Pedagoška fakulteta

Kardeljeva ploščad 16
1000 Ljubljana

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU "OSNOVE DIDAKTIKE

MATEMATIKE"

UČNE STRATEGIJE

MENTORICA: Adrijana Mastnak, dr.

AVTORJI: Petra Knavs, Manja Maček in Maja Levak

MAJ 2021
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

VSEBINA
1 UVOD (Pripravila Maja Levak) ......................................................................................................... 4

2 IZDELOVANJE ZAPISKOV (Pripravila Maja Levak) ..................................................................... 5

2.1 Tipi učenja in nasveti pri učenju .................................................................................................. 5

2.2 Kvaliteta zapiskov ........................................................................................................................ 5

2.3 Zapiski pri matematiki.................................................................................................................. 6

2.4 Grafični organizatorji ................................................................................................................... 6

2.4.1 Primerjalna tabela .................................................................................................................. 6
2.4.2 Zaporedje dogodkov .............................................................................................................. 7
2.4.3 Hierarhična pojmovna mreţa in miselni vzorec .................................................................... 8

3 UČENJE Z RAZUMEVANJEM (Pripravila Petra Knavs).............................................................. 10

3.1 Primeri/protiprimeri.................................................................................................................... 11

3.2 Raznolike predstavitve ............................................................................................................... 11

3.3 Poenostavitev, posebni primeri .................................................................................................. 12

3.4 Povezovanje matematičnih znanj ............................................................................................... 12

3.5 Razumevanje s pomočjo zgledov ............................................................................................... 13

3.6 Strukturiranje .............................................................................................................................. 13

3.7 Obnavljanje razlage .................................................................................................................... 14

3.8 Postavljanje vprašanj .................................................................................................................. 14

4 PRIPRAVA NA PREIZKUS ZNANJA (Pripravila Manja Maček)................................................. 15

4.1 TEORIJA .................................................................................................................................... 15

4.1.1 Utrjevanje znanja ................................................................................................................. 15
4.1.2 Priprava na preizkus znanja ................................................................................................. 15
4.1.3 Pisanje preizkusa znanja (prav tam) .................................................................................... 16
4.1.4 Dejavnosti po pisanju preizkusa znanja (prav tam) ............................................................. 16

4.2 Načrt za pripravo in reševanje preizkusa .................................................................................... 17

4.2.1 Načrt za pripravo na preizkus znanja .................................................................................. 17
4.2.2 Načrt za reševanje preizkusa znanja .................................................................................... 18

2
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

4.2.3 Učenje učenja in dejavnosti po pisanju preizkusa znanja.................................................... 18

5 Opis dveh spletnih strani ................................................................................................................... 20

5.1 CK-12 (Pripravila Maja Levak) ................................................................................................. 20

5.2 E-UM (Pripravila Manja Maček) .............................................................................................. 20

6 Zaključek (Pripravila Manja Maček) ................................................................................................ 21

7 Priloge ................................................................................................................................................ 22

8 Viri ..................................................................................................................................................... 26

3
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

1 UVOD (Pripravila Maja Levak)

Na kaj pomislimo, ko slišimo pojem "strategija"? Slovar slovenskega knjiţnega jezika ga je opredelil
na dva načina. Prvi način pravi, da so to postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških
operacij, drugi način pa jo označuje kot postopek oziroma način za dosego kakega cilja, ki se
velikokrat pojavi skupaj s prilastkom. Ni teţko opaziti, da obe opredelitvi enačita strategijo s
postopkom oziroma načinom. Če samostalnik zdruţimo še s prilastkom "učna", ugotovimo, da učne
strategije (po Pečar in Gradišar, 2002) niso nič drugega kot načini organiziranja informacij ter učne
vsebine, načini pomnjenja, ohranjanja, najdenja in poglabljanja znanja ter načini razvijanja kritičnega
in ustvarjalnega razmišljanja. Kako se torej učiti, da bo znanje kvalitetno, test pa čim bolj uspešno
odpisan? Kako se učiti z razumevanjem in kot bodoči učitelji učence naučiti, da se bodo učili na ta
način? Kakšno vlogo pri vsem tem igrajo zapiski, če jo sploh? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se
srečamo v času izobraţevanja, in vsebina, ki sledi, je temeljila prav na tem.

4
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

2 IZDELOVANJE ZAPISKOV (Pripravila Maja Levak)

Izdelovanje zapiskov je pomembna komponenta učenja, saj smo skozi ţivljenje nemalokrat slišali
stavek: »Ko si zapisuješ stvari, se hkrati tudi učiš.« Za začetek se je potrebno zavedati, da obstaja več
tipov učenja - vizualni, slušni in kinetični tip učenja. Preden se lotimo izdelovanja zapiskov, je
potrebno ugotoviti kateremu tipu pripadamo (kater tip najbolj izstopa), da bo pomnjenje snovi laţje in
učinkovitejše.

2.1 TIPI UČENJA IN NASVETI PRI UČENJU

Vizualnim tipom učencem je močno priporočeno, da si pri učenju pomagajo z raznoraznimi
miselnimi vzorci, barvnimi flomastri, skicami in grafičnimi predstavami. Slušnim tipom učencev
poleg glasnega prebiranja snovi pomaga pri pomnjenju snovi tudi določen vrstni red, zato je dobro, da
so njihovi zapiski urejeni v nekem smiselnem zaporedju, da laţje povezujejo kam kaj spada. Za razliko
od vizualnega in slušnega tipa si čustveno gibalni tip učencev snov najlaţje zapomni med dejavnostjo
– sprehajanjem, mahanjem z rokami, naštevanjem stvari s pomočjo prstov itd. (Mestomladih.si, b.d.).

