Izpitna vpraanja interna medicina, november 2013

1. Tipina boleina ob ishemiji srne miice ima naslednje znailnosti: a. je topa, tioa b. je ostra c. nastane v minutah d. nastane v hipu e. spremljajoi simptom je motnja zavesti f. spremljajoi simptom je dispneja g. iri se v levo roko h. iri se v hrbet A: a,d,e,h : b,d,e,h !: a,c,f,g ": b,c,e,g #: a,d,f,h $. Tipina boleina ob perikarditisu ima naslednje znailnosti: a. je topa, tioa b. je ostra c. pojavlja se in izginja poasi d. pojavlja se in izginja hitro e. odvisna je od polo%aja telesa, huja je, e bolnik le%i vznak f. huja je po obilnem obroku g. huja je po telesnem naporu h. po telesnem naporu je nespremenjena A: a,d,e,h : b,d,e,h !: a,c,f,g ": b,c,e,g #: a,d,f,h &. a( b( c( d( e( f( g( h( 'a tipino boleino ob disekciji aorte je znailno: je huda, trgajoa je blaga, zbadajoa boleina nastane nenadoma boleina se razvija poasi boleina se lahko seli po poteku aorte spreminja se z dihanjem in telesnim polo%ajem boleina seva najpogosteje v eljust boleina seva najpogosteje v hrbet

A: a,d,e,h : b,c,e,h !: a,c,e,h ": a,c,e,g

#: a,d,f,h ). a( b( c( d( e( f( g( h( 'a boleino ob akutni pljuni emboliji * akutnem pljunem srcu je znailno: bolea toka je nad mestom embolije boleina je podobna angini pektoris boleina nastopi hitro, v nekaj minutah razvije se postopno, v nekaj urah je topa je ostra prevladujoi simptom je praviloma dispneja prevladujoi simptom je praviloma boleina

A: a,c,e,h : b,d,e,h !: b,c,e,h ": a,c,e,g #: b,c,e,g +. a( b( c( d( e( 'a boleino ob vnetnih boleznih dihal velja: pljuni parenhim ima le receptorje za ostro boleino, zato je znailno zbadanje zbadajoa boleina ob vnetjih dihal je znak prizadetosti rebrne mrene boleina je lahko topa boleina se vedno poslaba ob telesnem naporu snemanje #,- pri bolnikih z boleino v prsih in znaki vnetja ni potrebno .je celo kontraindicirano( f( #,- je nujna preiskava pri vsaki boleini v prsnem kou g( /ri astmatinem napadu niti pri traheobronhitisu ni boleine v prsih h( /ri astmatinem napadu in pri traheobronhitisu je lahko prisotna boleina v prsih A: b,c,f,h : b,d,f,h !: b,c,e,h ": a,c,f,h #: a,c,f,g 0. a( b( c( d( e( ,ako bi najbolj pravilno opredelili palpitacije 1 neprijetno zaznavanje srnega utripa obutek prehitrega srnega utripa obutek nerednega srnega utripa obutek obasnih prezgodnjih utripov, ki jim sledi pavza obutek vrtoglavice ob aritmiji

2. 'a palpitacije velja: a( e se njihova pojavnost ob telesnem naporu zmanja, je to dober prognostini znak b( postopen nastanek hitrega utripanja srca je znailen za paroksizmalno supraventrikularno tahikardijo c( vrtoglavica, ki spremlja palpitacije, ni neugoden prognostini znak d( bolniki, ki imajo ob palpitacijah stenokardijo potrebujejo avtomatini defibrilator

e( e je #,-, ki ga posnamemo pri bolniku s palpitacijami normalen, so palpitacije najverjetneje psihogene 3. a( b( c( d( e( 4. a( b( c( d( e( 'nailnost sinkope je: nastane najvekrat pri nevrolokih boleznih vazovagalno sinkopo zdravimo z vazodilatatorji vazovagalno sinkopo zdravimo z vazokonstriktorji je nadle%na, vendar vedno povsem nenevarna lahko napoveduje nenadno srno smrt ,akne srne ume lahko najdemo tudi pri zdravih ljudeh1 tihe, mezosistoline tihe, diastoline tihe, ki se ojaajo med izvajanjem 5alsalvinega manevra tihe, sistoline, ki se irijo v vrat um na srcu vedno pomeni bolezen

16. 7rganski um pomeni: a( bolezensko spremenjeno hemodinamiko b( vzrok je v drugem organu .ne v srcu( c( srce je morfoloko spremenjeno tako, da nastaja um d( vzrok je v umetnem materialu v srcu .npr. umetna zaklopka( e( ni znak srne bolezni 11. Akcidentalni um je: a( posledica pokodbe .npr. prometne nesree s topo pokodbo prsnega koa( b( nakljuno ugotovljen v zgodnji fazi srne bolezni c( najpogosteji pri otrocih d( tih in najvekrat diastolien e( najvekrat posledica aortne stenoze 1$. 8ntermitentne klavdikacije se praviloma pojavljajo: a( intermitentno, neodvisno od telesne aktivnosti b( ob hoji c( z boleino najprej v miicah stegna d( z boleino najprej v meih e( ob akutni zapori arterije v spodnji okonini f( ob kronini zo%itvi arterije v spodnji okonini g( pogosteje ponoi h( pogosteje ob anemiji A: a,d,f,h : b,d,e,h !: b,c,f,h ": b,d,f,h #: a,d,f,g 1&. 9emoptiza pomeni: a( izkaljevanje iste krvi, ve kot $+6 ml v $) urah

b( c( d( e(

bruhanje krvi izkaljevanje krvavega izmeka izloanje krvavega blata krvav izpljunek

1). 9emoptoa pomeni: a( izkaljevanje iste krvi, ve kot $+6 ml v $) urah b( bruhanje krvi c( izkaljevanje krvavega izmeka d( izloanje krvavega blata e( krvav izpljunek 1+. olnik s kroninim bronhitisom izkaljuje: a( enakomerno preko celega dne b( veino celodnevnega izmeka izkalja zjutraj c( veino celodnevnega izmeka izkalja ponoi d( predvsem ob telesnem naporu e( samo ob oku%bi dihal 10. ,aj od natetega je verjetneji vzrok piskanja med vdihom1 a( poslabanje astme b( zo%itev glavnega bronha, npr. zaradi tumorja c( ,7/ d( poslabanje ,7/ ob oku%bi dihal e( levostransko srno popuanje 12. 7butek te%kega dihanja, ki ga podaja bolnik v anamnezi, najbolje oznai termin: a( ortopneja b( tahipneja c( dispneja d( platipneja e( trepopneja 13. :ed natetimi boleznimi nastopi dispneja najhitreje pri: a( pljuni rak b( perikardni izliv c( pljunica d( poslabanje ,7/ e( pljuna embolija 14. 9itro nastala dispneja, ki jo spremlja kaelj in piskanje ob izdihu, je med natetim najverjetneje posledica: a( pljune embolije b( tujka v dihalih c( poslabanja astme d( pljunega edema e( pnevmotoraksa $6. 9itro nastala dispneja, ki jo spremlja kaelj in piskanje ob vdihu, je med natetim najverjetneje posledica:

a( b( c( d( e(

pljune embolije tujka v dihalih poslabanja astme pljunega edema pnevmotoraksa

$1. 9itro nastala dispneja in kaelj, ki jo spremljajo obojestranski poki ob vdihu, je med natetim najverjetneje posledica: a( pljune embolije b( tujka v dihalih c( poslabanja astme d( pljunega edema e( pnevmotoraksa $$. ;tridor pomeni: a( hripavost b( piskanje med vdihom c( piskanje med izdihom d( plevralno trenje med vdihom e( izrazite vibracije ob palpaciji prsnega koa med izgovarjanjem <&&= $&. "ispepsija pomeni: a( boleina v zgornjem delu trebuha b( <zgaga= c( skupni izraz za neprijetne obutke v zgornjem delu trebuha d( regurgitacija %elodne vsebine v po%iralnik e( skupni izraz za vse simptome, ki so posledica neustreznega izloanja pepsina $). 06>letnemu bolniku, ki pride k zdravniku zaradi dispepsije a( moramo opraviti gastroskopijo b( najprej za 1) dni predpiemo antacid ali blokator receptorjev 9$ c( najprej predpiemo eradikacijsko zdravljenje za 9. p?lori d( opravimo gastroskopijo v primeru anemije e( najprej za 1) dni predpiemo ulkusno dieto $+. :ed <znake alarma=, ki pri dispepsiji upraviujejo takojnjo gastroskopijo so vsi nateti razen: a( hujanje b( anemija c( tipen tumor d( boleina dlje kot $ tedna e( boleina pred obrokom .<na prazen %elodec=( $0. arva kavne usedline pri izbruhani masi najbolj ka%e na: a( ileus b( zastrupitev z alkoholom c( predoziranje rne kave d( krvavitev iz zgornjih prebavil e( krvavitev iz spodnjih prebavil

$2. 5onj po fekalijah pri izbruhani masi ka%e na: a( ileus b( zastrupitev z organofosfati c( krvavitev iz prebavil d( bolezen %olnega sistema e( meteorizem $3. ,atera je obiajno prva preiskava ob sumu na predrtje prebavne cevi: a( ultrazvok b( pregledni rentgenogram trebuha c( !T d( lab. preiskave krvi e( rektalni pregled $4. ,olika je znailen primer: a( visceralne boleine b( parietalne boleine c( prenesene boleine d( fantomske boleine e( ni od natetega &6. 'a visceralni tip boleine je znailno: a( ob boleini vedno nastane miini defans b( spremljata jo navzea in bruhanje c( za razliko od preneene boleine je dobro lokalizirana d( poslaba se ob kaljanju, kihanju in premikanju e( nikoli se ne iri nad prepono &1. /reneena boleina je: a( dobro lokalizirana b( vedno proksimalno od prizadetega organa c( vedno distalno od prizadetega organa d( huja ob palpaciji dermatoma, ki pripada istemu segmentu hrbtenjae kot prizadeti organ e( sinonim za fantomsko boleino &$. @e pri perkusiji boleega trebuha zaznamo timpanizem, gre od natetega najverjetneje za: a( perforacijo votlega organa b( prosto tekoino v trebuhu c( prosto tekoino retroperitonealno d( ileus e( nosenost &&. 'a boleino ob akutnem apendicitisu je znailno da: a( se poslaba s premikanjem in kaljem b( seva v desno ramo c( je bolea palpacija #rbove toke d( ima kolien znaaj, nastopa v napadih e( ni povratne boleine

&). Aa infarkt revesa pomislimo: a( ob hudi boleini v trebuhu, ki ji sledi mona izpraznitev revesa b( kadar boleina popusti po &>) urah, ko odmre ves ishemini predel c( ob defansu, ki nastane %e ob nastopu boleine d( ob boleini, ki nastopa v napadih e( pri mladih ljudeh z nenadno hudo boleino v trebuhu &+. 'latenica postane vidna ob koncentraciji bilirubina, ki: a( prese%e zgornjo mejo normale b( prese%e zgornjo mejo normale za +6B c( prese%e zgornjo mejo normale za 166B d( prese%e zgornjo mejo normale za &66B e( je lahko tudi v normalnem obmoju &0. ilirubin v urinu je znak: a( direktne hiperbilirubinemije b( indirektne hiperbilirubinemije c( prehepatine zlatenice d( bolezni ledvic e( -ilbertove bolezni &2. "irektna hiperbilirubinemija ter zvianje alkalne fosfataze in g-T zbuja sum na: a( zaporo %olevodov z %olnimi kamni b( hemolitino anemijo c( -ilbertov sindrom d( resorbcijo krvi iz velikega hematoma e( ni od natetega &3. 8ndirektno hiperbilirubinemijo najdemo pri: a( -ilbertovem sindromu b( alkoholni jetrni bolezni c( %olnih kamnih d( primarni biliarni cirozi e( krvavitvi v prebavila &4. /oveana in palpatorno bolea jetra so med natetimi vzroki najverjetneje znak: a( karcinoma b( akutnega holecistitisa c( alkoholne jetrne ciroze d( akutnega levostranskega srnega popuanja e( virusnega hepatitisa )6. :ono poveana koncentracija alkalne fosfataze ka%e najbolj na: a( akutni hepatitis b( zaporo %olevoda c( alkoholno jetrno cirozo d( zastrupitev z ogljikovim monoksidom e( ekstravaskularno hemolizo

)1. /ri zvianju direktnega bilirubina najprej napravimo: a( C' jeter in %olevodov b( !T trebuha c( gastroskopijo .in po potrebi endoskopski ultrazvok( d( punkcijo kostnega mozga e( lumbalno punkcijo )$. Aormalizacija podaljanega protrombinskega asa pri bolniku s hiperbilirubinemijo po tridnevnem dajanju vitamina , govori najbolj v prid naslednji od natetih diagnoz: a( -ilbertov sindrom b( alkoholni hepatitis c( virusni hepatitis d( karcinom %olnih izvodil e( zastrupitev s paracetamolom )&. "riska pri ulceroznem kolitisu je a( osmozna b( sekretorna c( eksudativna d( motilitetna e( ni od natetega )). 7smotsko drisko od sekretorne loimo s pomojo: a( stradalnega testa b( hematesta blata c( rektalnega pregleda d( gastroskopije e( avtopsije )+. Destdesetletni kronini alkoholik pride k zdravniku zaradi 1) dni trajajoe otekline leve spodnje okonine distalno od kolena. :ed natetimi vzroki je najverjetneji: a( srno popuanje .alkoholna kardiomiopatija( b( hipoproteinemija zaradi neustrezne prehrane c( nefrotini sindrom d( lokalno vnetje e( jetrna ciroza )0. #demi so lahko posledica vsega od natetega razen: a( bolezni srca b( bolezni jeter c( bolezni ledvic d( podhranjenosti e( diabetesa insipidusa )2. Eutranji edem okrog oi je znailen za: a( hipoproteinemijo b( srno popuanje c( hipertirozo

d( sindrom zgornje vene kave e( ni od natetega )3. #dem spodnjih okonin, ki nastane ez dan .v pokonnem polo%aju( in se ponoi zmanja, je znailen za: a( srne bolnike b( ledvine bolnike c( jetrne bolnike d( maligne bolezni e( hipotirozo )4. /ri simptomatinem zdravljenju edemov omejimo vnos Aa!l na: a( ni b( manj kot 16 mg dnevno c( manj kot +66 mg dnevno d( manj kot 16 g dnevno e( ne omejujemo vnosa Aa!l +6. ,atera od natetih motenj zavesti je kvalitativna: a( somnolenca b( zmedenost c( sopor d( koma e( nobena od natetih +1. ,aj od natetega je najverjetneji vzrok za nenadno izgubo zavesti, ki spontano popolnoma mine po $ minutah: a( motnja srnega ritma b( hipoglikemija c( mo%ganska krvavitev d( epiduralni hematom e( hipertenzivna encefalopatija +$. Aormalen izvid vestibulookularnega testa je: a( zrkli se obrneta v smer dra%ljaja b( zrkli se obrneta pro od dra%ljaja c( zrkli mirujeta d( zrkli nekajkrat blago zanihata v smer dra%ljaja in pro e( bolnik trzne z vekama +&. 5 zvezi z ukrepi pri nezavestnem bolniku velja: a( epileptine kre moramo nujno prekiniti * najbolj uinkovito z miinim relaksantom b( ob sumu na hipoglikemijo nastavimo hitro infuzijo )66 ml +6 B glukoze c( podhladitve ne prepreujemoF blaga podhladitev je v vseh primerih za%eljena d( povsem nereaktivni zenici ponavadi pomenita zastrupitev ali dokonno mo%gansko smrt e( vsem bolnikom z nepojasnjenim vzrokom nezavesti in normalnim izvidom !T glave opravimo lumbalno punkcijo

+). 'a kateri mehanizem oka je znailno zni%anje centralnega venskega tlaka ob zvianem sistemskem %ilnem uporu1 a( hipovolemini b( kardiogeni c( obstrukcijski d( distribucijski e( noben od natetih ++. 'a kateri mehanizem oka je znailno zni%anje centralnega venskega tlaka ob zni%anem sistemskem %ilnem uporu1 a( hipovolemini b( kardiogeni c( obstrukcijski d( distribucijski e( noben od natetih +0. /ri kateri vrsti oka priakujemo zvian minutni volumen srca1 a( hipovolemini b( kardiogeni c( obstrukcijski d( distribucijski e( noben od natetih +2. ,ateri mehanizem cirkulacijskega oka je v ospredju pri Addisonski krizi: a( hipovolemini b( kardiogeni c( obstrukcijski d( distribucijski e( noben od natetih +3. ,ateri od natetih znakov se v razvoju oka najprej pojavi: a( hipotenzija b( tahikardija c( oligurija d( poveana koncentracija serumskega laktata e( zmedenost +4. 5 veini primerov oka je prvo zdravilo: a( adrenalin b( noradrenalin c( dopamin d( infuzija natrijevega bikarbonata e( infuzija tekoine 06. /ri bruhanju delno prebavljene hrane je najmanj verjetno, da gre za: a( mo%gansko kap b( srno kap c( nosenost d( 'enkerjev divertikel e( :eckelov divertikel

01. ,aj od natetega priakujete, da bo vedno prisotno pri manifestnem cirkulatornem oku katerekoli vrste1 a( b( c( d( e( f( huda hipotenzija tahikardija motnja zavesti .kvantitativna ali kvalitativna( bleda, potna ko%a anurija povian serumski laktat

A: c,e,f : a,e,f !: b,e,f ": c,d,e #: c,d,f 01. ,ateri znaki oka so posledica aktivacije kompenzacijskih mehanizmov1 a. tahikardija b. anurija c. motnja zavesti .kvantitativna ali kvalitativna( d. bleda, potna ko%a e. hipotenzija A: a,b : a,d,b !: a,d ": a,e #: b,c 0$. ,ateri znaki oka so posledica okvare delovanja organov1 a. tahikardija b. anurija c. motnja zavesti .kvantitativna ali kvalitativna( d. bleda, potna ko%a e. hipotenzija A: a,b : a,d !: b,d ": a,e #: b,c 0&. 5 katerem primeru se moramo vedno odloiti za lajanje boleine1 a. ,adar je boleina kronina b. ,adar je boleina visceralna c. ,adar presega stopnjo & po lestvici 5A; d. ,adar je vzrok rakava bolezen e. ,adar gre za nevropatino boleino

0). ,aj je glavni cilj zdravljenja srednje hude in hude boleine1 a. oleino %elimo prekiniti b. oleino %elimo olajati do te mere, da bo znosna .pod & po lestvici 5A;( c. oleino %elimo zmanjati za vsaj $ toki po lestvici 5A; d. -lavno merilo pravilne uporabe analgetikov je, da ne pripelje do odvisnosti od opiatov e. oleino zmanjujemo vse do prenehanja boleine ali do pojava stranskih uinkov analgezije 0+. ,ateri od natetih analgetikov bi izbrali za zaetno zdravljenje natetih stanj1 oleina: a. Golne in ledvine kolike b. 9uda kronina boleina pri rakavih boleznih c. Akutni glavobol d. 9uda akutna boleina pri pokodbi Analgetik: 1. :etamizol s spazmolitikom $. :oan opiat v obli%u &. Aesteroidni antirevmatik naproksen ). :oan opiat i.v. /ravilne kombinacije: A: a1, b$, c&, d) : a), b&, c&, d1 !: a&, b), c1, d& ": a$, b&, c), d1 #: a1, b$, c), d& 00. ,ateri od natetih nainov dajanja analgetikov ni primeren za zdravljenje na domu1 A. infuzija analgetika pod ko%o z balonsko rpalko . intravenska infuzija analgetika !. epiduralna analgezija ". obli%i z opioidi #. vsi nateti naini se lahko po uvedbi izvajajo na domu 02. ,ako prepreujemo odtegnitveno reakcijo pri ukinjanju monega opioida po daljem zdravljenju1 A. dnevni odmerek opioida zmanjujemo na dva dni za 1+*$+ odstotkov, predpiemo pomirjevala . bolnika prevedemo na metadon !. opioid ukinemo naenkrat in predpiemo pomirjevala in katapresan ". odtegnitveno reakcijo prepreimo z neopioidnimi analgetiki #. bolnika napotimo na psihiatrino ustanovo

03. ,aterega od natetih znakov hipotermije priakujemo pri bolniku z blago hipotermijo1 A. sopor . miini drget !. anurija ". arefleksija #. z mehaninim dra%ljajem lahko spro%imo prekatno fibrilacijo 04. ,ako o%ivljamo hudo podhlajenega bolnika1 a. e je telesna temperatura pod && H! bolnika s srnim zastojem ne o%ivljamo b. dokler telesna temperatura ne dose%e && H! je smiselno vztrajati z o%ivljanjem kljub neuspehu c. adrenalin uporabljamo ele ko naraste telesna temperatura nad &6H!, intervale doziranja dvakrat podaljamo d. adrenalina ne uporabljamo e. "efibrilacije ne izvajamo do telesne temperature &6 H! f. "efibrilacijo poskusimo enkrat, nato ele ko dose%emo telesno temperaturo &6 H! A: a,c,f : b,d,f !: b,c,e ": a,c,e #: b,c,f 26. ,ateri od natetih je najhitreji nain segrevanja podhlajenega bolnika1 a. topel aj po nazogastrini sondi b. dializa c. topla odeja d. izventelesni krvni obtok e. topla intravenska infuzija 21. ,ateri so glavni trije povzroitelji vroine nejasnega vzroka1 a. oku%be b. simulirana vroina c. zdravila d. rakave bolezni e. avtoimunske bolezni A: a,b,e : b,d,e !: a,c,d ": a,d,e #: a,c,e

2$. ,aj od natetega velja za toplotno izrpanost1 a. zni%ana telesna temperature b. vedno je prisotna hipernatriemija c. pri veini bolnikov gre za hiponatriemijo d. bolnik ne sme prenehati s telesnim naporom e. zdravimo jo z infuzijo hipotoninih raztopin

2&. ,aj ne velja za vroinski udar1 a. telesna temperatura poraste preko &3 H! b. telesna temperatura poraste preko )6 H! c. pogoste so motnje zavesti d. pogosta je rabdomioliza e. pogosta je akutna ledvina odpoved 2). ,aj od natetega ni kriterij za diagnozo sistemski vnetni odgovor1 a. telesna temperatura nad &3 ali pod &0 I! b. tahipneja J$6 vdihov na minuto ali p!7$ v arterijski krvi pod ),$2 k/a c. tahikardija J 46 utripov na minuto d. pordela ali marmorirana ko%a e. levkocitoza J 1$ -Kl ali levkopenija L ) -Kl ali J16 B nezrelih nevtrofilcev v diferencialni beli krvni sliki

2+. ,aj vse od natetega mora biti izpolnjeno, da postavimo diagnozo septinega oka1 a. sistemski arterijski tlak mora biti ni%ji od 46 mm 9g b. moramo imeti dokazano mesto primarne oku%be .npr. pljua, seila( c. oku%ba mora povzroiti sistemski vnetni odgovor d. zaradi neustrezne prekrvitve telesa odpovedujejo organi, stanje se popravi %e po infuziji tekoine e. gre za odpovedovanje organov, ki se ne popravi samo po infuziji tekoine A: a,c,d : a,c,e !: c,e ": c,d #: a,b,c 20. @esa ne vkljuuje nujno podporno zdravljenje pri hudi sepsi1 A. . !. ". #. takojnja hitra infuzija tekoine .npr. 1666 ml kristaloida v &6 minutah( infuzija vazoaktivnih zdravil infuzija inotropnih zdravil hidrokortizon i.v. infuzija humanega albumina

22. ,daj zanemo z infuzijo tekoine in antibiotikom pri zdravljenju hude sepse ali septinega oka1 a. infuzijo tekoine in antibiotik damo takoj, ku%nine za mikrobioloko analizo odvzamemo naknadno b. infuzijo tekoine in antibiotik damo takoj, pred antibiotikom odvzamemo ku%nine c. infuzijo tekoine damo takoj, z antibiotikom poakamo dokler ne prejmemo mikrobiolokega izvida d. infuzijo tekoine damo, ko imamo na razpolago meritev centralnega venskega tlaka, antibiotik damo takoj e. infuzijo tekoine damo, ko imamo na razpolago meritev centralnega venskega tlaka, z antibiotikom poakamo dokler ne prejmemo mikrobiolokega izvida 23. @e ugotovimo pri bolniku hiponatriemijo in obenem osmolalnost sea J166 m7sm, gre za: A. hiponatriemijo, ki je nastala z izgubo Aa s potenjem in ob soasnem nadomeanju vode brez elektrolitov . sindrom neustreznega izloanja arginin>vazopresina !. diabetes insipidus ". psihogeno polidipsijo #. hiperaldosteronizem 24. /ri katerem od natetih stanj ni prisotna hiponatriemija1 A. . !. ". #. hipoaldosteronizem Addisonova bolezen diabetes insipidus dolgotrajno bruhanje zdravljenje srnega popuanja s tiazidnimi diuretiki

36. 'a akutno hiponatriemijo velja: a. nastane v manj kot )3 urah b. lahko je posledica veurnega telesnega napora, potenja in pitja vode brez elektrolitov c. glavni vzrok simptomov je mo%ganski edem d osmotska demielinizacija pri hitri popravi hiponatriemije je redka e. lahko privede do smrti zaradi mo%ganskega edema in zastoja dihanja A: a : a,b !: a,b,c ": a,b,c,d #: a,b,c,d,e 31. /ri kateri skupini bolnikov najpogosteje opa%amo hipernatriemijo1

A. . !. ". #.

pri bolnikih z diabetes insipidusom pri transfuziji koncentriranih eritrocitov pri dehidriranih bolnikih pri dializnih bolnikih pri Addisonovi bolezni

3$. ,atero zdravilo od natetih ne povzroa hiperkaliemije1 a. furosemid b. spironolakton c. inhibitorji konvertaze angiotenzina d. digoksin e. sukcinilholin

3&. ,aj od natetega je znak hiperkaliemije v elektrokardiogramu1 a. povean simetrien val T b. razirjen kompleks MN; c. val / izgine d. zlitje kompleksa MN; z valom T e. vse kar je zgoraj nateto 3). ,aj od natetega pride v potev pri nujnem zdravljenju hude hiperkaliemije .O, P J 0,+ m:KlQ 1 a. injekcija kalcijevega glukonata b. infuzija inzulina z glukozo c. infuzija natrijevega bikarbonata d. zdravljenje s kationsko izmenjevalno smolo e. hemodializa A: a,c,e : b,d !: a,b,d,e ": b,c,d,e #: a,b,c,d,e 3+. ,aj od natetega ne povzroa hipokaliemije1 a. bruhanje b. zdravljenje s furosemidom c. hiperaldosteronizem d. huda metabolina acidoza e. zdravljenje z inzulinom 30. ,aterega od ponujenih nainov zdravlkjenja bi izbrali bolniku s hipokaliemijo O, P R $,+ m:KlQ in napadi neobstojne prekatne tahikardije1

a. injekcija kalcijevega glukonata, infuzija inzulina z glukozo, kationska izmenjevalna smola p.o. b. peroralno zdravljenje, )6 m: kalijevega klorida, po potrebi ponovimo c. parenteralno zdravljenje, 16 m:Kh, bolnik mora biti na kardiolokem oddelku d. parenteralno zdravljenje, $6 m:Kh, bolnik mora biti na intenzivnem oddelku e. z dializo, bolnik mora biti na intenzivnem oddelku 32. ,akna je povezava med celokupno plazemsko koncentracijo !a $P in albuminom1 a. e .hipotetino( v vzorcu krvi zni%amo koncentracijo albumina za 16 gKl, zni%amo obenem koncentracijo celokupnega !a$Pza 6,$ m:Kl. b. sprememba koncentracije albumina v krvi nima vpliva na celokupno koncentracijo !a$P v plazmi c. e .hipotetino( v vzorcu krvi zni%amo koncentracijo albumina za 16 gKl, zviamo obenem koncentracijo celokupnega !a$Pza 6,$ m:Kl. d. e .hipotetino( v vzorcu krvi zni%amo koncentracijo albumina za 16 gKl, zni%amo obenem koncentracijo celokupnega !a$Pza $ m:Kl. e. ni od zgoraj natetega ne dr%i 33. ,aterega od natetih diuretikov bi izbrali za zdravljenje akutnega pljunega edema1 a. manitol b. acetazolamid c. furosemid d. hidroklortiazid e. spironolakton 34. ,ako bi imenovali motnjo acidobaznega ravnovesja, pri kateri je p9 2,&&, 9!7& R 1$ m:Kl, p!7$ R & k/a1 a. ,ompenzirana metabolina alkaloza b. kompenzirana metabolina acidoza c. metabolina in respiratorna acidoza d. kompenzirana respiratorna alkaloza e. kompenzirana respiratorna acidoza 46. ,atera dva od natetih znakov sta posledica hude metaboline acidoze1 a. hiperventilacija .,ussmaulovo dihanje( b. hipoventilacija c. slabost, bruhanje d. paraliza skeletnih miic e. psihoza A: a,b : a,c !: b,c ": c,d

#: a,e 41. ,aj od natetega lahko povzroi presnovno alkalozo1 a. hiperventilacija b. zastrupitev z etilenglikolom c. bruhanje d. cirkulatorni ok e. 'dravljenje z diuretiki A. a,c : b,d !: c,e ": a,d e: b,e 1. 5 kateri funkcijski razred po AS9A klasifikaciji spada bolnik, ki nima obutka te%kega dihanja pri vsakodnevnih opravilih .umivanje, hoja po ravnem(, te%ave pa se pojavijo pri srednjih naporih .hoja po stopnicah eno nadstropje(: a. 8 b. 88 c. 888 d. 85 e. 5 $. Aajveja razlika krvnega tlaka med obema rokama, ki jo tejemo e za fizioloko, je: a. 6 mm9g b. + mm9g c. 16 mm9g d. $6 mm9g e. )6 mm9g &. 'a katero od natetih stanj je znailen konvergentni krvni tlak1 a. hudo aortno insuficienco b. mitralno insuficienco c. kardiogeni ok d. septini ok e. anafilaktini ok ). Topovski venski val a znailen za: a. sinusno bradikardijo b. sinusno tahikardijo c. atrioventrikularno disociacijo d. trikuspidalno regurgitacijo e. pljuno hipertenzijo

+. 8zrazit venski val v vidimo pri: a. konstrikcijskem perikarditisu b. tamponadi srca c. hipervolemiji d. mitralni regurgitaciji e. trikuspidalni regurgitaciji 0. 'nailnosti prvega srnega tona so: a. na srni konici je glasneji od drugega tona b. je izrazito visokofrekvenen ton c. levokrani blok povzroi iroko cepljen prvi ton d. desnokrani blok povzroi cepljen prvi ton e. na bazi je glasneja trikuspidalna komponenta prvega tona /ravilna kombinacija odgovorov je: 1. a,b,c $. a,b,c,d &. a,c,d,e ). a,d +. a,d,e 2. ,aj velja za tretji srni ton: a. je vedno patoloka najdba b. je nizkofrekvenen ton c. sliimo ga tik pred prvim tonom d. glasnost ni sorazmerna s klininim pomenom e. redko je slien pri srnem popuanju 3. ;hematsko so prikazane avskultacijske znailnosti, ki jih najdemo pri:

a. b. c. d. e.

kombinirani aortni hibi kombinirani hibi pulmonalne zaklopke defektu preddvornega pretina defektu prekatnega pretina hudi mitralni regurgitaciji

4. ;hematsko so prikazane avskultacijske znailnosti, ki jih najdemo pri:

a. b. c. d. e.

hudi aortni regurgitaciji aortni stenozi defektu preddvornega pretina defektu prekatnega pretina mitralni regurgitaciji

16. /aradoksni pulz je: a. pulz, ki nastane zaradi prezgodnjega .izrednega( utripa b. ezmerno zmanjanje pulza med vdihom c. ezmerno zmanjanje pulza med izdihom d. znailen pri ventrikularni ektrasistoliji e. znailen pri tamponadi srca f. znailen pri hudi aterosklerozi aorte /ravilna kombinacija je: A: a,d : b,e !: c,e ": b,f #: c,f 11. 'nailnosti za centralni venski tlak .!5/(: a. pri zdravem loveku je med 16 in $6 mm9g b. je zni%an pri pljuni emboliji c. val v v krivulji !5/ je viji pri trikuspidalni insuficienci d. topovski val a je znak atrioventrikularne disociacije e. pri atrijski fibrilaciji je v krivulji !5/ povdarjen val a /ravilna kombinacija je: A: a,c : a,e !: a,b,c ": a,c,d #: c,d 1$. 'nailnosti srnih tonov so: a. tretji ton je visokofrekvenen ton b. tretji ton se pogosto slii pri portnikih c. etrti ton sliimo v telediastoli

d. povian tlak v pljuni arteriji povzroi paradoksno cepljen 88. ton e. pri atrijski fibrilaciji etrtega tona ne sliimo /ravilna kombinacija je: A: a,d : a,e !: b,c ": c,e #: c,d 1&. ,ako je definirana ortostatska hipotenzija1 a. e ugotovimo padec sistolinega krvnega tlaka, ko bolnik vstane iz le%eega polo%aja b. e ugotovimo padec sistolinega in diastolinega krvnega tlaka, ko bolnik vstane iz le%eega polo%aja c. e ima bolnik sinkopo ali vrtoglavico, ko bolnik vstane iz le%eega polo%aja d. e pade krvni tlak vsaj za &6K$6 mm 9g, ko bolnik vstane iz le%eega polo%aja e. e pade krvni tlak vsaj za 06K&6 mm 9g bolnik vstane iz le%eega polo%aja 1). ; tipanjem pulza lahko razloimo: a. frekvenco pulza b. ritem pulza c. polnjenost pulza d. obliko pulznega vala e. vse nateto pod a,b,c in d 1+. /ri tipanju pulza ocenjujemo njegovo polnjenost. ,daj polnjenost A8 poveana1 a. pri vrednosti hemoglobina v krvi 06 gKl b. pri telesni temperaturi )6 st. ! c. pri hudi stenozi aortne zaklopke d. pri hudi insuficienci aortne zaklopke e. pri telesnem naporu 10. ,atera srna napaka se ka%e s umom, ki je shematino prikazan na sliki1

a. stenoza aortne zaklopke b. mitralna insuficienca c. aortna insuficienca d. mitralna stenoza

e. defekt prekatnega pretina 12. ,atera srna napaka se ka%e s umom, ki je shematino prikazan na sliki1

a. stenoza aortne zaklopke b. mitralna insuficienca c. aortna insuficienca d. mitralna stenoza e. defekt prekatnega pretina 13. ,atera srna napaka se ka%e s umom, ki je shematino prikazan na sliki1

a. stenoza aortne zaklopke b. mitralna insuficienca c. aortna insuficienca d. mitralna stenoza e. prolaps mitralne zaklopke 14. ,daj A# priakujete iroko cepljenega $. srnega tona1 a. pri pljuni emboliji b. pri desnokranem bloku c. pri levokranem bloku d. pri defektu prekatnega pretina e. pri primarni pljuni hipertenziji $6. 'a katero od natetih stanj A8;7 znailne prekomerno napete vratne vene1 a. pljuna embolija b. tamponada srca c. sindrom zgornje votle vene d. infarkt desnega prekata

e. lobarna pljunica $1. Aa rentgenski sliki so prikazane strukture srca. 7znai pravilno kombinacijo.

a. 1>levi atrij, $>levi prekat, &>desni prekat, )>aorta, +>leva pljuna arterija, 0> desna pljuna arterija b. 1>levi prekat, $>desni prekat, &>desni atrij, )>aorta, +>leva pljuna arterija, 0> desna pljuna arterija c. 1> levi prekat, $>desni prekat, &>desni atrij, )>aorta, +>pljuna arterija, 0> zgornja votla vena d. 1> levi prekat, $>desni prekat, &>desni atrij, )>pljuna arterija, +>aorta, 0> zgornja votla vena e. 1>levi atrij, $>levi prekat, &>desni atrij, )>aorta, +>pljuna arterija, 0>zgornja votla vena

$$. @esa A# vidimo na pregledni sliki prsnih organov pri popuanja levega srca1 A: poveana srna senca : prerazporeditev obtoka v zgornje dele plju !: neostra %ilna risba ": ,erle?eve rte #: Testermarkov znak $&. 'aradi esa vse lahko nastane plevralni izliv, ki ga vidimo na pregledni rentgenski sliki prsnih organov1

A: levostransko srno popuanje : pljunica, ki sega do plevre !: karcinoza plevre ": vnetnje reberne mrene #: desnostransko srno popuanje /ravilna kombinacija: a: A b: A, !: A, , ! d: A, , !, " e: A, , !, ", # $). /o em lahko s pregledne rentgenske slike prsnih organov sklepamo na povian pljuni arterijski tlak1 A: razirjena senca pljunih hilusov : poudarjen pulmonalni lok na obrisu srca !: poudarjena %ilna risba v pljunih poljih ": diseminirani infiltrati po pljuih #: pomik mediastinumma v desno /ravilna kombinacija: a: A, b: A,! c: , ! d: !, " e: , # $+. ,ako je opredeljen povean srni obris na pregledni rentgenski sliki prsnega koa1 a: 7bris srca sega preko mediane rte v desno b: /remer srnega obrisa je veji od polovice premera prsnega koa c: /remer srnega obrisa je veji kot dve tretjini premera prsnega koa d: 7bris srca sega do levega roba prsnega koa e: 5elikosti srnega obrisa ne ocenjujemo iz pregledne slike $0. 7znaite, kdaj ne dobimo poveanega obrisa srca na pregledni rentgenski sliki prsnih organov. a. /ri normalno velikem srcu e slikamo v izdihu b. /ri normalno velikem srcu e slikamo ob globokem vdihu c: /ri anevrizmi levega prekata d: pri dilatacijski kardiomiopatiji e: /ri vellikem perikardnem izlivu $2. 7bkro%i pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za srno popuanje. . 1&1(

a. intersticijski pljuni edem nastane, ko se dvigne pljuni kapilarni tlak nad 16 mm9g b. alveolarni pljuni edem nastane, ko se dvigne pljuni kapilarni tlak nad $+ mm9g c. ,erle?eve linije so znailne za intersticijski pljuni edem in predstavljajo ire periferne pljune vene d. ,erle?eve linije A so znailne za intersticijski pljuni edem in predstavljajo zadebeljene peribronhialne mezgovnice e. /ri srnem popuanju nastane perivaskularni edem najprej v zgornjih pljunih re%njih zaradi manjega alveolarnega tlaka 1. $. &. ). +. a,b,c a,e b,c b,d c,d

$3. /ravilen polo%aj elektrod pri snemanju #,- je: a. prvo prekordialno elektrodo namestimo v drugo medrebrje desno parasternalno b. prvo prekordialno elektrodo namestimo v drugo medrebrje levo parasternalno c. prvo prekordialno elektrodo namestimo v etrto medrebrje desno parasternalno d. tretjo prekordialno elektrodo namestimo v etrto medrebrje levo medioklavikularno e. elektroda za odvod 53 le%i v medioskapularni liniji levo /ravilna kombinacija je: A: a,d : a,e !: b,d ": c,d #: c,e $4. ,atere okoliine povzroajo levi odklon srne osi1 a. debelost b. sprednjestenski infarkt c. spodnjestenski infarkt d. levokrani blok e. desnokrani blok /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : a,c,d !: a,b,d ": b,d #: b,e

&6. ,aj od natetega vidimo v normalnem eektrokardiogramu1 a. val T je negativen v a5N b. irina MN; kompleksa je med 166 in 1+6 ms c. p val v a5U je negativen d. irina p vala je )>+mm e. elektrina os je med 6 in .>46( &1. ,daj je v #,- lahko prisoten odklon srne osi v levo: a. vitka postava b. sprednjestenski infarkt c. spodnjestenski infarkt d. pljuna embolija e. levi zadnji hemiblok /ravilni odgovor: c &$. ,aj od natetega je elektrokardiografsko merilo za hipertrofijo levega prekata1 a. pozitiven N v 51 b. kompleks MN; iri od 1$+ ms c. desna srna os d. majhen N v a5U e. O.; v 51( P .N v 5+(Q J &+mm 0. ,aken je tipien zapis vala / v ekstremitetnem odvodu 88 pri obremenitvi levega atrija: . 1&4(

A. . !. ". #.

a. b. c. d. e.

&&. ,aj je vidno v zapisu #,-1

a. b. c. d. e.

levokrani blok desnokrani blok levo> in desnokrani blok sindrom T/T #,- je znailen za hudo perkaliemijo

&). ,aj od natetega vidite v elektrokardiografskem zapisu1

a. b. c. d.

levokrani blok desnokrani blok levo> in desnokrani blok sindrom T/T

e. #,- je znailen za hudo perkaliemijo &+. ,aj od natetega vidite v elektrokardiografskem zapisu1

a: levokrani blok b: desnokrani blok c: hipertrofija levega prekata d: hipertrofija desnega prekata e: desna srna os &0. ,aj od natetega vidite v elektrokardiogramu1

a: levokrani blok b: desnokrani blok c: hipertrofija levega prekata d: hipertrofija desnega prekata e: desna srna os &2. #,- zapis je znailen za:

a. b. c. d. e.

srni infarkt sprednje stene ventrikularno tahikardijo hipertrofijo levega prekata hiperkaliemijo hipokaliemijo

&3. /ri A:8 stranske stene bo dvig ;T veznice v #,- viden v odvodih: a. 88, 888, a5V b. a5N, 5)N c. 8, 51, 5$ d. 5$, 5&, 5), e. 8, a5U, 50 &4. /ri A:8 spodnje stene bo dvig ;T veznice v #,- viden v odvodih: a. 88, 888, a5V b. a5N, 5)N c. 8, 51, 5$ d. 5$, 5&, 5), e. 8, a5U, 50 )6. /ri A:8 sprednje stene bo dvig ;T veznice v #,- viden v odvodih: a. 88, 888, a5V

b. c. d. e.

a5N, 5)N 8, 51, 5$ 5$, 5&, 5), 8, a5U, 50

)1. 'amislite si, da snemamo elektrokardiogram z elektrodo nad podrojem, ki je ishemino zaradi tromboze in popolne zapore koronarne arterija. 5 kaknem vrstnem redu si bodo slledile spremembe v tem odvodu1

a: A, , !, " b: ", !, , A c: , A, !, " d: !, , A, " e: ", A, , ! )$. 5 ambulanto pripeljejo dializnega bolnika, ki je doma mono oslabel, tako da ni mogel ve hoditiF na elektrokardiografskem monitorju vidite taknole krivuljo:

Aa kaj posumite1 a. gre za prekatno tahikardijo b. gre za preekscitacijo tipa T/T in ortodromno tahikardijo c. gre za idioventrikularni ritem ob kompletnem atrioventrikularnem bloku d. gre za hipokalcemijo e. gre za hiperkaliemijo )&. ,daj reemo, da je srna os v elektrokardiogramu normalna1 a. e je med &6 in 06 I b. e je med 6 in 46 I c. e je )+ I d. e je med >&6 in 46 I e. e je med >06 in 1$6 I )). 8ndikacije za transezofagealno ehokardiografijo vkljuujejo: a. sum na endokarditis

b. letni kontrolni pregledi pri bolniku z aortno stenozo c. ocena regurgitacije umetne mitralne zaklopke d. sum na anevrizmo ascendentne aorte e. ocena delovanja srca pri sekundarni sistemski arterijski hipertenziji /ravilna kombinacija je: 1. a,c,d $. a,d &. b,c,d ). b,c,e +. d,e )+. 9itrost toka krvi skozi zo%eno aortno zaklopko je v primerjavi z normalno zaklopko: a. nespremenjena b. poviana c. zni%ana d. ni odvisna od stopnje zo%itve e. je odvisna od stopnje zo%itve /ravilen odgovor je: 1. a,d $. b,d &. b,e ). c,d +. c,e )0. @esa A# moremo izmeriti z ultrazvono preiskavo srca1 a. dimenzij srnih votlin b. dimenzij srnih struktur c. hitrosti in smeri gibanja krvi v srcu d. preseka aortne zaklopke e. zasienosti arterijske krvi s kisikom )2. @esa A# ocenjujemo z rutinsko transtorakalno ultrazvono preiskavo srca1 a. premer levega prekata b. krenje levega prekata c. stopnja mitralne insuficience d. velikost perikardnega izliva e. prekrvitev srne miice +. ,ako izvedemo obremenitvenoo ehokardiografijo1 a. ehokardiografija, pri kateri uporabimo obremenitev s kontrastnim sredstvom b. ultrazvoni pregled po telesni obremenitvei c. ultrazvoni pregled pred in po telesni obremenitvi d. ultrazvoni pregled med pritiskom pod desni reberni lok e. ultrazvoni pregled med 5alsalvinim manevrom

)3. #hokardiografija je indicirana pri bolniku s sumom na: A. Tamponado srca . :ehanini zaplet srnega infarkta !. ;tenozo aortne zaklopke ". 9ipertonino srce #. "isekcijo aorte A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , !, @, " /ravilni odgovori so: A, !, @, " /ravilni odgovori so: !, @, " /ravilni odgovori so: A, !, @ /ravilni odgovori so: A, , !, "

)4. 8ndikacije za transezofagealno ehokardiografijo so: A. Akutni koronarni sindrom . Aovonastala paravalvularna regurgitacija na umetni mitralni zaklopki !. Aepojasnjeni sistemski embolizmi ". ;um na atrijski septum defekt #. Aepojasnjene prekatne motnje ritma A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, " /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: , !, @ /ravilni odgovori so: @, " /ravilni odgovori so: , !

+6. 'a neinvazivno oceno sistolinega gradienta preko aortne zaklopke potrebujemo podatek: A. Aajveja hitrost toka krvi prek aortne zaklopke v sistoli . Aajvejo hitrost toka krvi prek aortne in pulmonalne zaklopke v sistoli !. /remer iztonega trakta levega prekata in najvejo hitrost toka krvi prek aortne zaklopke v sistoli @. Aajvejo hitrost toka krvi prek aortne zaklopke in sistemski sistolini tlak ". Aajvejo hitrost toka krvi prek aortne zaklopke in ocenjen centralni venski tlak +1. ' dopplerko ehokardiografijo in modificirano ernoullijevo enabo neinvazivno ocenimo: A. ,aterikoli gradient tlakov v srcu . ;amo sistolini tlak v desnem prekatu !. ;amo gradient prek stenotine aortne zaklopke @. !entralni venski tlak ". ;amo pljuno arterijsko hipertenzijo +$. ,ateri radiofarmak uporabljamo pri scintigrafiji srca, kadar ugotavljamo viabilnost srne miice1

a. b. c. d. e.

s fluorom oznaeno deoksiglukozo .13>V"-( metajodbecilgvanidin .:8 -( s tehnecijem oznaene eritrocite s tehnecijem oznaeno palmitinsko kislino !>1) hidroksiefedrin .9#"(

+&. ,aj velja za single photon emission computed tomograph? .;/#!T( preiskavo srca: a. prika%e nam anatomijo koronarnih arterij b. uporabljamo izotope, ki sevajo pozitrone c. omogoa oceno reverzibilne ishemije d. ne omogoa ocene reverzibilne ishemije e. oceni velikost brazgotine srne miice po prebolelem infarktu /ravilna kombinacija je: 1. a, c $. a,b,d &. b,c,e ). c,e +. d,e +). 'nailnost pozitronske tomografije ./#T( srca je: a. daje boljo loljivost slik kot ;/#!T .single photon emission computed tomograph?( b. je hitro dostopna in poceni preiskava c. uporabljamo radioaktiven tehnecij .44mTc( d. uporabljamo z radioaktivnim florom oznaen piruvat e. pri uravnote%eni ishemiji miokarda je preiskava nediagnostina ++. ,aj je najpomembneja med natetimi indikacijami za perfuzijsko scintigrafijo srne miice1 a. ocena viabilnosti srne miice pri bolniku, ki je kandidat za kirurko revaskularizacijo b. ocena stopnje stenoze na koronarni arteriji c. ocena krenja sten levega prekata d. za odloitev glede urgentnega reperfuzijskega zdravljenja pri akutnem koronarnem sindromu e. za oceno levo>desnega shunta po rupturi pretina ob akutnem srnem infarktu +0. ,ontraindikacije za obremenitveno testiranje so .obkro%i pravilno kombinacijo(: a. srni infarkt pred mesecem dni b. nestabilna angina pektoris c. huda aortna stenoza d. hudo srno popuanje .AS9A )( e. atrijska fibrilacija /ravilna kombinacija je:

A: a,b : a,c,d !: a,d,e ": b,c,d #: b,d,e +2. ,aj velja za sistemski arterijski tlak med telesno obremenitvijo pri zdravem preiskovancu1 . 1+&( a. sistolini krvni tlak ne spremeni b. sistolini krvni tlak pade c. sistolini krvni tlak poraste d. diastolini tlak pade e. diastolini tlak poraste /ravilna kombinacija je: 1. a,d $. a,e &. b,d ). c,d +. c,e +3. ,aj velja v zvezi z obremenitvijo srne miice1 a. mono se povea ekstrakcija kisika iz arterijske krvi b. pride do vazokonstrikcije koronarnih arterij c. pretok v koronarnih arterijah se lahko povia do +W d. znaki ishemije se pojavijo %e pri &6B zo%itvi koronarne arterije e. dvojni produkt ni ustrezno merilo za obremenitev srne miice +4. ,aj velja za obremenitveno testiranje .obremenitveno elektrokardiografiijo(: a. je obvezna preiskava pred koronarografijo b. uporablja se predvsem pri ljudeh z velikim tveganjem za koronarno bolezen c. pri ljudeh z nizkim tveganjem za koronarno bolezen ima preiskava visoko specifinost d. za odkrivanje koronarne bolezni je najbolj primerna pri ljudeh z zmerno predtestno verjetnostjo koronarne bolezni e. pri simptomatski aortni stenozi nam pomaga pri odloitvi o nujnosti operativnega posega 06. 'a ishemijo pozitiven izvid obremenitvenega testiranja .obremenitvene elektrokardiografije( je, kadar: a. se pojavi horizontalna ali descendentna depresija ;T v elektrokardiogramu med obremenitvijo s soasno boleino v prsih b. se pojavi ascendentna depresija ;T v elektrokardiogramu med obremenitvijo brez soasne boleino v prsih c. kadar poraste sistolini krvni tlak med obremenitvijo na $66 mm 9g d. kadar s interval MT med obremenitvijo skraja za $6 B e. e se med obremenitvijo pojavi krani blok

01. 'a !T angiografij velja: : a. je zamudna preiskava b. uporablja se jodno kontrastno sredstvo, ki je nefrotoksino c. omogoa &" prikaz %ilja s pomojo rekonstrukcije d. v primerjavi s koronarografijo je doza sevanja bistveno manja e. ima nizko specifinost pri ugotavljanju pljune embolije /ravilen odgovor je: 1. a,c $. b,c &. b,d ). c,d +. d,e 0$. ,aj je kontraindikacija za magnetnoresonanno angiografijo1 A: mono oslabljena ledvino delovanje : kovinski tujek v oesu !: alergija na jod ": mono oslabljena pljuna funkcija #: napredovala jetrna ciroza /ravilna kombinacija: a: A, b: ,! c: !," d: ",# e: ! 0&. ,daj se odloimo za katetrsko angiografijo namesto za raunalniko tomografsko ali magnetno resonanno angiografijo1 a. e %elimo poceniti preiskavo b. e %elimo takoj po slikanju %ile opraviti na %ili katetrski poseg, npr. embolizacijo krvavee arterije c. nikoli, preiskave so si enakovredne d. e %elimo, da dobi bolnik manjo koliino kontrasta e. e gre za nujni primer, ko teje vsaka minuta in %elimo prikaz arterije im prej 0). ,atere bolezni rutinsko dokazujemo z raunalniko tomografsko angiografijo prsnega koa1 A: miokarditis : pljuna embolija !: srni infarkt ": disekcija prsne aorte #: perikarditis a: A, b: !,"

c: ,# d: ," e: A,!,# 0+. 'a koronarno angiografijo je znailno: a. je invazivna preiskava, ki ima $B smrtnost, zato jo izvajamo le pred predvidenimi srnimi operacijami in pri zdravljenju srnega infarkta b. najpogosteji zaplet je disekcija aorte c. med preiskavo je bolnik v anesteziji d. vstopno mesto je ponavadi femoralna arterija e. vstopno mesto je ponavadi femoralna vena /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : a,c,d !: c,d ": c,e #: d 00. Cgotovite za katero srno votlino je pravilno navedena normalna vrednost tlaka. a. srednja vrednost krvnega tlaka v desnem preddvoru je med 1 in + mm9g b. sistolini tlak v pljuni arteriji je med &+ in )+ mm9g c. pljuni zagozditveni tlak je med $6 in $+ mm9g d. konni diastolini tlak v levem prekatu je med 1+ in $6 mm9g e. konni diastolini tlak v levem prekatu je med +6 in 36 mm9g 02. ,aj velja za katetrsko arteriografijo: a. je neinvazivna preiskava b. uporaba kontrasta ni potrebna c. je le diagnostina preiskava, zaenkrat e nimamo mo%nosti endovaskularnega zdravljenja d. je kontraindicirana pri arterijskih krvavitvah e. uporablja se za diagnostiko arterijskih anevrizm 03. ,ako zdravimo psevdoanevrizmo, ki nastane kot lokalni zaplet pri katetrski angiografiji: a. veinoma zdravljenje ni potrebno, psevdoanevrizma sama trombozira b. ultrazvono vodeno tianje na mestu <vratu= psevdoanevrizme c. vbrizg trombina v njeno vreo d. kirurka odstranitev /ravilen odgovor je: A. a . b,c !. b,c,d ". c

#. c,d 04. Tlana krivulja na sliki prikazuje tlak v:

a. b. c. d. e.

periferni veni desnem preddvoru desnem prekatu pljuni arteriji pljuni kapilari

26. Tlana krivulja na sliki prikazuje tlak v:

a. b. c. d. e.

zgornji votli veni desnem preddvoru desnem prekatu pljuni arteriji levem prekatu

21. ,akna je normalna vrednost konnega diastolinega tlaka v levem prekatu: a. 6>) mm9g b. +>1$ mm9g c. 1+>&6 mm9g d. 0+>46 mm9g e. 46>1&6 mm9g 2$. 8zberite pravilno kombinacijo veje koronarne arterije in podroja, ki ga oskrbuje: a. diagonalna veja leve descendentne koronarne arterije * interventrikularni septum b. diagonalna veja leve descendentne koronarne arterije * spodnja stena levega prekata c. marginalna veja leve cirkumfleksne koronarne arterije * sprednja stena levega prekata d. desna koronarna arterija * interventrikularni septum e. desna koronarna arterija * desni prekat

2&. 8zberite pravilno kombinacijo veje koronarne arterije in podroja, ki ga oskrbuje: A. "esna koronarna arterija . !irkumfleksna veja leve koronarne arterije !. /rednja descendentna veja leve koronarne arterije 1. ;prednja stena levega prekata $. ;podnja stena levega prekata in desni prekat &. ;podnje in stranska stena levega prekata /ravilna kombinacija: a. A1, $, !& b. A$, &, !1 c. A&, 1, !$ d. A1, &, !$ e. A$, 1, !& 2). /ri kateterizaciji levega prekata dobimo ve razlinih podatkov o strukturi in delovanju srca. @esa si A# prika%emo s kateterizacijo levega prekata1 a. krenja levega prekata b. debeline stene levega prekata c. stopnje mitralne regurgitacije d. podronih motnje krenja levega prekata e. velikosti votline levega prekata 2+. ,aj je srni indeks1 a. frekvenca srnega utripa deljena s telesno povrino b. frekvenca srnega utripa deljena z indeksom telesne mase c. minutni srni volumen deljen s telesno povrino d. minuti srni volumen deljen s telesno maso W 166 e. minutni srni volumen deljen z indeksom telesne mase 20. /ri bolniku opravimo med desnostransko kateterizacijo doloitev zasienosti hemoglobina s kisikom na ve mestih. 8zmerimo v desnem preddvoru 26B, v pljuni arteriji 3+ B, pulzni oksimeter ka%e zasienost arterijske krvi 166 B. ,aj sklepamo iz teh vrednosti1 a. gre za normalne vrednosti b. gre za desno>levi shunt zaradi defekta prekatnega pretina c. gre za levo>desni shunt zaradi defekta prekatnega pretina d. gre za desno>levi shunt zaradi defekta preddvornega pretina e. bolnik ima odprt otallov vod 22. 'a akutno srno popuanje je znailno: a. pogosto najdemo periferne edeme b. srce je ponavadi poveano c. krenje levega prekata je vedno mono oslabljeno

d. najpogosteji razlog je ishemija miokarda e. pljuni edem je pogost /ravilna kombinacija je: A: a,b,c : a,b,d !: b,d ": b,c,e #: d,e 23. ,atere skupine zdravil uporabljamo pri zdravljenju akutnega srnega popuanja: a. blokatorje beta adrenerginih receptorjev b. agoniste adrenerginih receptorjev c. diuretike d. nitrate e. statine /ravilna kombinacija je: A: a,c,d : b,c,d !: b,c,e ": c,d #: d,e 24. ,aken je pravilen nain zdravljenja srnega popuanja glede na vrednosti hemodinamskih spremenljivk1
1 Srni indeks (l/min/m2 2

2.2 3

18 Zagozditveni tlak v pljuni arteriji (mmHg)

a. 1 * tekoine, $ * nadzor, & * vazodilatator in diuretik, ) * vazodilatator in inotrop b. 1 * nadzor, $ * vazodilatator in inotrop, & * vazopresor, ) * diuretik in inotrop c. 1 * nadzor, $ * vazodilatator in diuretik, & * tekoine, ) * vazodilatator in inotrop d. 1 * tekoine, $ * vazopresor, & * inotrop, ) * inotrop in diuretik e. 1 * diuretik, $ * diuretik, & * inotrop, ) * inotrop

36. 'a kardiogeni ok je znailno: a. nastopi pri $>&B bolnikov z akutnim srnim infarktom b. bolninina umrljivost bolnikov je $6B c. zmanjana je ekstrakcija kisika v tkivih d. bolnike je praviloma potrebno intubirati in umetno ventilirati e. presnovna acidoza z normalno anionsko vrzeljo 31. +0>letnega gospoda pripeljejo na internistino prvo pomo, ker zadnja $ dni vse te%je diha. 8ma znano srno popuanje. /oviane telesne temperature ni imel. -ospod je hladen, poten, najla%je diha e sedi, NN je 126K116 mm 9g, ;p7$ na 7987 maski je 41B. /ri avskultaciji plju je sliati inspiratorne in ekspiratorne poke obojestransko, pri avskultaciji srca pa sistolini um nad apeksom. ; seboj prinaa rentgensko sliko. ,aj je diagnoza1

a( b( c( d( e(

obse%na lobarna pnevmokokna pljunica pljuni edem blag intersticijski zastoj v sklopu srnega popuanja ,7/ v poslabanju zaradi infekta akutni napad astme

3$. ,ako prinemo zdraviti pljuni edem na terenu1 a( furosemid )6 mg i.v., amoksicilin s klavulansko kislino, infuzija tekoine

b( furosemid )6 mg i.v., vpihe nitroglicerinskega prila pod jezik, morfij 6,1 mgKkg, kisik c( infuzija dobutamina 16 mikrogKkgKmin, kisik, morfij d( takojnja intubacija in umetna ventilacija, infuzija tekoine e( ni, bolnika moramo takoj prepeljati v bolninico 3&. /ri bolniku s pljunim edemom zaetno zdravljenje .morfij, edemid, kisik( ni bilo uspeno * dihalna stiska se poglablja, ;p7$ pada. ,aj bi bil najprimerneji naslednji ukrep1 a( irokospektralni antibiotik b( inhalacijski beta agonisti c( kortikosteroidi d( neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakom e( intubacija in mehanska ventilacija /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c b( b,c,e c( d,e d( a,e e( b,c 3). ,aj velja za pljuni arterijski kateter1 a. zaradi vedno vejega tevila bolnikov s srnim popuanjem se njegova uporaba vea b. vstavi se ga preko arterije femoralis ali arterije radialis c. za vstavitev je nujno potrebna rentgenska diaskopija d. omogoa neprekinjeno merjenje saturacije arterijske krvi e. omogoa merjenje zagozditvenega tlaka v pljuni arteriji, ki je praktino enak polnilnemu tlaku levega prekata 3+. ; katero laboratorijsko preiskavo lahko potrdimo v klinini praksi srno popuanje kot vzrok dispneje ob naporu1 ' doloitvijo koncentracije: . 12+( a. troponina T b. troponina 8 c. atrijskega natriuretinega peptida .AA/( d. mo%ganskega natriuretinega peptida . A/( e. eritropoetina 30. ,aj je znailno za kardiogeni ok: a. zni%an centralni venski tlak b. zni%an pljuni arterijski tlak c. zni%an zagozditveni tlak v pljuni arteriji d. zni%ana zasienost meane venske krvi s kisikom e. zni%ana koncentracija laktata v arterijski krvi 32. ; katero preiskavo najla%je ugotovimo vzrok akutnega srnega popuanja:

a. b. c. d. e.

z 1$>kanalnim elektrokardiogramom z rentgensko sliko prsnih organov z ehokardiografijo s !T>preiskavo prsnega koa z magnetno resonanno tomografijo srca

33. ,aken polo%aj najla%e prenaa bolnik z akutnim srnim popuanjem: a. Trendelenburgov polo%aj b. le%e polo%aj na hrbtu c. polo%aj na desnem boku d. polo%aj na levem boku e. sede polo%aj 34. ,atera od ponujenih kombinacij zaetnega podpornega zdravljenja je najbolj pravilna za bolnika v kardiogenem oku: a. diuretik, vazopresor b. diuretik, vazodilatator c. diuretik, infuzija koloida d. inotrop, mehanina podpora krvnemu obtoku e. digitalis, nitrat 46. /ri starostniku s klinino sliko pljunega edema, ki ima krvni tlak $66K116 mm9g, poka%e ultrazvok srca zadebeljene stene levega prekata in normalen iztisni dele% levega prekata. ,atera od natetih trditev je najbolj verjetna: a. gre za nekardiogeni pljuni edem, ki je posledica poviane kapilarne prepustnosti v pljuih b. gre za kardiogeni pljuni edem, ki je posledica sistoline disfunkcije levega prekata c. gre za kardiogeni pljuni edem, ki je posledica diastoline disfunkcije levega prekata d. gre za nekardiogeni pljuni edem, ki je posledica hipervolemije e. gre za zastrupitev z verapamilom 41. ,atero od natetih zdravil, s katerimi zdravimo bolnike s kroninim srnim popuanjem, izboljuje njihovo pre%ivetje1 a. zaviralci konvertaze angiotenzina b. tiazidni diuretiki c. preparati digitalisa d. vazodilatatorji e. inotropna zdravila 4$. ,atero od natetih zdravil, s katerimi zdravimo bolnike s kroninim srnim popuanjem, izboljuje njihovo pre%ivetje1 a. blokatorji receptorjev beta b. tiazidni diuretiki

c. d. e.

preparati digitalisa vazodilatatorji inotropna zdravila

4&. ,ontraindikacija za zdravljenje kroninega srnega popuanja z zaviralci konvertaze angiotenzina je: a. srna frekvenca v mirovanju L +6Kmin b. hipokaliemija .L &,+ mmolKU( c. stenoza obeh ledvinih arterij d. edem okoli gle%njev e. vrednost kreatinina nad 166 XmolKl 4). ,ontraindikacija za zdravljenje kroninega srnega popuanja z blokatorji receptorjev beta med natetimi mo%nostmi je: a. srna frekvenca v mirovanju L 26Kmin b. hipokaliemija .L &,+ mmolKU( c. atrioventrikularni blok 88. stopnje d. edem okoli gle%njev e. iztisni dele% levega prekata L&6B 4+. ,aj velja za uvajanje zdravljenja kroninega srnega popuanja z blokatorji receptorjev beta1 a. prinemo zdraviti z visokimi odmerki, ki jih postopoma ni%amo, glede na srno frekvenco b. prinemo zdraviti z nizkimi odmerki, ki jih postopoma viamo, dokler ne dose%emo optimalne > ciljne doze ali stranskega uinka, ob katerem nehamo viati dozo c. prinemo zdraviti z nizkimi odmerki, ki jih postopoma viamo, dokler ne pade srni utrip pod 26 na minuto d. prinemo zdraviti s ciljnimi odmerki, ki jih postopoma ni%amo, e bolnik zdravljenja ne prenaa e. prinemo zdraviti v akutni fazi srnega popuanja s ciljnimi odmerki 40. ,aj velja za zdravljenje kroninega srnega popuanja z diuretiki: a. e je le mo%no, nauimo bolnike samoodmerjanja b. nikoli jih ne uporabljamo v kombinaciji z zaviralci konvertaze angiotenzina c. v stabilnem obdobju bolezni je ob rednem diuretinem zdravljenju potrebna kontrola duinih retentov 1W meseno d. ledvina okvara je kontraindikacija za uporabo furosemida e. najpogosteje uporabljamo tiazidne diuretike 42. ,aj velja za uinke digitalisa pri bolnikih s srnim popuanjem: a. ima blago negativno inotropno delovanje b. povia izloanje renina c. ne podalja pre%ivetja

d. ne izbolja telesne zmogljivosti e. uinek je najveji pri bolnikih v funkcijskem razredu 8 ali 88 po AS9A 43. ;transki uinek zaviralcev aldosterona je: a. hipokaliemija b. hiperkaliemija c. hipernatremija d. hiperglikemija e. metabolina acidoza 44. ,aj velja za zdravljenje srnega popuanja z resinhronizacijskim srnim spodbujevalnikom: a. vstavitev je indicirana samo pri A5 bloku 88. ali 888. stopnje b. vstavimo $ elektrodi, eno v desni preddvor in eno v desni prekat c. v potev pride samo pri irokem MN; kompleksu in nesinhronem krenju levega prekata d. izbolja telesno zmogljivost e. zmanja umrljivost /ravilna kombinacija je: 1. a,b $. a,c &. a,b,d ). b,d,e +. c,d,e 166. #noletno pre%ivetje bolnikov po presaditvi srca je: a. 16B b. &6B c. +6B d. 26B e. 46B 161. "esetletno pre%ivetje bolnikov po presaditvi srca je: f. 16B g. &6B h. +6B i. 26B j. 46B 16$. ,aj ni kontraindikacija za presaditev srca: a. starost nad 26 let b. sladkorna bolezen c. sistolini pljuni tlak v pljuni arteriji J06 mm9g, ki se ne zni%a po zdravilih d. aktivna oku%ba e. aktiven maligni proces v zadnjih + letih

16&. ,aj velja za bolnika s presajenim srcem: a. v nasprotju s presaditvijo ostalih organiv imunosupresivna terapija ni potrebna b. v zgodnjem obdobju po presaditvi antibiotina preventiva ni potrebna, preventivno dajemo le virostatike c. ker srce po presaditvi ni o%iveno, je pogosta sinusna tahikardija d. zaradi zgodnjega odkrivanja zavrnitve presadka izvajamo rutinske biopsije srne miice e. koronarna bolezen v presajenem srcu poteka poasneje 16). 5 poznem obdobju po presaditvi srca je pomemben dejavnik obolevnosti:: a. virus hepatitisa b. virus influence A .91A1( c. citomegalovirus d. E! virus e. adenovirus 16+. ,akno je 1>letno pre%ivetje bolnikov s srnim popuanjem v funkcijskem razredu AS9A 85: a. +B b. $6B c. L+6B d. J26B e. 4+B 160. Aajpogosteja razloga za kronino srno popuanje sta: a. prirojene srne napake b. hibe zaklopk c. ishemina bolezen srca d. miokarditis e. arterijska hipertenzija /ravilna kombinacija je: A: a,b : b,c !: b,e ": c,e #: d,e 162. ,atera zdravila dokazano podaljujejo %ivljenje pri kroninem srnem popuanju1 a. diuretiki zanke b. zaviralci A!# c. beta adrenergini zaviralci d. digitalis

e. spironolakton /ravilna kombinacija je: A: a,b : a,b,c !: a,e ": b,c,d #: b,c,e 163. 'nailnosti atrijske fibrilacije .AV( so: a. pogosteje se pojavlja ob ponedeljkih in po praznikih b. frekvenca prekatov je vedno nad 166Kmin c. upoasnitev prekatne frekvence dose%emo z digitalisom d. upoasnitev prekatne frekvence dose%emo z blokatorji beta receptorjev e. pri kronini AV je potrebno antikoagulacijsko zdravljenje /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : a,c,d,e !: b,c,d,e ": b,d,e #: c,d 164. 'nailnosi prekatne tahikardije so: a. pri obstojni prekatni tahikardiji je vedno potrebna defibrilacija b. pri elektrokonverziji obstojne prekatne tahikardije je potrebna sinhronizirana elektrokonverzija z nizko energijo .+6 E( c. pri stabilnih bolnikih lahko napad prekinemo z amiodaronom d. hemodinamina prizadetost bolnika ni odvisna od frekvence tahikardije e. veje tveganje za razvoj polimorfne prekatne tahikardije imajo bolniki s kratko dobo MT v elektrokardiogramu /ravilna kombinacija je: A: a,b : a,e !: b,c ": b,e #: c,e 116. 7bkro%ite pravilno trditev, ki velja za atrioventrikularni. .A5( blok: a. pri A5 bloku 8. stopnje vsak drugi p val spro%i kompleks MN; b. A5 blok :obitz 88 redko napreduje v popolni A5 blok c. /ri popolnem A5 bloku .888. stopnje( so kompleksi MN; vedno iroki d. najpogosteji razlog za nastanek A5 bloka so infekcijske bolezni e. A5 blok v sklopu spodnjestenskega srnega infarkta se praviloma popravi, v sklopu sprednjestenskega infarkta pa je praviloma trajen

111. 'a preekscitacijo Tolf*/arkinson*Thite .T/T( velja .obkro%i pravilno kombinacijo(: a. ker prevajanje vzburjenja poteka po akcesorni poti, je /M doba podaljana b. pri ortodromni tahikardiji so kompleksi MN; normalno iroki c. pri antidromni tahikardiji so kompleksi MN; razirjeni d. atrijsko fibrilacijo v sklopu T/T lahko zdravimo z digoksinom e. atrijsko fibrilacijo v sklopu T/T lahko zdravimo z verapamilom /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : b,c !: b,c,d ": b,c,d,e #: c,d,e 11$. 7blika zobcev / v elektrokardiogramu je pri sinusni tahikardiji: a. normalna b. zobci p so negativni c. zobci p imajo ni%jo amplitudo d. amplituda zobcev p se spreminja e. prisoten je val delta 11&. /ri paroksizmalni supraventrikularni tahikardiji in motnjah prevajanja .kranem bloku, ventrikularni preekscitaciji(, so kompleksi MN;: a. ozki b. iroki c. neenaki d. prihaja do izpadov posameznih kompleksov MN; e. enaki kot brez motenj prevajanja 11). /ri atrijski undulaciji je meja frekvence preddvorov: a. pod $$6Kmin b. nad &+6Kmin c. od $$6 * &+6Kmin d. od 1$6 * $+6Kmin e. od $36 * &46Kmin 11+. ;inusne tahikardije ne povzroa: a. pljuna embolija b. srno popuanje c. boleina d. hipotiroza e. slabokrvnost 110. /ri atrijski fibrilaciji je v ve kot 26 B aritmogeno %arie v: a. pljunih venah

b. desnem preddvoru c. desnem prekatu d. pljunih arterijah e. preddvornem pretinu 112. Cporaba digitalisa in verapamila je absolutno kontraindicirana pri: a. atrijski fibrilaciji b. atrijski undulaciji c. atrijski tahikardiji d. atrijskih ekstrasistolah e. atrijski fibrilaciji pri bolniku s preekscitacije tipa T/T 113. ' zdravili kot so digitalis, verapamil, diltiazem, blokatorji receptorjev beta dose%emo pri atrijski fibrilaciji: a. pospeenje prekatnega odgovora b. konverzijo v sinusni ritem c. upoasnitev prekatnega odgovora d. ni bistvenih sprememb e. manj trombembolinih zapletov 114. 5 elektrokardiogramu vidimo prekatno tahikardijo, katere kompleksi MN; imajo spreminjajoo se elektrino os in se v obliki vijanice zvijajo okrog izoelektrine rte. Aritmija se pojavi v obliki kratkotrajnih, v kratkih asovnih presledkih ponavljajoih se napadih. /ojavlja se pri ljudeh, ki imajo dolgo dobo MT v elektrokardiogramu in so bradikardni. ,atero tahikardijo opisuje sestavek1 a. monomorfna prekatna tahikardija b. prekatna fibrilacija c. torsade de pointes d. prekatna undulacija e. polimorfne prekatne ekstrasistole 1$6. /rekatno tahikardijo tvori doloeno tevilo zaporednih prekatnih utripov. 7 prekatni tahikardiji lahko govorimo, kadar je zaporednih prekatnih utripov a. najmanj $ b. najmanj & c. najmanj ) d. najmanj + e. najmanj 0 1$1. 7znai pojem, ki ni v zvezi z boleznijo sinusnega vozla: a. sinusna bradikardija b. sinoatrijski blok c. sinusni zastoj d. bradikardno>tahikardni sindrom

e. atrioventrikularni blok 1$$. ;inusni zastoj je trajno ali zaasno prenehanje tvorbe dra%ljajev v sinusnem vozlu. #lektrokardiografski izvid je najbolj podoben: a. sinoatrijskemu bloku 888. stopnje b. sinoatrijskemu bloku 88. stopnje c. sinoatrijskemu bloku 8. stopnje d. sinusni bradikardiji e. atrioventrikularnemu bloku 1$&. 7 atrioventrikularnem bloku 8. stopnje lahko govorimo, kadar znaa interval /M: a. najmanj 6,16 s b. najmanj 6,$6 s c. najmanj 6,&6 s d. najmanj 6,)6 s e. najmanj 6,&+ s 1$). @e pri elektrokonverziji udarec toka sovpade z vrhom vala T predhodnega utripa .ranljivo obmoje(, lahko povzroi: a. sinusno bradikardijo b. prekatno fibrilacijo c. ni posebnega d. atrijsko fibrilacijo e. atrioventrikularni blok 1$+. ,aj se zgodi, e stimuliramo receptorje beta1 a. srna frekvenca se povea b. srna frekvenca se zmanja c. pospei se oksigenacija d. pride do hipotenzije e. ne pride do nikakrnih sprememb 1$0. Aajbolj uspeen nain prekinitve prekatne fibrilacije je: a. kardioverzija b. defibrilacija c. zdravila d. zunanja masa%a srca e. umetno dihanje 1$2. A5 vozel lahko generira srno frekvenco v razponu: a. )6>06 b. 06>166 c. $6>)6

d. )6>36 e. A5 vozel nima te zmo%nosti 1$3. Adenozin : a. pospei prevod skozi A5 vozel b. zavira prevod skozi A5 vozel c. ima zelo dolg razpolovni as d. inhibira prevodnost v ;A vozlu e. zni%a volumen tekoine v pljuih 1$4. Aereden srni ritem brez jasno vidnih zobcev / v #,- zapisu je najverjetneje: a. prekatna tahikardija b. prekatna fibrilacija c. sinusni ritem d. atrijska fibrilacija e. sinusna aritmija 1&6. ,aj se zgodi, e blokiramo receptorje beta v srcu1 a. srna frekvenca se povea b. srna frekvenca se zmanja c. pospei se oksigenacija d. pride do hipotenzije e. ne pride do nikakrnih sprememb 1&1. #lektrokardiografska merila, ki doloajo prekatno tahikardijo so A. irina kompleksov MN; nad 6,1) s . ujeti in spojeni utripi !. atrioventrikularna disociacija @. odsotnost zobcev / ". irina kompleksov MN; pod 6,1) s A. /ravilni odgovori so: A, , ! . /ravilni odgovori so: , !, @, !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&$. ,linini znaki in #,- spremembe pri atrijski fibrilaciji so: A. nereden in razlino polnjen arterijski pulz . reden in enakomerno polnjen arterijski pulz !. topovski toni @. razlino glasen prvi srni ton ". manjkajo zobci /, prisotni so fibrilacijski zobci razlinih amplitud A. /ravilni odgovori so: A, , !

