa ima za izrecen namen producirati tako realnost.
Prva dva tipa sta hitro razumljiva, tretji manj, zato bo deleen pojasnila.
Da je produkcija videza (iz tretje toke) avtonomen element v naravi cen-
zure , ki bi ga ne smeli spregledati, pa pa obravnavati loeno, si bomo po-
gledali na dveh primerih: prvem iz Veerovega bunkerja, drugem iz sankci-
je proti novinarki RTV Slovenija .
27
Joe Vogrinc , Poklicna ideologija novinarjev ter cenzura in samocenzura , v: Dialogi 78
(2007), 156.
28
O cenzuri spregovori Freud na ve mestih, recimo v Interpretaciji sanj, Ortu psihoanalize ali v
spisu Nezavedno iz leta 1915. Na tem mestu ne mislimo razvijati kakne posebne analogije med
medijsko cenzuro in cenzuro v psihoanalizi, velja pa omeniti biografsko notico, ko Freud svoje-
mu prijatelju W. Fliessu l. 1997 omenja prav to: nek tuj asopis , ki je preel rusko mejo in so mu
ob vstopu v dravo prertali besede, dele besed, cele stavke in jih obdali v rno, tako da so ti po-
stali nerazumljivi. Poudarek je torej na nerazumljivosti, cenzura kot funkcija prve topike pri Fre-
udu bo branik med sistemom nezavednega in sistemom predzavestnega in zavestnega, je mesto
izvora potlaitve. Primerjaj Sigmund Freud , Nezavedno, v: Metapsiholoki spisi, Ljubljana 1987.
Medijska politika v postsocializmu ,8
Slika 4
Dva primera cenzure : Jana onesnaevalec
in Jana pes
Prvi primer cenzure je standardno olski, saj zajema prirejanje vsebine
skozi prikrojevanje naslovov, podnaslovov in slik, a vsebuje nakazani ele-
ment fenomenolokega, tj. produkcije videza . Realnost , ki jo torej lanek
slika, nima za isti namen esa prikriti, njena ambicija je bistveno veja in
ira. Novinar Veera Borut Mekina (kasneje je odel na Mladino ) je spi-
sal lanek o izpustih plinov, ki jih proizvedejo avtomobili slovenskih poli-
tikov. Pri tem je proti njegovi volji prilo do spremembe naslova in podna-
slova. Novinar je predlagal tale naslov: Najbolj onesnauje Janev merce-
des. Vendar so mu ga uredniki spremenili takole: Najmanj onesnau-
je Zverov audi. Prav tako so smiselno spremenili podnaslov. Predlog (glej
Sliko 4) se je glasil: Predsednik vlade na kilometer vonje izpusti tri in
polkrat ve ogljikovega dioksida kot ena zunanjega ministra, objavljen
,o Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
Slika 5
podnaslov pa je viden na priloeni Sliki 5. V lanku, objavljenem prvega
marca 2007, je hkrati indikativen tudi podpis pod fotografjo. Na njej na-
mre ni slika najvejega onesnaevalca, temve tistega, ki je drugi naj-
veji. Oziroma, kot so napisali: takoj na drugem mestu. Da bi razumeli
takno zamenjavo, je verjetno treba upotevati, da je prispevek nastal v asu
zaostrenega razmerja med predsednikom vlade Jano in tedanjim predse-
dnikom drave Janezom Drnovkom .
Znailnosti primera Jana onesnaevalec so skorajda pedagoko hi-
tro prepoznavne. Prvi, govorimo lahko o samocenzuri . Novinar (v tem
primeru urednik , ki je posegel v besedilo ) verjetno nima ukaza, da mora
poroati o predsedniku vlade na prijazen nain tudi takrat, ko gre za nate-
vanje ekolokih lastnosti njegovega sredstva, pa vendarle pazi, kako poro-
a. Drugi, izpostaviti velja bizarnost asociacije. Predsednik vlade ni prav
ni neposredno kriv, da njegov avto najbolj onesnauje okolje, saj pred me-
ritvijo ni mogel vedeti, kakna bo meritev. Res je sicer, da bi po meritvi
lahko avto zamenjal, ampak to ne zadeva novinarskega prispevka. eprav
torej podatek o onesnaevanju predsednika ne bremeni, je urednik preso-
dil, da bi se to lahko komu zdelo. Na tej toki torej, in to je tretji in najpo-
membneji element, nastopi preprianje z videzom , dozdevkom . Dejstvo,
da se lahko le zdi, da predsednika Jano objava taknega podatka utegne
bremeniti, narekuje metodo cenzure , zaradi katere se urednik odloi za po-
seg . Temu sledi, kot etrti, izvedba, manipulacija s poudarkom v naslovu,
podnaslovu in pod sliko , ki ustvari novo podobo , novo realnost . Cen-
zor izpostavi najmanj sporni podatek, avto, ki najmanj onesnauje (Zverov
audi), v podnaslov postavi realno ugotovljeno dejstvo , potem pa tako
reko postopno v drugem koraku za vsak primer relativizira e podnaslov
s tem, da pod sliko obrne pozornost na Drnovkovo vozilo. In ker vesti-
ka nastopa v kontekstu asa hudih politinih sporov med Jano in Drnov-
kom , ima e dodatno politino poanto z obraanjem puice proti njemu.
Akcidentalni greh Janevega vozila je s tem povsem relativiziran, prav ta-
kna pa je zdaj tudi informacija .
V taki obravnavi je prilo do menjave podobe realnosti , prvi videz
mora zamenjati drugi. Toda navrzimo pomislek kritika zakaj ni dovolj
dobra obiajna razlaga, ki bi cenzorsko postopanje razloila enostavno s
previdnostjo, s predvidevanjem, da bi lahko bil X ualjen in jezen? Razlika
je tale: dri, obiajno pojasnilo je, da novinar v cenzuri in avtocenzuri, e
nima izrecne vednosti , pa pazi, da ne bi ujezil lastnika , politika itd. Toda
kako lahko sploh ve, da ga bo ujezil, e gre za pripis, ki je nekodljiv, ki prav-
zaprav dejansko sploh ne bremeni predsednika vlade ? Predvideti mora, da
lahko nekoga ujezi v najbolj banalni in nedolni situaciji, zaradi esar mora
v nekakni igri mind-reading predvideti vse mone scenarije. Predvideva-
nje vseh monih scenarijev, kar je vekrat nemogoa naloga, pomeni prista-
ti na iskanje reitve, v kateri vpleteni leni (politika, lastnik, urednik , jav-
nost ) ne bodo prepoznali razlogov za jezo, v tem primeru politinega go-
spodarja. Potemtakem obstajata dve vrsti situacij: tiste, pri katerih lahko
zaradi dejstev in okoliin dovolj dobro predvidimo reakcijo gospodarja
(ali urednika , javnosti ), in tiste, pri katerih tega ne moremo predvideti rav-
no zaradi dejstev in okoliin. Ker novinar ali urednik ne more predvideti
reakcije, raje zrahlja vsebino , jo relativizira in pie za vsak primer na na-
in, da ustvarja vtis in torej s komunikacijskimi, novinarskimi, grafnimi
61 Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
sredstvi priredi konkretno in realno vsebino . Potemtakem je fenomenolo-
gija (ustvarjanje videza ) konstitutivni element nekaterih novinarskih rav-
nanj, ne sicer nujno vseh.
Naslednji primer videza v cenzuri ne zadeva konkretnega posega
v novinarsko materijo, temve sankcijo , ki je sledila, ker je novinarka do-
mnevno storila prekrek. Namesto da bi se tako reko cenzurirala, je bila
v e eni bizarni situaciji najprej delena odpovedi honorarnega razmerja z
RTV Slovenija zaradi domnevno aljive izjave v eter. Kasneje so ta ukrep
zaradi pritiska javnosti priklicali. Zgodba o Jani kot psu je naslednja: vo-
diteljica Nataa tefe je v jutranjem programu Vala 202 v sredo, etrtega ju-
lija 2007, ob 7. in 37 minut povedala naslednje (sledi prepis govorne inter-
vence, kot so temu rekli):
Svet je globalna vas, tudi ali predvsem zaradi svetovnega spleta. Na njem
imate pa ves svet na dlani, pravzaprav na ekranu. Svet je ne ekranu tudi na
portalu Google Earth, gre za priljubljen Googlov spletni zemljevid www.goo-
gle.com in za vsaj enega poslanca je jasno, da ima to stran med priljubljeni-
mi. Ta poslanec je Plemeniti in sprauje zunanjega ministra, ki ni Plemeniti, je
pa zaseden, e osrednjega slovenskega asopisa nima asa brati, pa eprav pie
zanj, in sprauje ta Plemeniti Zasedenega, kako to, da je na zemljevidu Goo-
gle Earth Nova Gorica v Italiji.
Ja, ob takihle poslanskih vpraanjih je pa ve kot jasno, da prihaja poletje. e
dobro, da gredo poslanci na dopust po 13. juliju.
Da ne bo e kdo spraeval, zakaj je prvi zadetek za iskalni pojem Jana na por-
talu You Tube iz pasjega sveta . e ne verjamete, pa preverite.
29
Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je po besedah odgovornega ure-
dnika Vala 202 Mirka tularja objavljeno vsebino ocenil kot neuteme-
ljeno intervencijo, ki bi bila lahko aljiva, skliceval pa naj bi se tudi na
poprejnje kritike dela tefetove . Zato mu je izroil dopis o prekinitvi po-
godbe o honorarnem delu z njo, ob tem pa pojasnil, da je intervencija vo-
diteljice Natae tefe v jutranjem programu istega dne nesprejemljiva, ker
da je povedala, da je premier Jana pes. tular opozarja, da je bila dikci-
ja drugana in navaja prepis novinarkinih besed, ki je po tem prepisu med
drugim dejala: Da ne bo e kdo spraeval, zakaj je prvi zadetek na iskal-
ni pojem Jana na portalu You Tube iz pasjega sveta . e ne verjamete, pa
preverite.
29
Podatke o primeru citiramo in jih je, inter alia, mogoe najti na spletnem naslovu: http://
www.vest.si/2007/07/05/nas-jansa-je-kriv/.
Razlika med tem, kar je ugotovil direktor in kar je rekla novinarka , je
oitna. Prvemu se je zazdelo, da novinarka trdi, da je Jana pes, pri emer
je seveda mislil na predsednika vlade . Toda tega ta ni dejala, pa tudi Jan-
a v danem primeru ni referiral nanj, temve na psa s tem imenom. No-
vinarka je torej bila rtev ualjenosti, ki se je sproila pri direktorju v ime-
nu politika , ki ga je elel zaititi. Zdelo se je, da govori aljivo o predsedni-
ku kot ivali, v resnici pa tega ni storila. Toda e ta produkcija videza ozi-
roma druge realnosti je bila toliko nevarna, da je zaradi tega odredil sank-
cijo . e je v primeru Jana onesnaevalec urednik moral prirediti novo
realnost in ustvariti nov videz glede krivcev (ali asociacij) glede onesnae-
vanja, je tu urednik (direktor) moral naknadno ukrepati, ker se je prepo-
vedani videz e zgodil. Njegova reakcija je prila kot opomin, da se mora-
jo novinarji glede produkcije brezmadene realnosti bolj potruditi, kar
je vasih, glede na subjektivnost in nakljunost navideznega , lahko povsem
nemogoa naloga.
Zakljuna beseda
Politizacija , prikritost in zanikanje so tri teave za spremljanje inter-
vencij v medije . e cenzure domnevno ni, kako jo opisati in s kaknimi
sredstvi jo prikriti? Kakna sredstva argumentiranja in preprianja upora-
biti, da nam bodo drugi verjeli glede tega? V prispevku sem postavil hipo-
tezo, da je razpravo o politinih pritiskih in cenzuri pri nas spremljalo od-
lono zanikanje, nadgrajeno v ustvarjanje druganega vtisa . Fenomeno-
logija , ustvarjanje videza in drugane realnosti je posebnost legitimiranja
politinih prevzemov , utemeljena je v politinopsiholoki motivaciji, ne-
kakni fenomenologiji oziroma prikazovanju njihove druganosti, ne-
pravnjosti, neprimernosti. Fenomenologija ima dve ravni: politinim ak-
terjem se zdi, da mediji niso na njihovi strani, da jim nagajajo, da ne poro-
ajo na pravilen nain itd. Tej ravni bi lahko rekli zgreena percepcija pri-
kazovanja realnosti. Druga raven je tista, pri kateri nismo mi tisti, ki se
nam stvari prikazujejo kot popaene, temve mi (kot zainteresirani cen-
zorji ) prikazujemo stvari kot popaene. Najvekrat govorimo pa o kla-
sinih oblikah manipulacije . Obe ravni sta povezani: nekdo, ki stvari in
stanja prikazuje kot popaena , ta to pone bodisi namensko bodisi zara-
di popaene percepcije bodisi iz obeh razlogov. Naslednja znailnost di-
menzije navideznega pa je, da jo najdemo tudi v cenzuri , kadar se aktivira v
fantazmatski predstavi novinarja . Ko se navedba dejstva , da se na sple-
tni strani kot prvi zadetek pod imenom Jana pojavi tisti iz pasjega sve-
ta , prevede v potencialno gronjo Jana je pes le zato, ker bi se komu
6 Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
lahko zdelo (predvsem gospodarju medija ), da je elela rei, da je premier
pes, s imer bi bila izjava aljiva. Pomembno je vedeti, da novinar ali ure-
dnik , ki prirejata realnost , tega ne poneta v skladu z obiajnim (psihoana-
litinim) pojmom fantazme , kjer bi to vkljuevala v svojo konstrukcijo re-
snice in realnosti, ampak da je, v tako reko ontolokem in epistemolokem
smislu, cenzura zavezana nekemu premiljenemu modusu ustvarjanja dru-
gane slike in realnosti, za katero akter najvekrat ve, da ni resnina. e bi
namre cenzor (pred svojim posegom ) ne verjel, da naslikana realnost ni
resnina, ne bi bil cenzor in njegov poseg bi morali poimenovati drugae.
Zapis smo zaeli s predstavitvijo popaitve pogleda na medije , ki je do-
mnevno upravieval ter iniciiral njihov prevzem in tekel vzporedno z za-
nikanjem prevzema . Slednje je ostalo njihova idiosinkratina lastnost in
temu je zavezana tudi zadnja faza, ki se dogaja zdaj, ko to piem (avgust
2008) ko je v letu 2007 zaradi lastnikih prestrukturacij in predhodnje-
ga spora med lastniki Dela in predsednikom vlade prilo do urednike in
upravljalske zamenjave na elu tega asopisa , se je njegova nesporno provla-
dna usmeritev nenadoma nehala. Toda vpliva na Delo , tako kot seveda tudi
na RTV , STA , Veer in druge medije , Jana in vladajoa elita nikoli nista
priznala, temve sta vztrajala pri Verneinung, e si sposodimo Freudov iz-
raz.
30
Zdaj, ko Delo ni ve pod njihovim vplivom, poskuajo ustvariti vtis,
da takno ni bilo nikoli. Operacija Ungeschehenmachen torej tudi v svojih
zakljunih fazah, tako kot poprej, ni razloljiva le z gesto zanikanja . Vlada-
joa elita in njeni intelektualni krogi ne le, da so zavraali oitke o vmea-
vanju in ne le, da so ga retroaktivno eleli narediti za nevidnega in neobsto-
jeega; za popolno razumevanje moramo vkljuiti natanko komponentno,
ki smo ji posvetili pozornost politinih prevzemov in cenzure ni bilo. Vse
skupaj se nam je le zdelo.
30
Freudov lanek o zanikanju , zelo koncizen in lapidaren, je kasneje doivel zanimivo in odmev-
no recepcijo ter nadgradnjo pri J. Lacanu in O. Mannoniju, preveden pa je tudi v slovenino:
Sig mund Freud , Nezavedno, v: Metapsiholoki spisi, Ljubljana 1987.
6,
Peter Sekloa
Javna sfera v asu
nematerialnega dela
T
eorije javnosti in javne sfere ne morejo spregledati prispevka Jrge-
na Habermasa , ki je v zaetku estdesetih let prejnjega stoletja prvi
koncipiral javnost kot sfero, pokazal na nastanek liberalne javnosti z vzpo-
nom meanstva , nato na njen zaton (refevdalizacijo ) v dobi industrijskega
kapitalizma , v zaetku devetdesetih let 20. stoletja pa je svojo analizo zato-
na liberalne javnosti revidiral ter predstavil novejo teorijo javne sfere . Po-
vod za revizijo in prenovitev teorije javne sfere je bil med drugim tudi pa-
dec Vzhodnega bloka, ki naj bi pomenil zmago civilne drube nad rigidni-
mi dravnimi birokracijami, s imer naj bi se med drugim pokazala nek-
daj podcenjevana racionalnost lanov javnosti in njihova sposobnost pre-
poznati in zamejiti manipulativne tenje politinega in ekonomskega sis-
tema tako je vsaj svojo odloitev za spremembo zornega kota utemelje-
val Habermas .
1
Noveja Habermasova teorija stopa z roko v roki s teorijami, ki uteme-
ljujejo nove naine publicitete , odprtost mediatizirane javne sfere in vidno-
sti vsebin ,
2
v tem kontekstu pa ne problematizirajo razrednih struktur dru-
be in iz nje izvirajoih partikularnih interesov , ki so v preteklosti povzroili
refevdalizacijo meanske javne sfere . V novejih teorijah, ki se s teorijo post-
modernosti spogledujejo vsaj v poudarjanju simbolnih dimenzij javnosti ,
3

kategorije razreda nadomeajo ivljenjski slogi in iskanje interesnih zave-
znitev, poskuse ideoloke indoktrinacije pa javnost takoj prepozna ali pa
1
Jrgen Habermas , Predgovor k novi izdaji Strukturnih sprememb javnosti , v: Javnost 1 (1994).
2
John B. Tompson , Te Media and Modernity: A Social Teory of the Media, Stanford 1995.
3
Leon H. Mayhew , Te New Public: Professional Communication and the Means of Social Infu-
ence, Cambridge 1997.
producira nasprotne ideologije , kar se v javni sferi kae v plejadi vedno novih
in novih reprezentacij javnosti . Natete spremembe sproajo vpraanje, ali
so tenje dominantnih razredov po podreditvi javne sfere preseene. Je javna
sfera zaitena pred vdori ekonomije in politike ter vsebine v njej niso produ-
cirane z namenom reprodukcije drubenih odnosov , ki ustrezajo lastnikom
produkcijskih sredstev ? Nenazadnje, kdo so dandanes lastniki? Namre, v
asu industrijskega kapitalizma je ravno razred lastnikov produkcijskih sred-
stev povzroil refevdalizacijo javne sfere , oziroma, javno sfero je koloniziral
ekonomski sistem v rokah meanstva , ki si je podredilo tudi dravo , vse z
namenom reprodukcije produkcijskih razmerij , kot bi rekel Althusser .
4
Teza je, da z novimi oblikami organizacije produkcije (medijskih vse-
bin ) javno sfero refevdalizirajo tudi lani izkorianih razredov in ne
samo meanstvo (lastniki produkcijskih sredstev ), ki si je javno sfero po-
dredilo v asu industrijskega kapitalizma , kot je pokazal Habermas v svo-
jem znamenitem delu Strukturne spremembe javnosti .
5
Meanstvo je z na-
menom kontrole delavskih mnoic svoje interese v javni sferi prikazovalo
kot obe, publicirane vsebine pa so bile materialna oblika ideologije , name-
njene pozabljenju izkorianja . Zdaj naloge dominantnega razreda pri pro-
dukciji medijskih vsebin kot ideolokih oblik prevzame delavstvo samo. e
ve, v informacionalizmu, kot Castells oznauje nain razvoja drube v
sodobnosti,
6
in v asu nematerialnega
7
dela , so delavci postali lastniki de-
lovnih sredstev (informacijske in komunikacijske tehnologije ), s imer so
vkljueni v ekonomski sistem na dva naina: njihov svet ivljenja (tudi naj-
bolj intimen) je postala sfera produkcije neposredne ekonomske vrednosti ,
poleg tega v komuniciranju (re)producirajo simbolne vsebine , ki legitimi-
rajo trenutno politino in ekonomsko ureditev .
Razredni interes v meanski javnosti
Z refevdalizacijo je Habermas oznail tiste poteze javnosti , ki jih povzro-
a stapljanje zasebne in javne sfere , kar vkljuuje predstavljanje zasebnih in-
teresov kot obih in s tem tudi politino opredeljevanje.
8
Taken razvoj raz-
4
Louis Althusser , Izbrani spisi, Ljubljana 2000, 76.
5
Jrgen Habermas , Strukturne spremembe javnosti , Ljubljana 1989.
6
Manuel Castells , Te Rise of the Network Society, Oxford 2006.
7
Nematerialno delo producira informacijske in kulturne vsebine v doloeni dobrini. Oznau-
je spretnosti in znanja, potrebna za procesiranje informacij , ter tudi aktivnosti, ki niso takoj pre-
poznana kot delo , njihov cilj pa je postavljanje estetskih norm, produkcija ivljenjskih stilov , vre-
dnot in nenazadnje produkcija javnega mnenja . Maurizio Lazzarato , Immaterial Labour, 2007.
http://www.generation-online.org/c/fcimmateriallabour3.htm.
8
Habermas , n. d.
6 Javna sfera v asu nematerialnega dela
merij med zasebno sfero in javnostjo je povzroil razvoj kapitalistinega na-
ina proizvodnje , ki ni obstal na ravni elene popolne konkurence , kjer naj
bi se povpraevanje in ponudba izravnala ter kapital ne bi uveljavil svoje te-
nje k monopolom kot tudi ne tenje k izkorianju na trgu kupljenega dela .
Habermas je ugotovil, da je svobodna konkurenca , v kateri se blago menja za
svojo vrednost , uresniljiva le, e vsak ponudnik sam proizvaja svoje blago
in je, nasprotno, vsak delavec sam lastnik produkcijskih sredstev , kar je mo-
goe samo v modelu drube producentov drobnega blaga .
9
lan meanske
javnosti je bil namre obenem tako bourgeois kot tudi homme, vloga slednjega
je naelno upravievala sporazumevanje o pogojih blagovnega prometa, ki ga
je kot lastnik blaga in proizvodnih sredstev opravljal kot bourgeois.
Ob zori industrijskega kapitalizma je takna ideja o dvojni vlogi lana
javnosti temeljila na preprianju, da ima vsak posameznik monost, da po-
stane lastnik produkcijskih sredstev , s tem pa tudi lan javnosti . Vendar je
razvoj drube stekel drugae. Z razvojem produkcijskih sil , predvsem f-
ksnega kapitala , in akumulacijo fnannega kapitala , je nain produkcije
zahteval vedno ve na trgu ponujenega dela , torej menjavo ivega dela na te-
melju njegove opredmetenosti v menjalni vrednosti , kar je nujno vkljue-
valo odtujitev dela in posledino brezlastnitvo delavcev : Kompetitivna
ureditev se ni ve dovolj prepriljivo drala svoje obljube, da bo z domnev-
no enakimi monostmi za pridobitev zasebne lastnine ohranjala prost do-
stop do politine javnosti .
10
Meanski razred je z zaprtjem dostopa do jav-
ne sfere izrazil svoje tenje po ohranitvi vodilne vloge v gospodarskem, poli-
tinem in kulturnem ivljenju, torej v vseh sferah drube . Taken zgodovin-
ski razvoj je e Marx povzel v trditvi, da je vsak novi razred namre prisi-
ljen, e zato, da izpelje svoj namen, prikazati svoj interes kot skupnostni in-
teres vseh lanov drube , tj., idealno izraeno: svojim mislim mora dati obli-
ko obosti, jih prikazati kot edino umne, obe veljavne.
11

Meanstvo je s svojim ravnanjem in miljenjem v takratnem obdobju
bilo novi razred, ki se je postavil nasproti aristokraciji ugaajoe fevdalne
dobe, nov nain produkcije pa je napovedoval zgodovinsko obdobje, v kate-
rem bo kapital preoblikoval tudi vse dotedanje drubene odnose produkci-
je . Kolikor je bilo javno rezoniranje e svobodno, je bilo zamejeno z ideologi-
jo prostega trga , ki je e pred zrelim obdobjem organiziranega kapitaliz-
ma odraala tenjo meanstva po podreditvi politine moi drave svojim
interesom kot interesom novega najmonejega drubenega razreda .
9
N. d., 103.
10
N. d. 149.
11
Friedrich Engels in Karl Marx, Nemka ideologija, v: METI II, Ljubljana 1971, 59.
Sama ideja meanske javnosti v sebi e nosi seme razkroja. Ideja se je
morda v intenzivno kratkem zgodovinskem trenutku kot pribliek celo ure-
sniila, vendar pa njenega daljega obstoja razvoj produkcijskega naina in z
njim povezana delitev dela (lastnine ) nista dovoljevala.
12
Kolikor je bila loi-
tev javne sfere od politinega sistema emancipatorna za samo meansko pu-
bliko , toliko bi bilo slednjo naivno koncipirati, kot da je brez razredno parti-
kularnih interesov . e se politina in ekonomska mo ni manifestirala v od-
nosu med razpravljavci v meanski javni sferi , se je ta kazala v izkljuujoem
odnosu do deprivilegiranih slojev. Nato si je meanstvo podredilo tudi dr-
avo . Drava s tem ni postala transformator drubene moi , temve pred-
vsem oblika konsolidacije dravotvornih sil , ki jih vkljuujejo drubeni
odnosi moi .
13
Odnos med meanstvom in oblastjo se sicer lahko kae kot
nasprotujo, v asu meanskih revolucij je bila monarhina oblast celo v ne-
posrednem konfiktu z meanstvom , vendar pa s padcem fevdalnega reda in
prevzemom vodilne drubene vloge meanstvo postane vladajoi razred in
dravotvorna sila. Meanstvo nadzoruje dravni aparat nato v tolikni
meri in v takni smeri, da drava kar najbolje zagotavlja legalne pogoje za tek-
movanje posameznih enot kapitala . Konkretno pa to za vladajoi razred po-
meni, da drava glede na posamezni tekmovalni odnos v omenjenem razre-
du sicer vzdruje svojo neodvisnost , prav tako do posameznih agentov kapi-
tala , takna neopredeljenost do posameznega odnosa pa je paradoksalno po-
goj za vkljuitev drave v splone pogoje kroenja kapitala , pojasnjuje Mike
Wayne .
14
Neopredeljenost drave do tekmovanja interesov je mogoa samo
v okviru homogenega drubenega razreda , ko tekmovanje prestopi razredne
meje , se regulativna mo drave uporablja za zagotavljanje reprodukcije eko-
nomskega sistema . Javna sfera se e najbolj priblia avtonomnosti v intrara-
zrednem boju posameznih vladajoih politinih (ali ekonomskih) skupin.
Konec refevdalizacije javne sfere ?
Teza o refevdalizaciji javnosti je v zgodneji teoriji poudarjala vdor za-
sebnih organiziranih interesov v javnost in manipulativne namere nosilcev
partikularnih interesov , ki v navezi z mediji obinstvu streejo z vsebinami
na nain trnega plasiranja produktov . S tem je (refevdalizirana) mean-
12
V delu Strukturne spremembe javnosti e sam Habermas priznava, da je javna sfera ideal, ki
nikoli v zgodovini ni zaivel, vendar pa naj bi se bila narava javne sfere v obliki meanske javnos-
ti vsaj institucionalizirala kot ideja.
13
Michael Hardt, Te Withering of Civil Society, v: Mike Hill in Warren Montag (ur.), Masses,
Classes, and the Public Sphere, London 2000, 165.
14
Mike Wayne, Marxism and Media Studies: Key Concepts and Contemporary Trends, London
2003, 99.
6o Javna sfera v asu nematerialnega dela
ska javnost ohranjala obstojei meanski ustroj drube oziroma obliko or-
ganizacije drube , ki je kar najbolje sluila interesom meanstva kot vo-
dilnega razreda , razreda , ki je imel v lasti produkcijska sredstva . V revidira-
nem razumevanju javnosti pasivnost mnoine publike nadomestijo racio-
nalni posamezniki , ki s tevilnimi ivljenjskimi slogi prestopajo nekdaj ri-
gidne razredne meje .
15
Taknemu razumevanju sledijo tudi teorije , v kate-
rih je posameznik sam, brez vpetosti v javno dialoko komuniciranje , spo-
soben interpretacije mediatiziranih vsebin , zato tudi mnoge ideje o deli-
berativni demokraciji ne zajemajo nujno dialoke izmenjave javnih mnenj ,
kot je na primer znailno za delo Johna Tompsona
16
in Leona Mayhewa .
17

V omenjenih koncepcijah so nove oblike publicitete , ki nadomeajo kri-
tino rezoniranje v javnosti , korak k odprtju javne sfere , saj posameznik,
reen totalizirajoe realnosti mnoinih medijev , lahko sam ustvarja vsem
vidne vsebine . Posebej e s pojavom novih komunikacijskih in informacij-
skih tehnologij je dostopnost do mediatiziranih sfer pridobila nove pome-
ne, ki zaznamujejo poleg recepcije vsebin tudi aktivno sodelovanje v jav-
nem komuniciranju . Ob tem se zastavlja vpraanje, do kolikne mere je ta-
kno udejstvovanje egalitarno, svobodno in politino uinkovito.
V povsem drugano lu razvoj neprestano komunicirajoega in s tem
sporoila producirajoega posameznika postavljajo kritine teorije o in-
formacijski drubi
18
in hiperkapitalizmu .
19
Ko ljudje komunicirajo,
proizvajajo skupno sliko sveta , gradijo socialne reprezentacije drube , me-
diji pa se vkljuujejo v proces kroenja predstav o svetu , ki se na trgu pro-
dajajo in kupujejo glede na njihovo znakovno vrednost (zlitje uporabne in
menjalne vrednosti ). S tem mediji postajajo prodajalci tistega drubenega,
ki so ga ljudje proizvedli v medsebojnem komuniciranju . e Dallas Smythe
je prostoasne aktivnosti interpretacije medijskih vsebin povezal z de-
lom , irjenje komodifkacije komuniciranja pa v dobi elektronskih mnoi-
nih medijev kae e na dodatno delo obinstev in potronikov ti postaja-
jo vse bolj tudi producenti simbolnih vsebin in pomenov .
20
V drubi znanja
je miljenje in procesiranje informacij postalo delo, s katerim se simbolne
vsebine osmiljajo in z novimi pomeni preko izmenjave omogoajo nadalj-
njo (re)produkcijo . Nematerialno delo , ki zajema tudi prosti as potro-
15
Habermas, n. d., 31.
16
Tompson, n. d., 255.
17
Mayhew, n. d.
18
Scott Lash, Critique of Information, London 2002.
19
Phil Graham, Hypercapitalism, New York 2006.
20
Dallas Smythe, On the Audience Commodity and its Work, v: Oliver Boyd-Barrett in Chris
Newbold (ur.), Approaches to Media: A Reader, London 1995.
nika , obenem organizira proizvodnjo v sferi neposredne produkcije eko-
nomske vrednosti v podjetjih. Potronja doloene informacije ali vsebine
je za potronika sicer neposredno nagrajujoa samo enkrat, vendar se le-ta
vkljui tudi v nadaljnje menjalne odnose :
Ko so informirani, ljudje lahko reproducirajo, preoblikujejo in redistribuira-
jo svoje znanje v kompleksnih sferah drubenih odnosov in menjav. Potroni-
ki znanja so istoasno njegovi producenti, jezik pa je medij menjave. To dri
za vse vrste znanja, ki ima vrednost , od poznavanja razlik menjalnih teajev
do oglaevanja in politine propagande , od prodanih skrivnosti o gibanju cen
vrednostnih papirjev do odkritij novih tehnik za manipuliranje z DNK.
21
Sporoila, sporoena znanja in reprezentacije drube so z recepcijo ta-
koj potroene, potroene vsebine pa takoj zopet vstopajo kot novo znanje
(reprodukcijski material) v nadaljnjo produkcijo , ki se odvija v zasebnosti
podjetij ali v reprodukcijski sferi ivljenja , ki je bila nekdaj loena od nepo-
sredne produkcije . Sfere produkcije , distribucije in potronje , materialno
in nematerialno delo , delovni in prosti as , je zaradi vseprisotnosti in hkra-
tnosti nemogoe analitino loiti, pojasnjuje Graham .
22
Informacionali-
zem, kot sodobni nain razvoja drube poimenuje Castells , gre torej ra-
zumeti kot ekspanzijo produkcijskega prostora in kot komodifkacijo vseh
komunikacijskih procesov v ivljenjskem svetu posameznikov .
23
Sfere jav-
nosti ekspanzija produkcijskega prostora ne zaobide, e ve, Fredric Jame-
son dokazuje, da sta se sfera javnega komuniciranja , ki naj bi bila svobodna,
odprta in egalitarna, ter trg zaela stapljati, saj se vse sporoane vsebine po-
javijo na nekem irem trgu in tako postanejo dobrine.
24
Komuniciranje v
drubi se instrumentalizira v smeri ekstrakcije presene vrednosti , iz tega
procesa pa ni izvzeta niti javna sfera. Na menjalni vrednosti temelje avto-
matizem kroenja vsebin se predstavlja kot edini moni, naravni in zato
smiselni nain registracije in reprezentacije odnosov v drubi .
Noveja pojmovanja javnosti se umeajo v Habermasovo dvostopenj-
sko pojmovanje drube , ki jo ponazarjata svet ivljenja in sistem.
25
V sve-
21
Graham, n. d., 73.
22
N. d., 84.
23
Razvoj drube v asu se po Castellsu umea v prevladujoi (kapitalistini) nain produkcije.
Konkretno za sodobnost to pomeni, da informacionalizem doloa oblike produkcije in upo-
rabe dodane vrednosti znotraj ekonomskega sistema, ki mu vlada cirkulacija kapitala, odnosi, ki
jih vzpostavlja ekonomsko sodelovanje ljudi, pa kot vedno v zgodovini segajo v vse sfere drube.
Informacionalizem zaznamuje uinkovanje znanja na znanje, njegovo produkcijo in procesira-
nje informacij z namenom kar najbolj pospeiti obratni as kapitala. Castells, n. d., 18.
24
Fredric Jameson, Postmodernism, or, the Cultural Logic of Late Capitalism, London 1991, 277.
25
Jrgen Habermas, Te Teory of Communicative Action. Volume One: Reason and the Rationa-
lization of Society, Boston 1984.
1 Javna sfera v asu nematerialnega dela
tu ivljenja se posamezniki sreajo s tenjami sistema po zagotavljanju lo-
jalnosti, njihov upor sistemski manipulaciji in dojemanje dejanskosti pa te-
melji na njihovi (neproblematini) komunikativni racionalnosti . Slednja
je temelj oblikovanja javnega mnenja in kolikor posamezniki v sodobno-
sti postanejo tudi producenti mediatiziranih vsebin , jim je na prvi pogled
omogoen dostop do javne sfere . Slede temeljem avtonomije meanske
javnosti ti zdaj obstajajo v tolikni meri, kot je posameznik postal lastnik
sredstev za proizvodnjo vsebin . V drubi producentov drobnega blaga je
zdaj posameznik lastnik informacijsko-tehninih sredstev komunikacije
(osebnih raunalnikov, kamer, mobilnih telefonov ), s katerimi sodelu-
je v produkciji simbolnih vsebin , konkretno v produkciji reprezentacij jav-
nosti . S tem bi slede ideji o emancipaciji lana javnosti skozi lastnitvo de-
lovnih sredstev spomnimo se na dvojno vlogo lana meanske javnosti
prili do trditve, da je medrazrednega izkorianja konec, participacija v
javni sferi pa je egalitarna ali pa je vsaj presegla razredni boj , ki se je v indu-
strijskem kapitalizmu v javnosti odraal z zaprtjem javne sfere za delavce .
e trditev o odsotnosti razrednega boja v javni sferi zdri pri analizi
vzorcev naina ivljenja (ivljenjskih slogov , okusov in estetskih izbir), jo
poskuajmo pojasniti z analizo drubenih odnosov produkcije v hiperkapi-
talizmu : razredni boj je v javni sferi odpravljen oziroma ga zakriva koprena
ideologije , ker so tudi nekdaj napredne sile sindikati , delavci , socialna de-
mokracija prevzele ideologijo prostega trga . Delavci so postali samostojni
podjetniki, samostojni kulturni delavci, nenazadnje lastniki kapitala vsaj
preko skladov pokojninskega zavarovanja. V javni sferi poteka tako samo e
boj v enem in istem razredu , oziroma, kljub razlinim pozicijam v struktu-
ri drube lani javnosti ne problematizirajo ve temeljev trenutne zasnove
ekonomskega in politinega sistema , ker se ureditev vsem kae enako spre-
jemljiva. Razprava tee samo e o partikularnih interesih , ki se vpenjajo v
isto sliko objektivnega sveta , sveta podjetnitva .
V drubi lastnikov je zagovor enotne slike dejanskosti in enakih
monosti poseganja vanjo najvekrat ideoloki. Kot pojasnjuje McChe-
sney , zmonost vzpostaviti internetno stran ni enako kot zmonost do-
minacije v kulturi in drubi in v kolikor kdo ni zadovoljen z dominantni-
mi vsebinami , si po mnenju zagovornikov prostega trga lahko postavi svo-
jo spletno stran ali obie mnoge obskurne strani in medije .
26
Zato se do-
stop do javne sfere ne obravnava ve kot politino vpraanje, saj za alokaci-
26
Robert McChesney , So Much for the Magic of Technology and the Free Market, v: Andrew
Herman in Tomas Swiss (ur.), Te World Wide Web and Contemporary Cultural Teory, New
York 2000, 34.
jo informacij in vsebin na koncu poskrbi trg, e ve, produkcijska sredstva
so tako reko zastonj. Z razmahom trga v vse sfere ivljenja in posamezni-
kom kot producentom reprezentacij realnosti teza o refevdalizaciji javnosti
resnino ni ve kredibilna, saj je nekdaj izkljuenim skupinam in razredom
konno omogoeno sodelovanje pri javni reprezentaciji njihovih ivljenj-
skih izkuenj. Zdaj namre tudi sami refevdalizirajo javno sfero . Vendar pa
odnos med posameznikom kot lanom javnosti in sistemom potrebuje glo-
bljo pojasnitev, ki see na polje drubene zavesti o avtonomnosti sveta i-
vljenja ter s tem postane vpraanje, kako si ljudje predstavljajo dejanskost in
svojo pozicijo v njej. Rezultat te analize bo pojasnil, zakaj se tudi deprivile-
girani razredi vkljuujejo v krogotok vsebin na podlagi njihovih menjalnih
vrednosti in s tem refevdalizirajo javno sfero .
Enaka slika sveta za vse
Neproblematinost posameznikove racionalnosti in njegovega usmer-
janja na javne zadeve stoji na trditvi, da lahko objektivno dojamemo svet .
V postmodernem svetu naj bi bila torej ideologija stvar preteklosti, v kateri
so konfikti med delom in kapitalom sicer obstajali, vendar pa so z novimi
produkcijskimi metodami, diverzifkacijo ivljenjskih oblik in dostopno-
stjo do informacij zdaj odpravljeni ali vsaj takoj prepoznani zato jih ni
ve potrebno niti smiselno maskirati z ideolokim aparatom (mediji , olo,
cerkvijo ...). Povedano drugae, noveje teorije predpostavljajo, da ekonom-
ski sistem nima ve potrebe po upravievanju podrejenega poloaja nekdaj
deprivilegiranih slojev in po njihovem discipliniranju, oziroma, takna de-
janja se v javnosti takoj razkrijejo kot ideoloka indoktrinacija . V tem naj
bi se pokazala emancipatorna narava noveje javnosti , ki se upre manipula-
tivnim tenjam sistema .
V flozofski tradiciji realizma ideologija oznauje procese, ki povzroi-
jo popaenje slike sveta . Zaradi delovanja ideologije za naim hrbtom se
izvora interesov iz odnosov produkcije lovek ne zaveda, zato jim pripisu-
je neodvisnost od pozicij v drubeni strukturi , na katerih se porajajo po-
sameznik ne razbere cilja interesov kot tudi ne pomena njihove uresnii-
tve. Nadalje si lastno pozicijo v svetu predstavlja kot posledico uresniitve
njegovih lastnih avtonomnih interesov , interesi soljudi pa mu predstavlja-
jo objektivno okolje na poti do samouresniitve. Prav tako naj bi bil tudi
posameznik v Habermasovi noveji teoriji zmoen oblikovanja objektiv-
ne slike o svetu , ki ni odvisna od e uresnienih interesov soljudi, insti-
tucij in organizacije preivetja v asu in prostoru. Odnosi med posamezni-
ki in skupinami iz periferne in institucionalizirane javnosti so torej loe-
Javna sfera v asu nematerialnega dela
ni od produkcijskih odnosov , ki dominirajo v ekonomskem sistemu . Ta-
kna pozicija je idealistina in nevtralizira posledice, ki izvirajo iz posame-
znikovega mesta v drubeni strukturi , s tem pa se Habermas zopet vraa
k idealu, v katerem naj bi bilo mogoe neenake pozicije zamejiti z doloa-
njem pravil in procedur komuniciranja , prav tako kot v idealu meanske
javnosti . Nekdanji razkorak med dejanskostjo in prikazom te dejanskosti ,
za katerega je v industrijskem kapitalizmu skrbela manipulativna publici-
teta politinega in ekonomskega sistema , je torej v Habermasovi teoriji o
sodobni drubi odpravljen. Zaradi novih drubenih oblik in nepregledne
mnoice ivljenjskih slogov , ki zdaj nimajo skupnih razrednih interesov ,
ekonomije in politinega sistema niti ni potrebno niti mogoe preobli-
kovati v smeri politinega modusa integracije , ne da bi bila pri tem poko-
dovana njuna lastna sistemska logika ter s tem uniena njuna sposobnost
funkcioniranja.
27
V noveji javni sferi posamezniki komunicirajo svobo-
dno, usklajujejo svoje partikularne interese , ekonomske neenakosti in raz-
merja moi pa na javnomnenjske procese nimajo vpliva , ker takne posege
emancipatorni potencial javnosti takoj nevtralizira.
Manj idealistino naravnana teorija drube , ki dananji svet vidi kot
zmago integriranega spektakla ,
28
pa v javnem komuniciranju , ki ne na-
slovi drubenih odnosov produkcije , ne prepoznava emancipatornega po-
tenciala . Ravno nasprotno, javno sfero spozna kot institucijo potronike
demokracije , kjer vsak lahko izraa svoje mnenje skozi participacijo v po-
tronji mediatiziranih vsebin , kot je pokazal Jameson .
29
Razprava je v kon-
tekstu drube lastnikov usmerjena k sporazumu s pomojo krmilnih me-
dijev denarja in moi .
Raziritev produkcije ekonomske vrednosti na reprodukcijske sfere i-
vljenja zmanjuje kritinost do stratekega delovanja , kar obenem zmanj-
uje zmonost dojemanja kontradiktorne realnosti . Teorije, ki so kritine
do sodobne informacijske drube in hiperkapitalizma, torej ne predvide-
vajo monosti prepreitve vdora strateke racionalnosti v svet ivljenja in v
javnost , saj se je ta vdor e zgodil in e kapital e ni v celoti koloniziral sve-
ta ivljenja , ga k napredovanju sili notranji mehanizem akumulacije in te-
nja kapitala k podreditvi vseh drubenih moi . Javno komuniciranje po-
staja del procesa neposredne proizvodnje ekonomske vrednosti in jo je torej
mogoe vpeti v model cirkulacije kapitala . Dimenzija politinosti se zdaj
ne kri ve na raun zaprtosti javne sfere , ki jo je nadzoroval najmoneji
27
Habermas, n. d., 33.
28
Guy Debord, Druba spektakla, Ljubljana 1999.
29
Jameson, n. d.
razred , temve na raun podroij, ki jih zaradi preivetja obstojeega poli-
tinega in ekonomskega sistema ne naslovijo niti izkoriani segmenti viso-
ko strukturiranih drub, eprav imajo njihovi lani dostop do javne sfere .
In to zato, ker so v asu hegemonije nematerialnega dela vkljueni v model
kroenja blaga kot lastniki proizvodnih sredstev in s tem producenti ideo-
logije v obliki mediatiziranih vsebin .
Discipliniranje, kontrola in nasprotne javne sfere
Zgodovina . Organizirani kapitalizem je z vzpostavitvijo dravne blagi-
nje po drugi svetovni vojni tudi delavstvu , torej nelastnikom, ponudil jav-
no sfero kot podroje reprezentacije njihovih interesov , obenem pa je ide-
jo liberalno -demokratine drave ustavno zakoliil. S tem je bilo politino
zdruevanje delavstva v strankah in sindikatih legalizirano, obenem pa so
bile teme javne razprave zamejene z defnicijami politinih in ekonomskih
ureditev . Takno odprtje javne sfere je mogoe razumeti kot vkljuitev de-
lavstva v razpravo o monostih vladanja, ne pa kot odprtje javne razprave o
spremembah temeljev drubene ureditve . Hardt pojasnjuje, da je instituci-
onalizacija predstavitve delavskih interesov sredstvo mediacije in obno-
vitve nasprotij, rojenih iz kapitalistine produkcije in kapitalistinih dru-
benih odnosov s imer se delaveva subjektivnost navznoter okrepi in de-
jansko podpira ureditev kapitalistine Drave .
30
Javna sfera sicer posta-
ne domena za predstavitev celotne drube , obenem pa se razlinost razre-
dnih interesov in njihov izvor nevtralizirata. Zavest deprivilegiranih slo-
jev se na ta nain prilagaja obstojeemu nainu produkcije in mu prilagodi
svojo identiteto do te mere, da v javnosti ne problematizira razrednega boja
preko meje , ki jo doloi v politinem sistemu legitimirani obi interes
po ohranitvi trenutne drubene ureditve , v novejem asu ureditve dru-
be lastnikov . Cilj discipliniranja delavstva je dosei pozabljenje zgodovi-
ne in izkorianja , kar je mogoe ravno v svetu ivljenja , v katerem delavec
neposredno ne dela za lastnika proizvodnih sredstev , dela pa, na primer,
kot potronik medijskih vsebin . Javna sfera v kombinaciji s sfero potronje
tako proizvaja sliko urejenega sveta , v katerem sta izkorianje in discipli-
niranje dokonno izrinjeni iz delavevih socialnih reprezentacij sistema in
lastnega ivljenja .
Odgovor na zgodovinsko nevtralno koncipiranje javne sfere , ki je iz-
kljuila dve najpomembneji podroji ivljenja , v katerih se oblikuje sku-
pna zavest o drubi , in sicer celoto industrijskega kompleksa in socializa-
cijo v druini, sta v zaetku sedemdesetih let s konceptom nasprotne pro-
30
Hardt, n. d., 163.
, Javna sfera v asu nematerialnega dela
letarske javnosti ponudila Oscar Negt in Aleksander Kluge .
31
Odpovedala
sta se ideji o vseobsegajoi javni sferi z utemeljitvijo, da v njej zaradi naspro-
tujoih si razrednih interesov ni mogoa artikulacija pogojev vsakdanjega
ivljenja na skupnem temelju. Javne sfere , izhajajoe iz nasprotnih pozicij v
drubeni strukturi , zato neposredno negirajo druga drugo.
e preden pa se je ideja o nasprotni (proletarski) javnosti lahko reali-
zirala in s tem ponudila osvetlitev drubenih odnosov kapitalistine pro-
dukcije , se je zgodil premik v drubo lastnikov . Delavci so postali samostoj-
ni podjetniki in mali lastniki fnannega kapitala , njihov nekdaj skupni ra-
zredni interes pa s tem ni imel ve svojega nasprotnega centra. Mezdno delo
je v informacionalizmu nadomeeno z delavevo feksibilnostjo in njego-
vim nematerialnim delom , kar se kae v porastu delnih zaposlitev, prekar-
nosti , razmahu samostojnega podjetnitva , s imer se drubena struktura
segmentira v mnoico razlinih oblik eksistence , ki pa jo vseeno povezuje
odvisnost od navidezno svobodnega trga dela in vpetost v produkcijski na-
in . Ko je vsak delavec podjetnik in hitro lahko menja zaposlitve, razredni
konfikt postaja v sistemu neviden, skupni javni interes pa see na ohranja-
nje irokega polja podjetnitva in na trgu utemeljene prisilne solidarnosti
drube lastnikov . Althusser je ideologijo defniral kot imaginarno razmer-
je loveka do produkcijskih razmerij , to razmerje pa je posredovano preko
ideolokih aparatov drave .
32
Razmere pa so se toliko spremenile, da zdaj
tega razmerja ne producirajo samo dravni aparati za posameznike , temve
posamezniki sami, v veliki meri s produkcijo javnega mnenja .
Razvoj kapitalistinega naina produkcije se v hiperkapitalizmu odra-
a v spremembi naina in izvajalca discipliniranja , ki je doseglo stopnjo po-
polne kontrole : kolikor je bilo discipliniranje v asu industrializacije name-
njeno organiziranju masovne proizvodnje , se zdaj kontrola nad celotnim
ivljenjem , ki je postalo permanentno delo , izvaja z upravljanjem pripiso-
vanja vrednosti in pomenov simbolnih vsebin , znanja, ivljenjskih stilov
ter drubene zavesti z namenom organiziranja produkcije znanja in infor-
macij . Fantazijo pozabljenja je nekdaj slikal celoten administrativni apa-
rat, mediji in kulturna industrija , zdaj postane producent ideologije po-
sameznik , ki mu je razvoj drube namenil vlogo proizvajalca reprezenta-
cij sveta . Javna sfera ni ve refevdalizirana samo s strani najmonejega ra-
zreda , ker ima v sodobnosti informacijske drube vsak monost postati re-
prezentant javnosti , s skupnim in skozi naine kontrole legitimiranim na-
31
Oskar Negt in Alexander Kluge, Public Sphere and Experience: Toward an Analysis of the Bo-
urgeois and Proletarian Public Sphere, Minneapolis 1993, xlvi.
32
Althusser, n. d., 89.
inom preivetja loveke drube pa postane partikularnost interesov zdaj
obe sprejemljiva oba v mejah ideologije trga . Zaton javnosti zdaj pote-
ka v intenzivno malih refevdalizacijah breztevilnih javnih sfer , v ka-
terih se bije boj za uveljavitev partikularnih interesov , ki izhajajo iz (e ve-
dno) visoke vertikale razredno gosto diferenciranih strukturnih neenako-
sti sodobne drube .
Predstavnika frankfurtske ole Max Horkheimer in Teodor W. Ador-
no sta konec tiridesetih let prejnjega stoletja govorila o industrializaciji
kulture , po analogiji je mogoe tudi sodobno meansko javno sfero kon-
cipirati kot njeno zlitje z bazo produkcije ekonomske vrednosti . Tukaj se
zopet pokae monost razmisleka o nasprotnih javnih sferah . e Negt in
Kluge sta trdila, da so alternativni naini miljenja in sporoanja, spodbu-
jeni z notranjimi nasprotji kapitalizma , moni samo takrat, ko postavimo
idejo nasproti ideji, produkt nasproti produktu, produkcijski sektor na-
sproti produkcijskemu sektorju.
33
Ti produkti, znanje , ideje in sfere so ti-
sta presena vrednost drubenega dela , ki je kapitalu ne uspe reprezentira-
ti v drubenem prostoru , nad katerim dominira. V ideji nasprotnih javnih
sfer se skriva tudi potencialnost, ki presega Habermasov koncept javne sfe-
re , v kateri lahko lani javnosti svobodno razpravljajo o emer koli, le da ne
ruijo mehanizmov sistema . Ta potencial je zasidranje javne sfere neposre-
dno v nain produkcije , priznanje, da je naloga javnosti naslovitev osnov-
nih pogojev preivetja ljudi in posledic, ki izhajajo iz naina preivetja.
V nekaj besedah je problem novejih teorij mogoe povzeti takole: v no-
vejih pojmovanjih javnosti je lan javnosti sicer sposoben ubraniti javno
sfero pred vdorom sistemske racionalnosti , vendar zaradi vpetosti v ohra-
njanje naina produkcije in v tem nainu produkcijskih razmerij vdora
niti ne poskua prepreiti.
33
Negt in Kluge, n. d., 80.

