ｔ﹁

一
ゝ
一

電璽量童 多重通五量‐
1こ ■血 壼童飲奎轟{kぬ量量

IMbdk頭量￨￨IPd磨 轟 ￨￨￨

口■■■■ 回

「
一独

INTERNOli
 ３
I■‐三￨=嵐 t1111
lt‐

一・
・
□□﹃︱︱︱劇

一一
５
Hld1111井 1

一
一・

一．ａ
‖l五‖ta

・一
I“lli ト

一
ｒ

・
．
一
一
■

一一

一
一
・
H嵐liL
■,lh"k 「 10
12
15
17

2 IJり R14/9J
 Slavko MoZe

teoniZa. )

ri gadnji letalskih mod- imenovani dekorativni stirop or, rezarlJem zwo6o iltco sproSda-
elov se pogosto upora- ki ima zelo majhne pore. jo plini, ki vsebujejo fluo-
bljajo trde pene. Nam rooglj ikovodike tn zelo maj hen
najbolj Tlanatrdapena STYROFOAM, STYRODUR delezmetilkl ori da (kl ormetan) .
je stiropor. Osnova trdih pen IN ROOFMATE Pri kolidinah, katere retejo
uporabnih za modelarstvo je To so materiali, katere dobi- modelarji ti plini niso nevarni,
polistirol. Obs taja ve6 wst trdih mo z ekstrrrdiranjem polistiro- pri ve6jih kolicinah pa se pri
petr, razlikujejo se v glavnem la. EkstrudiranJepomed, da so obdutljivih ljudeh lahko pojavi-
po tehnoloikem postopku plos6e narejene z iztiskavan- jo sirnptomi puanosti in vrto-
tzdelave. j em termoplastiEne ga poli stiro- glavice. Prostor je tedaj treba
la skozi pravokotno Sablono. dobro prera6iti, v skraj nem pri-
STIROPOR
je penjeni polistirol, Po tem postopku izdelane meru pa poiskati pomod pri
Stiropor
plo5de imajo sko zi cehoten pre- zdravniku.
katerega v casu penj enj a segre-
sek enakomeriro in povsem za-
vamo rnrazprSujemo. Kadar se
prto celidno stnrl<flrro. Zaradi Zavse trde pene velj a, dane
osnovni material segreje, se
tegase ti materiali povsem raz- smejo priti v stik zleptli, banra-
pridne peniti, pri tem pa se mu
likujejo od stiroporj a.Izdelava mi in laki, ki vsebujejo topila
zelo poveda volumen. Nastane
z iztiskavanje doprinese k kot so: aceton, etilacetat, ben-
celidna stnrktura, celice so za-
nekaterim lastnostim plo36, cin, toluol, ksilol, cistilni ben-
prte . Pri p enj enj u zav-zatrue p oli-
katere modelarji cenimo: rrle- ch, ...itd. Zato se uporabljajo
stirol 2A do 50 kratni volumen
hanska trdnost in tudi po reza- samo lepila breztopil in epok-
osnovn ega mate rtala. Zaradi
nju zwoi,o Lico zaprtaceliEna sidna smola. Poliestrska smola
te gas e I ahko do s eZe zelougod-
stnrktura powiine . Zaradi tega vsebuje snovi, ki trdo peno na-
na gostota pene (20 do 30 kgl
se pri lepljenju porabi precej Ltajo. L"pljenje z poliestrsko
m3)
manj lepila. Drobna celidna smolo ni mogode. Isto velj a za
Stiropor je v prvi wsti poznan
stnrktura tudi poveduje tlacno kite na osnovi poliestra, katere
kot tzolacijski material. Ker ra-
trdnost (0.25 do 0.75 N/mm2). najdemo v reparaturnih setih
zhdne finne izdelujejo stiropor
Pri tem se ne sme pozabiti, da za avtomobile.
za razhdne namero, je tudi
so vse te lasfirosti pridobljene Vsi izdelki iz polistirola so
kvaliteta stiroporJa razltlna.
na ra6un nekoliko vedje gos- vnetljivi. Pri gorjenju nastajajo
Gradbeni stiropor ni primeren
tote p1o56. Skodljivi plini. Pri uporabi ne
za rzdelavo kril. Obidajno je
Ekstrudirane plo5ie lahko smemo prekorabiti temp erature
izdelan tz kroglic ekspan-
obdeluj emo z le sno obdelovaln- 7 5 stopinj Celzrla.
diranega polistirola, katere so
imi stroji in orodji, brez n&- TEZA
med seboj zlepljene. Premer
knadne dodelave. Tako ekspan- Gostota trde pene je zelo
teh kroglic je tudi do 5mm ali
diran kot ekstrudiran polistirol pomembna. Od vseh pen na
veO. Med njimi je veliko se lepo obdeluj etazvrobo Zico, bazi polistirola je stiropor na-
prazruega prostora v katerega kar je zamodelarje najve ijega jlaLji. Vnasled"jitabeli so zbra-
stede lepilo, kar vodi k vedji
pomerra. Pri tem je potrebno ni podatki o gostoti. Upo5tevaj -
teLi kril. Bolj primeren je tako
nekoliko pazljivosti, ker se med ffio, da se ti podatki razhkujejo

五E剛 二Sκrノ ИθDttR 4/93

mo, da se ti podatki razlikujejo dobijo pod razlicnimi komer-
od proizvajalca do proizvajal- cialnimi imeni.
ca. Poleg tega se ti materiali

Material Gostota gノ : D:menzり e cm

gradb. stiropor 20 100x50x2r4/5ノ 8

stiropor 15-20 poljubno
styrodur 3000 36 120x60x2/4ノ 6
styrodur 3600 42 120x60x2メ 4ノ6
styrofoam SM-TG 30 250x60x3ノ 4/5ノ 6ノ8
125x60x3/4/5ノ 6ノ8
styrofoam lB 28 125x60x2/3/4ノ 5/6ノ 8ノ 10/12
styrofoam HD 300 45 250x60x5ノ 8
125x60x5ノ 8
roofmate SL 32-35 kot styrofoam:B
roofmate SP-SL 36 125x60x4/5/6ノ 8ノ 10

VrH Verlag, Baden-Baden.

