Palfi Zaboraveniot Genij

Evgenij Ladislav Palfi
(NE) ZABORAVENIOT GENIJ
Vladan Velkov
Fotografii
Qup~o Ristovski
Sodrìna
PROLOG ………………………………………………………….. 2
Prv del Pome|u svetlinata i temninata ……............... 3

1. Vilata vo alejata na lipite …………………………….…. 4
2. Sofija …………………………………………………………. 6
3. Evgenija ……………………………………………………… 8
4. Evtim ………………………………………………………….. 12
5. Voskresija ……………………………………………………. 15
6. Pojot na pti~kite vo prolet …………………………….. 17
7. Ku}ata na papa Jano{ …………………………………….. 21
8. Tortata od portokali na baba Tereza ………………… 26
9. Maliot starec ……………………………………………….. 29
10. Apsoluten sluh ………………………………………………. 33
11. Boì}nata elka ……………………………………………. 37
12. Prvite {kolski godini …………………………………… 41
13. Priemniot ispit vo Dràvnata muzi~ka akademija . 45
14. Deteto za primer se buntuva ……………………………… 48
15. Evgenij Vaulin ………………………………………………. 50
16. Pedago{kiot otsek na Dràvnata muzi~ka akademija . 52
17. Noviot, ubav Makar ………………………………………….. 55
18. [umanovata Sonata vo g-moll …………………………….. 58
19. Stra{nata “{tuka” …………………………………………. 60
20. Antisemitizam ……………………………………………… 61
21. Voz bez vozen red ……………………………………………… 64
22. Budimpe{ta ……………………………………………….. 66
23. Pti~ka mala …………………………………………………. 68
24. Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur …………. 72
25. Moite orguqi …………………………………………………. 74
26. Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov …………… 76
27. Rapsodija vo sino od Ger{vin ……………………………. 78
28. Opsadata na Budim ………………………………………. 80
29. Glad …………………………………………………………. 83
30. Povtorno vo rodnata Subotica …………………………… 85
31. Marija Bala{ …………………………………………………. 87
32. Xek Vinston ……………………………………………………. 89
33. Jolanta …………………………………………………………… 92
34. Svadba …………………………………………………………… 95
35. Turneja …………………………………………………………… 97
36. Vo makedonskata prestolnina ……………………………. 101
37. Pette makedonski muzi~ki apostoli …………………… 104
38. Maestro To{o ………………………………………………. 105
39. Lovro Mata~i} ………………………………………………. 108
40. Pijanist - motorxija ………………………………………… 114
41. Pastoralna muzika …………………………………………… 116
42. Somne` ………………………………………………………….. 118
43. Ve~niot ogan ………………………………………………… 120
44. Zlatniot period na Operata ………………………………. 124
45. Vo Radio Skopje ……………………………………………….. 128
46. Makedonskata izvorna narodna muzika ………………… 130
47. Te{koto ……………………………………………………….. 133
48. Muzi~kiot folklor i muzi~arite ………………………… 134
49. Na{ata ma~ka Loli ………………………………………… 136
50. Genijalniot [pato …………………………………………… 139
51. Qubomir Branxolica i Aleksandar Xambazov ………… 144
52. Na{iot ârli ………………………………………………… 148
53. Pijanist …………………………………………………………. 150
54. Pjer Furnie i Leonid Kogan …………………………….. 154
55. Mi~iko Sunahara ……………………………………………… 157
56. Od edno pijano neograni~en broj pijana .………….. 159
57. Pedagogija ……………………………………………………… 161
58. Kompozitor ……………………………………………………. 164
Vtor del Pome|u temninata i svetlinata ……………… 167

1. Vo Vilata na krajot od alejata na lipite …………. 168
2. Kamen ostrov ………………………………………………….. 169
3. Progon ...……………………………………………………… 171
4. Po tragite na somneòt …………………………………….. 175
5. Govorni i muzi~ki stenogrami ……………………………. 178
6. Krugot se stesnuva …………………………………………… 180
7. Elegija za razdelba …….………………………………… 181
8. Begstvo …………………………………………………………… 183
9. Crveniot suboti~ki tramvaj …………………………….. 185
10. Golemiot rizik ………………………………………………… 188
11. Progonot prodolùva ……………………………………….. 191
12. Talkawe ………………………………………………………… 194
13. Vra}awe ………………………………………………………… 195
14. No}na fatamorgana ………………………………………. 197
15. Dve Marii ……………………………………………………. 198
16. Kaj psihijatar ……………………………………………. 200
17. Svira~ na pokrivot …………………………………………. 202
18. Vo Turcija ……………………………………………………. 204
19. Smrtta na Marija ………………………………………….. 206
20. Osamenost ……………………………………………………… 207
21. Sam nasproti site ………………………………………… 209
22. Potraga po nepoznatoto ………………………………….. 211
23. Za tvore{tvoto ……………………………………………… 213
24. Beliot {um …………………………………………………….. 214
25. Muzi~ki alhemi~ar ………………………………………….. 217
26. Socioterapiska zaednica ………………………………….. 219
27. Kniga na spomeni ……………………………………………. 221
28. U~itelot i u~enikot ………………………………………… 237
29. ûdesniot ORSIN ………………………………………… 239
30. Muzi~ki mozaik ………………………………………………. 243
31. Muzi~ko-produkcisko studio, kabinet br.9 …………… 245
32. Inovator ………………………………………………………. 246
33. Harmonski osnovi na xezot …………………………………. 249
34. Promocija ………………………………………………………. 251
35. Pijanist so legendarni dimenzii ………………………… 253
36. Ohridskiot Stenvej ………………………………………….. 256
37. Ptica zlokobnica …………………………………………….. 259
38. Crnilata od vojnite ………………………………………… 261
39. Minatost, sega{nost, idnina ……………………………. 262
40. Se natprevaruvam so minatosta …………………………… 265
41. Nagrada ………………………………………………………….. 266
42. Du{ata ne staree ……………………………………………… 270
43. Tamara …………………………………………………………… 272
44. Nad-~ovek ………………………………………………………. 275
45. Genij nad site genii …………………………………………. 279
46. Harmonija na ti{inata …………………………………… 280
EPILOG ……………………………………………………………… 283
ESEI …………………………………………………………………. 284

Rasprava za genijalnosta …………………………………….. 284
I… ludiloto ……………………………………………………… 290
Starosta i genijot ………………………………………………… 295
Za Evgenij Ladislav Palfi rekoa …………………………… 299

Vladan Velkov
EVGENIJ LADISLAV PALFI
(NE) ZABORAVENIOT GENIJ
Knigata e posvetena na doktor

Andon Man~evski, eden od korifeite
na makedonskata psihijatrija, i site
onie koi se posvetija na griàta za
starite lu|e.
Avtorot
PROLOG
Kon krajot na proletta 1999 godina vo Vilata na krajot od patekata

na lipite be{e donesen eden snemoèn starec. Be{e toa muzi~kiot genij
Ladislav Palfi. Nabrgu po doa|aweto se vklopi vo ìvotot na Vilata i
kako Feniks proniknat od pepelot na naplastenite godini od minatosta,
so entuzijazam na mom~e, se zafati so tvore~ka i reproduktivna rabota. Na 9
april 2004 godina ja dobi nagradata Trajko Prokopiev od Sojuzot na
kompozitorite na Makedonija za ìvotno delo. Be{e toa golem praznik za
(ne)zaboraveniot genij Evgenij Ladislav Palfi. Negovata radost be{e
golema, no i radosta na site vo Vilata na krajot od alejata na lipite,
zatoa {to toa se slu~i tokmu tuka.
Godini pred toa se za~na idejata za ovaa kniga. Vo dolgite katadnevni
razgovori Ladislav so vdahnovena naracija na precizen hroni~ar govore{e
za svoite ranodetski godini, za vetri{tata na Vtorata svetska vojna, za
doa|aweto vo Skopje, za sevkupniot muzi~ki ìvot vo gradot rasposlan od
obete strani na Vardar, za zlatniot period na Makedonskata opera, za
Golemata poplava i Zemjotresot i slu~uvawata potoa. So zborot dosegna i
do sega{nosta, no tuka ne sopre tuku kako prorok pomina i vo idninata. Vo
tie skazania za minatosta, sega{nosta i idninata toj na virtuelen na~in,
kako nadaren filozof govore{e za sloènosta na ìveeweto, za li~niot i
seop{t podem, za pa|awata i katastrofite, za humanizmot i tiranijata, za
intrigite i progonot, za realnite i nerealnite stravuvawa, za
kreativnosta i umetni~koto tvorewe vo muzikata, za samotijata, starosta,
smrtta, za besmrtnosta na genijalniot um, za genijalnosta i ludiloto,... Vo
tie besedi Ladislav govore{e za mnogu nastani i mnogu li~nosti so koi
pati{tata mu se sretnuvale i vkrstuvale. Impresivni bea negovite
se}avawa za Petminata muzi~ki apostoli, osnovopolo`nicite na
sevkupniot muzi~ki ìvot vo Makedonija, Trite muzi~ki musketari,
tvorcite na za~etokot na zabavnata i xez-muzika vo zemjata...
Nemo`no be{e seto toa da se zabeleì, u{te ponevozmo`no
doìveanoto pred skoro eden vek verodostojno da se prenese vo sega{nosta.
Kolku samo seto toa so vremeto se nadgraduvalo, no i gubelo od svojata
mislovna i ~ulna avtenti~nost? No i pokraj se', ona {to ostanalo be{e
mnogu zna~ajno zatoa {to toa be{e negoviot li~en odnos, negovo viduvawe,
negova prikazna za ne{tata.
2
Prv del
Pome|u svetlinata i temninata
Ve~na i neprekinata e borbata

pome|u Svetlinata i Temninata.
Jakob Beme, Aurora
3
1. Vilata vo alejata na lipite
Od rana zora crni oblaci visnaa od neboto. Sonceto koe den pred toa
nagovestuva{e ubavo vreme go nema nikade. Pretpladneto nekolkupati
zavrna i nekolkupati do`dot sopre, no crniot ~ador ne se istavi od neboto.
Dolgata pateka od betonski plo~i, ogradena od obete strani so golemi
lipovi drvja ~ii kruni pletat gusta pokrivka od granki i lisja, ta`no
izgleda. Koga sonceto bolskoti niz ovoj tunel od zelenilo, se probivaat
zlatni ni{ki koi pletat prekrasna pajakova mreà. Toga{ patekata ima{e
vol{eben izgled, a ova pretpladne kutrata taa ne moè{e da gi sobere
nebeskite solzi. Na edniot kraj od alejata avetno zjae èlezna porta, a na
drugiot se izvi{uvaat vla`nite skalila koi vodat kon zastaklena vrata na
stara vila. Stutkana pome|u dva golemi paviljona, taa nalikuva na
bespomo{na starica koja ja krepat od dvete strani. No, vo ova nevreme taa e
prijatno zasolni{te za bespomo{nite. A tie, stanarite vo nea i ne
zabeleùvaat {to se slu~uva nadvor od nivniot dom. Nitu tmurnoto vreme,
nitu do`dot koj ja vle~ka so sebe tagata i ja vsaduva vo du{ata, ne dopira do
niv. Site nivni misli se usredsredeni kon ona {to treba da se slu~i ovoj, za
niv mnogu zna~aen den. Na nekakov vol{eben na~in vo nivnite misli
voskresnale ranodetskite spomeni. Iako godinite se naplastile do
nedogled, srcata im treperat isto onaka kako nekoga{ vo davnina, do kade
nivnoto se}avawe dopira, do nekoi od onie {kolski praznuvawa ~ij del bile
i samite tie. Voskresnatite spomeni tolku mnogu gi opsenale, {to sosema ja
izgubile pretstavata za vremeto, prostorot i li~nostite vo niv. Toa se
zabeleùva vo sekoe nivno dvièwe, vo izrazot na nivnite lica, a najpove}e
po bolskotot od nivnite o~i koi ni starosta ne moè da go zamati. Ne
pomalku od niv se vozbudeni i vrabotenite. No, nekoi od niv, kako
zarobenici na sega{nosta, ne prestanuvaat da se pra{uvaat sebesi i drugite,
zo{to tokmu ovoj den vremeto tolku mnogu se smurti i zgora na toa do`dot
po~na da pa|a. Higieni~arkite, so pomo{ta na nekolkumina od stanarite vo
Vilata, go dovr{uvaat sreduvaweto na trpezarijata i dnevnata soba.
Spalnite sobi, i dolgiot hodnik koj vodi kon niv poodamna se uredeni. Vo
kujnata privr{uva prigotvuvaweto na kola~ite. Popoleka sè si doa|a na
svoe mesto. Golema pravoagolna povr{ina istvorena od pove}e trpezariski
masi slepeni edna do druga, i prekriena so beli ~ar{afi, i' dava sosema
poinakov lik na trpezarijata. Stolovite poredeni eden do drug, vo
besprekoren red, go opkruùvaat prostranoto belilo. Tokmu koga golemata
trpeza e prigotvena da se pokaè kako dobra doma}inka, od centralnata
kujna pristignaa tepsiite so bani~ki i kifli~ki od lisnato testo.
Tepsiite vedna{ se rasporeduvaa. Me|u niv se postavuvaa ~iniite so sitni
kola~iwa i plasti~nite {i{iwa sokovi. Na sredinata od masata sestra
Marija stava edna golema saksija so razgranato steblo od japonska ruà, od
koe so {iroka nasmevka koketiraat tri prekrasni cveta so portokalova
boja. Otkako pred sekoja stolica e postaveno belo plasti~no ~ini~e so
crvena salvetka vrz nego i raznobojni plasti~ni ~a{i, beliloto na
golemata trpezariska masa zali~uva na ogromno slikarsko platno na koe
4
vrednite race na stanarite ume{no ja osmislile belata praznina. Nikojpat
pred toa trpezarijata vo Vilata, koja se nao|a na krajot od alejata na
lipite, ne izgledala tolku ubavo. I dnevnata soba prekrasno izgleda.
îpkanite zavesi koi gi ukrasuvaat prozorcite i' davaat posebna ubavina.
Od dvata troseda i drveni stolici prigotveno e gledali{teto. Do ~elniot
yid od golemata prostorija e postaveno pijanoto. Od negovata desna strana se
postaveni ~etiri stolici. Vaka namestena dnevnata soba prilega na mala
koncertna dvorana koja e spremna da gi primi gostite i akterite.
Vo deset ~asot e zakaàna poslednata proba na u~esnicite na
priredbata. Site se vozbudeni. Koga edna nedela pred toa be{e najaveno
doa|aweto na edna grupa humanitarni posetiteli, stranski i doma{ni,
vedna{ zapo~naa podgotovki tie da bidat pre~ekani so site po~esti. Za site
stanari vo Vilata ovaa poseta be{e redok nastan. Tie bea zaboravile koga
za posleden pat nekoj do{ol da gi poseti. Iako vremeto be{e mnogu kratko
da se napravat vistinski podgotovki za uspe{na priredba, Ladilav bez
dvomisla prifati da se pogriì za umetni~kiot del od programata.
Negoviot koncept be{e kratok i jasen; toj }e izvede nekolku numeri na
elektri~nite orguqi, na svojot Orsin: Bumbarov let od Rimski Korsakov,
Nokturno vo Es-dur od [open, splet na ungarski pesni i igri vo negov
aran`man, a }e se obide i da podgotvi vokalna grupa od nekolkumina poznati
krasnopojci vo Vilata. Nabrgu otkako ja prifati zada~ata, Ladislav go
prigotvi aran`manot za eden splet od makedonski narodni pesni. Vedna{
potoa bea izbrani vokalite. Sostavot uporno ve`ba{e katadnevno. Po
mnogute probi, vokalnata grupa vo pijano pridru`ba na Ladislav, ubavo
prozvu~i. Vo spletot na pesni se: Ajde slu{aj, slu{aj, kale{ bre, An|o,
Zajdi, zajdi jasno sonce, Ajde razbole se moeto libe. Osobeno se interesni
preminite od edna vo druga pesna, vo koi maestro Ladislav na virtuozen
na~in, muziciraj}i na svojot Orsin, ja gradi celinata na vokalno-
instrumentalnata izvedba. Vokalnite glasovi gi so~inuvaat: Evgenija i
Sofija soprani, koi i pokraj vozrasta ja zadràle ~istotata na glasovite;
Voskresija e alt, Eftim bas, a Ladislav so varijacii od tenor do bariton
}e go dopolnuva vokalniot zvuk na grupata. No, i pokraj toa {to i toj e
zadovolen od izvedbata na generalnata, proba insistira, pred nastapot da
ima u{te edna proba. Taka postapuval sekoga{ pred svoite muzi~ki nastapi
i koncerti, zo{to da ne e taka i sega.
To~no vo deset ~asot Ladislav e vo dnevnata soba i sednuva na
stol~eto do Orsinot. Netrpeliv e. To~nosta za nego e svetost. Nekolku
pati poglednuva na ~asovnikot. Vo izrazot na liceto i pogledot mu se
skamenil prekor, no ni{to ne veli. Site od grupata se tuka, no stolicata na
Sofija e prazna. Vozbudata brzo se prenesuva kako ~uma. Site se rastr~uvaat
da ja pronajdat. Nabrgu Evgenija ja pronao|a i zaedno do|aat. Zafatena so
sreduvawe na svojata natkasna, Sofija sosema zaboravila za zakaànata
proba. Iako nekolkumina tokmu ja pobaraa vo nejzinata soba, nikoj ne ja
zabeleàl kleknata me|u krevetite do natkasnata. Na krajot site se
spremni. Poslednata proba pomina vo najdobar red. Ladislav e zadovolen, no
nekolku pati povtoruva: "Tolku moè da se stori za sedum dena!" Saka da im
5
kaè na site i sebesi deka iako izvedbata e dobra, taa bi moèla da bide
u{te mnogu podobra koga bi imalo dovolno vreme za podgotovki.
2. Sofija
Vremeto sekavi~no minuva. Kako vo sekoj dom pred da stignat gostite,

taka i vo Vilata na krajot od alejata na lipite se pravat poslednite
podgotovki vo koi izborot i sreduvaweto na garderobata zazema najva`no
mesto. Site se rastr~ani, okupirani samite so sebe. No, sovetite od drugite
se dobrodojdeni. Sofija tara{ka po svojata natkasna koja samo pred malku ja
be{e sredila. Taa e niska èni~ka, malku popolna, {to ja pravi u{te
pomala po rast, no i pomlada. Ima 68 godini, a vo Vilata e desetina godini.
Nema bliski, samo eden vnuk od nejzinata sestra. Roditelite i' se odamna
po~inati. Kako dete, vo golemiot egzodus na Makedoncite od egejskiot del e
proterana od doma{noto ogni{te. Se}avawata za tie te{ki denovi & se jasni
kako videlina, kako da se slu~ile v~era. Iako spomenite se ma~ni, saka da
zboruva za niv. Bilo kve~erina koga ja pominale granicata vo mestoto
Markova Noga pokraj Prespanskoto Ezero. Vo matnata videlina i' se
storilo kako da sonuva. [umoleweto na ogromnata voda u{te pove}e ja
pravelo gletkata nestvarna. No, stravot koj ja razjaduval nejzinata krevka
du{a ne i' dozvoluval da se prepu{ti na ~udesnata ubavina koja ja
opkruùvala. Gi smestile vo seloto Dolno Dupeni. Patot nagoren, te{ko se
minuval. Ku}ite stutkani vo planinskite pazuvi i' zali~ele na sokolovi
gnezda na kamena spila. Vo edna soba se smestile trinaeset deca. So nea bila
i nejzinata postara sestra, ~ija raka ne ja ispu{tala. I vo sonot ja
~uvstvuvala nejzinata toplina i uteha. Hrana malku, kolku da se preìvee.
Po nekolku dena gi preselile vo Qubojno. Ottamu gi rasturkale po razni
delovi vo zemjata, no i po {irnite prostori vo svetot. Sestra i' zaminala za
Polska, a nea ja smestile vo domot za deca bez roditeli 11 Oktomvri vo
Skopje. U~eweto dobro i' odelo. êstopati stutkana kako klop~e sedela
pokraj sinozelenite vodi na Vardar. So mislite zaplovuvala po te~enieto
na drevnata reka za da stigne do tatkovinata koja pove}e ne bila nejzina.
Dlabokata taga za izgubenoto detstvo, ni solzite ne moèle da ja izmijat.
Uspeala da se vraboti. Bila vredna i ispolnitelna. Zasakala nekoe mom~e,
no vrskata ne potrajala dolgo. Ne saka da zboruva za toa. Nikojpat pove}e ne
zasakala drug ma`. I' bilo ma~no i da pomisli na drug ~ovek. Godinite
minuvale tivko, gluvo. Sviknala na osamenosta. Ponekoga{ na son,
mnogupati najave se gledala vo nevestinska obleka kako stoi pred oltarot od
selskata crkva vo koja bila krstena. Koga eden den se poglednala na
ogledaloto, se iznenadila koga se videla isto onaka mlada i neizmeneta kako
koga bila moma. Ne moèla da zabeleì nitu edna br~ka na liceto, nitu
edno belo vlakno vo kosata. Se izvadila od pamet. Vo glavata i' se tutnala
~udna misla deka taa nikojpat nema da ostari. A koga na toa i' se nadovrzala
druga, u{te postra{na, deka nikojpat nema da umre, ludilo ja fatilo. So
6
godini talkala pome|u realnosta i fantazijata. Vo ednata, se ~uvstvuvala
bezvredna, bespomo{na, sardisana od site strani od lu|e i demoni, a vo
drugata plovela po oblacite kako samovila vo bela nevestinska obleka, so
venec od raznobojni polski cve}iwa na glavata. êstopati talkala no}e
kako mese~arka na koja soni{tata i' kaùvaat kade da pojde i {to da pravi.
Edna{ zatalkala do grobi{tata vo Butel i do utroto ostanala na nekoj grob
od neznanec. Onie koi na izgrejsonce prvi ja videle kako leì bespomo{na i
uplakana nad crnata mermerna plo~a, ne moèle da ja ottrgnat od nea, iako
nabrgu im stanalo jasno deka imiwata koja taa gi spomenuva nemaat ni{to
zaedni~ko so onie koi bile zabeleàni so zlatni bukvi na nadgrobniot
spomenik. No, seto pominalo kako grd son. Povremeno si potpevnuvala. Ne
go ~inela toa koga }e po~uvstvuvala radost vo du{ata ili pak taga od koja
sakala da se oslobodi, tuku onaka koga samo od sebe }e i' do{lo. Imala ubav
glas. Malkumina go slu{nale. Onie koi znaele kolku ubavo umee da pee, i
pokraj nastojuvaweto da ja izmolat da im zapee povtorno, ne moèle ni{to
da storat. No, vo bojata na nejziniot glas i izrazot na nejzinoto lice nemalo
ìvotna radost. Nekakvo zeleno studenilo se' po~esto zra~elo od nea.
Nekolkupati se obidela da si go odzeme ìvotot. Eden pat, nekoe mom~e,
slu~aen minuva~, vo zaden ~as ja zadràlo da ne skokne pod lokomotivata
koja so stra{en tatne` se pribliùvala. No, ~etvrtiot pat koga se obidela
da si go odzeme ìvotot, nikoj ne se na{ol okolu nea da i' pomogne, ta taa
ispila ìva soda, premalku da umre, no dovolno da go izrani hranoprovodot,
a potoa toj da se stesni tolku mnogu, {to lekarite so mnogu maka uspeale da
i' go pro{irat za da moè da golta te~na hrana, no ne i nemeleno meso. Se
iznenadila koga prvpat se obidela da zapee deka glasot i' ostanal negibnat
od kiselinata. Mu vetila na svojot vnuk, nekolkute kom{iki i samata na
sebe deka nikojpat pove}e nema da se obide da posegne samata na sebe, iako
Gospod moèbi nikojpat nema da ja povika kaj sebe, kako toa go pravi so site
ìvi su{testva. Edno leto zaminala na odmor vo Pretor kade
pretprijatieto vo koe taa rabotela imalo svoe odmarali{te. Se izraduvala
koga se na{la pokraj {irnite sini vodi na Prespanskoto Ezero. Utredenta,
vedna{ po pristignuvaweto, se razbudila rano. Slu{nala glas koj ja povikal
da pojde po nego. Ne se dvoumela. Nabrzina se oblekla i po{la kon ezeroto, a
ottamu pokraj negoviot breg kon jug. So saati talkala. Sonceto se' povisoko
se izdignuvalo i se' posilno pe~elo, no taa ne go zabeleùvala toa. Gi
frlila ~evlite i gazela vo plitkata voda pokraj bregot i ja potpevnuvala
nejzinata omilena pesna [to si me majko rodila. Do{la do granicata.
Dolgo gledala kon maloto rit~e zad koe se prostira German i si go
prodolìla patot. Ne ja spre~ile povicite na grani~arite, a koga tie se
obidele da ja soprat, se sprotivstavila, velej}i deka nikoj ne moè da ja
sopre da si pojde vo tatkovinata svoja, vo domot svoj. Pritoa gi navreduvala,
gi narekuvala predavnici koi sakaat da ja uni{tat i deka za nivnata
gre{nost Gospod }e im sudi.
I' dale invalidska penzija. Samotijata tivko ja ubivala. Godinite si
vrvele, a taa se' pomalku moèla samata da se griì za sebe. Vnukot, koj i'
bil edinstven rodnina, ja posovetuval da ja smesti vo Vilata na krajot od
7
alejata na lipite. Ne se sprotivstavila. Go prifatila toa bez taga i
radost vo du{ata. Brzo priviknala na novata sredina, no i ponatamu pove}e
i' godela osamenosta otkolku druèweto. Ponekoga{ tivko potpevnuvala, no
koga }e stanela svesna deka drugite ja slu{aat, kako zasrameno dete
prestanuvala da pee.
Site koi ja poznavaa Sofija se iznenadija koga taa bez zbor se sloì
da bide ~len na vokalnata grupa. Bog znae poradi {to taa prifati da pee.
Moèbi zatoa {to nikoga{ dotoga{ ne be{e zapeala so nekoi drugi lu|e
ili moèbi ja privle~e prekrasnata muzika koja doa|a{e od klavijaturata
na Orsinot po koja na vol{eben na~in podigruvaa prstite na Ladislav, a
moèbi zatoa {to glasot na Evgenija tolku ubavo se sovpa|a{e so nejziniot.
3. Evgenija
Be{e zima koga Evgenija dojde vo Vilata na krajot od alejata na

lipite. Vleze so odmereni dvièwa, taèn izraz na liceto i nemiren
pogled. Ne{to ispituva~ko ima{e vo nego. [eta{e so pogledot niz
prostorot i prisutnite kako da saka{e {to poskoro da uznae kade i so kogo
}e ja minuva idninata. Minatosta i sega{nosta i' bea poznati, no
neizvesnosta od ona {to }e bide i' zadava{e gri`ni misli. Iako be{e
svesna deka ona {to doa|a e nepoznanica, i deka ne treba za toa da se
razmisluva, ne moè{e da se oslobodi od toa, a u{te pomalku od du{evnata
rastreperenost i ~uvstvoto deka ne{to neprijatno }e i' se slu~i. U{te od
dete nose{e so sebe nekakov neodreden strav i nesigurnost koja toj ja
vle~ka{e po sebe. Nikoga{ ne se oslobodi od niv. Naprotiv, kako raste{e
taa stravot i nesigurnosta se zgolemuvaa vo nea. No, netukutaka taa
potkleknuva{e pred niv. So site sili nastojuva{e da se odnesuva sprotivno
na ona kako {to i' be{e vo du{ata. Vo osnovnoto u~ili{te, osobeno vo
gimnazijata, deluva{e mnogu sigurno, duri nekakva nadmenost zra~e{e od
nea. Nema{e bliski drugarki i drugari i nikojpat ne u~estvuva{e vo
katadnevnite detski razgovori. No, koga }e stane{e zbor za rasprava po
nekoja dlabokoumna sodrìna, sekojpat go iskaùva{e svoeto mislewe. Toa
go prave{e so takva odlu~nost vo glasot {to pove}eto od sou~enicite i'
zaviduvaa na na~inot kako toa go pravi, iako me|usebno ja obvinuvaa za
nejzinata gordelivost. Ja privlekuva{e literaturata. Mnogu ~ita{e,
katadnevno i po triesetina stranici. Osobeno ja privlekuvaa ruskite
pisateli i poeti. Odsevte se vqubi vo Pu{kin, potoa ja opsena Gogoq so
negoviot Vij. Be{e toa edna tvorba vo koja na ~udesen na~in be{e vpletena
narodnata fantazija, a glavnata rolja ja ima{e Vij, zapovednikot na
gorskite duhovi. Se' u{te ne be{e otrezneta od proznata poezija na Gogoq,
koga so seta èstokost do nea dopre glasot na Lermontov i negovata poema
Demonot. Dolgo be{e vo du{even {ok. Ja izma~uva{e ona {to se slu~uva{e
pome|u Tamara i Demonot. Nabrgu potoa, koga se' u{te be{e vo bunilo gi
pro~ita samo za edna ve~er Belite no}i od Dostoevski. Se prepozna sebesi,
8
ne vo Nastewka tuku vo Me~tatelot. I taa be{e golem me~tatel. Vo
~udesnite tvorbi na umot znae{e deka e vtkaena nejzinata du{a i deka tokmu
taa gi vle~e ni{kite. Navistina taa be{e sosema poinakva li~nost koga
~ita{e, me~tae{e, od onaa koja so otvoreni o~i ja gleda{e stvarnosta. Koga
malku se sozede znae{e deka }e se zapi{e na Filolo{kiot fakultet ili
na Vi{ata pedago{ka akademija. Po sovet na svojot tatko se zapi{a na
Akademijata. Podgotvuvaj}i gi ispitite, proloì da ~ita so u{te pogolema
opsednatost. Knigite bea nejzinite prijateli, drugari, so niv taa
razgovara{e, se sloùva{e so nivnoto mislewe ili èstoko se rasprava{e.
Se' pomalku izleguva{e od doma. Eden den odnenade` mislite kako da i' se
prosvetlija i taa stana svesna deka, iako e vozrasna, se ~uvstvuva kako
nedozreano dete koe postojano ja bara za{titata na svoite roditeli. Ova
soznanie ja iznenadi, u{te pove}e ja zbuni. "[to }e pravi{ sega?", slu{na
glas. Vedna{ potoa istoto pra{awe zayuni do nea od site strani kako
mnoguzvu~no eho. Ne go znae{e odgovorot. Ne ni pomisli sega da go pobara
odgovorot. No, so site sili se obide da mu se sprotivstavi. Na krajot i' dojde
na um misla spasitelka. Taa i' {epna deka za toa }e razmisluva vo nekoe
drugo vreme. No vremeto odminuva{e bez taa da go zabeleì toa. Be{e na
krajot na studiite koga nejzinata postara sestra se omaì, a ve}e dve godini
rabote{e kako nastavnik po makedonski jazik vo edno osumgodi{no
u~ili{te koga se oèni nejziniot brat. Vo stanot ostana taa so svoite
roditeli. Zaminuvaweto na sestrata i bratot ne ja oneraspoloìja, tuku
naprotiv, ~uvstvuva{e nekakvo olesnuvawe, iako toa nikojpat glasno ne go
kaà. Pougodno se ~uvstvuva{e vo prazniot prostor koi tie go ostavija zad
sebe. Koga stapna vo onie kriti~ni godini, koi obi~niot narod gi smeta za
presudni, dali ènata }e stapi vo brak ili }e ostane stara moma zasekoga{,
se ~uvstvuva{e mnogu neprijatno. Malkumina nejzini najbliski: majka i',
bratot i sestrata, se obidoa za toa da porazgovaraat so nea, no taa ostro odbi
za toa da govori. Iako podocna tie ni{to ne i' progovorija okolu toa, taa
be{e ubedena deka site se opsednati so takvite razmisli i deka me|usebe
razgovaraat tokmu za toa. Ovaa pomisla vo koja cvrsto veruva{e, i'
sozdava{e ne samo lutina, tuku i nekakva odbojnost kon site niv. Tatko i'
nikojpat ni{to ne i' re~e, nitu pak so ne{to i' nagovesti deka se griì {to
taa e stara moma i {to moèbi nikoga{ nema da se omaì. Taa mnogu go
cene{e toa. Poodamna be{e svesna za toa deka negoviot karakter i' e mnogu
blizok. Koga gi nadmina ~etiresettite godini, oseti nekakvo olesnuvawe vo
du{ata otkako definitivno gi frli vo kiler site pomisli za novo
semejstvo, osven ova vo koe go pomina siot svoj dotoga{en vek. Na rabotnoto
mesto be{e mnogu revnosna. Predavawata gi prigotvuva{e so opsesivna
to~nost. Mnogupati im ~ita{e na svoite u~enici delovi od nekoj roman,
raskaz, nekojpat toa be{e dijalog od nekoja drama, naj~esto nekoja lirska
pesna. Go ~ine{e toa so golema ume{nost kako vistinska akterka.
Ponekoga{ i samata be{e iznenadena od svojata artisti~ka ume{nost. Eden
den, vo vistinski zanes gi izrecitira zborovite na v~udonevidenata
Ofelija od odnesuvaweto na Hamlet:
9
O, kako padna toj prekrasen um!
Toj pogled mudar, krasnore~iv jazik,
Toj cvet i praznik na na{ata nade`,
I tolku sakan u~itel na vkusot.
O, se' e sega iskreno, se'!
A {to li sum jas? Najnesre}na èna
So med vo du{a od zavetot negov,
Jas gledam kako ko rasipan yvonec
Toj silen razum izgubeno e~i,
I edna cvetna nevidena mladost
Predvreme brzo vo ludilo vene.
O, zo{to boè?[to me ~eka mene?1
Koga be{e soprela da bide Ofelija prijatno ~uvstvo i' rascuti vo

du{ata. No, odnenade` i' se nametna misla, koga vo nea za prvpat se be{e
za~nala èlbata da bide akterka. Iako vedna{ saka{e da ja otfrli ovaa
svoja razmisla koja bez da saka i' se tutnaa vo umot, no ja sepna sonot koj
nemnogu odamna go soni. Na son se be{e videla sebe si kako ja igra ulogata
na mlada moma vo edna teatarska pretstava. Skoro i da ne zboruva{e, tuku
postojano so racete i nozete prave{e nekakvi dvièwa koi nalikuvaa na
baletska igra, no ne be{e toa. Na son i' dojde mislata deka toa e pantomima i
deka taa so dvièwata i izrazot na liceto saka da gi iskaè svoite misli i
~uvstva. So seto vnimanie se obide da razbere {to saka taa da i' kaè na
publikata koja so vxa{eni o~i gleda{e vo nea. No, od vozbudenost se
razbudi. Seta trepere{e. Pomisli deka toa i' se slu~i poradi sodrìnata
koja ja govorea nejzinite race, noze, seto nejzino bitie, iako tie ne dojdoa do
nejzinata svest ili moèbi poradi pogledite na publikata. I koga saka{e
site ovie razmisli da gi otfrli, se slu~i ne{to {to i' be{e poodamna
poznato: nekoi novi mislovni sliki, pove}e ~uvstva da i' nadoa|aat vo umot.
Vo toa bunilo se vide sebesi mnogu mala, koga be{e vo prvo oddelenie, kako
se prigotvuva da izleze na binata da izrecitira edna pesni~ka. U~ili{nata
sala be{e prepolna od lu|e. Koga dojde nejziniot red, so nesiguren ~ekor
dojde do sredinata na binata. Be{e oble~ena vo belo fustan~e i po~uvstvuva
kako od vozbuda toa i' zatreperi, kako krilca na peperutka iznenadena od
prisustvoto na nekoi natrapnici. Se pokloni. Koga ja podigna glavata site
pogledi bea vpereni vo nea. Se zbuni. Sosema zaboravi na pesni~kata.
Bespomo{no se svrti nastrana i zad zavesata ja vide svojata u~itelka. Taa i'
go doviknuva{e prviot stih od pesni~kata, dovolno glasno taa da ~ue, a ne
mnogu glasno da slu{ne publikata. Se ohrabri. Ja kaà pesni~kata jasno i
glasno. Slu{na silen aplauz. Koga se povle~e zad binata, silno ja gu{na
svojata u~itelka. Se' u{te vozbudata be{e vo nea koga si ode{e kon domot,
cvrsto drèj}i go tatka si za raka. Eden glas od dlabo~inata na nejzinata
du{a postojano i' povtoruva{e deka koga }e porasne }e bide u~itelka, no
nikojpat akterka.
1
[ekspir, Izbrani dela, 2, Makedonska kniga, Skopje, 1971, Hamlet, ~in treti, scena prva.
(prepev Aco [opov)
10
Vo momentot koga Evgenija stana svesna za site ovie slu~uvawa, sfati
deka odamna odminale detskite godini, godinite na mladosta, zrelosta.
Be{e na po~etokot od {eesetite godini od ìvotot. No, toa soznanie ne ja
nataì iako i' dovle~ka nekoi filozofski razmisli za minatosta,
sega{nosta i idninata. Osobeno i' be{e interesno soznanieto deka vo nea,
kako i kaj drugite lu|e, nekoi odamna slu~eni ne{ta bitisuvaat zatvoreni
vo temninata na du{ata i deka eden den, samo Bog znae poradi {to, }e se
pojavat vo svetlinata na sega{nosta.
Vo docna esen, koga padnaa i poslednite lisja od brezoviot drvored
nasproti nejziniot prozorec i izgledaa kako kutri razgoleni stari bednici,
po~ina nejzinata majka. Vo prostraniot stan ostanaa samo taa i nejziniot
tatko. Iako mnogu pred toa taa ja prezede seta grià za redot vo domot,
sreduvaweto na stanot, prigotvuvaweto na jadeweto, sega po smrtta na majka
si, taa ja prezede i griàta za svojot tatko. Be{e toa se' u{te krepok starec
koj pokaùva{e interes za ìvotnite slu~uvawa. So golemo zadovolstvo
saka{e da razgovara so svojata }erka. A otkako taa pona~esto, osobeno
nave~er, po~na naglas da mu ~ita nekoi interesni napisi od vesnicite i
spisanijata, ili delovi od nekoja kniga, dodeka toj ~eka{e da mu dojde
vremeto za da si legne, toj po~uvstvuva deka ìvotot so negovata }erka mu
stana mnogu interesen. Toj ne go krie{e toa i mnogupati i' upatuva{e
zborovi na blagodarnost, na koi taa so ne pomala blagodarnost mu
vozvra}a{e, zatoa {to i taa se ~uvstvuva{e so nego mnogu prijatno. I
navistina, taa so golema ne`nost i vnimanie se griè{e za nego. Nautro
koga toj }e stane{e od postela, taa najnapred }e mu ja podade{e teglata so
med i ~a{ata mleko. Eden ~as potoa mu go postavuva{e pojadokot i ~ini~eto
so tableti. Potoa sleduva{e uìnata od ovo{je, ru~ekot, popladnevniot ~aj,
za na krajot nave~er da mu ja podade poparata so kiselo mleko. Vo sabotata i
nedelata, koga be{e slobodna od u~ili{teto, prave{e pro{etki so nego.
Kako se pribliùva{e vremeto da zamine vo penzija, taa pona~esto
zboruva{e deka oslobodena od obvrskite }e moè celosno da mu se posveti
na nego i deka taka }e bidat postojano zaedno.
Edna ve~er, koga mu ~ita{e eden del od Hemingvejoviot roman
Starecot i moreto, na krajot od tekstot go podigna pogledot od knigata i
toj i' se zadrà na siniloto od o~ite nasproti nea. Se zbuni. Najnapred i' se
stori deka pred nea sedi Santjago. Navistina, nejziniot tatko be{e tokmu
kako nego, visok i suv, no sinite o~i koi gledaa vo nea i' se storija kako prv
pat da gi gleda, iako i' bea tolku mnogu poznati. Zbuneta stana i pojde vo
bawata. Zastana pred ogledaloto i so ispituva~ki pogled se zagleda vo
svoite o~i. Siniloto od tatkovite o~i be{e razleano vo niv. Ne moè{e da
sfati kako moè tolku godini da bide zaedno so nego, a do ovaa ve~er da ne
znae deka bojata na o~ite na nejziniot tatko i nejzinata se sosema ednakvi.
Iako zbunetosta se' u{te be{e vo nea, taa po~uvstvuva radost vo du{ata.
Zaedni~kiot ìvot im proteknuva{e kako bes{umen peso~en
~asovnik. Denovite, iako bea sosema sli~ni, nitu taa, nitu nejziniot tatko
~uvstvuvaa zdodevnost. No, kako obi~no {to biduva, se slu~i ona na {to taa
11
ne saka{e i da pomisli. Samo po nekolku nedeli otkako taa ja primi prvata
penzija, tatko i' po~ina.
Ne moè{e da se sozeme. Najbliskite se obiduvaa da ja ute{at. Koga
edna{ sestra i' i' re~e deka i taa nepomalku taguva zatoa {to toj e i nejzin
tatko, so ostri zborovi se nafri na nea velej}i i' deka Taa ima svoe
semejstvo, ma`, deca, a taa nikogo. Se be{e zatvorila doma, nikade ne ode{e.
Prestana da se interesira za bilo {to. Ne ~ita{e vesnici, ne gleda{e
televizija. Ja zapostavi ku}ata i sebe si. Edna no} na son i' be{e do{ol
nejziniot tatko. So bledite, peplosani usni ja posovetuva da pripazi na
sebe. Po ovaa nenadejna poseta, nekoi ~udni prisilni misli ja opsednaa. I'
se ~ine{e deka hranata e zagadena. So ~asovi go mie{e ovo{jeto i
zelen~ukot. Pie{e samo prevriena voda i jade{e samo leb spakuvan vo
najlonska }esa. Iako nejzinite najbliski ja poznavaa nejzinata pedantnost,
ova {to taa go prave{e sega mnogu gi zagriì. Otkako pona~esto po~na da
zboruva deka ìvotot nema nikva smisla i deka e podobro taa da si umre,
bratot ja zede da ìvee so negovoto semejstvo. No, i pokraj vnimanieto od
doma{nite, lekarskite pregledi i terapijata, sostojbata ne samo {to ne i'
se podobruva{e tuku u{te pove}e i' se vlo{i. Toga{ i' be{e sovetuvano da se
smesti vo Vilata na krajot od alejata na lipite.
Na golemo iznenaduvawe na najbliskite, Evgenija brzo zakrepna i se
vklopi vo katadnevniot ìviot vo Vilata. Po~na da dava zabele{ki i
predlozi kako da se podobri zaedni~kiot ìvot. Be{e taa edna od
najaktivnite ~lenovi na socioterapiskata zaednica. So golemo zadovolstvo
po~na da recitira pesni, da preraskaùva poznati dela, a za prv pat sobra
hrabrost da napi{e i nekolku svoi tvorbi. Na edna od terapevskite
zaednici, na koja se rasprava{e za ~ustvuvawata na stanarite vo Vilata, taa
vidno vozbudena re~e deka vremeto pominato tuka i' e najubaviot period od
nejziniot ìvot. Otkako gi zabeà zbunetite pogledi na vrabotenite i na
stanarite vo Vilata, se obide da gi objasni svoite vnatre{ni doìvuvawa.
"Kako nikoga{ dosega jas tuka najdov mnogu prijateli", re~e. I navistina ne
be{e toa ne{to tukutaka re~eno. Evgenija se zbliì so pove}emina, a
krotkiot i povle~en Evtim stana nejzin blizok prijatel. Mnogupati moèa
da se zabeleàt kako sedat i razgovaraat dlaboko zamisleni ili so vedri i
nasmeani lica.
Evgenija so golemo zadovolstvo prifati da u~estvuva vo priredbata,
osobeno koga vo vokalniot sostav be{e izbran i Evtim.
4. Evtim
@ivotnata prikazna za Evtim be{e mnogu interesna. Se be{e rodil

vo edno od skopskite sela smesteni vo pazuvite na Crna Gora. Kako
malkumina mom~iwa od ovoj kraj ostanal da ìvee vo rodnoto mesto. Iako
u{te kako mal rabotel na poleto, vo nivite i bav~ite, ~uval ovci i goveda,
so golema qubov se {koluval. Koga go zavr{il osnovnoto u~ili{te u{te
12
~etiri godini prodolìl so {koluvaweto vo sosednoto selo. Katadnevno
pominuval pe{ po nekolku kilometri vo edniot i drugiot pravec. Koga
zavr{il so {koluvaweto, tatko mu, no i toj, mnogu razmisluvale {to
ponatamu: da prodolì so {koluvaweto vo Skopje, ili da ostane na selo. Na
krajot toj odlu~il da ostane vo seloto, da zarabotuva za ìvot kako i
negoviot tatko. Prodolìl da ~ita i da si go zbogatuva znaeweto. Pokraj
knigite Evtim postojano drugaruval i so svojot kaval. Bil nadaren za
muzika. Ume{no svirel na kavalot, a ponekoga{ i }e zapeel. Toa go ~inel vo
tatkoviot dom ili na nekoja selska veselba, no sekojpat najprijatno se
~uvstvuval koga }e zasvirel i zapeel na planiskite dolini koga stadoto
spokojno paselo po cvetnite livadi. Se oènil mlad za nevesta nekolku
godini postara od nego. Nabrzina izrodile edno kup~e deca, dva sina i tri
}erki. @ivotot, iako ma~en, so radost go ìveel. Denovite mu minuvale
rabotej}i po nivite, bav~ite ili ~uvaj}i ja stokata po pasi{tata. Vo
no}ite, osobeno onie dolgi-zimni, so golemo zadovolstvo ~ital knigi. Vo
po~etokot nekako samiot se snao|al za niv, a koga decata narasnale i
prodolìle da se {koluvaat vo golemiot grad, rasposlan dolu vo padinite
na Crna Gora, tie mu nosele po nekoja kniga. ]erkite brzo gi omaìl, dve vo
Skopje, a ednata ostanala da ìvee tuka na selo. Postariot sin otkako
zavr{il gimnazija, na golema radost na Evtima se zapi{al na Ma{inski
fakultet. U~eweto, podocna i studiite, dobro mu odele. Za razlika od nego,
u~eweto ne go privlekuvalo negoviot pomal sin. Sakaj}i {to pobrzo da
kurtuli od knigite, se zapi{al vo Srednoto tehni~ko u~ili{te. Evtim
nabrgu be{e slu{nal deka negoviot sin so drugi deti{ta begal od ~asovite.
Koga edna{ videl deka vo negovata u~ili{na torba ima pove}e stripovi
otkolku knigi, griàta mu se udvoi. Se obidel nekolkupati da go vrazumi so
dobri zborovi, no popusto. ûvstvuvaj}i se bespomo{en ne{to da stori, go
zamolil svojot postar sin da porazgovara so bratot svoj. "Ne biduva tatko
ni{to", mu rekol eden den toj, "jas mu zboruvam, a toj mi veli da si ja gledam
svojata rabota". Tretata godina ja povtoruval. Go napu{til u~ili{teto.
Letoto mu pominalo talkaj}i po ridi{tata so nekoi deti{ta od seloto, ili
{etaj}i po Skopje. Kako vremeto odminuvalo, Evtim se' pona~esto }e
po~uvstvuval neprijatnost vo du{ata ili }e se razbudel so neprijatna
matnina vo glavata. "Ne }e e na arno", si velel samiot na sebe, a vedna{ po
toa }e mu se pomolel na Gospoda. No, eden den se slu~ilo ona na {to Evtim
nikojpat ne pomislil, iako du{ata postojano mu bila jadosana. Izminale
nekolku dena, a nitu glas, nitu aber od sinot. Se zagriìl. Navistina se
slu~uvalo i pred toa toj nekolku dena da ne dojde doma, no ovojpat gri`ni
misli go opsednale Evtima i ne se istavale od nego. Po~ekal u{te nekolku
dena, a potoa zagrièn zaminal vo golemiot grad da go pobara. Otkako ne go
na{ol kaj svoite rodnini, nitu pak od niv slu{nal ne{to za ~edoto svoe,
poital vo stanot kaj postariot sin zaedno da go pobaraat. No se' bilo
popusto. Najsetne, videle deka nema drugo ~are tuku da pojdat vo policijata.
Iako lu|eto mu vetile deka }e storat se' da mu go pronajdat sinot, toj si
zaminal so gor~ina vo du{ata. So denovi son ne go fa}al. Kakvi ne misli mu
pominale niz glavata, no nikako ne moèl da go vrze edniot kraj so drugiot.
13
Lutinata koja odsevte mu se izrodila vo du{ata, brzo is~eznala i sega
pona~esto imal nekakvo videnie vo koe go gledal svojot sin kako vleguva niz
vleznata porta, a toj go do~ekuva vo svojata pregratka. Toga{ mu do{la na um
parabolata za izgubenata ovca koja ja be{e pro~ital vo Svetata kniga, a koja
ja propoveda{e Isus Hristos. Brzo go prona{ol toj del vo Evangelieto po
Luka i po~nal da ~ita na glas:
"Eden ~ovek ima{e dva sina. Pomladiot od niv mu re~e na tatka si:
"Tatko, daj mi go delot {to mi pripa|a od Imotot!" I tatkoto im go
razdelil imotot. Po nekolku dena, pomladiot sin, koga sobra se', otide vo
dale~na zemja i tamu go potro{i svojot del, ìveej}i bludno. I otkako
potro{i se', nastana golem glad vo taa zemja i toj se najde vo maka; pa
otide pri eden ~ovek vo taa zemja i se pogodi, i toj go prati vo svoeto
pole da pase sviwi. I straden be{e da go napolni svojot stomak so
rok~iwa {to gi jadea sviwite, no nikoj ne mu gi dava{e. A koga dojde na
sebe re~e: "Kolku naemnici pri tatka mi imaat leb vo izobilstvo, a jas,
pak, umiram od glad. ]e stanam i }e otidam pri tatka si i }e mu re~am:
"Tatko, zgre{iv protiv neboto i pred tebe, i ne sum ve}e dostoen da se
nare~am tvoj sin; no primi me kako eden od svoite naemnici". Pa stana i
otide pri tatka si. I koga be{e u{te daleku, go vide tatkoto negov i se
soàli na nego, pa potr~a, go pregrna i go celiva...2
Evtim prestanal da ~ita. Ne moèl da si gi sopre solzite. Vo niv se

be{e zbrala seta negova taga, no i radosta pottiknata od nade`ta deka
moèbi nabrgu }e go vidi svojot sin. No, istiot den vo negovata ku}a dojdoa
dvajca sosedi so svoite sinovi da mu raskaàt {to slu{nale. "Striko
Eftime, tvojot sin izbega preku granica. I nie dvajcata pojdovme so nego, no
uplav ne' fati i se vrativme nazad. Mu vetivme deka za toa na nikogo nema da
kaème, no ne dotraavme", re~e edniot. "Toj postojano zboruva{e striko
Evtime deka saka da stane legioner i da sluì vo Legijata na stranci. Toa ni
go povtori i koga se razdelivme", re~e drugiot.
Izminale meseci, godini, no nitu pismo, nitu bilo kakov aber nemalo
od sinot. Kutrata negova èna od taga si umrela, ostavaj}i go sam vo ku}ata.
Postariot sin gi zavr{il studiite, se vrabotil i se smestil vo gradot, a
potoa se oènil i deca mu se izrodile. Kako vremeto odminuvalo, nivite
zapustile, Evtim go rasprodal dobitokot i ovcite, a kutriot toj ostanal
sam, sam kako ut, so ronka nade` deka eden den moèbi negoviot izguben sin
}e se pojavi na ku}niot prag. Pove}e od bolka odo{to starost snemoèl.
Koga teloto mu oslabnalo, a du{ata mu svenala, go zemal postariot sin vo
negoviot dom. Osamen pome|u ~etiri yida, se' pove}e i pove}e propa|al, no
mu stanalo i jasno deka ne samo {to samiot na sebe si si be{e zdodeal, tuku i
na drugite. Koga sinot i snaata mu predloìle da go smestat vo Vilata na
krajot od alejata na lipite, toj bez zbor se sloìl. So sebe go ponel samo
kavalot, kutijata za vitkawe cigari i Svetoto pismo.
2
Luka, 15, 11-20.
14
Prvite meseci Evtim gi pomina mol~ej}i, zatvoren vo svojata
osamenost. Eden den dojde na sostanokot na socioterapiskata zaednica i ja
raskaà svojata ìvotna prikazna. Pove}emina ja spodelija so nego tagata.
Mu olesna na du{ata. A koga Evgenija mu raskaà za nejzinite prazni
nadeì vo ìvotot istvoreni od fantazija, re{i da prestane ponataka
katadnevno da go o~ekuva doa|aweto na svojot izguben sin i postojano da si ja
mami du{ata. "Kako }e dade Gospod, taka neka bide", si re~e i pove}e ne ja
istavi ovaa misla od svojot um.
Na sostanokot sledniot den go donese so sebe kavalot svitkan vo
crvena marama. Go drè{e cvrsto vo racete se' u{te dvoumej}i se dali da go
izvadi od temninata vo koja so godini po~iva{e i da zasviri na nego. Koga
sostanokot zavr{i, stana, go izvadi kavalot od maramata i re~e: "Sakam da
vi zasviram". "Zasviri Evtime", se slu{na nasmevnatiot glas na Voskresija.
I zasviri Evtim. Prijatnite zvuci na kavalot gi razveselija stanarite vo
Vilata na krajot od alejata na lipite. Voskresija po~na da rakopleska, a
po nea i drugite.
5. Voskresija
Voskresija be{e edna od najnepostojanite stanari vo Vilata. Pove}e

pati doa|a{e i si zaminuva{e od nea. Ponekoga{ doa|a{e mol~eliva,
nataèna, lutita, neuredna, a ponekoga{ mnogu govorliva, vesela, {egobijna,
so napadna {minka i frizura. Onie koi podolgo prestojuvaa vo Vilata ja
znaea prvata, no i drugata Voskresija. Koga taa }e dojde{e vovle~ena samata
vo sebe, kako polàv svitkan vo svojata ku}i~ka vo rana prolet, site ja
soàluvaa i se obiduvaa da ja raspoloàt. No, do nea kako da ne dopiraa
nivnite molbi. Taka taa ~mae{e so nedeli, ponekoga{ so meseci, a potoa
odnenade` }e voskresne{e. A toga{ nikoj ne moè{e da dojde do zbor od nea.
Postojano be{e nasmeana, prave{e {egi, a liceto i' be{e kako rascuten
boùr. Takva be{e Voskresija, kako da be{e sostavena od dve polovini,
ednata ta`na, a drugata vesela kako cirkuskiot arlekin.
Za prvpat Voskresija dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite
pred sedum godini. Ja dovede nejziniot sin. Izgleda{e jadovno. Edvaj se
drè{e na noze. Vo temninata na nejzinite o~i kako da be{e sobrana seta
nejzina minatost od koja ponastrana bea isturkani ubavite migovi od
ìvotot. A ima{e Voskresija mnogu ubavi ne{ta vo svojot ìvot.
Tuku{to go zavr{ila Srednoto ekonomsko u~ili{te i se omaìla.
Se zapi{ala na Ekonomskiot fakultet, no gi napu{tila studiite. Se
vrabotila kako slu`beni~ka, no poradi semejni obvrski prekinala i so
rabotata. Vo vtorata godina od brakot i' se rodil sinot, a dve godini
podocna }erkata. Brakot bil mnogu skladen, ispolnet so radost i qubov.
Voskresija seta se posvetila na semejstvoto. Koga svekorot po~inal,
griàta za svekrvata ja prezela taa. Staricata bila krotka, no kako
godinite minuvale, se' pove}e i pove}e stanuvala nemo}na. I pokraj mnogute
15
obvrski, Voskresija stasuvala da gi zavr{i site raboti: da ja sredi ku}ata,
da go prigotvi ru~ekot, so nasmevka da go do~eka soprugot od rabota i decata
od fakultetite na koi studirale i da i' posveti vnimanie na svekrvata.
Golema bila radosta na Voskresija koga sinot gi zavr{il studite na
Ekonomskiot fakultet. Iako nikojpat na nikogo ni{to ne mu rekla za
po~natite i nezavr{eni studii, odvreme navreme pomislata na toa i' ja
jadosuvala du{ata. Koga sinot zaminal na postdiplomski studii vo Zagreb,
}erkata gi zavr{ila sudiite po farmacija. Nabrgu potoa se slu~ile nekoi
raboti koi sosema go izmenile redot koj so godini vladeel vo domot. Iako
taa i nejziniot ma` bile svesni za seto ona {to ìvotot go nosi, sepak im se
storilo kako slu~uvawata koi do{le da gi do~ekale nespremni. Najnapred
}erkata se omaìla i si zaminala od doma. Iako srceto i' bilo radosno, ne
moèla da si gi zapre solzite koga }e ja videla praznata postela na }erka si.
I vo istiot ~as koga toa }e se slu~elo, sama se prekoruvala sebe si, no i se
te{ela velej}i si deka ne tukutaka posle dvaeset i pet godini pominati
zaedno so ~edoto moè da bide ramnodu{na koga toa ne e vo nejziniot dom,
iako umot postojano i' velel deka taa treba da bide sre}na {to }erkata se
omaìla, na{la dobar i umen soprug, a naskoro od niv i vnu~e }e do~eka. Vo
taa zbrkanost znaela deka i nejziniot um i nejzinata du{a ja govorat
vistinata, iako razli~no govorele.
Ne pomina nitu edna cela godina po maà~kata na }erkata, od Zagreb
se vratil sinot so ubava moma pokraj sebe. Vistinski mu se izraduvale i taa
i nejziniot soprug, no koga ve~erta im rekol deka planira naskoro da se
oèni i da prodolì da ìvee vo Zagreb so semejstvoto na svojata sakana, i
dvajcata, iako ni{to ne rekle, istoto go pomislile. Sinot nabrzina gi
zavr{il rabotite poradi koi do{ol i posle edna sedmica si zaminal so
sakanata vo Zagreb. Nekolku dena nitu taa, nitu nejziniot ma` ne
progovorile ni{to okolu odlukata na nivniot sin. A potoa, najprvin taa, a
potoa i maòt, po~nale da si gi kaùvaat svoite skri{ni misli.
"Toa ti e", re~e najsetne taa.
"Deca", dodade toj.
"Nemu neka mu e arno".
"Neka mu e arno na nego".
"Aj {to zamina, zamina, no zar mora{e da odi kako moma vo tu| dom."
"I mene toa mi ja jadosuva du{ata. Ako ne ìvee vo na{iot dom, zarem
mora vo drug da pojde."
"Deca", re~e toj.
"Deca", re~e taa i pojde da i' go podade sutlija{ot na svekrvata.
Otkako zaminale decata i domot i' se storil {tur. Kako nikoga{
dotoga{ svekrvata i' stanala pomila od bilo koga. Vedna{ ne moèla da si
go objasni toa. No, eden den mislite kako da i' se prosvetlile. Otkako gi
zavr{ila site raboti i sednala bezrabotna vo kujnata, se po~uvstvuvala
sosema izgubena. Ne znaela {to da pravi so sebe. "Da pojdam do majka", i'
do{lo na um i du{ata i' se nasmevnala. Znaela deka bez staricata vo domot,
samenosta }e ja progolta. Po{la do nea i ubavo si poprikaàle za nekoi
odamna pominati vremiwa. No nabrgu se slu~ilo ona od {to Voskresija
16
stravuvala: svekrvata po~inala. Kako vremeto odminuvalo, osamenosta se'
pove}e i pove}e ja ~uvstvuvala. A toga{ nekoi crni misli po~nale da i' se
vrtat vo glavata. Bila opsednata deka ne{to stra{no }e i' se slu~i na nea,
no i na rodot nejzin. Mnogupati bez pri~ina pla~ela. Koga po~uvstvuvala
deka crnilata odvnatre i' se nesnosni, nenadejno po~inal nejziniot pomlad
brat. Sardisana odvnatre i odnadvor se po~uvstvuvala sosema bespomo{na.
Kako izludena taèla i pritoa povtoruvala deka mnogu pred da se slu~i
najlo{oto, taa znaela deka do toa }e dojde i deka taa e vinovna za smrtta na
bratot. Maòt {to li ne storil za da i' pomogne, no koga sfatil deka
negovite zborovi ne dopiraat do nea, ja odnel na lekar. I pokraj sovetite i
lekarstvata, sostojbata ne i' se podobrila. Nesre}ata da bide pogolema
maòt se liznal na ulicata na koja snegot i mrazot so denovi ne bile
ras~isteni i go skr{il kolkot na desnata noga. Koga od svojata }erka
Voskresija ja slu{nala stra{nata vest, se storila kako mrtovec, ne
zboruvala, ne jadela, nitu voda piela. Sinot vedna{ do{ol od Zagreb. Koga
taa go videla, solzi i' potekle i ne ja odbila toplata supa koja toj i' ja
ponudil. Desetina dena sinot i }erkata ja neguvale. Malku zakrepnala, no
sinot moral da se vrati na rabota vo Zagreb, a i }erkata na doma{nite i
rabotnite obrski. Toga{ re{ile da ja donesat vo Vilata na krajot od
alejata na lipite.
I se slu~i vistinsko ~udo. Voskresija ne samo {to od den vo den
zakrepnuva{e tuku po nekolku sedmici stana govorliva, vedra, nasmeana.
Eden ~udesen optimizam zra~e{e od nea. Koga od }erka si slu{na deka
soprugot uspe{no se oporavuva pobara od nea {to pobrzo da ja odnese kaj
nego. Po eden mesec i dvajcata se vratija vo nivniot dom.
Taka Voskresija poslednite sedum godini gi pomina de vo svojot dom,
de vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Doa|a{e premnogu ta`na ili
premnogu vesela, a si zaminuva{e kako odmerena, umna starica so prekrasni
maniri vo odnesuvaweto. Posledniot, trinaesetti pat po red, dojde vo
Vilata dva meseca pred grupata humanitarci da ja najavat svojata poseta.
Koga tagata i' se zameni so veselost insistira{e i taa da bide del od
vokalniot sostav. Ne treba{e mnogu da nastojuva zatoa {to nejziniot
prekrasen alt ubavo se vklopuva{e so drugite glasovi vo grupata.
6. Pojot na pti~kite vo prolet
Dnevnata soba se ispolni so lu|e. Odbranite gosti, pet gospo|i i dva

gospodina, go zazedoa prviot red. Pove}eto od niv vozrasni, nekoi poodamna
gi nadminale pedesetite. Me|u niv edna mlada èna, so zlatesta kosa go
svrtuva vnimanieto ne samo po vozrasta, tuku mnogu pove}e po svojata
prijatna nadvore{nost, osobeno po ne`nata nasmevka so koja gi miluva
stanarite vo Vilata. Otkako zavr{ija protokolarnite pozdravi, site so
netrpenie o~ekuvaa da nastapi najaveniot vokalno-instrumentalen sostav.
Vratata na dnevnata soba se otvora i vo prostorot pome|u publikata i
17
zamisleniot podium vleguvaat vokalnite interpretatori predvodeni od
Ladislav. Toj odi so odmeren ~ekor. Dostoinstveno izgleda. Oble~en e vo
temno sino sako i sivi pantaloni. Od maliot xeb na sakoto veselo se sme{ka
crvena roza. Temniot pulover ja prekriva belata ko{ula na ~ija jakna
besprekorno e zategnata crna leptir ma{na. Pobelenata kosa i belata brada
mu davaat izgled na filozof. Na desnoto staklo od o~ilata ima crn prevez.
Poodamna ne se sluì so desnoto oko.
Vo eden mig, dodeka vnimatelno gledav vo Ladislav, vo moite misli se
izme{aa minatosta i sega{nosta. I toga{, na eden vol{eben na~in zaminav
od Vilata na krajot od alejata na lipite, preletav ~etirieset godini
nanazad i doletav do prekrasnata koncertna sala vo Oficerskiot dom. Pred
mene, so siot sjaj bolskotat ogromnite kristalni lusteri. Pod mene
parterot e ispolnet do poslednoto mesto. Stojam stutkan me|u mnogu lu|e na
skudniot prostor na balkonot, presre}en {to uspeav da obezbedam karta za
ovaa muzi~ka pretstava za pametewe. Na visokiot podium muzi~arite gi
zazemaat svoite mesta. Se slu{a tivok xagor i voobi~aen yun na
instrumentite kako podgotovka za po~etok na koncertot. A potoa molk. Ne
trae dolgo. Silen aplauz go presretnuva doa|aweto na poznatiot dirigent
Todor Skalovski. Makedonskata filharmonija sovr{eno gi izvede
Vagnerovite uvertiri. No, tie se samo najava na ona {to sleduva po niv.
Mno{tvoto sobran svet vo parterot i balkonot se dojdeni da go slu{nat
nego, muzi~kiot genij, maestro Ladislav Palfi. Od aplauzot koj zapo~nuva
od prvite redovi, znam deka publikata go zabeleùva vo rascepot pome|u
zavesite. Jas se' u{te ne moàm da go vidam. Nabrgu toj se pojavuva. So
dostoinstven ~ekor doa|a do pijanoto. Aplauzot ne stivnuva. Koga dlaboko
se pokloni da gi pozdravi prisutnite, publikata vo celata sala stana na
noze, seedno udiraj}i so seta silina po zaàrenite dlanki sakaj}i od se' srce
da mu vozvrati na pozdravot. A potoa stivnuva se'.
Ladislav Palfi virtuozno go otsviri Listoviot Koncert za pijano
vo Es-dur vo pridru`ba na Makedonskata filharmonija.
Vo dnevnata soba na Vilata na krajot od alejata na lipite e~i
silen aplauz. Site se na noze. Mladata èna so zlatesti kosi, kako ìtno
klasje sred leto, na siot glas izvikuva bis. Nejze i' se pridruùvaat
pove}emina. Ladislav stanuva od stol~eto i dlaboko se poklonuva. Za mig go
zadrùva pogledot na mladata ubavica pred nego, a potoa so nego proletuva
do site prisutni, do kade toj moè da stigne. Znam {to misli.
"Bisot e interesna rabota", mi re~e edna{, koga za toa stana zbor."Ne
znam koj go izmislil toj ~udesen zbor koj vo sebesi sodrì tolku mnogu
~uvstva, so koi voodu{evenata publika bara od umetnikot da ostane u{te
malku so nea, u{te tro{ka zaedni~ko drugaruvawe, pred razdelbata do
slednata sredba do koja moè i nema da dojde. Otkako jas znam za sebe kon
bisot sum se odnesuval so siot respekt."
Odnenade` zamol~uva. Od izrazot na negovoto lice, od dvièwata na
dolgite deformirani prsti so reumatski ~vorovi znam, deka nekoi
damne{ni se}avawa go opsednale i kako samiot da e iznenaden od niv. Na
liceto mu se pojavuva nasmevka. I pokraj pobelenata kosa i belata brada, mi
18
zali~uva na dete. Go vidov toa vo negoviot ìv, nemiren pogled, koj godinite
ne uspeale da go gibnat. Ne e sosema siguren koga i kade za prvpat slu{nal
bis koj mu bil upaten nemu. Saka to~no da se priseti i ona {to }e go re~e da
bide tokmu onaka kako {to se slu~ilo.
"Kaì Ladislave", mu velam, "{to ti e na um, ne e bitno kade i koga
toa se slu~ilo, no kakvi ~uvstva ti se izrodija vo du{ata?"
"Se slu~i toa vo Subotica. Se' u{te ne bev po{ol na u~ili{te", re~e
kako voop{to da ne me slu{nal. "Vo na{iot dom ~estopati doa|aa razni
lu|e, rodnini, prijateli na moite roditeli, no i qubiteli na muzikata koi
slu{nale za mene."
Podzastanuva so zborot. Sekojpat koga treba da zboruva samiot za sebe
se ~uvstvuva neprijatno. Poodamna ja zabeleàv taa negova osobina. Iako ja
poznavam negovata skromnost, pri~inata zo{to ne saka da zboruva za svoite
doblesti ne mi e sosema jasna. Moèbi eden den }e uznaam i ne{to za toa.
Ni{to ne rekov, iako znaev deka mislite ni se sretnaa.
"Dnevnata soba be{e prepolna so lu|e. Majka mi pobara na prisutnite
da im otsviram ne{to. Ne znaev {to bi moèlo toa da bide. Koga zavr{iv,
site prisutni mi aplaudiraa. So silinata na rakopleskaweto me|u niv se
odvojuva{e eden srednove~en gospodin, koj ne prestana da povtoruva:"Bis!,
Bis!"... Iako znaev {to e toa, stoev zbunet ne znaej}i {to da otsviram.
Toga{ mi prijde tatko mi i mi pro{epoti nekolku zborovi. Znam deka mi
re~e da otsviram ne{to, no {to be{e toa ne moàm da si pripomnam. Koga
zavr{iv so muziciraweto, povtorno do mene dopre aplauzot od prisutnite.
Stanav od stol~eto i zastanav do pijanoto so mnogu ~uvstva vo du{ata.
Vedna{ mi prijde eden vozrasen ~ovek kogo tatko mi Eugen3 mi go pretstavi
kako gospodin German. Jas i pred toa go zabeleàv zatoa {to toj posilno od
site mi aplaudira{e i na siot glas vika{e "Bis!". Si pripomnuvam deka
gospodin German mi re~e deka mnogu patuval niz svetot i deka imal mo`nost
da slu{ne mnogu slavni muzi~ari. So mnogu pofalni zborovi zboruva{e za
moeto muzicirawe. A potem kaà ne{to na ungarski {to site prisutni go
do~ekaa so voodu{evena nasmevka. Jas, iako odli~no go poznavav svojot
maj~in jazik, ne moèv vedna{ da ja sfatam igrata na zborovi so koi
gospodin German se posluì za da ja iskaè svojata voodu{evenost, no i da ja
pretskaè mojata muzi~ka idnina. Podocna tatko mi protolkuva {to
vsu{nost gospodinot German rekol. Spored nego ja sum p~eni~en 'rtulec od
koj }e se razvie prekrasna listnata bilka koja }e dade sovr{eno bra{no.4
Poradi ubavite zborovi, no i ne samo poradi toa, gospodinot German
mi ostavi silen vpe~atok. Be{e toj mnogu prijaten ~ovek.
Ottoga{, vo po~etokot skromno, podocna mnogu poobemno imav
prigotven repertoar za bis, koj go svirev na insistirawe na publikata. Toa
bea dobro odbrani kratki, no mnogu zna~ajni kompozicii. Bisot za mene
ostana ne{to posebno zna~ajno i za nego izgradiv mnogu suptilen, no cvrst
stav, deka sekoj vistinski umetnik treba na nego taka da mu prio|a. No,
podocna vo ìvotot ~estopati se slu~uva{e na koncertite na koi i jas
3
Bliskite Evgenij, go vikale Eugen
4
List (aluzijata e za Franc List) na ungarski zna~i bra{no
19
prisustuvav na insitiraweto na publikata, zbunuva~ki za mene, nekoj od
instrumentalnite ili vokalnite solisti da otsvirat ili otpeat ne{to
kratko, lesno i bezna~ajno. Za mene toa be{e sosema nesfatlivo. Edna{ mi
dojde na um deka tie umetnici ne ja po~ituvaat publikata, u{te pove}e ne se
po~ituvaat samite sebe si.
Otkako napravi kratka pauza, nebare poslednite zborovi mu se
storija preostri, dodade na germanski:
"Posledniot vpe~atok e povaèn od prviot!" Go re~e toa so odlu~en
glas koj ne trpi prigovor i prodolì. "Najpove}e na bis sakav da gi sviram:
La Campanella od Paganini - List, potoa Tancot na xuxiwata, Quboven son
i Irrlichter5 od Franc List." Site prekrasno zvu~ea.
Si pripomniv deka na eden negov koncert vo prekrasnata sala na
stariot teatar publikata ne moè{e da se razdeli od nego, no ni toj od nea.
Dodeka toj mi zboruva{e za fenomenot nare~en bis, silna grmotevica
gi zatrese prozorite vo prostorijata vo koja sedevme. Glasno se nasmea kako
dete na koe mu do{lo na um nekoja {ega, i ne moè da si ja sopre smeata koja
e sosema zbunuva~ka za drugite. Taka mi prilega{e i toj. I pokraj toa {to
oddava{e vpe~atok na mnogu seriozen ~ovek, edno {egobijno dete be{e
skrieno vo nego i go pottiknuva{e odvreme-navreme vo razgovorot da vmetne
nekoja vesela prikazna. Ovojpat nebeskiot tatne` nebare mu donese nekoe
damne{no se}avawe.
"Mnogu odamna mi dojde na um edna ~udna zamisla, tokmu {to se
odnesuva na bisot", re~e i malku se zamisli kako da se premisluva{e da
zboruva ili ne za toa. Sepak prodolì. "Zamislete si go Odri Marfi,
herojot od amerikanskata armija vo Vtorata svetska vojna, vo uloga na
mlad {erif vo eden vestern film. Toj vleguva vo salonot bez revolveri i
bara od {ankerot ~a{a mleko namesto viski."
Za mig go vperi svojot ispituva~ki pogled vo mene kako da saka{e da
vidi kakov vpe~atok na mene ostavil po~etokot na prikaznata. Koga ja
zabeleà mojata zbunetost, se nasmevna nebare tokmu toa i go o~ekuva{e.
Vedna{ prodolì da zboruva.
"Nekolkuminata mladi kauboi prisutni vo salonot po~nuvaat da se
potsmevaat so nego, kako so dete mamina maza, ne znaej}i koj e toj. Sakaj}i da
go prepla{at maminiot sin, tie sosema do negovite noze go napolnuvaat
podot so olovo. No Odri ostanuva sovr{eno miren. Znae toj deka tie od koi
e opkruèn, iako mladi, se odli~ni revolvera{i koi nema da pogre{at i da
go zastrelaat, a poradi ubistvo na nenaoruàn {erif da zavr{at na besilka.
Kako kauboi tie ne stravuvaat od smrtta, no sekoj od niv posakuva ~esno da
umre od olovo, a ne kako skitnik na besilka. Vo sledniot mig mladiot
{erif, Odri Marfi, so brzi i spretni dvièwa mu go zema revolverot na
eden od kaubojcite blisku do nego. Go zavrtuva okolu prstot i veli: "Dobro
izbalansiran". Vedna{ potoa sekavi~no strela vo praznite {i{iwa na
visokata polica. Mladite kauboi zbuneti i skameneti gledaat vo nego.
5
Diviot veter
20
"Ne e vaèn prviot vpe~atok, tuku posledniot", veli Odri Marfi i so
odmeren ~ekor go napu{ta salonot.
Ladislav povtorno go vperi pogledot vo mene, no ovoj pat go zadrà
mnogu podolgo. Nasmevkata od moeto lice se ogleda na negovoto. Zadovolen
e, sepak posledniot vpe~atok e povaèn od prviot.
Gostite vo dnevnata soba ne sopiraa so aplauzot. Toj so blag naklon na
glavata im dade znak deka }e im ja ispolni èlbata. Koga xagorot sosema
stivna, toj so glas na iskusen akter re~e:
"Evgenij Ladislav Palfi, Pojot na pti~kite vo prolet,
kompozicija sozdadena tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite".
Kompozicijata i izvedbata gi voodu{evija prisutnite. Aplauzot
dolgo trae. Toj stanuva od stol~eto se rakuva so gostite od prviot red,
kratko razgovara so mladata ubavica so zlatesti kosi, a vedna{ potoa
zamina vo svojata soba, kako nekoga{ po koncertite vo umetni~kata
prostorija. Posle mnogu godini toj povtorno e vo centarot na vnimanieto.
7. Ku}ata na papa Jano{
Edno ladno noemvrisko pretpladne, dodeka pominuvav niz dolgiot

hodnik vo Vilata na krajot od alejata na lipite do mene doprea
prijatnite zvuci na sintesajzerot. Ne be{e toa prv pat da go slu{nam
muziciraweto na Ladislav. No ovoj pat ne me privle~e samo prijatnata
melodija tuku i silinata na ~uvstvoto koe se izrodi vo mene. Vnimatelno ja
otvoriv vratata i go zabeleàv Ladislav zadlabo~en vo muzikata. Toj ja
podigna glavata i go svrti pogledot kon mene. Mu dadov znak so rakata da ne
se bespokoi i da prodolì da sviri. Bes{umno sednav na praznoto stol~e do
masata. Muzikata prekrasno zvu~e{e. Ima{e ne{to vozvi{eno, prazni~no
vo nea. Nabrgu silniot zvuk po~na da ja gubi silinata, preminuvaj}i vo
pijano, za da krajot tonovite sosema da stivnat.
"Bravo Ladislave!", izvikav i zapleskav so racete.
Toj povtorno ja podigna glavata i za mig go zadrà pogledot na mene,
nebare se dvoume{e da go kaè ili ne ona {to mu dojde na um. Usnite blago
mu zatreperea i so tivok glas re~e: "Mojata rodendenska pesna." Malku
podzastana, a potoa dodade,"denes e 8 noemvri, mojot roden den".
Se po~uvstvuvav neprijatno. Poodamna go ~uvstvuvav Ladislav kako
svoj prijatel. A prijatelot treba..., ne si ja dovr{iv mislata. Stanav, mu ja
podadov rakata i mu go ~estitav rodendenot. Toj so nasmevka mi zablagodari.
Sednav na stol~eto, a toj otkako gi krena knigite koi stoeja na drugoto,
sedna do mene.
"Nikojpat ne sum mu obrnuval vnimanie na mojot rodenden. Osobeno
podocna vo ìvotot koga nekoi sakaa da mu dadat nekakov poinakov beleg.
No, kako godinite odminuvaat, nekoi poinakvi misli mi naiduvaat za toj
zna~aen den vo ìvotot na sekoj ~ovek. Sepak toj den pretstavuva ne{to
21
isklu~itelno; od toj den po~nuva eden pat po koj vrvime bez da znaeme {to
na nego }e doìveeme i do kade }e stigneme."
Zamol~e. Mol~ev i jas iako mi dojde na um deka e moèbi vistinskiot
mig da porazgovaram so nego za negoviot dosega izoden pat. Jas mnogu raboti
znaev za muzi~kiot genij Ladislav Palfi preneseni preku radioemisiite i
pi{anite medii, no bea toa nekakvi kurtoazni bele{ki koi govorea za nego
kako virtuozen pijanist, mnogu pomalku kako muzi~ar, kompozitor, a vo niv
skoro ni{to ne se govore{e za Ladislav kako ~ovek. A tokmu toa pove}e me
interesira{e. Sakav da ja slu{nam ìvotnata prikazna za eden genij, da go
zapoznaam deteto, mom~eto, vozrasniot ma`, starecot Ladislav.
"Saka{ Ladislave da mi raskaè{ ne{to za svoeto detstvo?",
zapra{av so nesiguren glas.
"Kako da ne?!", re~e so radost vo glasot. I na moe golemo zadovolstvo
vedna{ po~na da govori, nebare poodamna o~ekuva{e da go pra{am za toa.
"Roden sum vo sabota na po~etokot na mesec noemvri 1924 godina, vo
Mu~itelep, predgradie na Subotica. Prvite godini od ìvotot gi pominav
vo skromen stan vo mala prizemna ku}a zaedno so moite roditeli, mojata
majka Jolanta i mojot tatko Eugen. Tuka se rodi i mojata sestra Leontina,
edna i pol godina po mene. Za ovoj ran period od mojot ìvot se}avawata mi
se nejasni. Ponekoga{ mi se ~ini deka to~no se se}avam na nekoja interesna
slu~ka od toj period, drug pat ne sum sosema siguren i mi se ~ini deka toa
{to se slu~ilo mi go raskaàle mojata majka ili tatko. No zatoa sosema se
se}avam koga dedo mi Jano{, tatkoto na mojata majka, po~na da gradi nova
ku}a vo koja treba{e da ìveeme nie zaedno so papa Jano{ i mama Ana, mojot
dedo i mojata baba."
Dodeka zboruva pogledot mu bolskoti, a nasmevkata ne mu se istava od
liceto, nebare za seto vreme pred sebe ja gleda novoizgradenata prekrasna
ku}a.
"Toa be{e ku}a kako od bajkite. Ne znam dali se' u{te postoi, ne sum
bil vo Subotica mnogu odamna, no znam deka se nao|a{e na ulica "Vesni~eva"
br. 5. Vsu{nost, dvorniot plac vo koja taa be{e smestena be{e na agolot
pome|u dve ulici. Be{e taa vo desettiot kvart, ili kako nekoj go narekuvaa
kvartot so ku}i vo gradini. Na{ata ku}a se nao|a{e me|u Kolevka, edna
golema zgrada vo koja se prifa}aa decata sira~iwa, koi sudbinata gi
ostavila bez roditeli, i glavnata soobra}ajnica koja ja povrzuva{e
Subotica so Pali~koto Ezero. Ku}ata na dedo Jano{ ja ~inea dva stana koi
imaa dva posebni vleza od dvori{teto i be{e edna od najgolemite ku}i vo
kvartot. Taa od trite strani be{e opkruèna so gradina. Ne, od site ~etiri
strani. Nadvore{nite yidovi na ku}ata bea {iroki kako na nekoja krepost
od odamna izminatite vremiwa. Tokmu poradi debelite yidovi vo nea be{e
mnogu prijatno za ìveewe. Na leto i vo najgolemata è{tina vnatre
toplinata ne se ~uvstvuva{e, a vo zima mnogu brzo prostorot se zagreva{e.
Vo pomaliot stan se smestija mama Ana i papa Jano{, a vo pogolemiot nie,
moite roditeli, Lonti i jas. Vsu{nost toa bea dva stana vo edna ku}a, dve
semejstva, no moè da se re~e i edno. Lonti i jas postojano bevme de vo
22
edniot, de vo drugiot stan, a ~esto kaj mama i papa go minuvavme celiot den i
tamo jadevme."
Po kratka pauza prodolùva da govori.
"Vo dvorot na ku}ata ima{e bunar. Vodata be{e ladna i mnogu vkusna.
Papa Jano{ be{e izgradil prekrasna zelena ku}i~ka nad nego, da go
za{titi od nevreme i ne~istotija. Vo negovata blizina e cvetnata gradina
za koja se griì mojata majka Jolanta. Pokraj pijanoto taa e vqubena i vo
cve}iwata. Sekoj sloboden mig go pominuva vo cvetnata gradina. Pove}e od
se' ja odu{evuvaat raznobojnite rozi. Ne dozvoluva nikoj da skine nitu edna
od niv. Go smeta toa za vistinski grev. Papa Jano{ postojano e zafaten vo
dvorot. Cel den ne{to raboti. Sreduvaweto na vinovite lozi koi kako
zeleni tuneli gi pokrivaat patekite do vlezovite na stanovite, mu odzemaat
mnogu vreme. Edniot od niv vodi direkno od vleznata porta kon na{iot stan.
No, stanot ima i drug sporeden vlez koj go povrzuva prostorot so bav~ata. I
ovaa pateka koja vodi do nego isto taka e pokriena so odrina od vinova loza.
Se razbira, i patekata koja vodi kon vleznata vrata na stanot na dedo Jano{
i mama Ana, isto taka ima lozova pokrivka. Zgora na toa vo dvorot ima i
nekolku divi, samonikni lozi koi davaat bogat plod."
Koga go re~e toa Ladislav glasno se nasmea. Retko mu se slu~uva toa.
Postojano saka da ima kontrola nad svoite emocii.
"Sitnite zrna od divite lozi se odli~na municija za mojata pra~ka!",
veli. Mnogu interesni veseli i neveseli zgodi se slu~uvaa. No, da gi ostavam
{egite na strana i da ja zavr{am prikaznata za ku}ata na papa Jano{. Iako
za nea govorea kako za vilata vo lozovi nasadi, vo dvorot ima{e zelen~ukova
i ovo{na gradina. Vo bav~ata dedo Jano{ zasaduva{e mnogu zelen~ukovi
rastenija. Vo odrùvaweto na gradinata mu pomaga{e i mojata majka. Vedna{
do bav~ata be{e gradinata so ovo{ki. I denes si pripomnuvam na nivnite
vkusni plodovi. [est jabolknici, nekolku kajsii, edna kru{ka i dve vi{ni
go ~inea ovo{tarnikot. Crnata dudinka koja ima{e visnati granki kako
àlna vrba zazema{e golem prostor. Pod nejziniot zelen ~ador papa Jano{
be{e postavil drvena klupa i mala masi~ka. Tuka toj si po~inuva{e posle
napornata rabota. Papa Jano{ be{e srednove~en nizok ~ovek, ne{to popoln
i mnogu silen. Negovite golemi musta}i deluvaa zastra{uva~ki za onie koi
ne go poznavaa, no bogami i za onie koi go poznavaa negoviot tabiet. Toj
be{e dobrodu{en, govorliv, saka{e da se {eguva, a osobeno da ni ugoduva na
mene i na Lonti. êstopati }e me povika{e da se borime za da si ja odmerime
silata. Vo taa neramnopravna borba sekojpat jas pobeduvav. Iako znaev deka
toj mi popu{ta, na krajot i dvajcata bevme zadovolni. No toj ponekoga{
znae{e da pokaè i edna druga strana na svojot karakter, da zapadne vo silna
lutina. Toga{ jas ne moèv da go prepoznaam svojot dobrodu{en papa Jano{.
Eden den slu{nav kako tatko mi i' re~e na mojata majka deka papa Jano{ go
izma~uva silna qubomora kon mama Ana. Drug pat slu{nav kako mama
Jolanta silno vozbudena mu veli na tatko mi deka go slu{nala Jano{ koga
rekol deka }e go zastrela toj kletnik samo ako u{te edna{ go zabeleì
blisku do ogradata na negovata ku}a. Ne dolgo potoa uznav koj e toj kletnik.
Be{e toa eden od na{ite sosedi, sredove~en suv i visok ma` so kogo mama
23
Ana ~esto prave{e muabet, a nekolkupati pred site ja pofali negovata
umnost. Eden nedelen den koga site bevme sobrani na zaedni~ka trpeza, mama
Ana go povtori istoto.
"Se laè{ Ana, toj e samo eden prefrigan izmanik!", izvika papa
Jano{, so glas koj trepere{e od lutina.
"Mamo, te molam, zadrì si go svoeto mislewe za sebe", se nadovrza
majka mi Jolanta.
"No, jas ne rekov ni{to lo{o", vedna{ odgovori baba Ana.
"Ne veli{ ni{to lo{o, a fali{ nekoj zol podlec i toa pred
sopstveniot ma` i tvoite deca i vnuci", na siot glas vikna dedo Jano{.
Nikoga{ pred toa go nemav videno mojot dedo tolku lut.
Tatko mi Eugen ne' zede za raka mene i Lonti i ne' odvede vo gradinata.
Iako toga{ ne moèv da ja sfatam lutinata na papa Jano{, ili kako majka
mi Jolanta vele{e, negovata qubomora, podocna imav mo`nost odblizu da se
zapoznaam so toj porok na ~ovekovata du{a. A {to se odnesuva do mama Ana,
za nea otsekoga{ imam najubavi spomeni. Be{e taa edno krotko su{testvo,
so sreden rast, so potemen ten, kostenliva kosa, dobrodu{en i mnogu mil
lik. Taa ima trpenie sekogo da go soslu{a i za sekogo da kaè po nekoj ubav
zbor. Ne pametam deka za bilo kogo nekoga{ rekla ne{to lo{o. Duri go
razbira{e i svojot soprug koga povremeno odvnatre go true{e i razjaduva{e
bespri~inska qubomora."
Ladislav se zamisli kako da se koleba{e po koj pat da kinisa
ponatamu. No toa ne potraja dolgo.
"No da se vratime povtorno na dvorot vo ku}ata na papa Jano{. Vo
nego pokraj cvetnata, zelen~ukovata i ovo{nata gradina i lozovite stebla,
ima{e i malini, jagodi i mnogu golemi samoniknati son~ogledi. Vo toj
~udesen buket od semo`no zelenilo i cvetovi, na krajot na dvorot se
zatskrivaa dve sporedni prostorii. Ednata od niv izgradena od cigli,
sluè{e kako magacin za }umur i drva so koi se greevme preku zimata, a
drugata izgradena od daski kade dedo Jano{ go ~uva{e alatot, mi be{e
osobeno mila zatoa {to vo nea moèv da gi pravam site onie raboti koi ne
moèv da gi pravam vo stanot. No za toa podocna."
Mi se stori kako za mig povtorno so mislite da pro{eta po dedoviot
dvor i otkako zaklu~i deka ni{to pozna~ajno ne propu{til da kaè, po~na
da mi ja opi{uva ku}ata.
"Nekolku skalila od portland cement6, mazni kako mermer, vodea kon
trite vleza vo ku}ata. A sekoj od niv ima{e dvojna vrata", re~e i se zagleda
vo mene. Otkako zaklu~i deka ne go razbiram, dodade: "Neli rekov deka
nadvore{nite yidovi na ku}ata na papa Jano{ bea mnogu {iroko izgradeni.
Na predniot kraj od yidot be{e postavena edna vrata, a na zadniot kraj od
yidot vtorata. Me|u dvete vrati ima{e tolku {irok prostor {to moèa da
zastanat nekolkumina."
6
Portland, poluostrov vo Dorsetshire; cement so òlto-bela boja, sli~en na portlanskiot
kamen.
24
"Razbiram Ladislave", rekov i ne znam od kade mi dojde na um da mu
re~am deka toj tolku detalno raskaùva {to mi se ~ini kako da mi ~ita od
nekoja Balzakova kniga.
"Da, Balzak e mojot omilen pisatel, vo mladosta go ~itav na
francuski", mi vozvrati.
"Znae{ li Ladislave deka ima deca, lu|e, eideti~ari koi imaat
~udesna memorija. Dovolno e tie da vlezat vo nekoja prostorija, tamu da
ostanat eden mig, a potoa otkako }e izlezat od nea moàt vo detali da
zboruvaat za se' ona {to imalo vo prostorot. Pove}emina genijalni lu|e
bile poznati i kako eideti~ari", rekov.
Toj ne odgovori ni{to tuku prodolì da raskaùva za ku}ata na papa
Jano{.
"Vo pogolemiot stan poblisku do dvornata porta kade {to nie bevme
smesteni, vlezot so dvojnite vrati vode{e vo pretsobje so dva golemi
prozorci, po eden na dvete strani. Prozorcite bea za{titeni so èlezni
re{etki. Podot na pretsobjeto be{e postaven so ukrasni kameni plo~i. Od
pretsobjeto edna vrata vode{e kon kujnata od koja so vrata be{e odvoen
golem kiler, so prozor koj gleda{e vo dvorot i drveni skalila koi vodea kon
tavanot od ku}ata. Drugata vrata od pretsobjeto vode{e vo antre od koe edna
vrata vode{e kon dnevna soba, a druga vo spalnata. Vo dnevnata soba, vedna{
do golemiot prozorec, po~esno mesto zazema{e na{eto pijano. Be{e toj
dolgo pijano napraveno od vienska mehanika i na nego so zlatni ukrasni
bukvi pi{uva{e Vopaterni. Od drugata vrata vo antreto se vleguva{e vo
sobata za spiewe. Be{e taa prostrana prostorija vo koja bea postaveni
krevetite na majka mi Jolanta, na tatko mi Eugen, mojot i na mojata sestra
Lonti. Site sobi imaa golemi prozori koi bea za{titeni so drveni kapaci.
Koga tie }e se zatvorea, prostorot sosema se zatemnuva{e. Vo sekoja soba
ima{e visoka yidana pe~ka so koja prostorijata brzo se zatopluva{e i vo
najstudenoto vreme."
Koga pomisliv deka Ladislav zavr{i so detalniot opis na ku}ata so
dva stana i dvorot na papa Jano{, go slu{nav negoviot glas.
"Sosema za na krajot ostaviv da progovoram za vleznata porta i
ogradata koi se gordost na sekoj koj ìvee tuka vo Vojvodina. Vleznata vrata
na ku}ata na dedo Jano{ do polovinata be{e napravena od debel lim. Od
polovinata nagore do samiot goren kraj se izvi{uva{e ukrasna re{etka. Taa
be{e vglavena pome|u dva visoki stolba izgradeni od ukrasni cigli.
Pogolemiot del od ogradata be{e napraven od svien lim koj go izraboti
dedo Jano{. Iako mal, so golema radost vo du{ata se trudev da mu pomognam
na dedo mi pri izrabotkata. Pokraj samata ograda majka mi Jolanta zasadi na
nekolku mesta bilki. Koga tie izrasnaa, nivnite granki so zeleni listovi se
prepletuvaa so èleznata ograda, a naprolet nea ja ukrasuvaa prekrasni
crveni cvetovi."
25
8. Tortata od portokali na baba Tereza
Sekojpat koga Ladislav }e progovore{e ne{to za mama Ana i papa

Jano{, osobeno za negovata ku}a, ima{e potreba da go spomne i roditelskiot
dom na negoviot tatko Eugen i negovite najbliski. Toa be{e tolku dlaboko
vsadeno vo negovata du{a, {to kako nekakva prisila go progonuva{e toa da
go stori i toa vedna{. No, i koga zboruva{e za baba Terezija, tetkite Etu{
i Margita, ~i~koto Ljudevit, ili kako {to toj miluva{e da go vika Lali,
ku}ata vo koja tie ìveea, isto taka ima{e potreba da gi spomene
roditelite na svojata majka.
"Jas i mojata sestra Lonti vsu{nost imavme dve rodni ku}i: ku}ata na
baba Tereza i ku}ata na papa Jano{, iako ne se rodivme nitu vo ednata, nitu
vo drugata. Nie ne gi dvoevme ednata od drugata po ni{to. Postojano, moè
da se re~e katadnevno, gi posetuvavme na{ite najbliski, a vremeto pominato
so niv ni be{e ispolneto so mnogu radosti vo du{ata", re~e Ladislav, a jas
znaev deka sega, otkako se iznaprikaà za ku}ata na papa Jano{, }e mi
raskaè za ku}ata na semejstvoto Le{nik.
"Mojata baba Terezija Le{nik, majkata na tatko mi Eugen, be{e silna
i mnogu mudra èna. Iako malku godini posetuvala u~ili{te, taa be{e
na~itana èna. Od nea slu{nav mnogu interesni prikazni, osobeno
prekrasni anegdoti koi bea polni so pouki. Vo sekoja od niv etikata i
moralot bea glasni i jasni. No, ponekoga{ znae{e taa da bide mnogu
{egobijna, osobeno na Prvi april, Denot na {egovitite nadmudruvawa. Vo
toa nadmudruvawe ne moè{e nikoj da ja nadmine, zatoa {to nejzinite {egi
ne bea kako na drugite ednostavni izmami (za koi taa vele{e deka takvo
ne{to sekoj moè da napravi), tuku bea neobi~ni, neo~ekuvani, polni so
itrina. Si pripomnuvam na dve prvoaprilski {egi na baba Tereza za koi taa
vele{e deka se originalni vo dvojna smisla na zborot. "Prvo zatoa {to jas
sum nivniot avtor, a vtoro zatoa {to jas sum i glavnata akterka", govore{e
taa. Imav sre}a i na dvete izvedbi da bidam prisuten.
Edno utro na Prvi april, mojata baba Tereza pojde kon cisternata vo
dvorot vo koja se sobira{e do`dovna voda - do`dovnica. Go podigna
drveniot kapak nad cisternata. Se navedna nad niskata cementna ograda na
koja stoe{e kapakot i na siot glas po~na da vika:
"Etu{! Etu{!..."
Koga mojata tetka Etu{ se pojavi pred vratata na malata ku}arka vo
dvori{teto kade taa ìvee{e, baba Tereza u{te posilno povika po nea:
"Dojdi, dojdi brzo, vo cisternata ima golem krap!"
Koga toa go slu{na tetka mi so zabrzan ~ekor poita kon cisternata.
Mojata baba Tereza za seto toa vreme prave{e razni dvièwa na
teloto i glavata od koi moè{e da se zabeleì deka e mnogu vozbudena,
nebare stravuva krapot da ne i' izbega. Taa odvreme navreme so pogledot se
obyrnuva{e de vo mojata tetka Etu{ koja se dobliùva{e do nea, de vo
dlabokite vodi na cisternata. A koga Etu{ stigna do nea i se navedna nad
cisternata za da go vidi vo vodata krapot, toga{ baba Tereza triumfalno
izvika:
26
"Aprili -lili, Aprili-lili, Aprilsko Magar~e!"
Site nie prisutnite od se' srce se smeevme, osven mojata namurtena
tetka Etu{. No otkako i' pomina lutinata i taa se nasmevna. "Aprili-lili e
sepak samo Aprili-lili", re~e taa.
No, mojata baba Tereza, naviknata na toa nejzinite {egi da bidat
originalni, nepredvidlivi, zbunuva~ki i na krajot sekoga{ uspe{ni, kako
iskusen psiholog sekoga{ ja bira{e i {egata i vistinskata li~nost za koja
taa be{e nameneta. Taka taa za edna prvoaprilska {ega ja izbra svojata
sosetka Gakovi~ka, poznata po svojot izbuvliv temperament. Taa sekojpat
tolku bu~no reagira{e, {to vo nekoi momenti poradi silnite emocii do nea
ne dopiraa umnite razmisli.
Se slu~i toa edno rano prvoaprilsko utro, koga se' u{te ti{inata
gospodare{e. Baba Tereza po~na da vika na siot glas:
"Gakovi~ka! Gakovi~ka!..."
Od neobi~no visokiot yid koj gi odvojuva{e dvete sosedni dvori{ta,
nitu baba Tereza moè{e da ja vidi kom{ikata Gakovi~ka, nitu pak taa nea.
"[to e kom{ike? [to e Tereza, {to si se razvikala vo ova nevreme
tolku silno!", se slu{na od drugata strana na yidot glasot na Gakovi~ka
ispolnet so lutina.
"Ubavo vi govorev v~era sosetke Gakovi~ka da ja pokriete dupkata
polna so zgasnat var, no ne me poslu{avte pa sega celoto vapno7 go izedoa
ma~kite", vo eden zdiv izvika mojata baba.
"Kuga gi odnela tie prokleti ma~ki!", se slu{na glasot na Gakovi~ka
od drugata strana na yidot.
"Gakovi~ka! Gakovi~ka! Aprili-lili, aprili-lili, Aprilsko
Magarence!", smeej}i se na siot glas dovikna baba Tereza.
"E, moja Tereza, stara itrice, me najde sonliva, pa taka so besmislena
{ega me izmami", vozvrati taa.
"Tokmu vo taa besmislenost treba i da se sostoi prvoaprilskata
{ega", re~e baba mi i ponosno vleze vo ku}ata.
Od tie ranodetski godini jas se vqubiv vo anegdotite i tie podocna vo
ìvotot, do den dene{en, mi se moeto najomileno ~etivo. Sekojpat koga }e
slu{nam nekoja dobra anegdota se ~uvstvuvam radosen. Vo istiot mig si
pripomnuvam na baba Tereza i na nejzinite anegdoti koi zasekoga{ ostanaa
vo mene i za toa sum i' mnogu blagodaren."
Dodeka toj zboruva{e, mi dojde na um deka pred podolgo vreme koga toj
stana pretsedatel na socioterapiskata zaednica vo Vilata, insistira{e
sekoj sostanok da zavr{uva so nekoja anegdota. Site go prifatija toa.
Ottoga{ postojano koga sostanokot privr{uva{e, Ladislav gi potsetuva{e
prisutnite deka na red e nekoj da raskaè nekoja anegdota. A ako nema{e
nitu eden dobrovolec, toj sekoga{ be{e spremen da kaè nekoja anegdota.
"Ranodetskite spomeni se dlaboki, neuni{tlivi kako plevel", mi
dojde na um, no ni{to ne rekov.
7
Vapno na ungarski zna~i var
27
"Baba Terezija ìvee{e vo ku}a so ednostavna gradba, do samiot
centar na Subotica. Be{e taa dolga niza od pet prizemni prostorii,
prilepeni edna do druga vo edna celina, postaveni od levata strana na
vleznata porta. Pred prvite dve prostorii vo blizina na ulicata ima{e
ubava veranda. Vo prvata prostorija, koja ja ~inea kujna i prostrana soba,
ìvee{e mojata tetka Margita so svojot soprug. Tie nemaa deca. Prema mene
i mojata sestra Lonti pokaùvaa golema trpelivost i ne`nost. Nikoga{ so
sigurnost ne uznav dali toa go pravea poradi toa {to nemaa svoi deca ili
toa poteknuva{e od nivniot karakter. Kako i da e, mnogu ubavi spomeni me
vrzuvaat za niv, osobeno za tetka Margita. Vo prostorijata do niv ìvee{e
mojot ~i~ko Ljudevit Palfi, mnogu nadaren muzi~ar koj ostavi mnogu
dlaboki spomeni vo mene. Mnogu patuva{e niz svetot i za devette godini koi
gi pominav vo rodnata Subotica pove}e be{e nadvor odo{to doma. Podocna
toj zavr{i studii po medicina i specijalizacija po ginekologija. I pokraj
negovata zafatenost, toa ne be{e pre~ka da bideme i da ostaneme zasekoga{
mnogu bliski. Dvete drugi prostorii, vedna{ do sobata na ~i~ko Lali, gi
drè{e baba Terezija koja ìvee{e zasebno ili poto~no odvoeno od svoite
deca. Krajnata, posledna prostorija baba Tereza ja izdava{e pod kirija.
Prostraniot dvor go razubavuva{e golema cvetna gradina i visoka odrina
od vinova loza. Pome|u ku}ata i cvetnata gradina be{e bunarot i
cisternata za sobirawe do`dovnica. Vo samiot kraj na dvorot ima{e edna
pomo{na prostorija so letna kujna vo koja ìvee{e mojata tetka Etu{,
stara moma, koja nikojpat ne se omaì. Be{e toa èna so tvrd i nezgoden
tabiet. Skoro nikojpat ja nemav videno da se smee. Od site deca na baba
Tereza tatko mi Eugen be{e najstaroto dete. Kako ki{awa8 ~estopati
vele{e deka nejziniot soprug e roden vo mnogu zna~ajna godina, eden
milenium po formiraweto na Ungarija, od rani godini zapamtiv dve
zna~ajni godini: 896 godina koga se formirala ungarskata dràva i 1896
godina koga e roden mojot tatko Eugen. Iako ova poklopuvawe na ovie godini
e sosema slu~ajno, jas koga bev dete, a i podocna, do den dene{en koga }e si
pripomnam na toa, ubavo ~uvstvo mi ja obzema du{ata.
No da se vratam na mojata baba Terezija Le{nik. Kako {to rekov taa
be{e silna èna. Iako mala po rast, malku popolna, so deformirani prsti
na racete od reuma, taa otkako jas znam za sebe samata ja odrùva{e ku}ata,
vklu~uvaj}i gi tuka i najte{kite raboti kako {to se malterisuvaweto,
bojadisuvaweto, griàta za lozovite nasadi i se' ona {to treba za edna ku}a
i edno doma}instvo da opstojat. I nikojpat ne sum ja slu{nal nea za bilo
{to da se poàli. Naprotiv, od nejzinoto {iroko lice postojano zra~e{e
dobrodu{nost. A {to da re~am kakva gotva~ka be{e taa? Pominav mnogu
zemji, bev vo ekskluzivni restorani, no se' u{te vkusnite jadewa na baba
Tereza, osobeno nejzinite slatki raboti, nikoj ne gi nadminal. Vistinsko
remek delo be{e nejzinata Torta od portokali. Site nie ja falevme, a so
pravo i taa samata sebe si se fale{e. Mnogupati otkako }e me vide{e so
8
Na ungarski jazik taka se vika majkata i Ladislav svojata majka Jolanta ~estopati ja vikal
ki{awa.
28
kakvo uìvawe za mig go progoltuvav par~eto od vol{ebnata torta od
portokali }e me zapra{a{e so silen glas za da slu{nat site:
"Laci, moè baba da ti dade u{te polovina par~e?"
Itrata moja baba, iako go znae{e mojot odgovor saka{e glasno da go
slu{nat i drugite.
"Zo{to polovina baba Terezija, a ne celo!", vedna{ }e i' vozvratev jas.
Site zadovolno se smeeja, baba Terezija pove}e od site. No, ponekoga{
nekoj od prisutnite znaea da napravat i po nekoja {ega za gordelivosta na
mojata baba Tereza, osobeno mama Ana, koja isto taka be{e spretna gotva~ka.
Koga }e stane{e zbor za kulinarskite ve{tini, mojata majka Jolanta ni{to
ne vele{e. Taa nikojpat ne se voodu{evuva{e, nitu od prigotvenite jadewa i
slatki na baba Terezija, nitu od mama Ana. Ednostavno ne mu pridava{e
nekoe posebno zna~ewe na jadeweto. Taa i samata ne krie{e deka gotveweto
ne samo {to ne i' pri~inuva zadovolstvo, tuku deka i' e obvrska koja i' odzema
mnogu od vremeto koe pove}e saka{e da go pomine svirej}i na pijanoto,
~itaj}i nekoja kniga ili rabotej}i vo cvetnata gradina. Se se}avam samo
deka nekolkupati koga jas so voodu{evenost zboruvav za slatkata od razno
ovo{tie koi baba Tereza gi prigotvuva{e vo tegli za preku zimata, znae{e
da re~e deka i pokraj toa {to tie se vkusni, ne se dobri za zdravjeto.
"Zo{to ki{awa taka zboruva{?", ja zapra{av edna{.
"Zatoa {to, Laci, baba ti Tereza za da i' ostane ovo{jeto cvrsto, go
stava vo varova voda {to e medicinski nedozvolivo, a upotrebuva i salicil
za da ne i' muvlosa, {to e {tetno za zdravjeto", re~e, me pogali po dolgite
kosi i dodade:"Ti, Laci moj, saka{ se' da znae{."
Jas ni{to ne i' odgovoriv, no slatkata od razni ovo{ja na baba
Terezija i ponataka bea mojot najomilen desert, a se razbira nejzinata
prekrasna torta od portokali sepak go zazema{e po~esnoto mesto.
9. Maliot starec
Vo tie ranodetski godini mojata qubopitnost be{e bez granica. Me

interesira{e se'. Postojano na moite roditeli, na dedo Jano{, na baba
Tereza i Ana, na moite tetki Etu{ i Margarita, a osobeno na mojot mil
~i~ko Lali, im postavuvav bezbroj pra{awa. A tie na moeto uporno
nastojuvawe da dobijam odgovor se odnesuvaa razli~no. Ne sum siguren
sosema, no mi se ~ini deka u{te toga{ koga jas bev mnogu mal, od na~inot
kako tie se odnesuvaa kon mene, jas na nekakov ~udesen na~in go raspoznavav
nivniot karakter. Pritoa zabeleùvav nekoi crti koi me voshituvaa, no i
drugi koi me rastaùvaa. Ne znam dali so taa moja procenka jas go
raspoznavav vistinskiot nivni karakter ili na moite zaklu~oci vlijaea i
nekoi drugi, toga{ mene nepoznati soznanija, no moeto mislewe za site niv i
koga porasnav i stanav vozrasen ma` ne se izmeni. Po site izminati godini
i den denes vo mojot um ostanaa negibnati spomenite za odnesuvaweto na site
29
niv kon mene, no i nivnoto me|usebno odnesuvawe kako i nivniot odnos kon
prijatelite, sosedite i drugite lu|e so koi tie bea bliski.
Od detstvoto, a i podocna, mnogu ubavi spomeni me vrzuvaat za mojata
baba Terezija Le{nik. Be{e taa dobro~udna i mnogu mila, osobeno vo
odnesuvaweto so mene i Lonti. Saka{e da ni ugodi i da gi ispolni site na{i
èlbi. Go ~ine{e toa so mnogu ne`nosti. Vo toj nejzin odnos kon nas jas
nikojpat ne zabeleàv nekakva usilba, da napravi ne{to {to ne poteknuva
dlaboko od nejzinata du{a. Ne znam koga toa za prv pat se slu~i, no znam deka
bev mnogu iznenaden i zbunet od nejzinoto odnesuvawe kon nejzinite deca.
Sprema niv taa se odnesuva{e mnogu strogo. Osobeno pokaùva{e
netrpelivost prema mojata tetka Etu{ so koja mnogu ~esto se rasprava{e. A
taa, mojata tetka Etu{, ne samo {to nikojpat ne i' popu{ta{e (ne samo na
nea, tuku i na site drugi), tuku sekojpat go prave{e ona kako {to taa be{e
naumila. êstopati toa go prave{e mol~ej}i, ne vodej}i grià {to i' govori
nejzinata majka, {to osobeno ja lute{a baba Tereza. Taa nikojpat ne be{e
spremna za razgovor. Mnogupati koga }e ja zapra{av ne{to, }e mi odmavne{e
so raka i ne poglednuvaj}i me }e re~e{e:
"Ostavi me nastrana Laci od tie tvoi gluposti."
"Tetka Etu{, ne se toa gluposti", te molam, kaì mi kako od jajcata na
koja leì koko{kata se izveduvaat ovie ubavi piliwa koi ti so tolkava
qubov gi odgleduva{", eden den bev uporen jas.
Se se}avam koga toa i' go rekov, se nasmevna, me pomiluva i dodade:
"Bo`ja rabota Laci", i si zamina vo koko{arnikot da gi nahrani
koko{kite. Toa be{e eden od retkite momenti koga na liceto na tetka Etu{
vidov nasmevka i zgora na toa taa da me pomiluva. Takva be{e taa mol~eliva
i zatvorena vo sebe. Nejziniot odnos kon mene i mojata sestra Lonti ne be{e
poinakov od ona kako taa se odnesuva{e kon drugite.
Nasproti nea, mojata tetka Margita be{e mnogu potrpeliva so mene.
No ponekoga{ koga }e i' dojadea moite pra{awa, so nasmevka na liceto }e mi
re~e{e :
"Ne bidi tolku qubopiten Laci, od mnogu znaewe glava boli."
Sepak taa naj~esto se obiduva{e da mi odgovori na moite pra{awa.
Edna{ ne malku se iznenadiv koga zabeleàv deka tetka mi Margita se
odnesuva onaka kako {to taa misli deka e dobro za nea, kako {to vsu{nost
prave{e i mojata tetka Etu{. Vedna{ potoa istoto vakvo odnesuvawe go
zabeleàv i kaj tatko mi Eugen. No i pokraj toa, baba Tereza ne pokaùva{e
netrpelivost ni prema edniot, nitu prema drugiot, kako {to taa be{e
netrpeliva kon Etu{. Toga{ mi dojde na um deka site deca na baba Tereza,
iako se so razli~ni tabieti, tie imaat i ponekoja zaedni~ka crta i deka ne e
ednostvna rabota da se sudi za karakterot na nekogo. Sepak, od site niv se
razlikuva{e mojot ~i~ko Lali, najmaloto dete na baba Tereza. Razlikata vo
godinite pome|u nego i mene be{e pomala otkolku pome|u nego i mojot
tatko Eugen. Toj otkoga znam za sebe i niz seta moja mladost, no i podocna
dodeka be{e ìv, ne prestana da me voshituva. Dodeka bev dete, toj sekojpat
sprema mene pokaùva{e golema ne`nost i qubov, i pove}e od bilo koj so
radost vele{e deka se gordee {to jas sum negov vnuk. So golemo zadovolstvo
30
saka{e da razgovara so mene. Kako so nikoj drug od moite najbliski, vo tie
ranodetski godini koga razgovarav so nego nemav ~uvstvo deka sum malo dete
koe razgovara so nekoj vozrasen, tuku kako da razgovaraat dvajca vozrasni
maì. Toa mnogu mi ja vesele{e du{ata i me prave{e gord.
Eden ubav majski den, koga so nego bev na pro{etka pokraj Pali~koto
ezero, toj mi re~e:
"Laci, ti razmisluva{ i govori{ kako mal starec." Ottoga{ toj toa
bezbroj pati go povtori taka {to site moi bliski, osobeno moite roditeli,
koga ne{to }e zapra{av velea deka so pravo Lali me narekol maliot
starec.
Koga gi spomna svoite roditeli, negoviot pogled se izmeni. Taa
promena vo negoviot pogled jas ja zabeleùvav sekoga{ koga vo razgovorot }e
se spomnea imeto na negovata majka Jolanta ili imeto na negoviot tatko
Eugen. No, i pokraj toa {to pove}epati se obidov da vidam {to se' se
zatskriva zad nego, nikojpat do kraj ne bev siguren vo taa ~udesna
tajnovitost na negovata du{a. Vo tie momenti ne mi bea mnogu bitni
negovite zborovi (iako ne se somnevav vo nivnata iskrenost), tuku ~uvstvata
koi bea zbrani dlaboko vo nego, a do koi edinstveno moèv da stignam preku
negoviot pogled. Vo edno bev siguren: deka vo toj koktel od sekakvi
~uvstvuvawa jasno se odvojuva{e negovata golema po~it kon roditelite. No
vo toa silno ~uvstvo na po~it ima{e i ne{to {to moè{e i da se dodade, a
tie zbrani zaedno ja ~inea stravopo~itta. Ovoj interesen du{even fenomen
moè mnogu ~esto da se zabeleì kaj decata koi bile vospituvani od
roditeli so silen avtoritet. Vo nivniot pogled pokraj qubovta i voshitot,
e prisutna i stravopo~itta. Tie imaat nekakva neskrotliva èlba na
roditelite da im se vozvrati onolku (moèbi i pove}e od toa) kolku, spored
nekoe nivno viduvawe, tie storile za niv vo ìvototot, no ponekoga{ toj
streme` dosega do nedosti`noto. Vo toa mno{tvo na sekakvi ~uvstvuvawa
ima i zatskriena lutina, ponekoga{ gneven prkos ~ii koreni se tolku
dlaboki, {to mislovnata sodrìna zasekoga{ ostanuva nedostapna, no zatoa
emocijata nikoga{ ne izumira.
"Sprotivno na drugite roditeli koi na qubopitnosta na detskite
pra{awa ne odgovarat (ili ne znaat da odgovorat) i pritoa naj~esto gi
prekoruvaat za nivnata qubopitnost kako lo{a osobina, moite roditeli so
zadovolstvo odgovaraa na site moi pra{awa i pra{awata na mojata sestra
Lonti. Vo na{iot dom postojano se razgovara{e za mnogu raboti, najpove}e
za muzikata i radiotehnikata. Sekoja intresna rabota za koja tie }e slu{nea
na radioto ili }e ja pro~itaa vo vesnicite i vo knigite, sakaa da ni ja
prenesat na nas decata. Pri razgovorite osobeno se vnimava{e na ~istotata
na jazikot koj go govorevme. Voobi~aeno doma govorevme na ungarski jazik.
Sekojpat koga jas ili mojata sestra nepravilno }e izgovorevme nekoj zbor,
Jolanta ili Eugen ne' popravaa pravilno izgovaraj}i go i pritoa ni
objasnuvaa zo{to se veli vaka, a ne onaka. A koga toa edna{ }e se razbere
nikojpat ne se zaborava. Istoto go pravevme i koga govorevme na srpski
jazik. Taka jas i mojata sestra od na{ite roditeli nau~ivme mnogu raboti za
koi podocna ni{to ne najdov vo {kolskite u~ebnici.
31
No, i pokraj se' na mojata qubopitnost i' nema{e kraj. Se se}avam bev
sosema mal koga moeto vnimanie go privlekoa skalite koi od kilerot vo
kujnata vodea kon tavanot na ku}ata. Postojano ne{to me pottiknuva{e da se
iska~am na niv i da vidam {to ima na tavanot. Nekolku pati se obidov da se
ka~am po strmnite skali, no se otkaàv poradi toa {to se pla{ev od ona
nepoznatoto {to se krie vo temninata. Eden den, koga po ne znam koj pat se
obidov da stignam do tavanot, me zabeleà majka mi Jolanta.
"[to e Laci?", zapra{a.
"Sakam da vidam {to ima na tavanot ki{awa?", i odgovoriv so
pra{awe.
Mi pomogna da slezam od strmnite skali i me sedna do nea na masata vo
kujnata.
"Gore na tavanot ima, moj Laci, edna mnogu golema kniga vo koja
pi{uva kako se pravat ubavite proizvodi od porcelan."
"Kako golemata vazna vo dnevnata soba?", povtorno zapra{av.
"Tokmu taka Laci, no i kako {arenite ~inii na mama Ana, {oqi~kite
za kafe na baba Terezija i mnogu drugi raboti", mi odgovori taa.
No}ta sonuvav ~udesen son. Vo edna golema prostorija ima{e mnogu
lu|e, me|u niv bev i jas. Site nie pravevme ~udesni figuri od porcelan. Jas
so ~udesna lesnotija ja napraviv na{ata doma{na mileni~ka, ma~kata
Lolita. Prekrasno izgleda{e."
Pogledot dolgo mu ostana fiksiran vo edna to~ka, nebare se' u{te ja
gleda{e pred sebe porcelanskata figura na Lolita. Otkako se vrati vo
sega{nosta, re~e:
"Mojot dedo Jano{ ima{e neograni~eno trpenie so mene. Na moja
golema radost so nego moèv so ~asovi da gi razgleduvam negovite knigi so
sekakvi parni ma{ini. Na site moi pra{awa papa Jano{ odgovara{e so
golemo trpenie i zadovolstvo. Be{e vistinski vqubenik vo parnite
lokomotivi so koi kako ma{inovoza~ go pomina celiot raboten vek. Se
penzionira, no ne se razdeli od niv. Mi se stori vistinsko ~udo koga papa
Jano{ mi objasnuva{e kako od ognot se zagreva vodata, kako pak potoa
pareata ja dviì lokomotivata i so sebe gi vle~e vagonite. Ponekoga{
tolku }e se zanesevme vo razgovorot, {to mama Ana }e go prekore{e papa
Jano{ da me ostavi na mir i da ne mi dodeva. Koga toa prv pat go slu{nav,
vistinski se zbuniv, no podocna koga }e si pripomnev na zborovite na mama
Ana, dodeka so dedo Jano{ gi prelistuvavme knigite za parni ma{ini so
mnogu sliki i }e go videv negoviot lik, osobeno negoviot pogled, navistina
ne znaev koj pove}e uìva vo ovaa na{a rabota: toj ili jas. Eden den koga i'
kaàv na baba Terezija za knigite so parni ma{ini na papa Jano{, taa so
nataèni o~i mi re~e:
"Da be{e ìv dedo ti, bog da mu ja prosti du{ata, }e se gorde{e so
tebe moj Laci, a moèbi i }e posaka{e i ti da bide{ vozovo|a."
"Ma{inovoza~", saka{ da kaè{ babo."
"Ne, dobro velam ~edo moe, vozovo|a e edno, a ma{inovoza~ e drugo."
Toga{ baba Terezija mi objasni vo {to e razlikata. Mojot po~inat
dedo, koj ne go doìvea moeto ra|awe, bil vozovo|a, ~ovek koj se griì i e
32
odgovoren za se' {to se slu~uva so vozot, a papa Jano{ koj bil ma{inovoza~
se grièl za dvièweto na lokomotivata i vozot.
Koga toa go uznav, od se' srce posakav koga }e porasnam da stanam
vozovo|a ili pak ma{inovoza~. Mnogu godini podocna, koga ponekoga{ }e si
pripomnev na mojot razgovor so baba Tereza i mojata èlba da drugaruvam so
parnite ma{ini, znaev deka toa se dolì na mojata golema privrzanost kon
papa Jano{ i mojata qubov i po~it kon mojot po~inat dedo, tatkoto na mojot
tatko Eugen."
Koga go re~e toa, vo crniloto na negovata leva zenica vidov deka toj
zaminal so mislite nekade nesogledlivo daleku, vo onie ranodetski godini.
A koga }e se zatalka vo detstvoto od koe sekojpat ostanuvaat pove}e nekakvi
vol{ebni sliki, malku zborovi i mnogu, mnogu ~uvstva, du{ata e kako
opsenata. Vo svetloto crnilo na levata zenica na Ladislav vidov mnogu
qubov za site onie koi odamna ne se pove}e me|u ìvite. Vo eden mig
svetloto crnilo se zabranuva nebare do negoviot um doprea nekoi drugi
radosni damne{ni spomeni.
10. Apsoluten sluh
"Koga ja zasakav muzikata?"

