NVS SOTLAR

NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM 1. OPREDELI TAJNOST KOT DRUBENI FENOMEN Tajnost je sredstvo za zaito doloenih interesov in je odvisno, ali gre za drubeno upravieno rabo tajnosti ali pa za njeno zlorabo. Pri tem fenomenu gre ob njegovi povrni registraciji za stvari, ki so vsakomur razumljive same po sebi. Razumne so kot dejstvo, ki je poznano le omejenemu krogu ljudi, in so utemeljeni drubeni ali zasebni interesi, da zanj ne zvedo drugi. Tajnost ne smemo enaiti s pojmom skrivnost. Pri tajnosti gre za znano stvar, ki jo njen posestnik ne sme ali noe narediti dostopno iri javnosti. Interesov za obstoj tajnosti je ve: drava, posameznik, organi in organizacije oblasti, dravna uprava ali njen posamezni del , itd. Tajnost se v doloenih primerih tudi kazensko pravno varuje. Obstoj tajnosti opraviujejo naslednji razlogi: - obstoj nasprotujoi sil interesov, - izrecno pravno opredeljeni interesi, ki so predmet varovanja tajnosti, - obstoj konkretnih nosilcev varovanja tajnosti, - da predstavlja kritev tajnosti drubi oz. posamezniku nevarna ali kodljiva ravnanja, - da je namenjena za varovanje, obrambo in zaito obstoja drave, njene ustavne ureditve, dravne dejavnosti ali pa posebnim interesom pri varovanju lovekovih pravic, - da so doloeni podatki, katerih upravljavci so imenovani in pomenijo: dravno, poslovno ali uradno tajnost, - da so doloene stopnje zaupnosti, njihovo varovanje in ukrepi, s katerimi se prepreuje njihovo prilaanje, odstopanje, spreminjanje ali pridobivanje. Tajnost je mogoe tudi zlorabiti. Posest nad tajnostjo je lahko mono politino, ekonomsko ali kakno drugo orodje in oroje, zagotovo pa je mo in dobrina. Dobrina sicer, ki je nujno potrebna, toda pravi strup, e je zlorabljena. Pri preuevanju fenomen tajnosti kae zlasti upotevati: - problem odnosov med lovekom in njegovim socialnim okoljem. Ta odnos je zagotovo eden izmed nereenih problemov socialne psihologije. Normativni akti reujejo problem tajnosti: - zakon o tajnih podatkih, - zakon o policiji (varovanje doloenih oseb, organov, objektov) - zakon o obrambi (doloa podatke, pomembne za obrambo, stopnje zaupnosti in ukrepe za njihovo varovanje,) - kazenski zakonik Dravna tajnost so podatki MNZ, ki so doloeni za dravno tajnost in so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale kodljive posledice za varnost drave ali njene politine in gospodarske koristi. Uradna tajnost so podatki MNZ, ki so doloeni za uradno tajnost in so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale huje kodljive posledice za delovanje slub MNZ. 2. SVET EVRO PE JE L. 1979 SPREJEL ''DEKLARACIJO O POLICIJI''. OPREDELI TOKO ''C'', KI GOVORI O VLOGI POLICIJE V VOJNI! Maja l.1979 je RS sprejela ''Deklaracijo o policiji''. Poglavje ''C'' govori o vlogi policije v vojni in sicer je poglavje razdeljeno na 7 tok od C1 do C7. Ni pravni akt, je predvsem moralno zavezujo in priporoljiv dokument, ki ima teo glede na nao ustavo, ki pravi, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava .

NVS SOTLAR

C1: policist mora v asu vojne e naprej delovati v interesu civilnega prebivalstva in dalje opravljati svoje naloge; policist nima statusa borca C2: civilne osebe v vojnem asu iti civilna policija C3: okupacijska oblast nima pravice policistom nalagati nalog C4: v primeru okupacije policist ne sme sodelovati proti upornikemu gibanju in pri izvajanju ukrepov, katerih cilj je organiziranje prebivalstva v vojake namene ter zavarovanje vojakih objektov C5: e policist med okupacijo izstopi iz policije, ker je bil prisiljen izvajati nezakonite ukaze, v nasprotju z interesi civilnega prebivalstva, mora biti ponovno sprejet v policijske vrste, kakor hitro je okupacije konec, ne da bi izgubil katerokoli pravico oz. prednost C6: niti med okupacijo in niti po njej ne more biti policist predmet kazenskega ali disciplinskega postopka, e je v dobri veri izvril ukaz oblasti, ki je bila v tistem trenutku za to pristojna, izvrevanje ukaza pa je bilo po predpisih v policijski pristojnosti C7: zasedbena oblast ne sme disciplinsko ali sodno ukrepati zoper policistov, ki so pred okupacijo izvrevali ukaze pristojnih oblasti

3. NATEJ PROTISLOVJA DRUBENEGA RAZVO JA! OSAMOSVAJANJE (NEODVISNOST) POVEZOVANJE (ODVISNOST) Lahko gre za problem posameznika, drubene skupine, institucije, kot tudi raven drave vseh protislovij v procesu njihove manipulacije. Na problem osamosvajanja lahko gledamo kot na celostno vsebino, ki jo determinirajo tri sestavine: - samo opredelitev delovanja - ne vmeavanje v zasebnost subjekta - uresnievanje lastnih zmonosti SODELOVANJE KONFLIKT Meja med sodelovanjem in konfliktom je npr. ko se ena od strank zave nezdruljivosti svojih elja z drugo stranko. Vrste konfliktov so: socialni, politini, vojaki, varnostni KONFORMIZEM, OPORTUNIZEM, NEODGOVORNO EKSPERIMENTIRANJE IN KARIERIZEM Kae se navidezni sploni interes ODNOS DO PRETEKLOSTI; RAZMERJE MED STARIM IN NOVIM Potrebno je preseganje in ne zanikanje starega z miljenjem (stari sistem je krivec za vse). Blokado v razvoju varnostnih slub povzroajo novodobne zmote, ko so: zavraanje izkuenj iz preteklosti, kadrovske prenove, uvajanje neformalnega strankarskega vpliva CIVILNA DRUBA DEMOKRACIJA DRAVA Elementi, ki jih morajo vsebovati demokratino politini sistemi so: - demokratska procedura - redne ustavne prilonosti za zamenjavo vladajoih funkcionarjev - skupek institucij in pravil, ki dovoljujejo tekmovanje - politina demokracija ''VREDNOTENJE'' VREDNOT Gre za izloanje starega, favorizirali so se viji (ideoloki) cilji, pozabljali so se niji . V vrednostni vakuum, ki je nastal ob tranziciji (razpad YU) so se vrinile tri ideologije: - religija - nacionalizem - reformirani komunizem INDIVIDUACIJA (osamosvajanje) GLOBALIZACIJA (povezovanje) VARSTVO OGROANJE, KRITVE LOVEKOVIH PRAVIC Imamo dvojni problem obravnave in uveljavljanja lovekovih pravic:

NVS SOTLAR
- deklerativno opredeljene in vnaprejnje pristajanje na njihovo spotovanje, - varovanje lovekovih pravic Krenje in ogroanje lovekovih pravic je lahko posredno ali neposredno. Pojavila se je zahteva po omejevanju dravne prisile. 4. OZNAI DVOJNOST ODNOSA OBVEEVALNO VARNOSTNIH SLUB DO POLITINEGA SISTEMA! Dvojnost odnosa OVS do PS se kae predvsem v dejstvu, da je Dravni zbor tisti organ oblasti, ki tem slubam daje strateke in politine usmeritve, poleg tega pa izvaja politino nadzorstvo nad njimi, ki pa ga usmerja in koordinira vlada ~ to pomeni, da dravni zbor preko parlamentarnega nadzorstva nad OVS nadzoruje tudi vlado samo. To je mogoe le takrat kadar je vlada pripravljena sodelovati z nadzorstvom;

PS lahko vpliva in spodbuja strokovnost, teh organov in slub, lahko pa jim jemlje ugled pred javnostjo.
5. OPIITE OBSTOJEI MODEL NADZORSTVA NAD OBVEEVALNOVARNOSTNIMI SLUBAMI V RS SLOVENIJI! V RS imamo politino oz. parlamentarno nadzorstvo nad varnostnimi slubami. - sinonim za politino nadzorstvo je parlamentarno nadzorstvo - pri politinem nadzorstvu je bistveno to, da je z njim pripravljena sodelovati izvrna oblast - funkcije politinega nadzorstva ni mogoe uresniiti - politini nadzor lahko funkcionira le v pravni dravi - bistvo tega nadzorstva je, da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s politinimi merili nadzoruje delo varnostnih slub - politino nadzorstvo je politino odloanje - e se politinemu nadzorstvu eli vlada izogniti, tega nadzorstva ni - politino nadzorstvo je izjemno pomemben dejavnik varstva lovekovih pravic a) SPLONE OBLIKE PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA - poslanska vpraanja interpelacija (posledica je odloanje, 10 poslancev mora podpisati interpelacijo) - raunsko sodie (pogojno, ker ni sestava parlamenta, njegova naloga pa je preverjanje porabe javnih sredstev) - parlamentarna preiskava b) POSEBNA OBLIKA - koncentracija pooblastil v enem organu (Komisija za nadzor nad OVS) ~ komisija je bila ustanovljena z odlokom DZ RS; sestavljena je iz 7 lanov, predsednika in podpredsednika; vsak lan pripada doloeni stranki in vsaka stranka ima svojega lana v komisiji; Sestava komisije: - ima predsednika, podpredsednika in 7. lanov - sestavljajo jo lani iz vseh parlamentarnih politinih strank Kritika obstojee reitve - slabost je e v tem, da bi moralo biti podroje nadzorstva urejeno z zakonom - komisija nima konsistentnih meril za svoje delo

NVS SOTLAR zdi se, da komisija ne uiva polnega zaupanja ne pri javnosti, ne pri DZ in ne pri varnostnih slubah lani komisije niso posebej zavezani k molenosti komisijo in njeno delo obremenjujejo strankarski interesi slabo je sodelovanje s splonim nadzorstvom velika je neizkuenost k delu komisije so strokovnjaki vabljeni le izjemoma

Predmet nadzora - obravnava informacij in poroil varnostnih slub (redne in izredne informacije) - razprava o finannem nartu. Komisija bi morala na osnovi obravnave nevtralno razvrenih finannih postavk v razlinih ministrstvih, politino ugotavljati primernost dejavnosti slub - obravnava poroil o delu podkomisije za nadzor nad omejevanjem pisemske, potne in telefonske tajnosti - obravnava zakonskih pobud - pravica zaslievanja in vpogleda v pisemske zbirke osebnih podatkov - obravnava informacij posameznih delavcev varnostnih slub - obravnava pobud za izboljanje dela in uinkovitosti varnostnih slub - predlaganje ukrepov dravnemu zboru 6. OPIITE PREVLADUJOE MODELE NADZORSTVA NAD OVS V SODOBNIH PARLAMENTARNIH DRAVAH!

splona oblika nadzora, ki ga opravljajo posamezni odbori in parlament v obliki poslanskih vpraanj, interpelacije in parlamentarne preiskave kakor tudi ; posebno obliko nadzora, ki je v obliki komisije ali odbora, ki je doloen z zakonom in deluje na osnovi zakonskih pooblastil. Ravno tako obstaja oblika nadzora s strani javnosti. Sinonim za nadzorstvo je kontrola, pregledovanje.

Taken nadzor ima tri faze: - preverjanje in primerjava predvidenega in doseenega - ocena po opravljenem nadzoru - faza intervencije, realizacija izreene ocene Nadzorstvo ne sme biti le formalistino, enkratno in usmerjeno le na posamine primere. Motiv nadzorstva ne sme biti le ugotavljanje nepravilnosti. 7. OPREDELI BISTVO ''PARTNERSTVA ZA MIR''! Program PzM je bil sproen januarja 1994. Obseg dejavnosti, v katerih danes sodelujejo partnerske drave, je zelo irok. Tako lahko program PzM na primer vkljuuje skupne vojake vaje in urjenje, ima pa tudi pomembno politino razsenost, saj vsaki dejavni lanici PzM, ki ocenjuje, da je njena varnost ogroena, omogoa posvetovanje z NATO-m. Druga podroja, na katerih lahko poteka sodelovanje pa so npr. oblikovanje obrambnega prorauna, civilnovojaka razmerja ali uresnievanje procesa periodinega obrambnega nartovanja in ocenjevanja, oblikovanega v skladu z NATO-vimi izkunjami na tem podroju. Sodelovanje v okviru PzM pomaga: zagotavljati vejo preglednost na podroju obrambnega nartovanja in obrambno proraunskih postopkov; zagotavljati demokratini nadzor nad obrambnimi silami; ohranjati zmogljivost in stopnjo pripravljenosti drav,

NVS SOTLAR

razvijati kooperativne vojake odnose z zaveznitvom, v smislu skupnega nartovanja, urjenja in izvajanja vojakih vaj, za sprejemanje nalog na podroju ohranjanja miru, iskanja in reevanja, humanitarnih operacij in na drugih podrojih;

8. OBVEEVALNE SLUBE ZVEZNE REPUBLIKE NEMIJE IN PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD NJIMI! Obveevalne in varnostne slube: ZVEZNA OBVEEVALNA SLUBA (BND) ZVEZNI URAD ZA VARSTVO USTAVNE UREDITVE (BfV) VOJAKA OBVEEVALNA SLUBA (MAD) Funkcije obveevalnih slub: - zbiranje, analiziranje in ocenjevanje obveevalnih podatkov - zbiranje informacije o dogajanju v dravi, - prognoziranje oz. predvidevanje, - varstvo ustavne ureditve, - zbiranje podatkov o levem in desnem ekstremizmu, - zbiranje podatkov o dejavnosti tujih obveevalnih slub proti ZRN - zbiranje podatkov o tujcih, ki pomenijo ogroanje varnosti Oblike parlamentarnega nadzora:
o

oblike splonega nadzora so:

1. PREISKOVALNI ODBOR 2. ZVEZNI ZBOR (Bundestag) ima na zahtevo svojih lanov dolnost imenovati ta odbor; javnost je lahko izkljuena;

3. ODBOR ZA NOTRANJE ZADEVE nadzira Zvezni urad za varstvo ustavne ureditve (BfV) 4. ODBOR ZA OBRAMBO nadzira Vojako obveevalno slubo (MAD)
5. POSLANSKA VPRAANJA 6. INTERPELACIJA.. Posebna oblika parlamentarnega nadzora: ~ slabosti splonega nadzora so pripeljali do nujnosti posebnega nadzora v enem telesu => PARLAMENTARNA NADZORNA KOMISIJA (PKK) ~ PKK je bila ustanovljena z zakonom iz l.1978 ~ zakon ne doloa tevilo lanov, ne sestave in ne naina dela PKK ~ praksa od l.1978 kae na to, da je v komisiji po 8 lanov ~ v PKK so izvoljeni poslanci z najve ugleda ~ komisija se mora sestati najmanj enkrat na 3 mesece ~ PKK izmenino predsedujejo njeni lani in sicer izmenino iz opozicije in pozicije ~ seje PKK so tajne - vsebina dela PKK je: obravnava poroil vlade razprava o neposrednih informacijah delavcev OS vpogled v pravne akte pravica zaslianja razprava o finannih nartih sodelovanje z drugimi organi nadzora

NVS SOTLAR

~ pristojnosti PKGr: vlada pod posebnimi pogoji PKGr dovoljuje vpogled v akte v datotekah; izpraevanje sodelavcev OVS in obiske gremija pri slubah za izvritev nadzornih pristojnosti lahko PKGr v posameznih primerih odredi preiskavo izvedencev sodelavci tajnih slub se lahko v uradnih zadevah neposredno obraajo na PKGr DEFINIRAJ OGROANJE NOTRANJE VARNOSTI RS! Ogroanje notranje varnosti je ena izmed treh oblik ogroanja nacionalne varnosti RS. Gre za gronje notranjega izvora (ogroanje, teroristina dejavnost, kriminaliteta organiziran kriminal, trgovina z orojem in drogami, gospodarski kriminal), ekonomske gronje, mnoine kritve javnega reda in miru, mnoino prihajanje beguncev, mejni incidenti, ogroanje v smislu opravljanja jedrskih, keminih in biolokih poskusov Notranja varnost zajema kazniva dejanja, ki jih storijo v kodo posameznika, institucije ali drube. Med ogroanje notranje varnosti spadajo: neposredni in posredni nasilni posegi subverzivno organiziranje in delovanje z namenom povzroanja izrednega stanja zloraba slovenskega ozemlja naraanje kriminalitete in mednarodnega organiziranega kriminala razline oblike ekonomskega ogroanja (kazniva dejanja v procesih lastninjenja) mnoine kritve JRM nija raven prometne varnosti mejni incidenti mnoino prihajanje beguncev OBRAMBNI SISTEM RS PO JEM, NALOGE, SUBJEKTI! Obrambni sistem je del varnostnega sistema v irem smislu. Naloga vseh subjektov varnostnega in obrambnega sistema je odvraanje nevarnosti, ogroanja ter napada na nae temeljne vrednote. Obrambni sistem RS je del strukture, namenjena zagotavljanju obrambno-zaitnih vidikov nacionalne varnosti. Njegove temeljne naloge so: odvraanje morebitnega napadalca obramba dravnega ozemlja zaita prebivalstva in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesreami ter odpravljanje posledic agresije neoboroeno upiranje agresiji zagotavljanje delovanja politinega in drugih drubenih podsistemov v vojni Temeljni cilj obrambnega sistema je varovanje in obramba ustavnih vrednot ter ivljenjsko pomembnih in stratekih interesov drave. Elementi obrambnega sistema RS so: OBRAMBNA POLITIKA VOJAKA OBRAMBA CIVILNA OBRAMBA ZAITA IN REEVANJE Elementi so povezani v organizacijsko strukturo, ki jo upravno in strokovno vodi MORS

