Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb 1969

Sestavljena na Dunaju 23. maja 1969, zaela veljati 27. januarja 1980.
Uredil Sektor za mednarodno pravo
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Ljubljana, september 2011

Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb

Sestavljena na Dunaju 23. maja 1969

Drave pogodbenice te konvencije so se ob upotevanju bistvene vloge mednarodnih pogodb v zgodovini mednarodnih
odnosov, ob priznavanju vse vejega pomena mednarodnih pogodb kot vira mednarodnega prava ter sredstva za razvoj
miroljubnega sodelovanja med dravami ne glede na njihovo ustavno in drubeno ureditev, ob ugotovitvi, da so naeli
svobodne privolitve in dobre vere ter pravilo pacta sunt servanda splono priznana, ob poudarjanju, da bi se morali
spori v zvezi z mednarodnimi pogodbami tako kot drugi mednarodni spori reevati po mirni poti ter skladno z naeli
pravinosti in mednarodnega prava, ob sklicevanju na odloenost narodov Zdruenih narodov, da ustvarijo razmere za
ohranitev pravinosti in spotovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, ob upotevanju nael
mednarodnega prava iz Ustanovne listine Zdruenih narodov, kot so naela enakopravnosti in samoodlobe narodov,
suverene enakosti in neodvisnosti vseh drav, nevmeavanja v notranje zadeve drav, prepovedi gronje s silo ali
uporabe sile ter splonega in dejanskega spotovanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse, v preprianju, da
bosta kodifikacija in progresiven razvoj prava mednarodnih pogodb, uresniena v tej konvenciji, pripomogla k
uresnievanju ciljev Zdruenih narodov, izraenih v Ustanovni listini, kot so ohranjanje mednarodnega miru in varnosti,
razvijanje prijateljskih odnosov med dravami in mednarodno sodelovanje, ob poudarjanju, da se bodo vpraanja, ki
niso urejena z dolobami te konvencije, tudi v prihodnje urejala po pravilih mednarodnega obiajnega prava, dogovorile:

I. DEL
UVOD
1. len
Podroje uporabe te konvencije
Ta konvencija se uporablja za mednarodne pogodbe med dravami.

2. len
Pomen izrazov
1. V tej konvenciji:
a) mednarodna pogodba pomeni mednarodni sporazum, ki ga drave sklenejo pisno in ga ureja mednarodno pravo,
sestavljen v obliki ene same listine ali dveh ali ve povezanih listin, ne glede na njegovo posebno poimenovanje;
b) ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop pomenijo, odvisno od primera, mednarodno dejanje, s katerim
drava privoli, da jo mednarodna pogodba zavezuje na mednarodni ravni;
c) pooblastilo pomeni listino, ki jo izda pristojni organ drave in s katero se doloi ena ali ve oseb, da predstavljajo
dravo pri pogajanjih o besedilu mednarodne pogodbe, njegovem sprejetju ali potrditvi njegove verodostojnosti, izrazijo
privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, ali da opravijo katero koli drugo dejanje v zvezi z mednarodno
pogodbo;
d) pridrek pomeni enostransko izjavo ne glede na to, kako je sestavljena ali poimenovana, ki jo da drava ob podpisu,
ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi mednarodne pogodbe ali ob pristopu k njej in s katero eli izkljuiti ali spremeniti
pravni uinek posameznih dolob mednarodne pogodbe pri njihovi uporabi zanjo;
e) drava pogajalka pomeni dravo, ki je sodelovala pri pripravi in sprejemanju besedila mednarodne pogodbe;
f) drava skleniteljica pomeni dravo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje ne glede na to, ali je zaela
veljati;
g) pogodbenica pomeni dravo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in za katero ta velja;
h) tretja drava pomeni dravo, ki ni pogodbenica mednarodne pogodbe;
i) mednarodna organizacija pomeni medvladno organizacijo.
2. Dolobe prejnjega odstavka o pomenu izrazov v tej konvenciji ne vplivajo na uporabo teh izrazov in njihov morebitni
pomen v notranjem pravu drave.
 3. len
Mednarodni sporazumi, ki jih ta konvencija ne zajema
Dejstvo, da se ta konvencija ne uporablja za mednarodne sporazume, sklenjene med dravami in drugimi subjekti
mednarodnega prava ali med temi drugimi subjekti mednarodnega prava, in mednarodne sporazume, ki niso sklenjeni
pisno, ne vpliva na:
a) pravno veljavnost teh sporazumov;
b) uporabo vseh v tej konvenciji navedenih pravil, ki bi za te sporazume veljala v skladu z mednarodnim pravom ne
glede na to konvencijo;
c) uporabo konvencije v odnosih med dravami, ki jih urejajo mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so tudi drugi
subjekti mednarodnega prava.

4. len
Neveljavnost te konvencije za nazaj
Ne da bi to vplivalo na uporabo pravil iz te konvencije, ki bi ne glede na to konvencijo po mednarodnem pravu veljala
za mednarodne pogodbe, se ta konvencija uporablja samo za mednarodne pogodbe, ki jih drave sklenejo po zaetku
veljavnosti te konvencije zanje.

5. len
Mednarodne pogodbe, s katerimi se ustanavljajo mednarodne organizacije, in mednarodne
pogodbe, ki jih sprejme mednarodna organizacija
Ta konvencija se uporablja za vsako mednarodno pogodbo, ki je ustanovna listina mednarodne organizacije, in vsako
mednarodno pogodbo, ki jo sprejme mednarodna organizacija, ne da bi to vplivalo na katero koli ustrezno pravilo
organizacije.

II. DEL
SKLEPANJE IN ZAETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB
1. ODDELEK SKLEPANJE MEDNARODNIH POGODB
6. len
Sposobnost drav za sklepanje mednarodnih pogodb
Mednarodne pogodbe je sposobna sklepati vsaka drava.

7. len
Pooblastilo
1. Osebo je mogoe teti za predstavnika drave z namenom, da sprejme besedilo mednarodne pogodbe ali potrdi
njegovo verodostojnost ali izrazi privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e:
a) predloi ustrezno pooblastilo ali
b) iz prakse zadevnih drav ali drugih okoliin izhaja, da je bil njihov namen teti jo za predstavnika drave v tem
smislu, ne da bi bilo treba predloiti pooblastilo.
2. Na podlagi svoje funkcije in ne da bi bilo treba predloiti pooblastilo, se za predstavnike drave tejejo:
a) voditelji drav, vodje vlad in ministri za zunanje zadeve za vsa dejanja, ki se nanaajo na sklenitev mednarodne
pogodbe;
b) vodje diplomatskih predstavnitev za sprejem besedila mednarodne pogodbe med dravo, ki jih je akreditirala, in
dravo, v kateri so akreditirani;
c) predstavniki drav, akreditirani na mednarodni konferenci ali pri mednarodni organizaciji ali enem od njenih organov,
za sprejem besedila mednarodne pogodbe na tej konferenci, pri tej organizaciji ali organu.

8. len
Pozneja potrditev dejanja, opravljenega brez pooblastila
Dejanje, ki ga v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe opravi oseba, za katero po 7. lenu ni mogoe teti, da je
pooblaena, da predstavlja dravo za ta namen, nima pravnega uinka, razen e ga ta drava pozneje ne potrdi.

9. len
Sprejem besedila
1. Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme s privolitvijo vseh drav, ki so sodelovale pri njegovi pripravi, razen v
primeru iz drugega odstavka.
2. Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme na mednarodni konferenci z dvotretjinsko veino drav, ki so prisotne in
glasujejo, razen e z enako veino ne sklenejo, da se uporabi kakno drugo pravilo.

10. len
Potrditev verodostojnosti besedila
Besedilo mednarodne pogodbe postane verodostojno in dokonno:
a) po postopku, ki je lahko doloen s tem besedilom ali o katerem so se dogovorile drave, ki so sodelovale pri njegovi
pripravi, ali
b) e takega postopka ni, s podpisom predstavnikov teh drav, njihovim podpisom ad referendum ali njihovim
parafiranjem besedila mednarodne pogodbe ali sklepne listine konference, ki vsebuje to besedilo.

