V Fenomenolokem seminarju bomo nadaljevali z delom na premisleku diference v

sodobni filozofiji in sicer na primeru zgodovinskega mislenja Vanje Sutlia, ki smo se

ga lotili v seminarju tekom tudijskega leta 2015.
N aVIS-u prilagam razpolojive referencialne tekste, vkljuno s protokoli lanskoletnega
seminarja in pripadajoimi spremnimi teksti, ki so bili medtem objavljeni v reviji
Phainomeni. Drugi zadevni tudijski materiali bodo posredovani med samim potekom
seminarja.

Seminarska obveznost:
Priprava seminarskega dela pri Fenomenolokem seminarju vkljuuje zapis
protokola pri seminarskih urah ter lasten komentar (v obsegu do 2-3 strani) k
razvitemu problemskemu okviru.

FENOMENOLOKI SEMINAR 2015

Berilo:

Vanja Sutli: O zgodovinskem mislenju (prev. Ale koar)

Izbrana dodatna literatura

Vanja Sutli: Bit i suvremenost, Sarajevo 1968

http://uciteljneznalica.org/upload/ebook/228_Sutli%C4%87%20Vanja,%20Bit%20i
%20suvremenost,%201967..pdf

Vanja Sutli: Praksa rada kao znanstvena povijest, Zagreb 1974

http://www.uciteljneznalica.org/upload/ebook/688_Sutli%C4%87,%20Vanja,%20Praksa
%20rada%20kao%20znanstvena%20povijest,%20Globus,%201987.pdf

Vanja Sutli: Uvod u povijesno miljenje, Zagreb 1994

http://www.uciteljneznalica.org/upload/ebook/687_Sutli%C4%87,%20Vanja,%20Uvod%20u
%20povijesno%20mi%C5%A1ljenje,%20Demetra,%201994.pdf

Enostavno Enostavno ivljenje - enostavno upovedovanje : pogovor z Vanjo Sutliem /

pogovarjal se je Boris Jurini ; prevedla Mojca Miheli, Nova revija t. 284 (dec. 2005), str.
126-151

Ivan Urbani: Problem Sutlievega zgodovinskega miljenja in vpraanje

transepohalnosti, Nova revija t. 284 (dec. 2005), str. 126-151

Dean Komel: Resnica in resninost sodobnosti, Ljubljana 2007, str. 65-67

Martin Heidegger: Zgodovina biti, prev. Ale Koar, Ljubljana 2011

Gianni Vattimo / Santiago Zabala: Hermeneutic Communism - From Heidegger to Marx,

Columbia 2011

http://books.google.si/books?
id=v6DuJMNetisC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=on
epage&q&f=false

Kar Marx: Predgovor h kritiki politine ekonomije

https://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1859/predgovor.htm
Dodatni interpretacijski viri bodo posredovani sproti med potekom seminarja.

ira bibliografija Sutlievih del ter prevodov v slovenino in interpretacij: glej sistem
cobiss

Priprava seminarskega dela pri Fenomenolokem seminarju vkljuuje zapis

protokola pri seminarski uri ter lasten komentar (v obsegu do 5 strani) k
razvitemu problemskemu okviru.

KULTURNA HERMENEVTIKA 2013

IZPITNA LITERATURA
Tery Eagelton: The Idea of Culture, Oxford 2004, str. 1-31.

Friedrich Nietzsche: O resnici in lai v zunajmoralnem smislu, Filozofija

na maturi XI/1-2 (2004), str. 65-72.

Georg Simmel, Koncept in tragedija kulture, v: G.S., Izbrani spisi o

kulturi, Ljubljana 2000, 2754.

Johan Huinzinga: O izvoru kulture v igri, v: Huinzinga Callois- Fink, Teorija

igre , Ljubljana 2003, str. 7-138.

Fredrich Jameson: Kulturna logika poznega kapitalizma, v: F. J.,

Modernizem, Ljubljana 2001., str. 7-68.

Gilles Deleuze; Imanenca: neko ivljenje; Aktualno in virtualno, Problemi

9-10, Ljubljana 2011, str. 5-15.

Dean Komel: Beuysova tabla, Potikanja, Ljubljana 2010, str. 29-32.

SEMINARSKE TEME

Platon, Protagoras, Maribor 1996/ Zbrana dela, Celje 2004.

Erasmus Rotterdamski: Hvalnica norosti , Ljubljana 2010.

