берзНИК - GODINA II - BROJ 33 - 28 JULI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

VO NOV OBJEKT
ZA NEDVI@NOSTI -
SKOPSKIOT KATASTAR
Data 28.07.2008 broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Pravdata e spora - no sekoga{
pobeduva...
I ovaa nedela, pomina vo znakot na usvojuvawe na za-
konite, so ~ija implementacija bi trebalo da se integrirame
vo evropskoto zakonodavstvo. No, kako po nekoe staro pravi-
lo, pozicijata i opozicijata, ne si gi odmeruvaat svoite
sprotistaveni stavovi vo Narodnoto Sobranie. Tie si zema-
at za pravo da dejstvuvaat kako si sakaat iako zemaat plati
kako pratenici. Gi
I ovaa nedela makedonskata javnost oku- pla}ame da odat na ra-
pirana so informaciite za pregovorite za bota, a tie kako i mno-
imeto na dr`avata. Otkako, site obidi da se gumina od prethodniot
fati i posledniot voz za NATO, barem vo ve- parlament, ne ja klatat
teniot tajming, zavr{ija bezuspe{no, premie- nitu sobraniskata vra-
rot se odlu~i da igra na kartata na identite- ta, a platata barem za-
tot na Egejcite. Neo~ekuvano, no hrabro. Gi sega za razlika od mno-
potseti vlijatelnite demokrati deka i tie gumina im e garantira-
imaat del od vinata {to skoka ju`niot sosed. na... Ova kolku za pot-
@e{kata rakavica, premierot Nikola Gru- setuvawe deka opo-
evski, ja frli najprvo pred vo`dot na Grci- zicionerite, za svoite
te, baraj}i po~ituvawe na malcinskite prava stavovi treba da se
na drugite narodi koi `iveat vo negovata dr- borat od sobraniskite
`ava, pritoa ograduvaj}i se od istoriski klupi. Ne bi sakala da
promeni. Potoa, im predo~i i na evropjanite, bidam pogre{no raz-
Grcija da gi po~ituva pravata na Makedonci- brana, najmalku okolu
te vo ovaa zemja i da im gi vrati imotite na naru{uvaweto na pra-
proteranite begalci od Gra|anskata vojna. voto na nevinost, koe
Reakcijata, vozdr`ana... Evropskite demo- raka na srce so spekta-
krati, kako izgoreni, a porakata so smiru- kularnite apsewa u{te
va~ki ton ja prenese germanskata kancelarka kako e naru{eno. Fakt e
Angela Merkel: Malcinskite prava na Make- deka, bez da navleguva-
doncite vo Grcija e obvrska koja proizleguva me vo postapkata - se
od ramkovnata Konvencija za ~ovekovi prava znae sekoj {to si drobi
i e obvrzna za site zemji... toa }e si srka. I bez
A, pravdata znaeme site, bavno, no seko- razlika {to “fotelji-
ga{ izleguva na videlina, otuka i stravot zar te” nudat mnogu mo`-
ne ....a, posrednikot na ON vo pregovorite nosti i privilegii,
mudro ne naso~uva: da se fokusirame na re- onie {to sednuvaat na
{enieto na imeto. niv, treba da znaat de-
- Potreben e dopolnitelen napor za da se ka funkciite se minli-
najde re{enie, smeta medijatorot Nimic, koj vi i menlivi, no delata
najavi deka novata runda pregovori pome|u i dobrite i lo{ite, se
Atina i Skopje za imeto prodol`uvaat vo pomnat i gi vle~at so
avgust so akcent- do toga{ da zazemat stav i sebe site posledici.
dvete dr`avi. Vo me|uvreme i dvete strani - Ottuka i baraweto
cvrsto sekoja na svojot stav... A, re{enie? na opozicijata za pis-
Nimic uveruva deka dvete strani, Gr~kata i men dogovor so vlasta
Makedonskata dosega bile konstruktivni za kako uslov taa da se
mnogu negovi predlozi, podvlekuvaj}i deka vrati vo Sobranieto, i
sepak ima u{te mnogu da se napravi pred da ekspresniot odgovor od
se usvoi kone~noto re{enie {to }e bide pri- vladea~kata partija se
fatlivo za dvete strani. neizdr`ani. Ne mo`e
opoziciskite lideri
da baraat novi uslovi
za vra}awe vo Parlamentot. Tie se izbrani da gi pretstavu-
vaat stavovite, ideite i barawata na svoite lobi grupi
tokmu vo Domot na gra|anite, a ne na ulica. [trajkot e model
za re{avawe na naru{enite prava na drugata grupa na
gra|ani - koi dokolku ne se grupiraat - nikoj ne gi primetu-
va i ne gi sogleduva nivnite problemi. No, politi~arite, za
svoite predlozi treba da se izborat so zbor, so nepobedlivi
argumenti i fakti. Veruvam deka i gra|anite ne se
privrzanici na spektakularnite apsewa, i sekako bi se
deklarirale za posofisticiran model na priveduvawe na
берзНИК
3
onie {to ja zloupotrebile svojata mo} od pozicija na vlast.
Pravdata e spora,no sekoga{ stignuva. - Za prezumcijata na
nevinost se nadle`ni sudskite instituci i Javnoto obvini-
telstvo. Otuka so pravo glasnogovornikot na partijata na
vlast Ilija Dimovski, im pora~a na opozicionerite deka
mestoto na pratenicite e vo Sobranieto, a pravo na sekoja
partija e da re{i dali }e bide vo zakonodavniot dom ili }e
praktikuva uli~na demokratija.
Stav koj sekako, opozicijata bi trebalo da go ispo~ituva
i od sobraniskite klupi da ne uveri deka gra|anite ovojpat
ne zgre{ija pri svojot izbor.
Nivnite obvinuvawa, deka Sobranieto ne smee da nosi
zakoni podgotveni od tehni~ka vlada, i deka }e gi ob`alat
stotinata ekspresno doneseni zakoni pred Ustaven sud, nikoj
ne gi osporuva. Neka go storat toa, no pak }e ka`am od mesto-
to kade treba da rabotat....
- ...Parlamentot na itna sednica, i minatata nedela us-
voi nekolku desetici zakoni, konvencii i dogovori so me|u-
narodni institucii, za koi Sobranieto treba{e da rasprava
po eden mesec. Nivnoto usvojuvawe povtorno se odviva{e bez
nikakva diskusija, obvinuvaat opozicionerite.
Nasproti nivnite obvinuvawa, pratenicite od pobedni-
~kata koalicija rabotat pod polna parea. Me|u golemiot broj
usvoeni zakoni, sekako za pozdravuvawe e i usvojuvaweto na
Zakonot za upravuvawe so konfiskuvan imot, imotna korist
i odzemeni predmeti vo krivi~na i prekr{o~na postapka.
Ministerot za pravda Mihajlo Manevski pojasni deka
so donesuvaweto na ovoj Zakon se ureduva edna pravna praz-
nina vo sistemot koja dosega postoe{e, bidej}i, kako {to ka-
`a, so nego na edno mesto se stavaat site pra{awa {to se
odnesuvaat na upravuvaweto so konfiskuvaniot imot i
predmetite odzemeni vo krivi~na i prekr{o~na postapka. Za
odbele`uvawe e i donesuvaweto za prvpat vo Makedonija na
Zakonot za sudska slu`ba, vo koj se odreduvaat pravata,
dol`nostite i odgovornostite na sudskata slu`ba, koja ja
so~inuvaat sudskite slu`benici, licata vraboteni vo sudo-
vite koi vr{at tehni~ki i pomo{ni raboti, sudskata poli-
cija. Vo me|uvreme ne stivnaa i sugestiite od me|unarodnite
pretstavnici: vlasta i opozicijata da najdat zaedni~ki jazik
za da funkcionira Sobranieto.
U{te Vladata nekonstituirana, a ve}e timot na MMF,
predvoden od Mark Grifits, ni dojde nagosti, da se zapoz-
nae so nea.
- Ova ne e misija. Sakam da se zapoznaam so novata Vla-
da, da razgovarame bidej}i zavr{uva aran`manot. Klu~na
rabota koja ne` interesira e Zakonot za energetika i vlija-
nieto na zgolemeniot uvoz na struja vrz deficitot na tekov-
nata smetka i inflacijata. Tuka se potrebni reformi za da
se obezbedi namaluvawe na trgovskiot deficit po osnov na
uvoz na struja, izjavi Grifins. Toj ne go komentira{e reba-
lansot na Buxetot, no pora~a vo tekot na naredniot period
da se zgolemi cenata na strujata. - Va`no za namaluvaweto
na inflacijata e da se ovozmo`i zategnata fiskalana poli-
tika. Vi{okot od danocite da se ~uva i da ne se tro{i
premnogu, dodade Grifits.
Timot na MMF nedelava }e se sretne so ministerot za
finansii, Trajko Slavevski i so guvernerot na Narodna
banka Petar Go{ev za da vidi dali merkite {to zemjava gi
prevzema za inflacijata davaat rezultati.
Idniot broj na berzNIK, }e izleze na 11. avgust
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
PROKREDIT BANKA - PETTI JUBILEJ VO MAKEDONIJA
Два посто пораст на каматата на девизните
орочени влогови
Во рамки на промотивната акција, која
ќе трае до 20 септември 2008 година, кли-
ентите на едногодишните орочени штедни
влогови во Прокредит банка ќе имаат мож-
ност да добијат каматна стапка од 5,5%, што
претставува зголемување за 2% во однос на
досегашната каматна стапка на овие влого-
ви
P
rokredit banka ja proslavuva pet-
tata godina od svojata rabota na
makedonskiot pazar so zgolemuva-
we na kamatnata stapka na dvanaeset-
mese~niot oro~en {teden vlog vo evra.
Imeno, vo ramki na akcijata, koja }e trae
do 20 septemvri 2008 godina, klientite
na Prokredit banka }e imaat mo`nost da
dobijat kamatna stapka od 5,5% za ovie
vlogovi, {to e poka~uvawe za 2% od re-
dovnite kamatni stapki na ovie vlogovi.
Kamatnata stapka na {tednite vlo-
govi vo Prokredit banka e fiksna i ga-
Здружението на граѓани за заштита на
акционерските права АКЦИОНЕР 2001, по об-
јавената вест за предлогот на советничката
во Владата на Р.Македонија, Моника Мако-
веј се обраќа до ресорното Министерство за
правда со без резервна подршка за дадени-
от предлог
[
iroka paleta na krivi~ni dela
za koi }e se upotrebuva prislu-
{uvawe, no i drugite istra`ni
merki. Voveduvawe novo krivi~no delo
neosnovano bogatewe. Pro{iruvawe na
konfiskacijata bez da se doka`uva kon-
kretnoto krivi~no delo, tuku so samiot
fakt {to nekoj ne mo`e da go doka`e
potekloto na imotot, toa da se smeta ka-
ko kriminal steknat so korupcija, pa du-
ri ovaa odredba da ima retroaktivno
dejstvo. Ova se samo del od predlozite
na vladinata sovetni~ka, porane{nata
romanska obvinitelka Monika Makovej,
koi predizvikaa burni reakcii vo
stru~ nite krugovi. Tie smetaat deka
vakvite re{enija, koi se planiraat vo
izmenite na Zakonot za krivi~na pos-
tapka i vo Zakonot za sledewe na komu-
nikacii, se krajno opasni i gi zagrozu-
vaat ~ovekovite prava i slobodi. No,
nasproti obvinuvawata od krivi~arite
deka predlozite na Makovej, vodat kon
policiska dr`ava, Zdru`enieto AKCI-
ONER 2001 jasno i nedvosmisleno go
podr`uva dadeniot predlog od slednite
pri~ini:
So donesuvawe na Zakon so koj }e se
pro{irat delata i }e se primenat sood-
vetni merki, osven {to }e se onevozmo-
`i ponatamo{no postoewe na neosnova-
no bogatewe i se {to e povrzano so ovoj
vid na kriminal, jasno }e im bide daden
signal i na site koi izvr{ile ili vr{at
broj 33
rantirana za celiot period na oro~uva-
we.
- Ovaa godina go proslavuvame na-
{iot petti jubilej i toa be{e glavnata
pri~ina zaradi koja sakavme da ja nagra-
dime lojalnosta na na{ite klienti so
odli~na ponuda za {tedewe. Pokraj vi-
sokata kamatna stapka od 5,5%, klien-
tite znaat deka stabilnosta na institu-
cija ja garantiraat renomirani akcione-
ri od edna strana, no i visokiot kredi-
ten rejtin od Fitch Ratings, London od
druga strana. Vo momentov brojot na na-
{i klienti nadminuva 100.000, a depoz-
itnoto portfolio na bankata nadminuva
suma od 128 milioni evra, {to e dokaz
za toa deka golem broj na gra|anii i
kompanii ja odbraa Prokredit banka ka-
ko sigurna institucija koja nudi brzina,
pro fesionalnost, fleksibilnost i
transparentnost vo raboteweto - veli
Kristina Mazni od Oddelot za rabota
AKCIONER 2001 - BEZREZERVNA PODR[KA ZA PREDLOGOT NA MAKOVEJ
Незаконски присвоениот капитал –
со правна разрешница?
nelegalni dejstvija deka kone~no e doj-
den kraj na site kriminalni dejstvija od
ovoj vid. Osobeno ja podr`uvame idejata
so koja se opfa}aat i delata storeni
retroaktivno. Na ovoj na~in }e bide za-
dovolena pravdata i na site koi vo vre-
meto na tranzicijata i privatizacijata
nezakonski im be{e odzemen akcioner-
skiot kapital.
Zdru`enieto AKCIONER 2001 preku
svoeto ~lenstvo kako i preku svoite ak-
tivnosti za za{tita na akcionerskite
prava raspolaga so informacii koi jas-
no uka`uvaat daka vo Makedonija, tokmu
od ovoj vid na kriminal mnogu storiteli
ostana nekazneti, a stotici iljadi lu|e
se osiroma{eni vo korist na mafija{-
kata sprega. Site protivnici na pred-
logot na Makovej,eksperti, profesori i
drugi koi se povikuvaat na ru{ewe na
de mokratijata i ~ovekovite preva,
vsu{nost se zasegnati od ovoj predlog
bidej}i istite bea sovetnici na onie
koi nezakonski i brzo se steknaa so
enormno bogatstvo. Da go pra{ame obi~-
niot gra|anin {to misli za ovoj predlog.
Da go pra{ame {to misli za momental-
nite demokratski i ~ovekovi prava vo
R.M koga posle kriminalnata privati-
zacija ostanaa bez rabota ,bez osnovna
egzistencija, bez svojot kapital t.e ak-
ciite koi im bea bespravno odzemeni.
Kade e pravdata so slu~ajot Smilen-
ski, so koi iljadnici vraboteni ostanaa
Data 28.07.2008
so naselenie vo Prokredit banka.
Inaku, Bankata zapo~na so rabota na
makedonskiot pazar na 23 juli 2003 god-
ina, kako prva 100% stranska banka na
pazarot. Kako takva, zad sebe ima sta-
bilni akcioneri, Prokredit Holding, so
sedi{te vo Frankfurt koj poseduva
mnozinski del od akcionerskiot paket i
Evropskata banka za obnova i razvoj.
Bankata e razvojno orientirana i
nudi kompletna paleta na uslugi za pod-
dr{ka i razvoj na malite i sredni pret-
prijatija. Aktivno rabotej}i ve}e pet
godini, taa vo Makedonija, isplati po-
ve}e od 330 milioni evra na pove}e od
80.000 mali i sredni privatni pret-
prijatija i uslu`uva pove}e od 100.000
klienti so op{ti bankarski uslugi. Ak-
cionerite na Prokredit banka smetaat
deka privatniot biznis sektor sozdava
najgolem broj na rabotni mesta, i dava
zna ~itelen pridones za razvojot na
ekonomijata vo zemjata.
Prokredit banka e ~len na me|una-
rodna mre`a na banki, koja broi 22 fi-
nansiski institucii {irum celiot svet,
koi ja delat istata korporativna misija
za razvoj na malite pretprijatija.
i bez svoite akcii i bez svoite fabri-
ki. A, poradi nefunkcionalnite insti-
tucii kako sudot i obvinitelstvoto,
slu~ajot zastare, pravdata ostana neza-
dovolena. Vakvi slu~aevi na izmama ima
u{te stotici,iljadi koi so predlog za-
konot na Makovej nema da ostanat nekaz-
neti.
Ovoj predlog go smetame dobar kako
za momentalnata vladea~ka partija taka
i za opozicijata da se opravdaat pred
narodot bidejki i ednite i drugite vo
svoite politi~ki kampawi vetuvaa re-
vizija vo privatizacijata. Denes taa re-
vizija nikoj poveke ne ja spomenuva nitu
vlasta nitu opozicijata, pa smetame de-
ka so ovoj predlog i bez revizija vo pri-
vatizacijata pravdata ke bide zadovo-
lena, a du{ogri`nicite deka ~ovekovi-
te prava i slobodi }e bidat naru{eni se
mnogu mal broj, koi direkno ili indire-
kno se vme{ani vo kriminalot i korup-
cija.
Zdru`enieto na gra|ani so nad