V uredniitvu Letalskega modelarja smo nabavili stekleno

tkanino za prostoletede modele. Tkanina je Siroka 110 cm in
tehta 50 gramov na kvadratni meter. Zatoje uporabna na vseh
delih modela: za ojadanje planka na krilih, za izdelavo glave
trupa, zaizdelavo cevi zarep, za vse spoje med deli in podobno.
Stro5ki so 250 SIT za tekodi meter.
Naro6ite jo lahko po telefonu (061) 349-551 ali pa s pismom na
naslov uredni5tva (KoZuh, Maroltova 1 2, 61000 Ljubljana).

二E■LSKriワ ODttRィ ″3
 Vi d.Trsii

odel Delije nastal 1986. leta.
Model je univerzalen in ga
lahko uporabimo v vsakem
wemenu. Je izredno stabilen
in ob6utljiv na termiko. Konstruktor je
z njim na ee5kem ie vebkrat nnagal,
nazadnje v driavnih izbirnih tekmah.
Trup ima glavo iz lipove de66ice l5
mm. Na obeh stranehje glavaojalana z
bodnicami tz spera I mm . Zadnji del
tnrpa je cev iz umetnih materialov (ri-
bi5ka palica). Spredaj ima premer 14
mm ul^zadaj 6 mm. Smernikje zlepljen
iz dveh plasti lahke balze I mm in plasti
umetne tkanine. Prevlecen je s tankim
japonskim papirjem. Vsi spoji na trupu
so lepljeni z epoksi lepilom. Glava je
prevleEena se s plastjo steklene tkanine
3Oglm2.
Vodo ravni rep naredim o tznaj
bah. Srednje rebro je ubalzn
ostala pa iz balzn I rnrn.
je 5x4 ffiffi, zadnja letvica 2x8
lef\rica
mm in pomolni nosilec 1,5x2 rnrn.
Zgornja let\ricaje 1,5x5 mm in spodnja
1,5x4 mm. Stojina je ubalzn I mm.
Reglaia
Zvrtje krila je enostarzno: zunanja
uika ima negativ 4 mm, vsi ostali deli so
二 迎 _上 _翠 _十
laZj e rarmi. Kljuka je l0 mm pred teZi5cem.
5 mm, Originalni model ima kljuko z
Sprednja zakasniMjo smern egakrmila pri pra6-
ki. Pri regla1i modela postopno poyeEu -
jerno silo in hitrost pri pra6tci. Ce po
najmodnejsi pradki model najprej ostro
pade v notranjo stran in se Sele potem
"ujame" mu moramo postopno poveEa-
ti pozitiv na notraniem srednjem delu
krila.
Po nabrtu iz revije Modelar 4/l9BB.
― 二 ― ―
一 ― ― 一 ―
― 一 一 ― ― 召

Krilo z dvojnim lomom je v enem

kosu. Na trup je pritrjeno z dvema po-
Iiamidnirna vijakoma. Dve srednji rebri
sta iz Spera 2 mm, med njimi sta dve
rebri izbalze l0 mrn. Ostata rebra so iz
balzr 2 mm. Na spoju uika-srednji del
so rebra iz balze 5 mm. Diagonalne
oja8iwe so rz balze 1 mm. Letvice
glavnega nosilca so iz smreke Zx5 mm
in se stanj3ujejo do 2x4 pri u3kah in
1,5x3 na koncu krila. Med letvice nos-
Ｏ卜ｒ
︱︱ｌ ｄ 鋤 ︱ ︱ ︱ ︱

ilca je v korenu vlepljena spojka iz

duraluminija. Dol2ina spqike ni oma-
iena (predlagamo dolZino kot pri ba-
jonetih- do 80 mm na vsako stran).
Stojina med lewicami nosilcaje na vsej
Ｈ
＝

dolZini spojke spredaj in zafuj iz ipera

﹁

I nrm, naprej pa je stoj ina le zadaj iz

川＝

balze I mm. Pomo2ni nosilecje smrek-

﹁︲

ova letvica 2x5 mm. Sprednja leMcaje

︲

tzbalze 5 mm in je ojaEana s smrekovo

︲
︲
︲

letvico 2x4mrn. Zadnjaletvica je iztrde

︵
国

balze 2xl5 mm; zofuje se do uEt na

﹁︲
︲

2xl0 mm in do konca krila na}xl mm.

︲

Plank 1e iztrde balze I mm. plank je se

ojacan s stekleno tkanino 30 glm2. MODEL KATE60RIE Al
Seveda lahko uporabimo katerokoli stek- DELI
lenko do 50 ali celo 60 glm2. Krilo je KONSttRUKCE:F PEKAREK′
oble6eno s tankim japonskim papirjem. ROzPET1 1410 mm
Lakirano je Stirikrat z redkim napen- DELKA 585 mm
HMOTNOST 220 9
jalnim nitrolakom in nato 5e tri ali
ftirikrat z navadnim.