NVS SOTLAR
VOJAKA OBRAMBA: je obramba drave z orojem in drugimi vojakimi sredstvi, njen glavni nosilec pa je Slovenska vojska CIVILNA OBRAMBA: je celota ukrepov in dejavnosti dravnih organov, organov lokalne samouprave ter dravljanov, s katerimi se z nevojakimi sredstvi podpira in dopolnjuje vojaka obramba drave, zagotavlja delovanje oblasti, preskrba, zaita in preivetje prebivalstva v vojnem stanju; poudarek na nenasilnosti, nevojatvu ZAITA IN REEVANJE: je samostojen sistem organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesreami v miru, izrednem stanju in vojni VSEBINA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD VARNOSTNIMI IN OBVEEVALNIMI SLUBAMI V ZRN! Vsebina dela PKK (Parlamentarno nadzorna komisija) je: obravnava poroil vlade razprava o neposrednih informacijah delavcev OS vpogled v pravne akte pravica zaslianja razprava o finannih nartih sodelovanje z drugimi organi nadzora PKK ne nadzira dejavnosti slub na podroju nadziranja pote in telekomunikacij to nadzorstvo opravlja KOMISIJA G-10 VLOGA REPRESIVNIH ORGANOV V ''BREZKONFLIKTNEM OBDOBJU''! To obdobje ima dve pod obdobji: ''brez konfliktno'' obdobje z izrazitim centralizmom (1945-1967) ''brez konfliktno'' obdobje ''milejega tipa'' (1967-1974) Prevladujoe vrednostne usmeritve: enakost, socialna harmonija, nagrajevanje lojalnosti, privrenost sistemu, netolerantnost do drugae misleih, socialistini ekskluzivizem, lojalnost, preteklost je sinonim zaostalosti novo pa sinonim napredka Vse te vrednote so se hotele uveljaviti, eprav so jih ljudje sprejemali le deklarativno. Konflikt ni bil moen, razen takrat, ko se je represija sooala z ''razrednim'' sovranikom. Znailnosti VS v tem obdobju: kriminalistina sluba in milica sta opravljali tudi naloge ''varstva'' ustavne ureditve in ne le javno varnostne naloge totalitarno nadzorstvo nad ljudmi in dogajanji tevilno mona in razvejana policija partizacija in militarizacija policije SDV nadzira tudi javno varnostne slube pretok kadrov iz policije v politiko in obratno popolna odsotnost nadzorstva nad represijo s strani zakonodajne oblasti odsotnost osnovnih elementov pravne drave nespotovanje lovekovih pravic popolna regulacija odnosov med ljudmi popolna centralizacija varnostnih slub Vloga organov za notranje zadeve se je tudi v tem obdobju spreminjala najprej je bila namenjena vzpostavitvi in utrditvi ljudske oblasti, nato pa je bila uporabljena za mnoino ukrepanje proti celotnemu prebivalstvu

NVS SOTLAR
CIVILNA OBRAMBA POJEM, SUBJEKTI IN POSEBNOSTI ORGANIZIRANOSTI V SLOVENIJI! Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti dravnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih drub, zavodov in drugih organizacij ter dravljanov, s katerimi se z nevojakimi sredstvi in naini dopolnjuje in podpira vojaka obramba drave, zagotavlja neprekinjenost delovanja oblasti in delovanje gospodarstva ter preskrba, zaita in preivetje prebivalstva v izrednem in vojnem stanju ter drugih krizah. Civilna obramba obsega ukrepe za delovanje drugih neoboroenih oblik odpora.

o GOSPODARSKA OBRAMBA: obsega zlasti nujne priprave in ukrepe za zagotovitev

gmotnih, zdravstvenih in drugih potreb obrambnih, varnostnih in zaitnih sil ter prebivalstva v vojni OBRAMBNI UKREPI OBLASTNIH IN DRUGIH ORGANOV: obsegajo priprave in ukrepe, s katerimi se zagotavlja nepretrganost njihovega delovanja v vojni PSIHOLOKA OBRAMBA: obsega priprave za delovanje obil v vojni ter propagandno in psiholoko delovanje proti agresorju NEOBOROEN ODPOR: obsega vse druge vrste in oblike dejavnosti, s katerimi se agresorju prepreuje nadzor institucij civilne drube ali podpira oboroen odpor; vsakdo ima pravico sodelovati ali izvajati neoboroene oblike odpora

Dravni organi (vlada, ministrstva), organi lokalne samouprave (obinski in pokrajinski organi, upan) in sistem upravnih zvez izvajajo ukrepe za izvajanje civilne obrambe Civilna obramba mora biti organizacijsko in funkcionalno usklajena s pripravami in izvajanjem vojake obrambe. Temeljni pogoj, ki civilni zaiti daje poseben mednarodni status je, da opravlja humanitarne naloge. Pripadniki lahko nosijo tudi oroje, vendar le za samoobrambo ali vzdrevanje reda. Civilno obrambo sestavljajo: civilna zaita, gospodarska obramba, psiholoka obramba, dravljanska nenasilna obramba, politina obramba. Dejavnosti civilne zaite: alarmna sluba, evakuacija in reevanje, sanitetna sluba, protipoarna sluba, dekontaminacija. 12. OPII SESTAVO NACIONALNOVARNOSTNEGA SISTEMA SODOBNE DRAVE! Nacionalno varnostni sistem je sestavljen iz treh prvin: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne drube. VARNOSTNA POLITIKA: - v irem smislu: gre za vnaprejnjo pripravo pred viri ogroanja - v ojem smislu: Skupek vseh ukrepov, dejavnosti in ravnanj, ki so namenjeni vzpostavitvi in delovanju NVS. Cilj: zasnova mehanizmov in sredstev, s katerimi se zagotavljata notranja in zunanja varnost drube VARNOSTNA STRUKTURA: je namenjena zagotavljanju varnosti na ravni celotne drube in je specifina za vsako dravo. naloge obrambne prvine so: odvraanje morebitnega napadalca, obramba dravnega ozemlja, neoboroeno upiranje agresiji, zagotovitev delovanja politinega, gospodarskega in drugih drubenih podsistemov v vojni in krizah. Za uresnievanje teh funkcij ima obrambna prvina varnostnega sistema 2 temeljna elementa: oboroene sile in civilno obrambo. Sestavni elementi za izvajanje teh funkcij so policija, obveevalne slube, inpekcijske slube, carina in drugi organi formalnega drubenega nadzorstva ter pravosodje.

NVS SOTLAR
VARNOSTNO SAMOORGANIZIRANJE CIVILNE DRUBE Je monost zagotavljanja varnosti na individualni in skupinski ravni. Pri tem gre tako za spontano obrambo in samozaitno delovanje posameznikov kot tudi za razline oblike in stopnje varnostnega samoorganiziranja drubenih skupin (interesne, lokalne skupnosti) na temelju ''naravne pravice'' vsakega subjekta do samoobrambe, samozaite in samopomoi.

13. OPREDELI PO JMA ''NADZORSTVO'' IN ''POLITINO NADZORSTVO''! NADZORSTVO (kontrola, pregledovanje) o Pomeni ugotavljanje monih odstopanj doloenih opravil ali dejavnosti od postavljenih zahtev. o Nadzorstvo ne sme biti le formalistino, enkratno in usmerjeno le na posamine primere. Nadzorstvo mora biti vgrajeno v sistemske mehanizme. o Motiv nadzorstva ne sme biti le ugotavljanje nepravilnosti. o Nadzorstvo je nujna sestavina naela odgovornosti. o Pri nadzorstvu obstajata 2 subjekta eden, ki ga opravlja (nadzira) in eden, ki se mu podreja. Vsako nadzorstvo ima psiholoke in socioloke posledice. o Cilj nadzorstva je doseganje konformizma ter vzdrevanje drubene discipline. o Subjekt , ki izvaja nadzor mora imeti za to ustrezno mo. Bistvo nadzora je, da morajo nadzorstveni organi ponuditi reitev za izboljanje. POLITINO NADZORSTVO (parlamentarno nadzorstvo) o Politino nadzorstvo nad varnostnimi slubami, ga razumemo kot tisto obliko poseganja v delo varnostnih slub, ki je sankcionirana le s politinimi sankcijami. o Parlamentarno nadzorstvo nad varnostnimi slubami ima lahko trojni pomen: Prvi pomen se kae v tem, da opredelitev razlinih oblik in subjektov nadzorstva zagotavlja politinemu sistemu ustrezno legitimnost, Drugi pomen se izraa v tem, da razline oblike nadzorstva lahko razumemo kot svojevrstno obliko nezaupanja v varnostne slube. Tretji pomen pa opozarja na nujnost dojemanja in razumevanja varnostnih funkcij varnostnih slub. Dejstvo je, da le te vplivajo na politine odnose in procese. o Politino nadzorstvo je izrazito politino in ne pravno vpraanje, z njim je pripravljena sodelovati izvrna oblast. o Funkcije nadzorstva ni mogoe uresniiti o Politino nadzorstvo lahko funkcionira le v pravni dravi. o Njegovo bistvo je, da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s politinimi merili nadzoruje delo varnostnih slub. 14. DEFINIRAJ ''CIVILNO-VOJAKA RAZMERJA'' IN NATEJ NAINE REEVANJA NJIHOVIH KONFLIKTOV! Civilno vojaka razmerja lahko definiramo kot vlogo oboroenih sil v drubi in njuno medsebojno razmerje. To sta dve organizirani drubeni skupini, ki imata svoje lastne in specifine interese, ki med seboj tekmujeta, si nasprotujeta, se pogajata, postavljata pravila igre, se izsiljujeta, si dajeta koncesije in druga na drugo raunata zaradi uslug. Poznamo 4 naine reevanja konfliktov CVR in sicer: zatiranje pretvorba in moralna stimulacija toleranca favoriziranje oboroenih sil

NVS SOTLAR
15. NATEJ SUBJEKTE, KI SE V SLOVENIJI UKVARJAJO Z BVEEVALNOVARNOSTNO DEJAVNOSTJO IN OPREDELI NJIHOVA GLAVNA PO DROJA DELOVANJA! Slovenska obveevalno-varnostna agencija (SOVA) kot samostojna vladna sluba in Obveevalno varnostna sluba MORS (OVS). Koordinacijsko nalogo opravlja SOVA NALOGE SOVE: agencija pridobiva in vrednoti podatke in posreduje informacije: o iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, politinih in gospodarskih interesov drave o o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogroajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost drave in njeno ustavno ureditev agencija sodeluje s pristojnimi dravnimi organi in slubami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost doloenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okoliev agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih doloi vlada na podlagi nacionalno varnostnega programa, ki ga sprejme Dravni zbor. POSREDOVANJE INFORMACIJ: SOVA o svojih ugotovitvah obvea predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednik dravnega zbora in pristojne ministre. SOVA posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrom ter drugim organom dravne uprave. SOVA pripravlja informacije in analize s svojega delovnega podroja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Dravnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega podroja. MORS - OVS Opravlja strokovne obveevalne, protiobveevalne in varnostne naloge na obrambnem podroju. Obveevalne in protiobveevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese drave oz. varovanje takih podatkov, zlasti pa: ugotavljanje in ocenjevanje vojakih in politino varnostnih razmer ter vojakih zmogljivosti izven drave. zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na obmojih, kjer med izvrevanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oz. pri opravljanju vojake slube delujejo tudi pripadniki SV odkrivanje in prepreevanje dejavnosti obveevalnih slub vojakih organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogroajo obrambne interese drave, SV ali MORS VARNOSTNE NALOGE NA OBRAMBNEM PODROJU SO: odkrivanje, preiskovanje in prepreevanje ogroanja varnosti preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom prouevanje in predlaganje reitev za fizino in tehnino varovanje operativno varovanje doloenih oseb, delovnih mest, objektov in okoliev, ki so posebnega pomena za obrambo varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi usmerjanje dela vojake policije pri opravljanju doloenih varnostnih nalog v skladu s tem zakonom POSREDOVANJE INFORMACIJ:

10

NVS SOTLAR
OVS je organizacijska enota in ima svoje izpostave v SV. Podatke in informacije, zbrane pri opravljanju obveevalnih in protiobveevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitine in operativne ocene, opravljanje tabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo nartov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za nartovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. OVS s pomembnejimi ugotovitvami seznanja ministra za obrambo, naelnika generaltaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odloitvi predsednika vlade tudi druge organe. e pri opravljanju nalog zaznata kaznivo dejanje storjeno izven MO ali Slovenske vojske, o tem obvestita policijo 16. PRIMERJAJ PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD OVS V ZRN S TISTIMI V SLOVENIJI - IZPOSTAVI RAZLIKE IN PO DO BNOSTI! Parlamentarno nadzorstvo nad obveevalno varnostnimi slubami se deli na splono parlamentarno nadzorstvo, obe dravi, tako Slovenija kot ZRN, pa imata tudi posebno obliko parlamentarnega nadzorstva. Sploni obliki parlamentarnega nadzorstva v obeh dravah sta: - interpelacija, pomeni sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali ministra. Najmanj 10 poslancev v DZ lahko sproi interpelacijo, e veina vseh poslancev izree nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, DZ vlado ali ministra razrei. - Poslanska vpraanja, pomeni obliko neposredne komunikacije poslanca z vlado.. Vsak poslanec lahko postavi vpraanje o zadevah, ki sodijo v delovno podroje vlade. Naslovniku ga lahko naslovi pisno ali ustno, v isti obliki pa mora biti praviloma tudi odgovor. Ostali obliki splonega parlamentarnega nadzora v Sloveniji sta e: - raunsko sodie v ustavi je opredeljen kot najviji organ kontrole dravnih raunov, dravnega prorauna in celotne javne porabe. o Parlamentarna preiskava DZ lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo 1/3 poslancev DZ ali na zahtevo dravnega sveta. Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi z namenom da se ugotovi in oceni dejansko stanje. Ostale oblike splonega parlamentarnega nadzora v ZRN pa so: - preiskovalni odbor ima pravico, na zahtevo svojih lanov pa dolnost sestaviti preiskovalni odbor. - odbor za notranje zadeve - odbor za obrambo - proraunski odbor 17. OPREDELI NALOGE SVETA ZA NACIONALNO VARNOST RS (SNAV)! Svet za nacionalno varnost je posvetovalni in usklajevalni organ vlade za podroje nacionalne varnosti: svetuje vladi pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih dravnih organov ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogroanje drave ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje NV daje mnenja k vpraanjem, pobudam in predlogom

11

NVS SOTLAR

daje mnenja vladi o sredstvih prorauna za delo SNAV v vojnih in izrednih razmerah se SNAV preoblikuje v Dravni operativni tab obrambe v skladu z dolobami zakona, ki ureja obrambo

18. NAPII SESTAVO SNAV RS! predsednik vlade, ki je predsednik SNAV minister za obrambo minister za notranje zadeve minister za zunanje zadeve minister za finance minister za pravosodje minister za okolje in prostor direktor SOVE na seje so lahko vabljeni tudi predsednik republike, predsednik Dravnega zbora . Ter predstavniki drugih organizacij k sodelovanju pri delu SNAV so lahko povabljeni drugi ministri in strokovnjaki na sejah sodeluje generalni/a sekretar/ka vlade 19. NAPII SESTAVO SEKRETARIATA SNAV RS! Sestavlja jo: direktor SOVE, ki vodi sekretariat generalni direktor policije naelnik Generaltaba SV dravni sekretar v MZZ dravni sekretar v MO poveljnik taba RS za civilno zaito direktor Slube Vlade RS za zakonodajo svetovalec predsednika vlade za NV oz. oseba, ki jo ta doloi Strokovna in administrativno tehnina dela za sekretariat SNAV opravlja sluba, ki jo doloi vlada 20. PRISPEVEK MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI ZAGOTAVL JANJU NV RS! MNZ v varnostnem sistemu z vidika NV opravlja naslednje zadeve: zadeve notranje varnosti zadeve javne varnosti, ki se nanaajo na varovanje ivljenja in premoenja, osebne varnosti ljudi; vzdrevanje javnega reda in miru (JRM); prepreevanje in odkrivanje teroristinih skupin, organizacij in posameznikov upravlja upravne notranje zadeve kot so: interesna zdruenja, osebne izkaznice, javna zbiranja in zborovanja, prijavo in odjavo bivalia, matine knjige v izrednem in vojnem stanju opravlja naloge s svojega delovnega podroja dosledno upoteva spotovanje lovekovih fizinih, informacijskih zasebnosti, zakonitosti sodeluje z drugimi tujimi institucijami (Interpol, agencije OZN)

12

NVS SOTLAR
21. VLOGA IN FUNKCIJA PO LITINIH STRANK V URAVNAVANJU DRUBENIH ODNOSOV! Politine stranke vplivajo na drubeno okolje formalno in neformalno. Preuevanje strankarstva, e zlasti pa raziskovanje vloge in funkcij politinih strank, je ne samo politoloki, temve tudi obramboslovni izziv. Temeljne funkcije politinih strank so: IZVRILNA (VOLILNA) FUNKCIJA: je osrednja funkcija; izraa se v tem, da stranke konkretno oblikujejo volilne sisteme, spreminjajo faze volilnega procesa, ter si ga prilagajajo v elji za izboljanje svojega poloaja na oblasti. FORMALNO IN NEFORMALNO VPLIVANJE na drubeno okolje in odnose: gre za medijsko sredstvo s katerim se vpliva na lovekovo zavest OBLIKOVANJE POLITINIH ELIT: gre za ljudi, ki imajo mo vplivanja na strankarske in tudi ire odloitve FUNKCIJA IZVREVANJA OBLASTI: kljuna naloga je prevzem oblasti in vladanje, do esar pa ni nujno, da stranka pride samo s pomojo volilnih rezultatov NADZORSTVENA FUNKCIJA: stranke poleg izvrevanja oblasti izvrujejo tudi nadzor nad njo. PROGRAMSKA FUNKCIJA 22. DEFINIRAJ CIVILNO DRUBO IN OPREDELI NJENO VLOGO V URAVNAVANJU DRUBENIH ODNOSOV! Civilna druba je tisti pomemben del globalne drube, ki mu naela politike, naela moi in avtoriteta moi ne vladajo. Ne zapovedujejo mu niti elementi ekonomske moi. Civilna druba je svojstven opazovalec in varuh diferenciacije in kot taken nujno pogoj drubenega razvoja. o Civilna druba je lahko definirana kot neformalna institucija, v kateri prevladuje celota nael, odnosov in zahtev, ki se vedno pojavlja tam kjer drava ne more ali noe biti prisotna, predvsem na podroju lovekovih pravic, pravne drave, antimilitarizma, nasprotovanje represiji. o Civilna druba korekcijsko deluje na drubene odnose s tem, da si prizadeva za omejevanje represije, manjinsko pravo, odpravo tajnosti in za upotevanje svojih zahtev; pri tem pa mora tudi civilna druba upotevati interese pravne drave o Danes je civilna druba ibka, pa bi jo zelo potrebovali, e zlasti pa; a) iskanje novih oblik demokracije b) prizadevanje za socialni pluralizem c) varnostno samoorganiziranje d) kultura miru in nenasilja e) alternativne oblike zaposlovanja f) oblikovanje javnega mnenja

23 NATEJ SESTAVINE NACIONALNO VARNOSTNEGA SISTEMA SODOBNE DRAVE!

Nacionalno varnostni sistem tvorijo njegovi subjekti (dravni organi in slube), pa tudi njihove funkcije (dejavnosti). Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno in kurativno dejavnostjo. Nacionalno varnostni sistem je sestavljajo: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne drube. Varnostna struktura se deli na obrambno prvino, zaitno reevalno prvino in notranje varnostno prvino. Obrambna prvina pa je sestavljena iz dveh elementov in sicer iz vojake obrambe in civilne obrambe.