20.000 ~lenovi, ramnopravna ~lenka na
EU ROSHAREHOLDERS i dobitnci na
pove}e nagradi i pofalnici za na{eto
rabotewe davame komletna podr{ka na
predlogot na Makovej i spremni sme do-
kolku e potrebno za ovoj predlog da so-
bereme dovolen broj potpisi od gra|a-
nite za podr{ka.
 Data 28.07.2008 broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Dra~ neefikasen, Bar so mizerna patna vrska,
VOVEDNIK ............................................3 pristani{teto vo Solun i natamu vo prednost za
transporterite. Ova e nakuso, zaklu~okot od mi-
VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..................4 natonedelnata poseta na makedonskite {pediteri
na albanskoto i crnogorskoto pristani{te, so na-
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA.........5 - 7
mera da se razgleda mo`nosta tie da stanat al-
SKOPSKIOT KATASTAR ZA NEDVI@NOSTI - ternativa na Solun. Kako {to prenesuvaat site
VO NOV OBJEKT....................................8-9 dene{ni vesnici, Bar nema dobra infrastruktura,
dodeka istiot problem, neefikasnosta na carin-
MAKEDONIJA SO NOVA POZAJMICA OD skite slu`bi i zna~itelno obremenetite biro-
SVETSKA BANKA...................................8-9 kratski proceduri se klu~nite nedostatoci na
pristani{teto Dra~. Ottamu, i pokraj aktuelnite
SA[O DRAKULOVSKI, IZVR[EN DIREKTOR protesti {to gi zgolemuvaat transportnite tro-
NA EUROHAUS....................................10-12 {oci, kako pristani{te predni~i Solun, zatoa
{to e najblisku, no i poradi odli~nata infra-
HUMANOPOLIS - SEMINAR ZA IMPLE- strukturna povrzanost so Makedonija.
MENTACIJA ZA HACCP STANDARDI...........12 Programa so pove}e od 50 konkretni merki,
grupirani vo deset oblasti, za natamo{no podob-
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 ruvawe na biznis klimata vo dr`avata, e del od
~ekorite {to }e gi sproveduva novata vladina
BERZNIK - NEDELNICI ...........................16
garnitura vo mandatot do 2012 godina, se veli vo
NEDELATA JA ODBELE@AA.................17 osvrtot na Biznis kon predlo`enata programa za
rabota na novata vlada. Vo nea se inkorporirani
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA najdobrite iskustva od pove}e dr`avi, kako i pre-
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 porakite od Svetska banka i od Evropskata komi-
sija. Stanuva zbor za ambiciozni, no ne i nevoz-
mo`ni za realizacija, planovi. A, dali se raboti
samo za pusti `elbi ili navistina zapi{anoto }e
I M P R E S S U M bide i sprovedeno, }e vidime naskoro, zo{to do-
bar del od ponudata treba da za`ivee do krajot na
godinava, zaklu~uva Biznis.
Nova Makedonija informira za posetata na
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje visokata delegacija na Svetskata banka, koja ja
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva so~inuvaat [igeo Katsu, zamenik-pretsedatel vo
Redakcija na берзНИК Svetskata banka za Evropa i Centralna Azija i
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, Xejn Armita`, regionalen direktor za Jugoisto~-
1000, R.Makedonija na Evropa, koi vo narednite dva dena }e razgova-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 raat so vicepremierot Zoran Stavreski, na tema
Internet: www.interNIK.com.mk; - kako }e se razviva partnerstvoto me|u Makedo-
e-mail: info@interNIK.com.mk nija i ovaa finansiska institucija.
Makedonija ne e interesna za menaxerite od
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski EU, a naslovot na tekstot vo Dnevnik, vo koj se ve-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
li deka okolu 10 otsto od menaxerite vo sredna i
Marketing: Ivona Josifovska
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova
vo isto~na Evropa smetaat deka Makedonija nudi
IKT Menaxer: Kiro Velkovski atraktivni mo`nosti za razvoj na nivniot biznis i
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} e va`na lokacija za spojuvawe i prezemawe kom-
Logistika: Ana Petrova panii. Spored analizata na konsultantsko-revi-
Finansii: Gordana Stojanovska zorskata ku}a Dilojt, mnogu malku od ispitanicite
menaxeri od zapadna Evropa gledaat vakvi per-
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI spektivi vo na{ata zemja. Za investitorite od EU
MEDIUMI берзНИК najinteresni za biznis i ponatamu se Polska,
берзНИК e osnovan 2007 godina.
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 1. DRA^ NEEFIKASEN, BAR SO MIZERNA PATNA VRSKA (***)
MEDIUMI берзНИК 2. STANAVME PREPOZNATLIVI SO NA[ITE MOBILNI KOMPJUTERI (**)
Broj: 33
Data: 28.07.2008 ДНЕВНИК
s.7 NLB TUTUNSKA RABOTI I SO VIZA
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA
s.7 MAKEDONIJA NE E INTERESNA ZA MENAXERITE
OD EU
FOTO NASLOVNA:
s.7 KAVADAR^ANI NE GO DAVAAT CARINSKIOT TER-
SKOPSKIOT KATASTAR ZA
MINAL
NEDVI@NOSTI - VO NOV OBJEKT
БИЗНИС
s.1 POMALKU DOKUMENTI I HARTIJA, POVE]E E-
Foto: RABOTEWE
Robert Spasovski s.1 PRISTANI[TETO VO BAR EDNA OD GLAVNITE
OPCII ZA TRANSPORT
Redakcija na берзНИК s.1 SITE SVRTENI KON TELEKOM
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.5 FUXICU SIMENS JA ZGOLEMI PRODA@BATA NA
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska KOMPJUTERI ZA 415 OTSTO
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski s.7 DOZVOLI ZA NOVI INVESTICISKI SOVETNICI
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska
I BROKERI
Redakcija:
s.7 A@URIRAN REGISTAROT NA AKCIONERSKI
DRU[TVA SO POSEBNI OBVRSKI ZA IZVESTU-
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska
VAWE
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.8 PAD NA PROSE^NIOT DNEVEN PROMET ZA 38
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski PROCENTI
i Darko Tripunovski s.9 MBI 18.07.2008
Fotoreporter: Robert Spasovski s.9 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA - NAJTRGU-
VANI
Marketing, distribucija i proda`ba:
s.9 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSI
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje s.10 TRGUVAWETO ZA GRA\ANITE POPULARNO -
NEDOSTASUVAAT KREDITI ZA AKCII
берзНИК
5
21.07.2008 g. PONEDELNIK
^e{ka i Slova~ka. [to se odnesuva do zemjite vo
regionot, na pra{aweto vo koja zemja bi go razvile
nivniot biznis, duri 52 otsto se opredelile za
Romanija. Slovene~koto klirin{ko dru{tvo Cen-
tralna klirin{ka depozitna dru`ba (KDC) e zain-
teresirana da prezeme pogolem sopstveni~ki udel
vo Makedonskata berza, najavuva Ve~er, prenesu-
vaj}i gi slovene~kite mediumi. Spored tamo{nite
vesnici, Slovencite ve}e nekolku nedeli prego-
varale so sopstvenicite na Makedonska berza, no
zasega ne e poznato do kade se stignati pregovori-
te, nitu dali KDC samostojno }e ja prevzeme ber-
zata vo Skopje ili stanuva zbor za konzorcium od
nekolku ksmpanii. Inaku, osnova~i i akcioneri na
KDC se banki, brokerski dru{tva, fond menaxment
kompanii, kako i vladini fondovi i institucii na
Slovenija, a vkupniot akcionerski kapital na
KDC iznesuva 1,08 milijardi evra i e podelen na
520 obi~ni akcii.
KHV gi izbri{a od Registarot na akcionerski
dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe AT
Proleter a.d. Skopje i Beton a.d. Bitola, a gi za-
pi{a Agroservis a.d. Skopje, Blagoj Tufanov a.d.
Radovi{ i IDEVELOP a.d. Skopje. Inaku, vo juni
aktivni bile 140 akcionerski dru{tva, informi-
ra Biznis. Vo istiot vesnik mo`e da se pro~ita
deka pazarot na kapital se zbogatuva so novi in-
vesticiski sovetnici. KHV dala dozvola kako so-
vetnici za pazarot na hartii od vrednost da rabo-
tat Ivica Stojanovi}, Cvetan~o Dimovski, An-
tigona Bukleska, Elizabeta Cvetanovska, @ar-
ko Atanasovski, Filip Nikolovski, Daniela
Trajkovska, Darko Bla`evski i Blagoj Mitrov.
Vo analizite na berzanskite slu~uvawa vo iz-
minatata nedela, pe~atenite mediumi se slo`u-
vaat deka akcijata na najgolemiot fiksen i mobi-
len operator, Makedonski telekom, e akcija na ne-
delata. So promet od ne{to nad ~etiri milioni
denari, akcijata so~inuva{e edna ~etvrtina od
vkupniot promet koj iznesuva{e 16389.945 denari.
Vesnicite go odbele`uvaat uspe{noto rabo-
tewe na kompanijata Fuxicu Simens kompjuters,
koja za samo edna fiskalna godina vo Makeodnija
ja zgolemi proda`bata na kompjuteri za 415 otsto.
Vakviot porast e rezultat, pred se, od realizaci-
jata na proekti vo pove}e dr`avni i obrazovni
institucii, kako i vo privatni kompanii, potoa od
nastapot preku 10 ovlasteni partneri vo zemjava i
kampawata so vau~erite za apsolventite na uni-
verzitetite.
УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.7 BAR I DRA^ VO OPCIJA, SOLUNSKOTO PRIS-
TANI[TE I NATAMU PREDNI^I ZA TRANSPORT
ВЕЧЕР
s.6 KDD JA PREZEMA MAKEDONSKATA BERZA?
s.6 JAGODINSKO PIVO VO MAKEDONIJA
s.6 STANAVME PREPOZNATLIVI SO NA[ITE MO-
BILNI KOMPJUTERI
s.7 DRA^ NEEFIKASEN, BAR SO MIZERNA PATNA
VRSKA
ВРЕМЕ
s.1 PARNOTO ]E JA STOPI ELEKTRI^NATA MRE@A
s.6 STOPANSTVENICITE NE NAJDOA SOODVETNI
PRISTANI[TA
s.6 FARMERITE OSTANAA SO POMALKU PARI OD
MLEKOTO
ВЕСТ
s.7 MO]EN INVESTITOR MO@E DA GI KUPI SITE
FIRMI NA BERZA
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.7 VODOSTOJOT NA VARDAR
s.8 DRA^ - MORSKA PORTA ZA SEVEROZAPADNA
MAKEDONIJA?
s.8 NOV MAKSI D MARKET VO PRILEP
s.8 SIVUS SO NOVI ISO STANDARDI
s.8 VISOKA DELEGACIJA NA SVETSKA BANKA VO
MAKEDONIJA
 6 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Benzinite od sino}a na polno} se poev-
tini za 2,5 denara, dizelot za 1,5 denar, a
naftata za doma}instvo za dva denara za li-
tar, - informiraat site dene{ni vesnici.
Ova e rezultat na odlukite na Regulatornata
komisija za energetika, koja v~era gi namali
rafineriskite ceni na naftenite derivati
za 2,03 otsto, a maloproda`nite za 1,37 pro-
cent. Zgolemuvawe za 0,614 denari za kilo-
gram ima kaj maloproda`nata cena na mazutot
M-2 i negovata cena e 38,896 denari za kilo-
gram. Poevtinuvaweto na naftenite deriva-
ti se dol`i na padot na cenata na surovata
nafta na svetskite berzi, koja od 11 juli, ko-
ga dostigna rekordni 147,27 dolari za barel,
dosega taa se namali za 12,14 otsto.
Ako naftenite derivati poevtinija, ima
najavi deka na svetsko nivo gasot }e poskapi
dvojno. Povikuvaj}i se na tekst vo Fajnen{l
tajms, dene{no Vreme informira deka cena-
ta na prirodniot gas vo Evropa }e se udvoi vo
rok od edna godina, pred se poradi skapata
nafta. Imeno, poskapuvaweto na naftata na
okolu 70 dolari za barel od pred edna godi-
na na aktuelnite 145 dolari za barel }e go
pottikne poskapuvaweto na gasot na okolu
350 dolari za 1.000 kubni metri gas na po~e-
tokot na slednata godina. Sekoe poskapuva-
we na gasot }e pove}e i zgolemuvawe na ce-
nata na elektri~nata energija, bidej}i gasot
prvenstveno se upotrebuva kako gorivo za
proizvodstvo na toj energens.
Site pe~ateni mediumi go odbele`uvaat
jubilejot na Prokredit banka - pet godini od
nivnoto rabotewe vo Makedonija, po koj po-
vod bankata ja zgolemi za dva otsto kamatna-
ta stapka na 12-mese~en oro~en {teden vlog
vo evra. Vo ramkite na akcijata, koja }e trae
do 20 septemvri godinava, kamatata }e izne-
suva 5,5 otsto. Kamatnata stapka na {tednite
vlogovi vo Prokredit banka e fiksna i ga-
rantirana za celiot period na oro~uvawe.
Vtoriot mobilen operator Kosmofon vo-
vede dve novi ponudi vo pri-pejd segmentot
nare~en Paket minuti. So niv, na korisnici-
te im se ovozmo`uva da izberat nedelen pa-
ket minuti CosmoWeek, koj vklu~uva 150 mi-
nuti razgovor za samo 50 denari ili dneven
paket minuti SoymoDay, so 60 minuti za samo
20 denari. Cenite se bez DDV. Od T-mobile
pak, informiraat deka za nov glaven direk-
tor za marketing i proda`ba e nazna~en Ga-
bor Altman, koj vo momentov e zamenik-di-
rektor za biznis, strategija i marketing vo
T-sistems.
Makedonskata berza od ~etvrtok }e po~-
ne da ja primenuva odlukata za izmeni i do-
polnuvawa na Pravilata za trguvawe, za koi
e dobiena soglasnost od KHV. So ovaa odluka
e vgraden konceptot na minimalno prifat-
livo koli~estvo i bazna cena, bez promena vo
vrednosta na faktorite N, M, k1 i k2, izvr-
{ena e promena vo kriteriumot za premin na
odredena hartija od i vrednost od re`im na
kontinuirano trguvawe vo re`im na fiksing,
se veli vo soop{tenieto od Berzata, koe go
prenesuvaat vesnicite.
Prviot trgovski den vo ovaa nedela mo-
`ebi }e be{e denot so najmal promet na Ma-
kedonskata berza vo poslednive 2-3 godini.
22.07.2008 g. VTORNIK
Trite indeksi na Makedonskata berza izgu-
bija od vrednosta, pri {to MBI-10 padna -
0,54%, MBID -1,35% i OMB -0,29%. Do dve
sekundi pred krajot na trguvaweto vkupniot
promet nema{e pove}e od 12 milioni denari.
No, kako {to se veli vo berzanskiot izve{taj
na Biznis, ~esta ja spasi edna kupoproda`na
transakcija, pri koja prodava~ot se oslobodi
od 4.228 akcii na Granit, od koi 3.960 zavr-
{ija kaj eden kupuva~ po cena od 1.350 denari
za akcija. So pove}e od 30% od vkupniot pro-
met, Granit be{e najtrguvan v~era. Vtoroto
mesto spored prometot mu pripadna na Mak-
petrol so 1,79 milioni denari, a treta najtr-
guvana akcija be{e na Komercijalna banka.
Na Redovniot pazar za odbele`uvawe e po-
datokot deka akcijata na Makedonski tele-
kom, koja minatata nedela ima{e yvezdeni
momenti, v~era zabele`a pad na prose~nata
cena od -2,57% i mnogu mal promet.
Vinarskata vizba Tikve{ najavi deka i
godinava otkupenoto grozje }e go pla}a na tri
rati, so {to gi revoltira lozarite. Tie se
nadevaa deka rodot }e im bide platen ved-
na{ po berbata, so cel da se spre~i izvoz na
grozjeto, - mo`e da se pro~ita vo Dnevnik.
Lozarite pak, se soglasuvaat so ovoj na~in na
pla}awe samo ako Tikve{ ja vrze cenata so
evroto i isplati kamata za periodot na ~e-
kawe. Duri i tie {to sklu~ile dogovor so
vizbata planiraat da go dadat grozjeto na
prekupcite ako dobijat podobra cena i pobr-
za isplata. Proizvoditelite {to lani go
prodadoa grozjeto vo Tikve{ se u{te ja nema-
at zemeno poslednata rata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. BENZINITE POEVTINI ZA 2,5 DENARI, DIZELOT ZA 1,5 (*****)
2. POVISOKA KAMATA ZA [TEDEWE VO PROKREDIT (***)

