Zdruenje umetnikov Paviljon Sveto 53 6223 Komen

Vlonik

Ustavno sodie Republike Slovenije p. p. 1713 SI-1001 LJUBLJANA

1. POBUDA ZA ZAETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI ZRLI-UPB2 2. USTAVNE PRITOBE ZOPER: 2.a POSAMINI AKT PREDSEDNIKA DZ 2.b OBVESTILA MNZ, namenjena vsem zavodom, vsem upravnim enotam in tirim ministrstvom 3. ZAHTEVA ZA NUJNO PREDNOSTNO OBRAVNAVO in PREDLOG ZA ODLOANJE NA JAVNI SEJI 4. ZAHTEVA ZA TAKOJNJO PREKINITEV ZBIRANJA PODPISOV V PODPORO TIRIM ZAKONSKIM PREDLOGOM 5. ZAHTEVA ZA TAKOJNJO ODPRAVO VNAPREJNJEGA OVERJANJA PODPISOV 6. ZAHTEVA ZA VZPOSTAVITEV MONOSTI ZA PONOVNO ZBIRANJE PODPISOV V PODPORO ZAKONSKIM PREDLOGOM NA NAIN, KI JE USKLAJEN Z USTAVO RS 7. ZAHTEVA ZA VRNITEV PRAVICE DO PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA

V okviru pobude za oceno ustavnosti spodbijamo: Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (uradno preieno besedilo) ZRLI-UPB 2. Predlagamo oceno ustavnosti ZRLI-UPB2 v celoti, e posebej v tistem delu, kjer je izpadla in bila rtana ter nikoli nadomeena pravica do predhodnega referenduma, e posebej pa njegov 16b len, kjer je doloen protiustaven nain zbiranja podpisov volilk in volilcev. Uradni list RS, t. 26/2007, z dne 23.3.2007, ki ga je izdal Dravni zbor Republike Slovenije.

V okviru ustavnih pritob kot neustavne in zato neveljavne spodbijamo naslednje posamine akte: 1. Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvea pobudnika in MNZ o roku za razpis zbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26, (priloga 1) 2. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13, (priloga 2) 3. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30, (priloga 3) 4. Dopis MNZ tirim ministrstvom, z dne 10.9.2012, (priloga 4) 5. Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012, (priloga 5) 6. Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012, (priloga 6) 7. MNZ kakor odgovarja na vpraanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012, (priloga 7)

1.1 POBUDNIK
a) Osebno ime / naziv ali firma:

Zdruenje umetnikov Paviljon

b) Naslov stalnega ali zaasnega prebivalia / naslov sedea:

Sveto 53, 6223 Komen

c) Zastopnik pravne osebe: (navedite osebno ime ali firmo in pravni naslov za zastopanje:
npr. pooblastilo v statutu, sklep pristojnega organa, )

Kristofer Bogdan Meko, tajnik in zastopnik Zdruenja umetnikov Paviljon, po sklepu obnega zbora Zdruenja umetnikov Paviljon v skladu s statutom

2. PRAVNI INTERES
2. 1. Navedite razloge, ki utemeljujejo pravni interes za vloitev pobude s podatki, iz katerih je
razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni poloaj pobudnika:

Zdruenje umetnikov Paviljon (v nadaljevanju: ZUP) je dne 3.9.2012 pri Dravnem zboru RS sproilo ljudsko iniciativo za sprejem tirih zakonov, tako da je v skladu z dolobami ZRLI-UPB2 in Poslovnikom DZ pripravilo predloge zakonov (priloga 10). Dne 7.9.2012 so vsi tirje zakoni dobili svoje opravilne tevilke in o tem je bilo ZUP obveeno z elektronsko poto, dne 7.9.2012. Dne 7.9.2012 je predsednik DZ RS, g. Gregor Virant razpisal rok za zbiranje 5.000 podpisov volilk in volilcev (priloga 1), po postopku, kot ga v skladu s 59./III. lenom ZRLI-UPB2 doloa njegov 16.b len. (potrebno je vedeti, da je prilo pri redakciji ZRLI-UPB2 do pomote, saj se je vsebina 13. lena prenesla v 16.b len) Rok, ki ga je predsednik DZ RS doloil za zbiranje podpisov v podporo zakonski ljudski iniciativi, je priel tei dne 12.9.2012 in se bo po 60-ih dneh iztekel dne 10.11.2012. V tem asu je bil pobudnik ZUP prisiljen zbirati podpise na protiustaven, pravno nepredvidljiv nain, s katerim je tako njemu, kot volilkam in volilcem mono omejena pravica do zbiranja in oddajanja podpisov zbiranje vnaprej overjenih podpisov na Upravnih enotah. Dejstvo je, da je mogoe podpise zbirati tudi e na tiri dodatne naine, ki so doloeni v III. do IX. odstavku 16.b lena ( (a)preko elektronskega overjenega podpisa, (b) preko zavodov, (c) preko predstavnitev v tujini in () s pomojo leteih volilnih komisij), vendar so ti naini tako globoko podnormirani, da v praksi ne omogoajo resne monosti za nadomestitev izpada, ki nastane ob glavnem, e veljavnem nainu, torej z vnaprejnjo overitvijo podpisov na Upravnih enotah. V nadaljevanju pobude za oceno ustavnosti bo pobudnik dokazal, da je trenutno stanje e ve let proti-ustavno in zato Ustavnemu sodiu predlaga NUJNO, PREDNOSTNO obravnavo na JAVNI SEJI, saj je to tako pomembno vpraanje, da morajo biti tako zainteresirana javnost, kot mediji in posredno celotno volilno telo pravoasno in nemudoma obveeni o ustrezni celoviti uskladitvi ZRLI-UPB2 z Ustavo RS, predvsem njenimi 1., 3., 44. in 90. lenom.