13

NVS SOTLAR
24. NATEJ OBLIKE SPLONEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD OBVEEVALNIMI SLUBAMI V RS! poslanska vpraanja interpelacija parlamentarna preiskava 25. OPREDELI PO JEM ''NACIONALNA VARNOST''! Je stanje varnosti dravnega naroda ali nacije katere vitalni sestavini elementa sta narod in drava ter zajema: - varnost dravnega ozemlja - varnost ljudi in njihove lastnine - ohranitev in vzdrevanje nacionalne suverenosti - uresnievanje temeljnih funkcij drube Je stanje, ki se nanaa na samostojno, suvereno dravo in ki uresniuje delovanje demokratine, pravne, suverene in ozemeljske enotne in nedeljive drave Republike Slovenije. Vitalni sestavini nacionalne varnostni sta narod in drava. 26. NATEJ OBLIKE OGROANJA NV V RS! RS je objektivno e vedno potencialno ogroena. Najbolj ogroene so notranje ibke drave, relativno ranljive pa so lahko tudi moneje in mone drave. OBLIKE OGROENJA SO: VOJAKO OGROANJE: Na vojako ogroanje vplivajo tako pozitivni kot negativni procesi. Vojako ogroanje NV lahko nastane zaradi: nerazreenih nacionalnih, gospodarskih, politinih, vojakih in drugih odnosov med dravami, zaradi monih zahtev popravljanja meja zaradi vejega zastoja v zmanjevanju napetosti ali integraciji v Evropi vojako ogroanje vpliva tudi sposobnost RS za uporabo danih resursov in integracijski procesi v evropske obrambne integracije OGROANJE NOTRANJE VARNOSTI: Notranja varnost zajema kazniva dejanja, ki jih storijo posamezniki, organizacije, skupine ali zdrube v kodo posameznika, institucije ali drube. Med ogroanje notranje varnosti spadajo: neposredni in posredni nasilni posegi subverzivno organiziranje in delovanje z namenom povzroanja izrednega stanja zloraba slovenskega ozemlja naraanje kriminalitete in mednarodnega organiziranega kriminala razline oblike ekonomskega ogroanja (kazniva dejanja v procesih lastninjenja) mnoine kritve JRM nija raven prometne varnosti mejni incidenti mnoino prihajanje beguncev OGROENOST IVLJENSKEGA OKOLJA o nesmotrno onesnaevanje zraka o naravne in tehnoloke nesree o ezmerna izraba prostora in naravnih virov o graditev ekoloko spornih objektov doma in v bliini meja

14

NVS SOTLAR

27. NATEJ SUBJEKTE VARNOSTNEGA SISTEMA (V OJEM SMISLU)! Organi in slube, ki zagotavljajo varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja, temeljnih vrednot, ki jih doloajo ustava in zakoni Ti organi in slube so: a) MNZ (upravni organi, policija kot organ v sestavi MNZ) b) varnostne in obveevalne slube c) nadzorni organi (carina, urad RS za prepreevanje pranja denarja) d) inpekcijski organi e) pravosodni organi 28. DEFINIRAJ POJEM ''VARNOST''! Varnost je stanje v katerem je zagotovljen uravnoteen fizini, duhovni, duevni ter gmotni obstoj in vsestranski razvoj posameznika in drubene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, drubene skupnosti in narave. 29 OPREDELITE BISTVO PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA! Bistvo parlamentarnega nadzorstva je da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s politinimi merili nadzoruje delo varnostnih slub. Je politino odloanje, parlament ocenjuje ali je delo obveevalno varnostne slube ali vlade v skladu s politiko, ki jo opredeljuje zakon. e se parlamentarnemu nadzorstvu eli vlada izogniti, tega nadzorstva ni. Cilj nadzorstva je doseganje doloenega konformizma in vzdrevanje drubene discipline. Pri parlamentarnem nadzorstvu nad varnostnimi slubami gre predvsem za politino in ne pravno vpraanje. 30. UGOVOR VESTI VOJAKI OBVEZNOSTI! Nosilec ugovora vesti je oseba, ki zaradi osebnih razlogov ugovarja vojskovanju ali vojaki slubi. Poznamo dva tipa oseb, ki uveljavljajo ugovor vesti: osebe, ki ugovarjajo vojni, so pa pripravljene sluiti v oboroenih silah in opravljati ne bojne naloge osebe, ki ugovarjajo tako vojni kot sluenju v oboroenih silah pod kakrnimikoli pogoji Ugovor vesti vojaki dolnosti v RS ureja Zakon o vojaki dolnosti. Nabornik, ki nasprotuje uporabi oroja v vseh okoliinah, uveljavlja ugovor vesti vojaki dolnosti in slui vojaki rok brez oroja ali pa opravi nadomestno civilno slubo. Civilna sluba se izvruje v zdravstvenih, socialnih in drugih organizacijah, ki so javnega pomena. Ugovor vesti lahko uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih in humanitarnih razlogov, potrjevati pa jih mora njegov sploni nain ivljenja in ravnanja. Ugovor vesti je mogoe uveljavljati tudi med sluenjem ali po sluenju vojakega roka. 31. OPREDELI PO JEM ''VARNOSTNI SISTEM''! Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja. Je del NVS ki je usmerjen v : - varovanje in zaito lovekovih pravic, - boj proti kriminalu, - varovanju in zaite ustavne ureditve. - Zagotovitvi nepretrganega delovanja sistema oblasti Njegova uinkovitost se ne izraa le v tem, da uspeno odpravlja vire ogroanja svojih vrednot, temve tudi v njeni sposobnosti, da zagotavlja takne politine, ekonomske in druge razmere, ki so potrebne za materialno in duhovno blagostanje svojih dravljanov.

15

NVS SOTLAR

32. NALOGE SLOVENSKE VOJSKE! izvaja vojako strokovno usposabljanje za oboroen boj in druge oblike vojake obrambe zagotavlja potrebno bojno pripravljenost ob napadu na dravo izvaja vojako obrambo odvraanje napada morebitnega sovranika na RS sodeluje pri zaiti in reevanju ob hudih naravnih in drugih nesreah v skladu s svojo organizacijo izvruje obveznosti, ki jih je drava sprejela v mednarodnih organizacijah 33. OPREDELI NVS SODOBNE DRAVE Nacionalno varnostni sistem sestavljajo: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne drube. Temelji na zavarovanju temeljnih drubenih vrednot pred zunanjim in notranjim ogroanjem in zagotavljanju gospodarskega, politinega, znanstvenega, tehnoloko-tehninega in sploh drubenega razvoja. Iz te definicije izhaja, da NVS tvorijo njegovi subjekti (dravni organi in slube), pa tudi njihove funkcije (dejavnost). Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno dejavnostjo (prepreevanje) in s kurativno dejavnostjo (odkrivanje, preiskovanje). Vsa ta dejavnost, s katero se ohranjajo temeljne vrednote, mora temeljiti ne samo na ustavi in zakonih, temve tudi na mednarodnem pravu ter na drugih standardih mednarodnih organizacij (na resolucijah, konvencijah). Vsak NVS, zlasti njegovi nosilci, morajo upotevati doloene specifinosti: doloitev subjektov varnosti in objektov varnosti doloitev varnosti v odnosu do vira ogroanja iz drubenega okolja doloitev varnosti kot objektivne kategorije doloitev varnosti, kot statinega ali razvojnega dejavnika opredelitev stopnje oz. ravni varnosti postavljanje dilem, ali je mogoe v celoti opredeliti in oceniti stopnjo varnosti 34. OPREDELI PO JEM ''OBVEEVALNO-VARNOSTNA DEJAVNOST'' IN NATEJ SUBJEKTE, KI JO OPRAVL JAJO! Z obveevalno varnostno dejavnostjo se zagotavlja pristojnim organom nujne informacije ter analitine in operativne ocene, ki so potrebne za odloanje pri zagotavljanju varnosti RS in sicer: informacije, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti v dravi informacije o prizadevanju tujih drav, organizacij, skupin informacije, ki imajo zunanje politini, varnostni, obrambni in gospodarski pomen za dravo informacije o delovanju teroristinih in organiziranih kriminalnih skupin in organizacij Varnostne slube odkrivajo, preiskujejo, prepreujejo, medtem ko obveevalne slube zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke. Obveevalno varnostno dejavnost v Sloveniji opravljata dve slubi: SOVA in MORS. 35. OPREDELI PO JEM ''VARNOSTNA DEJAVNOST'' IN NATEJ SUBJEKTE, KI JO UPRAVL JAJO! Preteno temelji na ukrepanjih na osnovi ''policijskih'' pooblastil, vkljuno s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev posebnih policijskih ukrepov.

16

NVS SOTLAR
Varnostna dejavnost pomeni prepreevanje, preiskovanje in odpravljanje doloenih oblik ogroanja varnosti. Varnostna dejavnost je predvsem ukrepanje. Subjekti: policija, SOVA in OVS. 36. OPREDELITE BISTVO PO LITINEGA NADZORSTVA! Sinonim za politino nadzorstvo je parlamentarno nadzorstvo. Bistvo tega nadzorstva je, da parlament preko ustreznega parlamentarnega telesa neposredno in s politinimi merili nadzoruje delo varnostnih slub. Politino nadzorstvo je izjemno pomemben dejavnik varstva lovekovih pravic. 37. NATEJ VSE 3 OBRAMBNE DOLNOSTI DRAVL JANOV RS IN NAPII KATERE DO LNOSTI ZAJEMA ''VO JAKA DOLNOST''! Vrste obrambnih dolnosti: vojaka dolnost delovna dolnost materialna dolnost

Dravljan, ki se pri opravljanju vojake dolnosti seznani z dravno, vojako, uradno in poslovno skrivnostjo, jo je dolan varovati v skladu s predpisi
Vojaka dolnost obsega: naborno dolnost dolnost sluenja vojakega roka dolnost sluenja v rezervnem sestavu 38. OPREDELI PO JEM ''OBVEEVALNA DEJAVNOST''! Obveevalna dejavnost je proces zbiranja in analitine obdelave surovih podatkov in izdelave celovitega obveevalnega izdelka za uporabnika (za sprejemanje odloitev na dravnikem, politinem, gospodarskem in varnostnem podroju) Je zavestna, razumska, nartna, organizirana dejavnost; v sodobnem asu podprta tudi s sodobnimi tehnologijami. V irem smislu: organizirano pridobivanje novega znanja in informacij o dogodkih, pojavih, procesih z obiajnimi naini (legalnimi, netajnimi) zbiranja podatkov, ki so javno dostopni V ojem smislu: kadar jo izvaja dravna institucija, ki ima zakonska pooblastila, da zbira tudi tajne podatke na posebne naine (o nacionalni varnosti, mednarodnih odnosih, gospodarstvu) obveevalne, protiobveevalne, varnostne slube, slube za zaito ustavne ureditve Obveevalni ciklus: nartovanje, zbiranje podatkov, analitina obdelava in izdelava obveevalnih izdelkov, posredovanje konnih izdelkov obveevalne dejavnosti uporabnikom 39. NALOGE SOVE! SOVA je sluba vlade RS, ki pridobiva in vrednosti podatke ter posreduje informacije: - iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, politinih in gospodarskih interesov drave; - o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogroajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost drave in njeno ustavno ureditev. Agencija sodeluje s pristojnimi dravnimi organi in slubami pri varnostnem preverjanju, ter posreduje podatke, pomembne za varnost doloenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okoliev.

17

NVS SOTLAR
Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih doloi vlada na podlagi nacionalno varnostnega programa, ki ga sprejme dravni zbor. 40. SODELOVANJE SV PRI ZAITI IN REEVANJU! Zaita in reevanje je samostojen sistem, organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesreami v miru, izrednem stanju ali vojni. Slovenska vojska v sladu z zakonom, svojo organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo sodeluje v sistemu zaite in reevanja zlasti z letalskimi enotami, enotami za jedrsko, kemijsko in bioloko obrambo, inenirskimi enotami, zdravstveno slubo in drugimi enotami. Slovenska vojska (SV) sodeluje po predhodni odloitvi vlade, v nujnih primerih pa ministra za obrambo na predlog poveljnika civilne zaite RS. Ob naravnih in drugih nesreah SV sodeluje pri zaiti in reevanju zasebnega in drubenega premoenja, kulturnih dobrin, ter ivljenja ljudi, ter zaita pred vojnim razdejanjem 41. VODENJE IN POVEL JEVANJE V/S SLOVENSKI/O VOJSKI/O! VODENJE: Minister preko Generaltaba SV odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnine in druge ukrepe in usmeritve, ki jih izvruje G SV in podrejeni poveljniki. Minister doloa planiranje in opremljanje, vrsto oboroitve in druge vojake opreme Minister po predhodnem mnenju predsednika RS doloa generaltabu letne usmeritve POVELJEVANJE: Vrhovni poveljnik SV je predsednik republike. Vojako poveljevanje s podrejenimi poveljstvi naelnika G in drugih poveljnikov. Vojako poveljevanje temelji na naelih enostareinstva, subordinacije in obveznega izvrevanja povelj. 43. OPREDELITE NACIONALNOVARNOSTNI SISTEM (VARNOSTNI SISTEM V IREM SMISLU) SODOBNE DRAVE IN NATEJTE NJEGOVE TEMEL JNE SESTAVINE. Temelji na zavarovanju temeljnih drubenih vrednot pred zunanjim in notranjim ogroanjem in zagotavljanju gospodarskega, politinega, znanstvenega, tehnoloko-tehninega in sploh drubenega razvoja. Iz te definicije izhaja, da NVS tvorijo njegovi subjekti pa tudi njihove funkcije. Ti subjekti zagotavljajo varnost s preventivno dejavnostjo in s kurativno dejavnostjo. Vsa ta dejavnost, s katero se ohranjajo temeljne vrednote, mora temeljiti ne samo na ustavi in zakonih, temve tudi na mednarodnem pravu ter na drugih standardih mednarodnih organizacij. Vsak NVS, zlasti njegovi nosilci, morajo upotevati doloene specifinosti: doloitev subjektov varnosti (posameznik, politine stranke, drava) in objektov varnosti doloitev varnosti v odnosu do vira ogroanja iz drubenega okolja (notranji in zunanji) in iz naravnega okolja doloitev varnosti kot objektivne kategorije (npr. nesprejemljivo stanje razmer) in kot subjektivne kategorije (npr. obutek varnosti) doloitev varnosti, kot statinega ali razvojnega dejavnika opredelitev stopnje oz. ravni varnosti postavljanje dilem, ali je mogoe v celoti opredeliti in oceniti stopnjo varnosti Pomembna je kredibilnost, legitimnost in optimalnost NVS. Sestavine (prvine) nacionalno varnostnega sistema so: varnostna politika, varnostna struktura in varnostno samoorganiziranje civilne drube.

18

NVS SOTLAR

44. NATEJ IN POJASNI VIRE OGROANJA NV RS PO RESOLUCIJI O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI RS (RESNV RS)! Viri ogroanja:
o o o o o o o o o o o

zdravstveno-epidemioloka ogroanja subverzivna dejavnost gronja z agresijo vojaki napad mnoine migracije terorizem organiziran kriminal unievanje okolja gospodarske blokade vkljuno z energetsko krizo informacijske oz. kibernetine blokade ali delovanje naravne in druge nesree

Ob upadanju pomena vojakih virov ogroanja se vedno jasneje kaejo nevojaki viri ogroanja, tveganja in izzivi, ki pa lahko, prav tako kot vojna, mono ogrozijo sodobne drave in drube. Ti so pogosto medsebojno povezani in soodvisni in uinkujejo transnacionalno. Vire ogroanja predstavljajo prikrita dejavnost, gronja z agresijo, vojaki napad, mnoine migracije, terorizem, organiziran kriminal, unievanje okolja, gospodarske blokade vkljuno z energetsko krizo, informacijske oz. kibernetine blokade ali delovanje, zdravstvenoepidemioloka ogroanja ter naravna in druge nesree. Oboroeni spopadi vejih razsenosti, ki bi neposredno ogrozili tudi RS, so moni le ob pojavu globoke evropske ali svetovne krize. Zaradi svoje lege se RS sooa s transnacionalnimi gronjami v obliki organiziranega kriminala, ilegalnih migracij, trgovanja z belim blagom, trgovanja z mamili, ilegalne trgovine z orojem in materiali, terorizmom in pranjem denarja. Notranje ogroanje varnosti predstavljajo tudi splona, gospodarska in posebne oblike kriminalitete. RS, kot razvita informacijska druba, postaja ranljiva tudi na podroju informacijske varnosti. Prometna infrastruktura, telekomunikacijsko omreje, zdravstveni in socialni sistem, finanni sistem in preskrba so samo nekatera od podroij, katerih delovanje je mono omejiti ali popolnoma prepreiti z ukrepi informacijskega znaaja. Ekoloko tveganje za dravo predstavljajo kemina, radioaktivna in druge vrste onesnaevanja ter nenadzorovani posegi v naravo. Vse to se kae v svetovnih klimatskih spremembah, kodljivih genetskih posledicah, ivalskih in rastlinskih boleznih, zdravstveno oporeni hrani in vodi irih razsenosti ter ezmejnih vplivih nekaterih ekolokih nesre. 45. ATEJTE NALOGE SLOVENSKE VOJSKE IN PO JASNITE NJENO VLOGO PRI ZAITI IN REEVANJU!

vojako in strokovno usposabljanje za izvajanje oboroenega boja in za druge oblike vojakega odpora zagotavljanje potrebne bojne pripravljenosti, izvajanju vojake obrambe ob napadu na dravo, pomo ob velikih naravnih in drugih nesreah, izvrevanje morebitnih obveznosti, ki jih SLO sprejme v skladu s ustavo v mednarodnih organizacijah,

19

NVS SOTLAR
SLO vojska mora biti nepolitina.

