„ .

“
- -

AUDITORISKI VE@BI
po predmetot:
ANALIZA NA ELEKTROENERGETSKI
SISTEMI

(~etirigodi{ni studii)

m-r Metodija Atanasovski

, fevruari, 2006
 1. ZAMENSKI [EMI I PARAMETRI NA ELEMENTITE NA
EES

-VODOVI:

Zada~a 1.1.
Da se presmeta podol`nata aktivna otpornost r20 i presmetkovniot
(vistinskiot) presek na ja`eto od tipot Al/Fe-240/40 mm2(nominalen presek).
Jadroto na ~elikot e sostaveno od 7 `ici, sekoja so dijametar d Fe = 2,68 mm , a
aluminiumskata obvivka e sostavena od 26 `ici, sekoja so presek d Al = 3,45 mm .
S m
Specifi~nata sprovodnost na aluminiumot iznesuva = 34,84 .
mm 2

Re{enie:
Presmetkovniot presek na ~eli~noto jadro na ja`eto e:

2 2
d Fe 2,68
S Fe = n zici =7 3,14 = 39,5 mm 2
2 2

Presmetkovniot presek na aluminiumskata obvivka na ja`eto e:

2 2
d Al 3,45
S Al = n zici = 26 3,14 = 243 mm 2
2 2

Podol`nata aktivna otpornost na sprovodnicite so popre~ni preseci koi

se koristat vo praksa, pri frekvencija od 50 Hz prakti~no e ednakva na nivnata
aktivna otpornost pri ednonaso~na struja, bidej}i vo tie uslovi pojavata na
povr{inskiot efekt (skin efektot) e slabo izrazena. Me|utoa, za preseci pogolem
od 150 mm2 pojavata na skin efekt doa|a do izraz. Isto taka poradi usukuvaweto na
aluminiumskite `ici okolu ~eli~noto jadro se pojavuvaat dopolnitelni zagubi
poradi histerizis i vrtlo`ni strui, koi predizvikuvaat dopolnitelno
zgolemuvawe na otporot. Zemaj}i gi vo predvid ovie zgolemuvawa na otporot,
podol`nata aktivna otpornost r20 pri temperatura od 20 oC na sprovodnicite od
alu~el, so zadovolitelna to~nost za prakti~ni presmetki mo`e da se opredeli so
slednava ravenka:

1000 30,5 30,5

r20 = 1,06 = 1,06 rdc = = = 0,125 / km
S Al S Al 243

Pri temperatura razli~na od 20 oC podol`nata aktivna otpornost se presmetuva

po slednava formula:

r = r20 [1 + ( 20)]

kade {to e temperaturniot koeficient na promena na otporot koj za

aluminiumot (a isto taka i za bakarot) e = 0,004 o C 1 .

2
Zada~a 1.2.
Za 110 kV dalnovod so dol`ina Lvod = 50km , da se presmetaat parametrite na
zamenskata - {ema na vodot, ako toj e izveden so stolbovi ~ija glava na stolbot e
dadena na slikata 1 (stolb tip S3 EMO-Ohrid), a sprovodnicite se izvedeni so
ja`e od tipot Al/Fe-240/40 mm2 so eden sprovodnik po faza. Da se presmetaat i
branovata impedanca na vodot, prirodnata mo}nost na prenosot na dalnovodot
(vodot da se smeta za idealen) i reaktivnata mo}nost koja vodot ja generira po
edinica dol`ina. Dijametarot na sprovodnicite e d p = 21,9 mm , a vistinskiot
presek na aluminiumot e S Al = 243 mm 2 .

3,4 m
1,7 m

Slika 1. Glava na stolbot od zada~a 1.2.

Re{enie:
Vo prakti~nite presmetki za nadzemnite vodovi so dol`ina ne pogolema od
250 km i za kabelskite vodovi so dol`ina do 50 km, ramnomerno raspredelenite
parametri na vodot mo`at da se zamenat so koncentrirani parametri, i toa:

R = r l; X = x l; G = g l; B = b l

Zamenskata -{ema na vodot koja odgovara na ovie uslovi, e prika`ana na

slika 2.

R X

G B G B
2 2 2 2

Slika 2. Zamenska -{ema na vod

Rednata aktivna otpornost na vodot po edinica dol`ina, odnosno aktivnata

otpornost po celata dol`ina }e bidat:

1000 1000
r = 1,06 = 1,06 = 0,125 / km
S Al 34,84 243
R = r Lvod = 0,125 50 = 6,25

3
 Rednata induktivna otpornost na nadzemnite vodovi po edinica dol`ina
zavisi od rastojanijata me|u sprovodnicite na vodot i od nivnite radiusi.
Rastojanijata me|u sprovodnicite na vodot mo`at da se presmetaat so pomo{ na
dimenziite na glavata na stolbot, i toa:

D AB = (2,8 + 2,8)2 + 3,4 2 = 6,55 m

D AC = (3,75 2,8)2 + (3,4 + 1,7 )2 = 5,2 m
1,7 2 + (3,75 + 2,8) = 6,76 m
2
DBC =

Srednoto geometrisko rastojanie me|u faznite sprovodnici }e se presmeta so

slednava formula:

Dm = 3 D AB D AC DBC = 6,13 m

Radiusot na sprovodnikot (se pretpostavuva deka site fazni sprovodnici imaat

dp
isti dimenzii) }e bide rp = = 10,95 mm , so {to mo`e da se presmeta rednata
2
induktivna otpornost na vodot po edinica dol`ina, odnosno koncentriranata
(vkupnata) induktivna otpornost na vodot:

Dm Dm
x= L = 2 f L = 2 f 2 10 4
ln = 2 f 2 10 4
ln =
rm 0,83 rp
6,13
= 314 2 10 4
ln 3
= 0,409 / km
0,83 10,95 10
X = x Lvod = 0,409 50 = 20,45

Popre~nata aktivna odvodnost na vodot po edinica dol`ina g , se

opredeluva vrz osnova na zagubite na aktivna mo}nost vo izolacijata na vodot po
edinica dol`ina Piz' , odnosno zagubite poradi pojavata na korona Pkor . No, vo
prakti~nite presmetki naj~esto se zanemaruva ovoj promenliv nelinearen
parametar, a zagubite poradi korona kaj vodovite so U n 380kV se prika`uvaat
kako dopolnitelno optovaruvawe na kraevite na vodot (po polovina na sekoj od
niv) odnosno:
P'
g = 2iz 0
U
G = g Lvod = 0

Popre~na kapacitivna provodnost na vodot po edinica dol`ina b e

posledica na postoeweto na zaemnata kapacitivnost na faznite sprovodnici i
pome|u sekoj fazen sprovodnik i zemjata. Kaj realnite vodovi taa se presmetuva po
slednata formula:
55,55 10 9 55,55 10 9
b= C= = 314 = 2,76 µS / km
Dm 6,13
ln ln
rp 10,95 10 3
B = b Lvod = 138µS

4
 Branovata impedancija na vodot e onaa vlezna impedancija na vodot pri koja
postoi ramnote`a na generiranata i potro{enata reaktivna mo}nost na vodot i
taa se presmetuva po slednive formuli:

X x 0,409
Zc = = = 6
= 385 ako vodot se smeta za idealen (realna veli~ina)
B b 2,76 10
r + jx x r
Zc = = j = (385 j 58) ako vodot se smeta za realen
g + jb b 2 x b
(kompleksna veli~ina).

Se gleda deka kaj realnite vodovi branovata impedancija e kompleksna i ima

kapacitiven karakter, no nejziniot realen del e mnogu pogolem od imaginarniot i
nejziniot modul prakti~no e ednakov na realniot del. Prirodnata mo}nost na
prenosot na dalnovodot i generiranata reaktivna mo}nost po edinica dol`ina se:

U n2 110 2
PN = = = 31,4 MW
Zc 385
q c = b U n2 = 2,76 10 6
110 2 = 0,033 MVar / km

Zada~a 1.3.
400 kV dalnovod so dol`ina Lvod = 260 km e izveden so stolbovi ~ija glava e
dadena na slika 3. Sekoja faza e izvedena so n=2 sprovodnici vo snop so ja`iwa od
tipot 2xAl/Fe-490/65 mm2 so presmetkoven presek S Al / Fe = 490,3 / 63,6 mm 2 , dijametar
na sprovodnikot d p = 30,6 mm . Rastojanieto na sprovodnicite vo snopot
(interfaznoto rastojanie) e k=400 mm. Da se presmetaat parametrite na zamenska
-{ema na vodot ( g 0 ).

10,76 m

Slika 3. Glava na stolbot od zada~a 1.3.

Re{enie:
5
 Bidej}i vodot e izveden so n=2 sprovodnici po faza, ekvivalentnata redna
aktivna otpornost na vodot po edinica dol`ina, odnosno vkupnata otpornost na
vodot }e bidat:

1 1000 1 1000
r = 1,06 = 1,06 = 0,031 / km
n S Al 2 34,84 490,3
R = r Lvod = 0,031 260 = 8,06

Aktivnta otpornost na eden od sprovodnicite vo snopot e dvojno pogolema, bidej}i

vo snopot ima dva sprovodnici (paralelna vrska).

Srednoto geometrisko rastojanie vo ovoj slu~aj }e bide:

Dm = 3 D AB D AC DBC = 3 10,76 2 10,76 10,76 = 10,76 3

2 = 13,56 m

Vo slu~aj na sprovodnici vo snop se raboti so ekvivalenten radius na snopot

(sopstveno sredno geometrisko rastojanie na sprovodnicite vo snopot) koj se
presmetuva po slednata formula:

k 2 30,6
Rm = n n rm Rsn 1
= n n 0,95 rp = 2 0,95 200 = 76,25 mm
2 2
k 2 30,6
Rmc = n n rp Rsn 1
= n n rp = 2 200 = 78,23 mm
2 2

So {to mo`e da se presmeta rednata induktivna otpornost na vodot po edinica

dol`ina, odnosno koncentriranata (vkupnata) induktivna otpornost na vodot:

Dm 13,56
x= L= 2 10 4
ln = 314 2 10 4
ln 3
= 0,325 / km
Rm 76,25 10
X = x Lvod = 0,325 260 = 84,5

Treba da se zabele`i deka odnosot r/x=1/11, {to e tipi~no za nadzemnite 400 kV

vodovi so konstrukcija vo snop.
Kaj realnite vodovi kapacitivnata odvodnost se presmetuva po slednata formula:

9
55,55 10 55,55 10 9
b= C= = 314 = 3,38 µS / km
D 13,56
ln m log 3
Rmc 78,23 10
B = b Lvod = 3,38 260 = 878,8µS

So ogled na faktot {to vodot }e bide pretstaven so zamenska -{ema, odnosno }e

bide tretiran so koncentrirani parametri i so ogled na negovata dol`ina
Lvod = 260 km (>250 km), za {to poto~no modelirawe na vodot treba da se vovedat
skalarni koeficienti na popravka ili t.n Kenelievi koeficienti. Ovie
skalarni koeficienti na popravka se presmetuvaat po slednive formuli:

6
 b x L2vod 3,38 10 6
0,325 260 2
kR = 1 =1 = 0,975
3 3
2 2
b x L2vod r 3,38 10 6
0,325 260 2 0,031
kX = 1 1 =1 1 = 0,987
6 x 6 0,325
b x L2vod 3,38 10 6 0,325 260 2
kB = 1+ = 1+ = 1,0063
12 12

Korigiranite parametri na zamenskata -{ema na vodot }e bidat:

R ' = k R R = 0,975 8,06 = 7,86

X ' = k X X = 0,987 84,5 = 83,4
B ' = k B B = 1,0063 878,8 = 884,34 µS

7,86 j83,4

B j 442,17
j = j 442,17 µS
2

Slika 4. Korigirana zamenska -{ema na vodot

-ENERGETSKI TRANSFORMATORI (TRANSFORMATORI):

Zada~a 1.4.
Da se odredat parametrite i da se nacrta G-zamenskata {ema na dvonamoten
energetski transformator so slednite podatoci:
U n1 / U n 2 : 110 ± 10 × 1,5% / 10,5 kV / kV ; S n = 31,5 MVA; uk % = 11%; PCun = 195 kW ;
PFe = 95 kW ; i 0 % = 1,0%; Yd 5

Re{enie:
RT XT

GT BT

Slika 5. G- zamenska {ema na dvonamoten transformator

Site parametri na G-zamenskata {ema na t-torot }e bidat presmetani

(svedeni) na 110 kV naponsko nivo (primarna strana). Aktivnata sprovodnost GT

7
na transformatorot vo grankata na magnetizirawe (popre~nata granka) se
presmetuva preku zagubite vo `elezo (obid na prazen od) na transformatorot:

PFe 95 10 3
GT = = = 7,85 10 6 S = 7,85µS
U n2 (
110 10 6 )2

Reaktivna sprovodnost na grankata na magnetizirawe na transformatorot se

presmetuva po slednata formula:

i0 % S n 1 31,5
BT = 2
= = 26,03µS
100 U n 100 110 2

Znakot minus e poradi induktivniot karakter na reaktivnata sprovodnost.

Vkupnata kompleksna popre~na admitanca na grankata na magnetizirawe na
transformatorot e:

YT = GT + jBT = (7,85 j 26,03)µS

YT BT

Aktivnata otpornost na podol`nata granka G-zamenskata {ema na t-torot se

presmetuva preku zagubite na aktivna mo}nost pri obidot na kusa vrska:

U n2 110 2
RT = PCun = 195 10 3
= 2,38
Sn 31,5

Impedancijata i reaktivnata otpornost na podol`nata granka se

presmetuvaat:

u k % U n2 11 110 2
ZT = = = 42,25
100 S n 100 31,5
X T = Z T2 RT2 = 42,19 ZT
Z T = RT + jX T = (2,38 + j 42,19)

Pri analizata na tekovite na mo}nost vo EES pretstavuvaweto na

transformatorite e so pomo{ na nesimetri~nata zamenskata -{ema, no za toa
pove}e pri obrabotkata na ovoj tip na analiza na EES.

Zada~a 1.5.
Da se nacrta zamenska {ema i da se odredat parametrite na trinamoten
energetski transformator so slednive podatoci:
U n1 / U n 2 / U n3 = 220 / 110 / 35 kV ; S n1 / S n 2 / S n 3 = 75 / 60 / 25 MVA
Pk 12 = 620 KW ; Pk13 = 90 KW ; Pk 23 = 106 KW ; PFe = 190 KW ; Qm = 2250 KVar
u k 12 % = 10 %; u k 13 % = 5 %; u k 23 % = 6 %.

Re{enie:

8
 Parametrite na G-zamenskata {ema na trinamotniot transformator }e
bidat svedeni na 220 kV naponsko nivo (primarna strana). Grankata na
magnetizirawe na trinamotniot transformator }e ja priklu~ime na po~etokot na
primarnata strana i so nea dovolno to~no se uva`uvaat zagubite na prazen od:
P 190 Qm 2250 10 3
GT = Fe = = 3,93µS BT = = = 4,65µS
U n2 220 2 U n2 220 2
R2 X2

R1 X1

R3 X3

GT BT

Slika 6. G- zamenska {ema na trinamoten transformator

Potrebno e da se odredat nominalnite mo}nosti koi mo`at da se prenesat od edna

kon druga namotka:

S n12 = min[S1n , S 2 n ] = min[75,60] = 60 MVA

S n13 = min[S1n , S 3n ] = min[75,25] = 25 MVA
S n 23 = min[S 2 n , S 3n ] = min[60,25] = 25 MVA

Preku obidite na kusa vrska (me|u site parovi namotki, koga tretata e
otvorena) mo`at da se odredat ostanatite parametrite na zamenskata {ema na t-
torot:
u k12 % U n2 10 220 2
X 12 = X 1 + X 2 = = = 80,67 (1)
100 S n12 100 60
u k 13 % U n2 5 220 2
X 13 = X1 + X 3 = = = 96,8 (2)
100 S n13 100 25
u k 23 % U n2 6 220 2
X 23 = X 2 + X 3 = = = 116,16 (3)
100 S n 23 100 25

1
(1)+(2)-(3): X1 = ( X 12 + X 13 X 23 ) = 30,65
2
1
(3)+(1)-(2): X 2 = ( X 12 + X 23 X 13 ) = 50
2
1
(2)+(3)-(1): X 3 = ( X 13 + X 23 X 12 ) = 66,15
2

9
 U n2 220 2
R12 = R1 + R2 = Pk 12 = 620 10 3
= 8,33 (1)
S n212 60 2
U n2 220 2
R13 = R1 + R3 = Pk 13 = 90 10 3
= 6,92 (2)
S n213 25 2
U n2 220 2
R23 = R2 + R3 = Pk 23 = 106 10 3
= 8,21 (3)
S n223 25 2

1
(1)+(2)-(3): R1 = (R12 + R13 R23 ) = 3,55
2
1
(3)+(1)-(2): R2 = (R12 + R23 R13 ) = 4,79
2
1
(2)+(3)-(1): R3 = (R13 + R23 R12 ) = 3,42
2

Zada~a 1.6.
Za delot od elektroenergetskiot sistem prika`an na slikata da se
presmetaat parametrite na ekvivalentnite {emi na vodot i
avtotransformatorite i da se nacrta ekvivalentnata {ema na sistemot.

U n = 400 kV
Lv = 260 km

Slika 7. Elektroenergetskiot sistem od zada~a 1.6.

Nadzemniot vod e identi~en so vodot od zada~a 1.3. i parametrite na negovata

zamenska {ema se ve}e presmetani. Podatocite za avtotransformatorite se
sledni:

U n1 / U n 2 / U n 3 = 400 / 231 / 36,75 kV ; S n12 = 400 MVA

PCun = 727 KW ; PFen = 148 KW ; i 0 % = 0,15% I n
X 12 % = 12 %; X 13 % = 17,5 %; X 23 % = 14 %.
Re{enie:
Bidej}i vodot e identi~en so onoj od zada~ata 1.3., zamenska -{ema na vodot
so presmetanite parametri e prika`ana na slikata 4. Vo zada~ata se pojavuva i nov
element avtotransformator. Modeliraweto na ovie elementi e identi~no so
modeliraweto na trinamotnite transformatori. Vo slu~aite koga terciernata
namotka na avtotransformatorot e povrzana vo triagolnik i pri stacionaren
re`im nema da bide optovarena, toga{ taa nema da u~estvuva vo ekvivalentnata
{ema na sistemot. Zna~i avtotransformatorite }e se prika`at so G-zamenska
{ema kako dvonamotni transformatori i pritoa site parametri }e bidat svedeni
na 400 kV naponsko nivo:
10
 X 12 % U n2 12 400 2
X AT = = = 48
100 S n12 100 400
U n2 400 2
R AT = PCun = 727 10 3
= 0,727
S n212 400 2
3
PFen 148 10
G AT = = = 0,925 10 6 S
U n2 400 2
i0 % S n12 0,15 400
B AT = 2
= = 3,75 10 6 S
100 U n 100 400 2

Ova se parametrite na eden od avtotransformatorite koi se identi~ni.

Bidej}i dvata avtotransformatori se povrzani paralelno, ekvivalentnta G-
zamenska {ema }e se dobie so prepolovuvawe na rednata granka (impedancii
paralelno) i dvojno zgolemuvawe na popre~nata granka (admitancii paralelno):

X AT
X ekv = = 24
2
R
Rekv = AT = 0,3635
2
Gekv = 2 G AT = 1,85 10 6 S
Bekv = 2 B AT = 7,5 10 6 S

Z v' = (7,43 + j83,1) Z ATekv = (0,3635 + j 24)

'
G ekv = 1,85 10 6 S
B
j v
= 442,17 10 6 S j 442,17 10 6 S jBekv = 7,5 10 6 S
2

Slika 8. Ekvivalentna zamenska {ema na sistemot od zada~a 1.6.

-KONDENZATORSKI BATERII, PRIGU[NICI, SINHRONI
KOMPENZATORI:

Zada~a 1.7.
Od kondenzatorski elementi so kapacitet C = 24,5µF za napon 380 V, da se
sostavi trifazna kondenzatorska baterija so nominalna mo}nost Q n = 3 MVar i
nominalen napon U n = 10kV .

Re{enie:
a) Vrska vo triagolnik- ( U l = U f liniskiot i fazniot napon se ednakvi)

11
Sekoja faza na trifaznata kondenzatorska baterija }e bide sostavena od
m paralelno povrzani granki vo koi se priklu~eni seriski n kondenzatorski
elementi. Izgledot na edna faza na kondenzatorskata baterija e daden na slika 9.

U f = U l = U n = 10kV triagolni k
Ul Un
Uf = = zvezda
3 3

Slika 9. Konstrukcija na edna faza na kondenzatorskata baterija

Soglasno konstrukcijata na kondenzatorskata baterija na slika 9:

n 380 = U n
10000
n= = 26,3 27
380

{to zna~i vo edna granka na edna faza treba seriski da se priklu~at 27

kondenzatorski elementi. Reaktivnata mo}nost {to }e ja generira edna granka na
edna faza }e bide:

Q1 = BC1 U n = C e (n) U n =
2 2 C
n
U n = 314
2 24,5 10 6
27
2
( )
10 10 3 = 28,5 kVar

kade {to C e (n) e ekvivalentnata kapacitivnost na edna granka. Nominalnata

reaktivna mo}nost {to kondenzatorskata baterija treba da ja generira po faza e:

Ql Qn 3000
Qf = = = = 1000 kVar
3 3 3

Brojot na paralelni granki po edna faza m , mo`e da se presmeta na sledniot

na~in:
Q f = m Q1
Qf 1000
m= = = 35,1 35
Q1 28,5

Zna~i sekoja faza na kondenzatorskata baterija }e bide sostavena od

m = 35 paralelno povrzani granki, a vo sekoja granka seriski }e bidat povrzani

12
n = 27 kondenzatorski elementi ili vkupno m n = 945 elementi. Presmetkovnata
mo}nost na kondenzatorskata baterija }e bide:

QKB = 3 m Q1 = 3 35 28,5 = 2993 kVar

Ul
b) Vrska vo yvezda: (U f =
)
3
Brojot na seriski kondenzatorski elementi vo edna granka na edna faza }e bide:

10000
Uf 3 = 15,2 16
n= =
380 380

Reaktivnata mo}nost {to }e ja generira edna granka na edna faza }e bide:

6 2
C 24,5 10 10 10 3
Q1 = BC1 U =
2
f C e ( n) U =
2
f U n2 = 314 = 16 kVar
n 16 3

Brojot na paralelni granki po edna faza m :

Q f = m Q1
Qf 1000
m= = = 62,5 62
Q1 16

Zna~i sekoja faza na kondenzatorskata baterija }e bide sostavena od

m = 62 paralelno povrzani granki, a vo sekoja granka seriski }e bidat povrzani
n = 16 kondenzatorski elementi ili vkupno m n = 992 elementi. Presmetkovnata
mo}nost na kondenzatorskata baterija }e bide:

QKB = 3 m Q1 = 3 62 16 = 2976 kVar

Razlikata koja se javuva pome|u presmetkovnite mo}nosti na baterijata pri vrska

vo triagolnik i yvezda 2993 ! 2976 e poradi zaokru`uvaweto vo presmetkite.

Zada~a 1.8.
Da se presmeta reaktansata i nominalnata mo}nost na prigu{nica (reaktor)
za namaluvawe na strujata na kusa vrska so slednite
podatoci: U n = 20 kV , I n = 200 A, X p % = 8% = uk % .

Re{enie:

S n = 3 U n I n = 1,73 20 0,2 = 6,92 MVA

X p % U n2 8 20 2
Xp = = = 4,62
100 S n 100 6,92

13
Zada~a 1.9.
Sinhron kompenzator e daden so slednite podatoci:
U n = 10,5 kV , S n = 100 MVA, X % = 180% . Da se odredi vnatre{nata elektromotorna
sila (EMS) za nominalna mo}nost na sinhroniot kompenzator za re`im na
nadvozbuda.

Re{enie:
Sinhroniot kompenzator (SK) e vsu{nost sinhron motor so polesna
konstrukcija, predviden za rabota vo prazen od. Koga kompenzatorot raboti vo
re`im na nadvozbuda, vnatre{nata elektromotorna sila na SK e po modul
pogolema od modulot na naponot na mre`ata i toga{ toj raboti kako generator na
reaktivna mo}nost odnosno se odnesuva kako kondenzator. Vo re`imot na
podvozbuda imame obraten efekt so naponite i SK se odnesuva kako potro{uva~ na
reaktivna mo}nost odnosno kako induktivitet. Zna~i za:
E < U n -re`im na podvozbuda (SK se odnesuva kako induktivitet)
E > U n -re`im na nadvozbuda (SK se odnesuva kako kondenzator)

Vo op{t slu~aj:
U =E+ j 3 X I

Za nominalna mo}nost na SK pri re`im na nadvozbuda, ako referenten fazor e

fazorot na naponot U n = U n e j 0 = U n , a strujata ima re~isi ~isto induktiven
karakter I = jI gornata relacija }e bide:

En = U n j 3 X jI = U n + 3 X I

Reaktansata i strujata mo`at da se izrazat preku nominalnite napon i mo}nost na

sledniot na~in:

X % U n2 Sn
X = I=
100 S n 3 Un

EMS }e bide:
X % U n2 Sn X%
En = U n + 3 = Un 1+ = 2,8 U n = 29,4 kV
100 S n 3 Un 100

-SINHRONI GENERATORI:

Zada~a 1.10.
Sinhron generator e daden so slednite podatoci:
S n = 500 MVA, U n = 15,75 kV , X s % = 180% . Da se presmeta sinhronata reaktansa na
generatorot i da se nacrta negovata zamenska {ema pri presmetka simetri~nite
stacionarni re`imi na trifaznite mre`i.

Re{enie:
Sinhronata reaktansa na generatorot se presmetuva preku slednata
formula:

14
 X s % U n2 180 15,75 2
Xs = = = 0,893
100 S n 100 500
XS

E UG

Slika 10. Zamenska {ema na sinhron generator

Na slikata 10 e dadena zamenskata {ema na sinhronite generatori koja se

koristi pri osnovnite presmetki na simetri~nite re`imi na trifaznite mre`i.
Taa se sostoi od sinhronata reaktancija na generatorot i negovata vnatre{nata
EMS vedna{ zad nego. Aktivnata otpornost na statorskite namotki naj~esto se
zanemaruva, bidej}i po pravilo e zna~itelno pomala od reaktivnata otpornost.
Za presmetka na nestacionarnite (preodnite) re`imi, kako i za presmetka
na re`imite na kusa vrska vo EES, modeliraweto na sinhronite generatori e
poslo`eno i }e bide prika`ano pri obrabotkata na ovie presmetki od analizata
na EES.

-POTRO[UVA^I:

Pri osnovnite presmetki i presmetkite na tekovite na mo}nost vo

visokonaponskite EES, voobi~aeno e potro{uva~ite da se pretstavuvaat so
konstantna aktivna i reaktivna mo}nost t.e. so aktivna i reaktivna mo}nost
nezavisna od naponot kaj soodvetniot jazol. Edna od pri~inite za prifatlivosta
na vakvata pretstava e vo faktot {to potro{uva~ite vo visokonaponskite EES se
napojuvaat od transformatori koi imaat mo`nost za regulacija na sekundarniot
napon pod optovaruvawe odnosno sekundarniot napon se odr`uva vo tesni granici
i mo}nosta na potro{uva~ite mnogu ne se menuva. Poto~no pretstavuvawe na
optovaruvawata na potro{uva~ite e mo`no so pomo{ na nivnite stati~ki
karakteristiki, t.e. so funkciite P = P (U ), Q = Q (U ) . Vo literatura se
prepora~uva ovie funkcii da se zemaat vo forma na kvadratni trinomi:

(
P = P0 a + b U + c U 2 )
Q = Q0 (d + e U + f U )
2

kade {to a + b + c = d + e + f = 1 . No te{kotijata e vo toa {to za sekoj jazol treba da

se odredat koeficientite na trinomot, {to vo prakti~ni uslovi ne e ednostavna
zada~a.

