SEMINARSKA RABOTA

Po predmetot: DELOVNO PRAVO

Tema: DOGOVOR ZA PRODA@BA

2
 KRATKA SODR@INA

1.Voved................................................................................................
...........4

2.Poim na dogovorot i karakteristiki na

dogovorot................................5

3.Osnovni
karakteristiki ..........................................................................6

4.Dopolnitelni
karakteristiki.................................................................7

5.Zna~ewe i strani na
dogovorot ................................................................8

6.Predmet na
dogovorot ...............................................................................9

7.Cenata – aktuelen element na dogovorot za

prada`ba ........................10

8.Vreme na sklu~uvawe na
dogovorot .........................................................11

9.Prava i obvrski na dogovornite

strani..................................................12

10.Primer na Dogovor za
proda`ba ............................................................13

11.Zaklu~ok .......................................................................................
...........23

3
12.Koristena
literatura ............................................................................24

DOGOVOR ZA PRODA@BA

VOVED

Dogovorot za proda`ba vo ramkite na me\unarodnata i nacionalnata

trgovija pretstavuva su[tinski ekonomsko-praven institut koj direktno vlije
vrz razvojot na stopanskite dejnosti.

Dogovorot za proda`ba kako eden od najva`nite dogovori bez koj

nemo`e da se vr[i nitu proizvodstvoto, nitu prometot, soodvetno mesto
najde i vo Ednobrazniot zakon za proda`ba na telesni dvi`ni predmeti na
podra~jeto na Evropa i vo Zakonot za obligacioni odnosi na podra~jeto na
Republika Makedonija, zatoa [to i makedonskata dr`ava prifati pazarno
stopanisuvawe. Imaj]i go seto ova predvid na[iot zakonodavec ovoj
dogovor go stavi na prvo mesto me\u imenuvanite dogovori i mu posveti
relativno golem broj odredbi, ne smetaj]i gi vo niv odredbite [to se

4
zaedni~ki za site dogovori, pa kako takvi nao\aat primena i vo ovoj
dogovor.1

Toj pretstavuva osnoven praven institut so ~ija pomo[ se vr[i

razmena na stoki so pari i obratno. Soglasno na toa, prodava~ot se
zadol`uva da go predade predmetot na kupuva~ot i originerno ili
derivativno da go prenese pravoto na sopstvenost, a kupuva~ot se
zadol`uva za toa da mu plati opredelena cena, izrazena vo pari. Parite
primeni vo vid na cena, fakti~ki pretstavuvaat ekvivalent za predmetot [to
mu e predaden na kupuva~ot, odnosno za pravoto koe go steknuva so
ovoj dogovor2.

POIM NA DOGOVOROT

Dogovorot za proda`ba kako osnoven praven institut i instrument vo

pravniot promet vo Zakonot za obligacionite odnosi e reguliran vo vtoriot
del, kako prv od triesetinata dogovori [to se regulirani vo nego, bidej]i toa
go nalafa negovata va`nost i uloga vo stokoviot promet. Dogovorot za
proda`ba e eden od najstarite dogovori od koj i vrz osnova na koj se
razvile nekoi srodni dogovori, kako i nekoi op[ti pravila i principi na
dogovornite odnosi.

Vo Zakonot za obligacioni odnosi se sre]ava slednava definicija za

dogovorot za proda`ba: "So dogovorot za proda`ba
prodava~ot se obvrzuva predmetot [to go prodava da mu
go predade na kupuva~ot, taka [to kupuva~ot da stekne
pravo na sopstvenost, a kupuva~ot se obvrzuva da mu ja
plati na prodava~ot cenata. Prodava~otna nekoe pravo se
obvrzuva na kupuva~ot da mu go pribavi prodadenoto

1
Zakonot za obligacioni odnosi proda`bata ja regulira vo glava 7 i ~lenovite 422-
539
2
Vidi Prof.D-r.Miladin Krstanoski "Dogovori vo promet",Ohrid,1999 godina

5
 pravo, a koga vr[eweto na toa pravo bara dr`ewe na
predmetot i da mu go predade predmeto.3"

KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT

So celosna analiza na sodr`inata na dogovorot za proda`ba mo`e

da se dojde do zaklu`ok deka kaj ovoj praven institut postojat dva
vida karakteristiki: osnovni i dopolnitelni. Osnovnite karakteristiki
se prisutni vo site vidovi dogovori vo ramkite na stokoviot promet, a
dopolnitelnite se javuvaat samo vo opredeleni vidovi dogovorot.
OSNOVNI KARAKTERISTIKI