. /ravilni odgovori so: , !, @, !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&&. /ojavne oblike drugostopenjskega atrioventrikularnega bloka so: A. Tenckebachova periodika . popolna prekinitev atrioventrikularnega prevajanja !. :obitz 888 @. :obitz 88 ". napredovali atrioventrikularni blok A. /ravilni odgovori so: A, , ! . /ravilni odgovori so: , !, @, !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&). /opolni atrioventrikularni blok: A. je ogro%ujoe stanje, ki nujno zahteva zdravljenje . ima ohranjeno preddvorno aktivnost .zobci / ali f( vidno na #,!. ima popolno atrioventrikularno disociacijo vidno na #,@. je nenevaren, zdravljenje ni potrebno ". kompleksi MN; so najvekrat ozki A. /ravilni odgovori so: A, , ! . /ravilni odgovori so: , !, @, !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&+. 5saditveni kardioverter>defibrilator .8!"( deluje na tri razline naine: A. aparat uporablja visoke energije .$66>&66E( za defibrilacijo . pri prekatni tahikardiji uporabi antitahikardno stimulacijo ali kardioverzijo !. v primeru bradikardije srce spodbuja @. pri prekatni fibrilaciji uporabi defibrilacijo ". aparat zmore vsega skupaj 16 do $6 okov A. /ravilni odgovori so: A, , ! . /ravilni odgovori so: , !, @ !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&0. #lektrokardiografska opredelitev sindroma Tolff>/arkinson>Thite .T/T( je naslednja:

A. kratka doba /M .6,1$ s ali manj( . podaljan interval M>T !. prisotnost vala C @. razirjen kompleks MN; .nad 6,16 s( ". val delta A. /ravilni odgovori so: A, , ! . /ravilni odgovori so: , !, @, !. /ravilni odgovori so: !, @, " ". /ravilni odgovori so: A, @, " #. /ravilni odgovori so: , !, @ 1&2. 'a kakno motnjo srnega ritma gre .glej prekordialne odvode, kjer se ritem spremeni(1

a. prekatna tahikardija b. atrijska fibrilacija c. ;5T s funkcionalnim kranim blokom d. sinusna tahikardija e. intermitentna prekatna ekstrasistolija

1&3. 'a kakno motnjo srnega ritma gre 1

a. 5T

b. atrijska fibrilacija c. atrijska undulacija d. sinusna tahikardija e. atrijska tahikardija 1&4. Aa zgornji sliki vidimo sinusni utrip, nato pa prvi prehod v salvo prekatnih prezgodnjih utripov in drugi v prekatno tahikardijo in fibrilacijo .$. in &. slika(. ,aj je nedvomno spro%ilo prekatno tahikardijo1

a. prezgodnji sinusni utrip b. atrijska ekstrasitola c. prekatna ekstrasistola na T val d. dra%enje vagusa e. intermitentna prekatna ekstrasistolija 1)6. 26>letni bolnik s /arkinsonovo boleznijo. 'a kakno motnjo srnega ritma gre1

a. atrijska undulacija b. atrijska fibrilacija c. ni motnje ritma, gre za artefakt zaradi tremorja d. sinusna tahikardija

e. intermitentna prekatna ekstrasistolija 1)1. 'a kakno motnjo srnega ritma gre 1 'a natanno analizo je prikazan odvod 51 v poveani obliki.

a. atrijska undulacija b. atrijska fibrilacija c. atrijska tahikardija z blokom $:1 d. sinusna tahikardija e. atrijska ektopina aktivnost 1)$. ,aken ritem je v posnetku1

a. A5 blok 8. stopnje b. A5 blok 88. stopnje tip 8 c. A5 blok 88. stopnje s prevodom $:1 d. A5 blok 888. stopnje e. normalen sinusni ritem 1)&. 'a kakno motnjo srnega ritma gre 1

a. A5 blok 8. stopnje b. :obitz 8 c. :obitz 88 d. A5 blok 888. stopnje e. normalen sinusni ritem 1)). 'a kakno motnjo srnega ritma gre1

a. kompletna A5 disociacija b. A5 blok 88. stopnje tip 8 c. napredovali A5 blok 88. stopnje &:1 d. A5 blok 888. stopnje e. normalen sinusni ritem 1)+. ;liki prikazujeta spodbujanje srca na nain resinhronizacije, ki ga uporabljamo pri bolnikih z napredovalim srnim popuanjem. ,je obiajno le%ijo elektrode1

a. v obeh preddvorih in koronarnem sinusu b. v obeh preddvorih in desnem prekatu c. v desnem preddvoru, desnem prekatu in koronarnem sinusu d. v levem preddvoru .$W( in desnem prekatu e. v desnem prekatu .$W( in koronarnem sinusu 1)0. olnik z vsajenim kardioverterjemKdefibrilatorjem .8!"( je ob kontroli navajal obasne palpitacije. 5 #,- bele%nici 8!" je bil registriran zapis 1) zaporednih utripov s irokimi kompleksi MN;. ,ako bi opredelili aritmijo1

a. neobstojna 5T b. obstojna 5T c. paroksizem atrijske fibrilacije d. sinusna tahikardija e. polimorfne prekatne ekstrasistole 1)2. 'a kakno motnjo srnega ritma gre1

a. 5T b. atrijska fibrilacija c. bradikardno>tahikardni sindrom d. sinusna tahikardija e. intermitentna prekatna ekstrasistolija 1)3. Aa slikah vidimo eno izmed oblik elektrostimulacije srca s stalnim srnim spodbujevalnikom. ,ako so nameene elektrode1

a. transvensko b. transseptalno c. diafragmalno d. transkutano e. epikardno 1)4. ,aj prikazuje #,- .monitorski odvod(1

a. ;5T, ki se po pavzi ponovi v enaki obliki b. spontani preskok iz prekatne tahikardije v sinusni ritem c. preskok iz atrijske fibrilacije v sinusni ritem d. preskok iz supraventrikularne tahikardije v sinusni ritem s pomojo elektrinega sunka .kardioverzije( e. preskok iz prekatne tahikardije v sinusni ritem s pomojo elektrinega sunka .kardioverzije( 1+6. /o aplikaciji adenozina se je pri bolniku, katerega #,- je na zgornji sliki, vzpostavil ritem, ki je prikazan na spodnji sliki. Nazlo%i mehanizem nastanka.

a. pospeitev prevoda skozi A5 vozel b. zavora prevoda skozi A5 vozel c. stimulacija prevodnosti v ;A vozlu d. inhibicija prevodnosti v ;A vozlu e. stimulacija vagusa 1+1. ,ateri od natetih je najpogosteji vzrok za sinusno tahikardijo: a. hipertiroza b. arteriovenska fistula c. sepsa d. zdravila e. diabetina avtonomna nevropatija 1+$. ,aj velja za izredne utripe * ekstrasistole: a. utrip po ekstrasistoli je moneji b. prekatna ekstrasistola je hemodinamino bolj uinkovita kot preddvorna c. im zgodneja je ekstrasistola, bolj je hemodinamino uinkovita d. ekstrasistole, ki izhajajo iz bazalnih predelov, so hemodinamino uinkoviteje v primerjavi s tistimi, ki izhajajo iz konice e. ekstrasistol bolniki praviloma ne utijo 1+&. ,aj velja za preddvorno plapolanje: a. v veini primerov nastane v strukturno normalnem srcu b. mesto kro%enja depolarizacije je vedno v desnem preddvoru c. frekvenca preddvorov je med 116 in $)6Kmin d. frekvenca preddvorov je med $$6 in &+6Kmin e. frekvenca prekatov je ob preddvornem plapolanju vedno redna

1+). /onavljanje napadov preddvornega plapolanja najuspeneje prepreujemo z: . 141( a. blokatorjem receptorjev beta b. verapamilom c. digitalisom d. vsaditvijo avtomatinega defibrilatorja e. katetrsko ablacijo 1++. ,aj velja za preddvorno migetanje: a. incidenca naraa s starostjo b. prevalenca pri starosti nad 06 let je okoli +B c. bolniki z atrijsko fibrilacijo imajo $W vijo umrljivost d. veje je tevilo neodvisnih kro%enj depolarizacije, veja je mo%nost spontane prekinitve aritmije e. pri nezdravljeni aritmiji je frekvenca prekatov obiajno med 26 in 46Kmin /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,c,e &. b,d ). b,e +. c,e 1+0. ,aj je znailno za preddvorno migetanje .atrijsko fibrilacijo(: a. pri paroksizmalnem migetanju se epizoda aritmije prekine sama najpogosteje v prvih $) urah, najkasneje pa v 2 dneh b. po uspeni elektrokonverziji bolniki s povianim tveganjem za trombembolizme ne potrebujejo antikoagulacijske terapije c. e je trajanje atrijskega migetanja med $) in )3 ur, je pred poskusom konverzije potrebno vpeljati antikoagulacijsko zaito d. pri hemodinamini prizadetosti bolnika je kardioverzija kontraindicirana e. aritmogena %aria so najpogosteje okoli vtoia votlih ven v desni preddvot 1+2. ,aj velja za zdravljenje atrijskega migetanja: a. pri permanentni obliki se ponavadi odloimo za kardioverzijo b. uinkovitost katetrske ablacije pri paroksizmalni obliki je +6B c. pri katetrski ablaciji najpogosteje odpravimo aritmogena %aria z elektrino izolacijo pljunih ven d. pri permanentni obliki srno frekvenco najpogosteje zni%ujemo s kombinacijo blokatorjev beta receptorjev in verapamilom e. pri bolnikih s sindromom T/T frekvenco prekatov upoasnimo z digitalisom 1+3. ,aj je znailno za atrioventrikularno kro%eo tahikardijo: a. je redka oblika supraventrikularne tahikardije b. depolarizacija dose%e atrija prej kot prekata, zato so v #,- vidni p valovi tik pred MN; kompleksi

c. vagalni manevri pogosto prekinejo motnjo ritma d. blokatorji beta receptorjev so kontraindicirani e. pri pogostih napadih je zdravljenje izbora katetrska ablacija poasne poti prevajanja /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,d,e &. b,d ). c,e +. d,e 1+4. 'nailnost atroventrikularne kro%ee tahikardije z udele%bo akcesorne poti je: a. pri ortodromni tahikardiji so kompleksi MN; iroki b. pri ortodromni tahikardiji pogosto vidimo negativne p valove tik za MN; c. antidromno tahikardijo zdravimo z verapamilom d. ortodormno tahikardijo zdravimo z digitalisom e. zdravljenje s katetrsko ablacijo je uspeno /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,c &. a,d,e ). b,e +. c,d,e 106. 'nailnost prekatne tahikardije je: a. obasno so MN; kompleksi lahko ozki b. v #,- lahko najdemo t.i. spojene in ujete utripe c. praviloma je hemodinamino pomembna d. neobstojna prekatna tahikardija traja najve & min e. neobstojna prekatna tahikardija ima slabo prognozo kot obstojna /ravilna kombinacija odgovorov: A: a,b : b,c !: b,d ": c,e #: c,d 101. ,aken ritem je na posnetku:

a. spremembe so artefakti b. atrijsko migetanje

c. najverjetneje atrioventrikularna nodalna tahikardija d. polimorfna ventrikularna tahikardija e. ventrikularna fibrilacija 10$. /olimorfna ventrikularna tahikardija: a. se pogosto pojavlja pri bolnikih s kratko dobo MT b. se pogosteje pojavlja pri ljudeh s sinusno tahikardijo c. se lahko pojavi pri zdravljenju z antiaritmiki in zdravili, ki podaljujejo dobo MT d. se pogosteje pojavlja pri hipokaliemiji in hipomagnezemiji e. je pri nekaterih bolnikih indikacija za vstavitev kardioverterja>defibrilatorja /ravilna kombinacija je: 1. a,b,d $. a,e &. b,c,e ). c +. c,d,e 10&. ; im lahko skuamo prekiniti napad prekatne tahikardije pri hemodinamino stabilnem bolniku: a. z vagalnim manevrom b. digitalisom c. lidokainom d. amiodaronom e. elektrokonverzijo /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c,d $. b,c,d,e &. c,d,e ). d,e +. e 10). ; im lahko skuamo prekiniti napad prekatne tahikardije pri hemodinamino nestabilnem bolniku: a. z vagalnim manevrom b. digitalisom c. lidokainom d. amiodaronom e. elektrokonverzijo 10+. 'a ventrikularno fibrilacijo je znailno: a. uspeno jo prekinemo z amiodaronom b. e nastopi pred naimi omi, jo poskusimo prekiniti z sinhrono konverzijo s +6E c. potrebno je takojnje o%ivljanje in imprejnja defibrilacija

d. e nastopi ob akutnem srnem infarktu, potrebuje bolnik vstavitev kardioverter>defibrilatorja e. e ni najdenega oitnega vzroka za nastanek 5V, bolnike zdravimo farmakoloko /ravilna kombinacija je: 1. a,c,d $. a,c,e &. b,d ). c +. c,d,e 100. 'a bolezen sinusnega vozla je znailno: a. pogosta je sinusna tahikardija b. najvekrat je posledica degenerativnih sprememb v sinusnem vozlu in atriju c. zaradi sinusne bradikardije se pojavijo ube%ne tahikardne motnje ritma d. je reverzibilna bolezen e. poznamo ve stopenj sino>atrijskega bloka /ravilna kombinacija je: 1. a,b $. a,d,e &. b,c,e ). b,d +. c,d,e 102. ,aj je znailno za atrioventrikularni blok: a. pogostnost s starostjo naraa b. pogosteje se pojavlja pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo c. vzrok za akutni atrioventrikularni blok so lahko nekatere infekcijske bolezni d. kronini blok uspeno zdravimo s simpatikomimetiki e. blokatorji receptorjev beta ne vplivajo na atrioventrikularni prevod /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,b,c,d,e &. a,c,e ). b,cd +. c.d.e 103. 'a prvostopenjski atrioventrikularni blok je znailno: a. podaljanje intervala /M nad 6,1s b. podaljanje intervala /M nad 6,$s c. podaljanje intervala MT nad ))6 ms d. podaljanje trajanja MN; nad 1$6 ms e. obasna prekinitev prevajanja preko A5 vozla in izpad kompleksa MN; 0$. ,atero motnjo srnega ritma vidite v #,-: . $61(

a. b. c. d. e.

sinoatrijski blok 8. stopnje popolni sinoatrialni blok atrioventrikularni blok 8. stopnje atrioventrikularni blok 88. stopnje atrioventrikularno disociacijo

104. ,atero motnjo srnega ritma vidite v #,-:

a. b. c. d. e.

atrijsko undulacijo .preddvorno plapolanje( atrioventrikularni blok 8. stopnje atrioventrikularni blok 88. stopnje s prevodom $:1 atrioventrikularni blok 88. stopnje :obitz 88 atrioventrikularni blok 888. stopnje

126. 'a levi prednji hemiblok je znailno: a. MN; kompleks je irok manj kot 1$6 ms b. MN; kompleks je irok ve kot 1$6 ms c. elektrina os je pomaknjena v levo d. elektrina os je normalna e. nujna je imprejnja vstavitev srnega spodbujevalnika /ravilna kombinacija je: 1. a,c $. a,c,e &. a,d ). b,c +. b,d,e 121. 8ndikacije za vstavitev trajnega srnega spodbujevalnika so: a. napad -:A; ob A5 bloku 88. stopnje :obitz 8 b. asimptomatini A5 blok 88. stopnje :obitz 88 c. asimptomatini A5 blok 888. stopnje d. asimptomatine pavze v #,- dalje od $ s e. tahikardno>bradikardni sindrom, ki zahteva diferentno antiaritmino zdravljenje tahikardij

/ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,b,c,e &. a,c,d ). b,c,d +. c,e 12$. ,aken je nain elektrostimulacije1

a. b. c. d. e.

AA8 558 5"" """ 5AN

12&. ,aken je nain elektrostimulacije1

a. b. c. d. e.

AA8 558 5"" """ 5YN

12). ,aj predstavlja naslednji #,-1

a. b. c. d. e.

ventrikularno tahikardijo A5 blok 88. stopnje :obitz 88 normalen #,- z artefakti elektrostimulacijo po nainu """ okvaro v delovanju srnega spodbujevalnika

12+. ,ateri dodaten fenomen je viden v #,-:

a. b. c. d. e.

dvig toke E dvig veznice ;T val C val delta 7sbornov val

120. 'nailnost aritmogene displazije desnega prekata je: a. to je na Y kromosom vezana dedna bolezen b. znailna je izrazita hipertrofija desnega prekata c. bolniki pogosto umrejo zaradi nenadne srne smrti d. preiskava izbora za dokaz je koronarografija e. najpogosteja motnja ritma je atrijska fibrilacija .migetanje( 122. ,aj je sindrom rugada1 a. genetska bolezen, ki je pogosteja pri mokih, pri kateri obstaja visoko tveganje za nenadno srno smrt b. genetska bolezen, ki prizadane kalcijeve kanale in ima za posledico slabe krenje srne miice c. pojav atrijske fibrilacije pri strukturno normalnem srcu d. spremenjeno prevajanje elektrinih impulzov po kardiomiocitih, kar se ka%e z razirjenim kompleksom MN; e. ni od natetega

123. ,aj najpogosteje ugotovimo pri bolniku, ki smo mu posneli tak #,-1

a( neprizadeto se pogovarja, pove, da mu srce <skae= b( je nezavesten, agonalno diha c( ima boleino v spodnjem delu trebuha d( pri avskultaciji ugotovimo nereden in razlino glasen 1. srni ton e( srni toni so odsotni, gre za srni zastoj /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,d b( b,e c( c d( b,c e( b,d 124. ,ako pristopimo k zdravljenju bolnika z atrijsko fibrilacijo na oddelku internistine prve pomoi1 a( takoj defibriliramo in opravljamo zunanjo masa%o srca do povrnitve spontane cirkulacije b( natanno pridobimo anamnezo o trajanju in pogostnosti napadov c( pri bolniku s prvim napadom, ki traja manj kot )3 ur, opravimo konverzijo srnega ritma d( po uspeni kardioverziji napada, ki je trajal manj kot )3 ur, uvedemo blokator receptorjev beta e( e bolnik ni hemodinamsko ogro%en, ne potrebuje zdravljenja /ravilna kombinacija odgovorov je: A. a . b,c,d !. a,e ". a,d

#. b,e 136. ,ako izgleda bolnik takoj potem, ko mu posnamete tak #,-1

a( neprizadeto se pogovarja, pove, da mu srce <skae= b( je nezavesten, agonalno diha c( ima boleino v spodnjem delu trebuha d( pri avskultaciji ugotovimo nereden in razlino glasen 1. srni ton e( srni toni so odsotni, gre za srni zastoj /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,d b( b,e c( c d( b,c e( b,d 131. ,ako postopamo pri bolniku s prekatno fibrilacijo1 a( takoj defibriliramo in opravljamo zunanjo masa%o srca do povrnitve spontane cirkulacije b( fibrilacijo prekatov prekinemo z injekcijo amiodarona ob zunanji masa%i srca c( po uspeni defibrilaciji posnamemo #,-, v katerem iemo znake za akutni koronarni sindrom d( e bolnik ni hemodinamsko ogro%en, ne potrebuje zdravljenja e( pri bolniku, ki je pre%ivel prekatno fibrilacijo, ki ni bila posledica akutnega koronarnega sindroma, je praviloma potrebna vsaditev kardioverterja defibrilatorja /ravilna kombinacija odgovorov je: a( b,c,e b( d c( a,e d( a,c,e e( a,c 13$. Ee bolnik s takim #,- %ivljenjsko ogro%en1

a( b( c( d( e(

nikoli je, vendar samo, e ima soasno strukturno bolezen srca e ima ob tem normalen krvni tlak, ni e ob tem nima boleine v prsih, ni v veini primerov da

13&. ,akna je tipina anamneza bolnika z atrioventrikularnim blokom 888. stopnje lahko: a( to%i samo zaradi obasnih napadov hitrega, nerednega utripanja srca b( je omotien c( ima obasne izgube zavesti d( je nenavadno utrujen e( ima dispnejo ob naporu /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b b( b,c,d,e c( b,c d( a,d e( e 13). ,akni so mo%ni ukrepi zdravljenja bolnika z atrioventrikularnim blokom 888. stopnje, ki v ambulanti pred vami ponovno izgubi zavest1 a( z infuzijo noradrenalina b( s transkutano stimulacijo srca c( s transvensko stimulacijo srca d( z amiodaronom e( z blokatorji receptorjev beta /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,c b( d,e c( a,d,e d( b,c e( a,d 13+. ,atere prirojene srne napake sodijo med cianotine napake z normalnim ali zmanjanim pljunim pretokom1 A. #bsteinova anomalija z desno>levim antom skozi odprt foramen ovale . Tetralogija Vallot !. A;" tip sinus venosus z levo>desnim antom @. 7dprt otallov vod z levo>desnim antom ". ,oarktacija aorte A. . !. ". /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: A, ! /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: !, @

#. /ravilni odgovori so: A, @ 130. /o operaciji koarktacije aorte v otrotvu, so odrasli nato: A. /opolnoma zdravi . 8majo pogosto rezidualno arterijsko hipertenzijo !. ;o cianotini @. /ri njih je pogosteja prirojena dvolistna aortna zaklopka ". Cmirajo zaradi srnega popuanja A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: , ! /ravilni odgovori so: A, @ /ravilni odgovori so: , @ /ravilni odgovori so: !, "

132. Atrijski septum defekt tipa sekundum: A. 8zjemno redko odkrijemo v odrasli dobi . Ee najpogosteje odkrita prirojena srna napaka v odrasli dobi !. ;e pogosto zaplete z #isenmengerjevim sindromom @. Ai potrebno zdraviti, e ga odkrijemo ele v odrasli dobi, ker to ka%e na njegovo klinino nepomembnost ". ;e v odrasli dobi pogosto razkrije ele ob soasni sistemski arterijski hipertenziji A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, " /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: , @ /ravilni odgovori so: @, " /ravilni odgovori so: , "

133. 'a tetralogijo Vallot je znailno: A. /ljuna arterijska hipertenzija . "efekt interventrikularnega septuma !. !ianoza @. /ulmonalna stenoza ". 9ipertrofija levega prekata A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: , !, @, /ravilni odgovori so: !, @, " /ravilni odgovori so: A, @, " /ravilni odgovori so: , !, @

134. olniki s prirojeno srno napako imajo v primerjavi z zdravimi pogosteje: . $1)( a. anemijo

b. motnje v strjevanju krvi c. proteinurijo d. motnje srnega ritma e. trombocitozo /ravilna kombinacija je: 1. a,b,d $. a,c,d &. b,c,d ). b,c,e +. c,d,e 146. ,aj velja za defekt preddvornega pretina tipa sekundum: . $1+,$10( a. je defekt v predelu fose ovalis interatrijskega septuma b. ant je praviloma desno>levi c. #isenmengerjev sindrom je redek d. v #,- je pogost levokrani blok e. zdravljenje ni potrebno /ravilna kombinacija je: 1. a,b $. a,c &. a,c,e ). c,d +. c,e 141. ,aj dr%i za bolnike z defektom prekatnega pretina: .$10( a. pri majhnem defektu so lahko asimptomatini b. znailen je holodiastolien um levo parasternalno c. za dokaz je nujna transezofagealna ehokardiografija d. zdravljenje je indicirano, e gre za #isenmengerjevo simptomatiko e. pri neoperiranem defektu je pri nesterilnih posegih indicirana antibiotina zaita /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,d &. a,e ). c,d +. c,d,e 14$. ,oarktacija aorte je najpogosteja v: . $12( a. bulbusu aorte b. ascendentnem delu aorte, tik pred odcepom brahiocefaline art. c. aortnem loku d. descendentnem delu aorte, tik za odcepiem leve a. subklavije e. pod odcepom renalnih arterij 14&. ,atera napaka ni del Vallotove tetralogije: . $13(

a. b. c. d. e.

pulmonalna stenoza hipertrofija desnega prekata defekt v preddvornem pretinu defekt v prekatnem pretinu jahajoa aorta

14). 5 ambulanti se je oglasil )0>letni bolnik, ki je to%il o hitri utrudljivosti pri zmernih naporih, blagem otekanju goleni in obasnem nerednem utripanju srca v zadnjih 0 mesecih. Ge ve let ima zmerno povean krvni tlak. "ela v tovarni barvil. /ri telesnem stanju smo ugovili !5T okrog 1+ cm vode, NN 10+K4+, saturacija 9b 6,4$, brez zastojnih pokov nad pljui, bazalno nekaj ekspiratornih piskov, srna akcija ritmina, 46Kmin, fiksno in iroko cepljen $. ton, tih iztisni sitolini um levo zgoraj ob prsnici s irjenjem pod levo kljunico. Eetra niso bila poveana, blag pretibialni edem. /rilo%en posnetek bolnikovega #,- in rentgenograma prsnih organov

A. . !. ". #.

/ri bolniku gre najverjetneje za: 9ipertonino srce s paroksizmi atrijske fibrilacije !or pulmonale ;tenozo pulmonalne zaklopke Atrijski septum defekt

14+. 7bkro%i pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za aortno stenozo: a. najpogosteji vzrok aortne stenoze je prebolela revmatina vroina v preteklosti b. pri hudi aortni stenozi pride ob naporu do angine pektoris c. v elektrokardiogramu so pogosto znaki hipertrofije levega prekata d. glasnost sistolinega uma je v popolni korelaciji s stopnjo stenoze e. bolniki z aortno stenozo imajo lahko sinkope /ravilna kombinacija je: A: a,b,c : a,c,d,e !: b,c,d ": b,c,e #: b,d,e 140. ,aj velja za umetne srne zaklopke: a. mehanine zaklopke imajo bolje hemodinamine znailnosti od biolokih b. bolniki z umetno mehanino srno zaklopko morajo eno leto po operaciji prejemati antikoagulacijsko zaito c. pri biolokih zaklopkah je nujno do%ivljenjsko antiagregacijsko zdravljenje d. za bioloke zaklopke se odloamo pri mladih bolnikih e. umetno aortno zaklopko lahko vstavimo perkutano brez kirurkega posega

142. 'nailni simptomi in znaki degenerativne stenoze aortne zaklopke so: A. Te%ka sapa pri naporu . ;inkopa pri naporu !. /redvsem desnostransko srno popuanje @. Angina pektoris pri naporu ". ;istolodiastolini um nad #rbovo toko A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: , !, " /ravilni odgovori so: , @, " /ravilni odgovori so: A, , @ /ravilni odgovori so: A, , "

143. ;topnjo stenoze aortne zaklopke ocenimo najzanesljiveje glede na: A. -lasnost uma . ;premembe v #,!. 9itrst toka krvi prek aortne zaklopke ". 5elikosti povrine aortnega ustja #. 5elikost srne sence na rentgenski sliki prsnih organov 144. /rognostino najslabi simptom pri simptomatini stenozi aortne zaklopke je: A. Angina pektoris pri naporu . ;inkopa pri naporu !. Te%ka sapa pri naporu .srno popuanje( ". /alpitacije #. -lavoboli $66. /ri asimptomatinih bolnikih s hudo stenozo aortne zaklopke se odloimo za menjavo zaklopke v naslednjih primerih: A. . !. ". #. A. . !. ". #. @e se istoasno odloamo za premostitveno operacijo @e pade iztisni dele% levega prekata na manj kot +6B 5edno, e nima spremljajoih bolezni @e se pojavijo simptomi pri obremenitvenem testu @e je bolnik mlaji od +6 let /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: A, , @ /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: " /ravilni odgovori so: !

$61. 'a kronino aortno insuficienco A8 znailno: A. /ovean pulzni tlak

. ,apilarne pulzacije na korenu nohtov !. ;istolodiastolini um v ) medrebernem prostoru levo ". Austin>Vlintov um .mezodiastolini um nad konico( #. ;rna konica je pomaknjena levo in navzdol $6$. /ri katerih bolnikih z insuficienco aortne zaklopke je indicirana menjava aortne zaklopke1 A: 5si simptomatini bolniki s hudo aortno regurgitacijo : ;amo tisti simptomatini bolniki s hudo aortno regurgitacijo, ki imajo zni%an iztisni dele% levega prekata !: Asimptomatini bolniki s hudo aortno regurgitacijo ": Asimptomatini bolniki s hudo aortno regurgitacijo in z zni%anim iztisnim dele%em levega prekata #: Asimptomatini bolniki s hudo aortno regurgitacijo in hudo dilatacijo levega prekata .konni diastolini premer J 2+ mm, konni sistolini J ++ mm( a. /ravilni odgovori so: A, ", # b. /ravilni odgovori so: A, ! c. /ravilni odgovori so: , ", # d. /ravilni odgovori so: e. /ravilni odgovori so: , # $6&. Antikoagulacijska zaita pri stenozi mitralne zaklopke je indicirana: A. ;amo pri bolnikih s kronino atrijsko fibrilacijo . /ri bolnikih s kronino atrijsko fibrilacijo in s paroksizmi atrijske fibrilacije !. Tudi pri bolnikih v sinusnem ritmu, e je levi preddvor veji kot +,+ cm ". 5edno pri mitralni stenozi #. /ri bolnikih, ki so %e do%iveli embolini dogodek A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: A, , !, @ /ravilni odgovori so: A, , !, "

$6). 'a umetne zaklopke veljajo naslednje trditve : A. ioloke zaklopke zapadejo degenerativnim procesom . :ehanine zaklopke se ne izrabijo in ne degenerirajo !. Trajna antikoagulacijska zaita je nujna le za mehanine zaklopke ". Antibiotina zaita pred posegi z mo%no bakteriemijo je potrebna le pri bolnikih z mehaninimi zaklopkami #. Antibiotina zaita pred posegi z mo%no bakteriemijo je potrebna le pri bolnikih z biolokimi zaklopkami A. /ravilni odgovori so: !, ", . /ravilni odgovori so: !, # !. /ravilni odgovori so: A, "

". /ravilni odgovori so: , !, " #. /ravilni odgovori so: A, , ! $6+. 7bkro%i pravilno kombinacijo trditev, ki velja pri stenozi aortne zaklopke: a. motnje srnega ritma so paradoksno redkeje ob naporu b. kot simptom se lahko pojavi angina pektoris brez soasne koronarne bolezni c. glasnost uma je naraa s stopnjo stenoze d. znailna je hipertrofija levega prekata e. stenoza pogosteje nastane na prirojeni dvolistni aortni zaklopki /ravilna kombinacija je: A. a,b,c . a,c,d,e !. b,c,e ". b,d,e #. c,d,e $60. /ri katerem bolniku je nedvomno indicirana zamenjava aortne zaklopke: a. simptomatini bolnik s povrino ustja 6,3 cm $ b. bolnik, ki je predviden za kirurko revaskularizacijo srne miice, ima pa e zmerno aortno stenozo c. asimptomatini bolnik s povrino ustja 6,+ cm $ in zaetnim slabanjem krenja levega prekata d. asimptomatini bolnik s povrino ustja 6,4 cm $ e. asimptomatini bolnik hudo stenozo in sistolino disfunkcijo levega prekata /ravilna kombinacija je: A. a . a,b,c,e !. a,b,c,d,e ". b,c #. b,c,d,e $62. 'nailnost aortne insuficience je: a. levi prekat slabo prenaa poveano volumsko obremenitev ob aortni regurgitaciji, zato se pojavi dispneja ob naporu zgodaj v poteku bolezni b. znailen je poasen dvih pulznega vala na vratni arteriji c. srna konica ni poveana d. pogost je etrti ton e. kraji ko je diastolini um, huja je insuficienca $63. ,aj velja za stenozo mitralne zaklopke: a. je najpogosteja srna hiba pri starejih od 2+ let b. skoraj vedno je posledica revmatine vroine c. nastane nekaj mesecev po preboleli revmatini vroini d. pogosta je pljuna hipertenzija e. v kasnem poteku bolezni je pogosta atrijska fibrilacija /ravilna kombinacija je:

A. . !. ". #.

a,b,c,d,e a,e b,c,e b,d,e c,d,e

$64. ,aj je najpogosteji vzrok mitralne regurgitacije v zahodnem svetu: a. prolaps mitralne zaklopke b. dilatacija mitralnega obroa zaradi popuanja levega prekata c. ishemija papilarnih miic d. infekcijski endokarditis e. ruptura horde papilarne miice $16. ,atere so znailne najdbe pri bolniku z mitralno regurgitacijo: a. v pozni fazi kronine mitralne insuficience je pogosta atrijska fibrilacija b. akutna insuficienca se ka%e kot akutno levostransko srno popuanje, pogosto kot pljuni edem c. srna konica je ponavadi pomaknjena v levo in navzgor d. pojav tretjega tona pri mitralni insuficienci pomeni znak srnega popuanja e. um je pri kronini regurgitaciji veinoma nizkofrekvenen protosistolini /ravilna kombinacija je: A. a,b,c . a,b,c,d,e !. b,c,d ". b,c,e #. c,d,e $11. ,aj je najpogosteji vzrok trikuspidalne regurgitacije: a. #bsteinova anomalija b. karcinoidni sindrom c. dilatacija desnega prekata in trikuspidalnega obroa d. revmatina vroina e. infekcijski endokarditis $1$. Nazlika med mehaninimi in biolokimi umetnimi srnimi zaklopkami * katere trditve so pravilne1 a. mehanine zaklopke imajo ugodneje hemodinamine znailnosti od biolokih b. pri biolokih zaklopkah je potrebna le kratkotrajna antikoagulacijska terapija, pri mehaninih pa trajna c. bioloke zaklopke je potrebno po ve letih zaradi degenerativnih sprememb zamenjati, mahaninih pa ne d. pri obeh vrstah zaklopk lahko pride do hemolize e. bioloka zaklopka daje enake srne tone kot nativna, mehanina pa drugane /ravilna kombinacija je: A. a,b,c . a,c,d

!. b,c,d ". b,c,e #. c,d,e $1&. 36>letno gospo pripeljejo na internistino prvo pomo, ker je prvi v %ivljenju ob hitri hoji po stopnicah priela te%ko dihati, tialo jo je tudi v prsih. 7b tem se ni takoj ustavila, nato se ji je vrtelo v glavi, sesedla se je in je za kratek as izgubila zavest. ;icer je bila do sedaj zdrava, ima le arterijsko hipertenzijo, zaradi esar pa se ne zdravi. 5 #,- je viden sinusni ritem z znaki hipertrofije levega prekata in obremenitve levega preddvora. /ri avskultaciji so nad pljui slini inspiratorni poki bazalno obojestransko, nad srcem pa glasen sistolini um nad celotnim prekordijem s irjenjem v vratne arterije. ,aj je najbolj verjetna diagnoza1 a( stenoza obeh notranjih karotidnih arterij b( simptomatska aortna stenoza c( akutno srno popuanje zaradi rpalne odpovedi levega prekata d( atrijska fibrilacija s tahikardnim odgovorom prekatov e( asimptomatska aortna stenoza $1). ,ako postopamo z bolnikom, pri katerem ugotovimo simptomatino aortno stenozo1 a( uvedemo blokator receptorjev beta in dolgodelujo nitrat, lahko ga odpustimo domov b( bolnik potrebuje ambulantno diagnostiko pod oznako stopnje nujnosti <redno=, nato pa nadaljnje zdravljenje glede na izvide c( potrebuje takojnjo bolninino obravnavo ter ustrezno zdravljenje d( potrebuje takojnjo intubacijo, umetno ventilacijo in zdravljenje na intenzivnem oddelku e( odpeljemo ga direktno v operacijski blok $1+. ,akni pristopi lahko pomembno izboljajo pre%ivetje pri zdravljenju simptomatine aortne stenoze1 . $$$( a( kirurka menjava aortne zaklopke b( perkutana vstavitev umetne aortne zaklopke c( balonska dilatacija aortne zaklopke d( resinhronizacijski srni spodbujevalnik e( zdravljenje z zdravili po naelih srnega popuanja z nekaterimi posebnostmi /ravilna kombinacija odgovorov je: A. a,b . a,b,c !. a,c,d ". b,c,d #. a,b,c,d,e $10. ' velikim tveganjem v nosenosti so povezane:

A. 9uda stenoza aortne zaklopke . Aortna in mitralna insuficienca v fukcijskem razredu J AS9A 88 !. ;rne napake s pljuno arterijsko hipertenzijo @. 5se srne napake z oslabljeno funkcijo levega prekata .iztisni dele% L )6B( ". olnice z mehaninimi umetnimi zaklopkami A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A /ravilni odgovori so: , @ /ravilni odgovori so: , @ /ravilni odgovori so: " /ravilni odgovori so: A, , !, @, "

$12. ,ateri mikroorganizmi so najpogosteji povzroitelji infekcijskega endokarditisa: a. #scherichia coli, /seudomonas aerigunosa, !itrobacter spp. b. 5iridans streptokoki, stafilokoki, enterokoki, bakterije skupine 9A!#, c. ;treptokoki skupine A, ;tafilokok aureus * :N;A, #scherichia coli d. stafilokoki, !andida albicans, Aspergilus fumigatus e. artonella, rucella, !oWiella $13. 'a infekcijski endokarditis je znailno: a. vegetacija nastane pogosteje na mestu, kjer je tlak viji .na prekatni strani mitralne zaklopke, na aortni strani aortne zaklopke( b. zrelo vegetacijo sestavljajo kardiomiociti, fibroblasti, bakterije in vnetne celice c. mo%ganske embolije se pojavljajo pri ve kot $K& bolnikov d. pri nativnih zaklopkah je pogosta obstrukcija zaradi vegetacije e. endokarditis se ka%e z vegetacijami na zaklopki, abscesi v podroju zaklopke in s perforacijo zaklopke $14. ,ateri sta glavni klinini diagnostini merili za infekcijski endokarditis .po shemi "uke(: a. ultrazvoni dokaz prizadetosti endokarda .vegetacija, absces( b. umetna srna zaklopka c. veje arterijske embolije d. pozitivne hemokulture e. 7slerjevi vozlii /ravilna kombinacija je: A. a,b . a,c !. a,d ". b,d #. b,e $$6. 'nailne laboratorijske najdbe pri infekcijskem endokarditisu so: a. levkocitopenija b. EaneZa?eve lezije

c. povian !N/ d. upoasnjena sedimentacija eritrocitov e. mikroskopska hematurija /ravilna kombinacija je: 1. a,c,d $. b,c,e &. b,c,d ). b,d +. c,e $$1. 8nfekcijski enokarditis, ki ga povzroajo streptokoki viridans zdravimo: a. z azitromicinom, + dni peroralno b. s kombinacijo ampksicilinKklavulanska kislina, 1) dni peroralno c. s kombinacijo ampksicilinKklavulanska kislina, 1) dni intravensko d. penicilinom - intravensko v kombinaciji z aminoglikozidom, 1) dni e. penicilinom - intravensko, ) tedneF prvih 1) dni dodatno aminoglikozid $$$. /ri katerih posegih je pri ogro%enih bolnikih potrebna antibiotina profilaksa pred infekcijskim endokarditisom: a. zobozdravstvenih posegih na dlesni b. tonzilektomiji c. drena%i abscesa d. koronarografiji e. biopsiji jeter /ravilna kombinacija je: A. a . a,b,c !. a,b,e ". b,c,e #. c $$&. ,akna je priporoena antibiotina shema za prepreevanje infekcijskega endokarditisa pri rizinih posegih: a. amoksicilin $g peroralno 1h pred posegom b. amoksicilin 1g intravensko &g pred posegom in & ure po posegu c. amoksicilin P klavulanska kislina 1g pred posegom in 1g 1$h po posegu d. azitromicin +66 mg 1 dan pred posegom in $ dni po posegu e. imipenem +66 mg intravensko med posegom $$). ,aj je znailno za revmatino vroino: a. je posledica neposredne okvare srca zaradi toksina, ki ga izloajo betahemolitini streptokoki skupine A b. prizadane le endokard c. za akutno fazo je znailen migratorni poliartritis d. revmatini karditis zdravimo s steroidi

e. revmatini artritis zdravimo z visokimi odmerki acetilsalicilne kisline /ravilna kombinacija je: A. a,b,c . a,d,e !. b,c,d ". b,d,e #. c,d,e $$+. Aajpogosteji povzroitelji infekcijskega endokarditisa so: a. gram>pozitivni koki b. gram>negativni bacili c. glive d. kardiotropni virusi e. intracelularne bakterije $$0. 7bkro%i pravilno trditev, ki velja za infekcijski endokarditis: a. s transtorakalnim ultrazvokom srca lahko s popolno zanesljivostjo izkljuimo infekcijski endokarditis b. kadar je v sklopu infekcijskega endokarditisa prizadeta aorta zaklopka, je potrebna imprejnja kirurka menjava zaklopke c. zdravljenje z antibiotiki je potrebno vsaj ) tedne d. endokarditis ne more povzroiti regurgitacije zaklopke e. streptokokni endokarditis zdravimo z monoterapijo z aminoglikozidi $$2. 8zberite posege, pri katerih je pri ljudeh, ki so %e preboleli endokarditis potrebna antibiotina zaita: a. ienje zobnega kamna b. puljenje zob c. tonzilektomija d. incizija abscesa e. vstavitev centralnega venskega katetra /ravilna kombinacija je: A: a,b : a,b,c,d !: a,b,c,d,e ": b,c,d #: c,d,e $$3. 5egetacije pri infekcijskem endokarditisu se pojavljajo: A. Aa zdravih in e pogosteje na spremenjenih nativnih zaklopkah . Aa umetnih zaklopkah !. ;amo na prej spremenjenih zaklopkah

@. Aa preddvorni strani mitralne zaklopke in na prekatni strani aortne zaklopke ". Aa mestu defekta v srcu, kjer je tlak ni%ji A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , /ravilni odgovori so: ! /ravilni odgovori so: A, , @, " /ravilni odgovori so: , !, @ /ravilni odgovori so: , @, "

$$4. #hokardiografska [major[ merila za infekcijski endokarditis so: A. /redhodna revmatina okvara zaklopk . /redhodno preboleli infekcijski endokarditis !. 7scilirajoa masa na zaklopki @. 7scilirajoa masa na subvalvularnem aparatu zaklopke ". /ojav nove valvularne regurgitacije na nativni ali umetni zaklopki A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , !, @, " /ravilni odgovori so: , !, @, " /ravilni odgovori so: !, @, " /ravilni odgovori so: @, " /ravilni odgovori so: A, , !, @

$&6. Antibiotina zaita proti endokarditisu pred posegi z mo%no bakteriemijo je potrebna: A. /ri vseh bolnikih, ki so kdaj bili operirani na srcu . /ri vseh bolnikih z umetnimi zaklopkami !. /ri vseh bolnikih z aortno inKali mitralno srno napako @. /ri bolnikih po kirurki revaskularizaciji srca ". ;amo pri bolnikih, ki so %e preboleli endokarditis A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: , !, @, " /ravilni odgovori so: A, , @ /ravilni odgovori so: , ! /ravilni odgovori so: A, , @ /ravilni odgovori so: A, , !, @, "

$&1. ,aj A# velja za ishemino srno bolezen1 a. 5 stabilni fazi se tipino pojavlja z boleino v prsih ob naporu b. 8shemija je lahko prisotna brez boleine .nema ishemija( c. 5 srednji generaciji je pogosteja pri mokih kot pri %enskah d. /ogostost ishemine srne bolezni je povsem enaka po celem svetu e. Aestabilna ishemina srna bolezen se tipino pojavlja z boleino v mirovanju $. /ri kateri stopnji koronarne zo%itve se pojavlja ishemija v mirovanju1 a. +6B zo%itev b. 06B zo%itev

c. 26B zo%itev d. 36B ?o%itev e. 46B zo%itev $&$. 'a nestabilno koronarno bolezen velja: A. 8z akutnega koronarnega sindroma z dvigom spojnice ;T se najvekrat razvije srni infarkt . 8z akutnega koronarnega sindroma s spustom spojnice ;T se najvekrat razvije srni infarkt !. 8z srnega infarkta z dvigom spojnice ;T se najvekrat razvije infarkt z zobcem M ". 8z srnega infarkta s spustom spojnice ;T se najvekrat razvije infarkt z zobcem M #. 8nfarkt nastane najprej v subendokardnem delu ishemine srne miice V. 8nfarkt nastane najprej v subepikardnem delu ishemine srne miice /ravilna kombinacija odgovorov: a. A, !, # b. ,!, # c. A, ", # d. A, !, V e. , !, V $&&. ,aj od natetega predstavlja dokonen dokaz, da gre pri bolniku za srni infarkt1 a. poviana vrednost troponina v krvi b. poviana vrednost laktatne dehidrogenaze v krvi c. poviana vrednost kreatin>kinatze v krvi d. poviana vretnost aspartatne transaminaze v krvi e. poviana vrednost mioglobina v krvi $&). ,aj je sindrom Y1 a. Aa kromosom Y vezana srna bolezen b. :ikrovaskularna ishemina srna bolezen brez prizadetih vejih koronarnih arterij c. Aeopredeljena boleina v prsih d. Aevrovegetativna distonija e. Aamiljena boleina v prsih $&+. ,aj je ishemina kardiomiopatija1 a. ,aterakoli oblika ishemine srne bolezni b. ;rna bolezen, ki je posledica prirojenih sprememb na koronarnih arterijah c. ;rna bolezen, zaradi globalno oslabljenega krenja levega prekata na raun brazgotin po srnih infarktih in hibernirane .uspavane( srne miice d. To je sinonim za [stunned[ .otrplo( srno miico, ki je poskledica kratkotrajne ishemije brez nekroze e. 7 ishemini kardiomiopatiji govorimo, e ob srnem infatrktu nastane ishemina mitralna regurgitacija

$&0. ,aj so lastnosti znailne angine pektoris1 A. oleina seva v roke in eljust . oleina seva v hrbet !. oleina je jasno lokalizirana ". olnik ne more opredeliti tonega mesta boleine #. oleina je ostra, spro%i jo premik telesa V. oleina je topa, pekoa, neodvisna od polo%aja telesa -. oleina je konstantna, izjemno huda in se seli iz prsnega koa v trebuh 9. oleina se po jakosti spreminja, se ne seli a. A, ", V, 9 b. , ", V, 9 c. A, !, V, 9 d. A, ", #, 9 e. A, ", V, $&2. ,aj velja za stresno .obremenitveno( ehokardiografijo z visoko dozo dobutamina .$6>)6 mikrogKkgKmin(1 a. dobutamin povea krenje poprej normalno krljive ishemine srne miice b. dobutamin v visokem odmerku zmanja krenje slabo prekrvljenega dela levega prekata, s imer doka%emo koronarno bolezen c. dobutamin v visokem odmerku pri koronarnih zo%itvah spro%i motnje ritma, kar predstavlja pozitiven izvid testa d. ;tresna ehokardiografija z visokim odmerkom dobutamina se ne izvaja e. ;tresna ehokardiografija z dobutaminom ne more prikazati ishemine mittralne regurgitacije $&3. @esa A# vkljuuje zdravljenje bolnikov s kronino stabilno angino pektoris1 a. Aspirin b. statin c. dolgo delujoi nitrat d. blokator receptorjev beta e. spironolakton $&4. ,aj je najpomembneja prednost s citostatiki prevleenih %ilnih opornic .drug> eluting stent( v primerjavi z obiajnimi kovinskimi opornicami1 a. v prevleenem stentu se bolj redko pojavi restenoza b. v prevleenem stentu se redkeje pojavi tromboza c. prevleeni stenti so mehanino bolj vrsti d. prevleeni stenti omogoajo kraje dvotirno antiagregacijsko zdravljenje, zato imajo bolniki manj krvavitev e. prevleeni stenti redkeje povzroajo spazem koronarnne arteriije $)6. ,aj velja za koronarni pretok in porabo kisika v srni miici: . $+6( a. v mirovanju je izraba kisika iz krvi v srni miici majhna, pribli%no &6B

b. c. d. e.

izraba kisika iz krvi v srni miici je praktino nespremenljiva, pribli%no 26B koronarni pretok je konstanten in ni odvisen od obremenitve za koronarne arterije je znailna hipoksina vazokonstrikcija pri pomembni zo%itvi koronarne arterije je najbolj ishemien subepikardni del srne miice

/ravilen odgovor je: 1. a,c $. a,c,d &. b ). b,c,d +. b,e $)1. 'a oceno porabe kisika pri stabilni ishemini bolezni srca uporabljamo t.i. dvojni produkt, ki je zmno%ek: a. sistolinega in diastolinega tlaka b. srne frekvence in srednjega arterijskega tlaka c. srne frekvence in sistolinega krvnega tlaka d. srne frekvence in stopnje dose%ene obremenitve v :#T e. frekvence srca in frekvence dihanja $)$. a. b. c. d. e. olezen <zlomljenega srca= ali morbus takotsubo je posledica: kontuzije srca zastrupitve s kokainom toksinega uinka kateholaminov hude ateroskleroze obsevanja z rentgenskimi %arki

$)&. ,atere oblike ishemine bolezni srca imenujemo s skupnim imenom akutni koronarni sindrom: a. asimptomatina koronarna bolezen b. stabilna angina pektoris c. nestabilna angina pektoris d. srni infarkt brez dviga veznice ;T e. nenadna srna smrt /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c,d,e $. b,c,d &. b,c,d,e ). c,d +. c,d,e $)). ,atera bi bila najbolj smiselna preiskava za izkljuitev ishemine bolezni srca pri bolniku z obasno netipino prsno boleino, ki nima dejavnikov tveganja za koronarno bolezen: a. rentgenogram prsnega koa

b. c. d. e.

doloitev troponina 8 1$>kanalni #,stresna ehokardiografija !T angiografija koronarnih arterij

$)+. 5 kaknem asu po aplikaciji nitroglicerina sublingvalno obiajno popusti napad stabilne angine pektoris: a. takoj b. v &6 s c. $>+ min d. 16 min e. &6 min $)0. ,atere skupine zdravil ne uporabljamo pri zdravljenju stabilne angine pektoris: a. antiagregacijskih zdravil b. antikoagulacijskih c. nitratov d. statinov e. blokatorjev beta receptorjev $)2. /ri katerih bolnikih ima prednost kirurka revaskularizacija srne miice pred perkutano: a. oslabljena sistolina funkcija levega prekata, pomembna stenoza na edini preostali koronarni arteriji .kronina zapora preostalih dveh( b. tri%ilna koronarna bolezen pri bolniku z neoperabilnim karcinomom plju c. normalna sistolina funkcija levega prekata, sladkorna bolezen, tri%ilna koronarna bolezen d. normalna sistolina funkcija levega prekata, dvo%ilna koronarna bolezen e. oslabljena sistolina funkcija levega prekata, eno%ilna koronarna bolezen /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,c &. a,d ). b,c,d +. c,d,e $)3. ,aj velja za akutni koronarni sindrom: a. nastane takrat, ko poasi rastoa aterosklerotina leha dose%e kritino zo%itev koronarne arterije b. za vse oblike je znailna nekroza miokarda c. boleina v prsih nastopi med mirovanjem ali minimalnem telesnem naporu d. pri +6B bolnikov je boleina odsotna e. boleina veinoma popusti v $ min po aplikaciji nitroglicerina $)4. ,aj velja za 1$>kanalni #,- pri sumu na akutni koronarni sindrom .A,;(:

a. z normalnim #,- izkljuimo A,; b. e je prisoten dvig veznice ;T, potem je +6B verjetnost tromboze koronarne arterije c. posneti ga moramo pri vsaki spremembi klinine slike d. horizontalne depresije veznice ;T v prile%nih odvodih napovedujejo subepikardno ishemijo e. spust veznice ;T je dokaz vazospastine angine pektoris $+6. ,atera je pravilna kombinacija trditev za zdravljenje akutnega srnega infarkta z dvigom veznice ;T .;T#:8(: a. pribli%no &6B bolnikov zdravimo s trombolizo b. s perkutano koronarno intervencijo uspeno odpremo J46B akutno zaprtih koronarnih arterij c. v primerjavi s perkutano koronarno intervencijo ./!8( je pre%ivetje bolnikov zdravljenih s trombolizo veje d. pri uporabi trombolize je krvavitev ve kot pri /!8 e. polovico bolnikov zdravimo s kirurko revaskularizacijo .t.i. <b?pass= operacija( 1. $. &. ). +. a,b,d a,c,e b,d b,d,e c,e

$+1. ,ako bi na terenu tria%irali bolnika, ki ima tioo boleino v prsnem kou in taken #,-:

a. izdamo mu napotnico za kardiologa b. v primeru, da boleina v $h po <:7AA= terapiji ne mine, ga odpeljemo v najbli%jo bolninico c. takoj ga voznik reevalec in zdravstveni tehnik odpeljeta v najbli%jo bolninico d. takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo v najbli%jo bolninico

e. takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v $)>urni intervencijski center $+$. ,atera od natetih zdravil potrebuje bolnik na terenu, ki ima tioo boleino v prsnem kou in taken #,-:

a. b. c. d. e.

acetilsalicilno kislino klopidogrel heparin blokator -/88bK888a receptorjev nitroglicerin

/ravilen odgovor je: 1. a $. a,b &. a,c,e ). b,c,d,e +. c, e $+&. ,daj je priporoena koronarografija pri bolniku z akutnim koronarnim sindromom, pri kateremu simptomi po medikamentozni terapiji izzvenijo, so pa vidne ishemine spremembe v #,-, troponin je pozitiven: a. takoj b. v L0h c. v L$)h d. v &6 dneh e. koronarografija ni priporoljiva, saj so simptomi izzveneli $+). ,atero zdravilo ne spada med standardno zdravljenje bolnika z akutnim koronarnim sindromom po odpustu iz bolninice: a. acetilsalicilna kislina

b. c. d. e.

Zarfarin blokator beta adrenerginih receptorjev inhibitor angiotenzinske konvertaze statin

$++. ,ako izvajamo zdravljenje z inducirano hipotermijo pri bolnikih po srnem zastoju: a. bolnikovo glavo oblo%imo z mrzlimi obkladki b. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo &+>&0H! za 0 ur c. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo &$>&)H! za 0 ur d. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo &$>&)H! za $) ur e. bolnika shladimo na centralno telesno temperaturo $3H! za 1$ ur $+0. 'a lajanje boleine pri srnem infarktu najpogosteje uporabljamo: a. acetilsalicilno kislino 166 mg b. acetilsalicilno kislino +66 mg c. paracetamol +66 mg d. morfij 1 mgKkg TT e. morfij 6,1 mgKkg TT $+2. ,akno je pravilno ukrepanje na terenu pri bolniku s sumom na akutni koronarni sindrom: a. e je 1$>kanalni #,- normalen, potem bolninino zdravljenje ni potrebno b. Aspirin damo samo bolnikom z znaki ishemije srne miice v #,c. bolniki z depresijo ;T segmenta v #,- morajo na terenu imprej prejeti trombolitino zdravljenje d. potreben je imprejnji transport do bolninice e. med prevozom v bolninico je potrebno spremstvo zdravnika /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : a,c,d,e !: b,c,d,e ": c,d,e #: d,e $+3. 8zberite najbolj smiselno od ponujenih kombinacijo zdravil, ki naj bi jo bolnik po srnem infarktu prejemal: a. acetilsalicilna kislina, Zarfarin, inhibitor angiotenzinske konvertaze b. acetilsalicilna kislina, blokator kalcijevih kanalov, statin, nitroglicerin c. acetilsalicilna kislina, klopidogrel, inhibitor angiotenzinske konvertaze, blokator receptorjev beta, statin d. acetilsalicilna kislina, klopidogrel, inhibitor protonske rpalke, nitroglicerin e. klopidogrel, Zarfarin, blokator receptorjev beta, digoksin

$+4. +&>letni gospod poie zdravniko pomo zaradi tioe boleine v prsih, ki se je pojavila veraj med hojo v strm klanec. oleina je popustila po nekaj minutah poitka. /odobno se mu je ob hujih naporih zgodilo %e prej, boleina je vedno minila po poitku. /osnamete mu #,-, ki je normalen. Troponin je negativen. ,akna je diagnoza1 a( obremenitvena angina pektoris b( nestabilna angina pektoris c( akutni miokardni infarkt z dvigom ;T spojnice d( akutni miokardni infarkt brez dviga ;T spojnice e( poslabanje kronine obstruktivne pljune bolezni $06. )4>letni gospod poie zdravniko pomo zaradi tioe boleine v prsih, ki se je pojavila pred $ urama v mirovanju in ni popustila do pregleda. /odobne boleine je ob naporih obutil %e prej, vendar je vedno minila po poitku. #,- je normalen, prav tako hitri troponinski test. /o aplikaciji $ vpihov nitroglicerinskega prila pod jezik boleina popusti. ,aj je ta trenutek najbolj pravilna diagnoza1 a( obremenitvena angina pektoris b( nestabilna angina pektoris c( akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ;T d( akutni miokardni infarkt brez dviga ;T veznice e( akutni perikarditis $01. ,akno obravnavo potrebuje bolnik, ki mu v ambulanti ugotovimo akutni koronarni sindrom brez dviga spojnice ;T1 a( e je med pregledom boleina minila, gre lahko domov, prejme napotnico za kardiologa b( e $ uri ga zadr%imo na opazovanju, e nima ponovnih te%av, gre lahko domov, prejme napotnico za kardiologa c( napotimo ga v najbli%jo bolninico, spremstva zdravnika ne potrebuje d( v spremstvu zdravnika ga napotimo v najbli%jo bolninico e( takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v $)>urni intervencijski center $0$. +4>letni gospod poklie zdravniko pomo zaradi hude tioe boleine v prsih, ki se je pojavila pred 1 uro v mirovanju. oleina je nevzdr%na. Tako boleino ima prvi v %ivljenju. 5 #,- vidite dvig spojnice ;T v odvodih 88, 888, a5V, spust spojnice ;T v 51 do 5&. ,aj je ta trenutek najbolj pravilna diagnoza1 a( obremenitvena angina pektoris b( nestabilna angina pektoris c( akutni koronarni sindrom z dvigom veznice ;T d( akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ;T e( akutni perikarditis $0&. ,akno obravnavo potrebuje bolnik, kimmu v ambulanti ugotovimo z akutni koronarni sindrom z dvigom spojnice ;T1 a( lahko gre domov, prejme napotnico za kardiologa b( e $ uri ga zadr%imo na opazovanju, e boleina mine, gre lahko domov, prejme napotnico za kardiologa

c( napotimo ga v najbli%jo bolninico, spremstva zdravnika ne potrebuje d( v spremstvu zdravnika ga napotimo v najbli%jo bolninico e( takoj ga v spremstvu zdravnika odpeljemo direktno v $)>urni intervencijski center $0). 5 ambulanto pride )+>letni gospod s hudo tioo boleino za prsnico s irjenjem v levo roko in eljust, ki traja & ure. /osnamete mu #,-, ki ga vidite na sliki. 9itri troponninski test je pozitiven. ,aj je najbolj pravilna diagnoza1

a( b( c( d( e(

akutni koronarni sindrom z dvigom spojnice ;T akutni koronarni sindrom brez dviga spojnice ;T nestabilna angina pektoris disekcija aorte z zaporo leve koronarne arteriije akutni miokardni infarkt z dvigom spojnice ;T

$0+. ,akno zdravljenje pride v potev na terenu pri bolniku z akutnim koronarnim sindromom z dvigom veznice ;T1 a( bisoprolol + mg, perindopril ) mg, kisik, nitroglicerinsko prilo pod jezik b( terapijo prejme le v primeru, e boleina ne popusti c( morfij 6,1 mgKkg, kisik po potrebi, nitroglicerinsko prilo pod jezik, e je sist. art. tlak nad 46 mm 9g d( morfij 6,1 mgKkg, kisik, nitroglicerinsko prilo pod jezik e je sist. art. tlak nad 46 mm 9g, Aspirin +66 mg, po dogovoru z zdravnikom iz intervencijskega centra lahko e dodatna zdravila e( Aspirin +66 mg. $00. ,atero od natetih nainov nujnega zdravljenja izbolja pre%ivetje pri neprizadetem bolniku z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ;T1 a. morfij b. kisik c. nitroglicerin v prilu d. aspirin e. reperfuzijsko zdravljenje s perkutano koronarno intervencijo /ravilna kombinacija: A: a,b,c,d,e

: b,d,e !: d,e ": a,b,c,d #: a,b,d $02. ,ateri izmed bolnikov potrebuje urgentno koronarografijo1 a( bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ;T, pri katerem boleina po terapiji popusti b( bolnik z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ;T, pri katerem boleina po terapiji popusti, dvig ;T pa vztraja c( bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ;T, pri katerem pride do prekatne fibrilacije d( bolnik z akutnim koronarnim sindromom brez dviga spojnice ;T, ki ima pljuni edem e( bolnik po primarnem srnem zastoju na terenu f( bolnik z akutnim koronarnim sindromom z dvigom spojnice ;T, ki je v kardiogenem oku /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c,d,e b( c,d,e c( b,c,d,e,f d( b,d,e e( a,b,c,d $03. ,atere izmed natetih bolezni se ka%ejo z enako boleino v prsih kot angina pektoris1 a( perikarditis b( nevrovegetativna distonija c( disekcija aorte d( akutni miokardni infarkt e( spazem po%iralnika /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c b( a,c,e c( b,c,e d( d,e e( a,b,c,d $04. ,aj od natetega so pravilni ukrepi pri obravnavi bolnika po prebolelem srnem infarktu po odpustu iz bolninice1 a( vzdr%evanje vrednosti celokupnega holesterola L 0,6 mmolKl b( vzdr%evanje glikiranega hemoglobina L 16B c( vzdr%evanje krvnega tlaka L 1)6K46 mm 9g d( skrb za redno jemanje predpisanih zdravil e( redna zmerna telesna aktivnost /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c b( a,b,c,d,e c( b,c,e

d( d,e e( c,d,e $26. ,akni so lahko opozorilni znaki pri bolniku tik pred nenadno srno smrtjo1 a( najvekrat jih ni b( kratka sapa c( omotica d( palpitacije e( nelagoden obutek v prsih /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a b( a,b,c c( b,c,d,e d( c,e e( a,b,c,d,e $21. /rimarni zastoj srca pomeni: a( srni zastoj v bolninici b( srni zastoj na terenu c( vzrok zastoja je v samem srcu d( zastoj srca je posledica drugih vzrokov .npr. pljuna embolija, izkrvavitev, tenzijski pnevmotoraks( e( zastoj srca, katerega vzrok je prekatna fibrilacija $2$. ,aj velja za srne zastoje1 a( sekundarnih srnih zastojev je ve kot primarnih b( do primarnega srnega zastoja pride najpogosteje pri bolnikih s strukturno boleznijo srca c( primarni srni zastoj pri bolnikih brez strukturne bolezni srca ni mogo d( najpogosteja ritma pri sekundarnem srnem zastoju sta prekatna tahikardija brez pulza in prekatna fibrilacija e( najpogosteji ritem pri primarnem srnem zastoju je asistolija $2&. ,ako lahko izgleda bolnik, ki je ravnokar pred vami do%ivel srni zastoj1 a( agonalno diha b( ima generalizirane tonino>klonine kre .kot pri epileptinem napadu( c( le%i neodziven, ne diha, nima pulza d( odgovarja na klic, vendar le z enostavnimi besedami e( te%ko diha, vendar je pri zavesti /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c b( a,c c( d,e d( b,d,e e( c $2). ; katerimi ukrepi zanemo pomagati bolniku, ki je pred nami izven bolninice do%ivel srni zastoj1 a( preverimo zavest, dihanje, lahko kratkotrajno tipamo pulz

b( c( d( e(

imprej obvestimo urgentno slu%bo takoj prinemo s temeljnimi postopki o%ivljanja nekoga poljemo po najbli%ji polavtomatski defibrilator, e je na voljo najpomembneje je, da bolnika predihavamo

/ravilna kombinacija kombinacija odgovorov je: a( a,c b( a,b,c,d c( a,c,e d( c,d e( c,d,e $2+. ,aj velja za prognozo bolnikov po srnem zastoju1 a( z zdravljenjem z blago inducirano hipotermijo izboljamo nevroloki izid b( bolnik, ki je srni zastoj do%ivel pred priami, ki so takoj priele s pravilnim o%ivljanjem, dostopni as urgentne slu%be je bil kratek, prvi ritem na monitorju prekatna fibrilacija, po defibrilaciji pa so takoj dosegli hemodinamsko uinkovit ritem, ima najverjetneje dobro prognozo c( stopnje nevroloke okvare so lahko od normalnega stanja do mo%ganske smrti d( za izid po srnem zastoju je pomembna samo okvara mo%ganov e( celokupno pre%ivetje bolnikov, sprejetih v bolninico po srnem zastoju izven bolninice znaa $+B e so zdravljeni s hipotermijo in perkutano koronarno intervencijo /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,c,e b( b,c,d c( a,b,c d( d,e e( c,d,e $20. ,aj velja za sekundarno prepreevanje nenadne srne smrti v praksi1 a( Avtomatini defibrilator .8!"( vsadimo vsem bolnikom po srnem zastoju b( vse bolnike po srnem zastoju zdravimo z antiaritminimi zdravili c( pri bolniku z razreenim vzrokom za primarni srni zastoj vsaditev 8!" ni potrebna d( 8!" vsadimo tudi vsem bolnikom, ki imajo poveano tveganje za srni zastoj, preden so le>tega tudi do%iveli e( bolniki po srnem zastoju zaradi ishemine bolezni srca potrebujejo le agresivno zdravljenje hiperlipidemije $22. @esa A# upotevamo poleg poleg stopnje hipertenzije pri oceni srno%ilne ogro%enosti bolnika s povianim krvnim tlakom1 a. starost b. kajenje c. dislipidemija d. koncentracija glukoze v krvi na tee na tee, sladkorna bolezen e. zdravljenje s kalcijevimi antagonisti

$23. ,aj velja za meritev krvnega tlaka1 a. za diagnozo hipertenzije potrebujemo $>& preglede s po $ meritvami tlaka b. tlak izmerjen v ambulanti je praviloma ni%ji kot e ga bolnik izmeri doma c. pri debeli roki moramo uporabiti o%jo maneto, sicer izmerimo previsoko vrednost tlaka d. e se tlak na levi roki razlikuje od tlaka na desni, potem upotevate ni%jo izmerjeno vrednost e. pri meritvah tlaka doma je meja za hipertenzijo 1++K4+ mm 9g $24. ,olikna je mejna arbitrarna vrednost krvnega tlaka nad katero govorimo o arterijski hipertenziji: a. 1$6K36 mm9g b. 1&6K3+ mm9g c. 1)6K46 mm9g d. 106K166 mm9g e. J136K166 mm9g $36. ,aj velja za arterijsko hipertenzijo: a. prevalenca v odrasli populaciji je 16>$6B b. prevalenca v odrasli populaciji je )6>+6B c. dele% bolnikov s sekundarno arterijsko hipertenzijo je &6B d. je dejavnik tveganja za odpoved ledvic e. povian je periferni %ilni upor /ravilna kombinacija je: 1. a,c,d $. a,d,e &. b,c,d ). b,d,e +. c,d,e $31. ; katerimi metodami iemo subklinino okvaro organov pri bolniku z arterijsko hipertenzijo: a. doloanjem debeline intime>medije v skupni karotidni arteriji b. doloitvijo hitrosti pulznega vala c. doloitvijo mikroalbuminurije d. biopsijo ledvice e. ehokardiografijo /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c,d,e $. a,b,c,e &. b,c,d ). b,c,d,e +. d,e

$3$. 8zberi pravilno trditev v zvezi z zdravljenjem arterijske hipertenzije: a. najpogosteje uporabljena zdravila so tiazidni diuretiki b. zaviralci angiotenzina 88 imajo pogoste stranske uinke, zato jih moramo pogosto zamenjati z drugimi zdravili c. pri bolnikih z metabolnim sindromom je najustrezneja kombinacija atenolol P tiazidni diuretik d. med kalcijevimi antagonisti je priporoljiva uporaba nedihidropiridinskih e. pri bolnikih s hipertenzijo 888. stopnje praviloma %e na zaetku prinemo zdraviti s kombinacijo dveh zdravil $3&. 8zberi pravino trditev v zvezi z zdravljenjem arterijske hipertenzije: a. pri izolirani sistolini hipertenziji pri starejih je priporoljiv antagonist kalcijevih kanalov b. tiazidni diuretiki se uporabljajo pogosteje pri bolnikih s kreatininom nad $66 XmolKU c. pri mikroalbuminuriji so zaviralci angiotenzinske konvertaze kontraindicirani d. pri zaetni ledvini okvari je kombinacija A!# in blokatorjev AT 88 kontraindicirana e. pri nosenicah je zdravilo prvega izbora blokator beta receptorjev $3). !ilj zdravljenja maligne arterijske hipertenzije je: a. imprejnja normalizacija krvnega tlaka b. zni%anje sistolinega tlaka pod 106 mm9g v 0 urah c. zni%anje diastolinega tlaka pod 166 mm9g v 1$ urah d. zni%ati srednji arterijski tlak za $+B v $)>)3h e. zni%anje sistolinega krvnega tlaka pod 1)6 mm9g v enem tednu $3+. 5 vao ambulanto, ki je v &. nadstropju zdravstvenega doma, prihiti vidno razburjena mlada %enska po nov recept za kontracepcijske tablete, ki se ji zelo mudi, saj mora ez $ uri ujeti letalo. ;estra ji pred vstopom v vao ambulanto izmeri krvni tlak, ki je 10+K4+ mm 9g. ,ako bi gospo obravnavali1 a( takoj ji moramo ukiniti kontracepcijske tablete, ki lahko zviujejo krvni tlak b( uvedemo ji A!# inhibitor v nizkem odmerku, naroimo jo na kontrolo ez & mesece c( uvedemo ji blokator receptorjev beta, naroimo jo na kontrolo ez 1 mesec d( verjetno je povian krvni tlak posledica razburjenosti in fizine aktivnosti, opozorimo jo na vijo vrednost, priporoamo meritve krvnega tlaka doma, ob ponovnem obisku ez & mesece ji bomo ponovno pomerili krvni tlak e( napotimo jo na internistino prvo pomo $30. ,atere preiskave bi opravili pri +&>letnem gospodu z dru%insko anamnezo arterijske hipertenzije, ki ste mu na novo ugotovili arterijsko hipertenzijo povpreni krvni tlak pa ima okrog 10+K4+1

a( krvni sladkor na tee, elektrolite z duinimi retenti ter oceno glomerulne filtracije b( hemogram, lipidogram .celokupni , 9"U in U"U holesterol, trigliceride( c( angiografijo ledvinih arterij d( pregled urina e( elektrokardiogram /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c,d,e b( a,e c( a,b,d,e d( b,d,e e( d,e $32. 5 vao ambulanto pride $)>letni moki, ki mu ugotovite arterijsko hipertenzijo. -ospod pove, da si tudi doma vekrat izmeri krvni tlak, ki je povian, vrednosti so okrog 136K1$6 mm 9g, sicer pa se dobro pouti. ,ako bi postopali pri gospodu1 a( takoj bi uvedli dvotirno antihipertenzivno terapijo, naroimo ga na kontrolo ez 1 mesec b( odvzeli bi vse rutinske preiskave, naroili bi ga na kontrolo ez 1 mesec c( odvzeli bi vse rutinske preiskave, takoj bi prieli tudi z diagnostiko za izkljuevanje sekundarne arterijske hipertenzije, prieli bi takoj z dvotirnim zdravljenjem d( razlo%ili bi mu nefarmakoloke ukrepe za zni%anje arterijskega tlaka, naroili bi ga na kontrolo ez 1 mesec e( takoj potrebuje hospitalizacijo, napotimo ga na internistino prvo pomo najbli%je bolninice $33. ,ateri so mo%ni vzroki za sekundarno arterijsko hipertenzijo1 a( renoparenhimske in renovaskularne bolezni b( obstruktivna motnja spanja c( zdravila d( bolezni %lez z notranjim izloanjem .feokromocitom, primarni hiperaldosteronizem, feokromocitom, tirotoksikoza( e( aortna insuficienca in koarktacija aorte /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,d b( a,c,d c( a,b,c,d d( a,b,c,d,e e( c,d,e $34. ,ako bi zdravili 03>letno gospo, ki ste ji ugotovili arterijsko hipertenzijo s krvnim tlakom 10+K16+ mm 9g, ki ima tudi sladkorno bolezen in hiperlipidemijo ter kadi1 a( razlo%ili bi ji nefarmakoloke ukrepe za zni%anje arterijskega tlaka, naroili bi jo na kontrolo ez 1 mesec b( gospa ne potrebuje zdravljenja, naroimo jo na kontrolo ez 1 leto c( odvzeli bi vse rutinske preiskave, naroili bi jo na kontrolo ez 1 mesec d( odvzeli bi vse rutinske preiskave, razlo%ili bi ji nefarmakoloke ukrepe za zni%anje arterijskega tlaka in takoj uvedli zdravila e( takoj potrebuje specialistino internistino obravnavo

1). Aa internistino prvo pomo pride +3>letna %enska, ki je mono vznemirjena, zmedena, to%i za glavobolom, dvakrat je bruhala. 8zmerite ji krvni tlak $++K1&6 mm 9g. ,ako bi postopali1 a( predpiete ji ampulo diazepama intravensko, poljete jo v opazovalnico in naroite sestram, naj ji ez pol ure e enkrat izmerijo krvni tlak b( takoj se dogovorite za raunalniko tomografijo glave in prinete z zni%evanjem krvnega tlaka c( zanesljivo gre za mo%gansko kap, napotite jo k nevrologu d( odvzamete rutinske laboratorijske preiskave, ji uvedete dvotirno antihipertenzivno terapijo in jo napotite domov e( dokler ni komatozna, terapije ne potrebuje $46. ,aj vkljuujejo ukrepi za zmanjevanje srno%ilnega tveganja pri hipertonikih v zvezi s spremembo %ivljenjskega sloga1 A. prenehanje kajenja . zmanjanje nenasienih maob v hrani !. redna telesna aktivnost ". zmanjanje ezmernega u%ivanja alkohola #. prenehanje vsakrnega u%ivanja alkohola V. zmanjanje vnosa soli /ravilna kombinacija: a. A, ,! b. , !, " c. A, , !, # d. A, , !, ", V e. $41. Aajpogosteji vzrok miokarditisa pri nas je: a. oku%ba s ;treptokoki skupine A b. virusna oku%ba c. borelioza d. sistemski lupus eritematozus e. zdravljenje z antraciklini $4$. Aajpogosteji vzrok miokarditisa je: a. oku%ba s /arvo 14, !oWackie ali #chovirusom b. oku%ba z :?coplasma pneumoniae c. oku%ba z orelio burgdorferi d. sistemski lupus eritematozus e. zdravljenje z antraciklinskimi citostatiki $4&. 8zberi pravilno trditev, ki velja za miokarditis: a. biopsija miokarda je indicirana pri vseh bolnikih, pri katerih sumimo na miokarditis b. biopsija je visoko obutljiva metoda za dokaz miokarditisa .obutljivost J4+B(

c. digoksin ugodno vpliva na pre%ivetje d. ker so virusi pogost povzroitelj miokarditisa, vse bolnike rutinsko zdravimo z virostatiki e. kljub zdravljenju z imunosupresivi ima ve kot +6B bolnikov z gigantocelinim miokarditisom hudo srno popuanje $4). $3>letni moki pride v ambulanto internistine prve pomoi, ker ga %e $ dni boli v prsnem kou. /red ) dnevi je zbolel s poviano telesno temperaturo &3H!, suho pokaljuje. oleine ne more povsem opredeliti, malo ga zbada, tudi tii. Takih bolein ni imel e nikoli, normalno zmore vse fizine napore. /osnamete mu spodnji #,-. Uaboratorijski izvidi so normalni razen levkocitoze, povianega !N/ in malo zvianega troponina. ,aj od natetega je najverjetneja diagnoza1

a( b( c( d( e(

akutni miokardni infarkt sprednje in stranske stene akutni mioperikarditis akutni apendicitis dilatacijska kardiomiopatija pljunica

$4+. ,ako bi postopali pri bolniku z akutnim mioperikarditisom1 a( potrebno ga je hospitalizirati na kardioloki oddelek z $)>urnim nadzorom srnega ritma ter opraviti nadaljnje preiskave b( potrebno ga je hospitalizirati na kardioloki oddelek, nadzora srnega ritma ne potrebuje c( e po 1$>urnem opazovanju na urgenci nima te%av, ga lahko z navodili odpustimo domov d( e po $)>urnem opazovanju na urgenci nima te%av, ga lahko z navodili odpustimo domov e( potreben je le poitek, im prej naj gre domov $40. ,aj vse lahko pride lahko v potev pri zdravljenju akutnega miokarditisa1 a( poitek

b( c( d( e(

antibiotiki, protivirusna zdravila mehanina podpora krvnemu obtoku presaditev srca digoksin

/ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b,c b( a,b,c,e c( a,b,c,d d( b,e e( b,c,e $42. ,ateri miokarditis zdravimo s kombinacijo ciklosporina in glukokortikoida1 a. gigantocelini miokarditis b. vsak virusni miokarditis c. samo fulminantni virusni miokarditis d. bolnike s kroninim miokarditison in dilatacijsko miokardiopatijo e. bolnike s toksinim miokarditison po zdravljenju s cikolofosfamidom $43. ,aj je kardiomiopatija1 a. primarna bolezen srne miice, povezane s spremenjenim delovanjem srca, ki ni posledica bolezenskih sprememb drugih srnih struktur b. katerakoli bolezen srne miice c. katerakoli bolezen srne miice, ki ni posledica ishemine srne bolezni d. podedovana bolezen srne miice e. vse strukturne bolezni srne miice $44. 'a dilatacijsko kardiomiopatijo je znailno : A. /ojavlja se lahko dru%insko . ,a%e se z znaki srnega popuanja !. Aajpogosteji zaplet so trombembolije in aritmije @. Aa ehokardiografiji so poveane vse tiri srne votline z oslabljeno funkcijo obeh prekatov ". ;tene obeh prekatov so zadebeljene zaradi edema A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , !, @, " /ravilni odgovori so: A, , !, @ /ravilni odgovori so: , @, " /ravilni odgovori so: , @ /ravilni odgovori so: A, , @, "

&66. 'a hipertrofino kardiomiopatijo je znailno: A. /onavadi se pojavlja dru%insko . 5 iztonem traktu levega prekata pogosto najdemo obstrukcijo !. 9ipertrofija je simetrina @. 5 zgodnjem poteku je motena predvsem diastolina funkcija

". 'nailna je poveana votlina levega prekata A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: A, ! /ravilni odgovori so: @, " /ravilni odgovori so: A, , @ /ravilni odgovori so: A, , @, "

&61. -lavna patofizioloka motnja pri restriktivni kardiomiopatiji je: A. :otena diastolina funkcija prekatov . :oteno krenje prekatov !. /erikardna konstrikcija ". 'adebeljene stene obeh prekatov #. Vunkcionalna trikuspidalna in mitralna insuficienca &6$. Aritmogena kardiomiopatija desnega prekata je: A. /osledica nadomeanja miokarda desnega prekata z maobnim in vezivnim tkivom . /osledica prekomernega u%ivanja alkohola !. ;e pojavi le pri bolnikih s prekomerno telesno te%o @. Ee posledica primarne pljune hipertenzije ". /ovezana je z dolgo dobo MT &6&. ,aj je znailno za primarno hipertrofino kardiomiopatijo: a. je posledica dolgoletne nezdravljene arterijske hipertenzije b. je avtosomno dominantna bolezen c. hipertrofija levega prekata je ponavadi simetrina d. sistolina obstrukcija na nivoju iztonega trakta levega prekata je pogosta e. sistolina funkcija levega prekata je veinoma oslabljena 7bkro%i pravilno kombinacijo: A: a,c : a,d,e !: b,c,e ": b,d #: c,d,e &6). 'a dilatacijsko kardiomiopatijo je znailno: a. srne votline so poveane, sistolina funkcija prekatov je normalna b. srne votline so poveane, sistolina funkcija prekatov je oslabljena c. tromb v srcu je izjemno redek pri dilatacijski kardiomiopatiji d. pogost je pojav atrijske fibrilacije e. petletno pre%ivetje je 46B /ravilna kombinacija je: 1. a,c,d

$. &. ). +.

a,d,e b,c,e b,c,d c,d,e

&6+. ,aj od natetega je vidno na ehokardiogramu1

a. b. c. d. e.

normalen levi prekat dilatacijsko kardiomiopatijo hipertrofino kardiomiopatijo tromb v levem prekatu obse%en perikardni izliv

&60. 8zberi pravilno trditev za primarno hipertrofino kardiomiopatijo: a. je posledica dolgotrajne arterijske hipertenzije b. je dedna bolezen, ki se deduje avtosomno dominantno c. znailna je simetrina hipertrofija vseh sten levega prekata d. masa prekata je normalna, zato tveganje za motnje srnega ritma ni poveano e. elektrokardiogram je veinoma normalen &62. olnik z napredovalim srnim popuanjem ima mono zadebeljeno steno levega prekata, ki se skoraj normalno kri, perikardnega izviva ni. 5 elektrokardiogramu so kompleksi MN; v vseh odvodih L + mm. ,atera od diagnoz je najbolj verjetna1 a. Nestriktivna kardiomiopatija zaradi amiloidoze srca b. /rimarna hipertrofina kardiomiopatija c. 9ipertonino srce d. Atletsko srce e. 9uda aortna stenoza &63. Aa internistino prvo pomo %e tretji pride )3>letni gospod, ki ima postopno napredujoe te%ave s te%kim dihanjem ob naporu. /ove, da se je sprva zadihal ob hoji na ljubljanski grad, sedaj pa mu dela te%ave %e hoja v prvo nadstropje. 7b predhodnih pregledih so ugotavljali normalen #,- in laboratorijske izvide, na

rentgenski sliki prsnega koa v pljunem parenhimu ni bilo posebnosti, zato so menili, da gre za astmo. ,ljub inhalacijam se stanje ni izboljalo. /onovite laboratorijske izvide in #,-, ki so normalni. Aa rentgenski sliki od zadnjega pregleda vidite poveano srno senco. Aa voljo imate ultrazvoni aparat, s katerim ob pregledu srca ugotavljate poveane vse tiri srne votline ter zelo oslabljeno krenje levega prekata. Aajverjetneja diagnoza je: a( subakutni miokardni infarkt sprednje stene b( kronina obstruktivna pljuna bolezen c( akutni miokarditis d( dilatacijska kardiomiopatija e( hipertrofina kardiomiopatija &64. Aa zdravnikem pregledu pred nastopom nove zaposlitve so $)>letnemu tekau na dolge proge, ki je tudi v slovenski olimpijski reprezentanci, ob snemanju #,ugotovili sinusno bradikardijo s fr. +6Kmin, A5 blok 8. stopnje in #,- znake za hipertrofijo levega prekata. -ospod sicer nima nobenih te%av. ,ako boste ukrepali1 a( gre za hipertrofino kardiomiopatijo, takoj ga boste napotili na internistino prvo pomo b( gre za portno srce s patolokimi najdbami v #,-, takoj ga boste napotili na internistino prvo pomo c( gre za portno srce z priakovanimi spremembami v #,-, nadaljnje obravnave ne potrebuje d( Dportno srce je manj verjetno, saj se pri tekaih ne pojavlja. Takoj potrebuje nadaljnjo obravnavo. e( Takoj mora prenehati s portnimi aktivnostmi. &16. 'nailnosti srnih tumorjev so: a. b. c. d. e. primarni tumorji so pogosteji od sekundarnih tri etrtine primarnih tumorjev je malignih sistemske embolije so redek zaplet srnih tumorjev pri odraslih so najpogosteji primarni srni tumorji atrijski miksomi kirurko zdravljenje pri simptomatskih benignih tumorjih ni nujna

&11. ,aj velja za tumorje srca: a. primarni tumorji so $W pogosteji od sekundarnih b. sistemske embolije so tipien zaplet primarnih tumorjev c. pri odraslih je od primarnih tumorjev najpogosteji rabdomiosarkom d. najpogosteje zaseva v srce malignom prostate e. ve tumorjev je v prekatih &1$. 'nailnosti perikarditisa so: a. boleina je ponavadi ostra in je odvisna od polo%aja telesa b. tipino perikardialno trenje ima trifazni um c. denivelacije veznice ;T v #,d. konveksne elevacije veznice ;T s kontralateralnimi denivelacijami v #,-

e. 36B je idiopatinih /ravilna kombinacija je: 1. a,b,c $. a,b,e &. a,d,e ). b,c +. b,d,e &1&. ,atera bolezen ni vzrok za perikarditis: a. oku%ba z virusom coWackie b. tuberkuloza c. sistemski lupus eritematozus d. uremija e. hipertiroza &1). Akutni idiopatini perikarditis zdravimo z: a. antibiotiki b. virostatiki c. nesteroidnimi antirevmatiki d. glukokortikoidi e. ciklosporinom &1+. T.i. eckova triada, ki je znailna pri tamponadi srca pomeni: . &64( a. arterijska hipertenzija, bradikardija, midriaza b. hipotenzija, zni%anje centralnega venskega pritiska, glasen prvi srni ton c. hipotenzija, zvianje !5/, tihi srni toni d. paradoksni pulz, napete vratne vene, 888. srni ton e. tahikardija, potenje, polne vratne vene &10. 5zroki perikarditisa so lahko: a. topa pokodba prsnega koa b. uremija c. miokardni infarkt d. tuberkuloza e. hipertiroza /ravilna kombinacija je: A: a,b,d : a,b,c,d !: a,b,c,d,e ": b,c,d #: b,d

&12. Aa internistino prvo pomo pripeljejo $4>letnega gospoda, ki je bil do tega dne hospitaliziran v manji bolninici. Tam se je zdravil zaradi zapletene pljunice. Tekom hospitalizacije so ugotavljali poveano srno senco, slabe so bili slini srni toni. 'aradi suma na perikarditis so ga napotili za sprejem na kardioloki oddelek. Aa internistini prvi pomoi je kot vedno gnea, zato nekaj asa aka v opazovalnici. ;estre opozorijo, da je gospod vse bolj tahikarden, fr. srca je sedaj %e 1)6Kmin, ob tem je krvni tlak 166K06 mm 9g. 5i ste edini, ki poznate osnove ehokardiografije. Aa sliki vidite tole. "iagnoza je:

a( b( c( d(

e vedno ima le obse%no pljunico verjetno gre za perikarditis z manjim perikardnim izlivom gre za perikarditis s perikardnim izlivom, ki pa hemodinamsko ni pomemben gre za perikarditis z obse%nim perikardnim izlivom, ki je verjetno hemodinamsko pomemben e( znakov za perikarditis ni videti &13. ,ako bi postopali z bolnikom, ki ima obse%en perikardni izliv nepojasnjene etiologije s klininimi in ehokardiografskimi znaki za tamponado srca1 a( dobi hitro infuzijo tekoine in antibiotik, ker je veina perikarditisov posledica oku%be b( 1$ ur ga opazujemo na internistini prvi pomoi, e ne bo imel te%av, ga sprejmemo v nenadzorovano sobo kardiolokega oddelka c( takoj apliciramo diuretik, da im prej odpravimo perikardni izliv d( potreben je sprejem na kardioloki oddelek zaradi nadzora srnega ritma e( takoj damo hitro infuzijo tekoine, potrebna je takojnja perikardiocenteza in drena%a izliva