Primo Kraovec
Dvojno delo
ideologije :
avtonomija
novinarstva
in politika
nevtralnosti
Splone znailnosti bojev za avtonomijo in
posebnosti novinarskega
R
azmerje med avtonomijo novinarstva in ideologijo ni preprosto, e-
prav je pogosto tako prikazano. Ideologija ni preprosto novinarstvu
zunanja sila, ki ogroa in rui avtonomijo novinarstva v tem lanku se
bomo ravno trudili pokazati, da je razmerje med njima notranje, da je ideo-
logija novinarstvu imanentna in da je novinarstvo del ideoloke produkci-
je ter da je neprepoznanje te notranje povezanosti ideologije in novinarstva
obenem osnovni ideoloki mehanizem , ki omogoa produkcijo in repro-
dukcijo specifno novinarskih ideologij , ki so diskurzivni pogoj za delo-
vanje novinarstva , kot ga poznamo. Pogoj, da ideologija deluje, da je uin-
kovita, je, da se predstavlja in da jo njeni subjekti razumejo kot neideologi-
jo, kot diskurz, ki je izven ideologije
1
to velja tudi in (v kontekstu razli-
nih novinarskih ideologij ) e posebej za ideologijo avtonomnosti novinar-
stva . Govor o avtonomiji novinarstva ima znotraj celote novinarskih ideo-
logij nalogo prikrivati ideolokost novinarskega diskurza samega skozi de-
fnicijo kriterijev strokovnosti in razmejevanje strokovnih, tj. domnevno
objektivnih diskurzov od nestrokovnih, tj. domnevno ideoloko kontami-
niranih diskurzov .
Avtonomistina ideologija ni omejena le na novinarstvo na delu je vse-
lej, ko se v javnem prostoru pojavi loevanje med strokovnimi in nestrokov-
nimi diskurzi . Tako imamo tudi boje za avtonomijo univerze, avtonomijo
1
Louis Althusser , Izbrani spisi, Ljubljana 2000, 100.
znanosti, avtonomijo razlinih strok ipd., v katerih je glavni zastavek defni-
ranje in zasedanje prostora strokovnosti in njegovo razmejevanje od nestro-
kovnosti. A med posameznimi boji za avtonomijo obstajajo pomembne raz-
like. Boj za avtonomijo znanosti in univerze poteka hkrati na dveh oseh, kot
boj teorije proti ideologiji (kadar univerzitetno in znanstveno polje dejansko
producirata teorijo , kar je redko in nikakor ne nujno), se pravi kot boj neide-
olokega diskurza proti ideolokemu in kot boj znanosti proti stroki , teoret-
ske produkcije proti produkciji uporabnih in aplikabilnih znanj in vein,
medtem ko so boji za avtonomijo znotraj novinarstva in drugih strok samo-
legitimizacija nekega ideolokega diskurza z vzpostavljanjem distinkcije do
konkurennega ideolokega diskurza in denunciacijo tega kot ideolokega.
Pravzaprav sta si oba boja za avtonomijo nasprotna v univerzitetnem
polju ravno teorija, kot, po Althusserju neideoloki oziroma antiideoloki
diskurz par excellence,
2
nastopa kot nestrokovni diskurz, kot nekaj odve-
nega
3
strokovnost se tu defnira in konstituira ravno v nasprotju s teori-
jo , strokovnjaki so tisti, ki obvladajo in posedujejo praktino in uporabno
vednost , ki razmiljajo enostavno in s pomojo zdravega razuma . Teorija se
tu bori za avtonomijo proti strokovnosti , medtem ko strokovnost za naspro-
tnika nima drugega ideolokega diskurza , kar ji ne prepreuje, da ga ne bi
poskuala prikazati kot takega. Boj za strokovnost je boj tehninega ka-
dra proti inteligenci, novih bolonjskih strokovnjakov proti intelektual-
cem stare ole, kjer se intelektualcem oita tako pomanjkanje stvari, ki pozi-
tivno defnirajo strokovnost (praktino in aplikabilno znanje ), kot nekatere
negativne lastnosti, ki stojijo na poti doseganja strokovnosti kot nevtralne-
ga, strogo tehninega odnosa do sveta tu gre predvsem za politino anga-
iranost , znailno za staromodne intelektualce. Tu se, eprav je avtonomija v
primerjavi z boji za novinarsko avtonomijo premeena na nestrokovno
stran v konfiktu, kaejo podobnosti z bojem za avtonomijo razlinih strok
(med njimi tudi novinarstva ), kjer je avtonomija na strani strokovnjakov
boj za defnicijo strokovnosti se v obeh primerih osredinja okrog priznanja
doloenih (strokovnih) kompetenc (telesnih tehnik, znailnih za strokov-
njake ) in pravilne duhovne naravnanosti do sveta . Kot nestrokovni so
oznaeni tisti, ki so kontaminirani s politiko (saj v teh bojih politini dis-
kurz nastopa kot ideoloki diskurz par excellence, ideologija pa je pojmova-
na kot nasprotje strokovne vednosti in strokovnih telesnih tehnik), se pra-
vi tisti, ki so partijni
4
in tisti, ki ne obvladajo profesionalnih metod dela .
2
Louis Althusser , For Marx , London 2005.
3
Primo Kraovec , Tiso mladih strokovnjakov , v: Krtaa (2005). http://krtaca.si/revija .
4
Althusser , n. d., 2000, 4650.
o Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
Avtonomija lahko torej nastopa na obeh straneh boja za strokovnost ,
kot oroje tako nestrokovnjakov kot strokovnjakov , in tako v bojih znotraj
doloenega drubenega polja ali ceha kot v bojih med posameznimi polji in
cehi . eprav pozicija avtonomije v teh bojih ni fksna, se boji za avtonomi-
jo vedno prekrivajo z boji za strokovnost in avtonomija v njih vedno nasto-
pa kot oroje proti (tako ali drugae defnirani) ideologiji . Avtonomija je ti-
sto, kar naj bi varovalo doloen diskurz pred njegovim ideolokim drugim,
ki je obenem pogoj za avtonomijo prvega diskurz je lahko avtonomen le,
e se emancipira od ideolokega diskurza in svojo avtonomijo lahko ohra-
nja le s permanentnim razmejevanjem od svojega drugega.
Znotraj splonih koordinat bojev za avtonomijo so posebnosti novinar-
skega naslednje: novinarski boj za avtonomijo je novinarskemu cehu obe-
nem notranji in zunanji (boj proti skorumpiranim ali politino kontami-
niranim novinarjem in urednikom tistim skratka, ki se uklanjajo do-
mnevno heteronomnim pritiskom namesto sledenja avtonomnim pravi-
lom ceha in obenem proti, kot gre zdaj e ustaljena fraza, pritiskom po-
litike in kapitala
5
), je boj enega ideolokega diskurza proti drugemu (no-
vinarska ideologija proti razlinim politinim diskurzom in ideologijam )
in avtonomija je v njem na strani strokovnosti in je pojmovana kot ui-
nek profesionalnosti in etine dre.
Posebno mesto ima novinarski boj za avtonomijo med ostalimi boji za
avtonomijo razlinih strok ki se prav tako borijo proti ideologizacijam
in politizacijam svojega poklica (v zadnjem asu denimo sodnika stroka )
tudi zato, ker novinarstvo nima svoje samostojne vsebine , temve preva-
ja razline strokovne diskurze (pravnikega, ekonomskega, druboslovne-
ga, umetnikega itn.) v splono razumljiv zdravorazumski diskurz novi-
narstvo je univerzalni prevajalec, ki posebne strokovne diskurze oisti od-
venega argona in teavnih mest in jih prevaja v vsem zlahka razumljiv je-
zik, je splona ideologija brez lastne vsebine , ki je sposobna inkorporirati
in prevesti vse posebne, partikularne strokovne ideologije . Avtonomija po-
sameznih strok (ki je sama pogoj za to, da lahko posamezne stroke produ-
cirajo svoje partikularne strokovne diskurze ) je tako pogoj monosti novi-
narskega diskurza , ki bi, e bi posamezne stroke izgubile svojo avtonomijo ,
izgubil vire, iz katerih rpa svojo vsebino . Pogoj normalnega funkcionira-
nja novinarstva je, da so posamezne stroke, ki mu zagotavljajo vsebino , za-
5
Primo Kraovec in Igor . agar, Struggles and Divisions of Slovenian Journalistic Guild, v:
Journalism Studies 1 (2009). Tokrat bomo pritiske kapitala pustili ob strani in se v analizi no-
vinarskega boja za avtonomijo osredotoili na boj proti politinosti kot znaku ideoloke konta-
miniranosti in razmerju med novinarskim diskurzom in diskurzom politine oblasti.
res strokovne tj. avtonomne. Zato je boj za avtonomijo novinarstva obe-
nem boj za avtonomijo vseh posameznih strok , katerih predelani diskurzi
tvorijo njegovo vsebino avtonomno in strokovno novinarstvo lahko pre-
vaja le avtonomno in strokovno vednost ekonomske, pravnike, medicin-
ske, umetnike itn. stroke.
Novinarski diskurz zato, ker nima lastne vsebine , ne producira poseb-
ne, novinarske vednosti njegova naloga je predvsem drubena disemina-
cija drugih oblik vednosti . Zato so znailnosti novinarskega diskurza stro-
go formalne novinarski diskurz ni ni drugega in ni ve kot forma dru-
bene diseminacije vednosti , ki jo producirajo drugi (najvekrat strokovni)
diskurzi . Med novinarskim diskurzom in drubeno realnostjo , dogod-
kom, na katerega se nanaa, vedno obstaja strokovni posrednik, ki o do-
godku poda svojo strokovno vednost o, denimo, prometni nesrei tako
najprej podajo svojo vednost policisti, o nenadnem potresu seizmologi, o
sporni novogradnji urbanisti itn., medtem ko novinarji omejujejo as in
prostor strokovnih izjav, usmerjajo strokovnjake z vpraanji, dodajajo ve-
zni tekst , montirajo, reejo, krajajo in ponovno sestavljajo izjave strokov-
njakov .
Novinarstvo kot oblika suplementarne sekundarne
ideoloke produkcije
Mamardavili v svoji teoriji ideologije razlikuje med primarnimi in se-
kundarnimi oblikami zavesti prve se formirajo kot vpis drubenih
struktur in razmerij v posamezno zavest in so spontan nain prepoznava-
nja (in napanega prepoznavanja) drubene realnosti , medtem ko druge
vkljuujejo zavesten napor ideologov vladajoega razreda .
6
Sekundarne
oblike zavesti so odvisne od prvih, ki so njihov surovi material sekun-
darne oblike zavesti nastajajo s preoblikovanjem primarnih, ki jim proces
sekundarne ideoloke produkcije
7
doda racionalno ozadje in smisel. Pro-
dukcija sekundarnih oblik zavesti (oziroma sekundarna ideoloka produk-
cija ) je organizirana v drubenih institucijah , ki se ukvarjajo s proizvodnjo
vednosti . Klasien primer, ki ga uporablja Mamardavili , je cerkev, med-
tem ko v sodobnosti za sekundarno ideoloko produkcijo skrbijo razli-
ne stroke (pravna, medicinska, umetnika, ekonomska ...), katerih avtono-
6
Merab Mamardavili, Analysis of Consciousness in the Works of Marx, v: Studies in Soviet
Tought 2 (1986).
7
Tukaj se odmikamo od Mamardavilijeve teorije. Mamardavilija zanima bolj razlika med obe-
ma osnovnima oblikama zavesti in ti dve osnovni obliki kot produkta, medtem ko nas zanima
sam proces oblikovanja oziroma produkcije teh oblik zato uporabljamo izraza primarna in se-
kundarna ideoloka produkcija.
81 Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
mija (oziroma nenehni boj za avtonomijo ) je rezultat zgodovinskih proce-
sov moderne .
V procesu primarne ideoloke produkcije se producira vsakdanja, spon-
tana zdravorazumska vednost, medtem ko se v procesu sekundarne ideo-
loke produkcije producira strokovna vednost . Strokovna vednost ni ni
manj ideoloka kot vsakdanja zdravorazumska vednost razlika je prej v
formaciji obeh diskurzov in v nainu, kako sta oba tipa vednosti produci-
rana. Do primarnih oblik zavesti pridemo spontano, skozi vsakodnevno
izkunjo nain formacije primarnih oblik zavesti ni del te zavesti same.
Po drugi strani je nain formacije sekundarnih oblik zavesti tudi sam zave-
sten gre za sistematino zbiranje in selekcijo surovega materiala (pri-
marnih oblik zavesti sem sodijo tudi primarne oblike zavesti strokovnih
kadrov, se pravi raziskovaleva intuicija, preiskovalev sum, umetnikov ob-
utek ipd.), stroge in natanno doloene oblike predelave tega materiala in
standardne oblike produktov (ti so razline oblike tekstov in standardizi-
rani znotraj vsake posamezne stroke sodbe, diagnoze, poroila ...). Se-
kundarna ideoloka produkcija je pogojena s primarno, ki ji dostavlja ma-
terial, a sekundarna primarno tudi obratno doloa vsakdanje in sponta-
ne oblike zavesti se formirajo po diskurzivnih obrazcih, ki jih producirajo
institucije sekundarne ideoloke produkcije (denimo delavci tako sponta-
no vidijo sebe kot svobodne konkurente na trgu delovne sile , kar je primar-
na, spontana oblika ideoloke zavesti , doloena s sekundarno, strokovno
ekonomsko vednostjo ne obstajajo nedolne primarne oblike zavesti ,
vse so e vnaprej doloene s sekundarno ideoloko produkcijo ). Med pri-
marno in sekundarno ideoloko produkcijo obstaja krono razmerje pri-
marna ideoloka produkcija predstavlja material za sekundarno, obenem
pa sekundarna postavlja splone diskurzivne zakonitosti in meje primar-
ni in uporablja produkte primarne ideoloke produkcije za potrditev pra-
vilnosti svojih postopkov . Primer so denimo raziskave o javnem zdravju
tu medicinska stroka lahko dobi takne ali drugane, vzpodbudne ali skrb
zbujajoe rezultate a pravilnost njenih postopkov se potrdi e s tem, da
vsi posamezni producenti primarnih oblik zavesti , ki v raziskavi sodeluje-
jo, pristajajo na uradno klasifkacijo zdravja in nezdravja, da svojo primar-
no zavest uravnavajo po navodilih stroke, da svojo vsakodnevno izkunjo
razumejo, prepoznajo in interpretirajo po diskurzivnih obrazcih, ki nasta-
jajo v sekundarni ideoloki produkciji .
A v tem kronem razmerju obstaja nevarnost kratkega stika. Diskurz
stroke , produkt sekundarne ideoloke produkcije , lahko hitro postane ne-
razumljiv mnoicam primarnih ideolokih producentov ravno zato, ker
je strokoven, tj. visoko specializiran, poln strokovne terminologije, je pogo-
sto povsem razumljiv le tistim, ki so sami udeleeni v procesu njegove pro-
dukcije . Po drugi strani so produkti primarne ideoloke produkcije stro-
kovnjakom brez teav razumljivi, zato je problematino mesto razmerja
med stroko in mnoicami povratna diseminacija vednosti , pridobljene v
sekundarni ideoloki produkciji . Zato to razmerje potrebuje suplementar-
no institucijo novinarstvo. Mnoini mediji ne pripadajo nobeni poseb-
ni stroki , a sodelujejo z vsemi strokami . Pri tem imajo dve osnovni funkci-
ji mnoino diseminacijo (distribucijo vednosti , pridobljene v sekundar-
ni ideoloki produkciji med imveje tevilo ljudi) in, kot smo e omeni-
li, prevajanje strokovnih diskurzov nazaj v vsakodnevno zdravorazumsko
govorico. To prevajanje ni enostavno prevajanje sekundarnih oblik zave-
sti nazaj v primarne gre za predelavo sekundarnih oblik zavest v obliko,
ki sama ni primarna zavest, a je primarni zavesti razumljiva in transparen-
tna. Strokovna vednost v svoji osnovni, visoko specializirani in mnoicam
nerazumljivi obliki, ima strokovne oziroma avtonomne funkcije in se
uporablja za razline namene znotraj strokovnih institucij, za komunikaci-
jo med posameznimi strokovnjaki in opravljanje strokovnih praks. Naloga
sodobnega in avtonomnega novinarstva je doloati, kdaj in v kolikni meri
je katera strokovna vednost v javnem interesu , tj. stvar ne le ozke skupi-
ne specialistov, temve tudi ire javnosti . Novinarstvo to nalogo opravlja z
distribucijo medijskega prostora v primeru epidemije imajo ve prostora
zdravniki, v primeru sprejemanja novega zakona imajo ve prostora prav-
niki, ko napoi kriza ekonomisti ...
Skupaj z doloanjem pravih odmerkov posameznih strokovnih vedno-
sti novinarji te vednosti tudi prevajajo oziroma predelujejo. Prvi korak je
izbira strokovnjaka
8
ponavadi gre za osebo, ki je vea javnega nastopanja
in ki se pogosto pojavlja v javnosti . Vsaka stroka ima nekaj standardnih me-
dijskih strokovnjakov , ki predstavljajo stroko vsaki, ko se zdi novinarjem
oziroma urednikom to potrebno. Posamezni strokovnjaki so za zastopanje
stroke v mnoinih medijih izbrani tako zaradi svojih strokovnih kompe-
tenc kot zaradi vein v javni komunikaciji (in pogosto e posebej skrbno
negujejo druge, saj novinarji ponavadi niso ustrezno usposobljeni za pre-
sojanje strokovnih kompetenc in izbirajo strokovnjake predvsem po njiho-
vem medijskem appealu izbrani strokovnjaki lahko tako simbolnemu ka-
pitalu , ki so si ga pridobili s strokovnim delom , dodajo e simbolni kapital ,
ki ga prinese medijsko nastopanje, ali pa z drugim kompenzirajo pomanj-
8
Geofroy Geraud, Antitotalitarizem brez totalitarizma, v: Lev Centrih, Primo Kraovec in
Tanja Velagi (ur.), Oddogodenje zgodovine, Ljubljana 2008.
kanje prvega). Drugi korak je izbira in oblika vpraanj, na katere v medij-
skih nastopih odgovarjajo strokovnjaki. Ta vpraanja so izreena s stalia
javnega interesa (denimo vpraanja tipa kako bodo najnoveje podra-
itve, ki jih je povzroila infacija, vplivale na ivljenje navadnih ljudi ali
kakne posledice bodo imele novogradnje za lokalno skupnost) in stro-
kovnjak mora svoj diskurz prilagoditi tej novi perspektivi , saj ne odgovarja
ve le ozki strokovni javnosti diskurz stroke v medijih tako ni ve avtono-
men , drati se mora ne le pravil in kriterijev, ki jih sama sebi postavlja dolo-
ena stroka, temve mora pristati tudi na pravila in zahteve medijskega dis-
kurza , ki nastopa v imenu splone javnosti . To je utilitarni moment pre-
vajanja sekundarnih oblik zavesti nazaj v primarne pojasnjevanje, kako
lahko doloen proces ali pojav ljudem koristi ali kako se lahko, e gre za ne-
gativen ali nevaren pojav ali proces, pred njim zaitijo. Tretji korak preva-
janja strokovne vednosti je banalizacija strokovnega diskurza oziroma mo-
ment simultanega prevajanja. To so ali prekinitve tipa ali lahko to po-
veste bolj enostavno ali navadni ljudje verjetno ne razumejo, kaj to po-
meni ali poenostavljeni povzetki povedanega, ki jih novinarji naredijo
potem, ko strokovnega gosta e odslovijo ali nehajo navajati.
Pri vseh natetih metodah prevajanja gre za pretvarjanje strokovnega
diskurza v diskurz, ki je neposredno razumljiv in transparenten povpre-
nemu obanu strokovnjaki so izbrani glede na to, kdo zna govoriti pre-
prosto in razumljivo in glede na svojo senzibilnost za javni interes , ob e-
mer jih spremlja simultano prevajanje novinarja . Tudi ko piejo samostoj-
no, v novinarskih prispevkih, v katerih ni neposredne strokovne vedno-
sti , novinarji imitirajo strokovni diskurz in ga hkrati simultano prevajajo
oziroma predelujejo tako, ko piejo o ekonomiji, uporabljajo podjetniki
argon ter piejo o gospodarski rasti in prodiranju na tuje trge itn. Tako to-
rej skrbijo tako za popularizacijo in diseminacijo strokovnih diskurzov kot
za to, da ti diskurzi ostajajo do doloene mere transparentni javnosti , kar
je, oboje skupaj, pogoj, da lahko strokovni diskurzi povratno strukturirajo
primarne oblike zavesti .
Politini razred in strokovna vednost
Vse oblike sekundarne ideoloke produkcije niso strokovne. To velja
predvsem za tradicionalne oblike sekundarne ideoloke produkcije deni-
mo religija ne velja za stroko in ne producira strokovne vednosti , eprav gre
nedvomno za sekundarno ideoloko produkcijo , ki transformira vsakdanje
izkunje v specifen, religiozni diskurz . A tudi med modernimi oblikami
sekundarne ideoloke produkcije obstaja ena, ki ni povsem strokovna to
je politini diskurz . eprav politina praksa formalno ustreza vsem krite-
rijem stroke
9
opravljajo jo posebej za to usposobljeni ljudje, ki uporablja-
jo specializiran diskurz in delujejo znotraj specializiranih institucij njen
diskurz ni, ali pa ne vedno, strokoven, saj politiki pogosto politizirajo.
Ta v medijih pogosta fraza pomeni, da je v ideolokem boju med strokovni-
mi in nestrokovnimi diskurzi in v ideoloki perspektivi , ki v tem boju tre-
nutno dominira, politini diskurz viden kot kontaminiran z ideologijo
ne glede na vse formalne kriterije stroke, ki jim zadoa, je pristranski, ne
poseduje objektivnosti, kar je odloilen kriterij, ki loi strokovne diskurze
od nestrokovnih.
Pravzaprav sta glavna akterja ideolokega boja med strokovnimi in ne-
strokovnimi diskurzi , ki poteka v medijskem prostoru , diskurz razlinih
pravih strok in politini diskurz . Ko se v medijih pojavi ta ali ona stro-
ka , vselej nastopa proti politiki vasih proti politiki in nevarnostim po-
litizacije stroke nasploh, vasih pa proti konkretnim politinim akcijam,
ukrepom in subjektom. Pravzaprav se strokovni diskurz v medijih defnira
kot nasprotje politinega, tj. pristranskega, manipulatorskega, ideoloke-
ga diskurza . V medijski percepciji drubene realnosti obstajajo trije osnov-
ni tipi diskurzov : strokovni in dva nestrokovna (spontani ljudski in po-
litini diskurz), od katerih le tretji velja za ideolokega. Krono razmer-
je med stroko in spontanim zdravim razumom mnoic je v tej perspekti-
vi izven ideologije , medtem ko je ideologija (naivno razsvetljensko
10
) poj-
movana kot zmes lai in manipulacij politikov, s katerimi ti reproducira-
jo svojo oblast .
Obenem pa so politiki v medijih prisotni vsaj toliko, e ne e ve, kot
strokovnjaki . Kljub temu, da politiki uporabljajo ideoloki diskurz , jih
mediji ne izkljuujejo, saj so pomembni drubeni akterji in nosilci real-
ne drubene moi . Sodobni mnoini mediji to dilemo (politiki so news-
worthy, a je njihov diskurz nestrokoven in pristranski) reujejo tako, da iz-
jave politikov v svojem programu uravnoteujejo z izjavami strokovnjakov .
Ob doloeni temi ali drubenem problemu v medijih izmenino nastopa-
jo politiki in strokovnjaki. V tem procesu se louje strokovno vednost od
politine strokovnjaki nastopijo, da povejo objektivno resnico o neem
emur pogosto sledijo apeli na politini razred , obenem pa je nezaelje-
9
Izjema so seveda izvenparlamentarne in izvenvladne politine prakse , nova drubena giban-
ja in samoorganizirane politine skupine, politini subjekti, ki se ne drijo ne formalne struk-
ture stroke niti ne poskuajo imitirati strokovnega diskurza in pogosto v svoje prakse vkljuujejo
teorijo . A zaenkrat se bomo omejili na uradne politine prakse ko govorimo o politiki in
politinih praksah, to za zdaj pomeni uradno politiko .
10
Althusser , n. d., 8889.
8, Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
no, da predstavniki politinega razreda v medijih govorijo o strokovnih
problemih. Tako pride do doloene delitve dela v medijskem prostoru
strokovnjaki defnirajo problematiko in opozarjajo na drubene nevarno-
sti, medtem ko politiki napovedujejo ukrepe in strokovno vednost spreme-
nijo v navodila in narte za politino akcijo.
Strokovnjaki imajo, kronoloko gledano, prednost pred politiki ko se
zane poroanje o doloenem problemu, je prva na vrsti strokovna preso-
ja problema (v tej zaetni fazi je zelo pogosto pritoevanje nad politiza-
cijo , obenem pa v problem vpleteni ali zanj odgovorni politiki trdijo, da
problema ne vidijo politino in za politizacijo krivijo konkurenne politi-
ke ), nato pa razprava o mogoih in zaelenih politinih ukrepih. Obenem
pa je navidezna prednost strokovnjakov izniena z njihovo politino pasiv-
nostjo eprav so domnevno sposobni podati objektivno resnico o dru-
beni realnosti , niso sposobni na podlagi te resnice ukrepati. Strokovnjaki
so omejeni na inertno aktivnost v okvirih lastne stroke , kjer strokovne pra-
kse potekajo rutinsko. Le vlada in parlament imata (v ideoloki percepciji
drube , ki je znailna za sodobne mnoine medije ) mo dejansko spreme-
niti drubena razmerja , zato je potrebno dosei sodelovanje med posame-
znimi strokami na eni in uradno politiko na drugi strani in mesto tega
dialoga so mnoini mediji . V idealni situaciji bi se torej vsako poroanje o
kateremkoli drubenem problemu zaelo z razpravo znotraj stroke, v kate-
ri bi nastopali vsi relevantni strokovnjaki , ki bi javnost obveali o stvareh,
ki so v njenem interesu (tj. diseminirali vednost , nastalo v procesu sekun-
darne ideoloke produkcije ). Politika bi se vkljuila ele po tem, ko bi stro-
ka v medsebojnem dialogu prila do konsenza in v svojih akcijah dosle-
dno spotovala navodila stroke. Staromodno reeno, politika bi se morala
tudi v novih asih ravnati po objektivnem spoznanju dejanskosti kar ni
preostanek socialistine preteklosti, temve nenavadno ujemanje med ide-
ologijama dveh vzporednih oblik modernosti (socializma in liberalne de-
mokracije ).
A stvari nikoli ne potekajo tako gladko vedno jih zapletejo poskusi
politizacije . Politizacija je konstitutivni moment medijske disemi-
nacije iste strokovne vednosti , saj se strokovnost doloene vednosti ve-
dno defnira na podlagi njenega ideolokega drugega strokovni dis-
kurz je lahko strokoven le, e vanj ves as vdira politika (in e se proti
tem vdorom vedno opredeljuje in reagira na pravilen nain). Proces neneh-
nega razmejavanja od politinega diskurza je tisto, kar vzpostavlja strokov-
ni diskurz kot strokoven. elja in struktura oziroma nain delovanja
medijskega diskurza in preko njega vseh strokovnih diskurzov , saj se boj
proti politizaciji razlinih strok bije ravno v mnoinih medijih se v tej
toki razhajata poganja ga ravno tisto, esar strukturno ne more ure-
sniiti, a ves as neuspeno poskua. Boj proti politizaciji ni anomalija,
temve obiajno oziroma nujno stanje medijskega prostora in avtonomija
tako posameznih strok kot novinarstva lahko obstaja le kot veno nedose-
ena, le kot zastavek venega boja objektivnega strokovnega diskurza
proti ideolokemu politinemu.
Politini diskurz je v medijskem prostoru edini prepoznan kot ideolo-
ki zaradi posebne strukture svoje ideolokosti. Zdravorazumski diskurz
kot primarna predelava vsakdanjih izkuenj in strokovni diskurz kot nji-
hova sekundarna predelava in obenem sploni okvir njihove primarne pre-
delave sta prepoznana kot neideoloka, ker sebe ne prepoznavata kot moti-
virana oba se prepoznavata kot nevtralna in obenem avtonomna . Zdra-
vi razum vidi sebe in je v oeh medijev viden kot morda naivna, a pote-
na percepcija drubenega sveta . Avtonomija v tem primeru pomeni, da je
(v oeh domorodcev samih) posameznikova percepcija drubenega sve-
ta odvisna le od njegovih kognitivnih lastnosti in sposobnosti, kar velja za
vse dimenzije drubenega sveta razen seveda za sfero politike tu je per-
cepcija posameznikov ideoloka in odvisna od ideolokih kriterijev. Posa-
mezniki v tej ideoloki perspektivi enako oziroma vsaj zelo podobno perci-
pirajo strokovne probleme in drugae vidijo ter se drugae opredeljuje-
jo le do politinih. Podobno je s strokovnjaki ti o strokovnih proble-
mih podajajo objektivno vednost , a so ves as podvreni poskusom poli-
tizacije . Oba diskurza , obiajni zdravorazumski in strokovni, sama sebe
in drug drugega vidita kot nevtralna, nepolitina in neideoloka, saj jima
ni potrebno refektirati ali deklarirati svoje motiviranosti celo nasprotno,
svoje ideoloke uinke lahko dosegata le, e njuna ideoloka motiviranost
ostaja skrita in neprepoznana. Teko si je predstavljati medicino, ki bi lah-
ko funkcionirala tudi po tem, ko bi javno deklarirala, da sta njena poglavi-
tna cilja nadzor teles in vedenja prebivalstva ter nasilna normalizacija na-
mesto poudarjanja skrbi za zdravje, kar naj bi bila obeloveka in nadide-
oloka praksa ; ali pa funkcioniranje postmodernega kreativnega delovnega
kolektiva, v katerem bi team buildingu odvzeli spiritualistine dodatke in
ga javno deklarirali kot metodo discipliniranja in dominacije .
Politini diskurz se razlikuje od obeh navedenih diskurzov ravno zato,
ker je odkrito pristranski ne sicer v smislu staromodne razredne politi-
ke (tu buroazija e vedno predstavlja svoj posebni interes kot sploni,
11

temve kot boj med strankami , ki imajo partikularne interese (eprav se
11
Karl Marx , Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, Ljubljana 1974, 48.
pogosto sklicujejo na nacionalni interes , javno dobro ipd.). Res je,
da so tudi posamezne stroke partikularne, a vse delujejo v imenu univer-
zalnih vrednot zdravja, zakonitosti ipd., medtem ko so stranke vedno
na sumu, da pod deklaracijami univerzalnih vrednot skrivajo golo eljo po
oblasti . Oblast je element, ki loi politine akterje od strokovnih mo-
nost oblasti postavi nevtralnost doloenega drubenega akterja pod vpra-
aj. To je tudi temelj za prepoznavo politinega diskurza kot ideolokega
ideologija vidi ideologijo le kot zavestno izraen oblastni interes ali moti-
vacijo, medtem ko je strukturno slepa za latentne, skrite interese in motiva-
cije strokovnih diskurzov in praks. Politika je videna in obsojana kot ideo-
loka zato, ker sama prepoznava in deklarira svoje interese. Boj za avtono-
mijo posameznih strok in novinarstva proti ideologizaciji in politizaciji je
tako boj subjektov, ki niso nosilci neposredne drubene moi , proti tistim,
ki imajo oblast (ne boj za oblast ta je posebnost politinega polja , tem-
ve boj proti oblasti , za nevmeavanje oblasti /politike v strokovne prakse ),
in obenem proti prepoznavanju lastnih skritih ideolokih motivov in inte-
resov e bi strokovni diskurz prepoznal politizacijo kot sebi imanentno
lastnst, kot svojo strukturno nujnost (ne kot vdor tujka od zunaj), bi s tem
ogrozil celotno ideoloko strukturo, ki temelji na prepoznavi samega sebe
kot objektivnega in nevtralnega.
Politika kot stroka
Dosedaj opisano velja za obiajno situacijo, ko je politini razred razce-
pljen in se stranke borijo za razline ideale, imajo razline interese oziroma
razline poglede na to, kaj je dravni ali nacionalni interes . Takrat politi-
ni diskurz velja za ideolokega in je v medijskem prostoru deleen strokov-
ne korekture oziroma uravnoteenja . Mogoe pa so tudi situacije, v katerih
je politini razred enoten to se zgodi takrat, ko so kot nacionalni interes
mobilizirani osnovni ideoloki elementi, na katerih sta osnovana kohezija
politinega razreda in demokratini konsenz,
12
tj. tisti elementi, ki predsta-
vljajo osnovno mitsko podlago splone politine ideologije v nekem prosto-
ru in ki ele omogoajo posamezne politine spore in nestrinjanja, osnovno
diskurzivno matrico govorjenja o politiki (ne glede na to, ali gre za strinja-
nje ali spor). Nedavni lokalni primer takne enotnosti politinega razreda in
mobilizacije najosnovnejih ideolokih elementov demokratinega konsen-
za sta bili propagandni kampanji pred vstopom Slovenije v EU in NATO . V
tem asu in v tej situaciji ni bilo znailne napetosti med mediji in politiko ,
med strokovnimi diskurzi in domnevno ideolokim politinim diskurzom .
12
Rastko Monik , Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika , Ljubljana 2006, 7074.
Prav tako med posameznimi strankami ni bilo razhajanj in sporov. Vsi, tako
posamezne stroke kot posamezne stranke, so se strinjali o vsem.
V taknih primerih (ko je oblastni boj med strankami zaasno suspen-
diran v imenu velikega univerzalnega ideolokega projekta , ki temelji na
osnovnih elementih politine ideologije v doloenem prostoru in asu) po-
stane politini diskurz enak strokovnim diskurzom in se zaasno pridrui
mnoici domnevno neideolokih diskurzov , ki jih je mogoe uporabiti kot
del objektivnega poroanja . Tako takratni zunanji minister Dimitrij Rupel
po razglasitvi rezultatov referenduma o vstopu Slovenije v EU in NATO
ni mogel skriti vzhienosti in se je v izjavi za POP TV novinarju Ediju Pu-
cerju in medijem nasploh zahvalil za vso pomo in podporo, ki so jo nudi-
li politinemu razredu v predreferendumski propagandni kampanji. Pucer
mu je rahlo zmeden odgovoril: Toda, saj mi smo bili samo objektivni .
13

Enotnost politinega razreda je v tedanji situaciji pomenila, da lahko izja-
ve politikov v medijih zasedajo isto mesto kot izjave strokovnjakov , da lah-
ko postanejo del objektivnega poroanja in predstavljajo domnevno objek-
tivno resnico drubene realnosti .
V takni situaciji je skupaj z oblastnim bojem med strankami suspen-
diran tudi boj za avtonomijo novinarstva servilnost medijev in njihovo
nedovzetnost za alternativne poglede na slovensko varnostno, ekonomsko
in socialno politiko je kritiziralo le nekaj aktivistov in intelektualcev, med-
tem ko med novinarji samimi ni prilo do razprave o njihovi odvisnosti od
politinega razreda in ideologije , eprav je bila ta odvisnost v asu enotno-
sti politinega razreda e bolj oitna kot ponavadi. Boj za avtonomijo novi-
narstva se je nadaljeval ele po prvem vejem razkolu v politinem razredu ,
ko so na naslednjih volitvah oblast po dvanajstih letih prevzele konserva-
tivne stranke takrat so se novinarji v imenu avtonomije uprli vmeavanju
strank na oblasti v delo novinarjev , medtem ko so se te branile z oitkom,
da so pravzprav stranke v opoziciji tiste, ki nadzorujejo in usmerjajo delo
novinarjev . Ko je politini razred enoten, so politine izjave v medijih pri-
kazane kot objektivna dejstva . Doloen dogodek, proces ali pojav v medij-
skem diskurzu velja za politien le, e so mnenja o njem v politinem pro-
storu deljena, e je predmet boja med posameznimi politinimi strankami .
V taknih primerih, ko je politini razred neenoten, se mediji trudijo poro-
ati uravnoteeno in prikazati problem z obeh strani.
Obenem pa, kot se je pokazalo v asu pritiskov na medije s strani kon-
servativne vlade , obstaja doloeno neskladje in napetost med principoma
strokovnosti in uravnoteenosti . Princip strokovnosti predpostavlja, da
13
POP TV, 24 ur, 23. 3. 2003.
8o Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
obstaja objektivna resnica o drubeni realnosti , ki je dostopna strokovnja-
kom , in da se da z izjavami strokovnjakov v medijih uravnoteiti ideoloko
motivirane izjave politikov, medtem ko princip uravnoteenosti predpo-
stavlja, da so tudi izjave strokovnjakov politine (desnica je po zmagi na vo-
litvah mnoge druboslovce in druge strokovnjake obtoevala, da so blizu
levici in vsi so se branili s sklicevanjem na lastno strokovnost in upoteva-
nje kriterijev, ki veljajo za strokovno delo z drugimi besedami, sklicevali
so se na avtonomijo stroke) in da je potrebno medijski prostor uravnoteiti ,
tj. proporcionalno razdeliti na prostor, namenjen levici (tako njenim politi-
kom kot strokovnjakom ), in desnici, da sta torej resnici o drubeni realno-
sti dve in da morajo mediji vsaki nameniti polovico svojega prostora. Drugi
tip percepcije razmerja med mediji in politiko je tako, vsaj v naelu, bolj de-
mokratien oziroma bolj dialoki, saj priznava obstoj vsaj dveh enakovre-
dnih resnic a je obenem antiavtonomistien, saj ne priznava monosti
strokovne avtonomije in poskua posamezne stroke reducirati na podalj-
ek politike . Boj za avtonomijo tako strok kot novinarstva je v tem ideolo-
kem kontekstu dobil nov zagon, moan in vseobsegajo poskus politiza-
cije strok in novinarstva je sproil redefniranje kriterijev strokovnosti in
objektivnega poroanja in e monejo obrambo avtonomije obeh.
Obstaja pa e en pogoj za transformacijo politine vednosti v strokov-
no , kot se je to zgodilo v primeru kampanje pred vstopom Slovenije v EU
in NATO problem, o katerem se v politinem razredu izoblikuje kon-
senz in ki poenoti politini razred , mora biti politien problem. Politiki
so namre strokovnjaki za politiko , a se, v nasprotju z ostalimi strokovnaj-
ki , ki se ve ali manj drijo okvirov svoje stroke, vmeavajo tudi v stvari, ki
so v domeni drugih strok , ki se pred temi vdori politike branijo s skliceva-
njem na strokovno avtonomijo . V teh primerih mnenja strokovnjakov ve-
ljajo za objektivna, medtem ko mnenja politikov e so v nasprotju z mne-
nji strokovnjakov veljajo za ideoloka, subjektivna in mediji bolj upote-
vajo prva. e se politini razred poenoti okrog problema, ki spada v dome-
no ene izmed strok (denimo okrog doloenega zdravstvenega ali pravne-
ga problema), so mnenja politikov e vedno sekundarnega pomena poli-
tina vednost je zgolj suplement ali ponovitev strokovne (e se enoten po-
litini razred strinja s stroko ) ali pa njeno ideoloko popaenje (e se eno-
ten politini razred s stroko ne strinja). Politini diskurz lahko postane za-
res strokoven le, e se politini razred poenoti okrog problema, ki spada v
strokovno domeno politike , tj. e problem, okrog katerega se poenoti, v de-
litvi dela oziroma razdelitvi drubenega prostora med posameznimi stro-
kami spada v resor politike .
Medijska politika v postsocializmu oo
Politika kot stroka se od politike v obiajnem pomenu (politike kot
prostora sooanja in boja razlinih ideolokih perspektiv , razlinih vizij
drubenega sveta in razlinih nainov politine akcije ) razlikuje po tem,
da je deideologizirana, ni ve prostor dialoga razlinih ideolokih
perspektiv , temve tehnika upravljanja drubenih pojavov in procesov, ki
so defnirani in prepoznani kot politini, tj. pojavov in procesov, ki so tako
ali drugae vezani na dravo oziroma javni sektor . A tudi defnicija do-
mene drave in politike kot stroke je zastavek bojev tako je del politike v
asu pritiskov na medije poskual uveljaviti kompetenco politike kot stro-
ke nad javnimi mediji, pri emer se je sooil z odporom novinarske stroke
in vmesni rezultati tega boja doloajo mejo med pristojnostjo drave
(kjer lahko politika nastopa kot stroka) in pristojnostjo posameznih avto-
nomnih strok . Politika torej lahko nastopa kot stroka le na teritoriju, ki si
ga uspeno prisvoji v boju s posameznimi avtonomnimi strokami le tam
lahko nastopa strokovno , tj. tehnino, nezainteresirano in nedideo-
loko, medtem ko jo na drugih teritorijih akajo obtobe ideolokosti
obenem pa je vsaka strukturna sprememba (tako eljena kot nezaeljena)
stroke in prostora, na katerem deluje, odvisna od politinih ukrepov. Zato
morajo stroke obenem tako nenehno apelirati na politiko in zahtevati od
nje ukrepe, ki se ji zdijo ustrezni, kot braniti svojo avtonomijo in prepree-
vati, da bi si politika uzurpirala mo nesposrednega upravljanja (upravlja-
nja brez dialoga s stroko in brez upotevanja priporoil in navodil stroke) s
podrojem, ki pripada doloeni stroki .
Politika nevtralnega novinarstva
V obliki novinarstva , kjer vsebino poroanja predstavlja strokovna ve-
dnost , je strokovna vednost problematizirana le, kadar se pojavi monost
njene kontaminacije s politiko /ideologijo . Takna ideoloka perspektiva ,
kjer naj bi strokovni diskurzi lahko povedali resnico drube , e jih le dovolj
skrbno loujemo od politike in ideologije in branimo pred njima, ima tudi
svojo slepo pego. Ta slepa pega so nestrokovna videnja drube in zgodovi-
ne , ki pa obenem niso del uradne politike strokovno in nevtralno poro-
anje je slepo za vse diskurze , ki niso strokovni ali uradno politini. Nev-
tralno poroanje je nevtralno le do posameznih strokovnih vsebin do-
kler so te strokovne po vseh formalnih kriterijih in dokler jih posredujejo
ljudje, ki so vei medijskega nastopanja, so za medije sprejemljive ne glede
na to, kakna je dejansko njihova vsebina. Prav tako je nevtralno v prime-
rih, ko politina vednost postane strokovna. Ni pa nevtralno do pogleda
o1 Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
od spodaj, do, benjaminovsko reeno, zgodovine premaganih
14
se pravi
do tistih ljudskih diskurzov in vednosti , ki niso produkt povratnega delo-
vanja sekundarne ideoloke produkcije na primarno, ki se ne formirajo po
obrazcih in kriterijih strokovnih diskurzov , ki jih diseminirajo in popula-
rizirajo mnoini mediji .
Tu ne gre za nasilno diskriminacijo ali namerno izkljuevanje, temve
za strukturno slepoto . Strokovni in nevtralni mediji diskurze , ki niso ne
strokovni ne del uradne (dravne ) politike , preprosto spregledajo ne zato,
ker bi hoteli prikriti njihov obstoj ali jih zatreti, temve zato, ker ne ustre-
zajo standardom mnoinih medijev in ti preprosto z njimi nimajo esa
poeti, saj so ti diskurzi obenem odkrito angairani (in torej nenevtral-
ni in nestrokovni), tj. politini, toda ne izrekajo jih nosilci uradne politi-
ne moi , torej za medije niso relevantni in jim jih (za razliko od diskurzov
uradne politike ) ni potrebno tolerirati in vkljuevati v svoje vsebine . Poli-
tika nevtralnih medijev torej lahko vkljuuje le diskurze tistih razredov in
razrednih frakcij, ki so v vsakokratnem zgodovinskem trenutku na obla-
sti le diskurzi uradne oblasti so udeleeni v nihanju med bojem za avto-
nomijo posameznih strok in sodelovanjem med strokami in uradno politi-
ko pri tehninem upravljanju drube in le diskurzi uradne politike se lah-
ko (ob izpolnjevanju doloenih pogojev, ki smo jih opisali zgoraj) spreme-
nijo v strokovne diskurze .
Obstajajo tudi (zelo redki) primeri, ko mnoini mediji v svoje poro-
anje vkljuijo zgodovino premaganih. Eden izmed takih primerov je bilo
poroanje jugoslovanskih asopisov o okupaciji ekoslovake leta 1968
15

takrat se je poroanje o okupaciji in odporu proti njej do doloene mere
prekrivalo s takratnimi diskurzi ekoslovakih mnoic . A to ujemanje je
bilo zgodovinsko nakljuje postrevolucionarna oblast na ekoslova-
kem in v drugih dravah realno obstojeega socializma se je v drugi po-
lovici 20. stoletja legitimirala kot ljudska, kot ljudska demokracija , zato je
diskurz uradne politike do doloene mere dopual in vkljueval diskur-
ze mnoic . V trenutku nevarnosti vsesplone vojne in nasilja je reformisti-
na vlada celo skoraj povsem prevzela diskurze mnoic . Jugoslovanski aso-
pisi so diskurze ekoslovakih mnoic v svoje poroanje vkljuevali pre-
ko posrednika ekoslovake uradne politine ideologije , ki je bila obe-
nem tudi precej sinhronizirana s tedanjo jugoslovansko uradno politino
ideologijo . Te posebne zgodovinske okoliine postrevolucionarna soci-
14
Walter Benjamin , Izbrani spisi, Ljubljana 2003, 219221.
15
Primo Kraovec in Igor . agar , Progressive Versus Bureaucratic Socialism, v: Michal
Krzyzanowski , Anna Triandafyllidou in Ruth Wodak (ur.), Europe in Crisis, Basingstoke 2009.
Medijska politika v postsocializmu oi
alistina drubeno-politina ureditev , v kateri so uradne politine institu-
cije zaradi tuje okupacije izgubile skoraj vso dejansko drubeno mo in se
zato obrnile na mnoice in prevzele njihov diskurz so omogoile nena-
vadno in neobiajno obseno vkljuevanje diskurzov mnoic v mnoine
medije .
16
V obiajni situaciji so mnoini mediji mnoini le formalno, po
obsegu svojega bralstva, niso pa mediji mnoic ujemanje med mnoini-
mi mediji in uradno politino ideologijo je nujno in vdor diskurzov mno-
ic v medijski diskurz je mogo le v izjemnih zgodovinskih situacijah, ko
se diskurzi mnoic ujemajo z uradno politino ideologijo . Po koncu realno
obstojeega socializma oziroma zlomu reimov, ki so se (vsaj nominalno)
deklarirali kot ljudske demokracije , je teh nakljunih ujemanj vse manj in
monosti zanje so vse manje.
V svoji kritiki buroaznega objektivizma je Althusser napisal vsega se
ne da videti od povsod, medtem ko je pozitivistini pogoj za objektiv-
nost /.../ da naj bi se bilo treba postaviti na nino pozicijo.
17
Althusserjeva
poanta je, da je vsaka pozicija za nekaj slepa, in domnevno nevtralna pozi-
cija, ki se je dri sodobno novinarstvo, je slepa ravno za, staromodno ree-
no, razredni boj . Medtem ko so diskurzi dravne politike in njenega admi-
nistrativnega aparata nujno resni, zmerni, tehnini in strokovni (to so dis-
kurzi, ki tvorijo vsebino nevtralnega novinarskega poroanja in ki sami
sebe ne prepoznavajo kot ideoloke diskurze , ki nastopajo s pozicije dru-
bene moi , temve kot objektivno resnico drube ), so diskurzi druge stra-
ni v razrednem boju nujno utopini. Poskusi videti zgodovino z nevtralne
perspektive zgreijo njen morda najpomembneji del tisto, esar e ni, in
tisto, kar bi lahko bilo, pa ni, ali, kot pravi Pessoa : Kdo bo napisal zgodo-
vino tistega, kar bi lahko bilo? e jo bo kdo napisal, bo to prava zgodovina
lovetva.
18
Ko je tema politika, nevtralno poroanje vidi le uravnotee-
ne alternative, kjer je vse e vnaprej odloeno in izbira v resnici ni mogoa
(alternative tipa demokracija ali totalitarizem
19
), medtem ko utopina
perspektiva vidi lanost teh alternativ in se pozicionira zunaj teh vsiljenih
izbir, zunaj meja, ki jih doloa sekundarna ideoloka produkcija .
Utopini diskurzi mnoic so alternativna oblika sekundarne ideoloke
produkcije . V nasprotju s strokovnimi diskurzi niso namenjeni reproduk-
16
Tu imamo seveda v mislih politino angairane diskurze mnoic , ki prebijajo horizonte uradne
politine ideologije in strokovnih diskurzov , saj so mnenja ljudstva , pogojena in determirana s
sekundarno ideoloko produkcijo , povsem obiajen sestavni del vsebin mnoinih medijev .
17
Althusser, n. d., 140.
18
Citat, ki ga je prevedel Miklav Komelj, prevzemam po njegovem predavanju na Delavsko-
punkerski univerzi v Klubu Gromka v Ljubljani, 17. maja 2007.
19
Primo Kraovec, Teorije o totalitarizmu in njihovi politini uinki, v: Emzin, 12 (2007).
o Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti
ciji obstojeih drubenih institucij, ideologij in razmerij moi , temve si e-
lijo njihove spremembe so transformatorni diskurzi .
20
V njih se primarne
oblike zavesti vsakdanje izkunje , vednost , ki izhaja iz rutinskih ivljenj-
skih praks ne prilagajajo modelom strokovne sekundarne ideoloke pro-
dukcije , temve postajajo oblike zamiljanja alternativnih drubenih insti-
tucij, ideologij in razmerij moi . Politike nevtralnih medijev tako ne mo-
remo razbrati iz tistega, kar vkljuujejo pri diseminaciji in popularizaciji
strokovnih diskurzov so v veini primerov profesionalni in korektni in de-
jansko ne diskriminirajo med posameznimi strokovnimi diskurzi ali po-
sameznimi uradno politinimi ideologijami , medijski prostor je nevtralen
in odprt za vse nateto , temve iz tistega, kar spregledujejo, neprepozna-
vajo in puajo ob strani. Politika nevtralnih medijev je politika izkljue-
vanje alternativnih, neuradnih in transformatornih politinih diskurzov ,
izkljuevanja tistih diskurzov , ki jih ne producira kasta strokovnjakov za
politiko ,
21
temve mnoice. Nevtralno novinarsko poroanje je metadis-
kurz, ki nevtralno zdruuje vse reproduktivne ideoloke diskurze v dolo-
eni drubi v doloenem zgodovinskem trenutku in ki ostaja slep za vse
transformatorne ideoloke (in teoretske) diskurze .
20
Po Pecheuxu lahko razline tendence v razrednem boju v ideologiji v grobem razdelimo na
dva osnovna tipa reproduktivne in transformatorne tendence. Michel Pecheux, Diskurz in
ideologija(e), v: Zoja Skuek-Monik (ur.), Ideologija in estetski uinek, Ljubljana 1980, 104110.
21
Monik, n. d., 7072.
o,
Jelena Petrovi
Medijska mo in
emancipatorna
politika SHS- in
jugoslovanskih
asopisov v obdobju
med obema vojnama :
Nekaj (ne)znanih
primerov
V
obdobju med obema svetovnima vojnama so bili v novoustanovlje-
ni Kraljevini Srbov , Hrvatov in Slovencev (ki je bila z vzpostavitvi-
jo t. i. odprte diktature leta 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo )
asopisi in novi mediji , kot sta bila radio in flm , osnovna sredstva usmer-
janja javnega mnenja in kulturne politike ter iniciiranja novih umetnikih
in kritinih medijskih praks . eprav je bila novinarska praksa povsem ja-
sno politino opredeljena, je bila medijska politika v naelu odmaknje-
na od drave , neodvisna in raznolika. Mo medijev e posebej novih,
avdio-vizualnih in njihov potencial kot sredstva propagande in manipu-
lacije je drava odkrila ele kasneje, po Goebbelsu , tako da je bil, zaradi ne-
zainteresiranosti drave za ta vidik javne komunikacije , medijski prostor v
tem asu odprt za posredovanje progresivnih idej, novih kulturnih in ume-
tnikih praks , drubeno kritiko in razline vrste politinega miljenja (na
primer avantgardnih kolanih tehnik
1
). Z drugimi besedami: medijska po-
1
Razlini -izmi avantgarde so v tem obdobju kot izraz nasprotovanja dominantnim oblikam
institucionaliziranega meanskega modernizma, tradiciji in umetnikemu kanonu ter z name-
nom, da spremenijo ustaljene umetnike in kulturne obrazce v smeri novih politinih, drube-
nih in znanstvenih praks v literarne narative vkljuili tehnoloki razvoj in nove medije . V skla-
du s tem so bila ta /g/ibanja usmerjena internacionalno in zasnovana na interdisciplinarnem
jeziku ter aktivistinem, skoraj revolucionarnem obnaanju. Te strategije so se izraale skozi for-
mo asopisov in skozi subverzivne, alternativne vidike novega umetnikega diskurza /prevedel P.
K./ , Irina Suboti , Od Avantgarde do Arkadije, Beograd 2000.Tako se v obdobju med 1920 in
1930 pojavijo tevilni manifesti, asopisi in polemike, ki sinkretino spajajo tekstualni, slikovni,
tipografski, kolani umetniki izraz dejanskosti , utopije in notranjih doivetij ter projekcij indi-
vidualnega, najvekrat ekscentrinega in upornikega. asopisi so percipirani kot najpopolnej-
e jugoslovansko avantgardno delo . Na nek nain so bili asopisi forumi avantgardnih gibanj.
Bili so oblika nomadskega diskurza in medij komuniciranja z vsakodnevnim in ustaljenim. Vsa
Medijska politika v postsocializmu o6
litika je bila neke vrste ogledalo dravne politike v nekaknem parado-
ksnem medsebojnem prepletanju dominantnih, populistinih in subalter-
nih drubeno-politinih diskurzov .
Zaradi takne pozicije medijev je medijska reprezentacija drave -kralje-
vine postala pogosta podlaga za razlina naknadna manipulativna bra-
nja in kasneje zgodovinske revizije (socialistino, etno-nacionalistino/
tranzicijsko in liberalno -demokratsko). e se brez posredovanja enodi-
menzionalnih ideolokih ocen in medijskih reprezentacij /cenzur , ki so na-
stale po drugi svetovni vojni , v osemdesetih, v devetdesetih in ki nastaja-
jo e danes iz dananje perspektive ozremo nazaj na politino prakso me-
dijev iz obdobja med obema vojnama , lahko v njej prepoznamo tri aspekte
kulture , ki jih je defniral Raymond Williams : preiveli (residual), vladajo-
i (dominant) in nastajajoi (emergent),
2
ki so z medsebojno povezanostjo
in pogojenostjo oblikovali razcepljeni in dinamini model medijske kultu-
re neke nove evropske postimperialne drave v procesu modernizacije v za-
etku dvajsetih let dvajsetega stoletja.
Upotevajo navedene aspekte kulture znotraj irega konteksta kul-
turnega materializma in z usklajevanjem tekstovne (narativne), drubene
(diskurzivne) in zgodovinske (interpretativne) analize medijskih tekstov v
smeri novega historicizma z jasno opredeljenim izhodiem v feministini
kritiki in praksi , bom poskuala, s pomojo nekaj tematsko izbranih pri-
merov, pokazati eno izmed mogoih razlag politike delovanja in prikazo-
vanja medijsko posredovane realnosti v medvojni Kraljevini SHS /Jugosla-
viji , ki je bila na razline naine prikazovana in prisvajana v zgodovinah
kasnejih postjugoslovanskih drav . Kljub razpadu Jugoslavije so postju-
goslovanski mediji obdrali nekatere skupne in kontinuirane mehanizme
produciranja medijsko posredovane realnosti , tako da lahko v primerih iz
preteklosti, ki jih bomo obravnavali, jasno prepoznamo obrise dananjega
medijskega diskurza a imajo dananji mediji, v primerjavi z medvojnimi,
manj emancipatornega potenciala in vejo stopnjo (samo)cenzure , eprav
naj bi iveli v asu svobodnih medijev in spolne enakopravnosti . Med
raziskovanjem jugoslovanske nacionalne ideologije in patriarhalnih dru-
benih nael od dvajsetih let dalje ter feministine liminalne prakse in nje-
nega aktivizma (pacifzma) konec tridesetih let smo nali nekatere indika-
tivne primere delovanja in uinkov medijskega diskurza pod doloenimi
ta gibanja so bila antimilitaristina, antimimetina, antropocentrina in na nek nain humani-
stina. Primerjaj Suboti Irina, Les Avant-Gardes Historiques: Dadaisme, Zenithisme et Surre-
alisme, v: LEspace Yougoslave - Un Siecle dHistoire, Pariz 1998, 256265; Gojko Tei , Zli vol-
ebici 19171943, Beograd 1983.
2
Raymond Williams , Marxism and Literature, Oxford 1977, 123.
o Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
ideolokimi in materialnimi pogoji , v katerih je obravnavani medijski pro-
stor nastajal. V lanku je pozornost usmerjena na asopisne lanke, ki so se
ukvarjali s prezentiranjem ensk in z enskim vpraanjem v razlinih kon-
tekstih : patriarhalnem, nacionalnem, kozmopolitskem in pacifstinem.
Primeri patriarhalnega in konservativnega medijskega
diskurza
Patriarhalni in konservativni diskurz in z njima povezana pojma tra-
dicije in zakona monejega so v medvojnem obdobju, tako kot da-
nes, prepreevali kakrnokoli ensko emancipatorno politiko in prisotnost
ensk v javnosti . Ti diskurzi so bili zaznamovani s kultom matere (biolo-
ke, teritorialne in abstraktne pogosto boje) in so znotraj sebe konstru-
irali ne samo aurirane mehanizme moi , temve tudi mehanizme morale ,
politike , kulture in drugih sfer po podobi in po potrebah le enega, moke-
ga spola . Antifeministina stalia , ki so bila vpisana v osnove patriarhalne
drube , so bila regresivna, ne samo v zvezi s poloajem ensk v drubi (zgo-
dovini , kulturi , politiki ...), temve tudi za drubo nasploh. Kot kriptoide-
ologija je bil antifeminizem tako sestavni, celo temeljni del dominantnega
javnega drubeno-politinega diskurza , ki je sebe videl kot univerzalnega.
Procesi modernizacije in sekularizacije so se v novonastali moderni dravi
zelo pogosto in paradoksalno drali patriarhalnih obrazcev in so tako za-
postavljali drubeni poloaj ensk , e posebej glede volilne pravice , pravi-
ce do zaposlitve, vloge ensk v druinskih odnosih ipd., ter tolerirali dru-
bene pojave, kot so dvojna morala , enski celibat, nasilje v druini in mno-
ge druge podobne pojave, ki so se pogosto tolerirali kot sredstva vzgoje .
Zaradi navedenega je bila emancipacija ensk pogosto zelo teka, e pose-
bej v ruralnem okolju, kjer je ivela veina prebivalstva in kjer se je patriar-
hat izvajal v najbolj grobi obliki na kar kaejo tako mnoge etnografske
tudije in tedanji mediji (v katerih se je s poloajem podeelskih ensk na
veliko manipuliralo, e posebej v tekstih konservativnih, t. i. elitnih inte-
lektualcev), kot tudi knjievnost , v kateri so podeelske enske prikazane
zgolj fktivno, glede na folklorne afnitete in domiljijo pisateljev.
Zaetek ustanavljanja vakih drutev , najvekrat zbranih okrog te ali
one rokodelske dejavnosti, je omogoil, da se je proces emancipacije pre-
maknil z mrtve toke tudi v tem okolju. A eprav je bila vloga podeelskih
ensk v preivljanju podeelskih gospodinjstev in razbijanju zadrugarstva v
asu prihajajoega kapitalizma odloilna tako za njihovo nadaljnjo eman-
cipacijo kot za modernizacijo drube , se poloaj ensk ni dosti izboljal
nasprotno, namesto priznanja zaslug za drubeni napredek so bile obtoe-
Medijska politika v postsocializmu o8
ne unievanja starega, patriarhalnega naina ivljenja . T. i. kriza patriar-
halne druine je bila povezana z ensko emancipacijo in feminizmom . Pro-
cesu enske emancipacije , ki je vplival na modernizacijo tako kmekih kot
delavskih in meanskih druin in s tem na modernizacijo celotne dru-
be so se pripisovali negativni uinki, kot je ruenje natalitete in morale
in splonih drubenih vrednot (pri enskah in zaradi ensk ). To je bilo e
posebej znailno za urbana okolja, kjer so bile enske oznaene kot nosil-
ke vsesplonega propada dobrega starega patriarhata in njegove tradicije .
Taknemu splonemu mnenju so se postavile po robu mnoge tedanje
feministke . Angela Vode , ki se je ukvarjala z drubenimi vidiki druine , je
v zvezi s tem napisala, da je enina gospodarska neodvisnost pripomo-
gla k emancipaciji ensk in k njihovemu duhovnem razvoju, kar je posledi-
no privedlo do spremembe odnosa med moem in eno:
Danes tvorita zakonsko zajednico dva povsem samostojna loveka. Ta sa-
mostojnost temelji na gospodarski podlagi, ki upliva tudi na druge initelje v
skupnem ivljenju. Doim je bil mo prej neomejen gospodar druine , stopa
danes njegova absolutno nadarjena vloga v ozadje in se mora umikati enine-
mu soodloanju glede otrok in vseh drugih druinskih vpraanj. Kdo more to
smatrati kot krizo druine ?
3