3. NESKLADNOST Z USTAVO ALI ZAKONOM

Navedite neskladje z Ustavo oziroma z zakonom in razloge za to neskladje:

Zbiranje podpisov s predhodnim overjanjem in preverjanjem volilk in volilcev na Upravnih enotah posega v tevilne ustavne dolobe in dejansko rui (a) ravnoteje tako med dvema vejama oblasti (zakonodajno in izvrilno), kot tudi (b) razmerje med ljudstvom in posrednimi izvrevalci oblasti ljudstva zakonodajalcem Dravnim Zborom in izvrilno oblastjo v kar petih vladnih ministrstvih: notranjem, pravosodnem, zunanjem, za delo in olskem. Zaradi tako globokih posegov v strukturo same Ustave RS je vrsta krenih ustavnih dolob izredno dolga: Krena je e preambula: Izhajajo iz temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodlobe. Razlogi: V kolikor je zbirateljem podpisov neustavno onemogoeno in grobo ovirano zbiranje podpisov, je to v nasprotju s temeljno in trajno pravico naroda, da se odloa sam, da si zakone pie sam! Kren je 1. len: Slovenija je demokratina republika. Razlogi: Demokracija pomeni vladavino ljudstva, ljudovlado. V kolikor ljudstvo svoje temeljne pozicije oblasti ne more izvajati v praksi, dejansko ni mo govoriti o ljudovladi, niti o res-publiki, kjer ima o zadevah javnega pomena ljudstvo prvovrstno pravico upravljanja. ZRLI se je v svoji veletni zgodovini do danes izkazal za nedodelan, nesprejemljiv zakon, ki zaradi izvorne protiustavnosti, zaradi pravne podnormiranosti in nepredvidljivosti povprenemu volilcu/volilki ali skupini volilk in volilcev ne omogoa korektne izpeljave celotnega referendumskega procesa. Dokaz za to je e samo tevilo referendumskih predlogov v zadnjih 15-ih letih. Od 20 izpeljanih referendumov jih je le najve 3 predlagala skupina volilk in volilcev s podpisi v podporo zahtevi, pa e v teh primerih so zbiranje podpisov organizirale in podpirale najveje drubene skupine ali najveje politine stranke (sindikati, RKC, SDS, SD, tudenti). Enako je s tevilom uspenih ljudskih iniciativ! Doslej sta bila s 5.000 podpisi v Dravni zbor vloena le najve 2 zakonska predloga o brezplanih vrtcih (stranka SMS) in o osebni asistenci (drutvo YHD). Kren je 2. len: Slovenija je pravna in socialna drava. Razlogi: Temelj pravne drave je v njeni zakonodaji. Zakonodaja mora biti pregledna, razumljiva in v praksi uporabna. ZRLI-UPB2 in e posebej njegov 16.b len to nista. Dokaz za to so vsi dopisi v prilogah, kjer je jasno, da razmerje med pobudnikom in zakonodajno vejo posredne oblasti (Dravnim zborom) ni natanno definirano. Pravtako je nedopustno pravtako jasno razvidno iz dopisov v prilogah da je vloga izvrilne veje posredne oblasti na vsakokratni razpis zbiranja 40.000 referendumskih ali 5.000 zakonskih podpisov enako nepripravljena, torej niti

ministrstva sama ne razpolagajo z bistvenimi podatki, ki bi jih moral pobudnik zbiranja vse poznati e dolgo pred zaetkom zbiranja, saj bi se lahko le tako pravilno pripravil na tako zahteven projekt. Kren je 3. len: Slovenija je drava vseh svojih dravljank in dravljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlobe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani jo izvrujejo neposredno in z volitvami, po naelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno. Razlogi: Kot e navedeno v praksi smo v Republiki Sloveniji imeli le najve tri referendume, ki jih je zahtevalo ljudstvo. Ustavno sodie naj pregleda vse argumente pritonikov iz prejnjih pobud za oceno ustavnosti (U-I-47/94, U-I-266/96, U-I-261/02, U-I-63/99, U-I-217/02, U-I54/09-13) in pridobi podatke o vseh neuspenih referendumskih pobudah ter zahtevah, da bo dobilo pravo razmerje med tevilom referendumov, ki jih je ljudstvo elelo razpisati in tevilko 3. Tudi zaradi prej omenjenih sodb je Ustavno sodie doslej naredilo referendumski demokraciji in monosti ljudske iniviative veliko kodo, zato je zdaj skrajni as, da se taka praksa spremeni in da Ustavno sodie ta len in pravico ljudstva do dejanske oblasti tudi obrani nasproti vsem manjinam, ki si preko posredne oblasti elijo primarno oblast ljudstva prisvojiti v lastno korist. Kren je 5. len: Drava na svojem ozemlju varuje lovekove pravice in temeljne svoboine. Razlogi: Pravica do sodelovanja pri upravljanju drave, do soodloanja o zadevah javnega znaaja je temeljna politina pravica. ZRLI-UPB2 onemogoa izvajanje te pravice v praksi in jo tako mono ogroa. Kren je 14. len (enakost pred zakonom): V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliino. Vsi so pred zakonom enaki. Razlogi: Nain zbiranja podpisov na Upravnih enotah je dokazano protiustaven in to je potrdilo tudi samo Ustavno sodie v svojem sklepu U-I-217/02: Ustavno sodie ni nalo ustavno dopustnega, tj. stvarno upravienega cilja, ki bi narekoval zakonsko ureditev, po kateri ne morejo dati podpore zahtevi za razpis tisti volivci, ki osebno ne morejo priti na upravno enoto zaradi bolezni, zdravljenja ali invalidnosti. Nain sprejemanja podpore volivcev zahtevi za razpis referenduma bi moral biti natanneje doloen, in ne bi smel biti v vsakem primeru posebej odvisen od navodil in usmeritev pristojnega organa ali ministra. Kljub vsem tevilnim pritobam doslej, je poloaj e vedno enak veina podpisov se e vedno zbira na samih Upravnih enotah, pri emer je potrebno