"Koga taa se za~na i zakoreni vo mojata du{a?"
Ovie pra{awa mnogupati si gi postavuvav vo ìvotot, no mnogu
po~esto drugi mi gi postavuvaa. Vistinskiot odgovor nikoga{ ne go uznav.
"Moèbi muzikata e skriena vo genot koj jas go naslediv preku krvta i
mlekoto na moite roditeli, a tie od svoite i se' taka do nedogled", si velev.
Baba Tereza ima{e prekrasen glas i mnogu ubavo pee{e. Mnogupati taa
vele{e, "od du{ata mi doa|a muzikata i toga{ pomisluvam deka bi moèla
da istvoram nekoja prekrasna melodija." Mnogu nadareni za muzika bea i
moite roditeli. Ponekoga{ na um mi doa|a edna luda misla deka moèbi
muzikata se za~na vo mene i jas ja zasakav dodeka bev vo maj~inata utroba.
Muzikata bila prisutna vo domot na moite roditeli i pred jas da se rodam.
Mojata majka Jolanta i mojot tatko Eugen bile i ostanaa zasekoga{ vqubeni
vo muzikata. Moèbi tie ~udesni zvuci na pijanoto i milozliviot {epot na
violinata na nekakov vol{eben na~in dopirale do mene i pred da se rodam?
Mnogupati vo ìvotot na um mi doa|aa zborovite na mojata majka (ili
moèbi tie bea samo plod na mojata fantazija) kako mu veli na tatko mi
Eugen deka pred da se rodam, dodeka taa svirela na pijanoto, jas sum miruval
vo nejzinata utroba, a koga taa }e prestanela da sviri i }e stanela od
stol~eto, jas vedna{ sum zapo~nuval da pravam brzi dvièwa kako da sum
sakal so toa da go svrtam nejzinoto vnimanie za moeto prisustvo. Potoa so
nasmevka }e dodade{e deka nikojpat so sigurnost ne moèla da odgatne dali
jas sum se buntuval {to taa prestanala da sviri ili moèbi voodu{even od
nejzinata muzika silno sum aplaudiral? Iako nikoga{ ne ja doznav
vistinata za toa, so sigurnost znam deka po tretata godina od ìvotot
33
pijanoto stana edna od moite omileni igra~ki. Majka mi Jolanta pogolemiot
del od denot go minuva{e svirej}i na pijano za svoe zadovolstvo, ili davaj}i
~asovi po pijano na svoite u~enici. Si pripomnuvam deka jas odvreme
navreme }e dojdev do nea i }e ~uknev so svoite mali prsti po klavijaturata.
Zvukot koj go ispu{ta{e be{e za mene kolku voodu{evuva~ki, tolku i
zbunuva~ki. Podocna se' pona~esto doa|av do pijanoto i koga mojata majka ne
be{e pokraj nego. Nikoj ne obrnuva{e vnimanie na toa. Taka be{e se' do eden
den koga se slu~i ne{to, neo~ekuvano pove}e za moite roditeli otkolku za
mene."
Ladislav podzastana so zborot za mig, a mene mi se stori deka
povtorno ja doìvuva seta onaa vozbuda koga se slu~il onoj interesen nastan
za koj sega toj saka{e da mi raskaè. I bev vo pravo.
"Si pripomnuvam na seto toa kako da se slu~ilo v~era", re~e so glas na
vozbudeno dete. "Vo dnevnata soba bevme sobrani site: ki{awa, tatko mi,
Lonti i jas. Od radioto se slu{a{e prijatna muzika. Site mol~evme i so
vnimanie slu{avme. Vo eden moment jas rekov:
"Kolku e prekrasen ovoj "Gis"."
Vo istiot ~as do mene se najdoa majka mi i tatko mi.
"[to veli{ Laci?, zapra{aa i dvajcata istovremeno.
"Kolku e prekrasen ovoj "Gis"", povtoriv.
"Za koj "Gis" zboruva{ Laci?", zapra{a tatko mi.
"Ovoj rekov", koga toj povtorno se slu{na na radioto, a jas i vedna{ go
otpeav.
"Navistina e prekrasen", re~e ki{awa.
" Otkade go znae{ ti toa?", so vozbuda vo glasot zapra{aa i Jolanta i
Eugen.
"Znam", rekov.
Majka mi me povede za raka do pijanoto. Po nas ode{e tatko mi. Taa go
otvori kapakot na pijanoto i bez da sedne udri po edna klavi{a. Jas vedna{
kaàv koj ton e toa. Potoa taa po~na da udira po klavi{ite, a jas go
odreduvav tonot: C, Cis, D, Dis, F, Fis i se' taka po red i bez red. Nitu eden pat
ne zgre{iv. Tie bea sosema zbuneti, a jas ne moèv da sfatam zo{to e taa
zbunetost kaj niv. Mnogu godini podocna sfativ kakvo golemo iznenaduvawe
sum im priredil na moite roditeli toj den.
"Obidi se Ladislave da mi go objasni{ seto toa", mu rekov.
"Pomalku neverojatna e prikaznata za apsolutniot sluh", re~e toj.
"Vo ovoj ~udesen muzi~ki fenomen nekoi veruvaat, a nekoi ne. Mnogu studii
se napi{ani, edni go potvrduvaat postoeweto na apsolutniot sluh, ima
u{te pove}e koi go negiraat negovoto postoewe. Taka naukata vo odnos na
ova pra{awe ne stignala do nikade. Ne e te{ko da se objasni {to e toa, no
problemot e da se poveruva vo toa. Malkumina se nadareni so apsoluten sluh
i zatoa site onie so relativen sluh ne im veruvaat na ona {to tie go tvrdat.
No, najnapred da se obidam poednostavno da go objasnam ova. Nekoj }e udri po
klavi{ata od pijanoto F i veli deka e toa F1. Onoj koj e nadaren so apsoluten
sluh go ponesuva toj podatok vo sebe i go slu{a toj ist ton i na jave i na son.
I taka toj ton kako orientir gi nadovrza site drugi tonovi na osnova na
34
relativen sluh. No, toa ne e vo su{tina vistinskiot apsoluten sluh.
ôvekot nadaren so apsoluten sluh moè da go identifikuva sekoj ton bez
zadaden identifikuvan, ton ili poinaku re~eno, bez zadaden nitu eden
edinstven ton da se utvrdi bilo koj drug ton."
"Neverojatno Ladislave!?", rekov.
"Neverojatno, no vistinito", dodava toj. "[to se odnesuva do mene i
apsolutniot sluh so koj jas sum nadaren, nekoi go tolkuvaa toa poinaku
odo{to mislam jas. Spored niv, dodeka majka mi svirela na pijanoto, glasno
go rekla nekoj ton koj go otsvirila. Toj ton jas sum go zapamtil i toj podocna
mi bil orientir da gi odredam drugite tonovi. Jas so toa ne se sloùvam, no
sega malku e va`no toa, osobeno koga }e pomislam kolku maki vo ìvotot mi
zadade tokmu mojot apsoluten sluh." Go re~e toa i glasno se nasmea. "No, za
toa drug pat."
Po ovaa neobi~na slu~ka, otsevte moite najbliski, a potoa site onie
koi za toa bea slu{nale, se odnesuvaa kon mene kako kon ~udo od dete. A da
se bide vunderkind ne e lesna rabota. Od pettata godina po~na moeto
muzi~ko obrazovanie. Pokraj ~asovite po pijano jas go u~ev i seto ona {to e
zna~ajno da se znae za muzikata. Ne be{e toa pove}e ne{to {to nalikuva na
detska igra, tuku mnogu seriozna i naporna rabota. Sekojdnevno pretpladne
i popladne po nekolku ~asa ve`bav pijano ili so vnimanie gi slu{av
sovetite na mojata majka. Bev ne samo ~udo od dete nadareno za muzika tuku i
vnimatelen i poslu{en u~enik. Mojata u~itelka, majka mi Jolanta, be{e
izvonredna pijanistka. Nikoga{ ne ja zaboraviv nejzinata virtuozna izvedba
na eden od najte{kite [openovi Valceri vo G-dur, pri ~ija izvedba e
potrebna golema brzina i razli~ni skokovi na desnata raka. No, taa bez
pri~ina sprema mene be{e mnogu strog pedagog. Nejziniot discipliniran
odnos kon pijanoto i voop{to kon muzikata dlaboko ja vsadi vo mene. Mnogu
brzo napreduvav na golema radost na moite roditeli. Na mojata sedma godina
bev vo sostojba da otsviram takvi melodii koi ne moèa da gi otsvirat deca
dva pati postari od mene. Ne samo {to mnogu brzo ja sovladuvav tehnikata na
prstite, tuku so mojot apsoluten sluh prodolìv da gi zbunuvam ne samo
moite roditeli, tuku i nekoi nadareni muzi~ari bliski prijateli na moeto
semejstvoto. Taka gopo|icata Anita, edna preubava devojka, u~eni~ka na
mojata majka, ne moè{e da sfati kako za tolku kratko vreme ja stignav i
nadminav, iako taa so godini revnosno ve`ba{e na pijano i be{e mnogu
talentirana. No i pokraj toa, taa na moeto napreduvawe vistinski se
raduva{e. Mnogupati }e me sedne{e do nea na stol~eto pokraj pijanoto i
bara{e ne{to zaedni~ki da otsvirime. A koga toa }e go storevme, }e
izvade{e od nekakvo skri{no mesto edno golemo Nestle ~okolado, }e mi go
podare{e, a potoa }e me pomiluva{e po dolgata kosa. Nea, pokraj moite
najbliski, ja ponesov so sebe vo mislite koga zaminav od Subotica za Zagreb.
Spomenite za nea se se' u{te vo mene. Pokraj nea mnogu sveì mi se
spomenite za golemata radost na ~i~ko mi Lali na moeto muzi~ko
napreduvawe. Toj postojano mi upatuva{e mnogu pofalbi, no i me
pottiknuva{e da prodolàm so rabota predviduvaj}i mi bleskava idnina.
Negovata poddr{ka mnogu mi zna~e{e zatoa {to toj za mene be{e i ostana
35
golem muzi~ar, vistinski virtuoz na violina, klavijaturna harmonika i
truba, tri instrumenti koi baraat sosema poinakva tehnika.
Na sedmata godina od mojot ìvot tatko mi po~na da mi dava ~asovi po
violina. Toj kako i mojata majka be{e odli~en muzi~ar i golem poznava~ na
violinata. Nabrgu ne znaev koi ~asovi mi bea poprivle~ni dali onie koi mi
gi dava{e ki{awa na pijano ili na violina mojot tatko Eugen. No, moram da
priznaam deka edno ~udesno ~uvstvo na zadovolstvo, moèbi toa ne e
vistinskiot zbor, me obzema{e koga tatko mi i jas }e gi zemevme violinite i
}e zasvirevme zaedno."
I povtorno koga toa go govore{e, nekakov bolskot se pojavi vo
crniloto na negovata leva zenica. Eugen za nego be{e nekakva posebna
svetost iako ne samo {to govore{e, tuku veruva{e vo toa so seta svoja du{a
deka ednakvo gi qubel i svojata majka i svojot tatko. Sepak, zasekoga{ toj
ostana negoviot idol koj ne prestana da go voodu{evuva kako so crtite i
izrazot na negoviot lik, taka i so energi~nosta na negoviot karakter, koi
zaedno pretstavuvaa simbol na vistinska maèstvenost kakva toj ja be{e
zamislil od najranite godini vo svojot um. Negovite o~i imaa silna
sugestibilna mo} koja moè{e da hipnotizira, mnogupati Ladislav
vele{e.
"Koga bev vo prvo oddelenie imav prv javen nastap. Vo golemata sala
za proslavi vo u~ili{teto otsviriv nekolku kratki romanti~no i klasi~ni
detski kompozicii. Moeto muzicirawe direkno go prenesuva{e Radio
Belgrad. Podocna, istata godina, vo Ungarskoto kulturno-umetni~ko
dru{tvo na pijano nastapiv zaedno so mojata majka Jolanta. Svirevme
~etvorora~no i na{iot nastap be{e pozdraven so dolg aplauz od publikata.
Ovie moi nastapi u{te pove}e go svrtea vnimanieto na muzi~kiot
svet na Subotica kon moeto semejstvo i mene. Mnogu ~esto vo na{ata ku}a
doa|aa mnogu lu|e i na tie muzi~ki ve~eri jas sam ili zaedno so moite
roditeli muziciravme. Se' po~esto na muzi~kite ve~eri na pijano ni se
pridruùva{e i Lonti koja isto taka brzo napreduva{e. Taka sega bevme
vistinsko muzi~ko semejstvo.
Za vreme na Boì}niot praznik, na pokana na gospodinot German go
posetivme negoviot dom. Vo prostranata soba bolskote{e prekrasna
boì}na elka. Gospodin German zede eden pozlaten orev od nea i mi go
podade.
"Na Ladislav Palfi, golemiot muzi~ki talent so kogo denes se gordee
Subotica, a utre celiot Svet", re~e, oddelno potenciraj}i go sekoj zbor.
Ja podadov rakata siot zbunet. Vo posleden ~as se sozedov i stignav da
mu zablagodaram na gospodin German za ubavite zborovi i podarokot. Orevot
pozlaten so staniolsko liv~e zasekoga{ go zadrà po~esnoto mesto vo
mojata vitrina i mi be{e pove}e mil otkolku da be{e od ~isto zlato.
Odnenade` crniloto vo negovata leva zenica koe be{e ispolneto so
radost, se nataì.
"No taa ista godina za Boì} se slu~i ne{to {to mnogu mi ja naàli
du{ata", re~e i za mig zamol~e.
36
11. Boì}nata elka
"Slu~uvawata poslednite meseci vo 1931 godina ostanaa

neizbri{livo zabeleàni vo mojata memorija", prodolì da govori
Ladislav. "Na krajot na letoto i po~etokot na esenta pojdov na u~ili{te.
Ve~erta pred prviot {kolski den ki{awa mi ja spremi novata obleka,
visokite ~evli, u~ili{nata torba i gi ostavi na stol~eto vedna{ do
pijanoto. Rano si legnav. No}ta dolgo ne moèv da zaspijam. So mislite
{etav pozadi sega{nosta i si pripomniv na seto ona {to mi se slu~i
poslednite dve godini. Vo tie videnija postojano mi se povtoruva{e istata
gletka. Se gledav sebe kako uporno ve`bam pijano ili violina, kako
vnimatelno gi slu{am sovetite na moite roditeli. No, kako nabliùva{e
po~etokot na {kolskata godina, se' po~esto gi pra{uvav ki{awa, tatko mi,
papa Jano{ i mama Ana da mi raskaàt kako tie se ~uvstvuvale pred nivniot
prv {kolski den. Ona {to go slu{nav od niv mi se stori dovolno za da
moàm ovaa ve~er da yirnam vo idninata i pred da stignam vo stvarnosta. Vo
zamaglenata gletka ne moèv jasno da vidam, no sepak kako na son ja vidov
mojata u~ilnica i tolpata deca vo nea. Me|u niv se vidov i sebe si. No, vo
migot koga sakav da si gi preispitam ~uvstvata koi se izrodija vo mene,
[openovata sonata koja poslednite denovi uporno ja ve`bav, kako ~udesna
prispivna pesna me povle~e vo dlabok son.
Utroto so pomo{ta na ki{awa se oblekov. Taa mi ja sredi dolgata
kosa koja mi pa|a{e skoro do ramenicite. Koga bev spremen, mama Jolanta go
povika papa Jano{. So nego pojdov vo osnovnoto u~ili{te na ungarski jazik
kade me zapi{aa moite roditeli. Dodeka odevme kon u~ili{teto
nekolkupati poglednav kon papa Jano{ i zabeleàv deka negoviot lev
musta} odvreme-navreme }e mu zaigra{e. Znaev deka e zadovolen. Poodamna
zabeleàv deka toa sekojpat mu se slu~uva{e koga srceto mu se vesele{e. Od
cvrstinata na negoviot ôd i stisokot na negovata silna dlanka vo koja mojata
po~iva{e, znaev deka e i gord zatoa {to tokmu toj e mojot pridru`nik na
patot kon u~ili{teto i toa na mojot prv u~ili{en den. Moram da priznaam
deka istoto ~uvstvo na zadovolstvo go imav i jas. Vo blizina na papa Jano{
jas sekoga{ se ~uvstvuvav mnogu siguren. Patem nitu toj, nitu pak jas
rekovme bilo {to. Zafaten so moite misli i ne zabeleàv koga go izodivme
patot. Koga stignavme do u~ili{teto, papa Jano{ me povede vo mojata
u~ilnica. Vnatre ima{e pove}e deca. Zaedno so dedo mi pojdovme do klupata
od prviot red od nizata klupi pokraj prozorcite vo u~ilnicata. Za seto
vreme jas ne ja ispu{tav negovata raka. Toj pri~eka da sednam. Otkako so
nasmevka me pozdravi, mi re~e deka }e me ~eka za doma po prviot u~ili{en
~as. Koga toj si zamina, ne znaev {to da pravam so mojata desna raka koja
tolku prijatno se ~uvstva{e vo silnata dlanka na dedo Jano{. No, ne potraa
toa dolgo. Do mene na klupata sedna edno dete so sina kratka kosa i krotki
o~i. Mi ja podade rakata.
"Jano{", re~e so nasmevnat glas.
"Ladislav", vedna{ vozvrativ i ja prifativ ponudenata raka.
Negovoto prisustvo mi ja razveseli du{ata.
37
"Eden Jano{ si zamina, drug Jano{ dojde", mi dojde na um. Vedna{ ja
zabeleàv skromnata, no ~ista i uredna obleka na Jano{, no i ~istotata na
negovata du{a koja zra~e{e od seto negovo bitie. Nekolkupati za vreme na
~asot si porazgovaravme so o~ite. Se rakuvavme na razdelba i si posakavme
skoro viduvawe.
Se ~uvstvuvav mnogu prijatno koga so dedo mi se vra}avme doma. Mnogu
me izraduva tuku{to steknatoto prijatelstvo so Jano{. Poslednite dve
godini mi minaa voglavno doma ve`baj}i na pijano, a podocna i na violina.
Retko izleguvav. Ona malku slobodno vreme {to mi preostanuva{e za igra,
voglavno go minuvav vo poseta kaj baba mi Tereza, moite tetki i ~i~ko Lali
koga ne be{e na pat.
Slednite denovi vo u~ili{teto mi pominuvaa ispolneti so radost vo
du{ata kako nikojpat pred toa. Za toa ima{e pove}e pri~ini. So vnimanie
gi sledev predavawata na u~itelkata i sekoj den ne{to novo }e slu{nev i
nau~ev. Jano{ mi stana drugar i vistinski prijatel. A odeweto na u~ili{te
mi pomogna malku i da zdivnam od muzikata. Ne deka ne go sakav druèweto
so pijanoto i violinata, tuku vremeto pominato vo u~ili{teto mi dade
mo`nost i jas da se ~uvstvuvam i odnesuvam kako i site drugi deca. A vo toj
poinakov svet od onoj vo koj ìveev pred toa, pred mene se otvoraa nekoi
novi vidici koi dotoga{ nemav mo`nost da gi sogledam.
Dodeka Ladislav zboruva{e, eden oblak go prepokri neboto na
negovata zenica kako predvesnik na neprijatna bura. So desnata raka se
pomiluva po ~eloto i prodolì da zboruva:
"No, taa prijatnost koja ja ~uvstvuvav vo sebe ne potraa dolgo, re~e so
taèn glas. Bliskata idnina mi be{e prigotvila nekoi neprijatni
slu~uvawa na koi nikojpat pred toa ne pomisliv. Nabliùva{e Boì}.
Golemiot praznik be{e poseben den. Na nego mu se raduvavme site, i
vozrasnite, a osobeno nie decata. So golemo netrpenie o~ekuvav kako }e
izgleda godinava Boì}nata Elka i kakvi podarocite }e dobijam. Ne se
somnevav deka i ovaa godina, kako i site pred nea do koi dosega{e moeto
se}avawe, sakaniot na{ Bog, Isus Hristos, kako na dobro dete }e mi gi
ispolni èlbite. Znaev, bev siguren vo sebe, deka godinata {to izmina ne
storiv ni{to lo{o so {to bi moèl da go povredam sakaniot Bog, ili bilo
kogo, osobeno ne nekoj od moite najbliski. Revnosno gi ispolnuvav site
postaveni zada~i od moite mili majka i tatko, bev vnimatelno i poslu{no
dete. Kon moite najbliski, mama Ana i papa Jano{, mojata baba Tereza,
moite tetki Margita i Etu{, mojot sakan ~i~ko Lali se odnesuvav so golema
qubov. Osobeno bev vnimatelen kon mojata pomala sestri~ka Lonti, iako
taa mnogupati mi dodeva{e vo u~eweto i pri ve`baweto na pijanoto. I ne
samo toa, vo godinata {to odmina, kako nitu edna pred toa, jas tolku mnogu
naprednav vo muzi~koto obrazovanie {to od site strani do mene stignuvaa
samo pofalbi. Seto toa mi dava{e za pravo i samiot da poveruvam vo ona
{to site go velea za mene, deka sum ~udo od dete. Vo tie pretprazni~ni
denovi, sekojpat koga vo mislata }e mi dojde{e Boì}nata Elka, }e si
pripomnev i na mojot razgovor so ki{awa koga za prv pat ja vidov taa
~udesna ubavica, vo na{ata prostrana dnevna soba. Voshiten od nejzinata
38
golemina i prekrasna {arena ubavina ja zapra{av mojata majka kako taa se
na{la vo golemata soba.
"Nebeskite angeli ja donesoa, Laci moj, kako podarok od na{iot sakan
Bog Isus Hristos, zatoa {to ti i malata Lonti ste dobri i poslu{ni deca!",
mi odgovori taa i me pomiluva po dolgite kadrici. Nikojpat ne gi zaboraviv
tie zborovi; tie zasekoga{ ostanaa zapi{ani dlaboko vo mojata du{a.
Ve~erta pred Badnik si legnav so prijatna rastreperenost vo du{ata.
Site moi mislovni sliki bea povrzani so izgledot na Boì}nata Elka i
darovite koi gi o~ekuvav Gospod Bog da mi gi podari kako nagradi za mojata
poslu{nost i ispolnitelnost.
Utroto koga se razbudiv Lonti se' u{te spie{e, a mama i tato ne bea
vo spalnata soba. Poglednav kon prozorecot i ne moèv da im poveruvam na
o~ite. Krupni snegulki pa|aa od neboto. Izripav od postelata i niz
prozorecot pred sebe vidov ~udesna gletka. Nasekade se be{e rasposlala
prekrasna bela pokrivka. Sekojpat mu se raduvav na snegot. No ovojpat
du{ata mi be{e osobeno vesela, zatoa {to toa be{e prviot sneg {to padna
ovaa godina, i zatoa {to toa se slu~i tokmu na Badnik. Se oblekov i izlegov
vo antreto koe vode{e kon dnevnata soba i kujnata. Iako znaev deka vratata
vo dnevnata soba e zaklu~ena se obidov da go proveram toa. Tokmu taka i
be{e. Taa be{e zaklu~ena. Otkako pametam, sekojpat od Badnik do no}ta
pred Boìk taa be{e zaklu~ena za da moè, nezabeleàna od nikogo,
Boì}nata Elka i podarocite da pristignat od Nebeskite viso~ini.
Pretpladneto so dedo Jano{ i Lonti vo dvorot napravivme golem
Sne{ko. Preostanatoto vreme od Badnik do Boì} mi pomina vo nekakva
~udna sostojba na opsenatost vo koja postojano moite misli bea obzemeni od
silnata qubopitnost za ona {to treba{e da se slu~i na Golemiot den.
Nekolkupati vo videnie vidov edna kru`na èlezni~ka pruga po koja
zasileno tatne crvena lokomotiva sli~na na onie za koi mi zboruva{e dedo
Jano{ i zad sebe vle~e cela kompozicija vagoni. Prekrasniot voz
pominuva{e niz ~udesni predeli koi gi sozdava{e mojata fantazija. Ovaa
misla za èlezni~kata pruga i vozot vsu{nost se za~na vo mene otkako edna
no}, ne pove}e od edna nedela pred Badnik, na son go vidov toj prekrasen voz
i za toa im raskaàv na ki{awa i tatko mi Eugen. Otsevte imav samo
nekakvo pret~ustvo deka Bog }e ja ispolni mojata èlba, a kako vremeto
odminuva{e bev se' posiguren deka toa }e se slu~i, zatoa {to sekoja ve~er
pred da si legnam go molev Boga da mi ja ispolni mojata golema èlba.
Vo prviot mrak pred Boì} snegot povtorno po~na da pa|a otkako
pred toa prestana. Koga padna no}ta i se zapalija uli~nite svetilki,
gletkata stana ~udesno ubava. Niz prozorecot na sobata go gledav ~udesniot
valcer na snegulkite okolu zlatestata svetilkata, a potoa kako tie
potonuvaat vo temninata za da im go otstapat mestoto na drugite koi doa|aa
od neboto. Vo toj du{even zanes ostanav dodeka ne go slu{nav glasot na
mojata majka koj vika{e po mene. Pojdov vo kujnata kade bea sobrani site. Se
pozdraviv so site kako {to be{e redot. Najnapred so mama Ana i papa
Jano{, potem so ki{awa i tatko mi Eugen, a na krajot ja pregrnav i baknav
Lonti. Kako site da go ~ekaa moeto doa|awe.
39
"Da pojdeme vo dnevnata soba", re~e tatko mi.
"Da vidime kakva Boì}na Elka i darovi ni donele ovojpat
Nebeskite Angeli!", vedna{ dodade majka mi.
Koga dojdoa do vratata na golemata soba, tatko mi Eugen go izvadi
klu~ot od maloto xep~e na svojot crn elek i vnimatelno ja otklu~i bravata.
Sekoja godina za mene toa be{e najvozbudliviot mig od mojot mlad
ìvot. Taka be{e i sega. Siot treperev. Tatko mi ja poturna golemata vrata
i taa se otvori. Bolskava svetlina go ispolni polutemnoto antre. Gletkata
koja se prikaà pred mene be{e veli~estvena. Boì}nata Elka, povisoka od
bilo koga pred toa, se izvi{uva{e od podot do samiot tavanica.
Prekrasnata ubavica be{e seta nakitena so raznobojni svetilki koi so
~udesen sjaj bolskotea. Me|u mnogute nasmeani lampioni se izdvojuva{e po
svojata ubavina ukrasniot vrv koj ja dopira{e tavanica. Me|u lampionite
veselo podripnuvaa raznobojni salonski bomboni9. Vedna{ do Boì}nata
Elka be{e na{eto pijano ~ii zlatni bukvi so koi be{e napi{ano negovoto
ime Vopaterni, bolskotea i treperea kako nebeski yvezdi. Be{e toa
dotoga{ nevidena ubavina za moite o~i. No, mojot pogled otkako yirna vo
sekoe kat~e na prekrasnata Elka, netrpelivo se upati kon podot. Na moja
golema radost gi vidov {arenite paketi vo koi bea darovite. Na
najgolemiot od niv so golemi bukvi pi{uva{e Za Laci. Pobrzav da go zemam
i da go otvoram. Vo toa mi pomogna tatko mi Eugen. Nema{e kraj na mojata
radost koga ja vidov golemata kru`na èleznica, vagonite i prekrasnata
crvena lokomotiva. No, mojata radost dvojno se zgolemi koga na um mi dojde
pomislata deka Gospod Bog ja slu{nal i ja ispolnil mojata golema èlba.
Ne pomalku od mene be{e radosna i mojata sestra Lonti koja dobi golema
kukla, tokmu onakva kakva i taa posakuva{e da i' donesat Nebeskite Angeli.
Po Boì}nite praznuvawa, so netrpenie o~ekuvav da pojdam na
u~ili{te i da se vidam so mojot drugar Jano{. Sakav da mu gi prenesam
moite Boìkni doìvuvawa, da ja spodelam radosta so nego, no i da doznaam
kako toj go pominal Golemiot den, Hristovoto ra|awe, i kakva Boì}na
Elka i podarok mu donele Nebeskite Angeli. Koga go vidov vo u~ilnicata,
dotr~av do nego. Srde~no go pozdraviv. Ne ispu{taj}i ja negovata raka go
zapra{av:
"Jano{, kakva Boìkna Elka i darovi ti donesoa Nebeskite Angeli?"
"Moite bra}a i jas ne dobivme ni{to!?", re~e so glas vo koj ima{e
pove}e zbunetost odo{to taga. No, jas vo negovite o~i vidov edna solza kako
mu kapna od srceto. Vo istiot ~as zaboraviv na Boì}nata Elka i
prekrasniot voz i site drugi podaroci koi Nebeskite Angeli gi donesoa vo
na{iot dom. Ona {to go slu{nav od mojot mil Jano{ be{e stra{no soznanie
za mene. Premnogu te{ko i neprebolivo za edno dete koe tuku{to be{e
stapnalo vo osmata godina od ìvotot. Ne{to se pobuntuva vo mene. Ne
znaev na kogo pove}e bev lut: na Nebeskite Angeli ili na samiot Gospod Bog
za ovaa golema Nebeska Nepravda. No, toa ne be{e se', za prv pat vo mojot
ìvot vo mene se za~na ne{to, se' u{te nedovolno jasno, no dovolno da go
9
bomboni obvitkani so raznobojni staniolski liv~iwa
40
za~ne vo mene somneòt kon Neboto. Bezbroj pra{awa mi se izrodija vo
umot, no na nitu edno od niv ne go znaev vistinskiot odgovor. So brzi ~ekori
itav kon svojot dom. Sakav za seto ona {to mi be{e vo umot da gi pra{am
moite doma{ni, najpove}e mojata majka koja mnogupati, osobeno pred Boì}
na nas, nejzinite deca, ni govore{e za Boì}nata Elka i podarocite koi
samiot Bog preku Nebeskite Angeli im gi daruva na dobrite deca. Vo site
ovie moi misli, pove}eto pra{awa, od mene ne se istavi likot na mojot
drugar Jano{, negovata solza koja mu kapna od srceto, no i moeto soznanie
deka Jano{ e navistina dobro dete i odli~en drugar. Ne zabeleàv koga
stasav doma. Vo dnevnata soba na stol~eto do pijanoto sede{e mojata majka.
Boì}nata Elka visoko ispravena stoe{e do nea. So rastreperen glas se
obidov da i' go kaàm seto ona {to mu se slu~ilo na mojot drugar Jano{. Na
krajot ja zapra{av koj e vinoven za ovaa golema nepravda. Ki{awa me
slu{a{e so vnimanie, iako za prv pat vidov nemir vo nejzinite o~i. Otsevte
ni{to ne re~e, a mene taa ti{ina koja se turna me|u nas mi se stori stra{na
i nelogi~na pauza me|u mno{tvo brzi tonovi na notniot zapis. Na krajot go
slu{nav nejziniot glas:
"Siroma{nite deca ne dobivaat boì}ni darovi."
Ostanav smramoren. Ne be{e toa glasot na mojata majka.
"Kako ki{awa?", zapra{av so glas zad koj be{e sobran poroj od solzi.
"Siroma{nite deca ne dobivaat ni elka ni darovi za Boì}", povtori
taa so otse~en glas, a do mene dopre edno mnogu neprijatno studenilo koe
zra~e{e od nea.
Ne odgovoriv ni{to. "Deteto za primer ne smee da i' protivre~i na
svojata majka", slu{nav eho od mno{tvo glasovi. Bea toa glasovite na moite
najbliski. Pojdov vo dvorot i vlegov vo pomo{nata, drvena prostorija. Ne go
~uvstvuvav studot. Gi isturkav od mislisite site moi bliski. So mene ostana
samo mojot drugar Jano{."
Ladislav ja progolta golemata grutka koja mu zastana vo grloto.
Vedna{ potoa re~e:
"Mnogu godini podocna, pripomnuvaj}i si na seto ova vo eden poseben
mig posakav mojot vnuk da se vika Jano{ i da go nosi imeto na mojot drugar
od prvoto oddelenie vo ungarskoto u~ili{te vo Subotica. Taka i bidna".
Stanav i si zaminav. Dodeka ~ekorev po dolgiot hodnik od sobata na
Ladislav, do mene dopre edna trogatelna melodija. Znaev deka toj ja tvori
elegijata za svojot drugar Jano{ i Boì}nata elka koja ja nosat Nebeskite
angeli.
12. Prvite {kolski godini
"Po ona {to se slu~i za vreme na Boì}nite praznici i potoa, vo

mene ostanaa mnogu pra{awa na koi sakav da go iznajdam odgovorot. "[to
poskoro tolku podobro", mi {epote{e mojot um. Me|u niv be{e i
pra{aweto za Pravdata i Nepravdata bo`ja i zemna, za somneòt i mnogu
41
drugi. Mojot detski um ne moè{e i da pretpostavi so kakva ma~na i te{ka
rabota se zafa}a.
Prvo oddelenie, pokraj spomenite za mojot drugar Jano{, mi ostana vo
se}avawe i po eden interesen nastan koj se slu~i nabrgu po Boìknite
praznici. Novata godina nabliùva{e i vo u~ili{teto mnogu se govore{e
za toa. Eden den u~itelkata ni zboruva{e za praznuvawata na Novata godina
vo celiot svet i pritoa ni re~e deka siroma{nite deca ne moàt da se
izraduvaat na ispra}aweto na Starata i do~ekot na Novata zatoa {to
bedata toa ne im go dozvoluva. Toga{ taa predloì sledniot den sekoj od nas
koj moè da donese staniolni liv~iwa vo koi se zavitkuvaa salonskite
bomboni i ~okolada, a koi nie decata gi sobiravme, no i orevi, bademi,
le{nici, kako bi prigotvile podaroci za siroma{nite deca. Vistinski se
izraduvav. Znaev deka doma vo nekolku knigi jas i Lonti sobiravme
raznobojni zlatenca. Otkako vnimatelno }e go izramnevme staniolot so koj
bea zavitkani bombonite i ~okoladata, go stavavme me|u listovite na nekoja
kniga ubavo da se ispegla. Za toa mu kaàv na Jano{ i mu vetiv deka
utredenta }e donesam dovolno staniolski liv~iwa i cvrsto ovo{tie zaedno
da gi prigotvime darovite. Toj molkum se sloì so mene. Koga dojdov doma, za
seto toa i' kaàv na Lonti. Taa so radost se soglasi deka moàm da gi
odnesam site zlatenca. So nejzina pomo{ gi izvadiv od knigite i gi sobrav
na edno mesto vo {kolskata tetratka. Koga za seto ova i' kaàv na ki{awa,
taa bez da re~e ne{to, stana i vo edna platnena }esi~ka stavi nekolku grski
krupni orevi, bademi i le{nici.
Utredenta vo u~ilnicata site se zafativme so rabota. Jano{ i jas
rabotevme mnogu revnosno. Nabrgu ko{nicata koja ni ja dade u~itelkata
be{e polna so zlatni orevi, srebreni bademi, òlti i sini le{nici koi
kako krupnite grozdovi zrna prekrasno izgledaa, nebare bea otkinati od
loznicite na papa Jano{.
Ovaa slu~ka malku mi ja zaceli ranata vo du{ata po onie Boìkni
slu~uvawa.
Koga na krajot od {kolskata godina se razdeliv so Jano{ ne moèv da
poveruvam deka nema pove}e da sedime zaedno vo edna klupa, deka nema da
u~ime vo isto u~ili{te i deka nikojpat pove}e ne }e bideme eden pokraj
drug. A toa se slu~i vaka.
Po zavr{uvaweto na prvoto oddelenie vo ungarskoto osnovno
u~ili{te, moite roditeli odlu~ija {koluvaweto da go prodolàm na srpski
jazik. Iako toa be{e nivna èlba, jas se sloìv so niv otkako tie mi
objasnija zo{to go pravat toa. Vo sredinata vo koja ìveevme poznavaweto i
dobroto vladeewe na srpskiot jazik be{e ne pomalku zna~ajna rabota od
poznavaweto na ungarskiot, mojot maj~in jazik i jazikot na moite predci, po
tatkova i maj~ina strana. Doma iako govorevme ungarski, ne retko se
sluèvme i so srpskiot jazik. Site se trudevme da go sovladame ~istiot,
literaturen jazik i zatoa postojano me|u sebe si gi ispravavme gre{kite.
No, soznanieto deka }e se razdelam so Jano{ i nema pove}e da bidam so nego,
mnogu mi ja nataì du{ata.
42
U~ili{teto vo koe go posetuvav vtoroto oddelenie se nao|a{e na
periferijata na Subotica, no ne mnogu daleku od ku}ata na dedo Jano{.
Mnogu deca od kvartot vo koj jas ìveev go posetuvaa toa u~ili{te. Prviot
den koga pojdov na u~ili{te, no i slednite potoa, se' duri ne priviknav, ne
moèv da se na~udam na nekoi za mene te{ko prifatlivi i mnogu opasni
igri koi gi pravea nekoi od decata so koi zaedno odev vo u~il{teto.
Odnenade` nekoe od niv }e se zatr~a{e i }e naprave{e vistinsko salto-
mortale kakvo {to edna{ bev videl vo cirkus koga me odnese mojot ~i~ko
Lali. A vedna{ potoa istoto }e go storea u{te nekolku deca. Vistinski se
potresuvav koga }e videv kako teloto na ovie akrobati se prevrtuva vo
vozduhot za potoa so nozete da se prikrepi na zemjata. No ne go pravea toa
samo edna{ tuku pove}epati edno po drugo. Dolgo bev opsednat od ovaa
palava igra na decata. Kolku mnogu me pla{e{e i zagriùva{e, moram da
priznaam deka taa i me voodu{evuva{e. No, jas ne se osmeliv nitu da se
obidam toa da go napravam.
Nabrgu po po~etokot na {kolskata godina zabeleàv ne{to vo
karakterot na mojata u~itelka {to za mene be{e neprifatlivo. Taa be{e
navistina edna mnogu ubava gospo|a, no ..."
Ladislav podzastana kako da go bara{e vistinskiot zbor so koj
saka{e da ja prikaè svojata u~itelka. Preciznosta i ~istotata vo
izrazuvaweto za nego bea od mnogu golemo zna~awe. Sekojpat koga }e mu se
store{e deka upotrebil nekoj nesoodveten zbor brza{e vedna{ da go
popravi. No, moè{e toa da go stori i posle mnogu denovi. Toj ne ja
po~ituva{e samo preciznosta i jasnotijata na zborovite koga se izrazuva{e,
tuku toa go bara{e i od drugite. Se slu~uva{e ponekoga{ da pobara
dopolnitelno objasnuvawe, ako formulacijata na mislata ne mu be{e sosema
jasna.
"Moèbi podobro e prvo da kaàm {to se slu~i, pa od toa da go
izvle~am zaklu~okot koj go steknav za mojata ubava u~itelka od vtoroto
oddelenie", re~e i vedna{ prodolì. "Na eden od ~asovite taa pobara od nas
u~enicite koga }e ne' povika vedna{ da kaème nekoja imenka. A koga toa }e
se slu~e{e, taa vedna{ otse~no so svojot pokazalec od desnata raka bara{e
nekoj drug da go stori toa. Edno dete od prviot red koe taa go povika re~e
ku~e. Koga toa sedna, taa go vperi prstot kon deteto koe sede{e do mene. Toa
stana i re~e pes. Pogledot mi be{e svrten kon u~itelkata i zabeleàv deka
vo istiot mig nejzinoto ubavo lice stana grdo. So lut izraz na liceto i
ostri zborovi taa se nafrli kon deteto, zabeleùvaj}i mu deka imenkite
ku~e i pes ozna~uvaat edno isto. Po~uvstvuvav kako deteto do mene
zatreperi, no ni{to ne re~e. Seto zbuneto ostana da stoi i koga u~itelkata
mu re~e da sedne. Go povlekov za negovata raka koja be{e do mene. Toa sedna,
a jas silno posakav da stanam i da i' kaàm na u~itelkata deka gre{i, deka
taa bara{e od nas da kaème nekoja imenka i mojot drugar toa go stori. Taa
ne re~e deka ne treba da se kaùvaat imenki koi ozna~uvaat ist poim, a se
razli~ni. Toa be{e samo ednata rabota koja sakav da i' ja kaàm. Vtorata
rabota be{e da i' re~am deka nejzinata lutina za mene e nerazbirliva, deka
taa e neprifatliva za eden pedagog i deka toa zboruva za nejziniot lo{
43
karakter. Ne rekov ni{to, no silnata lutina kon nea ostana vo mene. Dolgo
vreme mi treba{e da razberam od kade poteknuva ovaa lutina i revolt vo
mene kon nea. Eden den, koga si pripomniv na mojot drugar Jano{, sfativ
deka mojot odnos kon Pravdata i Nepravdata dlaboko se vkoreneti vo mene.
Mnogu godini podocna, koga vo mojata naobrazba sretnav mnogu profesori,
jas sekojpat ja prifa}av nivnata strogost, no nikojpat neopravdanata lutina.
Mojata u~itelka od vtoro oddelenie mi dojde na um i koga jas stanav muzi~ki
pedagog, za da me potseti kako ne treba da se odnesuvam kon moite u~enici.
Tretoto oddelenie go prodolìv vo drugo u~ili{te, isto taka na
srpski jazik, no ovojpat po moja èlba. Na nego se se}avam po mojata
u~itelka-pleta~ka. Be{e taa srednove~na èna, edna mnogu ednostavna
li~nost. Pogolemiot del od ~asovite gi pominuva{e so svoeto pletivo.
Dodeka taa be{e zafatena so pleteweto, Savo, eden na{ sou~enik, bistro
mom~e, gi obavuva{e site raboti koi taa treba{e da gi sraboti. Koga nekoj
od u~enicite }e pra{a{e ne{to, taa }e se svrte{e kon nego i }e mu re~e{e:
"Savo, objasni mu go na u~enikot pra{aweto." Savo, koj postojano sede{e do
nea, kraj katedrata, }e stane{e i }e mu odgovore{e na pra{aweto na svojot
sou~enik. Mnogupati Savo ne' ispituva{e i ni stava{e ocenki.
"Deneska Savo }e ispituvame!", }e re~e{e taa. Za moment }e zastane{e
so pleteweto, }e gi povle~e{e malu podolu na nosot o~ilata i }e pokaè{e
na nekoe od nas decata, a potoa }e pogledne{e kon Savo. Toj spremno }e go
do~eka{e toj pogled nad o~ilata i }e go postave{e pra{aweto. Koga deteto
}e odgovore{e, taa gledaj}i kon u~enikot }e re~e{e:
"Jas mislam Savo deka toj zaluùva ~ista petka!"
Sekoga{ Savo potvrduva{e deka i toj go misli istoto kako nea. No,
moram da kaàm deka site deca i jas imavme golema po~it kon Savo. Be{e toa
mnogu umno mom~e, no pove}e od toa skromno i dobrodu{no.
Koga go zavr{iv tretoto oddelenie, vedna{ zapo~naa podgotovkite za
na{eto zaminuvawe vo Zagreb. Jas tolku naprednav so muzikata {to moite
najbliski, osobeno tatko mi, a i mojata majka, smetaa deka za da steknam
vistinska muzi~ka naobrazba, jas moram da zaminam vo Zagreb vo Dràvnata
muzi~ka akademija kade predavaa poznati muzi~ki imiwa ne samo vo
Hrvatska, tuku i {irum svetot. No, toa ne be{e ednostavna rabota. Trebaa
mnogu ne{ta da se zavr{at. Nekolku sedmici pred na{eto zaminuvawe tatko
mi be{e najmil stan vo Zagreb vo koj treba{e da se smestime po na{eto
doa|awe. Toj u{te nekolkupati zamina vo na{iot naemen stan za da odnese
del od na{ata poku}nina. Kon krajot na letoto jas so roditelite zaminav vo
Zagreb. Sestra mi Lonti ostana kaj mama Ana i papa Jano{ dodeka ne se
smestime.
Be{e prekrasen septemvriski den koga pristignavme vo na{iot nov
dom. Nego go so~inuvaa edna golema prostorija, mala kujna i bawa. Stanot
navistina be{e mal, no mnogu udoben. Dodeka so pogledot {etav do sekoe
kat~e mi se nametnuva{e mislata deka vo nego tuku{to zapo~nuva eden
sosema poinakov period od mojot ìvot.
44
13. Priemniot ispit vo Dràvnata muzi~ka akademija
Nabrgu po na{eto pristignuvawe vo Zagreb zapo~naa priemnite

ispiti vo Dràvnata muzi~ka akademija. Tatko mi Eugen vode{e grià koga
jas treba{e da se pojavam pred ispitnata komisija vo Akademijata. Dojde i
toj tolku o~ekuvan den. Koga od tatko uznav koga to~no toa }e se slu~i,
po~uvstvuvav kako ne{to po~na da treperi vo mene. Ne be{e toa ~uvstvo na
strav, iako nalikuva{e na toa. Be{e toa pove}e nekakva vnatre{na
napnatost, netrpelivost, èlba {to poskoro da se najdam pred ispitnata
komisija. Poslednite tri godini so golema upornost katadnevno ve`bav.
Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e pofalbi stignuvaa do mene od site
strani, osobeno od moite roditeli. Tie vo mene izrodija ~uvstvo na
samodoverba, no taa kako da izvetrea od mene pred ona {to sega treba{e da
se slu~i. Pred ~lenovite na ispitnata komisija na Dràvnata muzi~kata
Akademija vo Zagreb, najzna~ajnata muzi~ka institucija ne samo vo Hrvatska,
tuku i vo Jugoslavija, treba{e da pokaàm {to umeam. Sepak sobrav sili.
No}ta pred sudniot den ja pominav mirno, iako nekoi raskinati par~iwa od
moite soni{ta koi ostanaa utroto vo mene, ne{to drugo mi govorea. Kako i
pred prviot moj {kolski den, vo sonot vidov nekakov golem prostor vo kogo
se nao|a{e edno ogromno crno pijano. Mno{tvo nepoznati likovi se xarea
vo mene. Po~uvstvuvav nesigurnost koga ja ispu{tiv rakata na mojot tatko. A
potoa se vidov sebe si kako sviram dolgo, mnogu dolgo na golemoto pijano.
Utroto zaedno so mojot tatko pojdov kon Akademijata. Vremeto be{e
ladno, no vedroto nebo pretskaùva{e ubav son~ev den. Odevme pe{.
Akademijata, kako {to mi re~e tatko mi, ne se nao|a blisku do na{iot stan,
no ne ni mnogu daleku. Mol~evme. Jas ne ~uvstvuvav potreba bilo {to da
kaàm ili da zapra{am. Ne moàm da si pripomnam na {to se' mislev patem,
no mi se stori deka vremeto mnogu brzo izminalo, zatoa {to za mene
neo~ekuvano brzo se najdovme pred Dràvnata muzi~ka akademija. Be{e toa
stara zgrada. Od vleznata porta kon vnatre{nosta vodea {iroki skali{ta.
Otkako gi izminavme, svrtevme na desno vo dolg hodnik so mnogu visok
tavanica. Tatko mi zastana pred edna od mnogute vrati.
"Stasavme Laci", re~e i tropna na vratata.
Vratata se otvori i pred nas se pojavi eden sredove~en ~ovek, so
sreden rast, so ubavo mazno lice na koe kako ukras stoe{e {iroka nasmevka.
"Profesor Evgenij Vaulin", re~e i mi ja podade desnata raka.
"Ladislav Palfi", rekov i ja prifativ ponudenata dlanka.
Potoa profesor Vaulin se rakuva{e so mojot tatko i ne' vnese vo
negovata u~ilnica. Be{e toa ogromna prostorija, a i se' vo nea mi se stori
ogromno. Nasproti golemata vrata celiot yid be{e od visoki prozorci koi
pravea prostorijata da bide mnogu svetla. Dve golemi pijana vedna{ go
privlekoa moeto vnimanie. Vo prostorijata ima{e pove}emina. Profesorot
Vaulin me pretstavi na komisijata. Site so nasmevnati lica me pozdravija,
no i pokraj mojata èlba, jas ne im vozvrativ so nasmevka. Vo toa me spre~i
onoj trepet vo du{ata koj za prv pat go po~uvstvuvav koga tatko mi go kaà
denot koga }e go polagam ispitot, a osobeno se zgolemi koga vlegov vo
45
zgradata na Akademijata. No, koga pred mene se pojavi nasmevnatiot lik na
profesor Vaulin, toj malku stivna za sega koga se najdov pred ovie nepoznati
nasmeani lica, povtorno da se pojavi vo mene, posilen od bilo koga pred toa.
Profesor Vaulin kako da be{e yirnal vo mojata du{a, me fati za
raka i me dovede do edno od golemite pijana i mi pokaà so rakata na
stol~eto deka moàm da sednam na nego. Koga sednav i pogledot mi se zadrà
na klavi{teto, na nekakov ~udesen na~in spokojot mi se vrati vo du{ata.
Imav ~uvstvo deka se nao|am vo na{ata dnevna soba vo Subotica i sedam na
stol~eto pred na{iot Vopaterni, spremen da zapo~nam so redovnite
katadnevni ve`bi.
Otkako ~lenovite na komisijata si gi zazedoa svoite mesta,
profesorot Vaulin mi dade znak deka moàm da po~nam. Gi razdviìv
prstite na racete kako {to pravev sekojpat pred da po~nam so ve`bite i niz
umot go prelistav notniot zapis koj treba{e da go otsviram pred
komisijata. Ne be{e toa nekakov {kolski repertoar, tuku repertoar za
koncertni pijanisti koj go prigotviv so pomo{ na mojata majka.
Kako odminuva{e vremeto i jas se pribliùvav kon krajot na mojata
izvedba, se' pove}e i pove}e bev zadovolen od moeto muzicirawe. No ne bev
siguren {to misli za mojata izvedba profesor Vaulin i drugite ~lenovi na
komisijata. Ne treba{e dolgo da se ~eka. Koga moite prsti ostanaa
nepodvi`ni na crno-belite klavi{i, do mene dopra silen aplauz.
Profesorot Vaulin, koj za seto vreme dodeka muzicirav stoe{e do mene
pokraj pijanoto, me pomiluva po dolgata kosa i re~e:
"Bravo, bravo Ladislave Palfi!"
"Bravo, bravo!"... slu{nav kako od site strani dopiraat do mene
glasovite na ~lenovite na ispitnata komisija kako mnoguzvu~no eho. Vo
istiot ~as site tie se najdoa okolu mene. Sekoj od niv se rakuva{e so mene i
mi ~estita{e. Vo istiot ~as, od najeminentnite profesori vo Dràvnata
muzi~ka akademija vo Zagreb bev proglasen za ~udo od dete. Slu{nav kako
nekoj re~e: "Vakov talent se ra|a edna{ vo sto godini." "Genij", re~e nekoj
drug.
Vedna{ potoa mi be{e soop{teno deka }e bidam zapi{an vo tretata
godina na pedago{kiot otsek pri Dràvnata muzi~ka akademija. Toa be{e
vistinski presedan i profesorot Evgenij Vaulin pri toa zabeleà deka od
osnovaweto na Dràvnata muzi~ka akademija vakvo ne{to ne se slu~ilo."
Ladislav ostana neobi~no spokoen dodeka zboruva{e za ovie
damne{ni slu~uvawa. Koga mu go rekov toa, mirno re~e:
"Se slu~i toa mnogu, mnogu odamna. Toa e minatost. A jas na minatosta
ne i' pridavam mnogu zna~ewe. Otsekoga{ moeto vnimanie go privlekuvalo
ona {to se slu~uva vo sega{nosta."
Ona {to go re~e be{e mnogu interesno. Poodamna bev pro~ital nekoi
interesni razmisluvawa za zna~eweto na minatosta, sega{nosta i idninata.
Bea toa viduvawa na nekoi u~eni lu|e. Vo toa {arenilo od mislewa
gledi{tata bea razli~ni, ponekoga{ duri sosema sprotivni. Za edni
sega{nosta be{e mnogu minato i malku idnina, za drugi sega{nosta be{e
malku minato i mnogu idnina. Iako ovie dve viduvawa vo po~etokot mi se
46
storija sosema sprotivni, koga niv gi osvetliv so razvojnata psihologija
moè{e lesno da se zaklu~i deka i ednite i drugite se vo pravo. Za eden
mlad ~ovek sekako sega{nosta e malku minato i mnogu idnina, za edna
vozrasna li~nost sega{nosta e kolku minatost, tolku i idnina, a za eden
star ~ovek sega{nosta ne moè da e ni{to drugo tuku mnogu minatost i
malku idnina. No ete sega, pred mene sede{e eden starec koj tvrdi deka za
nego sega{nosta e malku minatost i mnogu idnina!? Vedna{ posakav za toa da
porazgovaram so Ladislav, no ne rekov ni{to; go ostaviv toa za nekoj drug
pat, zatoa {to ne pomalku me interesira{e kakvi bile negovite
~uvstvuvawa vo migot koga slu{nal tolku mnogu pofalbi i priznanija, a
imal samo devet godini.
"Ne znam dali toa {to go ~uvstvuvav moè da se nare~e radost?", re~e
i napravi mala pauza. "Moèbi? Mene pove}e mi prilega{e na ne{to {to se
narekuva zadovolstvo. Bev navistina zadovolen zatoa {to jas kako dete za
primer ja ispolniv mojata dol`nost kon moite roditeli, kon ~i~ko mi Lali
i site drugi koi toa go o~ekuvaa od mene. No, ~uvstvuvav i eden poinakov vid
zadovolstvo, iako toa ne se razlikuva{e mnogu od prethodnoto. Ova
zadovolstvo be{e povrzano so pijanoto. Ovojpat, kako nikojpat dotoga{, jas
po~uvstvuvav deka od moeto muzicirawe e zadovolen i toj ~udesen
instrument. Moèbi zvu~i pomalku ludo, no toga{ toa go mislev; mislam i
denes deka sekoj onoj koj }e i' se posveti na muzikata ima dol`nost so site
po~esti da mu vozvra}a na instrumentot, na svojot najveren drugar, prijatel
koj sekoga{ ostanuva so nas, vo dobroto i zloto. So toa dvajcata i' sluàt na
muzikata kako umetnost. Nema {ega so toa."
Podzastana malku, kako da so~eka u{te nekoe se}avawe od minatosta
da mu dote~e do sega{nosta, a potoa re~e:
"Za seto vreme dodeka pofalbite stignuvaa od site strani, jas
postojano so eden kraj na mojot pogled go barav likot na mojot tatko. Mi
be{e zna~ajno {to misli toj za ona {to velat ovie u~eni lu|e. Spored
negoviot lik koj mi be{e pove}e poznat odo{to mojot, znaev deka e
zadovolen. Iako toj mu pridava{e posebno zna~ewe na svojot avtoritet, vo
ovie isklu~itelni migovi ne gi prikriva{e svoite emocii. Toj go cene{e
misleweto na drugite, {to }e re~at tie za muzi~kata nadarenost na negoviot
sin, osobeno od ovie koi zna~ea ne{to vo muzi~kiot svet, a tokmu takvi
avtoriteti bea sobrani okolu mene.
Po izlezot od Dràvnata muzi~ka akademija toj mi ~estita i re~e
deka e mnogu gord na mene. Na patot kon doma ni{to ne zboruvavme. Na dva
pati so svojata dlanka me pritisna po rameto poblisku do nego, a jas znaev
{to saka toj da mi kaè. I mu bev mnogu blagodaren za toa, no ne znaev na koj
na~in da mu vozvratam.
Doma ne' do~eka majka mi Jolanta. Tatko mi i' raskaà se' {to se slu~i
na priemniot ispit vo Akademijata. Otkako toj zavr{i, taa dojde do mene i
me bakna. Ne moèv to~no da uznaam {to taa ~uvstvuva vo sebe, iako silno
posakuvav da i' e ispolneta du{ata so radost. Taa nesigurnost vo
~uvstvuvawata na ki{awa podolgo me izma~uva{e. U{te pred na{eto
zaminuvawe od Subotica taa po~na poinaku da se odnesuva. Prilega{e na
47
li~nost koja kako da gi prikriva emociite, ili kako tie da se nekade
dlaboko potisnati vo nea. Vo Zagreb toa stana u{te povpe~atlivo. Ne
izleguva{e od doma, deluva{e pomalku zamisleno, pove}e otsutno, a izrazot
na nejzinoto lice be{e postojano ist. Ne dojde na mojot priemen ispit vo
Dràvnata muzi~ka akademija, iako tolku mnogu posakuvav toa da go stori.
Navistina taa se odnesuva{e poinaku od onaa Jolanta koja jas veruvav deka ja
poznavam."
14. Deteto za primer se buntuva
"Vo Zagreb se zapi{av vo ~etvrto oddelenie. Otkako tatko mi gi

sredi formalnostite i za zapi{uvaweto vo Dràvnata muzi~ka akademija,
se vrati vo Subotica da privr{i u{te nekoi raboti pred definitivno toj i
Lonti da se preselat vo Zagreb. Vo maliot stan ostanavme jas i mojata majka.
Ne moèv da pretpostavam kolku mnogu rabota treba{e da zavr{am za eden
den, iako bev svesen za moite obvrski. Za da stasam se', morav da stanuvam
mnogu rano. Nautro me bude{e ki{awa, no na eden poseben na~in. Go ~ine{e
toa so golema ne`nost na moe golemo zadovolstvo. Dodeka jas se' u{te spiev,
taa vnimatelno }e mi gi obue{e toplite ~orapi. Toa za mene be{e znak deka
treba da stanam. A po moeto stanuvawe od krevetot, rabotite sosema se
menuvaa i jas kako da pominuvav od eden svet na blaènstvo vo drug svet na
ma~notija. Otkako ne`no }e me razbude{e ki{awa kako da stanuva{e nekoja
sosema druga li~nost. Vedna{ sleduvaa neprikosnoveni komandi. I taka jas
preku celiot den morav poslu{no da gi izvr{uvam. No, toa ne bea nekoi
voobi~aeni odnosi me|u edna majka i nejzinoto dete, vo koi taa bara od nego
da go po~ituva vremeto za pojadok, ili ru~ek, da zeme ovo{je ili da go izede
prigotveniot kola~, tuku naredbite koi stignuvaa do mene se odnesuvaa na
moite rabotni zada~i povrzani so muzi~koto i redovnoto u~ili{te. Taka
nautro, otkako }e stanev okolu 5,30 ~asot, vedna{ zapo~nuvaa moite
podgotovki za na u~ili{te. Najnapred morav da zavr{am so utrinskiot
toalet koj be{e po to~no utvrden red. Potoa da gi podgotvam knigite za vo
Akademijata i redovnoto u~ili{te, oblekata, ~evlite. Obi~no pojaduvav
malku i toa naj~esto ~aj i peksimid. Okolu 7 ~asot bev podgotven da izlezam
od doma. Odev pe{, a koga vremeto be{e ubavo i toplo, do Akademijata odev
so mojot trotinet. Moeto redovno u~ili{te ne be{e nitu podaleku, nitu
poblisku od Muzi~kata akademija. Vo oddelenieto bev dobro prifaten od
sou~enicite, osobeno od mojot u~itel @iga Ber koj mi ostavi mnogu silen
vpe~atok poradi negoviot dobar odnos kon u~enicite. Iako bez pote{kotii
ja prifativ novata sredina, brzo se javi vo mene nostalgija za Subotica, za
moite dva roditelski doma, za moite najbliski. I dodeka taa se' u{te mi ja
pritiska{e du{ata, se slu~i ne{to {to u{te pove}e me vrati vo rodniot
grad i me natera da si pripomnam na nekoi raboti koi se slu~uvaa tamu, a
koi jas sakav da gi zaboravam.
48
Eden den vo u~ili{teto, za vreme na golemiot odmor, edno dete od
moeto oddelenie dojde do mene, ne`no me pomiluva po mojata dolga kosa i se
po{eguva so mene kako da sum nekoe devoj~e. Go stori toa pred pove}e deca
koi se najdoa tuka i koi se priklu~ija na negovata {egobijnost. Se
~uvstvuvav mnogu neprijatno. Po ~asovite dlaboko posramen pojdov kon
stanot. Patem mnogu raboti mi dojdoa na um.
Od moeto najrano detstvo mojata majka se griè{e za mojot izgled. Od
nea zavise{e kakva }e mi bide frizurata, kakva obleka }e nosam, koi ~evli
}e gi oble~am... I vo toa moèbi nema{e ni{to lo{o, ako taa postojano ne
nastojuva{e jas pove}e da prilegam na devoj~e otkolku na ma{ko dete. Taka
jas, otkako znaev za sebe, nosev dolga kosa do ramenicite, so {i{ki nad
o~ite, pubi frizura kako {to vo toa vreme se vika{e kaj nas, ko{uli so
ne`ni boi, kratki ili golf pantoloni, ~orapi do kolenicite, a ponekoga{
i nad niv. Iako mnogu pati moèv da slu{nam kako drugite ~lenovi na
semejstvoto i na{ite bliski rodnini i prijateli i' zabeùvaa na ki{awa za
toa, taa se odnesuva{e kako da ne gi slu{a. No, kako vremeto odminuva{e i
jas rastev se' po~esto se ~uvstvuvav neprijatno so dolgata kosa i oblekata
koja mi dava{e izgled na devoj~e. I sekojpat koga }e mi dojde{e na um toa da
i' go kaàm na mojata majka, vedna{ eden glas }e progovore{e vo mene deka
deteto za primer ne smee da se sprotivstavuva na povozrasnite, osobeno ne
na svoite roditeli. Na moja golema radost, ponekoga{ se slu~uva{e mojata
kosa i garderobata da nalikuvaat na vistinsko mom~e. Zaslugata za toa i'
pripa|a{e na mojata tetka Margita. Nekolkupati koga jas bev na gosti kaj
nea, taa mi ja skrati kosata i mi so{i dolgi pantoloni i ma{ka ko{ula. So
novata frizura i obleka jas nalikuvav na mom~e, duri i povozrasno od
godinite vo koi bev. Taa navistina be{e odli~na {iva~ka i frizerka. Za
toa i' bev mnogu blagodaran i ~estopati znaev da re~am "deka tetka Margita
se odnesuva kako vistinska majka i deka taa mi nadopolnuva se' {to mojata
ki{awa mi go uskratuva." No koga toa go velev, ne mislev samo na oblekata i
mojata frizura, tuku taa be{e i odli~na gotva~ka kako nejzinata majka,
mojata baba Tereza. Nejzinite jadewa bea mnogu vkusni nasproti onie koi gi
prigotvuva{e mojata majka. Tetka Margita znae{e koi se moite omileni
jadewa i nastojuva{e sekojpat koga so Lonti }e pojdevme na poseta, da gi
prigotvi tokmu niv."
Crniloto vo levata zenica na Ladislav zatreperi, no toj prodolì da
zboruva.
"Za prvpat koga bev vo vtoroto oddelenie zabeleàv, a potoa
mnogupati toa mi se potvrdi, deka sprotivno na mojata golema èlba da
izgledam povozrasen od ona {to vsu{nost bev i so site sili se obiduvav da
povle~am napred, majka mi postojano vle~e{e nazad. Zo{to e toa taka,
pove}epati se obiduvav da doznaam. Na um mi dojdoa pove}e razmisli, no edna
od niv mi se stori najprifatliva. Za mojata ki{awa, za moite najbliski, no
i za mnogu drugi mene poznati ili ne, jas bev ~udo od dete. Za toa se
govore{e, pi{uva{e. I taka site onie od mojot dom, i onie nadvor od nego,
se odu{evuvaa od muzikata na vunderkindot i kako da ne sakaa ~udoto od
dete da porasne.
49
Patem, razgovaraj}i si samiot so sebe, vo mislite kako da is~ezna od
mene lutinata so koja kinisav od u~ili{te. No, zatoa ostana vo mene onoj
dopir na deteto po mojata kosa da me potsetuva deka sepak treba ne{to da
prezemam. Koga dojdov doma ni{to ne i' rekov na ki{awa, iako mi dojde na um
da porazgovaram za toa. Na krajot odlu~iv da go storam ona {to mi dojde na
umot u{te istiot mig koga mojot drugar si poigra so mene kako da sum nekoe
devoj~e. Po edna nedela pojdov vo berbernica i pobarav da me i{i{at do
gola koà.
Nikoga{ nema da go zaboravam likot na mojata majka koga taa me vide
bez mojata dolga kadrava kosa. Gi izdràv site nejzini prekori. Iako ne
rekov ni{to, na siot glas od radost mi vreska{e du{ata. Koga kosata mi
porasna i jas sakav da napravam vistinska ma{ka frizura ~e{laj}i ja seta
nanazad, eden patec kako za inaet postojano mi popre~uva{e toa da go
storam.
Po nekolku meseci vo Zagreb dojdoa i mojot tatko Eugen i mojata
sakana sestra. Mnogu im se izraduvav, osobeno na Lonti i nejzinite
prekrasni zeleni o~i koi me potsetija na prekrasnite vodi na Pali~koto
Ezero. Doa|aweto na mojot tatko i Lonti ja izmenija atmosferata vo na{iot
mal dom, se razbira na dobro. Iako nostalgijata povtorno nekolkupati
voskresna vo mene, so pomo{ na Lonti brzo ja isturkav od sebe. Nabrgu
tesnotijata na prostorot gi natera moite roditeli da se preselime vo drug
pogolem stan. Se nao|a{e na ulica Domagojeva br. 8, vo prizemjeto na edna
trospratna zgrada. Ima{e ubava kujna, dnevna soba, spalna soba, edna mala
prostorija, prostrano kupatilo i dva balkona so mnogu ubav pogled na
okolinata.
15. Evgenij Vaulin
âsovite po pijano na pedago{kiot otsek na Dràvnata muzi~ka

akademijata kaj profesorot Evgenij Vaulin mi pri~inuvaa golemo
zadovolstvo. Jas navistina mnogu nau~iv od mojata majka Jolanta, no ona {to
sega katednovno go doznavav od mojot profesor be{e ne{to veli~enstveno.
Tolku mnogu zatskrieni tajni, suptilni finesi za koi nikoga{ pred toa ne
moèv i da pretpostavam deka se sodràni vo du{ata na ~udesniot ubavec so
belo-crni klavi{i. No, ne be{e toa se'. Sekoj mig pominat so ovoj prekrasen
~ovek be{e posebno doìvuvawe za mene. Iako toj mi ostavi silen vpe~atok
i koga prvpat go vidov, kako vremeto odminuva{e moeto mislewe za nego
postojano se bogate{e so mnogu ubavini, a negoviot lik mi stanuva{e se'
pomil i pomil. Nasproti avtoritativnoto i ladno odnesuvawe na pove}eto
od profesorite, Evgenij Vaulin sozdava{e ~udesna atmosfera na bliskost i
opu{tenost. Ponekoga{ znae{e toj da napravi i nekoja {ega za da gi
oslobodi svoite u~enici od napnatosta. A koga }e po~uvstvuva{e deka e
vospostavena seta onaa neophodna opu{tenost, znae{e deka u~enikot e
spremen za maksimalno umetni~ko angaìrawe. Taka od profesorot Vaulin
50
najnapred nau~iv deka podgotovkite za ~asot se mnogu zna~ajni, ne pomalku
od edukativniot del. A ona {to se slu~uva{e potoa be{e kako muzi~ki
razgovori na dvajca mnogu bliski prijateli. Pokraj drugoto, umee{e toj na
eden vol{eben na~in da ja pribliì muzi~kata umetnost do u~enicite i
tie nea da ja po~uvstvuvaat so svojata du{a. Zatoa za profesorot Vaulin jas
postojano so voodu{evenost povtoruvav deka toj ne be{e samo golem muzi~ar,
tuku i golem pedagog i psiholog, besprekoren poznava~ na du{ata, osobeno
detskata.
Mnogupati se obidov da go opi{am profesorot Evgenij Vaulin. No,
nitu edna{ ne mi uspea toa da go storam seopfatno. Toga{ sfativ deka e
mnogu lesno i ednostavno da se opi{at poro~nite lu|e, no mnogu te{ko i
nevozmo`no da se opi{at lu|eto bez poroci. A profesorot Evgenij Vaulin
be{e tokmu takov ~ovek. Edna{, koga go slu{nav genijalniot Lovro
Mata~i} kako veli: "Tamu kade {to disciplinata vleguva na vrata,
umetnosta izleguva niz prozor", vistinski se izraduvav. Vedna{ mi dojde na
um mojot sakan profesor. Ovie zborovi tolku ubavo prilegaa za nego."
Ladislav zamol~e. Po izrazot na negovoto lice moè{e da se
zabeleì deka e opsednat so nekoi spomeni zapi{ani vo negoviot um, no
rasfrlani po negoviot dolg ìvoten pat. Nabrgu detskata voshitenost vo
negoviot lik se zameni so seriozen izgled na vozrasen ma`.
"Da!", re~e, kako da saka{e da potvrdi nekoe svoe se}avawe koe mu
be{e mnogu zna~ajno.
"Da!", povtori odlu~no. "Vaulin be{e mojot vtor tatko. Pove}e od
dvaesetina godini podocna, otkako se razdelivme kako prijateli..."
Podzastana.
"Razdelivme", ne e vistinskiot zbor, zatoa {to vistinskite prijateli
nikojpat ne se razdeluvaat, tie ostanuvaat ve~no zaedno", pro{epoti i
prodolì: "Na izbornoto sobranie na Zdruènieto na preìveanite od
zato~eni{tvoto na Goli Otok, odràno vo Grand hotel vo Skopje, na koe
prisustvuvav na pokana na pove}e moi bliski prijateli, (iako od prisutnite
samo jas, poradi sklopot na okolnosti ne bev odnesen na ovoj prokolnat
ostrov), vo moeto izlagawe Goli Otok nikoga{ pove}e da ne se povtori, za
prvpat na moeto ime Ladislav Palfi go pridodadov i imeto Evgenij."
Ladislav dlaboko vozdivna pred da prodolì.
"Dve mnogu silni pri~ini me nateraa da go storam toa. Po mnogu
godini sfativ, a potoa toa mnogupati mi se povtori vo mislite, u{te pove}e
vo mojata du{a, deka profesorot Evgenij Vaulin ima{e ogromen udel vo
mojot muzi~ki razvoj, vo mojata seopfatna muzi~ka naobrazba, no i vo moeto
sozrevawe kako ~ovek. Vtorata, ne pomalku zna~ajna pri~ina na moeto ime da
go dodadam i ona Evgenij, ne be{e samo li~nosta na mojot sakan profesor,
tuku {to Evgenij be{e i imeto na mojot po~ituvan i sakan tatko. Taka dve
najzna~ajni li~nosti od mojot ìvot, koi po nekoi slu~ajnosti go nosea
istoto ime sakav da gi soedinam vo edno. Koga ja donesov vakvata odluka, taa
mi se stori tolku neminovna kako i drevnata ungarska tradicija, sinot da go
nosi ne samo prezimeto, tuku i imeto na svojot tatko, a se iznenadiv {to toa
ne mi do{lo na um mnogu porano."
51
Se zagleda vo edna to~ka vo zeleniloto na lipite. Toa ne potraja
dolgo i toj povtorno se vrati na sodrìnata na razgovorot za da si gi
dovr{i mislite.
"Pokraj Evgenij Vaulin mojot sakan profesor po pijano ne moàm, a
da ne gi spomnam i profesorite Svetislav Stan~i}, koj mi predava{e pijano
na Visokiot otsek na Dràvnata muzi~ka akademija, a osobeno profesorot
Marijan Feler. Toj be{e posledniot moj muzi~ki pedagog pred na{eto
zaminuvawe od Zagreb. So golema qubov, bez i eden dinar nadomest, toj i
negovata prekrasna sopruga Dora Gu{i}, isto taka vrven pijanist, vo
nivniot dom mi gi otkrivaa ~udesnite tajni na igrata na prstite po crno-
belite klavi{i. Od niv nau~iv eden nov sistem na dvièwe na prstite po
klavijaturata so koja ja obogativ tehnikata pri muziciraweto koja
prethodno ja bev sovladal."
Povtorno se zagleda vo zeleniloto na lipite nebare vo nego bea
zatskrieni negovite damne{ni spomeni. Pred da prodolì da zboruva go
otsviri Mar{ot na nepobedenite.
16. Pedago{kiot otsek na Dràvnata muzi~ka akademija
"Kako {to rekov, jas bev primen vo treta godina na pedago{kiot otsek
pri Dràvnata muzi~ka akademija. So golema revnosnost se posvetiv na
mojata ponatamo{na muzi~ka naobrazba. âsovite po pijano kaj profesorot
Evgenij Vaulin bea za mene ne{to posebno, no i drugite predmeti mi bea
mnogu interesni. Gi posetuvav site, duri i onie koi bea fakultativni. Ako
memorijata ne me laè gi izu~uvav slednite predmeti:
Op{ta teorija na muzikata

Istorija na muzikata
Solfe`
Horsko peewe
Harmonija 1, 2 (vo dve godini)
Kontrapunkt
Nauka za muzi~kite formi
Kamerna muzika
Psihologija (1 godina)
Pedagogija ( 2 godini)
Metodika na pijano
Didaktika
Violina
52
Najeminetnite profesori od Akademijata bea moi u~iteli. Pokraj
pijano, jas u~ev i violina kaj poznatiot ~e{ki profesor Vaclav Huml. Be{e
toa eden prekrasen ~ovek. Mnogupati na pauzite toj go iskaùva{e svoeto
golemo àlewe {to vo mojata muzi~ka opredelba ne sum se odlu~il za
violinata kako glaven instrument namesto pijanoto, kako {to vele{e toj,
mojot inzvonreden sluh pove}e }e moè{e da dojde do izraz so violinata.
Iako i jas bev svesen za toa, sepak pijanoto ostana na prvo mesto."
Koga go re~e toa, po~uvstvuvav, ili moèbi mene taka mi se stori,
nekakva taga vo negoviot glas. "Sepak pijanoto ne taka lesno go zadràlo
primatot", pomisliv. Sakav ne{to da go zapra{am, no ne go storiv toa.
"Moèbi podocna", si rekov, "koga }e dojde vistinskiot ~as". I dodeka ovie
misli mi proletaa niz umot, go slu{nav glasot na Ladislav.
"Pokraj ve`bite i izvedbite na pijano i violina, so golemo vnimanie
ja sledev i teoriskata nastava. Uporno rabotev. Za edna godina jas zavr{iv
dva klasa, tretiot i ~etvrtiot. A so zavr{uvaweto na ~etvrtata godina
moèv da biram pome|u dve mo`nosti: od pedago{kiot otsek na Dràvnata
muzi~ka akademija da se zapi{am vo Visokiot-umetni~ki otsek ili da
prodolàm u{te dve godini (petti i {esti klas) na pedago{kiot otsek i po
poloùvaweto na zavr{niot ispit da se steknam so zvawe nastavnik po
muzi~ko obrazovanie. Vo dogovor so moite roditeli odlu~iv da prodolàm
na pedago{kiot otsek na Dràvnata muzi~ka akademija, najpove}e zatoa {to
so toa moèv da se zdobijam so kompleksno muzi~ko znaewe, nasproti
Visokiot-umetni~ki otsek kade isklu~itelno seta rabota se sostoe{e vo
izu~uvawe na instrumentot za koj kandidatot se odredil.
Dodeka trae{e moeto {koluvawe na pedago{kiot otsek, jas
istovremeno ja sledev nastavata i vo osnovnoto u~ili{te. Po zavr{uvaweto
na ~etvrtoto oddelenie so odli~en uspeh se zapi{av vo klasi~nata gimnazija
kade se izu~uva{e latinskiot jazik, a od tretata godina i starogr~kiot. Vo
po~etokot na tretata godina se ispi{av od klasi~nata gimnazija i
{koluvaweto go prodolìv vo realna gimnazija. Ima{e pove}e pri~ini
poradi koi go storiv toa. Pred se' jas imav mnogu obvrski vo Pedago{kata
akademija, no i mojata dopolnitelna muzi~ka naobrazba mi odzema{e mnogu
vreme, taka {to izu~uvaweto na starogr~kiot jazik }e be{e za mene dodaten
teret. No, toa sepak ne be{e glavnata pri~ina zaradi koja ja napu{tiv
klasi~nata gimnazija, tuku mojata golema zainteresiranost za fizikata i
hemijata koja vo realnata gimnazija podetalno se izu~uvaa. I pokraj site
moi usilbi, poradi mojata pregolema muzi~ka angaìranost, jas propu{tiv
eden godina od redovnata gimnazija. Sepak, malata matura ja zavr{iv so
odli~en uspeh."
"Premnogu naporna rabota Ladislave", rekov.
"Tokmu taka. Kaj mene rabotite se pretrkuvaa edna pred druga. Jas
pokraj obvrskite vo gimnazijata i Muzi~kata akademija istovremeno odev i
vo Akademijata na Lisinski. Vo nea se {koluvaa idnite kompozitori. Tamu
nastavata po kompozicija ja sledev kaj profesorot Zlatko Grgo{evi}, edna
mnogu interesna li~nost. Toj be{e poznat me|u profesorite i studentite so
svoite posebni maniri vo odnesuvaweto. Ne be{e visok po rast, malku
53
pokrupen, no sepak eleganten. Crtite na liceto mu bea pravilni, a na
negoviot nos ugodno stoeja negovite o~ila. Tie mu davaa nekakva posebnost
na negoviot lik, a kako {to mene mi se ~ine{e, ja potenciraa negovata
visokoumnost. Be{e toj sekojpat elegantno oble~en, postojano so {e{irot
na glavata ili vo svoite race. Negovata nadvore{nost izvonredno
korespondira{e so na~inot na negovoto odnesuvawe. A toa negovo
odnesuvawe dolgo ostana zagatka za mene, se' dodeka podocna ne mi se izrodi
edna interesna sporedba. Potoa bev siguren deka taka edinstveno moèv i da
ja protolkuvam. Vo toa negovo odnesuvawe ima{e ne{to {to nalikuva na
odnesuvaweto na samobendisano dete koe se umilkuva so dobro odnesuvawe, a
so toa saka pred se' da ostavi dobar vpe~atok na drugite, u{te pove}e
posakuva za toa da se zboruva. Osobeno be{e vpe~atlivo negovoto
pozdravuvawe so simnuvawe na {apkata. Vo toj ritual ima{e mnogu
teatralna elegancija. Koga toj ode{e po Ilica, vo koja sekojpat ima{e
mnogu svet na trotoarot, toj postojano mora{e da go simnuva {e{irot od
svojata glava i povtorno da go vra}a onamu kade {to mu be{e vistinskoto
mesto. Taa pantomima ima{e ne{to ~aplinovsko vo sebe i be{e mnogu
sme{na. Taka vo toa osilo od lu|e na Ilica, vo koe poznanikot moè da se
vidi i prepoznae samo na eden do dva metri rastojanie, toj nema{e vreme da
go simne i vrati {e{irot na glava, tuku {apkata ostanuva{e vo negovata
raka, kako ladalkata na nekoja dama so koja taa postojano mavta.
Moite sredbi so profesorot Grgo{evi} bea mnogu ~esti. Pokraj toa
{to mi predava{e vo Akademijata na Lisinski, toj be{e i moj redoven
profesor po kompozicija i na pedago{kiot odsek pri Dràvnata muzi~ka
akademija. Negoviot odnos kon mene be{e isto onaka prefinet kako {to toj
se odnesuva{e so site."
Zavesata istkaena od prozra~ni nitki od minatosta, koja ja
zatskriva{e negovata leva zenica se izgubi. Vo jasnoto crnilo koe gleda{e
vo mene, se vide deka vo migot sfatil deka skr{nal malku od patot po koj
be{e kinisal. Se podnasmevna i re~e:
"Mnogu ne{ta se naplastile vo golemiot spomenar i te{ko e tie
sovr{eno da se poredat. No kako i da e, vo tie odamna izminati godini jas
imav premnogu obvrski. Za seta taa rabota da se zavr{i treba{e dobro da se
organizira vremeto. No, i toa ne be{e dovolno. Taka blagodarej}i im na
moite najbliski, osobeno na mojata sestra Lonti, jas bev osloboden od nekoi
katadnevni obvrski. Na krajot, po napornata rabota jas go poloìv
zavr{niot ispit i so toa diplomirav na pedago{kiot odsek na Dràvnata
muzi~ka akademija. Imav samo dvanaeset godini koga se steknav so titulata
nastavnik po muzi~ko obrazovanie. No, spored vaè~kite zakonski propisi
vo toa vreme za da se steknete so pravo na nastavnik treba{e da imate
zavr{eno gimnazija. Poradi vakvata zakonska odredba za mene se bara{e
nekoe drugo re{enie. Morav da po~ekam cela edna godina i na krajot be{e
napraven presedan, a diplomata mi be{e dodelena. Taka za 5-6 godini porano
od voobi~aenata vozrast na drugite akademci, jas go zavr{iv redovnoto
{koluvawe na pedago{kiot otsek pri Dràvnata muzi~ka akademija. No, i
toa ne be{e se'. So dva mnogu zna~ajni koncerti, na koi jas nastapiv so
54
simfoniskiot orkestar, pred mojot profesor po pijano Evgenij Vaulin i
drugite profesori od Akademijata, kako i odbranata publika, voglavno
studenti na Dràvnata muzi~ka akademija, jas prakti~no diplomirav i na
Visokiot-umetni~ki otsek pri Akademijata, ne posetuvaj}i nitu eden ~as
vo nea. Dvata koncerta se odràa vo reprezetativnata koncertna sala na
Akademijata. Na prviot nastapiv so Mendlsonoviot Koncert za pijano i
orkester vo g-moll, vo pridru`ba na Simfoniskiot orkestar na
Akademijata, a na vtoriot so Ungarskata fantazija za pijano i orkestar od
Franc List, vo pridru`ba na simfoniskiot orkestar na Zagrebskata
filharmonija. Bea toa dva nastani za koi mnogu dolgo se govore{e vo
Zagreb, osobeno me|u muzi~kiot svet. Pofalbite stasuvaa od site strani, a
vo niv bev sporeduvan so najgolemite pijanisti vo minatoto i sega{nosta.
17. Noviot, ubav Makar
Bea toa naporni, no mnogu ubavi godini. Pokraj obvrskite vo

gimnazijata, Dràvnata muzi~ka akademija, Akademijata Lisinski, imav i
mnogu javni nastapi. Naj~esto koncerti odrùvav vo dvorecot na Anka
Plemenita Grabarska - Gvozdanovi}. Be{e toa prekrasna èna, vqubeni~ka
vo umetnosta, osobeno muzikata. Koga be{e slu{nala za mene i moeto
muzicirawe, vedna{ me povika vo nejziniot dom. Taa ìvee{e vo Gorni grad
vo Zagreb na ulicata Visoka broj 8. Be{e toa najubaviot dvorec vo gradot.
Do nego vodea ukrasni skali koi dostignuvaa do vleznite porti na dvorecot.
Toa prekrasno zdanie leè{e na eden rid i nalikuva{e na onie od bajkite.
Vo veli~enstveniot vnatre{en prostor na dvorecot ima{e mnogu umetni~ki
eksponati. Vo prekrasnata koncertna sala ima{e pijano koe postojano be{e
spremno da mi posaka dobredojde. Ponekoga{ prijatna ti{ina go
ispolnuva{e dvorecot, a ponekoga{ moè{e da se slu{ne silen xagor od
mnogubrojnite gosti. Naj~esto toa bea ugledni gospoda od gradot, no
mnogupati ima{e gosti od diplomatskiot kor. Kakva i da be{e atmosferata
vo dvorecot, jas sekojpat na molba na Ana Plemenita Grabarska -
Gvozdanovi} }e otsvirev ne{to od mojot repertoar. Ponekoga{ so tatko mi
i Lonti ostanuvavme na priemite koi gospo|ata Ana gi prireduva{e i toga{
se odu{evuvav od bogatata i prekrasna trpeza. Po prijatnite ~asovi
pominati vo dvorecot, sekojpat pri razdelbata so milata gospo|a taa }e me
pomiluva{e i bakne{e, a potem }e mi podade{e edna srebrena para od 50
dinari, propratuvaj}i go toa so zborovite "za bomboni na milot moj Laci".
Pokraj moite poseti i muziciraweto vo dvorecot na gospo|ata Ana,
koi ostavija dlaboka traga vo moeto pametewe, jas dobro si pripomnuvam i
na moite koncerti vo rezidencijata na prviot ~ovek na Banovinata vo
Zagreb koja se nao|a{e vo blizina na dvorecot. Sekojpat salata be{e
prepolna od ugledni lu|e koi ne go krieja svoeto odu{evuvawe po moite
nastapi. No, na {irokata javnost vo Zagreb i po{iroko, jas i' bev poznat po
mnogute odràni muzi~ki emisii na Radio Zagreb. Spored preciznata
55
evidencija na mojot tatko, pred na{eto zaminuvawe od Zagreb jas odràv
to~no trieset radio koncerti. Sekoj moj nastap trae{e okolu polovina ~as.
Po zavr{uvaweto na koncertot jas dobivav honorar od 400 dinari i toa
vedna{ vo plik. Otkako parite se namnoìja, kupivme novo pijanino
izraboteno vo privatna rabotilnica. Be{e toa prekrasniot Makar. Toj go
zazede najubavoto mesto vo na{ata dnevna soba, vedna{ do prozorecot, za da
moè svetlinata da doa|a od levata strana za polesno ~itawe na notite, isto
onaka kako {to nekoga{ vo dnevnata soba na ku}ata na papa Jano{ be{e
postaven mojot mil Vopaterni. Koga toa se slu~i, site doma bevme
presre}ni."
Ladislav pomina so prsti po kosata. Znaev deka tara{ka po
minatosta, da ne zaboravil da kaè ne{to zna~ajno {to se slu~ilo vo toa
odamna odminato vreme.
"Da", re~e i dodade: "Pijaninoto go kupivme so parite koi za edna
godina jas gi zarabotiv od honorarite za muzi~kite emisii na Radio Zagreb,
no 15% od sumata od 14.000 iljadi dinari kolku {to prekrasniot Makar
~ine{e, gi dade mojot tatko."
Preciznata to~nost, duri opsesivnata sitni~avost, be{e neraskinliv
del od negoviot karakter vo mladosta, no taa ostana negibnata i vo starost.
Vnimava{e duri i na to~kite i zapirkite koga zboruva{e.
"No, pokraj drugaruvaweto so muzikata i mnogu drugi raboti go plenea
moeto vnimanie", prodolì toj. "Vo ve~ernite ~asovi so golemo zadovolstvo
mu asistirav na mojot tatko vo negovata doma{na rabotilnica smestena vo
kujnata kade {to toj gi vr{e{e svoite elektrotehni~ki istraùvawa.
Elektronikata be{e negovata golema qubov. Ja saka{e muzikata, no
~udesata koi gi krie{e elektrotehni~kata inovacija go odu{evuva{e. Toa
prekrasno ~uvstvo go prenese i na mene. U{te vo Subotica go napraviv mojot
prv izum. Na toa me pottikna èlbata notnite zapisi da gi izve`bam do
perfektnost. Za mene toa zna~e{e deka, vo sekoe vreme od denot i no}ta,
notniot zapis ne samo {to }e moàm da go otsviram besprekorno, tuku i
izvedbata da trae tokmu tolku, ni sekunda pove}e, ni sekunda pomalku. Za da
bidam siguren vo toa, mi dojde na um izvedbata da ja kontroliram i so
metronomot koj mi go odreduva{e taktot i so stoperkata koja to~no go
mere{e vremeto na izvedbata. I uspeav. Taka sega so sigurnost moèv da
potvrdam deka muzi~kata izvedba na notniot zapis e dovedena do
sovr{enstvo. Taka jas mnogu raboti nau~iv od mojot tatko vo Subotica, no
tuka vo Zagreb u{te pove}e. Vo toa mnogu mi pomagaa i moite poznavawa od
fizikata. Pokraj nea vo realnata gimnazija mnogu nau~iv i za hemijata",
re~e, nebare i ednata i drugata nauka, tolku mnogu privle~ni za nego, gi
be{e stokmil edna do druga vo ~udesnata memori~na biblioteka. Otkako
podgoltna prodolì.
"Otsekoga{ ovaa oblast na ~ovekovoto znaewe go privlekuva{e moeto
vnimanie. Osobeno me interesira{e neorganskata hemija, teoriski i
prakti~no. Pro~itav mnogu interesni knigi za otrovite i eksplozivite.
Iako moite prou~uvawaa nemaa navidum ni{to sli~no so istraùvawata na
alhemi~arite koi bea vo potraga po kamenot na mudrosta i eliksirot na
56
mladosta, spored moeto viduvawe sega, sepak imaat nekoi dopirni to~ki. Do
vakvoto soznanie dojdov eden den koga se zapra{av, od koga, zo{to i kako se
za~na vo mene mojot interes za eksplozivite i otrovite. Togaj odnenade` si
pripomniv na dva nesre}ni nastana koi se slu~ija vo Subotica. Prviot se
slu~i koga go zapo~nav vtoroto oddelenie vo moeto novo u~ili{te. Pokraj
onie bestra{ni akrobacii koi gi pravea decata od predgradieto, tie
mnogupati vo konzervi stavaa malku karbit i taka pravea zastra{uva~ki
eksplozivni napravi. Nekolku pati vidov kako po silnata eksplozija
limenkata visoko poletuva, na golema radost na decata. No, se slu~i eden
nesre}en nastan na koj jas ne bev prisuten, a za nego slu{nav od drugite deca
vo u~ili{teto. Deteto koe nastradalo zadocnilo da si ja povle~e rakata
koga eksplozijata se slu~ila i taka nastradala negovata desna dlanka. Koga
na toa si pripomniv, istoto neprijatno ~uvstvo povtorno voskresna vo mene.
A otkako odmina malku vreme, si pripomniv i na vtorata nemila slu~ka. Za
nea mnogu se zboruva{e vo u~ili{teto. Edno dete od predgradieto edvaj
be{e spaseno od lekarite, otkako kasnalo od otrovnite pe~urki koi
negoviot dedo po gre{ka gi nabral, a potoa gi prigotvil. Taka, koga za ovie
dve slu~ki stanav svesen mi dojde na um deka tokmu tie go bea pottiknale
mojot interes za eksplozivite i otrovite. Vo taa prvi~na moja razmisla
vistinski poveruvav koga se uveriv deka mojot interes za toksikologijata i
naukata za eksplozivi cvrsto se povrzani so mojata golema èlba da im
pomognam na lu|eto, tie da gi izbegnat nesre}ite koi ovie zla moàt da im
gi napravat."
Povtorno podzastana so zborot. Kako da se premisluva{e po koj pat
ponatamu da kinisa. Sekojpat koga toa }e go zabeleèv, mi do|a{e na um deka
navistina ne e ednostavna rabota Ladislav da odbere za {to ponatamu }e
zboruva, na tolkavo mno{tvo misli, u{te pove}e ~uvstvuvawa koi mu
dotekuvaa vo umot od prebogatata so doìvuvawa minatost.
"Iako bev qubitel na sportot i im se voshituvav na lu|eto koi si go
jaknat svoeto telo, jas malku imav vreme za toa. Navistina so mojot trotinet
odev vo Akademijata i so nego moèv da izveduvam sekakvi majstorii, toa
iako be{e nekakva aktivnost, ne be{e ona vistinskoto. Moèbi poradi
brzinata na dvièweto koja ja postignuvav so trotinetot go zasakav
lizgaweto. Tatko mi mi kupi lizgalki i jas so nego eden den otidov na
lizgali{teto koe se nao|a{e na izlezot Ilica vo Tu{kanac. No, iako
nau~iv da lizgam, bev samo u{te nekolkupati na lizgali{teto. Nemav
slobodno vreme pove}e. Si pripomnuvam deka nabrgu potoa mi dojde na um
deka poradi mojata prezafatenost jas ne samo {to nemav vreme za
sportuvawe, tuku nemav vreme vo mir i spokoj da se ishranuvam. Moeto
omileno jadewe be{e {e}erot i lebot. Tokmu taka, {e}er i leb. Navistina,
{e}erot ne moè{e da se sporedi so vkusnite slatka na baba mi Tereza,
u{te pomalku so nejzinata torta od portokali, no jas znaev deka toj e
odli~en potro{en materijal za mozokot. Tatko mi koga }e me vide{e deka
jadam {e}er i leb, kiselo }e se nasmevne{e, ~udej}i se kako moàm tolku
~esto da jadam edna ista, ednoli~na hrana, iako znae{e deka gotveweto be{e
slabata strana na negovata èna i mojata majka. I navistina taa ima{e
57
golema odbojnost kon kujnata i gotveweto. Toa go znaevme site nie tuka, no i
onie na{i bliski koi ostanaa vo Subotica. Zatoa ~esto mama Ana, baba
Tereza, ponekoga{ mojata tetka Margita, prigotvuvaa vkusni jadewa, a nie
bevme ~esti gosti vo na{ite dva doma. Sega vo Zagreb niv ponekoga{ gi
zamenuva{e edna menza vo blizina na na{iot stan, otkade tatko mi mnogu
~esto donesuva{e prigotveni jadewa. Se slu~uva{e ponekoga{ ki{awa da ne'
iznenadi so nekoe vkusno jadewe i kola~i koi taa gi prigotvuva{e za nas. No
toa be{e vistinska retkost."
Ladislav podolgo ostana zamislen otkako gi iskaà poslednite
zborovi. Sakav da go zapra{am ne{to, no mi se stori deka ne e vistinskiot
~as za toa, a i toj prodolì da zboruva za ne{to sosema drugo.
18. [umanovata Sonata vo g-moll
"Ne moàm to~no da si pripomnam koga toa se slu~i, dali imav

dvanaeset ili trinaeset godini. Be{e docna popladne koga so tatko mi
pojdovme kon Palmoti~eva ulica, vo prostoriite na jezuitskiot red kade
treba{e da odràm koncert. Vremeto be{e obla~no i sparno, i zatoa bev
oble~en vo golf pantaloni i ko{ula so ubav dezen. Po onaa slu~ka koga ja
i{i{av kosata, majka mi mi dozvoluva{e i jas da u~estvuvam vo izborot na
mojata obleka. Jas mnogu sakav ubavo da se oblekuvam, no pove}e od toa pri
mojot izbor pozna~ajno mi be{e modelot i dezenot da deluvaat pove}e ma{ki
i da gi istaknuvaat ma{kite osobini. Zatoa kosata mi be{e kratko
pot{i{ana i za~e{lana nanazad, a oblekata so zgasnati boi. Patem odej}i
so tatko mi, po obi~aj i dvajcata mol~evme. Jas bev zanesen vo [umanovata
Sonata vo g-moll, koja poslednite denovi uporno ja ve`bav, a koja treba{e da
ja izvedam ovaa ve~er. I ne zabeleàv koga stignavme vo katoli~kata crkva.
Od nejziniot dvor tatko mi me povede vo prizemnata prostorija. Taa be{e so
sredna golemina, a vo nea bea sobrani mno{to jezuiti oble~eni vo crni
reverendi10 koi dopiraa do nivnite peticite. No ima{e i dosta gosti vo
civilna obleka. Dodeka tatko mi Eugen razgovara{e so nekolku povozrasni
jezuiti, moeto vnimanie be{e usremeno na pijanoto postaveno na podiumot i
redovite stolici neugodni za sedewe. Tatko mi be{e dlaboko religiozen
~ovek, pripadnik na jezuitskiot red i ~len na kongregacijata, najvisokoto
telo na redot so kogo rakovodi prefekt, i jas posakuvav na koncertot da
otsviram najdobro {to umeam. Navistina, jas toa go posakuvav pred sekoj moj
nastap, no ovojpat gledaj}i go nasmevnatoto lice na mojot tatko vo
razgovorot so perfektot i nekolkuminata postari jezuiti, mi se izrodi edna
neobi~na misla deka so moeto muzicirawe moàm da go izdignam u{te
pove}e ugledot na mojot tatko, pred ovie mnogu religiozni i u~eni lu|e. I
dodeka ovie razmisli mi bea vo umot, tatko mi otkako mu re~e ne{to na
prefektot, dojde do mene i me povede kon pijanoto. Sednav na stol~eto do
10
dolga crna mantija koja ja nosat katoli~kite sve{tenici
58
pijanoto i go podignav kapakot. Zad sebe go slu{av xagorot od publikata
koja si gi zazema{e svoite mesta. Koga toj stivna, vnimatelno udriv po edna
od klavi{ite. Tonot koj stigna do mene me voznemiri. Nabrgu
voznemirenosta mi se stori uàs. Se najdov vo dotoga{ nepo~uvstvuvano
psihi~ko optovaruvawe. Pijanoto be{e za cel ton ponisko od normalnata
intonacija. Znaev {to zna~i toa za mene. Jas treba{e da ja sviram
[umanovata Sonata vo g-moll, no na vaka na{timanoto pijano, ako go sledam
svojot apsoluten sluh, toa zna~e{e deka jas treba da go transponiram sekoj
ton taka {to sekoj udar na prstite bi trebalo da se pomeri za dve klavi{i
povisoko. A toa zna~e{e sosema poinakov odnos me|u belite i crnite
klavi{i. Ako se odlu~am na ovaa mo`nost, toa pak zna~e{e jas za prv pat,
bez bilo kakva prethodna ve`ba i bez noten zapis, so moite prsti da
otsviram ne{to sosema novo, za [umanovata Sonata vo g-moll da prozvu~i
kako na nea naviknal mojot sluh. Iako go znaev seto toa, nekakva suluda ideja
me turka{e tokmu toa da go storam. Drugata mo`nost, koja be{e ne{to
polesno izvodliva, be{e da ne go sledam svojot sluh (da ja zaboravam
[umanovata Sonata vo g-moll), a da gi sledam avtomatiziranite udari na
moite prsti po klavijaturata kako tie bea naviknale na normalno
na{timano pijano, a so toa [umanovata Sonata da ja otsviram ne vo g-moll,
kako {to [uman ja napi{al, tuku vo f-moll. Vo kratkite migovi dodeka ovie
stra{ni soznanija me izma~uvaa, rastrgnat me|u dvete mo`nosti, znaev deka
moram brzo da donesam odluka. I go storiv toa. Odlu~iv, iako za mene toa
be{e mnogu ma~na i te{ka odluka, da gi sledam avtomatiziranite udari na
moite prsti po klavijaturata. No, stravot ostana vo mene poradi
opravdanata opasnost koja me demne{e, vo nekoj mig da ne me povede sluhot i
da po~nam da muziciram po nego, i taka da napravam vistinski muzi~ki haos
od koj nikoj ne moè da me spasi. Go naso~iv seto vnimanie kon igrata na
moite prsti po crno-belite klavi{i, napregnuvaj}i se da ne go slu{am ona
{to mi yune{e vo glavata, prekrasnata [umanova Sonata vo g-moll. I so
golema maka uspeav. Ne bev sosema siguren dali sepak vo nekoj mig mojot sluh
ne im se be{e nametnal na moite prsti. Silniot aplauz na publikata mi
dava{e za pravo da veruvam deka sepak izvedbata be{e uspe{na. Idej}i kon
doma, mnogupati mi dojde na um deka sepak imav golema sre}a {to toa ne mi
se slu~i pred nekoja koncertna publika, osobeno {to tuka ne be{e mojot
po~ituvan profesor Evgenij Vaulin. Patem tatko mi ne re~e ni{to, iako
bev siguren, ne samo {to go zabeleà poinakovoto zvu~ewe na [umanovata
Sonata, tuku i seto ona niz {to jas pominav ovaa topla i sparna ve~er.
Taka mojot apsoluten sluh ovojpat, no i bezbroj pati podocna, se
obiduva{e da mi sozdava vistinski problemi. No, popoleka sviknuvav na
nego. Mnogupati koga }e zabeleèv deka vokalniot solist kogo jas go pratev
na pijano ne e vo potrebnata glasovna kondicija, ili solisti~kiot
instrument e ponizok za eden ton, moèv vedna{ da ja transponiram
melodijata, ako pred mene be{e muzi~kiot zapis. Iako izvedbata be{e vo
nekoj poinakov tonalitet, te{ko moè{e toa da bide razotkrieno. No, toa e
dolga, dolga prikazna."
59
19. Stra{nata "{tuka"
Se slu~i toa na po~etok na zimata. Vremeto be{e mra~no i studeno.

No, odnenade` eden zlatest son~ev zrak se provre niz nebeskoto crnilo i
zasvetli vo prestojuvali{teto na Vilata na krajot od alejata na lipite.
Se slu~i toa tokmu vo momentot koga ~i~ko Vane, borec od Vtorata svetska
vojna, privr{i so raskaùvaweto na seto ona {to go be{e doìveal vo toa
nevreme. Kako partizanot Vane i pove}eto od stanarite vo Vilata imaa
svoja prikazna za toa odamna izminato vreme. Site tie doìvuvawa, bilo
kratki i ednostavni, ili dolgi i ispolneti so mnogu nastani, bea li~ni
skazanija za preìveanoto nasproti istorijata koja gi beleì samo
golemite, zna~ajni slu~uvawa. Vo tie golemi knigi moè{e da se pro~ita
deka kon krajot na triesettite godini od minatiot vek, vo Svetot se slu~ija
nekoi nastani koi popoleka go turkaa ~ovekoviot rod vo stra{na nadolnina.
A potem nastanite tolku brgu se preteknuvaa, {to ne be{e te{ko da se
pretpostavi deka Vtorata svetovna vojna nabrgu }e stane stvarnost. Vo mart
mesec 1938 godina Hitler ja okupira Avstrija i ja soedini so germanskiot
rajh. Vo mart 1939 godina germanskite trupi gi okupiraat ê{ka i
Moravska. Na 1 septemvri istata godina Germanija ja zapo~na svojata
invazija na Polska. Vo period na tri nedeli germanskata armija ja pregazi
Polska. Na 27 septemvri kapitulira i Var{ava. Eden kvart vo gradot, siot
obikolen so visok yid, be{e pretvoren vo poznatoto var{avsko geto vo koe
treba{e da bidat smesteni 360.000 Evrei. Na 9 april 1940 godina
germanskite sili vlegoa vo Danska i Norve{ka. Na 6 april 1941 godina
Germanija so svoite sojuznici ja zapo~na invazijata na Grcija i Jugoslavija.
Klop~eto na zloto so stra{na brzina po~na da se odmotuva.
Ladislav se se}ava{e na site ovie slu~uvawa. Eden den raskaà kako
toj ja doìveal Vtorata svetovna vojna. Koga po~na da zboruva, stra{no
crnilo ja ispolni svetlinata vo negovata leva zenica. Se zamisli. Te{ko mu
e da navratuva na ona stra{no vreme od koe izminalo pove}e od {eeset
godini, no ne{to dlaboko odvnatre go tera da zboruva.
"Ne moàm to~no da se prisetam koj den be{e koga germanskata
fa{isti~ka vojska vleze vo Zagreb. No, dobro si pripomnuvam na pove}e
sekvenci koi kako filmuvani storii ostanaa zasekoga{ zapi{ani vo moeto
se}avawe.
Be{e pladne, koga edna edinstvena {tuka, vo vertikalen let se
ustremi kon gradot so zaglu{uva~ka silina na sirenite koi ulavo zavivaa.
Be{e toa uàsna bu~ava. Imav ~uvstvo kako preku moite u{ni {kolki da
navleguvaat vo vnatre{nosta na mojata glava nekakvi stra{i razurnuva~ki
branovi koi }e mi go raznesat mozokot. A vedna{ po tie straotni zvuci
molk. [tama. Uàsna ti{ina posle zaglu{uva~ka eksplozija. Zagreb pove}e
ne e istiot grad. Ne moàm da go prepoznaam, iako ni{to ne e gibnato. Ne se
toa pove}e istite ulici, plo{tadi, zgradi, znamenitosti. I lu|eto poznati,
no i nepoznati, ne se isti. Kako nekoj zlokoben ma|epsnik da go prepokril
gradot so prevez na zamaglenost, a ~udni maski im stavil na licata na
minuva~ite koi pominuvat pokraj mene. Se ~uvstvuva ne{to i vo ôdot niven,
60
i vo dvièwata nivni, i vo pozdravite, i vo ... Mrtov e Zagreb. Mrtvi se
lu|eto od minatosta. No, kako da se opi{e toa: se' e isto, no istovremeno i
ne e isto. Sepak toa te{ko moè so zborovi da se kaè, toa moè samo da se
po~uvstvuva."
Imam vpe~atok deka se obiduva da go opi{e neopislivoto. Tolku
mnogu posakuvam da go slu{nam toj potresen rekviem koj yuni vo nego, za
gradot koj tolku mnogu go saka{e, za lu|eto vo nego, poznati i nepoznati, koi
mu bea bliski na du{ata.
"Ne znam dali vedna{ po letot na {tukata i zavivaweto na sirenite,
ubistveni za setilata, ili moèbi vo ~asot koga otsekade, od site strani,
kako vo son, grd son, gradot go ispolnija uniformirani lica, so {lemovi na
glavite, vo besprekoren stroev red, ili moèbi koga se slu{na silnata
bu~ava na kamionite i na motociklite so prikolki, ili moèbi koga site
tie sploteni vo edno se raznesoa kako ~uma, lu|eto gi obzede strav, uàsen
strav, nesigurnost, nedoverba. Imav ~uvstvo kako nikoj pove}e na nikogo da
ne mu veruva, na drugarot, na prijatelot, na rodot svoj."
Edvaj zboruva. îni{ go ~uvstvuva istoto ona {to go ~uvstvuval toj
zlokoben den pred mnogu godini.
"A samo pred toa da se slu~i, jas i mojot tatko dobivme pokana i
efidevit11 od poznatiot violinist Zlatko Balokovi}, u~enik na Vaclav
Huml, mojot profesor po violina, da gostuvam vo Amerika, a me|u drugite
koncerti na pijano, da odràm i eden vo rezidencijata na presedatelot na
SAD, Frenklin Ruzvelt."
Ne znam po koj pat podzastana so zborot i dlaboko se zamisli.
"Ne se slu~i toa, re~e. Go protolkuvav toa kako glas na Sudbinata. I
taka dodeka moeto muzi~ko napreduvawe beleè{e edna strmna pateka kon
nesogledlivite viso~ini, vo Svetot se slu~uvaa stra{ni raboti koi go
turkaa ~ovekoviot rod nadolu kon samiot pekol."
Gi kaà poslednite zborovi so zaripnat glas kako da nema{e tro{ka
plunka da mu go navlaì grloto. Se podnaka{la i prodolì da zboruva.
20. Antisemitizam
"Slednite nekolku meseci bea mnogu ma~ni za site nas. Vo gradot se

slu~uva{e ne{to mnogu zastra{uva~ko. Antisemitizmot narasnuva{e so
zbunuva~ka brzina. Naprosto ~ovek da ne poveruva. Du}anite na Evreite i
nivnite ìveali{ta se obeleùvaa. Vo vlezovite na mnogu restorani, i
prodavnici stoe{e natpis: "Zabraneto za Evreite". Vo vesnicite postojano
se objavuvaa napisi vo koi im se nareduva{e na Evreite {to treba, a {to ne
treba da pravat, kako da se odnesuvaat, kade da se dviàt. @oltata oznaka so
koja tie bea obeleàni moè{e da se vidi nasekade. Neìgosanite, kon niv
imaa razli~ni, naj~esto izme{ani ~uvstva. Nekoi pominuvaa pokraj ovie
11
garancija
61
nesre}ni lu|e so dlaboka du{evna bolka koja se ogleda{e vo nivnite
pogledi, drugi so ~uvstvo na odbojnost gledaa vo niv, no pove}eto se
odnesuvaa indiferentno kako da ne gi zabeleùvaat. Eden den koga porano
dojdov doma, gi zateknav moite roditeli zaedno, {to be{e nevoobi~aeno za
toa vreme. Ki{awa be{e silno vozbudena. Mu govore{e ne{to na tatko mi
Eugen koj zamisleno gleda{e vo podot. Koga me vidoa, i dvajcata se svrtija
kon mene. Mi se stori kako moeto doa|awe da im be{e dobrodojdeno i na
dvajcata.
"Sedni Laslu'", re~e tatko mi.
Se iznenadiv koga slu{nav kako mi se obrati. Retko se slu~uva{e da
go izgovori moeto ime onaka kako toa vistinski se izgovara{e na ungarski
jazik. Naj~esto pred toa, i toj i mojata majka me vikaa Laci. Ne rekov ni{to
i sednav. Tatko mi ja pogledna ki{awa, a taa nego. Kako da se pra{uvaa
edniot so drugiot koj prv da po~ne da zboruva.
"Rabotite ne odat na arno", go slu{nav glasot na tatko mi. Iako toa
be{e vistinata koja ja znaevme site, mi se stori kako tie zborovi da se voved
vo ona {to saka{e da go kaè, a ne znae{e kako da go zapo~ne razgovorot. Ne
rekov ni{to. Ne sakav da go remetam tekot na negovite misli.
"Znae{ deka neodamna se vrativ od voenata ve`ba na koja bev
rasporeden od voenata komanda vo gradot."
Vo istiot ~as so brzina na sekavica mi pominaa site onie slu~uvawa,
razgovori koi bea povrzani so negovoto povikuvawe za reaktivirawe vo
vojskata kako rezerven oficer i seto ona {to sleduva{e potoa. Spored ona
{to toj ponekoga{ go govore{e, znaev deka bil u~esnik vo Prvata svetska
vojna. Koga go mobilizirale vo avstro-ungarskata vojska imal samo 18
godini. Vojuval na Isto~niot front. Bilo toa te{ko i mnogu ma~no vreme,
kako {to e vpro~em sekoe vreme vo koe se vojuva. Borbenite dejstva se
slu~uvale, ako dobro si pripomnuvam na ona {to toj go govore{e, vo Rarance
i Pinskite mo~vari. Bila toa te{ka, iscrpuva~ka rovovska borba. Od edna
strana avstro-ungarskata vojska, od druga ruskata. Se gledale edni so drugi
preku ni{anot na pu{kite. Situacijata bila da se bide ili da ne se bide, da
se zagine ili da se preìvee. Od mnogubrojnata vojska na obete strani, me|u
malkuminata sre}nici koi preìveale bil i toj. Go proglasile za heroj na
avstro-ungarskata vojska."
Mol~i. Razmisluva. Gi izbira zborovite. Saka precizno da se izrazi.
"Medalot koj go dobil go ~uva{e kako spomen za edno izminato vreme.
Toa vojno veli~ie kaj nego pobuduva{e mnogu razli~ni ~uvstvuvawa, ili
moèbi mene taka mi se ~ine{e zatoa {to moite bea podeleni. No, kako
sekoj od nas da gi ~uva{e za sebe svoite razmisli od tie damne{ni vremiwa,
od onaa vojna koja e samo minatost, do ovaa vojna koja e stvarnost. Od taa
minatost vo mene ostana soznanieto deka od Prvata svetovna vojna tatko mi
se be{e vratil doma kako porazen heroj. Mnogupati vo ìvotot koga taa
misla }e dopre{e do mojata svest, ~uvstvuvav ma~nina vo du{ata kako i sega.
Be{e toa ne{to ~udno, zbunuva~ko i te{ko sfatlivo za mene. No, sekojpat
koga toa }e se slu~e{e, se obiduvav da dopram do negovite misli koi toga{
bitisuvale vo negoviot um, i da gi po~uvstvuvam ~uvstvata koi mu ja
62
tormozele du{ata, iako znaev deka tie se nedostapni za mene. Ona {to
ponekoga{ }e mi dojde{e na um, za negovite misli i ~uvstuvawa, vsu{nost
be{e moeto viduvawe i mojot odnos kon seto toa. Zatoa se otkaàv da si go
izmamuvam umot i du{ata za tie damne{ni slu~uvawa vo koi se najde mojot
tatko i {to toj mislel i ~uvstvuval toga{, a na ne{tata po~nav da gledam
porealno. Be{e heroj na zemja koja zaedno so Germanija ja zagubija Vtorata
svetska vojna. No toj nema{e ni{to zaedni~ko nitu so vojnata, nitu so
slavata na pobednicite, nitu so prezirot na porazenite. Tatko mi be{e i
ostana mnogu principielen ~ovek. Be{e isklu~itelno ~esen, kako vernik
koj se stremi da gi po~ituva Hristovite na~ela. No, principielnosta koja
toj ja pretpo~ita{e kako zakonomernostite koi vladeat vo fizikata,
bara{e od nego da gi po~ituva i disciplinirano da gi izvr{uva site
propi{ani pravila. Iako tie ponekoga{ se sudruvaa so verata vo koja toj
veruva{e, no i so humanosta koja dlaboko ja nose{e vo sebe, go prave{e ona
{to mora{e da go stori, a toa ne zavise{e od negovata volja. Zatoa se' {to
zavise{e od nego go prave{e so dlabokoumna razmisla i ja prifa}a{e seta
odgovornost. Vo du{ata be{e kosmopolit, so humana naglaska. Be{e
umetnik, vistinski vqubenik vo ubavata umetnost koja ne znae za granici od
bilo kakva priroda. Vo vojni~kata uniforma, vo koja go vidov nekolkupati,
mi se stori deka voop{to ne mu prilega. Imav vpe~atok deka vo nea se
~uvstvuva mnogu teskobno. Moèbi vakvite moi misli i ~uvstvuvawa bea
poradi toa {to znaev deka vojskata i vojuvawata ne se negov izbor, tuku na
sosema nekoj drug koj gi zapi{al zakonite za toa. U{te toga{ ja
pretpo~itav, edna od mnogute umni Ajn{tajnovi misli koja veli deka
obvrzi~kata voena slu`ba e najgolemata sramota na ~ovekoviot rod.
Site ovie misli vo mig pominaa niz mojot um dodeka ~ekav tatko mi da
prodolì da govori. A vedna{ po niv, na um mi dojdoa nekoi skore{ni
slu~uvawa za koi tatko mi Eugen mi zboruva{e po vra}aweto od voenata
ve`ba.
So pogolema grupa vojnici, so koi rakovodel toj, zaminale na
italijansko-hrvatskata granica, najverojatno kaj Oto~ac, ako se}avaweto ne
me laè. Im bilo zapovedano da kopaat rovovi vo tvrdata kamenliva zemja.
Rabota, kolku te{ka, tolku i besmislena. Od drugata strana na granicata
toa go pravele i italijanskite vojnici. Se slu{al yunot na èlezoto od
kamenot i po nekoj glas, od ednata i od drugata strana na ogradata od
bodlikava ìca. Vo eden moment, kako {to prikaùva{e tatko mi, od
drugata strana se slu{nal silen glas.
"[to pravi{ prijatele?"
"Go prodlabo~uvam prijatelstvoto", sleduval odgovorot na nekoj
{egobiec od negovata strana.
"Ludo vreme", odnenade` re~e Eugen, kako da slu{na se' {to mi
pomina niz mislite.
"Ludo vreme", re~e Jolanta i vedna{ prodolì. "Denes vidov niz
prozorecot mlada èna kako pred sebe ja turka koli~kata, a vo nea malo
detence. Gledam i ne moàm da im veruvam na o~ite, ne samo {to taa na
63
svojot grb ja nosi òltata oznaka, tuku istata òlta oznaka e prilepena i na
koli~kata vo koja leì maloto detence."
Ona {to go kaà majka mi silno me potrese iako doa|aj}i kon doma
vidov mnogu lu|e so òlta oznaka.
"Denes tie, utre nie", dodade ki{awa prekinuvaj}i ja ma~nata ti{ina.
"Mora da zamineme", otse~no re~e tatko mi. Ne znam {to to~no toga{
ima{e na um, no cvrstinata na negoviot glas mi govore{e deka toj veruva
deka Ungarija, negovata drevna tatkovina, }e bide pobezbedno mesto za site
nas.
" Da, Eugene, mora da se zamine ottuka", se nadovrza majka mi.
" Da zamineme!", pro{epotiv jas.
Znaevme site deka patot ne' vodi kon sever, vo Ungarija. Ona {to nitu
eden od nas ne go znaevme be{e toa {to se' ne' o~ekuva tamu.
21. Voz bez vozen red
Podgotovkite za zaminuvawe vo Ungarija te~ea zabrzano. Nema{e

nikakvi pre~ki pri obezbeduvawe na dokumentite. Brzo na site ni stana
jasno deka onie koi vladeeja so Hrvatska sakaa {to poskoro da se oslobodat
od sekoj koj ne e Hrvat ili Germanec. No i pokraj toa, poradi nedoverbata
koja nasekade be{e prisutna, nie na nikogo ne mu govorevme za na{ata
odluka deka se prigotvuvame da zamineme od Zagreb. Kako vremeto na na{eto
zaminuvawe nabliùva{e, molkot, ne samo nadvor, tuku i doma stana se'
poprisuten. Vo toj molk se be{e sobrala mnogu taga i edna tro{ka nade`.
Site go sakavme Zagreb. No, ne ovoj Zagreb i nekoi nam poznati lu|e koi
te{ko moèvme da gi prepoznaeme, zatoa {to sosema se bea izmenile. Za
nekoi od niv jas i pred toa nemav mnogu ~uvstva, no sega mi li~ea na tu|inci
koi kako nikoga{ da ne sum gi poznaval, iako maskite na nivnite lica
ostanaa isti.
Najte{kiot del od podgotovkite gi prezede tatko mi. Vo golemi
drveni sandaci, so na{a pomo{, gi pakuva{e stvarite. Mnogu neophodni
raboti od poku}ninata i oblekata treba{e da gi poneseme so nas. Tuka be{e
i maliot, no prekrasen Makar. So golema ume{nost tatko mi gi spakuva site
raboti za da go izdràt dolgiot i neizvesen pat.
Dojde i denot na na{eto zaminuvawe. Nadvor od na{iot dom ne' do~eka
utrinsko studenilo i naobla~eno nebo. [tama nadvor, {tama vo nas. Vo eden
tereten vagon gi smestivme stvarite i nie so niv. So nas, vo istiot vagon
be{e i [ulc, prijatel i kolega na mojot tatko, so svoeto semejstvo.
Skudniot prostor be{e prepoln od stvari i lu|e. No, tesniot i teskoben
prostor ne be{e ni{to nasproti ona {to ne' o~ekuva{e na patot so
teretniot voz bez vozen red, so koj zaminavme.
Vo toj drven sandak na trkala pominavme dve nedeli. Be{e toa cela
edna ve~nost. Od ovaa strana na granicata kon Ungarija prugite bea
optereteni so mnogu vozovi, no u{te pove}e otkako preminavme od drugata
64
strana. Na{iot tereten voz postojano be{e zapiran na nekolku ~asa, no i so
denovi i povtorno priklu~uvan. Vo toa bezredie delovi od kompozicijata na
koja be{e priklu~en i na{iot vagon, bea premestuvani na razni koloseci.
Toa se prave{e so razni lokomotivi, no se slu~uva{e ponekoga{ samite nie
da go butkame na{iot vagon do nekoe mesto koe ni be{e odredeno da ~ekame
{to ponataka }e se slu~i. Za seto toa vreme bevme sosema izolirani od
slu~uvawata okolu nas i vo svetot. Nemavme mo`nost da dojdeme do bilo
kakov vesnik ili pak na radio da slu{neme {to se slu~uva. Za site nas
osobeno be{e porazitelno odnesuvaweto na Ungarcite. U{te pred
zaminuvaweto od Zagreb, site onie ungarski semejstva so koi nie
kontaktiravme iskaùvaa nade` deka vo Ungarija }e ni bide priredeno
srde~no dobredojde kako na lu|e koi se vra}aat vo svojata tatkovina. Toj
optimizam, taa nade` kako da ne' zafati i nas, iako tatko mi i majka mi ne
sakaa da zboruvaat za toa. Taa nivna vozdrànost nabrgu se pokaà
opravdana. Uniformiranite ungarski èlezni~ari so koi se sretnuvavme
pokaùvaa golema rezerviranost kon site nas, duri moè da se kaè deka
imaa i nekakva odbojnost. Na pove}eto pra{awa upateni do niv se odnesuvaa
kako da ne gi slu{nale. Ponekoga{ nekoj od niv }e odgovore{e kratko i
otse~no, a naj~esto tie odgovari bea voop{teni: "Ne znam", "]e vidime", i
sli~no. Na edna teretna èlezni~ka stanica vo Ungarija vozot odnenade`
zapre. Koga tatko mi go zabeleà ma{inovoza~ot na vozot, so odbrani
zborovi mu ukaà deka brzoto sopirawe moè da gi butne sandacite vo
vagonot i tie da povredat nekogo od nas. Ma{inovoza~ot go pogledna ostro i
mu vozvrati: "Znaeme nie kako treba da se sopre vozot, a ne kako tie vo
Jugoslavija." A potoa gordo dodade: "Nie sme Ungarci." Tatko mi ni{to ne
mu odgovori, no jas znaev {to pomisli vo toj ~as.
Za vreme na patuvaweto, no i za vreme na zastoite, najma~no be{e da
gi obezbedime najneophodnite ìvotni potrebi. Koga imavme soznanie deka
podolgo }e se zadrìme na edno mesto, ènite zaminuvaa da najdat nekoe
pogodno mesto da se izmijat i malku da se odmorat, podaleku od tatneòt na
vozovite i seto crnilo okolu niv. Za toa vreme tatko mi, gospodinot [ulc i
jas postojano bevme vo vagonot ili okolu nego. Treba{e da go so~uvame ona
{to be{e vo vagonot, a toa be{e seta na{a poku}nina.
Edna{ na{eto prestojuvawe se oddolì vo nedogled. Gospodinot
[ulc, koj be{e mnogu miren i trpeliv ~ovek, na na{e golemo iznenaduvawe
go zapra{a eden ungarski èlezni~ar, koga toj pomina pokraj nas, koga ve}e
edna{ }e pojdeme ponatamu. @elezni~arot podzastana i so nekakva sve~ena
boja na glasot vozvrati: "Sega }e ve priklu~ime na Kando." Koga toa go
slu{na, gospodinot [ulc siot se zbuni. Pogleda vo mojot tatko, a toj mu
klimna so glavata i izvika: "Kando!" Vedna{ po nego istoto go povtori i
[ulc. Jas gledav zbuneto vo niv, a niz glavata nasekade go premetkav zborot
"Kando", no ne znaev da go odgatnam. Koga èlezni~arot si zamina, tatko mi
i [ulc u{te edna{ zaedno izvikaa "Kando" i silno se zasmeaja. Po na{eto
zaminuvawe od Zagreb, be{e toa prv pat da go vidam mojot tatko kako se
smee. Taa veselost se prenese i na mene, iako ne znaev {to se slu~uva. Malku
potoa uznav deka i tie, iako veselo go povtoruvale zborot "Kando", ne go
65
znaele negovoto zna~ewe, no deka postapile taka zatoa {to nekakov silen
protest i prkos se izrodil istovremeno vo dvajcata i tie ne sakale pred toj
naduen ma{inovoza~, koj stoel nadmeno, da priznaat deka ne znaat {to e toa
"Kando". Nabrgu site doznavme deka "Kando" e dizel lokomotiva.
Ovaa slu~ka, podocna, ~esto pati mojata majka im ja preraskaùva{e
na na{ite bliski prijateli. A jas ne zaboraviv na nea kako i na seto ona {to
go preìveavme dvete dolgi nedeli vo teretniot vagon vo vozot bez vozen
red. Sepak najdlaboko vo mene, vo mojata memorija i du{a ostanaa sinite o~i
na Marija. Za toa ~udesno sinilo nikoga{ na nikogo ne progovoriv. Be{e
toa ne{to mnogu dlaboko vkoreneto vo mene, ne{to {to samo mene mi
pripa|a{e.
Marija be{e edinstvenoto ~edo na gospodinot [ulc. Be{e na moja
vozrast. Krotka, srame`liva, mol~eliva. No, iako taa ni{to ne zboruva{e,
nejzinite o~i kaùvaa se'. Samo treba{e da se potone vo nivnata dlabo~ina
i da se stigne do nejzinite misli. A tamu opstojuva{e eden svet vo koj
vladee{e ~udesen spokoj i mir. Mnogupati ja po~uvstvuvav taa du{evna
harmonija. Samo za mig }e poglednev vo toa vol{ebno sinilo, bilo nautro na
izgrejsonce, ili nave~er na mese~ina, i koga }e zaronev vo negovite
dlabo~ini ~udesen spokoj mi ja obzema{e du{ata. A potoa toj mir
ostanuva{e vo mene so ~asovi i jas toga{ zaboravav na surovata stvarnost, na
seto ona {to se slu~uva{e okolu nas, a do mene dosega{e samo ~udesno ubava
muzika kakva nikojpat pred toa nemav slu{nato. I den denes veruvam deka vo
tie tagovni denovi, no i podocna, sinite o~i na Marija mi davaa nade` da
veruvam deka eden den seto ova uàsno crnilo, koe go prepokri svetot, }e si
zamine."
22. Budimpe{ta
"Be{e kve~erina koga teretniot voz bez vozen red stigna vo

èlezni~kata stanica Ferencvaro{ vo Budimpe{ta. Tuku{to izlegovme od
vozot, slu{navme silni detonacii, a vo dale~ina vidovme bolskot. Nabrgu
uznavme deka e napadnato Ko{ice i deka e pogodena katedralata. Koj toa ja
bombardira Ko{ice, se pra{uvaa site. Nitu toga{ nitu podocna se uzna koj
navistina ja bombardira{e crkvata vo Ko{ice. Edni velea deka toa e delo
na Sovetskiot Sojuz, drugi deka toa zlodelo go napravila Germanija poradi
propagandni celi, gnevot na narodot da go svrtat kon Sovetite. No, kako i da
be{e, ostana zasekoga{ zapi{ano vo istorijata deka crkvata vo Ko{ice
be{e prvoto bombardirawe na Ungarija.
Koga od èlezni~kata stanica Ferencvaro{ so tramvaj trgnavme kon
na{iot nov dom, sirenite po~naa silno da zavivaat navestuvaj}i vozdu{en
napad. Koga tramvajot svrte od Pe{ta kon Budim i go pomina mostot
Elizabeta, silna svetlina bolsna, a vedna{ potoa se slu{na zaglu{uva~ka
detonacija. Potoa vtora, treta ... Tramvajot sopre.
66
"Kakvo dobredojde ni priredi Budimpe{ta!", re~e tatko mi Eugen so
glas vo koj ima{e mnogu lutina. "Izbegavme od edno zlo, drugo postra{no ne'
do~eka", dodade.
Navistina toa be{e edna zastra{uva~ka iluminacija. Na neboto
naroseno so mali svetilki, po~naa da bolskotat silni ognovi proprateni so
uàsni pisoci. Pod bleskavata isprekinata svetlina gi vidov ispla{enite
likovi na mojata majka i na sestra mi Lonti. Toj prv uàsen vpe~atok be{e
samo uvertira na ona {to doprva treba{e da go vidime i doìveeme vo
Budimpe{ta. Nabrgu, mnogu slu~uvawa ni pokaàa deka uàsot vo koj se
najdovme e vsu{nost mnoguglava a`daja koja od site strani se zakanuva.
Ungarskiot nacionalizam nasekade be{e prisuten. Ne be{e te{ko da se
zaklu~i deka Ungarija e zatruena so nacizam i antisemitizam. Mnogu te{ko
be{e vo takov haos da se snajdeme. No mora{e, pove}e nema{e vra}awe nazad.
Se smestivme vo prethodno iznajmeniot stan koj se nao|a{e na
posledniot, ~etvrt kat od edna zgrada na ulicata Kanià br. 24. Stanot go
so~inuvaa: dnevna soba, spalna, kujna i bawa. Od prozorite moè{e da se
vidi visokiot èlezni~ki nasip. Kako ogromna zmija koja spokojno se
istegnala na vreloto sonce, toj se protega{e vedna{ pod nas i do nedogled vo
obata pravci. Podocna, tokmu toj, èlezni~kiot nasip be{e borbena linija
koja gi razdvojuva{e Germancite i Sovetite i kade {to se vode{e èstoka
borba.
Nabrgu po na{eto pristignuvawe se zapi{av vo petti klas gimnazija
vo Cistercita. Taa be{e edna od najrenomiranite gimnazii vo cela
Ungarija i vo nea se izu~uvaa site predmeti od edna redovna, no i klasi~na
gimnazija, a latinskiot jazik se izu~uva{e za vreme na site godini. Vo
gimnazijata predavaa vo javnosta poznati nau~ni imiwa, univerzitetski
profesori od koi nekoi bea poznati i nadvor od zemjata. Osobeno se
istaknuvaa profesorite po fizika i hemija i nivnite kabineti vo koi
moè{e da se izveduvaat ~udesni eksperimenti. Ostana dlaboko zabeleàno
vo moeto se}avawe eden od ~asovite po fizika na koj profesor Pomazi Bil
ni pokaà (za ona vreme eden ~udesen potfat) kako eksperementalno se meri
brzinata na svetlinata. Site bevme voodu{eveni, a jas i den denes vo sebe go
nosam onoj voshit koj toga{ go po~uvstvuvav. No, vo gimnazijata se izu~uvaa
i mnogu drugi predmeti i jas tuka moèv da se zapoznaam i so tajnite na
vi{ata matematika."
Zabeleùvam deka so mislite e vo toa odamna izminato vreme. Na
liceto mu se ogleduvaat mislite. Povremeno mrak }e go obvie, povremeno
sonce }e go ogree.
Budimpe{ta e prekrasen grad, no vo nekoe drugo vreme, me|u nekoi
poinakvi lu|e. êsto {etav po stariot grad Budim, a potoa go minuvav Dunav
preku prekrasnite mostovi i preminuvav na negoviot visok desen breg kade
po~iva{e Pe{ta. Pro{etkite mi ja olesnuvaa du{ata. Ponekoga{ ostanuvav
so ~asovi. Razmisluvav za seto ona {to mi se slu~uva{e, a mnogu pove}e za
ona {to treba{e da dojde. Vo toa idno, nepredvidlivo vreme, ubavite i
grdite raboti se me{aa me|usebno, kako svetlinata i temninata, no jas vo
67
taa ~udesna crno-bela igra gi turkav svoite rozovi èlbi. I koga tie }e se
izme{aa, ~udesen misloven boìlak }e se pojave{e pred mene."
Odnenade` stana. Pojde da pro{eta po alejata na lipi.
23. Pti~ka mala
Na eden od sostanocite na socioterapiskata zaednica, se vode{e

rasprava za soìvotot i me|usebnite odnosi na stanarite vo Vilata na
krajot od alejata na lipite. Se zboruva{e za dobrite i lo{ite odnosi i
pritoa se naveduvaa primeri vo koi naj~esto se spomenuva{e imeto na
slepiot Jovan.
"Nekoi od stanarite se trudat da mu pomognat, no nekoi ne go pravat
toa i se odnesuvaat kako da ne zabeleùvaat deka nivnata pomo{ mu e
potrebna", veli Eftim so prekoren glas.
Jovan e eden od najstarite ìteli na Vilata. Nabliùva kon
osumdesettata godina od ìvotot. Vo vilata prestojuva pove}e godini.
Negovata ìvotna prikazna e mnogu ta`na.
Rano ostanal bez roditeli. Najnapred umrela majka mu, a potoa kow go
udril tatko mu, go proturil i lekarite ne moèle da mu pomognat. Rabotel
kako {umski rabotnik. Ja sakal prirodata i bil mnogu sre}en dodeka {etal
po planinskite visovi, {umite, livadite i piel voda od bistrite potoci.
Podocna, bez nikoj da mu kaè zo{to go pravat toa go stavile za ~uvar vo
hidrocentralata vo Mavrovo. Godinite minuvale. Ne se oènil. @iveel so
edna èna ~ie vonbra~no dete go priznal za svoe. Se odnesuval kon nego kako
vistinski tatko. Poradi zabrzano slabeewe na vidot predvremeno go
penzionirale. Otsekoga{ bil vernik i ~esto odel vo crkva. Po
penzioniraweto dve godini bil vo nekoj manastir vo Smederevo otkako go
slu{nal glasot Gospodov kako mu veli da go stori toa. Sosema oslepel, no
toa ne mu pre~elo zatoa {to Gospod bil postojano so nego. Otkako izminale
dvete godini, se vratil vo Makedonija i oti{ol vo manastirot Sv. \or|ija
vo blizinata na Gostivar. Vo nego ostanal polni osum godini. Postojano mu
se molel na Boga i ponekoga{ glasno gi kaùval molitvite. Site bile vo
v~udonevidenie od istrajnosta na negovata volja i silnata qubov kon Boga.
I se taka bilo dodeka eden den ne po~nal na siot glas da govori deka toj e
Gospodov izbranik odreden da se griì za Zemjata i Neboto, deka vo nego se
obedinile svetite i svetovnite ni{ani. Kalu|erite koi bile vo manastirot
so neverba vrtele so glavite, no nekako im bilo neprijatno da mu se
sprotivstavat. No, koga eden den rekol, a potoa nekolkupati povtoril deka
Isus Hristos bil golem gre{nik i zatoa bil raspnat na krst, no deka toj e
vistinskiot bezgre{nik i deka e spremen da go ponese na svoite ple}i
grevot na Isusa, na site im stanalo jasno deka Jovan go zagubil umot. Koga
tie sakale da go odvedat vo bolnica, toj se sprotivstavil velej}i im da
vnimavaat {to pravat, deka toj napi{al mnogu sveti knigi za spasot na
Makedonija i deka blagodarenie na niv, toj }e ja spasi zemjata i narodot od
68
site du{mani koi ja sardisale zemjata od site strani, no i od onie
predavnici koi se izme{ale me|u narodot kako kokalot so lebnoto ìto.
Eden mlad kalu|er na kogo du{ata mu se naàlila za slepiot i bogoqubiv
Jovan, sednal do nego kako sin pokraj svojot iznemo{ten tatko i krotko mu
rekol deka ima mnogu vistina vo ona {to toj go govori. Otkako Jovan ja
steknal negovata doverba, mu vetil deka }e stori se' kako toj }e mu kaè.
Mladiot kalu|er se raspra{al kade za Jovana }e e najdobro da se smesti.
Koga slu{nal za Vilata na krajot od aleata na lipite, bez dvomisla go
donel.
Jovan mnogu brzo svikna na novata sredina, veruvaj}i deka se nao|a vo
nekoj manastir za koj nikoga{ pred toa ne be{e slu{nal.
Ladislav, koj go vode{e sostanokot e na mislewe deka me|usebnite
odnosi vo Vilata ne se onakvi kakvi {to treba da bidat i deka tuka
stanarite pove}e ìveat eden pokraj drug, odo{to eden so drug. No, otkako
go kaà toa, malku se zamisli i potoa dodade deka ponekoga{ ìvotot eden
so drug izroduva mnogu pote{ki problemi otkolku ìvotot eden pokraj drug.
Vakvata sprotivstavenost na mislite gi zbuni site, i stanarite i
vrabotenite.
"[to li mu padnalo na um sega na itrecot?", pomisliv. Sakav da
zapra{am, no dodeka razmisluvam kako da go iskaàm toa, Ladilav prodolì
da zboruva.
"@iveej}i eden so drug nabrgu ili podocna nie gi razotkrivame
me|usebno svoite karakteri i pred se' nekoi na{i viduvawa za klu~nite
ìvotni i drugi seop{ti pra{awa. A toga{ se javuvaat problemi, za{to vo
godinite vo koi se nao|ame site nie, menuvaweto na zakoravenite stavovi e
skoro nemo`na rabota. A nie tuka ne sme se sobrale po sopstven izbor, tuku
sudbinata ne' dovela tuka. A nekojpat koga na{ite viduvawa }e se sudrat so
nekoi poinakvi, konfliktite se neizbe`ni. Zatoa moèbi ponekoga{ e
podobro da se ìvee edni pokraj drugi odo{to edni so drugi, no pozna~ajno
od toa e me|usebno da si pomagame", ja zavr{i svojata tirada Ladislav.
Koga gi izgovori poslednite zborovi, se po~uvstvuva lutina vo
negoviot glas. Ne me iznenadi vakviot negov sofisti~ki priod na rabotite,
na niv da se pogleda od eden aspekt, a potoa od drug sprotiven, no lutinata
koja dobi vo svojot tonalitet vo poslednite negovi zborovi, me zamisli.
Nekoi od prisutnite na sostanokot se sloìja so nego deka treba site
me|usebno da si pomagaat, a drugi bea na mislewe deka pomo{ta na onie na
koi im e potrebna (i po ne znam koj pat se spomena imeto na slepiot Jovan)
deka e rabota na vrabotenite. Vo raspravata se vme{aa edna sestra i dve
bolnogleda~ki. A toga{, kako {to obi~no biduva na vakvite sostanoci,
mislewata se podelija. Edni zastanaa zad misleweto deka denes se rasprava
za me|usebnite odnosi na stanarite vo Vilata i deka pri toa ne treba da se
me{a personalot za ~ija rabota i odnos moè drug pat da se rasprava, a drugi
bea istovremeno da se rasprava i za ednite i za drugite. Vo eden moment,
koga istovremeno po~naa pove}emina da zboruvaat, znaev deka treba ne{to
da se stori. Dodeka toa go razmisluvav go svrtev pogledot kon Ladislav koj
69
go vode{e sostanokot i zabeleàv deka se prigotvuva povtorno ne{to da
kaè.
"Jas mislam", re~e so akcent vo glasot i stana od stolicata. Otkako
xagorot se stivna, prodolì da zboruva, no sega so potivok glas.
"Jas mislam deka e vreme da go privr{ime razgovorot vo koj
raspravavme za na{ite me|usebni stanarski odnosi, za ona {to go pravime
eden za drug, so edna anegdota, koja ovojpat sakam da vi ja kaàm jas."
Bez da so~eka {to drugite }e re~at, vedna{ po~na da govori.
"Si bila edna mnogu mala pti~ka, koja i pokraj mnogute opasnosti koi
i' se zakanuvale od site strani, bila mnogu sre}na. No, eden den slu{nala
deka }e se slu~i golema nesre}a i deka ogromnoto, nedogledno Nebo }e se
sru{i vrz Zemjata. Silna taga i' se nasadila vo du{ata. Razmisluvala,
razmisluvala, {to taa kutrata, mala i bespomo{na moè da stori. Vo eden
moment i' do{lo na um {to treba da napravi. Legnala so grbot na trevata i
gi podignala svoite dve nejaki noìwa kon Neboto. Nabrgu eden patnik
pominal pokraj nea i koga ja videl kako leì na trevata so noìwata
krenati nagore, mu stanalo àl na du{ata zatoa {to pomislil deka ne{to ne
i' e dobro na pti~kata. Se podnavednal i pred da ja zeme vo race ja zapra{al
{to pravi. Taa vedna{ re{itelno mu odgovorila deka se obiduva so
noìwata da go zadrì Neboto za koe slu{nala deka }e padne vrz Zemjata.
"[to moè{ kutrata ti da stori{? i' doviknal toj.
"Sekoj treba da pravi tolku kolku {to moè!" mu odgovorila taa i
ponatamu drèj}i gi svoite ne`ni noìwa kon Neboto".
Patnikot ne rekol ni{to, ja ostavil malata pti~ka i si zaminal
dlaboko zamislen.
Sostanokot na socioterapiskata zaednica zavr{i. Nikoj ni{to ne
re~e. Ladilav vedna{ si zamina vo svojata soba. Ostanav sam vo golemata
prostorija za sostanoci. Anegdotata na Ladislav me zamisli. Porakata koja
taa ja nose{e so sebe me voshiti. Poodamna znaev deka vrednosta na edna
li~nost se sostoi vo toa taa sekojpat da dava od sebe najpove}e {to moè,
postojano da se natprevaruva samata so sebe, a ne so drugite. No, pokraj toa,
koga Ladislav govore{e, iako negoviot glas be{e odmeren, mi se stori deka
mnogu ~uvstva bea zbrani vo nego. Silno posakav da dosegnam do dlabo~inata
od kade {to tie ~uvstvuvawa proniknuvaa vo nego.
Otidov vo negovata soba. Toj privr{uva{e so zapisnikot od
sostanokot na socioterapiskata zaednica. Me do~eka kako i sekoga{ so
nasmevka. Sednav na ponudenata stolica. Imav pret~uvstvo deka ja znae
pri~inata na mojata poseta.
"Interesna anegdota!?", re~e.
Po~uvstvuvav kako ehoto od moite misli da stignalo do negoviot
apsoluten sluh.
"Mnogu dobra", rekov. "Premnogu dlabokomislena tukutaka da se
pomine preku nea. Saka{ da mi raskaè{ Ladislave koj ti ja raskaà
anegdotata za Malata pti~ka", dodadov.
70
Ja snema nasmevkata od negovoto lice, a taèn oblak pomina preku
crniloto na negovata leva zenica. Vo istiot mig mi se stori deka }e se
isturi silen do`d od solzi.
"Mnogu odamna ja slu{nav ovaa anegdota. Mislev deka sosema sum
zaboravil na nea. No ~udno e kako ponekoga{ samo eden zbor, ili samo
nekakov zvuk vo glasot, moàt da gi povikaat na videlina nekoi damne{ni
na{i spomeni koi so godini bitisuvale zatureni nekade vo na{ata mislovna
biblioteka. Raspravata za me|usebnata pomo{ i poddr{ka najnapred mi
dovle~ka nekoi teskobni ~uvstva vo du{ata, no vedna{ znaev deka tie ne se
vo vrska so raspravata, tuku deka nivnite koreni dopiraat mnogu podlaboko.
Koga pak stana zbor za onie stanari koi ponekoga{ se pravat deka ne
zabeleùvaat deka mu e potrebna pomo{ na Jovana, odnenade` na um mi ja
dovle~kaa prikaznata za Malata pti~ka, a so nea pred mene voskresna
likot na mojata majka Jolanta. A so nea mnogu misli i ~uvstva mi dotekoa vo
du{ata. No, pred bilo {to da re~am za mojata ki{awa, moram da kaàm
ne{to za moite ~uvstvuvawa kon nea, no i za site moi bliski ili podale~ni.
Ne se toa nekoi skameneti, rigidni ~uvstvuvawa koi edna{ za~nati vo
du{ata takvi }e ostanat zasekoga{. Naprotiv, tie so vremeto se menuvaat, se
preobrazuvaat, bi rekol presozrevaat. Nekojpat dolgo ne moèv da se
oslobodam od nekoe ~uvstvo koe na ovoj ili na onoj na~in ja povredilo mojata
du{a. No podocna, poradi nekoi slu~uvawa okolu mene, no i vo mene, tie
~uvstvuvawa se menuvaa i ponekoga{ stanuvaa sosema sprotivni. A koga toa
}e se slu~e{e, tie zapo~nuvaa me|usebno da vodat boj. Toa e mnogu ma~na i
neprijatna rabota. No, kako vremeto odminuva{e, zabeleàv deka nastanuva
nekakov kompromis, pomiruvawe me|u edno i drugo ~uvstvuvawe i tie
zapo~nuvaat me|usebno da se razbiraat. Soznanieto za ova za mene be{e
vistinskoto prosvetluvawe zatoa {to sfativ kolku li~nosta e kompleksna
i deka preku samo edna edinstvena nejzina reakcija, ne moème da doneseme
traen sud za nea. Od najrano detstvo nosev vo sebe edno neprijatno ~uvstvo
vrzano za mojata majka. Iako se obiduvav, ne moèv da zaboravam koga taa mi
re~e: "Nebeskite angeli ne im nosat Boì}na elka i podaroci na bednite
deca. "Ili, ne moèv da ja zaboravam lutinata koja mi se izrodi vo du{ata
koga eden den vidov deka pod moeto krevet~e ja nema prekrasnata èleznica,
a taa mi re~e deka ve}e sum golem i zatoa nea ja podarila na Minja, edno
devoj~e od sosedstvoto. Ima{e u{te nekolku takvi slu~ki koi mi potvrduvaa
deka mojata majka e so kameno srce. No, u{te koga bevme vo Zagreb, a osobeno
vo Budimpe{ta, toa kameno srce pokaà golema, ogromna ~uvstvitelnost kon
nedol`nite lu|e koi stradaa vo antisemitizmot i Holokaustot za vreme na
Vtorata svetska vojna. Mojata majka javno zboruva{e i pi{uva{e protiv toa
Zlo. Gi objavi svoite razmisli vo edno levi~arsko spisanie vo Budimpe{ta,
pod svoe polno ime i prezime, izloùvaj}i se na smrtna opasnost. Da se
kritikuva vo toa vreme Zloto ne be{e bezna~ajna rabota, tuku mnogu opasna.
No i toa ne be{e se'. Si pripomnuvam koga eden den so netrpenie ja
o~ekuvavme da se vrati od koncentracioniot logor Monor, nedaleku od
Budimpe{ta, kade pojde da poseti edna svoja rodnina koja be{e zatvorena vo
nego. Koga se vrati, govore{e za uàsnata gletka koja ja videla. So Marija
71
razgovarala preku yidot od bodlikava ìca. Taa bila o~ajna, a od pregolema
bolka nitu solza ne moèla da pu{ti. Toga{, dobro se se}avam deka ki{awa
re~e: "Tie nesre}nici treba da se posetuvat bilo da se na{i rodnini ili ne,
da im se dade barem tro{ka poddr{ka, qubov i verba deka nekoj misli i
so~uvstvuva so niv i deka sekojpat treba da im se pomaga na obespraveniot i
na bespomo{niot". Koga toa go govore{e, od nejziniot lik bolskote{e
Dobrina, a vo nego nema{e nitu tronka od ona {to jas go narekov kameno
srce. I ne zastana tuka; postojano so seta sila {to ja ima{e zboruva{e
protiv Zloto i nikojpat doma ne re~e deka razgovorite za toa treba da se
ostavat na strana zatoa {to ne moè da im se pomogne na tie nesre}nici.
Naprotiv, postojano ja povtoruva{e prikaznata za Malata pti~ka i ja
zavr{uva{e sekojpat so zborovite:
"Sekoj treba da pravi tolku kolku {to moè!"
24. Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur
Vo gimnazijata Cistercita sepak na najvisoko nivo be{e muzi~kata

naobrazba. Cistercita na{iroko be{e poznata i se gordee{e so svoj
guda~ki orkestar, koj so u{te nekolku duva~ki instrumenti ~ine{e eden ne
mnogu golem, no mnogu kvaliteten simfoniski orkestar. Na mnogute
koncerti vo gimnazijata i nadvor od nea bea izveduvani delata na Zoltan
Kodaq i Bela Bartok, dvajcata najpoznati kompozitori vo Ungarija vo toa
vreme. Iako nivnoto tvore{tvo me voshituva{e i vo Budimpe{ta i podocna,
a nekoi od nivnite dela bea i na mojot repertoar, nemav sre}a li~no da se
zapoznaam so niv.
Za vreme na {koluvaweto vo Cistercita jas vo orkestarot svirev na
violina, viola i na klarinet. Osobeno so golema qubov se posvetiv na
klarinetot. Imav golema sre}a {to moj profesor be{e Kalman Berke{,
eden od najpoznatite klarinetisti vo Ungarija koj postojano so svoite
izvedbi be{e prisuten preku radiostanicite vo Budimpe{ta. Brzo
napreduvav i nabrgu me|u repertoarot koj go svirev se najde i Mocartoviot
Koncert za klarinet i simfoniski orkestar vo A-dur. Dolgo go ve`bav ovoj
prekrasen koncert na klarinetot in B koj go imav. Vo eden mig pomisliv deka
iako izvedbata prekrasno zvu~i, i pokraj toa {to taa e polovina ton
povisoka od onaa kako Mocart ja be{e zabeleàl vo notniot zapis, kako taa
bi prozvu~ela vo originalnata izvedba. A koga na taa misla mi se nadovrza
pomislata deka koga bi trebalo da nastapam na eden koncert vo pridru`ba
na simfoniski orkestar so mojot klarinet in B, toga{ toa bi dovelo do
vistinska muzi~ka zbrka. Toa tolku mnogu me voznemiri i zagriì {to
vedna{ odlu~iv da kupam klarinet in A za koj Mocart gi be{e usoglasil
tonalitetite na klarinetot i simfoniskiot orkestar. Istiot den koga go
kupiv klarinetot in A, so nego otidov na ~as kaj profesorot Berke{ Kalman.
So golemo zadovolstvo mu go pokaàv na po~ituvaniot profesor mojot nov
klarinet. Toj vedna{ pobara od mene da slu{ne kako toa Mocartoviot
72
Koncert za klarinet i simfonski orkestar vo A-dur }e prozvu~i na
klarinetot in A. No, koga jas se obidov da go otsviram dobro uve`baniot
koncert na mojot nov klarinet in A, mi se slu~i istoto ona {to mi se slu~i
onaa topla ve~er koga treba{e da ja otsviram [umanovata Sonata vo g-moll.
Mojot apsoluten sluh i ovojpat mi napravi vistinska zbrka zatoa {to
sluhot mi govore{e edno, a uve`banite prsti na klarinetot in B drugo.
Zbunetosta tolku me obzede {to ne moèv da ja otsviram i najednostavnata
C-dur skala. No, i pokraj seta moja zamajanost, uspeav da zabeleàm deka u{te
pove}e od mene e zbunet i profesorot Berke{. Vo zeleniloto na negoviot
pogled vidov bezbroj pra{alnici koi se' pove}e i pove}e se zgolemuvaa.
Kako da ne moè{e da poveruva deka pred nego ne stoi eden od najdobrite
u~enici na klarinet za kogo ne gi {tede{e pofalbenite zborovi, tuku
nekakov nenadaren po~etnik.
"[to e Ladislave?", zapra{a.
"Mojot apsoluten sluh", edvaj izustiv.
"[to?", re~e so glas vo koj ima{e ne pomala zbunetost od negoviot
pogled.
"Mojot apsoluten sluh!", rekov, no so mnogu poodlu~en glas.
Toj se svrti i svoeto vnimanie mu go posveti na drugiot u~enik po
klarinet koj be{e vo u~ilnicata.
Slednite denovi so fanati~na upornost go ve`bav Mocartoviot
Koncert za klarinet i simfonski orkestar vo A-dur, na mojot nov klarinet
in A. Ne moèv i da pretpostavam kolku toj sepak poinaku zvu~i. Koga se
po~uvstvuvav dovolno spremen da go izvedam koncertot pred mojot profesor
go storiv toa.
"Bravo! Bravo Ladislave!", re~e, no imav vpe~atok deka ne zabeleà
nikakva razlika vo mojata izvedba, dali e taa na klarinetot in B ili na mojot
nov klarinet in A, a i nikoga{ podocna ne me zapra{a za mojot apsoluten
sluh. Ne mu zabeleàv za toa, iako ne{to dlaboko vo mene posakuva{e da go
slu{ne misleweto za apsolutniot sluh od muzi~kiot avtoritet kakov {to
be{e profesorot Berke{."
Zamol~e. Pogledot mu se zamagli i jas znaev deka nekakov oblak od
spomeni povtorno be{e nadvisnal nad negoviot um.
"Od ranoto detstvo se vqubiv vo klarinetot. Se slu~i toa eden den
koga mojot tatko me odnese na koncert i so toa me vovede vo ~udesniot svet
na simfoniskata muzka. Svire{e Suboti~kata filharmonija. Ne se se}avam
koj koncert be{e na repertoarot, no ottoga{ ne prestanav da ja slu{am
voshituva~kata boja na klarinetot, osobeno negovite dlaboki tonovi.
Ottoga{ stanav niven ve~en oboàvatel. Za mene nivnata dlaboka
dramati~nost nikojpat ne ja izgubi misti~nata privle~nost, a nea pove}e ne
ja sretnav nitu kaj eden drug instrument. Toj moj zanes koj go nosev vo sebe od
ranoto detstvo do gimnaziskite denovi vo Budmpe{ta, odnenade` se
pretvori vo vistinski voshit koga moèv da gi slu{nam i po~uvstvuvam
dlabokite tonovi kako izleguvaat od mojot klarinet. No, da se dosegne do
niv ne e lesna rabota. Pokraj sovr{enstvoto vo tehnikata, da se dostigne do
vistinski abaùr, da se dobie taa voshituva~ka boja na dlabokite tonovi na
73
klarinetot, neophodno e potrebna vistinska interpretacija. Za àl vo
Budimpe{ta nemav javen nastap so klarinet, a tolku mnogu posakuvav so
simfoniski orkestar da go otsviram Mocartoviot Koncert za klarinet vo
A-dur. Mnogu godini podocna koga dojdov vo Skopje i se zapoznav so
makedonskata muzika, zabeleàv deka klarinetot e mnogu zastapen, osobeno
vo narodnata muzika, {to mnogu me izraduva. No, nabrgu zabeleàv deka
pove}eto klarinetisti vo orkestrite na narodna muzika ne poseduvaat takov
abaùr, pa zatoa dlabokite tonovi na klarinetot zvu~ea poinaku. No
nasproti niv, nekoi klarinetisti, pred se' Tale Ognenovski, sovr{eno ja bea
sovladale ovaa tehnika i nivnata interpretacija zvu~e{e voshituva~ki.
Sekojpat koga }e gi slu{nev tie prekrasni dlaboki tonovi na klarinetot,
~uvstvuvav vistinsko blaènstvo na du{ata."
Stanav i tivko izlegov od negovata soba. Sakav barem u{te malku da
ostane vo onoj vol{eben svet na minatosta koja vo migot stana sega{nost.
25. Moite orguqi
Eden ubav son~ev den Ladislav prodolì da mi raskaùva za svoite

doìvuvawa vo Budimpe{ta.
"Vo katedralata so dve kuli Zirci, koja be{e vedna{ do gimnazijata
Cistercita, na nedelna misa odevme site gimnazijalci. Mojot drugar od
istiot klas, Ro`wai Zoltan, vo Zirci svire{e na orguqi i pomaga{e vo
bogoslu`bata. Eden den posakav da pojdam so nego vo katedralata za da me
zapoznae so ovoj ~udesen instrument. So radost ja prifati mojata
qubopitnost. Koga so Zoltan dojdov do orguqite, me obzede nekoe posebno
~uvstvo. Stoev pred niv smramoren. Po~uvstvuvav kako ne{to silno me
privlekuva kon niv, a istovremeno i ne{to ne pomalku silno me
predupreduva da vnimavam kako }e se odnesuvam so niv. Ima{e vo toa ~uvstvo
ne{to {to mi nalikuva{e na ona {to psihologijata go narekuva
stravopo~it, a koe jas pove}epati go bev po~uvstvuval koga odnenade` }e se
najdov pred nekoja avtoritetna li~nost za koja mnogu ubavi raboti sum
slu{al. I navistina orguqite koi bea pred mene go zasluùvaa toa. Bea toa
prekrasni, golemi, elektri~ni orguqi so tri manuala. Ne moèv da im
odoleam. Gi pomiluvav so racete, a tie mi vozvratija so istata ne`nost. Vo
istiot mig is~ezna sko~anetosta i po~uvstvuvav deka se nao|am vo blizina na
nekoj moj mil prijatel. Na{ata prva sredba ostavi dlabok vpe~atok na mene
i jas ne moèv svoite misli da gi ottrgnam od orguqite. So golema
netrpelivost ja o~ekuvav na{ata sledna sredba. No, ne be{e lesno da
dobijam soglasnost od odgovornite lu|e vo katedralata za da moàm da
ve`bam na orguqite vo denovite koga nema{e bogoslu`ba. Tie se soglasija
so toa otkako jas prifativ da se vklu~am vo liturgijata, no pri toa samo da
sviram na orguqite, a ne da gi obavuvam i drugite raboti od bogoslu`bata,
za koi pokraj muziciraweto be{e zadolèn mojot drugar Zoltan. Taka jas
74
sega go koristev sekoj sloboden mig, koga prilikite go dozvoluvaa toa, da
pojdam vo katedralata i da sviram. So golema radost vo du{ata i so silna
qubopitnost ve`bav so saati. Be{e toa prekrasno drugaruvawe. Se
slu~uva{e ponekoga{ da ostanam pove}e od deset ~asa i da ne stanam od
moeto mesto pokraj niv i vo najostrata zima. Studeniloto koe vladee{e vo
katedralata be{e osobeno ma~no da se izdrì. Za da ne mi premrznat racete,
nosev rakavici. Vistinski se iznenadiv koga sfativ deka tie voop{to ne mi
pre~at pri muziciraweto. No pokraj niv, rabotata mi ja olesnuva{e i
elektri~noto greewe na trite manuali. Nabrgu muzikata na Johan
Sebastijan Bah stana moja opsesija. Gi ve`bav site negovi dela za orguqi.
Osobeno me voshituva{e negovata Tokata i fuga vo d-moll, edno
monumentalno delo. Napreduvav mnogu brzo na zadovolstvo na site onie koi
bea vqubenici vo orguqite, a osobeno mojot drugar Zoltan. Ne znam to~no
koga mi se izrodi vo glavata zamisla da se obidam da sviram so dve race
istovremeno na trite manuali. Otkako popoleka po~nav da ja sovladuvam
ovaa tehnika, Bahovite dela, osobeno ~etvoroglasnite fugi mi zvu~ea
sovr{eno. Veruvav deka Bah tokmu taka i gi be{e slu{nal koga gi tvorel,
iako nikoga{ od nikogo ne bev slu{nal ili pro~ital vo nekoi muzi~ki
spisanija deka Bahovite dela se izveduvani so dve race na tri manualni
orguqi. Prodolìv so uporna rabota i se' pove}e bev ubeden vo toa deka so
vakvata tehnika na izvedba na Bahovite dela se dobiva nekakov nov, dotoga{
neslu{nat zvuk. Ne se osuduvav toa da im go kaàm na drugite osven na mojot
drugar Zoltan. Koga slu{na {to mu zboruvam, vistinski se voodu{evi i me
poddrà da istraam vo rabotata. Znae{e toj, u{te pove}e jas, deka me
o~ekuva u{te dolgotrajna naporna istraùva~ka rabota za da dopram do
golemata tajna koja vo sebe ja krie{e ovoj prekrasen instrument. No, toga{
se slu~ija nekoi raboti koi napolno me odvoija od orguqite, no ne i
zasekoga{."
Dodeka toa go govore{e so racete pomina po klavijaturata na
Orsinot. So yunot na muzikata mislata mi odleta do onoj den koga
instrumentot go donesoa vo Vilata na krajot od alejata na lipite.
Ladislav be{e mnogu vozbuden. Nalikuva{e na dete koe ja dobilo na podarok
mnogu posakuvanata igra~ka. Be{e toa istoto ona dete od minatosta koe
beskrajno se raduva{e na prekrasnata crvena lokomotiva so kompozicijata
od vagoni i èlezni~kata pruga koi gi dobi kako boì}en podarok zimata
1939 godina. Od majstorite bara{e so golemo vnimanie da ja otstranat
ambalaàta. Postojano ima{e po nekoja zabele{ka. A koga instrumentot se
pokaà vo seta svoja sjajna ubavina, so golemo trpenie go razgleda i go
pomiluva od site strani. A koga zabeleà deka toa se elektri~ni orguqi, se
nasmea i na siot glas izvika: "Orsin". Be{e toa edna kovanica od zborovite
orguqi i sintesajzer koja samata mu se izrodi vo glavata. Dodeka drugite ja
raspremaa ambalaàta toj go vklu~i Orsinot i miluvaj}i go so svoite
~voresti prsti po crno-beloto klavi{te, po~na da razgovara so nego.
Odvreme navreme me|u zvuci koi prekrasno yunea vo prostorot }e
progovore{e: "Koj bi poveruval? Koj bi poveruval posle tolku izminati
godini povtorno da se sretneme?"
75
26. Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov
Elektri~nite orguqi doturkaa mnogu spomeni kaj Ladislav. Be{e

nestrpliv site tie da gi izvle~e od temninata na minatosta i da gi osvetli
so videlinata na sega{nosta. I zapo~na da prikaùva:
"Eden den vo gimnazijata Cistercita stigna pokana za me|unarodno
muzi~ko natprevaruvawe vo Vajmar, rodnoto mesto na Gete i [iler,
srcevinata na germanskata kultura. Be{e toa edno od onie sobiri na
zasilena nacisti~ka propaganda so koja Tretiot rajh saka{e na mladite lu|e
da im ja pokaè mo}ta i napredokot na novoistvorenata imperija. Vo
gimnazijata vedna{ zapo~naa podgotovkite. Treba{e da se napravi izbor na
kandidatite koi }e zaminat na ovoj sobir, da se odredi programata so koja }e
se nastapi vo Vajmar, kako treba da bidat oble~eni u~esnicite i mnogu drugi
raboti. Spored protokolot koj be{e dostaven, na ovoj me|unaroden muzi~ki
natprevar od na{ata gimnazija treba{e za Vajmar da zaminat petnaeset
u~enika. Dodeka podgotovkite te~ea i site vo gimnazijata zboruvaa za toa,
me povikaa vo upravitelskata kancelarija. Direktorot na gimnazijata vo
prisustvo na profesorskiot kolegium so sve~en glas mi soop{ti deka sum
izbran kako edinstven kandidat od gimnazijata da u~estvuvam na muzi~kiot
natprevar. Koga go slu{nav toa, ostanav ramnodu{en pred vozbudenite
profesori, iako dlabok nemir mi ja potrese du{ata. Posle onaa zlokobna
{tuka koja go izmeni Zagreb i lu|eto vo nego, osobeno poslednite izminati
denovi vo nego koga antisemitizmot moè{e da se vidi nasekade
po~uvstvuvav silna odbojnost kon nacisti~ka Germanija i site onie koi
podocna stanaa nejzini sojuznici. Istoto ~uvstvo na odbojnost buknuva{e vo
mene sekojpat koga }e se sretnev so site niv vo Ungarija, a osobeno koga }e
videv ili slu{nev kako postapuvaat kon Evreite. Site ovie ~uvstvuvawa koi
jas gi nosev vo sebe bea prisutni i vo mojot dom. Mojata majka ne prestana da
zboruva, no i da pravi se' {to moè{e za da im pomogne na nesre}nicite i da
se sprotivstavi na Zloto, a mojot tatko, iako ja nose{e uniformata na
rezerven oficer na kralstvoto Ungarija, koja be{e vo sostavot na
Hitlerova Germanija, dlaboko vo du{ata be{e antifa{ist. Me|u negovite
prijateli bea i lu|e so poinakva vera i nacionalna pripadnost, a toj
sekojpat se trude{e, koga ima{e mo`nost za toa, da im pomogne. Edna
interesna slu~ka mi ostana zasekoga{ vo se}avaweto. Za vreme na letniot
raspust jas imav anga`man kako pijanist vo zabavniot i xez orkestar na
poluevreinot Butola Ete, vo odmarali{teto Balaton-Almadi, koe se
nao|a{e na ezeroto Balaton. Be{e toj ne samo golem muzi~ar i
intelektualec, tuku i bestra{en antinacist. êstopati govore{e za toa.
Eden den, koga tatko mi Eugen dojde da me poseti i se povede razgovor za
antisemitizmot i holokaustot, i tatko mi go iznese svojot stav, dobro se
se}avam na dlabokoumnite zborovi na Butola Ete: "Porano ili podocna,
osobeno pod odredeni okolnosti, stavovite se pretvoraat vo dela. Vie
Eugene, kako heroj na avstro-ungarskata vojska, no so levi~arski stavovi
moète mnogu da ni pomognete nam, na Evreite." Tokmu toa i go ~ine{e
mojot tatko. Spisocite koi mu bea dostapni, a vo koi pokraj nekoi od
76
imiwata pi{uva{e Evrein, toj so posebni hemikalii koi samite gi
napravivme, go bri{e{e toa. Taka pove}emina gi izbegnaa onie stra{ni
racii i progoni. Istite te~nosti tatko mi gi dava{e i na drugi doverlivi
lu|e.
Seto toa za eden mig mi pomina niz mislite dodeka stoev pred moite
profesori koi go ~ekaa odgovorot za moeto u~estvo na muzi~kiot natprevar
vo Vajmar.
"Da", rekov, i vedna{ dodadov, "}e u~estvuvam na natprevarot so
Preludium vo g-moll od Sergej Rahmawinov".
Pomislata da go sviram Rahmawinov na muzi~kiot natprevar vo
Vajmar ednostavno samata mi se nametna i vo istiot mig me opsena so takva
silina, {to bev cvrsto odlu~en ako toa ne mi bide dozvoleno, da ne zaminam.
Na moe golemo iznaduvawe prisutnite so nasmevki go prifatija toa.
Podocna, koga vo mislite navrativ na odnesuvaweto na profesorite i
nasmevkite na nivnite lica, go protolkuvav toa kako golemo iznenaduvawe
za site niv, zatoa {to pove}eto od niv znaea {to zna~i da se otsviri
Rahmawinov, eden od najkompleksnite i najte{ki avtori za izvedba, no
pritoa izumija deka Sergej Rahmawinov e Rusin.
Pred zaminuvaweto se oblekovme vo nekakva ~udna obleka koja ne
be{e nitu vojni~ka, nitu pak civilna, nekakva me{avina od ednoto i
drugoto, no so nekoi nacionalni, ungarski obele`ja. A potoa ne' postroija.
So nas komanduva{e i vo Vajmar ne' predvode{e eden mlad ungarski oficer,
Zana. Be{e toj eden prekrasen ~ovek, antinacist vo uniforma na kralstvoto
Ungarija koja be{e vo sostavot na Hitlerova Germanija. U{te patem ni re~e
deka nie vo Vajmar ja pretstavuvame Ungarija i deka nezavisno od bilo {to,
nie }e salutirame vojni~ki, po starite na{i obi~ai, a ne so podignata desna
raka kako toa go prave{e nacisti~kata vojska. Pove}eto od nas bevme
voodu{eveni od hrabrosta i re{itelnosta na na{iot mlad predvodnik. I
tokmu kako {to re~e toj, taka i se odnesuvavme site.
Vo Vajmar bea sobrani prestavnicite od pove}e zemji koi se
priklu~ija na Tretiot rajh. No site nie kako pretstavnici na svoite zemji
bevme sosema odvoeni ednite od drugite. Zatoa na sekoj ~ekor moè{e da se
zabeleì kako doma}inite storile se' za da ne' impresioniraat so mo}ta,
silata, disciplinata, napredokot na nacisti~ka Germanija i site nejzini
sojuznici.
Jas nastapiv pred ispitnata komisija i nemnogubrojnata publika. Go
otsviriv Preludiumot vo g-moll od Sergej Rahmawinov, najdobro {to moèv.
Nekakvo ~udesno ~uvstvo na zadovolstvo mi blika{e vo du{ata dodeka
svirev. Be{e toa mojot mal, skromen pridones na so~uvstvo za site
progoneti i izma~eni lu|e vo stra{niot holokaust. Koga zavr{iv i pojdov
kon izleznata vrata, me slede{e silen aplauz. Na moe golemo iznaduvawe
nikoj ni{to ne re~e. Ne moèv da veruvam deka barem ~lenovite od
komisijata ne znaat koj e Sergej Vasiqevi~ Rahmawinov, golemiot ruski
umetnik od evrejsko poteklo. "Ili moèbi i tie na muzikata i umetnosta
gledaat kako na op{to dobro na ~ovekoviot rod", mi proleta niz mislite.
77
Utredenta Zana ne' postroi. Zapoveda mirno. A potoa so sve~en glas
soop{ti deka jas sum dobitnik na pijano kako nagrada za mojata izvedba. A
potoa toj i site moi sou~enici od gimnazijata mi ~estitaa. Toa be{e se'.
Nitu jas, nitu bilo koj od nas uznavme dali so dobivaweto na pijanoto sum ja
osvoil prvata, vtorata ili moèbi tretata nagrada. Nabrgu mi stana jasno
zo{to e toa taka. Glavnoto geslo na nacisti~kata propaganda be{e deka taa
ne saka so nea da sozdava protivnici. Koga toa mi dojde na um, si pripomniv
na eden detal vo Hitleroviot govor. Me|u drugoto toj na siot glas vika{e:
"Die Englesen sollen bei mir kommen Propagande zu lernen!"12
Vo Vajmar se zadràvme nekolku dena, a potoa zaminavme za Severna
Italija. Ona {to tamu go vidovme, ne se razlikuva{e mnogu po
ikonografijata od ona {to ve}e go vidovme vo Vajmar. No ona {to site ne'
iznenadi i pomalku zbuni be{e eden ogromen simfoniski orkestar pod
otvoreno nebo na koj u~estvuvaa iljada muzi~ari, a na koj nie prisustvuvame
kako gosti. Tretiot rajh vo svojata omnipotentnost miluva{e da pravi vakvi
spektakli so koi saka{e da gi fascinira lu|eto, da ja pokaè svojata
neograni~ena mo}, mo} da vladee so celiot svet. No, zaborava{e da gi
ispolni svoite vetuvawa. Pijanoto koe mi be{e dodeleno kako nagrada za
izvedbata na Preludium vo g-moll od Rahmawinov, nikoga{ ne go dobiv."
27. Rapsodija vo sino od Ger{vin
"Odmina dolgo vreme od na{eto pristignuvawe vo stanicata

