Дијалог на ц

Проф.
д-р Кирил Темков
ЛУЃЕТО, ЕТИКАТА И ЦИВИЛИЗАЦИЈАТА
- Етиката и дијалогот како средство за подобро

разбирање меѓу луѓето и за решавање на проблемите
на човештвото -
ETI^KA BEZDNA I ETI^KA INSPIRACIJA
PRED NAS E OTVORENA bezdna na neizvesnosta. Mnogu grdi sostojbi i

lo{i odnosi ja potresuvaat egzistencijata na svetot. Ne se vo opasnost samo
rastitelniot svet i ìvotinskite vidovi, koi sekoj den s# pove}e se zagubuvaat od
liceto na Zemjata. Me|u najzagrozenite su{testva se lu|eto, koi se, pak,
najodgovorni za ekolo{kite katastrofi i za konfliktite pome|u sebe.
Svetot e izmenet za poslednoite stotina godini. Dotoga{ dominanten be{e
selskiot ìvot, semejstvata i generaciite bea povrzani, lu|eto se poznavaa vo svoeto
po{iroko milje, imaa sli~ni ìvotni problemi, vrednosti i eti~ki nasoki, moralot na
ìveeweto be{e glavno svrzan so obezbeduvaweto na opstanokot i so izdigaweto
na decata. Se proizveduva{e malku vo koli~estvo, a proizvodite ne odea daleku od
regionot. Skromnosta be{e naj~esta eti~ka pouka i realnost. Glavna norma be{e
umerenosta, najdobri osobini povrzanosta, po~ituvaweto i posvetenosta me|u lu|
eto.
Za stotina godini brojot na ìtelite na svetot e zgolemen od 1 milijarda na 7
milijadi. Namesto vo op{testva so dolgovekovni standardi na odnesuvaweto, sega
lu|eto glavno ìveat vo otvoreni op{testva, vo re~isi site krai{ta na svetot lu|eto se
slobodni i moàt da se dviàt kade {to sakaat i da rabotat {to }e posakaat. Za deset
pati e zgolemen brojot na dràvite, gradovite se dominantni socijalni sredini,
1
ekonomiite se industriski ili postindustriski. Semejstvata se razbieni, generaciite se
vo konflikt. Soobra}ajot e edna od osnovnite dejstveni granki, lu|eto letaat niz
celiot svet, informaciite se beskrajno razvieni. Ima ogromno proizvodstvo,
bogatstvata se umnoèni. Svetot stana povrzan, „golemo selo”. Tradicionalnoto
ìveewe e uni{teno. Lu|eto se osameni, rastrgnati, zbuneti. Vo moralot se misli
deka nema isti vrednosti za site i deka ne postojat opredeleni moralni normi, ~ie
izvr{uvawe e obvrzno. Kako vo najlo{ite vremiwa za etikata, koga se raspa|aa
carstvata ili vandalite uni{tuvaa s# pred sebe, se koristi laksisti~kata
argumentacija deka ne se znae i ne moè da se znae {to e dobro i pravilno, nebare
site opcii imaat ista eti~ka vrednost. Dobroto i zloto ne se razlikuvaat.
Mnogu ne{ta se novi vo noviot ìvot, a site baraat s# da bide novo.
Materijalnite, duhovnite i kulturnite vrednosti ne traat podolgo vreme. Ideite i
normite se natprevaruvat vo modernosta so produktite, koi sekojdnevno se
usovr{uvaat i menuvaat. @iveeweto li~i na trka za promeni. Brzinite se ogromni,
otvoren e kosmosot, navlezeno e vo dlabo~inata na biolo{koto, otkrieni se mnogu
tajni na ìvotot, duh na egzistencijata se dinamikata i otkrivaweto.
Tie promeni donesoa mnogu novi fantasti~ni, kreativni, prvoklasni ne{ta,
osobeno vo materijalnite predmeti, informiraweto i vo potro{uva~kata. Se razvi i
kriti~kiot duh, koj se soo~uva so site pra{awa na ~ove~koto postoewe i
dejstvuvawe, niv neprestajno i kvalitetno gi ocenuva, a isto taka moè da inspirira i
da predupreduva. Golemata kulturna razmena, realnosta na svetska kulturna scena,
gi raduva i ispolnuva zainteresiranite duhovi. Se natprevaruvaat razni artisti~ki
vrednosti, na site strani ima mnoèstvo prosedea i tvorbi, a emociite se razvivaat
soobrazno na toa, ~uvstvata imaat bezgrani~ni sodrìni, nasekade se planiraat
raznovidni ne{ta, lu|eto se `rtvuvaat za celi koi se mo{ne rali~ni spored formite a
mnogu bliski spored sodrìnata.
Naporedno so toa, se razotkrija golemite stradawa na svetot i na lu|eto. Se
pokaà deka ovoj svet ne e najdobar od site mo`ni svetovi. Se trudime da gi
zaboravime brojnite stra{ni vojni, no tie izbivaat niz potsvesta. Idealizmot e
pridu{en od realizmot i realisti~kiot pesimizam. Prirodata e povredena, nikade
nema ~ista ìvotna sredina. Podobrenata hrana e opasna za zdravjeto, kako i
mnogu drugi ne{ta vo ovoj razvien svet. O~ite vospituvani za gledawe na
ubavinite, gi sogleduvaat i grdite strani na ìvotot. ôvekot se osoznava sam sebe
kako lo{o su{testvo, so zli nameri, nekontrolirano odnesuvawe, so bezumno
dejstvuvawe. Toj e najodgovoren za problemite.
2
Najlo{oto e {to razvitokot na svetot ne donese podobri odnosi me|u lu|eto.
Namesto da e zbliàt, tie ostanuvaat i natamu stranci. Iako se inspiriraat od re~isi
isti kulturni artefakti i imaat sli~ni celi, tie se duhovno oddale~eni. Konfliktite se
zgolemuvaat spored intenzitetot i spored uni{tuva~kata silina. Site se ispla{eni od
nasilstvoto, terorizmot, vojnite, za{to sredstvata na sudirite se isklu~itelno silni, tie
ne gi povreduvaat samo voinite, tuku osobeno obi~nite lu|e, tie eksplozivi
uni{tuvaat, i toa naj{iroko.
CIVILIZACIJATA E VO OPASNOST. Nevnimatelnoto tro{ewe na resursite

se zakani niv da gi nema dovolno za idnite generacii. Prirodata ne moè da gi
is~isti valkanostite koi gi nanesuvaat lu|eto. Vodata, vozduhot, po~vata se s#
pozagadeni. Rastenijata i ìvotnite stradaat, a vidovite se zagubuvaat. Isto tolku
patila ima i za lu|eto kako razgoreni potro{uva~i, neseriozni gospodari, besni
iskoristuva~i, uriva~i, sevkupni uni{tuva~i. ôvekot se oddeli od Prirodata, od
drugite su{testva, od drugite lu|e. Istaknuvaj}i se sebesi kako boèmski idealno
najmo}no su{testvo, toj go zagrozi seto postoewe i se unizi sebesi. Lu|eto od
sega{niov svet se odnesuvaat nebare sakaat ova da bide poslednata civilizacija.
Me|utoa, civilizacijata e i izraz na duhot na lu|eto. Koga be{e stra{noto vreme
na zloto i nedobroto, sveti Kliment Ohridski strasno eti~ki u~e{e deka treba da se
trgneme od zloto i da pravime dobro. Koga be{e vreme na vojnata na site protiv
site, a mnogumina se odnesuvaa kako div volk sprema drugite, Tomas Hobs
potseti deka lu|eto imaat razum i deka moàt da se doberat do re{enie, deka znaat
da napravat spogodba kako }e se odnesuvaat i kako }e si go ureduvat ìveeweto.
Najgolemiot filosof od na{ite krai{ta Aristotel poso~uva{e deka vistinskata
dobrodetel e umerenosta, umnoto izbirawe me|u krajnostite.
Lu|eto, nie, zna~i, sme obdareni so um i imame potencijali da gi osoznaeme
problemite i da pristapime kon nivno re{avawe. Samo ~ovekot moè da go popravi
ìvotot, i toa ~ovekot kako individua, kako dvojka, prijatelska i semejna, kako
zaednica, kako bliski zaednici, kako svetska zaednica. Nikoj ne moè da izbega i
ne smee da bega od odgovornosta svetot i ìvotot da gi napravi da bidat dobri za
site. Pred s# za sebe i za svoite, istovremeno i za bliskite i za site drugi. Toa e
osnovnata pozicija na ~ovekot vo svetot, negovata sila da razbere, volja da
pronajde izlez, èlba da pravi dobro.
MO]TA NA LU\ETO e vo razlikuvaweto na Dobroto i Zloto. Inteligencijata i
etikata zna~at snao|awe vo procesite na ìvotot, za tie da bidat vodeni pravilno.
Sekoj treba da po~ituva sekogo, nikoj ne smee da povreduva nikogo. Ni{to ne
treba da bide uni{tuvano, ìvotot mora da bide miren, graditelski i spokoen.
Razbiraweto e podobro odo{to sudirite, pomo{ta e po~ove~ko delo odo{to
kradeweto. S# moè da bide re{eno na ~ove~en na~in, za pra{awata i konfliktite
moàt da se najdat re{enija, kolku i da se komplicirani i navidum nere{livi. Etikata
3
n# vodi po tie sloèni ìvotni pateki, taa pomaga da se osmisli ìvotot, da se doprat
ìvotnite pra{awa, da dojde do razbirawe, da se pronajde vnatre{en, intimen,
efikasen ~ove~ki odgovor za predizvicite i da se dade pottik za nivno
sovladuvawe.
Civilizacijata bara od etikata pomo{ za opstanokot, ~ove~koto ìveewe i za
napreduvaweto. Dali }e moè da se najdat vistinski vrednosti, celi i metodi, koi }e
n# povedat po praviot pat na spasuvawe od te{kotiite, koi }e ni gi otvorat
perspektivite, koi bi bile dobri i nenasilni, koi bi bile prifatlivi za site i koi{to site
bi gi prifatile?
Toa ne e rabota samo na razumot. Ne stanuva zbor ni samo za izgradba na
vistinski ~uvstva. Potrebnite znaewa ne proizleguvaat edinstveno od laboratoriite.
Takvite najdlaboki i op{ti odgovori moàt da se najdat samo vo povrzuvaweto na
site lu|e vo soznajna niza i celost, vo proniknuvaweto na iskustvoto na site narodi,
vo istaknuvaweto na moralnite ideali od najdobrite i najhrabri li~nosti i vo
soo~uvaweto so moralnite vizii na najumnite misliteli i graditeli na site vremiwa i
na site nacii. Toa moè i bi trebalo da bide delo na obedinetoto moralno ~uvstvo i
eti~ki um na ~ove{tvoto.
Za povrzaniot svet da stane edinstven i za da imame silna zaedni~ka svest i
dobro sli~no pozitivno ìveewe, na lu|eto ni e neophodna Univerzalna etika.
Svetskata organizacija za obrazovanie, nauka, kultura i informacii UNESKO
povikuva na razbirawe i povrzuvawe na lu|eto, na obedinet duh na ~ove{tvoto vo
moralot, na gradewe na Univerzalna etika, koja }e ja osmislat i koristat site lu|e na
svetot. Site intelektualci i site benevolentni politi~ari na svetot, nie sme ~lenovi na
ovaa osobena svetska duhovna i politi~ka zaednica, koja od nas bara da se
posvetime na blagodatta na ~ove{tvoto, na unapreduvaweto na svesta za ìvotot i
za negovite vistinski potrebi, na razvivaweto na kulturata i na kulturata na
ìveeweto, koi }e vodat grià za svetot i nego }e go spasat od nevoljite {to gi
pravat lu|eto. Treba da dostigneme doblest vo griàta za site, osobeno za mladite,
pozitivna energija vo seto tvore{tvo, radost vo sloènoto soznanie, sloboda na
duhot, otvorenost za predizvicite, pred s# odgovornost za pravilniot ìvot, za
~uvaweto na ìvoto, za sozdavaweto a ne za uni{tuvaweto.
Kako i kade da se pobaraat nasokite i ideite koi }e ni ovozmoàt da ja
premostime bezdnata na stradaweto, da ja sovladame janyata na te{kite
neizvesnosti, da gi angaìrame na{ite najgolemi sili za da pomogneme vo
razbiraweto me|u lu|eto i da se povrzeme vo zaedni~koto spasuvawe na svetot?
Toa zna~i: kako povtorno da ja vospostavime vrskata me|u etikata i kulturata i
civilizacijata, onakva kakva {to taa be{e vo najkreativnite epohi na ~ove~koto
postoewe, koga ima{e intimna povrzanost me|u èlbata da se ìvee, dobrata volja
me|u lu|eto i silata da se pravat vistinskite dobri ne{ta?
Ovie nasoki i idei, ovie ambicii i pozicii sekoj treba da gi pobara vo sebe kako
4
odgovorno ~ove~ko su{testvo, a najnapred vo otvorenata sogledba i kriti~ka
analiza na fenomenite koi se va`ni za da se razberat sovremeniot pat i celi na
~ove{tvoto - kakvi {to se nasilstvoto, vojnata i mirot, Univerzalnata etika,
dijalogot i tolerancijata.
5
NASILSTVOTO
AKO BI TREBALO na druga planeta da ispratime slika na ~ovekot kako

li~nost, a taa slika da bide verna, da soodvetstvuva na najgolemiot broj projavi na
~ove~koto su{testvo - dali toa bi bila slika na smirenite ubavici Nefretete ili Mona
Liza, ili na idealiziranite likovi so prekrasni tela izvajani od Fidija ili od Praksitel,
ili toa bi bil David od Mikelanxelo ili Mislitelot na Roden, ili fotografija na nekoj
od golemite teatarski ili filmski akteri ârli âplin, @erar Filip ili Xek Nikolson,
vo nivnite ulogi ili kako privatni su{testva, ili moèbi suptilnite vizuelni
registrirawa na balerinite Margot Fontejn ili Maja Pliseckaja? Ili bi ispratile
fotografija na Albert Aj{tajn, ili na fabrikantite Henri Ford, Soi~iro Honda ili Bil
Gejts, ili na joginot Svami Vivekananda, ili na logi~arot Bertrand Rasel, ili na
dirigentot Herbert fon Karajan, ili na xezistot Luj Armstrong, ili na fudbalerot
Pele, ili na biciklistot @ak Anketil? Tolku e kulturata su{testvena za ~ovekot, {to
nabrojavme pred s# tvorci vo umetnosta i vo biznisot, vo filosofijata i vo
ubavinata. Ili tamu daleku bi ispratile slika na nekoe anonimno ubavo mom~e ili
devoj~e, radosni i nasmejani, ili, pak, slika na nekoj {to raboti na zemja ili na
ma{ina, ili slika na majka kako go gleda svoeto bolno dete?
Site vakvi sliki ja pretstavuvaat li~otijata i duhovnata zrelost na nekoj
isklu~itelen pretstavnik na ~ove~kiot rod, koj moè da go olicetvoruva
~ove{tvoto. No, toa bi bila samo edini~na vizuelna informacija za lu|eto, toa ne bi
bila dokrajna, celosno vistinska slika na toa {to e ~ovekot i {to toj naj~esto pravi.
Za tie dale~ni kosmi~ki prijateli ~ovekot moèbi poto~no bi go pretstavil ubiecot
so no` v race koj go zarinkal vo gradite na `rtvata, ili nekoj vooruèn so razni
oru`ja koj puka na site strani na s# {to mrda, ili nekoj skrien zad crnata
teroristi~ka maska, koj blika od zloto koe go propagira i pravi. Tie sliki bi bile
vistiniti za ~ove~kata realnost isto kolku i slikite na dobrite, tvore~ki i zagrièni
du{i.
ôvekot e graditel, mislitel, qubitel na ubavinata, fascinanten tvorec, zagrièn
roditel - no istovremeno i uriva~, omrazitel, uni{tuva~ na ubavinite, gaden
neprijatel na sekoe delo, na sekoja tvore~ka aktivnost, na sekoja dobra zamisla,
nasilnik i ubiec. Toj se dviì me|u pozitivitetot i negativitetot na odnesuvaweto.
OD LO[ITE PROJAVI na ~ove{tvoto, kako {to se zla misla, omraza, zloba,
zavist, neprijatelstvo - nasilstvoto s# pove}e se istaknuva kako najza~esteno i
najbolno. Nikoga{ nemalo periodi vo koi{to ~ovekot ne bil nasilnik. Toj glavno
bil protivstaven so sila na drugite, im gi zemal ili uni{tuval produktite i delata, im
nanesuval povredi, pravel zlostorstva, ne vodej}i smetka dali drugite stradaat,
dobivaat rani, umiraat od negovite zlodejstva. Sepak, ponekoga{ i nasilnikot }e
projavel milost, }e se soglasel deka i drugite imaat pravo na ìvot. Redok e i Atila,
koj ne moèl da smisli da otstapi vo nasilni~koto povedenie. A denes zlite nameri i
6
zlodelata masovno se istaknuvaat so nasilni~kata ambicija, so brutalnosta i
krvolo~nosta. Nasilstvoto stanuva glavna sila na uni{tuvaweto, vtoro ime za zloto.
Nasilstvoto e vtora sila na ~ovekot, onaa sprotivnata od dobrinata i mirnoto
odnesuvawe, od prostuvaweto, razbiraweto i gradeweto. Kolku {to ~ove~koto
su{testvo izmisluva dobri ne{ta, tolku zamisluva lo{i dejstva, kolku {to gradi,
tolku i uriva, kolku {to saka, tolku i mrazi, kolku {to dava, tolku zema so sila.
Nasilstvoto e nerazumna, zla, neprijatelska upotreba na ~ovekovite sili.
Toga{ ~ovekot ne e idealitet na dobrinata, tuku majstor na zloto, ne po~ituva, tuku
zaviduva, ne razbira, tuku otfrla, ne qubi, tuku pluka, ne se odnesuva ne`no, tuku
s# pravi nasila, ne prostuva, tuku kaznuva.
Dobriot moral e na edna strana, nasilstvoto e sprotivno od nego, kako
vnatre{en i celosen duh na zloto. Toa e ona negativnoto vo ~ove~kata priroda, koe
se razviva nasproti eti~kite ukaùvawa i predupreduvawa, ona {to moè da ja
obzeme du{ata duri i kaj naju~enite. Toa e izraz na agresivniot karakter i
temperament, na neblagorodnosta, na praznotijata na postoeweto, na
nezainteresiranosta za drugite osven za nivno iskoristuvawe, na èlbata da se
povreduva i uriva, a ne da se pomaga i gradi. Mitolo{kite raskazi go objasnuvaat
ova grozno odnesuvawe na mo`noto razumno su{testvo kako izraz na ~ovekoviot
pad. Nasilstvoto, vo sekoj slu~aj, e neracionalno odnesuvawe, negacija na umot i
prefinetosta, pad pod nivoto na moralot, strmoglavuvawe od viso~inite na
~ove{tinata.
Koga ne{to n# boli, se pra{uvame {to e vo pra{awe, za {to stanuva zbor. Vo
nasilstvoto se realiziraat namerata da se povreduva, iracionalnata sila na omrazata,
nadvasuvaweto na li~nata dobrina na ~ove~koto su{testvo i zainteresiranosta za
pravewe zlo drugomu. Za nasilnikot, drugiot e nebiten, egzistencijata e neva`na,
mirot e negativna vrednost, sorabotkata nepotrebna, solidarnosta grda,
tolerancijata grozno ne{to. Za nasilnikot se ubavi bolkata na drugiot, vadeweto
o~i, pukaweto vo ìvo meso, ~ere~eweto na trupovi, urivaweto na gradbi,
paleweto na domovi, zakanuvaweto, pqa~kosuvaweto, broeweto na mrtvi od
negova raka, siluvaweto i navreduvaweto, gordeeweto zaradi deloto od kogo se
pla{at i sramat lu|eto. Nasilstvo se i predavawe na bliskite, la`no svedo~ewe i
kodo{ewe, upravuvawe so lu|eto bez so~uvstvo za nivnata polo`ba i bez grià za
nivno napreduvawe. Nasilstvo e i ako minuvame bez zbor pokraj nekogo {to
strada, ako nemame sluh i razbirawe za bolnite i izma~enite, ako ne im pomagame
na onie na koi toa im e potrebno.
NASILSTVOTO JA POVREDUVA moralnata ramnoteà vo ìvotot, so nego