11. len
Naini privolitve drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se lahko izrazi s podpisom, izmenjavo listin, ki sestavljajo
mednarodno pogodbo, ratifikacijo, sprejetjem, odobritvijo ali pristopom ali na kateri koli drug dogovorjen nain.

12. len
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena s podpisom
1. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s podpisom njenega predstavnika, kadar:
a) mednarodna pogodba doloa, da ima podpis ta uinek;
b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke, dogovorile, da ima podpis ta uinek, ali
c) namen drave dati podpisu ta uinek izhaja iz pooblastila njenega predstavnika ali je bil izraen med pogajanji.
2. Za namene prejnjega odstavka:
a) parafiranje besedila pomeni podpis mednarodne pogodbe, e se ugotovi, da so se drave pogajalke tako dogovorile;
b) podpis mednarodne pogodbe ad referendum, ki ga opravi predstavnik drave, pomeni dokonni podpis mednarodne
pogodbe, e ta drava to potrdi.

13. len
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena z
izmenjavo listin, ki sestavljajo mednarodno pogodbo
Privolitev drav, da jih mednarodna pogodba, ki jo sestavljajo izmenjane listine, zavezuje, se s to izmenjavo izrazi, kadar:
a) listine doloajo, da ima njihova izmenjava ta uinek, ali
b) se sicer ugotovi, da so se drave dogovorile, da ima izmenjava listin ta uinek.

14. len
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena z ratifikacijo, sprejetjem ali odobritvijo
1. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi z ratifikacijo, kadar:
a) mednarodna pogodba doloa, da se privolitev izrazi z ratifikacijo;
b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke dogovorile, da je ratifikacija potrebna;
c) njen predstavnik podpie mednarodno pogodbo s pridrkom ratifikacije ali
d) namen drave, da podpie mednarodno pogodbo s pridrkom ratifikacije, izhaja iz pooblastila njenega predstavnika
ali je bil izraen med pogajanji.
2. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s sprejetjem ali odobritvijo pod podobnimi pogoji,
kot veljajo za ratifikacijo.

15. len
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena s pristopom
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s pristopom, kadar:
a) mednarodna pogodba doloa, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom;
b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke dogovorile, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom, ali
c) se vse pogodbenice pozneje dogovorijo, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom.

16. len
Izmenjava ali deponiranje listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu
Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pomenijo
privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje:
a) z njihovo izmenjavo med dravami skleniteljicami;
b) z njihovim deponiranjem pri depozitarju ali
c) z uradnim obvestilom dravam skleniteljicam ali depozitarju, e je tako dogovorjeno.

17. len
Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, in izbira med razlinimi dolobami
1. Ne glede na 19. do 23. len ima privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, uinek samo, e to
dovoljuje mednarodna pogodba ali e se druge drave skleniteljice tako dogovorijo.
2. Privolitev drave, da jo zavezuje mednarodna pogodba, ki omogoa izbiro med razlinimi dolobami, ima uinek
samo, e je jasno, na katere dolobe se nanaa privolitev.

18. len
Obveznost, da se ne izniita predmet in namen mednarodne pogodbe pred njeno uveljavitvijo
Drava se mora vzdrati dejanj, zaradi katerih bi se lahko izniila predmet in namen mednarodne pogodbe, e je:
a) podpisala mednarodno pogodbo ali izmenjala listine, ki sestavljajo mednarodno pogodbo, s pridrkom ratifikacije,
sprejetja ali odobritve, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe, ali
b) izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e pred njeno uveljavitvijo in pod pogojem, da se uveljavitev
ne odlaa neupravieno.

2. ODDELEK PRIDRKI
19. len
Izraanje pridrkov
Drava lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi mednarodne pogodbe ali pristopu k njej izrazi pridrek, razen
e:
a) ga mednarodna pogodba ne prepoveduje;
b) mednarodna pogodba ne doloa, da se lahko izrazijo samo doloeni pridrki, med katerimi ni tega pridrka, ali
c) v primerih, ki niso navedeni v tokah a in b, pridrek ni zdruljiv s predmetom in namenom mednarodne pogodbe.

20. len
Sprejetje pridrkov in ugovori zoper pridrke
1. Pridrka, ki ga mednarodna pogodba izrecno dovoljuje, druge drave skleniteljice niso dolne sprejeti pozneje, razen
e tega ne doloa mednarodna pogodba.
2. e iz omejenega tevila drav pogajalk ter predmeta in namena mednarodne pogodbe izhaja, da je uporaba
mednarodne pogodbe v celoti med vsemi pogodbenicami bistven pogoj za privolitev vsake od njih, da jo mednarodna
pogodba zavezuje, morajo pridrek sprejeti vse pogodbenice.
3. e je mednarodna pogodba ustanovna listina mednarodne organizacije in ne doloa drugae, mora pridrek sprejeti
njen pristojni organ.
4. V primerih, ki niso navedeni v prejnjih odstavkih, in razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae:
a) s tem ko druga drava skleniteljica sprejme pridrek, drava, ki izrazi pridrek, postane pogodbenica mednarodne
pogodbe v odnosu do te drave, e ali ko mednarodna pogodba zane veljati za dravo, ki pridrek izrazi, in dravo, ki
ga sprejme;
b) ugovor druge drave skleniteljice zoper pridrek ne prepreuje uveljavitve mednarodne pogodbe med dravo, ki mu
je ugovarjala, in dravo, ki ga je izrazila, razen e ni drava, ki mu je ugovarjala, jasno izrazila nasprotnega namena;
c) dejanje, s katerim drava izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in vsebuje pridrek, ima uinek, takoj
ko vsaj ena druga drava skleniteljica sprejme pridrek.
5. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se za namene iz drugega in etrtega odstavka teje, da drava
pridrek sprejme, e mu ne ugovarja do poteka dvanajstih mesecev od prejema uradnega obvestila o tem ali do dneva,
ko je izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e je to pozneje.

21. len
Pravni uinek pridrkov in ugovorov zoper pridrke
1. Pridrek, ki se v skladu z 19., 20. in 23. lenom nanaa na drugo pogodbenico:
a) spreminja dolobe mednarodne pogodbe, na katere se nanaa, v odnosih med dravo, ki izrazi pridrek, in drugo
pogodbenico v taki meri, kot je to predvideno v pridrku, in
b) spreminja te dolobe v enaki meri za drugo pogodbenico v njenih odnosih do drave, ki izrazi pridrek.
2. Pridrek ne spreminja dolob mednarodne pogodbe za druge pogodbenice v njihovih medsebojnih odnosih.
3. e drava, ki ugovarja pridrku, ne nasprotuje uveljavitvi mednarodne pogodbe med njo in dravo, ki izrazi pridrek,
se dolobe, na katere se pridrek nanaa, med njima ne uporabljajo v taki meri, kot je to predvideno v pridrku.

22. len
Umik pridrkov in ugovorov zoper pridrke
1. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se lahko pridrek kadar koli umakne brez privolitve drave, ki ga
je sprejela.
2. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se lahko ugovor zoper pridrek kadar koli umakne.
3. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali ni dogovorjeno drugae:
a) umik pridrka za drugo dravo skleniteljico uinkuje ele, ko je o tem uradno obveena;
b) umik ugovora zoper pridrek uinkuje ele, ko je drava, ki je izrazila pridrek, o tem uradno obveena.

23. len
Postopek v zvezi s pridrki
1. Pridrek, izrecno sprejetje pridrka in ugovor zoper pridrek je treba izraziti pisno ter sporoiti dravam skleniteljicam
in drugim dravam, ki lahko postanejo pogodbenice.
2. e je pridrek izraen ob podpisu mednarodne pogodbe s pridrkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ga mora
drava, ki ga izrazi, uradno potrditi, ko izrazi svojo privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje. V tem primeru se
teje, da je pridrek izraen na dan njegove potrditve.
3. Izrecnega sprejetja pridrka ali ugovora zoper pridrek ni treba posebej potrditi, e je bil pridrek sprejet oziroma
ugovor izraen pred potrditvijo pridrka.
4. Umik pridrka ali ugovora zoper pridrek mora biti pisen.