upotevati, da ZRLI-UPB2 sedaj paradoksalno celo povzroa nove vrste neenakosti, saj glede na monost oddaje podpisa louje ljudi na zdrave, nezdrave, zaposlene, nezaposlene, zaprte, svobodne, ivee v tujini... Poasi se je sicer dravni aparat pri zbiranju podpisov na Upravnih enotah navadil na vse posebnosti, vendar je to trajalo celotnih zadnjih 15 let in ves ta as je bilo ljudstvo dejansko prikrajano in okodovano. Sedaj so vsaki drugana in v praksi nepreverljiva navodila za izvajanje tirih na novo dodanih nainov. To je razvidno iz samih dopisov, kjer je ve kot oitno, da ministrstva ali zavajajo pobudnike zbiranja, ali pa dejansko niso sposobna imeti pregleda nad poloajem v vsakem trenutku, saj na primer niso sposobna niti doloiti, katere osebe v zavodih pridobijo status javnih pooblaencev, ki izvajajo funkcijo javnih notarjev, torej overjajo podpise volilk in volilcev, ki bivajo v zavodih. Kren je 15. len (uresnievanje in omejevanje pravic): lovekove pravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoe predpisati nain uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, kadar tako doloa ustava, ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboine. Razlogi: Za referendumsko ureditev bi bilo tako bistvenega pomena, da je v zakonu opredeljena nesporno, precizno, dolono, da tega ni mogoe preve poudariti. Poslovnik Dravnega zbora ima za primer doloene vse podrobnosti glede minutae pri nastopih poslancev, med tem ko je pobudnik pred zaetkom zbiranja referendumskih ali zakonskih podpisov postavljen pred prazen zastor in nikoli ne ve, kaj se bo skrivalo za njim. Zakaj je vsakokrat potreben ustni sestanek med zbiratelji podpisov in predstavniki DZ ter MNZ? Mar ta pravila niso jasna vnaprej? Seveda niso! Zakaj se pobudnikom podpisa vedno pojavljajo enaka vpraanja, kot so se porajala nam? (priloga 8) Mar se bo Ustavno sodie tudi tokrat sprenevedalo, da je e vedno vse v redu, kot se je e tolikokrat, ko je zavraalo eno pobudo za drugo, da bi se ZRLI pretresel v celoti? Ali se bo Ustavno sodie tudi tokrat poskusilo izogniti razreitvi tega vpraanja, kot je tak manever izvedlo lansko leto, v odlobi U-I-54/09-13, kjer je ponovno zavrglo pobudo za zaetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 16. lena, 16.b lena ter drugega oddelka II. poglavja Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi? Boste tudi Ustavni sodniki dokonno stopili na stran ekipe, ki je zadnjih 20 let sistematino razgradila slovensko ljudovlado, slovensko ustavno ureditev, slovensko neposredno demokracijo in v konni fazi slovensko dravo?

Kren je 16. len (zaasna razveljavitev in omejitev pravic): S to ustavo doloene lovekove pravice in temeljne svoboine je izjemoma dopustno zaasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. lovekove pravice in temeljne svoboine se smejo razveljaviti ali omejiti le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva Razlogi: Kateri razlog je ob sprejetem Kazenskem zakoniku, ki prepoveduje ponarejanje podpisa oziroma uradne listine, e potreben za to, da se preneha omejevati zbiranje podpisov? Mar zakonodajlcu ne zadoa, da je za ponarejanje podpisa v KZ1-UPB2, 252. len zagroena kazen zapora do 2 let? Mar zakonodajalec predvideva, da je taka zagroena kazen prenizka in da bodo pobudniki zbiranja podpisov masovno ponarejali podpise volilk in volilcev? Ali pa ivimo v udejanjeni politini diktaturi, kjer je prepreevanje in omejevanje svobode zbiranja podpisov postala legitimna praksa in prevladujoa drubena logika? Kren je 21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva): Zagotovljeno je spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v vseh pravnih postopkih. Razlogi: Vsaki, ko mora volilka ali volilec pred dravnim organom preventivno izraati svoje politino preprianje, se vea nagnjenost drube k faizmu oziroma diktaturi, posameznika, loveka pa se poniuje in degradira v njegovem drubenem in politinem dostojanstvu. Vnaprejnje overjanje izraza pripadnosti politini ideji, podpore predlaganemu zakonu in podobno je anahronistino, retrogradno in protiustavno. Kren je 22. len (enako varstvo pravic): Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred dravnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. Razlogi: V 16.b lenu so poleg osnovnega protiustavnega, e veljavnega naina zbiranja podpisov doloeni e tirje naini, ki se med seboj neverjetno razlikujejo. Kaj Ustavnemu sodiu pomeni ENAKO VARSTVO, ko pa 16.b len vsebuje naslednjo ureditev: Zahteva za izdajo obrazca iz petega in estega odstavka tega lena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejnjega odstavka se lahko vloi najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predloitev zahteve volivcev. Torej ene vrste volilk in volilcev lahko o oddaji podpisa razmiljajo vseh 35 dni, bolniki, zaporniki, negibni in podobne skupine pa imajo za razmislek in aktivnost dejansko le 20 dni? Kje je tu enaka obravnava, enako varstvo? Ni ga in te protiustavne anomalije ni mogoe odpraviti drugae, kot s popolno odpravo vnaprejnjega nadzora nad podpisi, ter nadomestitvijo tega kvejemu z naknadnim pregledom podpisov, ki se morajo zbirati svobodno, na ulici ali kjerkoli drugje na planetu Zemlja, kjer ivi in politino razmilja katerikoli slovenski volilec ali volilka.