二Eル lZЛgル リD`ΠИR 4/9J

 odobno kottte vrsta mOde― razen sprednje. Krilo je v srednjem delu ie bo kdo od nasih modelarlev to
1崎 Ⅳ,ktterih n“ ■esmo v p lankirano iez ves profi I (zgorajdo d'uana- poskusil naj izkusnje opise in jih
盈山jem Casu o可 面 li,tudi jstega rebrain spodaj do devetegarebra). bomo radi objavili.
Pcter tthlutt iz Kanaic tte V dolfini planka je tudi glavni nosilec
dolga leta nastopa v svetovni areni. zgorajojaian (" reno smrekovo leMco. Model PA 49
Pred davnimi osemnajstimi leti je na Stdina je v korenu iz Spera" naprej pa iz Model imaveliko vedjo razpeti-
svetovnem prvenstwr v Bolgariji os- trSe balze 2,5 mm. Lom krila je dvojen no in veliko daljso rocico rcpa. Zara-
vojil srebrno kolajno. Od takrat stalno (W-lom). Natika se na dva bajoneta: di izredno trdnega kril a je
enako
nastopapo svetg v zadnjem Casupred- sprednji imapremer 3,5 mm in zadnj i2,5 uporaben tudi v mocnem vetru kot
vsem na tekmah za svetovni pokal. mm. Cev tnrpaj eizumetrih materialov, manjsi modeli.
Ker je zaposlen v letalski druhbi ima glava j e izbalze poj aEan e zbodnicam r iz
moirost poceni potovati po vsem spera. V krilu se'rsi nosilci znZujejo.
svetu. [n prav zamodelarske tekme to LeMce glavnega nosilca so kar-
moZnost tudi izkoriSca. V modelarst- Navpiini rep je zbruSen iz polne bal- bonske. V glavnem nosilcu je vle-
\nr je dolgo sodil k Soli, ki tet k ze. Vlee'na kljukase odpirapri sili 4,5 kg. pljena cevka za glavm bajonet, ki
modelom manjiega raqona. To so ima premer 4 mm. Pomomi bajo-
uni ver zalni modeli, nam enj eni tako z,a Vodoravni rep'je obidajne 'lion- net je premaknj en nazaj kolikor to
mirno weme, kot zaveter in turbulcr- strukcrje in oblecen z japonskim papir- dopuSda glava modela. Ta balonet
co. Modeli od Stevilke 38 do 42 so vsi jem. Vse leMce so iz balze, stojina tudi. prenaia samo torzijo zato 1e zelo
pribliiro taklni. V najnovej3em Casu kratek. Rebra so iz balze, enako
je tudi on naredil nekaj modelov s Peter Alnnutt opozarJ\ da je z-a ta tudi ?adnja leMca in zakljucki usk.
precejinjo razpetino in povsem mod- model pomembno naslednj e: Na lomu ust so rebra rz 4 mm
erno konstrukcijo. Od novej Sih mode- 1 . PoloV{ teZiSia mora biti natanko na debele balze. Plank je iz kevlarske
Iov smo izbrali model PA 49. Pri tem 52Yo tetive v korenu. tkanine; narejen je na kalupu in
modelu je tudi pre3el na upravljanje 2. Kot nastavitve krita mora biti prib- nalepljen na natandno zbru3eno
vodoraulega repa med vleko modela. liZno 3 stopinje. krilo. Rebra so ojaeana s karbon-
Tako se med vleko postavi rep na kot 3. USke morajo biti kar najlaae. Zato skimi trakovi, ki segajo do konca
minus 0,5 stopinjo, po odpetju pa na je izbral uBke brez planka tn za2svanje zadnje leMce. Obicajno je to i'nre-
plus 0,5 stopinje. To pomeni, da se leMc v krilu. deno tako, da so v zadnji letvici
med vleko model bolj strmo uryenj4 4. Zahifro stabilizacijo mora biti kot pliM kanalck'r z-ate trakove. Nic o
med prostim letom se pa rep z:idE dvigaqia u3k precejSen. Ni se treba bati tem ni napisano, je pa tako vedetno
spusti. Na ta naOin je mo2ro bolje aerodinamienih izgub zaradr nenavadno tudi pri tem modelu. Ceprav ledjo
kontrolirati in voditi model na vrvici, visoko dvigrjenih u3k. ti trakovi v smeri letenja, pov2.ro-
predvsem po smeri (ce je pofrebno je 5. NajpomembnejSe je nntjelcrila^ Za cajo (ce niso v ravnini z ostalim)
mo2ro ostrej3e kroZenje na vrvici). desne kroge mora imeti leva u3ka 3 do 5 veliko vedj i naEni upor kot bi si
Model PA 38 vam ponujamo zara- mm negativa, leva sredina mora biti rav- mislili.
di skrajne preprostosti gradnje klasiE- na, desna sredina?mmpozitiva in desna
nega modela. Preprosta in istoiasno uSka 2 do 3 mm negativa. ee med Navpi in i rep j e zbruse n rzdveh
aerodinamidno dista in uEinkovita kon- rcgla?o ugotoviffio, da model po pradki plasti polne balze. Vmes je, kot
strukcija se nuun zdt najlep5i primer iolipreiti v sestopno spiralo mu povedu- te6aj, trak umetne svile.
dobre klasike kar smo jih mogli najti. jmo pozitiv na desni polovici vse do 5-6
Po drugi strani je model PA 49 zelo rnrn. Sicer, kolikor vemo, nima nihde Vodoravni rep ima profil
dob er prim er novej5ih trendov. Ni med toliko pozitiva na srednjem delu krila, a Wiibeking. Narejen je tz balze in
naj bolj kompliciranimi atudi med pre- Ee to trdi tako izkusen (in tudi uspe5en) ojadan s karbonskimi trakovi. Ima
prostej5imi ne. modelar, kot je Peter Allnutt je wedno diagonalna polrebra saj je oble6en
upoStevati. Tak5nega nasveta nihce ne s tanko metalizirano folijo. Vledna
Model PA 38 "'
daje, Ee ga ni prej dodobra praktiLno klj ukaj e teleskopska; nima nap rave
Krilo ima rebra izbaLznz,S mm, v preizkusil. Vedetro pa to velja tudi za, za BIJNT.
uskah 2 mm. Vse leMce se zrih$ejo, dnrge modele z ne preveliko razpetino.

6 LSKrИ DEし 響マ4/9J

″ ■
 ＼
＼、 ￨

PETER ALLNUTT

KANADA

LE■通 劇び鵬 DaレlR 4/93 7

 旧劇渕ョ﹁＝川Ψ Ｌ くＬヽｋ＼ミもｈｔく、
﹁
′

「 rg′ #11′

‐
'ト ーーー

コく∞
∞国卜 くｍ
∽∝く Ｌ ∽

嗅ヨ
国 樹 ↑  ∽ ﹄ ∝ ↑∽   ﹄ く ｏ Ｅ 。．
︻
ｚ ｏｍ ∝く ｏ   口 〓 目 ｏ 卜 〇 ．
〇 区 日 ｍ ︻﹄ ２ ０ ｍ ∝く り ヽ

口
“ “＝ ト ト ︻。
ＥＥＥＯ ． ０

寸
口‘ 卜 ∝口鯉Ｅ
２ ０ ｍ ∝ く Ｏ  ｒ 〓 目 ０ 卜 ｏ ．
ｏ
―
,,19

く ∽Ｊ く ｍ   ロ ロ ロ ０ 〓 ｘ ｏ
  く ∽ヨく ｍ   ｒ 〓 口 ∞ ．
∽ｍ 配 一 ︱、︱
ｏ ．
Ｘく Ц ∝ ∞
・ ―一一… ………一―
￨く