3. ODDELEK ZAETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB IN ZAASNA UPORABA

24. len
Zaetek veljavnosti
1. Mednarodna pogodba zane veljati na nain in z dnem, kot je to doloeno v njej ali kot se dogovorijo drave pogajalke.
2. e takih dolob ali dogovora ni, mednarodna pogodba zane veljati takoj, ko vse drave pogajalke izrazijo privolitev,
da jih mednarodna pogodba zavezuje.
3. e drava izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, po zaetku njene veljavnosti, zane mednarodna
pogodba zanjo veljati z dnem privolitve, razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae.
4. Dolobe mednarodne pogodbe, ki urejajo potrditev verodostojnosti besedila, privolitev drav, da jih mednarodna
pogodba zavezuje, nain ali datum zaetka veljavnosti, pridrke, naloge depozitarja ter druga vpraanja, ki se nujno
pojavijo e pred zaetkom veljavnosti mednarodne pogodbe, se zanejo uporabljati takoj, ko je njeno besedilo sprejeto.

25. len
Zaasna uporaba
1. Mednarodna pogodba ali njen del se uporablja zaasno do njene uveljavitve, e:
a) je tako doloeno v sami mednarodni pogodbi ali
b) so se drave pogajalke o tem kako drugae dogovorile.
2. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali e se drave pogajalke ne dogovorijo drugae, zaasna uporaba
mednarodne pogodbe ali njenega dela v odnosu do drave preneha, e ta drava uradno obvesti druge drave, za katere
se mednarodna pogodba zaasno uporablja, da ne namerava postati pogodbenica.

III. DEL
SPOTOVANJE, UPORABA IN RAZLAGA MEDNARODNIH POGODB
1. ODDELEK SPOTOVANJE MEDNARODNIH POGODB
26. len
Pacta sunt servanda
Vsaka veljavna mednarodna pogodba zavezuje pogodbenice in te jo morajo izvajati v dobri veri.

27. len
Notranje pravo in spotovanje mednarodnih pogodb
Pogodbenica se ne more sklicevati na svoje notranje pravo, da bi upraviila neizvajanje mednarodne pogodbe. To pravilo
ne vpliva na 46. len.
 2. ODDELEK UPORABA MEDNARODNIH POGODB
28. len
Neveljavnost mednarodnih pogodb za nazaj
Razen e iz mednarodne pogodbe ne izhaja drugaen namen ali se sicer ne ugotovi drugae, mednarodna pogodba ne
zavezuje pogodbenice glede dejanja ali dejstva pred dnem njene uveljavitve ali glede stanja, ki se je konalo z dnem
uveljavitve mednarodne pogodbe za to pogodbenico.

29. len
Ozemeljska veljavnost mednarodnih pogodb
Razen e iz mednarodne pogodbe ne izhaja drugaen namen ali se sicer ne ugotovi drugae, mednarodna pogodba
zavezuje vsako dravo pogodbenico na njenem celotnem ozemlju.

30. len
Uporaba nadaljnjih mednarodnih pogodb o istem predmetu
1. Ob upotevanju 103. lena Ustanovne listine Zdruenih narodov se pravice in obveznosti drav pogodbenic iz
nadaljnjih mednarodnih pogodb o istem predmetu doloajo v skladu z naslednjimi odstavki.
2. e mednarodna pogodba doloa, da je vezana na prejnjo ali poznejo mednarodno pogodbo ali da se zanjo ne teje,
da ni v skladu s prejnjo ali poznejo mednarodno pogodbo, dolobe te druge prevladajo.
3. e so vse pogodbenice prejnje mednarodne pogodbe tudi pogodbenice pozneje mednarodne pogodbe in prejnja
mednarodna pogodba ni prenehala veljati ali se zaasno prenehala uporabljati v skladu z 59. lenom, se prejnja
mednarodna pogodba uporablja le, e so njene dolobe v skladu z dolobami pozneje mednarodne pogodbe.
4. e pogodbenice prejnje mednarodne pogodbe niso vse tudi pogodbenice pozneje mednarodne pogodbe:
a) se v odnosih med dravami pogodbenicami, ki so pogodbenice obeh mednarodnih pogodb, uporablja pravilo iz
prejnjega odstavka;
b) vzajemne pravice in obveznosti v odnosih med pogodbenico obeh mednarodnih pogodb in pogodbenico ene same
mednarodne pogodbe ureja mednarodna pogodba, katere pogodbenici sta obe.
5. Prejnji odstavek ne vpliva na 41. len ali na katero koli vpraanje o prenehanju veljavnosti mednarodne pogodbe ali
zaasnem prenehanju njene uporabe v skladu s 60. lenom ali katero koli vpraanje o odgovornosti, ki za dravo lahko
nastane s sklenitvijo ali uporabo mednarodne pogodbe, katere dolobe niso v skladu z njenimi obveznostmi do druge
drave na podlagi druge mednarodne pogodbe.

3. ODDELEK RAZLAGA MEDNARODNIH POGODB

31. len
Splono pravilo o razlagi
1. Mednarodna pogodba se razlaga v dobri veri v skladu z obiajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v
njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen.
2. Za razlago mednarodne pogodbe kontekst poleg besedila, vkljuno z uvodom in prilogami, zajema:
a) vsak dogovor v zvezi z mednarodno pogodbo, ki ga ob njeni sklenitvi doseejo vse pogodbenice;
b) vsako listino, ki jo sestavi ena ali ve pogodbenic ob sklenitvi mednarodne pogodbe in jo druge pogodbenice
sprejmejo kot listino, ki se nanaa na mednarodno pogodbo.
3. Skupaj s kontekstom se upotevajo:
a) vsak pozneji dogovor med pogodbenicami glede razlage mednarodne pogodbe ali uporabe njenih dolob;
b) vsaka pozneja dejanska uporaba mednarodne pogodbe, na podlagi katere nastane dogovor pogodbenic v zvezi z
razlago mednarodne pogodbe;
c) vsako ustrezno pravilo mednarodnega prava, ki se lahko uporablja v odnosih med pogodbenicami.
4. Izraz se lahko razlaga drugae, e se ugotovi, da je bil tak namen pogodbenic.

32. len
Dodatna sredstva za razlago
Za razlago se lahko uporabijo dodatna sredstva, predvsem pripravljalno delo in okoliine, v katerih je bila mednarodna
pogodba sklenjena, da se potrdi pomen, ki izhaja iz uporabe 31. lena, ali doloi pomen, kadar je razlaga v skladu z 31.
lenom:
a) dvoumna ali nejasna ali
b) privede do rezultata, ki je oitno nesmiseln ali nerazumen.
 33. len
Razlaga mednarodnih pogodb, katerih verodostojnost besedila je potrjena v dveh ali ve jezikih
1. e je verodostojnost besedila mednarodne pogodbe potrjena v dveh ali ve jezikih, je njeno besedilo verodostojno v
vsakem od teh jezikov, razen e ni v mednarodni pogodbi doloeno ali e se pogodbenice ne dogovorijo, da ob
neskladnosti prevlada doloeno besedilo.
2. Besedilo mednarodne pogodbe v drugem jeziku, ki ni jezik, v katerem je bila verodostojnost besedila potrjena, se teje
kot verodostojno le, e tako doloa mednarodna pogodba ali so se pogodbenice tako dogovorile.
3. Za izraze v mednarodni pogodbi se domneva, da imajo enak pomen v vsakem verodostojnem besedilu.
4. e se pri primerjavi verodostojnih besedil ugotovi razlika v pomenu, ki je z uporabo 31. in 32. lena ni mogoe
odpraviti, obvelja pomen, ki je glede na predmet in namen mednarodne pogodbe najblije vsem besedilom, razen kadar
na podlagi prvega odstavka doloeno besedilo prevlada.