ДНЕВНИК s.8 MBI 21.07.2008

s.7 MBI 21.07.2008 s.9 BERZATA OD ^ETVRTOK SO IZMENETI PRAVILA
s.7 TIKVE[ ]E GO PLA]A GROZJETO NA RATI s.9 KOSMOFON SO NOVI PRI-PEJD PONUDI
s.7 POVISOKA KAMATA ZA [TEDEWE VO PROKREDIT s.9 ALTMAN - NOV GLAVEN DIREKTOR ZA MARKETING
s.7 BENZINOT POEVTIN ZA 2,5 DENARA ВЕЧЕР
БИЗНИС s.6 ZA ORO^EN VLOG - 5,5% KAMATA
s.1 PROMETOT NAMALEN, INDEKSITE PA\AAT s.6 RAZGOVORI OD 0,3 DENARI/MINUTA
s.3 DNEVNI I NEDELNI PAKETI SO EVTINI MINUTI RAZ- s.6 GABOR ALTMAN, DIREKTOR ZA MARKETING
GOVOR s.7 BENZINITE POEVTINI ZA 2,5 DENARI - DIZELOT ZA 1,5
s.4 GABOR ALTMAN NOV GLAVEN DIREKTOR ZA MARKETING s.7 OD OHIS ZAMINUVAAT 250 VRABOTENI
I PRODA@BA ВРЕМЕ
s.6 BENZINITE POEVTINI ZA 2,5 - DIZELOT ZA 1,5 DENARI s.7 BENZINITE SO CENI DO 78 DENARI
s.6 PODIGAWE GOTOVINA OD KARTI^KITE NA BANKOMATI s.7 GASOT ]E POSKAPI DVOJNO
NA NLB GRUPACIJATA ВЕСТ
s.6 KAMATNA STAPKA OD 5,5 PROCENTI ZA ORO^ENI s.3 BENZINITE POEVTINIJA ZA 2,5, A DIZELOT ZA 1,5 DE-
[TEDNI VLOGOVI NAR
s.7 INVESTBANKA JA ZGOLEMILA OPERATIVNATA DOBIV- НОВА МАКЕДОНИЈА
KA ZA 12,1 PROCENT s.7 GRANIT SE TRGUVA[E SO VORP BRZINA
s.7 KOMERCIJALNA BANKA IZVR[I KONVERZIJA NA PRI- s.7 PARNOTO POSKAPE ZA 60,3 OTSTO
ORITETNI AKCII s.8 BAR I DRA^, SEPAK SAMO ZLATNA REZERVA ZA SOLUN
s.7 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.8 SVETSKA BANKA DADE 70 MILIONI EVRA ZA MAKEDON-
s.8 PROMETOT NAMALEN, INDEKSITE PA\AAT SKI PATI[TA
s.9 MBI 21.07.2008 s.8 SLOVENCI JA MERKAAT MAKEDONSKA BERZA
s.9 NA OFICIJALNIOT PAZAR PROMET OD 14,6 MILIONI s.8 BENZINITE POEVTINI ZA 2,5 DENARI
DENARI ШПИЦ
s.9 TRITE INDEKSI VO CRVENO s.10 NOV PAKET-USLUGI NA KOSMOFON
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.10 POEVTINUVAAT BENZINITE
s.8 BENZINITE POEVTINI ZA 2,5 DENARI, DIZELOT ZA 1,5
 Data 28.07.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Top vest vo site dene{ni vesnici e vesta
deka Guvernerot na Narodnata banka, Petar
Go{ev, dade soglasnost avstriskata Staer-
marki{e {parkase bank da kupi 100 otsto od
kapitalot na Investbanka. Kako {to se veli
vo soop{tenieto od NBM, transakcijata za
steknuvawe na akciite treba da se izvr{i vo
rok od 180 dena, a po zavr{uvaweto na
postapkata pred KHV, za {to voobi~aeno se
potrebni od 30 do 45 dena, se o~ekuva ofici-
jalizirawe na vlezot na Avstrijcite vo
Investbanka. Za Investbanka, Staermarki{e
}e plati 38,5 milioni evra, odnosno 151 evro
za akcija. Od NBM o~ekuvaat vlezot na Sta-
ermarki{e bank da pridonese za zgolemuva-
we na finansiskoto posreduvawe i na ponu-
data na bankarski proizvodi i uslugi vo Ma-
kedonija, kako i za zajaknuvawe na konkuren-
cijata vo bankarskiot sektor.
^etiri operatori top podgotveni, e nas-
lovot na tekstot vo Ve~er, vo koj se veli de-
ka T-Mobile, Kosmofon, VIP i Makedonski
Telekom i oficijalno go potpi{aa odobre-
nieto za prifa}awe, so koe tie }e ja verifi-
kuvaat podgotvenosta za davawe na uslugata
za prenoslivost na broevi.Toa zna~i deka
nivnite sistemi za nudewe na ovaa usluga se
kompatibilni i komuniciraat so centralna-
ta baza na podatoci na regulatorot. Pred dva
dena odobrenie za prifa}awe potpi{al i
On.net. Zasega, spored informacii od AEK,
nepodgotveni za nudewe na ovaa usluga se
Akton, Nekskom i Neotel. -Neophoden pre-
duslov za uspe{en komercijalen start na us-
lugata e site mobilni i fiksni operatori
istovremeno da bidat spremni. Vo sprotivno,
prenesuvaweto na brojot bi zna~elo ograni-
~uvawe na telekomunikaciskite uslugi za
broj 33
pretplatnicite koi go prenele svojot broj od
eden vo drug operator, izjavuvaat od AEK.
Vo del od pe~atenite mediumi mo`e da
se pro~ita za novata ponuda na Kosmofon,
pri-pejd tarifen model nare~en kosmokard
zona, so koj me|unarodnite razgovori kon se-
dum zemji e po cena od 11,9 denari za minuta.
Tarifniot model e dostapen so mese~en na-
domest od 100 denari za razgovori kon Srbi-
ja, Albanija. Bugarija, Grcija, Kosovo, Italija
i [vajcarija.
Zagubite od kreditnata kriza mo`e da
dostignat 1,6 trilioni dolari, se veli vo
tekstot vo Biznis, koj se osvrnuva na debata-
ta na finansiskite analiti~ari okolu pra-
{aweto - kolku vreme se o~ekuva da trae
kreditnata kriza vo Amerika? Spored nekoi,
}e zavr{i mnogu brgu, spred drugi, }e trae
u{te minimum dve godini, a spored najpesi-
misti~kite varijanti bi traela do 2012 go-
dina. Analizata na Bridgewater Associates, koi
se me|u najgolemite hexfond menaxeri, poka-
`uva deka dosega prijavenite zagubi vo fi-
nansiskiot sektor od 400 milijardi dolari,
{to pretstavuva samo zagrevawe za vistin-
skata kriza koja doprva doa|a. Pokraj ameri-
kanskite, posledici od hipotekarnite i fi-
nansiskite krizi }e po~uvstvuvaat i evrop-
skite banki, koi vo slednite tri godini bi
mo`ele da imaat zagubi i do 120 milijardi
evra, se naveduva vo studijata na konsultan-
tskite ku}i Oliver Vajman i Intrum Justici-
ja, koi se preneseni vo dene{en Utrinski
vesnik.
Vesnicite i deneska potsetuvaat deka
Makedonskata berza od utre }e po~ne da gi
primenuva novite pravila na trguvawe. Iz-
menite se sostojat vo vgraduvawe na koncep-
берзНИК
7
23.07.2008 g. SREDA
tot na minimalno prifatlivo koli~estvo
(MPK) i bazna cena vo pravilata na trguvawe,
bez promena vo vrednosta na faktorite N, M,
k1 i k2. Izvr{ena e i promena vo kriteriu-
mot za premin na odredena hartija od vred-
nost od re`im na kontinuirano trguvawe vo
re`im na fiksing. Od denes pak, na Ofici-
jalniot pazar na Berzata se trguvaat konti-
nuiranite dr`avni obvrznici br.2 i br.Z vo
2008 godina. A v~era{noto trguvawe be{e
odbele`ano so zgolemen promet i porast na
cenite na pogolem del od akciite koi go so-
~inuvaat berzanskiot indeks, so {to MBI10
zavr{i na 1,01 procent vo pozitiva. Vkupniot
obem na trguvawe od v~era{niot den iznesu-
va{e 30.014.189,66 denari od 116 transakcii.
Na Oficijalniot pazar se ostvari promet od
22.714.138,65 denari, a na Redovniot pazar
promet od 7.300.051 denari, za koj najzaslu`-
ni bea akciite na Automakedonija Skopje i
Stopanska banka Skopje koi ostvarija skoro
polovina od prometot.
Toplifikacija, koja gi zgolemi cenite za
60,35 procenti, najavuva zamena na skapiot
mazut so priroden gas vo proizvodniot pro-
ces na toplinska energija, informira Vreme.
Spored najavite na GA-MA, kompanija koja
stopanisuva so gasovodnata mre`a, izgrad-
bata na priklu~nata gasifikaciska mre`a
do toplanata Zapad se o~ekuva za edna godi-
na. - Imame vo plan mazutot da go zamenime
so priroden gas zatoa {to toj vo momentov e
najevtin, no problem e {to ne e izgradena ga-
sovodna mre`a, so koja toplana Zapad }e ja
priklu~ime kon gasovodot {to minuva niz
Skopje - veli Dimitar Haxi Mi{ev, direk-
tor na Toplifikacija.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. AVSTRISKATA [TAERSKA BANKA I [TEDILNICA JA KUPUVA INVESTBANKA (*****)
2. POLOVINA OD OPERATORITE PODGOTVENI ZA PRENOSLIVOST NA BROEVI (****)
ДНЕВНИК s.8 PROKREDIT SO PRIVLE^NI KAMATI ZA [TEDA^ITE
s.7 MBI 22.07.2008 s.8 ZAGUBITE NA EVROPSKITE BANKI MO@E DA DOSTIG-
s.7 NBM DOZVOLI VLEZ NA ERSTE VO INVESTBANKA NAT 120 MILIJARDI EVRA
БИЗНИС s.8 KOSMOFON VOVEDUVA NOV PRI-PEJD TARIFEN
s.1 AVSTRISKATA [TAERSKA BANKA I [TEDILNICA JA MODEL
KUPUVA INVESTBANKA s.8 [TAERSKA BANKA NA ^EKOR DO INVEST
s.4 POLOVINA OD OPERATORITE PODGOTVENI ZA PRE- ВЕЧЕР
NOSLIVOST NA BROEVI s.1 NBM JA ODOBRI PRODA@ATA NA INVEST BANKA
s.7 KOTACIJA NA KONTINUIRANATA DR@AVNA OBVRZNI- s.6 ME\UNARODNI RAZGOVORI OD 11,9 DEN/MIN
CA BR.2 I BR.Z VO 2008 GODINA s.6 OD UTRE NOVI PRAVILA NA TRGUVAWE
s.7 NA BERZATA ]E SE TRGUVA PO IZMENETI I DOPOL- s.7 ^ETIRI OPERATORI TOP PODGOTVENI
NETI PRAVILA ВРЕМЕ
s.8 ZAGUBITE OD KREDITNATA KRIZA MO@E DA DOSTIG- s.6 TOPLIFIKACIJA ]E GO NAPU[TI SKAPIOT MAZUT
NAT 1,6 TRILIONI DOLARI s.7 VO STRUMICA ZASADENI POVE]E PIPERKI
s.8 NA OFICIJALNIOT PAZAR AKCIITE NA MAKPETROL - s.7 GOLEMITE BANKI ZAJAKNAA, POMALITE OSLABEA
NAJTRGUVANI s.7 AVSTRIJCI JA KUPIJA INVEST BANKA
s.9 MBI 22.07.2008 ВЕСТ
s.9 ZGOLEMEN PROMETOT I CENITE NA AKCIITE NA s.5 50% OD PARNOTO SE PLA]A SAMO ZA PRAZNITE
BERZATA STANOVI
s.9 PORAST NA MBI-10 I MBID s.7 [TAERSKA BANKA ]E JA KUPI INVESTBANKA
s.10 AVSTRISKATA [TAERSKA BANKA I [TEDILNICA JA НОВА МАКЕДОНИЈА
KUPUVA INVESTBANKA s.1 PORANE[NI RABOTNICI BARAAT RESTARTIRAWE NA
s.10 STATER BANKA PORADI RESTRUKTUIRAWETO PRESME- MHK ZLETOVO
TALA ZAGUBA s.7 [PEKULANTITE JA LANSIRAA AKCIJATA NA AUTOMA-
УТРИНСКИ ВЕСНИК KEDONIJA
s.7 MBI 22.07.2008 s.7 NARODNA BANKA JA DOZVOLI PRODA@BATA NA INVEST
s.7 TU[ I PEVEC VNESOA EVROPSKI DUH VO PAZAREWE- BANKA
TO
 8 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

SKOPSKIOT KATASTAR ZA NEDVI@NOSTI - VO NOV OBJEKT

ROK ZA VPI[UVAWE NA SOPSTVENOSTA -

TRI DENA
Во новиот објект на Катастарот во Скопје, на едно место и во рок од најмногу три дена, граѓаните и фирмите ќе може да го
впишат правото на сопственост. Реформата на катастарот е интегрален дел од вкупните реформи за подобрувањето на бизнис
климата и за подобрување на услугите што државните институции ги обезбедуваат на сопствените граѓани во сферата на
почитување на правото и приватната сопственост