Giambattista Vico, La scienza nuova,

http://www.letteraturaitaliana.net/pdf/Volume_7/t204.pdf
/Jan Bednarik: Vicovi znaki, Koper 2004.

Friedrich Hlderlin, Poetini fragmenti, Koper 2012/ Martin Heidegger

Razjasnjenja k Hlderlinovemu pesnitvu, Ljubljana 2001.

Sren Kierkegaard: Ali- ali, Ljubljana 2003.

Friedrich Nietzsche: Somrak malikov, Ljubljana 1989.

Georg Simmel: Filozofija denarja, Ljubljana 2005.

Sigmund Freud: Nelagodje v kulturi, Ljubljana 2001.

Sigmund Freud: Vic in njegov odnos do nezavednega, Ljubljana 2003.

Ernst Cassirer: An Essay on Man. An Introduction to a Philosophy of Human

Culture, New York 1953.

Edmund Husserl: Phantasy, Image Consciousness and Memory (1898-

1925)
http://christianebailey.com/wp-content/uploads/2012/01/18343224-
Husserl-Phantasy-Image-Consciousness-and-Memory-18981925.pdf

Ludwig Wittgenstein: Kultura in vrednota : meani zapiski, Ljubljana 2005/

Predavanja in pogovori, Ljubljana 2007.

Henri Bergson: Esej o smehu, Ljubljana 1987.

Pavel Florenski: Ko spoznanje preraste v ljubezen: izbor iz filozofsko-

teolokih del, Ljubljana 2003.

Nikolaj Berdjajev, Svetovni nazor Dostojevskega, Celje 2011.

Sreko Kosovel: lanki, eseji, pisma , dnevniki, Zbrano delo 3/1, Ljubljana
1997 // po dogovoru: kulturni, umetniki in filozofski tokovi na Slovenskem.

Franz Kafka: Fragmenti iz zvezkov in z listiev, Ljubljana 2011; Gilles

Deleuze, Flix Guattari: Kafka, Ljubljana 1995.

Antonin Artaud, Gledalie in njegov dvojnik; Ljubljana 1994 / Paule

Thvenin, Sliati, videti brati (A. Artaud), Koper 2012.

Oswald Spengler: Zaton zahoda: oris morfologije svetovne zgodovine,

Ljubljana 2009.

Ernst Jnger: Delavec. Gospostvo in lik, Koper 2012.

Walter Benjamin; Izbrani spisi, Ljubljana 1998 ; Enosmern ulica, Ljubljana

2002.

Theodor W. Adorno / Max Horkheimer: Dialektika razsvetljenstva, Ljubljana

2002.

Albert Camus, Mit o Sizifu : esej o absurdnem, Ljubljana 1980.

Martin Heidegger: Izvir umetnikega dela, v: Izbrani spisi; Ljubljana
1967, str. 239-318.

Martin Heidegger Vpraanje po tehniki, Predavanja in sestavki,

Ljubljana 2003, Poreklo umetnosti in doloitev miljenja, Phainomena 25-
26 (1999), str. 341-354. D. Komel: O izkustvu umetnosti (poskus), v: J.
Muhovi (ur), Umetnost in forma, Ljubljana 2007, str. 31-42

Jean-Paul Sartre, L'imaginaire,, Paris 2005.

Hans-Georg Gadamer: Resnica in metoda (Okus, umentnost, igra,

podoba), Ljubljana 2001, str. 15-146.

Rolland Barthes: Uitek v tekstu; Variacije o pisavi, Ljubljana 2013.

Jacques Derrida: Razmisliti subjektil, Koper 2008.

Andrej Tarkovski : Ujeti as : razmiljanja o filmu, Ljubljana 1997.

Gilles Deleuze: Podoba-Gibanje, Ljubljana 1991.

Paul Ricoeur: Konfiguracija asa v fikcijski pripovedi, Ljubljana 2002.

Paul Ricoeur: iva metafora, Ljubljana 2009 / Jacques Derrida: Bela

mitologija, Koper 2012. / Peter Trawny: Celanova brezpodobna pesem,
Phainomena 81-82 (2012), str. 23-35 (http://phainomena.com/wp-
content/uploads/2012/10/phainomena_umetnost-razumevanja.pdf).

Jean Baudrillard: Simulaker in simulacija. Popoln zloin, Ljubljana 1999

Paul Virrilio: Hitrost osvoboditve, Ljubljana 1996.

Gilbert Simondon: On the Mode of Existence of Technical Objects (1958)

http://english.duke.edu/uploads/assets/Simondon_MEOT_part_1.pdf

Bernard Stiegler: Technics and Time, 1: The Fault of Epimetheus, Stanford

1998.

