SEMINARSKA RABOTA

predmet: TRGOVSKO PRAVO

tema: MENICA

Prof.D-r Kiril ^avdar student:

dekemvri 2008, Skopje

 SODR@INA:

1.Poim, zna~ewe i uloga na

menicata........................................1
2.Izvori na pravoto za menica……………………………………1
3.Razvoj i unifikacija na meni~noto pravo…………………….
2
4.Vidovi menici……………………………………………………..3
5.Meni~ni na~ela…………………………………………………….
4
6.Va`ni meni~ni elementi…………………………………………5
7.Meni~ni raboti………………………………………………….....8
8.Meni~ni raboti so koi se odtvaruva za{tita na
meni~nite prava……………………………………………………..
12
9.Kazneni odredbi……………………………………………….......
14
10.Meni~ni pravila……………………………………………….....
14
11.Lica vo menicata……………………………………………........
15
12. Zaklu~ok…………………………………………………………...
16
Voved

• Poim, zna~ewe i uloga na menicata

Spored na[iot zakon, menicata slu`i kako plate`no sredstvo i instrument za

obezbeduvawe na pla]aweto.

Menica pretstavuva hartija od vrednost izdadena vo propi[ana forma

vo
koja nejziniot izdava~ (trasantot) kako bezuslovna naredba mu ja dava
na drugo lice (trasatot), vo opredeleno vreme i na opredeleno mesto da
mu isplati odreden pari~en iznos koj[to e ozna~en na menicata, na
korisnikot na istata (remitentot) ~ie ime e navedeno na samata
menicata.
Dokolku toa ne go napravi liceto komu mu e daden toj nalog, trasantot se
obvrzuva samiot da go isplati pari~niot iznos na menicata.
.
Menicata, istoriski gledano, se pojavila na opredelen stepen na
op[testveno-ekonomskiot razvitok na toga[nite mali dr`avi vo stariot i
sredniot vek, kako rezultat na se pogolemiot razvitok na me\unarodnata
trgovija kade[to kupenata stoka od stranstvo trebalo da se plati vo valuta
na stranskata zemja. Taka nastanala potrebata pla]aweto da ne se vr[i vo
pari tuku so davawe na t.n. pismena isprava so ~ija pomo[ ozna~enata
suma mo`ela da se naplati kaj menuva~ot na drugata zemja.
Menicata go dobila svoeto ime poradi toa [to taa slu`ela kako sredstvo za
menuvawe na parite vo prometot so stoka od pove]e prakti~ni pri~ini,
pred se, zardi sigurno i bezbedno rakuvawe so parite. So razvitokot na
stokovnoto stopanstvo, menicata se javuva kako sredstvo za razmena, a
podocna i kako sredstvo za zamena na parite.
So koristewe na menica mo`e da se obezbedat krediti, potoa pribirawe na
pari~ni sredstva, kupuvawe na stoka, pla]awe na uslugi i drugi obvrski.
So razvitokot na kreditniot pazar, menicata stanuva i sredstvo za eskont i
reeskont. Namesto menicata da se naplati po istekot na opredelen rok na
vtasanost, imatelot na menicata mo`e da ja prodade ili da ja eskontira,
odnosno da ja naplati pred rokot na vtasanost no so opredeleno
namaluvawe na meni~niot iznos. Edna[ eskontirana menica mo`e
povtorno da se eskontira, odnosno vo toj slu~aj stanuva zbor za
reeskont.
Od prethodno navedenoto proizleguva deka menicata gi ima slednive
ulogi:
1. menicata e sredstvo za kredit (ili negovo obezbeduvawe)
2. menicata e sredstvo za pla]awe
3. menicata e sredstvo za eskont
 • Izvori na pravoto za menica
• Razvoj i unifikacija na men~nioto pravo

Kako izvori na meni~noto pravo slu`at Zakonot za menica,

Zakonot za hartii od vrednost kako i posebnite odredbi koi se sodr`ani vo
Zakonot za obligacioni odnosi.
So Zakonot se ureduva sodr`inata, vidovite na menica, kako i meni~nite
raboti i pravila.
Zakonot za menica ima dva dela: prv, koj se zasnova vrz @enevskite
konvencii i ima me\unarodno zna~ewe i vtor, koj ja regulira materijata za
menica za potrebite na na[ata zemja, kakov [to e slu~ajot so sli~ni zakoni
za menica vo drugi zemji.

Meni~noto pravo prvobitno se razvilo kako obi~ajno pravo, se

do XIX vek koga odredeni Zakoni vo oddelni zemji imale golemo vlijanie
vrz meni~noto pravo, a kako najzna~ajni se: Francuskiot trgovski zakon od
1807 god. Germanskata op[ta uredba za menica od 1848 god. i Angliskiot
Zakon za menica od 1882 god. Poradi toa se sozdadeni tri meni~no-pravni
sistemi:
1. Francuski sistem ( Francija, Holandija, Grcija, Argentina, Urugvaj,
{panija, Portugalija i sl.)
2. Germanski sistem (Germanija, Avstrija, Danska, {vedska,
Norve[ka, Italija, Belgija, Venecuela, Japonija, Peru i sl.)
3. Anglo-saksonski sistem (Anglija, SAD, Kanada, Avstralija, Indija )
Pome\u ovie tri meni~no-pravni sistemi postojat golemi razliki i toa vnatre
pome\u oddelnite sistemi, a isto taka i pome\u samite zemji.
Za da se otstranat te[kotiite okolu izvr[uvaweto na trgovskite
operacii po pat na menica i da se izbegnat sporovite [to proizleguvaat od
razli~ni nacionalni zakonodavstva, u[te na krajot na XIX vek se pojavila
`elbata za unifikacija na meni~noto pravo. Toa dovelo do op[to
mislewe za izgradba na eden zaedni~ki meni~en zakon za site zemji,
odosno ednoobrazen zakon po koj ]e se soobrzat site nacionalni meni~ni
zakonodavstva.
Za taa cel vo 1852 god. bilo osnovano Zdru`enieto za unifikacija na
meni~noto pravo i istata godina vo Pariz bil izlo`en i prviot proekt na
Svetskiot meni~en zakon. Podocna na ova pra[awe se zanimavaat
Zdru`enieto na me\unarodnoto pravo i Institutot za me\unarodno pravo.

