Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

Št. 83-3/2019; september 2019

NOVICE
OB^INE RA^E-FRAM
Iz vsebine Novic

www.race-fram.si
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
V človeški naravi je, da se (vsaj podzavestno) primerjamo in zgledujemo po
drugih – lepših, boljših, razvitejših, naprednejših, učinkovitejših, kakovostnejših,
bogatejših ipd. (našteti vrstni red ni nujno točen in pri vseh enak). To velja tako za
posameznike kot tudi za občine in države. Slovenija si za ogledalo lastne urejenosti
na posameznih področjih, predvsem pa pri doseganju družbenega standarda, rada
nastavlja sever stare celine, torej skandinavske sestre v evropski družini. Te države
so v marsičem naredile vtis tudi name.
Že pred leti me je, denimo, fascinirala preprostost tamkajšnjega, konkretno
finskega organiziranega javnega varstva predšolskih otrok. Tam gre prvenstveno
za to, da so majhni otroci na varnem mestu, v prijetnem okolju in v prijaznih rokah,
ko so njihovi roditelji v službi. Ob tem pa so pričakovanja stroke in staršev, da bi
se morali kratkohlačniki v vrtcih tudi že 'vse živo' naučiti in v sebi začutiti nove
Einsteine, močno drugotnega pomena. Prioriteto imajo varstvo, toplina, ljubezen,
ki so že sami po sebi osnovni temelj za vso kasnejšo nadgradnjo. Še večji razkorak
v miselnosti in navadah bode v oči pri prehrani v vrtcih – otroci tam jedo to, kar
so jim namenili in s seboj dali starši. Na ta način odpade (v naših vrtcih zelo
razbohotena) potreba po skrbi za sto- in eno dieto, od katerih je večina zdravniško
predpisana in posledično udejanjena. A to še ni dovolj; posamezniki bi namreč želeli jedilnike, ki temeljijo izključno
na verskih prepričanjih ali enostavno čisto osebnih kapricah. Upoštevajoč vse navedeno tako lahko še enkrat
ponovim ugotovitev, ki je nekoliko razburkala del javnosti, ko je bila pred leti objavljena v medijih: naši vrtci so
hoteli in restavracije s petimi zvezdicami. Dodajam pa še, da so normativi v njih takšni, o kakršnih lahko v večini
ostalih branž le sanjarimo. Finska je torej na tem področju precej manj širokogrudna (da ne rečem bolj mačehovska),
čeprav je njihov BDP na prebivalca na letni ravni enkrat višji kot pri nas. A Finci so s svojim sistemom večinoma
zadovoljni. Kako tudi ne, saj več kot optimalno deluje!
Da bi si lahko nordijski model vzeli za vzgled še kje drugje, me je prepričal tudi članek o dolgotrajni oskrbi na
Finskem (vir: Delo, 14. 8. 2019, avtorica Boža Smagur – nekdanja novinarka, zdaj stanovalka mengeškega doma
počitka v trzinski enoti), kjer so prednost dali storitvam, ki jih opravijo na domu, institucionalno varstvo pa pride v
poštev le v primerih, ko je treba poskrbeti za varno življenje starejših. Kaj pa pri nas? Dolgotrajna oskrba je novo
in v praksi še slabo razvito področje socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva vse bolj stopa v ospredje in pred
našo družbo in pristojne organe ter institucije postavlja velik, pomemben in zahteven izziv, na katerega bi se bilo
nujno odzvati čim hitreje (že sedaj zamujamo) in čim ustrezneje (dvomim, da je potrebno 'odkrivati toplo vodo', saj
je dobrih praks okoli nas na voljo že kar nekaj).
S podnaslovom 'Dogovoriti bi se morali, kaj sploh hočemo' je avtorica že uvodoma zadela tisto temeljno 'žebljico
na glavico', ki nas, Slovence, običajno razdvaja in zadeve podaljšuje, zapleta in finančno draží tako dolgo, da bi se
človek lahko razpočil od jeze ali nemilo razjokal od žalosti, medtem ko se nam na drevesih glasno krohotajo že vsi
vrabci od blizu in daleč (vsakršna asociacija na sedaj aktualno gradnjo druge cevi predora Karavanke na slovenski
strani ni naključna!).
No, pa se vrnimo k dolgotrajni oskrbi. Takole piše: »V Sloveniji si moramo priznati, da še nismo tako bogata
družba in naše gospodarstvo ni tako močno, da bi lahko imeli vse tisto, kar imajo bogatejše države okrog nas.
Marsikaj pa bi se le dalo urediti. Kar zadeva skrb za ostarele, bi se morali najprej dogovoriti, kakšne domove
sploh hočemo. Ali negovalne kolose ali majhne domove, vpete v kraj in okolico, ki bi bili središče celotne skrbi za
starejše v kraju. Torej domove, v katerih bi se oskrbovanci počutili kot doma in bi jih tudi krajani vzeli kot za svoje.
Prav tako bi morali okrepiti službo pomoči na domu, da bi lahko marsikateri starostnik še odložil odhod v dom.
Ob sedanjem pomanjkanju kadra v negovalnih in še nekaterih poklicih bi moral zvoniti alarm v šolskem sistemu.
Izobražujemo visokokvalificirane kadre za tujino, ker doma ni dovolj tovrstnih delovnih mest, ne pa v zadostnem
številu za poklice, ki jih nujno potrebujemo, a so premalo plačani. In nenazadnje: vsako delo bi moralo biti cenjeno.
Vsak za delo sposoben naj bi delal, socialna pomoč naj bi pripadala le socialno ogroženim in za delo nesposobnim.
Dokler pa posameznik tehta, ali se mu 'splača' delati, je v družbi nekaj hudo narobe,« je naš izobraževalni, plačni
in socialno-proračunsko-transferni sistem tudi po mojem prepričanju več kot utemeljeno ošvrknila Boža Smagur,
uvodni nagovor v raziskovalni prispevek z naslovom Dolgotrajna oskrba na Finskem pa zaključila s pojasnilom, da
se je med dolgoletnim novinarskim delom dodobra seznanila s finskimi izkušnjami na področju skrbi za ostarele.
Podala je ugotovitev, da bi bile njihove izkušnje zelo dobrodošle tudi za našo današnjo rabo – z dopolnilom, da bi
plačevali temu primerne davke.
Vabim vas, da na straneh 24-25 tokratnih Novic preberete celoten zapis imenovane avtorice, ki ga zaradi aktualnosti
in nakazovanja že preizkušenih načinov in poti do učinkovite in človeku prijazne skrbi za starejše kot primer dobre
prakse objavljamo v celoti.

Želimo vam prijetno branje! 1

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Pred nami je koledarska jesen. Nekaterim se je tudi kolesje bivanja že privrtelo do jeseni življenja; če nam bo dano,
bomo tudi mlajši nekoč na istem. In čeprav sedaj morda marsikdo o tem (še) ne razmišlja, si bomo tudi sami gotovo
želeli, da nas tedaj ne bi čez noč in grobo iztrgali iz dolgoletnega vsakodnevnega okolja, na katerega smo navezani,
kjer imamo svoj dom, svoje drage, svoje spomine. Zatorej: mislimo na svoje ostarele svojce, soobčane in nase čez
nekaj let ali desetletij že danes.
Lep pozdrav in vse dobro! Branko LEDINEK,
župan

Skrajni rok za oddajo prispevkov za naslednjo (decembrsko) številko Novic: 20. 11. 2019.

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo

Letnik XXII, številka 83 - 3/2019; v Račah, septembra 2019

Uredniški odbor: Simona ANTOLIČ - odgovorna urednica,

mag. Zorica ZAJC KVAS, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK
Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ
Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.
Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače
Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače
tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18
e-mail: urednistvo.novic@gmail.com
spletna stran: www.race-fram.si
Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška c. 34, 2000 Maribor
Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače
Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.
Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem uredništva.
Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

2 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


IZ DELA OB^INSKE UPRAVE
Investicije v {olsko, pred{olsko in {portno infrastrukturo
Tudi v času, ko združenja kot reprezentativni predstav-
niki občin vlado in pristojnega ministra nenehno opozar-
jajo na akuten problem pomanjkanja sredstev za inve-
sticije v šolsko in športno infrastrukturo, smo v poletnih
mesecih uspeli izvesti zajetna investicijska dela na objek-
tih obeh vzgojno-izobraževalnih in varstvenih zavodov v
občini Rače-Fram.
Ne glede na to, da državnega razpisa za pridobitev sofi-
nancerskih sredstev, ki bi jih občine koristile za adaptacije
vrtcev in šol, ni bilo objavljenega že od leta 2010, za špor-
tne objekte pa od leta 2011 (razpisi za energetske sanacije
so tukaj izvzeti, saj po vsebini predstavljajo javno-zaseb-
na partnerstva), smo v proračunu leta 2019 zagotovili in
do začetka novega šolskega leta 2019/20 porabili lastna
sredstva za sledeče investicije:
• OŠ Rače
Prostore bivšega hišniškega stanovanja smo preuredili
v novo večnamensko učilnico za izvajanje likovnega in
gospodinjskega pouka, vključno s kuhinjo s prostornim
kabinetom ter sanitarijami. Prostore smo opremili z mo-
derno in funkcionalno opremo ter tako zagotovili odlične
delovne in učne pogoje pedagoškemu osebju in osnovno-
šolcem.
Skupna vrednost investicije znaša 108.000,00 EUR.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
• OŠ Fram
Čas v poletnih mesecih in šolske počitnice smo izkori-
stili tudi za sanacijo strehe na telovadnici OŠ Fram. Pod-
jetje ROOFING d.o.o. je poskrbelo, da so težave z zama-
kanjem in puščanjem strehe sedaj že odpravljene.
Izvedba krovsko kleparskih del ter nadomestitev do-
trajane kritine z novo je občino stala natanko 59.274,05
EUR.
• Enota Vrtec Rače
Po zaključenem postopku javnega naročanja so v me-
secu maju gradbeni stroji ponovno zahrumeli na območju
vrtca v Račah. Podjetje GES d.o.o. iz Celja se ga je zave-
zalo dograditi in deloma rekonstruirati do konca letošnje-
ga leta, pogodbena vrednost pa znaša 778.736,04 EUR.
Dela trenutno potekajo brez zapletov in po terminskem
planu.
Investicija je v teku; na posnetku prizidek k obstoječemu vrtcu
v Račah (22. 8. 2019)
Po pridobitvi vseh upravnih dovoljenj bomo prostore
opremili in v pomladnih mesecih 2020 predali v upora-
bo. Tedaj se bosta dve od skupno desetih skupin predšol-
skih otrok, ki sedaj zaradi premalo prostorskih kapacitet
v vrtcu gostujeta v prostorih šole, lahko preselili k svojim
mlajšim vrtčevskim prijateljem, vsi skupaj pa bodo po re-
alizaciji investicije nedvomno veseli tudi večje in posodo-
bljene centralne vrtčevske kuhinje.
3
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
• Enota Vrtec Fram
V prvem nadstropju vrtca smo uredili prostore in tako
zagotovili nov, osmi oddelek. Skupne prostore, ki so bili v
osnovi sicer namenjeni strokovnim delavcem in knjižnici,
smo preuredili v toplo, prostorno, simpatično in nagajivo
igralnico, ki v novem šolskem letu služi kot drugi dom
najstarejši vrtčevski skupini otrok.
Ko bodo izšle septembrske Novice,
bo te prostore že preveval otroški živ-žav
Za nakup opreme in izpolnitev vseh varnostnih zahtev
smo porabili malenkost manj kot 8.000,00 EUR prora-
čunskih sredstev.
• Nove površine za šport in rekreacijo
Ob Domu krajanov Ješenca-Požeg je na voljo nova
športna pridobitev. Ljubitelji odbojke na mivki bodo na-
mreč odslej lahko svoje znanje in spretnosti nadgrajevali
na popolnoma novem igrišču. Ob njem bodo svoj kotiček
za igro na prostem našli tudi najmlajši, saj smo za njih
uredili igrala in plezala, spuščali pa se bodo lahko tudi po
toboganu.
Vse foto: Mateja Frešer
4 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
Hkrati smo poskrbeli za dostopne poti, odvodnjavanje
ter javno razsvetljavo.
Vrednost investicije je 33.000,00 EUR.
Pripravili:
mag. Zorica ZAJC KVAS in Mateja FREŠER
KOMUNALNO – CESTNO
GOSPODARSTVO
Poletje – ~as najve~jega obsega
izvajanih aktivnosti na terenu
Podobno kot lansko so tudi letošnje meteorološko po-
letje zaznamovale precej visoke temperature. Te so ne-
koliko zmanjšale izdatnost vodnih virov, a so nam krajša
deževna obdobja v poletnem času prihranila nemalo skrbi
z vidika vodooskrbe. Sodelavci v režijskem obratu so
sprotno skrbeli za uravnavanje ustreznih vodostajev v
šestih vodohranih, iz katerih napajamo javni vodovodni
sistem.
Kljub vročemu poletju, ki je živo srebro v termometrih
ob najvišjih vročinskih valovih tudi na našem območju
povzpelo skoraj do 40 stopinj Celzija, na komunalnem
področju ni bilo časa za počitek, zato smo delovne dni v
polni meri izkoristili za sprotna vzdrževalna in sanacijska
dela na komunalni infrastrukturi.
Na investicijskem področju oddelka za komunalo pro-
računska sredstva v tem obdobju namenjamo rekonstruk-
cijam in sanacijam naslednjih odsekov občinskih cest: del
Strme ulice v Morju ter del Ceste na Bukovec, kjer je v
zaključni fazi sanacija cestišča po položitvi komunalnih
vodov (fekalna in meteorna kanalizacija ter zamenjava
vodovodne cevi). Prav tako smo konec avgusta zaključili
z zamenjavo vodovodnih cevi, obnovo javne razsvetljave,
položitvijo optičnih vodov ter sanacijo pločnika v sredi-
šču Frama na delu Turnerjeve ulice (na odseku od gasil-
skega doma do parkirišča pri pokopališču v Framu).
Zamenjava transportnega vodovoda s sanacijo pločnika in
obnovo javne razsvetljave v središču Frama

Obnova občinskih cest - Črešnjev vrh v Framu
Rekonstrukcija in asfaltiranje dveh odsekov občinskih
cest sta bila izvedena tudi v Planici (odsek Špurej-Šlam-
berger ter odcep Fifer).
V delu Ješence zaključujemo izgradnjo ločene kanalizaci-
je za komunalne odpadne vode. Gre za dveletno investicijo,
ki bo zaključena in predana v uporabo predvidoma konec
septembra  2019. Gradbena dela izvaja na javnem razpisu
izbran najugodnejši ponudnik - podjetje Nigrad d.d.
Izgradnja javne fekalne kanalizacije, zamenjava vodovodnih cevi
ter polaganje tlačnega voda v Ješenci
Občanom Ješence se zahvaljujemo za strpnost in razu-
mevanje, saj je bila zaradi gradbenih del cesta na posame-
znih odsekih začasno zaprta.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
V sklopu zamenjave vodovodnih cevi v Drevesniški
ulici v Račah bo sanirana tudi meteorna in fekalna kanali-
zacija ter sopoloženo plinovodno, električno in telekomu-
nikacijsko omrežje. Po zaključenih zemeljskih delih bo
ulica v celoti na novo asfaltirana, na novo pa bo urejena
tudi ulična razsvetljava.
Vzporedno z navedenimi investicijami v režijskem
obratu po predvidenem planu izvajamo tudi sprotno vzdr-
ževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vzdrže-
vanje treh čistilnih naprav z vsemi prečrpališči odpadnih
vod, urejamo pokopališče z okolico v Framu ter saniramo
udarne jame in mrežaste razpoke na asfaltiranih občinskih
cestah. Ko že omenjamo vzdrževanje kanalizacijskega
omrežja, naj ponovno opozorimo, da v javno kanaliza-
cijsko omrežje ni dovoljeno odmetavati ostankov hrane,
raznih olj in drugih snovi, ki tja nikakor ne sodijo. Vse
občane prosimo, da to dosledno upoštevate!
In še nekaj besed o (ne)doslednem ločevanju odpadkov.
V režijskem obratu žal še vedno ugotavljamo, da občani v
Zbirni center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v Ra-
čah, kljub vsem opozorilom, prepogosto dostavljajo vreče
z raznim mešanim materialom, ki bi se ga z nekaj truda
dalo ločeno razvrstiti po posameznih frakcijah. Posledič-
no pomeni ročno prebiranje in razvrščanje tako zbranih
mešanih odpadkov precejšen strošek, ki bremeni občinski
proračun. Tudi s strani prevzemnika odpadkov, Komunale
Slovenska Bistrica d.o.o., smo bili ponovno pozvani, da
je potrebno zmanjšati količine zbranih mešanih odpadkov
v zbirnem centru v Račah. Vsa gospodinjstva, ki še niso
vključena v redni odvoz gospodinjskih odpadkov, obe-
nem pozivamo, da to storijo (komunalni inšpektorji vršijo
poostren nadzor).
V okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu smo tudi letos izvajali aktivnosti na
področju varnosti udeleženih v prometu. Pred začetkom
šolskega leta sta bili obnovljeni talna in vertikalna prome-
tna signalizacija, s poudarkom na okolici vrtcev in šol na
območju naše občine.
Prve šolske dni policisti, v sodelovanju s sodelavci iz
režijskega obrata, v neposredni bližini osnovnih šol v Fra-
mu in Račah že po ustaljeni praksi obveščajo in usmerjajo
prvošolce ter ostale učence prve triade ob prehodih za pe-
šce čez državno cesto.
Lep poletno-jesenski pozdrav!
Pripravil: Samo RAJŠP
5
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
KMETIJSTVO

V Ra~ah gostili jubilejno -

60. regijsko tekmovanje ora~ev Podravja
Naj mir obdeluje zemljo
Občina Rače-Fram, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Agrosoršak d.o.o.,
PP-AGRO d.o.o., Žipo Lenart d.o.o. in Strojni krožek Orač smo v petek, 2. avgusta 2019, organizirali in izvedli 60. re-
gijsko tekmovanje oračev Podravja, ki je potekalo v občini Rače-Fram na obdelovalnih površinah PP-Agro pri trgovini
Spar v Račah. Strokovna prireditev z vsemi spremljevalnimi dogodki je tudi turistično obarvana in predstavlja prispevek
kmetijske stroke pri prenašanju znanja na kmetovalce in ostale uporabnike v kmetijstvu, istočasno pa pomembno prispe-
va k razvoju in ohranjanju tradicije našega podeželja.
• Slavnostna akademija ob 60. letnici regijskega • Predavanja in praktični prikazi
tekmovanja oračev Podravja Kmetijska pridelava je v veliki odvisnosti od klimatskih
Potekala je v v četrtek, 1. avgusta 2019, ob 19. uri v Beli pogojev in zelo ranljiva za podnebne spremembe. Uspe-
dvorani gradu Rače. Podeljena so bila priznanja za dosež- šno prilagajanje sektorja podpira Program razvoja pode-
ke v oranju, za soorganizatorstvo in prispevek k razvoju želja Republike Slovenije 2014-2020, ki omogoča kmeti-
tekmovanja, za dosego slovenskega rekorda v 24-urnem jam pridobivanje finančnih sredstev iz naslova ukrepov za
oranju (rekord še vedno držimo Podravci) ter priznanje naložbe v kmetijska gospodarstva.
za dolgoletno delo, vodenje in organizacijo izvedbe tek- Kmetijska svetovalna služba je na tekmovališču pred-
movanja. Ob jubileju je KGZ Maribor izdal tudi Bilten, v stavila praktični prikaz značilnosti in delovanja različnih
katerem je opisana celotna 60-letna zgodba tekmovanja namakalnih tehnologij, vrste namakalnih sistemov in mo-
traktoristov Podravja, podane so informacije o prejemni- žnosti izrabe različnih vodnih virov za namakanje kmetij-
kih priznanj, navedeni dosežki, predstavljeni so  najbolj skih zemljišč.
zaslužni akterji, med katerimi naj omenimo tudi Zvezo za Podjetje Agrosoršak d.o.o. iz Leskovca pri Pragerskem
tehnično kulturo Slovenije ter Strojni krožek Orač. je pripravilo razstavo široke palete kmetijskih strojev v
V petek, 2. avgusta 2019, so se orači Podravja v katego- poljedelski pridelavi, predstavilo je zeleni program kme-
riji obračalni plug in desni krajnik potegovali za pravico tijske mehanizacije na našem trgu s področja obdelave
nastopa na državnem tekmovanju v oranju. Uradni otvori- tal blagovne znamke Väderstad v kombinaciji s traktorji
tvi tekmovanja sta sledila kratek kulturni program ter slo- Claas.
vesen dvig zastave. Nagovorili so nas dr. Stane Klemen-
čič iz KGZ Maribor, župan naše občine Branko Ledinek,
Andrej Soršak - direktor podjetja Agrosoršak d.o.o. in go-
sta - predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Cveto Župančič ter državna sekretarka na Ministrstvu za
kmetijstvo Tanja Strniša.

• Nastop županov v oranju s konjsko vprego

Na tekmovališču so prisotni župani in gostje državnih
strokovnih institucij poprijeli za plug v konjski vpregi ter
demonstracijsko prikazali oranje skozi čas preteklosti,
hkrati pa simbolično opozorili na njegov pomen v priho-
dnosti.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor

in GIZ Fitofarmacija Slovenije sta v okviru projekta TO-
PPS prikazala učinkovito pranje poljedelskih škropilnic
na terenu.

• Nastop ansambla Saše Avsenika

Našemu županu Branku Ledineku (kot nekdanjemu kmečkemu fantu)
oranje s konjsko vprego tudi po toliko letih premora
ni delalo posebnih težav
Prireditev je bila popestrena z domačimi kulinarični-
mi dobrotami Kmetijske zadruge Rače z.o.o. ter odlično
postrežbo Gostilne Karla, posebej prijetno in domače pa
je bilo bosih nog zaplesati na slami ob zvokih ansambla
Saše Avsenika.
Poskočna slovenska pesem in veseli toni harmonike so
odmevali po ravnicah Dravskega polja vse tja do obron-
kov Pohorja.

6 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Društvo Starodobnik Dravsko polje in Zlatoličje je nav-
dušilo s predstavitvijo bogate palete lepotcev – traktorjev
oldtimerjev.
Ravne in zgledno oblikovane brazde so bile že nekoč
ponos kmeta, ki si je z lepo obdelano njivo zagotovil
uspeh v pridelavi ter pridobil spoštovanje in ugled.
Z organizacijo tekmovanja v oranju želimo poudariti
pomen kvalitete osnovne obdelave tal, prehranske varno-
sti, s tem pa tudi kmečkega stanu v celoti.
Vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspehu
tovrstne prireditve, se zahvaljujemo za naklonjenost, pod-
poro in opravljeno delo.
Dogodek je bil tudi priložnost, da se tako starejši kot mlajši rod
seznani s tehnološkimi novostmi na področju kmetijstva
• Rezultati 60. tekmovanja oračev Podravja 2019
Tekmovanje – posamezniki:
KRAJNIKI (strnišče): 1. mesto: Tomaž Divjak (ekipa
SK Orač 1; 236,7 točk), 2. mesto: Jernej Divjak (ekipa SK
Orač 1; 229,3 točk), 3. mesto: Tomaž Lehner (ekipa SK
Lenart; 226 točk).
OBRAČALNI PLUGI (strnišče): 1. mesto: Matija Leš-
nik (SK Orač 1; 361 točk), 2. mesto Peter Majal (SK Orač
2; 342 točk), 3. mesto: Janko Matičič (SK Orač 3; 318
točk).
STARODOBNIKI (posamično): od 1. – 3. mesta: Janko
Auguštin, Jožef Horvat, Jakob Tomanič.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Tekmovanje – ekipno:
KRAJNIKI: 1. mesto: ekipa SK Orač 1; 466 točk (Tomaž
Divjak, Jernej Divjak), 2. mesto: ekipa SK Klas Lenart;
450 točk (Tomaž Lehtner, Aljaž Senekovič), 3. mesto: eki-
pa KGZS Zavod Maribor; 431 točk (Timotej Horvat, Ta-
dej Toplak).
OBRAČALNI: 1. mesto: ekipa SK Orač 2; 660 točk (Pe-
ter Majal, Matija Lešnik), 2. mesto: ekipa SK Orač 3; 618
točk (Janko Matičič, Peter Majal).
Pripravila:
Tanja KOSI
TURIZEM
Ob~inska spletna stran v
angle{kem prevodu
Če obiščete spletno stran Občine Rače-Fram (www.
race-fram.si), lahko opazite ikono z angleško zastavico,
kjer lahko dostopate do nekaterih vsebin spletne strani v
angleškem jeziku.
Prevod vsebin spletne strani v angleščino je plod so-
delovanja s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru v
okviru projekta, prijavljenega na razpis Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. Projektu, ki je potekal v
letošnjem letu, se je pridružila tudi Fakulteta za kmetij-
stvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Rezultat
dela bodo nove vsebine, prav tako pa bo spremenjena tudi
struktura spletne strani.
Veseli smo možnosti sodelovanja na tovrsten način, ki
medsebojno bogati vse soudeležene, občina pa pridobi
kakovosten prevod besedil v angleški jezik.
Zahvala torej vsem sodelujočim v projektu, o katerem
lahko več preberete v neposrednem nadaljevanju.
Pripravila:
Suzana PUNGARTNIK
Ve~ o prevajalskem projektu
Prevod spletne strani v angleščino (vključno z lekturo
slovenskih besedil in slovensko-angleškim glosarjem) je
nastal v okviru projekta PKP Rače-Fram, ki se je izvajal
od 15. 2. 2019 do 14. 7. 2019, v okviru Javnega razpi-
sa Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom
v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do
znanja 2017-2020.
Cilj projekta je bilo prevajanje spletnih vsebin v angleš-
ki jezik za potrebe turističnih in promocijskih dejavnosti
Občine Rače-Fram, saj občina še ni imela spletne strani v
tujem jeziku.
V okviru projekta so se študenti najprej podrobno
seznanili s turistično ponudbo občine in njenimi obstoje-
7
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
čimi slovenskimi vsebinami na spletu, prepoznali vsebi-
ne, primerne za prevod (oziroma so te deloma spisali na
novo), lektorirali obstoječe vsebine v slovenskem jeziku,
pripravili predlog strukture spletne strani v tujem jeziku
ter slednjič – najpomembneje – prevedli oz. lokalizirali
izbrane vsebine v angleški jezik.
Projektna skupina na ogledu krajinskega parka TAL 2000
Pri projektu je zaradi obsega in kompleksnosti dela so-
delovalo več udeležencev. S Filozofske fakultete Uni-
verze v Mariboru smo svoje znanje in pomoč nudile
pedagoške mentorice - dr. Sara Orthaber, vodja projekta,
dr. Melita Koletnik ter mag. Barbara Majcenovič Kline,
ki smo zastavile osnovni načrt projekta in v delo uvedle
študente. Skozi projektno delo so svoje znanje utrjevali in
nadgrajevali marljivi študenti Jan Štumberger, Nina Erja-
vec Croswell, Suzana Mihurko, Barbika Jamnikar Cerar,
Vanesa Volk, Klementina Selčan in Katarina Kumprej, ki
so skozi ves proces pokazali veliko mero motivacije, de-
lovnega elana in samostojnosti, za kar veljajo vse pohvale.
Delovne moči smo združili s Fakulteto za kmetijstvo
in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Pedagoš-
ka mentorica dr. Metka Šiško in študentka Nika Šenveter
sta prispevali svoje strokovno znanje s področja botanike.
Brez njiju in njunega vpogleda v stroko ter ustreznost pre-
vodov končni rezultat seveda ne bi bil to, kar je in za to
smo jima hvaležni.
Naša nekdanja študentka, ki je po končanem študiju
uspešno nadaljevala svojo kariero v podjetju Novotek
International d.o.o., Kristina Alice Waller, je kot delovna
mentorica bdela nad potekom prevajalskega procesa in
kot naravna govorka nadvse učinkovito opravila strokov-
no lekturo končnih besedil, ki jih lahko zdaj s ponosom
predstavimo javnosti.
Delovna mentorica Kristina Alice Waller
izvaja prenos znanja na FF UM
8 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
Naše sodelovanje seveda ne bi bilo mogoče brez Suzane
Pungartnik z Občine Rače-Fram, ki je zastopala interese
občine, hkrati pa nam prisluhnila in nudila svoje strokov-
no znanje ter nas usmerjala.
Delovna skupina z županom in delovno mentorico ob zaključku projekta
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska
unija iz Evropskega socialnega sklada.
Da si lažje predstavljamo delo, ki je bilo vloženo v ta
projekt in njegovo kompleksnost, velja na kratko našte-
ti posamezne korake projekta: seznanitev s turistično
ponudbo občine, analiza obstoječih slovenskih besedil,
prenova in adaptacija nekaterih obstoječih vsebin oziro-
ma v nekaterih primerih tudi oblikovanje novih vsebin,
lektoriranje slovenskih besedil, iskanje sorodnih besedil,
luščenje terminologije in iskanje ustreznic v ciljnem jezi-
ku, prevajanje in lokalizacija besedil v ciljni jezik, med-
sebojno pregledovanje prevodov, ureditev najpomemb-
nejših terminov ter njihovih ustreznic v obeh jezikih v
obliki slovarskih gesel, priprava zasnove spletne strani
v angleščini (predlagana struktura), lektoriranje prevede-
nih besedil v angleškem jeziku, posredovanje prevodov
in fotografij občini, predstavitev končnih rezultatov štu-
dentom, profesorjem, obema zunanjima partnerjema v
projektu in ostali zainteresirani javnosti.
Tudi rezultati projekta so večplastni: lektorirane splet-
ne vsebine v slovenskem jeziku (odpravljene slovnične
napake, jezikovne in pravopisne nedoslednosti, zapisi la-
tinskih izrazov ipd.), lokalizirani prevod spletnih vsebin
Občine Rače-Fram v angleški jezik, ki ga je lektorirala
naravna govorka, slovensko-angleški izbor strokovnih
terminov, predlog zasnove angleške spletne strani, foto-
grafski material, objava prevodov in vsebin na občinski
spletni strani: http://www.race-fram.si/ (po končanem
projektu).
Družbena korist rezultatov projekta so prevedene vse-
bine, ki bodo občino Rače-Fram postavile na turistični
zemljevid Slovenije in širše. Ker vsebine vključujejo tudi