2.2 KVALITETA ZAPISKOV

Kaj sploh so dobri zapiski in po čem se slabi zapiski razlikujejo od njih?

Bistvena razlika je v kvaliteti in preglednosti. S kvaliteto mislimo na zajemanje glavnih informacij

(misli, formul, komentarjev), medtem ko s preglednostjo ciljamo na berljivost, logičen zapis in obliko
zapiskov (Pičulin, 2007).

Pa je kvaliteta zapiskov odvisna zgolj od učenca? Temu ni tako, saj precejšnjo vlogo igra učitelj:

 Predstavljanje dejstev in idej,

 zapisovanje bistvenih formul in povzetkov na tablo,

 ponavljanje ključnih trditev, ugotovitev,

 poudarjanje naštevanja,

 vključevanje različnih primerov, ki jih rešujejo na tablo in

 poudarjanje korakov reševanja nalog

je le nekaj učiteljevih dejanj, ki so učencu močno v pomoč pri oblikovanju zapiskov (prav tam).

5
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

Skozi šolanje se učenci srečajo z raznoraznimi kraticami (npr., d.n., idr., itd., !, ?), čigar prednost je
ekonomičnost (sploh pri pisanju povzetkov, ki utegnejo vzeti čas). Pomnjenje kratic, katerih pomen si
lahko učenci zapišejo ob stran zvezka, je prav zaradi prihranka časa učencem močno priporočena
(prav tam).

2.3 ZAPISKI PRI MATEMATIKI

Urejeni zapiski pri matematiki so zelo dragoceni. Priporočeno je, da so števke dovolj velike in čitljive,
podpisovanje pa je natančno/točno. Urejen zvezek za matematiko zajema obarvane naslove (bodisi s
flomastrom bodisi z barvicami), na zunanjem robu listu je zapisan datum, zapiski pa so napisani s
svinčnikom oziroma po dogovoru. Učiteljev urejen tabelski zapis (uporaba barvnih kred in flomastrov,
uporaba puščic, simbolov, uokvirjanje besedil, smiselno zapisovanje naslovov in podnaslovov,
poudarjen zapis ključnih besed, številčenje pravil itd.) močno pripomore k oblikovanju urejenih
učenčevih zapiskov (Bone in Beganović, 2012).

2.4 GRAFIČNI ORGANIZATORJI

Grafični organizatorji so dober pripomoček pri pouku in učenju. Pod grafične organizatorje uvrščamo
primerjalne tabele, zaporedje dogodkov in miselne vzorce (prav tam).

2.4.1 PRIMERJALNA TABELA

Izpolnjevanje tabele lahko poteka skupaj z učiteljem ali individualno. V tabele vključujemo različne
reprezentacije pojmov, torej v njo narišemo oz. vstavimo skice, grafe in slike, z namenom, da pojme,
ki jih poskušamo povezati, še bolj obogatimo. Priporočeno je, da je pregled organiziran tako, da
učenec razvija samokontrolo/samoevalvacijo svojega znanja, vendar pa se je potrebno zavedati, da
primerjalna tabela ni primerna pri vseh matematičnih vsebinah (prav tam).

Prednosti primerjalne tabele (prav tam):

 Pregledna ponovitev oziroma preverjanje znanja;

 Učinkovita vzpodbuda za reševanje domače naloge;

 Dobro izhodišče za zapolnjevanje morebitnih vrzeli v znanju;

 Namenjena povezovanju in razumevanju matematičnih vsebin;

 Aktivira usvojeno znanje;

 Spodbuja uporabo zapiskov in učbenika;

 Spodbuja samostojno in aktivno učenje;

6
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

Slika 1: Primer primerjalne tabele (Levak, 2021)

2.4.2 ZAPOREDJE DOGODKOV

Te strategije se posluţimo npr. kadar rešujemo linearne enačbe in besedilne naloge. Zaporedje
dogodkov se lahko hitro spremeni v »recept«, ki ga učenci osvojijo in uporabljajo brez kritičnega
premisleka, zato je pomembno, da se ţe pri pouku razloţi in utemelji ozadje vsakega posameznega
koraka (zakaj to, zakaj tisto), saj bo le na tak način strategija vodila do učenja z razumevanjem. Vse
skupaj podkrepimo tudi z uporabo različnih skic, grafov ali drugih reprezentacij pojmov (prav tam).