Kren je 23. len (pravica do sodnega varstva): Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie. Razlogi: V kolikor o tej pobudi za oceno ustavnosti in o ustavnih pritobah, ter o dodatnih treh zahtevah Ustavno sodile ne bo odloilo brez nepotrebnega odlaanja, se mora teti, da je ZRLI-UPB2 zakon, zoper katerega ni pravega postopka in sodnega varstva, ampak je vzpostavljen zaaran ustavni krog. Ustavno sodie je namre vzpostavilo sistem pravnega interesa na izredno omejujo nain in le pobudnik zbiranja podpisov je tisti, ki lahko ta neustavni zakon sploh pripelje pred samo Ustavno sodie. V kolikor eli in zmore Ustavno sodie to dejstvo razumeti v celoti, potem bo tudi sprejelo argument, da se prilonost za opozarjanje na neustavnost ZRLI ponuja le takrat, ko je pobudnik zbiranja podpisov pod strahovitim organizacijskim pritiskom e zaradi same operacije zbiranja, ki sedaj dejansko terja ogromna sredstva in veliko tevilo izvajalcev. Kren je 25. len (pravica do pravnega sredstva): Vsakomur je zagotovljena pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. Razlogi: Kot je razvidno iz prilog, se je dejansko nemogoe pritoiti na nepopolnost seznamov, na odsotnost adrem, na nevednost ministrstev. Vse to so podatki javnega znaaja, kateri poznavanje je v splonem javnem interesu, e posebej pa v interesu zbiratelja podpisov in vseh volilk in volilcev, ki elijo na ta ali oni nain oddati svoj glas podpore ali referendumu ali zakonskemu predlogu. V kolikor Ustavno sodie ne bo obravnavalo spornih prilog, ki jih zajema ta ustavna pritoba potem je ve kot oitno, da v ZRLI-UPB2 ni urejene pravice do uinkovitega in pravoasnega pravnega sredstva. Kot zbiratelji podpisov in predlagatelji zakonov namre ostro protestiramo proti vsakemu dopisu posebej in vsem skupaj kot celoti, saj nam niti z enim od njih niso odgovorili na vsa potrebna vpraanja, ki bi jih morali kot pobudniki dejansko imeti popolnoma raziena e pred samim prietkom zbiranja podpisov. Kren je 26. len (pravica do povraila kode): Vsakdo ima pravico do povraila kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slube ali kakne druge dejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slubo ali dejavnost opravlja. Okodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrailo tudi neposredno od tistega, ki mu je kodo povzroil. Razlogi: Kdo bo dravljankam in dravljanom, ki elijo oddati podpis, pa jim je to zaradi neustavnosti onemogoeno ali mono prepreeno, povrnil vso kodo? Kje je naslov, kamor lahko mi kot pobudniki vloimo tobo zoper vso materialno in nematerialno kodo, ki nam je nastala zaradi tega, ker ta na postopek in tudi tevilni pred nami ni bil izveden v skladu z Ustavo Republike Slovenije?

Glede na to, da gre pri referendumu za strogo zakonodajni postopek in bi morala celotna organizacija le-tega ostati znotraj zakonodajne veje oblasti, naj nastalo kodo pripiemo razlinim ministrstvom, torej izvrilni veji oblasti, ki s tem postopkom dejansko ne bi smela imeti praktino niesar? Kako Ustavno sodie sploh e dopua stanje, kjer je od dopisa neke sekretarke ali neke direktorice urada na nekem ministrstvu odvisno, ali bo pobudnik zbiranja podpisov dobil dovolj informacij za uspeno zbiranje podpisov? Kren je 32. len (svoboda gibanja): Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivalie, da zapusti dravo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, e je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se prepreilo irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali e to zahtevajo interesi obrambe drave. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dravo in as bivanja v njej. Razlogi: V trenutku, ko predsednik DZ razpie zbiranje podpisov za ljudsko iniciativo ali referendum so tisti ljudje v tujini, ki ne uivajo luksuza elektronsko overjenega podpisa primorani, da se v kolikor seveda elijo podpreti zakonski ali referendumski predlog odpravijo na tono doloen najbliji kraj na planetu Zemlja, kjer je slovenski konzulat, saj lahko le tam in nikakor ne samostojno! oddajo svoj podpis. Reitev je seveda enostavna. Vsakdo bo moral imeti pravico in monost podpisati se in poslati tako podporo pobudniku zbiranja podpisov in le od slednjega bi bilo odvisno, ali lahko takemu podpisu verjame dovolj, da ga vkljui med ostale, ki bodo naknadno preverjeni. Kren je 34. len (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti): Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Razlogi: Kot reeno v drubi, kjer je politina diktatura e okoli vogala, ni mogoe govoriti hkrati o pravici do varnosti in osebnega dostojanstva, ter ob tem ljudi prisiliti, da e so politino angairani, to javno in nediskretno razglasijo pred najblijim dravnim uradnikom ali pa nekim pooblaencem v zavodu, kjer dolgotrajno biva. Kren je 35. len (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic): Zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Razlogi: Ni mogoe govoriti o zasebnosti podatkov, saj v tej dravi podatki curljajo od vsepovsod, nenazadnje do tajnih slub, ki imajo praktino on-line nadzor nad posamezniki. Kako so varovane pravice volilk in volilcev, predvsem pa pobudnika, ko lahko kljub IV. odstavku 16.b lena v medijih http://www.delo.si/novice/varcevalniukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.html preberemo, da Do 3. junija morajo zbrati 40.000 podpisov, doslej so jih malo ve kot 1600.?