predstavitev številnih lokalnih ponudnikov turističnih in
gostinskih dejavnosti, bo dolgoročne koristi od projekta
imela tudi širša lokalna skupnost. Na voljo bo tudi glosar
s termini, ki so jih študenti raziskali v sklopu projekta;
ti bodo v pomoč piscem besedil v angleškem ali sloven-
skem jeziku (npr. raziskovalcem, prevajalcem in lektor-
jem), ki se srečujejo s tovrstnim strokovnim izrazjem. Ker
bomo rezultate projekta predstavili strokovni in splošni
javnosti, bo to priložnost, da splošno javnost opozorimo
na pomen kakovostnih prevodov, strokovno javnost pa na
prednosti sodelovanja prevajalcev z naravnim govorcem.
dr. Sara ORTHABER, dr. Melita KOROŠEC,
dr. Metka ŠIŠKO in mag. Barbara MAJCENOVIČ KLINE,
mentorice
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Ne prezrite aktualnih novosti in
zanimivosti
• Dobrodošlica našim najmlajšim občanom in
občankam
Med predhodno (82.) in tokratno (83.) številko Novic,
to je med julijem in septembrom 2019, je bil (na osnovi
vlog) prispevek za novorojence, ki ga naša občina name-
nja staršem ob rojstvu otrok in znaša 250 EUR za prvega,
300 EUR za drugega in 400 EUR za tretjega ter naslednje
otroke, uveljavljen za skupno 19 malčkov in malčic s stal-
nim prebivališčem na območju občine Rače-Fram.
To so: Blaž Vrtič, Nika Tavčer, Maša Kmetič, Vito Ko-
kol, Sara Kupčič, Mai Kolarič, Amalija Ajd Dokl, Nejc
Rebernišek, Manca Marko, Ela Vrečko, Ina Vraničar, Eva
Šlamberger, Inja Potrč, Sara Donaj, Anže Recko, Reza
Pirc, Tevž Brumen, Niki Martin Tomažič in Lori Špendl.
Ugotovimo lahko, da med novorojenčki tokrat prevla-
dujejo deklice, ki proti dečkom vodijo z 12 : 7.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Sicer pa gre v devetih primerih za prvega, v sedmih pri-
merih za drugega, v treh primerih pa za tretjega otroka
iste družine oz. sedanje družinske skupnosti.
Vsem našim najmlajšim občankam in občanom želimo
čim prijaznejše, ljubeče in zdravo otroštvo, njihovim star-
šem pa veliko sreče, navdušenja in ponosa ob spremlja-
nju razvoja malih 'sončkov', ki imajo sicer prve mesece
življenja manj zob kot ušes, a je njihov smehec vseeno
zdaleč najbolj prisrčen in osrečujoč.
Čudež rojstva novega Zemljana ali Zemljanke je podo-
ben odvijanju paketa, ki vas je mikal in zanimal devet me-
secev, potem pa končno odkrijete, da je njegova vsebina
veliko bolj vznemirljiva, popolnejša in tako čudovita, da
si tega niti v največjih fantazijah niste mogli predstavljati.
(avtor neznan)
Še to: ker je bil v prejšnji številki Novic nepravilno
zapisan prvi samoglasnik ('o' namesto 'a') v priimku 23.
4. 2019 rojene Mie Baškovič, danes tiskarskemu škratu
namenjamo javno grajo zaradi njegove nagajivosti,
napakico pa popravljamo in se zanjo opravičujemo.
• V Zasebni ambulanti splošne medicine Fram
nov obraz
Informacijo, da je Zasebna ambulanta splošne medi-
cine v Framu, ki jo vodi Irena Strojnik, dr. med., spec.
druž. med., že pred nekaj časa začela delovati kot refe-
renčna (kar pomeni, da je pacientom, poleg siceršnjega
tima zdravnice in medicinske sestre, na voljo še dipl. med.
sestra; v Framu je to Nina Koprivnik), smo vam v No-
vicah, ko je do navedene kadrovske razširitve prišlo, že
posredovali.
Tokrat vas obveščamo, da (bo)ste pacienti te ambulante
ob obisku v sprejemni pisarni od 28. 7. 2019 dalje zagle-
dali nov obraz – obraz Sandre Ločičnik, ki je po poklicu
zdravstveni tehnik.
Sandra Ločičnik je
nasledila Marico Muster
Foto: Martin Petelinšek
Sandra je nasledila medicinsko sestro Marico Muster,
ki je v framsko ambulanto prišla pred triindvajsetimi leti
(skupaj z zdravnico), letos poleti pa nasmejano odšla v
zasluženi pokoj, ki ga je zadnja leta – malo zaradi EMŠO,
kot se je rada pošalila, še bolj zaradi visokega števila
opredeljenih pacientov in posledično skorajda vedno veli-
ke gneče v čakalnici, najbolj pa zaradi utapljanja v čedalje
bolj razbohoteni in kri pijoči administraciji/birokraciji –
že težko pričakovala.
9
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
»Navadila sem se tukaj, zlila s krajem, s pacienti, z nji-
hovimi svetlimi in temnejšimi trenutki,« je povedala, »a
kljub temu željno sanjam o jutru, ko za dopoldanski del
delovne obveze ne bo potrebno zgodaj vstati in se odpra-
viti na pot do Cafove ulice 1 v Framu, ko si bom lah-
ko malo oddahnila od vsega in končno imela več časa in
energije za tiste, ki so mi najbliže in za tisto, kar bi osebno
še želela iztisniti od življenja,« je dodala.
Ob kadrovski zamenjavi sedaj že bivši 'sestri Marici'
želimo, da bi ji zdravje še mnogo let odlično služilo in da
bi se ji dan za dnem uresničevala upokojenska pričako-
vanja, novi 'sestri Sandri' pa, da bi se hitro vživela v novo
delovno okolje in med ljudi, s katerimi se bo srečevala pri
opravljanju svojega pomembnega poklicnega poslanstva.
• Zbiranje vlog za dodelitev žepnin dijakom z
9. 9. 2019 zaključeno, pred študenti oddajanje
vlog zanje
Kot je izhajalo že iz predhodnega obvestila in javnega
razpisa (oba sta bila objavljena v Novicah št. 82-2/2019,
ki so izšle julija letos, dostopna pa sta tudi preko spletne
strani www.race-fram.si), široki populaciji dijakov in štu-
dentov še naprej ponujamo možnost za uveljavitev občin-
ske žepnine.
Upravičenci bodo tako deset mesecev v letu (za obdobje
od septembra tekočega do vključno junija prihajajočega
leta) iz proračuna Občine Rače-Fram na svoje transakcij-
ske račune prejemali občinsko žepnino, ki znaša 40 evrov
mesečno (400 evrov letno).
Občinska žepnina je za mnoge upravičence
zelo dobrodošel prihodek
Dosedanje že večletne izkušnje kažejo, da je realno
pričakovati med 380 in 440 prosilcev, kar na letni ravni
predstavlja proračunski izdatek v razponu med 152.000
in 176.000 EUR.
10
Vloge (najenostavneje dostopne preko spleta) za prido-
bitev žepnine so dijaki vlagali med 28. avgustom in 9.
septembrom 2019, vloge študentov pa bomo zbirali med
27. septembrom in 9. oktobrom 2019. Tudi letos velja, da
je izpolnjene vloge potrebno osebno prinesti (in ne po-
slati) na občino (zbira jih Tamara Repnik). Tak postopek
smo uvedli zaradi zakonskih določb o varovanju osebnih
podatkov - zaradi dodelitve šifre, pod katero se bo posa-
mezni upravičenec lahko prepoznal na skupno izdani in
javno objavljeni odločbi.
Osnovna pogoja za uveljavitev tovrstne pravice sta ve-
ljaven status (dijak, študent) in stalno prebivališče v naši
občini, najpogostejši izločitveni faktor pa preseganje do-
ločenih starostih omejitev.
O vlogah bo odločeno s skupnima odločbama, ki bosta
izdani najkasneje do 8. oktobra (za dijake) in 8. novem-
bra (za študente) ter objavljeni na oglasni deski in spletni
strani občine.
• Za nudenje pomoči na domu našim občanom
zaposlenih že 6 socialnih oskrbovank
Trajanje življenja ljudi v razvitejšem svetu, del katerega
je tudi Slovenija, se v povprečju podaljšuje. Z večanjem
števila starostnikov pa se širi tudi obseg potreb po organi-
zirani in kontinuirani pomoči s strani za to usposobljenih
in v pristojnih institucijah zaposlenih oseb, ki ne sodijo
v krog najožjih svojcev. Če je včasih v praksi lahko ali
vsaj veliko lažje deloval sistem pomoči ostarelim staršev
s strani njihovih otrok, je danes to realno vse manj izve-
dljivo, saj se daljša tudi obdobje delovne aktivnosti, čas
upokojitve pa se sedaj zaposleni generaciji srednjih let
vse bolj odmika.
Kako torej ukrepati, ko se začno s starostjo in/ali bole-
znijo povezane težave, ki presegajo možnosti realizacije
pomoči v krogu družine, hkrati pa težave (še) niso tako
hude, da alternative ne bi bilo in da bi bila namestitev v
institucionalno varstvo (domovi starejših) neizbežna?
V času, ko je izgradnja potrebnega sistema zagotavlja-
nja dolgotrajnejše oskrbe v Sloveniji bolj kot ne šele pri
načrtovanju temeljev, se že nekaj let obstoječa in zakon-
sko opredeljena socialno varstvena storitev 'pomoč na
domu' še vedno zdi najoptimalnejša rešitev (vsaj za pre-
hodni čas) za vse strani.
Pomoč družini na domu za potrebe naših občanov in ob-
čank že vrsto let izvaja posebej za te namene ustanovljen
zavod – Center za pomoč na domu Maribor (CPD), ka-
terega ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, Občina
Rače-Fram pa je ena od skupno treh zunanjih pogodbenih
partneric (poleg nas sta to še Občina Hoče-Slivnica in Ob-
čina Starše).
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem,
ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje
v svojem domačem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali
kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati
sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali
zanju nimajo možnosti.
V praksi gre za različne oblike organizirane pomoči in
opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas
nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu,
v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Socialna oskrba na domu je torej strokovno voden pro-
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

ces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri so-
delujejo vodja, koordinator, socialna oskrbovalka, upravi-
čenec, eden izmed svojcev upravičenca (kontaktna oseba)
ter prostovoljni sodelavci.
Izvajanje storitve se prične na zahtevo upravičenca ali
njegovega zakonitega zastopnika, natančnejša vsebina
storitev pa se prilagodi potrebam posameznega upravičen-
ca, pri čemer so opravila razdeljena v naslednje sklope:
- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (v to skupino
sodijo: pomoč pri oblačenju in/ali slačenju, pomoč pri
umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenj-
skih potreb ter vzdrževanje in nega osebnih ortoped-
skih pripomočkov);
- gospodinjska pomoč (prinašanje enega pripravljenega
obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hra-
ne, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje
bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, posti-
ljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavlja-
nje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s so-
rodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju
nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in
potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na in-
stitucionalno varstvo).
Oseba je upravičena do pomoči na domu, če potrebuje
najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov predhodno
navedenih opravil.
Služba pomoči na domu je na področju celotne občine
Rače-Fram organizirana vseh sedem (7) dni v tednu, od
junija 2019 pa jo izvaja že 6 (šest) socialnih oskrbovalk.
Poleti 2019 je tovrstno pomoč (v različnem obsegu in ob
različni kombinaciji potrebnih opravil) v povprečju kori-
stilo 40 upravičencev.
Sedanje cene socialno varstvene storitve 'pomoč družini
na domu' v naši občini veljajo od 1. 6. 2019 in znašajo:
1. za delo v rednem delovniku (od ponedeljka do vključno
sobote):
- ekonomska cena ure storitve =18,65 EUR/uro
(100 %), od tega za uporabnika 4,53 EUR;
2. za delo ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih
dnevih (manj ugoden delovni čas):
a) - ekonomska cena ure storitve ob nedeljah =23,70
EUR, od tega za uporabnika 6,35 EUR;
b) - ekonomska cena ure storitve za delo ob praznikih in
dela prostih dnevih =25,20 EUR, od tega za
uporabnika 6,80 EUR.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Zavedajoč se pomanjkanja prostih mest v domovih
starejših, tamkajšnjih stroškov oskrbe (ti so v primerjavi
z nudenjem pomoči na domu precej višji), predvsem
pa pomena čim daljšega bivanja v domačem okolju za
starejše osebe, smo kot občina (občinski svet, župan,
strokovna služba) izrazito naklonjeni izvajanju pomoči
na domu, s čemer smo na skupnem sestanku letos poleti
seznanili tudi novo direktorico Centra za pomoč na domu
Maribor, mag. Barbaro Žgajner. Dogovorili smo se za
tvorno nadaljnje medsebojno sodelovanje in podprli njeno
vizijo bodočega razvoja in širitve dejavnosti centra, ki ga
vodi (glejte stran 18).
• Tudi naslednja štiri leta bo pogodbene šolske
prevoze izvajalo podjetje Tajhman turizem
d.o.o.
Občina Rače-Fram je pred letošnjim potekom 4-letnega
pogodbenega razmerja z izvajalcem pogodbenih šolskih
prevozov za potrebe učencev OŠ Rače in dobršnega
dela učencev OŠ Fram (drugi del prevozov – na višje
ležečih predelih framskega Pohorja – je že doslej potekal
s šolskim kombi busom) že pred nekaj meseci pričela s
pripravo javnega naročila (po odprtem postopku), skladno
z določili veljavne zakonodaje na tem področju.
Ker naša občina, na podlagi sklepa občinskega sveta,
že več kot dve desetletji šolske prevoze financira nad-
standardno – vsem učencem OŠ Rače in OŠ Fram, ne
glede na njihovo oddaljenost od matične šole (to pomeni
financiranje nad obsegom zakonskega programa, po
katerem so do brezplačnega prevoza v osnovi upravičeni le
učenci, katerih prebivališče je od osnovne šole oddaljeno
več kot 4 km, ne glede na oddaljenost pa le učenci 1.
razredov in tisti učenci višjih razredov, katerih pot v šolo
po ugotovitvi pristojnega organa za preventivo v cestnem
prometu ogroža njihovo varnost), je pristojna občinska
strokovna delavka posebno skrbno preučila in usklajevala
s strani obeh šol na našem območju predlagane relacije
(med drugim tudi tako, da jih je sama fizično prevozila),
čase voženj ter potrebne kapacitete vozil (avtobusov)
glede na število učencev, ki za prihod v šolo in/ali odhod
iz nje koristijo pogodben prevoz (v primeru OŠ Fram je
ta razkorak v številu učencev-vozačev izredno velik, saj
podatki kažejo, da pri vračanju iz šole pogodbeni prevoz
koristi veliko več učencev kot pri prihodih v šolo, medtem
ko v primeru OŠ Rače teh razlik praktično ni).
Kot naročnik smo prejeli le eno ponudbo, ki jo je oddal
dosedanji izvajalec šolskih prevozov – podjetje Tajhman
turizem d.o.o., s katerim je bila sredi avgusta sklenjena
pogodba za prihodnja štiri šolska leta (2019/20-2022/23).
Pogodbena vrednost javnega naročila za posebne linijske
prevoze (za OŠ Rače 70,7 km/dan, za 101 otroka v in iz
šole, za OŠ Fram 75 km/dan, za 59 otrok v šolo in 131
iz nje) za vsa štiri šolska leta je fiksna in znaša skoraj
460.000 EUR (z DDV) oz. na letni ravni blizu 115.000
EUR.
Pa srečno in varno pot vsem!
Pripravila:
Simona ANTOLIČ
11
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Vrtca v Framu in Ra~ah v novo {olsko leto s skupno 18 oddelki
Enoti vrtca pri OŠ Fram in OŠ Rače sta v prvih osmih delovnih dneh letošnjega marca za šolsko leto 2019/2020 že
osmo leto po vrsti izvedli javni vpis novincev. Ta je potekal v skladu s pravilnikom, ki ga je sprejel Občinski svet Ob-
čine Rače-Fram (zadnji veljavni Pravilnik o kriterijih in postopku vpisa, vključitve ter sprejema otrok v javna vrtca na
območju občine Rače-Fram je bil objavljen v MUV, št. 24/2017 in 4/2018).
V Enoto vrtca pri OŠ Fram je v času javnega vpisa prispelo 36 vlog (8 več kot lani), med letom je bilo predhodno že
oddanih 13 vlog (lani je bilo takšnih vlog 10), 4 vloge pa je vrtec v Framu imel še za otroke, ki so čakali na centralnem ča-
kalnem seznamu (CČS) po končanem zadnjem - lanskoletnem javnem vpisu (lansko leto je bilo takšnih vlog 7). Kot že vsa
leta do sedaj, je tudi letos morala 53 prejetih vlog (t.j. 8 vlog več kot v letu 2018) obravnavati in rešiti pristojna komisija.
Enako je morala komisija v Račah obravnavati in rešiti skupno 77 vlog (t.j. 5 vlog več kot v lanskem letu), saj je Enota
vrtca pri OŠ Rače med javnim vpisom prejela 35 vlog (3 manj kot v lanskem letu), 29 vlog je vrtec prejel že med letom
(lani je bilo takšnih vlog 31), 13 vlog (lani 3) pa je vrtec iz Rač imel še za otroke na CČS.
Komisiji, ki sta v posameznem vrtcu imenovani in konstituirani za reševanje vlog za sprejem otrok v vrtec, če vrtec
prejme več vlog za vpis otrok kot ima prostih mest, sta ponovno obravnavali vse prejete vloge - tako za otroke, ki imajo
(še vsaj z enim od staršev/skrbnikov) v naši občini stalno ali začasno prebivališče in tudi za otroke, ki imajo stalno prebi-
vališče v drugih občinah. Vloge so bile znova oddane tako za otroke, ki bodo s 1. 9. 2019 že izpolnjevali starostni pogoj
11 mesecev za vključitev v vrtec, kot tudi za tiste, ki so mlajši in 1. 9. 2019 še ne bodo stari 11 mesecev. Obe komisiji
sta se v letošnjem letu prav tako sestali že konec meseca marca, da bi postopek obravnave in reševanja stekel čim hitreje.

• Skupno število vključenih otrok v šolskem letu 2019/2020

Kot določa zakonodaja, vrtci samostojno oblikujejo oddelke, pri čemer upoštevajo državne normative, ki so določeni
glede na starost že vključenih in na novo vpisanih otrok.
Ko nastaja ta prispevek (v začetku avgusta 2019), imamo podatek, da bo v novem šolskem letu v javna vrtca na območju
občine Rače-Fram vključenih skupno 344 otrok (lansko leto 309) – ko bo vrtec v Račah zapolnil trenutno še dve prosti mesti
(za otroka, ki sta stara 3 oz. 4 leta), saj sta bila julija otroka, ki sta bila vključena in sprejeta v enega od treh oblikovanih
homogenih oddelkov, izpisana. Na CČS ni nobenega otroka, ki bi po starosti ustrezal in tudi med (evidenčnimi) vlogami,
ki so prispele po javnem vpisu, ni takšnega otroka (vsi so mlajši od treh let). V kolikor se do septembra izpiše še vsaj en
otrok, star 3 do 4 leta, bo vrtec (glede na normative, ki jih inšpekcijska služba v zvezi s starostjo otrok upošteva do dneva
natančno) takoj preoblikoval enega od homogenih oddelkov II. starostnega obdobja za otroke, stare 3 – 4 leta, v kombinira-
nega, in vključil tri otroke I. starostnega obdobja (torej mlajše od treh let). Če se to ne zgodi, bo od septembra naprej tako,
kot kaže sedaj, prosti mesti pa se bosta med letom zapolnili le, v kolikor bodo starši vpisali otroka, ki bosta stara 3 - 4 leta.
Po 1. septembru vrtci ne smejo več spreminjati oblikovanih oddelkov. Tako bo (ob upoštevanju normativov) po po-
datkih, ki smo jih v začetku avgusta prejeli s strani pristojnih strokovnih delavk iz obeh naših javnih vrtcev, v šolskem
letu 2019/2020 vključenih in sprejetih v:
* enoto vrtca pri OŠ Fram (v 8 oddelkih) 159 otrok (v prejšnjem šol. letu 7 oddelkov s 138 otroki), ki bodo razpo-
rejeni v:
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 12 + 2 = 14 otrok;
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leti): 12 + 2 = 14 otrok;
- kombinirani oddelek (otroci I. in II. starostnega obdobja stari 2 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok;
- kombinirani oddelek (otroci I. in II. starostnega obdobja stari 2 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok;
- heterogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 6 let): 19 + 2 = 21 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let): 22 + 2 = 24 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok.
* enoto vrtca pri OŠ Rače (v 10 oddelkih) 185 otrok (v prejšnjem šol. letu 9 oddelkov s 171 otroki), in sicer razpo-
rejeni v:
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 12 + 2 = 14 otrok;
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leta): 12 + 2 = 14 otrok;
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leta): 12 + 2 = 14 otrok;
- homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leta): 12 + 2 = 14 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 otrok
(v času priprave tega zapisa - v prvi polovici avgusta zasedenih 17 mest; v kolikor ostane pri tem, bo upoštevan
republiški normativ najvišjega dopustnega števila otrok v oddelku, t.j. 17, in ne 17 + 2 = 19);
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let) leta: 22 + 2 = 24 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let): 22 + 2 = 24 otrok;
- homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok.
Opomba: dodatek dveh otrok (+2) na oddelek je zakonsko dopustno zvišanje zgornjega državnega normativa, če se
tako opredeli občinski svet občine.

12 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
V šolskem letu 2019/20 bo tako v Framu za en nov heterogeni oddelek več otrok, torej 21 otrok več kot prejšnje leto.
V Račah pa so, zaradi starostne strukture že vključenih in na novo sprejetih otrok, morali oba kombinirana oddelka pre-
oblikovati v homogena oddelka za otroke, stare od 3 – 4 leta. Dodatno pa je bil oblikovan še en nov homogeni oddelek
I. starostnega obdobja, zaradi česar je v letošnjem letu vključenih dodatnih 14 najmlajših – jasličnih otrok.
Kot je torej razvidno že iz predhodnih posamičnih podatkov za oba vrtca, bo lahko na ravni skupnih občinskih kapaci-
tet v šolskem letu 2019/20 v vrtca v Račah in Framu skupno vključenih 344 otrok, ki so, glede na starost, razporejeni v
skupno 18 oddelkov (lani 16) predšolske vzgoje (6 – I. starostno obdobje, 2 kombinirana ter 10 – II. starostno obdobje;
vsi oddelki I. in 9 oddelkov II. starostnega obdobja so homogeni, kar pomeni, da starostni razpon med vanje vključenimi
otroki ne presega enega leta, le v Framu je en oddelek oblikovan kot heterogeni, saj so v njem otroci stari od 3 – 6 let, v
primeru obeh kombiniranih oddelkov pa gre za kombinacijo otrok I. in II. starostnega obdobja).

