SODBA SODIA (veliki senat)

z dne 19. julija 2016*

Predhodno odloanje Veljavnost in razlaga sporoila Komisije o bannitvu
Razlaga direktiv 2001/24/ES in 2012/30/EU Dravne pomoi bankam v okviru
finanne krize Porazdelitev bremena Izbris lastnikega kapitala delniarjev,
hibridnega kapitala in podrejenih dolnikih instrumentov Naelo varstva
legitimnih priakovanj Pravica do zasebne lastnine Varstvo interesov
drubenikov in tretjih oseb Reorganizacija in prenehanje kreditnih institucij
V zadevi C-526/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odlobe na podlagi lena 267
PDEU, ki ga je vloilo Ustavno sodie (Slovenija) z odlobo z dne 6. novembra
2014, ki je prispela na Sodie 20. novembra 2014, v postopku
Tadej Kotnik in drugi,
Joe Sedonja in drugi,
Fondazione cassa di risparmio di Imola,
Andrej Pipu in drugi,
Toma trukelj,
Luka Juki,
Angel Jaromil,
Franc Marui in drugi,
Stajka Skrbinek,
Janez Forte in drugi,
Dravni svet Republike Slovenije,
* Jezik postopka: slovenina.

SL

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

Varuh lovekovih pravic Republike Slovenije,

Igor Karlovek,
Marija Karlovek,
Janez Gosar
proti
Dravnemu zboru Republike Slovenije,
ob udelebi
Vlade Republike Slovenije,
Banke Slovenije,
Okronega sodia v Ljubljani,
SODIE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, A. Tizzano, podpredsednik, R. Silva de
Lapuerta, predsednica senata, T. von Danwitz, J. L. da Cruz Vilaa (poroevalec),
A. Arabadiev, predsedniki senatov, C. Toader, predsednica senata, D. vby,
predsednik senata, M. Safjan, sodnik, M. Berger, sodnica, E. Jarainas,
C. G. Fernlund in C. Vajda, sodniki,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 1. decembra 2015,
ob upotevanju stali, ki so jih predloili:

za T. Kotnika in druge M. Kuni in J. Sladi, odvetnika,

za J. Sedonjo in druge T. Kek, odvetnica,

za Fondazione cassa di risparmio di Imola U. Ili, M. Jan, B. Ili, A. Arko,

P. Trifoni, C. G. Sinatra in G. Altomare, odvetniki,

za A. Pipua in druge A. Pipu, odvetnik,

L. Juki v svojem imenu,

za F. Maruia in druge B. Rejc, odvetnik,

I-2

KOTNIK IN DRUGI

za S. Skrbinek T. Brome, odvetnik,

za J. Forteja in druge Z. Fritz,

za Dravni svet Republike Slovenije M. Bervar, skupaj s H. Butolen,

odvetnico, in B. Kekec, J. Slivek in D. trus,

za I. in M. Karlovek I. Karlovek, odvetnik,

J. Gosar v svojem imenu,

za Dravni zbor Republike Slovenije M. Brglez,

za Banko Slovenije B. Jazbec, skupaj z R. Grilcem in T. Lbbigom,

odvetnikoma,

za slovensko vlado V. Klemenc in T. Miheli itko, agentki,

za Irsko E. Creedon,
E. McCulloughom, SC,

za pansko vlado A. Rubio Gonzlez, agent,

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato

dello Stato,

za Evropsko komisijo L. Flynn, P. J. Loewenthal, K.-Ph. Wojcik in

M. ebre, agenti,

L. Williams

in

A. Joyce,

agenti,

skupaj

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi

18. februarja 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1

Predlog za sprejetje predhodne odlobe se nanaa na veljavnost in razlago tok od

40 do 46 Sporoila Komisije o uporabi pravil o dravni pomoi za podporne
ukrepe v korist bank v okviru finanne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v
nadaljnjem besedilu: sporoilo o bannitvu) (UL 2013, C 216, str. 1) ter na
razlago lenov 29, 34, 35 in od 40 do 42 Direktive 2012/30/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaitnih ukrepov za
varovanje interesov drubenikov in tretjih oseb, ki jih drave lanice zahtevajo od
gospodarskih drub v pomenu drugega odstavka lena 54 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, glede ustanavljanja delnikih drub ter ohranjanja in spreminjanja
njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaitni ukrepi z enakim uinkom v vsej
I-3

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

Skupnosti (UL 2012, L 315, str. 74) in lena 2, sedma alinea, Direktive
2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji
in prenehanju kreditnih institucij (UL, posebna izdaja v slovenini, poglavje 6,
zvezek 4, str. 15).
2

Ta predlog je bil vloen v okviru postopka za oceno ustavnosti nekaterih dolob

Zakona o bannitvu z dne 23. novembra 2006 v razliici, ki se uporablja v
postopku v glavni stvari (Uradni list RS t. 99/10) (v nadaljevanju: Zakon o
bannitvu), ki doloajo izredne ukrepe za sanacijo bannega sistema.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2001/24

V uvodnih izjavah 5 in 6 Direktive 2001/24 je navedeno:

(5) S sprejetjem Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
30. maja 1994 o sistemih zajamenih vlog [(UL, posebna izdaja v
slovenini, poglavje 13, zvezek 18, str. 312)], ki je uvedla naelo
obveznega lanstva kreditnih institucij v jamstvenih sistemih matine
drave, je postala potreba po vzajemnem priznavanju reorganizacijskih
ukrepov in postopkov prenehanja e jasneja.
(6)

Upravni ali sodni organi matine drave lanice morajo biti edini pristojni za
odloanje o reorganizacijskih ukrepih in izvajanje teh ukrepov, predvidenih
v pravnih predpisih in praksah, veljavnih v dravi lanici. Zaradi teavnega
usklajevanja pravnih predpisov in praks drav lanic morajo te uvesti
vzajemno priznavanje ukrepov, ki jih sprejme vsaka drava lanica za
ponovno vzpostavitev sposobnosti preivetja kreditnih institucij, ki jim je
dala dovoljenje.

V skladu s lenom 2, sedma alinea, Direktive 2001/24 so reorganizacijski ukrepi

ukrep[i], s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finanni poloaj kreditne
institucije in ki lahko vplivajo na e veljavne pravice tretjih oseb, vkljuno z
ukrepi, ki vkljuujejo monost zaasne ustavitve plail in izvrilnih ukrepov ali
znianje terjatev.
Direktiva 2012/30

V uvodnih izjavah 3 in 5 Direktive 2012/30 je navedeno:

(3) Za zagotovitev minimalne enakovredne zaite za delniarje in upnike v
delnikih drubah je e zlasti pomembna uskladitev nacionalnih dolob v
I-4

KOTNIK IN DRUGI

zvezi z ustanovitvijo in ohranitvijo, poveanjem ali zmanjanjem njihovega

kapitala.
[]
(5)

Potrebne so dolobe Unije za ohranjanje kapitala, ki predstavlja jamstvo

upnikom, e zlasti s prepovedjo vsakega zmanjanja kapitala z razdelitvijo
delniarjem, kadar niso upravieni do tega, in doloitvijo mej pravice
drube, da pridobiva lastne delnice.

len 29(1) te direktive doloa:

O vsakem poveanju kapitala mora biti sprejet sklep na skupini delniarjev.
[]

len 34, prvi odstavek, te direktive doloa:

O vsakem zmanjanju vpisanega kapitala, razen po odlobi sodia, mora
odloati vsaj skupina delniarjev [].

len 35 Direktive 2012/30 doloa, da [k]adar obstaja ve razredov delnic, se

mora o sklepu skupine delniarjev v zvezi z zmanjanjem kapitala posebej
glasovati vsaj za vsak razred delniarjev, katerih pravice so prizadete s tako
transakcijo.

len 40(1)(b) te direktive doloa:

Kadar zakonodaja drave lanice dopua drubam zmanjati vpisani kapital s
prisilnim umikom delnic, zahteva, da so upotevani vsaj naslednji pogoji:
[]
(b)

10

kadar je prisilni umik odobren samo s statutom ali ustanovitvenim aktom,

odloitev o tem sprejme skupina delniarjev, razen e ga soglasno
odobrijo prizadeti delniarji.

len 41(1) navedene direktive doloa:

Ob zmanjanju vpisanega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila druba
sama ali prek osebe, delujoe v svojem imenu, vendar za raun drube, mora o
umiku vedno odloati skupina delniarjev.

