Хербариум

1
Valerianae radix − koren od
ma~e treva, valerijana
Valeriana officinalis,
fam. Valerianaceae
Dejstvo. − Sedativno i spazmoliti~no.
Drogata ja pretstavuva isu{eniot rizom so
koren~iwata od rastenieto ma~e treva
(valerijana).
Rastenieto e rasprostraneto vo Evropa i vo
Azija Golemi proz voditeli na drogata se
Japonija, Hemiski sostav. − Drogata sodr`i
eteri~no maslo od 0,3 do 1,0%, ~ij
sostav zna~itelno varira vo zavisnost od
potekloto na drogata. Glavni komponenti vo
eteri~noto maslo se estrite na
monoterpenskiot alkohol borneol (bornilizo
valerijanat, bornilacetat i drugi). Pokraj niv,
prisutni se i odredeni seskviterpeni, eugenol
i negovite estri so izovalerijanska ili so
druga kiselina.
2
Anisi fructus − plod od • Droga pretstavuva isu{en plod od
anason rastenieto anason. Anasonot raste vo
Pimpinella anisum, isto~no mediteranskiot region i vo
fam. Apiaceae zapadna Azija.
• Hemiski sostav. − Drogata sodr`i:
eteri~no maslo vo koli~ina od 1,5 do
5%, heterozidi na fenolni kiselini,
flavonoidi i kumarini, a od balastni
materii ima masno maslo (15–20%),
belkovini, {e}eri, malku sluzi i dr.
• Dejstvo. − Eteri~noto maslo od anason
dej stvuva karminativno, spazmoliti~ki i
ekspektorantno (sektretoliti~ki i
sekretomo torno). Vo pogolemidozi
dejstvuva antisepti~no.

3
Millefolii herba − herba od Droga pretstavuva isu{en nadzemen del od rastenieto
ajdu~ka treva, stolisnik ajdu~ka treva, sobran vo vreme na cvetawe. Se
Achilea millefolium, javuva kako plevel na livadi, pokraj pati{ta. Se
fam. Asteraceae javuva kako plevel na livadi, pokraj pati{ta, na
kamenesti i na zapu{teni mesta, pokraj {umi i na
drugi `iveali{ta. Vo Evropa, vo Azija i vo Severna
Amerika se prisut ni golem broj vidovi, a vo ram
kite na vidovite prisuten e golem broj podvi dovi,
varieteti i formi.
Hemiski sostav. – Drogata ima bogat hemiski sostav:
eteri~no maslo od 0,2 do 1,0%, seskvi terpenski
laktoni ahilicin (prohama zulen), fla vo no idi,
kumarini, tanini, fitosteroli, vitamin C, vitamin K,
manganovi soli i dr.Karakte risti~no e pri
sustvoto na poliacetilenski komponenti.
Dejstvo. − Antiflogisti~no, spazmoliti~no,
stomahi~no, karminativno i holagogno.

4
Coriandri fructus − plod od
korijander
Coriandrum sativum,
fam. Apiaceae
Droga pretstavuva isu{en, zrel plod od
rastenieto korijander. Rastenieto nativno
se javuva vo isto~niot del od
мediteranskiot region. [iroko se kultivira
kako za~in. Naj golemi svetski
proizvoditelise: Rusija, Maroko,
Romanija, Bugarija, Turcija i dr.
Hemiski sostav. – Drogata sodr`i:
eteri~no maslo (do 1,0%),
furanokumarini, masno maslo do 15%,
belkovini, skrob, malku sluzi i drugi
kom ponenti. Dejstvo. – Karminativno,
stomahi~no i blago spazmoliti~no.
Eteri~ noto maslo ima baktericidno i
fungi cidno dejstvo, a povolno dejstvuva
i pri
hipoaciditeven gastrit, dispesija, dijarea i
sli~ni problemi.
5
Lavandulae flos − cvet od Droga pretstavuva isu{en cvet od rastenieto
lavanda lavanda. Lavandata raste na suvi i na
Lavandula angustifolia, son~evi kame nes ti mesta, nativno vo
fam. Lamiaceae zapadnite delovi od mediteranski region.
Vo mnogu zemji se odgleduva. Edna od
najkvalitetnite drogi se dobiva od
Hrvatska, od ostrovot Hvar, kade
ogleduvaweto lavanda ima dolga tradicija.
Hemiski sostav. − Drogata sodr`i eteri~no
maslo od 1 do 3%, tanini od 5 do 10%,
flavonoidi, fitosteroli i drugi komponenti.
Dejstvo. − Drogata se koristi kako blag
sedativ i kako holagog. Eteri~- no maslo
od lavanda dejstvuva rubifacientno.
Dejstvo. − Drogata se koristi kako blag
sedativ i kako holagog. Eteri~no maslo od
lavanda dejstvuva rubifacientno.