Slika 2: Primer zaporedja dogodkov (Levak, 2021)

7
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

2.4.3 HIERARHIČNA POJMOVNA MREŢA IN MISELNI VZOREC

Prednosti ustvarjanja hierarhične pojmovne mreţe in miselnega vzorca so (prav tam):

 Uporabnost pri samostojni ponovitvi znanja (bodisi po učni uri bodisi na koncu vsebinskega
sklopa)
 Povezovanje ţe znanega
 Vloga domače naloge
 Spodbujanje uporabe skic, grafov, barvnih zapiskov, IKT podpore…

Slika 3: Primer miselnega vzorca (Levak, 2021)

Sama skozi šolanje pri učenju in izdelavi zapiskov nisem veliko pozornosti posvečala grafičnim
organizatorjem (predvsem zaradi ekonomičnosti), a sem se kljub temu z njimi velikokrat srečala pri
pouku, ko je le-ta potekal v obliki dela po skupinah ali v dvojicah (izdelave plakatov ipd.). Sem pa
velik ljubitelj urejenih in estetskih zapisov. Ţe od malih nog strmim k tem, da je snov v mojem zvezku
urejena in čitljiva. Spomnim se, da sem si ţe pri rosnih devetih letih vsako stran, ki ni bila urejena,
strgala iz zvezka in stvar prepisala na novo - na lepše - pa četudi je to pomenilo prepisovanje desetih
listov snovi. V primeru, da učiteljev slog ni bil strukturiran in sistematičen (skakanje sem ter tja;
nobenega poudarjanja bistva itd.), sem si zapiske raje delala po učbeniku, saj sem bila zelo
nezadovoljna z nepregledno packarijo, ki je nastala pri njegovih urah. Zelo rada imam barve,
podčrtovanje, strukturiranost in vmesne opombe, kar je tudi razlog, da se velikokrat učim iz učbenikov
ali skript, saj znajo bit lep pribliţek kvalitetno in pregledno zapisane snovi.

8
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

Slika 4: Moţen primer zapiskov (Levak, 2021)

9
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

3 UČENJE Z RAZUMEVANJEM (Pripravila Petra Knavs)

Na učenje z razumevanjem vplivajo stopnja mišljenja, struktura obstoječega znanja, organizacija
dejavnosti in spodbudno okolje (Mešinović, Cotič in Ţakelj, 2019)

V delu Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli sta navedena dva problema; da naj bi se učenci
v osnovni šoli bili preveč usmerjeni v učenje standardnih procedur in matematičnih dejstev, ter da
nova snov, ki jo učitelji predstavijo učencem, ni vedno prilagojena kognitivnemu razvoju učencev
(prav tam).

Da se bo učenec lahko učil z razumevanjem ter da učenčevo razumevanje ne bo šibko in nepopolno,

mora veljati, da so usklajeni: vpeljava novih pojmov, kognitivni razvoj učenca in struktura
obstoječega znanja (prav tam).

Pri učenju z razumevanjem se mora učenec miselno aktivirati (zelo pomembni so procesi učenja). Če
ţelimo, da bo učenje z razumevanjem smiselno, moramo nove pojme in podatke povezati z ţe
naučenimi pojmi. Ker poteka učenje od splošnih podatkov k specifičnim, se učenci ne bodo učili z
razumevanjem, če ne bodo razumeli ţe osnovnih pojmov. V takem primeru se bodo stvari naučili na
pamet, ne da bi podatke osmislili (prav tam).

Učenec mora vedeti kaj pomeni določen simbol, formula, kako potekajo izpeljave; razumeti mora
pojme in odnose med njimi, algoritme računskih operacij... Če bo učenec matematiko razumel, se
bosta povečala tudi zadovoljstvo in motivacija za učenje matematike (Pičulin, 2007).

Da bodo učenci snov boljše razumeli, morajo v tej smeri velik narediti tako učitelji kot tudi učenci. V
pouk in učenje mora biti vključenih čim več praktičnih vaj, ki poskrbijo za utrjevanje in učenje snovi,
vaje in naloge pa morajo biti pestre in raznolike. Prav ta raznolikost učencu pomaga, da bolje razume
snov (prav tam).

Če se sami spomnimo na naloge, ki smo jih reševali pri matematiki v osnovni šoli: Učitelji so pogosto
naloge pri obravnavi nove snovi stopnjevali po tavnosti. Naloge na začetku so bile laţje, da smo
osvojili minimum in osnovne pojme, nato so se začele postajati vse bolj zahtevne. Pri vsaki nalogi si
moral snov bolje razumeti ter iskati povezave med novo obravnavano snovjo in ţe obstoječo.

Naloge, s katerimi izboljšujemo razumevanje, so med drugimi tudi besedilne naloge, ki so

zahtevnejše, saj od učenca zahtevajo višje miselne procese in sposobnost prilagajanja trenutni situaciji
(Pičulin, 2007).

Kako se učiti z razumevanjem? Na to vprašanje lahko odgovorimo na več načinov, saj obstaja veliko
tehnik za učenje z razumevanjem.

10
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

3.1 PRIMERI/PROTIPRIMERI
Navajanje primerov in protiprimerov je uporabno, ko se učenci učijo nove pojme, pri tem pa jim
pomaga, če si o pojmu oblikujejo neko predstavo. Prav primeri in protiprimeri pomagajo, da učenec
razreši nejasnosti o pojmu v primeru, da ima o le-tem še kakšne dvome (Pičulin, 2007).

Če se učenci učijo zahtevne pojme, je pravilno, da je primerov in protiprimerov čim več. Protiprimeri
morajo biti čim bliţje pojmu, morajo pa imeti neke pomanjkljivosti, ki so ključni, da jih lahko ločimo
od obravnavanega pojma. Primeri in protiprimeri morajo biti vzeti iz ţivljenja učencev, saj s tem
spodbudimo učence, da jih znajo navesti in poiskati tudi sami. Posledično se učencem matematika še
bolj pribliţa, ker jo lahko uporabijo v realnem ţivljenju (prav tam).