Zaita in reevanje je samostojen sistem, organiziran predvsem za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesreami v miru, izrednem stanju ali vojni. Slovenska vojska v sladu z zakonom, svojo organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo sodeluje v sistemu zaite in reevanja zlasti z letalskimi enotami, enotami za jedrsko, kemijsko in bioloko obrambo, inenirskimi enotami, zdravstveno slubo in drugimi enotami. 46. OPREDELITE ''VARNOSTNI SISTEM'' (V OJEM SMISLU) SODO BNE DRUBE IN NATEJTE NJEGOVE TEMEL JNE SUBJEKTE! Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja temeljnih vrednot v skladu z ustavo in mednarodno priznanimi standardi razvitih parlamentarnih demokracij ter mednarodnih organizacij. Varnostni sistem sestavljajo organi in slube, ki zagotavljajo varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja temeljnih vrednot, ki jih doloa ustava in zakoni. Ti organi in slube so: MNZ policija OVS Dravno toilstvo inpekcijski organi pravosodni organi drugi nadzorni organi (Carina, Urad RS za prepreevanje pranja denarja, Komisija za prepreevanje korupcije) k notranji varnosti prispeva tudi dejavnost zasebnega varstva, ki ga sestavljata zasebno varovanje in detektivska dejavnost 47. OVS REPUBLIKE ITALIJE IN PARLAMENTARNO NADZORSTVO NAD NJIMI! V Italiji se je Obveevalno-varnostni sistem oblikoval skozi 3 obdobja: as od zdruitve Italije do nastopa faizma obdobje faizma obdobje pravne in demokratine drave Obveevalno varnostne slube nastajajo dalji as. OVS so se prilagajale tako varnostni problematiki, kakor tudi impulzom od zunaj . OVS so sestavina politinega sistema. Na vojakem podroju deluje SISMI. SISMI je organizacija znotraj ministrstva za obrambo. Direktorja SISMI imenuje minister za obrambo. OBLIKE PARLAMENTARNEGA NADZORA: SPLONO NADZORSTVO (poslanska vpraanja, interpelacija, preiskovalne komisije) POSEBNA OBLIKA NADZORSTVA: COPACO (parlamentarni nadzorni odbor): sestavljen je iz 8 lanov (4 poslanci, 4 senatorji); lane imenujeta predsednika obeh zbornic; opravlja nadzor nad izvajanjem nael, ki jih doloa zakon 801; obravnava: pisna poroila vlade informacije predsednika vlade o bistvenih smereh dejavnosti slub odklonitve poroila s strani vlade ugotovitve splonega parlamentarnega nadzorstva Seje COPACO so tajne. lani COPACO so vezani k molenosti.

20

NVS SOTLAR
48. OBRAMBNI SISTEM RS POJEM NALOGE SUBJEKTI! Obrambni sistem Republike Slovenije sestavljata vojaka in civilna obramba. Obrambni sistem Republike Slovenije izvaja vojake, tehnoloke, organizacijsko-tehnine, kadrovske, normativne, materialne in druge priprave za obrambo drave. Slovenija ima svoje oboroene sile, slovensko vojsko, ki je namenjena odvraanju morebitnih napadov. Slovenska vojska je namenjena tudi pripravam in izvajanju vojake obrambe ob zunanji agresiji ali drugih nasilnih posegih tujih oboroenih sil. Subjekta obrambnega sistema sta Slovenska vojska in Civilna obramba. 49. OPREDELITE POJEM NACIONALNA VARNOST! Nacionalna varnost je stanje, ki se nanaa na samostojno, suvereno dravo, ki prevzem odgovornost za lastno varnosti, pa tudi odgovornost za globalno varnost. Gre torej za varnost naroda, ki zajema: - varnost nacionalnega ozemlja - zaito ivljenja ljudi - zaito osebnega in drugega premoenja - varovanje lovekovih pravic in svoboin - ohranitev in vzdrevanje nacionalne suverenosti - uresnievanje temeljnih funkcij drube - varstvo okolja 49. OPREDELITE POJEM VARNOSTNA DEJAVNOST! Varnostna dejavnost je dejavnost, ki preteno temelji na ukrepanjih (tudi preventivnih) na osnovi policijskih pooblastil, vkljuno tudi s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev dela. Te pa se razlikujejo od tistih metod in sredstev dela, ki jih tudi uporabljajo obveevalne slube. Gre torej za to, da varnostne slube s svojo dejavnostjo odkrivajo, preiskujejo, prepreujejo itd., medtem ko obveevalne slube zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke. 50. OPREDELITE SISTEM NOTRANJE VARNOSTI (VARNOSTNI SISTEM V OJEM SMISLU) SODOBNIH DRAV IN OPIITE TEMEL JNE NALOGE OBVEEVALNO VARNOSTNIH SLUB KOT SUBJEKTOV TEGA SISTEMA! Varnostni sistem je celota mehanizmov, ki zagotavljajo nacionalno varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja temeljnih vrednot v skladu z ustavo in mednarodno priznanimi standardi razvitih parlamentarnih demokracij ter mednarodnih organizacij. Kljuna stalnica sodobne varnosti je nacionalno varnostni sistem. Njegova uinkovitost se ne izraa le v tem, da uspeno odpravlja vire ogroanja svojih vrednot, temve tudi v njeni sposobnosti, da zagotavlja takne politine, ekonomske in druge razmere, ki so potrebne za materialno in duhovno blagostanje svojih dravljanov. Varnostni sistem sestavljajo organi in slube, ki zagotavljajo varnost s prepreevanjem in odpravljanjem ogroanja temeljnih vrednot, ki jih doloa ustava in zakoni. Ti organi in slube so: MNZ policija OVS Dravno toilstvo inpekcijski organi pravosodni organi drugi nadzorni organi (Carina, Urad RS za prepreevanje pranja denarja, Komisija za prepreevanje korupcije) k notranji varnosti prispeva tudi dejavnost zasebnega varstva, ki ga sestavljata zasebno varovanje in detektivska dejavnost

21

NVS SOTLAR

Temeljne naloge obveevalno varnostnih slub: Z obveevalno varnostno dejavnostjo se zagotavlja pristojnim organom nujne informacije ter analitine in operativne ocene, ki so potrebne za odloanje pri zagotavljanju varnosti RS in sicer: informacije, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti v dravi oz. o osebah, ki bi lahko ogroale varnost doloenih oseb ali objektov informacije o prizadevanju tujih drav, organizacij, skupin, ki so usmerjene proti obstoju varnosti in ustavni ureditvi drave informacije, ki imajo zunanje politini, varnostni, obrambni in gospodarski pomen za dravo informacije o delovanju teroristinih in organiziranih kriminalnih skupin in organizacij Varnostne slube odkrivajo, preiskujejo, prepreujejo, medtem ko obveevalne slube zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke. 51. NATEJ VRSTE KONFLIKTOV ZNOTRAJ CIVILNO-VOJAKIH RAZMERIJ IN NAINE NJIHOVEGA RAZREEVANJA! Civilno vojaka razmerja lahko definiramo kot vlogo oboroenih sil v drubi in njuno medsebojno razmerje. Sta dve organizirani drubeni skupini, ki imata svoje lastne in specifine interese, ki med seboj tekmujeta, si nasprotujeta, se pogajata, postavljata pravila igre, se izsiljujeta, si dajeta koncesije in druga na drugo raunata zaradi uslug. Konflikti: razmerje med oboroenimi silami in drubo kot celoto (organi in organizacije, oblasti, civilna druba) odnos med astnikim poklicem in drugimi intelektualnimi poklici razmerje med poveljujoimi astniki in politinimi voditelji Naini razreevanja konfliktov: - Zatiranje Z njim se politina mo in funkcionalni pomen vojatva zreducirata na e sprejemljiv minimum. Vojatvo ostaja na obrobju drubenega dogajanja. - Pretvorba in moralna stimulacija Z njo se oboroene sile uskladijo z drubo, vojake funkcije se razirijo, velik pomen se da vrednotenju vojakega poklica. - Toleranca Drubene vrednote se spremenijo v smeri konzervatizma. - Favoriziranje oboroenih sil Kae se v tem, da se rezultati drube(ekonomski, socialni) podrejajo koristim (potrebam) vojatva. 52. INTERPELACIJA KOT OBLIKA SPLONEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD DELOM OVS! O tej poslanski pravici posebej govori ustava. Najmanj 10 poslancev sproi v dravnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. e po razpravi o interpelaciji veina vseh poslancev izree nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, DZ vlado ali ministra razrei . Interpelacija je sicer podobna po svoji vlogi poslanskemu vpraanju, vendarle pa pomeni moneje sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posaminega ministra. Gre za vpraanje politine odgovornosti vlade oz. posameznega poslanca. Interpelacija pomeni, da parlament ni zadovoljen z delom vlade in predstavlja obliko pritiska nanjo in svojevrstno obliko nadzorstva nad njo. Njen osnovni namen je, da se zane razprava o politini odgovornosti vlade ali posameznega ministra. Interpelacija se vloi pisno. V njej mora biti natanno postavljeno in obrazloeno vpraanje, ki je njen predmet. Predloi se jo predsedniku DZ.

22

NVS SOTLAR
Posledice glasovanja so lahko razline: lahko pride do izreka nezaupnice lahko pa se v zvezi s politino odgovornostjo sprejmejo sklepi, izjave ali resolucije, ki nimajo za posledico padca vlade Interpelacija je vsekakor resna oblika splonega parlamentarnega nadzorstva nad vlado in njenimi varnostnimi slubami. 53. OPREDELI PO JEM ''DRUGE NEVO JAKE OBLIKE OBRAMBE''! Druge nevojake oblike obrambe opredeljuje Zakon o obrambi. Dravljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati razline nevojake oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaa, nespotovanje odredb napadalca in druge. Dravljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojake oblike obrambe na neobvezen nain. Za usposabljanja skrbijo ministrstva v okviru svojih pristojnosti. Dravni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojake oblike obrambe. 54. OPREDELI PO JEM ''NACIONALNO VARNOSTNA POLITIKA RS'' PO RESNV RS! Nacionalnovarnostna politika Republike Slovenije je uravnoteena celota dejavnosti, programov in nartov drave za doseganje ciljev nacionalne varnosti. Sestavljajo jo zlasti zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti, gospodarska politika, politika varstva pred naravnimi in drugimi nesreami ter politika varovanja in ohranjanja okolja in prostora, ob upotevanju demografskih, socialno-zdravstvenih, znanstvenih, informativnih, tehnolokih in drugih vidikov. Nacionalno varnostna politika Republike Slovenije temelji na spotovanju lovekovih pravic in svoboin ter temeljnih naelih demokracije in mednarodnega prava. Namen nacionalno varnostne politike je, da Republika Slovenija s sprejetjem obveznosti in odgovornosti prispeva k vzdrevanju in krepitvi trajnega miru, varnosti in stabilnosti na lokalni, regionalni in globalni ravni. 55. INTERESI RS PO RESNV RS! Trajna, ivljenjsko pomembna interesa Republike Slovenije sta ohranitev nacionalne identitete in samobitnosti slovenskega naroda, tako znotraj meja Slovenije kot v zamejstvu in po svetu, ter ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti drave v razmerah pospeenega vkljuevanja v mednarodne integracije. Strateki interes Republike Slovenije je zagotovitev delovanja demokratinega parlamentarnega politinega sistema, krepitev pravne in socialne drave, dosledno spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin, vkljuno z zaito pravic narodnih manjin ter zagotavljanjem ohranjanja in razvoja slovenskih avtohtonih narodnih manjin v zamejstvu, zagotovitev stabilnega gospodarskega razvoja in krepitev konkurennega gospodarstva ter vkljuevanje v Evropsko unijo in NATO. 56. ZUNANJA PO LITIKA PO RESNV RS! Naloga zunanje politike je zagotoviti varnost in blaginjo dravljanov v pogojih miru in stabilnosti v Evropi in svetu. RS se zavzema za mirno reevanje sporov in zavraa uporabo sile; podpira nadzor oboroevanja, razoroevanja in neirjenja oroij za mnoino unievanje ter spotuje in podpira nadzor do samoodlobe; zavzema se za krepitev sodelovanja in zaupanja ter za celovito spotovanje lovekovih pravic, kot jih doloajo mednarodne pogodbe oz. mednarodno obiajno pravo. Prednostna naloga slovenske zunanje politike je vkljuitev RS v EU in NATO.

23

NVS SOTLAR
57. OBRAMBNA POLITIKA PO RESNV RS! Usmerjena je v zagotavljanje obrambne sposobnosti drave in v nadaljnji razvoj obrambnega sistema. RS si prizadeva dosei ustrezno pripravljenost, ki vkljuuje primerno opremljenost in usposobljenost SV ter subjektov civilne obrambe za opravljanje nalog, ki jih nalagajo tako vojaki, kot nevojaki viri ogroanja. RS si prizadeva za lanstvo v NATO in s tem za vkljuitev v sistem kolektivne obrambe. Nartovanje obsega in strukture SV ter njenega razvoja, opremljanja in delovanja bo temeljilo na poglobljeni presoji potreb in zmogljivosti slovenske drave. RS bo nadaljevala z izgradnjo sistema civilne obrambe, ki mora zagotoviti celovito, realno in stalno ocenjevanje nevarnosti ter sprotno prilagajanje civilne obrambe spremenjenim razmeram. Obrambna politika bo zagotavljala usklajenost civilne obrambe z vojako obrambo in drugimi dejavnostmi sistema nacionalne varnosti. RS bo zagotovila tudi razmere za delovanje civilne obrambe v mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah, kjer bo civilna obramba logistino in informacijsko dopolnjevala in podpirala napore SV pri opravljanju njenih mednarodnih obveznosti. Obrambna politika bo zagotovila financiranje obrambnih potreb, ki bo po obsegu in strukturi primerljivo s financiranjem v dravah lanicah NATO 58. POLITIKA ZAGOTAVL JANJA NOTRANJE VARNOSTI PO RESNV RS! RS zagotavlja notranjo varnost z zaito ustavne ureditve, demokratinega politinega sistema, lovekovih pravic ter temeljnih svoboin ter z vzdrevanjem notranjepolitine stabilnosti. Za to je zelo pomembno uravnoteeno delovanje zakonodajne, izvrilne in sodne veje oblasti, uinkovita gospodarska politika in ustrezne politike na socialnem, zdravstvenem, zaposlitvenem in drugih podrojih. RS poskua obvladovati varnostno okolje na razlinih podrojih lovekovega dela in ivljenja, drube in drave. Za uspeno zagotavljanje notranje varnosti je pomembno delovanje policije, obveevalnih in varnostnih slub, dravnega toilstva, pravosodnih in inpekcijskih organov. Naloga RS na podroju notranje varnosti je nadzor in varovanje meja RS na kopnem, morju in v zranem prostoru. 59. GOSPODARSKA PO LITIKA PO RESNV RS! Usmerjena je v krepitev gospodarske stabilnosti in rasti. Dinamien, trajnostni gospodarski razvoj in spodbujanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja zmanjujeta verjetnost napetosti, tveganj in konfliktov tako znotraj drave, kot v mednarodnem prostoru. Opredeljena je s strategijo gospodarskega razvoja RS. Temeljni mehanizmi za krepitev kakovosti razvojnih dejavnikov so: prehod v na znanju temeljeo drubo krepitev konkurennosti gospodarstva in nadaljevanje investicij v gospodarsko infrastrukturo in infrastrukturo varstva okolja izboljanje uinkovitosti drave politike za uspeno vkljuitev v notranji trg EU politika konkurence, politika dravnih pomoi in politika ekonomskih odnosov s tujino regionalno skladneji razvoj 60. PO LITIKA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREAMI PO RESNV RS! Naravne in druge nesree sodijo med najpogosteje dejavnike ogroanja varnosti RS; zato bo drava najvejo pozornost namenila aktivnostim za zmanjevanje tevila nesre ter prepreitev oz. ublaitev njihovih posledic. Nadaljevati se mora prilagajanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreami nevarnostim in ogroenosti ter zagotavljanju usklajenega odzivanja na nevarnosti in nesree (izboljati medsebojno sodelovanje ministrstev in dravnih organov ter organov lokalne samouprave in sposobnost za samostojno in uinkovito odzivanje na nevarnosti in nesree).

24

NVS SOTLAR
Sile za zaito, reevanje in pomo bodo temeljile na usklajeni uporabi razpololjivih lovekih in materialnih virov ter skupni infrastrukturi. Cilji sodelovanja so preventiva, medsebojna podpora drav pri razvijanju lastnih sistemov za obvladovanje nesre in kriznih pojavov, medsebojna pomo ob nesreah ter izvajanje skupnih mednarodnih humanitarnih in reevalnih akcij 61. PO LITIKA VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOL JA IN PROSTORA PO RESNV RS! Veina ekolokih nesre so posledica lovekovega delovanja na okolje in neustreznega delovanja dravne uprave in lokalne samouprave. RS si prizadeva za tehnoloko visoko razvito gospodarstvo, ki bo im manj negativno vplivalo na okolje. 62. TEMEL JI SISTEMA NACIONALNE VARNOSTI PO RESNV RS! Sistem NV temelji na pravnih, politinih, gospodarskih, materialnih, socialno-zdravstvenih, informacijskih, infrastrukturnih, znanstvenih, izobraevalnih in drugih zmogljivostih drave in na varnostni kulturi. PRAVNI TEMELJ SISTEMA NV: predstavljajo ustava, zakoni in drugi predpisi, sklenjene mednarodne pogodbe ter splono veljavna naela mednarodnega prava POLITINI TEMELJ SISTEMA NV: so demokratino izvoljeni in oblikovani organi zakonodajne, izvrilne in sodne veje oblasti GOSPODARSKI TEMELJ SISTEMA NV: je stopnja razvitosti gospodarstva in njegova uinkovitost SOCIALNO-ZDRAVSTVENI TEMELJ NV: je mrea socialnih in zdravstvenih zavodov ter drugih pravnih in fizinih oseb, ki skrbijo za poutje in zdravje ljudi v vseh razmerah INFORMACIJSKI TEMELJ: delovanja sistema NV so predvsem informacije, ki se nanaajo na prepoznavanje in analiziranje tveganj ter nevarnosti za nacionalno varnost INFRASTRUKTURNI TEMELJ: ustrezna prometna, komunikacijska, energetska in preskrbovalna infrastruktura, potrebna za nemoteno in uinkovito delovanje nacionalno varnostnega sistema IZOBRAEVALNI TEMELJ SISTEMA NV: so vsi izobraevalni, vzgojni, vrednotni in drugi elementi, s katerimi se zagotavlja pripravljenost in usposobljenost ljudi, organov, organizacij in slub za zagotavljanje lastne in skupne varnosti VARNOSTNA KULTURA DRAVLJANOV, posebej tistih na vodilnih in vodstvenih poloajih, saj stopnja razvitosti varnostne kulture vpliva na uinkovitost delovanja sistema nacionalne varnosti in njegov razvoj 63. CIVILNO VOJAKA RAZMERJA JE MOGOE ANALIZIRATI PREK PREUEVANJA TREH RAVNI ODNOSOV. NATEJ IN OPII JIH! razmerje med oboroenimi silami in drubo kot celoto kae na dejstvo, da je vojatvo integralni del drube; dejstvo je, da je vojaka mo e vedno dominantni dejavnik politine moi neke drave ter pooseblja prevladujoo drubeno silo in ideologijo; obrambni ministri so vedno iz vrst vladajoih drubenih sil . odnos med astnikim poklicem in drugimi intelektualnimi poklici monih je ve vzorcev: med njimi je mona tesna povezanost, ko je vojak po svoji karieri sposoben prevzeti izobrazbi primeren gospodarski ali politini poloaj (npr. ZDA, Izrael); razmerje med poveljujoimi astniki in politinimi voditelji drube (politino elito) oznauje v sodobnih parlamentarnih sistemih naslednje odgovornosti poveljnikov: poveljniki do politinih vodij oblikujejo potrebo po vojaki varnosti in od njih zahtevajo sredstva, ki so po njihovem mnenju potrebna za zagotovitev vojake varnosti;

