You are on page 1of 8

SKUPNI ELEMENTI ŠTIRIH ZGODB

ZGODBE

I.

Mirjana Čakardič, diplomirana arhitektka, je bila višja strokovna svetovalka za urejanje


prostora v uradu za okolje in prostor MOK od leta 2000 do 2006. Zaradi narave svojega dela
je hitro postala moteč element župana Borisa Popovića. V uradu, kjer je bila zaposlena, so
pripravljali lokacijske informacije, vodili so postopke ter sodelovali pri pripravi in
sprejemanju prostorsko ureditvenih aktov. Urgence za reševanje vlog so se kopičile, nikoli pa
se ni vedelo, kdaj dati pozitivno ali negativno mnenje, informacijo, saj je bilo to odvisno od
trenutne županove volje. Začela so se šikaniranja, nadiranja, brez obrazložitve so jo hoteli
degradirati. Uveden disciplinski postopek pa je bil kmalu kronan z izredno prekinitvijo
delovnega razmerja. Posledica vsega tega je bila stres, padec odpornosti, bolezen. In napaka.
Po privatnem mailu, ki ga je poslala kolegu, je dobila dva sklepa o odpovedi pogodbe o
zaposlitvi (2.2.2006, 6.2.2006,17.2.2006 je prekinitev postala dokonočna), ker naj bi žalila
občino in njenega vodjo župana (njegovo ime v mailu ni bilo navedeno) oziroma zaradi grobe
kršitve iz delovnega razmerja. Župan je vložil tudi zasebno tožbo proti delavki. V dveh sodnih
postopkih in zasebni tožbi MOK in Borisa Popoviča zastopa odvtenik Franci Matoz.
Sodišče je na obeh sodnih postopkih na prvi stopnji dalo prav Mirjani Čakardič, občina pa se
je na obe razsodbi pritožila na višje sodišče. Od februarja 2006 je delavka brez zaposlitve in
brez sredstev.

Spoznanja:
- Zakon o javnih uslužbencih je degradiral strokovne delavce v uradnike.
- Kadrovanje po načelu: lojalnost nadrejenim in ne javnemu interesu in strokovnosti
- Zakonodaja s področja javne uprave in delovanje ministra Gregorja Viranta
zanemarjata strokovnost in je po mnenju Mirjane Čakardič v neskladju z ustavo.
Vprašljivo je spoštovanje Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev iz leta 2001, Evropski
kodeks ravnanja lokalnih in regionalnih izvoljenih predstavnikov, katerega načela so
vključena v zakone, ki urejajo lokalno samoupravo v Sloveniji. Med njimi je zakon o
lokalni samoupravi, kjer ima posebno mesto določba z naslovom »dolžnost etičnega
ravnanja«. Ima občina Koper pravila ravnanja izvoljenih predstavnikov kot nujnega
dela preventivnih ukrepov načrta integritete, ki ga terja zakon o preprečevanju
korupcije?
- V disciplinskem postopku se župan sklicuje na kodeks, saj naj bi ga delavka razžalila,
sam pa javno grobo žali novinarje in vse, ki niso »naši«. Plakatne zgodbe z osebnimi
diskreditacijami na Obali so zelo zgovorne.
- Razprodaja občinskega premoženja, zlasti nepremičnin; nekatere gradnje so v
nasprotju z občinskimi dokumenti in akti o urejanja prostora. . Pri izdelavi serije
malih, parcialnih zazidalnih načrtov se zanemarjajo prostorsko ureditveni akti,
strategija razvoja za celotno območje, kakor tudi mestno jedro (PUP v mestnem jedru).
Zdi se, da v interesu oblasti ni vzpostavitev reda in zakonitosti na ravni strategije
razvoja v širšem pomenu. Kaj bo ostalo od prostora v občini? Terminali, marina,
trgovski centri, igralnice…
- Kršitev temeljnih človekovih pravic, saj je že od februarja lani zaradi dolgotrajnosti
postopkov na sodišču brez prihodkov. Med zaposlenimi pa vlada strah.

1
- Franci Matoz zastopa občino kot investitorko, zasebne tožbe Borisa Popovića in je
odvetnik MOK.

II.