Na alost so bili mnogi prepriani da gre prav za to. Poleg neposredno
izraenih kritik in obsodb enske emancipacije , ki so prihajale predvsem iz
verskega tiska , so obsodbe prihajale tudi od drugih predstavnikov patriar-
halnih stebrov moi raznih javnih institucij in njihovih javnih glasil. Ar-
gumentacija je v veini primerov temeljila na konservativnem moralizira-
nju ter generalizaciji in manipulaciji iz konteksta iztrganih negativnih pri-
merov iz vsakdanjega ivljenja , kot tudi na poskusih, da se negativno pri-
kaejo vsa tista dejstva , ki so dokazovala, da imajo enske enake sposob-
nosti kot moki , da denimo zaradi zaposlenih ensk moki ostajajo brez
slub, da zaradi modernih ensk prihaja do razmaha prostitucije, nemora-
le in spolnih bolezni, da s prevzemanjem mokih vlog enske izgublja-
jo svoje izvornoenske lastnosti, da je enska naravno doloena za vlo-
go matere itn. Ta ideologija je bila v asu irjenja faizma privedena do ab-
surda preko desniarskih idej o rasni higieni in vlogi ensk v ohranja-
nju istosti rase , kjer naj bi imela odloilno vlogo ravno nepokvarje-
na podeelska enska.
V taknih konservativnih in patriarhalnih (ter kasneje faistinih) dis-
kurzih je podeelska enska prikazana kot uvarka tradicije , kot mati , kot
3
Angela Vode , Spol in upor , Ljubljana 1998, 175176.
oo Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
sestra, kot herka, ki je ni zajel val mestnih in zahodnjakih zablod, ne-
morale ipd. Postala je ideal in inspiracija iste enskosti , ki so ji sveti
atributi materinstva, portvovalnosti, naravnosti in znanja, skonstruirani
s pomojo politinih, zgodovinskih, medijskih in tudi (kvazi)znanstvenih
ter seveda epskih narativov konservativne inteligence in politinega vrha.
Tako je znani minister in kasneji kolaborant Dimitrije Lotri v asopisu
Politika med drugim napisal sledee: Funkcije mokega in enske niso
enake in zato tudi ne moreta imeti enakih pravic /.../ Moki je po naravi
in po obiaju borec in ustvarjalec in zakoni se ravnajo po obiajih. enska
zbuja navduenje za ustvarjanje in boj . Vsak spol mora obrati ravno te la-
stnosti, ki bodo razvile njun naravni namen do popolnosti. /.../ Zato smo
proti enski volilni pravici /prevedel P. K./.
4
Vseeno pa je bilo, celo pod
takno javno represijo s strani cenjenih in vplivnih osebnosti tistega asa,
ensko feministino vpraanje vse bolj prisotno v javnosti . Tudi mobi-
lizacija ensk okrog enskih gibanj in organizacij je postajala vse bolj mno-
ina, kar je razvidno tudi iz dnevnega asopisja, ki je bilo zelo brano in ki
se je, etudi na marginah, ukvarjalo tudi z aktualnimi enskimi vpraanji .
Takne primere lahko najdemo e v zgodnjih letih prve Jugoslavije . V aso-
pisu Politika se leta 1919 pojavi podrobno poroilo s Kongresa jugoslovan-
skih ensk , na katerem se je govorilo o vzgoji in izobraevanju ljudstva ,
o feministinem vpraanju in o prostituciji /prevedel P. K./.
5
Takni te-
ksti so bili deleni negativnih reakcij in pogosto izpostavljeni posmehu in
alitvam. V isti tevilki Politike je tako boj za enske pravice oznaen kot
tako komien, da bi se mu po trditvah avtorja lanka smejale tudi Ju-
goslovanke same, saj je treba upotevati, da tudi one posredno vpliva-
jo na politiko in ostale sfere javnega ivljenja kot tudi to, da se zaradi skro-
mnosti s tem ne elijo ukvarjati javno.
6
Po istem avtorju je (skupno) ivlje-
nje ensk in mokih v Jugoslaviji absolutno harmonino in razlino od ti-
stega na Vzhodu, kjer so enske samo objekt, in na Zahodu, kjer so enske
postale tekmice mokih kar pria o tem, da je javna razprava o tem vpra-
anju vsebovala tako progresivne (feminoflne
7
) kot konservativne (mi-
zogine) argumente.
4
Politika , 8. 9. 1953, 15. Primerov je e veliko, na tem mestu bom navedla samo nekatere pisce,
kot so Dimitrije Lotri , Duana Kosti , Svetislav Stefanovi , Branimir Male in Vladimir Vel-
mar-Jankovi , ki so redno polnili asopise , e posebej Politiko , s taknimi teksti .
5
Politika, 24. 9. 1919.
6
N. m.
7
Julka Hlapec orevi v svojih esejih o feminizmu pie o feminoflnih mokih in poudarja, da
je njihova podpora nujna za spremembo poloaja ensk v drubi. Julka Hlapec orevi, Studi-
je i eseji o feminizmu, Beograd 1935, 541.
Medijska politika v postsocializmu 1oo
V trenutku, ko je ensko gibanje z ustanovitvijo enske stranke leta
1936 doseglo politini vrhunec, je ostra reakcija na feministino vpraanje
z margine prela na prvo stran Politike med drugim tudi zaradi tedaj raz-
irjene predstave , da enska emancipacije izhaja iz leviarske (komunisti-
ne) ideologije . Avtor lanka enska stranka Pet. M. Lazarevi navaja
nekaj tipino mizoginih, patriarhalnih in konservativnih stali , ki jih ne
uporabi toliko za neposredni obraun s feministkami kot za posredni ob-
raun s Komunistino stranko in partizanstvom preko kritike femini-
stinega gibanja : In tako namesto tistih starih jeklenih mladih generacij
ustvarjamo umske in moralne povpreenee, ki jim je partizanski lov sred-
stvo za lepo in brezskrbno ivljenje. A ti, naa dananja srbska mati , mar
meni, da ti moki s svojim primerom e niso dovolj uniili tvojih otrok
ter da se mora celo sama vmeati v to unievalno dejavnost ? /prevedel P.
K./
8
Boj za ohranitev enotnega in istega patriarhalnega reda je bil vezan
na epsko retoriko in v skladu s tem se avtor v istem lanku sklicuje na ima-
ginarne like iz ustne tradicije :
Povojni vihar nezdravih ambicij se je dotaknil tudi nekaterih naih dobrih
in plemenitih ensk . Ravno zato je dolnost vseh resnih ensk in vseh resnih
mokih , da stopijo pred njih in jim reejo: O, nae dobre ene in sestre , ve, ki
s svojim poreklom nosite na sebi tradicijo kosovskega dekleta in klasine srb-
ske ene in matere , opustite te dejavnosti, s katerim kodite tako sebi kot svo-
jemu narodu in otrokom.
9

V javnem medijskem prostoru je simbolna vloga nae/njihove matere /
ene /sestre postala arbitrarna pravzaprav zamegljena, manipulativna v
razlinih smereh in strateko sredstvo za zmago nad nasprotnikom (v tem
primeru nad komunizmom ), ki obenem omogoa, da se predstave o en-
skah ohranijo v okvirih tradicionalnih/nacionalnih mitov in da se enska
udeleba odstrani iz politike in drugih sfer drubene angairanosti :
10
V
nai dravi e obstajajo prostrana polja za vae blagodejno delo . Pojdite za
sledjo, ki so jo dosedaj v javnem ivljenju naega naroda pustile plemenite
ene , ki so se dosedaj ukvarjale z javnimi dejavnostmi.
11
Ne loujte se, pa
8
Politika, 3. 11. 1927, 1.
9
N. m.
10
Rada Ivekovi, Women, Nationalism and War: Make Love, Not War, v: Hypatia, a Jour-
nal of Feminist Philosophy 4 (1993).
11
Miljene so humanitarne dejavnosti: Naa plemenita srbska ena tudi dosedaj ni sedela kri-
em rok. Tudi v preteklosti se je udeleevala naega javnega ivljenja in to zelo uspeno. Nae
Kolo sester, ensko drutvo Kneginja Ljubica, materinsko drutvo Srbska mati, Kneginja Zor-
ka in mnoga druga enska drutva so za dobro naega naroda od vojne do danes naredila ve kot
katerakoli politina stranka /prevedel P. K./. Politika, n. m.
1o1 Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
pa s svojo sestrsko ljubeznijo zdruite to, kar je povojna partizanska zastru-
pljenost razdruila! /prevedel P. K./
12
Mnogi avtorji taknih tekstov so si
resnobnost, ganjenost in tragini patos izposojali iz ustne epske tradicije in
drugih literarno sorodnih narativov , s pomojo katerih so se takni nazori
ohranili vse do danes, saj ti narativi predstavljajo vrsto oporo patriarhalni
tradiciji in konservativnim staliem .
Taknih primerov je v medijih iz obdobja med obema vojnama ne-
skonno in narativi o njihovem konservativnem kodeksu , ki ga je tradicija
prenesla in ohranila vse do danes (eprav je danes medijski diskurz nekoli-
ko bolj politino korekten), so nujen material za ponovno pisanje in de-
konstrukcijo patriarhalne kulture s pomojo asovno paralelnih ponovnih
branj medijskih tekstov .
Nacionalizmi in populizmi v ideoloko razlino
orientiranih asopisih
Pojem nacionalnega vpraanja je bil v medvojnem obdobju vepomen-
ski in relevanten za odloanje o smeri feministinega delovanja ter za obli-
kovanje drubeno-politinega novinarstva . e o naciji govorimo kot o za-
miljeni skupnosti ,
13
v katero se vpisujejo drubeno-politine, ekonomske,
kulturne in zgodovinske kategorije ter producirajo stereotipi , ki predsta-
vljajo kulturno intimnost
14
nekega naroda, lahko v novonastali Kralje-
vini SHS /Jugoslaviji sledimo nekoliko modelom leviarskih in desniar-
skih nacionalnih opredelitev, ki se pojavljajo v obliki dravne ideologije
ali kot populizmi posameznih javnih glasil. V vsakem primeru je nacio-
nalna identiteta (oziroma nacionalizem na splono) konstrukt , ki v ideolo-
kih preobrazbah funkcionira kot mit ali, dodajam, kot utopija glede na
to, ali je usmerjen proti preteklosti in tako k politiki dominantnega ideo-
12
N. m.
13
Benedict Anderson je predlagal naslednjo antropoloko defnicijo nacije: To je zamiljena
politina skupnost, zamiljena kot obenem inherentno omejena in suverena /prevedel P. K./.
Benedict Anderson, Nacija: Zamiljena zajednica: Razmatranja o porijeklu i irenju nacionaliz-
ma, Zagreb 1990, 17.
14
Pojem kulturne intimnosti je v antropologijo uvedel Michael Herzfeld leta 1995. V knjigi s
tem naslovom, ki je bila prvi objavljena leta 1997, o kulturni intimnosti med drugim zapie sle-
dee: Kaj je skupna osnova, ki konno ukine monost jasno defniranih, nespremenljivih raz-
merij moi? Trdim, da ima najpomembnejo vlogo pri tem kulturna intimnost prepoznavanje
tistih aspektov kulturne identitete, ki jih obutimo kot vir zunanjega neugodja, a obenem is-
toasno lanom skupnosti omogoajo obutek varnosti zaradi pripadanja drubi, obutek do-
manosti z osnovami moi, ki lahko ljudem brez pravic v nekem trenutku omogoi doloeno
stopnje kreativne nepokorine, a e v naslednjem pripomore k uspenemu zastraevanju /pre-
vedel P. K./. Michael Herzfeld, Kulturna intimnost: Socijalna poetika u nacionalnoj dravi, Be-
ograd 2004, 2021.
Medijska politika v postsocializmu 1oi
lokega diskurza ali proti prihodnosti in tako k ustvarjanju revolucionar-
nega ideolokega teksta .
15
V Kraljevini SHS /Jugoslaviji sta se zdruevanje
ali asimilacija teh razlinih oblik nacionalizma dogajala na ravni multikul-
turalizma, etnonacionalizma, internacionalizma in nadnacionalizma (su-
pranacionalizma) ter se obenem preemala z drugimi ideologijami , pred-
vsem z liberalno in socialistino. Ti koncepti so se prepletali v okviru poj-
ma jugoslovanstva kot novega drubeno-politinega okvira za pripadnike
t. i. konstitutivnih plemen (Srbov , Hrvatov in Slovencev ). Jugoslovan-
stvo je postala uradna nacionalna ideologija novonastale drave , v kateri so
se navedene nacionalne in nadnacionalne politike medsebojno pomeale z
namenom, da prevladajo druga nad drugo pod okriljem pojma, ki je imel
za svoje konstitutivne narode razlien pomen in znaaj od antiimperi-
alizma (antihabsburka politika) preko neoimperializma (prosrbska, cen-
tralistina politika) do idealistinih teenj k dobesednemu sledenju jugo-
slovanski ideologiji .
e upotevamo, da enske niso bile pojmovane kot enakopravne udele-
enke v procesu izgradnje jugoslovanske nacije in da so se morale v novona-
stali dravi boriti za svoje pravice in emancipacijo , je bila Kraljevina SHS
tako kot ostale evropske drave narejena po modelu mokemu drava,
enski druina .
16
Istoasno so konservativni ideologi spolnih vlog s svoji-
mi pogostimi javnimi intervencijami vplivali na javno mnenje z apokalip-
tinim opozarjanjem na to, da enska emancipacija pomeni propad dru-
benih vrednot in nacije ter da je zaradi tega smrtni sovranik vsakega na-
roda.
17
Jezik nacije in nacionalna drava ter tako tudi nacionalizem sam
kot pojem in kot referenca so bili vezani izkljuno na moki spol in simbo-
lina pripadnost nacionalni dravi je bila izkazana ravno z volilno pravi-
co. Kljub temu so enska in feministina gibanja v procesu demokratizaci-
je oziroma ustanovitve moderne drave videla monost enske emancipa-
cije in izhoda iz omejene privatnosti ter podrejenega poloaja. enski od-
15
V tem smislu lahko razlikujemo med razlinimi dravnimi nacionalnimi politikami, ki so se
pojavljale v okviru razlinih opredelitev nacionalizma: meanski nacionalizem in Rusova paro-
la volje naroda; etnini nacionalizem v okvirih skupnih kulturnih, zgodovinskih in tradici-
onalnih skupnih vrednot; romantini nacionalizem ter pojma narodnega genija in ontolokega
podaljka skupne rase; in, na koncu, dravni nacionalizem in izdelan pojem dravljanskega
nacionalizma, v katerem imajo nacionalna ustva prednost pred univerzalnimi pravicami in svo-
boinami. V antropolokem smislu imajo v enskem diskurzu te nacionalne politike poseben
pomen in prakso in jih zato ne moremo obravnavati izven kategorije spola.
16
Teorija o dravi kot zgolj mokemu bitju je bila v asu nastajanja modernih drav domi-
nantna. Gisela Bock, enske v evropski zgodovini: Od srednjega veka do danes, Ljubljana 2004,
210211.
17
N. m., 212.
1o Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
nos do nacionalizma in njegovih ideolokih paradigem je tako postal am-
bivalenten po eni strani se je izraal skozi boj za pravico do vkljuenosti
in za pravico do odloanja v dravi , kjer se pod dravljanstvom razume na-
cionalna lojalnost (na ta nain so si enska gibanja v danih okvirih nacije
prizadevala za drubeno-politino participacijo in, e posebej nacionalna
enska drutva , v svojih aktivnostih poudarjala nacionalne vrednote in ob-
veznosti), medtem ko so, po drugi strani, socialnodemokratske enske or-
ganizacije ki so se kasneje radikalizirale in prestopile v brezrazredno ide-
ologijo Partije ter postale proletarska enska gibanja oziroma sekretariati
podpirale nadnacionalne modele demokratizacije . A bilo bi preve eno-
stavno trditi, da so bile omenjene ideologije fksno vezane za doloena en-
ska gibanja, saj sta bili naklonjenost in toleranca med ideolokimi orien-
tacijami ve kot oitni. Lahko reemo, da so bila enska gibanja feksibil-
na in kompromisna pri prizadevanju za reitev enskega vpraanja in dose-
ganja enakopravnosti ne samo ensk , temve tudi drugih zatiranih dru-
benih skupin in manjin. ensko vpraanje in pojma nacionalizma in fe-
minizma so bili pogojeni z drubeno-politino situacijo, ki se je drastino
spreminjala glede na velike vojne in ideologije , ki so jih spremljale. Razli-
ke v dojemanju nacionalizma se da videti tako v aktivnostih enskih gibanj
kot v njihovem avtorskem ustvarjanju in politinih tekstih. V zvezi s tem
bom navedla nekaj primerov.
ensko vpraanje in jugoslovanstvo sta se prepletala tudi v medijskem
diskurzu , predvsem na straneh asopisa Nova Europa , ki je bil ustanovljen
z namenom, da jugoslovanstvo prikae v masarykovski tradiciji kot podla-
go, na kateri je mogoa realizacija pravice , svobode in enakosti za vse, slo-
vanske in neslovanske narode na ozemlju Jugoslavije , v okviru katere se
sreujeta nacionalno in socialno,
18
kjer ima socialno prevladujoo vlo-
go. Demokratska struja medvojnega jugoslovanstva je v vsaki tevilki tega
asopisa poudarjala vlogo in poloaj enske in v enem izmed lankov po-
sebej poudarila potrebo, da se ensko vpraanje reuje na osnovi enako-
pravnosti , a z upotevanjem posebnih talentov, organizma in sposobnosti
enske ter njene posebne dolnosti do mokega in lovetva /prevedel P.
K./.
19
A tovrstni teksti so bili bolj usklajeni s feminoflno uredniko poli-
tiko asopisa , ki je propagiral liberalno obliko jugoslovanstva , in manj s fe-
ministinimi programi.
18
Mira Bogdanovi, ensko pitanje u asopisu Nova Europa (19201941), v: Srbija u moderni-
zacijskim procesima 19. i 20. veka 2. Poloaj ene kao merilo modernizacije: Nauni skup, Be-
ograd 1998, 385.
19
N. d., 387.
Emancipacija ensk v okviru jugoslovanstva po vzoru moderne evrop-
ske enske predstavlja uredniki koncept nekega drugega, enskega aso-
pisa ena i svet , ki se je pojavil leta 1925. Urednica tega asopisa Jelena Zr-
ni je v uvodniku prve tevilke napisala:
Ta asopis smo zagnali z najiskrenejo tenjo, da skozi njega nae enske
Srbkinje, Hrvatice in Slovenke pokaejo, kaj si elijo in kaj potrebujejo en-
ske naih treh zdruenih plemen tudi od velikega in kulturnega sveta izven
njene domovine /.../ Sestre, bodimo slone! S skupnim prizadevanjem bomo
laje prile do uresniitve naih elja, ki so velike in udovite kot svet /preve-
del P. K./.
20

asopis ena i svet je bil utemeljen na ideji meanskega liberalizma
in je nastal z namenom, da ensko gibanje usmeri k ohranjanju in razvo-
ju skupnosti Srbov , Hrvatov in Slovencev . Pri tem je poudarjal pomen kra-
ljevske druine , ki je predstavljala simbol meanske ureditve .
21
V tem en-
skem asopisu jugoslovanske provenience se je pojavil e en zanimiv pri-
mer. Predvideno je bilo, da bi bil asopis tiskan v cirilici in latinici, a do tega
po prvi tevilki zaradi fnannih teav ni prilo. V tekstu z naslovom Ti-
stim, ki zahtevajo latinico so urednice poskuale pojasniti teko ekonom-
sko situacijo in med drugim poudarile:
Lahko idealiziramo in imamo radi idejo skupnega dela ter si prizadevamo za
razumevanje, a taken posel pomeni toliko strokov , da ne moremo za manj
kot tiso Hrvatic, ne glede na to, koliko so nam pri srcu, izdajati posebne ver-
zije /.../ Poskuale bomo najti neko srednjo pot, da ustreemo vsem. Poskr-
bele bomo, da bomo izbirale vsebine , ki bodo blizu tudi hrvakim in sloven-
skim ter drugim enskam. Vemo tudi, da se Srbkinje ne bodo niti malo jezi-
le, e napisom pod slikami, kjer lahko, dodamo tudi vzporedne napise v lati-
nici /prevedel P. K./.
22

Takni etnonacionalni spori so najbolj prili v ospredje na simbolini rav-
ni jezika /imenovanja
23
v obdobju do uvedbe diktature, a tudi kasneje pod
20
ena i svet 1, 5. Citirano po Svetlana Stefanovi, enska tampa: ena i svet: 19251941, v: Sr-
bija u modernizacijskim procesima 19. i 20. veka 2, poloaj ene kao merilo modernizacije: na-
uni skup, Beograd 1998, 412.
21
N. m.
22
N. d., 411.
23
Podoben primer je tudi spor, do katerega je prilo na ustanovnem kongresu Narodne enske
zveze Srbov , Hrvatov in Slovencev leta 1919 in kjer je bilo predmet spora ime zveze. Delegatke iz
Srbije so predlagale, da nova, razirjena zveza, ki je nastala na predlog Srbske narodne enske
zveze, e naprej nosi ime srbska saj naj bi bila Jugoslavija samo geografski pojem , medtem ko
so hrvake delegatke s podporo nekaj mladih srbskih kolegic predlagale ime enska jugoslovan-
1o, Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
krinko jugoslovanstva , znotraj katerega so se takne tenje posredno mani-
festirale. V obeh primerih je lo za prosrbsko jugoslovanstvo, ki pa je bilo v
konnem setevku in glede na celoto enskih gibanj vseeno redko zastopano.
Obutek pripadnosti jugoslovanski naciji je v enskih krogih z vzpo-
nom faizma v Evropi postajal moneji in je prerasel v nadnacionalni mo-
del, ki je sprejel socialno angairano kritiko kot uradno ideologijo proleta-
riata . ensko gibanje je tako konec tridesetih let svoje aktivnosti osredinja-
lo na antifaistine in pacifstine akcije . Njegove lanice so s asom v vse
vejem tevilu vstopale v Komunistino partijo , ki je obljubljala, da bo en-
sko vpraanje reeno skupaj z razrednim, kar je pripeljalo do tega, da je bil
feminizem ob zaetku druge svetovne vojne razglaen za nepotrebno in, e
ve, za oportunistino, desniarsko prakso.
24
Kozmopolitanizem versus globalizem v enskem tisku
Povezovanje z aktualnimi svetovnimi dogajanji in njihovo spremlja-
nje, mobilnost (preseganje mej in odkrivanje drugih in druganih kultur
npr. pisanje potopisov, izobraevanje v tujini ipd.), prevajanje (kot zna-
na enska praksa preseganja mej in zapuanja dominatnih nacionalnih di-
skurzov ), izmenjava idej in razvoj civilizacije v okviru obstojeih drube-
nih, kulturnih, politinih in zgodovinskih razmer, vse te prakse spadajo
pod oznako kozmopolitanizem v medvojnem enskem diskurzu . Ta -izem
je v svoji idealistini perspektivi povezan s potrebo po raziskovanju novih
in druganih kultur in ustvarjalnih matric, po izmenjavi razlinih izku-
enj in po tem, da se svet naredi bolji, dostopneji in bliji s pomojo raz-
vijanja obutka pripadnosti svetovnemu dravljanstvu .
ska narodna zveza, s imer bi se poudarilo, da gre za edinstveno in centralizirano organizacijo.
Po ustveni razpravi je bil doseen kompromis, da se v ime nove zveze poleg Srbije dodata e Hr-
vaka in Slovenija , saj je Srbija morala ostati v imenu. Neda Boinovi , ensko pitanje u Srbiji u
XIX i XX veku, Beograd 1996, 105.
24
e posebej moramo poudariti pomen feminizma pri naem delu z enskami , a obenem mora-
mo opozoriti na razne leve napake pri tem delu. Kot prvo se moramo otresti meanskega vpliva
na nae delovanje med enskami . Feminizem predstavlja zahteve ensk vseh slojev loeno od zah-
tev delovnega ljudstva . S poudarjanjem skupnih enskih zahtev v nasprotju do in v boju z mo-
kimi feminizem prikriva razredno osnovo enskega vpraanja in s tem odvraa mnoice ensk
od boja proti kapitalizmu , kot tudi od boja proti razredni drubi nasploh. A s tem, ko naa Par-
tija vse jasneje in odloneje zastavlja ensko vpraanje, feminizem vse bolj izgublja svojo upravi-
enost /.../ Feminizem v naih vrstah moramo oznaiti kot desniarsko oportunistino pomo
meanskemu enskemu gibanju pri irjenju iluzij, da se lahko z nekimi reformami ensko vpra-
anje rei v okvirih razredne drube . Tak nain dela louje enske od revolucionarnega proleta-
riata in njegove Partije in je, glede na to, poskus likvidiranja vodilne vloge nae Partije v boju za
enakopravnost ensk /prevedel P. K./. Vida Tomi , V. Konferencija KPJ odrana studenog
1940. u Zagrebu o radu sa enama, v: ene Hrvatske u narodnooslobodilakoj borbi, Zagreb 1955.
Medijska politika v postsocializmu 1o6
V tem kontekstu izstopajo tevilni lanki, objavljeni v razlinih en-
skih asopisih , potopisna predavanja ter kulturne in politine manifestaci-
je, na osnovi katerih bi lahko ugotovili, kaj bi lahko ta oznaka v tem kon-
tekstu pomenila. Med drugim lahko poudarimo potrebo po razbijanju ob-
stojeih stereotipov kot tudi potrebo, da se poast razlinosti in napa-
nih predstav o drugem presee ravno pod okriljem kozmopolitskega duha.
Tako, na primer, v predavanju gledalike umetnice Bahrije Nuli Hadi
o Istanbulu v okviru Usmenih novina Novinarskega drutva predava-
nje je bilo objavljeno v prvi tevilki asopisa ene danas avtorica pouda-
ri, da je posebej po Gazijevih reformah tu vse v znaku preporoda. Ni ve
ne fesa ne ferede. Vsi so si oddahnili. Tako moki kot enske , e posebej
enske, so se osvobodili stoletnih predsodkov in tekih okov verskega fa-
natizma. Pri njih se je vse spremenilo, vse je novo. Od starega so jim osta-
le omika, sofsticiranost in prirojena sposobnost za kulturo in civilizacijo /
prevedel P. K./.
25

Nasproten temu primeru je tekst Julke Hlapec orevi Francuski-
nja o v tem asu privlani francoski avantgardi, v katerem pripoveduje, da
silna religioznost, globoka nacionalna ustva in vkoreninjeni nazori dvoj-
ne morale prepreujejo mnogim Francozom oziroma Francozinjam, da bi
se predali novim, e ve, k njim obrnjenim tokovom, takoj ko ti izgubi-
jo ideoloki znaaj in se podajo v smer dejanske spremembe ivljenja /pre-
vedel P. K./.
26
Kot mnogi podobni enski teksti iz tega obdobja tudi ta
dva primera kaeta na potrebo, da se prikae variabilnost kulturnih konte-
kstov ne iz perspektive kolonialnega okcidentalnega diskurza , ki se pogo-
sto pripisuje kozmopolitanizmu , temve iz potrebe, da se drubo osvobodi
predsodkov in reprezentacij , ki izhajajo iz okcidentalne kulture in ki so se
pod njeno represijo izraale v razlinih kompetitivnih in hierarhinih obli-
kah t. i. kulturnih razlik . Emancipatorna politika taknega feministi-
nega dojemanja kozmopolitanizma se je izvajala tako v tevilnih lankih,
ki na podoben nain govorijo o enskah in njihovem drubeno-politinem
angamaju na Kitajskem, v paniji, Franciji, ekoslovaki, na Japonskem,
v Afriki, Albaniji , Ameriki in v ostalih delih sveta kot tudi s prevajanjem
relevantnih tekstov , ki se ukvarjajo z mapiranjem problemov, razlik in po-
dobnosti brez olepevanja dejanskosti z eksotinimi orientalistinimi ali
okcidentalnimi drubenimi predsodki ali kolonialnega udomaevanja pod
krinko kozmopolitske retorike.
25
ena danas 1 (1936), 10.
26
Hlapec orevi, n. d., 146.
1o Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
Kulturni (modenski) kozmopolitanizem , na kar se ta oznaka pogosto
nanaa, je, po drugi strani, vseboval tudi mobilnost, ki je bila privilegij pre-
monega meanskega sloja. Izobraevanje v velikih in razvitih prestolni-
cah in spoznavanje s tamkajnjimi kulturnimi institucijami in dogajanji,
potovanja in doivljanje sveta s perspektive radovedne in hitro zavedene
opazovalke so skupaj prinesli nekaj novosti, ki so se ele s pojavom novih
medijev (radio , flm ) lokalizirali v jugoslovanskem prostoru in razvijali prej
modenski duh Zahoda kot kozmopolitsko obutenje sveta . Novi medi-
ji , predvsem tisti vizualni, so omogoili kohezijo brezmejnega kulturnega
prostora, ki je aktivnega dravljana sveta zamenjala s pasivnim potroni-
kom njegovega globalnega imaginarija. e posebej popularna kultura (ples,
moda in zabava) je razvijala obutek pripadnosti nekemu iremu prosto-
ru, a le performativno in zelo pogosto groteskno. enske so bile v epicen-
tru teh svetovnih sprememb in vzporedno z njihovo drubeno-politino
emancipacijo so se kot antipod razvijale tudi njihove nove, osvobojene
reprezentacije v svetu novih medijev . Olga Timotijevi se tako v lanku
Kai mi kai kako da te zovem, kai kakvo ime da ti dam, v katerem
opisuje novo religijo moderne drube , imenovano flm, sprauje, zakaj
se lansirajo novi nazivi in novi tipi lepote , kot so sweetheart, vamp woman,
glamour girl ipd., in kaj lahko to sploh pomeni za enske :
Zakaj se je sex appeal spremenil v glamour? In kako se bomo imenovale ez
leto ali tri (ker nekako se bomo imenovale, saj gremo v korak s asom v vseh
njegovih manifestacijah)? Ne ve ne jaz nismo bile zraven, krst je bil opra-
vljen v Ameriki in zdaj smo vse pokorne glamourke. Mislim, da vam lahko po-
dam majhno pojasnilo. Mislim, da se v Ameriki ne igrajo krstov in prekrsti-
tev samo zaradi igre same. Ta igra je donosen posel ... Bodimo lepe kot ange-
li in demoni. Bodimo sweethearts ali vamps, sex appealke ali glamour dekleta. Gle-
de na trenutek, glede na as, v koraku s asom. A kdaj bomo ljudje? Kdaj bo
enska nehala biti lutka tega ali onega tipa in postala lovek, v polnem pome-
nu te besede, kar ne pomeni, da bo nosila takne hlae kot Marlenne, temve,
da se bo zavestno hotela razlikovati od pavov, papagajev in opic. Danes ali ju-
tri to je poleg vseh drubenih in ekonomskih okoliin odvisno od ensk sa-
mih /prevedel P. K./.
27

Takne kritine intervencije posegajo v temelje tistega, kar danes ime-
nujemo globalna vas, ki se po neki izkrivljeni logiki pogosto obravnava kot
sopomenka kozmopolitanizma . V tevilnih enskih asopisih tistega asa
so se objavljale podobne analize in kritike neopatriarhalnih ikon, ki so se
27
ena danas 1 (1938), 19.
izoblikovale v ideologijah slave in potronitva in v skladu z industrijskim
in tehnolokim razvojem ter z novo ekonomsko ciljno skupino kapitaliz-
ma enskami . Takne reakcije so na alost ostale v senci konservativnih
pridig in obsodb, a tudi v senci produktivne novonastale kategorije en-
skih vrednot , ki se danes plasirajo predvsem preko enskih medijev . Zgo-
dovinar Predrag Markovi v svoji tudiji o medvojnem Beogradu navaja, da
se je konec tridesetih let v asopisu Politika odprla posebna stran za en-
ske in o tem pie: Ta na prvi pogled majhna sprememba v koncepciji a-
sopisa pomeni velik korak v spreminjanju splono sprejetih drubenih vre-
dnot . enske vrednote , kot jih defnira Edgar Moren , postanejo priznane
in enakopravno vrednotene. Na teh enskih straneh je vsa pozornost po-
sveena modi in oblaenju /prevedel P. K./.
28
Postavlja se vpraanje, za ka-
kne drubene vrednote gre v tej tudiji in kaj te kot takne predstavljajo
za enske moderniziran remake patriarhata ali le napako v izpeljevanju?
Vse to kae, da moramo pojma ensko in enskost v njuni zgodo-
vinski perspektivi in v vseh njunih pojavnih diskurzih in praksah, ki so ob-
stale do danes, pazljivo brati e posebej, kar se tie pomena kozmopolitske-
ga in globalnega iz perspektive zavidljivo progresivnega miljenja , izraene-
ga v enskih asopisih obdobja med obema vojnama . Na tem mestu bi morda
morali dodati e to, da se je tipino enski fokus mainstream asopisov iz
medvojnega obdobja s asom preselil in zasedel medijski prostor enskega ti-
ska , iz katerega je izgnal njegovo prvotno, emancipatorno vlogo.
Mediji kot oroje pacifizma in antifaistinega odpora
Pacifzem v medvojnem obdobju ni pomenil le verbalnega opredeljeva-
nja ensk za mir , temve tudi niz akcij, ki so bile izpeljane z namenom pre-
preiti vojno , nasilje in oboroevanje. enske organizacije, ustanovljene v
ta namen, so imele e od zaetka internacionalen znaaj . Pomemben do-
godek v tem asu je bila Mednarodna konferenca ensk za mir v Beogradu
leta 1931, na kateri je bila, poleg mnoice referatov na temo svetovne eko-
nomske krize in razoroevanja, sprejeta tudi Resolucija za mir, v podporo
katere je bilo po svetu zbranih ve kot 8 milijonov podpisov (v Kraljevini
SHS ensko gibanje ni dobilo dovoljenja za zbiranje podpisov, a je sode-
lovalo v organizaciji in fnanciranju konference). Istega leta je zaela delo-
vati tudi Liga ensk za mir in svobodo . Malo kasneje je del mednarodnih
enskih organizacij osnoval Komite ensk , ki se je aktivno vkljuil v delo
28
Predrag J. Markovi, Beograd i Evropa: 19181941: Evropski uticaji na proces modernizacije Be-
ograda, Beograd 1992, 67.
1oo Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
Konference za razoroitev .
29
V Sarajevu je bila leta 1932 osnovana akade-
mija, posveena boju za mir. Poleg mirovnega aktivizma, protestov in peti-
cij so bile pogosto organizirane tudi tudijske akcije in pacifstine konfe-
rence. Po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemiji je bila leta 1937 v Zri-
chu organizirana konferenca Mednarodne feministine zveze, na kateri se
je razpravljalo o:
praktinem programu za mir ; o ukrepih, ki so potrebni za to, da vojaka in-
dustrija in trgovina z orojem ne bi ustvarjali tako velikih dobikov; o ustano-
vitvi organizacije kolektivne varnosti in medsebojne pomoi; o zahtevi, da se
ponovno sklie mednarodna konferenca za razoroitev na temo konvencije
za omejevanje oboroevanja in o tem, kako, v okviru dela Lige narodov , ure-
sniiti tenje po izboljanju politinih in ekonomskih razmer, da ne bi prilo
do vojne /prevedel P. K./.
30

Po konferenci je bila sprejeta resolucija o kolektivni varnosti in naslo-
vljen apel na Ligo narodov (predhodnico ZN ), v katerem se zahteva reeva-
nje postavljenih vpraanj. Predstavnice enskih drutev iz Kraljevine so so-
delovale na vseh mednarodnih konferencah, kot tudi pri njihovih apelih,
peticijah, memorandumih, resolucijah ipd.
Konec tridesetih je bilo mnogim enskim drutvom v kraljevini Jugo-
slaviji prepovedano delovanje s kratko obrazloitvijo, da se enske spu-
ajo v politini boj za novo ureditev ,
31
ki je v nasprotju s politiko dra-
ve . Tako je bilo npr. ensko gibanje iz akovca prepovedano in njegova
predsednica Zorka Jankovi denarno kaznovana zaradi stenskih asopisov ,
v katerih so se pojavljali razlini asopisni izrezki, v katerih so bili pozivi
za nevtralnost , mir ter boj proti vojni in faizmu ipd. Na zadnji konferen-
ci Mednarodne feministine zveze v Kopenhagnu leta 1939 so sodelova-
le tudi predstavnice jugoslovanskih mladinskih enskih organizacij , ki so
bile v tem asu zaradi tesnega sodelovanja s KPJ e napol ilegalne. Poslanka
s tega zbora je v leviarsko orientiranem asopisu ena danas javno in jasno
opredelila pozicijo feministk in njihovo politino preprianje :
Naloga feminizma je, da po svetu prebuja in krepi zdravi razum, soutje,
umirjenost in intuicijo, kar so lastnosti ensk in mater. Ko se borimo za nae
ideale, se borimo za celotno lovetvo, saj svobode za enske ne more biti tam,
kjer svoboda ni obe dobro; prav tako zanje ne more biti ekonomske svobo-
29
Jovanka Kecman, ene Jugoslavije u radnikom pokretu i enskim organizacijama: 19181941,
Beograd 1978, 283.
30
N. d., 300.
31
N. d., 307.
de in pravice tam, kjer sta ekonomija in pravo podrejena volji tiranske oligar-
hije /prevedel P. K./.
32