Zada~a 1.11.
Da se odredat stati~kite karakteristiki na osetlivost na promena na
naponot na potro{uva~ko podra~je, vrz osnova na merewata na naponot i mo}nosta
na sobirnicata na koja se priklu~eni potro{uva~ite za dva razli~ni re`imi:

15
 I merewe: S 'p = (42,6 + j 21,5)MVA U 'p = 35,2 kV
II merewe: S "p = (43,4 + j 21,8)MVA U "p = 35,6 kV

Pri odreduvaweto na stati~kite koeficienti na regulacija da se koristi

nelineariziraniot model na potro{uva~:

kQU
P = C PU U k PU Q = C QU U

Re{enie:
Vrz osnova na izmerenite vrednosti i so koristewe na nelineariziraniot
obrazec koj gi povrzuva aktivnata mo}nost i naponot se dobivaat naponskite
faktori na osetlivost preku ravenkite:

42,6 = C PU 35,2 k PU
k QU
43,4 = C PU 35,6

So delewe na ovie dve ravenki se dobiva sledniot izraz:

k PU
43,4 35,6
=
42,6 35,2
43,4
ln
42,6
k PU = = 1,646
35,6
ln
35,2

odnosno:

42,6 42,6
C PU = k PU
= = 0,121 MW / kV
35,2 35,21, 646

Kone~nata ravenka koja gi povrzuva aktivnata mo}nost i naponot e:

Pp = 0,121 U 1, 646

Vrz osnova na izmerenite vrednosti i so koristewe na nelineariziraniot obrazec

koj gi povrzuva reaktivnata mo}nost i naponot se dobivaat naponskite faktori na
osetlivost preku ravenkite:

kQU
21,5 = C QU 35,2
k QU
21,8 = C QU 35,6

So delewe na ovie dve ravenki se dobiva sledniot izraz:

16
 k QU
21,8 35,6
=
21,5 35,2
21,8
ln
21,5
k QU = = 1,226
35,6
ln
35,2
odnosno:
21,5 21,5
C QU = k QU
= = 0,273 MVar / kV
35,2 35,21, 226

Kone~nata ravenka koja gi povrzuva reaktivnata mo}nost i naponot e:

Q p = 0,273 U 1, 226

Zada~a 1.12.
Potro{uva~ko podra~je ima mo}nost S p 0 = (15 + j10 )MVA pri napon na
sobirnicata od koja se napojuva od U p 0 = 110 kV . Mo}nosta na potro{uva~koto
podra~je se menuva so promena na naponot so stati~ki koeficienti na osetlivost
k PU = 1,4 i k QU = 1,8 . So koristewe na lineariziranite stati~ki karakteristiki da
se presmeta mo}nosta na potro{uva~koto podra~je pri napon na sobirnicata od
U p = 114,5 kV .

Re{enie:
Lineariziranite stati~ki karakteristiki na potro{uva~ite go imaat
sledniot oblik:
Up 114,5 110
Pp = Pp 0 + Pp 0 k PU = 15 + 15 1,4 = 15,86 MW
U p0 110
Up 114,5 110
Q p = Q p 0 + Q p 0 k QU = 10 + 10 1,8 = 10,74 MVAr
U p0 110

kade {to U p e promenata na naponot na sobirnicata na koja e povrzano

potro{uva~koto podra~je.

-SVEDUVAWE NA PARAMETRITE NA ELEMENTITE NA EES VO MRE@I

SO TRANSFORMATORI :

Zada~a 1.13.
Za prenosnata mre`a dadena na slikata 11 potrebno e:
a) parametrite na vodot V1 da se svedat na 35 kV naponsko nivo;
b) parametrite na vodot V3 da se svedat na 220 kV naponsko nivo;
c) naponot U 3 i strujata I 1 da se svedat na 220 kV naponsko nivo.

17
 1 2 I 1 l = 50km 3 4
T1 T2
vod V2
V1

10/110 kV 121/35 kV

V3
l vod = 30km

T3
110/220 kV7

Slika 11. Prenosna mre`a od zada~ata 1.13.

Za elementite na mre`ata poznato e:

z V 1 = z V 3 = (0,1 + j 0,4 ) / km
I 1 = (180 j85) A
U 3 = (120 + j10)kV

Re{enie:
Sveduvaweto na parametrite na elementite na mre`ata so transformatori
od edno na drugo naponsko nivo se vr{i na sledniot na~in:

1 1
Z sv = k 2 Z ; Y sv = Y; U sv = k U ; I sv = I;
k2 k

Kade {to:
nominalnio t napon na t - torot na stranata na koja sveduvame
k=
nominalnio t napon na t - torot na stranata ~ ii parametri gi sveduvame

a) Parametrite na vodot V1 na 110 kV naponsko nivo se:

Z V 1 = z V 1 l vod = (0,1 + j 0,4 ) 50 = (5 + j 20 )

Parametrite na vodot V1 }e se svedat na 35 kV naponsko nivo, preku t-torot T2 i }e

bidat:

U n22 35 2
Z V 1 sv = Z V 1 k 2 = Z V 1 = (5 + j 20 ) = (0,42 + j1,67 )
U n21 1212

b) Parametrite na vodot V3 na 110 kV naponsko nivo se:

Z V 3 = z V 3 l vod = (0,1 + j 0,4) 30 = (3 + j12 )

18
Parametrite na vodot V3 }e se svedat na 220 kV naponsko nivo, preku t-torot T3 i
}e bidat:
220 2
Z V 3 sv = Z V 3 k 2 = (3 + j12) = (12 + j 48)
110 2

c) Naponot na sobirnicata 3 od prenosnata mre`a sveden na 220 kV naponsko

nivo }e bide:

220
U 3sv = k U 3 = (120 + j10) = (240 + j 20)kV
110

Strujata I 1 niz vodot V1 svedena na 220 kV naponsko nivo }e bide:

1 110
I 1sv = I1 = (180 j85) = (90 j 42,5)A
k 220

19
 2. OSNOVNI PRESMETKI VO EES

-RE[AVAWE NA DOLGI TRIFAZNI VODOVI SO POMO[ NA

PRENOSNITE RAVENKI:

Zada~a 2.1.
So pomo{ na prenosnite ravenki da se presmetaat kompleksnata mo}nost na
krajot na dalnovodot i zagubite na aktivna mo}nost vo nego ako toj e so dol`ina
l = 42km i ako se poznati pogonskite uslovi na po~etokot na vodot:
P1 = 30 MW , U 1 = 112 e j 0 kV , cos $1 = 0,86 ind . Konstantite na vodot se:
r = 0,1187 / km , x = 0,4 / km , b = 2,8 10 6 S / km , g = 0 .

Re{enie:
Oblikot na prenosnite ravenki za realni vodovi, pri poznati pogonski
uslovi na po~etokot na vodot, e:

U 2 = U 1 ch l 3 Z c I 1 sh l
U1
I2 = sh l + I 1 ch l
3 Zc

kade {to:
U 1 , I 1 , U 2 , I 2 se kompleksnite liniski napon i struja na po~etokot i na krajot na
vodot soodvetno;
Z c = Rc + jX c e kompleksnata karakteristi~nata impedancija na vodot ~ij realen i
imaginaren del se presmetuvaat po slednite formuli:

x 0,4
Rc = = 6
= 378
b 2,8 10
r 0,1187
Xc = = = 56
2 xb 2 0,4 2,8 10 6

Mo`e da se zabele`i deka karakteristi~nata impedancija na vodot ima

kapacitiven karakter.
= + j% e konstantata na {irewe na vodot ~ij realen i imaginaren del se
presmetuvaat po slednite formuli:

r 0,1187 1
= = = 0,16 10 3

2 Rc 2 378 km
l = 0,16 10 3
42 = 0,00672
rad
% = xb = 0,4 2,8 10 6
= 1,06 10 3

km
% l = 1,06 10 3
42 = 0,04452 rad

Hiperboli~nite funkcii se presmetuvaat na sledniot na~in:

20
 ch l = ch l cos % l + jsh l sin % l = 1 + j 0,0003
sh l = sh l cos % l + jch l sin % l = 0,00672 + j 0,0445

Za da se primenat prenosnite ravenki potrebno e u{te da se presmeta

kompleksnata liniska struja na po~etokot na vodot:

jP1 tg (arccos$1 )
*
S1 P1 jQ1 P1
I1 = *
= = = (0,155 j 0,092)kA
3 U 1 3 U1 3 U1

U 2 = U 1 ch l 3 Z c I 1 sh l = 112 (1 + j 0,0003) 3 (378 j 56 )

(0,155 j 0,092 ) (0,00672 + j 0,0445) = (108,04 j 3,64 )kV
U1 112
I2 = sh l + I 1 ch l = (0,00672 + j 0,0445) +
3 Zc 3 (378 j 56 )
+ (0,155 j 0,092 ) (1 + j 0,0003) = (0,155 j 0,0996)kA

Kompleksnata mo}nost na krajot na vodot iznesuva:

S 2 = 3 U 2 I 2 = 3 (108,04 j 3,64 ) (0,155 + j 0,0996 ) = (29,6 + j17,64 )MVA

*

Zagubite na mo}nost vo vodot se:

P = P1 P2 = 30 29,6 = 0,4 MW

Zada~a 2.2.
220 kV dalnovod so dol`ina l = 400 km ima podol`ni parametri:
r = 0,09 / km , x = 0,422 / km , b = 2,62 10 6 S / km , g = 0 . Vodot e na krajot optovaren
so mo}nost P2 = 70 MW pri cos $ 2 = 0,95 i napon U 2 = 220 e j 0 kV . Potrebno e da se
presmeta kompleksnata vrednost na naponot na po~etokot na vodot i A B C D
parametrite na vodot, ako nego go pretstavime kako ~etvoropol.

Re{enie:
Kompleksnata karakteristi~nata impedancija na vodot e:

x r
Z c = Rc + jX c = + j = (401 j 43)
b 2 xb

Nejzinite modul i argument se:

Z c = Rc2 + X c2 = 406
r
&= = 0,1066 rad = 6,11o
2x

Realniot i imaginarniot del na konstantata na {irewe na vodot se:

21
 r 0,09 1
= = = 0,112 10 3

2 Rc 2 401 km
l = 0,112 10 3
400 = 0,0448
rad
% = xb = 0,422 2,62 10 6
= 1,0515 10 3

km
% l = 1,0515 10 3
400 = 0,424 rad = 24 o

Hiperboli~nite funkcii se:

ch l = ch l cos % l + jsh l sin % l = 0,915 + j 0,01824

sh l = sh l cos % l + jch l sin % l = 0,041 + j 0,4074

Reaktivnata mo}nost so koja vodot e optovaren na krajot e:

P2
Q2 = 1 cos 2 $ 2 = 23 MVAr
cos $ 2

Oblikot na prenosnite ravenki za realni vodovi, pri poznati pogonski

uslovi na krajot od vodot, e:

U 1 = U 2 ch l + 3 Z c I 2 sh l
U2
I1 = sh l + I 2 ch l
3 Zc

Dokolku vo ravenkata za naponot na po~etokot na vodot se zameni sledniot izraz

za kompleksnata liniska struja na krajot od vodot:

*
S2
I2 = *
3 U2

se dobiva sledniot oblik na prenosnata ravenka:

*
S2
U1 =U 2 ch l + *
sh l
S N2

kade {to S N 2 e kompleksnata prirodna mo}nost na vodot:

2
U2 220 2
S N2 = = = (118,53 j12,7 )MVA
Zc
*
401 + j 43

Naponot na po~etokot na vodot }e bide:

*
S2 70 j 23
U1 =U 2 ch l + sh l = 220 0,915 + j 0,01824 + (0,041 + j 0,4074) =
S
*
N2
118,53 + j12,7
= (229,2 + j 52 ) kV

22
A B C D parametrite na vodot iznesuvaat:

I1f I2f
A B
U1f U2f
C D

A = D = ch l = 0,915 + j 0,01824
B = Z c sh l = (401 j 43) (0,041 + j 0,4074) = (33,96 + 161,6 )
sh l 0,041 + j 0,4074
C= = = ( 6,62 + 1015)µS
Zc 401 j 43

Zada~a 2.3.
So pomo{ na prenosnite ravenki da se presmeta naponot i strujata na
po~etokot na dalnovodot, ako naponot na negoviot kraj e U 2 = 110 e j 0 kV , a vodot
raboti vo re`im na prenesuvawe na prirodna mo}nost. Vodot e so dol`ina i
parametri identi~ni so onie na vodot vo zada~a 2.1.

Re{enie:
Prenosnite ravenki za naponot i strujata na po~etokot na vodot, so
vnesuvaweto na prirodnata mo}nost vo niv (vidi zada~a 2.2), go imaat sledniot
oblik:

*
S2
U1 =U 2 ch l + *
sh l
S N2
*
U2 S2
I1 = sh l + *
ch l
3 Zc S N2

Vo slu~aj koga vodot raboti vo re`im na prenos na prirodna mo}nost sledi deka:

2
U2 U1 U2
S 2 = S N2 = *
, I1 = ,I2 =
Z c 3 Zc 3 Zc

Strujata na krajot od vodot e:

U2
= (0,1646 + j 0,0244 )kA
110
I2 = =
3 Zc 3 (378 j 56 )

Soglsno ovie relacii prenosnite ravenki go dobivaat sledniot oblik:

[ ]
U 1 = U 2 ch l + sh l = 110 (1 + j 0,0003 + 0,00672 + j 0,0445) =
= (110,74 + j 4,93) = 110,85 e j 2,55
o

[ ]
I 1 = I 2 sh l + ch l = (0,1646 + j 0,0244) (1,00672 + j 0,0448) =
= (0,16461 + j 0,03194)kA

23
 Vo ovoj re`im na rabota na vodot postoi balans na potro{enata i
generiranata reaktivna mo}nost na vodot, odnosno faznite agli (agol pome|u
naponot i strujata) na po~etokot i na krajot od vodot se ednakvi i iznesuvaat
kolku {to e argumentot na kompleksnata karakteristi~na impedancija na vodot:

Xc
$1 = $ 2 = & = arctg = 8,43o
Rc

Zada~a 2.4.
Idealen dalnovod so nominalen napon U n = 110 kV i f = 50 Hz , raboti vo
re`im na prenos na prirodna mo}nost. Faznata razlika pome|u naponot na
po~etokot i na krajot na vodot iznesuva = 3,08 o . Ako za vodot se poznati:
dol`inata na vodot Lvod = 50 km i podol`nata kapacitivnost c 0 = 9,14 10 9 F/km ,
da se presmetaat: podol`nata induktivnost na vodot, karakteristi~nata impedansa
i prirodnata mo}nost na vodot.

Re{enie:
Za idealnite vodovi r = g = 0 , pa spored ova sledi:

r r
= = 0; Xc = =0
2 Rc 2 xb

= j% ; Z c = Rc

Hiperboli~nite funkcii se transformiraat vo obi~ni trigonometriski

funkcii:

ch l = ch( j% l ) = cos % l
sh l = sh( j%l ) = j sin % l

Prenosnite ravenki za idealni vodovi go imaat sledniot oblik:

U 1 = U 2 cos %l + j 3 Z c I 2 sin % l
U2
I1 = j sin % l + I 2 cos % l
3 Zc

U 2 = U 1 cos % l j 3 Z c I 1 sin % l
U1
I2 = j sin %l + I 1 cos %l
3 Zc

Agolot me|u naponite na po~etokot i na krajot od vodot mo`e da se izrazi so

slednata relacija:
P2
= % Lvod
PN 2

kade {to za slu~aj koga vodot prenesuva prirodna mo}nost va`i:

24
 U n2
P2 = PN 2 =
Zc
pri {to sledi:

%= = xb = l 0 c0
Lvod

Od ovaa ravenka induktivnosta na vodot }e bide:

2
0,054
l0 = 2 2
= 2 9
= 0,00129 H / km
c0 L vod 314 9,14 10 50 2

Vo ravenkata agolot = 3,08o = 0,054 rad . Karakteristi~nata impedancija na vodot

}e bide:

x l0 l 0,00129
Z c = Rc = = = 0 = = 374,2
b c0 c0 9,14 10 9

Prirodnata mo}nost na vodot e:

U n2 110 2
PN 2 = = = 32,4 MW
Z c 374,2

Zada~a 2.5.
Da se presmeta modulot na naponot na krajot na vodot so dol`ina l = 800 km
, Z c = 370 i % = 0,06 o , ako toj raboti vo re`im na prazen od. Naponot na po~etokot
na vodot e U 1 = 220 kV . Presmetkite da se izvr{at za:

a) Idealen vod r = g = 0 ;
b) Realen vod r = 0,06 / km .

Re{enie:
a) Za idealen vod, pri prazen od ( I 2 = 0 ):

U 1 = U 2 cos % l
U 1 = U 2 cos %l

U1 220
U2 = = = 328,75 kV = 1,4945 U 1
cos(% l ) cos(0,06 800 )

b) Za realen vod pri prazen od ( I 2 = 0 ):

U1
U 1 = U 2 ch l ' U 2 =
ch l
ch l = ch l cos % l + jsh l sin %l = cos % l + j l sin % l

25
pri {to napraveni se slednite aproksimacii:

ch l = 1; sh l = l

r
Ako se zameni = }e se dobie:
2 Rc
2
r l
ch l = cos %l +
2
sin 2 % l = 0,670865
2 Rc

Modulot na naponot na krajot od vodot }e bide:

U1 220
U2 = = = 327,93 kV = 1,4906 U 1
ch l 0,670865

Zna~i koga vodot raboti vo prazen od ( I 2 = 0 ) se javuva Ferantieviot efekt,

odnosno naponot na krajot od vodot e zna~itelno pogolem od naponot na po~etokot
na vodot. Ovaa pojava pove}e doa|a do izraz kolku {to e pogolema dol`inata na
vodot.

Zada~a 2.6.
Idealen dalnovod so induktivna otpornost X = 19,2 i kapacitivna
sprovodnost B = 0,1344 10 S , raboti vo re`im na prenos na prirodna mo}nost i
3

prenesuva PN = 32 MW . Kolkav }e bide naponot na krajot na vodot ako

prekinuva~ot na krajot na vodot go isklu~i potro{uva~ot, a naponot na po~etokot
na vodot ostane nepromenet od prethodniot re`im. Da se presmeta vkupnata
mo}nost {to vodot ja zema od mre`ata po isklu~uvaweto na potro{uva~ot.

Re{enie:
Karakteristi~nata impedancija na vodot i agolot me|u naponite se:

x x l X 19,2
Zc = = = = 3
= 378
b b l B 0,1344 10
%l = xb l = X B = 0,051 rad

Prirodnata mo}nost {to ja prenesuva vodot e:

U 12
PN =
Zc

Od ovaa formula mo`e da se presmeta naponot na po~etokot na vodot:

U 1 = Z c PN = 378 32 = 110 kV

Koga prekinuva~ot na krajot od vodot }e go isklu~i potro{uva~ot, vodot

preminuva vo re`im na prazen od ( I 2 = 0 ), a naponot na po~etokot na vodot

26
ostanuva nepromenet i so primena na prenosnite ravenki za idealen vod mo`e da se
presmeta naponot na krajot od vodot:

U1 110 110
U2 = = = = 110,14 kV
cos(% l ) cos(0,051) 0,9987

Za da se presmeta mo}nosta {to vodot ja zema od mre`ata pri re`imot na prazen

od, potrebno e da se presmeta strujata na po~etokot na vodot so primena na
prenosnite ravenki:

U2 110,14
I1 = j sin %l + I 2 cos % l = j sin (0,051) + 0 = j 0,0086 kA
3 Zc 3 378

Mo}nosta {to vodot ja zema od mre`ata e prakti~no mo}nosta na negoviot

po~etok, koja }e bide:

*
S 1 = 3 U 1 I 1 = 3 110 ( j 0,0086 ) = j1,63 MVA

Se zabele`uva deka mo}nosta e ~isto reaktivna i ima kapacitiven karakter, {to

zna~i deka vodot po isklu~uvaweto na potro{uva~ot, odnosno vo re`imot na
prazen od, }e generira reaktivna mo}nost vo mre`ata.

Zada~a 2.7.
Idealen dalnovod so nominalen napon U n = 380 kV i dol`ina l = 500 km ,
ima karakteristi~na impedancija Z c = 320 i % = 0,06 o . Vodot raboti vo re`im na
prazen od i pritoa naponot na negoviot po~etok iznesuva U 1 = 1,05 U n = 399 kV .
Kolkava treba da bide mo}nosta na reaktorot (prigu{nicata) priklu~ena na
negoviot kraj, ako sakame naponot na krajot da bide U 2 = 1,1 U n = 418 kV .

Re{enie:
Prenosnata ravenka za naponot na po~etokot na vodot e:

U 1 = U 2 cos %l + j 3 Z c I 2 sin %l

Koga na krajot od vodot }e se priklu~i prigu{nica so reaktansa X p , strujata na

krajot od vodot }e bide:
U2
I2 =
j 3 Xp

Ako ova se zameni vo gornata ravenka }e se dobie:

Zc
U1 =U 2 cos % l + sin % l
Xp
U1 Z
odnosno: = cos % l + c sin % l
U2 Xp

27
Reaktansata na prigu{nicata }e bide:

Z c sin % l 320 sin (0,06 500 )

Xp = = = 1807,9
U1 399
cos % l cos(0,06 500)
U2 418

Mo}nosta na prigu{nicata }e bide:

U 22 418 2
Qp = = = 96,6 MVAr
X p 1807,9

Zada~a 2.8.
Idealen dalnovod so induktivna otpornost X = 16,8 I kapacitivna
sprovodnost B = 0,118 10 S , priklu~en e na nominalen napon U n = 110 kV I
3

f = 50 Hz . Vodot e optovaren so kapacitiven potro{uva~ so impedancija

Z p = (377,3 j 200 ) . Kolkava treba da bide induktivnosta na reaktansata {to
treba seriski da se priklu~i na potro{uva~ot za da vodot raboti vo re`im na
prenesuvawe na prirodna mo}nost. Ako naponot na negoviot po~etok e ist I vo
dvata slu~ai, kolkava e aktivnata i reaktivnata mo}nost na potro{uva~ot vo
re`imot na prenos na prirodna mo}nost.

Re{enie:
Karakteristi~nata impedancija na vodot e:

x x l X 16,8
Zc = = = = 3
= 377,3
b b l B 0,118 10

Uslovot za da vodot raboti vo re`im na prenos na prirodna mo}nost e da

impedancijata na seriskata vrska na potro{uva~ot i prigu{nicata na krajot od
vodot bide ednakva so karakteristi~nata impedancija na vodot, odnosno treba da
bide ispolneto:

Z p + jX p = Z c
377,3 j 200 + j L p = 377,3
Od ovde induktivitetot na prigu{nicata }e bide:

j L p = j 200
200
Lp = = 0,637 H
314

Vo ovoj slu~aj agolot me|u naponot i strujata na krajot od vodot }e bide nula,
odnosno mo}nostite na potro{uva~ot }e bidat:
$ 2 = 0; cos $ 2 = 1; sin $ 2 = 0
Un U n2 110 2
Pp = 3 U n I cos $ 2 = 3 U n = = = 32,06 MW
3 Z c Z c 377,3
Q p = 3 U n I sin $ 2 = 0

28
-METOD NA BILANS NA MO]NOSTI I VERIGA NA ^ETVOROPOLI

Zada~a 2.9.
Od edna razvodna postrojka preku dalnovod so dol`ina Lvod = 85 km i
parametri r0 = 0,118 / km , l 0 = 12,7 10 4
H / km , c 0 = 8,8 10 9
F / km se napojuva
induktiven potro{uva~ so cos $ 2ind = 0,8 koj raboti so konstanten napon
U 2 = 110 kV vo tekot na cel den i so prividna mo}nost spored dijagramot na
slikata 1. Cenata na aktivnata elektri~na energija na 110 kV naponsko nivo e
c a = 1,5den / kWh za dnevna tarifa (07-21)h i c a' = 0,75den / kWh za no}na tarifa. Da
se presmetaat:

a) Naponot na po~etokot na vodot, padot i zagubata na napon vo vodot i

zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo vodot, pri mo}nosta na
maksimalno optovaruvawe na potro{uva~ot;
b) Dnevnite tro{oci na potro{uva~ot za prevezemenata aktivna elektri~na
energija;
c) Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo vodot pri mo}nosta na
minimalno optovaruvawe na potro{uva~ot.

S [MVA]

S max = 30

S min = 20

0 8 17 24 t [h]

Slika 1. Dneven dijagram na optovaruvawe na potro{uva~ot

Re{enie:

a)
Za re{avawe na zada~ata vodot }e bide pretstaven kako ~etvoropol so
negovata -zamenska {ema prika`ana na slika 2, na koja se pretstaveni i tekovite
na mo}nost vdol` vodot. So U 1 i U 2 se ozna~eni liniskite naponi na jazlite
(sobirnicite) na po~etokot i na krajot na vodot. Fazorot na liniskata golemina
vo analizata se definira so ist argument (agol) kako fazorot na faznata golemina
i so 3 pati pogolem modul od fazorot na faznata golemina.
Posledica na primenata na liniskite naponi vo ekvivalentnata {ema na
vodot, so parametrite po faza, se trifaznite mo}nosti koi se od primaren
interes. Ekvivalentite se linearni modeli na koi korektno se simuliraat
sostojbite i so liniskite i so faznite rabotni golemini.

29
 U1 U 2 = 110 kV
P1 P12' R jX P12" P2

Q1 Q12' Q12" Q2
B Pv Qv B
Qv j Qv j
2 2 2 2
1 2

Slika 2. -zamenska {ema so tekovi na mo}nost na vodot od zada~a 2.9

Tekovite na aktivna mo}nost se ozna~eni so polna linija so strelka, a

tekovite na reaktivna mo}nost so isprekinata linija so strelka. Ovaa interna
konvencija }e ja primenuvame vo site zada~i.

Parametrite -zamenskata {ema na vodot se:

R = r0 Lvod = 0,118 85 = 10,03

X =2 f l 0 Lvod = 314 12,7 10 4
85 = 34
B=2 f c0 Lvod = 0,235mS

Aktivnata i raktivnata mo}nost na potro{uva~ot pri maksimalnoto

optovaruvawe iznesuvaat:

P2 = S max cos $ 2 = 30 0,8 = 24 MW = Pmax

Q2 = S max 1 cos 2 $ 2 = 18 MVAr = Qmax

Aktivnata i reaktivnata mo}nost na potro{uva~ot pri minimalnoto

optovaruvawe iznesuvaat:

P2 = S min cos $ 2 = 20 0,8 = 16 MW = Pmin

Q2 = S min 1 cos 2 $ 2 = 12 MVA = Qmin

Reaktivnata mo}nost {to vodot ja proizveduva vo popre~nata granka vo jazolot 2

iznesuva:
Qv B 0,235 10 3
= v U 22 = 110 2 = 1,42 MVAr
2 2 2 2

So primena na bilansot na mo}nosti (I Kirhofov zakon za mo}nosti) za jazolot 2

pri maksimalno optovaruvawe se dobiva:

Qv Qv
j1,42 = (24 + j16,58)MVA
"
S 12 = P12" + jQ12" = S 2 j = P2 + jQ2 j = 24 + j18
2 2 2 2

Naponot na po~etokot na vodot (jazol 1) }e se presmeta kako zbir na naponot na

krajot na vodot i padot na napon vo vodot:

30
 P12" R + Q12" X P " X Q12" R 24 10,03 + 16,58 34
U1 =U2 + + j 12 = 110 + +
U2 U2 110
24 34 16,58 10,03
= (117,31 + j 5,9 )kV = 117,46 e j 2,88
o
+j
110

Padot na napon vo vodot e:

P12" R + Q12" X P " X Q12" R

U v = Ud + j Uq = + j 12 = U1 U2 =
U2 U2
= 117,31 + j 5,9 110 = (7,31 + j 5,9)kV

Zagubata na napon vo vodot se definira kako razlika na modulite na naponite na

po~etokot i na krajot na vodot:

(U = U 1 U 2 = 117,46 110 = 7,46kV

Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo vodot pri mo}nosta na maksimalno

optovaruvawe na potro{uva~ot se:

2 2
P" + Q" 24 2 + 16,58 2
Pv = 12 2 12 R= 10,03 = 0,705MW
U2 110 2
2 2
P" + Q" 24 2 + 16,58 2
Qv = 12 2 12 X = 34 = 2,39MVAr
U2 110 2

b) Dnevnite tro{oci na potro{uva~ot za prevzemenata aktivna elektri~na

energija mo`at da se presmetaat spored dijagramot na optovaruvawe na
potro{uva~ot i toa:

Za dnevna tarifa prevzemenata aktivna elektri~na energija }e bide:

Wdnevna = Pmin (8 7 ) + Pmax (17 8) + Pmin (21 17 ) = 16 1 + 24 9 + 16 4 = 296MWh

Za no}na tarifa prevzemenata aktivna elektri~na energija }e bide:

Wnokna = Pmin (7 0) + Pmin (24 21) = 16 7 + 16 3 = 160MWh

Vkupnite dnevni tro{oci za prevzemenata aktivna elektri~na energija }e bidat:

C 24 h = c a Wdnevna + c a' Wnokna = 1,5 296000 + 0,75 160000 = 564000den.

c) So primena na bilansot na mo}nosti (I Kirhofov zakon za mo}nosti) za

jazolot 2 pri minimalno optovaruvawe se dobiva:

Qv Qv
j1,42 = (16 + j10,58)MVA
"
S 12 = P12" + jQ12" = S 2 j = P2 + jQ2 j = 16 + j12
2 2 2 2

31
Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo vodot pri mo}nosta na minimalno
optovaruvawe na potro{uva~ot se:

2 2
P" + Q" 16 2 + 10,58 2
Pv = 12 2 12 R= 10,03 = 0,305MW
U2 110 2
2 2
P" + Q" 16 2 + 10,58 2
Qv = 12 2 12 X = 34 = 1,03MVAr
U2 110 2

Zada~a 2.10.
Za dadeniot radijalen prenosno-distributiven sistem za poznata sostojba na
po~etokot na prenosot da se odredi modulot na naponot na sobirnicata 3, tekovite
na aktivna i reaktivna mo}nost i zagubite na mo}nost vo elementite na sistemot.