&14. ; katero diagnostino metodo najbolje doka%emo konstrikcijski perikarditis1 a. pregledna rentgenska slika prsnih organov b. ultrazvona preiskava srca c. elektrokardiogram d. raunalnika tomografija prsnega koa s kontrastom e. magnetno resonanna tomografija &$6. ; katero diagnostino metodo najbolj zanesljivo dokazujemo tuberkulozni perikarditis1 a. z biopsijo perikarda s histoloko in mikrobioloko analizo vzorca b. z ultrazvono preiskavo srca c. z magnetno resonanno tomografijo d. z biokemino analizo perikardnega izliva e. z mikrobioloko analizo perikardnega izliva &$6. 7bkro%i pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za anevrizmo aorte: . &64,&16( a. najpogosteja je anevrizma acendentne torakalne aorte b. prevalenca anevrizme abdominalne aorte pri starejih od +6 let je L1B c. anevrizma prsne aorte, ki je posledica deceleracijske pokodbe prsnega koa, je ponavadi psevdoanevrizma d. blokatorji beta dokazano zmanjujejo hitrost naraanja premera anevrizme e. pri irini ) cm anevrizme abdominalne aorte je indicirana operacija /ravilna kombinacija je: A: a,b,e : a,c !: b,d ": c,d #: a,e &$1. ,aj velja za disekcijo aorte1 a. pri disekciji aorte tipa lahko pride do tamponade srca b. pri disekciji aorte tipa A lahko pride do ishemije revesja c. disekcijo aorte tipa A doka%emo z rentgensko sliko prsnega koa d. za ni%anje krvnega tlaka pri disekciji aorte so najbolj primerni dolgodelujoi blokatorji kalcijevih kanalov e. pri vseh disekcijah aorte tipa je potrebna nujna operacija &$$. "efinicija anevrizme aorte je: a. vsaka raziritev aorte nad & cm b. raziritev aorte nad + cm c. raziritev premera za $6B normalne vrednosti d. raziritev za 1,+>krat od normalnega premera v istem segmentu e. raziritev za $>krat od normalnega premera v istem segmentu

&$&. Aajpogosteje se anevrizma aorte pojavi v: a. bulbusu aorte b. ascendentnem delu torakalne aorte c. arkusu d. descendentnem delu torakalne aorte e. infrarenalnem delu abdominalne aorte &$). /ri nakljuno najdeni anevrizmi trebune aorte premera 0,+ cm je indicirano: a. !T angiografija $W letno, zdravljenje v primeru porasta premera za ve kot $6B b. antikoagulacijska terapija za prepreevanje embolij in ultrazvono spremljanje c. terapija z blokatorji beta receptorjev in statini ter ultrazvono spremljanje d. operacija v roku 1 leta e. takojnja elektivna operacija ali vstavitev stent>grafta &$+. /ri kateri dedni bolezni je pogosta pojavnost anevrizme ascendentne aorte: a. sferocitozi b. Vabr?jevi bolezni c. -aucherjevi bolezni d. Aevrofibromatozi e. :arfanovem sindromu &$0. ,atere preiskava lahko uporabimo za dokonen dokaz ali izkljuitev disekcije aorte: a. transtorakalna ehokardiografija b. katetrska aortografija c. !T aortografija d. :N aortografija e. rentgenogram prsnih organov f. scintigrafija aorte /ravilna kombinacija odgovorov: a: a,b,c,d b: b,c,d c: b,c,f d: b,c,d,e e: d,e,f &$2. ,daj je indicirano takojnje kirurko zdravljenje disekcije aorte: a. pri disekciji tipa A b. pri disekciji, ki zajema arkus aorte c. pri disekciji tipa d. pri disekciji tipa ! e. pri disekciji tipa , ki zapira lumen zgornje mezenterialne arterije

/ravilen odgovor je: 1. a $. a,b &. a,b,c,d,e ). a,e +. d,e &$3. ,aj vkljuuje akutni aortni sindrom1 A. /oena anevrizma aorte : "isekcija aorte !: hematom v steni aorte ": pokodba aorte #: penetrantna razjeda aorte V: ateroembolina bolezen aorte /ravilna kombinacija je: a: a,b,c,d b: a,b,c,d,e c: b,c,d,e,f d: e,f e: d &$4. olnika z boleino v trebuhu smo poslali iz urgentne ambulante na ultrazvono preiskavo trebuha. ' ultrazvokom ugotovijo, da ima bolnik 0 cm veliko anevrizmo trebune aorte, ki se zane pod ledvinimi arterijami. 7koli anevrizme je viden hematom. oleina je med preiskavo skoraj ponehala. ,ateri med opisanimi pristopi bi bil pravilen1 a. olnika napotimo domov, potrebno je strogo mirovanje $ tedna. b. olnika naroimo na pregled k %ilnemu kirurgu. c. olnika sprejmemo na kardioloki oddelek za opazovanje in dokonno diagnostiko. d. /okliemo %ilnega kirurga in se dogovorimo za takojnjo operacijo. e. "ogovorimo se z radiologom za vstavitev pokrite %ilne opornice v anevrizmo naslednji dan. &&6. ,ateri je najpomembneji patogenetini dejavnik tveganja za nastanek anevrizme aorte1 a( prirojene motnje v tvorbi vezivnega tkiva b( vnetja aorte c( pokodba aorte d( ateroskleroza e( povian sistolini krvni tlak &&1. Aa internistino prvo pomo pripeljejo 0+>let staro %ensko, ki jo zadnjo uro hudo boli v spodnjem delu trebuha. Neevalci na terenu so ji izmerili pulz 1&$Kmin ter krvni tlak 36K++ mm 9g. -ospa izgleda bleda, prizadeta, samo stoka. 9itro jo pregledate

in ugotovite napet trebuh ter zatipate pulzirajoo rezistenco malo nad popkom. 5mes sestre odvzamejo kri za hitre preiskave, hemoglobin je 162 gKU. ,atero od natetih nujnih stanj je najbolj verjetno1 a( akutni apendicitis b( krvavitev iz spodnjega dela prebavil c( ektopina nosenost d( ruptura anevrizme trebune aorte e( akutna ishemija leve noge &&$. ,ako boste najbolj varno in smotrno postopali pri bolniku, pri katerem glede na anamnezo in telesni pregled sumite na poeno anevrizmo trebune aorte1 a( takoj opravite ultrazvoni pregled abdomna, e je ta pozitiven pokliete kirurga da se dogovorite glede operacije ali urgentne vstavitve stenta v aorto b( naroite kontrolo hemograma, bolnika opazujete v ambulanti, glede na izvide se odloate o ultrazvoni poreiskavi trebuha c( takoj opravite ultrazvoni pregled abdomna, e je ta pozitiven se dogovorite za raunalniko tomografsko angiografijo aorte, nato kliete kirurga da se dogovorite glede operacije d( bolnika napotite za sprejem na kardioloki oddelek e( naroite laboratorijske preiskave, bolnika napotite domov in naslednji dan naroite na kontrolo 1). ,ako bi najbolj uinkovito zdravili bolnico, ki ima poeno anevrizmo trebune aorte1 a( najprej bi nadomestili izgubljeno kri, ko bi dosegli normalen tlak in diurezo bi bolnico operirali b( poskusili bi takoj s katetrsko vstavitvijo znotraj%ilne opornice, sicer pa bi jo operirali c( krvavitev iz anevrizme bi ustavili z embolizacijo anevrizme d( krvavitev bi ustaviili z ultrazvono vodenim tianjem anevrizme e( nadomeali bi krvne pripravke, krvavitev bi se slej ko prej sama zaustavila &&&. 5 vao ambulanto svojci pripeljejo 2$>letnega gospoda, ki je ob prihodu preko vrat vae ambulante kolabiral. ;vojci povedo, da ga je pred )+ minutami hudo zabolelo v prsih, boleina je bila neznosna, trgajoa. 8zmerite mu krvni tlak, ki je 06K&+ mm 9g. Takoj mu nastavite infuzijo in opravite pregled. Uevo dihanja sploh ne sliite. Aa voljo imate ultrazvok, ki poka%e ehogeno tekoino v levem plevralnem prostoru. ,aj je najverjetneja diagnoza1 a( ruptura po%iralnika b( tenzijski pnevmotoraks c( ruptura anevrizme trebune aorte d( levostranska pljunica s parapnevmoninim izlivom e( ruptura anevrizme prsne aorte &&). Aa internistino prvo pomo pripeljejo 0$>letnega gospoda, ki ga je pred 1 uro prielo naenkrat neznosno boleti v prsnem kou. oleina se je selila navzdol v epigastrij, bila je trgajoa. 7d prihoda na urgenco dalje ga boli e leva noga, ki je tudi mravljinasta. -ospod je hipotenziven in tahikarden. 7b klininem pregledu

ugotovite tihe srne tone, protomezodiastolini um nad aortno zaklopko in odsotnost pulzov levo ingvinalno. ,aj je najverjetnea diagnoza1 a( ruptura anevrizme trebune aorte b( trombembolija v levo femoralno arterijo c( disekcija aorte tip A d( disekcija aorte tip e( akutni gastritis &&+. ,ako zdravimo bolnika z disekcijo aorte tip A1 a( ni%amo arterijski tlak z infuziijo inhibitorja A!# do tarne vrednosti 46K+6 mm 9g, operacijo lahko odlo%imo do naslednjega dne b( ni%amo arterijski tlak z infuzijo blokatorja receptorjev beta do tarne vrednosti sist. krvnega tlaka med 166 in 1$6 mm 9g, bolnik pa mora biti urgentno operiran c( ni%amo arterijski tlak z infuzijo blokatorja receptorjev beta do tarne vrednosti sist. krvnega tlaka 26 mm 9g, bolnik pa mora biti urgentno operiran d( ni%amo arterijski tlak z infuziijo A!# inhibitorja do tarne vrednosti sist. krvnega tlaka med 166 in 1$6 mm 9g, bolnik pa mora biti urgentno operiran e( agresivno nadomeamo tekoine, vzdr%ujemo art. tlak okrog 1)6K46 mm 9g do urgentne operacije &&0. ,akna je smrtnost akutne disekcije aorte tipa A1 a( takoj umrejo vsi bolniki b( 16B na minuto prvih + minut, nato +B na uro c( 16B na uro prvih + ur, nato +B na uro d( 1>$B na uro prvih )3 ur e( bolniki redko umrejo zaradi poznih komplikacij &&2. ,ateri del aorte je napogosteje pokodovan pri vozniku avta, ki je privezan z varnostnim pasom in se zaleti v drevo1 a( na mestu aortne zaklopke b( ob odcepu brahiocefaline arterije c( prehod aortnega loka v descendentno aorto d( na prehodu trebune aorte v iliaki e( ob odcepu renalnih arterij &&3. Akutna ishemija uda a( je pogosteja na spodnji okonini kot na zgornji b( je enako pogosta na zgornjih in spodnjih okoninah c( pogosto nastopa pri osebah, ki nimajo nikakrnih spremljajoih bolezni d( praviloma predstavlja napredovanje kronine periferne arterijske bolezni e( praviloma ne ogro%a pre%ivetja prizadetega uda .5ir: 8nterna medicina, str &1)( &&4. :ed pogoste vzroke akutne ishemije uda pritevamo: a( trombozo nativne arterije ob raztrganju aterosklerotine lehe

b( trombozo ob arteritisu velikih arterij c( trombozo arterijskega obvoda d( embolijo iz srnih votlin, arterijskih anevrizem ali aterosklerotinih leh e( disekcijo aorte ,ombinacija pravilnih odgovorov je: a( a, b, c b( a, c, d c( b, c, e d( c, d, e e( a, b, e &)6. :ed simptome in znake akutne ishemije uda A# sodi: a( bledica uda b( stiskajoa boleina v udu c( odsotnost tipnih perifernih pulzov d( oku%ena razjeda na udu e( senzorine in motorine motnje v udu &)1. 'a klinino sliko akutne ishemije uda velja: a( bolnikovo splono stanje nanjo nima vpliva b( srno popuanje, okovno stanje ali huda anemija poslabujejo ishemijo uda c( kolateralna cirkulacija se bolje vzpostavi ob zapori poplitealne arterije kot ob zapori femoralne arterije d( embolija v distalne arterije uda povzroa huje te%ave kot embolija v proksimalno arterijo uda e( akutna ishemija uda ne more povzroiti z akutne ledvine odpovedi &)$. "iagnoza akutne ishemije uda je verjetneja od kronine periferne arterijske bolezni, kadar a( pri bolniku z akutnimi te%avami ugotavljamo atrijsko fibrilacijo b( pri bolniku ne tipamo arterijskih pulzov na obeh spodnjih okoninah c( bolnik navaja dolgotrajno intermitentno klavdikacijo d( bolnik ne more opredeliti, kdaj je zautil boleino v udu e( na prizadetem udu ugotavljamo izra%ene trofine spremembe ko%e in adneksov &)&. 7snovni ukrepi zdravnika na terenu ob akutni ishemiji uda so: a( aplicira analgetik b( aplicira heparin i.v., e ni kontraindikacij c( poskrbi za nujni prevoz v bolninico z oddelkom %ilne kirurgije d( opravi urgentno tromboembolektomijo e( z aktivnim razgibavanjem dose%e boljo prekrvitev isheminega uda /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d

c( b, d, e d( a, c, e e( b, c, e &)). 8zberite pravilni odgovor: Uokalno trombolitino zdravljenje arterijske zapore A8 indicirano, kadar: a( je arterijska zapora stara manj kot 0 mesecev b( pre%ivetje uda ni akutno ogro%eno c( je pri bolniku poveana nevarnost krvavitve .ulkusna bolezen prebavil, sve%a mo%ganska kap, pokodba glave, nedaven kirurki poseg( d( je vzrok arterijske zapore tromboza e( v prizadetem udu ni senzorinih ali motorinih izpadov &)+. 7bjektivni kriterij za prisotnost periferne arterijske bolezni je vrednost gle%enjskega indeksa .razmerja med sistolinim tlakom v gle%nju in na nadlakti pri le%eem bolniku(: a( L 6,36 b( L 6,46 c( J 1,&6 d( L 1,6 e( L6,)6 &)0. 'a periferno arterijsko bolezen ./A ( velja: a( asimptomatina /A je pogosteja od simptomatine b( prevalenca intermitentne klavdikacije naraa s starostjo c( 16 B bolnikov napreduje letno iz stadija intermitentne klavdikacije do kritine ishemije uda d( /A je pogosteja in hitreje napredujoa pri bolnikih s sladkorno boleznijo in napredovalim ledvinim popuanjem e( akutna ishemija uda je pogosteja od kroninih motenj arterijske prekrvitve uda /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( b, d, e d( c, d, e e( a, c, e &)2. 'a intermitentno klavdikacijo je znailno: a( boleina se pojavi takoj, ko bolnik stopi na nogo b( boleina se pojavlja po doloeni prehojeni razdalji in ob poitku hitro popua c ( boleina je ostra, zbadajoa d( boleina se pojavlja prej med hojo po ravnem kot v klanec e ( ob prizadetosti femoralne arterije je klavdikacijska boleina najhuja v stegnu

&)3. Aajmanja stopnja arterijske okvare, pri kateri se lahko pojavijo klavdikacijske boleine, je a( zo%itev svetline po premeru za etrtino b( zo%itev svetline po premeru za pribli%no polovico c( zo%itev svetline po premeru za za 46B d( zapora na enem mestu e( zapora na ve zaporednih mestih &)4. 8zberite, kaj od navedenega A8 znailnost Uerichejevega sindroma: a( nastopa ob zapori terminalne aorte ali obojestranski zapori medeninih arterij b( klavdikacijska boleina nastopa predvsem v glutealnem in femoralnem predelu c( klavdikacjska boleina je povezana z odpovedovanjem miine moi d( boleina se med hojo pojavlja le v stopalu e( pri mokih se klavdikacijskim te%avam pridru%uje erektilna disfunkcija &+6. 'a kronino kritino ishemijo uda velja: a( pri bolniku, ki je imel poprej intermitentno klavdikacijo, se vsaj dva tedna pojavlja ishemina boleina med mirovanjem b( boleino v stopalu lahko spremlja razjeda ali gangrena c( boleina v stopalu je huja med sedenjem kot med le%anjem d( patolokim spremembam v makrocirkulaciji se pridru%ujejo spremembe v mikrocirkulaciji e( edem uda ne vpliva na oksigenacijo tkiv /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( b, c, d d( b, d, e e( c, d, e &+1. Aajpomembneji del klininega pregleda arterijske prekrvitve spodnjih udov je a( avskultacija karotidnih umov b( avskultacija srca c( tipanje perifernih pulzov d( preverjanje kapilarne polnitve jagodic prstov e( ugotavljanje trofinih sprememb na udih &+$. Temeljna objektivna presejalna preiskovalna metoda za ugotavljanje periferne arterijske bolezni je a( tipanje stopalnih pulzov b( merjenje perfuzijskih tlakov v gle%nju in nadlakti z "opplerjevim detektorjem c( skoziko%na oksimetrija d( vitalna kapilaroskopija e( arteriografija

&+&. 'lati standard med morfolokimi preiskavami arterijskega sistema predstavlja a( angiografska preiskava b( ultrazvona preiskava arterij c( magnetnoresonanna angiografija d( segmentno merjenje perfuzijskih tlakov e( angioskopija &+). 'a perfuzijski tlak na haluksu velja vse NA'#A: a( meritev je uporabna v primeru mediokalcinoze golenskih arterij, ker mediokalcinoza ne se%e v digitalne arterije b( tlak v digitalnih arterijah je pribli%no 16 mm9g ni%ji od tlaka v gle%nju c( za kritino ishemijo je znailen tlak na haluksu L &6 mm9g d( vrednost tlaka na haluksu J +6 mm9g praviloma izkljuuje kritino ishemijo e( metoda podaja anatomsko lokacijo arterijske zo%itve ali zapore &++. 8zberite, kaj A# velja za ultrazvono preiskavo perifernih arterij: a( je neinvazivna b( omogoa opredelitev mesta arterijske zo%itve ali zapore c( zahteva intravensko vbrizganje ultrazvonega kontrastnega sredstva d( omogoa merjenje hitrosti toka krvi e( omogoa slikovni prikaz arterijske stene in aterosklerotinih leh &+0. :ed priporoene ukrepe za prepreevanje srno>%ilnih zapletov pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo sodi vse NA'#A: a( antiagregacijsko zdravljenje, najpogosteje z aspirinom b( opustitev kajenja c( lipolitino zdravljenje s statini d(zdravljenje z makrolidnimi antibiotiki e( uravnavanje krvnega tlaka &+2. 'a intervalni miini trening pri intermitentni klavdikaciji velja vse NA'#A: a( znatno podaljuje razdaljo, ki jo bolniki prehodijo brez boleine b( za doseganje optimalnih uinkov je treba vaditi & do +>krat tedensko po &6 do +6 min c( vadba lahko pomembno zmanja stopnjo arterijske aterosklerotine zo%itve d( vadba je sestavljena iz intervalov hoje, ki povzroijo blago ishemino boleino, in intervalov poitka, med katerimi boleina popusti e( intervalni trening povea sposobnost hoje bolj kot farmakoloko zdravljenje &+3. 'a farmakoloko zdravljenje intermitentne klavdikacije velja: a( je manj uinkovito od intervalnega miinega treninga b( indicirano je pri bolnikih, ki ne morejo izvajati uinkovitega intervalnega treninga c( temelji na uporabi neposrednih vazodilatatorjev d( med preizkuenimi uinkovinami za lajanje intermitentne klavdikacije sta pentoksifilin in cilostazol

e( med preizkuenimi uinkovinami za lajanje intermitentne klavdikacije so blokatorji adrenerginih receptorjev beta /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( b, c, d d( b, d, e e( c, d, e &+4. 'a revaskularizacijske posege na perifernih arterijah velja vse NA'#A: a( delimo jih v znotraj%ilne in kirurke b( osnovni znotraj%ilni revaskularizacijski poseg je perkutana transluminalna angioplastika c( za revaskularizacijske posege se odloamo pri asimptomatski periferni arterijski bolezni d( za revaskularizacijske posege se odloamo pri omejujoe kratki klavdikacijski razdalji e( za revaskularizacijske posege se odloamo pri kritini ishemiji uda .vir: 8nterna medicina ) str &$3( &06. 'a perkutano transluminalno angioplastiko ./TA( na perifernih arterijah velja: a( poseg izvajamo praviloma brez rentgenske kontrole b( posega ni mogoe kombinirati s postavitvijo znotraj%ilnih opornic .stentov( c( /TA je metoda izbora za revaskularizacijo perifernih arterijskih zo%itev in zapor, krajih od 16 cm d( obse%nost in kalciniranost aterosklerotinih leh ne vplivata na uspenost /TA e( restenoze po prvi /TA ni mogoe zdraviti s ponovno /TA .vir: 8nterna medicina ) str &$3( &01. 'a kirurko revaskularizacijsko zdravljenje perifernih arterijskih zapor velja vse NA'#A: a( osnovni kirurki revaskularizacijski poseg je naitje %ilnega obvoda b( %ilni obvod je lahko iz sintetinega materiala ali iz bolnikove vene c( v posebnih okoliinah je mogoe spodnjo okonino revaskularizirati z izvenanatomskim obvodom, npr. iz sosednje dimeljske arterije ali iz aksilarne arterije d( kadar %ilni obvod sega pod kolensko pranjo, se bolje obnesejo sintetini obvodi kot avtovenski e( na uspenost revaskularizacije zapore perifernih arterij s kirurkim obvodom vpliva tudi prehodnost arterij pod zaporo .arterijski iztok( &0$. 'a amputacijo okonine kot posledico napredovale ishemije uda velja vse NA'#A: a( obse%ne, globoke nekroze tkiva je treba odstraniti z amputacijo b( e je mrtvina zajela zgornji del goleni, se odloamo za nadkolensko amputacijo c( rezultati rehabilitacije so bolji pri podkolenski kot pri nadkolenski amputaciji

spodnje okonine d( pri veini bolnikov se za amputacijo odloamo brez predhodnega revaskularizacijskega zdravljenja e( bolniki, pri katerih je zaradi napredovale ishemije uda potrebna amputacija, imajo pogosto pridru%eno koronarno in mo%gansko%ilno bolezen. &0&. -lede napovedi za bolnike s periferno arterijsko boleznijo velja: a( pri bolnikih z intermitentno klavdikacijo, ki nimajo pridru%ene sladkorne bolezni ali napredovalega ledvinega popuanja, bolezen napreduje do kritine ishemije le v pribli%no 1 B letno b( bolniki s periferno arterijsko boleznijo vsaj $>krat pogosteje umirajo zaradi srno> %ilnih zapletov kot splona populacija c( tveganje za srno>%ilne zaplete ni povezano z vrednostjo gle%enjskega indeksa d( prevladujo vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo je gangrena uda e( prevladujo vzrok smrti pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo so koronarni zapleti /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( a, b, e d( b, c, d e( c, d, e &0). 'a Na?naudov fenomen velja: a( gre za moan spazem digitalnih arterij in ko%nih arteriol na prstih b( nastopa kot odziv na hladno temperaturo ali ustveni stres c( med spazmom digitalnih arterij je prst ro%nato obarvan d( primarni Na?naudov fenomen je najpogosteji pri mladih %enskah e( ko%ne ulceracije in nekroze so znailne za primarni Na?naudov fenomen /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b(a, b, d c( a, b, e d( b, c, d e( c, d, e &0+. /ri zdravljenju Na?naudovega fenomena priporoamo vse natete ukrepe NA'#A: a( izogibanje mrazu b( izogibanje kajenju c( masa%o z vibrirajoimi aparati d( pri hudih oblikah zdravljenje s kalcijevimi blokatorji e( pri sekundarnem Na?naudovem fenomenu zdravljenje osnovne bolezni &00. 'a benigno akrocianozo velja vse NA'#A:

a( gre za dolgotrajno cianozo prstov na rokah, redkeje na nogah b( prekapilarne arteriole so prekomerno skrene, venule pa dilatirane c( ko%a na prizadetih okoninah je hladna in se praviloma prekomerno znoji d( bolezen je pogosto povezana z antifosfolipidnim sindromom, vaskulitisi ali mikroembolizmi e( bolezen je benigna in praviloma ne zahteva zdravljenja &02. 'a arteriovenske fistule na udu velja vse NA'#A: a( pridobljene arteriovenske komunikacije so pogosto posledica pokodbe ali medicinskih posegov b( kadar gre za prirojeno obliko, najdemo praviloma tevilne arteriovenske komunikacije c( velike arteriovenske fistule lahko povzroajo volumsko obremenitev srca d( arteriovenske malformacije lahko zakrvavijo e( zdravljenje multiplih prirojenih arteriovenskih malformacij je praviloma enostavno in zelo uinkovito &03. 'a \rgerjevo bolezen .thromboangiitis obliterans( velja vse NA'#A: a( pojavlja se skoraj izkljuno pri kadilcih tobaka b( najpogosteje prizadene male in srednje velike arterije na nogah in rokah c( patomorfoloko gre za vnetje segmentov %ilne stene s posledino arterijsko trombozo d( bolezen je pogosteja v #vropi kot na li%njem in "aljnem 5zhodu e( laboratorijske preiskave na avtoimunske bolezni veziva .antinuklearna prootitelesa, antinevtrofilna citoplazemska protitelesa, revmatoidni faktor( so pri \rgerjevi boleznin navadno negativne &04. :ed diagnostine kriterije za \rgerjevo bolezen A# sodi: a( kajenje b( nastop bolezni pred +6. letom c( prizadetost golenskih arterij pod ravnijo poplitealne arterije d( prizadetost arterij na rokah ali migrirajoi tromboflebitis e( mono izra%eni dejavniki tveganja za aterosklerozo poleg kajenja &26. Aa arteriografski sliki je za \rgerjevo bolezen znailno: a( pogosto so prizadete velike arterije medenice in stegna b( vzdol% arterijske zapore vidimo spiralaste .vitiaste( kolaterale, ki se razvijejo iz vasa vasorum in potekajo v %ilni steni c( obilne aterosklerotine naplastitve arterij spodnjih udov d( digitalne arterije na rokah in nogah niso nikoli prizadete e( angiografska slika je edini kriterij za diagnozo \rgerjeve bolezni &21. 'a napoved in zdravljenje \rgerjeve bolezni velja: a( prenehanje kajenja zmanjuje potrebo po amputaciji prstov b( bolniki z \rgerjevo boleznijo imajo pogosto prizadete koronarne in mo%ganske

arterije c( aspirin uinkovito zdravi \rgerjevo bolezen d( ob zagonu bolezni je poleg opustitve kajenja pogosto uinkovito zdravljenje z analogom prostaciklina, iloprostom e( ob zagonu bolezni je potrebno tudi protiboleinsko zdravljenje in oskrba ran ali gangrene /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c(a, d, e d( b, c, d e( c, d, e

&2$. 5 vao ambulanto pride +3>letni gospod, kadilec, z dolgoletno arterijsko hipertenzijo in hiperlipidemijo, ki vam pove, da ima %e nekaj dni hude boleine obojestransko glutealno in v obeh nogah %e ob nekaj korakih, opazil je tudi, da je naenkrat postal impotenten. /ri klininem pregledu ugotovite, da ne tipate pulza na obeh femoralnih arterijah. 'a kaj gre pri bolniku in kako ga boste obravnavali1 a( -re za periferno obliterativno arterijsko bolezen na nivoju golenskih arterij, ki e ni kritina. Ambulantno ga napotite k angiologu. b( -re za periferno obliterativno arterijsko bolezen na nivoju femoralnih arterij, ki e ni kritina. Ambulantno ga napotite k angiologu. c( Uahko gre za popolno zaporo distalne aorte .Uericheov sindrom(. Ambulantno ga napotite k angiologu. d( Uahko gre za popolno zaporo distalne aorte .Uericheov sindrom(. Takoj je potrebna nadaljnja slikovna diagnostika in razreitev zapore. e( Uahko gre za popolno zaporo distalne aorte .Uericheov sindrom(. olnik mora takoj v kardiovaskularno operacijsko dvorano. &2&. -ospod z znano anevrizmo trebune aorte poie zdravniko pomo, ker ga %e 1 uro hudo boli desna noga od sredine stegna navzdol, poleg tega pa je tudi mravljinasta. Aa pogled je noga oitno bleda in hladna. Aa nogi tipate pulz femoralno, ni%je so pulzi odsotni. ,aj je diagnoza1 a( napredovala arterijska periferna bolezen, ki pa ne potrebuje takojnjega ukrepanja b( ruptura anevrizme trebune aorte c( trombembolija v desno skupno iliakalno arterijo d( trombembolija v desno povrhnjo femoralno arterijo e( ileofemoralna globoka venska tromboza &2). ,aj velja za aortno aterotrombotino bolezen1 a( do mo%ganske kapi zaradi anterogradnega toka krvi ne more priti b( je posledica sproanja kristalov holesterola iz aterosklerotinih leh na aorti c( ponovne embolije uinkovito prepreujemo z antiagregacijskimi zdravili d( najnevarneje so aterosklerotine lehe v ascendentni aorti in aortnem loku, ki lahko vodijo do ponavljajoih mo%ganskih kapi

e( emboline mo%ganske kapi z izvorom v ascendentni aorti so redke .pod 16B embolinih kapi( &2+. 2$>letni gospod pride v vao ambulanto zaradi boleine v trebuhu in $. prstih nog. Aa teh prstih je opazil tudi $ rni piki. /ri pregledu prstov opazite, da gre za nekrozi. 5 laboratorijskih izvidih je opazen porast kreatinina. -ospod pove, da se je ravno vrnil iz bolninice, kjer so mu opravili koronarografijo zaradi tioih bolein v prsih. ,oronarogram ni pokazal obstruktivnih lezij. ,akna je najverjetneja diagnoza1 a( tromboza golenske arterije b( kontrastna nefropatija c( holesterolna embolija d( endokarditis e( periferna obliterativna arterijska bolezen &20. Aajpogosteji vzrok akutne ishemije uda zaradi trombotine zapore veje arterije uda je: a( tromb z izvorom iz srca b( tromb z izvorom v anevrizmi trebune aorte c( tromb iz umetne srne zaklopke ob dobro urejenem antikoagulacijskem zdravljenju d( tromb iz globokih ven spodnjega uda e( tromb iz ven roke &22. 0&>letni gospod poie zdravniko pomo, ker ga je ob 12.&$ uri zaela mono boleti celotna desna noga. Aoga je bela, bleda, hladna in mravljinasta. /osnamete mu #,- in ugotovite atrijsko fibrilacijo. -ospod naknadno pove, da je obiskal osebnega zdravnika pred 1 mesecem, ker je za 1 uro <pozabil= govoriti. 7sebni zdravnik ga je napotil k nevrologu in internistu, vendar ni el, ker so te%ave minile. ,aj je najverjetneja diagnoza1 a( globoka venska tromboza desno ileofemoralno, prebolel je mo%gansko kap b( akutna ishemija leve spodnje okonine po tem, ko se je strdek odkru%il iz ene izmed mo%ganskih arterij c( akutna ishemija desne spodnje okonine, prebolel je tranzitorno ishemino atako d( ruptura anevrizme abdominalne aorte, motnjo govora je imel zaradi hipotenzije ob krvavitvi e( globoka venska tromboza desno ileofemoralno, prebolel je pljuno embolijo &23. Aajverjetneji izvor embolusa, ki je povzroil ishemijo noge pri bolniku z atrijsko fibrilacijo, ki je %e prebolel tranzitorno ishemino atako, v zgornjem primeru je: a( avrikula levega atrija b( muralni tromb v desnem prekatu c( muralni tromb v levem prekatu d( muralni tromb anevrizme abdominalne aorte e( mo%ganska arterija

&36. 'a vensko trombozo velja vse NA'#A: a( pogosteja je v venah spodnjih kot zgornjih udov b( k razvoju venske tromboze na zgornji okonini prispeva vstavljen kateter v subklavijski veni c( najpomembneji zaplet venske tromboze je pljuna embolija d( pozna posledica venske tromboze spodnjega uda je venska insuficienca s kroninim otekanjem goleni in ko%nimi razjedami .potrombotini sindom( e( venska tromboza je zelo redka bolezen &31. :ed pridobljene dejavnike tveganja za vensko trombozo A# sodi: a( nedavna operacija b( rakava bolezen c( nosenost in poporodno obdobje d(redna telesna dejavnost e( dolgotrajna nepominost ali imobilizacija &3$. :ed prirojene dejavnike tveganja za vensko trombozo A# sodi: a( pomanjkanje antitrombina b( pomanjkanje proteina ! ali proteina ; c(dru%inska hiperholesterolemija d( prisotnost faktorja 5 Ueiden e( mutacija protrombina .protrombin $1$16( &3&. 'a klinino sliko venske tromboze velja: a( bolnik ima v nogi obutek napetosti oz. tope boleine, ki se slaba med stanjem in hojo b( prizadeta noga je hladneja od zdrave c( prizadeti ud je navadno otekel d( ob gnetenju je miije ob poteku globoke vene bolee e( boleina in oteklina prizadete nege je najbolj izrazita v kolenskem sklepu /ravilna kombinacija odgovorov je a( a, b, c b( a, b, d c(a, c, d d( b, c, d e( b, c, e &3). 'a diagnostiko venske tromboze velja: a( klinina diagnoza je zelo zanesljiva b( na osnovi anamneze in klininega pregleda lahko ocenimo predtestno verjetnost venske tromboze c( metoda izbora za opredelitev venske tromboze na udu je ultrazvona preiskava ven d( visoka koncentracija ">dimera je specifina za vensko trombozo e( pri ultrazvoni preiskavi je za vensko trombozo na udu znailna nestisljiva, s

trombom izpolnjena svetlina vene /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a,b, c b( a, c, d c( b, c, d d(b, c, e e( b, d, e &3+. 'a zdravljenje venske tromboze velja: a( zdravljenje zanemo s heparinom, obiajno z nizkomolekularnim heparinom b( obiajno %e prvi dan prinemo uvajati kumarinski pripravek c( %eljeni antikoagulacijski uinek kumarinov dose%emo obiajno drugi dan zdravljenja d( trajanje antikoagulacijskega zdravljenja nikoli ni dalje od & mesecev e( kadar je antikoagulacijsko zdravljenje kontraindicirano ali neuinkovito, bolniku s sve%o vensko trombozo vstavimo filter v spodnjo veno kavo /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c(a, b, e d(b, c, d e(c, d, e &30. 8zberite AA/A@A7 trditev v zvezi s prepreevanjem pooperativne venske tromboze: a( farmakoloka antitrombotina zaita je indicirana pri bolnikih, strarejih od )6 let, ki so prestali operativni poseg b( za prepreevaje venske tromboze ob operacijah najpogosteje uporabljamo nizkomolekularni heparin c( odmerek nizkomolekularnega heparina prilagodimo stopnji tveganja za razvoj venske tromboze d( bolniki po ortopedskih operacijah ne smejo dobivati nizkomolekularnega heparina e( pri bolnikih z majhnim tveganjem za pooperativno vensko trombozo je pomembno imprejnje vstajanje iz postelje, ni pa potrebna farmakoloka antitrombotina zaita &32. 'a povrinski tromboflebitis velja: a( tromb vedno sega iz povrinskega v globoki venski sistem b( povrinski tromboflebitis ne povzroa boleine c( ko%a nad prizadeto povrhnjo veno praviloma ne ka%e znakov vnetja d( obvezno je dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje e( ponavljajoi se povrinski tromboflebitis se lahko pojavlja pri rakavih boleznih &33. 'a kronino vensko insuficienco velja: a( za kronino vensko insuficienco je znailen trajno povean venski tlak b( kronina venska insuficienca je posledica nepravilnosti venskih zaklopk ali

prevelike popustljivosti %ilne stene c( prebolela venska tromboza praviloma ne prispeva k venski insuficienci d( klinino so za kronino vensko insuficienco znailne krevite boleine, obutek te%kih, utrujenih nog in otekanje e( noenje umerjenih kompresijskih nogavic pri kronini venski insuficienci ni koristno /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b(a, b, d c( b, c, d d( b, c, e e( c, d, e &34. ,aj velja za pljuno embolijo: a. incidenca pljune embolije je pribli%no 1 na 16666 ljudi letno b. za akutno obremenitev desnega prekata je dovolj %e zapora $6B pljunega %ilja c. zaradi nutritivnega obtoka plju do pljunega infarkta v sklopu pljune embolije ne more priti d. razgradni produkt fibrina d>dimer je dober pozitivni napovednik za pljuno embolijo e. pri bolnikih s pljuno embolijo v plinski analizi arterijske krvi pogosto ugotovimo hipokapnijo &46. Cltrazvoni posnetek je znailen za:

a. tamponad o srca b. kronino

levostransko srno popuanje c. akutni miokardni infarkt d. akutno pljuno embolijo e. hipertrofino kardiomiopatijo

&41. 7bkro%i pravilno trditev, ki velja za zdravljenje pljune embolije: a. zaradi akutno poviane %ilne upornosti pri masivni pljuni emboliji kot podporno zdravljenje uporabljamo nitrate b. ne glede na obseg embolije, je potrebno trombolitino zdravljenje c. pri hemodinamsko nestabilnih bolnikih imprej prinemo s peroralno antikoagulacijo d. e je pri masivni pljuni emboliji !5/ 16 mm9g bolnik potrebuje infuzijo tekoin e. vazopresorji niso uinkoviti, zato jih ne uporabljamo &4$. 'a pljuno embolijo velja: a( najpogosteje je posledica zamaitve ene ali ve arterij v pljunem krvnem obtoku s krvnim strdkom b( pljuno embolijo lahko povzroijo tudi izplavljeni kostni mozeg, tumorske mase ali amnijska tekoina c( pljuna trombembolija je zaplet venske tromboze d( pri masivni pljuni emboliji je sistemski krvni tlak povian, pljuni arterijski tlak pa zni%an e( za pljuno embolijo je znailna bradikardija /ravilna kombinacija odgovorov je: a(a, b, c b( a, b, d c( a, b, e d( b, c, d e( b, d, e &4&. @e venske tromboze ne zdravimo, do%ivi pljuno embolijo: a( pribli%no & od 1666 bolnikov b( pribli%no 16B bolnikov c(pribli%no polovica bolnikov d( skoraj 36B bolnikov e( skoraj 166B bolnikov &4). ,adar emboli prekinejo pretok skozi del pljunega arterijskega povirja, nastanejo predeli plju: a( v katerih se obvezno razvije pljuni infarkt b( ki so ventilirani, a neperfundirani c( ki so perfundirani, a neventilitani d( v katerih izmenjava plinov ni ovirana e( v katerih se povea izloanje surfaktanta &4+. 'a masivno pljuno embolijo je znailno vse NA'#A: a( pospeeno dihanje

b( tahikardija c( hipotenzija d( sinkopa e(zmanjan centralni venski tlak &40. :asivna pljuna embolija povzroa : a( ok z zmanjanim centralnim venskim tlakom b( ok s poveanim centralnim venskim tlakom c( sistemsko hipotenzijo d( pljuno hipertenzijo e( pljuno hipotenzijo /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, c, d b( a, c, e c(b, c, d d( b, c, e e( c, d, e &42. 'a pljuni infarkt velja vse, NA'#A: a( je posledica zapore perifernih vej pljunega arterijskega sistema b( zaradi prizadetosti plevre ga pogosto spremlja manji plevralni izliv c( spremlja ga plevritina boleina d(bolniki imajo praviloma izrazito popuanje desnega prekata e( lahko se pojavi krvav izpljunek .hemoptiza( &43. 'a kronine pljune embolizme je znailno vse NA'#A: a( veina bolnikov poie zdravniko pomo ele kasno v poteku bolezni a( razvija se napredujoa pljuna hipertenzija b( pojavlja se zadihanost ob edalje manjih naporih c( pojavlja se huda plevritina boleina d( lahko so povezani s trombofilnim stanjem, npr. z antifosfolipidnm sindromom &44. 'a preiskave pri pljuni emboliji je pravilno vse NA'#A: a( rentgenogram prsnih organov je pri pljuni emboliji lahko normalen b( na rentgenogramu prsnih organov pri obse%ni pljuni emboliji vasih opazimo odsotnost pljunega %ilja v prizadetem delu plju c( normalen arterijski p7$ zanesljivo izkljuuje pljuno embolijo d( veina bolnikov z obse%no pljuno embolijo ima zni%an p7 $ arterijske krvi in soasno zni%an p!7$ d( v #,- so pri pljuni emboliji prisotne pri veini bolnikov neznailne spremembe )66. 'a ">dimer v diagnostiki pljune embolije velja: a( poveana koncentracija ">dimera zadostuje za postavitev diagnoze pljune embolije b( majhne vrednosti ">dimera pomenijo majhno verjetnost pljune embolije

c( ">dimer je dober pozitivni napovednik pljune embolije .potrditveni test( d( ">dimer je dober negativni napovednik pljune embolije .izkljuitveni test( e( ">dimer je razgradni produkt fibrina /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( a, b, d d( b, c, d e(b, d, e )61. 8zberi AA/A@A7 trditev v zvezi s scintigrafsko diagnostiko pljune embolije: a( uporabljamo kombinacijo perfuzijske scintigrafije in ventilacijske scintigrafije plju b( v prizadetih podrojih je okrnjena perfuzija, ventilacija pa je ohranjena c( c(v prizadetih podrojih je ohranjena perfuzija, ventilacija pa je zmanjana d( verjetnost pljune embolije je velika, e odkrijemo vsaj dve podroji z izpadom perfuzije in ohranjeno ventilacijo e( scintigrafija plju lahko pribli%no oceni obse%nost pljune embolije )6$. 'a diagnostiko pljune embolije s pljuno angiografijo z raunalniko tomografijo velja vse NA'#A: a( metoda je bolj obutljiva in zanesljiva preiskava od perfuzijsko>ventilacijske scintigrafije plju b( embole prika%e kot izpad kontrasta v svetlini pljunih arterij c(enako dobro lahko zaznamo trombe v centralnem in perifernem pljunem %ilju c( kadar tromb izpolnjuje svetlino pljune arterije, je embolija praviloma sve%a d( kadar je tromb pomaknjen ob steno pljune arterije in je ob njem vzpostavljen pretok, je embolja praviloma stareja )6&. 'a ultrazvono preiskavo srca v diagnostiki pljune embolije velja vse NA'#A: a( razirjen desni prekat, ki se slabo kri, je znak obremenitve desnega prekata b(majhen desni prekat, ki se mono kri, je znak obremenitve desnega prekata c( interventrikularni septum, ki se boi v levi prekat, je znak obremenitve desnega prekata d( povean sistolini tlak v pljuni arteriji je znak obremenitve desnega prekata e( transezofagealna ultrazvona preiskava lahko neposredno prika%e trombe v proksimalnih pljunih arterijah )6). 'a zdravljenje pljune embolije velja: a( pri hemodinamino prizadetih bolnikih je indicirano takojnje podporno zdravljenje, ki mu praviloma sledi trombolitino zdravljenje b( za trombolitino zdravljenje se odloamo pri veini bolnikov s pljuno embolijo c( hemodinamino neprizadete bolnike zdravimo s heparinom, e ni zadr%kov d( zdravljenje pljune embolije praviloma nadaljujemo z oralnimi antikoagulacijskimi zdravili e( ob pljuni emboliji zadostuje kratkotrajno antikoagulacijsko zdravljenje s

heparinom /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b(a, c, d c( a, c, e d( b, c, d e( b, c, e )6+. 'a napoved pri pljuni emboliji velja: a( im veji je obseg pljune embolije, tem veja je umrljivost bolnikov b( pljuni infarkt obvezno pomeni slabo napoved pre%ivetja pri pljuni emboliji c( as do postavitve diagnoze ne vpliva na pre%ivetje bolnikov s pljuno embolijo d( umrljivost bolnikov z masivno pljuno embolijo je kljub zdravljenju pribli%no &6B> na. e( pri bolnikih s kroninimi pljunimi embolizmi je napoved pre%ivetja odvisna od srednjega tlaka v pljuni arteriji /ravilna kombinacija odgovorov je: a( a, b, c b( a, b, d c( a, c, e d(a, d, e e( b, c, d

)60. 5erjetnost nastanka venskega strdka poveajo: A( pokodba endotelija ( poveana koagulabilnost krvi !( zmanjana koagulabilnost krvi "( venska staza #( pospeen venski pretok /ravilna kombinacija odgovorov je: a( A, !, " b( A, , " c( A, , # d( A, !, # e( !, ", # )62. Antiagregacijska zdravila so: a( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, zaviralci 88bK888a receptorjev b( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, kumarini c( standardni .nefrakcionirani( heparin, nizkomolekularni heparini, kumarini d( zaviralci 88bK888a receptorjev, standardni .nefrakcionirani( heparin, nizkomolekularni heparini, kumarini e( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, nizkomolekularni heparini

)63. Antikoagulacijska zdravila so: a( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, zaviralci 88bK888a receptorjev b( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, kumarini c( standardni .nefrakcionirani( heparin, nizkomolekularni heparini, kumarini d( zaviralci 88bK888a receptorjev, standardni .nefrakcionirani( heparin, nizkomolekularni heparini, kumarini e( aspirin, tiklopidin, klopidogrel, nizkomolekularni heparini )64. 'dravljenje s standardnim .nefrakcioniranim( heparinom nadziramo z merjenjem: a( aktiviranega parcialnega tromboplastinskega asa .A/T@( b( aktivnosti faktorja Y .anti>Ya( c( protrombinskega asa, izra%enega v mednarodnem umerjenem razmerju .8AN( d( asa krvavitve e( agregacije trombocitov )16. 'dravljenje s kumarini nadziramo z merjenjem: a( aktiviranega parcialnega tromboplastinskega asa .A/T@( b( aktivnosti faktorja Y .anti>Ya( c( protrombinskega asa, izra%enega v mednarodnem umerjenem razmerju .8AN( d( asa krvavitve e( agregacije trombocitov )11. 'dravljenje z nizkomolekularnm heparinom nadziramo z merjenjem aktivnosti faktorja Y .anti>Ya( pri: A( vseh bolnikih s pljuno embolijo ( bolnikih z ledvino odpovedjo in oistkom kreatinina pod 06 mlKmin !( bolnikih z jetrno odpovedjo "( bolnikih s telesno te%o nad 166 kg #( bolnikih s telesno te%o pod +6 kg /ravilna kombinacija odgovorov je: a( A, , ! b( A, ", # c( , ", # d( , !, " e( !, ", # )1$. 8zberite napano trditev v zvezi z nizkomolekularnimi heparini: a( vezava na plazemske proteine in endotelijske celice je majhna, zato je njihov antikoagulacijski uinek predvidljiv b( predpisujemo jih v obliki podko%nih injekcij c( so vsaj enako varni in uinkoviti kot standardni .nefrakcionirani( heparin d( heparinsko imunsko trombocitopenijo povzroijo pogosteje kot standardni

.nefrakcionirani( heparin e( omogoajo ambulantno zdravljenje bolnikov z nezapletenimi oblikami venske tromboze )1&. Aajpogosteji zaplet antikoagulacijskega zdravljenja s kumarini je: a( trombocitopenija b( krvavitev c( izpadanje las d( ko%na nekroza e( trombembolija )1). 8zberite napano trditev v zvezi z heparinsko imunsko trombocitopenijo: a( nastane zaradi protiteles proti heparinu, ki povzroijo agregacijo trombocitov b( pojavlja se redko c( nastopi +. do 16. dan zdravljenja s heparinom d( spremljajo jo arterijske in venske trombembolije e( ob njenem pojavu, zdravljenje s heparinom nadaljujemo )1+. Aajpogosteje indikacije za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje so: A( kronina atrijska fibrilacija z dejavniki tveganja za trombembolijo ( prolaps mitralne zaklopke !( ponavljajoe se venske tromboze in pljune embolije "( bioloke umetne srne zaklopke #( mehanine umetne srne zaklopke /ravilna kombinacija odgovorov je: a( A, , # b( A, ", # c( A, !, # d( , !, " e( !, ", # )10. 'a kollko zmanja rehabilitacija srnih bolnikov njihovo srno%ilno umrljivost1 a. 3&>4$ B b. )+>+& B c. $0>&1 B d. 10>14 B e. 2>1$ B )12. ,aj je vsebina sodobnega rehabilitacijskega programa srnih bolnikov1 a. ocena oglo%enosti za srni%ilne bolezni b. nadzorovana telesna vadba c. optimiziranje zdravljenja z zdravili d. pomo pri obvladovanju bolnkovih dejavnikov tveganja e. genetsko svetovanje

/ravilna kombinacija je: a: a b: a,b c: a, b, c d: a, b, c, d e: a, b, c, d, e )13. 'a rehabilitacijo bolnikov po srnem infarktu razdelimo bolnike glede na ogro%ennost, ki jo ocenimo kot majhno, srednjo in veliko. izberite dejavnik, ki ga A# upotevamo pri osnovni oceni: a. iztisni dele% levega prekata b. ishemija ob telesni obremenitvi c. prekatne motnje ritma pri telesni obremenitvi d. indeks telesne mase e. mesto srnega infarkta .sprednja, spodnje, stranska,itd.. stena( /ravilna kombinacija je: a: a b: a,b c: a, b, c d: a, b, c, d e: a, b, c, d, e )14. ,ateri ukrep A# zmanja srno%ilnega tveganja po prebolelem srnem infarktu1 a. prenehanje kajenja b. redna telesna vadba c. sredozemska prehrana d. zmanjanje prekomerne telesne te%e e. vzdr%nost pri spolnosti )$6. ,ateri bolniki po srnem infarktu niso primerni za rehabilitacijo s telesno vadbo1 a. bolniki v funkcionalnem razredu AS9A 88 b. bolniki v funkcionalnem razredu AS9A 888 c. bolniki v funkcionalnem razredu AS9A 85 d. bolniki z indeksom telesne mase nad )6 e. bolniki z astmo

Tioa boleina za prsnico je znailna za a( b( c( d( e( f( g( ishemino bolezen srca pljunico vnetje rebrne mrene astmo, akutni traheitis zlom reber spondilozo prsne hrbtenice

A. b, c, d, e, f, g . a, b, e, f, g !. a, b, d, e, g ". a, b, c, d, e, f, g #. a, d, e /ove%i znailnost prsne boleine z najbolj verjetno diagnozo: 1. $. &. ). +. plevritis: prizadetost prepone: spondiloza: traheitis: zlom rebra: iz%areva v ramo odvisna od premikanja odvisna od pritiska tioa zbadajoa

a. b. c. d. e.

. 1a, $b, &c, )d, +e !. 1b, $a, &d, )e, +c ". 1e, $b, &d, )a, +c #. 1e, $a, &b, )d, +c V. 1e, $b, &a, )d, +c ,atere trditve o znailnosti prsne boleine pri natetih boleznih so pravilne1 a. b. c. d. e. plevritis: zbadajoa vnetje pdiafragmalne plevre: iz%areva v ramo spondiloza: odvisna od premikanja traheitis: tioa zlom rebra: odvisna od pritiska

A. a, b, c, d, e B. b, d, e C. a, b, c D. a, d E. Aobena trditev ne dr%i ,atera je znailnost boleine pri plevritisu diafragmalne prepone1

A. . !. ". #.

iz%areva v ramo odvisna od premikanja odvisna od pritiska tioa zbadajoa

,atera je znailnost boleine pri traheitisu1 A. . !. ". #. iz%areva v ramo odvisna od premikanja odvisna od pritiska tioa zbadajoa

,aelj je najbolj pogost simptom bolezni plju. /ove%i asovni potek kalja z najbolj verjetno diagnozo: A. astma: noni kaeljF kadilski bronhitis: jutranji kaeljF oku%ba dihal: kaelj preko celega dneF . astma: noni kaeljF kadilski bronhitis: kaelj preko celega dneF oku%ba dihal: jutranji kaeljF !. astma: jutranji kaeljF kadilski bronhitis: noni kaeljF oku%ba dihal: kaelj preko celega dneF ". astma: jutranji kaeljF kadilski bronhitis: oku%ba dihal: kaelj preko celega dneF noni kaeljF #. astma: kaelj preko celega dneF kadilski bronhitis: jutranji kaeljF oku%ba dihal: noni kaeljF /ogosti vzroki za kronien kaelj so: A. kronini rinitis z zatekanjem sluzi v %relo, astma, gastroezofagealni refluks in kadilski bronhitis . pljuni rak, azbestoza, ekstrinzini alergijski bonhiolitis, AN"; !. silikoza, amiodaronska plua, aspiracija tujka, ". pljuni vaskulitisi, cistina fibroza, akutni miokardni infarkt #. obstruktivna apnea med spanjem, hiperventilacijski sindrom, kifoskolioza ,atero zdravilo ima lahko za stranski uinek kronien neproduktiven kaelj: A. zaviralci angiotenzinove konvertaze . zaviralci angiotenzina .sartani( !. zaviralci renina ". zaviralci ciklooksigenaze>$ #. agonisti beta adrenerginih receptorjev ,adar bolnik v izmeku opazi sled krvi: a. b. c. d. e. govorimo o hemoptoi govorimo o hemoptizi govorimo o hemoheziji v prvi vrsti pomislimo na pljuni rak, pljuni infarkt ali tuberkulozo v prvi vrsti pomislimo na -oodpasturejev sindrom ali hemofilijo

A. a, d . a, e !. b, d ". b, e #. c, d /ri katerih boleznih bi priakovali hemoptize1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. bronhiektazije pljuni rak pljuni infarkt kifoskolioza obstruktivna apnea med spanjem pri vseh natetih pri nobeni izmed natetih a, b, c a, b, d b, e

/ri katerih boleznih bi priakovali hemoptize1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pljunica pljuni rak pljuni vaskulitis kifoskolioza hiperventilacijski sindrom pri vseh natetih pri nobeni izmed natetih a, b, c a, b, d b, e

/ri katerih boleznih bi priakovali hemoptize1 a. b. c. d. e. kardiogeni pljuni edem sindrom -oodpasture pljuni rak astma sarkoidoza A. B. C. D. E. pri vseh natetih pri nobeni izmed natetih a, b, c a, b, d b, e

olnik ima hemoptize. Aaredimo rentgenogram prsnih organov, na keterm ni videti prepriljivih patolokih sprememb. ,atera naj bo naslednja preiskava1

A. hemogram . bronhoskopija !. !T visoke loljivosti ". angiografija bronhialnih arterij #. ;likanje plju z magnetno resonanco ,ako obravnavamo bolnika s pljunim abscesom, ki je nenadoma izkaljal $+6 ml krvi in smo bolnika uspeli zaasno hemodinamsko stabilizirati1 A. naredimo angiografijo bronhialnih arterij in emboliziramo krvaveo arterijo . olnika zanemo zdraviti z antitusiki, da ne bi kaljal, kajti e bolnik ne bo kaljal se hemoptoa ne bo ponovila !. olnika zdravimo z epsilon amino kaproino kislino ". /oveamo odmerek antibiotikov #. "amo zavoralce angiotenzinove konvertaze z namenom zmanjati tlak v bronhialnih arterijah /iskanje, ki je izraziteje med izdihom, je verjetno posledica obstrukcije: A. . !. ". #. v nosu v grlu v traheji v bronhih v bronhiolih

/iskanje, ki je izraziteje med vdihom, je verjetno posledica obstrukcije: a. b. c. d. v grlu v traheji v bronhih v bronhiolih -. 9. 8. E. ,. a, b b b, c c, d d

"ispneja je opis za A. . !. ". #. hitreje in globje dihanje dihanje z uporabo pomo%nih dihalnih miic obutek pomanjkanja zraka tianje v prsnem kou smranje

Nazlogi za dispnejo so lahko: a. bolezni plju b. bolezni srca c. anemija d. psiha

e. povian krvni sladkor A. . !. ". #. vse natete bolezni nobena izmed natetih bolezni a, b, c, d a a, b

"iagnozo dispneja postavimo, e a. bolnik ree, da te%ko diha b. izmerimo frekvenco dihanja preko $6 na minuto c. opazimo, da ima bolnik sodast prsni ko d. v #,- ugotovimo denivelacijo ;T spojnice e. v plinski analizi arterijske krvi ugotovimo zni%an delni tlak kisika in zmanjano zasienost krvi s kisikom 'a dispnejo pri pljunih boleznih je znailno A. izraziteja je v mirovanju, pri telesni aktivnosti izgine . izraziteja je v sedeem kot v le%eem polo%aju !. bolnik opisuje, da mu med vdihom zrak ne pride dovolj globoko v pljua ". frekvenca dihanja je majhna .pod 1$ na minuto(, kajti na ta nain bolnik la%je izdahne zrak iz plju #. stopnjuje se pri telesnem naporu /ri katerih boleznih se dispneja zane nenadoma, v minutah1 a. spontani pnevmotoraks b. hiperventilacijski sindrom c. pljuni rak d. ,7/ e. sarkoidoza A. . !. ". #. pri vseh natetih boleznih pri nobeni izmed natetih bolezni a, b c, d, e b, c, d

a. /ri katerih boleznih se dispneja zane postopno, se stopnjuje v tednih ali mesecih1 a. spontani pnevmotoraks b. hiperventilacijski sindrom c. pljuni rak d. ,7/ e. sarkoidoza A. . !. ". #. pri vseh natetih boleznih pri nobeni izmed natetih bolezni a, b c, d, e b, c, d b.

; katero od natetih preiskav je najbolj koristno zaeti diagnostini postopek pri opredeljavanju vzroka dispneje, ki traja nekaj mesecev1 A. ;pirometrijo . #,!. ronhoskopijo ". /linsko analizo arterijske krvi #. :eritvijo krvnega tlaka Aajpogosteje med boleznimi dihal so: A. . !. ". #. pljuni rak virusne in bakterijske oku%be astma prirojene nepravilnosti mukociliarnega aparata pljune fibroze

Trije v populaciji pogosti vzroki smrti zaradi bolezni plju so: A. Tuberkuloza, astma, pnevmokonioze . /ljuni rak, pljunica, kronina obstruktivna pljuna bolezen !. ;arkoidoza, alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, idiopatska pljuna fibroza ". /nevmotoraks, azbestoza, pljuna embolija #. /nevmokonioze, azbestoza, sarkoidoza ,ateri podatki v anamnezi so pomembni, da opredelimo kodljiv uinek kajenja1 a. b. c. d. A. . !. ". #. Ali kadi cigarete s filtrom, brez filtra, cigare, pipo ,oliko cigaret pokadi dnevno ,oliko let kadi .je kadil( /red koliko leti je prenehal kaditi a, b, c, d a, b, c b, c b d

,atere bolezni imajo pomembno genetino osnovo1 a. b. c. d. e. f. g. Astma Azbestoza !istina fibroza .mukoviscidoza( ,7/ /ljunica /omanjkanje alfa1 antitripsina Tuberkuloza

A. a, b, c, d, e, f, g . a, c, f, g !. a, c, f

". a, d, g #. c, f, g 'a spirometrijo velja a. pri spirometriji preiskovanec maksimalno vdahne in nato ves zrak izdahne v spirometer b. veina zdravih ljudi pri forsiranem izdihu izdahne vsaj 26B vitalne kapacitete v prvi sekundi c. spirometrija je dobro izvedena, kadar se dve najbolji krivulji forsirane vitalne kapacitete ne razlikujeta za ve kot &B d. s spirometrijo lahko ugotovimo, ali je pljuna funkcija normalna, ali ima bolnik obstruktivno motnjo ventilacije. Ae moremo pa zanesljivo potrditi restriktivne ventilatorne motnje A. vse trditve veljajo . a, c !. b, d ". c, d #. nobena trditev ne velja ronhodilatatorni test a. naredimo ga, kadar pri spirometriji ugotovimo, da ima bolnik obstruktivno motno ventilacije b. bolnik vdahne bronhodilatator, standard je )66 mikrogramov salbutamola c. spirometrijo ponovimo ez $6 minut d. test je pozitiven, kadar se V#51 normalizira e. test je pozitiven, kadar je V#5 1 povea za vsaj 1$B in hkrati za vsaj $66 ml A. a, b, c, d . a, b, c, e !. a, b, d ". b, c, e #. a, d ronhodilatatorni test naredimo, kadar pri spirometriji ugotovimo, da ima bolnik obstruktivno motno ventilacije. A. olnik vdahne bronhodilatator, standard je )66 mikrogramov salbutamola. ;pirometrijo ponovimo ez $6 minut. . olnik vdahne $ miligrama metaholina. ;pirometrijo ponovimo ez $6 minut. !. olnik $ tedna prejema &$ mg metilprednizolona, nato ponovimo spirometrijo. ". olnik 1 mesec prejema inhalacijski glukokortikoid, nato ponovimo spirometrijo. #. olnika obremenimo na cikloergometru, nato ponovimo spirometrijo ronhodilatatorni test naredimo, kadar ima bolnik pri spirometriji A. zmanano vitalno kapaciteto . zmanjan V#51 !. zmanjan indeks Tiffenau ". slabo ponovljive krivulje #. tako hud kaelj, da spirometrije brez inhalacije bronhodilatatorja ne moremo narediti ronhialni provokacijski test z metaholinom

a. z njim merimo bronhialno preodzivnost b. naredimo, kadar sumimo na astmo, bolnik pa ima normalno spirometrijo c. naredimo, kadar sumimo na astmo, bolnik pa ima hudo obstruktivno motnjo ventilacijo in negativen bronhodilatatorni test d. e je pozitiven, je diagnoza astme malo verjetna e. e je negativen, je diagnoza astme malo verjetna A. . !. ". #. a, b, e a, c, e a, b, d a, c, d b, d

:eritev najvejega pretoka zraka med izdihom ./#V( uporabimo: A. namesto spirometrije, e nimamo spirometra . da s serijskimi meritvami spremljamo aktivnost astme !. za loevanje obstruktivne in restriktivne motnje ventilacije ". za loevanje med obstrukcijo v velikih in malih dihalnih poteh #. za ugotavljanje zasienosti arterijske krvi s kisikom Telesna pletizmografija je nujna, e %elimo postaviti diagnozo A. obstruktivne motnje ventilacije . restriktivne motnje ventilacije !. reverzibilne motnje ventilacije ". hiperventilacijskega sindroma #. motenj difuzije plinov preko alveolokapilarne membrane ; telesno pletizmografijo lahko izmerimo a. celotno pljuno kapaciteto b. rezidualni volumen c. upor v dihalnih poteh d. maksimalni pretok zraka med forsiranim izdihom e. povrino alveolokapilarne menbrane A. . !. ". #. 5se nateto a, b, c a, c, d b, d, e Ai od nateteha

; transtorakalnim ultrazvonim pregledom plju lahko ugotovimo: A. . !. ". #. embol v pljuni %ili centralno le%e tumor plevralni izliv bronhialno obstrukcijo tujek v bronhu

5rednost duikovega oksida v izdihanem zraku .eA7(:

a. b. c. d. e.

,a%e na stopnjo vnetja v dihalnih poteh. ,a%e na stopnjo zapore dihalnih poti. @e je viji od &6 ppb, je diagnoza astme zanesljiva. 8nhalacijski glukokortikoidi zni%ujejo vrednost eA7. 5rednosti eA7 pod &6 ppb zanesljivo izkljui diagnozo astme.

A. a,b,c . a,d,e !. b,d,e ". b,d #. a,d ,ako naj bolnik inhalira bronhodilatator iz prilnika s potisnim plinom1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pred uporabo prilnika naj odpre pokrovek prilnika prilnik naj spro%i 1>$ sekundi pred zaetkom vdiha vdih naj bo poasen .traja naj + sekund( po globokem vdihu naj bolnik zadr%i sapo za 16 sekund po vdihu naj bolnik im hitreje izdahne a, b, c, d a, b, e a, c, d b, c c, d

Tujki v dihalnih poteh a. ponavadi zaidejo v bronhe levega zgornjega re%nja b. pogosteji so pri otrocih in osebah, ki imajo motnje po%iranja c. diagnoza je enostavna, ker se tujek dobro vidi na rentgenogramu prsnih organov d. lahko povzroijo kronino pljunico e. ponavadi jih moramo odstraniti z operacijo .lobektomija ali celo pulmektomija( A. . !. ". #. a, c a, b, d b, c, d b, d b, c, e

"iagnozo <kronini bronhitis= postavimo a. kadar bolnik kalja in izkaljuje veino dni vsaj tri mesece letno $ leti zapored. b. kadar s spirometrijo ugotovimo obstruktivno motnjo ventilacijo c. izkljuno kadilcu cigaret A. a, b, c . a, b

!. a, c ". a #. b, c ;tran &$6 ,atere trditve o kronini obstruktivni pljuni bolezni .,7/ ( so pravilne1 a. b. c. d. ,7/ je med pogostimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih dr%avah. ,7/ se nikoli ne razvije pri nekadilcu. 'a ,7/ zboli vsaj +6B kadilcev. Aajbolj poznan genetski dejavnik tveganja za ,7/ je dedno pomanjkanje alfa1 antitripsina. e. /asivno kajenje ni dejavnik tveganja za razvoj ,7/ . A. b,c,d,e . a,b,c,d !. a,b,d ". a,c,d #. a,d 'a kronino obstruktivno pljuno bolezen .,7/ ( velja: a. 5 pljuni funkciji zaznamo zaporo dihal, ki je lahko delno odpravljiva, difuzijska kapaciteta plju je normalna ali zni%ana. b. Aa rtg pKc so znailno zo%eni medrebrni prostori, sploena prepona in ne%ne retikulonodularne zgostitve. c. 'elo pomembna je anamneza kajenja. d. 5 veliko pomo pri postavitvi diagnoze nam je metaholinski test. e. Avskultatorno je znailno oslabljeno dihanje s podaljanim izdihom. A. a,c,e . a,b,c,e !. a,d,e ". c,e #. c,d,e /ri telesnem pregledu bolnika s kronino obstruktivno pljuno boleznijo .,7/ ( ugotovimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". vdrt prsni ko hitreje dihanje s skrajanim izdihom skrajan perkutorni zvok nizkofrekvenne poke v zgodnjem vdihu piske, ki so izraziteji med vdihom a, b, c, d, e b, c, d, e c, e d, e

#. d /ri telesnem pregledu bolnika s kronino obstruktivno pljuno boleznijo .,7/ ( ugotovimo: a( b( c( d( e( sodast prsni ko dihanje z ustnino priporo hipersonoren perkutorni zvok nizkofrekvenne poke v zgodnjem vdihu piske, ki so izraziteji med izdihom A. . !. ". #. a, b, c, d, e b, c, e c, d, e d, e d

/ri telesnem pregledu bolnika s kronino obstruktivno pljuno boleznijo .,7/ ( ugotovimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. sodast prsni ko nizko polo%ene prepone dihanje s podaljanim izdihom hipersonoren perkutorni zvok piske, ki so izraziteji med vdihom a, b, c, e a, b, c, d c, d, e d, e d

;tran $$ ,atera je bistvena funkcijska preiskava za postavitev diagnoze ,7/ .kronina obstruktivna pljuna bolezen( 1 A. . !. ". #. Nentgenska slika prsnih organov #,Cltrazvoni pregled plju in srca ;pirometrija ronhoskopija

;tran &$) ,atere so znailne spremembe v pljuni funkciji bolnika s ,7/ .kronino obstruktivno pljuno boleznijo( 1 a. vitalna kapaciteta .5!( je normalna ali zmanjana b. pretok v prvi sekundi .V#51( in razmerje V#51K5! sta zmanjana

c. pljuna funkcija se normalizira po vdihu bronhodilatatorja d. zmanjana sta tako difuzijska kapaciteta za !7 kot tudi rezidualni volumen e. poveana je celotna pljuna kapaciteta A. . !. ". #. a, b, c, d a, b, d a, b, e b, d c

;tran &$) /ri zdravljenju kronine obstruktivne pljune bolezni .,7/ (: a. svetujemo prenehanje kajenja b. temeljno zdravilo je glukokortikoid v inhalaciji in ga bolnik prejema redno, ob te%avah pa doda bronhodilatator <po potebi= c. med bronhodilatatorji je najuinkoviteji parasimpatikolitik d. pri odmerjanju metilksantinov .teofilina( pazimo na optimalno plazemsko koncentracijo zdravila e. pozimi bolniki preventivno prejemajo antibiotik, ki preprei poslabanje bolezni zaradi morebitne oku%be A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, c, d, e a, c, d b, e

'a zdravljenje ,7/ velja: a. 8nhalacijski glukokortikoidi .8-,( so zdravilo izbora pri vseh stopnjah ,7/ . b. ,ombinacija simpatikomimetika in antiholinergika uspeneje izboljuje V#51 kot posamezno zdravilo. c. /ri %enskah prevladuje emfizem, zato %enskam s ,7/ ne predpisujemo bronhodilatatorjev. d. /ri pogostih poslabanjih ,7/ je potrebno trajno zdravljenje z oralnimi glukokortikoidi. e. /ri vsakem poslabanju ,7/ je potrebno antibiotino zdravljenje. /ogosti vzroki poslabanja dispneje pri bolniku s ,7/ so vsi razen: a. b. c. d. e. 5irusna oku%ba dihal /ljuna embolija /renehanje kajenja ;rno popuanje akterijska oku%ba dihal.

,ateri so pogosti povzroitelji poslabanja kronine obstruktivne pljune bolezni

.,7/ ( zaradi gnojnega bronhitisa1 A. . !. ". #. stafilokoki klamidija in mikoplazma pnevmonije psevdomonas streptokok pnevmonije, hemofilus influence in branhamela kataralis bacil tuberkuloze

,ateri so razlogi poslabanja kronine obstruktivne pljune bolezni .,7/ (1 A. . !. ". #. 5irusne oku%be, bakterijske oku%be ali onesna%enost zraka 7ku%be s klamidijo ali mikoplazmo pnevmonije 8zpostavljenost cvetnemu prahu ali prici /remajhna telesna aktivnost bacil tuberkuloze

;tran &$4 ;topnjo poslabanja ,7/ opredelimo na podlagi: a. b. c. d. e. stopnje dispneje in telesne temperature stopnje dispneje, znaaja in intenzitete kalja, koliine in barve izmeka spirometrije rentgenskih sprememb avskultatornega izvida nad pljui

;indrom negibljivih cilij .primarna ciliarna diskinezija( se lahko ka%e z: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. bronhiektazijami sinuzitisom neplodnostjo situs viscerum inversus zgodnjo pleavostjo b, c, d, e a, b, c, d a, b, d, e a, b, d a, d

Astma je: A. . !. ". #. vsaka bolezen, pri kateri bolnik navaja obasno duenje bolezen, za katero je znailen povean upor v bronhiolih kronina vnetna bolezen bronhialne sluznice bakterijsko vnetje plju posledica kajenja cigaret

'a astmo velja:

a. /ri postavitvi diagnoze nam je poleg anamneze in klininega pregleda v veliko pomo meritev pljune funkcije. b. "iagnozo lahko postavimo na osnovi rentgenske slike. c. "uikov oksid v izdihanem zraku je pri neurejeni astmi obiajno povian. d. Aajznailneja simptoma sta gnojav izmeek in jutranji kaelj. e. /onavadi jo odkrijemo pri bolnikih, starejih od +6 let. A. . !. ". #. a,b a,c b,d c,d c,e

'a astmo velja: a. b. c. d. Ee kronina vnetna bolezen dihalnih poti. Ee predvsem bolezen malih dihalnih poti .bronhiolov(. /risotna je zapora dihalnih poti, ki je ireverzibilna. Aajpomembnejo vlogo v patogenezi imajo limfociti Th1, nevtrofilci in interlevkin 3. e. Aajpomembneje zdravilo so agonisti beta>$ adrenerginih receptorjev, s katerimi pri veini astmatikov dose%emo dobro urejenost bolezni. ,atere so znailnosti astme1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. te%ko dihanje tianje za prsnico kaelj izkaljevanje gnojnega sputuma poviana telesna temperatura a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b b

,ateri so znaki astme1 a. b. c. d. e. A. . !. ". poki nad pljunima osnovnica v drugi polovici izdiha stridor poki v zaeku vdiha in polifoni piski med izdihom tevilni monofoni visokofrekventni piski med izdihom sinistroepigastrine pulzacije a, b, d, e a, d b, d c, e

#. d ;imptomatika astme je bolj izra%ena: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. ponoi in v zgodnjih jutranjih urah po telesnem naporu po vdihavanju alergena dopoldne takoj po jedi a, b, c, d, e a, b, c a, b, e a, c, e c, d

/reoblikovanje dihalnih poti pri astmi: a. Ee posledica kroninega astmatinega vnetja. b. /redvsem mali bronhi in bronhioli se zo%ijo zaradi hipertrofije in hiperplazije gladkih miic. c. 'aradi kroninega vnetja se zadebeli bazalna membrana sluznice traheje in velikih bronhov, zato se mono povea upor v dihalnih poteh. d. 5 pljuni funkciji e vedno izmerimo popolno reverzibilnost po bronhodilatatorju. A. . !. ". #. b,c a,b a,c,d a,d b,c,d

,atere so znailne spremembe v pljuni funkciji bolnika z astmo .v asu, ko ima simptome( 1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. vitalna kapaciteta .5!( je normalna ali zmanjana pretok v prvi sekundi .V#51( in razmerje V#51K5! sta zmanjana pljuna funkcija se mono izbolja po vdihu bronhodilatatorja zmanjana difuzijska kapaciteta za !7 zmanjana celotna pljuna kapaciteta a, b, c, d, e a, b, c b, c, d b, d, e d

:etaholinski test: a. @e je pozitiven, je diagnoza astme zanesljiva.

b. @e je negativen, z zelo veliko verjetnostjo izkljuuje astmo. c. Ee pozitiven, e zaznamo vsaj 1+ B upad V#5 1 po vdihavanju 3 mg metaholina. d. Uahko je pozitiven pri alergijskem rinitisu ali pri oku%bi dihal. e. ' uvedbo merjenja duikovega oksida v izdihanem zraku je postal nepotreben. A. . !. ". #. a,c b,d,e b,d b,c,d,e b

'nailnost astme je poveana bronhialna odzivnost. ,ako jo merimo1 a. b. c. d. e. ' razmerjem med vitalno kapaciteto in pretokom v prvi sekundi .V#5 1K5!( ' merjenjem difuzijske kapacitete za !7 ' merjenjem rezidualnega volumna ' metaholinskim testom ; koncentracijo duikovega oksida v izdihanem zraku

/ri sumu na astmo naredimo metaholinski test: a. b. c. d. e. kadar ima bolnik hudo obstrukcijo .Tieffeneaujev indeks pod +6B(. kadar obstrukcija ne popusti po vdihavanju bronhodilatatorja. vedno, kajti brez tega testa diagnoze astme ne moremo postaviti. kadar je ob suspektni anamnezi bolnikova pljuna funkcija normalna. kadar se bolnik ne more nauiti meritve pljunih pretokov s /#V>metrom.

/ri zdravljenju astme: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. svetujemo odstranitev alergenov iz bivalnega okolja temeljno zdravilo je glukokortikoid v inhalaciji med bronhodilatatorji je najuinkoviteji beta adrenergini agonist bronhodilatator praviloma uporabljamo v obliki tablet mora veina bolnikov prejemati teofilin b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b a

Aajmoneji bronhodilatator, ki ga uporabljamo pri zdravljenju poslabanja astme, je: A. . !. ". #. inhalacijski glukokortikoid beta adrenergini agonist parasimpatikolitik teofilin ciklosporin

'nailnosti aspirinske astme so: a. /ojavlja se pri ve kot polovici astmatikov. b. Ti bolniki brez te%av prenaajo nesteroidne antirevmatike. c. 'au%itje acetilsalicilne kisline tem bolnikom lahko spro%i smrtno nevarno poslabanje astme. d. olniki z aspirinsko intoleranco imajo pogosto nosne polipe. e. 5sakemu bolniku z astmo moramo takoj ob postavitvi diagnoze astme prepovedati jemanje acetilsalicilne kisline .Aspirina( in vseh nesteroidnih antirevmatikov. a. b. c. d. e. c,d a,c,e c,d,e b,d b,c,d

,akni so mo%ni stranski uinki agonistov beta>$ adrenerginih receptorjev, e jih uporabljamo iz prila v priporoenem odmerjanju1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. tahikardija bradikardija hipotenzija hipertenzija hipokaliemija a,c a,d,e a,d b,c,e b,e

,atera trditev o teofilinu je pravilna1 a. b. c. d. e. 8ma moan bronhodilatatorni uinek Ee izbirno bronhodilatatornoKprotivnetno zdravilo za astmo Uahko povzroi nevarne motnje srnega ritma Aima pomembnih stranskih uinkov Aajustrezneje serumske koncentracije so med 16 in ++6 mikromolKl

'dravilo zaetnega zdravljenja astme je: a. b. c. d. e. inhalacijski glukokortikoid kratkodelujoi agonist beta$ adrenerginih receptorjev aminofilin zaviralec beta adrenerginih receptorjev kombinacija antilevkotriena, inhalacijskega glukokortikoida in dolgodelujoega agonista beta>$ adrenerginih receptorjev

:ed vzroke za poslabanje astme A# sodi:

a. b. c. d. e.

5irusna oku%ba dihal 8zpostavljenost alergenu /nevmotoraks 8zpostavljenost cigaretnemu dimu /remajhni odmerki inhalacijskega glukokortikoida

,ateri so klinini in laboratorijski znaki zelo hudega poslabanja astme1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. glasni piski nad pljui tih prsni ko zmanjan delni tlak ogljikovega dioksida v krvi normalen ali zvian delni tlak ogljikovega dioksida v krvi pretok .V#51 ali /#V( manji od &6B normalne vrednosti a, c, e b, c b, d, e a, c a, e

/ri te%kem poslabanju astme: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. Ae smemo dati kisika, ker bi s tem povzroili zavoro dihalnega centra ;memo dati kisik do 1 UKminuto preko nosnega katetra "amo kisik preko vsaj &+B maske 7d bronhodilatatorjev je najmoneje deluje teofilin v infuziji Antiholinergiki delujejo sinergistino z beta adrenergini agonist v inhalaciji a, d, a, d, e b, e c, d, e c, e

'a te%ko poslabanje astme velja: a. Temeljno zdravilo je agonist beta>$ adrenerginih receptorjev .do 1 vdihKminuto( iz prila preko velikega nastavka. b. ,isika ne dodajamo, e je saturacija nad 33B, saj se bojimo hiperkapnije in respiratorne acidoze. c. 'dravimo s sistemskim glukokortikoidom, obiajno metilprednizolonom v odmerku &$>1$3 mg prvi dan. d. Aminofilin uporabljamo le pri %ivljenje ogro%ujoem poslabanju. e. /red prietkom zdravljenja z bronhodilatatorji moramo opraviti rtg pKc slikanje. A. . !. ". a,b,c,d,e a,b,c,d a,c,d a,e

#. c,d,e 'a oceno poslabanja astme so kljuni: a. b. c. d. e. anamneza, status in spirometrija rentgenska slika plju anamneza, status in krvna slika preiskava induciranega izmeka merjenje difuzijske kapacitete plju

Aa intenzivnem oddelku obravnavamo bolnika z astmo, e: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. to zahtevajo svojci ima znake grozee odpovedi dihanja je zmeden se hipoksemija slaba, oz. nastaja hiperkapnija po zaetnem zdravljenju je febrilen a,b,c,d,e a,b,c,d b,c,d c,e e

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza .mikoza(: a. b. c. d. e. f. A. . !. ". #. se ka%e s klinino sliko te%ke pljunice se ka%e s klinino sliko te%ke astme v krvi teh bolnikov najdemo protitelesa 8g# in 8g- proti aspergilusu .glivicam( za bolezen so znailne centralne bronhiektazije bolezen ozdravimo z antimikotiki praviloma bolniki potrebujejo zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi a, c, d, e a, c, f a, d, e, f b, c, d, e b, c, d, f

,aj velja za pljunega raka: a. /ri loveku, ki kadi $6 let po zavojek cigaret dnevno, je tveganje za razvoj pljunega raka vsaj $6W poveano. b. ' vianjem indeksa zavojek>leto se zmanjuje pogostnost mutacije proteina p+&, ki je odgovoren za apoptozo okvarjenih celic. c. "ejavniki okolja, ki vplivajo na razvoj pljunega raka so: azbest, radon, arzen, berilij, nikelj, krom. d. 8zpostavljenost azbestu in soasno kajenje povea tveganje za razvoj pljunega raka za 2>krat. e. /ljuni rak se nikoli ne razvije pri nekadilcu.