Michel Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje, Ljubljana 2004.

Elias Canetti: Mnoica in mo, Ljubljana 2004.

Jan Patoka: Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine, Ljubljana 1997.

Gianni Vattimo: Konec moderne, Ljubljana1997.

Bernhard Waldenfels: Potujitev moderne, Ljubljana 2006.

Fredric Jameson: Kulturni obrat Izbrani spisi o postmoderni, Ljubljana

2012
Fredrich Jameson/ Masao Miyoshi (ED.): The Cultures of Globalization,
London 2001.

Jean Franois Lyotard: Postmoderno stanje, Ljubljana 2002.

Peter Sloterdijk: Prihajati k svetu - prihajati k jeziku, Ljubljana 2000,

Rolland Barthes: Uitek v tekstu ; Variacije o pisavi, Ljubljana 2013.

Jun'ichiro Tanizaki: Hvalnica senci, Ljubljana 2001.

Terry Eagleton: Smisel ivljenja : zelo kratek uvod, Ljubljana 2009.

Boris Groys: Uvod v antifilozofijo, Ljubljana 2010.

Mihail Eptejn: Znak vrzeli. O prihodnosti humanistinih ved, Ljubljana

2012.

Umberto Galimberti, Miti naega asa, Ljubljana 2011.

Cenzurirano, Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. st. do danes (ur.

M. Reek, Ljubljana 2010.

Raymond Williams: Navadna kultura, Ljubljana 1997/ Izar Lunaek:

Ciklina vera popularne kulture, Maribor 2011.

Guy Debord: Druba spektakla, Ljubljana 1999.

Vilm Flusser, Digitalni videz, Ljubljana 2000.

Bob Dylan: No Direction Home (a Martin Scorsese picture), Sony BMG

Music Entertainment, p 2005

Roberto Leydi: Druga godba, Ljubljana 1995. /Botjan Narat:

Hermenevtini elementi razumevanja in pomena glasbe: doktorsko delo,
Ljubljana 2010.

John Cage: Silence, London 1961.

Charles Jencks: The Language of Post-Modern Architecture, New York

1977.

Ernst Wolfgang Orth / Chan-Fai Cheung (Ed.): Phenomenology of

Interculturality and Life-word, Freiburg/ Mnchen 1998. /Phainomena 49-50,
str. 5-180; http://phainomena.com/wp-
ontent/uploads/2012/10/phainomena49-50-kulturnost-slikovnost-
pojmovnost.pdf
CharlesTaylor: Multiculturalism: examining the politics of recognition, New
Jersey 1994 (Ch. Taylor: Multikulturalizem in politika priznavanja, Nova
revija 285-284, str. 217-248; S. iek: Multikulturalizem ali kulturna
logika multinacionalnega kapitalima, Problemi Razpol 10 (1997), str. 95-
123; Phainomena XVII/70-71 (2009), str. 49-144, Dean Komel
Multikulturalizem in interkulturnost - neko fenomenoloko razlikovanje,
Phainomena 62-63 str. 70-71 ( 252-275 http://phainomena.com/wp-
content/uploads/2012/10/Phainomena62-63-Evropa-Svet-in-Humanost.pdf.

Hans-Georg Gadamer: Dediina Evrope, Ljubljana 2004. /Obrazi Evrope

(ur. D. Komel M M. Zalaznik, Ljubljana 2008; Phainomena 17-18 (1996),
str. 153-263; Phainomena 45-46 (2003), Dean Komel, Uvod v filozofsko in
kulturno hermenevtiko, Ljubljana 20003, str. 77-146; Klaus Held,
Fenomenoloki spisi, Ljubljana 1998, str. 63-108.

Frank Waters: Book of the Hopi, London 1977.

Edvard Said: Orientalizem, Ljubljana 1996.

Samir Arnin: Evrocentrizem: kritika neke ideologije, Ljubljana 2009.

Zbornik postkolonialnih tudij, Ljubljana (ur. Nikolai Jeffs), Ljubljana 2007

Gayatri Chakravorty Spivak: Can the Subaltern speak v: C. Nelson (Ed.)

