ZLATAR JOŽA

Sonce ga žgalo, džeđi ga prali,

sprepuhali vetri
njega so si,
celo živlenje iskal je srečo
kaj v dravskem šodru
i pesku si spi.
Milan KRMPOTIĆ N avek je senjal: jenoga dneva
grudvo od zlata
im al bo on,
Tri pjesme al ta bo gruđva velka
kak M esec
gda ober Drave je
crlen i pon.
N ajlepšo hižo napravil bo
v selu,
ku ru žn ja ka ne bo
več nigdar jel,
kak pravi gospon lefko bo živel,
poneze v banko
za starost
bo del.
Od sega je imal:
m uko, trpljenje, žulave roke,
krvavi znoj,
VRNITE SE bogečko hižo, dva pednja zem le
i drobne dece
Otišli ste ne vas briga jen m ali
kaj sm o dom a sami, roj.
ne p ita jte kaj bo zutra, Vezda v kom ori du d i m eštrija,
ka j bo potlam z vami. v rokavcu prhne
zlatarski
K am bežite z svoje zem le, čon,
ka j vas z nje to tira? sam o o sreči jo š navek senja
Al penezi, al ka j drugo, Joža gda M esec
kaj vam ne da m ira ? je crlen i
pon.
K aj ste slepi, ne vidite
kam nas se to pela:
rastepli si bote hiže,
pusta bodo sela.

K aj ste gluhi, ne čujete

kak vas zovo deca,
ka k za vam i plačo starci,
m ati — gruda jeca?
K aj je narod neg živ m rtvec
bez čeri, sinova,
a vas sakog do jenoga
treba zem la ova.

V rnite se na jognjišča
da vam se ne vgasno,
vrnite se vu to našo
dom ovino krasno.

206
KRALUŠI
T
Zel bom dugo pisano,
zel bom zvezde zlate,
napravil bom kraluše,
draga duša, za te.
Pelal bom te v beli svet,
svilo boš oblekla,
nek si lju d i vidijo
kak lepa si dekla.
Štim ala se bodeš ti,
srečna bodeš sa,
kak prava boš kralica,
ka j vu zlatu sja.
Znam da sega ne bo tog,
to so sam o sen je, —
ku p il bom ti kraluše
gda bode proščenje.

Stara narodna grnčarija iz podravskih

sela (Crtež: Josip Fluksi)