ヨく ∝ ∩ 目 〓 ︻Ｏ   Ｏ ↑   口 ヒ ｏ ｏ ．Ｏ  Ｚ 国 エ ト     ロ ∝ 〓
，
口 〓 口 Ｏ ｏ Ｎ  ∝ Ｏ ﹄   ．
００ ０   ０ で  ０ ＣＥ で
Ｌ  ２ ０ 口 ∝ く り
∝ く Ｌ ∽  ∝ 口 ｍ ︻
ｃ
国 ロト   Ｚ Ｏ ｍ ∝ く ｏ   “ Ｆ Ｅ ｏ “ ｏ 日 〓 ｃ ●ｏ 。
´ ｘ “︱ ● ０ ．ＸＯ Ｉ 口 ０ メ ●
口Ｌ Ｕ 豊 ８ 距 ′ 可 鰐 装 ”
． 民 β
田置誰■叱” 躙 ゝ
パロ“〓 Ｈ●︱卜． ●ＩＮＸＮ︼
“ＨＯ． ．
０ 日 ０  一 寸
ロ ロ ト   く ∽＝く ｍ
∝く ５ Ｕ ︻ 日 日 “ご ｎ
Ｈ 翼 ﹁︼
―

〓 卜 ０日 ０
一一――/aヶ ‐・‐一

∝く ﹂ ∽ 正□ 扇口 ﹄ Ｚ Ｏｍ ∝く ０ ０．
Ｏ Ｘ ︼︱ ﹁ｘＯ ！ “ｘ 一
口劇 ト
” 鮨 ∝ 卜∽   ヽ く リ   ロ 曇 日 一
● 卜０ ．
０
一一一‐

Ｌ ヽさ Ｔ
″%

F
=― =

イ御
●

イ‐て召衝
ト ー
→ヽイ
ヽゃ ﹁、 へ ヽ ︱
踊総ＧＲヽ
 nadilnosti klasicno-modernega Krila se natikajo na dva jeklena Modelje regliran za desno kroZenje.
modela FIA Thomasa Weimerja bajoneta 4 mm. Leva ulkaje zvrtav negativ 3 ffiffi, desna
iz nekdanje Vztrcdne Nem6ije so Vodoravni rep ima simetriini pro- u3ka I mm, srednji deli so rarmi. Med
velika vitkost krila" sorazmerno fil -ravno ploSco. Rebra so iz baln I vlekom se spreminja \padni kot vodor-
kratek trup in maj hen vodoravni rep . Model rrm s karbonskimi trakovi. Zadnja aurega repa: ?adnji rob se v vleku dvigne,
jeprvie krclnakoncu leta 1988. Odtakrat lenrica je Siroka 8 mm v korenu in se kar omogoda ostrej& krozenje na vn i-
je Thomas znjim dosegel veliko uspehov. zsZuje na 3 mm na koncu. ci.
Izdelava
Trup je ves tz umetnih materialov.
Glava modela je narejena iz steklene tka-
nine in smole v katupu . Zadnji del trupaje
"hand made" cev iz steklene in karbonske
tkanine. Mecna kljuka ima vzmet za silo
odpiranj a 4 kg.
Navpicni rep je konstrukcijski toda
plankiran. V konstrukcUi so Stiri rebra iz
lahke balze 0,8 nurr, eezje pa plank tz
balzn 0,4 mm.
Krilo je konstruirano s posebno skrb-
jo. PredrreemjeWeimerju slo za Eimveijo
trdnost na upogib in torzijo. Profil krilaje
Banedek 6356b. Krilo ima plank lzbalzr'
0,8 mm ojacan z duraluminij folijo (plo-
cevino) 0,03 5 mm. Letvice glavneganos-
ilca so karbonske: z4ornjaSx2 (na koncu
4xl) in spodnja 8x1,2 (na koncu 4x1,2.
Sprednja leMcaje oja6ana s karbonskim
rovingom premera} mm. Zadnja leMca
je u balzn, in je po vsej Sirini ojacana s
karbonsko tkanino 0,2 mm. V koraru je
Siroka l0 mm, na koncu uBk pa 6 rnm.
Rebra v korenu so u duraluminija 2 mm,
nato je pet reber iz Spera 2 mm. Ostala
rebra so iz balzn2 mm in vu5katr 1,5 mm.
Trikotne ojadiwe planka v korenu so iz
Spera.
Krilo montiramo na Sablonski deski.
Najprej naredimo plankirani del" nato so
prilepljeni zadnji deli reber zzadnjo letni-
co. Rebra so ojaeana s trakovi karbona
0,2 ffiffi, ki regaj o Eez celo Sirino zadnje
letvice.