Ferencvaro{ vo Budimpe{ta. Stra{nata voena iluminacija koja ne' do~eka
ne prestana, se' do osloboduvaweto na Budim. Navistina, toa be{e naj~esto
povremeno bombardirawe od vozduh koe trae{e mnogu kratko, no znae{e
ponekoga{ da predizvika i vistinski mete`. Mnogupati zavivaweto na
sirenite go najavuva{e pretstojniot napad, no ponekoga{ toa ne se
slu~uva{e. No, taa vreva ili molk na sirenite ne zna~e{e nikakva
sigurnost deka }e ima ili ne bombardirawe. Taka ponekoga{ se slu~uva{e
sirenite da ne se oglasat, a da se slu{ne silna detonacija koja }e
predizvika{e vistinska panika me|u lu|eto; ponekoga{ sirenite po~nuvaa
silno da zavivaat, a po niv da nema nikakov napad. Ovaa zbrka so sirenite
lu|eto ja tolkuvaa na razli~ni na~ini, no site se sloùvaa deka za toa se
vinovni nadle`nite koi napravile pogre{na procenka. A tie koi bea
odgovorni navistina imaa mnogu te{ka zada~a so sigurnost da predvidat
dali avionite samo }e ja preletaat Budimpe{ta, ili vrz nea }e go isturat
stra{niot tovar koj go nosat so sebe. Pokraj toa, ponekoga{ se slu~uva{e
pogolema eskadrila da proleta so zaglu{uva~ka buka, bez da ispu{ti nitu
edna bomba, a ponekoga{ na neboto da se pojavi samo eden avion, koj so svoite
bombi razoruva cel eden kvart. I toa ne be{e se'. Se slu~uva{e napadite na
Budimpe{ta da doa|aat od razli~ni strani. Ako vo po~etokot za napadot na
12
"Angli~anite treba da dojdat kaj mene da u~at propaganda!"
78
Ko{ice i razurnuvaweto na katedralata te{ko moè{e da se utvrdi koj go
storil toa, Germancite ili Sovetite, podocna so pogolema sigurnost
moè{e da se tvrdi koj ja bombardira Budimpe{ta spored toa od koja strana
doa|aa avionite. Vo periodot koga Ungarija be{e sojuznik na nacisti~ka
Germanija, Budimpe{ta be{e bombardirana od sojuzni~kite avioni.
Naj~esto toa se slu~uva{e vo nedelite. Pred da se slu~i napadot, Radio
London upatuva{e postojani predupreduvawa do lu|eto da se skrijat vo
skrivali{tata za da ne nastradaat. No podocna, otkako rabotite sosema se
izmenija, nacisti~kite avioni ja bombardiraa Budimpe{ta. Najposle, toa go
~inea i ednite i drugite i sega navistina be{e skoro nemo`no da se
pretpostavi od koja strana demne opasnost koga }e se pojave{e nekoj avion,
pomala ili pogolema eskadra. Vo edna od bombardirawata na Budimpe{ta
nastrada i katedralata do gimnazijata Cistercita kade bea prekrasnite
orguqi. Gletkata be{e mnogu ta`na. Koga gi vidov uni{tenite orguqi pod
ru{evinite, po~uvstvuvav silna bolka, kako da be{e nastradal nekoj moj
mnogu blizok. Moeto drugaruvawe so trimanuelnite orguqi be{e ispolneto
so mnogu ne`nost i qubov. Silno ~uvstvo na osamenost me obzede. Denovite
minuvaa, a mojata taga za orguqite ne stivnuva{e. Bez dru`bata so niv imav
premnogu slobodno vreme, a ne znaev kako da go ispolnam. Majka mi pove}e ne
se me{a{e vo izborot na mojot repertoar, a osobeno ne vo mojata potraga po
novi muzi~ki soznanija. Moeto muzi~ko angaìrawe vo gimnazijata
poodamna ne ja zadovoluva{e mojata glad za muzika. Standarniot repertoar
za koncertni pijanisti voglavno go bev pominal i sovladal. Rabotata krajno
se uslo`ni koga ja zavr{iv maturata vo gimnazijata i pove}e nemav nikakvi
obvrski so u~eweto. Toa se slu~i letoto 1944 godina. Znaev deka ne{to
moram da prezemam. Muzikata otsekoga{ be{e za mene najdobar lek koga
tagata }e me opsene{e. No, taa ja ima{e vistinska le~ebna mo} samo koga }e
go okupira celoto moe vnimanie. Po~nav da razmisluvam {to treba da
storam, so kakva muzika da se zafatam. Potrebata za istraùvawe be{e
dlaboko zakoreneta vo mene. Vo taa moja potraga {to da storam ponatamu,
mi se rodi idejata da se pozabavam so muzikata na Xorx Ger{vin. Vo istiot
~as koga toa mi dojde na um, vo mene voskresnaa site onie ~uvstva koi se
izrodija koga za prv pat ja slu{nav negovata Rapsodija vo sino. Se slu~i toa
slednata godina po na{eto doa|awe vo Budimpe{ta, koga za vreme na letniot
{kolski raspust zaminav na odmor vo mojata rodna Subotica. Mojot sakan
~i~ko Lali na negoviot nov gramofon mi ja reproducira{e Rapsodija vo
sino za pijano i simfoniski orkestar. Be{e toa za mene nekakva sosema
poinakva muzika, koncerten xez, za koja so pravo se vele{e deka e
revolucionerna muzika, zatoa {to be{e poinakva od site dotoga{ poznati
muzi~ki stilovi. Vsu{nost, kako {to vele{e mojot ~i~ko Lali, toa be{e
nekakva fuzija na seriozna koncertna muzika i xez, a ima{e i elementi na
zabavna muzika.
"Taa, Laci moj, ne samo {to deluva na umot i gi branuva emociite,
tuku i otvora {iroki mo`nosti za istraùva~ka rabota. Zatoa i mnogumina
tvorci sozdavaa muzika kako Ger{vin", mi govore{e toj. Potoa vo eden
79
zanes, mojot ~i~ko Lali mi govore{e za izgubenata generacija, za xezot, za
vremeto na ~udata.
Koga site ovie misli i prekrasni zvuci, koi dolgo bitisuvaa nekade
dlaboko zasolnati vo mene, povtorno gi slu{nav i po~uvstvuvav, znaev deka
Ger{vin e mojot spas. Seto svoe vnimanie go svrtev kon nego. Po~nav da
baram, da istraùvam se' {to be{e povrzano so nego i negovata muzika.
Toga{ od eden moj poznat slu{nav edna mnogu interesna anegdota za nego. Se
govore{e deka koga Ger{vin go zamolil pro~ueniot kompozitor Moris
Ravel da go primi za u~enik po orkestracija, toga{ golemiot majstor za
orkestracija mu odgovoril deka toj treba da bide negov u~enik. So negova
pomo{ (i vo ova nevreme vo Budimpe{ta) uspeav da nabavam noten zapis na
Rapsodija vo sino za dve pijana, vo koja pijanoto broj dva be{e izvod od
orkestarskata partitura. So golem entuzijazam se zafativ {to pove}e od
toa da izdvojam za solo pijano izvedba. Vo toj zanes se slu~uva{e i da ne gi
slu{nam sirenite koi predupreduvaa deka naskoro }e sleduva napad od
vozduh. Koga }e stanev svesen za detonaciite koi dopiraa do mene, mi
doa|a{e na um mudrata latinska izreka: "Inter arma silent Musae".13 No, jas ne
se pridrùvav do nea.
So muzikata na Ger{vin kako da dojdoa za mene nekoi poubavi
vremiwa i pokraj toa {to vojnata se' pove}e se zasiluva{e. No, pokraj
muzikata na Ger{vin, jas so golem elan se zafativ i so ve`baweto na
klasi~nite avtori i pritoa sozdadov i nekolku interesni kompozici. I
toga{ se slu~ija nekoi interesni muzi~ki nastani. Vo veli~enstvenata sala
na Pazmaw Pe'ter, najvisokata univerzitetska ustanova vo Budimpe{ta,
odràv solisti~ki nastap na pijano. Pokraj izvedbata na klasi~ni dela, se
pretstaviv i so svoi kompozicii. Nabrgu po toj nastap, kako orgulist
nastapiv i vo katedralata Ma}a{ Teplom, najubavoto crkovno zdanie vo
Budimpe{ta. Moeto drugaruvawe so orguqite povtorno ja probudi vo mene
golemata qubov kon niv. So golema èlba posakav povtorno da im se vratam,
no nekoi drugi slu~uvawa me spre~ija vo toa."
28. Opsadata na Budim
Navistina bea toa burni vremiwa. Istorijata gi zabeleà

pozna~ajnite slu~uvawa. Nacisti~kata okupacija na Evropa opfa}a{e
~etiri kategorii zemji. Vo prvata grupa bea onie koi vedna{ bea
anektirani i so koi se upravuva{e direkno od Berlin. Toa bea Avstrija,
Sudeskata oblast, Severozapadna Polska, Luksemburg i Severozapadna
Jugoslavija. Vtorata grupa gi opfa}a{e takanare~enite isto~ni zemji. Toa
bea prorektoratite êhoslova~ka i Moravska, balti~kite dràvi i
privremeno okupiranite zemji na Sovetskiot Sojuz. Vo tretata grupa
spa|aat okupiranite teritorii vo koi be{e ostvaren nekakov vid
13
"Za vreme na vojnata i muzite mol~at".
80
samouprava pod germanska kontrola. Toa bea Norve{ka, Danska, Holandija,
Belgija, Francija, Srbija, Grcija... I najposle, vo ~etvrtata grupa spa|aa
germanskite sojuzni~ki zemji: Bugarija, Ungarija, Romanija, Hrvatska i
Finska. Ungarija, na ~ie ~elo be{e regentot Horti, vo 1941 godina stapi vo
Vtorata svetska vojna od stranata na Germanija. Koga na 6 april 1941 godina
nacistite ja napadnaa Jugoslavija, u~estvuva{e i Ungarija. Be{e okupirana
Ba~ka i Me|umurje, a vo juni mesec istata godina Ungarija mu objavi vojna na
Sovetskiot Sojuz. Vo po~etokot na 1944 godina Horti se obide zaedno so
zapadnite sili da postigne spogodba. Tokmu poradi toa Germanija vo 1944
godina ja okupira{e Ungarija. Edinicite na sovetskata armija, esenta
istata godina ja preminaa ungarskata granica. Istata godina se slu~i
opsadata na Budim.
"Za opsadata na Budim, na koja i jas bev svedok, moè mnogu da se
govori", mi re~e Ladislav eden den koga go zapra{av kako gi preìveal
borbite za osloboduvawe na Budimpe{ta. Odnenade` mnogu ~uvstva mu
rascutea na liceto i toj sosema se izmeni.
"Zgradata vo koja bevme smesteni se nao|a{e na periferijata na
Budim, od ovaa strana na visokiot èlezni~ki nasip koj be{e oddale~en od
nas to~no 55 metri. Nasproti nea, od drugata strana, na nasipot be{e
{iroka ramnina na koja ovde-onde se belee{e po nekoja ku}a. Nekade vo
dale~inata moè{e da se zabeleì visokata antena za Budimpe{ta. Od
na{ata strana na nasipot be{e postavena germanskata vojska, a od onaa
drugata sovetskata. Germancite se branea, a Sovetite napa|aa. Opsadata na
Budim zapo~na na 26 dekemvri 1944 godina, vtoriot den na katoli~kiot
Boì}. Se slu~i toa tokmu koga moite roditeli, Lonti i jas se simnuvavme
niz skalite na zgradata vo koja ìveevme, za da pojdeme na misa vo
katedralata koja se nao|a{e vo na{eto sosedstvo. Niz prozorcite na
skali{teto vidovme kako dolu pod nas eksplodiraa tri minofrla~ki mini.
Najnapred vidovme blesok, a potoa slu{navme silna detonacija. Trite
minofrla~ki mini otvorija tri golemi rani na trevnikot, rasposlan
pome|u na{ata zgrada i visokiot èlezni~ki nasip. Nabrzina go zemavme
ona {to ni be{e neophodno od na{iot stan, koj se nao|a{e na posledniot
kat od zgradata i moè{e sekoj ~as da bide pogoden od nekoj proektil. Na
skalite koi vodea kon podrumskite prostorii, kade se nao|a{e skrivnicata,
se sozdade vistinski haos. Lu|eto se turkaa me|usebno i èstoko se
raspravaa dodeka sekoj ne go najde svoeto mesto vo zasolni{teto. A potoa
nastana morni~ava ti{ina koja ja remetea detonaciite koi se slu{aa. Tie
zlokobni tatneì me|u sebe se razlikuvaa edinstveno po silinata na
piskotot koj stignuva{e do nas. Po nego nie znaevme dali dostrelite se
sosema blisku ili podaleku od nas. Nekolku pati be{e pogodena i na{ata
zgrada. Borbata be{e èstoka i nemilosrdna. Trae{e so denovi. Uàs
nadvor, uàs vnatre vo skrivnicata. Prostorot mal, a vo nego triesetmina
lu|e. Stutkani eden do drug, ~ovek moè{e da slu{ne kako sosedot do nego
di{i, ili kako srceto mu topoti. Odvreme navreme }e se slu{ne{e pla~ na
dete, ili vrisok na èna na koja nervite i' popu{tile. Hrana tolku kolku da
ne se umre. Rezervite koi lu|eto pred toa gi bea pribrale vo podrumite brzo
81
se iscrpija. Voda ima{e, no poradi ostrata zima koja ponekoga{ go
nadminuva{e minus dvasettiot Celziusov stepen, taa zamrznuva{e vo
cevkite. Be{e toa golgota za nejakite starci, èni i deca. Preku radioto
slu{navme deka Pe{ta poodamna e oslobodena, a osloboden e i Debrecin,
deka e formiran privremen parlament i privremena vlast na Nacionalniot
front za nezavisnost koja ja so~inuvaat site rabotni~ki i nekoi buròaski
partii. No pekolot vo koj se nao|ame nie, prodolùva{e i ponatamu.
Napnatosta i netrpenieto katadnevno se zgolemuva{e. Nekoi gi brojat
denovite na zato~eni{tvoto, drugi poodamna zaboravile koga slegle vo
skrivali{teto. Najupornite glasno izvestuvaat za sekoj izminat den. I
~etiriesetiot den izminuva."
Ladislav e silno vozbuden. Minatosta stanala sega{nost, a
sega{nosta minatost. Dlaboko vozdivnuva pred da prodolì da zboruva.
"Majka mi nekolku dena nastoj~ivo bara da se ka~i vo stanot. Ne moè
pove}e da ja izdrì ne~istotijata. Na toa se sprotivstavuva odgovorniot za
civilnata za{tita. Ne smee da i' go dozvoli toa, ne samo poradi opasnosta
taa da nastrada, tuku i site drugi. Zgradata vo ~ii podrumi sme skrieni
poodamna nalikuva na mrtovec. Samo edno dvièwe po zastaklenite
skali{ta, edna senka, moè da predizvika napad, od ednata ili od drugata
strana. Nasipot koj katadnevno go gledav od na{ite prozorci e borbenata
linija koja ja razdvojuva{e nacisti~kata vojska od vojskata na Sovetskiot
Sojuz. No, majka mi e uporna vo svojata namera da pojde do na{iot stan. Na
odgovorniot za civilna za{tita mu se pridruùvaat i nekolkumina sosedi.
No, majka mi Jolanta ne popu{ta. Takva e taa, koga ne{to }e naumi mora da
bide po nejzino. Tatko mi Eugen se obiduva da ja ubedi da ne bara ne{to {to
e sprotivno so misleweto na site drugi. No, taa i ponataka insistira.
Odgovorniot na civilnata za{tita, gospodinot Sendi, vo eden moment
izvikuva: "Zabranuvam da go storite toa!" A vedna{ potoa, otkako majka mi
po koj znae koj pat mu se sprotivstavuva ostro vikna: "Nareduvam!" Vo
ti{inata koja se sozdade site go slu{naa toa. Pogledite na pove}eminata se
svrtea kon majka mi. Taa, otkako sedna na svoeto mesto, so racete si go pokri
liceto. Dolgo ostana taka smramorena. Koga malku se sozede, gi istavi
racete od liceto, ja podigna glavata i so ostar pogled go prostrela tatko mi.
Slu{nav kako tivko, no otse~no mu re~e: "Eugene, Vie kako ma` treba{e da
ja za{titite Va{ata èna!" Tatko mi ni{to ne re~e, se obide da ja pregrne,
no taa se ottrgna od negovata raka. Poznata mi e samopo~itta na mojata
majka. Taa e mnogu gordeliva èna, osobeno ~uvstvitelna ako nekoj na bilo
koj na~in ja povredi nejzinata sueta. Poodamna na mojot tatko mu se
obrnuva{e so Vie. Se slu~i toa u{te dodeka bevme vo Zagreb. Eden den
zabeleàv deka taa po~na da mu se obra}a so Vie, a toj nejze i ponataka so ti.
Podocna ja uznav pri~inata za toa. Kako {to mi kaà tatko mi, vo eden
razgovor toj i' rekol deka pred da ja zapoznae nea, imal edna idila so nekoja
devojka. Toa tolku ja pogodilo mojata majka, {to ottoga{ nikoga{ pove}e ne
mu se obratila so ti, za da mu dade jasno do znaewe deka so nego ostanuva
ponataka, no na odredena distanca. Koga si pripomniv na seto toa, mi stana
82
jasno kolku dlaboko se po~uvstvuva ki{awa navredena koga nekoj se osmeli
da i' re~e nejze, Nareduvam! i toa pred o~ite na siot ovoj sobran svet tuka.
Otkako edna{ mu go re~e ona {to go misli na svojot ma`, i pobara od
nego da ja za{titi, ne prestana istoto da go povtoruva. No, tatko mi
trpelivo slu{a{e i mol~e{e. So trpelivosta i mol~eweto mnogupati
uspeval da ja pobedi nejzinata uporna nastoj~ivost. No, ovoj pat ne izdrà.
Stana, mu prijde na Sendi, inaku negov prijatel, i na moe golemo
iznenaduvawe so golema lutina i pogrdni zborovi se nafrli na nego.
Gledaj}i ja silnata voznemirenost na mojot tatko, toj sosema spokojno mu
vozvrati: "E moj Eugene, toa se nervite!" I be{e vo pravo. Ponekoga{ i
najtrpelivite moàt da gi zagubat nervite.
Po 48 dena Budim be{e sloboden. Na 5 april 1945 godina Ungarija
be{e slobodna. No, tuka ne soprea na{ite maki i makite na mnogumina.
Namesto oru`jeto, gladot na site nam ni se zakanuva{e da ne' otepa."
29. Glad
"Nikoj od nas doma ne moè{e da pretpostavi deka Gladot, kako eden

od ~etirite zla na Apokalipsata, moè da bide tolku stra{en kako i site
ostanati. No toa se slu~i. Otkako tatko mi Eugen prodade se' {to moè{e da
se prodade od poku}ninata, za da se kupi tro{ka hrana, gladot seriozno ni se
zakani. I hranlivite koreni koi moèa da se soberat po okolinata nabrgu
gi nema{e. Mnogupati go slu{nav kako veli: "[to da se pravi?" Otkako mu
dodea seedno da go postavuva istoto pra{awe, zamol~e. No, ne moè{e dolgo
da dotrae. Sega po~na se' po~esto da go spomnuva imeto na Svoboda Karlo,
negov dobar prijatel koj vo Bojmak, vo blizinata na Subotica ima{e parni
mlinovi. Bra{noto be{e produkt okolu koj se vrtea site negovi i na{i
misli, vpro~em kako i mislite na site izgladneti lu|e. Otkako po ne znam
koj pat go povtori imeto na Svoboda i negovite parni mlinovi, mi se rodi
mislata da pojdam do Bojmak i donesam bra{no. Iako vo po~etokot ovaa
misla mi se stori luda, se' pove}e mi se vrte{e vo umot i se' pove}e iznao|av
pri~ini koi mi govorea deka na krajot na krai{tata sepak mojata zamisla ne
e tolku luda. A koga im rekov na moite doma{ni deka imam namera da pojdam
do Bojmak i da donesam bra{no i nikoj od niv ne se sprotivstavi na toa,
sfativ deka navistina mojata ideja ne e tolku besmislena. Sledniot den
zaminav od Budimpe{ta kako {to toa go bev zamislil vo svojata fantazija.
Ni na krajot na umot ne mi be{e na kakvi rizici se izloùvam pri ova moe
pate{estvie. Za toa ima{e vina i vo mene, no i vo sklopot na okolnostite.
Koga idejata da pojdam vo Bojmak za prv pat se za~na vo mene, koga taa
podocna sosema me opsedna, na opasnostite koi demnea otstrana gledav so
maglovita jasnotija, no zatoa sosema jasno mi be{e deka Budimpe{ta i
celata zemja bea slobodni ve}e nekolku meseci.
Be{e rana prolet 1945 godina. Vremeto studeno, surovo. Pominav niz
gradot bez te{kotii, iako zabeleàv nasekade okolu mene mnogu pogledi koi
83
so vnimanie i zatskireni misli me sledat. Po~uvstvuvav kako vozduhot da
be{e zagaden so somneì i neverba. Kako nikoj na nikogo da ne mu veruva. Vo
predgradieto, a osobeno koga gi odminav i poslednite ku}i, ~uvstvo na
neprijatna zagrozenost me obzede siot. Prugata mi be{e patokaz po koj
pravec da se dviàm, iako ne sekojpat odev po nea. Dolgo pe{a~ev. Vo crna
temnina barav preno}i{te, no toa te{ko se nao|a{e. Smrtta kako da me
demne{e otsekade. Nitu znaev od koja strana }e stasa, nitu vo koe vreme
moè da me stigne, nitu vo kakva obleka }e se pojavi, na neprijatel ili
prijatel, no ~uvstvuvav deka e nekade blisku tuka. Koga se ka~iv na prviot
tereten voz, mi olesni na du{ata. Moèv da dremnam. Smeniv pove}e teretni
voza. Za nekolku dena nabliìv do Subotica. Mislam za sebe, za mojot sakan
roden grad, za ku}ata na dedo mi Jano{ do koja sakam {to poskoro da stasam,
no mislam i za moite najbliski, za majka mi Jolanta, tatko mi Eugen i sestra
mi Lonti, koi ostanaa vo Budimpe{ta i ~ija sudbina e nepomalku neizvesna
od mojata. Koga gi vidov zelenite vodi na Pali~koto Ezero, nalik na o~ite
na mojata mila Lonti, du{ata mi se razveseli. I vo istiot ~as kako
razulavena reka mi dotekoa spomenite, ne mnogu damne{ni, iako mene mi se
~inat deka se slu~ile pred vekovi. No, nemav sila na niv predolgo da gi
zadràm svoite misli, a da ne si ja ranam du{ata. Premnogu se ubavi vo
sporedba so ova ludo vreme. Soznanieto deka sum vo Subotica za prv pat mi
vra}a del od spokojot, ~ija ubavina odamna ne sum ja po~uvstvuval. Znam deka
i Subotica e vo bunilo, kako nasekade {irum svetot po ovaa luda vojna koja
se' u{te nekade se vodi. Uteha mi e soznanieto deka tuka se moite najbliski.
No ne za dolgo. Vo èlezni~kata stanica vo Subotica me pritvoraat i me
nosat vo zatvor, vo @oltata ku}a. Taa e blizu èlezni~kata stanca, vis a vis
nea, malku nakoso. Po nekolku dena me osloboduvaat. Nikoj ne mi kaà nitu
zo{to sum zatvoren, nitu zo{to me osloboduvaat. Ludo vreme. Stojam zbunet
pred @oltata ku}a. Gletka koja sum ja videl nebroeni pati, no mi se ~ini
kako da ja gledam prv pat. Na um mi doa|a nekakov glas, kako {epot od nekade
daleku, deka tuka vedna{ vo blizinata se nao|a ku}ata na mojata baba Tereza.
Poa|am. Te{ko moàm da ja najdam ulicata. Ne e toa poradi mojata
zbrkanost, tuku od straotnite urnatini. Celiot kvart e razru{en. Od nego
ostanale samo kupi{ta otpad. Vo urnatinite go pronao|am ona {to ostanalo
od ku}ata na baba mi Tereza. Ne moàm da im veruvam na o~ite. Gletkata
pred mene postojano se menuva. De ja gledam nea, ku}ata na baba mi so seta
svoja li~otija, de pred mene kup~e urnatini. Tolku mnogu posakuvam seto da e
samo son. No, znam deka ne e son, tuku ta`na i grda vistina. Se dobliùvam.
Ne{to me turka me|u urnatinite. Odnenade` ostanuvam smramoren. Go
gledam Vopaterni, na{iot mil Vopaterni, koj tatko mi Eugen po na{eto
zaminuvawe za Zagreb go smesti vo ku}ata na baba Tereza. Jadnikot
potkleknal pod urnatinite, no ne se predal sosema. Eden del od
klavijaturata ostanal negibnat. Ne`no gi miluvam crno-belite klavi{i
stravuvaj}i so mojot dopir da ne mu nanesam bolka na mojot mil prijatel. No
toj, namesto so bolen lelek, milozlivo mi vozvra}a kako da saka da mi kaè
deka ako teloto mu e uni{teno, du{ata se' u{te ostanala. Ne moàm da si gi
sopram solzite. Zaminuvam. Kako {to so godini, dodeka bev dete, nozete
84
sami me vodea kon drugata moja rodna ku}a, taka i sega im se prepu{tam nim.
Vo dvorot gi zateknav mama Ana i dedo Jano{. Kako da znaea deka doa|am, ta
izlegle da me do~ekaat. Se pozdravuvame. Se baknuvame. Solzite sami te~at.
I pred da vlezem vo negibnatata ku}a na papa Jano{, mama Ana, otkako malku
se sozede, zagrièno me zapra{a kako toa sam sum do{ol vo Subotica. Koga
i' kaàv kako toa se slu~i i istoto i' go povtoriv u{te dva pati, taa ne
prestana vo neverba da vrti so glavata i da povtoruva: "Kako Laci moj,
tvojot tatko Eugen, i majka ti Jolanta dozvolija samiot da pojde{ i dojde{
vo Subotica vo ova ludo vreme." Za prv pat i jas si go postaviv ova isto
pra{awe. Ne mi be{e ni{to ~udno {to jas se odlu~iv na ovaa moja luda
zamisla, no kako toa moite roditeli so ni{to, so nitu eden zbor, ne se
obidoa da me soprat. No, i koga stanav svesen za seto ova ne im zamerav.
Naprotiv, ~uvstvuvav nekakva gordost vo sebe {to go storiv seto ova.
Vedna{ koga doznav kade se smesteni baba Tereza, tetka Margita,
Etu{ i pi{ta14 I{tvan, pojdov da gi posetam. Be{e toa edna mala ku}a
vedna{ do ku}ata na majkata na tetin I{tvan. Otkako se pozdraviv so site
uznav deka ~i~ko mi Lali e prezafaten kako voen lekar i deka postojano e na
rabota nekade nadvor od Subotica, no deka povremeno navra}a i tuka.
Nitu mene, nitu na nekoj od moite najbliski od dvata moi doma, ni
padna na um deka treba da se vra}am vo Budimpe{ta. Vedna{ isprativ pismo
do moite roditeli i Lonti i tie {to poskoro da moàt da si dojdat vo
Subotica."
30. Povtorno vo rodnata Subotica
"Subotica ne be{e samo izraneta odnadvor, tuku i du{ata i' krvare{e.

Taa nalikuva{e na bolna èna koja pretrpela te{ko du{evno stradawe, no
kako da po~nuva da se sozema. Na se' u{te svenatoto lice moè{e da se
zabeleì blaga nasmevka, a vo o~ite zrak na nade`. Otkako po nekolku dena
silata mi se povrati, pojdov vo Srednoto muzi~ko u~ili{te. Direktorot
@ejko Straka me primi so neskriena radost. Neskrotliva energija blika{e
od seto negovo bitie. Koga govore{e, zborovite ne ja dovr{uvaa zapo~natata
misla, zatoa {to novi mu naiduvaa. Zboruva{e za stra{noto vreme koe
odminalo, te{kotiite vo sega{nosta, no najpove}e za svetlinata na
idninata koja doa|a{e. Ima{e mnogu planovi vo mislite. Za tie da se
ostvarat, znae{e i toj, deka baraat od nego mnogu sila, no be{e svesen deka
samiot ni{to ne moè da napravi i deka treba da gi iznajde vistinskite lu|e
i vo niv da go prenese svojot voshit so koj toj be{e zarazen. Saka{e ne{to da
mu otsviram. Istoto go posakuvav i jas. "Zborovite se ni{to`ni bez delata,
la`na maska bez du{a", nebroeni pati povtoruva{e tatko mi Eugen. Ne mi
trebe{e mnogu vreme toa da go sfatam i prifatam. Dolgo svirev na
pijanoto. So denovi mi nedostasuva{e. Vedna{ me primi kako nastavnik po
14
tetin
85
muzika vo Srednoto muzi~ko u~ili{te i istiot ~as zapo~nav so rabota.
"Nema vreme za gubewe", postojano povtoruva{e drugarot Straka, visok
partiski funkcioner. Negovite vrski dosegaa do Belgrad. Podocna, za seto
ona {to go stori za muzikata, za kulturniot napredok, se stekna i so
Geteovoto priznanie, koe vo Berlin mu be{e dodeleno kako zasluèn deec
od Isto~niot blok. I navistina, taa energija koja ja nose{e vo sebe be{e
zarazna i ne' zafati site nas, mladi lu|e koi se najdovme vo Srednoto
muzi~ko u~ili{te, no i site onie mladi lu|e vo Subotica na koi umetnosta
im leè{e na du{a.
Voznesen od rabotata i ìvotot koj so zabrzano tempo se odviva{e,
kako da zaboraviv na stra{nite voeni slu~uvawa za koi mislev deka se
odminati. No, nekoi nastani koi neposredno se slu~ija, me vratija vo
nesigurnata realnost. Vo edna voena racija, bev pritvoren zaedno so Ernestt
Kiraq, mojot prijatel i kolega, isto taka nastavnik vo Srednoto muzi~ko
u~ili{te. Be{e kve~erina i kako pove}eto mladi lu|e vo Subotica se
{etavme po gradskoto korzo. Odnenade` okolu nas se najdoa nekolkumina
uniformirani lica, naoruàni, i ni naredija da pojdeme so niv. Ne smestija
vo edna prostorija vo Gradskata ku}a. Vo nea ima{e pove}emina voglavno
mladi lu|e, no i povozrasni. Site mol~ea. Samo odvreme-navreme }e se
slu{ne{e tivko {epotewe. Zlokobna neizvesnost go ispolnuva{e
prostorot. Od ona {to go slu{navme od uniformiranite lica, od {epotot
koj kako eho se {ire{e me|u nas, pri~inata za na{eto pritvoruvawe se
povrzuva{e so Sremskiot front i izbegnuvaweto na mladite lu|e da bidat
regrutirani. Revoltot na uniformiranite lica kon nas be{e vidliv. Toj se
ogleduva{e vo nivnoto odnesuvawe, u{te pove}e vo pogrdnite zborovi so koi
se obra}aa do nas, kako kon lu|e predavnici koi uìvaat vo mirot koi tie
nam ni go podarile. Koga edno od pritvorenite mom~iwa pobara voda, eden
od uniformiranite lica grubo mu vozvrati deka, nema pove}e da mu bide
potrebna. Po vakvite zakanuva~ki zborovi, situacijata stana mnogu
dramati~na.
Otkako izmina uàsno dolgata no}, pretpladneto sledniot den
Ernestt i jas pobaravme za na{eto pritvoruvawe da bide izvesten drugarot
@ejko Straka i po mo`nost da bide povikan da dojde tuka. Koga go spomnavme
imeto na drugarot Direktor, rabotite vedna{ poprimija poinakov tek. Ne
pomina dolgo vreme potoa, a vo prostorijata vo koja bevme smesteni vleze
edno od uniformiranite lica i pobara Ernestt i jas da pojdeme so nego. Ne'
odvede vo edna kancelarija vo koja ne' do~eka @ejko Straka i edno lice vo
oficerska uniforma. Ni olesni na du{ata. Nabrgu potoa zaminavme so
Straka. Na razdelba qubezniot oficer ne' posovetuva deka za seto {to se
slu~ilo ne treba da zboruvame. I ne govorevme ni{to za toa zatoa {to i ne
znaevme {to bi moèle da kaème. No, za mene seto toa {to se slu~i be{e
u{te edna potvrda na Ajn{tanovata misla, deka zadolìtelnata voena
slu`ba e edna od najgolemite sramoti na ~ovekoviot rod.
86
31. Marija Bala{
Vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Subotica ja zapoznav Marija. Se

slu~i toa pomalku i neo~ekuvano. Po inicijativa na @ejko Straka vo
ungarskiot dramski teatar zapo~naa podgotovkite na îko{, vo sloboden
prevod Mom~eto so `drebe. Be{e toa edno interesno dramsko delo koe
Straka saka{e da bide proprateno so muzika vo izvedba na orkestar. Toj
pobara od mene da se vklu~am vo rabotata, da go prigotvam aran`manot so
splet ungarski narodni pesni kako {to toj go be{e toa zamislil. Vo taa moja
rabota, vo partiturata vovedov i del za pijano koj mi se stori mnogu
interesen. Straka be{e voodu{even i vedna{, otkako go pogledna notniot
zapis, predloì Marija Bala{ da go izvede delot za pijano. Govore{e za nea
kako za najdobra u~eni~ka po pijano vo u~ili{teto, nadaren pijanist, no i
kako odli~en vokalen solist.
Podgotovkite na orkestarot i dirigenskata palka mi bea dodeleni
mene. Od dirigenskiot pult mojot pogled ~estopati be{e naso~en kon
Marija, osobeno koga doa|a{e na red delnicata na pijano koja taa ja svire{e.
I sekojpat koga }e go svrtev pogledot kon nea, me presretnuva{e
prekrasnoto crnilo od nejzinite krupni kako maslinki o~i. Ovaa igra na
na{ite pogledi brzo me voodu{evi. ûvstvuvav golema prijatnost vo du{ata,
koga vo nejziniot pogled }e go videv bolskotot na svetlina koja jas od se'
srce i' ja ispra}av. Koga toa go po~uvstvuvav, dolgo vo no}ta mislite mi
ostanaa so nea i nejziniot pogled. So golemo netrpenie ja ~ekav slednata
proba. Koga ja vidov zad pijanoto, mi se stori u{te poubava od onaa Marija
so koja se razdeliv prethodniot den. Be{e taa edno crnomuresto devoj~e so
isto takva crna kosa, ne premnogu dolga, nitu pak premnogu kratka, kosa koja
sovr{eno se sovpa|a{e so svetloto crnilo vo nejzinite o~i i oblekata vo
koja violetovata boja vo ~udesni prelivi se me{a{e so crnata. Po
zavr{uvawe na probata posakav da i' predloàm da ja dopratam do doma, no ne
go storiv toa. Ne znam to~no {to me spre~i. No, koga podocna stignav doma i
so mislite navrativ na ona {to toga{ go ~uvstvuvav, iako ne moèv do kraj
da ja razloàm taa vozbudliva me{avina na pove}e du{evni glasovi, sepak
eden od niv sekako be{e najuporen i najglasen, a toj mi govore{e deka treba
da podrazmislam. "[to da razmisli{ Laci?", odnenade` mi se tutna druga,
poinakva misla vo glavata. Se zbuniv. No, nabrgu mi se stori tolku
ednostavno, duri i neophodno da i' predloàm da ja dopratam do doma, {to
po~uvstvuvav i nekakva grià na sovesta {to toa ne i' go predloìv u{te
ve~erta koga toa mi dojde na um. Na ovaa moja misla i' se nadovrzaa mnogu
drugi. Pomisliv deka probite zavr{uvaa vo docnite ve~erni ~asovi i deka
vo no}ta e neprijatno edna mlada devojka, kakva {to be{e Marija, sama da
odi po re~isi praznite ulici. Koga seto toa mi pomina vo mislite, mi se
storija premnogu dolgi trite dena koi trebaa da izminat do slednata proba.
No, toga{ se slu~i ne{to {to vistinski mi ja izraduva du{ata.
Utredenta ja sretnav Marija vo u~ili{niot hodnik. Koga pogledite
ni se sretnaa, ja vidov istata radost vo nejzinite o~i koja i jas ja ~uvstvuvav
vo sebe. Toa be{e onoj vzaemen bolskot koj tolku mnogu me voodu{evi i gi
87
opsena moite misli. Vo istiot mig od mene is~ezna i onoj somne` koj
ponekoga{ se javuva{e vo mene i mi {epote{e deka moèbi Marija, koga
gleda vo mene na probite, go ~ini toa zatoa {to mora da go sledi mojot znak
za da po~ne so izvedbata. I dodeka seto toa za mig mi proleta vo mislite, taa
qubezno me pokani da prisustvuvam na nejzinot koncert koj denta treba{e da
go odrì vo u~ili{nata sala. Svire{e prekrasno. Go znaev toa i pred toa,
no sega bev siguren deka e mnogu nadarena. Od se' srce i ~estitav po
zavr{uvaweto na koncertot, a voodu{evenosta koja ja vidov vo nea tokmu
poradi iskrenosta na moite pofalbi, jasno mi dadoa do znaewe deka nejze
osobeno i' be{e zna~ajno da slu{ne tokmu {to mislam jas za nejzinoto
muzicirawe, za{to pred toa, iako nekolku pati sakav da ja pofalam, ne go
storiv toa.
Ve~erta po zavr{uvaweto na probata i' predloìv da ja dopratam do
doma. So nasmevka mi re~e deka bi i' bilo milo toa da go storam. Odevme po
praznata ulica koja vode{e kon nejzinata iznajmena soba. Dolgo mol~evme,
kako i na dvajcata da ni se ~ine{e deka razgovorot za muzikata za
pretstavata koja ja podgotvuvavme vo ovie migovi e besmislen. Jas sakav
tolku mnogu raboti da slu{nam za Marija, no ne znaev od kade da po~nam so
razgovorot. U{te koga prv pat ja vidov znaev deka e Ciganka. Toa soznanie
vo nitu eden moment ne izrodi vo mene bilo kakva neprijatnost, naprotiv
kako tokmu toa soznanie da ima{e ogromna privle~na mo}. Mnogupati vo
minatosta, no i vo sega{nosta se navra}av tokmu na toa, za{to tokmu toa
{to taa be{e Ciganka za mene ima{e ~udesna magi~na mo}. Mnogu razmisli
mi pominaa niz umot, nekoi mnogu brzo mi stanaa jasni, drugi otkako }e
pomine{e nekoe vreme samite }e mi se razjasnea, no znam deka na nekoi i den
denes ne go znam vistinskiot odgovor. Poodamna mi be{e poznat odbojniot
odnos na lu|eto vo Subotica kon Ciganite, no i vo cela Vojvodina kade gi
ima{e mnogu na broj. Sekojpat koga saka{e ne{to lo{o da se kaè za nekogo,
osobeno za nekoja negativna crta na negoviot karakter, toga{ toa se
sporeduva{e so niv, kako vo Ciganite da be{e sobrano seto zlo na ovoj svet.
Ne moèv toa nikako da go sfatam. No, ona {to podocna moèv da go vidam
vo Zagreb i Budimpe{ta {to se se pravi so Evreite, no ne pomalku i so
Ciganite, silno me potrese i mi go zacvrsti veruvaweto deka takov odnos na
ôvek kon ôvek e za sekakva osuda. Ne{to dlaboko vo mene mi govore{e
deka Bog koj ne' sozdal kako da ne se odnesuva podednakvo kon site nas. A
Marija, iako Ciganka, kako i mnogute drugi koi jas gi poznavav, veruvaa i se
molea na istiot Bog Isus Hristos vo koj site moi bliski i jas veruvavme.
Iako podocna namesto Cigani lu|eto zapo~naa da gi vikaat Romi, ni{to
pozna~ajno ne se promeni i zatoa jas ne prestanav za mojata mila Marija da
velam deka e Ciganka.
Mnogu brzo otkako ja zapoznav Marija doznav deka taa e i mnogu
siroma{na. A jas kon bednite lu|e otsekoga{ imav poseben odnos. Dolgi
godini podocna, i sega koga na um }e mi dojdat razmisli za siroma{tijata vo
koja ìvee{e Marija pred da ja zapoznaam, a koja taa ne ja krie{e, naprotiv
mnogupati }e ja slu{nev kako so nejziniot vesel glas veli: "Jas sum ti
siroma{na Ladislave kako crkoven glu{ec". A koga toa }e go slu{nev,
88
vedna{ pred mene }e se pojave{e mojot sakan drugar Jano{. Koga toa prv pat
mi se slu~i, znaev deka od onie ranodetski slu~uvawa koi me povrzuvaa so
nego, jas imav posebna qubov kon siroma{nite lu|e. A soznanieto deka
Marija e mnogu siroma{na, be{e dovolno silna pri~ina da slu{nam eden
glas dlaboko od mojata du{a koj mi govore{e deka jas treba da bidam
nejziniot vitez za{titnik.
Vremeto minuva{e, a nie postojano bevme zaedno. Zboruvavme za
pove}e raboti, no sekoj kako da gi ~uva{e vo sebe ~uvstvata koi ni gi
raduvaa du{ite. Eden den, slu~ajno, moèbi ne, gi zapoznav roditelite na
Marija. Vsu{nost pri~inata toa da se slu~i be{e bolesta na nejziniot
tatko. Kako {to slu{nav od Marija, toj dolgi godini boleduval od astma. Po
sovet na nekoj lekar toj pravel cigari od nekakva bilka (kako {to podocna
doznav toa bila tatula) koja mu go olesnuvala di{eweto. Edna{ Marija mi se
poàli deka nejziniot tatko ostanal bez lekovitata trevka i me zamoli da ja
pobaram. Jas i' vetiv deka }e se potrudam poskoro da ja nabavam. Koga uspeav
da ja najdam lekovitata trevka, poitav da i' ja odnesam. Vo maloto iznajmeno
sop~e na Marija, vo koe za prv pat vlegov, gi zatekav nejzinite roditeli.
Tatko i' mi zablagodari, a jas vedna{ potoa si zaminav. Nabrgu po sredbata
so roditelite na Marija, edna prijatna proletna ve~er dodeka {etavme po
korzoto eden pokraj drug, nekakva nevidliva sila ja podigna mojata desna
raka i taa ne`no ja fati rakata na Marija. Prodolìvme da ~ekorime taka,
raka pod raka po korzoto, pred vidogledot na lu|eto, kako verenici, kako
ma` i èna. Be{e toa prv pat da ja fatam Marija pod raka. Mnogupati,
dopratuvaj}i ja do doma niz temnata i prazna ulica, moèv toa da go storam,
no ne go storiv. Ne znam zo{to toa go storiv tokmu tuka, na korzoto, pred
mno{tvoto lu|e. Edinstveno {to vo toj mig mi be{e jasno be{e deka sakav
na site tie lu|e, nam poznati i nepoznati, da im kaàm deka Marija i jas sme
bliski, mnogu bliski. No, ona {to zasekoga{ ostana negibnato vo moeto
se}avawe be{e ona {to Marija go stori koga mojata raka se najde pod
nejzinata. So neèn, no dovolno silen stisok ja prifati, a mene mi se stori
kako do mene da dopre i radosniot trepne` na nejzinoto srce. Se svrtev kon
nea. Me presretnaa nejzinite crni, kako maslinki krupni o~i koi kako
postojano da povtoruvaa se' edno isto, "Da, Ladislave! Da, Laci moj, jas sum
tvojata verenica." Vo istiot ~as znaev deka samo toa ne`no spletuvawe na
na{ite race Marija go doìvea kako svet ~in, vo koj jas ja baram nea za svoja
ìvotna sopatni~ka, a deka taa se sloùva so toa od se' srce."
32. Xek Vinston
"Otkako ja zapoznav i se zbliìv so Marija, nekakov ~udesen elan mi

se izrodi vo du{ata. Ne be{e ednostavno da si go objasnam toa samiot na
sebe, iako za mnogu raboti bev svesen. Ona {to sega se slu~uva{e so mene ne
be{e samo ne{to {to dobilo vo svojata silina (nikojpat i pred toa ne mi
nedostasuva{e volja), tuku be{e toa nekakva poinakva dlaboka sodrìna
89
koja se ra|a{e od mene. Pokraj Marija, i pove}eminata moi bliski go
razgoruvaa toj tvore~ki ogan vo mene, no mi se ~ini nikoj pove}e od @ejko
Straka. Toj navistina be{e ~ovek koj umee{e da pottikne sekogo, od
nerabotnikot da napravi rabotnik, od rabotnikot trudbenik, kako {to
ponekoga{ samiot saka{e da kaè. I ne samo {to pottiknuva{e na rabota,
toj se raduva{e na postignuvawata na site kako da se tie neraskinliv del od
nego. Znae{e da gi motivira lu|eto, da ne odzeme ni{to od niv, a ako
moè{e sekojpat be{e spremen na site da im pridodade. Toa go prave{e i so
mene. Me pottiknuva{e, hrabre{e, a potoa se vesele{e, voshituva{e na se'
{to }e storev. Golema be{e negovata radost po izvedbata na Mom~eto so
`drebe vo ungarskiot teatar. Za pretstavata stignaa mnogu pofalbi, kako za
dramskiot del, a u{te pove}e za orkestracijata. Nekolkupati ja pofali
delnicata za pijano koja jas ja napi{av i ja vmetnav vo orkestracijata, no i
sovr{enata izvedba na Marija. Pritoa, postojano mi govore{e deka jas ne
sum samo virtuozen pijanist, tuku i nadaren kompozitor, i bara{e od mene
poozbilno da se zafatam so taa rabota. Tie pottiknuva~ki zborovi na
Straka, na mojot prijatel Ernestt Kiraq i mnogute drugi, navistina mnogu
mi zna~ea, no ona {to go stori Marija be{e ne{to posebno {to te{ko moè
da se objasni. Taa kako da stasa do samiot izvor na mojata du{a i od nea
pote~e ~udesna muzika koja jas postojano ja slu{av vo sebe.
Nekolku meseci po moeto pristignuvawe vo Subotica dojdoa i moite
roditeli i Lonti. Koga gi vidov, mi izgledaa kako ma~enici. Vo izrazot na
nivnite likovi du{evnata bolka se be{e izme{ala so nesigurnost, strav...
Patot go minale so mnogu napori i neizvesnosti. No, ona {to im se slu~ilo
na samiot kraj od patot bilo pote{ko od se' drugo. Moèbi toa taka im se
storilo i zatoa {to najmalku toa go o~ekuvale. So pove}emina bile
zadràni vo eden logor vo blizinata na Subotica. Se ~uvstvuvale jadovno.
Po desetdneven prestoj bile pu{teni. Iscrpeni i zbrkani od seto ona {to
go doìveale, se upatile pe{ kon ku}ata na dedo Jano{, vo na{iot dom, so
~uvstvo kako da izlegle od samiot pekol. Sredbata so papa Jano{, mama Ana,
drugite bliski, i osobeno so mene, be{e mnogu srde~na. Povtorno site bevme
zaedno."
Ladislav vozdivna. Vo toj blag trepet na teloto kako da bea zbrani
site ~uvstvuvawa koi povtorno voskresnaa vo nego. Otkako so vozdi{kata se
oslobodi od del od niv, prodolì da zboruva.
"Po site tie vozbuduvawa vo koi bea izme{ani prijatnosta i
neprijatnosta, radosta i tagata, bolkata i blaènstvoto, ìvotot po~na da
se trkala po voobi~aeniot ritam. Iako po cel den bev zafaten vo Srednoto
muzi~ko u~ili{te, i mnogute moi drugi obvrski vrzani za muzikata, pa bev
otsuten od doma, prisustvoto na moeto semejstvo mi ja vesele{e du{ata i mi
go dava{e onoj neophoden spokoj. A toa pak, i pokraj site moi obvrski, se
vklopuva{e vo mozaikot koj me pottiknuva{e na tvorewe. Mnogupati mi
dojde na um deka u{te koga bev mal, pokraj toa {to sebe si vo idninata se
gledav kako pijanist, ne pomalku se gledav sebe si i kako kompozitor. Ne
pomina mnogu vreme po do|aweto na moite, jas ja napi{av poemata za pijano i
simfoniski orkestar Logor na smrtta. Vo ovaa muzi~ka poema bea
90
sodràni moite ~uvstvuvawa za lu|eto koi pominaa niz ovie zlokobni
prostori, no i ona {to go doìveaa Lonti i moite roditeli. Koga poemata
prv pat ja otsviriv na pijano @ejko Straka, Ernestt Kiraq i drugite ne gi
{tedea zborovite na pofalba. Nabrgu potoa ja sozdadov Rapsodijata za
klarinet i pijano. Be{e toa edna slobodna muzi~ka tvorba koja se
potpira{e na narodniot melos. Zatoa {to vo toa vreme se pridava{e
osobeno zna~ewe na izvornata narodna muzika, napraviv koncertna
obrabotka na nekoi muzi~ki tvorbi od ungarskiot i voop{to vojvodinskiot
folklor. Vojvodina be{e vistinski buket od raznorodni nacionalnosti,
pove}e od dvaesetina. Site tie imaa nekakov svoj specifi~en melos.
Napi{av interesni Koncertni obrabotki za glas i pijano na posebnite
nacionalnosti, no i mozaik na pove}e razli~ni. Za seto toa Radio Novi Sad
pokaà golem interes. Mojot drugar i prijatel Ernest Kiraq, koj be{e
muzi~ki urednik na Radio Novi Sad (na folklornata, no i na avangardnata i
elektronska muzika), so voodu{evenost gi prifati moite dela. Dobriot
humor otsekoga{ i' be{e mil na mojata du{a i go ~uvstvuvav kako sostaven
del na moeto bitie. So golemo zadovolstvo sakav da slu{am muzika
napi{ana vo toj duh. Eden den ja napi{av mojata Humoreska. I pokraj toa
{to umeev da sviram na pove}e instrumenti i ja poznavav specifi~nata
ubavina na nivnite zvuci, sepak pijanoto be{e i ostana za mene najva`niot
instrument. Vo eden inspirativen mig ja napi{av i svojata Tokata, edna
interesna muzi~ka kompozicija osobeno pogodna za izvedba na pijano, vo koja
obete race ~esto se menuvaat pri izvedbata na edna notna figura.
Pokraj mojata tvore~ka rabota, redovnite predavawa vo Srednoto
muzi~ko u~ili{te, zaedno so Ernest Kiraq i nekolku mladi muzi~ari
napravivme xez orkestar. Be{e toa muzi~ki bum vo Subotica. Se slu~i toa
kako eho na golemite svetski muzi~ki slu~uvawa. Nabrgu imavme pove}e
javni nastapi. Od mnogubrojnata publika, glavno mladi lu|e, bevme
prifateni so voodu{evenost. Kako kruna na toa dojde i na{ata Xez parada.
Za prilikite vo ona vreme, taa be{e pompezno najavena so mnogubrojni
plakati niz celiot grad. Posetata be{e golema, a nie so golema
voodu{evenost svirevme. Ne dolgo potoa, na insistirawe na moite muzi~ki
prijateli, jas go odràv i svojot solisti~ki koncert vo Subotica. I toj
be{e najaven so golemi plakati. Na niv pi{uva{e:
Solisti~ki koncert
na
Ladislav Palfi
(pijanist)
Na koncertot svirev dela od poznati svetski avtori na seriozna
muzika, no i mojata Koncertna xez-fantazija. Na krajot ja otsviriv
Rapsodija vo sino. Be{e toa golem muzi~ki nastan za Subotica za koj potoa
so denovi se govore{e.
91
Po site ovie slu~uvawa, Subotica kako da mi se stori pretesna.
Navistina jas so Radio Belgrad imav bliska sorabotka, no mi se ~ine{e deka
e taa nedovolna. Toga{, vo siot toj voshit od koj bev opsenat, na um mi dojde
da napi{am zabavna muzika so xez elementi. Taka se rodi moeto delo
Soni{ta. So materijalna poddr{ka na mama Ana go ispe~ativ svojot noten
zapis za vokal i pijano vo nekolku iljadi primeroci. Vo svojata zanesenost
navedov deka izdava~ e Xek Vinston - institucija, a kako avtor na
muzikata go zemav psevdonimot Xek Vinston. Otkako notnite zapisi bea
otpe~ateni dobiv od nadle`nata institucija vo Belgrad soglasnost za
negova distribucija. Toa go storiv samiot pominuvaj}i mnogu delovi od
zemjata, a pritoa osobeno se zadràv vo Belgrad. Notniot materijal go
ostavav na konsignacija vo kniàrnicite i muzi~kite magacini. No, mojata
nade` deka od ovoj zafat materijalno }e profitiram nabrgu se pokaà za
jalova. Proektot sosema propadna. Toa se slu~i otkako nastana
nacionalizacijata na site kniàrnici, a so toa i siot materijal vo niv
padna pod dràvata. Taka Xek Vinston - institucijata sosema propadna, a
jas bev golem gubitnik. Toa silno me pogodi. Imav ~uvstvo na ~ovek na kogo
nekoj mu gi ograbil ~esno zarabotenite pari so koi planiral da pojde po
patot koj go be{e sozdala negovata fantazija."
33. Jolanta
"So Marija bevme postojano zaedno. Se' pona~esto zboruvavme i za

na{ite planovi vo idninata. Ne se postavuva{e pra{aweto dali na{ite
ìvotni pateki }e se soedinat vo bra~na zaednica, a koga toa }e se slu~i ne
znaevme i dvajcata. Kako vremeto odminuva{e Marija be{e se' ponetrpeliva
i bara{e od mene ne{to da prezemam. Pokraj drugoto, taa insistira{e {to
poskoro na moite roditeli da im gi soop{tam na{ite planovi za idninata.
Eden den sobrav sila na moite da im ja soop{tam na{ata odluka. Iako
nikojpat pred toa so niv ne bev razgovaral za moite ìvotni planovi, jas go
znaev nivnoto mislewe, osobeno misleweto na mojata majka. I tatko mi i
majka mi celokupnata moja idnina ja gledaa vo moeto muzi~ko napreduvawe.
Tie bea svesni za mojata nadarenost, no isto taka znaea deka za da rascuti
mojot talent i da dade vistinski plodovi, treba u{te mnogu naporna rabota.
Imaj}i go toa vo vid, nikoj od niv nikoga{ ne spomna bilo {to, dali treba
ili ne da formiram svoe semejstvo. Navistina jas bev se' u{te mlad, vo
dvaeset i vtorata godina od ìvotot, i moèbi vakvite pra{awa im se ~inea
prerani, no tie ednostavno sakaa da gi izbegnat ovie razgovori. Mnogupati
koga }e se slu~e{e svr{uva~ka na nekoi mladi lu|e, nam poznati, tie
nikojpat ni{to ne velea za mene, samo ponekojpat moèv da slu{nam,
osobeno od ki{awa, kako veli deka brakot moè da go sopre ili uni{ti
razvojot na eden umetnik. Navistina toa taa go govore{e voop{teno, no jas
sekojpat koga toa }e go slu{nev znaev deka tie zborovi mi se upateni mene.
92
Dolgo pred da razgovaram so moite roditeli razmisluvav kako toa da
go storam. Si pripomniv na se' {to tie storija za mene. Do mene stasaa i
nekoi damne{n slu~uvawa koi otsevte nalikuvaa na nekakvi nejasni sliki.
Vo niv se vidov sebe si kako leàm te{ko bolen vo maloto krevet~e so
mreì od obete strani. Gi vidov i zagriènite lica na ki{awa i tatko mi
Eugen, no i gri`niot pogled na lekarot. A koga toa se slu~i, so golema
jasnotija slu{nav {to re~e majka mi. Tie nejzini zborovi kako mislovno eho
pove}epati mi se povtorija vo umot i jas zabeleàv deka po malku se
menuvaat, iako su{tinata ostanuva{e ista. Ona {to posledno stigna do mene
bea zborovite na ki{awa deka sum bil mnogu te{ko bolen, deka lekarot se
somneval deka boleduvam od vospalenie na mozokot i deka te{ko }e
preìveam. No, kako {to taa govore{e, blagodarej}i mu na sakaniot Bog
Isus Hristos koj gi usli{al nejzinite molbi i molitvi i jas sum preìveal.
I dodeka ovie misli se' u{te mi se motkaa vo umot, pred sebe go vidov tatko
mi Eugen kako gledaj}i me so seriozen pogled veli: "Laci, vo na{ite molbi i
molitvi do Boga koga be{e beznade`no bolen, majka Jolanta i jas mu vetivme
deka ako te spasi od smrtta, seta na{a qubov }e mu ja posvetime na nego i
deka pove}e nema da uìvame vo telesnata qubov." Go re~e toa so takva
ednostavnost, {to ne moèv da poveruvam deka toa {to go govori e vistina,
iako veruvav vo sekoj negov iskaàn zbor. No, nabrgu sfativ deka mojot
tatko ja govori surovata vistina koja jas ne sakav da stigne do mojot um. Imav
toga{ samo devet godini, a se slu~i toa pred na{eto zaminuvawe od
Subotica vo Zagreb. Mnogupati podocna koga }e pomislev na seto toa, ne{to
dlaboko vo mene mi govore{e deka moite roditeli za moeto spasenie
napravile ogromna `rtva. A sekojpat koga toa }e se slu~e{e, silna bolka }e
go potrese{e seto moe bitie, a eden ogromen, nesnosno teòk tovar mi ja
pritiska{e du{ata. Jas od najmali noze bev voveden vo u~eweto na
rimokatoli~kata crkva. Moite kontakti so jezuitskiot red bea re~isi
neprekinati. Tatko mi otkako znam za sebe be{e vo kongregacijata, a
podocna nejzin ~len stanav i jas. Vo Subotica jezuitite bea glavni
organizatori na moite nastapi, a istoto se slu~uva{e i vo Zagreb. Vo
Budimpe{ta, vo gimnazija, mojata povrzanost za Dru`bata Isusova
prodolì. Znaev {to pretstavuva celibatot na koj se obvrzuvaa
rimokatoli~kite sve{tenici kako izraz na nivnata vozvi{ena predanost
kon Boga. Na predavawata po veronauka jas mnogupati slu{nav za telesnite
zadovolstva deka se delo na Satanata i deka tie pretstavuvaat smrten grev za
du{ata koja mu se posvetila na Isus Hristos. No, isto taka slu{nav mnogu i
za duhovnite ve`bi so koi mladiot ~ovek moè da se odbrani od strastnite
èlbi. "Vistinskiot vernik koga }e naseti kako go opsenuva erotska
vozbuda, vele{e eden od moite u~iteli po veronauka, treba vedna{ so seta
svoja mentalna sila da ja isturka od sebe i pritoa na siot glas, no vo sebe, da
vreska: "Isuse, odvratno mi e! Isuse, odvratno mi e!..." Toa treba da se
povtoruva se' do ~asot dodeka taa satanska napast ne izvetree od opsenatoto
93
telo so strastnite èlbi", }e ja dovr{e{e toj katehizata15 so lutina vo
glasot.
Ne znam od kade i zo{to seto ova mi dojde vo svesta pred da
porazgovaram so moite roditeli za na{ite planovi so Marija, no ne{to
dlaboko od mene mi {epote{e deka treba dobro da razmislam pred toa da go
storam. Vo taa ne sosema jasna podelenost na mojata du{a vo koja na ednata
strana be{e mojata Marija, a na drugata moite roditeli, jas sakav da bidam
pravi~en i kon nea i kon niv, a taa i tie da bidat zadovolni. No, ona za {to
bev sosema siguren be{e deka moram da zboruvam so moite roditeli tokmu
sega, ne samo zatoa {to toa i' go vetiv na Marija, tuku i zatoa {to jas
navistina toa go sakav.
Gi zateknav majka mi i tatko mi vo dnevnata soba. Otkako gi
pozdraviv, vedna{ rekov deka imam namera da stapam vo brak. Koga toa go
rekov, go svrtev svojot pogled kon ki{awa. Ne be{e toa nekoja moja svesna
reakcija tuku nekakva neodoliva vnatre{na silina go stori toa. Vo migot
koga do nea doprea moite zborovi, likot nejzin, a osobeno pogledot i' se
izmenija. Vo taa ~udna i sekavi~no brza transformacija, pove}e ~uvstva se
izmenija na nego. Otsevte vidov zbunetost. Stra{na zbunetost. Kako da ne
moè{e sirotata da poveruva vo ona {to go slu{a. No, taa maska brzo se
izgubi od nejziniot lik. Pogledot i' stana zastra{uva~ki, nebare vo nego ja
be{e zbrala seta svoja lutina. No tuka lutinata ne sopre, tuku za mig se
stori gnev. Toj tolku brzo ja sovlada, {to mi dojde na um deka silata }e ja
izdade i taa }e se strupoli na podot od stolicata na koja sede{e. Posakav da
se povle~am, da kaàm bilo {to, deka toa {to go govoram ne e vistina tuku
nekakva {ega za da vidam {to taa }e re~e na toa, deka... No vo toj ~as do mene
dopre nejziniot ostar glas so koj me zapra{a, {to govoram jas?"
Koga Ladislav gi iskaà poslednite zborovi, glasot mu zatreperi.
Dramati~nosta vo koja se be{e na{ol pred mnogu godini ja ispolni
prostorijata vo koja sedevme. Brzo se sozede, moèbi isto onaka kako {to se
be{e slu~ilo toa vo minatosta.
"A tokmu bojata na nejziniot glas, a ne sodrìnata na nejzinite
zborovi, probudija vo mene silen bunt koj so nepo~uvstvuvana dotoga{
silina bukna vo mene i me natera da se sprotistavam na seta moja
malodu{nost koja mig pred toa ja po~uvstvuvav. Ne go povtoriv toa {to ve}e
go bev rekol, tuku deka mojata sakana èna Marija e Ciganka.
Jolanta stana od stolicata i pojde kon mene. Koga dojde sosema blisku
desnata raka i, zatreperi, a vo o~ite i' vidov tolkav gnev {to pomisliv deka
ima neskrotliva èlba da me udri. No, pred bilo {to da se slu~i rekov:
"[to, zarem toa ne e vo sklad so na{ite stavovi, Va{iot ki{awa
antirasizam."
Ovie zborovi kako da zgasnaa del od gnevot vo mojata majka.
"Da!", re~e, "no mora{ li ti moj Laci so svoj primer toa da go
dokaùva{. Znae{ li deka so brakot tvojata muzi~ka kariera }e bide
uni{tena".
15
predavawe po veronauka
94
Tatko mi Eugen samo pro{epoti, no jas slu{nav deka re~e: "@ivej, no
ostavi gi i drugite da ìveat."
Jas se svrtev i izlegov od sobata so cvrsta uverenost vo sebe deka
Marija naskoro }e bide moja sopruga."
34. Svadba
"Dolgo po razgovorot so roditelite razmisluvav. Go preispituvav

sekoj svoj zbor, no i zborovite na svoite. Osobeno mi teè{e na du{ata
odnesuvaweto na mojata majka. Barav opravduvawe za nego. Po dolgi razmisli
zaklu~iv deka nejzinata lutina ne be{e pottiknata poradi toa {to Marija
be{e Ciganka, tuku poradi toa {to so sklu~uvaweto na brakot }e bide
uni{tena mojata muzi~ka kariera. I navistina, so vakvoto veruvawe na
mojata majka se sloùvaa pove}eto od moite prijateli i bliski koi vo mene
gledaa muzi~ki genij. Site tie tvrdea deka vistinskiot umetnik treba da i'
pripa|a samo na umetnosta, kako {to vistinskiot vernik se predava vo
bo`jite race. Iako so nekoi od ovie tvrdewa se sloùvav, osobeno deka
pokraj talentot e potrebna i mnogu naporna rabota, deka semejstvoto moè
da go popre~uva toa, sepak dlaboko vo sebe veruvav deka umetnosta i
semejstvoto moàt da opstojuvaat zaedno. Seto toa jas go imav na um koga
odlu~iv da porazgovaram so moite roditeli. I pred razgovorot, a i po nego,
ni{to osobeno ne se izmeni vo mene vo odnos na toa. No, ima{e edno drugo,
ne pomalku va`no soznanie za moeto i odnesuvaweto na drugite za koe ne bev
sosema svesen. U{te na samiot po~etok koga se zbliìv so Marija, vo
pogledite na mnogu od moite prijateli gledav ne{to {to nalikuva{e na
nesoglasuvawe za ona {to go pravam. Nabrgu potoa tie se odnesuvaa kon
na{ata vrska kako kon ne{to {to }e odmine brzo i ne pomisluvaj}i deka
na{eto druèwe moè da zavr{i so brak. No, kako vremeto odminuva{e i
nie se' po~esto bevme zaedno, drèj}i se pod raka kako svr{enici, neverbata
vo niv se pretvori vo veruvawe deka sepak ne{to seriozno se slu~uva. A
toga{ jas moèv da zabeleàm deka na moite prijateli im pre~i {to Marija
e Ciganka. Navistina tie toa ne go govorea glasno, no od nivnoto
odnesuvawe lesno moè{e toa da se pretpostavi. Edinstven od site niv koj
ne misle{e taka, be{e mojot direktor i prijatel @ejko Straka. Toj glasno
ne' podrùva{e i ne' ohrabruva{e i dvajcata da go storime ona {to sme go
naumile. "Ni{to ne zna~i toa {to Marija e Ciganka, mnogupati vele{e toj
i }e dodade{e, "va`no e dali qubovta e onaa vistinskata ili ne".
Ve~erta koga na Marija i' rekov deka na moite roditeli im kaàv za
na{ata odluka, silno me pregrna. Vo taa nejzina pregratka ne samo {to se
po~uvsvuvav mnogu prijatno, tuku i nekakva gordelivost mi rascuti vo
du{ata, a vedna{ potoa se po~uvstvuvav mnogu posiguren vo sebe. Toa
prijatno ~uvstvo na sigurnost koga Marija be{e vo mojata blizina jas go
zabeleàv u{te prviot den koga se najdov pokraj nea, iako za toa ne bev
dovolno svesen. No, kako vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e go
95
raspoznavav toa prijatno ~uvstvo na sigurnost. Dolgo vo no}ta {etavme po
tivkite uli~ki vo Subotica i razgovaravme za mnogu raboti, no najpove}e za
na{ite planovi vo idnina. Vo edna kratka pauza vo razgovorot, na um mi
dojde deka podolgo vreme kaj Marija zabeleùvav edno nezadovolstvo koe
ponekoga{ nalikuva{e i na protest, iako taa so site sili se trude{e toa da
go prikrie vo sebe. Nabrgu otkako toa go zabeleàv, sfativ deka toa ~uvstvo
na nezadovolsto e poradi odnesuvaweto na drugite i toa zaradi nejzinoto
poinakvo poteklo. Mnogupati sakav otvoreno da zboruvam so nea za toa, da i'
kaàm deka ne treba da ja zagriùva misleweto na drugite, deka najzna~ajno
treba da i' bide {to jas mislam, no se' ne{to }e me spre~e{e toa da go kaàm.
A koga }e go odloèv razgovorot za toa, si velev deka moèbi ne do{ol
vistinskiot ~as da progovorime za toa. I dodeka ovie misli mi proletaa niz
umot, go slu{nav nejziniot glas.
"Jas ne sakam Laci na{iot zaedni~ki bra~en ìvot da go zapo~neme vo
Subotica" re~e so cvrsta odlu~nost vo glasot.
"Zo{to veli{ taka Marija?", ja zapra{av iznenaden od nejzinata
re{itelnost.
Taa me pogledna so svoite prekrasni crni o~i i so treperliv glas mi
vozvrati."Zar ne gleda{ Ladislave deka na mojot grb so golemi bukvi
pi{uva Ciganka. Postojano gledam vo izrazot na licata na onie koi ne'
poznavaat ili ne, duri i kaj na{ita nejbliski, kako go govorat toa, a ti se
odnesuva{ kako da ne zabeleùva{ ni{to."
Crniloto vo nejzinite o~i zatreperi, no ne pu{ti solzi. Jas stoev
zbunet pred nea, ne poradi ona {to taa go re~e, tuku kako taa na nekakov
vol{eben na~in vleze vo moite misli i go zapo~na razgovorot za ona za {to
jas dolgo se dvoumam da go storam. Sakav mnogu {to da i kaàm, no pove}e od
toa mi be{e zna~ajno {to jas dlaboko po~uvstvuvav vo sebe deka taa ne samo
{to veruva, tuku e sosema sigurna {to ~uvstvuvam i mislam jas vo vrska so
seto toa.
"Ima{ pravo Marija", i' rekov, navistina Subotica ne e mesto vo koe
jas moàm muzi~ki da napreduvam i zatoa treba da si zamineme ottuka vo
nekoj pogolem grad".
Koga toa go rekov, taa cvrsto me stegna pod raka, a nasmevka i' rascuti
na liceto.
Be{e toa prvata na{a zna~ajna odluka. No, da se realizira taa ne
be{e ednostavna rabota. Treba{e mnogu {to da se napravi, a za toa be{e
potrebna i materijalna potkrepa. Sega se pokaà kolku onaa dràvna
nacionalizacija gi uslo`ni rabotite. Zatoa se dogovorivme, dodeka ne
dojdeme do materijalni sredstva taa da prodolì so {koluvaweto vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te i da go zavr{i, a jas da pobaram rabota vo
Belgrad kade {to podocna bi ìveele zaedno. Belgrad se nametna kako
najrealna mo`nost od nekolku pri~ini. Jas tamu ve}e imav vospostaveni
vrski so nekoi lu|e od Radio Belgrad i znaev deka nim nema da im bide
te{ko da mi najdat rabota, a podocna i za Marija. Pokraj toa jas bev ve}e
zapi{an i na Prirodno-matemati~kiot fakultet na otsekot hemija i
fizika. Toa se slu~i neposredno po moeto doa|awe od Budimpe{ta vo
96
Subotica. Navistina toa ne be{e taka ednostavna rabota kako {to mene mi
se ~ine{e. Koga se obidov da se zapi{am na fakultetot, se pokaà deka
mojata gimnaziska diploma vo Budimpe{ta treba da se nostrificira. Po
dolga procedura i dopolnitelni ispiti, diplomata mi be{e
nostrificirana. Taka sega moèv da se zapi{am na fakultetot i da gi
slu{am predavawata od hemija i fizika koi pokraj muzikata otsekoga{ me
interesiraa.
No, vo ostvaruvaweto na na{ite planovi za zaminuvaweto od
Subotica se pokaà deka i nekoi, mnogu poednostavni problemi, te{ko se
prebroduvaat. Za da si ja platam kartata za voz do Belgrad, morav da ja
prodadam mojata nova gitara. Iako mojata majka èstoko se sprotivstavi na
toa, jas ne popu{tiv. Navistina, jas dobivav plata kako nastavnik vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te, no parite koi gi za{tediv bea nedovolni da
se pojde vo eden velegrad kakov {to be{e Belgrad. Koga site raboti gi
zavr{iv zaminav. Vo Belgrad gi pobarav moite prijateli od muzi~kiot svet.
Vedna{ dobiv rabota kako korepetitor vo Belgradskata opera, no platata
koja mi be{e ponudena be{e nedovolna da go re{am dolgotrajno stambenoto
pra{awe i zaedni~kiot opstanok so Marija. Koga za moite problemi dozna
Oskar Danon, toj me posovetuva da zaminam vo Saraevskata opera. Taka i
napraviv. Zaminav vo Saraevo i se vrabotiv kako korepetitor. Po tri
meseci, so zarabotenite pari zaminav po Marija. Taa tuku{to go be{e
zavr{ila Srednoto muzi~ko u~ili{te. Se ven~avme vo nejzinoto rodno
mesto Stara Moravica, vo blizina na Ba~ka Topola, kade ìvee{e nejzinoto
semejstvo. Seloto i okolinata bea prekrasni, a svadbenata veselba skromna,
no vesela. Od moite najbliski na nea prisustvuva{e samo mojot tatko Eugen.
35. Turneja
"Po svadbenata veselba so Marija zaminavme za Saraevo. Od Subotica

bevme isprateni kako da zaminuvame na bra~no patuvawe. Iako i nie toa go
prifativme, znaevme deka namesto vesela bezgri`nost koja gi o~ekuva
mladenci na svadbeniot pat, nas ne o~ekuvaat mnogu neizvesnosti. Va`no e
deka za niv bevme svesni i dvajcata. Marija znae{e za Saraevo tolku kolku
jas. Vo pismata koi redovno i' gi ispra}av, i' pi{uvav za gradot vo koj
treba{e da bide na{iot dom, za prekrasnata okolina, a koga doa|av vo
Subotica, Saraevo ~estopati be{e tema vo na{ite razgovori. I navistina,
gradot so ~ar{ijata, prirodata koja go opkruùva{e, izvorite na rekata
Bosna, mi ostavija silen vpe~atok i jas so voodu{evenost vo du{ata govorev
za niv. No, nepomalku ubavi vpe~atoci mi ostavija i lu|eto, osobeno onie so
koi sorabotuvav vo Saraevskata opera. Marija znae{e deka malata soba koja
ja zedov pod naem se nao|a vo blizinata na Saraevskata opera, no ne znae{e
deka taa e soba za pominuvawe i so skuden name{taj. Nea jas ja odbrav zatoa
{to be{e blisku do Operata, vo koja ponekoga{ (poradi prirodata na mojata
rabota) morav da navratam i po nekolkupati vo denot. Ne moèv da zemam
97
pokomforen prostor za nas zatoa {to stanarinite vo ovoj del od gradot bea
mnogu visoki. Navistina jas dovolno zarabotuvav, no parite brzo se tro{ea
poradi mnogute izdadoci koi gi imav. Vistinski mi olesni na du{ata koga
Marija ne napravi nikakva zabele{ka otkako ja vide na{ata soba. Dolgo vo
no}ta razgovaravme za na{ata sega{nost, a osobeno za idninata. Taka vo
maloto sob~e blizu Saraevskata opera zapo~na na{iot zaedni~ki ìvot."
Koga toa go re~e crniloto na levata zenica na Ladislav se zamreì i
mi zali~i na ~ovek koj spie so otvoreni o~i. Ne potraa toa dolgo, a toj se
vrati vo sega{nosta za vo sledniot mig povtorno da zamine vo minatosta.
"Golema be{e mojata angaìranost vo Operata kako korepetitor.
Operskite i baletskite prestavi bea vo poln ek, iako pribliùva{e krajot
na sezonata. Tokmu poradi toa Marija ne be{e primena na rabota. Iako
dosta zarabotuvav, toa ne be{e dovolno za pokomoten ìvot. Zatoa so
Marija po~navme da pravime planovi {to bi rabotele koga }e zavr{i
sezonata vo teatarot. Za mnogu idei porazgovaravme i pritoa sekojpat
imavme na um kako od na{ata rabota najpove}e bi zarabotile. Mnogu raboti
ni ukaùvaa deka najdobro bi bilo da zamineme na turneja po Bosna i
Hercegovina i pritoa da gi posetime i oddale~enite mesta. Otkako se
sloìvme deka toa e umna ideja zapo~naa na{ite podgotovki. Na krajot na
sezonata vo Operata nie bevme spremni da pojdeme na na{eto dolgo i
neizvesno pati{estvie.
Be{e rano pretpladne koga so patni~ki voz ja napu{tivme stanicata
vo Saraevo na pat kon Zenica. Toa be{e prvoto mesto vo koe planiravme da
zapo~neme so na{ata turneja. So sebe nosevme dva kufera i mojata violina.
Vo pogolemiot be{e smestena na{ata obleka, a vo pomaliot notnite zapisi
i site neophodni rekviziti za pouspe{no na{e pretstavuvawe. Vo Zenica
stasavme dosta rano i imavme vreme da gi zavr{ime site formalnosti koi
bea neophodni (za koi bevme podgotveni pred na{eto zaminuvawe) za da
moème bez pre~ki da gi odrìme planiranite koncerti. Otkako se
smestivme, Marija ostana da se odmori vo hotelskata soba, a jas vedna{
zaminav vo nadle`niot otsek pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
vo Zenica kade {to se izdavaa dozvoli za javni nastapi. Otkako na
nadle`noto lice mu se pretstaviv i mu ja pokaàv preporakata od
Ministerstvoto za kultura, koja ja dobiv vo Saraevo, i plakatite na koi
be{e mojata fotografija i sodrìnata na koncertot so koj treba{e so
Marija da i' se pretstavime na publikata, so golema srde~nost bev prifaten.
Vsu{nost, i tie plakati koi nie gi ispe~ativme vo Saraevo i gi ponesovme
so nas bea unificirani i na niv be{e ostaveno mesto na koe moè{e da se
dopi{e mestoto i vremeto na odrùvaweto na koncertot.
Otkako gi zavr{iv ovie formalnosti so odgovornoto lice vo
milicijata, se sretnav so lu|e koi se grièa za javnite nastapi na
umetnicite. Se dogovorivme kade so Marija }e go odrìme ve~erniot
koncert vo gradot. Tie mi vetija deka }e storat se' {to e neohodno od nivna
strana. I vedna{ se pogriìja za toa. Me odvedoa da ja vidam salata vo eden
od golemite kombinati vo Zenica kade {to koncerot treba{e da se odrì.
Moeto vnimanie vedna{ go privle~e golemoto koncertno pijano na binata.
98
Pojdov kon nego so nade` deka e vo ispravna sostojba. Nemalku se iznenadiv
koga tonovite koi se oglasuvaa po dopirot na moite prsti po crno-belata
klavijatura, odli~no prozvu~ea. Ima{e samo potreba da se na{tima. Ja
izvadiv mojata alatka za {timawe i po~nav so rabota. Ne mi treba{e mnogu
vreme. Otkako bev sosema zadovolen, otsviriv del od Tancot na xuxiwata
od Franc List. Koga zavr{iv, do mene dopre silno rakopleskawe. Koga se
svrtev na stranata od kade {to toa doa|a{e, gi vidov lu|eto koi dojdoa so
mene kako aplaudiraat. Duri toga{ stanav svesen kade se nao|am.
So niv pojdov da me zapoznaat so odgovornoto lice za razglasnata
radio-stanica vo kombinatot. Savo be{e mlad ~ovek, neposreden vo
odnesuvaweto i so silna neskrotliva energija. Toj istovremeno be{e
novinar, spiker i muzi~ki urednik. So golema ume{nost go prigotvi tekstot
so koj treba{e da go najavi na{iot koncert i pronajde nekolku plo~i so
seriozna muzika. So golemo zadovolstvo prifati da bide konferansie na
na{iot koncert i del od plakatite da gi izlepi niz gradot. So toa
pogolemiot del od rabotata be{e zavr{ena. Na moe golemo iznenaduvawe,
koga go napu{tav kombinatot moèv da slu{nam preku radio stanicata kako
Savo pompezno go najavuva na{iot ve~eren nastap.
Patem kon hotelskata soba gi zaka~iv preostanatite plakati koi gi
ponesov so sebe. Koga stignav Marija zagrièno me zapra{a kaj sum se
zadràl tolku dolgo. Jas vistinski se iznenadiv koga go vidov ~asovnikot.
Ne moèv da poveruvam deka vremeto tolku brzo mi pominalo. Nabrzina i'
raskaàv se' {to storiv, a vedna{ potoa zapo~navme so podgotovkite za
na{iot nastap, iako programata koja planiravme da ja izvedeme poodamna ni
be{e podgotvena. Do ve~erta jas na mojata violina go povtoriv ona so {to
sakav da i' se pretstavam na publikata, a ostatokot od vremeto go posvetivme
na na{ata skromna garderoba.
Savo ne' ~eka{e na sporedniot vlez od salata. Otkako go zapoznav so
Marija, ne' povede vo prostorot pozadi binata. Niz zavesata moèv da vidam
deka golemata sala e prepolna. Se dogovorivme deka e vreme da ne' najavi.
Bev malku vozbuden koga ja slu{nav najavata. Znaev deka vozbudata e mnogu
pogolema kaj Marija. Ja fativ za raka. "Se' }e pomine vo najdobar red
Marija", rekov. Taa silno mi ja pritisna dlankata, a vo nejzinite o~i go
vidov onoj prekrasen bolskot koj moèv da go zabeleàm u{te vo Zagreb kaj
licata neposredno pred nivniot javen nastap. Iako vo nego ima{e ronka
strav, sepak vo nego ima{e mnogu pove}e re{itelnost da se dade se' od sebe i
na publikata da i' se pokaè kolku vistinski se moè.
Koga izlegovme na binata, silen aplauz ne' do~eka. Spored programata
najnapred nastapivme jas na violina, a Marija na pijano. Potoa jas na pijano
otsviriv delovi od poznati svetski kompozitori i svoi tvorbi. Na krajot ja
otsviriv Rapsodija vo sino od Ger{vin.
Dolgo aplauzot ne stivnuva{e. Otkako publikata si zamina, bevme
povikani vo kancelarijata na Direktorot, po~esteni so ubavi zborovi i
skromna zakuska. A potoa ni be{e predaden i delot od parite za vleznicite
koi nam ni pripa|aa. Bea toa na{ite prvi zaedni~ki zaraboteni pari. Od
site najzadovolen be{e Savo. Be{e toa retka mo`nost za nego da slu{ne
99
seriozna muzika vo ìvo. Radosta mu be{e u{te pogolema {to uspea na
stariot magnetoskop da go snima celiot na{ koncert. Na razdelba so nego i
so odgovornite lu|e vo gradot za javnite nastapi na umetnicite, se
dogovorivme vo Zenica da odrìme u{te dva koncerti. Taka i be{e.
Po ednonedelen prestoj vo Zenica zaminavme za Tuzla. Povtorno
pominavme po istata procedura, no na na{e golemo zadovolstvo bevme
isprateni so silni aplauzi i pogolema suma zaraboteni pari. So Marija
dolgo se premisluvavme kade da se upatime. I odlu~ivme. Pojdovme kon
Br~ko. Toa go storivme od pove}e pri~ini, no sekako najzna~ajna za nas be{e
deka se' u{te se praznuva{e izgradbata na novata pruga Br~ko i Banovi}i, so
rabotna akcija na mladinata na Jugoslavija. Maloto grat~e so re~noto
pristani{te na desniot breg na Sava, izgleda{e idealno, osobeno vo
ve~ernite saati. I tuka bevme primeni i isprateni so golema qubeznost.
Sledniot den so voz koj se dviè{e po novoizgradenata pruga stignavme vo
Banovi}i. Be{e toa malo mesto rasposlano vo severniot del na planinata
Kawuha. I pokraj sveìnata koja doa|a{e od planinata, se ~uvstvuva{e
mirizbata na jaglen. Mestoto be{e sivo i pusto. Se gledaa malku objekti
me|u koi se oddeluva{e novoizgradenata èlezni~ka stanica. Odràvme
koncert vo prostoriite na Elektrobosna. Ovojpat Marija gi prodava{e
vleznicite za na{iot koncert na vleznata vrata pred golemata sala. Po
zavr{uvaweto na koncertot, publikata ne go krie{e svoeto zadovolstvo, no
i nie od zarabotenite pari.
Spored na{ata zamisla, od Banovi}i se upativme kon Bawa Luka. I vo
ovoj najgolem i najzna~aen grad vo Bosanska Kraina bevme do~ekani so site
po~esti. Nemalku se iznenadivme koga od odgovornite lu|e slu{navme deka
tie znaat za na{ite koncerti vo Zenica, Tuzla, Br~ko i Banovi}i. Vedna{
ni predloìja prviot na{ koncert da go odrìme vo teatarot. Prijatno se
~uvstvuvame na golemata bina vo prepolnetiot teatar. Na{ata koncertna
programa be{e sli~na so onaa koja ja izvedovme vo Zenica. Publikata
pove}epati so aplauz i povici za bis ne' vra}a{e na binata. Kako da imavme
pret~uvstvo za toa, so Marija pred samiot koncert se podgotvivme {to }e
otsvirime ako publikata toa go pobara od nas.
Vo Bawa Luka se zadràvme edna nedela, a potoa zaminavme za Jajce.
Go storivme toa od pove}e pri~ini. Jajce be{e mnogu poznato mesto vo
Jugoslavija, a za prekrasnata priroda koja go opkruùva slu{navme mnogu.
No, toa ne be{e se'. Po napornata turneja so Marija imavme potreba i za
eden kratok odmor. I ne zgre{ivme {to pojdovme. Jajce ne' pleni na prv
pogled. Prekrasno izgleda{e. Grat~eto rasposlano vo utokata na rekata
Pliva vo Vrbas, so ~udesnite Plivski vodopadi izgleda{e vol{ebno. Na
koncertot koj go odràvme utredenta po na{eto doa|awe, se be{e zbral
mnogu svet. Slu{navme deka do{le i mnogumina od sosednite sela. Marija i
jas mnogu prijatno se ~uvstvuvavme me|u ovie lu|e koi moèbi za prv pat sega
gi slu{naa delata na nekoi znameniti imiwa vo svetot na muzikata kako
{to se Franc List, Mocart, [uman, Rahmawinov...
Po nekolkudneven odmor zaminavme za Saraevo. Mnogu ubavi spomeni
bea zbrani vo nas. Toga{ i sega, po mnogu izminati godini, koga vo umot }e
100
mi dojdat spomenite za na{ata bosanska turneja, ne{to dlaboko odvnatre mi
govori deka Marija i jas svirevme pred najdobrata publika koja moè da ja
posaka eden umetnik. Tie lu|e, rabotnici, rudari, zemjodelci, so golemo
vnimanie i voshit vo o~ite go slu{aa ona {to nie go svirevme, iako
pove}eto od niv za prv pat se sretnuvaa so ona {to sovremeniot svet go
narekuva seriozna muzika. Toga{ sfativ, a i deneska veruvam vo toa, deka
muzikata ne mora da se razbira tuku da se ~uvstvuva. A ovie lu|e ja
~uvstvuvaa muzikata i so golema iskrenost go pokaùvaa toa. No, pokraj ova
prekrasno soznanie, jas zabeleàv i ne{to {to moèbi }e prozvu~i i
pomalku neverojatno. Vo site sali vo koi bevme, duri i vo onie pomali, vo
periferijata, sekojpat nekade vo agolot na binite nas ne' do~ekuva{e
pijano koe od se' srce ni posakuva{e dobredojde."
36. Vo makedonskata prestolnina
Be{e vistinsko zadovolstvo da se slu{a Ladislav kako raskaùva za

odamna izminatite vremiwa. Be{e toj hroni~ar koj so ~udesna preciznost gi
prenesuva spomenite od minatosta nebare tie so golema jasnotija bea
zapi{ani vo negoviot um. No, iako so golem interes go slu{av ona {to toj go
govore{e, bev netrpeliv da slu{nam za vremeto koga do{ol vo Skopje i {to
ponatamu se slu~uvalo. Eden den i toa se slu~i.
"Nekade kon krajot na letoto, ili po~etokot na esenta vo 1947 godina
so Marija zaminavme vo makedonskata prestolnina. So tatneòt na vozot koj
ita{e od Saraevo kon Skopje, si pripomniv deka u{te koga bev vo Subotica
od @ejko Straka slu{nav za Todor Skalovski, direktorot i dirigentot na
Skopskata opera. U{te toga{ Straka na negova adresa go isprati plakatot
od mojot solisti~ki koncert vo Subotica, kako i do site pozna~ajni muzi~ki
centri vo Jugoslavija, sakaj}i da me afirmira kako muzi~ar. Ovie se}avawa
i imeto na Todor Skalovski, edinstvenoto za koe imav slu{nato, mi vleva{e
sepak patokazna nade` kade treba najnapred da pojdam i na kogo da se
obratam. No i pokraj toa, ~uvstvoto na neizvesnost {to se' ne' o~ekuva vo
gradot pokraj Vardar, vo koj za prv pat doa|avme, malku ne' bespokoe{e i
dvajcata.
Po na{eto pristignuvawe vo prekrasnata èlezni~ka stanica,
trgnavme po ulica koja se najde pred nas i nabrgu se smestivme vo hotelot
Bristol. Kako {to pravevme za vreme na na{ata bosanska turneja, taka
postapivme i sega. Marija ostana vo hotelskata soba da se odmori, a jas
pojdov kon zgradata na Operata. Ne mi be{e te{ko da se snajdam i dojdam do
nea. Zgradata na Oficerskiot dom me pleni so svojata rasko{na ubavina.
Ne moèv da i' se nagledam. No, koga stignav do sredinata na drvenoto mov~e
koe vode{e kon teatarot, podzastanav. Zgradata na Makedonskata drama i
opera u{te pove}e me voodu{evi so svojata li~otija. Bez da znam zo{to, se
svrtiv nanazad kon Oficerskiot dom i povtorno kon Operata. Gledaj}i vo
ednoto i drugoto ~udesno zdanie, moite o~i ne moèa da se ottrgnat od niv, a
101
~udesnite gletki vistinski mi ja izraduvaa du{ata. A koga pominav od
drugata strana na rekata i pred sebe gi vidov dvete prekrasni zdanija,
golemata reka i drvenoto mov~e koi gi povrzuva videnieto, mi se stori kako
nekakva ~udesna slika od prikaznite.
Na moe golemo zadovolstvo, vo Makedonskata opera se sretnav so
Todor Skalovski. So nego bea pove}emina ~lenovi na Operata. Be{e
po~etok na sezonata i site bea zafateni so podgotovkite. Po voobi~aenite
kurtoazni pozdravi, Skalovski me povede kon prviot kat na teatarot, vo
horskata sala koja se nao|a{e nad glavniot vlez vo teatarot. Koga ja otvori
vratata, pred mene se prikaà prostrana i svetla prostorija. Nasproti mene
mno{tvo prozori go zagraduvaa prostorot. Ne moèv da i' odoleam na
èlbata da dojdam do niv. Koga stasav do niv, pred sebe vidov ~udesna gletka.
Rekata i drvenoto mov~e od koi pred malku so te{kotii se razdeliv, sega bea
pod mene. Kako ptica lekokrila go prelatav drvenoto mov~e i stasav do
sino-zelenite vodi na rekata koi od dale~ina dotekuvaa i pominuvaa niz
nedoglednoto {arenilo od semo`ni boi na drvjata od skopskiot park. I
dodeka so pogledot letav kade {to mislata mi posaka, edna ~udesna melodija
mi yune{e vo du{ata. Vo eden mig kako da se razbudiv od son i vo istiot ~as
stanav svesen za prisustvoto na Todor Skalovski. Se svrtev kon nego, a
potoa kon pijanoto koe vedna{ go zabeleàv koga vlegov vo prostorijata.
Pojdov do nego. Sednav na stol~eto i po~nav da sviram. Najprvin otsviriv
ne{to od Betoven, potoa od [open i List, najdobrite avtori za pijano, no
istovremeno i najte{ki za izvedba. Potoa ne moèv da odoleam, a da ne
zasviram eden del od Rapsodijata vo sino na Ger{vin.
Ovaa moja postapka za mene ne be{e ne{to nevoobi~aeno, ne{to {to
jas go pravam za prv pat. Sekoga{ koga imav mo`nost toa da go storam, taka i
pravev. Taka postapiv i koga pobarav rabota vo Belgradskata opera, a
podocna i vo Saraevskata opera. Toa be{e na~inot na koj jas sakav da im se
pretstavam na odgovornite lu|e za serioznata muzika, a ne so moite diplomi
i pozitivni kritiki. Taka muzikata koja ja svirev i na~inot na koj toa go
pravev be{e mojata muzi~ka vizit karta.
Koga prestanav da sviram i stanav od stol~eto, mi prijde Todor
Skalovski i mi ja podade desnata raka. So nejziniot stisok slu{nav mnogu
iskreni pofalbi. Vedna{ bev primen na rabota za operski korepetitor, a po
potreba i baletski. Potem se' se odviva{e kako vo nekoj zabrzan film.
Nabrgu gi zapoznav Stefan Gajdov, Trajko Prkopiev, Petre Bogdanov-Ko~ko,
@ivko Firfov, organizatorite i osnovopolo`nicite na muzi~kiot ìvot
vo Makedonija po Vtorata svetska vojna. Za kratko vreme se vklu~iv vo
celokupniot muzi~ki ìvot na gradot. Stanav ~len na site novosozdadeni
muzi~ki organizacii vo Makedonija, me|u koi i na Zdruènieto na
kompozitori koe edna godina pred toa bilo formirano so golema
angaìranost na Petre Bogdanov-Ko~ko. Vo ova Zdruènie postoe{e i
Zavod za mali avtorski prava. Preku nego muzi~kite umetnici gi
ostvaruvaa svoite egzistencijalni prava. Parite otsekoga{ bea i ostanaa
golem problem za umetnicite. Vo statutot na Zdruènieto na kompozitori
na Republika Makedonija ima{e eden paragraf vo koj pi{uva{e deka sekoj
102
~len na Republi~koto zdruènie e i ~len na Sojuzot na kompozitori na
SFR Jugoslavija. Taka, koga nekoj od kompozitorite od Makedonija }e
zamine{e vo Belgrad moè{e da prestojuva vo prostoriite koi mu pripa|aa
na Sojuzot na kompozitori na SFR Jugoslavija. Taka makedonskite
kompozitori moèa nepre~eno da rabotat i tvorat, a i da se druàt so
kompozitorite od drugite republiki vo Jugoslavija. Poradi mnogute
aktivnosti koi gi imav, jas ~estopati prestojuvav vo ovie prostorii i tuka
zapoznav mnogu muzi~ari i steknav mnogu prijateli."
Se zamisli za eden mig. Otkako go prelista spomenarot vo koj bea
zapi{ani ovie slu~uvawa, prodolì da zboruva.
"Se se}avam na mnogu angaìranata rabota na Dru{tvoto na
produktivni i reproduktivni muzi~ari na Makedonija, kako i na
Koncertnata direkcija na Makedonija. Koncertnata direkcija bila
formirana vedna{ po vojnata, a koga jas stanav nejzin ~len so nea
rakovode{e poznatiot organizator Salxiev. Podocna, koga direktor na
Koncertnata direkcija stanuva Vasil ]orto{ev, toj osobeno se zalaga{e
za izdignuvawe na ugledot i avtoritetot na muzi~kite umetnici. So planska
rabota, so ~esti napisi vo pe~atot, toj nastojuva{e da ja afirmira muzikata
vo Makedonija, no i sekoj ~len na zdruènieto. Intervenira{e sekojpat
navreme koga treba{e da se so~uva dobriot ugled na umetnicite i ugledot na
dobrata muzika. Koncertnata direkcija be{e organizator na mnogu nastapi
na muzi~kite umetnici vo site gradovi, no i pomali mesta vo Republikata.
Moeto iskustvo od turnejata po Bosna i Hercegovina pomogna u{te podobro
da gi organiziram na{ite nastapi. So pove}e vokalni solisti od Operata
odràvme mnogu koncerti vo pogolemite mesta, no go napravivme toa i vo
nekoi mali i oddale~eni mesta. Edinstveniot uslov za da pojdeme i da go
storime toa be{e soznanieto dali vo niv ima pijano ili ne. Na tie vokalno-
pijanisti~ki koncerti publikata so voodu{evuvawe ne' pozdravuva{e, a na
razdelbite ne' povikuvaa povtorno da gi posetime.
Kako ~len na Zdruènieto na muzi~kite umetnici na Makedonija vo
koe ~lenuvaa vokalni i instrumentalni izveduva~i, se zalagav da se posveti
pogolemo vnimanie na tehnikata, a osobeno na interpretacijata. Vo istoto
zdruènie ~lenuva{e i Marija kako afirmirana pijanistka. Taa vo
Subotica ima{e nekolku javni nastapi kako solist na pijano ili vo
pridru`ba na muzi~ki ansambli. Toa go stori i tuka. U~estvuva{e na
nekolku koncerti vo Skopje i Republikata koi gi organizira{e
Zdruènieto na muzi~ki umetnici na Makedonija."
Od ona {to Ladislav go govore{e moè{e da se po~uvstvuva kolku
silna i dlaboka traga ostavile vo nego site tie damne{ni slu~uvawa koga so
Marija do{ol vo Skopje i so seto svoe bitie se nurnal vo muzi~kite
slu~uvawa. Voodu{even od ~udesnite ritmi i melodii koi do nego dopirale
od site strani i vol{ebniot muzi~ki fluid koj mu yunel vo du{ata, toj e
prisuten nasekade kade {to e prisutna i muzikata, vo Operata,
Filharmonijata, Radio Skopje, vo Srednoto muzi~ko u~ili{te... No,
pokraj voznesenosta od muzikata, ne pomalku e voodu{even od dobrodu{nosta
na tuku{to steknatite prijateli. So vozbuda vo glasot govori kako @ivko i
103
Danka Firfovi insistiraat Marija i toj da se smestat vo nivniot stan se'
dodeka ne im bide re{eno nivnoto stambenoto pra{awe. Gostoprimstvoto go
prifa}aat so zadovolstvo kako podadeni race od vistinski prijateli i na
ovoj ~udesen gest na Firfovi nikojpat ne zaboravaat i toj i Marija. Ne
dolgo potoa, od Operata dobivaat dvosoben stan pred vlezot vo Skopskiot
park. Sega i Marija i toj ~uvstvuvaat deka go svile svoeto semejno gnezdo za
koe poodamna me~taele.
37. Pette makedonski muzi~ki apostoli
Vo Operata vrie kako vo ko{nica. Po~etok e na novata muzi~ka

sezona. Site muzi~ki umetnici od gradot se sobrani tuka, vo preubaviot
teatar pokraj Vardar. Se' u{te se sveì vpe~atocite od premierata na
Kavalerija rustikana i reprizite po nea. Dlaboko e vsaden vo pomneweto na
site 9 maj 1947 godina, Denot na pobedata na fa{izmot, no den i na Pobedata
na makedonskata seriozna muzika koga za prvpat na scenata na Makedonskiot
teatar, na makedonski jazik e izvedeno edno celove~erno muzi~ko-scensko
delo, operata na Pjetro Maskawi. Po kojznae koj pat se povtoruvaat site
detali okolu podgotovkite, osobeno vpe~atocite za samata izvedba, za
voodu{evenosta na akterite i publikata. Kako okosnica, kako stoèr na
seta ovaa voodu{evena muzi~ka tolpa, stojat petminata makedonski muzi~ki
apostoli: Stefan Gajdov, Todor Skalovski, Trajko Prokopiev, @ivko
Firfov i Petre Bogdanov-Ko~ko. Sekogo od niv go krasat mnogu li~ni
belezi, pred se' samostojno izoden pat vo carstvoto na muzikata. A sepak,
site se sploteni vo edno; vo golemata nepresu{na qubov kon muzikata, koja
dotekuva od bogatata makedonska folklorna riznica. A vo nea se sokrile
semo`ni tonovi koi istkaeni so zlatni ni{ki tvorat skapoceni muzi~ki
dela.
Potsetuvaj}i se na onie damne{ni vremiwa koga operskata muzika
po~na da cuti vo teatarot pokraj Vardar, Ladislav za Stefan Gajdov }e re~e
deka toj be{e i ostana eden od petminata makedonski muzi~ki apostoli so
koi toj blisku sorabotuval i }e dodade:
"Stefan Gajdov kako kompozitor sekojpat na prvo mesto od svoite
horski tvorbi go stava{e deloto Kopa~ite. Toa prekrasno delo Gajdov go
stvori vo 1947 godina, istata godina koga jas i Marija dopatuvavme vo
Skopje. Deloto pove}e pati be{e nagraduvano, iako podocna Gajdov napravi
golem broj obrabotki na narodni pesni za ma{ki, ènski i me{ani horovi.
No sepak, spored mene, najgolemoto ìvotno delo koe zad sebe go ostavi
Stefan Gajdov be{e muzi~kata pedagogija. Toj gi postavi temelite na
muzi~kata naobrazba vo Makedonija so sozdavaweto na desetgodi{noto
Muzi~ko u~ili{te ~ij osnovopolo`nik be{e toj. No toa ne be{e se'; Gajdov
e avtor na prviot makedonski Solfe`. Horot na Muzi~koto u~ili{te pod
negovata dirigentska palka ima{e mnogu javni nastapi koi sekojpat bea
visoko ocenuvani za kvalitetot na muzi~kata izvedba. Pokraj horskata
104
muzika, vo u~ili{teto ima{e pove}e otseci za instrumentalna muzika
(pijano, violina...), no i otsek za vokalni interpretatori. Vo u~ili{teto
rabotev i jas kako profesor po pijano."
Vtoriot me|u petminata pretstavnici na prvata generacija na avtori
be{e @ivko Firfov, eden oporit privrzanik na makedonskiot folklor do
nivo na verski fanatik. Seto ona {to toj go sobra, obraboti i sozdade e
cvrsto povrzano so izvorniot naroden ritam, melos i zbor. Sekojpat koga
Ladislav zboruva{e za @ivko Firfov govore{e so pietet kon ~ovek koj od
dlabo~inata na du{ata be{e vquben vo muzi~kite koreni na svojot narod. Za
niv toj be{e spremen da polemizira, spori, ako treba i èstoko da se
rasprava. No, Ladislav sekojpat koga }e go spomene{e negovoto ime, }e si
pripomne{e i }e ja povtore{e prikaznata kako @ivko i negovata sopruga
Danka gi prifatile Marija i nego vo nivniot dom.
Petre Bogdanov-Ko~ko ostana zasekoga{ zapameten kako neumoren,
neskr{liv borec za afirmacija na makedonskata muzika. Zatoa nema niedna
pora na sevkupniot muzi~ki ìvot vo negovoto rodno Skopje, vo negovata
tatkovina Makedonija, kade ne se ~uvstvuva negoviot muzi~ki zdiv i elan.
Koga Ladislav govore{e za Petar Bogdanov-Ko~ko, sekojpat }e si
prispomene{e na svojot direktor vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo
Subotica, na svojot prijatel i drugar @ejko Straka, od kogo blika{e
neskrotliva energija koga govore{e za stra{noto vreme koe odminalo,
te{kotiite vo sega{nosta, no najpove}e za svetlinata na idninata koja
doa|a. I Ko~ko ima{e sekojpat mnogu planovi vo mislite. Tie da se
ostvarat, znae{e i toj, deka baraat od nego mnogu sila, no be{e svesen deka
samiot ni{to ne moè da napravi i deka treba da gi iznajde vistinskite lu|e
i vo niv da ja prenese svojata odu{evenost, voshitot so koj toj be{e zarazen.
38. Maestro To{o
"Vedna{ po~nav da rabotam kako korepetitor", si pripomni Ladislav,

eden topol esenski den dodeka sedevme na klupata pred Vilata na krajot od
alejata na lipite. "Vo toj muzi~ki kotel vlegov so seto svoe bitie,
prodolì da zboruva kako vo zanes. Se prigotvuva{e novata sezona.
Po~etokot treba{e da zapo~ne so repriza na Kavalerija rustikana.
Publikata be{e netrpeliva {to poskoro da gi slu{ne zvucite na ariite koi
ve}e se bea vsadile vo du{ata na mnogumina. Nema{e rabotno vreme. Se
rabote{e so golem elan, se' dodeka energijata sosema ne skipne{e. Site
posakuvame sekoja nova repriza na Selskata ~est da bide podobra,
posovr{ena od prethodnata. Dojde i toj tolku o~ekuvan den, zapo~na novata
sezona. Za obnovenata Kavalerija rustikana i site pretstavi po nea, se
bara{e karta pove}e. Na moja golema radost, pred edna od mnogute reprizi,
Todor Skalovski, eden od petminata makedonski muzi~ki apostoli, mi ja
ponudi dirigentskata palka. So nea toj mi podari i frak. So netrpenie go
o~ekuvav po~etokot na pretstavata. Dojde i toj tolku posakuvan mig.
105
Pretstavata pomina vo najdobar red. Aplauzot dolgo ne stivnuva{e. So
radost vo du{ata se povlekov vo umetni~kata soba. Se' u{te ja slu{av
muzikata od tuku{to zavr{enata opera koga do mene dopre {kripeweto na
vratata od umetni~kata soba. Toj disharmoni~en zvuk me vrati vo realnosta.
Koga se svrtev, pred mene stoe{e maestro To{o. Dojde do mene. Me pregrna i
~estitaj}i mi me bakna. Od prviot moment koga se sretnav so nego, ne{to
silno me privlekuva{e kon golemiot muzi~ar i ~ovek Todor Skalovski. Mu
zablagodariv. Iako ~uvstvuvav radost vo sebe, taa mi be{e pomatena zatoa
{to nitu eden drug ne dojde vo umetni~kata soba da me pozdravi kako {to
be{e redot. Ne moèv da razberam zo{to toa se slu~i. No, koga toa se
povtori i po tretiot pat, koga so operata Kavalerija rustikana dirigirav
so frakot koj mi go podari mojot prijatel To{o, a vo umetni~kata soba ne
dojde nikoj osven toj, se zamisliv."
Ladislav pro{eta so pogledot naokolu, a jas vo dlabo~inata na
crniloto od negovata leva zenica vidov skrien somne`. Ne znaev dali toj se
izrodi vo nego vo ~asot koga mi zboruva{e ili pak izroni od dlabo~inite na
edno odamna odminato vreme. No, toa ne mu popre~i da zboruva ponataka.
"Dolgo ne moèv da sfatam zo{to lu|eto so koi katadnevno bev
zaedno, so koi rabotev, sorabotuvav, se druèvme... se odnesuvaat vaka. Nikoj
ne re~e ni zbor za mene kako dirigent, ni pofalen, nitu kuden. Samo nekoi
~udni pogledi gledav okolu sebe. Ne se osuduvav da gi protolkuvam zatoa {to
vo niv bea zbrani mnogu grdi misli i ~uvstva. Nikojpat ne zaboraviv na niv.
Mnogu godini podocna, na moe golemo iznenaduvawe, Aleksandar Lekovski
(koga toj ve}e be{e afirmiran muzi~ar i dirigent) vo prisustvo na pove}e
muzi~ari si pripomni za operskata pretstava Kavalerija rustikana koga zad
dirigentskiot pult sum bil jas. Toga{ toj raskaà i edna anegdota na koja se'
u{te dobro si pripomnuvam.
"Voobi~aeno za Operata vo tie ubavi vremiwa", re~e Lekovski,
"podgotovkite za pretstavata bea otvoreni. Na edna od niv dirigira{e
Ladislav Palfi. Koga be{e zapra{an kako ja ocenuva izvedbata, toj malku
se zamisli, a potoa {egobijno odgovori, Izvedbata e relativno podobra od
lo{a. Site prisutni se nasmeaa."
Koga Lekovski ja raskaà ovaa anegdota, nikoj ni{to ne re~e. I ovoj
pat site se napravija kako da zaboravile deka jas nekojpat sum bil zad
dirigentskiot pult, iako so sigurnost znaev deka nekolkumina od niv bea
prisutni koga jas bev dirigent na Kavalerija rustikana. Kako i da e, iako
zborovite na Aco dobro i' dojdoa na mojata du{a, somneòt koj vo mene se
izrodi mnogu odamna kon ovie lu|e povtorno so seta silina zbuvna vo mene."
Mol~am. Ne znam {to da re~am.
"Sepak, za site niv jas bev samo eden virtuozen pijanist, a ne
dirigent", prodolì Ladislav so taga vo glasot. "No, taka ne misle{e i
Todor Skalovski. Be{e toj golem dirigent i kompozitor. So pravo se
vele{e deka toj i koga ne bi napi{al ni{to drugo osven horskata
kompozicija Makedonsko oro, negovoto kapitalno delo, koe stana
neoficijalna himna na site horski ansambli, bi bilo dovolno da se vbroi vo
redot na istaknatite makedonski kompozitori. A {to da se kaè za
106
kompozicijata koja na eden vol{eben na~in ja doìvuva i prenesuva
atmosferata na Te{koto, koja vo sebe gi nosi arhetipskite belezi za
makedonskata samobitnost. No, maestro Skalovski napi{a i mnogu drugi,
vredni muzi~ki dela."
Gledam vo zamislenoto lice na Ladislav. Odnenade` go prekri rozova
nasmevka.
"To{o znae{e mnogupati da re~e bez kvasec lebot ne stasuva. Be{e
svesen i gord so pravo, zatoa {to be{e del od toj kvasec koj go nose{e
dlaboko vsaden vo du{ata od praiskonskite izvori na avtenti~nata muzika i
zbor na svojot narod, koi ne bea samo eho na evropskite duhovno-muzi~ki
struewa tuku prvi~en, izvoren glas. No, znae{e toj deka mora da pomine niz
solidna muzi~ka naobrazba za da moè da go prenese avtenti~no seto ona
{to do nego dopira{e. I go stori toa. No, i pokraj siot svoj pridones za
muzi~ata prolet vo Makedonija, ima{e doblest da re~e deka nikoj ne e
edinstveniot muzi~ki Mesija, najmalku toj, koj ete taka, blagonaklono na
makedonskata nacija mu ja podari operskata umetnost. Vo tie negovi zborovi
ima ne{to od Geteovata mudrost deka site novi soznanija i pridonesi se
samo mala stapka vo nizata ~ekori po koja vrvi eden narod i ~ove{tvoto
voop{to. Sekojpat koga maestro Todor Skalovski }e si pripomne{e na
premiernata izvedba na Kavalerija rustikana na makedonski jazik,
govore{e so golema radost vo du{ata. Za nego kako dirigent, no i za site
drugi vo Operata toj istoriski mig koj se slu~il na 9 maj 1947 be{e den na
seop{ta nacionalna gordost. "Vozbudata be{e golema, a uspehot
fantasti~en, iako site bevme svesni i znaevme deka moème i podobra", mi
re~e eden den."
Ladislav podzastana. Mi se stori kako da se najde na mislovno
raspetie, pa ne znae po koj pat da pojde, po leviot ili desniot. No, nabrgu
likot mu se razvedri i nasmevkata povtorno mu rascuti na liceto.
"Nekade kon krajot na 1947 godina site vo Operata ne' obzede ~udesen
nemir. Otsevte kako blago vetre, a potoa kako buronosen veter po~na da se
govori deka vo Skopje }e pristigne Lovro Mata~i}, golemiot muzi~ki genij
od Zagreb. Edni govorea deka nego go povikal Todor Skalovski koj
po~uvstvuval deka ovaa muzi~ka magma koja katadnevno se zgolemuva i
vè{tuva, za da dobie vistinska fizionomija, i' e potreben silen muzi~ki
avtoritet. A tokmu takov be{e Lovro Mata~i}. Drugi pak govorea deka
inicijativata ja prezel neumorniot muzi~ki entuzijast Petre Bogdanov-
Ko~ko, koj kako ~len na Centralniot komitet na komunistite na
Makedonija imal mnogu {iroki poznanstva i vlijanie vo dràvata. Kako i
da e, site so voodu{evenost govorea za golemiot muzi~ar koj jas imav
mo`nost da go zapoznaam vo Zagreb."
Koga spomenite za tie damne{ni slu~uvawa mu navrea, ne moè{e da
ja prikrie vozbudata koja se izrodi nekade od dlabo~nite na negovata du{a.
"So tatko mi prisustvuvav na nekolku koncerti na koi dirigira{e
maestro Lovro Mata~i}. Sekoga{ silen voshit me obzema{e za vreme na
koncertot, a toj u{te dolgo potoa opstojuva{e vo mene. Sepak eden davne{en
spomen osobeno ostana zabeleàn vo mojata memorija i na nego mnogupati
107
potoa si pripomnuvav. So tatko mi Eugen prisustvuvavme na edno javno
snimawe na gramofonska plo~a vo poznatata fabrika za penkala vo Zagreb.
So maliot simfoniski orkestar dirigira{e Lovro Mata~i}. Publikata
(me|u koja bevme i nie) be{e odvoena od improviziranoto studio so staklena
pregrada. Po zavr{uvaweto na edna muzi~ka numera, maestro Lovro Mata~i}
dojde vo tehni~kata reìja za da ja slu{ne reprodukcijata na snimkata. Koga
so vnimanie ja islu{a (a toa imavme mo`nost i nie da go ~ueme) lutito
izvika: "A kade se forteto i pijanoto?" Nikoj od tehnikata ne znae{e da
odgovori. No tatko mi i jas go znaevme odgovorot. Nie zabeleàvme deka za
vreme na snimaweto, ton majstorot ja izedna~uva{e silinata na zvukot vo
zavisnost od toa kako orkestarot svire{e. Koga orkestarot svire{e forte,
toj ja sti{uva{e muzikata na snimkata i obratno, koga orkestarot svire{e
pijano, toj ja zasiluva{e. Maestro Lovro Mata~i} si zamina nezadovolen, no
ne re~e pove}e ni{to."
Po kratka pauza Ladislav prodolì da zboruva.
"Da go ostavime toa i da se vratime na ona {to se slu~uva{e vo
Operata pred doa|aweto na Lovro Mata~i}. Ako vo po~etokot vo ovie
govorewa ima{e pove}e èlbi odo{to realnost, kako vremeto odminuva{e
nade`ta se' pove}e raste{e. Na krajot pove}e nikoj ne se somneva{e deka toa
}e se slu~i. I se slu~i tokmu toa, genijalniot Lovro Mata~i} pristigna vo
Skopje."
39. Lovro Mata~i}
"Na 12 fevruari 1948 godina Lovro Mata~i} dopatuva vo Skopje. Se