Etbin Tavčar , bivši uslužbenec Kobilarne Lipica in predsednik Mednarodnega združenja za


Lipico, univerzitetni diplomirani krajinarski arhitekt, je v Lipici skrbel za ohranjanje naravne
in kulturne dediščine. Dobil je izredno odpoved zaradi intervjuja v Primorskih novicah, v
katerem je opozoril, da država brez sodelovanja strokovnih služb ter mimo strokovne in laične
javnosti odloča o posegih v kulturni spomenik državnega pomena. Etbin Tavčar se je pritožil,
kobilarno Lipica zastopa v sodnem postopku Franci Matoz. Na prvi stopnji na delovnem
sodišču je Etbin Tavčar doživel poraz, saj je zavrnilo Tavčarjevo zahtevo za razveljavitev
izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v Kobilarni. V obrazložitvi je navedlo, da bi se moral
Tavčar vzdržati ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim
interesom kobilarne, ter da ima delodajalec od delavca pravico zahtevati lojalnost in
sankcionirati ravnanja, ki škodujejo njegovemu ugledu. Obrazložitev je pomenljiva, saj
sodišče z njo sporoča, da je tudi pri javnih zavodih, ki se financirajo iz javnega denarja,
lojalnost do delodajalca pomembnejša od javnega interesa. Etbin Tavčar se je na odločitev
sodišča že pritožil.
Spoznanja:
- Etbin Tavčar se že vrsto let bori za zaščito prostora in kulturno dobro
- Ves čas kaže visoko lojalnost strokovnosti, kulturni dediščini nacionalnega pomena, ki
je tudi evropska kulturna dediščina in lipicancem. Oživil je pobudo, da bi se Lipica
uvrstila na Unescov seznam svetovne in naravne dediščine, predpogoj za to pa je, da
se ohrani v svoji avtentični podobi. Torej brez golfa in igralnice.
- Kaznovan je zaradi svojega strokovnega mnenja, ki nasprotuje politični odločitvi o
širitvi igrišča za golf znotraj kobilarne.
- Predsednik sveta Zavoda je Miha Brejc, evropski poslanec in predsednik 400-
članskega Golf Kluba Lipica, lastnik vikenda v Lokvi. Brejc je najprej menil, da se
golf igrišče v zavarovanem območju ne more širiti, potem je ugotovil, da bi kupovanje
parcel okoli Lipice trajalo desetletje in se odločil, da bo devet novih lukenj zgradil
znotraj zavarovanega območja. Na tiskovni konferenci spomladi lani je Brejc javnim
uslužbencem zagrozil, da morajo delovati v skladu s sklepi vlade, ne pa da z njo
polemizirajo. Direktorju je ukazal, naj da Tavčarju odpoved.
- Etbin Tavčar je postal moteč, ker je branil svoj ceh, ščitil naravno in kulturno
dediščino..
- Njegovo delo so poskušali minimalizirati tako, da je Ministrstvo za kulturo ugotovilo,
da bi lahko njegovo delo opravljali zaposleni v Škocjanskih jamah. Odtegovali so mu
delo, nikamor ga niso vabili, dobil je odpoved.
- Potem politika spremeni zakon, da bi lahko uresničila svoje načrte
- Ustavno sodišče je razveljavilo del novele zakona o Kobilarni Lipica, ki je vladi
omogočal, da bi načrt prostorske ureditve za zavarovano območje kobilarne sprejela
brez javne razprave in brez soglasja zavoda za varovanje kulturne dediščine.
- Je javni interes res podrejen ekonomskim in političnim interesom?