V vrtcih se dogaja veliko lepega, veselega, prijetnega, zanimivega in zabavnega, tudi poučnega,
predvsem pa se lahko otroci naužijejo druženja ter krepijo vezi s svojimi vrstniki in prijatelji

• Centralni čakalni seznam (CČS)

V Račah se je tudi letos ponovila situacija, da se (po uvrstitvi njihovega otroka na seznam sprejetih otrok) na poziv
k podpisu medsebojne pogodbe za vključitev otroka v vrtec niso odzvali vsi vlagatelji. Vrtec je tako moral naknadno
pozivati za vključitev otrok in zapolnitev prostih mest vlagatelje, katerih otroci so se najprej uvrstili na čakalni seznam.
Tako je bil ponovno šele konec junija 2019 oblikovan novi CČS, na katerega je uvrščenih 34 otrok (v lanskem juniju
26). Struktura teh 34 otrok pa je sledeča:
* iz Enote vrtca pri OŠ Fram je 11 otrok, od katerih:
- imajo 4 otroci skupaj z obema staršema/skrbnikoma stalno prebivališče v občini Rače-Fram in so torej vsi družinski
člani naši občani (ne izpolnjujejo starostnega pogoja - noben s 1. 9. 2019 še ne bo dopolnil 11 mesecev),
- je 1 otrok naš občan z enim od staršev (ne izpolnjuje starostnega pogoja),
- imata 2 otroka s starši v naši občini začasno prebivališče (ne izpolnjujeta starostnega pogoja),
- 3 otroci niso naši občani (ne izpolnjujejo starostnega pogoja) in
- samo 1 otrok izpolnjuje starostni pogoj za vključitev v vrtec – t.j., da bo 1. 9. 2019 star več kot 11 mesecev in je naš
občan skupaj še z le enim od staršev (drugi starš je občan druge občine);
* iz Enote vrtca pri OŠ Rače je preostalih 23 otrok, od katerih:
- je 7 otrok, ki imajo skupaj z obema staršema/skrbnikoma stalno prebivališče v občini Rače-Fram, vendar noben od
teh otrok še ne izpolnjuje starostnega pogoja (11 mesecev) za vključitev v organizirano predšolsko varstvo;
- so 3 otroci, od katerih ima skupaj z otrokom le eden od staršev stalno prebivališče v občini Rače-Fram (od teh otrok
en še ne izpolnjuje starostnega pogoja 11 mesecev);
- imata 2 otroka s staršema začasno prebivališče v naši občini (en otrok je star med 1 – 2 letoma, en pa med 2 – 3 leti) in
- je 11 otrok, ki so skupaj s starši občani drugih občin (od teh otrok dva še ne izpolnjujeta starostnega pogoja 11 me-
secev).

Na osnovi prejetih podatkov izhaja ugotovitev, da so vsi otroci tistih družin, kjer imajo vsi družinski člani stalno pre-
bivališče na območju občine Rače-Fram in bodo malčki s 1. septembrom 2019 izpolnjevali starostni pogoj za vključitev
v vrtec, dobili mesto v enem od naših javnih vrtcev.
Pripravili:
Nataša JAMBROVIČ MARIN in Simona ANTOLIČ

Iz sebe naredi najve~, saj bo to tisto, kar bo{ obdr`al vse `ivljenje in bo samo tvoje.

Želimo vam prijetno branje! 13

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
OSNOVNA ŠOLA FRAM
Šola v naravi: ^atež 2019
Ponedeljek, 3. junij 2019, je bil za (lanskoletne) tretje-
šolce težko pričakovani dan. Polni pozitivne energije smo
odšli novim dogodivščinam naproti. Pot nas je najprej
pripeljala v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali vodni
vrelec. Sledil je obisk živalskega parka Na jasi, v katerem
smo si ogledali veliko različnih vrst živali. Ob prihodu na
cilj smo se najprej razporedili v apartmaje, se okrepčali
s kosilom in že smo prvič zaplavali v zunanjih bazenih
Term Čatež, ob tem pa se tudi veliko igrali ter se prijetno
zabavali.
Večere smo si popestrili s športnimi igrami in plesom
ter s petjem ob spremljavi kitare.
Večerno sproščanje
Obiskal nas je tudi ravnatelj OŠ Fram, mag. Damjan
Gašparič.
Med obiskom našega ravnatelja • obe foto: Kaja Bernard
Pred odhodom domov smo zavili še še v Čokoladnico
Olimje. Bilo je zanimivo in – sladko!
14
Posebna zahvala za to, da so se šole v naravi lahko ude-
ležili vsi otroci, gre šolskemu skladu OŠ Fram, Občini
Rače-Fram ter društvu Toti lisjak iz Rač.
Pred gradom-samostanom Olimje ter tamkajšnjo čokoladnico
Foto: Tadej Sternad
Janja FIDERŠEK
Erasmus+
Osnovna šola Fram z letošnjim šolskim letom vstopa v
že tretji mednarodni projekt, ki bo tekom dveh let obarvan
s športom, zdravjem in medkulturno-jezikovno ozavešče-
nostjo. Gre za strateško partnerstvo med šolami, ki temelji
na izmenjavi učencev.
Kot navajajo v krovni organizaciji Cmepius (http://
www.erasmusplus.si/kljucna-aktivnost-2/) je namen KA2
projektov dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, uče-
nja in mladinskega dela, modernizacija institucij in ino-
vacija družbe. Aktivnosti znotraj KA2 morajo prinašati
dolgoročne pozitivne učinke na sodelujoče organizacije,
sisteme vzgoje in izobraževanja, pa tudi na posameznike,
ki so neposredno ali posredno vključeni v projekte. Ti pa
morajo na sistemski ravni sprožiti modernizacijo in krepi-
tev sistemov VIZ, usposabljanja in mladine za odzivanje
na sodobne izzive (zaposljivost, gospodarska stabilnost in
rast, aktivno sodelovanje v družbi).
Namen aktivnosti je spodbuditi izmenjavo dobrih praks ter
razvoj, prenos in implementacijo inovativnih praks na orga-
nizacijski, lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.
Partnerske države (Nemčija, Ciper, Španija, Finska in
Slovenija) bomo pod spodbudnim naslovom OVERCO-
ME (Premagajmo) združile skrb za duševno in telesno
zdravje, obenem spoznavale tuje kulture in navade ter
premagovale jezikovne ovire. Veliko pozornosti bomo
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

posvetili tudi inkluziji in umeščanju otrok s posebnimi
potrebami ter priseljencem.
Kot prva gostiteljica je določena prav naša šola, ki bo
februarja 2020 zaorala ledino. O tem, kar bomo sejali in
kasneje tudi želi, pa vas bomo sproti obveščali, zato nas
spremljajte.
Simona NAPAST
Odbojka v Framu
Framski učenci slovijo po odličnih dosežkih v odbojki
in tudi letos ni bilo prav nič drugače. Poleg odbojke na
mivki in ostalih priložnostnih tekem smo najbolj ponosni
na dosežke tako fantov kot deklet v slovenskem merilu.
• Četrtfinale
12. in 14. februarja 2019 so na naši šoli potekale četrt-
finalne tekme v odbojki za deklice in dečke. Dekleta so
igrala tekme z ekipami iz Prevalj in Slovenske Bistrice,
dečki pa iz Raven in Veržeja. Razveseljiva novica je, da
sta se v državno polfinale uvrstili obe framski ekipi.
Tekme so bile zanimive, odbojkarji so pokazali veliko
borbenosti, številne lepe poteze, predvsem pa obilo šport-
nega znanja.
Zadnja vrsta (od leve proti desni): Jaka Iršič, Gal Badrov,
Tine Avšič, Aljaž Hojnik, David Zorko in učitelj Črtomir Gojkovič;
sprednja vrsta (od leve proti desni): Simon Mernik, Vito Gojkovič,
Matic Domadenik, Arnej Gabrijan
Zadnja vrsta (od leve proti desni): Lara Lah, Melani Karo,
Urška Ačko, Neli Lunežnik, Manca Karo, Aleksandra Anastasova,
Zala Uranjek; sprednja vrsta (od leve proti desni): Maša Belas,
Taja Gradišnik Klanjšček, Ana Burulič, pred njimi leži Nuša Belas
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
• Državno polfinalno tekmovanje za dekleta
Dekliška ekipa naše šole se je v sredo, 20. marca 2019,
udeležila državnega polfinala skupine A v odbojki v Bel-
tincih. Naša dekleta so sicer obe tekmi izgubila, toda šele
po tretjem nizu. Kljub porazu je to izreden uspeh, saj je
ekipa precej heterogena (tako po starosti kot po znanju).
Glede na potek tekmovanja pa bi nam z nekaj več izku-
šenj lahko uspel tudi preboj v finale.
OŠ Fram so zastopale: sprednja vrsta (od leve proti desni):
Maša Belas, Manca Karo, Melani Karo, Neli Lunežnik in
Nuša Ačko; zadnja vrsta (od leve proti desni): učitelj Črtomir
Gojkovič, Aleksandra Anastasova, Lara Lah, Nuša Belas,
Taja Gradišnik Klanjšček in Zala Uranjek
• Državno polfinalno tekmovanje za fante
27. 3. 2019 so se državnega polfinalnega tekmovanja
v šolski odbojki udeležili tudi naši odbojkarji. Fantje so
pokazali zelo dobro, na trenutke odlično igro, s katero so
si priborili drugo mesto. Na turnirju so po treh odigranih
nizih premagali OŠ Braslovče. V tekmi, ki je odločala o
uvrstitvi v državni finale, pa so - kljub trudu in borbenosti
- po treh setih morali priznati premoč Hočanom.
Šolo so zastopali: sprednja vrsta (od leve proti desni):
Arnej Gabrijan, Simon Mernik, Jakob Ogorevc, Marko Pliberšek in
Vito Gojkovič; zadnja vrsta (od leve proti desni): Matic Domadenik,
Jaka Iršič, Gal Badrov, Tine Avšič, David Zorko, Aljaž Hojnik,
Maj Toplišek; z njimi učitelj Črtomir Gojkovič
Občini Rače-Fram se zahvaljujemo za donacijo spo-
minskih majic za četrtfinale.
Črtomir GOJKOVIČ
15
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Zlati studenec – sejem v Maribor. Da so učenci lahko dejansko doživeli
življenje drugih vrstnikov in šli na izmenjavo v Bosno in
del framske zgodovine Hercegovino, pa smo podali roko tudi pri donaciji za pre-
  voz. V tem obdobju smo organizirali še našo že tradicio-
V funkciji legionarjev tudi učenca OŠ Fram nalno tržnico jesenskih dobrot s kostanjevim piknikom,
V petek, 14. junija 2019, je v gasilskem domu v Framu ko pa se je jesen prelevila v zimo, smo (poleg sodelovanja
Društvo za razvoj Gremo naprej organiziralo prireditev v na božičnem bazarju) organizirali tudi fotografiranje in
okviru 20. občinskega praznika. izdajo razrednih koledarjev. Ob prestopu v novo leto smo
Program je zajemal og- učencem 6. razredov priskočili na pomoč pri sofinancira-
led filma RTV Slovenija nju zimske šole v naravi. Ker našo dušo bogati tudi kul-
Zlati studenec (iz cikla tura, smo vsem učencem šole omogočili ogled gledališke
oddaj Sledi) in prikaz predstave ter obisk pisatelja Ivana Sivca. V pomladnem
nove opreme rimskih le- času smo se lotili organizacije večjega dobrodelnega do-
gionarjev – varuhov Zla- godka 'V ritmu pomladi' ter v ta namen v goste povabili
tega studenca. Akademsko folklorno skupino Študent, katere glas o od-
To pomembno funkcijo ličnosti kroži že od leta 1964. Na dobrodelnem dogodku
prevzemajo tudi nekateri sta se imeli priložnost predstaviti tudi folklorna skupina
naši učenci; tokrat sta se iz enote vrtca v Framu ter folklorna skupina učencev 4.
v njej ponosno predsta- razreda OŠ Fram.
vila Domen Fras in Anej
Grujič.
Dr. Vlasta Stavbar je
predstavila drobce fram-
ske zgodovine. Dotaknila
se je predvsem velikanov
našega kraja – Oroslava
Cafa in dr. Pavla Turnerja.
Prav je, da se domačini zavemo svoje lokalne zgodo-
vine in jo znamo ceniti na primeren način, da jo lahko
prenašamo tudi ostalim obiskovalcem našega kraja.
Ob tej priložnosti vabimo vse, ki jih zanima sodelo-
vanje pri predstavitvi Zlatega studenca, da se povežejo
s Petrom Založnikom (tel.: 031 325 193). Podrobneje se
boste seznanili z rimsko kulturo vojskovanja, ob raznih
prireditvah pa tudi nosili obleko in opremo rimskih voja- V ritmu pomladi
kov - legionarjev.
Nasvidenje v septembru, ko se bomo ponovno predsta- Vsi plesalci, od najmlajših do najstarejših, so nam (sku-
vili v okviru krajevnega praznika KS Fram. paj z odličnimi glasbeniki) pokazali, da ples ni le ritmično
gibanje skladnih oblik s predpisanim zaporedjem korakov
Simona NAPAST in gibov, ampak predvsem prepletanje in povezovanje pr-
vinskega giba v lepoto duha in telesa.
Ko se je šolsko leto iztekalo, smo še bolj poprijeli za
delo in pomagali še več. Učencem 3. razredov smo sofi-
nancirali šolo v naravi v Čatežu, zaradi česar je bilo nji-
Delo {olskega sklada OŠ Fram v hovo veselo čofotanje po vodi še bolj brezskrbno. V maju
{olskem letu 2018/19 pa smo prav vsem učencem financirali startnino na 12.
dobrodelnem pohodu Koraki za korakce v mestnem parku
Šolski sklad OŠ Fram je preteklo šolsko leto dobro v Mariboru.
poprijel za delo in bogato sodeloval ali nudil pomoč pri
številnih projektih in dogodkih v vsakodnevnem delu
šole. Tako smo v jesenskem obdobju pripomogli, da so se
učenci lahko udeležili lončarske delavnice v sklopu pro-
jekta kulturne dediščine, da so razvijali svojo ustvarjal-
nost s podarjenimi materiali v oblikovalnem krožku, da so
si lahko dopisovali z učenci drugih držav preko projekta
E – twinning in krepili znanje angleškega jezika. Ker pa
vemo, da je narava naše največje bogastvo, smo pomagali
tudi pri projektu Planetu prijazna Zemlja. Poleg projek-
tov na šoli pa morajo učenci raziskovati tudi izven meja
svojega okoliša. Da so se lažje odločali za svojo nadalj-
njo življenjsko pot, smo pomagali pri prevozu na Karierni Koraki za korakce • foto: Tadej Sternad

16 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Ker je leto bilo dobro in plodno, smo po šolski zaključni
prireditvi v juniju za starše, otroke in delavce šole orga-
nizirali dobrodelni piknik, da smo se poveselili in prosla-
vili odlično sodelovanje šolskega sklada s starši, šolo in z
vsemi donatorji, ki so nam skozi leto zvesto in nesebično
pristopali na pomoč (Občina Rače-Fram, Framski hram,
Turizem in vina Papež, Sadjarstvo in vinogradništvo
Greif, Izletniška kmetija Uranjek, Trgovina Lipa, Mozaik
dobrot, Foto Čerič, Oljarna Krajnc, Radio City in številni
drugi). Upamo le, da bo naše sodelovanje tako dobro ali
^estitamo Sa{u Domadeniku –
diamantnemu maturantu iz Šestdob!
Z veseljem in ponosom objavljamo, da je naš občan,
nekdanji perspektivni učenec OŠ Fram, zadnja štiri šolska
leta pa dijak II. gimnazije Maribor, Sašo Domadenik iz
Šestdob 3, letošnjo splošno maturo (opravljal jo je na
višji ravni zahtevnosti) opravil najbolje, kar je mogoče
(dosegel je vseh 34 točk)!
Imenovani fant, pri katerem so vsa gimnazijska
leta kraljevale petice in so mu vile rojenice namenile
nadarjenost na več področjih (posledično je že doslej
lastnik precejšnjega števila različnih priznanj), je bil letos
tudi eden izmed petih slovenskih udeležencev fizikalne
olimpijade v Izraelu (vseh udeležencev je bilo sicer 364,
prišli pa so iz 78 držav), kjer je osvojil bronasto medaljo
(več o tem tekmovanju na strani 50).
Sašo Domadenik, letošnji diamantni maturant,
z medaljo s fizikalne olimpijade v Tel Avivu; julija 2019
Foto: Igor Napast (Večer)
Sašo, srednji otrok petčlanske družine (ima starejšo
sestro Katjo in mlajšega brata Matica), je imel nekaj dni
pred začetkom maturitetnih preizkušenj smolo – zlomil
si je namreč desnico, s katero piše. Zaradi te nesrečne
okoliščine je bilo njegovo opravljanje mature (na osnovi
odobrene vloge) nekoliko drugačno; pri reševanju
nekaterih nalog je moral imeti spremljevalca, pri drugih
predmetih pa je lahko pisal na računalnik; prav zaradi
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
še boljše tudi v tem šolskem letu.
Celoten upravni odbor šolskega sklada se zahvaljuje
prav vsakemu posebej, ki na kakršenkoli način pomaga in
tako prispeva k bogatenju življenja naših otrok.
Na mladih resnično stoji svet, vendar smo mi, odrasli,
tisti, ki jim s takšno ali drugačno podporo pokažemo poti,
ki jih lahko uberejo.
Nina LIČEN GORIČAN,
predsednica UO šolskega sklada OŠ Fram
slednjega se je najbrž sprva tudi zalomilo z maturitetnimi
rezultati, ki naj bi bili pri testu iz slovenščine tako slabi,
da se Sašo z njimi nikakor ni mogel poistovetiti, zaradi
česar je vložil ugovor na RIC – Državni izpitni center.
Državna šolska maturitetna komisija je pritožbo preučila
in ugotovila zmoto. Sašo je namreč tudi pri preizkusu iz
materinščine dejansko dosegel vse točke, kar je pomenilo,
da je osvojil ne le naziv zlatega, ampak tudi diamantnega
maturanta.
Za kako ozko sito gre, povedo podatki (vir: RIC, objava
MIZŠ), da je na letošnjem spomladanskem roku splošno
maturo opravljajo skupno 6.183 slovenskih dijakov, od
katerih jih je 236 (3,82 %) doseglo med 30 in 33 točk
(zlati maturanti), le 8 (0,13 %) pa vseh 34 točk (diamantni
maturanti).
Ker je Sašo Domadenik informacijo o tem, da je
dosegel vse točke, prejel pozno (konec avgusta, torej že
po zaključku grafičnega oblikovanja tokratnih Novic, a
vseeno dovolj hitro, da smo še lahko naredili spremembo
in to razveseljujočo, spodbudno ter vsekakor širše
pomembno novico 'stiščali' v glasilo še pred začetkom
njegovega tiskanja), nam čas in razpoložljivi prostor
– žal – nista dopuščala, da bi že za poletno-jesensko
branje pripravili in objavili daljši pogovor z diamantnim
maturantom. Vsekakor pa se bomo potrudili, da boste
lahko o tem, zaradi česar je sam zelo vesel, njegova
družina pa seveda nadvse ponosna, več brali prihodnjič.
Sašu Domadeniku torej še enkrat iskreno čestitamo
in verjamemo, da bo blestel tudi kot skorajšnji študent
Elektrotehniške fakultete v Ljubljani.
Simona ANTOLIČ, urednica
Svet in usoda omogo~ita pot ljudem,
ki natan~no vedo, kam želijo iti.
(Ralph Waldo Emerson)
17
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS
CENTER ZA POMO^ NA DOMU MARIBOR
Ponujamo roko pomo~i na domu
Živimo v času, ki zaradi hitrega tempa življenja nare-
kuje nenehne spremembe in prilagajanja in ki istočasno
pomeni dodatno obremenitev za posebej ranljive skupine,
kamor uvrščamo tudi starejše ljudi. Starost je obdobje, ki
s seboj prinaša spremembe - v navadah, v življenjskem
slogu in v potrebah.
Na Centru za pomoč na domu Maribor se trudimo, da
skupaj z uporabniki in njihovimi svojci soustvarjamo bolj-
šo prihodnost in kakovostnejše življenje za starejše tudi v
občini Rače-Fram, kjer imamo trenutno 44 uporabnikov
pomoči na domu ter 10 oseb, ki so vključene v program
družabništva (slednje se izvaja kot program javnega dela).
Ena izmed zadovoljnih
uporabnic pomoči na domu v
občini Rače-Fram, ki je
vključena v program
družabništva; v sklopu slednjega
je nastal tudi pričujoči posnetek
Želje starejših so, da v okviru domačega okolja vzpo-
stavijo nove oz. ohranijo obstoječe socialne stike in da
ostanejo čim dlje aktivni. In prav tu je naše poslanstvo.
Želimo si, da bi večina starejših z našo pomočjo lahko
ostala čim dlje v svojem domačem okolju, kjer se počutijo
najbolj varne in kjer bodo lahko ohranjali lastno identiteto
ter še naprej razvijali lastno vrednost.
Ker pa Center za pomoč na domu Maribor ne pome-
ni zgolj neposrednega izvajanja oskrbe na domu (kaj ta
zajema, lahko preberete na straneh 10-11; op. ured.), že
celo poletje intenzivno pripravljamo novosti za naše upo-
rabnike, njihove svojce in tudi ostale, ki sicer pomoči na
domu še ne potrebujejo, potrebujejo pa morda podporo,
svetovanje ali pomoč pri kakšnem opravilu. Nekaj od teh
novosti bomo realizirali že to jesen. Storitev pomoči na
domu želimo približati specifikam in potrebam ljudi na
posameznem terenu. V dogovoru z Občino Rače-Fram
bomo mesečne sestanke koordinacije s socialnimi oskr-
bovalkami s sedeža Centra za pomoč na domu Maribor
preselili v občinske prostore, kjer bomo neposredno dose-
gljivi zainteresiranim občanom. V septembru bomo začeli
tudi s prostovoljstvom; za kakovostno življenje je potreb-
18
no sožitje različnih generacij. Ob tem bomo sodelovali z
različnimi šolami in tudi s posamezniki, ki želijo starejšim
ljudem popestriti dneve in pričarati nasmehe na njihove
obraze. Vse zainteresirane, ki bi želeli postati prostovoljci
Centra za pomoč na domu Maribor, vljudno vabimo, da
se nam pridružijo. Verjamemo, da lahko skupaj delamo
spremembe na bolje.
Od junija letos na našem centru deluje tudi demenci
prijazna točka, v okviru katere osebam z demenco, nji-
hovim svojcem ali samo osebam, ki jih to področje zani-
ma, nudimo svetovanje, podporo in jih želimo predvsem
opolnomočiti v novo nastali situaciji, kjer se po večini ne
znajdejo najbolje. Jeseni bomo začeli z izvajanjem delav-
nic za osebe z demenco, ki bodo raznolike in usmerjene
v ohranjanje samostojnosti, lastne vrednosti in občutka
sprejetosti.
Z našo pomočjo lahko starejši dlje časa
ostanejo v domačem okolju
Uporabnikom pa že danes ponujamo tudi brezplačno
izposojo knjig iz lastne knjižnice. Po vnaprejšnjem dogo-
voru s socialno oskrbovalko ali družabnico oz. zaposleno
delavko na info točki (041/328-888) lahko uporabniki do-
bijo knjigo v izposojo na dom.
Z našim delom in poslanstvom bomo tudi v prihodnje
zagotavljali podporno pomoč tako, da bomo prisluhnili in
upoštevali potrebe in želje naših uporabnikov, spoštovali
možnost izbire in odločitve. Največjo odgovornost in zato
priznanje za delo nosijo naše socialne oskrbovalke, ki s
predanostjo in zavzetostjo v domove pomoči potrebnim
prinašajo (poleg nujne pomoči) tudi upanje in varnost.
Opravljanje poklica socialna oskrbovalka je izjemno ple-
menito delo, saj preda toliko osebnih, življenjskih in po-
zitivnih izkušenj, da ostanejo za vse življenje.
Vsega tega ne bi uspeli realizirati brez dobrega sode-
lovanja z občinami, ki nas podpirajo pri tovrstnih odlo-
čitvah.
Spoštovani, želimo si vašega sodelovanja, mnenj in pred-
logov, da bomo lahko z vami in za vas še boljši, kajti le z
malimi koraki lahko delamo velike premike. Potrebujemo
varne bližine, ki obnavljajo naše notranje moči in rojevajo
nova zaupanja.
mag. Barbara ŽGAJNER, direktorica CPND
s sodelavkami in sodelavcem
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
MODRA DELAVNICA FRAM
Mlade navdihujemo za znanost, tehniko in tehnologijo
• Uspešno zaključili EU projekt
Za nami je več kot uspešno leto delovanja. V tem času smo uspešno
zaključili 15 mesecev trajajoči EU projekt 'Vzpostavitev centra Modra
delavnica - od poskusa do poklica', skupaj s partnerji Občino Rače-Fram,
Orodjarstvom Gorjak in Zavodom SiOK. Na naših dejavnostih smo (s
pristopom praktičnega poučevanja izven učilnic) z naravoslovjem, tehni-
ko in robotiko navdušili veliko otrok, mladih in odraslih, kar kažejo tudi
številke. Izvedli smo namreč kar 117 delavnic v Modri delavnici in 22 de-
lavnic in tehničnih dni na šolah (za skupaj več kot 1300 otrok). Sodelovali
smo z osmimi različnimi osnovnimi in dvema srednjima šolama, vedno
bolj pa si želimo sodelovati tudi s podjetji naravoslovne in tehnične smeri. 

Učenje z delom je učenje prihodnosti

Delavnica v vrtcu ob zaključku minulega šolskega leta

• Sodelujemo s šolama v občini

V OŠ Rače smo izvedli delavnice robotike z LEGO Education, arhitek-
ture in konstruiranja zgradb, spoznavanja delovanja strojev in naprav ter
spoznavanja mehanizmov. 
Učenci so bili zelo motivirani. Učenje z delom, kjer učenci aktivno po-
vezujejo roke in možgane, je učinkoviti način učenja, ki otroke vedno
pritegne v dejavnost.
Za OŠ Fram smo pripravili tehnični dan v povezavi z Orodjarstvom
Gorjak ter delavnice spoznavanja strojev in naprav z LEGO Education,
računalniškega 2D in 3D oblikovanja, laserskega graviranja in rezanja,
3D tiska, programiranja in robotike, alternativnih virov energije (električ-
ni avtomobil) ter izdelovanja iz lesa. 
Devetošolci so oblikovali idejo in nato z laserskim gravirnim strojem
izdelali lončke za pisala, ki so jih na valeti podarili učiteljem.

