FVZ Cesek Dominika I2022

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU
VPLIVI UŽIVANJA GOBE RESASTI BRADOVEC NA

ČREVESNO MIKROBIOTO ODRASLIH
MAGISTRSKA NALOGA
Študentka: DOMINIKA ČEŠEK

Mentorica: izr. prof. dr. ZALA JENKO PRAŽNIKAR, univ. dipl. biokem.
Somentorica: dr. KATJA BEZEK, mag. mikrobiol.
Somentor: doc. dr. ANDREJ GREGORI, univ. dipl. ing. agronomije
Študijski program: študijski program 2. stopnje Dietetika
Izola, 2022
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila mentorici izr. prof. dr. Zali Jenko Pražnikar za vso pomoč in izjemno
odzivnost pri pripravi naloge, somentorici dr. Katji Bezek za priložnost za sodelovanje v
klinični študiji in vso pomoč pri zbiranju podatkov ter somentorju doc. dr. Andreju Gregoriju
za predano znanje na področju poznavanja gob. Posebna zahvala gre tudi podjetju
MycoMedica, d.o.o. za podporo pri izpeljavi klinične študije in možnosti sodelovanja.
Hvala tudi vsem mojim bližnjim za podporo tekom vseh študijskih let in tudi med pisanjem
magistrske naloge, ko je vsaka motivacijska beseda prišla še kako prav. Zahvalila bi se
predvsem za zaupanje vame in spodbudo tudi, ko kaj ni šlo po načrtih.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Dominika Češek izjavljam, da:
− je predložena magistrska naloga izključno rezultat mojega dela;

− sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi
nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za vede o zdravju;
− se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list
RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo.
Soglašam z objavo magistrske naloge v Repozitoriju UP.
Izola, 04.09.2022
Podpis študentke:
Češek D. Magistrska naloga.
Dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2022
KLJUČNE INFORMACIJE O DELU

Naslov Vplivi uživanja gobe resasti bradovec na črevesno mikrobioto odraslih
Tip dela magistrska naloga
Avtor ČEŠEK, Dominika
Sekundarni JENKO PRAŽNIKAR, Zala (mentorica) / BEZEK, Katja (somentorica) /

avtorji GREGORI, Andrej (somentor) / PETELIN, Ana (recenzentka) / KOVAČ,
Boris (recenzent)
Institucija Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola
Leto 2022
Strani VII, 47 str., 9 pregl., 15 sl., 0 pril., 101 vir
Ključne Hericium erinaceus, resasti bradovec, črevesna mikrobiota, klinična študija

besede
UDK 613.2
Jezik slv
besedila
Jezik slv/eng
povzetkov
Izvleček Prehrana je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na sestavo črevesne

mikrobiote. Namen magistrske naloge je bil raziskati, kako uživanje
prehranskega dopolnila z gobo resasti bradovec vpliva na sestavo črevesne
mikrobiote odraslih. V magistrski nalogi smo analizirali podatke iz dvojno
slepe, randomizirane, placebo kontrolirane klinične študije z naslovom »Vpliv
medicinske gobe resasti bradovec na zdravje«. 33 sodelujočih preiskovancev,
naključno razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino, je v 8-tedenski
intervenciji uživalo prehransko dopolnilo z gobo resasti bradovec oz. placebo.
Preiskovanci so bili zdravi, stari nad 54 let, brez znanih alergij na glive in brez
zdravljenja z antibiotiki v zadnjih 3 mesecih pred pričetkom študije. Podatke o
sestavi črevesne mikrobiote smo pridobili z analizo dveh vzorcev blata, ki so
jih preiskovanci oddali pred začetkom študije in po 8 tednih. Rezultati so
pokazali razliko med skupinama v deležu enega bakterijskega rodu, medtem ko
je intervencija v eksperimentalni skupini vplivala na spremembo deležev štirih
bakterijskih rodov. Spol in starost preiskovancev sta vplivala na učinek
prehranskega dopolnila v eksperimentalni skupini. Črevesna mikrobiota je bila
tekom študije v kontrolni skupini nestabilna. Rezultati kažejo, da lahko v
določenih primerih poleg prehrane, tudi z uživanjem prehranskih dopolnil
vplivamo na črevesno mikrobioto.
I
KEY WORDS DOCUMENTATION

Title Effects of Hericium erinaceus consumption on gut microbiota in adults
Type Master’s Thesis
Author ČEŠEK, Dominika
Secondary JENKO PRAŽNIKAR, Zala (supervisor) / BEZEK, Katja (coadvisor) /

authors GREGORI, Andrej (coadvisor) / PETELIN, Ana (reviewer) / KOVAČ, Boris
(reviewer)
Institution University of Primorska, Faculty of Health Sciences
Address Polje 42, 6310 Izola
Year 2022
Pages VII, 47 p., 9 tab., 15 fig., 0 ann., 101 ref.
Keywords Hericium erinaceus, Lion's mane, gut microbiota, clinical study
UDC 613.2
Language slv
Abstract slv/eng
language
Abstract Diet is one of the important factors that affect gut microbiota composition. The
purpose of the Master's thesis was to research effects of dietary
supplementation with mushroom Hericium erinaceus on gut microbiota
composition of adults. In the Master's thesis we analysed data from double
blind, randomised, placebo-controlled clinical study with title »Effects of
medicinal mushroom Hericium erinaceus on health«. 33 recruited volunteers,
randomly assigned into experimental and control group, were consuming
dietary supplement with the mushroom or placebo in duration of 8 weeks.
Participants were healthy, aged over 54 years, without known fungus allergy
and without antibiotic therapy in last 3 months before the start of the study. Gut
microbiota composition data was obtained with analysis of 2 stool samples
from baseline and 8 week phase. Results showed significant difference between
groups in one bacteria genera share along with intervention which affected the
shares of four bacteria genera. Participants gender and age influenced effect of
the dietary supplement in the experimental group. Gut microbiota in the control
group was unstable during the study. Results are showing that besides diet in
some cases we can also affect gut microbiota with consuming dietary
supplements.
II
KAZALO VSEBINE
KLJUČNE INFORMACIJE O DELU .................................................................................. I
KEY WORDS DOCUMENTATION .................................................................................. II
KAZALO VSEBINE ......................................................................................................... III
KAZALO SLIK.................................................................................................................. V
KAZALO PREGLEDNIC..................................................................................................VI
SEZNAM KRATIC ......................................................................................................... VII
1 UVOD..........................................................................................................................1
1.1 Črevesna mikrobiota ............................................................................................. 1
1.1.1 Vloge črevesne mikrobiote ............................................................................. 1
1.1.2 Sestava črevesne mikrobiote........................................................................... 2
1.1.3 Dejavniki vpliva na sestavo črevesne mikrobiote............................................. 4
1.2 Goba resasti bradovec ........................................................................................... 4
1.2.1 Hranilna vrednost........................................................................................... 5
1.2.2 Bioaktivne komponente.................................................................................. 5
1.2.3 Rezultati študij vpliva HE na zdravje na živalskih modelih .............................. 6
1.2.4 Rezultati kliničnih študij vpliva HE na zdravje ................................................ 7
1.3 Uravnavanje črevesne mikrobiote z gobo resasti bradovec ...................................... 8
1.3.1 Rezultati in vitro študij ................................................................................... 8
1.3.2 Rezultati študij na živalskih modelih............................................................... 9
1.3.3 Rezultati kliničnih študij................................................................................. 9
2 NAMEN, HIPOTEZE .................................................................................................11
3 METODE DELA IN MATERIALI .............................................................................12
3.1 Vzorec preiskovancev ......................................................................................... 12
3.2 Potek študije ....................................................................................................... 13
3.3 Analiza ocene telesne sestave .............................................................................. 14
3.4 Analiza prehranskih navad .................................................................................. 14
3.5 Analiza črevesne mikrobiote................................................................................ 15
3.6 Statistična obdelava podatkov.............................................................................. 15
3.7 Pregled literature................................................................................................. 16
4 REZULTATI ..............................................................................................................17
4.1 Analiza antropometričnih podatkov ..................................................................... 17
4.2 Analiza prehranskih navad .................................................................................. 18
III
4.3 Primerjava relativne zastopanosti bakterij pred intervencijo v vzorcu slovenske

kohorte ......................................................................................................................... 20
4.3.1 Relativna zastopanost bakterijskih debel ....................................................... 20
4.3.2 Relativna zastopanost bakterijskih rodov ...................................................... 21
4.4 Učinek intervencije na sestavo črevesne mikrobiote ............................................. 22
4.5 Primerjava sestave črevesne mikrobiote eksperimentalne in kontrolne skupine tekom
intervencije ................................................................................................................... 25
4.5.3 Alfa diverziteta ............................................................................................ 27
4.6 Vplivi značilnosti preiskovancev na učinek prehranskega dopolnila s HE ............. 27
4.6.1 Spol preiskovancev ...................................................................................... 27
4.6.2 Starost preiskovancev................................................................................... 28
4.7 Stabilnost črevesne mikrobiote v kontrolni skupini............................................... 28
5 RAZPRAVA ..............................................................................................................32
6 ZAKLJUČEK.............................................................................................................37
7 VIRI...........................................................................................................................38
IV
KAZALO SLIK
Slika 1: Povzetek ključnih vlog črevesne mikrobiote ........................................................... 2
Slika 2: Pregled ugodnih učinkov HE na živalskih modelih .................................................. 7
Slika 3: Prikaz načrta in poteka klinične študije ................................................................. 14
Slika 4: Graf primerjave ITM v posamezni skupini pred in po intervenciji .......................... 17
Slika 5: Graf primerjave dnevnega energijskega vnosa v posamezni skupini pred in po
intervenciji........................................................................................................ 18
Slika 6: Graf primerjave hranilnega vnosa v posamezni skupini pred in po intervenciji ....... 19
Slika 7: Graf relativne zastopanosti bakterijskih debel pred intervencijo ............................. 20
Slika 8: Graf relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred intervencijo............................. 21
Slika 9: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih debel v eksperimentalni skupini
pred in po intervenciji........................................................................................ 22
Slika 10: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih rodov v eksperimentalni skupini
pred in po intervenciji........................................................................................ 24
Slika 11: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterij na nivoju debel med eksperimentalno
in kontrolno skupino tekom intervencije............................................................. 25
Slika 12: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterij na nivoju rodov med eksperimentalno
in kontrolno skupino tekom intervencije............................................................. 26
Slika 13: Graf primerjave spremembe alfa diverzitete v eksperimentalni in kontrolni skupini
......................................................................................................................... 27
Slika 14: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih debel v kontrolni skupini pred in
po študiji........................................................................................................... 29
Slika 15: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih rodov v kontrolni skupini pred in
po študiji........................................................................................................... 31
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pregled dejavnikov vpliva na sestavo črevesne mikrobiote............................. 4
Preglednica 2: Skupine bioaktivnih komponent in njihovi predstavniki v HE ........................ 6
Preglednica 3: Opisna statistika antropometričnih parametrov in dnevnega energijskega vnosa
glede na spol .............................................................................................. 12
Preglednica 4: Opisna statistika antropometričnih parametrov in dnevnega energijskega vnosa
glede na skupino......................................................................................... 12
Preglednica 5: Opisna statistika antropometričnih parametrov glede na skupino pred in po
intervenciji ................................................................................................. 17
Preglednica 6: Opisna statistika energijskega in hranilnega vnosa glede na skupino pred in po
intervenciji ................................................................................................. 18
Preglednica 7: Pregled sprememb relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred in po
intervenciji v eksperimentalni skupini ......................................................... 23
Preglednica 8: Pregled statistično značilnih sprememb relativne zastopanosti manj zastopanih
bakterijskih rodov in družine pred in po intervenciji v eksperimentalni skupini
.................................................................................................................. 24
Preglednica 9: Pregled sprememb relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred in po študiji v
kontrolni skupini ........................................................................................ 30
VI
SEZNAM KRATIC
DNA Deoxyribonucleic acid, deoksiribonukleinska kislina
GIT Gastrointestinal tract, prebavni sistem
HE Hericium erinaceus, resasti bradovec
HEG Hericium erinaceus glycoproteins, glikoproteini resastega bradovca
HEP Hericium erinaceus polysaccharides, polisaharidi resastega bradovca
IL Interleukin, interlevkin
ITM Indeks telesne mase
MO Microorganisms, mikroorganizmi
NGF Nerve growth factor, živčni rastni dejavnik
SCFA Short-chain fatty acids, kratkoverižne maščobne kisline
TNF-α Tumor necrosis factor-alpha, tumor nekrotizirajoči faktor alfa
VF Visceral fat, visceralna maščoba
VII
1 UVOD
1.1 Črevesna mikrobiota

Črevesna mikrobiota predstavlja kompleksen in dinamičen ekosistem mikroorganizmov (angl.
»microorganisms« – v nadaljevanju MO) v prebavnem sistemu, vključno z bakterijami, virusi,
glivami in arhejami (Chen, Zhou in Wang, 2021). Ocena števila MO v prebavnem sistemu
presega 10 14, kar je 10-krat več bakterijskih celic v primerjavi s številom človeških celic
(Bäckhed, Ley, Sonnenburg, Peterson in Gordon, 2005). Debelo črevo, za katerega je značilno
počasno prehajanje snovi in nevtralen do rahlo kisel pH, ima najbolj številčno mikrobno
združbo, ki vključuje predvsem obligatorne anaerobne MO (Flint, Scott, Louis in Duncan,
2012), v primerjavi s tankim črevesom, ki ima zaradi krajšega časa prehoda snovi in visokih
koncentracij žolča težje pogoje za kolonizacijo z MO (Booijink idr., 2010; Zoetendal idr.,
2012). Črevesna mikrobiota je še vedno dokaj neraziskan metabolni organ (Caitriona in Paul,
2013), ki je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja (Li idr., 2021).
1.1.1 Vloge črevesne mikrobiote
Ključne vloge črevesne mikrobiote zajemajo proizvodnjo različnih metabolitov, npr. vitaminov
in kratkoverižnih maščobnih kislin (angl. »short-chain fatty acids« – v nadaljevanju SCFA),
ohranjanje epitelne pregrade, zaviranje pritrjevanja patogenih MO na črevesno površino,
razgradnjo neprebavljivih ogljikovih hidratov in uravnavanje imunskega sistema (Sánchez idr.,
2016). Mehanizmi, ki so pomembni za proizvodnjo hranil in uravnavanje energije , so
proizvodnja SCFA in vitaminov ter vplivi MO na vire in porabo energije, hormone v črevesju
ter sitost (Flint idr., 2012). V kolikor pride v teh povezavah do motenj, lahko privede do razvoja
debelosti in metabolnega sindroma (Flint idr., 2012). Koristni MO sodelujejo tudi pri zaviranju
rasti patogenih MO s proizvodnjo SCFA, uravnavanjem črevesnega pH, sproščanjem
bakteriocinov in tekmovanjem za substrate (Flint idr., 2012). V kolikor je ravnovesje MO
porušeno, lahko pride do povečane rasti patogenih MO, kar vpliva na proizvodnjo toksinov,
preraščanje MO v tkiva ter s tem povezano vnetje (Flint idr., 2012). Prebavni sistem (angl.
»gastrointestinal tract« – v nadaljevanju GIT) v zdravem stanju ima pomembno imunsko
funkcijo, pri kateri sodelujejo MO z uravnavanjem provnetnih in protivnetnih signalov (Flint
idr., 2012). V kolikor ta povezava ne deluje optimalno, pride do vnetja in možnih motenj v
imunskem odzivu, ki se lahko razvijejo v kronično vnetno črevesno bolezen (Flint idr., 2012).
Pri normalni motiliteti črevesia so vključeni metaboliti, proizvedeni s pomočjo MO iz
neprebavljivih ogljikovih hidratov, npr. SCFA in plini (Flint idr., 2012). V kolikor pride do
motenj v uravnavanju plinov, se lahko razvije sindrom razdražljivega črevesja, za katerega je
značilno zaprtje, diareja in napihnjenost (Flint idr., 2012). Aktivnost MO v črevesju je
pomembna tudi pri metabolizmu maščob in holesterola, zato lahko motnje vplivajo na zdravje
srčno-žilnega sistema (Flint idr., 2012). Ostale spremembe v sestavi črevesne mikrobiote na
nivoju ljudi in živali so lahko povezane tudi z drugimi kroničnimi boleznimi, npr. aterosklerozo,
hipertenzijo, sladkorno boleznijo tipa 2, srčno odpovedjo in kronično ledvično boleznijo (Tang,
Kitai in Hazen, 2018).
1
Slika 1 prikazuje povzetek ključnih vlog črevesne mikrobiote, ki so pomembne za ohranitev

zdravja gostitelja.
Slika 1: Povzetek ključnih vlog črevesne mikrobiote (povzeto po Singh idr., 2020)
1.1.2 Sestava črevesne mikrobiote
Razmerje med ugodnimi in škodljivimi učinki črevesne mikrobiote na organizem gostitelja je