4. ODDELEK MEDNARODNE POGODBE IN TRETJE DRAVE

34. len
Splono pravilo v zvezi s tretjimi dravami
Mednarodna pogodba tretji dravi brez njene privolitve ne nalaga obveznosti niti ji ne daje pravic.

35. len
Mednarodne pogodbe, ki doloajo obveznosti za tretje drave
Za tretjo dravo nastane obveznost na podlagi dolobe mednarodne pogodbe, e pogodbenice s to dolobo nameravajo
naloiti obveznost in jo tretja drava izrecno pisno sprejme.

36. len
Mednarodne pogodbe, ki doloajo pravice za tretje drave
1. Za tretjo dravo nastane pravica na podlagi dolobe mednarodne pogodbe, e pogodbenice s to dolobo nameravajo
dati to pravico tretji dravi ali skupini drav, ki ji ta pripada, ali vsem dravam in e tretja drava v to privoli. teje se, da
je privolitev dana, dokler se ne izkae nasprotno, razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae.
2. Drava, ki uresniuje pravico v skladu s prejnjim odstavkom, mora spotovati pogoje njenega uresnievanja,
predvidene v mednarodni pogodbi ali doloene v skladu z njo.

37. len
Preklic ali sprememba obveznosti ali pravic tretjih drav
1. Obveznost, ki za tretjo dravo nastane v skladu s 35. lenom, se lahko preklie ali spremeni samo s privolitvijo
pogodbenic mednarodne pogodbe in tretje drave, razen e se ne ugotovi, da so se dogovorile drugae.
2. Pravice, ki za tretjo dravo nastane v skladu s 36. lenom, pogodbenice ne morejo preklicati ali spremeniti, e se
ugotovi, da je ni mogoe preklicati ali spremeniti brez privolitve tretje drave.

38. len
Pravila mednarodne pogodbe, ki postanejo zavezujoa za tretje drave na podlagi mednarodnega obiaja
Nobena doloba od 34. do 37. lena ne prepreuje, da bi pravilo iz mednarodne pogodbe postalo zavezujoe za tretjo
dravo kot obiajno pravilo mednarodnega prava, ki je kot tako priznano.

IV. DEL
SPREMEMBE MEDNARODNIH POGODB
39. len
Splono pravilo v zvezi s spremembo mednarodnih pogodb
Mednarodna pogodba se lahko spremeni s sporazumom med pogodbenicami. e v mednarodni pogodbi ni doloeno
drugae, se za tak sporazum uporabljajo pravila iz II. dela.

40. len
Sprememba vestranskih mednarodnih pogodb
1. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, spremembo vestranskih mednarodnih pogodb urejajo naslednji
odstavki.
2. O vsakem predlogu za spremembo vestranske mednarodne pogodbe med vsemi pogodbenicami je treba uradno
obvestiti vse drave skleniteljice, ki imajo pravico sodelovati pri:
a) odloitvi o ukrepanju v zvezi s tem predlogom;
b) pogajanjih in sklenitvi kakrnega koli sporazuma o spremembi mednarodne pogodbe.
3. Vsaka drava, ki lahko postane pogodbenica mednarodne pogodbe, prav tako lahko postane pogodbenica
spremenjene mednarodne pogodbe.
4. Sporazum o spremembi ne zavezuje drav, ki so e pogodbenice in ne postanejo pogodbenice tega sporazuma; zanje
velja toka b etrtega odstavka 30. lena.
5. Drava, ki postane pogodbenica mednarodne pogodbe, potem ko je zael veljati sporazum o spremembi, in ne izrazi
druganega namena, se teje za:
a) pogodbenico spremenjene mednarodne pogodbe in
b) pogodbenico nespremenjene mednarodne pogodbe v odnosu do vsake pogodbenice mednarodne pogodbe, ki je
sporazum o spremembi ne zavezuje.

41. len
Sporazumi o spremembi vestranskih mednarodnih pogodb samo med nekaterimi pogodbenicami
1. Dve ali ve pogodbenic vestranske mednarodne pogodbe lahko sklene sporazum o spremembi mednarodne
pogodbe samo v svojih medsebojnih odnosih, e:
a) mednarodna pogodba predvideva monost take spremembe ali
b) mednarodna pogodba ne prepoveduje take spremembe pod pogojem:
i) da ne vpliva na uivanje pravic, ki jih imajo druge pogodbenice mednarodne pogodbe, ali na izpolnjevanje njihovih
obveznosti in
ii) da se ne nanaa na dolobo, od katere ni mogoe odstopiti, ne da bi bilo to v neskladju z dejansko uresniitvijo
predmeta in namena celotne mednarodne pogodbe.
2. Razen e v primeru iz toke a prejnjega odstavka mednarodna pogodba ne doloa drugae, morajo zadevne
pogodbenice uradno obvestiti druge pogodbenice o nameri, da bodo sklenile sporazum, in spremembah mednarodne
pogodbe, ki bodo z njim nastale.

V. DEL
NINOST, PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN ZAASNO
PRENEHANJE UPORABE MEDNARODNIH POGODB
1. ODDELEK SPLONE DOLOBE
42. len
Veljavnost in nadaljevanje veljavnosti mednarodnih pogodb
1. Veljavnost mednarodne pogodbe ali privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se lahko izpodbija samo
na podlagi te konvencije.
2. Prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njena odpoved ali odstop ene od pogodbenic je mogo le na podlagi
dolob mednarodne pogodbe ali te konvencije. Enako velja tudi za zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe.

43. len
Obveznosti, ki jih nalaga mednarodno pravo ne glede na mednarodno pogodbo
Ninost, prenehanje veljavnosti ali odpoved mednarodne pogodbe, odstop ene od pogodbenic od nje ali zaasno
prenehanje njene uporabe na podlagi te konvencije ali dolob mednarodne pogodbe nikakor ne vpliva na dolnost
drave, da izpolni vsako v mednarodni pogodbi doloeno obveznost, ki jo zavezuje po mednarodnem pravu ne glede
na to mednarodno pogodbo.

44. len
Deljivost dolob mednarodne pogodbe
1. Pravica pogodbenice odpovedati mednarodno pogodbo, odstopiti od nje ali jo zaasno prenehati uporabljati, ki je
doloena v mednarodni pogodbi ali izhaja iz 56. lena, se lahko uveljavlja samo za celotno mednarodno pogodbo, razen
e ni v njej doloeno drugae ali se pogodbenice ne dogovorijo drugae.
2. Na razlog za ninost ali prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, odstop ene od pogodbenic ali zaasno
prenehanje njene uporabe, ki ga priznava ta konvencija, se je mogoe sklicevati samo v zvezi s celotno mednarodno
pogodbo, razen v primerih iz naslednjih odstavkov ali 60. lena.
3. e se razlog nanaa samo na nekatere dolobe, se je nanj mogoe sklicevati samo v zvezi s temi dolobami, kadar:
a) je te dolobe glede izvajanja mogoe loiti od preostalega dela mednarodne pogodbe;
b) iz mednarodne pogodbe izhaja ali se sicer ugotovi, da sprejetje teh dolob za drugo pogodbenico ali pogodbenice ni
bistvenega pomena za njihovo privolitev, da jih zavezuje celotna mednarodna pogodba;
c) nadaljnje izvajanje preostalega dela mednarodne pogodbe ni nepravino.
4. V primerih iz 49. in 50. lena lahko drava, ki ima pravico sklicevati se na prevaro ali podkupovanje, to stori glede
celotne mednarodne pogodbe ali v primeru iz prejnjega odstavka samo v zvezi z nekaterimi dolobami.
5. V primerih iz 51., 52. in 53. lena dolob mednarodne pogodbe ni dovoljeno deliti.