L. Grossberg (Ed.), Marxism and the Interpretation of Culture. University of
Illinois 1988. str. 271-313. http://www.mcgill.ca/files/crclaw-
discourse/Can_the_subaltern_speak.pdf / A Critique of Postcolonial
Reason: Towards a History of the Vanishing Present, Cambridge 1999.

tudent/ka izbere temo med navedenimi deli; pri branju se osredotoi na

oji tematski topos in ga interpretira. Lahko tudi predlaga lastno
obravnave kulturne tematike ali prispeva umetniko delo. Naloga naj
obsega okoli pet strani. Rok za prijavo teme je 1. 4. 2013.
UVOD V FILOZOFSKO HERMENEVTIKO 2015

IIZPITNA LITERATURA

Friedrich Nietzsche: asu neprimerna premiljevanja, Ljubljana

2007, str. 53-164.

Martin Heidegger: Bit in as, Ljubljana 1997. str. 17-67, 186-249,

423-431, 511-517.

Martin Heidegger: Konec filozofije in naloga miljenja,

Phainomena 13/14, Ljubljana 1995, str. 34-51.

Hans Georg Gadamer: Resnica in metoda, Ljubljana 2001, str

222-255.

Jacques Derrida: O duhu, Ljubljana 1999, str. 7-55.

Gianni Vattimo: Filozofska karta 20. stoletja, Ljubljana, Ljubljana

2004 (pregledno)

Dean Komel: Resnica in resninost sodobnosti, Ljubljana 2007,

str. 51-64.

SEMINARSKA LITERATURA
Izdelava seminarske naloge je del (40%) izpita. Pri obravnavi
izbranega tematskega toposa je pomembno, da tudent/ka
razvije tudi lastni interpretativni vidik. Obseg naloge je okoli 6
strani.

Sren Kierkegaard:Filozofske drobtinice, Ljubljana 1987

Sren Kierkegaard: Pojem tesnobe, Ljubljana 1998.
Friedrich Nietzsche: H genealogiji morale, Ljubljana 1988.
Friedrich Nietzsche: Volja do moi, Ljubljana, Ljubljana 1991
Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, Ljubljana 1999
Friedrich Nietzsche:Vesela znanost, Ljubljana 2005
Carlo Michelstadter: Preprianje in retorika, Ljubljana 2011.
Wilhelm Dilthey: Zgradba zgodovinskega sveta v duhovnih
vedah, Ljubljana 2002.
Edmund Husserl: Filozofija kot stroga znanost, Ljubljana 1991.
Edmund Husserl: Kriza evropskih znanosti in transcendentalna
fenomenologija, Ljubljana 2005.
Martin Heidegger: Evropski nihilizem, Ljubljana 1971.
Martin Heideger: Pogovori s poljske poti, Ljubljana 2002.
Martin Heidegger: Na poti do govorice, Ljubljana 1996.
Martin Heidegger: Razjasnjenja ob Hlderlinovem pesnitvu,
Ljubljana 2001
Martin Heidegger: Predavanja in sestavki, Ljubljana 2003.
Martin Heidegger: Zgodovina biti, Ljubljana 2010.
Jan Patoka: Krivoverski eseji, Ljubljana 1997.
John. D. Caputo: Radikalneja hermenevtika, Ljubljana 2007.
Giorgo Agamben: Homo sacer, Ljubljana 2002
Giorgo Agamben: Kar ostaja od Auschwitza, Ljubljana 2005.
Giorgo Agamben: Odprto, Ljubljana 2011.
Peter Sloterdijk: Kritika cininega uma, Ljubljana 2003.
Hannah Arendt: Vita activa, Ljubljana 1996.
Hannah Arendt: Izvori totalitarizma Ljubljana 2003
Hannah Arendt: Arendt, H.: Med preteklostjo in prihodnostjo: est
vaj v politinem miljenju. Ljubljana 2006.
Paul Ricur: Sebe kot drugega, Ljubljana 2011.
Damir Barbari: Pogled - trenutek - blisk, Ljubljana 2004.
Tine Hribar: Evangelij po Nietzscheju, Ljubljana 2002.
Ivan Urbani: Zgodovina nihilizma, Ljubljana 2010.
Slavoj iek: Kuga fantazem: Ljubljana 1997.
Jean Baudrillard: Simulaker in simulacija. Popoln zloin,
Ljubljana 1999.
Alain Badiou: Dvajseto stoletje, Ljubljana 2005.
Jean Luc Nancy:, Pozaba filozofije, Koper 2011.
Friedrich Jameson: Modernizem , Ljubljana 2001.
Gianni Vatimo: Konec moderne, Ljubljana 1997.
Bernhard Waldenfels: Potujitev moderne, Ljubljana 2006
Naomi Klein: No logo 2004.
Naomi Klein:, Doktrina oka, Ljubljana 2009.
David Harvey, Kratka zgodovina neoliberalizma, Ljubljana 2012.
Mishel Freitag, Brodolom univerze, Ljubljana 2011.
Umberto Galimberti, Miti naega asa, Ljubljana 201.
Gianni Vattimo/Santiago Zabala : Hermeneutic communism :
from Heidegger to Marx, New York 2011.