25

NVS SOTLAR
Vsa ta razmerja niso idealna, soitje ni popolno, soglasje je bolee odnosi so vekrat napeti in ne manjka nesporazumov. 64. PARLAMENTARNA PREISKAVA KOT OBLIKA SPLONEGA PARLAMENTARNEGA NADZORSTVA NAD DELOM OBVEEVALNO-VARNOSTNIH SLUB! V pravnem sistemu RS je to povsem nov ustavni institut in pomeni obliko parlamentarnega nadzorstva. Opredeljuje jo ustava, ki doloa, da lahko dravni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo 1/3 poslancev dravnega zbora ali na zahtevo dravnega sveta; v ta namen imenujejo komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preuevanja enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Pri vseh oblikah parlamentarnega nadzorstva so doloene slabosti kot npr. splono nadzorstvo je pomanjkljivo, ker je le naelno odgovorno nadzorovati varnostne slube nobena od oblik splonega nadzorstva ne pozna posebnosti in znailnosti organizacijskega in funkcionalnega vidika varnostnih slub ampak le njene segmente obstajajo pomisleki glede varovanja tajnosti, e se podatki visoke stopnje in vrste zaupnosti obravnavajo na sejah dravnega zbora, ki so naeloma javne vpraljiva je njegova uinkovitost, saj ga veinoma uporablja kot tradicionalno oroje parlamentarnega nadzorstva le opozicija (spopad in nadzorstvo znotraj parlamenta med opozicijo in pozicijo) omenjene oblike splonega parlamentarnega nadzorstva ne morejo zagotoviti sistematinega in kontinuiranega nadzorstva nad varnostnimi slubami splona oblika nadzorstva lahko le delno ustvarja zaupanje javnosti v delo varnostnih slub, ki pa je kljunega pomena za njihovo delovanje; obenem pa s premalo diskretnosti in prepogostim delovanjem lahko predstavlja resno oviro za funkcijsko sposobnost varnostnih slub Ne glede na vse kritine ugotovitve, je vendarle mogoe trditi, da je splono parlamentarno nadzorstvo pomembna, toda le pomona oblika nadzorstva 65. OPREDELITE PO JEM CIVILNA OBRAMBA! Civilna obramba; je celota ukrepov in dejavnosti dravnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih drub, zavodov in drugih organizacij ter dravljanov s katerimi se z nevojakimi sredstvi podpira in dopolnjuje vojaka obramba drave, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaita in preivetje prebivalstva. Civilna obramba obsega: a.) gospodarsko obrambo, b.) obrambne ukrepe dravnih in drugih organov, c.) psiholoko obrambo, d.) druge oblike neoboroenega odpora. 66. PRISTOJNOSTI IN NALOGE KOMISIJE ZA NADZOR OBVEEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUB! komisija nadzoruje, ali so nadzorovana dejavnost in nadzorovani ukrepi OVS v okviru ustave in zakona nadzira dejavnost OVS v zvezi s skladnostjo s sprejeto politiko nacionalne varnosti obravnava letni program dela OVS obravnava poroila o delu in o finannem poslovanju OVS obravnava predlog dravnega prorauna in predloge drugih aktov, ki se nanaajo na financiranje OVS

26

NVS SOTLAR

obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki se nanaajo na delovanje OVS obravnava obvestila in pobude posameznikov in organizacij, ki se nanaajo na pristojnosti in naloge komisije nadzira uporabo s sodno odlobo odrejenih nadzorovanih ukrepov nadzira odreditev in uporabo nadzorovanih ukrepov, ki se ne odrejajo s sodno odlobo

67. KDO IN NA IGAV PREDLOG IMENUJE IN RAZREUJE GENERALNEGA DIREKTORJA SLOVENSKE POLICIJE! Imenuje in razreuje ga vlada na predlog ministra za notranje zadeve; generalni direktor policije je za svoje delo odgovoren ministru. 68. KDO IN NA IGAV PREDLOG IMENUJE IN RAZREUJE NAELNIKA GENERALTABA SLOVENSKE VOJSKE! Imenuje in razreuje ga vlada na predlog ministra za obrambo 69. VARNOSTNO PREVERJANJE PO ZAKONU O TAJNIH PODATKIH OPREDELITEV IN POSTOPEK! Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov opravi pristojni organ, in katere je namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadrkih. Glede na predvideni dostop osebe do podatkov razlinih stopenj tajnosti pristojni organ opravi: 1. osnovno varnostno preverjanje, 2. razirjeno varnostno preverjanje in 3. razirjeno varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem. Z osnovnim varnostnim preverjanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO, razirjeno se varnostno preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO, razirjeno z varnostnim poizvedovanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO. Ustrezen varnostni vpraalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov posameznih stopenj tajnosti je: - ZAUPNO osnovni vpraalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - TAJNO osnovni in posebni vpraalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ter - STROGO TAJNO osnovni, posebni in prvi del dodatnega vpraalnika za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. e je zoper osebo, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, sproen disciplinski postopek zaradi kritve pravil obravnavanja tajnih podatkov ali kazenski postopek zaradi suma storitve naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti, ali je podan sum varnostnega zadrka iz Zakona o tajnih podatkih, se opravi vmesno varnostno preverjanje.

27

NVS SOTLAR
70. KATERE OSEBE LAHKO V ZVEZI Z OPRAVL JANJEM SVOJE (JAVNE) FUNKCIJE DOSTO PAJO DO TAJNIH PO DATKOV BREZ DOVO L JENJA ZA DOSTOP DO TAJNIH PODATKOV! V zvezi z opravljanjem svoje funkcije lahko do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov dostopa: predsednik republike predsednik vlade poslanec dravni svetnik upan in obinski svetnik minister in predstojnik vladne slube, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade varuh lovekovih pravic in njegov namestnik guverner, namestnik in vice guverner centralne banke lan raunskega sodia sodnik generalni dravni toilec generalni dravni pravobranilec 71. UPRAVL JANJE IN VODENJE SISTEMA NACIONALNE VARNOSTI RS PO RESNV RS! Skladno s parlamentarno ureditvijo drave so v upravljanje in vodenje sistema nacionalne varnosti vkljueni zakonodajni in izvrilni organi oblasti. Dravni zbor predstavlja institucionalno, politino raven upravljanja sistema nacionalne varnosti; doloa zakonske okvire in dolgorone smernice razvoja NV politike ter sprejema proraun; doloa tudi strateke smeri zunanje, obrambne, notranjevarnostne, gospodarske, obveevalne in varnostne politike in izvaja nadzor nad zakonitostjo dela obveevalnih in varnostnih slub. Predsednik republike je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Vlada kot nosilka izvrilne veje oblasti skrbi za uresnievanje nacionalnovarnostne politike in delovanje sistema NV na vseh podrojih in ravneh. 72. OBLIKE ZASEBNEGA VAROVANJA DO L.2003 IN OD L.2004 DAL JE! Prva prava zasebnovarnostna podjetja so se v Sloveniji pojavila s spremembo politinega in drubenega sistema na zaetku devetdesetih let 20 stoletja. Pred tem so vse podobne dejavnosti izvajala varnostna podjetja, ki so temeljila na drubeni lastnini, svojstveni socialistinemu politinemu sistemu bive Jugoslavije podjetja so zagotavljala varnost razlinim strankam, najpogosteje pa tovarnam v drubeni lasti, poslovnim stavbam , nakupovalnim centrom itd. Ker je bila zasebna lastnina omejena, se varnostna podjetja niso pretirano ukvarjala z varovanjem lastnine dravljanov njih samih. Po osamosvojitvena preobrazba politinega sistema iz socializma v demokracijo zahodnega tipa, je pripeljala do denacionalizacije in reprivatizacije gospodarstva, kar je vplivalo na ponovno rojstvo zasebne lastnine, ta pa je vplivala tako na nastanek in organizacijo pravih zasebno varnostnih podjetij kot tudi na samo varnostno trie. Leta 1994 je Dravni zbor sprejel zakon, ki je urejal podroje zasebnega varovanja in njegove odnose z dravo (Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju slube varovanja). Zakon je dejavnost zasebnega varovanja razdelil v dve obliki: - fizino varovanje varovanje oseb in premoenja pred unienjem, pokodovanjem, tatvino in drugimi oblikami kodljivega delovanja in - tehnino varovanje varovanje oseb in premoenja s tehninimi sredstvi in napravami po predpisih in standardih.

28

NVS SOTLAR
Zasebnovarnostna podjetja so morala pridobiti licenco z opravljanje ene ali obeh oblik varovanja. Leta 2003 je Dravni zbor sprejel Zakon o zasebnem varovanju, ki je priel veljati 2.1.2004 in ki je nadomestil zakon, ki je urejal zasebnovarnostni sektor skorajda celo desetletje. Nov zakon je prinesel mnogo novosti.

OBLIKE ZASEBNEGA VAROVANJA PO NOVEM ZAKONU VAROVANJE OSEB: varovanje ivljenja in telesne nedotakljivosti fizinih oseb z varnostniki telesnimi straarji VAROVANJE PREMOENJA: varovanje preminega in nepreminega premoenja pred unienjem, tatvino in drugimi kodljivimi vplivi z varnostniki oz. s tehninimi sistemi in mehanskimi napravami po predpisanih standardih PREVOZ IN VAROVANJE DENARJA TER DRUGIH VREDNOSTNIH POILJK: prevoz denarja ter drugih vrednostnih poiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji) z varnostniki ter s pomojo posebej prirejenih vozil na motorni pogon VAROVANJE JAVNIH ZBIRANJ: zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah s pomojo varnostnikov UPRAVLJANJE Z VARNOSTNO-NADZORNIM CENTROM: upravljanje in stalen fizien nadzor nad vgrajenimi tehninimi sistemi in napravami za varovanje premoenja, obmoja ali varovane osebe, in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v varnostno-nadzornem centru NARTOVANJE IN IZVAJANJE VARNOSTNIH SISTEMOV: - izdelava nartov instalacij in izvedbe varovanja objektov, obmoij in prostorov (tudij, idejnih reitev, projektov za razpis, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in izvedenih del, ocen ogroenosti) - neposredna izvedba tehninih reitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrevanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje 73. POKLICI NA PODROJU ZASEBNEGA VAROVANJA! ODGOVORNA OSEBA ~ oseba, ki je pri imetniku licence odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja varnostni meneder VARNOSTNIK ~ varnostnik uvaj/varnostnica uvajka, varnostnik/varnostnica, varnostnik telesni straar/varnostnica telesna straarka, varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica VARNOSTNI TEHNIK ~ oseba, ki pri imetniku licence montira in vzdruje tehnina sredstva in mehanske naprave za varovanje POOBLAENI INENIR VARNOSTNIH SISTEMOV~ oseba, ki pri imetniku licence opravlja dela odgovornega projektanta tehninih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oz. dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov OPERATER VARNOSTNO-NADZORNEGA CENTRA~ oseba, ki pri imetniku licence upravlja s tehninimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru Vsi, ki opravljajo omenjene poklice morajo imeti ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo 74. PRISTOJNOSTI MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE NA PODROJU ZASEBNEGA VAROVANJA V RS! Z novim zakonom je drava vzela nazaj nekaj javnih pooblastil, ki jih je zadnjih deset let imela Zbornica RS za zasebno varovanje MNZ na podroju zasebnega varovanja opravlja naslednje naloge: podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja

29

NVS SOTLAR

podeljuje in odvzema slubene izkaznice na predlog zbornice doloa vsebino in potek strokovnega izobraevanja daje soglasje tujim pravnim in fizinim osebam za opravljanje posameznih storitev opravlja nadzor nad izvajanjem odlob ZZasV in predpisov izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje vodi register in evidence iz 64. lena ZZasV

75. JAVNA POOBLASTILA ZBORNIC E RS ZA ZASEBNO VAROVANJE NA PODROJU ZASEBNEGA VAROVANJA V RS! Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje (ZRSZV) je e vedno pravna oseba javnega prava in je obdrala nekatera javna pooblastila. Ohranjeno je obvezno lanstvo v zbornici. Izvaja naslednje naloge: izvaja programe strokovnega izobraevanja zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izobraevanja vodi evidenco strokovnega izobraevanja pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije predlaga lane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge doloene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije 76. DEJAVNOSTI NEZDRUL JIVE Z ZASEBNIM VAROVANJEM! Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za katere je z zakonom doloena oziroma pooblaena policija, pravosodni organ, OVS MO ali Vojaka policija (pregon storilca KD, izterjevanja dolgov). Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati poslov za domae in tuje obrambne, varnostne ali protiobveevalne slube. Imetnik licence ne sme skleniti pogodbe o varovanju oseb ali premoenja, e je v isti zadevi e sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence. Imetnik licence ne sme uporabljati posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih lahko v skladu z zakonom uporablja policija, SOVA in OVS MO. 77. UKREPI IN DO LNOSTI VARNOSTNIKA! Pri upravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe: opozoriti osebo naj se oddalji z obmoja ali prostora, ki ga varuje, ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega obmoja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoenja, povrinsko pregledati vrhnja oblaila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega obmoja prepreiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega obmoja, e ta odkloni pregled iz prejnje alinee zahtevati od osebe, ki ogroa varnost ljudi ali red na varovanem obmoju, da z ogroanjem takoj preneha ali da zapusti varovano obmoje zadrati osebo, ki je bila zalotena pri KD, katerega storilec se preganja po uradni dolnosti ali na predlog okodovanca, do prihoda policije uporabiti sredstva za vklepanje, uporabiti fizino silo, e drugae ne more prepreiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega obmoja, uporabljati video nadzore sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem obmoju

30

NVS SOTLAR
78. NOENJE IN UPORABA STRELNEGA OROJA ZASEBNEGA VARNOSTNIKA! Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik nositi strelno oroje v skladu z zakonom, ki ureja posest in noenje oroja Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno oroje samo, e ne more drugae: zavarovati ivljenja ljudi odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroeno njegovo ivljenje ali ivljenje osebe, ki jo varuje Preden varnostnik uporabi strelno oroje, mora, kadar okoliine to dopuajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno oroje, opozoriti s klicem:'' Stoj, streljal bom!'' in z opozorilnim strelom 79. OBVEZNO ORGANIZIRANJE SLUBE VAROVANJA! Vlada RS z uredbo doloi gospodarske drube, samostojne podjetnike, posameznike, zavode, dravne organe in organizacije, ki so dolni organizirati slubo varovanja: e uporabljajo oziroma hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave, na predlog ministra, pristojnega za okolje, oziroma ministra, pristojnega za gospodarstvo e hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediino, na predlog ministra, pristojnega za kulturo e upravljajo z javnimi letalii ali z morskimi pristanii za mednarodni javni promet, na predlog ministra, pristojnega za promet v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, oziroma ministra, pristojnega za obrambo, oziroma ministra, pristojnega za pravosodje Poseben varnostni razlog je podan takrat, ko zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja predvidljiva monost nepriakovane nevarnosti oziroma poveana stopnja tveganja za varnost ljudi ali njihovo premoenje oziroma premoenje zavezanca. e zavezanec ne organizira slube varovanja, lahko MNZ v upravnem postopku z odlobo doloi obseg in nain varovanja ter rok izvritev teh del. Slubo varovanja lahko zavezanci organizirajo kot lastno slubo ali pa trajno zagotovijo varovanje tako, da v ta namen sklenejo pogodbo z zasebnovarnostnim podjetjem. 80. BISTVO INPEKCIJSKEGA NADZORSTVA NAD ZASEBNIM VAROVANJEM! Inpekcijski nadzor nad izvajanjem dolob zakona o zasebnem varovanju in predpisi, izdanih na njegovi podlagi izvaja MNZ prek inpektorjev za zasebno varstvo. Inpektor samostojno opravlja naloge inpekcijskega nadzora, izdaja odlobe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe. Policija zagotavlja pomo inpektorjem skladno z dolobami zakona, ki ureja policijo. Inpektor upravlja nadzor nad izvrevanjem predpisov na podroju zasebnega varovanja s tem, da: preverja statusne zadeve zasebnega preverja strokovne zadeve zasebnega varovanja preverja obstoj in vsebino evidenc pri imetniku licence ugotavlja kritve opravljanja dejavnosti iz 38. lena zakona preverja vzpostavitev obveznega organiziranja slube varovanja pri izvajanju inpekcijskega nadzora sodeluje z dravnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili 81. KAJ JE DETEKTIVSKA DEJAVNOST V SLOVENIJI? Detektivska dejavnost je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje Zakon o detektivski dejavnosti.