Me\utoa, prvi konkretni ~ekori na ovoj plan se postignati toga[ koga

po inicijativa na holandskata vlada vo 1910 god. vo Hag bil izraboten
prenacrt na edinstven meni~en zakon. Vo 1913 god. vo Hag e donesen
Ha[kiot uniformen reglman za menicata, no poradi zapo~nuvaweto na
Prvata svetska vojna ne do[lo do pozna~ajno prifa]awe na ovoj Ha[ki
reglman.
Vo 1930 god. na Me\unarodna konferencija vo @eneva se doneseni tri
me\unarodni konvencii od oblasta na meni~no pravo:
1. Konvencija za Ednoobrazen (uniformen) meni~en zakon
2. Konvencija za regulirawe na opredeleni sudiri na zakonite vo
meni~noto pravo
3. Konvencija za taksite vo oblasta na menicata.
 Me\utoa so ova ne e zavr[ena unifikcijata na meni~nite prava,
naprotiv, se vlo`uvaat seriozni napori za izrabotka na edinstven sistem na
menica koj bi bil op[to prifaten vo celiot svet. Poseben pridones vo ovoj
sistem dava komisijata na Obedinetite nacii za trgovsko pravo UNCITRAL
koja ima izraboteno i prv nacrt proekt za me\unarodna menica.
Pri odbiraweto na soodvetni re[enija se vode[e smetka za potrebite na
me\unarodnata trgovija, za dosega[ento steknato iskustvo, za te[kotiite i
problemite [to se javuvaat vo me\unarodnoto pla]awe pri razmena na stoki
i uslugi.
Po dolgata i uspe[na rabota na UNCITRAL vo 1988god. e donesena od OON
i usvoena kako konvencija na ON za me\unarodni trasirani menici i
men\unarodni sopstveni menici. Ovaa konvekcija e podgotvena vrz osnova
na `enevskite konvencii i anglosanksonskoto meni~no pravo.
Mnogu e va`no deka do primenata na ovaa konvencija mo`e da dojde
samo toga[ koga toa izre~no ]e bide staveno vo samata menica. Delovnite
partneri vo site pogolemi raboti treba da se dogovorat deka ]e go
promenat noviot edinstven zakon ili pak nacionalnite prava.

• Vidovi menici

Vo sovremeniot promet mo`e da se javat pove]e vidovi menici :

1. Blanko menica e idna menica. Taa se karakterizira so toa [to
gi nema site su[testveni elementi, i toa meni~nata suma i
ozna~uvaweto na vtasanosta, me\utoa tie mo`at podocna da
se vnesat vo nea. Blanko menicita se upotrebuva kako
sredstvo za osiguruvawe na obvrskite na korisnikot na
kreditot. Kreditoprima~ot mu ja izdava blanko menicata na
kreditodava~ot pri sklu~uvawe na dogovorot za kredit. Ako
kreditoprima~ot ne ja ispolni svojata obvrska predvidena so
dogovorot, kreditodava~ot ima pravo da ja popolni blanko
menicata na onoj iznos koj ne e isplaten od strana na
kreditoprima~ot.
2. Stokovna menica e menica koja proizleguva od
kupoproda`ba na stoka po pat na kredit. Kupuva~ot mu
potpie[uva menica na prodava~ot kako osiguruvawe deka
zemeniot kredit ]e mu bide vraten.
3. Delovna menica e menica koja ja izdava korisnikot na
uslugite na izveduva~ot na rabotitte za izvr[enite uslugi na
kredit. Delovnata menica mo`e da se eskontira. Hartiite od
vrednost mo`e da pretstavuvaat predmet na eskont od strana
na bankite. Eskont pretstavuva namaluvawe na kamatata od
se u[te ne vtasani pobaravuwa pri kupuvawe menica,
odnosno isplata na sumata na koja glasi menicata
( nominalna vrednost ) so namaluvawe na nevtasanata
kamata, bankarskite tro[oci i bankarskata provizija. Ovoj
prenos na menica se vr[i po pat na indosirawe.
4. Kreditna menica postoi koga lice [to bara kredit dava
sopstvena blanko menica i odnapred priznava deka trasantot
ima pokritie.
 5. Domicilirana menica e takva menica kade mestoto na
pla]awe ne e isto so mestoto na postojanoto `iveewe na
trasatot. Vo samata menica e nazna~eno deka menicata ]e ja
isplati nekoe treto lice, a ne trasatot, deka ]e se isplati na
drugo mesto, a ne vo mestoto [to e nazna~eno na menicata.
6. Cirkularna menica e takva menica koja mo`e da se pu[ta i
ponatamu vo premet, odnosno da cirkulira . Toa e slu~aj koga
zastapnik na nekoe pretprijatie treba da pla]a vo stranstvo.

No kako najva`na podelba vo zavistnost od sodr`inata na menicata

razlikuvame dva vida :
1. Trasirana (vle~ena ) menica. Toa e menica kaj koja nejziniot
izdava~ (trasant) mu dava nalog na drugo lice (trasat) vo vremeto
na vtasanosta na menicata da mu ja isplati sumata [to e navedena
na menicata na treto lice ( remitent ).
2. Sopstvena ( solo) e onaa menica kaj koja nejziniot izdava~ se
obvrzuva deka toj vo vremeto na vtasanosta na menicata ]e mu
isplati na treto lice suma [to e ozna~ena na menicata.
Osnovni razliki koj postojat me\u trasiranata i sopstvenata menica se:
• Kaj trasiranata menica postojat tri lica (trasant, trasat i
remittent ), dodeka pak kaj sopstvenata postojat samo dve
lica, izdava~ i liceto koe treba da ja isplati.
• Kaj trasiranata menica klauzulata na meni~nata suma glasi
“platete” , a kaj sopstvenata “ke platam “.
• Kaj trasiranata sekoga[ postoi trasantov nalog upaten na
nekoe drugo lice, dodeka kaj sopstvenata postoi vetuvawe na
izdava~ot na menicata deka ]e ja isplati opredelenata suma.