najnapred se bri{e reciprocitetot na etikata. Ne se po~ituva zlatnoto eti~ko pravilo,
kako najstar, najednostaven i najra{iren eti~ki zbor i norma: Pravi go ona {to
saka{ da ti go pravat! ili: Ne go pravi ona {to ne saka{ da ti go pravat! Ova
7
dvojstvo, ovoj reciprocitet na dejstvuvaweto ima eti~ki temel, poso~uva na
primarnosta na na{iot subjekt za kvalitetot na dobroto odnesuvawe. So mojata
ispravna navika, pravilen stav, dobra volja, ubava zamisla za posledicite (so dobra
èlba i za mene i za drugite) jas se griàm odnosite me|u lu|eto da bidat pozitivni i
konstruktivni. Mojata dobrina e izvor za idejata i za praktikata na op{tata dobrina.
Ne e dobro ako eti~kata norma proizleguva kako posledica od dejstvuvaweto:
Pravi go ona {to tebe ti go pravat! Toga{ e na delo retorzija, vozvra}awe,
odmazda za storenoto, a ~ovekot toga{ ne e eti~ka li~nost, koja go osmisluva i
kontrolira svoeto odnesuvawe, tuku obi~en objekt na odnesuvaweto na drugite,
slep u~esnik vo moralnata relacija, onoj koj avtomatski reagira kako nesvesno
su{testvo. Pri nasilstvoto, ne{tata eti~ki se u{te poniski. Zamislata tamu e
skoncentrirana vrz povreduvawe i op{to uni{tuvawe, ne samo kako vozvra}awe,
tuku kako izraz na bolniot sadisti~ki um, koj pravi zlo i vo zloto nenormalno
uìva. Pri nasilstvoto se voveduva principot na neramnopravnost me|u lu|eto,
ednite se akteri na zloto, koi na drugite }e im nanesuvaat povredi, a drugite }e gi
trpat nivnite dela, koi se izraz na pomestenata svest, na nemoralnata pozicija ili na
zlite nameri.
Ne e dovolno da se bide svesen za nasilstvoto. Nasilstvoto ne sme da se
pravi. Objasnuvawata deka ne moè da se izbegne nasilstvoto, deka toa mu zna~i
mnogu na nasilnata li~nost, ja negira povrzanosta na lu|eto i pozitivnata
recipro~nost na ~ove~koto postoewe i dejstvuvawe. So insistiraweto na
nasilstvoto se negiraat drugite lu|e. Najnapred ne se vodi smetka za razli~nosta na
~ove~kite karakteri. Voinot e drugo su{testvo od ora~ot, mirniot ~ovek poinakov
od divjakot, graditelot ima drugi celi odo{to uriva~ot. Vistinskiot ~ove~ki kvalitet
i dostrel e nenasilstvoto, ona blagorodno ~uvstvo deka drugite ne smeat da
stradaat od tebe, onaa ~ove~na namera nikako da ne se povreduva nikoj - ni vo
mislite, ni so zborovi, ni so dela.
Nasilstvoto se {iri bez mera. Se tepaat deca, se povreduvaat starite, se odzema
od siroma{nite, se navreduvaat site bez ogled dali se ramnosilni, poslabi ili
posilni. Site se prislu{kuvaat, se {ikaniraat podredenite, a nadredenite se kodo{at i
ozboruvaat. Se predavaat prijatelite, se mrazat bli`nite. Ne se po~ituva bliskosta na
vrskata, se ukinuva drugarstvoto, se negira silinata na sorabotkata. Nema
solidarnost, tuku zgrap~uvawe, bedno „upikuvawe”. Nema umerenost, tuku divee
al~nosta. Celta e ne{to da se zeme, da se uni{ti, da se povredi bli`niot, da se
nanese rana, da se pu{ti krv nekomu, da se ubie... Se izmisluvaat razni metodi za
toa i se obrazloùvaat na~inite i sredstvata kako da se postignuva zlostorstvoto, se
brani zlodejstvoto, se veli~aat zlostornicite i nivnite idei i zlodela.
Nebare prirodnite prava na ~ovekot se dopolnuvaat so pravoto za pravewe
nasilstvo. Sekoj moè da se maltretira, pokaùvaweto na negativnite ~uvstva e
radost, a za doblest se smeta demonstriraweto na li~niot negativen nagon i
8
sposobnost za povreduvawe. Moralno i du{evno izmestenite li~nosti go
vozdignuvaat fizi~kiot kretenizam na silata. Muskulite se izramnuvaat so razumot
i so setiloto za dobrina. Bliskite moàt da se ignoriraat, doverenite da se
iskoristuvaat, ènite i decata da se siluvaat, starite da se ostavat na milost i
nemilost. Sekoj moè da bide maltretiran.
Toa ne e ~ove{tina, tuku eden od izrazite na }or-sokakot vo koj stigna
~ovekot. So nasilstvoto nad Prirodata go dovedovme do problem postoeweto na s#
ìvo na Zemjata, so voenoto nasilstvo se uni{teni milioni lu|e samo od na{ata i
prethodnata generacija, so holokaustot i drugite vidovi segregacija se ubieni i
zgazeni milioni razli~ni, so li~noto nasilstvo nad bessilnite i podredenite se
povredeni bezbroj su{testva. @rtvite nemaa {ansa da im se razvie li~nosta i da
pridonesat za ~ove{tvoto. Nasilstvoto gi uni{ti niv kako svoj bezmilosen danok. I
se upropasti nivniot eventualen moralen i kulturen pridones, a vkupom se
degradira{e kulturata.
Nasilstvoto e atak protiv slobodata. Krajnata cena na nasilstvoto e tormozewe
na lu|eto, zavladuvawe nad drugite ili uni{tuvawe na ~ove{tvoto. Toa se najniski
dela {to moè da gi izmisli i ostvari ~ovekot.
Demonstriraweto na silata nad drugiot ja uni{tuva qubovta, vnesuva
nespokojstvo i razbuduva anksioznost vo ~ove~kite du{i, gi razoruva semejstvata i
odnosite me|u najbliskite, go otstranuva vnimanieto od ubavite ne{ta i gi
raznebituva lu|eto, gi kine ni{kite na doverbata me|u lu|eto i gi gasne pozitivnite
emocii vo niv, predizvikuva nastroenost za borba i za nanesuvawe zlo, gi bri{e
ogradite vo li~nosta da ne povreduva drugi lu|e, gi nastrvuva lu|eto za lo{i
postapki, za odmazda. Razbuduva vo ~ovekot yver i varvarin, go kreva nego
protiv ~ove{tinata i go inspirira da pravi razni ne{ta {to }e povredat drug ~ovek.
Zatoa nasilstvoto e najnegativna projava kaj sovremeniot ~ovek, bez ogled na
toa dali i porano imalo nasilstvo. Sekoe zlo e opredelena to~ka na uni{tuvaweto.
VOJNATA I MIROT
9
DO PRED STO GODINI, do pred samo pedesettina godini be{e sosema
normalno da se tvrdi deka vojnata e regularen na~in na odnosi me|u lu|eto i deka
politikata moè da se posluì so vojna sekoga{ koga $ nedostasuvaat sili da gi
ostvari celite. Politi~kiot pritisok ja ima{e vojnata kako sredstvo i mnogu lesno se
pristapuva{e kon vojuvawe.
Be{e duri iskaàna idejata deka vojnata e mnogu dobra za lu|eto, deka e uslov
za revitalizacija na naciite, za{to e paramedicinska forma za „pu{tawe krv na
nacijata”, so {to taa se osposobuva da zaìvee i da napreduva. Toa go tvrdea i
seriozni lu|e, filosofi i nau~nici, ne samo direktno fanaticite na nasilstvoto i
ostrvenite politi~ari i oficeri.
Denes ne e taka, pove}e ne se veruva vo vojnata, duri taa se ozna~uva kako
edno od najgolemite zla na ~ove{tvoto. Kaj lu|eto denes ima odbiven stav kon
vojnata. Toa e rezultat na raznite negativni iskustva od starite i, posebno, od
sovremenite vojni. Kolonijalnite vojni im nanesoa mnogu nesre}i na nerazvienite
narodi {irum svetot. Vo dvete svetski vojni vo minatoto stoletie se napraveni
isklu~itelno mnogu zlostorstva. Mnogute posovremeni regionalni i pomali vojni,
opravduvani so razni nacionalni, geografski, ideolo{ki i verski pri~ini, bea
naso~eni kon razoruvawe i stra{ni patila na lu|eto. Gra|anskite vojni gi nastrvuvaat
ednite protiv drugite najbliskite, rodninite, lu|eto so ist koren i kultura. Negativna
be{e i studenata vojna od nekolku decenii, koja se vode{e so propaganda,
postojano politi~ko natprevaruvawe i skri{ni konflikti, so tainstvenite sredstva na
{pionaàta i sli~nite zli ve{tini, so mnogu negativni posledicici vrz doverbata me|u
lu|eto vo celiot svet i vrz nivnite nervi. Vojuvaweto, masovno ili delumno, vo
svetski ili vo lokalen sudir, go umnoùva tormozeweto i stradaweto na site lu|e.
Zamrazuvaweto na vojnata denes proizleze i od vklu~uvaweto na celoto naselenie
na protivstavenite strani vo omraza i silni ideolo{ki manifestacii (koi najpove}e im
nanesuvaat {teta tokmu na svojata zemja i naselenie).
Poradi toa se osnovani Obedinetite nacii, kako najgolema i najseopfatna
politi~ka organizacija vo istorijata voop{to. Vo nejzinite osnova~ki dokumenti se
istaknuva deka nejzinata potreba proizleguva od negativnite iskustva od svetskite
vojni, osobeno od Vtorata svetska vojna, vo koja se napraveni tolku zlostorstva i
ne~ove~ni postapki, naneseni se tolku mnogu povredi na lu|eto, imotot i na
prirodata i tolku mnogu e izmestena normalnata ~ove~ka svest - {to toa ne smee
da se povtori.
Negativniot stav sprema vojnata i stravot od nea vo sovremenata epoha e
zgolemen i zaradi golemata uni{tuva~ka i zagaduva~ka mo} na novite voeni
sredstva. Tehnikata i eksplozivite imaat ogromna razurnuva~ka sila. Hemiskite,
biolo{kite i nuklearnite sredstva se opasni ne samo za protivnikot, tuku i za onoj
koj gi koristi, a trajno moàt negativno da povlijaat vrz samoto postoewe na ìvotot
na Zemjata.
10
Denes nikoj pove}e ne moè da ja opravda vojnata kako dobro sredstvo na
politikata. ôve{tvoto ne e popraveno tolku za da se otkaè od vojnata voop{to,
u{te oru`jeto se koristi za politi~ki i drugi masovni celi, u{te ima zakani so vojni i
se vodat vojni. No, sepak, vo duhot na lu|eto vojnata pove}e ne se smeta za
neizbe`na i nu`na, se misli deka moàt da se najdat i drugi sredstva za da se re{at
problemite, za koi porano lesno izbiva{e vojna. I sega ima vojni, no zlodejstvata
{to ja sledat sekoja vojna sega se imenuvaat kako zlostorstva i se smetaat za
nepotrebni, a samoto zamisluvawe i vodewe na vojnata se istaknuva kako
nesre}en izbor. Vojnata ja povreduva ~ove~kata etika.
U[TE SME DALEKU od vistinskiot duh na pacifizmot, koj veli deka vo

niedna okolnost ne treba da se vodi vojna. Ima lu|e i sili koi ne vodat vojna
edinstveno poradi toa {to nemaat mo} da ja dobijat - voinstveni se, ama se slabi,
pa se pla{at od negativnite posledici za niv; inaku bi zapo~nale voen sudir.
Pacifizmot e u{te eti~ka ideja vo gradba i ra{iruvawe, a ne vistinski na~in na
reagirawe i ìveewe na site lu|e. No, ovoj eti~ki proces e zapo~nat, go vodat
najumnite lu|e na svetot, se vloùvaat mnogu usilbi da se zasili mirotvorniot duh i
seta politika da stane miroqubiva i kako takva uspe{na vo re{avaweto na
problemite po miren pat. Se baraat idei, formi, na~ini kako idejata za mir vo svetot
da se vostanovi kako prakti~na politi~ka norma i da bide efikasna vo
organizaciska smisla.
Edno e sigurno. Kako {to doskoro se veruva{e vo potrebnosta i neizbe`nosta
na vojnata - taka denes lu|eto veruvaat vo potrebata i nu`nosta na mirot. Se
smeni slikata na svetot, ìveeweto e poinaku naso~eno i se opravduva so drugi
koncepcii. Namesto naper~eni voeni sili, vo sekoj ~as pogotveni za demonstrirawe
na sila i za fa}awe vo kostec, denes i tie nasilnici pove}e zboruvaat za odbranata,
otkolku za vojnata (do pred samo 70 godini soodvetnite dràvni organi se
narekuvaa ministerstva za vojnata, a ne za odbranata, kako denes). Se {irat vrskite
me|u lu|eto, odbranbenite sojuzi gi namaluvaat tenziite barem me|u zemjite koi se
nivni ~lenki, se razmenuvaat iskustva i oficeri, ima s# pomalku op{ta voena
slu`ba, se namaluvaat voeniot rok i brojot na voenite dejci, ima ambicii i se baraat
na~ini kako da se razre{uvaat gorlivite pra{awa, za da nema izvori i povodi za
vojna, se {iri idejata za prijatelstvo me|u narodite, duri i me|u onie koi imaat realni
konflikti i povodi za sudiri, i sl.
Toa pokaùva deka vojnata moè da bide nadminata kako na~in na
odnesuvawe me|u lu|eto. Vojnata ima razni povodi - pqa~kosuvawe,
demonstracija na silata, omraza, trajno neprijatelstvo, posegnuvawe po teritorii i
bogatstva, voinstvena ideologija, razni stravovi i socijalno-psiholo{ki kompleksi...
Takvi povodi ima i natamu, no tie s# pomalku sega se va`ni za nacionalniot i
politi~kiot ìvot, ili se smeta deka tie aspiracii moàt da bidat osigurani na drug
11
na~in. Ima racionalizacija i vo kolektivnata psihologija, ne samo vo
individualnata. Sekoj, vpro~em, treba da si ja pogledne poizostreno i posigurno
ìvotnata smetka i da vidi dali vojuvaweto mu nosi plodovi (a ovie se s# poskapi i
politi~ki poneizvesni).
Idejata za mirot ne e sosema nova me|u lu|eto. Pred dve stotini godini filosofot
Imanuel Kant ja iskaà idejata za ve~en mir. No, idejata za mirot do pred edno
stoletie be{e samo izblik na razumot i na blagiot moral, a sega toa stana golema,
op{ta eti~ka zada~a i akcija. Idejata na mirot zna~i deka se preferira razbirawe, a
ne sudirawe, deka lu|eto sakaat i moàt da vospostavat doverba, a da go
izbegnuvaat somnevaweto, deka gi kontroliraat negativnite ~uvstva kon drugite, a
gi pu{taat poslobodno pozitivnite ~uvstva, deka ja otfrlaat omrazata kako
normalno mislewe i se zainteresirani da go zapoznaat drugiot i da se zbliàt so
nego, deka ne veruvaat oti neprijatelskiot stav e najdobar za odnosite me|u lu|eto,
tuku deka se podobri prijatelstvoto, simpatijata i sorabotkata.
Vsu{nost, zagrièni za svoite ìvoti i za ìvotite na svoite deca i bliski,
orientirani kon pozitivno doìvuvawe na svetot i na lu|eto i so ambicija da
pomognat a ne da povredat, so èlba da zavladeat dobri eti~ki odnosi me|u site lu|e
- denes umnite i odgovorni lu|e jasno istaknuvaat deka prostuvaweto e povredno
od odmazdata, deka qubovta za site lu|e e najubava eti~ka vrednost, a mirot
najvreden ideal, deka ora~ot i rabotnikot se popotrebni i povredni od voinot, a za
sredstvata se misli deka e podobro da bidat vloèni i iskoristeni za dobro ìveewe
odo{to za sudir so drugite, za nivno ubivawe i za uni{tuvawe na nivniot imot.
Taka lu|eto i vojnata vlegoa vo nova faza na svojot odnos, vo koj vizijata na
mirot gi razre{uva grdite soni{ta za borewe so oru`je so drugite i bednite
nasilni~ki ambicii za uni{tuvawe na lu|eto i na nivnite dela.
12
UNIVERZALNA ETIKA
NOVIOT @IVOT na ~ove{tvoto e ispolnet so razni novi projavi i so novi

eti~ki vrednosti. Nekoi od niv, vsu{nost, se stari, no postojano aktuelni vrednosti,
kako ~esnosta, qubovta i prijatelstvoto. Nekoi se stari, no reafirmirani vrednosti,
koi lu|eto denes smetaat deka e potrebno da gi istaknuvaat i da gi sledat pove}e
odo{to vo neposredno izminatite periodi, kako {to se po~ituvaweto na bli`niot,
so~uvstvuvaweto, razbiraweto na drugiot. Nekoi se mo{ne novi vrednosti. Te{ko
e da se pojavi ne{to sosema novo vo svetot, {to ~ove~kiot um dosega nikoga{ ne
go zamislil, no vozmo`no e da se iznese ne{to {to dosega ne bilo mnogu va`no za
~ove{tvoto, a sega e neophodno da bide vode~ki duhoven element na ìveeweto i
odnesuvaweto. Me|u site novi eti~ki pojavi i vrednosti, najavtenti~na e idejata za
sozdavawe na Univeralna etika.
Univerzalnata etika e nova pojava vo ~ove{tvoto. Koga pred 300 godini se
ra|a{e empiristi~kata etika, eden od argumentite na Xon Lok i na negovite
sledbenici za ulogata na iskustvoto vo gradeweto na eti~kite stavovi bea razli~nite
eti~ki vrednosti vo narodite, koi{to toga{ po~naa da gi posetuvaat i opi{uvaat
svetskite patnici i antropolozite. Denes tokmu empiristi~kata eti~ka koncepcija e
bazata za zasnovuvawe na edinstvena ~ove~ka etika na celiot svet vrz osnova na
razli~nite eti~ki pogledi, koi zavisat od razli~nite ìvotni iskustva, moralna
praktika i eti~ki vizii.
Univerzalnata etika e nova pojava kolku {to se toa najnovite projavi vo
~ove{tvoto: informati~koto op{testvo; vistinskata demokratska politika (vo koja
gra|anite se pra{uvaat za sekoe va`no pra{awe); kvartarnata dejnost, kako
aktivnost bez direktna materijalna cel i polza; otvoraweto na kosmosot i
kosmizmot, kako pogled za edinstvoto so site pojavi vo Vselenata; bioetikata i
ekolo{kata etika, kako izraz na zagriènosta za povredite na Prirodata i za
zagadenosta na ~ovekovata ìvotna sredina; svetskata politi~ka zaednica vo forma
na Obedinetite nacii. Univerzalnata etika ima isto svetsko zna~ewe kako i
globalizacijata na ekonomski plan, op{tata komunikacija na socijalen plan i
povrzanata politika na politi~ki plan.
Site ovie projavi ja podgotvuvaa Univerzalnata etika, a za nejzinoto
nastanuvawe osobeno vlijae{e usvojuvaweto na Univerzalnata deklaracija na
~ovekovite prava (1948) kako najzna~aen eti~ko-politi~ki dokument na novoto
~ove{tvo. Za toa pridonesoa i mnogute aktivnosti na UNESKO, kako {to e
praveweto na prvata obedineta svetska istorija na kulturata i civilizacijata.
Istaknuvaj}i deka site ~ove~ki su{testva se ednakvi, i sporeduvaj}i go nivniot
ìvot, tvore{tvo i etika, vo koi ima mnogu razliki, no i identi~ni nameri i ednakvo
vredni dostreli - prirodno se zarodi vizijata za Univerzalna etika, se istakna
potrebata za nejzino konstituirawe i ~ove{tvoto se povika da ja sozdade i da se
13
trudi toa da go napravi.
SAMATA UNIVERZALNA ETIKA e eti~ka vrednost po sebe, bidej}i

nejzinata izgradba e edna od najva`nite eti~ki zada~i na dene{nicata. Taa e
osobena eti~ka aktivnost, koja ja istaknuva vrednosta na etikata za ~ove~koto
ìveewe i vospostavuva edinstven sistem od eti~ki stavovi, koi bi gi prifatile i
sledele site lu|e na svetot.
Univerzalnata etika e sostavena od dve ne{ta. Prvoto e samiot edinstven eti~ki
sistem od vrednosti i normi, vo koi bi vlegle vrednosti i normi koi se najva`ni za
celoto ~ove{tvo i koi bi bile po~ituvani od site lu|e. Vtoroto e deka vo
Univerzalnata etika se izrazuva eti~kata razmisla i opredelbi od site lu|e, pa taka
vo nea se proniknuvaat mnogubrojni eti~ki celi i stavovi, odnosno vo nea se
spodeluvaat razli~ni eti~ki iskustva kako bogatstvo na ~ove{tvoto.
Kako takva, taa e eti~ka konstrukcija. Lu|eto so dobra volja se nadevaat deka
taa }e bide uspe{no delo, deka nea }e ja prifatat i zasakaat site lu|e. Sepak,
nejzinata zamisla ne e samo idealisti~ka, tuku realisti~ka. Vo osnovata na
nejzinata koncepcijata e vizijata za edinstveniot svet, {to u{te ne e gotova realnost,
no e ne{to {to se gradi i {to sekoj den e s# poblisku do realnosta.
Univerzalnata etika e gradba od postoe~ki eti~ki vrednosti. Taa e sostavena od
eti~ki idei i normi koi ve}e se projaveni vo ~ove{tvoto. Taa gi sodrì najvrednite
eti~ki vrednosti i normi od site epohi, od site narodi i od najdobrite moralni
misliteli na ~ove{tvoto. Taa sodrì realni moralni vrednosti i normi. Nejzinite
vizioneri mislat deka lu|eto }e gi prifatat najdobrite vrednosti i normi na drugite
narodi, kako {to niv gi prifa}ale tie narodi i kako {to i tie samite gradele svoi
dobri eti~ki vrednosti. Gradbata na Univerzalnata etika vsu{nost zna~i stavawe vo
me|useben kontakt na najvrednite eti~ki idei na site narodi i nivno povrzuvawe vo
celina.
Univerzalnata etika ne e virtuelna, tuku dejstvena etika i zatoa taa e vrednosna
gradba. Vrednostite vo nea ne se naredeni ednata pokraj drugata, kako prikaz na
eti~kite èlbi i mo`nosti, tuku se postaveni vo hierarhiska skala, kako povik za
realizirawe. Vrednostite ne se dogovaraat vo smisla na nivno ramnopravno
sopostavuvawe, tuku se istaknuvaat najvrednite i se postavuvaat na vrvot na
eti~kata skala, potamu sleduvaat drugite i taka natamu, s# do kompletiraweto na
eti~kata celost na novoto ~ove{tvo kako eden ìv i realen svet.
KARAKTERISTIKA na Univerzalnata etika e deka se zastapuva za pozitiven

odnos sprema ìvotot, go brani ìvoto i pravoto na site na dobro ìveewe. So toa
taa e optimisti~ka etika, koja veruva deka e mo`no da se najde re{enie za te{kite
problemi na ìvotot i na me|u~ove~kite odnosi. Spored nea, lu|eto treba da se
nadevaat na dobro, da pravat dobro i da se trudat dobroto da stane prisutno vo
14
sevkupnata ~ove~ka egzistencija, da stane nejzin op{t simbol.
Na vrvot na Univerzalnata etika stoi vrednosta Mir. So nea se podrazbiraat i
vrednostite Tolerancija, Solidarnost i Sorabotka. Tie se najva`nite novi vrednosti
na celoto ~ove{tvo, koi mu ovozmoùvaat na ~ove{tvoto da opstane, da postoi
kako celina i da se razviva vo pozitivna nasoka.
Ovie vrednosti nemaat negativna, tuku pozitivna forma. Imeno, ~esto mirot se
opredeluva kako sostojba na ne-vojna, kako situacija vo koja ne dominira
neprijatelstvoto. Univerzalnata etika misli za mirot kako za rezultat na dobrata
volja i nameri, kako za izraz na prijatelstvoto i na èlbata za spokojno ìveewe i
gradewe. Stremeòt na Univerzalnata etika e ìvotot da bide delo na
benevolentnoto odnesuvawe, od koe{to prirodno sleduva sostojba na mir. Isto e i
so vrednostite Tolerancija, Solidarnost i Sorabotka. Tie ne zna~at vizija za ne-
napa|awe, ne-otkaùvawe na pomo{ ili ne-neodbivawe na odnosi. Tie se kreativen
i aktiven pridones kon vrednosta Mir, odnosno na~in na koj lu|eto koi sakaat mir
se odnesuvat me|u sebe, podnesuvaj}i gi razli~nite idei i ìvotni formi, davaj}i
sekoga{ ednite na drugite pomo{ i nastapuvaj}i zaedno vo rabotata, ekonomijata,
politikata i vo site drugi va`ni socijalni oblasti.
Ovaa logika na pozitivna vrednosna forma najdobro moè da se razbere ako se
analizira vrednosta Ahimsa, koja e sostaven del na idejata na Mirot kako najvisoka
vrednost. Indiskata vrednost Ahimsa zna~i nenasilstvo, trpelivost, podnesuvawe
na drug, nenavreduvawe na drugi. Taa ne ozna~uva ne-nasilstvo, ne-netrpelivost,
ne-navreduvawe na drug, ne-nepodnesuvawe na drug. Taa se zastapuva za dobro
pozitivno odnesuvawe, za qubov i po~ituvawe na drugiot, za gradewe dobri
odnosi, za pomagawe. Eden nejzin izraz e poznatiot moderen eti~ki lozung: Help
Ever, Hurt Never! - Sekoga{ pomagaj, nikoga{ nemoj nikogo da povredi{! Kako
takva, vrednosta Ahimsa e gradben del od vrednosta Mir kako vrvna univerzalna
vrednost so aktivna dimenzija. Osnovata e vo vozdrùvaweto od nasilstvo, no vo
vakvata vizija vrednosta Mir e zamislena kako aktivisti~ko odnesuvawe, gradewe
na Mir so site sredstva, me|u koi i so psiholo{kata stabilnost i so ~istite nameri na
sekoj i kon sekogo. Zatoa tuka osnovata ne se klasi~nite vrednosti Vozdrùvawe,
Umerenost, Razumnost, koi se standardni va`ni ~ove~ki vrednosti, tuku
~ovekovoto svrtuvawe kon vrednostite Davawe i Qubov za bli`niot, kako
posupstancijalni za novoto razbirawe na etikata i za noviot zdruèn svet.
Od vrvnata vrednost Mir sleduvaat ostanatite vrednosti na univerzalno-
svetskata eti~ka skala. Intonirani od vrednostite Mir, Tolerancija, Solidarnost i
Sorabotka, tie ja izrazuvaat logikata na eden svet koj e svesen za zaedni~kata
egzistencija na lu|eto i za nu`nosta od mirno ~ove~ko odnesuvawe za natamo{niot
opstanok na ~ove{tvoto i na ìvotot na Zemjata. Zatoa na visoko mesto vo skalata
se, na primer, vrednostite Samodostoinstvo i Dostoinstvo, vrednostite na
raboteweto i na davaweto pomo{, na kulturata, na razbiraweto na sebe i na
15
drugiot, kako i na problemite i na pri~inite za konfliktite, za koi mora da se
iznajde na~in kako da se re{at po miren pat i so dogovor. Univerzalnata etika
istaknuva deka svojot najdobar interes }e go ostvarime so dobri odnosi so site i so
prostuvawe.
SEKOJ MO@E DA DADE pridones kon gradbata na vrednostite na