• Sodelovanje s podjetji
Za tovarno Impol iz Slovenske Bistrice smo izvedli delavnice za otroke
zaposlenih na njihovem dnevu družin. Otroci so sestavljali 3D modele,
Naravoslovje in robotika pritegneta
upravljali hidravlično robotsko roko, ki jo izdelujemo v Modri delavnici, otroke vseh starosti
programirali Lego robote. 

Za podjetje Intera iz Ptuja smo prav tako pripravili delavnice za otroke zaposlenih. Sestavljanje in preizkušanje elek-
tričnih vezij, izdelava robotskega vozila, ki ga je bilo mogoče programirati, postavljanje poligona za robota ter sestav-
ljanje različnih konstrukcij je pritegnilo otroke in nagovorilo tudi njihove starše, ko so jih prišli pogledati.

Želimo vam prijetno branje! 19

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
• Pogled naprej Pripravljamo naslednje programe:
Uspešno smo zaključili akcijo množičnega financiranja, - Brihta (naravoslovje, tehnologija in matematika za
kjer smo zbirali denar za pripravo programa tehničnih dni otroke) (6-8 let),
'Robotika in umetna inteligenca v osnovni šoli'. Jeseni za- - Mladi znanstvenik (9+ let),
čnemo ta aktualen in privlačen program izvajati po šolah - LEGO robotika (6-10 let),
v Sloveniji.  - Elektronika in robotika (11+ let),
Prvič nas je (izvedbo naših programov) finančno pod- - Učimo se programirati! - za mlajše (7-10 let),
prla tudi Občina Rače-Fram. Tudi sami vidimo svoje - Učimo se programirati! - za starejše (11+ let),
poslanstvo pri soustvarjanju možnosti za otroke, mlade in - Leonardo da Vinci (načrtuj in izdelaj iz lesa, upo-
odrasle v lokalnem okolju - tako v domači kot v sosed- rabljaj 3D tiskalnik in laserski gravirni stroj) (10+ let), 
njih občinah. Veliko je priložnosti za navdihovanje mla- - Rubikova kocka in ostale uganke (9+ let),
dih za tehnologijo, znanost, podjetništvo. Prepričani smo, - Gimnastika (6-9 let).
da lahko v sodelovanju na lokalni ravni veliko prispeva-
mo k razvoju širšega lokalnega območja. Med podjetji v lokalnem okolju pa še iščemo kakšnega
donatorja, ki bi finančno podprl naše sobotne dvourne
Redni tedenski programi, ki ji začenjamo septembra delavnice 'Znanost v soboto', na katerih bi radi otrokom
2019, so že naš prispevek k razvoju otrok in mladih. omogočili brezplačno udeležbo.
Dobrodošli v Modri delavnici na Turnerjevi 107 v Framu (zraven gasilskega doma). Lahko pridete sami ali z otroki,
z idejo za sodelovanje ali pa le na kratek klepet. Vsakega smo zmeraj zelo veseli.

Kontakti: www.modra-delavnica.si, modra.delavnica@gmail.com, gsm: 040 395 951.

Darko ZAKELŠEK

SVIZEC ŠPORT d.o.o.

Uspe{no zaklju~ili leto{nje poletno varstvo (tabor) za
otroke ob~ine Ra~e-Fram
Občina Rače-Fram je tudi letos prisluhnila potrebam staršev, katerih otroci med poletnimi počitnicami še ne morejo
ali ne želijo biti sami doma. Pomoč je izkazala predvsem tako, da je v veliki meri subvencionirala vsebinsko zanimiv
projekt poletnega tabora oziroma varstva za vse svoje mlade občane od šestega leta naprej (cena izvedbe tabora/teden je
znašala 60 EUR, občina pa je za vsakega udeleženca prispevala 40 EUR, torej dve tretjini).
Projekt poletnega varstva je bil v občini Rače-Fram prvič izveden lani. Že v startu se je izkazal za zelo dobrodošlega,
otroci pa so bili nad njim več kot navdušeni. Občina je zato letos omogočila udeležbo še večjemu številu udeležencev
(45), tabor pa je v Račah gostoval dobršen del poletnih počitnic. Potekal je od 8. julija do 23. avgusta 2019, torej polnih
sedem tednov. Od ponedeljka do petka so od 8. do 16. ure (po predhodnem dogovoru lahko tudi že od 6.00 dalje) pote-
kale različne vodene aktivnosti za otroke.
Izvajalec programa je Svizec šport, ki v občini že nekaj let skrbi za športno aktivnost predšolskih in šolskih otrok, zato
so imele tudi poletne vsebine močno športno noto.
Program je tedensko vseboval tudi vsaj dva izleta, od katerih je bil eden namenjen kopanju. Vsak petek je bilo na
sporedu medobčinsko srečanje, na katerem so se otroci iz različnih občin, ki so bili vključeni v poletno varstvo, pomerili
med seboj v mnogih športih, športnih igrah ter vsakodnevnih aktivnostih v neposredni bližini šole. Letošnja novost je
bil 'pižama party', ko so lahko vsi otroci noč s četrtka na petek prespali v šolskih prostorih.

20 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Svizec šport je priložil veliko fotografij, ki jih je tudi po selekciji ostalo še za ves mini album: kopanje in vodne vragolije na Mariborskem
otoku ter v bazenih Ruše, nogometno srečanje med udeleženci tabora iz občine Hoče-Slivnica in občine Rače-Fram, pižama party,
dan na kolesih, zanimivo druženje z gasilci in pomerjanje njihovih uniform, različne športne igre, Sikaluzzo in tamkajšnje srečanje z živalmi,
izlet z vlakom, kino predstava, pot v Ruše, krepitev kvartopirskih veščin, zapisovanje doživetij v dnevnik in še kaj –
vse to je bil poletni tabor 2019 za udeležence iz občine Rače-Fram

Želimo vam prijetno branje! 21

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo otrokom, staršem, vsem animatorjem in Občini Rače-Fram za sodelovanje, OŠ
Rače pa za vnovično odlično poskrbljeno prehrano za udeležence tabora ter nuden prostor za notranje aktivnosti.

V petek, 23. 8. 2019, ko smo z združenimi močmi tudi letošnji tabor privedli
k uspešnemu koncu, smo se skupaj poveselili na zaključni prireditvi, ki sta jo
za udeležence poletnega tabora iz občine Hoče-Slivnica (tam smo tabor letos
izvedli že četrtič) in občine Rače-Fram finančno pokrili matični občini.
Pod organizacijo dogodka, ki je potekal v Multišport Areni v Rogozi in v
sklopu katerega sta župana dr. Marko Soršak in Branko Ledinek nagovorila
prisotne ter izrazila zadovoljstvo nad izvedbo tabora, se je podpisala Občina
Hoče-Slivnica, ki je imela srečno roko tudi pri izbiri nastopajočih gostov (Kre-
ativ). Kot se za slavje spodobi, za piko na i na koncu uradnega dela ni manjkala
niti torta, s katero smo se z veseljem posladkali. Ker je kalorije potrebno skuriti,
so nato najvztrajnejši otroci starše prepričali, da so prizorišče družno zapustili
šele tedaj, ko je na poznopoletni dan padla že trda tema in so se mladi nadobud-
neži že utrudili od aktivne igre na napihljivih igralih.

Prireditev ob zaključku poletnega tabora je bila tudi priložnost za

vrnitev odraslih v otroštvo ter za druženje in fotografiranje s
prikupno maskoto svizca, kar sta izkoristila tudi Branko Ledinek in
mag. Zorica Zajc Kvas, župan Občine Rače-Fram in direktorica tamkajšnje OU

Se vidimo naslednje poletje. Mi že komaj čakamo!

Vid KAJNIH, direktor

22 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


AKTUALNO - v razmislek na
za~etku novega {olskega leta
Poleti spodbujena, da kot članica uredništva Novic iz
profesorskih vrst napišem kaj o tem, kako (kot sedaj že
kar dolgoletna učiteljica na OŠ Fram) vidim aktualna
dogajanja na področju šolstva in odnose na relacijah
otrok-starši-šola v vrtincu današnjega časa, je nastalo
razmišljanje, ki sledi.
Zapis, čeprav mestoma najbrž deluje precej kritičen,
je v resnici izključno dobronameren. In globoko osebno
moj. Ne glede na dejstvo, da so načela in ravnanja med
ljudmi drugačna, bom vesela, če ga boste prebrali in se
morda nad čem zamislili, se v čem prepoznali in našli kak
koristen napotek.
Z januarjem obrnemo nov koledarski list, s septembrom
pa odpremo nova vrata ali stopimo stopnico višje. Vstop
v novo šolsko leto je čas pridobivanja novih prijateljev,
spoznavanja, prilagajanja, sožitja, predvsem pa resnega
dela in odgovornosti. A slednjemu bi se večina najraje
izognila, kot je pokazala nedavna starševska gonja proti
ukinitvi vsakovrstnega ocenjevanja in preverjanja, ker je
naša mladež preobremenjena. Verjamem, da je, a ne s šolo,
marveč s starši (nekaterimi), ki vedo, kaj je za njihovega
otroka najbolje: svoboda (in pravice) brez odgovornosti,
egoistično življenje ne oziraje se na družbo in ljudi okoli
sebe, trošenje brez dela (in na tuj račun) ter čakanje, da
ti cilj in smisel prideta naproti. Pri tem pa je dobro imeti
še grešnega kozla – naše šolstvo, učitelje, ki smo svoje
prvobitno poslanstvo prav zaradi takega mišljenja že zdavnaj
izgubili (beri: zapravili zaradi udinjanja vsesplošnemu
mnenju). Peticije, pritožbe in kritike, ki vsakodnevno
bombardirajo naše ministrstvo (kot tudi vodje različnih
vzgojno-izobraževalnih ustanov), bi morale biti na podlagi
zdrave pameti in nenazadnje suverenosti zavrnjene vsaj
v devetdesetih odstotkih, a je vsaka obravnavana z vso
resnostjo, ob najemanju drage pravne podpore, ki s členi
in paragrafi razlaga in utemeljuje resnost prekrška in temu
sledeče sankcije.
Zaskrbljeni starši se zelo bojijo številk in ocen, ki so
subjektivne in nerealne ter otroku zbijajo samozavest. Če
je temu res tako, zakaj pa je vsako leto več odličnjakov
in nadarjenih otrok, pri katerih se odkrivajo vsa mogoča
področja, da bi le prepoznali sposobnosti in unikatnost
vsakega posebej?
Včasih temu ni bilo tako in otroci sploh nismo bili
obremenjeni s tem, kaj kdo je, marveč je v šoli in družbi
veljalo eno samo pravilo: Kar seješ, to žanješ. Dobra ocena
ne pade z neba, temveč je zanjo potrebno kaj storiti – otrok
sam, ne pa ambiciozni starši, ki želijo imeti genije na vseh
področjih, saj otrok ne samo da mora biti dober športnik,
temveč tudi poliglot in še umetnik povrhu. Celo Einstein
je bil negativen pri matematiki in fiziki, v sodobni šoli
pa učenec ne sme dobiti slabše ocene niti pri umetnostni
vzgoji. Z nostalgijo se spomnim na ZU-, U- in MU-je
v mojih časih, ob njih sem se s svojimi minimalnimi
risarskimi sposobnostmi pri likovni vzgoji (takrat se je tudi
likovno vzgajalo, a novodobni trendi so ime spremenili v
umetnost, saj se to sliši bolj učeno) vsaj počutila uspešno.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Bila sem v zlati sredini, kot večina socialistične mladine. Več
si nisem zaslužila in sem se tega zavedala, ker smo bili takrat
prizemljeni in imeli realna pričakovanja. Danes bi dobila
dobro dvojko. Sploh si ne predstavljam, kako bi to ranilo
moj ponos. Bogve, če bi lahko pristala v učiteljskih vrstah?!
September pa je tudi Slomškov mesec. Ta veliki mislec
in borec za slovenski narod in jezik se je že pred dvesto
leti spraševal: »Kam greš, mladenič, mladenka?« Kaj bi se
šele danes ...? V napotkih za mlade je jasno povedal, da je
k očetu ozka pot, a široka v pogubo, zato potrebujejo umno
in izkušeno vodstvo. Če parafraziram: uspeh kot posledica
truda in garanja je naporen in dolgotrajen, predajanje
užitkom pa teče hitro in kot po maslu. Zato se ne gre čuditi
mladim, ki raje izbirajo udobnejšo in lepše tlakovano
cesto. Med drugim je izpostavil: »Kdor hoče prav srečno
živeti, mora modro glavo pa žlahtno srce imeti.« Takšno
kombinacijo dandanes že redko srečaš.
Kakorkoli že: dejstvo je, da sodobnejši čas – poleg vsega
dobrega in naprednega – predvsem otrokom in celotni
mladi populaciji ponuja tudi več zmede, silno različnih
kažipotov ter vsakodnevno nastavlja veliko neželenih,
nevarnih pasti. Slomšek se je tovrstnih nevarnosti zavedal
že pred dvema stoletjema in spisal sedem prošenj materam
in očetom v skrbi za zdrav slovenski narod – s priporočili,
da otroci čim več svojega prostega časa preživijo zunaj,
izven štirih sten; svež zrak in dobra družba naj jim bosta
zdravilo, ne pa kratkotrajne materialne stvari. Starši jim
naj dajo ljubezen, dobre nasvete in jim, če je potrebno in
v skrajni sili, tudi z uporabo trde roke privzgojijo poštenje
in sramežljivost.
Njegove besede dajo misliti, zato staršem, vzgojiteljem in
skrbnikom polagam na srce: strah, izguba in pomanjkanje
nikakor niso slabost, temveč prednost v razvoju vsakega
človeka. Kajti: le kako bo otrok občutil veselje, če ne pozna
žalosti? Kako se naj sooča z bolečino, če je vajen le udobja
in ugodja? Čemu bi se nečesa razveselil, če ne pozna
hrepenenja? Po čem lahko stremijo sodobni otroci, ki želja
niti ne izustijo, pa so že uresničene? To je vprašanje, na
katerega so znali odgovoriti pred dvesto leti, danes pa ob
vsej sodobni tehnologiji (ali morda prav zaradi nje) ostaja
brez odgovora.
Pa čim prijetnejše in uspešnejše novo šolsko leto vsem
mladim nadobudnežem, njihovim staršem in učiteljem –
ob zavedanju, da vsi nis(m)o geniji, vsi pa moramo imeti
priložnost (da ne rečem dolžnost) iz sebe potegniti največ,
kar zmoremo, in pravico, da nam tisti, ki jim je mar, pri tem
v mejah mogočega pomagajo, nas spodbujajo in stojijo ob
strani. Čeprav kdaj tega na kratki rok morda ni videti, drži
kot pribito, da se prizadevnost dolgoročno vselej izplača
in obrestuje. Pri tem se zdi manj pomembno, na katerem
področju, kajti verjamem, da smo vsi za nekaj bolj sposobni,
bolj nadarjeni kot drugi. Prav tako ne gre pozabiti, da slabe
navade in razvade rojevajo slabe rezultate in so spajdašene
z zlom, vse dobro pa vodi v srečo in lepo prihodnost. In
prav slednje vam želim! Vse dobro!
Simona NAPAST
23
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

I[^EMO DOBRE PRAKSE PO SVETU:

24 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Dolgotrajna oskrba na Finskem

Vir. DELO, 14. 8. 2019

Želimo vam prijetno branje! 25

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POGOVOR z ravnateljem OŠ Fram

Leto dni ravnateljevanja mag. Damjana Ga{pari~a v OŠ Fram
Po izvedenem postopku, ki ga za imenovanje ravnateljev osnovnih šol določa zakonodaja na tem področju, je v drugi
polovici lanskega avgusta, praktično pa predvsem z začetkom šolskega leta 2018/19, po upokojitvi dotedanje ravnatelji-
ce Eme Maver, vajeti vodenja OŠ Fram prevzel mag. Damjan Gašparič. To informacijo smo tedaj objavili tudi v našem
glasilu, sočasno pa najavili, da novega prvega moža framskega vzgojno izobraževalnega in varstvenega zavoda kaj več
povprašamo tedaj, ko bo nekoliko lahkotneje zadihal, se 'utiril' v novo okolje in se v praksi pobliže seznanil z nalogami
ter obveznostmi, ki jih prinaša vloga, ki si je je želel (glede na njegovo prijavo na razpis za ravnatelja) in v kateri se je
nato tudi dejansko znašel (glede na njegovo kasnejše imenovanje na to delovno mesto).

Se lahko, prosim, našim bralcem na kratko predsta-
vite?
Po rodu prihajam iz Kobil-
ja. To je srednje velika vas
ob madžarski meji. Tam sem
obiskoval vrtec in osnovno
šolo. Gimnazijo sem obi-
skoval v Murski Soboti, štu-
diral pa sem v Ljubljani na
Pedagoški fakulteti in postal
profesor fizike in tehnike.
Podiplomski magistrski štu-
dij fizike sem opravil na Fa-
kulteti za naravoslovje in
matematiko v Mariboru.
Lahko še malo pokukamo v vaše zasebno življenje?
Kje živite, imate družino, koliko let štejete?
Imam družino in ta je zame tudi najpomembnejša, zato
skušam z njo preživeti čim več časa. Z ženo in hčerko
trenutno stanujemo v Velenju. Približujem se 45. letu sta-
rosti.
Glede na to, da ste pedagoško delovali na različnih
koncih Slovenije – prekmursko, osrednjeslovensko,
zdaj štajersko področje – me zanima, ali opažate ka-
kšne očitnejše razlike med njimi, kar zadeva delo, nava-
de, odnose, pa ne nazadnje tudi opremljenost šol ipd.?
V Prekmurju sem opravljal učiteljski poklic na majhnih
šolah, saj nobena od njih ni imela več kot sto učencev. Ker
so bile šole majhne, je bilo v razredih redkokdaj več kot
deset učencev.
Na večji šoli v osrednji Sloveniji je bilo vse ravno obra-
tno - velika šola, velik kolektiv, veliki razredi.
Osnovna šola Fram je srednje velika šola, uvrstimo jo
lahko nekje med mojimi prejšnjimi šolami v Prekmurju
in veliko šolo v osrednji Sloveniji. V osnovi pa so vse
šole, na katerih sem poučeval, vaške šole, glede tega med
regijami ne vidim velikih razlik. Tudi opaznejših razlik
med delovanjem šol na različnih koncih Slovenije ni.
Opremljenost šol ni toliko odvisna od tega, kje, v kateri
regiji je šola. Vsako geografsko območje ima tudi svoje
značilnosti, ki pa jih je težko opisati v nekaj vrsticah.
Pri delovanju šol je pomembno to, kako celoten kolek-
tiv z ravnateljem deluje, kakšno je sodelovanje šole z ob-
čino kot ustanoviteljico.
Z veseljem lahko rečem, da je opremljenost naše šole in
vrtca zelo dobra. Vsekakor je Osnovna šola Fram, kljub
temu, da pouk poteka v starejši zgradbi, zelo dobro opre-
mljena; v vsaki učilnici je interaktivna tabla, računalniška
učilnica je v celoti opremljena z novimi računalniki, ima-
mo omrežje EDUROAM, v kratkem pa bomo priključeni
tudi na optično omrežje. Vrtec in objekt Turner sta novi,
sodobni zgradbi, ki sta narejeni po najnovejših standardih.

»Družina mi daje energijo, da se spopadam z izzivi vsakdanje

družbe in z zahtevami delovnega mesta,« pravi ravnatelj OŠ Fram

Kaj pa vaše dosedanje (predhodne) zaposlitve?

Moje prvo delovno mesto je bilo na Dvojezični osnov-
ni šoli Dobrovnik. Opravljal sem delo učitelja fizike in
tehnike, delovno obvezo sem dopolnjeval na sosednji
Dvojezični osnovni šoli Genterovci in kasneje tudi na OŠ
Kobilje. Nekaj časa sem bil zaposlen tudi na Gimnazi-
ji Ormož. Pred desetimi leti sem dobil zaposlitev na OŠ Otvoritev novih šolskih prostorov v objektu Turner je bila ena od
Janka Kersnika Brdo, v občini Lukovica. Ob delu sem, v prvih pomembnih dejanj mag. Damjana Gašpariča na delovnem
sodelovanju z razvojno agencijo Sinergija, izvajal raču- mestu ravnatelja OŠ Fram; na posnetku z Brankom Ledinekom,
nalniške tečaje za odrasle. županom Občine Rače-Fram (21. 9. 2018)

26 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Lahko torej rečem, da je opremljenost naše šole in vrtca
na visokem nivoju.
Kaj vas je prvenstveno vodilo k odločitvi, da kandi-
dirate za ravnatelja in to relativno daleč od doma, v
OŠ Fram?
Zaradi demografskih učinkov je na prekmurskih šolah
bilo vedno manj učencev. To je imelo za posledico tudi
manjše potrebe po učiteljih. V osrednji Sloveniji so rabili
učitelje mojega profila in tako sem dobil zaposlitev tam. Z
leti pa je v meni začela rasti želja, da postanem ravnatelj,
obenem pa sem želel priti malo bližje Prekmurju.
Razpisov za moje delovno mesto (učitelja fizike in teh-
nike) na področju vzhodne Slovenije še vedno ni bilo, zato
sem pričel spremljati razpise za ravnatelja osnovne šole.
OŠ Fram sem videl kot pravo priložnost, na predstavitvah
sem se uspel dobro predstaviti in pridobiti zaupanje sveta
zavoda OŠ Fram. In sedaj sem tu.
Kako se spominjate prihoda v OŠ Fram – kakšni so
bili vaši prvi vtisi (pozitivni, negativni), dileme, težave,
kako so vas sprejeli sodelavci?
Prvič so me zaposleni na OŠ Fram spoznali na predsta-
vitvi kandidatov za ravnatelja. Že takrat sem imel obču-
tek, da so me dobro sprejeli.
Prvi dnevi na novem delovnem mestu so bili težki, saj
je bilo zame vse drugače kot prej. Prišel sem v novo oko-
lje, kjer nisem poznal nikogar, novo je bilo tudi delovno
mesto in zato drugačen način dela, velika odgovornost.
S podporo zaposlenih mi je bilo z vsakim dnem lažje.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem zaposlenim za
pomoč in podporo na začetku mojega mandata.
Zelo dobro sodelujem tudi z ravnatelji sosednjih šol.
Se vam zdi razlika med poučevanjem in ravnatelje-
vanjem velika in če, v čem najbolj?
Biti ravnatelj je mnogo težje. Je zelo zahtevna in napor-
na služba. Kot ravnatelj se vedno vprašam, kaj je dobro
oz. najboljše za šolo, za posamezen razred ali za posa-
meznega učenca. Na stvari gledam širše kot prej, vedeti
moram vse, kar se na šoli dogaja. Delo je sedaj precej
drugačno, bolj raznoliko.
Mag. Damjan Gašparič za to mizo v OŠ Fram preživi veliko časa
Moja glavna skrb kot učitelju je bila, da otrokom učno
snov čim bolj približam, da vidijo smisel tega, zakaj se
nečesa morajo učiti.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Katerih pet pridevnikov najbolj opredeljuje vaš zna-
čaj, vašo osebnost?
Pošten, preudaren, natančen, vljuden, zahteven.
Katere človeške in strokovne lastnosti so vaše vodilo
pri ravnateljevanju? Kaj se vam zdi v vaši sedanji vlo-
gi najpomembneje?
Ravnatelj mora biti predvsem človeški, skrben, imeti
mora čut za sodelavce, za dobre odnose med ljudmi. Za-
upati mora v sposobnosti drugih, jih pri delu podpirati,
obenem pa tudi zahtevati, da se stvari izpeljejo tako, kot je
treba. Ravnatelj mora vedeti ogromno stvari iz ogromno
različnih področij, zato mora biti vedno pripravljen delati,
iskati, spraševati in se na koncu tudi odločiti.
Kako bi ocenili svoje prvo leto ravnateljevanja, kak-
šni sta povezava in odnos s kolektivom, starši, učenci
in širšim okoljem?
Menim, da je bilo prvo leto ravnateljevanja dobro, če-
prav vem, da bi marsikatero zadevo lahko izpeljal bolje.
Trudim se izboljševati na vseh področjih, prizadevam si,
da ne delam razlik med ljudmi, da so moji odnosi z dru-
gimi korektni.
Najbolje lahko o mojem delu sodijo drugi.
Kakšna sta po vašem mnenju dobra, kakovostna
šola in vrtec ter kakšen dober, kakovosten učitelj,
vzgojitelj?
Kakovostna šola in tudi kakovosten učitelj, vzgojitelj je
tisti, ki te pripravi na vsakdanje izzive tako, da se v njih
uspešno znajdeš. Tu ni pomembna oprema šole, njena ve-
likost, starost učiteljev ..., ampak to, da razvijamo medse-
bojno zaupanje, kar je pri našem delu ključnega pomena.
Kako vidite naš šolski sistem (zakonodajo, predme-
tnik ipd.), kaj je po vašem mnenju v njem dobrega in
kaj bi morda veljalo spremeniti in zakaj?
Šolski sistem je v Sloveniji dober. Učenci v osnovni
šoli pridobijo veliko različnih znanj, učijo se tujih jezi-
kov, glede na lastne interese se lahko odločajo med mno-
gimi izbirnimi predmeti. Učenci višjih razredov imajo v
predmetniku zelo veliko število predmetov, ki se vsi oce-
njujejo, kar je za marsikaterega učenca naporno in tudi
stresno. Zato se marsikdo ozira nazaj k osemletki, ko je
bilo mnogo manj predmetov, ki so se ocenjevali s številč-
nimi ocenami.
Marsikatere težave so globalne in se pojavljajo pri otro-
cih po celem svetu. Otroci berejo manj knjig, imajo manj-
še ročne in telesne sposobnosti. Te težave bomo težko re-
šili z dodajanjem ur v predmetnik.
V šolskem sistemu je glede zakonodaje zelo veliko raz-
ličnih predpisov, ki urejajo posamezna področja, ki jih ne
razumejo ali interpretirajo vsi enako.
Kako vi vidite povprečnega učenca današnjega
časa? Kakšen je, kakšne učne, vedenjske in siceršnje
lastnosti ima?
Povprečen današnji učenec je mnogo zahtevnejši kot
so bili učenci včasih. Ko sem pred več kot 30 leti sam
obiskoval osnovno šolo, smo mirno, brez besed in včasih
tudi brez spraševanj poslušali učitelje, ki so pisali na ta-
27
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
blo, nam tu in tam pokazali kakšne diapozitive ali kratek
film, učbeniki so bili nezanimivi, skoraj brez slik, pa še
te so bile v glavnem črno-bele. Sedanji učenci so vajeni
računalnikov, interaktivnih gradiv, sodobnih učbenikov.
Učitelj se mora zelo potruditi, da snov predstavi učen-
cem tako, da se ne pričnejo dolgočasiti in da ne postanejo
preglasni. Zdajšnji učenci več sprašujejo, so glede raču-
nalnikov bolj spretni, pri ročnih spretnostih pa zaostajajo
za svojimi predhodniki. Učenci lahko podatke poiščejo
po internetu, prelistajo spletni učbenik. Učenci so sedaj
deležni ogromnega števila informacij in zunanjih dražlja-
jev. Zato se mnogi težko spravijo k učenju, saj jih mnogo
bolj pritegnejo računalniške igrice in mobilni telefoni, ki
omogočajo dostop do priljubljenih družbenih omrežij in
najrazličnejših drugih vsebin.
Kaj je po vašem mnenju večje jamstvo za dosego uč-
nih, poklicnih, delovnih, življenjskih ciljev: nadarje-
nost ali pridnost?
Oboje je nujno potrebno, da dosežemo zastavljene cilje.
Biti nadarjen pomeni, da z manj truda dosežemo enak re-
zultat kot nekdo, ki mora za dosego cilja več delati. Je pa
velikokrat tako, da nadarjeni ne izkoristijo vseh potencia-
lov. Pomembno je, da vsak posameznik prepozna, na ka-
terih področjih je nadarjen in to uskladi s svojimi interesi.
Kaj po letu dni ravnateljevanja v OŠ Fram vidite
kot vaš največji dosežek in kaj je morda tisto, kar ste/
bi želeli, pa (še) niste uspeli udejanjiti in si boste za to
prizadevali v prihodnosti?
To, da zaposleni z veseljem prihajajo v službo in zato
dobro poučujejo, da se otroci počutijo varne in da je tudi
sodelovanje s starši na visokem nivoju.
Vidim še veliko področij, kjer bi se dalo stvari izboljšati
in verjamem, da bomo s kolektivom, z učenci in širšo skup-
nostjo te izboljšave dosegli.
Ali ste zadovoljni z materialnimi pogoji za delo, so-
delovanjem in posluhom za vaše potrebe s strani Obči-
ne Rače-Fram kot ustanoviteljice zavoda?
Občina Rače-Fram kot ustanoviteljica zavoda nam nudi
vse potrebno, kar šola, skupaj z vrtcem, rabi za nemoteno
delo. Veliko sodelujemo in se dogovarjamo, občina poka-
Leto 1969
"Kakšne ocene so to?"
28
že veliko posluha za izboljšanje materialnih pogojev, za
investicije, skrbi za financiranje nadstandardnih progra-
mov. Občina velikokrat ugodi tudi našim dodatno izra-
ženim potrebam, željam, prošnjam (npr. majice za pevski
zbor), zato vidim to sodelovanje kot izredno dobro.
Ste imeli v preteklosti in/ali imate sedaj kakšnega
vzornika, ki vas posebej navdihuje in mu želite slediti
in če, kdo to je in zakaj ga cenite?
Posebnega vzornika nikoli nisem imel. Zanimal sem se
za mnoga področja, bral knjige, poslušal glasbo sedem-
desetih, spremljal sem šport, vendar nisem imel svojega
poimenskega idola, vzornika. Še sedaj pa vedno pa rad
prisluhnem nasvetom in mnenjem ljudi, za katere vem, da
mi želijo dobro in jim zaupam.
Obstaja kak pregovor, ki vam je posebej blizu? Nam
ga zaupate?
Obstajajo modrosti, ki z malo besedami veliko povedo.
Poskušam se držati pregovorov: »Kar lahko storiš danes,
ne odlašaj na jutri,« pa »Ne stori drugim tistega, česar
nočeš, da drugi storijo tebi« in »Daj vsakemu dnevu mo-
žnost, da bo najboljši v tvojem življenju.«
Kaj je tisto, kar vas na mestu ravnatelja morda nav-
daja z bojaznijo?
Pri svojem delu sem vesten in odgovoren, zato pretirane
bojazni ne čutim, saj vse, kar delam, počnem v prepričan-
ju, da delam dobro, v skladu s predpisi.
Kaj v novem šolskem letu prvenstveno želite učen-
cem, kaj njihovim staršem, vašim sodelavkam in sode-
lavcem in kaj sebi ter zavodu, ki ga vodite?
Vsem želim uspešno šolsko leto. Učenci, pridobite si
delovne navade, spoštujte pridobljeno znanje in sposob-
nosti, ustvarjajte prijateljstva in pomagajte si med seboj.
Starši, podpirajte svoje otroke, stojte jim ob strani in jim
zaupajte.
Sodelavkam in sodelavcem želim, da bi dobro sodelo-
vali in da bi OŠ Fram – od najmanjših v vrtcu do deve-
tošolcev – bila ustanova, kjer se kakovostno dela in se
dosegajo zavidljivi uspehi.
Pripravila:
Simona ANTOLIČ
Leto 2019
"Kakšne ocene so to?"
"Kakšne ocene so to?"
V petdesetih letih se je
tudi v šolah in družinah
marsikaj spremenilo ...
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