 Primer: Kaj od naštetega je enačba in kaj ne? Pri vsakem primeru razloži zakaj to
predstavlja oziroma ne predstavlja enačbe.

4 * x - 8 > 12

2 - 5 * x = 12

x < 14

3*x+4

16 - x + 7 + 2 * x > x + 4

16 - x + 7 + 2 * x = x + 4

4=x+1

Primeri enačb Primeri, ki niso enačbe

2 - 5 * x = 12 4 * x - 8 > 12
... ...

3.2 RAZNOLIKE PREDSTAVITVE

Učitelj v osnovni šoli uči različne razrede, ki se med seboj zelo razlikujejo. Tudi učenci znotraj enega
razreda se med seboj razlikujejo, zato mora učitelj znati vsako snov reprezentirati na različnih primerih
oz. morajo biti reprezentacije raznolike, med njimi pa mora vseeno biti neka povezava. Ravno
raznolike predstavitve pomagajo učencu, da si lahko nek abstrakten pojem razloţi na različne načine in
ga abstrahira (Pičulin, 2007).

Na predavanju pri predmetu Osnove didaktike matematike smo omenili, da lahko učitelj predstavi snov
na tri različne načine: enaktivna predstavitev (z dogodkom), ikonična predstavitev (s skico) in
simbolična predstavitev (umetni simbolni sistem) (prav tam).

11
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

 Primer:

Simbolna predstavitev: x + 4 = 6

Ikonična predstavitev: S slikico tehtnice in utežmi

Enaktivna predstavitev: V razred prinesemo tehtnico (kot je na sliki) ter različne uteži. S

poskušanjem iščemo x, ki bo tehtnico uravnovesil.

Ko učenci obravnavajo geometrijo, je učencem laţje, če imajo modele ali kakšne druge pripomočke,
kot so geotrikotnik, šestilo, karirast papir, kalkulator in prsti na roki. Prostorska predstava je
nekaterim zelo teţka, zato je priporočeno, da si pri obravnavi nove snovi učenci pomagajo s kakšnimi
modeli. Na primer, pri obravnavi telesne diagonale lahko učenci zelo podrobno preučijo kako bi jo
izračunali, pomaga pa jim tudi pri risanju modela v zvezek, saj je za učence teţko tridimenzionalni
predmet prerisati v dvodimenzionalnega. Učenci naj bi pripomočke uporabljali vse dokler čutijo
potrebo po njihovi uporabi (Pičulin, 2007).

3.3 POENOSTAVITEV, POSEBNI PRIMERI

Posebne primere, ki jih poenostavimo, uporabimo pri obravnavi nove snovi. Z njimi ugotovimo, ali
določena trditev drţi. Uporaba posebnih primerov je koristna tudi ob učenju oz. ponavljanju doma, ko
učenec utrjuje znanje (Pičulin, 2007).

3.4 POVEZOVANJE MATEMATIČNIH ZNANJ

Učenci pri pouku matematike znova in znova pridobivajo nova znanja, pri tem pa se vsakič vrnejo na
snov, ki so jo sicer ţe obravnavali, a jo bodo pri obravnavi nove snovi potrebovali. Iz tega razloga to
snov obnovijo in utrdijo s tem, da preletijo stare zapiske in učbenike (Pičulin, 2007).

 Primer:

1 4 2 1
𝑥+ = − 𝑥
3 5 9 4

Učenci se učijo novo snov: reševanje enačb. Pri reševanju enačb bodo potrebovali znanje, ki so se ga
ţe naučili: najmanjši skupni večkratnik, seštevanje dveh ulomkov, okrajšati ulomek, kako napisati
ulomek s celim delom in delom manjšim od 1.

12
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

3.5 RAZUMEVANJE S POMOČJO ZGLEDOV

Pogosto se zgodi, da pri obravnavi nove snovi učitelj pove definicijo, nato pa ne naredi zgleda. Veliko
učencev si ţe ob definiciji, izreku ali opisu postopka, predstavlja o čem učitelj govori, mnogi pa pri
tem potrebujejo zgled.

Pomembno je, da učenci ob učenju sami znajo poiskati zglede, ki jim pomagajo.

 Primer: Enačba je enakost dveh algebrskih izrazov, kjer eno od spremenljivk določimo

kot neznano količino in zato spremenljivki rečemo neznanka (interaktivni spletni učbeniki,

Vega 1, str. 396)

Ob taki definiciji si učenec, ki je prvič slišal besedo enačba, teţko predstavlja kaj to pomeni. Zanj
laţje, da učitelj na tablo napiše primer enačbe, da lahko zapisano definicijo poveţe z reprezentiranim.

3.6 STRUKTURIRANJE
Strukturiranje učne snovi je pri matematiki še posebej pomembno, saj so učenci deleţni veliko nove
snovi, ki se je, če ne bo logično povezana, ne bodo morali dobro naučiti. Strukturiranje snovi pomaga
pri učenju, ker le-to postane laţje in hitrejše.

Pomembno je, da pri strukturiranju izpustimo nepomembne podatke, torej povemo le tiste, ki so med
seboj dobro povezani in s katerimi izboljšamo razumevanje (Pičulin, 2007).