slu~i toa samo ~etiri dena pred premierata na Palja~i od Xakomo Pu~ini.
Be{e ~etvrtok. Sonceto ~udesno bolskote{e nad Skopje, nebare i toa
saka{eda mu posaka dobredojde na Velikiot Maestro. Vo prekrasnata
zgrada na Makedonskiot teatar bea zbrani mnogumina. Be{e tuka seta
muzi~ka elita od gradot. Site sakaa da mu posakaat dobredojde. Lovro vleze
vo Operata so dostoinstven ~ekor i visoko podignata glava. Be{e toj edna
gramada od ~ovek, visok, so cvrsta gradba, no so neèn pogled i nasmevka na
dete. So seta svoja nadvore{nost, no i po odnesuvaweto, moè{e da se
zaklu~i deka e svesen za sopstvenite vrednosti. So isto dostoinstven ~ekor
i nasmevka na liceto pokraj nego ~ekore{e negovata sopruga, prekrasnata
Lilika. Se rakuvaa so site.
Mnogu prikazni se isprikaàa za nego pred da dojde vo Skopje, no
mnogu pove}e za vpe~atokot koj toj go ostavil pri doa|aweto. Se govore{e
deka od jugoslovenskite vlasti mu bilo ponudeno po zaminuvaweto od Zagreb
(nikojpat ne be{e sporno deka mu bilo naredeno da go napu{ti gradot) da
izbere kaj saka da ja prodolì svojata muzi~ka kariera: vo Rieka, Split ili
vo Skopje. Dobro upatenite govorea deka ne se dvoumel kade da zamine i ja
izbral makedonskata prestolnina. No, drugi tvrdea deka takva bila
naredbata na najodgovornite (se spomenuva{e i' imeto na drugarot Tito).
108
Pri toa se spomenuvaa imiwata na mnogu vlijatelni makedonski politi~ari
koi silno se zalagale i barale od vlastite vo Belgrad maestro Lovro
Mata~i} da dojde vo Makedonija. Kako i da be{e, toj dojde vo Skopje. A koga
se najde me|u vqubenicite na serioznata muzika, se slu~i ne{to dotoga{
nedoìveano. Podocna sekoj od prisutnite se obiduva{e (se razbira na svoj
na~in) da go opi{e ona {to go po~uvstvuval koga se na{ol vo blizinata na
maesto Lovro. Ima{e mnogu iskaùvawa, no site tie, iako kaàni so
porazli~ni zborovi vsu{nost se' edno isto govorea deka koga se na{le vo
negovata blizina po~uvstvuvale ~udesen fluid koj zra~i od muzi~kiot genij.
I site bea vo pravo. Od negovoto ogromno telo zra~e{e nekakva ~udesna
energija, no u{te ne{to posilno zra~e{e od negovata du{a. Be{e toa edna
vol{ebna aura koja voshituva~ki plene{e, gi zarobuva{e drugite. No, ne
be{e toa nekakva zarobenost koja nosi vo sebe teskobnost, naprotiv, onoj
koj }e se najde{e vo oreolot na taa aura ~uvstvuva{e ~udesna veselost i
privle~nost da ostane {to e mo`no podolgo vo nea. Ima{e nekakva magi~na
silina vo sekoe negovo dvièwe, vo sekoj trepne` na negovoto lice, no site
tie mnogustrano gi nadminuva{e ~udesniot bolskot na negovite o~i. Bea toa
o~i na dete vo koi moè da se sogleda negovata du{a. Ima{e mnogu radost vo
niv, èlbi, nepresu{na energija da se tvori i sozdava, da se drugaruva so
muzikata i so lu|eto koi ja sakaat nea, no i so site onie drugi so koi
sekojdnevnite ne{ta gi vrzuva{e istata rabota, no i site nepoznati koi gi
strenuva{e na pat. Vo tie o~i ima{e se', no najpove}e qubov, ogromna qubov
za site niv. Moèbi vo po~etokot taa aura pote{ko moè{e da se
po~uvstvuva, no kako vremeto odminuva{e nema{e ~ovek vo Operata do kogo
taa ne dopre.
Vedna{ se zafati so rabota. Iako podgotovkite za izvedbata na
operata Palja~i bea kon krajot, toj i' go dade posledniot {lif na operata.
Na premierata, koja se odrà na 17 fevruari 1948 godina, dobrite
poznava~i na serioznata muzika moèa da go po~uvstvuvaat prisustvoto na
genijalniot duh na maestro Lovro Mata~i}. I ovojpat dirigent na operata
be{e maestro Todor Skalovski, reìjata ja realizira Hinko Leskov{ek, a
scenografijata be{e na Vasilie Popovi}-Cico. Glavnite rolji gi tolkuvaa:
Neda - Fanka Ikonomova (alternativa Zina Kreqa i Marija Tomc), Kanio -
Petre Bogdanov-Ko~ko, Arlekin - Tome Grn~arovski, Tonio - Jovan
Kursula... Operata Palja~i doìvea golem uspeh. Toa be{e samo dodaten
motiv pove}e da se zasili celokupnata rabota vo Operata. Nabrgu zapo~naa
podgotovkite na Toska od Xakomo Pu~ini.
Odu{evuvaweto, entuzijazmot, koi i pred toa bea prisutni, po
doa|aweto na Lovro Mata~i} dobija u{te pove}e vo svojata silina. U{te
prviot den koga toj dojde i se zapozna so lu|eto od Operata, se vospostavi
nekakov ~udesen odnos pome|u nego i drugite. Taa blizina vo koja od obete
strani zra~ea mnogu ~uvstva nikoga{ ne zgasna. Se rabote{e so pekolno
tempo. Se znae{e koga po~nuvaat probite, no nikojpat ne se znae{e koga tie
}e zavr{at. Se slu~uva{e ponekojpat da se ostane i do 3 ~asot nautro.
Voglavno se rabote{e vo golemata sala na Srednoto muzi~ko u~ili{te, no
kako probite odminuvaa, a operata ja dobiva{e svojata fizionomija,
109
zavr{nite probi se odrùvaa vo Makedonskiot teatar. A toga{ vratite na
teatarot se otvoraa {irum za qubitelite na operskata muzika za da moàt
tie da vidat i slu{nat kako se podgotvuva edno opersko delo, no i da ja
po~uvstvuvat atmosferata. Za site nas be{e zbunuva~ki ogromniot interes
na publikata. Teatarot sekoga{ be{e ispolnet so lu|e. Toa me pottikna
povtorno da razmislam za predviduvawata na profesorot Grgo{evi}, koj
tvrde{e deka vremeto na operata popoleka odminuva i deka i' ostanal u{te
kratok vek. I koga za prvpat gi slu{nav ovie zborovi, se posomnevav vo
nivnata vistina, a sega definitivno zaklu~iv deka profesorot Grgo{evi}
koga go tvrde{e toa voop{to ne be{e vo pravo.
Na tie probi maestro Lovro znae{e mnogu ~esto da napravi podolga
pauza za da i' se obrati na publikata, kako {to toa postojano go prave{e vo
rabotata so svoite sorabotnici, muzi~ari i vokalni solisti za da im
objasni zo{to insistira izvedbata da bide tokmu takva kakva {to toj
posakuva{e da bide. Pritoa mnogu ~esto zboruva{e za sodrìnata na samata
opera, za li~nostite vo nea, osobeno za avtorot, iznesuvaj}i mnogu interesni
detali od negoviot ìvot i kako deloto nastanalo. Koga toa go govore{e so
pedantna sitni~avost, objasnuva{e zo{to avtorot obrnal posebno vnimanie
na nekoi delovi od operata i zo{to toa go storil. Taa bliskost so publikata
toj ja neguva{e i koga Operata i Filharmonijata gostuvaa vo vnatre{nosta
na Makedonija. Taka prisustvoto na Lovro Mata~i} ne samo {to pridonese
za mnogu pokvalitetna rabota i sigurnost na site ~lenovi na Operata, tuku
i za popularnosta na serioznata muzika me|u lu|eto."
Koga ova go govore{e mislite na Ladislav mu protekuvaa kako bistra
voda izvorska, iako mnogu godini bea pominale koga seto ova se slu~ilo.
Samo odvreme-navreme }e podzastane{e so zborot, nebare vo tie migovi vo
mislite mu dotekuvaa pove}e spomeni otkolku {to zborovite moèa toa da
go iskaàt. No, otkako }e vospostave{e ramnoteà pome|u dotokot i
istekot, vedna{ prodolùva{e da govori.
"Maestro Lovro Mata~i} na sekoj detaq koj ja ~ine{e pretstavata mu
prio|a{e so golemo vnimanie. Bara{e besprekorna vokalna interpretacija
ne samo na glavnite akteri vo pretstavata, tuku i na sekoj u~esnik vo nea.
Pritoa toj umee{e da go izvle~e maksimumot od sekoj vokal, no vnimava{e
pritoa da ne ja poremeti individualnosta koja go krase{e sekoj poedinec.
êstopati znae{e da re~e deka Makedonija e kako zlaten rudnik za muzi~ki
talenti i pritoa da dodade deka sepak najubaviot instrument e ~ovekoviot
glas. Koga rabote{e so vokalnite solisti, korepetitorskata rabota
naj~esto ja vr{ev jas, iako ~estopati znae{e i toj da sedne zad pijanoto.
Be{e odli~en pijanist. Eden den dodeka trae{e pauzata, jas prodolìv da
sviram na pijanoto. Toj dojde do mene i otkako me pofali, zapra{a koj bil
mojot profesor po pijano vo Zagreb. Koga go spomnav imeto na Evgenij
Vaulin se nasmevna. So radost vo glasot zboruva{e za nego kako vrven
pijanist. Odnenade` se zamisli. Po kratka pauza go slu{nav negoviot glas.
"Pred mnogu godini, dale~nata 1934 godina, vo Zagreb se odrà eden ve~eren
koncert koj ostana zasekoga{ zapameten. Zamisli si moj Ladislave, kako toa
moè da prozvu~i koga solisti na toj koncert bea Petar Dumi~i}, Boìdar
110
Kunc i Evgenij Vaulin, a dirigenskata palka ja imav jas. Evgenij Vaulin
be{e vistinski vol{ebnik koga }e zasvire{e na pijanoto. Koga za prvpat te
slu{nav tebe, na um mi dojde muziciraweto na Vaulin." Otkako povtorno
napravi kratka pauza, so nasmevka se vrati vo sega{nosta. "Makedonija ima
eden i pol pijanisti, edniot si ti moj Laci, a polovinata sum jas." Vedna{
potoa stana i ja prodolì rabotata so vokalnite solisti. Dolgo potoa
razmisluvav za ona {to go re~e toj i zaklu~iv deka toj be{e preskromen koga
govore{e za sebe kako pijanist."
Otkako malku zdivna, Ladislav prodolì da zboruva.
"Maestro Lovro sekojpat go ima{e glavniot zbor vo sekoj segment na
preto~uvaweto na notniot zapis vo opersko delo. Pokraj rabotata so
vokalnite interpretatori, toj osobeno be{e inspirativen za rabotata na
Makedonskata filharmonija. Vo nea u~estvuvaa muzi~ari od razni krai{ta
na novosozdadenata zemja, no vo nejzin sostav bea i pove}e od dvaesetmina
vrvni italijanski muzi~ari dojdeni vo Skopje po ukinuvaweto na
Filharmonijata vo Trst. Site tie zaedno so makedonskite instrumentalisti
~inea edna ~udesna muzi~ka zaednica. Poradi toa ~estopati na probite so
Filharmonijata maestro Lovro znae{e da re~e deka taa e kako gusarski
brod ~ija posada e sostavena od moreplovci od celiot svet. I be{e sosema vo
pravo."
Ladislav povtorno podzastana so zborot. A potoa so glas vo koj
moè{e da se zabeleì lutina, no mnogu pove}e taga, re~e: "Ne moàm da
sfatam zo{to koga muzi~kiot svet govori za nego, nekoga{, a i denes, govori
za nego kako za vrven dirigent, a mnogu pomalku za vrven reìser i
kompozitor. Toj vo operata gi vnese modernite principi za koi se zalaga{e
Konstantin Sergeevi~ Stanislavski. Mu prio|a{e na sekoj lik ne samo od
vokalen aspekt tuku i od dramski. Od operskite vokali toj bara{e tie da
bidat i odli~ni akteri. Postojano insistira{e na toa i go bara{e od site,
osobeno od solistite. Ne samo toga{, tuku so godini podocna, pa do denes, toj
za mene ostana nenadminliv operski reìser ne samo vo Makedonija,
Jugoslavija, tuku i po{iroko vo Evropa."
Otkako Ladislav go re~e toa, lutinata i tagata kako da go odminaa. Se
namevna i prodolì da zboruva.
"No, toa druèwe na maestro Lovro so lu|eto od Operata i
Filharmonijata ne se slu~uva{e samo vo Makedonskiot teatar, tuku toa
prodolùva{e i nadvor od nego, po domovite, kafeanite. Kakva prekrasna
atmosfera umee{e da sozdade toj. Se odnesuva{e neposredno, prijatelski so
site nas, a isto taka i nie se odnesuvavme kon nego. Bevme kako edno golemo
semejstvo. Site prijatno se ~uvstvuvaa so nego, no ne pomalku prijatno se
~uvstvuva{e i toj so site nas.
I taka, so naporna rabota i prekrasno drugaruvawe stignavme do
premierata na Toska. Se slu~i toa na 18 juni 1948 godina. Be{e toa edna
izvonredna operska ve~er. Izvedbata na operata be{e na visoko evropsko
nivo. I ovojpat dirigentskata palka mu pripadna na Todor Skalovski, a
reìser na operata be{e Lovro Mata~i}, na kogo vo rabotata mu pomaga{e
Dimitar ]ostarov. Toska ja tolkuva{e Danka Firfova, Kavaradosi - Marijo
111
[imenc (negova alternativa be{e Petre Bogdanov-Ko~ko), Skarpija - Jovan
Stefanovi}-Kursula, Klisarot - Dan~o Mitrevski, Anxeloti - Stanko
Lip{a.
Po premiernata izvedba pove}emina od u~esnicite pojdovme vo
hotelot Makedonija za da ja proslavime uspe{no zavr{enata rabota. Nabrgu
po nas dojde i Lovro. I tuka toj be{e nenadminliv so svojot {arm.
Govore{e, se {eguva{e, se smee{e, a maloto ~ibu~e so cigara ili bez nea go
drè{e me|u zabite."
Ladislav povtorno podzastana so zborot kako da tara{ka{e po
mno{tvoto spomeni koi go vrzuvaa za Lovro Mata~i}. Vo eden mig bolsna
crniloto na negovata leva zenica.
"Sega se setiv", re~e i prodolì da zboruva. "Lovro be{e navistina
kompletna i kompleksna li~nost. Umee{e da napravi {egi, da ja razvedri
grupata, da vnese verba vo sekoj poedinec za negovite kvaliteti, no znae{e
toj ponekoga{ i da go povi{i svojot glas. Toa naj~esto se slu~uva{e na
zavr{nite probi neposredno pred premierata, osobeno koga nekoj od
vokalnite solisti ne }e otpee{e onaka kako {to pred toa be{e dogovoreno.
Se slu~uva{e vo tie momenti da me zapra{a: "Ajde kaì ti so apsoluten sluh
{to misli{?" Jas za vakvite priliki imav prigotven odgovor i vedna{ }e
vozvratev deka toa zvu~i relativno podobro od lo{oto. Toj }e se nasmee{e, a
drugite so olesnuvawe }e go prifatea toa. Se se}avam na edna interesna
slu~ka koja se slu~i na den pred generalnata proba. Odnenade` maestro
Lovro silno im se iznavika na vokalnite solisti i vedna{ pojde kon
teatarskoto bife. Po nego pojdov i jas. Koga se simnuvavme po skalite, mu
rekov deka mi e àl {to ansamblot go dovel vo takva sostojba. Na moe
golemo iznenaduvawe toj na siot glas se iznasmea, a potoa mi re~e:
"Ladislave, jas toa go odglumiv za da gi motiviram vokalite da ja zadràt
koncentracijata do premierata!" Takov be{e Lovro Mata~i}. Toj sekojpat
ima{e po nekoe iznenaduvawe, duri i za onie koi mu bea mnogu bliski."
Po kratka pauza Ladislav prodolì da govori za golemiot muzi~ki
genij.
"Maestro Lovro Mata~i} be{e navistina edna retka, te{ko
povtorliva li~nost. Be{e institucija sama za sebe. Go poznavaa vo site
krai{ta na Jugoslavija. No, go poznavaa i najgolemite muzi~ki imiwa
{irum svetot. Gostuva{e vo Milanskata Skala, nastapuva{e so Vienskata
filharmonija... i vo mnogu drugi renomirani muzi~ki ku}i vo Evropa.
Moète da si zamislete kakva veli~enstvena pretstava be{e onaa vo
Belgradskata Opera vo koja dirigenskata palka ja drè{e toj, a [aqapin ja
igra{e ulogata na Boris Godunov. No, taa institucija nare~ena Lovro
Mata~i} so vremeto mnogumina ja dograduvaa i i' dodavaa mnogu {to, no
ima{e i takvi koi i' odzemaa pone{to se' dodeka taa ne stana edno
definitivno zdanie. Taka, za Lovro site govorea za maestro, prekrasen
muzi~ar, dirigent, pedagog, odli~en pijanist, reìser. No, vo taa ~udesna
gradba mnogumina kako da ne zabeleàa, ili ne sakaa da vidat deka nedostiga
eden mnogu zna~aen agolen kamen - kamen temelnik, deka toj e i odli~en
kompozitor. Eden den dodeka sedevme sami toj mi otsviri eden del od
112
negovoto delo Himna na ~ovekoviot um, edna ~udesna govorno-muzi~ka
sinteza. Odu{even od ona {to go slu{nav go zamoliv da posveti pove}e
vnimanie na govorno-muzi~koto tvore{tvo, a ne seto vreme da go posvetuva
na reproduktivnata umetnost, iako toj uspea da go dostigne sovr{enstvoto
na interpretacijata od vokalite i instrumentalistite so koi toj rabote{e.
Vo svojata mlade{ka zanesenost si dozvoliv da mu re~am deka eden den za toa
moèbi i }e zaàli. Ima{ pravo, re~e i prodolì da sviri na pijanoto.
Nitu ovoj prekrasen fragment, nitu negovoto delo Himna na ~ovekoviot um,
kolku jas znam ne ja vide svetlinata na denot. No, zatoa toj napi{a muzika za
edna teatarska pretstava. Ne moàm so sigurnost da se setam koja be{e taa,
no se mi se ~ini deka taa be{e za deloto na [ekspir Kako {to miluvate.
Vo vid na nekolku zaokruèni celini tie i bea pretstaveni na publikata
preku odli~nata vokalna interpretacija na Ilija Xuvalekovski vo
pridru`ba na mal orkestar od izbrani muzi~ari."
Ladislav se nasmevna. Moèv da pretpostavam deka ne{to interesno
od minatosta mu do{lo na um.
"Maestro Lovro znae{e ponekoga{ da bide mnogu ostar kriti~ar kon
onie koi se obiduvaa da napravat kult od sebe. Pred negovoto zaminuvawe od
Skopje toj mi raskaà edna interesna anegdota. Se slu~ilo toa vo periodot
koga vo Makedonskata Opera gostuvaa pove}e poznati imiwa vo svetot na
muzikata. Me|u drugite gostuval i eden dirigent od Germanija kogo jas ne go
zapoznav. Maestro Lovro zabeleàl deka toj so svoeto odnesuvawe osobeno
sakal da go svrti vnimanieto kon sebe. U{te na prvite probi na
Filharmonijata go zabeleàl toa. Vo tekot na muziciraweto odnenade` toj
dal znak orkestarot da zapre i so prekoren glas se obratil kon
kontrabasistite:"Es war zu laut."16 Po kratka pauza orkestarot povtorno }e
zasvirel od po~etokot, no nabrgu potoa povtorno toj }e dadel znak da se
prekine i }e im povtorel na kontrabasistite: "Es war zu laut." I taka
nekolkupati toa se povtorilo. Kontrabasistite na krajot zapo~nale da gi
vle~at svoite gudala pove}e nad ìcite nego na niv, no toj i ponataka go
povtoruval istoto, Presilno, presilno. Toga{ prviot kontrabasist im
{epnal na ostanatite, nikoj da ne sviri. I koga toa se slu~ilo dirigentot
mu dal znak na orkestarot da prestane. "Es war zu laut.", povtoril po koj znae
koj pat. Toga{ prviot kontrabasist mu vozvratil: Maestro, sega nikoj od nas
ne svire{e. I koga toa go slu{nal germanskiot dirigent mu vozvratil: "Es
war doch zu laut."17 Koga maestro Lovro Mata~i} gi re~e poslednite zborovi
se nasmevna i vedna{ dodade, E moj Laci, ima i vakvi muzi~ki veli~ini.
Pogledot na Ladislav zaluta nekade daleku. Mnogu {to be{e zbrano
vo nego. Seu{te so svrten pogled vo nesogledlivite dale~ini progovori so
traoren glas.
"Dojde vo Makedonija, vo gradot pokraj Vardar, kako ~ovek progonet
od rodnata grutka so nade` deka sepak muzikata e pova`na od se'. Be{e
do~ekan so site po~esti, a ispraten kako heroj koj se vivnal do Muzi~kiot
Olimp. Mnogu godini podocna koga }e navrate{e vo Skopje vele{e deka tuka
16
"Be{e preglasno."
17
"Sepak be{e prejako."
113
vo Makedonija gi pominal poubavite godini od svojot ìvot. Ostana golem
prijatel na zemjata i lu|eto koi tuka gi zapozna. Koga }e se sretne{e so
nekoj od nas, od vremeto na onie prekrasni godini pominati zaedno, saka{e
so sekogo da porazgovara, da slu{ne {to ima novo na repertoarot vo
Operata, Filharmonijata, no i da slu{ne kako se i {to pravat lu|eto, ne
samo onie koi bea neposredno povrzani za muzikata, tuku i site drugi:
elektri~ari, garderoberi, ~ista~i za koi toj sekojpat nao|a{e vreme za da
porazgovara. Ima{e toj mnogu prijateli nasekade vo gradot i Republikata
osobeno me|u vqubenicite na serioznata muzika. Be{e toj navistina
poseben, nepovtorliv ôvek."
40. Pijanist - motorxija
Kako vremeto odminuva{e, a na{eto drugaruvawe se prodlabo~uva{e,

jas se' po~esto razotkrivav nekoi osobini kaj Ladislav koi godinite gi bea
prekrile so pove}eslojna patina. Koga za prvpat slu{nav za negovata
buntovnost vo ranodetskite godini, se' po~esto nea ja prepoznavav na
sostanocite na terapiskata zaednica, no nekako podzatskriena. Podocna,
koga mi zboruva{e kako ja napu{til Budimpe{ta neposredno po
zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i zaminal za rodnata Subotica, mi se
nametna misla za negoviot pomalku ili pove}e avanturisti~ki duh. No, toa
ne moèv vedna{ da go prifatam zatoa {to ne se vklopuva{e so li~nosta na
Ladislav Palfi koja jas ja bev sozdal vo svojata pretstava mnogu odamna. Za
nego se govore{e kako za virtuozen pijanist. A tokmu toa {to moèv da go
slu{nam ili pro~itam za nego, nikako ne moèv da go sklopam vo mozaikot
vo koj genijalniot muzi~ar i avanturist moàt da bitisuvaat zaedno. No,
kako vremeto odminuva{e i na{ite razgovori dosegaa do najdlabokite
sloevi na negovata intima, avanturisti~kiot duh se' pove}e isplovuva{e na
povr{ina. Taka eden den, koga si pripomniv za anegdotata koja toj mi ja
raskaà za Odri Marfi, se iznenadiv kako u{te toga{ ne mi dojde na um da
razmislam za nea i da ja povrzam so ona za {to sega se' pojasno go gledav. I
toga{ se slu~i sosema spontano vo eden razgovor, toj da zapo~ne da mi
zboruva za Lun - kralot na no}ta i negoviot avtor Frederik E{ton. So
voshit na dete govore{e kako vo mladosta, no i vo podocne`nite godini od
svojot ìvot, gi ~ital knigite za vozbudlivite avanturi na Lun. A koga si ja
otvori du{ata, klop~eto po~na da se odmotuva. Pokraj Lun - kralot na no}ta,
toj po~na da mi zboruva i da gi analizira li~nostite na Dok Holidej, Vajat
Erp, [erlok Holms, Konan Dojl, d-r Vatson. No, kolku seto toa da be{e za
mene zbunuva~ko, nikako ne moèv da go pretpostavam ona {to toj eden topol
proleten den mi go raskaà.
"Nabrgu otkako so Marija se smestivme vo Skopje, pristigna i mojot
motor NSU - 125 kubika so tri brzini. Go kupiv vo Saraevo za mnogu evtini
pari. Od najranoto detstvo motorite i brzinata koi tie ja razvivaa silno me
privlekuvaa. Taa qubov koja vo du{ata mi ja vdahna mojot sakan ~i~ko Lali
114
me opseni zasekoga{. Lali be{e golem vqubenik vo motorite. Ima{e
nekolku. êstopati me voze{e so niv. Jas ne ~uvstvuvav nikakov strav pri
vozeweto; naprotiv, nekakva neodoliva, silna privle~nost i voodu{evenost
me obzema{e. No, toj ne saka{e da gi slu{ne moite postojani molbi da vozi
pobrzo, najpove}e {to motorot moè, zatoa {to ~uvstvuva{e golema
odgovornost da ne se slu~i ne{to neprijatno."
Gledam vo starecot pred sebe i nikako ne moàm da ja povrzam gletkata
so ona {to toj go govori. Vozbuda go voznela, pogledot od levoto, negibnato
oko, postojano mu podigruva kako na dete ~ija du{a e ispolneta so silni
~uvstva. Siot se be{e zanel vo edno odamna izminato vreme.
"Koga se preselivme vo Zagreb, ~i~ko Lali ~esto ne' posetuva{e vo
na{iot dom. Toj vo Zagreb studira{e medicina. Ponekoga{ doa|a{e so
negoviot motor. Na moe golemo zadovolstvo, }e me provoze{e so motorot po
gradot. Eden leten raspust, koga so moite roditeli i Lonti bevme na odmor
na more, vo Novi Vinodol, vo blizina na Crkvenica, ne' poseti ~i~ko mi
Lali koj kako odli~en muzi~ar ima{e leten ara`man vo Crkvenica. Lali
ovojpat be{e dojden so svojot DKW, motor od 100 kubika, so tri brzini, so
ra~en menuva~, {to go prave{e mnogu rizi~en za vozewe. No, jas ne prestanav
da go molam ~i~ko mi Lali da mi dozvoli barem malku da se povozam so nego.
Na krajot popu{ti. Na edna blaga padina motorot go vozev jas, se razbira bez
da bide vlu~en. Imav toga{ samo dvanaeset godini. Otkako toa go storiv
nekolku pati, go zapaliv motorot so negova pomo{. Iako vozev samo vo
prvata brzina, za mene toa be{e prekrasno doìvuvawe koe ostana
zasekoga{ zabeleàno vo mojata memorija. No}ta potoa sonuvav prekrasen
son. Podvien na motorot, so golema brzina minuvav niz prekrasni predeli
prestignuvaj}i gi site vozila pred mene. Koga se razbudiv, bev mnogu radosen
zatoa {to sonot gi ispolni moite èlbi.
Ne pomina dolgo potoa, a mojot sakan ~i~ko kupi nov motor, BMW so
dva cilindra od 500 kubika. Be{e prekrasen, ogromen motor. Me provoze so
nego niz ulicite na Zagreb, a jas pove}e od se' posakav eden den da imam
tokmu takov motor.
Po nekolku meseci od na{eto doa|awe vo Skopje od Saraevo, pristigna
moeto NSU. Mnogu mu se izraduvav. No, toa bea ma~ni vremiwa koga te{ko
moè{e da se dojde do benzin. Vedna{ se za~leniv vo Zdruènieto na voza~i
na Makedonija. Nabrgu gi zapoznav site skopski motorxii. Na nekoi od niv i
denes se se}avam, kako i na motorite koi gi vozea tie. Trajko Koli{evski
voze{e prekrasen BMW 500 kubika, so dva cilindra, takanare~en bokser,
najubaviot motor vo gradot. Jov~e mi ostana vo se}avawe po neverojatnata
ve{tina so koja go voze{e motorot. Be{e ludo hrabar. Toj prave{e takvi
opasni lupinzi so svojot motor okolu nekoja bandera, {to na site koi go
gledavme ni zastanuva{e zdivot. Koga nekoj }e mu zabeleè{e za toa, }e mu
vozvrate{e so nasmevka deka toj e po profesija precizen mehani~ar i umee
precizno da go vozi svojot motor. Jov~e be{e eden od najredovnite u~esnici
na uli~nite trki niz Skopje. Ednookiot limar, na ~ie ime ne se se}avam,
voze{e NSU-350 kubika i be{e isto taka mnogu ve{t motorxija, kako i Risto
na svojot 250 kubi~en PUH."
115
Dodeka govori, so seto svoe bitie se be{e prenel vo godinite koi mnogu
odamna gi ostavil zad sebe. Nasmevkata vo koja se zbrale mnogu ~uvstva ne mu
se istava{e od liceto. Odvreme navreme zboruva zabrzano nebare go
~uvstvuva silniot veter kako mu udira vo gradite dodeka go vozi svojot
motor na periferijata od gradot.
"Nekade vo 1950 godina desetina motorxii od Skopje so poseben,
tereten vagon vo koj se smestivme nie i na{ite motori, zaminavme za Boka
Kotorska kade treba{e da se odrì Sojuznoto brdsko prvenstvo. So vozot
stignavme do Zelenika vo blizinata na Herceg Novi, a potoa so motorite
zaminavme za Kotor. Eden den pred samata trka, na treningot koj se odrà na
patot koj vode{e kon Lov}en, do Wegu{i bevme site zaedno. No, na vra}awe
nanazad grupata se razdeli i sekoj od nas ja prou~uva{e patekata i
ispravnosta na svojot motor. Mene mi dojde na um da proveram dali e dobro
centrirano prednoto trkalo na mojot motor, kako eden od najzna~ajnite
preduslovi trkata da se zavr{i uspe{no na vakov krivudav pat so mnogu
serpentini. Koga so motorot nabliìv kon Kotor, kade strmninata na patot
ne be{e taka ostra, na ramniot del od patot jas gi podignav racete od
upravuva~ot i taka nizbrdo se spu{tiv kon Kotor. Koga me vide
predvodnikot na na{ata grupa, mi dade znak da dojdam do nego. Lut poradi
mojata nepromislenost, re~e deka ne smeam da se odnesuvam taka (kako da
vozam avion) i mi zabrani da u~estvuvam na trkata. Namesto mene, utredenta
na trkata avtomehani~arot @ive go voze{e mojot motor. I denes koga
razmisluvam za toa {to se slu~i vo Kotor, se' u{te dlaboko veruvam deka toa
{to jas go storiv ne be{e nepromisleno. Naprotiv, jas tolku bev siguren vo
ona {to go pravev, {to ni na kraj na um ne mi doa|a{e deka moè ne{to da
mi se slu~i."
Tivko si zaminav od sobata na Ladislav ostavaj}i go vo ~udesniot zanes
vo koj toj zapadna. No, dolgo potoa ne moèv da se oslobodam od razmislite
za nekoi osobenosti na negoviot karakter, koi vo toj ~as te{ko moèa da se
sklopat vo mozaikot koj ja ~ine{e li~nosta na Evgenij Ladislav Palfi.
41. Pastoralna muzika
Eden topol esenski den go zabeleàv Ladislav kako sedi na edna od

klupite vo alejata na lipi. Se be{e zagledal vo edna prekrasna crvena roza
koja ja drè{e v raka, a okolu negovite noze se pletka{e edno malo, belo
kutre. Dojdov do nego i sednav na klupata. Molkum go pozdraviv. Molkum mi
vozvrati na pozdravot. "Ponekoga{ vo molkot ima pove}e zborovi", mi dojde
na um. Po~ekav prv da go po~ne razgovorot. "Moèbi }e mi raskaè za rozata
koja mu ja podarila nekoja mlada ubavica po nekoj od negovite mnogubrojni
koncerti, ili moèbi }e mi raskaè za damata so ku~ence", pomisliv.
"Od najranoto detstvo do kade {to dosega moeto pametewe, do den
dene{en, bev i ostanav protiv uni{tuvaweto na ubavata priroda so
~istewe", re~e.
116
"Boè moj", si velam, "{to sega mu padnalo na um?" Tolku sakav da
slu{nam za nekoja interesna idila od negovata mladost.
Ja podigna desnata rakata na koja prstite bea nagrdeni so ~voresti
izrastoci, kon pokrivot od lisja nad nas.
"Kakva ubavina", izusti.
Go podignav pogledot i vidov {arenilo od semo`ni boi. Lisjata bavno
umiraa, no tie ne bea izgubile ni{to od svojata li~otija. Nekoi od niv vo
~udesen let pa|aa nadolu, otkako bes{umno se razdeluvaa od ìvotot. I samo
Bog znae do kade }e zatalkav vo moite misli, ako Ladislav ne me potturna so
rakata pokaùvaj}i mi kade da go svrtam pogledot. Pred mene sega stoe{e
èleznata porta, do kade dosega{e patekata od betonski plo~ki pokriena so
{arenilo od lisja. A tamu, pred samiot kraj na patekata, edna èna so metla
gi sobira{e na kup ~udesnite lisnati ubavici.
"Kakva {teta", re~e, "imam ~uvstvo kako taa so ogromnata ~etka za
varosuvawe na mojata baba Tereza da go uni{tuva prekrasnoto slikarsko
platno koe go sozdala prirodata."
I navistina, pod sobraniot prekrasen {aren kilim se gleda{e
siviloto na betonot, studeno i odbojno.
"Si pripomnuvam na gletkata koga za prv pat vidov kako pa|a sneg",
prodolì Ladislav da govori. "Slikata be{e vol{ebna, poubava i od son. A
toga{, nekoi lu|e, pove}eto nepoznati, nekolkumina poznati, po~naa so
ogromni lopati da go rinat od ulicata, trotoarite, da go sobiraat na
kupi{ta, ostavaj}i crnila zad sebe namesto prekrasnata belina. Dolgo ne
moèv da si gi sopram solzite."
Eden òlt list go pomiluva po liceto i se spu{ti vo negoviot skut,
nebare saka{e toj da go za{titi.
"Be{e prolet", prodolì da zboruva so istiot onoj zanes vo glasot.
"Izlegov na pro{etka nadvor od gradot kon maliot gorovit rid. Vo negovoto
podno`je se prostiraa prekrasni zeleni livadi i{arani so raznobojni
bilki kako ~udesen filigranski vez. Kade i da se svrti{, od milina
pogledot ne moè{ da si go odvoi{. No, nedaleku od mene gledam kosa~, a
pod ostricata na negovata kosa pa|a bezìvotniot otkos od semo`ni {areni
trevki koi samo pred mig mu se veselele na bolskotot na sonceto. Slu{am
kako tivko pla~at. I mojata du{a pla~e, no nikoj ne go slu{a toa. Go
razbiram Betoven koj kako lud bega od mestoto kade {to drvose~a~ite
nemilosrdno gi ubivat ogromnite stebla, a tie so posledniot svoj vrisok
pa|aat na zemjata kako bezìvotni trupci. Toj tie grozomorni udari na
sekirite gi ~uvstvuval kako udari po sopstvenoto telo. Nikojpat pove}e
golemiot muzi~ki genij ne se vra}al na mestoto kade {to takvite zlodela
bile storeni. Negovata [esta simfonija vo F-dur - Pastoralna e
najgolemoto veli~ie na poezijata na rustikalniot ìvot. Samo eden genij
kako {to be{e Betoven moè{e da ja prenese taa ~udesna prirodna
harmonija vo svojata muzika. So pravo nebroeni pati Lovro Mata~i}
povtoruva{e: "Sekoja nota kaj Betoven e sovr{eno postavena, {to bi se
reklo tokmu tuka, na toa mesto i nikako poinako."
117
Go pomiluva beloto kutre koe ne se istava od nego. Pojot na edna
pti~ka se slu{na od kro{nata na lipata. A potoa od site strani na
{arenata pokrivka se raznese ~udesen pti~ji poj. Be{e toa harmoni~na
melodija kakva moè da sozdade samo boèstvenata priroda.
Mol~evme i dvajcata vozneseni od ~udesniot poj. Koga muzikata
stivna, go ~uv glasot na Ladislav.
"Prirodata kako izvor i pottik za tvore~kiot ~in dlaboko ja
doìvuvaat mnogu muzi~ki tvorci. Toa dlaboko ~uvstvo na voshitenost,
zakoreneto dlaboko vo potsvesta, vo nekoj odreden mig, na nekoj vol{eben
na~in go iznao|a patot i kako prekrasna melodija stignuva do svesnosta.
Magi~na e taa vrska pome|u prirodnata ubavina i prekrasnata muzi~ka
harmonija. Tolku ~udesni pastoralni tvorbi se sozdadeni! Vo moeto
se}avawe zasekoga{ ostanaa, pokraj pastoralnata Betovenova Pastoralna
simfonija, i simfoniskata poema Voltava od Smetana, kako i Proletnoto
{umolewe od Sinding."
Koga toa go govore{e, imav vpe~atok deka so mislite zatalkal nekade
daleku vo nekoja koncertna sala i gi slu{a ovie prekrasni pastoralni
tvorbi. No, vo eden mig, nebare mu dojde na um deka treba da prodolì onamu
od kade prote~e razgovorot, tuka, vo alejata od lipi kade {to sedevme.
"êstopati go slu{am ovoj prekrasen poj na pticite. Tie prekrasni
zvuci najnapred se vgnezdija vo mojata du{a, a potoa vo eden mig protekoa od
nea vo notnata tetratka, i jas pred sebe ja imav muzi~kata tvorba Pojot na
pti~kite vo prolet, eden sloboden oblik na pastorala."
Povtorno se slu{na crcor od pove}e pti~ki. Tie me dovedoa do denot
koga za prvpat Ladislav na Orsinot ja otsviri ovaa prekrasna melodija.
Podocna toj nea ja nadgraduva{e i taa stanuva{e se' poubava i poubava, kako
cvetno drvo naprolet koe od den na den se razubavuva so novi cvetovi. Koga
ovaa misla mi dojde na um, go svrtev pogledot kon Ladislav sakaj}i za toa da
porazgovaram so nego. No, na moe golemo iznenaduvawe, pred mene vidov
nekoj sosema poinakov lik, mnogu porazli~en od onoj so kogo samo mig pred
toa se razdeliv.
42. Somne`
Likot koj sega stoe{e pred mene be{e smurten, pogledot seriozen,
pomalku zamaten od lutina. Ne moèv da poveruvam deka vakva brza promena
moè da se slu~i samo za eden mig. Toga{ mi dojde na um (moèbi poradi
na{iot razgovor za prirodata i prekrasnite sporedbi na Ladislav) deka
vakvi nenadejni promeni ponekoga{ moàt da se slu~at i vo prirodata. Sred
leto gleda{ kako sonceto so seta svoja ubavina bolsnalo od neboto, a
odnenade` crni oblaci se zdale i go prekrile. I dodeka vo v~udovidenie
gledav vo obla~noto nebo i likot, zabeleàv kako negovite usni
zatreperija, a vedna{ potoa se uspokoija. Pomisliv deka se koleba da go
kaè ili ne ona {to mu teì na du{ata. No, ne ~ekav dolgo. Ladislav po~na
118
da govori so tivok glas kako da se obiduva{e da ja sti{i lutinata vo sebe.
No naprazno, taa tivko vri{te{e od nego.
"Se slu~i toa vo prvite godini po moeto doa|awe vo Skopje. Se'
po~esto se govore{e deka na repertoarot na simfoniskiiot orkestar treba
da se postavi nekoe novo delo od doma{en avtor. Za toa be{e objaven
interen konkurs. Vo eden inspirativen mig ja napi{av mojata Pastorala za
simfoniski orkestar vo traewe od 7 minuti. Spored dogovorot,
simfoniskiot orkestar treba{e da gi otsviri novite dela i da izbere edno
od niv. Toa se slu~i eden esenski den. Vo golemata sala na Srednoto
muzi~ko u~ili{te koe se nao|a{e na ulicata Ilindenska, jas go postaviv na
pultovite notniot zapis na mojata Pastorala. Partiturata i {timovite gi
napi{av so kaligrafski rakopis i bez nitu edna gre{ka."
Ladislav zboruva{e tivko i bavno kako da saka{e da go odmeri sekoj
zbor.
"Otkako site muzi~ari na simfoniskiot orkestar bea na svoite mesta,
zad dirigentskiot pult zastana Lovro Mata~i}. Za prvpat se izveduva{e
mojata Pastorala za simfoniski orkestar i bev vozbuden da slu{nam kako
taa }e prozvu~i. Na moe golemo zadovolstvo, taa od po~etokot do krajot
prozvu~i sovr{eno. Po izvedbata Lovro Mata~i} re~e: "Odli~na muzika,
odli~no instrumentirana." Bev presre}en koga gi slu{nav zborovite na
golemiot muzi~ar. No, taa radost na mojata du{a ne potraja dolgo. Se slu~i
ne{to {to ne go o~ekuvav. Na Lovro mu prijde eden od violinistite,
sekretar na partiskata }elija na simfoniskiot orkestar i glasno re~e deka
mojata Pastorala treba da se simne od pultot, a da se postavi notniot zapis
na eden mlad makedonski avtor. Toa i se slu~i. Probata na simfoniskiot
orkestar prodolì. Iako muzikata koja potoa se slu{na ima{e mnogu
nedostatoci, edinstveno va`no be{e da se ispo~ituva odlukata na
Partijata. Mojata Pastorala bez zbor be{e otfrlena. Lovro Mata~i} ne
re~e ni{to, nitu pak bilo koj drug. Gi sobrav moite notni zapisi napi{ani
so kaligrafski rakopis bez nitu edna gre{ka i si zaminav."
Zamol~e. Otkako molkot potraa, po~uvstvuvav golema neprijatnost vo
sebe; kako seta ma~notija koja toj ja ~uvstvuva{e vo sebe da go ispolni
prostorot. Vo mojata mislovna pretstava go vidov kako so brzi ~ekori
izleguva od muzi~koto u~ili{te i stignuva do kejot pokraj Vardar. Potoa go
minuva drvenoto mov~e i doa|a pred prekrasnoto zdanie na Operata. I
dodeka stoe{e pred osvetlenata zgrada koja vol{ebno izgleda{e, na um mi
dojde pomislata {to li razmisluva toj vo toj mig. I tokmu koga sakav da se
turnam vo negovite misli, go slu{nav negoviot glas.
"Koga dojdov doma, notniot zapis od mojata Pastorala go turnav vo
golemiot orman, vo temninata, pove}e da ne ja vidi videlinata na denot.
Lutinata dolgo me drè{e, moèbi i nikoga{ ne zgasna vo mene. No, otkako
taa po~na da splasnuva, vo du{ata mi se izrodi somne`. Otsevte se
posomnevav deka sekretarot na partiskata }elija na simfoniskiot orkestar
i nekolkumina okolu nego se vinovni za seto ova. No, koga ovie misli se
zakorenija vo mene kako plevel, jas zaklu~iv deka pove}emina se protiv
mene, a me|u niv i nekoi za koi mislev deka se moi bliski prijateli. Po~nav
119
da istraùvam, a mnogu {to mi govore{e deka sum vo pravo. Navistina nikoj
od niv ni{to glasno i jasno ne mi re~e, nitu pak od nekogo slu{nav {to
zboruvaat tie za mene, no tokmu toj molk, toj yid na ti{ina koj tie go
sozdadoa okolu mene, be{e najgolemata potvrda deka toa e vistinska zavera
protiv mene. A deka toa e taka mi pokaàa i nekoi slu~uvawa podocna. No,
pred toa da se slu~i jas nebroeni pati sam na sebe si go postaviv pra{aweto:
Zo{to tie taka se odnesuvaat sprema mene? Eden den, dodeka bev opsednat
od site ovie misli, odnenade` vo mislite mi dojde mojot drugar Jano{. So
nego povtorno vo mene voskresnaa site slu~uvawa okolu boìknata elka i
tvrdeweto na mojata majka deka siroma{nite deca ne dobivaat boìkni
podaroci. A koga toa mi dojde na um, ne znam zo{to jas se po~uvstvuvav
otfrlen, no ne od Boga kako {to govore{e mojata majka za Jano{, tuku od
lu|eto. Vo istiot ~as se' kako da mi stana jasno. Iako site so voodu{evenost
govorea za mojata muzi~ka nadarenost, jas sepak bev za site niv eden tu|inec,
dojdenec od nekade. So ovaa misla moèv mnogu {to da objasnam, pred se' da
sfatam zo{to site tie ne progovorija nitu zbor za mene kako dirigent, so
isklu~ok na maestro Todor Skalovski. Sega istite tie so molk ne sakaa da
prifatat edno moe delo, a so toa i da me prifatat mene kako kompozitor.
Eden den, koga za seto toa porazgovarav so Marija i taa bez da se koleba mi
potvrdi deka sum vo pravo, mi olesni na du{ata."
Gledam lutinata ostanala vo nego negibnata. A somneìte u{te
pove}e se namnoìle. Dolgo se kolebav dali treba so Ladislav da go
prodlabo~am razgovorot za toa ili ne. Na krajot zaklu~iv deka sepak e
najdobro da slu{nam {to toj ima da mi kaè ponataka. No, na moe golemo
iznaduvawe, toj prodolì da zboruva, a lutinata i somneòt koi pred toa go
opsednaa, kako na eden vol{eben na~in da is~eznaa od nego.
"Podocna jas bev okupiran so mnogu raboti povrzani so muzikata, no
na razli~ni mesta. Me|u drugoto imav i mnogu solisti~ki koncerti na koi ja
izveduvav i mojata Pastorala, no taa nikoga{ ne be{e izvedena od
simfoniski orkestar."
Zamol~e. Po~uvstvuvav deka saka da ostane sam. Ne znam zo{to, no
ne{to mi govore{e deka Ladislav se pokaja {to voop{to dozvoli ovie
se}avawa da stignat do negovata svest, u{te pove}e za niv da zboruva na nekoj
drug.
43. Ve~niot ogan
Eden den, otkako Ladislav junior sinot si zamina po posetata na

svojot tatko, vo Vilata na krajot od alejata na lipite go zateknav
Ladislav zamislen. Koga go svrte pogledot kon mene, vo nego zabeleàv
spremnost razmislite koi mu se na umot da gi spodeli so mene.
"Marija za~na", re~e se tivok glas. "Be{e toa radosen mig za dvajcata.
Otkako na{ite ìvotni pateki se spoija, be{e toa na{a golema èlba.
Sakavme da staneme vistinsko semejstvo. No za àl, radosta ne potraja
120
dolgo. Lekarite utvrdija deka stanuva zbor za vonmateri~na bremenost.
Treba{e itno ne{to da prezememe. Iako bevme cvrsto re{eni da gi
poslu{ame sovetite na lekarite, nekakov nemir se izrodi vo nas. Dvajcata i'
pripa|avme na Rimokatoli~kata crkva i znaevme za nejzinite dogmi.
Abortusot se smeta{e za smrten grev duri i koga stanuva{e zbor za vakva
bremenost. Otkako porazgovaravme za toa, odlu~ivme sepak jas da pojdam do
katoli~kata crkva vo Skopje i da porazgovaram za toa so sve{tenikot. Taka
i bidna. Patem mnogu misli mi se izme{aa vo umot. Ne bea toa misli koi se
dviàt vo edna nasoka, tuku ednite odea vo edna, a drugi vo sosema sprotivna
nasoka. Samo odvreme na vreme tie }e se doblièa do nekakva zamislena
to~ka i vedna{ potoa sekoja }e kinisa{e po svojot pat."
Vo taa bitka na sprotivnosti koja se vode{e vo nego zabeleàv deka
me|usebno sporat Deteto Ladislav so Vozrasniot Ladislav. Deteto
Ladislav (vpro~em kako i site deca) so sebe vle~ka{e edna dolga prikazna,
cvrsto zakoreneta vo negovata du{a; a vozrasniot Ladislav spore{e so nea
po~ituvaj}i go razumot so koj uspea da spoznae eden ponakov svet. Sardisan
pome|u glasot koj doa|a{e od negovata detska du{a i mislite koi naiduvaa
od negoviot vozrasen um, deluva{e zbuneto i ne znae{e {to da pravi. Vo taa
neodlu~nost, Deteto Laci koe be{e netrpelivo, prvo zapo~na da govori.
"Od najmali noze bev voveden vo u~eweto na Rimokatoli~kata crkva i
jezuitskiot red. Od vozrasnite nau~iv mnogu ne{ta, no pred se' kako treba da
se odnesuvam kako dobar vernik. Pove}epati slu{nav za duhovnite ve`bi so
koi eden mlad ~ovek moè da se odbrani od strasnite èlbi. Slu{nav za
vozvi{enosta na celibatot. Vo mene zasekoga{ ostana soznanieto deka za
moeto spasenie moite roditeli ìveele vo celibat. Podocna slu{nav za
briks kontrolata so koja se kontroliraa strastite vo bra~nata postela.
Telesniot spoj pome|u maòt i ènata za Rimokatoli~kata crkva bea
neminovnost vo koj se za~nuva noviot ìvot, a ne zadovolstvo na strastite.
A koga }e se za~ne{e ~edoto Bo`jo, toa pretstavuva{e vistinska svetost."
Otkako go slu{nav {to govori Deteto Laci, zabelàv deka starecot
Ladislav dlaboko vozdivna. Toa ukaùva{e deka nervozata raste kaj
Vozrasniot Ladislav. Vedna{ potoa go slu{nav i negoviot silen vik vo koj
toj se buntuva poradi zabranite na ona so {to prirodata go be{e nadarila
~ovekot, a vo koi Deteto Laci robuva{e. Negoviot ~ist um mu ja govore{e
vistinata so koja lesno moè{e da gi otfrli site onie besmisli so koi
be{e zatruena du{ata na Deteto Laci.
"Ne zabeleàv deka dojdov na krajot od patot. Katoli~kiot sve{tenik
me primi mnogu qubezno i so vnimanie me soslu{a. Ima{e razbirawe za
problemot pred koj se najdovme Marija i jas, no postojano potsetuva{e za ona
{to e zapi{ano vo svetite knigi. Koga ja zabeleàv negovata koleblivost,
go zapra{a dali e mo`no fetusot da vredi pove}e od eden formiran ìvot.
Koga toa go slu{na, sve{tenikot tivko pro{epoti: Sepak za toa treba da
odlu~at lekarite.
Izlegov od katoli~kata crkva so mno{tvo misli vo glavata. Ne be{e
vo pra{awe dali Marija }e se operira ili ne, toa go znaev i pred da pojdam,
vo pra{awe be{e sosema ne{to drugo."
121
Likot na starecot pred mene e dlaboko zamislen. Minatosta i
sega{nosta stanale edno, nebare povtorno gi doìvuva istite misli i
~uvstva. Povtorno go slu{nav glasot na Deteto Laci.
"Po nekolku ~ekori slu{nav glas i vidov videnie. Tie iako doa|aa od
nekade mnogu daleku, bea kristalno jasni. Se vidov sebe kako stojam pred
mojata ki{awa. Si pripomniv deka toa se slu~i eden den otakako pro~itav
za stra{nite zlodela na inkvizicijata. Odlu~no ja zapra{av majka mi {to
misli taa za stra{nite dela vo koi nastradale mnogu umni lu|e. Na moe
golemo iznenaduvawe, taa vedna{ mi odgovori: Taka moralo da bide moj
Laci, zatoa {to svetot e rasipan i gre{en i site gre{nici }e gorat vo
Ve~niot Ogan. Brzinata so koja mi odgovori ja izrodi vo mene mislata deka
taa ili o~ekuvala od mene nekoe vakvo pra{awe, ili moèbi toa {to go
kaà be{e eden od onie odgovori zad koi saka da se zatskrie, kako {to toa
go pravat site koi ne znaat {to da odgovorat. No, ona {to me zbuni be{e toa
{to jas ja pra{uvav za edni gre{nici, a taa mi odgovori za drugi. Toga{ na
um mi dojde edna ~udna misla deka spaluvawata na onie nesre}nici od strana
na inkvizicijata, ne be{e ni{to nasproti kaznata koja gi o~ekuva
gre{nicite koi trebaa da bidat kazneti da bitisuvaat vo Ve~niot Ogan. A
vo toj stra{en pekol jas gi vidov onie koi gi osuduvaa i spaluvaa drugite.
Koga taa pomisla dopre do mojata svest, siot se stapisav. No, toa ne be{e
ni{to nasproti ona {to potoa se slu~i. Odnenade` do mene doprea mnogu
poznati glasovi koi kako vo hor seedno povtoruvaa deka vo Ve~niot Ogan }e
gorat site onie koi ne se pridrùvaat na ona {to go propoveda
Rimokatoli~kata crkva, tuku i site onie koi samo }e se posomnevaat vo
propovedanoto, a spasenie }e najdat samo vistinskite vernici. Vo toj
ko{mar od misli, studeni trpki mi pominaa niz rbetot koga pomisliv deka,
ako mojata majka ne mi odgovore{e onaka kako {to mi odgovori, i taa }e
be{e osudena so kaznata nad site kazni - Ve~niot Ogin.
Vidov kako Deteto Laci treperi vo starecot. No, ne potraja toa
dolgo, a do mene dopre glasot na Vozrasniot Ladislav.
"Prikaznite za Ve~niot Ogan se prazno drdorewe", re~e re{itelno.
Toa e golemata zabluda vo koja talkaat ispla{enite vernici. Na{iot um e
dovolen nie da osoznaeme {to e Dobro, a {to e Zlo. Vpro~em Gospod Bog gi
progoni Adam i Eva od Edemskata gradina tokmu poradi {to kasnaa od
Drvoto na soznanieto na dobroto i zloto. Za soznanijata na gre{nosta i
bezgre{nosta koi poteknuvaat od niv, kaàno e mnogu i napi{ani se bezbroj
knigi, no nikoj ne uspea do kraj da ni ja pokaè vistinata. Mnogumina so
pravo tvrdat deka mnogu gre{nici se zatskrivaat zad crkvata, kako i deka
mnogu bezgre{nici se ateisti. Ne se gre{nici samo onie vo koi crkvata go
vperila prstot i gi osudila bez vina. No, i pokraj seto toa, ne mo`no e da se
ozna~i limbot me|u Dobroto i Zloto. Panterot, Lavot i Vol~icata18, i
mnogu drugi yverovi bitisuvaat i vo du{ite na onie koi na Svetot mu se
18
Panterot, Lavot i Vol~icata kako personifikacija na zavista, gordelivosta i
srebroqubieto na crkvata. Dante Aligieri, Pekolot, Pesna prva, Skopje, 1996 (prepev i
pogovor Georgi Stalev)
122
prikaùvaat kako najgolemi vernici. Sepak, so sigurnost moè da se kaè
deka samite nie sme odgovorni za site na{i misli i dela, i nikoj drug."
Po~uvstvuvav kako se vrati spokojot vo du{ata na starecot. Toga{
slu{nav kako Deteto Laci mu vozvrati na Vozrasniot Ladislav.
"Sega }e ti otkrijam edna golema moja tajna", re~e. "Si pripomnuvam
za mnogu stra{ni zlodela na Hitlerova Germanija i nejzinite sojuznici,
osobeno za delata povrzani so antisemitizmot i holokaustot?, zapra{a i
vedna{ prodolì da zboruva. "Za da si ja ute{am du{ata, mnogupati si velev
deka i pokraj site maki i bolki koi gi trpea ovie nesre}nici, toa e ni{to
nasproti Ve~niot Ogan vo koj }e gorat vinovnicite. No toga{, kako
nikoga{ pred toa, imav stra{ni soni{ta vo koi mnogupati i jas se najdov vo
pekolot. Otsevte ne znaev poradi {to toa mi se slu~uva mene. No, kako
vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e stanuvav svesen zo{to e toa taka.
Toga{ stravot koj go ~uvstvuvav vo sebe se izme{a so mojata lutina. I
zabeleàv deka koga lutinata silno }e narasne{e, vo mene stravot }e si go
podvie{e opa{ot i }e si zamine{e. Si velev, ako navistina postoi Ve~niot
ogan vo nego }e gorat vistinskite gre{nici, onie koi govorat deka toa go
pravat vo imeto na Boga, a vsu{nost gi mamat lu|eto. No, ponekoga{ se
slu~uva{e stravot da zagospodari so mene. Toga{ morav silen boj da vodam
so nego za da moàm da se smiram."
Vo zamisleniot izraz na likot na starecot vidov kako bolsna son~ev
zrak.
"Zar e mo`no edno dete da ima vakvi misli" se zapra{av. I pred da se
obidam da go najdam odgovorot na ova pra{awe, go slu{nav glasot na
Vozrasniot Ladislav.
"Bravo Laci, taka deteto sozreva", re~e so re{itelen glas. A potoa
stanuva mom~e, ôvek, so golemo ^. Ne se meri toa spored negoviot rast,
tuku spored negoviot um. Zatoa nasekade pokraj nas sretnuvame Zreli deca i
Zeleni lu|e. Toa ti e toa. Od mnogu ne{to zavisi dali }e go odbereme
vistinskiot pat i }e stasame do svetlinata, ili pak pogre{niot i }e
zatalkame vo temninata. No, vo seto toa mora da se pravi jasna distinkcija
pome|u Bog i Rimokatoli~kata crkva..."
Otkako za mig prestana da zboruva, nebare mislite mu se zbrkaa,
prodolì za sosema ne{to drugo. Takov be{e Vozrasniot Ladislav koj
znae{e, ponekoga{ voden od razumot, da se zanese.
"Ne pomina dolgo vreme od onoj den koga porazgovarav so
sve{tenikot", re~e toj, "a jas zabeleàv deka zapo~naa da mi se slu~uvaat
nekoi neobi~ni raboti. Koga }e poglednev na ~asovnikot ili vo nekoi
knigi, zabeleùvav deka mi se prikaùvaat nekoi zastra{uva~ki brojki. Tie
kako da navestuvaa deka }e se slu~i ne{to stra{no vo Svetot, vo semejstvoto
ili na mene. Po~nav da ja prou~uvam simbolikata na broevite i {to
pora~uvaat. Za nekoi od niv znaev deka ja pokaùvat vrskata pome|u makro i
mikrokosmosot, nivnata usoglasenost ili sprotivstavenost. Brojot 13 za
mene be{e vo znakot na ptica zlokobnica. Postra{en od se' be{e brojot
666... Znaev deka ovie zastra{uva~ki brojki se delo na Satanata. So niv toj
ne' predupreduva za kaznata koja sleduva poradi na{ata neposlu{nost. Zatoa
123
broevite 3, 7... mi navesuvaa deka ne{to dobro }e se slu~i. Prodolìv da
istraùvam so nade` deka preku broevite najdobro }e moè da i' se
pribliìme na boèstvenata vistina."
"Dosta so tie gluposti", vedna{ mu vozvrati Deteto Laci.
Likot na starecot povtorno dlaboko se zamisli, a crniloto na
zenicata se zamati. Toj kako da ne znae{e na koja strana da se svrti, da se
odlu~i koj e vo pravo, Maliot ili Vozrasniot. Dojde do pijanoto i siot se
predade na muzikata koja mu dotekuva{e od du{ata. Vo nea bea izme{ani
mno{tvo vedri i mra~ni tonovi.
Molkum izlegov. Znaev deka Ladislav saka mnogu ~esto da
filozofira. No, ne znaev deka negovata filozofija poteknuva od
polemikata pome|u Vozrasniot Ladislav i Maliot Laci. No, ona {to me
zamisli be{e pra{aweto do koga ovaa rasprava me|u dvajcata vo nego }e
potrae. Do smrtta, ~uv kako nekoj da mi {epna. Koga poglednav na
~asovnikot, be{e 13 ~asot i 13 minuti.
44. Zlatniot period na Operata
Posle Kavalerija rustikana, Palja~i i Toska, Makedonskata opera ja

dobi svojata fizionomija. So doa|aweto na maestro Lovro Mata~i} vo
Makedonskata opera zapo~na nejziniot zlaten period. Za samo pet sezoni,
(1948-1952) bea postaveni u{te 9 operi i 4 baletski pretstavi. Po
obemnosta, u{te pove}e po svojot kvalitet, be{e toa rabota koja
zasluùva{e najvisoki priznanija. Site bea voodu{eveni. No, da se postigne
toa, treba{e mnogu naporna rabota, znaewe i talent. Toj silen muzi~ki
izvor go ~inea mnogu biserni kapki koi ~udesno poigruvaa pod palkata na
vistinskiot muzi~ki vol{ebnik Lovro Mata~i}. Site toa go znaea, no znaea
isto taka kolku golem e pridonesot na sekoj ~len vo toa muzi~ko zdanie {to
se narekuva{e Makedonska opera i balet. Mnogu godini otkako ovie zlatni
godini zaminaa vo minatosta, no nikoga{ vo zaboravot, se prikaùvaa mnogu
interesni slu~ki i se spomenuvaa mnogu li~nosti. Me|u niv, so poseben
epitet se zboruva{e za dvaesetinata italijanskite muzi~ari koi bea dojdeni
vo Skopje neposredno po vojnata od filharmonijata vo Trst. Ladislav so
poseben pietet zboruva{e za Luka Riter, ungarski muzi~ar, violinist,
koncert majstor, i za nekolkumina drugi.
"Luka Riter be{e eden od najistaknatite ~lenovi na filharmonijata.
Toj odrùva{e i solisti~ki koncerti, navistina retko, no koga }e se
slu~e{e toa be{e vistinsko muzi~ko doìvuvawe. Be{e vistinski virtuoz i
so voshituva~ka lesnotija (svojstvena na romskite muzi~ari) gi svire{e
najte{kite delovi od partiturata. Si pripomnuvam na negoviot solisti~ki
koncert vo teatarot koga toj so filharmonijata go izvede Koncertot za
violina i orkestar od âjkovski. Be{e toa eden vistinski muzi~ki praznik.
Riter be{e petnaesetina godini postar od mene, so golemo iskustvo i vo
godini na muzi~ka zrelost. êstopati go posetuvav vo negoviot stan.
124
@ivee{e sam vo mnogu skudni uslovi. Ne zboruva{e mnogu, no negovite
anegdoti bea vistinski biseri. Toj mi govore{e deka vo vremeto na Stalin
otkril vo delata na sovetskite kompozitori mnogu zgolemeni sekundi, {to
trebalo da go simbolizira lelekot na lu|eto poradi stra{niot teror", si
pripomni Ladislav. Vedna{ potoa govore{e za koncert majstorot Xino
Govi, vrven violinist koj do{ol isto taka od Filharmonijata vo Trst. Ne gi
{tede{e zborovite na pofalbi i za nego. Si pripomni i za violon~elistot
Barili. Koga go spomna negovoto ime, se zabeleà mala vozbuda vo negoviot
glas, no vedna{ prodolì da zboruva.
"Eden den vo Radio Skopje snimivme edna prekrasna sonata za
violon~elo i pijano vo izvedba na Barili na violon~elo i mojata Marija na
pijano."
Povtorno glasot mu zatreperi, no ovojpat mnogu posilno. Po kratka
pauza re~e.
"Izvedbata na Barili vo pijano pridru`ba na mojata Marija be{e
izvonredna. Po nastapot, a i podocna nikoj ni{to ne re~e. Yidot na molkot
koj postepeno se sozdava{e okolu mojata Marija, nikoga{ ne se sru{i. Toa
nie go po~uvstvuvavme vedna{ po na{eto doa|awe vo Skopje, iako Marija ne
be{e samo odli~en pijanist, tuku i odli~en pedagog. Godini podocna, po
pove}e od polovina vek, nikoj ne go spomnuva nejzinoto ime, iako taa
rabote{e kako pijano pedagog vo desetgodi{noto Muzi~ko u~ili{te i so
svojata klasa ima{e rekorden broj javni nastapi, a nekoi od niv bea odràni
i vo golemata koncertna sala vo Domot na armijata. Pokraj toa, taa so
godini rabote{e i kako korepetitor vo Makedonskata opera. No, eden den
se slu~i ne{to {to mnogu me izraduva. Se sretnav so Jordan Todorovski-
Orce, operski peja~, koj iskaà mnogu zborovi na pofalba i blagodarnost za
pomo{ta na Marija vo negoviot muzi~ki razvoj."
Otkako Ladislav go kaà toa, mir mu se razlea po liceto, kako da go
slu{na glasot na svojata Marija koj mu veli deka za toa ne treba da se
bespokoi. So miren glas povtorno se navrati na Barili.
"Barili be{e prviot violon~elist vo filharmonijata. Vo eden
period formiravme trio. Za àl, ne moàm da se setam na imeto na
violinistot koj nastapuva{e so nas. Odràvme pove}e koncerti, a na
repertoarot be{e kamernata muzika od Mendlson."
Me|u mnogu zna~ajnite imiwa koi vo toj period prestojuvaa vo
Makedonija, Ladislav gi spomna i Mario Verxili, vrven klarinetist od
Milanskata skala i maestro Benvenuti, odli~en poznava~ na italijanskata
opera. Pripomnuvaj}i si na Benvenuti re~e: "Za nego se govore{e kako za
dirigent koj e mnogu strog i pedanten kon partiturata. Na onie koi strogo
ne go po~ituvaa toa, znae{e da im re~e: "Ako kompozitorot sakal toa
poinaku da go napi{e, bi go storil toa taka." Jas sorabotuvav so nego kako
korepetitor. Benvenuti znae{e mnogupati silno da se naluti koga }e
zabeleè{e deka gi nema izvodite za pijano od operata koja se
podgotvuva{e, a koi na nekakov ~uden na~in nekade }e zalutaa i poradi toa
toj mora{e da gi odloì probite. Otkako notnite zapisi ne moèa da bidat
pronajdeni, toj lut }e pojde{e vo sekretarijatot na Operata, postojano
125
povtoruvaj}i: Ima-Nema izvod! Koga na krajot izvodite }e bea pronajdeni,
pred da zapo~ne probata, vele{e, Jas sum Napolitanec-policaec. Zatoa site
za nego velea deka e strog-galamxija, no dobrodu{en. Benvenuti
impresionira{e so svojata pojava; be{e visok ~ovek, dobro graden,
vistinski gospodin."
Mnogu zna~ajni li~nosti, u{te pove}e nastani se bea naplastile od
minatosta i Ladislav so maka nastojuva{e da si pripomni na site niv. Be{e
svesen deka moèbi }e zaboravi na nekoe zna~ajno ime ili nastan, a }e
spomene nekoi ne mnogu zna~ajni; no za toa ne ~uvstvuva{e vina zatoa {to vo
sega{nosta tie ne doa|aa po nekoj redosled zapi{an vo negoviot um, onaka
kako {to tie se slu~uvale i zna~enieto koe im e davano, tuku doa|aa do nego
po nekakvi nepoznati pateki otkinati od debelite spomenari. Zatoa ~esto
pati vele{e:
"Vo zlatniot period na Makedonskata opera, no i podocna vo
nejzinata rabota, u~evstvuvaa mnogu zna~ajni muzi~ki imiwa koi zaboravot
gi progolta. No, imeto na madam Kuneli, vokalen pedagog vo Srednoto
muzi~ko {kolo, ostana zapameteno. Sekoga{ so radost si pripomnuvam na
profesorkata Kuneli so koja dolgi godini sorabotuvav kako pijanist -
korepetitor. Be{e taa odli~en pedagog i ~ovek."
Ladislav u{te malku ostana vo dru{tvo so profesorkata Kuneli pred
da prodolì.
"So rasteòt na Makedonskata opera i Filharmonija rastea i
makedonskite muzi~ki tvorci, dirigenti, reìseri, korepetitori, vokalni
i instrumentalni interpretatori. Rastevme site koi bevme vklu~eni vo
sloèniot proces na prigotvuvaweto na edna opera, baletska pretstava ili
koncert na filharmonijata. Iako mnogubrojni, sekoj ostavi traga ne samo vo
zlatniot period, tuku i godini podocna, do den dene{en. Sepak, nekoi
vremeto, najstrogiot kriti~ar (iako ponekoga{ nepravi~en), gi poso~i i
zapi{a so zlatni bukvi.
Istovremeno koga se ~inea krupni ~ekori vo reproduktivnata muzika
se sozdavaa i muzi~kite dela. Se ra|aa makedonskite kompozitori. Koj moè
da gi nabroi site i da gi vbroi vo nekakov redosled, a da ne pogre{i. Kako da
napravite: nekoi }e izraduvate, drugi }e nataìte. Neka go napravat toa
muzikolozite. Ona {to jas moàm da re~am e deka za kvalitetniot raste` na
Makedonskata opera i Makedonskata filharmonija vo zlatniot period
neodminlivo e imeto na Lovro Mata~i}."
Ladislav, koj be{e nepresu{liv izvor za slu~uvawata povrzani za
Velikiot Maestro, sekojpat ima{e po ne{to da pridodade za nego. Edna{
kako vo zanes govore{e za nego i slu~uvawata koi vremeto ne gi izbri{a od
negoviot um.
"Negovoto poznavawe na operskata partitura ne dopu{ta{e
povr{nost i improvizacii. Postavuvaj}i se kako vistinski muzi~ki
pedagog, toj mnogu studiozno, plasti~no i slikovito se trude{e da gi objasni
tehni~kite i stilskite problemi so koi se sudruvaa peja~ite i
instrumentalistite. Rabotnoto vreme ne se mere{e so ~asovi, toa
zavr{uva{e (ili se odlaga{e za sledniot den) se' dodeka interpretacijata ne
126
go zadovole{e muzi~kiot vkus na Golemiot Maestro. No, znae{e Lovro vo
toj daden mig do kade e dostrelot na Makedonskata opera i Filharmonija, za
vedna{ potoa da se obide nivniot kvalitet da go podigne na povisoko
stapalo. Taka toj prave{e se izvedbata na operata na koja rabote{e za da ja
dovede do sovr{enstvo. Pri zavr{nite podgotovki na Toska toj bara{e po
otpadite za staro èlezo posebni zap~anici i razni metalni delovi na koi
so udaralki bi moèlo da se dobie zvuk na yvonewe na kambani. Toj uspea da
napravi vo teatarot da se donese ma{ina koja }e stvara parea so koja saka{e
na scenata da stvori ambient koj bi nalikuval na podzemniot svet vo koj
Orfej ja bara svojata sakana Evridika, vo istoimenata opera Orfej. Koga ja
prigotvuvavme Travijata, toj otide vo Institutot za fiziologija da
porazgovara so eden od profesorite kako se odnesuvaat pred samata smrt
tuberkuloznite bolni, kako bi moèl najavtenti~no toa da i' go prenese na
nesre}nata Violeta. Takov be{e toj, golemiot vqubenik vo muzikata, edno
veli~ie od ~ovek. Muzikata mu be{e svetost. Koga ne{to }e naume{e, ne se
{tede{e sebesi, no i drugite. Osobeno so voshit zboruva{e za Betoven. Za
nego vele{e deka se' kaj nego zapo~nuva so Eroika, negovata Treta
simfonija, no ne pomalku gi po~ituva{e i drugite negovi dela. Imav
mo`nost da gledam koga ja dirigira{e Devettata simfonija. Celiot
nejzin prv del, simfoniskiot stav, go dirigira{e samo so izrazot na svoeto
lice. Stoe{e kako ogromen obelisk bez da ja pomeri dirigentskata palka.
Koga treba{e da se otsviri pijano, gi zatvora{e o~ite, a koga treba{e da
postigne kre{endo, {iroko gi otvora{e. A koga podocna dirigira{e so
svoite race, go ~ine{e toa kako nekakov ma|epsnik, silno, impresivno i ne
uìvaa samo muzi~arite vo negovata vol{ebnost, tuku i publikata koja
naprosto se graba{e da kupi karti vo prvite redovi od teatarot za da bidat
poblisku do nego i negovata aura. U{te toga{ mi dojde na um, sega sum se'
pove}e siguren vo toa, deka sovremenite operi treba da imaat podvi`na bina
kako bi moèla publikata da go gleda izrazot na liceto na dirigentot, a ne
samo negoviot til."
Go re~e toa so edna ~udesna zanesenost, kako ~ovek kogo fantazijata
go odvle~kala vo nekoj drug nepoznat svet. No, brzo se vrati vo stvarnosta.
"Pokraj Betoven, Lovro go po~ituva{e Pu~ini, osobeno negovata
opera Boemi. Za nea toj vele{e deka vo nea e sodràna muzika da se napravat
tri operi. Pokraj po~ituvaweto na svetski poznatite avtoriteti, Lovro
Mata~i} ima{e po~it i kon makedonskite avtori i dirigenti. Svitata
Baltepe koja maestro Todor Skalovski mu ja posveti, pod negovata
diringentska palka zvu~e{e sovr{eno. Be{e toa prekrasna horska freska
vo pet dela koja so uspeh be{e izvedena i snimena vo dale~nata Japonija.
Vo 1952 godina Makedonskata opera gostuva{e vo Belgrad so Orfej.
Site bea v~udonevideni od vrvniot kvalitet na Filharmonijata i Operata.
Vo toj zlaten period Makedonskata opera po svojot kvalitet gi
nadminuva{e site ostanati golemi jugoslovenski centri na seriozna muzika:
Belgrad, Zagreb, Qubqana, Saraevo. Navistina, toa bea filharmonija i
opera za po~it. Kako kruna na vakvata rabota i cvrsto postavenite temeli
127
na Makedonskata opera na 24 maj 1954 godina be{e odràna premierata na
prvata makedonska opera Goce od Kiril Makedonski."
45. Vo Radio Skopje
Be{e docna prolet. Lipite tuku{to rascutea. Prijatnata mirizba

doa|a{e od niv. Ladislav go podigna pogledot kon òltite cvetovi i se
nasmevna.
"Nabrgu po moeto doa|awe vo Skopje, eden ubav junski den pojdov od
Muzi~koto u~ili{te kon studioto na Radio Skopje. Lipovite drvja po
ulicata Ilindenska bea rascuteni. Odgovornite lu|e vo Radio Skopje me
do~ekaa so nasmevka na licata. Vedna{ vospostaviv bliski odnosi.
Sorabotkata katadnevno se zbogatuva{e i prodlabo~uva{e. Vo po~etokot
nastapuvav vo radioprogramata so recitalska programa. Radio Skopje ima{e
nekolku pijana, no nema{e nitu eden magnetofon so traka. Ima{e samo
nekolku ì~ani magnetofoni, tolku tehni~ki nekvalitetni {to pri prviot
obid so niv ne{to da se stori, se pokaàa za sosema bezvredni i zatoa brzo
otidoa kako muzejski eksponati. Navistina Radio Skopje ima{e aparatura
za snimawe plo~i, no taa se koriste{e samo vo nekoi posebni priliki.
Zatoa moite koncerti na pijano se prenesuvaa vo ìvo. Tie traeja po 15-20
minuti, a samo ponekoga{ podolgo. Podocna ovie moi nastapi na Radio
Skopje bea osmisleni vo muzi~ko-govorni emisii vo koi na slu{atelskata
publika i' bea pretstaveni golemite muzi~ki imiwa. Kalipso Nal~a, koja
be{e odli~en poznava~ na istorijata na muzikata, gi prigotvuva{e
tekstovite, a jas muzikata. Najnapred go pretstavivme Betoven so negovite
sonati. Na radioslu{atelite im bea prikaàni pove}eto od 32-te sonati
kolku {to Betoven be{e napi{al. Pred da otsviram na pijano nekoja od niv,
Kalipsa Nal~o }e odrè{e prigodno predavawe za taa sonata. Po serijata
radio emisii za Betoven, pred da go pretstavime muzi~kiot svet na [open
nie se odlu~ivme na radio slu{atelite da im gi prezentirame Bahovite
preludiumi. Go storivme toa od slednata pri~ina. Preludiumot ili
vovednata pesna kaj Bah be{e edna vol{ebna muzi~ka tvorba dovolna sama za
sebe. Bahoviot Preludium vo es-moll kako da go nagovestuva ra|aweto na
muzikata na [open. [open be{e i ostana edinstveniot me|u najgolemite vo
istorijata na muzikata koj tvore{e muzika re~isi isklu~ivo za pijano.
Sekoj koj }e se obide{e [openovite dela za pijano da gi orkestrira,
dobiva{e muzika koja mnogu zaostanuva{e zad originalniot noten zapis."
Sekojpat koga Ladislav govore{e za [open ~udesen voshit zra~e{e od
seto negovo bitie. Izrazot na negovoto lice dobiva{e nekakva vozvi{ena
zanesenost, crniloto od negovoto levo oko bolskote{e, a vozdi{ki mu se
iskraduvaa od gradite. Otkako malku se sozede od ovaa zamaenost na du{ata,
prodolì da govori i ne zabeleùvaj}i deka ne prodolì onamu kade {to si
ja prekina mislata.
128
"Taka ovie govorno-muzi~ki emisii imaa golemo edukativno zna~ewe
vo eden zna~aen period koga na programata na Radio Skopje isklu~itelno se
prenesuva{e zabavnata muzika. Kako {to emisiite dobivaa {irok
publicitet, podocna na slu{atelskata publika i' bea prezentirani i drugi
golemi kompozitorski imiwa i nivnite dela, me|u koi i Franc List ~ii
dela za pijano spa|aat me|u najte{kite za izvedba vo svetskata literatura.
Podocna muzikata stana sostaven del na mnogu govorni i radio-
dramski emisii, osobeno onie nameneti za decata. Za mladite slu{ateli
mnogu privle~na be{e emisijata Muzi~ka po{ta od ~i~ko Palfi. Be{e toa
muzi~ko-govorna serija od vospiten karakter, koja spored programskata
{ema na Radio Skopje be{e zastapena vo to~no odredeni termini vo tekot
na nedelata. Navistina jas vo tie godini bev premlad za ~i~ko Palfi, no toa
ne moèa da go zabeleàt mladite slu{ateli. Toga{ nastana i mojot ciklus
nare~en Detski minijaturi za pijano. Ovaa emisija stana mnogu popularna.
Nabrgu pokraj muzikata jas po~nav da pi{uvam i tekstovi i da gi govoram. Vo
niv mnogu mil i interesen sogovornik be{e maliot Mi~o koj im dava{e na
emisiite poseben {arm. Pome|u muzi~kite numeri, govorniot del glavno go
realizira{e spikerot Dragan Novakovi} i toa mnogu uspe{no. Be{e toa
eden mnogu interesen kola` vo koj zborovite i muzikata sovr{eno se
dopolnuvaa vo edna celina. Vo pove}eto od emisiite u~estvuva{e i detskiot
hor. Taka ovaa detska emisija dolgo opstojuva{e, a najva`nite delovi od nea
se pe~atea i vo vesnikot na Radio Skopje koj izleguva{e edna{ vo nedelata."
Otkako zede malku zdiv, Ladislav prodolì.
"Vo istiot toj period vo golemoto studio na Radio Skopje se odrùvaa
javni koncerti za koi i jas sesrdno se zalagav. Se odrùvaa vo sabota i
nedela, i sekojpat studioto be{e ispolneto do poslednoto mesto. Na tie
koncerti nastapuvaa poznati instrumentalisti i vokalni interpretatori.
I jas u~estvuvav kako pijanist. Si pripomnuvam za Koncertot za pijano i
orkestar vo Es-dur od Franc List {to go izvedov so Makedonskata
filharmonija pod diregenska palka na Todor Skalovski. Koncertot be{e
izvonredno primen od publikata.
Podocna, kako na~alnik na muzi~koto oddelenie na Radio Skopje, jas
sklu~iv dogovor so direktorot na Makedonskata filharmonija maestro
Todor Skalovski, za realizacija na eden dolgogodi{en proekt za snimawe
muzika od Makedonskata filharmonija i Operata {to treba{e da
pretstavuva golemo nacionalno bogatstvo, ne{to posebno za Makedonija, no
i daleku po{iroko. Ovoj proekt treba{e da trae neverojatni 1000 minuti
snimen materijal. Za realizacija na toa, Radio Skopje nabavi studiski
magnetofoni od stranstvo so visoko tehni~ko nivo. Rabotata zapo~na kako
{to moè samo da se posaka. Najnapred bea snimeni tri Vagnerovi uvertiri
pod dirigentskata palka na Lovro Mata~i}. No, za àl, nabrgu potoa
proektot be{e raskinat. A znaete li zo{to? Poradi nesoglasuvawe okolu
honorarirawe na muzi~arite. Toa go pokrena Zdruènieto na simfoniski
muzi~ari koi insistiraa na svoeto mehani~ki steknato pravo, {to vsu{nost
zna~e{e deka za sekoe emituvawe na programata na Radio Skopje muzi~arite
da bidat pari~no nagraduvani. Toa bea mnogu visoki honorari koi Radio
129
Skopje ne moè{e finsiski da gi izdrì. Taka proektot be{e prekinat,
simfoniskite muzi~ari na Makedonija si ja presekoa grankata na koja sedea,
a zemjata ja ostavija bez dokumentacija za zlatniot period na makedonskata
seriozna muzika. Namesto vrvna simfoniska orkestracija od doma{ni
muzi~ari, na svetski poznati i doma{ni dela na Radio Skopje so nova
tehnika na studiski magnetofoni, bea emituvani tonski snimki od
istro{enite gramofonski plo~i."
Otkako mi go kaà toa Ladislav mi podade edna golema i debela kniga
i me naso~i koj tekst da go pro~itam. îtav vnimatelno.
"Koga po~inal poznatiot i istaknat revolucioner i rakovoditel na
Avnojska Jugoslavija, d-r Mo{a Pijade, toga{niot direktor na Radio
Skopje, Veselinka Malinska, svikala sostanok na sovetot na Radioto. Go
povikala i Ladislav Palfi i go pra{ala dali ima spremeno traurna muzika.
Toj i' odgovoril deka nema, no deka brgu }e ja podgotvi. Dodeka ~lenovite na
Radio sovetot ja oplakuvale nenadomeslivata zaguba, se pojavil Palfi so
2-3 magnetofonski lenti v raka i seriozno i' se obratil na direktorkata:
"Drugarke Malinska, podgotviv dovolno traurna muzika, pa sega na{ite
rakovoditeli moàt da umiraat kolku {to sakaat."19
"Kako lu|eto od ni{to pravat ne{to. Ova ne odgovara na vistinata,
iako ima i vistina vo toa. Dobro vele{e mojot tatko Eugen: "Deset pati
povtorena nevistina stanuva vistina", re~e Ladislav. Prestana da govori
iako imav ~uvstvo deka mnogu {to ima da kaè. Deluva{e umorno i bezvolno.
Likot mu be{e svenat.
46. Makedonskata izvorna narodna muzika
"Tamu kade na usnite na mrtvite

umira zborot, se ra|a pesnata!"
Za makedonskata izvorna narodna muzika, za nejzinata ~udesna

melodi~na ubavina i mislovna dlabokoumnost, muzikolozite kaj nas i
po{iroko vo svetot vo minatosta i denes, so nesmalen interes govorat i
pi{uvaat. Moè so sigurnost da se tvrdi deka vremeto, kako vaèn
kriterium za odreduvaweto na estetskite vrednosti, pokaùva deka
makedonskata izvorna narodna muzika denes pretstavuva neprocenlivo i
neodminlivo bogatstvo. Narodniot folklor e od osobeno zna~ewe za
makedonskiot narod koj vo dolgotrajnata borba za opstanok, za so~uvuvawe
na svojot identitet, cvrsto se vrzuval za izvornata narodna muzika.
Makedonskite narodni pesni, rodeni i odgledani na tloto na Makedonija,
pretstavuvaat besceneto nacionalno bogatstvo zatoa {to tie se
19
Qubomir Bran|olica, Muzika 50 godini so vas, Skopje, 2000, 22.
130
najprepoznatliviot znak na site osobenosti i vrednosti koi go
karakteriziraat makedonskiot narod. Vo niv na vol{eben na~in se sploteni
makedonskiot melos i poetskata sodrìna, i zaedno verno ja otslikuvaat
du{ata na Makedonecot. Vo tie pesni se prepletuvaat voshitot i gordosta,
radosta i tagata, gnevot i jadot, qubovta i bolkata, kletvata i zakletvata,
pobedata i porazot, ìvotot i smrtta... A seto toa proprateno so ~udesno
dostoinstven ritam. Ne zaludo se veli i pi{uva deka narod koj nema svoj
jazik, obi~ai, svoja kultura i svoi pesni, e osuden na izumirawe. Zatoa se
gordeeme so minatosta, a so seto svoe kulturno bogatstvo go zacvrstuvame
uveruvaweto me|u nas i drugite okolu nas i vo Svetot deka na{ite temeli se
cvrsti i vekovni. Nad niv generaciite nadgraduvale i }e nadgraduvaat vo
idninata novi kulturni vrednosti, prilagodeni kon novite uslovi na
ìveewe, no i }e sozdavaat novi kulturni zdanija.
Ladislav mnogupati govore{e za makedonskata izvorna narodna pesna,
voop{to za makedonskiot folklor. Edna{ koga za toa stana zbor, re~e:
"Koga stanav na~alnik na muzi~koto oddelenie pri Radio Skopje i bev
odgovoren za oddelite za narodna, zabavna i seriozna muzika, jas moèv da
pomognam da se realiziraat mnogu zamisli. Za razvojot na narodnata muzika
najodgovorni bea @ivko Firfov i Vasil Haximanov koj be{e urednik na
Redakcijata na narodna muzika pri Radio Skopje. Be{e toj golem rabotnik i
izvonreden vokalen solist. Pokraj obvrskite vo Radioto toj sorabotuva{e
i pridonesuva{e za razvojot na etnomuzikologijata vo Makedonija. Negoviot
opus opfa}a{e nad 8.000 narodni pesni i ora. Narodnata muzika koja
otsekoga{ be{e vistinska gordost na makedonskiot narod, zazema{e
pogolem del od muzi~kata programa na Radio Skopje i vo toj period se javija
mnogu mladi vokalni interpretatori koi imaa ~udesno ubavi glasovi."
Otkako go kaà seto ova, se zamisli. Znaev deka saka da progovori
ne{to su{testveno za izvornata makedonska muzika. Nekolkupati vo
razgovorite dojdovme do toa, no sekojpat }e se slu~e{e ne{to i razgovorot
}e go prekinevme. Se' u{te ovaa razmisla mi be{e vo mislite koga go
slu{nav negoviot glas:
"Raspravata za ubavinite na izvornata makedonska muzika e mnogu
delikatna i te{ka. Ne e pra{aweto vo toa dali taa e prekrasna i vozbudliva
do voshit, tuku vo {to se sostoi toa. Moèbi tokmu poradi sloènosta na
vakviot ~udesen fenomen, muzikolozite koi pi{uvaat za makedonskiot
folklor ~esto ja izbegnuvaat raspravata okolu toa pra{awe, iako site se
ednoglasni vo toa deka makedonskata izvorna narodna muzika e izvonredna.
Jas vo eden period od mojot ìvot se obiduvav da odgovoram na ova bi rekol
nemo`no za odgovor pra{awe, no koga pomisliv deka sum blisku do
razre{uvaweto na zagatkata, mi se nametnuvaa novi razmisli. Denes jas
mislam deka odgovorot na ova pra{awe treba da se pobara vo fenomenot
vnatre vo polustepenot. No, moram da napomenam deka i pokraj mnogute
ubavini koi ja krasat izvornata narodna muzika, taa pokaùva i {irok
spektar na raznolikosti. So moeto poznavawe i prou~uvawe na muzikata, no
i golemoto iskustvo, moàm vedna{ da otkrijam {to e skrieno me|u dva
sosedni tona, zatoa {to mi e izve`ban de{ifratorskiot sluh, odnosno
131
analiti~kiot sluh, za da moàm bez pogolemi problemi da ja pretvoram
tonskata snimka vo noten zapis. Pokraj toa, mojot sluh e nadgraden taka da
kaàm na {timerska osnova i pritoa uspevam da go odredam brojot na
interferenciite pome|u dva tona, makar samo i vo intervalot na edna
edinstvena koma. Takviot sluh e isklu~itelen i precizen vo odreduvaweto
vo frekfrencijata na tonot. Pri seto toa, mojot apsoluten sluh ne igra
nikakva uloga. Imaj}i go seto toa vo predvid, lesno moè da se zamisli
fenomenalnosta na Makedoncite od visokite planini, koi nekojpat i
muzi~ki nepismeni, koi ne znaat ni{to za seto ova {to jas go govoram, a
sepak peat intonirano, so precizno povikuvawe na sekoja koma. Navistina
toa e ne{to fenomenalno i mnogu te{ko sfatlivo."
Ladislav malku se zamisli pred da prodolì. Sekojpat taka prave{e
koga saka{e da go odmeri sekoj zbor i ona {to go kaùva da bide sfateno
tokmu onaka kako {to toj go kaàl.
"Koga muzikata i zborovite }e se sleat me|u sebe, toga{ od niv izbiva
fenomenalna silina, potresna do ekstaza, duri i zastra{uva~ka", prodolì
da govori. "Si pripomnuvam na pesnata Jana. Vo nea se govori deka mladata
nevesta Jana tri godini ne progovorila vo ku}ata na svojot ma`. Zagrièn
poradi toa, nejziniot umen svekor zapovedal Jana da ja oble~at vo belata
nevestinska ruba koja ja nosela na denot na svadbata i taka doterana da ja
odvede vo cvetnata gradina preku visokata planina. I koga toj ja odvel Jana
vo dotoga{ negibnatata priroda, taa progovorila. "I jas sum kako tebe
tatko bez bra}a i bez sestra", mu rekla taa na svojot svekor."
Ladislav si ja progolta plunkata.
"Siot sum zbunet od silnata na emocite koi vo mene buknuvaat
sekojpat koga }e ja slu{nam taa potresna harmonija na muzikata i
zborovite", re~e i vedna{ prodolì. "Ja doìvuvam du{evnata drama na
sirotata Jana. Taa ottrgnata od roditelskata ku}a se ~uvstvuva tolku
osameno, {to i nejzinite ìvi bra}a i sestri gi doìvuva kako mrtvi, isto
onaka kako {to nejziniot svekor se ~uvstvuval osamen po vistinskata smrt
na negovite najbliski."
Ladislav dlaboko vozdivna. Imav ~uvstvo kako vo vozdi{kata da be{e
sodràna seta negova nostalgija za rodniot grad i negovite bliski. I dodeka
du{ata mu talka{e, jas si pripomniv na ~udesnite izvorni makedonski pesni
koi tokmu za toa peat. Od zanesenosta vo stvarnosta me vrati glasot na
Ladislav.
"No, mora da se kaè i toa deka taa vol{ebna sinteza na muzikata i
zborot vo izvornite makedonski narodni pesni se prenesuva i vo
tvore{tvoto na mnogu makedonski kompozitori koi pi{uvaa i pi{uvaat
mnogu posloèni muzi~ki dela, zasnovani na dlaboko inspirativnata
sovremena poezija na makedonskite poeti. Pokraj harmoni~nosta na
muzikata i zborot, i vo ovie dela se sretnuvaat mnogu pou~ni poraki od
oblasta i na sovremenata psihologija."
Re~e i na Orsinot zasviri nekolku akordi od Te{koto na Vlastimir
Nikolovski, po istoimenata pesna na Blaè Koneski.
132
47. Te{koto
Te{koto kandidat za remek delo na

~ove{tvoto na UNESKO
Da se govori za Te{koto, zna~i da se govori za ne{to sveto {to e

dlaboko zakoreneto vo makedonskoto bitie. Za Te{koto peat poetite,
slikaat slikarite, komponiraat muzi~arite..., no samo nekoi od niv ja
dostignuvaat vistinskata dlabo~ina od koja proniknuva Te{koto. Se
postavuva pra{aweto kade e toj po~etok. Se ~ini deka Te{koto i
Makedonecot zaedno se sploteni od samiot po~etok, deka taka opstojuvale,
opstojuvaat i }e ìveat ve~no zaedno. Nesogledlivo daleku e po~etokot,
nesogledlivo daleku e krajot kako ve~no, beskone~no patuvawe. Te{koto
kako arhetipski beleg ne seknuva, tuku postojano se obnovuva, obogatuva, a
praiskonskata silina zra~i od nego i se prenesuva od generacija na
generacija za da ne se zaboravat pratatkovskite ni{ani.
Eden den Ladislav, govorej}i za makedonskiot folklor, re~e:
"Makedonskite tanci vo pridru`ba na narodnite instrumenti, so ili
bez vokalna pridru`ba, pretstavuva harmoni~en splet na muzikata, zborot i
igrata na teloto koja vozbuduva do voshit. Od site niv sepak Te{koto e
ne{to nedosti`no, sveto, vol{ebno. Jas Te{koto kategori~no go narekuvam
tanc koj pove}e se igra vo vozduh otkolku na zemja. Kakva nevidena
eksplozija na energija e toa! Visokite skokovi traat cela ve~nost, a
igraorcite go ~inat toa so nesfatliva lesnotija."
I dodeka Ladislav govore{e, jas vo videnie vidov ~udesna gletka. Od
Temninata, crna kako glamja, onaa istata koja vladee{e pred Bog da ja
sozdade Svetlinata, slu{av kako silno tapani 'rsnaa, a vedna{ po niv do
mene dopre zavivaweto na zurlite. Gromoglasni zvuci ja paraa temninata.
Potem silen bleskot na Svetlinata. Orovodecot go vperi pogledot vo
Svetlinata i ja podigna desnata raka, a potoa i desnata noga. Do nego vo
dolg sinxir se poredija igraocite, site silni maì. Orovodecot tri pati go
spu{ti i tri pati go ispravi teloto potpiraj}i se na svojata leva noga.
Fateni ramo za ramo maìte go sledea orovodecot so pogled. A potoa so
dolgi i odmereni ~ekori go zapo~naa oroto.
I dodeka se xarev vo v~udovidenieto koe go gledav pred sebe, do mene
dopre glasot na poetot:
"O, te{koto, zurli {tom divo }e pisnat,
{tom tapan }e grmne so podzemen ekot,
vo gradive zo{to àl luta me stiska,
vo o~ive zo{to mi navira reka,
i zo{to mi ide da pla~am ko dete,
da previjam race, da prekrijam lik
ta grizam jas usni, stegam srce kleto
da ne pu{tam vik"!?20
20
Blaè Koneski, Te{koto.
133
Go slu{am poetot i ne go istavam pogledot od gletkata pred sebe.
Siot sum zbunet. Vol{ebnata slika i zborot me izluduvaat. Pred da go
slu{nam nego, vo du{ata ~uvstvuvav tolku mnogu voshit, radost, gordost...
No, vo migot koga zbesnaa tapanite i zurlite, i igraorcite gi zabrzaa
~ekorite gletkata povtorno me obzede siot. Vo seko dvièwe na nivnite
tela, vo ~udesnata igra na nivnite noze, vo izrazot na nivnite lica i
pogledite nivni, gledam cvrstina, odlu~nost da se istrae, da se pobedi, da se
bide na svoeto i nikojpat da ne se potklekne. Kako da velat, te{ko, te{ko,
no ubavinata e pred nas. I Bog znae do kade }e stignev ponesen od
vol{ebnata gletka od budniot son da ne me razbudi glasot na Ladislav.
"Igraorcite tro{at nesporedlivo pogolema energija otkolku onie
koi rabotat i najte{ki fizi~ki raboti. No, tie kako toa da ne go
~uvstvuvaat. Mnogu odamna od Du{ko Dimitrovski, golem poznava~ na
makedonskiot folklor, slu{nav deka nekoi od tie igraorci koi vo
celove~ernata programa nastapuvaat do docna vo no}ta, nautro gi
obrabotuvaat svoite nivi. Fenomenalno. A toa ~udesno edinstvo na
folklornata ubavina denes doìvuva golema afirmacija na razni
kontinenti {irum svetot. Slobodno moàm da re~am deka makedonskiot
muzi~ki folklor e vo samiot svetski vrv po svojata rasko{na ubavina i
svojata bogata raznolikost."
Koga se razdeluvav so Ladislav, na um mi dojde pomislata deka vo
Te{koto ima ne{to magi~no, ne{to {to poteknuva od pradedovskite
koreni i neraskinlivo dotekuva vo makedonskoto bitie. A toj arhetipski
beleg koj go nosi Te{koto so sebe na u{te po~udotvoren, transcedenten
na~in, stanuva i kosmopolitski beleg poradi {to Te{koto i stana kandidat
na UNESKO za proglasuvawe za remek-delo na duhovnoto tvore{tvo na
~ove{tvoto.
48. Muzi~kiot folklor i muzi~arite
Edno esensko popladne Ladislav go zagatna pra{aweto za

tvore{tvoto i interpretacijata na izvornata narodna muzika od vokalni i
instrumentalni interepretatori koi im pripa|aat na drugi narodi i
etnikumi. So vnimanie go slu{av.
"Tvoreweto i izveduvaweto na muzika vo folkloren stil na bilo koj
narod, ili etni~ka grupa na koja ne i' pripa|a kompozitorot i izveduva~ot,
za mene e mnogu interesen fenomen. Mnogupati vo ìvotot sum se navra}al
na ova pra{awe. I po mnogu razmisli, na krajot zaklu~iv deka za kvalitetot
na kompozicijata i izvedbata ne se bitni nacionalnata ili rasnata
pripadnost, tuku inventivnosta na kompozitorot i kvalitetite na
interpretatorot. Deka sum vo pravo za ova {to go govoram, }e poso~am eden
primer.
Vo Cava de' Florence, blizu do italijanskiot grad Salerno, na
Svetskoto natprevaruvawe na simfoniskiot xez u~estvuvav kako pijanist-
134
solist vo muzi~kiot sostav vo koj glavno bea muzi~ari od Makedonija, no i
od drugi zemji. Dirigentot be{e Francuzin. Na prvata proba sostavot naide
na kompliciraniot makedonski ritam. Pred i da po~ne probata, jas ja
zabeleàv taa kompliciranost na ritamot koja inaku na{iroko e poznata vo
site osnovni komponenti na muzikata, no taa ponekoga{ moè da bide i
zatskriena, no mora da se po~uvstvuva i da bide otsvirena. Iako dirigentot
brzo se snajde, ona {to simfoniskiot xez-orkestar go otsviri be{e
katastrofalno, vistinski haos. Sleduva{e potoa povtoren obid. I povtorno
se slu~i istoto. Dirigentot ne go prekina orkestarot na kriti~noto mesto
zatoa {to orkestarot samiot zapre zbunet od nesfatlivite, sloèni
dirigentski dvièwa na racete i dirigentskata palka. Nastanaa me|usebni
prigovori. Vo pauzata koja potoa nastana, dirigentot glasno se pra{uva{e
dali treba da ja simne partiturata od pultot. Toga{ jas na pijanoto go
otsviriv ona {to orkestarot treba{e da go otsviri na kriti~noto mesto
kade {to se nao|a{e kompliciraniot makedonski ritam. Koga dirigentot ja
slu{na izvedbata, pokaà na mene i glasno re~e: "Pianist est bon". Go re~e
toa ne samo zatoa {to jas ja otsvirev melodijata spored sloèniot
makedonski ritam tuku i poradi toa {to i toj dirigira{e, a drugite
muzi~ari ne moèa da go sfatat. Toga{ za prvpat mi se nametna misleweto
deka sloènata izvedba na kompliciraniot makedonski ritam ne mu pre~e{e
nitu na dirigentot, iako toj be{e Francuzin, nitu mene - Ungarec, no toj
pretstavuva{e vistinska te{kotija za orkestarot koj glavno be{e sostaven
od makedonski muzi~ari. Toa podocna mnogupati mi se potvrdi. Genijalniot
Dragan \akonovski-[pato, vo godinite vedna{ po Vtorata svtska vojna
denono}no ìvee{e so xez-muzikata prenesuvana preku radiobranovite
{irum svetot i istata ja snima{e na svojot golem magnetofon. Moè da se
podrazbere deka toj be{e i golem po~ituva~ na Crncite od koi taa muzika
poteknuva{e i koja naj~esto tie ja izveduvaa. Dve decenii podocna, toj eden
den mi re~e: Laci, Belcite gi nadminaa Crncite vo xezot. Ne samo jas,
tuku i site dobri poznava~i na xezot se sloùvavme so ona {to [pato go
tvrde{e zatoa {to toj ima{e mnogu strogi kriteriumi koga govore{e za
dobrata i lo{ata muzika osobeno koga stanuva{e zbor za zabavnata i xez-
muzika. No ona {to za mene be{e osobeno zna~ajno be{e deka ona {to [pato
go tvrde{e, a {to be{e vistina prifatena od site, govore{e deka na
Belcite ne im pre~e{e da gi nadminat Crncite vo xezot koj tokmu od niv
poteknuva{e. Dobrata muzika mu pripa|a na celiot svet, taa e
kosmopolitska."
Odnenade` likot na Ladislav se izmeni. Nekakva ostrina zra~e{e od
nego. Istata ja po~uvstvuvav i vo negovite zborovi.
"Terca, terca i terca!", re~e.
[to li saka da mi kaè, pomisliv, no ne treba{e dolgo da ~ekam.
"Novokomponiranata makedonska narodna muzika koja slobodno moè
da se smesti vo kategorijata {und, kako da ne moè bez terca i drugi
{abloni. Vsu{nost, takanare~enata novokomponirana makedonska narodna
muzika ~estopati e imitacija na srpskata narodna muzika, koja vo su{tina e
dobra, samo {to ja nema ni pribli`no onaa {iroka lepeza na raznolikost
135
kakva {to ima makedonskata izvorna narodna muzika. Sprotivno na nea,
terciraweto vo vistinskiot makedonski folklor e sosema poinakvo. No,
moram da kaàm i deka pokraj se' i me|u novokomponiranata muzika ima i
vistinski biseri, za àl sosema malku. Ne znam zo{to, no mnogu mal broj
muzi~ari komponiraat vo duhot na makedonskiot folklor."
Ladislav podzastana malku pred da se zapra{a glasno samiot sebe.
"Se pra{uvam ~estopati samiot sebe zo{to ovoj {und tolku mnogu se
slu{a vo Makedonija. Eden od odgovorite do koi jas dojdov e deka pove}emina
sakaat da go slu{aat samo ona {to im e poznato, odnosno da nalikuva na ona
{to go poznavaat, bez pritoa da vodat grià dali taa pesna, muzika, e dobra
ili lo{a. Ponekoga{ mi doa|a na um deka muzi~kite urednici na radio-
televiziskite stanici moèbi se i vo finansiski dogovor so onie ~ii
snimki se forsiraat preku sekoja merka. I taka se' e vo nekakov {ablon, so
mali isklu~oci. A koga gleda~ite i slu{atelite na televiziite pra{uvaat
zo{to toa go ~inat tie na vakvite prigovori, naj~esto odgovaraat deka takva
muzika baraat slu{atelite. Ovaa kategorija na slu{ateli na {und muzika
jas gi narekuvam qubiteli na poznatoto ili eliminatori na
nepoznatoto, a istovremeno i ko~ni~ari na napredokot vo oblasta na
muzikata. Me|utoa, vakvata nezainteresiranost za se' {to e nepoznato,
preminuva i vo drugite oblasti od celokupniot na{ ìvot. Takvite tipovi
lu|e muzikata ne gi oplemenuva, zatoa {to sakaat da go slu{aat samo ona
{to i pri prvoto slu{awe e ne{to poznato, zatoa {to taa muzika se zasnova
na prosti {abloni, koi sterotipno se povtoruvaat do nedogled i koi se
zaedni~ki skoro za se' {to doa|a po dviè~kata traka na edna fabrika. I po
koj znae koj pat si go povtoruvam pra{aweto, zo{to ne{to takvo se
povtoruva katadnevno na elektronskite mediumi, ponekoga{ i ne samo
edna{ vo denot, a najdobrite muzi~ki tvorbi samo edna{ vo pola vek, ili
nikoga{. Ova vaì i za serioznata i za zabavnata, za narodnata muzika, kako
i za sekoja dobra muzika koja ne moè da se vbroi vo edna od site tri
spomenati. Pritoa vo navodnici ja stavam i serioznata, zabavnata i
narodnata muzika zatoa {to daleku e od vistinata deka sekoja seriozna
muzika navistina e seriozna, sekoja zabavna navistina e zabavna, a sekoja
narodna navistina e narodna."
Izrazot na liceto na Ladilav stana mnogu seriozno. No, toa ne potraa
dolgo. Na liceto mu rascuti {iroka nasmevka. Se' u{te taa mu go krase{e
likot koga re~e: "Mislam deka e vistinski ~as koga treba ne{to da kaàm
za dobrata i lo{ata muzika. No, pred da progovoram za toa, na um mi
dojdoa dve interesni slu~ki od moeto detstvo."
49. Na{ata ma~ka Loli
"Estetikata e eden od osnovnite stolbovi na koi se potpira umetnosta

i sekako muzikata. No, estetikata vo Kantovata smisla se zasnova na
kriteriumite za razlikuvawe na umetni~kite vrednosti od umetni~kite
136
bezvrednosti. Vo vremeto na moeto rano detstvo moè{e da se slu{ne i
muzika takanare~ena Moderna, vo koja nema{e logika pome|u tonovite.
Vakvata muzi~ka disharmonija gi kr{e{e strogite zakoni na klasi~nata
nauka za harmonijata, kako i site drugi muzi~ki nauki na osnova na koi se
sozdava muzikata. Koga is~eznuvaat i poslednite tragi na logikata pome|u
tonovite, muzikata ne treba i ponatamu da se narekuva muzika, zatoa {to taa
stanuva besmislena i uàsno go nadraznuva sluhot. Moite roditeli i jas
bevme sekoga{ slo`ni {to e bitno vo muzikata, a {to nebitno, {to e dobra,
a {to lo{a muzika, {to e dobra, a {to lo{a interpretacija. Mnogupati
doma site zaedno so vnimanie slu{avme muzika so ve~ni vrednosti koja
naj~esto do nas stignuva{e od radioto. No, ponekoga{ od radioto do nas }e
dopre{e muzika bez logika, {to zna~i i bez ubavina, i bez smisla. Site nie
imavme seriozni zabele{ki za ovaa divergentna muzika."
Ladislav glasno se nasmevna pred da prodolì da govori.
"Eden den, dodeka site bevme sobrani vo dnevnata soba i razgovaravme
za estetskite vrednosti vo muzikata, od pijanoto do nas doprea nepovrzani
tonovi. Site nie gi svrtevme pogledite kon na{iot Vopaterni i na golemo
iznenaduvawe vidovme kako na{ata ma~ka Loli {eta po klavijaturata. Vo
op{tata veselost koja odnenade` se stvori, se slu{na glasot na mojot tatko
Eugen:
"Na{ata Loli sviri ultramoderna muzika", re~e.
Ottoga{ sekojpat koga na radioto }e slu{nevme muzika bez logika,
nekoj od nas }e zabeleè{e deka povtorno na{ata Loli muzicira. Ne pomina
dolgo vreme potoa, koga edno nedelno popladne od radioaparatot do nas
dopira{e edna interesna muzi~ka izvedba na koja edinstveno i'
nedostasuva{e vistinskoto tempo. Mojot tatko Eugen stana od stolicata na
koja sede{e, dojde do radioto i po~na da dirigira i pee kako pred sebe da go
gleda{e simfoniskiot orkestar ~ija izvedba ja slu{avme. Pri toa toj so
site sili se obiduva{e da go zabrza tempoto i da ja razigra bavnata
interpretacija."
Otkako Ladislav gi raskaà ovie dve slu~ki, izrazot na likot sosema
mu se izmeni. Nasmevnatoto dete koe mig pred toa be{e pred mene se zameni
so lik na seriozen profesor.
"Pred bilo {to da kaàm za dobrata i lo{a muzika, sakam da re~am
ne{to za ubava muzika. Za ubavinata na muzikata otsekoga{ sum sakal da
govoram zatoa {to moj vpe~atok e deka taa se marginalizira kako vo
muzikata, taka i vo drugite granki na umetnosta. No, koga za toa sakam ne{to
da progovoram, vedna{ mi se nametnuva pomislata nea da ja sporedam so
ubavinata vo prirodata. Tvorecot, koj i da e, treba da vodi grià za ubavoto.
[etaj}i po parkovite mnogu ~esto me obzema vistinski voshit od ~udesnata
ubavina na prirodata, no koga }e vidam postaveni bisti na grdi ~udovi{ta
so ogromni dupki vo utrobite, vo mene se izroduvaat mnogu neprijatni
~uvstva. No, toa nekako moè da go podnese okoto moe, no koga pred mene }e
se istopori grd kup zar|ano èlezo vo besmislena konstrukcija, vo du{ata
~uvstvuvam pekolen uàs. Ne velam deka ne e toa umetnost, dobra umetnost,
no vo pra{awe se ~uvstvata koja taa gi pottiknuva vo nas. Iako muzikata ne
137
moè sosema precizno da ja prenese porakata do slu{atelot kako {to toa
moè da go napravi pi{aniot zbor so precizna sintaksa, ili nekakva slika,
skulptura, sepak porakata na muzikata koja ne moè da predizvika ~uvstvo
na du{evna voshit, ja narekuvam neubava muzika. Taa moè da go nosi
epitetot dobra muzika, no taa ne e ubava muzika, pa zatoa ~uvstvuvawata koi
taa gi predizvikuva vo nas se ekstremno sprotivni. Ubavata muzika
voodu{evuva, taa ja veseli, bodri i ja ispolnuva du{ata so li~otija.
Traurnata muzika pokrenuva isto taka mnogu ~uvstva, no tie ni ja
nataùvaat, obespokojuvaat, ranuvaat du{ata i bez da sakame ni potekuvaat
solzi. Sepak dobrata muzika moè da ja sozdade samo kreativen duh koj go
poseduva vistinskiot kompozitor. Muzi~ka tvorba moè da napi{e i tvorec
bez talent i sluh za muzika, ako dobro go prou~il u~ebnikot za komponirawe
i ako se pridrùva do upatstvata i zabranite, no toa ne e ona vistinskoto.
Dobrata muzika deluva silno na slu{atelot, zatoa {to poteknuva od
najdlabokite sloevi na du{ata na tvorecot koi ne se samo li~ni, tuku i
univerzalni. Taka do slu{atelot na eden ~udesen, transcedenten na~in
stignuva porakata na avtorot i toj moè da prepoznae vo nea ne{to svoe. Eve
na primer, dve veli~estveni dela koi se vo samiot vrv na najdobrata muzika:
Mocartoviot Rekviem i Betovenovata Oda na radosta. Kakvi razli~ni
~uvstvuvawa tie pobuduvaat kaj nas! Ima bezbroj primeri koi moàt da go
potvrdat toa. No, najzna~ajno od se' e sepak dali muzikata pokrenuva ~uvstva
kaj nas, nezavisno kakvi bile tie: taga ili radost, blaènstvo na du{ata ili
gnev, spokoj ili strav ... Iako muzikata se razlikuva od drugite umetnosti, za
sporedba i tuka moème da govorime za ubava i neubava umetnost. Ete na
primer da napravime sporedba so slikarstvoto. Muzi~kata poraka do nas
stignuva preku sluhot, a likovnata preku vidot. No, porakite na slikarite
do nas stignuvaat razli~no. Ima sliki koi ne' voshituvaat, raduvaat, ne'
pravat sre}ni, a pak ima i drugi koi ne samo {to ne' potresuvaat, tuku budat
vo nas mnogu neprijatni, grdi ~uvstva. Toa moè da se slu~i ne samo koga
pred nas e nekoja slika vo koja avtorot jasno ni go sugerira toa preku
crteòt. Toa moè da go po~uvstvuvame ponekoga{ i koga se nao|ame pred
nekakvo platno od apstraknoto slikarstvo na koe formata sosema e
zanemarena. Gledaj}i vo toa {arenilo, nie moè da po~uvstvuvame mnogu
emocii, ubavi i neubavi. Tie moàt da bidat mnogu bliski so onie koi
avtorot gi ~uvstvuval dodeka go sozdaval deloto, iako od samata slika ne
moème nitu da ja naslutime sodrìnata. No, ima i sliki ~ija sodrìna ni e
sosema jasna, no tie ne probuduvaat nikakvi ~uvstva kaj nas, {to bi se reklo
tie se prazni. Istoto se slu~uva i so lo{ata muzika. Taa go ostava
slu{atelot indiferenten, toj slu{a nekakvi tonovi, zvuci, no tie ne
pobuduvat ni{to podlaboko vo negovata du{a."
Ladislav se zamisli pred da prodolì da zboruva. No, ne za dolgo.
"[to se odnesuva pak do dobrata i stilska interpretacija, treba da
bidat ispolneti pove}e uslovi. Pred se' treba da se napravi dobar izbor na
muzikata. A potoa treba da se zapo~ne so ve`bite do perfekcija.
Perfekcijata na muzi~kata izvedba e sovr{eno dostignuvawe, no nikako vo
apsolutna smisla. Ne e sovr{en ~ovekot, ne se sovr{eni muzi~kite
138
instrumenti. Edna muzi~ka izvedba moè da se nare~e sovr{ena koga
najdobriot sluh, analiti~ki izve`ban, vo frakcionirana kontrola ne moè
da otkrie nikakvo nesovr{enstvo. Da se postavat nedosti`ni celi vo
dostrelot na sovr{enstvoto, nad opi{anata granica i na toa da se posveti
ìvotot, navistina e neracionalnio i àlno bidej}i ne vodi nikade i zatoa
{to muzikata ne se izveduva za elektronski analizatori na zvu~nata
kriva, tuku za slu{atelite. Umetnikot-interpretator treba da posveti
tolku vreme za sovladuvawe na partiturata, kolku {to e potrebno da go
postigne nivoto na muzicirawe so koe }e go zadovoli vkusot na publikata.
No, toj ne treba da gi limitira vremeto, nitu energijata koga pred sebe ima
kompozicii so izvonreden kvalitet. Toj treba nea da ja nau~i napamet do
sovr{enstvo. A potoa taa pretstavuva del od negoviot eliten repertoar za
site vremiwa. Ako ne napravi vistinski izbor i ne postapi taka, toj }e nema
dovolno vreme da ima izbor na sovr{en repertoar. I toa ne e se'. I
besprekornoto poznavawe na notniot zapis i perfektnata muzi~ka tehnika,
se' u{te ne zna~at dobra interpretacija. Vo ìvotot sretnuvame mnogu
malku ingeniozni interpretatori. No, za toa nekoj drug pat."
50. Genijalniot [pato
"Mojata qubov za zabavnata i xez-muzikata ja nosev vo sebe od

detstvoto. I ovoj moj zanes za vakviot vid muzika mu ja dolàm na mojot
sakan ~i~ko Lali. Kako rastev i muzi~ki sozrevav, zabavnata i xez-muzikata
stanaa sostaven del na mojot muzi~ki ìvot, iako serioznata muzika
sekojpat be{e i ostana na prvo mesto. Vo eden period po moeto vra}awe vo
Subotica zabavnata i xez-muzikata vistinski me opsenija. Kako kruna na toa
se slu~i Xez-paradata koja postigna golem uspeh kaj publikata. Po moeto
doa|awe vo Skopje, i pokraj mojata golema angaìranost so serioznata
muzika, ne prestanav da drugaruvam so xezot i zabavnata muzika. A koga
stanav odgovoren urednik za celokupnata muzi~ka produkcija na Radio
Skopje, mojot interes za zabavnata i xez-muzikata osobeno se zgolemi. Toa se
slu~i od pove}e pri~ini. Vo oblasta na vokalno-instrumentalnite ànrovi
koi se emitituvaa preku radioto, najgolemiot del i' pripa|aa na zabavnata
muzika. Toga{ jas imav mo`nost da go zapoznaam i da sorabotuvam so Dragan
\akonovski-[pato. Toj be{e genijalen muzi~ar ne samo vo reproduktivnata,
tuku i vo tvore~kata muzika. Malku podocna so svojata golema muzi~ka
nadarenost se istaknaa i Qubomir Bran|olica i Aleksandar Xambazov. Jas
niv gi narekov trojcata musketari na zabavnata i xez-muzikata vo
Makedonija.
U{te od prviot mig koga go zapoznav genijalniot Dragan \akonovski-
[pato, toj na mene ostavi silen vpe~atok. Be{e vraboten vo oddelenieto za
zabavna i xez-muzika na Radio Skopje. So svojata muzi~ka genijalnost toj
be{e daleku nad vremeto vo koe zabavnata muzika i xezot se nao|aa vo
Makedonija. Zatoa jas postojano povtoruvav, a i sega velam, deka toj e
139
osnovopolo`nikot na zabavnata muzika i xezot vo Makedonija i vistinski
korifej, predvodnik na drugite. [pato uspea da realizira nekoi od svoite
ekstremno napredni idei za ona vreme. Toj be{e edinstven po svojata
genijalna sposobnost da gi de{ifrira tonskite snimki, poto~no ona {to go
slu{a{e preku svetskite radio stanici da go preto~i vo notni zapisi. No,
toa ne be{e nekakvo prepi{uvawe, tuku edna vistinska muzi~ka kreacija
zasnovana na osnovnata melodija. Od muzikata koja {to toj ja de{ifrira{e
od eterot prave{e sovr{eni aran`mani za skromniot muzi~ki ansambl.
Taka toj gi prilagoduva{e izvedbite spored mo`nostite koi vo toj mig bea
vo makedonskata zabavna i xez-muzika. Sledej}i gi sovremenite muzi~ki
tekovi vo svetot, toj napravi repertoarot na Radio Skopje da bide bogat i
kvaliteten. Zatoa povtoruvam deka centralno mesto vo neguvaweto na
zabavniot ànr vo Makedonija mu pripa|a na Dragan \akonovski-[pato."
Likot na Ladislav se osvetli. Od nego zra~e{e detska nasmevka.
Sekojpat koga }e ja videv nea, znaev deka se sprema da kaè nekakva {ega ili
anegdota.
"Se prikaùvaa mnogu interesni anegdoti za [pato. Eden od negovite
bliski prijateli kaà, a potoa mnogumina go potvrdija toa deka toj,
slu{aj}i ja muzikata za vreme na kinopretstavite bil vo sostojba so samo
kratkite zapisi na svojata dlanka podocna da napravi noten zapis za site
interesni muzi~ki fragmenti. Navistina neverojatno, no vistinito. No,
pokraj toa {to [pato be{e nenadminliv vo de{ifriraweto na muzikata i
pi{uvaweto aran`mani, toj be{e vistinski profesor po zabavna i xez-
muzika. Taka toj zaedno so Slobodan Nikolovski, muzi~kiot urednik za ovaa
oblast na muzikata, go formiraa nadaleku pro~ueniot Radio sekstet. Vo
nego u~estvuvaa: toj so svojata klavijaturna harmonika, Slobodan
Nikolovski-Bode kako kontrabasist, na truba svire{e Blagoja
ê{larovski-ê{lar, Miki Asanovi} na tenor-saksofon, na gitara To{o, a
na udiralki Dimitar Masevski, site vistinski muzi~ki virtuozi. Svirkata
im be{e super. Nekoi od nivnite izvedbi do skoro moèa da se slu{nat na
programata na Makedonskata Radio Televizija {to zboruva za nivniot
izvonreden kvalitet."
Ladislav gi podigna ve|ite i likot mu zaprilega na ~ovek koj go
prelistuva svojot spomenar vo koj gi zapi{al slu~uvawata od minatoto.
"Da", re~e i vedna{ prodolì. "[pato ima{e neverojatno izostren
sluh i be{e vo sostojba vo sekoj moment da fati sekakva gre{ka, pogre{no
isviren ton. A toga{ znae{e da zapadne vo silna verbalna agresivnost,
upatuvaj}i mu grdi zborovi na onoj koj pogre{il. Nabrgu potoa }e se
sozeme{e i probata moè{e da prodolì. No, samo do slednata pogre{ka
koga povtorno sleduva{e erupcija na lutina. Takov be{e toj - kako
buronosen veter. Negoviot sluh be{e fenomenalen, toj moè{e da go
identifikuva sekoj ton i vo nadgradeni harmonii. Ottamu mnogupati na um
mi dojde pomislata deka Dragan \akonovski-[pato e nadaren so apsoluten
sluh, fenomen ~ii dobri, no i lo{i strani dobro mi bea poznati.
Sekstetot koj go sozdade [pato pretstavuva{e zna~ajna
instrumentalna pridru`ba za vokalnite solisti koi kako pe~urki posle
140
do`d proniknuvaa na plodnoto muzi~ko makedonsko tlo. Tie vo sklopot na
novokomponiranata zabavna muzika, kako i so melodii od ovoj ànr od drugi
zemji, gi ispolnuvaa na svojot makedonski jazik za prvpat. Me|u niv bea,
Bobi Avtovski, Vera Apostolova, Tomislav Mani}. Slobodan Nikolovski
odli~no go znae{e makedonskiot jazik i be{e zadolèn za lektorskata
rabota. Si pripomnuvam, ~estopati Tomislav Mani} vo dru{tvo na
pove}emina zaqubenici vo zabavnata i xez-muzikata, javno }e iskaè{e
blagodarnost za mojot prodones vo razvojot na zabavnata i xez-muzikata vo
Makedonija. Toga{ jas odgovarav, a denes so sigurnost moàm da potvrdam
deka mojata zasluga navistina be{e mnogu golema vo razvojot i podemot na
ovie muzi~ki ànrovi, no najpove}e poradi toa {to jas ne se me{av vo
rabotata na izvonredniot [pato i site drugi pridru`nici na Sekstetot
koi znaea {to da pravat. Edinstvenata moja rabota se sostoe{e vo toa da gi
ohrabruvam vo ona {to go pravat, no ne so la`ni komplimenti, tuku glasno
da ja govoram vistinata. Jas, koj imav iskustvo vo zabavnata i xez-muzikata
u{te od Subotica, bev ne samo prijatno iznenaden od talentite na ovie lu|e,
tuku i vistinski voodu{even. Od druga strana, mnogu me raduva{e {to
mojata poddr{ka za niv be{e u{te pogolem pottik za ponatamo{na
reproduktivna, no i tvore~ka rabota. Sekstetot brzo napreduva{e i
doìvea golema popularnost. No, vo toj brz napredok, pokraj [pato, golema
uloga odigra i studiskata magnetofonska tehnika koja kako akusti~no
ogledalo znae{e da gi potencira i nedostatocite, i gre{kite koi potoa
moèa da bidat koregirani. Muzi~kite numeri koi se sozdavaa katadnevno se
reproduciraa preku radio emisiite. No, se odrùvaa i javni emisii vo
golemoto studio na Radio Skopje koi skoro sekoga{ se snimaa. Seto toa
doprinese Sekstetot na [pato da bide nasekade prisuten, vo sekoj dom vo
zemjata, no i po{iroko, a so toa raste{e i negovata popularnost.
Sekstetot podocna prerasna vo Zabaven i xez orkestar na Radio Skopje.
Ladislav za eden mig podzastana so zborot i vedna{ potoa prodolì
da zboruva.
"Da se govori za Dragan \akonovski-[pato samo kako muzi~ar so
izvonreden sluh, vrven aranèr, reproduktiven muzi~ar, a da ne se govori za
nego i kako kompozitor bi bila golema nepravda. Negovata originalna
kreativnost be{e za~uduva~ka. Kako i site makedonski kompozitori na
seriozna i zabavna muzika, i toj vo svoite kompozicii vnesuva{e izvesni
specifi~nosti od makedonskiot folklor, posebno vo sintezata na
nepravilnite makedonski ritmovi vo koi vnesuva{e primesi na xez
elementi. Ostanaa zasekoga{ zapameteni: Mol~i edna dolina, Ritam i od,
Tema broj 1, Idila, Indeks i qubov, Devojka i pesna, Koga igram, koga peam...
Osobeno silen vpe~atok napravi negovata kompozicija Leni. Ovaa
kompozicija nastana vo eden silen emocionalen napliv na avtorot i taa po
svojata lirska dlabo~ina be{e vistinsko remek-delo. Nabrgu Leni stana hit
koj gi nadmina prostorite na Makedonija. Vedna{ otkako toj ja sozdade, mi ja
dade kompozicijata vo rakopis za solo pijano izvedba. Po pove}e godini,
koga povtorno se navrativ na notniot zapis voodu{even od bezvremenata
vrednost koja be{e vtkaena vo nea, eden den mu predloìv na [pato
141
kompozicijata da ja nadgradi i zbogati. Bajato. Bajato Ladislave, re~e i si
zamina so ta`na nasmevka na liceto, ostavaj}i me dolgo da razmisluvam
potoa."
Ladislav ne`no pomina so svoite prsti nagrdeni so revmati~ni
~vorovi po svojot Orsin. Prekrasnite zvuci na Leni doprea do mene. Otkako
muzi~kata pauza zavr{i, Ladislav prodolì da govori.
"[pato be{e poseben muzi~ar, no i poseben ~ovek. Saka{e da gi
analizira karakternite osobini na lu|eto so koi sorabotuva{e. Pri toa gi
koriste{e svoite soznanija od indiskite astrolo{ki sistemi. Zatoa ~esto
bara{e od onie koi }e gi zapoznae{e da mu go kaàt ~asot, denot i godinata
na ra|aweto. Nabrgu potoa, otkako }e slu{ne{e za niv, so nevorojatna
sigurnost vo glasot govore{e za nivnite karakterni osobenosti, a
mnogupati dava{e i proro~ki viduvawa kakvi muzi~ari }e bidat tie. Koga
toa go prave{e, ~ovek nikoga{ ne be{e siguren dali pritoa pove}e mu
pomaga negoviot izvonreden muzi~ki talent i izostren sluh, ili
poznavaweto na vlijanieto na planetite, kako {to vele{e toj. Pri svoite
astrolo{ki tolkuvawa toj Sonceto go tretira{e kako planeta, {to kaj mene
predizvikuva{e mno{tvo neprijatni asocijacii povrzani za dogmata na
rimokatoli~kata crkva od vremeto na inkvizicijata, deka Sonceto se vrti
okolu Zemjata poradi {to nastradaa mnogu umni lu|e. [pato veruva{e vo
indiskata astrologija kako verski fanatik. Ottamu negovite postapki vo
golema mera bea dirigirani tokmu od ovie veruvawa i bea zbunuva~ki za
mnogumina, duri i za nas koi bevme mnogu bliski so nego. No, koj moè{e da
navleze vo dlabo~inite na negovata du{a, vo koja genijalnosta i ludoto
praznoverie se me{aa vo edno. Toj ja {ire{e svojata religija i pritoa
saka{e da im pokaè na lu|eto deka planetite uspe{no gi vodat niz ìvotot
i deka ne treba da stravuvaat ako go sledat nivniot {epot. [pato ne samo
{to ne gi krie{e svoite astrolo{ki ubeduvawa, naprotiv so gordost
zboruva{e za niv. Ponekoga{ na nekoe od negovite proro{tva se
nadovrzuva{e po nekoja {ega od drugite, no toa ne go bespokoe{e, tuku
naprotiv, nastojuva{e nevernicite da gi ubedi vo vistinitosta na ona {to
go tvrde{e deka karakterot na ~ovekot, osobeno muzi~arot se povrzani so
planetite. Dali jas bi bil ona {to sum vo muzikata, so mene da ne
gospodari Jupiter?, znae{e mnogupati da re~e. [pato be{e svesen za
svojata nadarenost i golem talent, no na toa gleda{e onaka kako na toa
gledaa Sokrat i negoviot u~enik Platon, deka do umetnikot stignuvaat
glasovite od bogovite i tie im go prenesuvaat toa na drugite lu|e. Seto toa
{to go govore{e i ~ine{e [pato mi be{e mnogu interesno, no jas nikojpat
ne poveruvav vo toa. I pokraj se', jas cvrsto gazev na zemjata i veruvav vo
golemite sposobnosti na ôvekot. Za mene astronomijata be{e vistinskata
nauka, a ne astrologijata. Zatoa i bev ~len na Astronomskoto dru{tvo vo
Budimpe{ta. Od opservatorijata na planinata [vab, so teleskop moèv da
gledam vo yvezdenoto nebo i da gi vidam site onie planeti za koi [pato
govore{e, no za mene tie bea samo nebesni tela koi imaat vlijanie na
zemjata i na nas lu|eto, no mnogu poinakvo od ona za koe [pato govore{e.
Mene me interesira{e kosmi~kata enerija i nejzinoto vlijanie na Zemjata.
142
Jungoviot priod kon umetnosta, talentot i genijalnosta mi se mnogu
pobliski odo{to Platonovite viduvawa, iako me|u niv navidum ima golema
sli~nost."
Ladislav povtorno gi podigna ve|ite, a od izrazot na negovoto lice
kako da slu{nav deka mi veli deka za [pato ima mnogu da se govori i
nikojpat da se kaè se'.
"Vo eden period kako da se ispla{i od nepoznatite dale~ini i
prostori vo koi be{e zatalkal. Toga{ ~esto vele{e deka toa e opasna
rabota. No, nabrgu povtorno go zapo~nuva{e istoto. Sebe se smeta{e za
Jupiter. Sotir Golabovski za Saturn, a za mene vele{e deka sum Dvoen
Jupiter. Toj kako Jupiter, bogot nad site bogovi, nikoga{ ne go koriste{e
sporedniot vlez koj vode{e vo Makedonskata radio televizija. Jupiter,
vele{e toj, vleguva samo niz glavnata porta. Edna{ vo {ega go zapra{av
niz koja porta treba da vlezam jas kako Dvoen Jupiter, zatoa {to treta
porta ne postoi. Toj glasno se nasmea. Dvojniot Jupiter moè da vleze
otkade }e posaka, pa i od samiot pokriv ako treba. Za seto vreme dodeka
toa go govore{e, se smee{e i mavta{e so racete kako da e zad dirigentskiot
pult.
[pato be{e opsenat od semo`ni praznoverija i zabludi. Nekojpat tie
go spre~uvaa rabotata da ja dobliì do perfekcija. Tokmu poradi
sueverieto, pri mnogu magnetofonski snimki toj ne gi koriste{e
vistinskite tehni~ki mo`nosti koi gi dava{e magnetofonot, tuku prave{e
onaka kako toa mu go diktira{e praznoverieto, veruvaj}i deka taka i nikako
poinaku mora da postapi za snimkata da bide uspe{na. Vo toa {to go
prave{e veruva{e bezrezervno i be{e dlaboko ubeden deka ako ne postapi
taka, od snimkata nema da bide ni{to, a nemu }e mu se slu~i ne{to lo{o
u{te istiot den. No, toa ne be{e se'. Pokraj ezoterijata so koja be{e
opsednat, [pato uìva{e i vo site ovozemni ubavini: vo ubavinata na
ènata, vo vkusnosta na hranata, vo vol{ebnata opivnost na vinoto...
Uìvaweto vo ovie setilni nasladi toj go ~ine{e so seto svoe bitie kako
vistinski sladokusec, ponekoga{ i na {teta na svoeto zdravje. Muzikata mu
be{e zna~ajno, no ne i edinstevno zadovolstvo vo ìvotot. Vo eden period
be{e opsednat so sobirawe minijaturni tehni~ki uredi. No, ne samo {to so
golema strasnost gi sobira{e, tuku ja prou~uva{e nivnata mehanika i gi
poprava{e. Vo eden kufer gi ~uva{e site tie zaedno so semo`ni, specijalni
alatki, zavrtki, sitni servisni delovi. Vo toj period kuferot ~estopati go
nose{e so sebe. Me|u ovie minijaturni tehni~ki uredi najzna~ajno mesto
zazemaa negovite zapalki od sekakov vid: ma{ki, ènski, moderni, drevni,
sekakvi ... So svoite mali i precizni alatki toj umee{e da gi poprava niv,
no i magnetofonite. Vo eden period koga na pazarot se pojavija novi, evtini
i ubavi zapalki, toj seta kolekcija od zapalki ja frli vo oluk, kako {to
eden den mi re~e. Koga toa mi go kaà, ne znam zo{to na um mi dojdoa istite
onie zborovi koi edna{ mi gi be{e rekol: Bajata, bajata rabota Laci."
Ladislav se iznasmea.
"Sekojpat koga }e si pripomnam na ovie zborovi na [pato, me obzema
nesopirliva smea", re~e i prodolì da zboruva.
143
"[pato, pokraj toa {to ima{e neskrotliva tvore~ka energija i
postojano sozdava{e, ponekoga{ taa poprima{e sosema poinakva
razurnuva~ka nasoka. Toj vo svoeto doma{no studio, na svojot izvonreden
magnetofon gi snimi najpoznatite xez izvedbi koi doa|aa preku eterot. Od
niv napravi notni zapisi, a potem sovr{en ara`man na pove}eto od niv,
zadrùvaj}i gi do kraj svoite strogi kriteriumi. Tie potoa bea izvedeni so
vrven kvalitet i snimeni na 60 magnetofonski lenti. Eden den, vo eden
razurnuva~ki napliv gi be{e uni{til site niv stavaj}i gi vo eden od
elektronskite uredi na magnetna bura, kade samo za eden mig se bri{e se'
od niv. Taka zasekoga{ be{e uni{ten eden ogromen trud so denovi i no}i
tvoren, xez-muzika so vrven kvalitet. Zo{to? Zo{to?, go zapra{av koga
uznav za toa, ne kriej}i ja svojata lutina. Xezot pove}e ne igra, sega se bara
zabavna muzika. Da znaev deka tolku te interesiraa snimkite Laci, tebe
}e ti gi podarev site, re~e so ednostaven glas vo koj nema{e ni trunka taga
i si zamina. Jas ostanav zbunet so golema taga vo du{ata. Nikako ne moèv da
sfatam kako e mo`no vakvo ne{to da se slu~i. Navistina, ponekoga{
tvorecot nezadovolen od ona {to go istvoril moè i da go uni{ti
istvorenoto, ne sakaj}i toa da stigne do drugi, no da se uni{ti ne{to tolku
vrvno, za koe toj dobiva{e pofalbi od site strani, ne moèv nikako da go
sfatam. I denes taguvam za tie snimki i se' u{te ne mi doa|a na um bilo
kakva pomisla so koja moàm da ja sfatam, u{te pomalku da ja opravdam ovaa
negova postapka. Takov be{e [pato, genijalen muzi~ar i mnogu zagado~na
li~nost. Nego ~ovek moè{e da go saka ili ne, no nikako ne moè{e da
ostane sprema nego ramnodu{en. Ednostavno od nego i negovata muzika
zra~e{e ne{to ~udesno voshituva~ko. Be{e poinakov. Be{e [pato i nikoj
drug, edinstven, nezameliv, nepovtorliv. Kolku i da be{e toj kompleksna
li~nost, vo su{tina toj be{e dobar ~ovek koj saka{e da im pomaga na
drugite, a toa go ~ine{e so ~ista i ~esna du{a kako na dete."
51. Qubomir Bran|olica i Aleksandar Xambazov
Be{e prekrasno proletno pretpladne koga do mene doprea zvucite od