Vo sovremenoto trgovsko rabotewe, dogovorot za proda`ba e

neformalen dogovor. Toa zna~i deka za negovoto sklu~uvawe e
potrebna samo prosta i obi~na soglasnost za bitnite elementi na
dogovorot. Kupoproda`bata, vsu[nost se sklu~uva solo consensu bez
ispolnuvawe na imperativno baranata forma, kako preduslov za
nastanuvawe na dogovorot.
-Dgovorot za proda`ba e dvostran tovaren dogovor. Proda`bata
e dvostrano tovaren dogovor, za[to se sozdava kako izraz na
soglasnosta na voljite, zaemnite prava i obvrski. Prodava~ot e
dol`en da gi predade predmetite na kupuva~ot, taka [to kupuva~ot
treba da go stekne pravoto na sopstvenost, [to vo sebe zadol`itelno
treba da go sodr`i pravoto na upotreba, koristewe i raspolagawe. Od
druga strana, kupuva~ot e dol`en da ja plati dogovorenata cena i da
go primi kupeniot predmet onaka kako [to e dogovoreno so
prodava~ot vo konkretniot dogovor za proda`ba.

3
Vidi ~len 422 pod Zakonot za obligacioni odnosi

6
 -Dgovorot za proda`ba e komutativen dogovor, zo[to vo
momentot na negovoto sklu~uvawe e poznata visinata i zaemniot
odnos na prestacijata, taka [to to~no se znae koj [to prima i koj [to
dol`i, a se razbira vo soglasnost so dogovornite prava i obvrski.
-Dgovorot za proda`ba spa\a vo grupata ednostavni, a ne
me[oviti dogovori, za[to negovata sodr`ina se sostoi samo od
elementi koi[to za nego se karakteristi~ni. Vo nego nemo`at da
postojat i da bidat vnesuvani i nekoi drugi elementi od nekoj drug
dogovor. Me\utoa, elementite na dogovorot za proda`ba mo`at da
vleguvaat vo nekoi drugi dogovori. Dali ]e se dade prednost na
elementite od dogovorot za proda`ba ili na elementite od nekoj drug
dogovor zavisi od prifa]aweto na nekoja od mnogute teorii za
me[ovitite dogovori4.

DOPOLNITELNI KARAKTERISTIKI

Kako dopolnitelni karakteristiki vo dogovorot za proda`ba se

sre]avaat5:

-Dogovorot za proda`ba e sinalagmati~en dogovor, bidej]i

dvete dogovorni strani imaat opredeleni obvrski edna sprema druga.
Toa zna~i deka vo ovoj dogovor i kupuva~ot i prodava~ot se
javuvaat i kako doveriteli i kako dol`nici.

-Dogovorot za proda`ba, vo izvesna smisla, mo`e da se javi i kako

aleatoren, dokolku predmet na dogovorot e kupuvawe so nade`
(emtio spei). Mnogu ~esto kako predmet na proda`ba mo`at da bidat
4
Prof.D-r.Miladin Krstanoski "Dogovori vo promet",Ohrid, 1998 godina
5
Prof.D-r.Miladin Krstanoski "Dogovori vo promet",Ohrid, 1998 godina

7
i o~ekuvani predmeti: odnosno takvi [to vo momentot na
sklu~uvawe na dogovorot ne postojat, a za koi[to voop[to ne e
sigurno dali ]e postojat vo idnina (proda`ba na idnata `etva,
proda`ba na uloven dive~ itn.)

-Dogovorot za proda`ba e ekvivalenten dogovor, bidej]i

prestaciite na stranite treba da bidat so pribli`no ednakva vrednost.
Vo vrska so toa, vo skoro site dr`avi e poznat institutot laesio enormis
kako i mo`nost za poni[tuvawe na dogovorot zaradi zelena[ki
karakter.

Treba da se naglasi deka nesrazmernosta vo cenata apriori ne ja

pravi proda`bata bez pravno dejstvo, bidej]i taa ]e mo`i da
proizvede i pravno dejstvo, dokolku kupuva~ot ja isplati cenata do
polnta vrednost na predmetot. Zna~i postoela samo mo`nost
prodava~ot da bara poni[tuvawe na proda`bata. No dokolku toj toa
ne go baaral, a postela nesrazmernost na cenata vo odnos na
vrednosta na predmetot, proda`bata bi bila validna. Zna~i, laesio
enormis ne mo`e da se poistoveti so nedostatokot napecunia numerata,
bidej]i ovoj nedostatok proda`bata ja pravi pravno neva`na.