 Primer: Primerjalno tabelo bi lahko uporabljali na primer ko bi govorili o razlikah med

enačbami in neenačbami, lahko pa naredimo primerjalno tabelo med levo in desno stranjo
enačbe, ter tako na začetku obravnave snovi rešujemo enačbo

x 3 * 4 + 2 + 2 x = 18 + x Enakost velja (p) /enakost ne velja (n)

1 16 19 n
2 18 20 n
3 20 21 n
4 22 22 p

 Primer: S pomočjo zaporedja dogodkov bomo rešili enačbo.

5 𝑥 + 4 = 6𝑥 + 5 / Rešimo oklepaj na levi strani enačbe

5𝑥 + 20 = 6𝑥 + 5 / Uredimo enačbo tako da damo vse elemente ki vsebujejo neznanko

na eno stran, ostale na drugo stran

20 − 5 = 6𝑥 − 5𝑥 / Izračunamo

15 = x / Po koncu izračuna naredimo še preizkus.

13
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

3.7 OBNAVLJANJE RAZLAGE

Učenec se v šoli pri matematiki veliko srečuje z novimi definicijami, pravili. Če se bo novo definicijo
naučil na pamet, to še ne pomeni, da učenec snov razume. Učenec snov razume, ko snov obnovi s
svojimi besedami, pri tem pa uporablja pravilne utemeljitve in logične povezave (Pičulin, 2007).

Učenci snov ne rabijo ponavljati samo pred učiteljem v šoli, ampak lahko to stori tudi doma pred
starši, starimi starši, brati, sosedi in ostalimi sošolci, torej pred nekom, ki ga bolje poznajo, saj so pri
razlagi bolj sproščeni. Seveda mora tudi poslušalec učenca ob morebitni napaki popraviti, da se učenec
snov ne nauči narobe (Pičulin, 2007).

3.8 POSTAVLJANJE VPRAŠANJ

Učencem se ob razlagi nove snovi pogosto pojavljajo nejasnosti, ki jih v razlagi niso razumeli, zato je
dobro, da učenec postavlja učitelju vprašanja. Posledično se v učencu ne kopičijo nejasni podatki in
lahko brez motenj sledi učiteljevi razlagi, učitelj pa dobi informacijo o kvaliteti njegove razlage in
miselnih strukturah učencev (Pičulin, 2007).

V času šolanja ste zagotovo ţe slišali: "Vprašaj kar ti je nerazumljivo, saj gotovo še kdo v razredu tega
ni razumel." S tem, ko učenec vpraša vprašanje in učitelj nanj odgovori, lahko reši nejasnosti tudi
učencem, ki snovi niso razumeli, pa si vprašanja niso upali zastaviti (prav tam).

Postavljanje vprašanj je pomembno tudi pri učenju doma oziroma ko se učimo v skupini, ker z njimi
rešujemo vse nejasne informacije ter pomembne elemente snovi, ki bi jih lahko pri učenju izpustili
(prav tam).

Vseeno mora biti vprašanje, ki ga zastavimo, dobro, da bo učiteljev odgovor razrešil nejasnosti.
Vprašanja, ki so specifična, so smatrana kot dobra, zato je dobro, da učenec spraševanje vprašanj vadi
in si s tem pridobi spretnost pri postavljanju vse boljših in boljših vprašanj (prav tam).

Učiteljeva vprašanja pri uri matematike pomagajo pri (prav tam):

 Boljši pozornosti učencev;

 Razmišljanju in iskanju odgovorov s strani učencev;

 Raziskovanju učenčevega mišljenja;

 Raziskovanju kako dobro učenci razumejo snov. Če bo učitelj videl da učenci snovi niso
razumeli, jo bo dodatno obrazloţil, oz. v nasprotnem primeru oglobil.

Še posebej dobro je, če ima učitelj ţe vnaprej pripravljena vprašanja. Pri zastavljanju vprašanj morajo
učenci dobiti učenci, da noben odgovor (vprašanje, razmislek), o katerem je učenec razmišljal, ni
napačen. Izredno pomembno je, da učitelj učencu poda povratno informacijo (Pičulin, 2007).

14
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

Pri učenju z razumevanjem je pomembna tudi diskusija. Učitelj naj bi zato včasih učence razdelil v
skupine ali pare ter jim postavil vprašanje, ti pa naj bi se za tem nekaj časa pogovarjali o vprašanju. Na
tak način pride do večih različnih odgovorov na vprašanje. Pogovor o odgovorih namreč spodbuja
učenčevo razumevanje ter kritičnost do odgovorov (Aţman, Brejc in Koren, 2014).

4 PRIPRAVA NA PREIZKUS ZNANJA (Pripravila Manja Maček)

4.1 TEORIJA
4.1.1 UTRJEVANJE ZNANJA
Za kakovostno znanje matematike, je pomembno, da učenec poleg aktivnega sodelovanja pri pouku,
snov vadi in obnavlja tudi doma. Kot pri vseh predmetih je najboljše sprotno delo, kot so domače
naloge, pregled zapiskov in reševanje dodatnih vaj, kjer je to potrebno (Pičulin, 2007).

 Reševanje domačih nalog mora biti čim bolj sistematično in postopno, da si učenci zapomnijo
posamezne korake in jih ponotranjijo. Zato je koristno, da pred reševanjem naloge preletijo
snov v zvezku ali učbeniku, da osveţijo znanje.

 Pri določenih nalogah lahko ţe v naprej napovejo pribliţen rezultat, si narišejo skico ali
diagram, ki jim bo v pomoč pri reševanju in evalvaciji rezultata.