Rapsodija vo sino. Pojdov kon sobata na Ladislav. Me do~eka so nasmevka
prodolùvaj}i da sviri. Otkako zavr{i re~e:
"Ger{vin e besmrten. Moàm da re~am deka toj, no i sledbenicite na
sovremenite harmoni~ki re{enija koi doa|aa od Zapad, osobeno na xezot, na
koi i jas im pripa|av, vo Subotica moèvme da gi neguvame i neposredno po
Vtorata svetska vojna. No, po moeto doa|awe vo Skopje ne be{e taka. Tuka
privrzanicite na ovaa muzika bea podlo`ni na stroga kritika, vpro~em
kako i se' {to doa|a{e od Zapad. Toa ne go spre~i Bran|olica da ja napi{e
Sovremenata rapsodija, spored mene edno vrvno i originalno muzi~ko delo,
iako prisustvoto na Ger{vin moè da se po~uvstvuva. Vlijanieto na
Rahmawinov, spored mene e u{te pomalku prisutno. No, i pokraj kvalitetite
144
na Sovremenata rapsodija, taa dolgo ne be{e na repertoarot na Skopskata
filharmonija. Se slu~i toa otkako taa ja dobi nagradata na Jugoslovenskata
radiodifuzija. Vo letoto 1957 godina publikata vo Makedonskiot teatar
moè{e da ja slu{ne nejzinata izvedba. Pijanisti~kata delnica vo nea
navistina plene{e so svojata ubavina i jas se trudev da ja otsviram kolku
{to moàm podobro. Publikata go do~eka krajot na izvedbata na noze, so
silen aplauz. Po koncertot Bran|olica be{e mnogu radosen i odu{even,
kako {to toj re~e, od mojata brilijantna virtuoznost so koja ja otsvirev
pijanisti~kata delnica i deka toj nikojpat ne moè da ja dostigne vakvata
moja interpretacija na pijano. Gi primiv ovie negovi zborovi so mala
rezerva zatoa {to Bran|olica, iako be{e odli~en pijanist, i nekoi negovi
snimki kako izvedbi i mene bi mi sluèle na ~est, toj be{e mnogu skromen
~ovek. I navistina i denes ne znam {to nemu bi moèlo da mu se prigovori
kako pijanist. Toj, {to e najva`no pri pijanisti~kata izvedba, inspiriran
od muzikata, ima odli~na interpretacija obogatena so negoviot specifi~en
stil. Vo eden poseben inspirativen mig, kako {to podocna doznav,
Bran|olica sednal zad pijanoto, go vklu~il svojot poznat magnetofon
Xeloza i improviziral. Rezultat od toa be{e negovoto remek-delo Andante
atravile, edna sovr{eno zaokruèna celina, dlaboko inspirativna i
izvedena so sovr{ena interpretacija. Koga mi ja donese tonskata snimka, jas
odu{even od nea ja pretvoriv vo noten zapis. Eden den vo Zdruènieto na
kompozitori na Makedonija stana zbor za Andante atravile. Koga
Prokopiev zapra{a {to toa zna~i atravile, eden od pomladite
kompozitori vo {ega mu vozvrati deka treba doma da si pogledne vo
leksikonot. [egata voop{to ne mu se bendisa na Prokopiev, koj so ostar
pogled go prostrela {egobiecot i ostro pro{epoti: Uf, {to e ovoj
bezobrazen. Cenej}i go avtoritetot na Prokopiev nikoj ni{to ne re~e, no
znaev deka pove}eminata slatko se nasmeaa, no vo sebe.
Bran|olica be{e neumoren tvorec koj postojano istraùva{e,
bara{e, eksperimentira{e. Jas vo ìvotot zapoznav mnogu kompozitori, no
samo malkumina od niv uspe{no tvorea i zabavna i seriozna muzika, i toa
kontinuirano vo podolgo vreme kako Bran|o. Potoa, toj mi nalikuva{e na
slikar koj ima svoj jasen slikarski stil, no koj moè bez pote{kotii i da se
prefrluva od edna vo druga tehnika. Toj be{e pobednik na mnogu festivali
na zabavni pesni vo Makedonija i po{iroko vo Jugoslavija, no i tvorec na
seriozna koncertna muzika, za pijano, za simfoniski orkestar i za baletski
pretstavi. I be{e dobar, odli~en kompozitor. Bran|o so svoeto tvore{tvo
go potvrdi ona zlatno pravilo deka ne postoi vakva ili onakva muzika,
seriozna i neseriozna, tuku deka postoi samo dobra ili lo{a muzika. Bran|o
tvore{e i rabote{e kako da ne poznava zamor. Negoviot kompozitoriski
opus e izvonredno golem i bogat, i so visok kvalitet. Sepak, toj ostavi
osobeno silen beleg so muzikata za baletskite pretstavi. Na eden ~udesen
na~in uspea da gi povrze muzikata i dvièwata. Vrz osnova na muzikata za
pijano i orkestar pod naslov Velegrad, nastana negoviot balet Velegraski
varijacii. Po baletskite pretstavi na Smokvarski i Prokopiev, ova be{e
tret po red izveden balet vo zemjata. Mene silen vpe~atok mi ostavi i
145
baletot Abolicija vo koj Bran|o tretira edna antirasisti~ka tema. I
baletot Voeni prikazni zasluùva vnimanie zatoa {to tretira antivoena
tema. Muzi~kata kritika zabeleà deka vo po~etokot na tvore{tvoto na
Qubomir Bran|olica se ~uvstvuvaat primesi na xez-elementi i harmonska
boja koi isto taka potsetuvaat na Ger{vin, no vo podocne`niot period i toj
gi koriste{e elementite od makedonskiot folklor vo svoite brojni
orkestarski kompozicii."
Ladislav napravi kratka pauza pred da prodolì da zboruva.
"Vo dolgogodi{noto na{e drugaruvawe ~estopati bev i gostin vo
negoviot dom vo koj umetnosta be{e prisutna nasekade, vo sekoe }o{e. Za toa
golem pridones ima{e negovata sopruga Vera, izvonredna i afirmirana
primabalerina. Tie me|usebno se inspiriraa vo svojata umetni~ka rabota.
êsto moèv da ja slu{nam Vera kako dlaboko iskreno veli deka saka da mu
pomaga na Bran|olica vo negovoto muzi~ko tvore{tvo. A toj toga{ na toa }e
i' vozvrate{e deka tokmu blagodarej}i i' nejze i na odli~noto poznavawe na
baletskata koreografija uspe{no tvori baletska muzika. Be{e navistina
mnogu prijatno da se bide vo dru{tvoto na dva umetnika koi na vol{eben
na~in gi soedinuva{e qubovta."
Likot na Ladislav dobi nekakov pra{alen izraz. Kako da se
pra{uva{e samiot sebesi {to da zboruva ponatamu, a da ne propu{ti ne{to
zna~ajno da kaè. Koga na negovoto lice go vidov onoj voobi~an
raskaùva~ki izraz go slu{nav i negoviot glas.
"Qubomir Bran|olica ne samo {to be{e mnogu skromen ~ovek, tuku
toj be{e i mnogu dare`liv. Bran|o saka{e da im pomaga na muzi~arite,
prijatelite. Na mnogumina im pomogna vo nivnite seriozni finansiski
krizi bez da gi opteretuva so vremensko ograni~uvawe parite da mu bidat
vrateni. Znae{e odvreme navreme da kaè, otide vozot, {to zna~e{e deka
go otpi{al dolgot. I mene mi pomogna koga zapadnav vo finansiska kriza
poradi golemoto semejstvo koe go izdrùvav. Toa {to go ~ine{e Bran|o
be{e mnogu humana rabota."
Ladislav se nasmevna. Nasmevkata ne mu ostana dolgo negibnata. Znaev
deka nekoi reminiscencii od minatosta mu se metkaat vo umot. Ponekoga{
se slu~uva{e da si pripomni na nekoi damne{ni slu~uvawa koi do nego
doa|aa kako fluorescentni svetilki od dlabokite sloevi na minatosta.
Po~na da zboruva.
"Jas so golemo zadovolstvo ponekoga{ mu se priklu~uvav na
Sekstetot na [pato. No podocna, ne moàm da kaàm to~no koga i ~ija
ideja be{e toa, no napravivme interesen sostav za svirka. Nastapuvavme vo
golemata sala vo Grand hotel. Jas svirev na pijano, [pato udiralki,
Qubomir Bran|olica svire{e na klaviset, akusti~en klavijaturen
instrument dotoga{ nepoznat na na{ite prostori, i Andrej Beqan gitara.
Na{iot mal sostav, Plavi podo~nici kako {to go nare~e Bran|o, svire{e
sekoja ve~er vo Grand hotel, a be{e postaven na betonskiot most koj
izvonredno atraktivno be{e izgraden vo golemata sala. Muzikata be{e
~udesna, a vo posebnosta na zvukot zna~ajno mesto ima{e klavisetot na
Bran|olica, koj pokraj drugoto go zamenuva{e kontrabasot so svoite
146
fenomenalni basovi. Vo svirkata najprisutna be{e evergrin muzika na
osnova na xez harmonija. Publikata so voodu{evenost ne' pozdravuva{e
sekoja ve~er vo prepolnetata sala. Svirevme nekolku meseci i bogami dobro
zarabotivme za ona skudno vreme."
Ladislav napravi kratka pauza pred da prodolì da zboruva.
"Ima mnogu {to da se kaè za toa damna izminato vreme", re~e, nebare
vo migot mnogu se}avawa mu dojdoa vo mislite. Vedna{ potoa prodolì.
"Vo podgotovkite za po~etokot na emituvaweto na programata na
Makedonskata Radio Televizija, Dragan \akonovski-[pato go osnova
Skopskiot xez-kvintet. Nego go so~inuvaa Qubomir Bran|olica na
klaviseta, Andrej Beqan na gitara, Mir~e na kontrabas, [pato na udiralki
i jas na pijano. [pato na pult go postavi svojot prekrasen aran`man na edna
pro~uena to~ka KUL-XEZ od repertoarot na pro~ueniot xez-pijanist
[iring. Izvedbata be{e sovr{ena. Taa moè{e da se slu{ne ne samo vo
Makedonija, tuku i na {irokiot prostor na porane{na Jugoslavija. Za àl
ovoj inzvonreden sostav, Skopskiot xez-kvintet ne prodolì i ponatamu
zaedni~ki da nastapuva."
Povtorno Ladislav napravi kratka pauza.
"Ne pomalku interesna li~nost vo sferata na zabavnata muzika be{e
i Aleksandar Xambazov", prodolì da zboruva. "So svojata Rapsodija za
Skopje za pijano i simfoniski xez-orkestar toj dosegna do muzi~kite
viso~ini. Ne znam dali poradi golemata vqubenost na Xambazov vo pijanoto,
toj nikoga{ ne gi {tede{e komplimentite kon mene. êstopati znae{e da
kaè deka me|u trojca genijalni lu|e koi imal mo`nost da gi sretne vo
ìvotot sum i jas, Evgenij Ladislav Palfi. Toa go vele{e so takva
voodu{evenost {to ~ovek mora{e da poveruva vo iskrenosta na negovite
zborovi."
Koga Ladislav go re~e toa, moèv da zabeleàm deka se zbuni. Vo taa
negova zbunetost prepoznav dete na koe mu e neprijatno da zboruva za
pofalbite koi drugi mu gi upatile. Brzo se sozede i prodolì da zboruva.
"Podocna, na muzi~kata scena se pojavija novi imiwa ~ii kreacii se
potpiraa na makedonskiot folklor. Tuka spa|aa Dimitar Masevski koj vo
svoite kompozicii mnogu inventivno go koristi makedonskiot folklor
kako muzi~ki motiv. Vlatko Stefanovski so svojata grupa "Leb i sol", isto
taka koristi moderni harmonii i mnogu specifi~ni i originalni tonski
boi i kontrasti, so upotreba na elektronskiot zvuk. I kako tvorec i kako
interepretator so isklu~itelen vkus i fantazija, dlaboko prodre vo
makedonskiot folklor, davaj}i mu posebna zvu~na ubavina i privle~nost.
Silna vozbuda go obzema ~ovek koga go slu{a negoviot disk so negovi
kompozicii i od drugite koavtori koi gi ispolnuva Vawa Lazarova
Dimitrova. Sintezis, Dautovski i drugi kompozitori i interpretatori go
sledat toj pat so svoj specifi~en sens. Nadvor od zemjata, osobeno Goran
Bregovi}, inspiriran od makedonskata narodna muzika napi{a mnogu
vdahnovena muzika za filmot na Emil Kosturica Sonot na Arizona ~ij
muzi~ki jazik vo svetski razmeri dobi najvisoki ocenki."
147
Bev mnogu prijatno iznenaden koga go slu{nav Ladislav. Iako izodi
dolg pat niz vremeto, toj se odnesuva{e i govore{e kako staro mom~e.
52. Na{iot ârli
Razgovorite so Ladislav sekojpat se mnogu interesni, no ponekoga{ i

nepredvidlivi. Eden den, zboruvaj}i za vremeto na xezot, za zvucite koi vo
pedesettite i {eesettite godini se slu{aa nasekade vo svetot i kaj nas, za
izgubenata generacija, gi spomna imiwata na Dizi Gilepsi, Glen Miler,
Luis Armstrong, ârli Parker. Odnenade`, koga go spomna imeto na ârli
Parker kako da ja izgubi mislata vodilka i zamol~e. Vo dolgata pauza
izrazot na liceto nekolkupati mu se izmeni. Otkako sjajot vo crniloto na
negovoto levo oko povtorno se vrati po~na da zboruva.
"Eden den kaj mene doma dojde Dragan Vasiqevi}-ârli. Mi predloì
da osnovame vokalno-instrumentalen zabaven xez kvartet. ârli be{e mnogu
dinami~en ~ovek i dodeka jas razmisluvav {to da mu odgovoram, toj po~na da
mi zboruva za seto ona {to toj go isplaniral. Najnapred mi re~e kako toj
razmisluval deka sostavot treba da go nare~eme P-4. Taa skratenica
vsu{nost bi ozna~uvala Palfi-kvartet. Go zapra{av zo{to da ne e ârli-
kvartet koga idejata e negova. "So tvoeto ime Palfi mnogu pove}e }e go
svrtime vnimanieto na publikata za kvalitetot na sostavot, no i }e
sklu~ime popovolen aran`man so odgovornite lu|e vo Grand hotel koi se
zainteresirani za toa." Ne rekov ni{to. Sakav da slu{nam {to se' ârli }e
kaè. Toj prodolì da zboruva. Kvartetot spored negovata zamisla treba da
go so~inuvame: na pijano i na klavisetot na Bra|olica, koj Bran|o
{irokogrado go dava{e na drugi muzi~ari da se sluàt so nego, da sviram jas,
alt saksofon da sviri toj, gitara Adam, a na udiralki Dragan nare~en
Ma~kica. Spored negovata zamisla pokraj xez-muzikata so kvartetot P-4
treba{e da nastapuvaat najpoznatite vokalni solisti vo toa vreme.
Po kratka razmisla se sloìv da u~estvuvam vo kvartetot od pove}e
pri~ini. Pred se' parite koi gi zarabotuvav ne bea dovolni za pristoen
ìvot na moeto golemo semejstvo, a vakvite svirki nosea dobra suma pari.
No, ne be{e samo toa. Pokraj serioznata muzika, zabavnata muzika, osobeno
xezot, go privlekuvaa moeto vnimanie. Treto, ârli i drugite so koi
treba{e da nastapam bea odli~ni xez-muzi~ari, najdobroto {to vo toj mig go
ima{e vo Makedonija. Dragan be{e poznat po viruoznosta na udiralki.
Prekarot Ma~kica mu be{e daden zatoa {to za vreme na svirkata znae{e
povremeno da zaviva kako ma~ka {to na muziciraweto mu dava{e poseben
{lif. Adam isto taka be{e odli~en gitarist.
Nabrgu po razgovorot so ârli sklu~ivme mnogu povolen aran`man i
vedna{ zapo~navme so svirkata vo barot na Grand hotel. Na na{iot
repertoar be{e zastapena xez-muzikata na najpoznatite svetski xez
muzi~ari, no ponekoga{ svirevme i najbanalna muzika, {to ~esto ja
narekuvavme cirkuska muzika, posebno za vreme na do~ekot na Novata
148
godina. ârli, koj ima{e golemo iskustvo za vakva svirka vo ugostitelskite
objekti i barovi, znae{e da proceni kakva muzika posetitelite sakaat.
Kontaktite so publikata bea izvonredni, bliski i neposredni. Tuka sretnav
mnogu poznati li~nosti od politi~kiot, nau~niot i kulturniot ìvot na
gradot, od koi so nekoi bev i dobar prijatel. Pofalbite stignuvaa od sekoja
strana. A prostorot vo barot be{e postojano poln so gosti. Taka na{ata
pari~na nagrada neo~ekuvano be{e mnogu visoka. Vo barot na Grand hotel
ostanavme ne{to pove}e od tri meseci. Seta dobra xez-muzika ja snimav na
magnetofon. Otsekoga{ snimaweto na muzika za mene be{e mnogu privle~na
rabota. Znaej}i ja mojata golema zainteresiranost za kvalitetni
magnetofoni koi nikojpat ne mi bea dosta, za vreme na do~ekot na Novata
godina ârli mi posakal Dedo Mraz da mi donese, ni pove}e ni pomalku,
tuku 9 magnetofoni. Se razbira deka Dedo Mraz ne mi donese nitu eden, no
jas od zarabotenite pari si kupiv eden koj be{e ne{to najdobro {to moè{e
da se najde vo toa vreme, iako ~ine{e mnogu skapo. Otsekoga{ kon parite se
odnesuvav taka, ne podnesuvav nivno besmisleno frlawe, no bev i sega sum
dare`liv i ne gi àlam parite koga ne{to navistina mislam deka mi treba,
osobeno koga toa e povrzano za muzikata."
Palfi gi podigna ve|ite i likot mu dobi zagado~en izraz. Vo nego bea
zatskrieni mnogu misli i ~uvstvuvawa. So netrpenie ~ekav da slu{nam {to
}e mi kaè.
"Za vreme na svirkata vo barot na Grand hotel doìveav nekoi
raboti koi ostavija neizbri{liva traga vo mojata du{a, iako pobudija vo
mene sosema sprotivni ~uvstva. Na moe golemo zadovolstvo imav neposredna
mo`nost da se zapoznaam so virtuoznata svirka na Dragan Vasiqevi}. Toj
be{e vistinski vquben vo saksofonot i xez-muzikata. Spored mojata ocenka,
koja nikoga{ ne ja kriev tuku glasno ja iskaùvav, na{iot ârli be{e u{te
pogolem vo xez-improvizacijata duri i od legendarniot ârli Parker-
Ptica. I onie koi dobro ja poznavaa xez-muzikata se sloùvaa so mene. No
toj nikojpat ne se sporeduva{e sebe si so slavniot saksofonist koj be{e
negov idol, no so zadovolstvo go prifati prekarot ârli koi drugi mu go
dadoa. Na{iot ârli be{e retko nadaren muzi~ar koj ostavi dlaboka traga
vo xez-muzikata vo Makedonija."
Izrazot na liceto na Ladislav, koe go pokaùva{e negovoto du{evno
zadovolstvo, sosema se izgubi. Na nego ostana samo dlaboko nezadovolstvo i
lutina. Koga po~na da zboruva i glasot mu dobi poinakov tonalitet.
"Za seto vreme dodeka svirev vo barot na Grand hotel jas bev redoven
profesor vo Visokata muzi~ka {kola. Bi se reklo, dewe profesor, no}e
barski muzi~ar. Takvi bea vremiwata, edno semejstvo ne moè{e da
preìvee so platata na eden profesor po muzika. Ni deneska vremiwata ne
se ni{to podobri koga e vo pra{awe vrvnata muzika, no i seta umetnost
voop{to. No, nekoi nikako ne moèa da sfatat i prifatat deka eden
profesor moè da sviri i vo bar. Poradi niv se' pove}e i pove}e go
~uvstvuvav pritisokot koj se sozdava{e okolu mene. Nekoi za toa govorea
otvoreno, a drugi {epotea. Eden den mi be{e soop{teno deka treba da
prisustvuvam na sostanokot so koj }e pretsedava Vlastimir Nikolovski.
149
Malku zadocniv na sostanokot. Pogledite so koi me do~ekaa prisutnite i
Vlastimir Nikolovski, ni{to arno ne mi pretskaùvaa. Kako {to
ti{inata potraa, po~uvstvuvav deka nekakva neprijatost go ispolnila
prostorot. Molkot go prekina Vlastimir Nikolovski so silen glas vo koj
ima{e mnogu zakana.
"Zamislete Ladislav Palfi, profesor na Visokata muzi~ka {kola
sviri xez-muzika vo barot vo Grand hotel?"
Site gi svrtea pogledite kon mene, a jas vo niv vidov mnogu prekori.
Nekoj glasno ja poddràa pra{alnata i v~udoneviduva~ka re~enica na
Vlastimir Nikolovski, so koja be{e upatena kritika do mene. Odnenade`
stana Toma Pro{ev od svoeto mesto. Onaka visok i silen deluva{e
zastra{uva~ki. "[to li }e re~e toj?", mi dojde na um. Ne treba{e da ~ekam
dolgo. "[to ima vo toa ~udno?" zapra{a, a vedna{ potoa dodade, "Palfi za
razlika od mnogumina go umee i toa." Mi olesni na du{ata. Po zborovite na
Pro{ev nikoj ni{to ne re~e."
Po mala pauza, otkako Ladislav si gi skroti ~uvstvata, prodolì da
zboruva.
"Po ovaa slu~ka, se ispredoa mnogu nevistiniti prikazni koi i den
denes moàt da se slu{nat."
Ladislav prestana da zboruva, iako imav ~uvstvo deka ima{e u{te
mnogu {to da kaè. Negoviot molk ne potraja dolgo.
"Za muzi~kata sloboda, za muzi~kite zabrani na eden seriozen
muzi~ar, ima razli~ni viduvawa. Se zboruva{e, a nekoi i zabeleàa21 deka
Lovro Mata~i} go zapra{al poznatiot kompozitor i dirigent \elo Jusi}
dali nekojpat svirel na grobi{ta? "Da", mu odgovoril toj. "A dali si svirel
vo kupleraj?", go zapra{al po toa. "Ne sum, no na ne{to sli~no, da", mu
vozvratil Jusi}. "Toga{ }e bide{ dobar muzi~ar!", mu rekol Lovro. "Za da se
znae zanaetot, muzi~arot treba se' da iskusi", velat deka ~estopati
povtoruval Lovro Mata~i}.
I dvajcata se nasmeavme. Na moe golemo zadovolstvo, Ladislav i ovoj
pat go privr{i razgovorot za ârli i kvartetot P-4 so anegdota.
53. Pijanist
Zapoznavaj}i go Ladislav se' pove}e i pove}e mi se nametnuva{e

mislata deka negovata kompleksna muzi~ka li~nost ja ~inat pove}emina:
Ladislav - virtuozen pijanist, Ladislav - kompozitor i dirigent i Ladislav
- pedagog. Tie pove}emina vo nego, iako bea bliski i ~estopati se
dopolnuvaa, istovremeno sporea me|u sebe, no i so okolinata koja gi
opkruùva{e. Vo muzi~kiot svet na koj mu pripa|a{e toj, ne prestana da
insistira deka site tie podednakvo mu se mili i deka kon niv bara i
podednakva po~it. ûvstvuva{e deka mu se nanesuva golema nepravda koga za
21
Qubomir Bran|olica, Muzika 50 godini so vas, Skopje 2000, 60.
150
nego govorat samo kako za virtuozen reproduktiven umetnik, a ne govorat
kako za kompozitor, dirigent, pedagog. Toj sekojpat vloùva{e mnogu napor
koga }e se zafate{e za bilo koja rabota povrzana so muzikata (no, ne samo so
muzikata) zatoa {to saka{e da go stori toa {to najdobro go umee, da go
dostigne sovr{enstvoto na sopstvenoto umeewe. Toa negovo nastojuvawe da
stasa do perfekcijata, taa postojana bitka samiot so sebe, ne so drugite,
be{e dlaboko zakoreneta vo nego, moèbi od onie malodetski godini koga
be{e postojano poso~uvan kako dete za primer, a toa tolku mnogu go opsena
{to nikojpat podocna ne otstapi od toa. I navistina, toj be{e i ostana
primer za drugite kako vistinski treba da i' se prio|a na muzikata bilo
tvore~ka ili interpretativna, bilo vo oblasta na pedago{kata rabota. Taa
osobenost na negoviot karakter be{e vidliva i koga }e se zafate{e za
nekoja sosema poinakva rabota. Go ~ine{e toa so ~uvstvo na dlaboka
odgovornost. Nabrgu po negovoto doa|awe vo Vilata na krajot od alejata
na lipite, toj kako pretsedatel na socioterapiskata zaednica so
neverojatna pedantnost gi prigotvuva{e sostanocite, gi pi{uva{e
zapisnicite so eden sovr{en krasnopis, a koga govore{e vnimava{e na sekoj
zbor koj go iskaùva (no, i kako govori sogovornikot), no vnimava{e i na
jasnotijata na iskaànoto, i dikcijata da mu bide besprekorna kako na
vistinski akter.
U{te od najranoto detstvo, niz celiot svoj ìvot do sega{nosta, za
Ladislav Palfi se govore{e i se' u{te se govori kako za genijalen pijanist.
Toj navistina go dostigna sovr{enstvoto na pijanisti~kata tehnika, a {to e
u{te pozna~ajno, negovata interpretacija be{e ~udesna. Be{e i ostana
vistinski ~udotvortec, ma|epsnik koj umee da napravi se' {to }e posaka so
belo-crnite klavi{i. Na edinaesetgodi{na vozrast toj so golem uspeh sviri
kako solist so Zagrepskata filharmonija. Podocna toj }e nastapi kako solo
pijanist i vo pridru`ba na instrumentalni i vokalni solisti vo mnogu
koncertni sali. Po doa|aweto vo Skopje odrà nebroeni koncerti.
Zasekoga{ ostanaa zapameteni koncertite so poznatite vokalni solisti:
Zina Kreqa, Vaska Bixova, Marija Skalovska, Milka Eftimova i mnogu
drugi. Toj }e odrì i mnogu koncerti so poznatite makedonski
instrumentalisti: Kiro Davidovski - oboa, Kiro Boìnovski, Nikola
Atanasovski - flejta, Blagoja Angelovski - truba... Vo antologijata na
makedonskata muzi~ka, reproduktivna umetnost, }e ostanat zasekoga{
zabeleàni negovite nastapi so svetski poznatite imiwa: Mi~iko Sunahara
- vokal, Henrih [ering - violina, Pjer Furnie - violon~elo, Leonid Kogan -
violina i mnogu drugi. Ladislav Palfi }e odrì i mnogu solisti~ki
koncerti vo pridru`ba na poznati filharmonii. Site tie ostavija silen
vpe~atok na publikata i kritikata. Za negoviot izvonreden nastap vo
Qubqana ne prestana da se govori do den dene{en. Koncertot za pijano i
orkestar vo Es-dur od Franc List toj go otsviri so nepovtorliva
interpretacija. No, za tie nezaboravni nastapi kako virtuozen pijanist
Ladislav ne saka mnogu da zboruva. Znae{e toj ponekoga{ da re~e deka i
pove}e od {to treba e pi{uvano i govoreno za nego kako pijanist. Nekoi
pridodavki koi go veli~aa do boèstvenite viso~ini duri i mu pre~ea. Taka,
151
pome|u qubitelite na muzikata, no i po{iroko, se zboruva{e deka toj moè
da go otsviri sekoj noten zapis bez pred toa da go videl ili prima vista,
kako {to velea muzi~arite. Eden den, koga za toa stana zbor, toj re~e:
"Iako vo toa ima mnogu vistina, qubitelite na muzikata ponekoga{
preteruvaat. Iako ~itaweto na notite na prv pogled za mene nikoga{ ne
pretstavuvalo nekakva pogolema te{kotija, jas sepak dobro se podgotvuvav
pred sekoj moj nastap, iako ponekoga{ za toa nema{e dovolno vreme. Ne
mnogu odamna slu{nav edna anegdota. Spored nea, nekoj mnogu poznat svetski
violinist nenadejno do{ol od Belgrad vo Skopje i trebalo koncertot {to
poskoro da se odrì. Odgovornite od Makedonskata filharmonija ne
moèle vedna{ da me pronajdat, a toa se slu~ilo pred samiot nastap. Spored
anegdotata, jas sum pristignal vo teatarot neposredno pred koncertot kade
{to renomiraniot muzi~ar me o~ekuval nervozen i lut, ne znaej}i {to }e se
slu~i. Spored dobro upatenite, koga sum do{ol jas vedna{ sum pobaral da
go vidam notniot zapis, a otkako vnimatelno sum go razgledal, dobro
upatenite govorele deka sum mu rekol na renomiraniot gostin deka ne
treba voop{to da se bespokoi. Koncertot pominal besprekorno, a slavniot
violinist mi pri{ol i so voodu{evenost mi ~estital za sovr{enata
izvedba. Toj nikako ne moèl da poveruva deka i vakvo ne{to e mo`no,
imaj}i ja vo vid sloènata partitura."
Ladislav se podnasmevna. So netrpenie sakav da ja slu{nam vistinata.
"Vo anegdotata ima mnogu vistina, no i izmisleni raboti. Jas
slavniot meksikanski violinist Henrih [ering, za kogo stanuva zbor vo
anegdotata, go vidov den pred koncertot. Toj mi gi dade partiturite so koj
utredenta treba{e da nastapime na celove~eren koncert vo Makedonskiot
naroden teatar. Imavme i edna proba, {to bi se reklo prva i posledna. Na
koncertnata publika, koja do posledno mesto ja ispolni golemata sala vo
teatarot, i' be{e poznato deka slavniot violinist sekojpat nastapuva so
izvonredno te{ka programa ne samo za nego, tuku i za pijanistot. No, i
pokraj sloènosta i teìnata na partiturata, koncertot pomina sovr{eno.
Publikata ne' nagradi so silen aplauz. Na tri pati bevme vrateni na bis.
Koga otsvirivme se' za {to prethodno se dogovorivme so gospodinot [ering,
a aplauzot na publikata ne stivnuva{e, toj mi prijde so noten zapis koj go
zede od svojot pult. Mi go podade notniot zapis i me zapra{a dali bi moèl
da go otsviram. Go poglednav i mu odgovoriv potvrdno, iako notniot zapis
koj toj mi go pokaà za prvpat go vidov vo ìvotot. Izvedbata prozvu~i
fantasti~no. Po koncertot, zad binata, vo prisustvo na mnogumina, [ering
mi prijde i vidlivo vozbuden mi ~estita za mojata izvedba na pijano. Ne
pomalku bev vozbuden i jas. Aplauzite ne stivnuvaa. Toj pobara od mene
zaedno da izlezeme pred publikata koja ne' do~eka so ovacii. Se' mi se ~ini
deka toga{ se sozdade legendata deka Palfi na prv pogled moè da otsviri
se' {to }e posaka i toa na javen koncert. No, toa ne be{e nitu prv, nitu
posleden pat jas da sviram prima vista, no toa sekojpat se slu~uva{e poradi
nekoi nenadejni slu~ki koga toa morav da go storam, a naj~esto pri~inata
be{e nedostigot na vreme."
152
Od liceto na Ladislav zra~ei detska naivnost. Pred da prodolì da
govori, dlaboko vozdivna nebare onie vozbudlivi momenti koi gi doìvea
pred mnogu godini, so istata silina se izrodija vo nego.
"Ona {to mene mi ostavi silen vpe~atok ne be{e virtuoznata tehnika
na [ering, tuku interpretacijata. Voshituva~ki be{e kako toj i najte{kite
delovi vo izvedbata gi sovladuva so lesnotija. Na na{e golemo zadovolstvo
[ering se sloì vo Radio Skopje da napravime snimawe na del od
koncertot. Koga vo Studioto 2 se podgotvuvavme za snimaweto, [ering ne ja
zede violinata v raka za da gi razdviì prstite kako {to obi~no pravat
site instrumentalisti pred svojot nastap, tuku sedna na stol~eto do
pijanoto i sovr{eno otsviri nekoi delovi od Ger{vinovata muzika vo negov
aran`man. Pri izvedbata, vo eden moment glasno izvika "ales hromatisch",
sakaj}i da kaè deka basovite tonovi moraat da odat postepeno nadolu. Se
sloìv so nego deka treba da se pojde od najednostavniot sistem pri
aranìraweto, no ako toa predolgo trae, se uni{tuvaat drugite mo`nosti
vo sistemot na aranìraweto koi se isto taka zna~ajni i so niv
aranìraweto ne e ednoli~no. Toj so zadovolstvo ja prifati mojata
zabele{ka. Toa na mene ostavi silen vpe~atok. [ering ne samo {to be{e
vrven violinist i kompleten muzi~ar, toj be{e i poseben ~ovek. Be{e so
sreden rast, na sredni godini i od nego zra~ea golemo iskustvo i sigurnost.
Se odnesuva{e mnogu slobodno, ne vodej}i grià za strogite pravila na
bontonot."
Koga Ladislav govore{e za [ering, kako toj pred da zapo~ne so
snimaweto ne ja zemal violinata da gi razdviì prstite, tuku sednal da
otsviri ne{to na pijanoto, na um mi dojde biografskata zabele{ka za
slavniot violon~elist Pablo Kazals. Toj i vo postarite godini od svojot
ìvot, pred da zapo~ne so ve`bite na violon~elo, na svoeto pijano go svirel
Bah.
"Kontaktite so [ering se prekinaa poradi mojata neinicijativnost.
Iako jas dolgo go opravduvav toa so mojata prezafatenost vo pove}e muzi~ki
institucii, toa ne be{e vistinskata pri~ina. Za àl pove}e nitu se
vidovme, nitu pak se slu{navme."
Anegdotata so [ering vo koja se govori za ume{nosta na Ladislav da
sviri prima vista ne e edinstvena. Imav mo`nost da slu{nam i za drugi
slu~ki vo koi Ladislav bez prethodna podgotovka virtuozno go otsviril
notniot zapis. Taka i den denes se zboruva daka edna{ poznatiot truba~
Blagoja Angelovski, pred snimaweto go zapra{al: "Gospodine Palfi, treba
li da probame?" "Ne, samo vie svirete!" mu odgovoril toj. Slavnata Milka
Eftimova pove}e pati rekla deka vo ìvotot imala mo`nost da zapoznae
samo trojca pijanisti koi moàt da svirat prima vista: Zdenko Marasovi}
od Belgrad, Fredi Do{ek od Zagreb i Ladislav Palfi.
Pottiknat od golema qubopitnost, go zapra{av Ladislav {to misli
toj za sposobnosta da se sviri prima vista.
"Ne znam {to govorat za nea onie koi imaat sposobnost toa da go
storat, no jas koga }e se najdam za prvpat pred notniot zapis, proletuvam so
pogledot i koga }e ja slu{nam muzikata koja od nego }e dopre do mene, znam
153
deka moàm da ja otsviram vedna{. Pritoa jas gi lociram mestata vo
partiturata koi moàt da predizvikaat te{kotii, no tie ne me zagriùvat
zatoa {to znam deka sum ja percepiral i sfatil su{tinata na muzikata i tie
nema da ja poremetat celinata. Na krajot sepak treba da se znae deka nikoj ne
e vo sostojba da otsviri prima vista koga stanuva zbor za mnogu sloèni
notni zapisi."
Ladislav povtorno se nasmevna i dodade: "Sepak, legendite ja
nadìvuvaat vistinata."
Nikojpat sosema ne ja razbrav pri~inata zo{to Ladislav ne saka{e
mnogu da govori za toa {to drugite rekle za nego kako virtuozen pijanist,
iako ~estopati mi se nametnuva{e pomislata deka so toa Ladislav -
virtuozniot pijanist gi zasenuva Ladislav - kompozitorot i dirigent, koi
ne pomalku mu bea mili na du{ata. Moite razmisli gi prekina glasot na
Ladislav.
54. Pjer Furnie i Leonid Kogan
"Pokraj mnogute vrvni muzi~ari so koi nastapuvav, golem interes

predizvikaa moite nastapi so Pjer Furnie i Leonid Kogan. Furnie be{e
violon~elist od svetski glas. Vo vremeto koga jas nastapiv so nego, toj se
slave{e kako najgolem violon~elist vo toj mig vo svetot. Pred negovoto
doa|awe vo Skopje, toj odrà koncert vo Belgrad. Na ogromnite plakati na
koi be{e najaven negoviot koncert, pi{uva{e: Najgolemiot violon~elist
na dene{nicata. Koga se sretnavme vo Skopje, toj me voodu{evi so
ednostavnosta vo odnesuvaweto. Be{e mnogu neposreden vo razgovorot i vo
nitu eden negov gest ne moè{e da se zabeleì ili nasluti deka toj e
umetnik od samiot vrv na muzi~kiot Olimp. Se dogovorivme za nastap koj
treba{e da se slu~i utredenta vo Domot na armijata. Koncertnata sala
be{e prepolna. Publikata go prifati so golemi simpatii. Aplauzot be{e
mnogu silen i pred da zasviri. Po koncertot, silnoto rakopleskawe i
ovaciite od publikata dolgo ne stivnuvaa. Koga na krajot zaminavme vo
umetni~kata soba, Furnie zede edna od pokanite na koja be{e zabeleàna
programata i na praznata stranica na francuski jazik zabeleà: Imav
golemo zadovolstvo da sorabotuvam so Ladislav Palfi."
Ladislav zamol~i. Pogledot mu be{e svrten kon nesogledlivite
nebeski dale~ini. Nabrzo se sozede i prodolì da govori.
"Furnie be{e srednove~en ~ovek so mnogu krevko zdravje. Poradi
te{kotii so nozete, se dviè{e bavno kako starec. No, koga svire{e,
~udesna energija kako na mom~e, blika{e od nego. Se razdelivme kako
vistinski prijateli. Mnogu prijatni spomeni ostanaa vo mene do den denes."
Povtorno Ladislav napravi mala pauza vo govoreweto. Imav vpe~atok
deka se dvoumi dali da go kaè ona {to mu dojde na um, ili da prodolì da
zboruva za eminentnite muzi~ki imiwa so koi sorabotuval.
154
"Mnogu podocna na Ohridsko leto imav mo`nost da odràm koncert so
Leonid Kogan. Itno bev povikan da dojdam vo Ohrid. Tamu pristignav vo
pridru`ba na na{iot poznat violinist Zoran Dimitrovski koj edno vreme
be{e i moj u~enik. Me|u mnogute ne{ta povrzani za muzikata koi jas gi
rabotev, be{e i mojata pedago{ka rabota i kako profesor po violina.
Pokraj mojata rabota kako pijanist vo filharmonijata, ne retko jas
nastapuvav i kako violinist, no i violist. Edna interesna slu~ka ostana
dlaboko zabeleàna vo mojata memorija. Na eden koncert na
Filharmonijata vo Domot na Armijata, koncert majstorot nenadejno be{e
spre~en da dojde. Se najdovme vo mnogu neprijatna polo`ba. Site od
Filharmonijata znaea deka na probite jas ponekoga{ go svirev i
solisti~kiot del od koncertot i zatoa mi be{e predloèno da go zazemam
mestoto na koncert majstorot. Se sloìv. Koncertot pomina vo najdobar
red."
Se slu~uva{e ponekoga{ asocijaciite da go odvle~at Ladislav od
mislata vodilka, no sekojpat se vra}a{e onamu od kade pred toa be{e po{ol.
Taka se slu~i i ovoj pat.
"Ni be{e kaàno da pojdeme vo hotelot Gorica kade be{e smesten
gospodinot Kogan. Koga so kolata na Zoran stasavme na vlezot od
ekskluzivnoto odmorali{te, patot ni go popre~i rampa i silno
obezbeduvawe. Taka be{e toa vo tie vremiwa. Po detalnata proverka i vo
pridru`ba se upativme kon Titovata rezidencija. Vo nea treba{e da se
sretneme so Kogan i da ja odrìme prvata proba. Nabrgu se slu~i toa. Kogan
mi gi dade notnite zapisi. Ne moàm to~no da si pripomnam {to se' be{e na
repertoarot, no se se}avam deka toj voglavno be{e sostaven od sonati, me|u
niv edna sonata za violina i pijano od Edvard Grig. Otkako jas gi razgledav
partiturite, Kogan pobara da ja napravime prvata proba. Be{e mnogu
zadovolen. Ona {to pak jas go zbeleàv i na mene ostavi silen vpe~atok,
be{e silnata enrgi~nost koja zra~e{e od Kogan pri muziciraweto. Toj go
vle~e{e gudaloto so seta silina po ìcite, mnogu porazli~no od drugite
vrvni violinisti. Podocna i Zoran Dimitrovski, koj go be{e zabeleàl
toa, mi re~e deka Kogan sviri so nekakva diva, neskrotliva silina. A taa
èstokost vo dvièwata na negovite race be{e sodràna i vo izrazot na
negoviot lik i na~inot na koj toj govore{e. Imav vpe~atok kako taa da
poteknuva{e od nekoja nevidliva dlabo~ina na negovoto bitie. Kogan be{e
~ovek so gracilna, no ìlava gradba. Crtite na liceto mu bea ostro
izdelkani. Pogledot mu be{e strog i prodoren. Toj ~udesen sklad pome|u
teloto i du{ata se prenesuva{e i na instrumentot i dopira{e preku
muzikata do slu{atelite.
Koncertot se odrà vo Sv.Sofija. Prostorot be{e ispolnet so mnogu
qubiteli na serioznata muzika. Taka be{e sekojpat koga gostuva{e nekoe
poznato svetsko ime. Imav mo`nost vo toa da se uveram pove}epati. No, ne
be{e golem samo interesot na publikata, tuku i na kritikata. Taa sekojpat
vo superlativi pi{uva{e za renomiranite muzi~ari. Toa go stori i ovoj pat
po koncertot na Leonid Kogan. So vakviot odnos na kritikata kon vrvnite
muzi~ari jas nikojpat ne sum se sloùval. Kritikata, spored mene, ne treba
155
da bide ednoobrazno prepi{uvawe na ve}e objavenite napisi vo koi se
povtoruva ve}e stvorenoto mislewe za nekoj golem muzi~ki umetnik.
Umetnikot mora sekojpat odnovo i odnovo da se potvrduva so svoite izvedbi,
a kritikata treba da soodvetstvuva na konkretniot negov nastap."
Ladislav se zamisli. Pred da go slu{nam negoviot glas, molkot
potraja. Znaev deka pri~inata za toa e negovata koleblivost da go kaè ili
ne ona {to mu dojde na um.
"Skoro sekojpat na plakatite so koi se najavuva nastapot na nekoj
poznat instrumentalist ili vokalen interpretator, pokraj negovite
generalii i titulari, so mnogu pomali bukvi pi{uva deka na pijano }e go
pridruùva..." A potoa seto se povtoruva i vo kritiki nasekade vo
elektronskite i pi{anite mediumi. Jas nikoga{ ne sum se sloùval so toa.
Vo eden pogolem del od moite koncerti, osobeno koga stanuva{e zbor za
koncerti napi{ani za violina i pijano (no i nekoj drug instrument), a takov
be{e i koncertot so gospodinot Kogan, notniot zapis za pijanoto ne
pomalku be{e sloèn od partiturata za violinistot."
Ladislav napravi povtorno kratka pauza pred da prodolì.
"Spored programata na Ohridsko leto, Leonid Kogan pokraj
koncertot treba{e da prisustvuva i na seminarot za edukacija na
talentiranite violinisti od zemjata. Na seminarot bev prisuten i jas.
Violinata otsekoga{ be{e instrument koj mnogu me privlekuva{e i sakav
da slu{nam {to Kogan ima da im kaè na na{ite nadareni violinisti.
Seminarot ima{e teoriski i prakti~en del. Osobeno mi be{e interesen
prakti~niot del. So vnimanie gi slu{av mladite violinisti koi pred
Kogan trebaa da otsvirat delovi od partiturite koi tie gi odbrale, a potoa
delovi koi Kogan }e pobara{e da gi otsvirat. Koga mu dojde redot na Selim,
eden od najgolemite talenti na violina koi jas gi poznavav, so netrpenie
o~ekuvav kako toj }e otsviri, no i kako na toa }e reagira Kogan. Selim be{e
Rom, sin na eden vonseriski violinist-samouk, so sovr{en sluh i koj ja
nose{e muzikata vo du{ata kako i pove}eto romski muzi~ari. Selim
svire{e virtuozno. Gi sovlada site te{koti na partiturata so lesnotija, a
visokite tonovi gi otsviri so ~udesna preciznost. Znaev deka vakvata
virtuoznost ne moè da se nau~i vo nitu edna {kola i deka e taa vrodena
kako {to e sovr{eniot sluh. Na moe golemo iznenaduvawe Leonid Kogan
reagira{e so zabele{ka deka tonovite se previsoko otsvireni? Naprosto ne
moèv da veruvam na zabele{kata koja ja napravi svetski poznatiot
violinist. Ne mi treba{e dolgo vreme da sfatam zo{to Kogan vaka
reagira{e. Toj be{e vrven violinist koj gi poznava{e tajnite na tehnikata
i na interpretacijata. Zna~i, ne postoe{e nikakva mo`nost do nego da ne
dopre virtuoznata izvedba na Selim i toa na vakov sloèn noten zapis. Koga
za toa stanav svesen, odgovorot na pra{aweto zo{to golemiot violinist
vaka reagira{e samo mi se nametna. Suetata, suetata e taa koja go natera
Kogan vaka da reagira, mi dojde na um. A koga so mislite stignav do tuka,
poroj na mnogu drugi misli mi zayunea vo glavata. Od niv moèv da go
izvle~am zaklu~okot deka vrvnite muzi~ari, pokraj golemiot talent koj go
poseduvaat, a koj ponekoga{ dostignuva i do genijalnosta, sepak i tie se lu|e.
156
A narodot veli kolku lu|e tolku tabieti. I navistina vo ìvotot se
sretnav so mnogu razli~ni karakteri, a niv i najsovr{enata muzika moè{e
da gi prekrie, no ne i da gi promeni.
Seminarot trae{e nekolku dena. Na nego moèa da se slu{nat mnogu
interesni mislewa za muzikata, no nikoj ne go postavi pra{aweto za
pedago{kiot odnos na profesorot kon svojot u~enik."
55. Mi~iko Sunahara
"Eden od najpoznatite vokali so koi sum sorabotuval be{e japonskata

pevica Mi~iko Sunahara. Taa dopatuva vo Skopje neposredno po skopskiot
zemjotres. Toga{ vo razurnatiot grad gostuvaa mnogu poznati muzi~ki imiwa
od site kontinenti. Humanitarnite koncerti se odrùvaa vo Univerzalnata
sala. Branko Gligorov, muzikolog i muzi~ki kriti~ar be{e organizator na
ovie nastapi. So Mi~iko Sunahara se zapoznav vo Japonskata ambasada. Za
prvpat imav mo`nost da se sretnam so nekoj umetnik od Istok i na moe
golemo zadovolstvo bev odu{even od nea i kako umetnik, i kako li~nost.
Mlada, so sreden rast, oble~ena vo klasi~na garderoba so nenapadni boi, od
nea zra~e{e smiruva~ka ti{ina. No, taa smiruva~ka ti{ina moèv da ja
zabeleàm i kaj lu|eto od Japonskata ambasada koi postojano bea vo nejzina
pridru`ba. Podocna taa ~udesna harmonija pome|u du{ata i teloto moèv da
ja vidam i kaj nekoi drugi lu|e od stranata na izgrejsonceto, {to me natera
da veruvam deka site tie kako vo sebe da go nosat nirvanisti~kiot mir.
Sunahara vedna{ mi gi dade notnite zapisi koi gi nose{e so sebe, a nabrgu
potoa zapo~na na{ata sorabotka. Na vzaemno zadovolstvo podgotovkite
te~ea besprekorno. Taa ne gi {tede{e komplimentite za mojata
pijanisti~ka izvedba, a istoto go govorea i lu|eto od Japonskata ambasada. I
jas ne go kriev svoeto odu{evuvawe od vokalnite kvaliteti na Sunahara.
Be{e vpe~atlivo deka taa napravila idealna sinteza na vokalna tehnika i
individualnata prirodna boja na glasot. Od mnogu odamna toa go tvrdev jas,
no za àl vo edukacijata na vokalni solisti kaj nas ne se obrnuva dovolno
vnimanie na individualnata boja na glasot na vokalniot solist, i tokmu taa
specifi~nost da se istaknuva kaj poedinecot. Sunahara be{e vistinski
primer kako na najubav na~i nejzinot specifi~en glas e usoglasen so
tehnikata na peeweto. Zatoa jas i denes velam: Violeta Valeri e Violeta
od Travijata, no taa ne treba postojano da se povtoruva, da bide kopija na
ne~ij poznat i priznat glas, tuku vistinska interpretacija na svojot.
Koga toa vokalot }e go postigne nie imame edna novootkriena Violeta
koja ne ne' potsetuva na peeweto na ovoj ili onoj vokal.
Vo programata za celove~erniot koncert vo Univerzalnata sala bea
zastapeni dela od poznati svetski kompozitori i japonski avtori, no i
[arplaninska prispivna pesna od Todor Skalovski.
Publikata be{e voodu{evena. Aplauzite dolgo ne stivnuvaa. Be{e
toa edna nezaboravna muzi~ka ve~er.
157
Utredenta vo Radio Skopje se sretnav povtorno so Mi~iko Sunahara
za da napravime snimka. Produkcijata na Radio Skopje nastojuva{e sekojpat,
koga za toa ima{e mo`nost, da gi snima muzi~arite koi gostuvaa za da ja
zbogatat fonotekata, a osobeno be{e nastoj~iva da snimi muzika kakva pred
toa voop{to i nemala. Takov be{e slu~ajot so japonskata muzika. Na golemo
zadovolstvo na organizatorite, Mi~iko Sunahara se sloì da go stori toa.
Taa so sebe vo studioto go donese siot noten zapis koj go be{e ponela od
Japonija. Jas tuka vo studioto gi pi{uvav aran`manite. Snimaweto pomina
vo najdobar red. No, brzo sogledavme deka Sunahara ne ponela dovolno noten
materijal kolku {to nie sakavme da snimime. Zabeleùvaj}i go na{iot
golem interes, taa qubezno ni objasnuva{e deka ne pretpostavuvala deka
tolku golem interes }e pobudi kaj nas japonskata muzika. A toga{ se slu~i
ne{to neo~ekuvano za site nas. Sunahara zapea edna japonska narodna pesna
bez muzi~ka pridru`ba. Site bevme voodu{eveni. Taa malku se zamisli, a
potoa re~e deka vo nejziniot repertoar se zastapeni pove}e japonski
narodni pesni i deka taa moè da gi otpee. Vo istiot ~as mi dojde na um da
napravam notni zapisi dodeka taa pee. I bidna taka. Vedna{ potoa jas vo
radiostudioto gi aranìrav japonskite narodni pesni koi prethodno gi
melografirav od nejzinata izvedba. Potoa Sunahara gi povtori izvedbite na
japosnskite narodni pesni so pijano pridru`ba. Koga slu{navme {to
ispadna od na{eto snimawe, site bevme voodu{eveni, osobeno Mi~iko
Sunahara i nejzinata japonska pridru`ba. Dobro si pripomnuvam deka tie za
mojata obrabotka na japonskite narodni pesni rekoa deka e sehr japanisch,
vistinski japonska. Vie ni pripa|ate nam, mi rekoa i mi predloìja da
pojdam vo Japonija."
Pogledot na Ladislav zaluta nekade vo nedogled kako da bara{e
ne{to mnogu va`no vo siniloto na minatosta. Samo za eden mig od
nesogledlivite dale~ini se vrati vo stvarnosta.
"Za nekolkute dena dodeka Sunahara ostana vo Skopje, ja snimavme i
[arplaninska prispivna pesna od maestro Todor Skalovski. Taa prekrasna
pesna mnogupati pred toa ja izveduvav so mnogu poznati vokalni solisti i
sekojpat imav pofalni zborovi za niv. No, za toa kako Mi~iko Sunahara nea
ja otpea, site tie pofalbi se nedovolni. Toa ne be{e samo moe mislewe.
Site {to ja slu{naa nejzinata izvedba govorea deka taa e najdobrata izvedba
na ova remek delo so folklorno umetni~ki stil. Sunahara, na op{to
zadovolstvo, ja ispea Prispivnata na makedonski jazik.
Molkum se razdelivme kako prijateli. Mi be{e osobeno zadovolstvo
da sorabotuvam so Mi~iko Sunahara, vokalen umetnik od najvisok rang.
Prekrasen glas, u{te pogolema vokalna tehnika, vrvna interpretacija. No,
koga seto toa pomina Marija, so pravo zabeleà deka Sunahara navistina go
zasluùva golemiot publicitet koj se sozdade so nejzinoto gostuvawe, no
isto taka so pravo zabeleà {to moeto ime be{e zanemareno. Navistina
taka be{e. A takvoto odnesuvawe na onie koi bea odgovorni za toa, go
zacvrsti vo mene veruvaweto deka yidot od molk okolu mene e postojano
prisuten."
158
56. Od edno pijano neograni~en broj pijana
Ne samo {to be{e vrven pijanist, Ladislav ja poznava{e i du{ata na

ovoj ~udesen instrument, site negovi doblesti, kako i site negovi bolki.
Umee{e zaedno so nego da se voshituva, da taguva, no i koga boleduva da go
lekuva od pote{ki ili polesni bolki, a tonovite sovr{eno da gi {tima.
Mnogu anegdoti se prikaùvaat za negovata {timerska rabota. Tomislav
[opov raskaùva edna od niv.
"Na eden koncert vo Ankara na koj Ladislav Palfi nastapuva{e kako
solo pijanist, otkako zavr{il prviot del, odnenade` go snemalo Palfi,
kako ~ovekot v zemja da propadnal. Site go baravme, no naprazno. Po~etokot
na vtoriot del od koncertot nabliùva{e, no od Palfi ni glas, ni aber
Netrpelivata publika po~na da aplaudira. Koga zavesata se trgna, a jas kako
dirigent sakav da dadam znak za po~etok na vtoriot del od koncertot na moe
golemo iznenaduvawe i v~udonevidenost na publikata, Palfi se izvle~e od
temninata pod pijanoto. Go do~eka silen aplauz. Koncertot be{e mnogu
uspe{en, a solisti~kata delnica Palfi ja otsviri sovr{eno. Po koncertot
go zapra{av {to se slu~ilo. Toj mi objasni deka u{te za vreme na prviot del
od koncertot zabeleàl deka pijanoto ne e dobro na{timano. Znaej}i deka
vo vtoriot del od koncertot ima kompliciran solisti~ki del, vedna{
otkako zavr{il prviot del se obidel da go na{tima pijanoto i na negovo
golemo zadovolstvo mu po{lo od raka da go napravi toa za vreme na kratkata
pauza."
Koga Ladislav ja slu{na anegdota, potvrdi deka tokmu taka i se
slu~ilo. Odnenade` izrazot na liceto mu se izmeni. Detstvoto i starosta
povtorno se izme{aa vo nego. Po~na da govori so glas na starec, a na liceto
mu ostana nasmevkata na dete.
"Pijanoto otsekoga{ magi~no me privlekuva{e. Sakav da gi
raspoznaam site negovi tajni. I na moe golemo zadovolstvo se' ne{to novo
iznao|av. Koga so mojata majka Jolanta nastapivme vo Ungarskoto kulturno-
umetni~ko dru{tvo, svirej}i ~etvorora~no, kako ne{to da me opseni da
stvoram muzika za dve i pove}e pijana koi bi svirele istovremeno, ili jas da
ostvaram edna takva skoro nemo`na natsinhronizacija. Godinite minuvaa, a
jas ne storiv ni{to osobeno, iako vo mislite ~estopati se navra}av na
mojata ranodetska èlba. I za~udo, nikojpat ne ja izgubiv nade`ta deka
sepak toa }e se slu~i eden den. Koga se zapoznav so tehnikata na tonskoto
snimawe, se' pove}e bev siguren deka }e se ostvari mojata èlba. I se slu~i
toa. Vo studioto na Makedonskata Radio Televizija ima{e studiski
magnetofoni, iako samo ednokanalni. Go zamoliv ton majstorot Milan
Dodevski da se obideme da napravime pijanisti~ka natsinhronizacija na
Gospo|icata vo oblaci. Toj se soglasi. Po dolgotrajna naporna rabota
uspeavme da stigneme do devetokratna pijanisti~ka natsinhronizacija.
Eksperimentot be{e krunisan so fantasti~en rezultat. Multi-
natsinhroniziranata snimka so interferencija i na pove}e od osumdeset
tonovi istovremeno, izrodija novi boi i novi transcedentni osobini na
zvukot na nepostoe~ki instrumenti. Be{e toa edno ~udesno doìvuvawe. Taa
159
mi gi vrati vo du{ata site onie ~uvstvuvawa koi gi imav za prvpat koga
mojata majka uspea da najde notni zapisi na ~etvorora~na muzika za pijano, so
edna delnica za po~etnici. I koga zaedno zasvirevme, imav {to da slu{nam.
Be{e toa prekrasna pijanisti~ka zvu~na celina, kristalno jasna, kakva ne
moàt da dadat dve race zatoa {to i najgolemiot, najvirtuozniot pijanist ne
e vo mo`nost toa da go stori za{to mu nedostasuva treta raka, ako ne i
~etvrta. Navistina pijanoto ima desen pedal, so osnovna zada~a da moàt da
prozvu~at dlabokite tonovi posle napu{taweto na klavi{ite, no tie ne se
ve}e kristalno jasni, tuku magloviti, zatoa {to pedalot go fa}a i ona {to
treba, i ona {to ne treba. A taa nejasnotija go ote`nuva razbiraweto na
muzikata, a ja uni{tuva ubavinata na kristalnite tonovi. Samo izrazito
pijanisti~kite kompozicii moàt taa negativnost da ja pretvorat vo
pozitivnost. Vo moite ranodetski godini, iako bev postojano opkruèn so
muzikata preku radioto ne se se}avam deka bilo koga sum slu{nal muzika za
pijano izvedena so pove}e od dve race. Toa i podocna vo ìvotot retko mi se
slu~uva{e. Pri~inata za toa e nedostigot na vakva muzika vo celiot svet, no
i èlbata na pove}eto od pijanistite da bidat samo solisti. No, jas na
rabotite gledam poinaku. Od onoj den koga so mojata majka nastapivme
~etvorora~no i go slu{nav toa, a potoa koga prodolìv da sviram na
pijanoto so dvete race, imav ~uvstvo kako ne{to da mu nedostasuva na zvukot
koj doa|a{e do mene. So pijanisti~kata natsihronizacija vo vertikalna
muzi~ka celina, odnosno istovremeno vo sredniot, dlabokiot i visokiot
registar, koja poteknuva{e od vremeto koga bev sosema mal, sonot stana
stvarnost. Sega moèv jas, no i drugite da uìvaat vo tie vol{ebni zvuci"
Ladislav se zamisli, a po mala pauza re~e:
"Seto toa {to so Dodevski go napravivme ne moè{e da ostane
nezabeleàno. No, nabrgu zabeleàv mnogu neprijatni pogledi i slu{nav
mnogu neprijatni zborovi protiv mene. I povtorno, po koj znae koj pat,
sredinata koja me opkruùva{e be{e nepravi~na kon mene. Toa jas go
protolkuvav kako posledica na silnoto ~uvstvo na strav od novi idei vo
muzikata, no i ~uvstvo na li~na zagrozenost na onie koi ìveat od muzikata
i so koi jas sorabotuvav, zatoa {to vaka sozdadenata muzika moè{e da
zameni mnogu muzi~ari. Koga toa se slu~i na um mi dojdoa zborovite na
dvajca moi prijateli. Edniot od niv be{e Bojan Adami~, koj be{e dlaboko
upaten vo elektronskata muzika. Taa muzika koja se ra|a kako tonska snimka,
bez bilo kakov muzi~ki instrument, me interesira{e u{te vo Subotica.
Blagodarej}i mu na mojot prijatel Ernest Kiraq, golemiot vqubenik vo
elektronskata muzika, se voznesov i jas po nea. Vo studioto na Radio Skopje
nabavivme tri magnetofonski lenti so elektronska muzika sozdadena vo
eksperimentalniot centar vo Radio Pariz. Koga na Bojan Adami~ mu kaàv
za moite soznanija od elektronskata muzika, kako i rezultatite od
pove}ekratnata natsinhronizacija, toj me posovetuva da se otkaàm od taa
rabota zatoa {to moàm da ja navle~am na sebe lutinata na pove}eto
instrumentalni muzi~ari. Iako vo po~etokot vakvite predupreduvawa mi se
storija malku ~udni, sega sfativ deka so eksperimentalnata muzika i
natsinhronizacijata moàt da se zamenat celi orkestri, pa rabotite mi
160
stanaa mnogu pojasni. Vtoriot {to mi dojde na um be{e pisatelot i
dramaturg Tome Arsovski, so koj ~esto sorabotuvav vo Radio Skopje.
Sekojpat koga }e se sretnevme vo prostoriite na Radioto i jas }e go
zapra{av: Tome kako si?, toj }e mi vozvrate{e: Se trudam da sum prose~en,
lo{a rabota e da se bide premnogu dobar. Iako toa mnogupati go bev
slu{nal, otkako izlegov od Makedonskata filharmonija vistinski stanav
svesen za dlabokata smisla koja be{e sodràna vo zborovite na mojot
prijatel Tome.
57. Pedagogija
"Pedagogijata otsekoga{ mnogu me privlekuva{e. Mnogupati se

obiduvav da gi iznajdam pri~inite poradi koi taa èlba se za~na vo mene, no
tokmu }e pomislev deka e toa poradi ova ili ona, do mene }e stignea nekoi
drugi razmisli. Denes znam deka mojata privrzanost kon pedagogijata moàm
da si ja objasnam na eden mnogu pokompleksen na~in, no i toga{ ne ja
isklu~uvam mo`nosta deka moèbi postojat i drugi pri~ini za koi jas sum
nesvesen. @elbata da im go prenesuvam svoeto znaewe na drugite vo mene ja
pottiknaa mnogumina, pred site niv moite u~iteli, nastavnici, profesori.
Jas od niv nau~iv mnogu ne{to. Navistina, jas od malkumina od niv nau~iv
kako eden vistinski pedagog treba da se odnesuva, no zatoa od mnogumina
nau~iv kako ne treba da se odnesuva. U{te vo osnovnoto u~ili{te nekoi od
moite u~iteli so svoeto odnesuvawe mi pokaàa kako eden u~itel ne treba
da se odnesuva so svoite u~enici. Ne znam dali u{te toga{ vo mene se za~na
mislata deka ako jas eden den stanam u~itel nema nikojpat da se odnesuvam i
postapuvam kako niv. Mnogu podocna, koga taa misla mi dojde na um, na nea se
nadovrza razmislata deka lo{ite primeri so koi se sretnuvame vo ìvotot
(koi ni pokaùvaat kako ne treba da se odnesuvame) se moèbi i pozna~ajni
otkolku dobrite primerite (koi ni pokaùvaat kako treba da se
odnesuvame). Pokraj toa, mojata privrzanost kon pedagogijata ja pottiknaa i
mnogu drugi ne{ta. Edno od niv be{e i toa {to jas na samo dvanaeset godini
se steknav so zvaweto nastavnik po muzi~ko obrazovanie. Koga toa se slu~i,
dobro si pripomnuvam, vo mojata fantazija se vidov kako ja izvr{uvam
pedago{kata rabota. Potoa toa mnogupati mi se povtoruva{e ne samo vo
mojata me~ta, tuku i vo soni{tata. Vo site niv jas se gledav sebesi kako
mom~e-nastavnik koe go prenesuva svoeto znaewe na svoite u~enici vrsnici,
no ponekoga{ i vozrasni lu|e. Moram da priznaam deka koga toa }e mi se
slu~e{e, se ~uvstvuvav prijatno. Ovie moi viduvawa stanaa stvarnost koga
od Budimpe{ta dojdov vo Subotica i bev primen kako nastavnik vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te. A koga toa se slu~i, sekojpat koga se
prigotvuvav za moite predavawa, koga odev kon u~ilnicata kade me ~ekaa
moite u~enici, sekojpat pred mene }e voskresne{e mojot profesor Evgenij
Vaulin. Od nego mnogu {to nau~iv. Toj, nasproti voobi~aenoto
avtoritativno odnesuvawe na pove}e od profesorite kon svoite u~enici,
161
sozdava{e ~udesna atmosfera na bliskost i opu{tenost. Ponekoga{ znae{e
da napravi i nekoja {ega. A koga }e po~uvstvuva{e deka e vospostavena onaa
neophodna opu{tenost, znae{e deka u~enikot e spremen za maksimalno
umetni~ko angaìrawe. Ona {to se slu~uva{e potoa be{e kako muzi~ki
razgovor na dvajca mnogu bliski prijateli. Taka od profesor Vaulin
najnapred nau~iv deka podgotovkite pred da zapo~ne ~asot se mnogu zna~ajni,
ne pomalku od edukativniot del. Pokraj drugoto toj umee{e na eden
vol{eben na~in da im gi objasni na svoite u~enici i apstraktnite poimi i
tie niv da gi po~uvstvuvaat so svojata du{a. Zatoa profesorot Vaulin ne
be{e samo golem poznava~ na muzikata, be{e i golem pedagog i psiholog,
besprekoren poznava~ na du{ata osobeno detskata. Seto toa {to go nau~iv
od mojot profesor nastojuvav da go primenam vo rabotata so moite u~enici.
Kako vistinski biser na mudrosta ostana vo mene zasekoga{ zapametena
negovata pogovorka: Tamu kade {to disciplinata vleguva na vrata,
umetnosta izleguva niz prozor."
Kako dobar pedagog Ladislav, napravi mala pauza pred da prodolì
ponatamu.
"Otsekoga{ veruvav, sega pove}e od bilo koga, deka poznavaweto na
psihologijata e od mnogu golemo zna~ewe vo pedago{kata rabota.
Psihologijata me privlekuva{e od najranata vozrast, a koga so nea se
zapoznav preku predavawata na pedago{kiot otsek na Muzi~kata akademija,
sfativ i nikoga{ ne se kolebav vo toa deka vistinskata pedagogija ne moè
da opstojuva bez poznavaweto na psihologijata. Podocna nekoi moi kolegi
profesori poinaku mislea, no jas nikojpat ne se sloùvav so niv i pritoa
postojano im povtoruvav: Pedagogijata bez psihologijata ne e nikakva
pedagogija."
Od izrazot na negovoto lice moèv da zaklu~am deka Ladislav
dlaboko navlegol i ja osoznal sloènata povrzanost pome|u pedagogijata i
psihologijata i deka dlaboko veruva vo seto toa.
"Nabrgu po na{eto doa|awe vo Makedonija, se vklu~iv vo pedago{ka
rabota vo Srednoto muzi~ko u~ili{te koe se nao|a{e na ulicata
Ilindenska. Marija podocna se vraboti kako pedagog. Vo 1953 godina be{e
otvorena katedrata za muzika pri Vi{ata pedago{ka {kola, koja podocna
prerasna vo Pedago{ka akademija. Osnova~ be{e Asparuh Haxi-Nikolov. Jas
od samiot po~etok bev nazna~en za profesor po predmetite nauka za
muzi~kite formi i pijano. Mnogu akademici od prvata generacija podocna
stanaa organizatori i rakovoditeli na muzi~kiot ìvot vo mnogu gradovi
vo Makedonija. Na 1 dekemvri 1966 godina zapo~na so rabota Visokata
muzi~ka {kola, denes Fakultet za muzi~ka umetnost vo Skopje. Vedna{
bev nazna~en za redoven profesor. Predavav pijano, a eden period bev i
rakovoditel na otsekot po pijano. Me|u studentite po pijano silen vpe~atok
mi ostavi Karmen Kostova. Taa ima{e iznenaduva~ki dobra tehnika i brzina
u{te vo vremeto koga be{e moja studentka. Pokraj toa {to taa be{e vrvna
pijanistka, be{e i izvonreden ~ovek. Pokraj seto toa taa be{e mnogu
skromna li~nost. Spored mene, skromnosta e edna od osobinite na li~nosta,
eden vistinski ukras na ~ovekot. Podocna Karmen stana rakovoditel na
162
otsekot po pijano vo Srednoto muzi~ko-baletsko u~ili{te. Za nea
~estopati velev, a go velam toa i denes, deka Karmen e vistinskiot primer
kako eden u~enik so blagodarnost se odnesuva kon svojot u~itel. Edna{ taa
mi re~e: Vo znak na blagodarnost za ona {to vie me nau~ivte, nastojuvam
da storam {to moàm pove}e za moite u~enici. Navistina, prekrasno
re~eno. Mnogupati podocna vo ìvotot taa so radost vo du{ata saka{e da mi
pomogne i mnogupati mi pomogna. No, koga govoram za Karmen, sakam da go
spomenam i mojot mnogu nadaren i mil u~enik Il~o so kogo bev i ostanav
blizok sorabotnik, prijatel i drugar."
Vo eden mig pogledot na Ladislav se udvoi. Kako vo se}avaweto mu se
turna nekoja druga misla.
"Da ne zaboravam da kaàm", re~e. "Toga{ za prvpat vo Makedonija se
formira{e {timerska slu`ba i edukacija za celosno tehni~ko odrùvawe
na site pijana. So nea rakovode{e izvonredniot {timer majstor Trpkov
Aleksandar-Aco. Toj nepovtorliv poznava~ na teloto i du{ata na pijanoto,
sega moè{e svoeto znaewe i umeewe da im go prenese na drugi.
Veli~enstveno."
Pogledot na Ladislav se vrati vo prvi~niot tek, pred da prodolì.
"Pokraj mnogute moi u~enici na koi se se}avam poradi nivnata
nadarenost, trudoqubivost, cvrstinata na nivniot karakter, ima{e i takvi
koi ostanaa zasekoga{ vo moeto se}avawe, no po nekoi sprotivnosti vo
nivnata li~nost. Toa moèv da go prepoznaam blagodarej}i mu na moeto
poznavawe na psihologijata. Povr{nosta vo rabotata otsekoga{ ja smetav za
golem defekt na li~nosta. Sekojpat koga nea }e ja prepoznaev kaj nekoj od
moite u~enici, znaev deka tie ne se za visoki dostreli. Taka eden od
najgolemite talenti za pijano vo Makedonija, ~ie ime nema da go spomenam,
be{e istovremeno golem fu{er. Za nego ve`bite bea mnogu ma~na rabota. Za
àl, ne pomognaa moite soveti i sovetite na mnogumina koi lesno go osoznaa
negoviot talent, da se zafati so rabota i deka uspehot nema da izostane. Toj
i pokraj se' si prodolì po svoe, a nabrgu se zafati so nekoi polesni
muzi~ki ànrovi kade {to zarabotuva~kata be{e mnogu pogolema. Taka
ne~ujno propadna eden golem muzi~ki talent. No, ne be{e toj edinstveniot.
Zatoa jas postojano zboruvav, a sakam i sega da povtoram, deka e vaèn
talentot, no ve`baweto ne pomalku. Da se stane dobar pijanist, potrebno e
da se ima sluh za otkrivawe na pogre{no udrenite tonovi na pijanoto. Jas
imav studenti koi dostignaa mnogu dobra tehnika i brzina, no kako da ne
poseduvaa osobina za otkrivawe na pogre{no udrenite tonovi na pijanoto.
Sekako, da se stigne do koncerten pijanist koj }e go privle~e i zasluì
na{eto vnimanie, treba mnogu pove}e. Pokraj talentot i rabotata, mnogu e
zna~ajna i li~nosta na pijanistot. Pijanisti~kata tehnika moè da ja
sovladaat pove}emina, no za interpretacijata se bara li~nost. Toa jas vaka
go objasnuvam. Eden artist, koj vo svojata naobrazba gi nau~il govornite
tehniki, go dobiva tekstot koj treba da go podgotvi za svojata rolja. Na
scenata toj bez gre{ka go kaùva tekstot, a dikcijata mu e odli~na, no sepak
nastapot e ocenet kako prose~en. Poinaku bi rekle, tehnikata e dobra, no
nedostasuva vistinska interpretacija, nedostasuva ne{to {to trebe da
163
proizleze od li~nosta, od du{ata na artistot ili pijanistot. Sum videl
mnogu interesni, vrvni interpretacii na Hamlet vo istoimenata
[ekspirova tragedija, no nikoj kako Lorens Olivie ne go protolkuval toj
lik. Podocna, so voshituva~ka interpretacija na ovoj torènstven lik, se
nametnaa i drugi akteri. Pablo Kazals, Artur Rubin{tajn i mnogu drugi
svetski poznati imiwa go dosegnale samiot vrv na piramidata tokmu poradi
izvonrednata instrumentalna interpretacija."
Povtorno Ladislav napravi kratka pauza.
"Za àl, na priemnite ispiti vo muzi~kite akademii se gleda
konstrukcijata na {akata i prstite na kandidatite. Ako ispitnata komisija
pri Dràvnata muzi~ka akademija vo Zagreb go store{e istoto, jas treba{e
da bidam odbien. Ako nekoj denes gi pogledne moite prsti deformirani od
reumatoidniot artrit, sigurno bi rekol deka ne bi moèl ni{to
pozna~ajno da otsviram. No pra{ajte go Il~o {to }e vi re~e toj."
Koga toa go slu{nav si pripomniv na eden skore{en razgovor so Ilija
Pejovski. Toj mi govore{e deka Laci (taka toj go vika{e Ladislav) i den
denes, i pokraj deformitetite na prstite, ja zadràl vrvnata tehnika i
interpretacija. Rahmawinov i denes prozvu~uva pod negovite prsti kako i
nekoga{. êstopati gi gledam niv i gi sporeduvam so moite. Moite se
podolgi i nedeformirani, no jas kako nekoga{, taka i sega znam deka Laci e
podobar pijanist od mene. Na krajot na krai{tata sfativ deka muzikata ne
zavisi od prstite, tuku ne{to {to go imame vo glavata", me|u drugoto re~e
toj.
Palfi kako da gi slu{na moite razmisli, dodade:
"Ne tvrdam deka dobrata konstrukcija na {akata i prstite ne e va`na,
no taa e marginalna vo odnos na ona kako mozokot gi komanduva {akite i
prstite da se dviàt po klavijaturata."
58. Kompozitor
Sekojpat koga vo razgovorot so Ladislav }e stane{e zbor za nego kako

kompozitor, eden silen bolskot }e prosjae{e od crniloto na negovata leva
zenica. Vo toj bolskot ima{e mnogu ~uvstva, najpove}e lutina. A koga toa }e
se slu~e{e, toj }e ja izbegne{e temata i namesto da govori za sebe kako
kompozitor, }e zboruva{e za ne{to sosema drugo. Eden den, otkako go vidov
bolskotot od negovoto oko i pomisliv za {to li sega }e po~ne da mi zboruva,
toj re~e:
"Vo osmata godina po~nav da pi{uvam muzika. Ne bea toa nekoi
pozna~ajni muzi~ki tvorbi, no onie koi gi slu{naa so pofalbi zboruvaa za
niv. Koga od Budimpe{ta dojdov vo Subotica i ja zapoznav Marija, me zafati
silen tvore~ki zanes. Prvo ja napi{av poemata za pijano i simfoniski
orkestar Logor na smrtta. Nabrgu potoa ja sozdadov Rapsodijata za
klarinet i pijano. Be{e toa edna slobodna muzi~ka tvorba koja se
potpira{e na narodniot melos. Napraviv i koncertna obrabotka na pove}e
164
muzi~ki tvorbi od ungarskiot i voop{to vojvodinskiot folklor. Bea toa
interesni Koncertni obrabotki za glas i pijano na posebnite
nacionalnosti, no i mozaik na pove}e razli~ni. Vo svojot tvore~ki zanes ja
sozdadov i mojata Humoreska. Vo eden inspirativen mig ja napi{av i svojata
Tokata, edna interesna muzi~ka kompozicija osobeno pogodna za izvedba na
pijano, vo koja obete race ~esto se menuvaat pri izvedbata na edna notna
figura."
Ladislav prestana da zboruva. Lutina mu bolskote{e od zenicata na
levoto oko. Si ja progolta plunkata pred da prodolì da zboruva.
"Podocna se slu~i mojata Pastorala, onaa koja ja simnaa od pultot
poradi partiska odluka. Dolgo ne moèv da se sozemam. Nekakva odbojnost
kon tvoreweto mi se zakoreni vo du{ata. So godini gi turkav od sebe
tvore~kite naplivi. Niv gi kompenzirav so moite mnogubrojni aran`mani.
No, koga muzi~kite naplivi stanaa mnogu silni, ne moèv, a da ne gi
zabeleàm. Ona {to go sozdadov dolgo go ~uvav skrieno vo svojot dom. Eden
den na maestro Todor Skalovski mu ja pokaàv mojata Prispivna. Be{e
voodu{even. Malo remek-delo, re~e. Toa me osili. Nabrgu potoa bev
angaìran od Vardar film da napi{am muzika za eden dokumentaren film.
Be{e toa eden interesen proekt, nasloven kako Svilen konec. Reìjata mu
be{e dodelena na Jovan Kamberski. Filmot treba{e da opi{e kako od
svilenata buba nastanuva svilen konec. Glavnata heroina be{e baba Filka.
Dolìnata na filmot be{e to~no 18 minuti. Otkako filmot be{e zavr{en
i muzikata napi{ana, zaminavme vo Qubqana za da se napravi
sinhronizacijata. Koga zapo~na snimaweto, se vide kolku toa e sloèna i
delikatna rabota. Dodeka jas na ekranot gi gledav podvi`nite sliki,
istovremeno dirigirav so orkestarot koj ja izveduva{e mojata muzika.
Orkestarot be{e ne{to pogolem od sostavot na edna standarna
filharmonija. Nego go so~inuvaa glavno muzi~ari od Qubqana. Vo
aran`manot staviv pomal broj na guda~i znaej}i deka so tonskoto snimawe
moè da se postigne efekt kako nivniot broj da e mnogu pogolem. Toa go
storiv zatoa {to sakav vo orkestrot da vmetnam i drugi instrumenti, a
finansiskite sredstva bea ograni~eni. Muzikata navistina be{e
izvonredna. Edna podolga sekvenca za hor i simfoniski orkestar be{e
napi{ana vo duhot i ritamot na makedonskiot folklor. Koga Firfov ja
slu{na re~e: "Ladislave taa ~udesno zra~i kako bolskot na sonceto i
zatoa taa e najson~eviot del na celata muzika vo filmot."
Svileniot konec be{e prikaàn na Festivalot za dokumentaren film
vo Berlin i ja dobi tretata nagrada. Po Svileniot konec sleduva{e
dokumentarniot film Makedonskiot tutun. I toa be{e eden interesen
film od ànrot na edukativno-dokumentarnata produkcija."
Ladislav se zamisli pred da prodolì da govori, nebare tara{ka{e po
svojata memorija za da iznajde {to treba u{te da kaè.
"Nabrgu ja napi{av i muzikata za dva kratkometra`ni umetni~ki
filma so humanitarna sodrìna. Bea toa: Buntot na kuklite i Sonce zad
re{etki. Muzikata koja ja napi{av za site ~etiri filma trae{e dva ~asa.
Taa pretstavuva{e eden muzi~ki koncentrat od koj moè{e da se sozdadat
165
mnogu golemi muzi~ki dela, dolga serija za muzika za pijano koja bi moèla
da se nare~e Filmski impresii."
Ta`nite tonovi vo glasot na Ladislav me pottiknaa da go svrtam
pogledot kon nego. Me do~eka eden taèn izraz na negovoto lice vo koj kako
da be{e sobrana seta taga od negovata du{a.
"No, ni{to ne stana od toa. Povtorno okolu mene se sozdade
stra{niot yid na molk. Do mene ne stignuvaa nitu pofalbi, nitu pak
kritiki, ednostavno site mol~ea osven nekoi retki poedinci koi }e re~ea
po nekoj zbor. Za site niv jas bev i ostanav samo golem pijanist. Godinite
minuvaa i ni{to ne se izmeni. I den denes koga za mene se zboruva i pi{uva
sekojpat se povtoruva se' edno istoto: Palfi pijanistot, Palfi
pijanistot... Site zaboravaa deka Ladislav Palfi bil i dirigent, pedagog,
kompozitor."
Sekojpat koga Ladislav }e progovore{e za zaverata so mol~ewe,
nekakva taga ispome{ana so lutina zra~e{e od nego. ûvstvuvav deka ima
mnogu {to da kaè, no mol~e{e kako nekoj da go spre~uva{e da zboruva. Do
mene dopira{e samo negoviot {epot:
"Nemo propheta in patria sua!"22 Nitu Isus Hristos moè{e da gi
isceluva bolnite vo svojot roden Nazaret. Iako jas bev dojdenec, tuka vo
Skopje i vo Makedonija se ~uvstvuvav kako doma, no verojatno i drugite se
odnesuvaa kon mene kako kon svoj."
Ta`na nasmevka mu rascuti na liceto, no taa ne moè{e sosema da ja
pokrie lutinata koja be{e zatskriena zad nea.
22
Nikoj ne e prorok vo svojata tatkovina.
166
Vtor del
Pome|u temninata i svetlinata
Ve~na i neprekinata e borbata

pome|u Temninata i Svetlinata
167
1. Vo Vilata na krajot od alejata na lipite
Sonceto bavno zao|a{e koga Ladislav Palfi dojde vo Vilata na

krajot od alejata na lipite. So kolebliv ~ekor go pomina pragot. Vleze
sam ostavaj}i gi zad sebe pridru`nicite. Otkako gi napravi prvite ~ekori,
zastana. Zastanaa i lu|eto koi odea po nego. Se svrte kon niv so prekoren
pogled, a potoa so istiot toj pogled gi zastrela onie koi bea pred nego.
Lutinata i stravot se pretrkuvaa vo nego. Na onie koi bea zad nego poodamna
ne im veruva{e. Na onie {to bea pred nego u{te pomalku. Sardisan
odnapred i odzadi lutinata mu papsa, a stravot nadvladea so seta sila. Vo
svojata bespomo{nost toj nalikuva{e na svisnat starec so jaden izgled.
Negovata dolga neuredna kosa se prepletuva{e so belata brada koja mu
dosega{e do gradite. Na glavata ima{e pletena kapa so sivo-gulabova boja
koja na predniot del be{e i{arana so bel vez. O~ilata koi po~ivaa na
negoviot nos mu go prekrivaa pogolemiot del od liceto. Desnoto staklo
be{e prekrieno so temen kapak. Maloto i podvieno telo be{e prekrieno so
dolga sina vindjakna koja mu dosega{e do kolenicite. Na nozete ima{e
visoki nezapetlani ~evli. Vo racete drè{e pove}e polni najlonski }esi.
Neprijatnata rea od vnatre{nosta se izme{a so onaa koja vleze so
nego. So edeno dvièwe na nozdrvite pokaà deka reata koja go zaplisna mu
zasmeta. Toa kako da go otrezni. Pogledot mu stana nemiren. Vo nego bea
zbrani mnogu ~uvstva, no qubopitnost najpove}e. Kako kletnik najden vo
bezizlez, taka i toj zapra{a {to treba da pravi.
Smestuvaweto go prifa}a bez otpori. Kapeweto i ~istata obleka go
podmladija. Brzo se zbliì so onie koi mu pomognaa, no lutinata kon onie
koi go dovedoa povtorno voskresna vo nego. Nabrgu se zboguva so niv. Pri
razdelbata, vo negoviot pogled be{e prisuten gnev. Koga tie(si zaminaa se
uspokoi.
"Frlija se vo kontejneri. Site moi dela, siot moj trud. Zlostornici."
"Koi Ladislave?"
"Moite najbliski, kom{iite nad i pod mene, policijata."
"Zo{to Ladislave?"
"Dolga e toa prikazna. Eden den moè }e ja raskaàm", re~e so tivok
glas.
"Kaì ne{to za sebe, Ladislave."
"[to da kaàm?"
Mojata neodredenost stana i negova.
"Postoi vistina i ne-vistina. Drugite sekojpat znaat pove}e. Da se
ima poinakvo mislewe od niv, ne zna~i da se bide lud. Sekoj ima svoja
vistina", re~e vo eden zdiv.
Odgovorite mu se neodredeni, filozofski. Se ~uvstvuva deka du{ata
mu e raneta. Iako vremeto go pravi svoeto, mnogu spomeni: prikazni,
anegdoti, ~udesni dela ostanaa za nego, za muzi~kiot genij - Ladislav Palfi.
[to misli toj za seto toa, ubavo e da se slu{ne.
Koga otporot malku popu{ti, veli za sebe deka e kosmopolit so
internacionalna vokacija. Zabaveno, so skudni zborovi govori za svoite
168
muzi~ko-govorni dela, za kompoziciite koi gi pi{uval pred da bide donesen
tuka, za svoite govorni i muzi~ki stenogrami.
"Neviden zlostor e toa. Zlostornicite se uni{tija!", povremeno
povtoruva. A potoa so nekakov okultisti~ki prizvuk zboruva za besmrtnosta
na delata. "Delata zaminuvaat so svojot tvorec vo onostranosta, vo
besmrtnosta."
Ne mu e prijaten razgovorot za minatosta. U{te poneprijatno za
sega{nosta.
"Koi dela se uni{teni, Ladislave?
"So godini gi sozdavam moite stenogrami. Golemo delo e toa. Svetot
dosega ne slu{nal za toa. A tie se vo kontejner."
Sekavici mu svetkaat od crniloto na levoto negibnato oko.
"Moram {to poskoro da zabeleàm mnogu raboti koi se' u{te
ostanale vo mojot um za da ne otidat vo nepovrat."
"]e se obideme, Ladislave prestojot tuka da ti go napravime ugoden,
da moè{ nesmetano da raboti{ - tvori{", rekov.
Za prvpat nasmevka mu rascuti na liceto, iako nekakov neodreden
somne` mu se javi vo crniloto na zenicata. Se zablagodaruva. Vo sekoe
negovo dvièwe, vo na~inot na koj govori se zabeleùvaaat maniri na ~ovek
koj gi poznava pravilata na dobroto odnesuvawe. Go pominal svetot. Znae za
nego, no i toj slu{nal za nego.
No}ta tivko doa|a. Zaspiva.
Se slu~i toa proletta 1999 godina.
2. Kamen ostrov
Ladislav brzo se vklopi vo sekidnevnite slu~uvawa vo Vilata na

krajot od alejata na lipite. Vedna{ se zafati so rabota. Napravi se' da se
~uvstvuva kako vo svojot dom. Vo prostorot okolu negoviot krevet i pod nego
smesti mnogu raboti, seto ona {to toj smeta{e deka mu e neophodno.
Katadnevno ne{to kupuva{e od kantinata, ili pak nara~uva{e da mu se
nabavi. Ima{e tuka se' i se{to, od lokomotiva do igla, najpove}e listovi
bela i {partana hartija, notni tetratki, penkala, semo`ni flomasteri,
xepni lampi. Vo toj haos, sepak toj so lesnotija se snao|a{e. Koga bara{e
ne{to, dvièwata na teloto, nozete i racete, mu bea brzi i spretni kako na
mom~e. Koga zabeleùva{e ne{to na listovite od {partana hartija, ili vo
notnite tetratki, go ~ine{e toa dlaboko zamislen. Ponekoga{ pi{uva{e so
svojot ~udesen kaligrafski rakopis, no mnogu po~esto so nekakvi ~udni
nerazbirlivi znaci. I pokraj toa {to ima{e izobilstvo hartija, be{e
mnogu {tedliv. Na eden list moèa da se vidat zaokruèni zabele{ki vo
site mo`ni pravci dopolneti so nekakvi crteì. Go ~ine{e toa so
raznobojni penkala i flomasteri taka {to listovite hartija nalikuvaa na
skicite na drevnite slikari od Firenca, Leonardo da Vin~i i
Mikelanxelo. Mnogu ~esto rabote{e i vo tekot na no}ta. Go ~ine{e toa vo
169
svojot krevet, osvetluvaj}i go listot hartija pred sebe so edna od svoite
xepni lampi. Be{e neumoren. Ne zboruva{e za ona {to go raboti.
Povremeno samo }e re~e{e ne{to za zlodelata koi se slu~ile na Goli Otok
i muzikata koja ja presozdava za Kameniot ostrov. Se slu~uva{e ponekoga{
da kaè ne{to voop{teno za muzikata, od {to se steknuva{e vpe~atok deka
toj raboti na nekoi novi soznanija vo teorijata na muzikata. Ovaa silna
angaìranost so koja postojano be{e okupiran, na momenti nalikuva{e na
fikcija na starec koj zatalkal vo svetot na svojata fantazija i se odlepil od
realnosta, a na momenti na tvore~ki zanes na eden genij. No, kako i da be{e,
istrajnosta na negovata volja impresionira{e.
Eden den koga go zabeleàv deka e ne{to lut, vnimatelno go zapra{av
{to pravi.
"Go uni{tija moeto golemo muzi~ko delo Kamen Ostrov", re~e.
Otkako lutinata malku go odmina, po~na da zboruva za 1948 godina, za
Informbiroto, za golemite zlodela, za ma~enicite od Goli Otok. Iako
na{iroko zboruva{e, ne ja gube{e mislata vodilka.
"Ne sum ja zagubil alkata od lanecot, no sakam se' da objasnam",
vele{e, ~uvstvuvaj}i go netrpenieto kaj sogovornikot. Ne saka{e da bide
prekinuvan. Dodeka govore{e, ~uvstvata mu se kolebaa. Povremeno se
vozbuduva{e, osobeno koga vo razgovorot }e navrate{e na poslednite
slu~uvawa. Toa {to mu se be{e slu~ilo, na nekakov ~udesen na~in go be{e
ispletkal so onie damne{ni slu~uvawa na Kameniot Ostrov. I pokraj
razli~itosta, zlostornicite i stradalnicite od minatosta i sega{nosta
nalikuvaa edni na drugi.
"Za vreme na Informbiroto na Goliot Ostrov bea prognati mnogu
lu|e, nekoi od niv moi prijateli. Bea uni{teni nivnite domovi i nivnite
dela. Po mnogu godini, tie koi ja preìveja Golgotata povtorno gi sozdadoa,
a nivniot duh ostana cvrst i nepokolebliv. Koga vo Grand hotel se odrì
sostanokot na Zdruènieto na `rtvite od Goli Otok zboruvav deka
umetnosta treba da pridonese Svetot da slu{ne za stradawata na
nedol`nite lu|e. Predloìv da napi{am muzika za film spored poemata
Kamen Ostrov, koja so golema dlabo~ina zboruva za stradawata na
mnogumina. Site prisutni voodu{eveno go prifatija toa. Avtorot na
poemata od govornicata me poddrà, a potem mi ja podari svojata kniga so
posveta. Vetiv pred site prisutni deka }e go storam toa. Rabotev neumorno.
A potoa dojdoa tie i ja frlija vo kontejner. ]e ja napi{am jas povtorno
muzikata. Taa ostana vo mene, no mi treba vreme."
Silen bolskot gledam vo crniloto na negovata leva zenica. Ne znam
{to da mislam. Sepak veruvam deka eden den }e ja slu{nam taa muzika.
Odnenade` do mene dopre glas na akter.
"Edna{ vo mugrite na mladosta

Ne iskaàv cel zbor.
Zborot skrien leè{e vo pogledot.
Toplinata na o~ite
Ja kaà vistinata,
170
i taa me turna
vo pekolna golgota."
Kako {to odnenade` zborot po~na, taka odnenade` sopre. Pred sebe
gledam lik na zamislen filozof.
"Ne znam zo{to sposobnite lu|e od pamtivek se progonuvaat,
uni{tuvaat. Sekojpat postoi nekakva inkvizicija. Taa moè da bide
religiozna, politi~ka, kulturna, sekakva. Za Rimokatoli~kata crkva i
mnogute zla na inkvizicijata, ne sakam da zboruvam. Politi~kata
inkvizicija e najmo}na, najstra{na. Kolku li `rtvi ostavi zad sebe! Ja ima
vo site politi~ki sitemi, vo robovladetelstvoto, feudalizmot,
kapitalizmot, socijalizmot, iako se narekuva so poinakvi imiwa. [to
napravi Neron? [to napravi Napoleon? [to napravi Hitler? [to napravi
Stalin? [to napravi tvorecot na samoupravniot socijalizam. Da ne
nabrojuvam ponataka. Taka se uni{tuvaat sopstvenite deca. Se uni{tuvaat
golemite umovi, genijalcite."
Zamol~e. ûvstvuvam deka u{te mnogu zborovi i lutina ostanale vo
nego. Se dvoumi dali da prodolì da zboruva ili ne.
"Postojano sum `rtva na progonot. Vo nea se vpletkani mnogumina.
Moite progoniteli se otsekade."
Povtorno zamol~e. O~ekuvav da prodolì. I se slu~i toa.
3. Progon
"No}, crna kako glamja. Neboto i zemjata se spoile vo edno. Matna

svetlina od uli~ni kandelabri go osvetluva patot. Zastra{uva~ka ti{ina.
Go slu{am topotot na svoite stapki kako tivko biewe na tapani. Svirkata,
od koja pred malku se oddeliv, se' u{te mi yuni vo u{ite. Naslu{uvam.
Odnenade` topotot na stapalata se udvoi. Vedna{ potoa se utroi.
Neprijaten trepne` mi pomina niz teloto. Nebroeni pati sum se vra}al
doma docna vo no}ta, no za prvpat tolku blisku do mene gi ~uvstvuvam onie
koi postojano me sledat. Nesigurnost me obzema. Moèbi e toa eho od
tvoite stapki, mi dovikuva eden glas. Slu{am vnimatelno. So mojot
apsoluten sluh raspoznavam sepak deka nekoj ~ekori zad mene. Ne e eden,
dvajca se. Siguren sum vo toa. Spored silinata na stapkite moàm da gi
vidam i nivnite silueti. Koi se tie, se pra{uvam, moite progoniteli ili
slu~ajni minuva~i. Edna misla me progonuva da se svrtam nanazad. Druga
postojano mi povtoruva da si go prodolàm patot. Topotot od stapkite
stanuva se' posilen. Znam deka onie odzadi se se' poblisku do mene. Ve}e go
slu{am i nivniot zdiv. ûvstvuvam deka za nekolku ~ekori }e stignat do
mene. Neposrednata opasnost koja mi se zakanuva me osiluva. Mislite i
~uvstvata vo eden mig sosema mi se izmenuvaat. Se ~uvstvuvam kako Lun,
bestra{niot kral na no}ta. Poodamna drugaruvam so nego. Gi znam site
negovi podvizi. Mu se voshituvam i mu zaviduvam. Tolku sakam da nalikuvam
171
na nego, {to ~estopati dodeka ~itam ili razmisluvam za nego se gledam sebe
si kako Lun.
[to bi storil toj da e na moe mesto?, mi doa|a na um. Sekavi~no
razmisluvam. Znam {to treba da storam. Go zabavuvam ôdot i vnimatelno
slu{am. Onie zad mene isto taka ~ekorat pobavno. Zastanuvam. Ne gi slu{am
stapkite zad mene.
Zna~i taka!?, si velam i ~uvstvuvam zadovolstvo. Rabotite se jasni.
Ne se toa slu~ajni minuva~i tuku moite progoniteli. So godini go
~uvstvuvam nivnoto prisustvo i kolku tie umeat ve{to da se prikrivaat.
Ponekoga{ se oble~eni vo uniformi, mnogu po~esto vo civilna obleka.
Znam deka sum pod prismotra, no ne znam pod ~ija? U{te pomalku znam
zo{to? Vo pra{awe ne e edna rabota. Postojat pove}e pri~ini.
@elbata da se sretnam so svoite progoniteli stanuva neskrotliva.
Ne ~ekam dolgo. Edna ogromna dlanka se spu{ta na moeto levo ramo. Ja
~uvstvuvam nejzinata silina. Se vrtam da go vidam nejziniot sopstvenik.
Silen i visok ma` so ostar pogled gleda pravo vo mene. I dodeka go
ispituvam negoviot pogled so nade` deka }e gi naslutam negovite misli,
edna druga dlanka me fa}a pod mi{kata za desnata raka vo koja cvrsto ja
dràm svojata ta{na. Nikoj ni{to ne veli, nitu tie, nitu jas. Kako rabotite
da se sosema jasni. Mi se bendisuva ovaa gluva ti{ina. Ne znam {to to~no
imaat na um, no mene mi e sosema jasno {to treba da pravam. Lun e mojot
sovetnik. Spokojno odnesuvaj se, namami gi Laci i zagospodari so
situacijata. Neka vlezat tie vo mamkata na tvojata igra, a ne ti vo
nivnata", go slu{am tivkiot glas na Kralot na no}ta. Znam deka e vo
pravo. Ne samo {to ne progovoruvam, tuku voop{to i ne se sprotivstavuvam.
êkoram kade {to me vodat, so ~udesen spokoj vo du{ata. So sekoj ~ekor
rabotite mi stanuvaat se' pojasni. Go znam ovoj del od gradot i vo svetlinata
na denot i vo crnilata na no}ta. Znam kade me vodat.
Me vnesuvaat vo policiskata stanica. êkorime po dolgiot hodnik, a
tie se' u{te ne gi istavaat svoite dlanki od mene. Onoj {to me drì cvrsto
pod mi{ka, so drugata raka ja otvora poslednata vrata desno od dolgiot
hodnik. Vleguvame vo golema soba. Vnatre ima pove}emina. Site gledaat vo
mene. Pogledite im se ispituva~ki. Dvete dlanki koi me dovedoa dotuka se
povlekuvaat. Mi potturnuvaat stolica. Sednuvam cvrsto drèj}i ja ta{nata
so dvete race. Eden od prisutnite, za kogo vedna{ zaklu~iv deka e po ~in i
funkcija nad drugite, so ladna nasmevka mi prio|a.
"Dobra ve~er", veli ne ispu{taj}i me od svojot pogled.
"Dobra ve~er", mu vozvrativ, gledaj}i mu pravo vo sinite o~i.
"Kade vo ova nevreme?", re~e, a nekolku sekavici zasvetlea od
siniloto na negovite o~i, koe v mig pred toa se naobla~i.
Sakav da mu kaàm deka od rabota si odam doma, no na~inot na koj toj
me zapra{a me sepna i rekov: "Kako kade? Toa e moe pravo i nikoj ne moè da
mi go odzeme koga i kade sakam da odam."
"A taka", vedna{ mi vozvrati toj. "Tvoe pravo, ili moèbi va{e
pravo?", dodade po kratka pauza.
"Koe na{e?", zapra{av.
172
Naobla~enoto sinilo vo negovite o~i se razvedri, a studenata
nasmevka mu se vrati na liceto.
"Za tie, ti }e mi odgovori{?", re~e. Pritoa ona t-i-e razvle~eno go
naglasi.
"Ne znam za koi tie mislite", rekov.
"Tokmu za onie za koi i ti misli{", vedna{ dodade.
Razgovorot, ako taka moè da se nare~e zagato~nata igra na zborovi,
zagato~nite pra{awata na mojot islednik i moite zagato~ni odgovori, mi
stana mnogu interesen.
"Moète li da me potsetite na koi od onie tie mislite Vie?",
prodolìv jas vo istiot Lunov stil.
Maskata na liceto na mojot sogovornik ostana ista, samo {to
studenata nasmevka zazede pogolem del od negovoto i onaka {iroko lice,
kako selska poga~a.
"Ete ve~erva imam dobra volja da te potsetam", re~e, no tuka
odnenade` pozastana, kako se' u{te da razmisluva da go stori toa ili ne,
postojano xarej}i se vo mene so vxa{eni o~i. "Da te potsetam, gi povtori
poslednite zborovi, na primer na Golubovski", dodade.
"Golubovski", zapra{av. I pred toj da kaè bilo {to, dodadov
"moèbi mislite na Golabovski".
"Za mene Golubovski ili Golabovski ne ja menuva rabotata, va`no e
deka toj saka okolu sebe da sobira gulap~iwa, a potoa niv da gi ispra}a na
site strani kako gulabi pismonosci", re~e so triumfalen glas.
Ne moèv sosema to~no da odgatnam, no spored postavenite pra{awa,
mi dojde na um deka stanuva zbor za nekoe lice koe se zanimava so
nedozvolena politi~ka aktivnost i deka so nego me povrzuvaat i mene. Zna~i
jas sum somnitelno lice, pomisliv. Mi dojde da se nasmeam na siot glas koga
pred sebe ja vidov scenata od Somnitelno lice, vo koja Petre Prli~ko
maestralno ja tolkuva{e ulogata na na~alnikot, no vedna{ se otkaàv od
toa koga go vidov likot na mojot islednik.
I dodeka ovie mislovni sliki mi ja veselea du{ata, islednikot so
nepokolebliva re{itelnost i so seta silina mi ja ottrgna ta{nata od moite
race. So brzi i spretni dvièwa ja otvori i sodrìnata vo nea ja isturi na
masata. Ima{e vo nea mnogu raboti, najpove}e listovi hartija i notni
zapisi, no tuka be{e i mojata alatka za {timawe, kako i dve sve}i i zapalka
od koi nikoga{ ne se razdeluvav, zatoa {to mnogupati zgasnuva{e strujata
vo Radio Skopje, a jas znaev deka nekoi raboti se neodlo`ni i moraat da se
zavr{at.
Vnimanieto na islednikot se zadrà na listovite napi{ani so mojot
kaligrafski rakopis. Otkako gi prelista, vo rakata zadrà samo dva. Znaev
to~no koi se tie. Na niv bea moite stenografski zabele{ki. Od mnogu
odamna zapo~nav so sozdavawe na govorni i notni stenogrami i postojano gi
usovr{uvav. Koga treba{e ne{to nabrzina da zapi{am, tekst ili muzika,
tie mi bea od golema korist. Iako za drugite toa be{e nekakvo besmisleno
~krtawe, jas sovr{eno brzo se snao|av vo nego. Mojot islednik gleda{e vo
tie ~krtanici i postojano mavta{e so glavata. Nekolkumina od prisutnite,
173
verojatno najblisku do negoviot rang, dojdoa okolu nego i so vxa{eni o~i
gledaa vo listovite. Toga{ toj, so edno brzo dvièwe na desnata raka gi
poloì pred mene na masata dvata lista i so ostar glas zapra{a za tajnite
znaci zapi{ani na niv.
"Toa se moite govorni i muzi~ki stenogrami", rekov.
"Stenogrami, ne edna, tuku pove}e!?", re~e.
"Stenogrami", povtorija drugite kako mnoguzvu~no eho.
"De, de, da vidime {to treba toa da zna~i", re~e mojot islednik i so
kaìprstot na desnata raka pokaà na eden od znacite.
"[to ozna~uva ova, da re~eme!?", zapra{a.
"Ne moàm da vi kaàm", rekov. "Se' dodeka javno ne gi objavam moite
stenogrami, za niv nemam namera da govoram", dodadov odlu~no.
"A taka zna~i, Tajna, Golemata Tajna koja ti ne saka{ da ja otkrie{",
re~e toj. A znae{ li drugar~e deka nie sme tokmu onie koi gi razotkrivaat
Tajnite, osobeno onie Golemite?"
"Znam, no za moite stenogrami nema da govoram", rekov so istata
otse~nost vo glasot.
Odgovorot go zbuni mojot islednik. Da go iznenadi{ protivnikot
zna~i deka si zavr{il pogolem del od rabotata, slu{nav kako Lun mi
{epna.
Odnenade`, islednikot so raka im dade znak na onie koi bea sobrani
okolu nego da se povle~at na svoite mesta. Dolgo stoe{e ispraven pred
masata, na koja stoeja moite stenografski bele{ki, kako zbunet akter koj go
izumil tekstot i ne znae od kade da prodolì. No, toa ne potraa dolgo.
Mojot islednik zede eden drug list od kup~eto. Go podigna pogledot od
listot hartija i so nego pro{eta po prisutnite vo golemata soba,
zadrùvaj}i go na krajot na mene. Studenata nasmevka povtorno rascuti na
negovoto lice i vo nea jas vidov kako povtorno mu se vrati gordelivosta.
Po~na da ~ita od listot hartija napi{an so mojot kaligrafski
rakopis.
"Poarno v grob odo{to rob!"
Glasot mu be{e otse~en i kristalno jasen, a izrazot na liceto
zagado~en. Kako da se pra{uva{e na koe vreme se odnesuvaat ovie nemu
poznati zborovi, dali na ona izminatoto pred da po~ne revolucijata ili
moèbi na sega{nosta? Ostro i ispituva~ki se zagleda vo mene, no ne mi go
postavi pra{aweto koe mu be{e na um. Koga pogledot povtorno mu se
prikova za listot hartija, izrazot na liceto mu dobi zastra{uva~ka i
zakanuva~ka maska. Usnite mu zatreperea kako na ~ovek koj ne moè da si ja
pritai lutinata.
"Poarno rob odo{to v grob!", ja pro~ita slednata re~enica vo
tekstot napi{ana na listot hartija.
Pogledot povtorno go vperi vo mene i niz stisnatite zabi dodade:
"[to treba ova da zna~i?"
Iako mi be{e jasno deka toj i drugite okolu nego se vo zabuna, ne{to
silno odvnatre me pottikuva{e da se vozdràm i vedna{ da ne im ja
razotkrijam vistinata, zatoa {to znaev deka tokmu taka bi postapil i mojot
174
sakan Lun, kralot na no}ta. U{te koga islednikot ja isturi sodrìnata od
mojata ta{na, zabeleàv deka moite stenogrami, sve}ite, zapalkata i
osobeno mojata alatka za {timawe, go privlekoa negovoto vnimanie i
vnimanieto na drugite. Otkako toj pro~ita del od sodrìnata zabeleàna na
listot hartija, maskata na negovoto lice sosema se izmeni. Sega na negoviot
namurten lik moèv da zabeleàm mnogu lutina, no istovremeno strav i
zagriènost. Taa me{avina od mnogu ~uvstva kako ~uma se prenese i na
drugite. Seto toa {to go vidov me pokoleba i ponataka da go prikrivam
svojot identitet.
"Toa e del od edna detska piesa na Radio Skopje za koja jas ja napi{av
muzikata.", rekov so spokoen glas.
"Koj si ti, ~oveku?", izvika mojot islednik siot zbunet. Vo istiot mig
na liceto mu se pojavi edna sosema poinakva maska, koja za razlika od
prethodnata pobudi vo mene ~uvstvo na soàluvawe.
"Jas sum Ladilav Palfi", rekov.
Qubezno mi re~e deka site nedorazbirawa brgu }e bidat razre{eni.
Potem so ostar glas im zapoveda na drugite da ja napu{tat prostorijata.
Koga ostanavme sami pobara na telefonot eden broj. Zboruva{e tivko. Go
spomna moeto ime. A potoa tri pati povtori: "Razbiram!"
Dodeka me doprati do vleznata porta na policiskata stanica,
nekolkupati mi se izvini za zabunata koja ja napravile negovite lu|e. Koga
izlegov nadvor, crniloto na no}ta papsuva{e, a prvite znaci na matna
belina se pojavuvaa od mugrata. So zabaven ~ekor odev kon svojot dom. Mnogu
misli mi se pletkaa vo umot, no edna postojano mi se povtoruva{e: Dali
seto ova {to se slu~i e navistna zabuna, ili moèbi ne? Ne moèv so
sigurnost da odgovoram na toa."
4. Po tragite na somneòt
"Svetlinata na utroto ne ja isturka maglata od mojata glava. Gledam, a

ne moàm ni{to da vidam. Nekoi sprotivstaveni misli mi go tormozat umot
i ne mi davaat mir. Vo bunilo sum. So seta sila se obiduvam da vospostavam
nekakov red me|u silniot napliv na semo`ni misli. So izgrejsonceto, mi
doa|a na um deka treba da po~nam od samiot po~etok. A do nego nikako ne
moàm da stignam. Potoa mi doa|a misla deka treba da po~nam od denot koga
so Marija pristignavme vo Skopje, no treta misla se sprotivstavuva. Taa
uporno me ubeduva deka tuka ne e po~etokot. Do kade treba da se sleze vo
temninata, se pobuntuva prvata misla. Drugata vedna{ i' vozvra}a so silna
lutina, do samoto dno. Potem tie silno vreskaat ednata na drugata. Ne
moàm ni{to da razberam. Na krajot, po dolga rasprava, se soglasija deka
sepak treba najnapred so se}avawata da stignam do pristignuvaweto vo
Skopje i da si pripomnam na site slu~uvawa, a potoa ako treba da se vratam
u{te nanazad, do kade {to dosega moeto pamtewe. Koga odlu~iv da napravam
taka, od zamaglenata minatost na videlina izlegoa mnogu likovi. Gledam
175
pred sebe maskenbal od semo`ni srde~ni faci: nasmeani, dobrodu{ni,
qubezni... Slu{am prekrasni zborovi na dobredojde. Od dale~ina do mene
stignuvaat glasovi na voshit za mojata muzi~ka nadarenost. Katadnevno
zapoznavam novi lu|e. Site tie se vqubenici vo muzikata. Kako vo nekakov
zanes se predale na vol{ebnite zvuci. Go znam toa ~uvstvo, otsekoga{ sum go
nosel vo sebe. Va`no e da se qubi i da se veruva vo ona {to se saka. Rozovi
sliki se pretrkuvaat vo moite misli. Ne moàm da go sogledam krajot na
sonot koj go sonuvam so otvoreni o~i. Postojano sum so muzikata, sekade
onamu kade {to taa se sozdava i izveduva. Nema vreme da zdivnam. I denot i
no}ta se malku da se dosegne ona {to se posakuva. Se' se odviva kako vo nekoj
zabrzan film. Vakva pijanisti~ka interpretacija ne e slu{nata tuka,
slu{am kako govorat od site strani. Makedonija ima eden i polovina
pijanist, Palfi e edniot, a polovinata sum jas", do mene dopira yvonkiot
glas na Lovro Mata~i}. Site se sloùvaat so nego. Iako sum svesen za svoite
vrednosti, sepak mi se ~ini deka site po malku preteruvaat.
Odnenade` sekavici i rovja mi go zatemnuvaat rozovoto videnie.
Stojam zbunet, stapisan. Vo temninata po~nuvam da raspoznavam pone{to.
Otkako vidot mi se prisposobi na mrakot, zabeleùvam deka se nao|am vo
Operata. Po~etok e na novata sezona. Vo teatarot vrie kako vo kotel. Site
itaat kako sekoj mig da e od neprocenlivo zna~ewe. Kade i da se zavrtam, me
presretnuvaat zaàrani od vozbuda lica. Se podgotvuva repriza na
Kavalerija rustikana. Sezonata {to odmina postigna golem uspeh. Po
ulicite na gradot, na korzoto, pokraj kejot vo Gradskiot park moè da se
slu{ne nekoja arija od prekrasnata muzika na Maskawi. Site vo Operata
sakame novata izvedba na Selskata ~est da bide u{te podobra od
prethodnata. Lovro Mata~i} se priklu~uva vo podgotovkite. Toj e glavniot.
Okolu nego se vrti se'. Mu pomagam vo korepetitorskata rabota. Se raboti
vo nekakov zanes, se' dodeka energijata sosema ne papsa. Prvata, vtorata...,
izvedbi naiduvaat na izvonreden priem kaj publikata. Reìjata na Lovro e
sovr{ena. Zad dirigentskiot pult e besprekorniot Todor Skalovski. Site
se voodu{eveni. Na moja golema radost, pred edna od reprizite Todor
Skalovski mi ja podava dirigentskata palka. So nea mi podaruva i nov frak
za mojot dirigentski nastap. So netrpenie go o~ekuvam po~etokot na
pretstavata. Iako imam iskustvo kako dirigent vozbuden sum. Za prv pat na
skopskata publika }e i' se pretstavam vo poinakva rolja. Na moe golemo
zadovolstvo pretstavata mina vo najdobar red. Aplauzot dolgo ne stivnuva.
So radost vo du{ata se povlekuvam vo umetni~kata soba. Ne pomina dolgo
vreme potoa, vo sobata vleze maestro To{o. Me pregrnuva, me baknuva. Mu
blagodaram za pofalbite, doverbata. ûvstvuvam zadovolstvo od uspe{no
zavr{enata rabota. No, nekakvo neprijatno ~uvstvo mi ja nagrizuva du{ata.
Osven maestro To{o, nitu eden drug ne dojde vo umetni~kata soba da me
pozdravi kako {to be{e redot. Ne moèv da razberam zo{to se slu~uva
vakvo ne{to. No, koga toa se povtori i po tret pat koga so operata
Kavalerija rustikana dirigirav jas, a vo umetni~kata soba ne dojde nikoj
osven maestro To{o, se zamisliv. Dolgo potoa ne moèv da sfatam zo{to
lu|eto so koi katadnevno bev zaedno, so koi rabotev, sorabotuvav, se
176
druèv... se odnesuvaat vaka. Nikoj ne re~e ni zbor za mene kako dirigent. A
i jas ne zapra{av nikogo, duri i onie so koi bev najblizok, zo{to taka se
odnesuvaat kon mene. No, zatoa so ispituva~ki pogled go prou~uvav sekoj lik,
osobeno na onie koi pred toa bea bliski so mene, ili samo taka mi se
pretstavuvaa, ili moèbi samo taka mene mi se ~ine{e. Slu{nav i {to
govorele nekoi od niv za mene. Ne znaev {to da pravam, da im veruvam ili ne
na onie koi mi go prenesoa toa? Re{iv da pri~ekam, no ne i da miruvam.
Tolku sakav da yirnam pozadi site tie maski i da vidam {to se krie zad niv!
I na moe golemo iznenaduvawe uspeav, vidov nekoi poinakvi lu|e. Vo eden
moment se prekoriv samiot sebe zatoa {to mi dojde na um pomislata deka
moèbi samo taka mene mi se ~ini. Iako ovaa pomisla mi se stori
privle~na, po dolga razmisla ne ja prifativ, no ne ja ni otfrliv sosema. Bev
cvrsto re{en da istraùvam ponataka. Se' novi i novi misli mi go tormozea
umot. Mnogu pra{awa, malku odgovori. Koi se navistina ovie lu|e koi me
opkruùvaat? Kakvi misli tie imaat vo svoite glavi?, postojano mi yuni
vo u{ite. Kako vremeto odminuva, se' pove}e sum ubeden deka pove}eto od niv
go zatskrivaat svojot lik zad semo`ni maski. No, ne sekoga{ mislam taka.
Na momenti veruvam vo ona {to go govorat tie. Ne za dolgo. Somneòt mi e
postojan pridru`nik. A toj postojano mi nudi novi dokazi deka sum vo
pravo.
Mojata Pastorala za simfoniski orkestar, iako u{te pri prvata
proba pod dirigentskata palka na Lovro Mata~i} prozvu~i sovr{eno, ja
simnaa od pultot. Ona {to potoa se slu~i, nikoga{ ne moàm da go
zaboravam, i postojano se povtoruva vo moite misli. Nikoj ni{to ne veli.
Mol~i i Lovro Mata~i}. Gi sobiram nabrzina moite notni zapisi napi{ani
so kaligrafski rakopis, bez nitu edna gre{ka, i zaminuvam. Gi turkam vo
temninata na golemiot orman. Ne sakam pove}e da izlezat na videlina.
Lutinata ne stivnuva. Jas im ja ponudiv mojata Pastorala kako svetost, a
tie ja otfrlija kako obi~en smet. Sega znam podobro od bilo koga deka okolu
mene postoi zavera. No, isto taka znam deka moram da prodolàm da ìveam
i rabotam, no i da gi razotkrivam zavernicite. Mnogu e te{ko da se izleze
na kraj so neprijatelot, ako toj e oble~en vo ruvo na prijatel, mi veli eden
glas. Mu veruvam. Se pretvoram vo vistinski traga~. Godinite {to sledat mi
potvrduvaat deka sum vo pravo za ona vo {to veruvam. No, ako vo po~etokot
zaverata ja prepoznavav vo yid na mol~ewe soyidan okolu mene, podocna,
kako vremeto odminuva pona~esto do mene doa|aat zatskrieni zakani.
Ponekoga{ tie se tolku o~igledni {to i slepec }e gi prepoznae. Spored
moite razmisli, pri~ini ima pove}e, no sepak orovodci protiv mene se
zavista i qubomorata. A tie dve a`dai, grdi poroci na ~ovekovata du{a, na
pove}e na~ina gi prepoznavav i ~uvstvuvav. Jas sekojpat imav edno postojano
rabotno mesto, bilo toa da se nao|a{e vo Operata, Filharmonijata, Radio
Skopje, Visokata muzi~ka {kola, ili nekoe drugo mesto, a istovremeno
rabotev i na mnogu drugi mesta vrzani za muzikata za da moàm da go
prehranam moeto mnogu~leno semejstvo. Pokraj Marija i moite dva sina,
Ladislav i Robert, jas se grièv i za roditelite na Marija, nejziniot tatko
i majka, a rabotev samo jas. Iako navistina mojata plata vo mati~nata ku}a
177
be{e sekojpat najgolema, povisoka od platite na site drugi, taa ne be{e
dovolna za moeto mnogu~leno semejstvo. Mnogu ~esto, tokmu poradi toa
otrovni streli doa|aa od site strani. Lu|eto ne moàt da si ja sokrijat
zavista i qubomorata, iako se obiduvaat na sekoj na~in da gi prikrijat. No,
toa ne e se'. Mnogu rabota povrzana so muzikata jas moèv da ja srabotam
brzo i dobro i zatoa imav ponudi za sorabotka od pove}e strani. Bev
najdobriot pijanist, aranèr, pedagog, prv redoven profesor na Visokata
muzi~ka {kola,... Vo site niv rabotev neumorno kako {vajcarski saat i gi
izvr{uvav site zada~i. Koga vo Operata bev vo postojan raboten odnos,
sekretarot katadnevno mi zabeleùva{e deka sum izrabotil 12 ~asa. No,
koga nekolkupati odbiv da rabotam pove}e od toa, bev proglasen za dràven
neprijatel. Si pripomnuvam deka edna ve~er, dodeka sedevme vo Hotel
Makedonija i razgovaravme za angaìranosta na rabotata, direktorot na
Operata Davorin @upani} im re~e na prisutnite deka jas rabotam kako
tranvajska linija. Site se nasmeaa, no jas bev svesen deka ~esto pati si bev
samiot na sebe neprijatel zatoa {to nikoga{ ne se {tedev. Iako serioznata
muzika be{e moja prvenstvena rabota, jas u~estvuvav kako muzi~ar i vo
zabavnata, osobeno xez-muzikata, no i se trudev da go dadam svojot pridones i
vo narodnata. Postojano istraùvav, komponirav, na mladite talenti im ja
razotkrivav magi~nata tajna na muzikata. Bev prisuten nasekade. No, poradi
seto toa, kako {to vremeto odminuva{e, zavista i qubomorata koi me
demnea od pritaja se' pove}e dobivaa vo silina."
5. Govorni i muzi~ki stenogrami
"Rabotite se odvivaat so golema brzina. Kade i da se svrtev, moèv da

gi zabeleàm moite progoniteli. Iako site tie se obiduvaa da se prikrijat
zad semo`ni maski, jas lesno gi prepoznavav. Gi ispituvav nivnite
fizionomii, na~inot na koj se odnesuvaat i kako zboruvaat. Na momenti me
fa}a{e silna zbunetost. Ne moèv so sigurnost da otkrijam za kogo
rabotat tie, dali se amerikanski ili ruski {pioni. Sepak, nekoi te{ko
vidlivi razliki za drugite, koi jas gi gledav, mi govorea deka gi ima i od
ednite i od drugite. Ne mi be{e te{ko da sfatam deka moite stenogrami se
vo pra{awe, iako ne se edinstveno tie. Od ranodetskite godini tie mi se vo
umot. Toa se slu~i vo eden mig koga najnapred mislite, a potoa muzikata,
zapo~naa da mi doteknuvaat kako poroen do`d, a jas sakav site niv da gi
zabeleàm. Podocna uznav deka vsu{nost toa {to jas go posakuvam e
stenografijata, brzo pi{uvawe so pomo{ na posebni znaci, a se zasnova na
zakonite na fonetikata i pravilata na etimologijata, morfologijata i
sintaksata. Doznav isto taka deka taa ne e internacionalna, tuku e povrzana
za poedini jazici. Terminot stenografija koj vsu{nost zna~i brzopis, prv
go be{e vovel Vilisa, vo Anglija, vo dale~nata 1602 godina, iako nejzinite
koreni dosegaa do anti~koto vreme. Taa toga{ se narekuvala tahigrafija,
{to zna~elo brzo pi{uvawe. Stenografijata bila upotrebuvana i vo
178
Sokratovo vreme. Vo dvanaesetiot vek se koristele Tironovite noti. Niv
gi izmislil slobodniot rob Tiron koj so niv gi beleèl poznatite
Ciceronovi govori. Mnogu podocna, kon krajot na devetnaesettiot vek vo
Anglija, a osobeno vo Amerika, se koristela Gregovata stenografija.
Hrvatite, Srbite i Slovencite sozdale svoi stenogrami zasnovani na
Gabelbergeroviot sistem. Uznav deka vo svetot se poznati specifi~nite
grafi~ki sistemi na N.N. Sokolov vo Rusija i na Radnaja vo Ungarija. Iako
ovie stenogrami go privlekuvaa moeto vnimanie, tie ne gi zadovoluvaa
moite potajni èlbi. Jas sakav da sozdadam nova govorna stenografija so
koja }e moàm da go zabeleàm silniot napliv na moite misli i razmisli
koi dotekuvaat do mojot um, a tie da bidat nedostapni za nikogo. Opsednat so
ovie misli i ponatamu istraùvav. Doznav deka i nekoi poznati li~nosti vo
svetot na serioznata muzika se sluèle so nekoi ednostavni oblici na
{ifrirani tekstovi koi ne moèle ednostavno da bidat pro~itani. Taka
slavniot Mocart ~esto korespondiral so kriptogram koj vsu{nost
prestavuval pi{uvawe naopaku. Istori~arite zabeleàle deka toj, koga bil
vo Augsburg i ja posetil rabotilnicata za pijana na [tajn inkognito, se
pretstavil so imeto Tracom, negovoto ime kaàno naopaku.
Kako godinite minuvaa, a jas steknuvav se' pove}e i pove}e soznanija za
stenografijata, se ra|aa novi idei vo mojot um. Ne samo {to so novi simboli
ja zbogatuvav mojata govorna stenografija, tuku ve}e po~nav da sozdavam i
razli~ni vidovi i zatoa pove}e ne stanuva{e zbor za edna, tuku pove}e
stenogrami: horizontalna, vertikalna... Gledav nazad, vo minatosta, no u{te
pove}e napred, vo idninata. So rabotata na ovie moi novi, originalni idei,
jas se' pove}e i pove}e se dobliùvav da mojata zamisla stenogramite da
stanat univerzalni.
Ne znam koga to~no se slu~i toa za prv pat, dali istovremeno koga
zapo~nav da razmisluvam za govornata stenografija, ili moèbi podocna mi
se rodi idejata da sozdadam muzi~ka stenografija. Za da se slu~i toa
pridonesoa pove}e raboti. Pred site niv, vinovna be{e muzikata koja
postojano yune{e vo mene i koja sakav da ja zabeleàm. Taka po~na da se
sozdava mojata muzi~ka stenografija. Be{e toa ne{to sosema novo, dotoga{
nesozdadeno. So makotrpna rabota taa katadnevno se zbogatuva{e. A koga vo
eden ~udesen tvore~ki mig, mno{tvoto idei za formata i sodrìnata se
isprepletoa me|usebno vo nekolku celini, pred mene se najdoa moite
muzi~ki stenogrami. Prodolìv so uporna rabota, a moite stenogrami se'
pove}e i pove}e napreduvaa i se usovr{uvaa. Vo niv se sodràni mnogu novi
otkritija za koi svetot ni{to ne znae, no eden den toa }e se slu~i. Najva`no
od se' e {to moite stenogrami, govorni i muzi~ki, se nedostapni za drugite, a
klu~ot na tajnata go imam samo jas."
Koga gi izgovori svoite posledni zborovi, Ladislav be{e silno
vozbuden. Vnimatelno ja otvori crvenata papka. Od nea izvadi nekolku
listovi i mi gi podade kako da se nekakva relikvija. Gledav vo zagato~nite
znaci, zabeleàni na listovite od {partana i notna hartija so raznobojni
flamasteri, kako vo platno od nekakov apstrakten slikar i ni{to ne
razbirav.
179
"[to e ova?", mi dojde na um da go zapra{am Ladislav za eden zelen
hieroglif. No, ne rekov ni{to. "Toa e negovata Golema tajna", mi dojde na
um. Toga{ si pripomniv deka nekolku pati mi be{e rekol deka stenogramite
i site muzi~ki tajni }e mu gi razotkrie na Il~o, negoviot u~enik i prijatel.
6. Krugot se stesnuva
"Nabrgu nesigurnost me obzede i vo mojot dom", prodolì da zboruva

Ladislav. "Nekoi ~udni raboti se slu~uvaa. Otsevte ne sakav da poveruvam
vo niv. Si velev deka moèbi e toa poradi mojata pre~uvstvitelnost od
slu~uvawata nadvor od mojot dom. No, nabrgu sfativ deka umot ne me mami,
iako ~uvstvata mi bea zategnati kako struni. Ona odnadvor se prenelo i vo
mojot dom, ~uv eden glas od nepoznatata temnina na mojata du{a. Se' po~esto
po~nav da zabeleùvam deka roditelite na Marija ne{to me|usebno
{epotat. Od ona {to moèv da go slu{nam, mi se nametna pomisla deka tie
zboruvaat za mene. No, za {to stanuva zbor, se pra{uvav. Poodamna
finansiskata sostojba ne ni e dobra. I pokraj toa {to sum angaìran na
pove}e raboti, zarabotenite pari ne mi gi isplatuvaat. Znam deka za toa
be{e vinovna administracijata, no isto taka bev ubeden deka nekoi
zlobnici namerno mi gi blokiraat smetkite so meseci, godini. Ne moèv da
si gi dobijam parite zaraboteni so golem trud. Mi doa|a{e primisla deka
jas seto toa go znam, no dali roditelite na Marija go znaat toa. ûvstvuvav
deka somne` im ja nagrizuva du{ata. Tie kako da ne moèa da sfatat kade se
parite. Jas bev postojano zafaten, a pari se' pomalku i pomalku ima{e doma.
Nabrgu slu{av kako me|u sebe {epotat: Kaj se parite? Kaj se parite?
Nivnite misli mi yunea vo u{ite. Razmisluvav kako da im objasnam deka
nekoi zlobnici namerno mi go pravat toa. Iako neprijatelite bea sekade
okolu mene, nemam cvrsti dokazi da gi poso~am. Zatoa mol~ev. Rabotite
u{te pove}e se uslo`nija koga i Marija im se pridruì na roditelite. Eden
den zabeleùvam deka nekoj tara{kal po moite stenografski zapisi. [to
treba toa da zna~i, se pra{uvam vo seta moja zbunetost. Ne go znaev
odgovorot, no ~uvstvuvav deka ne sum zagrozen samo odnadvor tuku i odvnatre.
Bolna be{e pomislata deka sum tu|inec vo sopstveniot dom. Situacijata
stana nesnosliva. Nepoznatoto nikoga{ ne me zagriùvalo. Toa ne me
zagriùva{e i vo tie te{ki migovi za mene, no zatoa poznatoto silno me
zagriùva{e. Gledav, slu{av, ~uvstvuvav kako zlokobnosta se' pove}e i
pove}e me pritiska. Pomislata da izbegam nekade daleku od Skopje, od ovie
lu|e koi me progonuvaat, no i od sopstvenoto semejstvo sosema me opsena.
Nema so kogo da se posovetuvam. Nekoga{ nemav nikakvi tajni pred Marija.
No, sega ne be{e taka. I taa se be{e izmenila.
"[to e Laci?", me zapra{a eden den.
"Ni{to", velam, iako bezbroj pra{awa mi se vo umot. Nekoi od niv so
denovi gi nosam vo sebe. Poodamna sakam da ja zapra{am: "[to se slu~uva
180
Marija so tebe, so tvoite roditeli? Kakvi se ovie {epotewa? Koj tara{ka
po moite raboti i zo{to?"
"Kako ni{to", veli taa, "poodamna ~udno se odnesuva{, vo posledno
vreme ne moàm da te prepoznaam. [to se slu~uva so tebe? Ne{to krie{ od
mene", me pra{uva taa, a jas ~uvstvuvam kako taa da gi slu{a moite misli.
Zbunet sum sosema.
"Istite pra{awa sakav i jas da ti gi postavam Marija, no ti me
pretekna", uspeav da re~am.
"Laci, {to zboruva{?", izvika taa.
Ne moèv da dotraam. Izlegov nadvor vo no}ta. Sekavi~no
razmisluvav. Mora{ ne{to itno da prezeme{, mi veli eden glas. So brzi
~ekori pominav po ulicata. Odnenade` ne{to me natera da se svrtam
nanazad. Dvajca oble~eni vo dolgi ko`ni mantili go sledea sekoj moj ~ekor.
Od tesnata uli~ka na mojata desna strana se pojavija u{te dvajca. Tie ne bea
vo ko`ni manitili. No, znaev deka i tie me sledat. Ne znaev kade da se
skrijam."
Silna vozbuda go obzede Ladislav, no ne se zabeleùva ~uvstvo na
strav vo nea, tuku zadovolstvo. Uìva vo dramati~nosta na slu~uvawata. Vo
sledniot mig go preplavuva ~uvstvo na nadmo}. Siot se tranformira vo Lun,
kralot na no}ta. A koga toj e so nego ili vo nego, toj moè da se spravi so se'
i se{to. Znaev deka uspeal da im pobegne na svoite progoniteli. Otkako
vozbudata go odmina, prodolì da zboruva.
7. Elegija za razdelba
"Koga seto toa se slu~i, bev vo redoven raboten odnos vo

