Professional Documents
Culture Documents
ZA TRGOVSKITE DRU[TVA
Del prvi
OP[TI ODREDBI
Glava Prva
TRGOVEC, TRGOVEC POEDINEC I TRGOVSKI DRU[TVA
Oddel prvi
TRGOVEC
^len 1
Trgovec vo smilsla na ovoj zakon e sekoe pravno ili fizi~ko lice koe samostojno, trajno
Vr{i nekoja od slednive dejnosti:
1. Kupuvawe i prod`ba na podvi`ni predmeti bez ogled dali se prodavaat nepromeneti,
obraboteni ili preraboteni;
2. Trguvawe so hartii od vrednost
3. Nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili prerabotka za drugi, pod
uslov raboteweto da go nadminuva obemot na pomal zanaet;
4. Bankarski dejnosti
5. Osiguruvawe
6. Prevoz na lica i stoki
7. Komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing
8. Trgovsko zastapuvawe i posreduvawe
9. Ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost, marketing ili vr{ewe na drugi
trgovski uslugi
10.Proizvodstvo na filmovi, video kaseti, audio vizuelni zapisi, softver, kako i drugi sli~ni
dejnsoti
11.Izdava~ka i pe~atarska dejnost, informativna dejnost
12.Kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nedvi`ni imoti so cel za proda`ba
(1) Trgovec vo smisla na ovoj Zakon se smeta i sekoe lice koe vo vid na zanimawe vr{i
deloven
potfat {to spored prirodata i obemot na dejnosta bara da bide organiziran i voden na
na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti iako ne se navedni vo ~l. 1 od ovoj Zakon, pod
uslov firmata da e zapi{ana vo trgovskiot registar.
(2) Odredbite od stav 1 na ovoj ~len se primenuvaat i vo oblasta na zemjodelstvoto i
{umarstvoto samo vo pogled na delovnite potfati za obrabotuvawe ili prerabotuvawe na
sopstveni zemjodelski i {umski proizvodi.
(3) Licata koi se zanimavaat so slobodni zanimawa(advokati, notari, lekari, patentni
in`eneri, arhitekti, slobodni umetnici, smetkovoditeli i sli~no) se smetaat za trgovci vo
smisla na ovoj zakon ako so propisite spored koi tie se vr{at taka e odredeno.
Mal trgovec
^len 6
Oddel vtori
TRGOVEC-POEDINEC
Trgovec-poedinec
^len 8
(1) Trgovecot-Poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite od ~len 1 na ovoj
zakon vo vid na zanimawe.
(2) Kako trgovec-poedinec mo`e da se registrira sekoe delovno sposobno lice so
postojano mesto na `iveewe vo Republika makedonija.
Ograni~uvawa
^len 9
(1) Firmata na Trgovecot Poedinec gi sodr`i negovoto li~no ime, tatkovoto ime i
prezimeto
(2) Firmata na Trgovecot Poedinec mora da ja sodr`i oznakata TP.
Prefrlawe na firmata
^len 12
(1) Liceto koe prodl`uva da go vodi raboteweto na porane{nata firma, so ili bez
dodatok {to uka`uva deka do{lo do promena na sopstvenikot, odgovara za
obvrsmkite
solidarno so porane{niot sopstvenik ako poinaku ne e dogovoreno so
doveritelite.
(2) Pristignatite pobaruvawa doveritelite prvo gi naplatuvaat od porane{niot
sopstvenik.
Odgovornost za iobvrskite
^len 14
Oddel treti
TRGOVSKI DRU[TVA
(1) Trgovskoto dru{tvo (vo ponatamo{niot tekst: dru{tvoto) e zdru`uvawe na dve ili
pove}e fizi~ki i pravni lica koi vlo`uvaat pari, predeeti i prava vo imot {to go
koristat za zaeddni~ko rabotewe i zaedni~ki ja delat dobivkata i zagubata od
raboteweto.
(2) Dru{tvoto e pravno lice koe samostojno trajno vr{i dejnost zaradi ostvaruvawe
na dobivka.
(3) Vo slu~ai opredeleni so voj zakon dru{tvoto mo`e da bide osnovano i od edno
lice (dru{tvo osnovano od edno lice).
(1) dru{tvoto kako pravno lice mo`e da steknuva prava i da prezema obvrski, da
steknuva sopstvenost i drugi stvarni prava, da sklu~uva dogovori idrugi pravni
raboti, da tu`i i da bide tu`eno.
(2) Dru{tvoto steknuva pravno lice od denot na upisot vo trgovskiot registar.
(3) Osnova~ot, odnosno liceto koe nastapuvalo vo ime na dru{tvoto vo osnovawe,
pred toa da stekne svojstvo na pravno lice, odgovara solidarno i neograni~eno
za prezemenite obvrski so drugite osnova~i vo slu~aj ako dru{tvoto, koe e
pravilno konstituirano i zapi{ano vo trgovskiot registar, ne gi prifati prezemenite
obvrski. Ako dru{tvoto gi prifati obvrskite, se smeta deka gi prevzelo so denot
na nivnoto nastanuvawe.
(4) Ako pri nastapuvaweto na osnova~ot vo ime na dru{tvoto vo osnovawe,
sodru`nicite steknale bilo kakvi prava, dol`ni se tie prava po upisot na dru{tvoto
vo trgovskiot registar da gi prenesat na dru{tvoto, pod uslov dru{tvoto na toa
da ne se sprotivstavi.