ZNA^EWE NA DOGOVOROT

Dogovorot za proda`ba6 na stoki e centralen i najva`en dogovor vo

vnatre[niot i me\unarodniot stokoven promet. Toj e osnoven dogovor vo

6
Aleksandar Nikoloski i Stojko Po`evski "Stopansko pravo",Skopje 1994 godina

8
trgovijata bez koj taa nemo`e da se realizira. Istovremeno, dogovorot za
proda`ba e vo vrska so site ostanati dejnosti vo stokovniot promet, [to u[te
pove]e ja zgolemuva negovata vrednost i zna~ajnost. Toj e osnoven
praven institut [to gi regulira neposrednite pravni odnosi me\u naj~estite
subjekti vo vnatre[niot i me\unarodniot praven promet, odnosno me\u
prodava~ot i kupuva~ot.

BITNI ELEMENTI NA DOGOVOROT

STRANI NA DOGOVOROT

Stranite vo dogovorot za proda`ba, kako vo vnatre[nata trgovija taka i vo

me\unarodnata razmena na stoki i uslugi, pokraj predmetot i cenata, se
biten element vo dogovorot za proda`ba. Pritoa vo vnatre[niot promet,
kako strani vo dogovorot za proda`ba mo`at da se javat kako fizi~ki lica,
taka i pravni lica predvideni so Zakonot za trgovski dru[tva, a toa se
trgovecot poedinec i raznite vidovi na trgovski dru[tva, kako i dr`avata
preku svoite organi i tela.

Vo me\unarodnata tgovija, pokraj ve]e navedenite, kako strani vo

dogovorot za proda`ba mo`ata da se javat i dr`avata, me\narodnata
zaednica i me]unarodnite organizacii.

PREDMET NA DOGOVOROT

9
 Za da postoi dogovor za proda`ba obligatorno treba da go sodr`i
predmetot na prodavawe i kupuvawe. Predmetot e zadol`itelen element na
sekoja proda`ba.

Predmet na dogovorot za proda`ba mo`at da bidat stvari i prava. Od

stvarite naj~esto predmet na dogovorot, se podvi`nite telesni stvrai, no
mo`at da bidat i nedvi`nini.

Za da vlezat vo promet predmetite treba da ispolnuvaat opredeleni

uslovi, predvideni, glavno, so zakonodavstvata na dr`avite od Evropa,
vklu~uvaj]i go i na[eto zakonodavstvo, odnosno tie treba da gi ispolnuvaat
op[tite opredeleni uslovi, kako [to se:

-mo`en peredmet - Za da bide polnova`en koj bilo dogovor, a pred se

dogovorot za proda`ba potrebno e predmetot da bide mo`en. Mo`nosta
mo`e da se sfati na dva na~ina i toa kako materijalna i pravna mo`nost.
Koga stanuva zbor za materijalna mo`nost, spored op[to prifatenoto
stojali[te, se zemaat predvid samo objektivno mo`nite predmeti koi[to
mo`a da se izvr[uvaat vo ramkite na dogovorot za proda`ba. Za pravna
nemo`nost na predmetot se smeta onaa koga vo dogovorot se predviduva
i dogovara predmet [to vo momentot na negovoto sklu~uvawe i
izvr[uvawe e nadvor od prometot (droga, nedozvoleno oru`je i dr.).

-dopu[tenost na predmetot - Predmetot na dogovorot mora da bide

dopu[ten. Dogovorot mo`e da tretira sekoj predmet, dokolku toj ne e
zabranet so propisi od imperativen karakter ili ne e protiven na javniot
poredok ili moral.

- idni predmeti - Dogovorot za proda`ba mo`e da se odnesuva i na idni

predmeti. Kako idni predmeti se smetaat onie koi [to vo momentot na
sklu~uvawe na dogovorot ne postoele, a koi vo naredniot period ]e
postojat.

-proda`ba na tu\i predmeti - Su[tinata na dogovorot za proda`ba

uka`uva na osnovnata obvrska na prodava~ot da prodava predmeti koi [to
se vo negova sopstvenost, odnosno koi [to toj gi proizvel, prethodno gi
kupil ili nabavil.