Univerzalnata etika, zatoa {to site narodi na svetot imaat dobra etika i gi razbiraat
pra{awata na mirot i sorabotkata, na raboteweto i gradeweto, na stradaweto i
pomagaweto. Univerzalnata etika gi istaknuva ovie dimenzii na ìveeweto i na
eti~kata svest, a gi zapostavuva onie koi go poddrùvaat nedorazbiraweto i gi
krepat konfliktite me|u lu|eto. Zatoa vo nea imaat mesto site eti~ki idei od site
epohi i od site narodi koi vodele kon mir i kon manifestirawe na dobra volja me|u
lu|eto, kako i ideite i porakite od site eti~ki misliteli koi gi u~ele lu|eto svoite li~ni
interesi da si gi vodat vo korelacija so dobrite èlbi za drugite i da postignuvaat
uspeh blagodarej}i na sorabotkata me|u lu|eto, a ne preku konfrontacija, ne
pravej}i nasilstvo ili razbojni{tvo.
Taka i nie vo Republika Makedonija davame pridones kon gradeweto na
Univerzalnata etika, ne samo so poddrùvaweto na idejata za vakov eti~ki sistem,
tuku i so dobrite eti~ki idei od na{eto ìveewe i od na{eto minato. Nie sme
osobena zaednica na Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Srbi, Bugari, Romi, Evrei,
Ermenci, Grci i drugi narodi. Vo zaedni~kiot ìvot ne bila glavna idejata za
konfrontacija me|u lu|eto, tuku vizijata za zaedni~ki opstanok i sorabotka, za
podnesuvawe i pomagawe. Vo na{ata zaednica ne se slu~eni pogromi,
neograni~eni me|usebni konflikti, nema masovna omraza i kolektivna zavist.
Na{iot svet e zaednica na mirni lu|e, rabotlivi, skromni, svrteni kon borbata za
opstanok, koi za zarabotuva~kata ne se borat so konflikti ili pqa~kosuvawe, tuku
so sekojdnevna rabota vo uslovi na me|usebna tolerancija i po~ituvawe.
Nie ja razbirame idejata za Univerzalna etika i mislime deka takva etika e
korisna koga ima golemi razliki me|u lu|eto i narodite. Vo male~ok obem i nie
imame svoja op{ta etika, vo koja se vklu~eni razli~ni moralni iskustva na narodite
vo na{ata zemja, koi ja izrazuvaat nivnata razli~na istoriska sudbina, no i nivnoto
identi~no zaedni~ko minato i sega{nina. Vo taa etika se osnovni vrednostite na
zaedni~koto ìveewe, vo koe ~ovekot se po~ituva spored negovoto odnesuvawe.
Vo tie vrednosti spa|a i pogolemata bliskost so sosedot otkolku so dale~nite
rodnini. Vo osnovata na etikata se nao|aat i vrednostite na zanaet~iskiot moral, so
koi se izrazuva zaedni~ka sudbina na dejstvenicite, posvetenost na raboteweto i na
uspehot, po~ituvawe na site koi se trudoqubivi i ~esni vo rabotata, zaedni~ka
poddr{ka na sekogo koj raboti vo istiot sistem. Tuka spa|a i povrzanosta vo
semejstvoto, vo koe{to lu|eto nao|aat zasolni{te i spokojstvo, a gi ostvaruvaat
celite za obezbeduvawe na ìvotot i gradewe na idnina za svoite deca.
16
Pokraj ovie ìvotni vrednosti, za Univerzalnata etika nie ponuduvame i eti~ki
soznanija od na{ite golemi li~nosti. Naj poznat eti~ar od na{eto minato e sveti
Kliment Ohridski (835-916), prviot makedonski episkop, najdobar u~enik na
slovenskite prosvetiteli svetite Kiril i Metodij, osnova~ na prviot slovenski
Univerzitet vo Ohrid, gramati~ar, pisatel, u~itel, besednik, lekar, ekologist i
muzi~ar. Taa univerzalna li~nost e i na{iot prv i najpoznat eti~ar. Vo svoite
trudovi i besedi toj ja istaknuva ulogata na eti~nosta za kvalitetot na ìveeweto,
insistira na dobroto eti~ko odnesuvawe i gi u~i lu|eto da bidat pomirlivi i da se
po~ituvaat i sebesi i drugite. Toj prepora~uva mnogu interesna eti~ka cel - lu|eto
me|u sebe da se natprevaruvaat vo praveweto dobro, za so toa da se
nadminuvaat sebesi kako ograni~eni i moralno skudni su{testva.
Me|u mnogute eti~ki poraki na sveti Kliment, najpoznata i najvpe~atliva e
porakata: Trgaj se zloto i pravi dobro! So nea sveti Kliment im pora~uva na lu|
eto deka nivnata cel treba da bide da ne pravat zlo i da se otklonuvaat od nego, no
i aktivno da pravat dobro, kako izvor na posakuvanata etika. Ovaa eti~ka poraka
nie ja predlagame da bide vklu~ena vo op{tiot fundus na najkvalitetnite vrednosti i
normi na Univerzalnata etika. Ovaa poraka e osnova na eti~koto obrazovanie na
mladite li~nosti kaj nas, kako nova forma na nivnoto vozdignuvawe i
podgotvuvawe za ìveeweto kako avtonomni moralni li~nosti, kako bi moèle da
se soo~at so golemite predizvici na idninata i niv uspe{no da gi re{avaat zaedno
so drugite lu|e od regionot i od celiot svet.
Sveti Kliment go po~ituvaat site narodi na Balkanot. Isto taka e po~ituvan i
negoviot brat sveti Naum Ohridski, osnova~ na prviot slovenski manastir, pro~uen
u~itel i lekar. Nego go po~ituvaat i hristijani i muslimani, a na negoviot praznik
vo manastirot na izvorot na Ohridskoto Ezero podednakvo doa|aat i Makedonci i
Turci i Albanci.
Takvi se li~nostite ~ii idei treba da se vgradat vo Univerzalnata etika. Za toa gi
kvalifikuva nivnata li~na doblest i eti~ka samosvest, so koja se posvetile na
izgradbata na pravilni moralni normi za svojot narod. Od na{ata ponova istorija
moème da ja istakneme eti~kata ideja na voda~ot na makedonskoto
narodnoosloboditelno dvièwe Goce Del~ev (1872-1903). Deklaracijata na
vostanieto od 1903 godina be{e ednakvo naslovena do site narodi koi ìveat vo
ovaa zemja. Eti~kata poraka na Goce Del~ev ja sodrè{e najmodernata ideja na
epohata deka natprevarot na narodite treba da bide na kulturno pole - vo
tvoreweto i sozdavaweto, a ne vo omrazata, neprijatelstvoto i zdivenata
konkurencija.
Tie na{i eti~ki idei neka zazemat skromno mesto na univerzalnata hierarhiska
skala. No, tie pripa|aat vo Univerzalnata etika i tamu }e se najdat spored svoeto
zna~ewe i spored seriozniot i blagonaklonet eti~ki stav na nivnite iskaùva~i. So
toa Univerzalnata etika po~na da go nao|a svoeto mesto vo na{ite srca i ìvoti, isto
17
kako {to so osnovnite pozitivni misli i normi od ìveewe na site narodi na svetot
taa po~na da se vsaduva vo nivnata ìvotna etika, vo sevkupnata nova moralna
praktika na site lu|e.
Taka Univerzalnata etika stanuva op{ta moralna realnost na lu|eto i na novata
istorija na ~ove{tvoto, koja }e ovozmoì nov podem na ~ove~kata civilizacija.
DIJALOG
NOVIOT METOD na ~ove~ka komunikacija i raspravawe na pra{awata e

dijalog. Toj soodvetstvuva na noviot svet na ednakvi lu|e, na eden svet vo
edinstvo, vo kogo lu|eto i naciite se zainteresirani me|usebnite problemi da gi
re{avaat po miren pat.
Dijalogot e izmislen tuka, kaj nas, na Balkanot. Zaradi mnogute vojni i
stradawa na ovie prostori, zaradi ponovite pojavi na konfrontacii vo na{iot region,
se zaborava faktot deka ottuka zapo~nal patot na dijalogot kako metod za
osoznavawe na vistinata, kako metod za dobro obrazovanie i kako metod za
uspe{no komunicirawe me|u lu|eto.
Dijalogot ne e razgovor na du{ata so samata sebe, kako na~in na koj edinkata
18
izvorno postoi i doa|a do dlaboki, samoniknati soznanija, su{testveniot metod na
filosofskata razmisla. Dijalogot e metod na soznanie preku razmena na iskustvata
i na stavovite na barem dve ramnopravi du{i. Sovremeniot ìvot ja istakna
validnosta na ovoj metod, bidej}i taka se pro{iruva vidnoto pole na edinkata, se
umnoùva razvitok na soznajniot subjekt, a soznanieto ja ima kriti~kata nota u{te
vo samiot proces na soznavaweto.
So dijalogot se vostanovuva vodewe smetka za drugiot i za negovite stavovi.
Zatoa dijalogot se smeta za moderen pristap, za{to ja sankcionira realnata
egzistencija na pove}e edinki, samosvesni za svoite stavovi, no koi prirodno se vo
kontakt i do zaedni~kite stavovi ne doa|aat so nivno nametnuvawe, tuku so
razgovor i so sporeduvawe na iskustvata i na argumentite. Potoa soznanieto
stanuva zaedni~ko, opravdano so mo}ta na zaemnata sogledba na problemot.
U~esnicite vo dijalogot se barem dve li~nosti, vredni su{testva, po~ituvani.
Tie se koncentrirani, svesni za sebe i svoite celi, kako i za egzistencijata i
soznajnata mo} na drugiot. Drugiot e sobesednik. No, u{te pove}e, drugiot e
partner vo duhovnata i vo socijalnata razmena, uslov za po{iroko razmisluvawe i
za povistinsko soznavawe. Isto taka, dijalogot ovozmoùva praktikata da bide
po{iroka i poopravdana, bidej}i po diskusijata dejnosta e poobrazloèna, nejzinite
nasoki pojasni, a na~inot na dejstvuvawe posoodveten za taa materija. Taka
dijalogot e specifi~na kultura, forma na edno podobro postoewe, vo koe lu|eto se
poddrùvaat me|usebno i vleguvaat vo razmena na mislewata so cel da se objasnat,
da nau~at ne{to podobro i da pravat ne{to onaka kako {to treba.
DIJALOGOT GO IZMISLIL atinskiot filosof Sokrat. Se razbira, takov metod

moèl da nastane samo vo demokratijata i vo op{testvo so ìva politi~ka,
ekonomska, socijalna i duhovna aktivnost. Tamu lu|eto postojano diskutirale za
site pra{awa koi a go interesiraat ~ovekot. Sokrat go obmislil i primenil metodot
za da dojde do vistinata ili da go iskoristi vo obrazovanieto na nesvesnite. Ve{to gi
postavuval pra{awata i gi iznesuval svoite stavovi, sogovornikot kaùval {to toj
misli i poleka se oblikuvale vistinata za nekoe pra{awe ili re{enieto za nekoj
problem. Ispla{eni od ovaa tvore~ka humana mo} na soznanieto {to ja ponuduval
Sokrat, negovite sogra|ani go zamrazile, napadnale i ubile. No, dijalogot ostana
kako odli~en metod. Deneska zaradi dijalogot nikoj nema da zagubi glava - tuku,
sprotivno, site }e gi pofaluvaat onie koi go koristat. Toj te{ko se pravi, no e
korisen.
Kako se vodi dijalogot pokaùvaat postojanite diskusii me|u dvajca umni
li~nosti od na{iot kraj Itar Pejo i Nastradin Hoxa. Nadmudruvaj}i se, tie vsu{nost
niz {ega pokaùvaat kako dijalogot e mo{ne produktivno sredstvo za otkrivawe na
vistinata. Vistina ima i vo stavot na edniot i vo stavot na drugiot, no vistinskata
vistina se dobiva koga }e se iznesat i sporedat dvata stava.
19
Toa ni e mo{ne jasno ovde na Balkanot, kade {to vistinata za mnogu pra{awa
ima najmalku dve formi. Kako da se dojde do celosnata vistina, ili barem do
prifatlivata vistina za site, ili do efikasnata vistina - ako ne niz dijalog?! Dijalogot
e na{a duhovna matrica, te{ko primenliva, naporna, bolna - no neophodna i
korisna. Ottuka sleduvaat i eti~kite soznanija za potrebata od dijalog.
Na na{iot prostor ìveele mnogu narodi: Kelti, Tra~ani, Iliri, Da~ani, Heleni,
Pajonci, Makedonci, Grci, Rimjani, Avari, Sloveni, Bugari, Turci... Ova e moèbi
najizme{ana po~va so nacionalnosti vo Evropa. Kaj nas sega ìveat lu|e od
desettina nacionalnosti. Imalo stra{ni slu~ki na okupirawe, uni{tuvawe,
iskorenuvawe, brkawe, preseluvawe, nasilno asimilirawe. Imalo i vozvra}awe.
Odmazdata izgledala kako lek koga nemalo socijalni strukturi koi moàt da gi
za{titat edinkata i semejstvoto. No, neprijatelstvoto sepak se smiruvalo, osven vo
oddelni slu~ai na kolektivni paranoi~ni manifestacii. Brojnite i ~esto dolgotrajni
konflikti na Balkanot imaat politi~ki, nacionalisti~ki, istoriski, ekonomski,
kulturen duh i zadnina. Me|utoa, osven vo pomal broj slu~ai tie ne se krajno
zlostorni~ki. Na Balkanot ne e nevozmoèn dijalog za pra{awata; se ~ini deka so
malku dobra volja i za onie potrajni i porazgoreni konflikti moè da se vodi dijalog
vo koj uspe{no }e se re{at problemite i odnosite.
Zatoa tuka treba mnogu da se insistira na dijalog, za da se pottikne energijata
za kreativno i pozitivno re{avawe na konfliktite. Na Balkanot treba da stane manir
otvorawe dijalog za pra{awata, za{to taka najdobro moàt da se smirat strastite i
da se zagubat starite pri~ini i ~esto nejasni izvori na konfliktite. Toa ne e
nevozmo`no, site zemji vo regionot vo svojata istorija imaat barem edna slu~ka,
no i pove}e takvi, vo koi celta bilo nivno prijatelsko povrzuvawe, duri i
obedinuvawe. Realnosta na podeleniot i razedinet Balkan ~esto ja pridruùva{e
vizijata za negovo obedinuvawe i politi~ka federalizacija. Sekoj od balkanskite
narodi dobival pomo{ od nekoj od sosedite za da se oslobodi i osamostoi. Toa
mora da bide kapitalot za vospostavuvawe na povrzan Balkan na prijatelski narodi.
OD BALKANOT poteknale mnogu idei za bliskosta me|u lu|eto. Edno od

najgolemite kulturni povrzuvawa vo istorijata na svetot e izvr{eno za vreme na
golemiot pohod na Aleksandar Makedonski, kako pridruèn del na negovata
politika. Na Balkanot od helenskite stoici e rodena idejata za kospolitizmot, svesta
za edinstvo na site lu|e na svetot. Eden od najinteresnite balkanski prilozi za
povrzuvaweto na lu|eto se mislata i dejnosta na svetite bra}a Kiril i Metodij.
Rodeni vo Solun, vo edna me{ana nacionalna sredina, tie se {koluvale vo
Konstantinopol, politi~ki i duhoven centar na mnogu narodi. Tie dobile zada~a da
sozdadat slovenska azbuka i Slovenite da gi nau~at na pismenost i da gi privle~at
kon razvienata civilizacija. Svetite Kiril i Metodij nastapile so duhot na kulturnata
ramnopravnost. Vo pro~uenata diskusija vo Venecija, tie ja iznele idejata za
20
ramnopravnosta na site jazici, {to e Bo`ja volja i kapacitet {to toj im gi dal na lu|
eto za da gi razberat vistinskite ne{ta. Taka }e moàt me|usebno da se razberat, a i
vistinski da gi primat Bo`jite poraki. Tie dvajca vrvni prosvetiteli od na{iot region,
~ie vlijanie i ugled se mo{ne golemi vo site balkanski zemji, denes se proglaseni
za svetci za{titnici na Evropa.
Takva kulturna raznovidnost i univerzalnost moè da se vidi i vo Ohrid, kako
eden od golemite kulturni i duhovni centri na Balkanot. Prviot svetec na Ohrid e
sveti Erazmo, po poteklo od siriska Antiohija, koj ovde ja {irel verata i bil lekar vo
dale~niot III vek, a potoa bil beleìt episkop vo Italija. Potoa tuka dejstvuvale
svetite Kliment i Naum Ohridski, koi so kulturnata i obrazovnata dejnost vlijaele
vrz celiot slovenski svet, kako i vrz bliskite zemji so drugi nacionalnosti. Nivni
biografi se zna~ajnite gr~ki pisateli, rakovoditeli na Ohridskata arhiepiskopija,
svetite Teofilakt i Dimitrij Homatijan.
Pred 150 godini vo Ohrid izrasna eden literaturen genij, koj dade pove}e va`ni
kulturni dela. Kako mom~e Grigor Prli~ev napi{a ep na gr~ki jazik, vo koj opeja
eden albanski heroj. Vo Atina go dobi presti`niot lovorov venec na vtor Homer.
Potoa toj se obide da napravi edinstven slovenski jazik.
Zna~i, imalo vizioneri i dejci koi gi povrzuvale balkanskite narodi. Sekoj od
nas moè da iznese brojni primeri na dobra komunikacija i èlba za edinstvo.
Vrskite i me|usebnata razmena se realnost na Balkanot, koga }e se poglednat
na{ata semejna, kulturna, dejstvena, intelektualna i pedago{ka povrzanost. Nema
nikogo koj nema rodnini, prijateli, kolegi i partneri, profesori ili u~enici od druga
nacija, koj ne sorabotuva so nekogo od druga zemja. Napravivme Asocijacija na
filosofite na Jugoisto~na Evropa, vo koja ~lenovi se od Albanija, Bugarija, Grcija,
Makedonija, Romanija, Srbija, Turcija, a ~ii po~esni pretsedateli se prof. Joana
Ku~uradi od Turcija, pretsedatel na Svetskata asocijacija na filosofite, i prof.
@equ @elev, porane{en pretsedatel na Republika Bugarija. Dosega se odràni
nekolku sobiri na Asocijacijata: vo Bugarija, Srbija i vo Makedonija. Vo ramkite
na Olimpizmot, ~ij izvor e od Balkanot, balkanskite sportski rabotnici ja {irat
prijatelskata sportska dejnost. Sojuzot na balkanskite olimpiski komiteti pokaùva
kako moàt da sorabotuvaat dejcite od pove}e zemji.
EDEN MODEREN FILOSOF, Emanuel Levinas, zboruvaj}i za prvata

filosofija, kaùva deka toa treba da bide filosofija na dijalogot. Kako takva, taa ne
moè da ne bide etika. Toa e objektivizacija na sredbata so drugiot. Takva sredba
imame, treba da se preto~i vo eti~ka sogledba i vo postojana grià da ne zgasne
plamenot na sorabotkata, na razmena na mislewata, na zaedni~kata dejnost. Ona
{to na Balkanot do pred nekolku decenii godini be{e standardno natprevaruvawe
vo nesoglasuvawe, denes moè da prerasne vo zaedni~ko nastapuvawe i
dejstvuvawe na razni poliwa, vo site sferi. Povrzuvaweto im e potrebno na site, toa
21
e patot po koj treba da se odi. Toa e smislata na nastapuvaweto na dobrite lu|e.
Primer za povrzuvaweto na dobrite lu|e dava vo svojot roman „Ah!” (2001)
golemiot pisatel od Prilep Blaè Aleksoski. Toj e hroni~ar na svojot grad, a vo ova
istorisko-poetsko delo toj za glavni heroi zede dvajca vistinski intelektualno i
moralno doblesni li~nosti od negovoto mesto od pred sto i pedeset godini.
Tur~inot Sulejman Ibi{o i Makedonecot Gligur Posmasarma se najdobri pijateli.
Dvajcata se predadeni na duhovnosta i eti~nosta, ja sakaat vistinskata kultura,
nasproti op{tiot primitivizam na sredinata i na vlastite. Tie se prijateli za da
zastanat nasproti omrazata i zavista, da ja odbranat ~ove~kata etika na razbirawe i
sorabotuvawe. Kako i site golemi heroi, i tie nastradale, no go razvile znameto na
edinstvo na isti visoki moralni celi i kvaliteti. Tie bile postojano vo dijalog, zatoa
se razbirale.
DENES DIJALOGOT supstancijalno e vozmoèn vrz osnova na edna
ontolo{ka i istoriska pretpostavka. Vo sovremenata epoha najzna~aen odnos kon
svetot i ìvotot e nivno razbirawe kako edinstvo. Toa zna~i site elementi na svetot,
site formi na ìvotot i site vidovi ~ove~ki dejnosti da se posmatrat kako ne{to
povrzano, kako del na edna celost i kako projavi i funkcii na ista celina (ist
organizam).
Toa moè da se nare~e i Golemo edinstvo. Ne postoi vistinski streme` kon
uniformirawe na projavite i na dejstvenite formi. Se dava zna~ewe na mnogute
elementi na ìvotot, se zgolemuva interesiraweto za raznite formi na postoeweto,
se nagolemuva opfatot na sodrìnite i se pro{iruva sfa}aweto na va`nosta na
raznite formi. Ovoj odnos ne e isklu~iv (ekskluziven) kako koncentracija na malku
ne{ta, izbrani spored va`nosta, tuku kako pro{iruvawe (inkluzivnost) pri zafatot na
svetot. Ottuka ne proizleguva tesen, tuku {irok izbor na mo`nite pristapi kon
svetot, kako i beskone~nost na kreativnite nastapi.
Golemoto edinstvo ima soznajna, i ìvotna, i socijalna, i vrednosna, i tvore~ka
dimenzija. Sovremenoto ~ovekovo soznanie se otvora i kon mikrokosmosot i kon
apsolutnite golemini na makrokosmosot, i kon istorijata i kon sega{nosta i kon
idninata (futurologija), i kon ~ovekot i kon svetot i kon site drugi formi na ìvotot
i postoeweto, i kon esencijata (su{nosta) i kon egzistencijata (pojavnosta), i kon
racionalnoto i kon spiritualnoto, i kon iskustvenoto i kon vizionerskoto. ôve~koto
soznanie go saka i induktivnoto (poa|awe od poedine~noto iskustveno;
nabrojuvawe) i deduktivnoto (poa|awe od zamislenoto i izvedba na egzistencijalite
od nego), nastapuva i analiti~ki i sinteti~ki, go po~ituva logi~koto, no ne mu e tu|
o i alogi~noto.
Vo ìvotot, lu|eto univerzalno se obedinuvaat, iako od razli~ni rasi, nacii,
ìvotni osnovi i tendencii, generacii, sostojbi, socijalni i kulturni nivoa i tendencii.
@ivotot vodi smetka samo za vitalnosta, za napreduvaweto, za traeweto, za
22
vozniknuvaweto. Demokratizmot e i ìvotna cel, i na~in na odnesuvawe na lu|eto,
i osnova za komunikacija me|u lu|eto, kako i za komunikacija so postoe~kite formi
na ìvotot.
Vrednostite kako vaèn element na ìvotot i na odnesuvaweto ne se sfa}aat
kako cvrsti, nepromenlivi su{tini, kako ne{to {to edna{ kako takvo se usvojuva
zasekoga{ i trae ve~no. Tie se razbiraat kako svoeviden supstrat tokmu na
razli~nosta na postoeweto. Diferencijalizmot (spored Le manifeste différentialiste
od Anri Lefevr, 1970) e vredna eti~ka doktrina na sovremeniot i idniot svet, no ne
kako isklu~ivost na istoto, tuku kako paralelizam na razli~noto. Separacijata ne e
va`na, bidej}i generalniot duh ne e oddeluvawe, tuku spojuvawe, ne istaknuvawe
kako razli~no, tuku vo razli~noto.
Ottuka sleduvaat i specifi~nite univerzalni elementi na ~ovekoviot odnos kon
svetot i ìvotot vo sovremenata epoha. Svesta za svetot i za ìvotot e na povisoko
nivo otkoga i da bilo vo ~ovekovoto dosega{no postoewe. ôvekot gi znae svoite
mo}i i bessilnosti, ja poznava svojata uloga vo gradeweto na svetot, svesen e za
osobenata tvore~ka karakteristika na svoeto odnesuvawe kon svetot, ima soznanie
za golemite (beskrajnite?) mo`nosti na svoeto dejstvuvawe i za zabrzaniot razvitok
vo idninata. Negovata samosvest e negovo soznanie i osnova na negovoto
odnesuvawe. Etikata i kulturata sorabotuvaat.
Ottuka proizleguvaat i osobenite zada~i na ~ovekot i na ~ove{tvoto za da gi
unapreduvaat dostignatite stepeni na razvitokot, za da ovozmoùvaat napreduvawe
vo sozdavaweto i vo koristeweto na novite formi na ìvotot, za da se odnesuvaat
tvore~ki (zainteresirani za promeni, za kvalitet na dejstvuvaweto, za avtenti~no
izrazuvawe, za dostigawe visok kvalitet na delata), za da go pottiknuvaat
tvore{tvoto na site poliwa - i pri obi~noto odvivawe na ìvotot, i vo socijalnata
sfera (op{testveni odnosi, politika, moral, pedagogija), i vo duhovnite zafati i vo
umetni~koto tvore{tvo. Kulturata i etikata me|usebno si se potrebni i si se baraat.
Programata za takvoto ~ove~ko odnesuvawe denes i vo idninata e
skoncentrirana vrz razvitokot; vrz osmisluvaweto na ìvotot; vrz pronao|aweto na
{to podobri formi na negovoto sproveduvawe i vrz pottiknuvaweto na tvore{tvoto
vo site vidovi. Univerzalnosta na svetot se projavuva i kako svest i kako zada~a,
vo koi osnovni elementi se èlbata za dostigawe visoko nivo na koristeweto na
prirodnite i na ~ove~kite resursi i ostvaruvaweto na razvieno op{testvo, sfateno
pred s# kako manifestirawe na kreativniot potencijal na lu|eto. Etikata i kulturata
se baza na sovremenoto razvieno op{testvo.
Univerzalnosta i tvore{tvoto se edinstveni, direktno povrzani elementi vo
~ovekovata vizija na modernoto postoewe i na dene{nata realnost. Zatoa dijalogot
se pojavuva kako su{tina na ~ove~koto nastapuvawe i me|usebno odnesuvawe -
za{to samo so me|usebno po~ituvawe, so razmena na stavovite, so zaedni~ko
nastapuvawe i so zaemno re{avawe na problemite niz razgovor i delo svetot se
23
razviva po modernite pati{ta.
No, univerzalniot konsenzus ne moè da se postigne edna{ za sekoga{. Zatoa
lu|eto treba da se nau~at da ìveat i vo disensus, no ne kako sudir okolu istite blaga
i kako nere{liv konflikt okolu vrednostite. Disensusot treba da se razbere kako
izraz na pluralizmot na pogledite. Za toa se analogni slobodniot pazar,
pluralisti~kata vnatre{na politika, diferencijalizmot na nivoto na svetot. Nema
ednakvost na celite i na mislewata sfateni kako li~no nastapuvawe, no ima vo
nivnoto povrzuvawe niz dijalog i niz sorabotka.
Stanuva zbor za plodonosno harmonizirawe na razli~nite elementi, koi zasega
se nesoglasni. Stanuva zbor za bogatstvoto na etikata i na moralnite vrednosti i na
formite i na delata na kulturata.
Za toa ni se neophodni tolerancijata i razbiraweto, qubov za kultura i pozitivno
eti~ko odnesuvawe.
24
TOLERANCIJA
MO@EBI NAJUBAVOTO ne{to {to se ima slu~eno vo novata epoha od