 Nato se lotijo reševanja z vsemi vmesnimi koraki. Ob reševanju si lahko korake tudi opišejo,
saj bodo na ta način ob ponovnem pregledu hitreje prišli skozi nalogo in jo bolje razumeli.

 Končne rezultate primerjajo z rešitvami v učbeniku ali rezultati sošolcev, lahko jih tudi
ocenijo. Če je rezultat napačen, je pomembno, da poiščejo napako in jo skušajo popraviti ali
nalogo rešiti ponovno.

 Po reševanju je koristno, če si učenec izpiše formule, ki jih je uporabil. Te formule si bo laţje

zapomnil, kot pa če bi jih iskal med zapiski, poleg tega jih bo lahko povezal s postopkom
reševanja. Formule in postopke, ki se jim zdijo teţji, si lahko še posebej označijo.

4.1.2 PRIPRAVA NA PREIZKUS ZNANJA

Kot smo ţe zapisali, je za dobro pripravo pomembno, da se učenci učijo sproti in redno. Učenci, ki si
izdelujejo zapiske in rešujejo domače naloge, morajo pred testom le preleteti gradivo in osveţiti
znanje. Učenci, ki se učijo nekaj dni pred testom, pa se morajo naučiti vso snov, nalog pa verjetno niso
rešili dovolj, da bi razumeli postopke in si zapomnili formule. Tako pridobljeno znanje prav tako ni
dolgoročno, saj ga učenci pogosto pozabijo nekaj dni po testu (prav tam).

 Za laţjo pripravo na preizkus je pomembno, da učencem pravočasno podamo nekatere

podatke o preizkusu – katera snov bo na njem, kakšne naloge pridejo v poštev, pribliţno
koliko nalog bo in koliko časa bodo imela za pisanje.

15
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

 Naslednji korak je izdelava načrta učenja – s katero snovjo bodo začeli, kako se jo bodo
učili, katere pripomočke bodo potrebovali itd. Pomembno je tudi, da preverijo koliko časa jim
vzame določen tip naloge, da bodo le-to znali oceniti tudi na preizkusu in si tako optimalno
razporedili čas.

 Učenci lahko sami poskusijo predvideti kakšne naloge bodo na testu, lahko sestavijo primer
vprašanj, in nanje sami tudi odgovorijo. V tem primeru je zelo učinkovito tudi skupinsko
učenje.

 Veliko vlogo pri učenju imajo učenčevi zapiski in povzetki. Le-ti so bolj učinkoviti od
prebiranja celotne snovi v učbeniku.

 Preverijo lahko tudi različne postopke za reševanje posamezne naloge, naj pregledajo stvari, ki
so si jih v svojih zapiskih posebej označili, ali ki jih je poudaril učitelj.

 Zelo pomembno je, da pred pisanjem ne predelujejo nove snovi (ki je ne bo na testu) in da se
pred samim preizkusom umirijo in dobro spočijejo. Ravno zaradi tega se odsvetuje učenje
zadnji dan pred preizkusom ali učenje pozno v noč na dan preizkusa.

4.1.3 PISANJE PREIZKUSA ZNANJA (prav tam)

 Prva stvar, ki jo mora učenec narediti pri pisanju preizkusa je načrt reševanja. Preizkus naj
preleti, pregleda naloge in oceni, koliko časa potrebuje za posamezno nalogo.

 Vsako nalogo naj natančno in večkrat prebere, da nebi izgubljal točk zaradi površnosti.

 Začne naj s tistimi nalogami, ki so mu laţje oziroma tistimi, za katere ve, da jih lahko reši. To
mu bo dalo dodaten zagon in motivacijo, saj bo nekaj znanja ţe spravil na papir. Konča naj z
najteţjimi nalogami, in naj pazi, da na njih ne bo zapravil več časa, kot je načrtoval.

 Tudi če naloge ne zna rešiti, je koristno, da je ne pusti prazne. Tudi če napiše le formule ali
skico, izkaţe neko znanje. Če se mu zatakne, naj nadaljuje z drugo nalogo, in se k teţavni
nalogi vrne kasneje.

 Če mu na koncu ostane čas, naj celoten preizkus še enkrat preleti, pregleda rezultate, skice in
postopke. Preizkus naj odda šele, ko je s svojim delom zares zadovoljen.

4.1.4 DEJAVNOSTI PO PISANJU PREIZKUSA ZNANJA (prav tam)

 Napaka, ki jo učenci delajo po preizkusu, je iskanje pravilnih odgovor na naloge, debatiranje o
postopkih in rezultatih. Po preizkusu bi morali na test pozabiti, se umiriti in znova zbrati
energijo.

 Ko učitelj popravi preizkuse in jih učencem vrne, je njihova prva naloga, da svoje delo
pregledajo, preštejejo točke in se prepričajo, da učitelj ni naredil napake pri oceni.

16
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

 Nato naj učenci naredijo popravo, da bodo lahko odpravili napake in pomanjkljivosti v znanju.
Če se jim kakšna naloga znova zatakne, si lahko pomagajo z zapiski, sošolci ali pa za pomoč
vprašajo učitelja.

 Koristno je tudi, da učitelj na preizkus zapiše povratno informacijo, ki opiše znanja, ki jih je
učenec ţe usvojil, in stvari, ki jih mora še dopolniti. To je koristno še posebej pri učencih, ki
so imeli teţave pri neki določeni snovi, saj bodo tako imeli boljšo idejo kaj morajo še
ponoviti.