31

NVS SOTLAR
L. 1994 je DZ RS sprejel zakon, ki je urejal podroje detektivske dejavnosti in njene odnose z dravo (Zakon o detektivski dejavnosti). Ta zakon je bil l.2002 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti. 82. KDO LAHKO OPRAVL JA DETEKTIVSKO DEJAVNOST V SLOVENIJI? Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski drubi. Detektivi se obvezno zdruujejo v Detektivsko zbornico RS. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo pronjo, e izpolnjuje naslednje pogoje: da je dravljan RS da ima konano vijo ali visoko olo in opravljen detektivski izpit da ni pravnomono obsojen na naklepno KD, ki se preganja po uradni dolnosti da v zadnjih dveh letih ni opravljal nalog pooblaenih uradnih oseb MNZ ali OVS da aktivno obvlada slovenski jezik da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti Detektivski izpit se opravi pred komisijo, sestavljeno iz: dveh predstavnikov zbornice dveh predstavnikov MNZ Zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti ni vreden kdor je bil pravnomono obsojen za KD, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti. e zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva tee kazenski postopek zaradi naklepnega KD, ki se preganja po uradni dolnosti, se odloitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloi do pravnomonosti odlobe v tem postopku. 83. KAJ SME POETI DETEKTIV? Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanaajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveanja in sicer izkljuno: o osebah, ki so pogreane ali skrite, o dolnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzroiteljih materialnih in nematerialnih kod o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenne klavzule o podatkih o uspenosti in poslovnosti pravnih oseb o KD, ki se preganjajo na zasebno tobo ter o njihovih storilcih o disciplinskih kritvah in disciplinskih kriteljih o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev Pri pridobivanju informacij je detektiv dolan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno. Detektiv lahko za fizine in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na podroju prepreevanja KD ter drugih kodljivih dejanj; to velja npr. za: vse vrste civilnih sporov (odkodninski, lastninski, posestni, delovni, zakonski, druinski) zasebne tobe za KD zoper ast in dobro ime (razalitev, obrekovanje, opravljanje) izvrilne postopke (preverjanje monosti izvrbe) 84. DOLNOSTI IN PREPOVEDI DETEKTIVA! Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molenosti. Informacije in podatki, ki jih je detektiv zbral za stranko, se tejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam detektiv jih je dolan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko V primeru, ko pri svojem delu pride do

32

NVS SOTLAR
podatka o storitvi KD, ki se preganja po uradni dolnosti, je detektiv dolan podati ovadbo pristojnemu organu. Detektiv je dolan po izpolnitvi pogodbe stranki izroiti vse v okviru pogodbe zbrane podatke. Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po zakonu, je izkaznico dolan pokazati. V vsakem primeru je izkaznico dolan pokazati na zahtevo inpektorja za zasebno varstvo ali policista. Detektiv je dolan voditi evidence: pogodb o opravljanju detektivskih storilcev zbranih informacij naznanjenih kaznivih dejanj Strelno oroje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o oroju. 85. PRISTOJNOSTI DETEKTIVSKE ZBORNIC E RS! DZ RS opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila: daje in odvzema licenco detektiva v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve doloi detektivskega izpita, in nain opravljanja detektivskega izpita DZ opravlja tudi naslednje naloge: spremlja in obravnava delo lanov sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem krenju vodi evidence detektivov opravlja druge naloge, doloene s statutom in predpisi dravnih organov opravlja nadzor nad delom lanov doloi obrazec izkaznice

program

86. BISTVO INPEKCIJSKEGA NADZORSTVA NAD DETEKTIVSKO DEJAVNOSTJO! Inpekcijski nadzor nad izvajanjem dolob zakona o detektivski dejavnosti in predpisi, izdanih na njegovi podlagi izvaja MNZ prek inpektorjev za zasebno varstvo. Inpektor samostojno opravlja naloge inpekcijskega nadzora, izdaja odlobe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe. Inpektor samostojno nadzira izvrevanje predpisov na podroju detektivske dejavnosti, in sicer: preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolan voditi ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti ugotavlja nain pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij ugotavlja nain varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo pri izvajanju inpekcijskega nadzora sodeluje z dravnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili 87. OPREDELITEV TERORIZMA! Problem z definicijo: tisto, kar je za ene teroristino dejanje, predstavlja za druge zgolj metodo legitimnega boja za dosego nacionalnih, politinih, ideolokih, socialnih, religioznih ciljev in pravic. Sankar Sen: mednarodni terorizem je gronja ali dejanska uporaba nasilja za dosego politinih ciljev, kadar ima taka akcija namen vplivati na stalia in obnaanje neke ciljne skupine, prej, kot pa povzroati posledico nad trenutno rtvijo. 88. VRSTE TERORIZMA PO MICKOLUSU! INTERNACIONALNI TERORIZEM: izvajajo ga skupine ali posamezniki, ki jih nadzoruje suverena drava

33

NVS SOTLAR

TRANSNACIONALNI TERORIZEM: izvajajo ga skupine ali posamezniki, ki niso povezani s suverenimi dravami, eprav lahko uivajo doloeno podporo tistih drav, ki odobravajo njihove cilje DOMAI TERORIZEM: vkljuuje le dravljane ene drave in avtonomne nedravne subjekte DRAVNI TERORIZEM: izvaja ga drava znotraj svojih meja

89. VRSTE TERORIZMA PO DIMITRIJEVIU! DRAVA PROTI NEDRAVNEMU SUBJEKTU (nacistina Nemija, Rdei Khmeri v Kampuiji) NEDRAVNI SUBJEKTI PROTI DRAVI (rdee brigade v Italiji, RAF v ZRN) NEDRAVNI SUBJEKTI PROTI DRUGEMU NEDRAVNEMU SUBJEKTU (IRA) DRAVA PROTI DRAVI (teroristina dejanja v asu, ko obstaja formalno stanje miru; Indija-Pakistan, Izrael-Egipt, Egipt-Libanon) MEDNARODNI TERORIZEM (teroristina dejanja imajo doloeno mednarodno komponento) 90. VRSTE TERORIZMA PO SENU! KRIMINALNI (materialna korist) PSIHOLOKI (religiozni, mistini cilj) VOJNI (zmanjati mo sovranika) POLITINI (revolucionarni in represivni politini cilji) 91. KAKO UREJA PROBLEM TERORIZMA KAZENSKI ZAKONIK RS! TERORIZEM (355. len): kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost RS, povzroi eksplozijo ali poar, ali stori kakno drugo splono nevarno dejanje ali nasilje, ali zagrozi z uporabo jedrske snovi ali drugih sredstev za mnoino pobijanje ljudi in tako ustvari pri ljudeh obutek negotovosti ali prestraenosti, se kaznuje za zaporom najmanj 3 let - MEDNARODNI TERORIZEM (388. len) (1) Kdor z namenom, da bi kodoval tuji dravi ali mednarodni organizaciji, ugrabi kakno osebo ali stori kakno drugo nasilje, povzroi eksplozijo ali poar ali s kaknim splono nevarnim dejanjem ali splono nevarnimi sredstvi povzroi nevarnost za ivljenje ljudi ali za premoenje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor z namenom, da bi prisilil kako pravno osebo, mednarodno organizacijo ali dravo, da kaj stori ali ne stori, zagrozi (3) e ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena za posledico smrt ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let. (4) e storilec pri izvritvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega lena naklepoma vzame ivljenje eni ali ve osebam, se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali z zaporom tridesetih let. - FINANCIRANJE TERORISTINIH DEJANJ (388.a len) (1) Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoenje z namenom, da bo deloma ali v celoti uporabljeno za storitev kaznivih dejanj iz 144., 330., 331., 352., 353., 354., 355., 360., 388., 389. ali 390. lena kazenskega zakonika ali kaknega drugega nasilnega dejanja, katerega cilj je ruenje ustavnega reda Republike Slovenije, povzroiti huje motnje v javnem ivljenju ali gospodarstvu, povzroiti smrt ali hudo telesno pokodbo oseb, ki aktivno ne sodelujejo v vojakem spopadu ali katerega namen je prestraiti ljudi ali prisiliti dravo ali mednarodno organizacijo, da kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejnjega odstavka tudi, e z namenom zagotovljena ali zbrana denar ali premoenje nista bila dejansko uporabljena za storitev v prejnjem odstavku navedenih kaznivih dejanj. (3) e je bilo dejanje iz prejnjih odstavkov storjeno v hudodelski zdrubi, se storilec kaznuje

34

NVS SOTLAR
z zaporom najmanj treh let. (4) Denar in premoenje iz prejnjih odstavkov se vzameta.

92. ZNAILNOSTI TERORIZMA! POLITINI CILJI: o preprianje teroristov, da lahko s svojimi dejanji izzovejo politine spremembe zaradi dejanskih politinih posledic dejanja NASILNO DEJANJE: terorizem uporablja razne oblike fizinega nasilja, ki je lahko manifestno ali latentno (javno in prikrito) NELEGITIMNO DEJANJE: teroristino nasilje je v nasprotju z ustaljenimi normami in zakoni PONAVLJAJOE DEJANJE: teroristi ne uporabljajo enkratnih dejanj ampak delujejo dokler ne uresniijo svoj cilj ZAVESTNO DEJANJE: teroristi se svojih dejanj zavedajo in skrbno nartujejo vsako fazo dejanja, vkljuno s posledicami SEKUNDARNI UINEK: cilj teroristinega nasilja je vplivati na iro ciljno skupino, medtem ko je trenutna rtev za teroriste sekundarnega pomena (predstavlja le instrument) IZZIVANJE STRAHU IN DRUGIH PSIHINIH REAKCIJ: primarni cilj teroristov je ustvarjanje strahu in drugih reakcij pri ljudeh elijo ustvariti obutek nevarnosti, kar naj bi povzroilo, da ljudje zanejo obtoevati vlado, da je nesposobna pritisk na vlado KOMUNIKATIVNOST TERORISTINEGA DEJANJA: izreden pomen sredstev mnoinega obveanja teroristi raunajo, da bo zavest o tem, da obstaja neko akcijsko gibanje, izzvala mnoino gibanje oziroma vstajo BREZOBZIRNOST: teroristi napadajo brezobzirno in ne izbirajo rtev ORGANIZIRANOST: teroristine skupine so praviloma zelo dobro organizirane in imajo dobro razvite vse potrebne dejavnosti (obveevalno-varnostno, logistiko, rekrutacijo, urjenje) OPREMLJENOST: teroristine skupine so dobro opremljene tako z orojem kot z drugimi sredstvi opremljanje financirajo s kriminalno dejavnostjo, s prispevki privrencev ter s pomojo drav, pokroviteljic terorizma IZURJENOST: urjenju posveajo veliko pozornosti KONSPIRATIVNOST: teroristine organizacije delujejo tajno, ker se dobro zavedajo, da so prednostna tara varnostnih sil

93. VZRO KI ZA NASTANEK TERORIZMA! Razlino zaznavanje in vrednotenje problemov, razlini vrednostni sistemi, razline ideologije, razline religije, razline zgodovine in razline psihologije med protagonisti konfliktov ne vodijo samo v razlino percepcijo terorizma, kar zmanjuje monost njegovega omejevanja, ampak pogosto tudi v (zavestno ali nezavestno) zamenjevanje vzrokov in posledic terorizma, zaradi esar je nemogoe priakovati tudi izkoreninjenje (odpravo oz. popravo) vzrokov za nastanek terorizma, kar bi edino lahko prineslo dolgorone uspehe v boju zoper terorizem. Predstavljena sta dva okvira za prouevanje vzrokov terorizma. Klasifikacija vzrokov na osnovi objektivnosti in subjektivnosti vzrokov: OBJEKTIVNI VZROKI: o zunanji: kolonializem in njegove posledice, agresija, tuja okupacija, vpletanje v notranje zadeve tuje drave

35

NVS SOTLAR
o

notranji: rasizem, rasna diskriminacija in apartheid, genocid, faizem, nepravinost, siromatvo, beda, lakota)

SUBJEKTIVNI VZROKI o socialno-psiholoke reakcije rtev in teroristov

Klasifikacija vzrokov na osnovi teorije o vzrokih notranjih konfliktov: Terorizem ni popolnoma izoliran, neodvisen pojav, ampak oblika oz. metoda boja med protagonisti doloenega notranjega ali mednarodnega konflikta Obstajata dve skupini vzrokov za nastanek notranjih konfliktov: - osnovni vzroki - neposredni vzroki Obe skupini vzrokov sta tesno povezani in soodvisni. 94. POJASNI VZROKE ZA NASTANEK TERORIZMA Z UPORABO TEORIJE O VZROKIH NOTRANJIH KONFLIKTOV! Terorizem ni popolnoma izoliran, neodvisen pojav, ampak oblika oziroma metoda boja med protagonisti doloenega notranjega ali mednarodnega konflikta. Obstajata dve skupini vzrokov za nastanek notranjih konfliktov: OSNOVNI VZROKI: dejavniki in okoliine, ki povzroijo, da so doloena obmoja in situacije na svetu bolj nagnjene k nasilju kot druga NEPOSREDNI VZROKI: povodi ali sproilec katalitini dejavniki, ki sami po sebi ne bi povzroili konflikta, v kolikor ne bi e obstajale neke druge konfliktne situacije osnovni vzroki Obe skupini vzrokov sta tesno povezani in soodvisni OSNOVNI VZROKI: o STRUKTURNI DEJAVNIKI: ~ neuinkovite institucije drave ~ notranjevarnostni problemi

~ etnina podoba drave POLITINI DEJAVNIKI:

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ diskriminatorne politine institucije izkljuujoe nacionalne ideologije (Alirija, Afganistan, Iran) politika med skupinami (idovski priseljenci v Izrael) politika elit (Hrvaka, Srbija) SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI ekonomski problemi diskriminatorni ekonomski sistemi ''ekonomska diskriminacija'' (S Irska) ekonomski razvoj in modernizacija (problemi globalizacije) KULTURNO-ZAZNAVNI DEJAVNIKI: ''kulturna diskriminacija'' (SZ, Tibet, Bolgarija) zgodovinski razvoj problematinih skupin (Srbi in Hrvati)

NEPOSREDNI VZROKI POVODI ali SPROILCI NOTRANJI NARAVNI MNOIC ''perei domai problemi'' (npr. Panjab) ZUNANJI NA RAVNI MNOIC ''slabo sosedstvo'' (npr.Kamboda) ZUNANJI NA RAVNI ELIT ''slabi sosedi'' (npr. vloga ZDA v ilu) ZUNANJI NA RAVNI ELIT ''slabi voditelji'':

95. UKREPI V BOJU PROTI TERORIZMU PO KRUNIU! fizina zaita pomembnih ustanov in pomembnih oseb

36

NVS SOTLAR

onemogoanje teroristom prevelike pozornosti s strani mnoinih medijev obveevalna dejavnost (vkljuno z uporabo vrinjenih agentov v teroristine skupine) rigorozno kaznovanje teroristov in njihovih sponzorjev mednarodna izolacija in sankcije zoper drave, ki podpirajo terorizem mednarodno politino in varnostno sodelovanje

96. NATEJ MONE POTI IZ TERORIZMA PO WILKINSONU! Wilkinson opisuje 6 monih poti (situacij) iz terorizma: TERORISTI REIJO PROBLEM POD SVOJIMI POGOJI: doseejo svoje cilje in se odpovejo nasilju, ker ni ve potrebno (zelo redko; v glavnem v dekolonizacijah) TERORISTI UVIDIJO NEIZBEEN NEUSPEH SVOJE KAMPANJE in se odpovejo nasilnemu boju, ne da bi dosegli svoje cilje (IRA, 1962) TERORIZEM JE IZKORENINJEN ZNOTRAJ DRAVNIH MEJA z odlono in uinkovito vojako akcijo (Urugvaj) POLITINA REITEV POD POGOJI DRAVE, KI PA VSEENO DAJE ZADOSTNE KONCESIJE NASPROTNI STRANI, da izpodrine terorizem kot metodo boja ''izsui vodo, v kateri plava teroristina riba'' (J Tirolska, delno Baskija in Korzika) BOJ Z DOMAIM TERORIZMOM JE V PRVI VRSTI STVAR POLICIJE IN SODSTVA, ki smatrata teroristino dejanje kot huda kriminalna dejanja in jih obravnavata skladno z kazenskim zakonikom (RAF v ZRN, Rdee brigade v Italiji) EDUKATIVNA REITEV kombinacija izobraevalnih naporov demokratinih politinih partij, mnoinih medijev, sindikatov, cerkva, ol, fakultet in ostalih najpomembnejih drubenih ustanov, ki uspe prepriati teroriste ali znaten dele njihovih podpornikov, da je terorizem tako nezaelen, kot kontraproduktiven za realizacijo njihovih politinih idealov (dolgoroni napori, delno uspeno v primeru ETE in Rdeih brigad) 97. POJASNI REITEV TERORIZMA PO EDUKATIVNI POTI PO WILKINSONU! EDUKATIVNA REITEV kombinacija izobraevalnih naporov demokratinih politinih partij, mnoinih medijev, sindikatov, cerkva, ol, fakultet in ostalih najpomembnejih drubenih ustanov, ki uspe prepriati teroriste ali znaten dele njihovih podpornikov, da je terorizem tako nezaelen, kot kontraproduktiven za realizacijo njihovih politinih idealov (dolgoroni napori, delno uspeno v primeru ETE in Rdeih brigad). Edukativna reitev pomeni prevzgojiti ljudi. Edukativni pristop bi moral postati temelj pri reevanju problematike terorizma. 98. TEMEL JNE ZNAILNOSTI ODPRTIH DRUBENIH SISTEMOV! ENTROPIJA - Vodi vse sisteme v dezintegracijo razpadanje - Negativna entropija ( sprejemanje vika energije iz sistema in ustvarjanje rezerve ) HOMEOSTAZA - Tenja po nenehnem stabiliziranju v okolju z razvijanjem obrambnih mehanizmov pred negativnimi vplivi iz okolja - Sistem se prilagaja okolju tako, da si poskua podrediti zunanje sile, pri te pa ohranja znailnosti sistema - Oblikovanje posebnih organizacijskih enot podsistemov ( za upravljanje, vzdrevanje, ohranjanje, prilagajanje sistema okolju ) DIFERENCIACIJA - vodi sisteme z razvojem v notranje razlenjevanje

37

NVS SOTLAR
iz preprostejih nastajajo sestavljeni sistemi

CENTRALIZACIJA - en podsistem si prizadeva prevzeti prevladujoo vlogo v sistemu - najmanja sprememba v enem delu sistema povzroi spremembo v celotnem sistemu VARIABILNOST IN KRHKOST - teka obvladljivost odprtih sistemov zaradi nenehnih vplivov iz okolja, ki jih ni mogoe predvideti in nadzirati - najveja spremenljivka je lovek ( se delno vkljuuje v ve sistemov ) SISTEMSKA INTERAKCIJA - proces nenehne menjave energije, materije in informacij znotraj sistema ter med sistemom in okoljem ( drugimi sistemi ) - enakovrednost menjave ( outputov ) med sistemi - sistemske interakcije teejo v naravi samodejno - lovek si prizadeva zavestno usmerjati sistemske interakcije to je vsebina upravljanja 99. RAZLOITE HIERARHINO STRUKTURO ODPRTIH DRUBENIH SISTEMOV! - hierarhija je sistem odnosov med nadrejenimi in podrejenimi enotami - hierarhina struktura pokae razlenjenost sistema po razlinih ravneh Funkcionalna hierarhinost - proces delegiranja ali pooblaanja hierarhino - struktura vodstvene funkcije hierarhina lestvica - hierarhine stopnje ( o zgoraj navzdol ) - instance hierarhine stopnje opazovane z vidika obsega pristojnosti oziroma pooblastil ( od spodaj navzgor ) - vertikalna razsenost strukture vodstvene funkcije kontrolni razpon - hierarhina piramida od zgoraj navzdol tee smer ukazovanja 100. KOALICIJSKA TEORIJA! - organizacija kot zveza partnerjev, posameznikov ali skupin, ki tvorijo interesno koalicijo - interesi partnerjev niso enaki ampak zdruljivi ( eprav so lahko celo razlini ) - vsi partnerji vidijo v zdruevanju prednost glede na poloaj,ko bi morali uveljavljati svoje interese sami sodelovanje je egoistino - funkcionalna inercija tehnine dejavnosti brez opravljanja neke konkretne dejavnosti bi koalicija razpadla 101. TEORIJA O ORGANIZACIJSKEM RAVNOTEJU! ( Barnard Simonova ) Teorija o organizacijskem ravnoteju: - v organizaciji ljudje uveljavljajo svoje interese, interese ima tudi organizacija - nagrade in prispevki - nagrade morajo biti vsaj tolikne, e ne veje, kot so prispevki ( odvisno od vrednostnih meril ) - e prevladajo interesi sistema nad interesi njegovih lanov in obratno nastane nevarnost razkroja sistema entropije