Makedonskata filharmonija. Tokmu toga{ sostojbata vo nea be{e mnogu
dramati~na i lu|eto se ~uvstvuvaa egzistencijalno zagrozeni. Mnogu
neprijatni pogledi i glasovi dopiraa do mene. Se pra{uvav dali toa {to se
slu~uva e privid ili jave. Sepak, na krajot bev ubeden deka seto toa {to se
slu~uva e nepobitna vistina. Zatoa prodolìv da gi baram pri~inite za toa.
Mnogu misli mi doa|aa na um, no ~uvstvuvav deka ima i u{te ne{to {to ne
dopira do mojata svest. Nabrgu se' izleze na videlina.
Edno docno popladne, otkako zavr{i probata vo Filharmonijata,
pojdov da pro{etam pokraj kejot na Vardar. Docna be{e i malku lu|e
sretnuvav. Me|u niv bea i nekolkumina ~lenovi na simfoniskiot orkestar.
Nivnoto odnesuvawe vedna{ mi stana somnitelno. Ima{e ne{to
neprijatelsko vo seto toa. Vo istiot mig kako mislite da mi se prosvetlija.
Iako bezbroj pati pred toa vakvoto odnesuvawe na nekoi od moite kolegi od
Filharmonijata go zabeleùvav, sega za prv pat mi stana jasno zo{to nivnot
odnos e neprijatelski kon mene. Jas poodamna javno govorev za mojata
fantasti~na ideja, vo koj cvrsto veruvav, deka moè da stane realnost. Taa se
sostoe{e vo ~udesnata muzi~ka natsinhronizacija. So nea eden muzi~ar (ili
nekolkumina) moèa da zamenat cel simfoniski orkestar. Iako nekoi
181
muzi~ari na ovaa moja ideja gledaa so neverba, jas bev dlaboko ubeden deka
toa e mo`no, otkako so ton majstorot Milan Dodevski ja napravivme
natsihronizacijata na Gospo|icata vo oblaci. Po~nav vo mislite da ja
razrabotuvam ovaa primisla. Kako vremeto odminuva{e i argumentite se'
pove}e i pove}e se mnoèa, vo mojot um po~nav da veruvam deka sum vo pravo.
Tie gledaat so neverba vo tvojata ideja za natsinhronizacijata
zatoa {to stravuvaat za svojata egzistencija, mi dovikna eden glas.
Zatoa tie }e napravat se' do toa i da ne dojde, se nadovrza drug. Sega e
sosema jasno deka za da ne se slu~i toa mora na bilo kakov na~in da bide{
otstranet, slu{nav kako vika tret glas. Vo toj ~as znaev deka go iznajdov
odgovorot zo{to nekoi od lu|eto od Filharmonijata se neprijatelski
raspoloèni kon mene."
Koga toa go re~e, ~udesno zadovolstvo bolsna od crniloto na negovata
zenica.
"Ne treba{e dolgo da ~ekam za da vidam deka moite razmisli se
besprekorno to~ni", re~e Ladislav so re{itelen glas. Vo glupavata
kratkovidost, tie mi dadoa otkaz. Namesto vo sorabotka so mene da stigneme
do samiot vrv na muzikata vo svetot, tie me izbrkaa od rabota. Direktorot
na operata Van~o âvdarski, golem muzi~ar i golem dirigent, ne moè{e
ni{to da stori protiv samoupravuvaweto, toj eksperementalen sistem koj
ednoumieto go be{e izdignal na nivo na svetost. Se slu~i toa vo vreme koga
se donesuva{e noviot zakon za platite. Spored nego, samoupravnite organi
moèa pau{alniot buxetski iznos, so vnatre{na preraspredelba da go
podelat na vrabotenite kako tie }e odlu~at. A toa zna~e{e, kako se
govore{e, kolku pomalku vraboteni vo Filharmonijata, tolku pogolemi
plati. Slu{nav deka jas sum prviot koj treba da se izbrka. Ne sakav toa da im
go dozvolam. Koga doznav za sednicata na Sovetot na Makedonskata
filharmonija, vedna{ pojdov na sostanokot i uspeav pred tie bilo {to da
storat, da ja dadam mojata neotpovikliva ostavka. Na krajot rekov:
Razdelete ja mojata plata na gladnite hieni, i si zaminav. Podocna, mojot
prijatel i kolega Van~o âvdarski mi re~e deka mnogu mu se bendisale
moite pro{talni zborovi.
Po ovie slu~uvawa so denovi ne spiev. Postojano bev opsenat so
muzika. Taa zagospodari so mojata du{a. Zborovite i notite pletea ~udesen
govorno-muzi~ki mozaik. Notite i zborovite izronuvaa od dlabo~inata na
mojata du{a i povtorno zaronuvaa vo nea. Stra{ni crni mislovrteì
dotekuvaa od minatosta. Bev preplaven od niv. Tie me vle~kaa nazad kako da
sakaa da mi ja progoltaat du{ata. Slu{nav i glas koj mi govore{e deka
celiot moj izminat ìvot e sinxir od alki na dlaboki katastrofi. Na nego
mu se pridruìja mno{tvo glasovi koi do mene dopiraa kako mnoguzvu~no
eho. Crnite, kako glamja zborovi, temnata kako mastilo muzika koja mi
yune{e vo du{ata, u{te pove}e me potresuva{e. Se' novi i novi misli se
namnoùvaa, a sodrìnata ostana ista. Se obiduvav da izbegam. Vo eden mig,
koga pomisluvav deka sepak }e uspeam da se spasam od minatosta, zabeleàv
novi u{te pomra~ni mislovrteì kako so sekavi~na brzina mi se
pribliùvaat od sega{nosta. So seta silina koja mi ostana se obidov da
182
zaplivam kon idninata. No vo nea ne gledav ni{to. Edna ogromna bezdna
zjapa{e pred mene. Stoev smramoren pred nea. ûvstvuvav kako ludilo mi se
zakanuva. Vo taa moja izgubenost, koga nade`ta se peplosa vo mene, edna
dlanka topla i ne`na me povede po nea. Dojdov do pijanoto. Kako ma|epsan
sednav na stol~eto pred klavijaturata. Prstite kako da mi bea skameneti.
No, eden topol bran koj odnenade` se izrodi od mojot um, molskavi~no be{e
stignal do niv. Koga bev spremen da po~nam da ja miluvam klavijaturata,
eden glas odvnatre mi {epna deka treba da storam u{te ne{to. Stanav. Go
zedov magnetofonot i go postaviv na najpogodnoto mesto do pijanoto.
Povtorno sednav. Po~uvstvuvav kako bran na ~udesna vozbuda go zafati seto
moe bitie. Moite prsti po~naa ne`no da gi miluvaat crno-belite klavi{i.
A potem zapo~na nivniot tanc. Be{e toa ~udesna igra. Muzikata koja tie ja
tvorea, be{e tokmu onaa koja ja sozdava{e mojata du{a. Vnatre{niot i
nadvore{niot glas bea sovr{eno ednakvi. Be{e toa vozvi{ena harmonija
me|u du{ata i teloto. Sledniot mig zapadnav vo nekakov du{even trans.
Koga se razbudiv, ne moèv da raspoznaam kade sum. Poglednav niz
prozorecot desno od mene. Vidov kako svetlinata na mugrata go turka
crniloto na no}ta. Slu{av kako lentata vo magnetofonot naprazno ~ekori.
Go sopirav besmisleniot ôd. Stanav svesen za sebe, za prostorot vo koj se
nao|am, za vremeto vo koe opstojuvam. Ne ~ustvuvav pove}e ni{to od onaa
zlokobna teìna od koja pred toa bev opsenat. Prijatna lesnotija mi ja
gale{e du{ata. No, taa ne trae{e dolgo. ûvstvo na vozbuda povtorno me
opsena. Netrpeliv sum. Sakav da slu{nam {to sum otsviril. Go vklu~iv
magnetofonot i vnimatelno slu{av. Crnila me opsenuvaat. Koga po
muzikata nastana molk, poglednav na ~asovnikot. Ne moèv da poveruvam
deka izvedbata trae{e tokmu 13 minuti i 13 sekundi. Za mene broevite
otsekoga{ imaa golemo zna~ewe. Znam deka brojot 13 zna~i ptica
zlokobnica. No, ona "13 i 13" mi ja soop{tuva stra{nata vest, deka crnilata
koi gi doìvuvav }e potraat i vo idninata.
So brzi dvièwa ja izvadiv lentata od magnetofonot. Pomisliv da ja
uni{tam, no nemav sila toa da go storam. Mi dojde misla da ja turnam nekade,
vo crna temnina za nikojpat da ne ja vidi videlinata na denot. So nasolzeni
o~i se zboguvav so nea."
8. Begstvo
"Se slu~i toa eden esenski den, docna vo no}ta. Temninata gi goltna
mesecot i bezbrojnite nebeski svetilki koga sakav za sovet da gi pra{am.
Samo {to ne zado`di. Nekolkupati izlegov od doma i povtorno se vrativ.
Vnimatelno go ispituvav likot na Marija. Vidov ~udesen spokoj. Nema{e vo
nego ni tronka od stra{niot nemir koj klokote{e vo mene. Za mig pogledot
go naso~iv na nejzinite roditeli. I nivnite likovi bea spokojni. Mi
doa|a{e luda misla da im kaàm {to sum naumil. No, koga taa misla stasa do
mojata svest, se slu~i ne{to stra{no. Trepne` me obzede siot. Vedna{
183
potoa me zaglu{i silen piskot, a gletkata pred mene sosema se smeni. So
maka go prepoznav likot na Marija. ûden e. Nevistinit mi se gleda{e. Ne
znaev v migot privid li be{e ili jave? Gi zatvoriv o~ite.
"Laci! Laci!", slu{nav.
"[to e Marija?", uspevav da pra{am.
"]e kasne{ li ne{to, sonot te fa}a?", re~e.
"Ne sum gladen", odgovoriv.
Vremeto bavno odminuva{e. Mi olesni na du{ata koga roditelite na
Marija pojdoa da si legnat. So netrpenie ~ekav i taa da si legne. Nabrgu se
slu~i toa. êkav sonot da ja grabne. Tivko, bes{umno vo maloto kufer~e, vo
koe moè da se zberat samo nekoi sitnici, gi staviv najneophodnite raboti.
Po ne znam koj pat poglednav vo pari~nikot, iako znam deka vo nego ima samo
sitni pari. Sepak tie se dovolni da si kupam bilet do Pri{tina. Pred
zaminuvawe vnimatelno ja podotvoriv vratata vo sobata na na{ite sinovi.
Prijaten son gi be{e obzel. Gi baknav vo mislite. I Marija be{e zapadnala
vo dlabok son. Za pozdrav i' mavnav so raka. Tivko kako kradec go napu{tiv
domot.
So zabrzan ~ekor se upativ kon èlezni~kata stanica. Marija i
decata ne moèv da gi istavam od umot. [to }e re~at tie, mi doa|a{e
pomisla. Ne znaev nitu {to da im kaàm, nitu kako da im objasnam deka vo
pra{awe be{e mojot ìvot, da se bide ili da ne se bide. Izbrav da se boram,
da gi pobedam neprijatelite za da moàm povtorno da se vratam kaj niv.
Stigav do hotelot Bristol. Se zagledav vo ubavoto zdanie pred mene.
Mi navrea spomenite. Vo videnie vidov kako so Marija izleguvame od
{irokite i visoki porti na èlezni~kata stanica. Go vidov nejziniot
nasmevnat lik, no vo videnieto se vidov i samiot sebe. Ona {to mi ostavi
silen vpe~atok be{e radosta koja ja vidov vo du{ata na Marija i
neskrotlivata energija koja zra~e{e od mene. Koga ovie sliki kako na
filmsko platno po~naa da se menuvaat pred mene, silno posakav da si go
vidam odblizu sopstveniot lik kako izgleda vo migot. Se slu~i i toa ~udo.
Se vidov i ne moèv da poveruvam vo gletkata. Ne be{e ostanalo ni{to od
onoj Ladislav koj pred godini stapna vo gradot na negovata nade` i nade`ta
na Marija, tuka da go svijat svojot dom. Pred sebe vidov eden umoren, prerano
ostaren ~ovek kako vleguva niz istite tie porti za da go napu{ti gradot
kogo go qube{e kako svojata rodna Subotica.
Pred da prodolì da govori Ladislav, dlaboko vozdivna. Vo taa
vozdi{ka kako da se zbrani site onie ~uvstva koi vo tie presudni dni mu ja
ima~uvale du{ata.
"Patot od Skopje do Pri{tina ne e dolg, no za mene dovolno dolg za da
se obidam da si gi priberam mislite. Po kojznae koj pat istoto pra{awe mi
se povtoruva{e: Dali mora{e seto toa da se slu~i? I povtorno vo mislite
go slu{av istiot odgovor, jasen i nepokolebliv. Mora{e! Mora{e!, mi
yune{e vo glavata. I denes, sega vo ovoj ~as, mislam deka toa mora{e da se
slu~i. Nemav pove}e sili da go podnesam pritisokot odnadvor, no i odvnatre
vo mojot dom. Ako toa ne go storev, znaev, znam i denes deka du{ata }e mi se
raspadne{e i ludilo }e ovlada{e so mene.
184
So utrinskata svetlina gi ostaviv zad sebe crnilata od no}ta. No,
mislite povtorno mi se ispreturkaa koga vozot nabliì kon Pri{tina.
Minatosta se izme{a so sega{nosta.
Pri{tina mi be{e poznata. Kako pijanist, no i kako {timer,
pove}epati vo minatosta prestojuvav vo nea. Me vrzuvaat ubavi spomeni. Vo
gradot poznavav mnogu lu|e, osobeno od muzi~kiot svet. Pri sekoe moe
doa|awe tie me do~ekuvaa so neskriena radost i po~it. So radost si
pripomniv i deka vo Pri{tina smetkite sekoga{ navreme mi bea ispla}ani.
Taa pomisla vistinski me izraduva i ohrabri, znaej}i deka pari~nikot mi
be{e prazen.
Vozot sopre. Izlegov na peronot. Go znaev patot kade treba da pojdam.
Znaev i do kogo treba da se obratam. Pojdov so siguren i cvrst ~ekor, a vo
du{ata po dolgo vreme po~uvstvuvav lesnotija.
Iako ne planirav dolgo da se zadràm, se slu~i vo Pri{tina da
ostanam edna godina. Za seto toa vreme bev postojano zafaten so rabota. Bev
prisuten sekade kade {to be{e prisutna i muzikata. Publikata, moite
muzi~ki prijateli, bea prezadovolni {to sum me|u niv. Nagradata za mojata
rabota mi be{e isplatuvana navreme. Imav dovolno pari za sebe i za moeto
semejstvo. Na Marija redovno i' ispra}av pari, a vo pismata i' vetuvav deka
eden den }e i' objasnam zo{to mora{e da zaminam od Skopje, da ja napu{tam
nea i na{ite sinovi."
Povtorno dlaboka vozdi{ka mu se ottrgna od du{ata, a crniloto na
levata zenica se ispolni so taga. No, za mig tagata se pretvori vo ~uvstvo vo
koe stravot i lutinata se pretekuvaat, no i se me{aa me|usebno.
"Se slu~i ona od {to stravuvav", re~e so tivok glas. Otkako ja
progolta plunkata prodolì. "Kako vremeto na mojot prestoj vo Pri{tina
odminuva{e, po~nav se' po~esto da gi zabeleùvam moite progoniteli. Vo
po~etokot tie uspevaa da mi se prikradat bez da gi zabeleàm. No, ne za
dolgo. Brzo ja sfativ nivnata igra. Sega lesno moèv da gi prepoznaam, iako
tie se obiduvaa ume{no da se prikrijat. No, toga{ zabeleàv deka nivniot
broj katadnevno se zgolemuva{e. A so toa raste{e napnatosta vo mene. Koga
taa stana nepodnosliva, zaklu~iv deka moram da ja napu{tam Pri{tina."
9. Crveniot suboti~ki tramvaj
"Iako cvrsto re{iv da ja napu{tam Pri{tina, ne znaev kade da

pojdam. No, nabrgu se slu~i ne{to {to mi pomogna da se odlu~am. Soniv
~udesen son. Iako negovata sodrìna be{e rascepkana, sepak moèv da
sostavam edna celina.
Na zaedni~ka trpeza be{e zbrano seto moe semejstvo. Tuka bea moite
rodnini od moite dve rodni ku}i: baba Tereza, tetkite Etu{ i Margita,
~i~ko Lali, mama Ana i papa Janu{, moite najbliski, tatko mi Eugen, majka
mi Jolanta i mojata mila sestra Lonti. Se rabira deka tuka bev i jas. Site
bea mnogu veseli, se smeeja i ne{to zboruvaa, ne mnogu jasno, no sepak uznav
185
deka toa se odnesuva za mene. Vo taa me{avina na iscepkani zborovi, moèv
da slu{nam deka se zboruva za prekrasnata torta od portokali na baba
Tereza, koja gordelivo se sme{ka{e od sredinata na masata, no i za mojata
muzi~ka nadarenost. Odnenade`, kako {to toa biduva na son, ovie sliki
potonaa vo sino-zelenite vodi na Pali~koto Ezero. A tamu, na bregot od
ezeroto, jas i mojot sakan ~i~ko Lali lovevme ribi. Koga tapata na mojot
konec dlaboko potona, go slu{av Lali kako mi veli vnimatelno da go
povle~am konecot. Bev silno vozbuden. Vrvot na mojata trska be{e mnogu
svitkan i jas znaev deka na jadicata se zaka~ila golema riba. Vnimatelno go
motav konecot, no odnenade` vrvot na mojata trska se ispravi. Ne moèv da
poveruvam deka golemata riba se otka~ila i jas sum ostanal bez mojot trofej.
No, mojata taga ne potraja dolgo. Prijatnite zvuci na pijanoto i violinata
mi ja razveselija du{ata. Vo na{ata golema soba bevme sobrani site.
Ki{awa i Lonti svirea ~etvorora~no na na{iot Vopaterni, a mojot tatko i
jas svirevme na violini. So prekrasnite zvuci na ovoj semeen kvartet se
razbudiv. I pokraj seta prijatnost koja ja ~uvstvuvav vo du{ata, pred sebe
vidov ogromna bezdna od koja se xarea vo mene iljadnici o~i na moite
progoniteli. Nabrzina izlegov od svojata soba za da ja izbegnam stra{nata
gletka. Otsekoga{ dvièweto na teloto i zamorot za mene bea ~udotvoren
lek koj me osloboduvaa od nervozata. I se slu~i toa. Otkako pro{etav,
povtorno si pripomniv na sonot. A toj mi dovle~ka i nekoi moi razmisli
koi povremeno mi se javuvaa. Vo kratkite slobodni migovi koga ne bev
opsednat so muzikata i moite progoniteli, jas navratuvav so mislite vo
Subotica. I sekojpat koga toa }e se slu~e{e, ~udesen spokoj me obzema{e.
No, sega po~uvstvuvav neskrotliva nostalgija. Istiot ~as bev re{il {to
poskoro da zaminam za mojata rodna Subotica. Toa se slu~i samo po nekolku
dena.
Mnogu misli i ~uvstva bea zbrani vo mene dodeka patuvav. Kako {to
nabliùvav kon Subotica, se' pove}e i pove}e bev nestrpliv da se sretnam so
mojot roden grad, so spomenite od moeto detstvo, so onie prekrasni godini
pominati tuka pred moeto zaminuvawe vo Zagreb i povtornata sredba so nego
po godinite na stra{nata vojna pominati vo Budimpe{ta.
Koga stignav vo Subotica, spomenite i ~uvstvata od odamna
izminatite vremiwa u{te posilno zaùborea vo mene. Nekoi od niv bea
povrzani za razni mesta, prostori, no najpove}e za lu|e od mojata mladost.
Silno posakuvav da se sretnam so site niv. I kako vremeto odminuva{e, so
pove}eto od niv i se sretnav, no za àl slu{nav deka nekoi od niv pove}e ne
se me|u ìvite. Gi posetiv nivnite ve~ni domovi i so sekogo od niv
porazgovarav. Vo tie mislovni razgovori ni{to ne se be{e izmenilo od
onie damne{ni godini. Istite misli, istite {egi, istite nasmevki, istite
griì. No, sredbite i razgovorite so onie koi ostanale ìvi bea poinakvi.
Iako nekoi od niv mi se storija isti kako vo minatosta, pove}eto se bea
izmenile odnadvor i odvnatre. Vremeto pravi vistinski ~uda, pomisliv. I
navistina, nekoi ne moèv da gi prepoznaam, mi se storija kako tu|inci,
kako lu|e koi za prvpat gi gledam. Nivnite likovi, nivnoto odnesuvaweto,
duri i nivnite karakteri ne bea kako onie koi jas gi poznavav. No ona {to
186
najpove}e me zbuni, be{e {to jas ne znaev da si odgovoram samiot sebe koi od
niv se vistinskite, onie koi gi znaev od minatosta, ili ovie koi gi zapoznav
sega. Vremeto pravi vistinski ~uda, povtorno pomisliv.
A {to da kaàm za mojata rodna Subotica?
Pominav niz site ulici, sokacite niz koi nekoga{ vrvev, a dobredojde
mi rekoa i onie novoizgradenite. Nekoi ku}i, spomenici, drva, cvetni
gradini, stoeja tokmu onamu kade {to gi bev ostavil pred godini. I tie mi se
storija kako lu|eto. Edni bea sosema neizmeneti, drugi ostareni,
bespomo{ni, kako edvaj da se dràt na noze. Vidov i mnogu novi raboti.
Staroto i novoto se bea izme{ale vo edno. Nekade ~udesno se vklopuvaa,
nekade sosema se raziduvaa. Kako i da be{e, site tie probudija vo mene mnogu
~uvstva. Sepak od se' najpove}e me izraduva Crveniot suboti~ki tramvaj.
Koga go vidov, mnogu spomeni mi navrea.
Crveniot tramvaj gi povrzuva{e trite najoddale~eni to~ki od
periferijata na Subotica. Brzo i udobno moè{e da se stigne sekade kade
{to du{ata }e ti posaka. Vozeweto so nego be{e osobeno prijatno vo
letnata omornina niz suboti~kite ulici, a vistinsko uìvawe koga toj se
dviè{e kon peso~nite plaì na Pali~koto Ezero, koga strueweto na
vozduhot be{e najsilno. No, site tie ubavini bea nesopirlivi so vozeweto
vo otvorenite prikolki na Crveniot suboti~ki tramvaj. Be{e toa
vistinska atrakcija koja edinstveno moè{e da se sporedi so onie ~udesni
ludorii koi moèa da se doìveat vo Luna-parkovite. Taka Suboti~kiot
crven tramvaj od moite ranodetski godini go vesele{e moeto srce i ostana
zasekoga{ zabeleàn vo moite misli i du{a kako veli~enstven spomenik,
simbol na mojot roden grad.
No, prvi~nata radost koja se izrodi vo mene koga go vidov za àl ne
potraja dolgo. Kako sudbinata da saka{e da bidam svedok na negovoto
penzionirawe, a nabrgu potoa i na negoviot zakop. Iako toj nalikuva{e na
starec, sepak toj se' u{te gi vesele{e du{ite na site, osobeno na decata. Za
nego se govore{e i pi{uva{e kako za ekolo{ki ~ist prevoz. Mnogu gradovi
koi nemaa tramvaj posakuvaa da go vidat niz svoite ulici. No, za àl, onie
koi bea odgovorni za Subotica ne mislea taka. So brzina na sekavica se
ra{iri vest deka Crveniot suboti~ki tramvaj go zavr{il svojot raboten
vek i deka ednostavno treba da bide isturkan od suboti~kite ulici. Toa za
mene i mnogumina drugi be{e sosema nesfatlivo. Nikoga{ ne doznav na kogo
mu padnala na um ovaa bezumna ideja. No, vo toa vreme nekoi raboti taka se
slu~uvaa. Moèv da pretpostavam deka vo kabinetot na nekoj golemoumen
politi~ar, ~ii zborovi se neprikosnoveni kako dogma, mu do{la na um ovaa
ideja koja vedna{ bila prifatena od drugarite poltroni okolu nego, bez
zdravorazumska razmisla zatoa {to bezgre{nite idei na Golemiot Drugar
sekoga{ moraat da se prifatat i sprovedat vo delo. Vo ednoumieto se' be{e
mo`no.
Sekavici sekaa od crniloto na zenicata na Ladislav dodeka govore{e.
"I se slu~i toa. Ona {to jas go vidov so moite o~i be{e uàsno ma~no.
Otsevte tramvajot be{e odnesen do krajnata stanica na periferijata od
gradot, isto onaka kako {to nepotrebnite raboti od ku}ata se natrupuvaat
187
vo {upa na samiot kraj od dvorot, ili kako {to starcite se smestuvaat vo
stare~kite domovi na krajot od gradot. Potoa zapo~na korneweto na {inite.
A tie sivosrebrenesti, izabeni od dolgogodi{nata upotreba, se' u{te bea
dovolno silni na svojot grb da ja nosat lokomotivata i nizata vagoni. Koga
gi iskornaa od zemjata, zad niv ostana edna nedogledna dlaboka rana. Imav
~uvstvo kako nekoj zlostornik so ostro se~ivo da pominal po mene i mi go
izranil teloto. No ovoj zlostor koj go vidov, moèbi i }e moè{e da go
podnese moeto nasolzeno srce ako vo istiot ~as koga se razurnuva{e,
uni{tuva{e Crveniot suboti~ki tramvaj, preku silnite zvu~nici
postaveni nasekade naokolu ne tre{te{e muzika. Ne be{e toa traurna
muzika, kako {to e redot da se slu{ne koga nekoj se pogrebuva, tuku
naprotiv, treskava, vesela, raspeana muzika kako koga se slavi nekakva
pobeda. Be{e toa ma~na groteska vo koja se isprepletuvaa sprotivni
~uvstva. Odvreme navreme pome|u muzikata }e se slu{ne{e nekoj refren vo
koj se veli~e{e Golemiot brat i se istaknuvaa negovite zaslugi, me|u koi i
zaminuvaweto na Crveniot suboti~ki tramvaj kako beskorisna starina,
simbolot na nekoi izminati vremiwa, otstapuvaj}i mu go svoeto mesto na
izumite na novoto vreme koe doa|a. Taa glupava muzika i tie besmisleni
zborovi, nasproti grozomornosta na deloto, ne samo {to me pravea taèn,
tuku vo mene razbuduvaa neskrotliva lutina. Vo tie migovi na taga i lutina
si pripomniv i na vol{ebniot pionerski voz vo Skopje, koj i pokraj seta
ubavina be{e nemilosrdno uni{ten. Ne moèv ni toga{, ne moàm ni sega
da razberam zo{to lu|eto imat potreba da uni{tuvaat, osobeno nekoi
raboti koi, iako im pripa|aat na minatosta, moàt da ostanat vo sega{nosta
kako spomen na edno izminato vreme, ili u{te podobro tie da se vozobnovat
so tehni~kite dostignuvawa na sega{nosta."
Ta`no e liceto na starecot. Iako lutinata klokoti vo nego od
golemata taga, taa ne moè da se vidi. Go svrtuva pogledot na strana i so
prstite ne`no minuva po klavijaturata na Orsinot. Traurni zvuci go
ispolnuvaat prostorot. Otkako malku se sozede, prodolì da zboruva.
10. Golemiot rizik
"So nataèna du{a si zaminav od Subotica. Ne razmisluvav kade

ponatamu. Slovenija poodamna mi be{e vo umot. I koga go napu{tiv Skopje,
se kolebav me|u Pri{tina i Qubqana. Sega taa be{e na red. Vedna{ po
pristignuvaweto vo Qubqana, go posetiv svojot prijatel Igor Andrej~i~ so
kogo od poodamna se poznavav. Toj kako direktor na Koncertnata direkcija
na Slovenija, so godini gi organizira{e moite solisti~ki koncerti i
nastapi so simfoniskiot orkestar na Qubqanskata Radio Televizija.
Sredbata be{e mnogu srde~na. Od poodamna se nemavme videno. Vo negoviot
dom pominav ubavo popladne. Ja zapoznav negovata mnogu qubezna sopruga i
go na{timav doma{noto pijano. Dolgo govorevme za odamna minatite
vremiwa. Si pripomnivme za mnogu interesni slu~ki koi ostanale dlaboko
188
zakoreneti vo na{ata memorija. No, pokraj ~uvstvoto na prijatnost od ovaa
sredba, ponesov so sebe vo du{ata i mnogu taga koja ja ~uvstvuvam i denes.
Neposredno po moeto doa|awe zabeleàv deka Igor Andrej~i~, iako
se obiduva ne moè{e sosema da prikrie deka ne{to go izma~uva. Bev
qubopiten da slu{nam poradi {to mojot prijatel se ~uvstvuva taka, no ne
moèv tuku taka da go zapra{am za toa. Podocna, od negovata sopruga ja
doznav pri~inata za tagata koja mojot prijatel Igor se obiduva{e da ja
sokrie od mene. Nekolku meseci pred moeto doa|awe, Igor ja povredil
{akata na levata raka. Povredata bila te{ka. Iako taa zazdravela,
posledicite za Igor bile katastrofalni. Toj poradi nea ne moèl pove}e da
sviri na svojot sakan instrument, violon~eloto. Kakva tragedija, pomisliv,
za mojot prijatel, no i za muzikata voop{to. Igor Andrej~i~ be{e odli~en
violon~elist.
Bolkata koja ja po~uvstvuvav koga slu{nav {to mu se slu~ilo na mojot
prijatel, nabrgu se izme{a so neverba koga negovata sopruga mi raskaà
kako toa se slu~ilo. Za vreme na popladnevniot odmor, koga Igor sakal da
otvori edno stakleno {i{e od oranàda (zamislite), toa mu eksplodiralo
vo rakata!?"
"Zar e mo`no gospodine Palfi takvo ne{to da se slu~i", re~e taa
kako se' u{te da ne veruva vo ona za {to i samata bila svedok.
"Da", odlu~no rekov. "Jas od mnogu odamna predupreduvam na opasnosta
od staklenata ambalaà, no u~enite lu|e kako da ne sakaa da slu{nat za toa,
iako so zakonite na fizikata toa lesno moè da se objasni. Poradi golemiot
pritisok koj se sozdava pri gaziranite pijaloci, staklenite {i{iwa
ponekoga{ moàt da eksplodiraat. Osobeno e opasen {ampawot, a toa mnogu
lu|e ne go znaat zatoa {to ne se predupredeni od vakvata opasnosta koja gi
demne sekojdnevno."
"Zar e mo`no gospodine Palfi", povtori soprugata na Igor, no
pove}e nema{e somne` vo nejzinot glas, iako se' u{te ne moè{e da se
sozeme od ona {to i' go rekov.
Vo Qubqanskata opera se vrabotiv kako baletski korepetitor.
Pokraj korepetitorskata rabota imav i mnogu solisti~ki nastapi. Eden od
niv ostana dlaboko vkorenet vo moeto pametewe. I ovojpat organizator na
mojot nastap so simfoniskiot orkestar be{e mojot prijatel Igor
Andrej~i~. Na prestojniot koncert mu be{e posveteno golemo vnimanie i
istiot treba{e da bide sniman od Qubqanskata Radio Televizija. No,
dodeka te~ea podgotovkite, jas se razbolev od grip. Denot pred mojot nastap
sostojbata mnogu mi se vlo{i. Leèv vo hotelskata soba na hotelot Union,
kade bev smesten, so visoka temperatura. Ve~erta me poseti Igor Andrej~i~,
so lekar i pro~ueniot dirigent od Var{ava Vitold Rovicki koj kako gostin
na Qubqanskata opera treba{e da dirigira so filharmonijata. Be{e toa
poseta na zagrièni lu|e za moeto zdravje. Od razgovorot so niv brzo sfativ
deka tie i ne pomisluvaat deka jas vaka bolen }e nastapam i toa so Listoviot
Koncert za pijano i orkestar vo Es-dur, koj ima osobeno te{ki delovi vo
koi obete race imaat golemi skokovi vo brzo tempo, vo oktavi vo ista nasoka
i vo koi moè da se poremeti ~uvstvoto na ramnoteà, zatoa {to skokovite
189
ne se vo sprotivno dvièwe i mala gre{ka lesno moè da se zabeleì. No,
jas ne mislev taka. Navistina ludo. Ednostavno ne sakav i da pomislam
koncertot da ne se odrì, iako zaradi sostojbata vo koja se nao|av rizikot
ne{to da mi se slu~i be{e navistina golem. No, jas vo tie migovi voop{to i
ne razmisluvav da se za{titam samiot sebe i da ja izbegnam ogromnata
odgovornost od vakvata moja postapka. Kategori~no rekov deka moàm da
nastapam. Lekarot, i pokraj toa, sovetuva{e koncertot da se odloì, i
sprotivno na toa otfrla{e sekakva odgovornost od sebe. Poa|aj}i od
lekarskata etika, toj navistina be{e sosema vo pravo.
Publikata po~na da vleguva vo golemata sala vo Qubqanskata
filharmonija, tradicionalna za koncerti, koga jas pristignav. Sedev
iznemo{ten vo umetni~kata soba. Koga go izvadiv toplomerot, ìvata
pokaùva{e zagriùva~ka temperatura. Kako vremeto odminuva{e, a
koncertnata sala se' pove}e i pove}e se ispolnuva{e, se ~uvstvuvav se'
polo{o i polo{o. A publikata nemilosrdno doa|a{e, doa|a{e se' dodeka ne
se prepolni golemata sala. I vo tie migovi lekarot, Igor Andrej~i~ i
Vitold Rovicki se obiduvaa da me odvratat od nastapot. No, jas ostanav so
glava tvrda kako beton pri svojata odluka.
Koga stapnav na podiumot, do mene dopre silen aplauz. Be{e toa mnogu
silen urnebesen aplauz. Za prvpat silno posakav vedna{ da prestane, zatoa
{to ovoj voshituva~ki do~ek pretstavuva{e neograni~ena doverba na
koncertnata publika kon mene. Toa pak mi zboruva{e deka qubqanskata
koncertna publika ne go zaboravila mojot prethoden solisti~ki koncert
koga mojot nastap od nea, no i od kritikata, be{e sporeduvan so nastapite na
Franc List, najgolemiot pijanisti~ki umetnik vo istorijata na muzikata. I
navistina be{e taka, iako za àl denes ne raspolagam nitu so tonska snimka
od mojot nastap, nitu so napisite vo vesnicite vo koi se pi{uva{e za toa.
Otkako ovie misli mi pominaa niz umot, po~uvstvuvav ogromna odgovornost,
no i silna obvrska kon ovie qubiteli, dobri poznava~i na koncertnata
muzika, da im vozvratam so dostojna interpretacija.
Po burniot aplauz zavladea sovr{ena ti{ina. Za mene taa be{e
poteskobna i pozastra{uva~ka od samiot aplauz. Vo sovr{enata ti{ina
moè da se slu{ne i najmalata gre{ka, mi dojde na um. Teloto i du{ata mi
zatreperea. Be{e toa najsilnata trema koja dotoga{ sum ja po~uvstvuval. I
vo toj dramati~en mig mnogu misli mi navrea vo umot."
Vo pogledot na Ladislav zabeleàv mislovna koleblivot. Nalikuva
na ~ovek koj od mnogute misli koi mu se vo umot, razmisluva za koja najprvin
treba da govori. Taa koleblivost pove}epati moèv da ja zabeleàm kaj nego.
Ovojpat brzo odlu~i za {to }e prodolì da zboruva.
"Za fenomenot trema mnogu sum razmisluval. Za nea vpro~em
razmisluvaat i site umetnici. Sekoj od niv pove}e ili pomalku go poznava
ovoj sindrom. No, toj trepne` koj go zafa}a teloto i du{ata pred javniot
nastap, site go ~uvstvuvaat na poinakov na~in. Pove}eto se sloùvaat deka
efektot od tremata moè da bide voznesuva~ki i umetnikot da dade pove}e
otkolku {to toj samiot vistinski veruva deka moè. No, posledicite od
tremata moàt da bidat i mnogu te{ki. Znam i takvi slu~ki koga izvonredni
190
koncertni umetnici poradi nea gi napu{tile javnite nastapi za navek.
Inhibicijata koja moè da se slu~i vo eden mig, moè da dovede do sosema
prekinuvawe na filmot i nemo`nost da se prodolì ponataka. A po edna
vakva slu~ka nastapuva edno stra{no ~uvstvo vo koe se gubi verbata vo sebe.
A tokmu vo toa se sobrani mnogu misli i ~uvstvuvawa, koi naj~esto
doveduvaat ovie nesre}nici otsevte da gi izbegnuvaat sredbite so onie koi
bile svedoci na toa, a nabrgu potoa sosema da se izoliraat od javnosta."
Otkako za kratko se zadrà na fenomenot nare~en trema, prodolì da
govori za dramati~nite slu~uvawa vo golemata sala vo Qubqanskata
filharmonija.
Se' u{te ovie misli se pletkaa vo mene koga dirigentot Vitold
Rovicki go pokrena simfoniskiot orkestar vo najgolema zvu~nost. Posle
prvite ~etiri takta od prviot stav na Listoviot Koncert, vo pettiot solo
pijano takt treba{e da nastapam jas. Vo migot koga silnata grmotevica od
simfoniskiot orkestar dopre do mene, taa na nekakov vol{eben na~in ja
progna od mene pticata zlokobnica koja se obiduva{e da mi se vgnezdi vo
du{ata. Klavijaturata se zabranuva, a crno-belite klavi{i po~naa veselo da
potskoknuvaat pod moite prsti. Se' {to potoa se slu~uva{e be{e kako na
son. Ubav son. Vo eden zdiv, od po~etokot do krajot, otsviriv besprekorno.
Bez gre{ka otsviri i orkestarot. A Vitold Rovicki, vo sklad so svojata
svetska afirmacija, be{e sovr{en. Publikata be{e odu{evena.
Dolgo vreme potoa, koga }e si pripomnev na ovoj moj nastap vo
golemata sala na Qubqanskata filharmonija, silno ~uvstvo na strav, strav
do vistinski uàs, me obzeme{e. Toj pekolen uàs proniknuva{e od
pomislata {to se' moè{e da mi se slu~i na toj koncert. No, ne se slu~i toa.
Uspeav. Sepak, i denes ne moàm da sfatam zo{to mnogupati vo mojot ìvot
vleguvav vo situacii so golem rizik koi moèa da dovedat do golemi
katastrofi. Zo{to tolku pati ja predizvikuvav sudbinata? Moèbi
odgovorot se krie nekade dlaboko skrien vo mojata du{a."
11. Progonot prodolùva
"I pokraj mojata golema angaìranost so muzikata, moite

istraùvawa za govornite i muzi~kite stenogrami nikoga{ ne prestanaa.
Se' nekoi novi idei mi doa|aa na um i jas se' pove}e i pove}e veruvav deka
ovie moi otkritija imaat golemi civilizaciski vrednosti. Tokmu ovie
razmisli me sovetuvaa vnimatelno da gi ~uvam moite zabele{ki, osobeno od
moite progoniteli ~ija glavna cel bea tokmu tie. Znaev deka za moite
stenogrami, pokraj drugite, deka se zainteresirani i Amerikancite i
Rusite. Tie postojano se obiduvaa da dojdat do niv, a nivnata nastoj~ivost
be{e mnogu golema. Kako vremeto odminuva{e, taa ponekoga{ preminuva{e
vo vistinska drskost. I tuka, vo Slovenija, tie ne prestanaa da me sledat.
Ponekoga{ ve{to uspevav da im pobegnam, no ponekoga{ ~uvstvuvav kako mi
se zad peticite. Za moite ve{ti manevri mnogu mi pomagaa sovetite na
191
mojot golem prijatel Lun - kralot na no}ta. No, nenadejno rabotite mnogu se
uslo`nija i dobija vo svojata dramatika. Vistinski se zagriìv za svojot
ìvot. Taa moja zagriènost be{e najpove}e poradi toa {to jas dlaboko bev
ubeden vo sebe deka moite stenogrami nikoj vo svetot ne moè da gi
de{ifrira i poradi toa, ako padnam vo nivnite race, tie so prisila i
izma~uvawe }e se obidat da iznudat od mene da im go razotkrijam
tainstveniot klu~. Iako znaev deka nema sila koja moè da me natera da go
storam toa, sepak razmisluvav kade e najsigurno da izbegam i da se skrijam
zasekoga{ od niv. No, sekojpat koga za toa razmisluvav me obzema{e
~uvstvstvo na bespomo{nost. Od Skopje izbegav vo Pri{tina, no ne uspeav
da im pobegnav na moite progoniteli. Sledej}i me tie dojdoa po mene i vo
Subotica. A vo Slovenija tie u{te pove}e se namnoìja. Pomislata da se
vratam vo gradot pokraj Vardar voskresnuva{e vo mene mnogu neprijatni
se}avawa. Pokraj toa, vo Skopje ne stradav samo od moite progoniteli, tuku
i od te{kata materijalna zagrozenost vo koja se najdovme jas i moeto
semejstvo. Za razlika ottamu tuka redovno mi gi inkasiraa parite od mojata
rabota od koi moèv udobno da ìveam, no i' redovno da i pra}am pari na
Marija. Taa pogodnost, iako be{e mnogu va`na, po~na da stanuva bezna~ajna
koga konstatirav deka brojot na moite progoniteli katadnevno se
zgolemuva, a obra~ot okolu mene se' pove}e i pove}e se stesnuva. Razmislata
kade da pojdam i da se skrijam mi stana nesnosna do ludilo. No, ona od {to jas
najpove}e stravuvav, doprva doa|a{e."
Ladislav samo za mig podzastana pred da prodolì da zboruva.
"Vo tie mnogu neprijatni denovi za mene, od moite muzi~ki prijateli
dobiv pokana da gostuvam vo Bohinska Bistrica. Za ubavinata na ova mesto
mnogupati bev slu{nal, no od prezafatenost go nemav poseteno. Vistinski
se izraduvav koga ja dobiv pokanata. Ne be{e toa samo poradi ubavinite na
Bohinska Bistrica, mnogu pove}e od toa {to kako nikoga{ pred toa moite
progoniteli mi se pribliìja. Storiv se' nezabeleàno da im izbegam. Na
patot za Bohinska Bistrica po~uvstvuvav kako malku du{ata mi se
osloboduva od nevidlivata stega koja me pritiska{e i mi ja ograni~uva{e
slobodata. Nabrgu potoa prirodnite ubavini sosema me voznesoa.
Bohinskata Kotlina zagradena od site strani so Julskite Alpi, izgleda{e
veli~enstveno. Vo taa nepovtorliva ubavina, sepak Bohinskoto Ezero be{e
najubavoto ne{to. Toj smaragd so zeleno-siva boja bolskote{e so siot sjaj
pod popladnevnoto sonce. Bohinska Bistrica e malo grat~e koe po svojata
ubavina nalikuva na onie od prikaznite. Se smestiv vo hotel koj pove}e
nalikuva{e na planinska ku}a. Se ~uvstvuvav prijatno. Izlegov da se
pro{etam. Docna ve~erta se vrativ vo mojata hotelska soba. Gletkata koja se
prikaà pred mene me izbezumi. Ne moèv da im veruvam na svoite o~i.
Celata soba be{e ispreturana. Rabotite od mojot kufer bea nasekade
rasfrleni. Vedna{ zabeleàv deka nedostasuvaat del od moite
stenografski rakopisi. Ne znaev {to da pravam. Pomisliv da ja povikam
policijata, no toga{ vo mislite mi dojdoa se}avawata za ona {to mi se
slu~i koga bev priveden vo policiskata stanica vo Skopje. Sepak, po mnogu
razmisli i dolgo kolebawe se javiv vo policijata, iako Lun me sovetuva{e
192
toa da ne go pravam. Nabrgu dojdoa trojca od koi samo edniot be{e vo
uniforma. Otkako porazgovaraa so mene, edniot od dvajcata vo civilna
obleka me zapra{a dali ne{to mi nedostasuva.
"Da", rekov, "nedostasuvaat eden del od moite stenogrami."
"Stenogrami", povtori toj, a izrazot na liceto mu dobi zagado~en
izgled, a leviot musta} mu se podigna.
"Stenogrami?", re~e i vtoriot vo civilna obleka. Negoviot glas mi se
stori poznat. Bez da zabeleàt drugite, vnimatelno ja prou~uvav negovata
fizionomija. I taa mi se stori poznata. Dodeka bev opsednat so ovie misli
onoj so crnite musta}i podigna eden list napi{an so moite govorni i
muzi~ki stenogrami zaturen pod krevetot.
"Za ova li stanuva zbor?", zapra{a potturnuvaj}i go listot pred mene.
"Da", odgovoriv.
Drugiot so civilna obleka mu gi zede od raka i po~na vnimatelno da
go ispituva.
"[to ozna~uva ova?", re~e podavaj}i mi go listot i poso~uvaj}i na
eden od moite stenografski znaci.
"Ne moàm za toa da zboruvam", rekov so istiot otse~en glas kako {to
toa go storiv i vo policiskata stanica vo Skopje. Toj ostro me pogledna, no
ni{to ne re~e. Vnimatelno go svitka listot i go stavi vo xebot od paltoto.
Potoa mu dade znak na onoj so musta}ite i toj dojde do nego. Otkako ne{to mu
pro{epoti, izleze od sobata. So odbrani zborovi mustaklijata mi re~e deka
}e storat se' da go otkrijat natrapnikot, no deka e dobro jas da ostanam vo
hotelskata soba se' dodeka tie ne me informiraat za {to se raboti.
Koga ostanav sam, sekavi~no razmisluvav. Vedna{ sfativ deka so
moeto javuvawe vo policijata rabotite u{te pove}e se uslo`nija. Lun sepak
be{e vo pravo koga me sovetuva{e da ne ja povikuvam policijata. No, toa
pomalku me griè{e. Seto moe vnimanie be{e skoncetrirano na edno od
licata vo civilna obleka ~ij glas i lik mi bea poznati. Nabrgu bev siguren
deka toj be{e eden od moite progoniteli koj me slede{e vo Qubqana. Iako
so sigurnost ne moèv da tvrdam, intuitivno ~uvstvuvav deka istiot toj
nekolkupati go zabeleàv i vo Skopje. I kojznae do kade }e talkav so
mislite vo mojata potraga po somnitelnoto lice, ako odnenade` ne mi se
nametna edno mnogu zna~ajno pra{awe: Od kade moite progoniteli doznale
za moeto zaminuvawe od Qubqana vo Bohinska Bistrica koga za toa jas na
nikogo ne kaàv, a napraviv se' kako {to me sovetuva{e Lun, nezabeleàno
da zaminam? Dolgo razmisluvav. Vo eden mig mislite mi se prosvetlija i
re{enieto na zagatkata samo mi se nametna. Moite progoniteli moraat da
imaat nekoj kodo{ me|u moite muzi~ki prijateli vo Qubqana i toa me|u
moite najbliski" mi govore{e ~istiot um. I Lun se sloì so mene. Nabrgu
znaev koj e toj. Koga po~nav da gi analiziram rabotite, se' pove}e i pove}e
fakti mi govorea deka sum sosema vo pravo. No, iako so toa pove}e raboti
mi stanaa jasni zagatkata ne be{e do kraj razre{ena. Sega me izma~uva{e od
kade progonitelot koj jas go prepoznav se na{ol vo slovene~kata policija.
Iako mnogupati imav dokazi deka moite progoniteli rabotat nezavisno, ne
pomalku pati mi be{e jasno deka tie imaat me|usebni vrski i se povrzani so
193
policijata. Poodamna mi be{e jasno i deka vo potragata po moite
stenogrami se vklu~eni vnatre{ni i stranski agenti. Za ~udo ponekoga{ tie
rabotea zaedno, a ponekoga{ bea sprotivstaveni edni na drugi. Osobeno
golema be{e netrpelivosta pome|u sovetskite i amerikanskite
obave{tajci.
Dolgo vo no}ta ne me fa}a{e son. Znaev {to treba da storam, no ne
znaev kako seto toa da go izvedam. Lun i ovojpat mi pomogna. "
12. Talkawe
"Kako {to Konan Dojl, slavniot angliski pisatel po profesija lekar

go sozdade [erlok Holms, taka mojot zemjak, novosa|anecot Frederik E{ton
go sozdade Lun - Kralot na no}ta. Dolgi godini gi prou~uvav i se
odu{evuvav od dvajcata. Toa trae{e se' do migot koga sfativ deka razlikata
pome|u Lun i [erlok Holms vo osnova e su{tinska. Holmsovata etika e
katastrofalna, a Lunovata etika e sovr{ena. Za toa ima mnogu argumenti, no
jas }e navedam eden. Ima bezbroj primeri vo koi [erlok Holms go izloùva
svojot golem prijatel doktor Vatson na golemi maki i smrtni opasnosti,
samo da ja istakne svojata kriminalisti~ka ve{tina i nea da ja dovede do
brilijantnost, a so toa da se zdobie so u{te pogolema slava. Nasproti nego,
Lun toa nikoga{ ne mu go pravi na svojot prijatel. Koga za toa stanav svesen,
prodolìv edinstveno da drugaruvam so Lun. Gi pro~itav site knigi na
Frederik E{ton vo koi se opi{ani Lunovite nemo`ni potfati.
Vistinsko ~udo e kako toj uspeva vo seto toa. Se' {to pravi toj e sovr{eno.
Zatoa so golemo vnimanie sekojpat gi slu{am negovite soveti. Ponekoga{
tie do mene stignuvaat vo posledniot mig koga opasnosta se ~ini neizbe`na.
No, toa ne mi pre~i, zatoa {to toj vo samo eden del od sekundata e spremen da
mi go dade vistinskiot sovet.
Vo rana mugra po~nav da se spremam da go storam ona {to Lun mi go
sovetuva{e vo no}ta. Za da im izbega{ na svoite progoniteli, mora{ da
napravi{ pove}e manevri, me sovetuva{e pove}e pati mojot golem prijatel.
Toa mi go povtori nekolkupati i vo mugrata. Po~nav sekavi~no da
razmisluvam {to treba da napravam, zatoa {to Lun nikojpat ne vi gi dava
gotovi re{enijata na zagatkite. Toj samo gi odreduva pravilata na igrata.
Zatoa negovite soveti se kratki, zagato~ni, no dlabokoumni kako kaj
indiskite u~iteli."
Dodeka govori, ~udesna svetlina zra~i od liceto na Ladislav, a
blesok od temninata na negovata zenica.
"Ne mi be{e prvpat da uspeam da im izbegam na svoite progoniteli so
ve{ti manevri, prodolì da govori so zagado~na tainstvenost vo negoviot
glas. No, ovojpat rabotite mi izgledaa mnogu posloèni. Prvo {to me
zagriùva{e be{e {to ne moèv lesno da ja odredam mar{rutata po koja
treba da pojdam. Navistina jas Slovenija ja poznavav, no ne dovolno za da
moàm detalno da go razrabotam planot. Zatoa kako glavna cel si postaviv
194
da se vratam vo Qubqana, no nikako po patot po koj dojdov do Bohinska
Bistrica, zatoa {to toj im be{e poznat i na moite progoniteli. Otkako ja
eliminirav ovaa mo`nost, so {to Lun napolno se sloì, mi ostana da se
odlu~am koj pat da go fatam. Vo predvid imav pove}e varijanti od koi sepak
dve se odvojuvaa. Ednata be{e kon Qubqana da se upatam preku [kofja Loka,
a drugata da se upatam kon sosema sprotivnata strana i vo Qubqana da
stignam preku Kraw. Otkako dobro razmisliv, znaev {to da storam. Se
upativ kon [kofja Loka i pokraj toa {to znaev deka dvièweto po toj pat e
mnogu pote{ko. No, ona {to go doìveav gi nadmina site moi predviduvawa.
Patem koristev razni prevozni sredstva, no ~estopati i so saati odev pe{.
Nekolkupati se zagubiv po dolinata na Sore. Vistinski spas mi bea
kamionite na kombinatot Jelovica koi prenesuvaa gradeèn materijal. Za
hrana se snao|av kako umeev. Po dolgo talkawe stasav vo [kofja Loka.
Grat~eto izgleda{e prekrasno. Pro{etav niz nego i na moe golemo
zadovolstvo ne zabeleàv ni{to somnitelno. Toa mi ja razveseli du{ata
zatoa {to znaev deka so ovoj manevr uspeav da im izbegam na moite
progoniteli. Nekolku dena se odmorav od naporniot pat, a potoa se upativ
kon Qubqana. Imav pret~uvstvo deka tuka mi se sprema zaseda. Zatoa
razmisluvav {to da napravam. Ednata varijanta be{e voop{to da ne
svratuvam vo Qubqana i da zaminam po nekoi zaobikolni pati{ta. Vtorata
varijanta be{e da se obidam da stignam vo Qubqana nezabeleàn od moite
progoniteli. Vtorata varijanta pove}e mi se bendisa zatoa {to pove}e od
se' posakuvav da gi nadmudram onie koi me sledat. I dodeka razmisluvav za
ovie dve mo`nosti, mi se nametna pra{aweto kade po Qubqana. Iako
otprvin mi se stori deka e besmisleno da razmisluvam kade }e pojdam po
zaminuvaweto od Qubqana, nabrgu sfativ deka toa e vistinskiot na~in na
koj razmisluva Lun, da se bide sekojpat ~ekor ponapred. Koga ovaa misla mi
dojde na um, vistinski se izraduvav. Neo~ekuvano i za mene, na um mi dojde
deka moèbi e najdobro da se vratam vo Skopje ili moèbi vo Subotica.
Razmisluvav: za Skopje me vrzuva{e sega{nosta, a za Subotica minatosta. Vo
edniot grad be{e moeto semejstvo, a vo drugiot moite koreni. Od moeto
zaminuvawe od doma bea izminale pove}e od pet godini. Se' u{te ne donesov
cvrsta odluka koga pojdov kon Qubqana da se soo~am so moite progoniteli."
13. Vra}awe
"Do Qubqana stignav otkako pominav niz stra{no pate{estvie.

Patot od [kofja Loka do nea be{e dolg i ma~en. Iako postapuvav po
sovetite na Lun, ne moèv da se ottrgnam od mislata, pove}e nekakvo
~uvstvo, deka nekoj me sledi. Odvreme navreme napnatosta vo mene
popu{ta{e, no jas ne moèv so sigurnost da re~am dali samo mene mi se
pri~inuva ili navistina poterata po mene i ponatamu trae. Kako
nabliùvav kon Qubqana, teskobnoto ~uvstvo deka sepak nekoj me sledi se
zgolemuva{e. Nekolkupati mi se stori deka zabeleàv nekoj od moite
195
progoniteli. No, koga bev sosema blisku nekogo od niv da go razotkrijam, }e
go zamene{e nekoj drug. I taka tie postojano se menuvaa, a jas ne moèv da
doznaam kolkumina od niv ja pletat mreàta okolu mene.
Koga stignav do èlezni~kata stanica vo Qubqana, ne moèv da
pretpostavam deka tuka }e se slu~i moeto soo~uvawe so vistinata. Otkako
vnimatelno ja ispitav situacijata, se prikradov do eden od telefonskite
aparati na peronot. Koga se najdov pred nego, se' u{te nemav cvrsto re{eno
kade i na kogo da se javam. Dve mo`nosti mi bea na um. Da se javam na nekoj od
moite prijateli vo Subotica, ili da i' se javam na Marija vo Skopje. Ja
podignav slu{alkata.
"Zdravo Marija", pro{epotiv.
"Zdravo Laci", go slu{nav nejziniot glas.
"Uàsno se ~uvstvuvam", rekov, iako sakav da ja zapra{am kako e taa.
"[to e Laci moj?", zapra{a.
"Ne sakam za toa da govoram po telefon. ]e ti kaàm koga }e se
vidime".
"Koga si doa|a{?"
"Naskoro", rekov i ja spu{tiv slu{alkata.
Stoev zbunet. Koga i' se javiv na Marija, nemav na um da re~am deka
doa|am naskoro. Iako taa misla odvreme navreme }e mi proleta{e vo umot,
taa pove}e be{e nekakva èlba, a ne moja odluka. Sega, koga rekov naskoro,
mi se stori kako vo nego da ima ne{to sudbinsko, ne{to {to jas moram da go
storam. Odnenade` po~uvstvuvav kako nekoja nevidena sila mi ja svrte
glavata nanazad. Zad mojot grb stoe{e eden mra~en lik. Otkako malku se
oddale~iv od govornicata, toj dojde do nea i ja podigna slu{alkata. Ovojpat
znaev deka toj e eden od onie koi me sledat. Se skriv vo temninata da si gi
podredam mislite. Otkako razmisliv, odlu~iv da se vratam doma. Taa odluka
cvrsto se potpira{e vrz mojot zaklu~ok deka pove}e nema da begam, tuku deka
e dojden ~asot da se spravam so moite progoniteli, da se soo~am so
vistinata vo Skopje. No, toa sakav da go storam na Lunov na~in.
Najprvo pojdov da doznaam koga poa|a vozot od Qubqana za Skopje.
Pred {alterot za informacii se obyrnav okolu mene. Go storiv toa mnogu
vnimatelno i nezabeleàno kako {to toa umee da go napravi Lun. Od mojata
leva strana go zabeleàv ~ovekot koj ja podigna telefonskata slu{alka po
mene. Stoe{e zad betonskiot stolb nekolku metri oddale~en od mene.
Du{ata mi se izraduva. Znaev deka sega treba ume{no da go napravam ona
{to be{e Lunov specijalitet. Sekavi~no se svrtev kon nego i go fiksirav
so svojot pogled. Go storiv toa tolku napadno, {to ne mu be{e te{ko da
zaklu~i deka se xaram vo nego. Kletnikot, kolku {to moè{e pobrzo, se
sokri zad stolbot. Ne moèv da ne se nasmeam. Znaev deka go goltna mamecot
na jadicata. Sega treba{e samo da postapam kako ve{t ribolovec, a za toa
navistina bev golem majstor. Mojot ~i~ko Lali pove}e pati glasno govore{e
za da slu{nat site: Ve{t ribolovec kako Laci nema.
Glasno go zapra{av slu`benikot koga poa|a ve~erniot voz od
Qubqana za Rieka. Iako toj me slu{na i mi odgovori, jas dva pati povtoriv
Rieka! Rieka! Vedna{ potoa se upativ kon sporednite koloseci na
196
èlezni~kata stanica vo Qubqana. Eden tereten voz se prigotvuva{e da
pojde za Grosupqe. Rabotnikot koj so metalen ~ekan udira{e po trkalata od
vagonite, go zapra{av dali Grosupqe se nao|a na pat po koj pominuva i vozot
od Qubqana za Zagreb. Mi potvrdi, a mene mi olesni na du{ata. Tokmu takva
mi be{e zamislata so tereten voz da se prefrlam donekade, a potoa da go
fatam brziot voz od Qubqana preku Zagreb za Skopje."
Dodeka Ladislav govori, nalikuva na akter vo nekoj akcionen film.
Kolku dramati~nost ima vo negovite zborovi, a u{te pove}e vo pauzite. Vo
molkot kako da e sodràna seta neizvesnost na slu~uvawata koi sleduvaat.
Po kratka, no dovolno dolga pauza, prodolì da govori.
14. No}na fatamorgana

"Po kratko vreme vozot za Grosupqe pojde. No}ta be{e prekrasna. Od
neboto ~udesno bolskotea yvezdite i polniot mesec, ~ija svetlina i' dava{e
magi~en izgled na gletkata. Vozot so silen tatne` se probiva{e niz
temninata od koja izronuvaa semo`ni formi, voshituva~ki istovremeno i
zastra{uva~ki. Tie so golema brzina se menuvaa, se dobliùvaa i
oddale~uvaa od mene. Vo taa ~udesna igra potonaa i moite misli i ~uvstva.
Si pripomniv za seto ona {to mi se slu~uva{e na patot od Budimpe{ta do
Subotica na krajot od vojnata, koga pojdov da gi spasam moite najbliski od
gladot koj smrtno im se zakanuva{e. Be{e toa edna moja golema avantura,
edno pati{estvie od mnogute koi vo mojot ìvot gi doìveav. No, kako i
toga{, taka i sega, i pokraj site opasnosti koi me debnea, prijatno ~uvstvo
mi ja ispolnuva{e du{ata. Silno sakav povtorno da go po~uvstvuvam
adrenalinot kako mi protekuva niz krvnite ìli i dosegnuva do mojot um,
srce i du{a. Ladniot vetar koj mi udira{e vo gradite i mi ja mrse{e dolgata
kosa, go brka{e sonot koj ne`no me miluva{e. I vo eden mig koga stvarnosta
i nestvarnosta se ispletkaa vo edno, pred mene se najdoa moite progoniteli.
Go ispolnija otvoreniot tereten vagon vo koj bev jas. Iako se obiduvav da gi
raspoznaam nivnite likovi, se' be{e naprazno. Bea toa bezli~ni maski na
koi ne moè{e da im se opredeli ni polot, ni vozrasta, nitu da se
razgrani~i grdosta od ubavinata, lo{oto od zloto, ~esnosta od ne~esnosta...
I dodeka jas se izma~uvav da prepoznaam ne{to, silno ~uvstvo na
nesigurnost po~na da mi ja razjaduva du{ata, a nekakva nevidena raka mi go
stegna grloto ne dozvoluvaj}i nitu eden zbor da izleze od mojata usta. A
tolku sakav da viknam silno do site niv da ne se krijat zad svoite maski,
tuku da izlezat pred mene so svoite vistinski likovi, otvoreno da
progovorime zo{to mi go pravat seto toa. Koga i po tretiot moj obid
zborovite ostanaa zagu{eni, silen strav se izrodi vo mene. No, toj ne be{e
ni{to vo sporedba koga od tolpata na maski se izdvoija dve koi pojdoa i
zastanaa pred mene. Od ednata, ogromna me~kina glava, mi se zakanuvaa
nejzinite ostri zabi, a od drugata ne pomalku zastra{uva~ki be{e ostriot
orlov klun spremen da mi gi iskolva o~ite. Stravot koj za mig panika se
197
stori bezmilosno zad sebe, mi go vle~ka{e ludiloto. A toga{ vo seta moja
izgubenost se slu~i ne{to {to malku mi ja uspokoi du{ata.
Najnapred me~kata, koja be{e od mojata desna strana, ja simna od
svoeto lice maskata. I jas sega moèv jasno pred sebe da go zabeleàm eden
od moite progoniteli. [irokoto, crveno lice koe mi be{e poznato i za koe
pretpostavuvav deka raboti za ruskata obave{tajna slu`ba, stoe{e pred
mene. Koga padna orlovata maska, go prepoznav glavniot amerikanski
obave{taec. Negovoto izdolèno lice, dolgiot nos i tenkite usni
pove}epati gi bev zabeleàl vo minatosta. I dvajcata gledaa pravo vo mene.
Vo nivnite pogledi jas ne zabeleàv nitu trunka od onaa nivna drskost so
koja me sledea, tuku detska naivnost zra~e{e od niv. Se nasmevnav. Iako
znaev kolku se tie bezopasni koga od niv }e se simnat maskite, ne moèv da
pretpostavam deka moàt vaka da izgledaat. Ne znam dali tokmu poradi
nivniot beden izgled, po~uvstvuvav kako silata mi se povrati, ili moèbi
takvoto ~uvstvo se izrodi vo mene otkako pani~niot strav me odmina, no jas
navistina ne samo {to pove}e ne ~uvstvuvav strav, tuku so voshit gledav vo
sebe kako vladeam so situacijata vo koja odnenade` se najdov.
"Dali ima kraj na seto ova?", zapra{av lutito.
"Nema!", odgovorija i dvajcata vo eden glas.
"Nie go znaeme veli~ieto na va{iot izum i kako i da e, do nego }e
dojdeme", re~e Amerikanecot
"Ne pred nas!", izvika Rusinot.
"Strpete se lu|e, nabrgu jas na svetot }e mu ja otkrijam Golemata
tajna", rekov.
"Vo toa e problemot", izvikaa i dvajcata vo eden glas.
"Zo{to?", zapra{av, iako ja naslutiv vistinata koja se zatskriva{e
zad ona, vo toa e problemot.
Odnenade` se razbudiv od ova bunilo. Utrinskoto sonce ne`no me
miluva{e. Negovata ne`nost mi ja donese Marija vo mislite. Koga toa se
slu~i, posakav {to poskoro da se najdam kraj nea."
15. Dve Marii
"Nabrgu po moeto doa|awe doma, mi se rodi ~udna misla. Pred toa da

se slu~i dolgo razmisluvav za Marija. Nekoi ~udni razmisli mi se vrtea vo
umot. Vo toa bunilo, edna misla mi se nametna i od nea ne moèv da se
oslobodam. Navistina neverojatno, no... "
Gledam so neverba vo serioznoto lice na starecot pred sebe. So
netrpenie o~ekuvam da slu{nam {to saka da mi kaè. ûstvuvam deka saka da
mi otkrie edna od svoite tajni za koi dotoga{ ne progovoril so nikogo.
"Taa misla koja me opseni be{e deka vo mojata Marija opstojuvaat dve
li~nosti. Marija Palfi, koja ja zateknav po moeto doa|awe vo Skopje, be{e
edno sosema poinakvo su{testvo od Marija Bala{ koja pred mnogu godini ja
zapoznav vo Subotica. Toa soznanie, iako otsevte me zbuni, ne me obeshrabri
198
da istraùvam koga taa promena se slu~i. Po~nav ~ekor po ~ekor da ~ekoram
od minatosta kon sega{nosta. Kroce stasav do kriti~nata to~ka. Od nea
ponatamu rabotite po~naa da se menuvaat. Na krajot zaklu~iv deka ni{to
pove}e ne be{e ostanalo od mojata sakana Marija. Marija Bala{ be{e
vesela i mnogu hrabra devojka. Od nea zra~e{e ìvotna radost i energija da
se soo~i so site te{kotii. Go saka{e ìvotot i site radosti koi toj gi nosi.
Koga zaminavme od Subotica, taa mi be{e vistinska potkrepa. [to se' ne
preìveavme na na{ata turneja vo Bosna i Hercegovina, a potoa vo Skopje.
Rabote{e i gi odgleduva{e na{ite sinovi, a mene me hrabre{e da istraam.
Navistina, jas mnogu malku zboruvav so nea za problemite na koi naiduvav,
za moite progoniteli i zaverite protiv mene, no sekojpat koga ne{to }e se
poàlev, be{e na moja strana. Toa se slu~i i koga nastanaa raspravii okolu
nerazre{enite imotni odnosi vo moeto semejstvo. I toga{ Marija be{e na
mojata strana, iako se obiduva{e da najde opravduvawe za odnesuvaweto na
moite najbliski, da gi ublaì nesoglasuvawata. I uspea vo toa."
Ladislav za mig podzastana so zborot. Mi se stori kako da go
prelistuva tefterot i proveruva {to kaàl, dali ne{to va`no propu{til
za da moè da prodolì ponatamu.
"Prodolìv da razmisluvam, no ni{to ne mi doa|a{e na um. A toga{
vo videnie vidov kako roditelite na Marija doa|aat vo Skopje i ostanuvaat
da ìveat so nas. Vo istiot ~as znaev, bev siguren, deka tokmu toga{ po~na da
se menuva mojata Marija i da se preobrazuva vo onaa drugata. Otkako
nekolkupati gi vrativ slu~uvawata nanazad, mi se nametna zaklu~okot deka
taa transformacija kaj Marija be{e povremena i ne taka vpe~atliva. Vo
eden edinstven den moèv da vidam nekolkupati kako ednata Marija se
transformira vo drugata Marija. Potoa toa dolgo potraa, se' do moeto
zaminuvawe od Skopje. Stana nekako zatvorena, neraspoloèna, sitni~ava,
nedoverliva kon sekoj moj zbor ili postapka. Takva ja ponesov so sebe na
moeto golemo pate{estvie. Dolgo vreme ne moèv da sfatam {to se slu~i so
Marija. A potoa, za ~udo, sosema prestanav da mislam na toa, a so mene ostana
Marija od mojata mladost. Pove}epati vo mojata osamenost, koga so mislite
se navra}av na nea, taa bolskote{e so siot sjaj. Likot i' be{e milozliv, a
zborovite blagi i uspokoitelni. Znaev deka mojata osamenost napravi od
mojata Marija vistinska svetost i se raduvav mnogu poradi toa."
Dodeka govori, ~udesno blaènstvo se rasposlalo na liceto na
Ladislav. Odnenade` likot mu se smeni i temnina go prepokri.
"Se' be{e taka do moeto vra}awe doma. Taa navistina me do~eka so
nasmevka na liceto i radost vo du{ata, no nabrgu zabeleàv deka taa e edna
sosema poinakva Marija od onaa koja jas ja nosev vo srceto. Opsenata so
dlaboka taga i crnila, taa nalikuva{e na bespomo{na starica. Postojano
zboruva{e za svoite po~inati roditeli, osobeno nejzinata majka. Koga toa
go govore{e si pripomniv na likot i karakterot na nejzinata majka. Taa
be{e tvrdokoren, nepopravliv pesimist. Sekojpat na ìvotot gleda{e od
negovata temna strana. Vo momenti na depresivni naplivi, silno ja
posakuva{e smrtta i nekolkupati posegna po svojot ìvot. Du{evnata bolka
199
lesno se zabeleùva{e vo izrazot na nejzinoto lice koe postojano i' be{e
nataèno."
Ladislav dlaboko vozdivna.
"Kako {to vremeto odminuva{e Marija stanuva{e se' pove}e
depresivna. Seedno dali zboruva{e za minatosta, sega{nosta ili idninata,
nasekade gleda{e crnila. Osobeno be{e zagrièna za sega{nosta i
idninata. Nekolku pati re~e deka ìvotot i' zdodeal. Od ona {to povremeno
}e go kaè{e sfativ deka taa na samoubistvoto i smrtta gleda so
filozofska ramnodu{nost. Ne go opravduva{e samoubistvoto, no ne gi
kritikuva{e lu|eto koi posegnale po svojot ìvot. Dva-tri pati se obidov
otvoreno da progovoram so nea za samoubistvoto. Taa ne saka{e da zboruva za
toa. Iako i ponatamu stravuvav za nea, znaev deka najlo{oto nema da se slu~i
i pokraj toa {to ne znaev od kade taa ja crpi taa silna energija da i' se
sprotivstavi na tagata. Nekolku pati mi dojde na um deka moèbi toa e
poradi nejzinata dlaboka religioznost i veruvaweto vo dogmata deka nas ne'
sozdal Bog i samo toj e odgovoren za na{eto zaminuvawe od ovoj svet, ili
moèbi poradi antidepresivite koi taa redovno gi pie{e."
16. Kaj psihijatar
"Denovite minuvaa molkum. Marija ne be{e raspoloèna za razgovor,

no ni jas, iako i dvajcata ne' ti{tea nekoi zaedni~ki problemi. Parite koi
gi za{tediv za izminatite godini brzo se tro{ea, a jas ne rabotev nikade. Za
toa ima{e pove}e pri~ini, najmalku dve. A tie bea me|usebno povrzani.
Ednata be{e {to jas ne moèv da najdam rabota, a vtorata {to ~uvstvuvav
nesigurnost da se vpu{tam vo meteòt koj me o~ekuva nadvor od mojot dom.
Tamu kade {to se obidov da najdam rabota, a bev u~tivo odbien, gi prepoznav
moite progoniteli. No tie ne bea samo tamu, nivnoto prisustvo be{e
nasekade nadvor od mojot dom. Iako koga patuvav kon Skopje bev cvrsto
re{il da se spravam so site niv, tuka tie mi se storija mnogu posilni i
mnogubrojni.
Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e finasiski pote{kotii ne'
bespokoeja, a Marija vo toa gleda{e vistinska katastrofa. Se obidov da ja
razubedam, no moite zborovi kako da ne stignuvaa do nea. Vo eden moment,
koga sakav da i' objasnam zo{to ne rabotam, a vremeto go pominuvam doma,
odlu~iv da i' kaàm za stra{niot mete` vo koj so godini se nao|am. Za toa
jas nikojpat ne zboruvav so nea. Znaev deka imam dovolno sili da se spravam
samiot so seto toa i ne sakav del od moite griì da stanat i nejzini. No, po
moeto doa|awe vo Skopje pove}epati po~uvstvuvav potreba na Marija da i' go
objasnam moeto nenadejno zaminuvawe od doma i otsustvoto od pet godini. Jas
toa i i' go vetiv na Marija. Iako taa ne mi go postavi toa pra{awe, {to
malku me za~udi, se' po~esto ~uvstvuvav potreba da i' objasnam {to se slu~i.
Mi se stori deka e dojden vistinskiot moment.
200
Eden den i' raskaàv za nekoi slu~ki pred da zaminam od doma, za
moite slu~uvawa vo Pri{tina, Subotica, Slovenija, osobeno za ona {to
preìveav vo Bled. Marija vnimatelno me slu{a{e, no ni{to ne re~e. Edno
popladne, dodeka sedevme sami vo dnevnata soba, taa me pogledna zagado~no.
Ne re~e ni{to, no jas znaev deka saka za ne{to da porazgovara so mene. Ne ja
pra{av za {to stanuva zbor. Otsekoga{ po~ituvav moite bliski rodnini i
prijatelite samite da odlu~at dali sakaat ne{to da mi soop{tat ili ne.
Moèbi taka se odnesuvav zatoa {to jas ne sakav, duri i silna lutina me
fa}a{e koga nekoj }e me pra{a{e {to razmisluvam, u{te pomalku {to
~uvstvuvam. No ovojpat, ne{to silno me pottikna da ja zapra{am Marija vo
{to e rabotata. Toa be{e najpove}e poradi toa {to jas vo nejziniot pogled
vidov mnogu ne{ta, me|u drugoto edna silna koleblivost da go kaè ili ne
ona {to go misli.
"[to e Marija?", zapra{av.
Otkako ti{inata potraja, go slu{nav nejziniot glas.
"Rabotite ne se dobri Laci", re~e i go izbegna mojot pogled.
"Ne se dobri Marija, no da se nadevame na podobri vremiwa."
"Morame ne{to da storime."
Vo nejziniot pogled moèv da vidam deka se' u{te se koleba da go
kaè ili ne ona {to go misli.
"Kaì Marija!", rekov.
"Mislam, Laci deka treba da pojdeme na psihijatar", pro{epoti.
"Da pojdeme", rekov vedna{, "tabletite koi gi pie{ ne ti pomagaat".
"Ne me razbra Laci", re~e, "mislam da pojdeme na psihijatar za tebe,
dodade."
Koleblivosta od nejziniot pogled se preseli vo mojot.
"Treba da bideme realni Laci, ti tolku mnogu rabote{e za site ovie
izminati godini, {to penzijata navistina ~esno si ja zasluìl. No, ti
nema{ nitu dovolno godini, niti dovolno raboten sta`. Godinite sepak go
pravat svoeto, te{ko moè{ da se vraboti{, zdravjeto ne ti e ba{ najdobro,
a i dvajcata znaeme deka pari se' pomalku i pomalku ima", re~e vo eden zdiv.
Glasot i' be{e jasen i odlu~en.
Ne rekov ni{to, no so pogled se sloìv.
Slednite denovi Marija so pomo{ta na na{i prijateli gi prigotvi
potrebnite dokumenti, no nedostasuva{e onoj najzna~ajniot, lekarskiot
naod. Nabrgu i toa se sredi. So Marija pojdovme na pregled kaj eden poznat
psihijatar, qubitel na serioznata muzika. Otkako pozboruvavme malku za
muzikata, me zapra{a {to toa mi se slu~ilo vo Bohinska Bistrica. Me
iznenadi so svoeto pra{awe. Brzo sfativ deka Marija ve}e razgovarala so
nego i ne{to mu kaàla za ona {to jas i' kaàv neodamna. Nemav {to da
krijam. Mu raskaàv za moite govorni i muzi~ki stenogrami, za
zainteresiranosta na mnogu zemji za nea, za moite progoniteli tuka, no i vo
Slovenija. Osobeno se interesira{e od koi tajni slu`bi sum sleden, za
Sovetite i Amerikancite. Ne re~e ni{to otkako mu kaàv za seto toa. Go
zede upatot, zabeleà ne{to i mi go podade naodot. Na nego so golemi bukvi
201
pi{uva{e: PARANOJA. Znaev {to zna~i toa. Sakav da mu postavam nekolku
pra{awa, no ne rekov ni{to.
"Sekoe dobro", mi re~e na zaminuvawe i mi ja stegna silno rakata.
Potoa dodade: "Muzikata e sepak najdobriot lek za du{ata, zatoa nikoga{ ne
se otkaùvajte od nea, gospodine Palfi".
17. Svira~ na pokrivot
"Penzijata koja ja dobivav ne ja doìveav kako moe penzionirawe od

muzikata. Naprotiv, imav silna neskrotliva èlba da prodolàm so
muzi~koto tvore{tvo i javnite nastapi. Znaev deka ednata rabota zavise{e
od mene, no ne i drugata. Po moeto vra}awe vo Skopje, ne prestanav
katadnevno da drugaruvam so pijanoto. Pokraj ve`bite na delata koi ve}e
bea na mojot repertoar, podgotvuvav i novi. Kreativnata tvore~ka energija
mi be{e neskrotliva. Sozdavav nova muzika poinakva od dotoga{nata. Se
~uvstvuvav posilen od bilo koga pred toa, no taka ne mislea drugite.
Navistina, jas odràv nekolku uspe{ni koncerti, no toa ne be{e dovolno da
ja stivne mojata glad za muzikata. Po pove}e bezuspe{ni obidi da najdam
pozna~aen anga`man, sfativ deka lu|eto od koi zavise{e toa se vinovni, ili
moèbi tie se pod vlijanie na nekoi drugi, mi dojde na um. Na takva pomisla
me natera toa {to anga`manite bea odbivani vo posleden ~as. Se odviva{e
se' sosema normalno, koga odnenade` tie }e po~nea da me izbegnuvaat za na
krajot da mi kaàt deka seta rabota propadnala. Toa go ~inea tolku
neve{to, {to somneòt deka ne{to tuka se krie be{e o~igleden. Po~nav da
istraùvam. I kako {to pretpostavuvav, najdov mnogu dokazi za mojot
somne`. Navistina, jas ne moèv so prst da pokaàm koi se tie, no be{e
sosema jasno deka moite progoniteli ne miruvaat. Za moja golema sre}a
ima{e ~esni i dobri lu|e.
Be{e prolet. Socvetijata na jorgovanite omajno mirisaa nasproti
bigorot vo mojata du{a koga se slu~i ona {to jas poodamna go o~ekuvav, iako
nade`ta deka toa }e se slu~i mi be{e mnogu kolebliva. Se sretnav so mojot
prijatel, dirigentot Tomislav [opov. Srde~no se pozdravivme, a toj vedna{
mi re~e deka tokmu denovive razmisluval za mene i deka imal namera da se
sretneme. Od nego razbrav deka se podgotvuva da go postavam na scena
mjuziklot Svira~ na pokrivot. Pokraj drugoto, re~e deka razmisluvaj}i za
sloènata muzi~ka partitura vo koja ima elementi i na xez, a muzikata e
glavno dadena vo harmonski {ifri, zaklu~il deka mu e potrebna vrvna
pijanisti~ka izvedba. Vedna{ znael deka toa edinstveno go moàm jas i
tokmu zatoa planiral da se sretne so mene. Prijatno bev iznenaden. Se
razbira so zadovolstvo ja prifativ rabotata. Vedna{ mi dojde premisla za
sinhronicitetot. No, vakvite razmisli postojano mi se nametnuvaa koga }e
mi se slu~e{e ne{to sli~no. Soznanieto za sinhronicitetot koj vo
pisholigijata go vovel Jung, (a pretstavuva osmislena koincidencija na
vnatre{nite i nadvore{ni doìvuvawa) me interesira{e od mnogu odamna.
202
I sekojpat koga vakvo ne{to }e mi se slu~e{e, nenadejno da se sretnam so
nekoj blizok ili dale~en, za kogo pred toa sum razmisluval ili na son sum go
videl, pobuduva{e vo mene ~udesna vozbuda zatoa {to na nekakov magi~en
na~in se povrzuvaat du{ata i materijata.
Svira~ na pokrivot be{e golem potfat. [opov ima{e mnogu idei
kako toa da go postavi. Rabotevme zabrzano. No, vo centarot na vnimanieto
be{e Ilija Xuvalekovski, edna izvonredno kreativna i nepovtorliva
akterska li~nost. Vistinskiot incijator da se postavi na scenata Svira~ot
i ovojpat be{e tokmu toj, kako i vo dale~nata 1971 godina koga po negovoto
vra}awe od Zagreb, na negovo insistirawe vo Makedonskiot naroden
teatar be{e postaveno ova muzi~ko-scensko delo. Vo podgotovkite na
mjuziklot be{e vklu~en celiot kapacitet na teatarot: operata, dramata i
baletot. Se rabote{e mnogu naporno, no so mnogu elan i zadovolstvo. Site
bevme dlaboko ubedeni deka }e uspeeme vo ovoj golem potfat. "
Koga Ladislav govore{e za ova, od negovata leva zenica bolskote{e
voshit. So vodu{evenost si pripomnuva{e za ovie odamna izminati
slu~uvawa.
"Premierata be{e golem nastan za Skopje. Pretstavata pomina
izvonredno. Xuvalekovski maestralno ja odigra glavnata uloga, likot na
Tevje, a [enka Kolozova ulogata na soprugata na Tevje. Muzikata pod
dirigenska palka na Tomislav [opov od kritikata be{e nare~ena
izvonredna. Taa od muzi~kata kritika be{e visoko oceneta, kako i mojot
pijano pars za kogo se pi{uva{e deka bil virtuozen i deka na mjuzikolot mu
dal posebna ubavina. Po pove}e godini povtorno bev so izvonrednata
skopska publika. Pofalbite od nea stignuvaa od site strani. Se ~uvstvuvav
prijatno.
Mjuziklot se prikaùva{e so golem uspeh, no podocna, poradi
promenite vo orkestarot, toj izgubi mnogu od svojot kvalitet.
Istata 1984 godina, po Svira~ na pokrivot u~estvuvav na
Stru{kata muzi~ka esen ~ij organizator i direktor be{e mojot prijatel
Sotir Golabovski, golemiot vqubenik i traga~ po makedonskata muzi~ka
istorija. I ovojpat rabotevme zaedno so dirigentot Tomislav [opov. Na
repertoarot bea stari makedonski crkovni dela, vo izvedba na oktet od
ma{ki glasovi vo moja pijano pridru`ba. Be{e toa posebno doìvuvawe,
vistinsko voskresnuvawe na drevnoto makedonsko muzi~ko bogatstvo koe ja
vide videlinata na sega{nosta.
"Dvaeset godini izminaa ottoga{", odnenade` re~e Ladislav so
nostalgi~en glas i ne poglednuvaj}i vo mene. Pogledot mu ostana vo
minatosta i jas znaev deka ne{to tara{ka vo nea. I ne se izlaàv. Otkako
samo za mig podzastana, prodolì so zborot.
203
18. Vo Turcija
"So Tomislav [opov se poznavav so godini. Toj be{e mnogu nadaren

dirigent, poznat ne samo vo na{ata zemja, tuku i mnogu po{iroko. Negovite
nastapi vo zemjata i mnogu evropski zemji: Romanija, Italija, Ungarija,
Rusija, Anglija, Germanija, Polska... bea prosledeni so mnogu pofalbi na
kritikata. Po na{ata sorabotka vo Svira~ na pokrivot i na Stru{kata
muzi~ka esen me|u nas se razvi blisko prijatelstvo. Nabrgu po negovoto
zaminuvawe vo Turcija, toj mi se javi i me pokani i jas dojdam vo Ankara. Vo
Generalnata uprava koja ja koordinira{e rabotata na Operata i Baletot vo
Turcija bev mnogu srde~no primen. Vedna{ se vrabotiv kako korepetitor i
koncerten pijanist vo Ankarskata opera, a isto taka imav zadolènie da im
pomagam i na operkite ku}i vo Izmir i Istambul. Pokraj ovaa rabota, bea
organizirani pove}e koncerti na koi nastapuvav kako solist na pijano.
Odli~no bev primen od publikata, muzi~arite i kritikata. Toga{ se slu~i i
onaa poznata anegdota vo Ankarskata opera za koja mnogu se govore{e, a
podocna i' bea pridodaeni razli~ni dodavki. "
Koga Ladislav zapo~na da mi govori za negoviot prestoj vo Turcija si
pripomniv na eden razgovor koj go vodev so Tomislav [opov.
"Ladislav so svoite virtuozni pijanisti~ki nastapi gi voodu{evi
site vo Turcija. I najdobrite poznava~i na serioznata muzika i
pijanisti~kata interpretacija govorea deka vakov virtuozen pijanist ne e
viden dotoga{ na ovie prostori, i deka malkumina vo svetot mu se ramni. I
navistina, pijanisti~kata interpretacija na Ladislav Palfi be{e
sovr{ena. Toj umee{e tolku mnogu da go zbogati notniot zapis {to toj
vol{ebno prozvu~uva{e. A {to da se kaè za negovata tehnika? Taa sekojpat
be{e perfektna. Koga denes razmisluvam za nego, mi se nametnuva
zaklu~okot deka neosporno Ladislav Palfi e genijalen pijanist.
Za vreme na na{iot zaedni~ki prestoj vo Turcija mnogu se zbliìvme.
Zaedno pominavme edna godina, a eden period go delevme zaedni~kiot stan.
Mnogu prijatni spomeni od toa vreme mi ostanaa vo se}avawe. Mnogu
zboruvavme za muzikata, no ~estopati toj zboruva{e i za negoviot golem
interes kon stenografijata. Si pripomnuvam, govore{e deka poodamna
sozdava govorni i muzi~ki scenografii koi se od golemo zna~ewe za
napredokot na ~ove{tvoto i deka poradi toa ima golemi problemi. Nekojpat
dlaboko vo no}ta mi zboruva{e za nekoi slu~uvawa vo Skopje. Osobeno bea
interesni kaùvawata za ona {to mu se slu~uvalo vo Slovenija koga
potragata po nego bila silna, no i za negovata ume{nost da im izbega na
progonitelite i da gi spasi svoite stenogrami. Pokraj toa, od ona {to
Ladislav mi go govore{e uznav deka toj mnogu e zainteresiran za fizikata,
hemijata, za eksplozivite i toksinite i deka vo ovie oblasti na nau~nata
misla dlaboko navlegol. So svoeto muzi~ko i seop{to znaewe ednostavno
impresionira{e.
Za vreme na ova na{a sorabotka i drugaruvawe, Ladislav mi ostavi
vpe~atok i so nekoi negovi posebnosti vo karakterot. Sobira{e semo`na
ambalaà, najpove}e prazni stakleni i plasti~ni {i{iwa. Koga edna{ go
204
zapra{av zo{to go pravi toa, re~e deka e toa kontrakultura. Potoa mi
zboruva{e {to se' moè da se napravi od ambalaàta koja lu|eto ja
uni{tuvaat. Pokraj toa toj pokaùva{e enormen strav od zemjotres. Ne
znam, moèbi toa be{e posledica od skopskiot zemjotres koj toj go
preìveal, ili moèbi soznanieto deka Turcija e zemja koja pretstavuva
zagriùva~ko trusno podra~je. Veruva{e vo kosmi~kite sili i so nekoi
negovi virtuelni napravi od jaìwa i konci veruva{e deka zemjotresot
moè da se izbegne.
Koga se dvièvme po ulicite na Ankara, no i vo Izmir i Istambul
pokaùva{e golema pretpazlivost. Racete nikojpat ne gi stava{e vo
xebovite, tuku dlankite gi drè{e taka da tie bidat lesno vidlivi. Toa go
bara{e da go pravam i jas. Iako vo po~etokot toa mi se stori malku ~udno,
nabrgu ja sfativ smislata za toa, a i toj nekoi raboti mi doobjasni. Vo toj
period koga nie bevme vo Turcija postojano na ulicite moèa da se vidat
voeni lica so avtomatski pu{ki. Iako be{e izminato podolgo vreme od
nestabilnata politi~ka situacija sepak toa se ~uvstvuva{e. Poradi toa,
smeta{e toj dlankite skrieni vo xebovite moàt da bidat mnogu
somnitelni."
Si pripomniv deka periodot za koj [opov mi govore{e be{e
neposredno po dramati~nite slu~uvawa vo Turcija. Vo mart 1971 godina po
intervencija na armijata premierot Sulejman Demirel podnese ostavka, a na
vlast dojde Hihat Erima. Vo 1974 godina dojde do kriza na vladata koja
trae{e pove}e od 6 meseci. Vo januari 1975 godina, po nekolku bezuspe{ni
obidi da se formira koaliciska vlada, dojde do formirawe na
Nacionalisti~kiot front koj dovede do izvesna stabilnost vo zemjata. Na
parlametarnite izbori vo juni 1977 godina ubedliva pobeda izvojuva
Ataturkovata narodna republikanska partija i zemjata popoleka po~na da se
stabilizira. No, konfrontaciite so Republika Grcija ne prestanaa poradi
kiparskoto pra{awe.
"Ona {to mene mi ostavi silen, nezaboraven vpe~atok", prodolì da
govori [opov, "e moeto soznanie koe i den denes e nepromeneto, deka
Ladislav Palfi ne samo {to e genijalen muzi~ar, tuku e i izvonreden ~ovek,
prijatel, drugar. Toj znae{e i umee{e sekogo da go ohrabri, i da go pottikne
na rabota. No i pokraj seto toa, toj impresionira{e so svojata skromnost.
Sekoga{ koga }e stane{e zbor za nekoj ~ovek nemu poznat, osobeno muzi~ar,
ima{e po nekoj ubav zbor da kaè za nego. Za nekoi osobeno ima{e mnogu
pofalni zborovi. Samo za malkumina ima{e poinakvo mislewe, no
neubavite raboti gi premol~uva{e."
Koga [opov govore{e za Palfi kako za izvonreden ~ovek i za
negoviot odnos kon drugite, vo videnie ja vidov poslednata stranica od
negovata zdrastvena kni{ka na koja so golemi bukvi pi{uva{e: Skopje 13
juli 1992 godina, izjava za zemawe na delovi od teloto: krvna grupa B
"Davam se'!" Pod tekstot stoe{e potpisot na Evgenij Ladislav Palfi.
Se razdelivme kako dobri prijateli. Toj zamina za Skopje, a jas
ostanav vo Turcija", mi re~e na krajot od razgovorot [opov.
205
Glasot na Ladislav me vrati vo realnosta, na slu~uvawata za koi toj
govore{e.
"Po moeto vra}awe vo Skopje, glavno rabotev kako muzi~ki pedagog
pomagaj}i im na talentiranite pijanisti, no i kako {timer bev baran
postojano. Dve godini po moeto vra}awe od Turcija se vidov so Tomislav
[opov. I dvajcata bevme presre}ni koga se sretnavme. Zboruvavme za pove}e
raboti, a najpove}e za muzikata. Na krajot od sredbata me zamoli pod negova
dirigenska palka da otsviram na pijano pove}e delovi od svetski poznati
operi, tie da gi snimime za da mu posluàt za vokalni ve`bi na eden na{
nadeèn mlad operski pevec, sin na poznat na{ operski prvenec. So
zadovolstvo prifativ. Rabotata uspe{no ja zavr{ivme, si pominavme ubavi
denovi, a potoa toj povtorno se vrati na pe~alba. Te{ko be{e toga{, no
deneska e u{te pote{ko da se preìvee od muzikata, osobeno serioznata",
re~e Ladislav i zasviri na Orsinot edna melodija od Svira~ na pokrivot.
19. Smrtta na Marija
"Zdravjeto na Marija odedna{ se vlo{i. Navistina taa pove}e godini

pred toa te{ko se razbole, no lekarite uspevaa da i' go prodolàt ìvotot.
Po operacijata, po zra~eweto so beatron i citostatici, sostojbata
postepeno i' se podobri. Koga pomislivme deka se spasi od te{kata bolest,
sostojbata odnenade` i' se vlo{i. Denovite i pred toa ni minuvaa molkum,
no sega ti{inata be{e samo edna praznina. Poodamna ostanavme sami vo
na{iot dom. Postariot na{ sin ìvee{e odvoeno so svoeto semejstvo i samo
povremeno ne' posetuva{e. Pomaliot, koj be{e mnogu talentiran pijanist,
zamina vo stranstvo. Sosema malku prijateli ne' posetuvaa, a i nie ne odevme
nikade. Iako taa, a i jas, se obiduvavme da vneseme malku veselost vo domot,
toa ne ni uspeva{e. Ponekoga{ Marija so taga vo o~ite i nasmevka na liceto
}e pobara{e od mene da i' otsviram ne{to na pijano. Otkako }e zasvirev, vo
nejziniot pogled }e rascute{e tro{ka radost. No, taa ne trae{e dolgo.
Vedna{ potoa dlaboka taga }e zakorene{e vo nea.
I pokraj site usilbi na lekarite, sostojbata od den vo den i' se
vlo{uva{e. Se' pote{ko se dviè{e, a nabrgu mojata pomo{ i' be{e
neophodna. Jas postojano bev so nea. Edinstveno edna{ vo nedelata
izleguvav da kupam {to ni e neophodno. I toga{ brzav {to poskoro da gi
zavr{am rabotite i da se vratam za da i' se najdam na Marija. Koga snagata
sosema i' papsa, pove}e ne moè{e da stanuva i od krevetot. @elbata za
ìvot sosema zgasna vo nea. Se' po~esto govore{e za smrtta. A koga
govore{e za nea, za ~udo nema{e nikakva taga vo nea. Izrazot na nejzinoto
lice i bojata na nejziniot glas bea spokojni. Iako podolgo vreme ja
izma~uva{e depresijata, sega nema{e ni ronka od nea. Pogledot i' be{e
spokoen, a ~udesen mir ovladea so nea. Se zbuniv. Be{e toa onoj spokoj pred
~udovi{nata Smrt za koj peat nekoi poeti. Si pripomniv. Edna{ nekade
pro~itav deka koga te{kite, neizle~ivi bolni }e se pomirat so stra{nata
206
bolka, stravot od niv sosema is~eznuva, a tie na Smrtta gledaat kako na
ne{to sosema voobi~aeno. Nekoi od niv razgovaraat so Smrtta kako so
sakana èna ili ma` od nivnata stvarnost, ili smrtnik za kogo du{ata ne
soprela da im te`nee. Toj pogled, tie nasmevki, tie milozlivi zborovi, taa
radost, smea vo smrtniot ~as, gi zbunuva ìvite okolu niv i tie kolku i da
se obiduvaat, ne moàt da stignat do soznanieto dali toa {to se slu~uva e
vistina.
Se slu~ija i nekoi drugi promeni kaj Marija koi me iznenadija. Sega
preku denta zapa|a{e vo nekakva sostojba na letargija, a povremeno vo
kratok, no dlabok son. Nasproti toa, vo no}ite be{e budna i so bistra
svest. Toga{ ~estopati govore{e za minatosta. Si pripomnuva{e na mnogu
slu~ki do najsitnite detali koi so svojata preciznost zbunuvaa. Ponekoga{
bea toa dolgi monolozi vo koi ~esto me spomnuva{e. Ona {to mnogu me
iznenadi, be{e {to site tie sodrìni bea ispolneti samo so prijatni
migovi od na{iot ìvot. Nitu edna{ ne re~e nitu zbor za te{kite i ma~ni
denovi. A vo tie rozovi se}avawa, sekojpat ima{e ubavi zborovi duri i za
onie na koi ima{e pove}e pri~ini da im se luti. Seto toa mi nalikuva{e
na razdelba, davawe i primawe pro{ka za posleden pat pred zaminuvawe
nekade, vo nekoj poinakov svet od kade nikoj nikoga{ pove}e ne se vratil
vo stvarnosta.
Taka Marija tivko gasne{e kako sve}a, den po den.
Edno letno utro pogledot sosema i' se izbistri. Od nejzinite crni,
krupni kako maslinka o~i, bolskote{e ~udesna svetlina. Koàta na liceto
i' se izmazni, a blaèna nasmevka i' se izrodi okolu zacrvenetite usni.
Gleda{e pravo vo mene. Ni{to ne govore{e. Ja pomiluvav po levata dlanka
koja bezìvotno leè{e na postelata do mene. Vedna{ potoa go ispu{ti
posledniot zdiv. Be{e petok, 21 avgust 1992 godina koga Marija po~ina. Koga
za posleden pat poglednav kon nea, na postelata ja vidov mojata Marija,
Marija od mojata mladost, Marija koja zasekoga{ ostana zapemetena vo
mojata du{a od onoj den koga za prvpat ja vidov mojata Marija, moeto
prekrasno Cigan~e.
20. Osamenost
"Po smrtta na Marija se najdov vo nekakva ~udna du{evna sostojba. Taa

nalikuva{e na ne{to {to ve}e sum go doìveal, no sepak poinakvo. Otsevte
bev sosema zbunet. Potoa se sozedov i po~nav da istraùvam. Kako vremeto
odminuva{e, za mene toa stana vistinska opsesija. Mnogu misli i ~uvstva
dotekuva, protekuvaa i istekuvaa od mene. Nastojuvav na sekoj na~in seto toa
da go zberam vo edno, gledaj}i na rabotite so okoto na objektiven
istraùva~. Iako toa sosema ne mi uspea, nekoi ne{ta za prv pat gi osoznav.
Jas dolgi vremenski periodi, ponekoga{ so godini bev odvoen od
Marija i semejstvoto. Vo taa osamenost, zbunuva~ka i za mene, jas se
~uvstvuvav prijatno, mnogu prijatno. So vol{ebnite zvuci na pijanoto kako
207
ptica {irokokrila letav slobodno kade }e posakam, a du{ata mi se
vesele{e. Znaev ponekoga{ so denovi da zatalkam vo vol{ebni zemni i
nebeski dale~ini koi gi sozdava{e mojata fantazija i da uìvam vo niv.
Koga du{ata }e mi se nasite{e od ubavini, }e sletav na zemja so cvrsta
re{enost povtorno da se vratam vo vol{ebnata osamenost. Vo taa ~udesna
kru`na pateka ìveev so godini, se' do smrtta na Marija. A koga toa se
slu~i, zapadnav vo onaa ~udna du{evna sostojba koja, i pokraj site moi obidi
da ja imenuvam so nekoj poinakov zbor, ne uspeav, osven da ja nare~am
osamenost, iako mi be{e jasno deka me|u ednata i drugata osamenost ima
golema razlika. Sega, vo osamenosta me obzede nekakva mra~na zlokobna
praznina, a vo utrobata po~uvstvuvav nesigurnost i ne{to {to nalikuva na
strav, a sepak ne e toa. Se obidov pove}epati da letnam kako ptica
{irokokrila vo vol{ebnite zemni i nebesni dale~ini, no zaludo.
[to se slu~uva so tebe, me zapra{a eden glas.
Dali nekoj na pticata {irokokrila krilata i' gi presekol, izvika
vtor glas.
Dali crniot vol{ebnik fantazijata ti ja ukral, re~e tret.
Se zamisliv. Prvo {to mi dojde na um be{e deka pokraj vol{ebnata
osamenost, postoi i edna druga zlokobna osamenost. Zna~i, si rekov, zborot
osamenost ima svoi lice i opa~ina zad koi se krijat poinakvi misli i
~uvstva, ponekoga{ sosema sprotivni. Ne mi be{e te{ko da zaklu~am deka
zborot e golem izmamnik. A toga{, vo istiot mig kako poroen do`d mnogu
misli po~naa da mi dotekuvaat vo umot. I pred maticata da me odvle~e,
sfativ deka glasovite koi mi postavija vistinski pra{awa, baraat i
vistinski odgovori. Povtorno se zamisliv. No, ovojpat pojdov po ramen pat,
a ne prekutrupa.
Poslednite godini, poslednata osobeno, jas gi pominav so Marija.
Toga{ mnogu se zbliìv so nea. Taa bliskost be{e poinakva od onaa koja jas
ja ~uvstvuvav vo mladosta. Vo toa katadnevno drugaruvawe, iako {turo so
zborovi, sfativ kolku Marija mi zna~i. Vo istiot ~as koga toa mi dojde na
um, pomisliv deka mislata pojde po vistinskiot pat. Se izraduvav koga
po~uvstvuvav kako vo mene buknuva nade` deka otkriv zo{to vo mene se
izrodi taa zlokobna osamenost. No za àl, brzo sfativ deka iako vo toa ima
mnogu vistina, toa ne e ona vistinskoto {to dovede jas tolku dlaboko da ja
po~uvstvuvam nea. Prazninata koja vedna{ potoa se stvori vo mojot um, za
sre}a, ne potraa dolgo. Mi dojde primisla deka jas navistina bev odvoen od
Marija, no nikojpat so nea ne ja prekinav ni{kata koja ne' povrzuva. I koga
go napu{tiv Skopje, i koga pet godini bev otsuten od nego, i koga bev vo
Turcija, jas postojano se slu{av so Marija i {to e u{te pova`no, jas
postojano imav ~uvstvo vo sebe deka sum zaedno so nea. Koga toa mi dojde na
um, sfativ deka toa ne e nitu mala, nitu ednostavna rabota ako toa se
sporedi so sega{nata moja sostojba vo koja jas zasekoga{ se razdeliv od
Marija. Toa soznanie probudi vo mene mnogu silni ~uvstva, a vo gradite
po~uvstvuvav silna bolka, kako nekoj da otse~e del od mojata du{a. Vo taa
ma~na i te{ka du{evna sostojba, vo videnie vidov kako ki{awa silno me
gu{ka.
208
"Kade se izgubi Laci, ~edo moe", pro{epoti taa dodeka me baknuva{e.
"Ne znam", rekov so rastreperen glas. "Odedna{ se najdov opkruèn od
tolpa lu|e; tie me odvlekoa nekade daleku i jas ne moèv da te najdam. Tr~av,
pla~ev na siot glas, dovikuvav po tebe, no nikade ne moèv da te najdam.
Silno se ispla{iv deka nikoga{ pove}e nema da te najdam", rekov vo eden
zdiv, a solzi mi potekoa.
Ubava i mlada ki{awa stoe{e do mene vo parkot vo Subotica. Vo
sledniot mig se slu~i ne{to mnogu stra{no. Kosite i' pobelea, liceto i' se
pokri so stare~ki br~ki, a o~ite i' pobelea. Leè{e mrtva pred mene. Ne
be{e toa mojata ki{awa, tuku mojata Marija."
Koga Ladislav go re~e toa, izrazot na liceto mu stana mnogu taèn, a
jas vidov kako du{ata mu e nasolzena. Otkako si gi izbri{a solzite,
prodolì da govori.
"Zlokobnata osamenost mnogu silno, kako nikoga{ pred toa, me
obzede siot", pro{epoti Ladislav. "Otkako toa se slu~i, izgubiv sekakva
èlba da izleguvam od doma, u{te pomalku da razgovaram so lu|eto", re~e
Ladislav i so dlankite si go pokri liceto.
21. Sam nasproti site
"No, toa ne potraa dolgo. Vo osamenosta prodolìv da razgovaram sam

so sebe. Vo tie moi monolozi sakav da najdam odgovor na pove}e pra{awa, no
najzna~ajno mi be{e da odgovoram zo{to jas sum poinakov od drugite. Mnogu
godini pred da zaminam od Skopje, sfativ deka na~inot na koj jas
razmisluvam mnogu se razlikuva od na~inot na koj razmisluvaat drugite
lu|e. Mnogupati mi se slu~uva{e, otkako }e ostanev sam nasproti misleweto
na drugite, da se navratam vo svoite razmisli za seto ona {to se slu~ilo. I
toga{ sami od sebe se nametnuvaa pra{awata: "Zo{to moeto mislewe se
razlikuva od drugite? Zo{to jas sum poinakov? Zo{to jas moram sekoga{ da
go kaùvam ona {to go mislam, a ne go premol~uvam moeto nesoglasuvawe so
drugite i so toa da gi izbegnam neprijatnostite?" Vedna{ na pra{alnite
zborovi }e se nadovrzaea moite ~uvstvuvawa. A tie mi govorea deka u{te vo
migot koga mislata se sozdava{e vo mojot um, ne{to neskrotlivo }e gi
razbuntuva. I navistina, tie go zafa}aa seto moe bitie i jas morav da go
kaàm ona {to go mislam, ne vodej}i voop{to grià {to drugite }e re~at za
toa. Iako vo seto ima{e mnogu vistina, sepak znaev deka ~uvstvata ne se
edinstveni koi me gonat da go kaàm ona {to go mislam. Povremeno vo sebe
prepoznavav i nekakva druga nevidena sila na koja mojot um ne moè da se
sprotivstavi.
I dodeka ovie razmisli mi se vrtea vo umot, odnenade` mi se turna
misla {to mislat drugite za mene otkako }e go slu{nat moeto
sprotivstaveno mislewe? Moèbi nekoi od niv pomisluvaat deka e toa
poradi mojata buntovna priroda, a drugi deka e toa moèbi poradi mojata
ludost, pomisliv vo istiot ~as. I bev siguren deka i ednite i drugite moèa
209
da iznajdat mno{tvo dokazi za da go odbranat ona {to go govorat, osobeno
ovie vtorite. Nemalku se iznenadiv koga eden psihijatar mi re~e deka
razlikata pome|u ludiot i neludiot e vo toa {to prviot otvoreno gi
kaùva site svoi misli, ne vodej}i grià {to }e re~at drugite za toa, a
drugiot mnogu vnimava {to }e re~e, gi odbira zborovite i mnogu mu e
zna~ajno kakov vpe~atok }e ostavat negovite zborovi na drugite. Koga toa
stasa do mojata svesnost, malku se voznemiriv, no ne za dolgo. Odnenade`, so
seta silina vo mene po~na da vreska eden glas, seedno povtoruvaj}i deka jas
go govoram ona {to go mislam zatoa {to ne sakam da bidam edna od onie
bezli~ni ovci koi poslu{no go sledat pastirot koj gi vodi. Dodeka toa go
slu{av, jas nasekade, kade i da se svrtev, vo ìvotot gledav sekakvi stada od
ovci, crni i beli, i pastiri koi gi predvodat. Tie lideri, predvodnici, gi
vidov vo politikata, religijata, kulturata... A stadata sostaveni od
ednoliki su{testva, slu{nav kako seedno isto bleat dodeka talkaat zad
stapkite na svoite predvodnici. No, toa ne be{e se'. Ona {to mene osobeno
me lute{e be{e toa {to dlaboko veruvav deka mnogumina od ovie edinki
(ako moàm taka da gi nare~am) vo stadata koi mu se poklonuvaat i mu
aplaudiraat na svojot lider, ne go mislat ona {to toj im go kaùva. Znaev
deka tie ne samo {to taka ne mislat, tuku ~estopati nivnoto mislewe e
sosema sprotivno so ona za {to tie glasno se sloùvaat. Koga ovaa misla
kako eho ja slu{nav pove}e pati, gnev me opsena. Da izneveri{ nekogo e grda
i sramna rabota, si rekov, no da se izneveri{ samiot sebesi e luda besmisla
koja so zborovi ne moè da se objasni. Otkako dobro razmisliv, sfativ deka
ednolikite vo stadata se vsu{nost malodu{ni, nesigurni, ispla{eni
su{testva koi nemaat sila da se sprotivstavat na svojot predvodnik, no i na
site onie podlizurkovci, samoizmamnici. I za ~udo, koga stanav svesen za
toa, gnevot kon ovie kletnici mi papsa i za niv po~uvstvuvav soàluvawe.
Vo istiot toj mig pomisliv na site onie malubrojni heroi koi nikojpat ne
potkleknuvaat, duri koga i smrtta im se zakanuva. Koga se vidov me|u niv,
po~uvstvuvav kako du{ata mi se ispolni so gordeliva ubavina i bev spremen
da se soo~am so site neprijateli.
Tie moi razmisli na nekakov magi~en na~in ja isturkaa od mene
zlokobnata osamenost. Sega jas i bez mojata Marija bev spremen da zastanam
sam nasproti site. Kako vremeto odminuva{e, vo mene se' po~esto se
povtoruva{e mislata: Sam nasproti site!, Sam nasproti site!... A toga{
nekoi poinakvi misli i ~uvstva mi gi zbogatija du{ata i umot. Vo eden mig
se vidov sebe si kako stojam ispraven na samiot vrv na piramidata kade {to
ima mesto samo za eden. Taa gletka me opsena, a silna gordelivost mi ja
ispolni du{ata, posilna od bilo koga. Toga{ slu{nav glas koj mi veli deka
najgolemata doblest na eden ~ovek e da stane Nad-~ovek, a jas znaev deka samo
tamu, na toa osameno, no veli~estveno mesto moàm jasno i glasno da go
kaàm ona {to go mislam i pritoa da nemam nikakva grià za toa {to }e
kaàt drugite.
210
22. Potraga po nepoznatoto
"Vo potpolnata osamenost ~udni i ~udesni raboti po~naa da mi se

slu~uvaat. Naplivi na idei vrieja vo mene kako na son. Tie dotekuvaa od
sekade so nevidena silina i brzina. Dodeka edna doa|a{e, druga se
nadovrzuva{e, treta, ~etvrta, petta... naiduva{e. Ponekoga{ tie doa|aa so
takva brzina {to morav mislata da si ja rascepkam na pove}e delovi.
Se' be{e kako na son.
Vo toj ~udotvoren tvore~ki mislovrte` do mene dopiraa ~udesni
zvuci, prekrasni melodii. Muzikata neprekinato yune{e vo mene i dodeka
svirev na pijanoto. A dodeka nea ja zabeleùvav da ne izvetree, nekoja
sosema treta se samosozdava{e vo mene.
Ona {to me voodu{evuva{e, voznesuva{e, be{e {to site tie idei,
seta taa muzika ne bea ne{to obi~no, ne{to dotoga{ slu{nato, tuku ne{to
sosema novo, poinakvo. Vo potraga po vozvi{enosta, po nebeskata
nedosti`nost, ~ekorev so divovski ~ekori. Za da ne propu{tam ne{to morav
sekavi~no da memoriram. Vo toa mnogu mi pomagaa i moite muzi~ki i
govorni stenogrami.
Ne{to postojano me progonuva{e nemo`noto da go pretvoram vo
mo`no, od haosot da go sozdadam kosmosot. Razmisluvav so brzina na
sekavica. Znaev deka treba da najdam na~in kako da gi zadràm vo glavata
site tie misli, seta taa muzika za da ne mi izvetreat vo eterot. Go ~inev toa
kako iskusen nau~nik. Zabeleùvav samo {to be{e najbitno. Nasekade vo
stanot, po yidovite, podot, na bilo kakvo prigodno mesto imav postaveni
prazni listovi hartija, notesi, notni tetratki, molivi, da mi se najdat pri
raka vo sekoj mig za da moàm da ja zabeleàm idejata, melodijata. Vo eden
mig mi dojde na um edna sosema originalna ideja koja se pokaà mnogu
prakti~na. So gaziena lamba gi is~adiv belite plo~ki vo kupatiloto.
Navistina belinata se glamjosa, no sega moàm i vo taa prostorija da gi
zabeleùvam ideite koi moèa odnenade` da mi se izrodat. Site ovie
pomagala na koi vo sekoj mig moèv da zabeleàm se' {to mi do{lo na um, gi
narekov kvisko sistem, spored onaa sme{na maskota koja im be{e od golema
pomo{ na natprevaruva~ite vo kviz emisiite. Mnogu ~esto na pijaninoto ja
svirev ~udesnata novosozdadena muzika. Ako nemav vreme toa da go storam, ja
peev melodijata na diktafonot ili pravev grafi~ki stenogramski zapis.
Ponekoga{ ideite i muzikata gi snimav na deùrnite magnetofoni
postaveni na razni mesta vo stanot. No, pri reprodukcijata zabeleàv deka
akustikata ne be{e dobra. Osobeno bev zagrièn za prostorijata kade {to
be{e postaveno pijanoto. Moram ne{to itno da prezemam. Odli~no gi
poznavav zakonite na akustikata. Brzo zaklu~iv deka pred se' pri~inata za
toa e lo{ata izolacija. Vreva doa|a{e otsekade, od gore, od dolu, od
yidovite. Prvo zapo~nav so izolacija na tavanicata. Napraviv mreà od
jaìwa koja ja postaviv polovina metar ponisko od tavanot. Otkako ja
fiksirav so ~ar{afi i }ebiwa, ja gradev izolaciskata tavanica.
211
Zabeleàv deka akustikata se podobri, no ne sosema, i ne bev zadovolen.
Prodolìv da rabotam. Na krajot rezultatot be{e o~igleden. Sobata kade
{to be{e pijanoto se pribliì po akusti~kite kriteriumi do sovr{ena
komora vo koja ti{inata e apsolutna, vo koja ~ovek moè da go ~ue i bieweto
na sopstvenoto srce. Toa go postignav so ostranuvawe na ramnite povr{ini
i izbegnuvawe na seta simetri~nost, drèj}i se do praviloto deka dve
paralelni tvrdi povr{ini negativno vlijaat na akustikata. Vo toa mi
pomogna materijalot koj vo sebe gi vpiva zvucite, materijal koj go postaviv
nasekade. Na krajot od rabotata so zadovolstvo gledav vo ona {to go
sozdadov, iako toa nalikuva{e na duvlo na eden ludak."
Otkako seto toa mi go re~e, likot na Ladislav sosema se izmeni.
Prodolì da zboruva so poinakov glas. Poinakov be{e i bolskotot vo
crniloto na negovata zenica.
"Ne znam otkade i poradi {to, no potrebata da istraùvam e dlaboko
vkoreneta vo mene. Od najranoto detstvo go pravev toa. Go ~uvstvuvav
galebot Xonatan Livingston vo sebe. Kako rastev istraùvaweto stana za
mene vistinska opsesija. Istraùvav vo muzikata, no i vo oblasta na
hemijata, fizikata, radiotehnikata, stenografijata... Od eden prijatel
biolog slu{nav deka istraùvaweto, ili kako {to nekoi velat
qubopitnosta kon nepoznatoto ja nosime vo sebe od svoite damne{ni predci,
majmunite. Sekoe novo soznanie se' pove}e ja razbuknuva potrebata za novo
istraùawe. Taka ~ovek stanuva zarobenik na istraùva~kata rabota, iako e
svesen deka vo istraùvaweto na novoto se izloùva na golem rizik. No, toj
rizik nekojpat e isplatliv, se stignuva do ne{to dotoga{ nepoznato. No,
istraùvaweto moè da ne' odnese i na pogre{ni pateki, da ne stigneme do
nikade. Seto toa moàm da go objasnam i na eden poinakov na~in. Za
istraùvaweto moàm da re~am deka e izvonredno privle~na igra vo koja se
sledi nekoja zamisla. A taa potraga po zamislenata ideja ima ne{to ~udesno
i mnogu privle~no vo sebe. Taa neodolivo mami da se pojde po nea. No
ponekojpat patot po koj se vrvi moè da bide sosema pogre{en. A toa zna~i
da ne se dojde do nekoe otkritie. No, toa ne e mnogu tragi~no. Na{eto
talkawe i toga{ ne e zaludno. Toa na drugite istraùva~i }e im pokaè
deka ne treba da odat po patot koj nekoj ve}e pogre{no go izodel. I zatoa vo
pravo se onie koi velat deka istraùvaweto vo osnova e samo za sebe cel, se'
dodeka nepoznatoto ne stane poznato."
ûdesna energija blika od Ladislav. Siot e vo nekakov zanes.
"Mnogu sum razmisluval za istraùvaweto vo umetnosta. Spored mene
sekoj umetnik e istraùva~. Istraùvaweto na svetot na tonovite e ~udesna,
no mnogu zagado~na rabota. Koga muzikata se nadopolnuva so zborot, toga{
taa dobiva vo svojata neposrednost i silina. Moite istraùvawa vo
muzikata se povrzani od moeto najrano detstvo. I mojata majka, i mojot tatko
postojano istraùvaa. Pokraj muzikata, tatko mi Eugen istraùva{e vo
oblasta na radiotehnikata i iznao|a{e razni inovacii. Taka toj uspea da
napravi sopstvena aparatura za snimawe gramofonski plo~i. Jas vo
po~etokot mu pomagav, potoa bev negov sorabotnik, za na krajot samiot da
po~nam da istraùvam. Istraùvav vo mnogu oblasti, no sepak pokraj
212
muzikata osobeno istraùvav vo oblasta na hemijata i fizikata.
Eksplozivite i otrovite koi me fascioniraa od najmladi godini, ne
prestanav da gi prou~uvam. Sepak, mislam deka najva`no od se' e da se ima
fantazija. Bez nea ne moè da se stigne do nepoznatoto. I vo umetnosta kako
i vo naukata, sli~ni se pati{tata. Mnogu od tvorecite na ubavoto se
vistinski istraùva~i."
Zborovi polni so ~uvstva se isprepletuvaa i kako poroen do`d
dotekuvaa. I pokraj naso~enosta na moeto vnimanie so maka gi sledev, a toj
prodolùva{e da zboruva.
23. Za tvore{tvoto
"I navistina me|u istraùvaweto i tvore{tvoto ima mnogu

sli~nosti, no i razliki", re~e. "Sozdavaweto na umetni~ko delo e mnogu
interesna i zagado~na rabota. Za tvore~kiot ~in napi{ani se mnogu
interesni raspravi, osvetleni se pove}e aspekti za kreativnosta, no
ostanuvaat u{te mnogu neodgovoreni pra{awa. Sekoj od tvorcite na ubavoto
ima svoja prikazna za sozdavaweto na svoite dela. Tie ponekoga{ se sli~ni,
ponekoga{ se razli~ni."
So golema qubopitnost sakav da slu{nam {to za toa }e kaè
Ladislav, iako za mnogu {to vrzano za tvore{tvoto toj ve}e re~e.
"Kako toa da go objasnam? Vo migot na tvoreweto se slu~uvaat ~udesni
ne{ta koi se te{ko objasnivi. Za toa kako do mene stignuva melodijata i
kako jas go sozdavam deloto, zboruvav ne{to. Vo edna moja rasprava Tema za
trema jas govorev za Sindromot nare~en trema kaj muzi~kite umetnici
interpretatori, a sega sakam da kaàm ne{to za tremata kaj
kompozitorite. Za ova pra{awe mnogu malku, da ne re~em voop{to, se
govori. Sega jas }e kaàm {to mislam za tremata kaj tvorcite na muzi~kite
dela. Kompozitorot, koj naj~esto tvori vo samotija, ne e izloèn na
dejstvoto na toj uàsen otrov nare~en trema vo onaa smisla i sodrìna
kakva e taa kaj reproduktivnite umetnici. No, zatoa kompozitorot e
zagrozen od eden sosema poinakov otrov, stravot dali }e uspee da ja zadrì
vo sebe muzikata koja nesopirlivo dotekuva bilo vo budnite no}i, ili vo
dnite koga taa nenadejno }e mu zayuni vo du{ata. Stravot taa da ne izvetree
bara od niv bezprekorno i beskone~no memorirawe, {to pak moè da dovede
do vistinsko ludilo. No, rabotite stanuvaat krajno sloèni koga
kompozitorot e i reproduktiven umetnik - instrumentalist. Mnogupati sum
go po~uvstvuval toa uàsno bunilo. Dodeka ve`bav na pijanoto i se obiduvav
besprekorno da go usvojam notniot zapis, zatoa {to toj se' u{te ne e
fiksiran nitu grafi~ki, nitu kako tonska snimka, pa moè da izvetree vo
magla, vo istiot mig vo mene dotekuva sosema nova muzika. Znam, ako nea ne ja
zadràm, taa zasekoga{ }e izvetree. Toga{ se nao|am pod silna psihi~ka
tenzija. Moram da donesam brza odluka na koja muzika i' e potrebna itna
pomo{, na onaa {to sakam da ja fiksiram, onaa {to toga{ se tvori, ili pak
213
na onaa treta koja tokmu toga{ se za~nuva vo mene. No, toa ne e ni{to vo
sporedba koga seto toa se slu~uva vo mojata glava za vreme na nekoj javen
koncert, ili na nekoj direkten prenos od radio-televiziska programa.
Toga{ izme{anosta na muzikata moè da dovede do ludilo. Posle seto
re~eno moè da se postavi pra{aweto {to e polo{o ili pote{ko: tremata
koja doveduva do prekin na filmot na reproduktivniot muzi~ki umetnik,
ili koga kompozitor-interpretator ima naplivi na mno{to muzika, a ima
javen nastap. Zatoa velam deka e krajno sloèno koga reproduktivniot
muzi~ki umetnik e istovremeno i kompozitor zatoa {to tvore~kiot glas,
ili inspiracijata, kako nekoi velat, doa|a odnenade`, ponekoga{ vo
nevreme. Vo seta taa kompleksnost sepak najkompliciranoto ne{to e koga
kompozitorot-instrumentalist ima apsoluten sluh."
Ladislav podzastana so zborot. Kako i mnogupati pred toa, vo
zamatenosta na crniloto vo levoto negibnato oko moè{e da se zabeleì
nere{itelnost kade da gi naso~i svoite misli. Otkako zamatenosta vo
crniloto is~ezna, prodolì da govori.
"Vo moite najdobri godini mnogu ~esto mi se slu~uva{e muzikata
tuku{to sozdadena vo mene, da izvetree. Ete, dodeka svirev na pijanoto,
nekoja druga muzika }e dopre{e i jas znaev deka taa tuku{to se ra|a vo mene.
Koga toa }e se slu~e{e, Tvorecot i Pijanistot vodea silna bitka vo mene.
Ako pobede{e Pijanistot, ni{to ne }e ostane{e od melodijata tuku{to
rodena. No, ako pobede{e Tvorecot, jas }e ja zabeleèv. Kako {to ve}e
rekov, toa be{e nemo`no koga }e mi se slu~e{e na javen nastap. Denes ne e
taka. Blagodarenie na mojata istraùva~ka rabota od koja proizlegoa moite
mnogu komplicirani sistemi, i mojata uve`banost vo tie sistemi, re~isi
ni{to ne moè tuku taka da mi izvetree od mojata glava. Eden od tie sistemi
e mojata distributivna koncentracija. Drug e Sistemot na zabavuvawe do
zapirawe na prebrzoto ra|awe na novosozdadenata muzika. Vo takvite
sostojbi sepak mozokot ne se doveduva vo sostojba na tabula rasa, {to bi
rekle potpolna ti{ina, ili kako toa nevrolozite go narekuvaat gubitok na
alfa ritamot na elektroencefalogramot (iako nalikuva na toa). Taka jas
podocna na eden ~udesen na~in moàm da navratam na ona {to edna{ doprelo
do mojata svest, ili da prodolàm od onamu kade {to zaprelo."
Otkako napravi kratka pauza so zagado~en kolorit na negoviot glas,
re~e: "No, pova`no od se' e da se slu{ne beliot {um". I pove}e ne re~e ni
zbor.
24. Beliot {um
Po dolgo is~ekuvawe, edno esensko popladne koga svetlinata na denot

bega{e pred crnilata na no}ta, Ladislav progovori za beliot {um.
"Mnogu retko zboruvam za beliot {um. A koga toa go pravam mnogu
sum vnimatelen za da ne bidam pogre{no razbran. Ne e toj nekakva
halucinacija kako {to nekoi sakaat da go protolkuvaat. Beliot {um e kako
214
sinhroniziran, sovr{en poj, crcorewe na ptici, spoj na tonovi koi moàt
odedna{ da se pretvorat vo vizuelen noten zapis, a vedna{ potoa da se
slu{ne muzika koja doa|a od ogromen orkestar."
Otkako napravi sosema kratka pauza, povtorno go slu{nav onoj
zagado~en kolorit na negoviot glas. "Ete toa e beliot {um", re~e i so eden
kraj na crniloto od levoto oko ispituva~ki me pogledna. Prodolì da
govori.
"Beliot {um odvreme navreme dopira do mene. Iako mnogu
razmisluvav i na sekoj na~in se obiduvav da doznaam koga prvpat sum go
slu{nal, ne uznav. No {to e u{te po~udno, ne znam koga i za posleden pat toa
se slu~ilo. Koga toa se slu~uva, se nao|am vo nekakva ~udna sostojba i ne
moàm so sigurnost da re~am dali toa {to mi se slu~uva e privid ili jave.
No, znam deka Beliot {um moè da potrae samo eden mig, no mene da mi se
stori kako da trae cela ve~nost. Ponekoga{ se slu~uva so denovi da go
slu{am i toga{ sum vo bunilo. No, ponekoga{ mi se ~ini deka toj e
postojano vo mene. Ne retko toj mi se javuva i na son. I koga buden }e se
zapra{am dali nego go slu{nav vo sonot, ili dali toa se slu~uva otkako }e
se razbudev, ne moàm so sigurnost da odgovoram."
"Zo{to beliot {um?", zapra{a, iako jas ni{to ne rekov. "Beloto i
crnoto ne se boi, tie samo go razdvojuvaat spektarot na boi. A siot spektar
na boi e sodràn vo beloto. Verojatno i vo crnoto. No, do mene dopira samo
beliot {um i seto negovo {arenilo koe moàm da go raspoznaam. Crniot
{um mi e nepoznat, iako mo`no e i takvo ne{to da postoi."
Odnenade` sosema se izmeni negoviot lik, a me~tatelot koj sede{e
nasproti mene se preobrazi vo profesor. Vo mene sega gleda{e eden mnogu
seriozen lik.
"Muzikolozite se sloùvaat deka postoi la`no i vistinsko muzi~ko
tvore{tvo, vpro~em kako i vo seta umetnost. Vistinskoto tvore{tvo
istekuva od nesogledlivite dlabo~ini na tvorecot i po svoeto vdahnovenie e
lesno prepoznatlivo. No, da se stigne do nego, potrebno e mnogu trud. Samo
so golemo muzi~ko znaewe beliot {um moè da se prepoznae i preobrazi vo
muzika i taka da se sozdade golemo muzi~ko delo. Muzi~kiot genij Lovro
Mata~i} vele{e: "Sekoja nota kaj Betoven e sovr{eno postavena, {to bi
rekle - taka i nikako poinaku." Betoven so mnogu trud umee od ~udesniot
{epot da sozdade sovr{eno delo. Mnogu ~esto se postavuva pra{aweto: "Vo
{to e genijalnosta, vo ~udesniot {epot ili vo tvore~kiot ~in? Odgovorot
e, i vo ednoto i vo drugoto. Bez beliot {um nema vistinsko tvore{tvo. No,
toj {epot treba da se slu{ne, da se prepoznae i da se zabeleì. A potoa
deloto po~nuva da sozreva, da raste. Od mnogu {to zavisi kakvo }e bide
sozdadenoto delo. Nitkite se tolku mnogu isprepleteni, {to nivnoto
razgrani~uvawe e nemo`no."
Go slu{am Ladislav i gi prelistuvam stranicite vo koi se zapi{ani
zborovite na traga~ite po zagado~niot ~in na kreativnosta. Nekoi od niv
velat deka ovie sloèni psiholo{ki procesi moàt da se objasnat so
fenomenot na regresija, so povlekuvawe na Ego-to od povisoki mentalni
aktivnosti. Takva sostojba na vdahnovenie, velat tie, se slu~uva
215
avtomatski. Ne zboruva pove}e tvorecot, tuku nekoj glas od nego. Toa e
glasot na nesvesnoto koj tvorecot go soop{tuva na drugite, a pritoa i
samiot stanuva del od publikata. Drugi tvrdat deka stanuva zbor za
individualnoto nesvesno vo koe se sodràni èlbite i fantaziite na Ego-
to. Mnogumina ne se sloùvaat. Tie velat: [to moè da soop{ti
individualnoto nesvesno? Nekoja li~na prikazna interesna, pomalku
interesna ili sosema zdodevna. Kolektivnoto nesvesno e rajskata gradina
od kade {to doa|aat vistinskite umetni~ki dela. Vo nego, velat tie, e
sodràna radosta i makata na celoto ~ove{tvo. Golemite dela ne
razdeluvaat, tuku tie splotuvaat, tie se podednakvo zna~ajni za siot ~ovekov
rod. No, i ednite i drugite se sloùvaat deka glasot na nesvesnoto doa|a
odvnatre, iako na tvorecot moè da mu se stori deka doa|a odnadvor. Vo taa
eksternalizacija na glasot bo`ji, koj zboruva niz ustata na izbraniot
tvorec, se objasnuva inspiracijata. Vo anti~kiot svet inspiracijata
doìveala polno metafizi~ko zna~ewe. Taa podocna stanala termin za
ozna~uvawe na posebni okolnosti na tvoreweto, iako so toa ne ja izgubila
celinata na svoeto prvobitno zna~ewe. Vo mnogu avtobiografski opisi,
osobeno od poetite ili umetnicite, doznavame deka kreativnite sostojbi se
sostojbi na posebna vozbudenost. Ovaa vozbuda moè da bide pottiknata od
nekoi okolnosti i moè da bide predizvikana so izvesni stimulusi, no po
pravilo so niv ne moè da se upravuva. Pod takvi uslovi, poedinecot moè
da se ~uvstvuva pove}e ili pomalku voshiten ili poti{ten, izvonredno
vitalen ili bolen. înot na kreirawe stanuva izvonredno lesen, veli
Mikelanxelo, ponekoga{ se odviva so golema brzina, a se javuva ~uvstvo deka
vistinskata rabota ja izvr{uva nekoj nevidliv sorabotnik. Nekoi tvorci na
ubavoto za inspiracijata velat deka taa pretstavuva nenadejno pojavuvawe
na vizii ili misli, ne{to {to moè da se sporedi so blesok. Zatoa
analiti~kata psihologija inspiracijata ~estopati ja sporeduva so sostojba
koja e najbliska do ekstazata. Taa doobjasnuva: "Ona {to e proecirano kako
vizija na Bog sega vo ekstazata e vrateno vo Ego-to, no ne kako antiteza
pome|u Ego-to i Super-ego-to ili pome|u Ego-to i Bog, Ego"-to i Bog se edno
isto.
Koga vo mig ovie misli proletaa kako bel oblak na ~isto nebo, na
nivno mesto vidov crna temnina. I toga{ pred mene se otvorija nekoi
poinakvi knigi. Vo niv se zboruva{e za ludiloto, za halucinaciite, za
~uvstvoto na Bog vo sebe. Mnogu sli~nosti, mnogu sprotivnosti. Siot
snemoèv koga mi dojde misla deka tenka nitka gi razdeluva genijalnosta i
ludiloto. "Da se premesti edna nota na drugo mesto, zna~i da ne se po~ituva
glasot bo`ji", velel Mocart koga go pi{uval svoeto posledno nedovr{eno
delo, Rekviem. Dali toa navistina bil glasot na Boga ili glasot na
ludiloto?
Likot na Ladislav povtorno se izmeni. Potsmevka se izrodi na nego.
"Za la`noto, profanoto tvore{tvo, za plagijatorstvoto ne vredi i da
se zboruva."
Be{e sosema vo pravo.
216
25. Muzi~ki alhemi~ar
"Vo osamenosta vremeto ja izgubi smislata. Toa ni{to ne mi zna~e{e.

I bez da poglednam na ~asovnikot, znaev deka toa ponekoga{ sekavi~no
minuva, a ponekoga{ bavno. Znae{e toa i da zastane. Dali be{e privid ili
vistina ne znaev. Odamna ~asovnicite vo mojot dom prestanaa da rabotat.
Pove}e ne gi brojam denovite, mesecite, godinite. Bezvremenosta mi gode{e.
Vo nea se ~uvstvuvav sloboden. Se raduvav na videlinata na denot i
temninata na no}ta. Me vesele{e matnata svetlina na mugrata, crveniloto
na izgrejsonceto, blesokot na svetlinata napladne, rumeniloto na
zajdisonceto, siviloto na samrakot, crnilata na no}ta. Me voodu{evuva{e
sonceto, mese~inata, yvezdite. Postojano go slu{av Beliot {um. Be{e toa
prekrasna muzika. Se samosozdava{e od svetlinata i temninata. Ja
~uvstvuvav vo mene i okolu mene. Vsu{nost se' be{e edno. Go slu{av pojot na
cve}iwata, pla~ot na otkosot na trevata, crcorot na pticite, ùboreweto
na vodata, radosta na prirodata vo prolet, tagata na poòltenite lisja vo
esen, pla~ot od mrtvoto studenilo vo zima. Iako bev zatvoren me|u siviloto
na yidovite, ja ~uvstvuvav Prirodata. Kakva doblesna harmonija e toa. Ja
narekuvav Harmonija na Slobodata. Vo molk se obiduvav da slu{nam {to
saka Prirodata da mi kaè. I dodeka ma~no pret~uvstvo me izma~uva{e, do
mene dopira{e silen tatne` ~ini{ utrobata na zemjata se otvora{e i od
nea protekuva è{ka magma. Znam, Prirodata se buntuva, stenka, pla~e od
lutina. A potoa povra}a gnev. Postra{en od bilo {to, no so nego ne moè
tagata da ja odlee i da gi kazni bezdu{nite lu|e koi ja povreduvaat,
ranuvaat, ja uni{tuvaat, se obiduvaat da ja sotrat zasekoga{.
I vo tagata, i vo radosta, Beliot {um dosega{e do mene. Ponekoga{
toj be{e neèn kako {epot na majka kon svoeto doen~e, ponekoga{ vika
stra{na, potresna, bolna taà~ka za izgubenoto dete. Koga }e ja slu{nev,
silna taga me obzema{e, no iznao|av sili da ne se smramoram od bolka za da
moàm da ja zapi{am i da im ja prenesam na drugite. Beliot {um go
preto~uvam vo noten zapis. Tvoram ~udesni dela. Neslu{nati dotoga{.
êstopati vo ~udesnoto videnie, ne znam privid li be{e ili jave, pred sebe
gledav golem simfoniski orkestar od mnogu muzi~ari. Orkestracijata koja
stignuva{e do mene be{e sovr{ena. Toa go moàt samo vrvni umetnici.
Sakav odblizu da gi vidam tie genijalci. Vo v~udonevidenie se najdov, koga
dojdov sosema blizku do niv. Vo sekoj lik se prepoznavav sebe si. Zbunetosta
brzo me odmina, a golema radost mi ja obzede du{ata. Toa be{e moja
damne{na èlba. Ne moèv da veruvam vo ona {to se slu~uva{e, a sepak
be{e vistina. Vo zadninata go zabeleàv Bojan Adami~. Zagato~no mi se
sme{ka{e.
"[to }e kaè{ na ova?", go pra{av so pogledot.
Gi podiga{e bespomo{no ramenicite.
"Koga si slu{nal vakvi sovr{eni tonovi?", mu rekov. "Site svirat
kako eden", dodadov.
"Nemam zborovi", mi odgovori. "îja e muzikata", pra{a.
"Moja", velam.
217
Se ~udi, kako da ne mi veruva. "Moja e", povtoruvam. Go slu{am
"Beliot [um", dodadov.
"Beliot [um", povtoruva toj so neverba.
I da mu objasnev {to e toa, znam deka nema{e da mi veruva.
"Ti da ne si muzi~ki alhemi~ar", so ironija vo glasot izvika. "Takvi
se lu|eto, somni~avi nevernici, mi dojde primisla."
Ladislav govori kako vo nekakov trans. Zborovite mu protekuvaat od
du{ata.
"Se' pomalku izleguvav od doma. Pred smrtta na Marija malkumina
doa|aa, sega skoro nikoj. I podobro e {to e taka. Tie samo moàt da gi
razremetat moite misli i moeto tvore{tvo. Edinstveno drugaruvav so Il~o.
Ponekoga{ odev kaj nego doma. Razgovorot so nego be{e mnogu interesen.
Po~navme da rabotime i na mojata monografija. Sakav vo nea da go prenesam
seto ona {to sum postignal so rabotata, vo moite istraùvawa, no ne samo
vo muzikata, tuku vo site drugi oblasti, osobeno sakam da ja otkrijam tajnata
za moite govorni i muzi~ki stenogrami.
"Laci, da zboruvame za muzikata", postojano mi povtoruva{e.
Ponekoga{ mu zabeleùvav poradi toa. No, ne samo za toa. Mu zabeleùvav i
za negoviot odnos kon doma{niot milenik, stra{niot doberman. Toj i site
od negovoto semejstvo imaa neograni~ena doverba vo nego. Se odnesuvaa kako
da e ~len od familijata. Toa mnogu me zagriùva{e. "Ne treba da imate
tolkava doverba vo nego", povtoruvav pove}e pati. No, tie prodolùvaa po
svoeto.
Dolgo vreme izmina od poslednata na{a sredba. Zaboraviv na nea.
Zatvoren sum vo svojot stan. Se dopi{uvav so bliskite kom{ii za
najneophodnite raboti. Im ostavav pismenca pod mojata vrata. I tie mi
odgovaraa so pismenca. Ne sekoga{ se sloùvavme. Se ~uvstvuvav kako
osamenik na pust ostrov sred more od lu|e. êstopati si velev deka koga
povtorno }e se vratam me|u niv }e gi ponesam so sebe site svoi dela, a so
Il~o }e prodolìme da rabotime na monografijata so koja stignavme do
samiot po~etok.
Be{e zima. Padna mnogu sneg. ûdesna belina. Otsekoga{ sum ja sakal
belinata. Umee da gi prikrie crnilata. êstopati gledav niz prozorecot od
kujnata. Ponekoga{ pomisluvav deka sum vo Subotica i gledam od
prozorecot na ku}ata na dedo Janu{. Toga{ du{ata mi se ispolnuva{e so
ubavina. No, brgu se vra}av vo sega{nosta. Na toa me prisiluvaa stapkite na
minuva~ite. Znam deka nekoi od niv im pripa|aa na moite progoniteli. Kaj
i da sum, tie ne mi davaa mir. Mi ja isklu~ija strujata. Sepak se snao|av
nekako. No}ite bea dolgi, uàsno dolgi. Svetlinata na mese~inata me
voshituva{e. Pi{uvav, komponirav.
Moite pismenca ostanuvaa so denovi negibnati. Ponekoga{ gi slu{av
razgovorite na sosedite, osobeno onie pod mene. Iako ne moèv se da
slu{nam, znaev deka govorat za mene. Se' u{te nemav problemi so hrana i
drugi potrebi. Gi nabaviv vo pogolemi koli~ini. No, i {tedev.
Silno tropawe me razbudi. Mi treba{e vreme da sfatam deka doa|a od
mojata vlezna vrata. Pojdov kon nea. Pokraj tropaweto koe ne prestanuva{e,
218
slu{av i glasovi. Nekoi mi bea poznati, pove}eto ne. Ja otvoriv vratata.
Pred nea tolpa lu|e. Pokraj dvajcata policajci, tuka bea i moi bliski,
kumovite, nekoi od kom{iite, nekoi nepoznati. I pred da sfatam {to se
slu~uva, me poveduvaat so sebe. Bolskotot na proletnoto sonce bolno mi go
zamati pogledot. Me smestija vo kolata na itna medicinska pomo{. "Lu|e
{to se slu~uva", seedno pra{uvav. Site mol~ea. Zamol~ev i jas."
26. Socioterapiska zaednica
Na eden od sostanocite na socioterapiskata zaednica vo Vilata na

krajot od alejata na lipite, Ladislav be{e izbran za nejzin pretsedatel.
Toa navistina go zasluì. Po negovoto doa|awe vo Vilata ovie sostanoci
stanaa mnogu posodràjni. Blagodarenie na nego se zagatnaa mnogu interesni
temi koi drugite stanari so interes gi prifatija. Izborot za pretsedatel
Ladislav go prifati so radost, no i so golema odgovornost. Kako nikoj pred
nego toj revnosno se zafati so pretsedatelskata rabota. Insistira{e
sostanocite redovno da se odrùvaat i to~no navreme da zapo~nuvaat.
Bara{e od prisutnite so vnimanie da sledat {to se govori i aktivno da
u~estvuvaat vo raspravata. Za vreme na sostanocite prave{e pribele{ki za
najzna~ajnite raboti. Vedna{ potoa gi pi{uva{e Zapisnicite so svojot
prekrasen kaligrafski rakopis. Na sekoj nareden sostanok, kako prva to~ka
od dnevniot red be{e ~itan prethodniot Zapisnik i prifa}an ili ne od
prisutnite. Go ~ine{e toa so neverojatna pedantnost. Preciznosta be{e
edna od osobenostite na negoviot karakter. Toj nea ja be{e usovr{il do
perfekcija. Ni{to ne prepu{ta{e na slu~ajnosta. Se, mora{e da pomine po
onoj sovr{en red kakov {to toj go be{e toa zamislil.
Na sostanokot odràn na 13 dekemvri, prv po izborot na Ladislav za
pretsedatel, toj so serioznost na dramski akter go pro~ita Zapisnikot od
predhodniot sostanok.
Zapisnik od Sostanokot odràn na 6 dekemvri (ponedelnik) 1999

godina
Sostanokot zapo~na to~no vo 11,30 ~asot. Broj na prisutni 18.

Nekoi svoeto neprisustvo na sostanokot go obrazloìja so nesnosnata
niska temperatura vo boravokot, kogo tie go narekuvaat "Boravok-
friìder". I vo pravo se, iako znaeme deka istata niska temperatura e i
vo sobite, i vo drugite prostorii. No, vo boravokot nikoj ne moè da se
vovle~e pod pokrivkata i da go svitka teloto kako ma~ka, so glavata
zagnurena vo svoite dlanki.
Od na{ata rasprava na sostanokot moè da se zaklu~i deka hranata
za vreme na vikendot be{e ne{to podobra, no i ponataka presolena. Toa se
odnesuva i na supata, iako ponekoga{ se slu~uva taa da e dobra. Na
sostanokot jas iznesov deka nekolku pati na siot glas protestirav
219
poradi presolenata hrana i ukaàv deka toa ne e zdravo, no bez rezultat.
Iako ponekoga{ moàt da se slu{nat protesti i od drugite, tie ne se
dovolno ostri kakov {to e ostar vkusot na presolenite jadewa. Zatoa na
sostanokot odlu~ivme ovoj na{ revolt pismeno da se prenese do
odgovornite. Na sostanokot jas go povtoriv i ona {to pove}epati go
demonstrirav vo trpezarijata. Mojot recept protiv ova zlo se sostoi vo
toa, vo presolenoto jadewe da se sipe ~ajot. Rezultatot od toa e odli~en,
se dobiva eden sladuwav specijalitet. Da se napravi ne{to vakvo treba da
se poseduva barem malku istraùva~ki duh. No, za àl nikoj ne go slede{e
mojot primer. Vo idnina go o~ekuvam toa.
Otkako Zapisnikot ednoglasno be{e usvoen, zapo~na sostanokot.