11

len 42 iste direktive doloa:

V primerih iz [] toke (b) lena 40(1) [] je odloitev skupine delniarjev v
zvezi z odpisom vpisanega kapitala ali njegovim zmanjanjem z umikom delnic,
kadar je ve razredov delnic, sprejeta tako, da se posebej glasuje najmanj za vsak
razred delniarjev, katerih pravice so prizadete s transakcijo.
I-5

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

Direktiva 2014/59/EU
12

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o

vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reevanje kreditnih institucij in investicijskih
podjetij ter o spremembi este direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv
2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU,
2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) t. 1093/2010 ter (EU) t. 648/2012
Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190) je bila sprejeta
15. maja 2014.

13

len 117 Direktive 2014/59 je med drugim spremenil opredelitev

reorganizacijskih ukrepov iz lena 2, sedma alinea, Direktive 2001/24. Po tej
spremembi so reorganizacijski ukrepi opredeljeni kot ukrep[i], s katerimi naj bi
se ohranil ali ponovno vzpostavil finanni poloaj kreditne institucije ali
investicijske drube, kot je opredeljena v toki (2) lena 4(1) Uredbe (EU)
t. 575/2013, in ki bi utegnili vplivati na e veljavne pravice tretjih oseb, tudi na
ukrepe, ki vkljuujejo monost zaasne ustavitve plail in izvrilnih ukrepov ali
znianje terjatev; ti ukrepi zajemajo tudi uporabo instrumentov za reevanje in
izvajanje pooblastil za reevanje iz Direktive 2014/59/EU.

14

len 130(1) Direktive 2014/59 doloa:

Drave lanice do 31. decembra 2014 sprejmejo ter objavijo zakone in druge
predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo. Besedilo teh ukrepov takoj
sporoijo Komisiji.
Drave lanice uporabljajo te ukrepe od 1. januarja 2015.
Predpise, sprejete za potrebe uskladitve z oddelkom 5 poglavja IV naslova IV,
drave lanice uporabljajo najpozneje od 1. januarja 2016.
Sporoilo o bannitvu

15

V tokah 2 in 3 sporoila o bannitvu je navedeno:

2. Sporoila o krizi zagotavljajo celovit okvir za usklajeno ukrepanje v
podporo finannemu sektorju, da bi se zagotovila finanna stabilnost, hkrati pa
im bolj zmanjalo izkrivljanje konkurence med bankami in v dravah lanicah na
enotnem trgu. Opredeljujejo pogoje dostopa do dravne pomoi in zahteve, ki
morajo biti izpolnjene, da bi bila takna pomo zdruljiva z notranjim trgom na
podlagi nael o dravni pomoi iz Pogodbe. Pravila o dravni pomoi, ki urejajo
dravno pomo za finanni sektor, so se na podlagi sporoil o krizi redno
posodabljala, kadar je bilo to potrebno zaradi prilagajanja razvoju krize. Zaradi
nedavnih dogodkov je potrebna nadaljnja posodobitev sporoil o krizi.
3.
Sporoila o krizi ter vsi posamezni sklepi o ukrepih in shemah pomoi, ki
spadajo na podroje uporabe teh sporoil, so bili sprejeti na podlagi
I-6

KOTNIK IN DRUGI

lena 107(3)(b) Pogodbe, ki izjemoma dovoljuje pomo za odpravljanje resne

motnje v gospodarstvu drave lanice.
16

V toki 15 tega sporoila je navedeno:

V sporoilih o krizi je jasno doloeno, da se splona naela glede nadzora
dravne pomoi uporabljajo tudi med krizo. Za omejitev izkrivljanja konkurence
med bankami in v dravah lanicah na enotnem trgu ter obravnavanje moralnega
tveganja bi bilo treba zlasti omejiti pomo na najmanjo potrebno in zagotoviti
ustrezen prispevek upravienca do pomoi k strokom prestrukturiranja. Banka in
njeni delniarji bi morali k prestrukturiranju im ve prispevati iz lastnih sredstev.
Dravno pomo je treba dodeliti pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev
bremena med tistimi, ki so vloili v banko.

17

V toki 17 navedenega sporoila je navedeno:

V zaetnih fazah krize drave lanice na splono niso presegle minimalnih
zahtev glede vnaprejnje porazdelitve bremena, doloenih v okviru pravil o
dravni pomoi, in upnikom ni bilo treba prispevati k reevanju kreditnih
institucij, da bi se zagotovila finanna stabilnost.

18

Oddelek 3 sporoila o bannitvu se nanaa na dokapitalizacijo in ukrepe za

oslabljena sredstva. Njegov naslov 3.1.2., Porazdelitev bremena med delniarji in
podrejenimi upniki, vsebuje toke od 40 do 46 tega sporoila.

19

V tokah od 40 do 46 tega sporoila je navedeno:

40. Dravna pomo lahko ustvari moralno tveganje in oslabi trno disciplino. Za
zmanjanje moralnega tveganja bi bilo treba pomo dodeliti le pod pogoji, ki
zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med obstojeimi vlagatelji.
41. Ustrezna porazdelitev bremena po zaetnem pokritju izgub z lastnikim
kapitalom obiajno vkljuuje prispevke imetnikov hibridnega kapitala in
imetnikov podrejenih dolnikih instrumentov. Imetniki hibridnega kapitala in
imetniki podrejenih dolnikih instrumentov morajo kar najbolj prispevati k
zmanjanju kapitalskega primanjkljaja. Ti prispevki so lahko zagotovljeni v obliki
pretvorbe v navaden lastniki temeljni kapital [] ali v obliki odpisa glavnice
instrumentov. Vsekakor je treba prepreiti denarne odlive upravienca v korist
imetnikov takih vrednostnih papirjev v pravno sprejemljivem okviru.
42. Komisija v okviru obvezne porazdelitve bremena na podlagi pravil o dravni
pomoi v obliki pretvorbe v kapital ali odpisa instrumentov ne bo zahtevala
prispevkov imetnikov nadrejenih dolnikih instrumentov (zlasti iz naslova
zajamenih vlog, nezajamenih vlog, obveznic in vseh drugih oblik nadrejenih
dolnikih instrumentov).

I-7

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

43. Kadar kapitalski dele banke, ki je ugotovila [pri kateri je ugotovljen]

kapitalski primanjkljaj, ostaja nad regulativnim minimumom [Unije], lahko banka
obiajno sama obnovi kapitalski poloaj, zlasti z ukrepi zbiranja kapitala, kakor so
doloeni v toki 35. e druge monosti niso na voljo, vkljuno s kakrnimi koli
drugimi nadzornimi ukrepi, kot so zgodnje ukrepanje ali drugi popravni ukrepi za
odpravo primanjkljaja, kakor jih je potrdil pristojni nadzorni organ ali organ za
reevanje, je treba podrejene dolnike instrumente naeloma pretvoriti v lastniki
kapital e pred dodelitvijo dravne pomoi.
44. Kadar banka ne izpolnjuje ve minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev, je
treba podrejene dolnike instrumente naeloma pretvoriti ali odpisati e pred
dodelitvijo dravne pomoi. Dravna pomo ne sme biti dodeljena, dokler
lastniki kapital, hibridni kapital in podrejeni dolniki instrumenti ne prispevajo v
celoti k izravnavi morebitnih izgub.
45. Izvzetje iz zahtev iz tok 43 in 44 je mogoe, kadar bi izvajanje takih
ukrepov ogrozilo finanno stabilnost ali povzroilo nesorazmerne rezultate. To
izvzetje bi lahko zajemalo primere, ko se dodeljuje razmeroma majhen znesek
pomoi v primerjavi s tveganju prilagojeno aktivo banke in se je kapitalski
primanjkljaj znatno zmanjal zlasti z ukrepi zbiranja kapitala, kakor so doloeni v
toki 35. Nesorazmerne rezultate ali tveganje za finanno stabilnost bi bilo
mogoe obravnavati tudi s ponovno preuitvijo zaporedja ukrepov za odpravo
kapitalskega primanjkljaja.
46. V okviru izvajanja tok 43 in 44 bi bilo treba upotevati naelo, da noben
upnik ne utrpi vejih izgub, kot bi jih sicer []. Zato podrejeni upniki z
ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden,
e dravna pomo ne bi bila dodeljena.
Slovensko pravo
20

len 253(3) Zakona o bannitvu doloa, da se [i]zredni ukrepi [] tejejo za

reorganizacijske ukrepe, kot jih doloa Direktiva 2001/24/ES.