S
oodvetnoto zapi{uvawe na pravata na
nedvi`nostite e eden od najva`nite
preduslovi za edno dobra i funkcio-
nalna pazarna ekonomija. Sopstvenosta na
zemji{teto i negovata bezbednost vo osnova
e va`en fundament za investitorite i gra-
|anite, za tie da imaat sigurnost i da znaat,
dali mo`e da gi investiraat svoite za{te-
di vo nekoja investicija ili vo kupuvawe
novo zemji{te. So ovie zborovi [igeo Kat-
su, potpretsedatel na Svetska banka za Ev-
ropa i Centralna Azija, go pozdravi otvora-
weto na noviot objekt na katastarot vo
Skopje, vo koj na edno mesto, namesto na tri
kako do sega, gra|anite i firmite }e mo`at
da gi dobijat potrebnite dokumenti za sop-
stvenost na nedvi`nosti. Pretstavnikot na
Svetskata banka, inaku finansier i dizajn-
er na reformite vo katastarot vo Makedo-
nija, Katsu, izrazi zadovolstvo od dosega{-
niot tek na reformskiot proces, bidej}i za
izminatite dve do tri godini, brojot na za-
ostanatite predmeti od 22 iljadi e sveden
na sedum iljadi, a procentot na registrira-
no zemji{te skoknal pove}e od 70 procenti.
Ova navestuva deka do krajot na godinata }e
bide ispolnet u{te eden od uslovite {to gi
Во моментов, катастарот на недвижно-
сти е востновен на 61% на територијата
која е во надлежност на Центарот за
катастар на недвижности во Скопје,
додека на ниво на целата територија
изнесува 75% со тенденција на целосна
покриеност на територијата на
Република Македониа до 2009 година
postavuva EU, a toa e 80 otsto od zemji{teto
da bide registrirano. - No, nie ne bi bile
Svetska banka, ako nemame u{te pogolemi
barawa - istakna Katsu.- Postojat i drugi
predizvici {to treba vo idnina da se spro-
vedat, kako {to e elektronskiot katastar
koj }e se vovede esenva, no i re{avawe na
problemot so divogradbite. Dopolnitelen
element }e bidat odnosite so sudovite i
obezbeduvaweto i osiguruvaweto na sopst-
venosta.
Za vicepremierot Zoran Stavreski,
stavaweto vo funkcija na novata zgrada na
Centarot za katastar i nedvi`nost pretsta-
vuva u{te edna potvrda vo opredelbata na
Vladata na RM za prodol`uvawe so serioz-
nite reformi vo ovaa sfera, koi pretstavu-
vaat zna~aen, integralen del na sevkupnite
reformi vo podobruvaweto na biznis kli-
mata i za podobruvawe na uslugite {to dr-
`avnite institucii gi obezbeduvaat na sop-
stvenite gra|ani vo sferata na po~ituvawe
na pravoto i privatnata sopstvenost. Ime-
no, vo izminatite dve godini bea napraveni
koreniti promeni, koi{to ne vklu~uvaat sa-
mo obezbeduvawe podobri uslovi za rabota
i podobri uslovi za gra|anite koga }e dojdat
da pobaraat usluga, tuku i podobar kvalitet
na samite uslugi. Vo toj kontekst, so neodam-
na doneseniot nov Zakon za katastar, zna~i-
telno }e se zabrzaat procesite i postapkite
za registrirawe na sopstvenost. -Vpi{uva-

MAKEDONIJA SO NOVA POZAJMICA OD SVETSKA BANKA

ZA OBNOVA NA PATI[TATA - 70 MILIONI EVRA

Од Проектот за подобрување на патната мрежа во државава ќе се финансира рехабилитација на 330 километри регионални
патишта (8,7 проценти од сите регионални патишта) и 420 километри локални патишта (околу пет проценти од сите локални
патишта), според селекција направена од општините

D
ogovor za zaem od Svetska Banka vo
visina od 70 milioni evra za podob-
ruvawe na regionalnata i lokalnata
patna mre`a vo Makedonija, minata-
ta nedela potpi{aa Ministerot za finan-
sii na Republika Makedonija, Trajko Sla-
veski i Markus Repnik, pretstavnik na
Svetska Banka. Proektot }e ovozmo`i op-
{tinite sami da investiraat vo nivnata
lokalna infrastruktura, poddr`uvaj}i go
razvojot na lokalnoto pretpriemni{tvo.
Rokot na otplata e 20 godini, od koi pet
godini se grejs period pri {to ne se vr{i
otplatata.
Spored Ministerot Slaveski, stanuva
zbor za kapitalen proekt za koj, spored
praksata, nitu edna dr`ava ne mo`e da
obezbedi sredstva od sopstveniot buxet.
RM ima sopstveno u~estvo za ovoj del od
proektot od nekade 12,8 milioni evra, koi
treba da se uplatat na ime na DDV, a pona-
tamu Vladata }e go otplatuva dolgot preku
buxetski sredstva. Kamatnata stapka izne-
suva limport (okolu 4,55) - (minus) 0,06 i
vo momentov e varijabilna.
- Stanuva zbor za 70 milioni evra za
koi Vladata na RM se dogovori so Svet-
skata Banka vo ramkite na ~etirigodi{na-
ta strategija za sorabotka. I preku pomo{-
ta na lu|eto koi se tuka prisutni, vo ona
hierarhisko nivo na funkcionirawe na
Svetskata Banka, ovaa institucija poka`a
golema fleksibilnost kon potrebite na
Republika Makedonija za izgradba na in-
frastrukturata na lokalno i regionalno
nivo. Pokraj ovie sredstva, Republika Ma-
kedonija e na pat da obezbedi dopolnitel-
ni 50 milioni evra od Evropskata banka za
obnova i razvoj za rekonstrukcija, izgrad-
ba i dogradba na regionalnite i lokalnite
pati{ta vo Makedonija. Ovoj proekt e is-
klu~itelno va`en za podobruvawe na `i-
votot na gra|anite vo zemjava, osobeno vo
pridonesot koj se o~ekuva za ekonomskiot
razvoj na celi regioni i naseleni mesta vo
Парите ќе се враќаат во наредните 20
години, со грејс период од пет години,
а работата треба да започне за неколку
месеци
zemjata so toa {to }e se podobri pristapot
do izlezite od zemjata za izvoz na proiz-
vodi, osobeno od zemjodelskoto proizvod-
stvo. Uslovite koi{to Svetska Banka gi
odobri za ovoj proekt se mnogu povolni, a
kamatnata stapka e duri i pomala od re-
ferentnata kamatna stapka za 0,06 pro-
centni poeni. Ova e mo`ebi najniskata ka-
matna stapka {to denes mo`e da se dobie
za proekt od vakov vid, veli Slaveski,
naglasuvaj}i deka Vladata na Republika
Makedonija prodol`uva so uspe{nata so-
rabotka so Svetskata Banka:
- Ve uveruvam deka realizacijata na
proektot te~e spored najvisoki profesio-
nalni standardi, za {to se ve}e napraveni
podgotovki. Sakam da predo~am deka pred
izvesno vreme makedonskiot parlament go
ratifikuva{e dogovorot za zaem so nitu
eden glas protiv, {to zna~i deka za ovoj
zna~aen proekt glasa{e i opozicijata. Ova
go istaknuvam za{to proektot e edna od
najgolemite investicii na Svetska Banka
vo Republika Makedonija, re~e ministe-
rot Slaveski.
 Data 28.07.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
weto na pravata na sopstvenost }e se reali-
zira vo rok od samo eden do tri dena, za raz-
lika od porano, koga za toa bea potrebni
mnogu meseci, ako ne i godini. - istakna
Stavreski.
Vo funkcija na podignuvawe na kvalite-
tot na uslugite, vo Katastarot vo tek e pro-
ces na digitalizacija. Neodamna bea objave-
ni mo`nostite za elektronsko sledewe na
postapkite i proveruvawe na procesite i
procedurite, a do krajot na godinata prak-
ti~no }e se kompletiraat elektronskite us-
lugi . - Vo procesot na zgolemuvawe na re-
gistracijata na imotot, na nedvi`nostite,
celta e da se postigne pokrienost na teri-
torijata na celata dr`ava. Tuka postojat
jasni i precizni indikatori koi {to rako-
vodstvoto na Katastarot i Vladata na RM si
gi zadadoa vo ovoj proces i nie o~ekuvame
celosno da bidat ispolneti, odnosno katas-
tarot da ne bide ve}e edna od problemati~-
nite institucii vo dr`avava, tuku naprotiv,
}e prerasne vo institucija koja }e ovozmo`i
investitorite i gra|anite da dobivaat najk-
valitetni uslugi, na evropsko nivo- poten-
cira{e Stavreski. - A u{te pogolem predi-
zvik pretstavuva celosnata implementacija
na noviot Zakon i digitalizacijata, kako
dva klu~ni reformski proekti, koi{to se
pred rakovodstvoto, koe ima na{a celosna
poddr{ka vo podobruvaweto na kvalitetot
i za{titata na privatnata sopstvenost i
pravoto vo RM.
Inaku, postapkata za izgradba na novata
zgrada zapo~na vo juli 2007 godina, a edna od
pri~inite {to go iniciraa gradeweto, be{e
Vo vrska so distribucijata na sredst-
vata, Ministertsvoto za transport i vrski
ve}e podgotvilo formula so koja se opfa-
}a povr{inata na op{tinata, brojot na na-
selbi, brojnosta na naselenieto, dol`ina-
ta na lokalna patna mre`a vo op{tinata,
so {to }e se dojde do edna pravedna dis-
tribucija na sredstvata na site 84 op{tini
na teritorijata na RM. Ovoj pristap dava
primer za sorabotka me|u cen-
tralnata i lokalnata vlast, koj
gi po~ituva site aspekti na de-
centralizacijata vo dr`avata.
Podgotovkite bile vr{eni
spored anketi za potrebite na
op{tinite. So potpi{uvaweto na
Dogovorot sega toj stanuva ope-
rativen i vedna{ od esen }e se
otpo~ne so negova realizacija.
Site 84 op{tini pretendi-
raat da dobijat del od sredstva-
ta, osobeno za lokalnite pati{-
ta.
- Potpi{uvaweto na Dogovo-
rot za poddr{ka za lokalnite i
regionalnite pati{ta se bli`i
pri krajot na procesot na podgo-
tovka, a za nego se vlo`i isklu-
~itelno golema rabota na mnogu posveteni
lu|e i so nego se potvrduva partnerstvoto
na Svetskata Banka i Republika Makedo-
nija, re~e pretstavnikot na Svetska banka,
Markus Repnik.
- Ima tri pri~ini zaradi koi veruvam
broj 33
zgolemeniot broj na
korisnici na uslugi-
te od skopskiot Ka-
tastar. Vo dosega{-
niot period, katas-
tarskite uslugi se
izvr{uvaa na tri
razli~ni lokacii vo
Skopje, koi dopolni-
telno ja optovaruvaa
funkcionalnosta na
ovaa institucija, od-
nosno go ote`nuva{e
procesuiraweto i
re{avaweto na pre-
dmetite i pretstavu-
va{e objektivna te-
{kotija vo efektiv-
noto koristewe na vremeto. Ottamu, kako
{to objasni direktorot na Dr`avniot zavod
za geodetski raboti, Qup~o Georgievski,
pri izgradba na novata zgrada, ~ija vrednost
iznesuva 1,45 milioni evra, se ima{e pred-
vid neophodnosta od ispolnuvawe na site
kriteriumi potrebni za efikasno, stru~no i
profesionalno funkcionirawe na Centarot
za katastar na nedvi`nosti - Skopje.
Od osobeno zna~ewe za gra|anite }e bi-
de priemniot del, odnosno zgolemuvaweto
na brojot na {alterite od sedum na 14. Vo
odnos na podobruvaweto na uslugite, do
krajot na ovaa godina, se o~ekuva realiza-
cija na proektot Elektronski katastar, koj
}e zna~i kompletno informati~ko re{enie
za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite
i sledewe na rabotniot tek na predmetite
deka ovoj proekt go odrazuva na{eto part-
nerstvo. Prvo, se raboti za poddr{ka od
Svetskata Banka na edna nacionalna pro-
grama so visokokvalitetni standardi. Re-
dovni revizii }e go obezbeduvaat kvalite-
tot na rabotite. ]e bidat zemani primero-
ci od povr{inata na pati{tata za da se
kontrolira i kvalitetot na patot. Vtoro,
ova e najgolemoto investicisko finansi-
rawe vo Makedonija. Svetskata Banka od-
govori na porakite na makedonskata Vlada
i zna~itelno go zgolemi finansiraweto na
rehabilitacijata na lokalnite i regio-
nalnite pati{ta. Finansiraweto ~ini pet
milioni amerikanski dolari, a nacional-
берзНИК
9
preku Internet. - So planiraniot elek-
tronski katastar, }e se vospostavi elek-
tronska komunikacija so notarite, kako pos-
rednici pome|u privatniot sektor i katas-
tarot, koi }e mo`at vo bazata na podatoci
da go vnesat podatokot deka e podneseno
barawe za zapi{uvawe na promeni, po {to
}e postapuva transformiranata agencija za
katastar na nedvi`nosti, vo soglasnost so
pravnite osnovi za zapi{uvawe vo katas-
tarot na nedvi`nostite - re~e Georgievski.
- Prvi~no, sistemot }e se implementira
ovde, vo Centarot za katastar na nedvi`-
nosti Skopje, koj se o~ekuva da se finali-
zira do krajot na noemvri ovaa godina, a vo
tekot na slednata godina ovoj sistem }e pro-
funkcionira i vo katastarskite oddelenija
niz Makedonija.
nata programa e otvorena za kofinansira-
we i od drugi partneri. Treto, ova e najbr-
zo podgotveniot proekt vo Makedonija od
strana na Svetskata Banka. Nacionalnata
programa i poddr{kata od Svetskata Ban-
ka bea podgotveni za sedum meseci, od pr-
vi~nite diskusii do finansiraweto od
fondot na Svetskata Banka, obrazlo`i
Repnik.
Spored nego, ovoj Dogovo-
rot gi odrazuva zaedni~kite
napori na Svetskata Banka i
soodvetnite institucii na
Vladata. Repnik naglasi deka
potpi{uvaweto na Dogovorot
ne samo {to go ozna~uva krajot
na podgotvitelniot proces,
tuku go ozna~uva i po~etokot na
procesot na sproveduvawe.
- Uspe{noto sproveduvawe
na ovoj proekt povtorno }e bara
isklu~itelno golem trud na
mnogu posveteni lu|e, me|utoa,
jas nemam somne` deka so pro-
dol`uvaweto na odli~noto
partnerstvo, rezultatite na
ovoj proekt }e bidat postigna-
ti.
Na krajot na ovoj proekt }e ja vidime
Makedonija so zna~itelno podobreni lo-
kalni i regionalni pati{ta, so {to }e se
podobrat i `ivotite na gra|anite, zaklu~i
pretstavnikot na Svetska Banka.
10 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

SA[O DRAKULOVSKI, IZVR[EN DIREKTOR NA EUROHAUS

IDNINATA E VO PRIBIRAWE KAPITAL

PREKU JAVNA EMISIJA
Трендот кон ваквиот начин на прибирање средства, верувам се повеќе ќе се зголемува... Кај
нас фирмите земаат кредити. Тие пари имаат трошоци, камати... додека јавната понуда има
трошок само околу изработката на проектот

Инвеститорите, се тие коишто најмногу ја штитат берзата. Проблемот е што ние имаме
слаби домашни инвеститори