Ladislav konstatira deka se prisutni 19 stanari od Vilata, a potoa pobara
nekoj da predloì za {to da raspravaat na sostanokot. Otkako molkot
potraa, toj se po~uvstvuva neprijatno. No, ne za dolgo. Tokmu molkot koj
nastana mu se nametna kako odli~na tema za rasprava.
"Mol~eweto na sostanocite e stara bolka", re~e. "Zatoa denes dobro
bi bilo da progovorime tokmu za toa - mol~eweto", dodade.
Nekolkumina glasno se sloìja, pove}emina molkum.
"Mislam", zapo~na toj, a otkako napravi kratka pauza dodade, "deka
prvo treba da gi najdeme pri~inite zo{to se mol~i, a potoa da iznajdeme
kako da se aktiviraat site ~lenovi na zaednicata. Vedna{ otkako dojdov
tuka, sfativ deka celta na socioterapiskata zaednica e na{eto me|usebno
drugaruvawe, no i drugaruvaweto so onie koi se griàt za nas. Zatoa mislam
deka socioterapiskiot tim moè da ni pomogne da se oslobodime od
osamenosta vo kakva mnogumina od nas bile pred da dojdat tuka. No, ne e toa
se'. Na sostanocite treba da progovorime i kako da si go napravime ìvotot
tuka poudoben."
"Vo pravo si Ladislave", re~e Sofija. "Navistina nekoi postojano
mol~at, no zatoa nekoi pak postojano govorat. Jas predlagam onie koi
postojano govorat, a ponekoga{ se spremni so saati toa da go ~inat, pomalku
da zboruvaat za onie koi postojano mol~at, duri i gi premol~uvaat rabotite
koi se odnesuvaat na samite niv, da se ohrabrat i da po~nat da zboruvaat. Jas
navistina malku zboruvam, no taka sum se odnesuvala siot vek, a poslednite
godini, koga samotijata sosema me obzede, se slu~uva{e so denovi, nedeli da
ne progovoram nitu zbor, tuku samata so sebe da si razgovaram vo du{ata."
Sofija kako {to odnenade` po~na da zboruva, taka i prestana. Site
bea iznenadeni. Taa nikojpat ne se javuva{e za zbor na sostanocite, no i vo
sekojdnevnite slu~uvawa mnogu malku zboruva{e. Nekolkumina ja pofalija
Sofija za hrabrosta i se sloìja so nejzinite zabele{ki.
Po nea pove}emina zboruvaa kako go minale vikendot. Najglasni bea
onie koi imale poseta od svoite bliski. Potoa zboruva{e Nada. Taa, otkako
ja pofali i ohrabri Sofija, govore{e voop{teno, osobeno kako se spazuva
higienata, a me|u drugoto go spomna i nedostigot na toaletna hartija za
vreme na vikendot.
220
Ladislav zadovolno se sme{ka. Toa be{e eden od retko uspe{nite
sostanoci.
"Da ne go falime denot sekojpat po utroto. Ne sekoga{ po utroto se
poznava denot", re~e {egobijno, aludiraj}i na molkot so koj zapo~na
sostanokot. A potoa dodade: "Vo Kniga na spomeni }e imam mnogu {to da
zabeleàm."
Site bea iznenadeni kolku brzo odmina vremeto odredeno za
sostanokot, no nikoj ne zapra{a za kakva Kniga na spomeni zboruva
Ladislav. Koga izlegoa od Boravokot-friìder gi presretna prijatnata
mirizba na varenoto grav~e koe se sluì sekoj ponedelnik.
27. Kniga na spomeni

Knigata na spomeni Ladislav ja be{e zamislil kako bele`nik vo koj
}e gi zapi{uva najinteresnite slu~uvawa vo Vilata na krajot od alejata na
lipite. Kako vremeto odminuva{e, Knigata na spomeni napreduva{e. Eden
den mi podade edna crvena papka na koja so golemi bukvi pi{uva{e Kniga na
spomeni. Ja otvoriv. Vo nea ima{e pove}e listovi napi{ani so negoviot
kaligrafski rakopis. So vnimanie po~nav da gi ~itam.
Den pred noviot milenium
Posledniot sostanok na socioterapiskata zaednica za 1999 godina

se slu~i pred nejzinoto zaminuvawe. Novata 2000 godina {to doa|a{e ne
be{e obi~na. So nea doa|a{e Noviot vek i Noviot milenium. Retko se
slu~uva toa. Vo podgotovkite za do~ek na Golemiot Den u~estvuvaa site.
Vilata na krajot od alejata na lipite izgleda{e prekrasno. Osobeno
ubavo doterani bea trpezarijata i boravokot. Do televizorot visoko
ispravena stoe{e na{ata elka. Mnogu spomeni vo site nas razbudi taa. Se
prikaùvaa interesni i vozbudlivi prikazni. Jas si pripomniv za
boì}nata elka i mojot {kolski drugar Jano{, i povtorno istata taga i
bolka gi po~uvstvuvav vo du{ata.
Pred da po~ne ~estvuvaweto za Novata 2000 godina, jas vo imeto na
site stanari stanav da kaàm nekolku zbora.
"Milo mi e {to imam mo`nost od imeto na site stanari i od moe
li~no da ja iskaàm na{ata golema blagodarnost do vrabotenite vo
Vilata na krajot od alejata na lipi za nivnata grià i golema
trpelivost kon nas na koi ne samo starosta, tuku i bolestite ni
nate`nale na grbot."
Se slu{na silen apklauz. Ekna pesna. A potoa zapo~na ~estvuvaweto.
221
Imendenot na Jovan
Vo ~est na na{iot Jovan sostanokot na terapiskata zaednica na 20
januari mu go posvetivme nemu. Toj den se praznuva golem hristijanski
praznik Sobor na svetiot Jovan Krstitel koj pravoslavnite hristijani
go slavat na 20 januari, a katolicite dve sedmici porano. Na toj znamenit
den se slu~ilo kr{tevaweto na Isus Hristos vo rekata Jordan od
Svetiot Jovan. Jovan be{e mnogu vozbuden. Na sostanokot toj govore{e za
Golemiot den i ne ja krie{e radosta {to go nosi imeto na Isusoviot
predvesnik. Na krajot site mu go ~estitavme imendenot, a toj iako
vozbuden iznao|a{e ubavi zborovi da se zablagodari. Potoa sleduva{e malo
iznenaduvawe. Nekolku stanarki so sadoperkata isprìja mekici. Bea
mnogu vkusni. No, ne pomalku ne' iznenadi i Jovan. Toj ne' po~asti site so
ekleri i sok koi gi pora~a vo kantinata. A potoa se pee{e na siot glas. I
Jovan pee{e. Ovaa raspeana veselba ne pottikna da se dogovorime vo idnina
da go odbeleùvame rodendenot i imendenite na site stanari vo Vilata.
Pokraj toa se dogovorivme i da formirame muzi~ka sekcija.
"Se nadevam", rekov, "koga se razdeluvavme deka }e bide po onaa
narodnata pogovorka, koj pee zlo ne misli."
Partizanot Vane
Vane, siten, no se' u{te krepok starec, prvoborec e od 1941 godina.
Negovoto partizansko ime e Janu{. Mnogu saka da govori za svojata
minatost bogata so doìvuvawa. I navistina ima mnogu {to da kaè,
najpove}e za godinite pred vojnata koga zemjata bila okupirana, za
godinite pominati vo zatvor, za izma~uvawata i zakanite so strelawe.
No toa e samo uvertira po koja sleduvaat stravotiite na vojnata. Koga
govori za toa, Vane gi pokaùva luznite od ranuvawata, mestoto kade
{to kur{umot vlegol, a kade izlegol, kade par~eto granata ostavilo
dlaboka traga. Govori i za porazite i pobedite, za osloboduvaweto na
zemjata i {to se slu~uvalo po vojnata. So gordelivost zboruva za poznati
komandanti vo vojnata i funkcioneri po nea so koi bil blizok prijatel.
No, koga so zborot }e stigne do sega{nosta golema taga go obzema, a
mislite mu se nepodredeni. "Mnogu zaboravam", veli,"a ponekoga{ ne znam
ni koe vreme e, nitu kade se nao|am." Ispreturano raskaùva za bolnata
}erka koja ne moè da se griì za nego, za astmata koja go gu{i, za parite
koi nedostasuvaat, iako penzijata e visoka. I povtorno so sredeni misli
se vra}a na minatosta. Raspoloènieto sekoj ~as mu se menuva od taga so
solzi, do solzi radosnici. "Starost", veli,"nikoj ne ja saka, ako bila arna i
Gospod }e ja posakal".
222
Doktor Dolores
Vedroto raspoloènie na nekoj od stanarite vo Vilata na krajot
od alejata na lipi im dava posebna ubavina na sostanocite. Navistina
toa ne se slu~uva ~esto, iako site se sloùvame deka {to pove}e smea,
tolku poarno za site nas. Na posledniot sostanok za toa se pogriì
doktor Bisera, so prekar Dolores. Be{e toa golemo iznenaduvawe.
Dotoga{ tivkata i mol~eliva Dolores napravi vistinsko {ou. Toa se
slu~i vaka.
Atmosferata na sostanokot be{e mra~na. Pove}e naobla~eni
likovi molkum gledaa vo prazno. Toa bea glavno onie koi go koristea
vikendot da pojdat kaj svoite bliski. Iako od porano zabeleàv ne{to
neobi~no, ovojpat rabotata mi stana sosema jasna. Mnogumina od onie koi
najpove}e insistiraat vikendot da go pominat doma, (kako da e toa
edinstvenoto za {to treba da se ìvee), zaminuvaat od Vilata so dobro
zdravje i raspoloènie, a se vra}aat ~estopati so lo{o, duri
katastrofalno naru{eno zdravje i raspoloènie. Se razbira deka se
slu~uva{e, mnogu poretko, nekoi da se vratat so nasmevka na liceto i
veselost vo du{ata. No, po tivkiot xagor koj potraa, i se zakanuva{e
sostanokot molkum da pomine, se slu{na glasot na doktor Dolores.
"Vino pie{ i rakija, ima{ pamet na axamija!", mu dovikna taa na
Blagoja koj kako i sekoga{ ne{to mrmore{e.
"Poarno e da si pijan odo{to star!", i' vozrati toj so ostar glas i
nasmevka na liceto.
"Pijaniot dva pati pobrzo staree od trezniot!", izvika Dolores.
"Ne gleda{ li Doktorke deka i jas so alkoholot i ti bez nego
stasavme do starosta".
"Taka e, na starosta nikoj ne moè da i' izbega", so vesel glas re~e
taa. "No mene taa ne mi pre~i", dodade.
"Bogami i na mene koga sum pijan", re~e Blagoja i silno se zasmea.
Smeata se prenese na site nas.
Starost: bolest ili karakter

"Vedna{ posle dijalogot pome|u doktor Bisera i Blagoja, na
sostanokot na socioterapiskata zaednica stana zbor za odnesuvaweto na
starite lu|e, osobeno dali nivnata netrpelivost i agresivnost se
posledica na bolest ili na nivniot karakter.
"Sakam jasno da se razdeli bolesta od karakterot kaj starite lu|e",
rekov na samiot po~etok. I dodadov: "Kaj nekoi stari lu|e, pokraj lo{ite
naviki koi gi nosat od mladosta vo starosta moè da dojde do
mizantropija. Taka tie pretpladne se mrazat samite sebe, a popladne
celiot svet. I za volja na vistinata, navistina nikade ne moè da se
sretnat tolku mizantropi odo{to vo grupata stari lu|e. Na ova osobeno
insistiram zatoa {to mnogu ~esto moàm od medicinski lica da slu{nam
223
kako velat: "Takva mu e bolesta" ili "Takva i' e bolesta". Takviot
zaklu~ok ne e to~en. Moèbi toj ima nekakov efekt vo spre~uvaweto na
kontraagresijata kaj mizantropite, no ne im pomaga na `rtvite od
nivnata primarna agresija. Koga za ova govoram, mislam pred se' na
verbalnata agresija. Nea "belite mantili" umeat uspe{no da ja razre{at
na sostanocite na socioterapiskata zaednica, no kako da se postapi koga
agresijata dejstvuva me|u nas stanarite vo Vilata, vo otsustvo na
avtoritetite", zapra{av! Iako mnogu se govori za toa, jas dosega ne sum
go slu{nal vistinskiot odgovor. Na krajot zaklu~iv deka nego i go nema;
bolesta moè da se izlekuva, no grdite crti na karakterot nikoj ne
uspeal da gi izlekuva. Tie vo mladosta moè da se zamaskiraat vo nekoe
drugo ruvo, no zatoa vo starosta so seta jasnotija se javuvaat na
videlina."
Natka se sloì so mene deka agresivnosta e premnogu prisutna me|u
nas starite lu|e i kako site da sme zaboravile na ubavoto odnesuvawe vo
mladosta. Potoa javno se zaloì za neagresivnost vo bilo kakov oblik i
pobara konkretni preventivni merki da se spre~i agresivnosta.
Na krajot site se sloìvme deka odnesuvaweto na starite lu|e i
nivnata agresivnost ne se posledica na bolest, tuku na karakterot.
"Zo{to govorime za agresivnosta na starite, a ne za agresivnosta
na mladite kon starite", se pobuntuva Blagoja. Malkumina go slu{naa.
Pove}eto ve}e bea stanati i brzaa kon trpezarijata.
Golata Maja
Bogata so interesni slu~uvawa be{e no}ta pome|u {esnaesettiot
i sedumnaesettiot den od mesecot oktomvri, pome|u sabota i nedela. Se
nadevam deka ne gre{am. "Da ne be{e toa no}ta pome|u petok i sabota", mi
doa|a odnenade` na um. Znam, siguren sum vo toa deka ne be{e toa no} koga
preku denot ima vizita. No, ne e bitno.
Se' zapo~na vo rana mugra. Stanarkata od sobata br.6, Maja }e ja
nare~am, ja otvori vratata vo na{ata soba br. 4. Jas toa vedna{ ne go
zabeleàv, no mojot cimer S.P., {umar, koj vo sklad so svojata profesija
spie kako zajak, pa se budi na sekoj {um, prv go zabeleàl toa i vedna{ me
razbudi. Iako e novodojdenec vo Vilata i ne gi poznava site stanari,
v~era{niot den koga za prvpat ja zapozna Maja, proceni deka no}ta {to
doa|a od spieweto nema da bide ni{to, nitu za nego, nitu za mene zatoa
{to i jas se budam vedna{ koga sijalicata vo sobata }e se zapali. Vo 03
~asot i 23 minuti Maja vleze vo na{ata soba i ja zapali sijalicata. S.P.
vedna{ se obide da i' objasni deka ova ne e nejzinata soba. No, naprazno.
"Ostavete me na mir", izvika taa lutito.
Stanav i jas. I dvajcata se obidovme da ja vratime vo nejzinata soba.
No, naprazno. Taa se sprotivstavi. Maja deluva{e sosema zagubena vo
prostorot i vremeto.
224
"Ostavete me na mir", povtori u{te nekolku pati. Ne be{e
agresivna, no mi se stori deka na{ite zborovi ne dopiraa do nea. Sepak na
krajot uspeavme da ja odneseme vo nejzinata soba i da ja smestime vo
krevetot. No, nabrgu sleduva{e sosema neo~ekuvana promena. Od pravecot
na sobata broj 6 vidovme deka doa|a Maja, no sega vo poinakva garderoba,
vsu{nost vo Evin kostum. Be{e sovr{eno gola i bosa, vo studenata no}. I
ponataka dostoinstvena i ~ista. Navistina ubava.
Vleguva{e vo site sobi. Od nejzinoto odnesuvawe moè{e da se
zaklu~i deka svojata soba i svojot krevet ne gi saka. Imav vpe~atok deka
bara ne`nost i qubov. Takviot moj vpe~atok ima{e osnova zatoa {to vo
eden mig koga se najde pokraj mene, i' dozvoliv so prstite od nejzinite dve
dlanki da napravi jamka okolu mojot vrat. Go napravi toa so golema
vnimatelnost i ne`nost.
"Dedence!", re~e milozlivo kako da dovikuva do svojot mil dedo.
"Sakam da umram", vedna{ dodade potoa so trauren glas. So krajni
napori se sovlada da ne zapla~e, no vokalnata mimika ukaùva{e na
nejzinata dlaboka iskrenost. Toga{ u{te pove}e mi stana mila na
du{ata. Ja zasakav. Ja doìveav kako peperutka koja moè da umre od
najmala grubost. Sepak nekakvo pret~uvstvo mi govore{e da bidam
vnimatelen i deka ovaa ne`na peperutka moè da se pretvori i vo tigrica,
ako ne{to ja navredi nejzinata du{a. Nesfatlivo, kolku ne`nost, tolku
i agresija bea zbrani vo nejziniot pogled.
Vo toj mig vo sobata vleze Blagorodna, edna blagorodna èna vo
godini, za koja slu{nav deka bila partizanka. Toa go potvrdi taa i ovaa
ve~er, odnesuvaj}i se mnogu hrabro, kako da ne znae za strav.
"So Maja ne smee da se postapuva grubo!", re~e.
Be{e ubavo da se slu{ne kako taa go re~e toa, no u{te poubavo da se
vidi {to napravi potoa Blagorodna. Milozlivo ja pregrna i so golema
ne`nost ja povede vo nejzinata soba dodeka taa postojano povtoruva{e:
"Ostavete me na mir. Ostavete me na mir..." Ostana pokraj nejziniot
krevet se' dodeka Maja ne zaspa. Navistina plemenito.
Onie koi se grièa za nas ne slu{naa {to se slu~i ovaa neobi~na no},
koga temninata na no}ta zaminuva{e otstapuvaj}i i' go mestoto na
svetlinata na zorata koja doa|a{e.
Maja be{e sredove~na èna i boleduva{e od Alchajmerova bolest.
Parlament
Pome|u Parlamentot na Republika Makedonija i sostanocite na

socioterapiskata zaednica vo Vilata na krajot od alejata na lipite ima
mnogu sli~nosti, se razbira i mnogu razli~nosti. Malku od sostanocite
na Parlamentot zapo~nuvaat taka to~no kako {to zapo~nuvaaat
na{ite. No, zatoa i vo Parlamentot, i na na{ite sostanoci ne se
po~ituva koga nekoj zboruva drugite da mol~at, i se razbira da slu{aat.
225
Xagorot od me|usebnite razgovori na prisutnite, dovikuvawata,
protestite, se zaedni~ki.
Neodamna mi dojde misla vo sklad so rabotata na Parlamentot i
parlamentarnata demokratija, da predloàm eden od sostanocite na
terapevtskata zaednica da go posvetime na postavuvawe pra{awa na
stanarite na koi trebaa da odgovaraat vrabotenite. Site se sloìja.
Pred da zapo~ne sostanokot konstatiravme, so golemo zadovolstvo,
deka e prisuten terapevtskiot tim i drugite vraboteni.
"Parlamentarcite" ednoglasno prifatija deka }e postavuvaat edno, vo
retki slu~aevi, najpove}e dve. "Parlamentarcite" vo imeto na
demokratijata dadoa zbor deka }e vnimavat pri iznesuvaweto na
problemite i deka nema da se sluàt so navredi, deka }e ja kontroliraat
verbalnata agresivnost i nema da se odnesuvaat kako parlamentarcite vo
Parlamentot na Republika Makedonija.
Prva za zbor se javi Natka. Taa sekoga{ vo se' saka da bide prva.
"Zo{to redot i higienata vo kujnata ne se onakvi kakvi {to treba
da bidat?", zapra{a.
Glasot na higieni~arkata Danica se slu{na vedna{.
"Zatoa {to onie koi treba da vnimavaat na redot i higienata ne go
pravat toa", re~e lutito.
Blagoja kako i sekoga{ po~na da se buntuva.
"Vo {to e rabotata?", go pra{uvam pred da mu dadam zbor.
"Kontrareplika", veli toj.
"Na kogo?", pra{uvam jas.
"Na dvete", so buntoven glas veli toj i prodolùva da
zboruva."Nitu eden od nas ne vnimava na redot i higienata vo
trpezarijata, a bogami se gleda i na Dan~e i' e dosadeno postojano da
~isti."
"Taka e!", viknaa stanarite sednati od desnata strana na
boravokot i na siot glas se smeat.
Edvaj uspeav samiot sebe da si dadam zbor.
"Treba da se ispita i da se pronajdat pri~inite za neredot vo
trpezarijata", velam. "Jas znam deka e toa poradi dvosmerniot soobra}aj
vo sosema tesnoto grlo - vleznata vrata - kade se sudruvaat onie koi
vleguvaat i onie koi izleguvaat od trpezarijata."
So mene se sloùvaat stanarite od levata strana na boravokot i
nekolkumina od desnata strana.
"Zo{to vo boravokot e studeno kako vo friìder", pra{a Vane
partizanot.
"Zatoa {to nema nafta", odgovori hausmajstorot.
Ama ~ekajte lu|e", veli Sofija, "ne dobivme odgovor na prvoto
pra{awe, a sega za sosema drugo zboruvame."
"Odgovor Natka i Blagoja }e dobijat po pismen pat", vika niz smea
Voskresija. Vo smeata i' se pridruùvaat pove}emina.
I taka se redea pra{awa i po nekoj odgovor.
226
"Sekoe zo{to ima svoe zatoa!", velam na krajot. Sostanokot
zavr{i. Mi doa|a misla deka dobro pomina, podobro i od samiot
Republi~ki parlament.
Preventivna demokratija
Nekoi od slu~uvawata vo Vilata na krajot od alejata na lipite i

na terapiskata zaednica, baraat odrùvawe na ramnoteà me|u
nositelite na semeto na Zloto i Dobroto za da ne dojde do vistinski
haos, nadvladuvawe na silite na Zloto. Toa da se postigne, ne e lesna i
ednostavna rabota. Se slu~i (ne samo edna{) koga jas se obiduvav eden od
stanarite da go za{titam, toj da se nafrli na mene kako da sum jas negov
neprijatel. Uàs. Taka A.K., kogo na prethodniot sostanok so pravo go
kritikuvav poradi negovata insinuacija sprotivna od vistinata, na
dene{niot sostanok, iako so pofalni zborovi, rekov kako toj so golemo
vnimanie vo hodnikot im pomaga na onie koi te{ko se dviàt, se nafrli
vrz mene so silen glas sakaj}i da mi go odzeme zborot. Toj kako da ne moè da
zamisli deka pokraj kritika isto taka moè i da oddadam priznanie na
nekogo ako toa go zasluùva. No ne go pravi toa samo toj. Blagoja znae
~estopati da organizira kavga i koga nema soodveten rival za toa. Koga
ponekoga{ toj zboruva zborovi koi iako ne se navredlivi, odnosno premnogu
uvredlivi, toj umee da gi izgovara provokativno ili zapovedni~ki, {to
dobro bi do{lo vo nekoi momenti na radio drama, no za dobar radioglumec,
a ne i za nego, i za na{ata terapiska zaednica.Taa grda intonacija
ponekoga{ i od negrdite zborovi predizvikuva mnogu problemi. ]e go zemam
za primer negovoto obra}awe do onie, kako gi narekuva toj neprisutnite
ili izmisleni lica, vo stil na monodrama od tipot na {ou, pa ne e jasno
dali toj niv gi navreduva ili na eden licemeren na~in navreduva nekogo od
prisutnite. No, mora da mu se priznae deka i pokraj retori~kite
kvaliteti toj e i vreden rabotnik. Toj, kako nikoj drug se griì za
zeleniloto okolu Vilata vo alejata na lipi i ureduvaweto na cvetnata
gradina. No, neretko pomaga i vo ~isteweto na hodnikot.
No, da doobjasnam u{te ne{to pred da zboruvam za Preventivnata
demokratija. Toa {to gi voznemiruva site e silnoto vreskawe na Blagoja,
polno so revolt, sekade i na sekoe mesto, a najpove}e vo prepolnetata
trpezarija koga se deli hranata. E, tokmu poradi toa, na sledniot
sostanok na socioterapiskata zaednica }e predloàm da govorime i da ja
primenime preventivnata diplomatija, za da se spre~i nepotrebnata
verbalna agresivnost. Toa {to go govoram ne vaì samo za Blagoja, toa se
odnesuva na site, se odnesuva i na mene kako pretsedatel na zaednicata,
koga go govoram i go ~itam ona {to sum go zabeleàl. Treba me|usebno da se
po~ituvame. Navistina, da se premol~at bitnite negativnosti ne smee
nikako da se slu~i, toa ne e vo sklad so etikata. No, treba da se znae deka
da se iznesuvaat samo lo{i raboti moè, da bide vo potpoln nesklad so
najnovite principi na preventivna diplomatija koja govori deka vo sekogo
227
moè da se iznajde i ne{to pozitivno, skoro bez isklu~ok. Ovaa supernauka
vleze niz {iroka porta vo na{ata dràvna politika koga se rasprava{e za
pra{aweto na vojna ili mir vo Makedonija, i taa za prv pat odigra
uspe{na uloga vo istorijata na ~ovekoviot rod. Veli~enstveno.
Mnogu{to od taa supernauka moè da se primeni vo rakovodeweto i so
sosema mala grupa, i mnogu pomala od na{ata terapiska zaednica. A toa
zna~i da im se posveti zna~ewe na site i so site ednakvo da se razgovara.
Lunapark
Mnogu ~esto pred da zapo~nat sostanocite vo boravokot, se slu{a
silen xagor od prisutnite. Toa doa|a od monolozi, dijalozi, trialozi,
polialozi i taka nataka. Toa ponekoga{ prodolùva i dodeka go ~itam
Zapisnikot od prethodniot sostanok. Pa taka, onie koi sakaat da
slu{nat ne moàt zatoa {to gi popre~uvaat glasnogovornicite. I
pokraj moite energi~ni opomeni, xagorot ne stivnuva. Pomrdnuvaweto na
stolicite na razni strani ja pravi vrevata u{te ponesnosna. Toga{ mi
doa|a na um da predloàm namesto sostanokot da go odrùvame vo
boravokot, da pojdeme vo Luna park, pa tamu sekoj moè da pravi {to saka,
kako roditelite, taka i decata. No predlogot mi se stori premnogu
sloèn, zatoa {to ne znam koj kogo od nas vo Luna parkot }e vodi, a kogo }e
go vodat.
Karneval
Koga terapiskiot tim e prisuten na sostanocite, tie se mnogu
posodràjni. Toa se slu~i i ovojpat. Stana zbor za pretstojniot praznik
Pro~ka i karnevalot koj bi moèle da go organizirame vo Vilata na
krajot od alejata na lipite. Sekoj treba{e da ja kaè svojata èlba kako
bi sakal da se oble~e. Ima{e mnogu interesni predlozi. Natka saka{e da
bide princeza, Vane partizan, Jovan svetec, Dane da ima kostum vo vid na
lekovita bilka... Predlogot na Blagoja be{e mnogu interesen.
"Bi bilo mnogu ubavo na karnevalot da si gi zamenime ulogite", re~e
so zagado~en glas i vedna{ dodade. "Nie }e ja oble~eme oblekata na onie koi
se griàt za nas, a tie na{ata."
Predlogot na Blagoja be{e do~ekan so silen aplauz. Silna smea go
ispolni boravokot.
Na krajot jas kaàv edna {ega koja ja slu{nav od mojata baba Tereza.
"Edna Yvezda na neboto ja zapra{ale pod kakva maska saka taa da se
skrie. Taa odgovorila "crna" za da moàm malku da se odmoram."
Vo ubavo raspoloènie sostanokot zavr{i.
228
Crno-belo - Belo-crno
Edna radio emisija izminatata nedela ni go privle~e vnimanieto
nam nekolkumina, dodeka sedevme vo boravokot, i re{ivme za toa da
progovorime na sostanokot na socioterapiskata zaednica. Kako se
dogovorivme taka i napravivme. Posle usvojuvaweto na Zapisnikot od
prethodniot sostanok, prv za zbor se javiv jas.
"Op{ta praksa na masmediumite, posebno Radio Televizija Skopje 1,
e za Domot za stari lica "Zloku}ani" da zboruva samo dobro i ubavo",
rekov. "Dali navistina tokmu taka stojat rabotite? I tuka, kaj nas, na
socioterapiskite sostanoci nekoi go govorat istoto. Jas se sloùvam so
toa, zatoa {to pove}eto od nas nekolkupati sme bile tamu na poseta. No,
sega jas sakam da ukaàm na crnata strana. A znaete li {to e crno? Toa se
onie 9000, odnosno 9300 denari koi se pla}aat za eden mesec od trieset ili
trieset i eden den. Tradicionalno se zamiùva na ova "crno vo crno", pa na
penzionerite so penzii dlaboko pod toa im se sovetuva da zaminat vo
Zloku}ani. A kako da se dojde do onie 9000, odnosno 9300 denari, ve
pra{uvam jas. Receptot tolku pati e daden do sega i sekoj od nas go znae
napamet - Doplata! Doplata!... koja treba da ja platat decata za svoite
roditeli ili nekoj blizok. Od ovaa obvrska koja se bara da se ispolni,
ponatamu ni{to ne se govori, kako da e zabraneto da se misli pove}e. A
deka vakvoto pobaruvawe }e predizvika golem teret na potomstvoto
nikoj ne misli! I ne{to drugo. [to da pravat onie kletnici koi nemaat
penzija, a im ostanala samo nekakva ku}i~ka ili stan. Tie lesno moàt, od
nemajkade, da se "nasankaat" i da se li{at od svojot imot, a toga{ koga }e
gi pu{tat da pojdat na pro{etka vo Skopje, moè da mokrat bilo kade na
ulica zaedno so glutnicite ku~iwa, zatoa {to nemaat deset denari za vo
klozet. Toga{ vi e ìvot li{en od ~ovekovoto dostoinstvo. Zatoa velam
rabotata e belo-crna - crno-bela.
Telefonskite razgovori poskapuvaat

Sostanokot na koj raspravavme za poskapuvawe na telefonskite
razgovori se razlikuva{e od drugite po ostrinata na diskusiite na
pove}eto stanari vo Vilata. Site se sloìvme deka telefonskite uslugi
postojano rastat, a na{ite karti~ki so koi razgovarame se' pobrzo se
tro{at. Vo razgovorot za dolìnata na telefonskite razgovori na
otvoreniot telefon vo Vilata na koj moàt da ne baraat na{ite
najbliski, se vklu~ija i pove}emina od terapiskiot tim. Iako toj problem
e poinakov, ne' zasega skoro site. Nekoi bespotrebno se zadrùvaat mnogu
dolgo vo razgovorot, za razlika od drugi koi se brzi i efikasni. Po mnogu
burna rasprava, padna predlog tie koi zboruvat predolgo da platat kazna
vo zaedni~kata kasa od koja go pla}ame zaedni~koto kafe. Predlogot be{e
prifaten so aplauz.
229
Moeto rodno mesto
Na sostanocite mnogupati se bara od mene da predlagam za {to }e
zboruvame, ili pove}epati da se javam za zbor. Od toa moàm da zaklu~am
deka drugite malku zboruvaat. êsto razmisluvam kako da se nateraat
drugite pove}e da zboruvaat, imaj}i go vo vid dosega{noto iskustvo so
mol~eweto. Mi doa|a na um deka zainteresiranosta na prisutnite zavisi
od temata za koja se govori, no ne sum siguren vo toa. Na posledniot
sostanok predloìv pove}e temi za koi bi moèle da govorime.
"Da govorime za ona {to sme rabotele vo ìvotot, za na{ata
profesija, za na{eto rodno mesto", rekov. Ili da razgovarame za ona {to
go okupiralo na{eto vnimanie vo minatosta, za nekoe na{e hobi. Ili sekoj
od nas da raskaè nekoja interesna slu~ka vo ìvotot ili bilo {to drugo,
moèbi ne{to {to sme pro~itale, slu{nale, a ni ostavilo silen
vpe~atok. No, zo{to ne bi zboruvale za sega{nosta, za ona {to ni se
slu~uva, ili moèbi za na{ite nadeì vo idninata.
Vistinski se iznenadiv koga mnogumina pobaraa da govorat za
rodnoto mesto. Prv za zbor se javi mojot prijatel Dane, odli~en poznava~
na lekovitite bilki, no i na prekrasnite prostori vo Makedonija.
Govore{e za rodnoto Mariovo, za prekrasnite predeli, visokite planini,
cvetnite livadi, bistrite vodi, za stadata ovci, ov~arite i vernite
ku~iwa, no najpove}e za Itar Pejo. Zboruvaj}i za negovata itrina i
{egite, toj vnese golema vedrina vo sostanokot.
Se iznenadiv koga zabeleàv deka nekoi od prisutnite, iako
vnimatelno sledea {to govori Dane, ostanaa nekako indiferentni. Vo
izrazot na nivnite lica nema{e nikakva veselost. Pomisliv deka tie
zaboravile da se smeat i da se raduvaat. Toa mnogu me zagriì. Si postaviv
zada~a da napravam se' na ovie moi sostanari da im go povratam dobroto
raspoloènie i smeata so nego.
Po Dane, govorea u{te nekolkumina za svoeto rodno mesto.
Sostanokot zavr{i mnogu uspe{no, iako temata ni pribli`no ne be{e
iscrpena. Zatoa donesovme zaklu~ok na sledniot sostanok da prodolìme.
Krajot deloto go krasi

Za vreme na godi{nite odmori ne se odrùvaat sostanoci na
socioterapiskata zaednica, no toa ne zna~i i potpolno prekinuvawe na
aktivnostite vo Vilata. Pokraj razgovorite vo malite spontano
oformeni grupi, ~esto pravime zaedni~ki pro{etki. Na pottik na del od
socioterapiskiot tim na koj i jas se priklu~iv kako pretsedatel na
socioterapiskata zaednica, uporno rabotevme za da ja osmislime
sodrìnata za novata "sezona". Taa "sezona" me potseti na vremeto koga
rabotev vo Makedonskata opera. Vo podgotovkite za novata sezona, mnogu
zna~ajno be{e pred se' da se napravi analiza na rabotata vo periodot koj
230
izminal. Vo razgovorite zaklu~ivme deka nekoi raboti moème da gi
izmenime, a drugi da gi dopolnime. Me|u drugoto se postavi pra{aweto
koi od temite se pointeresni, slobodnite ili tematskite. Na krajot se
sloìvme deka posledniot sostanok od minatata "sezona" be{e mnogu
uspe{en i deka taka treba da prodolìme. "Krajot deloto go krasi", rekov
vo mojot poznat stil.
Za slednata sezona se dogovorivme da ima u{te pove}e anegdoti,
{egi, {egobijni prikazni, no tie da bidat i pou~ni. Konstatiravme deka
dobro bi do{lo da vovedeme i gatanki, a moèbi i kviz. Taka rabotno i so
mnogu nadeì o~ekuvavme da stigne novata "sezona".
Pekol
Na na{iot prv sostanok po godi{nite odmori sama od sebe se

nametna temata za razgovor: Kako pominaa juli i avgust. Site nie koi za
seto vreme ostanavme vo Vilata bevme slo`ni deka kolku {to
studeniloto vo zima e neprijatno, letnata gore{tina e vistinski uàs.
Nekolkumina toa i go obrazloìja so nepobiten dokaz deka vo zimno vreme
e mo`no da se vovle~eme pod pokrivkata i da se zatoplime, a od letnata
omornina i gore{tina nema nikakov spas. Isto taka, site se sloìvme
deka ve~ernite pro{etki vo krugot na Vilata, koga dnevnata è{tina }e
papsa{e, bea najprijatniot del od denot. Vsu{nost kako {to doktor
Dolores poetski se izrazi, ovie pro{etki bea mo`ni samo koga son~evite
zraci vo odnos na planetata Zemja miruvaat. Jas predloìv, a Dane vedna{
me poddrà, za vreme na ve~ernata ladovina koga sedime na klupite vo
dvorot da pravime gimnastika. Idejata be{e prifatena, no taa ne be{e
obvrzuva~ka za site, tuku gimnastika pravea samo onie koi toa go sakaa i
se ~uvstvuvaa sposobni za toa. Be{e toa edna poinakva gimnastika, }e ja
nare~am "stare~ka gimnastika", ili moèbi poto~no "gimnastika za
stari", koja odgovara na zdravstvenata sostojba vo tie godini. Toa
vsu{nost be{e sosema blago pokrenuvawe na muskulite i zglobovite
dehidrirani od è{tinata. Koga toa go predloìv, a i nekoi po~naa da go
praktikuvaat, mislev na zborovite na astronomot koj vele{e:
"Dvièweto e ìvot, a nedvièweto smrt!" Pred da dojde do ovaa ideja,
kletnikot so denovi sedel pod ogromniot astronomski reflektor
nabquduvaj}i se' {to se dviì vo kosmosot. Sedel se' taka dodeka ne mu
zakr`lavelo celoto telo, site muskuli i zglobovi, pa pove}e ne moèl da
se dviì. Za ova uznav od eden nau~nofantasti~en roman.
Kako i da be{e, nie go preìveavme stra{niot leten pekol, kako i
onie koi ne bea tuka.
231
Za "vko~anetiot glas"
Spored pravilata na socioterapiskata zaednica, sekoj nov stanar
od Vilata treba da se pretstavi pred drugite ~lenovi. Koga
novodojdenata Mirna treba{e da se pretstavi, ja obzede silna vozbuda, a
glasot i' zatreperi. Iskusnite stanari znaea deka treba ne{to da
prezemat. Apostol, so partizansko ime "Bula~ki", vedna{ intervenira{e,
taka {to raskaà edna {egobijna anegdota od vremeto na vojnata za
odnesuvaweto na tuku{to dojdenite partizani. Po nego zbor zede
Dolores. Taa so svoeto golemo iskustvo vo horskoto peewe, dade eden
interesen i mnogu pragmati~en sovet so samo tri zbora, no so pro{ireno
zna~ewe, povrzano so posebnite merki za ambientalno relaksirawe.
"Mol~eweto koe se praktikuva pred na{ite sostanoci, isto onakvo kako
i sega, ja umrtvuva atmosferata. A vo nea moàt da se vidat samo
vko~aneti pogledi, zategnati muskuli koi nalikuvaat na armijata koga }e
slu{ne komanda "Mirno!", namesto da se razlabaveni kako "Na mesto
slobodno! "Toa doveduva", re~e Dolores do vko~anetost i na glasot. Zatoa
vokalnite solisti znaat za {to sluì "raspevaweto" pred probite i
nastapite, za da moè glasot da se oslobodi od vko~anetosta. A podglas
se podrazbira sekako i peewe i govorewe", zavr{i doktorkata Dolores so
nasmevka na liceto. Odedna{ atmosferata na sostanokot se izmeni.
Mirna ja prifati vedrata atmosfera i nakratko raskaà za sebe. Potoa
taa se raspoloì, stana govorliva i ne ja krie{e èlbata da se zapoznae so
site. Nema{e pove}e ni traga od "vko~anetiot glas".
Dve sprotivni prokletstva
Ona {to e postojano aktuelno i urgentno za stanarite vo Vilata

na krajot od alejata na lipite, se dvete sprotivni prokletstva koi gi
progonuvaat starite lu|e, prolivot i zapekot. Se traga za sredinata
me|u ovie dve zastra{uva~ki krajnosti, no so slabi izgledi za uspeh, se'
dodeka ne se iznajdat pri~initelite, a ne samo da se le~at posledicite.
Po moe dlaboko ubeduvawe, pri~inata leì vo vlezot, a ne vo izlezot, a
tuka glavna uloga ima hranata. Sega }e go spomnam samo lebot, iako
pri~inata za dvete sprotivni prokletstva zavisi od pove}e raboti.
Lebot koj ni se dava, tri pati na den, ~estopati pove}e odo{to i
treba, e eden edinstven; bel leb, to~no onoj koj e osloboden od celulozata,
potpolno nesvarliva i kako takva efikasen regululator na vareweto na
hranata. A beliot leb ne sodrì i drugi mnogu korisni sostojki koi gi
ima integralniot leb. Taka, pokraj vi{okot na belata sol vo jadewata i
vi{okot na beliot leb, tuka mnogu malku grià se vodi za
nutricionizmot. A bi trebalo. "Ne e ubavo se' {to e belo; ponekoga{
crnoto ima prednost nad beloto!"
232
Alternativna medicina
Sostanokot zapo~na so moeto vovedno izlagawe za alternativnata

medicina. Toa pobudi golem interes kaj stanarite i terapiskiot tim vo
Vilata. Vo raspravata u~estvuvaa mnogumina i site tie pridonesoa
na{ite soznanija za alternativnata medicina da se zbogatat. Osobeno se
govore{e za lekovitite bilki od site aspekti. Tuka Dane ima{e glaven
zbor.
"U{te od damnina, so sozdavaweto na ~ove{tvoto, lu|eto po~nale
da gi koristat lekovitite bilki, i tie ne prestanaa toa da go ~inat niz
vekovite se' do deneska, re~e toj. Potoa govore{e za mnogu delikatnoto
pra{awe - kako i kade lekovitite bilki treba da se ~uvaat otkako }e se
soberat. Na krajot od svoeto izlagawe, zaklu~ok: deka bilkata ima
lekovit efekt i e mnogu zna~ajno pravilnoto nejzino podgotvuvawe, no i
sovetite na bilkarot. Me|u mno{tvoto lekoviti bilki za koi toj
govore{e, stana zbor i za bilkite protiv dvete sprotivni prokletstva,
prolivite i zapekot. Pritoa, kako edna od pri~inite za poremetuvawata
so vareweto se navede i brzoto goltawe na neso`vakanata hrana, no i
golemiot rizik da pritoa nastane i zagu{uvawe so hrana.
Na krajot na sostanokot jas predloìv i na slednite sostanoci da
prodolìme so razgovori povrzani so lekuvaweto.
Elena predloì na sledniot sostanok da zboruvame za lekovitite
bawi. Predlogot be{e prifaten so aklamacija.
Katlanovska Bawa
Kako {to i se dogovorivme minatiot pat, sostanok treba{e da go
posvetivme na lekovitite bawi. I se slu~i toa na eden mnogu interesen
na~in. Na golemo iznenaduvawe na site nas, terapiskiot tim organizira
sostanokot da se odrì vo Katlanovska Bawa i toa zaedno so
korisnicite od Domot za stari lica vo Zloku}ani, na{ite prijateli od
Gerijatriskiot klub. Be{e prekrasno. Otkako so avtobusot
pristignavme, ja razgledavme bawata i hotelot-bolnica kade {to bea
smesteni pacientite. Potoa vo letnata bav~a na Penzionerskiot dom si
po~inavme i go ispivme utrinskoto kafe. Na zadovolstvo na site, tuka se
odrà i sostanokot na socioterapiskata zaednica. Be{e toa prv pat
eden sostanok na zaednicata da se odrì nadvor, vo priroda. Pove}emina
govorea za lekovitite bawi, najpove}e za bawata vo Katlanovo. Potoa se
zboruva{e voop{teno za lekovitosta na bawite, no be{e re~eno deka
izborot na bawata, na~inot i dolìnata na lekuvaweto treba da gi
odredat lekarite, osobeno koga stanuva zbor za bawskoto lekuvawe na
starite lica koi imaat najrazli~ni bolesti. Elena govore{e kako si
pominala koga pred pove}e godini prestojuvala vo Katlanovska Bawa, no i
vo Kumanovskata. Za àl ne i' se zboruva{e mnogu, pa seto go kaà samo vo
nekolku re~enici.
233
Na krajot zaklu~ivme deka sostanokot be{e mnogu uspe{en, no i
deka vo idnina treba se' po~esto da pravime pro{etki i izleti vo
priroda.
Hranata kako lek

Temata na sledniot na{ sostanok be{e "Hranata kako lek i kako
opasnost za ~ovekovoto zdravje". Vo moeto vovedno izlagawe jas mnogu
govorev za hranata kako lek i pritoa osobeno zboruvav za ovo{jeto,
zelen~ukot i vitaminite sodràni vo niv, no i drugite korisni
prehrambeni produkti. Na krajot od moeto izlagawe posvetiv vnimanie i
na opasnostite od nekoi vidovi hrana. Vedna{ se razvi diskusija.
Priznavam deka ne be{e lesno da se slu{a kakvi se' opasnosti za zdravjeto
se krijat od lo{ata ishrana i kakvi se' bolni sostojbi moè da predizvika
nesoodvetnata hrana. Stana zbor i za trite najopasni beli supstanci koi
gi konsumirame katadnevno: rafiniraniot {e}er, solta i beloto bra{no.
Koga diskusijata se razè{ti, intervenira{e doktor Dolores so namera
da ja osvetli i drugata strana na medalot. Taa govore{e deka e dobro da se
govori za hranata kako lek, istovremeno i za {tetnosta na hranata, no
deka taa ne treba da go okupira seto na{e vnimanie, osobeno za mo`nite
lo{i posledici od hranata {to moè da dovede i do fobija. Vakvoto
nejzino izlagawe be{e prifateno od site. Na krajot od sostanokot stana
zbor za pravilniot na~in na prigotvuvawe na zimnicata. Pokraj
higienata pri podgotovka na ovo{tieto i zelen~ukot taa sugerira{e i
dobra higienska obrabotka na teglite, a za najzdrava podgotovka na
zimnicata ja prepora~uva{e termi~kata.
"I dobro izbranata hrana, i dobro podgotvenata, moàt da bidat
{tetni za organizmot ako se zema vo golemi koli~ini", re~e taa.
"Umerenosta e najdobriot lek", dodade.
"Doktor Dolores znae da dade dobri soveti, iako poodamna e
penzionirana", rekov. No, zaboravi ne{to mnogu va`no, deka hranata treba
dobro da se soxvaka, a da ne se jade kako kaj nas vo trpezarijata "na juri{",
rekov. Site veselo ja prifatija mojata {ega.
Be{e toa eden od najuspe{nite sostanoci na socioterapiskata
zaednica.
Vitaminoterapija
Na dene{niot sostanok stana zbor za vitaminite. Se zboruva{e za
vitamini od grupata B, S, D, E i toa so mnogu poedinosti: vo {to se' tie
se sodràni, kakvi zaboluvawa predizvikuva nivniot nedostig vo
organizmot, no i kakvi pote{kotii proizleguvaat ako se zemaat
otpove}e. I ovojpat stana zbor za golemoto zna~ewe na zelen~ukot i
ovo{jeto za zdravjeto na lu|eto, za potrebata site namirnici da bidat
234
sveì i pravilno podgotveni za vitaminite da ne bidat uni{teni. Jas
zabeleàv deka voop{tto ne be{e spomnat vitaminot A.
"Dali nekoj znae {to e toa "koko{kino slepilo" i nedostigot na koj
vitamin go predizvikuva?", zapra{av. No, ne ~ekav nikoj da odgovori.
Najnapred objasniv deka nedostigot na A vitaminot predizvikuva kaj
lu|eto slepilo pri poslaba svetlina.
"Se razbira deka toa mnogu im pre~i na lu|eto", rekov,"no, ne i na
koko{kite koi si legnuvaat rano kako nas", dodadov.
Site se smeea.
Moeto omileno jadewe

Na pove}eto od sostanocite, koga }e go pro~itav Zapisnikot i }e
zapra{av, dali nekoj se javuva za diskusija, glavno site mol~ea. Iako jas toa
go sfa}av kako pozitiven odgovor, odnosno potvrda deka se' e v red, sepak
posakuvav ponekoga{ da se razvie diskusija, zatoa {to moite Zapisnici ne
se samo ednostavno zabeleùvawe na slu~uvawata od prethodniot
sostanok, tuku ~estopati tie se dopolneti so moi komentari i drugi
dodavki kako aneksi na samiot Zapisnik.
Ovojpat za zbor se javi Paraskeva. Vistinski se izraduvav.
"Sakam da predloàm na dene{niot sostanok da govorime za na{eto
omileno jadewe i kako toa se prigotvuva", re~e taa.
Site so radost go prifatija nejziniot predlog, a se razbira deka
toa go storiv i jas.
Paraskeva ni raskaà kako taa go prigotvuva nejzinoto najomileno
jadewe, musaka so modri patlixani. Po nea govorea pove}emina, no nema{e
dovolno vreme site da progovorat za svoeto omileno jadewe i kako toa
tie go prigotvuvaat. Na moe golemo iznenaduvawe, ne pomalku aktivni od
ènite bea i maìte.
Na krajot od sostanokot jas za desert raskaàv kako mojata baba
Tereza ja prigotvuva{e nezaboravnata torta od portokali, moeto
najslatko jadewe.
âj bez vkus na ~aj

Nastanaa mali promeni vo odrùvaweto na sostanocite. Se
dogovorivme tie namesto vo ponedelnik, da se odrùvaat vo ~etvrtok i da
zapo~nuvaat polovina ~as porano, odnosno vo 11 ~asot. Jas so golema
zadovolstvo go primiv ova pomestuvawe na terminot porano, zatoa {to
vaka sostanocite moèa da traat polovina ~as pove}e, na golema moja
radost, a pritoa da ne se remeti redot za ru~ekot.
Na sostanokot govorevme kako da napravime ìvotot vo Vilata da
ni stane u{te poudoben. Ima{e pove}e predlozi. Nekoi od niv bea
prifateni so preporaka tie vo najskoro vreme da se realiziraat. Kako
235
prvo, se govore{e za maliot broj ~asovnici poradi {to be{e naru{ena
mo`nosta za vremenska orientacija, iako eden ~asovnik vo foajeto pred
trpezarijata postojano i to~no rabote{e. Vtoro za {to zboruvavme bea
golemite varijacii na vremeto vo koe ne' budea nautro, a koe zavise{e od
deùrniot personal. Se dogovorivme vo idnina toa da se slu~uva to~no vo
06 ~asot. Kako treto, site bevme ednoglasni deka ~ajot koj go ima vo
izobilstvo vo ovie studeni zimski denovi, pove}e nalikuva na oboena
topla voda otkolku na vistinski ~aj. Zatoa re{ivme vo idnina, ili
centralnata kujna od kade {to go dobivame ~ajot da go podobri
kvalitetot, ili vo na{ata kujna nie samite da go prigotvuvame. Jas na
krajot predloìv da vovedeme natprevar vo koj }e bidat nagraduvani onie
koi najbavno jadat, so {to bi se obidele da stavime kraj na brzoto
goltawe na hranata.
Na moja golema radost, koga sostanokot privr{i, sve~eno be{e
odbeleàn mojot 77 rodenden.
Televizija
Posetenosta na sostanocite na socioterapiskata zaednica e
standarna. Prose~eniot broj na prisutni e dvaeset i dva i pol. Prosekot
e takov zatoa {to ima nekoi koi to~no doa|aat na vreme, nekoi podocna
doa|aat, nekoi pak prerano si zaminuvaat. Za onie koi doa|aat podocna,
kako i onie koi predvremeno si zaminuvaat od sostanokot, iako imam
mnogu zabele{ki, ne gi prekoruvam. Sepak i toa e demokratski. No, ovaa
preciznost od edna polovina ja zabeleùvam vo Zapisnikot zatoa {to e
blisku do vistinata i deluva {egobijno, iako mnogumina ne go
zabeleùvaat toa. Seedno, jas uporno se obiduvam na sostanocite da
vnesam humor za~inet so malku satira, zatoa {to veruvam deka toa ima
vospitno vlijanie. Tokmu poradi toa i nastojuvam sekoj na{ sostanok da
zavr{i so nekoja anegdota.
Po iscrpuvaweto na temata okolu hranata, nekako sama od sebe se
nametna temata kako go pominuvame na{eto slobodno vreme. So toa
razgovorot za sledeweto na televiziskata programa stana neizbeèn.Se
razvi èstoka rasprava. Koga jas ukaàv na lo{ata navika nekoi da sedat
na rastojanie pomalo od eden metar do ekranot na televizorot i so toa se
izloùvaat na {tetno zra~ewe, a zgora na toa drugite koi sedat na
pristojna oddale~enost od televizorot moàt samo da gi gledaat
nivnite glavi koi go pokrivaat ekranot, nekolkumina se pobunija deka toa
go pravat poradi toa {to slabo gledaat i slabo slu{aat i deka nikoj ne
treba da se griì za nivnoto zdravje za koe od poodamna i samite dignale
race. So vakvoto nivno reagirawe se sozdade edna mnogu napnata i ma~na
atmosfera. Prokletstvoto na rasejuvaweto na semeto na omrazata, se
ra{iri brzo. Sega ima{e edni koi go tvrdea ednoto, drugi drugoto, no ne
bea malkumina onie koi sedea sosema indiferentno i nezainteresirano bez
da kaàt bilo {to. Za mene sekojpat vakvite lu|e koi mol~at i gledaat
236
samo kako drugi se raspravaat, predizvikuvaat pogolema odbojnost
otkolku onie koi me|usebno polemiziraat. A zo{to? Zatoa {to
mnogumina me|u niv podmolno se solidariziraat so drugite, a moè da se
slu~i i so vas, vo zavisnost koi sili }e nadvladeat vo raspravijata. Tie
koi "sakaat da lovat vo matno", ja seat samo omrazata na osnova na
staroto pravilo,"Deset pati povtorena laga stanuva vistina". Se
razbira deka tie moàt da gi privle~at samo onie koi ne mislat so
svojata glava. A takvi gi ima nasekade, pa i tuka vo Vilata na krajot od
alejata na lipi.
Tuku{to duhovite malku se smirija, povtorno se vè{tija koga
stana zbor za toa {to treba da se gleda i na koja televiziska programa.
Kavgata prodolì i za vreme na ru~ekot.
Propadnatiot izlet za Matka
Podolgo vreme se dogovaravme da pojdeme na izlet. Ima{e mnogu

predlozi kade se' moème da pojdeme, no na krajot se dogovorivme deka e
dobro da pojdeme vo Matka. Mene ovoj predlog mnogu mi se bendisa. Vo
Matka sum bil pove}e pati, no mnogu odamna. Po zemjotresot, koga so
golem broj muzi~ari bev smesten vo Saraj ~esto pravevme pro{etki vo
Matka i sekojpat se voshituvav od ubavata priroda. No, za àl, rabotite
ne se odvivaa onaka kako {to nie sakavme. Koga se' be{e spremno da pojdeme,
se rasipa minibusot. Se dogovorivme toa da se slu~i idnata nedela.
Vremeto be{e son~evo i mnogu prijatno. No, denta koga treba{e da
pojdeme na izlet, neboto se naobla~i i po~na da do`di. Do`d vrne{e cel
den i slednite dva dena. Taka propadna na{iot izlet vo Matka. Moèbi
eden den i toa }e se slu~i.
28. U~itelot i u~enikot
Otkako Ladislav dojde vo Vilata na krajot od alejata na lipite

Ilija Pejovski be{e negov redoven posetitel. U~enikot ne be{e zaboravil
na svojot u~itel, kako {to u~itelot nikoga{ ne zaboravi na svojot u~enik.
Nekakva neraskinliva ni{ka gi povrzuva{e dvajcata vqubenici vo pijanoto
i dobrata muzika. Nivnite sredbi sekoga{ bea mnogu srde~ni i nalikuvaa na
sredbi na dvajca prijateli koi kako tuku{to da se razdelile, iako so meseci
pred toa se nemaa videno. Prostornata i vremenska razdelenost za niv
nema{e nikakvo zna~ewe. Otkako }e si isprikaèa za se' i se{to, doa|a{e
redot na muzikata. A za nea sekojpat imaa mnogu {to da si kaàt. Vo tie
razgovori ne sekoga{ se sloùvaa. A koga toa }e se slu~e{e, zapo~nuva{e
edna interesna polemika vo koja sekoj drè{e do svoite ubeduvawa.
Epilogot od tie polemi~ni razgovori sekoga{ be{e neizvesen. Ponekoga{
misleweto na edniot nadvladuva{e nad drugiot, no ponekoga{ sekoj
237
ostanuva{e na svoeto. I pokraj se', tie sekojpat bea prepolni so pofalbi
edniot za drugiot, a osobeno koga go iskaùvaa svoeto mislewe pred drugite.
Ilija Pejovski sekojpat so voodu{evenost govore{e i govori za
genijalnosta na svojot u~itel, osobeno za tehnikata so koja toj vladee so
belo-crnite klavi{i na pijanoto. Toj voshit vo nego se be{e za~nal koga za
prvpat zabeleàl kako prstite na u~itelot virtuozno podigruvaat po
klavijaturata, a do nego pristignuvaat prekrasni tonovi. Kako vremeto
minuvalo, se' pove}e i pove}e voodu{evenosta rastela vo nego.
"Negoviot superprstored e sovr{en. I sega koga Laci gi dopira
klavi{ite, od nego zra~i ~udesna energija polna so emocii", mu veli Ilija
Pejovski na akademskiot slikar Vladimir Georgievski, golem oboàvatel
na muzikata na Ladislav Palfi, dodeka edno popladne sedea vo boravokot.
Pottiknat od razgovorot, Vladimir go zema blokot. Saka da go ovekove~i
toa na hartija. Na crteòt gi prikaùva ispruènite dlanki na genijot na
klavijaturata i ~udesnata igra na prstite. Golemiot umetnik Georgievski
na hartijata ja prenesuva voodu{enosta na u~enikot za u~itelot na
metafori~en na~in, i namesto pet prsti na dlankite na maestro Evgenij
Ladislav Palfi toj naslikal po {est."
"Toa e {estiot prst koj jas go nemam majstore", re~e so nasmevka Ilija
Pejovski. I Ladislav se nasmevna, no ni{to ne dodade, iako od crniloto na
levata zenica potekoa mnogu zborovi. Vo migot koga toa se slu~i, ne znam
zo{to, si pripomnav {to mi Ladislav re~e eden den:
"ûvawe na profesionalnata tajna e sprotivna so etikata. Vo
muzi~kite {koli ne treba da rabotat onie koi gi ~uvaat svoite soznanija
samo za sebe ili samo za svojata klasa. Pedagogot, ako ne e na potrebnoto
eti~ko nivo, e samo takanare~en pedagog koj go otkriva samo ona {to e
op{topoznato. Toa vaì posebno i za najdobriot standarden prstored za
pijano. Superprstoredot ne e poznat na {irokata muzi~ka javnost. Nego jas
go sozdadov i se' u{te go usovr{uvam, a toa pak podrazbira deka spremam
u~ebnik za superprstored. Toj se zasnova na sosema poinakvi principi od
standardnite, duri bi moèlo da se re~e i sprotivni. Il~o e mnogu
voodu{even od toa, iako se' u{te ne znae {to vo posledno vreme sozdadov.
Iako prstoredotot go usovr{uvam na Orsinot, mnogu od toa e primenlivo i
na standarnoto pijano. Osobeno se pou~ni primerite koi ne moàt da se
izvedat so najdobrite standarni prstoredi. Ako tempoto e brzo,
demonstriraweto i poukata mora da e vo bavno tempo, kako na zabaven film."
Georgievski zapo~na da go slika portretot na Palfi.
"Tvoite sistemi za mentalni ve`bi so koi postignuva{ golema
koncentracija se neverojatni, Laci", re~e Ilija.
"Voljata zdruèna so razumot pravi ~uda. I denes se' u{te
napreduvam", vozvrati Ladislav.
Georgievski go zavr{i portretot na Ladislav. Il~o se zagleda
vnimatelno vo crteòt naslikan so pastelni boi, kako da se obiduva da vidi
dali umetnikot uspeal da ja prikaè genijalnosta na negoviot u~itel. Toj
postojano za Laci zboruva so golem pietet, ne samo kako genijalen muzi~ar,
tuku i kako ~ovek so {iroki poznavawa i na drugite nau~ni oblasti koi
238
navidum se mnogu daleku od muzi~kata umetnost, kako hemijata, fizikata,
astronomijata, arhitekturata, parapsihologijata... Impresioniran e i od
negoviot kaligrafski rakopis i negovite sovr{eni notni zapisi. êsto
prikaùva za negovite originalni govorni i muzi~ki stenogrami koi
edinstveno samo toj moè da gi de{ifrira. Se nadeva deka eden den }e bide
objaveno i negovoto nau~no delo Superprstored za pijano.
I Ladislav so mnogu pofalbi zboruva za svojot u~enik. Osobeno e
voshiten od nego kako xez-pijanist.
"Smetam deka vo sovr{enata interpretacija od golema pomo{ mu e i
toa {to toj istovremeno e i vrven aranèr i kompozitor. Tokmu poradi seto
toa, Il~o e vo sostojba da napravi i vistinska improvizacija", go slu{nav
neodamna kako govori. Koga toa go re~e, vedna{ dodade deka najva`no vo
improvizacijata e da ne se udri nitu eden ton koj harmonski ne se sloùva."
A potoa se rasprikaà.
"Ilija Pejovski e redok primer na sovr{ena ~esnost. Onamu kade {to
drugi ~estopati se pretstavuvaat kako avtori pri izvedbata ili na
pe~ateniot noten zapis, toj se deklarira samo kako aranèr. Ako pak Il~o
koristel motiv i od samo nekolku tonovi na nekoj drug avtor, go naveduva i
negovoto ime. Toa se slu~i i na negoviot nezaboraven solisti~ki pijano
koncert pred desetina godini vo izlo`benata sala na Rabotni~kiot
univerzitet vo Skopje. Za razlika od nego i malkumina drugi, pove}emina
se potpi{uvaat i se najavuvaat kako edinstveni avtori, ponekoga{ i koga
celokupnata melodija do posleden ton e narodna."
Iako u~itelot i u~enikot ne sekoga{ se istomislenici, tie
neograni~eno si veruvaat edniot na drugiot. Ilija Pejovski postojano
povtoruva deka Ladislav Palfi go priznava zasekoga{ kako svoj u~itel, a
Ladislav deka na Il~o }e gi mu gi predade site svoi dela koga }e dojde vreme
za toa.
"Il~o e mojot naslednik. Toj eden den }e gi izvede moite
novosozdadeni dela", re~e na krajot, so cvrsta verba deka toa eden den }e se
slu~i.
29. ûdesniot ORSIN
Od denot koga Orsinot pristigna vo Vilata na krajot od alejata na

lipite, Ladislav ne se razdeli od nego. Be{e toj negoviot veren drugar,
prijatel, ìvoten sopatnik. I kako {to obi~no se slu~uva me|u bliskite i
srodni du{i, tie me|usebno si podaruvaa mnogu ubavini. Ladislav ne`no go
miluva{e i katadnevno otkriva{e se' nekoja nova igra so belo-crnite
klavi{i, a i ~udesniot Orsin ne ostanuva{e ramnodu{en na toa. Odvreme
navreme znae{e toj da go iznenadi svojot prijatel so nekakov voshituva~ki
ton so koj beskrajno }e mu ja izraduva{e du{ata na svojot prijatel. Nivnata
bliskost katadnevno se zbogatuva{e, a dvajcata znaea deka imaat u{te mnogu
{to da si re~at edniot na drugiot.
239
Eden den vistinski se iznenadiv koga gi zateknav dvajcata prijateli
kako molkum sedat eden pokraj drug. Ladislav odvreme navreme }e se
zagleda{e vo nego, }e go pomiluva{e ne`no, a toj }e mu odgovore{e molkum.
Tokmu koga sakav da go zapra{am {to se slu~ilo, go slu{nav glasot na
Ladislav.
"Vo ~udesen tvore~ki zanes me zatekna v~era Ilija Pejovski. Kako i
sekoj pat mu se izraduvav. No, ne moèv tuku taka da se razdelam od Orsinot
so kogo samo mig pred toa, tolku ubavo si razgovarav. Dodeka go privr{uvav
razgovorot so Orsina, mi dojde na um deka posetata na Il~o se slu~uva vo
vistinskiot mig, kako sudbinata toa da go predodredila. Koga poglednav na
brojkite na ~asovnikot, malku se zagriìv zatoa {to tie pokaùvaa deka
ne{to neubavo }e se slu~i. No, ne vodej}i grià za toa, bev cvrsto re{en da
go storam ona {to poodamna sakav da go napravam, da gi zapoznam niv
dvajcata, moite najmili prijateli. Osobeno sakav na Il~o da mu gi
pretstavam site ubavini i ~udesa so koi e nadaren Orsin. No, koga so voshit
po~nav da mu zboruvam za nego, se slu~i ne{to sosema neo~ekuvano za mene.
"Orsinot e samo edna igra~ka", re~e Il~o.
Ne moèv otsevte da sfatam dali toj se {eguva ili navistina go
misli toa {to go re~e. No, i pokraj seta moja zbunetost, zabeleàv deka
Il~o re~e igra~ka, duri ne re~e nitu muzi~ka igra~ka. Toa kako da mi kaà
deka Il~o ne se {eguva. Vo istiot ~as na um mi dojdoa zborovite na [erlok
Holms, tatkoto na dedukcijata vo kriminalistikata, koj mu gi upatil na
svojot prijatel, doktor Vatson: Va{ite pogre{ni zaklu~oci, drag moj
prijatele, mi pomagaat da go iznajdam vistinskoto re{enie!
I navistina ne{to dlaboko vo mene me pottikna da napravam edna
sporedba pome|u klasi~noto-akusti~no pijano i elektronskite instrumenti
so klavi{i, a posebno onie so dve nizi klavi{i za race i treta za nozete,
odnosno za nogata koga drugata noga e zafatena so dinamikata (regulacijata
na ja~inata na zvukot), taka {to imame dva manuala i pedala so sosema
poinakva funkcija otkolku pedalot na pijanoto. Za edna vakva rasprava imav
navistina premnogu argumenti za da dadam razloèn odgovor i do temel da go
urnam vakvoto tvrdewe na Il~o deka Orsinot e samo igra~ka za deca."
Izrazot na liceto na Ladislav dobi profesorska serioznost i toj so
otse~en glas ja zapo~na svojata tirada.
"Pijanoto otsekoga{ magi~no me privlekuva{e. Ne samo {to na nego
svirev cel eden vek, tuku go zapoznav sekoj del od negovoto telo i du{a. I na
moe golemo zadovolstvo nau~iv mnogu negovi tajni. Ne be{e lesno da se
dopre do niv. Za toa da se slu~i, po~nav da go prou~uvam od samiot po~etok
na negovoto sozdavawe. Doznav deka pijanoto e sozdaden od pove}e tvorci vo
razli~ni zemji koi rabotele nezavisno edni od drugi, no najdobar me|u niv,
na kogo mu se pripi{uva ovoj ~udesen izum bil Bartolomeo Kristofori od
Firenca. Poradi toa {to na ovoj instrument na Kristofori moèlo so
dopir da se sozdava pijano ili forte, mu go dale imeto fortepijano. Vo
po~etokot na devetnaesettiot vek imeto mu go promenile vo pijanoforte.
Pronajdokot na Kristofori brzo se pro{iril i zatoa imalo pove}e
izrabotuva~i vo Anglija i Germanija. Vo London se pojavil poinakov tip
240
pijana, a podocna i vo Pariz, a site tie imale opseg od pet oktavi.
Germancite koi vedna{ go sfatile zna~eweto na pronajdokot na
Kristofori, zapo~nale da izrabotuvaat svoi sopstveni instrumenti.
Golemiot Gotfrid Zilberman, prvenstveno poznat kako graditel na orguqi,
isto taka eksperimentiral so pijana. J.S. Bah, koga go posetil dvorecot na
Frederik Veliki vo Berlin, za prvpat slu{nal muzika na pijano. Na Bah ne
mu se dopadnal noviot intrument, no vo Germanija fortepijanoto se
naselilo zasekoga{. Ne se znae dali pijanoto bilo poznato vo Salcburg koga
Mocart bil mom~e, no koga toj bil vo Augsburg ja posetil rabotilnicata na
[tajn. Nekolku dena podocna toj so voshit mu pi{uval na tatka si za noviot
instrument. Pijanata na [tajn bile so prefineta i stakato tehnika na
izveduvawe, koja mladiot Mocart ja pretpo~ital nasproti Betoven, koj
pretpo~ital da go tretira pijanoto na eden krajno legato na~in, skoro kako
orguqite. Denes, se smeta deka modernoto pijano po svojata struktura, a
osobeno po oblikot, e posolidno izgradeno otkolku negoviot predok od
osumnaesettiot vek, no so tekot na vremeto prefinetosta, suptilnosta i
poezijata na fortepijanoto bile `rtvuvani za smetka na silinata na
tonot."
Ladislav malku zdivna i vedna{ potoa prodolì.
"Otkako se zapoznav so Orsinot, se obiduvam i nego vistinski da go
raspoznaam. Toj vsu{nost e sostaven od dva instrumenta: sintesajzer i
orguqi koi ovozmoùvaat neverojatni mo`nosti. Katadnevno, svirej}i i
komponiraj}i na nego, gi doznav negovite prednosti vo odnos na pijanoto.
Klasi~noto pijano ima samo edna osnovna boja na tonot, a kaj Orsinot toa e
neograni~eno zaedno so site drugi osobini na tonot. Zgora na toa toj moè
da ima i memorija, i promena na brzinata na memoriziraniot zvuk, bez da se
menuva visinata na tonot {to kaj magnetofonite vo princip e nevozmo`no
da se postigne. Orsinot moè da proizveduva i efekti koi ne spa|aat vo
muzikata, tuku vo zvukot, no moàt impresivno da se sloàt so muzikata."
Odedna{ izrazot na liceto na Ladislav se izmeni.
"A sega povtorno da se vratam na klasi~noto-akusti~no pijano. Toa vo
osnova e zavr{en muzi~ki instrument. Iako nesovr{en, toj go zavr{i
svojot pat, dodade so triumfalna nasmevka na liceto. Pijanoto e na slep
kolosek koj ne vodi nikade, moèbi ne{to napred, ne{to nazad, no napred
samo do odbojnikot. Pri~inata za toa e mehani~kiot princip na
proizveduvawe na zvukot, koj kaj pijanoto go sozdava udarot na ~ekanot vo
ìcata. Taka ne e mo`no da se odi napred, da se napreduva ni so ~ekanot, ni
so ìcata, ni so ednoto, nitu so drugoto. Ne moàt tie da se natprevaruvaat
so elektronite i subatomskite ~esti~ki, kako {to brzinata na zvukot ne
moè da se natprevaruva so brzinata na svetlinata, ni polàvot so mlazniot
avion."
[eretskata nasmevka ne se simnuva{e od negovoto lice.
"Sega }e ti raskaàm edna interesna basna. Eden polàv posakal da
se iska~i na edno visoko steblo za da stigne do lisjata. Za toa mu trebal
eden cel mesec. No, tokmu koga stasal do zelenata kro{na, se liznal i
241
padnal dolu. Otsekoga{ smetav deka ne e dobro premnogu da se brza, se
prekoril samiot sebe.
Ladislav glasno se nasmea. No, nabrgu potoa serioznosta se vrati na
negovoto lice.
"No, ima i ne{to drugo", re~e. "Golemiot poznava~ na pijanata, mojot
prijatel Aco, be{e sosema vo pravo koga zboruva{e za opasnostite koi gi
krie pijanoto vo sebe. Toa se pokaà pove}epati, osobeno na zastra{uva~ki
na~in za vreme na edno tonsko snimawe. Od ~ist mir pijanoto se zatrese, a
taa ogromna i te{ka masa kako nekakov monstrum vo istiot mig se ras{tima.
No, toa ne e najlo{oto ne{to {to moè da mu se slu~i na pijanoto. Ogromni
sili na napon vladeat vo negovata vnatre{nost, poopasna od dveste i dvaeset
voltnata naizmeni~na struja so koja se napojuvaat elektri~nite i
elektronskite klavi{i. "Rezonatorot na pijanoto pod visok napon e isto
{to i zategnat indijanski lak za streli", mnogupati slikovito toa go
objasnuva{e Aco i be{e potpolno vo pravo. I najdobrata rezonantna kutija,
ako ne e pod napon, slabo go prezema, slabo go zasiluva i slabo go obogatuva
tonot koj go sozdava udira~ot na ~ekanot na pijanisti~kata mehanika vo
ìcata. Sekoja ìca ja opteretuva ramkata nare~ena pancir. A sekoe pijano
ima mnogu pove}e ìci otkolku tonovi. I bez ponatamo{no objasnuvawe, ova
e dovolno da se pretpostavi kakva opasnost se krie vo toj instrument. Ako
na toa samo se dodade deka sekoja ìca sosema e blisku da prsne, {to mnogu
~esto se slu~uva pri {timaweto, koga moè da otskokne i so iglestiot vrv
na mestoto na prskaweto i da go pogodi pravo vo oko {timerot, moè da se
razbere kolku pijanoto e opasen instrument. No, pukaweto na ìca moè da
se slu~i i pri svireweto, i toa ne sekojpat na najsilniot udar, {to moè da
dovede i do vistinski debakl na samiot koncert."
Otkako go kaà seto toa, so re{itelen glas re~e:
"Vo prognoziraweto za idninata na pijanoto, ne treba da se me{a
bitnoto so nebitnoto. A nekoi pijanisti, me|u niv i mojot Il~o, vsu{nost
go pravat toa. Ona {to vle~e napred so sekavi~na brzina, go proglasuvaat za
igra~ka. Idninata e pred onie koi gledaat napred. Orsinot e navistina
muzi~ka igra~ka, no mnogu posovr{ena i od najdobroto dosega sozdadeno
pijano, zatoa {to retu{ot vo Orsinot ni{to ne go menuva. Vistinskata
idnina e onaa koja se postavuva na novi osnovi. Osobeno posakuvam, i bi mi
bilo milo na du{ata, koga mojot prijatel Il~o, koj znae mnogu pove}e za
pijanata od pove}eto pijanisti, da go smeni svoeto mislewe."
Ladislav povtorno zamol~e. Kako da po~uvstvuva deka nekade daleku
zatalkal i posaka pobrzo da se vrati nazad.
"Sepak pijanoto, kako i Orsinot se mnogu umni i mnogu zagado~ni
su{testva. Spored mene, pijanoto popoleka zaminuva vo muzejot za trajni
vrednosti na ~ove{tvoto. Mnogumina moèbi ne se sloùvaat so mene, no
nema da odmine mnogu vreme koga }e sfatat deka sum vo pravo. I mene,
moèbi pove}e od mnogumina pijanisti, mi pa|a te{ko na du{ata koga }e
pomislam na toa, jas koj celiot vek go pominav so nego i mnogu ubavini
zaedno doìveavme, no toa e taka".
Glasot mu be{e trauren, no odlu~en i nepokolebliv.
242
30. Muzi~ki mozaik
Nabliùva{e 13 Noemvri, Denot na osloboduvaweto na Skopje, a

vremeto se' u{te be{e toplo. U{te potoplo be{e vo Vilata na krajot od
alejata na lipite. Seto vnimanie be{e svrteno kon Ladislav. Toj dve
sedmici go podgotvuva{e koncertot so koj treba da nastapi vo ~est na
praznikot, vo zgradata za humanitarni dejsnosti Dare Xambaz. Be{e malku
vozbuden otkako se sloì javno da nastapi. Mnogu godini bea izminale od
negoviot posleden koncert. No, i pokraj toa, kako ne{to odvnatre da mu
{epna deka treba ovojpat da prifati i toa da go stori.
Edno popladne, vo pauzata na podgotovkite, mu navrea spomenite za
Skopje.
"So gradot pokraj Vardar pominav mnogu ubavini, no bev so nego i vo
negovite najte{ki denovi. Si pripomnuvam za denovite koga se slu~ija
golemata poplava i stra{niot zemjotres."
Na liceto mu se gledaat tagata i bolkata koi posle tolku godini
povtorno voskresnale vo nego.
"Noemvri 1962 godina be{e mnogu do`dliv. Nekolku dena do`dot ne
prestana. Nebeskoto crnilo ne vleva{e nade` deka nekoga{ do`dot }e
sopre. Razbesnatite vodi na Vardar nosea se' pred sebe i nemilosrdno se
zakanuvaa da go poplavat gradot. Nekade vodata po~na da se izleva. Drvenoto
mov~e bespomo{no se ni{ka{e pod udarot na razbesnetata reka. Edni
govorea deka treba da se urne za da moè zbesnatata voda polesno da prote~e,
drugi ne mislea taka. Vodata stasa do visinata na za{titniot yid na Vardar
vedna{ do teatarot. Iako site stravuvavme, sepak nikoj ne saka{e da
poveruva deka }e se slu~i najlo{oto. Nade`ta navistina posledna umira.
Be{e sabota, 17 noemvri. Vo teatarot zabrzano te~ea poslednite podgotovki
za Lu~ija di Lamermur od Gaentano Doniceti. Operata na slavniot
kompozitor, koja za prvpat be{e postavena vo Makedonskiot teatar na 20
septemvri 1956 godina, e obnovena. Se' be{e spremno za ve~ernata pretstava.
I scenografijata be{e postavena. A toga{ razbesnetata voda, kako
neskrotliva furija po~na da se izleva od koritoto i da navleguva vo
teatarot. Nikoj ne o~ekuva{e deka seto toa tolku brzo }e se slu~i. Sepak se
slu~i. Site bevme izbezumeni. So golemi napori prisutnite se obiduvaa da
spasat se' {to moè da se spasi od matnata voda. Gletkata be{e stra{na,
morni~ava. No, u{te postra{no be{e vo Radio Skopje. Tehni~kite uredi,
pijanata i golemoto i neprocenlivo bogatstvo - fonotekata, bea zagrozeni.
Fonotekarot Mi{ko, gazej}i vo nadojdenata voda gi spasuva{e
magnetofonskite lenti i gi prenesuva{e od prizemjeto na spratot. Za sre}a,
nadojdenata voda nabrgu ja izgubi silata. Da potrae{e samo u{te malku }e
be{e u{te postra{na i od katastrofalniot zemjotres koj se slu~i slednata
godina. Mi{ko gi zasluì site pofalbi. Bravo Mi{ko! Toj so golema qubov
ja vr{e{e rabotata fonotekar so godini. Blagodarenie na nego bea so~uvani
mnogu tonski snimki, spaseni od zlostornicite koi uni{tuvaa se'.
Uspeva{e Mi{ko da gi spasi najvrednite snimki i koga od nego se bara{e da
se izbri{at magnetoskopskite lenti za na istite tie da se snima ne{to
243
drugo. Naj~esto toa bea nekoi sosema bezvredni raboti, nasproti snimenata
muzika na lentite koja be{e so trajna vrednost. Zatoa jas velev, dràva
protiv dràva. Dràvata ne odobruva{e devizi za nabavka na potrebnata
koli~ina magnetoskopski lenti, a poradi nivnata neophodnost se
uni{tuva{e mnogu vreden arhivski materijal koj moè{e samo da i' sluì
na ~est na Makedonija. No, so toj sistemski zlostor, vo Radio Skopje bea
kaznuvani osobeno nekoi sorabotnici i pritoa ne se vode{e grià za
golemata vrednost na nivnite snimki. A tvorcite na takvite magnetofonski
snimki povtorno i povtorno tvorea. Vo takvite snimawa u~estvuvav i jas
zaedno so ton majstorite. Be{e toa vo stilot na pticata feniks, no
istovremeno i sizifova rabota zatoa {to povtornoto snimawe posle sekoe
uni{tuvawe nema{e kraj. A toa potraa dolgo vreme, pove}e od edna i pol
decenija."
Mol~i. Siot e ispolnet so taga.
"Ne pomina ni cela edna godina po stra{nata poplava, se slu~i
katastrofalniot zemjatres na 26 juli 1963 godina, to~no vo 5 ~asot i
sedumnaeset minuti. Gradot se' u{te spie{e. Be{e toa straoten grom od
vedro nebo. Mnogu {to moè da se kaè za te{ko ranetiot grad. Zgradata na
teatarot e te{ko povredena. Prekrasnata ubavica za samo eden mig se stori
bespomo{na starica. A {to da se kaè za zaginatite, povredenite,
nesre}nite lu|e. Me|u zaginatite nekolkumina se od Makedonskiot teatar,
me|u niv i Blagoja Petrov - Kara|ule nenadminatiot Papageno i Figaro.
No, ìvotot prodolùva ponatamu. Eden del od lu|eto od teatarot se
smestuvaat pod {atori vo Gradskiot park. Na pogolemiot del vo Saraj e
izgradena naselba od {atori. Me|u drugite, vo Saraj se smestiv i jas so
moeto semejstvo. ûdno vreme be{e toa. I pokraj seta maka prodolìja
ve`bite. Se slu{a{e muzika pod otvoreno nebo. Se pravat podgotovki za
nastapi. Idejata be{e tie da se odrùvaat na otvoren prostor i da bidat
besplatni. I se slu~i toa. Po sekoj nastap aplauzite dolgo ne stivnuvaa.
Iako {irokiot prostor gi sti{uva, tie se gromoglasni. A potoa zapo~nuva
eden poinakov ìvot."
Poln e so spomeni, ima mnogu {to da kaè. Izrazot na liceto
postojano mu se menuva, a tagata i veselosta se brkaat me|usebno.
"Denovive ~estopati se pra{uvav kako posle tolku godini se sloìv
javno da nastapam. I pokraj mnogute razmisli, vistinskiot odgovor ne go
znam. No, znam deka za Skopje me vrzuvaat mnogu nezaboravni spomeni.
Moèbi e seto ova samo skromen podarok vo ~est na sakaniot grad."
Ladislav e pred kraj na podgotovkite za nastapot. Se prigotvuva i
oblekata so koja }e nastapi. Poodamna se' e podgotveno kako Orsinot da se
odnese vo Dare Xambaz. Se odbrojuvaat poslednite ~asovi.
Golemata sala vo Dare Xambaz e prepolna. Vo prviot red se po~esnite
gosti od gradot. Najnapred nastapuvaat korisnicite od Dnevnata bolnica
Prolet so edno~inkata Muva. Izvedbata e na visoko profesionalno nivo.
Smeata na publikata ne stivnuva. Po kratok molk, povtorno gromoglasen
aplauz. Najaven e nastapot na Evgenij Ladislav Palfi. Se pojavuva na
binata. Dostoinstveno izgleda. Oble~en e isto onaka kako pri negoviot
244
nastap vo Vilata na krajot od alejata na lipite. Temno sino sako i sivi
pantolani. Od maliot xeb na sakoto veselo se sme{ka crvena roza. Temniot
pulover ja prekriva belata ko{ula na ~ija jaka besprekorno e zategnata crna
peperu{ka ma{na. Muzi~kiot mozaik koj go izvede izmami mnogu aplauzi. A
potoa site brzaat da se pozdravat so nego, da mu ~estitaat. Se' nalikuva na
edno poodamna izminato vreme.
31. Muzi~ko-produkcisko studio, kabinet br. 9
Be{e krajot na proletta. Lipite tuku{to rascutea. Omajnata mirizba

se me{a{e so muzikata koja doa|aa{e od Orsinot. ûdesna pastoralna
muzika be{e toa. Ladislav se ~uvstvuva{e ubavo. No nenadejno, kako
grmotevica od ~isto nebo, sostojba mu se vlo{i. No}ta na 17 maj prvo
po~uvstvuval silni bolki vo stomakot. Podocna tie malku mu stivnale, no
povtorno se javile. Rano utroto se ~uvstvuva{e sosema malaksan. Gr~ot na
negovoto lice pokaùva{e kolku bolkata e silna, a blediloto na liceto
kolku sostojbata e seriozna. Itno be{e prefrlen vo Gradskata bolnica.
Lekarite konstatiraa vospalenie na slepoto crevo. Vedna{ be{e operiran.
Za~udo, i pokraj odminatite godini mnogu brzo zakrepna. Moèbi vinovna za
toa e negovata pregolema èlba da se vrati vo Vilata na krajot od alejata
na lipite i povtorno da se sretne so svojot golem prijatatel, vol{ebniot
Orsin. Se slu~i toa na 1 juni. Lipite se' u{te cutea.
Koga Ladislav pristigna vo Vilata, vedna{ pojde vo boravokot da se
pozdravi so Orsinot i drugite svoi prijateli. Sedna na stol~eto do
elektri~nite orguqi i zasviri. Prekrasna pastoralna muzika zayuni. Dve
sedmici taa im nedostasuva{e na site, duri i na poòltenite yidovi.
Otkako po~uvstvuva kako snagata mu papsuva pojde da prilegne.
Poodamna be{e jasno deka uslovite vo koi Ladislav sviri i tvori ne
se dobri. Koga Orsinot pristigna vo Vilata, toj be{e postaven vo
boravokot. A vo nego sekojpat ima{e po nekoj od stanarite koi tuka sedea
ili gledaa televizija. Iako pove}eto od niv se obiduvaa da bidat
vnimatelni dodeka Ladislav svire{e i komponira{e, sepak tivko xagorea i
go remetea mirot. No, ima{e i takvi koi ne vodea grià, duri nekoi od niv
se buntuvaa koga nekoj }e gi opomene{e da bidat potivki. Poradi toa,
poodamna se za~na idejata da se najde nekoj pogoden prostor vo koj Ladislav i
Orsinot bi moèle da se smestat i tie nesmetano, vo ti{ina da moàt da si
drugaruvaat. Edna prostorija vo Vilata se pokaà kako idealno re{enie za
toa. Otkako taa be{e renovirana vo nea se semestija Orsinot i Ladislav.
Sega toj moè{e vo mir da raboti preku denot i preku no}ta. Nabrgu potoa
tri kasetofoni i dva stari magnetoskopi bea nabaveni. Be{e toa skromnata
tehnika so koja Ladislav moè{e da ja snima muzikata koja ja sozdava{e na
Orsinot.
Eden den To{e pop Simonov mu donese klavijatura koj elektronski ja
povrza so kompjuter i druga sovremena tehnika. Ladislav gleda i kako da ne
245
mu se veruva deka toa {to se slu~uva e stvarno. So brzi dvièwa na
vozbudeno dete go prou~uva sistemot. Udira po crno-belite klavi{i i se
sme{ka. To{e mole`livo bara od nego da zasviri ne{to od Rahmawinov.
Ladislav sednuva na stol~eto do klavijaturata i gi razmrduva prstite
nagrdeni so reumatoidni ~vorovi. Pogledot mu zabegal nekade daleku vo
potraga po ~udesnite notni zapisi, ili melodijata koja ostanala zapi{ana
vo negovata du{a. Seto trae samo mig. Na vol{eben na~in minatosta se
povrzuva so sega{nosta. Sviri. Starite prsti veselo poigruvaat po
klavijaturata, a voshituva~kite, no potresni tonovi go ispolnuvaat
prostorot. Toa e Rahmawinov. Ladislav sviri vo nekakov ~udesen zanos.
Odnenade` zastanuva. Imam vpe~atok kako da se budi od nekoj damne{en son.
Prekrasen son. To{e e voodu{even. Bravo maestro, veli. Majstorot si
ostanuva majstor, genijalnosta e besmrtna, mi doa|a pomisla. To{e doa|a
do komjuterot i pritiska na edno od kop~iwata. Na ekranot se gleda noten
zapis. Ladislav e odu{even.
"Toa e zapisot na tvojata izvedba na Rahmawinov, maestro Palfi",
veli To{e.
Ladislav, na kogo tehnikata sekoga{ mu bila bliska, brzo razbira za
{to stanuva zbor. Sepak kratko dodava: ûdesa.
"Svirite maestro, tvorete, se' }e ostane zabeleàno. Samo napred",
veli To{e.
Detska radost blika od celoto bitie na Ladislav.
"Sega moè da po~ne so rabota Muzi~ko-produkciskoto studio,
kabinet br.9", veli Ladislav i glasno se smee.
Gledam vo starecot, a somne` mi ja nagrizuva du{ata. Ednostavno ne
moàm da veruvam na ona {to toj postojano go govori. "Moàm da istvoram
mnogu pozna~ajni muzi~ki dela od bilo koga dosega i da otsviram so ne
pomala virtuoznost i denes kako i nekoga{." Negovite prijateli, vistinski
poznava~i na tajnite na muzikata, ne se somnevaat deka muzi~kiot genij e
kadar toa da go stori. Zo{to da se somnevam jas.
32. Inovator
So golem elan Ladislav se zafati so rabota. Od Muzi~ko-

produkciskoto studio, kabinet br. 9 se slu{aat prijatni tonovi. Koga
vratata od Kabinetot br. 9 e otvorena, muzikata go ispolnuva dolgiot
hodnik vo Vilata na krajot od alejata na lipite, no ne stignuva do
boravokot. I pokraj golemata zafatenost so muzikata, Ladislav sekojpat
to~no navreme doa|a{e na sostanocite na socioterapiskata zaednica.
Vnimatelno gi zabeleùva{e interesnite doìvuvawa vo Knigata za
spomeni. No, kako vremeto odminuva{e, vo boravokot se ~uvstvuva{e kako
ne{to nedostasuva. Nabrgu site znaea deka toa e ~udesnoto drugaruvawe na
Ladislav i Orsinot. I navistina, posle nivnoto zaminuvawe vo Muzi~ko-
produkciskoto studio pove}e ne se slu{a{e onoj prekrasen {epot pome|u
246
Ladislav i Orsin. A znaea tie mnogupati, vo bilo koe vreme od denot da
{epotat, a na krajot od sostanocite i glasno da porazgovaraat, na golemo
zadovolstvo na site. No, taa ~udna praznina koja se sozdava{e ne ja
po~uvstvuvaa samo drugite, tuku i Ladislav i Orsin. Sega site znaea deka
treba ne{to da se prezeme. Otkako za toa glasno se progovori na eden od
sostanocite, Ladislav veti deka toj }e stori se' da najde re{enie kako toa da
se nadmine. Sledniot sostanok toj dojde so negovoto idejno re{enie.
So golema preciznost Ladislav objasni kako Orsinot }e stane
podvièn i }e moè da prestojuva vo boravokot, i povtorno da se vra}a vo
Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet br. 9, vo ti{ina da ja prodolàt
zaedni~kata rabota.
Site bea zadovolni i ostana samo idejata da stane stvarnost.
Nekolku dena potoa, to~no na vreme kako {to se bevme dogovorile,
Ladislav vleze vo sobata. Kako i sekojpat gi nose{e svoite rekviziti: sina
papka, flomasteri, penkala. Otkako sedna i se raskomoti, go izvadi od raka
~asovnikot. Ne se razdeluva{e od nego. Toj ne mu be{e tolku za da mu pokaè
kolku e ~asot, tuku na koja brojka strelkata se na{la koga ne{to pomisli.
Be{e opsenat od igrata na brojkite. Tie za nego bea magi~niot klu~ za
razbiraweto na kosmi~kata harmonija i predvesnik na dobrite i lo{ite
raboti. Vele{e deka sekoj broj ima svoe simboli~no zna~ewe i deka nad niv
se potpira muzikata, poezijata, astrologijata, arhiktekturata, umetnosta.
Be{e vqubenik vo Pitagora.
"Sakam ne{to da ti pro~itam", re~e Ladislav. "Pove}e od toa sakam da
vidam kakov vpe~atok na tebe }e ostavi ona {to }e go slu{ne{", dodade.
"Odli~no", rekov, "spremen sum vnimatelno da te islu{am, no i da go
sledam izrazot na tvoeto lice", mu vozvrativ
Po~na da ~ita so dikcija na iskusen akter.
Teatar na idninata
Za izgradbata na nov teatar, ist onakov kakov {to be{e stariot,

predzemjotresen, mnogu se govori, iako toa pretstavuva vistinska
utopija. No, ako sepak toa se slu~i, vistinsko proma{uvawe bi bilo da se
rekonstruira so istiot kapacitet za publikata koj go ima{e
predzemjotresniot teatar. I vo ona vreme, koga Skopje be{e mnogu pomalo
od denes, teatarot nema{e dovolno mesto da gi primi site qubiteli na
operskite i dramskite pretstavi, a ne pak denes.
Go podigna pogledot za da vidi kakov vpe~atok ostavil po~etokot. So

vidlivo zadovolstvo prodolì da ~ita.
Dali rekonstrucija ili ne? Umetnosta koja se ostvaruva vo

teatarot bara ne{to pove}e otkolku betonski blokovi na dene{niot
Makedonski teatar, bara barem ne{to od ~udesniot i magi~en stil na
tradicionalniot teatar, kako pri samiot vlez vo zgradata, kako bi se
odvoilo zdanieto na fantazijata od sivata katadnevnica vo
247
armiranobetonskite gradovi. Takva arhitektonska umetni~ka koncepcija
na dene{niot teatar, dijametralno e sprotiven so vistinskite
estetski vrednosti. No, ne samo toa, za eden teatar, osobeno opera, mnogu
zna~ajna e akusti~nata izolacija. Za toa da se ostvari, treba da se
angaìraat vistinski stru~waci za akustika. Koga Visokata muzi~ka
{kola se preseli vo prostoriite do noviot teatar, toga{ se utvrdi deka
tamu ne moè da se raboti. Od pijanata kako da izvira{e vistinski haos,
ne samo poradi zvu~nosta od drugite pijana od drugite prostorii, tuku i
od odbivaweto na zvu~nite talasi vo istata prostorija. Zatoa jas
postojano govorev, go velam toa i sega, deka od golemo zna~ewe e
re{avaweto na akustikata.
Povtorno, skoro nezabeleìtelno go podigna pogledot. Vo istiot mig

se promeni i izrazot na negoviot lik.
]e go iznesam svoeto mislewe za izgradba na nov teatar - teatarot

na idninata, vo soglasnost so novinite vo arhitekturata vo odnos na
binata, funcionalniot del od teatarot, mestoto kade se slu~uva
dramata i se slu{a muzikata. Koga Lovro Mata~i} dirigira{e, izrazot
na negovoto lice be{e impresiven. Koga muzikata gi izrazuva{e silnite
naplivi na qubovta izrazot na negovoto lice bolskote{e angelska
li~otija. No, koga treba{e da se prikaàt grdite ~uvstva, toa angelsko
lice se pretvora{e vo lik-razbojnik koj ubiva so svojot pogled. No, {to od
toa koga publikata ne moè ni{to od toa da vidi. Publikata vo Skopje,
no i vo site pova`ni operski centri vo Jugoslavija, doa|aa pokraj drugoto
i da go vidat nepovtorliviot Lovro Mata~i} kako dirigira. A {to
moèa tie da vidat. Samo negoviot grb i ne{to od negovite race. Poradi
toa smetam deka na~inot kako dirigentot e postaven kon publikata, e
svetska katastrofa na site vremiwa. Zatoa i predlagam vo noviot
teatar vo Skopje publikata sosema poinaku da bide postavena za da moè
da gleda vo dirigentot, i taka skopskiot teatar da stane prv teatar vo
svetot, onaka kako toj treba da bide vo idninata.
Ima{e ne{to triumfalno vo negoviot pogled pred da prodolì da

~ita.
Pri negovata gradba treba da se napravi i sinteza na minatosta,

sega{nosta i idninata, a pritoa prostorot da bide sovr{en za operata,
baletot i dramata, kako i za koncerti, solisti~ki i vo pro{iren sostav
od simfoniski orkestar, simfoniski xez, koi vo poln sostav baraat mnogu
pove}e prostor.
No, kako da se re{i katastrofalniot odnos vo postavenosta na
dirigentot nasproti publikata vo svetski razmeri i na site vremiwa,
dolgo sum razmisluval. Najednostavnoto re{enie za simfoniskiot
koncert e dirigentot da e zad orkestarot, so liceto svrteno kon
publikata, so poinakov raspored na orkestarot. No, ako sakame da go
248
zadrìme standarniot raspored na orkestarot, sosema novi mo`nosti
dava sistem na ogledala i bioskopski ekrani za televiziska proekcija. So
panoramnoto ogledalo pozadi scenata, i ne{to nad, moè da se postigne
da se gleda celiot orkestar. Taka }e se gleda i dirigentot od prednata
strana, i vo slu~aj da e svrten so grbot kon publikata, a zgora na toa }e se
gleda zgolemeno kako i ~lenovite na orkestarot. So vakviot nov priod
reìjata na operata, baletot i dramata se zbogatuvaat so nevideni
mo`nosti.
Koga gi izre~e poslednite zborovi, od pogledot mu bolskote{e

~udesna svetlina.
[to se odnesuva do kupolata na noviot teatar, na nea bi trebalo

da bide naslikan Lovro Mata~i} so visok umetni~ki, no originalen stil,
koj }e bide avtenti~en na operite vo izminatite vremiwa, no i sovremeno
obogaten.
Ne znam kakov vpe~atok na Ladislav ostavi izrazot na mojot lik

dodeka go ~ita{e tekstot, no znam deka mnogu misli i pra{awa mi se
isprepletkaa vo umot, a na mnogu od niv ne go znaev odgovorot. No, vo edno
bev siguren, deka vo seto toa ima{e mnogu fantazija na edno dete koe kako
{to miluva moè da ru{i i presozdava se' {to }e mu dojde na um.
33. Harmonski osnovi na xezot
Edno pretpladne vo Kabinet br. 9 Ladislav mi podade nekolku

listovi hartija napi{ani so negoviot kaligrafski rakopis i pritoa re~e:
"Kako vremeto odminuva, se' pove}e iznao|am nekakvi sli~nosti
pome|u Ilija Pejovski-Il~o, mojot prijatel, i sebe. Iako razlikata vo
godini pome|u nas e mnogu golema, i dvajcata kako deca bevme daleku od onie
koi razmisluvaat onaka kako {to drugite go baraa toa od niv. Taka i toj i jas
so odnesuvaweto bevme vo ras~ekor so drugite, ili na sprotivnata strana od
barikadata. Toa sosema soodvetstvuva so ona {to Il~o go zabeleùva vo
vovedot na svojata kniga Harmonski osnovi na xezot. Toj so pravo pra{uva:
Ako ja sledite modata ili trendot, kade e va{ata individualnost kako
avtor...?"
Toga{ za prvpat doznav deka Ladislav so golemo zadovolstvo se
zafatil da napi{e recenzija za deloto na svojot golem prijatel Ilija
Pejovski. I dodeka ja drèv vo racete tuku{to ispe~atenata kniga,
prodolì da govori.
"Na{eto golemo prijatelstvo poteknuva u{te od vremeto koga Il~o
be{e moj student vo Visokata muzi~ka {kola vo Skopje po predmetot
pijano."
249
Odnenade` podzastana so zborot, kako mislite da mu ùborea od
mnogu izvori, a toj ne znae po koe te~enie da prodolì.
"Navistina nema poplodonosno prenesuvawe na znaeweto, iskustvoto,
umetnosta, otkolku {to e toa pome|u prijateli. Vistinskiot prijatel
sekoga{ iznao|a {to e najbitno za prijatelot, a toga{ nivnata poraka ima
nekakvo posebno, ~udesno dejstvo. Od mnogu odamna Il~o dobro proceni
kolku e golema mojata èlba da se specijaliziram i vo xezot, i napravi
najdobro {to moè da se stori za mene: me zatrpa so specijalni podaroci od
Italija. Bea toa xez-noti do koi tuka ne moèv da dojdam. Go napravi toa po
svoj izbor, po negovite kriteriumi, koi i vo toa vreme bea na mnogu visoko
stru~no nivo. Sekoga{ koga zboruvam za mojot mlad prijatel, za negovoto
golemo stru~no poznavawe na xez-muzikata, negovata izvonredna
interpretacija, sekojpat na um mi doa|a i negovata visoka eti~nost koja
osobeno ja raspoznav koga katadnevno, bez isklu~ok na ~asovite po pijano go
vode{e mojot slep student Mita{ev. Navistina plemenito."
Povtorno podzastana so zborot, no nabrgu prodolì da zboruva.
"So decenii na{eto golemo prijatelstvo se prodlabo~uva{e, a
sorabotkata dosega{e do novi nepoznati dlabo~ini. Kako xez-pijanist Il~o
go koristi super-prstoredot, koj ovozmoùva kvalitetna izvedba i na onie
fakturi za koi se ~ini deka desette prsti se premalku. A vladeeweto na
pijanoto na toa nivo pridonesuva i vo xez tvore{tvoto na solo pijano. Ete
taka, na{ata dolgogodi{na prijatelska sorabotka dava{e i se' u{te dava
rezultat. No Il~o e i kompleten muzi~ar. Kako dirigent na golemiot
zabavno-reviski i xez orkestar na Makedonskata Radio Televizija, Il~o
direktno gi pretvora partiturite na svoite aran`mani i originalni
kompozicii vo tonski snimki. Negoviot kompakt disk Gale` e silen dokaz
za negovoto voshituva~ko znaewe vo oblasta na orkestracijata i tonskoto
snimawe. Negoviot teoriski i analiti~ki pristap na muzikata e
izvonreden, posebno vo oblasta na xez-harmonijata, kade i osnovnite znaewa
se komplicirani."
Ladislav vnimatelno ja otvori knigata, ja prolista pred da prodolì
so zborot.
"Vo Harmonski osnovi na xezot moè da se sledi i istraùva~kata
rabota na Il~o. Knigata e obrabotena na eden virtuelen na~in. Paralelno
so vertikalnata visokogradba obrabotena e i horizontalnata postavka. I
ednoto i drugoto e storeno na visoko stru~no nivo. Mnogumina toa moèbi i
ne }e go zabeleàt, duri i nekoi od dobrite poznava~i na osnovnata muzi~ka
terminologija, poradi visokostru~niot i kompleksen priod na Il~o. A toj,
dosegaj}i gi viso~inite pod nebeskiot svod, te{ko moè da se simne vo
podno`jeto na ednostavnoto, duri i ne moè da sfati deka ona za {to
pi{uva toj i {to za nego e razbilivo samo po sebe, za drugite ne e."
So golema voodu{evenost zboruva za svojot prijatel. Ne e toa ~ovek
koj samo tuku taka bi kaàl ubavi raboti, pa makar toa bil i na nekoj negov
mnogu blizok, ako navistina ne e taka.
"Za seto ova pi{uvam vo recenzijata. Sakam site da slu{nat ne samo
kakvo e moeto mislewe za knigata Harmonski osnovi na xezot, tuku i za
250
nejziniot avtor, mojot prijatel Il~o. Ne mi be{e lesno da go ubedam vo
svoeto idno izdanie na knigata da vnese eden prilog koj bi dal objasnuvawe
{to vo negovite xez harmonii se krie vo me|uredovite. Duri toga{ bi se
zgolemil brojot na onie koi ovaa izvonredna kniga so razbirawe bi ja
prostudirale. Navistina, kako pomo{ na ~itatelite vo knigata ima delovi
od muzi~koto tvore{tvo na avtorot i crteì koi {ematski nudat
objasnuvawa, no mi se ~ini deka tie se sepak nedovolni avtorot celosno da
bide sfaten. Zatoa {to navistina vo tvore{tvoto na Ilija Pejovski e
sodràno fascinantno znaewe. A toa e vramnoteèno so inventivnost,
dlaboka inspirativnost i ubavina, no i ekstremno silna, kontrastna,
potresna do stepen na zastra{uva~ka, dramatika. Poetot-xezer bi moèl da
kaè: Negovata muzika e za klikeri vo glavata i za srce; vo isto vreme i
klikera{ka. I dlaboko ~uvstvitelna. A taa preminuva i vo
interànrovskata oblast, vo malkupoznatiot Tret bran, {to zna~i fuzija
na xezot i serioznata muzika - prvenstveno sovremenata.
Na krajot sakam da kaàm deka posakuvam mojot izvonredno golem
prijatel, mojot student i sorabotnik Ilija Pejovski-Il~o, koj me priznava
za svoj u~itel, i den denes i vo idninata }e bide istovremeno i moj u~itel vo
edna oblast na muzikata, vo koja toj ja nadgradi osnovata do takvi viso~ina,
{to potsetuva na oblakoder ~ii posledni katovi se nevidlivi. No, kakva i
da e taa materijalna veli~enstvenost, vo sporedba so duhovnata blagodet e
ni{to`na, zatoa {to ednata e smrtna, a drugata besmrtna. Tokmu zatoa
deloto na Ilija Pejovski-Il~o, Harmonski osnovi na xezot pretstavuva
neproceneto, trajno duhovno bogatstvo."
Ladislav go re~e seto toa vo voshituva~ki zanes dodeka ~udesen
bolskot bolskote{e od crniloto na negovata leva zenica. Koga ostanav sam,
so golemo qubopitstvo po~nav da ja ~itam recenzijata koja toj ja napi{a za
knigata na svojot prijatel.
34. Promocija
Studot ne papsuva{e, iako zimata kalendarski treba{e tivko da si

zamine. Na vedroto nebo veselo treperea nebroeni svetilki. Odev kon
Muzejot na grad Skopje za da prisustvuvam na promocijata na knigata
Harmonski osnovi na xezot od Ilija Pejovski. Mu vetiv na Ladislav deka }e
prisustvuvam na promocijata i }e mu prenesam se' {to }e se slu~i. Toj se
koleba{e dali da prisustvuva ili ne. Sepak odlu~i deka se' u{te ne e
doviolno zakrepnat.
Utroto po promocijata go sretnav Ladislav vo hodnikot na Vilata na
krajot od alejata na lipite. Me pozdravi so voobi~aen glas, iako znaev
deka e netrpeliv da slu{ne kako pominala promocijata. Ne ~ekav da
zapra{a, tuku vedna{ po~nav da mu raskaùvam otkako vlegovme vo Kabinet
br. 9.
251
"Mnogu svet se be{e zbral, Ladislave. Site poznati xez-muzi~ari i
mnogu qubiteli na xezot. Promocijata ja otvori Belopeta. Otkako gi
pozdravi site prisutni, re~e:
"Pred da zboruvam za knigata na Ilija Pejovski Harmonskite osnovi
na xezot, sakam da vi raskaàm edna anegdota. Vo u~ilnicata nezabele`livo
vleguva profesorot Ladislav Palfi. Odnenade` zastanuva. Negoviot
u~enik Ilija Pejovski na pijanoto sviri xez-muzika.
"Ilija sviri go Betoven", veli toj.
"Go sviram Betoven profesore", odgovara Ilija Pejovski.
Site rakopleskaat.
Ladislav se sme{ka.
"Nabrgu po doa|aweto vo Skopje, vo 1948 godina, pokraj mnogute drugi
anga`mani, bev i profesor vo Osnovnoto, a potoa i vo Srednoto muzi~ko
u~ili{te. Rabotev pove}e od deset godini. Podocna vo 1966 godina stanav
redoven profesor na Visokata muzi~ka {kola, a vo eden period bev {ef na
otsekot po pijano. Bev prviot redoven profesor na Visokata muzi~ka
{kola vo Skopje. Prviot indeks be{e na Ilija Pejovski", glasno si
pripomni Ladislav.
Dodeka toa go govore{e, si pripomnuvam na nekoi interesni anegdoti
koi profesorot Ilija Pejovski im gi raskaùval na svoite studenti za tie
damne{ni vremiwa.
"Kako pedagog profesorot Ladislav Palfi ima{e ~uden odnos kon
studentite. Se se}avam na eden od ~asovite, toj mi veli: "Ilija, pred da
sedne{ do pijanoto, zamisli si deka vozi{ avion. Vo avionot ima 300
patnici i ako pilotot pogre{i, toj }e padne. Tvoeto pilotirawe e
svireweto na pijano. No, pilotot i ako pogre{i, se' u{te ima vreme da
napravi ne{to, no pijanistot ne. Pijanistot raboti so mikrodelovi od
sekundata. Sre}a e {to koga pijanistot }e pogre{i, nikoj nema da zagine!"
"Sekojpat koga profesorot Ladislav Palfi }e me vide{e deka ne sum
podgotven za ~as, }e mi re~e{e: "Ilija, imate 9 sekundi, ako sakate svirete!"
Jas se razbira za 9 sekundi ni{to ne moèv da napravam; }e stanev i }e si
otidev. Takvi bea metodite so koi rabote{e mojot po~ituvan profesor
Ladislav Palfi. Zatoa toj za mene vaè{e i se' u{te vaì kako golem
mistik. Toj ne zboruva{e za svojata rabota tuku rabote{e. Be{e
vistinskiot pedagog koj znaeweto go prenesuva{e isto onaka kako {to
guruto go u~i svojot u~enik vo jogata, da ~uvstvuva. Na eden od ~asovite po
pijano mi re~e: "Ilija, onoj moment koga }e go dopre{ pijanoto, toa stanuva
del od tebe i koga nekoj drug na drugiot del od pijanoto }e tropne, treba da
te zdoboli!"
"[to se slu~i potoa?", zapra{a Ladislav ovojpat ne mo`j}i da si go
prikrie netrpenieto.
"Po prigodnite i pofalni zborovi na Belopeta, za Harmonskite
osnovi na xezot zboruva{e eden muzi~ki kriti~ar koj knigata ja oceni kako
golem pridones vo teorijata na muzikata ne samo vo na{ata zemja, tuku i
po{iroko na balkanskite prostori. A potoa Qubomir Bran|olica ja
pro~ita tvojata recenzija."
252
Koga toa go rekov, skri{um poglednav vo Ladislav. @elbata da
slu{ne {to se slu~ilo vreska{e vo nego. Pobrzav da mu go kaàm toa.
"Koga Qubomir Bran|olica go spomna tvoeto ime, silen, mnogu silen
i dolg aplauz go ispolni prostorot vo Muzejot na grad Skopje. Xez
muzi~arite i site qubiteli na muzikata, kako vo migot da posakaa da te
nagradat za mnogute godini pominati so tvojata prekrasna muzika."
"Imam ~uvstvo kako da bev prisuten na promocijata", re~e Ladislav so
glas koj trepere{e od vozbuda.
"Pri~ekaj, Ladislave, da go slu{ne{ krajot", rekov i vedna{
prodolìv. "Sepak najsilniot aplauz sleduva{e koga Bran|olica go pro~ita
krajot na tvojata recenzija:
"Posakuvam, veli Ladislav, na krajot da kaàm deka mojot izvonredno
golem prijatel, mojot student i sorabotnik Ilija Pejovski-Il~o, koj me
priznava za svoj u~itel i den denes i vo idninata, i toj }e bide istovremeno
moj u~itel vo edna oblast na muzikata, vo koja toj ja nadgradi osnovata do
takvi viso~ina, {to potsetuvaat na oblakoder ~ii posledni katovi se
nevidlivi. No, kakva i da e materijalnata veli~enstvenost, taa vo sporedba
so duhovniot blagodet e ni{to`na, zatoa {to ednata e smrtna, a drugata
besmrtna. Tokmu zatoa deloto na Ilija Pejovski-Il~o Harmonski osnovi na
xezot pretstavuva neprocelivo, trajno duhovno bogatstvo."
"Aplauzot dolgo, mnogu dolgo ne stivnuva{e Ladislave", rekov i
vidov deka mnogu ~uvstva go preplavija. Toj kako da saka{e {to poskoro da
se oslobodi od niv, pa zapra{a dali Il~o na krajot od promocijata otsviri
ne{to."
"Da", odgovoriv.
"Bev zagrièn za negovata raka, re~e. Denta pred promocijata mi se
poàli deka ~uvstvuva silni bolki. Znam deka toa e mnogu neprijatna
rabota. Go sovetuvav ako bolkata potrae, da se otkaè od nastapot vo
ramkite na promocijata. No, ete ovojpat ne me poslu{a", dodade.
"I ne zgre{i {to ovoj pat ne go poslu{a svojot profesor, otsviri
sovr{eno", rekov.
Ladislav glasno se nasmea.
35. Pijanist so legendarni dimenzii
Be{e sredina na letoto. Neprijatna omornina ja ispolnuva{e

Vilata na krajot od alejata na lipite. Osobeno toa be{e nepodnoslivo vo
popladnevnite ~asovi. Ladislav snemogna. Dvièwata mu stanaa bavni. Ja
nema{e pove}e vo niv onaa detska ìvost, iako nabliùva{e kon
osumdesettata godina od ìvotot. No, vedrinata vo negovata du{a ostana
negibnata. Svetlinata vo zenicata na levoto oko bolskote{e. Ne be{e toa
~ovek koj lesno se predava. Ne gleda{e toj nanazad, vo minatosta, kon
zajdisonceto, tuku napred vo izgrejsonceto, vo idninata. Po kratkiot
prestoj vo bolnica toj brzo zakrepna. Ispituvawata pokaàa deka e toa
253
poradi primena na lekarstvata protiv reumata koja nesopirlivo
napreduva{e.
Eden den go zabeleàv zadlabo~en vo vesnikot pred nego. Sednav na
stolicata nasproti krevetot. Me pozdravi so pogledot. Vedna{ potoa po~na
vnimatelno da go prelistuva vesnikot. Mi se stori deka bara ne{to vo nego
{to saka da mi go pokaè. I ne zgre{iv. Mi go podade vesnikot pokaùvaj}i
mi eden napis. Vnimanieto mi go privle~e slikata na na{iot mlad pijanist
Simon Trp~eski. So golemi bukvi nad nea pi{uva{e:
Pijanist so legendarni dimenzii
So vnimanie go pro~itav napisot. Vo nego bea preneseni vpe~atocite

na Ves Blomster vo amerikanskoto muzi~ko spisanie Dejli Kamera. Spored
nego, makedonskiot pijanist, i pokraj negovata mladost, go sporeduva so
Rubin{tajn i so Vladimir Horovic. îtaj}i zabeleàv deka nekolku reda se
potcrtani so crven moliv. Be{e toa odgovorot na na{iot mlad, no mnogu
poznat pijanist, na pra{aweto od kriti~arot {to moè toj da kaè za
svojata pijanisti~ka interpretacija.
"Mnogu pove}e vnimanie i' posvetuvam na muzi~kata interpretacija,

otkolku na tehnikata. Sekako, prvenstveno mora da se ras~isti so site
tehni~ki problemi, no muzi~kata interpretacija e najva`na za izvedbata
da bide inspirativna i specijalna".
Koga ja podignav glavata od tekstot, zabeleàv deka Ladislav

vnimatelno me sledi {to ~itam.
"Tokmu taka! Tokmu taka!", re~e. "Sovr{eno se sloùvam so Simon
Trp~eski. Toj, iako ima samo 24 godini, visokointelegentno govori za
najbitnoto vo pijanisti~kata izvedba. Sine qua non za uspehot na eden vrven
pijanist e interpretacijata. Imav mo`nost da go slu{nam Simon
Trp~eski i navistina sum odu{even od negovata interpretacija. Toj e golem
pijanist, rasko{en talent. Proglasen e za najdobar mlad umetnik vo Velika
Britanija za isklu~itelnite dostignuvawa vo oblasta na serioznata muzika
vo 2002 godina, od presti`noto Kralsko filharmonisko zdruènie. Ne e toa
mala rabota."
Se zamisli. Imav vpe~atok kako poroj misli da mu ùborat vo umot.
"Sega sakam ne{to drugo da kaàm. Mnogu ~esto moèv da pro~itam vo
minatosta kako poznatite muzi~ki kriti~ari pi{uvaat ili zboruvaat za
reproduktivnite muzi~ki umetnici. Toj termin e navredliv zatoa {to
reproduktivnite muzi~ki umetnici, kako gi narekuvaat tie, ne se papagali
koi samo imitiraat, tuku golemi muzi~ki talenti koi go oìvuvaat
grafi~kiot zapis na muzikata. Bez niv muzikata bi ostanala ne~ujna, {to
prakti~no zna~i kako taa i da ne postoi. I najdobrata i najubava muzika
stanuva nepodnosliva ako izveduvaweto e lo{o. Pokraj toa, muzi~kite
interpretatori vnesuvaat vo muzikata ne samo izveduva~ki, tuku i tvore~ki
elementi. Tie se individualni, niv kompozitorot ne moè da gi zapi{e ili
254
grafi~ki da gi zacrta vo notite zapisi. Koga toa bi se obidel da go napravi,
bi trebalo da dade op{irni objasnuvawa so sloèna terminologija od
fizikata na dinamikata i se razbira na agogikata. Kako na primer deka
gorniot ton od akordot vo levata raka, treba da e pojak od basoviot ton za 50
decibela, a sredniot ton treba da bide poslab od nego za 8 decibela. A so
agogikata bi bilo mnogu pokomplicirano zatoa {to taa bara za objasnuvawe
i terminologija od aritmetikata. No, da ne dolàm mnogu. Vo sekoj slu~aj
voop{to ne se sloùvam so terminot reproduktiven muzi~ki umetnik, koj za
àl i denes mnogu se upotrebuva, a treba da glasi muzi~ki umetnik
interpretator. Ottamu, ako namesto starata terminologija reproduktiven
muzi~ar se vovede terminot muzi~ki interpretator, moè lesno da se
podrazbere deka interpretatorot ne e samo reproduktiven umetnik, tuku
i kreativen. Navistina, koga stanuva zbor za kreativnosta na kompozitor
rabotite se mnogu pojasni. Terminolo{ki toa e onoj koj ja sostavuva
muzikata od tonovi. No, toa asocira deka komponiraweto ne e samo edna
granka od muzi~kata umetnost, tuku e i nauka. Idealno bi bilo koga edna
li~nost bi bila i tvorecot i interpretatorot; toga{ tie bi bile
nerazdelivi kako {to se nedelivi teloto i du{ata. Spored mene, tokmu tie
i gi sozdadoa najdoblesnite dela vo muzikata. Kompozitor koj ne e vo
dovolna mera i pijanist, poto~no e invalid, toj e postojano vo potraga po
pijanistite bez koi ne moè da se slu{ne ona {to go sozdal."
Ona {to Ladislav go re~e mi dovle~ka vo umot mnogu misli na
golemiot muzi~ki umetnik, interpretator Simon Trp~eski. Edna{ koga
eden novinar mu be{e rekol deka serioznata muzika ne dozvoluva
improvizacii, a toj sepak na sekoja svoja izvedba i' dava li~na nota, mu
odgovoril:
"Na koncertite i' se predavam na publikata i i' ja prenesuvam
emocijata. Va`ni se i tehnikata i emociite, koi treba da bidat usoglaseni.
Umetnikot vsu{nost ja gali publikata so svoite emocii. Mora da se znae da
se vospostavi fluid so publikata, a koga taa }e go po~uvstvuva toa, znae da
go nagradi. Uìvam, lebdam, i' se prepu{tam na atmosferata. Dozvoluvam
toa da mi se vreè vo glavata i da me motivira za vo idnina."
Toa {to Simon Trp~eski go be{e rekol, navleguva mnogu dlaboko vo
zagado~nata sfera na transcedentnoto. Muzi~kiot umetnik
interpretator od notniot zapis ja prenesuva do slu{atelite sodrìnata
na avtorovata zamisla, no i emociite koi toj gi ~uvstvuval vo svojata du{a
dodeka ja sozdaval. Radosta, tagata, gnevot... na vol{eben na~in se
prenesuvaat preku tonovite. A tokmu emociite koi gi prenesuva muzi~kiot
umetnik interpretator ima magi~no vlijanie na slu{atelite. Tie
voznesuvaat, oplemenuvaaat, ja galat publikata. Treba da se ima mnogu {to
vo sebe za da moè da im se podari na drugite. Simon Trp~eski umee da
daruva. Zatoa publikata vo pove}e od trieset dràvi kade {to toj svirel so
presti`nite filharmonii ili simfoniski orkestri, e voodu{evena od
iskrenosta i od dlabokata intuitivnost na Trp~eski. Nekoi kriti~ari
pi{uvaat deka Trp~eski e eden od onie pijanisti koi ne se potpiraat samo
na svojata razrabotena tehnika, tuku go promisluvaat i intelektualno go
255
doìvuvaat svireweto. Kolku tie imaat pravo za prvoto, za vtoroto, {to se
odnesuva do toa deka toj intelektualno go doìvuva svireweto, e sosema
neto~no. Vo vistinskata interpretacija intelektot, razmislata, otkako }e
si ja zavr{at svojata rabota na scenata, stapuva intuitivnoto. Intelektot e
edno, a emociite sosema drugo. Kako {to eden slikar, pisatel saka da ja
pomine barierata na zdravorazumnoto i da stasa do rajskata gradina na
arhetipskoto i emocionalnoto, taka i muzi~kiot interpretator koga }e
dosegne do ovie nesogledlivi dlabo~ini na du{ata, e onoj vistinskiot
muzi~ki umetnik interpretator. Tokmu toa e ona ~udesnoto, magi~noto,
doblesnoto {to go poseduva Simon Trp~eski. I ne samo toa, toj umee na
vol{eben na~in toa {to go ~uvstvuva vo svoeto bitie da i' go prenese na
publikata i so nea da komunicira. Zatoa toj i veli: "Muzikata ne se
opi{uva so zborovi, taa e magija..."
36. Ohridskiot Stenvej
Napisot za Pijanist so legendarni dimenzii i razgovorot so

Ladislav za Simon Trp~eski, gi voskresna vo mene se}avawata za
Ohridskiot Stenvej.
Se slu~i toa pred Ladislav da go fatat bolkite vo stomakot. Vo
pi{anite i elektronskite mediumi se otvori polemika za baraweto na
Simon Trp~eski pijanoto Stenvej od Ohrid da se donese vo Skopje za na nego
da go odrì svojot koncert vo Univerzalnata sala. Kako {to obi~no se
slu~uva kaj nas, otkako edna novinarska stra~ka }e zaxavka, nabrgu okolu
nea }e se soberat mnogu od istiot rod, no i mnogu gavrani so poinakvi
razmisli. I toga{ zapo~nuva edno disharmoni~no xavkawe. So denovi se
govore{e, pi{uva{e za nekoe sosema nebitno pra{awe. Edni tvrdea deka
Simon Trp~eski so pravo bara pijanoto od Ohrid da se donese vo Skopje, a
drugite, potkrepeni so misleweto na lu|eto od muzi~kiot svet, tvrdea deka
filharmonijata poseduva kvalitetni pijana i deka mladiot, no priznat vo
svet pijanist, moèl koncertot da go odrì na eden od niv i toa vo
Makedonskiot naroden teatar, kade {to se odvivaat site zna~ajni muzi~ki
nastani. Taa polemika dobi takva dimenzija, {to lai~kiot svet (kako
obi~no {to biduva) se podeli, edni zastanaa na ednata strana, a drugi na
drugata, nudej}i sekakvi i semo`ni argumenti. Za toa bunilo od
sprotivstaveni gledi{ta sakav da go zapra{am Ladislav {to misli toj za
toa, no pove}e raboti me spre~uvaa toa da go storam, iako qubopitnosta ne
mi dava{e mir. No, go fatija bolkite vo stomakot i toj be{e odnesen vo
bolnica i dade Bog se vrati. I ete sega, koga mi go podade vesnikot i koga
porazgovaravme za mladiot, no golem muzi~ki umetnik interpretator mi
dojde pomisla da go zapra{am {to misli toj za toa.
Koga Ladislav go slu{na moeto pra{awe, me pogleda nekako
zagado~no. Se po~e{a so pokazalecot na desnata raka po liceto, kako ~ovek
koj e vo dvomisla dali da kaè ne{to ili da premol~i. No, taa neodredenost
256
na mislite, taka vpe~atlivo otslikana na negoviot lik nabrgu is~ezna i toj
re~e:
"Ohridskiot Stenvej go poznavam mnogu dobro. Samo jas i
velemajstorot za pijana, najdobriot klave{timer Aleksandar Trpkovski-
Aco, go znaeme nego i negovata du{a podobro od bilo koj. No, dolga e taa
prikazna."
So golemo netrpenie o~ekuvav da slu{nam {to Ladislav }e mi
raskaè. Toj nebare go po~uvstvuva toa i vedna{ po~na da govori.
"Po zemjotresot vo 1963 godina odgovornite lu|e vo Makedonskata
Radio Televizija, koja be{e smestena vo barakite pokraj Vardar, mi
predloìja da pojdam vo najrenomiranite fabriki za pijana vo svetot koi se
nao|aa vo London, Hamburg i Wujork, za da odberam koncertno pijano za
studisko snimawe. Ja prifativ ponuda, no pod uslov so mene da dojde i
Aleksandar Trpkov-Aco, vistinski velemajstor vo poznavaweto na
proizvodstvoto na pijana. Mojot predlog be{e prifaten. No, nabrgu ni be{e
javeno deka ne moème da gi posetime site tri grada, na dva kontinenta,
zatoa {to politi~ko-finansiskite faktori odobrile devizi samo za
Zapadna Germanija. Taka toga{ se re{avaa rabotite. Aco smeta{e deka
najdobrite pijana od Listov format, ne se vo Hamburg, tuku vo London. No, i
pokraj site obidi da go objasni toa, politi~ko-finansiskite stru~waci
ostanaa na svoeto. Zaminavme vo Hamburg. Bevme primeni mnogu srde~no od
gospodinot Verte{, me|unarodniot impresario na fabrikata koja gi
proizveduva{e poznatite vo svet pijana Stenvej. Po dolgite razgovori,
osobeno otkako majstor Aco im go demonstrira{e prakti~no najdobriot
sistem za montirawe na ìcite vo pijanoto, mnogu poinaku od onoj kakov
{to tie dotoga{ go praktikuvale vo fabrikata, i pokaà kako treba da se
usovr{i glavata na pijanoto so site ~ivii, a jas kako pijanist pokaàv kako
koncertnoto pijano treba da se testira, gospodin Verte{ i negovite
sorabotnici ne go krieja svoeto zadovolstvo od ona {to go slu{naa i vidoa.
Nabrgu avtoritetot na majstor Aco tolku narasna, {to se pretvori vo
vistinski voshit kaj najodgovornite lu|e vo edna od najrenomiranite
fabriki za pijana vo svetot. No, ona {to toga{ se slu~i, moèbi na nekogo
}e mu prozvu~i kako izmislena prikazna, ili moèbi ubav son na eden
me~tatel, ako ne go kaàm i ova. Aleksandar Trpkov-Aco be{e vistinski
velemajstor vo poznavaweto na proizvodstvoto na pijana i odli~en
pijano{timer. No, vo ona kontroverzno vreme, vo koe partiskoto ednoumie
be{e nad se', se slu~uvaa mnogu nesfatlivi raboti i se propu{taa golemi
mo`nosti. Tokmu zatoa vo Makedonija ne se napravi edna skromna fabrika,
ako sakate rabotilnica za pijana, zatoa {to Aleksandar Trpkovski-Aco
be{e vistinska dragocenost so svoite poznavawa na ovoj instrument i
edinstveniot ~ovek koj moè{e taa pretenciozna zamisla da ja pretvori vo
delo. Vo Novi Sad, kade toj mnogu ~esto ode{e i sorabotuva{e so tamo{nite
pijano{timeri, toj iznajde specijalno prirodno, so decenii su{eno drvo koe
du{a dava{e za izrabotka na pijana, poradi rezonansata so plemenita boja
na zvukot. Aco toa im go objasni na onie koi trebaa da ja donesat odlukata
dali da se formira takva rabotilnica za pijana vo Makedonija ili ne, no
257
tie partiski lu|e, totalni laici za muzika, go odbija i naredija od toj
plemenit materijal da se napravat drveni stolici. Kakva glupost, kakov
apsurd. Znaej}i kakvo drvo e potrebno da se napravi kvalitetno pijano, toj
zatoa insistira{e i se obiduva{e bezuspe{no da im objasni na svoeglavite
partiski golemi umovi, deka e podobro da zamineme za London odo{to vo
Hamburg, zatoa {to logikata na umot govore{e deka od viorot na Vtorata
svetska vojna, vo Germanija se uni{teni i magazinite vo koi so decenii
su{enoto specijalno drvo za pijana, koe e od ogromno zna~ewe za tonskite
kvaliteti, go nema i deka nabrzina ve{ta~ki su{enoto drvo nikako ne moè
da go zameni ona prirodno su{enoto, deka rezonatorot na napravenite
pijana e nestabilen i pod naponot na site ìci pijanoto samo od sebe
spontano se ra{timuva, ponekoga{ duri i za vreme na samoto {timawe. Ete,
so ovie dodatni soznanija za velemajstorot Aco moè da se potvrdi kakvo
voodu{evuvawe predizvika toj vo hambur{kata fabrika za pijana koga im go
re~e seto toa i koga spretno gi zategnuva{e ìcite na pijanoto na svoj
na~in. Na krajot sepak odbravme dve najdobri koncertni pijana, so tret
orgelpunkt pedal, izvonredno retki i komplicirani vo funkcioniraweto.
Ona vtoroto be{e nameneto za Ohridsko leto."
Bev prijatno iznenaden od ona {to Ladislav mi go kaà. Sosema
nenadejno, od edna slu~ka vo sega{nosta se vrativme ~etirieset godini
nanazad.
"A {to sega da kaàm?", re~e Ladislav, koga na um mu dojde ona za {to
go zapra{av. "Nemam dovolno podatoci za razloèn odgovor. Mnogu godini
izminaa ottoga{ do denes. Kvalitetnoto pijano e mnogu va`no vo izvedbata
na eden pijanist. Kolku pijanistot dosegnal do vrvnite viso~ini vo
sovladuvaweto na tehnikata i bogatstvoto na interpretacijata, toa za nego
ima se' pogolemo zna~ewe. Na Ohridskiot Stenvej sum svirel pove}e pati.
No, kako i najdobrite pijana, taka i toj e mnogu ~uvstvitelen pri
transport, a i sekoga{ posle bilo kakvo prenesuvawe od edno na drugo mesto,
bara da bide {timan i toa od vistinski dobar {timer.
Povtorno se zamisli. Kako dobar pedagog koj na krajot na ~asot go
rezimira prethodno kaànoto, re~e:
"Ako Simon Trp~eski posakal da sviri na Ohridskiot Stenvej, toa
treba da mu se ovozmoì zatoa {to toj toa i go zasluùva. Ponekoga{
psihologijata e mnogu pova`na od bilo {to drugo. Da se veruva vo pijanoto
na koe se nastapuva e golema rabota."
Po ne znam koj pat mi se nametna soznanieto deka Ladislav go krasi
edna sinteti~ka seopfatnost vo razmisluvaweto. Znae{e toj da zatalka vo
razni prostori, vo razli~ni vremenski distanci, od negovoto detstvo do
sega{nosta, vo semo`ni filozofski viduvawa i site tie da gi sobere vo edna
celina. No, ona {to ovoj pat najpove}e me iznenadi, be{e negovoto
vnimatelno sledewe na sega{nosta.
258
37. Ptica zlokobnica
Edno toplo martovsko pretpladne vo Vilata na krajot od alejata na

lipite dojdoa Sotir Golabovski, na{iot poznat kompozitor i muzikolog
koj ~estopati go posetuva{e Ladislava. Ovojpat so nego be{e i Naum Bajo,
novinar od vesnikot Nova Makedonija. Ladislav qubezno gi primi. Srde~no
go pozdravi Sotir, stariot prijatel, a Nauma so kurtoazna u~tivost. Po
doa|aweto na Ladislav vo Vilata, pove}e novinari go posetija so namera da
napravat intervju so nego, no site niv toj qubezno gi odbi. Obi~no vele{e
deka se' u{te ne e spremen da govori za ona {to sega go raboti i deka koga }e
bide gotov, }e gi pobara. Tie go gledaa pomalku zbuneto i vo nedoumica se
obiduvaa da mu objasnat deka tie sakaat da pi{uvaat za negovata minatost, za
negoviot genij koj ostavil dlaboka traga vo makedonskata muzika. Nekojpat
Ladislav }e im odgovore{e ne{to neodredeno, a ponekoga{ }e re~e{e
glasno i jasno deka negovata minatost ne go interesira. Novinarite si
zaminuvaa sosema zbuneti i pove}e ne se vra}aa. Si pripomnuvam deka istoto
se slu~i koga eden poznat kompozitor, so isto taka poznat televiziski
reìser, dojdoa da se dogovorat so Ladislav da napravat edna televiziska
emisija so koja na gleda~ite }e i' go pretstavat muzi~kiot genij Ladilav
Palfi. Tie imaa prigotveno i scenario za toa. Ladislav so vnimanie gi
islu{a, porazgovara so niv, no na krajot qubezno gi odbi velej}i im deka se'
u{te ne e podgotven, no koga toa }e se slu~i }e gi pobara. Tie u~tivo go
zamolija da razmisli nekolku dena, a potoa definitivno da im odgovori.
Negoviot odgovor ostana nepromenet.
Ladislav gi primi Sotir Golabovski i Naum Bajo vo Muzi~ko-
produkciskoto studio, kabinet broj 9. Naum, iznenaden od tehnikata i
Orsinot, go zamoli Palfi da otsviri ne{to.
Toj se koleba{e, no sepak se sloì. Sedna na stol~eto do Orsinot, gi
namesti pedalite i po~na da sviri. Be{e toa negovata ~udesna kompozicija
Pojot na pti~kite vo prolet, vo koja ima{e delovi od interesni
improvizacii na Bumbaroviot let na Korsakov.
Naum Bajo i Sotir Golabovski bea voodu{eveni. Nastana kratka
pauza po koja, na moe golemo iznenaduvawe, Ladislav stana od stol~eto, se
ispravi i so dramati~en glas na iskusen akter najavi:
Ptica zlokobnica
Simfoniska poema, Nekoga{ i denes; Mir - Vojna - Mir

Tekst, muzika i izvedba Evgenij Ladislav Palfi
Ladislav sedna na stol~eto i po~na da sviri. Muzikata koja dopira{e

do nas go menuva{e tonalitetot i silinata: od tivka, uspokoitelna i
raspeana, do silna, zastra{uva~ka i morni~ava.
I dodeka svire{e, govore{e:
259
"Prvi Maj.
Sve~en mar{ na Armijata na Titova miroqubiva Jugoslavija. Se
gradi bratstvo me|u narodite i narodnostite vo Jugoslavija. E~i
Titovata poraka: "ûvajte go bratstvoto kako zenicata vo okoto svoe!"
Go slu{aat site. Titovite zborovi se kako svetost.
Molk. Zlokobna ti{ina. Kratka pauza koja se ~ini trae cela ve~nost.
Se slu{a muzika. Akterot prodolùva da govori.
No, pod pepelot àr. Kako podmolen otrov toj razjaduva.