45. len
Izguba pravice sklicevati se na razlog za ninost ali prenehanje veljavnosti
mednarodne pogodbe, odstop od nje ali zaasno prenehanje njene uporabe
Drava se ne more ve sklicevati na razlog za ninost ali prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, odstop od nje
ali zaasno prenehanje njene uporabe na podlagi 46. do 50. lena ali 60. in 62. lena, e se, potem ko je izvedela za
dejstva:
a) izrecno strinja, da, odvisno od primera, mednarodna pogodba velja, e naprej velja ali se e naprej uporablja, ali
b) na podlagi njenega ravnanja teje, da je privolila, odvisno od primera, da mednarodna pogodba velja, e naprej velja
ali se e naprej uporablja.

2. ODDELEK NINOST MEDNARODNIH POGODB

46. len
Dolobe notranjega prava glede pristojnosti za sklepanje mednarodnih pogodb
1. Drava se ne more sklicevati na dejstvo, da je s svojo privolitvijo, da jo mednarodna pogodba zavezuje, krila kakno
dolobo svojega notranjega prava glede pristojnosti za sklepanje mednarodnih pogodb, kot na razlog za razveljavitev
svoje privolitve, razen e ta kritev ni bila oitna in se ne nanaa na temeljno pravilo njenega notranjega prava.
2. Kritev je oitna, e je objektivno jasna vsaki dravi, ki pri tem ravna v skladu z obiajno prakso in v dobri veri.

47. len
Posebne omejitve pooblastila za izraanje privolitve drave
e za pooblastilo predstavnika izraziti privolitev drave, da jo doloena mednarodna pogodba zavezuje, velja posebna
omejitev, se na dejstvo, da je ta predstavnik ni upoteval, ni mogoe sklicevati kot na razlog za razveljavitev privolitve,
razen e drave pogajalke niso bile uradno obveene o omejitvi, preden je bila izraena.

48. len
Napaka
1. Drava se lahko sklicuje na napako v mednarodni pogodbi kot na razlog za razveljavitev privolitve, da jo mednarodna
pogodba zavezuje, e se napaka nanaa na dejstvo ali okoliine, za katere je domnevala, da so obstajale ob sklenitvi
mednarodne pogodbe in so bile bistvene za njeno privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje.
2. Prejnji odstavek se ne uporablja, e je ta drava s svojim ravnanjem pripomogla k napaki ali e so bile okoliine
take, da bi morala biti opozorjena na monost napake.
3. Napaka, ki se nanaa samo na besedilo mednarodne pogodbe, ne vpliva na njeno veljavnost; v tem primeru se
uporablja 79. len.

49. len
Prevara
Drava, ki jo je k sklenitvi mednarodne pogodbe s prevaro napeljala druga drava pogajalka, se lahko sklicuje na prevaro
kot na razlog za razveljavitev svoje privolitve, da jo mednarodna pogodba zavezuje.

50. len
Podkupovanje predstavnika drave
Drava, katere privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, je doseena tako, da je druga drava pogajalka posredno
ali neposredno podkupila njenega predstavnika, se lahko sklicuje na podkupovanje kot na razlog za razveljavitev
privolitve, da jo mednarodna pogodba zavezuje.

51. len
Prisila predstavnika drave
Privolitev posamezne drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, ki je bila doseena s prisilo njenega predstavnika z
dejanji ali gronjami zoper njega, je brez pravnega uinka.
 52. len
Prisila drave z gronjo ali uporabo sile
Mednarodna pogodba je nina, e je bila njena sklenitev doseena z gronjo ali uporabo sile ob kritvi nael
mednarodnega prava iz Ustanovne listine Zdruenih narodov.

53. len
Mednarodne pogodbe, ki so v nasprotju z obveznim pravilom splonega mednarodnega prava (jus cogens)
Mednarodna pogodba je nina, e je ob sklenitvi v nasprotju z obveznim pravilom splonega mednarodnega prava.
Obvezno pravilo splonega mednarodnega prava je za namene te konvencije tisto, ki ga je sprejela in priznala celotna
mednarodna skupnost drav kot pravilo, od katerega ni dovoljeno nobeno odstopanje in ga je mogoe spremeniti samo
s poznejim pravilom splonega mednarodnega prava enake narave.

3. ODDELEK PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN ZAASNO PRENEHANJE

UPORABE MEDNARODNIH POGODB
54. len
Prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe ali odstop od nje
na podlagi njenih dolob ali s privolitvijo pogodbenic
Mednarodna pogodba lahko preneha veljati ali pogodbenica od nje odstopi:
a) v skladu z dolobami mednarodne pogodbe ali
b) kadar koli s privolitvijo vseh pogodbenic po posvetovanju z drugimi dravami skleniteljicami.

55. len
Znianje tevila pogodbenic vestranske mednarodne pogodbe
pod tevilo, potrebno za zaetek njene veljavnosti
Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, vestranska mednarodna pogodba ne preneha veljati samo zato, ker
se tevilo njenih pogodbenic znia pod tevilo, potrebno za zaetek njene veljavnosti.

56. len
Odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe,
ki ne vsebuje dolobe o prenehanju veljavnosti, odpovedi ali odstopu
1. Mednarodne pogodbe, ki ne vsebuje dolobe o prenehanju veljavnosti in ne predvideva monosti odpovedi
mednarodne pogodbe ali odstopa od nje, ni mogoe odpovedati ali od nje odstopiti, razen e:
a) se ne ugotovi, da so pogodbenice nameravale dopustiti monost odpovedi ali odstopa, ali
b) iz narave mednarodne pogodbe ni mogoe sklepati, da obstaja pravica do odpovedi ali odstopa.
2. Pogodbenica mora najmanj 12 mesecev vnaprej sporoiti, da namerava na podlagi prejnjega odstavka mednarodno
pogodbo odpovedati ali od nje odstopiti.

57. len
Zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe na podlagi njenih dolob ali s privolitvijo pogodbenic
Mednarodna pogodba se lahko zaasno preneha uporabljati za vse pogodbenice ali posamezno pogodbenico:
a) v skladu z dolobami mednarodne pogodbe ali
b) kadar koli s privolitvijo vseh pogodbenic po posvetovanju z drugimi dravami skleniteljicami.

58. len
Zaasno prenehanje uporabe vestranske mednarodne pogodbe
na podlagi sporazuma samo med nekaterimi pogodbenicami
1. Dve ali ve pogodbenic vestranske mednarodne pogodbe lahko sklene sporazum, da se zaasno in samo med njimi
prenehajo uporabljati dolobe mednarodne pogodbe, e:
a) mednarodna pogodba predvideva monost takega prenehanja ali
b) mednarodna pogodba ne prepoveduje takega prenehanja pod pogojem:
i) da ne vpliva na uivanje pravic, ki jih imajo druge pogodbenice po mednarodni pogodbi, ali na izpolnjevanje njihovih
obveznosti in
ii) da ni v neskladju s predmetom in namenom mednarodne pogodbe.
2. Razen e v primeru iz toke a prejnjega odstavka mednarodna pogodba ne doloa drugae, morajo zadevne
pogodbenice uradno obvestiti druge pogodbenice o nameri, da bodo sklenile sporazum, in dolobah mednarodne
pogodbe, ki jih nameravajo zaasno prenehati uporabljati.
 59. len
Prenehanje veljavnosti ali zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe
zaradi sklenitve pozneje mednarodne pogodbe
1. teje se, da mednarodna pogodba preneha veljati, e vse pogodbenice pozneje sklenejo mednarodno pogodbo o istem
predmetu in e:
a) iz pozneje mednarodne pogodbe izhaja ali se sicer ugotovi, da so pogodbenice nameravale predmet urediti s poznejo
mednarodno pogodbo, ali
b) so dolobe pozneje mednarodne pogodbe tako neskladne s tistimi iz prejnje mednarodne pogodbe, da obeh ni
mogoe uporabljati hkrati.
2. Za prejnjo mednarodno pogodbo se teje, da se samo zaasno preneha uporabljati, e to izhaja iz pozneje
mednarodne pogodbe ali se sicer ugotovi, da je to namen pogodbenic.