21

len 261a tega zakona doloa:

(1) Z odlobo o izrednem ukrepu Banka Slovenije doloi, da:
1.

kvalificirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo ali

2.
se kvalificirane obveznosti banke [] delno ali v celoti pretvorijo v nove
navadne delnice banke na podlagi poveanja osnovnega kapitala banke z
vplailom stvarnega vloka v obliki terjatev upnikov, ki predstavljajo kvalificirane
obveznosti.
[]
I-8

KOTNIK IN DRUGI

(5) Banka Slovenije mora v zvezi s prenehanjem ali konverzijo kvalificiranih

obveznosti banke zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije
kvalificiranih obveznosti banke ne utrpi vejih izgub, kot bi jih utrpel v primeru
steaja banke.
(6)

Kvalificirane obveznosti banke so:

1.

osnovni kapital banke (obveznosti prvega reda),

2.
obveznosti do imetnikov hibridnih finannih instrumentov [] (obveznosti
drugega reda),
3.
obveznosti do imetnikov finannih instrumentov, ki se [] upotevajo pri
izraunu dodatnega kapitala banke, razen e so te obveznosti e zajete v 1.
ali 2. toki tega odstavka (obveznosti tretjega reda),
4.
obveznosti, ki niso zajete v 1., 2. ali 3. toki tega odstavka, in bi se v
primeru steajnega postopka nad banko poplaale po poplailu navadnih terjatev
do banke (obveznosti etrtega reda).
22

len 261c Zakona o bannitvu doloa:

(1) Banka Slovenije v odlobi o prenehanju kvalificiranih obveznosti []
doloi prenehanje kvalificiranih obveznosti banke v obsegu, ki je potreben zaradi
pokrivanja izgube banke, z upotevanjem vrednotenja sredstev v skladu s
prejnjim lenom. []
Spor o glavni stvari in vpraanja za predhodno odloanje

23

Po svetovni finanni krizi, ki se je zaela leta 2007 in se v naslednjih letih

poglobila, je Banka Slovenije (Slovenija) septembra 2013 pri petih slovenskih
bankah, in sicer Novi Ljubljanski banki d.d., Novi Kreditni banki Maribor d.d.,
Abanki Vipa d.d., Probanki d.d. in Factor banki d.d., ugotovila kapitalski
primanjkljaj. Glede na obseg tega primanjkljaja te banke niso imele dovolj
sredstev za poplailo svojih upnikov in pokrivanje vrednosti vlog.

24

Banka Slovenije je 17. decembra 2013 sprejela odlobe, s katerimi je uvedla

izredne ukrepe za dokapitalizacijo prvih dveh bank, reevanje tretje in prenehanje
poslovanja zadnjih dveh (v nadaljevanju: sporni ukrepi).

25

Komisija je 18. decembra 2013 dravne pomoi, namenjene zadevnim petim

bankam, ki so jih slovenski organi predhodno priglasili, odobrila.

26

Sporni ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi Zakona o bannitvu, zlasti njegovih

lenov od 261a do 261c in 261e, so zajemali izbris lastnikega kapitala delniarjev
ter hibridnih finannih instrumentov in podrejenih dolnikih instrumentov (v
nadaljevanju: podrejeni instrumenti).
I-9

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

27

Iz spisa, predloenega Sodiu, je razvidno, da so podrejeni instrumenti finanni

instrumenti, ki imajo nekatere znailnosti dolnikih in lastnikih vrednostnih
papirjev. V primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta, ki jih je izdal, so
imetniki podrejenih instrumentov (v nadaljevanju: podrejeni upniki) poplaani za
imetniki navadnih obveznic, vendar pred delniarji. Zaradi finannega tveganja, ki
ga njihovi imetniki tako prevzamejo, imajo ti finanni instrumenti veji donos.

28

Pri Ustavnem sodiu (Slovenija) so posamezniki na eni strani ter Dravni svet
Republike Slovenije (Slovenija) in Varuh lovekovih pravic Republike Slovenije
(Slovenija) na drugi strani vloili pobude oziroma zahtevi za zaetek postopka za
oceno ustavnosti. Ti predlogi so se nanaali na skladnost dolob Zakona o
bannitvu, na podlagi katerih so bili sprejeti sporni ukrepi, s slovensko ustavo,
zlasti z naeli prepovedi retroaktivnosti, varstva legitimnih priakovanj in
sorazmernosti ter pravico do zasebne lastnine.

29

Iz predloitvenega sklepa je razvidno, da je namen dolob Zakona o bannitvu v

nacionalno pravo prenesti sporoilo o bannitvu, da bi se nacionalnim organom
omogoilo, da podjetjem iz tega sektorja dodelijo dravne pomoi, ki so
zdruljive z notranjim trgom. Zato se v skladu z navedbami predloitvenega
sodia oitki predlagateljev iz postopka v glavni stvari, eprav so usmerjeni
zoper te dolobe, dejansko nanaajo na sporoilo o bannitvu. Ti predlagatelji
trdijo, da to sporoilo kri ne samo slovensko ustavo, ampak tudi len 17 Listine
Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter direktivi 2012/30
in 2001/24. Predloitveno sodie navaja, da je pristojno za oceno ustavnosti
nacionalnih dolob, s katerimi je neka direktiva prenesena. Vendar ugotavlja, da
to ne velja, kadar obstaja dvom o razlagi ali veljavnosti dolobe prava Unije, ki je
pravna podlaga za nacionalno dolobo, katere ustavnost se izpodbija. Poudarja, da
je v takem primeru Sodie izkljuno pristojno za odgovor na vpraanja v zvezi z
veljavnostjo in razlago te dolobe, da bi lahko nato Ustavno sodie v zadevi, ki
mu je bila predloena, odloilo o ustavnosti spornih dolob nacionalne
zakonodaje.

30

V teh okoliinah je Ustavno sodie prekinilo odloanje in Sodiu v predhodno

odloanje predloilo ta vpraanja:
1.

Ali se lahko Sporoilo o bannitvu, ob upotevanju pravnih uinkov, ki jih

to sporoilo dejansko ustvarja iz razlogov, ker ima [] [U]nija na podroju
dravnih pomoi na podlagi b) toke prvega odstavka 3. lena [PDEU]
izkljuno pristojnost in ker je Komisija na podlagi 108. lena [PDEU]
pristojna za odloanje na podroju dravnih pomoi, razlaga tako, da
ustvarja zavezujoe uinke za drave lanice, ki elijo resne motnje v
gospodarstvu odpraviti z dravno pomojo kreditni instituciji, ta pomo pa
je trajne narave in je ni mogoe enostavno ukiniti?

2.

Ali so 40. do 46. toka Sporoila o bannitvu, ki pogojujejo monost

dodelitve dravne pomoi, katere namen je odpravljanje resne motnje v

I - 10

KOTNIK IN DRUGI

gospodarstvu drave, z uveljavitvijo obveznosti izbrisa lastnikega kapitala,

[podrejenih instrumentov] in/ali pretvorbe [podrejenih instrumentov] v
lastniki kapital zaradi omejevanja pomoi na najmanjo potrebno ob
upotevanju obravnavanja moralnega tveganja, nezdruljive s 107., 108.
in 109. lenom [PDEU], ker prekoraujejo pristojnost Komisije, ki je
opredeljena z omenjenimi dolobami Pogodbe [DEU] na podroju dravnih
pomoi?
3.

e je odgovor na [drugo] vpraanje [] nikalen, ali so 40. do 46. toka

Sporoila o bannitvu, ki pogojujejo monost dravne pomoi z
obveznostjo izbrisa in/ali pretvorbe v lastniki kapital, kolikor se ta
obveznost nanaa na delnice (lastniki kapital), [podrejene instrumente], ki
so bili izdani pred objavo Sporoila o bannitvu in ki so v asu svoje izdaje
lahko v celoti ali delno prenehali brez popolnega poplaila le v primeru
steaja banke, v skladu z naelom varstva upravienih priakovanj iz prava
Evropske unije?