U 1 = 115 kV U3
L = 60 km

S 1 = (20 + j12)MVA z v = (0,125 + j 0,4) / km

bv = 2,65 µS / km mT = 110 / 10,5 kV
S n = 31,5 MVA
uk = 11%, i 0 % = 1,2
PCun = 65 KW
PFen = 38 KW

Slika 3. Radijalen prenosno-distributiven sistem od zada~a 2.10.

Re{enie:
Prvo e potrebno site parametri na sistemot da se svedat na edno naponsko
nivo i za ovoj slu~aj najzgodno e toa da bide 110 kV. Paramatrite na -zamenska
{ema na vodot se:

Rv = rv Lvod = 0,125 65 = 8,125

X v = xv Lvod = 0,4 65 = 26
Bv = bv Lvod = 2,65 10 6
65 = 172,25 µS

Paramatrite na G-zamenska {ema na transformatorot se:

U n2 3 110
2
RT = PCun = 65 10 = 0,793
S n2 31,5 2
u k % U n2 11 110 2
ZT = = = 42,25
100 S n 100 31,5
X T = Z T2 RT2 = 42,24
PFen 38 10 3
GT = = = 3,14 µS
U n2 (
110 10 3
2
)
i % Sn 1,2 31,5
BT = 0 = = 31,2 µS
100 U n 100 110 2
2

32
 U 1 = 115 kV U2 U 3 sv
P1 P12' Rv P " P23' RT jX T P3
jX v 12

Q1 Q12' Q12" '

Q 23 Q3
Pv Qv B jBT PT QT
Bv j v GT
j 2
Qv 2 Qv
2 2 2
1 PFe Qm

Slika 4. Zamenska {ema na sistemot od zada~a 2.10 so tekovite na mo}nost.

Reaktivnata mo}nost {to vodot ja proizveduva vo popre~nata granka vo jazolot 1

iznesuva:

6
Qv Bv 172,25 10
= U 12 = 115 2 = 1,14 MVAr
2 1 2 2

So primena na bilansot na mo}nosti za jazolot 1 se dobiva:

Qv Qv
= 20 + j12 + j1,14 = (20 + j13,14 )MVA
'
S 12 = P12' + jQ12' = S 1 + j = P1 + jQ1 + j
2 1 2 1

Naponot na krajot na vodot (sobirnica 2) }e se presmeta kako razlika na naponot

na po~etokot na vodot (sobirnica 1) i padot na napon vo vodot:

P12' Rv + Q12' X v P12' X v Q12' Rv 20 8,125 + 13,14 26

U 2 = U1 j = 115
U1 U1 115
20 26 13,14 8,125
j = (110,6 j 3,6 )kV = 110,66 e j1,86 o

115

Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo vodot se:

2 2
P' + Q' 20 2 + 13,14 2
Pv = 12 2 12 Rv = 8,125 = 0,352 MW
U1 115 2
2 2
P12' + Q12' 20 2 + 13,14 2
Qv = Xv = 26 = 1,126 MVAr
U 12 115 2

Mo}nosta na krajot od vodot levo od sobirnicata 2 }e bide:

j1,126 = (19,648 + j12,014 )MVA

" '
S 12 = P12" + jQ12" = S 12 S v = 20 + j13,14 0,352

Reaktivnata mo}nost {to vodot ja proizveduva vo popre~nata granka vo jazolot 2

iznesuva:

6
Qv Bv 172,25 10
= U 22 = 110,66 2 = 1,055 MVAr
2 2 2 2

33
Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo grankata na magnetizirawe na
transformatorot se:

PFe = GT U 22 = 3,14 10 6
110,66 2 10 6 = 38,45 KW
Qm = BT U 22 = 31,2 10 6
110,66 2 10 6 = 382 kVAr

So primena na bilansot na mo}nosti za jazolot 2 se dobivaat aktivnata i

reaktivnata mo}nost desno od to~kata 2:

P23' = P12" PFe = 19,648 0,03845 = 19,61 MW

Qv
'
Q23 = Q12" + Qm = 12,014 + 1,055 0,382 = 12,69 MVAr
2 2

Naponot na sobirnicata 3 sveden na 110 kV naponsko nivo }e se presmeta preku

padot na napon vo transformatorot:

P23' RT + Q23
'
XT P12' X v Q12' Rv 19,61 0,793 + 12,69 42,24
U 3sv = U 2 j = (110,6 j 3,6)
U
*
2 U
*
2
110,6 + j 3,6
19,61 42,24 12,69 0,793
j = (105,4 j10,83)kV = 105,95 e j 5 ,87 o
kV
110,6 + j 3,6

Modulot na naponot na sobirnicata 3 }e se dobie so sveduvawe preku

transformatorot:

10,5
U 3 = U 3sv mT = 105,95 = 10,11 kV
110

Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo transformatorot se:

2 2
P' + Q' 19,612 + 12,69 2
PT = 23 2 23 RT = 0,793 = 0,035 MW
U2 110,66 2
2 2
P' + Q' 19,612 + 12,69 2
QT = 23 2 23 XT = 42,24 = 1,88 MVAr
U2 110,66 2

Aktivnata i reaktivnata mo}nost na sobirnicata 3 }e bidat:

P3 = P23' PT = 19,61 0,035 = 19,58 MW

Q3 = Q23
'
QT = 12,69 1,88 = 10,81 MVAr

Zada~a 2.11.
Za ednostavniot radijalen prenosno-distributiven sistem na slika 5 da se
presmeta:
a) Parametrite na ekvivalentnata {ema na sistemot (svedeni na naponot na
vodot, koristej}i ja -zamenskata {ema na vodot i G-zamenskata {ema za
transformatorot

34
 b) Za poznata sostojba na krajot od prenosot, so primena na metodot na bilans
na mo}nosti, da se presmetaat fazorite na naponite, struite i mo}nostite
vo karakteristi~nite to~ki, odnosno vo oddelnite delnici na sistemot. Da
se presmetaat i aktivnite i reaktivnite zagubi na mo}nost vo elementite na
sistemot i vkupno za celiot sistem.

U 3 = 10kV

L = 70 km
S 3 = (20 + j10)MVA
z v = (0,193 + j 0,422) / km
bv = 2,65 µS / km mT = 110 / 10,5 kV
S n = 31,5 MVA
uk = 10,5%, i 0 % = 1,2
PCun = 62 KW
PFen = 40 KW

Slika 5. Radijalen prenosen sistem od zada~ata 2.11.

Re{enie:
a)
Ekvivalentnata {ema na sistemot so tekovite na mo}nost e dadena slika 6.
Transformatorot e pretstaven so zavrtenata G-ekvivalentna {ema.

U1 U2 U3
P1 Pv' Rv P "
P '
RT jX T PT" P3
jX v v T U 3 sv
Q1 Qv' Qv" QT" Q3
B QT' PT QT
B Pv Qv j
j GT jBT
2
Qv 2 Qv
PFe Qm
2 1
2 2

Slika 6. Ekvivalentna {ema na zadadeniot sistem so tekovite na mo}nosti

Parametrite na sistemot se:

Rv = rv Lvod = 0,193 70 = 13,51

X v = xv Lvod = 0,422 70 = 29,54
Bv = bv Lvod = 2,65 10 6
70 = 185,5 µS
2
U 110 2
RT = PCun n
2
= 62 10 3
= 0,756
Sn 31,52
uk % U n2 10,5 110 2
ZT = = = 40,33
100 S n 100 31,5
X T = Z T2 RT2 = 40,32

35
 PFen 40 10 3
GT = = = 3,31 µS
U n2 (
110 10 3
2
)
i % Sn 1,2 31,5
BT = 0 = = 31,24 µS
100 U n 100 110 2
2

b)
Naponot na sekundarnata strana na transformatorot, e postaven na
realnata oska i sveden na 110 kV strana iznesuva:

110
U 3sv = U 3 mT = 10 = 104,76 kV
10,5
o
U 3sv = 104,76 e j 0

Fazorot na faznata struja na krajot od prenosot, odnosno na sekundarnata strana

na transformatorot e:

I 3sv =
S3
=
(20 j10 )
= (110,22 j 55,1)A = 123,23 e j 26 ,56 o

3 U 3 sv 3 104,76

Zagubite na aktivna i reaktivna mo}nost vo grankata na magnetizirawe na

transformatorot se:

PFe = GT U 32sv = 3,31 10 6

104,76 2 10 6 = 36,28 kW
Qm = BT U 32sv = 31,24 10 6
104,76 2 10 6 = 342,86 kVAr

Mo}nosta koja protekuva niz transfromatorot e:

S T = PT" + jQT" = (P3 + PFe ) + j (Q3 + Qm ) = (20,03628 + j10,34826 )MVA

"

Naponot na primarnata strana na transformatorot, odnosno na krajot na vodot }e

bide:

PT" RT + QT" X T P " X v QT" Rv 20,03628 0,756 + 10,34286 40,32

U 2 = U 3sv + + j T = 104,76 + +
U 3sv U 3sv 104,76
20,03628 40,32 10,34286 0,756
= (108,88 + j 7,64 )kV = 109,16 e j 4,013 kV
o
+ j
104,76

Zagubite vo podol`nata granka na transformatorot se:

2 2
PT" + QT" 20,03628 2 + 10,34286 2
PT = RT = 0,756 = 0,035 MW
U 32sv 104,76 2
2 2
PT" + QT" 20,03628 2 + 10,34286 2
QT = XT = 40,32 = 1,867 MVAr
U 32sv 104,76 2

36
Mo}nosta na vlezot vo transformatorot, odnosno na krajot od vodot e:

(
S T = PT' + jQT' = PT" + PT + j QT" + QT = (20,071 + j12,21)MVA
'
) ( )
Reaktivnata mo}nost {to vodot ja proizveduva vo popre~nata granka vo jazolot 2
iznesuva:

6
Qv Bv 185,5 10
= U 22 = 109,156 2 = 1,105 MVAr
2 2 2 2

Mo}nosta koja protekuva niz vodot i predizvikuva zagubi na mo}nost i pad na

napon e:

Qv Qv
= (20,071 + j11,105)MVA
" '
S v = Pv" + jQv" = S T j = PT' + jQT' j
2 2 2 2

Zagubite vo vodot se:

2 2
P" + Q" 20,0712 + 11,105 2
Pv = v 2 v Rv = 13,51 = 0,5966 MW
U2 109,156 2
2 2
P" + Q" 20,0712 + 11,105 2
Qv = v 2 v Xv = 29,54 = 1,3045 MVAr
U2 109,156 2

Naponot na po~etokot na vodot e:

Pv" Rv + Qv" X v Pv" X v Qv" Rv 20,071 13,51 + 11,105 29,54

U1 =U 2 + *
+ j *
= (108,88 + j 7,64 ) + +
U 2 U 2
108,88 j 7,64
20,071 29,54 11,105 13,51
= (114,08 + j12,07 )kV = 114,72 e j 6, 04 kV
o
+ j
108,88 j 7,64

Reaktivnata mo}nost {to vodot ja proizveduva vo popre~nata granka vo jazolot 1

iznesuva:

6
Qv Bv 185,5 10
= U 12 = 114,72 2 = 1,22 MVAr
2 1 2 2

Kompleksnata mo}nost na po~etokot na vodot, desno od jazolot 1 e:

( ) (
S v = Pv' + jQv' = Pv" + Pv + j Qv" + Qv = (20,668 + j12,41)MVA
'
)
Kompleksnata mo}nost na vlezot vo vodot, levo od to~kata 1 e:

Qv Qv
= (20,668 + j11,19 )MVA
'
S 1 = P1 + jQ1 = S v j = Pv' + jQv' j
2 1 2 1

Fazorot na faznata struja na po~etokot na vodot e:

37
 *

I1 =
S1
=
(20,668 j11,19) = 118,28 e j 22 , 39o
A
3 U1 3 (114,08 j12,07 )

Zada~a 2.12.
Potro{uva~ so mo}nost P3 = 20 MW i cos $ 3ind = 0,8 se napojuva preku
prenosen sistem daden na slikata 7. Naponot na po~etokot na vodot se odr`uva
konstanten i iznesuva U 1 = 115 kV . Zanemaruvaj}i ja popre~nata komponenta na
padot na napon vo prenosniot sistem da se odredi kolkava treba da bide mo}nosta
injektirana od kondenzatorskata baterija instalirana kaj potro{uva~ot za da
naponot na sobirnicata 3 bide U 3 = 10,2 kV . Kolku }e iznesuva mo}nosta
injektirana od kondenzatorskata baterija, dokolku se zemi vo predvid i
popre~nata komponenta na padot na napon i kolkava e gre{kata {to se pravi so
nejzinoto zanemaruvawe?

U1 U3

L = 60 km S3

(0,125 + j 0,4) / km mT = 110 / 10 kV QKB

S n = 31,5 MVA
uk = 11%
PCun = 200 KW

Slika 7. Prenosen sistem od zada~a 2.12.

Re{enie:
Vo zamenskata {ema na sistemot (svedena na naponot na vodot) prika`ana na
slika 8, }e bidat zemeni vo predvid samo podol`nite granki na vodot i t-torot,
bidej}i se raboti za presmetka na padot na napon.

U1 U 3 sv
Rv jX v RT jX T P3" P3

Q3" Q3
jX c
Q KB

Slika 8. Zamenska {ema na sistemot

Reaktivnata mo}nost na potro{uva~ot na sobirnicata 3 }e bide:

Q3 = P3 tg (arccos $ ) = 20 0,75 = 15 MVAr

38
Naponot na sobirnicata 3 sveden na naponot na vodot e:

110
U 3sv = U 3 mT = 10,2 = 112,2 kV
10

Parametrite na vodot i t-torot se:

Rv = rv Lvod = 0,125 60 = 7,5

X v = xv Lvod = 0,4 60 = 24

U n2 110 2
RT = PCun = 200 10 3
= 2,44
S n2 31,5 2
u k % U n2 11 110 2
ZT = = = 42,25
100 S n 100 31,5
X T = Z T2 RT2 = 42,18

Bidej}i se raboti za seriska vrska na vodot i t-torot, ekvivaletnata aktivna i

reaktivna otpornost na sistemot pome|u to~kite 1 i 3 e:

Re = Rv + RT = 9,94
X e = X v + X T = 66,18

So bilans na mo}nostite za sobirnicata 3, se dobiva:

S 3 = P3 + j (Q3 QKB )
"

So zanemaruvawe na popre~nata komponenta na padot na napon, naponot na

po~etokot na vodot mo`e da se izrazi so relacijata:

P3 Re + (Q3 Q KB ) X e
U 1 = U 3sv +
U 3sv

Od ovaa ravenka za mo}nosta na kondenzatorskata baterija se dobiva:

QKB =
P3 Re + Q3 X e (U 1 U 3sv ) U 3sv
= 13,3 MVAr
Xe

Dokolku se zemi vo predvid i popre~nata komponenta na padot na napon se dobiva:

P3 Re + (Q3 Q KB ) X e P X e + (Q3 Q KB ) Re
U 1 = U 3sv + + j 3
U 3 sv U 3 sv
P3 Re + (Q3 Q KB ) X e P3 X e + (Q3 Q KB ) Re
2 2

U 12 = U 3sv + +
U 3 sv U 3sv

Od poslednata ravenka se dobiva kvadratna ravenka za mo}nosta na

kondenzatorskata baterija:

39
 2
QKB 402,05 QKB + 5535,17 = 0

Ovaa kvadratna ravenka ima dve re{enija, i toa:

QKB1 = 387,77 MVAr , QKB 2 = 14,52 MVAr

Prvoto re{enie ne e logi~no i ne e fizi~ki vozmo`no, {to zna~i re{enieto e

QKB = 14,52 MVAr .

Gre{kata {to se pravi so zanemaruvawe na popre~nata komponenta na padot na

napon e:

'
QKB QKB 14,52 13,3
G% = '
100 = 100 = 8,4%
QKB 14,52

Zada~a 2.13.
Daden e ednostaven elektroenergetski sistem, prika`an na slika 9. Da se
odredat maksimalnite mo}nosti koi mo`at da se ispora~aat na potro{uva~kite
podra~ja priklu~eni na sobirnicite 3 i 4 ako naponite na vodovite ne smeat da
izlezat od opsegot (200-240) kV. Kolkava e vo toj slu~aj mo}nosta na po~etokot na
vodot 1-2. Vo presmetkata da se zanemari popre~nata komponenta na padot na
napon, a vodovite da se pretstavat samo so podol`nite granki.

L12 = 100 km L23 = 60 km

tg$ 3 = 0,4

L24 = 40 km
rv = 0,1 / km
x v = 0,4 / km
tg$ 4 = 0,5

Slika 9. Elektroenergetskiot sistem od zada~a 2.13.

Re{enie:
Ekvivalentanata {ema na sistemot e dadena na slikata 10.

Z2 S2 Z3
S3

Z4

S4

Slika 10. Ekvivalentanata {ema na sistemot od zada~a 2.13

40
Impedanciite na poedinite granki na sistemot se:

Z 2 = (0,1 + j 0,4) 100 = (10 + j 40)

Z 3 = (0,1 + j 0,4) 60 = (6 + j 24)
Z 4 = (0,1 + j 0,4) 40 = (4 + j16)

Vo dadeniot sistem maksimalna mo}nost mo`e da se prenesi vo slu~aj koga

na sobirnicite 3 i 4 ima minimalen napon (200 kV), a na sobirnicata 1 ima
maksimalen napon (240 kV). Vrz osnova na ravenkata za padot na naponot vo
grankata 2-3, mo`e da se odredi zavisnosta na naponot U 2 od mo}nosta P3 :

P3 R3 + Q3 X 3 P R + P3 tg$ 3 X 3 6 + 0,4 24
U2 =U3 + =U3 + 3 3 = 200 + P3 =
U3 U3 200 (1)
= 0,078 P3 + 200

Na sli~en na~in mo`e da se dobie i zavisnosta na naponot U 2 od mo}nosta P4 :

P4 R 4 + Q 4 X 4 P R 4 + P4 tg $ 4 X 4 4 + 0,5 16
U2 =U4 + =U4 + 4 = 200 + P4 =
U4 U4 200
= 0,06 P4 + 200 (2)

So izedna~uvawe na izrazite (1) i (2) se dobiva:

P3 1
= ' P4 = 1,3 P3
P4 1,3

So primena na bilansot na aktivni mo}nosti za sobirnicata 2 i presmetaniot

odnos na mo}nostite P3 i P4 , se dobiva:

P 2 + (P3 0,4)
2
P2 + Q2 P2 + Q2
P2 = P3 + 3 2 3 R3 + P4 + 4 2 4 R4 = P3 + 3 R3 + 1,3 P3 +
U3 U4 U 32

+
(1,3 P3 ) + (1,3 P3 0,5)
2 2

R4 = P3 +
P32 + (P3 0,4)
2

6 + 1,3 P3 +
U 42 200 2

+
(1,3 P3 ) + (1,3 P3 0,5)
2 2

4 = 385,25 10 6
P32 + 2,3P3
200 2

Analogno za reaktivnite mo}nosti se dobiva:

P 2 + (P3 0,4)
2
P2 + Q2 P2 + Q2
Q2 = Q3 + 3 2 3 X 3 + Q4 + 4 2 4 X 4 = 0,4 P3 + 3 X 3 + 1,3 0,5 P3 +
U3 U4 U 32

+
(1,3 P3 ) + (1,3 P3 0,5)
2 2
P 2 + (P3 0,4 )
X 4 = 0,4 P3 + 3
2

24 + 1,3 0,5 P3 +
U 42 200 2

+
(1,3 P3 ) + (1,3 P3 0,5)
2 2

16 = 1541 10 6
P32 + 1,05P3
200 2

41
Ravenkata za podol`nata komponenta na padot na napon vo grankata 1-2 e:

P2 R2 + Q2 X 2
U1 = U 2 +
U2
Od nea se dobiva:
U 1 U 2 = U 22 + P2 R2 + Q2 X 2

So zamenuvawe vo ovaa ravenka na dobienite izrazi za zavisnosta na U 2 , P2 , Q 2 od

mo}nosta P3 , se dobiva:

2
(
240 (0,078 P3 + 200 ) = (0,078 P3 + 200 ) + 385,25 10 6
)
P32 + 2,3P3 10 +
(
+ 1541 10 6
)
P + 1,05P3 40
3
2

Od posledniot izraz so sreduvawe se dobiva kvadratna ravenka po mo}nosta P3 :

P32 + 1082,4782 P3 111768,53 = 0

Fizi~ki vozmo`no re{enie na kvadratnata ravenka e:

P3 = 94,93 MW

Vrz osnova na presmetanata vrednost za P3 , mo`at da se odredat i ostanatite

mo}nosti vo sistemot:

Q3 = P3 tg$ 3 = 94,93 0,4 = 37,97 MVAr

P4 = 1,3P3 = 123,41MW
Q4 = P4 tg$ 4 = 123,41 0,5 = 61,7 MVAr
P2 = 385,25 10 6
P32 + 2,3P3 = 221,81MW
Q2 = 1541 10 6
P32 + 1,05P3 = 113,56MVAr

Naponot na sobirnicata 2 e:

U 2 = 0,078 P3 + 200 = 207,04kV

Kompleksnata mo}nost na po~etokot na vodot 1-2, }e se dobie so bilansot na

mo}nosti za vodot 1-2, odnosno so presmetka na zagubite vo toj vod:

P22 + Q22
S 1 = S 2 + S 1 2 = P2 + jQ2 + (R2 + jX 2 ) = 221,81 + j113,56 +
U 22
221,812 + 113,56 2
+ (10 + j 40) = (236,25 + j171,3)MVA
207,4 2

Zada~a 2.14.
Vo radijalniot del na distributivniot sistem prika`an na slikata 11,
naponot na sobirnicata 1 se odr`uva konstanten, nezavisno od promenata na

42
potro{uva~kata na sobirnicata 3. Pri napon na sobirnicata 3 U 30 = 10kV ,
mo}nosta na potro{uva~ot e S p 0 = (3 + j 5)MVA , dodeka so promena na naponot se
menuva so stati~ki koeficienti na osetlivost k PU = 1,6, k QU = 1,8 .

a) Da se odredi mo}nosta na kondenzatorskata baterija koja treba da se

priklu~i na sobirnicata 3, za da naponot na tie sobirnici bide 10,5 kV,
pri:
-zemawe vo predvid na popre~nata komponenta na padot na napon;
-zanemaruvawe na popre~nata komponenta na padot na napon;
Kolkava e gre{kata {to se pravi so zanemaruvaweto na popre~nata komponenta na
padot na napon vo presmetkata na mo}nosta kondenzatorskata baterija;

b) Da se odredi naponot na sobirnicata 3, ako na nea se priklu~i

kondenzatorska baterija so nominalna mo}nost Q KB = 3MVAr (pri
U n = 10kV ). Vo ovoj slu~aj da se zanemari popre~nata komponenta na padot
na napon.

Sp
Lv = 40 km
z v = (0,196 + j 0,385) / km
U nv = 35kV mT = 35 / 10,5 kV QKB
S nT = 10 MVA
u k = 8%
PCun = 34 KW

Slika 11. [ema i osnovni podatoci za zada~ata 2.14.

Re{enie:
Impedancijata na vodot svedena na 35 kV naponsko nivo e:

Z v = (rv + jxv )Lv = (0,196 + j 0,385) 40 = (7,84 + j15,4)

Impedancijata na transformatorot svedena na 35 kV naponsko nivo e:

U n2 u k % U n2 35 2 8 35 2
ZT = PCun + j = 0,034 + j = (0,42 + j 9,8)
S n2 100 S n 10 2 100 10

Vkupnata impedancija pome|u to~kite 1 i 3 e:

Z = R + jX = Z v + Z T = (8,26 + j 25,2)

Vrz osnova na zadadenite vrednosti na naponot i mo}nosta U 3 = 10kV i

S p 0 = (3 + j 5)MVA koi go karakteriziraat re`imot pred kompenzacijata, mo`e da
se odredi naponot na sobirnicata 1, ~ij modul vo razgleduvaniot sistem se odr`uva
na konstantna vrednost. Prvo treba da se odredi naponot na sobirnicata 3, sveden
na 35 kV:

43
 35
U 3sv = U 3 mT = 10 = 33,33 kV
10,5

Naponot na sobirnicata 1 se dobiva so izrazot:

Pp R + Q p X Pp X Qp R 3 8,26 + 5 25,2 3 25,2 5 8,26

U 1 = U 3sv + + j = 33,33 + + j =
U 3 sv U 3sv 33,33 33,33
= (37,85 + j1,03)kV = 37,86kV = const.

a)
Vo slu~aj na priklu~uvawe na kondenzatorska baterija na sobirnicata 3,
naponot na nea iznesuva 10,5 kV, odnosno negovata vrednost svedena na 35 kV e:

35
U 3sv = U 3 mT = 10,5 = 35 kV
10,5

So promena na naponot na sobirnicata 3, se menuvaat i mo}nostite na

potro{uva~ot, preku lineariziranite stati~ki karakteristiki i iznesuvaat:

U3 10,5 10
Pp = Pp 0 + Pp 0 k PU = 3 + 3 1,6 = 3,24 MW
U 30 10
U3 10,5 10
Q p = Q p 0 + Q p 0 k QU = 5 + 5 1,8 = 5,45MVAr
U 30 10

-So uva`uvawe na popre~nata komponenta na padot na napon, naponot na

sobirnicata 1 mo`e da se izrazi so slednata formula:

Pp R + (Q p QKB )X Pp X (Q p QKB )R
U 1 = U 3 sv + + j
U 3 sv U 3 sv

So zamena na soodvetnite vrednosti za naponite i mo}nostite, se dobiva kvadratna

ravenka vo koja nepoznata e mo}nosta na kondenzatroskata baterija:

3,24 8,26 + (5,45 QKB ) 25,2 (5,45 QKB ) 8,26

2 2
3,24 25,2
37,86 = 35 +
2
+
35 35

Posle sreduvaweto se dobiva:

2
QKB 98,69QKB + 249,11 = 0

Fizi~ki vozmo`no re{enie e:

QKB = 2,59MVAr

44
-So zanemaruvawe na popre~nata komponenta na padot na napon, izrazot za naponot
na sobirnicata 1 e:

Pp R + (Q p QKB )X
U 1 = U 3 sv +
U 3 sv
3,24 8,26 + (5,45 QKB ) 25,2
37,86 = 35 +
35

So re{avawe na poslednata ravenka se dobiva:

Q KB = 2,54 MVAr

Gre{kata {to se pravi so zanemaruvaweto na popre~nata komponenta na

padot na napon vo presmetkata na kondenzatorskata baterija e:

1
QKB QKB 2,59 2,54
G% = 1
100 = 100 = 1,93%
QKB 2,59

b)
Bidej}i e zadadena nominalnata mo}nost na kondenzatorskata baterija
Q KBn = 3MVAr (pri U n = 10kV odnosno za U nsv = 33,33kV ), vrednosta na mo}nosta na
baterijata za nekoja proizvolna vrednost na naponot na sobirnicata 3 e:

U 32sv U 32sv
QKB = QKBn 2
=3 2
= 0,0027U 32sv
U nsv 33,33

Zavisnosta na mo}nostite na potro{uva~ot vo funkcija od naponot na sobirnicata

3, dadeni se so slednite izrazi:

U 3 sv U 33,33
Pp = Pp 0 + Pp 0 k PU = 3 + 3 1,6 3 sv = 0,144U 3sv 1,8
U 30 sv 33,33
U 3 sv U 33,33
Q p = Q p 0 + Q p 0 k QU = 5 + 5 1,8 3 sv = 0,27U 3 sv 4
U 30 sv 33,33

Ako trite prethodni izrazi se zamenat vo ravenkata za padot na naponot pome|u

to~kite 1 i 3:

Pp R + (Q p QKB )X
U 1 = U 3 sv +
U 3 sv

37,86 = U 3 sv +
(0,144U 3sv [
1,8) 8,26 + (027U 3 sv ]
4) 0,0027U 32sv 25,2
U 3 sv

Se dobiva kvadratna ravenka po nepoznatiot napon U 3 sv :

U 32sv 32,05U 3 sv 124,11 = 0

45
Fizi~ki prifatlivo re{enie e: U 3 sv = 35,54 KV

Zada~a 2.15.
Vo elektroenergetskiot sistem prika`an na slikata 12, kompenzacijata na
reaktivnata mo}nost se vr{i so priklu~uvawe na popre~na kondenzatorska
baterija na tercierot na trinamotniot transformator. Ako vo re`imot pred
kompenzacijata (koga tercierot e neoptovaren), naponot na sobirnicata 2 e
U 2 = 33kV , da se odredi potrebnata susceptanca, odnosno mo}nosta na
kondenzatorskata baterija koja treba da se priklu~i na tercierot na
transformatorot, za da naponot na sobirnicata 2 se podigne na posakuvanata
vrednost U 2 = 36,75kV , pod pretpostavka deka naponot na sobirnicata 0 se odr`uva
na konstantna vrednost.