60. len
Prenehanje veljavnosti ali zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe zaradi njene kritve
1. Bistvena kritev dvostranske mednarodne pogodbe ene pogodbenice daje drugi pogodbenici pravico, da se na to
kritev sklicuje kot na razlog za prenehanje veljavnosti ali zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe v celoti ali
deloma.
2. Bistvena kritev vestranske mednarodne pogodbe ene pogodbenice daje:
a) drugim pogodbenicam pravico, da se soglasno dogovorijo o zaasnem prenehanju uporabe mednarodne pogodbe v
celoti ali deloma ali o prenehanju njene veljavnosti:
i) v odnosih med njimi in dravo krilko ali
ii) med vsemi pogodbenicami;
b) pogodbenici, ki jo je kritev posebej prizadela, pravico sklicevati se na kritev kot na razlog za zaasno prenehanje
uporabe mednarodne pogodbe v celoti ali deloma v odnosih med njo in dravo krilko;
c) vsem pogodbenicam razen dravi krilki pravico sklicevati se na kritev kot na razlog za zaasno prenehanje uporabe
mednarodne pogodbe v celoti ali deloma zanje le, e je ta mednarodna pogodba take narave, da bistvena kritev njenih
dolob ene pogodbenice korenito spremeni poloaj vseh pogodbenic glede nadaljnjega izpolnjevanja njihovih
obveznosti po mednarodni pogodbi.
3. Za namene tega lena je bistvena kritev mednarodne pogodbe:
a) zavrnitev izvajanja mednarodne pogodbe, ki je ta konvencija ne dovoljuje, ali
b) kritev dolobe, ki je bistvena za uresniitev predmeta ali namena mednarodne pogodbe.
4. Prejnji odstavki ne vplivajo na nobeno dolobo mednarodne pogodbe, ki se uporablja ob kritvi.
5. Prvi do tretji odstavek se ne uporabljajo za dolobe o varstvu lovekove osebnosti v mednarodnih pogodbah
humanitarne narave, zlasti ne za dolobe, ki prepovedujejo vse oblike povrailnih ukrepov proti osebam, ki jih take
mednarodne pogodbe itijo.

61. len
Nastanek razmer, ki onemogoajo izvajanje mednarodne pogodbe
1. Pogodbenica se lahko sklicuje na to, da mednarodne pogodbe ni mogoe izvajati, kot na razlog za prenehanje
veljavnosti mednarodne pogodbe ali odstop od nje, e je to posledica tega, da predmeta, ki je nujen za izvajanje
mednarodne pogodbe, ni ve ali je unien. e je izvajanje mednarodne pogodbe onemogoeno zaasno, se je na to
mogoe sklicevati le kot na razlog za zaasno prenehanje uporabe mednarodne pogodbe.
2. Pogodbenica se ne more sklicevati na to, da mednarodne pogodbe ni mogoe izvajati, kot na razlog za prenehanje
veljavnosti mednarodne pogodbe, odstop od nje ali zaasno prenehanje njene uporabe, e je ne more izvajati, ker je
sama krila pogodbeno obveznost ali katero koli mednarodno obveznost do katere koli druge pogodbenice mednarodne
pogodbe.

62. len
Bistvena sprememba okoliin
1. Na bistveno spremembo okoliin v primerjavi s tistimi, ki so obstajale ob sklenitvi mednarodne pogodbe in je
pogodbenice niso predvidele, se ni mogoe sklicevati kot na razlog za prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe ali
odstop od nje, razen e:
a) te okoliine za pogodbenice niso bile bistvene za njihovo privolitev, da jih mednarodna pogodba zavezuje, in
b) ta sprememba ne bo korenito spremenila obsega obveznosti, ki jih je v skladu z mednarodno pogodbo e treba
izpolniti.
2. Na bistveno spremembo okoliin se ni mogoe sklicevati kot na razlog za prenehanje veljavnosti mednarodne
pogodbe ali odstop od nje, e:
a) mednarodna pogodba doloa mejo ali
b) je bistvena sprememba okoliin posledica tega, da je pogodbenica, ki se na bistveno spremembo okoliin sklicuje,
krila pogodbene obveznosti ali katere koli mednarodne obveznosti do katere koli druge pogodbenice mednarodne
pogodbe.
3. e se lahko pogodbenica v skladu s prejnjima odstavkoma sklicuje na bistveno spremembo okoliin kot na razlog
za prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe ali odstop od nje, se lahko nanjo sklicuje tudi kot na razlog za zaasno
prenehanje uporabe mednarodne pogodbe.

63. len
Prekinitev diplomatskih ali konzularnih odnosov
Prekinitev diplomatskih ali konzularnih odnosov med pogodbenicami mednarodne pogodbe ne vpliva na pravne
odnose, ki so med njimi vzpostavljeni z mednarodno pogodbo, razen e diplomatski ali konzularni odnosi niso nujni za
uporabo mednarodne pogodbe.

64. len
Nastanek novega obveznega pravila splonega mednarodnega prava (ius cogens)
e nastane novo obvezno pravilo splonega mednarodnega prava, postane vsaka obstojea mednarodna pogodba, ki je
v nasprotju z njim, nina in preneha veljati.

4. ODDELEK POSTOPEK
65. len
Postopek v zvezi z ninostjo mednarodne pogodbe, prenehanjem njene veljavnosti,
odstopom od nje ali zaasnim prenehanjem njene uporabe
1. Pogodbenica, ki se na podlagi dolob te konvencije sklicuje na napako v svoji privolitvi, da jo mednarodna pogodba
zavezuje, ali na razlog za izpodbijanje veljavnosti mednarodne pogodbe, prenehanje njene veljavnosti, odstop od nje ali
zaasno prenehanje njene uporabe, mora o svoji zahtevi uradno obvestiti druge pogodbenice. V uradnem obvestilu
mora navesti predlagani ukrep glede mednarodne pogodbe in razloge zanj.
2. e po preteku obdobja, ki razen v posebno nujnem primeru ne sme biti kraje od treh mesecev od prejema uradnega
obvestila, nobena pogodbenica temu ni nasprotovala, lahko pogodbenica, ki je poslala uradno obvestilo, predlagani
ukrep izvede tako, kot je doloeno v 67. lenu.
3. e katera koli druga pogodbenica temu nasprotuje, morajo pogodbenice poiskati reitev s sredstvi, kot jih doloa 33.
len Ustanovne listine Zdruenih narodov.
4. Nobena doloba prejnjih odstavkov ne vpliva na pravice ali obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz katere koli med
njimi veljavne dolobe o reevanju sporov.
5. Ne da bi to vplivalo na 45. len, dravi dejstvo, da ni poslala v prvem odstavku predpisanega uradnega obvestila, ne
prepreuje, da ga ne bi poslala kot odgovor kakni drugi pogodbenici, ki zahteva izvajanje mednarodne pogodbe ali
navaja njeno kritev.

66. len
Postopki pri sodnem reevanju, arbitrai in spravi
e v dvanajstih mesecih od dneva, ko je bil izraen ugovor, ni bilo mogoe dosei nikakrne reitve v skladu s tretjim
odstavkom prejnjega lena, se uporabljajo naslednji postopki:
a) vsaka pogodbenica v sporu lahko glede uporabe ali razlage 53. ali 64. lena predloi spor v reevanje Meddravnemu
sodiu, razen e se pogodbenice ne sporazumejo, da ga bodo predloile arbitrai;
b) vsaka pogodbenica v sporu se lahko v zvezi z uporabo ali razlago katerega koli drugega lena V. dela te konvencije
odloi za postopek, ki je doloen v prilogi te konvencije, in v ta namen polje pronjo generalnemu sekretarju Zdruenih
narodov.

67. len
Listine, s katerimi se razglasi ninost mednarodne pogodbe, prenehanje
njene veljavnosti, odstop od nje ali zaasno prenehanje njene uporabe
1. Uradno obvestilo iz prvega odstavka 65. lena mora biti pisno.
2. Vsako dejanje, s katerim se v skladu z dolobami mednarodne pogodbe ali dolobami drugega ali tretjega odstavka
65. lena razglasi ninost mednarodne pogodbe, prenehanje njene veljavnosti, odstop od nje ali zaasno prenehanje
njene uporabe, se opravi z listino, poslano drugim pogodbenicam. e listine ne podpie voditelj drave, vodja vlade ali
minister za zunanje zadeve, se lahko od predstavnika drave, ki listino poilja, zahteva, da predloi pooblastilo.