4.

e je odgovor na [drugo] vpraanje [] nikalen in na [tretje] vpraanje []

pritrdilen, ali so 40. do 46. toka Sporoila o bannitvu, ki pogojujejo
monost dodelitve dravne pomoi z obveznostjo izbrisa lastnikega
kapitala, [podrejenih instrumentov] in/ali pretvorbo [podrejenih
instrumentov] v lastniki kapital, ne da bi bil zaet in zakljuen steajni
postopek, v katerem bi se sredstva dolnika likvidirala v sodnem postopku, v
katerem bi imeli imetniki podrejenih finannih instrumentov poloaj stranke,
v skladu s pravico do zasebne lastnine iz prvega odstavka 17. lena Listine
[]?

5.

e je odgovor na [drugo] vpraanje [] nikalen in na [tretje in etrto]

vpraanj[e] [] pritrdilen, ali so 40. do 46. toka Sporoila o bannitvu, ki
pogojujejo monost dodelitve dravne pomoi z obveznostjo izbrisa
lastnikega kapitala in/ali pretvorbo [podrejenih instrumentov] v lastniki
kapital, ker je za uresniitev teh ukrepov treba zmanjati in/ali poveati
osnovni kapital delnike drube na podlagi sklepa pooblaenega uradnega
organa, ne pa skupine delnike drube, v neskladju z 29., 34. in 35.
lenom ter 40. do 42. lenom Direktive [2012/30]?

6.

Ali je Sporoilo o bannitvu, ob upotevanju 19. toke, zlasti zahteve te

toke po zagotovitvi temeljnih pravic, 20. toke in izhodia o naelni
obveznosti pretvorbe ali odpisa [podrejenih instrumentov] pred dodelitvijo
dravne pomoi v 43. in 44. toki Sporoila o bannitvu, mogoe razlagati
tako, da ta ukrep za drave lanice, ki elijo resne motnje v gospodarstvu
odpraviti z dravno pomojo kreditni instituciji, ni obvezen v smislu
obveznosti navedene pretvorbe ali odpisa kot pogoja za dovoljenost dravne
pomoi na podlagi b) toke tretjega odstavka 107. lena [PDEU] oziroma da
za dovoljenost dravne pomoi zadostuje, da se ukrep pretvorbe ali odpisa
izvri le glede sorazmernega delea?
I - 11

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

7.

Ali je mogoe sedmo alinejo 2. lena [Direktive 2001/24] razlagati tako, da

se med reorganizacijske ukrepe tejejo tudi zahtevani ukrepi porazdelitve
bremen med delniarji in podrejenimi upniki iz 40. do 46. toke Sporoila o
bannitvu (odpis glavnice lastnikega kapitala, [podrejenih instrumentov]
ter pretvorbe [podrejenih instrumentov] v lastniki kapital)?

Vpraanja za predhodno odloanje

Uvodna ugotovitev
31

Slovenska vlada in Komisija imata dvome o dopustnosti drugega, tretjega,

etrtega in petega vpraanja za predhodno odloanje glede veljavnosti tok od 40
do 46 sporoila o bannitvu, ker naj to sporoilo ne bi imelo pravnih uinkov
neposredno za tretje osebe.

32

Poudariti je treba, da so v ozadju te zadeve v bistvu dravne pomoi, ki jih je

slovenska vlada dodelila, da bi zagotovila sanacijo nacionalnega bannega
sistema.

33

Natanneje, ta zadeva se nanaa na skladnost pogoja porazdelitve bremena med

delniarji in podrejenimi upniki ki ga je doloila Komisija, da bi se na podlagi
lena 107(3)(b) PDEU lahko telo, da so dravne pomoi, dodeljene v bannem
sektorju, zdruljive z notranjim trgom z ve dolobami prava Unije. Sodie
mora imeti v okviru postopka iz lena 267 PDEU monost izvedbe nadzora nad
veljavnostjo takega pogoja, kar pa je ravno predmet drugega, tretjega, etrtega in
petega vpraanja za predhodno odloanje.

34

Ta vpraanja so zato dopustna.

Prvo vpraanje

35

Predloitveno sodie s prvim vpraanjem v bistvu sprauje, ali je treba sporoilo

o bannitvu razlagati tako, da ima za drave lanice zavezujo uinek.

36

len 108(3) PDEU doloa preventivni nadzor sprememb obstojeih pomoi in

nartov novih pomoi. S tako zasnovano prevencijo se skua dosei, da se bodo
izvrile samo pomoi, ki so zdruljive z notranjim trgom (glej sodbo z dne
21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, EU:C:2013:755, toki 25
in 26).

37

Presoja zdruljivosti ukrepov pomoi z notranjim trgom na podlagi lena 107(3)

PDEU je v izkljuni pristojnosti Komisije, ki deluje pod nadzorom sodi Unije
(glej sodbo z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12,
EU:C:2013:755, toka 28).

I - 12

KOTNIK IN DRUGI

38

V zvezi s tem ima Komisija iroko diskrecijsko pravico, katere izvrevanje zajema
kompleksne ekonomske in socialne ocene (glej v tem smislu sodbi z dne
11. septembra 2008, Nemija in drugi/Kronofrance, C-75/05 P in C-80/05 P,
EU:C:2008:482, toka 59, in z dne 8. marca 2016, Grija/Komisija, C-431/14 P,
EU:C:2016:145, toka 68).

39

Pri izvrevanju te diskrecijske pravice lahko Komisija sprejme smernice za

doloitev meril, na podlagi katerih namerava presojati zdruljivost ukrepov
pomoi, ki jih nartujejo drave lanice, z notranjim trgom.

40

V skladu z ustaljeno sodno prakso se Komisija s tem, da sprejme taka pravila

ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v
primerih, na katere se nanaajo, sama omeji pri izvrevanju te diskrecijske pravice
in od teh pravil naeloma ne more odstopiti, saj bi sicer lahko bila sankcionirana
zaradi kritve splonih pravnih nael, kot sta naelo enakega obravnavanja ali
naelo varstva legitimnih priakovanj (sodba z dne 8. marca 2016,
Grija/Komisija, C-431/14 P, EU:C:2016:145, toki 69 in 70 ter navedena sodna
praksa).

41

Komisija pa se s sprejetjem pravil ravnanja ne more odrei izvajanju diskrecijske

pravice, ki jo ima na podlagi lena 107(3)(b) PDEU (glej v tem smislu sodbo z
dne 8. marca 2016, Grija/Komisija, C-431/14 P, EU:C:2016:145, toka 71).
Sprejetje sporoila, kot je sporoilo o bannitvu, Komisije torej ne razbremeni
obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliin, ki jih v posameznem primeru
uveljavlja neka drava lanica v okviru predloga neposredne uporabe
lena 107(3)(b) PDEU, in obrazloitve zavrnitve takega predloga (sodba z dne
8. marca 2016, Grija/Komisija, C-431/14 P, EU:C:2016:145, toka 72).

42

V obravnavanem primeru je iz tok 41, 43 in 44 sporoila o bannitvu razvidno,

da ustrezna porazdelitev bremena, s katero je v navedenem sporoilu pogojena
dodelitev dravne pomoi, vkljuuje najprej kritje izgub z lastnikim kapitalom,
nato pa obiajno prispevek podrejenih upnikov. Izvzetje iz zahtev iz tok 43 in 44
tega sporoila je v skladu z njegovo toko 45 mogoe, kadar bi tak prispevek
ogrozil[] finanno stabilnost ali povzroil[] nesorazmerne rezultate.

43

Iz navedenega je razvidno, na eni strani, da je uinek sprejetja pravil ravnanja, ki

so vsebovana v navedenem sporoilu, omejen na samoomejitev Komisije pri
izvrevanju njene diskrecijske pravice, tako da mora Komisija, e ji drava lanica
priglasi nart dravne pomoi, ki je v skladu s temi pravili, naeloma ta nart
odobriti. Na drugi strani, drave lanice ohranijo monost, da Komisiji priglasijo
narte dravnih pomoi, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporoila, in v izjemnih
okoliinah lahko Komisija take narte odobri.

44

Iz navedenega izhaja, da sporoilo o bannitvu ne more ustvarjati avtonomnih

obveznosti za drave lanice, ampak je omejeno na doloitev pogojev, ki so
namenjeni zagotovitvi, da so dravne pomoi, dodeljene bankam v okviru
I - 13

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

finanne krize, zdruljive z notranjim trgom, in ki jih mora Komisija pri

izvrevanju iroke diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi lena 107(3)(b)
PDEU, upotevati.
45

Glede na navedeno je treba na prvo vpraanje odgovoriti, da je treba sporoilo o

bannitvu razlagati tako, da za drave lanice nima zavezujoega uinka.
Drugo vpraanje

46

Predloitveno sodie z drugim vpraanjem v bistvu sprauje, ali je treba lene od

107 PDEU do 109 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo tokam od 40 do 46
sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev dravne
pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in podrejenimi
upniki.