V na{i ob~ini živi svetovni prvak!

Tim Gajser letos ponovno (drugič) dokazal, da je

najboljši motokrosist sveta v prestižnem razredu MXGP
• Spomnimo …
Pisala se je nedelja, 18. 8. 2019, ko so se motokrosisti elitnega razreda na
15. dirki te sezone svetovnega prvenstva MXGP pognali na prvo vožnjo po
progi v italijanski Imoli. Med spretnim in že na prvi pogled adrenalina polnim
manevriranjem po razbrazdanih ovinkih čedalje bolj prašnega in razritega terena,
seveda pa tudi med vratolomnimi skoki po zraku, je s Hondinim motorjem
številnim gledalcem, med katerimi je bilo tudi lepo število slovenskih (z majicami Motokrosist Tim Gajser –
v izstopajoči in prepoznavni barvi jajčnega rumenjaka, v kombinaciji z rdečo), svetovni prvak in človek z veliko začetnico
dih jemal tudi tekmovalec s kombinezonom št. 243, ki letos v motokrosističnem svetu dobesedno pometa s sicer vse prej
kot maloštevilno in tudi vse prej kot lahko konkurenco. Seveda, beseda je o Timu Gajserju, ki je, po zaslugi letošnjih
fenomenalnih rezultatov (že doslej se je kar devet krat, od tega sedem krat zapored, na posameznih dirkah povzpel na
zmagovalno stopničko, le na tekmovališču v Mantovi pa se ni uvrstil med prve tri), upravičeno pričakoval, da bo naslov
svetovnega prvaka dokončno oddan že tri dirke (te bodo na Švedskem, v Turčiji in na Kitajskem) pred zaključkom te
rekordne in v vseh ozirih fenomenalne športne sezone. In res! Peto mesto (kljub padcu!) po prvi in drugo po drugi vožnji
ga je v Imoli v končnem seštevku dirke pripeljalo na 3. mesto, kar pa je zaradi neulovljivega naskoka pred tekmeci (zbral
je namreč že 664 točk, trenutno drugi - Švicar Jeremy Seewer in tretji - Francoz Gautier Paulin, pa jih imata 183 oz. 224
manj in bi znal biti boj med njima še zanimiv) več kot zadoščalo za letošnjo skupno zmago. In ta, čeprav je tokratno
lovoriko osvojil še kot 22-letni mladenič (rojen 8. 9. 1996), ni njegova prva; leta 2015 je namreč postal svetovni prvak
v razredu MX2, leto za tem (v njegovi prvi sezoni v razredu MXGP) pa je prvič osvojil naslov svetovnega prvaka v
elitnem razredu. Pred kratkim je ta velik uspeh, ki je bil tudi najpomembnejši cilj sezone, ne le ponovil, temveč ga že
doslej nadgradil, čeprav sezona (v času priprave tega zapisa, to je 24. 8. 2019, tik pred predpredzadnjo letošnjo dirko)
še traja in lahko vražji Štajer'c na motorju poskrbi še za kak rekord (že zdaj je, denimo, naš Tim najmlajši dirkač Honde
s tremi naslovi prvaka in rekordnim nizom zaporednih zmag v eni - letošnji sezoni). Čeprav bi torej Tim teoretično
lahko bil do konca sezone neobremenjen, je v praksi več kot očitno, da ne namerava popustiti in zaspati na letošnji že
osvojeni lovoriki, da mu motivov za nadaljnjo tekmovalnost na stezah za motokros ne manjka, da namerava vztrajati
pri zavzetih treningih in zmagovalni viziji, da ne želi razočarati svojih številnih in zvestih navijačev, ki jim je hvaležen
za vso podporo, ki, kot vemo, daje pomembno dodatno motivacijo slehernemu športniku.

Tim Gajser v vlogi, kjer je najboljši na svetu (vir fotografij: več spletnih naslovov)

Želimo vam prijetno branje! 29

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Skratka, Tim je letos dobesedno 'eksplodiral' in se podpisal pod zmage v Belgiji, v Indoneziji – na VN Azije, še
enkrat v Indoneziji, pa v Nemčiji, Latviji, Rusiji, Franciji, na Portugalskem in v Italiji (Trentino). Kot vemo, preteklo
leto ni bilo 'njegovo' (posledica poškodbe), leta 2017 je zmagal tri krat (Švedska, Mehika, Argentina), medtem ko se je
leta 2016, ko je prvič postal svetovni prvak v kraljevskem razredu, kot zmagovalec posameznih dirk vrnil iz Katarja,
Argentine, Mehike, Latvije, Španije, Velike Britanije in Lombardije.
Če ste (kot avtorici tega prispevka in prav gotovo še marsikdo) v dneh po najnovejšem velikem slovenskem športnem
uspehu svetovnega formata tudi vi brskali po spletu in od 'strička Googla' želeli izvedeti čim več o Timu Gajserju, potem
vam zgoraj navedeno večinoma ni neznanka. Še več: prav gotovo poznate vzpone, padce, ponovne vzpone, trnovo
in vijugasto pot ter kruto usodo Timovega očeta Bogomirja in posledično njegove celotne družine, ki jo je globoko
pretresla in zaznamovala tragična nesreča Timovega starejšega brata Žana, ki je, star šele dve leti, na progi za motokros
umrl leto dni pred Timovim rojstvom. In potemtakem si najbrž lahko predstavljate, koliko silne življenjske energije,
levje moči, neukrotljive strasti, brezpogojne vere, najgloblje ljubezni (in še česa) do nekega športa mora biti v človeku,
da niti najhujša tragedija ne zamaje, kaj šele prekine njegovih motokrosističnih sanj!? (v branje priporočamo zapis –
link: https://www.delo.si/prosti-cas/bog-mi-je-dal-najtezjo-zgodbo-a-tudi-moc-da-prezivim.html).
In v tej žalostni okoliščini tiči tudi 'skrivnost' Timove tekmovalne številke 243: gre za dan in mesec Žanovega rojstva:
24. 3. Čeprav Tim Žana ni poznal, ga, kot je izjavil za medije, navdaja občutek, da ga brat nenehno spremlja. In tako
tekmuje ter zmaguje tudi zanj.
V luči tega je mogoče še bolj razumeti tudi Timovo nepopisno veselje po osvojitvi novega kariernega uspeha - naslova
svetovnega prvaka 2019.

(vir fotografij: internet)

»Zadnje tri kroge sem se komaj vozil. Le še čakal sem ciljni zamah. V zadnjem krogu sem pozdravil vse navijače.
Noro je bilo, bakle so gorele. Ves film se mi je odvil. Slabi trenutki so prišli naprej in takrat sem se zavedal, kaj vse
sem dal od sebe. Srce. Vesel sem, da se je trdo delo poplačalo in da nam je uspelo,« je po zmagi za STA povedal novi
slovenski športni junak.
Ker je bil, ko so v Imoli želene sanje postale resničnost, Tim seveda zelo oblegan s strani 'sedme sile' ter oboževalcev
in oboževalk (še sreča, da slednje vedo za njegovo resno zvezo), ob tem pa z mislimi najbrž vsaj podzavestno tudi že pri
tekmovalnih izzivih, ki njega in njegove motokrosistične kolege/tekmece še čakajo pred uradnim zaključkom aktualne
sezone, smo iz uredništva naših Novic ostali v ozadju in vanj nismo drezali še mi. Ni pa izključeno, da se, dokler bo ta
športna zvezda tako bleščeče sijala, kdaj v prihodnosti ne 'postavimo v vrsto' za kak intervju z njim.
(Podatke iz več virov zbrala in jih v pričujoče besedilo strnila drugopodpisana avtorica članka)

• Na evforičnem sprejemu na Trgu svobode v Mariboru tudi mi ponosno čestitali Timu

Pisal se je torek, 27. 8. 2019. Dan se je počasi prevešal v večer, ko sem se približevala množici, ki se je zbirala na
Trgu svobode v štajerski prestolnici, da bi navdušeno pozdravila in se poklonila njemu – Timu Gajserju, ki je (in to že
tri dirke pred zaključkom sezone) vnovič, že drugič v karieri, postal prvo ime letošnje sezone svetovnega prvenstva v
motokrosu, natančneje v elitnem razredu MXGP.
V zraku se je čutilo, da se pripravlja nekaj zares velikega, veličastnega, da je zbrana množica ljubiteljev moto športa
s približevanjem 18. uri v čedalje bolj napetem pričakovanju.
Glavni junak je malo zamujal, a ko je napočila 'akademska četrt' in se je (utrujen od živahnega dogajanja, nenehnega
rompompoma okoli sebe in tudi sicer vsestransko napornega tempa zadnjih dni, a kljub temu kronično prijazen,
dobrovoljen in nasmejan) med navijači pojavil šampion, je evforija dosegla vrhunec.
Zastave so zaplapolale, dlani so spontano zaploskale, med prisotnimi je završalo ...

30 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Vzdušje na Trgu svobode, kjer je množica navdušeno pričakala svetovnega prvaka Tima Gajserja
Foto: Bobo (vir: internet)

Vsak bi se ga želel dotakniti, ga potrepljati, mu čestitati, se z njim fotografirati …

Foto: Damjan Žibert (vir: internet)

Z odra je Tim vse lepo pozdravil ter se jim, presrečen in vidno ganjen, zahvalil za vso dosedanjo dragoceno podporo
ter pravi pravcati zvezdniški sprejem. V nadaljevanju so se Gajserju pridružili in mu čestitali še župan Mestne občine
Maribor Aleksander Saša Arsenovič, predsednik AMZS-ja (organizator dogodka) Anton Breznik in predsednik
Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Tim, znan po svoji dostopnosti in odprtosti, je povedal marsikaj
zanimivega, sezono 2019 (do konca sta ostali še dve dirki; na tisti, ki je sledila zmagoslavju v Imoli in je potekala 25.
8. 2019 na Švedskem, je Tim s tretjim časom prve vožnje in najhitrejšim časom druge vožnje dosegel skupno 2. mesto)
je označil za sanjsko, največ začudenja in smeha pa je požel s priznanjem, da kot dvakratni (v bistvu trikratni) svetovni
prvak še nima izpita kategorije A za vožnjo z motorjem. Če je bila ta informacija nemajhno presenečenje za vse tiste
pod odrom, pa je še večje presenečenje čakalo Tima, ko se je na odru pojavila glasbena skupina Mi2 (ena njegovih
najljubših) in je štajersko nebo preplavila istoimenska skladba – trenutno najbolj obleganemu slovenskemu športnemu
junaku in njegovemu dosežku svetovnega formata v čast in poklon.

Želimo vam prijetno branje! 31

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Mi2 in njihova skladba Štajersko nebo za Tima Gajserja in njegove oboževalce

Sama tokrat na sprejemu nisem bila le v vlogi osebe, ki, kolikor je mogoče, sledi dogajanjem v različnih športnih
panogah in se veseli uspehov naših športnikov, teh največjih in najodmevnejših ambasadorjev naše majhne države v
svetu, ampak sem imela tudi prijetno nalogo, da (v odsotnosti župana) Timu čestitam v imenu Občine Rače-Fram, kajti
tam, kjer ima človek lastno streho nad glavo, kjer živi, tam je njegov dom. Timov dom je sedaj torej v naši občini, v
Morju pri Framu.

Timu Gajserju je ob izročitvi simboličnega poklona – slike gradu Rače – v imenu Občine Rače-Fram ponosno čestitala in
izrekla dobrodošlico v naši občini direktorica občinske uprave mag. Zorica Zajc Kvas
Vse foto zgoraj: Srečko Trglec

Lepo je biti del tako srčnih, prisrčnih in srečnih zgodb!

Pripravili:
mag. Zorica ZAJC KVAS in Simona ANTOLIČ

Poletju v slovo

32 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Pri~elo se je novo {olsko leto 2019/20
 
Pred kratkim smo liste stenskih koledarjev obrnili iz avgusta na september. Z devetim mesecem v letu pa se je pričelo
tudi novo šolsko leto 2019/20. Po vročem in, vsaj tako upamo, za vse otroke čim lepšem in brezskrbnem poletju, je tako
napočil čas, ko se je zjutraj znova oglasila nadležna budilka. Letos se to ni zgodilo 1. 9. (nedelja), ampak dan kasneje.
Za osnovno- in srednješolce so se torej zaključile več kot dvomesečne počitnice. Nekateri otroci in najstniki so se
menda med njimi že pričeli vse bolj in bolj dolgočasiti ter pogrešati sošolke in sošolce, spet drugi bi želeli, da bi še dolgo
trajale oz. se po možnosti sploh nikoli ne končale, saj šola ne prinaša le novih znanj ter (vsaj med odmori) zabavnih
dogodivščin in spominov, ampak predvsem obveznosti, ki se jim ni mogoče izogniti.
Kakor koli že: tudi obe osnovni šoli v naši občini – OŠ Rače in OŠ Fram – sta znova na široko odprli vrata učilnic, ki
jim v Račah v novem šolskem letu živahnost vdihuje 360, v Framu pa 324 (skupno 684) bolj ali manj zvedavih učencev
in učenk. Večina med njimi je šole že navajena, 52 malčkov (od tega 35 v Račah in 17 v Framu) pa jo je obiskala z
rumeno rutico okoli vratu. Za te po večini 6-letne malčice in malčke, ki jim pravimo prvošolke in prvošolci, je to bil
brez dvoma prav poseben, vznemirljiv dogodek, pomena in 'zgodovinskosti' katerega se bodo najbrž dodobra zavedli
šele nekoliko kasneje.
Da bi bil prvi šolski dan tako za najmlajše učence kot njihove starše kar se da prijeten in nepozaben, se vsakič znova
zgledno potrudijo tudi v obeh naših osnovnih šolah. Tudi letos so sledili tej lepi in prijazni tradiciji.
 
OŠ Rače v šolskem letu 2019/20 deluje z dvema oddelkoma prvošolcev.
1. a razred obiskuje 18 otrok, od tega 6 deklic in 12 1. b razred obiskuje 17 otrok, od tega 6 deklic in 11
dečkov. Njihova učiteljica je Kristina Milec, druga stro- dečkov. Njihova učiteljica je Petra Pipenbaher, druga
kovna delavka pa Klara Berdelak. strokovna delavka pa Sabina Hovnik.

OŠ Fram v šolskem letu 2019/20, poleg siceršnje dvooddelčnosti višjih razredov, deluje le z enim oddelkom
prvošolcev. 1. razred obiskuje 17 otrok, od tega 4 fantje in 13 deklic. Njihova učiteljica je Jelka Bojc, druga strokovna
delavka pa Maja Stavbar.

Zbrani na šolskem dvorišču pred OŠ Fram - spominski skupinski posnetek prvošolcev ter njihovih staršev,
ravnatelja mag. Damjana Gašpariča, učiteljev in župana Branka Ledineka
Naj tudi za novo šolsko leto velja, da bi to vsem - učiteljem, staršem in učencem (pa tudi v obratnem vrstnem redu) -
prinašalo čim manj skrbi, zato pa natrosilo toliko več lepih spominov, ki bi jih še dolgo navdajali s prijetnimi občutki!

Simona ANTOLIČ

Želimo vam prijetno branje! 33

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA
Za ~lanicami 'Deteljice' aktivna prva polovica leta 2019
Članice in člani sekcije ročnih del 'Deteljica' smo s
svojim delom pričeli že kar na začetku leta 2019, ko smo
(skupaj s pustno sekcijo) izvedli aktivnosti v zvezi s pust-
no masko, ki je predstavljala King Konga s spremlje-
valci (domorodci - otroci iz skupine ročnih del 'Pikapolo-
nica' s svojimi starši ter ostalimi člani KUD-a in PGD-ja
Sp. in Zg. Gorica).
Na povabilo Turističnega društva Breza Pragersko-Gaj
smo v mesecu aprilu s svojimi izdelki sodelovali na veliki
razstavi cvetja iz krep papirja. Obiskovalcem so se oči
spočile na barvitosti tovrstnega cvetja, ki ga je razstavila
Katica Miklošič, članica naše sekcije ročnih del.
Aprila smo začeli izdelovati tudi rože za okrasitev pr-
vomajskega drevesa.
22. in 23. junija 2019 je v dvorani gasilskega doma Sp.
Gorica potekala razstava ročnih del; šlo je za eno od pri-
reditev v okviru praznika občine Rače-Fram.
V tem letu smo s pomočjo novih članic sekcije ročnih
del 'Deteljica' razstavile izdelke, narejene z novimi, do-
datnimi in izpopolnjenimi tehnikami ustvarjanja. Poleg
številnih kvačkanih, poslikanih, šivanih, pletenih in ve-
zenih unikatnih ročnih izdelkov, stvaritev iz papirja, kle-
kljanega nakita, izdelkov iz perlic ter sestavljenk različnih
motivov (puzzle), smo našo razstavo obogatile tudi s peko
peciva. Gre torej tudi za ohranjanje tradicije in kulturne
dediščine.
Poslikane ovčke so izdelane po starem receptu, pečene
v litoželeznem modelu. Po pripovedovanju razstavljavke
(Anica Korošec) se je peke tovrstnega peciva naučila od
34
svoje mame. Takrat in še v preteklosti sta mladoporočen-
ca ob poroki namreč dobila jagenjčka, ki je pred njima,
seveda kot pecivo, stal vso poročno noč. Pomenil je mir,
blagostanje in simboliziral naraščaj.
Sicer pa so pecivo v obliki ovčke pekli tudi ob preje-
mih drugih svetih zakramentov (krst, obhajilo, birma) in
za veliko noč.
Razstavljene so bile tudi torbice, nekatere primerno
okrašene za različne namene in priložnosti. Torbice so do-
kaz, kako lahko iz rabljenih oblačil izdelamo čisto novo,
lepo, izvirno in praktično torbo.
Med razstavljenimi izdelki so bile tudi praktične torbice
(na stojalu desno)
V nedeljo, 23. junija 2019, smo zjutraj sprejeli in po-
gostili udeležence tradicionalnega pohoda od Gorice
do Planice. Žal je letos vreme nagajalo, zato se kolesarji
planiranega trima niso udeležili. Udeleženci pohoda so si,
poleg številnih drugih ljubiteljic in ljubiteljev ročnih del
od blizu in daleč, ogledali tudi našo razstavo. Še posebej
nas veseli, da zanjo vlada tolikšno zanimanje med doma-
činkami in domačini. Z obiskom razstave smo torej bile
'Deteljice' zelo zadovoljne. Ob tej priložnosti se zahvalju-
jemo vsem donatorjem za dobitke pri izvedbi srečelova,
prav tako gre zahvala posameznim pridnim gospodinjam
obeh Goric, s pomočjo katerih smo lahko številnim obi-
skovalcem ponudili sladke dobrote in za nameček poskr-
beli še, da grla niso bila suha.
Nada ČELOFIGA,
tajnica društva
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
KO ZB za vrednote NOB Fram
Tradicionalna spominska sve~anost pri grobu talcev v Gaju

Letošnja tradicionalna spominska svečanost pri gro-

bu talcev v Gaju je potekala v nedeljo, 16. 6. 2019, pod
okriljem Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote
NOB Fram.

Moški pevski zbor je pod vodstvom in s spremljavo harmonike

Nedada Petroviča zapel partizanske pesmi

V nadaljevanju je udeležence nagovoril predsednik

Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Radeče, Blaž
Zdenka Čretnik nadaljuje predsedništvo framske borčevske organi- Kravogel, ki je poudaril, da je 16. junij povezal obe borče-
zacije po Ernestu Napastu vski organizaciji, saj je bilo na spominskem mestu v Gaju
ustreljenih kar osem domoljubnih Radečanov. Orisal je
V Gaju so na omenjeni dan pred 75 leti umrle sanje in narodnoosvobodilno gibanje na južno-vzhodnem obmo-
hrepenenja petindvajsetih fantov in mož. čju Pohorja leta 1944, kjer je bil Fram z okolico središče
Ob lepem sončnem vremenu se je pred spomenikom odporniškega delovanja. Dogodek v Gaju pa je bil opozo-
zbralo veliko udeležencev svečanosti in svojcev ustrelje- rilo in zastraševanje prebivalstva na tem območju.
nih aktivistov, ki se (ne glede na zgodovinsko oddaljenost Avtorica tega prispevka sem se zahvalila nastopajočim
dogodka) vsako leto udeležijo svečanosti s sporočilno in vsem ostalim, ki so se udeležili spominske svečanosti.
noto, da spomin na žrtve živi večno. Svečanosti so se pri-
družili praporščaki, ki so zastopali društva v naši občini.
Spominsko svečanost so pričeli lovci Lovske družine
Fram, ki so v tišini gozda s petindvajsetimi streli pona-
zorili sovražnikovo grozovito dejanje. Po odpeti himni se
je Marija Petek – Verdev v govoru poklonila spominu na
žrtve.
Poseben žar so slovesnosti dali učenke ter učenci OŠ
Fram, ki se s posluhom vodstva šole in pod mentorstvom
učiteljic in učiteljev že vrsto let odzovejo povabilu. Kul-
turni program sta z lepim in ubranim petjem obogatila
mešani pevski zbor s prizadevno zborovodkinjo Doro Ož-
vald in moški pevski zbor KUD dr. Pavel Turner Fram z
zborovodjem Nenadom Petrovičem.