Po tej konferenci je Zveza enskih gibanj v Jugoslaviji razirila svoje de-
lovanje v tri smeri: zagotavljanje osnovnih lovekovih pravic , spotovanje
tuje rase in vere ter spotovanje svobode malih narodov . Sasoma so paci-
fstini aktivizem feministinih in drugih enskih gibanj odrinile v ozadje
nove revolucionarne mladinske in tudentske sekcije, ki so postale enski
sekretariati KPJ . Tenja za ustanovitvijo Antifaistine fronte ensk se je
pojavljala predvsem v t. i. levem krilu enskih (predvsem delavskih in mla-
dinskih) organizacij in drutev, katerih lanice so istoasno izpolnjevale
naloge znotraj kasneje nadrejene KPJ distribuirale so ilegalne asopi-
se in obenem poskuale preko legalnih enskih asopisov iriti vpliv Parti-
je in agitirati za novo drubeno ureditev . Tako so mnogi enski asopisi v
tem asu vsebovali tekste , ki so se ukvarjali s temi vpraanji in se zavzemali
za mir in svobodo , a tudi z vlogo ensk v mogoi oziroma vse bolj neizogib-
ni vojni . V asopisu ena danas , ki je zael izhajati leta 1936 v Beogradu ,
je bil v prvi tevilki, poleg ostalih protivojnih tesktov, objavljen tudi lanek
predsednice Komiteja proti vojni in faizmu Gabrielle Duchen , ki je opi-
sala pomen prisotnosti in aktivnosti jugoslovanskih ensk v Komiteju en-
skih organizacij za mir in razoroitev , Svetovnem komiteju ensk proti voj-
ni in faizmu ter Mednarodni ligi ensk za mir in svobodo . Poleg tega so
bili objavljeni tudi lanki idejno-politinega znaaja , ki govorijo o udele-
bi ensk v razlinih oblikah boja na Kitajskem, v paniji, v oktobrski revo-
luciji v Rusiji, kot tudi v Afriki, Ameriki, Aziji in Avstraliji. Z ostrimi ob-
sodbami faizma so avtorice in druge sodelavke asopisa poskuale dose-
i tudi enska drutva, ki niso podpirala enske emancipacije , temve so se
ukvarjala samo z dobrodelnostjo in opismenjevanjem revnih. Pogosto so
poiljale zelo jasna sporoila: Dejstvo, da je faizem ogrozil poloaj en-
ske kot enske in udaril celo po pravicah ensk kot drugorazrednih ljudi,
je zadosten razlog, da postanejo enske in faizem veni sovraniki /preve-
del P. K./.
33
Zanimiv je tudi primer enskega asopisa enski svijet , ki je zael izha-
jati v Zagrebu leta 1939 kot asopis za zabavo in izobraevanje in ki je sa-
soma postal legalni glas enskega komiteja KP Hrvake . V lanku Sa-
vremena ena i rat je poudarjeno neomajno zavzemanje ensk za mir in
prepreevanje vsakega novega nasilja , ubijanja in smrti v imenu arogan-
ce napadalca, a tudi, da se je treba v primeru, da se zdravorazumska in
32
ena danas, 20. 3. 1939, 10.
33
ena danas, 7. 10. 1937, 67.
111 Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
pacifstina reitev pokae kot nemogoa, pripraviti na odpor in, v zvezi s
tem, opredeliti vlogo ensk v vojni : Moramo biti realne, sodobne, pogle-
dati dejstvom v oi in biti pripravljene na vse, kar bi nas moglo akati v pri-
hodnosti. e bi prilo danes do vojne , po izkunji Abesinije, panije in Ki-
tajske vemo, da ni ve fronte in prve bojne linije, saj je cela drava le dol-
ga krvava linija umiranja in groze /prevedel P. K./.
34
V Ljubljani je poleg
asopisa enski list (19241935), ki je bil glasilo Zveze delavskih en in
deklet,
35
od leta 1941 naprej izhajal tudi asopis Naa ena , ki je bil usta-
novljen na pobudo Partije in je vkljueval preteno mlade in revolucionar-
ne sodelavke, ki so opozarjale na socialne probleme ensk , na potrebo po
ekonomskem in politinem osamosvajanju ter na nujnost vkljuevanja en-
sk v antifaistino gibanje . Obenem so kritizirale feministino gibanje za-
radi preozke in napane orientacije v boju za enakopravnost, loeno
od mokih ,
36
ter agitirale za to, da se mora ideja enakopravnosti uresnii-
ti v okviru Partije ter njenega videnja komunizma in vsobsegajoe enakosti .
Poleg izdajanja asopisov in pamfetov so bile pogosto organizirane
tudi antifaistine in mirovne akcije ensk . Te akcije so istoasno tudi i-
rile komunistine ideje in krepile politini vpliv Partije , kar je bilo kasneje
znotraj uradnega zgodovinopisja povsem pozabljeno (cenzurirano). Tako
je denimo Centralni komite KPJ pred Svetovnim kongresom proti vojni in
faizmu , ki je bil leta 1934 v Parizu, dajal navodila svojim enskim mladin-
skim sekcijam, naj agitirajo za partijo in predvsem kot delavke ter glede iz-
bora kandidatk, ki bodo sodelovale na Kongresu. Delegatka Jelena Niko-
li (pod psevdonimom Mira Pani in s potnim listom avstrijske dravljan-
ke ekega porekla) je na Kongresu navidezno nastopila v imenu vseh ensk
Jugoslavije , zares pa v imenu KPJ in (v nemini) predavala o stanju v dra-
vi in pomenu KPJ v boju proti faizmu : Komunistina partija Jugoslavije
je bila doslej na elu boja proti faizmu in vojni ter je sebi postavila za cilj,
da kljub mogonemu faistinemu terorju delovne enske, delavce , kmete
in zatirane narode pripelje do zmage nad kapitalizmom in vojno -faisti-
ni diktaturo /prevedel P. K./.
37
Mira Pani je na kongresu postala lanica
mednarodnega predsedstva Svetovnega komiteja ensk proti vojni in faiz-
mu , tako da je svojo nalogo opravila ve kot uspeno.
Poleg tega prokomunistinega pacifstinega toka so istoasno delovala
tudi feministina pacifstina drutva. Ilustrativni primer pacifstine en-
34
enski svijet, 3. 5. 1939, 3.
35
Povzeto po Delta 12 (1997), 126.
36
Naa ena 1 (1941), 2.
37
Kecman, n. d., 389.
ske politike je vsekakor delovanje e omenjene Jugoslovanske lige ensk za
mir in svobodo , ki je leta 1936 izvedla pisno akcijo za razoroitev in mir in
zbrala eststo tiso podpisov. Med drugim je ta organizacija vsako leto 11.
novembra (na dan premirja iz leta 1918) prirejala dneve miru s sklopi pre-
davanj, konferencami, akademijami in razlinimi enskimi manifestacija-
mi . O delovanju te organizacije so veinoma poroali enski mediji , tako
da je o enem izmed teh dogodkov v asopisu ena danas pisalo naslednje:
enske so od nekdaj najbolj predane miru . Ker niso bile obvezane nujno
sodelovati v vojnah, so svojo aktivnost usmerjale v humane akcije in posve-
ale kar najvejo pozornost delovanju za mir. Postale so aktivistike in sno-
valke najvejega tevila mednarodnih in nacionalnih organizacij za pro-
pagando in delovanje za mir /prevedel P. K./.
38
Prievanja o aktivizmu
in pacifstinem delovanju enskih gibanj in organizacij so ohranjena le v
(predvsem enskih) medijih tega obdobja ter tako predstavljajo vir za razi-
skovanje cenzurirane in neznane politine in drubene teorije .
Osnovne usmeritve in drubeno-politine revizije
medvojnih enskih diskurzov
Za bolje razumevanje pozicioniranja ensk v medijskem diskurzu v
dosedaj opisanih kontekstih bi na koncu na kratko opozorila e na osnov-
ne smeri, v katerih se gibajo razline interpretacije delovanja angairanih
ensk v Kraljevini SHS /Jugoslaviji v medvojnem obdobju. Veina kasnej-
ih interpretacij deli ensko gibanje tega obdobja na tri osnovne tipe: me-
anski feminizem (ki je pogosto pospremljen s kvalifkacijskimi pridevni-
ki, kot so salonski, burujski, elitni, liberalni, demokratski in ki je bil po
drugi svetovni vojni proglaen za ekstremno desniarski), enski proletari-
at (delavski, ljudski, mnoini, socialistini/komunistini, revolucionarni,
leviarski ta tip enskega angamaja je bil od osemdesetih naprej oznaen
kot totalitaren) in propatriarhalno ensko zadrugarstvo (tradicionalen, hu-
manitaren, religiozen, apolitien ta tip je v letih etnonacionalne tranzi-
cije obveljal za edini pravi in kvazidemokratski). Meanski feminizem in
enski proletariat sta preko svojih samoorganiziranih drutev in organiza-
cij mobilizirala veliko tevilo ensk . Odlikovala sta se z individualnim in
kolektivnih vstopanjem v javni prostor ter oblikovanjem javnega mnenja v
smeri novih idej in drubenih sprememb, medtem ko je propatriarhalno
zadrugarstvo sodelovalo pri ohranjanju in prenaanju e obstojeih, s tra-
dicijo in patriarhatom utrjenih spolnih vlog in ni vsebovalo ne politinega
vpliva ne drubeno angairanega javnega nastopanja .
38
ena danas, 8. 11. 1937, 11.
11 Medijska mo in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih asopisov
Trojka tipov je od konca druge svetovne vojne do danes doivela delne
drubeno-politine zgodovinske revizije. V povojni SFRJ ki je vsem svo-
jim narodom in narodnostim ter tovariem in tovariicam formalno pode-
lila enake pravice in s tem odvzela smisel obstoju kakrnegakoli enske-
ga gibanja so bila vsa predvojna enska drutva ne glede na to, ali so bila
formirana na nacionalni, verski ali socialni, politini, kulturni, feministi-
ni ali profesionalni osnovi enako opredeljena kot meanska, medtem ko
je bilo njihovo humanitarno, izobraevalno in ustvarjalno delovanje obso-
jano kot sledenje napani, buroazni ideologiji to je bila komunisti-
na in postrevolucionarna revizija.
39
Na zaetku devetdesetih, v asu raz-
pada Jugoslavije , je propatriarhalno ensko zadrugarstvo ponovno zaive-
lo v dominantnem nacionalistinem diskurzu , ki je hrepenel po folklor-
ni tradiciji in religiozni praksi , istoasno pa je prilo do ponovnega odkri-
tja in revalorizacije delovanja nekaterih pripadnic meanskega sloja, ki je
bilo izkopano iz starih arhivov in katerih nacionalno opredeljevanje je bilo
manipulativno interpretirano z namenom pisanja zgodovinskega teksta,
primernega za potrebe ustvarjanja etnonacionalnih drav (to je bila dru-
ga, etnonacionalistina revizija). Po obdobju etnonacionalistinih politik ,
v imenu katerih so bile zaete vojne v devetdesetih, so bile v obdobju tran-
zicije ponovno odkrite stare predstavnice salonskega feminizma in njihove
t. i. buroazne organizacije, ki so v skladu z uvajanjem liberalno -demo-
kratskih politinih manir z namenom priblievanja spolno ozaveeni ve-
liki evropski druini nenadoma postale velike enske svojega asa, njiho-
va gibanja pa davni znanilci dravljanske enakosti in raznolikosti sodobne
drube (tretja, tranzicijska kvazi liberalno -demokratsko revizija).
Zakljuimo lahko, da so morda nekatere drubeno-politine revizije
zgodovine enskih gibanj iz medvojnega obdobja bolj humane kot dru-
ge (ali vsaj manj pogubne) ter da nekatere bolj spominjajo na manipula-
tivne interpretacije, medtem ko so druge bolj podobne uspenim speku-
lacijam. V vsakem primeru obstoju prvih enskih organizacij in mre na
obmoju Jugoslavije v okviru katerih so obstajale mnoge enske oseb-
nosti , vredne pozornosti (ki si verjetno niso nikoli mislile, da bodo zlo-
39
Jovanka Kecman v svoji knjigi, ki je podkrepljena z mnoico podatkov in jasno politino opre-
deljeno socialistino retoriko (znailno za as, v katerem je nastala), razliko med prvima dvema
tipoma defnira takole: Feministino gibanje se je zavzemalo za delno osvoboditev ensk , za
pravno enakost ensk in mokih v okvirih obstojee drubene ureditve , medtem ko se je dela-
vsko gibanje borilo proti izkorianju ensk v kapitalistini drubi in za popolno emancipacijo
ensk v novi brezrazredni drubi . N. d., 15. Meanska enska drutva so angairala doloe-
no tevilo intelektualk in premonejih ensk in tam so nala novo podroje za svojo dejavnost .
Buroazija je nudila podporo tem drutvom in ta so delno reevala socialne probleme. /preve-
del P. K./ N. d., 11.
rabljene za tolmaenje starih in ustvarjanje novih zgodovinskih, drube-
nih, kulturnih in tudi medijskih diskurzov ) dolgujemo monost novih
branj na nain vepomenske feministine epistemoloke matrice in novih
(inter)disciplinarnih analiz , ki se v tem lanku nanaajo predvsem na me-
dijske tekste in na medijsko obravnavo poloaja ensk in njihovih eman-
cipatornih praks . V tem pogledu obstajajo trije osnovni razlogi za nadalj-
nje intervencijsko delo na tem podroju. To so: debalkanizacija in dekolo-
nizacija jugoslovanske preteklosti znotraj obstojeih evrocentrinih nara-
tivov , dekonstrukcija in demaskulinizacija tako drube , politike in kultu-
re kot tudi medijev , ter, na koncu, odkrivanje in afrmacija cenzuriranih fe-
ministinih diskurzov .
Prevedel Primo Kraovec
11,
Primo Kraovec
Miklav Komelj
V osvobodilnem
boju larpurlartizem
ni bil mogo
Intervju z Bogdanom
Osolnikom
Zanima me, kako so delovali asopisi v partizanih , isto formalno, se pra-
vi, kako so se sploh pojavili e gremo od zaetka?
Zaetek oziroma osnova je bila tehnina baza. Ker je bilo to v ilegali , je
bilo mono izdajati asopise samo ilegalno. Ilegalno bazo je v osvobodil-
no fronto prinesla partija . Komunistina stranka je imela svoje tiskarne na
skritih mestih in jih je dala na razpolago osvobodilnemu gibanju. Kasne-
je se je razvilo vedno ve partizanskih tehnik, kot smo rekli razmnoeval-
nicam tiska . To so bile na zaetku e zelo primitivne, kasneje pa so nasta-
le celo prave tiskarne.
Nasploh je treba pri obravnavi tiska in kulturne dejavnosti v NOB upo-
tevati dve osnovni znailnosti:
1) postopnost razvoja, razline razvojne faze, do katerih je prilo zaradi
postopnega razvoja samega NOB od etic do divizij in korpusov,
2) razlinost razvoja v posameznih pokrajinah takrat razkosane Sloveni-
je , e posebej poloaj pod Nemci, kjer je prilo do izgube lastnega jezika v
B
ogdan Osolnik (1920), po izobrazbi pravnik, je bil v asu druge sve-
tovne vojne aktivist OF , partizan in lan Slovenskega narodnoosvo-
bodilnega sveta (SNOS ), kasneje pa novinar , publicist, urednik , profesor
komunikologije in ustavni sodnik. Z njim smo se 1. junija 2008 pogovar-
jali o partizanskih asopisih in novinarstvu v pogojih narodnoosvobodil-
nega boja , o zgodovinskem pomenu in relevatnosti partizanskega novinar-
stva danes ter o nekaterih problematinih vidikih sodobnih mnoinih
medijev .
javnem in zasebnem ivljenju, kar je edini tak primer med okupiranimi na-
rodi Evrope .
Pomena informacij se zavemo ele takrat, kadar ostanemo brez njih (kot
denimo v primeru stavke novinarjev ).
P. K.: Ali so te tiskarne obstajale e pred vojno ?
Obstajale so e pred vojno , kasneje pa so, v asu boja , takoj s prvimi par-
tizanskimi etami, nastajali prvi, zelo preprosto narejeni asopisi to je
bilo e razmnoevanje na apirografsko koo. Razlika je bila med Ljublja-
no , kjer so e bile te tiskarne med drugimi tudi tista glavna, v kateri so
bile natisnjene Borove pesmi, to je bila prava tiskarna in med tistim, kar
se je tiskalo na terenu, to je bilo seveda v bolj osnovnih oblikah, ampak va-
no je bilo, da se je tiskalo e toliko bolj, ker je bil takrat ves slovenski tisk
v rokah okupatorjev. Slovenec je prinaal na prvih straneh italijanske novi-
ce v italijanini. e teje je bilo na Gorenjskem, kjer se je slovenska beseda
sploh izgubila, saj je bila prepovedana. Zato je potrebno zgodnji partizan-
ski tisk presojati glede na vsebino , ne toliko glede na to, kakna je bila teh-
nika. Denimo prva enska glasila so bila narejena na pisalni stroj in apiro-
graf. Kasneje so tudi tiskarji sami poskuali kaj narediti eden izmed njih
je bil mladi gorenjski tehnik in slikar Ive ubic , ki je pisani besedi e doda-
jal ilustracije. Kasneje so bili v partizanih tudi profesionalni slikarji, ki so
e opremljali asopise .
Kolikor se je dalo delati v tistih primitivnih pogojih, toliko se je tudi de-
lalo. Bistven prelom glede teh tehninih monosti je bil leta 1943, ko je Ita-
lija kapitulirala. Takrat so iz Novega mesta odpeljali na Rog tiskarski stroj
in takrat je tiskarstvo zaelo delovati isto profesionalno. Zelo zanimiv pri-
mer je Gorenjska, kjer je iznajdljivi tehnik Edo Bregar Don sam skon-
struiral dva tiskarska stroja in tako smo lahko avgusta 1944 zaeli izdajati
Gorenjski glas . e bolj zanimiva pa je primorska tiskarna, kjer so stroj pri-
peljali iz Milana in tako tiskarno usposobili za normalno funkcioniranje.
To je bila tiskarna Slovenija , za katero je nekdo zapisal, da je postavljena
v divjini, na kraj, kamor e divje koze ne pridejo.
P. K.: Koliko ljudi so vkljuevali ti prvi, zgodnji asopisi ?
To je bil ozek krog, najzaupneji ljudje. Prvi tisk je vkljueval le ljudi iz
vodstva, iz izvrnega odbora in iz centralnega komiteja partije . Pomembni
sodelavci so bili tudi prinaalci papirja in raznaalci asopisov tukaj je bil
vkljuen e zelo irok krog. Pravzaprav je organizacija rasla preko kolporta-
e. Raznaati glasilo OF je bilo nevarno, kazen za to je bil najmanj zapor. e
11 V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
od samega zaetka so okupatorji sodelovanje pri odpornikem tisku stro-
go kaznovali. A preko tiska se je pridobivalo nove lane, denimo nekdo, ki
je izrazil interes in pripravljenost sodelovati v osvobodilnem boju , je lahko
prebral asopis , s imer je prevzel precej veliko tveganje, e pa ga je dal na-
prej (saj je na asopisih pisalo preberi in daj naprej), pa je to pomenilo e
znak globlje povezanosti z gibanjem in sprejetja tveganja, ki je bilo s tem po-
vezano. To, da je na zaetku pri asopisih sodeloval zelo ozek krog, je zelo
pomembno tudi glede vsebine lo je za vodilne ljudi OF in partije in oni
so pisali asopise . Kasneje pa se je krog sodelavcev zelo raziril in nastale so
lokalne izdaje in partizanske enote so zaele izdajati svoje liste. Vsaka veja
enota se je trudila imeti svoj asopis in ga iriti med ljudmi.
P. K.: Ali bi lahko rekli, da je bila mobilizacijska funkcija pri partizan-
skih asopisih osnovna?
Tako je. Na Gorenjskem smo si vzeli nekaj ve svobode in smo centralna
glasila prirejali pokrajinskim razmeram, na primer namesto Nae ene smo
izdajali enske pod Karavankami. Ker je bil to asopis za ene , nismo ob-
javljali samo politinih pozivov, temve tudi pesmi, rtice in pisanje o lju-
bezni, a vseeno asopisi niso imeli druge funkcije kot mobilizacijsko, ker
je bila vojna in ker je bilo pomanjkanje slovenske besede. Na to je bilo po-
trebno odgovarjati tako, da je bila vsebina res precej politina in osvobodil-
na. Partija je tudi e izdajala svoj asopis, Delo , a so bile tevilke zelo redke,
tako da je prevladoval narodnoosvobodilni tisk . Pisci so bili predvsem ak-
tivisti , na zaetku vodilni aktivisti, kasneje pa tudi drugi.
P. K.: Pisci so se torej veinoma rekrutirali na prostovoljni osnovi?
Seveda. Profesionalnih novinarjev takrat ni bilo. Ljudje, ki so se ukvarja-
li s tiskom in ki so imeli malo ve smisla za to, so bili denimo slavisti, pro-
fesorji, uitelji, tudenti itn., torej bolj pismeni ljudje ne glede na novinar-
ske izkunje .
P. K.: Klasinih poroil torej ni bilo? Zdi se mi, da je bilo poudarjeno an-
gairano poroanje .
Obstajala so sicer poroila , a ne v klasinem smislu. Tudi vpraanje po-
roanja in objektivnega poroanja je treba obravnavati v lui poloaja pod
okupacijo. Okupatorji so razvijali strahovito propagando razpolagali so
tudi z vsemi sredstvi informiranja s katero so slavili svoje zmage in uni-
evali svoje nasprotnike s propagando proti komunizmu . To je bil izjemen
propagandni pritisk . Zatorej je e vsako poroanje tudi e je bilo politi-
no sluilo resnici . Pomembno je bilo zlasti poroanje o stanju na svetov-
nih bojiih radijska poroila in vojno -politini komentarji.
Vrhunec partizanskega novinarstva je bil zaetek izdajanja Partizanskega
dnevnika . To je bil edinstveni primer v Evropi , obstoj odpornikega dnev-
nika, ki je izhajal redno in bil tiskan v pravi tiskarni. To je predpostavljalo
tudi neke vrste radijsko slubo . Izvrni odbor je imel e leta 1943 dva ste-
nografa, prvi je bil profesor Kraovec , ekonomist ...
M. K.: Stane Kraovec ?
Da, kasneji akademik Stane Kraovec , drugi pa je bil Milan Meguar
Borut, ki je prej delal na ekonomski oli. On je stenografral koevski
zbor. Onadva sta posluala radio in stenografrala. Radijske aparate so sicer
Nemci poskuali zapleniti, a je bilo za aktiviste zelo pomembno, da so, zla-
sti ponoi, posluali kratkovalovne radijske postaje, kot sta bili Radio Mo-
skva in Svobodna Jugoslavija , pa tudi BBC , ki je oddajal na srednjih valovih
in ki je bil precej objektiven, sploh glede na to, da je bil to as vojne .
V teh razmerah se je pokazalo, kako hudo je, e ni monosti informira-
nja . Jaz sem to doivel tako, da smo imeli teke boje in strano italijansko
ofenzivo in nismo vedeli, ali svet sploh ve, kaj se dogaja. Po nakljuju smo
v neki hii prili do radijskega aparata in dejansko je neke noi Radio Lon-
don objavil kratko vest, da so rodoljubi v Sloveniji imeli spopad z Italija-
ni in da so povzroili sovraniku precejnje izgube. To je bila zelo krat-
ka vest in tudi niso povedali, kdo so bili ti rodoljubi. Nato smo priakova-
li, da bodo kaj ve povedali na Radiu Moskva , ki takrat e ni prenaal pro-
grama Svobodne Jugoslavije , le vesti moskovskega radia v razlinih jezikih,
tudi v slovenini.
M. K.: Tam je zael Gustini ?
Da. No, tam je bilo nekaj vesti o sovjetski rdei armadi, kar je bilo seve-
da pomembno, ker je bil to ravno as bitke pri Stalingradu, drugi del od-
daje pa je govoril o uspehih socializma , o neki kolhoznici, ki je imela kra-
vo, ki je dajala sedem litrov mleka na dan in podobne stvari, in takrat sem
si rekel, no, mi bomo pa tukaj popadali v teh naih bojih in nihe e vedel
ne bo, kdo smo bili in zakaj smo padli. Ne obstaja, ker nisi v medijih in
to v tisti najstraneji obliki. Potrebno je bilo kar nekaj asa, preden je Ra-
dio London zael poroati o bojih partizanov . V Ljubljani je bilo zelo po-
membno to, da smo imeli Radio Kria , ki je obveal slovensko javnost .
11o V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
P. K.: Zanima me tudi, ali je imel tisk kakno vlogo v koordinaciji slo-
venskega partizanskega gibanja z drugimi jugoslovanskimi narodi ali je
ta komunikacija potekala le po obiajnih vojakih kanalih. Ali so sloven-
ski partizanski asopisi poroali tudi o tem, kaj se dogaja v Bosni , Srbiji in
na Hrvakem ?
Taknih vesti je prihajalo zelo malo. Imeli smo poroilo s kongresa jugo-
slovanskih ena , ki je bil v Bosni maja 1943. Iz ostalih republik smo sicer
dobivali asopise , a v zelo skromnih koliinah. V Uicah so takrat e iz-
dajali Borbo in ta Borba je prihajala tudi k nam. Med nami in ostalo Jugo-
slavijo je bila ustaka Hrvaka, tako da so bile komunikacije teke in mo-
ne samo kot ilegalne. Redna komunikacija je bila vzpostavljena ele, ko
so osvobodili svobodno ozemlje v Bosni in na Hrvakem , kar je omogoi-
lo tudi fzine stike.
P. K.: Kaken je bil nain delovanja urednitev pri partizanskih asopisih ?
V posameznih partizanskih brigadah so e obstajali kulturni oddelki, ki
so e imeli po ve ljudi eden izmed njih je bil Marjan Kozina , ki je bil
glasbenik, a je sodeloval v vsem kulturnem ivljenju, organiziral sestanke,
pisal skee itd. Piscev je bilo zelo malo, o asopisih pa so se dogovarjali
predvsem v politinih vodstvih. eprav smo imeli tiskarne , so bile vse ka-
pacitete tako dragocene in redke, papir in drug material pa je bilo teko do-
biti, zato je bila selekcija piscev strano teka, ozka in, seveda, politina. Po-
sebej v po Nemcih in Italijanih zasedenem obmoju, kjer ni bilo slovenskih
knjig in slovenskih ol, je bila naa politika , da je vsaka natisnjena sloven-
ska beseda e del boja . Natisnili smo Gregorieve pesmi, ki so bile takrat
zelo znane in priljubljene, in takrat je la naokrog tudi pesmarica; tiskanje
teh pesmi je pomenilo kulturo in mobilizacijo hkrati. Poleg tega smo nati-
snili tudi slovnico, abecednik, slovarek tujk, Preernove pesmi itn. Vse je
potrebno gledati z omi takratnih monosti in takratnega stanja. Mono-
sti so bile zelo zelo omejene in takno delovanje je bilo povezano z velikim
osebnim tveganjem. Raznaati ali celo e imeti pri sebi ilegalni tisk je bilo
tvegano dejanje .
P. K.: Kulturna vsebina je torej imela tudi politino vlogo?
Da. Kidri je imel za te stvari zelo veliko posluha in je ves as ponavljal, da
je na boj tudi kulturni boj , ampak ne kulturni boj med klerikalci in libe-
ralci , temve boj za ohranitev slovenske kulture , za ohranitev slovenske be-
sede. Skoraj na vsakem politinem sestanku je prilo do tega, da je bila tudi
kakna recitacija. Recimo jaz sem leta 1944 organiziral konferenco gorenj-
Medijska politika v postsocializmu 1io
skih aktivistov na Jelovici. Tam smo bili dva dni, od 13. do 15. maja 1944.
Na koncu je nekdo rekel, da so zaeljene recitacije in naj kdo, ki zna na pa-
met kakno pesem ali e jo ima napisano, recitira. Tam je bil cel kup ljudi,
ki so se javili in recitirali, in nekateri so nosili s seboj Preernove pesmi. To
je bilo neverjetno, kako je pesem Zdravljica ivela v vojni , saj je bila naj-
prej vesela pesem. Na Gorenjskem smo vsak sestanek zaeli z njo.
Leta 1942 smo imeli sestanek s lani izvrnega odbora, s Kidriem , Ru-
som in Kocbekom . Z njimi je bil tudi Bor , ki je, medtem ko smo se mi po-
govarjali o politiki in akcijah, nekaj pisal in, ko smo se nehali pogovarjati,
rekel, da je on tudi sodeloval, a na drug nain, da je napisal pesem o poigal-
cih vasi in nam je tudi takoj zrecitiral pesem Poigaleva suknja. Zbor
odposlancev slovenskega naroda v Koevju v zaetku oktobra 1943 je bil
zaradi nevarnosti bombardiranja ponoi, a na koncu vsake seje, zgodaj zju-
traj oziroma e ponoi, okrog dveh ali treh, je bila vedno ena toka, deni-
mo gledalika predstava (enkrat so igrali Kocbeka ), bile so tudi pevske to-
ke, vedno je bila na koncu vsaj ena kulturna toka. To je bila tista ustvena
nota, ki je sklepom in vsebini tistega sestanka dodala e posebno globino.
P. K. e povzamemo, so bili v partizanskem tisku kulturni in politini te-
ksti v ospredju, manj pa je bilo objektivnih, dejstvenih nainov poro-
anja ?
Larpurlartizem ni bil mogo, to je bilo jasno, vse je moralo biti vpeto v
osvobodilni boj , ker je lo za ivljenje in smrt. lo je za obstoj jezika in celo-
tne kulture , tu se ni bilo mogoe izivljati v kaknih isto abstraktnih for-
mah, vse je moralo biti povezano z bojem , a ne v kakni grobi obliki. Deni-
mo, e berete Borove ali kakne druge partizanske pesmi , so te lepe, a obe-
nem poziv na rjovenje. e govorimo o teh stvareh, med vojno jih ni mogo-
e razumeti brez povezave s samim osvobodilnim bojem . e pogledate se-
stavo izvrnega odbora, smo imeli sreo, saj so bili to ljudje, ki so bili res vi-
soko kulturni in ki so imeli odnos do jezika , posebej Kocbek in Kidri . e
primerjam to, kar danes govorijo v dravnem zboru, in Vidmarjev jezik na
koevskem zboru, je to kot no in dan, saj je imel Vidmar zares lepo sloven-
sko izraanje, vsako stvar je zelo lepo povedal.
P. K.: Ali so bile v partizanskem tisku zastopane tudi razline politine in
ideoloke orientacije?
Da, tudi med partizani so obstajali ideoloko zelo razlini pogledi. Na
tem podroju je bil prisoten zelo moan pluralizem . Ko smo imeli v No-
vem mestu zborovanje 10. ali 11. septembra po kapitulaciji Italije, so tam
1i1 V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
nastopili Kidri kot komunist, Kocbek kot kranski socialist in Joe Rus
kot liberalec ter potem major Jones, vodja britanske vojake misije pri gene-
raltabu slovenske vojske, kot predstavnik mednarodnega zaveznitva. Pri
tem pluralizmu je lo predvsem za razlinost notranjih, flozofskih dr. V
konkretnem delovanju , v operativi smo bili vsi enotni za OF . Zastopa-
li smo nazorski pluralizem in enotnost v vpraanjih osvobodilnega boja .
Tudi na terenu smo delovali tako, na politino delo na terenu smo hodi-
li trije skupaj, predstavnik komunistov , kranskih socialistov in liberal-
cev . Preden smo prili v neko vas, smo se dogovorili, kdo bo imel prvi bese-
do, potem smo se sicer vsi vkljuevali, a prej smo se dogovorili, kdo bo imel
prvo besedo in kdo bo govoril v imenu cele skupine.
Zdaj se veliko govori o tem, kako je Dolomitska izjava presekala ta plura-
lizem v OF . Presekala ga je formalno, predvsem zato, da pomiri beograjsko
vodstvo, ki je bilo partijsko, saj tam ni bilo osvobodilne fronte in je central-
ni komite Jugoslavije obenem vodil odpor. V Moskvi je takrat obstajal od-
delek za evropske drave , ki ga je vodil Dimitrov , in tam so vsak dan pre-
jemali poroila od ilegalnih radijskih postaj. V teh razmerah je ta spora-
zum oziroma koalicija med razlinimi strankami za partijsko vodstvo za-
ela predstavljati nekakno nevarnost, predvsem, da bi morali zmago deliti
e z drugimi strankami in ideolokimi orientacijami. Do Dolomitske izja-
ve je torej prilo pod pritiskom . A ko so ljudje prili v partizane , niso prili
po politinih linijah, prili so kot patrioti, kot ljudje, ki se niso strogo raz-
likovali po politinih orientacijah ...
M. K.: Sploh leta 1943, kajne? Takrat so ljudje mnoino odhajali v par-
tizane ?
Da, to je bilo mnoino, pridruili so se nam tudi nekdanji politiki , soci-
alni demokrati , veterani iz balkanskih vojn, ves as je v partizanskem boju
obstajal doloen pluralizem , a na alost so ga po vojni uniili, zlasti s tem
sporom s Kocbekom in to je bila straanska koda.
Z dananjimi omi, v dananjih razmerah ni mogoe razumeti tedanje si-
tuacije. Ne gre le za estdesetletno distanco, gre tudi za to, da je stanje miru ,
stanje svobode , se pravi stanje dopolnjene svobode popolnoma drugano,
razline so razmere in monosti in posledino seveda tudi nain delovanja .
P. K.: Partizanski asopisi in mediji me zanimajo ravno zaradi tega, ker
predstavljajo doloeno alternativo vsiljeni izbiri, ki se danes postavlja
sploh v lui nedavnih dogodkov ko imamo liberalni model medijev , se
pravi evropski, objektivni , na eni strani, na drugi strani pa ima-
Medijska politika v postsocializmu 1ii
mo totalitarne medije , kjer obstaja cenzura , kjer se dejstva politizira-
jo. Partizanski asopisi ravno ruijo to delitev oziroma pokaejo, da ni
veljavna, saj vsebujejo nujno politizacijo pisanja , ki pa ni indoktrinarna
in mogoe tudi pokae ibkost liberalnega objektivnega novinarstva , ki
si lahko privoi biti nevtralno le zato, ker je, e lahko tako reem, vedno
na strani zmagovalca.
Veste, to kar imamo danes pri nas, to ni liberalni model , to je mnogo
mnogo bolj totalitarno . Stanje medijev danes pri nas je skregano celo z
evropskimi standardi ali morda celo s tisto osnovno linijo ZN oziroma
pakta o dravljanskih pravicah, s pravico do obveanja. Samo en primer:
pred nekaj leti je profesor Slavko Splichal organiziral mednarodni kolokvij
ob 25. obletnici McBridove komisije Unesca , ki je delovala dve leti, od leta
1979 do 1981. Na koncu so izdali debelo knjigo Mnogo glasov, en svet . To je
bila ena prvih knjig in pravzaprav tudi prvi ubenik o komunikacijah. Izla
je v tridesetih jezikih. Ob 25. obletnici smo naredili primerjavo, kaj je bil
duh Unesca in ZN takrat in kaj je danes. Jaz sem bil lan McBridove komi-
sije , zato so me prosili, da bi imel uvodni referat. Ugotovil sem, da so osnov-
ni problemi ostali isti: problem svobode , problem lastnikih odnosov , pro-
blem ideolokega pluralizma , ki ga je Unesco poskual reevati na razline
naine, tudi s tisto foskulo o uravnoteenosti , s imer so se hoteli zavarova-
ti pred Ameriani, ki so mu oitali, da vodi preve levo politiko .
O tem simpoziju ni mogla pri nas iziti niti ena sama beseda. Na simpo-
ziju je sodeloval tudi Ervin Hladnik-Milhari , ki je bil takrat e urednik
Sobotne priloge , prav tako Jurij Gustini . Milharia sem e med simpo-
zijem vpraal, e bo uspel objaviti poroilo in je odgovoril, da dvomi. V no-
benem asopisu niti ene besede, eprav so gostovali profesorji iz Amerike ,
Anglije, ljudje iz nekdanjih neuvrenih drav . Bile so zelo zanimive dis-
kusije, ampak niti ena vrstica se ni mogla pojaviti v naem tedanjem tisku .
Splichal je kasneje prispevke natisnil v reviji Javnost .
Letos je tudi obletnica simpozija Mass media and international under-
standing, ki smo ga imeli v Ljubljani leta 1968. Na njem je bilo 120 ude-
leencev, organizirali pa smo ga ob obletnici Deklaracije o lovekovih pra-
vicah , tako da smo govorili o tem in o svobodi tiska itn. Ob prilonosti sem
rekel Splichalu , da bi si prispevki zasluili nadgraditev z objavo, a mi je od-
govoril, da ni pogojev za to.
Slovenci smo veliko sodelovali v ZN in v Unescovih razpravah o svobo-
di tiska , bilo je ogromno znanstvene, praktine in novinarske obdelave teh
stvari. To, kar se pri nas dogaja danes, nima nobene zveze s tem. Bil sem de-
1i V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
nimo zraven pri pisanju prvega zakona o svobodi tiska v Jugoslaviji to je
bilo leta 1960 ali 61 , kjer je bilo vkljueno tudi vpraanje odgovora, o ka-
terem se zdaj toliko govori. Zdaj je to vpraanje isto skrotovieno in pra-
vico do odgovora naj bi imel tisti, ki misli, da nekaj ni dovolj celovito ob-
delano. To je popolnoma nejasno. Takrat smo to pravico formulirali tako,
da ima pravico do odgovora tisti, ki meni, da je bila prizadeta njegova pra-
vica ali njegova ast denimo e bi imel nekdo prometno nesreo in bi
nekdo nepoteno poroal, da je bil pijan, a ni bil, bi imel pravico do odgo-
vora na istem mestu. e asopis tega odgovora ne bi objavil v doloenem
roku, bi imel prizadeti pravico zahtevati zadoenje na sodiu ne na ka-
knih drugih, isto politinih instancah. Sodie bi ugotavljalo samo to, ali
je nekaj res ali ne, brez ideoloke prtljage, in bi lahko obvezalo asopis, da
mora objaviti odgovor. Takna formulacija je nastala po zelo dolgih disku-
sijah, saj so novinarji zahtevali, da je potrebno zavarovati tudi asopis, da
ne bodo odgovori zahtevani za vsako neprijetno novico. Seveda je treba za-
varovati tudi asopis, a na prvem mestu sta lovekovo dostojanstvo in lo-
vekova pravica .
Kar se tie novinarske etike ravno o tem smo imeli v McBridovi komi-
siji veliko razprav in ugotovili, da tam, kjer se nehajo monosti prava , osta-
nejo problemi , ki jih lahko reuje samo etika. e se vrnemo k prejnjemu
primeru prometne nesree zgodi se prometna nesrea in pride novinar s
kamero. Ni vseeno, kako bo kazal ponesreene ljudi in kam bo obrnil ka-
mero. Ni vseeno zaradi njihovih sorodnikov in tudi zaradi splonega eti-
nega odnosa, in to je situacija, ki jo lahko regulira samo profesionalna no-
vinarska etika, saj gre za podroje izven prava in drugih odnosov. Tono se
ve, kdaj nastopa takna situacija in kaj je profesionalna novinarska etika. O
tem obstaja tudi ogromno knjig iz tujine na ljubljanski Fakulteti za dru-
bene vede . Toda to, kar se danes dogaja na televiziji , nima nobene zveze z
novinarsko etiko. e sam izbor tematike, ki pride na televizijo , je enostran-
ski in podrejen trenutnim nosilcem oblasti , e zlasti pa je ideoloko obre-
menjena obravnava noveje zgodovine z izrazito protikomunistino orien-
tacijo. Tu ne gre le za novinarsko etiko, gre tudi za splono loveko etiko
in za etiko javne besede
P. K.: Ali je med vojno obstajala razprava o svobodi tiska ? Glavna instan-
ca cenzure je bil seveda okupator toda ali je obstajala tudi razprava o svo-
bodi znotraj partizanskega tiska ? Ali ste se pogovarjali o tem?
Veste, teko bi rekel, da je potekala razprava neposredno na to temo. Za-
dnje leto sem bil urednik partijskega glasila Ljudska pravica . Urednitvo je
bilo v rnomlju. Tam smo govorili tudi o tem, kaj je nedostojno in kakne
so mogoe zlorabe monosti objavljanja. Zavedali smo se nevarnosti zlora-
be tiska in nismo neetino poroali niti o sovranikih. Nismo na primer
objavljali slik trupel premaganih okupatorjev.
M. K. V sovjetskih tekstih je bilo to prisotno. V sovjetski propagandi se je
poudarjalo, da Nemec ni lovek, medtem ko v partizanskem tekstu tega
ni, no, je kaken prevod, a ni tega tipa propagande , obstajajo celo primeri
zelo spotljive obravnave okupatorja.
Zanimiv primer je, da sem kot urednik dobil neko poroilo s terena, kjer
je nekdo uporabil oznako belogardistini psi. To ne gre, obstajajo sovra-
niki, ki delajo grde stvari, a ne more tako pisati o ljudeh. Obstajala je ob-
utljivost v tisku . Denimo leta 1944 je izel Kidriev lanek Boj birokra-
tizmu, karierizmu in drugim nezdravim pojavom!, kjer je kot bicikliste
opredelil ljudi, ki navzdol potiskajo, navzgor pa so sklonjenih glav in je s
tem opozarjal na znaajsko lastnost, ki jo najdemo tudi v dananjem novi-
narstvu , ko so novinarji do efov in oblastnikov ponini, druge pa potiska-
jo. To je bilo objavljeno v vojnem asu in neki nemki asopis se je celo u-
dil kritinosti tega lanka.
Sicer pa je o svobodi tiska tekla beseda na dveh pomembnih zborovanjih
v letih 1944 in 1945: na Plenumu kulturnih delavcev in na prvem Kongre-
su slovenskih novinarjev (oziroma ob ustanovitvi Drutva novinarjev Slo-
venije ). Materiali o obeh so ohranjeni. Na plenumu kulturnih delavcev so
zavrnili totalno podrejanje umetnosti politinemu interesu stalie o t. i.
osvobodilni brezi .
P. K.: Zanimiva se mi zdi razlika med dananjim stanjem medijev in te-
danjim, ko se je, kot ste omenili, pazilo na podrobnosti, dostojanstvo itn.,
se pravi, da je lo za nek zelo visok standard, medtem ko se zdaj, vsaj tak
obutek imam, bolj pazi na to, da se nek medij pravno zavaruje, se pravi
objavi vse, razen tistih vsebin , s katerimi bi lahko tvegal tobo. Bolj se pazi
na dejstveno tonost, da ne bi prilo do neposredne lai, obenem pa je de-
nimo ogromno rasizma in sovratva do tujcev, vsaj v nekaterih asopisih ...
Veste, to je zmeraj obstajalo. asopis je vedno v nevarnosti, da zagrei ka-
kno napako: ali e objavi nepreverjeno vest ali pa ne dovolj preverjeno vest
oziroma celo la. Tu potem nastane problem vira, ali je novinar dolan od-
kriti vir ali ne itn. O tem vpraanju je dosti literature v komunikologiji. Pri
nas ni toliko problem, da bi prihajalo do tega neposrednega potvarjanja,
navajanja lanih podatkov itn., bolj je nevarno to ideoloko potvarjanje
1i, V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
pravzaprav to ni ve ideologija, to je zloraba ideologije v politiki . Zadnji je
nekdo v parlamentu poslancu Socialnih demokratov rekel vi, ki ste ubi-
jali, kako lahko kaj takega govorite, torej mu oita pripadnost stranki, ki
naj bi ubijala in na ta nain celo stranko diskvalifcira kot ubijalsko, poleg
tega pa ne upoteva principa, da otroci ne nosijo odgovornosti za grehe svo-
jih starev. e prej je nekdo v parlamentu rekel vi tukaj, ki ste sinovi zlo-
incev in morilcev to so stvari, ki jih pravna drava ne bi smela dopu-
ati pa tudi etika javne besede ne.
Vpraanje lovekega dostojanstva in zaite osebnosti je e bolj prisotno
v svetu zabave. A na alost je to danes povezano s senzacionalizacijo novi-
narstva in komunikacij nasploh ter prevladovanjem nasilja v medijih , zla-
sti v flmski industriji.
Veste, jaz ne bi poskual braniti vsega, kar je bilo napisanega med vojno ,
bile so tudi primitivno napisane stvari, a vse je bilo napisano v takih raz-
merah, da je bila osnovna vsebina, ki je morala biti ali mobilizacijska ali pa
vsaj namenjena ustvarjanju upanja in navdiha. V tistem brezupnem poloa-
ju je bilo pomembno vse, kar je loveku vraalo neko upanje, da bomo osta-
li ivi kot narod. Denimo radijska poroila so imela v tistem asu straan-
sko veliko vlogo, bila so sicer suha, a e smo recimo ponoi na radio ujeli
vest o kakni pomembni zmagi, je bila ta vest lepa kot karkoli drugega. Te
radijske vesti so bile e posebej pomembne, zlasti za asopise et in odredov.
To, kar se danes dogaja na televiziji , je najveje paenje resnice , da se nek
medvojni dogodek iztrga iz konteksta in predstavlja, kot da bi se zgodil da-
nes. To velja zlasti za kakne krivice, ki so se zgodile, ali za kakna teka de-
janja, ki jih vojna povzroa, saj vojna povzroa same hude stvari, zdaj pa po-
tegnejo ven eno samo dejanje , storjeno v nekih isto drugih pogojih, in ga
presojajo z dananjimi standardi.
P. K.: Kakna pa je po vaem vloga mobilizacijskega pisanja v miru , v ne-
kem prostoru, kjer ni neposrednega vojnega stanja, ali je mobilizacijsko pi-
sanje tudi tu potrebno in ali ima lahko kakno pozitivno vlogo? Opaam
namre, da je v zadnjem asu kakrnokoli pisanje z eksplicitno politino
usmeritvijo v novinarski stroki zelo nepriljubljeno, da se mora umikati iz
asopisov ali pa vsaj biti posebej oznaeno.
Hm, value fee journalism. Obstaja neka delitev in mi smo na alost, kar
se tie tega, prili isto pod ameriki vpliv . Ta delitev obstaja e zelo dolgo
in je prisotna tudi v komunikologiji. Gre za vpraanje, ali je svoboda pove-
zana z odgovornostjo , odgovornostjo za to, kar lahko informacija povzro-
i. Seveda odgovornosti ni mogoe pojmovati le kot dela politine profesi-
Medijska politika v postsocializmu 1i6
je, ko je nek politik odgovoren za nekaj, kar javno izgovori, odgovornost je
treba pojmovati v najirem smislu. ZN so se denimo od vsega zaetka za-
vzemali proti oivljanju hujskanja k vojni . Sprejeta je bila posebna konven-
cija proti vojnemu hujskanju. Ena izmed deklaracij ZN je namenjena vlogi
medijev v boju proti rasizmu in apartheidu. Zahod je bil proti tej deklaraci-
ji in zaradi sprejema te deklaracije so Ameriani skoraj izstopili iz Unesca .
Skoraj vsa novinarska drutva imajo nacionalne kodekse, toda Ameriani
niso priznali kodeksa etike . Rekli so, da vsak kodeks etike , takoj ko govori
o odgovornosti , krni svobodo . Jaz sem imel hude diskusije o tem ravno, ko
sem branil stalie, ki sem ga zastopal v Unescu, da ne more biti svobode
brez odgovornosti , kakor tudi odgovornosti ni brez svobode saj nihe ne
more biti odgovoren za pisanje, e neesa ne more objaviti.
Obstajala je tudi ideja o ustanovitvi univerzalnega kodeksa profesionalne
novinarske etike . Vzhodni novinarji so imeli svojo blokovsko organizaci-
jo in tudi svoj kodeks, ki je bil precej enostranski in je bolj insistiral na od-
govornosti , a so se bili pripravljeni pogovarjati tudi z Ameriani in drugi-
mi za sprejem nekega univerzalnega kodeksa, a Ameriani tega niso hoteli.
Sicer pa pakt o lovekovih pravicah sam govori o omejitvah svobode v pri-
merih, kjer bi lahko svoboda pripeljala do negativnih posledic. Navajam po
spominu lo je za primere varnosti, hujskanja oziroma nevarnosti za mir ,
omejene morajo biti tudi vsebine , nevarne za mladino (tu se misli predvsem
na pornografjo nekateri to formulirajo kot varovanje zdravja in mlado-
sti) in za primere krenja pravic osebnosti .
Pri tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, gre za veni boj med svobodo in odgo-
vornostjo in tu je teko postaviti natanne meje . e pred osamosvojitvijo
sem objavil obiren lanek Omejitve javne besede v mednarodnih doku-
mentih in v zadnjih letih pogosto sliimo, da je totalna svoboda neodgo-
vorna in da je potrebno imeti v doloenih situacijah neke vrste disciplino.
Nekateri se strano bojijo tako imenovane samocenzure , a vsak odgovoren
novinar ima neko samocenzuro na nekem nivoju, ki ni nujno ideoloko-
politino omejen. To je bolj povezano z neko zelo splono etiko in kulturo.
e en primer s podroja etike jaz sem bil v asu najbolj zaostrenih kon-
fiktov, najbolj zaostrenega Kominformskega stanja, direktor Radia Jugo-
slavija , kjer smo poskuali kontrirati ruskim medijem , ne samo na doma-
em podroju, temve tudi na mednarodnem, saj so irili in govorili vse
mogoe o Jugoslaviji , tako da smo poskuali iriti tudi na pogled. Takrat
sem imel v lastni redakciji problem, ko so nekateri zaeli pisati razne poni-
evalne stvari na raun ruskega loveka in se norevati iz ruskega komu-
nizma . Bil sem proti temu in se zavzemal za resno in zelo kritino politi-
1i V osvobodilnem boju larpurlartizem ni bil mogo
no diskusijo, in sem bil proti sramotenju ljudi in potem so nekateri govo-
rili, da Osolnik nima vrstega stalia do Informbiroja . A neki etini
kriteriji in nek obutek profesionalne odgovornosti morajo obstajati. Spor
med svobodo in odgovornostjo , o katerem sem e govoril, v komunikologi-
ji in tudi v novinarskih organizacijah e ni konan ali se prizna odgovor-
nost za posledice neke komunikacije, e gre za teje stvari ali ne ... No, ZN
so bili v tem primeru najbolj obutljivi na vojno hujskatvo.
V ZN je bila sprejeta tudi resolucija kot sem e omenil posebej o ra-
sizmu in apartheidu. To so bile dolge polemike in to so vpraanja, ki so bila
vedno aktualna in e bodo, to so vena vpraanja svobode in odgovorno-
sti ter etike v novinarstvu in etike javne besede nasploh. Seveda je tu tudi
konfikt med lastnitvom in vsebino oziroma novinarji , kar so stvari, sko-
zi katere gremo sedaj v najbolj divjih oblikah, saj si lastniki teh velikih a-
sopisov dovolijo tudi poseganje v vsebino . Z vsako spremembo lastnitva
se izvri sprememba vsebine , kar seveda ni v skladu z naelom svobode ti-
ska . Svoboda tiska je v dokumentih ZN defnirana kot preizkusni kamen
v uresnievanju vseh lovekovih pravic in demokracije . Zanjo se je vredno
boriti!
1io
Danijela Majstorovi
rtve, mame
in superenske :
Spolni diskurzi
in subjektivnosti
v Bosni in
Hercegovini
V
razpravah o medijskih reprezentacijah marginaliziranih skupin na
nain kulturnih tudij je dominatna perspektiva drubeno kon-
struktivistina zagovarjajo stalie, da je realnost diskurzivno konstrui-
rana in da so za temi konstrukti resnini ljudje in institucije , ki imajo mo
in uporabljajo razline ideologije . Kritini realisti, po drugi strani, trdijo,
da realnost ni le diskurzivna, temve da imajo razline dimenzije in rav-
ni ivljenja fzina, kemina, bioloka, ekonomska, drubena, psiholo-
ka, semioloka (in jezikovna) svoje jezikovne strukture, ki imajo poseb-
ne generativne uinke na dogodke skozi svoje posebne mehanizme.
1
Raz-
pon kritinega realizma vkljuuje analize materialnih pogojev in diskur-
zivnih praks , eprav je bilo dosedaj opravljenega le malo empirinega dela ,
ki bi vkljuevalo vse natete dimenzije. Fairclough zavraa skrajne verzije
drubenega konstruktivizma v svoji obravnavi diskurza in drubenega
trdi, da je diskurz osnovno sredstvo, s katerim lani organizacije ustvar-
jajo koherentno drubeno realnost, ki uokvirja njihov ut za to, kdo so.
2

V analizah konkretnih drubenih praks in subjektov, posebej tistih, ki
so zatirani, se zdi ta dualizem nepotreben, saj sta oba pristopa dejansko pre-
cej komplementarna. Strinjam se, da je realnost drubeno konstruirana, in
mislim, da je sedanji kontekst konservativne meanice patriarhata in kapi-
talizma v BiH e vedno poln diskurzov , ki, na mnogo razlinih nainov,
1
Lillie Chouliaraki in Norman Fairclough , Discourse in Late Modernity: Rethinking Critical
Discourse Analysis, Edinburgh 1999; Roy Bhaskar , Scientifc Realism and Human Emancipati-
on, London 1986.
2
Norman Fairclough , Discourse Analysis in Organizational Studies: Te Case for Critical Reali-
sm, 2005, 3. http://www.ling.lancs.ac.uk/staf/norman/OS2%20.doc.
podrejajo in zatirajo enske in da se lahko drubena sprememba zgodi s po-
mojo veje drubene mobilnosti na podrojih izobrazbe in dela ter z bri-
sanjem mej med drubenimi podroji tako za enske kot moke. Da bi pri-
lo do tega, moramo napraviti ve interdisciplinarnih in kritinih analiz . S
sprejetjem defnicije diskurza kot drubene prakse in e posebej z uporabo
diskurzivno-zgodovinske metode ,
3
ki je osnovana na triangulaciji
4
in mo-
ni kontekstualizaciji, skupaj z analizami skrbno izbranih korpusov tekstov ,
lahko pojasnimo delovanje vsaj nekaterih izmed omenjenih mehanizmov,
kot tudi potrdimo dejstvo , da je realnost dejansko drubeno konstruirana.
Zares izrpna raziskava naega problema bi zahtevala vejo skupino razi-
skovalcev saj interdisciplinarnosti in multiperspektivizma ni nikoli pre-
ve toda upam, da bo izbira korpusa tekstov postavila vsaj nekaken te-
melj za prihodnje raziskovanje.
Ko raziskujemo spolne subjektivnosti, kot so enske identitete v konte-
kstu Balkana , ali, oje, BiH , diskurzov medijskih tekstov , diskurzov raz-
linih drubenih skupin , druinskih pripovedi in diskurzov vzgajanja. ki
producirajo subjektivnosti, ne moremo analizirati zunajspecifnih dru-
beno-ekonomskih kontekstov, v katerih se producirajo, in brez upote-
vanja drubenih transformacij, ki so se zgodile v preteklosti. Res je, da se
identitetne norme ki doloajo, kaj naj enska v BiH bo, kako naj izgleda
in kako naj se obnaa nahajajo v razlinih diskurzih , ki obkroajo en-
ske tako v zasebni kot javni sferi , a kritini realisti bi vseeno priznali ob-
stoj konkretne realnosti , v kateri ivi veina ensk v BiH , in v tej realno-
sti prevladujejo revina, brezposelnost, patriarhat , prisilna heteroseksual-
nost , poroka in skrb za otroke . Morda so edine stvari, ki jih lahko kot jezi-
koslovci analiziramo, dejansko diskurzi , a jih moramo videti ne le kot go-
vor, temve tudi kot realne, dejanske drubene prakse .
Raziskovalni program, ki ga poskuamo zartati v tem lanku upo-
tevajo redkost predhodnih raziskav materialnih pogojev in drubenih
praks , povezanih z enskami v BiH je analizirati kontekst ta analiza je
osnovana na e obstojeih virih, analizah enskega govora
5
prejnjih anali-
3
Martin Reisigl in Ruth Wodak , Discourse and Discrimination: Rhetorics of Racism and Anti-
Semitism, London 2001; Michael Meyer in Ruth Wodak , Methods of Critical Discourse Analysis,
London 2001.
4
Kritina analiza diskurza (KAD) vsebuje prouevanje specifnega drubeno-politinega kon-
teksta, kar je nepogreljiv element principa triangulacije, ki omogoa povratno fltriranje in
kombiniranje nejasnih informacij in ocenjevanje njihove tonosti. V KAD torej triangulacija
zahteva uporabo drugih virov sociolokih, politinih in zgodovinskih analiz saj samo ana-
liza tekstov ni dovolj.
5
Danijela Majstorovi in Maja Mandi , What it Means to be a Bosnian Woman Analyzing Womens Talk
Between Patriarchy and Emancipation, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
11 rtve, mame in superenske
zah tiskanih medijev
6
in na raziskavi diskurzov enskih revij o enskah in
za enske in ugotoviti, kje se vsi ti diskurzi sreujejo in kakno realnost
ustvarajo ter kakna realnost ustvarja njih.
Nekaj metodolokih zadrkov glede raziskovanja spola
in diskurza v specifinih kontekstih
Kellner je produkcijo kulture , analizo tekstov kot kulturnih produktov
in recepcijo obinstva defniral kot tri osnovne stebre kritinih kulturnih
tudij.
7
Vsakokrat, ko imamo pred sabo tekste , e posebej medijske tekste ,
imamo opravka z reprezentacijami , ideologijami in okviri, z miti , naini
gledanja na svet , ki odzvanjajo v zavestnem umu in nezavednih strasteh in
ki izraajo in ustvarjajo drubeno organizacijo /prevedel P. K./.
8

A vseeno mediji v BiH , tako dnevniki kot specializirane enske revije ,
ne odsevajo drubene realnosti . Walter Lipmann je e pred asom rekel, da
novice in resnica niso eno in isto,
9
da se resnice ne da povedati objek-
tivno , saj je subjektivna in zahteva ve opazovanja in razlaganja, kot ga do-
voljuje neizprosen ritem produkcije novic
10
in da je novinarjevo mnenje
sestavljeno iz njegovih lastnih stereotipov /prevedel P. K./.
11
V medijih , ki
povojno in postsocialistino drubo v BiH prej olepujejo, kot da bi ji na-
stavljali zrcalo, so enske reprezentirane stereotipno ali pa sploh niso repre-
zentirane. Nekateri izmed obiajnih okvirov, v katerih se enske pojavljajo
v asopisih , so mati /ena /gospodinja , starka ali zvezda /starleta , opaziti pa
je mogoe tudi veliko razliko med prezentacijami lokalnih visoko izobra-
enih ensk (politiark, sodnic, ekonomistk) in tistih iz tujine.
Poroanje o enskah v BiH je tesno povezano z viktimizacijo, kar ustre-
za ugotovitvam iz raziskav fokusnih skupin enske so bile obiajno repre-
zentirane kot gospodinje, skrbnice, bodoe neveste , rtve , superenske ali
6
Danijela Majstorovi in Vladimir Turjaanin , Te Representation of Women in BiH Dailies:
Gender and Ethnic Separation in Society, v: Nirman Moranjak-Bambura , Tarik Jusi in Aad-
la Isanovi (ur.), Stereotyping: Representation of Women in Print Media in South East Europe, Sa-
rajevo 2006.
7
Douglas Kellner , Cultural studies, Multiculturalism and Media Culture, v: Gail Dines in Jean
M. Humez (ur.), Gender, Race and Class in Media, London 2003.
8
Gaye Tuchman, Te Symbolic Annihilation of Women by the Mass Media, v: James W. Benet,
Arlene K. Daniels in Gaye Tuchman (ur.), Hearth and Home: Images of Women in the Mass Me-
dia, New York 1978, 31.
9
Walter Lippmann , Public Opinion, Project Gutenberg E-book, 1921, 162163. http://www.gu-
tenberg.org/dirs/etext04/pbpnn10.txt.
10
N. d., 162.
11
N. d., 159.
pa povsem izkljuene, ko je lo za pozicije moi ali slave.
12
Specializirane
enske revije , ki prihajajo predvsem iz sosednjih Hrvake in Srbije , zmanj-
ujejo pomen enskosti in jo reducirajo na zgodbe o poroki in druini sku-
paj s preskriptivno deontino modalnostjo, ki bolj ali manj prikrito suge-
rira, kako naj se enske obnaajo. Vse to potiska enske iz BiH v ozadje in
jim odvzema monost izoblikovanja resnega politinega programa , e po-
sebej, ko poskuajo najti slubo in varnost v asu podivjane in teavne tran-
zicije . A analiza le-teh, zunanjih diskurzov daje enodimenzionalno sliko .
e za trenutek pustimo ob strani politino ekonomijo mnoinih medi-
jev v BiH in dejstvo , da medijsko krajino v BiH v vejem delu kontrolirajo
srbski in hrvaki mediji vsaj na podroju enskih revij , ki jih fnancirajo
kozmetina, modna in oglaevalska industrija , je moj precej omejen in de-
len cilj zartati diskurzivno pokrajino , v kateri se nahajajo enske iz BiH ,
skozi analizo souinkovanja treh razlinih diskurzov , ki vsebujejo primer-
ljive in tudi povsem razline reprezentacije ensk v BiH , na nain kritine
analize diskurza .
13
Najprej bi rada podala nekaj kontekstualnih informacij
o tem, kaken je drubeno-zgodovinski poloaj ensk v BiH in kasneje e o
tem, kako se pogajajo za svoje subjektivne pozicije .
V prvem delu bom, kot dodatno kontekstualizacijo , uporabila del po-
datkov, pridobljenih v analizi (katere namen je bil raziskati konstrukcijo
enskih subjektivnosti , razpetih med patriarhatom in emancipacijo ) govora
ensk iz dveh razlinih drubenih razredov : delavk v butikih in izobraenih
profesionalk. Drugi del bo osredotoen na analizo pojavljanja ensk v dveh
glavnih dnevnikih v BiH kot delu operacionalizacije drubene realnosti .
14