-
Eurohaus po~na da raboti vo mo`e- polnitelno negativno se reflektira i
bi najlo{iot period vo posledni- politi~koto vlijanie, izborite.
ve dve do tri godini na na{ava Obi~no strancite ne se raspo-
Berza. Me|utoa, nie bevme re{eni, lo`eni za vlo`uvawe vo vreme na
trgnavme so mnogu optimizam. Pozadi izborna kampawa.
nas stoi balkanski brend, koj{to e
sostaven od pove}e holding kompanii. 2. Кога ја промовиравте Еурохаус,
Od niv imame najavi deka }e ima кажавте дека имаме компании со
stranski fondovi, stranski igra~i i потценени акции. На кои сегменти
deka makedonskiot pazar seu{te e мислевте, од кои сектори?
interesen, bez razlika na ovaa kriza,
vaka go zapo~na razgovorot Sa{o Dra- - Jas bi ka`al pred se od proiz-
kulovski, izvr{en direktor na bro- vodnite. Od metaloprerabotuva~kata i
kerskata ku}a Eurohaus, pretstavu- od grade`niot sektor.
vaj}i ja svojata brokerska ku}a na ma-
kedonskiot pazar na kapital. 3. Сите велиме дека има потценети
компании, но освен со компаниите кои го
1. Настапивте со голем опти - сочинуваат Индексот МБИ-10, со другите
мизам и уверување дека иако во Македо- многу малку се тргува?…
нија има поголем број на брокерски куќи,
дека се уште има потенцијал за развој на - Toa navistina e taka. Za tie kom-
пазарот. Каков е впечатокот за овие два panii imame i pomalku informacii, a i
ипол месеци, колку од она што ви беше lu|eto obi~no se pla{at da vlo`uvaat
првично планирано, го реализиравте? vo niv, od pri~ina {to mislat deka
kompaniite od Indeksot MBI-10 nudat
- Prvi~nata planirana realiza- nekakva sigurnost. [to ne mora da zna-
cija e poslaba od ona {to o~ekuvavme. ~i. Dobro e {to se napravi u{te eden
Toa vo sekoj slu~aj se dol`i na svet- indeks, MBID, koj {to dava do znaewe
skava ekonomska kriza, koja kulmini- deka ne se vo igra samo ovie deset kom-
ra{e poslednive nedeli. Rabotime dva so doza na rezerva, zatoa {to krizata na panii. Zna~i, potrebna e promocija da se
ipol meseci. Brokerskava ku}a momen- ovie finansiski sektori postoi sekade otvorat kon javnosta.
talno raboti so mal kapacitet. Imame vo cel svet, posebno vo visokorazvienite Eurohaus ima licenca za investi-
najavi oa stranski fondovi, me|utoa i zemji, kade {to znaeme edna Siti bank, ciono sovetuvawe,a jas sum i licenciran
tie vo momentov se vo faza na skenirawe Meri Lin~, otupu{tija iljadnici rabot- sovetnik. Sega e vo tek procedurata za
na pazarot. Zna~i, situacijata e takva nici. Posebno onie finansiski analiti- formirawe na portfolio menaxment,
kakva {to e na site finansiski pazari ~ari koi se bavat so ovoj segment, taka kade {to na na{ite klineti }e im nudime
vo cel svet. Taka {to sega i investito- {to malku e neblagodarno da se o~ekuva upravuvawe so nivnoto portfolio. Toa e
ri te mnogu pote{ko se odlu~uvaat za ne{to premnogu. Zna~i prakti~no Euro- edno nivo povisoko od sovetu vaweto.
vlo`uvawe na stranski pazari. Poradi haus zapo~na da raboti vo najlo{iot pe- Poslednive desetina meseci site lu|e
toa site fondovi se posebno vnimatelni, riod na Makedonska berza. Na {to do- bea eksperti. Site znaeja se, i berzata
ode{e nadolu. Sega, se vide deka ne zna-
at site se, tuku deka nekoi raboti treba
Dominanten sopstvenik na Eurohaus e istoimenata saraevska brokerska kom- da im se doverat na ekspertite od ovaa
panija, a ima i lokalni partneri, koi se malcinski akcioneri. Soodnosot e 60 oblast, deka ima potreba od sovetnici i
nasproti 40 otsto makedonski. Okolu 10% e vo sopstvenost i na avstriskata kom- portfolio menaxeri.
panija WVP - edna od najakite osiguritelni kompanii koja vo delot na uslugi Celta na edno portfolio e indivi-
nudi posredni{tvo vo `ivotno osiguruvawe. Ovaa kompanija ima sedi{te i vo dualnite klienti da gi ostavat parite na
Skopje. Tie oddamna se prisutni vo Makedonija, imaat odli~na mre`a,i lu|eto ia- rakovodewe i upravuvawe na ku}ata i toa
ko pobavno, no se pove}e gi koristat nivnite uslugi, no veruvajte vo drugite bal- treba da bide malku podolg period - mi-
kanski zemji se mnogu jaki. Eurohaus, momentalno ima najavi od stranski investi- nimum godina do tri godini, za da ima
tori koi go skeniraat pazarot. Mati~nata firma svoite klienti isto taka gi pre- efekt, bidej}i toa vlo`uvawe e vo posi-
naso~uva kon makedonskiot pazar. gurni akcii i normalno ima razni stra-
te gii koi se pravat vo zavisnost od
 Data 28.07.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
sklonosta na klientot kon rizikot.
4. Факт е дека кризата е светска, но
како во вакви услови да се постигне еден
вид стабилизација, да се запре еуфоријата,
иако сметам дека последниве две недели
има ше и мала стагнација на надолниот
тренд.
- Da, ima{e mala stagnacija, eden vid
na blago oporavuvawe. Sekoga{ posle
edna mala stabilizacija, ima korekcii
vo cenite po nagorna ili nadolna linija.
Obi~no se smeta deka letniot period e
potivok, no ne mora da zna~i. Lani kaj nas
be{e ba{ buren, iako ima nekoi pogovor-
ki koi velat deka vo maj se povlekuva se
od berza, se pauzira, a posle pak se vlo-
`uva... Taka e na svetskite berzi? Me|u-
toa, nie, brokerite kako direktni u~es-
nici na pazarot, mora da pravime balans,
iako fakti~ki samo gi ispolnuvame `el-
bite na klientite. Investitorite, se tie
koi{to najmnogu ja {titat berzata. Kaj
nas problemot e {to imame slabi doma{-
ni investitori.
Dodeka kaj drugite berzi, kako {to
be{e slu~aj kaj hrvatskata, slovene~-
kata, tie sami si ja {titat berzata, zna~i
nivnite doma{ni fondovi. Kaj nas, in-
vesticionite fondovi seu{te se slabi,
postojat kratok period i doprva treba da
se razvivaat. Sega e dobar period za
vlo`uvawe, me|utoa nim im odi poslabo
so sobirawe sredstva, zatoa {to lu|eto
ja izgubija doverbata. No, dokolku edna
od pogolemive tri banki bi osnovala
fond, mislam deka tie fondovi }e ja za-
`iveat berzata, zatoa {to tie mo`at
mnogu polesno da soberat sredstva, zara-
di toa {to zad niv stoi banka vo koja
gra|anite imaat doverba. Sepak e pamet-
no da se doverat nekoi sredstva vo fon-
dot, za nekoj {to nema poznavawe od Ber-
zata. Zna~i, edna opcija e portfolio me-
naxment, a druga opcija e vlo`uvawe vo
fond. A normalno, nekoj {to e aktiven,
mo`e i sam da trguva. No, pred da se vlo-
`i, treba dobro da se ispita pazarot, bi-
dej}i sega doa|a do moment kade {to lu-
|eto sva}aat deka treba da vlo`uvaat vo
firmi kade {to ima dobra osnova, fun-
dament, a ne samo prikazni.
5. Што конкретно недостига, за
постабилно функционирање на пазарот?
- Definitivno sme vo edna faza kade
{to funkcioniraat mnogu brokerski ku-
}i, i gledano realno pove}eto rabotat
ne rentabilno. Sega i Zdru`enieto na
brokeri povtorno se aktivira{e. Go pro-
menivme Upravniot odbor, nekoi ~leno-
vi, taka {to sakame da go aktivirame vo
nasoka na podobruvawe na uslugite koi-
{to }e gi nudat brokerskite ku}i. Zna~i,
podobruvawe vo smisla na animirawe na
javnosta, u~estvuvawe vo javni debati,
potoa pomo{ pri nekoi izmeni vo zakoni-
te za rabotewe na hartii od vrednost, i
drugite zakoni koi se od ovaa oblast.
Zdru`enieto postoi za da se animira
- {to e Berza, nejzinite dobri i lo{i
strani. Bukvalno, eden vid obuki za na-
broj 33
selenieto preku onie otvoreni studija,
preku pres konferencii. Zna~i animira-
we na naselenieto za prednostite koi gi
nudi vlo`uvaweto na berzata, kako eden
vid na alternativno vlo`uvawe koe{to
si ima dobri i lo{i strani.
6. Колку Македонската берза е под-
ложена на шпекулативно работење.
- Mnogu. Definitivno od taa pri~ina
{to e pomal pazar i mo`e polesno da se
{pekulira. A posebno {to sekoj sekogo
znae. Na Berzata se reflektira se, seko-
ja politi~ka situacija, sekoj moment.
Kaj nas, dosega nemalo nekoja golema
{pekulacija kaj koja lu|eto stvarno izgu-
bile, za razlika od svetskite berzi, ka-
de {to ima primeri koga cenata na odre-
dena kompanija koja se napumpuva maksi-
malno, a vredi nula. Ovde ima{e nekolku
odredeni golemi cenovni oscilacii, na-
maluvawe i za osum pati na kus rok,{to
najdobro gi znaat investitorite, tie {to
se izgoreni. No, fakt e deka nieden ra-
piden rast (7 do 8 pati naedna{), ne mo`e
da se objasni ekonomski, barem stru~no,
nema opravdanost, iako taa kompanija
mo`ebi vredi.
Razgovarame deka kaj nas {pekulacii
realno nemalo, barem ne nekoi golemi,
kade {to lu|eto bi se izigrale. Se rabo-
ti sepak za mal kapital, i mo{ne mal
broj lu|e, koi izgubile pari. I ne izgubi-
le, se. Toa e virtualna zaguba, ako po~e-
kaat, mo`ebi }e se vrati vlogot.
7. Обично вие брокерите велите дека
нашиот пазар нема длабочина?
Ne, nema dlabo~ina, tuku se misli
deka nema kompanii. Deka se mal broj
kompanii. Problemot e dali kompaniite
imaat `elba da kotiraat. Kaj nas u{te
ima kompanii, kade gazdite, menaxerite
sakaat samo za sebe da gi dr`at. A sekoj
{to ima `elba, mo`e da kotira, ne e go-
lema procedura. Toa e dobro za sekoja
kompanija, zaradi imixot i zaradi pona-
tamo{no lesno pribirawe na kapital. Vo
cel svet, firmite se pove}e se odlu~u-
vaat za pribirawe kapital preku javna
emisija. Popova Kula e uspe{en primer
za toa. A, trendot kon vakviot na~in na
берзНИК
11
pribirawe sredstva, veruvam se pove}e
}e se zgolemuva. Ja pozdravuvam Popova
Kula {to navistina napravi ne{to novo,
bez razlika {to lu|eto mnogu o~ekuvaa.
Tie o~ekuvawa najverojatno i }e se rea-
liziraat vo nekoj period. Vo Makedonija
firmite zemaat krediti. Tie pari imaat
tro{oci, kamati... Dodeka javnata ponuda
ima tro{ok samo okolu izrabotkata na
proektot. Ponatmu se dobiva kapital {to
e eden vid besplaten, so edinstveno op-
teretuvawe so dividenda. A taa ne e se-
koga{ zakonska, zatoa {to ima opcija i
da se reinvestira.
Gi ohrabruvam site kompanii, koi {to
imaat mo`nost, da pravat javni ponudi.
Idninata e tuka, no za da go napravi toa,
edna kompanija prvo treba da bide na
Berza. Ne deka toa e zakonski, tuku za da
bide poznata vo javnosta da se pretstavi.
Kako }e sobere kapital, ako e anonimus?
Ako e na berza, ima dvi`ewe, ima infor-
macii i toga{ mnogu polesno mo`e da go
sobere kapitalot.
8. Според вас, кои се интересни
пазари за вложување во регионот?
- Vo regionot se site interesni. Eve,
momentalno Srbija go do`ivuva dnoto.
Site regionalni berzi, crnogorska, bo-
sanska, srpska, hrvatska, slovene~ka, be-
le`at golem pad. Poradi toa od kaj nas
iz leguvaat hrvatskite i slovene~kite
fondovi i kupuvaat kaj niv, zo{to i kaj
niv pa|aat akciite, {to e ponormalno, da
si go za{tituvaat svojot pazar.
- Bez razlika {to e svetska
kriza, vo kriza nekoi kompanii
profitiraat, i vadat golemi div-
idendi.
- Kaj nas takov primer e Tele-
komot - }e ima dividenda koja {to
realno nikade vo svetot nema takva
kumulacija sprema taa pazarna cena
po akcija. Bruto }e bide 113 denari,
momentalnata cena e 630-640 dena-
ri, {to e okolu 18 %, {to e enormno
golema. Dividenda sprema pazarna-
ta cena. Toa bi zna~elo deka Tele-
komot vredi pove}e.
12 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

9. Берзите од регионот го направија ti~nite zemji. Berzite go napravija prvi-

првиот чекор на здружување за заеднички
настап за привлекување на поголеми инвес-
титори. Кој е следниот чекор?
- Definitivno toa e idninata na
ovie prostori. Idninata na ovie balkan-
ski zemji vo smisla na berzite e eden vid
na okrupnuvawe i nivno spojuvawe, for-
malno, neformalno, vo smisla - eden
broker da mo`e da dava nalozi na site
ovie pazari. Na{ive (porane{no jugoslo-
venski) pazari se mali i ne se interesni
za golemite fondovi, zaradi likvidnos-
ta. Sekoj pazar poedine~no ne e likvi-
den, ne samo makedonskiot.
Me|utoa, problem se zakonite vo ma-
Eurohaus na esen }e otvori dve
filijali i vo drugite gradovi vo
Makedonija so cel da se animira na-
selenieto. - Centralata e ovde, no
kontakot vo filijalite e direkten
so naselenieto. Sega e samo vo
Skopje, a jas ka`uvam deka ima slo-
bodni sredstva vo site gradovi vo
Makedonija. Ima gra|ani, ima firmi
koi imaat vi{ok sredstva i sakaat
da gi plasiraat. Berzata e sepak in-
teresen na~in za vlo`uvawe.
ot ~ekor. Vtoriot sepak bi trebalo da go
napravat direktnite u~esnici so priti-
sok na doma{nata regulativa. Toa e id-
ninata i mislam deka }e ima takva ini-
cijativa i deka nema da bidat samo mua-
beti.
Od 08.05.2008 zapo~na so rabota
Brokerskata ku}a Eurohaus AD Skopje,
Makedonija kako sestrinska Broker-
ska ku}a na Eurohaus d.o.o Sarajevo,
Bosna i Hercegovina koja go poseduva
mnozinskiot paket akcii vo na{ata
ku}a i koja e edna od najdobrite i naj-
uspe{nite Brokerski ku}i vo fed-
eracijata Bosna i Hercegovina, kako i
na Balkanot so pove}e od 47000 kli-
enti i so promet od 160 milioni evra
samo vo 2007 godina.
Pome|u drugoto, ka`av deka poddr{-
kata e vo toa, golemiot stranski klient
da se uslu`i na edno mesto,a ne toj da ot-
vora posebni smetki na site ovie na{i tro{oci, vreme... Zatoa treba da se vli-
balkanski pazari. Zna~i da otvori vo jae na usoglasenost so zakonskite regu-
edna od ovie regionalni zemji,a da trgu- lativi. Toa e idninata, iako e malku
va i na drugite berzi. Zasega taa mo`nost te{ko izvodliva zaradi site tie zakon-
ja imaat samo fondovite. No i eden fond, ski propisi. Qubqana e vo EU, drugite ne
za da otvori dogovor, smetka, treba kaj sme. Qubqanskata e prezemena od avst-
nas da donese dokumenti, da odnese vo riskata berza. Toa e celta, okrupnuvawe.
Hrvatska. ...a seto toa se dopolnitelni M.B.