NAPOMENA: Reaktansite na transformatorot se dadeni soglasno mo}nostite

koi mo`at da se prenesat od edna kon druga namotka, a vo presmetkata da se
zanemari popre~nata komponenta na padot na napon.

S p = (45 + j 25)MVA
Lv = 80 km

x v = 0,38 / km
X 12 % = 7%, X 13 % = 21%
U nv = 110kV
X 23 % = 15%
mT = 110 / 36,75 / 10kV
S n1 / S n 2 / S n 3 =
jBc = 60 / 60 / 35 MVA

Slika 12. [ema i osnovni podatoci za EES od zada~a 2.15.

Re{enie:
Impedancijata na vodot na 110 kV naponsko nivo e:

Z v = jxv Lv = j 0,38 80 = j 30,4

Impedanciite na trinamotniot transformatorot pome|u oddelnite negovi kraevi,

presmetani za prenosnite mo}nosti od edna kon druga namotka, svedeni na 110 kV
naponsko nivo se:
X % U n2 7 110 2
Z 12 = jX 12 = j 12 = j = j14,117
100 S n1 100 60
X 13 % U n2 21 110 2
Z 13 = jX 13 = j = j = j 72,6
100 S n3 100 35
X 23 % U n2 15 110 2
Z 23 = jX 23 = j = j = j 51,857
100 S n 3 100 35

Impedanciite na grankite Y-ekvivalentot na trinamotniot transformator,

svedeni na 110 kV naponsko nivo se:

46
 1
Z 1 = jX 1 = j ( X 12 + X 13 X 23 ) = j17,43
2
1
Z 2 = jX 2 = j ( X 12 + X 23 X 13 ) = j 3,313
2
1
Z 3 = jX 3 = j ( X 13 + X 23 X 12 ) = j 55,17
2

Vo slu~ajot pred kompenzacijata, koga tercierot e neoptovaren,

transformatorot se modelira kako dvonamoten so impedancijata Z 12 = jX 12 .
Ekvivalentnata {ema za ovoj slu~aj e prika`ana na slika 13.

jX v jX 12

S p = Pp + jQ p

Slika 13. Ekvivalentna {ema na sistemot pred kompenzacijata

Za ovoj raboten re`im naponot na sobirnicata 2 soglasno uslovot na zada~ata

iznesuva U 2 = 33kV , odnosno negovata vrednost svedena na 110 kV e:

110
U 2 sv = U 2 mT = 33 = 98,776kV
36,75

Od ovoj re`im mo`e da se odredi naponot na sobirnicata 0, koj se odr`uva

konstanten nezavisno od re`imot na rabota:

Q p ( X v + X 12 ) 25 (30,4 + 14,117 )
U 0 = U 2 sv + = 98,776 + = 110,043kV
U 2 sv 98,776

Za re`imot so vklu~ena kondenzatorska baterija, t-torot se modelira so Y-

ekvivalentot i {emata za ovoj re`im e dadena na slikata 14.
U 2 sv = 110kV
jX v jX 1 S 0Z SZ jX 2

S p = Pp + jQ p
jX 3 QZ 2

jX KB

Slika 14. Ekvivalenta {ema na sistemot so vklu~ena kondenzatorska baterija

Za ovoj raboten re`im naponot na sobirnicata 3 soglasno uslovot na

zada~ata treba da iznesuva U 2 = 36,75kV , odnosno negovata vrednost svedena na 110
kV e:

47
 110
U 2 sv = U 2 mT = 36,75 = 110kV
36,75

Za da mo`e da se odredi susceptansata na popre~nata kondenzatorska

baterija, potrebno e da se zadovoli ravenkata za bilans na mo}nosti do
sobirnicata 0. Naponot vo to~kata Z se dobiva so ravenkata:

Q p (X 2 ) 25 ( 3,313)
U Z = U 2 sv + = 110 + = 109,247 kV
U 2 sv 110

Reaktivnite zagubi vo grankata Z-2 se:

Pp2 + Q p2 45 2 + 25 2
QZ 2 = X 2 = 3,313 = 0,726 MVAr
U 22sv 110 2

Kompleksnata mo}nost na po~etokot na grankata Z-2 e:

S Z = PZ + jQ Z = P p + j (Q p + Q Z 2 ) = (45 + j 24,274 )

Reaktivnata mo}nost na popre~nata granka vo to~kata Z, mo`e da se izrazi vo

X
funkcija od nepoznatata kapacitivna reaktansa na baterijata KB :

U Z2
Q3 KB =
X 3 X KB

Kompleksnata mo}nost na krajot na grankata 0-Z e:

U Z2
S 0 Z = P0 Z + jQ0 Z = PZ + j QZ +
X 3 X KB

Ravenkata za presmetka na naponot vo to~kata 0 e:

U Z2
QZ + (X v + X 1 )
X 3 X KB
U0 = UZ + ,
UZ

vo koja edinstvena nepoznata e reaktansata na kondenzatorskata baterija X KB .

Izrazot za nepoznatata e:

U Z2 109,247 2
X KB = X 3 = 55,17 = 586,65
U 0U Z U Z2 110,043 109,247 109,247 2
QZ 24,274
X v + X1 30,4 + 17,43

Baranata susceptansa na kondenzatorskata baterija, svedena na 110 kV e:

48
 1
BKB = = 1,7 mS
X KB

Naponot na kondenzatorskata baterija sveden na 110 kV e:

X KB
U KB = U Z = 120,58kV
X 3 X KB

Mo}nosta na baterijata e:

QKB = U KB
2
BKB = 24,787 MVAr

49
 3. PRESMETKA NA TEKOVITE NA MO]NOSTI VO EES

-SISTEM NA EDINE^NI (RELATIVNI) VREDNOSTI (PU SISTEM)

Problemot na sveduvawe vo EES vo koj imame dve ili pove}e naponski

nivoa, najednostavno mo`i da se re{i so primena na sistemot na edine~ni
vrednosti (per unit). Edine~nata vrednost na edna kompleksna veli~ina se definira
kako koli~nik od posmatranata veli~ina i edna proizvolno izbrana vrednost, koja
ima ista dimenzija kako i posmatranata veli~ina i koja se narekuva bazna
veli~ina. Baznite veli~ini obi~no se ozna~uvaat so indeksot „v”, dodeka
edine~nite veli~ini se ozna~uvaat so indeksot „pu“.
Za sekoja elektri~na veli~ina (napon U , struja I , mo}nost S , impedancija
Z i admitancija Y ) se izbira po edna bazna veli~ina: U B , I B , S B , Z B i Y B . Vo
trifaznite EES kako pogodno se poka`alo da se vr{i izbor na baznata mo}nost
S B i bazniot napon U B , dodeka preostanatite tri bazni veli~ini da se
presmetuvaat so pomo{ na slednite izrazi:

SB U B2 1 S
IB = ; ZB = ; YB = = B2
3 UB SB ZB UB

Koga se raboti za dve ili pove}e naponski nivoa, }e bide potrebno za sekoe
naponsko nivo da imame po eden sistem od 5 bazni veli~ini. Pritoa odnosot na
baznite naponi mora da bide usoglasen so prenosniot odnos (t.e. so odnosot na
brojot na navivkite) na transformatorot so koj se povrzani delovite od EES so
razni naponski nivoa. Sekoga{ se praktikuva baznata mo}nost S B da bide nasekade
vo EES ista.
Neka mre`ata so nominalen napon U n1 e povrzana so mre`ata so nominalen
napon U n 2 (slika 1). Ako za delot od mre`ata so nominalen napon U n1 , za bazniot
napon i baznata mo}nost usvoime vrednosti U B1 i S B , toga{ ostanatite bazni
veli~ini koi se odnesuvaat na toj del na mre`ata }e bidat:

SB U B2 1 1 S
I B1 = ; Z B1 = ; Y B1 = = 2B
3 U B1 SB Z B1 U B1
U n1 / U n 2
Z1

I1 Y1 W1 /W 2 I2
U1 U2 Y2

Slika 1. Primer na mre`a so dve naponski nivoa

Za delot od mre`ata so nominalen napon U n 2 , baznite veli~ini }e bidat

ednozna~no definirani:

50
 W2 SB U2 S
U B 2 = U B1 ; I B2 = ; Z B 2 = B 2 ; YB 2 = 2B
W1 3 U B2 SB U B2

Po opredeluvaweto na baznite veli~ini vr{ime izrazuvawe na site

elektri~ni veli~ini vo edine~ni vrednosti:

U1 I Z Y
U 1 pu = ; I 1 pu = 1 ; Z 1 pu = 1 ; Y 1 pu = 1 ;
U B1 I B1 Z B1 Y B1
U2 I Z Y
U 2 pu = ; I 2 pu = 2 ; Z 2 pu = 2 ; Y 2 pu = 2 ;
U B2 I B2 Z B2 YB 2

Zada~a 3.1.
Za prika`anata ednopolna {ema na EES da se odredat parametrite na
elementite na sistemot vo edine~ni vrednosti, ako se usvoi: S B = 35 MVA i bazen
napon vo generatorskoto kolo U B1 = 10,5 kV .

z v = (0,118 + j 0,388) / km
bv = 2,96 µS / km

L = 40 km S p = (20 + j10)MVA
mT = 10,5 / 115 kV mT = 115 / 10,5 kV
S n = 31,5 MVA S n = 31,5 MVA
uk = 11% uk = 11%
Slika 2. EES od zada~a 3.1.

Re{enie:
Prvo }e gi odredime parametrite na elementite na sistemot:

X S % U n2 110 10,5 2
XG = = = 3,46
100 S n 100 35
uk % U n2 11 115 2
X T1 = = = 46,2
100 S n 100 31,5
Z v = z v L = (0,118 + j 0,388) 40 = (4,72 + j15,52 )
jBv = jbv L = j118 µS
uk % U n2 11 10,5 2
XT2 = = = 0,385
100 S n 100 31,5

Za sistemot }e definirame u{te eden bazen napon za drugoto naponsko nivo:

U nT21 115
U B2 = U B1 T 1 = 10,5 = 115 kV
U n1 10,5

Soodvetnite bazni impedancii se:

51
 U B2 1 10,5 2
Z B1 = = = 3,15
SB 35
U B2 2 115 2
Z B2 = = = 377,8
SB 35

Parametrite na sistemot vo edine~ni vrednosti }e bidat:

X G 3,46
XG = = = 1,098 pu
Z B1 3,15
X T1 46,2
X T1 = = = 0,122 pu
Z B 2 377,8
Zv 4,72 + j15,52
Zv = = = (0,0125 + j 0,041) pu
Z B2 377,8
jBv
Yv = = jBv Z B 2 = j118 10 6
377,8 = 0,0446 pu
YB 2
X T 2 0,385
XT2 = = = 0,122 pu
Z B1 3,15

Mo}nosta na potro{uva~ot vo edine~ni vrednosti }e bide:

Sp 20 + j10
Sp = = = (0,571 + j 0,286 ) pu
SB 35

-PRETSTAVUVAWE NA ELEMENTITE NA EES PRI PRESMETKA NA

TEKOVITE NA MO]NOST VO EES
VODOVI:

Zada~a 3.2.
Da se opredelat admitanciite na ekvivalentnata -zamenska {ema na vodot
vo edine~ni (pu) vrednosti. Krajnite jazli na vodot se k i l, a za nego se poznati
slednite parametri: U n = 110 kV , Rv = 3,69 , X v = 12 , Bv = 84 µS . Baznata mo}nost
da se usvoi S B = 100 MVA , a bazniot napon U B = 110 kV .

Re{enie:
Oblikot na -zamenska {ema na vodot koja se koristi pri analiza na
tekovite na mo}nost e dadena na slika 3. Podol`nata i popre~nite admitancii na
-zamenskata {ema na vodot treba da se presmetaat vo edine~ni (pu) vrednosti.
Yk l

1 ' 1 '
Yk l Yk l
2 2

52
 Slika 3. Ekvivalentna -zamenska {ema na vodot koja se koristi pri analiza na
tekovite na mo}nost

Soglasno usvoenite bazna mo}nost i napon, baznata impedancija e:

U B2 110 2
ZB = = = 121
SB 100

Podol`nata admitancija na ekvivalentnata -zamenska {ema na vodot vo

edine~ni vrednosti e:
1
Y Z Z ZB 121
Yk l = v = v = B = = = (2,832769 j 9,212257 ) pu
YB 1 Z v Rv + jX v 3,69 + j12
ZB

Popre~nata admitancija na ekvivalentnata -{ema na vodot vo edine~ni

vrednosti e:
B
j v
1 ' B 1 B 84 10 6
Yk l = 2 = j v = j v ZB = j 121 = j 0,005082 pu
2 YB 2 YB 2 2

Yk l = (2,832769 j 9,212257 )

1 ' 1 '
Yk l = j 0,005082 Yk l = j 0,005082
2 2

Slika 3. Ekvivalentna -{ema na vodot so presmetani admitancii

TRANSFORMATORI:
Zada~a 3.3.
Da se opredelat parametrite na ekvivalentnata nesimetri~nata -zamenska
{ema na transformatorot vo edine~ni vrednosti pome|u jazlite k i l, ako za nego e
poznato:
• aktuelen prenosen odnos: 203,5/115 kV/kV,
• nominalni naponi na delovite od sistemot koj gi povrzuva
transformatorot: 220/110 kV/kV,
• nominalna mo}nost: 150 MVA,
• napon na kusa vrska: 12%
• aktivniot otpor na namotkite na transformatorot da se zanemari.

Re{enie:
Ako prenosniot odnos na transformatorot e ednakov so soodvetniot odnos
na baznite naponi na delovite na sistemot koj gi povrzuva, transformatorot se

53
pretstavuva so nadol`na admitancija (odnosno impedancija) ednakva na
admitancijata (odnosno impedancijata na kusata vrska na transformatorot. Vo
takvite slu~ai, za transformatorot se veli deka raboti so nominalen prenosen
odnos. Ako prethodnoto ne e slu~aj, za transformatorot se veli deka raboti so
nenominalen prenosen odnos. Eden transformator so nenominalen prenosen odnos
ne mo`e na zadovolitelen na~in da bide pretstaven samo so edna nadol`na
admitancija (odnosno impedancija). Takov transformator se pretstavuva so
soodvetna nesimetri~na -zamenska {ema. Ova e slu~aj i so transformatorot koj
treba da go modelirame vo ovaa zada~a.
Reaktancijata na kusa vrska na transformatorot, svedena na stranata na
poniskiot napon (l jazol) e:

2
uk % U ponizok 12 115 2
XT = = = 10,58
100 Sn 100 150
RT = 0 ' Z T = jX T = j10,58

Baznite naponi se zemaat ednakvi na nominalnite naponi na delovite od

sistemot koj transformatorot gi povrzuva, t.e. na stranata na povisokiot i na
poniskiot napon baznite naponi se U B 220 = 220 kV , U B110 = 110 kV . Baznata mo}nost
ja usvojuvame S B = 100 MVA . Baznata impedancija na 110 kV naponsko nivo e:

U B2110 110 2
Z B110 = = = 121
SB 100

Admitancijata na kusa vrska na transformatorot svedena na stranata na

poniskiot napon, vo edine~ni vrednosti e:

1
YT ZT Z Z 121
YT = = = B110 = B110 = = j11,43667 pu
YB 1 ZT jX T j10,58
Z B110

Prenosniot odnos na transformatorot vo edine~ni vrednosti se definira

kako koli~nik pome|u aktuelniot prenosen odnos na transformatorot i
soodvetniot odnos na baznite naponi:

203,5
Prenosen odnos (primar/sekundar ' k/l)
mk l = = 115 = 0,8847826 pu
Soodveten odnos na baznite naponi 220
110

Mo`e da se zabele`i deka za transformatori so nenominalen prenosen

odnos m k l ! 1 , dodeka za transformatori so nominalen prenosen odnos m k l = 1 .
So dosega opredelenite parametri mo`e da se formira ekvivalentna {ema
na transformatorot, prika`ana na slika 4.

54
 0,8847826 : 1 pu

YT = j11,43667 pu

Slika 4. Ekvivalentna {ema na transformatorot so admitancijata na kusata vrska

svedena na stranata na poniskiot napon

Soodvetnite admitancii na nesimetri~nata -{ema na transformatorot

(slika 5) vo edine~ni vrednosti se presmetuvaat na sledniot na~in:

YT j11,43667
Y 1( k l) = = = j12,92597 pu
mk l 0,8847826

Y 2( k =
1
1
YT
=
1
1
( j11,43667 )
= j1,683234 pu
l)
mk l mk l 0,8847826 0,8847826

Y 3( k = (m k 1)
YT
= (0,8847826 1)
( j11,43667 )
= j1,489297 pu
l) l
mk l 0,8847826

Y 1( k l) = j12,92597

Y 2( k = j1,683234
l) Y 3( k l) = j1,489297

Slika 5. Admitanciska forma na ekvivalentnata nesimetri~na -{ema na

transformatorot

No postapkata za opredeluvawe na parametrite na admitanciska forma na

ekvivalentnata nesimetri~na -{ema na transformatorot, bi mo`ela da zapo~ne
so sveduvawe na reaktancijata na kusata vrska na transformatorot na stranata na
povisokiot napon, t.e. na stranata na jazolot k. Vo toj slu~aj reaktancijata na
kusata vrska na transformatorot iznesuva:

55
 2
uk % U povisok 12 203,5 2
XT = = = 33,12980
100 Sn 100 150
RT = 0 ' Z T = jX T = j 33,12980

Baznata impedanca na 220 kV naponsko nivo e:

U B2 220 220 2
Z B 220 = = = 484
SB 100

Admitancijata na transformatorot vo edine~ni vrednosti e:

1
YT ZT Z Z 484
YT = = = B 220 = B 220 = = j14,60920 pu
YB 1 ZT jX T j 33,12980
Z B 220

Sega prenosniot odnos na transformatorot vo edine~ni vrednosti se

definira na sledniot na~in:

115
Prenosen odnos (primar/sekundar ' l/k) 203,5
ml k = = = 1,130221
Soodveten odnos na baznite naponi 110
220

So dosega opredelenite parametri mo`e da se formira ekvivalentna {ema na

transformatorot, prika`ana na slika 6.

1,130221 : 1 pu

l
YT = j14,60920 pu k

Slika 6. Ekvivalentna {ema na transformatorot so admitancijata na kusata vrska

svedena na stranata na povisokiot napon

Soodvetnite admitancii na ekvivalentnata nesimetri~nata -{ema na

transformatorot (slika 7) vo edine~ni vrednosti se presmetuvaat na sledniot
na~in:

56
 YT j14,60920
Y 1( l k) = = = j12,92597 pu
ml k 1,130221

Y 2( l =
1
1
YT
=
1
1
( j14,60920 )
= j1,489297 pu
k)
ml k ml k 1,130221 1,130221

Y 3( l = (m l 1)
YT
= (1,130221 1)
( j14,60920)
= j1,683234 pu
k) k
ml k 1,130221

Se zabele`uva deka dvete {emi na slikite 5 i 7 se prakti~no identi~ni, {to ja

doka`uva prednosta na sistemot na edine~ni vrednosti.

Y 1( k l) = j12,92597

Y 2( k l) = j1,489297 Y 3( k l) = j1,683234

Slika 7. Admitanciska forma na ekvivalentnata nesimetri~na -{ema na

transformatorot

JAZLI:
Pri presmetkata na tekovite na mo}nosti na eden elektroenergetski sistem,
kon sekoj negov jazol (sobirnica) k pridru`uvame po ~etiri golemini:

• injektirana aktivna mo}nost Pk = Pk ( generatori ) Pk ( potrosuvaci ) ,

• injektirana reaktivna mo}nost Q k = Q k ( generatori ) Qk ( potrosuvaci ) ,
• efektivna vrednost na naponot U k ,
• fazen agol na naponot k .

Nezavisno od metodot po koj }e se izveduvaat presmetkite, pred nivnoto

zapo~nuvawe za sekoj jazol treba da bidat poznati po dve od navedenite ~etiri
golemini. Drugite dve golemini se dobivaat kako rezultat na presmetkata.
Spored toa koi dve golemini pridru`eni kon jazolot se poznati pred
presmetkata, toj }e pripadne na edno od trite podmno`estva jazli na
razgleduvaniot EES:

1. Jazli za koi se poznati efektivnata vrednost na naponot i fazniot agol

na naponot. Voobi~aeno e ova podmno`estvo da sodr`i samo eden jazol,
koj se narekuva jazol so poznat napon (balansen jazol=slack bus). Toa po
pravilo jazolot na koj e priklu~ena regulacionata elektrana vo EES i
za nego ne se poznati injektiranata aktivna i reaktivna mo}nost, bidej}i
ne se poznati zagubite vo elementite na sistemot.

57
 2. Jazli za koi se poznati injektiranata aktivna i reaktivna mo}nost, koi
se narekuvaat PQ jazli i vo niv spa|aat vo prv red jazlite vo koi se
priklu~eni potro{uva~i i generatori koi injektiraat konstantna
aktivna i reaktivna mo}nost.
3. Jazli za koi se poznati injektiranata aktivna mo}nost i efektivnata
vrednost na naponot, koi se narekuvaat jazli so kontroliran napon ili
PU jazli. Obi~no toa se jazli na koi se priklu~eni elektranite ili
drugi izvori na reaktivna mo}nost, koi{to ovozmo`uvaat da se injektira
soodvetna reaktivna mo}nost so cel da se odr`i zadadenata efektivna
vrednost na naponot. Za sekoj vakov jazol treba da bidat poznati i,
najgolemata i najmalata vrednost na reaktivnata mo}nost Q max , Q min {to
so raspolo`livite tehni~ki sredstva e dozvoleno da se injektiraat vo
toj jazol.

POTRO[UVA^I:
Pri presmetkite na tekovite na mo}nost vo visokonaponskite EES,
voobi~aeno e potro{uva~ite da se pretstavuvaat so konstantna aktivna i
reaktivna mo}nost t.e. so aktivna i reaktivna mo}nost nezavisna od naponot kaj
soodvetniot jazol. Edna od pri~inite za prifatlivosta na vakvata pretstava e vo
faktot {to potro{uva~ite vo visokonaponskite EES se napojuvaat od
transformatori koi imaat mo`nost za regulacija na sekundarniot napon pod
optovaruvawe odnosno sekundarniot napon se odr`uva vo tesni granici i mo}nosta
na potro{uva~ite mnogu ne se menuva.

-FORMIRAWE NA MATRICA NA ADMITANCII NA EES I ODREDUVAWE

NA TIPOVITE NA JAZLI NA EES

Zada~a 3.4.
Daden e elektroenergetski sistem ~ija ednopolna {ema e prika`ana na
slika 8. Nominalniot napon na sistemot e 110 kV. Vo jazolot A e priklu~en
potro{uva~ so aktivna mo}nost 40 MW i reaktivna mo}nost 25 MVAr. Vo jazolot B
e priklu~en generator koj vo sistemot injektira aktivna mo}nost 10 MW i
reaktivna mo}nost 10 MVAr. Naponot na jazolot C se odr`uva na konstantna
vrednost 113,3 kV so fazen agol 0o. Da se opredelat:
a) Tipovite na jazli na EES i nivnite poznati golemini da se svedat vo
edine~ni vrednosti,
b) Matricata na admitancii na EES vo edine~ni vrednosti.

Z vA B = (12,1 + j 24,2 ) Z vA C = (12,1 + j 36,3)

Bv = 330,5785µS Bv = 330,5785µS

Z vB C = (6,05 + j18,15)
Bv = 165,2893µS
Slika 8. EES od zada~a 3.4.

58
Re{enie:
Bidej}i presmetkite treba da se napravat vo edine~ni vrednosti, treba da se
usvoi bazna mo}nost i bazen napon. Za baznata mo}nost usvojuvame S B = 100 MVA .
Bazniot napon go odbirame da e ednakov so nominalniot napon na mre`ata
U B = 110 kV . Baznata impedancija na sistemot e:

U B2 110 2
ZB = = = 121
SB 100

a) Tipovite na jazli na dadeniot EES se:

• Jazolot A e od tipot PQ odnosno jazol za koj se poznati injektiranata

aktivna i reaktivna mo}nost
• Jazolot B e od tipot PQ odnosno jazol za koj se poznati injektiranata
aktivna i reaktivna mo}nost
• Jazolot C e jazol so poznat napon ili slack jazol
• Jazol od tipot PU nema vo sistemot
Potoa treba da se izvr{i numeracija na jazlite. Numeracijata se izveduva
taka {to prvo se numeriraat jazlite od tipot PQ, potoa jazlite PU i na krajot slack
jazolot. Vakvata numeracija e najzgodna, poradi formiraweto na matricata na
admitancii i potoa pri presmetkite na tekovite na mo}nosti. Za na{iot slu~aj,
numeracijata e:
• Jazolot A - 1
• Jazolot B - 2
• Jazolot C - 3
Injektiranite mo}nosti vo jazlite 1 i 2, soglasno definicijata na injektirani
mo}nosti, vo edine~ni vrednosti se:

40 j 25
P1 + jQ1 = = ( 0,4 j 0,25) pu
100
10 + j10
P2 + jQ 2 = = (0,1 + j 0,1) pu
100

Naponot na jazolot 3 (jazolot so poznat napon) vo edine~ni vrednosti e:

113,3 + j 0
U3 = = (1,03 + j 0 ) pu
110

b)
Podol`nite admitancii na ekvivalentnite - {emi na vodovite vo
edine~ni vrednosti se:

ZB 121
Y1 2 = = = (2 j 4) pu
Z 1 2 12,1 + j 24,2
Z 121
Y1 3 = B = = (1 j 3) pu
Z 1 3 12,1 + j 36,3
ZB 121
Y2 3 = = = (2 j 6) pu
Z 2 3 6,05 + j18,15

59
 Popre~nite admitancii na ekvivalentnite -zamenski {emi na vodovite vo
edine~ni vrednosti se:

' '
Y1 2 = Y 1 3 = jBv Z B = j 330,5785 10 6
121 = j 0,04 pu
'
Y 2 3 = jBv Z B = j165,2893 10 6
121 = j 0,02 pu

Na slikata 9 e prika`ana ekvivalentnata {ema na sistemot, koja }e ja

iskoristime za formirawe na matricata na admitancii na sistemot.
'
Y1 2 Y1 3
'

2 2
1

Y1 2 Y1 3

' '
Y1 2 Y1 3
2 2 3 2

Y2 3
' Y2 3 Y2 3
'

2 2

Slika 9. Ekvivalentna {ema na sistemot od zada~a 3.4.

Matricata admitancii na EES e kvadratna simetri~na matrica so dimenzii

ednakvi na brojot na nezavisni jazli vo sistemot (referenten jazol e zemjata so
indeks 0). Bidej}i za razgleduvaniot sistem e ve}e izvr{ena soodvetna numeracija
na jazlite, matricata na admitancii }e bide matrica so dimenzii 3X3:

Y 11 Y 12 Y 13
Y = Y 21 Y 22 Y 23
Y 31 Y 32 Y 33

Dokolku vo sistemot nema induktivno spregnati granki, matricata na

admitancii na EES se formira so inspekcija na sistemot:

• Elementot Y kk od glavnata dijagonala na matricata e ednakov na sumata

na admitanciite na site granki na koi im pripa|a jazolot k:
1 '
(
Y 11 = Y 1 2 + Y 1 3 + Y 1 2 + Y 1 3 = (3 j 6,96) pu
2
'
)
1 '
(
Y 22 = Y 1 2 + Y 2 3 + Y 1 2 + Y 2 3 = (4 j 9,97 ) pu
2
'
)
1 '
(
Y 33 = Y 1 3 + Y 2 3 + Y 1 3 + Y 2 3 = (3 j8,97 ) pu
2
'
)

60
 • Elementot Y kl = Y lk e ednakov na sumata na admitanciite na site granki
{to direktno gi povrzuvaat jazlite k i l, so promenet znak

Y 12 = Y 1 2 = (2 j 4) = ( 2 + j 4 ) pu = Y 21
Y 13 = Y 1 3 = (1 j 3) = ( 1 + j 3) pu = Y 31
Y 23 = Y 2 3 = (2 j 6) = ( 2 + j 6) pu = Y 32

Kone~niot oblik na matricata na admitancii na razgleduvaniot EES e:

3 j 6,96 2 + j 4,00 1 + j 3,00

Y = G + jB = 2 + j 4,00 4 j 9,97 2 + j 6,00 =
1 + j 3,00 2 + j 6,00 3 j8,97
3 2 1 6,96 4,00 3,00
2 4 2 + j 4,00 9,97 6,00
1 2 3 3,00 6,00 8,97

Se zabele`uva matricata e simetri~na, bidej}i elektroenergetskite sistemi se

recipro~ni.