10
 CENATA - AKTUELEN ELEMENT NA DOGOVOROT ZA
PRODA@BA

Cenata se opredeluva na dva na~ini, i toa: direktno ili indirektno

Direkten na~in na utvrduvawe na cenata postoi toga[ koga vo

dogovorot konkretno i decidno se naveduva dogovoreniot iznos vo
doma[na ili stranska valuta za opredeleni edinici i za celoto koli~estvo
stoka, [to e predmet na kupoproda`bata. Praktikata poka`uva deka
dogovorite za proda`ba vo koi [to cenata na predmetot e opredelena
direktno ili konkretno, mnogu retko se predmet na sporovi pome\u
strankite.

Indirekten na~in utvrduvawe na cenata postoi koga ]e se utvrdi deka ]

e va`i cenata [to ]e ja opredeli nekoja institucija ili se dogovara deka ]e
va`i cenata [to, vo opredelen moment ]e bide postignata na opredelen
specijaliziran pazar i sli~no. Bidej]i sekoj specijaliziran pazar vo Evropa
zadol`itelno dva pati vo tekot na denot, izdava bilten za visinata na cenite
postignati vo tekot na nekoe opredeleno vreme od denot, stranite vo
dogovorot na lesen na~in mo`at da ja utvrdat cenata, pa vo praktikata ne
se sozdavaat problemi7.

VREME NA SKLU^UVAWE NA DOGOVOROT

7
Poop{irno kaj \urovi}.R. "Me|unarodno stopansko pravo"-poseben del,Belgrad
1996 godina

11
 Pra[aweto za momentot na sklu~uvawe na dogovorot ne se postavuva
koga ponuduva~ot i ponudeniot se nao\aat na isto mesto i vo ist moment
ja izjavuvaat svojata volja. Vo toj slu~aj ponudeniot e dol`en vedna[ da
odgovori na ponudata ili po istekot na rokot za prifa]awe, dokolku takov e
opredelen, taka [to dogovorot e sklu~en vo momentot koga
ponuduva~ot ]e ja primi izjavata od ponudeniot deka ja prifa]a ponudata.

Momentot na sklu~uvawe na dogovorot e bitno da se opredeli, bidej]i od

toj moment dogovorot zapo~nuva da proizveduva pravno dejstvo; spored
momentot na sklu~uvawe na dogovorot se ceni i sposobnosta na
dogovornite strani za dogovarawe: od momentot na sklu~uvawe na
dogovorot zapo~nuvaat da te~at rokovite [to so dogovorot ili so zakon se
opredeleni: momentot na sklu~uvawe na dogovorot e biten i vo slu~aj na
propa\awe na predmetot na dogovorot, dokolku toj e individualno
opredelen i nezamenliv predmet: vo slu~aj izmena na zakonite, pravilo e
vrz dogovorot da se primenuvaat zakonite [to bile na sila vo momentot na
sklu~uvawe na dogovorot: vo slu~aj na ste~aj na nekoja od dogovornite
strani, potrebno e da se utvrdi dali ste~ajniot dol`nik sklu~il dogovor pred
ili po otvoraweto na ste~ajnata postapka, za[to od toa zavisi sudbinata na
dogovorot itn.

PRAVA I OBVRSKI NA DOGOVORNITE STRANI

So sklu~uvawe na dogovorot za proda`ba za dogovornite strani

nastanuvaat opredeleni prava i obvrski so ogled nba toa [to ovoj dogovor
e dvostrano obvrzuva~ki. Pravata i obvrskite na dogovornite strani se
korelativni, odnosno na obvrskite od prodava~ot mu odgovaraat pravata

12
od kupuva~ot, i obratno. Ottuka kako osnovni obvrski na prodava~ot
se:predavaweto ili isporakata na stokata, primaweto na cenata i
obvrskata za materijalnite i pravnite svojstva na stokata.
Osnovnite obvrski na kupuva~ot se: isplata na cenata i primaweto na
stokata.

Primer za Dogovor za proda`ba

Dru{tvo za trgovija i uslugi REGION

FRIKOM BELGRAD DOEL Skopje REFERENT

[IFRA NA KUPUVA^OT

13
 DOGOVOR ZA PRODA@BA br.

Sklu~en na den , vo , pome|u:

1. Dru{tvoto za trgovija i uslugi FRIKOM BELGRAD DOEL

Skopje, Skopje-Karpo{, ul."Nikola Tesla" br.11(vo natamo{niot
tekst: Frikom)
Tel.: , faks . centrala , faks

2. "AGROMARKETING" DOEL
ul. "Bitolska" bb Prilep (vo natamo{niot tekst: kupuva~)

Ime na sopstvenikot

Adresa

EMBG na sopstvenikot

Tekovna smetka na kupuva~ot

Kaj bankata

Mati~en broj na kupuva~ot

[ifra na dejnosta

DIB

Op{tina

Telefon na kupuva~ot

PREDMET NA DOGOVOROT

^len 1

1.1. Premet na ovoj dogovor e proda`ba na stoki od proizvodstveniot i

dopolnitelniot asortiman na Frikom.