Kren je 37. len (varstvo tajnosti pisem in drugih obil): Zagotovljena je tajnost pisem in drugih obil. Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloen as ne upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivost lovekove zasebnosti, e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave. Razlogi: Ponavljamo argumente iz prejnjega sklopa. Ali je res mogoe trditi, da Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodie., ko pa pobudnika vsakodnevno o tevilu zbranih podpisov obvea izvrilna veja oblasti. Hkrati to tevilo na koncu ni tudi tisto, ki bi omogoalo e samo vloitev predloga, ampak mora kljub vsej kalvariji pobudnik e celo fizino prinesti vse te vestno overjene podpise v Dravni zbor? Skratka zaradi katerega elementa varnosti drave je potrebnen ves ta nadzorni aparat, pri emer informacije sproti teejo k taistim varnostnim organom drave? Kren je 38. len (varstvo osebnih podatkov): Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov doloa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanaajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Razlogi: Veljajo enaki argumenti kot pri prejnjih dveh obrazloitvah. Monosti za zlorabe s strani izvrilne veje oblasti in pritisk na pobudnike, pa tudi preve zagrete podpornike, so v tej dravi preprosto prevelike. Kako je zagotovljeno varstvo podatkov, ko pa na eni strani: Organi iz drugega odstavka tega lena vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodie. isto drugae pa: Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolninicah, domovih za stareje obane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaena oseba te institucije. Kako te posebej pooblaene osebe varujejo osebne podatke? Kako jim bomo prepreili, da svojim sodelavcem ne bodo razlagale, kateri pacienti, oskrbovanci ali zaporniki so bolj politino aktivni od drugih in za katere zakonske predloge navijajo? Pa e: podpise potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavnitva Republike Slovenije Kako je ta oseba vezana na uradno tajnost in ali to pomeni raziritev pravice vpogleda, ki naj bi jo imelo le sodie?

Kren je 39. len (svoboda izraanja): Zagotovljena je svoboda izraanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in iri vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloa zakon. Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, ZRLI-UPB2 ni varoval nae pravice do informacij javnega znaaja, vezanih na 16.b len, do katerih smo imeli jasno izraen in v zakonu utemeljen pravni interes. Menimo, da je popolnoma dovolj navesti le kak citat iz enega od dopisov, ki bode v oi: Prav tako ste nas zaprosili za adremo vseh institucij vkljuno z naslovi in telefonskimi tevilkami ter imeni uradno pooblaenih oseb na teh institucijah, kjer se lahko poda podpora. Sporoamo vam, da Ministrstvo za notranje zadeve tudi s temi podatki ne razpolaga, zato smo nao usmeritev t. 001-100/2012/3 (1322-01), z dne 10.9.2012 (z zaprosilom za nadaljnje posredovanje informacije o nainu zbiranja podpor v institucijah, ki sodijo v okvir razlinih resorjev) posredovali Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za izobraevanje, znanost, kulturo in port. In ali ni ljubko, da so nas bili pri MNZ celo sposobni zavajati in to v istem dopisu: Na vae vpraanje, ki se nanaa na izvajanje devetega odstavka 16.b lena ZRLI in sicer kje in kdaj mora pobudnik za zahteve volivcev iz petega in estega odstavka 16.b lena izvesti vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev pa pojasnjujemo, da ima volivec pravico dati podporo do konca roka, ki ga je za zbiranje podpisov doloil predsednik Dravnega zbora - to je do sobote, 10. 11. 2012. Pobudnik lahko upravni enoti predloi te obrazce za vpis v evidenco volilne pravice e prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, 12. 11. 2012 (enako, kot to velja za evidentiranje podpor, ki so podane preko portala e-uprava e v soboto, 10.11.2012 do polnoi). To je seveda napano in hkrati zavajajoe, saj smo e prej ugotovili, da: Zahteva za izdajo obrazca iz petega in estega odstavka tega lena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejnjega odstavka se lahko vloi najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predloitev zahteve volivcev. Torej e volilcu pade na pamet, da bi podpisal tako pobudo ele en teden pred koncem zbiranja podpisov, on dejansko ne more niti vloiti zahteve, kaj ele, da bi pobudnik nato karkoli poel z njegovim podpisom. Ga e enkrat overjal... in e enkrat... in e enkrat... Vekratno nam je torej bila krena pravica do informacije javnega znaaja in taki praksi ni videti konca, edinole e ji Ustavno sodie stopi na prste enkrat za vselej.