gledna to~ka na ~ove{tvoto, na negovata istorija i progres, osobeno od gledna
to~ka na blagorodnata ~ove~ka etika - e toa {to i pokraj u{te mnogu grdi
odnesuvawa i lo{i relacii, pokraj sudirite i zli namisli, sepak denes ima niza ubavi
odnosi i stremeì, koi na lu|eto im se nemaat slu~eno dosega so takov intenzitet. I
toa ja pravi na{ata epoha zna~aen period na ~ove{tvoto. Edna od najva`nite
karakteristiki na na{eto vreme e deka vo nego realno zaìvea tolerancijata.
Lu|eto ne sakaat pove}e da ìveat vo uslovi na omraza, ubistva, odmazda, da
bidat objekti na eskalacijata na zloto, ne qubat samite da bidat nositeli na omrazata
i neprijatelski da se odnesuvaat kon drugite. Vo represivnite sistemi nema nikakva
po~it kon lu|eto. Vojnite, nasilstvoto i terorizmot ne se gradbeni elementi na
~ove{tvoto. Tie ne davaat nitu qubov, nitu ìvot. Vo niv postoi samo trka vo brojot
na smrttite i vo intenzitetot na uni{tuvaweto. Na ~ovekot ne mu e pove}e milo ona
{to nego negativno go vrzuva ili vodi kon poni{tuvawe, podreduvawe i pritiskawe
na drugiot.
Idejata na tolerancijata e sosema sprotivna koncepcija i praktika. Smislata na
tolerancijata e da se uìva vo ìvotot i vo ìvotot na drugite lu|e. Nejziniot lozung e
ednostaven: @ivej i pu{ti gi drugite da ìveat! Vo sporedba so negiraweto na
drugiot, so nasilni~koto odnesuvawe, so otfrlaweto na drugite lu|e, na nivnite idei
za ìveewe i moralni normi - tolerancijata e vozvi{en eti~ki model na ~ove~ko
odnesuvawe.
Tolerancijata, tolerantnosta e princip na trpelivost, podnesuvawe na tu|o
mislewe, veruvawe ili pogledi, ili na~elo na neupotrebuvawe na nasilstvo pri
pobivaweto na tu|i mislewa i stavovi, pri zastapuvaweto, propoveduvaweto i
{ireweto na svoite stavovi. Spored opredelbata od Deklaracijata za principite na
tolerancijata na OON, „tolerancijata pretstavuva po~ituvawe, prifa}awe i pravilno
ocenuvawe na bogatstvoto na razli~ieto na kulturite na na{iot svet, na na{iot na~in
na iskaùvawe i na na{ite na~ini na izrazuvawe na na{ata su{nost kako ~ove~ki
25
su{testva... Tolerancijata e harmonija vo razli~itosta... Tolerancijata e vrednost
koja go pravi mirot moèn i pridonesuva eden svet na vojnata da se zameni so
kultura na mirot”.
NIKULCITE na ovoj golem princip gi postavija u{te najzna~ajnite eti~ari
stoicite, koi vo ramkite na svojata racionalna, stroga etika na dol`nosta ja
inaugurira idejata i deka site lu|e se ednakvi. Tie sebesi se smetaa za kosmopoliti
(ìteli na svetot, a ne na nekoja ograni~ena zemja). Sli~no na toa francuskiot
prosvetitel Monteskje }e kaè: „Nu`no sum ~ovek, a slu~ajno sum Francuz”. Isto
taka, idejna osnova za tolerancijata e indiskoto u~ewe za ahimsa, kako eti~ki
metod na nepovreduvawe na drugo su{testvo ni vo mislite, ni so zborovi, ni so
dela. Modernata ideja za tolerantnosta kako vredno i neophodno ~ove~ko
odnesuvawe vo sovremeniot ìvot i kultura ja vovede golemiot angliski filosof
Xon Lok vo svoite „Pisma za tolerancijata” (1689-1692), kade {to se zaloì za
podnesuvawe i trpewe na razli~nite pogledi na svetot, odnosno na razli~nite verski
stavovi:
„Tolerancijata kon onie koi imaat razli~ni religiozni pogledi e tolku vo
soobraznost so Evangelieto i so umot, {to e vistinski ~udovi{no toa {to lu|eto ne
go sogleduvaat toa vo jasna svetlina...
Nikoj nema pravo na nikakov na~in da mu nanesuva {teta na nekoj drug so
li{uvawe od negovite gra|anski dostoinstva ili niv da gi poni{tuva zaradi pripa|awe
na razli~na religija ili verska praktika. Site prava i slobodi na ~ovek i gra|anin
treba da pripa|aat kako sveti (neprikosnoveni) prava - religijata ne se zanimava so
niv; ne treba nikomu da mu se pravi nikakvo nasilstvo ili povreda, nezavisno od
toa dali e hristijanin ili jazi~nik. Duri merkite na spravedlivost treba da bidat
pridruèni kon velikodu{nosta i milosrdnosta. Toa go zapoveduva Evangelieto, toa
go sovetuva razumot i toa go bara od nas zaednicata prirodno sozdadena me|u
~ove~kite su{testva”.
Ottoga{ tolerancijata po~na da zaìvuva kako duhoven, eti~ki, kulturen i
politi~ki princip na svetot. Kaj tolerancijata se gleda kolku e zna~ajno edinstvoto
na etikata i kulturata. Denes lu|eto se trudat da gi razberat drugite i ~esto gi
razbiraat, imaat setilo za razli~nite pristapi vo tvore{tvoto i za razli~nite idei koi
se projavuvaat niz tvore{tvoto, a vo politikata demokratijata stana dominanten
model, so toa {to sekoja li~nost vo op{testvoto e ednakva so drugata, barem kako
glas koj moè da se dade za ne{to. Konvergencijata me|u sistemite i politi~kite i
ideolo{ki stavovi e eden od najsilnite argumenti za povrzanosta na sovremeniot
svet vo sudbinata i vo konkretnoto slu~uvawe.
TOLERANTNOSTA, vpro~em, e ne{to relativno novo vo ~ove{tvoto. Samo

do pred polovina vek i pomalku nema{e op{testvo vo koe lu|eto bea navistina
ramnopravni, odnosno site bea `rtvi na nekakvi razliki (imotni, klasni, obrazovni,
26
kulturni, duhovni, generaciski, ideolo{ki...), segregacijata i diskriminacijata bea
voobi~aeni pojavi. Do pred izvesno vreme pogolem del od svetot be{e vo
kolonijalen ili neokolonijalen status, a ekumenizmot kako ideja za povrzuvawe na
site lu|e vo ist svet (ekumena) e pojava od na{eto vreme. Vo trite stoletija od
iskaùvaweto na idejata na Lok, tolerancijata go mina patot na izgradba i razvitok
kako sekoja od golemite ~ove~ki vrednosti.
Taa najnapred be{e proekcija, objasnuvana i posakuvana kako realizacija.
Potoa nekoi ja prezentiraa, i toa glavno vo pra{awata na religijata i na politikata.
Potoa toa be{e delumno prifatena vrednost, po {to po~na da li~i na ne{to
prirodno, na ne{to {to mu prilega na ~ove~kiot rod. Potem stana po{iroko
prifatena i primenuvana vo razli~ni slu~ai i vo razli~ni povodi i odnosi. Potoa
stana del od prakti~niot um kako va`na eti~ka vrednost. Pred nekoe vreme
tolerancijata po~na da stanuva univerzalna eti~ka vrednost, primenliva vo mnogu
oblasti i od mnogu lu|e. Sega ~eka na redot da stane generalna eti~ka vrednost,
edna od najzna~ajnite vo aksiolo{kata hierarhija, onaa vrednost {to }e gi
opredeluva drugite vrednosti i normi na ~ove~koto odnesuvawe. Denes taa
pretstavuva nade` na dobrite i zagrièni lu|e za pravilnite i pozitivni odnosi me|u
lu|eto vo svetot.
Ako lu|eto moàt da bidat tolerantni, ne treba da se zaboravi deka tie
ponekoga{ i bile toa vo istorijata. Vo Indija kako vrednost tolerancijata egzistira
ve}e so mileniumi, osobeno kaj xajnistite, za koi tolerantnosta kako nenasilstvo e
vrhoven eti~ki zakon, ona {to gi opredeluva site normi i seto odnesuvawe. Za niv
nasilstvoto ima stepeni, nenasilstvoto nema stepeni, bidej}i e edinstveno. Vo tie
ramki, vrvna dobrodetel e po~ituvaweto na ìvoto, {to e direktno sprotivno od
sekoj vid nasilstvo, a toa kako najva`na vrednost - zaedno so tvoreweto so qubov -
go istaknuva{e i na{iot sovremen eti~ki u~itel, hrvatski i makedonski filosof
Pavao Vuk-Pavlovi} (1895-1976).
Za razvivaweto i opravduvaweto na tolerantnosta osobeno va`no e toa {to vo
razni sredini so me{ano etni~ko i versko naselenie - pa taka i vo na{ata
Makedonija - tolerantnosta so vekovi postoi kako me|usebna trpelivost i
nepovreduvawe bez ogled na razlikite. Nie ja istaknuvame makedonskata
trpelivost kako primer na toleranten nacionalen duh, neoptovaren so nacionalni
omrazi i nasilno pobivawe i asimilirawe. Lu|eto ìveat ednite pokraj drugite, gi
razvivaat i sledat svoite verski ~uvstva, pogledi na svetot i eti~ki na~ela,
komuniciraat - bez pri toa da gi negiraat onie drugite i da imaat ambicija i da
pravat akcija za da gi izbri{at i iskorenat. Mo`nosta za zaedni~ko ìveewe na lu|e
so razni koncepcii i emocii, toa e vistinskata sila na ~ove~kata egzistencija i
civilizacija.
Tolerantnosta treba da stane takva postojana pridobivka na ~ove~kiot duh,
voobi~aen moralen stav i standardno odnesuvawe me|u lu|eto.
27
Toga{ civilizacijata }e bide stabilna, a ~ove{tvoto }e napreduva, a od toa }e imaat
polza i individuite i zaednicite. Taa cel i potencijali na pomirlivo i tolerantno
zaedni~ko ìveewe se iskaàni i vo najzna~ajniot eti~ko-antropolo{ki dokument na
na{ata epoha Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava.
TOLERANCIJATA ve}e stana op{ta i prifatliva vrednost vo razli~nite oblasti

- vo religijata, vo etikata, vo tvore{tvoto i kulturata, vo socijalnite odnosi, vo
politikata, vo internacionalnite politi~ki odnosi. Tamu se projavuva kako izraz na
razvojot na sovremenata etika i kako izraz na univerzalniot liberalizam kako duh i
nastojuvawe na na{ata epoha.
Tolerancijata moè i treba da se manifestira kako niza novi eti~ki formi na
ìveewe i dejstvuvawe: kako mirna koegzistencija, kohabitacija, regionalna
kooperacija, mo`nost za koordinacija na stavovite, ekumenizam, sistem na
regionalni i svetski organizacii (kako na~in na svetska povrzanost i dejstvuvawe
niz celiot svetski prostor), kako Univerzalna etika, koja gi zbliùva i obedinuva
eti~kite vrednosti i nastojuvawa...
Liberterstvoto e voobi~aena duhovna i kulturna {iro~ina vo na{ata epoha.
Kako forma na modernata tolerantnost, toa treba da se pro{iri i vo
posupstancijalna i podlaboka smisla, za ~ovekot da se nau~i na op{to
podnesuvawe, na krajna trpelivost, na vistinska tolerantnost. Trpelivosta ne treba
da bide samo socijalen stav, tuku treba da stane organski li~en stav, izvor na
li~nata ìvotna etika. Tolerantnosta sekako treba da se razvie vo site oblasti, treba
da stane osnovna smisla na ~ove~koto razbirawe i dejstvuvawe. Su{testvenata
tolerancija treba da ja dokaè svojata zasnovanost, {iro~ina i vrednost vo sferata
na vitalitetot, vo odvivaweto na ìvotot, tamu kade {to razlikite se realni i
nemenlivi, kade {to tie ne zavisat od èlbata ili slu~ajnata orientacija na
su{testvata, tuku se prirodno usloveni i zaradi toa mnogu pokoravi i pote{ko
menlivi otkolku onie vo inaku te{ko menlivata sfera na duhot.
Najzna~aen pridones vo ovaa nasoka na po~etokot na na{iot vek e va`niot
eti~ki stav na ~ove{tvoto deka ~uvaweto na ìvoto treba da bide najvisok,
neodminliv i najpotreben eti~ki princip. Vo edna razviena civilizacija, koja dava
uslovi za dobar (pristoen) ìvot, op{tiot opstanok na ìvoto - na site vidovi na
postoewe, pa i na Zemjata kako ìvotna celina i na resursite od nea kako nejzino
telo - e neophoden uslov za cvrstinata, kvalitetot i opravdanosta na egzistencijata.
ôvekovoto postoewe kako realitet i vrednost nitu moè nitu saka pove}e da bide
gradeno vrz ne~ie uni{tuvawe. Se sogleda, se razbra i se tvrdi deka za negovata
sre}a i razvitok ne se neophodni razurnuvawa, cicawe sokovi na drugiot,
bezmilosno eksploatirawe, bri{ewe na drug ìv stvor od postoeweto.
Zatoa vo vakvata nova eti~nost spa|a i razbiraweto i odgleduvaweto na
vitalitetot. Iako dosega ~ovekot postoe{e vo prirodni uslovi, negovata duhovnost i
28
eti~nost retko bea povrzuvani neposredno so Prirodata. Duri ima{e negovo
pogolemo oddale~uvawe od Prirodata, so nea se komunicira{e preku posrednici.
No, hipertrofijata na ~ovekovoto oddeluvawe od Prirodata, negovoto slepo i
neograni~eno zafa}awe od Prirodata, prosledeno so zlostorni~koto distancirawe
od nejzinite stradawa pri toa, s# ponaglasenata artificielna vitalnost (vo site sferi
na vitalnosta - od di{eweto, dvièweto, hraneweto, s# do seksot) - mu gi otkrija,
obratno, na ~ovekot ubavinite i zna~eweto na neposredniot odnos so Prirodata,
kako i neophodnosta od unapreduvawe na vitalnite funkcii kako na~in za
po~ove~en ìvot. Za prv pat vo istorijata na ~ove{tvoto podolgiot ìvot e
~ovekova ìvotna cel, so~uvuvaweto na vitalnite funkcii {to podolgo ideal,
zagrozuvaweto na vitalnosta nemoral i sl. (na {to osobeno ukaùvaat novite sferi i
formi na Bioetikata, Etikata na zdravjeto, Etikata na zavisnostite i dr.).
POSEBEN ASPEKT na ova nadminuvawe na univerzalnoto prirodno

uni{tuvawe ili, pak, na nedovolnoto iskoristuvawe na vitalnite osnovi i kapaciteti,
e nastapuva~kiot promenet odnos me|u polovite. Na{ava civilizacija, na{iot
dominanten na~in na primawe na svetot, negovite prioriteti, odnesuvawe,
dominacija, izveduvawe na negovite funkcii, vrednosti, prioriteti i sl., site tie
fenomeni imaat patrijarhalen duh. Patrijarhalnite tradicii posakuvaat da bidat va`ni
i vo na{iot svet, tokmu kako borbata za za~uvuvawe na tekovniot negativen eti~ki
odnos sprema prirodata vo celost. Denes znaeme, a s# pove}e i veruvame vo toa,
deka bez ednakvosta me|u polovite, deka bez vozvi{uvawe na ènskite su{testva
do nivoto na supstancijalen faktor na egzistencijata, ne e vozmoèn natamo{en
~ove~ki ìvot na lu|eto i deka }e nema kvalitetni odnosi i razvitok na modernite
op{testva.
Ovoj problem za na{ata epoha i generacija definitivno se preseli vo domenot
na prirodnata osnova na ìvotot. Ne stanuva zbor samo za socijalna ednakvost me|
u maìte i ènite, kako ramnopravni su{testva na edno op{testvo i vreme, nitu za
nivna psiholo{ka ednakvost, kako su{testva koi imaat isti ~uvstva i ednakvi
intelektualni i tvore~ki potencijali - tuku za moralna ednakvost na ma{kite i
ènskite su{testva, kako subjekti so isti eti~ki potencijali i so ednakva odgovornost
za gradeweto na produktivni stavovi za ìvotot i za opstanokot na ~ovekot. 56
Denes vo svetot nastapuva erata na ènska etika. Toa e moral na razbirawe, na
zagriènost, na grià, na davawe, na trpewe, na onie najdobri kvaliteti koi ènskata
strana na postoeweto ja pravat graditelska za opstanokot. Toa e primer kako so
novata moralna paradigma i so izgradbata na idealot na tolerancijata se menuvaat
eti~kiot duh i kulturata na ~ove{tvoto.
56
Kiril Temkov: On Tolerance Between Sexes, Proceedings of the Second
Conference „The Mediterranean and Black-See Network for Tolerance and Non-
Violence”, Free University, Burgas, 1999, pp. 45-61.
29
Spored ubavata eksplikacija od stariot crnogorski eti~ar Marko Miwanov,
~ove~koto su{testvo treba da ima ~ove{tina i da bide junak. Herojstvoto
(juna{tvo) e ~uvawe na sebe od drugite, ~ove{tinata (~ojstvo) e ~uvawe na
drugite od sebe. Denes etikata e pro{irena so griàta za svetot i za drugite, koi se
elementi od ènskite duhovni i realni potencijali. Toa e ona {to najgolemite
sovremeni eti~ari Lav Tolstoj, Mahmatma Gandi, Albert [vajcer, Erih From go
izrazuvaat kako qubov i po~ituvawe na drugiot.
Ovaa qubov i tolerancija sprema drugite, sprema ìvotot i lu|eto, isklu~itelno
dobro ja pretstavija ènite - Rej~el Karson i Petra Keli, vo griàta za ekologijata, i
Majka Tereza, po poteklo od Skopje, vo griàta za bednite i stradalnicite. Toj
tivok, no najvaèn eti~ki stav Majka Tereza go izrazi so skromnata i efikasna
moralna poraka: „Nie ne moème da pravime golemi dela, no moème da pravime
male~ki dobri dela so golema qubov”.
Toa e klu~ot kako vo vitalnite osnovi na postoeweto moè da se realizira silata
na novata civilizaciska etika na tolerancijata. 58
. 58 Vo knigata Kiril Temkov: Vremeto i dobrinata gi opi{uvam eti~kite pogledi na

turskiot mislitel Fetulah \ulen, eden od najzna~ajnite sovremeni svetski eti~ari, koj
go razviva principot na tolerancijata kako ideja na islamskata vera i etika (knigata
naskoro }e izleze od pe~at).
RAZBIRAWE
ZA DA SE RAZBERE kako treba da ìveeme i me|usebno da se odnesuvame,

najnapred treba da osoznaeme deka vo svetot denes vladee principot na slobodata.
30
Otkako vo Noviot vek se vivna baraweto za li~na, duhovna, nau~na, soznajna,
dejstvena, verska sloboda i taa po~na da se razviva na site poliwa na egzistencijata
- preku silni premre`ja i golemi religiozni, socijalni, nacionalni, kulturni,
internacionalni borbi se stigna do univerzalnoto razbirawe na slobodata, na
nejzinoto nezaobikolivo zna~ewe za ~ove{tvoto. Slobodata e supstrat na
~ove~koto postoewe, nezaobikolen element na egzistencijata. Taa ovozmoùva da
se ~ovekuva, da se pravat vredni planovi, da se gradi, da se vloùva od sebe, da se
dava svoevolno i da se opravduva dobrata volja. Slobodata e povrzana so
razbiraweto na sebe kako ist so drugiot i so razbiraweto na drugiot deka e ist kako
mene i isto taka sloboden.
Toa e su{tinata na sovremenoto postoewe. Koga se lutime na propustite na lu|
eto, znaeme deka tie se storeni zaradi slobodata, ako taa ne znae da se uìva
odgovorno i kreativno. I koga se zaloùvame za porigidna etika vo sovremenata
epoha, nejzinata cel ne e namaluvawe na slobodata, tuku nejzino vistinsko
olicetvoruvawe niz ~esno i odgovorno odnesuvawe.
ZAEDNO SO SLOBODATA odi razbiraweto. Razbiraweto e soodveten