38

NVS SOTLAR
102. OPREDELITE SISTEM! SISTEM je celota, ki je sestavljena iz istovrstnih ali raznovrstnih elementov, ki so med seboj povezani in odvisni. Sistem oblikuje lovek, zaradi zadovoljevanja doloene potrebe. Nasprotje sistema je kaos, anarhija. Sistem ni preprost setevek elementov, ampak gre za svojevrstno kooperacijo, interakcijo, odnose, pravice in dolnosti. Sistemov je ve in jih delimo glede na njihovo vsebino, funkcijo ( bioloki, tehnini, drubeni ) in jih razlikujemo po razlinih merilih ( dejavnost, odnos do okolja, sestavljenost, spremembe ). 103. OPREDELITE SISTEMSKO METO DO! SISTEMSKA METODA je metoda, s katero raziskujemo razline sisteme. SISTEMSKI PRISTOP obravnave pojavov v drubi in naravi je zasnovan na dveh temeljnih spoznanjih: - vsak pojav je le del veje celote, zato je treba upotevati, kako deluje na celoto in kaj pomeni v njej ( sistemsko diferenciranje ), - vsak pojav ( posamezni del ) je z razlinih zornih kotov videti drugaen, zato ga je potrebno obravnavati celostno. SISTEMSKA TEORIJA je celota trditev o razmerju med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami, v kateri spremembe v eni ali ve spremenljivkah povzroijo spremembe tudi v drugih. 104. OPREDELITE TERMIN EKSTREMIZEM! Ekstremizem je v svojem bistvu politien termin, ki oznauje dejavnosti, ki so moralno, ideoloko ali politino v nasprotju z zapisanimi ter nezapisanimi normami drave. Ekstremizem je tudi dejavnost, ki je skrajno nestrpna do drugih, zavraa demokracijo kot sredstvo vladanja in nain reevanja problemov. Nenazadnje pa ekstremizem zavraa obstojei drubeni red. Pri pojmovanju ekstremizma pa nam lahko pomaga tudi. Ekstremizem kot beseda se pojavlja v negativni ustvenosti. V vsakem pogledu beseda ekstremizem oznauje neko ekstremno skupino ljudi ali politino stranko z nesprejemljivimi, nerazumnimi in ekstremno negativnimi preprianji in tenjami. 105. NATEJTE OBLIKE EKSTREMIZMA V SLOVENJI! V Sloveniji se pojavlja ekstremizem v smislu nestrpnosti do Neslovencev, homoseksualcev, Romov, temnopoltih ter drugih marginalnih skupin in sicer predvsem v obliki sovranih govorov. Naslednja oblika ekstremizma je politini radikalizem, pojavljati pa se je priel po propadu komunizma ter pojavu desniarskih radikalcev, ki so pri nas zelo pragmatini ( podpirali so vladne predloge ter tako ostali na oblasti po volitvah 2004 ), pred tem pa so velik uspeh doiveli na volitvah leta 1992, v vmesnem obdobju pa so izgubljali ostrino. V zaetku 1990-ih so se pojavili tudi skinheadi, vendar so bili redki primeri. Naslednja oblika ekstremizma v Sloveniji je prot globalizacijsko gibanje, ki pa nastane problem ele takrat, ko je gibanje aktivno ( demonstracije, sreanje Bush Putin l. 2001 ). Proti globalisti namre vnaprej nartujejo kako bodo potekale demonstracije: pretepanje s policisti, unievanje tuje lastnine, ipd ( pri nas se je Policija na proteste dobro pripravila in ni bilo taknih problemov kot v tujini ). Ostali pojavi ekstremizma v Sloveniji so zelo redki; praktino pa nismo imeli e nobenega pojava terorizma, ki je tesno povezan z ekstremnim nasiljem s to razliko, da je pri terorizmu prisotno politino ozadje.

39

NVS SOTLAR
106. VLOGA PO LITINIH ELIT V BOJU ZO PER EKSTREMIZEM V DRUBI! Politina elita se pojavlja v zakonodajni funkciji, mednarodnem sodelovanju. Predvsem je pomemben tudi osebni zgled na podroju ekstremizma ter na podroju rasizma in ksenofobije, ustvarjati pa se morajo pogoji za prepreevanje osnovnih in neposrednih vzrokov notranjih konfliktov. Moramo pa rei, da se v Sloveniji nekateri lani politine elite poasi ( e sploh ) odzivajo na nekatere oblike ekstremizma, predvsem sovrane govore namenjene e omenjenim marginalnih skupinam. Sovrani govorniki se skrivajo za svobodo izraanja kot temeljno lovekovo pravico, nekateri lani politine elite pa se s taknim obnaanjem odkrito ali prikrito strinjajo. 107. VLOGA DRAVNIH ORGANOV V BOJU ZOPER EKSTREMIZEM V DRUBI! Dravni organi, ki se ukvarjajo z ekstremizmom so policija, obveevalno varnostne slube, dravno toilstvo, sodstvo, varuh lovekovih pravic, dravni zbor in dravni svet. Nain delovanja teh dravnih organov zoper ekstremizem je naslednji: Osnovna demokratina naela, spotovanje lovekovih pravic in svoboin, kazenski zakonik kot biblija za represivne organe, obravnavanje oziroma ovrednotenje vsakega ekstremnega pojava. 108. VLOGA NEDRAVNIH INSTITUCIJI V BOJU ZOPER EKSTREMIZEM V DRUBI ! Nevladne institucije, ki se ukvarjajo z ekstremizmom so univerzitetne in raziskovalne institucije in druge klasine nevladne organizacije. Te institucije opravljajo raziskave na tem podroju, razpravljajo o vzrokih in posledicah ekstremnih pojavov ter izobraujejo in osveajo javnost o nevarnostih ekstremizma. Lahko bi rekli, da tudi mnoini mediji odigrajo pomembno vlogo pri ekstremizmu. Lahko je ta vloga pozitivna, ko problem izpostavijo in se druba zave tega problema ter se primerno odzove. Lahko pa so ( v negativnem smislu ) mnoini mediji orodje za ekstremistine skupine. 109. NAPAKE POLITINIH ELIT PRI ZAGOTAVL JANJU VARNOSTI! Moramo rei, da se v Sloveniji nekateri lani politine elite poasi odzivajo na nekatere oblike ekstremizma, predvsem sovrane govore namenjene e omenjenim marginalnih skupinam. Sovrani govorniki se skrivajo za svobodo izraanja kot temeljno lovekovo pravico, nekateri lani politine elite pa se s taknim obnaanjem odkrito ali prikrito strinjajo. Politine elite in v kasneji fazi tudi represivni organi pa nimajo prave percepcije o ekstremizmu oziroma je njihov toleranni prag previsok. Dokler si ne bomo ustvarili nielne tolerance (za vsakogar - povprenega dravljana in tudi politika ) veliko na podroju reevanja ekstremistinih problemov ne bomo dosegli. Seveda imajo zopet tukaj najveji vpliv politine elite, ki pa v pri pojavu ekstremizma ne znajo ( ali noejo ) odigrati svoje vloge. Kot napako zagotavljanja varnosti notranjih konfliktov pa bi lahko teli tudi samo politiko med elitami in sicer netenje (med)etninih strasti in iskanje grenega kozla, ki sta priljubljena vzorca obnaanja politinih elit, ki v igro vkljuujejo tudi mnoine medije. Tovrstno politiko odvraanja pozornosti javnosti stran od dejanskih problemov, temeljnih razvojnih vpraanj drube in lastne nesposobnosti je v bolj ali manj hudi obliki mo najti v tevilnih primerih zato kae, da je to zelo uinkovit nain medsebojnega obraunavanja med elitami ( primer Srbije in Hrvake. Napake politinih elit pri zagotavljanju varnosti pa so tudi: o ogroanje notranje stabilnosti na raun varnosti, o ogroanje mednarodne stabilnosti, o izguba legitimnosti zaradi neupotevanja strokovne in laine javnosti,

40

NVS SOTLAR
o neustrezno vrednotenje mednarodnega varnostnega sodelovanja

110. BISTVENE ZNAILNOSTI OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV! STRUKTURNI DEJAVNIKI (neuinkovite institucije drave ibke drave, notranjevarnostni problemi, etnina podoba drave etnina geografija). POLITINI DEJAVNIKI (diskriminatorne politine institucije politia diskriminacija, izkljuujoe nacionalne ideologije, politika med skupinami, politika elit). SOCIALNO, EKONOMSKI DEJAVNIKI (ekonomski problemi, diskriminatorni ekonomski sistemi ekonomska diskriminacija, ekonomski razvoj in modernizacija). KULTURNO ZAZNAVNI DEJAVNIKI (kulturna diskriminacija, zgodovinski razvoj problematinih skupin). Osnovni vzroki za nastanek konfliktov so dejavniki in okoliine, ki povzroijo, da so doloena obmoja in situacije na svetu bolj nagnjene k nasilju kot druga. Osnovni vzroki notranjih konfliktov so bili do sedaj dokaj dobro prouevani, predvsem njihove splone okoliine, ki so same po sebi pogojevale nastanek konfliktov. 111. BISTVENA NOTRANJIH - NOTRANJI - ZUNANJI ( ZNAILNOSTI NEPOSREDNIH VZROKOV OZIROMA POVOD KONFLIKTOV! ( na ravni mnoic, na ravni elit slabi voditelji ). na ravni mnoic, na ravni elit ).

Neposredni vzroki povodi ali sproilci : katalitini dejavniki, ki sami po sebi ne bi povzroili konflikta, v kolikor ne bi e obstajale neke druge konfliktne situacije osnovno vzroki. 112. POJASNITE STRUKTURNE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV! NEUINKOVITE INSTITUCIJE DRAVE IBKE DRAVE :drave nastale na pogoriih kolonialnih imperijev v Afriki in jugovzhodni Aziji. o primanjkovanje politine legitimnosti, urejenih dravnih meja in politinih ( oblastnih ) institucij, ki bi bile dejansko sposobne popolnoma izvajati oblast nad celotnim ozemljem drave. o drave pogosto postajajo ibkeje zaradi zunanjih dogodkov o do slabitve dravnih institucij prihaja tudi zaradi notranje pogojenih teav kot so korupcija, nestrokovnost uprave in nesposobnost pospeevanja gospodarskega razvoja. o takne razmere vodijo v intenziviranje politinih in etninih bojev pa tudi kriminalnih spopadov v dravi, ki ne uspeva povsem kontrolirati situacije NOTRANJEVARNOSTNI PROBLEMI: ko dravni aparat ni ve sposoben izvajati dejanske oblasti na celotnem ozemlju, se pojavi vpraanje zagotavljanja elementarne ( notranje ) varnosti dravljanov. posamezne skupine ( etnine in druge ) pogosto postanejo ogroene s strani drugih, pa eprav je takna zgolj njihova percepcija in ni nujno, da takno ogroanje tudi zares obstaja. kadar je priakovati, da bo drava iz dneva v dan ibkeja, se zaenjajo posamezne skupine celo pripravljati na oboroeno obrambo lastnih interesov, takne vojake priprave pa ogroajo varnost drugih skupin in rog medsebojne ogroenosti je sklenjen. tovrstni varnostni problem je zelo pogost ob razpadu imperijev ali venacionalnih drav, ko so posamezne etnine ali nacionalne skupine ez no prepuene same sebi. da bi si vsaj na zaznavni ravni zagotovile lastno varnost ustanavljajo oboroene sile s te pa nujno izzovejo reakcijo svojih sosedov.

41

NVS SOTLAR

ETNINA PODOBA DRAVE ETNINA GEOGRAFIJA: Van Evera drave z etninimi manjinami so bolj nagnjene h konfliktu kot ostale in to toliko bolj kolikor so manjine zatirane s strani veinskega ( vladajoega ) naroda. eprav primer etnino homogenih drav kot so vedska, Poljska, eka, Madarska, idr.,potrjuje zgornjo hipotezo, pa to e ne pomeni, da etnina homogenost e apriori zagotavlja tudi notranjo harmonijo primer Somalije. Ob tem ni nepomembno ali etnine skupine ivijo pomeane z ostalimi skupinami in veinskim narodom ali pa naseljujejo doloeno obmoje v dravi kjer lahko predstavljajo celo veino. V kolikor neka manjina poseljuje obmoje, ki meji na matini narod ali etnijo v drugi dravi, se e povea verjetnost secesionistinih teenj ali teenj po formiranju lastne drave v katero bi se zdruili vsi predstavniki naroda ali etnije. 113. PO JASNITE PO LITINE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV! DISKRIMINATORNE POLITINE INSTITUCIJE - politina diskriminacija : o monost konfliktov je zelo majhna v kolikor politini sistem zagotavlja enake monosti za vse prebivalce neke drave. o zelo nevarna lahko postane situacija ( avtoritarni sistemi ), e se spotujejo pravice le ene od manjin ostale pa zanemarjajo ali celo potlaujejo. o tudi v demokratinih dravah lahko pride do konfliktov v kolikor niso manjine enakomerno razporejene po javnih funkcijah (vlada , sodia , vojska). o v kolikor pride do opisanega stanja se zane poasi pojavljati vpraanje legitimnosti IZKLJUUJOE NACIONALNE IDEOLOGIJE: o obstaja velika verjetnost, da med nacionalnimi ideologijami in diskriminatorskim ravnanjem politinih institucij obstoji neposredna zveza. o v nekaterih dravah nacionalizem in dravljanstvo temeljita bolj na etninih razlikah kot pa na splono uveljavljeni civilizacijski ideji, da vsakdo v dravi, brez obzira na spol, starost, nacionalno ali etnino pripadnost, jezik, kulturo ali svetovni nazor, uiva enake pravice. o civilni nacionalizem, temelje na enakih in univerzalnih dravljanskih pravicah, je odvisen od zakonskega okvira, o etnini nacionalizem ne temelji na institucijah ampak na kulturi. o izkljuujoe nacionalne ideologije pa ne temeljijo vedno na etnini osnovi ampak tudi na religiozni. POLITIKA MED SKUPINAMI: o politika, ki poteka med razlinimi skupinami znotraj drube ( etninimi, politinimi, verskimi, rasnimi ) je zelo pogost vzrok nasilnih konfliktov. o kadar imajo doloene skupine zelo ambiciozne cilje in jih ob tem preveva moa obutek identitete ter uporabljajo strategijo konfrontacije je monost nasilja zelo velika. o konflikt je zelo verjeten v situaciji, ko so cilji med skupinami izrazito nasprotujoi, ko so skupine zelo mone in odlone, ko sta akcija in uspeh mona in ko pride do tekmovanja med skupinami ter se v skupinah pojavi strah pred nadvlado druge skupine. Tudi pojav novih skupin, ki spremenijo razmerje moi med skupinami deluje e posebej destabilizirajoe ( primer novih idovskih priseljencev v Izraelu ). POLITIKA ELIT: Kot napako zagotavljanja varnosti notranjih konfliktov pa bi lahko teli tudi samo politiko med elitami in sicer netenje (med)etninih strasti in iskanje grenega

42

NVS SOTLAR
kozla, ki sta priljubljena vzorca obnaanja politinih elit, ki v igro vkljuujejo tudi mnoine medije. Tovrstno politiko odvraanja pozornosti javnosti stran od dejanskih problemov, temeljnih razvojnih vpraanj drube in lastne nesposobnosti je v bolj ali manj hudi obliki mo najti v tevilnih primerih zato kae, da je to zelo uinkovit nain medsebojnega obraunavanja med elitami ( primer Srbije in Hrvake pod vodstvom elit Tumana in Miloevia ter njihovih medijev ). 114. POJASNITE SOCIALNO-EKONOMSKE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZRO KOV NOTRANJIH KONFLIKTOV! EKONOMSKI PROBLEMI: celo drave z veliko gospodarsko rastjo lahko pridejo do napetosti e ni rast takna kot je bila priakovana, oziroma e ni dovolj visoka, da bi drala korak s socioetalnimi potrebami drube. ekonomske teave s katerimi se sreujejo drave tretjega sveta in vzhodne Evrope ter vse tiste, ki prehajajo iz centralnega-planskega v trno gspodarstvo. visoka stopnja nezaposlenosti in inflacije. nazadovanje, stagnacija ali celo zlom gospodarskega sistema so zelo destabilizirajoi dejavniki, ki ponujajo spretnim populistinim voditeljem iskati krivice ne pri tistih, ki dejansko razpolagajo z vsemi vzvodi politine in ekonomske moi, ampak najvekrat pri marginalnih drubenih skupinah ( etninih, rasnih, verskih manjinah, tujcih). DISKRIMINATORNI EKONOMSKI SISTEMI EKONOMSKA DISKRIMINACIJA: diskriminatorni ekonomski sistemi, ki temeljijo na razrednem ali etninem razlikovanju povzroajo zamere in frustracije, ko vodijo v nasilje. neenake ekonomske monosti, neenake monosti do zemlje in kapitala, velike razlike v ivljenjskem standardu so stvari zaradi katerih zatirani lani drube zanejo dvomiti o potenosti sistema (Severna Irska ). tudi ekonomski razvoj sam po sebi ne pomeni reitve za vse teave in nasprotja v drubi, e posebej v kolikor ga ne spremljata tudi razvoj politine demokracije in ustreznega vrednostnega sistema ( primer Juna Koreja ). problem nepotene delitve bogastva lahko blai le drava tako da doloene resurse nameni za socialne transferje. Kot takni socialni dravi sta v svetu e vrsto let znani vedska in Danska. EKONOMSKI RAZVOJ IN MODERNIZACIJA: slednje povzroa negativne posledice, ki se odraajo v spremenjeni podobi drube kot sistema. Procesi ekonomskega razvoja, industrializacije in uvajanja novih tehnologij namre povzroajo celo vrsto globalnih socialnih sprememb. proces migracije in urbanizacije rui obstojee druinske in drubene sisteme in spodkopava tradicionalne politine institucije. bolja izobrazbena raven, veja pismenost poveuje zavest o poloaju ljudi v drubi. prav tako pa zviuje ekonomska in politina priakovanja ljudi kar zlahka vodi v frustracije v kolikor se priakovanja ne izpolnijo. glavni problem pa predstavlja razvij politinih institucij izza socialnih in ekonomskih sprememb - to pomeni da mora tako ekonomsko ekspanzijo nujno spremljati tudi razvoj institucij in institutov politinega sistema. 115. POJASNITE KULTURNO-ZAZNAVNE DEJAVNIKE OSNOVNIH VZROKOV NOTRANJIH KONFLIKTOV ! KULTURNA DISKRIMINACIJA:

43

NVS SOTLAR
kulturna diskriminacija etninih manjin obsega predvsem neenake izobraevalne monosti, zakonske in politine ovire uporabe in pouevanja jezikov manjin ter omejevanje verske svobode. vpraanje t.i. uradnih jezikov in pravice pripadnikov narodnih manjin za komuniciranje v materinem jeziku, predvsem v upravnih postopkih in v olah ( primer Slovenije in Italije ). V najbolj ekstremnih primerih lahko celo pride do nasilnih poskusov asimilacije manjine oziroma spreminjanja etnine podobe doloenega obmoja s priseljevanjem drugih etninih skupin na obmoje doloene etnine manjine, kar vse skupaj predstavlja obliko kulturnega genocida ( primer SZ v 30-ih in 40-ih letih Kavkaz; Kitajska Tibet; Bolgarija nasilna asimilacija turke manjine ).