47

Sporoilo o bannitvu je bilo sprejeto na podlagi lena 107(3)(b) PDEU.

48

Iz te dolobe je razvidno, da lahko Komisija dravne pomoi za odpravljanje

resne motnje v gospodarstvu drave lanice teje za zdruljive z notranjim trgom.

49

Komisija lahko na podlagi diskrecijske pravice, ki ji jo daje navedena doloba,

odobritev pomoi zavrne, kadar ta upravienih podjetij ne spodbuja k ravnanju, ki
bi prispevalo k uresniitvi enega od ciljev iz navedenega lena. Taka pomo mora
biti nujna za dosego ciljev, doloenih s to dolobo, tako da brez te pomoi ne bi
bilo mogoe le z delovanjem trga dosei, da upraviena podjetja ravnajo tako, da
prispevajo k uresniitvi teh ciljev. Pomoi za izboljanje finannega poloaja
upravienega podjetja, ne da bi bila ta pomo nujna za izpolnitev ciljev iz
lena 107(3)(b) PDEU, namre ni mogoe teti za zdruljivo z notranjim trgom
(sodba z dne 13. junija 2013, HGA in drugi/Komisija, od C-630/11 P do
C-633/11 P, EU:C:2013:387, toka 104 in navedena sodna praksa).

50

Glede sprejetja tok od 40 do 46 sporoila o bannitvu na podlagi te dolobe je

treba poudariti, da imajo v gospodarstvu Unije finanne storitve osrednjo vlogo.
Banke in kreditne institucije so za podjetja, dejavna na razlinih trgih, bistven vir
financiranja. Poleg tega so banke pogosto med seboj povezane in tevilne med
njimi opravljajo svoje dejavnosti na mednarodni ravni. Zato obstaja tveganje, da
se propad ene ali ve bank hitro raziri na druge banke, bodisi v zadevni dravi
lanici bodisi v drugih dravah lanicah. To pa lahko povzroi prelivanje
negativnih uinkov v druge sektorje gospodarstva.

51

Kot je poudaril generalni pravobranilec v toki 56 sklepnih predlogov, je uporaba

lena 107(3)(b) PDEU kot pravne podlage e toliko bolj upraviena zaradi
okoliine, da so v okviru svetovne finanne krize, zaradi katere je bilo sprejeto to
sporoilo, resne motnje prizadele gospodarstvo tevilnih drav lanic.

52

V obravnavanem primeru je iz toke 2 sporoila o bannitvu razvidno, da je

Komisija z njim elela opredeliti pogoje za dostop do dravnih pomoi, ki
I - 14

KOTNIK IN DRUGI

omogoajo podporo finannemu sektorju drav lanic, in doloiti zahteve, ki

morajo biti izpolnjene, da bi se te pomoi tele za zdruljive z notranjim trgom.
53

Med temi zahtevami je v tokah od 40 do 46 sporoila o bannitvu doloena

zahteva po porazdelitvi bremena med delniarji in podrejenimi upniki v zvezi s
kritjem strokov prestrukturiranja bank v teavah za namene odpravljanja
njihovega kapitalskega primanjkljaja. To pomeni, da morajo po kritju izgub z
lastnikim kapitalom tudi podrejeni upniki prispevati k uresniitvi tega cilja bodisi
s pretvorbo njihovih terjatev v lastniki kapital bodisi z odpisom teh terjatev.

54

Ob nadzoru zdruljivosti ukrepov dravne pomoi z notranjim trgom je Komisija

lahko tela, kot je navedeno v toki 15 sporoila o bannitvu, da so ukrepi
porazdelitve bremena nujni za omejitev dravnih pomoi v bannem sektorju na
najmanje potrebne in za zmanjanje izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

55

Prvi, take ukrepe porazdelitve bremena je namre mogoe razumeti tako, da so

namenjeni prepreitvi uporabe zgolj dravnih pomoi kot instrumenta za odpravo
finannih teav zadevnih bank.

56

Drugi, ukrepi porazdelitve bremena so namenjeni zagotovitvi, da pred dodelitvijo

kakrne koli dravne pomoi banke s kapitalskim primanjkljajem skupaj s svojimi
vlagatelji ukrepajo za zmanjanje tega primanjkljaja, zlasti z mobilizacijo
lastnikega kapitala in s prispevkom podrejenih upnikov, saj lahko taki ukrepi
omejijo viino dodeljene dravne pomoi.

57

Pri nasprotni reitvi bi obstajalo tveganje povzroitve izkrivljanja konkurence, saj

bi banke, katerih delniarji in podrejeni upniki ne bi prispevali k zmanjanju
kapitalskega primanjkljaja, dobile vijo dravno pomo od tiste, ki bi zadoala za
odpravo preostalega kapitalskega primanjkljaja. V teh okoliinah taka pomo
naeloma ne bi bila v skladu s pravom Unije.

58

Poleg tega, za reitev teave moralnega tveganja, ki je povezano s tem, da so

posamezniki nagnjeni k sprejemanju tveganih odloitev, kadar morebitne
negativne posledice teh odloitev nosi skupnost, je treba prepreiti, da bi bile
banke z monostjo dodelitve dravnih pomoi spodbujene k uporabi finannih
instrumentov, ki so bolj tvegani in ki lahko vodijo do velikih izgub, kar bi lahko
povzroilo resno izkrivljanje konkurence in spodkopalo celovitost notranjega trga.

59

Nazadnje je treba poudariti, da Komisija s sprejetjem sporoila o bannitvu ni

posegla v pristojnosti, ki jih ima Svet Evropske unije na podlagi lenov 108
PDEU in 109 PDEU. Ker se s tem sporoilom namre zgolj doloajo pravila
ravnanja, katerih uinek je omejitev Komisije pri izvrevanju diskrecijske pravice,
ki jo ima na podlagi lena 107(3)(b) PDEU, to sporoilo ne posega v pristojnost,
ki je Svetu priznana s lenom 108(2), tretji pododstavek, PDEU, da v izjemnih
okoliinah na predlog drave lanice razglasi dravno pomo za zdruljivo z
notranjim trgom, niti ni to sporoilo uredba iz lena 109 PDEU, ki ima na podlagi
lena 288, drugi odstavek, PDEU zavezujo uinek erga omnes.
I - 15

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

60

Glede na navedeno je treba na drugo vpraanje odgovoriti, da je treba lene od

107 PDEU do 109 PDEU razlagati tako, da ne nasprotujejo tokam od 40 do 46
sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev dravne
pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in podrejenimi
upniki.
Tretje in etrto vpraanje

61

Predloitveno sodie s tretjim in etrtim vpraanjem, ki ju je treba preuiti

skupaj, v bistvu sprauje, ali je treba naelo varstva legitimnih priakovanj in
pravico do zasebne lastnine razlagati tako, da nasprotujeta tokam od 40 do 46
sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev dravne
pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in podrejenimi
upniki.

62

Prvi, v zvezi z naelom varstva legitimnih priakovanj je iz ustaljene sodne

prakse razvidno, da je pravica do sklicevanja na to naelo pogojena s tem, da
pristojni organi Unije zadevni osebi dajo natanna, brezpogojna in skladna
zagotovila, ki izhajajo iz pooblaenih in zanesljivih virov. To pravico ima
namre vsak pravni subjekt, ki mu je institucija, organ, urad ali agencija Unije s
tem, da mu je dala natanna zagotovila, vzbudila utemeljena priakovanja (sodbi z
dne 16. decembra 2010, Kahla Thringen Porzellan/Komisija, C-537/08 P,
EU:C:2010:769, toka 63, in z dne 13. junija 2013, HGA in drugi/Komisija, od
C-630/11 P do C-633/11 P, EU:C:2013:387, toka 132).

63

Delniarji in podrejeni upniki bank, ki so bile predmet ukrepov porazdelitve

bremena iz tok od 40 do 46 sporoila o bannitvu, kakrni so ti iz postopka v
glavni stvari, pa se ne morejo sklicevati na naelo varstva legitimnih priakovanj,
da bi nasprotovali izvritvi zadevnih ukrepov.