S primerjavo obeh vrst podatkov bom poskuala ugotoviti, ali in kako re-
prezentacije ensk v uradnih medijih , ki se oblikujejo znotraj drubeno do-
minantnih okvirov, ustrezajo diskurzom dejanskih ensk . Zadnji del lan-
ka je namenjen analizi drubenih akterjev in deontine modalnosti v dvaj-
setih tevilkah najbolj branih enskih revij v BiH . V prvem delu je analiza
bolj splona, medtem ko v drugem delu postane bolj specifna, saj se enske
revije , v nasprotju s splonimi dnevniki, usmerjajo prav na enske.
Kontekstualiziranje ensk v BiH
e hoemo ugotoviti, ali se lahko diskurzivno konstruirana realnost
spremeni, moramo najprej videti, kakna sta drubeno tkivo in realnost,
12
Majstorovi in Turjaanin , n. d.
13
Norman Fairclough , Language and Power, London 1989; Norman Fairclough , Analysing Dis-
course: Textual Analysis for Social Research, London in New York 2003; Reisigl in Wodak , n. d.;
Meyer in Wodak , n. d.
14
ki obkroata enske v BiH . V kontekstu BiH mueniki mikromatriar-
hat e vedno vztraja kot ena izmed redkih stalnih stvari v balkanski di-
skontinuiteti, saj je za preivetje nujno, da enske dobijo mo skozi rtvo-
vanje samih sebe, kar je v skladu z ruralnimi, kolektivistinimi ideologija-
mi , saj reproducira patriarhat .
15
ensko muenitvo predpostavlja pobeg v
privatno sfero in starevstvo (materinstvo ) kot poglavitni enski strategiji
v ekonomiji preivetja na Balkanu .
16
Drug pomemben koncept je polperi-
ferna druba ,
17
kjer se vplivi tako razvitega kot tretjega sveta prekrivajo in
kjer ni mogoe preprosto uporabiti enega izmed obeh modelov.
eprav obstaja mnogo feminizmov , ki bi jih lahko uporabili kot platfor-
mo za razlago in problematizacijo razlinih enskih situacij,
18
sta feministi-
na teorija in politika , ki sta na zahodu doiveli e tretji val, na Balkanu de-
leni veliko odpora. Z nekaj izjemami
19
obstaja zelo malo literature o povoj-
nem drubenem stanju ensk v BiH glede na njihove diskurze in konstrukci-
je identitet. Emancipacija ensk izpod patriarhalne kulture v bivi Jugoslaviji
se je zaela med NOB in je bila ena izmed najpomembnejih nalog antifai-
stine fronte ensk (AF), ki je bila ustanovljena 1942 in kmalu zatem uki-
njena /prevedel P. K./.
20
Emacipatorna dediina socializma je bila velik ko-
rak naprej, saj je bil to as, ko je bilo tevilo ensk , ki so na podroju bive Ju-
goslavije lahko pridobile izobrazbo, najveje v zgodovini . Proces moderni-
zacije se ne bi mogel zgoditi brez resnega ogroanja patriarhalnega reda . /pre-
vedel P. K./
21
Pred drugo svetovno vojno je bilo delo ensk v BiH le nepla-
ano domae delo in le malo ensk , e sploh katera, je imelo slubo .
15
Marina Blagojevi , Svakodnevica iz enske perspektive : Samortvovanje i beg u privatnost, v:
Silvano Boli (ur.), Drutvene promene i svakodnevni ivot. Srbija poetkom devedesetih, Beo-
grad 1997; Marina Blagojevi , Mizoginija: Nevidljivi uzroci, bolne posledice, in Diskriminaci-
ja: Neplaeno, potplaeno i potcenjeno, v: Mapiranje mizoginije u Srbiji : Diskursi i prakse , Beo-
grad 2002.
16
N. d., 1997.
17
Marina Blagojevi , Ko sme da zna? Koncentrini krugovi iskljuivanja znanja, v: Mapiranje
mizoginije u Srbiji : Diskursi i prakse , Beograd 2002, 47; Giovanni Arrighi , Semiperipheral Deve-
lopment: Te Politics of Southern Europe in the Twentieth Century, London 1985.
18
Virginia L. Olesen , Early Millennial Feminist Qualitative Research: Challenges and Con-
tours, v: Norman K. Denzin in Yvonna Lincoln (ur.), Te Sage Handbook of Qualitative Re-
search, London 2005, 236.
19
Sabina Ramet (ur.), Women and Society in the Western Balkans: Women and Society in Yugo-
slavia and the Yugoslav Successor States, Philadelphia 1999; Elissa Helms , Te Nation-ing of
Gender? Donor Policies, Islam and Womens NGOs in Postwar Bosnia-Herzegovina, v: Anthro-
pology of East Europe Review 2 (2003); Elissa Helms , Gendered Visions of the Bosnian Future:
Womens Activism and Representation in Postwar Bosnia-Herzegovina (doktorska disertacija),
University of Pittsburgh, 2003.
20
Lydia Sklevicky, Konji, ene, ratovi, Zagreb 1996, 25.
21
N. d., 135.
Po drugi svetovni vojni se je, skupaj z industrializacijo , pojavila potre-
ba po vejem obsegu delovne sile in tako so enske prevzele plaana dela
izven okvirov doma . Emancipacija ensk v politini sferi in njihov vstop
v svet dela je socialna dediina socializma . /prevedel P. K./
22
Ta navide-
zno osvobajajoa sprememba je bila, po mnenju mnogih sociologov, razlog
dvojnega (sluba , dom) ali, v bivi Jugoslaviji , celo trojnega (delo, dom, siva
ekonomija) bremena, ki je bilo utemeljeno na nevarni predpostavki, da en-
ske naravno spadajo v privatno sfero .
23
To dvojno breme je bilo rezultat
socialistine tenje, da bi vsakomur omogoili pravico do izobrazbe in dela
in enske so dobile veji dostop do javne sfere s sprejetjem politinih in de-
lovnih dolnosti, ne da bi izgubile stare in tradicionalne enske dolno-
sti iz asov patriarhata .
24
Z zaetkom vojne se je obremenitev ensk le e po-
veala. Ker je bila veina mokih v vojski, so enske postale tako matere kot
oetje druin edini stari in so, v novih razmerah, sprejemale vse odlo-
itve in bile odgovorne za preivetje druine.
Reprezentacija ensk : identiteta kot razlika
Ko smo jih spraevali o njihovem ivljenju, so enske iz BiH govorile o
tranzicijskih teavah, s katerimi se sreujejo tako enske kot moki , o svo-
jem nijem poloaju in o ivljenju zdaj in takrat. Povedale so, da
imajo enske niji status od mokih : /.../ enska je, v primerjavi z mokim
vsaj v BiH e vedno obravnavana kot nije bitje /.../ /prevedel P. K./
Ena izmed udeleenk v raziskavi dojema ensko kot loveko bitje z ena-
kim naravnim statusom kot moki, toda opaa, da je to bitje v podrejenom
poloaju glede na moke (oziroma normo). Glede na to, da so identitete de-
fnirane glede na to, kaj nekdo ni, se pravi glede na razliko, lahko v tabelah
v dodatku (str. 144145) vidimo, kako enske reprezentirajo sebe (samore-
prezentacija) in moke (reprezentacija drugih).
Topos rtve /muenitva
Eden izmed najbolj razirjenih okvirov v dnevnem tisku je reprezenta-
cija ensk kot rtev ali tistih, ki se bodo rtvovale za veje dobro. Topos r-
22
Marjeta inko, (D)evolucija politikog statusa ena: Tranzicijski kontekst, v: Biljana Kai in
Marjeta inko, (ur.), Gyn politik ili o politikoj graanki, Zagreb 2004, 35. Zaradi pomanjka-
nja drubenih raziskav in druboslovne teorije v BiH se teoretski del tega lanka mono nasla-
nja na pretekle raziskave, narejene v bivi Jugoslaviji in kasneje v sosednjih Hrvaki in Srbiji. Kar
se tie vpraanj in problemov, povezanih s spolom, med omenjenimi bivimi jugoslovanskimi re-
publikami skoraj ni bilo razlik.
23
N. d., 31; Inge Tomi -Koludrovi in Suzana Kunac , Rizici modernizacije : ene u Hrvatskoj de-
vedesetih, Split 2000, 9.
24
Smiljana Leinert Novosel , ena na pragu 21.stoljea izmeu majinstva i profesije, Zagreb 1999.
1, rtve, mame in superenske
tve /muenitva ima dolgo zgodovino pojavlja se e vsaj od zaetka turke
okupacije , kar lahko vidimo v slavnem epu o bitki na Kosovem polju . en-
ske v tem epu so vedno ali matere mrtvega heroja ali same mrtve. Zvesta
in domoljubna srbska enska je mrtva /.../ vse te mrtve enske so se rtvo-
vale za nekaj, kar je bilo veje od njih samih, in tako so postale dobre srb-
ske enske. Dobra srbska enska se rtvuje in se je rtvovala v zadnji in-
stanci je to enska, ki ne obstaja ve /prevedel P. K./.
25
Zdi se, da je poan-
ta v trpljenju , oziroma, e nevarneje, v dejstvu, da le trpljenje prinaa legi-
timnost in priznanje. Drube s takno vlogo ensk so nekateri avtorji poi-
menovali mueniki mikromatriarhat .
26
In dejansko je bilo v naih po-
govorih veliko primerov samorazumevanja ensk kot rtev , obiajno kot
rtev lastne druine :
Mislim, da enske znotraj druine e vedno najve trpijo in da je to eden iz-
med njihovih problemov. Vpraanje je, koliko se tega zavedajo. V veini pri-
merov se verjetno zavedajo, a veina jih vseeno ne bo priznala, da je vse odvi-
sno od njih gospodinjstvo, sluba , otroci. Najveji problem, po mojem, je, da
enske sebi ne priznajo, da imajo problem.
Ta intervjuvanka uporablja glagol trpeti in jasno oznai, da druina pri-
akuje od enske, da skrbi za vse dvojno breme predstavlja glavni vzrok
enskega trpljenja. Zanimivo je tudi, da ima ta intervjuvanka vtis, da
enske ne priznajo (e sebi ne), da se teko sooajo z vsem skupaj. Intervju-
vanka sama se distancira od taknih ensk z uporabo osebnega zaimka one
namesto me tako se izkljui iz te skupine in dokazuje, da je dejansko te-
ko priznati in prepoznati teak poloaj ensk .
V medijskih reprezentacijah ensk v dnevnikih v BiH prevladuje stere-
otip matere /ene /rtve .
27
V Glasu Srpske (21. marec 2006) je bila na prvi
strani zgodba o Dragu in Kosi Malovi, nezaposlenih zakoncih iz Soko-
lovca z osmimi otroki, ki sta nenadoma krstila svojih pet najmlajih otrok.
lanek je izraz simpatije do revnih, a vernih Maloviev, ki verjamejo v
boga kljub revini in teavnemu ivljenju. Kosa je omenjena v naslovu in
je na fotografji, ki spremlja lanek, toda le ob svojem mou. Nikoli ni ome-
njena samostojno in kot subjekt obstaja le na teh dveh mestih. V diskur-
zu , ki ne dovoljuje preve enskega vmeavanja, je njena vloga predsta-
vljena kot vloga reproduktivne ebele matice, katere namen je povee-
25
Marina Blagojevi, Patriotizam i mizoginija: Mit o srpskoj mukosti, v: Mapiranje mizoginije
u Srbiji: Diskursi i prakse, Beograd 2002, 281.
26
Blagojevi , n.d., 1997; arana Papi, Polnost i kultura: Telo i znanje u socijalnoj antropologi-
ji, Beograd 1997.
27
vanje narodove substance . Vsi citati v lanku, ki opisuje teave druine in
njihovo vero v boga, so izkljuno citati mokih moa Draga in duhovni-
ka Milorada Ljubinca, ki je krstil otroke. ena Kosa je del druinske kulise
in nima pravice govora je ena in mati, toda mo in duhovnik govorita v
njenem imenu. Arhetipska reprezentacija enske kot matere se pogosto in-
terdiskurzivno prekriva z vlogo rtve.
Glede na to, da je privatna sfera obiajno mesto enske v drubi BiH , ne
presenea, da je tudi vloga dobre matere rekontekstualizirana skozi mue-
nitvo : Ko otrok zboli, se mu vsi posvetimo, vsi skoimo pokonci toda
nekako sem vedno jaz tista, ki dri svojo roko na njegovem elu vso no in
ko spi /prevedel P. K./. Ta citat je dober primer zdravorazumskega topo-
sa , da je materino mesto ob bolnem otroku, medtem ko oe lahko spi za-
radi tega ni slab oe, saj je povsem naravno, da se mati bolj rtvuje za
otroka kot oe. V Avazu (22. marec 2006, rubrika ivljenje) je na prvi
strani zgodba z naslovom Mati ne more nehati jokati, saj ne ve, kako bo
nahranila svoje otroke, ki govori o enski iz Mostarja, ki je rodila trojke,
a sta tako ona kot njen mo nezaposlena. Mirsada je srena zaradi rojstva
otrok, a obenem zaskrbljena, saj ne ve, kako bo svojim otrokom omogo-
ila normalno ivljenje. To je njena edina neposredna izjava v lanku, po-
leg te je e ena posredna, citat zdravnika Nusreta Deka, ki pravi, da Mir-
sada nenehno joka in da je zaskrbljena in ne more zapustiti bolninice
/.../ dokler zanjo ne poskrbijo za to odgovorni oddelek mestne administra-
cije in socialne slube. Ko nastopa v poziciji subjekta, se Mirsada prebi-
ja, ostaja v bolninici, je v stresu in objokana in zaskrbljena /pre-
vedel P. K./. Na drugih mestih v lanku je objekt hibridnega diskurza o
materi in rtvi.
Po drugi strani je biti mati padlega vojaka verjetno najbolj aktivna vlo-
ga, ki jo enski -materi dopua diskurz, o katerem govorimo. Ta vloga
ustreza prej omenjenemu toposu rtve . V Glasu (25. marec 2006) v lan-
ku z naslovom Prosita za pomo na prvi strani je bila objavljena ve-
lika fotografja stare enske in enske v srednjih letih, obeh objokanih in
z resnimi izrazi na obrazih. lanek se zane z neposrednim citatom Jelice
Zeevi, matere padlega vojaka. Tresem se, ko pomislim na zloin, ki se
je zgodil pred mojimi omi, poutim se, kot da bi me nekdo zabodel v srce
/prevedel P. K./. eprav je lanek del v obeh dnevnikih precej obiaj-
nega povojnega diskurza o zloinih in krivdi pripadnikov drugih etnij,
je obenem redek primer, kjer enska dobi prostor na prvi strani, da lah-
ko pove svojo zgodbo. To ustvarja vtis, da sta tragedija sama in feminilni,
obutljiveji stil pripovedovanja uporabljena v politine namene. V bo-
njakem delu BiH so protiute te zgodbe zgodbe o moi in naporih en-
sk iz Srebrenice s pomojo svoje solidarnosti , angairanosti in s pripove-
dovanjem svojih zgodb so naredile veliko za preiskavo zloinov v Srebreni-
ci in pridobile pozornost medijev , kar je bilo v patriarhalni drubi BiH ne-
dvomno teko, saj lahko le moki javno govorijo in se le mokim verjame.
Topos boja
Raziskava fokusne skupine je pokazala, da je topos boja pomembna
emancipacijska strategija reprezentacije : /.../ tako kot dela z drugimi,
bodo drugi delali s tabo. To je moje mnenje e se bori zase, bo sasoma
vse v redu /prevedel P. K./. Boj je viden kot pogoj, ki ga mora enska izpol-
niti, da bo vse v redu. Zanimivo je, da ta formulacija ne vsebuje osebka
(subjekta) v prvi osebi, a vseeno ni brez akterja kot da bi bil ta tip formu-
lacije prehodna oblika med obema, kar lahko pomeni, da je govorka e do-
segla svoj cilj in je v poziciji, da lahko daje nasvete drugim. Boj je pomem-
ben moment, saj se morajo enske v BiH boriti za to, kar mokim pripada
samo po sebi: Mislim, da je na status tono to, gre za veni boj, ki se ne
ustavi, ne le za preivetje, temve tudi za povsem obiajne stvari, ki si jih
moki , po mojem, pridobijo veliko laje kot me. Ne glede na to, ali so po-
roeni, ali imajo otroke, vedno prevlada njegov narediti moram to in to,
in e druina , tako, takne so stvari pri meni /.../ /prevedel P. K./ eprav
se zdi, da nae intervjuvanke ne bi nikoli opustile svoje upravienosti do
boja , so vseeno ponavljale, da je vasih veliko laje iti po poti najmanj-
ega odpora: Mislim, da nas ta boj precej izrpava. Noem preve vle-
i teh stvari in odpovedala sem se tej vrsti boja . e dolgo nazaj sem se uve-
ljavila in zdaj sprejemam stvari in grem po poti najmanjega odpora /pre-
vedel P. K./.
Vseeno pa je topos boja povsem sprejet med enskami in celo velja za
del enske narave:
Za to smo se borile, hotele smo biti izobraene, imeti druine , imeti slube,
biti uspene in neodvisne. Nosile smo to breme na naih hrbtih, zdaj moramo
le e videti, kako dolgo bomo e lahko nadaljevale /.../ Popolnoma se strinjam
z drugim delom tvojega argumenta, ko si rekla, da smo se borile za enakost ,
da smo s tem vzele nase to ogromno breme /.../ Ta moderni as, ki je as, re-
cimo, tranzicije , nam je naloil ogromne dolnosti, obenem pa je, se mi zdi, v
nai enski naravi to, da se uveljavljamo, da nikogar ne spustimo naprej /.../ /
prevedel P. K./
Uporaba metafore bremena v govorjenju o emancipaciji in vtis, da
je dvojno breme skoraj krivda ensk samih (!), sta najbolj presentljivi zna-
ilnosti diskurza ensk o samih sebi kot da bi bile enske veliko bolj sre-
ne doma , ob skrbi za druino , brez monosti, da se izobraujejo in da same
zasluijo za svoje preivetje. Taken diskurz je izraz resentimenta inter-
vjuvank ob mnogih tekih zadolitvah dananjega naina ivljenja . To-
pos boja je lahko emancipatoren le, e si pridobi vejo vidnost v javni sfe-
ri , toda mediji igrajo nanj nekoliko drugae in vztrajajo na modelu super-
enske , ki je obenem mati , ena , slavna in ima uspeno kariero.
Ta reprezentacija , ki je bila vasih znailna za specializirane enske
tednike, je sedaj pogosta tudi v splonih dnevnikih. V Avazu (25. ma-
rec 2006) lahko preberemo zgodbo o Amni Kunovac-Zeki z naslovom
Anur in Orhan sta moji najlepi in najpomembneji nalogi v ivljenju.
Amna je v lanku pozicionirana kot mati in ena , ki ji pri domaih opravi-
lih pomaga mo, obenem pa tudi kot uspena deloholiarka na podro-
ju modnega oblikovanja. lanek sugerira, da materinstvo pomeni manj
asa za posel in da bi, e ne bi imela pomoi, trpelo ali Amnino materin-
stvo ali sluba . V Amnini zgodbi lahko vidimo nov, hibridni, diskurz o
enski emancipaciji s pomojo dela in drugih obveznosti, kar je sodobnej-
i diskurz o enski /materi. Vseeno pa je, tako v naslovu kot v tekstu lan-
ka, jasno poudarjeno, da se starevstva ne sme zanemarjati in da je (zaradi
tega) Amna nov tip popolne mlade enske v BiH .
Poroka, otroci in trivializacija
Analiza enskih revij je vkljuevala maj, junij in julij 2008. V maju smo
analizirali Elle (eno tevilko, Elle je mesenik), Story (dve tevilki) in Glo-
rio (dve tevilki), v juniju Grazio (eno tevilko), Story (pet tevilk, tiri hr-
vake in eno srbsko) in Glorio (dve tevilki) in v juliju dve tevilki Glorie,
eno Elle, eno Cosmopolitana , eno Story, eno Teene in eno Scandala . Teena
in Scandal (tabloid) sta bila vkljuena, ker je bila Teena promovirana kot
popolna revija za sodobno ensko in ima za svojo ciljno skupino zapo-
slene enske in ker je Scandalova prva stran izgledala kot naslovnica ka-
kne pornografske revije. Vse te revije so del inventarja frizerskih salonov
v BiH , kjer jih enske berejo, eprav jih drugae ne kupujejo pogosto. Ker
ne obstaja nobena raziskava o uporabi medijev , razen za televizijo , so bile
kvantitativne primerjave nemogoe zato je sledea analiza delno kvalita-
tivna in fenomenoloka.
Scandal je imel na naslovnici velik naslov Poletni meni in fotogra-
fje treh delov teles treh popularnih pevk: joke na aru Selme Bajrami,
kuhano ribo (pospremljeno z blinjim posnetkom vagine Maje Niko-
li) in dobro peeno, toda, kar se je nanaalo na Oljo Crnogorac. Do-
1o rtve, mame in superenske
dana je bila manja slika e ene pevke, Ene, z naslovom Sumo Ena vse
debeleja in debeleja. Lepota in slava sta pogoja za pojavljanje v tej revi-
ji in Scandal se je noreval iz slavnih ensk , ki niso ustrezale tem normam.
Elle izhaja enkrat meseno in je precej draga (3.2 ), medtem ko sta
Gloria in Story tednika, ki staneta 2.75 . Vse so enske revije , ki ciljajo na
ve ali manj isto obinstvo, a je Elle bolj ekskluzivna, ima ve strani (210),
ve anglizmov (sexy, stylish, spirited kot lastnosti prave Elle enske in
angleke naslove rubrik, kot so Ellecocktail, Elleartmix, Elleclub, Celebri-
ty, star style namesto stil zvezd ...) in ve reklam. Vse tri revije ve ali manj
prenaajo ista ideoloka sporoila in povezujejo materialne produkte kapi-
talistinega naina produkcije ki so prisotni v bolj ali manj prikritih obli-
kah oglaevanja z ideologijo doseganja sree . Razen poroil o koktajl za-
bavah ni lankov o javni sferi ne o politiki , ekonomiji, flozofji ali flmu.
Uredniki teh medijskih produktov za reprezentacijo enskega ivljenja iz-
birajo ustaljene teme , kot so poroka /loitev ali nosenost/posvojitev/splav.
eprav so junakinje zgodb vasih univerzitetne profesorice ali vrhunske
portnice, zgodbe o njih trivializirajo pomembne in promovirajo trivialne
stvari. To ponejo s pomojo meanice postavljanja razlinih elementov,
ki sestavljajo zgodbo, v ospredje in potiskanja drugih elementov v ozadje.
V zgodbi o Zorici Tomi (Gloria , 16. julij 2008) je ta univerzitetna pro-
fesorica in avtorica tevilnih knjig predstavljena kot armantna profesori-
ca kulturnih tudij. V ospredju je, kako je obleena, kaj kuha in katere na-
svete za samopomo lahko ponudbi bralstvu: Ta sodobni svet je grozlji-
va puava, kjer ljudje vse ve komunicirajo le preko mobilnih telefonov in
interneta, eprav pametni e zmeraj gledajo drug drugega v oi /.../ in gle-
danje v oi zahteva pogum /prevedel P. K./. Na fotografji nosi na pol od-
peto belo bluzo, medtem ko so njene roke v epih in noga koketno na od-
bijau avtomobila. V isti tevilki Glorie je zgodba o slavni srbski igralki te-
nisa Jeleni Jankovi osredotoena le na to, kako hoe Jelena izgledati (Glo-
ria, 16. julij 2008, Hoem izgledati drugae), kje nakupuje, kdo so nje-
ni najljubi modni oblikovalci in s koliko kovki potuje. V zgodbi o direk-
torici beograjskega Centra Sava Jasni Dimitrijevi (Gloria, 16. julij 2008)
ni pomembno, kaj je ta enska , ki vodi najprestineji kulturni center v Sr-
biji , dosegla, temve, kako izgleda njeno stanovanje: Ustvarila je neobia-
jen prostor, kjer daje pomembne ivljenjske lekcije svojima sinovoma Jako-
vu in Janku in svoji herki Jani ter svojim prijateljem in kjer organizira raz-
stave slik, ki jih je dobila kot porona darila /prevedel P. K./. eprav je
del lanka tudi fotografja Jasnine knjine police, kjer ima svojo profesi-
onalno literaturo pri roki /prevedel P. K./, sta njena sluba in poklic po-
tisnjena v ozadje, medtem ko so v ospredju njena vzgoja otrok, druina in
domae ivljenje.
Kljub vsemu obstaja monost odkritja subverzivnih in osvobodilnih
detajlov tudi v taknih tekstih, saj so sodobni medijski teksti mono hi-
bridni in omogoajo neskonno nainov branja . enske lahko tudi zno-
traj medijskih stereotipov najdejo zadoenje, a vpraanje enakosti ostaja
odprto. V vsem kulturnem prostoru bive Jugoslavije (ki, kljub dravnim
mejam, predstavlja enoten kulturni prostor zaradi podobnosti jezikov) so
vzornice mladim enskam veinoma enske , ki del javne sfere postanejo
tako, da se ukvarjajo s trivialnimi stvarmi in poklici (TV-hostese, mane-
kenke, igralke, pevke). Kadar se v javni sferi pojavijo drugane enske,
so njihovi doseki rekontekstualizirani in reducirani na trivialne stvari, ki
jih ponejo v privatni sferi .
V maju 2008 so se tri izmed petih naslovnic izbranih revij ukvarjale
ali s poroko - Severina: moja poroka (8. maj 2008) - in loitvijo Vlat-
ka Pokos po loitvi (21. maj 2008) ali z nosenostjo - Ivana Vinji je
izgubila otroka (28. maj 2008). V juniju se je pet izmed osmih naslov-
nic ukvarjalo z druino: Nikola uriko: o ljubezni, druini in prijatelj-
stvu, Slaven Bili in njegov sin: najveja ljubezen, Mladen in Despi-
na Petri: zaradi evropskega prvenstva v nogometu sta prestavila poroko
(12. junij 2008), Poroka Monike Kravi in Maria Mamia: nikoli nista
bila sreneja (Story , 11. junij 2008), Jelena Rozga: prizadela sem star-
e (Story, 4. junij 2008). V juliju so bili naslovi na prvih straneh Glorie in
Story naslednji: Petar Vlahov in Ines panja: nova ljubezen po loitvi
(Gloria, 10. julij 2008), Poroka je zdruila tri generacije (Gloria, 16. ju-
lij 2008) in Medeni tedni na jahti (Story, 2. julij 2008). Gloria in Story
sta reviji, katerih ciljna skupine so enske iz nijega ali nijega srednjega ra-
zreda . Nista preve ekskluzivni in izdelki, ki jih oglaujeta (denimo barva
za lase za 3 ali ampon Nivea za 2 ), so veliko ceneji od tistih, ki se po-
javljajo v ekskluzivneji Elle ali v Cosmopolitanu . Glorio in Story zanima i-
vljenje slavnih in vsebujeta veliko ve zgodb o tem, medtem ko Cosmopo-
litan in Elle ciljata na samske, neporoene enske z visokimi prihodki in
sta zato bolj usmerjeni v visoko modo, drage kozmetine izdelke in nasve-
te, kako bolje zapeljati mokega ali najti toko G. Gloria in Story promo-
virata bolj konservativne vrednote eprav vsebujeta tudi lanke o lokal-
nih in mednarodnih zvezdah, najraje poroata o porokah, nosenostih in
rojstvih otrok. V Story (11. junij 2008) je lanek z naslovom Obutek, ki
ga ne bi zamenjala za ni, ki poroa o poroki prelepe TV-hostese Moni-
ke Kravi in Maria Mamia, lastnika managerske agencije Mami sports.
lanek se zane z romantinim uvodom: Mnogi govorijo, da so pravljice
le del domiljije, toda zdi se, da se vasih uresniijo. Kot v najlepi ljubezen-
ski zgodbi je prejnji vikend poroka kronala ljubezen /.../ /prevedel P. K./
Ostanek iste tevilke Story je namenjen slavnim gostom, katoliki iko-
nografji, plesu ipd. Malo naprej je lanek o znanem koarkau Gordanu
Goriku z naslovom Konno sreen in zadovoljen oe. ez nekaj stra-
ni je lanek z naslovom akajo na drugega otroka in e malo naprej
akajo na tretjo sreo, zgodba o Gillian Anderson (zvezdi X Files), ki
priakuje tretjega otroka in e ve lankov o razlinih parih in romancah.
Preostanek revije je namenjen modi in nakupovanju. Tipina shema en-
ske kot dela para in udeleenke v romantinih zgodbah obenem promovi-
ra fguro superenske , ki ima vse in lahko naredi vse.
Deontina modalnost kot zbirka navodil za pravilno
obnaanje
Poleg teh, bolj ali manj subtilnih namigov, da so poroka in otroci vse,
kar si enska eli, je, glede na preskriptivno vrednost teh revij , njihova naj-
pomembneja lastnost deontina modalnost tekstov , kjer uredniki in novi-
narji , kot tudi oglaevalci ter modna in kozmetina industrija , izvajajo svo-
jo mo in avtoriteto . Celotno poudarjanje pomembnosti lepote in telesne-
ga izgleda je v enskih revijah ambivalentna meanica avtoritarnega distan-
ciranja in afektivne udelebe. Igranje na mit o enski lepoti je v tem konte-
kstu povsem sprejemljiva ideja, ki predpostavlja, da bodo enske imele ve
moi , e bodo lepe in e morda e niso lepe, jim bodo pri Elle povedali,
kako in kje lahko kupijo lepoto.
Deontina modalnost se ne izraa nujno skozi klasine modalne glago-
le, njen ideoloki potencial se lahko izraa tudi s pomojo naslednjih dis-
kurzivnih strategij : povezovanja deontinega vira in naslovnika (ki je po-
navadi anonimni bralec, ali druga oseba ednine ti ali tretja oseba ednine
ali mnoine enska /enske , ali prva oseba mnoine me, kar simulira soli-
darnost), kumulativne modalnosti ali veanja intenzivnosti in negativno-
sti.
28
Kumulativna modalnost se izraa skozi tevilna jezikovna sredstva,
kot so glagoli opozarjati, svetovati, rotiti, svariti, pridevniki, ki izraajo ab-
solutnost ali intenzivnost (to je najbolje, to teje, prepotreben iz-
delek), primerjalniki in superlativi (najbolje stvari, najelegantnej-
i parfum), postavljanje pravil (nekaj pravil za vitkeje noge, dva ko-
28
Ourania Hatzidaki , Greek Mens and Womens Magazines as Codes of Gender Conduct: Te
Role of Deontic Modality, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
raka do popolnih bokov) in neosebno izraanje (prepovedano je skupaj
nositi modro in rumeno).
V uvodniku Elle (maj 2008) odgovorna urednica pie: Z najboljimi
nameni vas opozarjamo, da je as, da se zanete boriti proti naemu sovrani-
ku tevilka ena celulitu! da ne boste celo poletje preivele nesrene pred
ogledalom! Predlagamo vam pet metod boja proti celulitu, ki smo jih pred
tem prouili, preizkusili na sebi in nato ocenili /prevedel P. K./. Na strani,
na katero napotuje uvodnik, dejansko najdemo imena izdelkov za boj proti
celulitu, njihove cene in oglase za kozmetine salone s telefonskimi tevilka-
mi, tako da se lahko takoj naroimo na seanso. Prejnji citat je zelo tipien,
saj kombinira imperativ dobrega izgleda s kupovanjem pravih izdelkov. A e
ga preberemo bolj pazljivo, lahko vidimo nekaj zanimivh podrobnosti: pr-
vi, odgovorna urednica uporablja strategijo pozitivne samoreprezentacije in
v imenu celotne revije s pomojo ekskluzivnega mi postavlja samo sebe ozi-
roma revijo , katere odgovorna urednica je, v pozicijo subjekta z dobrimi na-
meni (z najboljimi nameni); drugi, z uporabo te preskriptivne deonti-
ne modalnosti predpostavlja, da bodo enske , e ne zanejo boja proti celuli-
tu, celo poletje preivele nesrene pred ogledalom. To je nevaren konstrukt ,
ki izkoria ensko nesamozavestnost in jih dejansko reducira na objekte. V
naslednjem stavku ponuja odreitev v obliki petih proticelulitnih terapij, kar
potiska enske, ki se odloajo za proticelulitne terapije, v subjektno pozicijo,
kjer je ta dejavnost njihova edina monost, da postanejo akterke.
Namesto epiloga kaj naj si mislimo o vsem skupaj?
Razlini trajektoriji in razline identitetne koordinate vzdol osi patri-
arhata in emancipacije , ki smo jih raziskovali v tem lanku, razkrivajo po-
drejanje ensk in ensko muenitvo kot korelat moke dominacije in pa-
triarhata . Enako velja za mueniki mikromatriarhat , medtem ko ima vsa-
kodnevni enski boj emancipatorni potencial in (eprav je vezan na priva-
tno sfero ) ostaja pomemben del enske ekonomije preivetja v BiH . Re-
zultati raziskave kaejo precej shizofreno podobo : enske so po eni strani
v medijih v BiH preteno nevidne,
29
po drugi strani pa so okviri, v katerih
se enske pojavljajo v medijih , predvidljivi in splono sprejemljivi, torej na-
biti z ideologijo . Ti okviri navidez ustrezajo dejanskim enskim govorom ,
a to je dale od kakrnekoli emancipatornosti, saj medijski diskurz o en-
skah zajema le skrbno izbran del dejanskega enskega govora . Trenutno so
mediji v BiH gluhi, neobutljivi in oitno nezainteresirani za veje vkljue-
vanje ensk v javno sfero .
29
Tudi ko gre za revije , ki jih ustvarjajo enske za enske, situacija ni do-
sti drugana. Te revije uporabljajo enak nabor tem iz privatne sfere kot
dnevniki, le da jim dajejo dodatno privlanost tako, da jih aplicirajo na jav-
ne fgure, kar pri bralkah ustvarja mean obutek domanosti in voajeriz-
ma, namesto da bi reprezentacija ensk v medijih spodbujala aktivno vlo-
go bralk v javnem ivljenju . Ko v enskih revijah nastopajo uspene ali iz-
obraene enske kar ima lahko potencialno subverziven uinek na usta-
ljene drubene predstave o enskah in na tradicionalne vloge ensk v dru-
bi so njihovi poklici in aktivnosti potisnjeni v ozadje in marginalizira-
ni s pomojo trivializacije pomembnega in slavljenja trivialnega. Deonti-
na modalnost , ki deluje skozi na razline naine skonstruirane zapovedi
in prepovedi, je moan mehanizem konstruiranja podob popolnih teles in
drubenih norm o tem, kaj je za enske sprejemljivo in kaj ne. Nobeden iz-
med obeh medijskih diskurzov ni ponujal nobenega odgovora na vpraanji,
kako dosei vejo mo ensk v javni sferi in kako izboljati njihovo vsakda-
nje ivljenje . V dnevnikih je prevladovala nevidnost ensk in v enskih re-
vijah prodaja sanj o tem, kako izgledati bolje in ne o tem, kako dosei ve-
jo enakost .
Ob vzponu kapitalistinih procesov ki e bolj razdvajajo drubene
razrede ter veajo razliko med mestom in podeeljem , ter tako poglabljajo
razkol tudi med enskami samimi in posledino zmanjujejo monost re-
snine enske solidarnosti sta vpraanji, ki se postavljata, ali se mora na-
mesto da bi bilo obratno realnost enskih ivljenj v BiH drastino spre-
meniti, da bi postale njihove medijske reprezentacije bolj tone in igavim
interesom sluijo enske revije . Zdi se, da postsocialistina medijska kraji-
na , vsaj kar se tie reprezentacije ensk , nima stika z dejanskimi problemi
in realnostmi resninih ensk , medtem ko poskua obenem prodati imve
sanj, izdelkov in instantnih reitev , kar je precej neodgovorno. V zgodovini
Jugoslavije so obstajale mnoge epizode, ko se je emancipacija ensk dejan-
sko zgodila in ko je osebno postalo politino. Te epizode lahko lociramo v
obveznem izobraevanju za vse, modernizaciji in odpiranju novih delovnih
mest po drugi svetovni vojni ter dosekih feministinega gibanja iz sedem-
desetih let in enskih protivojnih iniciativ v devetdesetih letih 20. stoletja.
V sedanjosti se, nasprotno, dogaja ponoven vzpon patriarhalnih vre-
dnot , medtem ko je feminizem na margini in zavedanje o pomenu boja
v privatni sferi oitno ni dovolj, da bi obrnilo situacijo v BiH v prid ensk .
enske v BiH morajo ponovno iznajti same sebe in premisliti, kako mo-
ne so dejansko kot politini subjekt . Ob vzponu projektnega in elitisti-
nega sodobnega feminizma lahko morda predvojna, socialistina zgodovi-
na predstavlja pomemben rezervoar monosti za ensko emancipacijo . A
trenutno imajo enske v BiH na razpolago le svojo zmonost za boj. Le e
bodo spustile moke v privatno sfero in e se bodo same vekrat odpravi-
le v javno sfero ter tam zaele zasedati svoj prostor, lahko odpravijo navide-
zno realnost supermodelov , manekenskih pist in nedosegljivih podob su-
perensk in jo nadomestijo z zgodbami , ki reprezentirajo enske kot take,
kot dejansko so (oziroma bodo), kot aktivne in enake udeleenke drube-
nega ivljenja v BiH .
Prevedel Primo Kraovec .
Tabela 1: Strategije reprezentacije
1.1 Pozitivne reprezentacije ensk in mokih
enske Jezikovna sredstva Moki Jezikovna sredstva
enska lahko misli
na ve kot eno stvar
naenkrat, medtem ko se
moki vrti v krogu.
Veliko stvari lahko
naredimo veliko bolje
kot moki in osebno
verjamem, da so
enske v primerjavi z
mokimi veliko bolj
sposobne, da imajo
ve moi, vzdrljivosti
in vztrajnosti, da si
zagotovijo normalno
preivetje.
topos razlike, enske
so bolj iznajdljive kot
moki
pozitivni semantini
kontekst, enske so
bolj sposobne, mone,
vzdrljive
Mislim, da so moki
bolj inteligentni. e ne
bi bili, ne bi vladali.
Ko gre tja (na fronto),
se lahko vrne iv ali pa
ne. Ni lahko biti moki,
tudi njim ni lahko.
pozitivni semantini
kontekst, topos razlike
predpostavka: moki
gredo v vojno, medtem
ko enske ne
Mislim, da je soutje v
enski naravi in da ko se
enske znajdejo skupaj
na istem delovnem
mestu, je tam ta
solidarnost in enske
vedno pomagajo druga
drugi.
soutje/ustvenost kot
pozitivne vrednote,
enske so bolj soutne,
bolj solidarne
Ko si privlana, ko se
uredi in oblee tesne
obleke, ga ni avta, ki ne
bi ustavil, pa e gre za
19, 25 ali 40 let starega
mokega.
zunanji izgled je
pomemben in daje
enskam mo
1, rtve, mame in superenske
1.2 Negativne reprezentacije ensk in mokih
enske Jezikovna
sredstva
Moki Jezikovna
sredstva
Pri enskah lahko
vedno najdemo zavist
in ljubosumje. enske
vedno poskuajo
prekositi druga drugo.
negativni semantini
kontekst.
Dokler le ne pije in
pretepa.
predpostavka: moki
pijejo in pretepajo
ensko vedno vodijo
ustva in moke vedno
vodi razum. To je naa
velika napaka.
topos razlike (ustva/
razum)
Poenen moki.
Nikoli se ne bi
poroila z mokim, ki je
doma (copata).
enske lastnosti imajo
pri mokih negativno
konotacijo
Zunanji izgled je zelo
pomemben pri enskah
in nepomemben pri
mokih. Na tak nain
se one potrjujejo jaz
nisem ena izmed
taknih ensk, a tako se
potrjujejo.
topos razlike, izgled je
pomemben enskam,
a ne mokim, toda
one pomeni doloeno
distanciranje
1
Janja mavc
Retorini etos :
Antina retorika
v slovenskem
politinem
govornitvu
V
priujoem prispevku bomo prikazali vrednost , ki jo imajo anti-
ni retorini koncepti kot orodja sodobne analize besedil . Slednja
danes vsebuje elemente razlinih pogledov, idej in konceptov, ki izhajajo
iz spoznanj lingvistine teorije , jezikovne pragmatike , sociologije, flozo-
fje, e jih natejemo le nekaj. Interdisciplinarni pristop k obravnavi jezika
in jezikovnih pojavov omogoa uinkovito raziskovanje tudi t. i. retorinih
elementov , saj sodobne metode v procesu analize zelo uspeno zajamejo ve
ravni jezikovne rabe . Toda na drugi strani sodobni modeli, ki se antinim
retorinim konceptom zaradi njihove prvobitnosti ne morejo izogniti, te
pogosto obravnavajo nepopolno in tako ne izkoriajo vseh interpretativ-
nih razsenosti, ki so jih imeli e v antiki .
1
Enega taknih primerov elimo
osvetliti tudi v priujoem prispevku, ki predstavlja oris antinega koncep-
ta retorinega etosa in nekatera interpretativna izhodia, ki jih ponuja nje-
gov prenos v model sodobne analize besedil .
Antini koncept retorinega etosa teoretsko ozadje
Retorini etos velja za kompleksen koncept , ki ga e v antiki doloa precej
razlino pojmovanje, obenem pa je prisoten tudi kot ena kljunih sestavin,
s katero je opredeljen preprievalni diskurz v kontekstu sodobne retorine
1
Na tem mestu omenimo e zmeraj ne povsem ustrezno ovrednoten koncept o govornikovih dol-
nostih (of cia oratoris) pa pogosta razhajanja v pojmovanju zelo kompleksnih topoi in sredstev
preprievanja ter opredeljevanje retorinih fgur kot okrasnih elementov z estetsko funkcijo. Ta-
kne neustrezne in/ali nepopolne konceptualizacije so pogosto posledica nebranja kljunih iz-
virnih besedil in sprejemanja tradicionalnih interpretativnih izhodi, v okviru katerih je reto-
rika reducirana na raven veine sloga ali manipulativne tehnike .
analize . Klasina retorina teorija etos opredeljuje kot del treh sredstev pre-
prievanja , pri emer izhaja iz konceptualno najbolj izpopolnjenega antine-
ga modela sredstev preprievanja , za katerega velja slovita Aristotelova opre-
delitev v prvi knjigi Retorike .
2
Toda Aristotelov model na antino retorino
teorijo in prakso ni vplival neposredno, temve zgolj v okviru peripatetikih
interpretacij uiteljevega nauka, ki so skupaj z drugimi helenistinimi nauki
postali del retorine tradicije . Zato se zdi smiselno antino pojmovanje sred-
stev preprievanja raziskovati tudi v drugih pojavnih oblikah, ki nam lahko
ponudijo celoviteji odgovor na vpraanji, kakno vlogo je v antini retorini
teoriji in praksi imela uinkovita govoreva predstavitev znaaja in ali je mo-
goe to pojmovanje koristno uporabiti v sodobni retorini analizi .
Antini retorini etos kot preprievalna strategija je v najirem smislu za-
znamoval uinkovito predstavitev govorevega znaaja , kakor tudi znaajev
oseb, ki so v kontekstu govora lahko kakorkoli vplivale na njegovo preprilji-
vost. Koncept znaaja je v antiki veljal za izrazito pragmatino kategorijo in
ni bil usmerjen k individualnemu, zasebnemu, notranjemu svetu posamezni-
ka ; bolj se je obraal k posameznikovim dejanjem in njihovemu vrednotenju,
kakor tudi k drubenim kategorijam, kot so izvor, poloaj, poklic in politi-
na opredelitev . Kot del retorinega etosa je tako predstavitev kakrnega koli
znaaja morala biti sprejemljiva za poslualce oziroma v skladu s tistimi mo-
ralnimi normami , ki jih je antina druba (bodisi grka ali rimska) priznava-
la in sprejemala. Obiajno je iz govora eksplicitno ali implicitno moralo izha-
jati, da je govorec dobra in zanesljiva oseba, ki si mora pri poslualcih prizade-
vati tudi za naklonjenost . O tem lahko beremo pri Aristotelu , ki je etos med
drugim opredelil kot prikaz govoreve razumnosti (phronesis), vrlosti (arete)
in prijaznosti (eunoia), s poudarkom, da se slednje morajo uresniiti v govo-
ru in z govorom .
3
A treba je poudariti, da ne gre za izvirno njegove koncep-
te, saj je omenjena izhodia brez teav mogoe identifcirati v grkih in rim-
skih govorih , zato jih lahko opredelimo tudi kot temeljne sestavine antine-
ga pojmovanja verodostojnosti . Z etosom je tesno povezan patos , ki ga v vlo-
gi preprievalne strategije lahko opredelimo predvsem kot govorevo mani-
pulacijo s ustvi poslualcev . V antiki je bilo to uveljavljeno retorino sred-
stvo , s pomojo katerega je bilo mogoe legitimno posei v mnenja oziroma
2
Rh. 1.2.3 1356a1-4: Obstajajo tri vrste sredstev preprievanja , ki jih je mogoe dosei z govo-
rom : ta, ki obstajajo v znaaju govorca , ta, ki privedejo poslualca v neko razpoloenje , in ta, ki v
samem govoru nekaj dokazujejo ali se zdi, da dokazujejo /prevedla J. ./.
3
Rh. 1.2.4 1356a8-13: In to /sc. govorev znaaj ; op. prev/ se mora uresniiti z govorom , ne pa
na podlagi predhodne domneve, da je nekdo takna osebnost. Kajti ne strinjamo se, kot pravijo
nekateri pisci prironikov, da v govornitvu potenost z niimer ne pripomore k prepriljivosti ;
nasprotno, znaaj ima tako reko najvejo preprievalno mo /prevedla J. ./.
1o Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
sodbo poslualcev . Z izjemo Aristotelovega modela, ki naeloma etos in pa-
tos opredeljuje kot dve loeni kategoriji , je za antino retorino teorijo in pra-
kso do neke mere znailno konceptualno in pomensko prekrivanje predsta-
vitve znaaja in vzbujanja ustev . To se lepo pokae zlasti v spisih poznejih
govornikih teoretikov, ki so govornitvo predstavljali e v obliki urejene-
ga sistema in so zdrueno obravnavali ve razlinih tradicij (e. g. Retorika za
Herenija, Ciceronovi spisi o govornitvu in Kvintilijanova razprava O govor-
niki izobrazbi). Kajti ne gre pozabiti na obstoj t. i. tradicionalnega pojmova-
nja obeh preprievalnih tehnik , ki je obstajalo e veliko pred Aristotelom in
se je uveljavilo predvsem v retorskih olah. Anaksimenova Retorika za Ale-
ksandra, ki je nastala v priblino istem asu kot Aristotelova Retorika, slui
kot dober primer za raziskovanje predaristotelskega oziroma tradicionalnega
pojmovanja retorinega etosa in patosa , ki bi ga lahko razdelili v dve veji sku-
pini: prironiko in sofstino/dialektino. Prironikemu pojmovanju etosa in
patosa ustrezajo navodila oziroma praktini primeri, ki so jih v zvezi s prolo-
gom in epilogom verjetno vsebovali retorini prironiki. Te lahko poimenu-
jemo toposi prologa in epiloga . Na sofstini vpliv (katerega prvi predstavnik
je bil Trasimah ) kae Anaksimenova uporaba toposov o vzbujanju ustev in
predstavitvi znaaja , ki so predstavljali pomemben del argumentacije (argu-
mentativni toposi ). eprav etos in patos v Retoriki za Aleksandra nista obrav-
navana samostojno, temve neenotno in kot sestavna dela drugih retorinih
konceptov , lahko sklepamo na podlagi kasnejih razprav in prironikov (e.g.
O odkrivanju govornike snovi in Retorika za Herenija), da je lo za uveljavlje-
ne govornike strategije , ki so s tradicijo govornikega pouka postale sestav-
ni del retorinega sistema .
K oblikovanju antinega koncepta retorinega etosa je pomembno pri-
spevala tudi rimska retorika . Preuevanje sredstev preprievanja v rimski
retoriki je na eni strani povezano z e omenjenimi grkimi teoretskimi
koncepti, na drugi strani pa mora nujno upotevati tudi znailnosti rimske
tradicionalne retorike, ki je v okviru govornike prakse obvladovala rim-
sko javno ivljenje e pred stikom z grko kulturo. Kajti ko so Rimljani od
Grkov e prevzeli teoretske modele za pouevanje veine javnega nastopa-
nja , so tradicionalne prvine rimskega govornitva pomembno vplivale na
posamezne koncepte znotraj retorinega sistema , kar je e posebej oitno v
okviru retorinega etosa .
Raziskovalci klasine retorike
4
temeljno razliko med grkim in rim-
skim retorinim etosom prikazujejo kot razmerje med ustvarjeno in obsto-
4
George A. Kennedy , Te Art of Persuasion in Greece, Princeton 1963; George A. Kennedy , Te
Art of Rhetoric in the Roman World 300 B.C. A. D. 300, Princeton 1972; James M. May , Trials
Medijska politika v postsocializmu 1,o
jeo retorino kategorijo. Cilj grkega govorca je v govoru ustvariti vero-
dostojno podobo in obenem pridobiti naklonjenost poslualcev , pri emer
njegova e obstojea podoba v veini primerov bistveno ne posega v argu-
mentacijo . To seveda ne pomeni, da v stari Griji poslualci niso upotevali
slovesa o nastopajoem, ampak so le drugae vrednotili to, kar so o govor-
cu e vedeli pred njegovim nastopom: obstojea podoba govorca ni veljala
za dokazno sredstvo a priori.
5

Povsem drugae je veljalo za rimski etos : kot retorina strategija je ta
skoraj v celoti temeljil na govorevem e ustvarjenem ugledu in avtoriteti ,
ki je iz njega izhajala. V rimskih sodnih govorih govorev etos kot tehnika
preprievanja prav tako ni bil le pomoni del argumentacije , temve pogo-
sto njen glavni del, medtem ko je v nagrobnih govorih bila to sploh osre-
dnja in dale najpomembneja sestavina, ki je utemeljevala namen takega
govora . Rimljani so v ustvarjanju govoreve avtoritete li tako dale, da je,
denimo, v okviru svetovalnega govora govorec brez uglednih prednikov , ki
bi mu lahko zagotavljali verodostojen znaaj , smel precej svobodno pou-
darjati lastne vrline . Zato nas ne sme presenetiti pomanjkanje skromnosti
v rimskem govornitvu , saj je ta okoliina lahko veljala za kljuni preprie-
valni element e posebej v primeru homines novi, kot sta Ciceron in Kato .
Temeljno razliko med grkim in rimskim retorinim etosom je mogoe
pojasniti v okviru dveh razlinih retorik, retorike prepira in retorike konsen-
za .
6
e lahko grko retoriko oznaimo tudi kot retoriko prepira, ki je bila
tesno povezana s tekmovalnostjo grke drube in je svoj smisel nala zla-
sti v ivahnih politinih in sodnih razpravah, tega o zgodnji rimski retori-
ki verjetno ne bi mogli trditi. Slednja je namre zaradi svoje funkcije in ve-
je selektivnosti glede nastopajoih govorcev (v primerjavi z Grki) veliko
blie tradicionalni retoriki oziroma retoriki konsenza . Glavni namen javne-
ga nastopanja v tradicionalnih drubah je praviloma pomiritev nasprotij
in zagotavljanje soglasja med njihovimi pripadniki, kakor tudi ohranjanje
tistih vrednot , ki jih promovira vladajoa skupina. Zato je tovrstna retori-
ka za razliko od retorike prepira pogosto bolj konservativna oziroma ko-
rektivna sila in ne orodje sprememb. Branje fragmentov in poroil kasnej-
of Character. Te Eloquence of Ciceronian Ethos, London 1988; Jakob Wiss e , Ethos and Pathos
fom Aristotle to Cicero, Amsterdam 1989.
5
Rh. 1.8.6 1366a8-14: Ker pa sredstva preprievanja ne izhajajo le iz loginega dokazovanja,
ampak tudi iz govora , ki vsebuje predstavitev znaaja (kajti govorcu verjamemo, e se pokae, da
je taken in taken, to pa v tem primeru /sc. v svetovalnem govoru ; op. prev/ pomeni, da se poka-
e, da je dober ali dobrohoten ali oboje) /prevedla J. ./ ...
6
George A. Kennedy , Klasina retorika ter njena kranska tradicija od antike do sodobnosti, Lju-
bljana 2001.
1,1 Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
ih piscev potrjuje domnevo, da rimski retoriki konsenza v glavnem ustre-
zajo tudi posebne tehnike preprievanja , ki ne temeljijo na spopadu argu-
mentov v okviru verjetnosti, temve so bile predvsem usmerjene k prvinam
etosa in patosa , slednje pa so bile tesno povezane s pojmovanjem znaaja v
rimski drubi . Zato lahko sklepamo, da je govornitvo zgodnje rimske re-
publike bolj ali manj temeljilo na izraanju, ki je eksplicitno ali implicitno
poudarjalo vlogo govorca . Ker zaradi drubene ureditve ni mogel govori-
ti kdorkoli, temve le pripadniki vladajoe elite , preprievanje kot osnovni
cilj javnega nastopanja ni bilo (tako kot pri Grkih) zasnovano kot nizanje
verjetnostnih argumentov , katerih sheme bi sestavljali skrbno strukturira-
ni sklepalni nizi in ki bi sluili za dokazovanje v besednem spopadu. Veli-
ko bolj opazna lastnost v preprievanju prvih rimskih govorcev je bila upo-
raba argumenta avtoritete . Le-ta je temeljil na e obstojeem govorevem
drubenem poloaju , ki so ga doloale zlasti govoreva starost, izkunje in
vplivnost v javnem ivljenju , pa premonost , druinski ugled in tudi go-
vornika spretnost .
Rimski retorini etos je torej konceptualno mnogo iri pojem bodi-
si na kvalitativni ali na kvantitativni ravni. Predstavlja namre govore-
vo znaajsko podobo , ki je e obstojea drubena kategorija in obsega tudi
govornikovo gens druino. Po Mayu gre za kolektivni etos , katerega
funkcija je prikazati predvsem govorevo stanovitnost, za katero so jami-
li njegovi ugledni predniki mores maiorum.
7
Obenem veljajo morda e za
pomembneje sestavine omenjenega sredstva preprievanja nekatere druge
tradicionalno rimske vrednote , ki si jih je moral govorec pridobiti za asa
svojega ivljenja , e je hotel pri poslualcih veljati za vrednega zaupanja : za-
slunost za dravo (dignitas), govorniki ugled (existimatio) in druge virtu-
tes Romanae.
8
Med njimi je bila e posebej pomembna auctoritas ugled
in vpliv ,
9
ki velja za eno temeljnih sestavin etosa v rimski retoriki in je v
rimski drubi temeljila na obudovanju osebe, ki je e v preteklosti poka-
zala modrost , izvedenost in obutek za odgovornosti tako v zasebnem kot
javnem ivljenju . Auctoritas si je rimski govornik pridobil deloma z deja-
nji svojih prednikov , zlasti pa z lastnimi dejanji, v okviru katerih je bil nuj-
ni pogoj politino udejstvovanje oziroma opravljanje uradnikih slub. Na
ta nain si je govornik pridobil tudi privilegij javnega nastopanja in obe-
nem monost, da kot uinkovito sredstvo preprievanja uporabi svoj etos.
7
May , n. d., 6.
8
N. d., 9.
9
Auctoritas ima precej iroko pomensko polje , a v tem kontekstu pomeni toliko kot ugled ,
vpliv , veljava. Zaradi kompleksnosti pojma auctoritas v rimski retoriki bi bilo morda pri-
merno izraz prevajati tudi s privzeto besedo avtoriteta .
Medijska politika v postsocializmu 1,i
Toda na drugi strani predpostavlja rimski retorini etos zaradi specif-
nih drubenih razmerij tudi veji izbor znaajev , ki jih je na razline naine
mogoe predstaviti v govoru (sestavine posameznih znaajev je bilo v okvi-
ru odnosa patronus-cliens mogoe celo poljubno kombinirati). Zlasti v so-
dnem govoru je zaradi sistema zagovornitva ta preprievalna tehnika po-
membno dopolnjevala ali celo nadomeala logino argumentacijo , saj so
govorci na ta nain dokazovali tudi vzroke za neko dejanje . Prav tako je bil
v lui vpliva na poslualce rimski retorini etos tesno povezan z vzbujanjem
in izraanjem ustev , saj je bila t. i. ustvena predstavitev znaajev eno od
zagotovil za uspenost govora .
Vkljuitev rimskega pojmovanja govorevega znaaja nam tako bistve-
no dopolni antini koncept retorinega etosa in omogoi razmejitev med
njegovimi kvalitativnimi in kvantitativnimi sestavinami. Razline kon-
ceptualizacije etosa , kot jih navajajo preuevalci klasine retorike ,
10
je mo-
goe zadovoljivo razumeti ravno zaradi njegovih raznolikih pojavnih oblik
v kontekstu rimske retorike . ele v okviru rimskih drubenih struktur lah-
ko nazorno opredelimo razliko med predobstojeo in ustvarjeno govore-
vo podobo , prav tako je v rimskem javnem diskurzu jasneja podoba o vlo-
gi ustev pri predstavitvi znaaja . e so Grki (zlasti Aristotel ) zasluni za
prvo pravo konceptualizacijo retorinega etosa , lahko o Rimljanih trdimo,
da so retorini etos na konceptualni ravni razirili in podrobneje razvili
njegove posamezne elemente.
e strnemo znailnosti antinega retorinega etosa in se pri tem opre-
mo na e omenjene antine teoretske razprave , lahko opredelimo dve te-
meljni izhodii, ki jih je mogoe upotevati tudi pri sodobni retorini ana-
lizi besedila in po katerih smo se zgledovali tudi v naem primeru:
I. razmerje med konstruirano in predobstojeo govorevo podobo = ago-
nalna ali konsenzualna narava retorinega diskurza :
10
Eden prvih preuevalcev retorinega etosa Sss govori o 3 vrstah etosa : objektivni /psiholoki
= prikaz znaaja tonika/toenega; moralni = moralni znaaj govorca ; subjektivni dinamini =
znaaj govora in njegov vpliv na poslualce (Wilhelm Sss , Ethos. Studien zur lteren griechi-
schen Rhetorik, Berlin 1910), medtem ko sloviti preuevalec zgodovine klasine retorike , Kenne-
dy (n. d., 1963), opredeljuje 3 tipe etosa : moralni znaaj govorca ; dramatini znaaj ali ethopoiia;
znaaj poslualcev . Omenimo e enega redkih sodobnih preuevalcev, ki se ukvarjajo z antinim
konceptom sredstev preprievanja , Wisseja (n. d.), ki je vpeljal dihotomino delitev na racionalni
etos (kjer govoreva verodostojna podoba daje vtis o resninosti izreenega) in etos simpatije (ko je
prikaz govorevih pozitivnih lastnosti namenjen pridobivanju naklonjenosti ).
1, Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
Katera drubena razmerja in vrednote v dani retorini situaci-
ji vplivajo na oblikovanje etosa kot preprievalne in/ali argumentativne
strategije ?
11