6
Rosmarini folium − list od Droga pretstavuva isu{en list od
ruzmarin
Rosmarinus officinalis, rastenieto
fam. Lamiaceae ruzmarin. Raste nasekade vo
zemjite okolu Sredozemnoto
More. Se kultivira vo mnogu
zemji od regionot. Hemiski
sostav. – Drogata sodr`i:
eteri~no maslo od 1,5 do 2%,
tanini do 8%, flavonoidi,
gor~livi soedinenija i drugi
komponenti.
Dejstvo. – Aperitivno, karmi
nativno, holereti~no i
stomahi~no.

7
Chamomillae flos − cvet od
kamilica Drogata ja pretstavuvaat isu{eni cvetni glavi~ki od rastenieto
Chamomilla recutita kamilica. Drogata se dobiva od prirodni nao|ali{ta, a denes
(Matricaria recutita), sè pove}e od kultivirano rastenie. Najgolemi proizvoditeli
se: Bugarija, Ungarija, ^e{ka, Germanija i [panija, a za
fam. Asteraceae potrebite na prehranbenata industrija se Argentina i Egipet.
Hemiski sostav. − Drogata ima bogat hemiski sostav. Sodr`i:
eteri~no maslo od 0,3 do 1,5%, kumarini, sluzi, flavonoidi
(apigenin i luteolin),
gor~livi seskviterpenski laktoni (matricin i matrikarin), spiroetri
i drugi komponenti.
Dejstvo. − Antiflogisti~no, anti inflamatorno, blago anti sep ti~
no,
spa z mo li ti~no, karminati vno i stomahi~no. Eksperimentalno
e utvr deno deka
za odredeni efekti na drogata se odgovorni odredeni
komponenti:
– za antiflogisti~en efekt -bisabololot, hamazu- lenot i
matricinot,
– za spazmoliti~en efekt -flavonoidite i bisabololot,
– za antisepti~en efekt-spiroetrite i drugi komponenti.

8
Caryophylli flos − cvet od Droga pretstavuvaat isu{eni cvetni pupki
karanfil~e od rastenieto karanfil~e. Rastenieto
Eugenia caryophyllus, poteknuva od ju`nite Filipini,a denes se
fam. Myrtaceae kultivira vo site tropski regioni, osobeno
na Mada gaskar, vo Indonezija,
Malezija,
isto~na Afrika, Ju`na Amerika i drugi
podra~ja.
Hemiski sostav. – Drogata sodr`i: eteri~no
maslo od 15 do 20%, flavonoidi
(kvercetin, kemferol i nivni deri vati),
tanini, fenolni kiselini, malku steroli,
masno maslo do 10 % i drugi
komponenti.
Dejstvo. – Drogata e karmi nativ, stomahik
i tonik, a eteri~noto maslo antiseptik i
blag anestetik.

9
 Droga pretstavuva isu{en list od `alfija.Raste
Salviae folium − list od `alfija vo mediteranskiot region, na krajbre`jeto na
Salvia officinalis,
Jadran- skoto More, a se kultivira vo pove}e
fam. Lamiaceae
evropski zemji. Najgo lemi izvoznici na drogata
se Hrvatska i Albanija. Osobeno se ceni
kako medonosno rastenie.
Hemiski sostav. – Drogata sodr`i: eteri~no
maslo od 1 do 2,5%, tanini
od 3 do 7%, gor~livi diterpenski kompo- nenti,
triterpeni, flavonoidi i
drugi komponenti.
Dejstvo. – Antiflogisti~no, antisudorifi~no,
antimikrobno, atstrin gentno i spazmoliti~no.