64

Na eni strani, delniarji in podrejeni upniki zadevnih bank namre niso imeli
nobenega jamstva Komisije glede tega, da bo odobrila dravno pomo za odpravo
kapitalskega primanjkljaja teh bank. Na drugi strani, ti vlagatelji niso imeli
zagotovila, da nobeden od ukrepov za odpravo kapitalskega primanjkljaja bank,
upravienih do dravne pomoi, ki naj bi jo odobrila Komisija, ne bo mogel
vplivati na njihove nalobe.

65

Poleg tega, okoliina, da v zaetnih fazah mednarodne finanne krize podrejenim

upnikom ni bilo treba prispevati k reevanju kreditnih institucij, kot je navedla
Komisija v toki 17 sporoila o bannitvu, zadevnim upnikom iz postopka v
glavni stvari ne omogoa sklicevanja na naelo varstva legitimnih priakovanj.

66

Ni namre mogoe teti, da je taka okoliina natanno, brezpogojno in skladno

zagotovilo, ki bi pri delniarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna
priakovanja, da se zanje v prihodnje ne bodo uporabili ukrepi porazdelitve
bremena. Kot je Sodie e presodilo, eprav naelo varstva legitimnih
priakovanj spada med temeljna naela Unije, gospodarski subjekti ne morejo
I - 16

KOTNIK IN DRUGI

imeti legitimnih priakovanj glede ohranitve obstojeega poloaja, ki ga lahko

institucije Unije spremenijo na podlagi svoje diskrecijske pravice, in to zlasti na
podroju, kot je podroje dravnih pomoi v bannem sektorju, ki se stalno
prilagaja spremembam gospodarskih razmer (glej po analogiji sodbo z dne
26. junija 2012, Poljska/Komisija, C-335/09 P, EU:C:2012:385, toka 180).
67

Predloitveno sodie se poleg tega sprauje, ali je nujno, da imajo drave lanice
v vsakem primeru na voljo prehodno obdobje za prilagoditev novim zahtevam
Komisije v zvezi s porazdelitvijo bremena med delniarji in podrejenimi upniki.

68

V zvezi s tem je Sodie e presodilo, da tudi ob predpostavki, da je Unija

predhodno ustvarila poloaj, ki bi lahko vzbudil legitimna priakovanja, za kar pa
v obravnavanem primeru ne gre, lahko prevladujo javni interes nasprotuje
sprejetju prehodnih ukrepov za poloaje, ki so nastali pred zaetkom veljavnosti
nove ureditve, vendar se e vedno razvijajo (glej sodbi z dne 17. julija 1997,
Affish, C-183/95, EU:C:1997:373, toka 57, in z dne 17. septembra 2009,
Komisija/Koninklijke FrieslandCampina, C-519/07 P, EU:C:2009:556, toka 85).

69

Kot je generalni pravobranilec poudaril v toki 70 sklepnih predlogov, cilj

zagotovitve stabilnosti finannega sistema ob izogibanju ezmernemu javnemu
troenju in im manjem izkrivljanju konkurence pomeni tak prevladujo javni
interes.

70

Drugi, v zvezi s pravico do zasebne lastnine, ki je doloena v lenu 17(1) Listine,

je treba spomniti, kot je bilo ugotovljeno v toki 44 te sodbe, da sporoilo o
bannitvu za drave lanice ne more ustvariti obveznosti, da sprejmejo ukrepe
porazdelitve bremena, kot so ti iz tok od 40 do 46 tega sporoila.

71

Iz toke 15 sporoila o bannitvu je razvidno, da je porazdelitev bremena med

delniarji in podrejenimi upniki le merilo Komisije za odobritev dravnih pomoi,
dodeljenih bankam z velikim kapitalskim primanjkljajem, ki omogoa, da so te
pomoi omejene na najmanje potrebne, in zagotavlja, da njihovi upravienci
ustrezno prispevajo k strokom prestrukturiranja.

72

Kot je poudaril generalni pravobranilec v toki 71 sklepnih predlogov, sporoilo o

bannitvu ne zahteva nobene posebne oblike za ukrepe porazdelitve bremena iz
tok od 40 do 46 tega sporoila ali posebnega postopka za njihovo sprejetje. Tako
lahko take ukrepe prostovoljno sprejmejo delniarji oziroma so taki ukrepi sprejeti
z dogovorom med zadevno kreditno institucijo in njenimi podrejenimi upniki,
esar ni mogoe teti za poseg v njihovo lastninsko pravico.

73

Poleg tega je treba v zvezi z delniarji bank spomniti, da v skladu s splono

ureditvijo, ki velja za poloaj delniarjev v delnikih drubah, ti v celoti nosijo
tveganje svojih nalob. Iz uvodne izjave 5 Direktive 2012/30 je namre razvidno,
da je njen namen ohranjanje osnovnega kapitala, ki pomeni jamstvo upnikom.

I - 17

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

74

Ker so delniarji odgovorni za dolgove banke do viine njenega osnovnega

kapitala, ni mogoe teti, da to, da se v tokah od 40 do 46 sporoila o bannitvu
zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti delniarji pred
dodelitvijo dravne pomoi prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot
e taka dravna pomo ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.

75

Izgube delniarjev bank v teavah bi bile v vsakem primeru enako velike ne glede
na to, ali vzrok zanje temelji na odlobi o zaetku steajnega postopka, ker
dravna pomo ni bila dodeljena, ali na postopku dodelitve take pomoi, pogojene
s predhodno porazdelitvijo bremena.

76

V zvezi s podrejenimi upniki je treba navesti, kot je Sodie poudarilo v toki 27

te sodbe, da so podrejeni instrumenti finanni instrumenti, ki imajo nekatere
znailnosti dolnikih in lastnikih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da so v
primeru plailne nesposobnosti izdajatelja teh instrumentov njihovi imetniki
poplaani za imetniki navadnih obveznic, vendar pred delniarji.

77

Iz tok 41, 43 in 44 sporoila o bannitvu je razvidno, da morajo ti upniki

prispevati k zmanjanju kapitalskega primanjkljaja ele po tem, ko se izgube
najprej krijejo z lastnikim kapitalom, in le []e druge monosti niso na voljo za
odpravo morebitnega kapitalskega primanjkljaja zadevne banke oziroma le kadar
ta banka ne izpolnjuje ve minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev. Poleg tega
je v toki 46 tega sporoila navedeno, da bi bilo treba upotevati naelo, da
noben upnik ne utrpi vejih izgub, kot bi jih sicer. Zato podrejeni upniki z
ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden,
e dravna pomo ne bi bila dodeljena.

78

Iz te toke je razvidno, da ukrepi porazdelitve bremena, s katerimi je pogojena

dodelitev dravne pomoi banki s kapitalskim primanjkljajem, ne morejo
povzroiti posega v lastninsko pravico podrejenih upnikov, ki ne bi nastal v
steajnem postopku, ki bi sledil, e pomo ne bi bila dodeljena.

79

V teh okoliinah ni mogoe tehtno trditi, da ukrepi porazdelitve bremena, kot so

ti iz sporoila o bannitvu, pomenijo poseg v lastninsko pravico delniarjev in
podrejenih upnikov.

80

Zato je treba na tretje in etrto vpraanje odgovoriti, da je treba naelo varstva

legitimnih priakovanj in pravico do zasebne lastnine razlagati tako, da ne
nasprotujeta tokam od 40 do 46 sporoila o bannitvu v delu, v katerem
navedene toke za odobritev dravne pomoi doloajo pogoj porazdelitve
bremena med delniarji in podrejenimi upniki.
Peto vpraanje

81

Predloitveno sodie s petim vpraanjem v bistvu sprauje, ali je treba lene 29,
34, 35 in od 40 do 42 Direktive 2012/30 razlagati tako, da nasprotujejo tokam od
40 do 46 sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev
I - 18

KOTNIK IN DRUGI

dravne pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in

podrejenimi upniki.
82

leni 29, 34, 35 in od 40 do 42 Direktive 2012/30 v bistvu doloajo, da mora biti

o vsakem poveanju ali zmanjanju kapitala delnikih drub sprejet sklep na
skupini delniarjev drube.

83

Po mnenju predloitvenega sodia sporoilo o bannitvu v delu, iz katerega

izhaja, da o nekaterih spremembah osnovnega kapitala bank ni treba odloati ali
jih odobriti na skupini delniarjev, ni zdruljivo s to direktivo.