odvisno od sestave, tj. porazdelitve in raznovrstnosti mikrobne združbe ter njene metabolne
sposobnosti (Flint idr., 2012). Večina informacij, ki je na voljo o sestavi črevesne mikrobiote,
izhaja iz vzorcev blata, ki predstavljajo združbo v lumnu distalnega dela debelega črevesa (Flint
idr., 2012). Število prevalentnih vrst v črevesni mikrobioti presega 1000 (Tremaroli in Backhed,
2012). 90 % vseh MO pri zdravi osebi spada v deblo Firmicutes in Bacteroidota, sledijo pa
debla Proteobacteria, Verrucomicrobiota, Actinobacteria in Cyanobacteria (Tremaroli in
Backhed, 2012). Največji delež bakterij na nivoju rodov pa pripada Bacteroides, Prevotella in
Ruminococcus (Šikić Pogačar in Mičetić Turk, 2020). Molekularne analize so pokazale, da
mikrobiota v tankem črevesu (tešče in vito črevo) zajema predvsem fakultativne anaerobe,
vključno z gram-pozitivnimi bakterijami iz rodu Streptococcus, Lactobacillus in Enterococcus
ter gram-negativne bakterijami iz rodu Bacteroides (Booijink idr., 2010; Zoetendal idr., 2012).
2
Sestava črevesne mikrobiote se v veliki meri spreminja v treh življenjskih obdobjih, tj. od
rojstva do zaključka obdobja dojenja, od zaključka obdobja dojenja do uvajanja hrane in v
starosti (Flint idr., 2012). Prve bakterije, ki kolonizirajo črevesje ob rojstvu, so fakultativni
anaerobi (Eggesbø idr., 2011), ki proizvajajo anaerobne pogoje, pomembne za rast obligatornih
anaerobov, predvsem bakterij iz rodov Bifidobacterium in Bacteroides (Flint idr., 2012).
Dojenčki, rojeni po naravni poti, imajo 3 dni po rojstvu večjo količino in raznolikost bakterij iz
rodu Bificobaterium kot dojenčki, rojeni s pomočjo carskega reza (Biasucci idr., 2010; Huurre
idr., 2008). V obdobju razvoja dojenčkov na sestavo mikrobiote vpliva tudi sama prehrana, in
sicer imajo dojeni dojenčki bolj stabilno, manj raznoliko bakterijsko združbo (Fallani idr., 2010;
Klaassens idr., 2009) z večjim deležem bakterij iz rodu Bifidobacterium v primerjavi z dojenčki,
hranjenimi z mlečno formulo (Fallani idr., 2010; Harmsen idr., 2000; Roger in McCartney,
2010). Po začetku uvajanja goste hrane se sestava črevesne mikrobiote začne razvijati v smer
sestave črevesne mikrobiote odraslih, za katero je na splošno značilna večja raznolikost (Favier,
Vaughan, De Vos in Akkermans, 2002; Roger in McCartney, 2010) in večja količina
anaerobnih bakterij iz debla Firmicutes (Fallani idr., 2011). Kljub raznolikosti na nivoju
filotipov, so določene vrste pogosto zaznane v večjih koncentracijah v večini vzorcev blata
odraslih (Flint idr., 2012), profili mikrobiote iz vzorcev blata pri zdravih odraslih pa kažejo na
precejšnjo stabilnost tudi skozi čas (Costello idr., 2009; Franks idr., 1998; Zoetendal,
Akkermans in De Vos, 1998). Relativno stabilna mikrobiota odraslih se kaže predvsem na
nivoju trdoživosti MO, v kolikor ni prisotnih ekstremnih zunanjih pritiskov (Faith idr., 2013).
Znižanje raznolikosti je zaznano v starosti (O'Toole in Claesson, 2010), za katero je značilno

znižanje količine bakterij iz rodu Bifidobacterium, pojavi pa se lahko tudi znižanje količine in
raznolikosti vrst bakterij iz rodu Bacteroides (Woodmansey, 2007). V študiji, kjer so
raziskovali mikrobno združbo v blatu starejših posameznikov, so zaznali različne deleže
bakterij iz posameznih debel, tj. 58 % Firmicutes, 27 % Proteobacteria in 15 % Bacteroidota
(Hayashi, Sakamoto, Kitahara in Benno, 2003). Poleg omenjenih sprememb pri staranju, študije
navajajo tudi povečanje količine fakultativnih anaerobov in bakterij iz ro dov Fusobacterium,
Clostridium in Eubacterium ter znižanje količine in raznolikosti vrst bakterij iz rodov
Bacteroides in Bifidobacterium (Woodmansey, 2007). V študiji, izvedeni s strani Claesson idr.
(2011), v kateri so raziskovali sestavo mikrobiote iz vzorcev blata pri 161 starejših odraslih
(>65 let), so rezultati pri večini preiskovancev pokazali dominanco bakterij iz debla
Bacteroidota (povprečni delež 57 %) in manjšo količino bakterij iz debla Firmicutes (povprečni
delež 40 %). Kljub temu da je bila skupna sestava mikrobiote dominirana z bakterijami iz debla
Bacteroidota, so baze podatke individualne sestave mikrobiote pokazale precejšnjo variabilnost
deležev posameznih debel bakterij, tj. Bacteroidota od 3 % do 92 % in Firmicutes od 7 % do
94 % (Claesson idr., 2011). Deleži bakterij iz posameznih debel in rodov, ki so povezani z
različnimi parametri zdravja, npr. Proteobacteria, Actinobacteria in Faecalibacterium, so bili
tudi precej spremenljivi (Claesson idr., 2011).
3
1.1.3 Dejavniki vpliva na sestavo črevesne mikrobiote
Aktualne študije poročajo o več različnih zunanjih dejavnikih, ki lahko vplivajo na sestavo in
funkcije črevesne mikrobiote, vključno s starostjo in spolom gostitelja, življenjskim okoljem,
načinom prehrane, patološkimi stanji ter farmakološkimi zdravljenji (Nie, Chen, Hu, Fan in
Nie, 2019; Wen in Duffy, 2017). Notranji dejavniki, ki pomembno vplivajo na okolje v črevesju
in posledično sestavo črevesne mikrobiote ter s tem povezane spremembe, pa zajemajo pH,
raven kisika in koncentracijo žolčnih kislin (Flint idr., 2012).
Preglednica 1: Pregled dejavnikov vpliva na sestavo črevesne mikrobiote (povzeto po Flint idr., 2012; Wen
in Duffy, 2017)
Zunanji dejavniki Notranji dejavniki

Način poroda Raven pH
Način prehrane v otroštvu Raven kisika
Način prehrane Koncentracija žolčnih kislin
Raba zdravil Okužbe in patološka stanja
Raba antibiotikov
Življenjsko okolje
Prehrana je obravnavana kot najbolj pomemben dejavnik, saj vpliva tako na sestavo, kot tudi
na raznolikost črevesne mikrobiote (Makki, Deehan, Walter in Bäckhed, 2018). Prav tako so
številne klinične študije potrdile vpliv izbranih prehranskih komponent (Flint idr., 2012). Kljub
temu da imajo spremembe v načinu prehrane potencial za uravnavanje sestav e in funkcije
črevesne mikrobiote v roku nekaj dni, je točen časovni okvir odvisen od vsakega posameznika
(Walker idr., 2011). Nekatere spremembe v prehrani lahko povzročijo hitre spremembe v
sestavi črevesne mikrobiote, nekatere od teh sprememb v mikrobioti pa je težko povrniti v
prvotno sestavo (Šikić Pogačar in Mičetić Turk, 2020). Vnos posameznih hranil lahko vpliva
na posamezne rodove bakterij pri odraslih, kar je pokazala študija, izvedena s strani Wu idr.
(2011), v kateri so bile bakterije iz rodu Prevotella povezane z vnosom prehranskih vlaknin,
bakterije iz rodu Bacteroides pa z visokim vnosom beljakovin. Manjši vnos ogljikovih hidratov
vpliva na znižanje zastopanosti bakterij, ki razgrajujejo prehranske vlaknine, npr. bakterije iz
rodov Ruminoccocus, Eubacterium, Clostridium in Bifidobacterium (Mardinoglu idr., 2018).
Spremembe v vnosu neprebavljivih ogljikovih hidratov vplivajo na sestavo mikrobiote v blatu,
vendar ti odzivi niso univerzalni in nanje vpliva začetna sestava črevesne mikrobiote
posameznika (Flint idr., 2012).
1.2 Goba resasti bradovec

Trosnjaki užitnih gob se v svetovnem merilu uživajo že tisočletje (Li idr., 2021). Približno
14 000 vrst gob je bilo uspešno identificiranih (Li idr., 2021), približno 700 vrst pa je varnih za
uživanje in imajo prepoznane ugodne učinke na zdravje človeka (Wasser, 2010). Gobe imajo
precej visok delež prehranskih vlaknin, polisaharidov, heteroglukanov, peptidoglukanov in
proteoglukanov, poleg tega vsebujejo tudi vitamine, vključno z vitaminoma B1 in B2 (Balan
idr., 2018; Pusa, 2012). Polisaharidi iz gob so v zadnjem času prejeli kar nekaj pozornosti zaradi
4
zmožnosti uravnavanja črevesne mikrobiote z znižanjem količine patogenov in stimulacijo rasti

MO z ugodnimi učinki, kar ustvarja nove priložnosti za nutracevtike in funkcionalna živila (Jin
idr., 2017). Večina polisaharidov v gobah je beta glukanov, ki lahko dosežejo debelo črevo,
kjer poteka njihov metabolizem (Xu, Xu, Ma, Tang in Zhang, 2013; Yadav, Kumar Verma in
Singh Chauhan, 2017), saj so odporni na razgradnjo s strani prebavnih encimov, zato so
selektivno fermentirani na koncu GIT (Yin idr., 2020). Zaradi vsebnosti bioaktivnih
komponent, npr. lektinov, terpenoidov, fenolov, polifenolov, polisaharidov in ergosterolov (Li
idr., 2021), imajo ugodne učinke na zdravje, ki zajemajo antidiabetično,
antihiperholesterolemično, antioksidativno, antitumorsko in antibakterijsko delovanje (Wasser,
2014), kar je bilo prikazano predvsem na živalskih modelih.
Ena izmed vrst gob z ugodnimi učinki je tudi bela mesnata goba resasti bradovec (Hericium
erinaceus – v nadaljevanju HE), ki spada med šibke parazite in večinoma uspeva na odmrlem
lesu in razpokah živega lesa listavcev (Boddy, Crockatt in Ainsworth, 2011). Druga
poimenovanja za gobo so Yamabushitake na Japonskem in Houtou na Kitajskem (Yang idr.,
2021). Spada v družino Hericiaceae (Li idr., 2021) in je na splošno gojena v veliki meri,
posebno v azijskih državah kot del tradicionalne kitajske medicine (Tian idr., 2022), uporabi pa
se jo v obliki funkcionalnega živila (npr. pijače, fermentirane pijače, piškoti, aditiv za kruh)
(Diling, Chaoqun idr., 2017; Friedman, 2015) ali prehranskega dopolnila (He idr., 2017).
1.2.1 Hranilna vrednost
Trosnjak HE vsebuje 61,1 % ogljikovih hidratov, 20,8 % beljakovin, 5,1 % maščobe, 6,8 %
pepela, 6,2 % vode, energijska vrednost pa se giba okrog 1565 kJ/100 g (Cohen idr., 2014). V
primerjavi s trosnjakom, biomasa micelija vsebuje 42,9 % ogljikovih hidratov, 42,5 %
beljakovin, 6,3 % maščobe, 4,4 % pepela, 3,9 % vode, energijska vrednost pa znaša 1665 kJ/100
g. Tako trosnjak, kot tudi biomasa micelija vsebujeta različne vrednosti makro- in
mikroelementov (kalcij, krom, kobalt, baker, železo, magnezij, mangan, molibden, fosfor,
selen, natrij, žveplo, cink), prisotne pa so tudi nizke vrednosti potencialno toksičnih elementov
(aluminij, kadmij, nikelj, titan) (Cohen idr., 2014), kar je zelo odvisno od samega rastišča.
Izmed makro- in mikroelementov so v suhi masi v največjem deležu prisotni kalij (22,1 mg/100
g suhe mase), fosfor (3,62 mg/100 g suhe mase), magnezij (1,92 mg/100 g suhe mase) in kalcij
(1,35 mg/100 g suhe mase) (Nile in Park, 2014). Zaradi vsebovanih hranil in bioaktivnih
komponent lahko trosnjak in biomasa micelija služita kot prehranski vir in kot nutracev tik
(Friedman, 2015).
1.2.2 Bioaktivne komponente
HE vsebuje približno 70 različnih sekundarnih metabolitov (Khan, Tania, Liu in Rahman, 2013;
Li idr., 2021; Wang, Hu, Wang, Chen in Chia, 2004), posamezne skupine so predstavljene v
preglednici 2.
5
Preglednica 2: Skupine bioaktivnih komponent in njihovi predstavniki v HE (povzeto po Khan idr., 2013)
Skupina bioaktivnih komponent Predstavniki skupine bioaktivnih komponent

Polisaharidi Β-glukani
Hetero-polisaharidi HEP1, HEPF3
Glikoproteini HEG-5
Maščobne komponente Mešanica palmitinske in stearinske kisline
Mešanica behenske in tetrakozanojske kisline
Steroli Ergosterol
Fenolne spojine Hericenon B
Fenolne kisline Galna kislina
Tokoferoli α-tokoferol, β-tokoferol
Ostale komponente Erinacini
Vitamin B12 lakton
6-metil-2,5-dihidroksimetil-γ-piranon
2-hidroksimetil-5-α-hidroksi-etil-γ-piranon
4-kloro-3,5-dimetoksibenzojski-0-arabitol ester
4-kloro-3,5-dimetoksibenzojski metil ester
4-kloro-3,5-dimetoksibenzojska kislina
Legenda: HEP, Hericium erinaceus polisaharidi; HEG, Hericium erinaceus glikoproteini.
Eno izmed pomembnejših bioaktivnih komponent predstavljajo polisaharidi, za katere so in

vitro in in vivo študije pokazale različne ugodne učinke, vključno z antioksidativnim,
nevroprotektivnim in hepatoprotektivnim delovanjem (Liu idr., 2022). Mehanizmi delovanja
polisaharidov iz HE pri zaščiti debelega črevesa izhajajo predvsem iz znižanja določenih
markerjev, sodelujočih v vnetnem odzivu, npr. interlevkina (angl. »interleukin« – v
nadaljevanju IL) 6, IL-1β, tumor nekrotizirajočega faktorja alfa (angl. »tumor necrosis factor-
alpha« – v nadaljevanju TNF-α) in povečanja protivnetnega IL-10 (Li idr., 2021). Sodelujejo
tudi pri uravnavanju sestave črevesne mikrobiote in uravnavanju oksidativnega stresa (Li idr.,
2021). Kronično uživanje polisaharidov iz HE lahko vpliva tudi na aktivacijo in inhibicijo
signalnih poti, ki so posredno povezane z uravnavanjem tesnobe in depresije, poleg tega pa
lahko delujejo protivnetno z znižanjem markerjev IL-6 in TNF-α, kar lahko blagodejno vpliva
na simptome tesnobe in depresije (Li idr., 2021). V klinični študiji, ki smo jo izvedli, so kapsule,
ki so jih uživali preiskovanci v eksperimentalni skupini vsebovale povečano koncentracijo
erinacina. Erinacini spadajo med diterpendoide, ki kažejo biološko aktivnost pri stimulaciji
sinteze živčnega rastnega dejavnika (angl. »nerve growth factor« – v nadaljevanju NGF) in bi
lahko bili uporabni v terapiji pri nevrodegenerativnih motnjah in periferni nevropatiji (Li idr.,
2018). Do zdaj je bilo identificiranih 15 vrst erinacinov (A-K, P-S), od tega jih ima 8 (A, B, C,
D, E, F, H, S) različne nevroprotektivne značilnosti, drugi pa so trenutno še v fazi raziskav ali
imajo druge farmakološke aktivnosti (Li idr., 2018).
1.2.3 Rezultati študij vpliva HE na zdravje na živalskih modelih
V tradicionalni medicini se HE omenja kot hrana za nevrone, saj bi naj imel nevroprotektivno
delovanje. Slednje je potrdila ena izmed študij, v kateri so mišim z induciranimi učnimi in
spominskimi deficiti 23 dni dodajali v prehrano prah HE (Mori, Obara, Moriya, Inatomi in
Nakahata, 2011). Pokazalo se je izboljšanje kognitivnih deficitov, kar bi lahko predstavljalo
6
podlago za terapijo pri kognitivnih disfunkcijah (Mori idr., 2011). V študijah so se pokazale
tudi značilnosti antitumorskega delovanja posameznih bioaktivnih komponent, ki zajemajo
mehanizme zavora rasti posameznih rakavih celic in rasti tumorjev (Friedman, 2015; Wang,
Hu, Su in Lee, 2001). Poleg tega so se pokazali tudi hipoglikemični učinki, ki so bili dokazani
na podganah s sladkorno boleznijo. Podgane so 28 dni uživale ekstrakt HE, učinek pa je bil
viden v znižanju serumske glukoze in povečanju količine inzulina v primerjavi s podganami v
kontrolni skupini (Liang, Guo, Xie in Zhao, 2013). Študije poročajo tudi o hepatoprotektivnih
učinkih HE, ki bi naj bili povezani z antioksidativno aktivnostjo polisaharidnih komponent
(Choi idr., 2005; Friedman, 2015; Han, Ye in Wang, 2013). Študija, v kateri so raziskovali vpliv
uživanja HE na lipidne parametre v krvi pri podganah, je pokazala znižanje koncentracije
celokupnega holesterola, LDL holesterola, trigliceridov in povečanje koncentracije HDL
holesterola v primerjavi s kontrolno skupino (Yang, Park in Song, 2003). Pokazali so se tudi
zaščitni učinki pri želodčnih razjedah in sicer so pri podganah zaznali mehanizme zaščitne
aktivnosti pred poškodbami želodčne sluznice, poleg tega ni prišlo do znižanja antioksidativnih
encimov (Wong idr., 2013). V študiji na miših, kjer so preiskovali učinke ekstrakta HE v
povezavi z utrujenostjo po telesni aktivnosti, se je pokazala znižana stopnja utrujenosti in
povečana raven glikogena v mišicah (Liu, Du, Wang in Yu, 2015). Slednje bi se ob potrditvi
učinka v kliničnih študijah, lahko uporabilo tudi v športni prehrani (Friedman, 2015). Ostali
ugodni učinki se kažejo tudi pri ishemiji (Friedman, 2015). Na sliki 2 so povzeti glavni učinki
HE in učinkov bioaktivnih komponent v različnih oblikah, ki so bili glede na pregled literature
potrjeni na živalskih modelih.
Slika 2: Pregled ugodnih učinkov HE na živalskih modelih
1.2.4 Rezultati kliničnih študij vpliva HE na zdravje
Študije na ljudeh so pokazale različne ugodne učinke uživanja HE na zdravje, raziskovanje pa

je usmerjeno predvsem na področje učinka na kognicijo. V študiji, kjer so starejši preiskovanci
z diagnozo blagega kognitivnega upada 4 tedne uživali 250 mg tablete s prahom HE, ki sta mu
7
bila dodana silicijev dioksid in maščoba, so se v primerjavi s kontrolno skupino pokazale višje
točke na testih kognitivne funkcije (Mori, Inatomi, Ouchi, Azumi in Tuchida, 2008). Poleg tega
so preverili tudi varnost prehranskega dopolnila, ki ni imelo resnih stranskih učinkov (Mori idr.,
2008). V študiji, kjer so sodelovali pacienti z diagnosticirano blago obliko Alzheimerjeve
bolezni, so preučevali vpliv uživanja 49-tedenskega uživanja kapsul z micelijem HE (Li idr.,
2020). Eksperimentalna skupina je uživala kapsule s 350 mg micelija HE in 5 mg erinacina A
(Li idr., 2020). Po daljšem obdobju uživanja so se v eksperimentalni skupini pokazali boljši
rezultati vprašalnikov, ki so namenjeni raziskovanju kognitivnih sposobnosti in boljša
kontrastna občutljivost, v primerjavi s kontrolno skupino (Li idr., 2020). Študija je pokazala
tudi varnost prehranskega dopolnila, saj ni bilo zabeleženih resnejših stranskih učinkov v
obdobju uživanja (Li idr., 2020).
Nekaj kliničnih študij je bilo izvedenih tudi na področju duševnih motenj, predvsem depresije.
Študija, v kateri je sodelovalo 77 preiskovancev s prekomerno hranjenostjo ali debelostjo, ki so
8 tednov uživali 1200 mg ekstrakta HE v obliki kapsul, je pokazala izboljšanje simptomov
depresije in tesnobe, poleg tega je ugodno vplivalo tudi na motnje s spancem. Kljub temu ni
bilo potrjeno ali so ti učinki posledica placebo učinka zaradi jemanja prehranskega dopolnila
(Vigna idr., 2019). Poleg omenjene študije je bila izvedena še študija, ki je upoštevala protokol
placebo kontrole. V tej študiji so raziskovali učinek HE na depresijo, menopavzo in kvaliteto
spanca z uporabo epidemioloških vprašalnikov (Nagano idr., 2010). Preiskovanke v
eksperimentalni skupini so 4 tedne uživale 0,5 g posušenega trosnjaka HE in rezultati v
primerjavi s kontrolno skupino so pokazali nižje točke pri analizi simptomov in čustvenih stanj
pri depresiji, kar kaže na potencialno uporabo za uravnavanje depresije (Nagano idr., 2010).
1.3 Uravnavanje črevesne mikrobiote z gobo resasti bradovec