Nacionalizmi maskirani kako nacional-romantizmi 'rtat. A potem
zbuvnaa {ovinizmi. Titoviot glas e kako pisok vo gluva pustina, kako
veli~enstven mement na osamen prorok. Nikoj ne go slu{a.
Pticata Zlokobnica!
Zlokobnica ptica!
Muzikata tre{ti kako razulavena i potresuva do solzi.
Tito pove}e go nema.
"I po Tito Tito"
Ne za dolgo
Semeto na zloto ra|a otrovni plodovi.
Lagi, kletvi.
Deset pati povtorena laga stanuva vistina.
Se raspa|a Armijata.
Se raspa|a Jugoslavija.
Zemjata e vo ru{evini.
Vo krv obleana.
Grdi zlostori.
Bratoubistveni vojni.
Masovni grobnici na zaginati.
Masovni grobnici na strelani.
Pticata Zlokobnica!
Zlokobnica ptica!
Sleduva dolg muzi~ki del koj go simbolizira dosega kaànoto. Na

samiot kraj muzikata poinaku prozvu~uva. Povtorno se slu{a glasot na
akterot, otsevte tivok, edvaj ~uen, a potoa gromoglasen:
Grobna ti{ina.
Zastra{uva~ki molk.
A potoa mir.
260
Novo vreme.
Nova nade`.
Ili samo utopija.
Ptica zlokobnica!
Zlokobnica ptica!
Silen aplauz go ispolnuva Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet

broj 9. Ladislav so nasmevka gi prima ~estitkite.
Stanav i si zaminav.
38. Crnilata od vojnite
Simfoniskata poema Ptica zlokobnica ostavi na mene silen

vpe~atok. Ne znam {to pove}e me trogna: muzikata ili zborovite. No, ona
{to vistinski me voshiti be{e sovr{enata harmonija me|u niv.
"Koga li ja sozdade?", mi dojde promisla koga se povlekov vo svojata
soba. Vedna{ po nea zaùborea se}avawata. Si pripomniv deka Ladislav
povremeno zboruva{e za muzi~ko-govornoto delo koe go tvori, no toa bea
pove}e nekakvi negovi idei, razmisli. I na sostanocite na
socioterapiskata zaednica pove}epati go zagatnuva{e pra{aweto za
slu~uvawata vo Jugoslavija i nejziniot raspad.
"Na XIV Konkres na SKJ e donesena smrtna kazna za Jugoslavija. I
slepec moè{e toa da go vidi. No, ona {to osobeno me trogna, be{e
odnesuvaweto na armijata i vojskovodcite", si pripomniv kako govore{e.
Potoa podzastana malku, dobro se se}avam, a vedna{ potoa prodolì.
"U{te kako dete ne gi podnesuvav proslavite za zlostorni~kite
vojuvawa i osvojuvawa, kako i nivnite vojskovodci. Ne znam zo{to Napoleon
se slavi na site strani, iako poradi nego nastradaa mnogu lu|e. Za toa
najpove}e se vinovni istori~arite. Te{ko mi pa|a soznanieto deka [uman
napi{a odli~na muzika za grozomorniot tekst vo koj Napoleon se veli~a.
No, toj ne e edinstveniot me|u muzi~arite koj go veli~e{e. Sli~no napravi
i Betoven koga svojata Treta simfonija - Eroika mu ja posveti na Napoleon.
No, dobro e {to podocna posvetata za imperatorot ja uni{ti, no ne e dobro
zatoa {to toa go napravi ne od eti~ki pri~ini, tuku zatoa {to vo pokanata
koja mu ja upatil Napoleon za eden priem, pobaral od nego da se pojavi so
lakirani ~evli~ki, {to silno go povredilo genijalniot muzi~ar."
"I Dostoevski vo negovoto delo Zlostorstvo i kazna, preku glavniot
junak Raskoqnikov zboruva za toa. Toj mnogumina proslaveni imiwa vo
minatosta, vojskovoci i dràvnici pred i posle Napoleon, koi se zakiteni
so oreolot na slavata, gi narekuva zlostornici", si pripomniv deka rekov.
"Tokmu taka, ne e vo pra{awe samo Napoleon; mnogumina odgovorni za
nebroeni `rtvi na vojnite se veli~aat kako heroi, a ni{to ne se govori za
bezbrojnite stradalnici od vojnite", prodolì da govori Ladislav.
261
Pra{aweto e mnogu posloèno, no ona za {to jas se zalagam e umetnosta da
se distancira od onie koi istorijata gi veli~a i pokraj stradawata na mnogu
lu|e, im podiga spomenici, a za stradalnicite ni{to ne zboruva. Zatoa
dolgo rabotev na govorno-muzi~koto delo Kamen ostrov, za heroizmot na
onie mnogubrojni nesre}nici koi vo 1948 godina, za vreme na
Informbiroto, bea zlostavuvani i ubivani na Goli Otok. Za àl, poradi
sklop na pove}e okolnosti ova delo se' u{te go nemam zavr{eno."
Nekoj zatropa na vratata.
Se iznenadiv koga Ladislav vleze. Koga poglednav na ~asovnikot,
zaklu~iv deka vremeto neverojatno brzo izminalo. Od moeto zaminuvawe od
Muzi~ko-produkciskoto studio be{e pominal eden ~as.
Sedna. Iako se obiduva{e, ne moè{e da ja skrie vozbudata.
"Dadov intervju", re~e.
Iako bev iznenaden, ne rekov ni{to, no bev netrpeliv da gi doznaam
pri~inite poradi koi toa go stori, znaej}i gi silnite otpori koi gi ima{e
kon novinarite. Ne treba{e dolgo da ~ekam.
"Ova e prvpat nekoj novinar da se interesira za mojata sega{nost, za
ona {to jas sega rabotam. Mnogu sum mu blagodaren na Bajo poradi toa", re~e.
"Da", potvrdiv, a vo istiot mig rabotata po~na da mi se razjasnuva.
"So kakvo vnimanie slu{aa", pro{epoti.
"Bea odu{eveni", rekov. "I muzikata, i tekstot, i seta izvedba bea
sovr{eni", dodadov.
"Dolgo razgovaravme za se' i se{to, no najpove}e za ona {to sega
rabotam. Naum Bajo }e pi{uva za toa. "
Se zamisli. Mi se stori deka se koleba da go kaè ili ne ona {to mu e
pri misla.
"Moèbi }e bidam i vo izborot za nagradata na Zdruènieto na
kompozitori na Makedonija "Trajko Prokopiev" za ona {to dosega sum go
storil vo muzikata, no i za ova {to sega go tvoram", re~e.
Sonceto silno bolskote{e.
39. Minatost, sega{nost, idnina
Koga Ladislav gi kaà poslednite zborovi, negovata vokalna mimika

pokaùva{e vnatre{na rastreperenost. Nabrgu se sozede.
"Ima{e pove}e pri~ini zo{to dosega odbivav da dadam bilo kakvo
intervju, ili da dozvolam da slikaat ili snimaat bilo kakva emisija za mene.
Site novinari i lu|e od umetnosta koi dojdoa tuka, gi interesira{e samo
mojata minatost, ona {to pred godini sum go pravel i tvorel. Za toa mnogu e
govoreno, pi{uvano. Tatko mi Eugen sobira{e se' {to be{e objaveno za
mene. Podocna eden period i samiot go pravev toa, a potoa krenav race od
seto toa. Sega nemam nitu eden napis ili bilo {to drugo so~uvano. Za toa se
vinovni mnogumina, no najpove}e onie koi vo kontejnerite frlija se' {to
najdoa vo mojot stan. Edinstveno za toa ne im se lutam. Ne mi e àl za
262
minatosta, taa malku mi zna~i. Denes koga treba za nea da govoram, se
~uvstvuvam kako nekoja voso~na figura, kamena statua koja i' pripa|a na
minatosta, a koja novinarite sakaat da i' ja pretstavat na generaciite koi ne
me poznavaat. Toa e glupava rabota, kako da stanuva zbor za mrtov ~ovek. Jas
ne samo {to sum se' u{te ìv, tuku rabotam, tvoram, sozdavam."
Za mig kako da se koleba{e koj pat da go fati.
"So Il~o ne se sloùvam koga toj go citira T.S. Eliot koj veli:
Sega{nosta e mnogu minato i malku idnina... Mnogu misliteli (osobeno
egzistencijalistite) go tvrdat sprotivnoto. Tie smetaat deka vra}aweto
nanazad vo minatosta e poodamna apsolvirano pra{awe i deka toa vo
Svetoto pismo e prezentirano so mitot za Lotovata èna. Kletnicata, i
pokraj predupreduvawata na svojot ma` deka ne smee da se svrti nanazad i da
vidi {to se slu~uva so Sodoma i Gomora, taa sepak se svrtela nanazad. I
{to se slu~ilo? Se pretvorila vo skameneta, solena statua. Mitot za
Lotovata èna, velat tie, jasno ni pokaùva deka vra}aweto nanazad,
osobeno na tvorecot na ubavoto, e odnapred osudeno na neuspeh. Minatosta za
niv e zavr{ena rabota. Jas so toa sosema se sloùvam."
Si pripomniv deka mnogu odamna, nabrgu po doa|awe na Ladislav vo
Vilata na krajot od alejata na lipite, toj ne{to govore{e za minatosta,
sega{nosta i idninata, no bea toa nekoi rascepkani misli. Sega mi se stori
deka e vistinskoto vreme za toa da progovorime.
"Rabotite ne se taka ednostavni", rekov. "ûdesni i zagado~ni se
ni{kite koi gi povrzuvaat minatosta, sega{nosta i idninata. Zatoa ima i
tolku razli~ni mislewa, duri i sosema sprotivni. Nekoi misliteli smetaat
deka na istoto pra{awe odgovorite se poinakvi, vo zavisnost od toa na koja
vozrast se nao|aat onie koi go tvrdat ednoto ili drugoto. Jas potpolno se
sloùvam so toa. Tvrdeweto na T.S. Eliot e mnogu poprifatlivo za
povozrasnite otkolku za mladite lu|e. Od minatosta tie so sebe nosat
golemo bogatstvo: iskustvoto, znaeweto, promislenosta, mudrosta i mnogu
{to drugo vo svojata sega{nost. No, da se oddale~ime malku od li~noto i da
pogledneme malku po{iroko, da prozborime za znaewata, iskustvata koi zad
sebe gi ostavaat generaciite niz vekovite. Ete, koga stanuva zbor za
narodniot folklor i izvornata narodna muzika i nejzinoto vlijanie na
sega{nosta i idninata. Folklornite vrednosti pokaùvaat deka tie
pretstavuvaat neprocenlivo i neodminlivo bogatstvo. Ova e osobeno
zna~ajno za makedonskiot narod, koj vo dolgotrajnata borba za opstanok, za
so~uvuvawe na svojot identitet, cvrsto se vrzuval za nacionalniot folklor
i narodnite pesni. Makedonskite narodni pesni, rodeni i odgledani na
tloto na Makedonija, pretstavuvat najprepoznatliv znak na site osobenosti
i vrednosti koi go karakteriziraat makedonskiot narod", rekov vo eden
zdiv. Prestanav da zboruvam iako imav u{te mnogu {to da kaàm. No, edna
misla koja neodamna ja slu{nav i koja postojano mi se pletka{e vo umot
dodeka zboruvav, morav da ja kaàm.
"Idninata e minatost, rekov, no kako toa jas go sfa}am, moram da go
doobjasnam. Stariot ~ovek ne moè da najde svetla to~ka vo idninata, zatoa
vo nea ja turka minatosta, koja navistina go nema vistinskiot sjaj, no toj so
263
voshit gleda vo nea i si veli: Ete, poradi ovie svetilki kako yvezdi na
neboto mojot ìvot ima{e smisla."
"Iako seto toa ubavo zvu~i i vo nego ima mnogu vistina, jas ne se
sloùvam so toa zatoa {to na rabotite poinaku gledam. Ete, iako jas
nabliùvam kon osumdesettata godina od ìvotot so seto moe bitie sum
svrten kon idninata", re~e Ladislav so re{itelen glas i prodolì da
zboruva. "Jas sakam da gledam napred vo izgrejsonceto, vo idninata.
Ednostavno sakam da go izminam siot moj vek rabotej}i, sozdavaj}i ne{to.
Poodamna mi dojde misla deka na mnogu umni lu|e im pominal siot nivni vek
vo vakva ili onakva istraùva~ka rabota, nau~na ili moèbi taa bila samo
nekakva nivna fikcija, i na krajot zaklu~ile deka od toa {to tie zamislile
ni{to ne biduva. I vo migot koga po~na da me opsednuva teskobnost, zatoa
{to i pokraj tolku vreme i trud tie ni{to ne postignale, vistinski se
izraduvav koga pomisliv deka i pokraj toa {to tie ni{to novo ne mu
podarile na ~ove{tvoto, napravile golema rabota. Navistina tie po
golemata maka ne se izraduvale, no na lu|eto koi }e istraùvaat po niv im
pokaàle po koj pat ne treba da vrvat. Znam, Sizifova rabota e toa, no
pove}e sakam do zadniot ~as da rabotam, da tvoram, iako moèbi utre nikoj
nema da kaè nitu eden pofalen zbor za toa, otkolku da ~maam. Toa e, pokraj
drugoto, i potragata po sopstvenata invidualizacija koja prodolùva i koja
edinstveno smrtta moè da ja sopre. Ne znam dali i taa toa moè da go
stori."
Negovite posledni zborovi dlaboko me zamislija.
Stana, no vedna{ se premisli i povtorno sedna. Pomisliv deka pove}e
od se' saka razgovorot da go zavr{i so nekoja anegdota, se}avawe, ubava
misla, do slednata na{a sredba. Be{e toa samo edna tro{ka od negovata
ingenioznost.
"No, site stari lu|e ne razmisluvaat taka. Duri i pove}eto od niv na
starosta gledaat kako na besmisleno ~ekorewe kon smrtta. Vo edna kniga
pro~itav deka edna vozrasna èna na svojot 65 rodenden, se~ej}i ja
rodendenskata torta vo prisustvo na svoeto semejstvo, traurno velela deka
toa e nejziniot posleden rodenden. Site ja ubeduvale vo besmislata na
kaànoto, zatoa {to taa ubavo izgledala za svoite godini, no taa ne samo
{to bila uporna vo svoeto tvrdewe, tuku i vistinski veruvala vo toa. Toa se
slu~ilo i slednata, i slednite godini potoa. "Ova e mojot posleden
rodenden", prodolìla da povtoruva. I zamislete, doìveala 95 godini.
Kletnicata polni trieset godini ja o~ekuva smrtta, a taa kako za inaet ne
doa|ala."
"Site nie sme razli~ni", rekov. No, sepak edni od nas se nepopravlivi
optimisti, a drugite nepopravlivi pesimisti, a zavisno od toa tie imaat
poinakvi pogledi na ìvotot", dodadov. [egobijno se prikaùva deka koga
eden pesimist }e pogledne vo {i{eto so viski koe e isprazneto do polovina,
so taga zaklu~uva deka u{te malku ostanalo vo nego. Naprotiv od nego
optimistot veselo zaklu~uva deka u{te mnogu viski ostanalo za piewe."
"@ivotot treba da go pomineme so seta polnotija", re~e Ladislav i
zasviri na Orsinot.
264
"Navistina, Ladislav po mnogu {to e osoben ~ovek", mi dojde na um. I
dodeka ovaa misla kako mnoguzvu~no eho mi se povtoruva{e, toj prodolì da
sviri i ne zabeleùvaj}i go moeto prisustvo.
40. Se natprevaruvam so minatosta
Utredenta vo vesnikot Nova Makedonija be{e objaven napis za

Ladislav Palfi.
Avtorot na tekstot, novinarot Naum Bajo, so golema emotivnost ja
opi{uva sredbata so muzi~kiot genij i blaèstvoto koe se vsaduva vo
du{ata od zvucite na pijanoto, gi citira i zborovite na Ladislav Palfi
za negoviot sega{en tvore~ki mig.
"Toa e novo delo, tuku{to sozreano vo mene. Go nosev so denovi i

no}i, me ma~e{e, me gone{e. Idejata mora brzo da se transformira vo
noten zapis. So mojata govorna i muzi~ka stenografija go storiv toa.
Iako navlegov vo osudesettata godina od ìvotot, se ~uvstvuvam vo sebe
kako mom~e - muzi~ko mom~e. Se natprevaruvam so sopstvenoto minato. Go
nadgraduvam, go oblikuvam, go zbogatuvam...."
So Ladislav go pro~itavme napisot nekolku pati. Radosen e.

Nasmevka mu rascutila na liceto. Vo pogledot, vo zborot, vo dvièwata
nalikuva na dete. ôvek da ne veruva. I pokraj naplastenite godini, deteto
ne prestanalo da ìvee vo nego. No, poinakvo dete e toa. Kako da go nare~am?
Moèbi starec-dete. Si pripomnuvam koga mi govore{e za toa kako
negoviot sakan ~i~ko Lali, dodeka bil dete go narekuval maliot starec.
Kakva ~udesna transformacija. Mudrosta i vozrasta se isprepletile, nekoi
ne{ta se izmenile, nekoi ostanale negibnati. Ogromnata energija i
zastra{uva~ka volja ostanale vo nego. Otkako e vo Vilata na krajot od
alejata na lipite postojano ja gledam taa straotna upornost koja go turka da
stasa do sakanata cel. Vo svojot tvore~ki zanes toj moè da raboti
neprekinato so denovi, no}i. Se slu~uva{e ponekoga{ dlaboko vo no}ta da
raboti, osvetluvaj}i gi belite listovi hartija ili notnata tetratka so
xebnata lampa. Negovata volja, cvrsta i nepokolebliva, ponekoga{
nalikuva{e i na tvrdoglavost na dete koe saka da bide onaka kako {to toa
zamislilo i nikako poinaku. Koga toj se zalaga{e za nekoja od svoite idei,
bilo da e taa za muzikata, op{tata kultura, religijata, politikata..., be{e
nepopustliv. Vedna{ stanuva{e mnogu ~uvstvitelen koga nekoj }e mu se
sprotivstave{e na nekoi od negovite idei. Be{e nepokolebliv optimist koj
postojano gleda napred kon sopstvenata cel.
"êstopati im velam na moite prijateli: Ne znam koga bev podobar -
vo minatosta ili sega. Pove}eto me gledaat zbuneto. Vo nedoumica se. Gi
slu{am kako si velat vo sebe: [to moè starecov sega koga mnogu odamna go
pomina svojot zenit. Malkumina od niv mi veruvaat. Me|u niv e mojot
265
prijatel Il~o. Toj vistinski go ceni ona {to go pravam. Ponekoga{ vakvoto
mislewe na drugite go prifa}am spokojno, no ponekoga{ sum silno lut. Si
velam, }e vi pokaàm na site deka ne ste vo pravo. I }e go storam toa. No,
moram u{te mnogu raboti da privr{am. Sakam da se napravi sporedba na
moite sega sozdadeni muzi~ki dela so onie od minatosta. Sakam da napravam
sporedba na mojata izvedba denes na Orsinot so onie od minatoto na
klasi~noto pijano. Dobro znam, siguren sum deka sega sum posilen, podobar
od porano. Eden den }e im pokaàm na site deka sum vo pravo."
Koga vo po~etokot mi go govore{e toa, somne` mi ja nagrizuva{e
du{ata. No, kako vremeto odminuva{e, se' pove}e i pove}e po~nav da mu
veruvam. "[to mislat za toa muzi~kite avtoriteti?", ~estopati se pra{uvav.
A tie mudro mol~ea. Edinstveno site se sloùvaat deka Evgenij Ladislav
Palfi e muzi~ki genij. A tokmu toa mi govori deka ne znam {to se' u{te
moè toj da stori. Poodamna veruvam deka vremeto ne moè da ja uni{ti
genijalnosta.
Stana da si odi. Koga dojde do vratata, se svrte. "Moèbi do{lo
vistinskoto vreme koga povtorno }e mu se pretstavam na muzi~kiot svet.
Sakam toa da bide poseben nastan", re~e. [iroka nasmevka povtorno mu
rascuti na liceto.
41. Nagrada
Be{e po~etokot na april. Jorgovanite tuku{to rascutea, a

lastovi~kite zacrcorea donesuvaj}i ja radosnata vest vo Vilata na krajot
od alejata na lipite:
Sojuzot na kompozitori na Makedonija za 2004 godina mu ja dodeluva
nagradata "Trajko Prokopiev" na Evgenij Ladislav Palfi za ìvotno delo.
Be{e toa golem den za Ladislav i za site nas vo Vilata. êstitkite
stignuvaa od site strani. Vedna{ zapo~naa i podgotovkite za pre~ek na
lu|eto koi }e mu ja dodelat nagradata. Toa se slu~i pretpladneto na 9 april
2004 godina. Denot son~ev, prekrasen, kako {to dolikuva pred veligdenskoto
praznuvawe, na voskresnuvaweto na Evgenij Ladislav Palfi. To~no vo
zakaànoto vreme vo Vilata dojdoa Sotir Golabovski i Qubomir
Bran|olica. Tretiot ~len na ìrito za dodeluvawe na nagradata,
Aleksandar Xambazov, ne dojde. Sredbata na Ladislav so Sotir i
Bran|olica be{e mnogu srde~na. Vozbudata koja ponekoga{ znae da gi
skameni ~uvstvuvawata, i ovojpat moè{e da se zabeleì. Ladislav gleda vo
Bran|olica, a toj vo nego.
"E, moj Laci!", nekolkupati povtori Bra|olica.
"E, moj Branxo!", nekolkupati vozvrati Ladislav.
Godini se naplastile od nivnata posledna sredba. Izminale to~no
deset. Poslednata sredba se slu~ila vo 1994 godina. Be{e toa golem nastan
za muzi~kite slu~uvawa vo Skopje. Vo produkcija na Qubomir Bran|olica
Makedonskata Radio Televizija ja izdade plo~ata Ladislav Palfi - pijano.
266
Na nea, pokraj solo izvedbite na muzi~kite dela od poznati svetski imiwa:
Klod Debisi, Sergej Rahmawinov, Robert [uman, Zoltan Kodaq, Ladislav
Palfi ja izveduva i svojata poznata kompozicija Piesa za pijano 13,13.
Vo eden razgovor Ladislav mi napomna: "Otsekoga{ veruvav deka
sekoja pesna, melodija, umetni~ko delo kako i sekoj ~ovek ima svoja sudbina.
Mojata Piesa za pijano 13,13 ili Elegija za razdelba, kako jas miluvam da ja
nare~am, se vrati od svetot na zaboravot, blagodarenie na Bran|o.
Prikaznata kako se slu~i toa e interesna. Snimenata kompozicija ja ostaviv
vo svojot orman bez da ja vovedam vo slu`benata dokumentacija na tonskata
produkcija na Radio Televizija Skopje. Mnogu podocna, pri arhiviraweto na
materijalot, Bran|olica ja prona{ol i deloto go vovel vo slu`benata
dokumentacija. Taka mojata Elegija se vrati od temninata i be{e nagradena
od Zdruènieto na muzi~ki umetnici. Deloto podocna se najde i na mojata
plo~a."
Sotir Golabovski e posmiren. êstopati za izminatite godini
navratuva{e vo Vilata da go poseti Ladislav. Radosta mu se gleda vo
nasmevkata.
Vo boravokot se' e podgotveno za sve~eniot ~in. Otkako prvi~nata
vozbuda malku stivna, mislite polesno se preto~uvaat vo zborovi.
Bran|olica stanuva od stolicata ne ispu{taj}i ja od raka luksuznata crna
kutija vo koja se nao|a plaketata.
"Od imeto na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija imam ~est da
mu ja dodelam ovaa nagrada na maestro Ladislav Palfi kako potvrda za
negovata visokoprofesionalna rabota i muzi~kite dela koi toj gi sozdade i
sozdava", re~e toj na po~etokot. Vo kratkata beseda Bran|olica govore{e za
golemiot pridones na Ladislav Palfi vo afirmacijata na makedonskata
muzika voop{to, za negovite virtuozni interpretacii na pijano, za
voshituva~kata pijano pridru`ba na najeminentnite muzi~ki imiwa od
zemjata i svetot, za negovoto muzi~ko tvore{tvo, no i za negovata pedago{ka
rabota."
Na krajot na svojot pozdraven govor Bran|olica ja otvori luksuznata
kutija od koja bolsna pozlatenata plaketa i mu ja podade na Ladislav. Koga
taa se najde vo racete na slavenikot, ekna silen aplauz.
Potoa prof. d-r Sotir Golabovski govore{e za golemiot muzi~ki
genij Ladislav Palfi.
"Prof. Ladislav Palfi e brilijanten muzi~ar. Toj kako
desetgodi{no dete nastapuva so golem uspeh so Zagrebskata filharmonija i
taka na mocartovski na~in ja zapo~nuva svojata kariera i go svrtuva
vnimanieto na sebe kako na svetsko pijanisti~ko ime. So doa|aweto vo
Skopje, prof. Palfi razvi {iroka muzi~ka aktivnost. Negovoto
kompozitorsko tvore{tvo e bogato i raznoliko, glavno pod znakot na
pijanoto. Vo svoeto tvore{tvo toj gravitira kon rapsodi~en
improvizaciski stil, ponekoga{ vrz osnova na pateti~na dramatika, a
ponekoga{ toa poprima elementi od zabaven ànr, a vo seto toa se prisutni
i folklorni elementi. Ladislav Palfi sozdade kamerni dela, orkestarski,
267
dela za solo pijano, no i muzika za dokumentarni i kratkometra`ni
filmovi. Ona {to ne' raduva site e toa {to toj i sega se' u{te tvori."
Poslednite zborovi na prijatelot go orosi liceto na Ladislav so
nasmevka. Znam deka se raduva na pofalbite od minatosta, no u{te pomili
mu se onie koi doa|aat za sega{nata negova rabota. Znae{e toj pove}epati da
re~e: Koga slu{am {to sum storil vo minatosta imam vpe~atok kako toa
da ne se odnesuva na mene tuku na nekoj drug."
Potoa prof. Golabovski nekolkupati ja istakna virtuoznata
interpretacija na Ladislav, no ne zaboravi da progovori i za vrvnata
pedago{ka rabota kako profesor po pijano.
Otkako Golabovski zavr{i i stivna aplauzot na prisutnite, stana
Ladislav. So odbrani zborovi se zablagodari. Potoa pojde kon Orsinot.
Koga dojde do nego, se svrti kon prisutnite i dlaboko se pokloni.
Pojot na pti~kite vo prolet, re~e so glas na konferansie. Sedna i
po kratka pauza, po~na da sviri. Silen aplauz go do~eka krajot na izvedbata.
Ladislav povtorno stana i ja najavi slednata izvedba. Be{e toa
simfoniskata poema Ptica zlokobnica. Izvedbata be{e sovr{ena.
Muzikata i tekstot ostavija silen vpe~atok na prisutnite. Aplauzot dolgo
trae{e. Pove}e pati se slu{na bis, bis, no Ladislav ne otsviri ni{to
pove}e. Se vrati na svoeto mesto pomalku umoren, pomalku zbunet. Imav
vpe~atok kako da ne e dovolno svesen za ona {to mu se slu~uva, kako
fantazijata i stvarnosta da se izme{ale vo nego.
Mnogumina se sobraa okolu nego. Site sakaat da mu ja stegnat cvrsto
rakata, da mu ~estitaat, u{te pove}e da mu zablagodarat za prekrasnata
muzika.
Zapo~na i skromnata zakuska. Vozbudata koja se ~uvstvuva{e pred toa
sosema papsa. Opu{tenosta na site im gode{e. Istovremeno pove}emina
zboruvaa. Vo toj haos od zborovi sekoj odbira {to saka da slu{ne. Vo eden
moment Bran|olica bara malku ti{ina. Koga site gi vperuvaat pogledite
kon nego, toj so rakata zasega vo vnatre{niot del na sakoto. Za mig eden bel
plik se najde vo negovata raka.
"Laci, }e ja zaboravev najva`nata rabota, pari~nata nagrada koja
pokraj plaketata ja dodeluva Zdruènieto na kompozitori na Makedonija.
Taa navistina ne e visoka, no dobro }e ti dojde", pomalku {egobijno veli toj.
Ladislav se sme{ka. No, pred da dojde plikot vo negovte race,
Bran|olica mu dava znak da sedne do nego.
"Da gi prebroime parite", veli so istata vokalna mimika kako i pred
toa.
"Nema potreba", mu vozrati Ladislav.
"Ne, koga parite se vo pra{awe se' treba da bide ~isto!"
Bran|olica gi vadi parite od plikot i po~nuva glasno da gi broi
banknotite. Koga tie povtorno se najdoa skrieni vo beliot plik,
Bran|olica po~nuva da raskaùva edna anegdota koga vo nekoe odamna
minato vreme, toj mu pozajmil pari na Ladislav.
"Ne e taka Bran|o, mnogu raboti si dodal samiot", se buntuva
Ladislav.
268
Dolgo potoa dvajcata ostanuvaat na svoeto. Od minatosta sekoj so sebe
si ja ponel svojata prikazna. Nikoj ne saka da se otkaè od svojata, no nitu
na edniot, nitu na drugiot mu doa|a na um da se naluti poradi toa. Naprotiv,
i dvajcata se raduvaat na vremeto odamna izminato.
"Da ne kaè{ deka ne e vistinska i anegdotata so drugarkata
Malinska i traurnata muzika koga po~ina Mo{a Pijade", veli provokativno
Bran|olica.
"Mnogumina i' dodadoa na vistinata po ne{to", mu vozvrati Ladislav.
"Deset pati kaàna nevistina stanuva vistina", dodava.
Se smeat i dvajcata i site onie okolu niv koi znaat za {to stanuva
zbor.
"Znae{, Laci, deka jas otsekoga{ vistinski im se voshituvam na
tvoite intelegentni i duhoviti zabele{ki, iako vo sebe tie sodràt
pomalku cini~no-satiri~ni bocki", prodolùva Bran|olica so svojata
provokativnost.
Ladislav se sme{ka, no ne e toa nasmevka koja go odobruva ona {to go
govori sogovornikot. No, Bran|olica kako toa da ne go zabeleùva i
prodolùva da se prisetuva.
"Znae{, Ladislave, {to se' se slu~i na promocijata na tvojata plo~a
koja ja prigotvi Milica [perovi}-Ribarska, vo moja produkcija?"
"Znam", veli otse~no Ladislav. "Blagodarenie na tebe voskresna i
mojata Piesa za pijano 13,13, koja tebe ti ja posvetiv. No, koga sakav da
zboruvam i da ja iskaàm mojata javna blagodarnost na po~ituvanata Milica
[perovi}-Ribarska, ne mi be{e dozvoleno."
"Ajde Laci", veli Bran|olica, kako da saka da re~e "za toa }e govorime
nasamo drug pat."
Vo razgovorot se vmetnuva Sotir Golabovski. Go potsetuva Ladislav
za edna slu~ka koga toj bil urednik na muzi~kata programa vo Radio Skopje,
a saka da slu{nat i drugite.
"Zabrzano rabotevme na eden proekt i ostanavme docna vo no}ta vo
zgradata na Radio Skopje. Odnenade` snema struja. Vo crnata temnina ne
znaevme {to da pravime. Ladislav ja pobara svojata golema ta{na od koja
retko se razdeluva. Otkako taa se najde vo negovite race, nabrgu bolsna
svetlina. Ne be{e taa silna kako onaa {to doa|a{e od elektri~nata struja,
no dovolno silna za da moè da se gledame. Be{e toa svetlina koja doa|a{e
od zapalena sve}a. Palfi vo svojata ta{na ima{e se', me|u drugoto i sve}a i
kibrit. Ni{to ne moè{e da go iznenadi pedantniot Ladislav", ja zavr{i
Sotir anegdotata.
Razdelbata be{e mnogu srde~na.
"Samo da me posluì zdravjeto, }e se vidime povtorno na 90-tiot
rodenden, a toga{ }e vi gi otsviram moite novi dela", re~e Ladislav.
Toj veruva vo toa pove}e otkolku drugite. Mi doa|a misla deka se' e
mo`no koga e vo pra{awe Ladislav.
269
42. Du{ata ne staree
Edno pretpladne, nabrgu po ubavite slu~uvawa vo Vilata, so

Ladislav molkum sedevme na edna od klupite od alejata na lipite
prepu{taj}i i' se na prekrasnata prirodna ubavina okolu nas. Lipovite
lisja tivko {umolea raznesuvaj}i ja omajnata mirizba na cvetovite.
Nedaleku od nas, rozovite cvetovi na jabolknicata se kapea na proletnoto
sonce. Ne`nozelenata treva, rasposlana nasekade i' dava{e vol{ebna
ubavina na gletkata.
"Vististinski i' se izraduvav na nagradata", re~e Ladislav
prekinuvaj}i go molkot. "Za toa ima pove}e pri~ini. Me raduva zatoa {to
toa e nagrada od Zdruènieto na kompozitorite na Makedonija. No, u{te
pove}e me raduva {to nagradata mi e dodelena ne samo za mojot pridones vo
muzi~koto tvore{tvo vo minatosta, tuku i vo sega{nosta. Najpove}e pak me
raduva {to toa se slu~i tokmu tuka, vo Vilata na krajot od alejata na
lipite."
Koga gi re~e poslednite zborovi, izrazot na liceto mu se izmeni. Do
nego dotekuvaa mnogu ~uvstva.
"Vilata na krajot od alejata na lipite ne treba da zna~i kraj na
na{eto postoewe, re~e. Nekoi doa|aat tuka, drugi si zaminuvaat i nikoga{
pove}e ne se vra}aat. Nekoi pak povtorno se vra}aat, a drugi tuka umiraat.
I vo toa nema ni{to ~udno. No, ne znam zo{to lu|eto, naj~esto na{ite
najbliski, ne' zamisluvaat kako su{testva koi samo vegetiraat vo
pretsmrtnata gradina. Toa go gledam vo pogledite na onie koi doa|aat tuka
na poseti. Se razbira ne kaj site. Mnogu ~esto mi doa|a da viknam: "Lu|e {to
vi e, koj |avol vlegol vo vas pa predvreme ste ne' otpi{ale. Sakam da im
objasnam deka i nie imame svoi misli i nadeì, vakvi ili onakvi, koi moàt
da vi se bendisaat ili ne, koi moète da gi razberete ili ne, no tie se na{i
misli, misli i ~uvstvuvawa na ìvi lu|e."
Dlaboko vozdivna.
"Sakam da im kaàm deka i nie se' u{te umeeme da se raduvame,
taguvame, da se lutime, veselime, da qubime... No znam, {to i da re~am, moite
zborovi nema da doprat do niv, tie se gluvi za vakvite zborovi koi samo
moàt da im ja razbudat sovesta koja dlaboko ja zakopale vo sebe."
Samo za mig podzastana pred da prodolì.
"Nabrgu otkako dojdov tuka go po~uvstvuvav seto toa, no i sfativ deka
tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite moè i da se sozdava, tvori.
Po pet godini naporna rabota sozdadov novi dela za koi, pokraj drugoto, i ja
dobiv vrednata nagrada."
Eden ~udesen bolskot blesna od crniloto na negovata zenica. Vo
zborot, u{te pove}e vo du{ata, mu se izme{ale radosta i tagata.
"Vo ìvotot dobiv pove}e nagradi i priznanija me|u koi: 11
Oktomvri, Kliment Ohridski, Kiro Burovski - nagrada na Zdruènieto
na muzi~kite umetnici na Makedonija, Orden na trudot so zlaten venec i
drugi, no ovaa nagrada mi e najmila zatoa {to se slu~uva sega, vo ovoj mig
270
koga sum vo osumdesettata godina od svojot ìvot. Se nadevam deka nema da
mi bide i posledna."
Mislata koja vo toj ~as mu dojde na umot rascuti na negovoto lice.
"[to ako imam osumdeset godini?", re~e. Ne znaev dali mene me pra{a,
ili pak toa mu be{e voved za tiradata koja mu be{e na um. Vedna{ potoa
zapo~na negoviot monolog.
"[to ako imam osumdeset godini", povtori." Da sedam bespomo{no i
da razmisluvam za Starosta, Samotijata i Smrtta. Ne sakam da i' se
predadam na taa troglava a`daja, iako so seta sila mi se zakanuva. Znam deka
nikoj ne uspeal da im izbega na Starosta i Smrtta, no siguren sum deka }e
ja pobedam Samotijata. Edna moja prijatelka od mladosta, filozof po
vokacija, vele{e: "Koj ne saka da bide star, neka se obesi mlad". Navistina
zvu~i cini~no, no na Starosta nikoj ne uspeal da i' pobegne. Vo mladosta
site ja posakuvaat Starosta i kako na vistinski dobrodetel i' se raduvaat,
a nasproti niv onie koi ja dosegnale, pa vo nea gledaat zlostornik na kogo
sakaat da mu se sprotistavat. A {to moàt da izmislat? Taa e gluva i slepa.
Si go vrvi patot nesopirlivo, ne podzastanuva nitu zdiv da zeme. Zatoa,
velam jas, ostavete gi takvite gluposti, zaboravete na niv i raduvajte mu se
na zemniot ìvot koj vi preostanal."
Otkako progolta edna surija misli prodolì.
"No, ona {to me zbunuva e {to site koga govorat za Starosta
sekoga{ zboruvaat za starosta na teloto, a ni{to ne govorat za du{ata. "Ej,
lu|e moi, ~esto si velam, {to ste zapnale toa pa toa. Dali ne ja ~uvstvuvate
du{ata va{a? Ili moèbi za nea ni{to ne znaete? Poglednete si vo nea
kako {to na ogledalo si go gledate likot i }e vidite ~udo nevideno. Jas
mnogupati se zagleduvam vo mojata du{a i veruvajte mi, taa e isto onakva
mlada kako i nekoga{. Taa i sega tolku silno vreska, {to mi se ~ini posilna
od bilo koga."
Gledam filozofot ima u{te mnogu {to da kaùva, no se premisluva
da go stori toa ili ne.
"Da sedam i da ja ~ekam Smrtta?", re~e.
"Glupost!"
"Da raspravam za nea?"
"U{te pogolema glupost!"
"Mnogu umnici se obidele da raspravaat za Smrtta. Napi{ani se
mnogu knigi, no naprazno. Tie na nikogo ne mu pomognale, najmalku na samite
sebe da ja izbegnat nea. Ima i takvi koi velat deka Smrtta treba da se
prifati kako dobrodojdenec, duri i da se nau~i taa da se qubi, a na krajot
izbezumeni od nea sami i' se turkaat vo nejzinata pregratka. Sekoj koj ima
tro{ka um, znae deka razgovorot so nea e bespolezen. Taa sekojpat pravi
onaka kako {to naumila i sekojpat izleguva kako taa toa go zamislila. Zatoa
ne sakam da razmisluvam nitu za Starosta, nitu za Smrtta, zatoa {to tie
se neminovnost protiv koi ne moè ni{to da se stori."
Otkako si ja goltna pluva~kata, prodolì.
"No, ima ne{to za {to vredi da se razgovara, a toa e Samotijata. Nea
ja poznavaat i mladite, no taa e nerazdeliv pridru`nik na starite. No, za
271
razlika od Starosta i Smrtta, taa moè da se sovlada. So godini sedev
doma zatvoren vo ~etiri yida. Rabotev, tvorev, no se slu~uva{e so meseci da
ne progovoram so nikogo, iako na um ne mi doa|aa nitu Starosta, nitu
Smrtta. A potoa se slu~i ona {to se slu~i. Sega tuka se druàm,
razgovaram, se raduvam, taguvam, se lutam. Iako tvore{tvoto vle~e kon
Samotija, sega znam deka ~ovek ne smee dolgo da bide sam zatoa {to mu se
zakanuva ludilo."
Patalecot povtorno prestana da zboruva. No, ne za dolgo.
"Ne znam {to se' }e kaàt drugite lu|e koga }e slu{nat {to jas velam
(iako nivnoto mislewe nikoga{ mnogu ne mi zna~elo) deka tuka vo Vilata
na krajot od alejata na lipite se ~uvstvuvam mnogu ubavo i deka tuka gi
pominav najubavite godini od svojot ìvot. So niv edinstveno moàm da gi
sporedam godinite na moeto detstvo koga ìveev vo Subotica, se' do moeto
zaminuvawe vo Zagreb. Vremeto pominato tuka me potsetuva na tie
ranodetski godini koga site bevme zaedno: roditelite, mojata sestra Lonti,
papa Jano{ i mama Ana, baba Tereza i moite tetki Etu{ i Margita, mojot
sakan ~i~ko Lali. Tuka, na eden vol{eben na~in gi prepoznavam i se
~uvstvuvam kako povtorno da sum me|u niv, zatoa {to site nie tuka sme kako
edno semejstvo."
Se slu{na vikawe od Vilata na krajot od alejata na lipite.
"Tamara po~ina", re~e so nataèn glas sestra Tereza.
43. Tamara
@ivotot na Tamara gasne{e tivko kako sve}a. I pred da padne i da si

go skr{i kolkot, i potoa, taa ne pokaùva{e tronka zagriènost od
Smrtta koja be{e na dopir na nejzinata ispruèna leva raka. Leè{e
spokojno vo postelata o~ekuvaj}i go posledniot ~as. Ponekoga{ na nejzinoto
lice moè{e da se zabeleì blaga nasmevka na svetica, a ponekoga{ ~udesna
svetlina bolskote{e okolu nejzinata glava. Site vo Vilata na krajot od
alejata na lipite ja po~ituvaa poradi ~udeseniot mir i blagost koi zra~ea
od nea. Iako ima{e seriozni praznini vo pamteweto, toa ne i' pre~e{e da
bide bliska so drugite. Ponekoga{ }e progovore{e i za odamna izminatite
vremiwa na koi besprekorno se se}ava{e. Pove}emina vo Vilata so
vnimanie ja slu{aa i ja znaea nejzinata ìvotna prikazna.
Tamara se be{e rodila vo edno od onie planinski sela od Zapadna
Makedonija do koe mnogu te{ko se stignuva, no zatoa od nego, vo minatosta,
mnogu ~esto se zaminuvalo na pe~alba {irum svetot. Vo seloto, sega
zapusteno, nekoga{ nemalo ku}a od koja vo tu|ina ne zaminal barem eden
ma`, mnogu po~esto se slu~uvalo da zaminat i nekolkumina od ista ku}a.
Nejziniot tatko Lazar, nabrgu otkako se oènil, zaminal na gurbet
ostavaj}i ja mladata nevesta trudna. Po tri godini koga Lazar se vratil pred
ku}niot prag go do~ekala negovata èna Angelina so ma{ko dete na race. Mu
se izraduval na detuleto i na ènata, no taa mu se storila nekako tu|a.
272
Ostanal vo seloto tri godini pred povtorno da zamine na pe~alba. Angelina
povtorno za~nala i rodila ènsko dete. Iako otsekoga{ redot bil kumot da
mu go dade imeto na deteto, a toj naj~esto go imenuval spored praznikot koga
toa se rodilo, ovojpat Lazar poital i i' go dal imeto Tamara na svojata
tuku{to rodena }erka. Na toa ne se sprotivstavil nitu kumot, nitu pak nekoj
vo ku}ata, iako na site im bilo ~udno zo{to pokraj tolku ubavi makedonski
imiwa, Lazar ja narekol svojata }erka Tamara. Se slu{nale mnogu muabeti,
se isprele i nekoi prikazni, za nekoi od niv slu{nale Lazar i Lazaroica, no
toa ne ja poremetilo nivnata sloga. Po tri godini Lazar povtorno do{ol.
Koga si zaminal, ja ostavil Angelina so tri deca, dvata sina i }erkata
Tamara. Posledniot pat koga Lazar do{ol, nalikuval na starec. Navasan
pove}e od maka odo{to od godinite, ostanal vo seloto za tuka da si gi ostavi
koskite. Do{ol redot da ja maì Tamara. Na denot na svadbata, Lazar kako
nikojpat dotoga{ prepil od vinoto. Se zamaal od nego i za golemo ~udo na
site, se rasplakal kako dete koga Tamara si zaminala od negoviot dom vo
ku}ata na mladoènecot, iako taa bila na nepove}e od dveste kra~ki od
negovata. Solzite na Lazara site gi protolkuvale deka se od premnogu
ispienoto vino i brzo zaboravile na niv. No, ne zaboravil i Lazar.
Mnogupati navra}al na niv, no ne moèl to~no da odgatne otkade tolkava
taga mu se rodila vo du{ata, ta i solzite ne moèl da si gi sopre za }erka si
Tamara. Edinstveno vo {to toj bil siguren, bilo deka toa ne se slu~ilo
poradi prepienosta od vinoto. Nabrgu potoa Lazar po~inal i ne stasal da ja
vidi sudbinata na Tamara, pa da uznae zo{to tolku solzi proleal za nea.
Tamara izrodila ~etiri sina. Po eden na sekoi dve godini. Tuku{to
go rodila najmaloto, maòt i' po~inal. Ja ostavil mlada vdovica so ~etiri
deca, ednoto na drugoto do ramewa, site so bistri pogledi i prgav um. Koga
na najstariot nejzin sin Teofil mu do{lo vremeto za sredno u~ili{te, go
ispratila Tamara da se {koluva vo grad, iako parite i' nedostasuvale za da
se prehranat drugite sinovi. I pokraj toa {to Tamara bila rabotliva, so
maka vrzuvala kraj so kraj i koga nekoj }e i' pridadel po ne{to. Nabrgu i
vtoriot sin zaminal vo grad, so èlba i toj da zavr{i golema {kola. Teofil
si go pribral bratot vo svoeto izajmeno odaj~e da si bidat blisku edniot do
drugiot ne samo kako bra}a, tuku kako prijateli i verni drugari. Koga
tretoto po red dete na Tamara stasalo za u~ili{te, taa re{ila so nego i so
najmaliot svoj sin Damjan da se preselat v grad, da bidat site zaedno. Onie
{to ostanale vo seloto so neverba gledale po nea koga si zaminuvala, no
site do eden i' se voshituvale na nejzinata hrabrost.
Site maki gi izdràla majka Tamara. [to se' jadnata ne rabotela, po
tu|i ku}i sluguvala, ponekojpat otkako pretpladneto }e is~istela edna ku}a,
popladneto vo druga }e pojdela. Samo Bog znae od kade tolku sila nao|ala,
iako teloto i' bilo malo i nejako. Ne zboruvala mnogu, no sekojpat iznao|ala
umni i dobri zborovi da progovori. Tie ne gi birala za so niv da im se
umilkuva na drugite, tuku taka od du{ata i' navirale. Lu|eto toa go
~uvstvuvale i site bile privrzani kon nea, a pove}eto od niv se obiduvale da
i' pomognat. A sinovite nejzini kako {to rastele i tie pomagale, rabotej}i
bilo {to za da dojdat do nekoja para. No, {koloto sekojpat im bilo na prvo
273
mesto. I zavr{ile studii, i na golema radost na majka Tamara se vrabotile.
Kako otsekoga{ bil redot vo nejzinoto rodno selo, najnapred najstariot da
se odomi i od nego da se do~eka prvo vnu~e, taka i bidnalo. A potoa, kako
{to redot im doa|al, spored godinite, se odomuvale. Nabrgu stanale ~etiri
za po~it domovi. Majka Tamara si kroela planovi vo mislite, no za toa na
nikogo ne kaùvala, da ostane da ìvee so Damjana, svoeto najmalo ~edo, kako
od vek vekum bil redot. No, ne malku Tamara se iznenadila koga nabrgu po
negovata svadba, edna ve~er se sobrale ~etvoricata nejzini sinovi za da i'
kaàt {to odlu~ile tie.
"Majko", po~na Teofil da zboruva, no podzastana kako zborovite da mu
go za~epile grloto. "Majko", povtori so nejak glas, "nie, sinovite tvoi, se
dogovorivme kade }e ìvee{ ti ponatamu. Godinata ima dvanaeset meseci i
~etiri godi{ni vremiwa, a ti majko ne' ima{ nas ~etiri sinovi, pa taka
otsevte tri meseci }e bide{ kaj mene, kako najstaro tvoe ~edo, a potoa po
red, sekoj po tri meseci }e te gleda i neguva, se' taka do koga Gospod ti go
odredil smrtniot ~as"
Dodeka toj zboruval, taa pravo vo o~i go gledala, a mnogu misli i' se
premetkale vo glavata, no ni{to ne progovorila. I bez da saka, pogledot i'
zaskital po sinovite i se zadràl na nivnite o~i. Vo niv go videla istoto
{to i' go govorele i o~ite na Teofila.
"Moèbi sinovite moi se vo pravo", i' do{lo na um. "Moèbi sekoj od
niv saka da posedam i vo negoviot dom za da mi zablagodari za ona {to go
storiv za nego, iako jas ni{to drugo ne sum napravila, tuku ona {to sekoja
majka posakuva da go napravi za svoeto ~edo", i' se nadovrzale mislite.
Otkako molkot potraal znaela taa deka taa treba da kaè ne{to.
"A {to da im kaàm jas koga tie, moite deca, ve}e re{ile {to da
pravat so mene", i' do{lo na um.
"Dobro, sinovi moi, pravete kako {to ste naumile, belki taka }e e
najdobro za vas." I' do{lo vo misla da dodade "i za mene", no ne{to ja
soprelo i zborovite i' ostanale vo du{ata.
U{te istata ve~er Tamara si gi sobrala svoite pqa~ki i so Teofila
si zaminala vo negoviot dom. To~no na tri meseci, taa povtorno si gi
sobrala svoite drebolii i so Teofila zaminala kaj svojot vtor po starost
sin. I se' taka po red, od edna ku}a vo druga, od vtora vo treta, od treta vo
~etvrta, od ~etvrta vo prva, se selela majka Tamara se' dodeka ne i' se svrtel
umot, pa ne moèla da se snajde kade se nao|a, dali vo ku}ata na Teofila, ili
vo ku}ata na Damjana, kade bila postavena kujnata, kade bawata, kade
krevetot nejzin. Koga Tamara po~nala da gi gre{i imiwata, otsevte na
snaite, a nabrgu i na sinovite svoi, povtorno se sobrale sinovite vo ku}ata
na Damjana od kade taa otsevte zapo~nala da se vrti vo ~udnata vrtele{ka
{to ja izumile tie. I re{ile ~etvoricata sinovi {to da napravat so
Tamara. No, ovojpat Teofil nemal sila toj toa da i' go re~e na majka si, pa
zatoa Damjan, vo ~ij dom taa se nadevala deka }e ìvee zasekoga{,
progovoril: "Tamaro majko, nie sinovite tvoi gledame deka ma~no ti e da se
snao|a{ vo na{ite domovi, pa zatoa re{ivme da te smestime vo edna Vila
koja se nao|a na krajot od edna aleja od lipi, kade dobri lu|e }e te gledaat i
274
neguvaat, a nie, sinovite tvoi, }e te posetuvame, i toa sekoj od nas }e doa|a
edna{ nedelno, po istiot red kako {to ti po tri meseci doa|a{e kaj nas."
"Pravete kako ste naumile, sinovi moi, vie podobro znaete otkolku
jas, kutrata va{a izlapena majka", im vozvratila Tamara.
I navistina, sinovite na Tamara doa|aa vo Vilata na krajot od
alejata na lipite da ja posetat, onaka kako se bea dogovorile, sekoj od niv
edna{ nedelno. I' nosea ponuda, ponekoga{ sukan komat. Taa, otkako }e
kasne{e dva-tri kasai, }e se nasmevne{e i so bolskot vo o~ite }e
pogledne{e vo sinot pred sebe, }e go fate{e za raka, dolgo }e mu ja
miluva{e i najsetne }e mu ja bakne{e dlankata. Toj zbunet ne znae{e {to da
napravi, se obiduva{e da si ja povle~e rakata, no taa cvrsto ja drè{e.
"Fala ti, tatko Lazare za site dobrini", vele{e, seedno miluvajki mu
ja rakata.
"Ne sum majko, Lazar, tatkoto tvoj, Damjan sum majko, sinot tvoj" }e i'
vozvrate{e toj i so nasolzeni o~i }e si zamine{e, otkako }e ja pomiluva{e
so rakata po pobelenata kosa.
Po tri meseci umot na Tamara malku i' se izbistri, po~na da zboruva,
povremeno da si potpevnuva i za~udo, sekojpat koga pee{e drobni solzi
rone{e. Glasot i' be{e milozliv, no mnogu trauren. Koga Ladilav za prvpat
ja slu{na i' re~e deka e nadarena so ~udesen glas koj pobuduva mnogu ~uvstva.
Taa ni{to ne re~e, no u{te poglasno zapea. Ottoga{ sekojpat koga Ladislav
}e ja zamole{e da zapee nekoja od starite makedonski pesni, taa nikojpat ne
go odbiva{e.
Koga Tamara padna i go skr{i kolkot, vedna{ dojdoa nejzinite sinovi.
Dlaboka taga im se gleda{e vo o~ite, nebare taa da ùbore{e od nivnite
du{i.
"Kako si, majko Tamaro?", seedno ja pra{uvaa.
"Dobra sum", vele{e taa so nasmevka na liceto.
Kako vremeto minuva{e i taa tivko gasne{e, ~udesna svetlina
bleska{e okolu nea. Taa ne zgasna i koga mrtva leè{e vo postelata.
44. Nad-~ovek
Kako vremeto odminuva{e, se' pove}e zapoznavav nekoi osobini na

Ladislav. Ponekoga{ ostanuvav vistinski zbunet koga }e zabeleèv kako
nekoja od tie osobini dosegaat do dve sprotivni krajnosti. Taka toj
pokaùva{e neverojatna pedantnost i krajna nemarnost. Vo tvore~kata i
instrumentalnata kreativnost, Ladislav cvrsto veruva{e deka moè da ja
dosegne perfekcijata. Be{e protivnik na improvizacijata. Iako be{e
vqubenik vo xezot, ne gi saka{e slobodnite improvizacii. Saka{e i vo
xezot da vospostavi red, da stigne do sovr{ena izvedba kako i pri
muziciraweto na nekoe delo od Betoven. U{te kako dete za vreme na
ve`baweto na pijano stoperkata ja povrza so metronomot so cel sekoja
izvedba da trae ni sekunda pove}e, ni sekunda pomalku, tuku tolku kolku {to
275
avtorot odredil vo notniot zapis. Toa negovo nastojuvawe kon besprekorna
sovr{enost ostana zasekoga{ vo nego. No, i koga }e se zafate{e so nekoi
drugi raboti koi nemaa bliskost so muzikata, toj opsesivno se drè{e za
nekoi svoi utvrdeni {abloni. Toa moè{e da se zabeleì i koga gi
prave{e podgotovkite za sostanocite na socioterapiskata zaednica, koga
istite gi vode{e, koga gi pi{uva{e zapisnicite... I koga govore{e
vnimava{e na sekoj zbor, no i kako govorat sogovornicite. Dikcijata mu
be{e sovr{ena kako na iskusen akter. Rakopisot mu be{e sovr{en,
vistinski krasnopis. No, taa opsesivnost kon perfekcija sosema
is~eznuva{e koga ~ovek }e se najde{e vo prostorot vo koj toj ìvee{e i
tvore{e. Vo Kabinetot br. 9 vladee{e golem nered. Sobira{e se' i se{to,
naj~esto semo`na ambalaà: {i{iwa, plasti~ni }esi, kartonski kutii,
stari vesnici... Taa svoja opsesija toj ja narekuva{e kontrakultura. Ovoj
zbor go opfa}a{e negovoto veruvawe deka ne treba ni{to da se uni{tuva i
deka od vetvite raboti moàt da se napravat mnogu korisni ne{ta.
Uni{tuvaweto silno go lute{e. Iako ne moè{e so sigurnost da se
potvrdi od koga i poradi {to kontrakulturata se be{e za~nala vo nego,
moè{e da se naseti deka nea ja nosi so sebe od ranoto detstvo i deka
uni{tuvaweto na prirodata, u{te pove}e ~ovekovata destrukcija se
'rtulcite od koi e za~nata ovaa negova opsesija.
Posebno impresivni bea negovite straotna upornost i nepresu{na
energija. Moè{e da se zabeleì kako so meseci, den i no} e posveten na
nekoja muzi~ka kreacija. Preku no}ta, za da ne im dodeva na drugite od
sobata, so xebnata lampa si go osvetluva{e tekstot dodeka pi{uva{e.
Negovata upornost vo tie tvore~ki migovi be{e straotna. Ponekoga{ taa
nalikuva{e na detska tvrdoglavost. Vo tie migovi na zanes, ako nekoj na
bilo kakov na~in se obide{e da go raskoleba, stanuva{e pre~uvstvitelen.
Toa se slu~uva{e ne samo koga ja slede{e svojata tvore~ka ideja vo sferata
na muzikata, tuku i vo bilo koja oblast na ~ovekovoto znaewe i umeewe,
vklu~uvaj}i ja tuka i fizikata, hemijata, astronomijata, medicinata...
Sekojpat gleda{e napred. A vo toa negovo videnie ima{e ne{to proro~ko,
svojstveno na prorocite. Vo toa negovo ~ekorewe pred vremeto vo idninata,
bolskote{e rozova svetlina svojstvena na najtvrdokornite optimisti. No i
pokraj toa, moè{e ponekoga{ da se slu{ne kako veli: Jas sum roden so
reaktivna depresija poradi mnogu gubitoci. Koga }e go slu{nev kako go
veli toa, vistinski se zbunuvav. Ne moèv vo migot da sfatam kako od
rozoviot optimizam zapa|a{e vo crn pesimizam. "Za kakvi gubitoci
zboruva toj koga tolku mnogu ne{ta napravi vo ìvotot i se' u{te tvori", se
pra{uvav. "Dali e toa moèbi poradi negovata ogromna glad za vnimanie,
qubov, po~it...?", mi se tutna eden glas vo mislite. "Zar prekrasnata muzika
koja yuni od pijanoto pod negovite prsti, zar prekrasnite kompozicii koi
yunat od negovata du{a, nekoga{ i denes, ne moàt da ja ispolnat ogromnata
bezdna koja zjae vo nego", prodolì toj glas da vreska vo mene. Negovite
postignuvawa vo minatoto kako da ne mu zna~at ni{to. Ne saka{e da se
vra}a nanazad i da uìva so lovorikite koi niz ìvotot gi sobira{e.
Postojano traga{e po ne{to novo, epohalno, besmrtno, nenadminlivo.
276
êstopati toa be{e nekakva kompilacija na se' i se{to, me{avina na nekoi
realni i do realni razmisli, najpove}e nekakvi tvorevini na negovata
fantazija. Bez ovaa iluzija se ~uvstvuva zbunet, izguben. Postojano
proniknuvam od pepelta, kako Feniks, vele{e ~estopati. No, Feniksot vo
koj toj proniknuva od ni{taviloto moè{e da nalikuva na onoj prethodniot,
no i da bide sosema razli~en. I veli~ieto na Boga mu pre~e{e. Opsenat
be{e so idejata za kosmopolitskoto, univerzalnoto. Sekidnevnoto,
lokalnoto ne go interesira. Toa ne be{e dovolno da go ispolni. Iako ~esto
zboruva{e deka se natprevaruva samiot so sebe, so svojata minatost, toj
vsu{nost vojuva{e so site, vo sega{nosta, no i so onie neznanci koi trebaa
da pristignat vo idninata. Fantazijata mu be{e nepresu{na. Koga }e se
po~uvstvuva{e neinventiven, vo muzikata se prefrla{e, na ne{to sosema
drugo, no posebno zadovolstvo mu pretstavuva{e da raboti istovremeno na
pove}e ne{ta. Saka{e da eksperimentira: so fizikata, elektronikata,
hemijata, farmakologijata, medicinata... ûdesen alhemi~ar be{e toj.
Mnogupati se pra{uvav dali ovie osobenosti koi se inkorporirani vo
negoviot karakter se fikcija na eden me~tatel koj ne{to zamislil vo
svojata glava, ili se pak osobenost na genijalec.
Otkako site ovie razmisli mi pominaa niz umot, drugi nadojdoa kako
poroen do`d sred leto, koga neboto nesopirlivo do`di. Prvo na {to
pomisliv be{e deka ponekoga{ znae{e so pogledot da zamine nekade daleku.
Pred toa da se slu~i, govorot mu be{e te~en i odnenade` }e podzastane{e so
zborot, potoa }e pojde{e po nekoja poinakva mislovna pateka i }e
prestane{e da govori. Molkot koj zjapa{e be{e mnogu neprijaten. Koga toa
nekolkupati se povtori, prvo na {to pomisliv be{e deka toa moèbi mu se
slu~uva koga do nego ùborat pove}e razli~ni misli, a toj se koleba koj pat
da go fati. Vedna{ potoa mi dojde primisla deka toj vo tie migovi moèbi
razmisluva da zboruva ili ne za ona {to mu do{lo na um, ili moèbi ne{to
go spre~uva da go kaè toa {to go naumil. Mi se stori i deka toj sudija
ponekoga{ e mnogu strog i nepopustliv, a ponekoga{ mnogu povozdràn. Od
nego zavise{e kako }e prodolì na{iot razgovor. Se slu~uva{e da se
razdelime so molk, ili poretko do mene da doprat samo nekoi zagado~ni
zborovi. A tokmu tie budea golema qubopitnost vo mene. Mi se stori deka vo
niv se krie nekoja dlaboka tajna. Iako posakuvav da uznaam {to se zatskriva
zad seto toa, dolgo ne rekov nitu zbor, zatoa {to imav pret~uvstvo deka
treba da pri~ekam dodeka ne dojde vistinskiot ~as, koga Ladislav samiot }e
posaka da mi kaè za toa. No, mojata qubopitnost ponekoga{ be{e
neskrotliva. Se slu~i nekolku pati da go zapra{am {to zna~i toa, no toj }e
mi vozvrate{e deka ne saka da zboruva za toa. Toga{ pomisliv deka moèbi
vo toa ima ne{to dlaboko intimno, ne{to na {to sekoj ~ovek ima pravo da
si go za~uva za sebe, da go zaklu~i vo nekoja odaja na svojata du{a i za toa na
nikogo da ne mu kaè ni{to. So ovaa primisla qubopitnosta kako malku da
papsa vo mene. No nabrgu, otsevte vozdràno, potoa mnogu pojasno toj mi dade
do znaewe deka tie negovi tajnoviti ne{ta se povrzani za nekoi negovi
sposobnosti koi dosegaat i do kosmi~ki viso~ini.
277
Eden den, koga go spomnav imeto bo`jo, toj me zapra{a dali ja znam
tretata bo`ja zapoved. Iako gi znaev Desette bo`ji zapovedi, ne znaev to~no
koja od niv e pod brojot tri. I dodeka jas razmisluvav koja bi moèla da bide
go slu{nav negoviot glas.
"Ne go izgovaraj naprazno imeto na Gospoda tvojot Bog".
Go svrtev pogledot kon nego i zabeleàv deka izrazot na negovoto
lice oddava{e stroga serioznost. Bev pomalku zbunet, no go rekov ona {to
vo istiot ~as mi dojde na um.
"Jas mnogu ~esto go izgovaram imeto bo`jo", rekov. "Osobeno koga
nekoi raboti ne mi se do kraj poznati. Toga{ velam, toa najdobro go znae
na{iot Gospod Bog", dodadov.
"Jas nikoga{ ne go spomenuvam Boga!", re~e so glas koj sosema
soodvestvuva{e na negoviot seriozen lik.
"[to li treba da zna~i ova", pomisliv, no ni{to ne rekov.
Na um mi dojdoa pove}e razmisli. Si pripomniv za Ve~niot Ogan, za
Kongregacijata, za Dogmite i zabranite, za Du{evnite ve`bi... za koi toj
mi zboruva{e. Si pripomniv i deka edna{ se obidov da progovoram so nego
za negovite razmisli za Gospod Bog, no edinstveno {to od nego slu{nav
be{e, deka postoi razlika vo Bogot vo koj toj nekoga{ veruval i pretstavata
koja ja imal za nego i ona vo {to denes veruva. Znaev deka i ovojpat treba da
bidam trpeliv dodeka samiot toj ne odlu~i da mi zboruva za tie negovi
tajnoviti razmisli me|u koi i samiot Gospod Bog go be{e spletkal. No, ne
treba{e da ~ekam.
"Postoi li Nad-~ovek na planetata Zemja?", me zapra{a toj.
Vistinski se zbuniv. Ne znaev {to da re~am. Namesto jas da mu
postavuvam pra{awa, se slu~i obratnoto. I pred da kaàm bilo {to, eden
glas mi pro{epoti: Za bogo-~ovekot li misli? Za genijot nad site genii?
Za ...?" I bez da sakam vo mislite mi se tutna Ni~e. Slu{av kako na siot glas
vreska vo mene.
"Za Nad-~ovekot ve u~am. ôvekot e ne{to {to treba da bide
nadrasnato. [to ste storile vie da go nadrasnete? [to e majmunot za
~ovekot? Potsmev i ma~en sram. Tokmu toa treba i da bide ~ovekot za Nad-
~ovekot; potsmev ili ma~en stram... Nad-~ovekot e smislata na zemjata...
Nad-~ovekot: toj e onoj grom, toj e taa ludost! ôvekot e jaè optegnato
me|u ìvotnoto i Nad-~ovekot, - jaè nad bezdna... Ah, ve}e sum prezasiten
od tie najvisoki i najdobri! Bi sakal od taa viso~ina da odam nagore, nadvor,
ponatamu kon Nad-~ovekot!"23
"Postoi", go slu{nav povtorno glasot na Ladislav.
Zbunetosta ne se istava{e od mene. Dodeka se obiduvav da nasetam na
{to misli toj, Ni~e prodolì da govori.
"Bog e mrtov; Bog umre od svojata somilost kon lu|eto... Vi kaùvam za
ona {to e najprezlivo: a toa e Posledniot ~ovek." "Ja pronajdovme sre}ata" -
velat poslednite lu|e i trepkaat so o~ite... Mnogu mi se dopa|aat i
23
Fridrih Ni~e, Taka zboruva{e Zaratustra, Skopje, Makedonska kniga, 1978. (kurziv V.V.)
278
siroma{nite po duh: go pomagaat sonot. Tie se blaèni, a posebno koga
tvrdime deka sekoga{ imaat pravo."
Bunilo. Ko{marni misli. Nevideni paradoksi. Koga go slu{am Ni~e,
se ~uvstvuvam kako koga go ~itam Svetoto pismo.
45. Genij nad site genii
"Nad-~ovekot postoi, no treba da se stigne do nego", re~e Ladislav.

"Kamenot treba da se izdelka. Za toa e potrebna silna volja i ostar um. No,
samo tie ne se dovolni da se stigne do prosvetluvaweto. Pred toa da se slu~i
du{ata treba da se oslobodi od bilo kakva tiranija. Toa e kruna na site
napori. A toga{ portite na ve~nosta zasekoga{ se otvoreni."
Nekakva ~udna svetlina bolskoti od negovoto oko.
"Genijalnosta e eden posto vdahnovenie, a devedeset i devet posto
pot, veli Edison i jas se sloùvam so nego. No, da se dosegne genijalnosta,
neohodno e i ednoto i drugoto. Ako vdahovenieto se stavi na edniot tas od
vagata, a rabotata na drugiot, moè da se slu~i jazi~eto da pokaè deka
ednakvo teàt. Nemo`noto ponekoga{ e mo`no. Toa ti e Alhemija. Treba
duhot da se izvle~e od sirovata materija. A toa da se postigne, treba da se
sfati ~udesnata povrzanost na Makrokosmosot-Univerzumot i
Mikrokosmosot-ôvekot. Zborot ima golema magi~na sila. Muzikata isto
taka. Poznavaweto na tonovite, ritmite, harmonijata i nivniot odnos,
pomagaat da komunicirame so harmonijata na povisokite svetovi. Muzi~koto
zna~ewe na broevite e vistinsko vol{ebstvo. Geometrijata ja krie tajnata
na seta kosmogonija. Kako splet na mnogu ne{ta vo edno. No, da se stigne do
toa, mora da se svrti ~ovekot kon sopstvenite sili, a ne da ~eka
prosvetluvawe od Boga."
Mnogu misli mi se pletkaat vo glavata. "Toj e mistik, toj veruva deka
e izbraniot, deka umee da dosegne do nat~ulnoto, da go iznajde
boènstvenoto vo sebe, zaronuvaj}i vo mra~nite dlabo~ini na svoeto bitie.
Toj veruva vo ~uda, vo nadarenosta deka moè da gi otkrie site tajni i
transcedentno da komunicira so kosmosot", govori eden glas vo mene.
Govori vo nekakov zanes i ne go zabeleùva moeto prisustvo.
"Na plamenata yvezda ~ii pet kraci go pretstavuvaat ~ovekot, vo
sredina stoi golema bukvata G. Taa go ozna~uva genijot. A toj ~udotvorec
izdignat visoko go posvetil ìvotot za slava i dobrini vo svetot. Za àl,
politi~kiot moral se' pove}e papsuva zatoa {to mo}ta gi vodi kon
demagogija. Nau~niot moral se' pomalku i pomalku se temeli na prirodnite
fenomeni, a filozofskiot moral poodamna se otkaàl da vospostavi
ramnoteà pome|u Dobroto i Zloto."
"Genijot te{ko moè da se razbere", si velam. Go podigam pogledot
kon nego i gledam kako dlaboko vozdivnuva. Vo sledniot mig gledam pred
sebe kako Ladislav meditira i pravi joga ve`bi. Ne znam privid li e, ili
vistina. Bes~ujno go izdi{uva siot vozduh. Stomakot mu e sosema vovle~en.
279
Potoa tivko i ne~ujno gradite mu se izdigaat, a vozuhot mu gi ispolnuva
belite drobovi do samiot vrv. I povtorno po istiot red. Go ~ini toa lesno,
bez napor, ne~ujno. Potoa negovoto slabo, no cvrsto telo po~nuva da se
previtkuva vo nemo`ni polo`bi. Gi ve`ba asanite: Sarvangasan, Halasana,
Matsyasan, Pashchimatansana, Bhujangasana, Salabhasana, Dhanurasana, Ardha-
Matsyendrasana, Sirsasana, devet na broj. So nasmevka na liceto mi veli:
"Jogata zna~i edinstvo na bitieto. Toa se slu~uva koga umot i materijata }e
se soedinat vo edno. Golema gre{ka e da se zanemari duhot. ôvek koj saka da
stasa do nadrealnoto, mora da zagospodari so fizi~koto, mentalnoto i
duhovnoto vo sebe. Da se di{e zna~i da se ìvee. Ako pravilno di{eme
teloto ni se zacvrstuva, a radosta izleguva na videlina. Glasot ni stanuva
blag i melodi~en. Celoto telo se pro~istuva, a duhot lesno se koncentrira.
I nikoga{ ne treba da se zaboravi na ~udesniot misteriozen zbor OM."
Od mislovrteòt se odvojuva eden glas vo mene:
"Genijot ne umee da ìvee kako obi~en ~ovek, ludiloto polesno go
razbira."
"Ladislave, moè{ li da napi{e{ za site ovie raboti koi mi gi
kaùva{, te{ko gi razbiram", velam.
"Nemo`no e toa, imam premnogu da kaàm, so denovi da zboruvam."
"Moèbi za triesetina tajnoviti ne{ta da progovori{", dodavam.
"Do trista", "veli, no najdobro e neograni~eno, beskone~no", dodava.
Pogledot mu bolskoti. Gleda vo viso~ina, a potem nadolu. Mi se ~ini
deka go ~uvstvuva Nad-~ovekot vo sebe. Veruva vo toa. I mu se raduva. Se
pra{uvam, dali navistina Nad-~ovekot e vo nego? I vo eden mig do mene
dopiraat pove}e glasovi koi kako mnoguzvu~no eho povtoruvaat: Genij! Genij!
Genij! Da, si velam, toj e genij, no toa za nego ne zna~i mnogu, toj saka da bide
genij nad site genii.
"Nad-~ovekot e stvarnost", dopira do mene negoviot glas. "Toa e Lun-
kralot na no}ta. Ludo! Ludo moèbi? No, jas pove}e sakam da slu{nam kako
{epotat "Ludak". A toga{ do mene dopira eden silen glas koj dovikuva:
Videte go, vozi kako ludak!"
Tolku mnogu sum zbunet. Ne znam {to da mislam. [to se krie vo nego,
se pra{uvam. Genij, slu{am eden glas, a potoa eho od pove}emina poznati
muzi~ki imiwa. Veruvam vo toa, no znam deka ima i ne{to drugo.
46. Harmonija na ti{inata
Od Muzi~ko-produkciskoto studio, kabinet broj 9 katadnevno se

slu{a{e glasot na Orsin. Ponekoga{ razbranuvan kako proletno zelenilo,
ponekoga{ ednoli~en kako letnoto òltilo, ili rasko{en kako esenskoto
{arenilo, ili tivok kako zimsko belilo toj razbuduva{e vozdi{ki.
Ladislav go tvore{e svoeto govorno-muzi~ko delo Godi{nite vremiwa.
"Kru`noto dvièwe ne sopira", re~e edna prikve~erina koga pojdovme
na pro{etka. "Site godi{ni vremiwa imaat svoja ubavina. Vo niv e
280
sodràna tajnata na ra|aweto, ìvotot, smrtta i povtornoto ra|awe.
Eleusinskite misterii i mitot za Feniks otsekoga{ go privlekuvaa moeto
vnimanie. Navistina e vol{ebno da se vidi kako od mrtvoto zrno se ra|a
ìvot, za potoa povtorno da se vrati vo mrtviloto, vo ve~noto kru`no
dvièwe. Istoto se slu~uva koga od pepelta se ra|a Feniks i kako ptica
lesnokrila se izvi{uva vo nebesnata nedoglednost kako simbol na noviot
ìvot", re~e ne spu{taj}i go pogledot od nebo.
"Dali ~ovekot e vo sostojba da ~ekori po tie ~udesni pateki?",
zapra{a i prodolì da govori.
"Za toa da se slu~i, ~ovek pred se' treba da znae {to o~ekuva od
ìvotot i {to se' treba da stori na patot do nemo`noto. Toa e teòk pat.
Teòk e opstanokot. Treba najnapred da se izvrvi zemjata, vodata, vozduhot
i ognot. A toa da se slu~i, ~ovek treba pred toa da se zapoznae samiot sebe,
da gi zapoznae ~uvstvata na pette setila: vidot, dopirot, sluhot, vkusot i
mirisot. Pritoa prirodata treba da mu bide najdobriot u~itel zatoa {to vo
nea se zbrani site ne{ta, i dobrite i lo{ite, no vo ~udesna harmonija.
Te{ki se isku{enijata teloto da se oslobodi od ne~istotijata. No, negovoto
is~istuvawe zna~i i is~istuvawe na du{ata. Koga toa }e se slu~i, taa moè
da se naso~i kon se' ona {to e dragoceno, vozvi{eno i polno so milosrdie.
Toa se odnesuva na site lu|e, bez ogled na rasa, narod, zemja, religija."
Po dolgata pro{etka Ladislav pojde kon klupata pod golemiot
rascuten bagrem. êstopati pro{etkite vo samrakot mu zavr{uvaa dotuka,
osobeno koga bagremot cute{e. Opojniot miris podobro se ~uvstvuva vo
temnina, znae{e mnogupati da re~e. Se zagleda vo golemata kro{na
ispletena od lisja i beli cvetovi koi se kapea na svetlinata od polnata
mese~ina.
"Akacijata e ~udesno drvo", re~e i sedna na klupata. "Taa gi sokriva
site tajni i tajnata na Hiram."
Povtorno go podigna pogledot kon nebesnite viso~ini.
"Vo ìvotot mi be{e mnogu va`no da doznaam od kade doa|am? Za da
odgovoram na ova pra{awe mi bea potrebni silna volja i izostren um.
Istrajnosta i budnosta mi pomognaa mnogu. Uznav deka doa|am od vol{ebnata
temnina narosena so nebroeni sitni svetilki. Od haosot e roden kosmosot
kako {to od dete se sozdava ~ovek. No, golema gre{ka e koga se veli deka od
ni{toto se sozdava ne{to. I vo ednoto i vo drugoto e sodràno se'.
Makrokosmosot i mikrokosmosot se nerazdelni, no treba toa da se doìvee
i preìvee."
Te{ki kako olovo se negovite zborovi. Popoleka go spu{ta pogledot
kon stebloto.
"Koj sum? Dolgo go barav odgovorot i na ova pra{awe. No, doznav. Jas
sum Sizif. No, jas ne taguvam od napornata rabota, naprotiv, se raduvam na
nea. Navistina te{ka rabota e iska~uvaweto na golemiot kamen kon
strmniot rid, no vo nea ima ne{to veli~estveno. Patem, postojano se
obiduvam da ja najdam ramnoteàta na sprotivnostite koi vodat boj vo mene.
Verbata deka koga }e ja dosegnam viso~inata, }e se slu~i ne{to mnogu
golemo, mi dava veli~enstvena sila. I stasuva radosniot mig. Toj za mene e
281
kako ve~nost. Znam deka tuka ne e krajot. Trkalaweto na kamenot nadolu e
polesniot del od rabotata, no i radosta e pomala. No, koga seto {to se
slu~uva i se sleva vo edno ja ~uvstvuvam harmonija. Taa navistina e
prekrasna, iako znam deka ne e onaa sovr{ena harmonija koja ja baram, taa
doprva doa|a."
Bavno go spu{ta pogledot kon zemjata.
"Na prvite dve pra{awa poodamna go najdov odgovorot. No, tretoto i
posledno pra{aweto postojano mi yune vo umot: Kade odam? Kade odam?...
Ponekoga{ mi se ~ini deka go znam odgovorot, no ponekoga{ ne sum siguren.
Ne e ednostavno da se odgovori {to }e se slu~uva so mene posle smrtta, iako
taa nikoga{ ne me zagriùvala. Koga po~nav da go sozdavam moeto posledno
muzi~ko delo, mislite me vratija na samiot po~etokot Po rasko{nata
prolet, bleskavoto leto, plodnata esen, dojdov do ti{inata na zimskata
belina. A koga site se sobraa vo edno, vidov silen bolskot od svetlina i
slu{nav ~udesna melodija od tonovi zbrani vo ti{ina. Tuka, na edno mesto
se bea zbrale notite od razbranuvanoto proletno zelenilo, od ednoli~noto
letno òltilo, od rasko{noto esensko {arenilo i zimskoto belilo. Toga{
uznav deka vo ti{ina se krie seta tajna."
"Nekoi velat deka ti{inata e nadvor od umot!?", rekov.
Ne re~e ni{to. Ne go ni podigna pogledot. Prodolì da govori kako
i da ne me slu{na.
"Moèbi toa be{e sovr{enata harmonija koja otsekoga{ ja barav.
Nalikuva{e na ti{inata koja e po~etok i kraj, kraj i po~etok na se'. Vo
ti{inata se zbrani tagata i radosta, qubovta i omrazata, dobroto i zloto,
ìvotot i smrtta... "
Nekade od dale~ina do mene dopre prekrasnata muzika na Klod
Debisi. Ja prepoznav. Toa e negoviot Preludium koj Ladislav sovr{eno go
izveduva na pijano. Se naeìv. "Kakov predznak e toa? Vo {to saka da me
vovede stariot mudrec", se zapra{av. Vo magijata na semo}nosta i
besmrtnosta, ili moèbi ...", dopre do mene glas. Mi se stori deka toa be{e
eho na negovite misli. Stanav i si zaminav.
282
EPILOG
Edno tmurno eseno popladne Ladislav si zamina od Vilata na krajot

od alejata na lipite. Si zamina kako voin, (kako) nesopirliv tvorec na
ubavoto. Zamina zatoa {to taka mora{e da bide. Ne be{e toa negova
èlba. I pokraj toa si zamina bez taga vo du{ata, iako ~estopati govore{e
deka tuka vo Vilata na krajot od alejata na lipite gi minal najubavite
godini od ìvotot koi edinstveno gi sporeduva{e so onie ranodetski
godini pred da zamine vo Zagreb. Ja prifati realnosta kako delo na
sudbinata. Saka{e da veruva deka zaminuvaweto od Vilata e samo u{te edna
etapa od negoviot ìvot. Znae{e {to ostava zad sebe, iako najmalku saka{e
da gleda vo minatosta. Se hrabre{e i pottiknuva{e deka idninata }e mu
donese novi predizvici.
Dolgo gi sledev stapkite na Ladislav. Vo taa potraga po vistinata se
izrodija mnogu razmisli i pove}e pra{awa. Od kade li poteknuva taa silna
nepresu{na èlba da se odi napred, napred, nesopirlivo do beskone~nosta?
Od kade izrtuva toj straoten poriv koj ne mu dava nitu eden mig spokoj?
Dali e toa ne{to {to doa|a od vnatre ili odnadvor? Dali...? bea samo
eden mal del. Znaev deka kodovite preneseni preku genite ja snosat del od
vinata. I genijalnosta e del od niv. No, toj pove}e im veruva{e na
kosmi~kite sili. Za slu~uvawata dlaboko vo nego be{e pove}e nesvesen
otkolku svesen. Kako i da be{e niz dolgiot izminat ìvoten pat, vo nego
opstana deteto koe ima{e silna potreba da ja iskaùva i da ja dokaùva
svojata genijalna nadarenost, da gi voodu{evuva drugite, no ne toa da go ~ini
tuku-taka, tuku sekoga{ da bide prv. Moèbi vo pravo be{e negoviot tatko
Eugen koj ne edna{ mu be{e rekol: Ti Laci, moj si kako sinot na onoj car
koj bil presre}en zatoa {to znael da sviri na {upelka, a ne se raduval {to
celoto carstvo nemu mu pripa|a. Otkako sozna deka muzikasta ne e negovata
vistinska èlba, tuku èlba na negovite roditeli koi toa go o~ekuvaa od
nego, taa stana samo del od negovata seopfatna imaginacija. Toga{ posaka da
gi razotkrie site tajni, zemni i vonzemni. Znae{e deka toa moè da go
postigne ako hrabrosta, maèstvenosta pred se', ovladeat vo nego i toj
nikoga{ ne potklekne pred ~uvstvoto {to se narekuva strav. Lun - kralot na
no}ta, Nad-~ovekot, stana negov idol. Se vpu{ta{e vo nevozmo`ni
potfati vo koi realnoto se me{a{e so irealnoto, stvarnoto so nestvarno,
no i pokraj se' ne se otkaà od muzikata koja go drè{e za zemnite prostori.
Vo migot koga sosema se izgubi vo dale~inata na horizontot me obzede
taga. No, ne trae{e taa dolgo. Znaev deka negovata prikazna tuka ne
zavr{uva.
283
ESEI
Rasprava za genijalnosta i ...
Za genijalnosta pi{uvale: Demokrit, Platon, Aristotel, Ciceron,

Paskal, Erazmo Roterdamski, [openhauer, Oto Vajninger, Volter, Jaspers,
Hajdiger, Kant, Sartr, Frojd, Karl Gustav Jung...
Platon vo svoite poznati Dijalozi, osobeno vo Sokratovata
odbrana i Ion, se obiduva da go objasni ovoj sloèn du{even fenomen. Vo
Sokratovata odbrana toj ni raskaùva kako Horofont, Sokratoviot
u~enik i prijatel, eden den mu gi prenel na svojot sakan u~itel zborovite na
Pitija, golemata proro~ica od Delfi, koja zapra{ana koj e najmudriot
~ovek na svetot odgovorila: "Mudar e Sofokle, pomudar e Evripid, a od
site lu|e najmudar e Sokrat!" Zborovite na Pitija dlaboko go zamislile
umniot Sokrat i go pottiknale da ja odgatne zagatkata zo{to tokmu toj e
najmudriot ~ovek me|u site lu|e. Otkako pominal kaj site onie koi gi smetal
za mnogu umni, i tie pokaàle golemo znaewe i mudrost, na krajot gi
zapra{al od kade doa|a taa mudrost vo niv. Sokrat mnogu se iznenadil koga
nitu eden od niv ne bil vo sostojba da mu odgovori na pra{aweto. Toa go
nateralo mudrecot da zaklu~i deka tie ona {to go peat, govorat i pravat, ne
e plod na nivnata mudrost, tuku priroden dar ili boèstveno vdahnovenie.
Toga{ toj ja iskaàl onaa poznata misla, Sega znam deka ni{to ne znam.
Aristotel, Platonoviot u~enik vo svoeto delo Poetikata24 sestrano
pi{uva za umnosta i umetnosta. Toj ja istaknuva ontolo{kata
nekoherentnost na Platonovoto u~ewe za ideite. Ako se prifati
Platonovoto sfa}awe za svetot na ideite i svetot na stvarite, toga{
me|u niv se eliminira kauzalitetot, tvrdel toj. So toa, spored nego,
stanuva jasno deka delata na umetnicite ne poteknuvaat od nekakva ognena
iskra {to doa|a od neboto, tuku so poddrùvawe, osmisluvawe i
oblagoroduvawe na prirodata so koja umetnosta e nerazdelivo povrzana.
Prirodata go ima principot na svoeto dvièwe vo samata sebesi, dodeka
pak umetnosta principot na svoeto dvièwe, odnosno prviot podvi`nik,
go ima vo du{ata i rakata na umetnikot,25tvrdel toj vo svojata
Metafizika. Za Aristotel umetnosta ne go otkriva samo realnoto, tuku i
potencijalnoto. Mimesis-ot26 e spored nego eden dinami~en proces, energija
koja ne otslikuva, tuku tvore~ki oblikuva. Aktivniot element koj denes go
narekuvame tvore~ka imaginacija Aristotel go narekuval tvore~ka
izmislica.27 Ottuka za nego umetnosta e prakti~na, biolo{ka, ontolo{ka,
mitolo{ka stvarnost.
24
Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje, 1990
25
Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje 1990, G. Stardelov, Aristotel ili estetikata
na mimesis-ot
26
podraàvawe
284
Rene Dekart vo svoeto poznato delo Metafizi~ki meditacii,
pravej}i dlaboka psiholo{ka autopsija na sebe, doa|a do soznanieto deka
boènstvenoto vdahnovenie ne se nao|a nekade nadvor od nego, tuku vo
negovata du{a i }e zaklu~i: Mo`no i vo mene da postoi nekakva sposobnost
ili mo} kadra da gi proizveduva ovie idei bez pomo{ na nikakvi
nadvore{ni ne{ta, bez ogled {to jas u{te ne ja poznavam."
So ovoj tajnovit, vnatre{en nepoznat tvorec, Dekart }e go navesti
ona {to Karl Gustav Jung mnogu godini podocna }e mu go razotkrie na svetot
kako kolektivno nesvesno. Dekartovoto soznanie e ostro kritikuvano od
negoviot mnogu pomlad sovremenik, bogobojazniot Blez Paskal. Toj }e re~e:
Ne moàm da mu prostam na Dekart, sekako deka toj bi sakal, vo seta svoja
filozofija da moè da pomine bez Gospod; ama ne moè da se dodrì da ne
mu priznae deka Toj so lesno potturnuvawe so prstot go stavil svetot vo
dvièwe: po ona, {to }e mu e Gospod."
Erazmo Roterdamski vo svoeto delo Pofalba na ludosta }e upati
ostra kritika na filozofskite misliteli koi nastojuvaat da gi dostignat
boèstvenite viso~ini. Toj, kako i Aristotel, smeta deka umetnosta
proniknuva od prirodata i e nerazdelna od nea. Dvojno gre{i onoj, koj
sprotivno na prirodata ja {minka doblesta i svojata prirodna darba ja
pretstavuva poinaku,28 veli toj.
Volter smeta deka genijalecot go sozdava svoeto delo instiktivno,
kako {to pticite go gradat svoeto gnezdo. So toa Volter potvrduva deka
umetni~koto delo doa|a do umot na tvorecot od boènstvenoto
vdahnovenie, onaka kako {to veli Platon, ili od nekoi tainstveni delovi
na duhot, za koi nie se' u{te ne znaeme, kako {to tvrdi Dekart. Ova
Volterovo mislewe }e go prifatat podocna mnogu zna~ajni filozofski
imiwa, kako i psiholozi koi go prou~uvale fenomenot kako nastanuvaat
genijalnite dela vo site sferi na umetnosta.
Kant, koj se obidel da gi dovede vo harmonija materijalizmot i
idealizmot, zboruvaj}i za ubavata umetnost zaklu~il deka e toa umetnost
na genijalnite lu|e. Toj genijalnosta isklu~ivo ja povrzuva so umetnosta, a
ne i so naukata. I toj, kako i drevnite filozofi, tvrdel deka genijalecot ne
e vo sostojba da objasni kako go sozdal svoeto delo, nitu kako tie sodrìni
doa|aat do nego. "Homer ili Viland, veli toj, ne se vo sostojba da pokaàt
kako nivnite fantasti~ni, a istovremeno mislovni idei se usoglasuvaat
vo nivnata glava, poradi {to i samite ne se svesni za toa..." Kant
nastojuva da ja razjasni genezata na poimot genij, zbor koj verojatno
proizleguva od genius, {to zna~i poseben duh koj mu e daden na ~ovekot pri
ra|aweto i od ~ie vdahnovenie poteknuvaat genijalni dela.
Hegel isto taka go prou~uval ~udesniot fenomen nare~en
genijalnost. Vo svojata Filozofska enciklopedija toj }e zabeleì:
"Poetot e nekoj dlabok duh koj ja sogleduva supstancata koja ja sodrì vo
sebe, a koja {to ja ima i nekoj drug, no taa ne dopira do negovata svest."
27
Aristotel, Za poetikata, Kultura, Skopje 1990, G. Stardelov, Aristotel ili estetikata
na mimesis-ot
28
Erazmo Roterdamski, Pofalba na Gluposta, Skopje, Detska radost, 1996, 34.
285
Najdlaboko vo raspravata za genijalnosta stignaa Artur [openhauer
i Oto Vajninger. [openhauer, koj vo svojot esej Za genijot }e napravi
seopfatna analiza na fenomenot na genijalnosta. Spored nego, intelektot
vo negovata prvobitna i prirodna sostojba e pot~inet na voljata, a so toa toj
i' sluì na voljata. So osloboduvawe na intelektot od voljata i
postignuvaweto na objektivnoto soznanie, se ra|a nau~noto i umetni~koto
delo. A toa da se slu~i, ideata da se sfati i da navleze vo svesta, treba da
nastanat promeni. Toa zna~i intelektot da ja nadvladeal voljata so
isklu~uvawe na ~uvstvata. Vo ~istoto soznanie, oslobodeno od voljata, se
stignuva taka {to svesta za drugite ne{ta stignuva dotamu i is~eznuva
svesta za samite tvorci. Na toj na~in se postignuva sostojba na ~isto
objektivno zabeleùvawe. Ottamu [openhauer }e zaklu~i: "...Ona {to nie
go gledame samo na slikata ili vo pesnata, nadvor e od mo`nosta na bilo
kakov odnos prema na{ata volja, zatoa {to samo po sebe postoi
ednistveno soznanieto i toa neposredno mu se obra}a nemu." Ova
[openhauerovo viduvawe se dobliùva do Sokratovoto vo koe toj govori
deka poetite tvorat bez da bidat svesni za svoite dela, kako {to i
prorocite gi iskaùvaat svoite misli, no namesto boèstvenoto
vdahnovenie, toj vo fokusot na genijalnosta go stava intelektot. Da se
dostigne toj stepen na sloboda na intelektot, smeta toj, e svojstvena samo na
genijalniot um i ottamu genijalnite dela go izrazuvaat op{toto, a so toa i
su{testvenoto. "Punctum saliesns na sekoe ubavo delo, na sekoja golema i
dlaboka misla e sosema objektivnoto zapazuvawe. No, takvata percepcija
sekojpat e uslovena so potpoln molk na voljata, koja go ostava ~ovekot
kako ~ist subjekt na soznanieto. Sposobnosta takvata sostojba da
nadvladee e vsu{nost genijalnosta. No, so nestanokot na voljata od
svesta se ukinuva i individualnosta..."
[openhauer vo svojata rasprava za genijalnosta zboruva i za talentot,
i pritoa pravi jasna distinkcija pome|u nego i genijalnosta.
Talentiraniot ~ovek li~i na strelec koj ja pogoduva celta koja drugite
ne moàt da ja pogodat, a genijot na strelec koj ja pogoduva celta koi
drugi duri ne moàt i da ja dosegnat. Talentiraniot ~ovek misli pobrzo i
poto~no od drugite, negoviot um e elasti~en i jasen , no vo ramkite na
sfatlivite normalni umni granici, a genijalecot ne go gleda svetot kako
{to toa go gledaat drugite lu|e, toj gleda mnogu podaleku i zatoa toj ne moè
da u~estvuva vo normalniot kulturen razvoj na svoeto vreme, negovite dela
moè da gi sfati samo vremeto koe treba da dojde. Delata na genijalecot
moàt da bidat od oblasta na muzikata, filozofijata, slikarstvoto ili
poezijata. Toj pravi i edna interesna sporedba pome|u deteto i genijalecot i
pritoa veli: Sekoe dete vo izvesna merka e genij, a sekoj genij vo izvesna
merka e dete.
Pokraj [openhauer so pra{aweto na psihologijata na genijot se
zanimaval i Oto Vajninger. Toj, kako i [openhauer, pravi razlika pome|u
talentot i genijalnosta, sprotivstavuvaj}i se na javnoto mislewe koe ovie
dva fenomena gi poistovetuva. "Genijot nikojpat ne e superlativ na
talentot; niv gi razdeluva cel eden svet..." Iako postojat raznovidni
286
stepeni na genijalnost, site tie nemaat nikakva vrska so takanare~eniot
talent. Toj smeta deka razbiraweto na fenomenot na genijot i genijalnosta
kaj ~ovekot, moè da bide razotkrieno edinstveno psiholo{ki i deka
genijalniot ~ovek e mnogu pokomplikuvan, i mnogu pobogat od bilo koj drug
~ovek, zatoa {to vo sebe gi soedinuva site lu|e. So ova svoe viduvawe toj
povtorno se dobliùva do [openhauerovoto gledawe za op{toto,
sinteti~koto i univerzalnoto kaj genijalcite, nasproti individualnoto kaj
obi~nite lu|e. Ako Platon vo centarot na genijalnosta go postavi
boèstvenoto vdahnovenie, [openhauer intelektot, Vajninger go
istaknuva izvonrednoto pametewe.
Kompozitorot koj ne znae napamet niedna svoja pesna, nieden svoj
stav, poetot koj ne znae napamet nieden svoj stih, nikoga{ ne stvoril, vo
toa nema somnevawe, ni{to vistinski vredno, veli toj. Kako i Kant, i toj
smeta deka za genijalni umovi moàt da se nazna~at samo golemite umetnici
i golemite filozofi. Ni lu|eto so silna volja, nitu golemite nau~nici go
nemaat pravoto da se nare~at genii, pa makar nivnoto ime da e Wutn,
Darvin, Kopernik...
Ova viduvawe na Vajninger korespondira so viduvawata na Suzuki, no
mnogu izostreno. Toj veli: Dodeka nau~nikot ubiva, umetnikot nastojuva
povtorno da sozdade. Toj znae deka stvarnosta ne moè da se dosegne so
disekcija. Zatoa toj go upotrebuva platnoto, ~etki~kata i boite, i se
obiduva da stvara od nesvesniot del na svoeto bitie. Koga taa nesvesnost
iskreno i vistinski se identifikuva so kosmi~kata nesvesnost,
umetni~kite dela ne se patogeni. Toj navistina ne{to sozdal; negovoto
delo ne e kopija; toa postoi samo po sebe. Umetnikot slika cvet, koj ako
procutuva od negovata nesvesnost, }e bide nov cvet, a ne imitacija na
prirodata."29 Umetnikot mora da navleze vo ne{tata, veli toj, odvnatre
da gi po~uvstvuva i da go ìvee negoviot ìvot...; za razlika od nego,
nau~nikot ne{tata gi tretira objektivno, odnosno povr{no... Se' {to
ne moè da se svede na koli~inska merka, nau~nicite go otfrlaat kako
nenau~no ili nadnau~no..., a nesvesnosta e von poleto na nivnoto
prou~uvawe.30
Vo prou~uvaweto na ~ovekovata kreativnost, analiti~kata
psihologija navlezle dlaboko. Frojd vo svoeto delo Od kulturata i
umetnosta, na fenomenot nare~en kultura gleda od mnogu po{irok aspekt.
Vo svojot esej Neugodnoto vo kulturata toj nedvosmisleno }e gi iskaè
svoite soznanija za kulturata. Spored nego, sublimacijata na nagonite
pretstavuva osobeno istaknata karakteristika na razvojot na
kulturata, taa gi ovozmoùva povisokite psihi~ki dejnosti nau~ni i
umetni~ki, koi imaat zna~ajna uloga vo kulturniot ìvot. Ako mu se
prepu{time na prviot vpe~atok, moè da re~eme deka sublimacijata
pretstavuva sudbina na nagonite {to e iznudena od strana na
kulturata..., i dodava: Ne e lesno da se razbere kako e mo`no nekoj nagon da
bide li{en od zadovoluvawe. Toa ne e bezopasno; dokolku ne se kompenzira
29
D.T. Suzuki, E. From, Zen budizam i psihoanaliza, Nolit, Beograd,1977, 37.
30
287
ekonomski, moè da dovede do seriozni pre~ki. Vakva teza za sublimacijata
na nagonite, za nivnoto odvlekuvawe od vistinskata nivna dadenost,
izroduva mnogu problemi i posledici i zatoa Frojd se trudi da ja doobjasni:
Neodamna ènite se sprotivstavija na kulturnite struewa... istite
onie koi na po~etokot, so barawe na svojata qubov, ja postavija osnovata
na kulturata. @enite gi zastapuvaat interesite na semejstvoto i na
seksualniot ìvot; kulturnite dejnosti se' pove}e stanuvaat ma{ka
rabota, i toa im postavuva na maìte se' pote{ki zada~i, gi prinuduva da
gi sublimiraat nagonite... Zatoa {to ~ovekot ne raspolaga so
neograni~eni koli~ini na psihi~ka energija, a toj mora da gi re{ava
zada~ite, toa mora da go pravi so nagonska podelba na libidoto. Ona {to
go iskoristuva za kulturniot ìvot, vo najgolem del go odzema od ènata
i od seksualniot ìvot; postojano komunicira so maì i zavisnosta od
odnosite so niv prakti~no go otu|uvale od negovite zada~i na soprug i
tatko. Na toj na~in, poradi barawata na kulturata, ènata se ~uvstvuva
potisnata na zaden plan i sozdava neprijatelski odnos kon kulturata.
Ottamu veli Frojd: Seksualniot ìvot na kulturniot ~ovek e mnogu
o{teten i ostava vpe~atok na zaostanata funkcija...
Frojdovoto tolkuvawe za sublimacijata na seksualniot nagon be{e
poddràno od pove}emina negovi sledbenici, osobeno od Stekel i Oto Rank,
no naide na ostra osuda od strana na nau~niot svet, osobeno od lu|eto od
kulturata i umetnosta, nejzinite tvorci i po~ituva~i. Protiv Frojdovoto
tolkuvawe na izvornite koreni na kulturata i umetnosta silno se
sprotivstavi i negoviot u~enik i sorabotnik Karl Gustav Jung. Jung vo
svojot esej Za odnosite na analiti~nata psihologija sprema poetskite i
umetni~kite dela, pred se' ukaùva na granicata do kade psihoanaliti~kata
misla moè da dopre vo tolkuvaweto na kulturnite i kreativnite dostreli
na ~ovekoviot um, a ~ija kruna pretstavuvaat delata na genijalnite lu|e. Toj
veli: Samo onoj del od umetnosta, koj postoi vo procesot na umetni~koto
oblikuvawe, moè da bide predmet na psihologijata, no ne i onoj del koj ja
~ini vistinskata su{tina na umetnosta. Ovoj drug del, kako pra{aweto
{to e umetnost, nikoga{ ne moè da bide predmet na psiholo{koto, tuku
samo na estetsko-umetni~koto posmatrawe... Ona {to psihologijata
moè da go utvrdi za umetnosta, se ograni~uva na procesot na
umetni~kite dejnosti i nikoga{ nema da se odnesuva na vnater{nata
su{tina na samata umetnost. Ako toa ne bide taka, veli Jung:
Nezabele`livo pritoa se odvlekuva interesot od umetni~koto delo i
toa se gubi... i poetite stanuvaat klini~ki slu~aj, eventualno i koj znae
kakov primer za onaa seksualna psihopatija. So toa i psihoanalizata se
odvojuva od svojot objekt i ja prenaso~ila diskusijata na podra~jeto koe e
op{to~ove~ko i koe za umetnikot ni vo najmala merka ne e spesifi~no, a za
negovata umetnost sosema nebitno.
Jung ponatamu }e zabeleì: Umetni~koto delo ne e delo na ~ovekot,
tuku toa e ne{to nadli~no... Pravoto umetni~ko delo ima osobena smisla
ba{ poradi toa {to uspeva da se oslobodi od tesnotijata i }orsokakot
288
na li~noto, i daleku zad sebe da go ostavi ona {to e minlivo i
kratkotrajno vrzano za ona {to e samo-li~no.
Mnogu slikovito toa ni go prikaùva Suzuki31 koj veli: Koga
~etki~kata {eta po platnoto, toa ne go ~ini umetnikot, tuku ~etkata
e vo racete na nesvesnoto. Kako rakata na umetnikot da ja vodi nekakva
"telepatska" intuicija.
Jung vo svojot esej Psihologija i poezija pravi jasna granica pome|u
onie dela koi toj }e gi nare~e psiholo{ki, i onie koi }e gi nare~e
vizionerski. Spored nego, vizionerskite dela se oblikuvani od
pramaterijata i poteknuvaat od sferata na op{to~ove~koto, od negovite
povtoruvani stradawa i radosti, tie se sodrìna na op{tata ~ovekovata
svest... Tokmu za toa, veli toj, genijalnite dela izleguvaat od peroto na
avtorot pomalku ili pove}e kako gotova rabota, edna celina koja e vo
potpolno opremena, kako Atina Palada koja ja sogleduva svetlinata na
denot poroduvaj}i se od Zevsovata glava. Takvite dela naprosto mu se
nametnuvaat na avtorot, negovata raka kako na nekoj na~in da e opsenata,
negovoto pero gi ispi{uva ne{tata koi negoviot duh gi prima so
za~uduva~ka zbunetost...
Jung kako genijalni dela vo literaturata gi smeta: Geteoviot Faust,
vtor del, Danteoviot Pekol, a osobeno Ni~evoto delo Taka zboruva{e
Zaratustra. Zboruvaj}i za avtonomnite kompleksi, so koi gi ozna~uva
site psihi~ki tvorevini koi se razvivaat potpolno nesvesno, a genijalnite
dela kako vistinski nivni egzemplar, veli deka tie vo svesta stignuvaat vo
migot koga }e go dostignat pragot na svesnost, a tokmu vo toj ~as zapo~nuva
tvore~kiot proces. No iako svesta toa go zabeleùva avtonomnite
kompleksi ne moàt da bidat pot~ineti na nea zatoa {to tie se nezavisni.
So vakvoto tolkuvawe na avtonomnite komleksi, Jung pove}e od bilo koj }e
se dobliì do kreativniot ~in na genijalnite lu|e.
Vo Jungoviot esej Psihologija i poezija toj veli: Du{ata e majka i
izvor na site nauki, kako i na sekoe umetni~ko delo. Naukata za du{ata
spored toa bi trebala da bide vo sostojba da pokaè i da ja objasni
psiholo{kata struktura na umetni~koto delo, od edna strana, i
psiholo{kite postavki na ~ovekot koj umetni~ki stvara, od druga
strana. Dvete ovie zada~i vo osnova se so sosema razli~na priroda. Vo
prviot slu~aj se raboti za namerno oblikuvan produkt na komplicirani
du{evni dejstva, a vo vtoriot za samiot du{even aparat. Vo prviot
slu~aj, objekt na psiholo{kata analiza i tolkuvaweto e konkretnoto
umetni~ko delo, a vo vtoriot ~ovekot tvorec vo oblik na edinstvena
li~nost. Iako dvata objekta stojat vo najintimni odnosi i vo
neraskinlivo me|usebno deluvawe, sepak ednoto ne moè da go objasni ona
drugoto. Potoa, zboruvaj}i za tvorecot }e re~e: Sekoj ~ovek-tvorec e
dualitet ili sinteza na paradoksalni osobini. Od edna strana, toj e
~ovek li~en, a od druga strana e bezli~en, tvore~ki proces. Kako ~ovek toj
moè da bide zdrav ili bolen; negovata li~na psihologija zatoa moè i
31
289
treba da bide li~no objasneta. No kako umetnik, toj moè da bide sfaten
samo vrz osnova na svoeto istvoreno delo... zatoa {to umetnosta e vo nego
vrodena kako nekakov nagon koj go obzema i go pretvara vo instrument. Ona
vo nego prisutno barawe, vo krajna linija ne e ~ovekovo, tuku na
umetni~koto delo.
Na vakviot Jungov dualizam, vo koj deloto se odvojuva od tvorecot,
Frojd }e zabeleì: Eden moj prijatel, kogo pregolemata èd za nauka go
vturna vo najneobi~en eksperiment, taka {to stana ekspert, me
uveruva{e deka so joga-ve`bi, so otfrlaweto na nadvore{niot svet, so
naso~uvaweto na vnimanieto kon telesnite funkcii, so specifi~niot
na~in na di{ewe, moè da razbudi novi ~uvstva i raspoloènie, za koe toj
smeta deka pretstavuva regres kon prastarite odamna skladirani
sostojbi na du{evniot ìvot. Vo niv toj gleda edna taka nare~ena
fiziolo{ka osnova na mnogu misti~ni mudrosti. Blizu do ova bi bile
odnosite kon nekoi mra~ni modifikacii na du{evniot ìvot, kakvi {to
se transot i ekstazata. Samo {to i mene nekoga{ mi doa|a da izvikam
kako [ileroviot nurka~: "Se raduva sekoj {to di{e na rozova svetlina."
Jung, koj podlaboko od bilo koj navlegol vo ovaa kompleksna, te{ko
razre{liva enigma nare~ena kolektivna ~ovekova riznica do koja
dlabo~ina tvorecot stignuva, go citira C. G. Karus koj veli: Osobeno so ova
se objasnuva ona {to go narekovme genij, zatoa {to takov vo pogolema
merka nadaren duh, na ~udesen na~in se odlikuva tokmu so toa {to pri
svojata sloboda i jasnotija na svojata egzistencija, otsekade e zagraden so
nesvesnoto, misteriozniot bog vo nego. Vo nego se javuva videnie - a toj ne
znae otkade doa|a, so nego vladee nekoj nagon za tvorewe, a toj ne znae
poradi {to.
I ... ludiloto
Ludiloto e tolku ra{ireno me|u

genijalnite lu|e, {to ~ovek so zdrav
razum me|u niv bi bil ne{to ne
normalno.
Blez Paskal
Genijalnosta i ludiloto, kako dva ekstrema na prose~niot ~ovekov um,

otsekoga{ go privlekuvale vnimanieto na u~eniot i lai~kiot svet,
najpove}e poradi kompleksnosta i nere{livosta na enigmata vrzana za ovie
dva fenomena. I pokraj mnogute prou~uvawa za genijalnosta i ludiloto kako
psiholo{ki fenomeni, site dosega{ni soznanija se nedore~eni, nedovolno
eksplicitni, mnogupati kontradiktorni. Zatoa, ako se progovori so jazikot
na poetskata retorika, moè da se kaè deka da se stigne do genijalnosta,
treba da se poleta kon nesogledlivite nebesni viso~ini, kade nikojpat ne
290
moè da dostigne prose~niot ~ovekov um, u{te pomalku da go sfati ona {to
genijalecot, na{iot sovremenik go kaùva. Od druga strana, da se govori za
ludiloto, toa zna~i da se zaroni vo nesogledlivite dlabo~ini, podlaboko i
od posledniot devetti krug na Danteoviot pekol, kade vo temninata e
smesteno ludiloto od praistorijata do denes. Ottuka, da se govori za
genijalnosta i ludiloto kako posebni du{evni fenomeni, pretstavuva mnogu
sloèna i delikatna rabota, osobeno taa stanuva mnogu pokompleksna koga
treba da se napravi korelacija pome|u ovie dva ekstrema na ~ovekoviot
prose~en um, da se pobaraat ni{kite koi gi povrzuvaat, no da se ozna~i i
seto ona {to gi razdeluva, a pritoa da se ima na um Heraklitovata misla:
Za onie koi ne me slu{aat mene, tuku logosot, mudro e da se sloàt
deka se' e edno.
Drevnite filozofi prvi zabeleàle deka genijalnite lu|e mnogu
~esto pokaùvaat umna poremetenost. Demokrit velel deka zdrav smrtnik ne
moè da bide vdahnovet poet i deka toe e delo na tvore~kiot impuls na
manijata. Platon tvrdel deka poetot ne moè da tvori koga negovata du{a e
smirena i koga vo nea vladee razumot, a koga nea }e ja obzeme
boènstveniot zanes, poetot tvori dela koi go predizvikuvaat na{iot
voshit. Ova Platonovo viduvawe korespondira so Sokratovite zborovi deka
poetite tvorat kako {to prorocite gi iskaùvaat svoite misli. Aristotel
zabeleàl deka mnogu du{evno poremeteni lu|e stanuvaat poeti. Ciceron
zabeleàl deka site genijalni lu|e se ta`ni i melanholi~ni.
Paskal32 tvrdel: Genijalnosta se grani~i so ludiloto, a tolku e
ra{ireno me|u genijalnite lu|e, {to ~ovek so zdrav razum me|u niv bi bil
ne{to nenormalno! Erazmo Roterdamski, iako nastojuva da se oslobodi od
Platonoviot dualizam, sepak toa ne moè da go napravi do kraj. Toj veli: ...
se' dodeka du{ata dobro im sluì na telesnite organi, se veli deka e
zdrava. [tom gi raskine okovite i se obide da se oslobodi, kako da
pomisluva da izbega od toj zatvor, i toga{ velime deka du{ata e bolna.
Ako e toa slu~ajno, poradi bolest ili poradi nekoj nedostatok na
organite, site vedna{ se soglasuvame deka e toa bezumie. A nie sepak
gledame deka vakvite lu|e ja prorokuvaat idninata, znaat jazici i nauki,
{to pred toa nikoga{ ne gi u~ele i voop{to, kako da imaat ne{to
boèvno vo sebe. Nema somnevawe deka toa se slu~uva poradi toa {to
du{ata pomalku se oslobodila od dopirot so teloto i po~nuva da ja
projavuvuva svojata vrodena mo}.33 I dodava: No i ova e del na Ludosta, koja
so promenata na ìvotot ne propa|a, tuku stanuva sovr{ena. Zatoa,
lu|eto na koi im e dadeno da go po~uvstvuvaat ova (a na malkumina im e
dadeno), doìvuvaat ne{to mnogu sli~no na ludosta; zboruvaat ne{to
nepovrzano, ne kako lu|e, tuku ispu{taat nekakvi bezslovesni zvuci,
odedna{ go menuvaat izrazot na liceto, ~as se veseli, ~as se o~ajni, ~as
pla~at, ~as se smeat, ~as vozdivnuvaat, so eden zbor, navistina kako da se
sosema von sebe. A koga }e si dojdat na sebe, velat deka ne znaat kade bile,
dali vo teloto ili von nego, dali bile budni ili sonuvale. Ne se se}avaat
32
Paskal, Misli, Kultura, Skopje, 1996
33
Erazmo, Pofalba na Gluposta, 154
291
{to videle, {to slu{nale, {to zboruvale, ni {to pravele; se' im e kako
niz magla i son. Znaat samo deka bile izvonredno sre}ni, dodeka bile taka
beslovesni; àlat {to se osvestile i posakuvaat toj vid bezumie da im
trae ve~no...34
Ovaa zbunuva~ka ekspresija koja na okolinata ja ostavaat Prorocite
so svoeto odnesuvawe i nerazbirliv govor, ja zabeleùva i Lajbnic vo svoeto
delo Novi ogledi za ~ovekoviot um, citiraj}i go Sveti Pavle: ...deka
bo`jata mudrost e bezumie pred lu|eto, a toa e zatoa {to lu|eto sudat
za rabotite samo vrz osnova na svoeto krajno ograni~eno iskustvo i se'
{to ne se sloùva so toa, im se ~ini besmisleno.35 I vo Svetoto evangelie
spored Jovana, nevernicite }e se posomnevaat vo zdraviot razum i na samiot
sin Bo`ji koga toj }e im propoveda. Toga{ Judejcite Mu odgovorija i rekoa:
"Ne zboruvame li pravo, deka si Ti Samarjanin i deka bes ima vo
Tebe?"...Toga{ Judejcite Mu rekoa: "Sega razbravme deka vo Tebe ima ne~ist
duh: Avram umre, i prorocite, a Ti veli{, koj }e gi zapazi zborovite moi,
smrt nema da vidi doveka." 36
Avstriskiot psiholog i filozof, bolniot genij Oto Vajninger koj
svoeto najzna~ajno delo Pol i karakter, go istvoril pome|u svojata
dvaesetta i dvaeset i treta godina za neposredno potoa da si go odzeme
ìvotot, vo dramati~en suicid, so istrel vo srceto i toa vo Betovenovata
ku}a vo Viena, razmisluval na eden poseben na~in za genijalnosta i
ludiloto. Toj nasproti Platonovata boèstvenata vozvi{enost, na
drugiot negativen kraj na ~ovekovoto su{testvo go staval ludiloto. Kako i
Platon, i toj so krajna rezignacija zboruva za ludiloto koe go stava na
poslednoto skalilo, podolu i od samiot zlostor. Samo suroviot zlostornik
i ludak voop{to ne se interesiraat za bilo kogo od svoite bli`ni, a
ìveat kako da se tie edinstveni na svetot, ne ~uvstvuvaj}i go
prisustvoto na drugite.37 Na Vajninger mu e poznat i faktot deka mnogu od
genijalnite lu|e mu podlegnuvaat na ludiloto i zatoa toj nastojuva da go
objasni ovoj fenomen. Toa se onie, veli toj, na koi tovarot im stanal
premnogu teòk, kako na Atlas na svoite ple}i da go nosat celiot svet...
Genijalecot koj stanuva ludak nema pove}e da bide genij. Toj namesto
moralnost saka - sre}a. Zatoa {to sekoe ludilo postoi samo od
nepodnostlivosta na bolkata vrzana za sekoja svesnost. So toa Sofokle
najdlaboko go nazna~il motivot za{to ~ovekot moè da go posakuva i
ludiloto, koga negoviot Ajant, ~ij duh isto taka na krajot se pomra~il,
veli:"Zatoa {to vo razumot nikako ne se sodrì najprijatniot ìvot." 38
Celata umetnost vo isto vreme e povr{ina i simbol. Onie {to }e
navlezat pod povr{inata, vleguvaat vo opasnost na sopstven rizik. Onie
{to }e go pro~itaat simbolot, isto taka vleguvaat vo opasnost na
34
Erazmo, Pofalba na Gluposta, 160-161
35
Lajbinc, Novi ogledi o ljudskom razumu, Filozofska biblioteka, Beograd, 1995, 419
36
Noviot Zavet,Sveto evangelie spored Jovana,117, 8-48,52.
37
Weininger, Pol i karkter Knjizevne novine, Beograd, 1986, 250
38
Weininger, Pol i karkter Knjizevne novine, Beograd, 1986, 253, 254.
292
sopstven rizik, veli Oskar Vajld i dodava: Umetnosta ima za cel da ja
otkrie umetnosta, a da go skrie umetnikot.
Vo Tragedijata na genijalnite lu|e39 avtorot govori za poznatite
li~nosti koi stradale od mentalni naru{uvawa. Me|u niv se nao|aat
biografiite na mnogu znameniti li~nosti, pisatelite: Dante Aligieri,
Torkvato Taso, Vilijam [ekspir, Molier, Volter, [iler, Bajron, Gete,
Svift, Flober, Tolstoj, Gogoq, Pu{kin, Lermontov, Dostoevski, Edgar
Alan Po, Balzak, Viktor Igo, Emil Zola, Bodler, Ni~e..., slikarite
Mikelanxelo, Vinsent van Gog, Tuluz-Lotrek, Arnold Berklin...,
muzi~arite Mocart, Ludvig van Betoven, Doniceti, [uman, Smetana, [open,
Hektor Berlioz, Rihard Vagner, Petar Ili~ âjkovski ...
Genijalniot Mocart zapo~nal da sviri na pijano vo svojata treta
godina, a da komponira vo svojata petta godina. Napi{al nad 600 tvorbi me|u
koi se i negovite operi: Svadbata na Figaro, Don Xovani, Taka pravat
site. Vo svojot kratok ìvoten vek Mocart stradal od manija na gonewe i
halucinacii. Poznato e deka toj bil mnogu somni~av. Poradi toa ponekoga{
patuval inkognito, pretstavuvaj}i se so imeto Tracom, {to vsu{nost bilo
negovoto ime naopaku. Toj ~esto korespondiral so vid kriptogram, poradi
diskrecija. Poslednite godini od ìvotot bil opsenat od edna neobi~na
vizija vo koja negoviot progonitel go prisiluval da go komponira
sopstveniot rekviem. Mocart }e zabeleì: Nepreknato go gledam pred sebe,
toj me prisiluva, me potsetuva bez prekid i me progonuva da go
komponiram, nasproti mojata èlba. Ako se obidam da ne go pravam toa,
odmorot me zamora i pritesnuva pove}e otkolku rabotata.40
Betoven, slavniot germanski kompozitor koj gi napi{a nekoi od
najveli~enstvenite simfonii na svetot, svoite posledni osum godini gi
pomina sosema gluv. Negoviot opus opfa}a devet simfonii, sonati i operata
Fidelio. Osobeno veli~estvena e negovata Devetta simfonija poznata kako
Oda na radosta. Otkako publikata so ovacii ja soslu{a negovata Petta
simfonija, a toj ne moè{e toa da go slu{ne, gorko zaplaka.
Za vreme na ìvotot toj pokaùval golemi promeni na
raspoloènieto, od krajna veselost, do krajna poti{tenost. Negovoto
promenlivo raspoloènie bilo me{avina od mno{tvo naviki i ~udni
postapki. Vo negoviot stan vladeel genijalen nered. Vo toj vistinski haos od
semo`ni raboti, toj sepak uspeval vedna{ da go pronajde ona {to mu
trebalo. Ne gi podnesuval onie koi se grièle za redot i ~istotata. Sprema
niv pokaùval krajna nedoverlivost. Stradal od hipokondrija, melanholija,
mizantropija, tvrdokoren pesimizam i alkoholizam. Ja sakal osamenosta,
iako pove}e od bilo {to se pla{el od nea. Govorel deka pove}e pati mu
do{lo na um da posegne po svojot ìvot, a toa ne go storil edinstveno
poradi muzikata.
Hektor Berlioz svirel na pove}e instrumenti. Negovata majka bila
vistinski verski fanatik i barala od nego, vo imeto na Boga da se odre~e od
39
Vladimir Stojanovic, Tragedija genija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1972.
40
Robine Landon, Mocart - Zlatnite godini 1781-1791, Skopje, Kultura, 1995.
293
muzikata. Toa tolku silno vlijaelo na nego, {to ostavilo dlaboka traga vrz
negovata li~nost. Nadaren so bogata fantazija, misti~nost i romanti~nost,
pokaùval golem interes za crkvata i crkovnite rituali. Kako druga
krajnost na negoviot karakter e {to toj u{te vo pubertetot pokaùval
silna erotska vozbuda i sakal na sekoj na~in da ja pokaè svojata ma{kost.
Ubavite èni go vozbuduvale. Koga }e videl nekoja ubavica, ~uvstvuval kako
da go pogodil grom. Povremeno dobival neskrotliva prisila nekade da
odluta. I go pravel toa. Bil odu{even od Geteoviot Faust i [ekspiroviot
Hamlet. Negovata muzi~ka nadarenost i negoviot ìvot ispolnet so mnogu
stradawa, se prepletuvaa na ~udesen na~in vo negovata muzika. Muzikata me
frla vo treska i gi potresuva moite nervi, velel toj. Muzi~kite
kriti~ari moèbi se vo pravo koga velat deka muzikata koja ja sozdava
Berlioz ostava neprijatno ~uvstvo na ne{to bolno i deka vo nea ima nekakva
me{avina na ne{to ekstravagantno i bizarno.
Slavniot germanski kompozitor, muzi~ar, poet, dramaturg i pisatel
Rihard Vagner, vo svoeto delo Idnata umetnost gi iznesuva svoite
viduvawa na umetnosta, koja spored nego moè da bide ostvarena samo vo edno
besklasno dru{tvo. Toj smetal deka idninata na umetnosta e vo muzi~kata
drama, vo soedinuvaweto na zborot, muzikata i gestovite, vo soedinuvaweto
na dramata, muzikata i koreografijata vo edna edinstvena celina, po
primerot na anti~kata tragedija. Spored nego, muzikata go pretstavuva
ènskoto na~elo i taa bi trebala da bide oplodena od poezijata koja go
pretstavuva ma{koto na~elo.
Negovite biografi }e zabeleàt deka Vagner bil so paranoiden
karakter i deka pokaùval manija na veli~ina i misti~nost, maglovita
filantropija, anarhizam, besno buntovni{tvo. Za vreme na ìvotot si
izgradil sam za sebe nadgroben spomenik vo gradinata na svojata vila
Bajrota. Avtor e na poznatoto delo Religija i umetnost vo koe pi{uva za
mnogute sli~nosti pome|u religijata i umetnosta. Pred krajot na ìvotot go
zavr{il svoeto posledno delo Za ènskoto na~elo vo ~ovekot.
[uman od mladi godini stradal od fobija, halucinacii, manija na
gonewe, fiksni idei. Koga bil pod vlijanie na halucinacii, veruval deka
muzi~kite motivi koi poteknuvale vo negoviot mozok doa|aat od angelskite
glasovi i od [ubert i Mendelson. So denovi sedel zad rabotnata masa i
gledal vo notnata sveska pred sebe, o~ekuvaj}i so blaènstvo vo du{ata
kakva muzika }e stigne do nego. Umrel vo du{evna bolnica vo maloto grat~e
Endenah, vo blizinata na Bon.
Golemiot ~e{ki kompozitor, dirigent i pijanist Smetana, vo svojata
petta godina svirel na violina, vo {estata na pijano, a vo osmata ve}e
komponiral. Vo svojata pedesetta godina go izgubil sluhot i po~uvstvuval
du{even zamor. Podocna zapadnal vo samra~na sostojba. Bil smesten vo
du{evna bolnica kade i umrel. Poznat e po svojata opera Prodadenata
nevesta.
294
Starosta i genijot
"Genijalnite lu|e pominuvaat niz periodot na starosta, isto onaka

kako {to niz nego pominuvaat i obi~nite lu|e, isto onaka kako {to decata
pominuvaat niz pubertetot, a mom~iwata niz adolescencijata. Krizata na
identitetot koja se slu~uva vo mladosta, poradi promenite na teloto i
psihologijata, se slu~uva isto taka i vo starosta. Za da se izvle~at od
krizata na identifikacija, starite lu|e treba iskreno da ja priznaat
svojata nova slika", veli Simon de Bovoar. A od taa nova slika nekoj od
genijalnite lu|e se zgrozuvaat, a drugi se odu{evuvaat.
Solon, eden od sedumte atinski mudreci, velel: "Jas ne prestanuvam da
u~am, iako se' pove}e staream". Toj vo svoite zakoni im ja dodelil seta vlast
na starite lu|e vo Atina.
Nasproti nego Sofokle, velel deka koga lu|eto }e ostarat, razumot
popoleka po~nuva da im gasne, a nivnite postapki stanuvaat besmisleni, a
griìte zaludni. Toj vo tragedijata Edip na Kolon izvonredno go prikaàl
karakterot na osumdeset i devetgodi{niot Edip, koj e ~udesen prototip na
[ekspiroviot izlapen Kral Lir.
"Srceto ne staree i nemu mnogu mu e te{ko da se smesti vo urnatinata
na teloto...", veli Volter.
"Tokmu taka! Tokmu taka! Potpolno se sloùvam", izvika Ladislav.
"Jas postojano zboruvam za toa. [to e teloto nasproti onoj silen vnatre{en
poriv koj klokoti od vnatre."
Flober pak pi{uva: "Posakuvam da crknam {to e mo`no pobrzo zatoa
{to sum gotov, prazen i postar otkolku da imam sto godini... Vo moive
godini ~ovekot ne po~nuva od po~etokot, toj zavr{uva ili poto~no propa|a."
Andreja @id veli: "So golemi napori uspevam da se ubedam sebe si
deka imam tolku godini, kolku onie koi nekoga{, koga bev mlad, mi izgledaa
tolku stari... Ne gi ~uvstvuvam svoite izminati godini i zatoa vo sekoj
moment preku denot povtoruvam: "Star kletniku, navistina ti odyvonile 73
godini."
Sviftovata odvratnost prema svetot i ìvotot bila taka silna, {to
na proslavata na svojot sedumdesetti rodenden so gor~ina rekol: "Jas sum
samo svojata sopstvena senka".
Zatoa pak Gete gi odu{evuval svoite sovremenici so svojata
vitalnost. Toj nikoga{ ne bil tolku eleganten kako vo {eesettite godini.
Na 80 godini ne stradal od nitu edna bolest, a memorijata ne mu bila
zasegnata.
Tolstoj na 67 godini nau~il da vozi velosiped. Ponekoga{ znael i po
tri ~asa neprekinato da kosi. Veselo go proslavil svojot sedumdesetti
rodenden. Preku celiot den se zanimaval so nega na svoeto telo; pravel
pro{etki i toa se' podolgi, povtorno po~nal da pravi gimnastika, da java.
Fontenel smetal deka najsre}niot period od ìvotot e od {eesettite
do osumdesettite godini. Spored nego, vo tie godini ~ovekot ve}e go utvrdil
svojot status i nema pove}e ambicii, ne saka pove}e ni{to i uìva vo ona
{to go poseal. "Toa se godini koga ja sobirame ètvata", veli toj.
295
Golemiot gurman Onore de Balzak velel: "Starecot e ~ovek koj go
zavr{il svojot ru~ek i gleda kako drugite uìvaat vo jadeweto".
"Simon de Bovoar vo nejzinata prekrasna kniga Starost ni govori za
toa. Iako vistinska retkost e nekoj nau~nik da otkrie ne{to vo starosta,
sepak ima i takvi primeri. Galilej vo svojata 74 godina go napi{al svoeto
najzna~ajno delo Matemati~ki raspravi i dokazi. Bifon pome|u svojata 67-
81 godina gi napi{al sedumte posledni tomovi na svojata Prirordna
istorija. Franklin pome|u 78-80 godina gi izmislil bifokalnite o~ila.
Laplas vo svojata 79 godina ja dovr{il svojata Nebeska mehanika, a Pavlov
vo svoite docne`ni godini gi prodolìl i obogatil svoite trudovi koi gi
zapo~nal vo svojata mladost.
Zo{to starosta sepak pretstavuva hendikep za nau~nikot, se obidele
da odgovorat pove}e istraùva~ite. "Nau~nikot ne e avanturist, toj go
prezema nasledstvoto na svoite prethodnici. Patot koj go minuva e ve}e
prokr~en, a na nego mu se pridruùvaat i drugi nau~nici... Ottamu e
razbirlivo deka do svoite novi otkritija, nau~nikot naj~esto doa|a vo
mladosta ili vo po~etokot na svojata zrelost koga toj vladee so celokupnoto
soznanie", se sloùvaat pove}eto. Zatoa Ba{lar }e re~e deka golemite
nau~nici se korisni za naukata vo prvata polovina od svojot ìvot. Na toa
Ajn{tajn }e dodade: "Starite istraùva~i imaat te{kotii pri
prilagoduvaweto na novite mislewa, a toa se problemi so koi se sudiraat
sekojpat lu|eto koi gi nadminale pedesettite godini." Antonina Valentin,
na koja Ajn{tajn ~esto i' gi otkrival svoite matemati~ki maki, zabeleùva
deka starecot-nau~nik koj ostanal vo minatosta, e kako stena na sredinata
na patot koj prodolùva; negovata drama e pred se' drama na ~ovek koj
sprotivno na negovite godini, tvrdoglavo i ponatamu odi se' pove}e po
pustiot pat, dodeka site negovi prijateli, site mladi okolu nego, tvrdat
deka toj pat ne vodi nikade i deka toj po{ol kon }orsokak. Zatoa, za da moè
da odi napred, stariot ~ovek-tvorec treba neprekinato da se osloboduva od
minatosta, dodava taa."
Za razlika od nau~nicite, starosta im godela na filozofite. Pokraj
prednosta na sinteti~kiot na~in na razmisluvawe, so koja se zbogatuvale so
stareeweto, tie se i vo golema prednost od nau~nicite zatoa {to ne
~uvstvuvaat potreba na nikogo da mu poloùvaat smetka za svoite idei.
Zatoa i se veli postoi edna nauka, a mnogu filozofii. Kant vo svojata 57
godina od ìvotot ja objavil Kritika na ~istiot um. Na 66 godini ja
napi{al Kritikata na mo}ta na sudeweto. Bil u{te postar koga ja
napi{al Religijata vo granicite na prostiot um.
Za pisatelite se veli deka tie ne stareat. I navistina, nekoi tvorat i
vo dlaboka starost. Sofokle go postavi na scena Edip na Kolon vo 89-ta
godina od ìvotot. Volter gi stvori svoite najzna~ajni dela vo poslednite
dvaeset godini od svojot ìvot, a ìveel 84 godini. Isto taka, i Gete gi
ispeal svoite najubavi pesni vo svoite posledni 25 godini od ìvotot. Od
toa vreme poteknuva negovata Poezija i vistina i vtoriot del na Faust.
Viktor Igo isto taka bil mnogu ploden vo starosta i postojano povtoruval
deka uspeva da napi{e samo eden mal del od ona {to go nosi vo sebe. Lav
296
Nikolaevi~ Tolstoj na svojata sedumdeset godi{na vozrast napi{al pove}e
raskazi, dve teatarski pretstavi, edna rasprava vo koja èstoko go
kritikuval [ekspir.
Sekako deka ne e taka kaj site. Anri Bernsten, poznatiot francuski
dramaturg, velel: "Ona {to se pi{uva posle {eesettata godina edvaj ne{to
vredi, toa e kako ~ajot koj povtorno se pravi so istata bilka." Ruso vo
svojata 64 godina so gor~ina vo du{ata zabeleàl deka mu opa|a tvore~kata
sposobnost. Toa go tvrdel i Andreja @id koj zabeleàl deka vo starosta se'
po~esto se navratuva na ve}e napi{anoto.
Romanot kako knièven rod najmalku im odgovara na starite pisateli.
Defo gi napi{a site svoi romani posle {eesettite godini od svojot ìvot,
a Servantes imal 68 godini koga go zavr{il vtoriot del na Don Kihot.
Starosta ne pretstavuva zna~ajna pre~ka za likovnite umetnici.
Poznato e deka Renoar, iako od svojata {eesetta godina bil delumno
paraliziran, sepak prodolìl da slika se' do svojata smrt vo 78 godina od
ìvotot. Postojano imam vpe~atok deka napreduvam i toa mi pri~inuva
golemo zadovolstvo, velel toj.
Poznato e isto taka deka nekoi od poznatite slikari svoite remek-
dela gi sozdale vo svoite posledni godini od ìvotot. \ovani Belini gi
naslika svoite najgolemi dela pome|u 75 i 86 godina od ìvotot; Ticijan vo
svojata dlaboka starost naslika isto taka mnogu vredni platna. Rembrant
imal ne{to pove}e od 60 godini koga gi naslika svoite posledni sliki,
vistinski remek dela. Edgar, Mone, Renoar, Sezan... samite sebe se nadminaa
vo poslednite godini od svojot ìvot. Za Goja starosta ne bila samo
vozdignuvawe kon se' pogolemo tvore{tvo, tuku i postojano obnovuvawe. Toj
vo podocne`nite godini od svojot ìvot po~nal da gi prekriva yidovite so
svoite pro~ueni crni sliki, kade ne vodej}i grià za publikata, i' dozvolil
na svojata fantazija da rascuti do kraj. Od toa vreme mu e i poznatoto delo
Hron go golta deteto. Toj vo svoite posledni godini osobeno ja
obrabotuval temata na starosta. Bodler zabeleàl deka na krajot na
karierata, vidot na Goja tolku mnogu mu oslabel {to morale da mu gi ostrat
molivite. No, toj i vo toa vreme napravil zna~ajni litografii,
veli~enstveni crteì, silni sliki i minijaturi.
Mikelanxelo smetal deka stariot ~ovek e vo golema prednost, ako
bide angaìran vo rabota se' do krajot na svojot ìvot. Toj vo svoite pisma i
pesni zabeleàl deka tvoreweto mnogu mu pomognalo da se spravi so idejata
za smrtta koja go progonuvala u{te od mladosta. Toj prodolìl da raboti i
vo dlaboka starost i uspeal da ja izdelka svojata najubava Pjeta. Imal 88
godini koga smrtta go spre~ila da go vidi zavr{uvaweto na kupolata na
crkvata Sveti Petar.
Za muzi~arite moè da se re~e deka se kako vinoto: kolku se postari,
se' se podobri, a nivnite dela posovr{eni. Za niv tvoreweto kako da
pretstavuva ~ekorewe kon slobodata. Stariot Bah vo starosta gi sozdal
svoite najdobri dela. Betoven sam sebe se nadminal so poslednite kvarteti.
Monteverdi imal 75 godini koga go napi{al Krunisuvaweto na Popeja.
Verdi na 72 godini ja sozdal veli~estvenata opera Otelo, a vo 76 godini go
297
komponiral Falstaf. Stariot Stravinski lesno i bez te{kotii se
prilagodil na novite muzi~ki oblici.
Nekoi pijanisti, violinisti i drugi instrumentalisti, i vo dlaboka
starost se' u{te bile aktivni i slavni. Pablo Kazals vo devedesettite
godini go so~uval svoeto bujno zdravje i izvonredna interpretacija. Toj
sekoj den stanuval rano, odel na pro{etka, a potoa polovina ~as go svirel
Bah na svoeto pijano, pred da zapo~ne so ve`bata na violon~elo koja traela
tri ~asa.41
41
Podatocite se koristeni od knigata na Simon de Bovoar, Starost, Beograd, 1986.
298
Za Evgenij Ladislav Palfi rekoa:
Prof. d-r Sotir Golabovski
Prof. Ladislav Palfi e brilijanten muzi~ar koj na mocartovski

na~in ja zapo~nal svojata kariera i go svrtel vnimanieto na sebe kako na
svetsko pijanisti~ko ~udo. Negovata kompozitorskata dejnost e bogata i
raznolika, iako glavno e pod znakot na pijanoto. Vo svoeto tvore{tvo toj
gravitira kon rapsodi~en, improvizaciski stil, ponekoga{ vrz osnova na
pateti~na dramatika, a ponekoga{ toa poprima elementi od zabaven ànr, a
vo seto toa se prisutni i folklorni elementi. Ladislav Palfi i vo
osumdesettata godina na svojot ìvot e muzi~ki aktiven, sviri i tvori.
Milica [perovi}-Ribarski
Ladislav Palfi e fascinantna li~nost. Negoviot odnos so muzikata,

a osobeno so pijanoto, e misti~en i transcedenten: toj zapo~nuva so negovoto
{timawe na pijanoto, a zavr{uva so nivno zaedni~ko predavawe. Ottamu
negoviot pijanizam se odlikuva so fenomenalna sposobnost za mignovno
osoznavawe na muzi~kata partitura, neretko i nejzino transponirawe, po
potreba i za kvarta, vo direktna, ìva izvedba na podiumot; so bleskav
virtuozitet, so strastveno ponirawe vo tajnite poraki na muzikata i
nejzinoto fantasti~no predavawe. Pokraj genijalnata nadarenost na
golemiot muzi~ki umetnik, toj ne samo kako izvonreden pijanist, tuku i
golem kompozitor, dirigent i korepetitor. So svoeto delo, Ladislav Palfi
prerasnuva vo ìva legenda na makedonskata muzi~ka kultura."
Prof. d-r Dragoslav Ortakov
Prof. Ladislav Palfi e pijanist-virtuoz kogo go krasi sovr{ena

pijanisti~ka tehnika. Toj e golem pedagog. Negoviot pridones vo rasteòt
na makedonskata muzika e mnogu zna~aen.
Tomislav [opov
Ladislav Palfi ne samo {to e genijalen muzi~ar: pijanist,

kompozitor, pedagog, tuku toj e i izvonreden prijatel, drugar. Toj znae
sekogo da go ohrabri, da go pottikne na rabota. Toj zbunuva so svojata
skromnost.
299
Aleksandar Xambazov
Vo ìvotot zapoznav trojca genijalni lu|e. Eden od niv be{e

Ladislav Palfi.
Qubomir Bran|olica
Ladislav Palfi e osoben ~ovek, virtuozen pijanist i nadaren

muzi~ar. Genijalen e.
Dragan \akonovski-[pato
Ako jas sum Jupiter, Ladislav Palfi e Jupiter na kvadrat.
Vladimir Georgievski
Za mene Ladislav Palfi e muzi~ki ~udotvorec. Otsekoga{ uìvav vo

negovata muzika i interpretacija; toa isto ~uvstvo go imam i denes.
Ilija Pejovski
Godinite voop{to ne go izmenija Laci. Toj be{e i ostana sosema

istiot. Genijalecot ne staree, toj samo se zbogatuva. Negoviot
superprstored e sovr{en. I sega, koga Laci gi dopira klavi{ite na
klavi{ot, od nego zra~i ~udesna energija polna so emocii. Negovite
mentalni ve`bi so koj postignuva golema koncentracija se neverojatni.
Laci, ne samo {to e genijalen muzi~ar, tuku i ~ovek so {iroki
poznavawa i na drugite nau~ni oblasti koi navidum se mnogu daleku od
muzi~kata umetnost, kako {to se: hemijata, fizikata, astronomijata,
arhitekturata, parapsihologijata... Impresioniran sum od negoviot
kaligrafski rakopis i negovite sovr{eni notni zapisi. Negovite
originalni govorni i muzi~ki stenogrami, koi edinstveno samo toj moè da
gi de{ifrira, se mnogu zna~ajni. Se nadeva deka eden den }e bide objaveno i
negovoto nau~no delo Superprstored za pijano. Kako pedagog, profesorot
Ladislav Palfi ima{e ~uden odnos kon studentite. Vo taa rabota toj za
mene be{e i ostana golem mistik. Toj ne zboruva{e za rabota tuku
rabote{e. Go prave{e toa kako {to guruto go u~i svojot u~enik, da
~uvstvuva.
300

Palfi Zaboraveniot Genij

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Palfi Zaboraveniot Genij

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Evgenij Ladislav Palfi

(NE) ZABORAVENIOT GENIJ

Prv del Pome|u svetlinata i temninata ……............... 3

Vtor del Pome|u temninata i svetlinata ……………… 167

EPILOG ……………………………………………………………… 283

ESEI …………………………………………………………………. 284

Za Evgenij Ladislav Palfi rekoa …………………………… 299

EVGENIJ LADISLAV PALFI

(NE) ZABORAVENIOT GENIJ

Knigata e posvetena na doktor

Kon krajot na proletta 1999 godina vo Vilata na krajot od patekata

Pome|u svetlinata i temninata

Ve~na i neprekinata e borbata

Jakob Beme, Aurora

Vremeto sekavi~no minuva. Kako vo sekoj dom pred da stignat gostite,

Be{e zima koga Evgenija dojde vo Vilata na krajot od alejata na

Koga be{e soprela da bide Ofelija prijatno ~uvstvo i' rascuti vo

@ivotnata prikazna za Evtim be{e mnogu interesna. Se be{e rodil

Evtim prestanal da ~ita. Ne mo`el da si gi sopre solzite. Vo niv se

Voskresija be{e edna od najnepostojanite stanari vo Vilata. Pove}e

6. Pojot na pti~kite vo prolet

Dnevnata soba se ispolni so lu|e. Odbranite gosti, pet gospo|i i dva

7. Ku}ata na papa Jano{

Edno ladno noemvrisko pretpladne, dodeka pominuvav niz dolgiot

Sekojpat koga Ladislav }e progovore{e ne{to za mama Ana i papa

Vo tie ranodetski godini mojata qubopitnost be{e bez granica. Me

10. Apsoluten sluh

"Koga ja zasakav muzikata?"

"Slu~uvawata poslednite meseci vo 1931 godina ostanaa

12. Prvite {kolski godini

"Po ona {to se slu~i za vreme na Bo`i}nite praznici i potoa, vo

Nabrgu po na{eto pristignuvawe vo Zagreb zapo~naa priemnite

14. Deteto za primer se buntuva

"Vo Zagreb se zapi{av vo ~etvrto oddelenie. Otkako tatko mi gi

15. Evgenij Vaulin

^asovite po pijano na pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka

16. Pedago{kiot otsek na Dr`avnata muzi~ka akademija

Op{ta teorija na muzikata

17. Noviot, ubav Makar

Bea toa naporni, no mnogu ubavi godini. Pokraj obvrskite vo

18. [umanovata Sonata vo g-moll

"Ne mo`am to~no da si pripomnam koga toa se slu~i, dali imav

Se slu~i toa na po~etok na zimata. Vremeto be{e mra~no i studeno.

"Slednite nekolku meseci bea mnogu ma~ni za site nas. Vo gradot se

21. Voz bez vozen red

Podgotovkite za zaminuvawe vo Ungarija te~ea zabrzano. Nema{e

"Be{e kve~erina koga teretniot voz bez vozen red stigna vo

23. Pti~ka mala

Na eden od sostanocite na socioterapiskata zaednica, se vode{e

24. Mocartoviot Koncert za klarinet vo A-dur

Vo gimnazijata Cistercita sepak na najvisoko nivo be{e muzi~kata

25. Moite orguqi

Eden ubav son~ev den Ladislav prodol`i da mi raska`uva za svoite

Elektri~nite orguqi doturkaa mnogu spomeni kaj Ladislav. Be{e

27. Rapsodija vo sino od Ger{vin

"Odmina dolgo vreme od na{eto pristignuvawe vo stanicata

28. Opsadata na Budim

Navistina bea toa burni vremiwa. Istorijata gi zabele`a

"Nikoj od nas doma ne mo`e{e da pretpostavi deka Gladot, kako eden

30. Povtorno vo rodnata Subotica

"Subotica ne be{e samo izraneta odnadvor, tuku i du{ata i' krvare{e.

Vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Subotica ja zapoznav Marija. Se

32. Xek Vinston