Kren je 41. len (svoboda vesti): Izpovedovanje drugih (politinih) opredelitev v javnem ivljenju je svobodno. Razlogi: V kolikor si delavec, v rednem delovnem razmerju od 08:00 do 16:00, potem nisi svoboden v aktivnem izpovedovanju svoje politine opredelitve, saj bi za tako aktivistino izpovedovanje moral oditi na posebno mesto, ki se mu ree Upravna enota. To pa ti je onemogoeno oziroma mono prepreevano, saj uradne ure Upravnih enot pa niso prilagojene tej populaciji, ki sestavlja polovico volilnega telesa. Kren je 43. len (volilna pravica): Volilna pravica je splona in enaka. Razlogi: Kot smo e navedli ZRLI-UPB2 e vedno vzpostavlja neenakost med razlinimi tipi volilk in volilcev, iz tega izhajajo je tudi njihova volilna pravica, oziroma pravica do referenduma in predloga zakona neenaka, drugana od drugih. Najbolj aktivno volilno telo zaposleni v srednjih letih je dejansko e vedno najbolj ovirano pri sodelovanju pri tovrstnih politinih dejanjih, referendumih in ljudskih iniciativah. Kren je 44. len (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev): Vsak dravljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Razlogi: Zaradi vsega e navedenega naj le poudarimo, da je poleg 1., 3. in 90. lena Ustave RS ta len tisti, ki ga ZRLI-UPB2 najbolj spodjeda v praksi. Sedanja praksa preprosto kae, da NIMA vsak dravljan te pravice in monosti, za vsa podrobneja pojasnila seveda Ustavnemu sodiu ostajamo na razpolago, najraje ob javnem zaslianju pri in strank v postopku na javni seji. Kren je 63. len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni): Protiustavno je vsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni. Razlogi: Naravnost paradoksalno je, kako ta sporni zakon ZRLI-UPB2, ki bi dejansko moral izenaevati in povezovati vse volilke in volilce v njihovi pravici do podpore zakonskim in referendumskim predlogom, pravzaprav povzroa neverjetno razdelitev volilk in volilcev na podlagi razlinih vrst razlikovanj. Kot smo e navedli, se volilke in volilce deli na to, ali se nahajajo v zavodih, ali so obiajno zaposleni/nezaposleni, ali se nahajajo v tujini, ali imajo monost elektronske oddaje podpisa ali pa so tako nemobilni, da morajo ostati doma. Prav vsaka od teh podskupin volilnega telesa namre podpise podpore oddaja na prav poseben nain. Volilno telo torej ni izenaeno, ampak popolnoma razdeljeno, kar ne more voditi nikamor drugam, kot k e veji ne-enakopravnosti, saj ravno razlini naini oddaje podpisa povzroajo izvorno ne-enakost med skupinami.

Kren je 66. len (varstvo dela): Drava ustvarja monosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, ZRLI-UPB2 onemogoa normalno opravljanje dela vsem tistim, katerih delovni as se pokriva z uradnimi urami Upravnih enot. Zakon torej ne varuje delovnega razmerja, saj mora vsak tak zaposleni tvegati spore z delodajalcem, v kolikor eli izraziti svoje politino preprianje s podporo referendumski ali zakonski iniciativi. Kren je 87. len (zakonska pristojnost dravnega zbora): Pravice in obveznosti dravljanov ter drugih oseb lahko dravni zbor doloa samo z zakonom. Razlogi: Zaradi pravne praznine, pravne nedololjivosti in nedoloenosti je ZRLIUPB2 v nasprotju tudi s tem lenom Ustave, saj ta len zapoveduje, da bi morala biti vsa procesna pravila in vsi pogoji za zbiranje/oddajo podpisov znani vnaprej celotnemu volilnemu telesu. Tako pa lahko v prilogah Ustavno sodie ponovno vidi, kako so kljuni elementi postopka zbiranja/oddaje podpisa preneseni na nivo dopisovanja med DZ in MNZ, ter e kar tirimi ministrstvi, ki so zaradi neustavne in neustrezne ureditve vpletena v isti zakonodajni postopek. Kren je 88. len (zakonska iniciativa): Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloi tudi najmanj pet tiso volilcev. Razlogi: e je neka ustavna doloba sicer urejena v zakonu, to e nikakor tudi ne zagotavlja, da je urejena pravilno in ustrezno. Tak je tudi primer spornega zakona, saj je kot vekrat poudarjeno monost predloga zakona volilkam in volilcem v praksi onemogoena oziroma tako mono omejena, da je to monost volilno telo do danes uporabilo le dvakrat, vse preostale zakone, ki jih moramo teti v stotinah, pa je predlagala Vlada, torej izvrilna veja posredne oblasti. Kren je 90. len (zakonodajni referendum): Dravni zbor lahko o vpraanjih, ki se urejajo z zakonom, razpie referendum. Dravni zbor je vezan na izid referenduma. Dravni zbor lahko razpie referendum iz prejnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj tretjina poslancev, dravni svet ali tirideset tiso volilcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi dravljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, e zanj glasuje veina volilcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev. Razlogi: Ustavno sodie pozivamo, naj pretrese ZRLI-UPB2 v celoti. Prvi stavek tega lena doloa, da se referendumi razpiejo o zakonih, ki se urejajo z zakonom in je neustavno vsako omejevanje te dolobe, ki omejuje referendumska vpraanja le na tiste zakone, ki so bili ravnokar izglasovani v Dravnem zakonu. Tudi e bi mi kot pobudniki uspeli na ustavni nain zbrati podpise in bi nae tiri