Zada~a 3.5.
Za elektroenergetskiot sistem ~ija ednopolna {ema e prika`ana na slikata
10, da se opredelat:

a) tipovite na jazli na EES

b) matricata na admitancii na EES vo edine~ni vrednosti.

Podatocite za jazlite i transformatorite se dadeni na slika 10. Podatocite za

parametrite na vodovite se prika`ani vo tabela 1.

PC = 100 MW
U C = 210 kV

213,4 / 115 kV / kV 213,4 / 115 kV / kV

uk = 11% uk = 11%
S n = 150 MVA S n = 150 MVA

U D = (115 + j 0 )kV S A = (250 + j125)MVA

Slika 10. Ednopolna {ema na EES od zada~a 3.5.

61
 Tabela 1. Parametri na vodovite

Vod U n [kV] Zv[ ] jBv [ µS ]

A-D (a) 110 10,71+j36,70 j 253,65
A-D (b) 110 10,09+j33,76 j 244,81
B-C 220 5,22+j27,51 j 176,85

Re{enie:
Usvojuvame bazna mo}nost S B = 100 MVA . Bidej}i vo sistemot postojat dve
naponski nivoa, baznite naponi }e zememe deka se ednakvi na nominalnite naponi
na sistemot, odnosno U B (110 ) = 110 kV i U B ( 220 ) = 220 kV . Soodvetno baznite
impedancii se:

U B2 (110 ) 110 2
Z B (110 ) = = = 121
SB 100
U B2 ( 220 ) 220 2
Z B ( 220 ) = = = 484
SB 100

a) Tipovite na jazli na dadeniot EES se:

• Jazolot A e od tipot PQ odnosno jazol za koj se poznati injektiranata

aktivna i reaktivna mo}nost na potro{uva~ite,
• Jazolot B e od tipot PQ odnosno jazol za koj se poznati injektiranata
aktivna i reaktivna mo}nost, koi se nula,
• Jazolot C e jazol od tipot PU, za koj se poznati injektiranata aktivna
mo}nost na generatorot i efektivnata vrednost na naponot. Vo
jazolot C bidej}i ne se zadadeni maksimalnata i minimalnata
reaktivna mo}nost Q max , Q min , }e smetame deka nema ograni~uvawa za
proizvodstvoto na reaktivna mo}nost.
• Jazolot D e jazol od tipot slack za koj se poznati efektivnta vrednost
i fazniot agol na naponot ili jazol so poznat napon.

Potoa treba da se izvr{i numeracija na jazlite. Numeracijata se izveduva taka

{to prvo se numeriraat jazlite od tipot PQ, potoa jazlite PU i na krajot slack
jazolot. Vakvata numeracija e najzgodna, poradi formiraweto na matricata na
admitancii I potoa presmetkite na tekovite na mo}nosti. Za na{iot slu~aj kade
vo sistemot ima ~etiri nezavisni jazli (referenten jazol e zemjata so indeks 0),
numeracijata e:
• Jazolot A - 1
• Jazolot B - 2
• Jazolot C - 3
• Jazolot D - 4

b)
Podol`nite admitancii na ekvivalentnite - {emi na vodovite vo
edine~ni vrednosti se:

62
 Z B (110 ) 121
Y1 4( a ) = = = (0,8866414 j 3,038258) pu
Z1 4(a ) 10,71 + j 36,70
Z B (110 ) 121
Y1 4( b ) = = = (0,9833631 j 3,290221) pu
Z1 4(b) 10,09 + j 33,76
Z B ( 220 ) 484
Y2 3 = = = (3,222351 j16,98216 ) pu
Z2 3 5,22 + j 27,51

Popre~nite admitancii na ekvivalentnite -zamenski {emi na vodovite

vo edine~ni vrednosti se:

1 ' 1 1
Y 1 4 ( a ) = j Bv Z B (110 ) = j 253,65 10 6 121 = j 0,01534583 pu
2 2 2
1 ' 1 1
Y 1 4 ( b ) = j Bv Z B (110) = j 244,81 10 6 121 = j 0,01481101 pu
2 2 2
1 ' 1 1
Y 2 3 = j Bv Z B ( 220) = j 176,85 10 6 484 = j 0,04279770 pu
2 2 2

Interkonektivnite transformatori se so nenominalen prenosen odnos i

niv }e gi pretstavime so nesimetri~nata ekvivalentna - {ema (zada~a 3.3).
Transformatorite T1 i T2 se so ednakvi parametri i imaat ednakvi prenosni
odnosi. Admitancijata na kusa vrska na transformatorite, svedena na 220 kV
strana i izrazena vo edine~ni vrednosti e:

Z B 220 484
Y T 2 = Y T1 = = = j14,49289 pu
jX T 1 0,11 213,4 2
j
150

Prenosniot odnos na transformatorot vo edine~ni vrednosti e:

115
Prenosen odnos (primar/sekundar ' 4/2) 213,4
m4 2 = = = 1,077788 pu
Soodveten odnos na baznite naponi 110
220

Potoa se presmetuvaat soodvetnite admitancii od ekvivalentnata {ema:

Y T1 j14,49289
Y 1( 4 2) = Y 1(1 3) = = = j13,44689 pu
m4 2 1,077788

Y 2( 4 = Y 2 (1 =
1
1
Y T1
=
1
1
( j14,49289 )
= j 0,9705147 pu
2) 3)
m4 2 m4 2 1,077788 1,077788

Y 3( 4 = Y 3(1 = (m 4 1)
Y T1
= (1,077788 1)
( j14,49289 )
= j1,046009 pu
2) 3) 2
m4 2 1,077788

63
 Bidej}i vo sistemot nema induktivno spregnati granki, matricata na
admitancii na EES se formira so inspekcija na sistemot preku ekvivalentnata
{ema na sistemot na slika 11.

'
Y2 3 '
Y2 3
2 Y2 3 2 3Y 3(1 3)

Y 3( 4 2)

Y 1( 4 2) 3Y 1(1 3)
Y 2( 4 2) Y1 4(a )

3Y 2(1 3)

' ' Y1 ' '

Y1
Y1 4(b ) Y1 4(a )
4(b )
Y1 4(a ) 4(b )

2 2 2 2

Slika 11. Ekvivalentna {ema na sistemot od zada~a 3.5.

Dijagonalnite elementi na matricata se:

Y 11 = Y 1 4(a ) +Y1 4( b ) +
1
2
( '
Y1 4(a ) +Y1
'
4(b) ) + 3 (Y 2 (1 3 ) + Y 1(1 3) ) = (1,870005 j 43,72744) pu

1 '
Y 22 = Y 2 3 + Y 2 3 + Y 1(4 2 ) + Y 3(4 2 ) = (3,222351 j 31,43226 ) pu
2
= Y 2 3 + Y 2 3 + 3 (Y 3(1 3) + Y 1(1 3) ) = (3,222351 j 60,41806 ) pu
1 '
Y 33
2
Y 44 = Y 1 4(a ) + Y 1 4( b ) +
1
2
'
( '
)
Y 1 4( a ) + Y 1 4 ( b ) + Y 2(4 2 ) + Y 1(4 2 ) = (1,870005 j18,77469 ) pu

Vondijagonalnite elementi na matricata se:

Y 13 = Y 31 = 3 Y 1(1 3) = j 40,34066 pu
Y 14 = Y 41 = Y 1 4(a ) Y1 4( b ) = ( 1,870005 + j 6,328479 ) pu
Y 23 = Y 32 = Y 2 3 = ( 3,222351 + j16,98216 ) pu
Y 24 = Y 42 = Y 1( 4 2) = j13,44689 pu

Realniot i imaginarniot od matricata na admitancii na sistemot vo edine~ni

vrednosti se:

64
 1,870005 0 0 1,870005
0 3,222351 3,222351 0
G= ,
0 3,222351 3,222351 0
1,870005 0 0 1,870005
43,72744 0 40,34066 6,328479
0 31,43226 16,98216 13,44689
B= .
40,34066 16,98216 60,41806 0
6,328479 13,44689 0 18,77469

-PRESMETKA NA NAPONITE NA JAZLITE I TEKOVITE NA MO]NOSTI

NIZ ELEMENTITE NA SISTEMOT:
GAUS-ZAJDELOV METOD ZA PRESMETKA NA NAPONITE NA JAZLITE:

Eden od iterativnite algoritmi koj se koristi za presmetka na naponite na

jazlite na EES, e poznat pod imeto Gaus-Zajdelov metod. Ovoj metod prakti~no se
koristi za re{avawe na sistemot ravenki, kade {to jazolot so indeks n e slack
jazolot za koj se poznati efektivnata vrednost i fazniot agol na naponot:

P1 jQ1
Y 11 U 1 + Y 12 U 2 + .................. + Y 1n U n = *
U 1

P2 jQ 2
Y 21 U 1 + Y 22 U 2 + .................. + Y 2 n U n = *
U 2

................................................................................
P jQ
Y n 11 U 1 + Y n 12 U 2 + .................. + Y n 1n U n = n 1 * n 1

Un 1

Za sistemi vo koi nema jazli so kontroliran napon (PU jazli), odnosno vo koj
site jazli osven slask jazolot mo`at da se modeliraat kako PQ jazli, iterativnata
postapka se sproveduva po slednata {ema:

(v +1) 1 Pi jQ i i 1
(v +1)
n
(v )
Ui = * Y il U l *Y Ul
(U ) il (3.1)
Y ii (v ) *
l =1 l = i +1
i

kade {to: i=1,... ,n-1, a so v e ozna~en brojot na iteracijata v=0, 1, 2..

Dokolku vo sistemot postojat jazli so kontroliran napon (PU jazli),

poterbno e vo sekoja iteracija odnapred da se presmeta nepoznatata reaktivna
mo}nost koja se injektira vo jazolot so cel da se odr`i specificiranata vrednost
na naponot:

* (Y ) + U ( ) * (Y )
i 1 n
(v ) (v +1) * (v ) *
Q i(v +1) = Im U i
v
il Ul i il Ul (3.2)
l =1 l =i

65
ili:
[G ( ) ( )] +
i 1
Q i(v +1) = U i *U (
l =1
l
v +1)
il sin (v )
i
(v +1)
l B il cos i
(v )
l
(v +1)

(3.3)
[G ( ) ( )]
n
+Ui *U
l =i
(v )
l il sin (v )
i l
(v )
B il cos i
(v ) (v )
l

Vo ravenkata so U i e ozna~en specificiraniot modul na naponot na jazolot so

kontroliran napon i, a so i e ozna~en fazniot agol na naponot na toj jazol. Vo
prvata iteracija se zema deka fazniot agol na naponot e ednakov na
pretpostaveniot, a vo drugite iteracii se zema deka e ednakov na presmetaniot od
prethodnata iteracija. Potoa se proveruva dali taka presmetanata injektirana
reaktivna mo}nost vo jazolot i, e vo dozvolenite granici, {to e uslov za
odr`uvaweto na modulot na naponot na specificiranata vrednost:

Q i min + Qi(v +1) + Q i max

Dokolku uslovot e zadovolen, vo natamo{niot tek na presmetkata vo iteracijata

v+1, so presmetanata vrednost na injektiranata reaktivna mo}nost se presmetuva
fazniot agol na naponot na jazolot i:, a za taa cel potrebno e da se presmetaat
realniot i imaginarniot del na naponot na toj jazol:

(v +1) 1 Pi jQ i(v +1) i 1

(v +1)
n
(v )
Ui = E i(v +1) + Fi(v +1) = * Y il U l *Y Ul
(U ( ) ) * il (3.4)
Y ii v
l =1 l = i +1
i

Fazniot agol na naponot e:

(v +1) Fi(v +1)

i = arctan (v +1) (3.5)
Ei

Kompleksniot napon na jazolot i vo v+1 iteracija go presmetuvame so izrazot:

Ui
(v +1)
= U i cos ( (v +1)
i + j sin (v +1)
i ) (3.6)

Ako uslovot ne e zadovolen mo`ni se dva slu~ai:

• Ako Q i(v +1) < Qi min toga{: Q i = Q i min ;

• Ako Q i(v +1) > Q i max toga{: Q i = Q i max .

Na po~etokot na presmetkata pretpostavuvame vrednosti za nepoznatite

naponi. Pritoa za jazlite od tipot PQ, pretpostavuvame ramen start (Flat Start),
odnosno site naponi zemame deka se ednakvi na edinica vo per unit vrednosti so
fazen agol nula. Za jazlite od tipot PU zemame deka modulot na naponot e ednakov
na specificiraniot, a fazniot agol e ednakov na nula.
Iterativnata postapka se povtoruva se dodeka ne se dojde do iteracijata v+1,
vo koja }e bide ispolnet uslovot za prekratuvawe na iterativno presmetuvawe, t.e.
vo koja }e bide zadovolen uslovot:

66
 [ ( )] = max[Re(U
max Re U i
i
(v +1)
i
(v +1)
i Ui )] + ,
(v )

max [Im( U )] = max[Im(U U )] + ,

(3.7)
(v +1) (v +1) ( ) v
i i i
i i

Naponite presmetani vo v+1 iteracija se smetaat za baranoto re{enie.

Zada~a 3.6.
Za sistemot od zada~a 3.4. so pomo{ na Gaus-Zajdeloviot metod da se
presmetaat nepoznatite naponi na jazlite 1 i 2. Procesot na iterativno
presmetuvawe da se smeta za zavr{en vo iteracijata vo koja vo odnos na
prethodnata, kaj dvata jazla, prirastite na realnite i imaginarnite delovi na
naponite po apsolutna vrednost se pomali od , = 1,1V .

Re{enie:
Vo zada~ata 3.4. be{e izvr{ena soodvetna numeracija na jazlite soglasno
potrebite na algoritmot i be{e formirana matricata na admitancii.
Injektiranite mo}nosti vo jazlite 1 i 2, soglasno definicijata na injektirani
mo}nosti, vo edine~ni vrednosti se:

40 j 25
P1 + jQ1 = = ( 0,4 j 0,25) pu
100
10 + j10
P2 + jQ 2 = = (0,1 + j 0,1) pu
100

Naponot na jazolot 3 (jazolot so poznat napon) vo edine~ni vrednosti e:

113,3 + j 0
U3 = = (1,03 + j 0 ) pu
110

Pred da zapo~ne iterativnoto presmetuvawe so Gaus-Zajdeloviot metod, potrebno

e za nepoznatite naponi na jazlite 1 i 2, da pretpostavime po~etni vrednosti,
soglasno ramniot start:
U 1 = (1,0 + j 0,0 ) pu
(0 )

U 2 = (1,0 + j 0,0 ) pu
(0 )

Koristej}i ja ravenkata (3.1), za naponite na jazlite i nivnite prirasti vo prvata

iteracija se dobiva:

(1) 1 P1 jQ1 (0 )
U1 = Y 12 U 2 Y 13 U 3 =
Y 11 (U ( ) )
1
0 *

1 0,4 j ( 0,25)
= ( 2 + j 4) (1 + j 0) ( 1 + j 3) (1,03 + j 0) =
3 j 6,96 (1 + j 0)*
= (0,9661360 j 0,03856435) pu

U 1 = (0,9661360 j 0,03856435 ) (1 + j 0 ) = ( j 0,03856435 )

(1) (1) (0 )
U1 = U1 0,03386402

67
 (1) 1 P2 jQ 2 (1)
U2 = Y 21 U 1 Y 23 U 3 =
Y 22 (U ( ) )2
0 *

1 0,1 j 0,1
= ( 2 + j 4 ) (0,9661360 j 0,03856435) ( 2 + j 6 ) (1,03 + j 0) =
4 j 9,97 (1 + j 0 )*
= (1,019595 j 0,01407861) pu

U 2 = (1,019595 j 0,01407861) (1 + j 0) = (0,019595 j 0,01407861) pu

(1) (1) (0 )
U2 =U2

Dozvolenata tolerancija, vo edine~ni vrednosti e:

1,1 1,1
,= = 3
= 10 5 pu
U B 110 10

Spored toa kriteriumot (3.7) za prekin na iterativnoto presmetuvawe na

naponite, o~igledno ne e zadovolen. Poradi toa, procesot na iterativno
presmetuvawe na naponite prodol`uva. Vo vtorata iteracija se presmetuva:

(2 ) 1 P1 jQ1 (1)
U1 = Y 12 U 2 Y 13 U 3 =
Y 11 (U ) (1) *
1

1 0,4 j ( 0,25)
= ( 2 + j 4 ) (1,019595 j 0,01407861) ( 1 + j 3) 1,03 =
3 j 6,96 (0,9661360 j 0,03856435)
*

= (0,9749799 j 0,04527499) pu

U 1 = (0,9749799 j 0,04527499) (0,9661360 j 0,03856435) =

(2 ) (2 ) (1)
U1 = U1
= (8,843899 j 6,710637 ) 10 3 pu

(2 ) 1 P2 jQ 2 (2 )
U2 = Y 21 U 1 Y 23 U 3 =
Y 22 (U ) (1) *
2

1 0,1 j 0,1
= ( 2 + j 4) (0,9749799 j 0,04527499) ( 2 + j 6) 1,03 =
4 j 9,97 (1,019595 j 0,01407861)*
= (1,023328 j 0,01682520 ) pu

U 2 = (1,023328 j 0,01682520) (1,019595 j 0,01407861)

(2 ) (2 ) (1)
U2 =U2
= (3,733516 j 2,746596) 10 3 pu

Mo`e da se konstatira deka ni po vtorata iteracija ne e zadovolen kriteriumot za

zavr{uvawe na procesot na iterativno presmetuvawe. Poradi toa, procesot
prodol`uva so tretata iteracija, itn. Rezultatite od prvite osum iteracii se
dadeni vo tabela 1.

68
 Tabela 1. Naponite na jazlite po iteracii

iteracija U 1 pu U 2 pu
1 0,9661360 - j0,03856435 1,019595 - j0,01407861
2 0,9749799 - j0,04527499 1,023328 - j0,01682520
3 0,9775581 - j0,04609472 1,024395 - j0,01712677
4 0,9783168 - j0,04610792 1,024699 - j0,01711468
5 0,9785381 - j0,04606575 1,024786 - j0,01709090
6 0,9786023 - j0,04604424 1,024810 - j0,01707987
7 0,9786208 - j0,04603606 1,024817 - j0,01707584
8 0,9786262 - j0,04603336 1,024819 - j0,01707452

Dokolku se presmetaat soodvetnite prirasti za sekoja iteracija, }e se dobie deka

kriteriumot (3.7) e zadovolen na krajot na osmata iteracija, odnosno apsolutnite
vrednosti na prirastite na realnite i imaginarnite delovi na naponite se pomali
od dozvolenata tolerancija

U 1 = (0,9786262 j 0,04603336) (0,9786208 j 0,04603606) =

(8 ) (8 ) (7 )
U1 = U1
= (5 + j 3) 10 6
pu < 10 5 pu

U 2 = (1,024819 j 0,01707452) (1,024817 j 0,01707584) =

(8 ) (8 ) (7 )
U2 =U2
= (2 + j1) 10 6 pu < 10 5 pu

Toa zna~i deka presmetanite naponi vo osmata iteracija se smetaat za baranoto

re{enie. Izrazeni vo apsolutni vrednosti (kilovolti) se dobivaat so mno`ewe so
bazniot napon:

U 1 = (0,9786262 j 0,04603336) 110 = (107,649 j 5,064)kV = 107,77 e j 2 , 69 o

kV
U 2 = (1,024819 j 0,01707452) 110 = (112,730 j1,878)kV = 112,75 e j 0 , 95o
kV

Zada~a 3.7.
Za EES od zada~ata 3.5., so pomo{ na Gaus-Zajdeloviot metod da se
presmetaat nepoznatite naponi i nepoznatite injektirani mo}nosti. Potoa da se
presmetaat tekovite na mo}nosti vo elementite i zagubite na mo}nost vo niv.
Presmetkite da se napravat so to~nost 10 5 pu . Za jazolot C(3) koj e jazol so
kontroliran napon, da se smeta deka nema ograni~uvawa za generiraweto na
reaktivnata mo}nost.

Re{enie:
Pred da zapo~ne iterativnata presmetka na naponite, potrebno e da se
odberat po~etnite vrednosti na naponite. Za jazlite od tipot PQ, pretpostavuvame
ramen start:
U 1 = (1,0 + j 0,0 ) pu
(0 )

U 2 = (1,0 + j 0,0 ) pu
(0 )

Za jazlite od tipot PU, pretpostavuvame fazni agli na naponite ednakvi na nula:

69
 210 + j 0
= (0,9545454 + j 0 ) pu
(0 )
U3 =
220

Za slack jazolot ili jazolot so poznat napon imame:

115 + j 0
U4 = = (1,045455 + j 0 ) pu
110

Injektiranite mo}nosti vo jazlite, soglasno definicijata na injektirani

mo}nosti, vo edine~ni vrednosti se:

250 j125
P1 + jQ1 = = ( 2,5 j1,25) pu
100
P2 + jQ 2 = (0,0 + j 0,0 ) pu
100
P3 = = 1,0 pu
100

Vo prvata iteracija so pomo{ na ravenkata (3.1), za kompleksniot napon na jazolot

A(1) i negoviot prirast dobivame:

(1) 1 P1 jQ1 (0 )
U1 = Y 13 U 3 Y 14 U 4 =
Y 11 (U ( ) ) 1
0 *

1 2,5 + j1,25
= j 40,34066 0,9545454 ( 1,870005 + j 6,328479 ) 1,045455 =
1,870005 j 43,72744 1,0
= (1,000968 j 0,05526989) pu

U 1 = (1,000968 j 0,05526989 ) (1 + j 0) = ( j 0,05526989 ) pu

(1) (1) (0 )
U1 = U1 0,000968

Za naponot na jazolot B(2) dobivame:

(1) 1 P2 jQ 2 (0 )
U2 = Y 23 U 3 Y 24 U 4 =
Y 22 (U ( ) )2
0 *

1
= [ ( 3,222351 + j16,98216) 0,9545454 ( j13,44689) 1,045455] =
3,222351 j 31,43226
= (0,9628833 j 0,0008547727 ) pu

U 2 = (0,9628833 j 0,0008547727 ) (1 + j 0) =
(1) (1) (0 )
U2 =U2
= ( 3,711671 10 2
j8,547727 10 4
) pu
Jazolot C(3) e jazol so kontroliran napon, pa zaradi toa e potrebno, so aktuelnite
vrednosti na naponite, da se presmeta injektiranata reaktivna mo}nost vo toj
jazol. So pomo{ na ravenkata (3.2) (mo`e i so (3.3)) se dobiva:

70
 [
Q31 = Im U 3
(0 )
(Y *
31
(1)*
U 1 + Y 32 U 2
* (1)*
) + U ( ) (Y
3
0 *
33
(0 )* * *
)]
U 3 + Y 34 U 4 = 0,8948580 pu

So pomo{ na ravenkata (3.4) se presmetuvaat realniot i imaginarniot del na

naponot na jazolot C(3):

1 P3 jQ31 (1) 1
E 3(1) + jF3(1) =
(1)
Y 13 U 1 Y 23 U 2 =
Y 33 (U ( ) ) 3
0 *
3,222351 j 60,41806
1 j 0,894858
j 40,34066 (1,000968 j 0,05526989) ( 3,222351 + j16,98216)
0,9545454 =
(0,9628833 j 0,0008547727)
= (0,9535159 j 0,01930442) pu

Fazniot agol na naponot se presmetuva so ravenkata (3.5):

(1) F3(1) 0,01930442

3 = arctan (1) = arctan = 0,02024275rad
E3 0,9535159

Spored (3.6), kompleksniot napon na jazolot C }e bide:

(1)
U 3 = U 3 cos ( (1)
3 + j sin (1)
3 ) = (0,9543499 j 0,01932131) pu

Prirastot na toj napon e:

U 3 = (0,9543499 j 0,01932131) 0,9545454 =

(1) (1) (0 )
U3 =U3
= ( 1,955628 10 4
j1,932131 10 2
)pu
Bidej}i najgolemata komponenta na prirastite na naponite vo prvata iteracija po
apsolutna vrednost e pogolema od dozvolenata tolerancija, presmetkata
prodol`uva so vtorata iteracija, itn.
Presmetkata zavr{uva vo 30-tata iteracija, a baranite naponi na jazlite se:

U 1 = (0,9881247 j 0,1230171) = 0,9957528 e j 0,12386 pu

U 2 = (0,9647814 j 0,04356597 ) = 0,9657645 e j 0, 04513 pu
U 3 = (0,9513455 j 0,07809448 ) = 0,9545454 e j 0,08190 pu
ili vo kilovolti:

U 1 = (0,9881247 j 0,1230171) 110 = 109,53 e j 7 ,10 o

kV
U 2 = (0,9647814 j 0,04356597 ) 220 = 212,47 e j 2 , 59 o
kV
U 3 = (0,9513455 j 0,07809448) 220 = 210 e j 4 , 69 o
kV

Vrz osnova na presmetanite kompleksni naponi vo jazlite, mo`at da se presmetaat

nepoznatite injektirani mo}nosti, a toa se injektiranata reaktivna mo}nost za
jazolot C i injektiranata kompleksna mo}nost za jazolot D. Nepoznatata
injektirana mo}nost na eden jazol se presmetuva preku slednata ravenka:

71
 n

*Y
* *
Si = Ui ik Uk (3.8)
k =1
Za jazolot C dobivame:

[
S 3 = U 3 Y 31 U 1 + Y 32 U 2 + Y 33 U 3 = (0,9513455 + j 0,07809448) [( j 40,34066 )
* * * * * *
]
(0,9881247 + j 0,1230171) + ( 3,222351 j16,98216) (0,9647814 + j 0,04356597 ) +
+ (3,222351 + j 60,41806 ) (0.9513455 + j 0,07809448)] =
= (1,000011 + j1,205166) pu = (1,000011 + j1,205166) 100 = (100 + j120,5)MVA

Za jazolot D dobivame:

[
S 3 = U 4 Y 41 U 1 + Y 42 U 2 + Y 44 U 4 = 1,045455 [( 1,870005
* * * * * *
] j 6,328479)
(0,9881247 + j 0,1230171) + ( j13,44689 ) (0,9647814 + j 0,04356597 ) +
+ (1,870005 + j18,77469) 1,045455] =
= (1,538433 + j 0,1792053) pu = (1,538433 + j 0,1792053) 100 = (153,8 + j17,9)MVA

Raspredelbata na optovaruvawata vo elementite, za vodovi se presmetuva so

relaciite (3.9) za po~etokot na vodot i (3.10) za krajot na vodot, za
transformatori so relaciite (3.11) na primarnata strana i (3.12) na sekundarnata,
a zagubite vo elementite so relacijata (3.13):

Sk =Uk (U *
U
*
)Y *
+U
* (Y )
'
k l
*

(3.9)
l k l k l k
2

Sl =Ul (U *
U
*
)Y *
+U
* (Y ) '
k l
*

(3.10)
k l k k l l
2
*
U k2 * Yk
Sk l = Uk Ul l
(3.11)
mk l mk l
*
Ul Uk *
Sl k = U 2
l Yk l (3.12)
mk l
Sk l = Sk l + Sl k (3.13)

Tekovite na mo}nosti na po~etokot i na krajot na vodot A-D(a) i zagubite vo nego,

(3.9), (3.10) i (3.13) soodvetno se:

S1 4( a ) = U1 [(U 1 U4) Y1 4(a ) ]

* 1 '
+ U 12
2
Y 1 4(a ) =

= (0,9881247 j 0,1230171) ( 0,05733030 + j 0,123071) (0,8866414 + j 3,038258) +

+ 0,9957528 2 ( j 0,01534583) = (0,4275564 + j 0,02732156) pu =
= (0,4275564 + j 0,02732156) 100 = (42,8 + j 2,7 )MVA

72
 S4 1( a ) =U4 [(U 4 U1) Y1 4(a ) ]
*
+ U 42
1 '
2
Y1 4( a ) =

= 1,045455 [(0,05733030 + j 0,123071) (0,8866414 j3,038258)]* +

+ 1,045455 2 ( j 0,01534583) = (0,4438883 + j 0,05129769 ) pu =
= (0,4438883 + j 0,05129769) 100 = (44,4 + j 5,1)MVA

S1 4(a ) = S1 4( a ) + S4 1( a ) = (0,01633188 + j 0,02397612 ) pu =

= (0,01633188 + j 0,02397612) 100 = (1,6 + j 2,4)MVA

Analogno se presmetuvaat tekovite na mo}nosti i zagubite za ostanatite vodovi:

S 1 4( b ) = U 1 [(U 1 U 4 ) Y 1 4( b ) ] + U 12
1 '
Y 1 4 ( b ) = (0,4639766 + j 0,02481249 ) pu =
*

2
= (0,4639766 + j 0,02481249 ) 100 = (46,4 + j 2,5)MVA

S 4 1( b ) = U 4 [(U 4 U 1 ) Y 1 4( b ) ] + U 42
1 '
Y 1 4( b ) = (0,4820901 j 0,05454461) pu =
*