68. len
Preklic uradnih obvestil in listin iz 65. in 67. lena
Preden uradno obvestilo ali listina iz 65. in 67. lena zane uinkovati, se lahko kadar koli preklie.

5. ODDELEK POSLEDICE NINOSTI, PRENEHANJA VELJAVNOSTI

ALI ZAASNEGA PRENEHANJA UPORABE MEDNARODNE POGODBE
69. len
Posledice ninosti mednarodne pogodbe
1. Nina je mednarodna pogodba, katere ninost se ugotovi na podlagi te konvencije. Dolobe nine mednarodne
pogodbe nimajo pravne moi.
2. e so na podlagi take mednarodne pogodbe kljub temu opravljena dejanja:
a) lahko vsaka pogodbenica od druge pogodbenice zahteva, kolikor je to mogoe, da se v njunih medsebojnih odnosih
vzpostavi stanje, kakrno bi bilo, e teh dejanj ne bi bilo;
b) dejanja, opravljena v dobri veri pred sklicevanjem na ninost, ne postanejo protipravna le zaradi ninosti mednarodne
pogodbe.
3. V primerih iz 49., 50., 51. ali 52. lena se prejnji odstavek ne uporablja za pogodbenico, ki se ji pripisuje prevara,
podkupovanje ali prisila.
4. Kadar privolitev posamezne drave, da jo vestranska mednarodna pogodba zavezuje, ni veljavna, se navedena pravila
uporabljajo v odnosih med njo in pogodbenicami.

70. len
Posledice prenehanja veljavnosti mednarodne pogodbe
1. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali se pogodbenice ne dogovorijo drugae, prenehanje veljavnosti
mednarodne pogodbe v skladu z njenimi dolobami ali s to konvencijo:
a) pogodbenice odvezuje obveznosti, da mednarodno pogodbo e naprej izvajajo;
b) ne vpliva na nobeno pravico, obveznost ali katero koli pravno stanje pogodbenic, nastalo z izvajanjem mednarodne
pogodbe pred prenehanjem njene veljavnosti.
2. e drava odpove vestransko mednarodno pogodbo ali od nje odstopi, se prejnji odstavek uporablja v odnosih
med njo in vsako drugo pogodbenico od dneva, ko odpoved ali odstop zane uinkovati.

71. len
Posledice ninosti mednarodne pogodbe, ki je v nasprotju
z obveznim pravilom splonega mednarodnega prava
1. e je mednarodna pogodba nina po 53. lenu, pogodbenice:
a) odpravijo, kolikor je mogoe, posledice vsakega dejanja, opravljenega na podlagi dolobe, ki je v nasprotju z obveznim
pravilom splonega mednarodnega prava, in
b) svoje medsebojne odnose uskladijo z obveznim pravilom splonega mednarodnega prava.
2. e postane mednarodna pogodba nina in preneha veljati po 64. lenu, prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe:
a) pogodbenice odvezuje obveznosti, da mednarodno pogodbo e naprej izvajajo;
b) ne vpliva na nobeno pravico, obveznost ali katero koli pravno stanje pogodbenic, nastalo z izvajanjem mednarodne
pogodbe pred prenehanjem njene veljavnosti; te pravice, obveznosti ali stanje pa se smejo ohraniti le toliko, kolikor to
ni v nasprotju z novim obveznim pravilom splonega mednarodnega prava.

72. len
Posledice zaasnega prenehanja uporabe mednarodne pogodbe
1. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali se pogodbenice ne dogovorijo drugae, zaasno prenehanje
uporabe mednarodne pogodbe v skladu z njenimi dolobami ali s to konvencijo:
a) odvezuje pogodbenice, med katerimi uporaba mednarodne pogodbe zaasno preneha, obveznosti, da med zaasnim
prenehanjem uporabe v medsebojnih odnosih izvajajo mednarodno pogodbo;
b) sicer ne vpliva na pravne odnose med pogodbenicami, vzpostavljene z mednarodno pogodbo.
2. Med zaasnim prenehanjem uporabe se pogodbenice vzdrijo vsakega dejanja, ki bi lahko oviralo ponovno uporabo
mednarodne pogodbe.
 VI. DEL
DRUGE DOLOBE
73. len
Primeri nasledstva drav, odgovornosti drave in zaetka sovranosti
Dolobe te konvencije ne vplivajo na nobeno vpraanje, ki se lahko pojavi v zvezi z mednarodno pogodbo zaradi
nasledstva drav, mednarodne odgovornosti drave ali zaetka sovranosti med dravami.

74. len
Diplomatski in konzularni odnosi ter sklepanje mednarodnih pogodb
Prekinitev ali odsotnost diplomatskih ali konzularnih odnosov med dvema ali ve dravami ne prepreuje sklepanja
mednarodnih pogodb med temi dravami. Sama sklenitev take mednarodne pogodbe na diplomatske ali konzularne
odnose ne vpliva.

75. len
Primer drave napadalke
Dolobe te konvencije ne vplivajo na obveznosti, ki lahko za dravo napadalko nastanejo v zvezi z mednarodno
pogodbo med eno ali ve dravami zaradi ukrepov, ki se v zvezi z njenim napadom sprejmejo skladno z Ustanovno
listino Zdruenih narodov.

VII. DEL
DEPOZITARJI, URADNA OBVESTILA, POPRAVKI IN REGISTRACIJA
76. len
Depozitarji mednarodnih pogodb
1. Depozitarja mednarodne pogodbe lahko doloijo drave pogajalke v sami mednarodni pogodbi ali kako drugae.
Depozitar je lahko ena ali ve drav, mednarodna organizacija ali njen najviji uradnik.
2. Depozitar mednarodne pogodbe svoje naloge, ki so mednarodne narave, opravlja nepristransko. Na to obveznost
zlasti ne sme vplivati dejstvo, da mednarodna pogodba med nekaterimi pogodbenicami e ni zaela veljati ali da se drava
in depozitar ne strinjata glede opravljanja njegovih nalog.

77. len
Naloge depozitarja
1. Razen e ni v mednarodni pogodbi doloeno drugae ali se drave skleniteljice ne dogovorijo drugae, depozitar:
a) hrani izvirnik mednarodne pogodbe in vsa prejeta pooblastila;
b) pripravlja overjene kopije izvirnika mednarodne pogodbe in vsa druga besedila mednarodne pogodbe v drugih jezikih,
ki se lahko zahtevajo na njeni podlagi, in jih poilja pogodbenicam in dravam, ki to lahko postanejo;
c) prejema vse podpise mednarodne pogodbe ter prejema in hrani vse listine, uradna obvestila in sporoila v zvezi z
mednarodno pogodbo;
d) preverja, ali ima podpis, listina, uradno obvestilo ali sporoilo v zvezi z mednarodno pogodbo pravilno in predpisano
obliko, ter po potrebi na to opozori zadevno dravo;
e) obvea pogodbenice in drave, ki to lahko postanejo, o dejanjih, uradnih obvestilih in sporoilih v zvezi z
mednarodno pogodbo;
f) obvea drave, ki lahko postanejo pogodbenice mednarodne pogodbe, kdaj je bilo prejetih ali deponiranih toliko
podpisov ali listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, da lahko mednarodna pogodba zane veljati;
g) registrira mednarodno pogodbo pri Sekretariatu Zdruenih narodov;
h) opravlja naloge iz drugih dolob te konvencije.
2. e se drava in depozitar ne strinjata glede opravljanja njegovih nalog, depozitar na to opozori drave podpisnice in
drave skleniteljice ali po potrebi pristojni organ ustrezne mednarodne organizacije.