predloge vloili v Dravni zbor, lahko mirno ugotovimo, da je zaradi neustavne redukcije referendumskih vpraanj v ZRLI-UPB2 pravzaprav le od dobre volje in politinega interesa v Dravnem zboru odvisno, ali bodo nai predlogi sprejeti. Ljudstvo torej v njegovem imenu vsakokratni pobudnik zbiranja podpisov dejansko torej ne more izvajati pravice do referenduma, saj jo je ravno Ustavno sodie onemogoilo z odlobo U-I-217/02, ko je hote ali namerno povzroilo pravno praznino: toka 27. V skladu s staliem, da mora zakonska ureditev referenduma zagotavljati uinkovito izvrevanje pravice do referenduma, Ustavno sodie ugotavlja, da je ureditev, vsebovana v 18. lenu ZRLI, nepopolna in zato v neskladju z naelom dolonosti pravnih norm kot enim od nael pravne drave iz 2. lena Ustave. Ustavno sodie je e v tevilnih odlobah poudarilo, da mora zakonodajalec sprejeti jasne norme in doloiti njihovo vsebino ter da nepopolne norme omogoajo monost razline uporabe in s tem monost za arbitrarnost dravnih organov (odloba t. U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, t. 72/98 in OdlUS VII, 187; 21. toka obrazloitve). Pomen tega naela je Ustavno sodie e posebej poudarilo za tiste norme, ki neposredno urejajo pravice ali pravni poloaj irokega kroga dravljanov (odloba t. U-I-64/97 z dne 7. 5. 1998, Uradni list RS, t. 39/98 in OdlUS VII, 78; 10. toka obrazloitve). toka 29. Ugotovitve o neustavnosti ZRLI, navedene v tokah B. II. in B. III. te obrazloitve, kaejo, da je presojana ureditev delno neskladna z Ustavo, ker vsebuje z njo neskladne dolobe, delno pa je neskladna z Ustavo zato, ker vsebuje protiustavne pravne praznine. Oboje povzroa takno nekonsistentnost celotne ureditve predhodnega postopka, da ni mogoa razveljavitev zgolj posameznih dolob ali zgolj ugotovitev neustavnih pravnih praznin, temve je nujna razveljavitev celotnega oddelka Zakona, ki ureja predhodni referendum (1. toka izreka). Ustavno sodie je odloilo, da zane razveljavitev uinkovati po poteku enega leta od dneva objave te odlobe v Uradnem listu (2. toka izreka). V tem asu lahko zakonodajalec na novo uredi predhodni referendum. In sedaj spraujemo Ustavno sodie, kaj se je v zvezi s tem zgodilo? Ni! Dravni zbor ni na novo uredil predhodnega referenduma in Ustavno sodie je zapadlo v sostorilstvo pri ustavno-pravnem dravnem udaru, saj so ljudstvu odzveli celotni predhodni zakonodajni referendum. Danes tee e sedmo leto popolnoma neustavnega stanja v Republiki Sloveniji, saj je vsa sprejeta zakonodaja od takrat do danes obremenjena z jasnim argumentom neustavnosti saj ljudstvo glede nobenega zakonskega predloga od takrat dalje ni moglo zahtevati razpisa referenduma in na ta nain omejiti samovoljne posredne oblasti izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki e dalj asa ne delujejo in odloajo v interesu volilk in volilcev.

Kren je 114. len (organizacija vlade): Predsednik vlade skrbi za enotnost politine in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, tevilo, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. Razlogi: Pristojnosti ministrstev ureja zakon? Kje v ZRLI-UPB2 je jasno razmejeno, kje se zane in kje kona pristojnost petih (!) razlinih ministrstev? Katero od ministrstev ima pri neustavnem vnaprejnjem preverjanju podpisov pomembnejo vlogo? Je to mar Ministrstvo za notranje zadeve? ivimo v policijski dravi, kjer na0 m policija oziroma organi za notranje zadeve krojijo politino svobodo? Ustavne sodnike in sodnice pozivamo, naj si ogledajo vse ustavne pobude in pritobe za nazaj, ki so jih podali razlini akterji (Nova stranka, delavci prostocarinskih prodajaln, Zveza Domoljubnih Drutev Hervardi, Stranka Slovenskega Naroda, drutvo YHD in tevilni drugi) poglejte koliko krivic je prizadejalo Ministrstvo za notranje zadeve preko Upravnih enot! Preglejte tudi nao izjavo za javnost (priloga 9), v kateri smo navedli ponovitev nekaterih nepravilnosti, ki se vrstijo e vsa ta leta. Kren je 120. len (organizacija in delo uprave): Organizacijo uprave, njene pristojnosti in nain imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij. Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, je sedanje stanje nevzdrno. Uprava, torej Upravne enote dobivajo vsaki malo drugana navodila s strani MNZ-ja. Pobudniki zbiranja nimajo pravoasne in uinkovite poti za reevanje vseh vzpostavljenih nepravilnosti. Posledica vsega tega je nemogoe uinkovito zbiranje na upravnih enotah, pa tudi drugi tirje naini zbiranja podpisov ne omogoajo dejanskega uinkovitega sodnega varstva. Kren je153. len (usklajenost pravnih aktov): Zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Razlogi: ZRLI-UPB2 e dalj asa ni usklajen z Ustavo. Menimo, da smo to e dodobra dokazali. Pravtako tudi dejanja dravnih organov (razni dopisi) ne

temeljijo na ustrezni zakonski podlagi, ampak na vsakokratni samovolji predstavnikov DZ in ministrstev. Ali morda sestanek s predstavniki DZ-ja temelji na kakni zakonski podlagi? Kaj pa samovoljna prestavitev le-tega? Smo zakonsko upravieni do neposredne komunikacije z ministrom, ali se moramo zadovoljiti s sekretarji in direktorji Uradov? Po katerem zakonu so torej dravni uradniki dolni vnaprej pripraviti sezname vseh zavodov in drugih dravnih intitucij, ter sezname vseh oseb tam, ki overjajo podpise? Kren je 161. len (razveljavitev zakona): e ustavno sodie ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev uinkuje takoj ali v roku, ki ga doloi ustavno sodie. Ta rok ne sme biti dalji od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splone akte ustavno sodie odpravi ali razveljavi. Ustavno sodie lahko pod pogoji, ki jih doloa zakon, do konne odloitve v celoti ali delno zadri izvrevanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. e ustavno sodie pri odloanju o ustavni pritobi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splonega akta, ga lahko, v skladu z dolobami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odloitev ustavnega sodia ureja zakon. Razlogi: Pozivamo Ustavno sodie, da ZRLI-UPB2 tokrat razveljavi le v tistem delu, ki protiustavno, protipravno in protiljudovladno vzpostavlja zahtevo po vnaprejnji overitvi podpisa v podporo zahtevi za razpis referenduma oziroma v podporo zakonski ljudski iniciativi. Hkrati pozivamo Ustavno sodie, da tokrat izrecno in odlono naloi Dravnemu zboru, da se sprejme taka referendumska zakonodaja, ki bo upotevala vse izbrisane elemente neposredne ljudovlade (predhodni referendum), ki jih je do danes uspela izloiti vladajoa elita.