14
CENA I NA^IN NA PLA]AWE

^len 2

2.1. Frikom e dol`en da ispora~a smrznati stoki od proizvodstveniot i

dopolnitelniot asortiman vo koli~ina i pod uslovi utvrdeni vo
to~ka 2 na ovoj ~len.
2.2. Pome|u Frikom i kupuva~ot se utvrduva rabat vrzneto
proda`nata cena:
Grupa na proizvodi Koli~ina vo lit/kg
Rabat

1.Sladoled-impulsen
18%

2.Sladoled.semejno pakuvawe
16%

3.Sladoled-ugostit.pakuvawe
16%

4.Smrznato testo

(maloproda`no pakuvawe)
16%

5.Smrznato ovo{je i zelen~uk

(maloproda`no pakuvawe)
16%

6.Smrznati proizvodi od meso

16%

7.Smrznata riba

(maloproda`no pakuvawe)
16%

8.Smrznato testo(rinfuz)
16%

9.Smrznato ovo{je i zelen~uk

15
 (rinfuz)
16%

10.Smrznata riba(rinfuz)
16%

2.3.Cenata na smrznatite stoki od to~ka 2 na ovoj ~len se utvrduva

sprema proda`niot cenovnik na Frikom, i Kupuva~ot na Frikom od
proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman da ja prodava isklu~ivo spored
toj cenovnik, koj e sostaven del na ovaj dogovor. To~kata 3 od ovaj ~len e
biten element na Dogovorot.

2.4.Frikom e dol`en za promenata na cenata navremeno da go izvesti

Kupuva~ot.

2.5.Kupuva~ot e dol`en ispora~anite stoki da mu gi plati na Frikom vo rok

od 20 dena od denot na isporakata-na tekovnata smetka koja e
ozna~ena na fakturata {to Frikom mu ja dostavuva na Kupuva~ot.

2.6.Kupuva~ot }e go izvr{i pla}aweto na sledniot na~in:

a) odnapred ili pri priemot na stokata;

b) so nalog za prenos vo dogovoreniot rok(norman);

v) na drug na~in predviden so zakon.

2.7.Ako Kupuva~ot ne gi plati ispora~anite stoki vo dogovoreniot rok,

dol`en e na Frikom da mu plati zatezna kamata vo soglasnost so
zakonot.

2.8.Frikom vr{i sekojdnevno fakturirawe vrz osnova na zaklu~nica-

dogovor za isporakata.

POSEBNI OBVRSKI

^len 3

3.1.

16
OBEZBEDUVAWE NA PLA]AWETO

^len 4

4.1.Kako sredstvo za obezbeduvawe na pla}aweto na ispora~anite

stoki i deka }e gi ispolni obvrskite prezemeni so ovaj dogovor,
kupuva~ot e dol`en da mu dostavi na Frikom:

a) garancija od delovna banka, so klauzulata "bez prigovor";

b) blanko menici so seriski broj , koi

sodr`at potpi{ana klauzula "bez protest", so ovlastuvawe od
kupuva~ot so koe go ovlastuva Frikom da mo`e da inicira naplata od
ova ovlastuvawe;

v) konstituirawe na spogodbena hipoteka;

g) pari~en depozit vo viso~ina na vrednosta na prose~niot

mese~en promet na stoki od proizvodstveniot i dopolnitelniot
asortiman na Frikom i na pazarnata vrednost na razladniot ured vo
iznos od .

d)
.

4.2. Sredstvoto za obezbeduvawe od to~ka 1 na ovoj ~len Frikom mo`e

da go realizira bez sudska odluka.

4.3. Vo slu~aj na realizacija na sredstvoto za obezbeduvawe,

Kupuva~ot e dol`en za narednata isporaka da dostavi nov instrument
za obezbeduvawe od to~ka 1 na ovoj ~len.

17
 4.4. Pokraj sredstvoto za obezbeduvawe od to~ka 1 na ovoj ~len,
Kupuva~ot e dol`en da dostavi i re{enie za registracijata i depo karton
so potpisi na lica ovlasteni za zastapuvawe.