/ljuni tumorji so: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. v glavnem benigni pogosteji pri %enskah kot pri mokih v glavnem bolezen kadilcev pogosti pri osebah izpostavljenih azbestu zelo redka maligna bolezen a, b. d a, c, d a, c b, d, e c, d

'nailna prezentacija pljunega raka je: A. . !. ". #. ponavljajoe pljunice na istem mestu ponavljajoe pljunice na razlinih mestih bilateralna pljunica pljuni absces sepsa

'a pljuni rak dr%i: a. b. c. d. Aajpogosteji zgodnji simptom bolezni je izkaljevanje krvi /ojavi se izkljuno pri kadilcih @e je lokaliziran v velikih dihalnih poteh, se lahko pojavi inspiratorni stridor 9ripavost je lahko znak pritiska z metastazami zase%enih bezgavk na levi povratni laringealni %ivec e. 9ornerjev sindrom je posledica pritiska tumorja na zgornjo votlo veno A. . !. ". #. a, b, c, d b, c, d c, d d, e e

;indrom zgornje vene kave: a. je oteklina vratu, obraza in zgornjih okonin zaradi pritiska poveanih bezgavk na zunanje jugularne vene b. Aabrekle so vene na vratu in zgornjem delu prsnega koa c. Aajpogosteje je znak pljunega raka A. . !. ". #. a, b, c a, b b, c b c

/osamezni simptomi, ki so ob ugotovitvi pljunega raka prisotni pri ve kot polovici bolnikov: a: dispneja b: kaelj c: hemoptize d: boleine v kosteh e: hujanje A: a,b,c,d,e : a,b,c,d !: a,c,d,e ": a,b,e #: b,c,d ,ateri od znakov ni prisoten pri bolnikih s pljunim rakom, ki imajo 9ornerjev sindrom: a. b. c. d. e. mioza Arg?ll>Nobertsonova zenica ptoza enoftalmus anhidroza

,atera od preiskav je najpomembneja za diagnozo pljunega raka: a. b. c. d. e. transtorakalna igelna biopsija citoloki pregled sputuma bronhoskopija torakoskopija plevralna punkcija

/araneoplastini sindrom pri bolniku s pljunim rakom je lahko posledica: a. pritiska poveanih metastatskih bezgavk na zgornjo votlo veno b. posledica pritiska poveanih metastatskih bezgavk na levi povratni laringealni %ivec c. zasevkov tumorja v oddaljene organe d. izloanja hormonov ali njim podobnih snovi iz rakavih celic e. kemoterapije ali obsevanja tumorja A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, e c, d, e d, e d

,atere so lahko manifestacije paraneoplastinega sindroma pri pljunem raku 1 a. betiasti prsti

b. c. d. e. A. . !. ". #.

venske tromboze hujanje poviana telesna temperatura hiperkalciemija a, b, c, d, e a, b, c, d b, c, e a, b c

"iagnostini postopek pri sumu na pljunega raka poteka v naslednjem vrstnem redu: a. b. c. d. anamneza in klinini pregled NT- prsnih organov v dveh projekcijah bronhoskopija z odvzemom materiala za citoKhistoloko opredelitev !T prsnega koa, zgornjega dela trebuha in glave

A: a,b,c,d : a,b,d,c !: a,c,b,d ": b,a,c,d #: c,b,a,d ,ako zdravimo bolnika s pljunim rakom1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. drobnocelini rak zdravimo prvenstveno s kemoterapijo ploatocelini rak zdravimo prvenstveno s kemoterapijo %lezni rak zdravimo prvenstveno z operacijo velikocelini rak zdravimo prvenstveno z operacijo drobnocelini rak zdravimo prvenstveno z obsevanjem a, b, d a, b, e a, c, d b, c, d, e c, e

'a radikalno operacijo ploatocelinega raka apikoposteriornega segmenta levega zgornjega pljunega re%nja, klinini stadij T1A6:6: a: je potrebno odstraniti levo pljuno krilo. b: je potrebno odstraniti levi zgornji pljuni re%enj. c: je potebno odstraniti apikoposteriorni segment levega zgornjega pljunega re%nja. d: je potrebno odstraniti levostranske hilusne in mediastinalne bezgavke. e: ni potrebno odstranjevati mediastinalnih bezgavk. A: a,d : b,d

!: b,e ": c,d #: c,e :o%ganske zasevke pri drobnocelinem pljunem raku zdravimo: A: s kemoterapijo na osnovi cisplatina. : s ciklofosfamidom, doksorubicinom in vinkristinom. !: s preventivnim obsevanjem glave. ": z obsevanjem glave. #: z biolokimi zdravili. /etletno pre%ivetje operiranih bolnikov s pljunim rakom v stadiju 8A je: a. b. c. d. e. "o &B "o 16B "o $6B "o $6B, vendar le, e po operaciji zdravimo e s kemoterapijo 26>36B

Aa prognozo bolnikov s pljunim rakom ne vpliva: a. b. c. d. e. stadij histoloki tip raka nevroendokrina diferenciacija tumorja splono stanje bolnika prizadetost bezgavk v pljuih in medistinumu

'a rentgensko definicijo okrogle spremembe v pljuih velja vse razen: a. b. c. d. e. velikost do & cm premera se dotika mediastinuma ni poveanih bezgavk ni atelektaz ni plevralnega izliva

;olitarna okrogla sprememba .lezija(: a. b. c. d. e. je v premeru veja od & cm. je jasno omejena. ni v stiku s strukturami prsne stene, mediastinuma, prepone. ne sme imeti trnastih izrastkov. jo veinoma odkrijemo sluajno.

A: a,c,d,e : a,b,c,e !: a,b,c, ": b,c,d,e #: b,c,e

,atere trditve o karcinoidu plju so pravilne: a: /etletno pre%ivetje bolnikov s tipinim karcinoidom plju je pod )6B. b: /olovica bolnikov je ob odkritju pljunega karcinoida brez simptomov. c: 5eina bolnikov s pljunim karcinoidom ima karcinoidni sindrom. d: "ispneja in hemoptize so posledica rasti karcinoida v velikih dihalnih poteh. e: ,arcinoid pri biopsiji pogosto mono krvavi. A: a,b,c : a,b,d,e !: b,c,d ": b,d,e #: c,d,e ,aj je <sekundarna pljunica=1 A. druga pljunica v %ivljenju . ponovitev pljunice, ki se pojavi pri bolniku, ki je ravno v fazi rekonvalescence po pljunici !. pljunica, ki se pojavi pri bolniku, ki je ravno prebolel neko akutno bolezen ". pljunica, ki nastane pri bolniku z neko drugo boleznijo, ki olaja nastanek pljunice .bronhialni tumor, bronhiektazije, tujek, zdravljenje z imunosupresivi, imunska pomanjkljivost( #. pljunica, ki je manj pomembna od drugih bolezni, ki jih ima bolnik ;tanja, ki spodbujajo kolonizacijo dihal z -ram negativnimi bakterijami: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. diabetes bronhektazije kajenje zdravljenje z antibiotiki zdravljenje z bronhodilatatorji a, b, a, c, d a, b, c, d c, d, e c, e

'nailna klinina slika bakterijske pljunice: a. b. c. d. e. A. . !. ". zaetek je poasen z nekajdnevno subfebrilnostjo .temperaturo do &3 stopinj( bolnik je nahoden, peejo ga oi znailne so boleine v skeletnih miicah znailen je gnojen sputum openate barve rada poteka v dru%inskih epidemijah a, b, c, e a, b, d a, b b, c, e

#. d /ri telesnem pregledu bolnika z bakterijsko re%enjsko pljunico znailno ugotovimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. poasno in globoko dihanje skrajan poklep nad obolelim re%njem oslabljeno dihanje nad obolelim re%njem ojaan pektoralni fremitus in bronhofonijo nad obolelim re%njem poke med vdihom nad obolelim re%njem a, b, c, d, e a, b, d, e a, c b, c, e b, d, e

'nailna klinina slika atipine .mikoplazmatske( pljunice: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. zaetek je poasen z nekajdnevno subfebrilnostjo bolnik je nahoden, peejo ga oi znailne so boleine v skeletnih miicah znailen je gnojen sputum openate barve rada poteka v dru%inskih epidemijah a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c, e c, d d

'nailnosti sindroma atipine pljunice: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. hiter zaetek sploni simptomi: utrujenost, glavobol, mialgije dolgotrajen suh, dra%e kaelj mrzlica pozitivna hemokultura a, c, d, e a, b, c b, c, d b, c b, c, e

9erpes na ustnici pogosto vidimo pri bolniku s pljunico, ki jo povzroi: A. . !. ". ;treptokok pnevmonije :ikoplazma pnevmonije Uegionela pnevmofila :ikobakterija tuberkuloze

#. 9erpes virus /ri re%enjski pljunici na rentgenogramu prsnih organov ponavadi vidimo zrani bronhogram. Ta nastane: A. . !. ". ker vnetni eksudat napolni alveole, v bronhih pa ostane zrak ker vnetni eksudat napolni bronhe ker zrak vdre skozi pokodovano pljuno tkivo v rahlo vezivo medpljuja ker bakterije proizvajajo pline, ki se ne morejo odstraniti skozi vnete in zato zaprte bronhe #. zaradi spremenjenih absorbcijskih lastnosti vnete sluznice bronhov Nazporedi rentgenske znailnosti pljunic z verjetnim povzroiteljem. a. homogena prizadetost re%nja plju, viden zrani bronhogram b. nepravilne alveolarne zgostitve v enem ali obeh pljunih krilih c. raztresene neostro omejene infiltracije, retikularen vzorec 1. :ikoplazma pnevmonije pri mladem odraslem $. 9emofilus influence pri bolniku s ,7/ &. ;treptokok pnevmonije pri osebi srednjih let A. . !. ". #. 1a, $b, &c 1a, $c, &b 1b, $a, &c 1c, $a, &b 1c, $b, &a

,aj velja za sputum pri bolniku s pljunico1 a. Nazmaz po -ramu da uporabne informacije glede izbire antibiotine terapije b. 5zorc sputuma je primeren za mikrobioloko oceno le, e v vidnem polju mikroskopa vidimo ve kot $+ levkocitov, c. 5e kot 16 epitelnih celic v vidnem polju mikroskopa je znak kontaminacije s slino d. /risotnost mononuklearnih celic in ni bakterij pri barvanju po gramu je znailnost nebakterijske oku%be e. olniku s pljunico predpiemo antibiotik le, e iz sputuma izoliramo bakterije. @e bakterij ne izoliramo, je to zanesljiv diagnostini kriterij, da gre za virusno pljunico. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b e

5irusne in atipine pljunice v klinini praksi potrjujemo: A. z izolacijo povzroitelja iz krvi

. !. ". #.

z izolacijo povzroitelja iz sputuma s serolokimi testi ali s testom pomno%evanja nukleinskih kislin z gramskim razmazom sputuma z barvanjem sputuma po 'iehl>Aeelsenu

9uji potek pljunice in vejo smrtnost priakujemo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pri osebi, ki je stareja od 0+ let pri osebi, ki ima kronine bolezni, pri alkoholikih, imunsko oslabelih kadar ima bolnik levkocite manj kot ) W 164KU kadar je zase%en ve kot en re%enj kadar je pozitivna hemokultura a, b, c, d, e a, b, d, e b, d, e b, d e

,ateri antibiotik izberemo .poii pravilne & kombinacije(1 a. pri doma pridobljeni re%enjski pljunici prej zdrave osebe b. pri doma pridobljeni pljunici pri bolniku s ,7/ c. pri intersticijski pljunici 1. penicilin $. amoksicilin s klavulansko kislino &. makrolid A. . !. ". #. 1a, $b, &c 1a, $c, &b 1b. $a, &c 1b, $c, &a 1c, $a, &b

,aterega bolnika bi uinkovito zdravili s penicilinskim antibiotikom: a. b. c. d. A. . !. ". #. bolniku z lobarno pljunico bolniku z intersticijsko pljunico bolniku s pljunim abscesom bolniku z empiemom plevre a, b, c, d a, b, c, a, c b, c c, d

,ateri so pomembni ukrepi zdravljenja pljunice 1

a. b. c. d. e. A. . !. ". #.

antibiotik poitek skrb za dobro oksigenacijo krvi zadosten vnos tekoin in elektrolitov z maobami bogata hrana ter magnezijev sulfat b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b b

@esa ne tejemo za simptomatino zdravljenje pljunice 1 a. b. c. d. e. dodajanje kisika intravensko nadomeanje tekoin poitek analgetik antibiotik

7cena te%e pljunice vkljuuje: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. starost pridru%ene kronine bolezni psihini status simptome laboratorijske izvide a, b, c a, b, d, e b, d, e c, d, e a, b, c, d, e

,atera sta pogosta povzroitelja pljunice domaega okolja1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. ;tafilokoki :ikoplazma pnevmonije :ikobakterija tuberkuloze ;treptokok pnevmonije rinovirusi a, d b, c b, d c, d d, e

,ateri simptom je znailen pri pljunici starostnika in ga pri mlajih bolnikih s pljunico ponavadi ni1

a. b. c. d. e.

kaelj z gnojno ekspektoracijo poviana telesna temperatura mrzlica zmedenost plevritina boleina

"ejavnik tveganja za nastanek aspiracijske pljunice je: a. b. c. d. e. ,7/ pljuni absces diabetes nevroloke bolezni kronina odpoved ledvic

Aajbolj verjeten .verjetni( povzroitelj.i( pljunice pri bolniku s ,7/ : a. b. c. d. e. ;. pneumoniae, rinovirusi, : tuberculosis ;. pneumoniae, :. catarrhalis, , /. carinii ;. pneumoniae, :. catarrhalis, 9. influenzae ;. pneumoniae, :. tuberkulosis, glive 9. influenzae, glive, /. carinii, glive

olninina pljunica: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. nastane ve kot )3 ur po sprejemu v bolninico. nastane ve kot 40 ur po sprejemu v bolninico. smrtnost znaa )6>2+B. uinkovito jo prepreujemo z minimalno rabo sedativov. povzroitelji izvirajo izkljuno iz bolnininega okolja. a, d, e b, c, d, e a, c, d b, c, d a, c, e

,ako zdravimo v bolninici pridobljeno pljunico1 a. antibiotika nikoli ne uvedemo, dokler nimamo izvida kulture sputuma in antibiograma b. vedno takega bolnika premestimo na intenzivni oddelek c. izborno zdravilo je intravenski penicilin v odmerku 16 miljonov enot na 1$ ur d. izborno zdravilo je makrolid e. praviloma zanemo zdravljenje s kombinacijo irokospektralnih antibiotikov, ki pokrijejo tudi gram negativne bakterije Aspergilom: a. je vnetje pljunega parenhima, ki ga povzroajo plesni iz rodu Aspergillus

b. c. d. e.

je glivina masa, ki naseli votline v pljunem tkivu je alergijsko vnetje, v katerem sodeluje imunski odziv proti Aspergillusu zdravimo z antibiotiki nikoli ne povzroa hemoptiz

,akno je najbolj ustrezno zdravljenje pljunega abscesa1 a. b. c. d. e. samo z drena%o abscesne votline s kirurko resekcijo prizadetega segmenta plju samo z antibiotinim zdravljenjem z drena%o abscesne votline in dolgotrajnim antibiotinim zdravljenjem z aplikacijo antibiotika v abscesno votlino

/otek pljunice se lahko zaplete z: a. b. c. d. e. parapnevmoninim izlivom sepso srnim popuanjem akutno ledvino odpovedjo pljunim abscesom A. . !. ". #. Tuberkuloza: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. je kronina nalezljiva bolezen. povzroa jo Mycobacterium tuberculosis. z bacilom tuberkuloze je oku%ena vsaj tretjina svetovnega prebivalstva. letno zaradi nje na svetu umre ve kot miljion ljudi. njeno irjenje olaja hkratna epidemija oku%be z virusom 985. a, b, c, d, e a, b, c a, b a b, d a,b,c,d,e b,c,d a,b,c a,b c,d

7ku%ba z Mycobacterium tuberculosis: a. b. c. d. e. se prenaa kapljino. se prenaa s spolnim kontaktom. se prenaa z oku%eno krvjo in krvnimi pripravki. se prenaa preko oku%enih rok in predmetov. se prenaa intraplacentarno iz matere na plod.

A. a, b, c, d, e

. !. ". #.

a, d a b, c, e d

Mycobacterium tuberculosis: a. povzroa tuberkulozoF za oku%bo zadostujejo %e 1>& bacili. b. so znotrajcelini paraziti. c. podvojitveni as bakterij je pribli%no $) ur, zato so v kulturah spoznavni ele po )>0 tednih. d. za oku%bo so znailni granulomi, ki prepreujejo .zadr%ujejo( irjenje oku%be. e. v makrofagih ostanejo Mycobacterium tuberculosis v obliki <speih= bakterij .perzisterjev( in se ob ugodnih razmerah lahko aktivirajo. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b a

'nailnosti oku%be z bacilom tuberkuloze so: a. /o oku%bi z bacilom tuberkuloze najprej nastane nespecifina vnetna reakcija, ki je ponavadi klinino nema > granulomi zanejo nastajati ele $>3 tednov po oku%bi. b. acile tuberkuloze fagocitirajo makrofagi in jih zanesejo v regionalne bezgavke. c. ,linino oitna tuberkuloza se ponavadi pojavi ele ve let po primarni oku%bi. d. ,linino se bolezen rada manifestira pri bolnikih, ki so zdravljeni z imunosupresivnimi zdravili ali imajo imunsko pomanjkljivost. e. Tuberkuloza se ponavadi klinino poka%e kot lobarna pljunica. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c d, e e

/rimarna oku%ba z bacilom tuberkuloze: a. je obiajno asimptomatina. b. e osebo v asu prebolevanja primarne oku%ne rentgensko slikamo, ponavadi opazimo poveane bezgavke v pljunem hilusu. c. v zaceljenih %ariih v pljuih in bezgavkah se odlaga kalcij, ki da po ve letih znailno rentgensko sliko prebolele primarne oku%be .-honov kompleks(. d. se lahko manifestira s sliko miliarne tuberkuloze ali tuberkuloznega plevritisa. A. a, b, c, d . a, b, c

!. a, b ". b, c #. d /ljuna tuberkuloza: a. b. c. d. A. . !. ". #. ponavadi zane nenadno z mrzlico in visoko temperaturo najvekrat so prizadeti spodnji pljuni re%nji na rentgenski sliki so znailni so infiltrati z razpadi za napredovalo bolezen je znailno brazgotinjenje, krenje in vlek plju navzgor a, b, c, d a, b, c a, c, d c, d c

Tuberkulozni plevritis: a. je pogosta manifestacija tuberkulozeF predvsem nastane pri mladih v sklopu primarne oku%be. b. je praviloma obojestranski. c. je transudat. d. v njem prevladujejo limfociti. e. e plevralni punktat barvamo po 'iehl Aeelsenu, ponavadi vidimo maso acidorezistentnih bacilov. f. diagnozo ponavadi potrdimo s histolokim pregledom bioptata plevre, kjer najdemo granulome s kazeozno nekrozo. A. . !. ". #. b, c, d, e, f a, b, c, d, e a, b, c,d, f a, c, e, f a, d, f

'elo ku%ni so bolniki, ki imajo: a. b. c. d. e. f. A. . !. ". #. miliarno tuberkulozo tuberkulozo plevre tuberkulozo kosti tuberkulozni limfadenitis tuberkulozni meningitis tuberkulozo grla a, b, c, d, e a, d, f a b, d, f f

:iliarna tuberkuloza: a. je posledica hematogenega razsoja bacilov tuberkuloze. b. klinino se ka%e predvsem s poviano telesno temperaturo. c. na rentgenogramu vidimo ne%ne 1,+ mm velike nodularne zgostitve po obeh pljunih krilih. d. diagnozo ponavadi lahko postavimo iz pregleda sputuma, ki ga barvamo po 'iehl Aeelsenu, kjer ponavadi vidimo maso acidorezistentnih bacilov. A. . !. ". #. a, b, c, d a, b, c a, c, d c, d d

"iagnozo tuberkuloze potrdimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. s tirikratnim porastom titra protiteles proti Mycobacterium tuberculosis. s pozitivnim tuberkulinskim testom .premer induracije J16 mm(. e v ku%ninah najdemo bacil tuberkuloze. e v bioptatu ugotovimo granulome s kazeozno nekrozo. e na rentgenski sliki ugotovimo infiltrat z razpadom. a, b a, e b, e c, d c, e

Tuberkulinski test: a. je reakcija kasne preobutljivosti .tip 85( proti meanici antigenov mikobakterije tuberkuloze. b. oditamo ga po )3>2$ urah. c. je pozitiven pri veini bolnikov s klinino oitno tuberkulozo. d. je diagnostini test za tuberkulozo. @e je pri bolniku ta test pozitiven, se uvede zdravljenje z antituberkulotiki . e. nam olaja spremljanje poteka zdravljenja. Antituberkulotike bolnik prejema toliko asa, da se tuberkulinski test negativizira. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, d, e c, d, e

/rincipi zdravljenja tuberkuloze so: a. 'dravljenje zanemo s &>) zdravili, ker je nekaj bacilov tuberkuloze primarno

b. c. d. e. f. A. . !. ". #.

odpornih proti enemu od antituberkulotikov. ,er se bacili tuberkuloze poasi razmno%ujejo, traja zdravljenje ve mesecev .0>1$( /ovsem baktericidno zdravilo za bacile tuberkuloze je le rifampicin. 8zoniazid povzroa periferno nevropatijo, ki jo prepreimo s hkratnim jemanjem piridoksina. 'aradi hepatotoksinega delovanja veine antituberkulotikov se celotnega dnevnega odmerka antituberkulotikov ne sme zau%iti naenkrat, ampak ga je treba razdeliti v &>) odmerke. 'aradi mo%nega teratogenega delovanja zdravil nosenic s tuberkulozo ne smemo zdraviti z antituberkulotiki. a, b, c, d, e, f a, b, c, d, f a, b, c, d c, d, e, f e

'a bolezni pljunega intersticija je znailna dispneja: A. . !. ". #. v le%eem polo%aju v mirovanju pri telesni obremenitvi po zau%itju aspirina pri le%anju na boku

/ri boleznih pljunega intersticija pri telesnem pregledu ponavadi ugotovimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. sodast prsni ko podaljan izdih ekspiratorne piske inspiratorne poke vejo frekvenco dihanja a, b, c, d, e a, b, c, e a, b, c a, d, e d, e

,aj so to <satasta pljua=1 A. . !. ". #. ;premembe na rentgenogramu plju pri bolniku z napredovalo pljuno fibrozo ;premembe na rentgenogramu plju pri bolniku, ki ga je opikal roj ebel ;premembe na rentgenogramu plju pri bolniku z atipino pljunico ;premembe na rentgenogramu plju pri bolniku z bronhiektazijami ;premembe na rentgenogramu plju pri u%ivalcu kokaina

/ri meritvi pljune funkcije bolnika z boleznijo pljunega intersticija ponavadi ugotovimo:

a. b. c. d. e. A. . !. ". #.

zmanjan V#51 zmanjano vitalno kapaciteto zmanjano difuzijsko kapaciteto za !7 povean rezidualni volumen zraka poveano totalno pljuno kapaciteto a, b, c, d, e a, b, c, a, b a, d b, c, d

/ri katerih boleznih pljunega intersticija v infiltratu in bronhoalveolarnem izpirku prevladujejo limfociti1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. sarkoidozi idiopatskem fibrozirajoem alveolitisu intersticijskih boleznih plju v sklopu sistemskih bolezni veziva eozinofilni pljunici ekstrinzinem alergijskem bronhioloalveolitisu a, b, c, d a, c, d a, c, e b, d, e b, e

,atere so klinine znailnosti kongestije plju zaradi srnega popuanja1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. "ispneja, ki je sprva le pri telesni obremenitvi, kasneje tudi v le%eem polo%aju. /enast ro%nat izpljunek ka%e na alveolarni pljuni edem. Tahipneja, tahikardija. /ri avskultaciji sliimo inspiratorne poke obojestransko nad spodnjimi deli plju. Aeredko sliimo tudi piske med izdihom. a, b, c, d, e b, c, d a, b, c a, b a

,ateri so mehanizmi, preko katerih lahko nastane pljuni edem: a. b. c. d. e. preobremenitev telesa s tekoino poveanje hidrostatinega tlaka v pljunih kapilarah zamaitev pljunih arterij z emboli poveanje prepustnosti pljunih kapilar poveanje pretoka krvi skozi pljua

A. . !. ". #.

a, b, c, e a, b, d b, c, d b, c c, d, e

,atere so rentgenske znailnosti kongestije plju zaradi srnega popuanja 1 a. Naziritev %il v zgornjih delih plju. b. 8nterlobularna septa .,erle?eve linije( se vidijo kot vzporedne do plevre potekajoe drobne linije. c. Alveolne zgostitve, ki imajo obliko metuljevih kril. d. /levralni izliv. e. #mfizemske bule. A. . !. ". #. b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b a

#kstrinzini alergijski alveolitis: a. je granulomatozno vnetje alveolnih sten in terminalnih bronhiolov b. nastane zaradi toksinega delovanja spor plesni, izlokov ptic ali lesnega prahu c. povezan je z izpostavljenostjo azbestu d. je najpogosteje bolezen poljedelcev e. rad napreduje do pljune fibroze A. . !. ". #. a, d, e a, c, e b, c, d c, d c, e

,atere pljune bolezni se zanejo z mrzlico1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pljuna embolija bakterijska pljunica akutni ekstrinzini alergijski alveolitis azbestoza poslabanje astme a, c, d, e a, b, c b, c, d b, c b, e

'a ekstrinzini alergijski alveolitis so znailni: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. simptomi mrzlice, artralgij, kaelj, dispneja 0>3 ur po izpostavitvi alergenu poki v zgodnji fazi izdiha na rentgenski sliki je intersticijski infiltrat izraziteji v zgornjih re%njih plevralni izliv in poveane mediastinalne bezgavke obstrukcija v testih pljune funkcije a, b, c, d, e a, b, c a, c, d a, c b, d, e

/ri ekstrinzinem alergijskem alveolitisu: a. v bronhoalveolarnem izpirku ponavadi najdemo veliko tevilo limfocitov b. limfociti v bronhoalveolarnem izpirku so v glavnem !"3P c. v histoloki sliki pljunega bioptata je znailen izvid granulom s kazeozno nekrozo A. . !. ". #. a, b, c a, b a, c a c

,ako zdravimo ekstrinzini alergijski alveolitis1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. s prepreitvijo stika s kodljivim alergenom z antibiotikom z antihistaminiki z imunoterapijo pri subakutni in kronini obliki je potrebno tudi zdravljenje z glukokortikoidi a, b, d a, c, d a, e b, c, d c, e

Akutni poradiacijski pnevmonitis: a. b. c. d. razvije se 0>1$ tednov po obsevanju prsnega koa zaradi rakavih obolenj klinino se ka%e s kaljem in dispnejo pri veini bolnikov se razvijejo betiasti prsti in hipertrofina osteoartropatija na rentgenogramu plju vidimo ostro omejen infiltrat, ki ima meje obsevalnega polja

A. a, b, c, d

. !. ". #.

a, b, d b, c c, d d

@e pri bolniku s sistemsko vezivno boleznijo ugotovimo spremembe na pljuih .simptomi, znaki, difuzne rentgenske spremembe(, so te spremembe lahko: a. manifestacija sistemske vezivne bolezni b. imunski ali toksini zaplet zaradi jemanja zdravil c. oku%be z oportunistinimi klicami A. . !. ". #. a, b, c a, b a b, c b

/ri katerih dveh boleznih pljunega intersticija se volumen plju .na rentgenski sliki( ne zmanja1 A. . !. ". #. 8diopatska pljuna fibroza in #kstrinzini alergijski alveolitis 9istiocitoza Y in Uimfangioleiomiomatoza Akutni lupusni pnevmonitis in prizadetost plju v sklopu sistemske skleroze Tegenerjeva granulomatoza in -ranulomatoza !hurg ;traussove 8diopatska pljuna fibroza in Akutni lupusni pnevmonitis

;tran )+2, )+4 olezni pljunega intersticija: a. so heterogena skupina bolezni, ki jih oznauje kopienje vnetnih celic v alveolnih stenah b. so heterogena skupina bolezni, ki jih oznauje kopienje vnetnih celic v alveolnih prostorih c. so heterogena skupina bolezni, ki jih oznauje kopienje vnetnih celic v bronhih d. so heterogena skupina bolezni, ki jih oznauje kopienje vnetnih celic v stenah pljunih arteriol e. so heterogena skupina bolezni, ki jih oznauje prestop tekoine zaradi povianega hidrostatskega tlaka v pljuni mikrocirkulaciji :ed bolezni pljunega intersticija znane etiologije sodijo: a. sarkoidoza b. idiopatska pljuna fibroza c. intersticijska prizadetost plju pri sistemski sklerozi, intersticijska prizadetost plju pri sistemskem eritematoznem lupusu, intersticijska prizadetost plju pri revmatoidnem artritisu d. ekstinzini alergijski bronhioloalveolitis, limfangiokarcinoza, alveolitis po obsevanju

e. histiocitoza Uangerhansovih celic 'nailnosti pljune prizadetosti pri sistemski sklerozi so: A. . !. ". #. sodast prsni ko tevilni eozinofilci v induciranem sputumu poviana koncentracija duikovega oksida v izdihanem zraku tevilne bulozne spremembe na rentgenski sliki plju normalni ali skoraj normalni pljuni volumni in zelo zni%ana difuzijska kapaciteta

8zrazita pljuna hipertenzija je znailnost katere od sistemskih bolezni1 A. . !. ". #. A. ;arkoidoza: a. b. c. d. A. . !. ". #. je veorganska granulomatoza. v obolelih organih se kopiijo predvsem limfociti !")P. ima ponavadi ugodno spontano prognozo. bolniki s sarkoidozo imajo ponavadi mono pozitiven tuberkulinski test. b, c, d a, b, c a, b, d a, d a ;istemski eritematozni lupus ;jogrenov sindrom ;istemska skleroza Ankilozirajoi spondilitis Temporalni arteriitis

Akutno obliko sarkoidoze ponavadi odkrijemo pri bolniku, ki ima: a. b. c. d. A. . !. ". #. bolee sklepe nodozni eritem hemoptize plevritino boleino a, b, c, d a, b, c a, b c d

;tran )0$ ,aj je znailnost stadijev sarkoidoze 1

A. sarkoidoza stadij 8 pomeni, da na rentgenu plju vidimo fibrozo, satasta pljua, in trakcijo hilusov . viji kot je stadij, bolj je uinkovito zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi !. viji kot je stadij, veja je aktivnost bolezni ". sasoma bolezen prehaja iz ni%jega stadija v viji stadij #. gre le za pet znailnih rentgenskih vzorcev sarkoidoze ,aj je znailnost 8. stadija sarkoidoze1 A. na rentgenu plju vidimo fibrozo, satasta pljua, in trakcijo hilusov . na rentgenu plju vidimo infiltrate v pljunem parenhimu !. na rentgenu plju vidimo poveane bezgavke v obeh hilusih in infiltrate v pljunem parenhimu ". na rentgenu plju vidimo poveane bezgavke v obeh hilusih #. na rentgenu plju ne vidimo patolokih sprememb 7 kroninem pljunem srcu govorimo, kadar ugotovimo morfoloke .hipertrofija stene( in funkcionalne spremembe desnega ventrikla: A. . !. ". #. kot posledica pljune hipertenzije katerekoli geneze kot posledica pljune hipertenzije zaradi primarne bolezni plju kot posledica pljune hipertenzije zaradi bolezni levega prekata kot posledica stenoze pulmonalne zaklopke kot posledica idiopatske pljune arterijske hipertenzije

/ri napredovali fazi s kronine obstruktivne pljune bolezni .,7/ ( pri telesnem pregledu lahko ugotovimo znake kroninega pljunega srca, in sicer a. sistoline pulzacije v epigastriju b. tahikardijo c. poudarjen drugi srni ton A. . !. ". #. a, b, c a, b a, c b, c b

,ako klinino ugotovimo poveanje polnitvenega tlaka desnega ventrikla1 a. v sedeem polo%aju so jugularne vene nabrekle b. otipamo sinistroepigastrine pulzacije c. udar srne konice .ictus cordis( je moan, razirjen in le%i izven medioklavikularne linije d. drugi ton je povdarjen v drugem desnem interkostalnem prostoru parasternalno e. sliimo sumacijski galop A. a, b, c, d, e . a, b, c

!. a, d, e ". a #. b, c, d ;tran )00 ,ateri so klinini znaki hipertrofije desnega ventrikla1 a. v sedeem polo%aju so jugularne vene nabrekle b. otipamo sinistroepigastrine pulzacije c. udar srne konice .ictus cordis( je moan, razirjen in le%i izven medioklavikularne linije d. drugi ton je poudarjen v drugem levem interkostalnem prostoru parasternalno e. sliimo sumacijski galop A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, d a b, c, d b, d

;tran )00 'naki popuanja kroninega pljunega srca so: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. nabrekle vratne vene otekline nog poveana jetra poki nad pljunima osnovnicama v kasni fazi izdiha tioa boleina za prsnico a, b, c, d a, b, c, a, b, d, e b, c, d d, e

;tran )00 ,ateri so #,- kriteriji za kronino pljuno srce1 a. b. c. d. e. visok val / v odvodu 88 .J6,$+ m5( desna srna os amplituda N ali N] v 51 ali 5$ veja od amplitude ; elevacija ;T spojnice v spodnjih odvodih ." $, "&, a5V( nizka volta%a MN; kompleksov

A. a, b, c, d, e . a, b, c !. a, b, d

". b, c, d #. d, e ;tran 1)6 ,ronino pljuno srce je lahko posledica: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. kronine obstruktivne pljune bolezni pljune fibroze spontanega pnevmotoraksa mitralne stenoze dilatativne miokardiopatije a, b, c, d, e a, b, c a, b, d, e a, b d, e

;tran )02 Akutno pljuno srce .kot posledico poveanega tlaka v pljuni arteriji( lahko nastane kot posledica: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. te%kega poslabanja astme pljunice pljune embolije pljunega raka masivne ekspozicije azbestu a, b, c, d, e a, c a, b, e b, c, d e

,atera od natetih bolezni je najpogosteji vzrok kroninega pljunega srca: A. . !. ". #. astma ,7/ pljuni rak sarkoidoza idiopatska pljuna arterijska hipertenzija .primarna pljuna hipertenzija(

; katerimi preiskavnimi metodami lahko natanno ocenimo tlak v desnem prekatu1 a. b. c. d. z desnostransko kateterizacijo srca .po ;Zan>-anzu( z ultrazvonim dopplerskim pregledom srca z magnetno resonanno tomografijo z #,-

e. s spirometrijo A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b e

,ako zdravimo kronino pljuno srce1 A. . !. ". #. s pripravki digitalisa z zaviralci angiotenzinove konvertaze .A!#( z blokatorji beta adrenerginih receptorjev z zdravljenjem osnovne pljune bolezni z redno telesno vadbo

,atero zdravilo najuinkoviteje zmanjuje pljuno hipertenzijo pri bolniku z napredovalo ,7/ 1 A. . !. ". #. zaviralci konvertaze angiotenzina .A!#( blokatorji adrenerginih receptorjev beta zaviralci kalcijevih kanalov kisik sildenafil

5netje plevre, ki ga ne spremlja izliv: a. b. c. d. A. . !. ". #. imenujemo suhi plevritis pri dihanju povzroa mono zbadajoo boleino pogosto ga ugotovimo v sklopu srnega popuanja poglavitni simptom je dispneja a, b, c a, b a, d b, c a, c, d

/levritina boleina: a. b. c. d. e. je znailno intenzivneja pri globokem vdihu in kalju. je znailen simptom zunajbolninine pljunice. je prisotna pri vsakem plevralnem izlivu. je obiajno blaga. je znailno intenzivneja pri telesnem naporu.

/ri telesnem pregledu bolnika, ki ima plevralni izliv, ugotovimo: a. slabo gibljivost prizadete strani prsnega koa pri dihanju b. uvlek interkostalnih prostorov in juguluma med vdihom

c. zamolklimo pri perkusiji d. okrepljen pektoralni fremitus e. oslabljeno bronhofonijo A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, c, d, e a, c, e b, c, e d, e

7 plevralnem empiemu govorimo, kadar: A. . !. ". #. najdemo v plevralnem prostoru prosto tekoino. najdemo v plevralnem prostoru izliv z visoko koncentracijo beljakovin. najdemo v plevralnem prostoru makroskopsko gnojen izliv. najdemo v plevralnem prostoru zrak. iz plevralnega punktata izoliramo bakterije.

/levralni empiem zdravimo: A. . !. ". #. z diuretikom z antibiotikom s plevralno drena%o ga ni treba zdraviti, ker se spontano resorbira s pulmektomijo

'a plevralni empiem je znailno: a. b. c. d. A. . !. ". #. je bister v njem prevladujejo limfociti in mezotelne celice koncentracija glukoze je pribli%no enaka kot v krvi p9 je nizek a. b. c. d a, b, c b. c, d c, d d

/levralni izliv je eksudat, e vsebuje: a. !. c. d. e. beljakovin 1+ gKU.normalna vrednost za serum je 0+>36 gKU( laktat dehidrogenaze $ katKU .normalna vrednost za serum je do ),1$ katKU( razmerje beljakovin med plevralnim punktatom in serumom 6,2 &66 celic z jedrom v mm& specifina te%a 1611 gKU

A. a, b, c, d, e . a, b, c

!. a, b, d, e ". a, d #. c /levralni transudat nastane pri: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. plevropnevmoniji mezoteliomu popuanju srca hipoalbuminemiji zasevkih pljunega raka v plevro a, b, c, d, e a, b, c a, b, e b c, d

/levralni transudat lahko nastane pri: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. boleznih jeter boleznih ledvic boleznih srca boleznih plevre boleznih trebune prepone a, b, c, d, e a, b, c b, c c d

/levralni transudat: a. b. c. d. je posledica obolele plevre. vsebuje malo beljakovin, laktat dehidrogenaze in celic z jedrom. lahko nastane v sklopu srnih, ledvinih ali jetrnih bolezni. nastane, kadar je povean kapilarni hidrostatini tlak inKali zmanjan koloidno osmotski tlak. e. nastane, kadar je poveana permeabilnost kapilar pod plevro. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d b, c, d b, c, e c, d

Vantomski tumor v pljuih je rentgenski fenomen in je posledica: A. bronhialnega karcinoma in situ

. !. ". #.

lokaliziranega plevralnega izliva v interlobiju vdihanega tujka primerjave rentgenskega posnetka pred in po operaciji pljunega raka pljunice, ki daje podobno rentgensko sliko kot tumor

'nailnost plevralnega izliva pri srnem popuanju: A. . !. ". #. velikokrat je obojestranski, ni obilen praviloma je enostranski, sega skoraj do vrha plju enostranski, hitro zabrazgotini, tako da nastane fibrotoraks obojestranski, hitro zabrazgotini, tako da nastane fibrotoraks enostranski, mediastinum je pomaknjen v smer k izlivu

,aj pomeni najdba eozinofilnih granulocitov v plevralnem izlivu1 a. b. c. d. e. "a je plevralni izliv alergijske geneze "a je plevralni izliv nastal kot posledica krvavitve v plevralno votlino "a je plevralni izliv zelo verjetno posledica zasevkov raka v plevro "a je plevralni izliv zelo verjetno posledica tuberkuloze "a je plevralni izliv zelo verjetno posledica srnega popuanja

'a tuberkulozni plevritis je znailno: a. b. c. d. je eden pogostejih vzrokov plevralnega eksudata pri mladih osebah. obiajno je obojestranski. med vnetnimi celicami v eksudatu prevladujejo limfociti. diagnozo tuberkuloznega plevritisa postavimo s pozitivnim tuberkulinskim testom. e. s histolokim pregledom bioptata plevre ugotovimo granulome s kazeozno nekrozo. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c a, c, e b, c, d, e c, d

:aligni plevralni izliv: A. . !. ". #. je izliv, ki zaradi obse%nosti ogro%a %ivljenje bolnika. je izliv, ki spremlja te%ko pljunico. je izliv, v katerem najdemo rakave celice. je izliv, ki je makroskopsko malinasto rdee barve. je sinonim za empiem plevre.

,aj dr%i za plevralni izliv, ki je posledica zasevkov raka1 a. 5 plevro najvekrat zasevata raka bronhov in dojke. b. ,adar je izliv obilen, potisne mediastinum in srce na zdravo stran. c. 8zliv je obiajno transudat.

d. /o izpraznitveni plevralni punkciji se ponavadi hitro ponovi. e. /o kirurki odstranitvi primarnega tumorja plevralni izliv spontano izgine. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, d b, c, e c, d d

'a plevrodezo ni primeren bolnik s karcinozo plevre: a. b. c. d. e. z obilnim plevralnim izlivom. ki zahteva pogoste izpraznilne punkcije. e po izpraznilni punkciji la%je diha. e se pljua po izpraznilni punkciji ne irijo. e je ta posledica zasevkov raka plju.

Aajpogosteje uporabljan nain plevrodeze je: a. drena%a in tetraciklin b. drena%a in bleomicin c. drena%a in interferon d. drena%a in smukec e. kirurka plevrodeza ali plevroperitonealni ant olnik ima hemoragini plevralni izliv. ,atero bolezen plevre lahko z najvejo verjetnostjo izkljuimo1 a. b. c. d. e. /osttravmatski plevralni izliv Tuberkulozni plevritis :alignom plevre 'aplet antikoagulantnega zdravljenja /ljuni infarkt

,atera trditev velja za plevralni transudat: A. beljakovine v plevralnem punkratu J &6 gKU.normalna vrednost za serum je 0+> 36 gKU( b. razmerje beljakovin izlivKserum J 6,+ c. razmerje U"9 izlivKserum L 6,0 d. tevilo celicKmikroliter J 1666 e. U"9 J $K& normalne vrednosti v serumu /levralni mezoteliom: a. b. c. d. je benigen tumor plevre. nastanek je povezan z izpostavljenostjo azbestu. simptomi bolezni so torakalna boleina, suh kaelj in te%je dihanje. mezoteliom ima po operativne zdravljenju zelo dobro prognozo.

A. a, b, d

. !. ". #.

a, b, c b, c, d b, c c, d

/levritis, ki nastane po pokodbi miokarda: a. ponavadi nastane pribli%no & tedne po pokodbi miokarda, na primer po miokardnem infarktu. b. lahko nastane po operaciji srca. c. mehanizem nastanka izliva je avtoimunski. d. izliv je lahko hemoragien. A. . !. ". #. a, b, c, d a, d b, d c, d c

/levralni izliv, ki spremlja pankreatitis: a. b. c. d. A. . !. ". #. je ponavadi na levi strani. je najvekrat hemoragien. je transudat. v izlivu je velika koncentracija amilaze. a, b, c, d a, b, c a, b, d b, c, d c, d

/rimarni spontani pnevmotoraks nastane: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. kot posledica diagnostinih ali terapevtskih postopkov, npr plevralne punkcije. spontano pri bolnikih z boleznijo plju. ob topih pokodbah prsnega koa, npr udarcu v prsni ko. pri osebah s sicer zdravimi pljui. najpogosteje pri mlajih suhih mokih. a, c, e b, d, e b, d d, e d

,linina slika spontanega pnevmotoraksa: a. 'nailna je nenadna ostra boleina, ki ji sledi te%je dihanje. b. 9emitoraks na strani pnevmotoraksa je o%ji in je pri dihanju manj gibljiv.

c. Aa strani pnevmotoraksa ugotovimo perkutorno zamolklino. d. Aa prizadeti strani ne sliimo dihanja. e. ,linina slika je tako neznailna, da diagnoze ne moremo postaviti brez rentgenskega slikanja. A. . !. ". #. a, b, c, d a, b, d a, c, d a, d e

/ri sumu na spontani pnevmotoraks diagnozo najla%je potrdimo: A. . !. ". #. z #,z rentgenskim slikanjem prsnega koa z ultrazvonim pregledom plevre s pljuno angiografijo z magnetno resonanco

,ateri je najbolj obutljiv nain rentgenske diagnostike delnega pnevmotoraksa 1 A. ;lika prsnega koa pri stojeem bolniku v /A projekciji med globokim vdihom . ;lika prsnega koa pri stojeem bolniku v stranski projekciji med globokim vdihom !. ;lika prsnega koa pri le%eem bolniku v /A projekciji med globokim vdihom ". ;lika prsnega koa pri stojeem bolniku v /A projekciji med izdihom #. ;likanje na boku ,ifoskolioza: a. je deformacija hrbtenice, ki je upognjena vstran in navzpred in tvori grbo. b. je ponavadi posledica prirojene razvojne motnje hrbtenice. c. posledica deformacije prsnega koa je poveano delo dihanja in manja alveolna ventilacija. d. v klinini sliki je znailna dispneja pri telesnem naporu. e. sasoma se lahko razvije kronino pljuno srce. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, d a, b, c b, e c

,aj dr%i za tumorje v mediastinumu 1 a. Timomi so najpogosteji tumorji v sprednjem>zgornjem mediastinumu b. Aevrogeni tumorji praviloma zrastejo v sprednjem mediastinumu. c. :ediastinalni teratom se v +6B manifestira s klinino sliko miastenije gravis. A. a, b, c

. !. ". #.

a, b a b, c b

,je najdemo tumorje mediastinuma1. A. . !. ". #. Teratom je tumor srednjega mediastinuma perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji zadnjega mediastinuma nevrinom je tumor sprednjega mediastinuma timom je tumor zadnjega mediastinuma limfom je tumor sprednjega mediastinuma

,je najdemo tumorje mediastinuma1. A. . !. ". #. Teratom je tumor zadnjega mediastinuma perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji zadnjega mediastinuma nevrinom je tumor zadnjega mediastinuma timom je tumor zadnjega mediastinuma limfom je tumor zadnjega mediastinuma

,atera trditev je napana1 A. . !. ". #. Teratom je tumor sprednjega mediastinuma perikardialna cista, bronhogena cista so tumorji srednjega mediastinuma nevrinom je tumor zadnjega mediastinuma timom je tumor zadnjega mediastinuma limfom je tumor sprednjega mediastinuma

"iagnozo poklicne astme postavimo: a. @e bolnik pove, da na delovnem mestu te%ko diha b. @e bolnik z astmo v anamnezi pove, da dela v delovnem okolju, kjer so prisotni alergeni s seznama poklicnih alergenov c. @e pri bolniku z astmo v krvi ugotovimo prisotnost specifinih 8g# proti snovem, ki jim je izpostavljen na delovnem mestu d. @e pri bolniku z astmo ugotovimo pozitivne ko%ne teste s snovmi, ki jim je izpostavljen na delovnem mestu e. @e pri bolniku z astmo doka%emo, da se mu na delovnem mestu pomembno zmanja pljuna funkcija ,ako zdravimo poklicno astmo 1 a. b. olnik pred prihodom na delovno mesto vdahne $>) vdihe bronhodilatatorja olnik pred prihodom na delovno mesto vdahne velik odmerek inhalacijskega glukokortikoida c. ' imunoterapijo d. Tako, da bolniku omejimo stik z alergenom na najve ) ure dnevno e. Tako da bolnika povsem umaknemo iz okolja, kjer bi lahko priel v stik z alergenom

/ri katerem poklicu moka povzroa poklicno astmo1 A. . !. ". #. spajkanje .elektronska industrija( peki zdravstveni delavci proizvodnja poliuretanskih in plastinih mas proizvodnja pralnih prakov

/ri katerem poklicu lateks povzroa poklicno astmo1 A. . !. ". #. spajkanje .elektronska industrija( peki zdravstveni delavci proizvodnja poliuretanskih in plastinih mas proizvodnja pralnih prakov

/ri katerem poklicu izocianati povzroajo poklicno astmo1 A. . !. ". #. spajkanje .elektronska industrija( peki zdravstveni delavci proizvodnja poliuretanskih in plastinih mas proizvodnja pralnih prakov

/ri katerem poklicu kolofonija povzroa poklicno astmo1 A. . !. ". #. spajkanje .elektronska industrija( peki zdravstveni delavci proizvodnja poliuretanskih in plastinih mas proizvodnja pralnih prakov

/ri katerem poklicubioloki encimi povzroajo poklicno astmo1 A. . !. ". #. spajkanje .elektronska industrija( peki zdravstveni delavci proizvodnja poliuretanskih in plastinih mas proizvodnja pralnih prakov

/nevmokonioze nastanejo: a. zaradi izpostavljenosti v vodi dobro topnim delcem. b. zaradi kopienja slabo topnih delcev v respiracijskih bronhiolih. c. kadar odlaganje delcev manjih od + mikrometrov spro%i nastanek vnetja in fibroze. d. nekaj minut po izpostavitvi veliki koncentraciji pranih delcev. e. nekaj minut po izpostavitvi veliki koncentraciji strupenih plinov.

A. . !. ". #.

a, c d, e d b, c e

;ilikoza: a. b. c. d. je pnevmokonioza povzroa jo vdihavanje silikona najpogosteje zbolijo delavci v kamnolomih in peskarji v livarnah pri nezapleteni obliki bolezni je kljub prominentnim spremembam na rentgenogramu plju funkcija plju le malo prizadeta. e. dela hudo obstruktivno motnjo ventilacije A. . !. ". #. a. b. c. d a, b, d a, c, d b, d b, e

8zpostavljenost azbestu lahko povzroi: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pljunega raka astmo mezoteliom plevralne plake pljuno fibrozo a, b, d, e a, b, c, d a, c, d, e b, c, e c, d, e

'a napredovalo azbestozo so znailni klinini simptomi in znaki: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. te%ko dihanje pri telesni obremenitvi. ortopneja. piskanje v prsih. gnojen izpljunek. slabo prehoden nos. a, b, c, d, e a, b, c, d a,b, e a b, c, d

/ri azbestozi s telesnim pregledom pogosto ugotovimo:

a. b. c. d. e. A. . !. ". #.

polifone piske v podaljanem izdihu. vdrte prsi. sodast prsni ko. hipersonoren poklep. fino inspiratorno pokanje nad obema pljunima osnovnicama. a, c, d a, e b, d, e b, e e

Aa rentgenoframu bolnika z azbestozo vidimo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. emfizemske bule. nizko polo%ene prepone. plevralne kape in vlek pljunih hilusov navzgor. plevralne plake. zadebeljen pljuni intersticij v spodnjih re%njih. a, b, c, e, a, b, e c, d c d, e

9iperventilacijski sindrom: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. /onavadi spremlja anksiozna stanja. /onavadi bolnik navaja, da ne more dovolj globoko vdihniti. 5 klinini sliki so znailne parestezije .mravljinenje( okrog ust in dlani. 5 plinski analizi arterijske krvi ugotovimo hipoksemijo in hiperkapnijo. ; spirometrijo ponavadi ugotovimo obstruktivno motnjo ventilacije. b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b a

'nailnosti hiperventilacijskega sindroma so: a. :ed epizodo hiperventilacije v plinski analizi arterijske krvi ugotovimo respiracijsko alkalozo. b. :ed epizodo hiperventilacije je p!7$ zmanjan. c. ; spirometrijo praviloma ugotovimo normalne pljune volumne in pretoke. d. #pizodo hiperventilacije prekinemo z dihanjem v vreko. A. a, b, c, d

. !. ". #.

a, b, c a, b a, d b, c, d

9iperkapnija: a. b. c. d. A. . !. ". #. je poveana koncentracija !7$ v arterijski krvi. nastane zaradi alveolne hiperventilacije. lahko nastane pri zdravih pljuih. najpogosteji vzrok hiperkapnije je napredovala ,7/ . a, b, c, d a, b a, c, d b, c, d c

9ipoventilacijski sindrom lahko nastane v sklopu: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. zastrupitve z morfijem miine distrofije izrazite debelosti pljune embolije plevralnega izliva a, b,c, d, e a, b, c a, b c, d d, e

/ickZickov sindrom oznaujejo: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. izrazita debelost zaspanost hiperkapnija hipoksemija restriktivna motnja ventilacije a, b, c, d, e b, c, d a, b, c a, c, e a, b

Apneja med spanjem: a. /oznamo obstruktivno in centralno apnejo. b. "iagnostini kriterij je ve kot $ prekinitvi dihanja na uro, ki trajata vsaj 06

sekund. c. :ed epizodo centralne apneje zaznamo ritmine gibe dihalnih miic . d. 7bstruktivna apneja med spanjem je lahko posledica kolapsa faringealnih sten. e. 7bstruktivno apneo med spanjem zdravimo z aparatom, ki vzdr%uje povean tlak .!/A/(. A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, d, e b, c, e c, d, e

'a obstruktivno apnejo med spanjem veljajo vse trditve, razen ene: a. pogostost je ve kot 1B populacije b. pri bolnikih z obstruktivno apnejo med spanjem je poveano tveganje srno> %ilnih bolezni c. pogosta je med bolniki s kifoskoliozo d. veina bolnikov je debelih .visok indeks telesne mase( e. veina bolnikov ponoi smri 'a obstruktivno apnejo med spanjem veljajo vse trditve, razen ene: a. b. c. d. veina bolnikov ponoi smri veina bolnikov je debelih .visok indeks telesne mase( to bolezen imajo skoraj izkljuno %enske bolnik z obstruktivno apneo med spanjem, preko dneva lahko zaspi tudi med vo%njo avtomobila ali na delovnem mestu e. e bolezni ne zdravimo, je precej poveana verjetnost za mo%gansko kap, srno kap, visok krvni tlak ;omnografija: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. pomeni <merjenje spanja= je diagnostina metoda za ugotavljanje obstruktivne apneje med spanjem s to metodo med spanjem spremljamo aktivnost dihalnih miic s to metodo med spanjem spremljamo regularnost dihanja s to metodo med spanjem spremljamo zasienost krvi s kisikom a,b,c,d,e a,b,c,d a,b,c b c

'dravljenje obstruktivne apneje med spanjem vkljuuje: A. /red spanjem mora bolnik vzeti sedativ . Nedno prejemanje statina, zaviralca angiotenzinove konvertaze, blokatorja

adrenerginih receptorjev beta in aspirina !. Aormalizacija telesne te%e. /ri te%jih oblikah bolezni aparat za vzdr%evanje stalnega pozitivnega tlaka v dihalnih poteh .!/A/( ". Traheostomija #. "olgodelujoi bronhodilatator .npr salmeterol, formoterol( ;istemski prenos kisika je odvisen od: a. b. c. d. /arcialnega tlaka kisika v arterijski krvi ,oncentracije hemoglobina :inutnega srnega iztisa /olo%aja disociacijske krivulje oksihemoglobina a( b( c( d( e( a a,c a,b b,c,d a,b,c,d

olniku s hipoksemijo dovajamo kisik, ker %elimo: a. b. c. d. e. 8zboljati rezultat plinske analize arterijske krvi 7dstraniti hipoksemijo, zmanjati delo dihanja in zmanjati delo srca 7dpraviti pljuno arterijsko vazokonstrikcijo 'manjati periferno cianozo /omiriti bolnikove svojce

'dravljenje akutnega poslabanja kroninega dihalnega popuanja: a. ,er je bolnik adaptiran na hipoksemijo, mu kisika ni treba dati b. @e je bolnik hiperkapnien, mu ne smemo dati kisika c. "ati moramo toliko kisika, da vzdr%ujemo zasienje arterijske krvi s kisikom med 3+ in 46B d. "ati smemo najve 1 liter kisika na minuto e. "ati moramo kisik preko vsaj )6B maske Trajno zdravljenje s kisikom na domu .T',"(: katera trditev je napana 1 a. je primerno za bolnike s stabilnim kroninim dihalnim popuanjem b. bolnikom s ,7/ in trajno hipoksemijo .p7$ pod 2,& k/a( T'," v povpreju za ve let podalja pre%ivetje c. za T'," uporabljamo koncentratorje kisika, jeklenske s stisnjenim kisikom ali jeklenke s s tekoim kisikom d. @e ima bolnik T',", potem mu ob poslabanjih ,7/ ni potrebno priti v bolninico, temve sam povea pretok kisika do te mere, da si olaja dispnejo. e. olnikom, ki imajo dispnejo in so normoksemini, T'," ni ne koristi $6>letni bolnik je utrpel prometno nesreo ter je bil ve tednov intubiran. "va meseca po odpustu iz bolninice se je zaela razvijati dispneja pri telesni aktivnosti. @ez mesec dni je el k zdravniku. ; spirometrijo je bila ugotovljena huda obstrukcija. "obil

je inhalacijski glukokortikoid, vendar se je dispneja nadaljevala in obstrukcija je ostala enako huda. Aaj kaj je treba pomisliti1 a. b. c. d. e. 'a glukokortikoide neodzivna astma Akutni virusni bronhiolitis ob intubaciji in zmanjani imunski zmo%nosti plju /okodba traheje ob podaljani intubaciji /osledice pokodbe prsnega koa, ki jih je bolnik utrpel v prometni nesrei /ljuni embolizmi zaradi dolgega mirovanja .vetedenska intubacija( in morebitne pokodbe no%nih ven

;tran 11 &6>letna nekadilka, ki ima %e nekaj let ugotovljen ima alergijski rinitis, je zbolela pred enim tednom z iztokom iz nosu in vztrajnim suhim kaljem. Aa dan pregleda je postala dispnoina, frekvenca dihanja je &6 vdihovKminuto, saturacija arterijske krvi s kisikom je 4$B, srna akcija je 116Kmin, nad pljui sliimo monofone piske ob koncu izdiha. Aajverjetneja diagnoza je: a. b. c. d. e. ,7/ ronhitis /oslabanje astme 5irusna oku%ba zgornjih dihal /ljunica

&6>letna nekadilka je zbolela pred enim tednom z iztokom iz nosu in vztrajnim suhim kaljem. Cgotovljen ima alergijski rinitis. 7b pregledu je dispnoina, frekvenca dihanja je &6 vdihovKminuto, zasienost arterijske krvi s kisikom je 4$B, srna akcija je 116Kmin, nad pljui sliimo monofone piske ob koncu izdiha. ,atere preiskave A# 8 opravili v urgentni ambulanti pri zgoraj opisani bolnici1 A. . !. ". #. ;pirometrijo ali merjenje /#V ,ompletno krvno sliko in !N/ Nentgenogram plju ronhodilatacijski test, e bi s spirometrijo izmerili zaporo dihalnih poti :etaholinski test

)6>letni astmatik, kadilec, v zadnjih dveh mesecih te%je diha %e ob zmernih naporih, v prsih mu piska. ;koraj vsako no ga prebuja dra%e kaelj. 7d zdravil prejema 5entolin .salbutamol(, ki ga je v zadnjem mesecu uporabljal vsaj tirikrat dnevno. "o pred enim letom je prejemal VliWotide .flutikazon(, ki pa ga je opustil, ker mu ni takoj pomagal, kadar ga je duulo. 7b klininem pregledu ugotovimo podaljan izdih s piski. ;aturacija arterijske krvi s kisikom je 4+B. 5netni parametri so normalni. a. b. c. d. e. Aajverjetneje gre za poslabanje astme ob neustreznem zdravljenju .neprejemanje protivnetnega zdravila(. 7b sprejemu imprej izmerimo pljune volumne. , zdravljenju dodamo inhalacijski glukokortikoid. ,ajenja mu ne odsvetujemo, saj cigaretni dim zavira razvoj Th$ limfocitov. 7 uporabi inhalacijskih zdravil ga moramo pred odpustom izdatno pouiti.

A. . !. ". #.

b,c,d,e a,b,c a,b,e a,b,c,e a,b

;tran 11 /ri bolniku s kroninim kaljem je izhodina vitalna kapaciteta .5!( )466 ml .43B norme(, V#51 $346 ml .20B norme(, Tiffeneaujev indeks .T8( +4B, vrednosti po ) vdihih agonista beta>$ adrenerginih receptorjev so: 5! )4+6ml .44B(, V#51 &+66ml .4$B(, T8 21B. a. -re za reverzibilno obstrukcijo dihalnih poti. b. -re za ireverzibilno obstrukcijo dihalnih poti. c. Tak izvid je znailen pri bolniku z astmo. d. ronhodilatacijski test pri bolniku je negativen, saj nismo zaznali porasta V#51 za vsaj $6B od izhodine vrednosti. e. -re za normalen izvid spirometrije. A. . !. ". #. ;tran 11 &+>letni bolnik, nekadilec, navaja suh kaelj in zadihanost pri kolesarjenju, s katerim se je zaradi prekomerne te%e . :8 &6( zael ukvarjati v letonjem letu. ,ljub rednim treningom $W tedensko $ meseca se stanje ne spreminja. ,atera diagnostina misel je v ospredju1 a. b. c. d. e. Astma ,7/ ;laba telesna pripravljenost /rekomerna telesna te%a /levritis a, c b, c b, d d e

&6>letni bolnik, ki nikoli ni kadil, opa%a zadnji mesec dni produktiven izmeek vsak jutro ko se zbudi, dvakrat je bila primeana sraga krvi. 7b tem se slabe pouti, nima apetita, je subfebrilen. 8ma neurejene socialne razmere .samski dom(. Nazvrsti delovne diagnoze od najbolj do najmanj verjetne. a. b. c. d. e. /ljuni rak 5irusni bronhitis Tuberkuloza /ljuni vaskulitis ,7/

A. . !. ". #.

b, a, c, d, e c, b, a, d, e e, c, b, d, a b, e,c, a, d d, e, a, b, c

2+>letni bolnik s ,7/ nam prizna, da je strasten kadilec. 8ma %e hudo naeto pljuno funkcijo s V#51 &&B norme. ,atera trditev velja za odvajanje od kajenja1 a. ,7/ se pri sedanji hudi okvari plju itak ne more ve bolj poslabati, vendar se z opustitvijo kajenja preprei zbolenje za pljunim rakom. b. 7pustitev kajenja sicer pospei upadanje pljune funkcije, zaradi zmanjanje prozvodnje bronhialnega sekreta pa se pomembno omili dispneja. c. 7dvisnost od kajenja je zelo mona, zato se bo potrebno zelo potruditi, e %elimo bolnika odvaditi od kajenja. d. 7dvajanje od kajenja ni problematino.7pustitev kajenja uspe veini bolnikov s ,7/ e. ;ploh ga ne prepriujemo, da naj opusti kajenje 2+>letni bolnik pove, da se v zadnjih letih ob telesnih obremenitvah vse hitreje zadiha. Aoge mu ne zatekajo, ne rabi visokega vzglavja. ,adi )6 let po &6 cigaret dnevno. Aa kaj najprej pomislimo1 a. b. c. d. e. Astma ,7/ ;rno popuanje Uedvino popuanje ;ladkorna bolezen s kasnimi zapleti

$6>letna bolnica pove, da jo $ meseca mui te%ka sapa, predvsem ob telesnih obremenitvah. /recej se znoji. /onoi se ne zbuja. 7b pregledu je slino inspiratorno piskanje predvsem nad vratom. ,aj je prva klinina misel1 a. b. c. d. e. Astma ,7/ Netrosternalna struma Akutni bronhiolitis /ljuni embolizmi

&6>letna bolnica je v starosti 1+ let prebolela te%ko pljunico. ,malu zatem se je pojavila dispneja ob telesnih obremenitvah, ki z leti polagoma naraa. Aad pljui so slini inspiratorni poki. ;pirometrija razkrije opazno obstrukcijo, ki se na bronhodilatator ne odzove. 'a katero bolezen najverjetneje gre1 a. b. c. d. e. astma pljuni embolizmi srno popuanje ,7/ kronini bronhiolitis

)6>letni avtoliar pove, da vse te%je zmore hojo v klanec. Ee kadilec $6 let po $6 cigaret na dan. /recej kalja. ;pirometrija je normalna, telesni pregled je brez posebnosti. ,aj bolnika najverjetneje mui1 a. b. c. d. e. ,7/ poklicna astma srno popuanje ni, je hipohonder ,7/ ali poklicna astmab

++>letnem bolniku so naredili rentgensko sliko pred predvideno operacijo dimeljske kile. Aa sliki je videti + cm veliko okroglo senco v pljuih. ;premembo prika%emo tudi s !T prsnega koa. ,atero od natetih preiskav bi naredili najprej, e bi %eleli ugotoviti naravo te spremembe1 a. b. c. d. e. torakotomijo endobronhialno ultrazvono preiskavo bronhoskopijo z odvzemom vzorcev mediastinoskopijo biopsijo plevre

olnik je zbolel akutno s temperaturo &4!, gnojno izkaljuje, ob vdihu ga zbada v prsih. ,atera je prva delovna diagnoza1 A. . !. ". #. srni infarkt pnevmotoraks gnojna angina kronini bronhitis pljunica

olnik je zbolel nenadoma z mrzlico, temperaturo )6 !, kaljem, herpesom na ustnici, izkaljuje openat sputum. /ri kalju in globljem vdihu ga mono zbadajoe boli desno spodaj v prsnem kou in desni rami. Aa kaj sklepamo1 a. b. c. d. e. A. . !. ". #. bolnik ima pljunico povzroitelj je najverjetneje pnevmokok vneta je rebrna mrena najverjetneja lokacija pljunice je desni zgornji re%enj bolnik ima plevrodinijo a, b, c, d a, b, c a, b a e

olnik je na dan pregleda zbolel z bakterijsko re%enjsko pljunico. 8ma mono zbadajoo od dihanja odvisno boleino desno spodaj v prsnem kou. Ta boleina najbolj verjetno govori za:

A. . !. ". #.

vnetje periosta reber vnetje bronhov desnega spodnjega pljunega re%nja vnetje rebrne mrene z minimalnim plevralnim izlivom obilen plevralni izliv vnetje perikarda

olnik je star $4 let. 1 mesec suho kalja, se poti, ima subfebrilne temperature, zbada ga v prsih desno, posebno ob vdihu. Nentgenska slika prsnih organov poka%e prost plevralni izliv desno do viine 85. prednjega rebra. ,atera je vaa prva delovna diagnoza1 a. Aespecifini plevritis b. Tuberkulozni plevritis c. ,arcinoza plevre d. /ljuni infarkt e. /levropnevmonija olnica stara 02 let je imela pred 2 leti odstranjeno desno dojko zaradi raka. Ai bila obsevana, dobila je kemoterapijo. 'adnji mesec te%ko diha, kalja, tii jo v prsih desno. Nentgensko vidimo plevralni izliv, ki sega desno do 88. rebra spredaj. ,atera je najverjetneja bolezen1 a. b. c. d. e. Aespecifini plevritis Tuberkulozni plevritis ,arcinoza plevre /ljuni infarkt /levropnevmonija

olnik, ki je delal z azbestom, je sprejet na diagnostiko zaradi te%kega dihanja in enostranskega plevralnega izliva, ki sega povsem do vrha plju. ,atera je najverjetneja diagnoza 1 a. b. c. d. e. levostransko srno popuanje sistemski eritematozni lupus tuberkuloza mezoteliom pankreatitis

/ri bolniku, ki je nekaj asa delal z azbestom, na rentgenski sliki ob sistematskem pregledu vidimo plevralne plake. /reiskava pljune funkcije je normalna. ,aj moramo narediti1 a. predpiemo sistemski glukokortikoid, da prepreimo nadaljnjo rast plevralnih plakov b. bolnika invalidsko upokojimo c. bolniku izplaamo odkodnino za telesno okvaro d. bronhoskopski pregled, da se prepriamo, da nima pljunega raka e. postavimo diagnozo <azbestna bolezen= in bolnika klinino sledimo

1. :ed motilitetne motnje delovanja po%iralnika sodi: : A. :allor? Teiss sindrom . nutkraker po%iralnik !. planocelularni karcinom po%iralnika ". refluksni ezofagitis #. hiatusna hernija $. 8zberi pravilni odgovor, ki sodi v sklop znailnosti ahalazije : A. propulzivna peristaltika po%iralnika je normalna . vzrok je lahko propad inhibitornih nevronov v steni po%iralnika !. boleina v prsih je redek simptom ". antagonisti kalcijevih kanalov so uspeno in trajno zdravilo #. bolniki so dobro hranjeni &. ,aj od natetega velja za fizioloki gastroezofagealni refluks : A. pojavi se pred u%ivanjem hrane . pojavi se med obroki !. pojavi se po obroku ". nastanek je vezan na akt po%iranja #. prisoten je pri 46 B ljudi ). 'a patoloki gastroezofagealni refluks A# velja : A. povzroa ga neprimerna sprostitev spodnjega sfinktra po%iralnika . oslabljeno je istilno delovanje po%iralnika !. lahko je prisotna hiatusna hernija ". vsi bolniki s patolokim gastroezofagealnim refluksom imajo refluksni ezofagitis #. pogosteji je pri debelih +. 5sakodnevne refluksne te%ave navaja : A. )6 B ljudi . 16 B ljudi !. +B ljudi ". 166B ljudi #. 4+B ljudi 0. ,aj praviloma A# spada med simptome bolezni po%iralnika1 a. boleina v prsih b. boleina pod rebernim lokom c. disfagija d. odinofagija e. piroza

2. 8zberi kombinacijo pravilnih trditev v zvezi z refluksnim ezofagitisom : a. refluksni ezofagitis se pojavi pri +6 B bolnikov z refluksom b. refluksni ezofagitis povzroa refluks %elodne kisline c. refluksni ezofagitis povzroa refluks duodenalne vsebine d. refluksni ezofagitis povzroa oku%ba s Helicobactrom pylori e. refluksni ezofagitis povzroa hipergastrinemijo A. . !. ". #. pravilne so trditve A, , # pravilne so trditve , !, " pravilne so trditve , @, # pravilne so trditve A, , ! pravilne so vse trditve

3. ,aj od natetega velja za refluksni ezofagitis : A. diagnozo postavimo z endoskopijo . diagnozo postavimo z rentgensko preiskavo po%iralnika !. diagnozo posatvimo z laboratorijskimi preiskavami ". diagnozo vedno postavimo %e z anamnezo #. diagnozo postavimo s klininim pregledom 4. ,ako ugotavljamo motilitetne motnje delovanja po%iralnika 1 a. s !T prsnega koa b. s kontrastno rentgensko preiskavo po%iralnika c. z ezofagoskopijo d. s p9>metrijo po%iralnika e. s kapsulno endoskopijo 16. ;imptom oziroma bolezen, ki ni povezana z -#N je : A. astma . kronini kaelj !. driska ". erozije zobnega emajla #. kronini laringitis 11. 'a zdravljenje refluksne bolezni po%iralnika lahko bolniku za dva tedna kot terapevtski test predpie osebni zdravnik : A. antagonist 9$ receptorjev 366 mgKdan . zaviralec protonske rpalke v terapevtskem odmerku $W dnevno !. paracetamol +66mg dnevno ". acetilsalicilno kislino 166mg #. 9igiensko > dietetski re%im pri -#N 1$. 8zberi pravilne odmerke zdravil za zdravljenje refluksne bolezni po%iralnika : A. lansoprazol 1$6mgKdan . pantoprazol $W)6mgKdan 1) dni

!. omeprazol &6 mgKdan ". omeprazol $W06 mgKdan #. pantoprazol 36mgKdan 1) dni 1&. @esa A# tejemo za znak alarma pri gastroezofagealni refluksni bolezni1 ..( a. disfagija b. odinofagija c. pozitiven hematest blata d. vztrajno bruhanje e: noni kaelj 1). /ri bolniku z gastroezofagealno refluksno boleznijo se pojavi disfagija pri u%ivanju suhe hrane. ,aj bi bil najbolj ustrezen ukrep1 a. olniku predpiemo prokinetino zdravilo in ga naroimo na kontrolni ambulantni pregled b. olniku predpiemo blokator protonske rpalke in mu naroimo naj se oglasi ponovno ^ez $ tedna, e te%ave ne minejo c. olnika napotimo takoj na gastroskopijo d. olnika sprejmemo v bolninico in opravimo takoj !T prsnega koa e. olniku svetujemo, naj se ogiba suhe hrane 1+. 'akaj za trajno zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni ne uporabljamo zaviralcev protonske rpalke1 a. zaradi kancerogenega uinka b. ker povzroajo steatorejo c. ker imajo pri trajnem zdravljenju le prehoden uinek, ki se ne povrne tudi e zveamo dozo d. ker so predragi za kronino zdravljenje e. ker so zelo uinkoviti in lahko prikrijejo znake alarma 10. 'nailni zaplet dolgotrajnega refluksnega ezofagitisa je : A. atrezija po%iralnika . ahalazija po%iralnika !. skvamozni rak po%iralnika ". adenokarcinom po%iralnika #. limfom po%iralnika 12. 8zberi pravilno trditev za arrettov po%iralnik : A. povezan je z nastankom skvamoznega raka po%iralnika . povezan je s kroninim laringitisom !. povezan je z nastankom adenokarcinoma ". povezan je s kronino oku%bo s Helicobactrom pylori #. gre za hiperplazijo ploatocelinega epitela v distalnem po%iralniku

13. 8zberi pravilno trditve za arrettov po%iralnik : a. se pojavi pri bolnikih z duodenoezofagealnim refluksom b. histoloko gre za metaplazijo %leznega epitela %elodne sluznice v po%iralniku c. pojavi se v prvem letu hude refluksne bolezni d. nastane pri kadilcih e. arrettov po%iralnik zdravimo izkljuno z zdravili 14. ,aj od natetega velja za nerefluksno vnetje po%iralnika1 A. povzroajo ga anaerobne bakterije . povzroajo ga virusi skupine humanih herpes virusov !. povzroajo ga dermatofiti ". povzroa ga rota virus #. povzroajo ga aktinomicete /ravilni odgovor $6. ' refluksnim ezofagitisom povezujemo : A. aksialno hiatusno hernijo . paraezofagealno hernijo !. atrezijo po%iralnika ". agenezijo po%iralnika #. divertikle po%iralnika $1. ,aj je znailno za ahalazijo1 a. odsotnost peristaltike po%iralnika b. striktura po%iralnika c. divertikel po%iralnika, ki ovira peristaltiko d. spazem spodnjega sfinktra po%iralnika e. razjeda na spodnjem sfinktru po%iralnika $$. ,aj od natetega je tipien etioloki dejavnik za nerefluksno vnetje po%iralnika1 a. A8"; b. imunosupresivno zdravljenje c. virus 9erpes simpleW d. u%ivanje papricirane hrane e. sindrom sicca, npr. v okviru ;jogrenovega sindroma /ravilni odgovori so: A: a, b, c : a, b, d !: b, c, d ": d, e #: a, b, c, e

$&. Aa 'enckerjev divertikel ka%ejo vsi nateti simptomi razen : A. tianje na vratu . neprijeten zadah !. regurgitacija nekaj dni stare hrane ". hemohezija #. disfagija $). ,aj od natetega A# velja za rak po%iralnika : A. najbolj pogosta oblika pri belcih je adenokarcinom . povezan je s kajenjem in alkoholom !. lahko povzroi hripavost ". radikalno kirurko zdravljenje je mo%no pri 26B bolnikov #. prisotna je lahko napredujoa disfagija $+. 'a oceno razirjenosti raka na po%iralniku uporabljamo : A. endoskopijo . ultrazvono preiskavo trebuha !. klinini pregled ". raunalniko tomografijo #. rentgenski pregled po%iralnika s kontrastom $0. 14>letni mladeni, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi boleine v prsih in spahovanja. oleina je pekoa, lokalizirana za prsnico, iri se iz %like navzgor v prsi, je jakosti +K16, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco > po tem, ko je pri prijateljih spil $dcl rdeega vina. oleina je huja, e se pripogne. 7d nastopa boleine ni vzel nobenega zdravila, niesar ni spil. 7b prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. /alpacija epigastrija je nekoliko bolea, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega. -lede na anamnezo upotevaje vse natete dejavnike tveganja je najverjetneja delovna diagnoza: A. akutni miokardni infarkt . alkoholni hepatitis !. ahalazija ". refluksna bolezen po%iralnika #. pljuna embolija $2. 14>letni mladeni, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi pekoe boleine v prsih in spahovanja. oleina je pekoa, lokalizirana za prsnico, iri se iz %like navzgor v prsi, je jakosti +K16, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco > po tem, ko je pri prijateljih spil $ dcl rdeega vina. oleina je huja, e se skloni. 7d nastopa boleine ni vzel nobenega zdravila, niesar ni spil. 7b prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. /alpacija epigastrija je nekoliko bolea, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega.