 Če učitelj oceni, da so bile napake predvsem zaradi hitenja ali nezbranosti, naj učenca opozori
tudi na to, predlaga lahko, da učenec pred oddajo test podrobneje pregleda, ali si vzame več
časa pri samem reševanju.

4.2 NAČRT ZA PRIPRAVO IN REŠEVANJE PREIZKUSA

V sledečem razdelku si bomo pogledali primere, kako načrtovati in se pripraviti na pisanje preizkusa.
Seveda se postopek razlikuje od posameznika do posameznika, zato so prihajajoči predstavljeni
primeri (snovani na podlagi mojih lastnih razmislekov) namenjeni le boljši predstavi bralca.

4.2.1 NAČRT ZA PRIPRAVO NA PREIZKUS ZNANJA

V pomoč:

Katero učno snov bo pisni preizkus vseboval? Določite torej učno vsebino, ki se jo boste učili.

Določite si čas in trajanje učenja.

Poskusite napovedati naloge, ki bodo v preizkusu in jih rešiti.

Določite si vir informacij (od kod se boste učili).

Primer načrta:

Na preizkusu bodo enačbe.

Za učenje teorije potrebujem 2 do 3 ure, naučiti se moram definicije, moţne prikaze. Za

reševanje nalog potrebujem 3 do 4 ure.

Zagotovo bomo morali rešiti kakšno enačbo, morda bomo morali kakšno enačbo zapisati iz
besedila ali jo prikazati z diagramom.

Začel bom z učenjem teorije, da osveţim snov, kaj sploh je enačba, kako jo rešim, kako jo
predstavim. Učil se bom iz zapiskov, definicije si bom prebral tudi v učbeniku. Najprej bom
rešil naloge, ki smo jih reševali ţe pri pouku. Nato bom rešil še nekaj nalog iz delovnega
zvezka in učnih listov, ki smo jih imeli za domačo nalogo.

17
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

4.2.2 NAČRT ZA REŠEVANJE PREIZKUSA ZNANJA

V pomoč:

Preletite preizkus znanja. Osredotočite se na dolţino preizkusa in poskušajte določiti, koliko

časa potrebujete za reševanje posamezne naloge.

Preglejte teţavnost nalog. Ugotovite, katere naloge so teţje in katere laţje?

Pri reševanju naloge bodite pozorni na to, kaj naloga od vas zahteva. Natančno preberite
navodila in si podčrtajte ključne besede, ki vam povedo, kaj naloga od vas zahteva (izračunaj,
nariši…)

Določite si zaporedje reševanja nalog. Kaj boste naredili, če naloge ne znate rešiti?

Primer načrta:

Preizkus preletim, nalog je 9, od tega je ena dodatna, naloge ocenim glede na teţavnost

prvi dve sta hitri, moram le obkroţiti pravilni odgovor

pri tretji moram enačbi rešiti, pri četrti jo tudi zapisati

peta in šesta sta prevej dolgi, imata več pod nalog

pri sedmi zopet sestavim in rešim enačbo

osme in devete ne razumem najbolje

Določim si vrstni red reševanja - šel bom po vrsti, pri prvih štirih ne bom porabil veliko časa,
peta in šesta mi bosta vzeli malo več časa, sedma bo hitra, zadnji dve si bom pustil za konec,
ker mi bosta vzeli več časa

Preizkus rešim, naloge natančno preberem, si podčrtam kaj naloga zahteva in po reševanju
zapišem odgovor na vprašanje naloge

Na koncu pregledam svoje odgovore, preberem navodila še enkrat, preverim, da sem zapisal
vse, kar je bilo potrebno

4.2.3 UČENJE UČENJA IN DEJAVNOSTI PO PISANJU PREIZKUSA ZNANJA

V pomoč:

Kako naj se učenci učijo učiti se za preizkus znanja? Katere so pomembne dejavnosti učencev
po pisanju preizkusa znanja?

Učenje učenja:

Učence moramo navaditi na izdelavo kvalitetnih zapiskov, sistematično in sprotno reševanje

domačih nalog, risanje skic, predvidevanje rezultatov, pisanje vseh vmesnih korakov in razlag

18
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

bolj kompleksnih postopkov, izpis ali oznako formul, ki so jih uporabili v nalogi, preverjanje
rešitev in popravljanje napak.

Ko se učijo naj si izdelajo načrt učenja glede na obseg snovi na testu, moţne naloge,
kompleksnost snovi ter svoje znanje in pričakovanja.

Dejavnosti po pisanju:

Ko učitelj vrne teste, ga pregledam, preštejem točke in preverim oceno

Nato naredim popravo, pregledam in premislim svoje napake, jih popravim, kar še vedno ne
razumem preverim pri učitelju in sošolcih