2
= (0,4820901 j 0,05454461) 100 = (48,2 + j 5,5)MVA
S 1 4( b ) = S 1 4 ( b ) + S 4 1( b ) = (0,01811346 + j 0,02973212 ) pu =
= (0,01811346 + j 0,02973212) 100 = (1,8 + j 3,0 )MVA

S 2 3 = (0,6125814 + j 0,04544096) pu = (61,3 + j 4,5)MVA

S 3 2 = (0,6081579 + j 0,1010417 ) pu = (60,8 + j10,1)MVA
S2 3 = S 2 3 + S 3 2 = (0,004423499 j 0,05560076) pu = (0,4 j 5,6 )MVA

Tekovite na mo}nost vo transformatorot T1 i zagubite vo nego se presmetuvaat

spored (3.11), (3.12) i (3.13):

*
U 42 * Y4
S4 2 = U4 U 2
2
=
m4 2 m4 2

1,045455 2
= 1,045455 (0,9647814 + j 0,04356597 ) ( j13,44689 ) =
1,077788
= (0,6124550 + j 0,07336245) pu = (61,2 + j 7,3)MVA

*
U2 U4
S2 4 = U 22 Y4
*
2 = (0,6124550 + j 0,04546032) pu = (61,3 + j 4,5)MVA
m4 2
S2 4 = S4 2 + S2 4 = ( j 0,02790213) pu = j 2,8 MVAr

Analogno za transformatorite T2 se presmetuva:

*
U 12 Y1 3
= (0,5360563 + j 0,3992854 ) pu = (53,6 + j 39,9)MVA
*
S1 3 = U1 U 3
m1 3 m1 3
*
U 3 U1
Y 1 3 = (0,5360563 + j 0,4354020 ) pu = (61,3 + j 43,5)MVA
*
S3 1 = U 2
3
m1 3
S 1 3 = ( j 0,03611660) pu = j 3,6 MVAr

73
-PRESMETKA NA NAPONITE NA JAZLITE I TEKOVITE NA MO]NOSTI
NIZ ELEMENTITE NA SISTEMOT:
WUTN-RAFSONOV METOD ZA PRESMETKA NA NAPONITE NA JAZLITE:

Pri obrabotkata na Gaus-Zajdeloviot metod, be{e dadena formata (3.8) na

ravenkata za presmetka na injektiranite mo}nosti vo jazlite, koja e:

*Y
* *
S i = Pi + jQ i = U i ik Uk (3.8)
k =1

Za potrebite na ovoj metod }e bide razviena nova forma na ovaa ravenka. Ako
kompleksnite naponi se izrazat vo polarni koordinati, a elementite na
kompleksnata matrica na admitancii na sistemot se izrazat vo pravoagolni
koordinati:

U k = Uk (cos k + j sin k )
U i = Ui (cos i + j sin i )
Y ik = G ik + jBik
ik = i k

ravenkite za injektirana aktivna i reaktivna mo}nost mo`at da se napi{at vo

slednata forma:

n
Pi = U i * U (G
k =1
k ik cos ik + Bik sin ik )=
n (3.14)
= G ii U i2 + U i * U k (G ik cos
k =1
ik + B ik sin ik )

k !i
n
Qi = U i * U (G
k =1
k ik sin ik B ik cos ik )=
n (3.15)
= B ii U + U i
2
i * U (G
k =1
k ik sin ik B ik cos ik )
k !i

Zaradi poednostavuvawe na zapisite, }e pretpostavime deka na jazolot so

poznat napon mu e dodelen indeks n . Indeksite od 1 do q im se dodeleni na PQ
jazlite so poznata injektirana aktivna i reaktivna mo}nost.
Pri re{avawe na problemot na presmetka na naponite na jazlite na eden EES,
treba da se presmetaat:
n 1 nepoznati fazni agli na naponite: 1 , 2 ,........, n 1
q nepoznati efektivni vrednosti (moduli) na naponite: U 1 , U 2 ,........, U q . (Vo
slu~aite koga nema jazli so kontroliran napon, }e bide q = n 1 .
n 1 + q vkupen broj na nepoznati golemini za sistemot.
So pomo{ na Wutn-Rafsonoviot metod, mo`e da se presmetaat nepoznatite
golemini so re{avawe vo sekoja iteracija na sistemot linearni ravenki, koj vo
matri~na forma mo`e da se napi{e:

74
 -P1 -P1 -P1 -P1
... U1 ... Uq
- 1 - n1 -U 1 -U q

M ... M M ... M
1 P1
-Pn 1 -Pn 1 -Pn 1 -Pn 1 M M
... U1 ... Uq
- 1 - n1 -U 1 -U q n 1 Pn 1
= (3.16
-Q1 -Q1 -Q1 -Q1 U1 / U1 Q1
... U1 ... Uq
- 1 - n1 -U 1 -U q M M
Uq /Uq Qq
M ... M M ... M

-Qq -Qq -Qq -Qq

U1 Uq
- 1 - n 1 -U 1 -U q
)

Kvadratnata matrica ( n 1 + q × n 1 + q ) od matri~nata ravenka (3.16) e poznata pod

imeto jakobijan. Voobi~eno e taa matrica da se razdeluva na ~etiri submatrici,
koi se ozna~uvaat so H, N, M, L. Elementite na tie submatrici se definiraat, I se
presmetuvaa so koristewe na (3.14), (3.15), na sledniot na~in:
-P
H ik = i = U i U k (G ik sin ik Bik cos ik )
- k (3.17)
i = 1,....., n 1; k = 1,......, n 1; k ! i
-P n
H ii = i = U i * U k (G ik sin ik Bik cos ik )=
- i k =1 (3.18)
k !i

= B ii U i2 Qi (presmetana )

-Pi
N ik = U k = U i U k (G ik cos ik + B ik sin ik )
-U k (3.19)
i = 1,....., n 1; k = 1,......, q; k ! i
-Pi n
N ii = U i = 2G ii U i2 + U i * U k (G ik cos ik + B ik sin ik )=
-U i k =1 (3.20)
k !i

= G ii U i2 + Pi (presmetana )

-Qi
M ik = = U i U k (G ik cos ik + Bik sin ik )= N ik
- k (3.21)
i = 1,....., q; k = 1,......, n 1; k ! i
-Q i n
M ii = = U i * U k (G ik cos ik + B ik sin ik )=
- i k =1 (3.22)
k !i

= G ii U i2 + Pi (presmetana )

75
 -Q i
Lik = U k = U i U k (G ik sin ik Bik cos ik ) = H ik
-U k (3.23)
i = 1,....., q; k = 1,......, q; k ! i
-Q i n
Lii =
-U i
U i = 2 B ii U i2 + U i * U (G
k =1
k ik sin ik Bik cos ik )=
k !i
(3.24)
= B ii U i2 + Q i (presmetana )

Ako, u{te se vovedat:

P1 Q1 1
U1 / U1
P2 Q2 2
U2 /U2
P= , Q= , = , U /U = (3.25)
M M M M
Pn 1 Qq n 1
Uq /Uq

matri~nata ravenka (3.16) mo`e da se zapi{e vo vid:

H N P
= (3.26)
M L U /U Q

Spored ovoj metod vo sekoja iteracija se re{ava sistemot linearni ravenki,

napi{an vo vid na matri~na ravenka (3.26). Vo iteracijata v+1 presmetanite
vrednosti na prirastite na nepoznatite se koristat za dobivawe na novite
vrednosti na nepoznatite, pri {to se koristat ravenkite:
(v )
(v +1) (v ) (v ) (v ) (v ) U1
U1 = U1 + U1 = U1 + U1
U1
(v +1) (v ) (v )
1 = 1 + 1 (v )
(v +1) (v ) (v ) (v +1) (v ) (v ) (v ) (v ) U2
1 = 1 + 1
U2 = U2 + U2 = U2 + U2
; U2 (3.27)
M
(v +1) (v ) (v )
M
n 1 = n 1 + n 1 (v )
(v +1) (v ) (v ) (v ) (v ) Uq
Uq = Uq + Uq = Uq + Uq
Uq
Pritoa na po~etokot na sekoja iteracija se presmetuva:

Pi(v ) = Pi (dadena ) Pi((vpresmetasn

)
a)
(3.28)
Q i(v ) = Q i (dadena ) Q i((vpresmetasn
)
a)

Procesot na iterativnoto presmetuvawe na naponite se smeta za zavr{en vo

iteracijata vo koja }e se postigne zadovoluvawe na uslovot:

max
i =1,..n 1
[( P ( ) ) ] + ,
i
v

i (3.29)
max
i =1,..q
[( Q ( ) ) ] + ,
i
v

Poslednite presmetani vrednosti za nepoznatite se smetaat za baranoto re{enie.

76
Zada~a 3.8.
Za sistemot od zada~a 3.4. so pomo{ na Wutn-Rafsonoviot metod da se
presmetaat nepoznatite naponi na jazlite 1 i 2. Procesot na iterativno
presmetuvawe da se smeta za zavr{en vo iteracijata vo koja presmetanite
injektirani aktivni i reaktivni mo}nosti vo jazlite se razlikuvaat od nivnite
zadadeni vrednosti za pomalku od 0,1 MW, odnosno 0,1 MVAr.

Re{enie:
Vo sistemot od zada~a 3.4. ima tri nezavisni jazli i nema jazli so kontroliran
napon. Bidej}i naponot vo jazolot 3 e poznat, treba da se opredelat dva nepoznati
fazni agli i dve nepoznati efektivni vrednosti na naponite, t.e. vkupniot broj na
nepoznati golemini iznesuva:

n 1+ q = 4
q = n 1= 2

Vo zada~ata 3.4. be{e formirana matricata na admitancii na sistemot i taa vo

edine~ni vrednosti e:
3,00 2,00 1,00 6,96 4,00 3,00
Y = G + jB = 2,00 4,00 2,00 + j 4,00 9,97 6,00
1,00 2,00 3,00 3,00 6,00 8,97

pri {to baznata mo}nost e 100 MVA, a bazniot napon e 110 kV.

Naponot na jazolot 3 (jazolot so poznat napon) vo edine~ni vrednosti e:

11,3 + j 0
U3 =
= 1,03 e j0 pu
110
dodeka za ostanatite jazli, na po~etokot na prvata iteracija, pretpostavuvame
ramen start, sli~no kako kaj Gaus-Zajdeloviot metod:

U1( 0 ) = U 2( 0) = 1,0 pu , 1
(0)
= (0)
2 = 0,0 rad

Dadenite injektirani mo}nosti vo jazlite vo edine~ni vrednosti se:

40 + j 25
P1( ;<;=>< ) + jQ1 ( ;<;=>< ) = = ( 0,4 j 0,25) pu
100
10 + j10
P2 ( ;<;=>< ) + jQ 2 ( ;<;=>< ) = = (0,1 + j 0,1) pu
100

Na po~etokot na sekoja iteracija vrz osnova na naponite presmetani vo

prethodnata iteracija, gi presmetuvame injektiranite (presmetani) aktivni i
reaktivni mo}nosti vo jazlite 1 i 2. Presmetkata }e ja napravime spored
ravenkite (3.14) i (3.15). Za jazolot 1, tie ravenki se:

P1((0?@=AB=C<><
)
) = U1(
(0)
)2
[
G11 + U 1( 0 ) U 2( 0) (G12 cos 12 + B12 sin 12 ) + U 3 (G13 cos 13 + B13 sin 13 )]
Q1((0?@=AB=C<><
)
) = (U )
(0) 2
1 [
B11 + U 1( 0) U 2( 0 ) (G12 sin 12 B12 cos 12 ) + U 3 (G13 sin 13 B13 cos 13 )]
kade {to e:

77
 12 = 1
(0) (0)
2 = 0,0
13 = 1
(0)
3 = 0,0

Zamenuvaj}i gi aktuelnite vrednosti na faznite agli i modulite na naponite na

jazlite na sistemot, za injektiranite mo}nosti vo jazolot 1, dobivame:

P1((0?@=AB=C<><
)
) =1
2
3 + 1 [1 ( 2 1 + B12 0) + 1,03 ( 1 1 + B13 0)] = 1 3 + 1 [ 3,03] = 0,03 pu
Q1((0?@=AB=C<><
)
) = 1
2
( 6,96 ) + 1 [1 (G12 0 4 1) + 1,03 (G13 0 3 1)] = 6,96 + 1 [ 7,09] = 0,13 pu

Za jazolot 2 presmetuvame:

P2((0?@=AB=C<><
)
(
) = U2
(0)
)
2
[
G 22 + U 2( 0) U 1( 0) (G 21 cos ) + U 3 (G 23 cos 23 + B23 sin 23 )]
21 + B21 sin 21

P2((0?@=AB=C<><
)
) =1
2
4 + 1 [1 ( 2 1 + B 21 0) + 1,03 ( 2 1 + B23 0)] = 4 + 1 [ 4,06] = 0,06 pu
Q 2( 0( ?@=AB=C<><
)
) = (U 2 )
( 0) 2
B22 + U 2( 0) [U 1( 0) (G 21 sin 21 B21 cos 21 ) + U 3 (G 23 sin 23 B 23 cos 23 )]
Q 2( 0( )?@=AB=C<><) = 12 ( 9,97 ) + 1 [1 (G 21 0 4 1) + 1,03 (G 23 0 6 1)] = 9,97 + 1 [ 10,18] = 0,21 pu

21 = (0)
2 1
(0)
= 0,0
kade {to e:
23 = (0)
2 3 = 0,0

Spored toa, na po~etokot na prvata iteracija za razlikite pome|u dadenite i

presmetanite injektirani aktivni i reaktivni mo}nosti vo jazlite, spored (3.28),
presmetuvame:
0,4 0,03 0,37
P ( 0) = P( ;<;=>< ) P((?@=AB=C<><
0)
) = = pu
0,1 0,06 0,16
0,25 0,13 0,12
Q ( 0) = Q( ;<;=>< ) Q((?@=AB=C<><
0)
) =
= pu
0,10 0,21 0,31
Bidej}i najgolemata razlika po apsolutna vrednost e pogolema od dozvolenata
tolerancija 0,1/100=0,001pu (0,1 MW I 0,1 MVAr), presmetkite treba da prodol`at so
presmetka na prirastite na faznite agli i modulite na naponite. Prirastite na
nepoznatite }e gi opredeluvame so re{avawe na sistemot linearni ravenki (3.26),
koj{to za dadeniot sistem go ima sledniot oblik:

(0)
H11 H12 N11 N12 1 P1( 0)
(0)
H 21 H 22 N 21 N 22 2 P2( 0)
=
M11 M12 L11 L12 ( U1 / U1 )
(0)
Q1( 0)
M 21 M 22 L21 L22 ( U2 / U2 )
(0)
Q2( 0)

Elementite na matricata na koeficientite na sistemot kinearni ravenki

(jakobijanot) }e gi opredelime so pomo{ na ravenkite od (3.17) do (3.24). Bidej}i
vo sistemot nema jazli so kontroliran napon, site submatrici na jakobijanot
imaat kvadratna forma i dimenzija 2x2. Dijagonalnite elementi na submatricite
H i L, se presmetuvaat spored (3.18) i (3.24) soodvetno:

78
 H 11 = Q1((0?@=AB=C<>F
)
) ( ) = ( 0,13) ( 6,96) 1,0 = 7,09 pu
B11 U 1( 0)
2 2

H 22 = Q 2( 0( )?@=AB=C<>F ) B (U ) = ( 0,21) ( 9,97) 1,0 = 10,18 pu

22
( 0) 2
2
2

L11 = Q1((0?@=AB=C<>F
)
) B (U ) = 0,13 ( 6,96) 1,0 = 6,83 pu
11
(0) 2
1
2

L22 = Q 2( 0( )?@=AB=C<>F ) B (U ) = 0,21 ( 9,97) 1,0 = 9,76 pu

22
(0) 2
2
2

Za presmetkata na vondijagonalnite elementi na submatricite H i L, }e gi

koristime (3.23) i (3.17):

H 12 = L12 = U 1( 0) U 2( 0 ) (G12 sin 12 B12 cos 12) = 1,0 1,0 (G12 0,0 4,0 1,0) = 4,0 pu
H 21 = L21 = U 2( 0) U 1( 0 ) (G 21 sin 21 B21 cos 21 ) = 1,0 1,0 (G 21 0,0 4,0 1,0) = 4,0 pu

Elementite na submatricite N i M se presmetuvaat so izrazite od (3.19) do

(3.22):
N 11 = P1((0?@=AB=C<>F
)
) + G11 U 1
(0)
( ) = 0,03 + 3,0 1,0 = 2,97 pu
2 2

M 11 = P1((0?@=AB=C<>F
)
) G11 (U ( 0) 2
1 ) = 0,03 3,0 1,0 = 3,03 pu 2

N 22 = P2((0?@=AB=C<>F
)
) + G 22 (U 2 ) = 0,06 + 4,0 1,0 = 3,94 pu
(0) 2 2

M 22 = P2((0?@=AB=C<>F
)
) G 22 (U 2 ) = 0,06 4,0 1,0 = 4,06 pu
(0) 2 2

N 12 = M 12 = U 1( 0) U 2( 0) (G12 cos 12 + B12 sin 12 ) = 1,0 1,0 ( 2,0 1,0 + B12 0,0) = 2,0 pu
N 21 = M 21 = U 1( 0) U 2( 0) (G 21 cos 21 + B21 sin 21 ) = 1,0 1,0 ( 2,0 1,0 + B 21 0,0) = 2,0 pu

Vo op{t slu~aj submatricite na jakobijanot ne se simetri~ni. Vo prvata

iteracija, poradi toa {to pretpostavenite vrednosti na faznite agli na naponite
se ednakvi na nula, submatricite na jakobijanot se simetri~ni. Spored toa
sistemot linearni ravenki od koj{to }e gi opredelime nepoznatite prirasti na
faznite agli I modulite na naponite, go ima sledniot oblik:

7,09 4,00 2,97 2,00 x1 0,37

4,00 10,18 2,00 3,94 x2 0,16
=
3,03 2,00 6,83 4,00 x3 0,12
2,00 4,06 4,00 9,76 x4 0,31

kade {to, zaradi uprostuvawe nepoznatite prirasti se ozna~eni so x i , i=1,..4.

Dobieniot sistem linearni ravenki mo`e da se re{i na razni na~ini. Tuka }e bide
upotreben metodot na Gausova eliminacija. Po prviot ~ekor na eliminacijata
dobivame:

1 0,5641749 0,4188998 0,2820274 x1 0,05218615

0 7,923301 0,3244007 2,811650 x2 0,04874417
=
0 0,2905500 8,099267 4,857425 x3 0,2781244
0 2,931651 4,837800 10,32417 x4 0,4143723

79
Po zavr{uvaweto na procesot na eliminacija, sistemot na linearni ravenki ja ima
slednata forma:

1 0,5641749 0,4188998 0,2820274 x1 0,05218615

0 1 0,04094262 0,3548584 x2 0,006152003
=
0 0 1 0,6112353 x3 0,03406872
0 0 0 1 x4 0,02728909

So povratna zamena vo ravenkite, gi dobivame nepoznatite prirasti:

( 0)
x1 1
0,04653993
( 0)
x2 0,01654770
= 2
=
x3 ( U1 / U1 ) ( 0 ) 0,01738866
x4 ( U 21 / U 2 ) ( 0) 0,02728909
(1) (0)
+ (0)
0,0 + ( 0,04653993) 0,04653993
1
= 1 1
= =
2
(1)
2
(0)
+ 2
(0)
0,0 + ( 0,01654770) 0,01654770
(0)
U1
U (0)
+U (0)
U1(1) 1 1
U1 1,0 + 1,0 ( 0,01738886) 0,9826114
= (0) = =
U 2(1) U2 1,0 + 1,0 0,02728909 1,027289
U 2( 0 ) + U 2( 0)
U2

Pred da prodol`i presmetkata na novite prirasti na nepoznatite vo

vtorata iteracija, treba da se proveri dali so novite vrednosti na kompleksnite
naponi e postignata baranata to~nost na presmetkite.
Presmetanite injektirani mo}nost za jazlite 1 i 2 se:

P1((1?@=AB=C<>F ) = 0,9826114 3,0 + 0,9826114 [ 1,027289 2,0 cos( 0,02999222)

) 2

+ 1,027289 4,0 sin( 0,02999222) 1,03 1,0 cos( 0,046553993) +

1,03 3,0 sin( 0,04653993)] = 2,896575 + 0,9826114 [ 3,34952] = 0,3947009 pu
Q1(1( )?@=AB=C<>F ) = 0,9826114 2 6,96 + 0,9826114 [ 1,027289 2,0 sin( 0,02999222)
1,027289 4,0 cos( 0,02999222) 1,03 1,0 sin( 0,046553993) 1,03 3,0 cos( 0,04653993)] =
6,720055 + 0,9826114 [ 7,084432] = 0,2411879 pu
12 = 21 = 1
(1) (1)
2 = 0,04653993 ( 0,01654770) = 0,02999222rad
13 = 1
(1)
3 = 0,04653993 0,0 = 0,04653993rad
P (1)
2 ( ?@=AB=C<>F ) = 0,1034528 pu
Q 2(1()?@=AB=C<>F ) = 0,1123800 pu
0,40 0,3947009 0,005299091
P (1) = P( ;<;=>< ) P((?@=AB=C<><
1)
) = = pu
0,10 0,1034528 0,003452823
0,25 0,2411849 0,008812100
Q (1) = Q( ;<;=>< ) Q((1?@=AB=C<><
)
) = = pu
0,10 0,1123800 0,01237998

80
 Kako {to se gleda, najgolemata razlika po apsolutna vrednost iznesuva
0,01237998 pu i e pogolema od dozvolenata tolerancija, pa presmetkata prodol`uva
so vtorata iteracija. Sistemot linearni ravenki so koj se presmetuvaat
prirastite na nepoznatite vo vtorata iteracija e:

6,961234 3,975347 2,501874 2,139026 x1 0,005299091

4,096429 10,40919 1,896863 4,324745 x2 0,003452823
=
3,291276 2,139026 6,478867 3,975347 x3 0,008812100
1,896863 4,117839 4,096429 10,63395 x4 0,01237998

kade {to elementite na jakobijanot se opredeleni na ist na~in kako vo prvata

iteracija, pri {to se koristeni aktuelnite vrednosti na naponite i presmetanite
aktivni i reaktivni mo}nosti vo jazlite. Zabele`uvame deka sega submatricite na
jakobijanot ne se simetri~ni. So Gausovata eliminacija se dobiva:
1 0,5710686 0,3594005 0,3072764 x1 0,0007612277
0 1 0,05261609 0,3799339 x 2 0,0008141827
=
0 0 1 0,6625401 x 3 0,001446988
0 0 0 1 x4 0,002258901
(1) 4
x1 1 4,607521 10
(1) 4
x2 1,109304 10
= 1
=
x3 ( U 1 / U 1 ) (1) 2,943601 10 3

x4 ( U 2 / U 2 ) (1) 2,258901 10 3

( 2) ( 2)
+ ( 2)
0,0465399 + ( 4,607521 10 4 ) 0,04700068
1
= 1 1
= =
2
( 2)
2
( 2)
+ 2
( 2)
0,01654770 + ( 1,109304 10 ) 4
0,01665863
(1)
U1
U (1)
+U (1)

U 1( 2)
1 1
U1 0,9826114 + 0,9826114 ( 0,002943601) 0,9797189
= (1) = =
U ( 2)
2 U2 1,027289 + 1,027289 0,002258901 1,024969
U 2(1) + U 2(1)
U2

So tie naponi se presmetuvaat razlikite pome|u dadenite i presmetanite

injektirani mo}nosti vo jazlite:

0,40 0,3999780 2,20

P ( 2) = P( ;<;=>< ) P((?@=AB=C<><
2)
) = = 10 5

0,10 0,1000033 0,33

0,25 0,2499740 2,60
Q ( 2) = Q( ;<;=>< ) Q((?@=AB=C<><
2)
) = = 10 5

0,10 0,1000309 3,09

Od dobienite rezultati se gleda deka po apsolutna vrednost najgolemata od

presmetanite razliki na injektiranite mo}nosti iznesuva 0,0000309 pu (t.e. 0,00309
MVAr) i taa e pomala od dozvolenata tolerancija. Spored toa presmetanite naponi
na po~etokot na tretata iteracija gi usvojuvame za baranoto re{enie:

81
 j 2.69 o
0,9797189 e j 0, 04700068 107,77 e
U= j 0 , 01665863
per unit = j 0.95 o
kV
1,024969 e 112,75 e

Zada~a 3.9.
Za sistemot od zada~a 3.5. so pomo{ na Wutn-Rafsonoviot metod da se presmetaat
nepoznatite naponi na jazlite. Procesot na iterativno presmetuvawe da se smeta
za zavr{en vo iteracijata vo koja presmetanite injektirani aktivni i reaktivni
mo}nosti vo jazlite se razlikuvaat od nivnite zadadeni vrednosti za pomalku od
0,1 MW, odnosno 0,1 MVAr.