psiholo{ki i eti~ki metod vo svetot kakov {to e denes - tvore~ki, graditelski,
progresiven i univerzalen.
Vo dosega{nata istorija, na postoeweto i tvoreweto se gleda{e kako na dva
razli~ni entiteti, prvoto e kategorija na realnosta, vtoroto na ~ovekoviot odnos kon
svetot. Ontolo{kite kategorii (prostor, vreme, materija, ideja, kvaliteti, celi, sili,
zakonitost, sudbina...) bea ve~ni, nemenlivi, oddale~eni od ~ovekot i od negovoto
vlijanie. ôvekot nema{e masovno sloboda, ako voop{to i ~uvstvuva{e deka ima
sloboda kako su{testvo na opredelena rasa, klasa, sloj i kasta, kako su{testvo so
odredena religija, pogled na svetot, ograni~eni znaewa, pritesneta egzistencija...
Tvore{tvoto se smeta{e za nau~ena, zanaet~iska ve{tina, ~ij rezultat se dela za
upotreba. Teorijata za svetot i teorijata za tvoreweto nemaa ni{to zaedni~ko.
Vo sovremeniot svet se povrzaa postoeweto i tvoreweto. Ontolo{kite kategorii
se otkrija vo nivnata relativnost, stanaa ~ove~ki dela, a tvoreweto po~na da se
razbira kako fakt na gradeweto na svetot. Toa zapo~na od otkritieto na ~ovekovite
tvore~ki mo}i i od soznanieto deka svetot e podloèn da bide menuvan od lu|eto.
Zaedno so toa ode{e i imanentnata potreba na lu|eto toj da bide promenet i moèbi
oblikuvan spored nivnite vizii.
Ontolo{kite kategorii i antropolo{kite sili se vrzaa vo klupko. Niv gi povrza
supstancijalnosta na edinkata, koja stana glaven faktor na ìvotot. Nejze $ se
podredija i elementite na svetot. Univerzumot e nejzina gradina, prijatelska
{iro~ina za nejzinoto samosoznanie; Bog nejzin blièn, prijatel, roditel, duri
zamislen (pretpostaven, sozdaden) tvorec, koncentrat na ~ove~kite mo}i; Bitieto
nejzin na~in na razbirawe na svetot, osnova pred s# na nejzinoto postoewe;
31
egzistencijata ja zagubi ontolo{kata (apstraktna, ve~na) dimenzija i stana samo
~ove~ka (konkretna, istoriska) aktuelnost; seto su{testvuvawe se pretstavi kako
najli~na strana na projavuvaweto na edinkata: egzistencijata i site su{testva najdoa
vrednosno opravduvawe samo ako se vo vrska so edinkata. ôvekot se vozdignuva
vo mera na site ne{ta - najnapred deka tie postojat (Protagora), a potoa deka gi
someruva ne{tata, deka e vizoner i sozdava~ na svetot onakov kakov {to go
zamislil i kakov {to mu e potreben. Toj univerzalno razbira.
ôve{tvoto nema zo{to da àli deka ne{to zagubilo ili da taguva po minatoto,
sovr{enoto i ve}e napravenoto najdobro. ôve{tvoto samo dobi. Ostanaa site
elementi na ìvotot - Univerzum, Bog, Bitie, esencija, egzistencija, duri dobija na
zna~eweto, no zbogateni so duhot na individuata, koja si go obezbedi svoeto pravo
na razbirawe i na kone~na ocenka.
OVA E MO[NE VA@NO za ìvotot i inspirativno za tvore{tvoto. Ova stana

beleìt fakt na egzistencijata, a ne samo zna~aen dostrel na nekoja edinka koja
ostvaruva dobri rezultati. Sega tvore{tvoto ne se konstatira samo induktivno, so
ukaùvawe na postoeweto na tvore~ki izlivi, tuku i programski - kako zada~a na
dejstvuvaweto. Toa nema samo pragmatsko opravduvawe, deka e potrebno za da
se dobijat dobri rezultati, tuku i aksiolo{ka inspiracija - s# {to e tvore~ko e
povredno od drugoto {to ne e toa, a vrednosta na ìvotot }e se opravduva so
tvore~ki izlivi i dostreli, kako {to i negoviot kvalitet }e se meri spored tvore~kite
nastojuvawa i ostvaruvawa.
Tvore{tvoto kako univerzalen fakt na sovremenoto ~ove{tvo e moèbi
najzna~aen kulturno-istoriski moment na novata civilizacija. Toa e realna osnova
na ~ove~koto postoewe - no sega e vospostaveno deka ~ovekot ne moè da postoi
bez tvorewe, {to zna~i: bez slobodata da kreira, bez svojot izraz, bez razli~nosta
od minatite tvorbi i od drugite tvorbi od negovoto vreme, bez inspiracijata da bide
sozdadeno ne{to isklu~itelno i bez realnosta da napravi ne{to takvo. Vo siot ìvot,
vo site sektori na ìvotot i vo sekoja dejnost se bara i se istaknuva kreativnoto.
Takva e sega recepcijata na prostorot i na vremeto, koi ne se samo
individualizirani, tuku i personalizirani i sublimirani, isto kako i osnovnite
kategorii na materijalnoto - dlabo~inata, {iro~inata, viso~inata...; i ovie se
doìvuvaat li~no. Tie ne se realnost, tuku delo, tie ne se egzistencija bez
osmislenost, tuku postoe~ka duhovnost i inspiracija, ne izvor, tuku rezultat.
Harmonijata ne se konstatira i sledi, taa se doìvuva i proicira, ne se bara nejzino
objektivno merewe, tuku se pra{uva za nejzina sintetska izgradba vo li~nosta i od
nea. ôvekot, vsu{nost, go reproducira tvoreweto na svetot. Toj gi prezede
prerogativite na dejstvuvaweto so kreativni nastojuvawa i so avtenti~ni izrazi.
Tvore~kiot akt na sekoja edinka e ednakov na kreacijata na svetot - i isto tolku
vreden. Moèbi svetot u{te ne e univerzalen, no tvore{tvoto stana negov
32
univerzalen princip.
Toa e izraz na razbranetoto ìveewe na lu|eto i na nivnata samosvest za svoite
mo`nosti i dela, manifestacija na nivnata energija i tvore~ka sila. No, toa ne e
dovolno. Kako {to slobodata odi zaedno so odgovornosta, kreacijata odi so
razbiraweto.
Kreacijata e del od ìvotniot proces, kako ra|awe, rastewe i umirawe,
neprestajno, neprekinato vozobnovuvawe, vrie`. Taa ima golema vrednost zatoa
{to ìvotot ima najgolema vrednost. ôvekovoto dejstvuvawe e primarna forma na
negovoto ìveewe, najneposreden izraz na negoviot vitalitet. @ivotot i ~ove~kata
aktivnost se vo korelacija - tie me|usebno se objasnuvaat i si prenesuvaat zna~ewa.
Nasekade e ìvotot i nasekade ~ovekot stana kreator na ìvotnite pojavi.
Osnovata na ìveeweto e vitalnosta - intenzitetot, bujnosta, silata, procesot,
dramati~nosta. No, merata na vitalnosta se menuva od epoha vo epoha. Deneska
za vitalnosta e najva`no da bide so~uvana vo svojot integritet i vo mo`nosta za
cutewe. Sega e su{testvena za{titata na ìvoto, smirenosta, op{tata umerenost,
samokontrolata na dejstvuvaweto, dobrohodnosta na namerite i na aktivnosta.
ZA TOA E NEOPHODNO razbirawe. Osnovnata eti~ka nasoka e griàta. No,

griàta ne moè da se razviva bez razbirawe na sostojbite, na drugite, na
problemite, na potrebite, na obvrskite, na svoite i na obvrskite na drugite.
Razbiraweto e - empatija so pozicijata i so stradaweto na drugite; otkrivawe na
svoite vistinski, dolgotrajni i zaedni~ki interesi; afirmacija na svojata èlba da
bide{ obedinet so drugite vo ìvotot i pri re{avaweto na problemite; znaewe {to
treba da se pravi i volja da se pravi ona {to e nu`no i potrebno nekomu;
usoglasuvawe na znaewata i na voljite da se ìvee zaedno.
Naporedno so toa i univerzalnosta na ìveeweto bara razbirawe na sloènosta
na postoeweto. Ima tolku mnogu lu|e, tolku mnogu razni su{testva na Zemjata,
tolku mnogu vidovi pojavi i razni problemi. Site tie se ìvotna to~ka so
dostoinstvo. Za ìvotot da te~e pravilno i bez nasilstvo, bez konflikti, bez
uni{tuvawe, da bide vo duhot na novata i razviena kultura, najnapred treba da
imame razbirawe za seto {to postoi okolu nas i na celiot svet. Razbiraweto }e ni
dade i nam samodostoinstvo na va`no i odgovorno su{testvo.
Spomenatata op{ta kreativnost pretpostavuva razbirawe. Tvoreweto ne e
prazno dejstvuvawe, slepo podraàvawe, nesvesno dejstvuvawe, tuku svesna
aktivnost na sozdavaweto na potrebni, dobri i va`ni ne{ta. Tuka razbiraweto e
osnova na dejstvuvaweto.
Ako se potsetime na iskaùvaweto na Majka Tereza deka moème da pravime
samo male~ki dela so golema qubov, za toa se neophodni ispravni emocii, dobra
volja, sosredoto~enost kon drugiot i kon s# {to e nadvor od nas. Taa
sosredoto~enost bara da imame ambicija da razbereme, a samiot akt na
33
koncentracijata dava rezultati vo razbiraweto.
Razbiraweto e uslov, cel, pat na novata egzistencija na lu|eto. Dokolku ne
sakame da se uni{time od nuklearnite i biolo{kite oru`ja, treba da razbereme {to
zna~at tie i da sfatime deka od niv nema da nastradaat samo napadnatite, tuku i
celiot ìv svet, kako i samite nie. Dokolku sakame svetot da postoi i natamu, treba
da razbereme deka toa mora da bide vo bogatstvoto na negovite projavi i so site
mo`ni su{testva koi{to svetot gi ra|a. Za toa treba da razbereme deka nie sme
najodgovorni za egzistencijata na ìvata priroda na Zemjata. Skudniot svet bez
su{testva nema da ni ovozmoì ìveewe ni nam, koi sme go osiroma{ile. Dokolku
sakame da ìveeme onaka kako {to e dostojno za su{testvoto nare~eno ôvek,
mora da imame razbirawe i za site okolnosti, potrebi, opkruùvawa i za s# ona {to
mu e potrebno Nemu.
DOKOLKU MISLIME da prodolìme so napredokot i da im ostavime dobar

svet na na{ite deca i na nivnite deca itn., za toa e neophodno da imame razbirawe
- razbirawe za s#, i za sebe i za svetot, i za ona {to ni e potrebno i za ona {to treba
da go obezbedime, i za ona {to ni se slu~uva i za ona {to nie }e go napravime, i za
mnogu drugi ne{ta. Seto toa ja so~inuva Golemata grià za ìveeweto i opstanokot.
Kone~no, potrebna ni e duhovna vrska me|u ìvotot i na{ata egzistencija, me|u
vitalnosta i na{eto tvore{tvo, me|u site su{testva na Zemjata i site nas. Nema
razlika me|u niedno su{testvo na na{ata planeta. Site sme povrzani vo edinstvoto
na postoeweto i site gi imame istite ìvotni maki. Me|u studeniloto na ona {to ne e
ìvot, {to e na{ smrten proizvod, {to ne egzistira - i toplinata na vitalnite procesi,
qubovta i dobrite duhovni i materijalni tvorbi -stoi razbiraweto. Toa e na{iot prv
prilog kon ìveeweto.
Zatoa najnapred treba da imame razbirawe, za da imame pravo da ìveeme.
Prvoto prirodno i ~ovekovo pravo, pravoto na ìveewe i na tvorewe, denes e
povrzano so obvrskata da razbereme i da postapuvame dobro.
Niz dijalogot, Univerzalnata etika, afirmacijata na Dobroto, privrzanosta za
kultura, tolerancijata, Qubovta nie se dobliùvame do zada~ite na sovremenoto
doba - sekoe su{testvo da ima miren, spokoen ìvot, prijatelstvo i sorabotka so
drugite lu|e, sre}a, toa i negovite bli`ni.
[to pove}e ~ovek moè da posaka?! Za takvite vrednosti vredi da ìvee i da
vospostavuva najbliski odnosi so site, da se trudi i da tvori, da qubi i da dava, za
na site lu|e da im gi obezbedi tie vrednosti.
A za toa ni e potrebno, kako {to odamna ni kaà sveti Kliment Ohridski,
najblagorodnoto eti~ko nastapuvawe - natprevaruvawe vo dobrinata.
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
OSNOVNITE EVROPSKI ETI^KI VREDNOSTI
VO NA[ATA EPOHA blisku do nas se slu~uva ne{to mnogu zna~ajno, {to go

opredeluva ìvotot vo na{iot region i po{iroko, a vlijae i vrz na{ite sostojbi i
opredelbi. Toa e sozdavaweto na obedineta Evropa kako sojuz na nejzinite dràvi
i gra|ani. Za nas ovoj nastan ima isklu~itelno zna~ewe od mnogu pri~ini: se
slu~uva vo na{eto neposredno sosedstvo, na{ata ekonomska sorabotka se odviva
glavno so zemjite opfateni so ovoj proces, toa moè da vlijae vrz na{iot op{testven
i li~en razvitok, a na{eto priklu~uvawe kon Evropskata Unija e vklu~eno kako
dominantna cel vo viziite za na{ata socijalna i politi~ka idnina.
Zatoa se interesni i istorijata na ovoj sojuz, i negovata su{tina, kako i
vrednostite za koi se zastapuvaat evropskite zemji - za{to i nie treba da gi
soznaeme, da gi po~ituvame i }e treba da gi sledime i sproveduvame ako sakame
da se soedinime so evropskata zaednica i da bideme nejzina polnopravna, aktivna,
dostoinstvena, vredna ~lenka. Otkako ja izrazivme opredelbata da se priklu~ime
kon evropskite sojuzi, va`ni stanaa uslovite za na{iot pat kon Evropa. Ima razni
takvi uslovi, nekoi od socijalen, nekoi od ekonomski, a nekoi od politi~ki
karakter. Golem del od uslovite imaat eti~ka dimenzija, za{to treba da gi prifatime
i usvoime site evropski vrednosti, kako {to e toa zada~a na site evropski gra|ani.
Evropskite vrednosti treba da gi razberat i da gi sproveduvaat i onie koi se
zainteresirani da se zdruàt so Evropa. Tie vrednosti se sostaven del na evropskoto
ìveewe; za toa nivnoto poznavawe i po~ituvawe e su{testven del od podgotovkata
za Evropa. Tie vrednosti se kvalitet na ì votot i na dejstvuvaweto vo Evropa i
nu`ni se za site koi sakaat da stanat ~lenki na Evropskata Unija. Vpro~em, tie
vrednosti ovozmoùvaat sekomu da mu bide podobro vo ìvotot.
46
OBEDINETA EVROPA po~na da se sozdava neposredno po Vtorata svetska
vojna, koja pretstavuva kulminacija na sudirite me|u evropskite zemji, koi traeja so
vekovi, a vo HH vek dovedoa i do op{tosvetski razoruvawa. Evropa e premnogu
zna~ajna za ~ove{tvoto, taa e centar na zbidnuvawata vo site sferi na ~ove~koto
ìveewe i tvore{tvo, taka {to be{e nu`no da se razgleda mo`nosta za pomiruvawe
na nejzinite narodi (za koi izgleda{e deka se trajno skarani i osudeni na
razdelenost). So toa bi se iskoristile znaewata i kapacitetite na Evropejcite za
nivniot li~en i zaedni~ki razvitok, kako i za razvitokot na celiot svet, pred s# so
promena na odnosite, od konfliktni i voinstveni kon sorabotka, mirotvorstvo i
progres.
Vo 1946 godina angliskiot dràvnik Vinston êr~il ja izloì vizijata za
Obedineti evropski dràvi. Vo 1947 godina se dadeni principite i po~na da se
razviva Evropskata programa za razvitok (“Mar{alov plan”). Vo 1948 godina e
sozdadena Organizacija za evropska ekonomska sorabotka. Programata za
ekonomsko napreduvawe na Evropa se pretvori vo soznanie za neophodnost od
politi~ko edinstvo. Sovetot na Evropa e osnovan vo 1949 godina (negov ~len sme
denes i nie). Vo 1950 godina e usvoena Evropskata konvencija za pravata na
~ovekot (Univerzalnata deklaracija na OON kako najzna~aen eti~ko-praven
dokument za novata civilizacija e usvoena vo 1948 godina), a e sozdadena i
Evropska zaednica za ~elik i jaglen. Francuskiot dràvnik @an Mone ja iznese
idejata za sozdavawe na Obedineta Evropa preku ekonomska sorabotka (celta be{e
da se zbliàt dotoga{nite najgolemi svetski protivnici Francija i Germanija). Vo
1955 godina vo Mesina e re{eno da zapo~nat procesite na obedinuvawe na
Zapadna Evropa, a vo 1957 godina vo Rim 6 zemji ja sozdadoa Evropskata
ekonomska zaednica, za koja najnapred e napravena spogodba za carinska unija, a
potoa i za drugi sojuzi.
Ottoga{ zapo~na brz proces na obedinuvawe na evropskite zemji. Najnapred
sojuz od 6 zemji, kon nego postepeno se priklu~uvaat i drugi zemji. Vo 1993 toa e
sojuz od 12 zemji, so 350 milioni ìteli, najgolem pazar na svetot. Vo 1991 godina
vo Mastriht se doneseni re{enija za natamo{niot razvitok na ovoj sojuz kako
Evropska Unija, so obedineti rakovodni tela. Toga{ e otvoren procesot za
priklu~uvawe i na drugi zemji, posebno na isto~noevropskite. Vo 1995 godina se
priklu~ija u{te 3 zapadnoevropski zemji, od 2004 godina Unijata broi 25 zemji, a
od 2007 godina 27 zemji, a novite se glavno od porane{niot socijalisti~ki blok. Na
vlez vo Unijata ~ekaat u{te nekolku evropski dràvi, pome|u koi i nie, koi
podnesovme molba za priem. Vo Lisabon vo 2007 godina e napravena spogodba
za nov zaedni~ki Ustav na Evropa i se ~eka negovoto usvojuvawe.
47
ORIENTACIJATA da se priklu~ime kon Evropskata Unija e najzna~ajnoto
re{enie na Republika Makedonija kako samostojna dràva. A opredelbata za
~lenstvo vo Evropskata Unija zna~i izbor na uslovite za ìveewe i na nasokata
kako toa da go postigneme. Toa e isklu~itelno visoka cel za na{ata dràva, koja e
sozdadena pred 65 godini, a kako samostojna funkcionira nepolni dve decenii.
Uslovite za priem vo Evropskata Unija se to~no opredeleni i specifi~ni:
postoewe na stabilni institucii, garantirana demokratija, apsolutno vaèwe na
pravnite principi, sproveduvawe na pravata na ~ovekot i za{tita na malcinstvata;
postoewe na pazarna ekonomija i sposobnost na dràvatakandidat da gi izdrì
konkurencijata i pazarnite zakonitosti i sili vo Unijata;
-podgotvenost na dràvata-kandidat da gi primi zadolènijata koi proizleguvaat

od polnopravnoto ~lenstvo vo Unijata, vklu~uvaj}i go i pridrùvaweto kon
celite na politi~kiot, ekonomskiot i carinskiot sojuz.
Za tie obvrski nie ne sme dovolno podgotveni. Imame golemi problemi:
-so duhovnoto nasledstvo od poluvekovniot socijalisti~ki reìm, koj propadna
zatoa {to ne moè{e da se spravi so te{kotiite na rasteòt i na organiziraweto na
sovremena ekonomija i dràva;
48
-so istoriskoto nasledstvo, so docneweto vo priklu~uvaweto kon modernite ìvotni
tekovi;
-so op{tata nerazvienost na zemjata;
-so slabite vrski so evropskata ekonomija i so nekompatibilnosta na na{ata
ekonomija so evropskata, koja e edna od najrazvienite na svetot;
-so socijalnite problemi (nerazvienost, stari naviki i odnosi, nevrabotenost, slabo
obrazovanie za novite predizvici, konflikti);
-so siroma{tijata (koja s# pove}e raste), itn.