Katere sestavine v smislu ustvarjene verodostojne podobe (razum-
skost , potenost , prijaznost ) in elementov obstojee avtoritete (ugled , vpliv ,
mo , drubeni poloaj, izkuenost )
12
je mogoe identifcirati v besedilu?
II. etotine strategije
13
= orodja za ustvarjanje verodostojne podobe in/
ali okrepitev obstojee avtoritete :
toposi prologa /epiloga (vsebinska izhodia za prikaz verodostojne po-
dobe glede na strukturo besedila);
14
etotine fgure (naini ubesedovanja, ki omogoajo prikazovanje e-
lene podobo govorca in sluijo za pridobivanje naklonjenosti in vzbujanje
ustev );
15

argumentativni toposi
11
Na tem mestu mislim zlasti na razline vloge, ki jih imajo lahko govorci v neki drubi in ki
doloajo uporabo strategij retorinega etosa . Z drugimi besedami to pomeni, da iri drube-
ni kontekst doloa, kako bo govorec predstavljal svojo podobo . Antina retorika v tem pogledu
razmeroma jasno opredeljuje oblikovanje retorinega etosa , ki je odvisno od drubene ureditve
(grka polis je predpostavljala manji vpliv govoreve predobstojee podobe , medtem ko je rim-
ska oligarhina drava govorevo podobo tesno povezovala s socialnim statusom in avtoriteto ,
ki je iz tega izhajala).
12
Ta kategorija se razlikuje glede na vrednote , ki veljajo v doloeni drubi za znamenje avtorite-
te , zato je nemogoe uporabiti starorimski seznam. V oklepaju navajamo nekatere lastnosti, ki bi
v slovenskem prostoru lahko sluile kot nabor vrednot za ustvarjanje avtoritete .
13
V angleko govoreem prostoru se v teoriji argumentacije uporabljata izraza ethotic in pathotic
argument oziroma etotini in patotini argument, ki smo si jih izposodili tudi za na mo-
del retorinih sredstev preprievanja . Alan Brinton , Ethotic argument, v: History of Philosophy
Quarterly 3 (1986), 245258.
14
Retorika za Herenija (1.5, 2.30-31) navaja topose za pridobivanje naklonjenosti v uvodu (a no-
stra persona, ab adversariorum, ab auditorum, a rebus ipsis) in zakljuku (e.g. amplifcatio: ab auc-
toritate, ad quos pertineant res; commiseratio: oratoris fortuna)
15
Antini retorini prironiki navajajo zlasti t. i. miselne fgure kot orodja za prikazovanje zna-
aja (e.g. litotes, anamnesis, adhortatio, adynaton, apagoresis, energia, enargia, licentia, praeteri-
tio). Toda e fgure pojmujemo kot naine oziroma monosti ubesedovanja (Jeanne Fahnestock ,
Rhetorical Figures in Science, Oxford 1999), to vlogo lahko opravlja skoraj katera koli fgura (bo-
disi besedna ali miselna, e ohranimo antino dihotomijo). Odvisno je pa od vsakokratnega
konteksta, ki doloi, kateri nain bi bil najbolji, najuinkoviteji, najprepriljiveji za izraanje
neke znailnosti (v naem primeru lastne podobe , ki jo govorec eli predstaviti obinstvu ). To pa
ne pomeni, da je retorini etos mogoe ponazarjati zgolj s pomojo slovitih retorinih fgur gre
le za eno od monosti izraanja.
Medijska politika v postsocializmu 1,
karakterizacija, ki v okviru prikaza stereotipnih znaajev oziro-
ma priakovanega drubenega dobrega ali slabega vedenja okrepi verje-
tnost dokazov;
16

del argumentativnega niza , znotraj katerega se v vlogi ene od pre-
mis ali sklepa pojavlja bodisi govoreva znaajska podoba oziroma doloe-
no ustvo.
17
Analiza retorinega etosa v slovenskem politinem
govornitvu tudija dveh primerov
Za prikaz analize etosa s pomojo antinih retorinih konceptov smo
izbrali dva govora , ki ju opredeljuje podobna retorina situacija . Gre za go-
vora , s katerima sta kandidata za predsednika slovenske vlade (Janez Jan-
a v letu 2004 in Borut Pahor v letu 2008) nastopila v Dravnem zboru
na prvi izredni seji po dravnozborskih volitvah in konstituiranju nove-
ga zbora poslancev. Okoliine obeh govorov so tesno povezane z drav-
nozborskimi volitvami, kajti njihov rezultat neposredno vpliva na to, koga
predsednik republike (po posvetovanju s poslanskimi skupinami) imenu-
je za mandatarja, ki naj sestavi prihodnjo vlado . Toda predsednikov pre-
dlog mora potrditi tudi dravni zbor in pred tajnim glasovanjem predlaga-
ni kandidat nagovori poslance ter predstavi vladni program.
Pregled objavljenih nagovorov drugih kandidatov, ki so bili v obdobju
od 1996 do 2004 predlagani za predsednike vlade , razkrije, da se po vse-
binski plati tovrstni govori med sabo ne razlikujejo.
18
Kandidat v uvodu
nagovori poslualce , nato pa preide na oris programa bodoe vlade , ki ga
obiajno predstavi v okviru specifnih podroij, in slednje glede na tre-
16
Na ta nain govorec tesneje povee med sabo lastne trditve in obstojea dejstva , ki jih nato
uporabi v retorini argumentaciji . Ti toposi se nanaajo na drubene stereotipe in so pri obin-
stvu splono poznani, zato je izvajanje argumentov iz njih lahko uspeno (primer za tako obli-
ko so zlasti toposi vsakdanjih situacij, razmer in okoliin, ki predvidevajo doloen tip vedenja).
Antina izhodia najdemo v govornikih predvajah, ki vsebujejo karakterizacije (e. g. enkomi-
on/laudatio), kjer je posameznikova podoba orisana v okviru treh dejavnikov, ki so po mnenju
Starih opredeljevali lovekov znaaj , to so izvor, vzgoja/izobraevanje in dejanja. Matja Babi ,
Predvaje za pouk govornitva (pripisane Hermogenu iz Tarsa), v: olsko polje 1 (2006), 69101.
17
Tako Aristotelova Retorika kot Anaksimenova Retorika za Aleksandra navajata primere, ki jih
lahko povzamemo kot Jaz sem po znaaju A, zato ni verjetno, da bi storil X. in Moj nasprotnik je
morilec, zato morate obutiti B.
18
Prepisi magnetogramov sej Dravnega zbora so dostopni na spletni strani DZ (http://www.dz-
rs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&mandate=1). Nagovori kandidatov za predsednika vlade
RS so dostopni za obdobja 19962000 (nagovor dr. Janeza Drnovka ; 7. 6. 200030.11.2000
nagovor dr. Andreja Bajuka ), 20002004 (nagovor dr. Janeza Drnovka , 19. 12. 2002 do 3. 12.
2004 nagovor mag. Antona Ropa ), 20042008 (nagovor Janeza Jane ), 2008 (nagovor Bo-
ruta Pahorja ).
1,, Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
nutne gospodarske in politine razmere primerno kontekstualizira. Gre
za teme , povezane s posameznimi vladnimi resorji, kot so gospodarstvo,
notranje in zunanje zadeve, kultura, olstvo, znanost, okolje, promet in v
okviru katerih kandidat predstavi programska izhodia bodoe vlade (ki
so bolj ali manj rezultat koalicijskih pogajanj). Toda glede na retorino si-
tuacijo mu podeljena naloga mandatarja omogoa tudi, da se v govoru ne
predstavi nujno le kot formalni glasnik sklepov koalicijske pogodbe, tem-
ve lahko ponudi tudi lasten pogled na posamezna podroja in strategije,
ki jih kot predsednik vlade namerava in eli uporabiti pri vodenju. To je e
posebej lahko pomembno zaradi okoliine, da so vse seje Dravnega zbo-
ra javne in da se kandidat v govoru nujno obraa tudi k iremu obinstvu ,
ki se mu verjetno ob omenjeni prilonosti eli predstaviti kot verodostojen
bodoi predsednik vlade .
V okviru omenjenih vsebinskih podroij je zlasti glede na posebnosti
v obravnavi specifnih drubeno politinih problemov s stalia njihove-
ga vrednotenja (t. i. svetovalne topike )
19
in nainov njihovega ubesedovanja
mogoe identifcirati in analizirati tudi sestavine etosa . Lahko se, denimo,
vpraamo, v kolikni meri kandidatovo podobo v besedilu doloa njegov
izbor drubenih vrednot , v kontekstu katerih pojasnjuje in/ali utemelju-
je posamezna programska in/ali lastna izhodia ter katera jezikovna/reto-
rina sredstva pri tem uporablja. A to bi bilo izhodie za daljo raziskavo,
ki bi ji morali nameniti veliko ve prostora. Da bi pokazali na interpretativ-
ne monosti, ki jih lahko ponudijo antini retorini modeli, smo se v priu-
joi retorini analizi odloili za identifkacijo elementov etosa , ki izstopa-
jo na ravni strukture. Z drugimi besedami to pomeni, da smo se omejili na
analizo toposov prologa in epiloga , saj zlasti uvodni nagovor in zakljuek
predstavljata bolj izvirni sestavini takega govora , zaradi esar je mogoe ne-
koliko jasneje izluiti morebitne specifne strategije retorinega etosa , ki
doloajo govorevo podobo . Obenem smo skuali odgovoriti na vpraanje,
ali se primerjana govora v uporabi tovrstnih strategij razlikujeta, oziroma,
ali toposi prologa in epiloga lahko odgovorijo tudi na vpraanje o rabi pre-
dobstojeega in/ali konstruiranega etosa kot preprievalnih strategij.
19
Na tem mestu bi bilo mogoe izhajati tudi iz antinega modela. Retorika za Herenija (3.2),
ki temelji na helenistini retorini tradiciji , kot izhodie vsakega svetovalnega govora oprede-
ljuje to, kar je koristno (utilitas). Omenjeni prironik (3.2-3) predstavi podrobno shemo to-
pik, ki jih je mogoe uporabiti za konstrukcijo argumentov v svetovalnem govoru : koristno: 1.
res tuta/varnost (vis/vojaka mo , dolus/diplomatska spretnost ); 2. res honesta/odlinost (rec-
tum/pravica , prudentia/modrost , iustitia/zakonitost , fortitudo/pogum , modestia/zmernost ; la-
udabile/hvalevrednost ).
Medijska politika v postsocializmu 1,6
Prvi primer: nagovor Janeza Jane , 9. 11. 2004 na
1. izredni seji DZ
Po treh mandatih, ki so jih zaporedoma dobile t. i. leve stranke , je v
letu 2004 na dravnozborskih volitvah zmagala t. i. desna koalicija, znotraj
katere je veino dobila Slovenska demokratska stranka. Njen vodja, Janez
Jana , je bil izbran za mandatarja in je postal predsednik vlade v letu, ko je
Slovenija e postala lanica Evropske unije in zveze NATO , v letu 2008 pa
tudi predsedujoi EU , ko je predsedovanje prevzela Slovenija.
Kot govorec Jana slovi po dobro strukturiranih govorih in ustveno
zadranih, a uinkovitih govornikih nastopih. Ob kandidaturi za predse-
dnika vlade je svoj programski govor zasnoval na povezavi med Republiko
Slovenijo in nedavnimi politinimi dogodki v Evropi in ZDA , ki so klju-
ni za nadaljnji razvoj slovenske drave : to so gospodarski in politini izzi-
vi, ki akajo Slovenijo kot novo lanico EU in NATA . Nagovor je razme-
roma dolg (skoraj 60 min)
20
in vsebuje jasno strukturirano ter razmeroma
podrobno predstavitev pogleda na vsebinska podroja, ki naj bi se jim po-
sveala nova vlada, katere predsednik eli postati govorec:
Exordium/uvod (oris razvoja slovenske drave skozi doseke in/ali
prizadevanja dosedanjih predsednikov vlade ter njihova vloga v irem
evropskem politinem kontekstu );
Narratio/pripoved (trenutni poloaj, naloge in odgovornosti Slove-
nije v t. i. evropskih integracijah: skrb za kulturno zavest in dobre sosedske
odnose, odgovornost do manjin in ogroenih drubenih skupin );
Probatio/dokazi (predstavitev pomembnejih tok programske-
ga osnutka bodoe vlade : gospodarski razvoj, obramba, notranje zadeve,
vzgoja in izobraevanje, znanost, okolje, kmetijstvo);
21
Peroratio/zakljuek (vpraanje ideolokih delitev in sprave, zaveze in
obljube o potenem, zakonitem in smelem delovanju , poziv in zagotovilo o
koristnosti izvolitve predlagane vlade ).
22
Za nao analizo retorinega etosa je najbolj zanimiv uvod tega govora .
Njegova podrobneja vsebinska razlenitev pokae, da je govorec prvi del
uvoda posvetil svojim predhodnikom (bivim kandidatom za predsednike
20
Prepis magnetograma pokae, da je govorcu sredi sklepnega dela govora as celo potekel, saj se
je oglasil opozorilni znak za konec razprave .
21
Vrstni red predstavljenih tem ni nakljuen, temve odraa hierarhino razporeditev po pred-
nostnih vpraanjih, ki naj bi se jih predlagana vlada lotila. Na to nekoliko kae tudi koliina be-
sed, ki je namenjena posamezni temi: ta se zmanjuje od prve proti zadnji.
22
Za potrebe vsebinskega orisa govora smo navedli le osnovno strukturo v okviru partes orationis.
vlade ) in osvetlitvi posameznih izjav iz njihovih nagovorov . Te zaznamuje-
jo izbrane cilje in naloge, ki so si jih kandidati v svojih govorih zastavili (re-
evanje vpraanj polpretekle zgodovine , vkljuitev v posamezne gospodar-
ske, vojake in politine povezave, stabilen gospodarski razvoj v tranzicij-
skem obdobju), obenem pa predstavljajo dejavnike uspenega razvoja Slo-
venije in tako potrjujejo Janevo izhodino trditev, da je bila leta 2004
Slovenija uspena, mednarodno priznana drava , do esar so jo pripelja-
li napori vseh omenjenih predhodnih kandidatov, ki so postali predsedni-
ki vlade . V drugem delu uvoda govorec na kratko predstavi niz drubeno
politinih dogodkov, ki so pripeljali do samostojnosti Slovenije : od posre-
dnega, kot je padec Berlinskega zidu kot mejnik za politine spremembe v
Evropi , do neposrednih dogodkov, ki jih poosebljajo izid slovite 57. tevil-
ke Nove revije , predlogi za razpis referenduma o samostojnost, pa plebiscit,
odcepitev in mednarodno priznanje. V sklepnem delu uvoda pa opredeli
e omenjen trenutni poloaj Slovenije in prilonost za uveljavitev v okviru
evropskih in mednarodnih povezav.
Kaj nam omenjene teme povedo o govorevi podobi ? Zelo veliko. Upo-
tevajo retorino situacijo (prostor in as govora ter poslualce ), lahko vse-
binska izhodia uvoda opredelimo kot kombinacijo toposov ab audito-
rum (prikaz in hvala pozitivnih dejanj poslualcev med njimi so bili tako
bivi predsedniki kot mnogi sodelavci preteklih vlad) in a rebus ipsis (pou-
darjanje dogodkov in dejanj), z rabo katerih si je govorec uvodoma skual
pridobiti naklonjenost najirega kroga poslualcev . Kajti prikazi dose-
kov predhodnikov v pozitivni lui in kljunih trenutkov v zgodovini Slove-
nije kot samostojne drave ter njenega trenutnega mednarodnega poloa-
ja predstavljajo teme, ki na eni strani vzbujajo ustva naklonjenosti na rav-
ni posredne identifkacije (s predstavljenimi osebami in dogodki), na dru-
gi strani pa njihovo eksplicitno povezovanje kljub splono znanim (ideolo-
kim) razlikam med bivimi predsedniki vlade daje vtis pomirljivega deja-
nja. Izvaja ga govorec, ki tudi sam slovi po jasni politini opredelitvi in ne-
redkih verbalnih spopadih z nasprotniki, a mu nova retorina situacija, ki
za govorca (oz. bodoega predsednika vlade ) predpostavlja tudi povezoval-
no vlogo, narekuje nekoliko drugaen pogled, kar e posebej ilustrira v od-
lomkih, kot sta:
Nastopi vseh dosedanjih kandidatov, ki so bili predlagani in izvoljeni na funkci-
jo, na katero sem danes sam predlagan, izraajo visoko stopnjo zavedanja realne-
ga poloaja, v katerem se je drava vsakokrat nahajala in vsaki je bilo mogo-
e ugotoviti, da so bili v preteklem mandatu narejeni pomembni koraki naprej /po-
udarila J. ./.
Medijska politika v postsocializmu 1,8
Toda Slovenija se je po osamosvojitvi utrdila kot samostojna drava, dosegla
popolno mednarodno priznanje ter postala lanica EU in Zveze Nato. Vsem
dosedanjim upravljavcem drave gre za to nesporna zasluga in velikokrat se niti ne za-
vedamo v celoti, kako veliki koraki so bili pri tem doslej narejeni /poudarila J. ./.
Janevo navajanje seznama bivih predsednikov vlade in njihovih do-
sekov, ki jih govorec vpne v kontekst uspenega razvoja drave , obenem
kae na uporabo retorinih strategij, s katerimi govorec v govoru (in z go-
vorom ) konstruira svojo podobo . Z e omenjenim povezovanjem razlinih
pogledov govorec izkazuje spotljivost (eunoia) do poslualcev in njihovih
razlinih politinih opredelitev. Na drugi strani navajanje preteklih hva-
levrednih izjav/dejanj in pomembnih dogodkov kae na rabo retorine f-
gure (anamnesis/recollectio), ki so jo e v antiki opredeljevali kot pomemb-
no strategijo za ustvarjanje verodostojne podobe in je kazala zlasti na go-
vorevo praktino modrost (phronesis). V naem besedilu govorec z izbo-
rom specifnih izjav (ki tako izbrane nujno izrisujejo tudi podobe tistih,
ki so jih izrekli) pokae na poznavanje kljunih dogodkov v politini zgo-
dovini Slovenije in razumevanje odgovornosti , ki jih prinaa vodenje dra-
ve , katere predsednik eli postati. Povzame jih tudi v sklepnem delu uvoda :
Danes lahko sooblikujemo politiko tako Nata kot Evropske unije . Lahko,
ker imamo formalne monosti, moramo pa za to biti tudi sposobni. Mandat, ki je
po oktobrskih volitvah pred nami, je poln izzivov, ki jih najbr presega samo e
mandat prvega demokratinega oblikovanja slovenske vlade . Prav lahko se nam e v
tem mandatu ponudi monost vodenja Evropske unije , to bi bil velikanski iz-
ziv naim sposobnostim in hkrati doslej najveja prilonost, da se Slovenija na evrop-
skem in svetovnem zemljevidu uveljavi /poudarila J. ./.
Tretji vidik ustvarjene govoreve podobe predpostavlja prikaz govorca
kot potene, iskrene, vrle osebnosti (arete). V uvodu na prikaz takne po-
dobe govorca kae sama raba anamnesis, saj v skupini bivih predsednikov
vlade in njihovih zaslug Jana navaja tudi svoje nasprotnike (sc. Drnovek ,
Rop ), s katerimi je bil v preteklosti kot vodja najveje opozicijske stranke
pogosto v odkritem spopadu (neredko so bili njegovi govori zelo blizu in-
vektivi). Prav tako bi govorev kratek, a slikovit opis dogodka iz obdobja
osamosvajanja, v katerem poudari, da je tudi sam sodeloval, lahko imeli za
prikaz njegovih pozitivnih lastnostih, kot sta predanost in pogum . Iz od-
lomka v zadnji tretjini uvoda lahko namre razberemo, da je lo za koljivo,
za razplet usode Slovenije celo nevarno situacijo, v kateri sta pogajalca (Di-
mitrij Rupel in Janez Jana ) morala pokazati ne le znanje , ampak tudi od-
govornost , razsodnost in neustranost :
1,o Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
Ko sva se zgodaj spomladi leta 1991, e po opravljenem plebiscitu, s takra-
tnim zunanjim ministrom Republike Slovenije Dimitrijem Ruplom vraala
iz tajnega neformalnega pogovora s pomonikom generalnega sekretarja Nata , sva bila
vesela e zato, ker sva na podlagi pogovora bolj presodila kot vedela, da nas Nato ne
bo oviral pri osamosvojitvi in da ob uveljavljanju plebiscitne volje Slovencev ne
bomo oznaeni kot, v Evropi in svetu , nevarni separatisti /poudarila J. ./.
Kot strategija preprievanja govoreva arete posebej izstopi v sklepnem
delu govora , v peroratio, kjer si govorec z intenzivno rabo retorinih fgur
ponovno skua pridobiti nekaj naklonjenosti (kar velja v klasini retoriki
za standardni element zakljuka govora in se navezuje na strategije retori-
nega patosa ). V odlomku iz peroratio, ki ga navajamo spodaj, sta opazni sta
zlasti antitetino postavljena realna obljuba (ne obljubljam /.../ Oblju-
bim) in klimaks (stopnjevanje , izraeno v koliini obljubljenega), katerih
naloga je vzbuditi ali okrepiti pozitivna ustva poslualcev do govorca ozi-
roma ustvariti vedreje razpoloenje .
Ne obljubljam 100.000 novih delovnih mest in zelo visoko gospodarsko rast,
niti hitrega poveanja pla ali pokojnin. Tega in podobnega enostavno v da-
nem poloaju ni mogoe narediti, e posebej ne ez no. Lahko pa obljubim, da
bom v primeru izvolitve vloil vse svoje napore v to, da se bo z dravo upravlja-
lo v skladu z ustavo, da bo upravljanje uinkovito, pravino in poteno in da se
bodo pogoji za vsestranski razvoj posameznikov , podjetnitva in kulture iz-
boljevali. Obljubim tudi, da bomo spotovali opozicijo kot sestavni del ustav-
nega reda, da se bomo trudili za sprejem vseh dobrih predlogov, ne glede na to,
kdo bo njihov avtor, ter da bo lahko opozicija predlagala do tretjine strokov-
njakov v nadzorne svete javnih podjetij, katerih veinski lastnik je e vedno dr-
ava. Prav tako bomo v svet za nacionalno varnost povabili tudi predstavnika
opozicije , kajti varnost je skupna dobrina in njeno zagotavljanje ne sme pozna-
ti delitev /podrtala J. ./.
V odlomku se prepletajo elementi patosa in etosa , kajti govorec z ana-
forino rabo glagola obljubim, s poudarjanjem spotovanja etinih vre-
dnot (pravinost , potenost ) in z vpeljavo kvalifkatorja trudili se bomo
v kontekstu delovanja bodoe vlade poskua ustvariti tudi vtis o lastni is-
krenosti . Obenem v prvem delu z rabo glagolov v prvi osebi ednine (ne
obljubljam, bom vloil vse svoje napore), ki jo dopolnjujejo glagoli v
prvi osebi mnoine (obljubim, da bomo spotovali, se bomo trudi-
li, bomo povabili), poudarja zavzeto osebno delovanje in obenem tudi
vpliv , ki mu ga prinaa tako poloaj prvega ministra v vladi kot voditelja
najmoneje stranke . Poskus ustvarjanja vtisa potenosti implicira tudi to,
da se govorec kot bodoi predsednik vlade zavezuje le za poskus izpolnitve
tistega, kar po splonem preprianju verjetno lahko in po zakonih mora
storiti. Antini teoretiki bi se v tem primeru zagotovo strinjali, da je tovr-
sten nain govorevega ubesedovanja v procesu ustvarjanja lastne verodo-
stojne podobe veliko bolj prepriljiv kot dejanska vsebina obljub .
e se e enkrat ozremo na uvod Janevega govora s stalia antinega
koncepta retorinega etosa , se ta zdi zanimiv predvsem zaradi neke druge
funkcije, ki jo opravlja e nekajkrat omenjena anamnesis. e namre na to
fguro pogledamo z vidika etosa kot predobstojee kategorije, bi lahko go-
vorevo navajanje seznama bivih predsednikov in njihovih zaslug za dra-
vo razumeli kot kolektivni etos , kot prikaz galerije prednikov , katerih podo-
be govorec izrisuje v svojem govoru in kamor kot kandidat za predsednika
sedaj nesporno sodi tudi sam. Tovrsten pogled anamnesis ne razkriva zgolj
kot sredstvo, s katerim naj govorec ugaja poslualcem ali jih prepria o svo-
jem poznavanju tematike. Figura anamnesis postane konstitutivni element
prikaza lastne podobe , ki jo govorec eli predstaviti poslualcem, in ta po-
doba je s stratekim ubesedovanjem dobila obstoj, e preden je govorec z go-
vorom nastopil. Kajti vzpostavitev neposredne povezave med ustrezno iz-
brano skupino prednikov in govorcem slednjemu zagotavlja izhodie
za konstrukcijo specifne/elene predobstojee podobe . Kako? Jani kot
kandidatu za predsednika vlade prikaz hvalevrednih dejanj njegovih pred-
hodnikov omogoa oblikovanje lastne pozitivne podobe , obenem pa pri-
speva tudi k ustvarjanju vtisa o vplivu in ugledu , ki ga predpostavlja e sam
poloaj predsednika vlade . Na drugi strani osvetlitev povezav z izbranimi
osebnostmi in dogodki iz slovenske politine zgodovine (sc. Punik , Ru-
pel ) implicira ugled in izkunje , ki si jih je govorec pridobil z lastnim uspe-
nim delovanjem v preteklosti. Analiza tako pokae, da hvalevredna deja-
nja oseb, s katerimi se je govornik v govoru povezal, in prikaz lastnega udej-
stvovanja sestavljajo njegovo predobstojeo podobo , s katero govorec sku-
a sebe prikazati kot avtoriteto na podroju vodenja drave . Ko skuamo
opredeliti vlogo, ki naj jo ima ta retorina strategija v uvodu govora , lah-
ko ugotovimo, da prikaz govorevega predobstojeega etosa pravzaprav za-
vzema veji del uvoda in da je uporabljen kot utemeljitev oziroma podpora
izhodini trditvi tega uvoda , in sicer, da je sposobnost predstavnikov
vlade (e raje njenega bodoega predsednika) bistvena za uspeno delova-
nje drave . e namre Janev zgodovinski oris oseb in dogodkov pojmu-
jemo kot strategijo za konstrukcijo njegovega predobstojeega etosa , lah-
ko opazimo, da po tej razmeroma dolgi predstavitvi svoje podobe govorec
sklene, da prihodnjo vlado in njenega predsednika aka eden najpomemb-
161 Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
nejih mandatov v zgodovini slovenske drave (Mandat, ki je po oktobr-
skih volitvah pred nami, je poln izzivov, ki jih najbr presega samo e man-
dat prve/ga/ demokratine/ga/ oblikovanja slovenske vlade .).
Naloge prihodnje vlade , ki jim Jana pripisuje tolikno zahtevnost, da
jih ni mogoe primerjati z mandatom nobene druge vlade razen prve (go-
vorec uporabi ugodno primerjavo, v kateri ima izbrani objekt primerjave
ekstremne lastnosti, da v najveji meri poudari tisto, kar se z njim primer-
ja), bodo uspeno opravljene le, e bodo dravo vodili sposobni ljudje. Ta
implikacija sama po sebi ni prav ni nenavadna, saj velja sposobnost za eno
od vrlin , ki jo samoumevno povezujemo s lovekovim uspenim delova-
njem na katerem koli podroju. A kaj pomeni sposobni v kontekstu iz-
branega govora ? Natanko to, kar nam prikazuje pred tem v govoru izrisa-
na govoreva podoba: ugled, vpliv , izkuenost auctoritas. Ta je vezana na
izbrane predhodno obstojee elemente, ki so v govoru uporabljeni kot gra-
dniki govoreve podobe . In razsenost preprievalne moi , ki jo ima tako
ustvarjen etos, je predvsem v njegovem dometu. Kajti precej uspeno lahko
posee v obmoje utemeljevanja (in pogosto tudi res), v logos, kjer bi pravila
sklepanja lahko predpostavljala drugaen izid argumentacije in ne tistega,
na katerega nakazuje etotini element , da je treba sprejeti dani sklep zgolj
zato, ker argument (i), ki ga podpira(jo), temelji(jo) na govorevi auctoritas,
kar je ena temeljnih znailnosti retorike konsenza . S tem ne trdimo, da je ta
govor ali govore Janeza Jane nasploh mogoe opredeliti kot retoriko kon-
senza , ki v najirem smislu legitimizira uporabo argumenta avtoritete (ka-
kor se v argumentaciji obiajno pokae raba taknega etosa ), temve da re-
torina analiza izbranega besedila pokae na intenzivnejo govorevo upo-
rabo retorinih strategij, ki jih je mogoe opredeliti kot predobstojei etos.
Drugi primer: nagovor Boruta Pahorja , 7. 11. 2008 na
prvi izredni seji DZ
Zmaga koalicije treh levo usmerjenih strank, Liberalne demokraci-
je , stranke Zares in Socialnih demokratov je v letu 2008 kandidaturo za
mandatarja omogoila Borutu Pahorju , vodji Socialnih demokratov . Oko-
liine njegovega nagovora je mono zaznamovala problematika globalne
gospodarske recesije, ki je v tem obdobju postala neizogibna tematika na-
stopov tako reko vseh politikov, zato se ji tudi omenjeni govorec ni izo-
gnil. e ve, vpraanje najirega sooanja s posledicami neugodnih razmer,
predstavlja izhodino toko, okoli katere je Pahor kot kandidat za predse-
dnika vlade zasnoval svoj nagovor v Dravnem zboru .
Kot njegov predhodnik, Janez Jana , tudi Borut Pahor slovi po svojih
govornikih sposobnostih, a se tako njuni govori kot nastopi precej razli-
kujejo med sabo. Pahor v primerjavi z Jano namre slovi po ivahnih na-
stopih, prav tako je obiajno vsebina njegovih govorov jasneje strukturira-
na v smislu eksplicitnega nakazovanja prehodov med posameznimi deli go-
vora , raba govornikih sredstev preprievanja pa se velikokrat priblia pou-
darjenemu izraanju in vzbujanju ustev .
Podobne znailnosti lahko ugotovimo tudi v analiziranem govoru , ki
je skoraj polovico kraji od Janevega (le okrog 35 min) in je, kot smo e
omenili, podrejen eni sami tematiki: kakna bo vlada , ki jo bo kot pred-
sednik predlagal, in kako se bo v razmerah t. i. globalne krize spoprije-
la z upravljanjem drave .
23
Po strukturi je govor e jasneje lenjen, saj ga v
primerjavi z Janevim govorom znotraj vejih komponent pogosteje le-
nijo razlini zaznamovalci prehoda med posameznimi vsebinskimi sklo-
pi (prvi drugi tretji, nadalje, spotovani, na koncu, a ne
nazadnje ipd.).
24
Okvirno ga lahko povzamemo v tirih izhodiih:
Exordium/uvod (prikaz lastne pripravljenosti za opravljanje nalog
predsednika vlade , zavrnitev monega protiargumenta o pretirani ambi-
cioznosti);
Narratio/pripoved (predstavitev trenutnih razmer v dravi in opre-
delitev temeljnih nalog nove vlade );
Probatio/dokazi (zgoen prikaz pomembnejih tok programskega
osnutka bodoe vlade : fnanna politika in gospodarski razvoj, znanost in
izobraevanje, okolje, socialna politika, varnost, zunanja politika, posebej
izbrana podpodroja);
25
Peroratio/zakljuek (napoved izhodinega preseganja druganosti
in ideolokih delitev, poziv k enotnosti in sodelovanju).
Bolj kot po strukturi se Pahorjev govor od Janevega razlikuje po vsebi-
ni, ki odraa rabo nekoliko druganih preprievalnih strategij in tako bolj
ali manj ustaljeno vsebino nagovora kandidata za predsednika vlade pred-
stavlja v povsem drugani lui. Nagovor Janeza Jane iz leta 2004 je zadr-
23
e bi besedilo analizirali v okviru antinih staseis (ali t. i. spornih tok), bi ugotovili, da sta za
govorca bistveni sporna toka defnicije (kako opredeliti krizo v tem prostoru in asu) in sporna
toka kvalitete (kako razumeti krizo v smislu vrednot , ali kot nekaj pozitivnega ali negativnega).
24
O lenitvi teme govora kot o posebni etotini strategiji (divisio) piemo nekoliko kasneje.
25
Govorec eksplicitno poudari, da ni obravnaval vseh podrojih, temve po njegovem mnenju za
trenutne razmere le najpomembneje, katerih hierarhijo sam nakae v uvodu (// za poveanje
konkurennosti gospodarstva, emur vidite, namenjam osrednjo pozornost, je bistveno pospee-
vanje znanstvenega in tehnolokega razvoja /.../ /poudarila J. ./
an, na posameznih mestih celo nekoliko neoseben.
26
Eden od pokazate-
ljev te znailnosti je, denimo, pogosteja raba glagolov v prvi osebi mnoine
oziroma kolektivnega pojma vlada, ki dajejo vtis govorevega manj oi-
tnega osebnega delovanja ter pozornost prenaajo na doloeno skupino (ta
je v govoru vedno prepoznavna bodisi kot bodoa vlada ali v irem smislu
kot skupina z doloenimi politinimi preprianji). Na drugi strani je nago-
vor Boruta Pahorja skorajda v celoti oseben, mestoma celo intimen in od-
raa visoko stopnjo govoreve neposredne identifkacije z retorino situa-
cijo . Pahor z intenzivno rabo glagolov v prvi osebi ednine, ki jih uporablja
tudi takrat, ko bi se jim glede na vsebino bilo mogoe izogniti (vrinjene sin-
tagme, kot so vsaj tako razmiljam, vsaj po mojih nartih, vsaj tako
nameravam, po moje, vsaj zame), oziroma bi bilo glede na smisel
mogoe uporabiti tudi mnoinsko obliko ali kolektivni pojem (sc. vlada),
ustvarja podobo neposrednega , iskrenega , dobrohotnega in zavzetega go-
vorca , ki eli poslualce prepriati zlasti z vzpostavitvijo im tesnejega sti-
ka z njimi. Za izbrani govor bi lahko rekli, da je skoraj v celoti zasnovan
tako, da v okviru teme posamezni retorini elementi skuajo ustvariti ve-
rodostojnost govorca : poslualci naj Pahorju verjamejo, ker se jim v trenut-
ku govora (oz. v nainu obravnave izbranih tem) kae kot razumski , iskren ,
dobronameren in ne toliko zato, ker bi se skliceval (implicitno ali ekspli-
citno) na svoje pretekle doseke in na (kakor koli) e pridobljen ugled in
vpliv . Tovrsten nain prikaza govoreve podobe , ko le-ta lastno verodostoj-
no podobo ustvarja neposredno v govoru in z govorom , je tipina sestavi-
na konstruiranega retorinega etosa . Kot taka je tudi blie principom ago-
nalne retorike, saj se, denimo, bolj kot ne odreka prepriljivosti argumen-
ta vnaprejnje avtoritete in namesto tega uvaja preprievalne tehnike , s po-
mojo katerih se govoreva avtoriteta v diskurzu ele vzpostavlja. Nekoliko
26
Patos kot sredstvo preprievanja se v Janevem nagovoru eksplicitno pojavi v odlomku, ko go-
vorec obravnava vladna izhodia za izboljave v pravosodju. Da bi ustvaril vtis o razumevanju
problemov, ki pomembno posegajo v ivljenje vseh dravljanov , ter obenem nakazal skrb oziro-
ma pripravljenost za njihovo razreitev, govorec izrazi nejevoljo ali e raje ogorenost nad trenu-
tnimi razmerami v slovenskem sodstvu. Pri tem kar trikrat ponovi izraz nedopustno je: Ne-
dopustno je, da povpreno vsak etrti dravljan Slovenije predolgo aka na pravino razsodbo
na sodiu. Nedopustno je, da se velike korupcijske in druge kriminalne zgodbe reujejo z ena-
ko prioriteto kot drubi manj nevarna kazniva dejanja. Nedopustno je, da toilci zaloijo na de-
setine nereenih zadev, nato pa nekaznovano odidejo in mirno postanejo odvetniki. /poudari-
la J. ./ Intenzivnost rabe patosa lahko ob anaforini rabi sintagme nedopustno je opazimo
tudi v njenih treh pomenskih dopolnilih (sc. tisto, kar je nedopustno), saj je pomembnost sodne
problematike stopnjevana glede na njen domet v drubi : od sicer pereih sodnih zaostankov, ki
so povezani s posamezniki , vejih primerov korupcije in drugih kriminalnih dejanj, ki prizade-
vajo veje, a specifne skupine dravljanov , pa vse do neustreznega delovanja toilcev v najirem
smislu, kar se posledino dotika prav vseh dravljanov Slovenije .
podrobneje si oglejmo, katere tovrstne tehnike oz. strategije so v izbranem
govoru uporabljene za konstrukcijo taknega etosa .
Pahorjev govor se zane s kratkim, a neposrednim uvodom, kjer se po
ustaljeni formuli (ki vsebuje pronjo za podelitev mandata) govorec nena-
doma in neposredno obrne na poslualce . Da bi pridobil njihovo pozor-
nost, govorec v treh kratkih stavkih razgrne izbrane lastne znaajske la-
stnosti (sc. zmonost kritine presoje, odlonost, predanost ) in jih takoj
uporabi tudi kot gradnike verodostojne podobe , za katero se zdi, da pred-
stavlja izhodie vsega, kar bo povedal v nadaljevanju:
Spotovani gospod predsednik, spotovane poslanke in poslanci! Ta visoki
dom prosim, da mi zaupa mandat za sestavo in vodenje nove vlade . Popolnoma
se zavedam vseh odgovornosti , ki mi jih nalaga ta zahtevna naloga. Trdno sem odloen,
da upraviim vae zaupanje in priakovanje naih ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni
zame ni pomembnejega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoe ovire
in pospeeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih dr-
av na svetu /poudarila J. ./.
Odlomek, v katerem lahko prepoznamo prikaz lastnosti, ki ustrezajo
trem e nekajkrat omenjenim elementom konstruiranega etosa (poudar-
janje zmonosti kritine presoje ustreza phronesis, odloenost in zaveza iz-
polnitve priakovanj sta sestavini arete, medtem ko predanost skupnemu
cilju kae na eunoia), je mogoe opredeliti tudi kot mesto, ki implicira rabo
toposa a nostra persona. Konstruirani etos, v diskurzu ustvarjena verodo-
stojna podoba , obenem nastopa tudi kot topos prologa , s katerim Pahor ne
podaja le razlogov, zakaj naj mu poslualci verjamejo, temve si skua pri-
dobiti njihovo naklonjenost tako, da svoje lastnosti predstavi kot kljune
znailnosti, zaradi katerih naj bo poslualcem tudi simpatien. Antini re-
torini prironiki so na tem mestu sicer priporoali marsikaj, e posebej
vkljuevanje elementov, ki so povezani z govorevo preteklostjo.
27
V govo-
ru Janeza Jane smo lahko zelo jasno prepoznali tovrstno strategijo , med-
tem ko bi priujoi odlomek lahko razumeli kot eno od vsebinskih izho-
di toposa prologa , ki je v najirem smislu zasnovano tudi na govorevi
osebi (a nostra persona). Kajti v nadaljevanju Pahor uporabi e druga vse-
binska izhodia za pridobivanje naklonjenosti poslualcev . Najprej upo-
rabi nakazano zavrnitev nasprotnikov, ki bi govorcu lahko oitali preveli-
27
Auct. Her. 1.5: S pomojo toposa lastne osebe si bomo pridobili naklonjenost , e bomo svo-
je izvrevanje dolnosti hvalili brez prevzetnosti, e bomo prikazali svoj pretekli odnos do dra-
ve , starev, prijateljev in poslualcev // Nekaj bomo omenili, da se bo le ujemalo s samo zadevo.
Dalje, e bomo omenili nae neugodnosti, pomanjkanje, osamljenost, nezgodo; in e bomo po-
slualce prosili za pomo in hkrati pokazali, da nismo hoteli zaupati drugim /prevedla J. ./.
ko ambicioznost, a kot implicira njegov zadnji stavek, s taknim staliem
kaejo bolj na pomanjkanje obutka za ugodne prilonosti (ab adversari-
orum):
Zavedam se, da je sprio aktualnih razmer to zelo velika ambicija. Toda to je
nain razmiljanja, kako iz problemov narediti prilonost.
Sledi e izenaitev v zaetku prikazanega govorevega smelega naina
delovanja s preteklimi uspehi slovenske drave . Pahor jih opredeli kot ve-
likopotezna dejanja in ne da bi navedel konkretne zaslune osebe (kot
je, denimo, storil Jana ), z rabo metonimije (Slovenija ) in glagola v prvi
osebi mnoine (nam daje) nakazuje neposredno sodelovanje poslual-
cev (ab auditorum):
Ne nazadnje prav ta velikopoteznost je Slovenijo v zadnjih dveh desetletjih pripelja-
la iz deele v globoki gospodarski, politini in drubeni krizi v samostojno dravo , ki je
uspeno pred asom konala predsedovati Evropski uniji . Ta izkunja nam daje vso po-
trebno samozavest, da v prihodnost sicer gledamo z dolnimi skrbmi, toda ni-
kakor ne s strahom, temve s pogumom in optimizmom /poudarila J. ./.
V nadaljevanju tega zelo dinaminega uvoda Pahor navede glavne po-
goje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bilo na ravni upravljanja drave tudi v
trenutnih razmerah mogoe delovati tako uspeno, kot je bilo do sedaj (in
kot je s samokarakterizacijo skual pokazati, da deluje sam). Ta sklepni del
uvoda predstavlja svojevrstno nadaljevanje govoreve konstrukcije retori-
nega etosa , pri emer tokrat v ospredje stopi zlasti phronesis ali govoreva
praktina modrost . To ni ni nenavadnega, kajti govorec zane na tem me-
stu nakazovati vsebinski prehod v predstavitev problema oz. teme , zato je
za njegovo prepriljivost ve kot koristno (in tudi smiselno), e se poslual-
cem pred tem e enkrat pokae kot razumna oseba. e na tem mestu iz-
pustimo vse tiste ponavljajoe se elemente, kjer se ponovno odraajo go-
voreva odlonost, osebna predanost in dobrohotnost, lahko kot del kon-
struiranega retorinega etosa prepoznamo zlasti rabo dveh retorinih f-
gur . Prva je divisio/prosapodosis, kjer govorec glavno misel opredeli v okviru
dveh ali ve monosti in za vsako ponudi dodatno utemeljitev. V sklepnem
delu uvoda sreamo to fguro na dveh mestih in razmeroma tesno skupaj:
najprej, ko govorec pojasni, kako je po njegovem mnenju mogoe uresnii-
ti e omenjeno velikopoteznost:
Velikopoteznost torej, ne drobnjakarstvo je mogoe samo pod dvema po-
gojema. Prvi. Da imamo glede prihodnosti jasne cilje, in drugi, da zmoremo ustva-
riti potrebno politino in drubeno enotnost za njihovo doseganje /poudarila J. ./.
in nekoliko kasneje, ko po vsebinski razlenitvi posameznih pogojev poda
dve lastni izhodii za obravnavo sporne toke govora , to je spopadanja
nove vlade s problemi globalne recesije:
Poudarjam pa dvoje. Prvi. Da se na nastalo situacijo ni mogoe odzivati z neko pa-
sivno socialno politiko , ampak samo z aktivno razvojno politiko . Drugi. Da odgovorov
na vpraanja, ki zadevajo torej nas in ves razviti svet , ne moremo akati od drugih, tem-
ve jih moramo poiskati tudi sami. /poudarila J. ./.
Kot etotina strategija je divisio pomembna zlasti v vlogi prikaza struk-
turirane govoreve misli, ki lahko odraa njegovo poznavanje tematike in
eljo, da problem ali temo poslualcem im bolj jasno predstavi na ravni lo-
ginih, razumskih povezav. To mu zagotavlja uspeh v okviru prikazovanja
lastne phronesis, prav tako pa se zaradi jasne lenitve, ki nekoliko spomi-
nja na argumentativni niz, lahko zdijo verjetneje njegove trditve. A pri-
mer Pahorjeve rabe divisio na tem mestu je zanimiv e zaradi druge oko-
liine: e je z dvojno rabo omenjene fgure morda elel posebej poudari-
ti vtis razumnega govorca , pri tem ni pozabil na elemente arete, ki podo-
bo govoreve razumnosti pomembno dopolnijo z etinega vidika. V bese-
dilu namre oba primera rabe divisio oklepata e drugo fguro, ki jo imenu-
jemo licentia/parresia in zaznamuje odkritost v smislu jezikovne neposre-
dnosti. Govorec izrabi pravico do izrekanja tega, kar bi bilo zaradi doloe-
nih okoliin primerneje zamolati, a presodi, da obstajajo tehtni/upravi-
eni razlogi, da sme storiti ravno nasprotno. Na ravni stratekega ubesedo-
vanja ali kot etotina strategija licentia na eni strani govorcu lahko prinaa
obudovanje zaradi vzbujanja vtisa o resnicoljubnosti ali pogumu , na dru-
gi strani pa govorec , ki ni dobro presodil okoliin govora , pri poslualcih
lahko obvelja za predrznega, neuglajenega in tako v veliki meri ali celo pov-
sem izgubi verodostojnost.
Pahor strategijo odkritosti uporabi v odlomku, ki tvori sklepni del v
prvi divisio in vsebuje govorevo podrobno razlenitev teme o prihodnjem
razvoju drave , ki ga bodo pomembno zaznamovale trenutne neugodne
gospodarske razmere v svetu . Potem ko govorec v jasno strukturiranem
nizu trditev predlaga temeljna izhodia za spopad z globalnimi problemi
in e preden preide v izpeljavo druge divisio,
28
poslualce preseneti z nepo-
28
V okviru druge rabe divisio notranjo strukturiranost dodatno poudarja anafora, katere funk-
cija je vzbuditi ustva pri poslualcih. Govorec v obliki neposredne spodbude k skupnemu delo-
vanju in opredelitvi monosti, ki v tem drubenem okolju e obstajajo in predstavljajo klju do
reitve teav, poslualcem skua vzbuditi upanje o sicer nejasni prihodnosti: Zdaj je as, da po-
kaemo vsi vso nao iznajdljivost. Imamo dovolj znanja, imamo dovolj talentov, imamo dovolj
ustvarjalnosti, da se skupaj lotimo tega projekta /poudarila J. ./.
srednim nagovorom, v katerem se zdi, da skua vzbuditi vtis iskrenega , re-
snicoljubnega in pogumnega loveka, ki zmore priznati, da tudi kot bodo-
i predsednik vlade ostaja brez odgovorov na vsa vpraanja o prihodnosti.
Popolnoma jasno je, da je treba zdaj osredotoiti vse nae misli na strateke
ukrepe Slovenije za reevanje problemov, ki so posledica fnannih in gospo-
darskih razmer v razvitem svetu , ki mu tudi mi pripadamo. Naj povem zelo is-
kreno, spotovane kolegice in kolegi, jaz osebno imam veliko ve vpraanj kot odgovorov
/poudarila J. ./.
Ker pa bi tovrstna resnicoljubnost pravzaprav utegnila kodovati vero-
dostojnosti in zanesljivosti bodoega predsednika vlade , mora govorec po-
kazati, da se zaveda resninosti . To lepo ilustrira trditev, ki smo jo navedli
zgoraj (v okviru druge rabe divisio) in sledi t. i. odkritosrnemu nagovoru
(poudarjam pa dvoje). V nasprotju s sintagmama naj povem zelo iskre-
no in imam ve vpraanj kot odgovorov, ki osvetljujeta govorevo are-
te, ta prehod k divisio ponovno konstruira phronesis. Pokazati skua na go-
vorevo zmonost razumskega premisleka kot prevladujoo vrlino. Kot da
eli Pahor poslualcem prikazati e eno znaajsko lastnost, to je zbranost ,
s katero lahko pomiri poslualce , e bi se prestraili, da se tako pomembna
oseba za delovanje drave , kot je predsednik vlade , morda izgublja v mno-
ici vpraanj in iskanju neotipljivih odgovorov nanje.
Omenimo e mesto v govoru , kjer Pahor ponovno intenzivno posee
po strategiji konstruiranega retorinega etosa . Izhajajo iz temeljne funk-
cije vsakega govora (sc. prepriati), klasina retorika zakljuek govora poj-
muje kot mesto, kjer naj govorec e zadnji skua pritegniti poslualce . Od
vrste poslualcev in okoliin je sicer vedno odvisen izbor govorevih teh-
nik v tem delu govora , a kot so menili e antini teoretiki, lahko v najir-
em smislu opredelimo dve vrsti zakljuevanja: povzemanje kljunih tok
govora in vzbujanje ustev . Zakljuek govora je pravzaprav v vseh pogledih
predvideval rabo elementov retorinega patosa in ta okoliina se je ohrani-
la tudi v sodobnem govornitvu . A zlasti v zvezi s pridobivanjem naklonje-
nosti poslualcev je pri svetovalnem govoru veljalo za posebej uinkovito,
e je govorec ob obiajnih toposih epiloga uporabil tudi princip navajanja
zgledov iz preteklosti. To okoliino omenjamo zato, ker nam primerjava
zakljukov govorov Jane in Pahorja , kljub konvencionalnim elementom
(ki jih zaradi specifne narave govora najdemo v obeh primerih) osvetli
dve povsem razlini etotini strategiji . Janev zakljuek smo v prvem delu
analizirali z vidika poudarjanja govoreve arete, ki pa zaradi intenzivnej-
e rabe nekaterih fgur (e omenjena antiteza in klimaks, ki jih dopolnju-
jejo asindeton in pogoste repetitiones v razlinih oblikah, denimo, anafora
in anadiploza), uinkuje slovesno in tudi nekoliko neosebno. Pred tem kot
zgled (in zaradi soasnih volitev) govorec uvede celo primerjavo med do-
godki iz amerike dravljanske vojne in vpraanjem slovenske sprave. Vse
to nam kae, da se je Jana v zakljuku svojega govora bolj naslonil na ele-
mente retorinega patosa , ki v tej vlogi ustvarjajo slovesno, privzdignjeno
razpoloenje . Obenem pri poslualcih ustvarjajo podobo dostojanstvenega
govorca , ki za to, da bi v takni obliki sploh lahko uinkovala, predposta-
vlja razmeroma pomembno vlogo njegovega predobstojeega etosa .
Povsem drugae govor zakljuuje Borut Pahor . V prvem delu svoje pe-
roratio govorec povzame kljune toke in pojasni, zakaj nekaterih tem ni
obravnaval. Kot strategijo za prikaz phronesis ponovno uporabi divisio in
z njo nazorno opredeli tri naloge, katerim se bo e posebej zavzeto in celo
osebno posvetil kot bodoi predsednik vlade . Toda zanimiveji je sklepni
del Pahorjeve peroratio. V najirem smislu bi ga lahko opredelili kot adho-
ratio oziroma spodbudo poslualcem/dravljanom , naj se tudi v prihajajo-
ih neugodnih razmerah zavedajo enakih monosti (ki jih bo vlada, katere
predsednik eli postati govorec, spodbujala), naj izkoristijo svoje sposob-
nosti in prepoznajo pomen slonega delovanja . Tako parafraziran odlomek
ne kae posebnih odklonov od standardnih in slovesnih zakljukov, kate-
rih znailnosti smo lahko opazili tudi v Janevem govoru . Ustreza antine-
mu toposu epiloga (amplifcatio), kjer si govorec skua pridobiti naklonje-
nost poslualcev z navajanjem skupnega cilja (ad quos pertineant res). Toda
podrobno branje pokae, da je Pahor vsebino svoje peroratio tesneje nave-
zal nase, da je vsebina njegove spodbude pravzaprav v funkciji neposredne-
ga ustvarjanja verodostojne podobe govorca , ki se eli poslualcem e za-
dnji predstaviti kot optimalna izbira za predsednika vlade . Navedimo od-
lomek in skuajmo osvetliti ta implicitni argument .
Naj na koncu e enkrat povem to, kar sem poudaril pred predsednikom drave , ko
mi je zaupal to kandidaturo; na koncu vseh koncev smo najpomembneji ljudje.
Nae znanje , na talent, nato ustvarjalnost. Vloga drave je, da ustvari pogo-
je, da imamo vsi enake monosti, da razvijemo te talente in ustvarjalnost. Kot
sem dejal pri predsedniku drave , povem tudi pri vas eprav utegnem biti kasneje de-
leen doloenih oitkov, da temu ni tako ampak veljam za politika konsenza . In kot
sem rekel predsedniku drave , me mine potrpljenje sem in tja samo takrat, ko kdorkoli
znova in znova govori o naih in vaih, zlasti v asih, ki nas akajo [in] si po moje
te pogubne delitve ne moremo privoiti. Jaz mislim, da potrebujemo eden druge-
ga. In na koncu, spotovani gospod predsednik, visoki dom, vsak od nas kot po-
16o Retorini etos: Antina retorika v slovenskem politinem govornitvu
sameznik zlasti v razmerah, ki nas akajo, ne zmore skoraj ni, mi vsi skupaj pa zmore-
mo skoraj vse! /poudarila J. ./
Kot nam pokaejo podrtani elementi v odlomku, skua govorec vero-
dostojno podobo konstruirati v lui phronesis zlasti z intenzivnim osebnim
nagovorom. Na jezikovni ravni odraa to raba glagolov v prvi osebi ednine,
kajti vse govoreve sklepne misli uvajajo glagoli, ki izraajo poudarjeno ra-
zumsko in izkljuno njegovo delovanje , obenem pa tudi voljo in zavzetost
(naj povem, sem poudaril, sem dejal, sem rekel, potrpljenje
me mine, jaz mislim). K ustvarjanju vtisa razumnosti , e bolj pa vrlo-
sti (arete) pripomore tudi nakazana povezava s predsednikom drave , ki jo
govorec spretno poda v obliki opisa dogodka (enargia/demonstratio). Kljub
temu, da gre za formalen pogovor med kandidatom in predsednikom dr-
ave (ki kandidata nato predlaga), se zaradi nakazane vsebine izreenega
(sermocinatio) zdi, da Pahor prikazuje ta razgovor kot dejanje dveh posebej
preudarnih oseb. To pozitivno podobo govorca naj poslualci razberejo zla-
sti v predsednikovi izbiri novega kandidata, ki jo govorec skua prikazati
tudi kot posledico tega, da je predsedniku drave iskreno in brez zadrkov
predstavil svoja stalia . V priujoem nagovoru govorec to izkazuje z ne-
posrednim navajanjem lastnih besed, ki jih uvajajo sintagme kar sem po-
udaril pred predsednikom drave , kot sem dejal pri predsedniku dra-
ve , in kot sem rekel predsedniku drave . Obenem Pahorjevo arete do-
datno osvetljujejo tudi odkritosrna parenteza o monih oitkih zara-
di njegove skoraj e pregovorne lastnosti (znano je, da Pahor nadvse pogo-
sto poudarja, da je politik konsenza ), nakazana nepotrpeljivost (ki im-
plicira znano sintagmo o netolerantnosti do netolerantnih), ki je v pri-
kazanem kontekstu sprejemljiva oblika delovanja , in antitetina, skorajda
sentenna misel o povezovanju kot edini uinkoviti obliki premagovanja
prihajajoih teav. S to sklepno mislijo skua govorec neposredno vzbudi-
ti nekaj naklonjenosti , obenem pa se ponovno predstavlja kot kljuni ele-
ment, ki takno vsesplono povezovanje sploh omogoa.
Sklep
Za konec strnimo znailnost obeh govorov v preglednici:
Janez Jana Borut Pahor
dalji polovico kraji
nekoliko bolj prepletena obravnava tem (vsebinsko
in strukturno)
zaporedna obravnava tem z jasnejo lenitvijo
predstavitev stali , oseb, dejanj v konvencionalni,
zadrani lui, pogosto brez priakovanih ugovorov;
predstavitev stali , dejanj v poudarjeno osebni lui, ki
predvidevajo mono zavrnitev;
umirjen, dostojanstven ton, z daljimi periodami,
manj pogosta raba fgur za intenzivno ustvarjanje
razpoloenja;
dinamien, mestoma intimen nain izraanja, s
krajimi periodami in pogostejimi fgurami za
ustvarjanje razpoloenja;
posredneja raba elementov etosa in patosa ;
prevladujejo strategije ubesedovanja (anamnesis),
znailne za predobstojei etos .
intenzivna in neposredna raba elementov etosa in
patosa , ki so povezani z osebnimi potezami;
prevladujejo strategije ubesedovanja, ki so znailne za
konstruirani etos (licentia, divisio).
Primerjava nagovorov obeh kandidatov za predsednika vlade pritrdil-
no odgovori na vpraanje razlik v rabi retorinega etosa . V govoru Janeza
Jane lahko prepoznamo poudarjene elemente predobstojeega etosa (skli-
cevanja na pretekle dogodke , povezovanje z uglednimi osebami, poudar-
janje lastnih zaslug), ki jih govorec uporablja kot sredstva za prikaz vero-
dostojne podobe . Govor Boruta Pahorja elementov predobstojeega etosa
skorajda ne vsebuje, a na drugi strani intenzivno uporablja etotine strate-
gije , s pomojo katerih skua neposredno v diskurzu ustvariti podobo vero-
dostojnega govorca (neposredni/osebni nagovor, izrazi in naini ubesedo-
vanja v vlogi poudarjanja znaajskih lastnosti). Znailnosti rabe etotinih
strategij v obeh govorih je bilo mogoe identifcirati na podlagi rekonstru-
iranega antinega modela retorinega etosa , kar kae na njegovo uporab-
nost v okviru sodobne retorine analize . Identifkacija razlinih nainov
predstavitve govoreve podobe je v tem kontekstu pomembna zlasti zato,
ker je na ta nain mogoe uspeno ugotavljati, koliko in kaj nam ob pred-
metu govora govorec (hote ali nehote) pripoveduje o sebi, deloma pa tudi,
zakaj to pone tako, kot pone: ker morda eli s to preprievalno tehniko
nadomestiti druge tehnike (zlasti logos) ali ker mu retorina situacija omo-
goa uveljavljanje tesne povezave med njegovo obstojeo in/ali ustvarjeno
podobo ter temo/vsebino govora , zaradi esar se lahko uinkovito predsta-
vi kot avtoriteta kot eden od tehtnih razlogov, zakaj naj poslualci sprej-
mejo stalia , ki jih predstavlja. Zlasti kot oblika argumentacije velja reto-
rini etos za eno najpogostejih oblik preprievanja v javnem diskurzu . e
izhajamo iz Tindalove
29
opredelitve vloge etosa v argumentaciji , ki pravi,
da so etotini argumenti legitimni in ustrezni, kadar je znaajska podoba
dobro utemeljena in je sklicevanje nanjo umestno, lahko antini retorini
model etosa vidimo kot koristno orodje, ki v tem kontekstu omogoa la-
jo presojo o veljavnosti taknih argumentov . A to je e izhodie za neko
drugo analizo .
29
Christopher W. Tindale , Acts of Arguing. A Rhetorical Model of Argument, Albany 1999, 74.
1
Andreja Kopa
Vpraanje
cenzure kot
konno vpraanje:
In koliko jih e
zaupa v sistem ?
Cenzura
V
poplavi rumenih medijev na eni strani in pomanjkanju pogloblje-
ne kritike refeksije na drugi je skupina zainteresiranih mladih pi-
scev z mednarodno uveljavljeno flozofnjo Marino Grini na elu pred
dobrim letom dni skupaj zasnovala projekt novega asopisa in ga poime-
novala Reartikulacija . Po kratkem, a intenzivnem zagonskem obdobju sta
odstopila glavna urednika in urednitvo je zaelo delovati v novi sestavi.
V tem kontekstu sta bila dokaj pozitivno sprejeta moja prva dva lanka, ki
obravnavata neugoden poloaj ensk in slovenskih umetnikov, medtem ko
je bil moj tretji lanek brez pojasnila zavrnjen. V njem sem poskusila kom-
binirati ve razlinih anrov in narediti presek skozi ve razlinih paradi-
gem , a mi oitno to ni dovolj dobro uspelo. Problem pa je bil verjetno tudi
v tem, da se nad niimer konkretno ne pritoujem, temve se igram s per-
spektivami na razlinih ravneh, kar je bilo z urednikega stalia nedopu-
stno. Vpraanje na tem mestu je, koliko tovrstnih spreobraanj e premore
prostor tiskanih medijev , ali natanneje, kakna je na tem mestu vloga ure-
dnikov . Ali so tudi v brezplanih asnikih, namenjenih obrobnim in pre-
slianim vsebinam, uredniki postali nekakni cenzorji, ki z roko zamah-
nejo nad vsem, kar ne pade v prizmo njihovega osebnega pogleda, njiho-
ve osebne perspektive ? V tej lui se ne razlikujejo veliko od cenzorjev iz-
pred desetletij, oalastih partijcev z zalizki na elu, ki so odbirali, kaj gre v
ko in kaj mimo njega. V glavnem se je vedelo, kdo so, in kakna je njiho-
va mo . Zdaj ni ve tako, saj je cenzor lahko vsakdo, medtem ko je cenzor-
stvo ustvarilo uspeno simbiozo z vsakodnevnim delovanjem vseh mogo-
ih medijev . e najmanj rumenih.
Tudi v primeru, ko gre za nehonoriran in brezplaen asopis , ki ga (za-
stonj) ustvarjajo deloma uveljavljeni pisci, se cenzuri oitno ni mogoe iz-
ogniti. Zavrnitev svojega lanka sem vzela kot nekodljivo opozorilo, da
se v nobenem primeru ni dobro igrati ne s teoretskimi paradigmami ne
z mejami besedilne zvrstnosti, e manj pa s pozicijo rtve , ki je na podro-
jih, kjer kronino primanjkuje denarja, postala splono sprejeta izhodi-
na perspektiva . Vendar bom na tem mestu naredila greh prevoj konotaci-
je pojma cenzura v dejanje diskvalifkacije .
Diskvalifikacija
Velikokrat se izkae, da je veje medijsko omejevanje vsebin na dolgi
rok neuinkovito, v kombinaciji z nekaterimi drugimi socialno-ekonom-
skimi faktorji pa tudi nevarno. Ko pritisk preve naraste, lonec poi, vse-
bina se razlije in poti nazaj ni. Vendar, e gledamo na cenzorstvo kot fzi-
no akcijo, gre pri tem vselej za doloeno dejanje odstranitve, za onemogo-
enje (moteih) faktorjev, kar ustreza portnemu terminu diskvalifkacije .
Zgodovinsko gledano ta vsebuje tudi oblike, ki so iz dananjega vidika po-
polnoma bizarne.
Na najpomembnejem portnem dogodku, olimpijskih igrah, in okoli
njih, se je v preteklosti zgodilo marsikaj, kar posredno ali neposredno spo-
minja na cenzuro v smislu bolj ali manj utemeljenega onemogoenja dolo-
ene dejavnosti. Prvi. Amerikega prvaka v teku na 100 metrov Howarda
Drewa je denimo leta 1912 nekdo izmed tekmecev zaprl v garderobo, tako
da sploh ni mogel nastopiti. Drugi. eprav je ameriki boksar Joe Laza-
rus v 6. krogu na OI 1924 nokavtiral veda Andrena, so slednjemu sodni-
ki po tokah sode na koncu dosodili zmago. Tretji. Tudi ko je danski ko-
lesar Enemark Jenssen leta 1960 v Rimu zaradi jemanja nedovoljenih po-
ivil umrl kar med kolesarsko dirko, je mednarodni olimpijski komite po
igrah njegovi druini izroil zlato medaljo. Doping takrat namre e ni bil
prepovedan. etrti. Kolumbijski igralec tenisa Urbina Jordan je leta 1988
v Seulu prebil e cel teden v olimpijski vasi, vendar na olimpijskih igrah ni
nastopil, saj mu dan pred zaetkom turnirja delodajalec ni podaljal dopu-
sta in vrniti se je moral domov. Peti. Brazilca Vanderleija de Limo je na za-
dnjih Olimpijskih igrah 2004 v Atenah na maratonski preizkunji, ko je
e pet kilometrov pred ciljem vodil, napadel 57-letni odstavljeni irski du-
hovnik Cornelius Horan in ga tako potisnil, da je namesto zlata na koncu
osvojil bron. In esti. Samo zaradi Nerona so morali Stari Grki olimpijske
1, Vpraanje cenzure kot konno vpraanje: In koliko jih e zaupa v sistem?
igre preloiti za dve leti, na leto 67 pred naim tetjem, in posebej za to pri-
lonost uvesti nove discipline v izvajanju tragedij in igranju kitare. Ome-
njeni despot je zmagal na estih tekmovanjih, treh glasbenih in treh por-
tnih. Med zmagami je bila najbolj prestina tista na dirki s tirivpreno ko-
ijo. Cesar je sam krmaril koijo in pozneje padel z nje, a se je kljub temu
dal razglasiti za zmagovalca. Kljub temu je pozneje dral obljubo in Gr-
kom, ki jih je okupiral v drugem stoletju pred naim tetjem, podaril dav-
no samostojnost. To pomeni, da so dolgorono pridobili Grki.
Kontraefekt
e je davna samostojnost sinonim za zavrnitev teksta v Reartikulaciji ,
ima tovrstno dejanje svoj kontraefekt v pisanju dotinega lanka. Vsakrna
oblika omejevanja namre ustvarja nekaken povratni tok, uinek bume-
ranga, posledice katerega so dolgorono razseneje. Cenzura v tem prime-
ru predstavlja zgolj koek v mozaiku politinih in ekonomskih dogodkov,
ki pa ni nepomemben. Kljub temu velja za termin, ki konotira tono do-
loena zgodovinska obdobja, a je po drugi strani kontinuirana vzporedna
dejavnost , ki obstaja, odkar obstaja pisava. (Po tej defniciji sode so jo iz-
umili Kitajci.) Cenzura navznoter ustvarja nekakno polzaprto skupnost,
doloeno s strogo hierarhino strukturo, ki sloni na besedi vodje, medtem
ko navzven proizvaja nasilje razlinih stopenj in razsenosti. V najbolj eno-
stavni interpretaciji lahko reemo, da gre pri cenzuri kot strukturni obli-
ki degradacije loveke misli za dokaj enostavno zrcaljenje kapitalistinega
naela , po katerem odloa tisti, ki je lastnik produkcijskih sredstev in po-
sledino tudi produkcijskih sil .
Glede na zgodovinsko izkunjo lahko razberemo doloeno primerja-
vo: tako kakor revolucija svoj protipol praviloma dobi v kontrarevoluciji , ki
postane v nadaljevanju njena edina resnina sovranica, se kategorija pro-
tivnosti ali negacije kot posledica doloenega dogodka zare v pore celo-
tne drube , kar kontaminira njene vitalne dele. Rodoslovno gledano je ta-
ken razplet dogodkov protinaraven in kot tak v jedru neivljenjski, saj ree
zdrave (ustvarjalne in v prihodnost usmerjene) veje drube , s imer jo dol-
gorono vraa v mitini prostor in as, v veno ponavljanje starih vzorcev
in nerazreenih travm predhodnjih generacij. Princip delovanja skupno-
sti, ki jo tovrstno omejevanje vlee navzdol, postanejo razline oblike pa-
razitske dejavnosti, ob emer gre velikim parazitom bolje kakor manjim.
Cenzura krokarjem odpua, medtem ko golobe mui.
1