2
III.

Dr. Đorđe Perić, višji davčni inšpektor na DURS, je bil suspendiran zaradi neposredne
vložitve kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo proti Domnu Zavrlu zaradi
utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena Kazenskega
Zakonika, saj je utemeljeno osumljeni imel namen pridobiti 107.229.455 SIT (447.460,58 €)
protipravne premoženjske koristi v škodo proračuna Republike Slovenije in utemeljenega
suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po 2. odstavku 254. člena Kazenskega
Zakonika, ker je utemeljeno osumljeni odškodoval proračun Republike Slovenije za zanesek v
višini 1.996.687 SIT (8.332,02 €). Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mu je izdal in
podpisal Ivan Simič, generalni direktor DURS-a, sicer lastnik zasebnega podjetja
Simič&partnerji d.o.o., ki je v času trajanja davčnega inšpekcijskega pregleda zastopalo
inšpicirano podjetje Partner fin investicije d.o.o. (katerega direktor in odgovorna oseba je bil
do februarja 2007 dr. Zavrl Domen) in vlagalo pritožbe.
Dr. Domen Zavrl je namreč v imenu podjetja Partner fin investicije d.o.o., od države
zahteval povrnitev 107 milijonov tolarjev oziroma 447.000 evrov domnevno plačanega DDV-
ja za mesečno obračunsko obdobje avgust 2006. Znesek je bil zelo visok, zato je bil uveden
davčni inšpekcijski nadzor davka na dodano vrednost za obračunsko obdobje avgust 2006, ko
naj bi nastal dolg države do podjetja Partner fin investicije, d.o.o. iz naslova preveč plačanega
DDV-ja. Zadeva je bila oktobra lani dodeljena inšpektorju Periću, ki se mu je zdela Zavrlova
zahteva sporna.
Partner fin investicije d.o.o. je kupil 487 igralnih avtomatov od podjetja AFD Askat, d.o.o., ki
ga zastopa direktor Daim Muđaiti oziroma Daim Mamut. Ustanovitelja podjetja Partner fin
investicije d.o.o. sta AFD Askat d.o.o. in Prime Global Foundation iz ZDA. AFD Askat
d.o.o. ima enak naslov kot Partner fin investicije d.o.o., Mamut in Zavrl pa sta povezani osebi.
Perić je ugotovil, da naj bi bila pogodba in domnevni posel prikazani zato, da bi Zavrl od
države dobil domnevno preplačan DDV. Med postopkom so se dogajale čudne stvari. Še
predno je Perić začel postopek, ga je poklical Zavrl, kar pomeni, da je od nekoga izvedel, kdo
bo obdeloval njegovo zadevo. Na Perića so bili neposredno in posredno preko DUL in GDU
vršeni pritiski naj zadevo drugače obravnava, za tem mu je bila ponujena podkupnina, da
zadevo ustrezno pokrije, ko pa tudi to ni šlo, so mu pokazali šest (6) anonimk, ki so jih imeli
očitno pripravljene v scenariju, v kolikor ga z drugimi metodami ne bi pritegnili k
sodelovanju. Ko je Perić na podlagi pregleda pripravil ovadbo zoper Zavrla, se je ta pritožil
na delo inšpektorja Ivanu Simiču. Ta je takoj (9. januarja 2007) organiziral sestanek na GDU,
na katerem je prišlo do soočenja, čeprav Domen Zavrl na sestanek uradno z vabilom ni bil
vabljen. Po sestanku je Perić iz ovadbe črtal stavek, ki ni bil všeč Simiču, vendar do njenega
podpisa s strani vodje ljubljanskega davčnega urada Uroša Rogliča (DUL vodi po pooblastilu
generalnega direktorja DURS, ker nima ustrezne formalne izobrazbe) ni prišlo. Zato je 1.
februarja letos Perić sočasno poslal dopolnjeno ovadbo s prilogam, okrožnemu državnemu
tožilstvu v Ljubljani in generalnemu davčnemu uradu. Vodstvo DURS-a se je odzvalo tako, da
je dalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi inšpektorju, ki je vložil ovadbo.
Zanimivo je, da je bil tudi Boris Popović, ki ga zastopa odvetnik Matoz stranka podjetja
Simič&partnerji d.o.o.. Matoz pa zdaj zastopa DURS v postopku proti Periću. Kot kaže je
zgodba povezana tudi z gradnjo pediatrične klinike. Tam zdaj poteka izvedba vseh vrst
električnih in strojnih napeljav v vrednosti 6 milijard tolarjev. Strokovna komisija ministrstva
za zdravje je odločila, da se naročilo odda ponudniku IMP-ju na podlagi pogajanj kot
predstavniku konzorcija štirih podjetij. V komisiji sedijo: Jurij Klepec, Marko Čadež in
Miran Strah, ki naj bi iz komisije pred podpisom pogodbe izstopil. Sodeloval je namreč tudi
pri izbiri ponudnikov operacijskih miz SORDINA, kjer naj bi imel s tem preveč dela. Julija