78. len
Uradna obvestila in sporoila
Razen e mednarodna pogodba ali ta konvencija ne doloa drugae:
a) se uradno obvestilo ali sporoilo, ki ga drava polje v skladu s to konvencijo, e ni depozitarja, polje neposredno
dravam, ki jim je namenjeno, ali depozitarju, e je doloen;
b) se za uradno obvestilo ali sporoilo, ki ga drava polje v skladu s to konvencijo, teje, da ga je zadevna drava poslala
ele, ko ga je drava, ki ji je namenjeno, ali, odvisno od primera, depozitar prejel;
c) se za uradno obvestilo ali sporoilo, ki ga drava polje v skladu s to konvencijo, e je poslano depozitarju, teje, da
ga je drava, ki ji je namenjeno, prejela ele, ko jo depozitar obvesti v skladu s toko e prvega odstavka prejnjega lena.

79. len
Popravljanje napak v besedilih mednarodnih pogodb ali njihovih overjenih kopijah
1. e po potrditvi verodostojnosti besedila mednarodne pogodbe drave podpisnice in drave skleniteljice sporazumno
ugotovijo, da besedilo vsebuje napako, se napaka popravi, razen e se te drave ne odloijo za kaken drug nain
popravljanja, tako da se:
a) besedilo ustrezno popravi in popravek parafirajo pravilno pooblaeni predstavniki;
b) sestavi listina ali izmenjajo listine, v katerih je naveden popravek, za katerega je bilo dogovorjeno, da se naredi, ali
c) sestavi popravljeno besedilo celotne mednarodne pogodbe po postopku, ki je veljal za prvotno besedilo.
2. e gre za mednarodno pogodbo, za katero je doloen depozitar, ta uradno obvesti drave podpisnice in drave
skleniteljice o napaki in predlogu za njen popravek ter doloi ustrezen rok za ugovor zoper predlagani popravek. e ob
izteku tega roka:
a) ni nobenega ugovora, depozitar popravi besedilo in parafira popravek, sestavi zapisnik o popravku besedila ter
njegovo kopijo polje pogodbenicam in dravam, ki to lahko postanejo;
b) depozitar prejme ugovor, o njem obvesti drave podpisnice in drave skleniteljice.
3. Pravila iz prejnjih dveh odstavkov se uporabljajo tudi, e se pri besedilu, katerega verodostojnost je bila potrjena v
dveh ali ve jezikih, ugotovi neskladje, glede katerega se drave podpisnice in drave skleniteljice strinjajo, da ga je treba
odpraviti.
4. Popravljeno besedilo ab initio zamenja besedilo z napakami, razen e drave podpisnice in drave skleniteljice ne
odloijo drugae.
5. O popravku besedila mednarodne pogodbe, ki je bila registrirana, se uradno obvesti Sekretariat Zdruenih narodov.
6. e se ugotovi napaka v overjeni kopiji mednarodne pogodbe, depozitar sestavi zapisnik o popravku in njegovo kopijo
polje dravam podpisnicam in dravam skleniteljicam.

80. len
Registracija in objava mednarodnih pogodb
1. Mednarodne pogodbe se po uveljavitvi poljejo Sekretariatu Zdruenih narodov, da jih registrira ali vloi in evidentira
ter objavi.
2. Imenovanje depozitarja pomeni, da je pooblaen za opravljanje dejanj iz prejnjega odstavka.

VIII. DEL
KONNE DOLOBE
81. len
Podpis
Ta konvencija je na voljo za podpis vsem dravam lanicam Zdruenih narodov ali katere koli specializirane agencije ali
Mednarodne agencije za atomsko energijo ter vsaki pogodbenici Statuta Meddravnega sodia in vsaki dravi, ki jo
Generalna skupina Zdruenih narodov povabi, naj postane pogodbenica konvencije, in sicer do 30. novembra 1969
pri Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve Republike Avstrije, nato pa do 30. aprila 1970 na sedeu Zdruenih narodov
v New Yorku.

82. len
Ratifikacija
To konvencijo je treba ratificirati. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov.

83. len
Pristop
K tej konvenciji lahko pristopi vsaka drava iz katere od skupin drav, navedenih v 81. lenu. Listine o pristopu se
deponirajo pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov.

84. len
Zaetek veljavnosti
1. Ta konvencija zane veljati trideseti dan od dneva deponiranja petintridesete listine o ratifikaciji ali pristopu.
2. Za vsako dravo, ki konvencijo ratificira ali k njej pristopi po deponiranju petintridesete listine o ratifikaciji ali pristopu,
konvencija zane veljati trideseti dan po tem, ko deponira svojo listino o ratifikaciji ali pristopu.
 85. len
Verodostojna besedila
Izvirnik te konvencije, katerega besedila v anglekem, francoskem, kitajskem, ruskem in panskem jeziku so enako
verodostojna, se hrani pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov.
DA BI TO POTRDILI, so podpisani pooblaenci, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to
konvencijo.
SESTAVLJENO na Dunaju triindvajsetega maja tiso devetsto devetinestdeset.

PRILOGA
1. Generalni sekretar Zdruenih narodov sestavi in vodi seznam spraviteljev, ki so usposobljeni pravnimstrokovnjaki. V
ta namen je vsaka drava lanica Zdruenih narodov ali pogodbenica te konvencije povabljena, da predlaga dva
spravitelja, in imena tako predlaganih oseb sestavljajo seznam. Spravitelji, vkljuno s tistimi, ki so predlagani, da zasedejo
morebitno izpraznjeno mesto, so na seznamu pet let z monostjo podaljanja za enako obdobje. Po preteku te dobe
spravitelji e naprej opravljajo svoje naloge, za katere so izbrani v skladu z naslednjim odstavkom.
2. Kadar je pronja poslana generalnemu sekretarju v skladu s 66. lenom, generalni sekretar spor predloi spravni
komisiji, ki se sestavi takole:
Drava ali drave, ki so ena od strank v sporu, imenujejo:
a) spravitelja, ki je dravljan te drave ali ene od teh drav, za katerega ni nujno, da je izbran s seznama iz prejnjega
odstavka, in
b) spravitelja, ki ni dravljan te drave ali ene od teh drav, je pa izbran s seznama.
Drava ali drave, ki so druga stranka v sporu, imenujejo dva spravitelja na enak nain. tirje spravitelji, ki sta jih izbrali
stranki, se imenujejo v estdesetih dneh od dneva, ko generalni sekretar prejme pronjo. tirje spravitelji v estdesetih
dneh od zadnjega imenovanja s seznama imenujejo petega spravitelja, ki je predsednik. e predsednik ali kateri od drugih
spraviteljev ni imenovan v predpisanem roku, ga v estdesetih dneh od preteka tega roka imenuje generalni sekretar. Ta
pa lahko za predsednika doloi kogar koli s seznama ali katerega od lanov Komisije za mednarodno pravo. Stranki v
sporu se lahko dogovorita o podaljanju rokov za imenovanje. Vsako izpraznjeno mesto se zasede tako, kot je doloeno
za prvo imenovanje.
3. Spravna komisija doloi svoj postopek. Komisija lahko s soglasjem strank v sporu povabi katero koli pogodbenico
mednarodne pogodbe, da ji predloi svoje mnenje ustno ali pisno. Komisija sprejema odloitve in priporoila z veino
glasov petih lanov.
4. Komisija lahko stranki v sporu opozori na ukrepe, ki bi lahko omogoili sporazumno reitev.
5. Komisija stranki zaslii, preui zahtevke in ugovore ter jima predlaga, kako dosei sporazumno reitev spora.
6. Komisija poroa v dvanajstih mesecih od svoje ustanovitve. Njeno poroilo se hrani pri generalnem sekretarju in
polje strankama v sporu. Poroilo, vkljuno z morebitnimi ugotovitvami glede dejstev ali pravnih vpraanj, strank ne
zavezuje in je samo priporoilo, ki jima je predloeno, da bi se omogoila sporazumna reitev spora.
7. Generalni sekretar komisiji zagotavlja vso potrebno pomo in sredstva. Izdatke komisije krijejo Zdrueni narodi.