Poleg svetlikave pološčenke (Ganoderma lucidum), užitnega nazobčanca (Lentinula edodes) in
velike zraščenke (Grifola frondosa), je HE ena izmed bolj raziskanih vrst gob, ki lahko vplivajo
na črevesno mikrobioto (Li idr., 2021). Določene bioaktivne komponente iz gob namreč
vplivajo na uravnavanje črevesne mikrobiote (Li idr., 2021), med katerimi so pomembni
polisaharidi in fenolne spojine, ki lahko prispevajo k obogatitvi črevesne mikrobiote; rasti
ugodnih bakterijskih vrst in vrst, ki proizvajajo SCFA; povečanju razmerja
Bacteroides/Firmicutes in znižanju škodljivih bakterijskih vrst (Li idr., 2021). HE lahko
prispeva k vzdrževanju celovitosti črevesne pregrade in večji raznolikosti črevesne mikrobiote
(Li idr., 2021) predvsem pri živalskih modelih. Pomembne komponente pri uravnavanju
črevesne mikrobiote so imunomodulatorne beljakovine in polisaharidi (Li idr., 2021). Slednji
lahko vplivajo na uravnavanje sestave črevesne mikrobiote s povečanjem koncentracije
bakterij, ki proizvajajo SCFA, poleg tega pa so tudi sami polisaharidi vir za fermentacijo v
SCFA s strani bakterij v črevesju (Liang idr., 2021).
1.3.1 Rezultati in vitro študij
In vitro modeli GIT fermentacije so razviti kot pomembno orodje za raziskovanje učinka
prebiotičnih substratov na sestavo in metabolno aktivnost MO v črevesni mikrobioti (Pham in
8
Mohajeri, 2018). V študiji, izvedeni s strani Mitsou idr. (2020), so preučevali učinke z β-glukani
bogatih gob na sestavo črevesne mikrobiote in proizvodnjo metabolitov v in vitro sistemu.
Sistem je bil sestavljen iz fermentiranih kultur, vcepljenih z vzorci blata zdravih preiskovancev
nad 65 letom starosti (Mitsou idr., 2020). Rezultati v HE so pokazali najvišje induciranje SCFA
izmed izbranih gob (Mitsou idr., 2020).
1.3.2 Rezultati študij na živalskih modelih
V študiji, kjer so preiskovali vplive 28-dnevnega uživanja izoliranih polisaharidov iz HE na

sestavo črevesne mikrobiote pri miših, so rezultati pokazali statistično značilno povečanje
relativne zastopanosti bakterij iz družin Lachnospiraceae in rodu Akkermansiaceae, medtem
ko se je relativna zastopanost bakterij iz družin Rikenellaceae in Bacteroidaceae znižala (Yang
idr., 2021).
Uživanje ekstrakta HE je pri podganah z vnetno črevesno boleznijo pokazalo izboljšanje

parametrov bolezni in statistično značilno spremenilo sestavo črevesne mikrobiote (Diling, Xin
idr., 2017). V slednji študiji so raziskovali vplive 2-tedenskega uživanja ekstraktov
polisaharidov iz trosnjaka HE in ugotovili znižanje količine bakterij iz rodov Corynebacterium,
Staphylococcus, Ruminococcus, Roseburia, Dorea in Sutterella ter povečanje števila bakterij iz
rodov Bifidobacterium, Prevotella, Coprococcus, Desulfovibrio in Lactobacillus (Diling, Xin
idr., 2017). Možni mehanizmi zajemajo znižanje ravni lipopolisaharidov, provnetnih citokinov
IL-1α, IL-8, IL-12, TNF-α in povečanje protivnetnih citokinov IL-2, IL-10, IL-11, TNF-γ
(Diling, Xin idr., 2017). V študiji, v kateri so raziskovali vpliv uživanja ekstraktov
polisaharidov iz micelija HE na miših z induciranim ulceroznim kolitisom, so ugotovili
obračanje trenda bakterijskih vrst, npr. Arthrobacter, Methylibium in Succinivibrio ter znižanje
števila bakterij rodu Desulfovibrio (Ren idr., 2018). V študiji, izvedeni s strani Shao idr. (2019)
so raziskovali uživanje ekstraktov polisaharidov iz micelija HE pri podganah z induciranim
ulceroznim kolitisom in ugotovili izboljšanje zaradi bolezni spremenjenega trenda bakterij iz
debel Firmicutes, Bacteroidota, Proteobacteria in Actinobacteria. Poleg tega je prišlo do
povečanja koncentracije celokupnih SCFA in posameznih kislin, npr. ocetn e kisline,
propionske kisline in butanojske kisline (Shao idr., 2019).
1.3.3 Rezultati kliničnih študij
V študiji, izvedeni s strani Xie idr. (2021), so raziskovali učinek 7-dnevnega uživanja HE v
obliki prehranskega dopolnila na sestavo črevesne mikrobiote pri 13 zdravih mlajših odraslih s
povprečno starostjo 30 let. Prvi del študije je vključeval 7-dnevno obdobje, v katerem
preiskovanci niso spreminjali svojih prehranskih navad in po tem času so oddali prvi vzorec
blata. Po tem je sledilo 7-dnevno obdobje uživanja prehranskega dopolnila s HE (1 g HE v
obliki praška, 3-krat dnevno), po katerem so ponovno oddali vzorec blata. Po obdobju uživanja
prehranskega dopolnila je sledilo obdobje brez uživanja prehranskega dopolnila, na koncu
katerega so oddali zadnji vzorec blata. Sestava črevesne mikrobiote je bila profilirana s 16S
ribosomalnim RNA genskim sekvenciranjem (Xie idr., 2021). Rezultati so pokazali, da je
uživanje povečalo alfa diverziteto znotraj črevesne mikrobiote s povečanjem relativne
9
zastopanosti ugodnih bakterij iz rodov Bifidobacterium in Bacteroides in določenih bakterij, ki

proizvajajo SCFA, npr. Roseburia faecis, Kineothrix alysoides, Gemmiger formicilis,
Fusicatenibacter saccharivorans, Eubacterium rectale, Faecalibacterium prausnitzii in Dorea
longicatena. Ob tem se je zmanjšalo delovanje določenih patobiontov, npr. Streptococcus
thermophilus, Roseburia intestinalis, Bacteroides caccae, Anaerostipes hadrus in Romboutsia
timonensis. Omenjene spremembe v črevesni mikrobioti bi lahko bile del fizioloških
prilagoditev na kratkotrajno uživanje prehranskega dopolnila, kar lahko potencialno ugodno
vpliva na zdravje (Xie idr., 2021).
10
2 NAMEN, HIPOTEZE
Aktualne študije na področju prehrane se vedno bolj usmerjajo v raziskovanje pomena črevesne
mikrobiote v povezavi z zdravjem različnih organizmov in prehranskih dejavnikov, ki vplivajo
na sestavo le-te. Pri pregledu literature na temo vpliva uživanja HE na črevesno mikrobioto
ljudi, smo opazili, da je bilo na ljudeh izvedenih manj študij v primerjavi s številom študij, ki
so testirale učinke na drugih vrstah organizmov.
Namen magistrske naloge je bil primerjati sestavo črevesne mikrobiote preiskovancev, ki so

uživali prehransko dopolnilo s HE s sestavo črevesne mikrobiote preiskovancev, ki gobe niso
uživali.
Cilji magistrske naloge v teoretičnem delu:
▪ opisati pomen in vloge črevesne mikrobiote,

▪ opisati ugodne učinke uživanja HE na zdravje živalskih modelov,
▪ opisati ugodne učinke uživanja HE na zdravje ljudi,
▪ opisati učinke uživanja HE na sestavo črevesne mikrobiote živalskih modelov,
▪ opisati učinke uživanja HE na sestavo črevesne mikrobiote ljudi.
Cilji magistrske naloge v empiričnem delu:
▪ analizirati sestavo črevesne mikrobiote iz vzorcev blata preiskovancev, ki so uživali

prehransko dopolnilo s HE in preiskovancev, ki so uživali placebo prehransko
dopolnilo,
▪ ugotoviti, ali po intervenciji obstajajo razlike v sestavi črevesne mikrobiote med
eksperimentalno in kontrolno skupino,
▪ ugotoviti ali je učinek prehranskega dopolnila s HE na črevesno mikrobioto odvisen od
starosti in spola preiskovancev,
▪ ugotoviti ali je sestava črevesne mikrobiote preiskovancev v kontrolni skupini, stabilna.
Pri pripravi naloge smo si zadali naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Uživanje prehranskega dopolnila s HE vpliva na spremembo sestave črevesne

mikrobiote v primerjavi s placebo prehranskim dopolnilom.
Hipoteza 2: Spol in starost vplivata na učinek prehranskega dopolnila s HE na črevesno

mikrobioto.
Hipoteza 3: Sestava črevesne mikrobiote v odrasli populaciji je stabilna v daljšem obdobju.
11
3 METODE DELA IN MATERIALI
3.1 Vzorec preiskovancev

V študiji je sodelovalo 33 zdravih preiskovancev (22 žensk, 11 moških) med 54. in 77. letom
starosti. V preglednici 3 so prikazane povprečne vrednosti antropometričnih parametrov in
dnevnega energijskega vnosa glede na spol. Med moškimi in ženskami nismo zaznali statistično
značilne razlike glede na starost in indeks telesne mase (v nadaljevanju ITM). Po pričakovanjih
so moški preiskovanci imeli višji energijski vnos in razlika med spoloma je bila statistično
značilna (preglednica 3).
Preglednica 3: Opisna statistika antropometričnih parametrov in dnevnega energijskega vnosa glede na

spol
Moški (n = 11) Ženski (n = 22)

P vrednost
Spremenljivka Povprečje ± SD Povprečje ± SD
Starost (leta) 62,3 ± 5,9 63,1 ± 7,4 1,000
2
ITM (kg/m ) 25,1 ± 2,8 25,4 ± 3,9 0,859
Energijski vnos
10 355,54 ± 3188,0 6774,2 ± 1736,8 0,004*
(kJ/dan)
Legenda: ITM, indeks telesne mase; n, skupno število; SD, standardni odklon ; *, statistično značilna
razlika.
Vključitveni kriteriji pri izbiri preiskovancev so bili naslednji: starost nad 55 let, optimalno
zdravstveno stanje brez težjih kroničnih bolezni in brez zgodovine transplantacije tkiv/organov,
brez znanih alergij na glive in brez zdravljenja z antibiotiki v preteklih 3 mesecih. Zaradi slabše
odzivnosti preiskovancev so bili sprejeti tudi preiskovanci, ki so glede na starost bili izven
vključitvenih kriterijev (n = 1 s starostjo 54 let, n = 1 s starostjo 77 let). Po pregledu
vključitvenih kriterijev iz anketnega vprašalnika in izboru so bili preiskovanci naključno
razdeljeni v eksperimetalno (n = 18) in kontrolno skupino (n = 15). Skupini sta bili uravnoteženi
glede na spol (33,3 % M in 66,7 % Ž), starost, ITM in glede na dnevni energijski vnos. V
nobenem izmed naštetih parametrov nismo zaznali statistično značilne razlike med skupinama,
kar je prikazano v preglednici 4.
Preglednica 4: Opisna statistika antropometričnih parametrov in dnevnega energijskega vnosa glede na

skupino
Eksperimentalna Kontrolna
skupina (n = 18) skupina (n = 15) P vrednost
Spremenljivka
Povprečje ± SD Povprečje ± SD
Starost (leta) 63,1 ± 6,7 62,6 ± 7,2 0,799
ITM (kg/m 2) 25,0 ± 3,8 25,7 ± 3,2 0,574
Energijski vnos
(kJ/dan) 8221,5 ± 3245,5 7663,8 ± 2166,1 0,691
Legenda: ITM, indeks telesne mase; n, skupno število; SD, standardni odklon.
12
3.2 Potek študije

Protokol študije je bil odobren pri Komisiji za medicinsko etiko Republike Slovenije pod
številko 0120-321/2017-4 in registriran na ClinicalTrials.gov pod številko NCT04939961.
Preiskovance smo pridobili s promocijo klinične študije na medijskih kanalih in v različnih
društvih. Vsi vključeni preiskovanci so pred začetkom sodelovanja podpisali izjavo o zavestni
in svobodni privolitvi za sodelovanje v študiji. O poteku študije so bili obveščeni in dobili so
navodila za odvzem vzorca blata ter navodila za pripravo na meritve. Celoten potek prehranske
intervencije je tako zaključilo 33 preiskovancev. Klinična študija je bila dvojno slepa,
randomizirana in placebo kontrolirana. Preiskovanci so bili naključno razdeljeni v
eksperimentalno skupino, ki je uživala prehransko dopolnilo s HE in kontrolno skupino, ki je
uživala placebo. Preiskovanci so dodeljeno prehransko dopolnilo GOBA® Hericium erinaceus
proizvajalca Mycomedica d.o.o. v obliki kapsul uživali vsak dan v obdobju 8 tednov, v tem
času pa niso spreminjali ostalih prehranskih navad. Protokol uživanja je vključeval uživanje 2
kapsul po vsakem glavnem obroku (zajtrk, kosilo, večerja), skupno 6 kapsul dnevno. Kapsule
za eksperimentalno in kontrolno skupino so bile podobne v kriterijih barve, okusa, velikosti in
oblike. Dnevni vnos kapsul v eksperimentalni skupini je zajemal uživanje 3,44 mg erinacina A.
Preiskovanci v kontrolni skupini so v sklopu dnevnega vnosa kapsul zaužili ko ruzni škrob brez
alergenov.
Tekom študije smo pridobili podatke o življenjskem slogu preiskovancev z anketnimi

vprašalniki z uporabo spletnega orodja 1ka. Začetni vprašalnik je vseboval vprašanja o
osnovnih podatkih, kajenju, uživanju alkohola, spancu, telesni aktivnosti, prehranskih navadah,
uživanju prehranskih dopolnil, zdravstvenemu stanju, uživanju zdravil, gastrointestinalnih
simptomih in značilnostih prebave. Vprašalnik po 5 tednih uživanja prehranskega dopolnila je
vseboval vprašanja o pogostosti uživanja prehranskega dopolnila, stranskih učinkih
prehranskega dopolnila, splošnemu počutju in spremembi prehranskih navad. Pridobili smo
tudi podatke o prehranskih navadah z analizo prehranskih dnevnikov z uporabo orodja Odprta
platforma za klinično prehrano. Izvedli smo 2 meritvi, na kateri so preiskovanci prišli v teščem
stanju in sicer prvo pred pričetkom študije in drugo po 8 -tedenskem uživanju dodeljenega
prehranskega dopolnila. V sklopu meritev smo pridobili podatke o sestavi telesa s telesnim
analizatorjem Tanita MC-980 in sestavi črevesne mikrobiote iz vzorcev blata. Potek študije je
prikazan na sliki 3.
13
Slika 3: Prikaz načrta in poteka klinične študije
Legenda: d, dan; t, teden.
3.3 Analiza ocene telesne sestave

Za oceno telesne sestave je bila uporabljena bioimpedančna naprava Tanita MC-980 (Tanita,
Tokyo, Japonska). Bioimpedančne naprave pošljejo zelo šibek izmenični tok skozi telo in na
podlagi razlik upora posameznih tkiv pridobimo rezultate.
Preiskovanci so bili na meritvah tešči. Na napravi so uravnoteženo stali z bosimi nogami in

držali ročice. Med meritvijo so sledili enostavnim avdio in vizualnim prikazom pravilne
postavitve na napravi. Meritev je potekala približno 30 sekund in po končani meritvi je bil
natisnjen izvid ocene telesne sestave. V poglavju Rezultati smo analizirali ITM in nivo
visceralne maščobe (angl. »visceral fat« – v nadaljevanju VF) preiskovancev ter morebitne
spremembe v izbranih parametrih tekom intervencije v obeh skupinah.
3.4 Analiza prehranskih navad

Za pridobitev vpogleda v prehranske navade preiskovancev in analizo njihovega energijskega
ter hranilnega vnosa smo uporabili metodo prehranskega dnevnika. Preiskovanci so prehranske
dnevnike s priloženimi navodili za izpolnjevanje dobili pred prvimi in drugimi meritvami.
Dnevnike so izpolnjevali 3 dni, tj. 2 dni med tednom in 1 dan med vikendom. V dnevnike so
beležili uro obrokov, izbrana živila oz. jedi s točnimi količinami posameznih živil v gramih. Za
analizo prehranskih dnevnikov smo uporabili spletno orodje Odprta platforma za klinično
prehrano (OPKP).
Z analizo prehranskih dnevnikov smo pridobili podatke o prehranskih navadah preiskovancev

(število obrokov, razporejenost obrokov tekom dneva, izbira živil), energijskem vnosu in vnosu
pomembnih hranil (ogljikovi hidrati, prehranske vlaknine, beljakovine, maščobe). V poglavju
Rezultati smo prikazali podatke o energijskem vnosu in vnosu hranil, preračunanem v deleže
glede na dnevni energijski vnos preiskovancev ter morebitne spremembe v izbranih parametrih
tekom intervencije v obeh skupinah.
14
3.5 Analiza črevesne mikrobiote