Isto taka postojat i trasirana-vle~ena menica po sopstvena naredba

kako i sopstvena vle~ena menica,
Trasirana- vle~ena menica po sopstvena naredba e takva
menica vo koja trasantot mu dava nalog na trasatot da mu ja isplati
meni~nata suma po vtasanosta na samiot trasant. Kaj ovaa menica do[lo
do spojuvawe na trasantot i remitentot, odnosno toa e edno lice.
Sopstvena vle~ena menica e menica kade nejziniot izdava~
vetuva deka samiot na sebe ]e ja plati meni~nata suma po vtasanosta. Vo
tekstot na vakvata menica treba da stoi klauzulata “]e platam po
sopstvena naredba”. Vo vakviot vid menica trasantot, trasatot i remitentot
se edno isto lice.
Ovaa menica mo`e da proizvede pravno dejstvo vo momentot koga ]e se
prenese na treto lice. Toga[ nejziniot izdava~ ]e stane dol`nik, a
indosatorot e doveritel.

• Meni~ni na~ela

Osnovni na~ela na menicata se: na~elo na pismenost (to~nost)

, na~elo za inkorporacija, na~elo za fiksna meni~na obvrska,
na~elo na meni~na strogost, na~elo na meni~na solidarnost,
na~elo za meni~na neposrednost i na~elo za meni~na
samostojnost.

1. Na~eloto za pismenost (formalnost) doa\a do izraz

poradi toa [to menicata e strogo formalna isprava.Toa zna~i
deka menicata mora da se izdade vo pismena, so zakon
 propi[ana forma. Pismenata forma e potrebna i zaradi polesno
doka`uvawe na postoeweto na meni~no-pravnite odnosi kako
i zaradi nepre~eno odvivawe na meni~no-pravniot promet.
Vo pismenata isprava na menicata treba da bidat sodr`ani
site su[testveni elementi.

2. Na~eloto na inkorporacija se sostoi vo toa [to pravata od

menicata i obvrskite se tesno vrzano so poseduvaweto na
meni~nata isprava. Niedno lice ne mo`e da gi ostvaruva
pravata od menicata dodeka ne ja ima samata menica.
Na~eloto na inkorporacija istovremeno sodr`i dve prava:
pravo od menica i pravo na menica.
Pravoto na menica spored svojot karakter e obligaciono
pravo i se sostoi vo toa [to imatelot na menicata e ovlasten
da bara od meni~niot dol`nik izvr[uvawe na opredelena
meni~na obvrska.
Pravoto na menica spored svojot karakter e vistinsko pravo i
se sostoi vo toa [to imatelot e ovlasten da bara od dol`nikot
izvr[uvawe na opredelena meni~na obvrska.

3. Spored na~eloto za fiksna meni~na obvrska, mo`e da se

pobaruva ili da se dol`i vrz osnova na menica ona [to se
gleda vo samata menica. Meni~nata obvrska se procenuva
vrz osnova na ona [to e navedeno vo mneicata ,a ne vrz
osnova na drugo dokazno sredstvo. Vo meni~nata obvrska se
stapuva toga[ koga na meni~noto pismeno ]e se stavi potpis
i ]e se vpi[at meni~nite izjavi.
4. Isto taka dokolku dol`nikot ja isplatil meni~nata suma, no toa
ne e zabele`ano vo menicata, toj prigovor meni~niot dol`nik
ne mo`e da go stekne sprema sovesniot imatel na menicata.
Meni~niot dol`nik, bez razlika na toa [to ve]e edna[ ja isplatil
meni~nata suma ]e mora na imatelot a menicata da mu go
isplati celiot iznos koj e ozna~en vo menicata
Spored ovoj princip mo`e da se istaknuvaat prigovori deka
dogovorniot dolg ne odgovara na visinata i uslovite od
meni~niot tekst.

5. So na~eloto na meni~na strogost se obezbeduva brz i

nepre~en meni~no-praven promet i lesno doka`uvawe na
meni~nite obvrski koi imaat postrog karakter vo odnos na
gra\anskoto pravo. Isto taka menicata e stroga isprava vo
odnos sprema doveritelot. Vo taa smisla toj mora da gi
ostvaruva svoite prava od menicata spored opredelenite
precizni pravni pravila [to mu ovozmo`uva na dol`nikot
sigurna polo`ba.
Materijalno-pravnata strana na na~eloto na meni~na
strogost se gleda na prvo mesto vo toa [to meni~nata
obvrska ima apstrakten karakter. Koga edno lice polnova`no ]
e potpie[e menica so samoto toa stanuva dol`nik i e dol`no
da ja isplati meni~nata suma. Vo slu~aj na spor po menicata
vo golema mera e ograni~ena mo`nosta na pridonesuvawe
na prigovori.
Formalono-pravnata strana na ova na~elo se gleda vo raznite
pari~ni dejstva koi se nu`no potrebni da se prezemat za da
mo`e da se ostvarat meni~nite prava, tuka spa\aat: protest,
notifikacija, amortizacija i dr. Propi[anite postapki imaat
odpredeleni rokovi koi se pokusi od kaj drugite pravni raboti,
so cel da se ovozmo`i brzo realizirawe na meni~nite prava i
taka da se za[titat doveritelite. Isto taka formalno-pravnata
 strana na na~eloto na meni~nata strogost se gleda i vo toa
[to sudskata postapka za za[tita na pravata koi se sodr`ani vo
menicata e pobrza, poednostavna od normalnata pari~na
postapka. Me\utoa, doveritelot pri ostvaruvaweto na svoite
meni~ni prava mora da se pridr`uva do opredelenite precizni
pravila. Taka, na primer menica koja e platliva na opredelen
den mo`e da se podnese na isplata samo na denot na
isplatata ili eden od dvata rabotni dena koi doa\aat po denot
na isplatata.