4. DRUGE NAVEDBE
Spotovane ustavne sodnice in sodniki, celoten referendumski postopek, danes urejen v ZRLI-UPB2 je protiustaven, pravno nepredvidljiv in aljiv tako za pobudnika zbiranja podpisov, kot za volilke in volilce. Pravoasno v roku 60 dni smo poleg ustavne pobude zoper ZRLI-UPB2 sproili tudi ustavno pritobo zoper vse dokumente, ki smo jih prejeli od predstavnikov Dravnega zbora in ministrstva za notranje zadeve, priloeni pa so kot priloge. Menimo, da smo podali na prejnjih straneh dovolj argumentov predvsem pa naj Ustavno sodie upoteva nujnost delitve oblasti na zakonodajno, sodno in izvrilno oblast da lahko Ustavno sodie vse te dopise razglasi za neustavne. Nadalje od Ustavnega sodia priakujemo, da bo e pred koncem roka za

zbiranje podpisov sprejel sklep o takojnji prekinitvi neustavnega zbiranja podpisov v podporo naim tirim zakonskim predlogom in na ta nain javnost in odgovorne nedvoumno seznanil z dejstvom, da je takega naina preprosto dovolj. Zato od Ustavnega sodia zahtevamo in priakujemo nujno, prednostno obravnavo nae ustavne pobude in pritobe, glede najpomembnejega dela odloanja pa predlagamo, da se odloanje in argumentacija opravi na javni seji, kjer bodo lahko prisotni tako zainteresirana javnost, kot mediji. Le na ta nain bo lahko javnost uinkovito seznanjena z vso razsenostjo tega vpraanja. Pravtako od Ustavnega sodia zahtevamo, da odloi v korist naih argumentov in da nemudoma odpravi vsakrno vnaprejnje overjanje podpisov na Upravnih enotah ali na tiri dodatne naine, navedene v 16.b lenu ZRLI-UPB2. Nadalje od Ustavnega sodia zahtevamo, da nam kot prizadetim pobudnikom s svojo odredbo ali sklepom samo, ali pa to naroi predsedniku Dravnega zbora, doloi nov 60-dnevni rok za zbiranje podpisov, tokrat na nain, ki bo usklajen z Ustavo RS in smo ga na prejnjih straneh e opisali kot vicarski nain, torej s svobodnimi podpisi in le naknadnim preverjanjem podpisom dejansko tako, kot je sedaj doloeno za referendumsko pobudo. Nenazadnje od Ustavnega sodia zahtevamo, da povrne pravico do predhodnega zakondajnega referenduma, torej da se po sedmih letih postavi nasproti Zakonodajalcu, ki v vsem tem asu ljudstvu ni zagotovil ustavne pravice do predhodnega zakonodajnega referenduma in da s sklepom razveljavi lasten sklep e ne gre drugae ki je leta 2005 izbrisal vse tiste volilke in volilce, ki so eleli v tem asu podpreti katerikoli predhodni referendum. e nekaj o aktualnih dogajanjih. V zadnjih tednih je v medijih mo zaznati velik pritisk vladajoe elite, da bi se referendumske pravice e dodatno omejilo. Videti je tudi, da Dravni zbor nadaljuje z zlorabo svoje oblasti in pobudnikom zbiranj v sostorilstvu z MNZ-jem brie in uniuje zbrane podpise. Naj omenimo le e sramotno dogajanje okoli domnevno ponarejenih poslanskih podpisov, ki razgaljajo ne-le razlikovanje med podpisi poslancev in podpisi volilcev, ampak tudi na malomarni odnos poslancev do temelja neposredne ljudovlade in oblasti ljudstva. Vsem tem poskusom nasproti postavljamo vse moneji odpor civilne drube, ki se je organiziral tudi okoli javne razprave v Dravnem zboru in vsem ustavnim sodnicam in sodnikom svetujemo ogled te razprave ter upotevanje pravih argumentov:

http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitevmnenj/ava2.148186277/ http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca? mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097A

http://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQ
Tudi v prihodnje nameravamo budno spremljati vse, kar se bo pripravljalo in spreminjalo na podroju referendumske zakonodaje, zato Ustavnemu sodiu polagamo na srce, naj s svojimi odloitvami povrne zaupanje v Ustavni red, v Pravno dravo in v slovensko Ljudovlado.

5. PRILOENI DOKUMENTI
Pobudnik mora predloiti listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa. Pobudnik, ki ni fizina oseba, mora predloiti dokazilo o svojem pravnem statusu. Dokument

Zap.t.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.

Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvea pobudnika in MNZ o roku za razpis zbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26, Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13, Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30 Dopis MNZ tirim ministrstvom, z dne 10.9.2012 Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012 Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012 MNZ kakor odgovarja na vpraanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012 Vpraanja ZUP, naslovljenja na DZ in ministrstva glede adrem, 17.9.2012 ZUP Izjava za medije in javnost, z dne 10.10.2012 ZUP vlaga tiri predloge zakonov v DZ RS, z dne 3.9.2012 Izpis iz poslovnega registra, z dne 6.11.2012

Kraj in datum:

Sveto, 6.11.2012

Podpis vlonika: za Zdruenje umetnikov Paviljon tajnik Kristofer Bogdan Meko