Pred izvedbo meritev so preiskovanci doma zbrali vzorec blata v velikosti lešnika v sterilen
lonček in ga začasno shranili v zamrzovalniku pri približno -18 °C. Vzorci blata, ki so jih
prinesli s seboj na meritve, so bili do analize shranjeni pri -80 °C. Celokupno je bilo analiziranih
32 vzorcev blata. Za določanje sestave črevesne mikrobiote je bila iz zamrznjenih vzorcev blata
(1-2 g) izolirana deoksiribonukleinska kislina (angl. »deoxyribonucleic acid« – v nadaljevanju
DNA) z uporabo komercialnega kompleta QIAamp DNA Stool Mini Kit (Qiagen NV, Venlo,
Nizozemska) po navodilih proizvajalca. Do nadaljnje analize, ki je potekala v sodelovanju z
Univerzo na Primorskem, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije,
je bila DNA shranjena pri -80 °C. Določanje črevesne mikrobiote preiskovancev je bilo
izvedeno s pomnoževanjem in sekvenciranjem hipervariabilne regije V4 gena 16S rRNA, kot
je to opisano v Earth Microbiome Project (Thompson idr., 2017). Taksonomska klasifikacija je
bila določena s pomočjo referenčne baze podatkov SILVA, verzija 138.1 (Quast idr., 2013).
Predstavljena so bakterijska debla in rodovi, prisotni pri vsaj 10 % preiskovancev in z deležem
relativne zastopanosti vsaj 1 %. Določeni rodovi bakterij, ki so se odzvali na izvedeno
intervencijo, so prikazani tudi, če je bil delež relativne zastopanosti manj kot 1 %.
3.6 Statistična obdelava podatkov

Namen magistrske naloge je bil raziskati sestavo črevesne mikrobiote eksperimentalne in
kontrolne skupine in primerjati njuni sestavi glede zastopanosti bakterij na nivoju debel in
rodov. Podatke, ki smo jih pridobili iz anketnih vprašalnikov in izv edenih meritev, smo
statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics 26.0.
Za vsak izbran parameter je bila na začetku preverjena normalnost porazdelitve, za kar smo
zaradi velikosti vzorca preiskovancev uporabili Shapiro-Wilkov test in koeficienta asimetrije
(angl. skewness) in sploščenosti (angl. kurtosis). Za ugotavljanje normalnosti porazdelitve smo
pri Shapiro-Wilk testu uporabili vrednost p > 0,05, pri koeficientu asimetrije in sploščenosti pa
vrednosti med -1 in 1. V nadaljevanju smo za določanje statistično značilnih razlik uporabili
vrednost p < 0,05.
Raziskovali smo primerjavo deležev bakterij na nivoju debel in rodov pred in po intervenciji
znotraj eksperimentalne skupine, ki je uživala prehransko dopolnilo s HE in znotraj kontrolne
skupine, ki je uživala placebo prehransko dopolnilo. Za spremenljivke, ki so bile normalno
porazdeljene, smo uporabili parametrični parni t-test, za spremenljivke, ki niso bile normalno
porazdeljene, pa smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test predznačenih rangov. V
nadaljevanju smo raziskovali ali obstajajo statistično značilne razlike v spremembi zastopanosti
bakterij na nivoju debel in rodov med intervencijama v eksperimentalni in kontrolni skupini.
Izbirali smo med statističnimi metodami, ki ugotavljajo razlike med dvema neodvisnima
skupinama. Za spremenljivke z normalno porazdelitvijo smo uporabili parametrični t-test
neodvisnih vzorcev, za spremenljivke, ki niso bile normalno porazdeljene , pa neparametrični
Mann-Whitneyev U test. Za iskanje morebitnih povezav med spremenljivkama starost in spol
in njunim vplivom na učinek prehranskega dopolnila s HE v eksperimentalni skupini smo
15
izbrali Mann-Whitneyev U test in Pearsonov korelacijski koeficient oz. Spearmanov koeficient

korelacije rangov. V nadaljevanju smo v poglavju rezultati opisno in grafično predstavili
pridobljene rezultate. Prikazani rezultati so ločeni glede na nivo posameznih debel in rodov
bakterij.
3.7 Pregled literature

Pregled literature je zajemal pregled virov na temo vplivov uživanja HE na zdravje in črevesno
mikrobioto različnih organizmov. Uporabljeni strokovni in znanstveni viri so bili pridobljeni z
ustreznih podatkovnih baz, npr. ResearchGate, PubMed in Google učenjak. Omejitveni kriterij
pri izbiri ustreznih virov je bilo časovno obdobje izdaje vira (2005 do 2022), razen za vključene
starejše vire, s katerimi smo pridobili podatke o sestavi črevesne mikrobiote v zgodnejših
obdobjih študij ali so bili ključnega pomena pri interpretaciji rezultatov študij. Pri iskanju virov
so bile uporabljene ključne besede, povezane s temo naloge, kot so »resasti bradovec« (angl.
»Lion's mane«), »Hericium erinaceus«, »resasti bradovec in zdravje« (angl. »Lion's mane and
health«), »resasti bradovec in črevesna mikrobiota« (angl. »Lion's mane and gut microbiota«),
»Hericium erinaceus in zdravje« (angl. »Hericium erinaceus and health«), »Hericium
erinaceus in črevesna mikrobiota« (angl. »Hericium erinaceus and gut microbiota«).
16
4 REZULTATI
4.1 Analiza antropometričnih podatkov

V sklopu prvih in drugih meritev, ki so potekale na začetku in po 8 tednih uživanja dodeljenega
prehranskega dopolnila, smo pridobili podatke o telesni sestavi preiskovancev z uporabo
telesnega analizatorja Tanita MC-980. V preglednici 5 so prikazani podatki o ITM in nivoju
VF pred in po intervenciji za posamezno skupino. Povprečen ITM v obeh skupinah odraža
prekomerno hranjenost, nivo VF pa je glede na kriterije uporabljenega telesnega analizatorja v
obeh skupinah znotraj normalne vrednosti. Skupini sta se statistično značilno razlikovali v
razliki nivoja VF pred in po intervenciji, nista pa se razlikovali v razliki vrednosti ITM pred in
po intervenciji, kar je razvidno iz preglednice 5. Statistično značilen učinek intervencije v
eksperimentalni skupini smo zasledili na nivoju VF (p = 0,010), ne pa tudi pri ITM (p = 0,916).
Do razlik ni prišlo tudi v kontrolni skupini (p (ITM) = 0,619; p (VF) = 0,334).
Preglednica 5: Opisna statistika antropometričnih parametrov glede na skupino pred in po intervenciji
Eksperimentalna Kontrolna P vrednost

Čas (pred/po (primerjava
skupina (n = 18) skupina (n = 15)
Spremenljivka intervenciji) razlik med
Povprečje ± SD Povprečje ± SD skupinama)
ITM (kg/m 2) Pred 25,0 ± 3,8 25,7 ± 3,2
0,798
Potem 25,0 ± 3,9 25,8 ± 3,0
Nivo VF Pred 8,7 ± 3,0 9,1 ± 2,1
0,031*
Potem 9,0 ± 3,2 8,9 ± 2,2
Legenda: ITM, indeks telesne mase; VF, visceralna maščoba; n, skupno število;
SD, standardni odklon; *, statistično značilna razlika med skupinama.
Podatki primerjave ITM za posamezno skupino pred in po intervenciji so grafično prikazani na

sliki 4.
30,0
Indeks telesne mase (kg/m2)
29,0
28,0
27,0
26,0
Pred
25,0
Potem
24,0
23,0
22,0
Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina
Skupina
Slika 4: Graf primerjave ITM v posamezni skupini pred in po intervenciji
17
4.2 Analiza prehranskih navad

Pred prvimi in drugimi meritvami smo preiskovance prosili za izpolnjevanje 3-dnevnega
prehranskega dnevnika, ki so ga vodili 2 dni tekom tedna in 1 dan tekom vikenda. Z analizo
prehranskih dnevnikov z orodjem Odprta platforma za klinično prehrano smo pridobili podatke
o povprečnem dnevnem energijskem in hranilnem vnosu preiskovancev. V preglednici 6 so
prikazani podatki o povprečnem dnevnem energijskem vnosu in povprečnem dnevnem vnosu
ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, beljakovin in maščob pred in po intervenciji za
posamezno skupino. Vnos posameznega hranila je preračun glede na delež, ki ga ta predstavlja
znotraj celodnevnega energijskega vnosa.
Preglednica 6: Opisna statistika energijskega in hranilnega vnosa glede na skupino pred in po intervenciji
Eksperimentalna Kontrolna P vrednost

Čas (pred/po skupina (n = 18) skupina (n = 15) (primerjava
Spremenljivka intervenciji) razlik med
Povprečje ± SD Povprečje ± SD skupinama)
EV (kJ/dan) Pred 8221,5 ± 3245,5 7663,8 ± 2166,1
0,233
Potem 6306,6 ± 2277,8 7167,3 ± 2377,1
Vnos OH (% EV/dan) Pred 44,8 ± 76,6 39,8 ± 60,2
0,145
Potem 45,6 ± 49,1 41,0 ± 57,5
Vnos PV (% EV/dan) Pred 2,7 ± 11,4 2,9 ± 11,5
0,841
Potem 2,5 ± 9,1* 2,3 ± 9,8
Vnos B (% EV/dan) Pred 16,0 ± 37,2 16,2 ± 22,3
0,416
Potem 15,8 ± 36,1 16,7 ± 32,6
Vnos M (% EV/dan) Pred 36,0 ± 39,5 41,1 ± 30,6 0,828
Potem 35,5 ± 31,0 38,3 ± 34,6
Legenda: EV, energijski vnos; OH, ogljikovi hidrati; PV, prehranske vlaknine; B, beljakovine; M, maščobe;
n, skupno število; SD, standardni odklon; *, statistično značilna razlika.
Podatki primerjave dnevnega energijskega vnosa za posamezno skupino pred in po intervenciji

so grafično prikazani na sliki 5.
14000,0
12000,0
Povprečni dnevni vnos (kJ/dan)
10000,0
8000,0
Pred
6000,0 Potem
4000,0
2000,0
0,0
Eksperimentalna skupina Skupina Kontrolna skupina
Slika 5: Graf primerjave dnevnega energijskega vnosa v posamezni skupini pred in po intervenciji
18
Pri pregledu normalnosti porazdelitve spremenljivk v povezavi z dnevnim energijskim vnosom

je spremenljivka energijski vnos pred in po intervenciji v eksperimentalni skupini brez
normalne porazdelitve, v kontrolni skupini pa ima normalno porazdelitev. Na podlagi normalne
porazdelitve smo uporabili parni t-test in za spremenljivko brez normalne porazdelitve
Wilcoxonov test predznačenih rangov. Oba testa nista pokazala statistično značilnih razlik (p
(eksperimentalna skupina) = 0,062; p (kontrolna skupina) = 0,910). Tudi med skupinama ni
prišlo do statistično značilnih razlik v razliki energijskega vnosa pred začetkom in po koncu
študije, kar je razvidno iz preglednice 6.
Podatki primerjave dnevnega hranilnega vnosa za posamezno skupino pred in po intervenciji

so grafično prikazani na sliki 6.
325,0
300,0
275,0
Povprečni vnos (g/dan)
250,0
Eksperimentalna
225,0
200,0 skupina_pred
175,0 Eksperimentalna
150,0 skupina_potem
125,0
100,0 Kontrolna skupina_pred
75,0
50,0
25,0
* Kontrolna skupina_potem
0,0
OH PV B M
Vnos hranila
Slika 6: Graf primerjave hranilnega vnosa v posamezni skupini pred in po intervenciji
Spremenljivke z normalno porazdelitvijo v eksperimentalni skupini (vnos ogljikovih hidratov,

vnos prehranskih vlaknin, vnos beljakovin) smo analizirali s parnim t-testom, s katerim smo
iskali statistično značilne spremembe pred in po intervenciji. Rezultati parnega t-testa (t(17) =
2,33) kažejo na statistično značilno razliko v vnosu prehranskih vlaknin v eksperimentalni
skupini med začetnim in končnim stanjem v intervenciji (p = 0,032). Povprečna sprememba
znaša 5,8 g prehranskih vlaknin na dan (SD = 10,6). Ostale spremenljivke v eksperimentalni
skupini niso pokazale statistično značilnih razlik (p (OH) = 0,136; p (B) = 0,162). Ostale
spremenljivke v eksperimentalni in kontrolni skupini niso imele normalne porazdelitve, zato
smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov. Uporabljeni test za nobeno spremenljivko
ni pokazal statistično značilnih razlik v prehranskih vnosih tekom intervencije (p (M) = 0,124)
in tudi v kontrolni skupini ne (p (OH) = 0,733; p (PV) = 0,092; p (B) = 0,601; p (M) = 0,334).
Tudi med skupinama ni prišlo do statistično značilnih razlik v razliki energijskega in hranilnega
vnosa pred in po koncu intervencije, kar je razvidno iz preglednice 6. Na podlagi pridobljene
analize lahko zaključimo, da preiskovanci niso značilno spreminjali prehranskih navad tekom
intervencije, kar je tudi bilo zaželeno in pričakovano. Vpliv spremenjenih prehranskih navad
tako lahko zanemarimo pri opisovanju učinka intervencije na mikrobno združbo in druge
proučevane parametre.
19
4.3 Primerjava relativne zastopanosti bakterij pred intervencijo v vzorcu

slovenske kohorte
V začetku smo pridobili rezultate o relativni zastopanosti bakterij na nivoju debel in rodov pred
intervencijo in jo primerjali z rezultati študije, v sklopu katere so analizirali sestavo črevesne
mikrobiote na vzorcu 186 zdravih slovenskih preiskovancev, starejših od 18 let (Mahnič in
Rupnik, 2018). Namen primerjave je primerjava podatkov o sestavi črevesne mikrobiote v
slovenski populaciji, saj na to temo ni na voljo veliko podatkov.
4.3.1 Relativna zastopanost bakterijskih debel
V sklopu klinične študije so bile pred začetkom intervencije v eksperimentalni in kontrolni

skupini v največjem povprečnem deležu zastopane bakterije iz debel Firmicutes (50,5 %) in
Bacteroidota (40,2 %), sledile so bakterije iz debel Proteobacteria (6,5 %), Verrumicrobiota
(1,2 %), Actinobacteria (0,8 %), Desulfobacteria (0,5 %) in Cyanobacteria (0,3 %), kar je vidno
na sliki 7. Podobni rezultati so se pokazali tudi v študiji, ki sta jo izvedla Mahnič in Rupnik
(2018), kjer sta izmed 7 zaznanih debel bakterij bile v največjem deležu prisotne bakterije iz
debel Firmicutes in Bacteroidota. Med eksperimentalno in kontrolno skupino smo zaznali
statistično značilne razlike v relativni zastopanosti bakterij iz debla Proteobacteria (p = 0,008)
in Desulfobacterota (p = 0,004). Pri ostalih bakterijskih deblih nismo zaznali statistično
značilnih razlik glede relativne zastopanosti bakterijskih debel med skupinama. V obeh
skupinah so bile bakterije iz ostalih debel, tj. Firmicutes zastopane v približno 50 %, iz debla
Bacteroidota v približno 40 %, iz debla Verrumicrobiota v približno 1 %, iz debla
Actinobacteria in Cyanobacteria pa manj kot v 1 %.
80
70
Relativna zastopanost (%)
60
50
40
30
20 *
10
*
0
Bakterijsko deblo
Slika 7: Graf relativne zastopanosti bakterijskih debel pred intervencijo
20
4.3.2 Relativna zastopanost bakterijskih rodov
Na nivoju rodov bakterij sta Mahnič in Rupnik (2018) pridobila rezultate za 253 različnih
rodov, od tega je analiza posameznih rodov pokazala visoko konsistenco z rezultati literature,
ki kažejo na to, da bakterije iz rodov Bacteroides, Faecalibacterium in Roseburia lahko tvorijo
jedro črevesne mikrobiote (Mahnič in Rupnik, 2018). V primerjavi s tujimi študijami analize
črevesne mikrobiote glede izpolnjevanja kriterijev za uvrščanje v jedro mikrobiote, so bakterije
iz rodu Faecalibacterium izpolnjevale pogoje v vseh 4 izbranih študijah, medtem ko so
bakterije iz rodu Bacteroides in Roseburia izpolnjevale pogoje v 3 od 4 izbranih študij (Falony
idr., 2016; Huse, Ye, Zhou in Fodor, 2012; Qin idr., 2010; Zhang idr., 2014).
Iz naših podatkov smo pridobili rezultate za 254 različnih bakterijskih rodov. Pri sami analizi
smo izpostavljenost rodov določali glede na zastopanost vsaj pri 10 % preiskovancev in glede
na relativno zastopanost pri vsaj 1 %. Bakterijskih rodov, ki so izpolnjevali oba pogoja, je bilo
15 in so prikazani na sliki 8. Kljub temu da pri rezultatih študije nismo določali jedra
mikrobiote, lahko vidimo podobnost rezultatov glede na relativno zastopanost bakterij iz rodov
Bacteroides in Faecalibacterium. Bakterije iz omenjenih dveh debel so bile prisotne pred
intervencijo v največjem deležu v eksperimentalni (28,6 %; 13,0 %) in kontrolni skupini (23,8
%; 8,9 %). Sledijo bakterije iz rodu Alistipes (v obeh skupinah 5,5 %), Sutterella, Clostridia
UCG-014 in ostalih rodov, ki so razvidni s slike 8. Med skupinama je bilo zaznati statistično
značilno razliko v deležu bakterij iz rodu Clostridia UCG-014 (p = 0,030). V nadaljevanju
poglavja Rezultati bodo predstavljeni tudi bakterijski rodovi, ki niso izpolnjevali prej naštetih
pogojev, vendar so se njihovi deleži tekom intervencije spremenili.
60
50
40
30
20
10 *
0
Bakterijski rod
Slika 8: Graf relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred intervencijo
21
4.4 Učinek intervencije na sestavo črevesne mikrobiote