3
2006 je bila podpisana pogodba med podjetjema Makro 5 investicije d.o.o. in Partner fin
investicije d.o.o., ki ga je zastopal dr. Domen Zavrl o izvajanju svetovanja s področja
podjetniškega, poslovnega in davčnega svetovanja na projektu »Pediatrična klinika« v
vrednosti 51 milijonov tolarjev plus DDV, kar je izredno visoka vsota. Dr. Zavrl, ki očitno
davčno svetovanje odlično obvlada, za urejanje davčnih poslov za svoje podjetje na DURS
najema podjetje Simič&partnerji d.o.o.. Februarja letos pa je Miran Strah postal direktor
podjetja Partner fin investicije d.o.o.
Dr. Đorđe Perić poleg dveh izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi že nekaj mesecev doživlja
najrazličnejše pritiske, ponujena mu je bila podkupnina v višini 60.000 €, da pokrije
inšpicirano družbo, o njemu pišejo anonimna pisma, namigujejo na prejemanje podkupnine,
po osmih letih ga obtožujejo tudi spolnega nadlegovanja, sumljivo pridobljenega doktorata in
še naprej iščejo, kaj mu bodo še naprtili?

Ugotovitve:
- inšpektor je ugotovil spornost zahtevka Domna Zavrla za vračilo DDV-ja, izdal delno
odločbo in pripravil kazensko ovadbo. Pri delu je bil učinkovit in je deloval v javnem
interesu oziroma interesu države, da le-ta ne bi zavezancu neupravičeno izplačala čez
107 milijonov SIT DDV-ja. Zaradi tega, ker je svoje delo opravil strokovno, korektno
v korist javnega interesa, se ni dal podkupiti, ovadil je dr. Domna Zavrla in dobil
izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
- Zgodba kaže na konflikt interesov generalnega direktorja DURS-a Ivana Simiča,
lastnika podjetja Simič&partnerji d.o.o., ki je v inšpicirani zadevi zastopalo Partner
Fin d.o.o.. Poleg tega podjetja je Simič lastnik podjetja Ivan Simič d.o.o., in solastnik
podjetjij: Ivan Simič, športni menagment in davčno svetovanje d.o.o., Smlednik 92,
1216 Smlednik (sedež na domačem naslovu) od aprila letos Holding, d.o.o.; Mapo,
storitve, d.o.o., Pod anteno 10, 6320 Portorož-Portorose (lastnika: Ivan Simič, d.o.o. in
Majda Polajnar); Azof, svetovanje, d.o.o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana (lastnika:
Ivan Simič, d.o.o. in Gabriel Hermann) in Dina trgovina in storitve, d.o.o., Slomškova
ulica 6, 1000 Ljubljana, dejavnost: K 70.120 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
(lastniki: Barbara Štangar, Ivan Simič, Ignac Drašković)!.
- Prepletenost nekaterih oseb in podjetij ter njihovih zasebnih interesov je zaskrbljujoča:
Domen Zavrl, Miran Strah, Daim Mamut, Ivan Simič, in Partner Fin, d.o.o., AFD
Askat, d.o.o., Daim nautilus, d.o.o., odvetiška pisarna Matoz, Simič&partnerji, d.o.o..
Povezave vodijo do DURS-a, pediatrične klinike, ministrstva za zdravje in še kam.
- Človek, ki opozori na kršitve in prepreči ropanje družbenih sredstev, doživlja
šikaniranje, diskreditacijo, kazenske ovadbe, izredne odpovedi... Namesto konkretnih
in verodostojnih obtožb, Ivan Simič in njegovi pomočniki iščejo zaščiteno pričo in
preusmerjajo pozornost oziroma se želijo oddaljiti od bistva cele zadeve.