4.5. Kupuva~ot e dol`en vo rok od 2 dena da go izvesti Frikom za site

promeni koi mo`at da vlijaat vrz ispolnuvaweto na obvrskite prezemeni
so ovoj dogovor, a osobeno za promena na sedi{teto i adresata na
firmata ili na trgovskiot du}an, kako i za site drugi statusni promeni,
promena na odgovornoto lice, promena na tekovnata smetka i
delovnata banka, za pokrenuvawe na predste~ajna postapka i
otvorawe na ste~aj, likvidacija, nastapuvawe na insolventnost.

4.6. Ako Kupuva~ot ne postapi vo soglasnost so to~ka 5 na ovoj ~len,

dol`en e na Frikom da mu ja nadomesti {tetata, a Frikom mo`e da go
raskine dogovorot na {teta na Kupuva~ot i da go realizira
obezbeduvaweto na pla}aweto bez sudska odluka.

OBVRSKI NA FRIKOM

^len 5

5.1. Frikom e dol`en da mu ja ispora~uva stokata na Kupuva~ot f-ko

maloproda`ni objekti na Kupuva~ot, vrz osnova na navremeno
trebuvawe, zavisno od koli~inata na stokata na lagerot.

5.2. Od denot na izvr{uvaweto na isporakata, odnosno na izvr{eniot

priem na stokata po~nuvaat da te~at rokovite utvrdeni so ovoj
dogovor.

5.3. Isporakata na stoki se vr{i so kamioni-ladilnici na maloproda`nite

mesta na Kupuva~ot(prodavnica, vitrina, ladilnik, konzervator).

5.4. Frikom redovno }e go izvestuva Kupuva~ot za svoite

zabele`uvawe do koi }e dojde pri snimaweto na pazarot, na
snabdenosta, cenite i dr., se so cel za unapreduvawe i intenzivirawe na
proda`bata, a vo tekot na sezonata }e prezema intenzivna marketin{ka
kampawa.

18
OBVRSKI NA KUPUVA^OT

^len 6

6.1. Kupuva~ot e dol`en pari~nite stoki da gi prevzeme vo celost.

6.2. Rizikot za slu~aj na propa|awe, o{tetuvawe, otu|uvawe ili

stopluvwe na smrznatite stoki preminuva na Kupuva~ot vo momentot
na prevzemaweto.

6.3. Dogovornite strani soglasno ja isklu~uvaat mo`nosta Kupuva~ot

da izvr{i povrat na o{teteni, stopleni stoki ili stoki so izminat rok na
traewe. Po isklu~ok, ako pri raspakuvaweto na transportnata ambala`a
se utvrdi deka MP pakuvawe imaat fabri~ka gre{ka, povratot na stokite
}e se izvr{i ako gre{kata e utvrdena so zapisnik na ovlastenoto lice na
Frikom i pretstavnikot na Kupuva~ot.

6.4. Kupuva~ot e dol`en eventualniot povrat na stoki, po utvrdenata

procedura, so prethodna pismena soglasnost od lice {to }e go ovlasti
direktorot, da go vr{i isklu~ivo ako se tie propisno zapakuvani i slo`eni
po vidot, datumot i asortimanot, pri {to vo edna kutija mo`e da bide
zapakuvana samo eden vid stoka.

6.5. Ako Kupuva~ot na gi po~ituva i neuredno gi izvr{uva so ovoj

dogovor prezemenite obvrski, dol`en e na Frikom da mu ja nadomesti
{tetata i izgubenata dobivka.

UTVRDUVAWE NA KOLI^INITE I KVALITETOT

^len 7

7.1. Utvrduvaweto na koli~inata i kvalitetot se vr{i bez odlagawe vo

mestoto na isporakata i pri zadol`itelno prisustvo na voza~ot ili drugo
ovlasteno lice na Frikom.

7.2. Smrznatata stoka se ispora~uva vo originalna opakovka, a

utvrduvaweto na kvalitetot se ograni~uva na utvrduvawe na
ispravnosta na opakovkata.

19
 7.3. Po izvr{eniot priem, po koli~istvo i kvalitet, dopolnitelni reklamacii
ne se prifa}aat i ne va`at, osven vo slu~aj na skrieni nedostatoci koi
pismeno se konstatiraat i dostavuvaat najdocna vo rok od 8 dena od
denot na prezemaweto na stokata.