HUMANOPOLIS - SEMINAR ZA IMPLEMENTACIJA ZA HACCP STANDARDI

SISTEM ZA POGOLEMA DOVERBA,

KONKURENCIJA I ZDRAVJE
Дирекцијата за храна укажува дека 2008 година е последната година во која операторите со
храна треба да имплементираат и одржуваат постојана постапка или постапки засновани врз
HACCP системот - систем за анализа на опасностите и критичните контролни точки

A
gencijata za razvoj na pretpri -
ema~ki potencijal, Humanopolis,
koja funkcionira vo ramkite na
Skopski saem - Gurupacija ERA minatiot
vikend (na 18, 19 i 20 juli 2008 godina)
odr`a seminar za konsultanti za imple-
mentacija na HACCP stndardi.
Vo nasoka na razvoj na delovnite
kadri Humanopolis vo ramkite na
Skopski Saem, za konsultantite i pro-
fesionalcite od prehranbenata indus-
trija organizira{e seminar na tema:
Zo{to vi e potreben HACCP sistemot?
Spored zakonskite prpisi HACCP
sistemot treba da bide voveden vo site
proizvodni kapaciteti za hrana vklu~u-
vaj}i gi i ugostitelskite objekti kade se
prigotvuva i poslu`uva hranata kako i
promet so hrana, osobeno golemite mar-
keti koi vo svojot sostav imaat i del za
proizvodstvo na prehranbeni proizvodi.
Direkcijata za hrana uka`uva deka 2008
godina e poslednata godina vo koja oper-
atorite so hrana treba da implementi-
raat i odr`uvaat postojana postapka ili
postapki zasnovani vrz HACCP sistemot
- sistem za analiza na opasnostite i
kriti~nite kontrolni to~ki.
Analogno na ova, a i kako odgovor na
tematskoto pra{awe: Zo{to Vi e potre-
ben HACCP sistemot? - Odgovorot bi se
koncipiral na nekolku klu~ni to~ki:
 Zatoa {to e zakonska obvrska.
Vo R. Makedonija so zakonot za
bezbednost na hranata i na proizvodite i
materijalite {to doa`aat vo kontakt so
hranta (Sl. Vesnik na RM br.54/02), vo
~len 26, proizvoditelite i trgovcite so
hrana se zadol`uvaat vo proizvodstvoto
i prometot so hrana da go primenuvaat
sistemot za procenka na opasnostite i
kriti~nite kontrolni to~ki so cel da se
osigura bezbedna hrana.
 Zaradi zgolemuvawe na kon -
kurentnosta na prehranbenite proizvodi
na doma{niot i nadvore{niot pazar, so
zgolemuvawe na doverbata kaj kupu-
va~ite.
 Za podobruvawe na zdravstve-
niot status na populacijata.
 Za namaluvawe na procentot na
rasipuvawe i gubitoci na hrana.
 Za poefikasna institucionalna
kontrola, kako i
 Za vlez na internacionalniot
pazar (dobivawe izvozni~ki broj).
Ovoj standard e podednakvo polezen
kako za firmi so pet do deset vraboteni,
za mali i sredni pretprijatija, taka i za
golemi kompanii. Toj ne gi bira na~inite
i metodite so koi }e se obezbedi proiz-
vodot, tuku go opravduva na~inot na koj
se proizveduva bezbeden proizvod.
Vo kontinuitet na ovoj seminar vo
septemvri 2008 ke se odr`i u{te eden
seminar na tema: Dizajn, implementacija
i revizija na sistemot HACCP.
 Data 28.07.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Amerikanskata kompanija EIX }e gradi
90 veternici vo Sveti Nikole, so koi treba
da se obezbedi struja za celata op{tina, in-
formiraat dene{nite pe~ateni mediumi.
Dogovorot za monta`a na veternicite v~era
go potpi{aa gradona~alnikot na Sveti Niko-
le Slobodan Danevski i sopstvenikot na
EIX, Dejvid Braun. Za realizacija na pro-
ektot se predvideni 360 milioni evra. Mon-
tiraweto na veternicite }e po~ne za {est
meseci, a }e se postavat vo blizinata na ~e-
tiri sela vo Svetinikolsko. Od edna veter-
nica se o~ekuva da se dobijat dva megavati
struja, a site veternici }e imaat kapacitet
zna~itelno pogolem od potrebite na Sveti
Nikole. Osven veternici, vo vtorata faza od
proektot }e se postavat i sistemi na solar-
na energija, vo koi kompanijata EIX plani-
rala da vlo`i edna milijarda evra.
Vesnicite izvestuvaat deka Komisijata
za hartii od vrednost privremeno (za 30 de-
na) go zabrani raboteweto na brokerskata
ku}a Dinev Broker od Skopje. Ovaa merka e
izre~ena otkako KHV konstatira promena vo
kadrovskata osposobenost na Dinev Broker.
Postoe~kiot izvr{en direktor, koj voedno e
i ovlasten broker, spogodbeno go raskinal
dogovorot za rabota i Dinev Broker od 21 ju-
li godinava raboti bez direkgor i bez naj-
malku dvajca brokeri, {to e sprotivno na Za-
konot za hartii od vrednost. Komisijata ja
imenuva Katerina Nonkulovska za direktor
na Direkcijata za rabota so hartii od vred-
nost i brokersko-posredni~ki uslugi na
Stopanska Banka AD Skopje, so mandat od tri
godini.
Cenata na naftata pa|a, informiraat
vesnicite. Amerikanskata lesna nafta, za
isporaka vo septemvri, poevtini za 1,57 do-
lari i iznesuva 126,85 dolari za barel, a ev-
broj 33
ropskata dostigaa do 127,90 dolari za barel.
Cenata na naftata povtorno prodol`uva da
pa|a otkako uraganot Doli, koj go napadna
Meksikanskiot Zaliv, gi po{tedi glavnite
nafteni platformi. Ova e najniska cena do-
sega za crnoto zlato od juni godinava, no, se-
pak, ovoj pad nema da trae ve~no, zabele`u-
vaat ekspertite. Analiti~arite smetaat de-
ka proizvodstvoto vo idnina }e se namali na
1,9 milioni bareli nafta i predlagaat da se
investira vo novi izvori na energija. Mnogu
investitori koi vlo`uvaa vo naftenata in-
dustrija sega gi povlekuvaat svoite investi-
cii od Berzata po rekordniot pad na cenata
na naftata.
Na istava tema se osvrnuva Nova Make-
donija, koja informira deka Makedonija }e
ima pristap do milijardi dolari od OPEK,
otkako Sobranieto go usvoi predlog-dogovo-
rot za pottiknuvawe i za{tita na investici-
ite pome|u Makedonija i OFID, razvojna fi-
nansiska institucija {to ima za cel da ja
promovira sorabotkata pome|u ~lenki na
OPEK i drugite zemji vo razvoj. Finansiski-
te resursi na OFID se sostojat od donaciite
na zemjite od OPEK i akumuliranite rezervi
od drugi operacii {to gi sproveduva Fondot.
Korisnici na sredstva od fondot se site
zemji vo razvoj. OFID u~estvuva vo finansi-
rawe na javniot sektor so davawe zaemi, po
prethodno barawe na zemjata vo razvoj. Dode-
lenite zaemi se so interesna stapka od 2 do
3 otsto.
Duri 17 makedonski mlekarnici se u{te
ne gi predale spisocite za otkupenoto mleko,
poradi {to proizvoditelite ne mo`at da gi
dobijat predvidenite subvencii, mo`e da se
pro~ita vo pe~atot. Pri~inata {to spisocite
se u{te ne se dostaveni verojatno e nesood-
vetnoto vodewe evidencija za realiziraniot
берзНИК
13
24.07.2008 g. ^ETVRTOK
otkup - re~e ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo Aco Spaseno-
ski. Vo Ve~er pak, mo`e da se pro~ita inter-
vjuto so Mato Zadro, pretsedatel na Uprava-
ta na Dukat, hrvatskata mle~na industrija
koja od neodamna poseduva 100 procenti vo
bitolskata mlekarnica Ideal [ipka. vo-
de~ka kompanija vo proizvodstvo na sirewe
vo zemjava. - Celta ni e Ideal [ipka do 2010
godina da stane lider vo regionot vo proiz-
vodstvo na tradicionalnite makedonski si-
rewa i lider vo segmentot na mlekoto i fer-
mentacija na makedonskiot pazar, naglasuva
Zadro.
Turskata kompanija za ambala`no staklo
[i{e xam vo septemvri treba da odgovori
dali }e vleguva so sopstveno proizvodstvo
vo fabrikata OHIS, najavuva Nova Makedo-
nija. So turskata kompanija se vodat razgovo-
ri za kupuvawe prostor vo koj bi se smestila
proizvodstvenata linija za ambala`no stak-
lo. - Stanuva zbor za proda`ba na nesu{tes-
tvenite delovi, kako proizvodstveni hali,
magacinski prostori i drugi pridru`ni ob-
jekti. Turskiot partner e zainteresiran za
vlo`uvawe vo pogonite PAN1 i PAN 2 - izja-
vuva Pece Jovevski, pretsedatel na uprav-
niot odbor i generalen direktor na OHIS.
V~era na Makedonskata berza, za razli-
ka od ponedelnikot ne be{e tolku interesno,
se veli vo berzanskiot izve{taj na Biznis.
Povtorno dva od trite berzanski indeksi
porasnaa- MBI-10 za 0,55%, OMB za 0,17%,
dodeka MBID padna za -0,22%. Osven blokot
so 1.054 akcii na Stopanska banka od Bitola
po 7.000 za akcija, nema{e druga pogolema
ili pointeresna transakcija koja bi go odbe-
le`ala denot, a samo OKTA ostvari promet
pogolem od milion denari...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. AMERIKANCI ]E GRADAT 90 VETERNICI VO SVETI NIKOLE (****)
2. DINEV BROKER DOBI 30-DNEVNA ZABRANA (***)

ДНЕВНИК ВЕЧЕР
s.5 OV^EPOLSKIOT VETER ]E DONESE INVESTICIJA OD s.6 ZABRANA ZA DINEV BROKER
360 MILIONI EVRA s.7 VO IDEAL [IPKA VIDOVME KOMPANIJA SO GOLEM
s.9 MBI 23.07.2008 POTENCIJAL
s.9 PONUDA ZA PREZEMAWE NA INVESTBANKA ВРЕМЕ
БИЗНИС s.6 SKOPJANI GO ISKLU^UVAAT PARNOTO GREEWE
s.1 BORBA NA NERVI NA MAKEDONSKATA BERZA ВЕСТ
s.7 TTK BANKA PRESMETALA DOBIVKA OD 41,1 MILION s.3 AMERIKANCI ]E GRADAT 90 VETERNICI VO SVETI NI-
DENARI KOLE
s.7 R@ EKONOMIKA RABOTELA SO ZAGUBA OD 3,6 MILI- s.11 NAFTATA NAJEVTINA VO OVIE [EST NEDELI
ONI DENARI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 PRIVREMENA ZABRANA ZA RABOTEWE NA DINEV BRO- s.7 SO PROMET OD 4 MILIONI DENARI MBI-10 PORASNA
KER ZA 0,55 OTSTO
s.8 BORBA NA NERVI NA MAKEDONSKATA BERZA s.7 [I[E XAM VO OHIS ]E PRAVI AMBALA@NO STAKLO?
s.9 MBI 23.07.2008 s.7 MAKEDONIJA ]E IMA PRISTAP DO MILIJARDI DOLA-
s.9 ISTRGUVANI 0,24 PROCENTI OD GLAVNINATA NA STO- RI OD OPEK
PANSKA BANKA BITOLA s.7 MLEKARNICITE GI ZABAVIJA SUBVENCIITE
s.9 PORAST NA MBI-10 ZA 0,55 PROCENTI s.8 ZGOLEMENITE KAMATI NE GO STOPIRAA KREDITIRA-
УТРИНСКИ ВЕСНИК WETO
s.7 VO OV^EPOLIETO ]E NIKNAT 90 VETERNICI ШПИЦ
s.8 MBI 23.07.2008 s.8 NOV IZVOR ZA DR@AVII ZAEMI
s.8 CENATA NA NAFTATA PA\A s.8 MLEKARNICITE PRE^KA ZA SUBVENCIITE NA FAR-
s.8 DINEV BROKER DOBI 30-DNEVNA ZABRANA MERITE
14 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