"e%urna ekipa je posnela #,-, odvzela kri za osnovne preiskave, ker mladeni e vedno to%i za boleino za prsnico, se de%urni zdravnik odloi za takojnje zdravljenje. 5 skladu z delovno diagnozo se bo odloil za: A. heparin +.666 enot iv. . kalcijev antagonist, npr. verapamil )6mg po. !. nitroglicerin pod jezik, Aspirin direkt, kisik in morfij kot analgetik ". zaviralec protonske rpalke v terapevtskem odmerku iv. ali po. #. i.v. infuzijo 6.4B raztopine Aa!l z dodatkom 166mg Tiamina $3. 14>letni mladeni, ki je bil doslej povsem zdrav in je brez razvad v spremstvu prijateljev pride v urgentno ambulanto zaradi boleine v prsih in spahovanja. oleina je pekoa, lokalizirana za prsnico, iri se iz %like navzgor v prsi, je jakosti +K16, stalna, nastopila je pol ure pred prihodom na urgenco > po tem, ko je pri prijateljih spil $ dcl rdeega vina. oleina je huja, e se skloni. 7d nastopa boleine ni vzel nobenega zdravila, niesar ni spil. 7b prihodu je neprizadet, orientiran, vznemirjen, po vtisu ni vinjen. /alpacija epigastrija je nekoliko bolea, sicer je izvid telesnega pregleda v mejah normalnega. "vajset minut po i.v. injekciji zaviralca protonske rpalke mu odle%e. #,- in laboratorijske preiskave so brez odklona od normale. 'dravnik mladenia pomiri in mu razlo%i, zakaj je boleina nastopila in kako bo potekalo zdravljenje v naprej. ,aj je naslednji ustrezni postopek pri takem bolniku1 A. zaviralec protonske rpalke v terapevtskem odmerku 1) dni . uvedba zdravljenja z antagonisti vitamina , !. Aspirin 166 mg do%ivljenjsko ". gastroskopija #. uvedba zdravljenja s kalcijevim antagonistom $4. 'nailnosti parietalnih celic %elodca so vse natete razen : A. izloajo %elodno kislino in intrinzini faktor . izloajo pepsinogen !. so prete%no v fundusu in korpusu %elodca ". vzpodbuja jih gastrin #. vzpodbuja jih histamin &6. :ukusne celice %elodca izloajo : a. mukus in pepsinogen b. mukus c. pepsinogen d. mukus in 9!l e. mukus in bikarbonat &1. Aa akutni gastritis lahko pomislimo ob naslednjih simptomih : A. bruhanje . boleina v %liki !. krvavitve

". vsi trije nateti #. ob nobenem od natetih &$. /ri katerem stanju bi priakovali %elodno hipersekrecijo1 a. atrofini gastritis b. po vagotomiji c. pri kronini ledvini odpovedi d. pri sindromu 'ollinger>#llison e. zdravljenje z esomeprazolom &&. ,ako vpliva na prebavo huda %elodna hipersekrecija1 8zberite AA/A@A8 odgovor. a. povzroi malabsorpcijo b. povzroi steatorejo c. povzroi drisko d. povzroi razjede na dvanajstniku in jejunumu e. povzroi nepopolno prebavo beljakovin &). ,atera trditev, ki se nanaa na oku%bo s H. pylori je pravilna1 : A. vodi v nastanek %elodne razjede . oku%ba je povezana s pojavom limfoma :AUT !. dokazujemo jo s ;chillerjevim testom ". oku%bo je lahko celo %ivljenje asimptomatina #. lahko pripelje do razjed na dvanajstniku &+. 8zberi pravilno kombinacijo, ki vsebuje vse pravilne trditve v zvezi z avtoimunskim gastritisom : a. povzroa megaloblastno anemijo b. znailna so protitelesa proti mitohondrijem c. povzroi atrofijo korpusne sluznice d. zdravimo ga z vitaminom >1$ A. . !. ". #. a, c a, c, d b, d b vse trditve so pravilne

&0. Aajpogosteji vzroki peptine razjede %elodca in dvanajstnika so : A. 'dravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki . 'ollinger>#llisonov sindrom !. !rohnova bolezen ". 'dravljenje z blokatorji kalcijevih kanalov #. 'dravljenje z antagonisti vitamina ,

&2. 8zberi pravilno trditev v zvezi s peptinim ulkusom : A. boleina je znailno kolina . pogoste so krvavitve !. pogosto napreduje v adenokarcinom ". boleina pogosto seva v desno iliakalno podroje, zato ga lahko zamenjamo za akutno vnetje slepia #. boleina je vedno prisotna &3. 'dravila izbora za zdravljenje peptinega ulkusa v primeru oku%be s H. pylori so : A. antibiotiki . inhibitorji protonske rpalke !. oboje .antibiotiki in inhibitorji protonske rpalke( ". blokatorji receptorjev 9$ #. antacidi &4. 'dravljenje ulkusne bolezni dvanajstnikav primeru oku%be s H. pylori se sestoji iz : A. enotedenskega antibiotinega zdravljenja . dvotedenskega antibiotinega zdravljenja !. tritedenskega zdravljenja z inhibitorji protonske rpalke ". en teden antibiotiki in inhibitorji protonske rpalke #. en teden antibiotiki in tri tedne inhibitorji protonske rpalke )6. 'draviloKa izbora za zdravljenje peptinega ulkusa jeKso : A. bizmutov subsalicilat . inhibitorji protonske rplake !. blokatorji receptorjev 9$ ". antacidi #. mesalazin )1. 8zberi pravilno kombinacijo_ Cspenost eradikacijskega zdravljenja Helicobactra pylori kontroliramo z : a. biopsijo sluznice b. serolokimi testi c. urea dihalnim testom d. polimerazno veri%no reakcijo A. . !. ". #. a in d b in c c in d a in c a

)$. :ed pogoste zaplete ulkusne bolezni sodi vse razen :

A. . !. ". #.

pilorine stenoze krvavitve perforacije ileus penetracije

)&. ;imptomi pilorine stenoze so vse nateto razen : A. boleina po hranjenju . bruhanje hrane !. bruhanje hematinizirane vsebine ". bruhanje %olne vsebine #. slab apetit )). 'ollinger>#llisonov sindrom povzroa prekomerno izloanje : A. gastrina . somatostatina !. 58/>a ". -lukagona #. holecistokinina )+. &6>letna bolnica z v preteklosti znano ulkusno boleznijo zgornjih prebavil je poiskala zdravniko pomo zaradi nenadne hude boleine v trebuhu. /ri pregledu je prizadeta, trebuh je palpatorno trd. Nentgen trebuha poka%e naslednjo sliko:

Aajbolj verjetna diagnoza je: . A. penetracija ulkusa . krvavitev v zgornja prebavila !. perforacija ulkusa ". akutni spodnjestenski miokardni infarkt #. disekcija trebune aorte )0. /ri bolniku, pri katerem sumimo zaradi prostega zraka pod prepono na perforacijo votlega ttrebunega organa, je v nadaljnji obravnavi potrebno: A. napraviti urgentno endoskopijo zgornjih prebavil . napraviti ultrazvok trebuha !. napraviti raunalniko tomografijo trebuha ". bolnika kot nujnega napotiti h kirurgu #. napraviti magnetnoresonanno angiografijo trebuha )2. ,ako je opredeljena gastropareza1 a. ;imptomatina motnja v praznjenju %elodca, ki ni posledica mehanine ovire b. ,aterakoli simptomatina motnja v praznjenju %elodca c. ;imptomatina ali asimptomatina motnja v praznjenju %elodca, ki je posledica aklorhidrije d. ;imptomatina ali asimptomatina motnja v praznjenju %elodca, ki je posledica mo%ganske kapi

e. ;imptomatina ali asimptomatina motnja v praznjenju %elodca, ki je posledica vagotomije )3.;indrom slepe vijuge oznauje : A. malabsorbcija di> in polisaharidov . malabsorbcija maob in %eleza !. malabsorbcija saharidov in %eleza ". malabsorbcija maob in vitamina >1$ #. malabsorbcija tiamina )4. Gelodna bradigastrija je: a. zni%ana frekvenca nastajanje peristaltinih valov v %elodcu b. poasen utrip pri ulkusu %elodca c. skrajan %elodec po delni resekciji d. tvorjenje krajih peristaltinih valov v %elodcu e. ni, gre za alo +6. 8zberi kombinacijo pravilnih odgovorov_ /eptina razjeda na jejunumu lahko nastane pri : a. 'ollinger>#llisonovem sindromu b. glukagonomu c. po resekciji %elodca po illrothu 88 d. po holedohojejunoanastomozi A. . !. ". #. a in c c in d b in c a in d b in d

+1. ,aj od opisanega A# velja za %elodno bolezen, ki je posledica nesteroidnih protivnetnih zdravil1 a. za bolezen so znailne razjede predvsem %elodca b. povzroajo jo aspirin in druga nesteroidna protivnetna zdravila, ki inhibirajo ciklooksigenazo c. selektivni inhibitorji ciklooksigenaze !7Y>$ ne morejo povzroiti razjed na %elodcu d. zdravljenje vkljuuje ukinitev zdravila, ki je bolezen povzroilo in zdravljenje z blokatorjem protonske rpalke e. bolnike, ki imajo veliko tveganje za nastanek %elodne razjede pri jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil, zaitimo pri jemanju teh zdravil z blokatorjem protonske rpalke +$. ,aj A# velja za stresno bolezen %elodca1 a. nastane zaradi hipoperfuzije %elodca pri bolnikih, ki so v kritinem stanju b. nastane zaradi poveanega izloanja 9!l v %elodcu

c. ka%e se s krvavitvijo iz %elodca d. najvekrat gre za erozije %elodca, ulkus je manj pogost e. krvavitev iz erozij ustavimo endoskopsko +&. Aajpogosteji polipi v %elodcu so histoloko: A. adenomi .neinvazivna intraepitelijska neoplazija( . hiperplastini polipi !. adenokarcinomi ". ploatocelini karcinomi #. polipi fundinih %lez +). Aajbolj smiselna preiskava pri polipih v %elodcu je : A. rentgenski pregled %elodca in polipektomija . gastroskopija in polipektomija !. samo rentgenski pregled %elodca ". doloitev nivoja onkofetalnih antigenov v serumu #. raunalnika tomografija trebuha ++. Gelodni karcinom se A# pojavlja pogosto v naslednjih okoliinah: : A. pri perniciozni anemiji . pri atrofiji %elodne sluznice !. pri intestinalni metaplaziji ". po oku%bi s 9elicobactrom p?lori #. pri rednem u%ivanju mono zainjene hrane +0. 'a zgodnji karcinom %elodca velja naslednje : A. endoskopija je preiskava izbora . endoskopska biopsija je 166B zanesljiva !. pogosto nastane iz %elodnega ulkusa ". nikoli ne zaseva v bezgavke #. doloanje stadija z dodatnimi preiskavami ob odkritju ni potrebno +2. 'asevanje v bezgavke je lahko prisotno pri : a. zgodnjem raku %elodca b. adenomu c. skiroznem %elodnem raku d. napredovalem %elodnem raku A. . !. ". #. a in b a, c in d a, b in c b in d c in d

+3. 5 predoperativno obdelavo bolnika z rakom %elodca sodi vse razen : A. endoskopija zgornjih prebavil . histoloki pregled odvzemka tkiva !. serologija na Helicobacter pylori ". ultrazvoni pregled trebuha #. endoskopski ultrazvok %elodca +4. ,aj je od natetih najbolj zanesljiv znak, da je %elodna razjeda benigna1 : A. ,adar se %elodna razjeda zaceli . @e %elodna sluznica in bezgavke ob %elodcu ob endoskopskem ultrazvoku ne ka%ejo znakov maligne infiltracije !. @e se krvavitev iz razjede ne ponovijo v 1) dneh ". @e bezgavke ob %elodcu in trunkus celiakusu glede na kriterije !T ne ka%ejo znakov maligne infiltracije #. 'a malignom negativna patohistologija vzrocev razjede 06. 8zberi kombinacijo pravilnih trditev_ /rekancerozne spremembe %elodne sluznice vkljuujejo : a. atrofini gastritis b. hiperplazijo endokrinih celic c. intestinalno metaplazijo d. adenomski polip A. . !. ". #. a,b in c a, c in d c in d a in b a in d

01. 'a stresno razjedo velja vse, razen : A. povzroajo jo nevrokirurki posegi . vodilni simptom je krvavitev !. bolniki imajo znailne boleine ". krvavitev zaustavljamo endoskopsko #. prepreujemo jo z inhibitorji protonske rpalke 0$. 'godnji rak %elodca oznauje : A. raa omejena na mukozo in submukozo, z zasevki v regionalnih bezgavkah ali brez njih . raa omejeno na mukozo !. odsotnost metastaz v bezgavkah ". histoloko izkljuno intestinalni tip po Uaurenu #. histoloko izkljuno meanocelini tip po Uaurenu 0&. Aajpogosteja lokalizacija raka na %elodcu je :

A. . !. ". #.

spodnja tretjina %elodca fundus %elodca pilorini kanal mala krivina %elodca korpus %elodca

0). 8zberi kombinacijo pravilnih trditev_ 'a razviti karcinom %elodca so znailni simptomi : a. anemija b. bruhanje c. hujanje d. disfagija e. obstipacija A. . !. ". #. d in e c in e a, c, d b, c, d vsi odgovori

0+. Aizkomaligni ne9odkinov :AUT limfom je : A. v 46 B povezan z oku%bo s Helicobactrom pylori . v +6 B povezan z oku%bo z # 5 !. zdravimo ga z operacijo ". zdravimo ga z dieto #. zdravljenje zanemo s kemoterapijo 00. ,aj od natetega A# velja za meleno1 : A. melena je najpogosteje znak krvavitve iz zgornjih prebavil . melena je posledica digestije krvi v svetlini prebavil !. lahko nastopi istoasno s hematemezo ". je pogosteja od hematemeze #. pojavi se %e pri nepomembni krvavitvi v prebavila 02. 9ematemeza je : A. bruhanje sve%e, koagulirane ali stare rne krvi . bruhanje rumene tekoine !. zanesljiv znak za karcinom %elodca ". redka pri krvavitvah iz po%iralnika #. pogosta pri krvavitvi iz jejunuma 03. 9ematohezija nastopi pri vseh stanjih razen pri : A. hemoroidih . tumorjih revesa !. !rohnovi bolezni

". peptini razjedi dvanajstnika #. psevdomembranoznem kolitisu 04. Aajpogosteji vir krvavitve iz spodnjih prebavil so A. hemoroidi in revesni tumorji . polipi kolona in hemoroidi !. divertikli ". angiodisplazije kolona #. kronina vnetna revesna bolezen 26. 8zbirna zaetna metoda za lokalizacijo krvavitev v prebavilih je: A. angiografija . endoskopija !. raunalnika tomografija ". scintigrafija z oznaenimi eritrociti #. endoskopski ultrazvok 21. 8zberi pravilne odgovore, ki se nanaajo na zdravljenje krvavitev iz prebavil : a. najvekrat jo zaustavimo endoskopsko b. za zaustavitev krvavitve uporabljamo fotokoagulacijo c. za zaustavitev krvavitve uporabljamo fibrinsko lepilo d. krvavitve iz zgornjih prebavil v veini primerov zaustavimo ele s kirurkim posegom, operacijo A. . !. ". #. a, b, d a, c, d a, b, c b, c, d a, d

2$. ,ontraindikacije za urgentno endoskopijo pri krvavitvi iz zgornjih prebavil so : A. slabo splono stanje bolnika . akutni miokardni infarkt !. pokodba z zau%itjemluga ali kisline pred ve kot 1$ urami ". akutni alkoholni opoj #. huda izkrvavljenost 2&. Tipini znaki ob oku zaradi hude krvavitve so vsi razen : A. bledica . bradikardija !. nizek krvni pritisk ". motnja zavesti #. vrtoglavica

2). /ri katerem od opisanih bolnikov se A# bi odloili za transfutzijo koncentriranih eritrocitov1 : a. od prej zdrav bolnik, krvavitev je ustavljena, vrednost hemoglobina 46 gKl b. od prej zdrav bolnik, krvavi e vedno hudo, vrednost hemoglobina 46 gKl c. hud srni bolnik, krvavitev je ustavljena, vrednost hemoglobina 166 gKl d. hud srni bolnik, krvavitev ni ustavljena, vrednost hemoglobina 166 gKl e. okiran bolnik, ki e krvavi, od prej zdrav, vrednost hemoglobina 1$6 gKl 2+. "ru%inskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokliejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. 'aradi poslabanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterolokem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s !hild /ugh razred !. 5eraj je popival, zjutraj se je slabo poutil. "opoldne je dvakrat bruhal sve%o kri, kmalu zatem so ga svojci nali le%eega na straninih tleh. 5 stranini koljki so opazili povsem rno, smrdee, tekoe blato. ,malu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu e <slab=. ,atera delovna diagnoza je najverjetneja1 A. ,rvavitev iz razjede v dvanajstniku . ,rvavitev iz :allor? Teiss poke !. ,rvavitev iz varic po%iralnika ". ,rvavitev iz papile 5ateri #. ,rvavitev iz angiodisplazij ozkega revesa 20. "ru%inskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokliejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. 'aradi poslabanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterolokem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s !hild /ugh razred !. 5eraj je popival, zjutraj se je slabo poutil. "opoldne je dvakrat bruhal sve%o kri, kmalu zatem so ga svojci nali le%eega na straninih tleh. 5 stranini koljki so opazili povsem rno, smrdee, tekoe blato. ,malu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu e <slab=. "ru%inski zdravnik je o bolnikovem stanju in najverjetneji diagnozi obvestil reevalno ekipo. 7b njihovem prihodu je bil bolnik bled, hladen, krvni tlak je 36K+6 mm9g, saturacija izmerjena na prstu 33B, prisotni so bili znaki nedavne krvavitve iz prebavil. Crgentni zdravnik je predpisal infuzije koloidne raztopine, kisik po maski s 06B dele%em kisika v vdihanem zraku in ga prepeljal na internistino prvo pomo. ,atera preiskava je pri bolniku potrebna v takem primeru1 A. urgentna !T angiografija . urgentna rektoskopija !. urgentni endoskopski ultrazvok ". urgentna angiografija s superselektivno embolizacijo krvavee %ile #. urgentna ezofagogastroduodenoskopija 22. "ru%inskega zdravnika dopoldne v ambulanto pokliejo svojci gospoda z znano jetrno cirozo. 'aradi poslabanja bolezni z ascitesom in oteklinami nog je bil pred kratkim hospitaliziran na gastroenterolokem oddelku, takrat je bila stopnja okvare jetrne funkcije ocenjena s !hild /ugh razred !. 5eraj je popival, zjutraj se je slabo poutil. "opoldne je dvakrat bruhal sve%o kri, kmalu zatem so ga svojci nali

le%eega na straninih tleh. 5 stranini koljki so opazili povsem rno, smrdee, tekoe blato. ,malu se je ovedel, vendar je ob telefonskem klicu e <slab=. 'dravnik na internistini prvi pomoi je ugotovil anemijo s hemoglobinom 02gKU, naroil je kri za transfuzijo in bolnika napotil na ustrezno urgentno preiskavo, kjer so odkrili in zdravili krvavitev iz prebavil. ,aj lahko pri bolniku, ki je obilno krvavel iz prebavil in ima znano jetrno cirozo !hild /ugh ! priakujemo v naslednjih urah1 A. Nazvoj ali poslabanje hepatine encefalopatije . Nazvoj ileusa !. /erforacijo votlega prebavnega organa ". Nazvoj iatrogenega pankreatitisa #. ;epso 23. Cinkovitost resorbcije natrija v tankem revesu je : A. &6 B . 06 B !. 46 B ". 44 B #. 16B 24. 9ranilne snovi prehajajo preko tankega revesa z naslednjimi mehanizmi : a. z enostavno difuzijo b. endocitozo c. apoptozo d. aktivnim transportom A. c . c in d !. a in d ". a in c #. a, b in d 36. Gelezo se resorbira v : A. proksimalnem jejunumu . distalnem jejunumu !. ileumu ". debelem revesu #. %elodcu 31. 8zberi kombinacijo pravilnih odgovorov_ :aldigestijo povzroajo : a. kronini pankreatitis b. mukoviscidoza c. pomanjkanje laktaze d. holecistektomija A. b, c, d

. !. ". #.

a, b a c, d a, b, c

3$. Test oralne resorbcije %eleza uporabljamo v diagnostiki : A. malabsorbcije . hemokromatoze !. steatoreje ". sideroblastne anemije #. kroninega pankreatitisa 3&. 8zberi pravilne trditve v zvezi s protrombinskim asom : a. podaljan protrombinski as je lahko znak jetrne bolezni b. podaljan protrombinski as je pogost pri steatoreji c. podaljan protrombinski as oznauje pomanjkanje vitamina >1$ v hrani d. dol%ina protrombinskega asa je del klasifikacije jetrne ciroze po !hild * /ough>u A. . !. ". #. a b b in c a, b, d a, c, d

3). /ri kaknem dele%u ljudi, starejih od +6 let lahko priakujemo pomanjkanje laktaze : A. + B prebivalstva . $+B prebivalstva !. +6 B prebivalstva ". 2+B prebivalstva #. 166B prebivalstva 3+. Aajpogosteji vzrok malabsorbtivnega sindroma je : A. Thipplova bolezen . celiakija !. sklerodermija ". intestinalni limfom #. kolorektalni karcinom 30. akterijsko naselitev ozkega revesa prepreuje : a. normalna peristaltika b. baktericidno delovanje %elodnega soka c. prisotnost ileocekalne valvule d. zastoj revesne vsebine

A. . !. ". #.

a a, b, c a in b c a in c

32. /olno izra%en sindrom kratkega revesa je posledica vsega natetega NA'#A : A. izgube absorptivne povrine . izgube mikrovilov v tankem revesu !. hitre pasa%e hrane ". bakterijske naselitve tankega revesa #. malabsorbcije hranil in tekoine iz himusa 33. ;indrom kratkega revesa se razvije, kadar je dol%ina tankega revesa : A. kraja od +66 cm . kraja od &66 cm !. kraja od 166 cm ". kraja od $66 cm #. dalja od )66cm 34. 8zberi kombinacijo pravilnih trditev_ ,aj od natetega velja za celiakijo1 a. je intoleranca za gluten b. nastane pri genetino dovzetnih ljudeh c. ka%e znailno spremenjeno sluznico debelega revesa d. vedno se zaenja v otrotvu e. vedno se zaplete z limfomom A. . !. ". #. c in d a, b a, b, c b in d a, b, e

46. /oem se razlikuje atipina celiakija od tipine1 : A. po izvenrevesni prizadetosti . po asimptomatinem poteku !. po odsotnosti protitelesa proti tkivni transglutaminazi $ ". po tem, da je prizadeto debelo revo #. po normalni histologiji revesa 41. 'nailnost celiakije je : A. debelost . motnje hranjenja !. slaba prehranjenost in hujanje

". indeks telesne mase nad &6 kgKm$ #. eritrocitoza 4$. 8zberi pravilne trditve v zvezi s celiakijo : a. pogosto se ka%e s sideropenino anemijo zaradi krvavitve iz prebavil b. znailen je ponavljajoi se aftozni stomatitis c. racava hoja je znak miopatije d. pogost je hiposplenizem A. . !. ". #. b, c, d a, c, d c, d a, b, c b, d

4&. ,atera izmed natetih klininih slik A# spada med razline oblike celiakije 1 A. tipina simptomatina celiakija . atipina celiakija z izvenrevesnimi simptomi !. tropska sprue ". refraktarna sprue #. ulcerativni jejunoileitis 4). rezglutenska dieta je prva terapija izbora pri bolnikih sKz : A. tipino simptomatino celiakijo . Thipple>ovo boleznijo !. tropsko sprue ". refraktarno sprue #. !rohnovo boleznijo 4+. !elikijo izkljuuje : A. 7dsotnost drisk . 7dsotnost anemije !. "ebelost ". 7dsotnost podatkov o celikiji v dru%ini #. Ai od natetega 40. Thipple>jeva bolezen * velja vse NA'#A : A. znailna je multiorganska prizadetost . povzroajo jo aktinomicete !. diagnozo potrdimo histoloko ". potrebno je 1) dnevno zdravljenje #. e bolnika ne zdravimo, je bolezen smrtna 42. /ri eozinofilnem gastroenteritisu je vedno prisotna :

A. periferna eozinofilija . periferna levkocitoza !. zviana prisotnost eozinofilcev v sluznici prebavil . pogosto nad +6 eo K vidno polje velike poveave ". zviana vrednost !N/ #. poviana telesna temperatura 43. 'dravilo izbora za eozinofilni gastroenteritis je : A. Uoperamid . antibiotik !. kortikosteroid ". antihistaminik #. aminosalicilna kislina 44. 'a tumorje ozkega revesa velja : A. najvekrat so lokalizirani v :eckelovem divertiklu . najpogosteji so liposarkomi !. so mnogo redkejpi od tumorjev debelega revesa ". so pogosti pri mladih #. bolniki s karcinoidom imajo okvaro mitralne in aortne zaklopke 166. 5 diagnostiki tumorjev ozkega revesa uporabljamo vse nateto razen : A. kontrastne enteroklize . koloskopijo z ileoskopijo !. angiografijo ". scintigrafijo z oznaenimi levkociti #. enteroskopijo 161. Akutna mezenterialna ishemija * kaj od natetega velja1 8zberi najustreznejo kombinacijo odgovorov : a. je najpogosteje posledica embolije ali tromboze zgornje mezenterialne arterije b. nastanek je povezan z aritmijami c. znailna je masivna krvavitev v prebavila d. diagnostina metoda je nativni rtg trebuha e. znailna je huda boleina v trebuhu a. b. c. d. e. a in e a, b, c a, b,d b, c, e a, b, e

16$. /ri !rohnovi bolezni je vedno prizadet : A. rektum . terminalni ileum

!. %elodec ". dvanajstnik #. Aoben od navedenih 16&. 5netna reakcija, ki se iri v vse sloje sluznice je znailnost : A. ulceroznega kolitisa B. !rohnove bolezni C. celiakije D. povrinskega kolitisa E. gastritisa povezanega z oku%bo s H. pylori 16). 'a !rohnovo bolezen velja vse NA'#A : A. lahko zajame celotna prebavila . vnetje sega do submukoze !. znailno se izmenjujejo segmenti zdrave in prizadete prebavne cevi ". v kasni fazi ima znailno psevdopolipozen izgled #. pri pribli%no tretjini bolnikov nastanejo fistule 16+. -loboke fisure in fistule so znailnost : a. ulceroznega kolitisa b. !rohnove bolezni c. Uimfoma ileuma d. tuberkuloznega enteritisa A. . !. ". #. a in b b in c c in d a in d b in d

160. 8zberi kombinacijo pravilnih trditev_ ,linine znailnosti ulceroznega kolitisa so : a. krvavo sluzasto iztrebljenje b. obstipacija c. la%ni pozivi na blato d. boleine v trebuhu A. . !. ". #. a, b, d a, c, d b, c, d a, c b, d

162. 'unajrevesna simptomatika !rohnove bolezni A# vkljuuje : A. artritis . ankilozirajoi spondilitis

!. iritis ". herpetiformni dermatitis #. eritema nodosum 163. 'nailnost krvne slike pri !rohnovi bolezni A# vkljuuje : A. levkopenije . trombocitoze !. zvianega !>reaktivnega proteina ". zviane sedimentacije erotrocitov #. anemije 164. 8zberi kombinacijo pravilnih trditev_ Anemija pri !rohnovi bolezni je lahko posledica : a. krvavitve b. malabsorbcije >1$ in folatov c. malabsorbcije %eleza d. hemolize A. . !. ". #. c, d a, b, c b, c, d a, c, d a, b, d

116. Nazirjenost in lokalizacijo !rohnove bolezni ocenjujemo z : A. radioizotopno preiskavo z oznaenimi eritrociti . radioizotopno preiskavo z oznaenimi levkociti !. samo z gastroskopijo ". samo s kolonoksopijo #. samo z rektoskopijo 111. 8zberi vse pravilne trditve v zvezi s !rohnovo boleznijo : a. prizadene najvekrat mlade ljudi b. z radioizotopno preiskavo z oznaenimi levkociti si prika%emo mesto krvavitve c. najbolj pogosto sta prizadeta terminalni ileum in kolon d. se pogosto pojavlja v doloenih dru%inah A. . !. ". #. a, c, d a, d a, c a, b b, c, d

11$. /sevdomembranozni kolitis povezujemo z vzronim dejavnikom : A. u%ivanjem antibiotikov

. !. ". #.

u%ivanjem diuretikov u%ivanjem blokatorjev beta receptorjev u%ivanjem odvajal intravenoznim injiciranjem drog

11&. 'a psevdomembranozni kolitis velja : A. gre za oku%bo s histolitino amebo . doka%emo ga z doloanjem toksina A !lostridium difficile !. gre za oku%bo z glivami ". gre za virusno oku%bo kolona #. je vrsta ulceroznega kolitisa 11). 8zberi pravilne trditve v zvezi s toksinim megakolonom : a. je zaplet ulceroznega kolitisa b. je zaplet !rohnove bolezni c. bolniki so visoko febrilni d. za razreitev je pogosto potrebna kolektomija e. lahko ga spoznamo na pregledni rtg sliki trebuha A. . !. ". #. c, e a, b, c, d, e a, c, d, e b, c, d, e a, b, d, e

11+. 'a zdravljenje kronine vnetne revesne bolezni uporabljamo vse NA'#A : A. sulfasalazin . trimetoprim > sulfametoksazol !. +>aminosalicilno kislino ". kortikosteroid #. infliksimab 110. ' zdravljenjem dose%emo uspeno remisijo pri kronini vnetni revesni bolezni v: A. &6 B primerov . 16B primerov !. +6 B primerov ". ++ B primerov #. 46 B primerov 112. 'naki divertikulitisa so vsi NA'#A : a. boleina v trebuhu b. levkocitoza c. bolea rezistenca v levem sodnjem kvadrantu rebuha d. hematohezija

e. poviani pokazatelji vnetja 113. /ri akutnem sumu na akutni divertikulitis je prva preiskava, ki jo izvedemo : A. fleksibilna sigmoidoskopija . irigografija !. celotna kolonoskopija ". ultrazvok trebuha z ultrazvokom revesa #. pregled blata na parazite 114. Aajpogosteji polipi debelega revesa so : A. vnetni polipi . adenomi !. hamartomi ". displastini polipi #. malignomi 1$6. 'a adenome kolona velja naslednje : a. lahko nastanejo v sklopu dru%inskih adenomatoznih polipoz b. zdravimo jih z endoskopsko odstranitvijo c. veina raka debelega revesa in danke izvira iz adenomov d. pri bolnikih je potrebna operacija A. . !. ". #. a, b, c a, c, d c, d b, c, d a, b

1$1. 'nailnosti dru%inske adenomatozne polipoze so : a. avtosomalno dominantno dedovanje b. je prekanceroza s 166 B smrtnostjo zaradi kolorektalnega karcinoma c. zahteva presejalno testiranje sorodnikov d. ima nizko penetranco e. pogosti so pecljati polipi A. . !. ". #. c, d, e b, c, d a, b, c b, d, e a, b, e

1$$. ,aj od natetega A# velja za dru%insko adenomatozno polipozo > VA/ : A. mutacija gena A/! . mutacija gena "!! !. nosilce gena odkrijemo s pregledom krvi

". zdravimo s preventivno kolektomijo #. pri nosilcih gena se zgodaj razvije rak revesa 1$&. 'aprtje je posledica motnje : a. motnje v motiliteti kolona b. motenega praznenja danke c. u%ivanja odvajal d. nepravilne prehrane e. u%ivanja prokinetika A. . !. ". #. d, e a, c a, b a, d b, c

1$). 'a dispepsijo velja vse nateto, razen : A. pogosto je funkcionalna motnja . pozorni moramo biti na takoimenovane znake alarma !. veina bolnikov je oku%ena s Helicobactrom pylori ". je motnja v praznenju %elodca #. pogosto je prisotna boleina v zgornji polovici trebuha 1$+. Nimski kriteriji .Noma 888( za diagnozo iritabilnega kolona vkljuujejo vse NA'#A: A. trajne ali ponavljajoe se boleine ali obutek nelagodja v trebuhu vsaj & mesece v zadnjih 0 mesecih . olajanje po odvajanju blata !. spremenjena pogostost odvajanja blata ". odvajanje sluzi pomeane s krvjo #. spremenjena trdota blata 1$0. 'a sindrom iritabilnega kolona velja : a. da je najpogosteja funkcionalna bolezen prebavil b. patofizioloki mehanizem nastanka bolezni je poznan c. zbolevajo prete%no moki d. simptomi se izboljajo pri veini %e z dietnimi ukrepi .odsvetujemo kavo, alkohol, `( e. pogosto ga spremljajo simptomi in znaki vnetnega dogajanja A. . !. ". #. a, d d, e a, c a, b b, c

1$2. /ri sumu na akutni kirurki abdomen so smiselne naslednje preiskave .8nterna ), +1, +1+(: a. b. c. d. A. . !. ". #. doloitev tevila levkocitov v periferni krvi nativno rentgensko slikanje trebuha endoskopski ultrazvok zgornjih prebavil ultrazvoni pregled trebuha a, c, d a, b, d b, c, d b in c b in d

1$3. 'a nevroendokrine tumorje prebavil lahko velja vse NA'#A: A. diareja je pogosto prisotna . bolniki vedno hujajo !. oktreosken je pozitiven v 36>46B primerov ". lahko so benigni ali maligni #. lahko so asimptomatini ali pa povzroajo simptome zaradi izloanja hormona 1$4. 'a karcinoidni sindrom od natetega velja : a. je posledica delovanja serotonina, histamina, kalikreina in drugih snovi b. simptomi se poka%ejo ponavadi predno tumor zaseva v jetra c. najpogosteje se ka%e z navali rdeice v obraz in zgornji del telesa d. dokazujemo ga z doloanjem kateholaminov v urinu e. pri karcinoidnem sindromu priakujemo solitaren tumor brez zasevkov f. prognoza je dobra A. . !. ". #. a, c b in c a, d a, e a, f

1&6. 8zberi pravilne trditve v zvezi akutnim pankreatitisom : a. najpogosteje je posledica pankreas divizuma b. zdravila nikoli niso vzrok za njegov nastanek c. bolezen poteka v 36B primerov v hudi obliki d. spremlja ga boleina v trebuhu e. doka%emo ga z zvianjem pankreatinih encimov v krvi A. a, e . b, e !. c, d

". d, e #. b,d 1&1. Aajpomembneji zaetni dogodek akutnega pankreatitisa je aktivacija : A. lipaze . amilaze !. transkripcijskih faktorjev ". tripsinogena #. himotripsina 1&$. /rosta tekoina v trebuhu je lahko zaplet : A. akutnega holecistitisa . akutnega pankreatitisa !. akutnega apendicitisa ". peritonitisa #. vsega natetega 1&&. 'a klinino sliko akutnega pankreatitisa velja : a. pogosto se pojavi po pitju alkohola b. poviana temperatura govori proti pankreatitisu c. lahko se pojavi soasno z zlatenico d. huda oblika poteka z lokanimi zapleti ali multiplo odpovedjo organov e. veina bolnikov ima znano hipertrigliceridemijo f. bruhanje ni ogost znak, po bruhanju bolnikom boleina popusti A. . !. ". #. a, c ,d b, d a, d, e a, e, f a, f

1&). Akutna psevdocista pankreasa je : a. obdana z epitelijem voda slinavke b. se razvije pogosteje pri biliarnem kot pri alkoholnem pankreatitisu c. nastane tiri ali ve tednov po zaetku bolezni d. vsi bolniki imajo simptome na raun prevdociste e. psevdocista je obiajno sterilna A. . !. ". #. a, c a, b c, e b, c c, f

1&+. 7bkro%ite pravilne odgovore, ki veljajo za akutni pankreatitis :

a. b. c. d. e. A. . !. ". #.

potrdimo ga z ugotovitvijo zvianja amilaze in lipaze v krvi znailno je zvianje lipaze v urinu nivo amilaze se normalizira v $>& dneh, nivo lipaze pa po 1 tednu aktivnost amilaze in lipaze v serumu je merilo jakosti vnetja izolirano povianje amilaze vedno pomeni pankreatitis b, e a, b, c a, b, c, d a, c a, b, c, d, e

1&0. Akutni pankreatitis lahko spremljajo metabolne spremembe : a. hiperglikemija b. hipoglikemija c. hiperamoniemija d. hipertrigliceridemija e. hipokalcemija A. . !. ". #. a, c a, b, d a, d, e c, d, e b

1&2. Nentgenski izvid stra%arske vijuge je : a. pogosto znak akutnega pankreatitisa b. oznauje lokaliziran ileus jejunuma c. spremlja akutni apendicitis d. je znak perforacije e. vedno povezan z bruhanjem A. . !. ". #. a, b b, c a, b, c, d a, d b, c, d, e

1&3. Akutni biliarni pankreatitis oznauje : a. zvian indirektni bilirubin b. zviana alkalna fosfataza c. na ultrazvoku vidni %olni kamni d. A;T je ve kot dvakrat bolj poviana kot AUT e. potrebna je endoskopska papilotomija A. a, c, e . a, b, e

!. a, d, e ". b, c, e #. b, c, d 1&4. Nansonove kazalce uporabljamo za klasifikacijo stopnjeKjakosti : A. sepse . akutnega pankreatitisa !. diabetine ketoacidoze ". hipovoleminega oka #. multiorganske odpovedi 1)6. Nansonovi kazalci vkljuujejo : a. starost b. vrednost hematokrita c. tevilo levkocitov d. vrednost amilaze e. vrednost !, A. . !. ". #. a, b, c a, b, c, e a, b, c, d c, e a, c, d

1)1. /ri akutnem pankreatitisu je dovoljena uporaba vseh natetih analgetikov, razen : A. paracetamola . tramadola !. morfina ". pentazotocina #. piritramida 1)$. /ri sumu na obstrukcijo skupnega %olevoda ne predpisujemo opiatov : A. ker povzroijo motnjo zavesti . ker lahko vodijo v zastoj dihanja !. ker poveajo tonus 7ddijevega sfinktra ". ker poveajo tonus pilorusa #. ker lahko spro%ijo bruhanje 1)&. Aajpogosteji vzrok kroninega pankreatitisa je . A. hereditarni pankreatitis . idiopatski pankreatitis !. alkoholno * toksini pankreatitis ". avtoimunski pankreatitis #. pankreatitis zaradi pankreas divizuma

1)). /ri te%ko potekajoem pankreatitisu z retroperitonealnimi nekrozami je lahko prisoten znak A. :urph?jev znak . lumbergov znak !. !ullenov znak ". !astellov znak #. Traubejev znak 1)+. /ri )+>letnem doslej zdravem bolniku so na internistini prvi pomoi ugotovili akutni pankreatitis, ki se je po njegovi pripovedi razvil po dietnem prekrku. 5 laboratorijskih izvidih je petkrat poviana AUT, dvakrat A;T, poviani sta gama> glutamil transferaza in alkalna fosfataza, prisotna je direktna hiperbilirubinemija. olnik prekomerno u%ivanje alkoholnih pija zanika. ,atera etiologija pankreatitisa je najverjetneja1 A. iatrogeni pankreatitis . idiopatski pankreatitis !. alkoholni pankreatitis ". pankreatitis zaradi jemanja steroidov #. biliarni pankreatitis 1)0. /ri )+>letnem doslej zdravem bolniku so na internistini prvi pomoi ugotovili akutni pankreatitis, ki se je po njegovi pripovedi razvil po dietnem prekrku. 5 laboratorijskih izvidih je petkrat poviana AUT, dvakrat A;T, poviani sta gama> glutamil transferaza in alkalna fosfataza, prisotna je direktna hiperbilirubinemija. olnik prekomerno u%ivanje alkoholnih pija zanika. ; katero preiskavo bomo potrdili etiologijo pankreatitisa pri opisanem bolniku1 A. gastroskopija . etanol v krvi !. biopsija trebune slinavke ". ultrazvok trebuha #. rentgen trebuha <na prazno= 1)2. 5 klinino sliko kroninega pankreatitisa sodi : a. prekomerna telesna te%a b. kronina ali ponavljajoa se boleina v trebuhu c. steatoreja d. sladkorna bolezen e. pogosteji je pri %enskah A. . !. ". #. a, b, c b, c, d c, d, e a, c, e b, c, e

1)3. /ri zdravljenju kroninega pankreatitisa uporabljamo vse NA'#A : A. abstinenca alkohola . peroralno nadomeanje vitaminov !. endoskopsko odstranitev kamnov iz pankreatinega voda ". antagoniste receptorjev 9$ #. encimske preparate, ki vsebujejo amilazo 1)4. 'a rak trebune slinavke velja vse nateto NA'#A : A. je pogosteji pri mokih kot pri %enskah . enoletno pre%ivetje je $6 B !. najpogosteji tip je karcinom acinarnih celic ". kajenje je dejavnik tveganja za nastanek #. e vznikne v glavi trebune slinavke obiajno povzroa zaporno zlatenico 1+6. ,atera je prva ultrazvona diagnostina slikovna preiskava pri sumu na tumor trebune slinavke1 : A. ultrazvona preiskava trebuha . raunalnika tomografija !. endoultrazvok ". rentgenski pregled abdomna nativno #. endoskopska retrogradna holangiopankreatografija .#N!/( 1+1. ,ateri tumorski oznaevalec je primeren za diagnozo tumorja trebune slinavke v zgodnji fazi bolezni1 : a. b. c. d. e. alfa>fetoprotein !a 14>4 !#A AA!A 'a diagnozo zgodnje faze bolezni ni primernega tumorskega oznaevalca

1+$. ,aterega od tumorskih markerjev bi izbrali za potrditev napredovalega karcinoma pankreasa .8nterna ), 0&6(: A. !a 14>4 . !a 1+>& !. Alfa>fetoprotein ". /;A #. T/A 1+&. /ri akutnem pankreatitisu .A/( velja : A. 9iperamilazemija je patognomonina . 5edno sta enako poviana oba encima > amilaza in lipaza !. Aajpogosteji je avtoimunski vzrok nastanka ". Aajpogosteje ostane vzrok A/ nepojasnjen * idiopatski pankreatitis

#. Aajpogosteji vzrok akutnega pankreatitisa so %olni kamni in alkohol 1+). /oviana urobilinogenurija je znak .8nterna ), 0&+(: A. hemolitine zlatenice . intahepatine holestaze !. ekstrahepatine holestaze ". steatoreje #. kroninega pankreatitisa 1++. /odaljan protrombinski as se popravi po intravenskem dodajanju vitamina , pri : A. hemolitini zlatenici . zaporni zlatenici !. parenhimski zlatenici ". akutni jetrni odpovedi #. jetrni cirozi 1+0. 8ndirektna hiperbilirubinemija je : a. lahko vrojena presnovna motnja b. oznauje hemolizo c. nevarna je v odrasli dobi d. vzrok bilirubinuriji e. histoloki pregled jeter poka%e hepatitis A. . !. ". #. a, c, d a, b, d b, c, d a, b, e c, d, e

1+2. 'a alkalno fosfatazo v krvi velja: a. tvori se izkljuno v jetrih b. tvori se v kosteh, revesu in jetrih c. izloa se predvsem skozi ledvice d. izloa se z %olem e. poviana vrednost je kazalec motene konjugacije bilirubina f. poviana vrednost je kazalec biliarne zapore /ravilna kombinacija: a. b, d, f b. a, d, f c. b, c, f d. b, d, e e. b ,c, e

1+3. 'a aminoransferazi AU; in AT velja: a. AUT je bolj specifien kazalec za prizadetost jeter kot A;T b. AUT in A;T sta enako specifina kazalca prizadetosti jeter c. AUT je poviana samo pri hepatitisu d. velikost povianja A;T in AUT ni sorazmerna s te%o jetrne lezije e. pri cirkulatornem oku so vrednosti aminotransferaz zni%ane 1+4. 8zberi pravilne odgovore povezane s hepatitisom A : a. se prenaa po fekalno oralni poti b. potrdimo ga z dokazom antigena 9A5 v serumu c. postane pogosto kronien s kroninimi prenaalci d. za prepreevanje oku%be uporabljamo aktivno imunizacjo e. A;T je bolj poviana kot AUT A. . !. ". #. a, c b, d b, e d, e a, d

106. 8zberi pravilne odgovore v zvezi s hepatitisom a. ima pogosto fulminanten potek b. v 46 B napreduje v cirozo c. obiajno se prenaa intrauterino d. spremlja ga lahko nodozni poliarteritis e. prvi znak oku%be je prisotnost 9 s antigena A. . !. ". #. a, c b, d b, e d, e a, d dokazujemo :

101. 9 c antigen pri hepatitisu A. v krvi . v serumu !. v plazmi ". v hepatocitih #. v levkocitih

10$. /ri stiku z bolnikom s 9 5 oku%bo je potrebna zaita z imunoglobulini pri : A. vbod z iglo K stik s sluznico pri necepljenih odraslih . spolni stik s kroninim nosilcem 9 5, necepljeni !. dru%inski lani kroninega nosilca 9 5 ". spolni stik s kroninim nosilcem 9 5, cepljeni #. pri odraslih z visokim titrom anti 9 s protiteles

10&. 8zberi pravilne odgovore v zvezi z akutnim hepatitisom ! : A. oku%ba s hepatitisom ! pogosto poteka kot akutni ikterini hepatitis . fulminantni potek je v $6 B !. pogosto .v 26>36B primerov( je asimptomatini ". prehaja v 26>36 B v kronino obliko #. je pogost vzrok za 9!! a. b. c. d. e. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, c, d, e

10). 8zberi pravilne odgovore, ki se nanaajo na avtoimunski hepatitis : a. je bolezen mladih %ena b. pogosto ga spremljajo artralgije c. nikoli ni prisotna splenomegalija d. uspeno ga zdravimo z 8nterferonom A. . !. ". #. a, c b, d a, b d, e a, d

10+. 'a katero bolezen so znailna protitelesa A:A A. avtoimunski hepatitis . primarno biliarno cirozo !. primarni sklerozantni holangitis ". alkoholni hepatitis #. kronini ! hepatitis 100. ,aj je res v zvezi s kroninim hepatitisom 1: a. se razvije pri 36 B oku%enih z virusom hepatitisa b. bolniki imajo znailne klinine simptome c. dokazujemo ga z doloanjem protiteles anti>9 s v serumu d. prisotnost 9 s antigena v serumu oznauje ku%nost e. pozni zaplet je lahko hepatocelini rak A. . !. ". #. a, c b, d b, e d, e a, d

102. "ruga .imunoreaktivna( faza kroninega hepatitisa a. znailnimi simptomi b. trajnim zvianjem AUT in A;T c. pozitivnim 9 sAg d. nizka koncentracija 9 5 "A, v krvi e. negativnim 9 sAg A. . !. ". #. c, d a, d d, e a, c b, e

se ka%e z: :

103. 8zberite kaj od natetega oznauje zdrave nosilce 9 s antigena : A. prisotnost anti>9 s . prisotnost antigena 9 e !. nizka ali nedololjiva 9 5 "A, ". poviani aminotransferazi #. odsotnost 9 s>Ag v krvi 104. ,ronini hepatitis zdravimo z : a. interferonom alfa>$ b. interferonom beta c. z lamivudinom d. z adefovirjem e. s ciklosporinom A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, c, d

126. 8zberi pravilne odgovore, ki se nanaajo na uspeno zdravljenje kroninega hepatitisa : a. oznauje ga izginotje 9 sAg b. oznauje ga zni%anje 9 5 "A, c. je uspeno pri 06 B bolnikov d. normalizacija poviane vrednosti AUT A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

121. 8zberite pravilno trditev, ki se nanaa na hepatitis !: A. bolnik je v 26 B akutno ikterien . pogosto napreduje v cirozo !. potrebuje prisotnost 9 s antigena ". potrdimo ga z doloanjem 9!5 "AA #. mo%na je aktivna profilaksa s cepljenjem 12$. ,ronini ! hepatitis zdravimo z : a. kortikosteroidi b. interferonom alfa>$ c. ribavarinom d. lamivudinom e. najbolji odgovor je pri bolnikih z genotipom 1 A. . !. ". #. a, c b, c b, e d, e a, d

12&. Alkoholna jetrna ciroza se razvije . +34(: a. pri 16 B alkoholikov b. pomembna je vrsta alkoholne pijae c. obasna abstinenca poslaba jetrno bolezen d. pri mokih je delovanje A"9 v %elodni sluznici ni%je kot pri %enskah e. vzrok je v genetskih dejavnikih A. . !. ". #. a, c b, d a, e d, e a, d

12). 'a alkoholno jetrno bolezen je znailno : a. pajkasti nevusi b. poveana jetra c. razmerje A;T : AUT: L $ d. hipertrigliceridemija e. zvianje sene kisline A. . !. ". #. b, c a, b, c, d a, b, c, e a, d, e a, b, d, e

12+. 'nailnosti hiperkinetinega obtoka pri jetrni cirozi so : a. zni%an periferni upor b. arterijska hipertenzija c. zvian minutni volumen srca d. zni%an centralni volumen krvi A. . !. ". #. a, c b, c b, d c, d a, d

120. 'vianje 8g: je znailnost : A. alkoholne jetrne ciroze . primarne biliarne jetrne ciroze !. atrezije %olnih vodov ". alkoholnega hepatitisa #. poslabanja jetrne ciroze katerekoli etiologije 122. !hild>Turcott>/ughova klasifikacija za oceno stopnje jetrne bolezni vkljuuje : a. oceno encefalopatije b. viino bilirubina c. oceno ascitesa d. koncentracijo globulinov gama e. protrombinski as A. . !. ". #. b, c a, b, c, d a, b, c, e a, d, e a, b, d, e

123. 'naki portalne hipertenzije so . +43(: a. podaljan protrombinski as b. poveana vranica c. hemoroidi d. zlatenica e. ascites A. . !. ". #. b, c, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

124. ,atero razliko tlakov med portalno veno in spodnjo veno kavo %e tejemo za predklinino portalno hipertenzijo1 : A. $>+ mm 9g . +>4 mm 9g !. 16>1$ mm 9g ". 1+>$6 mm 9g #. $6>$+ mm 9g 136. Nazlika tlakov med portalno veno in spodnjo veno, ki povzroi klinino sliko portalne hipertenzije je: A. nad J2 mm 9g . nad J16 mm 9g !. nad J1$ mm 9g ". nad J$6 mm 9g #. nad J&6mm9g 131. ,atera med natetimi zdravili uporabljamo za preventivno zdravljenje portalne hipertenzije1 : a. propranolol b. nifedipin c. atenolol d. nadolol e. sotalol A. . !. ". #. a in d a in b c in d d in e b in d

13$. ,rvavitev pri portalni hipertenziji zdravimo : a. z dobutaminom b. z oktapresinom c. z vazopresinom d. endoskopsko e. z dopaminom A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

13&. "elujoi T8/; .transjugularni portosistemski shunt ( lahko poslaba : A. hepatino encefalopatijo . ascites

!. hipotenzijo ". stanje prehranjenosti #. pre%ivetje bolnikov z jetrno cirozo 13). 9epatina encefalopatija pri jetrni cirozi je : a. posledica zmanjanja funkcije jetrnih parenhimskih jetrnih celic b. portalne hipertenzije c. anemije d. hiperurikemije A. . !. ". #. c, d a, b b, c a, c a, d

13+. 9epatino encefalopatijo spro%ijo : a. krvavitev v prebavila b. dehidracija c. benzodiazepini, narkotiki, alkohol d. paracenteza zelo velikega volumna ascitesa e. previsok vnos beljakovin s hrano A. . !. ". #. b, c a, b, c, d a, b, c, d, e a, d, e a, b, d, e

130. 'nailnosti ascitesa pri cirozi so : a. specifina te%a je ni%ja od 1610 b. koncentracija beljakovin je ni%ja od $+ gKU c. tevilo levkocitov je vije od $+6 cm& d. razlika v koncentraciji albuminov v serumu in albuminov v ascitesu, ki je vija od 11 gKU je znailna za ascites pri portalni hipertenziji A. . !. ". #. c, d a, b b, c, d a, c a, b, d

132. 8zberi pravilne ukrepe, ki se nanaajo na zdravljenje ascitesa pri jetrni cirozi : a. omejitev soli na 1>$ gKdan b. spironolakton c. furosemid

d. telesno te%o ni%amo za & kgKdan e. paracenteza brez nadomeanja albuminov A. . !. ". #. c, d, e b, d, e a, b, c a, c, e a, b, d

133. ,aj od natetega velja za hepatorenalni sindrom1 a. gre za napredujoo oligurino ledvino odpoved zaradi spremenjene sistemske hemodinamike ob hudi jetrni okvari b. pojavlja se samo pri akutni hudi jetrni okvari c. ustrezno zdravljen ima odlino prognozo d. najbolj pogost povod je zdravljenje nesteroidnimi protivnetnimi zdravili e. zdravimo ga s presaditvijo ledvice &0. ;pontani bakterijski peritonitis a. je pogost zaplet ciroze b. tevilo levkocitov v ascitesu je ni%je od $+6 mm& c. veina levkocitov v ascitesu je limfocitov d. zdravimo ga z cefotaksimom $ g na 3>1$ ur iv. A. . !. ". #. a, c b, d b, c d, c a, d

134. ,aj od natetega ni vzrok hemokromatozi 1 A. genetski faktorji . transfuzije !. zdravljenje z %elezom ". srpastocelina anemija #. u%ivanje alkohola 146. :ed natetimi boleznimi obkro%i tiste, ki so znailni za hemokromatozo . a. ciroza b. diabetes c. miokardiopatija d. ledvina odpoved A. . !. ". c, d, e a, b, c b, c, d a, c, e

#. a, b, d 141. -enetsko .primarno( hemokromatozo loimo od sekundarne hemokromatoze po : A. prisotnosti %eleza v hepatocitih . prisotnosti %eleza v vranici !. prisotnosti %eleza v kostnem mozgu ". prisotnosti %eleza v ,upferjevih celicah #. prisotnosti %eleza v bazalnih ganglijih 14$. 9emokromatoza se poka%e pogosteje pri mokih : a. nad )+ letom b. nad ++ letom c. nad 0+ letom. d. 'dravimo jo z venepunkcijami e. 'nailna v serumu sta zviano %elezo in zni%an ceruloplazmin A. . !. ". #. a, d b, d b, e d, e a, d

14&. Aajpogosteji vzrok smrti nezdravljene hemokromatoze je je: A. sepsa . levostranska srna odpoved !. neurejena sladkorna bolezni ". jetrnocelini rak #. hipotiroza 14). olniki z genetsko hemokromatozo imajo v telesu nakopieno A. & do + g %eleza . 16 do 1+ g %eleza !. $6 do &6 g %eleza ". $+ do +6 g %eleza #. 5e kot 166g %eleza 14+. ;ekundarno hemohromatozo prepreujemo tako, da : A. . !. ". #. ob transfuzijah dodajamo deferoksamin da opravljamo venepunkcije da zdravimo z deferoksaminskimi tabletami da dajemo bolnikom visoke odmerke vitamina ! s peroralnim %elezom

140. 8zberi pravilne trditve, ki se nanaajo na Tilsonovo bolezen: a. pogosto se poka%e najprej z nevroloko simptomatiko b. v serumu je zni%an ceruloplazmin c. v serumu je zvian feritin d. bolezen je v zgodnji fazi ozdravljiva z do%ivljenjskim zdravljenjem e. prisoten je ,e?ser Vleischerjev obro A. . !. ". #. a, b, c a, b, c, d a, b, c, e a, d, e a, b, d, e

142. !N#;T sindrom je znailno povezan s : A. primarno biliarno cirozo . avtoimunskim hepatitisom !. celiakijo ". !rohnovo boleznijo #. :AUT limfomom 143. /rvi znaki primarne biliarne ciroze so : a. zlatenica b. srbe% ko%e c. zviana alkalna fostataza d. zviani 8g: e. zni%an holesterol A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

144. /rimarno biliarno cirozo potrdimo laboratorijsko z: a. dokazom protiteles anti>:/7 b. dokazom protiteles ;cl c. dokazom protiteles proti piruvatni dehidrogenazi mitohondrijev d. dokazom anti>centromernih protiteles e. noben laboratorijski test nam ni v pomo, potrebna je biopsija jeter $66. Eetrna steatoza je povezana z vsem NA'#A: A. kopienje trigliceridov v hepatocitih . debelost !. u%ivanje alkohola

". oku%ba s herpes virusom #. zviana mobilizacija maobnih kislin iz maobnega tkiva $61. ,linine znailnosti steatoze so a. poveana jetra b. poveana jetra in vranica c. pajkasti nevusi d. zvian AUT e. diabetes A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, d, e a, b, d

$6$. Aealkoholni steatohepatitis je : A. alkoholni steatohepatitis pri bolniku, ki ne priznava u%ivanja alkohola . kopenje maob v jetrnih celicah pri osebah, ki zau%ijejo L &6g alkohola na teden !. steatoza jeter pri bolniku, ki prejema preveliko dnevno koliino glukoze v parenteralni prehrani ". steatohepatitis, ki je posledica prirojene hiperlipidemije #. steatohepatitis, ki je posledica zdravljenja z insulinom $6&. 8zberi pravilno kombinacijo odgovorov. 'a nosenost znailne jetrne bolezni so vse NA'#A : a. akutna steatoza b. 9#UU/ sindrom c. intrahepatalna holestaza d. primarna biliarna ciroza e. avtoimunski hepatitis A. . !. ". #. a, b, c a, c, d c, d, e b, d d, e

$6). Aajpogosteji benigni tumorji jeter pri odraslih so izmed natetih : A. lipomi . hemangiomi !. fokalna nodularna hiperplazija ". hemangioendoteliomi #. germinomi

$6+. 8zberi pravilni odgovor v zvezi z jetrnimi hemangiomi : A. je pogost tumor jeter . pri veini ljudi povzroa simptome !. spremlja ga zvian alfa>fetoprotein ". diagnozo postavimo z jetrno biopsijo #. zdravimo ga z operacijo $60. 8zberi kombinacijo pravilnih odgovorov. ,atere jetrne tumorje od natetih povezujemo z uporabo oralne kontracepcije : a. adenom b. fokalna nodularna hiperplazija c. hemangion d. hepatocelularni karcinom e. hemangioendoteliom A. . !. ". #. a, e b, c b, d c, d a, b

$62. 8zberi pravilne odgovore, ki veljajo za hepatocelularni karcinom : a. nastane v cirozi b. je pogosto povezan z oku%bo s 9 5 in 9!5 c. je povezan z izpostavljenostjo vinil kloridu d. ima znailno simptomatiko e. citostatino zdravljenje je uspeno A. . !. ". #. b, c d, e a, c a, b b, e

$63. 'a jetrne metastaze je znailno : a. poveanje jeter b. dvig aminotransferaz c. dvig alkalne fosfataze in U"9 d. veino jih odkrije ultrazvoni pregled e. diagnozo postavimo z biopsijo A. . !. ". #. a, b, c a, b, c, d a, b, c, e a, c, d, e a, b, d,

$64. 'a udd>!hiarijev sindrom velja : a. povzroa ga bolezen hepatinih ven b. bolniki imajo ascites c. jetra so bolea d. zdravljenje z antikoagulantno terapijo je uinkovito A. . !. ". #. a, b, c b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

$16. 8zberi trditve, ki veljajo za %olne kamne : a. ima jih 16 do $6 B populacije b. pogosti so po 06 letu c. najpogosteji so pigmentni kamni d. vzrok je zviana sekrecija holesterola iz hepatocitov e. nastanek zavre aspirin A. . !. ". #. a, b, c a, b, c, d a, b, c, e a, b, d, e a, d, e

$11. 8zberi pravilne trditve, ki veljajo za holecistolitiazo a. je zveine asimptomatina in jo odkrijemo nakljuno b. povzroa lahko kolike z zaporno zlatenico c. ugotovimo jo z ultrazvokom d. asimptomatino holecistolitiazo zdravimo z operacijo e. znailen je !ourvoiser>jev znak A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, b, c a, b, d

$1$. 8zberi pravilne trditve, ki se nanaajo na holedoholitiazo a. je lahko primarna bolezen %olevodov b. vedno jo spremljajo znailni simptomi c. vedno jo spremlja zvianje amilaze in lipaze d. zdravimo jo z endoskopsko papilotomijo A. c, d

. !. ". #.

a, d b, d b, c a, b, d

$1&. Aajpogosteja oblika holecistitisa je : A. Akutni akalkulozni holecistitis . Akutni kalkulozni holecistitis !. ,ronini akalkulozni holecistitis ". 5irusni holecistitis #. -angrenozni holecistitis $1). ,aj velja za akutni holangitis a. 'nailna je !harcotova triada .boleina, vroina in zlatenica( b. sepsa, ki izvira iz %olevoda c. najpogosteji vir oku%be je portalna kri d. indicirana je endoskopska papilotomija e. pogosti povzroitelji oku%be s citomegalovirusom A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

$1+. /rimarni sklerozantni holangitis je : a. gnojno vnetje %olevodov b. v 26 B povezan z ulceroznim kolitisom c. oznaujejo ga protitelesa proti mitohondrijem d. znailno je zviana alkalna fosfataza e. holangiokarcinom je zaplet pri 16>1+ B bolnikov A. . !. ". #. c, d, e b, d, e b, c, d a, c, e a, b, d

1. ,atero hranilo izmed natetih je del t.i. funkcionalne prehrane1 A. 7mega & maobne kisline . #senciealne aminokisline !. -lukoza ". /almitinska kislina #. Aatrij $. ,atera izmed natetih skupin sestavin hrane ni nujno potrebna za pre%ivetje lovekega organizma1 A. eljakovine . 7gljikovi hidrati !. :aobe ". 5itamini #. 5laknine &. ,oliko energije da 1g beljakovin1 A. &+kE . $6kE !. +6kE ". )kE #. 12,$kE ). ,oliken dele% naj predstavljajo maobe v dnevni prehrani, da bo tveganje umrljivosti zaradi koronarne srne bolezni manje kot pri sploni .zahodni( populaciji1 A. :anj kot +6B . :anj kot )+B !. :anj kot +B ". :anj kot &6B #. :anj kot 16B +. 5loga vlaknin v prehrani A8: A. 5eanje volumna blata . 5eanje tevila iztrebljanj blata !. 5pliv na metabolizem, diferenciacijo revesnih celic ". 'ni%anje glikeminega indeksa zau%ite hrane #. 'manjevanje pogostosti hiperkalemije pri bolnikih z ledvino odpovedjo 0. 5itamini. /ove%i skupini vitaminov s sidromi pomanjkanja in izberi pravilno kombinacijo povezav v danih odgovorih: a. b. c. d. e. 5itamin ! 5itamin , 5itamin A 5itamin 1, Tiamin 5itamin 1$ A. :egaloblastna anemija . Aona slepota !. 9emoragina diateza ". ;korbut #. Ternickejeva encefalopatija

A. . !. ". #.

aA, b!, c", d#, e aA, b , c!, d", e# a", b!, c , d#, eA a#, b", c!, d , eA a , bA, c", d!, e#

2. /omanjkanje pantotenske kisline se ka%e z: A. :egaloblastno anemijo . 5la%ni beri>beri !. :arazem ". ;korbut #. 'naki pomanjkanja niso povsem znani 3. 9ipoenergijske diete * velja: A. /onudijo ve energije kot je lovek potrebuje . /onudijo tono toliko energije kot so dejanske dnevne potrebe posameznika !. 8majo zmanjano vsebnost vitaminov in mikroelementov ". ;o namenjenu zni%evanju telesne te%e #. ;o namenjene pridobivanju telesne te%e 4. 9arris enedictova enaba je: A. Aamenjena oceni energijskih potreb med poitkom . Aain izrauna koliine vnosa energije med hujanjem !. #naka za moke in %enske ". Nezultat ni odvisen od telesne te%e preiskovanca #. Nezultat ni odvisen od starosti preiskovanca 16. /ri pomanjkanju energije in beljakovin v prehrani in hkratnem vnetnem procesu .zaradi oku%b in kroninih vnetnih procesov v telesu( se razvije: A. ,vaiorkorski tip podhranjenosti . 8zolirana sarkopenija !. :arazemski tip podhranjenosti ". 9ipovitaminoza ! #. 9ipotrigliceridemija 11. :etode, ki nam omogoajo ugotavljanje metabolizma beljakovin v telesu, stanja pomanjkanja beljakovin in koliine vneenih beljakovin s prehrano so vse razen: A. Nazmerje med duikom kreatinina in senine v $)h seu . ,ratininski viinski indeks ali faktor !. &>:etilhistidin v $)h urinu ". 5rednost !N/ #. ,oncentracija visceralnih beljakovin .albumin, prealbumin,..( 1$. /rehrambena anamneza. A# velja: A. 'biramo podatke o dinamiki telesne mase . 'animajo nas podatki o dosedanjih kroninih boleznih !. Ajen del so podatki o razvadah ". Telesna aktivnost ni podatek, ki sodi v prehrambeno anamnezo

#. /reiskovanec mora opisati jedilnik predhodnega dne 1&. 8ndeks telesne mase izraunamo kot: A. Telesna masa v gramih K .telesna viina v cm($ . Telesna masa v kg K .telesna viina v cm($ !. Telesna viina v m K . telesna masa v kg($ ". .Telesna viina v cm($ K telesna masa v kg #. Telesna masa v kg K .telesna viina v m($ 1). :erjenje podko%nega maevja. 5elja: A. :eritve opravimo na enem tipinem mestu . Ee dober indeks hitre ocene celotne koliine maobe v telesu !. Ee slab indeks ocene celotne koliine maobe v telesu ". ,oliina podko%nega maevaj ni odvisna od starosti in spola #. 9udo zmanjanje dele%a maevja v telesu nima vejega klininega pomena 1+. 8zloitvene diete so diete, kjer: A. 8z jedilnika izloimo vse maobe . 8z jedilnika izloimo vse ogljikove hidrate !. Ee loevalna dieta, kjer bolnik vsak dan uiva drugo vrsto makrohranila .beljakovine, ogljikovi hidrati itd.( ". Ee dieta, kjer iz prehane izloimo vsa %ivila, ki povzroajo preobutljivost #. Trajajo vsaj tri mesece 10. "ieta brez glutena ne sme vsebovati: A. Ni%a . ,rompirja !. Eemena ". ,oruze #. /rosene kae 12. #nteralna prehrana. Ae velja: A. 9ranimo lahko v %elodec . 9ranimo lahko v ozko revo !. Ee dra%ja od parenteralne prehrane ". /ovzroa manj zapletov kot parenteralna prehrana #. Ee manj fizioloka kot hranjenje na usta 13. 8ndikacije za popolno parenteralno prehrano: A. olnik dalj asa ne %eli jesti . Aa oddelku ni ustreznega sistema za enteralno hranjenje !. 7dpoved delovanja prebavnih poti ". #lektrolitsko neravnovesje #. Dokovno stanje 14. Aegativna duikova bilanca pove: A. "a je bolnik v anabolizmu . "a je bolnik v katabolizmu !. "a bolnik dobiva premalo beljakovin

". "a bolnik dobiva preve energije #. "a je bolnik prehranjen $6. 'apleti parenteralnega hranjenja so vsi razen: A. 9iperglikemija . ;teatoza jeter !. Tromboza osrednje vene, kjer je nameen kateter ". ,atetrska sepsa #. "riska

"riporoena pre#rana !olnika s sladkorno !oleznijo vse!uje a. $%&'( ogljikovi# #idratov !. $%&'( !eljakovin ). $%&'( ma*o! d. +eliko vlaknin ,. .. /. 0. 1. a- d !- d )- d d vsi odgovori so pravilni

2aj!olj pogost stranski uinek zdravljenja z insulinom je a. lokalna lipodistro3ija !. preo!utljivostna reak)ija ). #ipoglikemija d. insulinski edemi e. #irzutizem 4z!eri pravilne trditve. a. + nosenosti la#ko priakujemo posla!*anje pre%o!stojee dia!etine retinopatije in dia!etine ne3ropatije. b. + nosenosti se la#ko na novo pojavi sladkorna !olezen- po porodu pa se toleran)a za glukozo normalizira. c. 5enske- ki so imele nosenostno sladkorno !olezen- imajo visoko tveganje za nastanek sladkorne !olezni tipa 1. a. !. ). d. e. ! ) !-) a-! vse trditve so pravilne

2ezdravljena ali novoodkrita sladkorna !olezen tipa 2 se klinino izrazi z6 a) !) )) d) e) a) !) )) d) e) poliurijo oligurijo nikturijo zni7anjem telesne te7e zvi*anjem telesne te7e a a-)-d a-)-e !-d !-e

2ajpogostej*i spro7ilni dejavnik za dia!etino ketoa)idozo je6 a) neustrezno odmerjanje insulina !) opustitev insulinskega zdravljenja )) novoodkrita sladkorna !olezen d) oku7!a e) zdravljenje s kortikosteroidi "rogres dia!etine retinopatije pospe*i6 8znai nepravilni odgovor. a) arterijska #ipertenzija !) akutni miokardni in3arkt )) ledvina odpoved d) #itro zni7anje glukoze v krvi e) nosenost 0ia!etina retinopatija a) je posledi)a angiopatije !) je posledi)a nevropatije )) i*emo jo pri odkritju sladkorne !olezni tipa 1

,atere od sledeih povezav so skladne s principom pozitivne povratne zveze: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. T& * T;9 #stradiol * U9 !a * /T9 7smolalnost plazme * A5/ kortizol * A!T9 /ravilni so vsi odgovori /ravilen je odgovor b /ravilna sta odgovora a in d /ravilni so odgovori b, c in e /ravilni so odgovori b, d in e

@e hormon potuje od mesta nastanka do mesta delovanja po svetlini votlega organa, se to delovanje imenuje A. . !. ". #. avtokrino parakrino lumokrino nevroendokrino klasino

'a plazemski prenos hormonov velja: a( steroidni hormoni so topni v vodi in ne potrebujejo vezave na plazemske beljakovine b( steroidni hormoni niso topni v vodi in potrebujejo vezavo na plazemske beljakovine c( hormon, vezan na beljakovino, ne more vstopiti v celico in je bioloko neaktiven d( veina peptidnih hormonov je topna v vodi e( vezalne beljakovine so lahko specifine ali nespecifine A. . !. ". #. /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, d in e /ravilni so odgovor b, c, d in e /ravilni so odgovori a, c, d in e /ravilni so odgovori a, c in d

:ed eikozanoide A# sodi: A. . !. ". #. prostaglandin prostaciklin interlevkin levkotrien tromboksan

'a sintezo hormonov veljajo naslednje trditve, razen: A. /eptidni hormoni se sintetizirajo na ribosomih s prevajanjem s specifine

. !. ". #.

mNA, v obliki preprohormonov, ki postanejo aktivni po ustrezni odcepitvi delov molekule ;teroidni hormoni nastajajo iz holesterola, ki se najprej pretvori v pregnenolon ;teroidni hormoni se kopiijo v celicah, kjer nastajajo, in se izloijo ele na doloen dra%ljaj 5eino stopenj v sintezi steroidov katalizirajo encimi iz skupine citokrom )+6 in dehidrogenaz "uikov oksid .A7( nastaja iz U>arginina v endoteliju, %ivnih vlaknih in makrofagih

'a hipotalamus A# velja naslednja trditev: A. Tvori povezavo med !G; in endokrinim regulacijskim sistemom . ;estavljajo ga jedra nevroendokrinih celic !. :ediana eminenca le%i v skrajnem zgornjem delu hipotalamusa ". 5 hipotalamusu so centri za %ejo, sitost, lakoto in regulacijo toplote #. 5 hipotalamusu je bioloka ura ,ateri od natetih hormonov v glavnem A# nastaja v hipotalamusu1 A. . !. ". #. -onadoliberin 7ksitocin ;omatostatin Adrenokortikotropin Adiuretin

,atera trditev o regulaciji hipotalaminih in hipofiznih hormonov A8 pravilna1 A. . !. ". #. Tiroliberin .TN9( spodbuja izloanje prolaktina Tiroliberin .TN9( spodbuja izloanje tirotropnega hormona .T;9( "opamin spodbuja izloanje prolaktina ;omatostatin zavira izloanje rastnega hormona Arginin>vazopresin spodbuja izloanje adrenokortikotropnega hormona .A!T9(

,atera trditev o hipofizi A8 pravilna1 A. . !. ". #. 9ipofiza ali mo%ganski privesek le%i v turkem sedlu 9ipofiza tehta do 1 gram /et vrst hipofiznih celic izloa 0 vrst hormonov Aevrohipofiza nastane iz Nathkejeve vree /o prekinitvi hipofiznega peclja se izloanje prolaktina povea

,atera trditev je pravilna1 A. /o mo%ganski pokodbi je delovanje hipofize zelo redko prizadeto . /o obsevanju hipofize .zaradi tumorja( se prehodno povea izloanje prolaktina !. /o prekinitvi hipofiznega peclja se izloanje prolaktina zmanja ". "opaminski antagonisti zavirajo izloanje prolaktina #. :akroprolaktin je izjemno aktivna oblika prolaktina

Uokalni simptomi, ki jih povzroajo hipofizni tumorji, so lahko vsi nateti, razen: A. . !. ". #. Temporalna epilepsija Uikvoreja 9idrocefalus /rizadetost +. in 4. mo%ganskega %ivca 8zpadi v vidnem polju

,ateri od natetih sindromov ne spada med hipotalamine1 A. . !. ". #. ,allmanov sindrom :arfanov sindrom Uaurence>:oonov sindrom ;indrom /rader>Tilli ardet> iedlov sindrom

,ateri hipofizni adenomi so najpogosteji1 A. . !. ". #. /rolaktinomi .laktotropni adenomi( ;omatotropni adenomi T;9 adenomi ,ortikotropni .A!T9( adenomi -onadotropni adenomi

,atere od sledeih navedb so skladne z diagnozo hipofiznega tumorja .oz. ga ne izkljuujejo(1 a. diplopija zaradi okvare okulomotornega %ivca b. izpad vidnega polja na enem oesu c. iztekanje likvorja iz nosu d. normalni izvidi testiranja hipofize e. normalna velikost turkega sedla na obiajnem NT- posnetku A. /ravilni so vsi odgovori . /ravilna sta odgovora a in e !. /ravilni so odgovori a, b, c in e ". /ravilni so odgovor b, c in e #. /ravilni so odgovor b, d in e :orfoloki vzrok hipopituitarizma najbolje ugotavljamo z: A. B. C. D. E. NT- slikanjem turkega sedla v dveh projekcijah !T hipotalamo>hipofiznega podroja :N hipotalamo>hipofiznega podroja ;cintigrafijo z izotopsko oznaenim oktreotidom ;cintigrafijo z :8 -

,ateri so najpogosteji tumorji v podroju turkega sedla1

A. B. C. D. E.

kraniofaringeomi meningeomi germinomi adenomi zasevki karcinoma dojke in plju

Tumorji hipofize lahko povzroajo simptome in znake na razline naine. 8zkljuujo izjemno redke primere gre za vse od natetih stanj razen za: A. . !. ". #. poveano nastajanje prolaktina moteno nastajanje T;9 pritisk na optino hiazmo metastaze v jetrih poveano nastajanje rastnega hormona

9ipofizne tumorje zdravimo naeloma najprej operativno, razen: A. . !. ". #. T;9 adenomov ,raniofaringeomov /rolaktinomov ;omatotropnih adenomov :eningeomov

Aateti zapleti operativnega zdravljenja hipofiznih tumorjev po transsfenoidalni poti so zelo redki, razen: A. . !. ". #. /rehodnega diabetes insipidusa 9ipopituitarizma Uikvoreje :eningitisa Aovonastalih izpadov v vidnem polju

'a katero od navedenih bolezni je znailno ezmerno izloanje hormona iz endokrinega tumorja A. . !. ". #. -ravesova bolezen .bazedovka( ,allmanov sindrom Addisonova bolezen hipopituitarizem akromegalija

:ed vzroke za sekundarno hiperlipidemijo spadajo vsa nateta stanja razen: A. . !. ". #. nefrotini sindrom slabo urejena sladkorna bolezen tiazidi hipertiroza motnje v delovanju jeter

'a akromegalijo so znailne naslednje trditve: a( prevalenca akromegalije je &>) bolniki na milijon prebivalcev b( umrljivost je pri nezdravljeni akromegaliji $>& krat veja kot v sploni populaciji c( incidenca akromegalije je +6>26 bolnikov na milijon prebivalcev na leto d( diagnozo akromegalija postavimo povpreno 4 let po pojavu prvih simptomov e( za akromegalijo zbolevajo moki pogosteje kot %enske A. /ravilne so kombinacije a, c, d . /ravilne so kombinacije b, d, e !. /ravilne so kombinacije a, b, c, e ". /ravilne so kombinacije b, d #. /ravilne so vse natete trditve Nastni hormon .;T9( se pomembno vpleta v presnovo. ,atera trditev A# dr%i1 A. . !. ". #. ;T9 je antagonist insulina v presnovi glukoze ;T9 zavira izloanje insulina iz beta>celic pankreasa ;T9 zavira delovanje insulina na celice in poveuje insulinsko rezistenco ;T9 je agonist insulina v presnovi beljakovin, oba delujeta anabolino ;T9 je antagonist insulina v presnovi maob in povzroa lipolizo

olniki z akromegalijo imajo pogosteje naslednje zaplete, razen: A. . !. ". #. povean arterijski tlak sladkorno bolezen atrofijo skeletnih miic prizadeto srno miico .kardiomiopatijo( sindrom prekinitev dihanja med spanjem

olniki z akromegalijo imajo v primerjavi s splono populacijo pogosteje vse nateto, razen: A. . !. ". #. sindrom karpalnega kanala ledvine kamne polipozo irokega revesa prekinitve dihanja med spanjem karcinom plju

/ri bolnikih z akromegalijo pogosto opazujemo naslednje biokemine znailnosti, razen: A. . !. ". #. /oveano koncentracijo 8-V>1 'ni%anje koncentracije rastnega hormona .;T9( med 7-TT pod 6,) mcgKU /oveano serumsko koncentracijo fosfatov /oveano kalciurijo :oteno toleranco za glukozo

,atera od naslednjih trditev A8 pravilna1

A. Akromegalijo v prvi vrsti zdravimo z operativno odstranitvijo ;T9 adenoma hipofize. . "opaminski agonisti normalizirajo izloanje rastnega hormona iz ;T9 adenoma hipofize pri +6B akromegalikov. !. Analogi somatostatina vzpostavijo normalno izloanje rastnega hormona in 8-V>1 pri 06 * 26B akromegalikov. ". 7ktreotid lahko povzroi zmanjanje ;T9 adenoma pri ve kot polovici bolnikov z akromegalijo. #. Antagonist receptorjev za rastni hormon pegvisomant normalizira koncentracijo 8-V>1 in izbolja klinine znake akromegalije pri ve kot 46B bolnikov, izloanja rastnega hormona pa ne zmanja, lahko ga celo povea. ,atere od naslednjih trditev so znailne za uspeno zdravljeno akromegalijo: a( umrljivost bolnikov se zmanja in izenai s tisto znailno za splono populacijo b( po uspeni operaciji ;T9 adenoma hipofize se ;T9 med 7-TT zmanja pod 6,) mcgKl c( konc. 8-V>1 se zni%a v normalno obmoje za starost in spol bolnika d( varna povprena koncentracija ;T9 v dnevnem profilu je manja od 1 mcgKl e( e z magnetno resonanco ni ve videti ostanka ;T9 adenoma, to pomeni, da je akromegalija zagotovo pozdravljena A. . !. ". #. /ravilne so trditve a, b, c, d, e, /ravilne so trditve a, b, c, d, /ravilne so trditve c, d, e /ravilne so trditve b, c, d, e /ravilne so trditve a, b, e

5 sklopu akromegalije ima bolnik lahko: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. anozmijo artralgije arterijsko hipertenzijo poveano znojenje sindrom karpalnega kanala /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori b, c, d in e /ravilna sta odgovora a in e /ravilna sta odgovora c in d /ravilni so odgovori a, c in e

/oveana koncentracija prolaktina lahko povzroi:

a( b( c( d( e( A. . !. ". #.

impotenco galaktorejo osteopenijo amenorejo acanthosis nigricans /ravilna sta odgovora a in e /ravilni so odgovori a, b, c in d /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovor a, d in e /ravilni so odgovori b, d in e

,aj od natetega je lahko vzrok poveani koncentraciji serumskega prolaktina pri &0> letni %enski 1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. zdravljenje s fenotiazini odvisnost od opioidov ledvina odpoved ovarijska odpoved hipertiroza /ravilna sta odgovora a in e /ravilni so odgovori a, b, in c /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, d in e /ravilni so odgovori b, d in e

:ed znane vzroke hiperprolaktinemije spadajo: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. zdravljenje z estrogeni klorpromazin in haloperidol primarna hipotiroza insuficienca nadledvinic !ushingov sindrom /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilni so odgovori c, d in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilni so odgovori a, b in e

'a prolaktinome veljajo naslednje trditve, razen: A. /rolaktinomi so najpogosteji hormonsko aktivni hipofizni adenomi . /ri neizbranih avtopsijah so odkrili mikroprolaktinome pri +>16 B odraslih ljudi !. /ri %enskah odkrijemo dvakrat ve prolaktinomov kot pri mokih ". /rolaktinomi praviloma vedno povzroajo hiperprolaktinemijo #. /rolaktin se vedno izloa le iz prolaktinomov

'a prolaktin ./NU( A# velja: A. Aormalna koncentracija /NU je pri mokih veja kot pri %enskah. . /NU se izloa v znailnem dnevno>nonem ritmu, koncentracije so najveje ponoi. !. #strogeni neposredno vplivajo na izloanje /NU iz hipofiznih /NU>celic ". /NU spro%i laktacijo iz dojk, na katere so poprej delovali estrogeni. #. /NU pospeuje aktivacijo vitamina " v nosenosti in med dojenjem in tako povea absorpcijo kalcija iz hrane 8zloanje prolaktina se povea v naslednjih stanjih: a( med spanjem b( stresom c( telesnim naporom d( med orgazmom e( po prekinitvi hipofiznega peclja A. /ravilne so trditve b, c, e . /ravilni so trditve a, b, c !. /ravilni so trditve a, b, c, d, e ". /ravilni so trditve b, c, d #. /ravilni so trditve a, e ,atere trditve so pravilne1 a( b( c( d( mikroprolaktinomi merijo v premeru manj kot 1 cm prolaktinomi se lahko pojavljajo v sklopu multiple endokrine neoplazije tip $ mikroprolaktinome zdravimo z dopaminskimi agonisti prolaktinome najprej zdravimo operativno, transsfenoidalna operacija je najuspeneja metoda zdravljenja e( makroprolaktinomi premera ve centimetrov se z bromergokriptinom lahko zmanjajo na velikost nekaj milimetrov A. . !. ". #. /ravilne trditve so a, b, e /ravilne trditve so a, c, e /ravilne trditve so a, c /ravilne trditve so a, c, d /ravilne trditve so a, b, c, d, e

,linini znaki hiperprolaktinemije so vsi nateti, razen: A. . !. ". #. anovulacijski menstrualni ciklusi poveana spolna sla pri mokem sekundarna amenoreja neplodnost hipogonadizem pri mokem

/rolaktinom lahko povzroi pri %enski naslednje znake in simptome: a( glavobol, izpade v vidnem polju

b( c( d( e( A. . !. ". #.

galaktorejo in amenorejo hirsutizem depresijo akne /ravilni so odgovori a, b, d /ravilni so odgovori a, b, c, d, e /ravilni so odgovori a, c, e /ravilna sta odgovora a, b /ravilni so odgovori b, d, e

/ogoste manifestacije hipopituitarizma so: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. eritem mastni lasje hiperpigmentacija ko%e zmanjana sekundarna poraenost fine gubice okoli oi in ust, ki dajejo videz prezgodaj ostarelega obraza /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, c in e /ravilni so odgovori a, b, c in e /ravilna sta odgovora d in e /ravilen ni noben odgovor

)6( 9ipopituitarizem je pogosta posledica naslednjih bolezni in dogodkov, razen: A. . !. ". #. pokodba glave subarahnoidalna krvavitev hipofizni in hipotalamini tumorji sarkoidoza postpartalna nekroza hipofize

,ateri izmed natetih znakov in simptomov so znailni za hipopituitarizem1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. obutljivost na mraz utrujenost, ki naraa ez dan utrujenost, ki je najhuja zjutraj izrazita ezmerna poraenost pri %enskah otopelost in ravnodunost /ravilni so odgovori a, b, e /ravilni so odgovori a, c, d /ravilni so odgovori c, d /ravilni so odgovori a, c, e /ravilni so vsi odgovori

olniki s hipopituitarizmom obiajno nimajo: A. svetle tanke ko%e

. !. ". #.

zmanjane sekundarne poraenosti hiponatriemije hiperkaliemije nizkega arterijskega tlaka

/anhipopituitarizem pri ++>letni %enski bomo zdravili z nadomeanjem naslednjih hormonov: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. hidrokortizon tiroksin trijodtironin rastni hormon gonadotropini ; hormoni natetimi pod a, c, e ; hormoni natetimi pod a, b, c, d, e ; hormoni natetimi pod a, b, d ; hormoni natetimi pod b, d, e ; hormoni natetimi pod a, c, d

$)>letni bolnik, ki je pred tremi leti utrpel pokodbo glave in bil tri dni v komi, je bil tokrat pripeljan v urgentno ambulanto prizadet, hipotenziven, bradikarden, izsuen, svetle polti, skoraj brez sekundarne poraenosti. ;erumska koncentracija natrija je 1$+ mmolKl, kalija ),1 mmolKl, glukoze &,0 mmolKl. ,aj je verjetna diagnoza1 A. . !. ". #. posttravmatski sindrom hipopituitarna kriza Addisonova bolezen 9ipotiroza ;indrom neustreznega izloanja adiuretina .arginin>vazopresina(

,ako bi zdravili bolnika z novoodkritim hipopituitarizmom, ki je v hipopituitarni krizi1 a( 9idrokortizon 166 mg i.v., nato $66 * &66mg hidrokortizona v trajni infuziji v $)> ih urah b( Tiroksin +6 mcg c( 9idrokortizon $6 mg zjutraj, 16 mg opoldan in + mg pozno popoldan d( ; testosteronom i.m. e( ' rastnim hormonom v visokih odmerkih s.c. A. /ravilni kombinaciji zdravil sta a, b . /ravilne kombinacije zdravil so a, c, e !. /ravilne kombinacije zdravil so b, c, d ". /ravilne kombinacije zdravil so a, b, d, e #. /ravilne kombinacije zdravil so a, b, c, e ,atero od natetih preiskav bi izbrali za dokaz hipofiznega mikroadenoma1 A. merjenje koncentracije serumskega prolaktina . pregled vidnega polja

!. raunalniko tomografijo s soasno injekcijo kontrastnega sredstva ". slikanje z magnetno rezonanco s soasno injekcijo gadolinija #. insulinsko>toleranni test /ravilni odgovor je ". 5ir 8: $66+ 36) ,atera od naslednjih trditev A# velja1 A. . !. ". 9ipofizitis je obiajno avtoimunske etiologije :ed akutno fazo hipofizitisa se povea izloanje prolaktina Avtoimuno vnetje vedno soasno zajame adeno> in nevrohipofizo Avtoimuna protitelesa so lahko usmerjena le proti eni vrsti celic adenohipofize, najvekrat proti A!T9 celicam #. Avtoimunski hipofizitis se podobno kot avtoimunske bolezni itnice, pogosteje pojavlja po porodu ,atera od naslednjih trditev naeloma A# dr%i1 A. ; humanim rekombinantnim rastnim hormonom .hr;T9( zdravimo otroke, ki zaradi pomanjkanja ;T9 zaostajajo v rasti . ; hr;T9 zdravimo odrasle bolnike s panhipopituitarizmom, ki imajo izrazite klinine znake pomanjkanja ;T9 in jim doka%emo hudo pomanjkanje ;T9 z insulinskim tolerannim testom !. ; hr;T9 zdravimo vse kritino bolne bolnike v intenzivnih enotah, ki so v katabolnem stanju ". 'dravljenje s hr;T9 je kontraindicirano pri bolnikih z maligno boleznijo #. 'dravljenje s hr;T9 z anabolinim delovanjem povea miino maso, s spodbujanjem lipolize pa zmanja koliino maobnega tkiva, predvsem visceralne maobe )6>letni bolnik, ki so mu operativno odstranili velik hormonsko neaktiven hipofizni adenom, ima po operaciji panhipopituitarizem z izrazitimi klininimi znaki pomanjkanja vseh adenohipofiznih hormonov. ,ako bomo bolnika dolgorono zdravili1 a( z vzdr%evalnimi odmerki hidrokortizona 16 mg zjutraj, + mg ez + ur in + mg ez ) ure b( s tiroksinom +6 do $66 mcg zjutraj na tee c( s testosteronskim pripravkom .injekcije testosteron undekanoata 1666 mg enkrat na 1$ tednov( d( z injekcijami gonadotropinov, e bomo nameravali spodbuditi spermatogenezo. 5 tem obdobju bomo testosteron ukinili e( s & tabletami rastnega hormona zveer pred spanjem A. . !. ". #. /ravilne so vse navedbe /ravilne so navedbe a, b, c, d /ravilne so navedbe a, b, d, e /ravilne so navedbe b, c, e /ravilne so navedbe c , d, e

:ed vzroke nefrogenenega diabetesa insipidusa spadajo:

a( b( c( d( e( A. . !. ". #.