二E■LSKriレ θD珈 4/9J 9

 e glede na to, da pri nas nihce
redno ne dela modelov P-30
sc mi 5e vedno trudimo s tem.
MnoZiinost v kategoriji gu-
menjakov vodi Ie preko enostarrnih
konstrukcrl modelov. [n modeli kate-
gonic P-30 so zares enostarmi.
Tudi ta kategorUa je v zadnjih desetrh
lctih v svctu do7ivela vclik razroj - 3e
vecj ega kot npr. pn nas v zadnjih letih
A - Mezu ltat tcga r awoja so vse boljSe
konstrukcije, vse bolj5e letalne last-
nosh in tekmovalni reniltatt Prve kon-
strukcUe v tej kategoriji so bile po-
manjSane in prilagojene konstrukcije
F I B Praksa je pa pokazala, da so
problemi sicer podobni, a vendarle
nekoliko drugacni. Od takrat se je
raTalo) modelov P-3 0 usmeril stran od
golega posnemanja F I B. NajnovejSe
konstrukcU c modelov kategorij e P-3 0
gredo v smer poveeevanja globine
krila. TakSni modeli imajo manl vitko
krilo upon so torej vedji. Da bi to
nadomes ti I i uporab lj ajo zataksne mod-
cle tanj3c profile. Model leti podasne-
je, kar je dob ro zaradi centriranja ter-
mike tn Taradi planiran:a. V planiranju
sc pri maniSi hitrosti tudi manj pozna
upor nez,loiljive elise Tako je pla-
niranlc dana5njih modelov dosti boljSe
kot pri modelih stare koncepctje. Ker
moramo biti korak pred naSo prakso
vam ponujamo naert tak5nega mode-
la, icprav ne vemo koliko je sploh
modelov te kategorije pri nas. To je
model ameri3kega model NJaG. Bud-
denbohma: " Airshark". Le zakaj so za
modele pojem imena rib (deprav ne
zanlkam o i zredn e aerodin am icnosti (v
rcsnici grc z.ahidrodinamiinost) rib in
nckatenh vodnih sesalcev. Pa vendar:
z.av ztakso Ie bolj5iptici kot ribe! Med
zrakorn in vodo so razlike in vse ideal-
no z.a vodo ni idealno tudi za nak.
Powhu pa ta nas "Zradni morski pes"
lcta z.clo, z.elo podasi; morskr pes paje
pojcm hitrosti in okretnosti.
ノθ
lzdelaYa modela
Vse ncomaiene mere v besedilu in
na naOrtu so v milimetrih.
Krilo
Krilo ima profil kot F I B amer-
iskega model arJaBoba Whitea Diag-
onalna in navadna rebra so iz balze I ,5
m m, vzdolzne leMce pa iztrde balz.e'.
sprednja 4x5 ffiffi, za&ia 2x6 ffiffi,
zgomja 2x3 mm in spodnja 1,5x3
mm . Zakljucki na krilu so iz najlailje
balze. Spoji leMc na sredini krila so
ojaEani s trakovi zelo tanke steklene
tkanine. Enako so ojaOani spoji IeMc
na lomu u3k. Krilo ima konstruktivni
kot nic stopinj glede na trup.
\rodoravni rep
Vodoravni rep lepimo samo z ace-
tonskim lepilom. Rebra so iz balze l,
sprednja lcffi ca2,5x3 ,5, zadnja leM-
ca 5x1,5 in glavni nosilec 3x1,5. Zak-
ljudki na obeh koncih so iz najlade
balze2. Repje montiran pod kotom tn
stopinje minusa (to pomeni, daj e zad-
nji rob repa dvignj en zatri stopinje ali
3,8 mm.
Trup modela
Trup ima cevast motomi dcl navit
rz balze 1,6 na palici premera 25.
Zadnji del je konusna cev iz bdze I
navita na palici, ki se od 25 zoh$e na
5. Sprednja stena na zaEetku trupa je
iz Bpera l. Spredaj in zadaj (kjer se
pripne guma) je trup ojadan s trdo
balzo 1,6. Guma je zadaj obeSena na
cevki iz alumunija prem era 4.
Navpicni rep
Narpicni rep je iz polne balze 1,2.
Na repu je premicno krmilo s tecaji iz
aluminijskwe plodevine (tako, da se
lalrko pri reglazr nastavlja smer).
Pogon modela
Glavica elise je zbru-sena LZ kosa
batze. ee take balze nimamo lahko
んだ爾 二WMODEMRイ //93
glavrco naredimo iz, ved plasti balzc
Naredimo tudi os elise izmilimctrskc
jekleneZice (npr. klavirska z,ica) Up-
orabimo vse sestarmc dclckc, ki so
dodani k elisi, le iica za osje prekrat-
ka. e e bomo navijali eliso z. roko lahko
pustimo kar originalno os, ki .ic na
sprcdnjem koncu upogncmo pod ko-
tom 90 stopinj. Os na nadrtu ima 7,an-
ko zanavijanje s strojdkom Lahko pa
tudi uporabimo kar onginalno plastic-
no glavo (ie imamo novejii tlp ceske
elise). Vsekakor moramo poskrbcti,
da glava lepo lezrv prednji steni trupa
(ne sme se vrteti).
Baldahin krila jezleptjen izbalze l
Znotraj sta dve rebri tn zgoraj m inca
zakrilo. V baldahinu sovlepljeni kolic-
ki za pripenjanje krila z, gumicami
Pod krilom je fitilj; od fitilja vodi laks
do vodoravnega repa. Na mestu fitilia
je na trupu nalepljena alu folu a(z,aradi
poTara na palubi Arrsharka).
Motor sestavljajo Stiri niti gumc
Pirelli prereza 4x I .
Zakljuina dela
Model je obleden 7, naltanjiim in
najlerijim japonskim papirjem., kar ga
najdemo. Po dvakratnem lakiranju sta
na krilo prilepl.iena dva turbulatori a iz
niti 0,5 Prvi je 4 mm 7,a sprednjim
robom in drugi na sprednjem robu
zgornj e letvice glarrnega nosi lca.
Reglaia
Model leti desno-desno. To pomc-
ni, da v motornem letu zawja na desno
in po prenehanju dela motorya tudi v
desno. LevauSkaimanegafi v2,5 mm,
desna u5ka tudi negativ I do 1,5 mm,
na desnem srednjem delu je pozitiv
2,5 mm; leva polovrca je ravna Os
elise je nagnjena Sest stopinj navzdol
in dve stopinji na desno TeZi5cc.l c70
mm za sprednjim robom krila Na
na6rtu so oznake: B-balr.a, P-spcr-
ploSda.
二E■L劇 びルリDDレ R イ″3
 Tekme

Imeli bomo pet ali Sest tekem: oklobra otvoritveno tekmo na Cerkni3kem jezeru, novembra tekmo y Murski Soboti.
decembra tekmo v Ce[iu (de bo AK Lit|a organiziral Boriikov pokal), januarja tekmo y Novi Gorici. tbbnrarja
memorial Stojana Krajnca v Novem mestu, in marca zaklju€no tekmo na PSati. Doseike na teh tekmah bomo toEkorali
po starem: prvo mesto 25 toik, drugo 20, itd.
Na tekrnah bodo Starunine zadeva organizatorjev. Dodatno bomo na vsaki teloni pobrali petdeset to larjev zapokale
in trofeje v kondni razwstiM. i,

Skupna ur,rrstitev
Za skupno uwstitev bomo Steli vsakemu tekrnovalcrr eno tekmo manj kot jih bo v pokalu: .&iifr Uo pet bomo -fteli
-stiri
najboljSe rezultate; ie jih bo Sest bomo Steli per na-iboljiih

Vodenje tekmovanja
Obdr2ali bomo dosedanji sistem sojenja. ee organizator lahko dobi sodnike z izpitom prav: 6e ne, sodijo tekrno'alci
sarni. ee bodo kakSne pritoZbe na potek tekmorianla jih bomo reievali na zboru vseh tekmor.atce, piea pri6etkorn
zakljutne telcne (z veEino glasov prijavljenih telsno\aalcev). Enako bomo reEerrali pritoZbe na potek zakljulne tekme
(takoj po telani in pred razglasitvijo koncnih rezultatov).