84

Vendar kot je bilo poudarjeno v toki 72 te sodbe, sporoilo o bannitvu ne

vsebuje nobene posebne dolobe o pravnih postopkih, po katerih je treba izvriti
ukrepe porazdelitve bremena iz tok od 40 do 46 tega sporoila.

85

Zato eprav bi drave lanice morebiti morale v posebnem primeru sprejeti take
ukrepe porazdelitve bremena brez soglasja skupine delniarjev drube, ta
okoliina ne more vplivati na veljavnost sporoila o bannitvu glede na dolobe
Direktive 2012/30.

86

Poleg tega je treba poudariti, da je namen Direktive 2012/30 v skladu z njeno

uvodno izjavo 3 zagotovitev minimalne enakovredne zaite za delniarje in
upnike delnikih drub. Za to ta direktiva harmonizira nacionalne dolobe v zvezi
z ustanovitvijo navedenih drub in ohranitvijo, poveanjem ali zmanjanjem
njihovega kapitala.

87

Direktiva 2012/30 spada v okvir uresnievanja svobode ustanavljanja na

notranjem trgu in njen glavni cilj je varstvo interesov drubenikov in tretjih oseb.
Namenjena je temu, da se vlagateljem zagotovi, da bodo organi drub, v katere so
vlagali, spotovali njihove pravice po celotnem notranjem trgu, in sicer zlasti ob
ustanavljanju drube in poveanju ali zmanjanju njenega osnovnega kapitala.
Zato se ukrepi, ki jih Direktiva 2012/30 doloa za zagotovitev tega varstva,
nanaajo na redno delovanje delnikih drub.

88

Ukrepi porazdelitve bremena med delniarji in podrejenimi upniki pa so, kadar jih
odredijo nacionalni organi, izredni ukrepi. Sprejeti jih je mogoe le v kontekstu
resne motnje v gospodarstvu drave lanice ter za prepreitev sistemskega
tveganja in zagotovitev stabilnosti finannega sistema.

89

V nasprotju s trditvami predlagateljev iz postopka v glavni stvari Direktiva

2012/30 ne nasprotuje temu, da se v nekaterih posebnih okoliinah, kot so te, na
katere se nanaa sporoilo o bannitvu, ukrepi v zvezi z osnovnim kapitalom
sprejmejo brez potrditve skupine delniarjev drube. Te razlage poleg tega ni
mogoe izpodbiti s sodbo z dne 12. marca 1993, Pafitis in drugi (C-441/93,
EU:C:1996:92).

I - 19

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

90

Sodie je namre v navedeni sodbi razlagalo Direktivo Sveta 77/91/EGS z dne

13. decembra 1976 o uskladitvi zaitnih ukrepov za varovanje interesov
drubenikov in tretjih oseb, ki jih drave lanice zahtevajo od gospodarskih drub
v skladu z drugim odstavkom lena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delnikih
drub ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo
zaitni ukrepi z enakim uinkom v vsej Skupnosti (UL, posebna izdaja v
slovenini, poglavje 17, zvezek 1, str. 8) v okviru spora, za katerega je bila
znailna insolventnost le ene banke, v zadevi iz postopka v glavni stvari pa so
ukrepi porazdelitve bremena iz tok od 40 do 46 sporoila o bannitvu doloeni
kot pogoj za to, da se bankam s kapitalskim primanjkljajem dodelijo dravne
pomoi, ki so v izrednem kontekstu resne motnje v nacionalnem gospodarstvu
namenjene odpravi sistemske finanne krize, ki bi lahko prizadela celoten
nacionalni finanni sistem in finanno stabilnost Unije.

91

V zvezi s tem je treba poudariti, kot je navedel generalni pravobranilec v

tokah 105 in 107 sklepnih predlogov, da so bili nacionalni ukrepi, izpodbijani v
zadevi Pafitis in drugi (C-441/93, EU:C:1996:92), sprejeti v obdobju med letoma
1986 in 1990, in sodba Sodia izreena leta 1996, torej precej pred zaetkom
tretje faze implementacije Ekonomske in monetarne unije z uvedbo eura,
vzpostavitvijo Eurosistema in povezanimi spremembami Pogodb Unije. eprav
obstaja jasen javni interes za zagotovitev monega in doslednega varstva
vlagateljev po vsej Uniji, pa ni mogoe teti, da ta interes v vseh okoliinah
prevlada nad javnim interesom zagotovitve stabilnosti finannega sistema.

92

Predloitveno sodie pa meni, da dolobe Direktive 2014/59 lahko vodijo do

ugotovitve, da sporoilo o bannitvu ni zdruljivo z Direktivo 2012/30.

93

Vendar poleg navedenega v tokah 72 in 84 te sodbe okoliina, da se na

podlagi lena 123 Direktive 2014/59 od 1. januarja 2016 leni 29, 34, 35 in od 40
do 42 Direktive 2012/30 ne uporabljajo v primeru uporabe mehanizmov za
reevanje iz Direktive 2014/59, ne omogoa sklepanja, da so bila pred tem
datumom tovrstna odstopanja prepovedana.

94

Glede na navedeno je treba na peto vpraanje odgovoriti, da je treba lene 29, 34,
35 in od 40 do 42 Direktive 2012/30 razlagati tako, da ne nasprotujejo tokam od
40 do 46 sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev
dravne pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in
podrejenimi upniki.
esto vpraanje

95

Predloitveno sodie s estim vpraanjem v bistvu sprauje, ali je treba sporoilo

o bannitvu razlagati tako, da sta ukrepa pretvorbe ali odpisa podrejenih
instrumentov, kot sta doloena v toki 44 tega sporoila, nujen in zadosten pogoj
za to, da je dravna pomo, ki spada na podroje uporabe tega sporoila,
I - 20

KOTNIK IN DRUGI

razglaena za zdruljivo z notranjim trgom, ali pa za odobritev navedene pomoi

zadostuje, da se podrejeni instrumenti pretvorijo ali odpiejo v sorazmernem delu.
96

Iz predloitvene odlobe je razvidno, da eli Ustavno sodie s tem vpraanjem

izvedeti, ali je treba, e banka ne izpolnjuje minimalnih regulativnih kapitalskih
zahtev v smislu toke 44 sporoila o bannitvu, uporabiti ukrepe odpisa
podrejenih instrumentov, da v celoti pokrijejo vse izkazane izgube banke, ali pa je
mogoe te ukrepe izvriti deloma, in sicer v sorazmernem delu.

97

V skladu s toko 44 tega sporoila je treba v primeru, da banka ne izpolnjuje ve

minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev, kar pomeni, da samo z njenim
lastnikim kapitalom ni mogoe pokriti izgub banke, podrejene instrumente
naeloma pretvoriti ali odpisati e pred dodelitvijo dravne pomoi tej banki.
Poleg tega v skladu z isto toko 44 dravna pomo ne sme biti dodeljena, dokler
lastniki kapital in podrejeni instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi
morebitnih izgub banke.

98

Kot je bilo opozorjeno v tokah 40 in 41 te sodbe, na eni strani, se Komisija s tem,

da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v
prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanaajo, sama omeji pri
izvrevanju svoje diskrecijske pravice in od teh pravil naeloma ne more odstopiti,
saj bi sicer lahko bila sankcionirana zaradi kritve splonih pravnih nael, kot sta
naelo enakega obravnavanja ali naelo varstva legitimnih priakovanj. Na drugi
strani pa sprejetje takih pravil Komisije ne razbremeni obveznosti preverjanja
posebnih izrednih okoliin, ki jih uveljavlja neka drava lanica.

99

Iz navedenega je razvidno, da je to, da ukrep dravne pomoi izpolnjuje merila iz

toke 44 sporoila o bannitvu, naeloma zadosten pogoj za to, da Komisija ta
ukrep razglasi za zdruljiv z notranjim trgom, ni pa za to nujno potreben.