O~ekuvame deka priklu~uvaweto kon Evropa }e ni pomogne za razvojot. Me|
utoa, na patot kon Evropskata Unija, i na{ata zemja i site nie treba da se razvieme
na razni poliwa. Vo toa ni pre~at mnogubrojni lo{i odnosi i naviki. Zatoa denes se
osnovni dve zada~i na na{eto ìveewe: vkupen razvoj, kako i menuvawe na
na{ite lo{i odnosi i naviki -dokolku mislime da se izvle~eme od sostojbite vo koi
sekoj den na site ni e s# pote{ko i dokolku sakame da bideme {to pobrzo
podgotveni za vleguvawe vo Evropa. Prvi~en uslov za toa e prifa}awe na
evropskite vrednosti i dostignuvawe na visokiot kvalitet na evropskite odnosi i
dejstvuvawe. Zna~i, treba da go obmislime i uspe{no da go izvrvime na{iot pat
kon Evropa.
NIE GEOGRAFSKI sme evropska zemja i ne bi trebalo da ni bide te{ko da gi

razbereme i sproveduvame evropskite vrednosti. Vrednostite se celi i opredelbi na
lu|eto vo nivnoto ìveewe. Tie se izraz na pogledot na svetot i pretstavuvaat svesen
i dobar izbor {to lu|eto go pravat za da se snajdat vo ìvotnite okolnosti. Od
vrednostite proizleguvaat svoevidni zada~i koi lu|eto gi zemaat-pri fa}aat da gi
izvr{uvaat za da ìveat dobro i dostojno; vrednostite gi vodat lu|eto pravilno vo
nivnoto ìvotno nastapuvawe i borba. Vrednostite ne se samo idei, tuku i
rakovodstvo za dejstvuvawe, za{to baraat da bidat sproveduvani. Kako takvi, tie
pretstavuvat ìvotni, dejstveni, eti~ki i socijalni normi za lu|eto, izraz na nivnata
kultura i na nivniot osnoven moralen stav.
49
Ima razni evropski vrednosti, koi se interesni za sogledba i sledewe (Evropa e
eden od centrite na ~ove{tvoto, a vo istorijata i denes nejzinite idei i vrednosti se
vistinska soznajna i eti~ka baza za lu|eto). Sepak, vo novata Evropa se istaknuvaat
nekoi odredeni vrednosti kako srcevina na evropskiot na~in na ìveewe, {to e
osnova za sozdavaweto na Evropskata Unija i za nasokite na nejzinoto natamo{no
razvivawe. Niz tie vrednosti se izrazuva istovremeno i silnata pozicija na Evropa
vo sovremeniot svet, taka {to evropskite vrednosti denes nastojuvaat da bidat
univerzalni, za da moàt da bidat razbrani i sledeni vo site drugi regioni i da
davaat pridones kon razvitokot na svetskata celina.
Iako lu|eto imaat i li~ni i zaedni~ki vrednosti, tie principielno seindividualni,
svrzani so du{ata i so razumot na ~ovekot koj gi sozdava, obrazloùva, predlaga,
sproveduva i sl. Taka e i so evropskite vrednosti - tie se osnova za zaedni~koto
ìveewe na Evropejcite, no su{testveno se odnesuvaat na srceto i umot na sekoj
~ovek vo Evropa. Sekoj Evropeec niv gi ~uvstvuva kako svoi, ili treba da gi usvoi
i sproveduva zdu{no vo svojot ìvot - za negovata zaednica da bide silna, toj li~no
spokoen i da ima dobra ìveja~ka, a li~nite i kolektivnite ostvaruvawa da bidat
moderni i tvore~ki i da davaat dobri rezultati. Evropskite vrednosti se odnesuvaat
na sfa}aweto na sekoj ~ovek {to pretstavuva sega{nata zaedni~ka Evropa, pa
baraat jasna individualna opredelba i aktivnost od sekogo vo Evropa za
opravduvawe, {irewe i sproveduvawe na ovie vrednosti.
Zatoa, pokraj politi~kata i ekonomskata, socijalnata i me|unarodnata dimenzija
na podgotovkata za vleguvawe vo Evropa, osnovna e i li~nata, vrednosnata
dimenzija na na{ite lu|e za prifa}aweto i sproveduvaweto na sovremenite evropski
vrednosti.
DENE[NITE evropski vrednosti gi izrazuvaat eti~ki te, socijalnite,

politi~kite, op{to~ove~kite vizii, ce li, opredelbi i normi na ìveeweto vo
sega{nata i vo idnata Evropa. Vo tie vrednosti se izrazuvaat bogatoto
50
i osobenoto iskustvo na Evropejcite, kako i ìvotnite talkawa i dejstvuvawe na site
evropski narodi, koi imaat dolga istorija, razli~no poteklo i razvitok, mnogubrojni
nastani, osobena kultura, a s# toa e zna~ajno za sogledba na smislata na ìveeweto.
Evropejcite ìveat vo razli~ni geografski i klimatski podra~ja, se nao|aat na
razli~en stepen na istoriskiot napredok, imaat razli~na mitologija, folklor i
moralna istorija, imaat mo{ne napredna kultura, imale i imaat pove}e veri. Vo
tekot na istorijata, duri i vo ponovata, tie imale diferencirani celi i orientacii - a
sega sakaat da sozdadat zaedni~ka dràva i tie imaat edinstvena cel i zaedni~ka
orientacija.
Idejata za obedineta Evropa e vrednosna, eti~ka vo svojata su{tina. Evropa
kako unija i site formi na evropskata integracija gi olicetvoruvaat ideite na
prosvetitelite i na podocne`nite vizioneri i misliteli deka e nu`no evropskite narodi
da postignat edinstvo vo duhot i vo dejstvuvaweto. Tuka e vklu~ena i potrebata da
se dostigne visok stepen na eti~nosta i na humanosta i razviena kultura, kako
bazi~ni svojstva na ~ovekot na modernata epoha.
Vo sovremenata epoha vo Evropa se izgraduva sistem na vrednosti koi treba
da soodvetstvuvaat na novite evropski ìvotni, socijalni, ekonomski i politi~ki
tendencii. Vo ovie vrednosti se izrazeni starite i ponovite evropski iskustva,
konkretnite sloèni potrebi na lu|eto denes, kako i vo bliskata i vo podale~nata
idnina, viziite za idnite antropolo{ki i moralni dimenzii na lu|eto, nau~nite
soznanija za razvitokot na ìvotot i na razli~nite formi na egzistencija vo svetot i
vo Evropa. @ivotot i etikata na Evropejcite denes e kompleksna celost od
najvredni stari, efektni novi i od predvideni idni eti~ki vrednosti - koi moàt da gi
zadovolat i unapredat celite na ìtelite na Evropa i na celiot svet.
Zatoa integracijata na Evropa zna~i istovremeno i izgradba na edinstvena
moralna celina, vo koja dejstvuva i } e dejstvuva op{tata evropska etika kako
zna~aen vid i forma na Univerzalnata etika na seto ~ove{tvo. Vo ovaa dimenzija
na evropskata integracija se dograduva smislata na evropskoto povrzuvawe. Kon
geografskoto, ekonomskoto i politi~koto edinstvo se pridruùvaat i ìvotnite celi,
kulturata i eti~kite idei na nejzinite gra|ani. Vsu{nost, za op{tiot ekonomsko-
politi~ki proces na evropskoto obedinuvawe e nu`no isto taka i proniknuvawe na
najdobrite vrednosti na Evropa vo forma na stabilna eti~ka svest i praktika na
Evropejcite.
51
Bidej}i za novata, razviena i obedineta Evropa e neophodna postojana grià za
unapreduvaweto na eti~kata svest na evropskite gra|ani, kako i na onie koi
konkuriraat da se priklu~at kon obedinetata Evropa, nastoj~ivo se razviva
mnogustrana eti~ka pedagogija, koja pomaga vo izgradbata na novata evropska
aksiologija i moralna praktika za razvien gra|anski svet i ìvot. So na{ite zalo`bi za
me|uetni~ka tolerancija, za voveduvawe i razvivawe na dijalog i za voveduvawe
na Eti~ko obrazovanie na mladite nie se priklu~uvame kon razbranetite gra|anski i
eti~ki vospitni nastojuvawa vo Evropa. Takviot odnos sprema problemite na
usvojuvaweto i {ireweto na edinstvenite evropski vrednosti treba da bide bazi~en
za siot na{ ideen, tvore~ki, politi~ki i li~en anga`man.
NE E EDNOSTAVNO da se izloàt evropskite vrednosti, gi ima mnogu i

zboruvaat za najrazli~ni ìvotni pra{awa, no osnovnite so~inuvaat jasen i cvrst
sistem od vrednosti. Tie se gra|anski spored duhot, eti~ki spored formata,
ekonomski, socijalni, kulturni i politi~ki spored sodrìnata, dejstveni i
progresivni spored orientacijata. Izloènite vrednosti stojat zaedno na vrvot na
vrednosnata skala spored svoeto zna~ewe:
INDIVIDUALIZAM. - Ova e osnovna svetska personalna i socijalna
orientacija na sovremeniot svet (vo istorijata ovaa tendencija se smenuva
naizmeni~no so kolektivizmot). Stanuva zbor za toa koj ima re{ava~ka,
dominantna uloga i koj e glavnata cel vo ìvotot - edinkata ili grupata-zaednicata.
Za individualizmot edinkata e najvaèn del na ~ove{tvoto, se veruva deka nema
dobar ìvot i razvitok ako s# ne $e podredeno na edinkata (kolektivizmot bara
najva`noto vo ìvotot i vo dejstvuvaweto da bide grupata - rasa, pleme, nacija,
dràva, partija...). Vo edinkata e skoncentriran ìvotot, taa e sozdava~ na
vrednostite, od nea izviraat celite i energijata na ìveja~kata, taa e nositel na
aktivnosta. Sekoja zaednica (socijalna, ekonomska, politi~ka ili interesna) postoi
samo kako potreba na edinkata, za nejzina usluga, za nejze da $ bide podobro.
Evropa te`nee da bide obrazec na novite zaednici, so pove}e slobodi (demokratsko
op{testvo, pluralisti~ka demokratija), so pobliski odnosi me|u lu|eto, pa vo Evropa
zaednicata (dràva, region, semejstvo i dr.) naglaseno sluì za realizirawe na celite
i nasokite na nejzinite edinki.
52
Edinkite ìveat ispolnuvaj}i gi svoite celi i izvr{u vaj}i gi moralnite normi koi
samite si gi donesuvaat, a zaednicata e samo sojuz od ramnopravni edinki.
Edinkata e osnovna to~ka, subjekt na op{testveniot ìvot vo site sferi i neposreden
graditel na svojot ìvot. Ovoj op{t princip e ra{iren niz site sferi na ìvotot - vo
socijalnata sfera se smeta deka op{testvenite pojavi nastanuvaat kako rezultat na
zaemnoto dejstvuvawe na edinkite (slobodno zdruùvawe, dogovarawe, op{ta
uloga na site); vo politikata, dràvata i zaednicata se sredstvo za ostvaruvawe na
celite na edinkata; stopanskiot individualizam bara ekonomskiot ìvot da bide
ostaven na slobodnata aktivnost na edinkite, so {to se ostvaruva najdobar
ekonomski razvitok; pedago{kiot individualizam bara u~eweto da se soobrazuva
spored osobenostite i sposobnosta na vospitanicite. Taka najvisokata, krajna cel se
edinkata i nejzinata slobodna dejnost, razvitok i sre}a. Edinkata e nositel na ìvotot
i moralnosta, pa i odnosite me|u lu|eto se gradat kako relacii pome|u ramnopravni i
ednakvo odgovorni moralni subjekti - koi mora da oblikuvaat dobri celi, da se
trudat da gi realiziraat i da gi ubedat drugite deka tie se dobri za site, da se borat
da mu bide dobro na sekogo.
RACIONALNOST. - Insistiraweto na razumnosta vo ìveeweto i vo
odlu~uvaweto e najvaèn evropski princip, koj go zastapuvaat najgolemite
evropski mudreci - Sokrat, Aristotel, Kikeron, ili Dekart, Volter, Kant... U{te
prviot evropski mudrec Solon rekol: Umot neka ti bide voda~! Iako vo ~ovekot
ima mnogu razli~ni sili i pottici -~uvstva (strast, qubov, omraza i drugi emocii,
voshit, strav), interesi (celi, èlbi, kopneì, nameri), naviki (obi~ai, standardni
ìvotni normi), sepak najzna~ajnata sila sepak e razumot (um, misla, pamet,
mudrost). Razumot dava pravilna svest za ìvotot i za moralot, so nego se doa|a do
dobri na~ela, toj go u~i ~ovekot da gi sledi dobrite vrednosti i so nego validno da
gi proveruva svoite postapki. Emociite i drugite inspiracii ne se najdobra osnova
za opredelbata i za dejstvuvaweto, Za sekade i za s# se nu`ni razmisluvaweto i
umnoto odlu~uvawe; najdobra osnova za opredelbata i za dejstvuvaweto na
~ovekot se - negovite intelektualni kapaciteti, znaewe, dobri idei, umna reakcija,
kontrola na odnesuvaweto, sovladuvawe na nagonite.
53
Razumot kako intelektualni kapaciteti na ~ovekot e mo} za umno - pravilno,
logi~ko, kriti~ko, principielno -mislewe i razgleduvawe na pra{awata. Toj e misla
(anga`man na intelektot da gi sogleda problemite), um (dokrajno obmisluvawe na
sekoe pra{awe, otkrivawe na su{tinata i na principite), pamet (barawe najdobro
re{enie) i mudrost (koristewe na svoite i op{tite iskustva za dobro soznanie i
odlu~uvawe). Razumot ja naso~uva ~ovekovata svest kon soznanie; so nego se
soznavaat objektivnite dimenzii na problemite i nivnoto zna~ewe; toj e ~ovekov
aparat za dostigawe do vistinata; mehanizam za izgradba na soznajna celost za
nekoe pra{awe; sila za uspe{no pretvorawe na ona {to se znae vo nasoki i normi
za dejstvuvawe; obrazloèn voda~ na ~ovekovoto postapuvawe; potencijal za
sogleduvawe na posledicite od dejstvuvaweto i za ispravawe na prethodnite
zamisli, za samokriti~ko preispituvawe na celoto svoe postoewe, na svojot
vrednosen sistem, eti~ki na~ela i konkretni moralni normi; sudija za ocenuvawe
na moralnata (i na sekoja druga) dejnost na ~ovekot. Zatoa razumot-umot treba da
bide nadreden organ nad site drugi ~ovekovi sili. Toj treba da gi nabquduva
drugite dimenzii na ~ovekovata psiha (nagoni, emocii, stremeì, razni reakcii), da
gi ocenuva, ako treba da gi dimenzionira, da gi korigira i da go upravuva nivnoto
projavuvawe. Ako ne e taka, ~ovekot se prestoruva vo iracionalno su{testvo, so
kogo vladeat negovite nerazumski sili.
54
Razumot e ~ovekovata najgolema mo}, zatoa e dobar dvigatel na site dejstva
i na moralot. Site golemi misliteli go povikuvaat ~ovekot pravilno da procenuva
{to treba da pravi. Samo so razumska procenka i ocenka ~ovekot moè da go
odbere i izgradi ona postapuvawe koe }e bide najmnogu ~ove~ko i koe e va`no za
nego i kako edinka i kako ~len na grupata. So razumot se inaugurira najdobrata
etika na gra|anstvoto; ìveeweto vo gradskata zaednica, opkruènost so mnogu lu|e
i ispolnuvaweto na sloènite odgovornosti baraat ìvot spored razumot - kako
trajna zada~a na sekoj poedinec vo razvieniot svet i kako najdobra forma na
etikata. Edinstveno so razumot ~ovekot moè da si go najde svojot vistinski
ispraven moral i da si obezbedi zadovolstvo od samiot sebe i od svoeto
odnesuvawe.
DOL@NOST. - Za Evropejcite dol`nosta e najvredna osno va na ~ovekoviot
moral i postapuvawe. Dol`nosta bara po~ituvawe i izvr{uvawe, a od li~nosta
serioznost i posvetenost kon pravilno dejstvuvawe. Onoj koj ja sledi dol`nosta,
sigurno pravi dobro i dobiva pozitivna ocenka. Dol`nosta e apsolutna vrednost, taa
mu se naloùva na ~ovekot vo sekoja sfera od negovoto ìveewe (kako ~ovek, gra|
anin, bra~en drugar, roditel, prijatel, dejstvenik na razni poliwa...). I koga nekomu
ne mu se dopa|aat negovite dol`nosti, toj za niv mora da vodi smetka. Stanuva
zbor za ona {to ~ovekot treba da go pravi od po~ituvawe na samiot ìvot, na
svojata polo`ba i na moralot. Ako ne go sledi i ne go pravi toa, pokaùva deka ne
go po~ituva moralot ni ~ove~koto su{testvo vo sebe.
Dobriot, izgraden i seriozen ~ovek nema dilema okolu potrebata za moral i za
izvr{uvawe na dol`nosta. Dobrinata, ~esnosta i eti~koto odnesuvawe se osnovni
~ove~ki karakteristiki. Dol`nosta e glavna i vistinska smisla na eti~koto, a toa,
vsu{nost, zna~ina ìvotot. Etikata ukaùva na neophodnosta za seriozno ìveewe i
odgovorno ~ovekovo dejstvuvawe i unapreduvawe na ìvotot, za svesno soznanie
za ìvotnite obvrski, taa govori za realnite (strogi) ìvotni, moralni, religiozni i
socijalni barawa kon li~nosta i za nejzinata ispolnitelnost na dol`nosta. Dol`nosta
zna~i dejstvuvawe bez uslovuvawe, toa e najstrog moral. Lozungot glasi: Pred
s#, dol`nost! A samo so najdobriot moral se ra|a i najefikasen ìvot, izmeren
spored istoriskite i realnite ìvotni rezultati. Evropejcite ne predlagaat begawe od
li~nata odgovornost, tuku tokmu vo nea ja sogleduvaat smislata na egzistencijata i
{ansata za ìvoten uspeh.
55
Eti~kiot zanes da se postigne doblest so svoeto odnesuvawe i so izvr{uvaweto
na dol`nosta e klasi~na gra|anska etika. Obedineti se nekolku va`ni komponenti:
avtonomija na li~nosta i na moralnata svest; sloboda na voljata koja go odbira
najdobroto; moralen kvalitet na li~nosta koja saka da go postigne sovr{enstvoto.
So toa se izrazuva duhot na mo}noto gra|anstvo kako aristokratija na moralot. Za
takvata vrvna (najvisoka eti~ka) pozicija sekoj treba sam da se izbori - so svojata
ìvotna i eti~ka orientacija i so postojanoto pozitivno dejstvuvawe. Gra|anstvoto se
prepoznava spored strogite moralni sfa}awa i odnesuvawe, vo koi spa|aat -
ispolnuvawe na zada~ite, unapreduvawe na aktualnite ~ove~ki i eti~ki idei i
tendencii, steknuvawe na imot i istaknuvawe me|u ednakvite. Takvite sfa}awa i
vospituvaweto za toa dominiraat vo najrazvienite evropski zemji. Vsu{nost, stavot
e deka samo so besprekornoto ispolnuvawe na dol`nosta moàt da se napravat
vistinski ostvaruvawa na duhovnoto, tehni~koto, organizacionoto, tvore~koto,
ekonomskoto i na politi~koto pole, a so toa da se podobri i svojata li~na polo`ba.
SLOBODA i ODGOVORNOST. - Slobodata zna~i ìveewe bez pritisok,
pravewe ne{to bez prinuduvawe. Toa zna~i da se bide avtonomen, sam na sebesi
“zakonodavec#, mo`nost sami da si ja naso~uvame svojata volja i dejstva. Stanuva
zbor za neograni~uvaweto i za neprisilenosta, za {ansata ~ovekot sam da si gi
opredeluva idealite, vrednostite, normite, stapkite, zafatite, brzinata, smislata na
zamislite i na dejstvata. Ova e edna od najgolemite vrednosti na ~ove~koto
su{testvo, cel na istoriskiot razvitok i na individualnoto i na pravilnoto zaedni~ko
postoewe; taa e eden od elementite na lozungot Sloboda, Ednakvost, Bratstvo na
Francuskata revolucija (1789), so koja zapo~na sozdavaweto na nova, gra|anska,
obedineta Evropa.
56
Kako neprisileno, svoevolno opredeluvawe i dejstvuvawe, slobodata ja
pridruùva radosno ~uvstvo na samostojnost. Sprotivnoto, neslobodata zna~i
ìvot pod pritisok, prinudno dejstvuvawe, nemo`nost za svoevolno izrazuvawe i
dejstvuvawe; ograni~enosta e edna od najte{kite negativni sostojbi i ~uvstva za
~ove~koto su{testvo, koe taguva zaradi toa. No slobodata ne e raspa{anost i
diveewe, ìveewe bez um i obvrski. Taa bara ~ovekot da ima svest i vizija za
dobrinata i za posledicite od dejstvata, da se odnesuva kako vistinski samostojna,
a toa zna~i i kako odgovorna li~nost.
Slobodata i odgovornosta vo ~ovekot nastapuvaat zaedno. Odgovornosta e
sostojba i razbirawe na li~nosta za svoite (i za op{tite) zada~i i za svojata polo`ba
kako ~ovek i dejstvenik; odgovornosta e svesnost na ~ovekot za svoite dol`nosti
i postapki. Evropskata ideja za slobodata e najnapredna vo sovremeniot svet -
vpro~em, od Evropa poteknuvaat i vizijata i tolkuvaweto na sovremenata sloboda.
Slobodata se istaknuva kako najvisoka ~ove~ka cel i vrednost, a istovremeno i
kako osnova i {ansa za ispolnuvawe na obvrskite. Evropskata sloboda sodrì
kompleksni pra{awa za humaniot i praveden ìvot na lu|eto i na ~ove{tvoto
(pravednosta e drug zbor za sloboda). Slobodata e povrzana i so bogatstvoto na
~ovekot i so negovoto raspolagawe spored svojata volja, so site vidovi avtonomna
opredelba na ~ovekot {to da pravi. Toa zna~i i semejstvoto da se gradi onaka kako
{to sakaat negovite ~lenovi, vo kulturata da se saka spored svojot izbor i da se
bide blizok so verata na na~in kako {to ~ovekot misli deka mu prilega. Slobodata
e na~in na ìveewe vo {iro~inata i vo vistinskata dlabo~ina na egzistencijata,
spored smislata {to li~nosta $ ja pridava na egzistencijata i spored o~ekuvawata
od nea, kako i spored odgovornoto izvr{uvawe na svoite dol`nosti.
57
RAZUMEN EGOIZAM. - ôvekot ìvee za svoite celi, no ne ìvee sam i ne
ìvee samo za sebe. Toa e najva`noto evropsko soznanie. I vo drugite delovi na
svetot se istaknuva Zlatnoto moralno pravilo, a posebno vo Evropa: Postapuvaj
taka kako {to saka{ drugite da postapuvaat! (ili: Ne pravi go ona {to ne
saka{ drugite [tebe] da [ti] go pravat!). Vrz takva osnova e izgraden razumniot
(dobrorazbraniot) egoizam na Evropejcite. Prirodnonau~niot pogled otkri deka lu|
eto se egoisti spored svoeto poteklo i biolo{ka osnova, zna~i tie se naso~eni kon
svojata korist. Me|utoa, razumot im otkriva deka ako insistiraat samo i dokrajno na
svoeto se ra|a sudir so drugite, koi isto taka imaat svoi celi. Moè da dojde (i doa|
a) do nametnuvawe na celite, do ostar natprevar na voljite. Moè i ~esto imalo
“vojna na site protiv site”, a “~ovek na ~oveka bil volk” (Tomas Hobs). Treba
“~ovek na ~oveka da mu bide ~ovek” (Ernst Bloh). Za takvo ne{to ne pledira
samo humanata etika, toa go poso~uva i ìvotniot realizam na edinkata. Sekoj
treba so um, so dobro razbirawe, da si go gradi i sproveduva svojot egoizam, za
da mu bide dobro i korisno bez opasnosti za sebe i za svoite interesi.
Evropa insistira na eti~ki konglomerat od korist i odgovornost, li~na
~uvstvitelnost i moralna strogost. Tie moàt da gi inspiriraat lu|eto i sigurno da gi
vodat niz lavirintite i problemite na ìvotot. Za gra|aninot e nu`no da raboti i da
{tedi, da vodi smetka, da planira i da go izvr{uva zacrtanoto. Toj/taa ìvee vo eden
svet koj o~ekuva mnogu od nego/nea i kogo {to toj/taa ne treba da go razo~ara, a i
ne saka toa da se slu~i. Vo toj stabiliziran svet sekoj ja izvr{uva svojata dol`nost,
za na site da im bide normalno, uspe{no i dobro, a ottuka i za sekogo ima golemi
pridobivki. Egoizmot na Evropeecot ne e samoìvost na divjakot, na nekoja
nerazbrana li~nost - tuku izraz na slobodnite li~ni celi na dene{nite normalni lu|e,
koi postigaweto na dobri ìvotni rezultati go svrzuvaat so celinata od svoite idei,
so svoeto pravilno angaìrawe, so dobrite odnosi vo zaednicata i so sorabotkata so
drugite li~nosti od svoite op{testva i od celiot svet.
58
Zatoa se istaknuva deka za sekogo i za site lu|e zaedno nema ni{to polo{o od
samoìvosta, sebi~nosta, egoizmot. Kaj lo{o naso~eniot i grdo vospitaniot ~ovek
du{ata mu e svrtena samo kon sebe, toj ìvee samo so misla za sebe i go pravi
samo ona {to veruva deka e dobro za nego i za negoviot interes. No samoìvosta e
moralna bolest, koja go nagrizuva ìvotot i ja naru{uva negovata ubavina.
Sebi~nosta kako zatruena grià samo za sebe, kako prazna nesvesnost za nikogo
drug osven za sebe samiot, gi naru{uva stabilnosta na li~nosta i odnosite me|u nea
i drugite lu|e. Tuka nema celost, tuku ednodimenzionalnost i ednonaso~enost na
ìveeweto, vo koe{to vladeat negativnite izrazi na egoizmot (zloba i zavist, negrià
i kriminal, slobodno pravewe zlo i otfrlawe na dobroto...). Pri samoìvoto mislewe
samo na sebe i za sebe ne se razvivaat ìvotnite setila i potrebi koi se odnesuvaat
na zaedni~koto ìveewe, drugaruvaweto i prijatelstvoto, qubovta i sorabotkata.
Tuka nema posvetenost kon drugiot, se otfrla praveweto dobro na drugiot. A
altruizmot e izmislen od golemiot evropski filosof Ogist Kont - gotovnosta da se
pomogne i so~uvstvuvaweto se sostavni delovi na eti~kata svest na Evropejcite, a
najsakanata li~nost na mladite Evropejci e Majka Tereza.
Sebi~nosta ne e dobra za nikogo, duri ni za onoj ~ij{to duh go obzela. Zatoa
golemiot evropski eti~ar Klod Helvecius poso~i deka e nuèn razumen egoizam,
vo koj so pravilen izbor na celite i interesite i so samokontrola na svoite
postapki }e se realiziraat dobrata {to si gi posakuvame. Oblagorodeniot egoizam
mu e potreben sekomu. Za vakviot egoizam sovremeniot Evropeec u~i vo
obrazovanieto, a na toa go naveduva i pravniot sistem, ~ii pravila go vodat kon
takvoto odnesuvawe - za da ne povreduva nikogo, pa ni svoite interesi, a za sebesi
da si obezbedi korist. Vlasta na pravoto vo Evropa e takvo sproveduvawe na
pravednosta, koja gi {titi edinkata i nejzinite interesi, a istovremeno obezbeduva
stabilnost i dobri odnosi me|u site vo op{testvoto.
59
UTILITARIZAM. - Utilitarizmot e najra{irena eti~ka doktrina vo razvieniot
del na sovremenoto ~ove{tvo. Ova u~ewe na angliskite filosofi Xeremi Bentam i
Xon Stjuart Mil e sozdadeno kako rezultat na baraweto na~ela za edna etika koja
bi korespondirala so su{tinata na ~ovekovoto ìveewe i so ~ovekovite stremeì da
ostvari sre}a. Utilitarizmot ja objasnuva smislata na kvalitetniot ìvot, na lu|eto im
poso~uva soodvetna nasoka na postapuvaweto i gi ohrabruva da bidat poracionalni
i moralno podobri za da dostignat kvalitet vo ìvotot. Spored Bentam, celta na
ìvotot e da se napravi najgolemo koli~estvo sre}a za najgolem broj lu|e. Xon
Stjuart Mil ukaà deka ~ovekot ne e izolirano su{testvo i ne treba da bide slep
egoist, tuku razumno su{testvo na socijalni odnosi i da gi realizira svoite prefineti
potrebi, a vo barawata da bide razumen. Stanuva zbor za toa deka usovr{enite
li~nosti na edna moderna zaednica treba da realiziraat va`ni i ubavi celi. Zna~i, ne
se bara zadovoluvawe samo na materijalnite strasti, tuku streme` kon povisoka
dobivka -sre}a, {to kako vrednost potrajno }e go zadovoluva ~ovekot.
Toa se realizira so svesno odnesuvawe i so imawe jasni i ostvarlivi celi. Za toa
e potrebno da se misli, pa Bentam obrazloì kako da se vodi moralna smetka, za
vo ìvotot da n# dviì umot i da imame mudrost pri samoocenkata. ôvekot svoite
~ekori treba da gi pravi otkako }e promisli {to da napravi, za toa da mu donese
vistinska korist, istovremeno korist na negovite i na negovoto op{testvo, za ottuka
da se sozdade dobro za site lu|e i za sekoj ~ovek poedine~no. Celta e site da stanat
zadovolni, sre}ata na sekogo ne treba da bide sonuvana slu~ajnost, tuku ìvotna
realnost. Utilitarizmot e obrazec za lu|e koi ne se povle~eni vo sebe i zainteresirani
samo za sebe, tuku sakaat da se postigne op{ta sre}a, koja se gradi od realnata
sre}a na edinkite. Stanuva zbor za moderen ìvot i etika, vo koi sekoj e sloboden,
gi ~uva svojata sloboda i intimni interesi, no e svesen i za zaednicata, ~ij{to e del i
konstituent, se bori taa da bide dobra, moderna i uspe{na, a pri toa so radost i
odgovornost gi izvr{uva svoite obvrski kako svesno i razumno su{testvo, na
koe{to moralot ne mu e teìna, tuku na~in na seriozno ~ovekuvawe i uspe{en
opstanok.59
60
SORABOTKA. - Najzna~ajnite dene{ni univerzalni vrednosti mu
ovozmoùvaat na ~ove{tvoto da opstane, da postoi kako celina i da se razviva vo
pozitivna nasoka. Toa se vrednostite Mir, Tolerancija, Nenasilstvo, Solidarnost
(koja e razviena kako ideja vo Polska vo sindikatot “Solidarnost”, koj ja
predvode{e sovremenata socijalna i politi~ka borba vo taa zemja). So tie vrednosti
zaedno se podrazbira i vrednosta Sorabotka. Ovie vrednosti nemaat negativna
forma, tuku se podrazbiraat vo nivnata pozitivna forma (imeno, iako ~esto mirot
se opredeluva kako ne-vojna, kako situacija vo koja ne dominira neprijatelstvoto,
sepak denes za mirot se misli kako na rezultat na dobrata volja i nameri, kako
izraz na prijatelstvoto i na èlbata za spokojno ìveewe i gradewe). Osnovniot
streme` i na Univerzalnata etika i na vrednosniot sistem na Evropejcite e ìvotot da
bide delo na dobrata volja i na soodvetnoto odnesuvawe na lu|eto, od {to prirodno
sleduvaat dobrata sostojba na mir i sl. Za ovaa vizija na novite odnosi me|u lu|eto
su{testvena e sorabotkata kako spodeluvawe na celi, nameri, dejstva i rezultati.
Sorabotkata ne zna~i ne-otkaùvawe na pomo{ ili ne-odbivawe na odnosi, tuku taa
se zamisluva kako kreativen i aktiven pridones za dobriot ìvot i za mirot,
t.e. kako na~in na koj me|u sebe se odnesuvaat lu|eto koi sakaat mir i se prijateli -
gi podnesuvaat razli~nite idei i ìvotni formi, si davaat sekoga{ pomo{ ednite na
drugite i nastapuvaat zaedno vo rabotata, ekonomijata, kulturata, politikata i vo
drugite tvore~ki i socijalni oblasti.
Solidarnosta i sorabotkata se izrazi na opredelbite, na voljata i na postapkite na
lu|eto koi se svesni za zaedni~kata 59 Poopstojno za utilitarizmot pi{uvame vo
tekstot Sovremenite eti~ki koncepcii.
61
egzistencija so mnoèstvo drugi lu|e i za nu`nosta od mirno, tolerantno i
kooperativno ~ove~ko odnesuvawe kako uslov za opstanokot na ~ove{tvoto i na
ìvotot na Zemjata. Zatoa tie se na visoko mesto vo skalata na evropskite
vrednosti. Tie zboruvaat za zaedni~koto raboteweto i za zaemnoto pomagawe, za
razbiraweto na sebe i na drugiot, kako i za na~inite za uspe{no, solidarno
re{avawe na problemite i na nivnite pri~ini, za koi treba da se iznajde na~in kako
da se re{at po miren pat, so dogovor i eventualno so zaedni~ka akcija. Ovdeka se
istaknuva deka svojot interes najdobro }e go ostvarime so dobri odnosi so site i so
razmena na iskustvata, silite i na dejstvata.
I ovaa vrednost ima evropsko poteklo. Angliskiot filosof Herbert Spenser
objasni deka vo tekot evolucijata nema da se rodat od lu|eto nov vid su{testva,
tuku }e se razvivaat ~ove~kite potencijali. Vrv }e se dostigne vo modernoto
op{testvo, koga }e se razvie ~uvstvoto za solidarnost i }e se ìvee sorabotuvaj}i.
Toga{ vo najdobra svetlina }e se pretstavat vnatre{nite sili na ~ove kot, kaj kogo
se razvilo razbiraweto na sebe i na drugite, toj/taa }e ima èlba i sila da pravi
dobro, a znaewata i ve{tinite }e se koristat za sorabotkata da dava polza za site.
DEMOKRATIJA. - Politikata kako poim e izmislena vo Evropa (od Aristotel),
a gi izrazuva evropskite stavovi za razvivaweto na “griàta za rabotite vo
zaednicata” (hel. polis = zaednica, dràva). Re~isi site formi i vrednosti na
politikata se objasneti so evropski poimi i vrz osobenostite na evropskoto iskustvo.
Taka e i so najzna~ajniot politi~ki poim i vrednost na dene{nicata -
demokratijata. Vo sovremena smisla, ovaa politi~ka ideja e sozdadena vo Evropa i
najmnogu gi izrazuva evropskite soznanija i praktika.
Pri demokratijata deneska ne stanuva zbor samo za eden vid vodewe politika,
{to bi zna~elo deka site imaat politi~ki prava, deka vlasta izvira od mnozinstvoto,
deka se vladee so dobri postapki (se izbegnuvaat lo{ite) i deka vlasta i seta
politi~ka aktivnost se naso~eni kon realizirawe dobro za site. Demokratijata e
osnovna opredelba za site odnosi vo zaednicata i za odnesuvaweto na li~nosta kon
drugite lu|e. Taka demokratijata e svojstvo na gra|anskiot ìvot i etika - i zna~i:
ednakvost na lu|eto; nivna nezavisnost vo pogledite za op{testvoto; nivna sloboda
za ìveewe, dejstvuvawe i re{avawe; povrzanost na zaednicata spored
ramnosilnosta na sekoja li~nost, bez ogled na nejziniot imot, mo}, godini, ugled,
rasa, nacija, obrazovanie, kulturen izbor... Demokratijata ja olicetvoruva slobodata
na li~nosta i na narodite, zboruva za otvorenosta na svetot za pridones od site, ja
izrazuva verbata vo umnosta na ~ove~kite individui dobro da si gi opredelat celite
i uspe{no da si go vodat op{testvoto i zna~i uverenost vo nivnite dobri nameri vo
odnos na drugite individui i na ~ove{tvoto voop{to. Evropa odamna insistira site
reìmi da bidat demokratski - t.e. da se po~ituva slobodata na sekogo, da ne se
vladee so nasilstvo, da se ima samosvest deka vlasta ne e “od Boga#, da se znae
62
deka na sovremenata epoha $ e tu|a avtoritarna vlast, da se sledi idejata deka
politi~kite institucii postojat za dobroto na lu|eto (na site lu|e). Glavnata cel na
vakvata politika e unapreduvawe na ìvotot, PROGRES, postignuvawe uspeh na
site poliwa i napreduvawe vo site elementi na ìveja~kata, koi se - ekonomska
inicijativa, {ansa za rabotewe (mo`nost za biznis i za otvorawe na rabotni mesta),
dobro dejstvuvawe (na razni poliwa), dobro obrazovanie za site, dobro ìveewe
(stan, ishrana, zdravstveni i kulturni potrebi), steknuvawe imot, dostapnost na
obrazovanieto i na kulturata i sl. Toa zna~i op{testvoto da se vodi kako dobar
dom, kade {to vladeat sloga i razbirawe, site si gi izvr{uvaat svoite dol`nosti,
zaemno pridonesuvaat i zaedni~ki tro{at, se raduvaat, zadovolni se od ìvotot i od
samite sebe i so optimizam si ja planiraat i gradat idninata. Ottuka izvira i
DOVERBATA vo sposobnosta na site deka moàt da vodat pravilna politika,
deka }e tvorat, deka kolegijalno }e ja gradat Evropa i deka nema da gi izigraat ili
naru{at osnovnite evropski celi. Osnovna e me|usebnata verba deka site vo Evropa
se zaloùvaat za istite visoki celi i vrednosti.
63
Vo sovremeneta evropska politi~ka etika se smeta deka etikata i politikata se
vo blizok odnos i treba da se koordiniraat (toa izvira od sloènite zada~i {to gi ima
~ove{tvoto, a posebno Evropa, kako negov najrazvien del, vo re{avaweto na
problemite na ekologijata, konfliktite, ra{irenoto nasilstvo, oru`jeto za masovno
uni{tuvawe, terorizmot i dr.). Od politi~koto nastapuvawe se bara jasno da se
deklariraat celite i da se podnesuva smetka za toa dali i kako se izvr{eni, so koi
sredstva se postignati. Istovremeno se istaknuva baraweto za dejstvuvawe
apsolutno spored pravoto. Vospostaveni se idealite i nu`nata realnost na
PRAVNATA DR@AVA. Vo taa smisla, politi~kata kon frontacija najpove}e se
izrazuva kako sproveduvawe i nat prevar na ideite i normite, ne e trka vo
praveweto zlo i vo nemoralnite postapki (zatoa za politi~kite aktivnosti sega se
zboruva deka se moralni i se opravduvaat so eti~ki pri~ini i celi). Vo odnos na
pra{aweto na eti~kite vrednosti vo dene{nata politika, se istaknuva deka tie mora
da biti vo soobraznost so standardnite i visoki moralni vrednosti, koi mora da
stanat del od politi~kiot duh i praktika. Toa zna~i deka postoi streme` zaednicata i
~ove~kiot ìvot da se postavat vrz osnovite na soznanieto za najdobrite svojstva i
celi na ~ove~kiot vid i so cel da se realiziraat najblagorodni eti~ki vrednosti.
Socijalnite i individualnite eti~ki vrednosti koi se stremat da bidat osnovna
inspiracija na sovremenata evropska politi~ka etika se:
vrednosti koi moàt realno da gi povrzat evropskite narodi;
vrednosti koi ovozmoùvaat dobro dejstvuvawe na site Evropejci;
-vrednosti koi moàt da ostvarat podem na Evropa;