FILOZOFIJA IN HUMANISTIKA 2015

IZPITNA LITERATURA

Hans Georg Gadamer: Resnica v humanistinih znanostih, Iluzija, IV/3,

Ljubljana 2000, str. 95-101

Paul Ricoeur: Humanistika med znanostjo in umetnostjo, Phainomena,

53-54, Ljubljana 2005 str. 15-25.

Michel Foucault: Humanistine vede, v: Besede in rei, Ljubljana, str.

417- 468.

Jacques Derrida: Prihodnost profesije ali brezpogojna univerza (kaj bi se

lahko zgodilo jutri po zaslugi 'humanistike'), Nova revija 293-294
Ljubljana 2006, str. 238-243.

Mihail Eptejn: Znak vrzeli. O prihodnosti humanistinih ved, Ljubljana

2012, str. 5-58.

Giovanni Leghissa: Vpraanje medkulturnosti in arhiv humanistinih ved,

Phainomena 71-70, Ljubljana 2009, str. 59-72.

Dean Komel, Marginalizacija humanistike ali razsredinjenje drube?,

Nova revija 297/298 , Ljubljana 2007, str. 230-235.

SEMINARSKE TEME

Aristotel, Retorika; Ljubljana 2011.

D' Albert, Uvod v enciklopedijo, Ljubljana 1960 / Ljubljana 2009.

Jean-Jacques Rousseau, Esej o izvoru jezikov, Ljubljana 1999.

Johan Friedrich von Herder: Razprava o izvoru jezika, Ljubljana 2004

Wilhelm von Humboldt: O razlinosti loveke jezikovne zgradbe, Ljubljana

2006.

Friedrich Nietzsche, asu neprimerna premiljevanja, Ljubljana 2007.

Wilhelm Dilthey: Zgradba zgodovinskega sveta v duhovnih vedah,

Ljubljana 2002

Mihail M. Bahtin: Estetika in humanistine vede, Ljubljana 1999.

Hans Georg Gadamer: Dediina Evrope, Ljubljana 2007.

Michel Foucalt, Arheologija vednosti, Ljubljana 2001.

Michel Foucault: Besede in rei, Ljubljana 2010.

Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, Ljubljana 2012.

Paul Feyerabend, Proti metodi, Ljubljana 1999.

Charles Taylor: Philosophy and the Human Sciences, Philosophical Papers

2, Cambridge 1985.

Giorgo Agamben: Homo sacer, Ljubljana 2004.

Giorgo Agamben: The Signature of All Things . On Method, New York

2009.

Paul Ricoeur: iva metafora, Ljubljana 2010.

Derrida: Bela mitologija, Koper 2012.

Michel Freitag: Brodolom univerze in drugi eseji iz politine

epistemologije, Ljubljana 2010.

Samir Arnin: Evrocentrizem: kritika neke ideologije, Ljubljana 2009.

Louis Althusser, Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov, Ljubljana

1985.

Roland Barthes : Retorika Starih. Elementi semiologije , Ljubljana 1990.

Peter Sloterdijk: Pravila za loveki vrt, Nova revija, 256-257, Ljubljana
2003, str. 1-24.

Umberto Eco: Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi, Ljubljana 2003.

Jean Franois Lyotard, Postmoderno stanje, Ljubljana 2002.

Toril Moi: Politika spola/teksta, Ljubljana 1999.

Franco Moretti: Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi,

Ljubljana 2011.

Pierre Bourdieu : Znanost o znanosti in refleksivnost, Ljubljana 2004.

Mihail Eptejn: Znak vrzeli. O prihodnosti humanistinih ved, Ljubljana

2012.

tudent/ka izbere temo med navedenimi deli ali pa oblikuje lasten predlog;
pri branju se osredotoi na oji tematski topos in ga interpretira. Naloga
naj obsega okoli est strani. Opravljen seminar se pogoj za pristop k
ustnemu izpitu in se priznava kot 40% izpitnih obveznosti. Rok za prijavo
teme je 1. 4 .2016.