1
Denis Sarki , STA cenzura , v: Vest.si, 11. julij 2007, http://www.vest.si.
Fantomska razsenost
Nekaj gnilega je torej v drubenosti kot taki, saj morajo biti vse sile dr-
ave kot osnovne drubene ureditve uperjene v vzdrevanje umetnega rav-
noteja, usmerjenega tako navznoter kot navzven, kar postaja danes (bolj
kot kadarkoli prej) zapleteno in teako delo . V posttranzicijskih drubah
se tako velikokrat ustvari nekaken unikatno zmutirani vzorec, delovanje
katerega vzdruje takna ali drugana oblika cenzure . Nove drubene eli-
te tako delujejo kakor jedro celice, ki misli izkljuno samo nase, dasiravno
razglaa ravno nasprotno. In namesto, da bi skupaj z drugimi organeli so-
delovalo v celinih dejavnostih, se raje osredinja na izgrajevanje e ene celi-
ne ovojnice, ki jo pri ivljenju (umetno) vzdruje cenzura . In e vsaka obli-
ka drubenosti vsebuje zakone in pravila, ki posledino vzpostavljajo red
stvari, delovanje narave doloa samourejevalni mehanizem, ki se vseskozi
obnavlja, medtem ko loveka druba svoje napake ves as ponavlja. Dokaz
za to je tudi dejstvo , da je cenzura (v smislu fzine odstranitve), podprta z
biometrinimi metodami nadzorovanja , danes popolnoma neobvladljiva
ravno zato, ker je do podrobnosti obvladana.
Kritika kritike
Tudi ena kljunih javnih pridobitev razsvetljenstva , podroje drube-
ne kritike , danes prenese zgolj kritiko znotraj lastnih horizontov. Ob tem
naj omenim vznik umetnike kritike kot novinarskega anra, ki se je (ra-
zvojno gledano) pozicioniralo kot negacija umetnikega dela , kot kritini
pogled od zunaj. Vendarle na ta nain dobimo dvojno negacijo . e podro-
je umetnosti predstavlja negacijo obstojee drubene ureditve in prevla-
dujoega sistema vrednot in njegova kritika pomeni negacijo umetnikega
dela , dobimo negacijo negacije , ki vsakren (zunajsistemski) upor spravlja
nazaj v sistem ravno preko negacije , ki je e pred tem vpisana v sistem. V
tem smislu lahko govorimo o sistemsko prisilni sistematizaciji kateregako-
li drubenega podsistema, tudi tistega, ki v svojem bistvu pomeni upor. Na
tej toki si lahko zastavimo kup neumestnih vpraanj: Zakaj potemtakem
ne obstaja anr kritike globalizacij ali anr kritike onesnaevalcev? Kritika
umetnosti vendarle obstaja, in e si ga kdo drzne kontaminirati s svojim ne-
umetnikim besedijem, hitro doivi cenzuro . Majhno cenzuro v primer-
javi s problemi sveta in veliko cenzuro , ko gre za preivetje posameznika .
Puice sistema se vselej lomijo na pleih posameznikov . e lahko po
eni strani danes zapiemo karkoli, ob emer se zdi, da ni ve konkretnih
posledic, so po drugi strani doloeni pisci avtomatino izkljueni. Tudi si-
1 Vpraanje cenzure kot konno vpraanje: In koliko jih e zaupa v sistem?
cer so tehnike urednikega prebesedovanja e tako samoumevne, da so ve-
ji odkloni e v tartu prepreeni in problematini pisci hitro odstranjeni.
Vendarle, e na globalnem trgu besede nimajo ve nobene cene, zakaj e ve-
dno obstaja cenzura ? Zakaj jo e vedno tako imenujemo? e je njeno delo-
vanje vgrajeno v vsak medijski sistem, od lokalnih brezplanikov do glo-
balnih korporacij in e se v internetni dobi, ko vsakdo pie, kadarkoli ute-
gne, istoasno brie zgodovinski spomin in zavedanje o vse vejem nadzo-
ru ? In e je bil temeljni princip prepovedi v tradicionalnih drubah Ne mo-
re, ker ne sme, se danes zdi, da za cenzorje velja zgolj eno pravilo: Ja, ker
to lahko.
Cenzorji
Kdo so v dananji razporeditvi moi cenzorji? e so bili nekdaj to pred-
vsem cerkveni mogoniki, jih danes poganja izkljuno kapital . V obeh pri-
merih gre za neko vrsto odstranitve moteih faktorjev, ob emer jasneji
vpogled v delovanje njenih akterjev (cenzorjev ) dobimo, e ji ob bok posta-
vimo termin (e omenjene) diskvalifkacije .
cenzra -e () uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro ;
dati, poslati lanek, rokopis v cenzuro ; pog. ne vem, e bo el spis skozi cen-
zuro e ga bo cenzura odobrila; flmska cenzura; preventivna cenzura asopisov ;
uvedba cenzure nad radiem in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pre-
gledovanje: biti v slubi pri cenzuri / cenzura je lanek zavrnila rel. cerkvena po-
boljevalna kazen
diskvalifkcija -e () 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti , cene: idejna in politi-
na diskvalifkacija umetnika 2. port. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na
tekmah: diskvalifkacija igralca
Sode po opisu sledi, da je cenzura v prvem primeru tudi z etimoloke-
ga vidika obravnavana precej tradicionalistino, iz esar lahko razberemo
osnovno obliko delovanja (uradno pregledovanje javnosti namenjenih del)
in hkrati razpoznamo temeljna pripadajoa akterja : urad za pregledovanje
in cerkvena poboljevalna kazen. e se prvi nanaa na delovanje drave , se
drugi na delovanje cerkvenih instanc.
Na drugi strani vsebuje etimoloki opis temeljnega principa delovanja
diskvalifkacije (odvzem, izguba moralne vrednosti , cene) doloeno kom-
ponento vrednotenja , medtem ko se njen drugotni pomen (odvzem pravi-
ce do nastopanja ali sojenja na tekmah) navezuje na nespotovanje doloe-
nih pravil igre . Tako v prvem kot v drugem primeru je osnovni urejevalni
mehanizem kapital , zato gre pri obeh razlagah za izhodino primerljivo,
vendar kvalitativno razlino pozicijo. Medtem ko se prva defnicija zaradi
vpeljave kapitala kot splonega urejevalnega mehanizma navezuje na deja-
nje , ki ima dolgorone posledice in razsenosti globalnega, se druga defni-
cija zaradi pogojevane pozicije posameznika navezuje na dejanje s kratko-
ronimi posledicami v mejah lokalnega. Vzemimo za primer vsebino dveh
lankov.
NBC ima gledanost, za plavalce jim ni mar
Olimpijske igre, 12. avgust 2008, 03:30, New York - MMC RTV SLO
Prenosi olimpijskih iger na ameriki televizijski postaji NBC podirajo vse re-
korde. Njihova zahteva, da so fnalne tekme plavanja zjutraj, se jim e obrestu-
je. Spektakularna slovesnost ob odprtju in izjemni uspehi Michaela Phelpsa
so pravi magnet za amerike gledalce. Prva dva dneva iger si je prenose v pov-
preju ogledal kar 29,1 milijon gledalcev, kar je najve na igrah zunaj ZDA po
letu 1976 (takrat je olimpijske igre gostil Montreal). 114 milijonov gledalcev si
je ogledalo vsaj del prenosa, kar je 20 milijonov ve kot pred tirimi leti v Ate-
nah. NBC je plaal skoraj 900 milijonov amerikih dolarjev za pravice pre-
nosov. V 16 dneh nameravajo na svojih kanalih in prek medmreja pripraviti
okrog 3.600 ur prenosov. Pokrovitelji so plaali ve kot milijardo zelencev za
oglaevanje na NBC-ju med igrami.
portniki niso pomembni, ko zaigrajo zelenci
Televizijska postaja je v petek prejela tevilne kritike , ker je odprtje iger pred-
vajala v posnetku, v veernih urah po amerikem asu. Na vzhodni obali
ZDA so tako spektakel iz Pekinga videli ele 12 ur pozneje, kot se je zgodil
v ivo. Vodstvo televizije se je z Mednarodnim olimpijskim komitejem uspe-
lo dogovoriti, da se fnali plavanja zaenjajo ob 10. uri po pekinkem asu, kar
je v Ameriki ob 19. uri na zahodni obali in ob 22. uri na vzhodni obali. Vsak
veer, ko plava Phelps, je gledanost izjemna. Mnogi plavalci so ogoreni nad
to odloitvijo, tudi Peter Manko in Sara Isakovi sta izrazila nezadovoljstvo.
Vsebina prvega lanka opisuje dejanje cenzure , ki posega na podroje
vidnosti oziroma dostopnosti. S tem, ko je severnoameriki podcelini ku-
pljena pravica do ogleda v prironih terminih, je ostali svet za njih prikraj-
an. V tem primeru odpadeta cenzorja, detektirana v opisu cenzure (cerkev
in drava), medtem ko se vzpostavlja razsenost logike njenega delovanja ,
ki ustreza dolgoronemu delovanju globalnih medijskih korporacij . Zaradi
strukturno podobnih vzrokov (za vidnost in dostopnost) se danes dogaja-
1o Vpraanje cenzure kot konno vpraanje: In koliko jih e zaupa v sistem?
jo globalni spopadi korporacij najmonejih drav sveta za hrano in ener-
gente (nafa, zemeljski plin). Drava je pri tem postala orodje, cerkev mo-
ralna opora.
Drugovrstno defnicijo diskvalifkacije , pogojene s partikularnim fak-
torjem, ki se nanaa na meje lokalnega, predstavlja vsebina naslednjega
lanka.
Slovenska tiskovna agencija (STA ) po ustaljeni uredniki politiki skoraj vsak
dan povzema komentarje , ki jih na agencijo poiljajo slovenski asopisi . /.../
Prav povzetek komentarja iz asnika Finance Urika zala bo Janezu poma-
gala. Mora! je bil sporen v ponedeljek zveer. Novinarka STA je povzela ko-
mentar Brine erneti, ki naj bi bil po mnenju v. d. direktorice STA Alenke
Paulin in odgovornega urednika Boruta Meka aljiv do premiera Janeza Jan-
e in njegove intimne prijateljice Urke Baovnik. ernetieva je v komentar-
ju namre zapisala, da bi morebitni Janev potomec pripomogel k veji premi-
erovi priljubljenosti v javnosti . Povzetek komentarja je bil na STA objavljen
nekaj minut po 22. uri, zjutraj pa ga na servisu ni bilo ve. Zastopstvo uredni-
tva STA in vodstvi sindikata ter aktiva novinarjev na STA so ugotovili, da
je bil ta incident grobo poseganje v novinarsko avtonomijo novinarjev STA.
V tem primeru gre za fzino odstranitev lanka po posredovanju zu-
nanje instance, za diskvalifkacijo, kakor ta poteka na podroju porta.
Cenzura se tako zgodi kot odstranitev neposredne besede, ki ni bila po
godu (takratnim) oblastem oziroma ni spotovala njihovih pravil igre . Gre
za klasino obliko cenzure , ki predstavlja lokalni kontekst , kjer v ospred-
je vstopa partikularni politini interes, ki se v zadnji instanci izvede na ar-
gument politine moi . Posameznik ni v tem primeru ni ve kot stranka
v postopku, ki predstavlja kolektivno telo ali postane greni kozel, v kate-
rega se naknadno projicirajo lastnosti sovranega interesa. Cenzor veliko-
krat nastopa kot hermafodit kot subjekt cenzure in hkrati njen izvajalec,
(po versajsko) odstranjen iz vidnega polja javnega diskurza .
Potop javnega diskurza
Tovrstno konspirativno delovanje s svojo notranjo logiko , ki jo poga-
nja kapital , deluje v nasprotju z zakoni narave , ki teijo k ravnoteju. (Male
ribe postajajo vse manje in tevilneje, velike vse veje in redkeje.) Siva
cona javnosti med enimi in drugimi je vse bolj raztezljiva, zadobiva nove
oblike in organele, medtem ko njena funkcija postaja amortizerska. Javno
mnenje v sodobnih drubah postaja blailec pritiska interesov kapitala , ki
potrebuje edalje debeleji oklep, ki ga izgrajuje na podlagi cenzure kot de-
janja diskvalifkacije in sofsticirane diskreditacije . Primer revije Beseda o
sodobnih vpraanjih v nadaljevanju navajam kot primer in dokaz, da smo
danes pria potopu javnega diskurza v smislu kvalitativno razlinega sooe-
nja nasprotujoih si stali na enem mestu. (Zadnji borec za svobodo jav-
ne besede Ivan Kramberger je bil diskvalifciran takoj po osamosvojitvi.)
Beseda o sodobnih vpraanjih
Med letoma 1932 in 1935 je v Sloveniji pri Delavski zalobi izhajala kr-
ansko-socialistina revija Beseda o sodobnih vpraanjih , v kateri so svo-
je prispevke med drugim objavljali: Mirko Jeri, Joko Brilej, Mirko Ja-
vornik, Ruda Jurec, Edvard Kocbek , Joe Pokorn, Franc mon, Milo u-
teri, Miko Kranjec, Franc Terseglav, Angelik Tominec in Ciril Koe-
var. Kakor njihovi pogledi, je bila tudi usoda teh ljudi po 1935 razlina, a
je vsem skupaj v letih, ko je revija izhajala, uspelo narediti raznovrstno, kri-
tino in aktualno publikacijo, ki je v tistem asu odprto razpravljala o vse-
binskih in strukturnih vpraanjih, razpoznavala situacijo doma in vsebo-
vala poroila iz tujine. Skratka, stanje stvari je poskuala reartikulirati v
novi lui. V snovanje revije so bili vkljueni ljudje razlinih nazorov in po-
klicev : literati, novinarji , ekonomisti, socialisti, duhovniki in ekstremisti.
Peta tevilka Besede o sodobnih vpraanjih (1932) je med drugim vsebovala
lanek avtorja s psevdonimom Co. z naslovom Simboli in problemi ma-
lega naroda, ob emer je morda nezavedno dregnil v osie razumevanja
stanja stvari tudi na podroju javnosti , medijev in cenzure v Sloveniji .
Navadno imajo narodi simbole junake iz preteklosti. Naa preteklost pa e
ni natanno dognana in junaki, ki so se izkazali, so bili sami kmetavzarji. /.../
Martin Krpan bojda ne ivi ve in je prav, da ne, da ne bi gledal sramote svo-
jega naroda. Kobila pa je ostala nam v spomin in celo v na simbol. Potnik, ki
pride mimo, poglej to kljuse, izgarano in izmueno, poglej, to ni ve kobila,
to smo mi sami!
Junaki iz preteklosti vendarle nekaj govorijo, metaforino izpoveduje-
jo matrico narodne simbolike v smislu njene nikoli do konca dognane pre-
teklosti. Govorijo v metaforah , kakrna je na primer kobila. Kobila kot po-
sebna oblika samozanikanja in samocenzure , ki prei polje politinega in
drubenega skozi slovensko zgodovino . Kobila, ki v enem trenutku stori
junako dejanje , v naslednjem (zaradi samoizrpavanja) ne zmore ve sta-
ti na lastnih nogah. Kobila kot prispodoba za razumevanje, da rno-bele-
ga sveta ni. Danes junak jutri kljuse ali obratno. Cenzura se takne-
mu pojmovanju neprestano izmika. Cenzura hoe slikati rno-belo, zah-
teva bipolarizacijo in nepreklicno opredelitev: za nas ali za njih, torej pro-
ti nam. Danes je tovrstno slikanje sveta na pohodu bolj kot kadarkoli prej.
Pomanjkanja (kritikega) pisanja , ki bi prispevalo k razumevanju, danes
ne zaznavamo ve kot cenzuro , eravno ima v sebi znailnosti odstrani-
tve. Gre za povsem normirano situacijo, ki jo nenazadnje narekuje sodobni
tempo ivljenja in zgodovinsko-pogojena erozija kritike misli, kar sistem
danes (v vsakokratni invenciji zgodovine ) uspeno izrablja v svoj prid. Kot
svoj lastni preitek na drugi strani izpljuva populistine vsebine (dostopne
na vsakem sekretu).
Glede na dananjo vsesplono krizo bi lahko rekli, da so zgodnja tride-
seta, ko je izhajala Beseda o sodobnih vpraanjih (ki jo jemljen zgolj kot fra-
gment), primerljiva s situacijo od 11. septembra 2001 naprej. e pisanje
v tridesetih odraa slutnjo vojne , krizo vrednot , problematiko delavskega
vpraanja , pa je vendarle zaznati nekakno odprtost polja pisane besede, ki
je dopualo sooenje razlinih pogledov na visokem idejnem in izraznem
nivoju. To pomeni, da so obstajali mediji , ki so zmogli vsebovati razline
poglede in katerih tenja po mnoinosti ni bila izkazana z banaliziranjem
vsebine , temve s preprostostjo besede in s temeljno postavko zahtevo po
drugani perspektivi , po pogledu iz zraka, ki dopua ve razsenosti hkra-
ti. Danes je taken pogled kot redka ptica ob pomankljivem zavedanju, da
se cenzura vselej vri kot enorazsenostno dejanje , ki perspektive iz zraka ni
zmona misliti. Ravno zaradi tega so se ji tiskani mediji nekdaj (morda) la-
je upirali kakor danes, ko je redka ptica v bistvu reaktivec, poln bankovcev.
Konna reitev
Konna reitev vpraanja cenzure je dobesedno srhljiva. edalje ve lju-
di odvrniti od branja , pisanja , razmiljanja in delovanja . edalje ve vej po-
rezati, edalje ve mladih za(je)bavati. Spodbuditi potrebe, ki prihajajo od
zunaj, in izpolniti elje, ki niso nikoli bile nae. Namesto drevesa in trave
ponuditi virtualne svetove in nadzorovati ivljenja do te mere, da pride do
kontraefekta oziroma negacije negacije v navidezno neskonnih monostih
ivljenja drugje. Konec leta 2006 je uiteljica kitajine iz Frankfurta An-
she Chung postala prva dolarska milijonarka v Second Lifu, kjer si je kot la-
stnica virtualnih nakupovalnih centrov in verige trgovin v dveh letih v vir-
tualni valuti, linden dolarjih, ustvarila realni kapital . estitamo!
Kakni pa so obeti za drugo ivljenje vseh, ki so diskvalifcirani in dis-
kreditirani? Ki nimajo dostopa, ki so odstranjeni? Ne preostane jim dru-
gega kot to, da akajo. In e bodo medtem izginile slike nekaterih pokra-
jin, e bodo izumrle nekatere ivali in rastline, e bo vreme postalo neugo-
dno in morje topleje, niti ne bomo mogli ve opaziti, kdaj se bo velikim ri-
bam prebavni trakt tako spremenil, da ne bodo ve mogle reti manjih, ki
jih bo tako ali tako zmanjkalo. Tako, kakor so v povsem opustoenem Vik-
torijinem jezeru v flmu Darwinova nona mora ostali le e velikanski ka-
nibalistini ostrii, namenjeni zahodnemu trgu , medtem ko so ljudje ob je-
zeru ob razpadajoih ostankih rib umirali kot muhe in skupaj z njimi.
Konec (zgodovine )
Naj spodaj navedeni lanek (necenzurirano) dokazuje, da je bistvena
dolonica cenzure prisotna v njenih posledicah, ki vplivajo na razvoj love-
ke zgodovine . S tem, ko cenzura iti lastnike kapitala in njihove interese,
na dolgi rok zmanjuje monosti za implementacijo napredka loveke mi-
sli v drubeno delovanje . Cenzura kot oblika amortizacije, ki se je na pa-
razitski nain strukturno vpila v pore javnosti , vse od razmaha mnoine
proizvodnje omogoa vsakokratno ponavljanje problemov zgodnjega kapi-
talizma . Tako na dolgi rok pospeuje in razpihuje napake ultimativno ka-
nibalistinega sistema , e posebej v deelah, kjer kratka zgodovina demo-
kracije e ni omogoila vpetja peice socialnih varovalk.
P. T.:
Jedro dananje krize
Gospodarstvo kapitalistinega sveta je bolno. Za visoko konjukturo leta 1929
je priel tak padec, da ne prospeva nobena drava ve v prav nobenem pogle-
du . Konjukturna kriza! Tako se tolaijo optimisti. Periodien pojav. la bo
mimo, kakor je prila. akali smo pohlevno in e akamo, toda krize ni konec.
Stalno se zaostruje in zdi se, da bo kmalu vse svetovno gospodarsko ivljenje
kup razvalin. Skoro vse drave pooblaajo svoje vlade , da posegajo vmes z
diktatorskimi sredstvi. Najsvetleje tradicije parlamentarizma in demokraci-
je so bile potisnjene vstran. Ni naj ne ovira izbranih voditeljev pri delu, da mo-
rejo razvijati svojo umetnost vladanja. Da napravijo konec krizi. Vlade z obe-
ma rokama segajo po polnomojih. Izdajajo se zakoni. Stalno se napoveduje-
jo odloilni dnevi. Kar najprej se reujejo drave . Toda kriza divja dalje. Vse
je ostalo le pri velikih besedah in obljubah. O reitvi se danes e malo govori.
Vlade so se obupno vdale v usodo in oskrbe le za dnevne, tekoe posle.
Kdo naj prinese reitev ?
Katera vlada in kateri parlament je e kaj sklenil, kar bi imelo vsaj videz vse-od-
reilnega sredstva. vedeli so, da morajo lepiti oblie na rane, ki se vsak dan
znova odpirajo. Razline smeri zastopajo razlina mnenja . Mnogi smatrajo za
odloilen vzrok nekaj, emur spet drugi odrekajo vsakren pomen. Spor se
sue bolj okoli vrstnega reda kot pa okoli dejstev . In ostaja nereen. Prav tako
kriza. //
Mnogi milijoni delavoljnih ljudi so enkrat za vselej izkljueni od monosti za-
sluka. Za te v sedanjem gospodarstvu ni nobenega prostora ve. Torej e ena
armada, ki je postala z organizacijo produkcije konzumno nesposobna. Toda
ne prehodno, vsled konjukturne krize, ampak za stalno, kot kmetje. Sedaj sto-
ji tu kapitalistina produkcija z vsemi svojimi udovitimi napravami, s svojimi
docela popolnimi stroji, s svojimi sijajnimi organizacijami. Z lahkoto bi zmo-
gla dosti ve ko produkcijo kot do zdaj. Veliko cenejo kot kdajkoli. Lahko
bi proft podvojila, potrojila. Toda ni trga ni, ni povpraevanja. Eksperimen-
tira se z razlinimi pripomoki. Zastonj. Izhoda ni nobenega! Kapitalizem je
produkt mainske tehnike . Z napredujoo mehanizacijo je rastel njegov pro-
ft. Rastla je njegova mo . Hotel pa je vedno ve in ve. e popolneje maine!
e manj delavcev ! e veji proft!
Nenasitne ne pozna nobenih meja. Sla ga ene , da bi zajel vse. Vse porl. Sit
je, a hoe e naprej reti. Organizem se ne da prisiliti. Mnogokrat nastopi kot
posledica le rahla omotinost Mnogokrat ohromijo poedini udje. Mnogo-
krat pa nastopi smrt! V kapitalistinem gospodarstvu predstavlja denar meri-
lo vrednosti in mora tudi sam imeti neko stabilno vrednost . Temu slui zlato
kritje. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da tudi zlato ne jami stabilnost denar-
ja. Zraven je potreba e nekaj drugega. Zaupanje v zlato! Zaupanje v sistem !
In koliko jih e zaupa v sistem ?
2
2
Beseda o sodobnih vpraanjih 5 (1932).
18,
Literatura
Althusser, L., Izbrani spisi, Zaloba /*cf, Ljubljana 2000.
Althusser, L., For Marx, Verso, London 2005.
Anderson, B., Nacija: Zamiljena zajednica: Razmatranja o porijeklu i ire-
nju nacionalizma, kolska knjiga, Zagreb 1990.
Aristoteles, Problems 2, Books XXII XXXVIII / Rhetorica ad Alexan-
drum, Harvard University Press, Cambridge 1957.
Aristoteles, Art of Rhetoric, Harvard University Press, Cambridge 1926
1
,
2006
repr.
.
Babi, M., Predvaje za pouk govornitva (pripisane Hermogenu iz Tarsa),
v: olsko polje 1 (2006), 69101.
Arrighi, G., Semiperipheral Development: Te Politics of Southern Europe
in the Twentieth Century, Sage, London 1985.
Bagdikian, B., Media Monopoly, Beacon Press, Boston 2000.
Bai Hrvatin, S., Milosavljevi, M., Medijska politika v Sloveniji v devet-
desetih, Mirovni intitut, Ljubljana 2001.
Bai Hrvatin, S., Kui, L. J., Monopoli, Maska, Ljubljana 2005.
Bai Hrvatin, S., Petkovi, B. In temu pravite medijski trg?, Mirovni inti-
tut, Ljubljana 2008.
Benjamin, W., Izbrani spisi, Studia humanitatis, Ljubljana 2003.
Bhaskar, R., Scientifc Realism and Human Emancipation, Verso, London
1986.
Blagojevi, M., Svakodnevica iz enske perspektive: Samortvovanje i beg
u privatnost, v: S. Boli (ur.), Drutvene promene i svakodnevni ivot.
Srbija poetkom devedesetih, Institut za socioloka istraivanja, Beograd
1997.
Blagojevi, M., Mizoginija: Nevidljivi uzroci, bolne posledice, v: M. Blago-
jevi (ur.), Mapiranje mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Asocijacija
za ensku inicijativu, Beograd 2002.
Blagojevi, M., Patriotizam i mizoginija: Mit o srpskoj mukosti, v: M. Bla-
gojevi (ur.), Mapiranje mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Asocijacija
za ensku inicijativu, Beograd 2002.
Blagojevi, M., Diskriminacija: Neplaeno, potplaeno i potcenjeno, v: M.
Blagojevi (ur.), Mapiranje mizoginije u Srbiji: diskursi i prakse, Asoci-
jacija za ensku inicijativu, Beograd 2002.
Blagojevi, M., Ko sme da zna? Koncentrini krugovi iskljuivanja znanja,
v: M. Blagojevi (ur.), Mapiranje mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse,
Asocijacija za ensku inicijativu, Beograd 2002.
Bock, G., enske v evropski zgodovini: Od srednjega veka do danes, Zalo-
ba /*cf, Ljubljana 2004.
Bogdanovi, M., ensko pitanje u asopisu Nova Europa (1920-1941), v:
Srbija u modernizacijskim procesima 19. i 20. veka 2. Poloaj ene
kao merilo modernizacije: Nauni skup, Institut za noviju istoriju Srbi-
je, Beograd 1998.
Bourdieu, P., Na televiziji, Krtina, Ljubljana 2001.
Boinovi, N., ensko pitanje u Srbiji: u XIX i XX veku, Devedesetetvrta:
ene u crnom, Beograd 1996.
Breed, W., Social Control in the Newsroom., v: S. R. Knowlton, P. R. Par-
sons (ur.), Te Journalists Moral Compass, Praeger, London 1995, 112
120.
Brinton, A., Ethotic Argument, v: History of Philosophy Quarterly 3 (1986),
245258.
Castells, M., Te Rise of the Network Society, Blackwell, Oxford 2006.
Chouliaraki, L., Fairclough, N., Discourse in Late Modernity: Rethinking
Critical Discourse Analysis, Edinburgh University Press, Edinburgh
1999.
[Cicero], Rhetorica ad Herennium, Harvard University Press, Cambridge
1954
1
, 1999
repr.
.
18 Literatura
Curran, J., Seaton, J., Power Without Responsibility: Te Press and Broad-
casting in Britain, Routledge, London 1997.
Debord, G., Druba spektakla, tudentska zaloba, Ljubljana 1999.
Engels, F., Marx, K., Nemka ideologija, v: METI II, Cankarjeva zaloba,
Ljubljana 1971, 5-352.
Fahnestock, J., Rhetorical Figures in Science, Oxford University Press, Ox-
ford 1999.
Fairclough, N., Language and Power, Longman, London 1989.
Fairclough, N., Analysing Discourse: Textual Analysis for Social Research,
Routledge, London 2003.
Fairclough, N., Discourse Analysis in Organizational Studies: Te Case for
Critical Realism, 2005.
http://www.ling.lancs.ac.uk/staf/norman/OS2%20.doc
Freud, S., Nezavedno, v: Metapsiholoki spisi. KUC Filozofska fakulteta,
Ljubljana 1987.
Freud, S., Zanikanje, v: Metapsiholoki spisi. KUC Filozofska fakulteta,
Ljubljana 1987.
Geraud, G., Antitotalitarizem brez totalitarizma, v: L. Centrih, P. Kra-
ovec, T. Velagi (ur.), Oddogodenje zgodovine, ZAK, Ljubljana 2008.
Graham, P., Hypercapitalism, Peter Lang, New York 2006.
Habermas, J., Te Teory of Communicative Action. Volume One: Reason
and the Rationalization of Society, Beacon press, Boston 1984.
Habermas, J. Strukturne spremembe javnosti , KUC, Ljubljana 1989.
Habermas, J., Predgovor k novi izdaji Strukturnih sprememb javnosti, v:
Javnost 1 (1994), 2342.
Hamly, D. W., Sensation and Perception: A History of the Philosophy of Per-
ception, Routledge and Kegan Paul, New York 1961.
Hardt, M., Te Withering of Civil Society, v: M. Hill, W. Montag (ur.),
Masses, Classes, and the Public Sphere, Verso, London 2000, 158178.
Hargreaves, I., Novinarstvo: zelo kratek uvod, Krtina, Ljubljana 2007.
Hatzidaki, O., Greek Mens and Womens Magazines as Codes of Gender
Conduct: Te Role of Deontic Modality, referat s konference CADA-
AD, University of Hertfordshire 2008.
Helms, E., Te Nation-ing of Gender? Donor Policies, Islam and
Womens NGOs in Postwar Bosnia-Herzegovina, v: Anthropology of
East Europe Review 2 (2003).
Helms, E., Gendered Visions of the Bosnian Future: Womens Activism and
Representation in Postwar Bosnia-Herzegovina (doktorska disertacija),
University of Pittsburgh, Pittsburgh 2003.
Herzfeld, M., Kulturna intimnost: Socijalna poetika u nacionalnoj dravi,
Biblioteka XX. Vek, Beograd 2004.
Hlapec orevi, J., Studije i eseji o feminizmu, ivot i rad, Beograd 1935.
International Federation of Journalists, Te Changing Nature of Work. A
Global Survey and Case Study of Atypical Work in the Media Indust-
ry, 2006.
http://www.if.org/assets/docs/068/112/3fbf944-95ebe70.pdf.
Ivekovi, R., Women, Nationalism and War: Make Love, Not War, v:
Hypatia, a Journal of Feminist Philosophy 4 (1993).
Jameson, F., Postmodernism, or, the Cultural Logic of Late Capitalism, Ver-
so, London 1991.
Kant, I., Kritika istega uma 2/4, Analecta, Ljubljana 2007.
Keane, J., Mediji in demokracija, Znanstveno in publicistino sredie,
Ljubljana 1992.
Kecman, J., ene Jugoslavije u radnikom pokretu i enskim organizacija-
ma: 1918-1941, Narodna knjiga, Beograd 1978.
Kellner, D., Cultural Studies, Multiculturalism and Media Culture, v: G.
Dines, J. M. Humez, (ur.), Gender, Race and Class in Media, Sage, Lon-
don 2003, 921.
Kennedy, G. A., Te Art of Persuasion in Greece, Princeton University
Press, Princeton 1963.
Kennedy, G. A., Te Art of Rhetoric in the Roman World 300 B.C. A. D.
300, Princeton University Press, Princeton 1972.
Kennedy, G. A., Klasina retorika ter njena kranska tradicija od antike do
sodobnosti, ZRC SAZU, Ljubljana 2001.
Kraovec, P., Teorije o totalitarizmu in njihovi politini uinki, Emzin
1-2 (2007), 103104.
Kraovec, P., Tiso mladih strokovnjakov, v: Krtaa (2005).
http://krtaca.si/revija/kritika/1000-mladih-strokovn.
18o Literatura
Kraovec, P., agar, I. ., Struggles and Divisions of Slovenian Journalistic
Guild, v: Journalism Studies 1 (2009), 8599.
Kraovec, P., agar, I. ., Progressive Versus Bureaucratic Sociali-
sm, v: M. Krzyzanowski, A. Triandafyllidou, R. Wodak (ur.), Europe
in Crisis, Palgrave MacMillan, Basingstoke 2009.
Lash, S., Sociologija postmodernizma, Znanstveno in publicistino sredi-
e, Ljubljana 1993.
Lash, S., Critique of Information, Sage, London 2002.
Lazzarato, M., Immaterial labour, 2007.
http://www.generation-online.org/c/fcimmateriallabour3.htm.
Leinert Novosel, S., ena na pragu 21.stoljea izmeu majinstva i profe-
sije, enska grupa TOD EDAC, Zagreb 1999.
Lieberman, T., You Cant Report What You Dont Pursue, v: Columbia Jo-
urnalism Review 3 (2000).
http://backissues.cjrarchives.org/year/00/2/lieberman.asp.
Lippmann, W., Public Opinion, Project Gutenberg E-book,1921.
http://www.gutenberg.org/dirs/etext04/pbpnn10.txt.
Majstorovi, D., Turjaanin, V., Te Representation of Women in BiH
Dailies: Gender and Ethnic Separation in Society, v: N. Moranjak-
Bambura, T. Jusi, A. Isanovi (ur.), Stereotyping: Representation of
Women in Print Media in South East Europe, Mediacentar, Sarajevo
2006.
Majstorovi, D., Mandi, M., What it Means to be a Bosnian Woman -
Analyzing Womens Talk Between Patriarchy and Emancipation, refe-
rat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
Mamardavili, M., Analysis of Consciousness in the Works of Marx, v:
Studies in Soviet Tought 2 (1986), 101120.
Markovi, P. J., Beograd i Evropa: 1918-1941: Evropski uticaji na proces mo-
dernizacije Beograda, Savremena administracija, Beograd 1992.
Marx, K., Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, Komunist, Ljubljana
1974.
May, J. M., Trials of Character, Te Eloquence of Ciceronian Ethos, Te Uni-
versity of North Carolina Press, Chapel Hill 1988.
Mayhew, L. H., Te New Public: Professional Communication and the Me-
ans of Social Infuence, Cambridge University Press, Cambridge 1997.
Medijska politika v postsocializmu 1oo
McChesney, R., So Much for the Magic of Technology and the Free Mar-
ket, v: A. Herman in T. Swiss (ur.), Te World Wide Web and Contem-
porary Cultural Teory, Routledge, New York 2000, 536.
McNair, B., Te Sociology of Journalism, Arnold, London 1998.
Mekina, B., Burek proti horseburgerju, v: Dialogi 7-8 (2007), 3134.
Meyer, M., Wodak, R., Methods of Critical Discourse Analysis, Sage, Lon-
don 2001.
Monik, R., Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika, Zaloba
/*cf., Ljubljana 2006.
Mller, C., von Dohnanyi, J., Te Impact of Media Concentration on Profes-
sional Journalism, OSCE, Dunaj 2003.
Nahtigal, N., Informativno razvedrilo. Znailnosti in narava televizijskih
novic (diplomska naloga), Fakulteta za drubene vede, Ljubljana 2001.
Nahtigal, N., Kadrovske spremembe v medijih, v: Medijska prea, maj
2006.
Nahtigal, N., Pregled formalne ureditve urednike avtonomije, prvi del: Te-
meljni pravni akti medijskih drub, Arhiv Sindikata novinarjev Slove-
nije, Ljubljana 2006.
Nahtigal, N., Lahko reete, da ste avtonomni?, v: Delovno gradivo Sindika-
ta novinarjev Slovenije za spodbujanje razprave in za informacijsko pod-
poro novinarjem in novinarkam pri uveljavljanju poklicne avtonomije,
Novinarski dnevi, Ankaran 2006.
Nahtigal, N., igava svoboda? igava odgovornost?, v: Gradivo Sindika-
ta novinarjev Slovenije za spodbujanje javne razprave o svobodi izraa-
nja, novinarski avtonomiji in javnem interesu na podroju medijev, Ar-
hiv Sindikata novinarjev Slovenije, Ljubljana 2007.
Nahtigal, N., Regional overview, v: Centrul Independent de Jurnalism: La-
bor Relations and Media. Analyzing Patterns of Labor Relations in the
Media of SEENPM Member Countries, 2008, 463.
http://ijc.md/Publicatii/resurse/Labor_Relations_and_Media.pdf.
Negt, O., Kluge, A., Public Sphere and Experience: Toward an Analysis of
the Bourgeois and Proletarian Public Sphere, University of Minnesota
Press, Minneapolis 1993.
Olesen, V. L., Early Millennial Feminist Qualitative Research: Challenges
and Contours, v: N. K. Denzin, Y. Lincoln (ur.), Te Sage Handbook of
Qualitative Research, Sage, London 2005.
1o1 Literatura
Papi, ., Polnost i kultura: Telo i znanje u socijalnoj antropologiji, Bibliote-
ka XX vek, Beograd 1997.
Pecheux, M., Diskurz in ideologija (e), v: Z. Skuek-Monik (ur.), Ideologi-
ja in estetski uinek, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1980.
Pew Research Centre for the People and the Press, Self Censorship: How
Ofen and Why, 2000.
http://people-press.org/report/39/.
Platon, Sofst, v: Zbrana dela, Mohorjeva druba, Celje 2004.
Prichard, H. A., Appearances and Reality, v: R. M. Chisholm (ur.), Re-
alism and the Background of Phenomenology, Te Free Press, Illinois
1960, 143151.
Rakua, S., Cenzura, kdo te bo prenaal?, v: Dialogi 7-8 (2007), 4447.
Ramet, S. (ur.), Women and Society in the Western Balkans: Women and
Society in Yugoslavia and the Yugoslav Successor States, Pennsylvania
State University Press, Philadelphia 1999.
Reisigl, M., Wodak, R., Discourse and Discrimination: Rhetorics of Racism
and Anti-Semitism, Routledge, London 2001.
Sklevicky, L., Konji, ene, ratovi, enska infoteka, Zagreb 1996.
Smythe, D., On the Audience Commodity and its Work, v: O. Boyd-Bar-
rett, C. Newbold (ur.), Approaches to Media: A Reader, Arnold, Lon-
don 1995, 153-163.
Soloski, J., News Reporting and Professionalism: Some Constraints on the
Reporting of the News, v: H. Tumber (ur.), News: A Reader, Oxford
University Press, Oxford 1999, 308319.
Stankovi, P., Drubena struktura in lovekovo delovanje, Znanstveno in
publicistino sredie, Ljubljana 2001.
Stefanovi, S., enska tampa: ena i svet: 1925-1941, v: Srbija u moderni-
zacijskim procesima 19. i 20. veka 2. Poloaj ene kao merilo moder-
nizacije: Nauni skup, Institut za noviju istoriju Srbije, Beograd 1998.
Suboti, I., Les Avant-Gardes Historiques: Dadaisme, Zenithisme et Sur-
realisme, v: LEspace Yougoslave - Un siecle dHistoire, Muse dHistoire
Contemporaine BDIC, Pariz 1998, 256265.
Suboti, I., Od Avantgarde do Arkadije, Clio, Beograd 2000.
Sss, W., Ethos, Studien zur lteren griechischen Rhetorik, Teubner, Ber-
lin 1910.
Medijska politika v postsocializmu 1oi
inko, M., (D)evolucija politikog statusa ena: Tranzicijski kontekst, v: B.
Kai, M. inko (ur.), Gyn politik ili o politikoj graanki, Centar za
enske studije, Zagreb 2004.
Tei, G., Zli volebici 1917-1943, Slovo ljubve, Beograd 1983.
Tompson, J. B., Te Media and Modernity: A Social Teory of the Media,
Stanford University Press, Stanford 1995.
Tindale, C. W., Acts of Arguing, A Rhetorical Model of Argument, State
University of New York Press, Albany 1999.
Tomi-Koludrovi, I., Kunac, S., Rizici modernizacije: ene u Hrvatskoj
devedesetih, Udruga graana Stope nade, Split 2000.
Tomi, V., V. Konferencija KPJ odrana studenog 1940. u Zagrebu o radu
sa enama, v: ene Hrvatske u narodnooslobodilakoj borbi, Izdanje
glavnog odbora Saveza enskih drutava Hrvatske, Zagreb 1955.
Tuchman, G., Te Symbolic Annihilation of Women by the Mass Media.,
v: G. Tuchman, A. K. Daniels, J. W. Benet (ur.), Hearth and Home:
Images of Women in the Mass Media, Oxford University Press, Oxford
1978, 338.
Tuchman, G., Objectivity as Strategic Ritual: An Examination of
Newsmens Notions of Objectivity, v: H. Tumber (ur.) News: A Reader,
Oxford University Press, Oxford 1999, 297307.
Vezjak, B., Sproena ideologija Slovencev. O politinih implikacijah flozo-
fema sproenost, Mirovni intitut, Ljubljana 2007.
Vezjak, B., Pogoji monosti cenzure: O nekaterih znailnostih in argu-
mentih prevzema slovenskih medijev, v: Dialogi 7-8 (2007), 121130.
Vode, A., Spol in upor, Krtina, Ljubljana 1998.
Vogrinc, J., Poklicna ideologija novinarjev ter cenzura in samocenzura, v:
Dialogi 7-8 (2007), str. 149164.
http://www.osce.org/publications/rfm/2003/12/12244_102_en.pdf.
Wayne, M., Marxism and Media Studies: Key Concepts and Contemporary
Trends, Pluto Press, London 2003.
Williams, R., Marxism and Literature, Oxford university press, Oxford
1977.
Wisse, J., Ethos and Pathos fom Aristotle to Cicero, Hakkert, Amsterdam
1989.
Zdravkovi, L., Kakna cenzura?, Dialogi, 78 (2007), 4887.
1o
Stvarno
kazalo
A
Absurdnost 49
Akcije 90, 105, 109, 111, 112
Akter 84, 87, 137, 177
Akterji 5, 16, 19, 22, 26, 30, 31, 42,
44, 45, 84, 132, 177
Aktivisti 117
Aktivizem 110, 112
Akumulacija 67, 73
Analiza 11, 12, 13, 20, 22, 27, 44, 65,
71, 72, 96, 107, 129, 130, 131, 132,
138, 147, 148, 152, 154, 155, 156,
160, 161, 170, 171
Analize 114, 130
Antina druba 148
Antifaistino gibanje 111
Antika 147, 148, 158
Apologetika 9, 12
Argument 9, 32, 41, 151, 153, 154,
155, 161, 168, 171, 179
Argumentacija 9, 25, 31, 32, 98, 149,
150, 152, 153, 154, 161, 170, 171
Argumentativna strategija 153
Argumentiranje 62
Argumentivni niz 154
Artikulacija 43, 75
Avtonomija 5, 6, 16, 17, 18, 19, 20,
24, 27, 30, 31, 41, 71, 77, 78, 79, 80,
81, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 179
Avtonomnost 17, 18, 19, 20, 21, 26,
57, 68, 72, 77, 79, 83, 86
Avtoriteta 31, 32, 141, 150, 151, 153,
160, 161, 164, 170
Avtorji 17, 30, 101, 135
Avtorsko delo 15
B
Besedila 36, 53, 56, 147
Besedilo 55, 56, 59, 162
Bizarnost 50, 60
Blago 67, 71, 74
Boj 6, 11, 12, 19, 22, 23, 68, 71, 74, 76,
77, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 89, 90,
91, 92, 99, 100, 103, 105, 109, 110,
111, 115, 116, 119, 120, 121, 124,
126, 137, 138, 142, 143
Bralci 23, 26, 45
Branje 11, 96, 101, 114, 140, 181
Delavci 18, 35, 36, 49, 66, 67, 71, 75,
81, 111, 124, 183
Delavec 18, 67, 74, 75
Delavsko vpraanje 181
Delavstvo 66, 74
Delo 15, 17, 18, 21, 23, 25, 26, 29, 31,
33, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42,
44, 47, 49, 61, 65, 66, 67, 68, 69, 70,
72, 74, 75, 76, 77, 78, 82, 85, 88,
89, 95, 100, 104, 105, 108, 109, 114,
121, 125, 129, 130, 133, 134, 137,
138, 141, 149, 156, 176
Delodajalci 30
Delodajalec 18
Delovanje 10, 16, 18, 19, 20, 21, 22,
29, 30, 31, 38, 51, 72, 73, 77, 85, 91,
96, 101, 105, 109, 110, 112, 113, 119,
121, 130, 156, 159, 160, 161, 163,
165, 167, 168, 169, 174, 175, 176,
177, 178, 179, 181, 182
Delovna mesta 143, 159
Delovna razmerja 30, 36
Delovna sila 11, 35, 81, 134
Delovna sredstva 66, 71
Delovna zakonodaja 41
Delovni pogoji 35
Delovnopravna zakonodaja 18
Delovno razmerje 17
Demokracija 16, 33, 39, 69, 71, 73,
85, 92, 127, 182
Demokratini ideali 16
Demokratini politini sistem 22
Demokratini pravni red 39
Demokratini standardi 41, 47
Demokratino kultura 12
Demokratizacija 41, 44, 102, 103
Denacionalizacija 11
Deontina modalnost 132, 141, 142,
143
C
Ceh 79
Cenzor 33, 63, 173
Cenzorji 30, 49, 56, 62, 173, 177
Cenzorski posegi 49
Cenzura 5, 9, 10, 11, 12, 13, 16, 28, 29,
30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 41, 42,
45, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 57, 58,
60, 61, 62, 63, 96, 122, 123, 173, 174,
175, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182
asopis 19, 20, 28, 32, 35, 36, 39, 50,