Vprašanja:
- Zakaj nikogar ne zanima, da ima direktor davčne uprave živo svetovalno podjetje
oziroma, da je imel direktor DURS-a »zadnjo besedo« v konkretnem primeru, ko je
davčna uprava obravnavala stranko njegovega podjetja Simič&partnerji, d.o.o.?
- Zakaj za direktorja DURS-a ne velja, kar velja za inšpektorje: kjer je inšpektor
delničar ali družbenik in ima vpliv na poslovanje družbe ali z njo povezane osebe po
zakonu o obdavčevanju ne sme sodelovati?
- Zakaj je Simič najprej trdil, da je postopek proti Zavrlu korekten in v okviru
predpisov, potem pa, da davčni inšpektor ne bi smel vložiti kazenske ovadbe? Zakaj je
odpustil davčnega inšpektorja, če je ta vodil postopek korektno, strokovno in v okviru
veljavnih prepisov?

4
- Zakaj Ivan Simič šele zdaj meni, da bi lahko imel nenadoma težave, ki jih doslej ni
imel, če bi Domen Zavrl še naprej ostal stranka njegovega podjetja Simič&partnerji,
d.o.o.?
- Kaj se sedaj v nadaljevanju dogaja s primerom Partner Fin d.o.o.?
- Zakaj nekateri vladni in drugi funkcionarji ignorirajo kršitve etičnega kodeksa Vlade
Republike Slovenije, ki med drugim pravi: izogibal se bom konfliktu interesov in v
primeru, da takšen konflikt nastane ali bi lahko nastal, to takoj sporočil predsedniku
vlade ter upošteval njegova navodila za odpravo konfliktov (je morda prišlo do tega?);
javnosti bom posredoval vse informacije javnega značaja, s katerimi bom razpolagal
sam ali organ, ki ga vodim, vključno s podatki o vseh dogodkih in stroških v zvezi z
opravljanjem moje funkcije; s svojim ravnanjem bom poskušal preprečevati in
odkrivati nepravilnosti in nezakonitosti, vključno s korupcijo in klientelizmom.

IV.

Barbara Verdnik je bila 15 let direktorica podjetja Primorske novice. Lastniki so bili z
njenim delom zadovoljni, kar je kazal razvoj podjetja in podpora rezultatom, uspehom in
poročilom na vseh skupščinah družbe. Leta 2002 so se z zmago na volitvah Borisa Popovića v
Kopru začeli pritiski na časopis in podjetje. Župan je javno kritiziral podjetje in novinarje,
zmanjševal je obseg oglaševanja, ukinil je izdajanje uradnih objav v časopisu, kakršnikoli
poslovni dogovori so bili onemogočeni. Vse to na delovanje podjetja in vsebino časopisa do
konca leta 2004 ni imelo posebnega vpliva. Po volitvah se je položaj začel spreminjati. Boris
Popović, ki v prejšnji vladi ni imel podpore, jo je v novi dobil in s tem se je povečala njegova
moč.
Politika oziroma država se je kmalu začela vpletati v gospodarstvo in je v podjetjih, kjer je
bila večinski lastnik ali solastnik (preko KADa in SODa), zamenjevala člane nadzornih
svetov, ti pa direktorje oziroma so se ti morali umakniti iz osebnih razlogov. To se je zgodilo
tudi v treh podtejih, ki so solastnice Primorskih novic: v Luki Koper (Robert Časar),
Intereuropi (Andrej Lovšin)in Hitu Nova Gorica (Niko Trošt). V Hitu Nova Gorica je država
spremembe v nadzornem svetu speljala na nezakonit način, kar je potrdilo tudi višje sodišče.
Tako so se v začetku leza 2006 prepletli politični in ekonomski interesi lastnikov ter lokalne
in državne oblasti, žrtev pa so postale tudi Primorske novice.
Ne gre pozabiti, da je bilo Primorje Ajdovščina oziroma njegov direktor Dušan Črnigoj
takrat pred podpisom pogodbe o gradnji kanalizacije z Borisom Popovićem in pred
managerskim odkupom velikega gradbenega podjetja, ki ga vodi. Črnigoj je konec maja 2007
izjavil, da je bila privatizacija oziroma managerski odkup Primorja (predvem od KADa in
SODa) posel njegovega življenja. Primorje je tudi eden od najboljših dobaviteljev Luke
Koper in je zato dobilo že tri priznanja. Banka Koper je sicer v večinski lasti Intese
SaoPaouli, vendar so bili še lani njeni pomembni lastniki Intereuropa, Luka In Istrabenz, ki so
seveda tudi veliki komintenti banke.
Boris Popović je od direktorjev petih podjetij (Banka Koper, Primorje Ajdovščina, Luka
Koper, Intereuropa in Hit Nova Gorica) zahteval, da pri direktorici dosežejo zamenjavo
odgovornega urednika z njegovim kandidatom, ki bo zamenjal še druge urednike. To je bilo
potrebno zaradi bližajočih se loklanih volitev, ko je politika hotela imeti vpliv na medij z
največjim dosegom na Primorskem. Barbaro Verdnik so februraja obvestili, da mora
zamenjati odgovornega urednika, če ne, bodo zamenjali njo. Ker jo je pri delu vsa leta vodila
načelnost in cilji povečevanja profesionalnosti kadra, neodvisnosti časopisa od politike in
verodostojnost, političnega navodila ni sprejela.