V eksperimentalni skupini smo raziskovali, kako se relativna zastopanost bakterij na nivoju
debel in rodov spreminja tekom obdobja intervencije. Pred izvedbo statističnih testov smo
preverili normalnost porazdelitve vsake posamezne spremenljivke pred in po zaključku
intervencije.
Na nivoju debel bakterij so deleži posameznih debel v eksperimentalni skupini pred in po

zaključku intervencije primerljivi, kar je prikazano na sliki 9. Po pregledu normalnosti
porazdelitve spremenljivk smo parametrični parni t-test, ki se uporablja za normalno
porazdeljene spremenljivke, uporabili za spremenljivko delež bakterij iz debla Firmicutes.
Parni t-test ni pokazal statistično značilne razlike (p = 0,799). Za deleže bakterij iz ostalih debel,
ki niso bili normalno porazdeljeni, smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov, ki ni
pokazal statistično značilnih razlik med začetnim in končnim deležem bakterij: Bacteroidota
(p = 0,868), Proteobacteria (p = 0,407), Verrumicrobiota (p = 0,453), Actinobacteria (p =
0,244), Desulfobacteria (p = 0,320) in Cyanobacteria (p = 0,133).
75,0
70,0
65,0
60,0
55,0
50,0
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
Bakterijsko deblo
Pred Potem
Slika 9: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih debel v eksperimentalni skupini pred in po
intervenciji
22
Na nivoju rodov bakterij so deleži posameznih rodov v eksperimentalni skupini pred in po

zaključku intervencij primerljivi. Po pregledu normalnosti porazdelitve smo ugotovili, da je
večina spremenljivk brez normalne porazdelitve, zato smo uporabili Wilcoxonov test
predznačenih rangov, ki ni pokazal nobenih statistično značilnih razlik. Pri spremenljivki delež
bakterij iz rodu Subdoligranulum, ki je imela normalno porazdelitev, smo uporabili parni t-test,
ki pa ni pokazal statistično značilne razlike. Rezultati primerjave začetnega in končnega stanja
v sklopu intervencije so prikazani v preglednici 7.
Preglednica 7: Pregled sprememb relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred in po intervenciji v
eksperimentalni skupini
Čas (pred/po Relativna zastopanost

P vrednost
Spremenljivka intervenciji) (%) ± SD
Bacteroides Pred 28,6 ± 19,6 0,619
Potem 25,5 ± 11,4
Faecalibacterium Pred 13,0 ± 9,2 0,829
Potem 12,4 ± 7,9
Alistipes Pred 5,5 ± 3,8 0,758
Potem 5,0 ± 2,8
Roseburia Pred 3,1 ± 2,7 0,356
Potem 3,1 ± 1,9
Lachnospiraceae_NK4A136_group Pred 2,9 ± 3,1 0,256
Potem 2,3 ± 2,6
Anaeroplasma Pred 2,8 ± 8,7 0,593
Potem 1,5 ± 5,1
Prevotella_9 Pred 2,3 ± 5,7 1,000
Potem 2,6 ± 5,8
Subdoligranulum Pred 2,0 ± 1,3 0,146
Potem 1,5 ± 0,6
UCG-002 Pred 1,8 ± 1,4 0,187
Potem 1,5 ± 0,9
Parabacteroides Pred 1,7 ± 1,6 0,093
Potem 2,0 ± 1,2
Christensenellaceae_R-7_group Pred 1,5 ± 1,6 0,102
Potem 3,6 ± 4,9
Sutterella Pred 1,4 ± 1,8 0,910
Potem 1,5 ± 1,6
Agathobacter Pred 1,3 ± 1,4 0,463
Potem 1,8 ± 2,1
Clostridia_UCG-014 Pred 0,9 ± 1,3 0,173
Potem 1,9 ± 2,5
Eubacterium_siraeum_group Pred 0,5 ± 0,9
0,600
Potem 0,4 ± 0,5
Legenda: SD, standardni odklon.
23
Na sliki 10 so prikazani deleži relativne zastopanosti bakterijskih debel pred in po intervenciji

v eksperimentalni skupini.
65,0
60,0
55,0
50,0
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
Bakterijski rod
Pred Potem
Slika 10: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih rodov v eksperimentalni skupini pred in po
intervenciji
V nadaljevanju smo raziskovali tudi morebitne učinke intervencije na relativno zastopanost

bakterijskih rodov, ki so v osnovi imeli relativno zastopanost v manj kot 1 %. Z uporabo
Wilcoxonovega testa predznačenih rangov smo ugotovili 4 statističn o značilne razlike v
relativni zastopanosti tekom intervencije, in sicer za bakterije iz rodov Intestinimonas,
Gastranaerophilales, Tyzzerella in družine Flavobacteriaceae, kar je razvidno iz preglednice
8. Relativna zastopanost bakterij iz rodu Intestinimonas se je statistično značilno znižala po
uživanju HE, relativna zastopanost drugih naštetih bakterij, pa se je tekom intervencije
povečala.
Preglednica 8: Pregled statistično značilnih sprememb relativne zastopanosti manj zastopanih

bakterijskih rodov in družine pred in po intervenciji v eksperimentalni skupini

P vrednost
Intestinimonas Pred 0,141 ± 0,002
0,040*
Potem 0,106 ± 0,002
Gastranaerophilales Pred 0,103 ± 0,002
0,038*
Potem 0,575 ± 0,009
Tyzzerella Pred 0,021 ± 0,000
0,028*
Potem 0,107 ± 0,002
Flavobacteriaceae Pred 0,018 ± 0,000
0,042*
Potem 0,032 ± 0,001
Legenda: SD, standardni odklon; *, statistično značilna razlika.
24
4.5 Primerjava sestave črevesne mikrobiote eksperimentalne in kontrolne

skupine tekom intervencije
V sklopu same intervencije nas je zanimala primerjava deležev bakterij med eksperimentalno
in kontrolno skupino pred in po intervenciji na različnih nivojih. Posamezni deleži bakterij na
nivoju debel v obeh skupinah so primerljivi, kar je vidno na sliki 11. Iz deležev smo preračunali
razliko med končnim in začetnim stanjem ter raziskovali razlike med skupinama. Na nivoju
debel bakterij je bila le ena spremenljivka v obeh skupinah normalno porazdeljena in sicer
razlika med končnim in začetnim deležem bakterij iz debla Firmicutes, zato smo za to
spremenljivko uporabili t-test neodvisnih vzorcev za ugotavljanje statistično značilnih razlik
med eksperimentalno in kontrolno skupino tekom intervencije. T-test neodvisnih vzorcev ni
pokazal statistično značilne razlike (p = 0,873). Za razlike deležev bakterij iz ostalih debel
bakterij, ki niso bile normalno porazdeljene, smo uporabili Mann-Whitneyev U test, ki za
nobeno spremenljivko ni pokazal statistično značilnih razlik: Bacteroidota (p = 0,720),
Proteobacteria (p = 0,282), Verrucomicrobiota (p = 0,521), Actinobacteria (p = 0,206),
Desulfobacterota (p = 0,234) in Cyanobacteria (p = 0,234).
75,0
70,0
65,0
60,0
55,0
50,0
45,0
40,0
35,0
Eksperimentalna skupina_pred
30,0
Eksperimentalna skupina_potem
25,0
Kontrolna skupina_pred
20,0
Kontrolna skupina_potem
15,0
10,0
5,0
0,0
Bakterijsko deblo
Slika 11: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterij na nivoju debel med eksperimentalno in
kontrolno skupino tekom intervencije
25
Deleži bakterij v eksperimentalni in kontrolni skupini pred in po intervenciji so tudi na nivoju

rodov primerljivi, kar je vidno na sliki 12. Iz posameznih deležev smo ponovno preračunali
razliko med končnim in začetnim stanjem ter raziskovali razlike med skupinama. Na nivoju
rodov bakterij v obeh skupinah so bile normalno porazdeljene 3 spremenljivke in sicer razlika
med končnim in začetnim deležem bakterij iz rodov Roseburia, Parabacteroides in
Subdoligranulum. Z uporabo t-testa neodvisnih vzorcev pri omenjenih 3 spremenljivkah nismo
dokazali statistično značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino (p 1 = 0,552; p2
= 0,102; p 3 = 0,687). Razlike deležev bakterij iz ostalih rodov niso bile normalno porazdeljene,
zato je bil uporabljen Mann-Whitneyev U test, vendar nismo uspeli pokazati statistično
značilnih razlik med skupinama.
55,0
50,0
45,0
Reltivna zastopanost (%)
skupina_pred
35,0
skupina_potem
25,0
20,0 Kontrolna
15,0 skupina_pred
10,0 Kontrolna
5,0 skupina_potem
0,0
Bakterijski rod
Slika 12: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterij na nivoju rodov med eksperimentalno in
kontrolno skupino tekom intervencije
Na nivoju bakterijskih rodov smo upoštevali tudi tiste bakterijske rodove, ki niso bili zastopani
v vsaj 1 % relativne zastopanosti, v kolikor je prišlo do učinka intervencije na dotičen
bakterijski rod. To je veljalo za bakterije iz družine Flavobacteriaceae, za katerega so rezultati
Mann-Whitneyevega U testa pokazali statistično značilno razliko v povprečni vrednosti rangov
(U = 66,000; p = 0,003).
26
4.5.3 Alfa diverziteta
Pri raziskovanju alfa diverzitete oz. pestrosti črevesne mikrobne združbe so rezultati pokazali
znižanje pestrosti v eksperimentalni skupini in minimalno povečanje pestrosti v kontrolni
skupini, kar je razvidno iz slike 13. Analiza je bila izvedena na 17 vzorcih iz eksperimentalne
skupine in 15 vzorcih iz kontrolne skupine.
Slika 13: Graf primerjave spremembe alfa diverzitete v eksperimentalni in kontrolni skupini
4.6 Vplivi značilnosti preiskovancev na učinek prehranskega dopolnila s

HE
V eksperimentalni skupini nas je zanimalo tudi ali določene značilnosti preiskovancev, kot sta
spol in starost preiskovancev, vplivata na učinek prehranskega dopolnila s HE na črevesno
mikrobioto. Pri tem smo upoštevali razliko med končnim in začetnim deležem bakterij na
nivoju debel in rodov v povezavi s spolom in starostjo. Pred izvedbo statističnih testov smo
preverili normalnost porazdelitve vsake posamezne spremenljivke.
4.6.1 Spol preiskovancev
Zanimale so nas morebitne razlike v moškem in ženskem spolu na učinek intervencije v

eksperimentalni skupini. Z uporabo Mann-Whitneyeva U testa smo na nivoju bakterijskih debel
zaznali statistično značilno razliko med spoloma in sicer v povprečni vrednosti rangov bakterij
iz debla Actinobacteria (p = 0,023) in sicer je bil povprečen rang pri ženskem spolu (10,79)
večji kot pri moškem spolu (4,70), pokazala pa se je razlika tudi v povprečni vrednosti rangov
bakterij iz debla Bacteroidota (p = 0,016) in sicer je bil povprečen rang pri ženskem spolu (8,60)
27
večji kot pri moškem spolu (6,80). Na nivoju bakterijskih rodov nismo zaznali vpliva spola na
učinek intervencije.
4.6.2 Starost preiskovancev
Pri raziskovanju morebitne povezave med starostjo preiskovancev in črevesno mikrobioto je

bilo nekaj spremenljivk normalno porazdeljenih. Na nivoju debel so bile normalno porazdeljene
razlike deležev bakterij iz debel Firmicutes, Bacteroidota in Proteobacteria, na nivoju rodov
pa razlike deležev bakterij iz rodov Bacteroides, Faecalibacterium, Alistipes, Roseburia,
Parabacteroides, Subdoligranulum in UCG 002. Za omenjene spremenljivke smo uporabili
parametrični test Pearsonov koeficient korelacije, ki je pokazal eno statistično povezavo na
nivoju debel. Izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta kaže na statistično značilno
šibko negativno povezavo med spremenljivkama starost in razlika deleža bakterij iz debla
Firmicutes v eksperimentalni skupini (rxy = -0,487; n = 17; p = 0,048). Za ostale deleže bakterij
brez normalne porazdelitve smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije rango v, ki je
pokazal eno statistično značilno povezavo. Izračun Spearmanovega koeficienta korelacije
rangov kaže na statistično značilno šibko pozitivno povezavo med spremenljivkama starost in
razlika deleža bakterij iz rodu Lachnospiraceae NK4A136 v eksperimentalni skupini (rxy =
0,602; n = 17; p = 0,011). Ostali izračuni niso pokazali statistično značilnih povezav.
4.7 Stabilnost črevesne mikrobiote v kontrolni skupini

V kontrolni skupini smo raziskovali, kako se relativna zastopanost bakterij na nivoju debel in
rodov spreminja tekom obdobja klinične študije in ali je črevesna mikrobiota preiskovancev v
kontrolni skupini stabilna. Pred izvedbo statističnih testov smo preverili normalnost
porazdelitve vsake posamezne spremenljivke pred in po zaključku študije.
Na nivoju debel bakterij so deleži posameznih debel v kontrolni skupini pred in po zaključku
študije primerljivi, kar je prikazano na sliki 14. Po pregledu normalnosti porazdelitve
spremenljivk smo za ugotavljanje statistično značilnih sprememb uporabili parni t-test za delež
bakterij iz debla Firmicutes. Parni t-test ni pokazal statistično značilne razlike (p = 0,964). Za
deleže bakterij iz ostalih debel, ki niso bile normalno porazdeljene, smo uporabili Wilcoxonov
test predznačenih rangov, ki ni pokazal statistično značilnih razlik med začetnim in končnim
deležem bakterij: Bacteroidota (p = 0,078), Proteobacteria (p = 0,140), Verrumicrobiota (p =
0,211), Actinobacteria (p = 0,394), Desulfobacteria (p = 0,211) in Cyanobacteria (p = 0,263).
Ker nismo zaznali značilnih sprememb na nivoju bakterijskih debel, lahko sklepamo, da je
črevesna mikrobna združba dokaj stabilna v nekem časovnem intervalu.
28
70,0
65,0
60,0

55,0
50,0
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
Bakterijsko deblo
Pred Potem
Slika 14: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih debel v kontrolni skupini pred in po študiji
V kontrolni skupini so se pojavile razlike v relativni zastopanosti bakterijskih rodov pred in po

zaključku študije. Za večino spremenljivk smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov,
ki je pokazal dve statistično značilni razliki in sicer med začetnim in končnim deležem bakterij
iz rodu Bacteroides (p = 0,018) in rodu Parabacteroides (p = 0,041). Ostali rezultati
omenjenega testa niso pokazali statistično značilnih razlik in tudi pri spremenljivki delež
bakterij iz rodu Subdoligranulum, pri kateri smo uporabili parni t-test, ni pokazal statistično
značilne razlike, kar je razvidno iz preglednice 9.
29
Preglednica 9: Pregled sprememb relativne zastopanosti bakterijskih rodov pred in po študiji v kontrolni
skupini

P vrednost
Bacteroides Pred 23,8 ± 19,6
0,018*
Potem 31,1 ± 13,7
Faecalibacterium Pred 8,9 ± 9,2
0,053
Potem 11,9 ± 8,2
Alistipes Pred 5,5 ± 3,8
0,156
Potem 4,3 ± 2,5
Sutterella Pred 3,4 ± 1,8
0,110
Potem 2,5 ± 3,1
Clostridia_UCG-014 Pred 3,4 ± 1,3
0,173
Potem 1,9 ± 1,5
Parabacteroides Pred 2,6 ± 1,6
0,041*
Potem 1,5 ± 1,1
Prevotella_9 Pred 2,2 ± 5,7
0,223
Potem 0,6 ± 2,0
Roseburia Pred 2,1 ± 2,7
0,099
Potem 2,1 ± 2,4
Christensenellaceae_R-7_group Pred 1,9 ± 1,6
0,379
Potem 2,0 ± 4,0
Subdoligranulum Pred 1,9 ± 1,3
0,130
Potem 1,5 ± 0,7
UCG-002 Pred 1,9 ± 1,4
0,638
Potem 1,4 ± 0,9
Lachnospiraceae_NK4A136_group Pred 1,7 ± 3,1
0,776
Potem 2,0 ± 2,7
Eubacterium_siraeum_group Pred 1,2 ± 0,9
0,638
Potem 1,2 ± 2,1
Agathobacter Pred 1,0 ± 1,4
0,300
Potem 2,2 ± 4,0
Anaeroplasma Pred 1,0 ± 8,7
1,000
Potem 1,0 ± 3,2
Legenda: SD, standardni odklon; *, statistična značilnost.
Na sliki 15 so prikazani deleži relativne zastopanosti bakterijskih debel pred in po študiji v

kontrolni skupini z označenimi statistično značilnimi razlikami. Statistično značilne razlike
črevesne mikrobne združbe na nivoju dveh rodov kažejo na to, da je mikrobna zd ružba
spremenljiva. Kateri zunanji dejavniki so botrovali povečanju relativne zastopanosti
Bacteroides težko pojasnimo, saj preiskovanci niso spreminjali prehranskih nava d, telesne
aktivnosti, niso uživali antibiotikov, itd. Tudi uživanje placebo prehranskega dopolnila, ki je
vsebovalo koruzni škrob, naj ne bi vplivalo na to spremembo, saj imajo bakterije iz rodu
Bacteroides pozititvno povezavo z dolgoročnimi prehranskimi navad ami, pri katerih
30
prevladujejo beljakovine živalskega izvora in nasičene maščobne kisline (Wu idr., 2011), višje
vrednosti deleža teh bakterij pa so značilne za zahodnjaški način prehrane (Lin idr., 2013).
70,0
65,0 *
60,0
55,0
50,0
45,0
40,0
35,0
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0 *
5,0
0,0
Bakterijski rod
Pred Potem
Slika 15: Graf primerjave relativne zastopanosti bakterijskih rodov v kontrolni skupini pred in po študiji
31
5 RAZPRAVA
Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako uživanje prehranskega dopolnila s HE vpliva
na sestavo črevesne mikrobiote, pridobljene rezultate pa smo primerjali s podatki iz kontrolne
skupine. Vključeni preiskovanci v klinični študiji so bile zdrave, odrasle osebe nad 54. letom
starosti brez znanih alergij na glive, ki niso bile zdravljene z antibiotiki v zadnjih 3 mesecih
pred začetkom študije. Zaradi slabše odzivnosti pri zbiranju prijav za sodelovanje v klinični
študiji, so bili sprejeti tudi preiskovanci, ki niso ustrezali vsem vključitvenim kriterijem (dva
preiskovanca nista izpolnjevala vključitvenega pogoja starosti). Za obdobje 8 tednov so bili
naključno razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je uživala prehransko dopolnilo s HE in
kontrolno skupino, ki je uživala placebo prehransko dopolnilo. V sklopu analize sestave
črevesne mikrobiote je bilo analiziranih 32 vzorcev blata, ker ena preiskovanka iz
eksperimentalne skupine svojega vzorca pred začetkom in po intervenciji ni oddala.
Za zagotavljanje izključevanja dejavnika vpliva spremembe prehranskih navad na sestavo