10
 Droga pretstavuva isu{en i izlupen rizom od nekolku
Iridis rhizoma − rizom od vidovi peruniki. Drogata se dobiva od slednite
perunika vidovi:
• Iris germanica − obi~na, gradinarska pe-
Iris spp., fam. Iridaceae
runika so temnosini cvetovi,
• Iris germanica var. florentina ( I. florentina)
−gradinarska perunika so beli cvetovi,
• Iris pallida − dalmatinska perunika, so svetlosini
cve tovi.
Perunikite se javuvaat spontano vo мeditera -nskiot
region. Vo mnogu zemji se kultiviraat
(Germanija,
Hemiski sostav. – Drogata sodr`i malo koli~estvo
eteri~no maslo
(samo okolu 0,2%) {to se dobiva so destilacija so
vodena parea. Od drugi
komponenti sodr`i: flavo noidi, glavno izo flavoni,
triter peni i dr.alija, Maroko i dr.). Dejstvo i
upotreba. – Drogata se koristi vo narodnata medi
cina kako ekspektorans pri nastinki, se koristi za
dobi vawe na eteri~no maslo, koe se vrednuva vo
parfimeriskoto i vo kozme ti~koto proizvodstvo.

11
Pyrethri flos − cvet od
dalmatinski buha~,bolva~
Pyrethrum cinerariaefolium,
fam. Asteraceae
Droga pretstavuvaat isu{eni cvetni glavi~ki od
rastenieto dalmatinski buha~ (bolva~).
Raste po kamewa, vo krajbre`niot del od
Jadranskoto More (vo Dalmacija, vo Crna
Gora i vo Hercegovina). Se odgleduva vo:
Kenija, Japonija, SAD,
Severna Afrika, Germanija i vo drugi zemji.
Hemiski sostav. – Drogata sodr`i: esterski
soedinenija (pire trini,
cinerini i jasmolini) vo koli~ina od 0,4 do 2%,
eteri~no maslo okolu 0,3%,
smoli, vosok i drugi komponenti. Bolva~ot se
koristi kako insekticid. Dejstvoto se dol`i na
esterskite komponenti {to dejstvuvaat kako
kontaktni nevromuskulni otrovi, a najsilno
dejstvo poka `uvaat piretrinite. Naj~esto se
koristi kako
pra{ok (Pyrethrini pulvis) ili kako ekstrakt
(Pyrethri extractum).
12
Podophyllinum (Resina Podofilinot e smola {to se dobiva od rizomite na
podophylli) − podofilin dva vida podo filin. Za dobivawe na smola
Podophyllum spp., se koristat rizomi od:
fam. Berberidaceae – Podophyllum peltatum − po poteklo od
Severna Amerika,
– Podophyllum emodii – po poteklo od Indija.
Hemiski sostav. − Najzna~ajni komponenti
na dro gata se fenolni komponenti lignani:
podofilo- toksin i peltatini (α i β). Emodii
podofilinot sodr`i okolu 40% podofilotoksin,
a ne sodr`i peltatini, za razlika od peltatum
podofilin kade dvete grupi sostojki se
zastapeni vo koli~ini okolu 20%.
Dejstvo. − Smolata dejstvuva laksantivno.
Izoliran podofilo- toksin dejstvuva
citostatski.