5
V začetku junija so jo razrešili iz nekrivdnih razlogov v »interesu« kapitala, za novega
direktorja so čez noč imenovali človeka brez izkšenj in znanja o medijih, njo pa postavili za
svetovalko. Novi direktor je zamenjal odgovornega urednika, ta pa pa je potem naredil celo
kadrovsko ro šado v uredništvu. Kot svetovalec direktorja pri nekaterih zadevah se je naenkrat
pojavil Franci Matoz, ki je bil zelo velikokrat prisoten v prostorih podjetja, zlasti pred
lokalnimi volitvami v oktobru. Kmalu so se začela tudi šikaniranja Barbare Verdnik. Najprej
sta se odvetnika Matoz in odvetnik Verdnikove pogajala o sporazumni prekinitvi delovnega
razmerja, kar je direktor zavlačeval do decembra, ko je Barbari Verdnik odpovedal pogodbo
svetovalke in ji ponudil pogodbo za delo novinarke. Na nadzornem svetu je povedal, da mu je
to svetoval Robert Časar, direktor Luke. Ker je bil postopek nezakonito izveden, se je
Barbara Verdnik pritožila na sodišče. V sedmih mesecih pod novim vodstvom je podjetje
zašlo v kadrovsko in finančno krizo, v uredništvu je zavladala cenzura in avtocenzura, v
časopisu pa so dobivali največ prostora Popović in njegovi kandidati ter desne stranke.
Verdnikova je tožbo na delovnem sodišču dobila, po ponovnem prihodu v službo pa jo je že
čakalo novo obvestilo o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Zgodba se torej spet ponmavlja.

Spoznanja:

- Lastniki so direktorico razrešili zaradi prepletanja političnih in ekonomskih interesov,


s čimer so največjo škodo naredili podjetju
- Kadrovali so po principu lojalnosti politiki in ne po strokovnosti, izobrazbi,
usposobljenosti. Njihov kader je kršil zakon o delovnih razmerjih, zakon o medijih,
družbeno pogodbo, kar dokazuje tudi sodba delovnega sodišča v Kopru, ki je
ugotovilo nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.
- Nadzorniki bi morali pri opravljanju nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo
vestnega in poštenega gospodarstvenika, lastniki pa se ne smejo vmešavati v
poslovanje družbe. Dokumenti dokazujejo, da so se vmešavali v poslovanje in s tem
povzročili kadrovsko in finančno krizo podjetja.
- Njihovo vodstvo je ustrahovalo zaposlene, izvajalo mobbing, prisotnost Francija
Matoza v prostorih podjetja in uredništva, ki je Popovićev odvetnik in o katerem je
časopis pogosto poročal tudi na straneh kronike, je bila kot stalna grožnja.
- Franc Matoz je vodil pogajanja z odvetnikom Barbare Verdnik in predlagal način,
kako bi se je znebili brez stroškov.
- V javnosti so nadzorniki in novo vodstvo za težave podjetja krivili prehod na dnevnik
oziroma Barbaro Verdnik, potem so začeli še z osebno diskreditacijo.
- Boris Popović nadaljuje z napadi na medije in novinarje: najprej je javno govoril, da je
treba zamenjati vodstvo podjetja, kar se je lani zgodilo. Potem ni bil zadovoljen z
novinarji PN, verbalno je napadel Petro Vidrih in javno ponavljal z nizkotnim
besednjakom, kako jo je nagnal in kaj si misli o njej. Po tiskovni konferenci o
terminalih, na kateri je najprej kritiziral novinarje, se je uradno pritožil na vodstvo
RTV o neprimernem obnašanju novinarke koprske televizije Evgenije Carl.
- Boris Popović evidentno že nekaj let krši Kodeks ravnanja javnih uslužbencev in s
tem Evropski kodeks ravnanja lokalnih in regionalnih izvoljenih predstavnikov,
vendar nihče od pristojnih ministrov ali funkcionarjev doslej ni reagiral.. EKLF med
drugim v sedmem poglavju zavezuje lokalne izvoljene funkcionarje, da vestno, častno,
pošteno in v popolnosti odgovorijo na vprašanja medijev zaradi informacij, ki se
nanašajo na opravljanje njihove funkcije.
- Dejstva o primeru Primorskih novic so bila aprila letos predstavljena javnosti,
argumentom do zdaj nihče ni oporekal, minister za kulturo Vasko Simoniti pa doslej ni
reagiral, čeprav so se zgodili politični in ekonomski pritiski za obvladovanje medija.