7.4. Kupuva~ot e dol`en pismeno da go izvesti Frikom za koli~estvoto

na stokite na koi im istekuva rokot na traewe, i toa najdocna 45 dena
pred istekot, osven za stokata ~ij{to rok na traewe e do 3 meseci. Vo
ovoj slu~aj Frikom i Kupuva~ot spogodbeno }e gi utvrdat uslovite na
proda`bata na tie stoki, a za stokite {to ne }e se prodadat na ovoj
na~in, Kupuva~ot }e izvr{i povrat na preostanatite koli~estva stoki vo
soglasnost so ~len 6 to~ka 4.

PRIVREMENO KORISTEWE NA RAZLADNI UREDI

^len 8

8.1. Vo zavisnost od delovniot interes i ispolnuvaweto na kriteriumite,

Frikom mo`e da mu ja dade na Kupuva~ot na privremeno koristewe
svoe osnovno sredstvo-razladen ured, vitrina,konzervator.

8.2. Razladeniot ured daden privremeno koristewe e od marka

tip , inventarski broj . Dokolku Frikom dogovori

koristewe na pogolem broj razladni uredi, }e se izgotvi specifikacija so
podatoci, koja e sostaven del na ovoj dogovor.

8.3. Kupuva~ot e dol`en, pred prezemaweto na razladniot ured, da

dostavi to~na lokacija na koja }e go postavi uredot. Liceto {to }e go
ovlasto Frikom, pred predavaweto na uredot, }e izvr{i pregled i }e
utvrdi dali lokacijata odgovara i dali gi ispolnuva Frikomovite kriteriumi
za proda`ba na stoki na toa mesto.

8.4. Za predavaweto na uredot se sostavuva zapisnik i mu se

izdava revers na kupuva~ot. Kupuva~ot e dol`en vo razladniot ured-
konzervator da prodava stoka isklu~ivo od proizvodstveniot i
dopolnitelniot asortiman na Frikom.

20
8.5. To~kata 4 e biten element na ovoj dogovor.

8.6. Kupuva~ot e dol`en za postavuvawe na uredot vo svojot proda`en

objekt ili nadvor od objektot da gi obezbedi site propi{ani uslovi i
potrebni dozvoli od nadle`nite organi, i pri priemot na uredot da im gi
prezentira na ovlastenite pretstavnici na Frikom. Dokolku pred
nadle`nite organi bide pokrenata kakva i da bilo postapka poradi
nepropisno postaven ured, celokupnata odgovornost za kr{eweto na
propisite pa|a na tovar na kupuva~ot.

8.7. Frikom }e mu ja dade na Kupuva~ot seta potrebna pomo

{ za pribavuvawe na dozvoli od to~ka 6 na ovoj ~len od nadle`nite
dr`avni organi.

8.8. Tro{ocite za servisirawe na uredot gi snosi Frikom.

8.9. Kupuva~ot e dol`en uredot da go koristi:

 vo soglasnost so tehni~koto upatstvo za uptreba i koristewe na

uredot;
 so vnimanie na dobra stopanstvenik;
 taka {to na uredot nema da postavuva nikakvi predmeti,
zalepuva etiketi i reklami, osven etiketi i reklama {to }e gi
opredeli Frikom;
 taka {to }e se gri`i za pravilnata rabota na uredot i }e gi
prezeme site merki za da se spre~i nastanuvawe na {teta kaj
uredot;
 taka {to vo sekoe vreme }e im ovozmo`i na pretstavnici na
Frikom kontrola nad pravilnoto koristewe na uredot.
8.10. Vo slu~aj na neskrien defekt kaj razladniot ured, Kupuva~ot e
dol`en bez odlagawe, a najdocna vo rok od 12 ~asa od nastanuvaweto
na defektot, da go izvesti ovlastenoto lice na telefon i servisot
~ij{to telefon e .

8.11. Ako Kupuva~ot ne postapi vo soglasnost so to~ka 10 na ovoj

~len, odgovornosta za stoplenata i o{tetena stoka pa|a na tovar na
Kupuva~ot.

21
 8.12. Vo slu~aj na defekt kaj uredot, Kupuva~ot se obvrzuva stokata
od uredot da ja prepakuva, odnosno skladira vo nekojh drug ured na
-18 °S, do doa|aweto na serviserot.

8.13. Dokolku Kupuva~ot ne postapi vo soglasnost so to~ka 12 od ovoj

~len, odgovornosta za o{tetenata i stoplena stoka pa|a na tovar na
Kupuva~ot.

8.14. Kupuva~ot ne mo`e bez prethodna pismena soglasnost od Frikom

da ja menuva lokacijata na uredot.