ZGODOVINSKI RAZVOJ PROBLEMATINIH SKUPIN: - gre za vpraanje zgodovine posameznih skupin in predstave ter skupin o drugih skupinah in njih samih. - zgodovina in mit skupine ena o drugi gojijo zrcalne podobe (primer Hrvako Srbskega konflikta). 116. PO JASNITE NOTRANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV NA RAVNI MNOIC! - posledica hitrega ekonomskega razvoja in modernizacije ali oblik politine in ekonomske diskriminacije znotraj drave. - tako imenovani perei domai problemi. - modernizacija in migracija kot oblika negativnega delovanja ekonomsko socialnih dejavnikov, ki so sproili konflikt v Punjabu v Indiji ( zelena revolucija ). - v rilanki je sistematina politina, ekonomska, socialna in kulturna diskriminacija veinskega Singalskega prebivalstva ( okrog 70 % celotne populacije ) nad manjinskimi Tamilci ( okrog 17 % ) privedla do oboroenega konflikta. Po odhodu Britancev ( 1948 ) so Singalci zaeli uvajati ( celo ustavne ) omejitve uporabe tamilskega jezika, univerzitetnega izobraevanja za mlade Tamilce, uvedli so budizem kot uradno vero, Tamilci pa so se zatekli k oboroenemu nasilju. - naslednji primer je mo najti v konfliktu v Gornjem Karabahu, preteno z Armenci poseljeno obmoje v Azerbajdanu, ki so ga sproili zapletena etnina geografija, razne oblike diskriminacije in dvolino vmeavanje Rusije v notranji konflikt. 117. POJASNITE NOTRANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV NA RAVNI ELIT Tukaj gre predvsem za slabe voditelje -ideoloki boji na osnovi ideolokih preprianj politinih elit (Afganistan in Alirija sredi 90-ih) -boji za oblast med konkurennimi elitami na osnovi osebnih politinih ciljev (panska dravljanska vojna ,Gvatemala, Indonezija, Turija, Bosna in Hrvaka srdi 90-ih, Kosovo, Kenija, eenija, Filipini ) -etnini spopadi na osnovi nacionalizma in politine motivacije voditeljev posameznih etninih skupin (Bosna, Hrvaka, Kosovo, Turija, zakavkake drave bive SZ) -kriminalni napadi na suverenost drave na osnovi preteno ekonomskih motivacij organiziranega kriminala (Kolumbija, Afganistan, Brazilija, Burma, Venezuela, Tadikistan, Peru, Mehika)

44

NVS SOTLAR
118. PO JASNITE ZUNANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV-NA RAVNI MNOIC! -negativne posledice, ki jih za stabilnost drave predstavljajo oboroene skupine iz obmejnih obmoji ali pa radikalizirano politino ozraje v celotni regiji slabo sosedstvo (dravljanska vojna v zaetku 70-ih let v Kambodi in Laosu, dravljanska vojna v Libanonu) 119. PO JASNITE ZUNANJE NEPOSREDNE VZROKE NOTRANJIH KONFLIKTOV -NA RAVNI ELIT! -zavestna odloitev vlad drav da sproijo notranji konflikt v sosednjih dravah iz politinih, ekonomskih ali ideolokih razlogov (ciljev) -vendar ti dejavniki ne bi mogli biti uspeni v kolikor ima ciljna drav stabilno oblast in pravino drubo -v koliko torej osnovni vzroki oziroma razmere za nastanek konflikta niso dovolj izraene, potem tudi vpliv slabih sosedov ne more sproiti konflikta -o tovrstnih sproilcih ne vemo prav dosti, ponavadi se omenjajo v povezavi z delovanjem obveevalnih slub (strategija posrednega nastopanja), kar nam seveda daje vedeti da v ozadju sproduciranega konflikta stoji namera doloene vlade, da brez uporabe oboroenih sil in brez vojne ter v strogi tajnosti dosee doloene politine cilje. (delovanje amerike vlade v ilu v zaetku 70-ih, intervencija SZ v Afganistanu) PROMETNA POLITIKA IN VARNOST CESTNEGA PROMETA 120. KATERA PO DROJA SO PREDMET USKLAJEVANJA PROMETNE POLITIKE ? - VARNOST (varnost cestnega prometa, ki je najbolj izstopajo ter ostalih vrst prometa-elezniki, letalski, vodni; zmanjevanje t.nesre..) - EKONOMIJA (im manji stroki ob im ve prepeljanih potnikih oz. tovoru) - EKOLOGIJA ( racionalna raba prostora, zmanjanje emisij izpunih plinov v zrak, prepreevanje onasneavanja voda, zemlje, zmanjanje hrupa, reciklaa starih vozil, ozaveanje ljudi..) - MOBILNOST (im hitreje po im bolj moderni poti-AC, eleznice, letala, ladje, do cilja, ker je v moderni dobi as denar) 121. OBRAZLOITE ZAKAJ SO SI POSAMEZNA PO DROJA PROMETNE POLITIKE V MEDSEBOJNEM NASPROTJU ? Vsa tiri podroja prometne politike se konstantno prepletajo in tudi zdruujejo. Glede na dejstvo, da ima vsako podroje svoje interese in cilje, prihaja do medsebojnih nasprotij. Ker je slednje neizbeno je pomembna uravnoteenost teh tirih podroij, kar je naloga prometne politike v vseh dravah Evrope.Usklajena pa mora biti tudi z dravnimi razvojnimi programi, prostorskim planiranjem, investicijsko, gospodarsko in denarno politiko ter z veljavno zakonodajo. Vsi ti pogoji pa morajo nato biti usklajeni e z ostalimi podroji (varnost, ekonomija, ekologija, mobilnost). 122. PRAKTINO OPIITE PRIMER KAKO VARNOST CESTNEGA PROMETA VPLIVA NA UINKOVITOST NACIONALNEGA GOSPO DARSTVA ! Varnost cestnega prometa je pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva. V primeru prometne nesree, ki je posledica slabe varnosti, nastane materialna koda na vsaj enem vozilu, lahko pa tudi kaknemu obcestnemu objektu. Prav tako prometna nesrea (odvisno od kraja in s tem kategorije ceste, tevila udeleenih vozil ter posledice le-te ) povzroi oviro drugim udeleencem v cestnem prometu ( lahko veurne zastoje as je denar- prevoz pokvarljivega blaga, ivih ivali??). V primeru prometne nesree s telesnimi pokodbami vedno intervenira Policija ter lahko tudi zdravstvo, v hujih primerih pa tudi druge slube

45

NVS SOTLAR
(gasilci, cestno podjetje). Prometne nesree kot posledice slabe prometne varnosti ter natete posledice zagotovo mono vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Velik stroek za nacionalno gospodarstvo predstavljajo tudi stroki za rehabilitacijo telesno pokodovanih v prometnih nesreah v zdravstvenih organizacijah, odsotnost iz dela zaradi bolnikega stalea, posebno velika izguba tudi za gospodarstvo pa je smrt vsakega udeleenca v nesreah . 123. PRAKTINO OPIITE PRIMER KAKO STOPNJA MOBILNOSTI VPLIVA NA UINKOVITOST NACIONALNEGA GOSPODARSTVA ! Mobilnost je prav tako pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva. Kakovost cest in zgrajena cestna infrastruktura (glede na to, da se v Sloveniji po cestah prevaa veji del blaga, tako mednarodnega kot notranjega, prav tako pa je stopnja motorizacije zelo visoka in naraa iz leto v leto ter prekaa tudi napovedi strokovnjakov) vpliva na mobilnost prometa na njej. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji ceste zelo obremenjene s prometom, se zaradi slabe pretonosti prometa ter zastojev, mobilnost zelo zmanja. Posledica slabe mobilnosti je tudi skoraj vsakoletno poveanje tovornega prometa iz Vzhodne Evrope za 15%. Nadalje ima vpliv na mobilnost tudi razlina razvitost prometnih podsistemov (ceste, eleznice, letalia..) Vse to vpliva na povpraevanje ter cene na trgu in s tem na nacionalno gospodarstvo. 124. KATERE PROMETNE PO DSISTEME POZNAMO ? - VODNI PROMET - CESTNI PROMET - ELEZNIKI PROMET - ZRANI PROMET 125. ZARADI KATERIH ELEMENTOV JE CESTNI PODSISTEM VARNOSTNO NAJBOL J IZPOSTAVL JEN V PRIMERJAVI Z OSTALIMI PODSISTEMI V PROMETNI PO LITIKI? - Zaradi same prometne politike, ki je v Sloveniji nimamo ( bili so poskusi vendar zgolj teoretini, saj obstajajo zgolj razline publikacije, stratekega dokumenta na dravni ravni pa nimamo ), - Na naih cestah se vozijo preve razlino mislei ter usposobljeni vozniki, (novi predpisi, nova kriia- npr. vonja v kronem prometu, vonja na vasi ali v mestu oz. moderni cesti-AC, predori.., zdravstveni pogojipodaljanje VD do 80 leta starosti je zelo vpraljivo) - Prometne poti so preve razvejane ter razlino kvalitetne, (premalo rekonstrukcij in slabo vzdrevanje cest..) - Slaba kakovost vozil oziroma razlina tehnina brezhibnost (eprav se vozni park iz leta v leto izboljuje) 126. KAKEN JE EVRO PSKI CIL J NA PO DROJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA? - Zmanjati tevilo smrtnih rtev prometnih nesre v UE za 50 % do leta 2010. V Sloveniji bi to pomenilo, da do leta 2010 ne bi smelo umreti ve kot 135 ljudi na slovenskih cestah, eprav je ta cilj v RS verjetno utopija, a bi se ga z velikimi napori mogoe dalo dosei oz. se mu vsaj pribliati. Danes smo e kar dale od tega cilja. 127. KATERE DRAVE LANICE EVROPSKE UNIJE SE V LETU 2005 NISO PRIBLIALE EVROPSKEMU CIL JU? - Slovenija, Litva, Latvija, Estonija, Madarska, eka.

46

NVS SOTLAR
128. NATEJ VSAJ 2 SISTEMSKA RAZLOGA ZAKAJ ? - Drave niso vloile dovolj denarja za varnost prometne politike, kar je lahko tudi posledica slabega oz. neuspenega gospodarstva, - Prometna kultura voznikov v teh dravah je zelo nizka. - Tehnina izpravnost vozil (slab vozni park, ekoloko onasneevanje, posebej v dravah Vzhode Evrope) - Neusklajenost prometnih podsistemov ( razlien razvoj cest, eleznice, letali) - Vse omenjene drave so ele pred kratkim vstopile lanstvo EU in nimajo izdelane prometne politike ( vsaj ne v takni meri kot ostale lanice, Slovenija e zdaj nima izdelanega stratekega dokumenta na dravni ravni!! ). 129. KO LIKO L JUDI VSAKO LETO UMRE IN SE POKODUJE NA SLOVENSKIH CESTAH? Vsako leto na Slovenskih cestah umre v povpreju od 340 do 360 ljudi. Telesno je letno pokodovanih ve kot 10000 ( posebno hudo, hudo oz. lahko telesno pokodovanih- pri emer se lahko tevilka pri mrtvih iz kategorije pokodovanih nekoliko spremeni, ker se med prometne nesree s smrtnim izidom pritevajo tudi mrtvi, ki umrejo v bolninicah v roku do 30 dni po prometni nesrei- vendar prvo omenjena tevilka zaradi tega bistveno ne varira!!) 141. KATERO MINISTRSTVO JE ODGOVORNO ZA PRIPRAVO NACIONALNE PROMETNE POLITIKE V SLOVENIJI ? Ministrstvo za promet. 142. KATERO MINISTRSTVO BI MORALO OPRAVLJATI NALOGE PRIPRAVE, USKLAJEVANJA IN NADZIRANJA NACIONALNEGA VARNOSTNEGA SISTEMA V SLOVENIJI ? Ministrstvo za promet. 130. ALI IMA STOPNJA RAZVITOSTI NACIONALNEGA GOSPODARSTVA VPLIV NA STOPNJO VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ? DA. Visoka stopnja razvitosti nacionalnega gospodarstva pomeni visoko stopnjo prometne varnosti (slednje je dognala Francija pred 2,5 leti). Dober primer visoke razvitosti nacionalnega gospodarstva in s tem visoke stopnje varnosti so drave: vedska, Norveka, Velika Britanija, Nizozemska. 131. NATEJ PODROJA AKTIVNOSTI, KI JIH POGOJUJE NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ? Program obravnava varnost cestnega prometa celovito, tako da je iz njega mono jasno razbrati odgovore na tiri kljuna vpraanja. Kje smo, Kam elimo, Kako bomo tja prili in Kdaj bomo tam? Med kljune aktivnosti lahko pritevamo: vzgojo in izobraevanje v prometu, tehnine ukrepe, nadzor nad spotovanjem varnostno pravnih standardov, raziskovanje varnosti cestnega prometa, medijska aktivnost in drugi ukrepi usmerjeni v spremembe prometno-varnostnih stali. Odgovor na tretje vpraanje ni moen brez ustanovitve Nacionalne organizacije za varnost CP. 132. OPREDELITE CIL JE NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ? Cilji nacionalnega programa so v najkrajem asu dosei najveje mone uinke. Izpostavljajo se tri najbolj ogroene skupine udeleencev ( pei, kolesarji, mladi vozniki ) in dva najpogosteja vzroka prometnih nesre ( hitrost, alkohol ). Do konca leta 2005 naj bi se tevilo mrtvih v vseh teh skupinah zmanjalo za 50 %, glede na leto 1995 ( skupaj najve 210 mrtvih v prometnih nesreah ). Poleg teh ciljev pa je enako pomembna tudi vzpostavitev sistematinega, strokovnega, usklajenega, uspenega, uinkovitega, racionalnega in

47

NVS SOTLAR
kontinuiranega dela na podroju prometne varnosti v RS, za dolgoronejo izboljanje varnosti cestnega prometa. 133. NATEJTE NOSILCE POSAMEZNIH PROJEKTOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI ? MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET ( PEEC, kolesar ), Ministrstvo pristojno za olstvo in znanost ( mladi voznik ), Ministrstvo z notranje zadeve ( hitrost ) in Ministrstvo pristojno za zdravje ( alkohol ). 134. VLOGA IN NALOGE NACIONALNE ORGANIZACIJE ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA ? Podlaga za ustanovitev nacionalne organizacije je v Zakonu varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Organizacija skrbi za koordinacijo izvajanja programov, ki zahtevajo sodelovanje vladnih organov, drugih organizacij, civilne drube in strokovnjakov; Odloa o razporejanju sredstev zbranih na podlagi programa, doloa prioritete glede na strokovno uinkovitost programov in skrbi za namensko in smotrno uporabo sredstev; Pomaga pri delu lokalnih odborov in sodeluje pri usklajevanju programov za reevanje problemov, ki presegajo lokalno raven; Skrbi za promocijo programa. 135. OVIRE PRI IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ? Ovire delimo na ZUNANJE in NOTRANJE. zunanje ovire IGNORIRANJE PROGRAMA; Ljudje se namre ne zavedajo pomena tega programa URADNIKA MODROST; Pripravljavci programa lahko predvidijo negativne rezultate. PREMAJHNA POLITINA PODPORA; Odloitev, da se bo program zael izvajati je politina. notranje ovire POMANJKLJIVO ZNANJE IZVAJALCEV PROGRAMA; e posamezna faza programa ni uresniena je izredno teko pospravljati za nazaj. Predhodne slabe ocene poloaja ter neuresnievanje faz gre pripisati: - preiroko zastavljenim ciljem programa, - nepravilno izbranim ciljem, - nepravilnim doloitvam ukrepov za dosego ciljev, - neustreznim povratnim informacijam izvajalcem programa.

POMANJKANJE OPREME, PODATKOVNIH BAZ, NEDOREENI POSTOPKI; Spreminjanje ciljev programa med izvajanjem.
PREMAJHNA PODPORA LJUDI; Je odvisna od podpore nekaterih kljunih oseb, ki pospeujejo izvajanje programa: - izvajanje programa ne vodijo tisti, ki so ga nartovali; - kljune osebe so odle na druga delovna mesta; - najodgovorneji za izvajanj programa niso dovolj aktivni; - slaba komunikacija med izvajalci programa in med izvajalci ter okolico. 136. KAKEN VPLIV IMA POLICIJA NA STANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ? Najdi odg.na netu!

48

NVS SOTLAR
137. KDAJ JE KAZEN UINKOVITA ? A. Takrat, ko je stopnja verjetnosti, da bo kaznovan, zelo visoka. Stopnja verjetnosti pa pomeni, da kritelja zaloti takrat, ko stori prekrek ( z zvianjem tehnoloke ravni in ne z ve Policisti ). B. Kazen mora biti dovolj visoka. C. as od storitve prekrka in poravnavo kazni mora biti im kraji.

49