črevesne mikrobiote, smo v sklopu študije spremljali tudi prehranske navade preiskovancev, ki
smo jih analizirali s pomočjo oddanih 3-dnevnih prehranskih dnevnikov na začetku in po 8
tednih intervencije. Pri analizi primerjave energijskega vnosa v eksperimentalni in kotrolni
skupini pred in po intervenciji ni prišlo do statistično značilnih razlik. Pri analizi hranilnega
vnosa je prišlo do statistično značilne spremembe v eksperimentalni skupini in sicer pri vnosu
prehranskih vlaknin, ki se je tekom intervencije zmanjšal. Glede na poročila iz literature,
predstavljajo prehranske vlaknine eno izmed pomembnejših prehranskih komponent, ki
vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote (Myhrstad, Tunsjø, Charnock in Telle-Hansen, 2020),
zato je to pri interpretaciji rezultatov potrebno tudi upoštevati. Pri ostalih hranilih ni prišlo do
statistično značilnih razlik v posameznih skupinah. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo,
da v času intervencije ni prišlo do večjih sprememb v prehranskih navad tako v eksperimentalni,
kot tudi kontrolni skupini, vendar bi bilo za popolno izključitev vpliva dejavnika prehrane na
črevesno mikrobioto potrebno dolgoročno spremljanje prehranskih navad ah tekom intervencije
s poudarkom na količini prehranskih vlaknin v prehrani. Prav tako smo v obdobju intervencije
spremljali telesno sestavo, za katero bi bilo možno, da bi se v daljšem obdobju spremenila.
Rezultati analize kažejo na to, da ni prišlo do statistično značilnih razlik med vrednostmi ITM
pred in po intervenciji v obeh skupinah, poleg tega ni bilo razlike med sku pinama. Statistično
značilna razlika se je pojavila pri nivoju VF v eksperimentalni skupini, poleg tega pa je prišlo
do razlike med končnim in začetnim stanjem VF tudi med skupinama.
V slovenski populaciji imamo na voljo malo podatkov o sestavi črevesne mikrobiote v odrasli
populaciji, zato smo primerjali pridobljene podatke o relativni zastopanosti bakterij na nivoju
debel in rodov s podatki, ki sta jih v svoji študiji pridobila Mahnič in Rupnik (2018). Ugotovili
smo, da so največji delež v relativni zastopanosti bakterij na nivoju debel zajemale bakterije iz
debel Firmicutes in Bacteroidota, tako pri podatkih iz naše študije, kot tudi iz študije v
slovenski kohorti. Deleži najpogosteje zastopanih bakterijskih debel sovpadajo tudi s podatki
iz literature, ki navajajo, da 90 % vseh MO v črevesni mikrobioti zdrave osebe predstavljajo
bakterije iz omenjenih dveh bakterijskih debel (Tremaroli in Backhed, 2012). Tretje
32
najpogosteje zastopano bakterijsko deblo v slovenski populaciji, v kohorti in naši študiji, je

deblo Proteobacteria, do sprememb v velikosti deležev pa je prišlo pri ostalih najpogosteje
zastopanih deblih. Naši podatki so na četrto mesto uvrstili bakterije iz debla Verrumicrobiota,
ki jim sledi deblo Actinobacteria, podatki iz slovenske kohorte pa so bili v obratnem vrstnem
redu. Na nivoju rodov bakterij naših rezultatov s slovensko kohorto ne moremo primerjati, ker
nismo analizirali zastopanosti bakterij na nivoju rodov na podlagi kriterijev za vključitev v jedro
črevesne mikrobiote.
Med črevesno mikrobioto, gostom in zunanjim okoljem je dinamično ravnovejse, ki pa če je

moteno, vpliva na spremembo v ekosistemu črevesne mikrobiote (Yin idr., 2020). Glede na to,
da je s staranjem črevesje bolj izpostavljeno fiziološkim spremembam, ki vplivajo na presnovo
in absorpcijo (Camilleri, Lee, Viramontes, Bharucha in Tangalos, 2000; Kleessen, Sykura,
Zunft in Blaut, 1997) ter imunsko funkcijo (Franceschi idr., 2000), je smiselno raziskovati tudi
zunanje dejavnike, ki lahko prispevajo k optimizaciji stanja. Spremembe v črevesni mikrobioti
so dinamične, dejavnikov vpliva na sestavo pa je ogromno (Xie idr., 2021). Eden izmed
pomembnih dejavnikov vpliva je tudi prehrana (Tremaroli in Backhed, 2012). Glede na
povečanje zanimanja za uživanje različnih vrst užitnih gob na parametre zdravja, je na voljo
vedno več podatkov tudi o ugodnih učinkih HE. Gobe so lahko obravnavane kot potencialni
prebiotiki za izboljšanje sestave črevesne mikrobiote in posledično morebitno izboljšanje
zdravja gostitelja z mehanizmi, kot so regulacija zastopanosti MO, znižanje pojavnosti virusnih
okužb in GIT motenj (Yadav in Negi, 2021). V izvedeni klinični študiji nas je zanimalo, kako
lahko uživanje prehranskega dopolnila s HE v 8-tedenskem obdobju vpliva na sestavo črevesno
mikrobiote preiskovancev v primerjavi s sestavo črevesne mikrobiote preiskovancev v
kontrolni skupini. Pred začetkom intervencije so se med skupinama pojavile razlike v deležu
bakterij iz debel Proteobacteria (p = 0,008) in Desulfobacterota (p = 0,004) ter bakterij iz rodu
Clostridia UCG-014 (p = 0,030). Učinek intervencije se ni izrazil na nivoju bakterijskih debel,
ker nismo zaznali statistično značilnih razlik med začetnim in končnim stanjem za 7 navedenih
debel. Tudi na nivoju bakterijskih rodov, ki so bili zastopani v več kot 1 % relativne
zastopanosti se učinki intervencije niso pokazali. Statistično značilne razlike smo zaznali v 4
rodovih, ki so imeli relativno zastopanost manj kot 1 %. Ti rodovi so bili naslednji:
Intestinimonas (p = 0,040), Gastranaerophilales (p = 0,038) in Tyzzerella (p = 0,028). Poleg
tega se je statistično značilna razlika pokazala tudi pri bakterijah iz družine Flavobacteriaceae
(p = 0,042). Relativna zastopanost se je pri bakterijah iz rodu Instestinimonas zmanjšala, pri
ostalih dveh rodovih in družini pa povečala. Glede na to, da imajo bakterije iz rodu
Intestinimonas pomembno metabolno vlogo, ki vključuje tudi proizvodnjo butirata iz
sladkorjev in aminokislin (Bui idr., 2016), je rezultat znižanja v eksperimentalni skupini tekom
intervencije smiselno preveriti v nadaljnjih študijah za primerjavo rezultatov. Bakterije iz rodu
Gastranaerophilales so tesno povezane s človeškim in živalskim črevesnim okoljem (Hu in
Rzymski, 2022), za katere se je pri miših s pomanjkanjem določenih genov z vplivom na
depresivno in tesnobno vedenje, ki so bile izpostavljene kroničnemu nepredvidljivemu stresu,
pokazalo povečanje relativne zastopanosti bakterij (Inserra idr., 2019). Predvideva se, da je
povečanje relativne zastopanosti omenjenih bakterij ugodno za gostitelja, saj naj bi bakterije
sodelovale pri vzdrževanju večjega antioksidativnega potenciala in pri premagovanju stresnih
33
situacij. Natančne biološke funkcije Gastranaerophilales ne poznamo, a kljub temu se

domneva, da imajo ugoden učinek na svoje gostitelje, saj so pomemben vir vitaminov B in K
(Di Rienzi et al., 2013). Za relativno zastopanost bakterij iz rodu Tyzzerella podskupina 4 je
študija pri otrocih z motnjami avtističnega spektra pokazala nižje deleže (Ma idr., 2019).
Povečanje relativne zastopanosti omenjenih rodov lahko posledično povezujemo z ugodnim
vplivom na zdravje, sploh v povezavi s pshiološkim in psihiatričnim stanjem posameznika. Za
bakterije iz družine Flavobacteriaceae pa je na voljo malo podatkov o kliničnem vplivu na
zdravje človeka. Kljub temu da je na razpolago malo podatkov, je pred kratkim italijanska
študija potrdila, da so bakterije, ki pripadajo deblu Bacteroidota in so predstavnice rodov
Flavobacterium in Bacteroides ter družine Flavobacteriaceae biomarkerji oseb z normalno
telesno maso in zdravim metabolnim profilom, medtem ko pri posameznikih z debelostjo
prevladujejo bakterije iz debla Firmicutes, pri čemer izstopa bakterijska družina
Lachnospiraceae, poleg tega pa so prisotni tudi bakterijski rodovi Megasphaera iz debla
Bacillota in Escherichia iz debla Pseudomonadota ter bakterija Escherichia albertii iz debla
Pseudomonadota (Palmas idr., 2021). Povečanje zastopanosti bakterij iz družine
Flavobacteriaceae je zato izjemnega pomena in zaželeno z vidika ohranjanja metabolnega
zdravja.
Pri opazovanju morebitnih razlik tekom intervencije med skupinama, kjer smo opazovali
primerjavo razlike deležev relativne zastopanosti bakterij na nivoju d ebel in rodov, nismo
zaznali statistično značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino na nivoju
bakterijskih debel. Tudi na nivoju bakterijskih rodov, ki so bili prisotni v vsaj 1 % relativne
zastopanosti nismo zaznali razlike med skupinama. Statistično značilno razliko med skupinama
smo zaznali samo v primeru bakterij iz družine Flavobacteriaceae (p = 0,003). Za bakterije iz
te družine je znano, da pozitivno korelirajo s točkami MedDiet, ki ponazarja upoštevanje
mediteranskega načina prehrane, ki ima pomembno zaščitno vlogo v preventivi pred različnimi
boleznimi, vključno z debelostjo (Palmas idr., 2021). Poleg tega aktualne študije kažejo, da
polifenoli in prehranske vlaknine v sklopu mediteranske prehrane pozitivno vplivajo na
spremembo črevesne mikrobiote (Gutiérrez-Díaz, Fernández-Navarro, Sánchez, Margolles in
González, 2016), kar se je pokazalo tudi v povečanju relativne zastopanosti bakterij iz rodu
Flavobacterium po dodajanju kvercetina pri miših z inducirano nealkoholno zamaščenostjo
jeter (Porras idr., 2017). Na podlagi tega je pomembno izpostaviti, da lahko uživanje HE vpliva
na relativno zastopanost bakterij iz družine Flavobacteriaceae v primerjavi s kontrolno
skupino, kar ima pomembno vlogo pri oblikovanju optimalnega načina prehrane v povezavi z
ohranjanjem metabolnega zdravja. Glede na to, da se je pojavila razlika med skupinama samo
v primeru enega manj zastopanega bakterijskega rodu, lahko prvo hipotezo ovržem o, kljub
temu da je prišlo do spremembe v pestrosti črevesne mikrobne združbe. Glede na to, da je nižja
pestrost črevesne mikrobne združbe povezana s parametri inzulinske rezistence, slabšo kontrolo
ravni glukoze v krvi, sistemskim vnetjem (Zouiouich idr., 2021) in drugimi parametri
metabolnega zdravja, je intervencija, ki lahko vpliva na povečanje pestrosti črevesne mikrobne
združbe, ena izmed potencialnih mehanizmov za izboljšavo metabolnega zdravja.
34
Rezultate smo primerjali tudi z rezultati pilotne študije, ki so jo izvedli Xie idr. (2021), v kateri
se je na nivoju rodov povečala relativna zastopanost koristnih bakterij, npr. bakterij iz rodu
Bifidobacterium in Bacteroides, prišlo pa je tudi do povečanja relativne zastopanosti bakterij,
ki proizvajajo SCFA, npr. bakterije iz rodu Roseburia in Faecalibacterium (Xie, idr., 2021). V
naših primerih je prišlo v eksperimentalni skupini po intervenciji do znižanja količine bakterij
iz rodu Bacteroides in Faecalibacterium ter do nespremenjene vrednosti bakterij iz rodu
Roseburia, a nobena sprememba ni bila statistično značilna. Študiji je bilo sicer težje primerjati,
ker nista imeli podobnega protokola poteka študije, tj. primerjalna študija je imela zelo majhen
vzorec preiskovancev, katerega povprečna starost je bila precej nižja, obdobje uživanja
prehranskega dopolnila je bilo 7 tednov krajše, ni imela kontrolne skupine z uporabo placebo
prehranskega dopolnila in med podatki o značilnostih prehranskega dopolnila ni bilo določeno,
za kakšno količino bioaktivnih komponent iz HE je šlo.
Na samo sestavo črevesne mikrobiote lahko vpliva tudi spol in sicer literatura navaja razlike
med moškim in ženskim spolom v sestavi mikrobne združbe v različnih življenjskih obdobjih.
V obdobju 20-89. leta starosti, Oki idr. (2016) navajajo večjo količino bakterij iz družine
Prevotellaceae pri moških in večjo količino bakterij iz družine Ruminococcaceae pri ženskah
v japonski populaciji. Takagi idr. (2018) pa v japonski populaciji navajajo višje količine bakterij
iz rodov Prevotella, Megamonas, Megasphaera, Fusobacterium pri moških in višje količine
bakterij iz rodov Ruminococcus, Bifidobacterium in Akkermansia pri ženskah v primerjavi z
nasprotnim spolom. V sklopu klinične študije smo raziskovali tudi, če lahko spol in starost
preiskovancev v eksperimentalni skupini vplivata na učinek prehranskega dopolnila s HE.
Razlike med moškim in ženskim spolom v vplivu na intervencijo so se pokazale pri bakterijah
iz debla Actinobacteria (p = 0,023) in debla Bacteroidota (p = 0,016), pri bakterijskih rodovih
pa nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri bakterijah iz debla Actinobacteria je bil
povprečen rang pri ženskem spolu večji kot pri moškem, kar se je pokazalo tudi pri bakterijah
iz debla Bacteroidota. Podatki iz literature za bakterije iz debla Actinobacteria navajajo večjo
relativno zastopanost pri ženskem spolu v italijanski populaciji (Borgo idr., 2018). Poleg tega
navajajo nižjo relativno zastopanost bakterij iz debla Bacteroidota pri ženskem spolu v ameriški
populaciji (Dominianni idr., 2015), medtem ko španska študija ni pokazala razlik med spoloma
v raznolikosti mikrobne združbe, tudi na nivoju bakterijskih debel (Haro idr., 2016), vendar je
podatke iz literature težje primerjati z rezultati zaradi različnih protokolov analize vzorcev in
različnih značilnosti preiskovancev v vzorcih. Tudi starost ima pomembno vlogo pri sestavi
črevesne mikrobiote, glede na to, da se najbolj vidno spreminja razmerje deležev bakterij iz
debla Firmicutes in Bacteroidota z naraščanjem starosti. Literatura navaja višje deleže bakterij
iz debla Firmicutes pri mlajših posameznikih in višje deleže bakterij iz rodu Bacteroidota v
starejši populaciji (Mariat idr., 2009). Rezultati vpliva starosti na učinek intervencije so
pokazali šibko negativno povezavo med starostjo in razliko deleža bakterij iz debla Firmicutes
(p = 0,048) in šibko pozitivno povezavo med starostjo in razliko deleža bakterij iz rodu
Lachnospiraceae NK4A136 (p = 0,011). Hipotezo o vplivu starosti in spola na učinek
intervencije lahko na podlagi predstavljenih podatkov o razlikah potrdimo.
35
V sklopu zadnje hipoteze nas je zanimalo ali je bila sestava črevesne mikrobiote v kontrolni
skupini, ki je uživala placebo prehransko dopolnilo v obdobju 8 tednov , stabilna. Na nivoju
debel ni prišlo do statistično značilnih razlik med začetnim in končnim stanjem relativne
zastopanosti bakterij. Na nivoju rodov je prišlo do statistično značilne razlike v de ležu bakterij
iz rodu Bacteroides (p = 0,018) in Parabacteroides (p = 0,041). Dejavnikov za spremembo je
lahko več, zato je težje določiti samo enega, ki bi lahko bil ključen za to spremembo v času
intervencije. Na podlagi rezultatov lahko ovržemo zadnjo hipotezo.
Pri primerjavi rezultatov iz izvedene klinične študije z rezultati iz literature se je pojavilo kar
nekaj izzivov. Že na nivoju raziskovanja vpliva uživanja HE na živalskih modelih se je pojavila
težava pri interpretaciji rezultatov zaradi različno zastavljenih protokolov študije. Podobna
težava se je pojavila tudi pri primerjavi sestave črevesne mikrobiote na živalskih modelih po
uživanju HE, ker so različni protokoli uporabljali različne metod ologije analize črevesne
mikrobiote. Zaradi uporabe različne tehnologije za analizo bakterijske zastopanosti in
posploševanja rezultatov študij, ki so izvedene na različnih populacijah in geografskih
lokacijah, lahko pride do težav pri interpretaciji rezultatov študij in nevarnosti izkrivljanja
realnosti podatkov (Mueller idr., 2006). Na nivoju kliničnih študij so teme raziskovanja
usmerjene predvsem v raziskovanje vpliva uživanja HE v povezavi z morebitno
nevroprotektivno vlogo na nivoju depresije, tesnobe, kognitivnih motenj in upada, zato ni na
voljo veliko študij o vplivu uživanja HE na ostale parametre zdravja. Podobna težava se po javlja
tudi v kategoriji raziskovanja vpliva uživanja HE na sestavo črevesne mikrobiote, kjer je na
voljo še manj študij. Poleg tega lahko še en izziv na vseh nivojih študij predstavljajo primerjave
različnih uporabljenih prehranskih oblik HE v protokolih študij – funkcionalna živila ali
prehranska dopolnila, različne oblike ekstraktov, uporabljene izolirane različne bioaktivne
komponente v različnih količinah, itd.
Glede na omenjene rezultate študije, bi se tudi protokol izvedene študije dalo izboljšati.
Smiselno bi bilo analizirati tretji vzorec blata po določenem času po zaključku uživanja
prehranskega dopolnila s HE. Naslednjo omejitev v študiji predstavlja majhen vzorec, ki smo
ga s težavo pridobili zaradi zbiranja prijav v času svetovne epidemije COVID-19. Velikost
vzorca vpliva tudi na izbor statističnih testov, saj so bili uporabljeni tudi statistični testi, ki so
bolj zanesljivi v primeru večjih vzorcev, npr. nad 50 preiskovancev.
Na področju uživanja gob v različnih prehranskih oblikah z namenom sprememb v sestavi