Vse foto: Slavko Osebik

Svojci žrtev so bili povabljeni na skupno druženje ob
kosilu, vsi ostali pa na ponovno snidenje naslednje leto.
Posebna zahvala je bila namenjena županu Branku Le-
dineku in sicer za zgledno sodelovanje ter vso podporo, ki
je je deležna organizacija.
Zdenka ČRETNIK,
predsednica

^e verjamemo vase, je veliko bolj verjetno,

Nastopajoči učenci na komemoraciji z mentoricama da bodo tudi drugi verjeli v nas.
Tadejo Antončič in Doro Ožvald

Želimo vam prijetno branje! 35

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RA^E
»Pa se sli{', naj se sli{'«
Pod tem geslom je 16. junija letos potekal 50. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga je ude-
ležil tudi Mešani pevski zbor KUD Rače.
Pevci in pevke smo se v prelepem nedeljskem jutru
zbrali na parkirišču v Račah, od koder smo se z avtobu-
som odpeljali proti Šentvidu. Skupaj z nami je bil tudi
ženski zbor iz Oplotnice. Na nastop smo se pripravljali že
od novembra 2018. Občina Rače-Fram nam je za to pri-
ložnost financirala nakup kap in enotnih majic z izbranim
simpatičnim logotipom, za kar se iskreno zahvaljujemo.
Ko smo prispeli v Šentvid, smo se pripravili na gene-
ralko, ki je bila ob 9. uri. Dirigent na prireditvi je bil Igor
Švara. Po končani generalki smo se okrepčali z malico, ki
smo jo pripeljali s seboj. Opoldne se je pričela slavnostna
povorka, v kateri so s predstavitvijo sodelovali različni
narodno-zabavni ansambli, mažoretke in seveda vsi pevci
sodelujočih zborov.
Sam program prireditve se je pričel ob 13.30. Slavno-
stni govornik je bil predsednik Republike Slovenije, Bo-
rut Pahor.
Nastopilo je preko 2000 pevcev in pevk. Prireditev
je prenašala tudi RTV Slovenija. Čeprav je bilo zelo
vroče, je bilo peti na takšni prireditvi prav posebno in
nepozabno doživetje.
Nekaj sproščenih trenutkov v družbi predsednika naše države
Obe foto: arhiv društva
36
Tega vzdušja se z domačega fotelja, sedeč pred TV za-
slonom, ne da začutiti. Če si pevec, s srcem začutiš, kaj
slovenska duša potrebuje - lepe slovenske narodne in po-
narodele pesmi. Te zvenijo še posebno čudovito, če jih
poje velikanska množica pevcev, ki se v Šentvidu pri
Stični s tem namenom že tradicionalno zbira vsako tretjo
junijsko nedeljo - letos se je to zgodilo že petdesetič za-
povrstjo! Seveda, če ne bi bilo Igorja Švare, glasbenika, ki
nas zna voditi s toliko duhovitosti, da nastane med pevci
in dirigentom prava 'kemija' in pevci čutimo, da nas ima
rad, ne bi bilo tako imenitno in popolno. Ko se petju dva
tisočih grl tu in tam priključi še godba na pihala ali mladi
pevci Osnovne šole Šentvid ali orglice in violina, to zveni
še lepše …
Skoraj do solz pa gane človeka, ko se ob pesmi, ki poje,
da »slovenski deželi enake ne vem... nikol' je dost' čislat
ne znam,« po prizorišču sprehajajo člani folklorne sku-
pine s slovensko potičko in domačim kruhom v lončenih
pekačih, poleg pa na lesenem vozičku vozijo sodček slo-
venskega vina. Ni kaj, to je bilo res vzdušje, ki ga je treba
doživeti 'v živo'.
Popolnoma drži, kar je dejal pokrovitelj našega 50. pev-
skega tabora, naš predsednik Borut Pahor, da slovenska
pesem živi povsod - naj bo to ob veselih ali žalostnih tre-
nutkih, doma ali v tujini. Naša pesem ne bo nikoli umrla.
To dokazuje tudi ta naš tabor, ki že pol stoletja privablja
pevce iz vse Slovenije. Letos, ob jubileju, nas je Šentvid
še posebej slovesno sprejel: bogato okrašen, z mnogimi
stojnicami domačih izdelkov in seveda s spremnimi pri-
reditvami - od belokranjskega Zelenega Jurija do raznih
godcev, ki so spremljale našo dolgo povorko do velikega
odra. Mi smo seveda peli in peli - že pred namestitvijo na
oder! Mi pa smo ob tem lahko zapeli: »Tam dol' na rav-
nem polju stoji en beli grad …« in povedali, da je to naš
lepi grad v Račah.
Po prireditvi smo se družili s pevkami iz Oplotnice, dru-
žno zapeli nekaj pesmi in se polni toplih občutkov odpra-
vili proti domu.
Izjemno lepo je bilo!
Darinka MEDVED GEREČNIK
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

Literarni klub – 2. sre~anje
Zanimivo in pestro predstavitev knjig so pripravili trije avtorji -
dr. Vlasta Stavbar, dr. Božo Grafenauer ter dr. Dolfe Rajtmajer
V Beli dvorani gradu Rače smo se srečali 18. junija
2019. Po uvodnem pozdravu Toneta Žuraja, predsednika
KUD Rače, so zapeli člani Komornega zbora Škrjanček,
ki jih prav tako vodi imenovani.
Najprej je dr. Vlasta Stavbar predstavila knjigo Maj-
niška deklaracija in deklaracijsko gibanje (2018). Ob
bogatem slikovnem gradivu je govorila o področjih nje-
nega raziskovanja in dela. Poudarila je pomen in številč-
nost odziva na Majniško deklaracijo, katere 100-letnico
smo praznovali 30. maja.
Deklaracija, katere namera je bila ustanovitev samo-
stojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru habs-
burške monarhije, je sprožila v letu 1917 in v prvi polo-
vici 1918 množično deklaracijsko gibanje, kjer so ljudje
podpisovali svoje strinjanje. Po pregledu popisnih pol je
deklaracijo podpisalo 400.000 ljudi.
Za poslušalce v Račah je bilo še posebej zanimivo pre-
davanje o tem, kako se je prebivalstvo v Račah in v Fra-
mu, torej v naših krajih, odzvalo na deklaracijsko gibanje.
Govorila je o vlogi žensk v deklaracijskem gibanju, saj
je bilo 90 % podpisnikov žensk, obenem je bila to najve-
čja manifestacija žensk v politiki. Možje so se borili v 1.
svetovni vojni.
»V  okviru deklaracijskega giba-
nja so imeli deklaracijski znak, ki
je bil iz emajla ali srebra, v obliki
bršljanovega lista ter v različnih iz-
vedbah, za moške kot igle in za žen-
ske kot broške (foto: deklaracijski znak
v obliki bršljanovega lista z datumom 30. 5.
1917; zasebna zbirka V. Stavbar, Fram).
Z njim so Slovenci manifestirali svojo narodno samobit-
nost in boj za novo državo. Bršljanov list, zataknjen za
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
klobukom, je bil tudi simbol upornih boriteljev za 'sta-
ro pravdo' v času kmečkih uporov pod vodstvom Matije
Gubca.« (V. Stavbar)
Dr. Božo Grafenauer je predstavil knjigo Zgodbe iz
izgnanstva v Srbijo in bojev na Sremski fronti (2018).
Avtor je povedal, da se je za pisanje knjige odločil, ker mu
je upokojitev prinesla več časa za raziskovanje in pisanje.
Uporabil je predvsem gradiva, ki so se nanašala na izgon
njegove družine v Srbijo. V knjigo je vpletel še zgodbe
drugih družin in posameznikov. Z mnogimi, ki so bili v
izgnanstvu, se je tudi osebno srečal. Posebej zanimivo in
pretresljivo je, da so izgnanci na transportih pred odho-
dom zapeli pesem:« Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo.«
Na veliko srečo se je večina izgnancev po vojni res vrnila.
Avtor je med drugim zapisal, da so bili izgnanci v Srbiji
lepo sprejeti, vendar pa je v knjigi predstavil kar nekaj pri-
merov, ko temu ni bilo tako. Posebej je opisal povezanost
med katoliškimi duhovniki in izgnanci v Srbiji.
V zadnjem delu knjige so opisani boji na Sremski fronti
– tudi na osnovi zapisov v vojnem dnevniku njegovega
očeta. Na tej fronti je bilo v raznih enotah vključenih ve-
liko Slovenk in Slovencev. Predstavitev je avtor približal
obiskovalcem tudi z bogatim slikovnim gradivom.
Tretji je svojo knjigo, ki nosi naslov Pohorski carji
(2019), predstavil dr. Dolfe Rajtmajer. Govori o začetkih
smučanja na Pohorju, o odnosu do narave, kakšen je po-
men carja, o zgodovini pohorskih carjev – ideja je nastala
leta 1963. Osnovni namen pa je bil spodbujanje smučanja
v Smučarskem klubu Branik. Zanimivo je bilo slišati, da
novega carja volijo le stari carji in to na tajnem sestan-
ku. Novi car lahko postane le smučarski delavec, njegova
doba carstva traja leto dni. Iz knjige smo prebrali odlom-
ka, ki govorita o pomenu ceremonij v življenju skup-
nosti ter o nagovoru ob ustoličenju carja.
Malo hudomušno sta bili predstavljeni dve izmed nalog
novega pohorskega carja, t. j. vsako leto zagotoviti sneg,
na carski večer pa zagotoviti podložnikom brezplačen
sodček vina …
Pogovore smo vodili Danila Žuraj, Tone Žuraj in avtori-
ca tega prispevka, ki sem brala tudi odlomke iz knjige dr.
Dolfeta Rajtmajerja. Večer smo zaključili ob pogovoru in
prijetnem druženju.
Cvetka BELCA
37
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUŠTVO PODOVA
Aktivnosti ob 110-letnici
delovanja dru{tva
Že na začetku leta 2019 smo gasilci PGD Podova vede-
li, da bo to za nas precej aktivno in delovno leto, saj smo
se bližali visokemu, okroglemu in pomembnemu jubileju,
to je 110-letnici delovanja društva.
Vedeli smo, da je priprava velike gasilske veselice in
posledično tudi proslave kar velik logistični zalogaj, zato
smo s pripravami začeli že pred dobrim letom.
V sklopu praznovanja smo kot prvo zadano nalogo iz-
vedli občinsko vajo, ki je potekala 7. junija in sicer na
gospodarskem objektu v Brezuli. Predpostavka vaje je
bila, da je prišlo do požara v mlekarni v središču gospo-
darskega objekta, ogenj se je nato razširil na obe smeri in
ogrožal stanovanjski objekt. Vajo smo uspešno realizirali
in zaključili, na njej pa je sodelovalo več kot štirideset
gasilcev s sedmimi vozili.
Zaključni postroj ob koncu vaje
Foto: Klementina Cafuta
Po uspešno realizirani gasilski vaji smo vse misli usme-
rili v organizacijo proslave in velike gasilske veselice, ki
je 22. junija 2019 potekala v športnem parku Brezula, za
zabavo pa so poskrbeli člani vsem dobro znanega ansam-
bla Modrijani.
Modrijani so poskrbeli za glasbene poslastice in fantastično vzdušje
Foto: Nejc Falež – Jesters Photo Lab
Vse se je začelo s postrojem, ki ga je vodil domači po-
veljnik društva.
38
Naj omenim, da so nas s svojo prisotnostjo počastili
župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, predsednik
KS Rače in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva
občine Rače-Fram Sebastijan Soršak, poveljnik Gasilske
zveze Slovenije Franci Petek, predstavnik Gasilske bri-
gade Maribor Sebastijan Visočnik, predsednik Gasilske
zveze Maribor Slavko Kramberger in še kar nekaj visokih
gostov.
Odločili smo se tudi, da ob 110-letnici društva razvije-
mo nov društveni prapor, ki je bil financiran s pomočjo
Občine Rače-Fram, KS Rače ter seveda vseh krajanov
Brezule in Podove.
Branko Ledinek, župan Občine Rače-Fram,
ob razvitju novega društvenega prapora
Foto: Nejc Falež- Jesters Photo Lab
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli k tako uspešni
realizaciji naše velike gasilce veselice.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Miha GRANDA,
podpoveljnik PGD Podova
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
FRAM
Keglja{ki pozdrav
V prejšnji številki Novic se vam nismo oglasili, ker je
bilo naše ligaško tekmovanje še v polnem teku.
Preden vas seznanim z uspehi našega društva v ligaški
sezoni, pa je nujno spomniti na izgubo, ki jo je doživelo
naše društvo; za vedno se je namreč poslovila predsednica
DU Fram, Gabrijela (Jelka) Grafenauer, kar nas je tudi v
kegljaški sekciji močno prizadelo, saj smo imeli z njo zelo
dober odnos, bili smo povezani in naše medsebojno sode-
lovanje je vselej odlično potekalo. Spominjali se je bomo
kot predsednice, ki je na vsak naš turnir prišla pozdraviti
in nagovoriti prisotne tekmovalce, ob koncu turnirjev pa
sodelovala pri podelitvah nagrad najboljšim udeležencem
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
in društvom. Zapustila nas je dva dni pred izvedbo našega kegljišče, kjer vam bomo člani na prostem igrišču rade
letošnjega turnirja, ki smo ga izvedli v sklopu praznika volje prikazali igro, ki nas druži, povezuje in razvesel-
občine Rače-Fram, zato smo pred začetkom turnirja spo- juje. Veseli bomo, če bo navdušila in 'okužila' tudi vas.
min nanjo počastili z minuto molka. Morda bomo prav na ta način do naslednje sezone uspeli
Jelka, počivaj v miru in hvala za vse dobro, kar si nare- pridobiti kakšnega novega perspektivnega moškega igral-
dila za Fram, za tukajšnje društvo upokojencev in za našo ca in ženske igralke ter posledično sestaviti obe ekipi. Za
sekcijo! Slava ji! mentorstvo ženski ekipi je poskrbljeno, saj imamo v svo-
jih vrstah Jelko Bela, našo najboljšo igralko in dobitnico
Turnir se lahko pohvali z izredno močno zastopanostjo številnih priznanj.
ekip, kar potrjuje podatek, da se ga je udeležilo kar 120
igralcev.
V tekmovalnemu delu cikla 2018/19, torej v tekmovan-
ju 1. zgornje-podravske lige društev upokojencev, smo
kegljači DU Fram med desetimi prvoligaškimi ekipami
zasedli solidno 6. mesto (14.760 podrtih kegljev). Pred
nas, na mesta od 1. – 5., so se uvrstile kegljaške ekipe
društev upokojencev (našteto po vrstnem redu): Sp. Pol-
skava (15.210 podrtih kegljev), Duplek »A«, Bezena »A«,
Pragersko in Hoče, za nami pa so pristale ekipe Rogoza
»A«, Dobrovce, Duplek »B« in Marjeta.

Sicer pa smo se od aprila naprej udeležili osmih turnir-
jev in se kar trikrat veselili osvojenega 1. mesta. Z naj-
večjim ponosom nas navdaja tovrstni rezultat s turnirja v
Staršah, kjer smo, kljub 21-im sodelujočim moškim eki- Najuspešnejša kegljačica DU Fram, Jelka Bela, z osvojenimi pokali
pam, zmagali zelo suvereno in prepričljivo.
Tudi naša kegljačica Jelka Bela, ki pa igra za moško Naj zaključim z obljubo, da si bomo kegljači DU Fram
ekipo, je osvojila pokal za 1. mesto. Na ostalih turnirjih ji še naprej prizadevali s ponosom prestavljati naš kraj, obe-
je uspelo osvojiti še dva pokala za 1. mesto. To se je zgo- nem pa izražam upanje, da bomo do naslednjega javljan-
dilo tudi na turnirju, ki smo ga priredili v Framu ob občin- ja preko našega občinskega časopisa že uspeli številčno
skem prazniku; v močni konkurenci je podrla rekordnih okrepiti ekipo.
123 kegljev, zaradi česar ji je moralo premoč priznati vseh Lep športni pozdrav od kegljačev in kegljačic DU Fram!
119 sotekmovalcev.
Poleti smo z veseljem sprejeli povabilo in se udeležili Milan BELA,
tudi dogodka na Požegu, ki pa je bil predvsem družabne kapetan kegljaške ekipe
narave.
Septembra začenjamo z novo sezono, saj je na vrsti
jesenski del lige. Žal se srečujemo z nekaj 'kadrovskimi'
težavami – naša ekipa je sicer zelo dobra, a maloštevil-
na; šteje namreč le šest članov (pet moških in žensko), od
katerih sta si dva naložila že osmi križ. Čeprav sta, kljub
njuni častitljivi starosti, trdoživa in v dobri kondiciji, se,
kot tudi ostali trije, ki smo mlajši, srečujeta s težavami,
povezanimi z dejstvom, da sta (smo) že precej dolgo na
svetu. Seveda vsak po svoje in vsi skupaj nadaljujemo po
najboljših močeh in se nikakor ne predajamo, res pa je, da
si želimo in potrebujemo novih moči. Zatorej: vabljeni vsi
ljubitelji tega športa iz vrst naše upokojenske generacije.
Pozdrav jeseni

Nadvse dobrodošli!
Naj povem, da zaradi nastale situacije že nekaj časa raz-
mišljamo o formiranju skupnih kegljaških ekip (moška,
ženska) DU Fram in DU Rače (tamkajšnja ekipa je nam-
reč razpadla zaradi pomanjkanja igralcev). O tem smo se
že pogovarjali s predsednico DU Rače, a do realizacije
za enkrat še ni prišlo. Zato izkoriščam priložnost in oseb-
no ter v imenu naše ekipe vabim upokojenske kolege in
kolegice iz DU Rače, da navežejo stik z nami, v kolikor
so se nam pripravljeni pridružiti pri učenju ali nadgradnji
kegljaških veščin. Luštno se imamo, poleg tega pa sočas-
no naredimo še nekaj koristnega zase. Prav tako javno
naprošam mlade upokojence Frama, naj pridejo k nam na

Želimo vam prijetno branje! 39

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK
Predavanje o demenci (in {e kaj)
V okviru praznovanja občinskega praznika naše občine
smo v Društvu krajanov Kopivnik organizirali strokov-
no predavanje z naslovom 'Vse o demenci', ki ga je izve-
dla Jelka Sužnik iz Doma upokojencev Ptuj, vodja enote
Muretinci. V drugem delu predavanja so prisotni, poleg
aktualne brošure, prejeli odgovore na številna praktična
vprašanja o demenci, ki s staranjem prebivalstva postaja
vse pogostejši problem.
Na predavanju Vse o demenci
Predavanje se je končalo s prijetnim druženjem.
Na praznični dan smo v Društvu krajanov Kopivnik iz-
vedli tradicionalni izlet za člane društva. Letos smo jo že
tretjič mahnili na skrajni severovzhod, v Prekmurje, a v za
nas povsem nove kraje, kjer še nikoli nismo bili. Obiskali
smo največji slovenski grad, ki kljubuje času v kraju Grad
na Goričkem.
Obisk gradu Grad
To nas je do te mere zlakotilo, da je že pošteno prijala
malica. Potem smo si ogledali še muzej Vulkanija. Pot
smo nadaljevali v občino Velika Polana, kjer nas je spre-
jel lokalni vodič in nas vodil po znamenitostih njihove
občine. Skupaj smo si ogledali Park štorkelj in domačijo
pisatelja Miška Kranjca, župnik Boris Tibaut pa nam je
razkazal njihovo cerkev in spominsko sobo Danijela Ha-
lasa, tamkajšnjega prvega župnika. Ustavili smo se tudi
40
na kmetiji Sabolek, kjer deluje socialno podjetništvo - za-
druga Pomelaj. Pokazali so nam, kako izdelujejo izdelke
iz ličja koruze in šibja, seveda pa se nismo branili niti
degustiranja njihovih dobrot.
Na domačiji Sabolek ogled izdelkov iz
ličja in šibja zadruge Pomelaj
Nazaj grede smo se ustavili še blizu Odrancev, natanč-
neje v zaselku Kamenci, kjer se nahaja ciganski muzej.
Tam nas je sprejel poglavar Ludvik, ki nam je širokosrčno
razkazal muzej, ob tem pa povedal marsikaj zanimivega o
življenju Romov. Mimogrede nas je povprašal še, če jemo
svinjsko. Nekoliko začudeno smo se spogledali in mu
odgovorili, da seveda jemo svinjsko, nakar se je široko
nasmejal in odgovoril, da Romi pa ne, kajti oni jedo kul-
turno. Seveda smo prasnili v glasen krohot. Prava legenda
tale Ludvik, ni kaj!
V sklepnem delu izleta smo se ustavili še v Turnišču, v
samostanu brezmadežnih sester klaris. Nune so nam pred-
stavile samostan in njihovo življenje ter nam v sprošče-
nem pogovoru odgovarjale na naša vprašanja.
V samostanu brezmadežnih sester klaris v Turnišču
Izlet je ponovno uspel. Nagrajeni smo bili z lepim vre-
menom, člani smo poskrbeli za dobro voljo, pa tudi vi-
dene lokacije so nas navdale z zadovoljstvom in nas še
enkrat več prepričale, da je Slovenija res majhna, a polna
raznolikosti in lepot.
Stanko HOJNIK
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E
Najstarej{i med starej{imi

• 6. tradicionalno srečanje starejših in obisk pri Prireditev ostaja v lepem spominu in nadejamo se, da
slavljenki bomo priče še čim več podobnim dogodkom.
20. junija 2019 je naše društvo že šesto leto zapovrstjo
popestrilo dan najstarejšim članom in članicam našega • 90 let Anice Drev
društva in jim pripravilo bogat kulturni program s pogo- 12. julija 2019 je visok življenjski jubilej obeležila dol-
stitvijo. Tudi glasbe ni manjkalo, saj se nekateri še vedno goletna članica našega društva, Anica Drev. Ob 90. roj-
zelo radi in prav poskočno zavrtijo po plesišču. stnem dnevu sva jo obiskali poverjenica Cvetka Dvoršak
Obisk je bil presenetljivo velik, kar daje slutiti, da se in avtorica tega prispevka, jo v imenu društva lepo poz-
člani z veseljem odzovejo povabilu na posebej zanje orga- dravili in ji izročili skromno darilo.
nizirano in prvenstveno njim namenjeno prireditev.
Uvodoma sem vsem navzočim izrekla dobrodošlico in
pozdravila vse povabljene, ki so se nam pridružili. Med
njimi so bili Sebastijan Soršak - predsednik KS Rače, Me-
lita Šmid - vodja MGC DANica Rače-Fram, Betka Šmelc
- naša dolgoletna članica, ki prebiva v Sončnem domu na
Pobrežju ter Branko Ledinek - župan Občine Rače-Fram,
ki se nam je pridružil kasneje in s svojim pozdravnim na-
govorom še enkrat več navdušil vse prisotne.
Vesela in ponosna sem bila ob pogledu na polno dvo-
rano zadovoljnih obrazov in na tradicijo prireditve, na-
menjene prav našim najstarejšim članom in članicam, s
katero jim popestrimo del dneva in omogočimo obujati
spomine v družbi svojih sovrstnikov, sokrajanov.
Na prireditvi, ki sta jo delno sofinancirali Občina Ra-
če-Fram in Krajevna skupnost Rače (v imenu celotnega
društva se obema iskreno zahvaljujem), smo najstarejše- Cvetka Dvoršak s slavljenko, 90-letno Anico Drev
mu članu in najstarejši članici svojo pozornost in zahvalo
Med prijetnim klepetom s slavljenko in njeno hčerko
izkazali s simboličnim darilom, vsi pa smo se živahno po-
sva slišali Cvetkino kratko življenjsko zgodbo, v kateri ne
menkovali, se skupaj poveselili, zaplesali in v vseh ozirih
manjka ne senc ne svetlega sonca, ki še zdaj blagodejno
preživeli prijetno popoldne.
greje in v srcu pušča nepozabno lepe spomine.
Naša 90-letnica se je rodila v Račah. Po končani osnov-
ni šoli je nadaljevala šolanje na mariborski gimnaziji,
nato pa dokončala študij agronomije v Ljubljani. Z do-
datnim izobraževanjem je pridobila poklic profesorice.
Službovala je v Žalcu, Šoštanju, Mariboru in v Račah (pri
Agrokombinatu). V Šoštanju je leta 1970 spoznala svoje-
ga moža, s katerim sta se po poroki preselila v Rače, kjer
sta si ustvarila dom, v katerem Cvetka Drev prebiva še
danes. V zakonu sta se jima rodila sin Igor in hči Darja,
ki živi skupaj z mamo in zanjo lepo poskrbi. Cvetka po-
nosno pove, da ima tri vnuke oz. vnuka in vnukinji. Kljub
zdravstvenim težavam se veseli življenja in obiskov svo-
jih najbližjih, predvsem vnukov. Čas si krajša z gledanjem
televizije, njena nenehna in najzvestejša družabnica pa je
prikupna mucka, ki neprestano skače okoli njene postelje.
Ob slovesu sva slavljenki Svetki Drev zaželeli še čim
več zdravih in zadovoljnih let.

Spoštovani bralci in bralke Novic, vljudno vas vabimo

na vse naše prireditve in aktivnosti v naslednjih mesecih.

»Starost ni turobna zato, ker bi v njej prenehalo veselje,

pač pa zato in tedaj, ko v njej ni več upanja.« (Jean Paul)

Irma KMETIČ,
Nekateri se pogovarjajo, drugi plešejo predsednica

Želimo vam prijetno branje! 41

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RA^E-FRAM

Jesen med vinogradi Frama

Po starem običaju postavljamo klopotec v času velike maše. V tem času se že začenjajo mehčati grozdne jagode.
Klopotec pa je tudi eden od znanilcev, da bo kmalu prišla jesen in z njo priprave na trgatev. Za ohranjanje te kulturne
dediščine na našem območju skrbi Društvo vinogradnikov Rače-Fram (dalje DV), ki postavljanje klopotca običajno
poveže še z vinogradniško mašo.
• Vinogradniška maša Za popestritev postavitve klopotca smo člani DV pri-
Že po tradiciji je pred postavljanjem klopotca vino- pravili kratek program. Navzoče je najprej pozdravil Mi-
gradniška maša pri kapeli sv. Neže nad Framom. Letos lan Rakovnik - predsednik DV, nato pa še Branko Ledinek
je bil ta dogodek v nedeljo, 11. avgusta (pred praznikom - župan naše občine. Zatem je župnik iz Rač blagoslovil
Marijinega vnebovzetja). Sv. mašo sta darovala župnika klopotec in okoliške vinograde, s prošnjo za dobro letino.
Franc Dermol iz Frama in Robert Emeršič iz Rač. Sledila je postavitev klopotca na drog, kar je s pomočjo
dvigala opravil Robi Greif, gospodar vinograda.

Bogoslužje darujeta župnika Franc Dermol iz Frama in

Robi Emeršič iz Rač

Maša je bila letos še posebej 'vinogradniška' - z dodatki

iz Svetega pisma o trti, vinogradu in vinu.

Robi Greif, gospodar vinogradov, namešča klopotec na drog,

Filip Frešer dogajanje spremlja s harmoniko

Klopotec se je tudi zavrtel, da smo slišali, kako klopoče.

Spontano in veselo smo mu zaploskali. V nadaljevanju
programa smo sodelovali še Moški pevski zbor KUD dr.
Pavel Turner iz Frama, harmonikar Filip Frešer, Andraž
Greif kot varuh klopotca in okoliških vinogradov, Sandra
Lunežnik ter avtor tega prispevka.