;heehanov sindrom kraniofaringeom hiperkalcemija litij glibenklamid /ravilna sta odgovora a in e /ravilni so vsi odgovori /ravilna sta odgovora c in d /ravilni so odgovor a, d in e /ravilni so odgovori b, c in d

$&>letnega mokega so sprejeli v bolnico zaradi opredelitve poliurije. ;ladkorno bolezen, hipokaliemijo, hiperkalcemijo in ledvino odpoved so izkljuili. :ed koncentracijskim testom je bila maksimalna osmolalnost urina &66 m,, ob tem je bila serumska ozmolalnost +26 m,. :ed koncentracijskim testom in tri ure po aplikaciji desmopresina je bila osmolalnost urina &62 m,. ,atera trditev je pravilna1 A. . !. ". #. olnika bomo zdravili z d"A5/ .desmopresinom( olnika bomo zdravili z litijem olnik ima nefrogeni diabetes insipidus olnik ima centralni diabetes insipidus olnik ima psihogeno polidipsijo

"iabetes insipidus ."8( je bolezen, ki se ka%e s poliurijo .ve kot & l na dan( in polidipsijo. 5zroki "8 so lahko vsi nateti, razen: A. /omanjkljivo izloanje arginin>vazopresina .A5/( .adiuretina( . Aeobutljivost ledvic za A5/ !. 7kvarjeni kanalki akvaporini v distalnih ledvinih tubulih zaradi hiperkalcemije, hipokaliemije ali litija ". /ospeena razgradnja A5/ v nosenosti #. 9ipotiroza ,atera od navedenih trditev o diabetesu insipidusu ."8( ne dr%i1 A. !entralni idiopatski "8 nastane zaradi avtoimunskega vnetja nevronov v supraoptinem jedru . 8diopatski "8 je najpogosteja oblika "8 .&6>+6B( !. "edni centralni "8 se pogosteje deduje dominantno in se pojavi %e v zgodnjem otrotvu ". Tolframov sindrom se ka%e z "8, nepravilnostmi uropoetskega trakta, sladkorno boleznijo, naglunostjo in gigantizmom #. -estacijski "8 je posledica ezmerne razgradnje A5/ .adiuretina( s placentnim encimom vazopresinazo in po porodu izzveni ,atere trditve o diabetesu insipidusu ."8( so pravilne1 a( simptomi idiopatskega "8 nastopijo nenadoma, bolnik lahko pove dan in uro

b( c( d( e( A. . !. ". #.

pojava %eje, poliurije in polidipsije za "8 je znailno, da bolnik ponoi vstaja, hodi na vodo in pije po operaciji v hipotalamo>hipofiznem podroju lahko nastaja "8 v treh fazah * najprej ima bolnik znake "8, nato znake sindroma neustreznega izloanja adiuretina, nato spet "8. "8 doka%emo z dilucijskim poskusom "8 zdravimo z d"A5/ .desmopresinom( v prilu ali tabletah /ravilne so vse trditve /ravilne so trditve a, b, c, d /ravilne so trditve a, b, c, e, /ravilne so trditve b, d, e, /ravilne so trditve b, c, e

'a sindrom neustreznega izloanja A5/ .adiuretina( .;A8A5/( veljajo naslednje trditve, razen: A. ;A8A5/ je pogost vzrok hiponatriemije . olniki s ;A8A5/ so normovolemini !. 'a ;A8A5/ je znailna nesorazmerno velika koncentracija A5/ ob zni%ani osmolalnosti plazme ". /ogosto povzroajo ;A8A5/ zdravila, predvsem psihiatrina #. 8zloanje natrija v urinu je ob hiponatriemiji zmanjano pod $6 mmolKl ;indrom neustreznega izloanja A5/ .;A8A5/( doka%emo z naslednjimi ugotovitvami: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. normalno stanje hidracije, hiponatriemija z zni%ano plazemsko osmolalnostjo osmolalnost urina je neustrezno visoka glede na osmolalnost plazme potrdimo hipotirozo in hipokorticizem ezmerno izloanje natrija v urinu kljub hiponatriemiji normalno delovanje itnice, ledvic in nadledvinic /ravilne ugotovitve pri ;A8A5/ so a, b, d, e, /ravilne ugotovitve pri ;A8A5/ so a, b, c /ravilne ugotovitve pri ;A8A5/ so b, c, d /ravilne ugotovitve pri ;A8A5/ so a, c, d /ravilne ugotovitve pri ;A8A5/ so vse natete

olnik z bronhialnim karcinomom ima sindrom neustreznega izloanja adiuretina * A5/ .;A8A5/(. ,ako ukrepamo1 A. . !. ". #. predpiemo mu etanol predpiemo mu fenitoin predpiemo mu dezmopresin predpiemo mu tiazid omejimo mu dnevni vnos tekoine na +66>2+6 ml

,ateri pristopi pri zdravljenju kroninega sindroma neustreznega izloanja A5/ .adiuretina( * ;A8A5/, ki ga povzroa neoperabilna arahnoidna cista, so pravilni1

a( omejimo vnos tekoine na +66 * 2+6 mlKdan b( vzdr%ujemo serumsko koncentracijo natrija okrog 1&6 mmolKl c( infuzijo 1 molarne raztopine Aa!l damo bolniku le, e ima izrazite ogro%ujoe klinine znake hiponatriemije d( svetujemo mu redno pitje alkoholnih pija e( e obiajni ukrepi niso uspeni, induciramo nefrogeni diabetes insipidus z dajanjem demeklociklina A. . !. ". #. /ravilne so trditve a, c, d, e /ravilne so trditve a, b, d /ravilne so trditve a, b, c, e /ravilne so trditve c, d, e /ravilne so trditve d in e

;indrom neustreznega izloanja A5/ .adiuretina( se A# pojavlja pri: A. . !. ". #. /ljunici :o%ganskem abscesu :eningitisu "elirium tremensu 9ipertirozi

olniku s !ushingovo boleznijo so s transfenoidalnim pristopom uspeno odstranili A!T9 secernirajoi mikroadenom hipofize. "oma bo potreboval: A. . !. ". #. hidrokortizon $6>&6 mg dnevno hidrokortizon 166 mg dnevno hidrokortizon 166 mg dnevno in levotiroksin 6,1 mg dnevno hidrokortizon 166 mg dnevno in adiuretin $ W 1 kapljico ni od zgoraj navedenega

/ravilni odgovor je A. 5ir 8: $66+ 313 in 3+0 ,aterega od zapletov dolgotrajnega glukokortikoidnega zdravljenja lahko s preventivnimi ukrepi prepreimo ali omilimo1 a( b( c( d( e( zastoj rasti pri otrocih peptini ulkus osteoporozo zavoro hipofizno>nadledvine osi sladkorno bolezen

A. /ravilni so vsi odgovori . /ravilni so odgovori a, b in c !. /ravilna sta odgovora b in c /ravilna sta odgovora a in d /ravilni so odgovori a, c in e "ebeli ljudje imajo veje tveganje za nastanek naslednjih zapletov z izjemo:

A. . !. ". #.

hipotiroze hiatalne hernije sladkorne bolezni arterijske hipertenzije restriktivne motnje ventilacije

7drasel lovek naj bi dnevno zau%il pribli%no A. 1+6 miligramov joda . 1+6 mikrogramov joda !. +66 miligramov joda ". +66 mikrogramov joda #. 1+6 gramov joda /ri uravnavnju delovanja itnice ima najpomembnejo vlogo A. A!T9 . /NU !. T;9 ". V;9 #. ;T9 ,atera trditev A# velja za hipertirozo1 A. povea se minutni volumen srca . zni%a se periferni %ilni upor, zato se zni%a diastolini krvni tlak !. pogoste so nadprekatne motnje srnega ritma ". pogoste so prekatne motnje srnega ritma #. povea se srno delo ,atera trditev A# velja za hipotirozo1 A. ko%a je hladna in suha . bolniki so brezvoljni, zaspani !. srna tona sta lahko tija ". gibi in govor so upoasnjeni #. pogosto je popuanje srca 'a hipertirozo zaradi itnine bolezni so znailni naslednji laboratorijski izvidi: A. zni%an T;9, zvian prosti T), zvian prosti T& . zvian T;9, normalen prosti T), normalen prosti T& !. zni%an T;9, zni%an prosti T), zni%an prosti T& ". zvian T;9, zni%an prosti T), zni%an prosti T& #. zvian T;9, zvian prosti T), zvian prosti T& 'a bazedovko je znailno: A. odsotnost protiteles proti tiroglobulinu .antiTg( in tiroidni peroksidazi .antiT/7(

. prisotnost protiteles T;8, ki stimulirajo receptor za T;9 !. pogosteja je pri mokih ". nikoli ni znakov oesne prizadetosti #. najpogosteje se prvi pojavi v pozni starosti ,atera trditev A# velja za bazedovko1 A. itnica je zmanjana . itnica je difuzno poveana !. itnica je tre konsistence ". prisotno je lahko umenje .avskultacija( #. prisotno je lahko brnenje .palpacija( /ravilen je odgovor A .knjiga 8nterna medicina $611, stran 34+( 'a tirostatike je znailno, da: a( je njihova uinkovitost neodvisna od znotrajceline koliine joda b( je njihov ne%eleni uinek lahko agranulocitoza c( ne prehajajo v itnino celico d( z njimi prinemo zdraviti bolnike z bazedovko e( z njimi zdravimo bolnike s hipertirozo zaradi avtonomnega tkiva A. pravilni so odgovori a, b in c . pravilni so odgovori a, d in e !. pravilna sta odgovora b in d ". pravilna sta odgovora b in e #. pravilna sta odgovora a in e 'a itnino orbitopatijo velja, da je: A. zunajitnina manifestacija itninega karcinoma . zunajitnina manifestacija gole !. zunajitnina manifestacija subakutnega tiroiditisa ". zunajitnina manifestacija bazedovke #. zunajitnina manifestacija avtonomnega tkiva 'a 9ashimotov tiroiditis velja: a( pogosteji je pri mokih b( pogosteji je pri %enskah c( pogosto so zviana protitelesa proti tiroidni peroksidazi .antiT/7( d( pogosto so zviana protitelesa proti receptorju za T;9 .T;8( e( bolezen je avtoimunska A. pravilni so odgovori a, c in e . pravilni so odgovori a, d in e !. pravilni so odgovori b, c in e ". pravilni so odgovori b, d in e #. pravilna sta odgovora b in c

'a zdravljenje hipotirotine faze 9ashimotovega tiroiditisa velja: A. uporabljamo tirostatike . uporabljamo U>tiroksin !. zdravljenje zanemo z zelo visokimi odmerki ". bolniki potrebujejo redne kontrole pri tirologu #. odmerek prilagajamo koncentraciji protiteles proti tiroidni peroksidazi .antiT/7( )+>letna %enska navaja slabo poutje, zviano telesno temperaturo, boleine v vratu, ki se irijo v eljust in uho. Ditnica je palpatorno zelo bolea. ;umimo na subakutni tiroiditis. ,atera kombinacija laboratorijskih izvidov je znailna za akutno fazo subakutnega tiroiditisa1 a( mono zviana sedimentacija b( normalni ali mejno zviani levkociti, normalna diferencialna krvna slika c( normalna sedimentacija d( mono zviani levkociti, pomik v levo v diferencialni krvni sliki e( zni%an T;9, zviana itnina hormona A. pravilna sta odgovora a in b . pravilni so odgovori a, b in e !. pravilni so odgovori a, d in e ". pravilna sta odgovora c in e #. pravilna sta odgovora a in e 'a akutni tiroiditis je znailno, da je: A. virusno vnetje itnice . bakterijsko vnetje itnice !. zelo pogosta bolezen ". itnica nebolea #. bolnik neprizadet 'a evtirotino nodozno golo je znailno, da: A. moramo zdraviti vse bolnike . je zdravljenje z U>tiroksinom zelo uinkovito in ga pogosto uporabljamo !. operacija itnice nima zapletov ". po operaciji itnice ni potrebno zdravljenje z U>tiroksinom #. jo lahko zdravimo tudi z radioaktivnim jodom 'a uinke amiodarona na itnico veljajo naslednje trditve: a( vsebuje veliko koliino joda b( ima kratek razpolovni as odstranitve iz organizma c( po strukturi je podoben itninim hormonom d( je vir obremenitve z jodom tudi po prenehanju zdravljenja e( povzroa samo eno vrsto hipertiroze

A. pravilni so odgovori a, b in d . pravilni so odgovori a, c in d !. pravilni so odgovori a, c in e ". pravilni so odgovori b, c in d #. pravilni so odgovori a, b in c 'a zdravljenje hipertiroze zaradi prese%ka joda uporabljamo a( radioaktivni jod b( tirostatike v visokih odmerkih c( perklorat d( U>tiroksin e( jodid A. pravilni so odgovori a, b in c . pravilna sta odgovora d in e !. pravilna sta odgovora b in c ". pravilna sta odgovora b in d #. pravilni so odgovori a, b in c +6>letni bolnik, ki ve let jemlje amiodaron, je postal utrujen, zaspan, porasla mu je telesna te%a, ko%a je postala suha in hladna. ,linino in laboratorijsko ugotovimo hipotirozo. ,akni so nadaljnji ukrepi1 a( prinemo ga zdraviti z U>tiroksinom b( prinemo ga zdraviti s tirostatikom c( ukinemo amiodaron d( ne ukinemo amiodarona e( prinemo ga zdraviti z glukokortikoidi A. pravilna sta odgovora a in c . pravilna sta odgovora a in d !. pravilna sta odgovora b in c ". pravilna sta odgovora c in e #. pravilna sta odgovora d in e 'a avtonomno tkivo v itnici je znailno: A. je posledica mutacije gena za receptor za T;9 ali za protein . je pod vplivom obiajnih regulacijskih mehanizmov !. pogosteje je na podrojih z ustrezno jodno preskrbo ". razvoj avtonomnega tkiva je zelo hiter #. vnos veje koliine joda ne poslaba hipertiroze 'a zdravljenje z radioaktivnim jodom .1&18( velja: a( %arki beta povzroijo nekrozo celic b( %arki gama predstavljajo vir sevalne obremenitve bolnika in okolice c( zdravljenje je varno d( po zdravljenju bolnikov ni treba spremljati

e( zdravimo lahko tudi nosenice in dojee matere A. pravilni so odgovori c, d in e . pravilni so odgovori a, b in d !. pravilni so odgovori a, b in e ". pravilni so odgovori a, b in c #. pravilni so odgovori b, d in e /ri hipertirotini krizi je smrtnost: A. med + in 16B . med 16 in 1+B !. med $6 in +6B ". nad 36B #. ob sodobnem zdravljenju zanemarljiva 'a hipertirotino krizo je znailno: a( hipotermija b( hipertermija c( motnje srnega ritma d( zaprtje e( bruhanje, driske A. pravilni so odgovori b, c in e . pravilna sta odgovora a in d !. pravilni so odgovori b, c in d ". pravilna sta odgovora b in c #. pravilni so odgovori a, c in e /ravilen je odgovor A .knjiga 8nterna medicina $611, stran 460( 'a hipotirotino krizo je znailno: A. zdraviti jo prinemo z nizkimi odmerki U>tiroksina . zdraviti jo prinemo z visokimi odmerki U>tiroksina i.v. !. klinina diagnoza je takoj jasna ". sreujemo jo pogosto #. smrtnost je nizka 'a hipotirotino krizo veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( sreujemo jo redko, odvisna je od ravni zdravstvenega varstva znailna je hipotenzija s tahikardijo zdravljenje prinemo z nizkimi odmerki U>tiroksina i.v. pri zdravljenju dodajamo tudi glukokortikoide klinina slika je podobna cerebrovaskularnemu inzultu ali zastrupitvi

A. /ravilna sta odgovora a in e . /ravilni so vsi odgovori !. /ravilni so odgovori a, c in e

". /ravilni so odgovor a, d in e #. /ravilni so odgovori b, c in d /ri zdravljenju hipertirotie krize lahko uporabljamo naslednje skupine zdravil: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. tiamazol propiltiouracil blokatorji beta glukokortikoidi Uugolova raztopina /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilna sta odgovora a in e /ravilna sta odgovora c in d /ravilni so odgovori a, c in e

/ri )6>letnem bolniku z utrudljivostjo in izgubo telesne te%e sumijo, da ima primarno nadledvino insuficienco .Addisonovo bolezen(. ,ateri od navedenih podatkov bi poveeval verjetnost te bolezni 1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. dru%inska obremenitev z avtoimunskimi boleznimi itnice lokalizirani predeli hipopigmentacije po ko%i .vitiligo( ortostatska hipotenzija bazalna vrednost A!T9 2 pmolKl .normalna vrednost pod 16 pmolKl( koncentracija kortizola $64 nmolKl 06 minut po aplikaciji sintetinega A!T9 .normalno nad +66 nmolKl( /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilna sta odgovora a in c /ravilna sta odgovora c in d /ravilni so odgovori a, b, c in e

$+>letni bolnik je bil sprejet v bolninico zaradi predvidene operacije ingvinalne kile. Aamerili so mu krvni tlak 126K16+. 5 anamnezi je navajal predhodne epizode potenja, hitrega bitja srca in glavobolov, tako da je bil postavljen sum na feokromocitom. ,atere od naslednjih trditev so pravilne1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. po operaciji bo potrebno narediti preiskave za izkljuitev sekundarne hipertenzije potrebne so doloitve kateholaminov in njihovih metabolitov v urinu pred operacijo potrebno je napraviti stimulacijski test z glukagonom podatek o esencialni hipertenziji v dru%ini izkljuuje mo%nost feokromocitoma prisotnost hipokaliemije ne izkljuuje feokromocitoma /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori b, c in e /ravilna sta odgovora b in c /ravilna sta odgovora b in e /ravilen ni noben odgovor

&3>letna bolnica z androidno debelostjo, rdeimi strijami po trebuhu in stegnih ter s hipertenzijo je bila zaradi suma na hiperkorticizem poslana k endokrinologu. Aapravili so ji kratki 1 mg deksametazonski testF ob $& h je zau%ila 1 mg deksametazona, naslednje jutro je bila koncentracija kortizola &30 nmolKl .normalno pod 166 nmolKl(. Aajprimerneji in najracionalneji naslednji diagnostini postopek je: A. . !. ". #. slikanje turkega sedla z raunalniko tomografijo sikanje nadledvinic z raunalniko tomografijo doloanje 12>hidroksi in 12>ketosteroidov v urinu $>dnevni $ mg deksametazonski test scintigrafija nadledvinic z oznaenim holesterolom

/ri zdravljenju akutne odpovedi nadledvine %leze: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. prinemo z odmerkom 166 mg hidrokortizona i.v. kot infuzijsko raztopino uporabljamo Ninger laktat odmerek hidrokortizona v $) urah naj bo 1666>1+66 mg odmerek hidrokortizona prinemo zmanjevati ele po tednu dni zdravljenja v prvih $) urah bolnik navadno potrebuje )>0 l tekoin /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilna sta odgovora a in e /ravilna sta odgovora c in d /ravilni so odgovori a, c in e

'a feokromocitom veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. pri malignih feokromocitomih se za zdravljenje lahko uporablja alfa>metil>tirozin pri pripravi na operacijo feokromocitoma uporabljamo blokatorje receptorjev alfa pri operativni predpripravi uporabljamo tudi blokatorje receptorjev beta diagnozo feokromocitom lahko postavimo %e na osnovi klinine slike doloevanje plazemskih kateholaminov je v primerjavi z urinskimi bolj specifino, vendar tudi bolj zamudno /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, c in e /ravilna sta odgovora a in c /ravilni so odgovori a, b, c /ravilen ni noben odgovor

,atera od trditev o Addisonovi bolezni ne dr%i1 A. . !. ". #. /revalenca bolezni je )6>06 bolnikov na milijon prebivalcev 5rh pojavljanja bolezni je med &6. in )6. letom Aajpogosteji povzroitelj so metastaze pljunega raka ,linini znaki bolezni nastopijo, ko je unienih 46 B skorje obeh nadledvinic Avtoimunska etiologija je danes pogosteja od tuberkulozne

'a adrenalektomijo z zdravili, ki prihaja v potev za predoperativno predpripravo hudo prizadetih bolnikov ali pri neoperabilnih bolnikih s !ushingovim sindromom, najpogosteje uporabljamo: A. . !. ". #. metirapon spironolakton bromokriptin ciproheptadin deksametazon

,ateri od navedenih laboratorijskih kazalcev A8 prisoten pri bolniku z izra%eno insuficienco nadledvinih %lez1 A. . !. ". #. poviana koncentracija serumske senine poviana koncentracija seumskega kalija poviana koncentracija serumske glukoze zni%ana koncentracija serumskega natrija eozinofilija

,atera od navedenih trditev A# velja za kongenitalno adrenalno hiperplazijo .,A9(1 A. . !. ". #. je posledica prirojenih motenj v sintezi kortizola je predvsem bolezen otroke dobe serumska koncentracija A!T9 je poviana defekt $1>hidroksilaze je najredkeja oblika ,A9 na mo%nost ,A9 posumino pri mlajih bolnikih nizke rasti

;korja nadledvinic izloa: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. glukokortikoide kalcitonin kateholamine mineralokortikoide androgene /ravilni odgovori so b, c in e. /ravilni odgovori so a, d in e. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilna odgovora sta a in c. /ravilen odgovor je c.

/ri bolniku s !ushingovim sindromom lahko najdemo: a( b( c( d( e( A. hipotenzijo okrogel obraz zlome vretenc hipoglikemijo izgubo telesne te%e /ravilni odgovori so a, c, d in e.

. !. ". #.

/ravilni odgovori so a, d in e. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilen odgovor je e.

Akutno odpoved nadledvinic zdravimo z: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. infuzijami +B glukoze v fizioloki raztopini visokimi odmerki .$66>&66 mgK$)h( hidrokortizona v infuziji rastnim hormonom dodatkom kalcija in vitamina " dieto /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta c in d. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilna odgovora sta d in e. /ravilen odgovor je e.

16)( 'a iatrogeni !ushingov sindrom dr%ijo naslednje trditve: a( nastane zaradi terapevtske uporabe sintetinih glukokortikoidov b( zelo redka oblika !ushingovega sindroma c( tudi nizki sistemski odmerki glukokortikoidov lahko povzroijo !ushingov sindrom d( hipofizno>nadledvina os je pri takih bolnikih pogosto zavrta e( lokalna aplikacija sintetinih glukokortikoidov je bolj nevarna kot sistemska A. . !. ". #. /ravilni odgovori so b, d in e. /ravilna odgovora sta a in c. /ravilni odgovori so b, c, d in e. /ravilni so vsi odgovori. /ravilni odgovori so a, c in d.

/ri bolniku z Addisonovo boleznijo lahko ugotovimo: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. hipotenzijo obasne slabosti in bruhanje temne pigmentacije ko%e in sluznic utrujenost izgubo telesne te%e /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta c in d. /ravilni so vsi odgovori. /ravilni odgovori so a, c in d. /ravilen odgovor je a.

/ri nakljuno odkritih tumorjih nadledvinih %lez .incidentalomih( skuamo odgovoriti

na $ kljuni vpraanji: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. ali je tumor hormonsko aktiven ali gre za prirojeno motnjo ali je v povezavi s simptomom, zaradi katerega je bolnik opravil slikovni pregled ali obstaja velika verjetnost, da gre za nadledvini karcinom ali zasevek ali je bolnik zainteresiran za nadaljnjo obdelavo /ravilna sta odgovora a in c /ravilna sta odgovora a in b /ravilna sta odgovora a in d /ravilna sta odgovora b in c /ravilna sta odgovora b in e

9ipertenzivnega $2>letnega mokega so poslali na pregled zaradi opredelitve vozlia v itnici. olnikova stara mati, oe in eden od bratov so imeli karcinom itnice. ;estra in teta sta umrli zaradi nepojasnjenih zapletov ob manjih kirurkih posegih. ,aj od natetih nenormalnosti bomo verjetno odkrili pri bolniku1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. hipokalcemijo hipoglikemijo poveano koncentracijo serumskega T& poveano koncentracijo serumskega prolaktina poveane koncentracije kateholaminov inKali njihovih presnovkov v urinu /ravilna sta odgovora a in e /ravilen je odgovor e /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovor a, d in e /ravilni so odgovori b, d in e

/ri primarnem aldosteronizmu a( b( c( d( e( A. . !. ". #. so obiajno prisotni periferni edemi znailna je diastolina hipertenzija mo%ni sta poliurija in polidipsija obiajno je prisotna sladkorna bolezen hipertenzija je povezana s hiperreninemijo /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilni so odgovori a, c, d in e /ravilna sta odgovora b in c /ravilni so odgovori a, b in e

./NA58UA7: "F odgovor 8nterna medicina $66+, strani3+2>3+3( ,atera trditev za primarni aldosteronizem ne dr%i1

A. . !. ". #.

,oncentracija aldosterona je poveana /eriferna reninska aktivnost je poveana /eriferna reninska aktivnost je zavrta 9ipokaliemija ni vedno prisotna olniki imajo arterijsko hipertenzijo

,atere trditve o primarnem aldosteronizmu ./A( so pravilne1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. 5zrok /A je adenom skorje nadledvinic 5zrok /A je lahko hiperplazija skorje nadledvinic /A je potencialno ozdravljiv vzrok arterijske hipertenzije ,arcinom nadledvinice ne more izloati aldosterona ' glukokortikoidi ne moremo zdraviti nobene oblike primarnega aldosteronizma /ravilne so trditve a, b, c /ravilne so vse trditve /ravilne so trditve a, b, d, /ravilne so trditve a, b, e /ravilne so trditve a, b, c, e

,atera navedba o primarnem aldosteronizmu ./A( ne dr%i1 A. /revalenca med bolniki z arterijsko hipertenzijo je precej veja kot $B . "iagnozo postavimo z dokazom poveane koncentracije aldosterona in zavrte reninske aktivnosti, vsaj ob dveh prilo%nostih !. /reiskave za dokaz /A je treba obvezno narediti pri mlajih bolnikih s te%ko vodljivo arterijsko hipertenzijo ". /A se najpogosteje pojavlja v visoki starosti #. 5zrok hipokaliemije je poveana kaliurija pod vplivom aldosterona, ki spodbuja reabsorpcijo natrija iz urina Aldosteron je hormon skorje nadledvinic, za katerega velja, razen: A. v distalnih ledvinih tubulih omogoa reabsorpcijo natrija iz urina v zameno za kalij in vodikov ion . ezmerno izloanje aldosterona povzroa hipervolemijo in arterijsko hipertenzijo !. aldosteron povzroa okvaro in fibrozo srne miice ". hipokaliemija neposredno spodbuja izloanje aldosterona #. spironolakton zavira mineralokortikoidne receptorje in delovanje aldosterona 'a feokromocitom veljajo naslednje trditve, razen: A. olniki s feokromocitomom imajo znailne napade zvianja arterijskega tlaka, tahikardije, bledice, znojenja . Tretjina bolnikov ima stalno povean arterijski tlak brez napadov !. 5eliko bolnikov s feokromocitomom umre nenadne smrti, preden jim ugotovijo diagnozo ". /ojavlja se sporadino ali v familiarnih sindromih .:#A $, sindrom von 9ippel> Uindau, nevrofibromatoza tip 1, zaradi mutacij v genu za sukcinat

dehidrogenazo( #. Veokromocitom ni nikoli maligen tumor /ri bolnikih s feokromocitomom lahko ugotavljamo vse nateto, razen: A. . !. ". #. /oveano izloanje kateholaminov, metanefrinov inKali normetanefrinov v urinu /oveane koncentracije metanefrinov in normetanefrinov v plazmi 'manjan volumen krvi zaradi stalne vazokonstrikcije 9ipoglikemijo 7rtostatino hipotenzijo

Veokromocitom doka%emo in lokaliziramo z naslednjimi preiskavami, razen: A. . !. ". #. "oloanjem kateholaminov in njihovih presnovkov v $)>urnem urinu "oloanjem plazemske koncentracije metanefrinov in normetanefrinov ; scintigrafijo z radioaktivnim jod>holesterolom ; !T trebuha ; scintigrafijo celega telesa z meta>jod>benzil>guanidinom .:8 -(

'a karcinom skorje nadledvinic veljajo naslednje trditve, razen: A. ,arcinom skorje nadledvinic ima slabo prognozo . olniki imajo lahko znake !ushingovega sindroma !. Genske s karcinomom skorje nadledvinic lahko izgubijo menstruacijo in postanejo androgenizirane ". ,arcinom skorje nadledvinic vedno izloa hormone #. Nedko karcinom skorje nadledvinic izloa mineralokortikoide 'a !ushingov sindrom veljajo naslednje trditve, razen: A. /ri ve kot polovici bolnikov je vzrok bolezni A!T9 adenom hipofize, imajo torej !ushingovo bolezen . 5zrok bolezni je lahko adenom skorje nadledvinice !. /ri bolniku s karcinomom skorje nadledvinice, ki avtonomno izloa kortizol, je izloanje A!T9 mono poveano ". ,arcinoidi, mikrocelularni karcinomi plju in nekateri drugi tumorji lahko izloajo A!T9 in povzroajo ektopini, od A!T9 odvisni !ushingov sindrom. #. /ri ektopinem A!T9 odvisnem !ushingovem sindromu je obiajno koncentracija A!T9 zelo visoka, bolniki imajo pogosto hipokaliemijo 'a multiplo endokrino neoplazijo tip 88 .:#A 88( veljajo naslednje navedbe: a( b( c( d( e( sindrom se deduje avtosomno dominantno tip 88a vkljuuje medularni !a itnice, feokromocitom, adenom obitnic marfanoidni habitus sodi k tipu 88b tip 88a je prognostino ugodneji od tipa 88b sindrom nastane zaradi mutacije proto>onkogena na kromosomu 16

A. /ravilna sta odgovora a in e

. !. ". #.

/ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, c in d /ravilni so odgovor a, d in e /ravilni so odgovori b, d in e

:ed znailne najdbe pri tipu 8 multiple endokrine neoplazije .:#A( spadajo: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. na spol vezan recesivni nain dedovanja hiperkalcemija, hipergastrinemija in hiperprolaktinemija medularni itnini karcinom, feokromocitom in paratiroidni adenom nevrofibromi, feokromocitom in medularni itnini karcinom insulinom, hipofizni adenom in paratiroidni adenom /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in e /ravilna sta odgovora c in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilna sta odgovora b in e

'a avtoimuni poliglandularni sindrom .A/;( velja naslednja trditev: A. . !. ". #. Tip 8 A/; je redka avtosomno dominantna bolezen je posledica mutacije v A8N# .<autoimmune regulator=( genu pri tipu 88 ni povezave s 9UA aleli klinina slika se naelno razlikuje od tiste pri prizadetosti posameznih %lez A/; je pogosteji pri mokih kot pri %enskah

5 sklopu avtoimunega poliglandularnega sindroma tip 8 se pojavljajo naslednje bolezni, razen: A. . !. ". #. Addisonova bolezen 9ipoparatiroidizem ,ronina mukokutana kandidiaza :iastenia gravis 'godnja menopavza

'a Turnerjev sindrom veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. znailen kariotip je )+, Y6 zaostajanje v rasti se prine ele po puberteti med razpoznavnimi znailnostmi je ko%na guba na vratu * pterigium pogosteje se pojavlja koarktacija aorte sladkorna bolezen in tiroiditis nastopata redkeje kot pri zdravi populaciji /ravilna sta odgovora a in e /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, c in d /ravilni so odgovor a, d in e /ravilni so odgovori b, d in e

/ri bolnici s sindromom policistinih ovarijev bomo najverjetneje nali tudi: A. ni%ji glas, poveano miino maso, hipertrofijo klitorisa in mono poveano koncentracijo serumskega testosterona . oligomenorejo, debelost, poveano konc. U9 in normalno konc. V;9 !. amenorejo, akne, nizki koncentraciji U9 in V;9 ". hirsutizem, poviane koncentracije ketosteroidov v urinu #. hirsutizem, normalen menstruacijski ciklus in normalne konc. U9 in V;9 v serumu /ri bolnici z androgenizirajoim tumorjem jajnika bomo najverjetneje nali tudi: a( ni%ji glas, poveano miino maso, hipertrofijo klitorisa in mono poveano koncentracijo serumskega testosterona b( oligomenorejo, debelost, poveano konc. U9 in normalno konc. V;9 c( amenorejo, hirsutizem, nizki koncentraciji U9 in V;9 d( hirsutizem, poveano izloanje kateholaminov v urinu e( hirsutizem, normalen menstruacijski ciklus in normalne konc. U9 in V;9 v serumu A. . !. ". #. pravilni odgovori so b, c, e pravilna odgovora sta a in c pravilni odgovor je d pravilni odgovori so a, b in d pravilni odgovor je b

Absolutne ali relativne kontraindikacije za nadomestno hormonsko zdravljenje po menopavzi so vsa stanja razen: A. . !. ". #. tumorji odvisni od estrogenov ali gestagenov aktivna trombembolina bolezen huda neurejena arterijska hipertenzija hudo jetrno obolenje hiperholesterolemija

,atera trditev o jajniku A8 pravilna1 A. osnovna enota jajnika je jajni folikel z %ensko zarodno celico jajecem . folikel obdajata dve plasti celic * celice teke in celice granuloze !. na celice teke deluje luteotropin .U9(, izloajo androgene testosteron in androstendion ". na celice granuloze deluje folitropin .V;9(, v njih se tvorita estradiol in estron iz androgenov, ki so nastali v teki #. progesteron je hormon, ki ga izloa jajna celica :otnje menstrualnega cikla se ka%ejo v razlinih oblikah. ,atera od naslednjih trditev ne dr%i1 A. Amenoreja pomeni izostanek menstruacije za ve kot & mesece

. /ri oligomenoreji so razmiki med menstruacijami 0 tednov do 0 mesecev !. /rimarna amenoreja pomeni, da dekle staro 10 let ali ve e ni dobilo menarhe ". ;ekundarna amenoreja pomeni izostanek menstruacije za ve kot 0 mesece pri %enski, ki je prej %e imela menstruacije #. Vizioloke amenoreje so pri deklicah pred puberteto, pri noseih in dojeih materah in pri %enskah po menopavzi Amenorejo opredelimo z naslednjimi postopki, razen1 A. anamnezo o dosedanjih menstrualnih krvavitvah, nastopu menarhe, o %ivljenjskem slogu . klininim in ginekolokim pregledom, izraunamo indeks telesne mase !. doloimo gonadotropine U9, V;9, ". doloimo koncentracijo prolaktina in tireotropina ter po potrebi androgenih hormonov testosterona, androstendiona in "9#A; #. doloimo koncentracijo rastnega hormona in 8-V>1 ,atera od natetih endokrinih bolezni obiajno ne povzroa amenoreje1 A. . !. ". #. /rimarni hiperparatiroidizem 9ipotiroza in hipertiroza Addisonova bolezen ,ongenitalna adrenalna hiperplazija in !ushingov sindrom 5irilizirajoi tumorji nadledvinic in jajnika

'a hipotalamino amenorejo .9A( veljajo naslednje trditve, razen: A. Ee najpogosteja hipogonadotropna amenoreja in je v veini primerov funkcionalne narave . Vunkcionalna 9A nastane zaradi dolgotrajnega stresa, hujanja, pretirane telesne aktivnosti !. 7rganska 9A nastane po okvari hipotalamusa zaradi rasti tumorja, po pokodbi, subarahnoidalni krvavitvi ali oku%bi ". /ri 9A so koncentracije gonadotropinov U9 in V;9 poveane #. Nedka prirojena oblika 9A je ,allmannov sindrom, ki nastane zaradi motenega embrionalnega razvoja -nN9 nevronov, ki izloajo gonadoliberin 'a ovarijsko amenorejo .7A( veljajo naslednje trditve, razen: A. /ri 7A so koncentracije gonadotropinov poveane . 7dsotnost enega kromosoma Y povzroi agenezijo gonad pri Turnerjevem sindromu !. 7A je lahko prisotna pri sindromu policistinih jajnikov ". Avtoimunsko vnetje jajnikov povzroi 7A in prezgodnji klimakterij #. olnice z 7A ne potrebujejo zdravljenja $$>letna bolnica nima menstruacije %e ) leta. :enarhe je dobila s 1& leti, menstruacije so bile redne do 12. leta, potem so zaele izostajati. /ri 12. letih je bolnica shujala za 1+ kg, sedaj te%o vzdr%uje pri +6 kg, visoka je 12$ cm, 8T: je 12. 5sak dan tee 16 km in u%iva zdravo meano prehrano. ,akne izvide priakujete, kaj je diagnoza1

a( b( c( d( e( A. . !. ". #.

koncentracija gonadotropinov bo nizka ali nizko normalna, V;9 bo veji od U9 koncentracija estradiola bo v normalnem obmoju za lutealno fazo ciklusa test s progesteronom bo negativen bolnica ima funkcionalno hipotalamino amenorejo bolnica ima anoreksijo nervozo /ravilne so trditve a, b, c, e /ravilne so trditve a, c, d /ravilne so trditve a, b, d, e /ravilne so trditve b, c, d /ravilne so vse trditve

'a prezgodnjo menopavzo veljajo naslednje trditve, razen: A. /omeni odpoved jajnikov v zgodnjem generativnem obdobju po tem, ko je %enska imela normalen menstrualni ciklus . ,oncentracija V;9 je poveana !. 5zrok prezgodnje odpovedi jajnikov vedno odkrijemo ". :ed iatrogenimi vzroki prezgodnje menopavze prevladujeta kemoterapija ali obsevanje tega predela trebuha #. olnice potrebujejo nadomeanje z estrogeni in gestageni do +6. leta starosti 'a sindrom policistinih jajnikov ./!7;( veljajo naslednje trditve, razen: A. /!7; je najpogosteja hormonska motnja pri %enskah v rodnem obdobju . /!7; je najpogosteji vzrok neplodnosti pri %enskah z motnjami menstrualnega cikla !. olnice imajo klinine .hirzutizem, moka pleavost, aknavost( inKali laboratorijske znake androgenizacije ". 5eina bolnic s /!7; je vitkih #. olnice s /!7; imajo lahko poveano koncentracijo U9 in normalen V;9 ;indrom policistinih jajnikov ./!7;( je raznolik in se lahko ka%e z naslednjimi znaki in pojavi, razen: A. olnice s /!7; so nagnjene k debelosti, ve kot polovica je debelih . Aaraanje telesne te%e poslaba klinine znake bolezni !. olnice imajo poveano obutljivost perifernih tkiv za insulin ". olnice pogosto razvijejo moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa $ #. olnice imajo ve dejavnikov tveganja za srno>%ilne bolezni olnice s sindromom policistinih jajnikov zdravimo z naslednjimi ukrepi, razen: A. ; spremembo %ivljenjskega sloga: redna telesna dejavnost in poasno hujanje . ' dopaminskimi agonisti vzpostavimo reden menstrualni ciklus !. ' zdravili za izboljanje insulinske obutljivosti, npr. z metforminom

". ' zaviralcem androgenih receptorjev spironolaktonom vplivamo na znake androgenizacije #. 7vulacijo spodbujamo s klomifen citratom ali gonadotropini /ri $&>letnem mokem z ginekomastijo so nali kariotip )2, YYS. Ta bolnik ima najverjetneje tudi: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. patoloke jetrne teste zmanjani koncentraciji U9 in V;9 visoke koncentracije estrogenov v serumu azoospermijo poveane testise /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilen je odgovor d /ravilna sta odgovora c in d /ravilen je ogovor e

/ri $&>letnem mokem opredeljujemo vzrok hipogonadizma. ,atera od natetih najdb govori v prid primarnemu obolenju testisov 1 A. . !. ". #. anozmija evnuhoidni habitus poveani koncentraciji U9 in V;9 izguba libida in spolne potence zmanjano tevilo spermijev in njihove gibljivosti

&)>letnega mokega so napotili na pregled zaradi neplodnosti. 5 klininem pregledu ugotavljajo visoko rast, debelost, obojestransko ginekomastijo in majhne, trde testise. ,atera od natetih preiskav bi potrdila neplodnost1 A. . !. ". #. kariotip levkocitov .kromosomska analiza( biopsija testisa analiza semenske tekoine .spermiogram( odziv na stimulacijo s humanim horiogonadotropinom odziv na stimulacijo z gonadoliberinom

'a modo veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( modo je moka spolna %leza, ki jo sestavljajo semenske cevke in intersticij v semenskih cevkah poteka spermatogeneza, ki je eksokrina funkcija mod intersticij z Ue?digovimi celicami je endokrini in parakrini del mod ;ertolijeve celice izloajo testosteron Ue?digove celice nudijo oporo in prehrano zarodnim celicam v semenskih cevkah

A. /ravilne trditve so a, b, c, d, e, . /ravilne trditve so a, b, c, !. /ravilne trditve so a, b, d, e

". /ravilne trditve so a, b, e #. /ravilne trditve so a, b, d 'a ;ertolijeve celice mod veljajo naslednje trditve, razen: A. . !. ". #. nudijo oporo in prehrano zarodnim celicam v semenskih cevkah na ;ertolijeve celice delujeta hormona testosteron in folitropin .V;9( ;ertolijeve celice kontrolirajo zorenje in migracijo zarodnih celic ;ertolijeve celice izloajo inhibin 8zloek ;ertolijevih celic inhibin spodbuja hipofizo k izloanju V;9

'a Ue?digove celice mod veljajo naslednje trditve, razen: A. Ue?digove celice tvorijo 16>$6 B volumna intersticija v modih . ;intetizirajo in izloajo androgene hormone, predvsem testosteron !. Testosteron izloajo v znailnem diurnalnem ritmu z najvijimi vrednostmi zjutraj ". Ue?digove celice spodbujajo izloanje luteinizirajoega hormona .U9( iz hipofize #. 9ipofizni hormon U9 spodbuja Ue?digove celice k izloanju testosterona 'a moki spolni hormon testosteron veljajo naslednje trditve, razen: A. Testosteron izloajo Ue?digove celice v kri in v lumen semenskih cevk . Testosteron je polipeptidni hormon !. 5eina testosterona v obtoku je vezana na vezalni globulin za spolne hormone .;9 -( in ni aktivna ". Ue majhen dele% testosterona v obtoku je prost in aktiven #. Testosteron se v celicah, ki imajo encim +>alfa reduktazo, aktivira v dihidrotestosteron ."9T( in se ve%e na svoj jedrni receptor ,akne uinke ima testosteron1 a( v embrionalnem razvoju inducira razvoj nadmodka, semenovoda in pomo%nih spolnih %lez b( dihidrotestosteron spodbudi razvoj zunanjega spolovila .penis, skrotum( c( v fiziolokih koncentracijah testosteron zavira spermatogenezo d( povzroa sekundarno telesno poraenost e( zmanjuje miino maso in vrstost kosti A. . !. ". #. /ravilne trditve so a, b, d /ravilne trditve so b, c, e, /ravilne trditve so c, d, e /ravilne trditve so a, b, c, d /ravilne trditve so vse

/ravilne so naslednje trditve o spermatogenezi, razen: A. ;permatogeneza je proces nastajanja in zorenja semenic . ;permatogeneza traja 0) dni

!. ;emenica * spermatozoid e 1$ dni po sprostitvi v svetlino semenskega kanalka zori med transportom skozi nadmodek ". ;emenica ima diploidno tevilo kromosomov #. ;permatociti se z mejozo pretvorijo v haploidne spermatide :otnje v delovanju mod se lahko ka%ejo z naslednjimi znaki, razen: A. . !. ". #. z neplodnostjo * azoospermijo izostankom pubertete evnuhoidno telesno gradnjo z osteoporozo z nizko telesno rastjo

'a moki hipogonadizem je znailno: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. moteno izloanje testosterona ali neobutljivost ciljnih tkiv za testosteron zmanjana sekundarna poraenost ginekomastija zmanjan libido in potenca navali vroine /ravilne so vse navedbe /ravilne so navedbe a, c, d, /ravilne so navedbe b, c, d, e /ravilne so navedbe a, b, d /ravilne so navedbe a, b, c, e

'a primarni hipogonadizem pri mokem veljajo naslednje trditve, razen: A. . !. ". #. pri primarnem hipogonadizmu je primarno okvarjeno delovanje mod primarni hipogonadizem pomeni, da se je hipogonadizem razvil pred puberteto pri bolniku s primarnim hipogonadizmom sta poveani koncentraciji V;9 in U9 /ogosta oblika primarnega hipogonadizma je ,linefelterjev sindrom ;inonim za primarni hipogonadizem je hipergonadotropni hipogonadizem

5zroki primarnega hipogonadizma pri mokem so vsi nateti, razen: A. . !. ". #. prirojena odsotnost mod ali anorhija izguba mod zaradi pokodbe ali operacije tumorja okvara mod zaradi kemoterapije ali obsevanja motena migracija -nN9 nevronov in odsotno izloanje gonadoliberina motnja v mejotini delitvi .non>disjunction( in posledino trije spolni kromosomi * YYS

Aormalen izvid ejakulata zadoa naslednjim kriterijem, razen: A. . !. ". volumen J $ml p9 2,$>3,3 koncentracija semenic $6 milijonovKml ali ve gibljivih semenic +6 B ali ve

#. levkocitov v izlivu ve kot $6 milijonovKml ,atera od naslednjih trditev o spermiogramu A8 pravilna1 A. . !. ". #. Aspermija * v ejakulatu ni semenic 7ligozoospermija * tevilo semenic je manje kot normalno Astenozoospermija * gibljivost semenic je manja od normalne Teratozoospermija * ve kot 26 B semenic je nepravilnih oblik ,riptozoospermija * v sedimentu ejakulata najdemo posamezno semenico

,atera od naslednjih trditev o moki neplodnosti ne dr%i1 A. /ri hipogonadotropnem hipogonadizmu vzpostavimo spermatogenezo z injekcijami gonadotropinov . /opolnega zastoja spermatogeneze ni mo%no zdraviti !. /ri bolezni aplazija zarodnih celic .;ertoli>cell>onl?>sindrom( pridobimo semenice z biopsijo mod ". /ri bolniku z azoospermijo in obstojem spermatogeneze v modih pridobimo semenico z biopsijo moda #. :oko neplodnost lahko zdravimo z direktnim injiciranjem pridobljene semenice v citoplazmo jajne celice .metoda 8!;8( 13>letna lepotica z dobro razvitimi dojkami, brez sekundarne poraenosti, e ni dobila menstruacije. 5 levih dimljah je zatipala okroglo zatrdlino. C' trebuha poka%e, da je brez maternice, jajnikov in jajcevodov, no%nica je kratka in slepo konuje. /odobno zatrdlino kot levo ingvinalno najdejo tudi v mali medenici desno. Cgotovijo poveano koncentracijo testosterona v zgornjem normalnem obmoju za moke in poveane koncentracije gonadotropinov. ,aj bodo najverjetneje ugotovitve nadaljnjih preiskav1 a) b) c) d) e) A. . !. ". #. 8ma Turnerjev sindrom 8ma kariotip )0 YS 8ma popolno okvaro androgenih receptorjev "iagnoza je testikularna feminizacija ali :orrisov sindrom 'atrdlini v l. dimljah in desno v mali medenici sta testisa /ravilni so odgovori a, b, c /ravilni so odgovori b, c, d, e /ravilni odgovor je a /ravilni odgovor je e /ravilni odgovori so b, c, e

@e bolnik navaja znake in simptome pomanjkanja testosterona in s seboj prinese %e izvid zmanjane koncentracije testosterona, naredimo naslednje preiskave za opredelitev hipogonadizma, razen: A. De enkrat doloimo koncentracijo testosterona med 2. in 11. uro . "oloimo koncentracijo gonadotropinov U9 in V;9 !. "oloimo koncentracijo prolaktina, ker hiperprolaktinemija lahko povzroa hipogonadizem

". /regledamo prostato, doloimo /;A in hemogram #. /regledamo oesno ozadje olnika s hipogonadizmom zdravimo z nadomeanjem testosterona. ,atera od naslednjih trditev ni pravilna1 A. . !. ". #. Testosteron je kontraindiciran pri raku prostate Testosteron je kontraindiciran pri poveanem hematokritu J6,+$ Testosteron lahko poslaba srno popuanje zaradi zadr%evanja tekoine Testosteron lahko poslaba sindrom prekinitev dihanja med spanjem Testosteron lahko poslaba osteoporozo

/o )6. letu starosti ali %e prej se zane izloanje testosterona pri mokem postopoma manjati, sasoma se razvijejo znaki pomanjkanja testosterona. ,atera trditev A8 pravilna1 A. 8zloanje celokupnega testosterona se zmanjuje za 1 B na leto, prostega testosterona pa za $>& B na leto . /omanjkanje testosterona se ka%e z upadom libida in potence !. 'naki pomanjkanja testosterona so manjanje miine mase in mineralne kostne gostote ter veanje maobnih zalog ". /omanjkanje testosterona povzroa izboljanje miselnih * kognitivnih sposobnosti mokega #. /omanjkanje testosterona lahko povzroi navale vroine in nonega potenja ter depresivno razpolo%enje Aadomestno zdravljenje s testosteronom v obliki injekcij ali ko%nega gela ima naslednje ugodne uinke, razen: A. /ovea spolno slo in izbolja erektilno funkcijo . /ovea miino maso in zmanja koliino maobnega tkiva, predvsem visceralno, s tem izbolja metabolino urejenost, predvsem pri bolnikih z metabolinim sindromom in tipom $ sladkorne bolezni !. 8zbolja razpolo%enje in kognitivne sposobnosti mokega ". /oslaba depresivno stanje #. /ovea eritropoezo 7rganski del kostnine sestavljajo: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. kalcijev fosfat osteoblasti osteoklasti kolagen hidroksiapatit /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilna odgovora sta d in e. /ravilen ni noben odgovor.

'a kostno remodelacijo velja: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. vkljuuje razgradnjo in izgradnjo kosti gre za bolezenski proces gre za fizioloki proces poteka le v obdobju rasti nanjo lahko vplivamo s hormoni in zdravili /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilna odgovora sta d in e. /ravilni odgovori so a, c in e.

:ed najpogosteje osteoporozne zlome sodijo zlomi: a( b( c( d( e( gle%nja kolka vretenc obraznih kosti zapestja

A. /ravilna odgovora sta a in b. . /ravilna odgovora sta b in d. !. /ravilni odgovori so b, c in e. ". /ravilna odgovora sta d in e. #. /ravilni odgovori so a, c in e. :ed dejavnike tveganja za nov osteoporozni zlom spadajo: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. nizka mineralna kostna gostota visoka starost predhodni zlomi nagnjenost k padcem redno u%ivanje mleka in mlenih izdelkov /ravilni odgovori so a, b in d . /ravilna odgovora sta b in c. /ravilni odgovori so b, c, d in e. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilni odgovori so a, b, c in d.

./NA58UA7: #F odgovor 8nterna medicina $66+, stran 413(. 7steoporozo lahko zdravimo z: a( b( c( glukokortikoidi vitaminom " kalcijem

d( e( A. . !. ". #.

bisfosfonati %elezom /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilni odgovori so b, c, d in e. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilni odgovori so a, c in d.

/rimarni hiperparatiroidizem se lahko zaplete z: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. ledvinimi kamni %olnimi kamni osteoporozo depresijo drisko /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta c in d. /ravilni odgovori so vsi odgovori. /ravilni odgovori so a, c in d. /ravilen odgovor je e.

7steomalacijo lahko od osteoporoze loimo zaradi: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. bolein v kosteh povianega kalcija v krvi zmanjane miine moi deformacij kosti preve vitamina " v krvi /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta a in c. /ravilni so vsi odgovori. /ravilna odgovora sta d in e. /ravilen odgovor je d.

:ed sekundarne vzroke osteoporoze spada: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. debelost hipertiroza visok krvni tlak plazmocitom hiperlipidemija /ravilna odgovora sta a in b. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilna odgovora sta b in d. /ravilni odgovori so a, c in e.

olniki s primarnim hiperparatiroidizmom imajo v krvi obiajno: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. zvian kalcij zvian fosfat zvian parathormon zviano alkalno fosfatazo zvian bilirubin /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilni odgovori so a, c in d. /ravilni odgovori so b, c in d. /ravilna odgovora sta d in e. /ravilni odgovori so a, c in e.

,aj od navedenih bolezni, stanj in zdravil sodi med verjetne vzroke osteomalacije: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. pomanjkanje vitamina " celiakija antikonvulzivi kronina ledvina bolezen resekcija %elodca ali dela tankega revesa /ravilni so vsi odgovori. /ravilna odgovora sta b in c. /ravilen je odgovor d. /ravilna odgovora sta b in d. /ravilen je odgovor e.

,ostna masa pade v podroje osteoporoze, ko se zni%a glede na najvejo kostno maso v odrasli dobi za: A. . !. ". #. 1,+ standardnega odklona $,6 standardnega odklona $,+ standardnega odklona &,6 standardnega odklona &,+ standardnega odklona

'a osteomalacijo je znailna naslednja laboratorijska konstelacija: a( b( c( d( e( A. . !. ". hiperkalcemija hipokalcemija hiperfosfatemija hipofosfatemija poviana aktivnost alkalne fosfataze /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilna sta odgovora a in e /ravilna sta odgovora c in d

#. /ravilni so odgovori b, d in e /ri zdravljenju osteoporoze spadajo med zaviralce kostne razgradnje .za razliko od pospeevalcev tvorbe nove kosti( vse natete vrste zdravil razen: A. . !. ". #. estrogeni kalcitonin teriparatid bisfosfonati vitamin "

;ekundarna osteoporoza lahko nastopi v sklopu naslednjih bolezni: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. hipogonadizem hipertiroza hipotiroza !ushingov sindrom hipoparatiroidizem /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, b in c /ravilni so odgovori a, c, d in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilni so odgovori b, c in e

'a primarni hiperparatiroidizem veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. bolezen je pogosteja pri %enskah bolezen se lahko pojavlja v sklopu multiple endokrine neoplazije .:#A( najvekrat povzroa bolezen solitarni obitnini adenom diagnostina je konstelacija hiperkalcemije ob poviani koncentraciji /T9 koncentracija serumskega fosfata je navadno zni%ana /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori b, c in d /ravilni so odgovori a, c, d in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilni so odgovori a, b in e

'a sekundarni hiperparatiroidizem veljajo naslednje trditve: a( pri sekundarnem hiperparatiroidizmu so navadno poveane vse tiri obitnice b( sekundarni hiperparatiroidizem lahko preide v terciarnega c( koncentracija serumskega kalcija je pri sekundarnem hiperparatiroidizmu vedno zni%ana d( koncentracija serumskega /T9 je navadno vija kot pri primarnem hiperparatiroidizmu e( koncentracija serumskega fosfata je navadno zni%ana A. /ravilni so vsi odgovori

. !. ". #.

/ravilni so odgovori b, c in e /ravilni so odgovori a, c, d in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilni so odgovori a, b in e

'a hipoparatiroidizem veljajo naslednje trditve razen: A. . !. ". #. hipoparatiroidizem delimo v avtoimuni, prirojeni in pridobljeni hipomagnezemija zavira izloanje /T9 za hipoparatiroidizem sta znailni hipokalcemija in hipofosfatemija pri $6B bolnikov so vidne na !T kalcinacije v predelu bazalnih ganglijev med zdravljenjem se lahko pojavi hiperkalciurija s posledino nefrolitiazo

'a /agetovo bolezen veljajo naslednje trditve: a( b( c( d( e( A. . !. ". #. znailne so boleine v prizadetih kosteh pogost je pojav naglunosti zaradi pritiska kosti na sluni %ivec sarkom se pojavi pri 1B bolnikov s simptomatsko poliostotino obliko najbolji oznaevalec aktivnosti bolezni je aktivnost kisle fosfataze za zdravljenje simptomatine bolezni uporabljamo najve bisfosfonate /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori b, c in e /ravilni so odgovori a, b, c in e /ravilni so odgovori a, b in d /ravilni so odgovori a, b in e

'a osteogenesis imperfecta veljajo vse navedbe razen: A. . !. ". #. bolezen je redka prirojena motnja vezivnega tkiva za bolezen je znailna poveana gibljivost sklepov bolezen lahko spremlja insuficienca aortne ali mitralne zaklopke rentgensko je bolezen v odrasli dobi zelo podobna osteoporozi za bolezen je znailna poveana aktivnost alkalne fosfataze

&0>letnega mokega, pri katerem so pred 0 meseci uspeno presadili ledvico, so napotili zaradi opredelitve perzistentne hiperkalciemije . $,2>&,6 mmolKU(. 8zmerjena koncentracija serumskega /T9 je bila zelo poveana. Netgenogram rok poka%e subperiostalno resorpcijo. ,akno bi bilo najustrezneje zdravljenje1 A. . !. ". #. kalcitriol kalcijev karbonat pKo paratiroidektomija antacidi, ki ve%ejo fosfat ni od natetega

,atera od natetih najdb je najbolj znailna in diagnostino uporabna v rentgenski diagnostiki osteomalacije: A. generalizirana demineralizacija kosti

. !. ". #.

subperiostalna resorpcija kosti kompresijske frakture hrbtenice psevdofrakture .:ilkmanove linije ali Uooserjeve cone( ni od natetega

,aj od natetega A# spada med laboratorijske znake pomanjkanja vitamina "1 A. hipokalcemija . hipofosfatemija !. poveana koncentracija /T9 ". zmanjana aktivnost alkalne fosfataze #. nizke koncentracije $+>79>"& vitamina ,aj od natetega A8 dejavnik tveganja za osteoporozo1 A. . !. ". #. debelost kajenje cigaret jemanje glukokortikoidov povean vnos alkohola telesna neaktivnost

5 skupino bisfosfonatnih zdravil A# sodi: A. alendronat . ibandronat !. risedronata ". teriparatid #. etidronat 'a katero od navedenih zdravil ni dokazov za prepreevanje nevretennih zlomov1 A. . !. ". #. alendronat risedronat stroncijev ranelat raloksifen teriparatide

'a glukokortikoidno osteoporozo velja, da: A. se ne razvije po glukokortikoidih v prilu . glukokortikoidi pospeujejo resorpcijo, ne zmanjujejo pa tvorbe kosti !. uvedemo zdravljenje z bisfosfonati %e pri mineralni kostni gostoti s T manjim od * 1 ;" ". zaradi pospeenega izloanja kalcija dodajamo samo vit ", ne pa !a #. prinemo zdravljenje le, e bo predvideno dajanje -, J 0 mesecev ,atera od navedenih trditev je pravilna1 A. zlom zaradi osteoporoze po +6 letu starosti do%ivi vsaka druga %enska in vsak peti moki . bisfosfonati poveujejo tveganje za nastanek venske tromboze !. vretenni zlomi so asimptomatini v 16>1+ B

". tevilo zlomov pri ljudeh z mineralno kostno gostoto vejo od TR *$,+ ;" je zanemarljivo majhno #. C' merjenje kosti po natannosti presega merjenje z "YA 06>letno bolnico so uspeno kirurko zdravili zaradi primarnega hiperparatiroidizma z odstranitvijo solitarnega paratiroidnega adenoma. /o operaciji se je razvilo dolgotrajno obdobje hipokalcemije, v katerem je bilo potrebno bolnico zdraviti z visokimi odmerki aktivne oblike vitamina " in kalcija. /o $>& mesecih se je potreba po vitaminu " in kalciju zmanjala, bolnica je postala normokalcemina brez zdravil. /ri opisani bolnici je lo najverjetneje za: A. . !. ". #. akcidentalno destrukcijo drugih treh paratiroidnih %lez odstranitev napane paratiroidne %leze hud pankreatitis povzroen s hiperparatiroidizmom neprepoznan psevdohipoparatiroidizem hudo bolezensko prizadetost kosti

,ostno razgradnjo zmanjujejo vsi spodaj navedeni dejavniki razen: A. . !. ". #. paratiroidni hormon estrogeni kalcitonin kalcij bisfosfonati

,aj od natetega nakazuje pomanjkanje vitamina "1 a( b( c( d( e( A. . !. ". #. hipokalcemija hiperfosfatemija poveana koncentracija /T9 zmanjana aktivnost alkalne fosfataze nizke koncentracije $+>79 "& vitamina /ravilni so vsi odgovori /ravilni so odgovori a, c in e /ravilni so odgovori a, b, c in e /ravilna sta odgovora d in e /ravilen ni noben odgovor

,aj od natetega je dejavnik tveganja za osteoporozo1 a( b( c( d( e( debelost kajenje cigaret premajhen vnos beljakovin povean vnos alkohola zmanjana telesna aktivnost

A. /ravilni so vsi odgovori . /ravilni so odgovori a, b in c !. /ravilna sta odgovora a in e

". /ravilna sta odgovora c in d #. /ravilni so odgovori b, c, d in e &)>letna %enska je bila v zadnjem letu &>krat hospitalizirana zaradi nefrolitiaze. 7b vsaki hospitalizaciji so ji ugotavljali hiperkalciurijo, kalcij v serumu pa je bil med $,+ in $,3 mmolKl .normalno do $,0 mmolKl(. ,oncentracija serumskega fosfata je bila 6,22 mmolKl .normalno od 6,3 do 1,+ mmolKl(. ,oncentracija serumskega parathormona je bila $$4 ngKl .normalno pod 0+ ngKl(. Aajustrezneje zdravljenje je: A. . !. ". #. prednizon )6 mg dnevno in postopno ni%anje v ) tednih tiazidni diuretik za zmanjanje kalciurije simptomatsko zdravljenje nefrolitijaze zdravljenje s kalcijem, da prepreimo izgubo kostne mase paratiroidektomija

9ipopituitarizem lahko nastane zaradi: a( b( c( d( e( ezmernega izloanja hormona iz endokrinega tumorja destrukcije endokrine %leze s tumorjem, travmo ali infarktom stimulacije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih destrukcije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih anomalije v razvoju olfaktornega re%nja in okolnih struktur /ravilni odgovor je a, c /ravilni odgovor je b, c, d /ravilni odgovor je b /ravilni odgovor je b, d /ravilni odgovor je a, e

A. . !. ". #.

azedovka .-ravesova bolezen( nastane zaradi: A. ezmernega izloanja hormona iz endokrinega tumorja . destrukcije endokrine %leze s tumorjem, travmo ali infarktom !. stimulacije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih ". destrukcije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih #. anomalije olfaktornega re%nja in okolnih struktur /rirojeni hipogonadotropni hipogonadizem je pogosto povezan zKs: A. ezmernim zloanjem hormona iz endokrinega tumorja . destrukcijo endokrine %leze s tumorjem, travmo ali infarktom !. stimulacijo endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih ". destrukcijo endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih #. anomalijo olfaktornega re%nja in okolnih struktur !G; /rimarna odpoved skorje nadledvinic .Addisonova bolezen( najpogosteje nastane zaradi: A. ezmernega izloanja hormona iz endokrinega tumorja . destrukcije endokrine %leze s tumorjem, travmo ali infarktom !. stimulacije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih ". destrukcije endokrine %leze po avtoimunskih mehanizmih

#. anomalije olfaktornega re%nja in okolnih struktur ,atere trditve so pravilne1 a) b) c) d) e) f) g) A. . !. ". #. 5eina itninih hormonov je v krvi vezanih na transportne beljakovine 5eina itninih hormonov je v krvi prostih 5 tkivih so uinkoviti samo vezani itnini hormoni 5 tkivih so uinkoviti samo prosti itnini hormoni Trijodtironin .T&( je v celicah bolj uinkovit kot tetrajodtironin .T )( Tetrajodtironin .T)( je v celicah bolj uinkovit kot trijodtironin .T &( Ditnini hormoni so potrebni za normalen razvoj mo%ganov

/ravilni so odgovori a, c, f /ravilni so odgovori a, d, e, g /ravilni so odgovori a, d, e /ravilni so odgovori b, d, e, g /ravilni so odgovori b, c, f, g

'nailnosti hipertiroze so a( b( c( d( e( f( g( ;uha in hladna ko%a Topla in vla%na ko%a /alpitacije 9ujanje /otenje ;labo prenaanje mraza Aemir A. . !. ". #. /ravilni so odgovori a, c, f /ravilni so odgovori a, d, e, g /ravilni so odgovori b, c, d, e, g /ravilni so odgovori b, c, d, e, f /ravilni so odgovori a, d, f, g

06>letna bolnica je opazila oteklino na spodnji strani vratu desno nad kljunico. 7teklina raste zadnje & mesece. Ee ne boli. 5edno te%je diha. /osumimo, da ima nodus v itnici. ,atere diagnostine postopke mora specialist opraviti pri takni bolnici1 a( b( c( d( e( f( 8nspekcija in palpacija itnice in vratu Cltrazvok itnice Nentgensko slikanje vratne hrbtenice Nentgensko slikanje sapnika Cltrazvono vodena tankoigelna biopsija ;cintigram itnice s 44mTc

A. /ravilni so vsi odgovori . /ravilni so odgovori a, b, c, f

!. /ravilni so odgovori b, e, f ". /ravilni so odgovori a, b, d, e, f #. /ravilni so odgovori a, b, c, e, f ,atera trditev velja za maligne itnine tumorje1 A. :aligni itnini tumorji so zelo pogosti malignomi . Aajbolj maligen potek ima papilarni rak itnice !. /apilarni rak itnice je najmanj pogost itnini tumor ". olniki z anaplastinim rakom itnice veinoma umrejo nekaj mesecev po diagnozi #. :oki imajo maligne itnine tumorje pogosteje kot %enske /ri katerih bolezenskih stanjih so pogosto ezmerno polnjene vratne vene1 a( b( c( d( e( f( A. . !. ". #. Ditnica, poveana do stopnje 8 Ditnica, poveana do stopnje 88 Ditnica, poveana do stopnje 85 8nsuficienca trikuspidalne zaklopke "esnostransko srno popuanje ;ubakutni tiroiditis /ravilni so odgovori c, d, e /ravilni so odgovori a, d, f /ravilni so odgovori b, d, e /ravilni so odgovori c, d, f /ravilni so odgovori a, d, f

/ri kronini ledvini bolezni dr%ijo naslednje trditve: a. Anemija in sekundarni hiperparatiroidizem sta pomembni komplikaciji kronine ledvine bolezni b. ,ronina, poasi napredujoa ledvina bolezen lahko dolga leta poteka asimptomatsko c. 9iperfosfatemijo pri kronini ledvini bolezni ni potrebno posebej zdraviti d. olniku z anemijo zaradi kronine ledvine bolezni je potrebno imprej aplicirati eritropoetin e. /red zaetkom zdravljenja z eritropoetinom je vedno potrebno preveriti zaloge %eleza in %elezo nadomestiti, e so zaloge nezadostne A( b, c, e ( a, c, e !( a, b, c "( a, b, e #( b, c, d 'a akutni pielonefritis so znailni: a. 'viana telesna temperatura b. /oliurija c. "izurija d. Uedvene boleine e. oleine v presredku A( a, b, c ( a, c, d !( c, d, e "(a, c, e #( a, b, e 'a akutni cistitis je znailno: a. oleine v predelu senega mehurja b. /ogosto odvajanje sea c. 7dvajanje majhnih koliin motnega sea d. /ekoa mikcija e. 5se nateto ;imptomi in znaki hiperkaliemije so: a. miina slabost in ohlapna ohromelost, ki zane v spodnjih udih, napreduje v miice trupa in zgornje ude b. dihalne miice in miice, ki jih o%ivujejo mo%ganski %ivci, navadno niso prizadete c. z veanjem serumske koncentracije kalija se znailno spreminja #,d. generalizirani kri e. izguba sluha A( a, b, e ( a, b, c !( a, b, d "( c, d, e #( a, d, e rezsimptomna proteinurija pomeni: a. /roteinurija 1+6 mg do & gramov Kdan b. /roteinurija 166>1)6 mg K dan c. /roteinurija nad & g Kdan d. /roteinurija brez simptomov e. /roteinurija 1+6 mikrogramov do & miligramov Kdan

,aj je alergija 1 a. srbe ko%ni izpuaj b. imunski sistem se z vnetjem odzove proti snovem, ki niso ni kodljive in s tem naredi organizmu kodo c. bolniku ob virusnem prehladu mono tee iz nosu d. ko%ni izpuaj, ki se pojavi med sonenjem e. napenjanje v trebuhu po obilnem obroku Atopija: A. Ee dedna nagnjenost k tvorbi protiteles 8g# . Cgotavljamo jo s ko%nimi vbodnimi testi alergije ali merjenjem specifinih protiteles 8g# v krvi !. 7bvezno morajo biti prisotni simptomi alergijske bolezni ". /onavadi se manifestira s kontaktnim alergijskim dermatitisom #. Ee redka. Cgotovimo je pri manj kot 1B populacije a. A, ,!,",# b. A, c. ",# d. A, ," e. ,! ;imptomi alergijske reakcije po tipu takojnje preobutljivosti nastanejo zaradi: a. neposrednega delovanja alergenov na histaminske receptorje b. toksinega delovanja alergenov na tkivo c. zaradi delovanja histamina, ki se sprosti iz mastocitov ob stiku z alergenom d. zaradi delovanja histamina, ki se sprosti iz limfocitov Th$ ob stiku z alergenom e. 'aradi aktivacije komplementa, ko ga spro%ijo imunski kompleksi med alergenom in specifinimi protitelesi 8g# Alergijske bolezni A. pogostost v populaciji je okrog $6B . najpogosteja alergijska bolezen je alergijski rinitis !. so sistemske bolezni ". pogosteje so v razvitih de%elah #. pogosteje so v mestih kot na de%eli a. b. c. d. e. A, ,!,",# A, ,! ," !,# !