6. Na~eloto na meni~na solidarnost se sostoi vo toa [to site

lica [to ja potpi[ale menicata solidarno mu odgovaraat na
imatelot na menicata za nejzinoto isplatuvawe bez razlika na
nivnite me\usebni odnosi. Zatoa imatelot na menicata ima
pravo da podigne tu`ba ili protiv eden od potpisnicite ili protiv
pove]emina od niv, ili pak protiv site so cel da ja naplati
opredelenata meni~na suma.
Me\utoa treba da se naglasi deka ovoj princip dejstvuva
poinaku koga se raboti za pravni odnosi me\u dol`nikot i
doveritelot.
Me\utoa meni~niot doveritel mora da bara isplata na
meni~nata suma od glavniot meni~en dol`nik, trasatot koj
go prifatil nalogot da ja isplati meni~nata suma, odnosno kaj
sopstvenata menica od nejzinipt izdava~. Ako meni~niot
dol`nik ne ja isplati meni~nata suma, po pat na protest na
utvrden verodostoen na~in doveritelot isplatata na sumata
mo`e da ja bara od ostanatite meni~ni dol`nici. Toga[
ostanatite meni~ni dol`nici stanuvaat solidarni dol`nici. Koga
glavniot meni~en dol`nik ja izvr[il meni~nata obvrska toga[
taa prestanuva za site drug i dol`nici.

7.. Na~eloto na meni~na neposrednost se sostoi vo toa [to

sekoj od meni~nite dol`nici mu odgovara na meni~niot
doveritel. Doveritelot e ovlasten neposredno da mu se obrati
na sekoj dol`nik i od nego da bara isplata na meni~nata
suma, bez razlika na rangot [to go ima meni~niot dol`nik vo
menicata. Dejstvoto na na~eloto na meni~nata neposrednost
mo`e da se isklu~i ako menicata se stavi vo “rekta klauzula”.

8.. Na~eloto na meni~na samostojnost se sostoi vo toa [to

sekoj dol`nik so stavaweto na svoj ispraven potpis na
meni~noto pismeno, sozdava samostojna meni~na obvrska
(nezavisno od obvrskite na oddelnite potpisnici na menicata)
. Obvrskata na meni~niot dol`nik e polnova`na duri i vo
slu~aj koga obvrskite na site drugi potpisnici nemaat pravna
va`nost od koi bilo pri~ini. Na~eloto na samostojnost mo`e
da se isklu~i samo vo odnosi na interventnost-honorat. Vo
ovoj slu~aj toj odgovara sprema imatelot na menicata i
sprema site onie lica ~ii potpisi se staveni na menicata i
sprema site lica ~ii potpisi se staveni na menicata na ist
na~in kako i dol`nikot za kogo toj interveniral.
 • Va`ni meni~ni elementi

• Trasiranata menica gi sodr`i slednive va`ni elementi:

1) Oznaka deka e menica, otpe~atena na samiot meni~en slog, na

makedonski jazik so kirilsko pismo;

2) Ime, odnosno naziv i sedi[te na trasatot;

3) Bezuslovna naredba da se plati odredena suma pari od pokritieto na

trasantot;

4) Vreme na pristignuvaweto;

5) Mesto kade [to treba da se izvr[i pla]aweto;

6) Ime na remitentot;

7) Datum i mesto na izdavawe; i

8) Potpis na trasantot.

Isprava koja ne sodr`i barem eden od gore navedenite

elementi ne va`i kako trasirana menica, osven vo slednive slu~ai:

1) Trasirana menica na koja[to ne e navedeno vremeto na

pristignuvaweto, se smeta kako menica po viduvawe;

2) Trasirana menica na koja ne e navedeno mestoto na pla]awe, za mesto

na pla]awe i za mesto na `iveali[te na trasatot se smeta mestoto
ozna~eno pokraj imeto na trasatot i

3) Trasirana menica na koja[to ne e navedeno mestoto na izdavawe, se

smeta deka e izdadena vo mestoto koe e ozna~eno pokraj potpisot na
trasantot.

• Sopstvenata menica gi sodr`i slednive elementi:

1) Oznaka deka menicata e otpe~atena na samiot meni~en slog, na

makedonski jazik so kirilsko pismo;

2) Bezuslovno vetuvawe deka odredena suma na pari ]e se plati;

3) Vreme na pristignuvaweto;

4) Mesto kade [to treba da se izvr[i pla]aweto;

5) Ime na remitentot;

6) Datum i mesto na izdavawe, i

7) Potpis na trasantot.
 Isprava koja ne sodr`i barem eden od navedenite elementi
ne va`i kako sopstvena menica, osven vo slednive slu~ai:

1) Sopstvena menica na koja ne e navedeno vremeto na pristignuvaweto

se smeta za menica po viduvawe;

2) Ako ne e posebno odredeno kako mesto na pla]awe, va`i mestoto koe e

navedeno kako mesto na izdavawe na menicata, koe istovremeno se
smeta i kako mesto na prebivali[te na izdava~ot na menicata i

3) Sopstvena menica na koja ne e navedeno mestoto na izdavawe, se

smeta deka e izdadena vo mestoto koe e navedeno pokraj potpisot na
trasantot.

Vo na[ata pravna literatura va`nite meni~ni elementi obi~no se

grupirani vo slednite grupi:

1. Op[ti meni~ni elementi vo koi spa\a ozna~uvaweto deka taa

e pismen dokument i bezusloven nalog za isplata na
odredena suma na pari
2. Personalni meni~ni elemneti vo koi spa\a imeto na trasatot,
imeto na remitentot i na trasantot.
3. Kalendarski meni~ni elementi vo koi spa\a pristignuvaweto
na menicata i datumot na nejzino izdavawe.
4. Geografski meni~ni elementi koi go pretstavuvaat mestoto
na izdavawe na menicata i mestoto za pla]awe na menicata.