Pravila:

L Tekmuje se z modeli kategorije A- l.

2. Minimalna te2a modela ni predpisana.
3. DolZina vlcdne r,rrvice jc 30 metrov, merjeno brez napenjanja.
;1. Maksimum leta je 90 sekund.
5. Tekmujejo juniorji in seniorji skupaj.
6. Dra modelarja ne smeta telano\4a.ti z istim modelom.
7. Na posamemi tekmi je potrebno narediti pet startov. ee zaradiwemenskih ali drugih razlogovto ni moiro, dolo6i
ilevilo startov tekmovalna komisija.
8. Tekmovalno komisijo se dolo6i pred samo tekmo.
9.UrT stifte bomo toEkovali kot v svetowem pokalu: prvo mesto 25 toEk, dnrgo 20, tretje 15, detrto 12, ... l.l. rnesto
I todka).

lO.Za tekme se tti treba vnapreJ prijavtjati. Prijave sprejemarno na tersnu pred pride&om tckme.
I l.Tudi dnrga rckmovanja lahkg Seiejo za Zupanekov pokal (npr. Memorial Stojana Kranjca" Milana Boridka
itd)' Pionirjem se na takih tekmah prizrajo true starti iz rednega titmovanja, dodatno morajo
narediti Se dva starta: ostali
pa vseh pet.
l2 V Letalskem modelarju bomo redno objavljali vsa obvestila o tekmovanju, razpise tekcm in rez.ghate.

二IttEZ1/強 KIMODRARイ /9J

 ,7rE

Otvoritvena tekma cetrtega Zupanekovega pokala bo v soboto 23. oklobra ob 1 0. uri na

tekmovaliSdu na P5ati pri Ljubljani. Organizator je uredni5tvo; Startnina je 50 tolarjev in je
namenjena zgolj pokalom za skupno uvrstitev. Razpisa po po5ti ne bomo poSiljali.

Druga tekma pokala bo v Murski Soboti v mesecu novembru. Organizator bo aeroklub

MS; razpis bodo poslali po po5ti (tadas bo iz3la nova Stevilka revije in v njej bo datum in
ura).

Tretja tekma pokala bo istoEasno z memorialom Milana BoriSka. Organtzator je

aeroklub Litija; rivpis bo poslal po posti.

Cetrta tekma pokala bo janua{a v Novi Gorici. Datum in uro bomo razpisali v zadnji
letoSnji Stevilki.

LE■Lttσ ルリDD翻R 4/93 13

 ////
/″

/ ′′

イ
之 ／／た
『

リ
/
/
/7 解′/ィ θ

／
ζ
ジ
0ヽ
&
`′

ぞ
中
︰
ヽ

在ρtt s ん
′″
ヽ

′
月ご2リ
＼

山
＼

、、
＼
。
ヽ
＼

多
1/

― ε
//3
／

・
ｆヽヽ

…ソ
zか ど二C ttグ の2hh
/′
、、
、、
、
、、
、、
、、

//

/ダ
ヽ
ヽ ヽ
ヽ
、
、
、
、、
、

f
-e!-;.0,Ei'\1 r1
f)