Alergeni, ki spro%ijo tvorbo protiteles 8g#, so po kemijski sestavi v veliki veini a. beljakovine b. te%ke kovine c. lipidi d. ogljikovi hidrati e. aromatski ogljikovidiki ,daj oziroma kje je v zraku veliko cvetnega prahu1

a. kadar pada de% b. v spalnici c. pozimi d. v sonnem in vetrovnem vremenu e. ponoi !vetni prah kot alergen: a. simptomi alergije za cvetni prah so enakomerni preko celega leta b. alergijo povzroa prete%no cvetni prah vetrocvetnih rastlin. Ue malo bolnikov ima probleme zaradi alergije za %u%kocvetne rastline c. bolniki, preobutljivi za pelod breze, imajo znailno najve te%av v mesecu februarju d. leska in trave cvetijo ob istem asu e. najve cvetnega prahu je v zraku takrat, kadar pada de% /o katerem vrstnem redu v koledarskem letu cvetijo alergogene rastline 1 a. najprej navadni pelin, nato leska, nato vrba, nato breza, nato trave b. najprej trave, nato leska, nato vrba, nato breza, nato navadni pelin c. najprej breza, nato leska, nato vrba, nato trave, nato navadni pelin d. najprej leska, nato vrba, nato breza, nato trave, nato navadni pelin e. najprej leska, nato vrba, nato trave, nato navadni pelin, nato breza ,ateri pogoji olajajo pre%ivetje pric 1 A. temperatura preko $6 stopinj . visoka relativna vlaga !. pogosto .vsaj enkrat tedensko( temeljito ienje stanovanja ". tapison, preproge in oblazinjeno pohitvo v spalnici #. akaricidna sredstva a. A, ,!,",# b. A,!,# c. A, ," d. ,!,",# e. !,# ,ateri pogoji olajajo pre%ivetje pric 1 a. temperatura pod $6 stopinj b. nizka relativna vlaga .pod +6B( c. pogosto .vsaj enkrat tedensko( temeljito ienje stanovanja d. tapison, preproge in oblazinjeno pohitvo v spalnici e. akaricidna sredstva ,je najdemo veliko pric1 A. v postelji . v pliastih igraah !. v preprogah ". v hladilniku #. na nadmorski viini preko $666 metrov a. A, ,!,",# b. A, ,! c. A,# d. !," e. ",# /rice kot alergen:

a. price sodijo med bakterije b. price dobro uspevajo v zemlji v cvetlinih lonkih c. prica se dobro razvija v hladnih in suhih bivalnih prostorih d. alergen price so njene ko%ne luske e. alergen price je sestavina hinega prahu /oglavitni alergen price je v a. njenem iztrebku b. njeni slini c. njenih luskah d. njenem urinu e. njenih solzah olnik z alergijskim rinitisom, ki je preobutljiv za cvetni prah breze, lahko dobi alergijsko reakcijo, kadar u%iva: a. mleko b. araide c. jabolka d. meso e. jajca /recej bolnikov, ki imajo anafilaktino reakcijo ob stiku z lateksom, ima tudi alergijsko reakcijo po: a. mleku b. araidih c. lenikih d. jajcih e. banani /rincipi zdravljenja bolezni takojnje preobutljivosti: a. e povsem odstranimo alergen iz bolnikovega bivalnega okolja, potem bolnik nima ve simptomov alergijske bolezni b. e bolnik prejema zdravila z antihistaminskim uinkom, potem mu stik z alergenom ne povzroi nobenih te%av c. antihistaminik v obliki tablet uinkoviteje zmanjuje simptome alergijskega konjunktivitisa kot antihistaminik v obliki oesnih kapljic d. s specifino imunoterapijo alergijsko bolezen povsem in za vedno pozdravimo e. antihistaminiki bistveno bolj zavirajo alergijsko vnetje kot glukokortikoidi ,atere trditve veljajo za antihistaminike 1 A. kadar jih predpiemo v obliki tablet, moramo bolnika opozoriti na to, da imajo ta zdravila nevarne stranske uinke . uinkovitost lokalnih antihistaminikov za oi je mnogo manja od uinkovitosti antihistaminikov v tabletah !. uinek tablet antihistaminika se poka%e po pribli%no 16 dneh rednega jemanja ". antihistaminiki prepreijo sproanje histamina iz mastocitov #. antihistaminik v obliki tablet deluje vsaj $) ur, antihistaminik v obliki oesnih kapljic pa nekaj ur ,daj zanemo uporabljati lokalni nosni glukokortikoid pri bolniku s pelodnim rinitisom1 a. dajanje lokalnega glukokortikoida na nosno sluznico je kontraindicirano b. ko simptomi rinitisa postanejo nevzdr%ni c. ko se v ozraju pojavi alergogen cvetni prah, kar bolnik izve preko pelodne napovedi d. ko se simptomom rinitisa pridru%ijo e simptomi konjunktivitisa

e. redno ga uporablja preko celega leta #pidemiologija alergijskih bolezni a. Alergijske bolezni sodijo med redke bolezni .prevalenca je 16>$6 na 166.666 ljudi( b. Alergijske bolezni se ponavadi zanejo po 06. letu starosti c. Aajpogosteja alergijska bolezen je alergijski gastroenterokolitis d. /rognoza bolnika z alergijsko boleznijo je slaba. /etletno pre%ivetje je pod +6B e. Aajpogosteji razlog smrti med anafilaktinim okom je zaduitev zaradi otekline grla in glasilk Alergijski rinitis: a. najvekrat je vzrok zanj alergija za kravje mleko ali kurje jajce b. za obasni alergijski rinitis, ki je posledica preobutljivosti za cvetni prah leske, je znailen simptom maenje nosu c. maenje nosu pri trajnem alergijskem rinitisu od vseh zdravil najuinkoviteje odpravijo antihistaminiki d. diagnozo alergijskega rinitisa potrdimo tako, da doloimo dele% eozinofilnih granulocitov v krvi. "ele% eozinofilnih granulocitov b1&B je zanesljiv diagnostini kriterij za alergijski rinitis e. kadar je bolnik preobutljiv za cvetni prah, se rinitisu praviloma pridru%i tudi konjunktivitis ,atero od natetih zdravil najuinkoviteje deluje na simptome trajnega alergijskega rinitisa1 a. antihistaminik v obliki tablet b. antihistaminik v obliki nosnih kapljic c. lokalni glukokortikoid d. antilevkotrien e. natrijev kromoglikat ;imptomi trajnega alergijskega rinitisa so: a. kihanje, voden izcedek, srbe% oi, ki traja najve 1 mesec v letu b. zamaen nos, boleine v miicah, poviana telesna temperatura c. slabe prehodni nosnici, zatekanje sluzi v %relo, pogosti glavoboli, utrujenost zaradi slabega spanja d. krvavitve iz nosu, smrde zadah e. trajna neprehodnost ene nosnice, ponavljajo enostranski sinuzitis ;imptomi pelodnega alergijskega rinitisa zaradi preobutljivosti za brezo so: a. kihanje, voden izcedek, srbe% oi, ki traja najve 1 mesec v letu b. zamaen nos, boleine v miicah, poviana telesna temperatura c. slabe prehodni nosnici, zatekanje sluzi v %relo, pogosti glavoboli, utrujenost zaradi slabega spanja d. krvavitve iz nosu, smrde zadah e. trajna neprehodnost ene nosnice, ponavljajo enostranski sinuzitis ,ateri simptom alergijskega rinokonjunktivitisa antihistaminiki slabo zdravijo1 a. srbe% nosu b. kihanje c. izcedek iz nosu d. zamaen nos e. srbee oi ,ako ukrepamo pri bolniku s pelodnim alergijskim rinitisom, ki ima motee simptome kihanja in pekoih oi kljub temu, da redno prejema tablete antihistaminika1

ukinemo tablete antihistaminika, ker so neuinkovite zamenjamo mu tablete antihistaminika za drugo vrsto tablet antihistaminika zamenjamo mu tablete antihistaminika za antilevkotrien dodamo lokalni antihistaminik v nos in v oi zamenjamo mu tablete antihistaminika za vazokonstriktorne kapljice za nos in oi olnik pelodnim alergijskim rinitisom, je lansko leto imel hude te%ave z rinitisom in konjunktivitisom. Uetos med sezono cvetenja prejema tablete antihistaminika, vendar ima e vedno motee simptome kihanja in izcedka. ,ako ukrepamo1 a. ukinemo tablete antihistaminika, ker so neuinkovite b. zamenjamo mu tablete antihistaminika za drugo vrsto tablet antihistaminika c. zamenjamo mu tablete antihistaminika za antilevkotrien d. dodamo lokalni nosni glukokortikoid e. zamenjamo mu tablete antihistaminika za vazokonstriktorne kapljice za nos in oi ,aj je sindrom alergije v ustih1 a. kovinski okus in peenje, ki nastaneta zaradi elektrine napetosti med zobnimi plombami b. oteklina ustne sluznice med sistemsko anafilaktino reakcijo c. takojnja kontaktna alergijska reakcija med u%ivanjem koiastega sadja, ki nastane zaradi navzkri%ne alergije s cvetnim prahom breze d. alergijska reakcija ustne sluznice zaradi preobutljivosti za amalgam e. vnetje sluznice ust zaradi preobutljivosti za sestavine zobne paste Alergija za hrano: a. ima jo pribli%no 1B otrok in 0B odraslih ljudi b. pribli%no )6B bolnikov senzibiliziranih za cvetni prah breze dobi srbe% v ustih, kadar u%ivajo rakce ali lignje c. bolniki, ki dobijo drisko in napenjanje v trebuhu v roku ekaj minut do ene ure po zau%itju mleka, imajo prisotna specifina protitelesa 8g# proti laktozi d. je posledica prisotnosti histamina in biogenih aminov v nekaterih %ivilih e. se lahko manifestira s klinino sliko anafilaksije ,ako bi loili laktozno intoleranco od alergije za mlene beljakovine1 a. bolezni se ne da loiti b. simptomatika laktozne intoleranca se pojavi %e po po%irku mleka, alergija pa ele po zau%itju vsaj $ decilitrov mleka c. pri laktozni intoleranci ima bolnik trebune simptome: napenjanje in drisko, pri alergiji za mleko pa nastopijo sistemski simptomi .urtikarija, duenje, hipotenzija( d. pri bolniku z laktozno intoleranco bi nali specifina protitelesa 8g# proti laktozi, pri bolniku z alergijo za mlene beljakovine pa bi nali specifina protitelesa 8g# proti laktalbuminu e. pri laktozni intoleranci ima bolnik simptome po sve%em in prekuhanem mleku, pri alergiji za mleko pa le po sve%em mleku, ker se alergogene beljakovine med kuhanjem denaturirajo ,atera hrana vsebuje histamin in biogene amine in po zau%itju lahko povzroi simptome podobne alergiji1 a. kruh b. mleko c. fermentirana hrana .vino, pivo, kislo zelje( d. agrumi

a. b. c. d. e.

e. sve%e koiasto sadje olniku se delajo srbee urtike veino dni %e & mesece. /osamezni izpuaji trajajo nekaj ur. Uokalizirani so po celem telesu. Easnega spro%ilnega dejavnika za nastanek urtik bolnik ni izluil. ,atera je najbolj verjetna diagnoza: a. akutna urtikarija b. fizikalna urtikarija c. kronina idiopatska urtikarija d. urtikarijski vaskulitis e. hereditarni angioedem olnik je imel epizodo urtikarije, ki je trajala + dni. ,ateri je najverjetneji razlog1 a. alergija za araide, ki jih je jedel tik pred pojavom urtikarije b. tableta paracetamola, ki ga je vzel zaradi glavobola c. avtoimunost d. fizikalna urtikarija e. virusna oku%ba ,adar se bolniku urtike vsakodnevno pojavljajo ve mesecev, je najverjetneji vzrok zanje: a. vsakodnevno prejemanje acetilsalicilne kisline b. alergija .8g# protitelesa( za penino moko c. psihini stres d. prisotnost avtoprotiteles proti receptorjem za 8g# na mastocitih e. takojnja preobutljivost .s8g#( za svinjsko meso /ri kateri vrsti urtikarije diagnozo postavimo s histolokim pregledom ko%nega bioptata1 a. akutna urtikarija b. fizikalna urtikarija c. kronina idiopatska urtikarija d. urtikarijski vaskulitis e. hereditarni angioedem "iagnozo hereditarnega angioedema postavimo, e pri bolniku s ponavljajoim otekanjem: a. pri jemanju dru%inske anamneze izvemo, da je otekanje prisotno pri ve dru%inskih lanih b. v krvi doka%emo poveano koncentracijo zaviralca prve komponente komplementa c. v krvi doka%emo prisotnost avtoprotiteles proti prvi komponenti komplementa d. v krvi doka%emo prisotnost avtoprotiteles proti mastocitom e. ugotovimo zmanjano koncentracijo etrte komponente komplementa .!)( ,ako zdravimo angioedem pri bolniku s hereditarnim angioedemom1 a. z adrenalinom b. z antihistaminikom c. z glukokortikoidom d. s pripravkom !1 inhibitorja, z ikatibantom ali s sve%o zmrznjeno plazmo e. z acetilsalicilno kislino ; katerim zdravilom zdravimo veino bolnikov s kronino idiopatsko urtikarijo1 a. s sistemskimi glukokortikoidi b. z lokalnimi glukokortikoidnimi mazili c. s sistemskimi nesedativnimi antihistaminiki d. z lokalnimi antihistaminskimi mazili e. z antilevkotrieni

olnika je piila ebela v prst na roki. @ez nekaj minut ga zane srbeti ko%a po telesu, ki postane tudi rdea. @ez 16 minut bolnik kolabira. 7teen je v jezik. /ulz ima 1$6K minuto, krvni tlak 36K)6 mm9g. /o kaknem vrstnem redu ukrepamo v okviru nujne medicinske pomoi1 a. bolnika pole%emo tako, da mu dvignemo noge, poiemo venski pristop, damo mu glukokortikoid v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu adrenalin 6,+ mg v miico b. bolnika posedemo v polsede polo%aj, damo mu glukokortikoid v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu adrenalin 6,+ mg v miico c. bolnika pole%emo tako, da mu dvignemo noge, damo mu adrenalin 6,+ mg v miico, poskusimo dobiti venski pristop, damo mu antihistaminik v veno, damo mu glukokortikoid v veno d. bolnika posedemo v polsede polo%aj, damo mu adrenalin 6,+ mg v miico, damo mu aminofilin v veno, damo mu glukokortikoid v veno e. bolnika pole%emo tako, da mu dvignemo noge, poiemo venski pristop, damo mu adrenalin 6,+ mg v veno, damo mu antihistaminik v veno, damo mu glukokortikoid v veno ,atera trditev dr%i1 a. olnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. @e tega bolnika pii mrlj, je skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija. b. olnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. @e tega bolnika pii sren, je zelo malo verjetno, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija. c. olnik je imel alergijsko reakcijo po piku ebele. @e tega bolnika pii sren, je skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija. d. olnik je imel alergijsko reakcijo po piku ebele. @e tega bolnika pii mrlj, je zelo malo verjetno, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija. e. olnik je imel alergijsko reakcijo po piku ose. @e tega bolnika pii sren, je skoraj zanesljivo, da se bo tudi po tem piku pojavila alergijska reakcija. 'nailni simptomi K znaki alergijske reakcije po piku ebele so: a. srbe% ko%e, tahikardija b. mravljinenje okrog ust, obutek praznine v glavi c. lokalna boleina na mestu pika, povian krvni tlak d. mrzlica, poviana telesna temperatura e. slabost s siljenjem na bruhanje, nizek krvni tlak in bradikardija ,atere bolnike z alergijo po piku %u%elk zdravimo s specifino imunoterapijo1 a. bolnike, ki so imeli anafilaksijo po piku komarja b. bolnike, ki so po piku ebele ali ose v podlaht imeli teden dni oteeno celo zgornjo okonino c. bolnike, ki so po piku ebele ali ose izgubili zavest, z diagnostinimi testi pa nismo ugotovili specifinih protiteles 8g# proti strupu ebele ali ose d. bolnike, ki so po piku ebele ali ose imeli generalizirano urikarijo, z diagnostinimi testi pa smo ugotovili specifina protitelesa 8g# proti strupu ebele ali ose e. bolnike, ki so po piku ebele ali ose izgubili zavest, z diagnostinimi testi pa smo ugotovili specifina protitelesa 8g# proti strupu ebele ali ose 'a specifino imunoterapijo s strupom ebele velja vse, razen: a. indicirana je pri bolnikih, ki so po piku %u%elke imeli reakcijo z duenjem ali izgubo zavesti, v krvi pa jim ugotovimo specifina protitelesa 8g# proti strupu b. zaetno fazo imunoterapije izvedemo v bolninici c. izvajamo jo s podko%nimi injekcijami majhnih koliin zelo razredenega

alergena .koliina, ki ustreza pribli%no tisoinki strupa, ki ga %u%elka izbrizga pri piku( d. izvajamo jo &>+ let e. po koncu imunoterapije je verjetnost alergijske reakcije po piku %u%elke manja od $6B pa e te reakcije so ponavadi blage. /reobutljivost za zdravilo: a. je posledica prevelikega odmerka zdravila b. je posledica vpliva ene bolezni na uinke zdravila, predpisanega zaradi druge bolezni c. nastane, e bolnik prejema ve zdravil hkrati in eno zdravilo vpliva na presnavljanje drugega zdarvila .interakcij( d. je posledica normalnega farmakolokega uinka zdravil e. je nepriakovan neugoden uinek zdravil, ki ga je bolnik vzel v pravilnem odmerku ,atera reakcija na zdravilo poteka po prvem tipu preobutljivostnih reakcij1 a. ko%ni izpuaj na mestu mazanja z antibiotinim mazilom b. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze c. anafilaksija po miinem relaksantu med uvajanjem v splono narkozo d. serumska bolezen po tetanusnem antiserumu e. hemolitina anemija po zdravljenju s penicilinom ,atera reakcija na zdravilo poteka po drugem tipu preobutljivostnih reakcij1 a. ko%ni izpuaj na mestu mazanja z antibiotinim mazilom b. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze c. anafilaksija po miinem relaksantu med uvajanjem v splono narkozo d. serumska bolezen po tetanusnem antiserumu e. hemolitina anemija po zdravljenju s penicilinom ,atera reakcija na zdravilo poteka po tretjem tipu preobutljivostnih reakcij1 a. ko%ni izpuaj na mestu mazanja z antibiotinim mazilom b. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze c. anafilaksija po miinem relaksantu med uvajanjem v splono narkozo d. serumska bolezen po tetanusnem antiserumu e. hemolitina anemija po zdravljenju s penicilinom ,atera reakcija na zdravilo poteka po etrtem tipu preobutljivostnih reakcij1 a. ko%ni izpuaj na mestu mazanja z antibiotinim mazilom b. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze c. anafilaksija po miinem relaksansu med uvajanjem v splono narkozo d. serumska bolezen po tetanusnem antiserumu e. hemolitina anemija po zdravljenju s penicilinom /ri diagnostiki preobutljivostne reakcije po zdravilu: a. izmerimo specifina protitelesa 8g# proti osumljenemu zdravilu. @e je test pozitiven .ugotovimo prisotnost s8g#(, zakljuimo, da je bolnik preobutljiv na osumljeno zdravilo. Aegativen test pa preobutljivost izkljui. b. specifina protitelesa 8g# lahko potrdijo le preobutljivost po tipu takojnje preobutljivosti, ne pa ostalih vrst preobutljivostnih reakcij c. negativen ko%ni vbodni test z zdravilom zanesljivo izkljui preobutljivost d. ugotovitev specifinih protiteles razreda 8g- proti osumljenemu zdravilu potrdi diagnozo preobutljivosti e. ugotovitev specifinih limfocitov proti osumljenemu zdravilu potrdi diagnozo preobutljivosti ,atera od reakcij na zdravilo je imunoloka imunoloke .jo povzroajo specifina

protitelesa oziroma specifini limfociti T(1 a. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze1 b. oteklina ustnic in prstov rok po zau%itju nesteroidnega antirevmatika1 c. ronhospazem, urikarija in hipotenzija med injiciranjem miinega relaksanta med uvodom v splono narkozo d. padec pritiska med preiskavo z intravenskim rentgenskim kontrastom1 e. kolaps, bledica in bradikardija po infiltriranju dlesni z lokalnim anestetikom1 ,atere od reakcij na zdravila so imunoloke .jih povzroajo specifina protitelesa oziroma specifini limfociti T(1 A. kaelj ob prejemanju zaviralcev angiotenzinove konvertaze1 . oteklina ustnic in prstov rok po zau%itju nesteroidnega antirevmatika1 !. ronhospazem, urikarija in hipotenzija med injiciranjem miinega relaksanta med uvodom v splono narkozo ". :akulopapulozni izpuaj ob terapiji z amoksicilinom #. kolaps, bledica in bradikardija po infiltriranju dlesni z lokalnim anestetikom1 a. A, ,",# b. AF F!F" c. F!F"F# d. !F",# e. !F" olniku nameravamo odstraniti ko%ni nevus. 'ato mu okolico nevusa infiltriramo s podko%no injekcijo lokalnega anestetika. :ed vbrizgavanjem anestetika bolnik postane bled, znojen in kolabira. 8zmerimo mu pulz, ki je +6Kminuto, ibak. ,ako ukrepamo1 a. bolniku damo adrenalin 6,+ mg v miico b. bolniku nastavimo infuzijo adrenalina c. bolniku damo 1 ampulo antihistaminika v %ilo d. bolniku damo 1 ampulo antihistaminika in 1 ampulo glukokortikoida .36 mg metilprednizolona( v %ilo e. bolnika polo%imo in mu dvignemo noge .trendelenburgov polo%aj( ,ateri simptom K znak ni znailen za anafilaksijo 1 a. srbe% podplatov b. stridor c. bleda, hladna in potna ko%a d. inkontinenca blata in vode e. nezavest /rincipi zdravljenja anafilaksije: a. adrenalin dobro zavira vezanje histamina na receptorje b. intravenski glukokortikoid preprei sproanje histamina iz mastocitov c. adrenalina ne smemo dati v miico, ker se zaradi hipotenzije ne absorbira v kri d. antihistaminik preprei sproanje histamina iz mastocitov e. adrenalin je funkcionalni antagonist histaminu ,ateri je primeren zaetni odmerek adrenalina pri anafilaksiji1 a. 1 g v miico b. 6,+ g pod ko%o c. 6,+ mg intravensko d. 6,& mg v miico e. 6,61 mg v miico

/o piku ebele se bolniku izpustijo urtike po celem telesu, otee v ustnice, postane hripav, lovi sapo. ,aken bi bil primeren vrstni red ukrepanja: A. izmerimo srni pulz in krvni tlak . damo metilprednizolon !. damo antihistaminik ". damo adrenalin #. damo kisik a. , !, ", #, A b. A, ", #, !, c. !, #, ", A, d. ", , !, #, A e. #, , A, !, " "oloanje celotnih protiteles 8g# v krvi: a. je dober .zelo obutljiv in specifien( presejalni test za alergijske bolezni b. normalna koncentracija protiteles 8g# v krvi zanesljivo izkljui alergijsko bolezen c. skoraj vsi atopiki imajo poveano koncentracijo protiteles 8g# v krvi d. koncentracija protiteles 8g# v krvi je v pozitivni korelaciji s te%o alergijske bolezni e. veliko koncentracijo protiteles 8g# v krvi ugotovimo pri oku%bi s revesnimi ali tkivnimi paraziti !elotna protitelesa 8g# v krvi: A. /ri alergijskih boleznih takojnje preobutljivosti so vedno poviana . /oviana so lahko pri bolnikih oku%enih z virusom 985 !. ;koraj vsi atopiki imajo poveano koncentracijo protiteles 8g# v krvi ". /oviani so lahko pri bolnikih z jetrno cirozo #. veliko koncentracijo protiteles 8g# v krvi ugotovimo pri oku%bi s revesnimi ali tkivnimi paraziti a. A, ,!,",# b. ,",# c. A,!,# d. A,! e. # ;pecifina protitelesa razreda 8g#: a. skoraj +6B vseh protiteles 8g# je vezanih na bazofilce in mastocite b. najuinkoviteje jih doloamo s ko%nimi testi alergije c. vse osebe, ki imajo v krvi specifina protitelesa 8g#, imajo tudi simptome alergijske bolezni, e so izpostavljene alergenu. d. doloanje specifinih protiteles 8g# z laboratorijskimi metodami in-vitro je ceneje od ko%nih vbodnih testov alergije e. jemanje antihistaminikov moti doloanje specifinih protiteles 8g# z laboratorijskimi metodami in-vitro ,o%ni testi alergije: a. so uporabni za testiranje preobutljivosti po 1. in ). tipu b. so uporabni samo za testiranje preobutljivosti po 1. tipu c. so uporabni za testiranje preobutljivosti po $. in &. tipu d. so uporabni za testiranje preobutljivosti po 1., $., &. in ). tipu e. so uporabni za testiranje neimunske preobutljivosti

,o%no vbodno testiranje alergije: A. Test delamo tako, da na ko%o kanemo pripravek alergena in skozi kapljico vbodemo z lanceto . 'a testiranje lahko uporabimo tudi sve%a %ivila. 5 tem primeru z lanceto najprej vbodemo v %ivilo, nato pa v ko%o. !. Nezultate testa ocenimo po 1+>&6 minutah ". @e bolnik prejema tablete antihistaminika, testa ne delamo #. @e bolnik prejema inhalacijski glukokortikoid, testa ne delamo a. A, ,!,",# b. A, ,!," c. A,",# d. ,# e. ,!," 5saj & dni pred ko%nim vbodnim testiranjem alergije je treba ukiniti: a. Uokalne nosne antihistaminike b. ;istemske antihistaminike c. 8nhalacijske glukokortikoide d. Antikoagulantno terapijo z Zarfarinom .bolnika se prevede na heparin( e. Antilevkotriene 5saj & dni pred ko%nim vbodnim testiranjem alergije je treba ukiniti: A. Uokalne nosne antihistaminike . ;istemske antihistaminike !. 8nhalacijske glukokortikoide ". Antikoagulantno terapijo z marivarinom .bolnika se prevede na heparin( #. Antilevkotriene a. AF F!F"F# b. AF c. d. " e. F"F# ,adar ima bolnik pri ko%nem vbodnem testiranju alergije pozitivno reakcijo .urtiko premera vejo od & mm( pri vseh testiranih alergenih in tudi pri negativni kontroli, zakljuimo: a. da je bolnik preobutljiv za vse testirane alergene b. bolnik je preobutljiv za vse testirane alergene in za fizioloko raztopino c. bolnik ni preobutljiv za testirane alergene, ampak ima ko%ni dermografizem .fizikalno urtikarijo( d. da moramo teste narediti e enkrat, vendar z bolj ne%nimi vbodi e. da moramo test ponoviti ob prejemanju antihistaminika ,atera trditev ne velja za primarne imunske pomanjkljivosti ./8"(1 a. so genetske bolezni, posledica mutacij b. manifestirajo se lahko ele v odrasli dobi c. vse /8" se ka%ejo z oportunistinimi oku%bami d. zgodnja prepoznava bolnika s /8" je bistvena za uspeno zdravljenje in ugoden izid bolezni e. za nekatere /8" so znailni tudi displastini znaki .npr mikrocefalija, nepravilno oblikovan nos`(

,atera trditev ne velja za selektivno pomanjkanje 8gA a. Ee najpogosteja primarna imunska deficienca b. "ve tretjini bolnikov nimata klininih te%av c. $6>)6B teh bolnikov ima protitelesa 8g- ali 8g:, ki so usmerjena proti protitelesom 8gA d. @e se bolniku ponavljajo oku%be, ga zdravimo z nadomeanjem serumskih gamaglobulinov e. /ri nadomeanju serumskih gamaglobulinov lahko pride do anafilaksije, e ima bolnik specifina 8g# proti protitelesom razreda 8gA

'a krvotvorne matine celice je znailna: a( ;posobnost samoobnovitve b( ;posobnost fagocitoze c( ;posobnost transporta kisika d( ;posobnost diferenciacije v usmerjene krvotvorne matine celice e( ;posobnost diferenciacije v nehematopoetske celice A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, b, c /ravilni odgovori so: b, c, d, /ravilni odgovori so: c, d, e /ravilni odgovori so: a, d, e /ravilni odgovori so: b, c, d

/ri odrasli zdravi osebi nastajajo eritrociti v: f. Ndeem in rumenem kostnem mozgu g. Ndeem kostnem mozgu h. Numenem kostnem mozgu i. 5ranici j. Ndeem kostnem mozgu in limfatinih organih 'a eritroblaste je znailno: a. z dozorevanjem se celica manja b. nimajo jedra c. tekom dozorevanja se pojavi izrazita bazofilija citoplazme d. v citoplazmi so prisotna bazofilna zrnca e. z dozorevanjem se celica vea 9emoglobin A je sestavljen iz a. $ verig alfa in $ verig beta b. $ verig alfa in $ verig delta c. $ verig alfa d. $ verig alfa in $ verig gama e. $ verig gama :ultipotentna matina celica mieloine vrste dozoreva v vse natete usmerjene matine celice NA'#A: a( Ndee vrste b( Aevtrofilno * monocitne vrste c( Uimfatine vrste d( :egakariocitne vrste e( #ozinofilne in bazofilne vrste

:ed zrele celice bele vrste > levkocite > tejemo: a. nevtrofilce b. monocite c. megakariocite . limfocite d. mieloblaste A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, b, c /ravilni odgovori so: b, c, , /ravilni odgovori so: a, b, /ravilni odgovori so: a, b, d /ravilni odgovori so: c, , d

/rva celica granulocitne vrste, ki se ne deli ve, je: a. mieloblast b. promielocit c. mielocit d. metamielocit e. paliasti granulocit 'a nevtrofilni granulocit je znailno: a. da ima jedro $ do + segmentov b. intenzivno oran%no rdee obarvane granulacije c. odsotnost granulacij d. v vsakem segmentu jedra je vidno jedrce e. da nima jedra 'a nevtrofilne granulocite je znailno: a. da jih najdemo le v periferni krvi b. da iz krvi hitro prehajajo v tkiva c. da %ivijo v tkivih ve mesecev d. da se v tkivih preobrazijo v makrofage e. da ostanejo ves as v kostnem mozgu #ozinofilni granulociti: a. ne prehajajo iz krvi v tkiva b. niso sposobni fagocitoze c. so pomembni pri zgodnji preobutljivostni reakciji d. so pomembno mesto nastanka protiteles e. so predstopnja plazmatk :ed zrele celice limfocitne vrste uvramo: a. limfocite b. limfocite T * celice zaviralke

c. limfocite T * celice ubijalke . limfocite T * celice pomagalke d. limfoblaste A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, b, c, /ravilni odgovori so: a, c, , d /ravilni odgovori so: a, b, c, d /ravilni odgovori so: b, c, , d /ravilni odgovori so: b, c, d

/lazmatke se razvijejo iz a. limfocitov T> celic pomagalk b. iz limfocitov c. iz granulocitov d. iz nekrvotvornih celic e. iz monocitova :onociti: a. b. c. d. e. nastanejo iz matine celice limfatine vrste T nastanejo iz matine celice limfatine vrste tvorijo imunoglobuline se v tkivih pretvorijo v makrofage * histiocite jih najdemo izkljuno v periferni krvi

:akrofagi sodelujejo pri imunskem odzivu tako, da a. sintetizirajo imunoglobuline b. posredujejo antigen limfocitom T c. posredujejo antigen limfocitom d. posredujejo antigen plazmatkam e. posredujejo antigen granulocitom 5ranica odraslega loveka: a. je pomemben organ hematopoeze b. je pomemben limfatini organ c. je pomembna pri odstranjevanju ostarelihKpokodovanih krvnih celic . pomemben rezervar eritrocitov d. pomemben rezervar trombocitov A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, b, c /ravilni odgovori so: a, b, /ravilni odgovori so: a, b, c, /ravilni odgovori so: b, c, , d /ravilni odgovori so: b, c, d

'a trombocite je znailno, da: a. nastanejo z razpadom robnega dela citoplazme megakariocitov

b. nastanejo z razpadom jedra megakariocitov c. vsebujejo v citoplazmi zrnca alfa, gosta zrnca in lizosome . imajo trislojno membrano z veliko vsebnostjo fosfolipidov d. da imajo le nekajurno %ivljensko dobo A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, c, /ravilni odgovori so: b, c, /ravilni odgovori so: a, , d /ravilni odgovori so: b, , d /ravilni odgovori so: b, c, d

,aj od natetega ni sprememba v velikosti, obliki in obarvanosti eritrocitov1 a. ;hizociti b. /oikilocitoza c. !entrociti d. Anizocitoza e. ;ferociti /riporoljivo je, da pregledamo razmaz periferne krvi, e a. Ee tevilo levkocitov J1+ W 164KU b. Ee tevilo trombocitov L166 W 164KU c. Ee dele% limfocitov J6,+6 d. Ee tevilo levkocitov )>16 W 164KU e. Ee dele% eozinofilcev L6,$6 a. b. c. d. e. /ravilni odgovori so: a,b,c /ravilni odgovori so: b,c,d /ravilni odgovori so: c,d,e /ravilni odgovori so: a,c,e /ravilni odgovori so: a,b,d

Aormalno razmerje med krvotvornimi celicami in maobo v kostnem mozgu je a. 1:$ b. 1:1 c. $:1 d. &:1 e. ):1 /ovpreno koliino 9b v eritrocitu .:!9( izraunamo iz: a. ,oncentracije 9b v krvi .gKU( in tevila eritrocitov b. ,oncentracije 9b v krvi .gKU( in povprenega volumna eritrocitov c. 9ematokrita d. ,oncentracije 9b v krvi .gKU( in hematokrita e. ,oncentracije 9b v krvi .gKU(

'a kronino mieloino levkemijo je znailna kromosomska translokacija a. t.3F$1( b. t.1$F$1( c. inv.10( d. t.4F$$( e. del.1&(.c1).&( "oloitev kromosomskih nepravilnosti pri levkemijah in limfomih je pomembno za a. "oloitev imunofenotipa b. "okonno opredelitev diagnoze c. /rognozo d. ;ledenje uinkovitosti zdravljenja e. VA klasifikacijo levkemij a. b. c. d. e. /ravilni odgovori so: a,b,c /ravilni odgovori so: b,c,d /ravilni odgovori so: c,d,e /ravilni odgovori so: a,c,e /ravilni odgovori so: a,b,d

/ri akutni levkemiji obiajno v krvni sliki najdemo naslednje spremembe: a. 'veano ali zmanjano tevilo levkocitov b. 5edno zmanjano tevilo levkocitov c. Anemijo d. 'manjano tevilo trombocitov e. 'veano tevilo trombocitov a. b. c. d. e. /ravilni odgovori so: /ravilni odgovori so: /ravilni odgovori so: /ravilni odgovori so: /ravilni odgovori so: a,b,c b,c,d c,d,e a,c,d a,b,d

2$>letna bolnica z revmatoidnim artritisom se zdravi med drugim tudi s solmi zlata. 'adnje tedne je oslabela, hitreje se zadiha. /o golenih je opazila drobne krvavitve, nekajkrat je krvavela iz nosu. 'adnje tri dni jo boli pri po%iranju, telesna temperatura je porasla preko &3,6 H!. Eemala je penicilinski antibiotik, vendar brez izboljanja. /ri pregledu je febrilna, bleda, s posameznimi krvavitvami po nebu in drobno purpuro po golenih. Grelo je pordelo, brez oblog. /oveanih bezgavk, jeter in vranice ni. Aa rokah ima za revmatoidni artritis znailne deformacije. ,rvna slika je naslednja: U 1,1 W 164KU, v ",; 6,$ W 164KU nevtrofilnih granulocitov, brez nezrelih celic, koncentracija hemoglobina 02 gKU, trombociti 1$ W 16 4KU. ,atera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najverjetneja1 1. Akutna mieloblastna levkemija

$. @ista aplastina anemija &. "lakastocelina levkemija ). Aplastina anemija +. Agranulocitoza #na od naslednjih bolezni se ne ka%e s pancitopenijo v periferni krvi a. aplastina anemija b. megaloblastna anemija c. mielodisplastini sindromi d. ista aplastina anemija e. hipersplenizem /ri 06> letnem bolniku z aplastino anemijo je najuspeneje zdravljenje a. z imunosupresivnimi zdravili b. nadomestno zdravljenje s krvnimi pripravki c. z avtologno presaditvijo krvotvornih matinih celic d. z alogenino presaditvijo krvotvornih matinih celic e. z eritropoetinom Vanconijeva anemija a. je podedovana aplastina anemija b. spremljajo jo tudi druge anomalije c. je sinonim za isto aplastino anemijo d. pogosto preide v akutno levkemijo e. pogoste so spontane remisije A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: a, b, c /ravilni odgovori so: a, b, d /ravilni odgovori so: a, c, d /ravilni odgovori so: c, d, e /ravilni odgovori so: b, c, e

:ed klonske bolezni krvotvornih matinih celic ne sodijo a. akutne levkemije b. kronine levkemije c. mielodisplastini sindromi d. paroksizmalna nona hemoglobinurija e. podedovane hemolitine anemije "olgotrajno zdravljenje aplastine anemije s transfuzijami eritrocitov ima za posledico: a. hemosiderozo b. prehod v akutno levkemijo c. prehod v mielodisplastini sindrom d. nima ne%elenih posledic e. eritrocitozo

&6. /ri hudi aplastini anemiji praviloma ugotovimo v krvi: a. hudo normocitno anemijo z retikulocitozo b. pancitopenijo z retikulocitozo c. pancitopenijo z zni%anim tevilom retikulocitov d. v kostnem mozgu so prisotni znaki diseritropoeze e. hiposegmentacijo nevtrofilcev &1. ,atera preiskava je najprimerneja za oceno gostote celic v kostnem mozgu pri aplastini anemiji 1 a. punkcija in citoloki pregled ,: b. biopsija in histoloki pregled ,: c. :agnetna resonanca d. Naunalnika tomografija e. ultrazvok &$. /ri bolnikih mlajih od $6 let z zelo hudo aplastino anemijo se odloimo za: a. imunosupresivno zdravljenje b. zdravljenje z rastnimi dejavniki c. alogenino presaditev krvotvornih matinih celic d. avtologno presaditev krvotvornih matinih celic e. redno zdravljenje s transfuzijami koncentriranih eritrocitov &&. @e so gube na dlaneh enako blede kot ko%a okrog njih, je koncentracija 9b v krvi obiajno manja od: a. 166 gKl b. 46 gKl c. 26 gKl d. 06gKU e. +6 gKl &). ;tanja kjer koncentracija 9b v krvi ne odra%a dejanskih sprememb celotne koliine 9b ali eritrocitov v telesu so: a. Akutna hemoliza b. Anemija takoj po akutni krvavitvi c. "ehidracija d. 9iperhidracija e. Anemija ob kroninem vnetju A. /ravilni odgovor: a,b,c . /ravilni odgovor: a,d,e !. /ravilni odgovor: b,c,d ". /ravilni odgovo: b,c,e #. /ravilni odgovor: c,d,e &+. ,ateri element krvne slike uporabimo za razlikovanje med anemijo zaradi pomanjkljivega nastajanja eritrocitov in anemijo zaradi ezmernega razpada eritrocitov .hemolitino anemijo(: a. ;topnja anizocitoze b. ;topnja poikilocitoze c. Dtevilo retikulocitov d. /ovpreni volumen eritrocitov ./5#, :!5( e. 5olumen stisnjenih eritrocitov .5;#, hematokrit(

&0. ,atere od natetih anemij lahko spremlja zlatenica: a. 9emolitino anemijo b. Anemijo zaradi pomanjkanja Ve c. :egaloblastno anemijo d. Aplastino anemijo e. Anemijo po akutni krvavitvi A. /ravilni odgovor: a,b . /ravilni odgovor: a,c !. /ravilni odgovor: b,c ". /ravilni odgovor: c,d #. /ravilni odgovor: d,e &2. ,ateri trije izsledki krvne slike so kljuni za opredelitev anemij .po stopnji in vrsti(: a. ,oncentracija 9b v krvi b. Dtevilo eritrocitov v krvi c. Dtevilo retikulocitov v krvi d. /9# .:!9( e. /5# .:!5( A. /ravilni odgovor: abc . /ravilni odgovor: abd !. /ravilni odgovor: ace ". /ravilni odgovor: bde #. /ravilni odgovor: bce &3. ,atere od natetih anemij so mikrocitne: a. :ieloftizina anemija b. Talasemija c. Avtoimunska hemolitina anemija d. :egaloblastna anemija e. Anemija zaradi pomanjkanja Ve A. /ravilni odgovor: ab . /ravilni odgovor: ac !. /ravilni odgovor: bc ". /ravilni odgovor. bd #. /ravilni odgovor: be &4. Volati se absorbirajo predvsem v: a. "vanajstniku in zgornjem delu jejunuma b. ;podnjem delu jejunuma c. #nakomerno v celotnem ileumu d. Terminalnem ileumu e. #nakomerno v celotnem tankem revesu

)6. :egaloblastna anemija je v isti obliki vedno: a. Aormocitna b. 9ipokromna c. :ikrocitna d. :akrocitna e. 9ipokromna in mikrocitna )1. 'a megaloblastno anemijo obolevajo : a. predvsem mlaje osebe b. predvsem stareje osebe c. predvsem moki d. predvsem %enske e. otroci )$. /otrebe po folatih so veje kot obiajno: a. /ri pomanjkanju vit. 1$ b. :ed nosenostjo c. /ri hemolitini anemiji d. /ri vegetarjanski prehrani e. /ri kroninem alkoholizmu A. /ravilni odgovor: ace . /ravilni odgovor: ade !. /ravilni odgovor: bcd ". /ravilni odgovor: bce #. /ravilni odgovor: cde )&. Aajbolj pogost vzrok za megaloblastno anemijo pri nas je: a. olezen terminalnega ileuma b. /omanjkanje vit. 1$ zaradi sindroma slepe vijuge c. /erniciozna anemija d. /omanjkanje folatov e. /omanjkanje folatov pri kr. alkoholizmu )). 'aloge folatov v telesu zadoajo za: a. Aekaj dni b. )>+ tednov c. )>+ mesecev d. 1 leto e. )>+ let )+. 'aloge vitamina 1$ v telesu zadoajo za: a. Aekaj dni b. &>0 tednov c. &>0 mesecev d. &>0 let e. 4>16 let

)0. ,ateri simptom ali znak sreamo pri megaloblastni anemiji: a. koilonihijo b. 9unterjev glositis c. Nagade v ustnih kotih d. /lummer>5insonov sindrom e. /ojav pica )2. 5erjetnost megaloblastne anemije je majhna, e v krvnem razmazu ne najdemo: a. 8zrazite makrocitoze . /5#J1$6 fU( b. Anizocitoze c. 9ipersegmentacijo nevtrofilcev d. azofilnih punktacij e. 9oZell>Eoll?jevih telesc )3. 'a pomanjkanje vit. 1$ so znailne sledee spremembe v serumskih koncentracijah nekaterih metabolitov: a. 'vean homocistein P normalna metilmalonina kislina b. 'vean homocistein P zveana metilmalonina kislina c. Aormalen homocistein P normalna metilmalonina kislina d. 'vean homocistein P normalna metilmalonina kislina e. 'manjan homocistein P normalna metilmalonina kislina )4. 'a pomanjkanje folatov so znaile sledee spremembe v serumskih koncentracijah nekaterih metabolitov: a. 'vean homocistein P normalna metilmalonina kislina b. 'vean homocistein P zveana metilmalonina kislina c. Aormalen homocistein P normalna metilmalonina kislina d. 'vean homocistein P normalna metilmalonina kislina e. 'manjan homocistein P normalna metilmalonina kislina +6. ;um na perniciozno anemijo potrdimo, e ugotovimo: a. 5isoko aktivnostjo laktat dehidrogenaze .U"9( v serumu b. /rotitelesa proti intrinzinemu faktorju c. /rotitelesa proti parietalnim celicam d. /oveano koncentracijo homocisteina v serumu e. /oveano koliino metilmalonine kisline v urinu ali serumu +1. /ri megaloblastni anemiji hude stopnje lahko ugotovimo v krvni sliki: a. /5#J1$6 in megalocite b. 9iposegmentacijo nevtrofilcev c. /ancitopenijo d. Netikulocitozo e. 9ipersegmentacijo nevtrofilcev A. . !. ". #. /ravilni odgovor: ace /ravilni odgovor: ade /ravilni odgovor: bcd /ravilni odgovor: bce /ravilni odgovor: cde

+$. ,ateri od ukrepov je napaen pri asimptomatinem bolniku z megaloblastno anemijo, e e nimamo izsledka koncentracije 1$ in folatov: a. 'dravljenje samo z vit. 1$ b. 'dravljenje z vit. 1$ in folati c. 'dravljenje samo s folati d. @akanje na izvid koncentracije vit. 1$ in folatov v serumu e. 'dravljenje pridru%enih bolezni +&. 'a korekcijo anemije zaradi pomanjkanja 1$ in napolnitev zalog v telesu zadoa .na tr%iu so le inj. hidroksikobalamina po $,+ mg(: a. #na injekcija hidroksikobalamina $,+ mg .1 amp( im. b. "ve injekciji hidroksikobalamina po $,+ mg .$ amp( im. c. Dtiri injekcije hidroksikobalamina po $,+ mg .1 amp( im. v presledku 1>$ dni d. "eset injekcij hidroksikobalamina po $,+ mg .1amp( vsak drugi dan e. "vajset injekcij hidroksikobalamina po $,+ mg .1amp( vsak drugi dan +). Cstaljen nain vzdr%evalnega zdravljenja perniciozne anemije pri nas je: a. 9idroksi kobalamin $,+ mg .1 amp( intramuskularno enkrat meseno b. 9idroksi kobalamin $,+ mg .1 amp( im. enkrat meseno in folati + mgKdan per os c. 9idroksi kobalamin $,+ mg .1 amp( intravenozno na $>& mesece d. 9idroksi kobalamin $,+ mg .1 amp( intramuskularno na $>& mesece e. 9idroksi kobalamin $,+ mg per os na $>& mesece ++. ,atera od natetih anemij ne sodi v krog anemij, ki so lahko makrocitne: a. Anemija pri kroninih jetrnih boleznih b. Anemija pri hipotirozi c. Aplastina anemija d. Anemija pri kroninih vnetjih e. :ieloftizina anemija +0. 0&>letna %enska je prila k zdravniku, ker se v zadnjih treh mesecih utrudi %e pri vsakdanjih opravilih. /ri klininem pregledu je bila ko%a bledorumenkasta, na srni bazi je bil slien vretenast sistolien um. "rugih nenormalnosti ni bilo. 7vzeli so ji kri za preiskave. 8zsledki preiskav so pokazali: 9b +) gKU, /5# .:!5( 1&$ fU, retikulociti 1)W164KU, levkociti $,)W164KU, nevtrofilci 1,)W164KU s hipersegmentacijo nevtrofilcev, trombociti 3$W164KU. Tako krvno sliko je spremljala U"9 0$,3 ukatKU, celokupni bilirubin $$ umolKU, konjugirani 2 umolKU. ,atera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja: a. b. c. d. e. 9emolitina anemija :egaloblastna anemija Aplastina anemija Nefraktarna anemija 9ipersplenizem

+2. "ejavniki v nastanku anemije kroninega vnetja: a. :otnja v presnovi %eleza b. ;krajana %ivljenjska doba eritrocitov c. Aeustrezno sproanje eritropoetina iz ledvic d. /remajhne zaloge uskladienega %eleza e. ,rvavitev A. /ravilni odgovor: abc . /ravilni odgovor: bcd !. /ravilni odgovor: acd ". /ravilni odgovor: ace #. /ravilni odgovor: cde +3. Anemijo kroninega vnetja lahko ugotovimo pri: a. 7steomielitisu b. 7steoporozi c. Nevmatoidnem artritisu d. 9odgkinovem limfomu e. 9ipotirozi A. /ravilni odgovor: abc . /ravilni odgovor: acd !. /ravilni odgovor: ade ". /ravilni odgovor: bde #. /ravilni odgovor: bcd +4. /ri anemiji zaradi kroninega vnetja lahko ugotovimo: a. 'veano ali normalno koncentracijo feritina v serumu b. 'manjano koncentracijo feritina v serumu c. 'manjano koncentracijo Ve v serumu d. 'veano koncentracijo Ve v serumu e. 'manjano koncentracijo transferina v serumu f. 'veano koncentracijo transferina v serumu A. /ravilni odgovor: ace . /ravilni odgovor: acf !. /ravilni odgovor: ade ". /ravilni odgovor: adf #. /ravilni odgovor: bcf 06. Aajustrezneji nain zdravljenja anemije kroninega vnetja je: a. ' eritropoetinom b. ' glukokortikoidi c. ; pripravki %eleza d. 'dravljenje osnovne vnetne bolezni e. Transfuzije eritrocitov

01. Aajpomembneji dejavnik pri razvoju anemije pri ledvinem odpovedovanju je: a. 'avora eritropoeze zaradi ureminih toksinov b. /omanjkanje Ve c. 8zgube folatov zaradi hemodialize d. ;krajana %ivljenska doba eritrocitov e. /omanjkljiva tvorba eritropoetina v ledvicah 0$. 'nailnosti i anemije pri ledvinem odpovedovanju so: a. Anemija je normocitna b. Anemija je mikrocitna c. Anemija je makrocitna d. /oveano je tevilo retikulocitov v krvi e. 'manjano je tevilo retikulocitov v krvi f. ,oncentracija eritropoetina v serumu je zni%ana A. /ravilni odgovori so: adf . /ravilni odgovori so: aef !. /ravilni odgovori so: bcd ". /ravilni odgovori so: bdf #. /ravilni odgovori so: cde 0&. ,ako bi zdravili anemijo pri ledvinem odpovedovanju, e je 9b 40 gKU in /5# .:!5( 3+ fl: a. ; transfuzijami eritrocitov b. ' glukokortikoidi c. ' eritropoetinom d. ; folati e. ; pripravki %eleza 0). ,atera od trditev dr%i za anemijo pri kronini jetrni bolezni: A. Anemija je normocitna ali blago makrocitna . Anemija je praviloma mikrocitna !. 5 krvnem razmazu ugotovimo shizocite ". 5 krvnem razmazu lahko ugotovimo sferocite #. 5 krvnem razmazu lahko ugotovimo kodocite A. /ravilni odgovor: A" . /ravilni odgovor: A! !. /ravilni odgovor: A# ". /ravilni odgovor: ! #. /ravilni odgovor: " 0+. ,atere bolezni endokrinih %lez lahko spremlja anemija: A. . !. ". #. V. 9ipotiroza 9ipertiroza Addisonova bolezen !ushingov sindrom panhipopituitarizem Akromegalija

A. /ravilni odgovor: A!# . /ravilni odgovor: A"#

!. /ravilni odgovor: !# ". /ravilni odgovor: !V #. /ravilni odgovor: "#

00. 5 obdobju nosenosti se priporoa preventivno dajanje pripravkov : A. Geleza . 5itamina 1$ !. 5itamina 0 ". 5itamina ! #. Volatov A. /ravilna odgovor: A . /ravilna odgovor: A# !. /ravilna odgovor: ! ". /ravilna odgovor: !" #. /ravilna odgovor: A ! 02. :ieloftizina anemija je lahko posledica: a. 8nfiltracije kostnega mozga z rakastimi celicami b. :ielofibroze c. :iliarne tuberkuloze d. Uipidoze e. 5sega natetega 03. Aa mieloftizino anemijo pomislimo, e je: a. Anizocitoza in poikilocitoza eritrocitov b. Uevkoeritroblastna krvna slika c. ,odociti v krvnem razmazu d. ;hizociti v krvnem razmazu e. Akantociti v krvnem razmazu 04. 06>letni bolnik je priel k zdravniku zaradi pojava slabega poutja, poveane utrudljivost in dispnoe ob naporu. olniku je bil pred $ letoma operiran .lobektomija( zaradi bronhialnega karcinoma. 5 krvni sliki so ugotovili koncentracijo 9b 46 gKU, :!5./5#( 3+ fU, retikulociti 166W164KU, levkociti +W164KU, trombociti $36W164KU(, pomik v levo v diferencialni beli krvni sliki .promielociti 1B, mielociti +B, paliasti nevtrofilci +B segmentirani nevtrofilci 0+B(. 5 krvi je bilo tudi 1B eritroblastov ter anizocitoza in poikilocitoza eritrocitov. ,atera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja: A. 9emolitina anemija . :ieloftizina anemija !. Anemija kroninega vnetja ". :egaloblastna anemija #. Nefraktarna anemija .:";(

26. 'nailnosti krvne slike pri anemiji zaradi pomanjkanja %eleza so: A. zmanjan /5# .:!5( . povean /5# !. poveano t. retikulocitov ". zmanjano ali normalno t. retikulocitov #. hipokromija A. /ravilni odgovor: A ! . /ravilni odgovor: A"# !. /ravilni odgovor: !" ". /ravilni odgovor: !# #. /ravilni odgovor: !"# 21. Aajpogosteji vzrok za pomanjkanje Ve pri %enskah v rodni dobi je: a. prikrita krvavitev iz prebavil b. mikrohematurija c. poveane izgube krvi z mesenim perilom d. neustrezna prehrana e. hormonska kontracepcija 2$. 'aloge Ve v telesu obiajno ocenimo iz: a. koncentracije %eleza v serumu b. koncentracije feritina v serumu c. koncentracije hemoglobina v serumu d. koncentracije protoporfirina v eritrocitih e. barvanja kostnega mozga na %elezo 2&. -lavni kriterij za oceno uspenosti zdravljenja s pripravki Ve je: a( porast koncentracije Ve v serumu b( porast koncentracije feritina v serumu c( porast koncentracije hemoglobina v prvih & tednih zdravljenja za J$6gKU d( odsotnost simptomov pomanjkanja Ve e( porast /5# .:!5(

2). Anemija zaradi pomanjkanja %eleza je a( najpogosteja anemija b( zelo redka anemija c( pogosta je pri odraslih mokih d( redka je pri %enskah v rodni dobi e( pojavlja se samo pri otrocih 2+. 'a %elezo v lovekem organizmu velja a( je sestavina celice b( sodeluje v tevilnih keminih reakcijah c( v tkivih se %elezo nahaja kot prosti kation d( uskladieno je v obliki feritina in hemosiderina e( %elezo v obliki hema se slabe absorbira kot ionsko %elezo

A. /ravilni odgovori so : A,!,# . /ravilni odgovori so : A, ," !. /ravilni odgovori so : ,!," ". /ravilni odgovori so : !,",# #. /ravilni odgovori so : ,",# 20. ,aj velja za anemijo zaradi pomanjkanja %eleza a( anemija nastane postopoma b( najprej se porabi uskladieno %elezo c( v nosenosti je potreba po %elezu zmanjana d( pri %enskah v rodni dobi so najpogosteji vzrok anemije obilne menstruacije e( kljub resekciji %elodca je resorbcija %eleza iz hrane normalna A. . !. ". #. /ravilni odgovori so : A, ,! /ravilni odgovori so : ,!," /ravilni odgovori so : A, ," /ravilni odgovori so : !,",# /ravilni odgovori so : A,",#

22. 'a absorpcijo %eleza v prebavilih velja a( %elezo v obliki hema se bolje absorbira kot ionsko %elezo b( pri zdravem se iz hrane absorbira 16B vsega %eleza c( %elezo se absorbira prete%no v dvanajstniku in jejunumu d( absorpcija %eleza je bolja, e je %elodni sok manj kisel e( pri pomanjkanju %eleza se dele% absorbiranega %eleza iz hrane zmanja A. . !. ". #. /ravilni odgovori so : A,",# /ravilni odgovori so : A, ,! /ravilni odgovori so : !,",# /ravilni odgovori so : A, ,# /ravilni odgovori so : ,",#

23. ,aj velja za anemijo zaradi pomanjkanja %eleza: a( anemija nastane hitro b( najprej se porabi uskladieno %elezo c( koncentracija serumskega feritina je zmanjana d( kronina krvavitev je najpogosteji vzrok pomanjkanja %eleza e( v dobi hitre rasti potrebujejo otroci manj %eleza A. /ravilni odgovori so : ,!," . /ravilni odgovori so : A, ,! !. /ravilni odgovori so : A,!," ". /ravilni odgovori so : ,",# #. /ravilni odgovori so : A,",# 24. /ri anemiji zaradi pomanjkanja Ve lahko poleg splonih znakov anemije

ugotovimo tudi: a( ragade v ustnih kotih b( spremembe na nohtih rok .koilonihija( c( 9unterjev glositis d( subikterus e( motnje pri po%iranju ./lummer 5insonov sindrom( A. . !. ". #. /ravilni odgovori so : A,!,# /ravilni odgovori so : A, ," /ravilni odgovori so : !,",# /ravilni odgovori so : ,!," /ravilni odgovori so : A, ,#

36. )+>letno bolnico smo sprejeli zaradi 1)>dnevnega slabega poutja, glavobola in bolein v meih pri hoji. $ dni pred sprejemom je obutila hudo pekoo boleino za prsnico pri hoji po stopnicah. 'adnje pol leta je imela mone menstrualne krvavitve, ki so trajale tudi 1$ dni. -inekolog je odkril miom maternice. /ri klininem pregledu smo ugotovili bledico ko%e in sluznic, ragade ustnih kotov in nohte sploene v obliki urnega stekla. 5 laboratoriju smo ugotovili: konc. hemoglobin 26 gKl, :!5 ./5#( 00 fl, tevilo trombocitov, levkocitov in bela diferencialna krvna slika so bili v mejah normale. ,oncentraciji serumskega %eleza in serumskega feritina sta bili zni%ani, T8 ! zvean, zasienje transferina pa zmanjano. 5rednosti senine, kreatinina, bilirubina, elektrolitov aktivnosti transaminaz so bile v mejah normale prav tako izvid urina. ,atera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja1 A. idiopatska megaloblastna anemija . hemolitina anemija !. anemija zaradi pomanjkanja %eleza ". sideroblastna anemija #. sindrom talasemije 31. #kstrakorpuskularne hemolitine anemije so: A. prirojene . pridobljene !. prirojene in pridobljene ,orpuskularne hemolitine anemije so: ". prirojene #. pridobljene V. prirojene in pridobljene A. . !. ". #. /ravilna odgovora: A" /ravilna odgovora: !# /ravilna odgovora: " /ravilna odgovora: # /ravilna odgovora: V

3$. ,orpuskularne hemolitine anemije so dedne izjema je le: A. Anemija srpastih celic . Talasemija beta !. /aroksiznalna nona hemoglobinurija ". Talasemija alfa #. /omanjkanje ->0>/" 3&. Uaboratorijski znaki hemolize so: A. 'ni%ana koncentracija haptoglobina v serumu . 'veana koncentracija haptoglobina v serumu !. 'veana koncentracija nekonjugiranega bilirubina ". 'veana koncentracija konjugiranega bilirubina #. Netikulocitoza A. /ravilna odgovor: A!# . /ravilna odgovor: A"# !. /ravilna odgovor: !" ". /ravilna odgovor: A ! #. /ravilna odgovor: !"# 3). Uaboratorijski znaki hude intravaskularne hemolize so: A. 9emoglobinurija . 9emoglobinemija !. :ethemalbuminemija ". :ethemoglobinemija #. 9emosiderinemija A. /ravilna odgovor: A ! . /ravilna odgovor. A"# !. /ravilna odgovor: "# ". /ravilna odgovor: !# #. /ravilna odgovor: !"# 3+. 'nak kronine ali ponavljajoe intravaskularne hemolize je: A. 9emoglobinurija . 9emosiderin v urinskem sedimentu !. 9emoglobinemija ". :ethemalbuminemija #. :ethemoglobinemija 30. ,atera sprememba eritrocitov je prisotna pri hemolitini anemiji zaradi mehanine okvare eritrocitov: A. ,odociti . ;hizociti !. "repanociti ". ;ferociti #. 9einzova telesca

32. ,atera sprememba eritrocitov je prisotna pri avtoimunski hemolitini anemiji: A. ,odociti . ;hizociti !. "repanociti ". ;ferociti #. 9einzova telesca 33. ,atera sprememba eritrocitov je znailna za homozigota s 9b;: A. ,odociti . ;hizociti !. "repanociti ". ;ferociti #. 9einzova telesca 34. ,odociti v krvnem razmazu so prisotni pri: A. 9b; . /omanjkanje ->0>/" !. Talasemiji ". /aroksizmalni noni hemoglobinuriji #. 5se zgoraj nateto 46. ; katero preiskavo potrdimo avtoimunsko hemolitino anemijo: A. 8ndirektnim !oombsovim testom . "irektnim !oombsovim testom !. "okazom sferocitov v krvnem razmazu ". Testom ozmotske rezistence eritrocitov #. 8munofiksacijo 41. /ribli%no tretjina primerov simptomatine avtoimunske hemolitine anemije je se pojavi pri: A. 5irusnih oku%bah . Uimfoproliferativnih bolezenih !. Nevmatinih bolezenih ". ,roninih vnetjih #. Aehematolokih malignih novotvorbah 4$. Topla avtoprotitelesa pri avtoimunski hemolitini anemiji obiajno pripadajo imunoglobulinom razreda: A. 8g: . 8gA !. 8g". 8g# #. 8g" 4&. /ri avtoimunski hemolitini anemiji s toplimi protitelesi so lahko prisotni nateti znaki NA'#A: A. ledica . 8kterus !. /oveana vranica ". /oveana jetra #. !ianoza

4). 'dravljenje novodkrite avtoimunske hemolitine anemije s toplimi protitelesi prinemo z: A. ciklosporinom A . glukokortikoidi !. ciklofosfamidom ". azatioprinom #. rituksimabom 4+. /ri )+>letni bolnici so sluajno ugotovili blago makrocitno anemijo z retikulocitozo. ,linini pregled je bil razen subikterusa normalen. 8zsledki laboratorijskih preiskav: 9b 116 gKU, /5# 164 fU, retikulociti )36W16 4KU, levkociti 4,0, nevtrofilci 3,$, trombociti $+4, v krvnem razmazu so posamezni sferociti, direktni !oombsov je pozitiven, celotni bilirubin +4 XmolKU, direktni 3 XmolKU. ,atera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja: A. :egaloblastna anemija . Avtoimunska hemolitina anemija !. :ieloftizina anemija ". "edna sferocitoza #. Talasemija 40. 'nailnosti bolezni zaradi hladnih aglutininov so vse NA'#A: A. Akrocianoza, ki se pojavi na hladnem . 5isok titer hladnih aglutininov !. Aegativen direktni !oombsov test z monospecinim serumom za 8g". /ozitiven direktni !oombsov test z monospecinim serumom za komplement #. Ee vedno posledica limfatinih novotvorb 42. Avtoprotitelesa pri bolezni hladnih aglutininov pripadajo imunoglobulimom razreda: A. 8gA . 8g!. 8g# ". 8g: #. 8g" 43. Tipini vzroki za nastanek mehanine okvare eritrocitov so vsi nateti NA'#A: A. Aapakah aortne zaklopke . Trombotini trombocitopenini purpuri !. /ri sindromu "8, ". :ed daljim tekom po trdem zemljiu #. Arterijske %ilne opornice .stenti( 44. 'nailnosti anemije zaradi mehanske okvare eritrocitov: A. 9emoliza je intravaskularna . 9emoliza je ekstravaskularna !. 5 krvnem razmazu so vidni shizociti ". 5 krvnem razmazu so vidni akantociti #. 5 eritrocitih so 9oZell>Eoll?jeva telesca A. /ravilna odgovor: A!

. !. ". #.

/ravilna odgovor: A" /ravilna odgovor: ! /ravilna odgovor: " /ravilna odgovor: #

166. /aroksizmalna nona hemoglobinurija je: A. /ridobljena hemolitina anemija . /rirojena hemolitina anemija !. ,orpuskularna hemolitina anemija ". #kstrakorpuskularna hemolitina anemija #. 9emoliza je ekstravaskularna V. 9emoliza je intravaskularna A. /ravilna odgovor: A!# . /ravilna odgovor: A!V !. /ravilna odgovor: !# ". /ravilna odgovor: !# #. /ravilna odgovor: "V 161. 'a katere od natetih anemij je znailna intravaskularna hemoliza: A. olezen hladnih aglutininov . /aroksizmalna nona hemoglobinurija !. "edna sferocitoza ". Anemija zaradi mehanine okvare eritrocitov #. /aroksizmalna hemoglobinurija zaradi ohladitve A. . !. ". #. /ravilni odgovori: A ! /ravilni odgovori: A"# /ravilni odgovori: !" /ravilni odgovori: "# /ravilni odgovori: !"#

16$. 'a paroksizmalno nono hemoglobinurijo veljajo vse trditve NA'#A: A. Ee klonska bolezen . /risotna je znailna napaka v membrani krvnih celic !. /risotne so lahko citopenije razline stopnje ". /oveano je tveganje za venske tromboze #. Dtevilo retikulocitov je zmanjano, zato je anemija mikrocitna

16&. 'nailnosti dedne sferocitoze so: A. Aa spol vezano dedovanje . /oveana vranica !. /rehodna hitra poslabanja anemije .krize( ". 9emoliza je intravaskularna #. ;odi med ekstrakorpuskularne hemolitine anemije A. /ravilni odgovor: A . /ravilni odgovor: ! !. /ravilni odgovor: !" ". /ravilni odgovor: !# #. /ravilni odgovor: "# 16). /odedovano sferocitozo zdravimo z: A. -lukokortikoidi . ;plenektomijo !. Transfuzijami eritrocitov ". 8munoglobulini #. !iklosporinom A 16+. $0>letni bolnik je iskal pomo zaradi ve let trajajoe zlatenice. Ta je v zadnjih mesecih izraziteja. 7e in stric sta prav tako imela zlatenico in so jima odstranili vranico. /ri pregledu je bled, ko%a in belonice so slamnato rumene, vranica je tipljiva ) cm pod rebrnim lokom. Uaboratorij: 9b 32 gKU, /5# 3+ fU, retikulociti 1)$W164KU, v krvnem razmazu so sferociti, koncentracija celotnega bilirubina je 16$ XmolKU, indirektnega 0,3 XmolKU. ,atera spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja: A. Avtoimunska hemolitina anemija . :egaloblastna anemija !. :ieloftizina anemija ". "edna sferocitoza #. Talasemija 160. /omanjkljiva aktivnost glukoza>0> fosfatdehidrogenaze .->0>/"(: A. Ee v svetovnem merilu najpogosteja encimopatija . -en za ->0>/" se nahaja na kromosomu S !. -en za ->0>/" se nahaja na kromosomu Y ". Akutno hemolizo lahko spro%i oku%ba ali nekatera zdravila #. 5 krvi ugotovimo drepanocite A. /ravilna odgovor: A " . /ravilna odgovor: A #

!. /ravilna odgovor: A!" ". /ravilna odgovor: !# #. /ravilni odgovor: !"#

162. 'nailnosti talasemije beta minor so: A. 'manjan /5# .:!5( . zmanjana serumska koncentracija Ve in feritina !. zveana serumska koncentracija Ve in feritina ". zvean dele% 9b A$ v eritrocitih #. 'manjan dele% 9b A$ v eritrocitih A. /ravilna odgovor: A # . /ravilna odgovor: A " !. /ravilna odgovor: !" ". /ravilna odgovor:A!" #. /ravilni odgovor: !"# 163. 'nailnosti anemije srpastih celic so: A. oleinske krize . ,oilonihija !. Nagade v ustnih kotikih ". 9unterjev glositis #. /risotni so znaki hemolitine anemije A. . !. ". #. /ravilna odgovor: A /ravilna odgovor: A! /ravilna odgovor: A" /ravilna odgovor: A# /ravilna odgovor: "#

164. ,aj je levkoeritroblastna krvna slika: A. v krvi je poveano tevilo eozinofilcev in trombocitov . v krvi je poveano tevilo nezrelih granulocitov in normoblastov !. v krvi je poveano tevilo normoblastov in retikulocitov ". v krvi je poveano tevilo limfocitov in retikulocitov #. v krvi je poveano tevilo eozinofilnih granulocitov in retikulocitov 116. 'nailnosti agranulocitoze so: a. tevilo granulocitov v krvi je manje od 6,$ W 164KU b. nekrotizirajoa angina s sepso c. tevilo granulocitov v krvi je manje od 1,6 W 164KU d. pojavi se po u%ivanju nekaterih zdravil e. pojavi se vedno po vakcinaciji

A. . !. ". #.

/ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: !, , " /ravilni odgovori so: !, ", # /ravilni odgovori so: A, , V

111. 'nailnosti idiopatine levkocitoze pri kadilcih so: A. Dtevilo levkocitov v krvi do $4 W 16 4KU in normalna diferencialna bela krvna slika . Dtevilo levkocitov v krvi do 1+ W 16 4KU in normalna diferencialna bela krvna slika !. Dtevilo levkocitov v krvi do $4 W 164KU in poveano tevilo eozinofilcev ". Dtevilo levkocitov v krvi do $4 W 164KU in zmerna anemija #. Dtevilo levkocitov v krvi do $4 W 16 4KU in pospeena sedimentacija eritrocitov 11$. /ostopek zdravljenja oku%be pri bolniku s hudo akutno nevtropenijo: A. odvzamemo hemokulturo in druge vzorce ku%nin . zdravimo s irokospektralnim protibakterijskim zdravilom parenteralno !. zdravimo z glukokortikoidi ". zdravimo z protiglivinim zdravilom parenteralno #. zdravimo z ->!;V + ugKkg telesne mase a. /ravilni odgovori so: A, ,# b. /ravilni odgovori so: A, ," c. /ravilni odgovori so: !, ," d. /ravilni odgovori so: A,!," e. /ravilni odgovori so: A, ,! 11&. olnika z mielodisplastinim sindromom .:";( zanemo zdraviti: A. . !. ". #. takoj ob ugotovitvi bolezni ele takrat, ko imajo bolniki te%ave mesec dni po ugotovitvi bolezni ko se pojavi huda trombocitopenija nikoli

11). 'nailnosti mielodisplastinih sindromov so: a. makrocitna anemija b. najpogosteja je pri mlajih osebah c. najpogosteja je pri starejih osebah d. bolezen pogosto preide v akutno

mieloblastno levkemijo e. bolezen pogosto preide v akutno limfoblastno levkemijo A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, ,# /ravilni odgovori so: A, ," /ravilni odgovori so: ,!," /ravilni odgovori so: A,!," /ravilni odgovori so: A, ,#

11+. 'a opredelitev mielodisplastinega sindroma potrebujemo naslednje preiskave: a. celotna krvna slika in citoloki pregled kostnega mozga b. barvanje kostnega mozga na %elezo c. preiskave hemostaze d. elektroforeza seruma in urina e. citogenetina preiskava A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, ,# /ravilni odgovori so: A, ," /ravilni odgovori so: ,!," /ravilni odgovori so: A,!," /ravilni odgovori so: A, ,! nepravilnosti

110. 'nailne kromosomske malignih limfomov:

a. "oloajo naravni potek bolezni b. ;o nepomembne za doloanje naravnega poteka bolezni c. 7mogoajo diferencialno diagnostino prepoznavo limfoma d. 7mogoajo napoved uspenosti zdravljenja e. ;o nepomembne za napoved uspenosti zdravljenja A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, ,# /ravilni odgovori so: A,!," /ravilni odgovori so: !, ," /ravilni odgovori so: A,!," /ravilni odgovori so: A, ,! limfoma

112. 'a diagnozo malignega potrebujemo naslednje preiskave:

a. citoloko in histoloko preiskavo prizadetega tkiva b. doloitev celinih oznaevalcev na limfomskih celicah c. citogenetine in molekularnogenetine preiskave d. biokemine preiskave krvi e. citokemina barvanja A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: !, , " /ravilni odgovori so: A,!, " /ravilni odgovori so: A, ,!

113. /ri malignem limfomu so najpogosteje prizadeti: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. bezgavke v vratu in nadkljunini kotanji bezgavle v pazduhah bezgavke v dimljah poveana vranica bezgavke v medpljuju /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: !, , " /ravilni odgovori so: A,!, " /ravilni odgovori so: A, ,!

114. /ri diseminiranemu plazmocitomu ima bolnik najpogosteje te%ave zaradi: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. boleine v kri%u ledvinega popuanja pogoste pljunice arterijske hipertenzije popuanja srca /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: !, , " /ravilni odgovori so: A,!, " /ravilni odgovori so: A, ,!

1$6. 'nailnosti kronine limfocitne levkemije so:

a. somerno poveane bezgavke v vratu, pazduhah in dimljah b. poveana vranica c. pancitopenija v krvi d. v krvi ve kot ),6 W 164KU limfocitov e. pojavi se pred +6. letom starosti A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: !, , " /ravilni odgovori so: A,!, " /ravilni odgovori so: A, ,!

1$1. 'nailnosti kronine limfocitne levkemije klinino razvojne stopnje ! so: a. konc. hemoglobina L166 g KU ali tev. trombocitov L166 W 16>4KU b. povpreno pre%ivetje manj kot $,+ leti c. zelo poveane vse obodne bezgavke d. zelo poveana vranica e. konc. hemoglobina L26 g KU A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: A, " /ravilni odgovori so: A, ! /ravilni odgovori so: !, " /ravilni odgovori so: , #

1$$. 5elikocelini limfom in folikularni limfom: ,o se odloimo za zdravljenje, ga zdravimo z: A. fludarabinom . klorambucilom !. N>!97/ .rituksimab>ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin in prednison( ". imatinibom #. interferonom alfa 1$&. /ri klinino razvojni stopnji 888 9odgkinove bolezni so prisotni naslednji znaki bolezni: a. poveane so bezgavke nad prepono b. poveane so bezgavke nad in pod prepono c. prisotni so sploni znaki bolezni d. bolezen je razirjena v kostni mozeg e. konc. hemoglobina L166 g KU

A. . !. ". #.

/ravilni odgovori so: A, /ravilni odgovori so: A, " /ravilni odgovori so: , ! /ravilni odgovori so: !, " /ravilni odgovori so: , #

1$). 'nailnosti difuznega velikocelinega limfoma so: a. je najpogosteji limfom, hitro napredovanje, predvsem s poveanimi bezgavkami in soasno prizadetostjo drugih organov b. za potrditev napravimo histoloki pregled prizadetega tkiva in doloitev celinih oznaevalcev na limfomskih celicah c. zdravimo obiajno le z glukokortikoidi d. pogosto najdemo v razmazu krvi dlakaste celice za potrditev diagnoze e. obiajno ga zdravimo s kombinacijo N> !97/ .rituksimab>ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin in prednison( A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: A, !, " /ravilni odgovori so: , !, # zdravljenje pri veini

1$+. Aajuinkoviteje diseminiranega plazmocitoma bolnikov je:

A. zdravljenje z velikimi odmerki glukokortikoidov . indukcijsko zdravljenje s citotoksinimi zdravili in avtologna presaditev s krvotvornimi matinimi celicami !. zdravljenje s kombinacijo N>!97/ .rituksimab>ciklofosfamid, doksorubicin, vinkristin in prednison( ". zdravljenje z interferonom alfa #. zdravljenje z alogensko presaditvijo krvotvornih matinih celic 1$0. Aajuinkoviteje podporno zdravljenje in prepreevanje zapletov pri bolniku z diseminiranim plazmocitomom je:

a. redno dajanje bisfosfonatov za zmanjanje osteoklastine aktivnosti b. obsevanje z ionizirajoimi %arki osteolitinih sprememb na statino pomembnih delih skeleta c. dajanje i.v. imunoglobulinov pri bolnikih s pogostimi oku%bami d. stalno zdravljenje z glukokortikoidi e. dajanje interferona alfa A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: A, !, " /ravilni odgovori so: , !, # vrsta

1$2. Aajpogosteja histoloka 9odgkinovega limfoma je: A. . !. ". #.

prevladovanje limfocitov nodularna skleroza oblika z razlinimi celicami oblika z malim tevilom celic vse tiri histoloke vrste so enakomerno zastopane

1$3. 'nailnosti dlakastoceline levkemije so: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. nevtropenija in dlakaste celice v krvi poveana vranica <suha punkcija= kostnega mozga poveane bezgavke v vratu in pazduhah poveana vranica in jetra /ravilni odgovori so: A, , # /ravilni odgovori so: A, , " /ravilni odgovori so: A, , ! /ravilni odgovori so: A, !, " /ravilni odgovori so: , !, #

1$4. 03>letni bolnik je imel $ dni zveano telesno temperaturo brez mrzlice, boleine v okoninah in serozen izcedek iz nosu. 5 vratu in v pazduhah je imel ve poveanih posameznih, premakljivih, neboleih bezgavk. /oveanih organov v trebuhu nismo otipali. 5 krvni sliki je imel koncentracijo hemoglobina

1&3 gKU, tevilo retikulocitov +3 W 164KU, tevilo levkocitov +3,3 W 164KU, tevilo limfocitov ++,& W 164KU, tevilo trombocitov 1+0 W 164KU in -umprechtove sence v razmazu krvi. olnik ima najverjetneje: A. . !. ". #. dlakastocelino levkemijo velikocelini difuzni limfom kronino limfocitno levkemijo limfoplazmocitoidni limfom diseminirani plazmocitom

1&6. 0$>letni bolnici, ki se zdravi zaradi zveanega krvnega tlaka in ima $ meseca boleine v kri%u, so ugotovili mono pospeeno sedimentacijo eritrocitov .4& mmKuro(. /ri pregledu bolnice smo ugotovili zmanjano gibljivost hrbtenice v kri%u z omejenim predklonom, zaklonom in odklonom v stran. 5 krvni sliki je imela koncentracijo hemoglobina 163 gKU, tevilo retikulocitov &$ W 16 4KU, tevilo levkocitov 0,$ W 164KU in tevilo trombocitov 12$ W 164KU. 5 proteinogramu je bila poveana koncentracija globulinov beta .monoklonski zobec &$ gKU(. Aa rentgenogramih skeleta so ugotovili difuzno demineralizacijo aksialnega okostja, kompresijske zlome ). in +. telesa ledvenih vretenc, ter osteolize v medenici in lobanji. olnica ima najverjetneje: a. kronino limfatino levkemijo b. velikocelini difuzni limfom c. bolezen te%kih verig d. limfoplazmocitoidni limfom e. diseminirani plazmocitom 1&1. ,atera od preiskovalnih metod ni kljuna pri razvrstitvi, diagnostiki in kasnejem zdravljenju akutnih levkemij 1 A. . !. ". citoloki pregled kostnega mozga biopsija .histoloki pregled( kostnega mozga imunofenotip levkeminih celic citogenetine znailnosti .nepravilnosti( levkeminih celic #. molekularno>genetine znailnosti .nepravilnosti( levkeminih celic

1&$. </hiladelphia kromosom=, translokacija med kromosomoma 4 in $$ .t.4F$$(( je znailna za: A. akutno mieloino levkemijo in akutno limfatino levkemijo . akutno mieloino levkemijo in ne>9odgkinove limfome !. akutno limfatino levkemijo in kronino limfocitno levkemijo ". kronino mieloino levkemijo in kronino limfocitno levkemijo #. akutno limfatino levkemijo in kronino mieloino levkemijo 1&&. ,atere klinine znailnosti bolezni lahko vidimo pri bolniku z novoodkrito akutno levkemijo 1 a. podko%ne in sluznine krvavitve b. dispnejo zaradi pljunice inKali septinega stanja c. hipertrofijo dlesni d. klinino sliko mo%ganske krvavitve e. hitro napredujo telesni propad .izguba telesne te%e, utrujenost `( A. /ravilni odgovori so: A, !, # . /ravilni odgovori so: , !, " !. /ravilni odgovori so: vse razen ! ". /ravilni odgovori so: , ", # #. /ravilni odgovori so: vse od natetega 1&). ,lorom .granulocitni sarkom( je: A. meana oblika akutne mieloine in akutne limfatine levkemije . solidna levkemina tumorska raa zunaj kostnega mozga !. kopienje amiloida v levkeminih celicah ". levkemini infiltrat v gonadah .testisi ali ovarij( #. levkemini infitrat v dolgih kosteh skeleta 1&+. "iagnozo sindroma diseminirane intravaskularne koagulacije pri bolniku z akutno levkemijo potrdimo z: A. . !. ". #. plinsko analizo arterijske krvi krvno sliko testi hemostaze osnovnimi biokeminimi preiskavami "opplersko preiskavo arterij in ven

1&0. /ri kateri obliki akutne levkemije obstoji velika nevarnost ogro%ujoe krvavitve zaradi sindroma "8, ob

razpadu levkeminih celic pri prvem zdravljenju: A. . !. ". #. akutna monoblastna levkemija akutna mielomonocitna levkemija akutna megakariocitna levkemija akutna promielocitna levkemija akutna eritroblastna levkemija

1&2. /ri zdravljenju akutnih levkemij s transfuzijami koncentriranih eritrocitov zdravimo z namenom, da okvirno vrednost hemoglobina vzdr%ujemo vejo od: A. . !. ". #. 06 gKU 26 gKU 46 gKU 116 gKU 1$6 gKU

1&3. -lede na celine imunoloke oznaevalce .imunofenotip( na limfoblastnih celicah bolnikov z akutno limfatino levkemijo loimo: A. AUU in T AUU . AUU in : AUU !. : AUU in /h AUU ". AUU in /h AUU #. /h AUU in T AUU 1&4. 'a klonske citogenetine nepravilnosti pri bolnikih z akutno limfatino levkemijo .AUU( je znailno: a. prisotne so pri ve kot polovici bolnikov b. prisotne so le izjemoma c. imajo velik vpliv na zdravljenje in potek bolezni d. najpogosteja nepravilnost je t.4F $$( * /hiladelphia kromosom e. imajo doloen prognostini pomen samo pri bolnikih starejih od 0+ let A. /ravilni odgovori so: A, ", # . /ravilni odgovori so: A, , # !. /ravilni odgovori so: A, !, " ". /ravilni odgovori so: , !, " #. /ravilni odgovori so: , ", # 1)6. Uimfoblasti pri bolnikih z akutno limfatino levkemijo .AUU( izven kostnega mozga najpogosteje tvorijo levkemine infiltrate v:

A. . !. ". #.

trebuni slinavki srni miici orbiti centralnem %ivnem sistemu ledvicah

1)1. ;ekundarna akutna levkemija je posledica vsega natetega NA'#A: a. oku%be z nekaterimi NA, virusi .npr. 9TU5>1F loveki T> levkemini virus tipa 1( b. predhodnega zdravljenja z alkilirajoimi citostatiki .npr. ciklofosfamid, melfalan( c. izpostavljenosti benzenu in e nekaterim keminim spojinam d. obsevanja z ionizirajoimi %arki e. izpostavljenosti te%kim kovinam .npr. svinec, %ivo srebro( 1)$. ,rvotvorne matine celice za avtologno ali alogenino presaditev krvotvornih matinih celic ./,:!( lahko pridobimo iz: a. cerebrospinalne tekoine b. popkovne krvi c. periferne krvi d. punkcije jeter e. kostnega mozga A. /ravilni odgovori so: A, ", # . /ravilni odgovori so: A, , # !. /ravilni odgovori so: A, !, " ". /ravilni odgovori so: , ", # #. /ravilni odgovori so: , !, # 1)&. 'a multipotentne krvotvorne matine celice znailen celini imunoloki oznaevalec .antigen( na njihovi membrani je: a. b. c. d. e. !" ) !"3 !"$6 !"&) !"+0

1)). /ri alogenini presaditvi krvotvornih matinih celic ./,:!( je ustrezen darovalec krvotvornih matinih celic .,:!( lahko: a. antigensko 9UA povsem skladen brat b. antigensko sicer 9UA neskladen brat, vendar z isto krvno skupino c. antigensko 9UA povsem skladna sestra d. antigensko sicer 9UA neskladna sestra, vendar z isto krvno skupino e. antigensko 9UA skladen nesorodni darovalec A. /ravilni odgovori so: A, ", # . /ravilni odgovori so: A, , # !. /ravilni odgovori so: A, !, # ". /ravilni odgovori so: , ", # #. /ravilni odgovori so: , !, # 1)+. 5 kolikor ima bolnik enega brata, je verjetnost, da bo le ta ustrezen darovalec krvotvornih matinih celic: a. b. c. d. e. $6B $+B &6B )6B +6B presadka .-5TK-5U( proti je

1)0. Neakcija tumorjuKlevkemiji znailnost:

A. indukcijskega zdravljenja s kemoterapijo B. konsolidacijskega zdravljenja s kemoterapijo C. imunosupresivnih zdravil, ki jih uporabljamo v hematologiji D. alogenine presaditve krvotvornih matinih celic E. avtologne presaditve krvotvornih matinih celic

1)2. Aajpogostejo indikacijo za zdravljenje z alogenino presaditvijo krvotvornih matinih celic .alogenino /,:!( predstavljajo: a. akutna mieloina in akutna limfocitna levkemija b. limfoproliferativne bolezni c. mieloproliferativne bolezni d. mielodisplastini sindromi e. autoimunske bolezni 1)3. Aajpogostejo indikacijo za zdravljenje z avtologno presaditvijo krvotvornih matinih celic .avtologno /,:!( predstavljajo: a. akutna mieloina in akutna limfatina levkemija b. plazmocitom c. aplastina anemija d. mielodisplastini sindromi e. autoimunske bolezni 1)4. /rvih 16>1) dni po presaditvi krvotvornih matinih celic ./,:!(, so pri bolniku v obdobju hude aplazije kostnega mozga, med oku%bami najbolj pogoste: a. b. c. d. virusne oku%be oku%be z mikobakterijami glivine oku%be oku%be s paraziti toksoplazmoza( e. bakterijske oku%be

.npr.