Nekoi od ovie va`ni meni~ni elementi pod odredeni okolnosti mo`e

da se pretpostavat i toga[ se smeta deka postojat vo konkretna menica i
deka istata e polnova`na. Me\utoa, ako okolnostite ne ovozmo`at nekoi od
elementite da se pretpostavat , toga[ taa menica ne postoi.

Sekoj od va`nite elementi na menicata ima posebno zna~ewe.

• Meni~ni raboti

Pokraj va`nite meni~ni elementi koi mora da gi sodr`i sekoja menica, so

zakonskite propisi se opredeleni i izvesni meni~ni dejstva [to mora da gi
izvr[i sekoj dol`nik ili doveritel.

1. Izdavawe na menica

Izdavaweto menica pretstavuva takvo meni~no dejstvo so koe , so

ednostrana izjava na volja trasantot mu dava nalog na trasatot da mu
isplati odredena suma na remitentot. Na ovoj na~in doa\a do zasnovawe
na meni~no-praven odnos pome\u trasantot, trasatot i
remitentot.
 Vo vrska so izdavaweto na menicata postajat i odredeni pravila:
Trasirana menica mo`e da glasi po naredba na samiot trasant; Trasirana
menica mo`e da se trasira za smetka na treto lice; Trasirana menica mo`e
da se trasira i na trasantot; Trasirana menica mo`e da bide plativa kaj
treto lice vo mestoto vo koe trasantot `ivee ili vo drugo mesto -
domicilirana trasirana menica; Sopstvenata menica mo`e da bide plativa
kaj treto lice ili vo mestoto nadvor od `iveali[teto na trasatot.

Dokolku iznosot na menicata e naveden so zborovi i iznosot

naveden so brojki ne se sovpa\aat, validen e iznosot naveden so
zborovi.Dokolku iznosot na menicata e napi[an pove]e pati so bukvi ili
pove]e pati so brojki, validen e najniskiot iznos.

Onoj koj[to na menicata ]e se potpie[e kako zastapnik za drug, iako za toa

ne bil ovlasten, li~no e obvrzan po istata, a dokolku istata ja platil gi ima
istite prava [to bi gi imal toj za koj se potpie[al kako zastapnik. Trasantot
odgovara deka menicata ]e bide akceptirana i isplatena.

Trasantot mo`e da se oslobodi od odgovornosta za akcept, no ne mo`e da

se oslobodi od odgovornosta za isplata.

2. Prenesuvawe na menica (Indosament )

Edno od najva`nite svojstva na menicata e najzinoto indosirawe.

Zborot indosant vo prevod zna~i “na grbot” bidej]i prenosot na menicata
od edno na drugo lice se zapi[uva na grbot na menicata. Samo vo
isklu~itelni slu~ai indosamentot mo`e da se napi[e i na liceto na
menicata, na prodol`enieto na meni~nata isprava ili na “alon`” (hartija [to
se lepi na menicata za dopolnitelni izjavi). So indosamentot se
prenesuvaat site prava koi proizleguvaat od menicata.

Indosamentot zadol`itelno se pi[uva na menicata ili na alon`ot koj

zadol`itelno go potpi[uva indosantot, no ne mora da go imenuva
korisnikot.

Menicata vo koja [to trasantot stavil klauzula "rekta" ili drug izraz so isto
zna~ewe, se prenesuva so cesija. Menicata mo`e da se indosira i na
samiot trasat, bez ogled dali toj ja akceptiral ili ne, na trasantot ili na koj i
da bilo drug obvrznik.

Indosamentot mo`e da se sostoi i samo od potpisot na indosantot - blanko

indosament.

Blanko - indosamentot za da bide polnova`en, treba da bide napi[an na

grbot na menicata ili na alon`ot. Koga indosamentot e blanko imatelot na
menicata mo`e:

1) Da go popolni blanko indosamentot so svoe ime ili so ime na drugo lice;

2) Ponatamu da ja indosira menicata blanko ili na ime na drugo lice i

3) Ednostavno da ja predade menicata na treto lice, bez da go popolni
blanko indosamentot i bez da stavi nov indosament.

Indosantot odgovara deka menicata ]e bide akceptirana i isplatena, osven

ako vo indosamentot poinaku ne e odredeno.

Indosantot mo`e da zabrani menicata ponatamu da se indosira, vo toj

slu~aj ne odgovara na licata na koi menicata ]e bide podocna indosirana.

Liceto koe ja ima menicata se smeta za nejzin zakonski imatel, dokolku

svoeto pravo go doka`e so neprekinata niza na indosamenti. Ova va`i i vo
slu~aj koga posledniot indosament e blanko.

Koga posle blanko indosament sledi drug indosament, se smeta deka

potpisnikot na drugiot indosament ja steknal menicata so blanko
indosament.

Prebri[anite indosamenti, vo pogled na nivnoto doka`uvawe, se smeta

kako da ne postojat. Dokolku nekoj po bilo koja osnova ostane bez menica,
onoj koj ja ima menicata i koj svoeto pravo go doka`al na na~in utvrden
vo zakonot
ne e dol`en da ja predade menicata.

Po isklu~ok, menicata se predava, dokolku se utvrdi deka imatelot ja

steknal menicata so krajna nebre`nost ili so storuvawe na krivi~no delo
so umisla.

3. Akceptirawe na menica

Imatelot na trasirana menica, kako i toj koj samo ja dr`i menicata

mo`e se do pristignuvaweto, istata da ja podnese na akceptirawe na
trasatot vo mestoto na negovoto `iveewe.

Trasantot mo`e da zabrani menicata da se podnese na akceptirawe, osven

vo slu~aite koga:

- trasiranata menica e plativa kaj treto lice;

- trasiranata menica e plativa vo mesto nadvor od mestoto vo koe `ivee ili

prestojuva trasatot i

- trasiranta menica e na odredeno vreme po viduvawe.