6
SKUPNI ELEMENTI
Akterji navedenih primerov se do aprila 2007 praktično niso poznali in prihajajo iz zelo
različnih okolij ter različnih strok. Kljub temu je med njimi nekaj skupnih točk:
- nihče ni član nobene stranke
- vse je pri delu vodil javni interes in zavezanost stroki: učinkovito, strokovno in
zakonito delovanje javne uprave, zlasti področje prostora in nepremičnin; zaščita
kulturnega spomenika in prostora državnega pomena; učinkovita in strokovna davčna
uprava v interesu davkoplačevalcev; profesionalni in neodvisni mediji v službi
javnosti
- Ker se niso uklonili oziroma so opozorili na napake, so dobili odpovedi delovnih
razmerij.
- Vsi so dajali prednost lojalnosti do javnega interesa in ne partikularnim interesom
kapitala, politike, zasebnikov.
- Čeprav različna področja dela in bivanja se pri vseh kot zastopnik nasprotne strani
pojavlja odvetnik Franci Matoz.
- Ivan Simič je bil davčni svetovalec Solze Popović v primeru Casino, Borisa
Popovića v primeri utaje davkov njegovega podjetja, Domna Zavrla in njegovih
podjetij, podjetnica s Krasa, ki toži Đorđa Perića zaradi spolnega nadlegovanja, je
bila prav tako njegova stranka. DURS v pravdi proti Periću tudi zastopa Matoz. Ivan
Simič je bil tudi kandidat za predsednika Nogometne zveze Slovenije kot kandidat
»zlate generacije« Za njega so jeseni lani pred lokalnimi volitvami v Strunjanu lobirali
Zahovič, Pavlin in Rudonja. Slednji je povezan z Borisom Popovićem (tudi on je bil v
Strunjanu), saj je bil funkcionar koprskega nogometnega kluba. Simič ni bil izvoljen.
- Bivši direktor Casinoja Portorož Aldo Babič, ki je podjetje pripeljal v izgubo in je bil
na sodišču zaradi najemne pogodbe za prostore v Žusterni (igralnica) s Solzo Popović,
je član uprave Luke Koper.
- V primeru DURS-a oziroma Domna Zavrla bi morala reagirati tudi dr. Andrej Bajuk
in dr. Gregor Virant. Minister za javno upravo je odgovoren tudi za kadrovanje in
postopke v občini, zanimati bi ga moralo uresničevanje etičnega kodeksa in kodeksa
ravnanja javnih uslužbencev.
- Miha Brejc je predsednik golfa v Lipici, ki želi mimo javnosti in zakonodaje razširiti
igrišče za golf, za kar je avtentičnost Lipice kot kulturnega spomenika državnega
pomena ogrožena.
- Navedeni primeri so v pristojnosti Ministrstva za kulturo, Ministrstva za finance,
Ministrstva za javno upravo, Minisrtstva za okolje in prostor, vendar ne reagirajo ali
izražajo stališč. V delu se dotikajo tudi Ministrstva za zdravstvo pri gradnji pediatrične
klinike in nabavi operacijskih miz.