13
 Peru-balsam e patolo{ki proizvod {to se dobiva
od povredeni stebla
Balsamum Peruvianum − od rastenieto Myroxylon balsamum var.
peru-balsam pereirae, fam. Fabaceae. Rastenieto e drvo,
visoko do 30 m, rasprostra neto vo Sredna
Amerika, osobeno vo krajbre` ni ot region na
San Salvador, Honduras, Gvatemala, Kuba,
Meksiko i dr.
Hemiski sostav. − Peru-balsamot e sostaven od
cinamein(75%), te~na me{avina od estri
sostavena 2/3 od benzil-benzoat i 1/3 od
benzil-cinamat.
Pokraj cinameinot sodr`i smoli, sme{a od drugi
estri, slo bodna cimetna kiselina, malku
benzoeva kiselina, vanilin i dr.
Dejstvo . − Peru-balsamot e epitilizi- ra~ko,
keratoplasti ~no, anti- septi~no i
antiparazitarno sredstvo.

14
Aconiti tuber − grutka od Droga pretstavuva isu{ena grutka od
jadi~e rastenieto jadi~e. Raste na vla`ni
Aconitum napellus, planinski livadi, vo planinskite
fam. Ranunculaceae
oblasti od centralna Evropa, sè do
Himlaite vo Azija. Hemiski sostav.
− Najzna~ajni komponenti na
drogata se ter- penskite alkaloidi
{to se javuvaat kako soli so
akonitna kiselina ili so drugi kise -
lini. Najzna~ajni alkaloidi se akonitin
i benzoilakonin. Dejstvo. –
Alkaloidite na jadi~eto
predizvikuvaat paraliza na
perifernite nervni zavr{etoci.

15
Belladonnae folium et radix −
list i koren od pomamnica
Atropa belladonna,
fam. Solanaceae
Droga pretstavuva isu{en list i koren od rastenieto Pomamnicata
raste na planiski, na zaramneti povr{ini, pokraj bukovi
{umi i na se~i{ta od bukovi {umi. Rasprostraneta e vo
sredna i vo ju`na Evropa. Drogata se dobiva od prirodni
nao|ali{ta, a denes se pove}e od kulti -virano rastenie.
Hemiski sostav. − Isu{eniot list od pomamnica sodr`i tropanski
alkaloidi okolu 0,3%, me|u koi najmnogu hiosciamin, potoa
atropin i malkusko polamin. Atropinot go ima samo vo
suvata droga, a pretstavuva racemska smesa od (+)- i (-)-
hiosciamin {to se sozdava vo procesot na su{ewe na ras
titelniot materijal. Korenot sodr`i pogolemo koli~es tvo
vkupni alkali- di (okolu 0,45%).
Dejstvo. Izoliranite alkaloidi imaat mnogu pogolema primena.
Hiosciaminot i atropinot se koristat kako preanesteti~ni sre
d stva, vo oftalmolo gijata
za predizvikuvawe midri jaza, kako spazmolitici pri spazam na
mazna muskula tura (bubre`ni, `ol~ni koliki), kako antidoti
(pri tru ewe so nekoi gabi,organofosforni soedinenija, nekoi
gasovi i sli~ni agen si). Skopolaminotse koristi vo terapijata
na parkinson o vata bo lest, za otpu{tawe na akuten i bolen
spazam na maznata mus kulatura i vo prevencija na
kinetozi (bolest na patu vawe).
16
Stramonii folium − list od Droga pretstavuva isu{en list od
tatula rastenie.Tatulata raste na zapu{teni mesta, na
Datura stramonium, fam. |ubri{ta, pokraj nasel- bi, na zemji{te bogato
Solanaceae so azot (nitrofilno rastenie). [iroko e
rasprostra neta.
Vo nekoi zemji se kultivira.to tatula. Tatulata e
otrovna. Celoto rastenie sodr`i
al ka loidi, no kako droga se koristi samo listot,
ponekoga{ i semeto. Listot se sobira preku
leto koga rastenieto cveta.
Hemiski sostav. − Drogata sodr`i okolu 0,3%
alkaloidi, vo najgolem del hiosciamin. Sodr`i
pomali koli~
Upotreba. − Najgolemi koli~estva od drogata
se tro{at za industriska
eks trakcija na alkaloidite atropin i
hiosciamin.estva od skopo lamin.