‐′
も :フ

/
／

//
八ヽ

/
ぃｎ 一

／
／
／

?ctrcrtQ 3乙 ′ソko
  

レ(Jq■ ■ふ
ブ
マ
、

^υ 2hcFθ
、
、
、
、︲ ︲ ︲ ︺ ¨
・

t
／′

5llc pNo Kp I'il / O 8a Ei GU /t/C * D€ rE I? H /1

ノイ 二E剛 二WИ DttR4/9J

 w smo dos edaj
serij i ol dtimerj krilo z ustremim zitJem (precej neg- delttmOgaiztttjξ hletvicbalzc.Bouc
objavljali nadrte vedjih ativanauSkah - 5e splohnazunanji) bo je ie so debelejSe, saj je treba trup
j adralnih modelov. Ti sigurno odlidno centriral tudi slaba obrusiti na elipticni prerez (glej prere-
zahtevajo veliko dela in ma- dviganj a. KonstrukcU aj e videti precej za A-B in C-D). Trup 1e zbruien do
teriala, pa tudi prostora v prtljazniku trpeina in nez-ahtevna z-a gradnjo in gladke gq lakiran in oble6en z temnim
in domanapolici. Telcmovanj zanje Se popravljanje. Trdnost krila ne trstrez-a j aponskim papid em. Nato ga 5e trikrat
ni; saj kondno tudi modelov 5e ni na dana5njim razneram; modela se ne lakiramo.
spregled. Tako smo pri3li na misel, da bo dalo ostro izstreljevati. Navpidni rep je dvodelen. Zgornli
bi usmerili razroj k modelom s kater- del je nepremiden in istocasno sluzi
imi bi lahko tekmovali vnaSem najm- Izdelava tudi kot omejevalnik pri dviganju
nozi dnej Sem tekmovanj u : v Zupanek- Krilo je v enem kosu. V srednjem vodoraurega repa. Smerno krmilo je
ovem pokalu. Zato smo se odlocili, da delu je sprednja leMca iz trSe balze zbnr5eno iz polne balzein pritrJeno na
obj avimo natrt preprostej Sega in In&n- 4x6 in zadnja tz srednje trde 3x20. stabilizator z tel,aji iz tanke tkanine.
j5ega modela. To je A-enka Radosla- LeMca pom ohtega nosil ca j e izb alze Od vle6ne kljuke je napeljana tanka
vaCrZeka. Nacrtje bil prvin objavljen 2x3. LeMce glavnega nosilca so iz j eklena pletenica za upravlj anj e
v reviji Modelar rzPrage 1964.leta. smrek e 2x3. Krilo j e plankirano zbal- smernega krmila. Vledna kljuka je
NaslednJo sezono bo Ze star trideset zn I mm. Rebra.so iz balze 2'im. narejena iz jeklene il,ce I mm. Kcr na
let. Torej, ce ga zainete delati to jesen Konstruktorj e Zetakrat predl agal oj a- nadrfu ni bila kljuka dobro vidna smo
bo ravno prav. Konstnrkcija je zan- canje glavnega nosilca, saj je bil nje- v nairtu dodali kljuko podobnega tipa
imiva kot oldtimer in celo kot sodobni gov model na koncu dosti lazJi od z nekega drugega modela kategorije
model. V resnici prav nic ne z.aastaja predpisane tehe. Krilo je obledeno z A-1.
zadanasnjimi boljsimi modeli. Pri tem tankim nrmenim Modelspanom (upo- Po uravnove5enju je bil modcl,
pa se 2e naprvi pogled vidi, daj eto Ze rabimo karjaponski papir, ki sepri nas zaradi premajhne teZe, dodatno ob-
oldtimer. Tak5nega trupq takinega dobi). V u3kah je zgornja leMca iz tezen v teZisiu z 45 grami svinca.
narpiEnega repq zakljudkov kril in smreke spodnja pa ubalze. V sredini Determalizator je bil izpeljan s po-
vodoraurega repa ne vidimo ved. Mir- krila je eno polje na vsaki strani mocjo tle6e rnrrice (fitilja). Pravila za
no boste lahko z njim tekmovali tudi v plankirano po celem z balza 2 mm. oldtimede povsod po svetu dovoljuje-
Zup anekovem pokalu; seveda de vam Obleceno krilo je lakirano pet do os- jo, da se v model ugradi timer. Ven-
ga ne bo Skoda. Brez ustreme meha- emkrat z redkim napenjalnim nitrola- dar, 6e hocemo obdrzati originalni vi-
ruzacije (zaprta kljuka) ne bo \rsa- kom. Pred vsakim lakiranjem zfinim dezmodel a raje ne vgradimo timerj a.
kokrat dos egal prav naj viSj ih uwstitw. brusnim papirj em celo krilo rahlo pre- Model bo lep3i s fitiljem. Kdor pa
A z nekaj rranja in malo srede boste brusimo. Tudi dezpapir! Pred zadn- hode pogostej e tekmovati v Zupanek-
lahko celo nnagali. Z trideset let sta- jim lakiranjem na krilo prilepimo nit ovem pokalu pa naj vgradi timer.
rim modelom! Takrat v Sestdesetih turbutatorja. Zadostuje nit 0,5 mm Po podatkih ar4orja je model pla-
letih je bil ta model zelo uspe3en na (modnej3i sukanec ali tanjSa volna). niral povpre6no 68 sekund v popolno-
tekmovanjih. Sicer so uspehi ponava- Krilo se na trup pripenja z gumicami. ma netermidnem vremenu. Na
di bolj odvisni od tekmovalca kot od Vodoravni rep je narejen podob- ee"skem tekmujejo v A-1 s 50 m w-
modela a vendarle: uspehi pomenijo, no kot krilo. Sprednja leMca je iz vice in na 120 sektrnd maksimumq
da je model vsaj dober. Glede na lalrke balzs 4x6in zadnj d2,5x I 3 . Let'ri- zato smo tapodatek preradunali izll}
geometrijo in profile lahko ocenimo ca glavneganosilca je smrekova 2x2. sekund.
nasl ednj e: Zar adrprecej velikih repnih Rebra so iz balzn 1,2 mm. Med sred- Po natrtu in ilanku Radoslqva Cirt n
powsin bi moral biti stabilen po globi- nj ima rebrom a jeplankiran zbalza 1,2 iz revije Modelar 2/1961.
ni in po smeri. To pomeni, da se ga da mm. Oble6en je z naltanjsim japon-
dobro vleci na vrvici in da stabilno skim papi{em in stirikrat lakiran z
kro2i. Zaradr debelega profila leti ver- redkim nitrolakom.
jetno precej po6asi, kar je dgbro z-a Tnrp je sestavljen iz glave izlipe
termiOno weme. Ni pa majhna hitrost in deScicizbalzfr 3 mm. Lipova glava
dobra za disto planiranje v popolnoma je olaj3ana z odprtino za svinec. V
netermiCnem wemenu. Ce naredimo zadnjem deluje trup votel in lahek. Ne

ZttSX7」 Иて刀DEIレ 色R 4/93 ノ5

 、ヽゝ邁 ミ 捜 ゝ 避 Ｑヽ
ミ
ＬＤ

ヽ姦 ヽ
B ρ[Zハ ーB

劇ヒ 星 ｑ
イ
412θ dほ 1

イ
δ3

lfz ε‐D

I
ドー ー ー Ｌ

ミ
ヽ
ヽ
S
m
ttο N/vジ だ鷲昴 メ
ν デ
″Sυ 2ゲ
BA
κO/VS● ρυκCF ス S凛 ′
熱 ノ2ル :ム ″
″てκ′EHpο ル
に,ど
'ご