Re{enie:
Vo zada~ata 3.5. be{e formirana matricata na admitancii na sistemot i taa vo
edine~ni vrednosti e:
1,870005 0 0 1,870005
0 3,222351 3,222351 0
G= ,
0 3,222351 3,222351 0
1,870005 0 0 1,870005
43,72744 0 40,34066 6,328479
0 31,43226 16,98216 13,44689
B= .
40,34066 16,98216 60,41806 0
6,328479 13,44689 0 18,77469

Sli~no kako kaj Gaus-Zajdeloviot metod, za jazlite od tipot PQ,

pretpostavuvame ramen start:
U 1( 0 ) = U 2( 0) = 1,0 per unit
1
( 0)
= (0)
2 = 0,0 rad

Za jazlite od tipot PU, pretpostavuvame fazni agli na naponite ednakvi na nula:

210
U3 = = 0,9545454 per unit
220
( 0)
3 = 0,0 rad

Za slack jazolot ili jazolot so poznat napon imame:

115 + j 0
U4 = = 1.045455 e j 0 per unit
110

Dadenite injektirani mo}nosti vo jazlite vo edine~ni vrednosti se:

250 + j125
P1( ;<;=>< ) + jQ1 ( ;<;=>< ) = = ( 2,50 j1,25) pu
100
S 2 ( ;<;=>< ) = 0
100
P3 ( ;<;=>< ) = = 1,0 pu
100

82
Injektiranata aktivna i reaktivna mo}nost vo jazolot A vo prvata iteracija gi
presmetuvame spored (3.14) i (3.15):

P1((0?@=AB=C<><
)
) = U1
(0)
( )
2
G11 + U 1( 0) [U 3 (G13 cos 13 + B13 sin 13 ) + U 4 (G14 cos 14 + B14 sin 14 )]

13 = 1
(0) (0)
3 = 0,0
14 = 1
(0) ( 0)
4 = 0,0

P1((0?@=AB=C<>< ) = 1,0 1,870005 + 1,0 [0,9545454 (0,0 1,0 + B13 0,0) +

) 2

+ 1,045455 ( 1,870005 1,0 + B14 0,0)]

P1((0?@=AB=C<>< ) = 1,0 1,870005 + 1,0 [ 1,95505] = 0,08500000
)

) = U1
Q1((0?@=AB=C<><
) ( 0)
( ) 2
B11 + U1(0) [U 3 (G13 sin 13 B13 cos 13 ) + U 4 (G14 sin 14 B14 cos 14 )]

) = 1,0
Q1((0?@=AB=C<>< ( 43,78744) +1,0 [0,9545454 (G13 0,0 40,34066 1,0) +1,045455 (G14 0,0 6,328479 1,0)]
) 2

) = 43,72744+ 1,0 [ 45,12313] = 1,395695

Q1((0?@=AB=C<><
)

Na sli~en na~in se presmetuvaat i injektiranite mo}nosti vo ostanatite jazli:

P2((0?@=AB=C<>< ) = 3, 222351 + 1,0 [ 3,075881] = 0,1464705

)

Q 2( 0( )?@=AB=C<><) = 31,43226 + 1,0 [ 30,26835] = 1,163908

P3((0?@=AB=C<>< ) = 2,936068 + 0,9545454 [ 3, 222351] = 0,1398129
)

Q3( 0( ?@=AB=C<>< ) = 55,05033 + 0,9545454 [ 57,32282] = 0,3330961

)

Spored toa, na po~etokot na prvata iteracija za razlikite pome|u dadenite i

presmetanite injektirani aktivni i reaktivni mo}nosti vo jazlite, spored (3.28),
presmetuvame:
2,5 0,0850000 2,4150000
P ( 0) = P( ;<;=>< ) P((?@=AB=C<><
0)
) = 0,0 0,1464705 = 0,146705
1,0 0,1398129 1,139813
1,25 1,395695 0,1456947
Q ( 0) = Q( ;<;=>< ) Q((?@=AB=C<><
0)
) = =
0,00 1,163908 1,163908

Vo slu~ajot na razlikite na reaktivnite mo}nosti se presmetuvaat samo za jazlite

A i B. Sleduvaat presmetkite na elementite na jakobijanot koj sega }e ima
dimenzii:

(n 1 + q ) × (n 1 + q ) = (4 1 + 2) × (4 1 + 2 ) = 5 × 5

Submatricite od matri~niot sistem ravenki (3.26) }e gi imaat slednite

dimenzii: H 3×3 ; N 3×2 ; M 2×3 ; L2×2
Dijagonalnite elementi na submatricite H i L, se presmetuvaat spored (3.18) i
(3.24) soodvetno:

83
 H 11 = Q1((0?@=AB=C<><
)
) B11 U 1( 0 ) ( ) 2
= ( 1,395695) ( 43,72744) 1,0 2 = 45,12313 pu
H 22 = Q 2( 0( )?@=AB=C<><) B22 U 2( 0 ) ( ) 2
= (1,163908) ( 31,43226) 1,0 2 = 30,26835 pu
H 33 = Q3( 0( ?@=AB=C<><
)
) B33 U 32 = 0,3330961 ( 60,41806) 0,9545454 2 = 54,71724 pu
L11 = Q1((0?@=AB=C<><
)
) (
B11 U 1( 0) ) 2
= 1,395695 ( 43,72744) 1,0 2 = 42,33174 pu
L22 = Q 2( 0( )?@=AB=C<>< ) (
B 22 U 2( 0) ) 2
= 1,163908 ( 31,43226) 1.0 2 = 32,59617 pu

Za presmetkata na vondijagonalnite elementi na submatricite H i L, }e gi

koristime (3.23) i (3.17):

H 12 = L12 = U 1( 0) U 2( 0 ) (G12 sin 12 B12 cos 12 ) = 1 1 (0 0 0 1) = 0

H 12 = U 1( 0 ) U 3 (G13 sin 13 B13 cos 13 ) = 1,0 0,9545454 (G13 0,0 40,34066 1,0) = 38,50699
H 21 = L21 = U (0)
2 U (0)
1 (G 21 sin 21 B21 cos 21 ) = 1 1 (0 0 0 1) = 0
H 23 = U (0)
2 U 3 (G 23 sin 23 B23 cos 23 ) = 1,0 0,9545454 (G 23 0,0 16,98216 1,0) = 16,21025
H 32 = U 3 U (0)
2 (G 32 sin 32 B32 cos 32 ) = 0,9545454 1,0 (G 32 0,0 16,98216 1,0) = 16,21025

Elementite na submatricite N i M se presmetuvaat so izrazite od (3.19) do

(3.22):
N 11 = P1((0?@=AB=C<>F
)
) + G11 U 1
(0)
( ) = 0,085 + 1,870005 1,0 = 1,785004 pu
2 2

M 11 = P1((0?@=AB=C<>F
)
) G11 (U 1 ) = 0,085 1,870005 1,0 = 1,955005 pu
( 0) 2 2

N 22 = P2((0?@=AB=C<>F
)
) + G 22 (U (0) 2
2 ) = 0,1464705 + 3,222351 1,0 = 3,368822 pu 2

M 22 = P2((0?@=AB=C<>F
)
) G 22 (U 2 ) = 0,1464705 3,222351 1,0 = 3,075881 pu
(0) 2 2

N 12 = M 12 = U 1( 0) U 2( 0) (G12 cos 12 + B12 sin 12 ) = 1 1 (0 1 + 0 0) = 0 pu

N 21 = M 21 = U (0)
1 U (0)
2 (G 21 cos 21 + B 21 sin 21 ) = 1 1 (0 1 + 0 0) = 0 pu
N 12 = M 12 = U (0)
1 U ( 0)
2 (G12 cos 12 + B12 sin 12 ) = 1 1 (0 1 + 0 0) = 0 pu
M 13 = U (0)
1 U 3 (G13 cos ) = 1 0,9545454 (0) = 0 pu
13 + B13 sin 13

M 23 = U U 3 (G 23 cos 23 + B 23 sin 23 ) = 1 0,9545454 ( 3,222351 1 + B23 0) = 3,075881 pu

(0)
2

N 31 = U 3 U 1 (G31 cos 31 + B31 sin 31 ) = 0,9545454 1 (0 1 + B31 0) = 0 pu

(0 )

N 32 = U 3 U 2(0 ) (G 32 cos 32 + B32 sin 32 ) = 0,9545454 1 ( 3,222351 1 + B32 0) = 3,075881 pu

Za razgleduvaniot primer sistemot linearni ravenki (3.26) e:

H 11 H 12 H 13 N 11 N 12 1
(0 )
P1(0 )
H 21 H 22 H 23 N 21 N 22 2
(0 )
P2(0 )
H 31 H 32 H 33 N 31 N 32 (0 )
3
= P3(0 )
M 11 M 12 M 13 L11 L12 ( U1 / U1 )
(0 )
Q1(0 )
M 21 M 22 M 23 L21 L22 ( U2 /U2 )
(0 )
Q 2(0 )
odnosno:

84
 45,12313 0 38,50699 1,785004 0 x1 2,415000
0 30,06835 16,21025 0 3,368822 x2 0,1464705
38,50699 16,21025 54,71724 0 3,075881 x3 = 1,139813
1,955005 0 0 42,33174 0 x4 0,1456947
0 3,075881 3,075881 0 32,59617 x5 1,163908

Po zavr{uvaweto na procesot na Gausovata eliminacija, sistemot na

linearni ravenki ja ima slednata forma:

1 0 0,8533759 0,03955852 0 x1
0 1 0,5355510 0 0,1112985 x2
0 0 1 0,1156199 0,09652492 x3 =
0 0 0 1 0,003780053 x4
0 0 0 0 1 x5
0,05352022
0,004839065
= 0,07586648
0,002007177
0,03237238

Od ovoj sistem so povratna zamena, go dobivame vektorot na nepoznatite

prirasti na faznite agli i modulite na naponite vo jazlite:

(0 ) 0,1206351
x1 1
(0 ) 0,04340804
x2 2
(0 )
x3 = 3
= 0,07874501
x4 ( U1 / U1 )
(0 )
0,002129546
x5 ( U2 /U2 )
(0 )
0,03237238

1
(1)
1
(0)
+ 1
(0)
0,0 + ( 0,1206351) 0,1206351
+ = 0,0 + ( 0,04340804) = 0,04340804
(1) (0) (0)
2 = 2 2
(1)
3
(0)
3 + (0)
3
0,0 + ( 0,07874501) 0,07874501
(0)
U1
U (0)
+U ( 0)
U 1(1) 1 1
U1 1 + 1 ( 0,002129546) 0,9978704
= = =
U 2(1) U2
(0)
1+1 ( 0,03237238) 0,9676276
U 2( 0) + U 2( 0)
U2

Presmetanite naponi posle prvata iteracija }e poslu`at za presmetka na

injektiranite mo}nosti vo jazlite na po~etokot na vtorata iteracija.
Injektiranata aktivna i reaktivna mo}nost vo jazolot A gi presmetuvame spored
(3.14) i (3.15):

85
 )
P1((0?@=AB=C<>< ) = U1
(1)
( )2
G11 + U 1(1) [U 3 (G13 cos 13 + B13 sin 13 )+
+ U 4 (G14 cos 14 + B14 sin 14 )] = 2,478278
13 = 1
(1) (1)
3 = 0,1206351 ( 0,07874501) = 0,04189007 rad
14 = 1
(1)
4 = 0,1206351 0 = 0,1206351rad

Q1((0?@=AB=C<><
)
) = (U )
(1) 2
1 B11 + U 1(1) [U 3 (G13 sin 13 B13 cos 13 )+
+ U 4 (G14 sin 14 B14 cos 14 )] = 1,169186

Na sli~en na~in se presmetuvaat i injektiranite mo}nosti vo ostanatite jazli:

P2((1?@=AB=C<>< ) = 0,006516691
)

Q 2(1()?@=AB=C<><) = 0,05908700
P3((1?@=AB=C<>< ) = 1,016611
)

Q3(1()?@=AB=C<><) = 1,088517

Razlikite pome|u dadenite i presmetanite injektirani mo}nosti vo jazlite

iznesuvaat:

2,5 2,478278 0,02172184

P ( 0) = P( ;<;=>< ) P((?@=AB=C<><
0)
) = 0,0 0,006516691 = 0,006516691
1,0 1,016611 0,01661100
1,25 1,169186 0,08081412
Q ( 0) = Q( ;<;=>< ) Q((?@=AB=C<><
0)
) = =
0,00 0,05908700 0,05908700

Kako {to se gleda, najgolemata razlika po apsolutna vrednost iznesuva

0,08081412 pu i e pogolema od dozvolenata tolerancija 0,001 pu, pa presmetkata
prodol`uva so vtorata iteracija. Posle vtorata iteracija e zadovolen
kriteriumot za prestanok na iterativnoto presmetuvawe, odnosno se dobiva
baranoto re{enie za naponite koe e ednakvo na presmetanite naponi vo jazlite
presmetani po vtorata iteracija:

j 0 ,1238780 j 7 ,10 o
0,9957562 e 109,53 e
j 0 , 04513919 j 2 , 59 o
0,9657701 e 212,47 e
U= pu = j 4 , 69 o
kV
0,9545454 e j 0, 08192188 210,00 e
1,045455 e j 0 115 e j 0

Za nepoznatata injektiranata mo}nost vo jazolot C so (3.15) dobivame:

Q3 = 1,204959 pu = 120,5 MVar

Za nepoznatata injektirana mo}nost vo jazolot D so (3.14) i (3.15)dobivame:

S 4 = (1,538750 + j 0,1790896) pu = (153,9 + j17,9)MVA

86
Raspredelbata na optovaruvawata vo elementite, za vodovi se presmetuva so
relaciite (3.9) za po~etokot na vodot i (3.10) za krajot na vodot, za
transformatori so relaciite (3.11) na primarnata strana i (3.12) na sekundarnata,
a zagubite vo elementite so relacijata (3.13). Tekovite na mo}nosti na po~etokot i
na krajot na vodot A-D(a) i zagubite vo nego, (3.9), (3.10) i (3.13) soodvetno se:

S1 4(a ) = U1 [(U 1 U4) Y1 4(a ) ]*

+ U 12
1 '
2
Y1 4( a ) = ( 0,4276143 j 0,02728553) pu =

= (42,8 + j 2,7 )MVA

S4 1( a ) =U4 [(U 4 U1) Y1 4(a ) ]*
+ U 42
1 '
2
Y1 4(a ) = (0,4439504 + j 0,05127606) pu =

= (44,4 + j 5,1)MVA

S1 4(a ) = S1 4( a ) + S4 1( a ) = (0,01633611 + j 0,02399053) pu = (1,6 + j 2,4 )MVA

Analogno se presmetuvaat tekovite na mo}nosti i zagubite za ostanatite vodovi:

S 1 4( b ) = U 1 [(U 1 U 4 ) Y 1 4( b ) ] + U 12
1 '
Y 1 4( b ) = (0,4640392 + j 0,02477298) pu =
*

2
= (46,4 + j 2,5)MVA

S 4 1( b ) = U 4 [(U 4 U 1 ) Y 1 4( b ) ] + U 42
1 '
Y 1 4( b ) = (0,4821574 + j 0,05452069 ) pu =
*

2
= (48,2 + j 5,5)MVA
S 1 4( b ) = S 1 4 ( b ) + S 4 1( b ) = (0,01811814 + j 0,02974772 ) pu = (1,8 + j 3,0 )MVA

S 2 3 = (0,6126581 + j 0,04552504) pu = (61,3 + j 4,5)MVA

S 3 2 = (0,6082335 + j 0,1011199) pu = (60,8 + j10,1)MVA
S2 3 = S 2 3 + S 3 2 = (0,004424691 j 0,05559488) pu = (0,4 j 5,6 )MVA

Tekovite na mo}nost vo transformatorot T1 i zagubite vo nego se presmetuvaat

spored (3.11), (3.12) i (3.13):

*
U 42 Y4
= (0,6126421 + j 0,07329204) pu = (61,2 + j 7,3)MVA
*
S4 2 = U4 U 2
2

m4 2 m4 2

*
U2 U4
S2 4 = U 22 Y4
*
2 = (0,6126421 + j 0,04537386) pu = (61,3 + j 4,5)MVA
m4 2
S2 4 = S4 2 + S2 4 = ( j 0,027911818) pu = j 2,8 MVAr

Analogno za transformatorite T2 se presmetuva:

*
U 12 Y1 3
= (0,5360914 + j 0,3992419) pu = (53,6 + j39,9)MVA
*
S1 3 = U1 U 3
m1 3 m1 3
*
U 3 U1
Y 1 3 = (0,5360914 + j 0,4353585) pu = (61,3 + j 43,5)MVA
*
S3 1 = U 2
3
m1 3
S 1 3 = ( j 0,03611657) pu = j 3,6 MVAr

87
 Vkupnite zagubi na aktivna i reaktivna mo}nost vo sistemot se:

P = P1 4 (a ) + P1 4 (b ) + P2 3 = 0,01633611 + 0,01811814 + 0,004424691 =

= 0,03887892 pu = 3,9 MW

Q = Q1 4 (a ) + Q1 4 (b ) + Q 2 3 + Q 2 4 + Q1 3 = 0,02399053 + 0,02974772 0,05559488 +

+ 0,02791818 + 3 0,03611657 = 0,1344112 pu = 13,4 MVAr

Vkupnite zagubi sistemot mo`at da se presmetaat i so sumirawe na

injektiranite kompleksni mo}nosti vo site jazli na mre`ata:

S = S 1 + S 2 + S 3 + S 4 = ( 2,499928 j1,249790) + (0,00001604300 + j 0,0001497846) +

+ (1,000041 + j1,204959) + (1,538750 + j 0,1790896 ) = (0,03887916 + j 0,1344075) pu =
= (3,9 + j13,4)MVA

Ako se sporedat rezultatite od presmetkite dobieni so Wutn-Rafsonoviot

metod, so rezultatite dobieni so Gaus-Zajdeloviot metod, se zabele`uva mnogu
mala razlika, {to se dol`i na razli~nite kriteriumi za zavr{uvawe na
iterativnite procesi.

88
 4. PRESMETKA NA KUSI VRSKI VO EES

Zada~a 4.1.
Daden e nesimetri~en trifazen sistem na naponi:

U fA = (0 + j112 )kV
U fB = (121 + j 0 )kV
U fC = ( 76,6 j 64,3)kV

Analiti~ki da se opredelat simetri~nite komponenti na nesimetri~niot sistem.

Re{enie:
Vrskata pome|u simetri~nite komponenti i faznite veli~ini e:

Ud =
1
3
(
U fA + a U fB + a U fC = ( 25,95 + j105,09 )kV
2
)
Ui =
1
3
(
U fA + a U fB + a U fC = (11,16 j 9,0 )kV
2
)
U 0 = (U fA + U fB + U fC ) = (14,80 + j15,90 )kV
1
3
(1)
Pritoa za operatorot a = e j 2 / 3 va`i:

2
1+ a + a = 0
4 7 10 3n 2 1 3
a=a =a =a = .... = a = +j
2 2

2 5 8 11 3n 1 1 3
a = a = a = a = .... = a = j
2 2
3 6 9 12 3n
a =a =a =a = .... = a =1
n = 1,2,3......

Obratnite relacii so pomo{ na koi faznite veli~ini se izrazuvaat preku

simetri~nite komponenti e:

U fA = Ud +Ui +U0
2
U fB =a Ud + a Ui +U0 (2)
2
U fC = a Ud +a Ui +U0

Ravenkite (1) i (2) mo`at da se napi{at i vo matri~na forma:

U f = T. US
(3)
US = T 1 .U f
kade {to:

89
 U fA
U f = U fB -matrica kolona na faznite naponi;
U fC

Ud
U S = U i -matrica kolona na simetri~nite komponenti;
U0

1 1 1
2
T= a a 1 -matrica na transfomacija;
2
a a 1

2
1 a a
1 2
T 1
= 1 a a -inverzna matrica na matricata na transformacija;
3
1 1 1

Zada~a 4.2.
Daden e elektroenergetski sistem koj e prika`an na slikata 1. Parametrite
na elementite na sistemot, izrazeni vo edine~ni vrednosti za bazna mo}nost
S B = 100 MVA , dadeni se vo tabelata 1, za bazni naponi koi se navedeni vo vtorata
kolona na istata tabela.

a) Da se presmetaat baznite strui i impedancii na site elementi, za

dadenite bazni vrednosti na naponite i baznata mo}nost;
b) Da se nacrtaat mre`ite na impedanciite za direkten, inverzen i nulti
redosled na sistemot
c) Mre`ite od to~kata b) da se reduciraat na soodvtenite Tevenenovi
ekvivalenti, gledano od mestoto na gre{ka (sobirnica 3).

Slika 1. Ednopolna {ema na EES od zada~a 4.2.

90
 Tabela 1. Osnovni parametri na sistemot

Naponsko nivo Reaktancii na elementite

Element (bazen napon) (pu)
(kV) Xd Xi X0
G1* 25 0,2 0,2 0,05
G2* 13,8 0,2 0,2 0,05
T1** 25/230 0,05 0,05 0,05
T2*** 13,8/230 0,05 0,05 0,05
L12 230 0,1 0,1 0,3
L13 230 0,1 0,1 0,3
L23 230 0,1 0,1 0,3
*
-Dvata generatori se zazemjeni preku induktivna reaktancija 0,03 pu
**
-Sprega na transformatorot e Y/y (dvete yvezdi{ta se direktno zazemjeni)
***
- Sprega na transformatorot e Y/d (yvezdi{teto na stranata na povisokiot
napon e direktno zazemjeno)

Re{enie:
a) Za dadenata bazna mo}nost, baznite vrednosti na struite i impedanciite
po poedine~nite naponski nivoa se:

-Mre`a 25 kV (G1, T1):

SB 100 10 3 U B2 25 2
IB = = = 2310 A; ZB = = = 6,25
3 UB 3 25 S B 100

-Mre`a 230 kV (T1, T2, L12, L13, L23):

SB 100 10 3 U B2 230 2
IB = = = 251 A; ZB = = = 529
3 UB 3 230 SB 100

-Mre`a 13,8 kV (G2, T2):

SB 100 10 3 U B2 13,8 2
G2 : IB = = = 4184 A; ZB = = = 1,905
3 UB 3 13,8 SB 100
S B 100 10 3 U B2 13,8 2
T2: IB = = = 7246 A; ZB = = = 1,905
UB 13,8 SB 100

b) Mre`ata na impedanciite na sistemot za direkten, inverzen i nulti

redosled (so vneseni vrednosti na impedanciite i naponite) prika`ani se
na slikata 2:

91
 j 0,1
j 0,2 j 0,05 j 0,05 j 0,2

j 0,1 j 0,1
E 1 = 1,0 E 2 = 1,0
U f 3 = 1,0

(a)

j 0,1
j 0,2 j 0,05 j 0,05 j 0,2

j 0,1 j 0,1

(b)

j 0,3
j 0,05 j 0,05 j 0,05 j 0,05

j 0,3 j 0,3
j 0,09 j 0,09

(v)

Slika 2. Mre`a na direktnite (a), inverznite (b) i nultite (v) impedancii na

sistemot

Mo`e da se zabele`i deka impedanciite za direkten i inverzen redosled se

isti.

Za presmetka na ekvivalentnite impedancii za site tri redosledi, treba

prvo da se izvr{i transfiguracija na triagolnikot 1-2-3 od slikata 2, a potoa da
se izvr{i ekvivalentirawe na seriskite i paralelnite granki.

X X X 0,1
XY = = = = 0,033 pu za direkten i inverzen sistem
X +X +X 3 3
X X X 0,3
XY = = = = 0,1 pu za nulti sistem
X +X +X 3 3

92
 j 0,033 j 0,033
j 0,2 j 0,05 j 0,05 j 0,2

j 0,033

Slika 3. Ekvivalentnata {ema na direktnite (inverznite) impedancii za

odreduvawe na Tevenenovata impedancija za direkten (inverzen) sistem, posle
transfiguracijata na triagolnikot 1-2-3.

Od slikata 3 se dobiva se dobiva ekvivalentnata Tevenenova impedancija za

direkten (inverzen) sistem, gledano od mestoto na gre{ka (sobirnica 3):

ekv
Zd = Zi
ekv
=
( j 0,2 + j 0,05 + j 0,033) ( j 0,2 + j 0,05 + j 0,033) + j 0,033 = j 0,175 pu
( j 0,2 + j 0,05 + j 0,033) + ( j 0,2 + j 0,05 + j 0,033)

j 0,1 j 0,1
j 0,05 j 0,05 j 0,05

j 0,09 j 0,1

Slika 4. Ekvivalentnata {ema na nultite impedancii za odreduvawe na

Tevenenovata impedancija za nulti sistem, posle transfiguracijata na
triagolnikot 1-2-3.

Od slikata 4 se dobiva se dobiva ekvivalentnata Tevenenova impedancija za

nulti sistem, gledano od mestoto na gre{ka (sobirnica 3):

Z0 =
ekv ( j 0,09 + j 0,05 + j 0,05 + j 0,1) ( j 0,05 + j 0,1) + j 0,1 = j 0,199 pu
( j 0,09 + j 0,05 + j 0,05 + j 0,1) + ( j 0,05 + j 0,1)

Reduciranite Tevenenovi ekvivalenti na mre`ite za direkten, inverzen i

nulti redosled, za kusa vrska na sobirnicata 3, se prika`ani na slikata 5.

93
 j 0,175 j 0,175 j 0,199

Id Ii I0
E d = 1,0
Ud Ui U0

ekv ekv ekv

Ed = Ud + Zd Id Ui = Zi Ii U0 = Z0 I0

Slika 5. Tevenenovite ekvivalenti na mre`ite so direkten (a), inverzen (b) i

nulti (v) redosled na sistemot, pri kusa vrska na sobirnicata 3.

Zada~a 4.3.
Za sistemot definiran vo zada~ata 4.2., da se presmetaat fazorite na
struite i naponite na sobirnica 3 na sistemot, ako na nea se slu~ile slednive kusi
vrski:

1. trifazna kusa vrska;

2. dvofazna kusa vrska;
3. dvofazna kusa vrska so zemja;
4. ednofazna kusa vrska.

Vo presmetkite da se koristat ekvivalentnite reaktnacii na sistemot so

direkten (inverzen) i nulti redosled, presmetani vo zada~ata 4.2., so pretpostavka
deka vo momentot na nastanuvawe na kusata vrska, naponot na sobirnicata 3 bil
1,00 pu.

Re{enie:
1. Trifazna kusa vrska
IA

IB

IC

U fC U fB U fA

Grani~nite uslovi pri trifazna kusa vrska se: U d = U i = U 0 = 0

Simetri~nite komponenti na strujata se:
Uf 1,00
I d = ekv = = j 5,71 pu = j 5,71 I B = j 5,71 251 = j1433,2 A = j1,4332 kA
Zd j 0,175
Ii = I0 = 0

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

94
 U fA 0
U fB = 0
U fC 0

Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

j 90 o
IA 1 1 1 Id 1 1 1 j 5,71 5,71 e
2 2 o
IB = a a 1 Ii = a a 1 0 = 5,71 e j150 pu
2 2 o
IC a a 1 I0 a a 1 0 5,71 e j 30

j 90 o j 90 o j 90 o
IA 5,71 e 5,71 e 1433,2 e
o o o
I B = 5,71 e j150 I B = 5,71 e j150 251 = 1433,2 e j150 A
o o o
IC 5,71 e j 30 5,71 e j 30 1433,2 e j 30

2. Dvofazna kusa vrska (fazi B i C)

IA

IB

IC

U fC U fB U fA

Grani~nite uslovi se: I A = 0; I B = I C ; U fB =U fC

Simetri~nite komponenti na strujata se:

U f 1,00
Id = Ii = = = j 2,86 pu = j 2,86 251 = j 717,9 A
Z
ekv
d +Z
ekv
i
j 0,175 + j 0,175
I0 = 0

Simetri~nite komponenti na naponot se:

ekv ekv
Ud =Ui = E Zd Id = Zi Ii = j 0,175 j 2,86 = 0,5 pu = 0,5 U B = 0,5 231 = 115,5 kV
U0 = 0

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska pri fazen bazen napon:

U fB = U B / 3 = 133,4 kV , se:

U fA 1 1 1 Ud 1 1 1 0,5 1,0
2 2
U fB = a a 1 Ui = a a 1 0,5 = 0,5 pu
2 2
U fC a a 1 U0 a a 1 0 0,5

95
 U fA 1,0 1,0 133,4 e j 0
U fB = 0,5 U fB = 0,5 133,4 = 66,7 e j 0 kV
U fC 0,5 0,5 66,7 e j 0

Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

IA 1 1 1 Id 1 1 1 j 2,86 0
2 2
IB = a a 1 Ii = a a 1 j 2,86 = 4,95 pu
2 2
IC a a 1 I0 a a 1 0 4,95
IA 0 0 0
IB = 4,95 IB = 4,95 251 = 1242,5 A
IC 4,95 4,95 1242,5

3. Dvofazna kusa vrska so zemja

IA

IB

IC

U fC U fB U fA

Grani~nite uslovi se: I A = 0; U fA = U fB = 0

Simetri~nite komponenti na strujata i naponot se:

U f 1,00
Id = = = j 3,73 pu = j 936,2 A
Z
ekv
Z
ekv
0,175 0,199
Z
ekv
+ i 0 j 0,175 + j
d
Z
ekv
+Z
ekv 0,175 + 0,199
i 0
ekv
Z j 0,199
Ii = 0
Id = ( j 3,73) = j1,99 pu = j 499,5 A
Z
ekv
i +Z
ekv
0
j (0,175 + 0,199 )
ekv
Zi j 0,175
I0 = Id = ( j 3,73) = j1,75 pu = j 439,25 A
Z
ekv
i +Z
ekv
0
j (0,175 + 0,199 )
ekv
Ud =Ui =U0 = Zi Ii = j 0,175 j1,99 = 0,348 pu = 0,348 U fB = 46,42 kV

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

U fA 1 1 1 Ud 1 1 1 0,348 1,044 e j 0
2 2
U fB = a a 1 Ui = a a 1 0,348 = 0 pu
2 2
U fC a a 1 U0 a a 1 0,348 0

96
 U fA 1,044 e j 0 1,044 e j 0 139,3 e j 0
U fB = 0 U fB = 0 133,4 = 0 e j0 kV
U fC 0 0 0 e j0

Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

IA 1 1 1 Id 1 1 1 j 3,73 0
2 2 o
IB = a a 1 Ii = a a 1 j1,99 = 5,6 e j152,1 pu
2 2 o
IC a a 1 I0 a a 1 j1,75 5,6 e j 27 ,9

IA 0 0 0
j152 ,1o j152 ,1o o
I B = 5,6 e I B = 5,6 e 251 = 1405,6 e j152,1 A
o o o
IC 5,6 e j 27 ,9 5,6 e j 27,9 1405,6 e j 27,9

4. Ednofazna kusa vrska

IA

IB

IC

U fC U fB U fA

Grani~nite uslovi se: I B = I C = 0; U fA = 0

Simetri~nite komponenti na strujata i naponot se:

U f 1,00
Id = Ii = I0 = = = j1,82 pu
Z
ekv
d +Z
ekv
i +Z
ekv
0
j (2 0,175 + 0,199 )
Ud = E Zd
ekv
Id =1 j 0,175 ( j1,82 ) = 0,681 pu
Ui = Zi
ekv
Ii = j 0,175 ( j1,82 ) = 0,319 pu
j 0,199 ( j1,82 ) = 0,362 pu
ekv
U0 = Z0 I0 =

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

U fA 1 1 1 Ud 1 1 1 0,681 0
2 2 0
U fB = a a 1 Ui = a a 1 0,319 = 1,022 e j 238 pu
2 2 0
U fC a a 1 U0 a a 1 0,362 1,022 e j122

U fA 0 0 0
j 2380 j 2380 0
U fB = 1,022 e U fB = 1,022 e 133,4 = 136,34 e j 238 kV
0 0 0
U fC 1,022 e j122 1,022 e j122 136,34 e j122

97
Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

IA 1 1 1 Id 1 1 1 j1,82 j 5,46
2 2
IB = a a 1 Ii = a a 1 j1,82 = 0 pu
2 2
IC a a 1 I0 a a 1 j1,82 0
IA j 5,46 j 5,46 j1370,5
IB = 0 IB = 0 251 = 0 A
IC 0 0 0

Zada~a 4.4.
Se razgleduva re`im na kusa vrska vo subtranzienten period, nastanata kaj
potro{uva~kite sobirnici 3 za sistemot na slikata 6. Da se odredat faznite
naponi i strui na mestoto na kusa vrska za slu~aj na:

1. Trifazna kusa vrska;

2. Dvofazna kusa vrska;

Site vodovi imaat podol`ni parametri z = (0,1 + j 0,4) / km . Pred

nastanuvaweto na kusata vrska sistemot bil prakti~no rastovaren odnosno bil vo
prazen od.

Slika 6. Ednofazna {ema na sistemot od zada~a 4.3.