17
Lobeliae herba − Droga pretstavuva isu{en list od rastenieto lobelija.
herba od lobelija Lobelijata raste vo SAD i vo Kanada. Poznata e
Lobelia inflata, kako indijanski tutun.
fam. Lobeliaceae Hemiski sostav. − Herbata od lobelija so -
dr`i nekolku alkaloidi vo vkupno koli~estvo okolu
0,6%. Najzna~aen e lobelin.
Upotreba. − Drogata se koristi za ekstrak -
ci ja na alkaloidi, mnogu retko za proizvodstvo na ga
len ski preparati so antiasmati~no dejstvo.
Lobelinot go stimulira di{eweto i ja podo-bruva
respiracijata. Retko se koristi, kako stimulator na
di{eweto kaj novoroden~iwata ili pri truewa so
depresori na CNS. Vo pogolemi dozi
e toksi~en i vr{i paraliza na gangliite. ^ist lobelin se
koristi vo preparati nameneti za odvik nuvawe od
pu{ewe tutun.

18
Granati cortex − kora od Droga pretstavuva isu{ena kora od
kalinka rastenieKalinkata raste vomediteranskite
Punica granatum, zemji. Se odgleduva
fam. Punicaceae poradi plodovite i kako dekorativno
rastenie. Hemiski sostav. − Drogata
sodr`i od 0,3 do 0,7% alkaloidi ozna~eni
kako
peletierini. Sodr`i golemo koli- ~estvo
elagnitanini (okolu 20%). Vsu{nost,
alkaloidite vo ovaa droga se vrzani za
taninite vo kompleksi tanoidi.
Vo narodnata medicina se koristi perikarpot
od plodot tokmu poradi sodr`inata na
taninite kako antidijaroi~no sredstvo.

19
 Droga pretstavuva isu{en list od rastenie to
Boldo folium − list od boldo boldo. Boldoto e nisko drvo ili grmu{ka
Peumus boldus, {to ras te vo su{nite podra~ja od ^ile.
fam. Monimiaceae Hemiski sostav: Sodr `i od 0,2 do 0,5%
vkupni al- kaloidi, me|u koi e
najzna~aen boldin, eteri ~noto maslo,
flavonoi -di, kumarini, tanini i drugi
komponenti.
Dejstvo.-holereti~no i spazmoliti~no
dejstvo. Drogata
se koristi kako holeretik i holagog i za
tretman na naru{uvawa vo vareweto na
hra na ta (dispepsi ja).
Vo narodnata medicina na ^ile e poznata i
kako anthelmintik.

20
Rauwolfiae radix − koren od
Droga pretstavuva isu{en koren od rastenieto rauvolfija. Denes
rauvolfija plan ta`no se odgleduva za dobivawe surovina za potrebite
Rauwolfia serpentina, fam. na farma cevtskata in dustrija. Najgolemi proizvo diteli se
Apocynaceae Indija, Burma, Indonezija i drugite zem ji od jugoisto~na
Azija. Denes plan ta`no se odgle duva za dobivawe
surovina za potrebite na farmacevtskata in dus trija.
Najgolemi proizvo diteli se Indija, Burma, Indonezija i
drugite zem ji od jugoisto~na Azija.
Hemiski sostav. − Najzna~ajni sostojki na drogata se
alkaloidite(okolu 30 razli~ni strukturi). Najgolemo
zna~ewe imaat: johimbin, rezerpin, serpentin, ajmalicin i
ajmalin.
Dejstvo. −Antihipertenzivno i sedativno. Izolirani alkaloidi na
rau volfijata imaat razli~no dejstvo. Rezer pinot dejstvuva
sedativno vrz CNS,
ajmalicinot e simpatolitik, a ajmalinot antiaritmi~no sredstvo, no
poradi golemata toksi~nost ne nao|a primena vo terapijata.
Johinbinot predizvikuva dilatacija na perifernite krvni
sadovi i ima hipotenziven efekt. Dejstvuva na maznata
muskulatura na organite od digestivniot trakt i go
zgolemuva tonusot i peristaltikata.

21
Изработил: Јован Нелковски IV⁴
фармацевски техничари
СУГС „Марија Кири Склодовска“ - Скопје

22