-unapreduvawe na uslovite i pridobivkite na sekojdnevniot ìvot na lu|eto vo
Evropa;
-vrednosti koi moàt da go povrzat celoto ~ove{tvo;
-mirno re{avawe na konfliktite, napu{tawe na metodot na sudiri i voeni
sredstva vo odnosite me|u naciite i vo sekoj narod;
-~uvawe i spasuvawe na ìviot svet na Zemjata.
64
Ovie vrednosti se utilitaristi~ka osnova za evropskoto ìveewe i postapuvawe
denes. Kako ideja za dobrite uslovi na ìvotot i za ostvarlivite eti~ki celi,
utilitarizmot e silen, i vo li~niot i vo semejniot ìvot, s# do politikite na vladite,
taka {to ova stanuva ideal na evropskata individu alna, socijalna i politi~ka etika,
gi vodi ~ove~kite razmis lu vawa, kulturata, eti~koto vrednuvawe i ocenuvawe i
moralnoto postapuvawe vo Evropa. Za sovremenata evropska politika e osnovno
dominacijata na demokratijata da bide pridruèna so seriozna i blagorodna etika.
Etikata i demo kratijata se obedineti vo op{tata èlba i napor da se napravi
prosperitet na Evropa i na seto ~ove{tvoto.
ÔVEKOVI PRAVA. - Pravata na ~ovekot spa|aat me|u najzna~ajnite
socijalni, politi~ki, duhovni i eti~ki pra{awa vo sovremenoto ~ove{tvo. Do
Noviot vek diskriminacijata bila priroden na~in na odnesuvawe me|u lu|eto, op{ta
sostojba, na~in na ìveewe na mnozinstvoto lu|e. Vo toa op{testvo na nesloboda
ogromen broj edinki ne bile tretirani kako ~ove~ki su{testva, nemale nikakvi
prava. Vo sovremenoto razbirawe na svetot i na ìvotot se vklu~eni: ideja za op{ta
sloboda i ednakvost na site lu|e, uverenost vo nivnite ednakvi sposobnosti, borba
za dostoinstvo i za dobar ìvot za sekogo, svest za toa deka sekoj treba da ima isti
{ansi i pristap kon kulturata, zatoa {to sekoj ~ovek ima mo} za kreacija. Vo
sovremenata epoha Evropa predni~i so pozitivnata praktika da ne se pravat ogradi
me|u lu|eto i da se toleriraat ideite i obi~aite. Ne se poddrùva stavot deka
kvalitetot na ~ovekot zavisi od negovoto poteklo. Vo Evropa pove}e ne se
sproveduvaat nadredenost i podredenost kako osnovna relacija me|u lu|eto. Sekoja
edinka se tretira ednakva vo osnovata (iako se pravi razlika spored nejzinata realna
moralnost). Stariot lozung za ova nastojuvawe da se izedna~at i zbliàt lu|eto, za
da moàt da go dadat najdobriot rezultat od svojata sopstvena li~nost, e:
SLOBODA, EDNAKVOST, BRATSTVO.
Pravata na ~ovekot se konkreten izraz na op{tata slobodarska ideja na
sovremeniot svet. ôvekovite prava se elementi na slobodata onaka kako {to taa se
realizira vo sega{niot svet i uslovi. No, pravata ne se samo filosofska ideja, tuku i
pravna, eti~ka, politi~ka i konkretna ìvotna realnost na sovremeniot Evropeec.
Smislata i formite na ~ovekovite prava se iskaàni vo Univerzalnata deklaracija za
pravata na ~ovekot na OON (1948) i vo Evropskata konvencija za pravata na
~ovekot (1950). Tie se najzna~ajni eti~ko-antropolo{ki dokumenti na na{ata
epoha. Vo niv e dadena vizijata za slobodata kako najgolema ~ove~ka vrednost i
za ~ovekovite prava kako forma niz koi se izrazuva ~ovekovata sloboda. Tie se
nasledni~ki na starite evropski dokumenti: angliskata Golema povelba na
slobodata (Magna carta libertatum, 1215), vo koja stoi deka “pravoto i pravdinata
nikomu nema da mu bidat prodadeni, uskrateni ili odloèni#, britanskiot Habeas
corpus act (1679), so koj se regulira deka nikoj neovlasteno ne moè da bide apsen
65
i zatvoran bez soodvetna pravedna sudska presuda, i francuskataDeklaracija za
pravata na ~ovekot i na gra|aninot (1789), ~ii odredbi za prirodnite prava {to mu
pripa|aat na sekoj ~ovek, za nu`nosta od nivno ~uvawe kako osnova za dobar li~en
i socijalen ìvot, kako i vizijata za soodvetna organizacija na op{testvoto {to }e gi
~uva i unapreduva pravata - se osnova na siot gra|anski ìvot, modernata politi~ka
dejnost i na eti~kite koncepcii vo sovremeniot svet.
66
Pravata na ~ovekot tendiraat da gi nadminat najlo{ite svojstva na ~ovekot vo
ambicijata da gi diskriminira i uni{tuva drugite lu|e. Tie }e pomognat da se
so~uvuva mirot, da se vospostavi podobro razbirawe me|u lu|eto i narodite i da se
pottiknat modernite procesi vo organizacijata na svetot vrz visokite humani
standardi. Toa se blagorodni idei i potrebno e sekoj so site sili da gi brani za sebe i
za drugite, za svetot i ìvotot da bidat dobri i korisni za site. Vakvi dokumenti se i
Deklaracijata za pravata na deteto, za pravata na ènata, za tolerancijata, za
bioetikata i drugi, so koi se pokaùva deka ~ovekovite prava nemaat samo
socijalna i politi~ka smisla, tuku prvenstveno imaat eti~ko zna~ewe na opredelba i
na akcija koi na sekoj ~ovek }e mu pomognat vo izgradbata na svoe dostoinstvo
i }e mu ukaàt na neophodnosta od po~ituvawe na drugite, koi se isto taka li~nosti
kako i toj/taa. Zatoa ~ovekovite prava se sostaven del od osnovnite vrednosti na
novata Evropa, tie treba da se po~ituvaat i branat za sebe i za site lu|e.
67
DIJALOG. -Dijalogot e najsovremeniot metod na ~ove~kata komunikacija i
raspravawe na pra{awata. Toj soodvetstvuva na noviot svet na ednakvi lu|e, na
eden svet vo edinstvo, vo kogo interesite se usoglasuvaat i problemite se re{avaat
po miren pat. Dijalogot e edna od osnovnite evropski vrednosti.
Dijalogot e izmislen tuka, kaj nas, na evropskiot Balkan, no zaradi mnogute
konflikti na ovie prostori se zaborava deka ottuka zapo~nal patot na dijalogot kako
metod za soznanie na vistinata, kako metod za dobro obrazovanie i kako metod za
uspe{no komunicirawe me|u lu|eto. Vo dijalogot se razmenuvaat iskustvata i
stavovite na ramnopravi du{i. So dijalogot se pro{iruva vidnoto pole na edinkata,
se umnoùva soznanieto so iskustvoto na pove} e lu|e, a soznanieto ja ima
kriti~kata nota u{te vo samiot proces na soznavaweto. So dijalogot se vodi smetka
za drugiot i za negovite stavovi. Dijalogot ja sankcionira realnata egzistencija na
pove}e edinki, samosvesni za svoite stavovi, no koi prirodno se vo kontakt i do
zaedni~kite stavovi ne doa|aat so nivno nametnuvawe, tuku so razgovor i so
sporeduvawe na iskustvata i na argumentite. Potoa soznanieto stanuva zaedni~ko,
opravdano so zaemnata sogledba na problemot.
U~esnicite vo dijalogot treba da se skoncentrirani, svesni za sebe i za svoite
celi, kako i za egzistencijata i soznajnata mo} na drugiot. Drugiot e sobesednik.
U{te pove}e, drugiot e partner vo duhovnata i vo socijalnata razmena, uslov za
po{iroko razmisluvawe i za vistinsko soznavawe. Drugiot ovozmoùva praktikata
da bide po{iroka i poopravdana, bidej}i po diskusijata dejnosta e poobrazloèna,
nejzinite nasoki pojasni, a na~inot na dejstvuvawe posoodveten za sodvetnata
oblast i problem.
68
Zna~i, dijalogot e forma na edno podobro postoewe, vo koe lu|eto se poddrùvaat
me|usebno i vleguvaat vo razmena na mislewata so cel da se doobjasnat, da nau~at
ne{to podobro ili da pravat ne{to onaka kako {to treba.
Dijalogot e sostaven del na demokratijata, na op{testvata so ìva politi~ka,
ekonomska, socijalna i duhovna aktivnost, so bogata i otvorena kultura - kakvi {to
se evropskite. Dijalogot se pravi te{ko, no e mo{ne korisen, zatoa toa e posakuvan
metod, duhovno orudie na Evropejcite. I pokraj raznolikosta na potekloto, na
istorijata, na stepenot na razvojot, na verite i na filosofskite pogledi, na socijalnite
stremeì i na obi~aite, dijalogot im ovozmoùva da se smirat negativnite ambicii,
da ne se razvijat neprijatelstva, da nema sudiri i kolektivni paranoi~ni
manifestacii. Toj e izraz na dobrata volja, no i na ve{tinata i znaeweto na
modernite lu|e kako da se kontroliraat sebe i kako da se usoglasat so drugite lu|e. 60
OVA SE OSNOVNITE aksiolo{ki sodrìni na Evropejcite. Tie vrednosti se

podednakvo va`ni, zatoa treba da se znaat i sogleduvaat zaedno. Tie ovozmoùvaat
sloèniot evropski svet da funkcionira kako edinstvena ~ove~ka zaednica. Pokraj
niv, ima u{te drugi va`ni vrednosti, na primer Za{tita na prirodata, Tolerancija i
Optimizam (kako svest za ~ove~kite mo`nosti i pozitivna orientacija vo ìvotot) -
no ovie i drugite postojni vrednosti moàt da se priklu~at kon nekoja od osnovnite
vrednosti, koi zna~at razumno odnesuvawe, pravewe dobro, unapreduvawe na
zaedni~koto ìveewe itn.
VE]E MNOGU VEKOVI Evropa e vode~ki svetski region. Denes Evropskata