ヽ1′ ′
suP″

ノ6 五E7刀 寛 CMODEMRイ ″J
 red dobrim letom je na pred- dan,koje dostten retttate
sedstvu mednarodnega mode- Morebiu se vanl bo zdelo doloё ilo
I arske ga zdn tZenjaCIAIVI F AI oobvemem n“ 血 hfotogrtti,ter O
predlagal Martin Dilly (pred- podpisu neod宙 sne p五 malcendaS―
sednik podkomisde za vzgojo mla- n000《 bb=Ю tudi dsto o starosi tek―
“
dine in informacrje) nadrt pravil za movalc■ kojedosc加 劉 競 )。
Z剣
mednarodna tekmovanja papirnih “ tchovtta?
ne piSe starost na dan
modelov. Namen akcUeje kar najbolj KtttegonJa paplmih lnodelov se v ne‐
razSiriti krog ljubiteljev modelarstva. Cem bistvene razliktte Od OStalih.Na
Ob 'rseh nadrtih Fl ABC, A-enk in ri額 燿uと 2aⅥ由Il prvntev in mednar―
ostalih modelov v naSi revlji bi se odnih tekem so tekmovania le dOpis‐
Elovek karnasmehnil. Kaj bomo sedaj na!To pomeni,da organi`受 ■or zbira
delali modele iz papida? Ali bomo s pHJave m rezultate iヒ l s tem Je tek‐
takimi modeli celo tekmovali?Tudi de movanJckonこ ano.KomislaiStOCasno
resno pomislimo je teZko najti, kaj bo p五 poЮ ёaorgmizaclolokalnihtekem.
novega v letalski teorij i in praks i prines- PraⅥ 到prハ ′
je v tem smisele Lokttc
lo "igrackanje" s papirnimi avion6ki. tekme so vnckidvorani m''n∞ dヤisne
Pa vendar: trud izboljlati tekmovalne pHこ c",ki podpis可 0 1iSt s telmlov―
rezultate bo pospesil navs ezadnje tudi ahirn dosettkonl so sottkite teklnee
ranroj teorije. Za pndobivanje novih RczultttitehtekemsepogiuttOpotem
spoznanJ ni tako pomembno s dem se orgamatottunpro dr力 ⅦegapⅣ ensト
clovek ukvaq a; bolj pomembnaj e nj e- Va(SeVeda z vso predpisano doku―
gova motivacija Tako - ?AE pa k mentaclo).
pravilom FAI. Aktta CIAM‐ FAI ni nastda kar
tako"L亜 こ esar".TckmovanJazmod‐
Predlog pravil CIAM -tr'AI: eli iz paptta SO tte trdcionaha v
l. Model morabiti narejen zenega Anglli,V Zd面 おI山 む瑠 山 Ameト
lista papirja velikost A4 (210x297) ikc h naJ等)onskem.Z dr力 蒟 mi h
gramature 80 g/m2. Dovoljenoj erez- mednarottmi tekmami vred! Taka
anje, zlagarie in lepljenje. tchm[ovanJasponzo五 rttonavttVe_
2. Poleg papidaje dovoljeno upo- like tovame papittao Pa tud sicer po
rabiti le lepilo in obteiitev. svetu v vsaki modelarsh trgovini nト
3. Model moraspustiti tekmovalec jdete modele a iπ czovanJe iztanJこ c‐
LZ roke v dvorani in z maksimalne ga kartona ali trζ ega papitta.
viSine 2 metra. Pri tem ne sme upora- h ζe zttbavna zamnlivost iz sveta
bljati nikakrSne Starfire naprave. papimittL modelov: na predsedsm
4. Tekmovalec ob prijavi za tek- CIAMjenckdovprttal z永 je d010‐
可 no dodamo v kljgp 3e eno spojko ali
movanje mora predloZiti preprost na- こ eno neolmacno ζ tev1lo poskusov.
crt in fotografijo modela. Iz nalna Martin Dilly mu je z radostnim
mora biti ra-aridno kako se model ses- nasmelkom o砲 ovoHl:"TOje raⅦo
tavlja. _
nttlepSe na tch tclbnah― pH nas v
5. Steje se eden najbolj3i polet: Anglji spuこ こamo modele tako dolgo
najdaljsi ias v sekundah iz poljubnega dokler nas ζ
olski sluga ne nazene iz
Stevila poskusov. Kondni rezultat telovttce".Otroke po3u可 o ζ
e pr可
vsakega tekmovalca mora podpisati domov m potenl ・ Oodrasli'' nonJo z
neodvisna pri6a. modeli doklerjh Юke nc“ bollo。
6. Tekmuje se v dveh starostnih Uredttiこ tvo bo polskalo rned nasl‐
kategorijah: do 16 let in nad t 6 let. nll paplΠ ucam sponzo可 a m orgamzロ
Odlodilna je starost tekmovalca na iralo prvo uradno tchmo pri nas.
LE■LЛσルリDD翻[R イ″J
ModelaB-Z in Hawk
List navadnega papi 4a A4 pre-
pognemo napol (slika I ). Odpremo
in prepognemo oba zgornja vogala
do sredine (slika2). Spet odpremo
in zgornja vogala spet prepognemo
do prej$nj ega prepogiba (slika 3)
Nato brez odpiranja prepognemo
vogala 5e enkrat na pol (slika 4)
Prepognjene vogale zapremo Se
enkrat proti sredini po irti prepogi-
baiz st.2 (slika 5). Sedaj pa pozor:
trdo prepognemo desni konec Se
enkrat navznoter in to kar Eezlevega
(slika6). Nato 3e levega cezdesnega
(slika 7). Tako nstanejo "letvice
krila". Leva sega malcnkost dez
polovico na desno stran. S spojko
za nrezke (s tak3no s kaksno je
zvezan Letalski modelar) spojimo
krilo na sredini. Na zadnjem delu
papida nariSemo rep po nalrtu za
enega od modelov: polna drta zaB-
2 in Ertkana za Hawka. Nato rep
pmljivo izreilemo. Pri Hawku up-
ognemosmernike navzgor. Pri obeh
modelih naredimo V-Ioffi, kot na
nacrtu.
Reglaia
Model primemo s prsti od zadaj
in wZemo pod blagim kotom proti
zemlji. ee model pumpa preveri-
mo pol ozaj teilisda in de je potreb-
kapljico lepila. Ce model leti pre-
strmo k zemlji upognemo zadnji
rob nazunanjih robovih krila rahlo
navzgor. ee model zavtja v desno
dvignemo levi rob navzgor; pri
Ievem zavrjanju desni rob navzgor.
ノ7
 NAT10NAL

人Ｔ・
１ 一
PARER AEROPLANE

︲︱︲ｉ
cothAErr noN
.B2
｀

ノ
/ ｀

ノ
ノ
／
１ １ １
′ ヽ

峯 ′
ヽ
ヽ

／
／
″／

｀
ヽ .、
、、
、、
_、
、
、、

HAVVK

/93
′
五万7И ム騨σ M()/_pFAARイ ′