53, 57, 61, 63, 91, 95, 99, 103, 104,
106, 108, 109, 110, 111, 112, 115, 116,
117, 119, 122, 123, 124, 173, 174, 179
asopisi 6, 26, 48, 49, 91, 95, 99, 101,
106, 107, 108, 109, 110, 111, 115,
116, 117, 119, 124, 125, 127, 131, 177
ast 42, 123
lovekova osebnost 17
lovekove pravice 15, 110, 123, 126, 127
loveka etika 123
ustva 148, 149, 152, 153, 157, 159,
162, 167
D
Deformacija 45
Dejanja 148
Dejanje 49, 52, 119, 125, 152, 169, 174,
175, 178, 180, 181
Dejanskost 71, 73, 85, 95, 106
Dejavnost 17, 22, 23, 100, 113, 142, 175
Dejstva 36, 60, 62, 88, 98, 122, 154, 183
Dejstvenost 10
Dejstvo 9, 22, 30, 60, 130, 132, 176
Dekonstrukcija 101, 114
1o, Stvarno kazalo
Drubena razmerja 152
Drubena realnost 11, 80, 84, 88,
131, 132
Drubena struktura 72, 73, 75
Drubene elite 176
Drubene norme 143
Drubene prakse 129, 130
Drubene skupine 103, 130, 156
Drubene strukture 80, 152
Drubeni konstruktivizem 129
Drubeni napredek 97
Drubeni odnosi 66, 70, 71, 73, 74,
75
Drubeni poloaj 151
Drubeni poloaj ensk 97
Drubeni procesi 19
Drubeni prostor 76
Druina 33, 35, 36, 98, 102, 104, 135,
136, 137, 140
Druine 98, 134
Druinski odnosi 97
Druinski ugled 151
Drava 10, 11, 24, 30, 48, 49, 50, 51,
57, 59, 66, 67, 68, 74, 75, 90, 91,
92, 95, 96, 100, 101, 102, 103, 109,
111, 113, 121, 122, 151, 153, 156,
157, 158, 159, 160, 161, 162, 164,
165, 166, 167, 168, 169, 176, 177,
179, 182
Dravljan 107
Dravljani 22, 30, 39, 41, 42, 45, 48,
163, 168
Dravljanke 22, 39, 111
Dravljanstvo 103, 105
Dravna last 37
Dravne institucije 30
Dravni aparat 68
Dravni zbor 154, 155, 162
Dvojna morala 97
Depolitizacija 10, 13
Desnica 48
Dialog 26, 43, 85, 90
Dialoko komuniciranje 69
Discipliniranje 11, 30, 74, 75, 86
Diskreditacija 180
Diskriminacija 91
Diskurz 6, 10, 11, 42, 46, 52, 77, 78,
79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88,
89, 90, 91, 92, 93, 95, 96, 97, 98,
101, 102, 103, 105, 106, 108, 112,
113, 114, 129, 130, 131, 132, 133,
135, 136, 138, 142, 143, 147, 152,
164, 170, 171, 179, 180
Diskurzi 77, 80, 83, 84, 87, 91, 92, 97,
129, 130, 131
Diskurzivna pokrajina 132
Diskurzivne prakse 129
Diskurzivne strategije 141
Diskvalifkacija 174, 177, 179, 180
Dobiek 22, 38
Dobrohotnost 163
Dobronamernost 163
Dogodki 42, 48, 129, 170
Dohodki 23
Dokazi 156, 162
Dom 48, 55, 134, 138, 180
Dominacija 71, 86, 142
Dostojanstvo 17, 42, 123, 124, 125
Dozdevek 41, 42, 45, 49, 53, 55, 60
Dozdevki 44
Druba 22, 29, 65, 66, 67, 69, 70, 71,
73, 74, 75, 76, 85, 90, 91, 92, 93,
97, 98, 105, 106, 107, 113, 114, 131,
135, 136, 137, 143, 150, 151, 153,
163, 175
Drubena angairanost 100
Drubena kritika 95
Drubena mo 68, 84, 87, 92
F
Fantazija 43
Fantazma 42, 43, 62, 63
Faizem 98, 105, 109, 110, 111
Feministina gibanja 102
Feministino gibanje 100, 111, 143
Feministke 98, 100, 109
Feminizem 12, 96, 97, 98, 103, 105,
109, 112, 113, 133, 143
Fenomenologija 5, 41, 42, 43, 44, 45,
46, 49, 52, 53, 61, 62
Fenomenoloka potvorba 45
Fiksni kapital 67
Film 95, 107
Finanni interesi 34
Finanni kapital 67, 75
Finanni lobiji 37
Fleksibilizacija 11
Fleksibilnost 75
G
Gospodinja 131
Govor 9, 15, 35, 77, 132, 136, 142,
148, 150, 152, 154, 155, 156, 157,
158, 159, 160, 161, 162, 163, 164,
166, 167, 168, 170
Govoreva podoba 157
Govorec 148, 150, 151, 152, 153, 154,
156, 157, 158, 159, 161, 162, 163,
164, 165, 166, 167, 168, 169, 170
Govori 148, 150, 156, 157, 170
Govornik 147
Govornika spretnost 151
Govornike strategije 149
Govorniki ugled 151
Govornitvo 147, 148, 149, 150, 151,
154, 167
Dvojno breme 134, 135, 137
E
Ekonomija 66, 73, 142
Ekonomska mo 68
Ekonomska vrednost 66, 70, 73, 76
Ekonomski sistem 73
Ekonomsko nasilje 11
Eksistenca 75
Eksistencialna stiska 40
Ekskluziva 38
Emancipacija 71, 97, 98, 100, 102,
104, 107, 110, 113, 132, 133, 137,
138, 142, 143, 144
Emancipacijska strategija 137
Emancipatorne prakse 114
Emancipatorni potencial 73, 96, 142
Enakopravnost 103, 105, 111
Enakost 103, 111, 113, 137, 140, 143
Epilog 142, 149, 153, 155, 167, 168
Etina naela 12, 16
Etini kodeks 16
Etini kriteriji 127
Etini standardi 11
Eetika 34, 126, 127
Etika javne besede 123, 125
Etnonacionalistine politike 113
Etos 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153,
154, 155, 156, 159, 160, 161, 164,
165, 167, 168, 170, 171
Etotina strategija 162, 166, 168, 170
Etotine fgure 153
Etotine strategije 153, 170
Etotini argumenti 171
Etotini element 161
Evropski model 11
Evropski standardi 11, 12
1o Stvarno kazalo
Integracija 73
Integriteta 32, 40
Interes 22, 23, 37, 82, 85, 124
Interesi 18, 25, 31, 32, 34, 37, 50, 67,
68, 69, 72, 73, 74, 75, 76, 87, 143, 179
Interpretacije 112, 148
Intervencija 51, 62, 107
Intervencije 102
Iskrenost 159, 163, 167
Izborazba 134
Izdajatelj 17, 18
Izkorianje 66, 71, 74
Izkustvo 44
Izkuenost 153, 161
Izkunje 83, 93, 117, 151, 160
Izvedenost 151
J
Javna komunikacija 95
Javna sfera 5, 6, 65, 66, 67, 68, 69, 71,
72, 73, 74, 75, 76, 130, 134, 138,
139, 140, 142, 143, 144
Javne institucije 98
Javni interes 37, 75, 83
Javni prostor 77, 112
Javni sektor 90
Javno dobro 37, 87
Javno nastopanje 15, 82, 112, 149,
150, 151
Javnost 5, 18, 22, 38, 39, 60, 61, 65,
66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75,
76, 82, 83, 85, 97, 99, 118, 122, 177,
179, 180, 182, 187
Javno ivljenje 100, 143, 151
Jezik 104, 115, 120, 147
Jezikovna raba 147
Jezikovni pojavi 147
Jugoslovanski prostor 107
Jugoslovanstvo 102, 103, 104, 105
H
Habitus 19
Heteroseksualnost 130
Hierarhini odnosi 40
Hiperkapitalizem 69, 71, 75
Honorarno delo 20
Hvalevredna dejanja 160
Hvalevrednost 155
I
Identifkacija 157, 163
Identitetne koordinate 142
Ideologija 6, 11, 12, 28, 29, 33, 46, 57,
65, 66, 67, 71, 72, 74, 75, 76, 77, 78,
79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88,
90, 91, 92, 93, 96, 98, 100, 101, 102,
103, 105, 113, 120, 123, 125, 129,
131, 133, 139, 142
Ideoloki mehanizem 77
Ideoloko nasilje 11
Ideoloka indoktrinacija 72
Ideoloki aparat 72
Ideoloki projekt 88
Ideoloko potvarjanje 124
Ilegala 115
Iluzija 43
Imenovanje 104
Imperativ dobrega izgleda 142
Industrializacija 134
Informacija 26, 51, 56, 60, 125
Informacije 15, 18, 20, 23, 29, 30, 33,
49, 66, 69, 72, 75, 116, 130, 132
Informacijske tehnologije 69
Informativne oddaje 26
Informativni program 21, 32, 51
Informativno razvedrilo 26
Informiranje 117, 118
Institucije 16, 41, 80, 81, 92, 129
Konservativni kodeks 101
Konstitutivna plemena 102
Konstrukt 101, 142
Konstrukti 129
Kontaminacija 90
Kontekst 15, 16, 26, 28, 42, 45, 55,
60, 65, 73, 77, 89, 97, 106, 112, 129,
130, 131, 133, 141, 147, 148, 151,
152, 153, 155, 156, 158, 159, 161,
169, 170, 171, 173, 179
Kontekstualizacija 132
Kontraefekt 175, 181
Kontrarevolucija 175
Kontrola 6, 10, 27, 66, 74, 75
Korporacije 23, 177, 178, 179
Kozmetina industrija 141
Kozmopolitanizem 105, 106, 107
Kreativnost 19
Kredibilnost 24
Kritina analiza diskurza 132
Kritini realizem 129
Kritika 13, 26, 34, 39, 42, 51, 60, 61,
92, 96, 98, 100, 107, 176, 178
Kranski socialisti 121
Kult matere 97
Kultura 71, 76, 96, 97, 101, 106, 114,
119, 120, 131, 133, 159
Kulturna industrija 75
Kulturna intimnost 101
Kulturne razlike 106
Kulturni boj 119
L
Larpurlartizem 120
Lastnik 21, 22, 28, 32, 39, 45, 46, 57,
60, 67, 71, 74, 140, 159, 175
Lastniki 21, 22, 23, 24, 25, 26, 31, 34,
35, 37, 41, 45, 47, 49, 63, 66, 71, 73,
74, 75, 127, 182
K
Kadrovska struktura 20
Kadrovske hierarhije 20, 31
Kadrovske menjave 50
Kapital 12, 67, 68, 71, 72, 73, 76, 79,
82, 177, 178, 179, 181, 182
Kapitalistini gospodarski sistem 22
Kapitalistini nain produkcije 139
Kapitalistini nain proizvodnje 67
Kapitalistini procesi 143
Kapitalizem 65, 66, 67, 71, 73, 74, 76,
97, 105, 108, 111, 129, 182
Kategorija 149
Kazen 30
Klasina retorika 149, 152
Knjievnost 97
Kolektivna pogodba 24
Kolektivni etos 151, 160
Komentar 18, 51, 179
Komercializacija 39
Komodifkacija 70
Komuniciranje 38, 47, 66, 69, 70,
73, 95
Komunikacijske tehnologije 66
Komunikacijski procesi 70
Komunisti 121
Komunistine ideje 111
Komunizem 100, 111, 117, 126
Koncentracija medijskega lastni-
tva 23
Koncept 19, 48, 74, 76, 104, 133, 147, 152
Konceptualizacija 42, 147, 152
Konfikt 18, 22, 29, 43, 72, 75, 127
Konkurenca 19, 20, 30, 67
Konsenz 10, 85, 87, 89, 150, 151, 161, 169
Konservativizem 10, 11, 150
Konservativna stalia 101
Konservativni diskurz 97
1oo Stvarno kazalo
Medijska organizacija 18, 22, 25, 33
Medijska podjetja 20, 30
Medijska politika 95
Medijska produkcija 16, 24, 32, 39
Medijska realnost 46
Medijska situacija 48
Medijska zakonodaja 18, 24, 30, 41, 46
Medijska zarota 44
Medijske drube 17, 18, 31, 37
Medijske hie 41
Medijske institucije 16
Medijske organizacije 18, 20, 21, 25,
26, 27, 31, 33
Medijske prakse 95
Medijske reprezentacije 129, 135
Medijske situacije 44
Medijske vsebine 23, 26, 31, 66, 69, 74
Medijski diskurz 92
Medijski prostor 11, 12, 13, 49, 82, 84,
85, 86, 87, 89, 93, 95, 97, 100, 108
Medijski trg 11
Medijsko posredovana realnost 96
Medijsko stanje 47
Mehanizmi nadzora 35
Meja 15, 174
Meje 16, 33, 39, 68, 69, 74, 81, 126, 179
Menjalna vrednost 67, 69, 70, 72
Menjalni odnosi 70
Mesto 143
Meanska javnost 69
Meanstvo 65, 66, 67, 68, 69
Metafora 180
Metode 130, 147
Mezdno delo 75
Mimikrija 41, 42, 52
Mir 108, 109, 110, 112, 121, 125, 126
Miljenje 41, 76, 95, 108
Mit 100, 101, 141
Miti 131
Lastnina 21, 39, 68
Lastniki odnosi 122
Lepota 107, 139, 141
Levica 48
Liberalci 121
Liberalizem 9, 10, 11, 12, 13, 30, 65, 74,
85, 96, 102, 103, 104, 113, 119, 122
Liberalni model 121, 122
Lingvistika 147
Ljudska demokracija 91
Ljudstvo 92, 99, 105
Logika 41, 42, 46, 52, 107, 178, 179
M
Manifestacije 112
Manipulacija 27, 60, 62, 71, 95, 98, 148
Margina 143
Marginalizacija 143
Maska 41
Masovna proizvodnja 75
Materialni pogoji 97, 129, 130
Materinstvo 133, 138
Mati 98, 100, 131, 134, 135, 136, 138
Medij 17, 20, 22, 26, 36, 51, 53, 63
Mediji 5, 6, 9, 11, 12, 15, 16, 17, 18,
19, 20, 21, 22, 23, 27, 30, 31, 33, 34,
35, 36, 37, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45,
46, 47, 48, 49, 50, 52, 53, 55, 62, 63,
68, 69, 71, 72, 73, 75, 82, 83, 84,
85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 95,
96, 97, 101, 107, 108, 112, 114, 115,
118, 121, 122, 124, 125, 126, 131,
132, 137, 138, 142, 143, 173, 174,
180, 181
Medijska hierarhija 25
Medijska industrija 5, 15, 25, 30, 33,
35, 39, 40
Medijska korporacija 24
Medijska krajina 22, 23, 41, 132, 143
Medijska politika v postsocializmu ioo
Naklonjenost 103, 148, 150, 152, 153,
157, 159, 164, 165, 167, 168, 169
Napaka 32, 45, 52, 105, 176, 182
Napetost 5, 16, 21, 22, 25, 26, 27, 29, 31, 87
Narativi 99, 101, 114
Narodi 102, 103, 110, 111, 113
Narodnoosvobodilni tisk 117
Narodova substanca 136
Nasilje 10, 13, 91, 110, 125
Nasilje v druini 97
Navidezno 42, 55, 62
Navideznost 41, 42, 43, 45, 47, 52
Neenakost 19, 20, 73, 76
Negacija 52, 175, 176, 181
Nematerialno delo 65, 66, 69, 74
Neodvisnost 17, 25, 27, 35, 68, 72, 98
Neposrednost 24, 124, 125, 163, 168
Neustranost 159
Neveste 131
Nevtralno poroanje 90
Nevtralnost 10, 87, 109
Norme 29, 130
Nosilec 19, 52
Novica 18, 26, 27, 32, 36, 38, 39, 116, 131
Novinar 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 27,
28, 31, 32, 36, 37, 38, 55, 57, 58, 59,
60, 62, 63, 83, 88, 115, 123, 124, 126
Novinarji 9, 11, 12, 16, 17, 18, 20, 21,
22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31,
32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41,
44, 45, 46, 47, 49, 50, 51, 53, 55, 57,
62, 79, 80, 82, 83, 88, 116, 117, 123,
124, 126, 127, 141, 179, 180
Novinarka 16, 18, 19, 21, 22, 24, 26,
27, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 40, 51,
61, 62, 179
Novinarke 16, 18, 20, 21, 25, 27, 30,
31, 32, 33, 38
Novinarska dejavnost 15
Mnenje 15, 16, 17, 18, 30, 31, 36, 39,
44, 45, 50, 66, 69, 71, 73, 75, 88,
89, 92, 95, 102, 112, 131, 137, 148,
179, 183
Mnoice 66, 73, 84, 91, 92, 105, 108
Mnoini mediji 84, 85, 91, 92
Mnoino komuniciranje 16
Mobilizacijsko pisanje 125
Mo 11, 21, 24, 26, 27, 68, 73, 85, 90,
92, 93, 95, 97, 98, 129, 132, 133,
137, 141, 143, 148, 153, 155, 161,
173, 177, 183
Moderna 10, 11, 81, 102, 104, 107
Moderna drava 97
Modernizacija 96, 97, 98, 133, 134, 143
Modrost 151, 155, 158, 165
Morala 97, 98, 102, 106
Moraliziranje 12, 98
Moralne norme 148
Moki 97, 98, 99, 100, 102, 103, 106,
111, 113, 134, 136, 137, 140
Mueniki mikromatriarhat 133,
135, 142
Muenitvo 133, 136, 142
N
Nacija 101, 102, 103, 105
Nacionalizem 101, 102, 103
Nacionalna ustva 106
Nacionalna identiteta 101
Nacionalna ideologija 102
Nacionalni interes 87
Nacionalno vpraanje 101
Naela 40, 96, 175
Nadzor 22, 29, 30, 35, 86, 177
Nadzorovanje 176
Nagovor 154, 156, 157, 163, 170
Nagrada 30
Naklada 26
io1 Stvarno kazalo
Odlinost 155
Odporniki tisk 117
Odtujitev 67
Oglaevanje 21
Oglaevalci 23, 24, 34
Oglaevalska industrija 132
Oglaevalski prihodki 23, 26, 36
Oglaevanje 21, 48, 70, 139, 178
Okupacija 92, 135
Okupator 117
Omejitev 16
Omejitve 16, 18, 21, 30, 33
Opozicija 50, 51, 159
Organizacijska hierarhija 22, 31
Organizacijske hierarhije 20
Osamosvajanje 111
Osebnost 99, 113, 125, 158
Osvobodilna breza 124
Osvobodilni boj 117, 120, 121
P
Pacifzem 108
Pamfeti 111
Paradigma 103, 173
Partijsko vodstvo 121
Partikularni interesi 23, 65, 68, 71,
73, 76, 86
Partizani 115, 116, 118, 120, 121
Partizanske brigade 119
Partizanske pesmi 120
Partizanski asopisi 121
Partizanski tisk 116, 120
Partizansko novinarstvo 12
Partizanstvo 100
Patos 101, 148, 149, 151, 159, 163, 167,
168, 170
Patriarhalna druina 98
Patriarhalna tradicija 101
Patriarhalni diskurzi 13
Novinarska drutva 126
Novinarska etika 9, 123, 126
Novinarska peticija 55
Novinarska zdruenja 25
Novinarske organizacije 127
Novinarske prakse 11, 12, 95
Novinarske vsebine 17, 25, 29, 30, 33
Novinarski diskurz 80
Novinarski kodeksi 24, 41
Novinarski prispevki 16
Novinarski svet 27
Novinarsko delo 15, 17, 23, 24, 46
Novinarsko polje 16, 19, 22, 24, 31, 35
Novinarsko poroanje 93
Novinarstvo 5, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 15,
16, 18, 19, 22, 23, 24, 26, 27, 29, 31,
32, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 41, 44, 49,
51, 60, 77, 78, 79, 80, 82, 86, 87, 88,
89, 90, 92, 101, 115, 117, 118, 122,
123, 124, 125, 126, 127, 176
O
Obinstvo 26, 68, 131, 153, 154, 155
Obudovanje 151
Objava 32, 57, 60
Objektivnost 10, 71, 72, 84, 85, 86,
87, 88, 89, 92, 117, 121, 122, 131, 152
Oblast 12, 22, 30, 33, 45, 47, 48, 50,
68, 84, 87, 88, 91, 109, 123
Oblastniki 9, 11, 12, 41, 43, 45, 47, 124
Oblika drubenosti 176
Obljuba 159
Oddaje 49
Odgovorni urednik 17, 18, 21, 25,
28, 34, 50, 51, 61, 179
Odgovornost 5, 12, 17, 26, 27, 37, 40,
125, 126, 127, 151, 156, 158, 159, 164
Odkritosrnost 167
Odkritost 166
Medijska politika v postsocializmu ioi
Politino dogajanje 41
Politino novinarstvo 12, 13
Politik 13, 126, 169
Politika 6, 9, 10, 12, 18, 21, 24, 27, 28,
29, 30, 31, 32, 35, 36, 39, 45, 48, 49,
50, 51, 52, 57, 60, 62, 66, 77, 78, 79,
84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93,
95, 96, 97, 99, 100, 101, 102, 103,
106, 108, 109, 112, 114, 119, 120,
121, 122, 125, 133, 139, 143, 158,
162, 166, 169, 179
Politiki 89
Politizacija 62, 84, 85, 86, 87, 89, 122
Polje 5, 18, 19, 20, 21, 22, 26, 29, 72,
75, 78, 79, 87, 100, 151, 154, 179,
180, 181
Polperiferna druba 133
Pomen 69, 75
Popaenost 43, 44, 45, 46, 47, 53, 62
Popaitev 44, 46, 48, 52, 63
Popularna kultura 107
Poroanje 10, 12, 23, 26, 29, 34, 36,
38, 85, 88, 89, 90, 91, 92, 117, 120
Poroila 81, 117, 121, 125, 180
Poroilo 34, 99, 119, 122, 124
Poroka 130, 139, 140, 141
Posameznica 33
Posameznice 15, 17, 19, 20, 22, 31
Posameznik 19, 33, 67, 69, 71, 72, 73,
75, 148, 169, 176, 178
Posamezniki 15, 16, 17, 19, 20, 21, 22,
27, 31, 49, 55, 69, 70, 71, 72, 75, 86,
159, 163, 176
Posegi 30, 31, 32, 33, 35, 45, 49, 51,
52, 53, 55, 56, 60, 63, 73
Posel 23, 28, 104, 107, 138
Poslanci 154
Poslovna organizacija 25
Poslovni interesi 18
Patriarhalni obrazci 97
Patriarhalni red 100, 133
Patriarhat 97, 98, 108, 112, 129, 130,
132, 133, 134, 142
Percepcija 42, 43, 44, 46, 47, 62, 84,
85, 86, 89
Perspektiva 9, 10, 11, 12, 13, 22, 46,
49, 83, 84, 86, 90, 92, 96, 105, 106,
107, 108, 129, 133, 173, 174, 181
Pisanje 9, 10, 113, 122, 181
Pluralizacija 41, 44
Pluralizem 120, 121, 122
Podatki o gledanosti 26
Podeelje 143
Podjetnik 75
Podjetnitvo 71, 75, 159
Podoba 26, 37, 43, 45, 48, 60, 142,
143, 144, 150, 151, 152, 153, 154,
155, 158, 160, 161, 163, 164, 166,
168, 169, 170, 171
Pogled 11, 16, 44, 47, 114, 153, 181, 182
Pogum 139, 155, 158, 166
Pojav 9, 10, 42
Pojavnost 51
Poklic 11, 16, 18, 29, 36, 37, 39, 79,
139, 140, 143, 148, 180
Poklicno novinarstvo 16
Politina angairanost 10, 78
Politina kultura 11
Politina mo 67, 91, 179
Politina opredelitev 148, 157
Politina pozicija 10
Politine intervencije 35
Politini diskurz 78, 84, 86
Politini motivi 47
Politini prevzemi 42, 46, 53, 62, 63
Politini program 132
Politini razred 84, 87, 88, 89
Politini sistem 74
io Stvarno kazalo
Predsednik vlade 155
Predstava 37, 43, 46, 47, 100, 120, 143
Predstave o svetu 69
Preiskovalno novinarstvo 23
Prekarnost 75
Premonost 151
Preprianje 17, 40, 49, 52, 53, 55, 56,
60, 62, 109
Preprievalna strategija 148
Preprievalna tehnika 152
Preprievalne tehnike 149
Preprievanje 52, 55, 147, 148, 149,
150, 151, 152, 153, 159, 162, 163, 171
Prepriljivost 148, 164
Prevzem 26, 41, 46, 53, 63
Prezentiranje ensk 97
Prihodki 21, 23
Prijaznost 148, 153
Prikazen 43
Prikazovanje 42, 46, 62, 96, 153, 166
Prikritost 62
Prikrivanje 42
Primarna ideoloka produkcija 81
Primarne oblike zavesti 83
Pripoved 156, 162
Prisila 20, 21, 37
Prispevki 17, 31, 33
Pristranskost 10
Pritisk 9, 18, 20, 22, 36, 37, 41, 49, 50,
55, 62, 79, 117, 121, 174
Pritiski 31, 34, 35, 41, 42, 44, 51, 52,
55, 56, 57, 88, 90
Privatizacija 11
Privatna sfera 133, 134, 136, 140,
142, 143, 144
Problemi 11, 50, 122, 123, 143, 166,
176, 180
Produkcija 6, 20, 25, 29, 30, 35, 44,
55, 57, 58, 62, 66, 67, 69, 70, 71, 72,
Poslualci 26, 148, 149, 150, 152, 154,
157, 158, 159, 163, 164, 165, 167, 168
Poslualec 148
Postmodernost 65
Postopki 17, 27, 56, 81
Postsocializem 10, 11, 12, 13, 143
Potenost 148, 153, 159
Potronice 22
Potroniki 22
Potronja 74
Potronik 70, 107
Potroniki 22, 24, 69
Potronitvo 108
Potronja 70
Pozitivna samoreprezentacija 142
Pragmatika 147
Praksa 11, 18, 19, 23, 26, 29, 30, 35,
84, 85, 86, 87, 96, 105, 113, 130,
133, 148, 149
Pravica 24, 29, 97, 99, 102, 103, 110,
113, 123, 136, 155, 177, 178
Pravica do obveenosti 22
Pravica do odgovora 123
Pravice osebnosti 126
Pravinost 159
Pravila igre 177, 179
Pravna drava 125
Pravna razmerja 17
Pravne prisila 16
Pravne regulative 11
Pravni akt 17
Pravni akti 17
Pravni dokumenti 15
Pravo 36, 45, 46, 92, 116, 123
Predanost 158, 164, 165
Predhodniki 157, 160
Predniki 150, 151, 160
Predpostavke 41
Predsednik uprave 21, 38
Medijska politika v postsocializmu io
81, 82, 84, 85, 89, 149, 152, 153
Razoroitev 109, 110, 112
Razpoloenje 148, 159, 168
Razprava 9, 10, 12, 37, 39, 43, 45, 46,
49, 50, 62, 71, 73, 74, 85, 88, 99,
105, 123, 149, 152, 156
Razred 6, 65, 66, 67, 68, 69, 71, 74, 75,
80, 83, 85, 87, 88, 89, 91, 132, 140
Razredi 72
Razredna struktura 65
Razredni boj 71, 92
Razredni interes 75
Razsodnost 159
Razsvetljenstvo 176
Razumnost 148, 166, 169
Razumskost 153
Reakcionarnost 10
Realnost 5, 11, 32, 39, 40, 42, 44, 45,
46, 47, 49, 52, 53, 55, 57, 58, 60, 62,
63, 80, 129, 131, 132, 143, 144
Realnosti 24, 25, 38, 42, 44, 45, 46,
47, 48, 49, 52, 53, 55, 56, 60, 62, 69,
72, 73, 85, 89, 96, 130
Reartikulacija 173, 175
Recepcija 44, 55, 63, 69, 70, 131
Redakcija 21, 22, 25, 53
Refevdalizacija 65, 66, 76
Refeksija 173
Reitev 11
Represija 9
Reprezentacija 47, 69, 70, 72, 74, 96,
107, 132, 134, 136, 137, 138, 143
Reprezentacije 66, 71, 72, 74, 75, 96,
106, 131
Reprodukcija 66, 68, 77, 93
Resnica 37, 39, 43, 50, 52, 62, 63, 85,
89, 92, 118, 125, 131
Resnicoljubnost 166
Resninost 19, 44, 45, 152, 167
73, 74, 75, 76, 77, 78, 80, 81, 82, 83,
85, 91, 92, 93, 131, 183
Produkcijska razmerja 66, 75, 76
Produkcijska sredstva 32, 66, 67, 69,
72, 175
Produkcijske sile 175
Produkcijski nain 68, 75
Produkcijski odnosi 73
Produkti 20, 24, 68, 81, 131, 139
Profesionalec 25
Profesionalizem 27
Profesionalka 25
Profesionalna merila 17, 18
Profesionalna pravila 17
Profesionalne norme 27
Profesionalni kodeksi 17
Profesionalni standardi 9, 28
Profesionalno novinarstvo 16
Profesionalnost 10, 16, 31, 79
Programska zasnova 17, 18, 28
Programske vsebine 17
Programske zasnove 17
Proizvodna sredstva 67, 74
Proizvodnja 70, 71, 80
Proletariat 105, 112
Prolog 149, 153, 155, 164, 165
Propaganda 9, 10, 12, 70, 87, 88, 95,
112, 117, 124
Prosti as 69, 70
Protest 9
Publicisti 51
Publiciteta 65, 69, 73
Publika 15, 26, 38, 68, 69
R
Racionalnost 65, 71, 72, 73, 76
Radio 35, 95, 107, 118, 125, 177
Rasa 98, 110
Razmerje 12, 17, 21, 59, 61, 73, 75, 77,
io, Stvarno kazalo
Sestra 100
Sila 19, 20, 36, 39, 67, 68, 71, 176
Simbolne vsebine 66, 69, 71, 75
Sindikati 71, 74
Sistem 57, 65, 66, 68, 71, 72, 73, 74,
76, 149, 152, 173, 176, 181, 182, 183
Sistemska logika 73
Skrb za druino 138
Skrb za otroke 130
Slava 139
Slika 38, 46, 60, 63, 69, 71, 72, 74, 132, 181
Slika sveta 69
Slog 147
Sloves 150
Sluba 35, 39, 118, 132, 133, 134, 135,
138, 139
Slube za odnose z javnostmi 20
Socializacija 29, 39
Socializem 85, 91, 92, 118, 133, 134
Socialna varnost 24
Socialni demokrati 121
Sodba 149
Soglasje 150
Solidarnost 75, 137, 143
Spektakel 73
Spol 97, 99, 102, 131
Spolna enakopravnost 96
Spolne vloge 102, 112
Sponzorji 23
Sposobnost 65, 73, 106, 160
Spreminjanje sveta 19
Sprostitev 44, 48
Sproanje 46
Srea 139
Sredstva komunikacije 71
Stalie 17, 31, 47, 83, 97, 100, 127,
155, 160, 169, 170, 173, 180
Starka 131
Starleta 131
Reitev 11, 49, 103, 111, 143, 181, 182
Retorina situacija 154, 155, 157, 163, 170
Retorina strategija 150, 160
Retorina teorija 148
Retorine fgura 158
Retorine fgure 147, 153, 159, 165
Retorini elementi 147, 163
Retorini koncepti 147, 149, 154
Retorino sredstvo 148
Retorika 100, 113, 147, 149, 150, 153,
161, 167
Retorika konsenza 150
Retorika prepira 150
Revija 78, 138, 142, 180
Revije 24, 49, 131, 132, 138, 139, 140,
141, 142, 143, 180
Revolucija 10, 11, 68, 175
Revolucionarna gibanja 10
Revolucionarni ideoloki tekst 102
Revolucionarni procesi 10
Rezoniranje 67, 69
Reim 42
Rimska retorika 149, 150, 151, 152
S
Samocenzura 29, 32, 33, 34, 35, 36,
41, 57, 59, 126, 180
Samoregulacija 16
Samostojnost 17, 71, 75, 157
Samoumevnost 29, 39, 161
Sankcija 61, 62
Sankcije 31
Sankcioniranje 18, 30, 31
Sedanjost 143
Sekularizacija 97
Sekundarna ideoloka produkci-
ja 80, 81
Sekundarne oblike zavesti 82
Senzacionalizacija 125
Medijska politika v postsocializmu io6
103, 108, 109, 110, 112, 117, 121,
122, 123, 124, 126, 127, 180
Svoboda govora 45
Svoboda izraanja 15, 16, 17, 31, 39
Svoboden pretok informacij 17
ikaniranje 41
T
Tabloidi 10
Tehnika 147, 151, 164, 170, 177, 183
Tekst 13, 29, 32, 50, 51, 55, 80, 99,
103, 106, 110, 114, 120, 131, 140
Teksti 33, 81, 96, 101, 106, 130, 131, 141
Telesa 86, 138, 143
Televizija 19, 20, 23, 32, 35, 44, 123,
125, 138, 177, 178
Teme 33, 34, 74, 139, 155, 157, 162,
163, 165, 166
Tendenca 10
Teorija 42, 43, 44, 65, 69, 72, 78, 84,
112, 147, 148, 149
Tisk 5, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 24, 30, 36,
37, 38, 39, 98, 105, 108, 115, 116,
117, 119, 122, 123, 124, 127, 134
Tiskarne 115, 116, 119
Topika 57, 155
Topos 134, 136, 137, 138, 147, 149,
153, 154, 155, 164, 165, 168
Totalitarizem 10, 12, 33, 92, 122
Tradicija 10, 72, 95, 97, 98, 100, 101,
103, 112, 113, 148, 149, 150, 155, 182
Transformatorni diskurzi 93
Tranzicija 11, 112, 113, 132, 137
Trg 18, 20, 22, 23, 24, 30, 34, 35, 37,
39, 49, 67, 69, 70, 71, 72, 75, 76, 81,
83, 177, 182, 183
Starevstvo 138
Status 17, 21, 29, 38, 43, 134, 137
Stereotipi 101, 106, 131, 140
Stopnjevanje 159
Stranke 74, 86, 88, 100, 121, 156, 158,
160, 161
Strategija 19, 142, 158, 161, 164, 166, 168
Stroka 6, 10, 78, 79, 81, 82, 83, 84, 85,
87, 89, 90, 125
Stroke 78, 79, 80, 81, 82, 84, 85, 86,
87, 88, 89, 90, 91
Strokovnajki 89
Strokovna vednost 81, 82, 90
Strokovne vsebine 90
Strokovni diskurz 83, 84, 85, 86, 87
Strokovni diskurzi 83, 90
Strokovnjaki 11, 78, 79, 80, 82, 83,
84, 85, 86, 88, 89, 93, 159
Strokovnjatvo 11, 12
Strokovnost 10, 12, 77, 78, 79, 80, 81,
84, 85, 88, 89, 90
Stroki 23, 25, 104
Strukturna slepota 91
Stvarnost 55
Subjekt 52, 135, 179
Subjektivne pozicije 132
Subverzivnost 143
Supermodeli 144
Superenske 129, 131, 138, 141
Svet 6, 10, 12, 19, 23, 28, 32, 36, 39,
43, 48, 55, 61, 62, 66, 70, 71, 72,
73, 74, 75, 78, 86, 90, 104, 105,
106, 107, 108, 109, 115, 118, 122,
125, 131, 133, 134, 139, 148, 159,
164, 166, 167, 176, 178, 179, 180,
181, 182
Svet ivljenja 66, 70, 71, 72, 73, 74
Svoboda 5, 9, 10, 11, 13, 15, 16, 17, 18,
22, 27, 30, 31, 33, 37, 39, 40, 41, 45,
io Stvarno kazalo
Uvod 24, 156, 157, 158, 159, 160, 162, 165
V
Varnost zaposlitve 35
Vaka drutva 97
Vednost 5, 6, 32, 52, 53, 56, 57, 60,
78, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 89,
90, 91, 93
Verodostojna podoba 153, 158, 160,
164, 168, 170
Verodostojnost 148, 167
Videz 5, 42, 43, 44, 45, 46, 49, 51, 57,
58, 60, 61, 62, 182
Vir 23, 27, 112, 124
Vlada 9, 12, 13, 36, 46, 48, 50, 58, 59,
60, 62, 63, 85, 88, 91, 154, 155, 156,
157, 158, 159, 160, 161, 162, 163,
164, 166, 167, 168, 170, 182
Vladajoa elita 151
Vladajoi razred 68
Vojna 47, 48, 74, 91, 95, 96, 101, 103,
105, 108, 109, 110, 111, 112, 113,
115, 116, 118, 120, 121, 123, 125,
126, 127, 133, 134, 143, 168, 181
Volja 20, 169
Vpliv 20, 21, 23, 24, 36, 41, 63, 73,
105, 110, 111, 112, 125, 149, 151,
152, 153, 154, 160, 161, 163
Vrednost 21, 23, 38, 67, 69, 70, 75, 76,
141, 147, 177, 183
Vrednote 9, 22, 25, 27, 29, 66, 87, 98,
102, 103, 108, 140, 143, 150, 151,
153, 155, 159, 162, 176, 181
Vrednotenje 155, 177
Vrline 150, 161
Vrlost 148, 169
Vsakdanje ivljenje 143
Vsebina 15, 17, 21, 23, 26, 36, 58, 60,
61, 66, 69, 70, 79, 80, 90, 91, 92,
Triangulacija 130
Trivializacija 139, 143
Trpljenje 135
Trna logika 20
Trna prisila 27
Trni dele 20
Trno plasiranje 68
TV hia 19
U
Ugled 33, 38, 150, 151, 153, 160, 163
Ugledni predniki 151
Umetnike prakse 95
Upor 12, 37, 71, 98, 176
Uprava 17, 18, 22, 24, 25, 26, 27, 46, 50
Uravnoteenje 10, 44, 87, 89
Uravnoteenost 88, 89, 122
Uravnoteevanje 84
Ureditev 12, 17, 66, 67, 71, 74, 92,
104, 109, 110, 113, 151, 153, 176
Urednica 21, 25, 31, 51, 142
Urednice 21, 25, 27, 31, 33, 104
Urednik 17, 22, 25, 26, 27, 28, 31, 32, 33,
34, 35, 40, 45, 50, 51, 52, 57, 58, 59,
60, 62, 63, 115, 122, 123, 124, 141, 173
Urednika presoja 32
Uredniki 9, 11, 17, 21, 23, 24, 26, 29,
31, 32, 33, 34, 36, 39, 49, 50, 51, 55,
57, 79, 82, 139, 173
Urednika odloitev 26, 32, 52
Urednika politika 28
Urednika pooblastila 32
Urednike odloitve 17
Uredniko delo 25, 52
Urednitvo 17, 18, 20, 21, 24, 25, 28, 29,
30, 31, 33, 34, 39, 55, 119, 123, 173, 179
Urejevalni mehanizem 178
Ustvarjanje videza 42, 52, 61, 62
Utopija 101
Medijska politika v postsocializmu io8
Znaaj 102, 106, 108, 110, 148, 149,
150, 151, 152, 153, 154
Znanje 53, 70, 76, 78, 135, 159, 168
Zvezda 131
ena 58, 100, 110, 117, 119, 131, 135,

138, 183
enska 12, 97, 98, 99, 100, 102, 104,
105, 106, 107, 108, 110, 112, 113,
116, 130, 133, 134, 135, 136, 137,
138, 139, 141, 142
enska drutva 103
enska gibanja 99, 103, 105, 110,
112, 113
enske 97, 98, 99, 100, 103, 104, 105,
106, 107, 108, 109, 110, 111, 112,
113, 114, 130, 131, 132, 133, 134,
135, 136, 137, 138, 139, 140, 141,
142, 143, 173
enske organizacije 103, 108, 109,
110, 113
enske revije 131, 132, 141, 143
enske subjektivnosti 132
enski govori 130, 142
ensko gibanje 100, 104, 105, 108,
109, 112, 113
enskost 99, 108, 132
ensko vpraanje 97, 99, 103
ivljenje 9, 29, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 98,
99, 106, 129, 138, 139, 144, 151, 181
ivljenjske oblike 72
ivljenjski slogi 65, 69, 71, 73
ivljenjski stili 66, 75
ivljenjski svet 70
rtve 53, 62, 131, 134, 135, 136, 174
104, 116, 117, 126, 127, 163, 168,
169, 170, 178, 181
Vsebina obljub 160
Vsebine 23, 35, 36, 65, 68, 69, 70, 71,
72, 73, 74, 92, 124, 174
Vtis 31, 45, 62, 160, 166, 169
Vzgoja 97
Z
Zadrugarstvo 97, 112, 113
Zakljuek 155, 156, 162, 167
Zakon 17
Zakoni narave 179
Zakonitost 26, 155
Zakon o medijih 18
Zakonska doloila 17
Zalonika podjetja 21
Zamiljena skupnost 101
Zanikanje 42, 43, 50, 52, 53, 55, 62, 63
Zaposleni 17, 25, 35, 36, 98, 138
Zasebna last 37
Zasebna lastnina 67
Zasebna sfera 67
Zasebni interesi 66
Zaupanje 151
Zavest 72, 74, 75, 80, 81, 82, 83, 93, 156
Zavzetost 163, 169
Zbranost 167
Zdravi razum 78, 86
Zdravorazumski diskurz 86
Zgodbe 144
Zgodovina 10, 11, 23, 26, 74, 90, 91, 92,
97, 113, 123, 133, 135, 143, 144, 152,
157, 158, 160, 161, 175, 180, 181, 182
Zgodovinska razsenost 12
Zgodovinska situacija 11
Zgodovinske razmere 11
Zmernost 155
Zmota 43, 52
ioo
Imensko
kazalo
A
Adorno, T. 76
AF 110
Albanija 34, 35, 106
Althusser, L. 66, 75, 77, 78, 84, 92, 185
Anaksimen 149, 154
Anderson, B. 101, 141, 185
AOL Time Warner 23
Aristotel 148, 149, 152, 154
Arrighi, G. 133
Avaz 136, 138
B
Babi, M. 154
Bagdikian, B. 26
Bajuk, A. 154
Balkan 130, 133
Bai Hrvatin, S. 18, 23, 24, 35, 49
Baudrillard, J. 42
BBC 118
Benet, J. W. 131, 192
Benjamin, W. 91
Beograd 108, 110
Berlinski zid 157
Beseda o sodobnih vpraanjih 180,
181, 183
Bhaskar, R. 129
Blagojevi, M. 133, 135, 186
Bock, G. 102, 186
Bogdanovi, M. 103, 186
Borba 119
Bor, M. 116, 120
Bosna in Hercegovina 34, 37, 119,
129, 130, 131, 132, 133, 134, 135,
136, 137, 138, 142, 143, 144
Bourdieu, P. 16, 18, 19, 20, 21, 26, 27,
28, 33, 35, 37
Boyd-Barrett, O. 69, 191
Boinovi, N. 105
Breed, W. 29, 30
Bregar, E. 116
Brentano, F. 43
Brinton, A. 153
C
Castells, M. 66, 70, 186
Centrih, L. 82, 187
Medijska politika v postsocializmu i1o
Evropska konvencija o varstvu lo-
vekovih pravic in temeljnih svo-
boin 15
F
Fahnestock, J. 153
Fairclough, N. 129, 132
FDV 123
Fliess, W. 57
Freud, S. 29, 57, 63
G
Geraud, G. 82, 187
Geri, R. 32, 51, 52
Glas 135, 136
Glas Srpske 135
Gloria 138, 139, 140
Goebbels, J. 95
Gorenjski glas 116
Graham, P. 69, 70, 187
Grazia 138
Green, W. 38
Gregori, S. 119
Grini, M. 173
Gustini, D. 118
Gustini, J. 122
H
Habermas, J. 65, 66, 67, 68, 69, 70,
72, 73, 187
Hamlyn, D. W. 44
Hardt, M. 68, 74, 187
Hargreaves, I. 23, 24, 26, 37, 38
Hatzidaki, O. 141
Helms, E. 133
Herman, A. 71
Herzfeld, M. 101, 188
Hill, M. 68
Chisholm, R. M. 42
Chouliaraki, L. 129
Ciceron 149, 150
CNN 23
Cosmopolitan 138, 140
Curran, J. 24, 36
ekoslovaka 91
rna gora 37
D
Damijan, J. P. 53
Daniels, A. K. 131, 192
Darwinova nona mora 182
Debord, G. 73, 187
Deklaracija o lovekovih pravi-
cah 122
Delo 28, 43, 45, 46, 50, 53, 63, 117
Denzin, N. K. 133
Dialogi 36, 50, 51, 53, 57
Dimitrov, G. 121
Dines, G. 131
Dnevnik 32, 33, 49, 51, 53
Dogan Sabanci, V. 38
Dolomitska izjava 121
Drnovek, J. 59, 60, 154, 158
Dravni zbor 154, 155, 162
Duchen, G. 110
E
Elle 138, 139, 140, 141, 142
Engels, Fr. 67, 187
EU 87, 88, 89, 156, 158, 165
Evropa 10, 11, 12, 13, 34, 48, 105, 116,
118, 140, 156, 157, 158, 159
i11 Imensko kazalo
Kidri, B. 119, 120, 121, 124
Kluge, A. 75, 76, 190
Knowlton, S. R. 30
Kocbek, E. 120, 121, 180
Komelj, M. 6, 92, 115
Komunistina partija 105
Kopa, A. 173
Kosovo polje 135
Kosti, D. 99
Koir, D. 28, 50, 52
Kozina, M. 119
KP 110
KPJ 105, 109, 110, 111
Kraljevina Jugoslavija 95
Kraljevina SHS 95, 96, 101, 102, 108,
109, 112
Kramberger, I. 180
Kraovec, P. 9, 77, 78, 79, 82, 91, 92,
114, 115, 144
Kraovec, S. 118
Krzyzanowski, M. 91
Kuan, M. 48
Kui, J. L. 23, 24, 35
Kunac, S. 134
Kvintilijan 149
L
Lacan, J. 63
Lash, S. 19, 20, 69, 189
Lazarevi, P. M. 100
Lazzarato, M. 66
LDS 161
Leinert Novosel, S. 134
Lesjak, M. 51, 52
Lesniar Puko, T. 32
Lieberman, T. 34
Liga narodov 109
Lincoln, Y. 133
Lippmann, W. 131
Hitler, A. 109
Hladnik-Milhari, E. 122
Hlapec orevi, J. 99, 106, 188
Hood, R. 38
Horkheimer, M. 76
Hrvaka 105, 110, 119, 132
Hrvati 95, 102, 104
Humez, J. M. 131
Husserl, E. 43
I
Isanovi, A. 131
Italija 116
Ivekovi, R. 100, 188
J
Jameson, F. 70, 73, 188
Jani, P. 50, 51, 52
Jankovi, Z. 109, 139
Jana, J. 5, 46, 48, 55, 58, 59, 60, 61,
62, 63, 154, 156, 157, 158, 159, 160,
161, 162, 163, 164, 165, 168, 170, 179
Javnost 65, 122
Johnson, N. 33
Jugoslavija 13, 96, 99, 101, 102, 103,
109, 110, 111, 112, 113, 118, 119,
121, 123, 126, 133, 134, 140, 143
Jugoslovanke 99
Jusi, T. 131
K
Kant, I. 42, 43
Kai, B. 134, 191
Kato 150
Keane, J. 16, 23, 30, 33
Kecman, J. 109, 111, 113, 188
Kellner, D. 131
Kennedy, G. A. 149, 150, 152
Medijska politika v postsocializmu i1i
N
Nahtigal, N. 5, 15, 17, 18, 23, 24, 26, 35, 37
Naa ena 111, 117
NATO 87, 88, 89, 156, 158, 159
Negt, O. 75, 76, 190
Nemija 109
Newbold, C. 69, 191
Nikoli, J. 111
NOB 115, 133
Nova Europa 103
Nova revija 48, 157
Novo mesto 116
Nuli Hadi, B. 106
O
OF 115, 116, 121
Olesen, V L. 133
Organizacija zdruenih narodov 15
Osolnik, B. 115, 127
OZN 109, 122, 126, 127
P
Pahor, B. 154, 161, 162, 163, 164, 165,
166, 167, 168, 169, 170
Pani, M. 111
Papi, . 135, 190
Parmenid 44
Parsons, P. R. 30
Partija 103, 105, 110, 111, 115, 116, 117
Partizanski dnevnik 118
Pecheux, M. 93, 191
Perulli, A. 25
Pessoa, F. 92
Petkovi, B. 18, 49
Petrovi, J. 95
Pew Research Centre for the People
and the Press 34
Ljubljana 111, 116, 118, 122
Ljudska pravica 123
Lotri, D. 99
M
Mag 46
Majstorovi, D. 129, 130, 131, 132,
135, 142
Makarovi, M. 53
Male, B. 99
Mamardavili, M. 80, 189
Mandi, M. 130
Mannoni, O. 63
Marke, J. 47
Markovi, P. 108
Marx, K. 67, 78, 80, 86, 185, 187, 189
Mayhew, L. H. 65, 69, 189
May, J M. 149, 151
McBridova komisija 122, 123
McChesney, R. 71
McNair, B. 21, 22, 190
Meguar, M. 118
Mekina, B. 39, 58
Mercator 46
Meyer, M. 130, 132
Milano 116
Milosavljevi, M. 18, 45
Mladina 49, 58
Monik, R. 87
Moldavija 34
Mller, C. 24, 35
Montag, W. 68
Montgomery, D. 38
Moranjak-Bambura, N. 131
Moren, E. 108
Mrkai, M. 53
i1 Imensko kazalo
Slovenci 46, 102, 104, 159
Slovenec 116
Slovenija 9, 10, 15, 17, 18, 20, 30, 39,
41, 42, 43, 48, 49, 50, 55, 87, 88, 89,
105, 115, 116, 118, 124, 156, 157,
158, 159, 163, 164, 165, 167, 180
Smythe, D. 69, 191
SNOS 115
Sobotna priloga 122
Soloski, J. 25, 27, 28
Splichal, S. 122
Splona deklaracija lovekovih pra-
vic 15
Srbi 95, 102, 104
Srbija 34, 104, 105, 119, 132, 133, 139
Srebrenica 137
STA 63, 175, 179
Stankovi, P. 19
Stefanovi, S. 99
Stepinik, M. 32
Story 138, 139, 140, 141
Suboti, I. 95, 96
Sss, W. 152
Svobodna Jugoslavija 118
Swiss, T. 71
inko, M. 134, 191

rot, B. 46
tefe, N. 61
tuhec, I. 48, 49
tular, M. 61
ubic, I. 116
T
Teena 138
Televizija Slovenija 32
Tei, G. 96
Pivovarna Lako 46
Platon 42, 43
Politika 6, 10, 85, 87, 90, 91, 93, 99,
100, 108
POP TV 88
Preeren, F. 119, 120
Prichard, H. A. 42
Protagora 43
Punik, J. 160
R
Radio Jugoslavija 126
Radio Kria 118
Radio London 118
Radio Moskva 118
Radio Slovenija 61
Rakua, S. 35, 36
Ramet, S. 133
Ranc, T. 50, 51, 52
Reisigl, M. 130, 132
Retorika 148
Ringier, M. 38, 39
Rog 116
Rop, A. 48, 154, 158
RTVS 51, 55, 57, 61, 63, 178
Rupel, D. 45, 47, 48, 88, 159, 160
Rusija 38
Rus, J. 120, 121
S
Sarki, D. 175
Scandal 138
SD 125, 161
Seaton, J. 24, 36
SEENPM 34, 37
SFRJ 113
Sklevicky, L. 133, 191
Skuek-Monik, Z. 93
Wisse, J. 150, 152
Wodak, R. 91, 130, 132
Y
YLE 44
Z
Zagreb 105, 110
Zakon o medijih 17, 31
Zares 130, 161
Zbor za republiko 48
Zdravkovi, L. 28, 33, 50, 51
Zdruene drave Amerike 24, 34,
47, 122, 156, 178
Zgaga, B. 55, 56
ZNP 51
Zrni, J. 104
Zver, M. 58, 60
agar, I. . 79, 91
ena danas 106, 109, 110, 112
ena i svet 104
enske pod Karavankami 117
enski list 111
enski svijet 110
mavc, J. 4, 147
Tompson, J. B. 65, 69, 192
Time Inc. 23
Timotijevi, O. 107
Tindale, C. W. 171
Tomi-Koludrovi, I. 134
Tomi, Z. 134, 139
Tomi, V. 105
Trasimah 149
Triandafyllidou, A. 91
Tuchman, G. 21, 131, 192
Tumber, H. 21, 25
Turjaanin, V. 131, 132, 135, 142
Turner 23
U
Unesco 122, 126
Usmene novine 106
V
Val 202 61
Vasle, V. 61
Veer 18, 39, 50, 51, 53, 55, 57, 58, 63
Velagi, T. 82, 187
Velika Britanija 24, 47
Velmar-Jankovi, V. 99
Verbi, D. 51, 52
Vezjak, B. 41, 46, 53
Vidmajer, S. 48
Vidmar, J. 120
Vode, A. 98
Vogrinc, J. 22, 26, 28, 29, 57
Von Dohnanyi, J. 24, 35
W
Warner Communications 23
Wayne, M. 19, 23, 68, 192
Williams, R. 96

Medijska Politika V Postsocializmu

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Medijska Politika V Postsocializmu

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRIMO KRAOVEC / IGOR . AGAR (UR.

asopis 19, 20, 28, 32, 35, 36, 39, 50,

ena 58, 100, 110, 117, 119, 131, 135,

inko, M. 134, 191

You might also like