100 Drava lanica torej pred dodelitvijo kakrne koli dravne pomoi ni zavezana
bankam v teavah naloiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniki kapital
ali jih odpiejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju
izgub. Vendar v takem primeru ne bo mogoe teti, da je bila nartovana dravna
pomo omejena na najmanjo potrebno, kot zahteva toka 15 sporoila o
bannitvu. Drava lanica in banke, upraviene do nartovanih dravnih pomoi,
tvegajo, da bo Komisija izdala odlobo, v kateri bo navedene pomoi razglasila za
nezdruljive z notranjim trgom.
101 Poleg tega sporoilo o bannitvu v toki 45 doloa, da je izvzetje iz zahtev med
drugim iz toke 44 tega sporoila mogoe, kadar bi izvajanje ukrepov pretvorbe
ali odpisa navedenih instrumentov ogrozilo finanno stabilnost ali povzroilo
nesorazmerne rezultate. Tako se banki ne sme naloiti, da pred dodelitvijo
dravne pomoi pretvori ali odpie vse podrejene instrumente, zlasti e bi
pretvorba ali odpis dela podrejenih instrumentov zadostovala za odpravo
kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
I - 21

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

102 Glede na prej navedeno je treba na esto vpraanje odgovoriti, da je treba

sporoilo o bannitvu razlagati tako, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih
instrumentov, kot so doloeni v toki 44 tega sporoila, ne smejo presegati tega,
kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
Sedmo vpraanje
103 Predloitveno sodie s sedmim vpraanjem v bistvu sprauje, ali je treba len 2,
sedma alinea, Direktive 2001/24 razlagati tako, da ukrepi porazdelitve bremena
med delniarji in podrejenimi upniki, kot so doloeni v tokah od 40 do 46
sporoila o bannitvu, spadajo pod pojem reorganizacijski ukrepi v smislu
prvonavedene dolobe.
104 Poudariti je treba, da je cilj Direktive 2001/24, kot je razvidno iz njene uvodne
izjave 6, uvedba sistema vzajemnega priznavanja reorganizacijskih ukrepov, brez
namena harmonizacije nacionalne zakonodaje na tem podroju (glej sodbo z dne
24. oktobra 2013, LBI, C-85/12, EU:C:2013:697, toka 39).
105 Ta cilj zahteva, da imajo reorganizacijski ukrepi, ki jih sprejmejo upravni ali sodni
organi izvorne drave lanice, to je drave lanice, v kateri je kreditna institucija
pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v vseh drugih dravah lanicah
uinke, ki jih doloa zakon te drave lanice (glej v tem smislu sodbo z dne
24. oktobra 2013, LBI, C-85/12, EU:C:2013:697, toka 22).
106 V skladu s lenom 2, sedma alinea, Direktive 2001/24 so reorganizacijski
ukrepi ukrep[i], s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finanni poloaj
kreditne institucije in ki lahko vplivajo na e veljavne pravice tretjih oseb,
vkljuno z ukrepi, ki vkljuujejo monost zaasne ustavitve plail in izvrilnih
ukrepov ali znianje terjatev.
107 Kot so navedle vse stranke iz postopka v glavni stvari, ki so se izrekle o tem
vpraanju, je iz besedila te dolobe in iroke opredelitve pojma reorganizacijski
ukrepi, ki ga doloa, razvidno, da ukrepi porazdelitve bremena, kot so doloeni v
tokah od 40 do 46 sporoila o bannitvu, lahko spadajo pod pojem
reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001/24.
108 Na eni strani, ker namre ukrepi porazdelitve bremena stremijo k obnovi
kapitalskega poloaja kreditnih institucij in odpravi njihovega primanjkljaja, kot je
navedeno v toki 43 sporoila o bannitvu, je namen teh ukrepov ohranitev ali
ponovna vzpostavitev finannega poloaja kreditne institucije.
109 Na drugi strani, ukrepi porazdelitve bremena, zlasti pretvorba podrejenih
instrumentov v lastniki kapital ali odpis teh instrumentov, lahko e po sami
naravi vplivajo na e veljavne pravice tretjih oseb in zato vodijo do znianja
terjatev.

I - 22

KOTNIK IN DRUGI

110 Da bi ukrepi porazdelitve bremena spadali pod pojem reorganizacijski ukrepi v

smislu Direktive 2001/24, jih mora poleg tega, kot je razvidno zlasti iz uvodne
izjave 6 in lena 3(1) te direktive, sprejeti upravni ali sodni organ. Kadar pa o
ukrepih porazdelitve bremena odloijo in jih izvrijo delniarji ali podrejeni
upniki, brez kakrnega koli posredovanja upravnih ali sodnih organov, ti ukrepi ne
morejo biti reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001/24.
111 Poleg tega predloitveno sodie sprauje, ali je na podlagi tega, da je bil len 2,
sedma alinea, Direktive 2001/24 spremenjen s lenom 117 Direktive 2014/59, da
bi se v pojem reorganizacijski ukrepi izrecno vkljuili instrumenti za reevanje,
doloeni z zadnjenavedeno direktivo ki so analogni ukrepom porazdelitve
bremena med delniarji in podrejenimi upniki mogoe sklepati, da v asu
dejanskega stanja spora o glavni stvari ti zadnji ukrepi niso spadali pod pojem
reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001/24.
112 Take razlage ni mogoe sprejeti.
113 Kot je namre poudaril generalni pravobranilec v toki 143 sklepnih predlogov, je
treba to spremembo razumeti ob upotevanju tega, da namen Direktive 2001/24 ni
bil harmonizacija upotevne zakonodaje drav lanic, ampak le vzpostavitev
sistema vzajemnega priznavanja. Direktiva 2014/59 pa zdaj obvezuje drave
lanice, da uvedejo nekatere ukrepe za reorganizacijo bank, za kar je potrebno, da
so ti ukrepi izrecno opredeljeni, da bi se zagotovila enotna uporaba te zadnje
direktive v Uniji. To pa nikakor ne pomeni, da pred tem opredelitev
reorganizacijskih ukrepov ni obsegala podobnih javnih ukrepov.
114 Na sedmo vpraanje je torej treba odgovoriti, da je treba len 2, sedma alinea,
Direktive 2001/24 razlagati tako, da ukrepi porazdelitve bremena, kot so doloeni
v tokah od 40 do 46 sporoila o bannitvu, spadajo pod pojem reorganizacijski
ukrepi v smislu prvonavedene dolobe.
Stroki
115 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku
pred predloitvenim sodiem, to odloi o strokih. Stroki za predloitev stali
Sodiu, ki niso stroki omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodie (veliki senat) razsodilo:
1.

Sporoilo Komisije o uporabi pravil o dravni pomoi za podporne

ukrepe v korist bank v okviru finanne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v
nadaljnjem besedilu: sporoilo o bannitvu) je treba razlagati tako, da
za drave lanice nima zavezujoega uinka.

I - 23

SODBA Z DNE 19. 7. 2016 ZADEVA C-526/14

2.

lene od 107 PDEU do 109 PDEU je treba razlagati tako, da ne

nasprotujejo tokam od 40 do 46 sporoila o bannitvu v delu, v
katerem navedene toke za odobritev dravne pomoi doloajo pogoj
porazdelitve bremena med delniarji in imetniki podrejenih
instrumentov.

3.

Naelo varstva legitimnih priakovanj in pravico do zasebne lastnine je

treba razlagati tako, da ne nasprotujeta tokam od 40 do 46 sporoila o
bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev dravne
pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in imetniki
podrejenih instrumentov.

4.

lene 29, 34, 35 in od 40 do 42 Direktive 2012/30/EU Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaitnih
ukrepov za varovanje interesov drubenikov in tretjih oseb, ki jih
drave lanice zahtevajo od gospodarskih drub v pomenu drugega
odstavka lena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede
ustanavljanja delnikih drub ter ohranjanja in spreminjanja njihovega
kapitala, zato da se oblikujejo zaitni ukrepi z enakim uinkom v vsej
Skupnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo tokam od 40 do
46 sporoila o bannitvu v delu, v katerem navedene toke za odobritev
dravne pomoi doloajo pogoj porazdelitve bremena med delniarji in
imetniki podrejenih instrumentov.

5.

Sporoilo o bannitvu je treba razlagati tako, da ukrepi pretvorbe ali

odpisa hibridnega kapitala in podrejenih dolnikih instrumentov,
kakor so doloeni v toki 44 tega sporoila, ne smejo presegati tega, kar
je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.

6.

len 2, sedma alinea, Direktive 2001/24/ES Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih
institucij je treba razlagati tako, da ukrepi porazdelitve bremena, kot so
doloeni v tokah od 40 do 46 sporoila o bannitvu, spadajo pod
pojem reorganizacijski ukrepi v smislu prvonavedene dolobe.

Podpisi

I - 24