Imena nastopajočih v zgodbah so zgovorna: Boris Popović, Ivan Simič, generalni direktor
DURS, torej javni uslužbenec; Miha Brejc, evropski poslanec, predsednik sveta Zavoda
Lipice in Golf kluba Lipisa ; Franci Matoz, odvetnik iz Divače, ki nastopa v vseh zgodbah
kot zastopnik nasprotne strani; Domen Zavrl, podjetnik; Miran Strah, zdaj direktor Partner
Fina, ki je za davčno svetovanje pri izvedbi električnih in strojnih napeljav dobilo 51
milijonov tolarjev in je bil član komisije za izbor operacijskih miz ter strokovne komisije
Minisrtsva za zdravje pri gradnji pediatrične klinike); Daim Muđaiti (Mamut), solastnik
Zavrlovih podjetij in lastnik podjetja Daim nautilus v Sežani. Direktorja Luke in Intereurope
Robert Časar in Andrej Lovšin.

7
O tej tematiki bi morali biti seznanjeni ministri Gregor Virant, Andrej Bajuk, Janez Podobnik,
Andrej Bručan, Vasko Simoniti, zlasti pa bi bilo pričakovati njihove reakcije in da bi javnosti
odkrito, jasno in nedvomuno pojasnjevali svoja stališča o vprašanjih s svojega delovnega
področja ter razloge za svoje odločitve, kar je zapisano v Etičnem kodeksu vlade.

POVZETEK IN SMERI DELOVANJA

V opisanih zgodbah gre za popoln poraz stroke in strokovnosti, za razvrednotenje vrednot kot
so spoštovanje zakonodaje, človekovih pravic, interesov javnosti, kulturne dediščine, pomeni
krizo vseh vrednot od osebnih do družbenih. Kaže se nam prepletenost političnih, ekonomskih
in povsem osebnih interesov, ki vodijo od posameznikov, preko direktorjev javnega in
zasebnega sektorja vse do ministrov. Če se bo verodostojnost zgodb pokazala tudi na sodišču,
bi temu morali slediti tudi kazenski pregoni oziroma bi že zdaj zaslužili policijsko preiskavo
(v primeru Perić že poteka).

Glede na navedene ugotovitve Mirjana Čakardič, Etbin Tavčar, Đorđe Perić in Barbara
Verdnik utemeljeno dvomijo, da obstaja pri nekaterih pristojnih organih resničen interes po
odkrivanju in ustreznem pregonu družbeno škodljivih, devijantnih in koruptivnih dejanj. Ker
je škoda v gospodarstvu, kulturi, javni upravi in družbi vse večja ter nepopravljiva, ker smo
priče korupcije in klientelizma, smo se odločili javno spregovoriti in z javnimi nastopi
opozarjati javnost na naključno odkrito hobotnico.

Zaradi vse bolj brutalnega nastopa oblastnikov, njihovega sprenevedanja oziroma


neinformiranja javnosti, zaradi kršenja človekovih pravic, osebnega dostojanstva in škode, ki
pri tem nastaja, bodo s svojimi primeri seznanili protikorupcijsko komisijo , Varuhinjo za
človekove pravice, predsednika vlade, predsednika parlamenta in druge pristojne organe.

Naj spomnimo še na Koalicijsko pogodbo o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije, ki med


drugim pravi: Koalicija bo zavezana načelom trajnostnega razvoja, ki v ospredje postavlja
človeka in varovanje zdravega življenskega okolja. Koalicija bo delovala za blaginjo
Slovenije in bo zagotavljala varno, prijazno in zdravo življensko okolje, boljše delovanje
pravne države in pravno varnost, učinkovit boj proti klientelizmu in korupciji v javnem
sektorju; kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse
institucije javnega sektorja služijo državljanom in podjetjem.

Hkrati pozivamo vse, da pomagajo pri odkrivanju podobnih zgodb in povezanosti oseb ter
njihovih interesov.

Zgodbo raziskala in zapisala BARBARA VERDNIK


V sodelovanju:
MIRJANA ČAKARDIČ
ETBIN TAVČAR
ĐORĐE PERIĆ

Aprila, maj 2007

You might also like