Podatocite za elementite na sistemot se:

G : S n = 50 MVA; U n = 10,5 kV ; X d" = X i = 13%; X 0 = 8%
T : S n = 50 MVA; m T = 10,5 / 115 kV / kV ; uk = 13%
EES : U n = 110 kV ; S k" 3 = 1210 MVA; X d" = X i

Re{enie:
Prvo potrebno e da se presmetaat parametrite na elementite na sistemot,
svedeni na mestoto na kusa vrska, a toa e 110 kV naponsko nivo:

X d" U n2 13 10,5 2 115 2

za generatorite: X = Xi =
"
d mT = = 34,38
100 S n 100 50 10,5 2
uk U n2 12 115 2
za transformatorite: XT = = = 31,74
100 S n 100 50

98
 X v1 2 = 0,4 30 = 12
za vodovite: X v1 3 = 0,4 40 = 16
X v2 3 = 0,4 50 = 20

U n2 110 2
za EES: X d" = X i = = = 10
S n 1210

Za da gi opredelime prilikite kaj potro{uva~ot vo re`imot na kusa vrska,

najnapred }e bide potrebno da gi odredime vleznite impedancii na sistemot
ekv ekv
Z d (za subtranzienten period kako {to e naglaseno vo zada~ata) i Z i , gledano od
mestoto na kusa vrska. Pritoa }e gi zanemarime aktivnite otpori na site
ekv
elementi na sistemot i za impedanciite na direktniot i inverzniot sistem Z d i
ekv
Z i , }e dobieme ~isto imaginarni vrednosti. Ekvivalentnite {emi na sistemot za
direkten i inverzen sistem se prika`ani na slikite 7(a) i 8(a), a na slikite 7(b) i
8(b) se dadena istite {emi vo uprosten oblik pri {to triagolnikot 1-2-3 e
transfiguriran vo yvezda i grupata na generatori i transformatori, priklu~eni
na sobirnicata 2 se ekvivalentiraat so eden ekvivalenten generator. EMS na site
generatori za direkten sistem vo ovoj slu~aj }e iznesuva E " = U nf = U n / 3 , bidej}i
sistemot e vo prazen od pred nastanuvaweto na kusata vrska.

"
E
j 34,38 j 31,74 j12 "
E
j10

j 20 j16
"
j 34,38 j 31,74
E

(a)

"
E
j 33,06 j5 j4 "
E
j10

j 6,67

(b)

Slika 7. Ekvivalentna {ema na sistemot za direkten sistem (a), uprostena {ema za

direkten sistem (b)

99
 j 34,38 j 31,74 j12
j10

j 20 j16
j 34,38 j 31,74

(a)

j 33,06 j5 j4
j10

j 6,67

(b)
Slika 8. Ekvivalentna {ema na sistemot za inverzen sistem (a), uprostena {ema za
inverzen sistem (b)

Vleznata impedancija na direktniot system, gledana od mestoto na kusata

vrska (sobirnica 3) e:

j (10 + 4 ) j (5 + 33,062 )
Z d = j 6,67 + = j16,9
j (10 + 4 + 5 + 33,062 )

Vleznata impedancija na inverzniot sistem, gledana od mestoto na kusata

vrska (sobirnica 3) e:

Z i = Z d = j16,9

1. Trifazna kusa vrska na sobirnica 3:

E" Un 110
Id = = ekv
= = j 3,758 kA
Zd 3 Zd 3 j16,9
I i = I 0 = 0 kA

Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

j 90 o
IA = Id + Ii + I0 = Id = j 3,758 kA = 3,758 e kA
2 2 o
IB = a Id +a Ii + I0 = a I d = 3,758 e j150 kA
2 o
IC = a Id +a I i + I 0 = a I d = 3,758 e j 30 kA

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

Ud =Ui =U0 = 0
U fA =U fB = U fC = 0

100
 2. Dvofazna kusa vrska na sobirnica 3

E" 110
Id = = = j1,879 kA
Z +Z
ekv
d 3
ekv
i ( j16,9 + j16,9)
I i = I d = j1,879 kA
I 0 = 0 kA

Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

IA = Id + Ii + I0 = 0
IB = a
2
Id +a Ii + I0 = a ( 2
)
a Id = j 3 ( j1,879 ) = j 3,254 kA
I C = I B = j 3,254 kA

" ekv ekv

Ud =Ui = E Zd Id = Zi Ii = j16,9 j1,879 = 31,755 kV
U0 = 0

Faznite napon na mestoto na kusa vrska se:

U fA = U d + U i + U 0 = 2 U d = 63,51kV
U fB =a
2
( 2
U d + a U i + U 0 = a + a U d = U d = 31,755 kV )
U fC =U fB = 31,755 kV

Zada~a 4.5.
Za sistemot prika`an na slika 9, da se odredi efektivnata vrednost na
naimeni~nata komponenta na strujata niz zazemjuva~ot na transformatorot T1 vo
subtranzientniot period, za slu~aj na ednofazna kusa vrska na sobirnicata 1.
Kolkavi se faznite naponi na povredeniot jazol? Da se pretpostavi deka pred
nastanuvaweto na kusata vrska sistemot bil prakti~no neoptovaren.

Slika 9. EES od zada~a 4.2.

Podatoci za elementite:

101
 G1 : S n = 80 MVA; U n = 10,5 kV ; X d" = X i = 10%; X d' = 25%; X d = 150%; X 0 = 8%
T1 : S n = 150 MVA; m T 1 = 110 / 231 kV / kV ; uk = 12%
T 2 / T 3 : S n = 80 MVA; m T 2 = 115 / 10,5 kV / kV ; uk = 10%
EES : U n = 220 kV ; S k" 3 = 3330 MVA; X d" = X i = X 0 ; X d' = 1,1 X d"
vodovi : x = 0,4 / km; x 0 = 3 x = 1,2 / km

Re{enie:
Strujata niz zazemjuva~ot I z na transformatorot T1 e ednakva na zbirot od
faznite strui na transformatorot, odnosno na zbirot na nultite komponenti na
faznite strui na transformatorot (slika 10):

I z = I 1a + I 1b + I 1c = 3 I 01

I 1a

I 1b

I 1c
Iz

Slika 10. Struja niz zazemjuva~ot na transformatorot T1.

Soodvetnite reaktancii na poedinite elementi na sistemot, svedeni na

naponskoto nivo na mestoto na kusa vrska, se:
U n2 220 2 110 2
za EES: X d = X i = X 0 = " m T 1 =
"
= 3,3
Sk3 3330 2312
uk % U n2 12 110 2
za T1: X T 1 = = = 9,68
100 S n 100 150
za vodovite: X 1 2 = X 1 3 = 0,4 50 = 20 ; X 2 3 = 60 0,4 = 24
uk % U n2 10 115 2
za T2 i T3: X T 2 = X T 3 = = = 16,53
100 S n 100 80
X d" % U n2 10 10,5 2 115 2
za G: X d" = X i = mT 2 = = 16,53
100 S n 100 80 10,5 2

Ekvivalentnata {ema na sistemot za direkten sistem za subtranzientniot

period e prika`ana na slikata 11 (a). So transfigurirawe na triagolnikot 1-2-3
vo yvezda se dobiva uprostenata {ema na sistemot za direkten sistem koja e
prika`ana na slikata 11 (b). Reaktanciite na ekvivalentnata yvezda se:

X1 2 X1 3
X1 = = 6,25
X1 2 + X1 3 + X 2 3

X1 2 X 2 3
X2 = X3 = = 7,5
X1 2 + X1 3 + X 2 3

102
 "
E
j16,53 j16,53
j 20
"
E
j9,68 j 3,3
j 24

j 20

"
j16,53 j16,53
E
(a)
"
E
j16,53 j16,53
j 7,5 "
E
j 6,25 j9,68 j 3,3

j 7,5

"
j16,53 j16,53
E
(b)

Slika 11. Ekvivalentnata {ema na sistemot za direkten sistem (a), uprostena

{ema za direkten sistem (b)
Bidej}i reaktanciite na elementite na sistemot za direkten i inverzen
sistem se ednakvi, ekvivalentnata {ema na sistemot za inverzen sistem }e bide
identi~na so {emata za direkten, samo {to ekvivalentnite {emi na generatorite
i EES }e bidat pasivni (slika 12).

j16,53 j16,53
j 7,5
j 6,25 j 9,68 j 3,3

j 7,5

j16,53 j16,53

Slika 12. Ekvivalentna uprostena {ema na sistemot za inverzen sistem

Ekvivalentnata impedancija na sistemot za direkten i inverzen sistem, kako

vlezna impedancija na sistemot gledano od mestoto na kusa vrska e:

103
 j (16,53 + 16,53 + 7,5) j (16,53 + 16,53 + 7,5)
j (9,68 + 3,3) j 6,25 +
ekv ekv j 2 (16,53 + 16,53 + 7,5)
Zd = Zi = = j8,714
j (16,53 + 16,53 + 7,5) j (16,53 + 16,53 + 7,5)
j (9,68 + 3,3) + j 6,25 +
j 2 (16,53 + 16,53 + 7,5)

j13,22
j 60
8
j 9,68 j 3,3
j 72

j 60
8

j13,22 j16,53

(a)
8

j 22,5
j 9,68 j 3,3
j18,75
I 01
j 22,5
I0
8

j16,53

(b)

Slika 13. Ekvivalentna {ema za nulti sistem (a), uprostena {ema za nulti sistem
(b)

Ekvivalentnata {ema za nulti sistem e prika`na na slikata 13 (a), a na

slikata 13 (b) e dadena istata {ema vo uprosten oblik, posle transfiguracijata na
triagolnikot 1-2-3. Ekvivalentnata impedancija za nultiot sistem, kako vlezna
impedancija gledano od mestoto na kusa vrska e:

ekv j12,98 j (22,5 + 18,75 + 16,63)

Z0 = = j10,6
j12,98 + j (22,5 + 18,75 + 16,63)

Simetri~nite komponenti na strujata na mestoto na kusa vrska se:

E" U nf 110
Id = Ii = I0 = = = = j 2,266 kA
3 (2 j8,714 + j10,6 )
ekv ekv ekv ekv ekv ekv
Z d +Z i +Z 0 Z d +Z i +Z 0

104
 Nultata kompenenta na strujata niz transformatorot T1, lesno mo`e da se
odredi od {emata za nultiot sistem (slika 13 (b)), so pomo{ na Kirhofovite
zakoni:

j10,6 ( j 2,266 )
ekv
Z I0
I 01 = 0 = = j1,850 kA
j12,98 j12,98

Efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta na strujata I z niz

zazemjuva~ot na T1 e:

I z = 3 I 01 = 5,55 kA

Simetri~nite komponenti na faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

110
Ud = E
" ekv
Zd Id = j8,714 ( j 2,266) = 43,764kV
3
Ui = Zi
ekv
Ii = j8,714 ( j 2,266) = 19,746 kV
U 0 = Z 0 I 0 = j10,6 ( j 2,266) = 24,02 kV
ekv

Faznite naponi na mestoto na kusa vrska se:

U fA 1 1 1 Ud 1 1 1 43,764 0
2 2 0
U fB = a a 1 Ui = a a 1 19,746 = 65,75 e j 236,8 kV
2 2 0
U fC a a 1 U0 a a 1 24,02 65,75 e j123, 2

Zada~a 4.6.
Ednostavniot radijalen EES na slikata 14, izlo`en e na dvofazna kusa
vrska so zemja sobirnicata 3. Da se presmetaat:

a) Simetri~nite komponenti na strujata i naponot na mestoto na kusa vrska;

b) Faznite strui i naponi na mestotot na kusa vrska, kako i struite koi
dotekuvaat na mestoto na gre{ka od napojnata mre`a i preku direktnoto
zazemjeno yvezdi{te na transformatorot T2. Kolku iznesuva naponot na
neutralnata to~ka na sistemot?

Vlijanieto na potro{uva~ot priklu~en na sobirnica 4 da se zanemari.

Presmetkata da se sprovedi so koristewe na edine~ni vrednosti za S B = 60 MVA i
U B1 = 10 kV , pri napon na mestototo na kusa vrska U 3 = 63 kV .

U B2
U B3 U B1

105
 Slika 14. Ednofazna {ema na EES od zada~a 4.6.

G : S n = 60 MVA; U n = 10,5 kV ; X d" = X i = 12%

T1 : S n = 40 MVA; m T 1 = 10,5 / 63 kV / kV ; u k = 10%
Podatoci za elementite:
T 2 : S n = 31,5 MVA; m T 2 = 60 / 10 kV / kV ; uk = 11%
V : U nv = 60 kV ; Z dv = j8,8 ; Z 0v = 3 Z dv

Re{enie:
a) Baznite naponi i strui za oddelnite delovi na sistemot ( U B1 -
potro{uva~kata strana, U B 2 -vodot, U B 3 -generatorskata strana) se:
60
U B1 = 10 kV ; U B 2 = U B1 m T 2 = 10 = 60 kV ;
10
60 10,5
U B 3 = U B1 m T 2 m T 1 = 10 = 10 kV ;
10 63
SB 60 SB 60
I B1 = = = 3,464 kA ; I B2 = = = 577,4 A ;
3 U B1 3 10 3 U B2 3 60
SB 60
I B3 = = = 3,464 kA
3 U B3 3 10
Impedanciite na elementite na sistemot vo pu. se:

X d" % U n2 S B 12 10,5 2 60
G: X = X i =
"
d = = 0,132 pu;
100 S n U B2 3 100 60 10 2
uk % U n2 S B 10 632 60
X T1 = 2
= = 0,165 pu
100 S n U B 2 100 40 60 2
SB 60
Z dv = Z dv = j8,8 = 0,147 pu
U B2 2 60 2
Z 0v = 3 Z dv = 0,441 pu
uk % U n2 S B 11 60 2 60
XT2 = = = 0,21 pu
100 S n U B2 2 100 31,5 60 2

Ekvivalentnite {emi na direktniot i inverzniot sistem se prika`ani na

slika 15 (a) i 15 (b) soodvetno.

j 0,132 j 0,165 j 0,147 j 0,21

23 43
Id Id

(a)

106
 j 0,132 j 0,165 j 0,147 j 0,21

43
Ii
23 Ii

(b)

Slika 15. Ekvivalentni {emi za direkten (a) i inverzen (b) sistem

Ekvivalentnite impedancii so direkten i inverzen redosled, gledano od

mestoto na kusa vrska, se:
Z d = Z i = j (0,132 + 0,165 + 0,147 ) = j 0,444 pu
ekv ekv

Ekvivalentnata {ema za nultiot sistem e prika`ana na slikata 16:

j 0,165 j 0,441 j 0,21

8

8
23 43
I0 I0

Slika 16. Ekvivalentna {ema za nulti sistem

Ekvivalentnata impedancija so nulti redosled, gledano od mestoto na kusa
vrska e:

ekv j (0,165 + 0,441) j 0,21

Z0 = = j 0,156 pu
j (0,606 + 0,21)

Simetri~nite komponenti na strujata i naponot na mestoto na kusa vrska se:

U f 63 / 60 1,05
I d3 = = = = j1,875 pu =
Z
ekv
Z
ekv
0,444 0,156 j 0,444 + j 0,116
Z
ekv
+ i 0 j 0,444 + j
d
Z
ekv
+Z
ekv 0,444 + 0,156
i 0

= j1,875 577,4 = j1083 A

ekv
Z0 j 0,156
I i3 = Id = ( j1,875) = j 0,488 pu = j 0,488 577,4 = j 281,8 A
Z
ekv
i +Z
ekv
0
j (0,444 + 0,156 )
ekv
Zi j 0,444
I 03 = Id = ( j1,875) = j1,388 pu = j1,388 577,4 = j801,4 A
Z
ekv
i +Z
ekv
0
j (0,444 + 0,156)
ekv 60
U d 3 = U i 3 = U 03 = Z i Ii = j 0,444 j 0,488 = 0,2167 pu = 0,2167 U fB = 0,2167 = 7,5 kV
3

b) Faznite strui na mestoto na kusa vrska se:

107
 I A3 1 1 1 I d3 1 1 1 j1,875 0
I B3 = a
2
a 1 I i3 = a
2
a 1 j 0,488 = ( 2,037 + j 2,084 ) pu
I C3 a a
2
1 I 03 a a
2
1 j1,388 (2,037 + j 2,084)
I A3 0 0 0
( 2,037 + j 2,084 ) I B 2 = ( 2,037 + j 2,084 ) 577,4 = 1682 e j134,35
o
I B3 = A
(2,037 + j 2,084) (2,037 + j 2,084)
o
I C3 1682 e j 45, 65

Za odreduvawe na struite koi dotekuvaat na mestoto na kusa vrska od

mre`ata i yvezdi{teto na T2, potrebno e da se odredi raspredelbata na
simtri~nite kompenenti na struite, so razgleduvawe na ekvivalentnite {emi na
sistemot. Od niv se gleda deka vkupnite strui so direkten i inverzen redosled
kompletno doa|aat od strana na mre`ata. Zna~i:

23 23
I d = I d3 = j1,875 pu = j1083 A ; I i = I i 3 = j 0,488 pu = j 281,8 A
43 43
Id = 0; Ii = 0

Od {emata za nulti sistem (slika 16) se dobiva:

I0
23
( j 0,606) = I 043 ( j 0,21) = Z 0ekv I 03 , od kade:
ekv
Z I 03 0,156
I0 =
23 0
= ( j1,388) = j 0,3573 pu = j 0,3573 577,4 = j 206,3 A
( j 0,606) 0,606
ekv
Z I 03 0,156
I
43
= 0 = ( j1,388) = j1,0307 pu = j1,0307 577,4 = j 595,1 A
0
( j 0,21) 0,21
Raspredelbata na struite po oddelnite fazi (A, B i C), koi dotekuvaat na
mestototo na gre{ka od mre`ata (indeks 23) i potro{uva~ot (indeks 43) se:

23 23 23 23
IA = Id + Ii + I0 = j1,875 + j 0,488 + j 0,357 = j1,03 pu = j 594,7 A
= ( 0,5 j 0,866 ) ( j1,875) + ( 0,5 + j 0,866 ) ( j 0,488) +
23 2 23 23 23
I B =a I d +a I i +I 0

+ j 0,357 = ( 2,044 + j1,052) pu

I i + I 0 = ( 0,5 + j 0,866 ) ( j1,875) + ( 0,5 j 0,866 ) ( j 0,488) +
23 23 2 23 23
IC = a Id +a
+ j 0,357 = (2,044 + j1,052 ) pu

43 43 43 43
I A = I d + I i + I 0 = 0 + 0 + j1,03 = j1,03 pu = j 594,7 A
I d + a I i + I 0 = ( 0,5 j 0,866 ) 0 + ( 0,5 + j 0,866 ) 0 + j1,03 = j1,03 pu
43 2 43 43 43
IB =a
= ( 0,5 + j 0,866 ) 0 + ( 0,5 j 0,866) 0 + j1,03 = j1,03 pu
43 43 2 43 43
I C =a I d +a I i +I 0

Faznite naponi na mestoto na gre{ka se:

108
 60
U fA 3 = U d 3 + U i 3 + U 03 = 3 0,2167 = 0,65 pu = 0,65 = 22,5kV
3
2
U fB 3 =a U d 3 + a U i 3 + U 03 = 0
2
U fC 3 = a U d3 + a U i 3 + U 03 = 0

Naponot na neutralnata to~ka na sistemot e:

U N = U 0 = 0,2167 pu = 7,5kV

Zada~a 4.7.
Za sistemot prika`an na slikata 17, da se dimenzioniraat prekinuva~ite P1
i P2 spored subtranzientnata struja na:

a) trifazna kusa vrska;

b) ednofazna kusa vrska;

vo slu~aj kusata vrska da se slu~i kaj potro{uva~ite, priklu~eni na sobirnica 2.

Da se pretpostavi krajno nepovolen slu~aj na nominalno optovaren sistem pred
nastanuvaweto na kusata vrska.

P1

P2

Slika 17. Ednopolna {ema na EES od zada~a 4.7.

G : S n = 50 MVA; U n = 10,5 kV ; X d" = X i = 13%; X 0 = 8%

T : S n = 50 MVA; m T = 115 / 10,5 kV / kV ; uk = 12%
Podatoci za elementite: X0
EES : U n = 110 kV ; S k" 3 = 1210 MVA; X d" = X i =
2
V : U nv = 110 kV ; x v = j 0,4 / km; x 0 = 1,3 / km

Re{enie:
Soodvetnite reaktancii na poedinite elementi na sistemot, svedeni na
naponskoto nivo na mestoto na kusa vrska, se:

U n2 110 2
za EES: X d" = X i = = = 10 ; X 0 = 20
S k" 3 1210

109
 uk % U n2 12 115 2
za T: X T = = = 31,74
100 S n 100 50
X 1 2 = 0,4 50 = 20 ; X 1 3 = 0,4 30 = 12 ; X 2 3 = 40 0,4 = 16
za vodovite:
X 01 2 = 1,3 50 = 65 ; X 01 3 = 1,3 30 = 39 ; X 02 3 = 40 1,3 = 52
X d" % U n2 13 10,5 2 115 2
za G: X d" = X i = mT2 = = 34,385
100 S n 100 50 10,5 2

Ekvivalentnata {ema na mre`ata za direkten sistem e prika`ana na

slikata 18 (a). Na slikata 18(b) e dadena istata {ema uprostena so transfiguracija
na triagolnikot 1-2-3 vo yvezda. Bidej}i reaktanciite na elementite na sistemot
za direkten i inverzen sistem se ednakvi, ekvivalentnata {ema na sistemot za
inverzen sistem }e bide identi~na so {emata za direkten, samo {to
ekvivalentnite {emi na generatorite i EES }e bidat pasivni (slika 19).

"
E 1 2
Id = Ii
1 2
j 34,385 j 31,74 j 20
3 2 3 2
Id = Ii
j12 j16
j 34,385 j 31,74
"
E
j10
"
E
(a)

j 33,06 j5 j 6,67

10 02
E
" Id Id
30 j4
Id

j10
"
E
(b)
Slika 18. Ekvivalentna {ema na mre`ata za direkten sistem (a), uprostena {ema
za direkten sistem (b)

j 33,06 j5 j 6,67

10 02
Ii Ii
30
Ii j4

j10
Slika 19. Uprostena {ema za inverzen system

110
 Od slikata 18 (b) (ili 19) mo`at da se odredat ekvivalentnite impedancii
na sistemot za direkten (inverzen) sistem, gledano od mestototo na kusa vrska:

ekv ekv j (33,06 + 5) j (4 + 10 )

Zd = Zi = + j 6,67 = j16,9
j (33,06 + 5 + 4 + 10)

Ekvivalentnata {ema na mre`ata za nulti sistem e prika`ana na slikata 20

(a), a na slikata 20(b) e dadena uprostenata {ema za nulti sistem posle
transfiguracijata na triagolnikot 1-2-3 vo yvezda.

1 2
j 31,74 j 65 I0
3 2
I0
j 39 j 52
8

j 20
(a)
1 2
j 31,74 j16,25 0 j 21,67

10 02
I0 I0
30 j13
I 0

j 20
(b)
Ekvivalentnata impedancija za nulti sistem, gledana od mestoto na kusa vrska,
mo`e da se odredi od slikata 20(b):

ekv j (16,25 + 31,74 ) j (13 + 20)

Z0 = + j 21,67 = j 41,224
j (16,25 + 31,74 + 13 + 20 )

a) trifazna kusa vrska

E" 1,1 110

Id = = = j 4,133 kA
ekv
Zd 3 ( j16,9 )
Ii = I0 = 0

Simetri~nite komponenti na naponot vo to~kata 2 vo re`imot na trifazna kusa

vrska se ednakvi na nula
U 2 d = U 2 i = U 20 = 0

Soglasno uprostenata {ema za direkten sistem (slika 18(b)), naponot na jazelot 0

e:

111
 02
U 0 d = U 2d + j 6,67 I d = j 6,67 I d = j 6,67 ( j 4,133) = 27,555 kV
U 0 i = U 00 = 0

Od istata {ema sleduvaat odnosite:

10 30 02
Id + Id = Id = Id = j 4,133
j (33,06 + 5) I d = E " j (4 + 10 ) I d
10 30
E"

So re{avawe na ovoj sistem ravenki se dobiva:

10
I d = j1,111 kA
30
Id = j 3,022 kA

Sega mo`at da se odredat naponite na jazlite 1 i 3:

10
U 1d = U 0d + j 5 I d = 33,11 kV
30
U 3d = U 0 d + j 4 I d = 39,643 kV

Direktnata komponenta na strujata niz vodovite 1-2 i 3-2 od slikata e:

1 2 (U 1dU 2d ) U 1d
Id = = = j1,655 kA
j 20 j 20
3 2 (U U 2d ) U 3d
Id = 3d = = j 2,478 kA
j16 j16

Bidej}i trifaznata kusa vrska pretstavuva simetri~en re`im faznite naponi i

strui vo bilo koj element od sistemot se isti po efektivna vrednost i vremenski
se pomesteni za po T/3, t.e:
1 2 1 2 1 2
I A = I B = I C = 1,655 kA
3 2 3 2 3 2
I A = I B = I C = 2,478 kA

Rasklopnata mo}nost na prekinuva~ot P1 se definira kako proizvod od

nominalniot napon na prekinuva~ot i rasklopnata struja na prekinuva~ot
(strujata na kusa vrska koja treba da ja prekine), t.e.:

S r1 = 3 U n I r1 = 3 110 1,655 = 315,34 MVA

Sli~no za P2 :
S r 2 = 3 U n I r 2 = 3 110 2,478 = 472,12 MVA

b) ednofazna kusa vrska

Simetri~nite komponenti na strujata na mestoto na kusa vrska se:

E" 1,1 110

Id = Ii = I0 = = = j 0,931 kA
j 3 (16,9 + 16,9 + 41,265)
ekv ekv ekv
Z d +Z i +Z 0

112
Za re`imot na ednofazna kusa vrska struite niz site granki vo direktniot i
inverzniot sistem }e bidat ednakvi, poradi ednakvosta na impedanciite. Od
ekvivalentnata {ema za direkten sistem (slika 18(b)) se dobiva:

1,1 110
U 2d = E "
ekv
Zd Id = ( j16,9) ( j 0,931) = 54,20 kV
3
02
Id = Id = j 0,931 kA
02
U 0 d = U 2d + j 6,67 I d = 60,36 kV

30 E " U 0d 69,86 60,36

Id = = = j 0,678 kA
j (4 + 10) j14

10 02 30
Id = Id Id = j 0,253 kA

10 02
U1 2d = j 5 I d + j 6,67 I d = 7,475 kV

1 2 U 1 2d
Id = = j 0,374 kA
j 20

30 02
U3 2d = j 4 I d + j 6,67 I d = 8,922 kV
3 2 U
I d = 3 2d = j 0,577 kA
j16
1 2 1 2
Ii = Id = j 0,374 kA
3 2 3 2
Ii = Id = j 0,577 kA

Ostanuva u{te da gi odredime na ist na~in i struite vo grankite za nultiot

sistem, od {emata za nulti sistem, slika 20(b):

02
I0 = I0 = j 0,931 kA
U 20 = Z
ekv
0 I0 = ( j 41.265) ( j 0,931) = 38,42 kV

02
U 00 = U 20 + j 21,67 I 0 = 18,24 kV

30 U 00
I0 = = j 0,553 kA
j (20 + 13)

10 02 30
I0 = I0 I0 = j 0,378 kA

1 2 j16,5 I 10 + j 21,67 I 20
I0 = = j 0,406 kA
j 65
3 2 j13 I 30 + j 21,67 I 20
I0 = = j 0,526 kA
j 52

Faznite strui niz vodot 1-2 se:

113
 1 2 1 2 1 2 1 2
IA = Id + Ii + I0 = j 0,374 j 0,374 j 0,406 = j1,154kA
I
1 2
B =a
2
I
1 2
d +a I
1 2
i +I
1 2
0 ( )(
2
= a +a j 0,374 ) j 0,406 = j 0,032kA
= (a + a ) ( j 0,374 )
1 2 1 2 2 1 2 1 2 2
I C =a I d +a I i +I 0 j 0,406 = j 0,032kA

Faznite strui niz vodot 3-2 se:

3 2 3 2 3 2 3 2
IA = Id + Ii + I0 = j 0,577 j 0,577 j 0,526 = j1,68kA
I
3 2
B =a
2
I
3 2
d +a I
3 2
i +I
3 2
0 ( )(
= a +a
2
j 0,577 ) j 0,526 = j 0,051kA
= (a + a ) ( j 0,577 )
1 2 1 2 2 1 2 1 2 2
IC = a Id +a Ii + I0 j 0,526 = j 0,051kA

Rasklopnata mo}nost na prekinuva~ite P1 i P2 e:

S r1 = 3 U n I 1A 2 = 3 110 1,154 = 219,9 MVA

S r 2 = 3 U n I A3 2 = 3 110 1,68 = 320 MVA

Presmetkite poka`uvaat deka vo slu~ajov merodavna struja za dimenzionirawe na

prekinuva~ite P1 i P2 e strujata na trifaznata kusa vrska.

114