Akceptot se pi[uva na samata menica i se izrazuva so zborovite:

"priznavam", "primena", "prifatena" ili so drug zbor so isto zna~ewe. Kako
akcept se smeta i samiot potpis na trasatot koga e staven na liceto na
menicata.

Koga trasiranata menica e plativa na odredeno vreme po viduvawe, ili

koga vrz osnova na naredba treba da se podnese na akceptirawe vo
odreden rok, akceptot mora da bide datiran so denot koga e daden, osven
ako imatelot na menicata bara da se datira so denot koga menicata ja
podnel na akceptirawe. Se smeta deka trasatot go odbil akceptiraweto na
menicata ako napi[aniot akcept go izbri[al pred da ja vrati menicata. Se
dodeka ne se doka`e sprotivnoto, se smeta deka akceptot e izbri[an pred
da se vrati menicata.

4. Aval (meni~na garancija)

 Isplatata na trasiranata i sopstvenata menica za celata meni~na
suma ili za odreden nejzin del mo`e da se obezbedi so aval. Aval mo`e da
dade sekoe treto lice, duri i nekoj od potpisnicite na menicata.
Se izrazuva so zborovite: "per aval", "kako garant", "kako emec" ili so drug
izraz so isto zna~ewe. Od avalot treba da se vidi za kogo e daden. Ako
toa ne mo`e da se vidi, se smeta kako da e daden za trasantot.(toa va`i za
sopstvenata menica) Avalistot odgovara isto kako [to odgovara liceto za
koe garantira.

So isplata na menicata, avalistot gi steknuva pravata koi proizleguvaat od

menicata sprema liceto za koe garantiral, kako i sprema licata koi se
odgovorni po menicata.

5. Intervencija kaj menica

Trasantot, indosantot ili avalistot mo`at vo menicata da nazna~at

lice koe ]e go izvesti onoj za kogo interveniral. Dokolku intervenientot go
pre~ekori rokot toj odgovara za [tetata koja ]e nastane zaradi toa
pre~ekoruvawe do visinata po potreba, ]e akceptira ili ]e plati -
intervenient. Intervenientot mo`e menicata, pod uslovi propi[ani so ovoj
zakon, da ja akceptira ili da plati za bilo koj obvrznik sprema kogo mo`e da
se istakne barawe za regres. Intervenientot e dol`en vo rok od dva rabotni
dena od intervencijata za na meni~nata suma.

6. Umno`uvawe na menica

Trasirana menica mo`e da se izdade vo dva ili pove]e istovetni

primeroci. Na meni~niot slog na sekoj primerok zadol`itelno se stava istiot
seriski broj, vo sprotivno sekoj primerok va`i kako posebna menica. Sekoj
imatel na menica vo koja ne e navedeno deka e izdadena samo vo eden
primerok, mo`e da bara da mu se izdadat u[te primeroci, na negov tro[ok.
Indosantite se dol`ni da gi povtorat svoite indosamenti na novite
primeroci. Liceto koe ]e isprati eden primerok na akceptirawe, e dol`no na
drugite primeroci da go ozna~i imeto na liceto kaj koe se nao\a toj
primerok so obvrska bilo koj od primerocite da mu go predade na
zakonskiot imatel.

7. Prepisi i prepravawe na menicata

Sekoj imatel na menica ima pravo da napravi prepis od istata.

Prepisot mora da bide istoveten so sodr`inata na izvornata menica, so
indosamenti i so site drugi odredbi koi se nao\aat na nea. Vo prepisot mora
da se nazna~i kade zavr[uva prepisot.

Dokolku e prepraven slogot na menicata, onie koi ja potpie[ale

menicata posle toa prepravawe odgovaraat spored prepraveniot slog, a
porane[nite potpisnici odgovaraat spored prvobitniot slog.

8. Pla]awe na menicata

Trasiranata i sopstvena menica plativa na odreden den, na

odredeno vreme po viduvawe ili na odreden den od denot na izdavaweto,
se podnesuva na isplata na samiot den na pla]aweto ili na eden od dvata
rabotni dena koi doa\aat vedna[ po denot na pla]aweto. So pla]aweto na
menicata doa\a do prestanok na meni~no-praviot odnos.
 Pri pla]awe na menicata, trasatot mo`e da bara od imatelot na
menicata da mu ja predade menicata, so potvrda na menicata deka istata
e isplatena. Imatelot na menica ne mo`e da odbie delumna isplata. Pri
delumna isplata trasatot mo`e da bara isplatata da se zabele`i na
menicata, kako i da mu se izdade i priznanica.

Trasatot mo`e da go izvr[i pla]aweto na menicata po i pred

pristignuvaweto.

Liceto koe [to ]e ja plati menicata do pristignuvaweto, polnova`no e

oslobodeno od obvrskite.

Vo slu~aj menicata da ne se podnese za naplata vo rokovite

utvrdeni so ovoj zakon, licata koi imaat obvrski po istata, se dol`ni da ja
polo`at meni~nata suma kaj notar, koj go pokriva mestoto na pla]awe.
Polo`uvaweto na meni~nata suma e na tro[ok na imatelot na menicata. So
polo`uvaweto na meni~nata suma vo celost liceto koe imalo obvrska po
istata se osloboduva od obvrskata.

Imatelot na trasirana ili sopstvena menica mo`e da istakne barawe

za regres protiv indosantot, trasantot i drugi obvrznici po menicata i toa:

1) Po pristignuvaweto vo slu~aj menicata da ne e platena vo celost ili

delumno; i

2) Pred pristignuvaweto koga:

- akceptiraweto e odbieno, potpolno ili delumno;

- pred ili po akceptiraweto e otvoren ste~aj, odnosno likvidacija nad

imotot na trasatot ili ako gi zapre pla]awata duri i vo slu~aj ako zapiraweto
ne bilo utvrdeno so sudska odluka ili izvr[uvaweto nad negoviot imot
ostanalo bezuspe[no i

-koga e otvoren ste~aj, odnosno likvidacija nad imotot na trasantot na

menica koja [to ne smee da se podnese na akceptirawe.