8.15. Kupuva~ot se soglasuva Frikom da mo`e, poradi neispolnuvawe

na dogovornite obvrski, vo sekoj moment da gi prezeme razladnite
uredi, bez dadeno obrazlo`enie. Kupuva~ot e dol`en da mu ovozmo`i
na Frikom prezemawe na uredite vo rok od 3 dena i uredite da gi
predade vo sostojba vo kakva gi primil.

8.16. Ako Kupuva~ot ne postapi vo soglasnost so to~ka 15 na ovoj

~len, dol`en e da mu ja nadomesti {tetata i zagubenata dobivka na
Frikom. Vo ovoj slu~aj Frikom mo`e, bez sudska odluka da go realizira
sredstvoto za obezbeduvawe od ~len 3 na ovoj dogovor, so zaemnata
pazarna vrednost na uredot.

8.17. Stopluvaweto i uni{tuvaweto na stokata nastanato kako posledica

od snemuvawe na elektri~na energija , pa|a na tovar na Kupuva~ot.

8.18. Rizikot za slu~aj na propa|awe ottu|uvawe ili o{tetuvawe na

uredot preminuva vrz Kupuva~ot po predavaweto na uredot.

8.19. Kako sredstvo za obezbeduvawe za prezemenite uredi na Frikom,

Kupuva~ot e dol`en da dostavi

NADOMESTUVAWE NA [TETA

^len 9

9.1. Ako vo tekot na va`eweto na ovoj dogovor da stane, po vina na

Kupuva~ot, kakva i da bilo {teta koj uredot, Kupuva~ot e soglasen da

22
 mu ja nadomesti na Frikom nastanatata {teta so isplata na pari~en
iznos vo viso~ina na pazarnata vrednost na uredot.

9.2. Za site obvrski {to proizleguvaat od ovoj dogovor, osnova~ot i

direktorot na Kupuva~ot se soglasni da odgovaraat li~no so
celokupniot svoj podvi`en i nepodvi`en imot, koe ne{to go potvrduvaat
so potpi{uvaweto na ovoj dogovor i so toa go steknuvaat svojstvoto na
garant-pla}a~.

ZAVR[NI ODREDBI

^len 10

10.1. Za se {to ne e predvideno so ovoj dogovor, }e se primenuvaat

odredbite na va`e~kite zakoni.

10.2. Dogovorot vleguva vo sila so denot na potpi{uvaweto od strana

na dogovornite strani i va`i do otpovikot.

10.3. Frikom zadr`uva pravo na ednostran raskin na dogovorot so

otkazen rok od 3 dena dokolku Kupuva~ot ne gi izvr{uva ili neuredno
gi izvr{uva obvrskite prezemeni so ovoj dogovor.

10.4. Otkazniot rok na ovoj dogovor e 3 dena .

10.5. Vo slu~aj na eventualen spor dogovornite strani }e nastojuvaat

da go re{at spogodbeno, a dokolku toa ne e mo`no, nadle`en e sudot
vo Skopje.

10.6. Ovoj dogovor e izgotven vo 3 (tri) identi~ni primeroka, od koi

Frikom zadr`uva 2 (dva), a Kupuva~ot 1(eden) primerok.

"FRIKOM" ZA KUPUVA^OT

23
 ZAKLU^OK

Spored ovoj dogovor za proda`ba mo`eme da zaklu~ime deka

"proda`bata" e objasneta kako: realizacija na stokata, nejzino pretvorawe
vo pari8.

Proda`bata pretstavuva tretata, poslednata faza od kru`noto dvi`ewe na

kapitalot(prva e nabavkata, kupuvaweto na faktorite za proizvodstvo, a
vtora procesot na proizvodstvo i sozdavaweto na stokata). So proda`bata
na stokite se vra}aat vlo`enite finansiski sredstva, a pokraj toa se
ostvaruva profit. Vo uslovi na razviena konkurencija i otvoren pazar,
proda`bata pretstavuva najte{ka faza vo kru`noto dvi`ewe na kapitalot.
8
Ekonomski leksikon Samoupravna praktika 1986 godina str.256

24
Proda`bata mo`e da bide direktna (preku proda`nata mre`a na
proizvoditelot) i indirektna, preku posrednik, odnosno preku trgovijata (na
golemo i malo).

KORISTENA LITERATURA

Prof.D-r.Patoska Aleksandra "Delovno pravo",Bitola 2008 godina

Primer od Dogovor za prada`ba

25
26