črevesne mikrobiote bi bilo potrebno narediti več kliničnih študij, ki bi imele primerljive
metode analize črevesne mikrobiote. Trenutno je namreč na voljo premajhno število kliničnih
študij, ki bi lahko predstavljale osnovo za sestavo prehranskih priporočil za uživanje HE v
različnih populacijah. Če pa bi do sprememb prišlo, pa je pomembno upoštevati tudi to, da MO,
ki se odzivajo na način prehrane, predstavljajo majhen delež celotne mikrobne združbe, zato je
pomembno, da se razišče ali so te spremembe v populaciji dovolj za zagotavljanje fizioloških
sprememb v organizmu gostitelja (Gentile in Weir, 2018).
36
6 ZAKLJUČEK
Pregled študij na temo vpliva uživanja HE na zdravje in sestavo črevesne mikrobiote na nivoju
različnih organizmov kaže na nekonsistentne rezultate. Posamezni ugodni učinki uživanja HE
na zdravje se kažejo na nivoju živalskih modelov, saj je bilo v sklopu posameznih študij
pokazanih nekaj ugodnih učinkov na zdravje, npr. nevroprotektivna vloga, ki se raziskuje tudi
na nivoju kliničnih študij. Glede na nekonsistentnost rezultatov manjšega števila študij na temo
vpliva uživanja HE na sestavo črevesne mikrobiote na nivoju živalskih modelov in kliničnih
študij je trenutno težko trditi, da ima uživanje HE ugodne učinke na sestavo črevesne
mikrobiote.
Pri interpretaciji rezultatov se je pomembno zavedati, da so protokoli posameznih študij

različno zastavljeni (uporaba placebo kontroliranega protokola, velikost vzorcev, značilnosti
preiskovancev, trajanje študije, oblika uživanja HE, uporabljena količina bioaktivnih
komponent) in da so aktualni viri rezultatov trenutno težje primerljivi med seboj.
Vsekakor je potrebno v prihodnje izvesti večje število študij, ki b odo imele primerljive
protokole poteka študije in primerljive metode analize črevesne mikrobiote z namenom večje
primerljivosti rezultatov, ki je dodatno otežena s specifičnimi značilnostmi sestav e črevesne
mikrobiote glede na lokacijo izvedbe študije in vzorca zajetih preiskovancev. Trenutno n i
dovolj podatkov, da bi lahko oblikovali priporočila za vnos prehranskega dopolnila s HE z
namenom ugodnega vpliva na sestavo črevesne mikrobiote in povezanih ugodnih učinkov na
zdravje.
37
7 VIRI
Bäckhed, F., Ley, R. E., Sonnenburg, J. L., Peterson, D. A. in Gorson, J. I. (2005). Host -
bacterial mutualism in the human intestine. Science, 307(5717), 1915-1920.
https://doi.org/10.1126/science.1104816.
Balan, V., Munafo, J. P., Pattathil, S., Merritt, B. B., Venketachalam, S. in Ng, W. O. (2018).
Protocols to evaluate the nutritional and potential health benefits of edible mushrooms.
Current biotechnology, 7(8), 34-58.
https://doi.org/10.2174/2211550105666160503170750
Biasucci, G. Rubini, M., Riboni, S., Morelli, L., Bessi, E. in Retetangos, C. (2010). Mode of
delivery affects the bacterial community in the newborn gut. Early human development,
86(suppl. 1), 13-15. https://doi.org/10.1016/j.earlhumdev.2010.01.004.
Boddy, L., Crockatt, M. E. in Ainsworth, A. M. (2011). Ecology of Hericium cirrhatum, H.

coralloides and H. erinaceus in the UK. Fungal ecology, 4(2), 163-173.
https://doi.org/10.1016/j.funeco.2010.10.001
Booijink, C. C. G. M., El-Aidy, S., Rajilić-Stojanović, M., Heilig, H. G. H. J., Troost, F. J.,
Smidt, H., ... Zoetendal, E. G. (2010). High temporal and inter-individual variation
detected in the human ileal microbiota. Environmental microbiology, 12(12), 3213-
3227. https://doi.org/10.1111/j.14622920.2010.02294.x.
Borgo, F., Garbossa, S., Riva, A., Severgnini, M., Luigiano, C., Benetti, A., ... Borghi, E.
(2018). Body mass index and sex affect diverse microbial niches within the gut.
Frontiers in microbiology, 9, 213. https://doi.org/10.3389/fmicb.2018.00213
Bui, T. P. N., Shetty, S. A., Lagkouvardos, I., Ritari, J., Chamlagain, B., Douillard, F. P., ... de
Vos, W. M. (2016). Comparative genomics and physiology of the butyrate-producing
bacterium Intestinimonas butyriciproducens. Environmental microbiology reports, 8(6),
1024-1037. https://doi.org/10.1111/1758-2229.12483.
Caitriona, M. G. in Paul, D. C. (2013). Role of the gut microbiota in health and chronic
gastrointestinal disease: understanding a hidden metabolic organ. Therapeutic advances
in gastroenterology, 6(4), 295-308. https://doi.org/10.1177/1756283X13482996
Camilleri, M., Lee, J. S., Viramontes, B., Bharucha, A. E. in Tangalos, E. G. (2000). Insights
into the pathophysiology and mechanisms of constipation, irritable bowel syndrome,
and diverticulosis in older people. Journal of the American geriatrics society, 48(9),
1142-1150. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2000.tb04793.x.
Chen, Y., Zhou, J. in Wang, L. (2021). Role and mechanism of gut microbiota in human disease.
Frontiers in cellular and infection microbiology, 11.
https://doi.org/10.3389/fcimb.2021.625913.
Choi, W. S., Kim, C. J., Park, B. S., Lee, S. E., Takeoka, G. R., Kim, D. G., ... Kim, J. H. (2005).
Inhibitory effect on proliferation of vascular smooth muscle cells and protective effect
on CCl(4)-induced hepatic damage of HEAI extract. Journal of ethnopharmacology,
100(1-2), 176-179. https://doi.org/10.1016/j.jep.2005.02.037.
38
Claesson, M. J., Cusack, S., O'Sullivan, O., Greene-Diniz, R., de Weerd, H., Flannery, E., ...
O'Toole, P. W. (2010). Composition, variability, and temporal stability of the intestinal
microbiota of the elderly. Proceedings of the National academy of sciences of the United
States of America, 108(1), 4586-4591. https://doi.org/10.1073/pnas.1000097107
Cohen, N., Cohen, J., Asatiani, M. D., Varshney, V. K., Yu, H. T., Yang, Y. C., ... Wasser, S.
P. (2014). Chemical composition and nutritional and medicinal value of fruit bodies and
submerged cultured mycelia of culinary-medicinal higher Basidiomycetes mushrooms.
International journal of medicinal mushrooms, 16(3), 273-291.
https://doi.org/10.1615/intjmedmushr.v16.i3.80.
Di Rienzi, S. C., Sharon, I., Wrighton, K. C., Koren, O. M., Hug, L. A., Thomas, B. C., ... Ley,
R. E. (2013). The human gut and groundwater harbor non -photosynthetic bacteria
belonging to a new candidate phylum sibling to Cyanobacteria. Elife, 2.
https://doi.org/10.7554/eLife.01102.
Diling, C., Chaoqun, Z., Jian, Y., Jian, L., Jiyan, S., Yizhen, X. in Guoxiao, L. (2017).
Immunomodulatory activities of a fungal protein extracted from Hericium erinaceus
through regulating the gut microbiota. Frontiers in immunology, 8, 666.
https://doi.org/10.3389/fimmu.2017.00666.
Diling, C., Xin, Y., Chaoqun, Z., Jian, Y., Xiaocui, T., Jun, C., Ou, S. in Yizhen, X. (2017).
Extracts from Hericium erinaceus relieve inflammatory bowel disease by regulating
immunity and gut microbiota. Oncotarget, 8(49), 85838-85857.
https://doi.org/10.18632/oncotarget.20689
Dominianni, C., Sinha, R., Goedert, J. J., Pei, Z., Yang, L., Hayes, R. B. in Ahn, J. (2015). Sex,
body mass index, and dietary fiber intake influence the human gut microbiome. PloS
one, 10(4). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0124599.
Eggesbø, M., Moen, B., Peddada, S., Baird, D., Rugtveit, J., Midtvedt, T., ... Rudi, K. (2011).
Development of gut microbiota in infants not exposed to medical interventions. Journal
of pathology, microbiology and immunology, 119 (1), 17-35.
https://doi.org/10.1111/j.1600-0463.2010.02688.x
Faith, J. J., Guruge, J. L., Charbonneau, M., Subramanian, S., Seedorf, H., Goodman, A. L., ...
Gordon, J. I. (2013). The long-term stability of the human gut microbiota. Science,
341(6141). https://doi.org/DOI:10.1126/science.1237439
Fallani, M., Amarri, S., Uusijarvi, A., Adam, R., Khanna, S., Aguilera, M., ... The infabio team
(2011). Determinants of the human infant intestinal microbiota after the introduction of
first complementary foods in infant samples from five European centres. Microbiology
(reading), 157(5), 1385-1392. https://doi.org/10.1099/mic.0.042143-0.
Fallani, M., Young, D., Scott, J., Norin, E., Amarri, S., Adam, R., ... Other members of the
INFABIO team (2010). Intestinal microbiota of 6-week-old infants across Europe:
geographic influence beyond delivery mode, breast-feeding, and antibiotics. Journal of
pediatric gastroenterology and nutrition, 51(1), 77-84.
https://doi.org/10.1097/MPG.0b013e3181d1b11e.
39
Falony, G., Jossens, M., Vieira-Silva, S., Wang, J., Darzi, Y., Faust, K., ... Raes, J. (2016).
Population-level analysis of gut microbiome variation. Science, 352(6285), 560-564.
https://doi.org/10.1126/science.aad3503.
Favier, C. F., Vaughan, E. E., De Vos, W. M. in Akkermans, A. D. (2002). Molec ular

monitoring of succession of bacterial communities in human neonates. Applied and
environmental microbiology, 68(1), 219-226. https://doi.org/10.1128/AEM.68.1.219-
226.2002.
Flint, H. J., Scott, K. P., Louis, P. in Duncan, S. H. (2012). The role of the gut microbiota in
nutrition and health. Nature reviews gastroenterology & hepatology, 9(10), 577-589.
https://doi.org/10.1038/nrgastro.2012.156.
Franceschi, C., Bonafè, M., Valensin, S., Olivieri, F., De Luca, M., Ottaviani, E. in De
Benedictis, G. (2000). Inflamm-aging. An evolutionary perspective on
immunosenescence. Annals of the New York academy of sciences, 908, 244-254.
https://doi.org/10.1111/j.1749-6632.2000.tb06651.x.
Friedman, M. (2015). Chemistry, nutrition, and health-promoting properties of Hericium

erinaceus (lion’s mane) mushroom fruiting bodies and mycelia and their bioactive
compounds. Journal of agricultural and food chemistry, 63, 7108-7123.
https://doi.org/10.1021/acs.jafc.5b02914
Gentile, C. L. in Weir, T. L. (2018). The gut microbiota at the intersection of diet and human
health. Science, 362(6416), 776-780. https://doi.org/10.1126/science.aau5812.
Gutiérrez-Díaz, I., Fernández-Navarro, T., Sánchez, B., Margolles, A. in González, S. (2016).

Mediterranean diet and faecal microbiota: a transversal study. Food & function, 7(5),
2347-2356. https://doi.org/10.1039/c6fo00105j.
Han, Z. H., Ye, J. M. in Wang, G. F. (2013). Evaluation of in vivo an tioxidant activity of

Hericium erinaceus polysaccharides. International journal of biological
macromolecules, 52, 66-71. https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2012.09.009
Harmsen, H. J., Wildeboer-Veloo, A. C., Raangs, G. C., Wagendorp, A. A., Klijn, N., Bindels,
J. G. in Welling, G. W. (2000). Analysis of intestinal flora development in breast-fed
and formula-fed infants by using molecular identification and detection meth ods.
Journal of pediatric gastroenterology and nutrition, 30 (1), 61-71.
https://doi.org/10.1097/00005176-200001000-00019.
Haro, C., Rangel-Zúñiga, O. A., Alcalá-Díaz, J. F., Gómez-Delgado, F., Pérez-Martínez, P.,
Delgado-Lista, J, ... Camargo, A. (2016). Intestinal microbiota is influenced by gender
and body mass index. PloS one, 11(5). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0154090
Hayashi, H., Sakamoto, M., Kitahara, M. in Benno, Y. (2003). Molecular analysis of fecal
microbiota in elderly individuals using 16S rDNA library and T-RFLP. Microbiology
and immunology, 47(8), 557-570. https://doi.org/10.1111/j.1348-0421.2003.tb03418.x.
He, X., Wang, X., Fang, J., Chang, Y., Ning, N., Guo, H., ... Zhao, Z. (2017). Structures,
biological activities, and industrial applications of the polysaccharides from Hericium
40
erinaceus (Lion’s Mane) mushroom: a review. International journal of biological

macromolecules, 97, 228-237. https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2017.01.040
Hu, C. in Rzymski, P. (2022). Review non-photosynthetic melainabacteria (cyanobacteria) in

human gut: characteristics and association with health. Life, 12, 476.
https://doi.org/10.3390/life12040476
Huse, S. M., Ye, Y., Zhou, Y. in Fodor, A. A. (2012). A core human microbiome as viewed
through 16S rRNA sequence clusters. PloS ONE, 7(6).
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0034242
Huurre, A. A., Kalliomäki, M., Rautava, S., Rinne, M., Salminen, S. in Isolauri, E. (2008).
Mode of delivery - effects on gut microbiota and humoral immunity. Neonatology,
93(4), 236-240. https://doi.org/10.1159/000111102.
Inserra, A., Choo, J. M., Lewis, M. D., Rogers, G. B., Wong, M. L. in Licinio, J. (2019). Mice
lacking Casp1, Ifngr and Nos2 genes exhibit altered depressiveand anxiety -like
behaviour, and gut microbiome composition. Scientific reports, 9.
https://doi.org/10.1038/s41598-018-38055-8
Jin, M., Zhu, Y., Shao, D., Zhao, K., Xu, C., Li, Q., ... Shi, J. (2017). Effects of polysaccharide
from mycelia of Ganoderma lucidum on intestinal barrier functions of rats. International
journal of biological macromolecules, 94, 1-9.
https://doi.org/10.1016/j.ijbiomac.2016.09.099
Khan, M. A., Tania, M., Liu, R. in Rahman, M. M. (2013). Hericium erinaceus: an edible
mushroom with medicinal values. Journal of complementary and integrative medicine,
10(1). https://doi.org/10.1515/jcim-2013-0001
Klaassens, E. S., Boesten, R. J., Haarman, M., Knol, J., Schuren, F. H., Vaughan, E. E. in de
Vos, W. M. (2009). Mixed-species genomic microarray analysis of fecal samples
reveals differential transcriptional responses of bifidobacteria in breast- and formula-
fed infants. Applied and environmental microbiology, 75(9), 2668-2676.
https://doi.org10.1128/AEM.02492-08/
Kleessen, B., Sykura, B., Zunft, H. J. in Blaut, M. (1997). Effects of inulin and lactose on fecal
microflora, microbial activity, and bowel habit in elderly constipated persons. American
journal of clinical nutrition, 65(5), 1397-1402. https://doi.org/10.1093/ajcn/65.5.1397.
Li, I. C., Chang, H. H., Lin, C. H., Chen, W. P., Lu, T. H., Lee, L. Y., ... Lin , D. P. C. (2020).
Prevention of early Alzheimer’s disease by erinacine a-enriched Hericium erinaceus
mycelia pilot double-blind placebo-controlled study. Frontiers in aging neuroscience,
12, 155. https://doi.org/10.3389/fnagi.2020.00155
Li, I. C., Lee, L. Y., Tzeng, T. T., Chen, W. P., Chen, Y. P., Shiao, Y. J., ... Chen, C. C. (2018).
Neurohealth properties of Hericium erinaceus mycelia enriched with erinacines.
Behavioural neurology, e5802634. https://doi.org/10.1155/2018/5802634
41
Li, M., Yu, L., Zhao, J., Zhang, H., Chen, W., Zhai, Q. in Tian, F. (2021). Role of dietary edible
mushrooms in the modulation of gut microbiota. Journal of functional foods, 83.
https://doi.org/10.1016/j.jff.2021.104538
Liang, B., Guo, Z., Xie, F. in Zhao, A. (2013). Antihyperglycemic and antihyperlipidemic
activities of aqueous extract of Hericium erinaceus in experimental diabetic rats. BMC
Complementary medicine and therapies, 13, 253. https://doi.org/10.1186/1472-6882-
13-253.
Liang, J., Zhang, M., Wang, X., Ren, Y., Yue, T. Wang, Z., ... Gao, Z. (2021). Edible fungal
polysaccharides, the gut microbiota, and host health. Carbohydrate polymers, 273.
https://doi.org/10.1016/j.carbpol.2021.118558
Lin, A., Bik, E. M., Costello, E. K., Dethlefsen, L., Haque, R., Relman, D. A., ... Singh, U.
(2013). Distinct distal gut microbiome diversity and composition in healthy children
from Bangladesh and the United States. PloS ONE, 8(1).
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0053838.
Liu, J., Du, C., Wang, Y. in Yu, Z. (2015). Anti-fatigue activities of polysaccharides extracted
from Hericium erinaceus. Experimental and therapeutic medicine, 9(2), 483-487.
https://doi.org/10.3892/etm.2014.2139.
Liu, J., Wang, W., Hu, Q., Wu, X., Xu, H., Su, A., Xie, M. in Yang, W. (2022). Bioactivities
and molecular mechanisms of polysaccharides from Hericium erinaceus. Journal of
future foods, 2(2), 103-111. https://doi.org/10.1016/j.jfutfo.2022.03.007
Ma, B., Liang, J., Dai, M., Wang, J., Luo, J., Zhang, Z. in Jing, J. (2019). Altered gut microbiota
in chinese children with autism spectrum disorders. Frontiers in cellular and infection
microbiology, 9(40). https://doi.org/10.3389/fcimb.2019.00040.
Mahnič, A. in Rupnik, M. (2018). Different host factors are associated with patterns in bacterial
and fungal gut microbiota in Slovenian healthy cohort. PloS ONE, 13(12).
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0209209
Makki, K., Deehan, E. C., Walter, J. in Bäckhed, F. (2018). The impact of dieta ry fiber on gut
microbiota in host health and disease. Cell host & microbe, 23(6), 705-715.
https://doi.org/10.1016/j.chom.2018.05.012
Mardinoglu, A., Wu, H., Bjornson, E., Zhang, C., Hakkarainen, A., Räsänen, S. M., ... Borén,
J. (2018). An integrated understanding of the rapid metabolic benefits of a carbohydrate-
restricted diet on hepatic steatosis in humans. Cell metabolism, 27(3), 559-571.
https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.01.005.
Mariat, D., Firmesse, O., Levenez, F., Guimarăes, V. D., Sokol, H., Doré, J., ... Furet, J. P.
(2009). The Firmicutes/Bacteroidetes ratio of the human microbiota changes with age.
BMC Microbiology, 9. https://doi.org/10.1186/1471-2180-9-123
Mitsou, E. K., Saxami, G., Stamoulou, E., Kerezoudi, E., Terzi, E., Koutrotsios, G., ...
Kyriacour, A. (2020). Effects of rich in B-glucans edible mushrooms on aging gut
42
microbiota characteristics: an in vitro study. Molecules, 25, 2806.