Unija e najnapredna sovremena ~ove~ka zaednica ili se trudi da stane toa. Evropa
se razviva pobrzo od drugite krai{ta na svetot tokmu zaradi silata na nejzinite
vrednosti i zaradi anga`manot na nejzinite gra|ani
60
Za dijalogot ima poseben oddel vo tekstot Lu|eto, etikata i civilizacijata.
69
da gi ostvaruvaat, t.e. da ìveat vo soglasnost so odredeni moderni i efektni ìvotni,
kulturni i eti~ki principi. Pokraj dobrata i bogatstvata, znaewata i ugledot,
odli~nata kultura i ostvarenite dostreli - vrednostite se najva`niot element na
evropskiot kvalitet na ìvotot. Niz vrednostite problikuva idejata kako ìvotot na
Evropejcite da bide vistinski kvaliteten i kako tie da dejstvuvaat dobro.
Za toa se karakteristi~ni i plodni principite na individualizmot, slobodata,
odgovornosta, utilitarizmot, tolerancijata, sorabotkata... Za toa pridonesuvaat
viziite za ~ovekovite prava i doslednoto sproveduvawe na dol`nosta,
demokratijata, dijalogot, kako i op{tata grià za lu|eto i za sostavnite elementi na
nivnoto ìveewe (zdravje, higiena, bogatstvo, obrazovanie, li~en razvoj, kultura,
prestoj, soobra}aj...).61
Ottuka proizleguvaat i osobenite zada~i na Evropejcite da go unapreduvaat
dostignatiot razvitok, da ovozmoùvaat napreduvawe vo sozdavaweto i vo
koristeweto na novite formi na ìvotot, da se odnesuvaat tvore~ki (zainteresirani za
promeni, za kvalitet na ìveeweto i na dejstvuvaweto, za avtenti~no izrazuvawe, za
dostigawe visok kvalitet na delata), da go pottiknuvaat kvalitetot na site poliwa, i
vo obi~noto odvivawe na ìvotot, i vo proizvodstvoto i razmenata, i vo socijalnata
sfera (op{testveni odnosi, politika, moral, pedagogija), i vo duhovnite zafati i vo
umetni~koto tvore{tvo.
Programata za takvoto ~ove~ko odnesuvawe denes i vo idninata e
skoncentrirana vrz RAZVITOKOT, vrz osmisluvaweto na ìvotot; vrz pronao|
aweto na {to podobri formi na negovoto sproveduvawe i vrz pottiknuvaweto na
tvore{tvoto vo site vidovi. Toa e i svest i zada~a. Nivni elementi se èlbata za
dostigawe visoko nivo na koristeweto na prirodnite i na ~ove~kite resursi i
ostvaruvaweto na
61
Na primer, etikata na javnata slu`ba vo evropskkite slu`bi e najnapredna vo
svetot - ako nekoj pobara re{avawe na nekoe pra{awe od nekoja slu`ba ili
slu`benik, ne samo {to tie moraat aùrno da odgovorat na baraweto, tuku mora
to~no i bez odloùvawe da mu poso~at kade da odi ako ne se nadle`ni za toa
pra{awe.
70
razvieno op{testvo, pred s# sfateno kako manifestirawe na kreativniot potencijal
na lu|eto, {to e izraz na imanentnoto povrzuvawe na etikata i kulturata.
Evropskata Unija deneska e simbol na razvienata vizija za univerzalnosta na
~ove~koto postoewe i za tvore{tvoto na razni poliwa. Vo nea se proniknuvaat
vizii i uspe{na realnost. Me|usebnoto povrzuvawe i po~ituvawe na Evropejcite i
razmenata na stavovite, zaedni~koto nastapuvawe i zaemnoto re{avawe na
problemite go vodat evropskiot svet zabrzano po modernite pati{ta.
No, takviot svet ne se postignuva edna{ za sekoga{. Toj ne e zatvoren, tuku
principielno otvoren, za novi lu|e, idei, kapaciteti, inicijativi. Zatoa Evropskata
Unija ne smeta deka nejzinata gradba e zavr{ena, tuku se dograduva i kako
struktura i kako sistem od vrednosti, pa povikuva i drugite da se priklu~at kon nea.
Okolu nejzinite osnovni vrednosti nema sudir, tie se baza na nejzinata ideja i
postoewe. No ostro e baraweto novite ~lenovi i ~ove~ki sili ovie vrednosti da gi
usvojat kako svoi. Evropskiot pluralizam na kapacitetite i na pogledite odi zaedno
so evropskiot sloboden pazar, pluralisti~kata vnatre{na politika,
diferencijalizmot.62 Nema ednakvost na celite i na mislewata sfateni kako li~no
nastapuvawe, no ima nivno povrzuvawe niz dijalog i sorabotka.
Plodonosnoto harmonizirawe na razli~nite elementi e du{a na novata Evropa.
Za toa se neophodni tolerancija i razbirawe. Site vo Evropa treba da gi
sproveduvat osnovnite vrednosti na toa novo pro{ireno op{testvo i zaedni~ka
dràva. Zada~a e da se postigne evropski kvalitet, kako sintagma za validnosta na
evropskoto dejstvuvawe vo ekonomijata, politikata, kulturata, etikata, naukata,
obrazovanieto..., zna~i vo materijalnoto i vo duhovnoto tvore{tvo. Toa go
ovozmoùva sistemot na vrednostite koi gi
62
Toa e u{te edna evropska ideja - za edinstvoto na razli~nostite kako osnova za
dostojno ~ove~ko ìveewe, koncepcija proizlezena od burnite 1960-ti, vo koi
evropskata mladina i intelektualci pokaàa moderni sfa}awa za svetot, za
odgovornosta i za edinstvoto na ~ove~kata kultura - v.Henri Lefevre: Le manifeste
différentialiste, Gallimard, Paris, 1970.
71
izbra obedinetata Evropa za svoi ìvotni i eti~ki osnovi. Zatoa e neminovno niv i
individualno i zaedni~ki da gi prifatat i razvivaat i kandidatite za ~lenovi na
Evropskata Unija, me|u koi sme i nie. Vpro~em, priemot vo Evropa ne zna~i
vsu{nost vklu~uvawe na nova dràva, tuku na nejzinite gra|ani individualno vo
zaedni~kiot evropski sojuz. Zatoa pra{aweto na prifa}aweto na evropskite eti~ki
vrednosti na na{iot pat kon Evropa e u{te pozna~ajno i aktuelno.
Evropa e na dofat na rakata, no vklu~uvaweto vo nea moè da se postigne
samo so prifa}awe, sproveduvawe i unapreduvawe na nejzinite sovremeni
vrednosti - za taka sekoj kandidat - zemja i li~nost - da go dostigne kvalitetot na
evropskoto ìveewe, tvore{tvo i ~ove~ki odnosi.
72
DALI BALKANOT ESTETSKI JA DO@IVUVA
EVROPA?
VO KAVADARCI, moeto malo mesto dlaboko na Balkanot, se raskaùva

anegdota koja mnogu zboruva za na{ite ìvotni i eti~ki orientacii. Dedo mi Krume,
zaluden fantast na ekonomskata inicijativnost i golem majstor na
toga{ najkompliciraniot instrument - arapskiot kanon, vo 1920-tite godini
upotrebuval vo svojata a{~ilnica nekoj nov vid lampa na gazija, so germanski
pokriv od isklu~itelno fina materija. Na nea naletuvale mu{i~ki i ja dupnuvale, pa
po povredite moralo ~esto da se kupuva zamena, koja bila mnogu skapa za tie
uslovi. Raskaùvaat deka ovie mali ekonomski katastrofi dedo mi gi komentiral so
zborovite: Ubava si, Evropo, ama skapa! Ovaa re~enica mnogumina i denes ja
koristat kako izraz vo sekojdnevniot govor. Vsu{nost, so sigurnost znaeme deka
dedo mi kaùval: Skapa si, Evropo, ama ubava!
Smetam deka tuka nekade leì klu~ot za razbirawe na odnosot na Balkancite
kon Evropa - odnosno kon ubaviot i moderen ìvot i kon racionalnosta. Mnogu
lesno i bez pardon gi ocenuvaat Balkancite deka gi otfrlaat tie vrednosti ili im se
prefrla deka ne gi sakaat.
Nie na Balkanot ne sme rasa oddelena od evropskata. Od Balkanot po~na
sozdavaweto na Evropa. I nekolku od najgolemite dostreli na Evropa se svrzani za
Balkanot. Nie kako edinki lesno se vklopuvame vo zapadnata dimenzija na ìvotot
({to, vsu{nost, zna~i Evropa).
NO DENES, vo modernoto doba, Balkanot e povreden. Site negovi narodi

tokmu vo ovaa epoha se borea za nacionalno osloboduvawe, {to potkreva, no
ostava gadni rani. Svojot nastap vo sovremeniot svet tie go ostvaruvaa zaostanati
eden vek i pove}e zad dvièwata vo razvieniot svet63, mnogu
63
Vo ambicijata da $ pomognam na mojata zemja, vo 1992 godina ja prevedov i
objaviv knigata na Vilijam Xejms “Pragmatizam”, napi{ana vo 1908 godina. Vo
predgovorot ukaàv nade` deka ova delo (90 godini od negovoto nasta
73
siroma{ni (tolku {to toa ja ubiva{e èlbata za visoki kvaliteti), izma~eni od
borbata za hrana i za opstanok na decata, ~esto otturnuvani od modernite procesi i
masovno dale~ni od najsovremenata kultura - stanaa duhovno gnevni, po godinite
na mladosta isprazneti, skr{eni od tovarot na preterano te{kata i nespravedliva
ìveja~ka.
Tie se, isto taka, u{te opsednati i so tradicijata na nemenuvaweto. Edno vreme
vo Sredniot vek im se ~ine{e deka toa im e edinstvenoto sigurno oru`je vo borbata
so Zapad ili protiv naplivot od Istok. Vo toa potoa gi poddrùva{e i novata
navlezena konkurentska religija na gospodarite, koja im dozvoluva{e da ne ja
prifatat, dovolno be{e samo da go zacvrstat svojot ìvoten konzervativizam.
Vsu{nost, golem del od nesre}ata na Balkanot poteknuva od toa {to toj se
sudruva so stra{nata realnost koga se obiduva da si gi ìvee svoite evropski
potencijali i stremeì.
Estetskiot odnos sprema stvarnosta, preferiraweto na harmonijata nad stra{nite
fenomeni na bitkata za opstanok, prifa}aweto na pridobivkite i na tovarot na
sovremenata civilizacija (kako {to se poznavaweto na drugite na~ini na ìveewe,
na drugite jazici, na filosofijata, na logikata i na etikata), fanati~noto {irewe na
naukata, veruvaweto vo promenata, hrabrosta vo dokaùvaweto na novite vistini,
modernizacijata na verata i na vrednostite, bogatata kultura, subjektivizmot i
individualizmot i sl. - ovie golemi karakteristiki na evropskiot duh i ìvot ne se
nepoznati na
nuvawe) }e ni pomogne da se snajdeme pred novite predizvici. Deloto go
objasnuva amerikanskiot na~in na spravuvawe so problemite preku optimizam,
èlba za uspeh i preku promena na mislata - za da se dobijat barani rezultati, a
istovremeno i gi pottiknuva lu|eto na hrabro soo~uvawe so problemite i na iznao|
awe na nu`nite re{enija. Knigata re~isi ne be{e zabeleàna, iako ni e neophodna
kako idejna osnova za na{eto spravuvawe so ìvotnite te{kotii. Sli~en e ishodot i
na prevedenite tri knigi za francuskata, germanskata i britanskata kultura i etika
(se se ova knigi za centralnite idei na najsilnite i najuspe{ni nacii vo poslednite
dva veka) -Nau~nata rasprava za metodot od Rene Dekart ja pretstaviv
francuskata i evropskata racionalnost, Kritikata na prakti~niot um od Imanuel
Kant germanskata smisla za odgovornosta i za prifa}aweto na dol`nosta, a Za
slobodata od Xon Stjuart Mil govori za britanskoto sfa}awe na najva`niot aspekt
na sovremenoto ~ove~ko ìveewe.
74
Balkanot i imaale i imaat svoi zastapnici. No ne bile {iroko rasprostraneti. Me|
utoa, moèbi tie nam ne ni se nu`ni?! Na Balkanot ìvotot zavisi od milosta na
Prirodata, na gospodarot (od razli~no nivo i karakter), na Boga. Tuka, isto kako i
na Levantot i podaleku na Istok, se ~ini deka niedna inicijativa ne zavisi od
individualnosta i od voljata i od izdr`livosta na onoj koj{to ja prezema, tuku od
presecite na nepoznatite sili i od voljata na nekoj drug. Zatoa pred sekoj zafat, duri
i za najmale~ka dejnost koja vodi kon idnina, mahinalno se iskaùva: Da dade
Gospod, In{alah!
BALKANOT e zaostanato par~e evropska po~va, so talentirani no nesre}ni lu|

e, so èlni a bezvolni li~nosti, za{to retko uspehot zavisi od niv samite, od nivnata
volja i anga`man. Sporedete go toa so sli~noto, iako pomale~ko optovaruvawe so
levantinskiot duh, koe{to dolgo go pritiska i Pirinejskiot poluostrov, otkade sepak
ima{e i golemi osloboditelni nafaki za otkrivawe na svetot i za sozdavawe svoi
kolonii po celiot globus. Od sli~nata sudbina ne moè lesno da se oslobodi ni
Apeninskiot poluostrov, kade {to sepak cute{e Renesansata, koja be{e golema
katarza protiv siot zaostanat duhoven balast.
Balkanot, vsu{nost, e za{emeten od dene{nata Evropa. Ne znae da gi ~ita
nejzinite kodovi, ne znae da gi prifati normalno ili umno da gi kritikuva nejzinite
obi~ai, se buntuva protiv nejzinite normi. Koga se vo progres, Balkancite
prestanuvaat da rabotat i da {tedat (ponekoga{ ovie negativni tendencii se prisutni
i koga osiroma{uvaat). Koga mislat deka se slobodni, ra|aat avtokrati. Koga
vistinski se slobodni, oboàvaat rasulo i propa|awe. Ne znaat da gi lociraat
potencijalite na napredokot, mnogu lesno gi razvivaat potencijalite za
nazaduvaweto, na upadokot. Tie se opsednati od |avolskiot/ma|epsaniot krug na
bedata, zaostanatosta, pasivnosta, birokratizacijata, indolentnosta, na svojata
neukost i na svoite stravovi.
Balkanot docna dojde na patekite na sovremenata istorija - docna so ogled na
evropskoto milje i svojot prethoden napredok. No evropskiot pat e edinstvenata
{ansa za Balkancite za ~ove~ka idnina bez zaostanatost i frustracii. Tie mora da se
istrgnat od svojata zaostanatost. Li~no, kako pedagog i kulturolog, mislam deka
samite Balkanci treba da storat pove}e za da u~estvuvaat seopfatno i slobodno vo
evropskite procesi - od koi ne treba da begaat, za{to im se edinstveniot pat vo
nivnata idnina.64 No, kako politolog, studen nau~nik, jas ja razbiram nemo`nosta
tie odedna{ i dobro da se snajdat vo kompliciranite evropski dimenzii na ìvotot i
odnesuvaweto - bez pomo{ od Evropa. Scenografijata na sovremeniot svet e
evropska, glavnite akteri Evropejci, reìserot e samata golema gospo|a Evropa
75
- bednite, trogatelni, dramati~ni balkanski slu~ki i ìvotni sudbini se sodrìni na
piesata koja nikoj ne saka da ja igra (ili retko ima èlba da bide pretstavuvana) vo
toj ogromen i bleskav, mo}en teatar Evropa. Na operite ne im se potrebni
bezglasni, skr{eni i temni akteri; vo sovremeniot svet site preferiraat hepi-endovi.
A Balkanot predvestuva lo{i razre{uvawa ili se zakanuva so takvi proma{uvawa.
Site sakaat samo luksuzen gra|anski teatar - Balkanot nema takov, a koga kaj nego
se pravi takov teatar, toa se najlo{i spektakli.
Balkanot e potonat vo krv i grdi reminiscencii, zatalkan vo nedovolno znaewe,
se gubi vo lo{ata emocionalnost, nego go voshituva provincijalizmot, se brani so
glupi racionalizacii, opsednat e od nevlijatelna kriti~nost, strada od primitivna
qubeznost i gubi od davaweto bez kontrola. Vo nego od dobrohodni i prijatelski
postapki se ra|a zavist, od demonstriraweto na bliskost omraza. Vo nego od
nesmasnite roditeli se sramat nivnite deca, koi ne moàt da napravat mnogu i koga
posakuvaat, a retko i se buntuvaat. Mnogu rano gi zgazuvaat ìvotot i nemaweto
{ansa. A i koga ja imaat, retko ja iskoristuvaat. Promenata e mo`na samo so
64
Za ovoj problem na samoizgradba i dostigawe na Evropa govoram vo tekstot
Logi~kite i eti~kite pretpostavki na na{iot pat vo Evropa, koj vo 1997 godina be{e
prezentiran na trkaleznata masa “Makedonija pome|u Evropa i Balkanot” na
Filozofskiot fakultet, organizirana od FridrichEbart-Stiftung i Institutot za socijalni
griì i socijalna rabota - tekstot e objaven na makedonski i na angliski vo
spisanieto “Nova balkanska politika”, br. 1, 2001/02, str. 160-181.
76
evolucija na stavovite, na mentalitetot i na odnesuvaneto, a za toa Balkanot nema
vreme, nitu vkupni ambicii.
SEGA EVROPA poseriozno frlila oko vrz Balkanot. Me|utoa, taa ne vodi
smetka za goleminata na evropskata kriza na Balkanot. Vo obzemenosta i
ispolnetosta so sebe, vo svojata indolentnost Evropa ne go doìvuva Balkanot
estetski. Toj ne $ e ubav, duri i koga ne e skap. Toj ne $ e vaèn, najmalku od
visoki kulturni pri~ini. Taa brzo zaboravi deka Balkancite nekoga{ (odamna)
predni~ele vo izgradbata na evropskiot svet i vrednosti, kako i toa deka istite
svojstva kako Balkancite sega, porano gi imale site evropski narodi vo nekoj
period od svoeto minato.
Balkanot peka po Evropa. Nemu mu se potrebni nejzinite golemi soznajni i
aksiolo{ki sposobnosti - vo reinkarnacijata toj e na po~etnite stapki na
revitalizacijata. Vo Evropa se ra|aat idei za tolkuvawe na smislata na
egzistencijata, koi moàt da mu pomognat na Balkanot. Pokraj mnogute stari i
novi idei, vo Evropa e rodeno soznanieto deka svetot ne e unikalen, tuku binaren
(Pjer Aleksandar Mamin), ili deka idealnata sostojba e diferencijalisti~kata (Anri
Lefevr), ili deka sekoj misli spored geografskite i drugite materijalni uslovenosti
(Ipolit Ten). Vsu{nost, nebare vo sovremenata epoha na Balkanot ne mu prilegaat
golemi idei. ]oran (Sioran) od Romanija mora{e da bide pesimist vo Evropa, isto
Jonesko apsurdist, kako i Kosta Akselos planetaren vizioner, Cvetan Todorov od
Bugarija moderen lingvist, a negovata partnerka Julija Krsteva vode~ki filosof na
feminizmot i na sovremenata kultura voop{to, itn.
Na Balkancite im e potrebna ìvotna rekonstrukcija. Tie mora na brzina da se
prisposobat na sovremeniot ìvot, kultura i etika. Mora da nau~at kako da bidat
racionalisti, sovremeni nacionalisti-internacionalisti i efikasni (razumni) egoisti.
Treba da ja psihoanaliziraat svojata istorija i da gi pronajdat svoite zaedni~ki
koreni. Mora da go promenat svoeto bitie vo ovoj sega{en napliv-tek na golemite
promeni na prirodata na site golemi ~ove~ki funkcii. Za toa im e potrebno u{te
poinventivno da gi ~itaat vistinata i idninata otkolku {to toa go pravat
sovremenite Evropejci. Balkanot ne moè da ja dostigne Evropa poinaku, taa ve}e
mnogu mu bega i u{te pobrzo se oddale~uva od Balkanot. Koj na Balkanot }e mu
go dade toj idealen metod na progres ako ne samata Evropa?! Me|utoa, taa od
nego bara samo nerealna recipro~nost. Ne razbiraj}i go Balkanot, taa se sluì so
prazniot metod na pokaùvawe ubavini, za Balkancite da si gi posakaat.
77
A Balkancite nemaat o~i za ubavinata. Vpro~em, za Evropejcite e seedno koja
re~enica }e ja izgovori nekoj mal balkanski gostilni~ar koga lampata brzo se
rasipuva - toj samo }e bide okarakteriziran personalno kako esteta ili kako
skràvec. Taka e od glednata to~ka na Evropa, vo koja estetikata stana na~in na
ìveewe (vivre). Od stojali{teto na Balkanot, edinstvenata negova {ansa e
razvivawe i estetskiot odnos kako glavna etika. Toa e negoviot metod na
preìvuvawe (survivre).
78

Дијалог на ц

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Дијалог на ц

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Проф.

д-р Кирил Темков

ЛУЃЕТО, ЕТИКАТА И ЦИВИЛИЗАЦИЈАТА

- Етиката и дијалогот како средство за подобро

ETI^KA BEZDNA I ETI^KA INSPIRACIJA

PRED NAS E OTVORENA bezdna na neizvesnosta. Mnogu grdi sostojbi i

CIVILIZACIJATA E VO OPASNOST. Nevnimatelnoto tro{ewe na resursite

AKO BI TREBALO na druga planeta da ispratime slika na ~ovekot kako

NASILSTVOTO JA POVREDUVA moralnata ramnote`a vo `ivotot, so nego

U[TE SME DALEKU od vistinskiot duh na pacifizmot, koj veli deka vo

NOVIOT @IVOT na ~ove{tvoto e ispolnet so razni novi projavi i so novi

SAMATA UNIVERZALNA ETIKA e eti~ka vrednost po sebe, bidej}i

KARAKTERISTIKA na Univerzalnata etika e deka se zastapuva za pozitiven

SEKOJ MO@E DA DADE pridones kon gradbata na vrednostite na

NOVIOT METOD na ~ove~ka komunikacija i raspravawe na pra{awata e

DIJALOGOT GO IZMISLIL atinskiot filosof Sokrat. Se razbira, takov metod

OD BALKANOT poteknale mnogu idei za bliskosta me|u lu|eto. Edno od

EDEN MODEREN FILOSOF, Emanuel Levinas, zboruvaj}i za prvata

MO@EBI NAJUBAVOTO ne{to {to se ima slu~eno vo novata epoha od

TOLERANTNOSTA, vpro~em, e ne{to relativno novo vo ~ove{tvoto. Samo

TOLERANCIJATA ve}e stana op{ta i prifatliva vrednost vo razli~nite oblasti

POSEBEN ASPEKT na ova nadminuvawe na univerzalnoto prirodno

. 58 Vo knigata Kiril Temkov: Vremeto i dobrinata gi opi{uvam eti~kite pogledi na

ZA DA SE RAZBERE kako treba da `iveeme i me|usebno da se odnesuvame,

ZAEDNO SO SLOBODATA odi razbiraweto. Razbiraweto e soodveten

OVA E MO[NE VA@NO za `ivotot i inspirativno za tvore{tvoto. Ova stana

ZA TOA E NEOPHODNO razbirawe. Osnovnata eti~ka nasoka e gri`ata. No,

DOKOLKU MISLIME da prodol`ime so napredokot i da im ostavime dobar

VO NA[ATA EPOHA blisku do nas se slu~uva ne{to mnogu zna~ajno, {to go

-podgotvenost na dr`avata-kandidat da gi primi zadol`enijata koi proizleguvaat

-so siroma{tijata (koja s# pove}e raste), itn.

NIE GEOGRAFSKI sme evropska zemja i ne bi trebalo da ni bide te{ko da gi

DENE[NITE evropski vrednosti gi izrazuvaat eti~ki te, socijalnite,

NE E EDNOSTAVNO da se izlo`at evropskite vrednosti, gi ima mnogu i

-vrednosti koi mo`at da ostvarat podem na Evropa;

OVA SE OSNOVNITE aksiolo{ki sodr`ini na Evropejcite. Tie vrednosti se

VE]E MNOGU VEKOVI Evropa e vode~ki svetski region. Denes Evropskata

VO KAVADARCI, moeto malo mesto dlaboko na Balkanot, se raska`uva

NO DENES, vo modernoto doba, Balkanot e povreden. Site negovi narodi

BALKANOT e zaostanato par~e evropska po~va, so talentirani no nesre}ni lu|

You might also like