25.07.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Kupuvaweto na Investbanka od strana na
Steiermarkishe Bank und Sparkassen, i deneska
e top vest vo ekonomskite rubriki na pe~ate-
nite mediumi. Vesnicite izvestuvaat deka
avstriskata banka javno ponudi po 9.258 de-
nari (151 evro) za sekoja akcija od makedon-
skata banka, {to e za nad 500 denari od pos-
lednata berzanska vrednost na akcijata. Po-
nudata e dostavena do Komisijata za hartii
od vrednost, soglasno so predvidenata pro-
cedura, i sega se o~ekuva deka akcionerite
}e ja prifatat ponudata, po {to zdelkata i
oficijalno }e pomine na Berza.
Vesnicite informiraat deka vo resens-
ki Agroplod ne e odr`ano zaka`anoto Sob-
ranie na akcioneri, bidej}i ne se prijavile
mnozinskite akcioneri. Na Sobranieto ne
do{le ni pretstavnici na firmata Svisla-
jon, koja poseduva 11.951 obi~ni akcii. Nema-
me namera da u~estvuvame vo igrata na del
od dr`avnite organi, pred se, na KHV, koja
bez barawe od Dr`avnoto pravobranitelstvo
ni ograni~i pravo na glas na 5.339 akcii, koi
gi kupivme vrz osnova na va`e~ki odluki na
Vladata, soop{tuvaat od Svislajon. Dali od
Svislajon }e u~estvuvaat na slednoto sobra-
nie, }e odlu~at osnova~ite na firmata,
{vajcarskata kompanija DRD Svislajon AG i
Radoqub Dra{kovi}.
Namalen interesot za dr`avni hartii od
vrednost, e naslovot na tekstot vo Biznis, vo
koj se veli deka vo sopstveni~kata struktura
na nedostasanite strukturni hartii od vred-
nost se namalilo u~estvoto na pravnite i
fizi~kite lica. Imeno, kaj pravnite lica se
bele`i namaluvawe na u~estvoto za 10,32%
vo juni vo odnos na april, a kaj fizi~kite
lica zabele`ano e namaluvawe od 3,34%. Vo
juni procentualnoto u~estvo na bankite vo
sopstveni~kata struktura na pravnite lica
iznesuva 38,54%, dodeka vo april istoto iz-
nesuva{e 41,79%, {to pretstavuva namalu-
vawe za 3,25 procentni poeni. Ova e rezultat
na pomaliot interes za trguvawe so dr`avni
hartii od vrednost, {to verojatno se dol`i
na dosega{niot vid na tender za trguvawe,
kade kamatnata stapka be{e odredena. Sega
se o~ekuva zgolemuvawe na interesot, pora-
di neodamne{nata promena na vidot na ten-
derot kade {to kamatnata stapka se defini-
ra na samata aukcija.
So promet od 54,3 milioni denari v~era
Makedonskata berza nalikuva{e na denovite
na po~etokot na ovaa godina, iako realno toj
sepak be{e mal, se komentira vo berzanskite
izve{tai na vesnicite. Preku edna blok
transakcija so 5.516 akcii na Komercijalna
banka po cena od 5.642 denari be{e ostvaren
promet od 31.12 milioni denari. Be{e rea-
lizirana i blok transakcija so 725 akcii na
Alkaloid po cena od 7.990 denari ili 5,79
milioni denari. Makedonskiot berzanski
indeks - MBI-10 iznesuva 5.348,31 i bele`i
porast za 5,94 indeksni poeni. MBID bele`i
pad za 50,94 indeksni poeni, a OMB porast za
0,16 indeksni poeni.
Na Makedonskata berza v~era se odr`a
125-ta javna berzanska aukcija na akcii i
udeli. Ponudeni za proda`ba bea akciite na
35 akcionerski dru{tva i udelite vo 10
dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstve-
nost na Fondot na penzisko i invalidsko
osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata se
sklu~i edna transakcija so pla}awe vo goto-
vo pri {to se prodadoa 29 akcii izdadeni od
Rudnik Demir Hisar Sopotnica, po cena od
306,00 denari za edna akcija.
Vo tekstot Toplifikacija saka da se os-
lobodi od monopolot, objaven vo Vreme, se
informira deka vo dr`avava nema precizi-
rana metodologija i uslovi pod koi gra|anite
mo`e da koristat parno greewe kolku {to
sakaat. Od Toplifikacija smetaat deka pro-
cesot treba da go po~ne Regulatornata komi-
sija za energetika, koja treba da usvoi meto-
dologija za raspredelba, da raspi{e tender
i da dodeli licenci na firmi koi }e ja vr-
{at raspredelbata na toplinska energija.
Regulatorite, pak, tvrdat deka mera~ite
vedna{ mo`e da gi postavi Toplifikacija
bidej}i za toa ima licenca. Firmite {to }e
dobijat licenci za snabduvawe, }e ja vr{at
raspredelbata na energija i }e mu ovozmo`at
na korisnikot da tro{i kolku {to mu e pot-
rebno, a, od druga strana, }e go {titat koris-
nikot kontroliraj}i go distributerot dali
sprovel dovolno energija. Uredite koi se
instaliraat za regulacija na parnoto greewe
~inat od 150 do 200 evra.
Ve~er najavuva deka vo dr`avava }e se
formira Agencija za promocija i poddr{ka
na turizmot, so sedi{te vo Struga, ~ija os-
novna obvrska }e bide na svetskata turis-
ti~ka mapa Makedonija da stane top turis-
ti~ka destinacija. Agencijata treba da se
formira do krajot na avgust godinava. Od re-
sorot za turizam pri Ministerstvoto za eko-
nomija, inaku izgotvuva~ na zakonot, velat
deka preku agencijata }e se investira vo no-
vi pazari i turisti~ki proizvodi, }e se
prodlabo~i sorabotkata so poznati svetski
tur operator, no i }e se te`i kon privleku-
vawe na stranski investicii i vo ovoj sek-
tor. Edna od novinite {to treba da ja reali-
zira ovaa agencija e i formirawe na edinst-
ven turisti~ko-informacionen sistem i ne-
govo povrzuvawe so drugi vakvi sistemi vo
zemjata i stranstvo.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. STEIERMARKISHE ]E PONUDI 9.258 DENARI ZA AKCIITE NA INVESTBANKA (***)
2. NE SE ODR@A SOBRANIE NA AKCIONERI VO AGROPLOD (**)

ДНЕВНИК JALNA BANKA

s.7 MBI 24.07.2008 s.15 STEIERMARKISHE ]E PONUDI 9.258 DENARI ZA AKCIITE
s.7 NE SE ODR@A SOBRANIE NA AKCIONERI VO AGROPLOD NA INVESTBANKA
s.7 ZABRANA ZA RABOTA ZA DINEV BROKER s.16 KAMATA OD 5,7 PROCENTI ZA DEPOZIT 12/13 VO EVRA
БИЗНИС УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.1 NOVIOT VID TENDER ]E JA ZGOLEMM ATRAKTIVNOSTA s.7 MBI 24.07.2008
NA STRUKTURNITE HARTII s.8 [TAERSKA BANKA NUDI 38,5 MILIONI EVRA ZA INVEST
s.2 SIREWATA NA IDEAL [IPKA I NA PAZARITE VO EU s.8 KOMERCIJALNA SO PROFIT OD 17 MILIONI EVRA ZA
s.2 VO OV^EPOLIETO ]E NIKNAT 90 VETERNICI [EST MESECI
s.10 BERZANSKITE [PEKULACII NE SE PRI^INA ZA POS- ВЕЧЕР
KAPUVAWETO NA NAFTATA s.6 AVSTRIJCITE DAVAAT 151 EVRO PO AKCIJA
s.11 NOVIOT VID TENDER ]E JA ZGOLEMI ATRAKTIVNOSTA s.6 NE PRISUSTVUVAA OD SVISLION
NA STRUKTURNITE HARTII s.7 MAKEDONIJA IDNA TOP TURISTI^KA DESTINACIJA
s.12 PROMETOT SE ZGOLEMUVA PREKU BLOKOVI ВРЕМЕ
s.13 MBI 24.07.2008 s.6 LICENCIRANI FIRMI ]E JA KONTROLIRAAT TOPLI-
s.13 ODR@ANA JAVNA BERZANSKA AUKCIJA NA AKCII I NATA?
UDELI s.6 CENATA NA NAFTATA SE SPU[TI POD 125 DOLARI
s.13 DVATA BLOKA GO ZGOLEMIJA PROMETOT NA 54,3 MILI- НОВА МАКЕДОНИЈА
ONI DENARI s.7 DVE BLOK-TRANSAKCII ZA 68 OTSTO OD PROMETOT NA
s.13 MBI-10 SO PORAST OD 5,94 INDEKSNI POENI BERZA
s.15 BLOK-TRANSAKCIJA NA 725 AKCII NA ALKALOID s.7 TURISTI^KATA TAKSA VO OHRID JAVNO SE ZATAJUVA
s.15 VO BLOK ISTRGUVANI 0,27 PROCENTI OD KOMERCI-
 Data 28.07.2008 broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
15
26.07.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Vnimanieto na javnosta i natamu e svrte-
no kon dvi`eweto na centa na crnoto zlato.
Enormniot rast na cenata na ovoj energens,
dvigatel na sovremeniot na~in na `iveewe,
gi rastr~a i proizvoditelite i potro{uva-
~ite ~ii stavovi i za{titni merki posebno
dojdoa do izraz minatiot mesec. Ovaa nede-
la, strastite se smirija. Po kontinuiraniot
dvonedelen pad na cena na naftata, taa na
v~era{nite trguvawa na svetskite berzi
poskape na nad 126 dolari za barel, kako re-
zultat na namaluvaweto na vrednosta na
amerikanskiot dolar, prenesuvaat sabotnite
izdanija na pe~atenite mediumi. Na Berzata
vo London cenata na evropskiot brent od Se-
verno More za isporaka vo septemvri se zgo-
lemi na 127,30 dolari, dodeka amerikanska-
ta lesna nafta na Berzata vo Wujork se is-
ka~i na 126,17 dolari za barel. Vo sredata
naftata na svetskite berzi poevtini na
124,4 dolari za barel {to pretstavuva{e
nejzina najniska cena od 4 juni. Analiti~ari-
te procenuvaat deka v~era{niot rast na ce-
nata na naftata se dol`i na namaluvawe na
vrednosta na dolarot vo sporedba so evroto
i japonskiot jen, so {to investitorite vo
obid da se oslobodat od zalihite na ameri-
kanskata valuta kupuvaat nafta.
No zatoa pak, energetskite eksperti
predviduvaat dvojno povisoka cena na plinot
vo Evropa do krajot na godinava. Spored niv-
nite prognozi, koi se preneseni vo dene{ni-
te vesnici cenata na plinot }e dostigne do
350 dolari za iljada kubni metri. Tie objas-
nuvaat deka cenata na ovoj energens e direk-
tno zavisna od cenata na naftata, koja i pok-
raj toa {to denovive e vo opa|awe, se o~eku-
va povtorno da po~ne da raste i za pomalku
od edna godina da se iska~i na 200 dolari za
barel.
Spored analizite {to gi napravila ame-
rikanska sovetodavna kompanija, povisokite
ceni na plinot se logi~na posledica na ras-
tot na cenata na surovata nafta koja za po-
malku od edna godina e povisoka za 70 dola-
ri za barel.
Plinot na makedonskiot pazar ne se pro-
dava po regulirana cena {to ja utvrduva Re-
gulatornata komisija za energetika. Cenata
na plinot, pokraj {toe direktno zavisna od
cenata na surovata nafta, zavisi i od nejzi-
nata ponuda i pobaruva~ka na pazarot.
Dnevnik, denes so interesna storija -
Biv{ zatvorenik mo`e da bide direktor na
banka. Vo Ustavniot sud velat deka, spored
Ustavot, porane{nite osudenici se ednakvi
so ostanatite gra|ani. Krivi~no osuduvani
lica i porane{ni zatvorenici }e mo`at da
upravuvaat i da poseduvaat banki i {tedil-
nici. Ova stana mo`no otkako Ustavniot sud
pred dve nedeli ja uva`i inicijativata na
gra|aninot Stamen Filipov, koj bara{e da
se izbri{at ~lenovite od Zakonot za bankite
vo koi na krivi~no osuduvani lica ne im se
dozvoluva{e da bidat direktori ili da po-
seduvaat akcii vo banki, ako vo presudata ne
e precizirana takva zabrana. Po ovaa odlu-
ka, NBM denovive ve}e mu odobri na krivi~-
no osudeno lice da upravuva so {tedilnica,
doznava Dnevnik.
Vo Narodnata banka na Makedonija velat
deka odlukata na Ustavniot sud ne e vo inte-
res na stabilnosta na bankarskiot sistem i
na doverbata na {teda~ite, koja makotrpno
se steknuva{e po bankrotot na nekolku pira-
midalni {tedilnici vo zemjava... Portparo-
lot na Ustavniot sud, Jugoslav Milenkovi},
informira deka tie ja prifatile inicijati-
vata na Filipov bidej}i taa e vo soglasnost
so Ustavot na Makedonija, spored koj, licata
{to odle`ale zatvor za krivi~no delo potoa
se slobodni i ednakvi so site ostanatite
gra|ani.
Ve~er prenesuva deka va`nosta na kon-
cesiskite dogovori na Makedonski Telekom,
T-Mobile i na Kosmofon, prestanuva. Ova se
predviduva so izmenite i dopolnuvawata na
Zakonot za elektronski komunikacii {to
zav~era, po itna postapka, gi usvoi Parla-
mentot. So ovie izmeni, dogovorite za kon-
cesija {to ovie tri operatori gi imaaa sklu-
~eno vo soglasnost so stariot zakon za tele-
komunikacii, }e prestanat da va`at triese-
tiot den od vleguvaweto vo sila na ovoj za-
kon.
- Agencijata za elektronski komunika-
cii, po slu`bena dol`nost }e gi notificira
trite operatori i potoa vo rok od 15 dena }e
im izdade pismena potvrda za registracija.
Istovremeno, AEK po notifikacijata }e im gi
ukine sega{nite dozvoli za rabota za radio-
stanica i }e im izdade odobrenie za koris-
tewe na radiofrekvencii so va`nost do
2023 godina za Kosmofon i do 2018 godina za
T-Mobile - se veli vo obrazlo`enieto na
zakonskite izmeni.
Trite operatori, bez komentar.
Vreme prenesuva deka energeti~arite se
zatrupani so smetki. Trite energetski kom-
panii gi pravat presmetkite na svoi tro-
{oci, no zasega nema da pobaraat od Regu-
latornata komisija nova cena na strujata.
Distributerot EVN }e vlijae na cenata na
strujata duri po Nova godina. Toga{ Regu-
latornata komisija }e gi razgleduva tro{o-
cite na ovaa kompanijata. Za nova cena do
krajot na godinava mo`e da vlijaat samo
ELEM i MEPSO, koi imaat pravo da pobaraat
poskapuvawa u{te od utre, velat izvori od
Regulatornata komisija.
Upatenite pak tvrdat deka cenata na
strujata }e poskapi najmalku za 30 procenti,
a vo golema mera poskapuvaweto }e bide
predizvikano od izmenite na Zakonot za
energetika.
Spored berzanskata analiza na Nova Ma-
kedonija, v~era{niot trgovski den e ocenet
za prose~en vo koj dominira akcijata na Ko-
mercijalna banka. Tokmu taa akcija i vli-
jae{e vrz MBI-10 i negoviot porast za 0,29
otsto, koj v~era zatvori na vrednost od 5.364
poeni. Edinstvena akcija, koja v~era na paza-
rot ostvari promet pogolem od eden milion
denari be{e akcijata na Toplifikacija so
realizacij a od 1,6 milion denari. Prometot
vo klasi~no trguvawe v~era iznesuva 10,7
milioni denari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. NAFTATA POSKAPE NA NAD 126 DOLARI ZA BAREL (***)