Udeleženci pri sveti maši za žive in preminule vinogradnike

• Postavitev klopotca
Društveni klopotec postavljamo na lepi lokaciji, med
vinogradi družine Greif, na vrhu polhriba, blizu kapele sv.
Neže, od leta 2010.
Postavljanje klopotca je za vinogradnike, ljubitelje go-
ric in dobre kapljice, pomemben kulturno-družabni dogo-
dek ter praznik. Postavljen klopotec ima nalogo, da od-
ganja požrešne ptičje kljune in druge nepovabljene goste
ter jim sporoča, naj ne hodijo v vinograd. Naznanja tudi
čas bližanja jeseni in začetka priprav na trgatev. Ta bo le-
tos še posebej hitro, saj grozdje hitro dozoreva. Klopotec
nas s svojim značilnim zvokom – klopotanjem – razvesel-
juje, pomirja in popestri podobo goric. Prireditev s petjem spremlja Moški pevski zbor dr. Pavel Turner pod
Za mnoge je to vesela melodija. vodstvom pevovodje Nenada Petroviča

42 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Vodja programa Tone Kolar razveseljuje udeležence z
zanimivostmi o klopotcu in z aktualnimi verzi
Levo: Z recitacijo pesmi o klopotcu se je predstavila
Sandra Lunežnik, tajnica društva; desno: predsednik društva
Maksimiljan Rakovnik pozdravlja navzoče v vinogradu,
se zahvaljuje nastopajočim, pripravljavcem okrepčila,
po postavitvi pa vabi na veselo druženje
Sledilo je okrepčilo ter druženje v veselem vzdušju,
seveda pa nismo pozabili nazdraviti tudi klopotcu.
Andraž Greif sprejema vlogo varuha vinogradov ('ovtarja')
Vse foto: Slavko Osebik
Klopotec nas bo razveseljeval do konca letošnjih trga-
tev, ko ga bo gospodar snel z droga in shranil za naslednje
leto, ko se spet dobimo ob istovrstnem dogodku in se še
enkrat več poveselimo.
Tone KOLAR
V vinu je resnica.
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
ŠPORTNO REKREACIJSKO
DRUŠTVO KOPIVNIK
Na{e poletne aktivnosti
Huda poletna vročina počasi pojenja, šolarji so se po-
slovili od počitnic in kmalu bo nastopila jesen. Pripravlja-
mo se na zadnjo četrtino tega leta.
V minulem obdobju smo bili izredno aktivni.
16. junija 2019 smo izvedli kolesarjenje za naše člane.
Vsak s svojim prevoznim sredstvom na dveh kolesih smo
družno 'križarili' po Koroški (Mislinja-Slovenj Gradec-
-Mislinja).
S kolesi smo se odpravili novim dogodivščinam naproti
23. junija 2019, v okviru občinskega praznika, smo
(kljub slabemu vremenu) izvedli tradicionalni turnir v
malem nogometu.
Udeleženci turnirja v malem nogometu bralcem Novic v pozdrav
Ob četrtkih v Framu igramo odbojko na mivki, ki je
zelo dobro obiskana, nedelje pa so rezervirane za najpo-
membnejšo postransko stvar na svetu – igranje nogometa.
Tedaj se za žogo vneto podimo na igrišču v Kopivniku.
V društvu smo organizirali tudi pohod iz Kopivnika na
Areh; na tej relaciji smo veselo pešačili 14. 7. 2019.
Bili pa smo tudi delovno aktivni. Dotrajane reflektorje
ob igrišču smo zamenjali z novimi, sodobnimi in varčni-
mi, ki nudijo optimalno osvetlitev igralne površine.
Julija smo se, kljub dopustom nekaterih naših članov,
lotili izgradnje ruskega kegljišča na vrvico (ob igrišču za
nogomet). 21. 7. 2019 je bil ta projekt uspešno zaključen
in predan namenu. Tako smo sedaj bogatejši za še eno pri-
dobitev, ki bo dolgoročno omogočila druženje in rekreaci-
jo predvsem vsem našim starejšim in tudi tistim mlajšim
članom, ki ne igrajo nogometa.
43
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Sačijada – ob misli na vse pripravljene kulinarične specialitete

se nam še sedaj cedijo sline!
Ponosni na novo kegljišče na vrvico

Kegljanje z vrvico sedaj že poteka in sicer ob petkih

zvečer.
V prihajajoči jeseni sledi še nekaj tradicionalnih prire-
ditev: v sklopu praznika KS Fram bomo organizirali no-
gometni turnir generacij za naše člane, veselimo se pri-
prave in izvedbe jesenskega piknika, želimo pa realizirati
tudi izlet za naše člane.
Zahvaljujemo se vsem dosedanjim donatorjem in si že-
limo še nadaljnje uspešno sodelovanje z občino ter ostali-
mi deležniki v lokalni skupnosti.
Lep športni pozdrav!
Sašo BELA
Utrinek našega druženja

Ko boste prebirali ta zapis, bo tudi že znana 'usoda' gle-

de letošnje izvedbe naše tradicionalne prireditve 'Poma-
hajmo poletju', ki jo planiramo v nedeljo, 8. septembra
2019. Ker v času pisanja tega članka (22. 8. 2019) še ne
ŠPORTNO DRUŠTVO vemo, ali nam bo vreme naklonjeno, lahko samo upamo,
SP. IN ZG. GORICA da se bo vse izšlo po željah in planu. Glede na dejstvo,
da nam je lani vremenska situacija kar dvakrat prekriža-
la načrte in smo lahko prireditev realizirali šele v tretjem
Po va{kih igrah in sa~ijadi bomo poskusu, držimo pesti, da bi imeli letos več sreče ter po-
kmalu pomahali {e poletju sledično manj skrbi in težav. V tem primeru se nadeja-
mo še enega dobro obiskanega, veselega, razigranega in
Tudi letos se je čez celotno obdobje v športnem parku vsestransko uspelega dogodka v našem kraju. Več o sami
Krč v Spodnji Gorici veliko dogajalo. Konec junija smo prireditvi pa bomo rade volje poročali v naslednji številki
bili priče vnovič dobro obiskani prireditvi oz. prireditva- Novic.
ma; vaške igre so bile izvedene tretjič, sačijada pa drugič. Marko MURKO in Peter FINGUŠT
Tekmovanje v kuhanju oz. pripravi jedi izpod peke je od-
lično uspelo, obiskovalci pa so bili še posebej navdušeni
nad specialitetami iz sača. Poskusiti je bilo mogoče ho-
botnico, ribe, rebrca, odojka, jagnje in še marsikatero dru- Kmalu bomo skupaj pomahali poletju...
go specialiteto. Seveda gredo vse čestitke tudi zmagoval-
cem vaških iger – domači ekipi Kavalirji in zmagovalcem
sačijade – ekipi Stara postaja iz Kidričevega.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so sodelovali
pri organizaciji in izvedbi prireditve, ki je brez ekipe ŠD
Sp. in Zg. Gorice ne bi bilo.
Zahvala gre tudi sponzorjem in donatorjem; v tej vlo-
gi so se izkazali ZU-VIL, Zlatko Zupe s.p., Bar Bonsai,
Zdenka Kosar s.p. in Pizzeria Klara iz Jablan.
Že sedaj vas vabimo, da se nam prihodnje leto
(konec junija 2020) pridružite na že 4. vaških igrah
ter 3. sačijadi.

44 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA
Kratek pregled aktivnosti v leto{njem letu
Ker letošnje leto še nismo pripravili članka za Novice, vas s tem sestavkom na kratko informiramo o naših aktivnostih
v minulih mesecih. Kogar zanima še kaj več, pa je vselej dobrodošel med obiskovalci naše FB strani #pgdgorica.

• Operativna dejavnost
Temelj vsakega gasilskega društva je operativna dejavnost. Le-tej tudi mi posvečamo veliko pozornost. Tudi letos se
strokovno izobražujemo, dokupili smo osebno zaščitno opremo za gasilce, prav tako pa smo ponosni, da je sedem naših
članov naredilo izpit za gasilca pripravnika ter dva za (izprašanega) gasilca.
Prav tako smo sodelovali na veliki gasilski vaji v Podovi, žal pa tudi na kar nekaj intervencijah na območju naše
občine.

• Udeležba na tekmovanjih
Tudi letošnjo pomlad smo nekaj časa namenili pripravam za udeležbo na tekmovanjih – predvsem tekmovanju GZ
Maribor, ki smo se ga ponovno udeležili s petimi desetinami – desetino pionirjev, desetino mladincev, desetino članic A,
desetino članov A in desetino članov B. Na tem mestu gre pohvala našim najmlajšim, ki so pridno in zavzeto trenirali.
Še posebej pa je potrebno pohvaliti desetino članic A, ki je osvojila 2. mesto ter s tem pravico nastopa na regijskem
tekmovanju, ki bo jeseni.

Naši pionirji (obe foto: Urška Lešnik) Članice A

Na regijskem tekmovanju jim želimo veliko sreče in stiskamo pesti za uvrstitev na državno tekmovanje.

• Prenova kleti
Ker smo si že pred časom zadali nalogo, da bomo vsako leto prenovili del gasilskega doma, smo tovrstnemu planu
sledili tudi v letu 2019, ko je prišla na vrsto klet. Ta prostor smo generalno prenovili, kar je dalo odlične pogoje za hran-
jenje razne opreme in najrazličnejših drugih stvari, ki (tako doma kot v društvu) običajno najdejo mesto v kleti.

Peter FINGUŠT

Slišiš? Vidiš? Čutiš? Jesen se bliža – je že skoraj tik pred vrati,

trte od grozdja se šibijo, zunaj božajo nas sončni žarki zlati.

Jutra vsak dan kasneje se zbudijo, so v meglo zavita, mirna, tiha,

med zadnje cvetlice in skuštrane trave lahen vetrič od nekod zapiha.

Minile so počitnice, mimo so dopusti, na cestah ni več takšne gneče,

drevesni listi rumenijo, rdečijo, rjavijo, nato jesen z dreves jih sleče.

S. A.

Želimo vam prijetno branje! 45

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
DRUŠTVO KRAJANOV LOKA

Od turnirja v {nopsu do izleta v

Slovenske gorice

Delo Društva krajanov Loka je v prvi polovici letoš-

njega leta potekalo po programu, ki smo si ga zastavili na
občnem zboru. Po že ustaljeni praksi smo januarja izved-
li tradicionalni, 12. zaporedni turnir v šnopsu. Udeležilo
se ga je 18 igralcev iz Loke, Morja, Ranč in Lokmirc.
Tekmovanje je bilo napeto, saj so vsi tekmovalci želeli
doseči čim boljše mesto oz. osvojiti pokal. Na koncu je Sredi junija smo (ob občinskem prazniku) organizirali
prvo mesto pripadlo Karlu Maleku, drugi je bil Silvo Ju- tekmovanje v ruskem kegljanju, istočasno pa so se naši
rič, tretji pa Miran Potočnik. Turnir je dosegel osnovni krajani udeležili ostalih prireditev, ki so bile na sporedu
namen – preživeti lep in prijeten zimski večer ob sprošče- v sklopu praznovanja. Posebno nas veseli in smo ponosni
nem druženju. na našega krajana Silva Juriča, ki je za svoje dolgoletno in
prizadevno delo prijel priznanje župana.
Ob dnevu žena smo organizirali sprejem in pogostitev
žensk ob njihovem prazniku - 8. marcu. Vsem ženskam
v Loki smo poslali osebna vabila z željo, da bi se jih čim
več udeležilo praznovanja, obenem pa smo v sodelovan-
ju z glasbeno šolo iz Slovenske Bistrice imeli možnost
poslušati odličen nastop mlade glasbenice na harmoniki.
Kot se ob takšnem prazniku spodobi, smo vse ženske ob-
darili z rožicami, obenem pa je moški del ekipe poskrbel,
da so se ženske počutile sproščeno in veselo.

V aprilu je sledilo tradicionalno izdelovanje presmeca,

ki ga krajani izdelamo dan pred cvetno nedeljo, naslednji
dan pa ga skupaj odnesemo v framsko cerkev k maši. Po
tradiciji se po tem obredu zberemo v domu krajanov, kjer
imamo skupno kosilo in se veselo družimo do poznih po-
poldanskih ur.
Še po tej poti mu iskreno čestitamo in želimo, da bi še
naprej tako prizadevno deloval v dobrobit kraja.
V maju nas vsako leto čaka prijetno opravilo - postav-
ljanje majskega drevesa. Vse se začne s tem, da gredo Konec junija smo se krajani odpravili na izlet. Tokrat
ženske teden dni pred praznikom dela h gospodarju, ki smo se podali v Slovenske gorice in si ogledali tamkaj-
je na vrsti za donacijo, prosit za drevo. Moški del ekipe šnje zanimive kraje ter se seznanili s pomembnejšimi do-
nato z ustrezno mehanizacijo drevo podre in ga dostavi godki iz zgodovine obiskanega področja. Najprej smo si
na varno mesto, do ene od kmetij. Seveda vse to poteka ogledali Radgonsko klet in poskusili odlične in slovite
ob prijetnem in veselem druženju, kjer ne manjka dobre radgonske penine.
hrane in pristne domače kapljice.

Junij je poln dogodkov, pri katerih aktivno sodeluje naše

društvo. V začetku meseca smo (v sodelovanju s krajani
iz Lokmirc) organizirali tradicionalni, že 14. zaporedni
pohod čez brvi. Krajani Loke smo se zbrali na igrišču v
Gradišču, popili jutranjo kavico in se odpravili na 'napo-
ren' pohod. Že po nekaj sto metrih nas na kmetiji počaka
prijazen gospodar in nam seveda ponudi nekaj okrepčila,
ki nam da nove energije za lažje premagovanje načrtova-
ne poti. Nato sledi prečkanje ene in druge brvi, nakar si
zopet malo pogasimo žejo in se odpravimo do Lokmirc,
kjer nas že čaka težko pričakovana malica. Po okrepčilu
in skupnem posnetku se vsi skupaj odpravimo nazaj na
igrišče, saj je ura že primerna za kosilo. Ko se nasitimo, Sledil je ogled muzeja Špital v Radgoni in Oljarne Šeru-
se predamo veselemu druženju s športnimi igrami, kar se ga v vasi Male. Posebej zanimivo in poučno je bilo v vasi
zavleče pozno v noč. Veseli smo, da se tega pohoda ude- Kunova, kjer smo si ogledali Pachamama center. Tam je
ležuje vedno več mladih; letos nas je bilo iz obeh zaselkov na nekaj hektarjih zemljišča na poučen in zanimiv način
skupaj kar 76.

46 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


prikazano življenje v sobivanju z naravo. Gospa, ki se je
k nam preselila iz Peruja, nam želi pokazati, kako lahko
človek preživi brez nepotrebnega onesnaževanja in uni-
čevanja okolja. Vsi materiali za gradnjo doma in urejanje
okolice so bili namreč vzeti iz narave oz. so taki, ki se
dajo reciklirati.
Izlet smo zaključili na turistični kmetij Roškar in to ne
le ob dobri hrani in poživljajoči in/ali osvežujoči pijači,
ampak tudi ob veselih zvokov mladih harmonikarjev.
Zvonimir STANKO
KULTURNO UMETNIŠKO
DRUŠTVO DR. PAVEL
TURNER FRAM
'Virtuske' najbolj{e!
Vokalna skupina Virtus po zlato in glavno nagrado
Grand Prix na Hrvaško
Člani Pevskega zbora mladih 'Mato Bučar' Petrinja so
letos obeležili peto obletnico delovanja in tako v okviru
praznovanja svetovnega dne glasbe, ki je 21. junija, vsako
leto (od leta 2008 naprej) organizirajo Mednarodno tek-
movanje 'Lipanjski zvuci'.
Otvoritev dvodnevnega dogodka je potekala v petek,
14. 6. 2019, s celovečernim koncertom slovenske Vokalne
skupine Gallina. Njene članice so enkrat na tem tekmova-
nju že zmagale, zato na letošnjem niso sodelovale. V so-
boto, 15. 6. 2019, se je s svojim tekmovalnim programom
(v mali dvorani Hrvaškega doma) predstavilo sedem pev-
skih zborov in vokalnih skupin iz Slovenije, Hrvaške ter
Bosne in Hercegovine.
Nastopili smo: Vokalni ansambel Domenike, Klapa
Lugarin, Vokalna skupina Virtus, Vokalni sestav Asante,
Komorni zbor Arima, Hrvaško pevsko društvo Kalnik in
Livanjski pevski zbor Duman. Tekmovanje je potekalo v
treh kategorijah: kategorija B – vokalne skupine, katego-
rija A2 – pevski zbori s prostim programom in kategorija
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
A1 – pevski zbori z določenim programom.
Ocenjevalna žirija je bila sestavljena iz treh članov:
prof. Jasenka Ostojić z Glasbene akademije v Zagrebu,
ki je žiriji tudi predsedovala, skladatelj in pedagog Davor
Bobić in Csaba Kutnyanszky, dirigent, glasbeni teoretik
in umetniški vodja z Madžarske.
Po koncu tekmovalnega dela je sledil posvet ocenjeval-
ne žirije. Medtem bi se naj v paviljonu mestnega parka
odvil 'Open – Air' koncert, katerega namen je predstavitev
vseh sodelujočih zasedb in medsebojno druženje. Zara-
di izvajanja poročnih obredov v bližnji cerkvi sv. Lovre
je bil ta koncert prestavljen v kletne prostore Hrvaškega
doma. Morda je sprememba lokacije nastopajoče prikraj-
šala za doživetje osvežujočega vonja lipe, kar bi koncertu
na prostem dalo poseben čar, vendar pa je zaprt prostor
dal koncertu posebno akustično noto.
Sledila je podelitev nagrad za zlati, srebrni in bronasti
lipin cvet ter posebna nagrada Hrvaškega društva skla-
dateljev za najboljšo izvedbo skladbe hrvaškega avtorja.
Članice Vokalne skupine Virtus smo si v kategoriji B z
zavidljivimi 96 točkami prislužile zmago. Sledilo je tek-
movanje za glavno nagrado, Grand Prix, za katero sta se
potegovali slovenski zasedbi – Vokalna skupina Virtus in
Komorni zbor Arima. In kdo je bil boljši ter prejel glavno
nagrado? Me oz. naša Vokalna skupina Virtus!
Gre za vokalni sestav osmih deklet, ki nadvse rade poje-
mo in se družimo. Obstajamo že od leta 2002. Ime izvira
iz latinskega izraza 'virtus', ki pomeni 'vztrajnost in odloč-
nost'. Takšne smo tudi same – odločne, vedno nasmejane,
živahne in polne idej! 
Glede na to, da gre za prvi osvojeni Grand Prix mlade
zasedbe iz občine Rače-Fram (sestavljamo jo: Dora Ož-
vald - umetniški vodja, Neda Mate, Simona Kamenik,
Mateja Leben, Patricija Simrajh, Matejka Kosec, Urša
Urška in Mojca Čepin), smo dekleta na nagrado še po-
sebej ponosna, saj je ocenjevalna žirija program medna-
rodnega tekmovanja ocenjevala po evropskih standardih.
Lepo je videti, da mesto, kot je Petrinja, ohranja tradi-
cijo zborovske glasbe, spodbuja medsebojno sodelovanje
(zlasti mladih) pevskih zborov, vokalnih skupin in njiho-
vih zborovodij oz. umetniških vodij ter skrbi za izmenja-
vo izkušenj med njimi.
Viva la musica!
Simona KAMENIK
47
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM

Julijski koncert Nine Pu{lar na notranjem dvori{~u gradu Ra~e
Nina Pušlar se je v letu 2019 podala na slovensko turnejo, v okviru katere bo
nastopila na dvanajstih koncertih po vsej državi. Zanimiva okoliščina pri tem je,
da je/bo na svojem letošnjem glasbenem popotovanju po Sloveniji obiskala in se
predstavila na kar devetih gradovih.
Svojo turnejo je pričela 24. maja 2019, ko je pela v ambientu škofjeloškega gradu.
Veseli nas, da smo ji imeli možnost prisluhniti tudi pri nas in sicer na notranjem
dvorišču gradu Rače, kjer je obiskovalce koncerta navduševala 6. 7. 2019.
Priprave na ta velik in odmevni glasbeni dogodek so se pričele že nekaj dni pred
koncertom, glavni del pa je seveda sledil na dan prireditve, ko so organizatorji začeli
pripravljati vse potrebno - oder, ozvočenje, sedišča, VIP lože in še marsikaj.
Vsi, ki smo prišli na koncert, smo najprej stopili na rdečo preprogo; ta je vodila do
varnostnikov, ki so pregledovali vstopnice. Prizor, na katerega smo naleteli po vstopu,
je bil svečan. Na notranjem dvorišču gradu je namreč stal velik šank, ki je spominjal
na tople kraje - lesena konstrukcija z raznimi okraski in lučmi je delovala svečano.
Oder, ki je bil nameščen na jugozahodu dvorišča, je bil dodobra zaseden z glasbenimi
instrumenti in lućmi oz. reflektorji. Skratka, vse je že bilo nared za Ninin nastop.
Okoli 19.30 se je Nina res pojavila na odru. Uvodoma je lepo pozdravila obiskovalce
ter oboževalce. Ko je zapela, so občinstvo očarali že njeni prvi nežno zveneči toni.
Glasbena gostja je kmalu poskrbela za romantično vzdušje in celoten potek koncerta
je dajal občutek vešjekakovostne prireditve.
Med Nininim nastopom so na VIP ložah sedeli in jo, skupaj z organizatorji koncerta,
poslušali tudi Jan Plestenjak, Ditka in Mark Zebra.
Nina je navduševala s svojim glasom in čedalje močneje osvajala publiko. Zdelo se je, da ne poje le občinstvu kot
celoti, pač pa vsakemu obiskovalcu koncerta posebej.
Obisk koncerta je bil odličen, saj je bilo grajsko dvorišče skoraj v celoti zapolnjeno s poslušalci vseh starosti., ki smo
uživali v predstavljenem glasbenem program, kin am je polepšal topel julijski večer.