https://doi.org/10.3390/molecules25122806
Mori, K., Inatomi, S., Ouchi, K., Azumi, Y. in Tuchida, T. (2008). Improving effects of the
mushroom Yamabushitake (Hericium erinaceus) on mild cognitive impairment: a
double-blind placebo-controlled clinical trial. Phytotherapy research, 23(3), 367-372.
https://doi.org/10.1002/ptr.2634
Mori, K., Obara, Y., Moriya, T., Inatomi, S. in Nakahata, N. (2011). Effects of Hericium
erinaceus on amyloid β(25-35) peptide-induced learning and memory deficits in mice.
Biomedical research journal, 32(1), 67-72. https://doi.org/10.2220/biomedres.32.67.
Mueller, S., Saunier, K., Hanisch, C., Norin, E., Alm, L., Midtvedt, T., ... Blaut, M. (2006).
Differences in fecal microbiota in different European study populations in relation to
age, gender, and country: a cross-sectional study. Applied and environmental
microbiology, 72(2), 1027-1033. https://doi.org/10.1128/AEM.72.2.1027-1033.2006.
Myhrstad, M. C. W., Tunsjø, H., Charnock, C. in Telle-Hansen, V. H. (2020). Dietary fiber,

gut microbiota, and metabolic regulation - current status in human randomized trials.
Nutrients, 12(3), 859. https://doi.org/10.3390/nu12030859
Nagano, M., Shimizu, K., Kondo, R., Hayashi, C., Sato, D., Kitagawa, K., ... Ohnuki, K. (2010).
Reduction of depression and anxiety by 4 weeks Hericium erinaceus intake. Biomedical
research, 31(4), 231-237. https://doi.org/10.2220/biomedres.31.231.
Nie, Q., Chen, H., Hu, J., Fan, S. in Nie, S. (2019). Dietary compounds and traditional Chinese
medicine ameliorate type 2 diabetes by modulating gut microbiota. Critical reviews in
food science and nutrition, 59(6), 848-863.
https://doi.org/10.1080/10408398.2018.1536646.
Nile, S. H. in Park, S. W. (2014). Bioavailability Analysis of oxalate and mineral content in

selected edible mushrooms. Journal of nutritional disorders & therapy, 4(1).
https://doi.org/10.4172/2161-0509.1000138
Oki, K., Toyama, M., Banno, T., Chonan, O., Benno, Y. in Watanabe, K. (2016).
Comprehensive analysis of the fecal microbiota of healthy Japanese adults reveals a new
bacterial lineage associated with a phenotype characterized by a high frequency of
bowel movements and a lean body type. BMC microbiology, 16.
https://doi.org/10.1186/s12866-016-0898-x
O'Toole, P. W. in Claesson, M. J. (2010). Gut microbiota: Changes throughout the lifespan

from infancy to elderly. International dairy journal, 20(4), 281-291.
https://doi.org/10.1016/j.idairyj.2009.11.010
Palmas, V., Pisanu, S., Madau, V., Casula, E., Deledda, A., Cusano, R., ... Velluzzi, F. (2021).
Gut microbiota markers associated with obesity and overweight in Italian adults.
Scientific reports, 11. https://doi.org/10.1038/s41598-021-84928-w
43
Pham, V. T. in Mohajeri, M. H. (2018). The application of in vitro human intestinal models on

the screening and development of pre- and probiotics. Beneficial microbes, 9(5), 725-
742. https://doi.org/10.3920/BM2017.0164.
Porras, D., Nistal, E., Martínez-Flórez, S., Pisonero-Vaquero, S., Olcoz, J. L., Jover, R., ...
Sánchez-Campos, S. (2017). Protective effect of quercetin on high-fat diet-induced non-
alcoholic fatty liver disease in mice is mediated by modulating intestinal microbiota
imbalance and related gut-liver axis activation. Free radical biology & medicine, 102,
188-202. http://doi.org/10.1016/j.freeradbiomed.2016.11.037
Pusa, R. A. U. (2012). Mushrooms: Nutritional and medicinal properties. V A. Sinha, B. K.

Sharma in M. Srivastava (ur.), Modern trends in microbial biodiversity of natural
ecosystem (str. 259). New Delhi: Biotech Books. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/profile/Dr-Seweta-
Srivastava/publication/249009677_Detection_and_Purification_of_Viruses/links/0dee
c51e293641e99a000000/Detection-and-Purification-of-Viruses.pdf
Qin, J., Li, R., Raes, J., Arumugam, M., Burgdorf, K. S., Manichanh, C., ... Wang, J. (2010). A
human gut microbial gene catalogue established by metagenomic sequencing. Nature,
464, 59-65. https://doi.org/10.1038/nature08821
Quast, C., Pruesse, E., Yilmaz, P., Gerken, J., Schweer, T., Yarza, P., Pe plies, J. in Glöckner,
F. O. (2013). The SILVA ribosomal RNA gene database project: improved data
processing and web-based tools. Nucleic acids research, 41, 590-596.
https://doi.org/10.1093/nar/gks1219.
Ren, Y., Geng, Y., Du, Y., Li, W., Lu, Z.-M., Xu, H.-Y., ... Xu, Z. H. (2018). Polysaccharide
of Hericium erinaceus attenuates colitis in C57BL/6 mice via regulation of oxidative
stress, inflammation-related signaling pathways and modulating the composition of the
gut microbiota. The journal of nutritional biochemistry, 57, 67-76.
https://doi.org/10.1016/j.jnutbio.2018.03.005
Roger, L. C. in McCartney, A. L. (2010). Longitudinal investigation o f the faecal microbiota

of healthy full-term infants using fluorescence in situ hybridization and denaturing
gradient gel electrophoresis. Microbiology (Reading), 156(11), 3317-3328.
https://doi.org/10.1099/mic.0.041913-0
Sánchez, B., Delgado, S., Blanco-Míguez, A., Lourenço, A., Gueimonde, M. in Margolles, A.
(2017). Probiotics, gut microbiota, and their influence on host health and disease.
Molecular nutrition & food research, 61(1). https://doi.org/10.1002/mnfr.201600240
Shao, S., Wang, D., Zheng, W., Li, X., Zhang, H., Zhao, D. in Wang, M. (2019). A unique
polysaccharide from Hericium erinaceus mycelium ameliorates acetic acid -induced
ulcerative colitis rats by modulating the composition of the gut microbiota, short chain
fatty acids levels and GPR41/43 respectors. International immunopharmacology, 71,
411-422. https://doi.org/10.1016/j.intimp.2019.02.038
Singh, R., Zogg, H., Wei, L., Barlett, A., Ghoshai, U., Rajender, S., ... Ro, S. (2021). Gut
microbial dysbiosis in the pathogenesis of gastrointestinal dysmotility and metabolic
44
disorders. Jorunal of neurogastroenterology and motility, 27(1).

https://doi.org/10.5056/jnm20149
Šikić Pogačar, M. in Mičetić Turk, D. (2020). The influence of dietary compounds on gut
microbiota. Slovenian medical journal, 90(3-4).
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3005
Takagi, T., Naito, Y., Inoue, R., Kashiwagi, S., Uchiyama, K., Mizushima, K., ... Itoh, Y.
(2018). Differences in gut microbiota associated with age, sex, and stool consistency in
healthy Japanese subjects. Journal of gastroenterology, 54, 53-63.
https://doi.org/10.1007/s00535-018-1488-5
Tang, W. H. W., Kitai, T. in Hazen, S. L. (2018). Gut microbiota in cardiovascu lar health and
disease. Circulation research, 120(7), 1183-1196.
https://doi.org/10.1161/CIRCRESAHA.117.309715
Thompson, L. R., Sanders, J. G., McDonalds, D., Amir, A., Ladau, J., Locey, K. J., ... The Earth
microbiome project consortium. (2017). A communal catalogue reveals Earth’s
multiscale microbial diversity. Nature, 551(7681), 457-463.
https://doi.org/10.1038/nature24621.
Tian, B., Geng, Y., Xu, T., Zou, X., Mao, R., Pi, X., ... Sun, P. (2022). Digestive characteristics
of Hericium erinaceus polysaccharides and their positive effects on fecal microbiota of
male and female volunteers during in vitro fermentation. Frontiers in nutrition, 9.
https://doi.org/10.3389/fnut.2022.858585.
Tremaroli, V. in Backhed, F. (2012). Functional interactions between the gut microbiota and
host metabolism. Nature, 489(7415), 242-249. https://doi.org/10.1038/nature11552.
Vigna, L., Morelli, F., Agnelli, G. M., Napolitano, F., Ratto, D., Occhinegro, A., ... Rossi, P.
(2019). Hericium erinaceus improves mood and sleep disorders in patients affected by
overweight or obesity: could circulating pro-BDNF and BDNF be potential biomarkers?
Evidence-based complementary and alternative medicine, 21, 1-12.
https://doi.org/10.1155/2019/7861297
Walker, A. W., Ince, J., Duncan, S. H., Webster, L. M., Holtrop, G., Ze, X., ... Flint, H. J.
(2011). Dominant and diet-responsive groups of bacteria within the human colonic
microbiota. Multidisciplinary journal of microbial ecology, 5(2), 220-230.
https://doi.org/10.1038/ismej.2010.118.
Wang, J. C., Hu, S. H., Su, S. H. in Lee, T. M. (2001). Antitumor and immunoenhancing
activities of polysaccharide from culture broth of Hericium spp. The Kaohsiung journal
of medical sciences, 17(9), 461-467. Pridobljeno 17. 07. 2022 s
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11842649/
Wang, J. C., Hu, S. H., Wang, J. T., Chen, K. S. in Chia, Y. C. (2004). Hypoglycemic effect of
extract of Hericium erinaceus. Journal of the science of food and agriculture, 85(4),
641-646. https://doi.org/10.1002/jsfa.1928
45
Wasser, S. P. (2010). Medical mushrooms science: history, current status, future trends, and
unsolved problems. International journal of medicinal mushrooms, 12 , 1-16.
https://doi.org/10.1615/IntJMedMushr.v12.i1.10
Wasser, S. P. (2014). Medicinal mushroom science: current perspectives, advances, evidences,

and challenges. Biomedical journal, 37(6), 345-356. https://doi.org/10.4103/2319-
4170.138318.
Wen, L. in Duffy, A. (2017). Factors influencing the gut microbiota, inflammation, and type 2
diabetes. The journal of nutrition, 147(7), 1468-1475.
https://doi.org/10.3945/jn.116.240754
Wong, J: Y., Abdulla, M. A., Raman, J., Phan, C. W., Kuppusamy, U. R., Golbabapour, S., ...
Sabaratnam, V. (2013). Gastroprotective effects of lLon’s mane mushroom hericium
erinaceus (bull.:fr.) pers. (aphyllophoromycetideae) extract against ethanol-induced
ulcer in rats. Evidence-based complementary and alternative medicine, 1.
https://doi.org/10.1155/2013/492976
Woodmansey, E. J. (2007). Intestinal bacteria and ageing. Journal of applied microbiology,

102(5), 1178-1186. https://doi.org/10.1111/j.1365-2672.2007.03400.x.
Wu, G. D., Chen, J., Hoffmann, C., Bittinger, K., Chen, Y. Y., Keilbaugh, S. A., ... Lewis, J.
D. (2011). Linking long-term dietary patterns with gut microbial enterotypes. Science,
334(6052), 105-108. https://doi.org/10.1126/science.1208344
Xie, X. Q., Genge, Y., Guan, Q., Ren, Q., Guo, L., Lv, Q., ... Xu, Z. H. (2021). Influence of
short-term consumption of hericium erinaceus on serum biochemical markers and the
changes of the gut microbiota: a pilot study. Nutrients, 13, 1008.
https://doi.org/10.3390/nu13031008
Xu, X., Xu, P., Ma, C., Tazhangng, J. in Zhang, X. (2013). Gut microbiota, host health, and
polysaccharides. Biotechonology advances, 31(2), 318-337.
https://doi.org/10.1016/j.biotechadv.2012.12.009
Yadav, D. in Negi, P. S. (2021). Bioactive components of mushrooms: processing effects and

health benefits. Food research international, 148.
https://doi.org/10.1016/j.foodres.2021.110599
Yadav, M., Kumar Verma, M. in Singh Chauhan, N. (2017). A review of metabolic potential
of human gut microbiome in human nutrition. Archives of microbiology, 200, 203-217.
https://doi.org/10.1007/s00203-017-1459-x.
Yang, B. K., Park, J. B. in Song, C. H. (2003). Hypolipidemic effect of an Exo -biopolymer

produced from a submerged mycelial culture of Hericium erinaceus. Bioscience,
biotechnology and biochemistry, 67(6), 1292-1298.
https://doi.org/10.1271/bbb.67.1292
Yang, Y., Ye, H., Zhao, C., Ren, L., Wang, C., Georgiev, M. I., Xiao in Zhang, T. (2021). Value
added immunoregulatory polysaccharides of Hericium erinaceus and their effect on the
46
gut microbiota. Carbohydrate polymers, 262.

https://doi.org/10.1016/j.carbpol.2021.117668
Yin, C., Noratto, G. D., Fan, X., Chen, Z., Yao, F., Shi, D. in Gao, H. (2020). The impact of
mushroom polysaccharides on gut microbiota and its beneficial effects to host: a review.
Carbohydrate polymers, 250. https://doi.org/10.1016/j.carbpol.2020.116942.
Zhang, J., Guo, Z., Qi Lim, A. A., Zheng, Y., Koh, E. Y., Ho, D., ... Zhang, H. (2014).
Mongolians core gut microbiota and its correlation with seasonal dietary changes.
Scientific reports, 4. https://doi.org/10.1038/srep05001
Zoetendal, E. G., Raes, J., van den Bogert, B., Arumugam, M., Booijink, C. C. G. M., Troost,
F. J., ... Kleerebezem, M. (2012). The human small intestinal microbiota is driven by
rapid uptake and conversion of simple carbohydrates. Multidisciplinary journal of
microbial ecology, 6, 1415-1426. https://doi.org/10.1038/ismej.2011.212
Zouiouich, S., Loftfield, E., Huybrechts, I., Viallon, V., Louca, P., Vogtmann, E., ... Gunter,
M. J. (2021). Markers of metabolic health and gut microbiome diversity: findings from
two population-based cohort studies. Diabetologia, 64, 1749-1759.
https://doi.org/10.1007/s00125-021-05464-w
47

FVZ Cesek Dominika I2022

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

FVZ Cesek Dominika I2022

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU

VPLIVI UŽIVANJA GOBE RESASTI BRADOVEC NA

Študentka: DOMINIKA ČEŠEK

− je predložena magistrska naloga izključno rezultat mojega dela;

Soglašam z objavo magistrske naloge v Repozitoriju UP.

KLJUČNE INFORMACIJE O DELU

Tip dela magistrska naloga

Avtor ČEŠEK, Dominika

Sekundarni JENKO PRAŽNIKAR, Zala (mentorica) / BEZEK, Katja (somentorica) /

Institucija Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola

Strani VII, 47 str., 9 pregl., 15 sl., 0 pril., 101 vir

Ključne Hericium erinaceus, resasti bradovec, črevesna mikrobiota, klinična študija

Izvleček Prehrana je eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na sestavo črevesne

KEY WORDS DOCUMENTATION

Type Master’s Thesis

Author ČEŠEK, Dominika

Secondary JENKO PRAŽNIKAR, Zala (supervisor) / BEZEK, Katja (coadvisor) /

Institution University of Primorska, Faculty of Health Sciences

Address Polje 42, 6310 Izola

Pages VII, 47 p., 9 tab., 15 fig., 0 ann., 101 ref.

Keywords Hericium erinaceus, Lion's mane, gut microbiota, clinical study

4.3 Primerjava relativne zastopanosti bakterij pred intervencijo v vzorcu slovenske

GIT Gastrointestinal tract, prebavni sistem

HE Hericium erinaceus, resasti bradovec

HEG Hericium erinaceus glycoproteins, glikoproteini resastega bradovca

HEP Hericium erinaceus polysaccharides, polisaharidi resastega bradovca

ITM Indeks telesne mase

NGF Nerve growth factor, živčni rastni dejavnik

SCFA Short-chain fatty acids, kratkoverižne maščobne kisline

TNF-α Tumor necrosis factor-alpha, tumor nekrotizirajoči faktor alfa

VF Visceral fat, visceralna maščoba

1.1 Črevesna mikrobiota

1.1.1 Vloge črevesne mikrobiote

Slika 1 prikazuje povzetek ključnih vlog črevesne mikrobiote, ki so pomembne za ohranitev

1.1.2 Sestava črevesne mikrobiote

Razmerje med ugodnimi in škodljivimi učinki črevesne mikrobiote na organizem gostitelja je

Znižanje raznolikosti je zaznano v starosti (O'Toole in Claesson, 2010), za katero je značilno

1.1.3 Dejavniki vpliva na sestavo črevesne mikrobiote

Zunanji dejavniki Notranji dejavniki

1.2 Goba resasti bradovec

zmožnosti uravnavanja črevesne mikrobiote z znižanjem količine patogenov in stimulacijo rasti

1.2.1 Hranilna vrednost

1.2.2 Bioaktivne komponente

Skupina bioaktivnih komponent Predstavniki skupine bioaktivnih komponent

Eno izmed pomembnejših bioaktivnih komponent predstavljajo polisaharidi, za katere so in

1.2.3 Rezultati študij vpliva HE na zdravje na živalskih modelih

Slika 2: Pregled ugodnih učinkov HE na živalskih modelih

1.2.4 Rezultati kliničnih študij vpliva HE na zdravje

Študije na ljudeh so pokazale različne ugodne učinke uživanja HE na zdravje, raziskovanje pa

1.3 Uravnavanje črevesne mikrobiote z gobo resasti bradovec

1.3.1 Rezultati in vitro študij

1.3.2 Rezultati študij na živalskih modelih

V študiji, kjer so preiskovali vplive 28-dnevnega uživanja izoliranih polisaharidov iz HE na

Uživanje ekstrakta HE je pri podganah z vnetno črevesno boleznijo pokazalo izboljšanje

1.3.3 Rezultati kliničnih študij

zastopanosti ugodnih bakterij iz rodov Bifidobacterium in Bacteroides in določenih bakterij, ki

Namen magistrske naloge je bil primerjati sestavo črevesne mikrobiote preiskovancev, ki so

Cilji magistrske naloge v teoretičnem delu:

▪ opisati pomen in vloge črevesne mikrobiote,

Cilji magistrske naloge v empiričnem delu:

▪ analizirati sestavo črevesne mikrobiote iz vzorcev blata preiskovancev, ki so uživali