Koga meni~nata suma e izrazena vo valuti koi imaat ist naziv, no

razli~na vrednost vo zemjata vo koja menicata e izdadena i vo zemjata vo
koja menicata e plativa, se smeta deka meni~nata suma e izrazena vo
valutata na mestoto na pla]awe

.Vrz pravnoto dejstvo na menicata nema vlijanie smrtta na trasantot

ili odzemaweto na negovata delovna sposobnost dokolku istite nastapat
posle izdavaweto na menicata.

• Meni~ni raboti so koi se ostvaruva

za{tita na meni~nite prava
 Za da gi za~uvaat svoite prava , u~esnicite vo
meni~no pravnata rabota se dol`ni da prezemaat odredeni
merki predvideni so zakon. Vo tie merki spa\aat:

1. Zastarenost na menicata

Meni~io-pravnite barawa na imatelot na menicata protiv indosantot

i protiv trasantot zastaruvaat za edna godina, smetano od denot na
navremeno podignatiot protest.

Zastarenosta se prekinuva so podnesuvawe tu`ba pred nadle`en sud.

Prekinatata zastarenost povtorno po~nuva da te~e:

1) Vo slu~aj koga se podnesuva tu`ba i vo slu~aj koga se ostvaruva

baraweto vo tekot na sudskata postapka, od denot na poslednoto ro~i[te
dokolku povedenata postapka ne prodol`i;

2) Vo slu~aj na prijava vo ste~aj, odnosno likvidacija, od denot na

zavr[uvaweto na ste~ajnata postapka;

3) Vo slu~aj koga vo ste~ajot, odnosno vo likvidacija ]e se ospori

prijavenoto barawe, od denot na osporuvaweto i

4) Vo slu~aj na povikuvawe vo za[tita i izvestuvawe za podnesenata tu`ba,

od denot na pravosilno zavr[enata postapka.

Zastarenost na meni~no pobaruvawe koe ~ini del od ostavina ili pa\a na

tovar na ostavina, ne mo`e da zavr[i pred istekot na [est meseci od smrtta
na imatelot na menicata.

2. Neosnovano zbogatuvawe

Trasantot, akceptantot i indosantot ~ii meni~ni obvrski se zgasnale

zaradi zastarenost ili zaradi propu[teni dejstvija, odgovaraat na imatelot
na menicata dokolku neosnovano se zbogatile na negova [teta. Drugite
meni~ni obvrznici se oslobodeni od ovaa odgovornost.

Odgovornosta zaradi neosnovano zbogatuvawe zastaruva za tri godini.

3. Pravo na zalog i zadr`uvawe

Koga, zaradi obezbeduvawe na meni~noto pobaruvawe, imatelot na

menicata, vrz osnova na dogovor za zalog, primi vo zalog dvi`en predmet
ili pobaruvawe, a obvrznikot ne ja ispolni navreme svojata meni~na
obvrska, imatelot na menicata ima pravo da bara da se namiri od zalogot,
bez podigawe na tu`ba protiv liceto koe go dalo zalogot (zalogodava~),
ako so dogovorot za zalog, dogovornite stranki se soglasile dogovorot da
ima svojstvo na izvr[na isprava.

Vo vakov slu~aj, imatelot na menica mo`e:

1) Vrz osnova na menicata i dogovorot za zalog, koj ima svojstvo na
izvr[na isprava, da bara realizacija na zalogot. So toa ne prestanuva
odgovornosta na imatelot na menicata za zloupotreba na zalo`noto pravo;

2) Zalo`nite menici i drugite pobaruvawa da se naplatat i od dobienite

pari da se namiri i

3) Zalo`nite pobaruvawa da gi zadr`at za sebe do iznosot na svoeto

pobaruvawe.

Imatelot na menicata e dol`en, dokolku gi namiril svoite pobaruvawa vo

celost, da ja predade menicata na zalo`uva~ot, odnosno da ja predade vo
negovata ste~ajna masa izvornata menica zaedno so dobieniot vi[ok.

Pravoto na zadr`uvawe ima isto pravno dejstvo, kako i pravoto na

zalog.

Imatelot na menicata, vrz osnova na dogovor so obvrznikot ili vrz osnova

na pravosilna presuda na sudot so koja e utvrdeno pravoto na zadr`uvawe,
mo`e:

1) Zadr`anite gotovi pari da gi upotrebi za namiruvawe na svoeto

pobaruvawe

2) So drugite zadr`ani predmeti da postapi soglasno so ovoj zakon.

4. Amortizacija na menica

Liceto koe ja izgubilo menicata mo`e na sudot vo mestoto na

pla]awe da mu predlo`i istata da ja amortizira.

Dokolku sudot zaklu~i deka podnesenite podatoci se dovolni, ]e izdade

oglas vo koj ]e ja izlo`i glavnata sodr`iia na is~eznatata menica, so povik
do onoj kaj kogo se nao\a menicata, istata da ja poka`e na sudot vo rok od
60 dena, so napomena deka vo sprotivno, po istekot na ovoj rok, sudot ]e
ja proglasi za ni[tovna.

Za oglasuvaweto sudot go izvestuva predlaga~ot i site lica imenuvani vo

menicata. Predlaga~ot na amortizacijata, za da go zadr`i pravoto na
regres sprema trasantot na neakceptiranata menica, kako i protiv
trasantot koj go zabranil podnesuvaweto na menicata na akceptirawe, vo
tekot na rokot odreden za podigawe protest zaradi neakceptirawe ili
neisplata vo mestoto koe e odredeno za toa, mo`e da podigne protest, so
naveduvawe na glavnata sodr`ina na is~eznatata menica. Protestot go
zamenuva podnesuvaweto na menicata na akceptirawe ili na isplata i
podigaweto na soodvetnite protesti. Nadomestok na tro[ocite za toj
protest ne mo`e da se bara.