19
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

5 OPIS DVEH SPLETNIH STRANI

5.1 CK-12 (Pripravila Maja Levak)
Spletna stran CK-12 (dostop: https://www.ck12.org/student/) je stran neprofitne organizacije, čigar cilj
je ljudem po svetu povečati dostop do izobraţevanja. Zajema široko paleto področij oziroma
predmetov, ki jih krasijo brezplačni spletni učbeniki (lahko si označujemo besede (podčrtujemo,
odebelimo, pobarvamo), dodajamo vmesne komentarje oziroma pripombe, poleg tega pa se lahko
srečamo z vmesnimi multimedijskimi aktivnostmi, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju in
sprotnemu utrjevanju), videoposnetki (kot tudi videopredavanja), slike in fotogalerije, eksperimenti,
problemske naloge in vaje, simulacije (omogočeno je ročno variiranje nastopajočih matematičnih
konstant oziroma spremenljivk; prisotna je razlaga ob simulaciji; izrisujejo se grafi) ter učne igrice.
Matematika je organizirana po razredih (od predšolske do srednješolske matematike) kot tudi po
predmetih (aritmetika, merjenje, algebra, geometrija, verjetnost, statistika, trigonometrija, analiza).
Vsepovsod je zelo veliko primerov iz ţivljenja, kar še dodatno pripomore k bolj globljemu in širšemu
znanju. Prav zaradi tega je stran namenjena tako tistim, ki so ţeljni znanja, kot tudi tistim, ki
poučujejo.

5.2 E-UM (Pripravila Manja Maček)

Na spletni strani e-um (dostop: http://www.e-um.si/) najdemo matematične naloge tako za osnovno
šolo kot za gimnazije. Če izberemo ţelen letnik oziroma razred, se nam pokaţejo obravnavana
poglavja, pod le-temi pa imamo kratek prelet reševanja nalog in več primerov nalog, ki jih učenec
lahko samostojno reši in rešitev preveri. Pod zavihkom Medpredmetno imamo tudi naloge iz fizike,
kemije in biologije.

Pod zavihkoma Devetletka in Gimnazija imamo tudi povezavo do i-učbenikov, ne le matematičnih,

temveč tudi i-učbenikov za ostale predmete.

Spletna stran je koristna za učence, ki snov utrjujejo in se učijo za pisanje preizkusov. Kot učitelji jo
lahko predlagamo učencem, da povečamo zanimanje za predmet in omogočimo učencem reševanje
dodatnih nalog v lastnem tempu in poglabljanje znanja na učencem zanimiv način.

20
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

6 ZAKLJUČEK (Pripravila Manja Maček)

Velik del učenja predstavlja izdelava zapiskov. Le-ti morajo ustrezati posamezniku, ki se bo iz njih
učil. Pomembno je, da so zapiski kvalitetni in pregledni, k temu pa učitelj pripomore tako, da
poudarja bistvo, zapisuje pomembne stvari na tablo in poudarja, da si učenci zapisujejo postopke v
zvezke. Da bo učenje kvalitetno mora biti v razlago snovi vključenih čim več pestrih vaj, raznolikih
primerov in besedilnih nalog, snov moramo predstaviti s pomočjo raznih predstavitev, različna znanja
pa moramo povezovati med seboj. Učenje za preizkus se začne pri utrjevanju snovi, v tem času si
pripravimo vse, kar bomo potrebovali pri pripravi – zapiske, opise postopkov, rešitve vaj. Pri pripravi
na preizkus je koristna izdelava načrta učenja, pomembno pa je iti skozi primere in naloge počasi in si
razčistiti vse nejasnosti. Med pisanjem je pomemben načrt pisanja, namen katerega je korektna
razdelitev časa glede na teţavnost nalog. Po vrnitvi preizkusa je zelo pomembna poprava napak in
povratna informacija učitelja o učenčevem znanju, ki mu pomaga pri nadaljnjem učenju.

Sami se kot študentje še vedno učimo učenja, skozi leta izobraţevanja smo gotovo zamenjali veliko
tehnik in načinov učenja, kar nam bo kot učiteljem v oporo, ko bomo znanje o učenju učenja prenašali
na naše učence. Ţe v osnovni šoli jih moramo naučiti izdelave kvalitetnih zapiskov, razloţiti jim
moramo, kako se naj učijo, da bodo od tega odnesli karseda veliko in kako se na preizkus pripraviti
tako, da bodo lahko izkazali vse svoje znanje.

21
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

7 PRILOGE

22
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

23
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

24
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

25
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE

8 VIRI
1. Aţman, T. (2014). Učenje učenja: primeri metod za učitelje in šole). Maribor: Filozofska
fakulteta Univerze v Mariboru, pridobljeno s https://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-
61-
9.pdf?fbclid=IwAR1cMIi4g3oELW3D_VDkVjT76DynWy1ZHMad1ohpQsnKWEcd8YNbY
yfpuA4

2. Bone, J. in Sambolić Beganović, A. (2012). Uči me učiti se matematiko. Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

3. Bratoţ, S. (2019). Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Zaloţba Univerze
na primorskem, pridobljeno s https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-61-0.pdf

4. Eučbenik, pridobljeno s https://eucbeniki.sio.si/vega1/45/index1.html

5. Končar, M. (2007). Uporaba učnih strategij pri učenju matematike v osnovni šoli. ).
Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

6. Mestomladih.si, (b.d.). Kako izdelati najboljše zapiske? Pridobljeno s

https://www.mestomladih.si/studentski-podiplomski/clanki/kako-izdelati-najboljse-zapiske/

7. Milovanović, U. Napotki za izdelavo miselnega vzorca. Pridobljeno s https://www.os-

vperka.si/upload/files/KAKO%20IZDELAMO%20MISELNI%20VZOREC-.pdf

8. Pičulin, T. (2007). Učne strategije pri učenju matematike v osnovni šoli). Diplomsko delo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

26