2. DVOJNO POVISOKA CENA NA PLINOT DO KRAJOT NA GODINAVA (**)

ДНЕВНИК GODINAVA
s.9 MBI 25.07.2008 ВРЕМЕ
s.9 BIV[ ZATVORENIK MO@E DA BIDE DIREKTOR NA s.6 MBI 25.07.2008
BANKA s.6 ZAKONOT ZA ENERGETIKA KROI NOVA CENA NA STRU-
JATA
УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.7 MBI 25.07.2008 НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 GRANIT SO DOBIVKA OD BLIZU TRI MILIONI EVRA s.7 PROSE^EN TRGOVSKI DEN ZA DOMINACIJA NA KO-
s.8 NAFTATA POSKAPE NA NAD 126 DOLARI ZA BAREL MERCIJALNA BANKA
s.8 INFLACIJATA GI UPLA[I GRA\ANITE, SE [TEDI VO
ВЕЧЕР DEVIZI
s.6 KONCESISKITE DOGOVORI PRESTANUVAAT DA
VA@AT ШПИЦ
s.7 DVOJNO POVISOKA CENA NA PLINOT DO KRAJOT NA s.2 CENATA NA NAFTATA GO DOPRE DNOTO
16 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
s.36 SAJBER IZMAMI: „NIGERISKI” PISMA
MAKEDONSKOTO INTERNETSKO [IBICAREWE
OBVINUVAWE: Sekoe ministerstvo vo Vladata ima svoj komp-
juterski oddel, vraboteni se prekrasni programeri, no ne samo {to
nema oddel za za{tita na kompjuterite, tuku nema vraboteno nitu
edno edinstveno lice {to bi se gri`elo za taa rabota. „Ni-
geriskite” pisma se ~udoto {to go o~ekuvaat ovde{nite `iteli
Makedoncite se ili premnogu internet-pismeni ili premnogu
nepismeni. Vakov zaklu~ok mo`e da se izvede od faktot deka vo
razmerno mal procent makedonski dr`avjani nasednale na takana-
re~enite „nigeriski” pisma, iako re~isi i ne postoi korisnik na
Internet koj vo svoeto sanda~e za eden mesec ne dobiva barem de-
setici pisma so vakva sodr`ina.
KAПИТАЛ
s.10 VERY SPECIAL RAKIJA NA TIKVE[
Vinarskata vizba Tikve{ proizvede i ja lansira{e na pazarot
prvata prirodna `olta lozova rakija so oznakata VS - Very Special
- isklu~itelno specijalna {to uka`uva na nejziniot visok kvali-
tet. Ovaa rakija e dobiena od grozdov destilat stareen vo dabovi
buriwa ne pomalku od 3 godini, so {to ja zaslu`i oznakata VS {to
vo svetski ramki se upotrebuva naj~esto za naznaka na kvalitetot
na francuskite kowaci, italijanskata grapa ili angliskoto bren-
di.
s.12 NA MESTOTO NA ALUMINA ]E SE GRADI STANBENO-
DELOVEN OBJEKT
Na mestoto na postoe~kata fabrika Alumina }e se gradi nov
deloven prostor i trgovski centar. Investitor e izraelskata kom-
panija Gazit Gloub {to ja kupi Alumina za cena 20% povisoka od
minimalnata. Alumina be{e prodadena duri na pettiot tender.
s.16 DR@AVATA “STAVI” RAKA NA GASOVODOT. [TO E SLED-
NO?
Minatata nedela bez nikakva rasprava i posebno obrazlagawe
pred parlamentarcite, Sobranieto gi izglasa izmenite na Zakonot
za eksproprijacija i Zakonot za energetika koi gi predlo`i se u{te
neizglasanata vlada.
Predmet na ovoj napis ne e faktot {to opozicijata ne be{e vo
Sobranieto, iako stanuva zbor za zakoni koi reguliraat zna~ajni
oblasti. Mo`ebi i da bea nema{e da predlo`at nekoi novi podobri
idei ili da napravat su{tinski izmeni vo predlo`enoto.
s.20 KITINOVSKI: ]E GI SMENIME SITE DO EDEN!
“]e gi smenime site do eden. Celosno }e go smenime bordot na
direktori”, izjavi za Kapital vo ponedelnikot ovaa nedela, akci-
onerot vo Agroplod - Resen \or|i Kitinovski, za negovite nameri
i namerite na drugite akcioneri, negovi istomislenici, pred odr-
`uvaweto na akcionerskoto sobranie na ovaa resenska fabrika.
s.31 VO ZNAKOT NA KOMERCIJALNA I TELEKOM (14.07-
18.07)
Minatata berzanska nedela bez dvoumewe mo`e da se ka`e de-
ka im pripadna na akciite na Komercijalna banka i Makedonski te-
lekom. Prvata, zatoa {to ima{e ubedlivo najgolem promet, od re-
~isi 39 milioni denari. Toa be{e za ~etiri milioni denari pove}e
vo odnos na nedelata prethodno, za razlika od site ostanati MBI-
10 akcii {to imaa drasti~no namaleni prometi.
s.32 TTK BANKA VO PRVOTO POLUGODIE OSTVARI 6718
ILJADI EVRA PROFIT
Vo prvata polovina godinava TTK banka ostvari pozitivni fi-
nansiski rezultati za razlika od istiot period lani, koga be{e vo
zaguba. Ova, kako {to poka`uvaat rezultatite od polugodi{niot
Data 28.07.2008
21.07.-26.07.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
finansiski izve{taj na bankata, se dol`i glavno na zgolemenite
prihodi od raboteweto.
s.32 EMO OHRID VO PRVITE [EST MESECI GODINAVA SO
POZITIVNI REZULTATI
Vo prvite {est meseci godinava, EMO Ohrid ostvari pozitiven
finansiski rezultat, za razlika od lani. Imeno, profitot vo pr-
voto polugodie godinava iznesuva 9,9 ipjadi evra odnosno 609 ilja-
di denari. Vo istiot period lani, kompanijata ima{e zaguba od
834,6 iljadi evra ili 51,16 milioni denari.
s.32 BITOLA SO INVESTICII OD 88,6 MILIONI EVRA VO
POSLEDNITE DVE GODINI
Vo poslednite dve godini vo Bitola se investirani 88,6 mili-
oni evra. Od sektorot za lokalen ekonomski razvoj na Op{tinata
velat deka vo toj period se investirani 27 milioni evra vo Bitol-
skata mlekarnica, 17,5 milioni evra vo Ideal [ipka, 34 milioni
evra vo Soko Mak, 2,1 milioni evra vo Monting, 1,5 milioni evra vo
[erovski, kompanija od mesnata industrija, pet milioni evra vo
Cermat, fabrika za sladoled i 1,5 milioni evra vo Frinko.
s.34 KAMATNA STAPKA OD 5,5% ZA [TEDEWE BO EVRA
Prokredit banka ja zgolemi kamatnata kamatnata stapka dvana-
esetmese~niot oro~en {teden vpog vo evra na 5,5%. Povod za vove-
duvawe na ovaa novina, kako {to soop{tuvaat od bankata e prosla-
vuvawe na pettata godina od svojata rabota na makedonskiot pazar.
s.34 UNI BANKA I DADE KREDIT OD 413 ILJADI EVRA NA
OP[TINA KARPO[
Uni banka minatata nedela i dade kredit na Op{tina Karpo{
vo iznos od 25,4 milioni denari ili 413 iljadi evra. Kako {to in-
formiraat od Op{tina Karpo{, kreditot od Uni banka e zemen na
period od pet godini, so kamatna stapka od 7,85% godi{no, bez grejs
period, no so mo`nost za predvremeno otpla}awe na dolgot.
ФОКУС
S.25 SITE PATI[TA VODAT KON DEVALVACIJA
Vo edna prethodna kolumna, pred dva meseci, preduprediv na
golemata mo`nost za devalvacija na denarot vo narednata godina.
Vo me|uvreme, za devalvacijata se zboruva se pove}e i pove}e. Pe-
~atenite mediumi pi{uvaat za nea; elektronskite mediumi organi-
ziraa debata, na koja prisustvuva{e i guvernerot na Narodnata
banka na Makedonija (NBM); pro~itavme edna kolumna i od Nikola
Popovski, predhodniot minister za finansii, a Trajko Slaveski,
aktuelniot minister za finansii, se po~esto izjavuva deka deval-
vacija nema da se slu~i.
МАКЕДОНСКО СОНЦЕ
S.34 MAKEDONIJA I ZEMJODELSKATA POLITIKA
Da staneme respektiven proizvoditel na visoko finalizirani
proizvodi od hrana i pijalaci
Sekoj ja znae perspektivata na proizvodite od hrana i pijalaci
i site ekonomski prognozi odat vo nasoka deka hranata }e poskapi
najmalku 5 pati vo narednite petnaesettina godini, a cenata na vo-
data za toj period re~isi i bi se izedna~ila so cenata na naftata.
Makedonija izvezuva okolu 250 milioni dolari vo hrana ili 7,4
procenti od vkupniot izvoz, a uvezuva okolu 503 milioni dolari,
{to e u~estvo od 9,9 procenti vo vkupniot uvoz.
Sostojbite vo agrokompleksot kone~no po~naa da se odvivaat vo
pozitivna nasoka. Se razbira, osnovnoto za vakviot ohrabruva~ki
rasplet e odlu~niot stav na Vladata da go izdigne agrokompleksot
na vistinsko nivo i da mu dade prioritet kakov {to zaslu`uva,
soglasno so negovite potencijali.
 Data 28.07.2008 broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
17
NEDELAVA JA ODBELE@AA...
OD MINATATA NEDELA NA MAKEDONSKA BERZA
NBRM DADE SOGLASNOST ZA
Тргување со уште две континуирани државни обврзници PRODA@BA

Од 23.07.2008 година, Понудата на Официјалниот пазар на Македонската берза е збогатена со котација Штаерска банка и штедилнца
на уште две државни обврзници, едната со рок на доспевање од две години, а другата тригодишна доби виза за Инвестбанка
Odborot na direktori na Makedonskata Berza donese odluka za kotacija na Kontinuiranata
dr`avna obvrznica br.2 vo 2008 i Kontinuiranata dr`avna obvrznica br.3 vo 2008 godina, na sed- Гувернерот донесе Решение со кое е издадена
nicata odr`ana na 21 juli ovaa godina. претходна согласност на Штаерска банка и Штедил-
Континуираната државна обврзница бр.2 vo 2008 e izdadena vo dematerijalizirana forma, gla- ница а.д. од Грац, Република Австрија, за стекнува-
si na ime i e neograni~eno prenosliva. Izdava~ e Republika Makedonija. ње 100% од вкупниот број на акции на Инвестбанка
- Vkupen iznos na emisijata e 160.200.000 denari; а.д. Скопје. Трансакцијата за стекнување на акциите
- Nominalna vrednost na edna obvrznica: 10.000 denari; треба да се изврши во рок од 180 дена од денот на
- Broj na izdadeni obvrznici vo emisijata: 16.020; добивањето на согласноста од гувернерот
- Obvrznicata e izdadena na 5. maj 2008 godina;
- Kamatna stapka: 6,95% godi{no. Kamatata se presmetuva od 05.05.2008 godina; [taerska banka i {tedilnica, vo koja poz-
- Rok na dostasuvawe na obvrznicite: 05.05.2010 godina; natiot bankarski brend Erste poseduva 25 ot-
- Na~in na otplata: Kamatata se isplatuva edna{ godi{no, na 05.05., vo period od dve godini. sto, po objavenata namera za kupuvawe akcii vo
Glavninata pristignuva za isplata po istekot na dve godini od izdavaweto, odnosno na 05.05.2010 Investbanka, sega dobi soglasnost i od guver-
godina; nerot na Makedonskata centralna banka da ja
- Po~etok na trguvawe so obvrznicite: 23.07.2008 godina, na Oficijalniot pazar na Ma- prodol`i postapkata za steknuvawe na akciite
kedonskata berza; vo ovaa Banka.
- ISIN: MKMINF20G150; Imeno, guvernerot na NBRM donese Re{e-
- [ifra za trguvawe na Berzata: DO160510. nie so koe e izdadena prethodna soglasnost na
Континуираната државна обврзница бр.3 vo 2008 e izdadena vo dematerijalizirana forma, glasi [taerska banka i [tedilnica a.d. (Steiermärki-
na ime i e neograni~eno prenosliva. Izdava~ e isto taka Republika Makedonija; sche Bank und Sparkassen AG) od Grac, Republi-
- Vkupen iznos na emisijata: 50.000.000 denari; ka Avstrija, za steknuvawe 100% od vkupniot
- Nominalna vrednost na edna obvrznica: 10.000 denari; broj na akcii na Investbanka a.d. Skopje. Tran-
- Broj na izdadeni obvrznici vo emisijata: 5.000; sakcijata za steknuvawe na akciite treba da se
- Datum na izdavawe: 30.06.2008 godina; izvr{i vo rok od 180 dena od denot na dobiva-
- Kamatna stapka: 8% godi{no. Kamatata se presmetuva od 30.06.2008 godina; weto na soglasnosta od guvernerot.
- Rok na dostasuvawe na obvrznicite: 30.06.2011 godina; [taerska banka i [tedilnica a.d. raboti
- Na~in na otplata: Kamatata se isplatuva edna{ godi{no, na 30.06., vo period od tri godini. od 1825 godina kako {tedna banka. Taa ima doz-
Glavninata pristignuva za isplata po istekot na tri godini od izdavaweto, odnosno na 30.06.2011 vola za bankarsko rabotewe izdadena od Agen-
godina; cijata za nadzor na finansiskiot pazar na Re-
- Po~etok na trguvawe so obvrznicite: 23.07.2008 godina, na Oficijalniot pazar na Makedon- publika Avstrija. Ima u~estvo i kontrola vo
skata berza; pove}e banki i dru{tva za lizing, nedvi`nosti,
- ISIN: MKMINF20G168; karti~no rabotewe i istra`uvawe i razvoj vo
- [ifra za trguvawe na Berzata: DO180611. Republika Avstrija i regionot na porane{na
Jugoslavija. Bankata i najgolemiot del od avs-
Измени и дополнувања на правилата за тргување triskite {tedni banki se del od grupacijata na
Makedonskata berza a.d. Skopje od minatata nedela (po~nuvaj}i od 24.07.2008 godina) zapo~na Erste Bank der Oesterreichischen Sparkasse AG.
da ja primenuva Odlukata za izmeni i dopolnuvawa na Pravilata za trguvawe na Makedonskata Vo soglasnost so revidiranite konsolidi-
Berza a.d. Skopje, koja e donesena na 24.12.2007 godina, a za koja e dobiena soglasnost i od rani finansiski izve{tai za 2007 godina, Ban-
Komisijata za hartii od vrednost (so Re{enie br. 08-218/3 od 09.06.2008 godina). kata ima finansiski potencijal od 12,2 mili-
So ovaa Odluka napraveni se slednite izmeni: jardi evra, kapital od 942 milioni evra i pri-
- izvr{eno e vgraduvawe na konceptot na MPK (minimalna prifatliva koli~ina) i bazna cena ka`ala pozitiven finansiski rezultat od 110
vo Pravilata za trguvawe, bez promena vo vrednosta na faktorite N, M, k1 i k2. milioni evra. Vkupniot broj na akcii na In-
- izvr{ena e promena vo kriteriumot za premin na odredena hartija od vrednost od re`im na vestbanka e 254.362 akcii, a prose~na cena ak-
kontinuirano trguvawe vo re`im na fiksing. Imeno, dokolku za odredena hartija od vrednost koja cijata na Investbanka na Makedonska berza,
{to e vo re`im na kontinuirano trguvawe vo period od 3 dena ne se probie MPK za taa hartija od minatata nedela iznesuva{e 8.750 denari.
vrednost, istata ~etvrtiot den preminuva vo re`im na fiksing. Kriteriumot za premin na odrede- Se o~ekuva vlezot na [taerska banka i
na hartija od vrednost od re`im na fiksing vo re`im na kontinuirano trguvawe ostanuva ist. [tedilnica a.d. da pridonese za ponatamo{no
- Napraveni se i drugi tehni~ki izmeni vo delot na vidovi smetki na klienti. zgolemuvawe na finansiskoto posreduvawe vo
Republika Makedonija, zajaknuvawe na konku-
KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST rencijata vo bankarskiot sektor i zgolemuvawe
na ponudata na bankarski proizvodi i uslugi.
Привремена забрана за работа на Динев Брокер
Brokerskata ku}a, Dinev Broker a.d. Skopje, dobi privremena zabrana za rabotewe, vo vreme- Понудата за превземање -
traewe od 30 rabotni dena. Re{enie go donese Komisijata za hartii od vrednost, kako merka iz-
re~ena po izvr{enata vonredna kontrola vo dru{tvoto. Pri kontrolata KHV konstatirala pro-
поднесена
mena vo kadrovskata osposobenost na Dinev Broker a.d. Skopje. Investbanka a.d. Skopje objavi preku ce-
- Imeno, postoe~kiot izvr{en direktor koj voedno e i ovlasten broker, spogodbeno go ras-ki- novno ~ustvitelna informacija na Makedonska
nal dogovorot za rabota i brokerskata ku}a Dinev Broker a.d. Skopje i od 21 juli raboti bez di- berza deka Steiermärkische Bank und Sparkassen
rektor i bez najmalku dvajca brokeri, {to e sprotivno na Zakonot za hartii od vrednost. Priv- AG (Steiermärkische) podnese ponuda za prevze-
remenata zabrana za rabotewe na brokerskata ku}a }e stapi na sila otkako Dinev Broker a.d. mawe na 100% od obi~nite akcii na Bankata do
Skopje }e go primi re{enieto od KHV. Komisijata za hartii od vrednost.
Steiermärkische }e ponudi 9.258,00 denari za
Именуван директор на Дирекција за работа со ХВ obi~na akcija, (151.36 evra ) konvertirani spo-
Komisijata za hartii od vrednost na sto i {estata sednica, dade soglasnost liceto Katerina red sredniot kurs na NBRM EUR/MKD - 61,1651
Nonkulovska da bide imenuvana za direktor na Direkcijata za rabota so hartii od vrednost i objaven na veb stranata na NBRM koj va`i za
brokersko-posredni~ki uslugi na Stopanska Banka AD Skopje, so mandat od tri godini. den 23.07.2008 godina.
18 берзНИК broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.07.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 21.07. - 25.07.2008 godina
Data 28.07.2008 broj 33
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19

Vrednosta e so vklu~ena blok transakcija

Vrednosta e so vklu~ena blok transakcija