Dokolku vo rokot odreden so oglasot se javi onoj kaj kogo se nao\a

menicata za koja e barana amortizacija, sudot otkako menicata ]e mu se
poka`e na predlaga~ot i otkako ]e gi soslu[a zainteresiranite lica, ]e ja
zapre ponatamo[nata postapka.

5.Protest

Protest e pokrenuvawe i sproveduvawe na postapka pred notar, zaradi

neisplata na menicata, koj e podnesen na isplata.
 • Kazneni odredbi

Krivi~ni dela

Sekoe lice kako i odgovornoto lice na pravnoto lice koe ]e izdade ili
pu[ti vo promet menica so nevistinita sodr`ina, poradi [to ]e nastane [teta
za eden ili pove]e obvrznici ]e se kazni so zatvor do tri godini. Pri
opredeluvaweto na kaznata od vlijanie e okolnosta pod koja e nastanata
kako i visinata na [tetata.

Prekr[ok

So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari ]e se kazni za prekr[ok

pravno lice dokolku:

- trasira menica bez data ili so neto~na data na izdavawe;

- prenese ili isplati menica bez data na izdavawe i

- popolni blanko menica sprotivno na odredbite od ovoj zakon.

• Meni~ni pravila

Meni~no mo`e da se obvrzuva sekoe lice koe, spored

pozitivnite propisi, mo`e da se obvrzuva so dogovor.

Nepismeno lice ili lice koe ne mo`e da pi[uva, meni~no se

obvrzuva koga na menicata ili alon`ot ]e stavi znak ra~no, koj
znak ]e go zaveri notar.

Meni~na obvrska mo`e da se primi za nepismeno lice samo

vrz osnova na izdadeno polnomo[no zavereno kaj notar.

Pri zaverkata zadol`itelno se zapi[uva deka:

- li~no ili preku prisutnite svedoci go poznava liceto koe saka meni~no da
se obvrze ili da izdade polnomo[no;

- na liceto mu e pro~itana izjavata so koja meni~no se obvrzuva i so koja

dava polnomo{no i

- liceto potvrdilo deka pro~itanata izjava odgovara na negovata volja.

Zaverkata treba da ima slu`ben broj, pe~at i potpis na slu`benoto lice.

Potpisot na slepi lica na meiica i na polnomo[no izdadeno od

niv zaradi meni~noto zadol`uvawe va`i samo toga[ koga
istoto ]e go zaveri notar.
 • Lica vo menicata

Trasant e nalogodava~ ili izdava~ na menica koj se nazna~uva na liceto

na menicata.

Trasat e onoj koj vr[i isplata po menicata od trasantovoto pokritie [to se

nao\a kaj nego.

Remitent e fizi~ko ili pravno lice nazna~eno vo ispravata na koe mu se

isplatuva iznosot naveden vo menicata, odnosno korisnik na menicata.

Imatel na menicata e lice koe ja poseduva menicata na zakonit na~in.

Emitenti na menicata se banki i patni~ki agencii koi izdavaat oddelni

vidovi menici.

Indosant e nositelot na pravoto na naplata [to vr[i indosament.

Indosator e lice na koe se prenesuva menicata. Toa mo`e da bide i

trasantot ili trasatot kako i koe id a bilo meni`no lice.

Avalist e lice koe so svojot potpis na menicata ili na alon`ot garantira za

isplatata na iznosot odreden vo menicata.

Akceptant e lice [ti ja prima meni~nata obvrska so izjava za nejzino

prifa]awe.

Intervenient e lice nazna~eno od trasantot, indosantot ili avalistot vo

menicata, vo slu~aj na potreba istata da ja akceptira ili plati.

Kopist e lice [to pu[tilo vo promet prepis na menica garantiraj]i pritoa

deka na donositelot na prepisot ]e mu go predade meni~niot original ili ]e
mu ja isplati meni~nata suma.
Zaklu~ok

Menicata e hartija od vrednost-sredstvo za pla]awe po

naredba vrz osnova na zakonot na koj se primenuvaat op[tite pravila
za site hartii od vrdnost po naredba
. Vsu[nost menicata e daleku podetalno reguliran oblik na hartija od
vrednost kaj nas vrz ~ija osnova se istaknuva nejziniot mati~en
karakter vo odnos na drugite hartii od vrednost. Taa e obligaciono
pravna hartija koja sekoga[ glasi na opredelena suma. Ova uka`uva
na isklu~itelno pravnoto zna~ewe na menicata, bidej]i vo
stopanstvoto, vo oblasta na stokovo-pari~nata situacija nema tolku
golemo zna~ewe.
Me\utoa, sepak taa ima golema uloga vo kreditniot
sistem, a so tek na razvojot na trgovijata i stopanstvoto taa si ja
dobiva i svojata uloga kako zamena na parite.
Spored toa, menicata e prvenstveno kreditno sredstvo za
obezbeduvawe na pobaruva~kata.
Isto taka menicata e mnogu zna~ajno sredstvo za
obezbeduvawe, ne samo vo stokovo-pari~nata cirkulacija, tuku i kaj
niza plate`ni institucii, osobeno vo nadvore[no trgovskite razmeni.
Poradi visokiot stepen na apstraktnost i strogost na
menicata zna~ajno dopridonesuva visokiot stepen na pravna
sigurnost vo stokovo-pari~niot promet, osobeno konstntno vlijanie
za jaknewe na dogovornite disciplini.
Seto ova uka`uva na posebnite funkcii i zna~ewe na menicata vo
stopanskiot sistem na edna zemja, osobeno vo pravniot sistem
poradi nejziniot mati~en karakter vo odnos na drugite hartii od
vrednost.
 Koristena literatura:

1.” Trgovsko pravo” – D-r Aleksandar Nikolovski str.377-439

2.” Slu`ben vesnik na RM ” br.03/02- Zakon za menica

str.12-16

3.” Trgovsko pravo” – D-r Milan Ilieski str.235-313

4. Prebaruvawe od internet