48 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Nina Pušlar ta mesec zaključuje letošnjo zanimivo in
uspešno glasbeno turnejo; prvi septembrski večer so zvoki
njenih pesmi odmevali v Idriji (na tamkajšnjem gradu), 6.
9. 2019 pa bodo poslušalci po njeni zaslugi uživali še na
zadnjem koncertu, ki se obeta v ljubljanskih Križankah.
Ninin koncert je posebno doživetje!
Vse foto: Jesters Photo Lab
Nejc FALEŽ
Lina Maltari} -
državna prvakinja v plavanju
V soboto in nedeljo, 13. in 14. julija 2019, je potekalo
Državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke (2007 in
mlajše) in mlajše deklice (2008 in mlajše). Na tekmova-
nju so nastopili le plavalci in plavalke, ki so skozi leto
izplavali rezultatske norme. Nastopilo je 326 plavalk in
plavalcev iz 26 slovenskih klubov. Ptujska Plavalna aka-
demija Kurent je na tekmovanju nastopala s tremi plaval-
kami (poleg Line Maltarić še z Zalo Mojsilovič Meznarič
in Eli Kumer) in plavalcema (Matevžem Kostanjevcem
in Lukasom Škrinjarjem) pod vodstvom trenerja Boštjana
Maračića.
Lina (v modrih hlačah in z medaljo) s klubskimi kolegicami in
kolegi ter trenerjem
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Na tekmovanju so dosegli odlične rezultate. Za najboljši
dosežek je poskrbela mlada Lina Maltarić iz občine Rače-
-Fram, ki je dosegla naslov državne prvakinje v plavanju
v disciplini 50 m prsno. S časom 40,05 sekunde je posta-
vila rezultat sezone in v napetem finalu ter razburljivem
finišu ugnala vse tekmice.
Lina na najvišji stopnički
S tem rezultatom je sočasno postala najhitrejša aktivna
ptujska plavalka v tej disciplini. Ob zanjo nekoliko ne-
srečnem razpletu je osvojila tudi odlični 4. mesti na 100 m
prsno (1:31,26) in na 200 m prsno (3:17,45). Po zimskem
naslovu državne podprvakinje je to za Lino sedaj prvi na-
slov prvakinje.
Po tekmovanju je mlada športnica postala zanimiva
tudi za medije. Tako je lokalni PeTV posnel reportažo o
uspehu akademije in Line, ki je tedaj prvič nastopila pred
kamerami. »Prsno je moja tehnika in sem zelo zadovoljna
s tem, kar sem odplavala. Je moj najboljši rezultat do se-
daj, res sem zelo vesela. Uresničile so se mi res skorajda
neverjetne sanje,« pravi srečna Lina in dodaja, da je ta
rezultat povečal tudi njene sanje o velikem prvenstvu v
prihodnosti.
V šestih letih obstoja Plavalne akademije Kurent je to
prvi naslov državne prvakinje tudi zanje. Tega je bil zelo
vesel tudi njihov predsednik in Linin trener Boštjan Ma-
račić: »To je nagrada za Lino in za njeno trdo delo. Brez
močne podpore staršev, predvsem njenega očeta Maria
Maltarića, ne bi šlo. Dnevna vožnja na trening na Ptuj,
dobra organizacija prostega časa, finance – to so le neka-
teri od dejavnikov, ki so pripeljali do tega uspeha. Lina
je aktivna praktično od malih nog in najnovejši doseženi
uspeh je posledica daljših prizadevanj, daljšega časa. To
je tudi nagrada za našo akademijo in ves podporni sistem,
od trenerjev, so-plavalcev in ostalih, ki ji in nam nudijo
vso podporo in so pomagali do tega zgodovinskega uspe-
ha. Moramo pa vedeti, da je Lina še mlada in da je pred
njo še veliko vsega, ob čemer pa šola ne sme zaostajati.«
Akademija je odplavala tudi štafeto v postavi Kostan-
jevec, Mojsilovič Meznarič, Maltarić, Škrinjar in z re-
zultatom 2:20,70 postavila ptujski rekord ter se uvrstila
49
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
med najbolje slovenske klube. Ptujska ekipa je sočasno
bila najvišje po odstotku napredka plavalcev na prven-
stvu.
Plavalna akademija Kurent pričenja novo sezono v za-
četku septembra in sicer z vpisi novih članov, tudi otrok
neplavalcev, plavalcev ali rekreativcev. Zato vljudno vabi
vse, ki želijo za otroke dobro rekreacijo, kakovostno uče-
nje plavanja in ne nazadnje vidne rezultate, kot jih že do-
sega naša mlada Lina, ki ji še po tej poti čestitamo.
Mario MALTARIĆ
Na fizikalni olimpijadi v Izraelu
Med letošnjim 7. in 15. julijem je v Tel Avivu, glavnem
mestu Izraela, potekala 50. mednarodna fizikalna olimpi-
jada, ki sem se je udeležil tudi avtor tega prispevka. Ob tej
priložnosti so me iz uredništva Novic Občine Rače-Fram
povabili, da o tekmovanju napišem nekaj besed.
Torej: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slo-
venije je na podlagi rezultatov državnega tekmovanja iz
fizike in izbirnega testa izbralo pet dijakov, ki so se ude-
ležili olimpijade.
Pet dijakov in oba mentorja, ki so sestavljali slovensko delegacijo;
avtor prispevka je prvi z leve
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov - teore-
tičnega in eksperimentalnega. Pri teoretičnem delu s po-
močjo znanja fizike in matematike izpeljuješ delovanje
različnih sistemov; začneš s preprostimi enačbami, iz ka-
terih potem izpelješ kompleksnejše enačbe, ki opisujejo
sistem. Pri praktičnem delu je poudarek na postavitvi in
izpeljavi eksperimenta; za dva eksperimenta imaš na vo-
ljo pet ur, zato ju je treba premišljeno načrtovati, da ne
zmanjka časa, potrebna pa je tudi velika mera natančnosti.
Same naloge so bile – olimpijadi primerno – zelo zah-
tevne. Obsegale so skoraj vsa področja fizike. Ker je bila
to zame prva olimpijada, se nanjo nisem odpravil s pre-
velikimi pričakovanji. Zato sem bil še toliko bolj vesel,
50
deloma tudi presenečen, da sem osvojil bronasto medaljo.
Tudi ekipno smo bili zelo uspešni, saj smo v konkurenci
364 tekmovalcev iz 78 držav prislužili tri odličja - zlato
in bronasti medalji ter pohvalo. Dosegli pa smo tudi naj-
boljši uspeh Slovenije v vseh petdesetih letih tega tekmo-
vanja, kar se nam prav tako ne zdi zanemarljiv podatek.
V Izraelu pa nismo samo 'modrovali'. Poleg tekmovanja
so bili namreč vsak dan organizirani tudi izleti. Tako smo
se kopali v Mrtvem morju, obiskali beduinsko naselje,
videli Jezusovo grobnico v Jeruzalemu, tekmovali v od-
piranju fizikalnih sefov, obiskali Jaffo (od koder izvirajo
pomaranče za Jaffa kekse), hodili po skrivnih tunelih tem-
pljarjev, raftali na reki Jordan in še bi se kaj našlo.
Iz Izraela sem se vrnil z veliko lepimi vtisi, saj so se
organizatorji res zelo potrudili, moj dosežek pa je bil le
še pika na i.
Sašo DOMADENIK
Pomo~ mladih kmetovalcev
Konec letošnjega junija je požar prizadel kmetijo Škor-
jak iz Šmarij pri Jelšah ter praktično v nekaj minutah
popolnoma uničil hlev, krmo ter veliko opreme. Usoda
mladi družini s petimi otroki ni prizanesla, zato je njihova
tragedija odmevala po celotni Sloveniji.
Dobra in kvalitetna krma je osnova za uspešno gojenje
živine. Ker je požar nesrečni družini uničil tudi glavnino
krme, se je Boštjan Mohorko, mladi kmetovalec iz Zgor-
nje Gorice, odločil, da bo v mejah mogočega čim prej po-
magal družini, ki je utrpela veliko izgubo. Za pomoč se je
obrnil tudi na okoliške kmetovalce, prijatelje in znance. S
skupnimi močmi so izvedli zbiralno akcijo travne silaže
v balah in suhih bal sena. Ker je v slogi še vedno moč, je
bilo družini Škorjak kmalu dostavljenih 50 bal, odziv pa
je bil tako velik, da so dodatnih 40 bal lahko podarili tudi
družini Guzej, ki jo je pred kratkim prav tako prizadel
uničujoč požar.
Potek akcije je (bilo) mogoče spremljati preko FB, tudi
Večer je obširno poročal o njej. Zaradi odmevnosti akcije
so se nato tovrstni dobrodelnosti želeli priključiti še dru-
gi in količina bal za pomoč kmetijam, ki so jih prizadeli
požari, se je še dodatno povečala. Razumevajoč odnos in
interes pomagati sta res že doslej presegla pričakovanja,
seveda pa za vse tiste, ki bodo za akcijo morda izvedeli
šele iz Novic, tudi sedaj še nikakor ni prepozno, da se
ji pridružijo. Predvsem se obračamo na vse, ki bi lahko
ponudili brezplačen (oz. za simbolično ceno) prevoz bal
do prizadetih kmetij. V zvezi s tem se obrnite na mlada
kmetovalca iz Zg. Gorice – Boštjana Mohorka in Franci-
ja Fingušta (oz. na kogarkoli drugega, ki so imenovani v
nadaljevanju).
V nesreči spoznaš dobre ljudi, zato gredo vse pohvale in
zahvale mladim kmetovalcem, ki so nesebično pristopili
na pomoč družini v stiski. Ponosni smo lahko, da so med
njimi tudi nadobudni in srčni mladi kmetovalci iz naše
občine. Velik poklon in pohvala glavnemu organizatorju
Boštjanu Mohorku in vsem, ki so sodelovali z donacijo
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

bal, organizacijo nakladanja, prevoza ter razkladanja; to
so Franci Fingušt, Andrej Pernat, Marjan Prosenjak, El-
mir Džambić, Jani Čelan, Uroš Kodrič, Mihael Hajšek,
Zvonko Beranič, Grega Mlakar, družina Unuk iz Jablan,
Anton Medved, Jožef Hajšek iz Sestrž, Jure Leskovar,
Aleš Hojnik, Uroš Jakolič, Aleš Baklan, Luka Beranič,
Jan Muzek, Sandi Fingušt, Jaka Mesarič ter Roman Gla-
žar in Miro Ivič, ki sta poskrbela za prevoz bal, od tega
Roman Glažar (Prehrana živali – Glažar Roman s.p. iz
Hajdoš) za kar dva brezplačna prevoza bal do kmetij.
Še so dobri ljudje! Iskrena hvala za pomoč!
Foto: Janja Uranjek
Ko se zgodi velika nesreča, je ljudem v uteho spozna-
nje, da v njej niso ostali sami.
Peter FINGUŠT
23 let pohorskih ljubezni
Marice Muster
V zasluženi pokoj je letos poleti, natančneje 28. julija
2019, odšla medicinska sestra Marica Muster, ki je 23
let delala v zdravstveni ambulanti v Framu - vsesko-
zi z zdravnico (koncesionarko) Ireno Strojnik, dr. med,
specialistko družinske medicine. Bili sta nerazdružljivi
tandem, našli sta se in ujeli, skupaj ustvarjali, se s pacien-
ti veselili uspehov in radosti, nemalokrat pa z njimi tudi
trpeli in žalovali.
Obe imenovani sta skupaj ustvarjali neko posebno du-
hovno klimo, zaradi katere so ljudje s širšega framskega
območja in pohorskih koncev prihajali v njuno ambulanto
z zavestjo, da bodo razumljeni, sprejeti, pomirjeni ali vsaj
potolaženi. Obe sta medicinki po duši in srcu, a vendar-
le – zdi se, da smo pacienti z medicinskimi sestrami za
spoznanje bolj spontani, domači, bolj si upamo pokazati
svoj pravi jaz, lažje smo povsem neposredni in odkriti.
In v tem je bila naša Marica vseskozi do kraja unikatna,
neponovljiva, zares nekaj posebnega…
Želimo vam prijetno branje!
NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Kot se za 'pravo' medicinsko sestro z dolgim stažem
spodobi, je bila naša Marica na nek način pridruženi dru-
žinski član tako rekoč vsake družine na Framskem. Vse
nas pozna osebno, v času svojega službovanja je imela
vpogled v naše kartoteke in je, skratka, o nas veliko vede-
la. Tu in tam smo imeli celo občutek, da je uspela v svoji
srčiki profesionalne odprtosti misliti naše misli in v tej
odprtosti je pred nami nosila tudi svoje srce na dlani. S
tako držo svoje tople narave je vselej nevtralizirala naše
morebitne napetosti, neučakanosti, razburjenja, dileme,
negotovosti in strahove. Za nas je znala kdaj biti spoved-
nik, duhovnik, psihiater, tolažnik, prerok ali preprosto so-
čutni bližnji. Vseskozi smo imeli občutek, da se je znala,
ne glede na pregovorno gnečo v ambulanti, ob vsakem
ustaviti, pa čeprav le na kratko… To je počela z neko
posebno iskrico šegavosti in dobrote v očeh. V vsakem
je znala in zmogla zaslutiti tisto človeško ranljivost in
občutljivost. Za njo ni bilo izgubljenih situacij, bile so le
bolj ali manj zahtevne, a dokler si živ, si rezervoar upanja
in možnosti, v smislu, kot je zapisal Tone Pavček: »… če
ne prideš ne prvič ne drugič do krova, poskusi vnovič in
zopet in znova.«
Že misel, da moramo k zdravniku, v nas vzbudi nela-
godje in mnogokrat upravičen strah, vselej pa je Marica
od nas 'prevzela' del tega bremena, pregnala ali vsaj uti-
šala naše strahove in s svojim človeškim odnosom, ki pa
nikoli ni zmanjšal njene visoke strokovnosti, v nas vzbu-
jala zaupanje in vlivala upanje. Koliko potrpljenja je ime-
la, ko je bilo potrebno zamenjati povoj ali odstraniti šive.
Za to je imela posebej izostren občutek; to so vedeli vsi,
ki so mnogo svojih bojazni pustili tam in odhajali olajša-
ni. Znala je z le njej lastnim čutom ljubeče pobožati roko
osamljene ženičke in ji vrniti iskrice v oči. Znala je tudi
dobrohotno karajoče povedati, kot znajo le mame.
Ob vsem tem razdajanju pa je morala in zmogla opra-
viti še z vso goro birokracije, kjer pa ji računalnik in no-
vodobna administracija mnogokrat nista bila prijateljska
sopotnika.
Če rečem preprosto (ter, upam si trditi, nikakor zgolj v
svojem imenu, temveč v imenu stotin pacientov framske
ambulante): »Najlepša hvala, draga Marica, za vse!« zve-
ni morda preveč enostavno, šablonsko, na videz brezo-
sebno – kot pač to sicer pogostokrat počnemo v življenju,
ko namesto res srčne hvaležnosti za karkoli, priučeno in
rutinsko izrekamo zahvale. Pravijo, da je vsak od nas na
nek način nadomestljiv, kdorkoli in kjerkoli že je… Do
neke mere je to res, a Marica je s svojo sočutnostjo, pri-
51
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
zadevnostjo, srčnostjo in izostrenim občutkom za človeka
v stiski svojim naslednikom postavila visoke in zahtevne
standarde človečnosti… Človečnosti in empatije, ki jo
nekdo v sebi ima ali pa je nima, ne glede na to, kaj v živ-
ljenju počne, kje je zaposlen in kako visoka je njegova
formalna izobrazba. In neprecenljivo je, kar nosimo do-
brega v srcu. 'Sestra Marica', kot smo jo klicali pacienti, je
nedvomno v vsakem od nas pustila košček svojega srca,
verjamemo pa, da smo tudi mi v večini žlahtno vtkani v
mozaik njenih misli in spominov, njene intime. In naša
Marica Muster je intimno z nami živela ta logos ljube-
zni, to besedo, ki pomeni most med pametjo in srcem,
med menoj in teboj. To je beseda, ki oživlja, ki pomaga
živeti, ki nas prebuja in vrača v življenje, ki kdaj upa pro-
ti upanju, ki upa tudi takrat, ko se zdi, da je to najtežje,
domala nemogoče. Da, znala je velikokrat skupaj z nami
upati proti upanju. In ja, tako smo doživljali to našo drago
Marico. Znala je začutiti to našo kdaj tudi bolj robato in
trmasto pohorsko naravo, z nami deliti strahove in dileme,
pa tudi vse lepo, kar življenje prinaša.
Tudi njena šefica, delodajalka in prijateljica, zdravnica
Irena Strojnik, ne skopari s komplimenti na račun naše
Marice: »Tudi zdravstveni delavci smo samo ljudje, zato
je prijateljski odnos med zdravnikom in sestro v taki am-
bulanti več kot nujen. Hvaležna sem za našo Marico, za
njeno srčnost in iskreno tovarištvo… Hvaležna, ker je
znala videti tudi mene osebno kot žensko, mamo in ženo
z vsemi stiskami, ki jih pred vsakega od nas kdaj postavi
življenje. Razvili sva poseben vzajemno topel in spoštljiv
odnos in rada verjamem, da sva tudi zato z veseljem pri-
hajali v službo v Fram. Zdaj, ko uradno izprega, ji želim
veliko notranjega miru in spokoja. Obenem verjamem, da
bova še naprej ostali v tako pristnem in tovariškem odno-
su. Srečno, Marica!«
Še enkrat: naša draga Marica Muster, hvala za vse bese-
de, tiste izrečene in one zamolčane, za vse tolažeče misli
in božajoče poglede, za vsa upanja, skupne solze in hre-
penenja. Ko boš v družbi svojih dragih uživala v 'penziji'
in boš zaslišala piš vetra s pohorskih gozdov, vedi, da nosi
naš pozdrav, prijazne misli in najboljše želje, saj v naših
srcih ostajaš zapisana z veliki črkami strokovnosti, srčno-
sti in ljubezni.
Martin PETELINŠEK
52
Iskali smo mo~
V prvem tednu poletnih počitnic smo imeli pri cerkvi
sv. Jožefa Delavca 5-dnevni oratorij. Skozi zgodbo Petra
Klepca smo spoznavali pomembne življenjske vrednote,
ob tem pa se tudi veliko zabavali. Obiskali smo še raške
gasilce, ki so nam pokazali tamkajšnja vozila in predsta-
vili svoje delo.
Omenjenih pet dni oratorija je tako za otroke kot tudi
za animatorje zelo hitro minilo. Dneve smo začenjali s hi-
mno, si pogledali del zgodbe o Klepcu, nato poiskali vre-
dnoto dneva in se o tem po skupinah pogovarjali. Sledile
so raznolike delavnice – od športnih do umetniških, pa
tudi frizerske in kuharske delavnice smo imeli. Po kosilu
je nastopil najbolj energični del dneva – velika igra, ki je
otroke spodbujala k sodelovanju, iznajdljivosti in urjenju
retoričnih sposobnosti.
V petih dneh je 17 animatorjev skrbelo za 30 otrok
Peter Klepec nam je vsak dan predstavil eno od svojih
moči. Prvi dan smo se z močjo prošnje naučili vztrajati
pri svojih željah in ločiti med nesmiselno in smiselno pro-
šnjo. Drugi dan nas je moč odpuščanja učila sprejemati
druge tudi, ko naredijo kaj narobe. Tretji dan je bila vre-
dnota pomoč, zato smo se ves dan trudili videti potrebe
drugih. Moč spoznanja nas je v četrtem dnevu podpirala k
ločevanju med slabim in dobrim, zadnji dan pa smo se po-
govarjali o moči svetega zakona. Tako so otroci spoznali
vrednote, ki so pomembne tako za versko kot tudi povsem
vsakdanje življenje.
Udeležba na oratoriju nas je obogatila za mnoga dragocena
življenjska spoznanja
Novice št. 83 - 3/2019; september 2019
 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Animatorji se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pri- lonu Mala Metka v Račah, v Cvetličarni Tanja v Rušah
pomogli pri izvedbi letošnjega oratorija. Želimo si, da se ter na Martnici.
prihodnje leto vidimo v še večjem številu. Do takrat pa Pod okriljem Likovnega društva Rulik pa je na začetku
naj nas vse spremlja letošnje geslo: Imaš moč! letošnjega leta imela tudi svojo prvo samostojno razstavo
mozaikov, ki smo jih lahko občudovali v avli hotela Veter
Ana VOGRIN v Rušah.
Vsi, ki vas tovrstna tehnika zanima, vljudno vabljeni v
petek, 13. 9. 2019, od 17.ure dalje v Belo dvorano gradu
Rače, kjer si boste lahko ogledali zanimiva dela in pokle-
petali z imenovano mozaičarko.
Mozaiki Simone Augu{tin
V poročni dvorani gradu v Račah bo od petka, 13.
9. 2019 (od 17. ure dalje), na ogled razstava mozaikov
ustvarjalke Simone Auguštin.
Simona, ki živi in ustvarja v Rušah, deluje pod okril-
jem tamkajšnjega Likovnega društva Rulik iz Ruš, s teh-
niko izdelave mozaikov iz lomljene keramike pa se
ukvarja že več let. Zlaganje in oblikovanje majhnih košč-
kov v celoto je Simono že od nekdaj privlačilo. S tovrstno
tehniko je pričela že pred leti, ko je s koščki oblepila in
obnovila mizo. Sestavljanje celote (iz majhnih enot v ve-
čjo obliko) ji je že od nekdaj v veselje. Navdih za to je
dobivala iz vsakdanjega življenja, denimo iz sprehoda po
gozdu, ko je nabirala majhne vejice z iglicami in iz njih
naredila veliko okrašeno jelko.
Izdelava slik iz majhnih koščkov terja veliko truda, na-
tančnosti, navdiha, ljubezni in ogromno časa. Ves trud pa
je poplačan, ko iz zamisli nastane izdelek. To za Simono Ustvarjalka je odprta za nove izzive in ideje pri ustvar-
predstavlja radost in olajšanje, ki jo napolni z energijo, janju. Zato bo vesela vašega obiska in vprašanj, kakor
velikim veseljem in porajanjem novih in novih idej ter tudi povabila za morebitno nadaljnje sodelovanje na tem
potrditev, da je v življenju vse mogoče – le dovoliti si in področju.
poskusiti je potrebno. Razstavo njenih del si bo mogoče ogledati še nekaj časa
po uradni otvoritvi.

Da bi izpopolnila svojo tehniko, je umetnica obiskova-

la mozaični tečaj v Ljubljani (pri Aljažu Vidrajzu), kjer
je pridobila dodatno znanje in nove dobrodošle izkušnje.
Vse to sedaj z veseljem prenaša na druge, ki imajo podob-
ne interese in vsaj kanček ustvarjalne žilice. Tako je uspe-
šno izvedla nekaj mozaičnih delavnic v Rušah, Mariboru
in Ljubljani. Vse so bile dobro obiskane.
Svoja dela je Simona doslej razstavljala v Knjižnici
Ruše, v prostorih Športnega parka Ruše, v Frizerskem sa-
Vabljeni, da obiščete njeno FB stran: https://www.fa-
cebook.com/mozaik.keramika.5/photos, dosegljiva pa je
tudi na gsm: 051 251 283.
Torej: še enkrat vljudno in prisrčno vabljeni, da si njene
čudovite mozaike ogledate v živo!
Danica PUŠELC

Želimo vam prijetno branje! 53

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM
Izlet v Brestanico, na Bizeljsko in v Kumrovec
Člani OO ZB za ohranjanje vrednot NOB občine Hoče-Slivnica in člani KO ZB iz Frama smo se odločili, da
organiziramo skupni izlet. Na ta način uresničujemo sprejete programske plane, predvsem pa utrjujemo naše že
dosedanje prijateljske vezi in krepimo medsebojno sodelovanje. Priprava izleta je bila v domeni predsednikov obeh
organizacij, Borisa Demšiča in Zdenke Čretnik.
Na izlet smo se odpravili 25. 6. 2019. Že zjutraj, ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Slivnici, je bila odlična
atmosfera in smo vedeli, da bo to dan, ko ne bo manjkalo smeha in dobre volje.
Pot nas je vodila skozi Celje, po lepih krajih Spodnje Savinjske doline in ob reki Savi do Brestanice. Od tam smo se
odpeljali na dobro ohranjen grad Rajhenburg, ki stoji na šestdeset metrov visokem skalnem pomolu ob sotočju potoka
Brestanica in reke Save, datira pa v 12. stoletje.

V objektu smo se najprej seznanili z razvojem grajske organizacijama. Sledila sta voden ogled tamkajšnje
arhitekture, muzejska razstava pa nam je ponudila vpogled repnice (v kremenčev pesek skopane jame, kjer je poleti
v delovanje menihov trapistov. Ogledali smo si lahko tudi prijetno hladno, temperatura pozimi pa konstantna, zaradi
osvojene medalje našega športnika, slovenskega atleta, česar so take kleti odlično mesto za hrambo in staranje
nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka v metu vinske kapljice) ter degustacija bizeljskih vin. Zgovorni
kladiva, Primoža Kozmusa, za nameček pa še slikarsko lastnici gre zasluga, da smo o obojem izvedeli veliko
razstavo Jožeta Ciuhe. Posebno težo je za nas imela stalna zanimivega.
razstava, ki prikazuje usodo slovenskih izgnancev iz 2.
svetovne vojne. Tam je namreč nemški okupator takoj
po začetku vojne (6. 4. 1941) ustanovil taborišče, saj je
želel iz obsoteljskega območja, torej med tedanjo NDH in
Rajhom (okupiranim slovenskim ozemljem), vzpostaviti
temponsko cono. Cilj okupatorja je bil izseliti vse
Slovence (razen domačih izdajalcev in kolaborantov), na
njihove domove in posestva pa naseliti nemške Kočevarje.
To je okupatorju v veliki meri tudi uspelo in genocid nad
Slovenci se je samo stopnjeval. Na gradu Rajhenburg je
bil največji zbirni center za izgnance, ki so jih kasneje v
več fazal transportirali in deportirali v izgnanstvo.
Med nami je bil Tone Demšič iz Hoč, ki se, čeprav
je odtlej minilo že veliko let in desetletij, še danes v
živo spominja teh dogodkov. Seveda nam je o njih tudi
pripovedoval, mi pa smo mu z zanimanjem prisluhnili in
se vživeli v krutost tedanjega obdobja in tragedij, ki so se
dogajale.
Vožnja po slikoviti pokrajini nas je privedla na Po vožnji skozi Bistrico ob Sotli smo prispeli na našo
Bizeljsko, kjer smo si najprej privoščili kosilo, se ok- zadnjo postajo, v obmejni Kumrovec.. Ogledali smo si
repčali s tamkajšnjimi lokalnimi dobrotami ter se družili spominsko vas in rojstno hišo Josipa Broza – Tita, ki je
v prijetnem vzdušju. Naša naslednja postaja je bila v zelo lepo vzdrževana.
Brezovici pri Bizeljskem, na kmetiji Najger, kjer so nas Izletniki iz obeh sosednjih borčevskih organizacij smo
pričakali prijazni domačini. Gospodar Martin Najger tako na svojstven način obeležili še praznik – 25. junij,
– Tinček (njegovo partizansko ime) nam je uvodoma dan državnosti. Bili smo si enotni, da je potrebno podobno
predstavil organizacijo KO ZB NOB Bizeljsko, ki ji srečanje čim prej ponoviti še na kakšni drugi lokaciji.
predseduje. Izrazil je zadovoljstvo, da smo jih obiskali
ter izrazil željo po navezavi tesnejših stikov z obema Simona ŠIFRAR in Boris DEMŠIČ

54 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Fotografijo gradu Rače iz zraka sta posnela in

posredovala Monika in Andrej Krajnc; 24. 5. 2019

OBČINA RAČE-FRAM
Grajski trg 14, 2327 Rače
Tel./fax: 02/609-60-10, 02/609-60-18
e-naslov: info@race-fram.si
www.race-fram.si

Želimo vam prijetno branje! 55

 NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Spoštovani zunanji dopisniki Novic Občine Rače-Fram!

Ker za objave v vsaki, še prav posebej pa v decembrski številki Novic Občine Rače-Fram,
vselej zaznavamo zares izredno veliko zanimanje, kar občasno vodi k prekomerni obsežnosti našega glasila,
smo v uredništvu primorani uvesti omejitvene pogoje pri posredovanju prispevkov za objavo v našem glasilu.

PISNI PRISPEVKI
Prosimo vas, da članki, ki jih nameravate pripraviti in posredovati za objavo v Novicah, vsebujejo maksimalno 2.000 znakov
oz. do tričetrt tipkane strani A4 (pisava Times New Roman, velikost 12).

Vsi članki morajo imeti naslov, pri imenovanju oseb je potrebno navesti njihova popolna imena
(imena in priimke), na koncu vsakega članka naj bo naveden njegov avtor (z imenom in priimkom).

FOTOGRAFIJE
Če prilagate tudi fotografije, pošljite 1 - 2, v primeru večje aktualnosti največ 3 (tri).

Med tekstom obvezno označite, kam katera fotografija sodi (napišite oznako - številko, pod katero jo pošiljate, prav tako
napišite komentar in navedite avtorja posnetka), fotografije pa obvezno posredujte elektronsko, kot prilogo .jpg.

Aktualen e-naslov
Za prejemanje prispevkov za Novice je odprt e-naslov: urednistvo.novic@gmail.com .

ROK
Vaš zgornjim navodilom prilagojen prispevek, ki ga želite objaviti v Novicah Občine Rače-Fram, pričakujemo čim prej,
najkasneje pa do 20. februarja (za objavo v marčevski številki), 20. maja (za objavo v junijski številki),
20. avgusta (za objavo v septembrski številki) in 20. novembra (za objavo v decembrski številki).

Navedeni datumi so okvirni – točne roke objavimo v vsaki predhodni številki za naslednjo številko Novic.

Prispevke za objavo v Novicah Občine Rače-Fram, ki bodo izšle decembra 2019, posredujte čim prej.
Zadnji rok za oddajo tekstovnih in slikovnih vsebin je
sreda, 20. november 2019.

Članki, ki ne bodo v celoti skladni z navodili, ne bodo objavljeni.

Hvala za razumevanje!

Uredništvo Novic Občine Rače-Fram

56 Novice št. 83 - 3/2019; september 2019

 Želimo vam
lepo in
barvito jesen!
 Jesen

Sonce je spakiralo
najmočnejše žarke,
za slovo obliznilo
gozd in naše parke.

Bolj in bolj oddaljeno

vse šibkeje greje,
list za listom rumeni,
vsak dan je hladneje.

Z zlatom barvana jesen

nas povsod obkroža
in z megleno sapico
po obrazu boža.

(Zvezdana Majhen)

Rjavi so listki v jeseni,

in kostanj je tudi rjav.
Z rjavimi listki bo ježek
svoj zimski brlog si postlal.

Rjava sta srna in medved,

pa debla in listje in veje
in izpod rjavega grma
jurček rjavo se smeje.

Ko se poletje počasi poslavlja,

nov čas nam s polno čašo nazdravlja.
Prav kmalu v mavričnih barvah jesen
odkrila svoj čar bo nam vsem.

(avtor neznan)

Želimo vam v vseh ozirih lep,

blagodejno topel, rodoviten,
prijazen, naklonjen in v
najlepše barve odet nov letni čas!