1+6. :ed pogosteje zaplete zdravljenja z alogenino presaditvijo krvotvornih matinih celic .alogenino /,:!( sodi vse NA'#A: A. akutna reakcija presadka proti gostitelju .a-59"( . kronina reakcija presadka proti gostitelju .c-59"( !. venookluzivna bolezen jeter

". akutni autoimunski tiroiditis #. pojav oportunistinih oku%b 1+1. :ed pozne posledice zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matinih celic sodijo: a. psihoorganski sindrom b. neplodnost pri mokem in %enski c. pojav sekundarnih rakavih bolezni ve let po /,:! d. hipofunkcija endokrinih %lez e. post>transplantacijska ledvina bolezen A. /ravilni odgovori so: A, ", # . /ravilni odgovori so: A, , # !. /ravilni odgovori so: , !, " ". /ravilni odgovori so: , ", # #. /ravilni odgovori so: , !, # 1+$. ,ronina mieloina levkemija je: A. redka bolezen . pogosta bolezen !. etiologija bolezni je znana ". najpogosteje obolevajo med $6 in &6 letom starosti #. pri njej je ne najdemo kromosomskih sprememb 1+&. 9 kroninim mieloproliferativnim boleznim pritevamo: a. esencialno trombocitemijo b. maligne limfome c. akutno mieloblastno levkemijo d. difuzni plazmocitom e. amiloidozo 1+). 'a kronino mieloino levkemijo je znailno: a( da je pridobljena bolezen b( prisotnost kromosoma /hiladelphia .t.4F$$( .c &): c 11(( c( bolezen poteka v dveh obdobjih d( opazujemo osteolitine lezije v lobanji e( tevilo levkocitov ob odkritju bolezni je zni%ano

A. /ravilni odgovori so: A, ,! . /ravilni odgovori so: A,!," !. /ravilni odgovori so: !,",# ". /ravilni odgovori so: A,#," #. /ravilni odgovori so: ,!," 1++. ,atero zdravilo je bistveno izboljalo uspenost zdravljenja kronine mieloine levkemije 1 a. b. c. d. e. citozinarabinozid ciklofosfamid imatinib mesilat hidroksiurea klorambucil

1+0. /rava policitemija je: a( kronina mieloproliferativna bolezen b( najpogosteja je med )6 * 06 letom starosti c( bolniki to%ijo zaradi glavobola, vrtoglavice, umenja v uesih d( vranica ni nikoli poveana e( vrednost hematokrita je v mejah normale A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: ,",# /ravilni odgovori so: !,#, /ravilni odgovori so: A, ,! /ravilni odgovori so: !,",# /ravilni odgovori so: ,!,"

1+2. ;rbeica ko%e po kopanju nastane pri pravi policitemiji zaradi: a. b. c. d. e. poveanega izloanja histamina iz krvnih bazofilcev poveane vranice zveanega hematokrita zveanega tevila trombocitov pogostih venepunkcij

1+3. /ri pravi policitemiji je koncentracija serumskega eritropoetina: a. normalna b. zveana c. zmanjana d. je ne doloamo e. vasih zveana, vasih zmanjana 1+4. ,ronina idiopatska mielofibroza je: a. klonska mieloproliferativna bolezen

b. c. d. e. A. . !. ". #.

pri njej zelo redko ugotavljamo anemijo pogosto je prvi znak poveana vranica tevilo trombocitov je vedno zveano znailno je razraanje vezivnega tkiva in nastajanje novega kostnega tkiva v kostnem mozgu

/ravilni odgovori so: a,c,e /ravilni odgovori so: b,c,d /ravilni odgovori so: a,c,e /ravilni odgovori so: b,d,e /ravilni odgovori so: a,d,e

106. 'a kronino idiopatsko mielofibrozo velja : A. vedno jo prinemo zdraviti takoj s citostatiki . imprej se odloamo za alogenino presaditev krvotvornih matinih celic !. bolniki pogosto potrebujejo transfuzije eritrocitov ". zdravilo izbora je imatinib mesilat #. v krvni sliki je ob odkritju dosti atipinih limfocitov 101. 'a esencielno trombocitemijo je znailno: a. b. c. d. e. A. . !. ". #. je klonska mieloproliferativna bolezen nastane zaradi sevanja z ionizirajoimi %arki znailno je razraanje megakariocitov v kostnem mozgu krvavitve so posledica motene funkcije trombocitov je ozdravljiva bolezen

/ravilni odgovori so: b,c,d /ravilni odgovori so: a,c,d /ravilni odgovori so: c,d,e /ravilni odgovori so: a,c,e /ravilni odgovori so: b,d,e

10$/ri esencialni trombocitemiji je: a. b. c. d. e. funkcija trombocitov je normalna tevilo trombocitov je obiajno nad 066 -KU prisoten je /hiladelphia kromosom v kostnem mozgu vranica je zelo poveana vedno je prisotna anemija

10&. 'a idiopatski hipereozinofilni sindrom je znailno: a. ve kot 1,+ W 164KU eozinofilcev v periferni krvi b. prisoten je /hiladelphia kromosom v kostnem mozgu

c. je klonska mieloproliferativna bolezen d. bolezen prizadene srce, pljua, centralni %ivni sistem, ko%o, prebavila e. vranica ni nikoli poveana A. . !. ". #. /ravilni odgovori so: A, ,! /ravilni odgovori so: A,!," /ravilni odgovori so: !,",# /ravilni odgovori so: ,!," /ravilni odgovori so: A,",#

10). ,ronino mielomonocitno levkemijo danes uvramo med: a. b. c. d. e. mielodisplastine sindrome mieloproliferativne sindrome mielodisplastino * mieloproliferativne sindrome limfoproliferativne bolezni maligne limfome

10+. 'a kronino mielomonocitno levkemijo velja: a. b. c. d. e. a. b. c. d. e. je bolezen starejih ljudi v krvni sliki je ve kot 1 W 164KU monocitov vedno se kasneje razvije akutna levkemija v klinini sliki sta poveana vranica in jetra v kostnem mozgu je vedno prisoten /hiladelphia kromosom /ravilni odgovor: !,",# /ravilni odgovor: A, ," /ravilni odgovor: ,!," /ravilni odgovor: A,",# /ravilni odgovor: ,",#

100. )6>letni bolnik je mesec dni obutil tianje pod levim rebrnim lokom. 7biskal je zdravnika, ki je ugotovil visoko tevilo levkocitov in ga napotil v hematoloko ambulanto. /ri pregledu smo otipali poveano vranico 1$ cm pod levim rebrnim lokom, jetra pa & cm pod desnim rebernim lokom. Uaboratorijske preiskave: levkociti &+& W 164KU, 9b 112 gKU, trombociti &06 W 164KU. 5 diferencialni krvni sliki so prevladovali nevtrofilci v razlinih stopnjam dozorevanja, najtevilneji so bili segmentirani nevtrofilci in mielociti. 5rednosti sene kisline in aktivnost U"9 sta bili zveani. ,ariotip iz kostnega mozga: prisoten je bil /hiladelphia kromosom .t.4F$$(( ,atera od spodaj navedenih diagnoz bi bila najpravilneja 1 A. Akutna mieloblastna levkemija . ,ronina mieloina levkemija !. #sencielna trombocitemija

". ,ronina mielomonocitna levkemija #. ,ronina limfatina levkemija 102. /rimarna hemostaza je: A. . !. ". #. /roces nastanka trombocitnega strdka na mestu pokodbe %ilne stene /roces nastajanja fibrina v strdku Aktivnost inhibitorjev koagulacije Aktivnost fibrinolitinega sistema ,rvavitev na mestu pokodbe %ilne stene

103. ;istem hemostaze v normalnih razmerah omogoi uinkovito zaustavljanje krvavitve. 8zberi glavne dejavnike: a. b. c. d. e. Trombociti in %ilna stena Uevkociti ,oagulacijske in fibrinolitine beljakovine 8nhibitorji koagulacije in fibrinolize #ndotelijske celice

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: a, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: b, d, e 104. 5elikost hemostatinega strdka doloa: a. aktivnost trombocitov in koagulacije, b. aktivnost trombocitov, koagulacije, fibrinolize, c. aktivnost koagulacije, d. aktivnost fibrinolize e. aktivnost %ilne stene 126. Trombociti sodelujejo v procesu primarne hemostaze s tremi dogodki: a. b. c. d. e. Adhezija ali zlepljanje za subedotelijska tkiva Agregacija ali medsebojno zlepljanje trombocitov ;ekrecija ali izloanje iz granul Naztapljanje strdka 8nhibicija ali zavora koagulacije

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: b, c, e

121. Agregacija trombocitov je povezava dveh sosednjih receptorjev trombocitov. ,aj je povezovalna molekula1 a. b. c. d. e. 5on Tillebrandov faktor fibrinogen A"/ in serotonin /rotein ! ,oagulacijski faktorji

12$. "oloi lastnosti endotelijskih celic_ a. b. c. d. imajo antikoagulacijske lastnosti, so povsem inertne in so meja med krvjo in tkivom, imajo prokoagulacijske lastnosti, imajo fibrinolitine lastnosti

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c !. /ravilni odgovori so: a,b,d ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: c, d 12&. ,oagulacijske beljakovine nastajajo: a. b. c. d. v jetrih, v ledvicah, v makrofagih, megakariocitih, trombocitih, endotelijskih celicah v kostnem mozgu

A. /ravilni odgovori so: a, c . /ravilni odgovori so: b, d !. /ravilni odgovori so: a, d ". /ravilni odgovori so: c, d #. /ravilni odgovori so: a,b,c 12). ,atera od trditev je pravilna1 A. 5 raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzini in ekstrinzini poti. 8n vivo je potek drugaen. . 5 raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzini in ekstrinzini poti. 8n vivo je potek enak, a bolj zapleten. !. 5 raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzini in ekstrinzini poti. 8n vivo poteka le po intrinzini poti. ". 5 raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzini in ekstrinzini poti. 8n vivo poteka le po ekstrinzini poti. #. 5 raziskavah so ugotovili, da poteka koagulacija in vitro po intrinzini in

ekstrinzini poti. 8n vivo ne vemo kako poteka. 12+. /etehije so: a. b. c. d. e. "robne krvavitve v ko%i ali sluznicah ,rvavitve v miice ,rvavitve v sklepe ,rvavitve v telesne votline ,rvavitve pri hemofiliji

120. ;pontane krvavitve v sklepe sreamo skoraj izkljuno pri: a. b. c. d. e. Uevkemijah 9emofiliji Trombocitopeniji Naku prostate /lazmocitomu

122. ,rvavitve, ki se pojavijo prvi pri odraslem loveku, so veinoma: a. b. c. d. e. /rirojene /ridobljene 7bilne 7kultne Aepomembne

123. /ri $6>letnem dekletu je v drugi polovici nosenosti nastala venska tromboza. ,aj je lahko vzrok1 a( dedno pomanjkanje inhibitorjev koagulacije b( nosenost c( kombinacija dednega pomanjkanja inhibitorjev koagulacije in nosenosti d( hemofilija e( veplodna nosenoat A. /ravilni odgovori so: a,b,c . /ravilni odgovori so: b,c, !. /ravilni odgovori so: a,b,d ". /ravilni odgovori so: a,c,d #. /ravilni odgovori so: c, d 124. 8zberi pravilno trditev_ a. /atogenezo krvavitve lahko opredelimo samo prek laboratorijskih preiskav.

b. /atogenezo krvavitve opredelimo prek klininega pregleda. c. "iagnostika krvavitve obsega anamnezo, klinini pregled in laboratorij. d. Uaboratorijske preiskave so edino pomembne za opredelitev vzroka krvavitev e. Anamneza je edino merilo za opredelitev vzroka krvavitev 136. ;miselno pove%i pojme, da dobi bolezenP izgled krvavitveP mesto krvavitve_ a. hemofilija b. 5on Tillebrandova bolezen c. trombocitopenija d. petehije e. hematom f. krvavitve g. sluznice h. ko%a, sluznice i. miice, sklepi 7dgovori: A. AP#P8K . APVP8K !. AP"P8K ". AP#P9K #. AP"P8K PVP-K !P"P9 P#P9K !P#PP"P-K !P"P8 PVP8K !PVPP#P-K !P"P8

131. 8zberi pravilno trditev_ ' 8AN ocenimo motnjo: a. ekstrinzine koagulacije b. intrinzine koagulacije c. fibrinolize d. trombocitne funkcije e. %ilne stene 13$. Testi za oceno primarne hemostaze so: a( "oloitev tevila trombocitov b( /rotrombinski as c( 'apiralni as d( /arcialni tromboplastinski as e( Agregometrija A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, e #. /ravilni odgovori so: b, c, e

13&. 'apiralni as je: a. b. c. d. e. /resejalni test za oceno delovanja trombocitov 7mogoi oceno tevila trombocitov <8n vivo= preiskava za oceno delovanja %ilne stene Test za oceno aktivnosti intrinzinega sistema koagulacije Test za oceno aktivnosti ekstrinzinega sistema koagulacije

13). ' agregometrijo ocenjujemo: a. b. c. d. e. Dtevilo trombocitov ,oncentracijo hemoglobina v krvi Vunkcijo trombocitov <in vitro= Vagocitno sposobnost levkocitov "elovanje vranice

13+. 7 trombocitopeniji govorimo, kadar je tevilo trombocitov: a. b. c. d. e. 'veano 'manjano Aormalno /ri tevilo trombocitov pod &66 W 164KU /ri tevilu trombocitov nad &66 W 164KU

130. 8diopatina trombocitopenina purpura je bolezen: a. b. c. d. e. 7trok 7draslih 7trok in odraslih :okih Gensk

132. Akutna idiopatina trombocitopenina purpura je predvsem bolezen: a. b. c. d. e. 7trok 7draslih 7trok in odraslih :okih Gensk

133. ,ronina idiopatina trombocitopenina purpura je predvsem bolezen: a. b. c. d. 7trok 7draslih, pogosteje %ensk 7draslih, pogosteje mokih 7trok in odraslih

e. :okih 134. Ali lahko pri bolnikih z idiopatino trombocitopenino purpuro pride do %ivljenje ogro%ajoe krvavitve1 a. b. c. d. e. Ae "a, pri manj kot 1B "a, pri 16B "a, pri $6B "a, pri &6B

146. Trombocitopenija je lahko posledica: a( 7kvare matine celice v kostnem mozgu b( 8nfiltracije kostnega mozga z levkemijo, limfomom c( 8diopatine trombocitopenine purpure d( 9emolitine anemije e( 9emofilije A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, e #. /ravilni odgovori so: b, c, e 141. ,akne krvavitve so znailne za trombocitopenijo1 a( b( c( d( e( /etehije v ko%i in sluznicah -loboki podko%ni hematomi /urpura v ko%i in sluznicah #khimoze v ko%i in sluznicah ,rvavitve v sklepe

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: b, c, e 14$. 'dravljenje bolnikov z idiopatino trombocitopenino purpuro je indicirano pri tevilu trombocitov: /od 166 W 164KU /od &6 W 164KU /od +6 W 164KU, e so prisotne krvavitve /od +6 W 164KU in e so prisotni rizini dejavniki za krvavitev, kot so arterijska hipertenzija, ulkusna bolezen e. Dele pod 16 W 164KU a. b. c. d.

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: b, c, e 14&. ; heparinom povzroena trombocitopenija .98T( se pojavi: a( b( c( d( /ogosteje po zdravljenju s standardnim heparinom /ogosteje po zdravljenju z nizkomolekularnim heparinom :ed +. 8n 1). dnem po zaetku zdravljenja s heparinom /ri +6B bolnikov, ki jih zdravimo s heparinom

A. /ravilni odgovori so: a, b . /ravilni odgovori so: b, c !. /ravilni odgovori so: c, d ". /ravilni odgovori so: a, c #. /ravilni odgovor je: c 14). /ri kaknih spremembah v krvni sliki moramo pomisliti na mo%nost trombotine trombocitopenine purpure1 a. b. c. d. e. Uevkopeniji in anemiji Uevkopeniji in trombocitopeniji :ikroangiopatini hemolitini anemiji in trombocitopeniji :ikrocitni anemiji Trombocitopeniji

14+. /ravilne trditve so: a. pri lahki obliki hemofilije ni poveane incidence krvavitev po pokodbi in operaciji b. pri lahki obliki hemofilije so spontane krvavitve redke c. pri srednje hudi obliki hemofilije so spontane krvavitve odsotne d. pri srednje hudi obliki hemofilije so spontane krvavitve obasno A. /ravilni odgovori so: a, c . /ravilni odgovori so: b, d !. /ravilni odgovori so: a, d ". /ravilni odgovori so: c, d #. /ravilni odgovori so: b, c 14+. olnik z znano hemofilijo A ie pomo zaradi boleine v kolenu. /ri pregledu ni zunanjih znakov krvavitve. ,ako ukrepamo1 a. 7pazujemo do pojava znakov krvavitve in potem zdravimo z

b. c. d. e.

nadomeanjem manjkajoega koagulacijskega faktorja, Takoj nadomestimo manjkajoi koagulacijski faktor, nato se odloamo za ostale postopke Aajprej koleno slikamo, nato izvajamo ostale ukrepe Aapravimo C' kolena, nato ostale ukrepe "amo analgetik in bolnika poljemo domov po kolesarjenju. 'dravljenje

140. -re za krvavitev v koleno pri hemofiliji obsega: a. b. c. d. e.

zaustavljanje krvavitve, mirovanje in hladne obloge, fizioterapija po sanaciji krvavitve, nesteroidni antirevmatiki in aspirin zaradi boleine v kolenu, prepoved vsake portne aktivnosti.

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, c, d #. /ravilni odgovori so: b, c, e 142. /rotitelesa za koagulacijski faktor 5888 nastanejo: a. b. c. d. e. pri hemofiliji A po zdravljenju pri starostnikih, a redko pri venski trombozi pri hemofiliji /ri von Tillebrandovi bolezni

A. /ravilni odgovori so: a, c . /ravilni odgovori so: b, c !. /ravilni odgovori so: a, b ". /ravilni odgovori so: c, d #. /ravilni odgovori so: d, e 143. $6>letna bolnica ima pogoste krvavitve iz nosu in menoragije, sicer zdrava. 8zberi eno od mo%nosti_ a. b. c. d. e. sumljivo za hemofilijo, ali prenaalko hemofilije, sumljivo za von Tillebrandovo bolezen, krvavitve so nepomembne in nakljune sumljivo za pridobljeno hemofilijo sumljivo za imunsko trombocitopenijo

144. 8zberi pravilne trditve:

a( tip 1 von Tillebrandove bolezni je najbolj pogost. ,rvavitve obiajno niso hude. b( Tip $ von Tillebrandove bolezni je enako pogost kot tip 1, krvavitve so redke. c( Tip & von Tillebrandove bolezni je zelo redek, krvavitve so pogoste in hude kot pri hemofiliji. A. /ravilni odgovori so: a, b . /ravilni odgovori so: b, c !. /ravilni odgovori so: a, c ". /ravilni odgovori so: a, b, c #. /ravilni odgovori so: a $66. /ri von Tillebrandovi bolezni nastanejo krvavitve zaradi: a( zmanjane koncentracije von Tillebrandovega faktorja .5TV(, b( spremenjene zgradbe 5TV, c( zmanjane aktivnosti V 5888. A. /ravilni odgovori so: a,b,c . /ravilni odgovori so: b,c !. /ravilni odgovori so: a,b ". /ravilni odgovori so: a,c #. /ravilni odgovori so: b $61. /ridobljeno pomanjkanje koagulacijskih faktorjev 88, 588, Y je lahko pri: a. b. c. d. e. boleznih jeter pri pomanjkanju vitamina , pri pomanjkanju vitamina ! zdravljenju ali zastrupitvi s kumarini kroninem vnetju .npr. revmatoidni artritis(

A. /ravilni odgovori so: a, b, c . /ravilni odgovori so: b, c, d !. /ravilni odgovori so: c, d, e ". /ravilni odgovori so: a, b, d #. /ravilni odgovori so: b, c, e $6$. "iseminirana intravaskularna koagulacija se pojavi kot zaplet pri tevilnih boleznih. 'nailen je pojav vsega natetega NA'#A: a. b. c. d. e. tromboze krvavitve trombocitopenija ishemija organov in tkiv normalna vrednost ">dimera

$6&. "iseminirana intravaskularna koagulacije je priakovan zaplet pri vsem natetem NA'#A: a. b. c. d. e. sepsi, hudih pokodbah in operacijah, malignih tumorjih, opeklinah, zdravljenju z nefrakcioniranim heparinom

$6). 'a diseminirano intravaskularno koagulacijo so znailne laboratorijske spremembe: a. b. c. d. trombocitopenija, motnje koagulacije, aktivirana fibrinoliza, 8AN ve kot +.

A. /ravilni odgovori so: a,b,c . /ravilni odgovori so: b,c,d !. /ravilni odgovori so: a,b,d ". /ravilni odgovori so: a,c,d #. /ravilni odgovori so: a, b, c, d $6+. Nazporedi elemente zdravljenja diseminirane intravaskularne koagulacije po pomembnosti _ a( heparin, b( transfuzije trombocitov in plazme, c( zdravljenje osnovne bolezni. A. /ravilni vrstni red odgovorov je: a,b,c . /ravilni vrstni red odgovorov je: b,c,a !. /ravilni vrstni red odgovorov je: c,b,a ". /ravilni vrstni red odgovorov je: a,c,b #. /ravilni vrstni red odgovorov je: b,a,c $60. /ri prej zdravem mokem nastane po veji operaciji prostate dolgotrajna krvavitev. ,atera od mo%nosti je najbolj verjetna1 a. b. c. d. e. hemofilija , hemofilija A, von Tillebrandova bolezen, lokalna hiperfibrinoliza, trombocitopenija.

$62. 8zberi pravilne trditve_ a. Antitrombin .AT( je kljuni inhibitor koagulacije.

b. AT je kljuni inhibitor fibrinolize. c. /omanjkanje AT je povezano s trombozo. d. /omanjkanje AT je dedno ali pridobljeno. A. /ravilni odgovori so: a,b,c . /ravilni odgovori so: b,c,d !. /ravilni odgovori so: a,b,d ". /ravilni odgovori so: a,c,d #. /ravilni odgovori so: b,c $63. 13>letni fant je obiskal zdravnika zaradi krvavitve iz obeh nosnic in drobnih pikastih krvavitev v ko%i goleni, trebuha in v ustni sluznici. 'adnje tri dni je bil nekoliko prehlajen, zveane telesne temperature si ni nameril. 5oda ga ni pekla, driske ni opa%al, blato je bilo normalne barve. -rlo ga ni bolelo, s po%iranjem ni imel te%av. 5 zadnjem asu ni prejemal nobenih zdravil. Klinini status je bil v mejah normale razen drobnih petehij in purpure v ko%i goleni, trebuha in v sluznici ustne votline. 5 obeh nosnicah je imel sprednjo nosno tamponado, ki so jo napravili v ambulanti osebnega zdravnika. Laboratorijske preiskave: v krvni sliki so U 0,) W 164KU, 9b 1)+ gKU, :!5 3+ fl, in t. trombocitov Tr ) W 164KU. 5se biokemine preiskave so bile v mejah normale. 5netni parametri niso bili zveani. ,atera od spodaj navedenih diagnoz bi bila kot delovna diagnoza najpravilneja1 a. Akutna idiopatina trombocitopenina purpura b. ,ronina idiopatina trombocitopenina purpura c. Trombotina trombocitopenina purpura d. ; heparinom povzroena trombocitopenija e. "iseminirana intravaskularna koagulacija $64. $6>letno dekle so stari pripeljali na internistino urgenco zaradi vse huje zmedenosti in zaspanosti, ki se je pojavljala v zadnjih $>& dneh. "oma je ob tem navajala e glavobole, nekoliko slabi vid ter paretine spremembe prstov leve roke, ki so v nekaj urah izzvenele in se nato pojavile v prstih desnice. /oleg tega so opazili drobne krvavitve v ko%i goleni. /red tem je bila zdrava. 5 klininem statusu je bila obasno neorientirana, sicer eupnoina, febrilna do &2,+H!. ;tatus srca in plju v mejah normale. Trebuh mehak, brez poveanih organov, v ko%i goleni nekaj drobnih petehij. Laboratorijske ter mikrobioloke preiskave: levkociti U +,0 W 164KU, koncentracija hemoglobina 9b 3+ gKU, :!5 46 fU, t.trombocitov Tr 1+ W 164KU, t. retikulocitov 1+6 W 164KU, v ",; prisotnost tevilnih fragmentiranih eritrocitov .shizociti(. !oombsovi testi negativni. /oveana je bila aktivnost U"9, senina in kreatinin sta bila v mejah normale, ravno tako testi hemostaze. :ikrobioloke preiskave so ostale negativne. ,atera od spodaj navedenih diagnoz bi bila kot delovna diagnoza najpravilneja1

a. b. c. d.

,ronina idiopatina trombocitopenina purpura Trombotina trombocitopenina purpura ; heparinom povzroena trombocitopenija "iseminirana intravaskularna koagulacija

5praanje 1. oleinam v sklepu, ki so posledica revmatske bolezni, reemo: A. jutranja okorelost . mialgija !. artralgija ". artritis #. artroza $. 'nailni simptomi in znaki revmatskih bolezni so vsi razen: A. otekline in boleine v sklepih . tahikardija !. boleine v miicah ". jutranja okorelost sklepov #. poviana telesna temperatura &. /ri kateri od revmatskih bolezni ni poviane telesne temperature1 A. sistemski lupus eritematozus . granulomatoza s poliangiitisom .Tegenerjeva granulomatoza( !. gigantocelini arteriitis ". reaktivni artritis #. artroza ). Aeposredno %ivljenje ogro%ajoa stanja v revmatologiji so: a( revmatoidni artritis, ankilozirajoi spondilitis b( granulomatoza s poliangiitisom .Tegenerjeva granulomatoza(, poliarteriitis c( gigantocelini arteriitis d( sistemski lupus 7dgovor: A b, d a, b, c, d ! b, c, d " a, d # c, d +. 'a Na?naudov fenomen je znailno, da A. . !. ". #. prsti najprej pobledijo, potem pomodrijo in na koncu pordeijo prsti najprej pobledijo, potem pordeijo in na koncu pomodrijo prsti najprej pordeijo, potem pomodrijo in na koncu pobledijo prsti najprej pordeijo, potem pobledijo in na koncu pomodrijo prsti najprej pomodrijo, potem pordeijo in na koncu pobledijo

nodozni

0. @ezmerno izpadanje las je znailno za A. sistemski lupus eritematozus . artrozo !. gigantocelini arteriitis

". psoriatini artritis #. 8gA vaskulitis .purpura 9enoch>;hoenlein( 2. ;uhost oesne veznice, sluznice ust in no%nice je znailnost A. sistemskega lupus eritematozusa . ;jdgrenovega sindroma !. gigantocelinega arteriitisa ". poliarteriitis nodoza #. protina 3. Nazjede na nosni sluznici in trdovraten gnojen izceden iz nosu sta znailnost A. sistemskega lupus eritematozusa . granulomatoze s poliangiitisom .Tegenerjeve granulomatoze( !. gigantocelinega arteriitisa ". ankilozirajoega spondilitisa #. polimiozitisa in dermatomiozitisa 4. @e bolnica navaja spontane splave ali mrtvorojenega otroka, pomislimo na A. U?msko boreliozo . antifosfolipidni sindrom !. eozinofilno granulomatoza s poliangiitisom .sindrom !hurg ;traussove( ". 8gA vaskulitis .purpura 9enoch>;hoenlein( #. ;istemsko sklerozo 16. /ri pregledu sklepov se poslu%ujemo pravila +/. To pomeni: A. pogledati, potipati, premakniti, pomeriti, primerjati z nasprotno stranjo . pogledati, potipati, potrkati, premakniti, primerjati z nasprotno stranjo !. pogledati, potipati, potrkati, posluati, premakniti ". pogledati, potipati, potrkati, posluati, primerjati z nasprotno stranjo #. pogledati, potipati, premakniti, posluati, pomeriti 11. 7tekel in vro sklep je posledica a. aktivnega sinovitisa v sklopu revmatske bolezni b. oku%be c. s kristali povzroenega artritisa d. revmatine polimialgije e. artroze A. . !. ". #. a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, c a, b a

1$. Atrofija miic: pove%i vzrok in posledico A. Atrofija interosalnih miic rok je znailna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija kvadricepsa je znailna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija paleve kepe je znailna za kronini artritis kolena. . Atrofija interosalnih miic rok je znailna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija kvadricepsa je znailna za kronini artritis kolena. Atrofija paleve kepe je znailna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu.

!. Atrofija interosalnih miic rok je znailna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija kvadricepsa je znailna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija paleve kepe je znailna za kronini artritis kolena. ". Atrofija interosalnih miic rok je znailna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. Atrofija kvadricepsa je znailna za kronini artritis kolena. Atrofija paleve kepe je znailna za sindrom zapestnega prehoda. #. Atrofija interosalnih miic rok je znailna za kronini artritis kolena. Atrofija kvadricepsa je znailna za sindrom zapestnega prehoda. Atrofija paleve kepe je znailna za artritis malih sklepov pri revmatoidnem artritisu. 1&. Eutranja okorelost 'nailnost artroze je jutranja okorelost, ki traja 1>) ure Eutranjo okorelost bolnik skraja tako, da sklep masira z ledom 'a zgodnji revmatoidni artritis je znailna jutranja okorelost kolen in rame mona jutranja okorelost je znailnost revmatine polimialgije in revmatoidnega artritisa #. jutranjo okorelost najbolj uinkovito zdravimo z antibiotiki 1). Uivedo retikularis pogosto videvamo v sklopu: A. antifosfolipidnega sindroma in nodoznega poliarteriitisa, . ;jdgrenovega sindroma !. fibromialgije in gigantocelinega arteriitisa ". revmatoidnega in psoriatinega artritisa #. l?mske borelioze 1+. Aajpogosteja razloga za monoartritis sta A. revmatoidni artritis in spondilartritis . oku%ba sklepa in s kristali povzroen artritis !. sistemske bolezni veziva in vaskulitisi ". oku%ba sklepa in sistemske bolezni veziva #. revmatoidni artritis in s kristali povzroen artritis 10. ,atere trditve veljajo za 9#/>$ test1 a( pri pozitivnem izvidu z gotovostjo potrdimo avtoimuno bolezen b( opazujemo pozitivno reakcijo potencialno navzoih avtoprotiteles v jedru v asu delitve, nukleolih in citoplazmi c( je po navadi prvi presejalni test za avtoprotiteles pri diagnostiki avtoimunih bolezni d( pri sindromih prekrivanja je test veinoma negativen 7dgovor: A a, b, c c, d, ! b, d "b # b, c 12. ,atere trditve veljajo za protijedrna protitelesa >AAA: a( preiskava je del 9#/>$ testa b( AAA je pogosto pozitivna pri bolnikih s sistemskim lupusom eritematozusom, A. . !. ".

;jdgrenovim sindromom in sistemsko sklerozo c( z aktivnostjo avtoimunskih bolezni se titer AAA spreminja d( ob odsotnosti bolezenskih znakov je titer AAA 1:36 ali ni%ji nepomemben 7dgovor: A a, b, c b, c, d ! a, d " a, b, d # b, c 13. ,ot presejalni test za odkrivanje avtoprotiteles uporabimo sedimentacijo eritrocitov doloanje !>reaktivnega proteina preiskavo na celinem substratu 9#p>$ in anti>#AA preiskavo anti>ds>"AA preiskavo antinevtrofilnih protiteles .AA!A( in antiendomizijskih protiteles .#:A( 14. ,ot prvi presejalni test na navzonost avtoprotiteles v revmatologiji uporabljamo: A. . !. ". #. /rotitelesa proti ciklinemu citruliranemu peptidu .A!/A( /rotitelesa proti dvojnovijani "AA .anti ds"AA( Antikardiolipinska protitelesa .a!U( 9#/>$ test Antinevtrofilna protitelesa .AA!A( A. . !. ". #.

$6. /ri sumu na sistemsko bolezen veziva je rezultat AAA 1:)6 A. diagnostien, bolnik ima zanesljivo eno od sistemskih bolezni veziva . diagnostien, vendar le za sistemski lupus ertitematozus. /ri ostalih sistemskih boleznih veziva AAA niso vedno prisotna !. zelo suspekten, verjetnost sistemske bolezni je vsaj 36 procentna ". diagnostien za eno od sistemskih bolezni veziva, vendar le e ima bolnik hkrati tudi pospeeno sedimentacijo eritrocitov. #. tak rezultat dobimo pri &6 B zdravih oseb, zato je diagnostina vrednost tega rezultata zanemarljivo majhna $1. /rotijedrna protitelesa lahko najdemo pri a. b. c. d. e. A. . !. ". #. bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo bolnikih z avtoimunskim tiroiditisom bolnikih s kroninimi oku%bami bolnikih z rakom zdravih nosenicah in pri starostnikih a, b, c, d, e a, b, c, d a, b, e a, b a

$$. ,atere trditve veljajo za 9#/>$ test1 A. 'a substrat uporabimo nevtrofilne granulocite . ; tem testom lahko zaznamo avtoprotitelesa proti antigenom jedra v asu delitve, celice v delitvi in citoplazme !. ; tem testom zaznamo avtoprotitelesa proti Vc delu imunoglobulina ". /ri negativnem izvidu z gotovostjo izkljuimo avtoimunsko bolezen #. /ri zdravih osebah je test vedno negativen $&. ,atere trditve veljajo za test AAA1 a( je del 9#/>$ testa b( protitelesa vrednotimo koliinsko in jih izra%amo s titrom c( Aegativen rezultat pomeni, da niti v jedru, niti v citoplazmi ne vidimo florescence d( pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo so titri AAA 1:36 ali ni%ji e( titer AAA se glede na aktivnost bolezni spreminja 7dgovor: A a, b, c a, c,d ! b, d, e " c, d, e # a, d, e $). /rotitelesa poti piruvat>dehidrogenaznemu kompleksu .anti>/"9( so najbolj znailna za A. /rimarno biliarno cirozo . Nevmatoidni artritis !. 9ashimoto tiroiditis ". /utiko #. -igantocelini arteriitis $+. /rotitelesa poti piruvat>dehidrogenaznem kompleksu .anti>/"9( a. b. c. d. e. so znailna za primarno biliarno cirozo so znailna za antifosfolipitni sindrom so usmerjena proti mitohondrijem so usmerjena proti "AA dajo znailen tip fluorescence pri testu na 9#p>$ celicah

A. a, b, c, e . a, b, d, e !. a, b, d ". a, c, e #. b, cF e $0. /risotnost protiteles proti dvojnovijani "AA > anti>ds"AA: a( so eden od kriterijev za postavitev diagnoze sistemskega eritematozusa .;U#( b( najdemo jih pri ve kot polovici bolnikov s ;U#

lupusa

c( d( e(

so eden od kriterijev za postavitev diagnoze revmatoidnega artritisa enako poveden je test proti enovijani "AA koliina protiteles se z aktivnostjo bolezni ne spreminja

7dgovor: A a, b a, b, d, e ! a, b, c "c # c, d, e $2. 'a sistemski lupus eritematozus so diagnostino najbolj specifina protitelesa A. /roti enojnovijani "AA . /roti dvojnovijani "AA !. /roti NAA ". /roti histonom #. /roti mitohondrijem $3. :ed antifisfolipidna protitelesa sodijo a. /rotitelesa No, UA in Eo>1 b. Antikardiolipinska protitelesa c. /rotitelesa proti dvojnovijani "AA d. Uupusni antikoagulanti e. /rotitelesa proti beta$>glikoproteinu A. a, b, c, d, e . a, b, d, e !. b, c, d, e ". b, d, e #. b, d $4. Antifosfolipidna protitelesa >a/U: a( so neodvisni napovedni dejavnik za nastanek arterijske in venske tromboze b( doloamo jih $W v razmiku dveh tednov c( doloamo jih $W v razmiku 1$ tednov d( ob akutni trombozi zaradi antifosolipidnega sindroma so vrednosti lahko negativne 7dgovor: A a, b, c c ! a, c, d " b, d # a, c &6. /ri katerem bolniku ni potrebno doloiti antifosfolipidnih protiteles1 A. 26 letnemu bolniku z rakom prostate, ki je dobil pljuno embolijo . /ri )6 let starem bolniku s trombozo cerebralne arterije !. /ri &6 letni %enski, ki je imela + spontanih splavov ". /ri bolniku s ponavljajoimi globokimi venskimi trombozami in anamnezo, da je ve sorodnikov imelo pljuno embolijo

#. /ri +6 letnem bolniku, ki je imel pred dvema letoma trombozo pazdune vene, sedaj pa ima ishemini cerebrovaskularni inzult &1. Nevmatoidni faktor so protitelesa proti A. "vojnovijani "AA . 9istonom !. Vc fragmentu lovekega imunoglobulina 8g". :itohondrijem #. Aevtrofilnim granulocitom &$. 'a revmatoidni faktor velja: a( lahko ga ugotovimo pri bolnikih s ;jdgrenovim sindromom b( lahko ga ugotovimo pri bolnikih s meano krioglobulinemijo c( visoka aktivnost zgodaj v poteku revmatoidnega artritisa napoveduje agresivneji potek bolezni d( z rednim ponavljanjem .na 0 mesecev( lahko spremljamo aktivnost bolezni 7dgovor: A a, b, c, d c ! c, d " a, b, c # a, b &&. ,aj velja za protitelesa AA!A1 a. To so protitelesa proti nevtrofilnim granulocitom b. To so protitelesa proti nuklearnim antigenom c. !itoplazensko florescenco dajejo najvekrat protitelesa proti mieloperoksidazi d. /erinuklearno fluorescenco dajejo najvekrat protitelesa proti protenazi>& e. /erinuklearno fluorescenco dajejo najvekrat protitelesa proti mieloperoksidazi A. a, c, d . a, e !. a ". b, c, d #. b, e &). 'a AA!A velja: a( so najverjetneje neposredno vkljuena v patogenezo vaskulitisov b( sodelujejo pri aktivaciji nevtrofilnih granulocitov c( so vedno prisotna v serumu bolnikov z vaskulitisom d( spremembe v ravneh AA!A odra%ajo aktivnost bolezni 7dgovor: A a, b a, b, d ! a, b, c " c, d # b, c, d &+. 'a AA!A velja: a( navzoa so pri veini bolnikov z granulomatozo s poliangiitisom

.Tegenerjevo granulomatozo( b( navzoa so pri bolnikih z mikroskopskim poliangiitisom c( loimo $ znailna tipa imunofluorescence .p>AA!A in c>AA!A( d( 'a doloitev AA!A uporabljamo 9#/>$ test 7dgovori: A a, b, d a, c ! b, c, d " a, b, c # b, c &0. 'a AA!A velja: a( c>AA!A se ve%ejo na proteinazo & ./N&( v citoplazmi nevtrofilnih granulocitov b( p>AA!A se ve%ejo na mieloperoksidazo .:/7( v citoplazmi nevtrofilnih granulocitov c( spremembe v ravneh AA!A so po navadi povezane s spreminjanjem aktivnosti bolezni d( z doloanjem zaporednih ravni AA!A lahko spremljamo odzivnost na zdravljenje 7dgovor: A a, b, c a, b ! c, d "d # a, b, c, d &2. 'a AA!A velja: a( p>AA!A ugotovimo pri sistemskih nekrotizirajoih vaskulitisih b( atipina AA!A je oznaevalec za kronino vnetno revesno bolezen c( c>AA!A ugotovimo pri veini bolnikov z granulomatoza s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( d( atipina AA!A je lahko prisotna pri avtoimunem hepatitisu ali sklerozirajoem holangitisu 7dgovor: A a, b, c a, b, c, d ! a, c "d # b, d &3. 'a AA!A velja: a( p>AA!A ugotovimo pri sistemskih nekrotizirajoih vaskulitisih b( je pozitivna pri veini bolnikov z artritisom c( c>AA!A ugotovimo pri veini bolnikov z Tegenerjevo granulomatozo .granulomatoza s poliangiitisom( d( atipina AA!A je lahko prisotna pri avtoimunem hepatitisu ali sklerozirajoem holangitisu

7dgovor: A a, c a, b, c, d ! a, c, d " b, d #d &4. 'a AA!A velja: a( c>AA!A se ve%ejo na mieloperoksidazo .:/7( v citoplazmi nevtrofilnih granulocitov b( p>AA!A se ve%ejo na proteinazo & ./N&( v citoplazmi nevtrofilnih granulocitov c( raven protiteles AA!A je pri bolnikih ve ali manj konstantna in se z aktivnostjo bolezni ne spreminja d( z doloanjem ravni AA!A v zaporednih vzorcih lahko spremljamo odzivnost na zdravljenje 7dgovor: Ad a, b, c ! a, b, d " c, d # a, b, c, d )6. Nevmatoidni artritis na zaetku najpogosteje prizadene A. :etakarpofalangealne in metatarzofalangealnesklepe . ,olena !. "istalne interfalangealne sklepe ". 7snovni sklep palca na nogi #. Temporomandibularna sklepa )1. Nevmatoidni faktor >NV: a( @e je negativen, je diagnoza revmatoidnega artritisa izkljuena b( visoki titri ka%ejo na agresivneji potek revmatoidnega artritisa c( prisoten je lahko tudi pri bolnikih, ki nimajo revmatskih boleznih d( prisoten je pri ve kot polovici bolnikov s ;jdgrenovim sindromom in meano krioglobulinemijo 7dgovor: A a, b, d b, c ! a, c, d "a # b, c, d )$. /rotitelesa proti ciklinemu citruliranemu peptidu > A!/A: a( najdemo pri 1+>&6B bolnikih z revmatoidnim artritisom .NA(, ki imajo negativni NV b( so znailna za NA in se pojavljajo neodvisno od revmatoidnega faktorja .NV( c( pojavljajo se pozno v poteku NA d( napovedujejo ugodneji .mileji( potek bolezni

7dgovor: A a, b a, d ! a, c, d " b, d #a )&. /rotitelesa proti citoplazemskim antigenom nevtrofilnih granulocitov .AA!A(: a( se pojavljajo pri psoriatinem artritisu in so zanj znailna b( z aktivnosti bolezni se koncentracija AA!A spreminja c( prisotna so pri nekaterih vaskulitisih in nekaterih glomerulonefritisih d( so znailna za sistemsko sklerozo 7dgovor: A a, d b, c ! a, d " a, b #d )). /rotitelesa proti citoplazemskim antigenom nevtrofilnih granulocitov .AA!A( a( citoplazemsko fluorescenco .c>AA!A( dajejo protitelesa proti proteinazi & ./N>&( in se pojavljajo z visoko diagnostino vrednostjo pri granulomatozi s poliangiitisom .Tegenerjevi granulomatozi( b( perinuklearno fluorescenco .p>AA!A( dajejo protitelesa proti mieloperoksidazi .:/7( in prevladuje pri mikroskopskem poliangiitisu in glomerulonefritisih c( z aktivnostjo bolezni se spreminja njihova koncentracija d( pogosto so prisotna pri kronini vnetni revesni bolezni .,5@ ( 7dgovor: A noben odgovor ni pravilen a, b ! a, b, d " a, b, c, d #d )+. /ri revmatoidnem artritisu: f. do razvoja nepovratnih destruktivnih sprememb pride zgodaj .znotraj 1 meseca( v poteku bolezni g. rentgenoloka preiskava nima patognomoninih znakov h. sklepna prizadetost je ponavadi simetrina i. roka je testni predel za slikovno diagnostiko 7dgovor: A a, d b, c, d ! b, d "a # vsi odgovori so pravilni

)0. /ri revmatoidnem artritisu na rentgenogramu vidimo: a( zadebelitev obsklepnih mehkih delov b( simetrino prizadetost malih sklepov rok in stopal s prizadetostjo distalnih interfalangealnih sklepov c( simetrino prizadetost malih sklepov rok in stopal brez prizadetosti distalnih interfalangealnih sklepov d( vnetje se iri proksimalno na druge sklepe .zapestja, komolce, skone sklepe in kolena( 7dgovor: A a, c, d a, b, d ! b, d " ni od opisanega, sprememb na rentgenogramu pri NA ne ugotavljamo. ;premembe so vidne samo z ultrazvono .C'( ali magnetno>resonanno .:N8( preiskavo #d )2. 7bkro%ite pravilno kombinacijo odgovorov: 1( zgodnji rentgenski znaki pri revmatoidnem artritisu .NA( $( pozni rentgenski znaki pri revmatoidnem artritisu .NA f. zo%itev sklepne pranje g. zadebelitev obsklepnih mehkih tkiv h. raziritev sklepne pranje i. subluksacija ulne in radiusa j. deformacije v obliki labodjega vratu k. obsklepna osteoporoza 7dgovor: A 1a, 1b, 1e, $c, $d, $f 1b, 1c, 1d, $a, $e, $f, ! 1a, 1b, 1e, $c, $d, $f " 1b, 1c, 1f, $a, $d, $e # 1a, 1b, $c, $d, $e, $f )3. /ozno v poteku revmatoidnega artritisa ugotavljamo: a( luksacije posameznih karpalnih kosti, na interfalangealnih sklepih so vidne deformacije v obliki labodjega vratu b( zapestni sklepi niso prizadeti c( sprednjo atlantoaksialno subluksacijo in subluksacijo aksisa, ki lahko privedeta do tetraplegije in smrti d( pri funkcionalnem slikanju je vidna prekomerna raziritev predentalnega prostora 7dgovor: A a, b, c b, c, d, ! a, c, d " a, b, c, d

# a, d )4. /ri spondiloartritisih ugotavljamo: a( prisotnost vnetnih procesov na nasadiih sklepnih ovojnic, tetiv, aponevroz b( nasadie Ahilove tetive in nasadia tetiv na revnico so redko prizadeta c( najpogosteje so prizadeta nasadia sprednjega vzdol%nega ligamenta vretenc d( spremembe sakroiliakalnih sklepov 7dgovor: A a, c, d a, d ! a, c " a, b, c, d #a +6. /ri sumu na ankilozirajoi spondilitis opravimo naslednje slikovne preiskave: A NT- obeh zapestij, kolen, stopal, funkcionalno slikanje atlanto>okcipitalnega sklepa, po potrebi C' malih sklepov rok C' ramenskega obroa, po potrebi e !T in :N8 ramenskega obroa ! NT- sakroiliakalnih sklepov, po potrebi e magnetno resonanco .:NT( sakroiliakalnih sklepov " NT- zapestij, stopal, po potrebi e C' sklepnih pranj # :N8 kolen +1. Tipine NT- spremembe pri ankilozirajoem spondilitisu vidimo: a( na zgornjem delu sakroiliakalnega sklepa na kri%nini strani b( v aktivnem obdobju bolezni potekajo procesi destrukcije in reparacije, zato je radioloka slika raznolika c( z :N8 prika%emo zgodnjo sinovijsko proliferacijo in obsklepno hiperemijo d( %e zgodaj se pojavlja ankiloza in zo%itev sklepne pranje 7dgovor: A b, c a, c, d ! a, d " a, b, c # b, c, d +$. /ri ankilozirajoem spondilitisu: a( sakroileitis se praviloma pojavlja pred spondilitisom b( spondilitis je prva in pogosto edina ugotovitev v sklopu ankilozirajoega spondilitisa c( vnetni proces se iri po hrbtenici navzdol od vratu do kri%nice d( z normalnim NT- izvidom zanesljivo izkljuimo spondilitis 7dgovor: A a, c, d b, d !a

" b, c #b +&. /ri ankilozirajoem spondilitisu ugotavljamo: f. na NT- hrbtenice sliko bambusove palice zaradi sindezmofitov g. vnetna sinovijska aktivnost je podobno aktivna kot pri revmatoidnem artritisu h. lahko poteka brez prizadetosti perifernih sklepov i. v primerjavi z NA so atlantookcipitalni sklepi so redkeje prizadeti 7dgovor: A a, c, d a, d ! vsi odgovori so pravilni " ni od natetega ne velja #c +). 'a ankilozirajoi spondilitis velja: a( pogosto so prizadeti veliki sklepi .kolki, ramena( b( ni izrazitejih sklepnih erozij, obsklepne osteoporoze in psevdocist c( koksitis je pogosto prvi znak bolezni d( pogosto so prizadeti majhni sklepi rok in nog 7dgovor: A a, c a, b ! a, d " b, c # a, b, d ++. /ri psoriatinem artritisu praviloma ugotavljamo: e. simetrino prizadetost proksimalnih sklepov rok f. asimetrino .izolirana( prizadetost distalnih interfalangealnih sklepov rok g. izolirano prizadetost vseh sklepov istega prsta .klobasast prst( h. destruktivni proces, ki pa je blago izra%en 7dgovor: A vsi odgovori so napani a, b ! a, d "b # b, c +0. /ri psoriatinem artritisu: f. zgodaj ugotavljamo izrazito periostozo g. prisotna je asimetrina prizadetost malih sklepov rok in nog h. lahko nastane izrazita destrukcija celotnega sklepa i. soasna prizadetost hrbtenice in sakroiliakalnih sklepov z veliko verjetnostjo izkljui psoriatini artritis 7dgovor: A a, b, d b, c, d ! vsi odgovori so pravilni " a, b, c

# a, c +2. 'a psoriatini artritis velja: a( prizadetost sakroiliakalnih sklepov .sakroileitis( je praviloma enostranski b( sindezmofiti in parasindezmofiti so grobi, asimetrini c( pogoste so kostne spojitve posameznih interfalangealnih sklepov d( atlanto>okcipitalni sklepi pri psoriatinem artritisu niso nikoli prizadeti 7dgovor: A a, b, c a, b, d ! c, d, d " a, b, c, d #d +3. /ri slikovni diagnostiki reaktivnega artritisa ugotavljamo: e. asimetrini mono>, oligo> ali poliartritis f. pogosteje so prizadeti sklepi spodnjih okonin, sklepi rok redko g. destruktivne spremembe sklepov so manj obse%ne kot pri psoriatinem artritisu h. spremembe na hrbtenici in sakroiliakalnih sklepih so podobne kot pri psoriatinem artritisu 7dgovor: A ni od natetega vse od natetega ! a, b "a # c, d +4. /ri urinem artritisu so pogosto prizadeti: A. metatarzofalangealni sklep palca, tarzometatarzalni sklepi . skoni in kolenski sklepi !. distalni sklepi prstov rok in nog ". zapestja, atlantookcipitalni sklepi #. sakroiliakalni sklep 06. /ri urinem artritisu: e. so NT- spremembe v zaetku borne, slika je neznailna, ele v poznejih fazah so vidni znailni tofi f. %e po prvem napadu opa%amo zabrisanost kortikalne kostnine in zo%itev sklepne pranje g. luksacije in subluksacije so ena od znailnih znakov bolezni h. pozno v poteku bolezni vidimo sekundarne artroze 7dgovor: A a, d a ! c, d " a, b, d # a, c, d 01. /ri sumu na psevdoprotin opravimo NT- slikanje: A. ledvenega dela hrbtenice, vratu, sakroiliakalnih sklepov

. kolen, medenice in zapestij !. malih sklepov rok ". malih sklepov nog #. atlantookcipitalnega sklepa 0$. olezen odlaganja kalcijevega hidroksiapatita: a( loimo od protina zgolj na osnovi punkcije sinovijske tekoine in analize punktata .pregled kristalov pod polarizacijskim mikroskopom, laboratorijske preiskave( b( je pogosteja pri primarnem hiperparatiroidizmu in sarkoidozi c( kalcinacije so praviloma simetrino razporejene in majhne .L 1mm( d( kalcinacije se najpogosteje odlagajo zunaj sklepov 7dgovor: A a, c b !d " b, c, d # b, d 0&. /ri osteoartrozi so s slikovnimi preiskavami .NT-, :NT( vidne naslednje spremembe: a( subhondralna skleroza in psevdociste b( nalaganje nove kostnine na razgaljenih predelih c( zo%enje sklepne pranje, osteoskleroza sklepne kostnine 7dgovori: A a, b a, c ! b, c " vse od natetega # ni od natetega 0). Nevmatoidni artritis: a( pogosteje ugotovimo pri %enskah kot pri mokih b( med nosenostjo se znailno potek bolezni poslaba, po porodu nastopi spontana remisija c( vrh pojavnosti je med &6 in ++ letom d( bolezen prizadene samo sklepe 7dgovor: A a, b vse od natetega ! a, c " b, c, d # ni od natetega 0+. 'a imunopatogenezo revmatoidnega artritisa velja: a( interlevkina 1 in 0 ter tumor nekrotizirajoi faktor alfa delujeta provnetno b( osrednje bolezensko dogajanje poteka v sinoviji c( ene od osrednjih celic, ki sodelujejo v patogenezi, so aktivirani eozinofilci d( ene od osrednjih celic, ki sodelujejo v patogenezi, so aktivirani limfociti T

7dgovor: A b, d a, b, d ! a, c, d " ni od natetega # a, b, c 00. 'a revmatoidni artritis velja: g. zaetni potek je pogosto nagel, buren h. spremljajo ga lahko zunajsklepni simptomi in znaki i. znailno je prizadet metatarzofalangelani sklep palca j. sklepna prizadetost je simetrina .simetrini poliartritis( 7dgovor: A b, c a, d ! b, d " vsi odgovori so pravilni # a, c, d 02. /ri revmatoidnem artritisu so najpogosteje prizadeti: A. metakarpofalangealni sklepi, proksimalni interfalangealni sklepi, zapestja, metatarzofalangealni sklepi . eljustni sklepi, atlantookcipitalni sklepi !. sakroiliakalni sklepi ". kolni sklepi in kolena #. distalni interfalangealni sklepi rok 03. Nevmatoidni artritis na zaetku najpogosteje prizadene A. metakarpofalangealne in metatarzofalangealne sklepe . kolena !. distalne interfalangealne sklepe ". osnovni sklep palca na nogi #. temporomandibularna sklepa 04. 'a revmatoidni artritis velja: a( okorelost se pogosto ujema z aktivnostjo bolezni b( znailna je ulnarna deviacija prstov c( znailna je radialna deviacija prstov d( pri dolgotrajni bolezni opa%amo atrofijo interosalnih miic A a, b, a, c ! a, b, d "d # c, d 26. 'a revmatoidni artritis velja: F. pri dolgotrajni bolezni opa%amo atrofijo interosalnih miic

G. sinovitis nastane redko H. pogost je soasno potekajo vaskulitis, ki prizadene predvsem aorto in velike %ile na vratu d( revmatski vozlii se pojavljajo na mehanino izpostavljenih predelih 7dgovori: A a, b b, c, d ! a, d " c, d # vse od natetega 21. 5askulitis v sklopu revmatoidnega artritisa: a( prizadene srednje velike arterije, arteriole in venule b( prizadene ko%o, pljua, srce, ledvice, kosti c( ka%e se z trombotinimi zaporami koronarnih arterij d( ugotavljamo mono poviano !& sestavino komplementa e( ugotavljamo mono poviano !) sestavino komplementa 7dgovor: A a, b b, c ! a, b, c, d " a, d # c, e A. 2$. /rizadetost plju v sklopu revmatoidnega artritisa: A. je huja pri seroloko negativnem revmatoidnem artritisu . se pojavi le pri bolnikih z deformantno sklepno prizadetostjo !. je potrjena, kadar plevralnem punktatu ugotovimo revma faktor ". prizadet je lahko pljuni parenhim, %ilje inKali plevra #. vedno je prisoten kaelj 2&. 'a izvensklepno prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa velja: a( pri visoki koncentraciji glukoze v plevralnem punktatu moramo vedno pomisliti na prizadetost plju v sklopu revmatoidnega artritisa b( infarkti le%ia nohtov, periferne nevropatije in akroosteoliza so posledica vaskulitisa c( prizadetost oi se ka%e najpogosteje kot katarakta, predvsem pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z zlatom d( najpogosteji nevroloki zaplet so utesnitveni sindromi 7dgovor: A a, d b, d ! a, b, c, d " b, c, d #a 2). 5 plevralnem izlivu pri revmatoidnem artritisu najdemo

a. ,riterije za transudat, nizko koncentracijo glukoze, zni%ano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor b. ,riterije za transudat, koncentracijo glukoze enako kot v serumu, zveano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor c. ,riterije za eksudat, koncentracijo glukoze enako kot v serumu, zni%ano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor d. ,riterije za eksudat, nizko koncentracijo glukoze, zni%ano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor e. ,riterije za eksudat, nizko koncentracijo glukoze, zveano aktivnost komplementa ter revmatoidni faktor 2+. 'a izvensklepno prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa velja: a( vratna mielopatija je posledica zo%enja hrbteninega kanala b( v sklopu revmatoidnega artritisa se ne razvije periferna nevropatija c( utesnitveni sindromi nastanejo zaradi pritiska na %ivec v bli%ini prizadetega sklepa d( pogoste so periferne gangrene, zaradi katerih so potrebne amputacije 7dgovor: A b, c, d c ! a, b, c " a, d # a, c 20. 'a revmatoidni artritis velja: a( sedimentacija eritrocitov je v sorazmerju z aktivnostjo bolezni b( koncentracija !>reaktivnega proteina slabo korelira s sedimentacijo eritrocitov c( pri manj kot polovici bolnikov ugotovimo v krvi prisotnost revmatoidnega faktorja .NV( d( protitelesa proti citruliranemu peptidu .A!/A( so zelo specifina za revmatoidni artritis 7dgovor: A a, d a, c, d ! b, d " a, c # b, c 22. 'a revmatoidni artritis velja: a( soasna prisotnost protiteles proti citruliranemu peptidu .A!/A( in revmatoidnega faktorja .NV( ka%eta na manj ugoden potek bolezni b( sedimentacija eritrocitov po navadi korelira z vrednostmi !>reaktivnega proteina in je v sorazmerju z aktivnostjo bolezni c( negativni revmatoidni faktor pomeni, da bolnik nima revmatoidnega artritisa d( pozitivni revmatoidni faktor je prisoten le pri okoli 36B bolnikih z revmatoidnim artritisom 7dgovor: A a, c a, b

! a, b, d " vsi odgovori so pravilni # b, d 23. ;hematski sliki prikazujeta tipino prizadetost sklepov rok in nog pri:

A. . !. ". #.

psoriatinem artritisu revmatoidnem artritisu urinem artritisu sakroileitisu osteoartrozi

24. ,adar pri bolniku posumimo na revmatoidni artritis .NA(, moramo biti pozorni, da ne spregledamo drugih diferencialno diagnostinih mo%nosti: a( zaetni znaki NA so lahko nespecifini in podobni drugim artritisom b( e se pojavi fotodermatoza, moramo pomisliti na sistemski lupus eritematozus c( poviana raven senine v serumu ka%e na mo%nost putike tudi pri bolnikih, ki imajo prizadetih ve sklepov d( virusne oku%be pogosto potekajo s sklepnimi boleinami in tudi z otekanji sklepov 7dgovor: A a, b b, c ! a, b, d " a, b, c, d # c, d 36. /ri zdravljenju revmatoidnega artritisa velja: f. terapevtski uinek !7Y>$ je bolji kot pri uporabi !7Y>1 g. nesteroidni antirevmatiki prepreijo destruktivne okvare sklepov h. priporoena je uporaba ve nesteroidnih antirevmatikov soasno i. bolnikom z vejim tveganjem za krvavitev iz zgornjih prebavil soasno predpiemo inhibitor protonske rpalke 7dgovor: A a, b a, c, d ! b, c, d "d # a, d 31. Temeljna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa so:

a( b( c( d( e(

nesteroidni antirevmatiki, infliksimab leflunomid, sistemski glukokortikoid, metotreksat sulfasalazin, metotreksat, leflunomid, antimalariki ciklosporin, sistemski glukokortikoid paracetamol

3$. 'a temeljna zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa velja: a( uinke se pojavi ele po nekaj tednih zdravljenja b( s temeljnimi zdravili lahko dose%emo popolno remisijo c( bolnike z zmerno aktivnostjo revmatoidnega artritisa zdravimo s kombinacijo dveh temeljnih zdravil d( za bolnike s hudo potekajoim revmatoidnim artritisom je uinkovita kombinacija metotreksata in leflunomida 7dgovor: A a, d a, b ! a, b, c " b, d # a, b, d 3&. 'a ankilozirajoi spondilitis velja: e. sakroileitis se pogosteje pojavi pred spondilitisom f. vnetni proces se iri po hrbtenici navzgor g. popolna kostna ankiloza sakroiliakalnega sklepa je redka h. radioloke spremembe se pojavljajo najprej na spodnjih delih sakroiliakalnih sklepov 7dgovor: A a, b, d b, c, d ! a, b, c " a, c, d # a, d 3). 'a zdravljenje revmatoidnega artritisa velja: a( z nesteroidnimi antirevmatiki izboljamo simptome bolezni in prognozo b( selektivni zaviralci ciklooksigenaze .!7Y>$( so uinkoviteji od klasinih nesteroidnih antirevmatikov .!7Y>1( c( bolnikom z vejim tveganjem za srno>%ilne zaplete poleg !7Y>$ selektivnega nesteroidnega antirevmatika dodamo e zaviralec protonske rpalke d( pri bolnikih s srnim popuanjem in napredovalo ledvino odpovedjo se odloimo za !7Y>$ selektivne nesteroidne antirevmatike 7dgovor: A vsi odgovori so pravilni noben odgovor ni pravilen ! a, c " a, c, d

# a, d 3+. 'a zdravljenje revmatoidnega artritisa velja: a( ne%eleni uinki pri uporabi temeljnih zdravil so redki .manj kot +B bolnikov( b( temeljna zdravila vedno kombiniramo med sabo c( uinek zdravljenja po navadi opazimo po $>& dneh, pri metotreksatu nekoliko pozneje .do dva tedna( d( s temeljnimi zdravili lahko zaustavimo napredovanje erozivnih in deformantnih sprememb 7dgovor: A a, b a, b, d ! a, c, d " a, d #d 30. 'a soasno uporabo glukokortikoidov pri zdravljenju revmatoidnega artritisa se odloimo: g. vedno h. soasno s temeljnimi zdravili v premostitvenem obdobju, ko temeljna zdravila e ne uinkujejo i. pri soasni prizadetosti notranjih organov in vaskulitisu v sklopu revmatoidnega artritisa j. pri bolnikih, kjer z uporabo nesteroidnih antirevmatikov nismo dosegli zadovoljivega protivnetnega in analgetinega uinka 7dgovor: Aa b, c ! b, d " c, d # b, c, d 32. ioloka zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa: e. blokirajo TAV>alfa, 8U>1, 8U>0 ali limfocite f. protitelesa proti TAV> alfa in 8U>0 uinkujejo po &>0 tednih g. protitelesa proti TAV> alfa in 8U>0 uinkujejo po nekaj dneh h. zmanjujejo znake bolezni in napredovanje erozivnih sprememb 7dgovor: A a, b c, d ! a, c, d " a, b, d #d 33. 'a zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, velja: a( pri zdravljenju s metotreksatom lahko pride do toksinega uinka na jetra, kostni mozeg in pljua

b( pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki se povea tveganje za srno> %ine zaplete in krvavitve iz zgornjih prebavil c( pri dolgotrajnem zdravljenju s temeljnimi zdravili se med drugim lahko razvije osteoporoza d( temeljno zdravilo izbora za zdravljenje revmatoidnega artritisa pri alkoholiku je metotreksat 7dgovor: A a, c a, d ! a, b " b, c # a, c, d 34. 8nfliksimab: a( je protitelo usmerjeno proti TAV b( je protitelo usmerjeno proti limfocitom c( pri zdravljenju revmatoidnega artritisa je dolgorono uinkoviteji v kombinaciji s metotreksatom d( pri zdravljenju revmatoidnega artritisa izboljanje lahko opazimo %e po prvi aplikaciji zdravila 7dgovor: A a, c, d b, c, d ! a, d " b, d #b 46. :ed zaviralce TAV>alfa sodijo: f. etanercept, adalimumab, golimumab g. adalimumab, golimumab, omalizumab h. adalimumab, leflunomid i. rituksimab, golimumab j. omalizumab 41. Aa katero oku%bo je potrebno misliti pri bolnikih, ki se zaradi revmatoidnega artritisa zdravijo z zaviralci TAV>alfa1 a. /nevmokokna pljuna b. -ram negativna sepsa c. Neaktivacija tuberkuloze d. !itomegalovirusna pljunica e. akterijsko vnetje sklepov 4$. /ri zdravljenju z zaviralci TAV>alfa: a( je pogosteja eklasinaf kavernozna oblika pljune tuberkuloze, ki se po navadi razvije med drugim in petim mesecem zdravljenja b( med zdravljenjem lahko nastanejo nevtralizirajoa in druga avto>protitelesa c( lahko pride do poslabanja sistemske skleroze d( moramo biti posebej pozorni na nastanek ali poslabanje srnega popuanja

7dgovor: A a, b b, c ! a, c, d " b, d #c 4&. Aktivnost revmatoidnega artritisa ocenjujemo: a( z validiranimi kazalniki aktivnosti bolezni, kot je na primer "A; $3 b( na osnovi koncentracije revmatoidnega faktorja .NV( v serumu c( na osnovi odzivnosti na zdravljenje z glukokortikoidi d( na osnovi prisotnosti A!/A v serumu 7dgovori: Ab b, c ! b, c, d "c #a 4). ,ateri znaki napovedujejo te%ji potek revmatoidnega artritisa1 a( prizadetost sklepov zgornjih okonin, prizadetost velikih sklepov, %enski spol b( visoka koncentracija !N/, navzonost revmatoidnega faktorja in protiteles proti citruliranemu peptidu c( moki spol d( prizadetost sklepov aksialnega skeleta 7dgovor: A a, c c, d ! a, b "c # b, c 4+. /ri bolnikih, kjer priakujemo te%ji potek revmatoidnega artritisa: A. %e zgodaj prinemo zdravljenje s temeljnimi zdravili . %e zgodaj prinemo zdravljenje z biolokimi zdravili !. kombiniramo glukokortikoid, metotreksat in bioloka zdravila ". prinemo zdravljenje z visokimi odmerki glukokortikoida #. ne smemo zdravljenja zaeti z nesteroidnimi antirevmatiki 40. :ed spondiloartritise sodijo: a( ankilozirajoi spondilitis, reaktivni artritis, psoriatini artritis b( sero>negatiavni revmatiodni artritis c( enteropatini artritis d( neopredeljeni spondiloartritis 7dgovor: A a, b b, c ! b, c, d

" a, c, d #b 42. 'a spondiloartritise velja: a( pogosteje zbolevajo moki b( v visokem odstotku so povezani z prisotnostjo antigena 9UA> $2 c( odsoten je revmatoidni faktor d( pogosto je dru%insko pojavljanje 7dgovor: A a, b, c, d a, b, c ! a, c, d " b, c, d #c 43. 'a spondiloartritise velja: a( periferni sklepi so prizadeti predvsem na zgornjih okoninah b( vnetje na perifernih sklepih poteka praviloma nesimetrino in oligoartikularno c( aktivno moramo iskati soasno prizadetost oi, ko%e, sluznic in srca d( entezitisi so redki, e najpogosteje se pojavljajo v predelu kolenskega in ramenskega sklepa 7dgovor: A a, b, c b, c ! a, b "b # a, b, c, d 44. /ri ankilozirajoem spondilitisu je osnovni patoloki proces: A. destrukcija stinih sklepnih povrin na tokah najvejega pritiska . entezitis !. sinovijska proliferacija ". osteoporoza in nekontrolirano nalaganje nove kostnine #. vaskulitis 166. 'a ankilozirajoi spondilitis velja: a( najvekrat se zane z boleinami v spodnjem delu hrbtenice, vasih pa zane s perifernim artritisom b( entezitis je mogo povsodF najpogosteje prizadene nasadie Ahilove tetive c( znailno so prizadeti mali sklepi rok d( pri %enskah poteka v huji obliki kot pri mokih 7dgovor: A b, c, d a, b ! c, d " b, c # b, d 161. 'a postavitev diagnoze ankilozirajoega spondilitisa:

a( moramo opraviti NT- sakroiliakalnih sklepov ter boleega predela hrbtenice b( diagnostika je v veji meri laboratorijska .preiskave krvi( c( obiajno ugotavljamo obojestranski sakroileitis, d( pri klininem pregledu ugotavljamo izravnano ledveno lordozo, poudarjeno prsno kifozo in zmanjano gibljivost hrbtenice zaradi zakostenitve obhrbteninih vezi 7dgovor: A a, b, d b, c ! c, d " a, c, d # a, d 16$. 'a ankilozirajoem spondilitisu velja: a( najpogosteje se prine z boleinami v spodnjem delu hrbtenice in sakroiliakalnem predelu z iz%arevanjem v stegna in toraks, b( prisotna je jutranja okorelost c( pri gibanju se boleine zmanjajo d( zmanja se gibljivost hrbtenice e( znailna je nona boleina, zardi katere se bolniki pogosto prebujajo 7dgovor: A 5si odgovori so pravilni b, c, d, e ! a, c, d " b, d # a, d, e 16&. 'a ankilozirajoi spondilitis velja: a( prizadetost oi .iridiociklitis( se pojavlja pri vsaj etrtini bolnikov b( iridiociklitis je po navadi enostranski c( ve kot polovica bolnikov ima neme vnetne revesne spremembe v terminalnem ileumu in debelem revesu, pri nekaterih bolnikih se razvije kronina vnetna revesna bolezen d( redke izvensklepne manifestacije so aortna insuficienca, pljuna fibroza in amiloidoza 7dgovor: A b, c a, b, c, d ! a, d " c, d # b, c, d 16). ;choberjev test uporabljamo v sklopu diagnostike: A. revmatoidnega artritisa . ankilozirajoega spondiloartritisa !. sindroma kronine utrujenosti ". ;jdgrenovega sindroma #. nodoznega poliarteriitisa

16+. 'a postavitev diagnoze ankilozirajoega spondilitisa po merilih AS 143): a( moramo opraviti NT- sakroiliakalnih sklepov ter boleega predela hrbtenice b( pomagamo si z laboratorijskimi izvidi c( za postavitev diagnoze je potrebno potrditi prisotnost antigena 9UA> $2 d( pri klininem pregledu ugotavljamo zmanjano gibljivost hrbtenice 7dgovor: A a, c b, c ! c, d " a, d #b 160. Velt?jev sindrom je: A. inaica psoriatinega artritisa s soasno potekajoo generalizirano psoriazo, levkopenijo in oku%bami . posledica zapleta zdravljenja revmatoidnega artritisa z biolokimi zdravili !. inaica revmatoidnega artritisa, ki se ka%e s poveano vranico, nevtropenijo, oku%bami in razjedami na spodnjih okoninah ". posledica zapleta zdravljenja psoriatinega artritisa s sistemskimi glukokortikoidi #. kombinacija seronegativnega artritisa, uretritisa in konjunktivitisa 162. 'a zdravljenje ankilozirajoega spondiloartritisa velja: A. kombiniramo nefarmakoloke in farmakoloke ukrepe . zdravili prvega izbora sta metotreksat ali leflunomid !. zdravilo prvega izbora je paracetamol ". nesteroidni antirevmatiki pri ankilozirajoem spondilitisu naredijo ve zapletov kot koristi, zato jih v tej indikaciji ne smemo uporabljati #. 'aviralci TAV>alfa pri ankilozirajoem spondilitisu ne pridejo v potev 163. Aesteroidni antirevmatiki pri zdravljenju ankilozirajoega spondilitisa: a( so zdravila izbora b( delovati prinejo po )3>2$ ur, polni uinek se poka%e po $ tednih c( ubla%ijo boleine in okorelost d( uinkoviteji so za zdravljenje nevnetne .mehanine( boleine e( se sploh ne uporabljajo 7dgovor: A a, b, d b, c, d ! a, b, c " a, b, c, d #e 164. 'a zdravljenje ankilozirajoega spondilitisa velja: a( glukokortikoidi so osnovno zdravilo, ki dolgorono bla%i znake in simptome in prepreuje napredovanje bolezni b( metotreksat, leflunomid in sulfasalazin nimajo uinka na aksialni skelet

c( sulfasalazin je uspeneji od leflunomida in metotreksata pri sklepni prizadetosti d( z intravenskimi pulzi metilprednizolona v visokem odmerku .vsaj &2+ mg dnevno, & dni zapored( lahko kratkorono ubla%imo aktivnost bolezni 7dgovor: A a, b vse trditve so napane !a " b, c, d # a, b, c, d 116. ' uporabo zaviralcev TAV>alfa za zdravljenje ankilozirajoega spondilitisa: a( %e v nekaj dnevih zmanjamo vnetje v predelu sakroiliakalnih sklepov ter izboljamo gibljivost hrbtenice b( umiri se entezitis in periferni artritis c( ugodno vplivamo na mineralno kostno gostoto d( ob prekinitvi zdravljenja pri veini bolnikov nastopi poslabanje bolezni 7dgovor: A a, b, c b, c, d !b " a, b, c, d # a, d 111. 'a zdravljenje ankilozirajoega spondiloartritisa velja: e. bolniki, ki so %e ob postavitvi diagnoze imeli visoko aktivno bolezen, imajo huji potek bolezni f. bolniki, ki so %e ob postavitvi diagnoze imeli visoko aktivno bolezen, imajo mileji potek bolezni g. osteotomijo hrbtenice je potrebno le redko opravitiF pogosteje je potrebna vstavitev proteze za kolni sklep h. pri neodzivnost na nesteroidne antirevmatike, sulfasalazin, metotreksat in po vsaj dveh lokalnih aplikacijah glukokortikoida .v primeru entezitisa( prinemo zdravljenje z rituksimabom 7dgovor: A a, c a, c, d ! b, c, d " a, d #c 11$. 'dravila, ki jih poleg nesteroidnih antirevmatikov uporabljamo za zdravljenje aksialne prizadetosti v sklopu ankilozirajoega spondilitisa so: a( infliksimab b( metotreksat, c( anakinra d( etanercept

7dgovor: A b, c, d a, d ! a, b, c, d "b #d 11&. 'a ankilozirajoi spondilitis velja: f. bolezen lahko zane s perifernim monoartritisom g. veliki sklepi .kolni, kolenski, ramenski( so prizadeti pri 1K& bolnikov in so praviloma prizadeti asimetrino h. entezitis pogosto prizadene narastie Ahilove tetive, medrebrne miice in plantarne fascije i. pri %enskah poteka agresivneje 7dgovor: A a, b, c, d a ,b ! a, b, c " b, c, d # c, d 11). /soriatini artritis: a( je trikrat pogosteji pri %enskah kot pri mokih b( lahko izbruhne pred pojavom luskavice c( je seronegativni artritis d( dednost igra pomembno vlogo v etiopatogenezi 7dgovor: A b, c a, b, c ! a, b, c, d " c, d # b, c, d 11+. 'a psoriatini artritis velja: a( veinoma bolezen prine, bolniki %e imajo ugotovljeno luskavico b( veinoma bolezen prine akutno, ko%ne spremembe se pojavijo praviloma ele po izbruhu artritisa c( artritis se pojavlja pri vseh tipih luskavice d( prizadetost nohtov dobro korelira s sklepno prizadetosjo 7dgovor: Aa a, c, d ! b, c, d " a, c # b, d 110. 'a psoriatini artritis velja:

A. najpogosteji je simetrini oligoartikularni artritis, ki prizadene distalne interfalangealne sklepe rok in nog . pri nekaterih bolnikih s somernim psoriatinim poliartritisom je lahko navzo v serumu revmatoidni faktor !. zaradi osteonekroze pride do mutilantne oblike .pohabljajoega( artritisa ". artritis pri bolnikih s psoriazo .luskavico( je vedno psoriatini, tudi v primeru, e je v serumu prisoten revmatoidni faktor #. /ojavi se le pri bolnikih, ki imajo z luskavico poleg ko%e prizadete tudi nohte. 112. ;hematini sliki prikazujeta tipino sklepno prizadetost pri:

A. . !. ". #.

protinu revmatoidnem artritisu psoriatinem artritisu septinem artritisu osteoartrozi

113. 'a psoriatini artritis velja: a( sakroileitis pri psoriatinem artritisu lahko poteka v sklopu vseh podtipov psoriatinega artritisa, le izjemoma poteka samostojno b( sakroileitis pri psoriatinem artritisu je pogosteji pri mokih c( najpogosteja izvensklepna manifestacija je pneumonitis d( najpogosteja izvensklepna manifestacija je oesna prizadetost .iritis in iridociklitis( 7dgovor: A a, b, c a, b ! b, c " a, c # a, b, d 114. ,lobasast prst .daktilitis( ugotovimo pri: e. psoriatinem artritisu f. revmatoidnem artritisu g. reaktivnem artritisu h. artritisih zaradi odlaganja kristalov i. osteoartrozi

7dgovor: A a, c a, b, c ! a, c, d " a, b, c, d # d, e 1$6. 'a zdravljenje psoriatinega artritisa velja: f. zmerno aktivni psoriatini artritis zdravimo sistemsko z medrolom, na ta nain se soasno izbolja tudi ko%na simptomatika g. entezitis, tendosinovitis, mono> in oligoartritis sprva zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. @e s tem ne dose%emo remisije, umirimo vnetje z lokalno aplikacijo glukokortikoida h. zmerno aktivni psoriatini artritis zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki i. smiselno se zdi ko%no in sklepno simptomatiko zdraviti soasno 7dgovor: A a, d b, c, d ! b, c "d # a, b, c, d 1$1. 'a zdravljenje psoriatinega artritisa velja: a( entezitis, tendosinovitis, mono> in oligoartritis sprva zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. @e s tem ne dose%emo remisije, umirimo vnetje z lokalno aplikacijo glukokortikoida b( temeljna zdravila so metotreksat, sulfasalazin in ciklosporin c( zmerno aktivni psoriatini artritis zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki d( temeljna zdravila lahko v primeru neuspene monoterapije med seboj kombiniramo 7dgovor: A a, b b, d, c ! a, b, c, d " a, b, c #c 1$$. 'a zdravljenje psoriatinega artritisa velja: e. ob hitri ukinitvi sistemskih glukokortikoidov praviloma pride do poslabanja ko%ne simptomatike f. ob neodzivnosti na temeljna zdravila lahko uporabimo infliWimab, adalimumab, golimumab, etanercept g. v primeru kroninega sinovitisa posameznega sklepa opravimo kirurko sinoviektomijo h. temeljna zdravila so metotreksat, sulfasalazin in ciklosporin 7dgovor: A a, b

a, d ! a, b ,c " b, c, d # a, b, c, d 1$&. 'a ankilozirajoi spondilitis velja: A. pogosteji je pri mokih, pri njih poteka huje . pogosteji je pri %enskah, pri njih poteka huje !. pogosteji je pri %enskah, potek je ugodneji ". pogosteji je pri mokih, potek je ugodneji #. spol ne vpliva na pogostost ali potek bolezni 1$). ,atere trditve so pravilne1 f. revmatoidni artritis je pogosteji pri %enskah g. ankilozirajoi spondilitis je pogosteji pri %enskah h. psoriatini artritis je enko pogost pri %enskah in pri mokih i. sistemski lupus je pogosteji pri %enskah 7dgovor: A a, d a, b, c, d ! c, d " a, c, d # a, b 1$+. ' zaviralci TAV alfa zdravimo: a( revmatoidni artritis b( ankilozirajoi spondilitis c( artritis v sklopu sistemskega lupusa eritematozusa d( urini artritis 7dgovor: A a, b a ! a, c " a, b, c, d # b, c, d 1$0. ,atere trditve veljajo za psoriatini artritis1 a( pri veini bolnikov poteka agresivno, kot mutilantni artritis b( neugodno potek napovedujejo %enski spol, poviana sedimentacija, akutni pojav in poliartritis c( neugoden potek priakujemo, e poteka po tipu revmatoidnega artritisa d( erozivni artritis ima ve kot polovica bolnikov 7dgovor: A a, b b, c ! a, d " a, b, c, d

# c, d 1$2. /rizadetost plju v sklopu revmatoidnega artritisa: a( je pogosteja pri bolnikih s seropozitivnim artritisom b( kronina fibrozirajoa pljunica prizadene difuzno celotna pljua c( difuzni fibrozirajoi alveolitis zajame celotna pljua in lahko povzroi videz satastih plju d( je lahko prvi znak bolezni 7dgovor: A a, b, c a, b, c, d ! b, c, d " a, c, d # c, d 1$3. 'a reaktivni artritis velja: a( nastopi po oku%bi urogenitalnega trakta, prebavil ali dihal b( za postavitev diagnoze moramo osamiti povzroitelja iz sinovijske tekoine c( najpogosteje ga povzroijo mikoplazme in pnevmokoki d( pri veini obolelih ugotovimo 9UA* $2 7dgovor: A a, d a, c ! a, b, c " a, b, c, d #c 1$4. 'a reaktivni artritis velja: e. artritis poteka soasno z oku%bo f. artritis nastopi 1>) tedne po oku%bi g. artritis je praviloma nesomeren, oligoartikularen, pogosteji na spodnjih okoninah .mali sklepi stopal, gle%nji, kolena(. h. soasno lahko pride do vnetja ovojnice kit fleksorja > nastane daktilitis 7dgovori: A a, c b, c, d ! a, c, d " b, c # b, d 1&6. 'a reaktivni artritis velja: a. pri pribli%no )6B bolnikov ugotovimo prizadetost aksialnega skeleta b. artritis nastopi 1>) tedne po oku%bi c. artritis je praviloma nesomeren, oligoartikularen, pogosteji na spodnjih okoninah .mali sklepi stopal, gle%nji, kolena(. d. soasno lahko pride do vnetja ovojnice kit fleksorja > nastane daktilitis 7dgovori:

A a, b, c a, c, d ! a, b, c, d " b, c, d # a, d 1&1. 'a reaktivni artritis velja: a( anamnestino vasih ugotovimo pekoe mikcije, oku%bo prebavil ali dihal ter prostatitis, balanitis, pri %enskah razjede po zunanjem spolovilu b( lahko najdemo hiperkeratotine spremembe na ko%i stopal, dlani c( redko ugotovimo prizadetost nohtov .zadebeljeni ali razbrazdani nohti( d( Aajpogosteji zaplet na oeh je konjunktivitis 7dgovori: A c, d ni od natetega ! vse od natetega " a, b # a, d 1&$. /ri mlajem bolniku s seronegativnim, nesimetrinim oligoartritisom spodnjih okonin moramo pomisliti na: e. seroloko negativni revmatoidni artritis f. psoriatini artritis g. reaktivni artritis h. artrozo 7dgovori: A a, b, c b, c ! a, b, c, d "c # a, c, d 1&&. 'a diagnostiko reaktivnega artritisa velja: e. na NT- prizadetih sklepov ne najdemo erozivnih sprememb, prisotna je reaktivna tvorba nove kostnine>linearni periostitis f. v akutni fazi je slikovna preiskava izbora :N8 g. pri bolnikih s kroninim potekom je lahko prisoten sakroilitis h. za postavitev diagnoze je potrebna prisotnost 9UA> $2 7dgovori: A a, b a, c ! a, b, c, d " b, c, d # a, d 1&). 'a diagnostiko reaktivnega artritisa velja: a( na NT- prizadetih sklepov ne najdemo erozivnih sprememb, prisotna je

reaktivna tvorba nove kostnine>linearni periostitis b( v akutni fazi je slikovna preiskava izbora C', ki poka%e artritis in entezitis c( pri bolnikih s kroninim potekom je lahko prisoten sakroilitis d( za postavitev diagnoze je potrebno potrditi prisotnost 9UA> $2 7dgovori: Ab b, d ! a, b, c " b, c, d # a, b, c, d 1&+. 'a zdravljenje reaktivnega artritisa velja: a( zdravimo ga z visokimi odmerki nesteroidnih antirevmatikov b( pod ultrazvono kontrolo v vnete sklepe in v podroje vnete tetive injiciramo glukokortikoide c( kadar nesteroidni antirevmatiki ne ubla%ijo boleine, predpiemo e alopurinol d( vedno predpiemo antibiotik, ki pokrije tudi klamidije .npr. azitromicin( 7dgovor: A b, d a, b, c ! a, b, c, d " a, b # a, d 1&0. Neaktivni artritis ima slabo prognozo: A. pri otrocih in adolescentih . pri artritisu po urogenitalni oku%bi !. ob odsotnosti 9UA> $2 ". pri %enskah #. kadar v serumu ne najdemo revmatoidnega faktorja 1&2. 'a sklepno prizadetost v sklopu kronine vnetne revesne bolezni velja: a( pri !rohnovi bolezni je pogosteja prizadetost malih sklepov, vnetje se seli, poteka v zagonih b( artritis pogosto ostane oligoartikularen, nesomeren c( znailno za !rohnovo bolezen je, da se soasno s revesno simptomatiko pojavi spondilitis d( periferni artritis se pojavi soasno s revesno simptomatiko 7dgovor: A a, b, d a, c, d ! b, d "c # b, c 1&3. 'a sklepno prizadetost v sklopu kronine vnetne revesne bolezni velja: a( soasno z umirjanjem revesne bolezni opa%amo umirjanje spondilitisa

b( c( d(

znailen je simetrien poliartritis malih sklepov rok vnetje sklepov se seli, poteka v zagonih erozivni artritis je redek

7dgovor: A b, c, d c, d ! a, c " a, c, d # a, b, c, d 1&4. 'a sklepno prizadetost v sklopu kronine vnetne revesne bolezni velja: a( vnetje perifernih sklepov najvekrat prine naglo, v enem sklepu in dose%e vrh v 1>$ dneh b( od perifernih sklepov so pogosteje prizadeti gle%nji, kolena in kolki c( pri ve kot polovici bolnikov se pojavijo ko%ne spremembe, najpogosteje nodozni eritem d( iridiociklitis in episkleritis se rada pojavita pri bolnikih s spondilitisom 7dgovor: A a, b c, d ! a, b, c " a, b, c, d # b, c 1)6. 'a diagnostiko enteropatinega artritisa velja: a( pribli%no polovica bolnikov z ulceroznim kolitisom ima v serumu navzoo atipino pAA!A b( pribli%no polovica bolnikov s !rohnovo boleznijo ima v serumu navzoa protitelesa proti Aspergilus umigatus c( pribli%no polovica bolnikov s !rohnovo boleznijo ima v serumu navzoa protitelesa proti !accharomyces cerevisiae d( z mikroskopskim pregledom sinovijske tekoine loino enteropatini artritis od reaktivnega 7dgovor: A a, b, d b, c ! c, d "a # a, c 1)1. Aeopredeljeni spondiloartritis: a( je pogosteji pri %enskah, nastopi v vseh starostnih skupinah b( vodilna je zunajsklepna prizadetost .osebnostne motnje, prizadetost oi, srca in plju( c( zaetek je buren, najpogosteji je sakroileitis d( zaetni simptomi so po navadi boleine v kri%u in entezitisiF sakroileitis ali spondilitis ugotovimo redko

7dgovor: A a, c a, d ! b, d " a, b, c # a, b, d 1)$. "ejavniki tveganja za osteoartrozo so: a( staranje in mehanine obremenitve b( pretirano gibljivi sklepi c( debelost d( mlaje %enske 7dgovor: A a, b, c, d a, d ! a, b, c "d # a, b 1)&. 'a primarno osteoartrozo velja: a( prisoten je sinuzitis b( 8U>1 deluje destruktivno na sklepni hrustanec c( vnetje sinovije je pomemben povzroitelj boleine d( hrustanec dolgo v poteku bolezni ostane nepokodovan, destruktivni procesi predvsem prizadanejo subhondralno kostnino 7dgovor: A a, b, c, d a, c, d ! b, c "d # b, c, d 1)). 'a sekundarno osteoartrozo velja: a( nastane zaradi kopienja kristalov v sklepnem hrustancu b( nastane zaradi predhodnega vnetja v sklepu c( je lahko posledica pokodbe .zlom, izpah( d( nastane pri bolnikih s hemofilijo, ki so vekrat zakrvaveli v sklep 7dgovor: A a, b, c, d a, b ! b, c " a, c, d # a, d 1)+. 'a osteoartrozo velja: a. okorelost je dolgotrajna .J1 uro(

b. pojavijo se krepitacije v sklepu c. artroza nikoli ni erozivna d. obsklepne strukture .vezi, sklepna ovojnica, miice( pri artrozi niso prizadete 7dgovor: Aa,b a ! c, d "d #b 1)0. 5 sklopu primarne osteoartroze: a. so najpogosteje prizadeti distalni interfalangealni sklepi rok in koleno b. so lahko prisotni 9eberdenova osteoartroza, rizartroza ter ouchardova osteoartroza c. so najpogosteje prizadeti mali sklepi nog d. trdi vozlii, ki jih tipljemo ob robu sklepa, so sinovijske ciste 7dgovor: A a, d b, c ! a, b " a, b, d # b, c, d 1)2. 'a osteoartrozo kolena velja: a( boleina je navadno intermitentna, vezana na hojo, lahko zbadajoa ali topa b( osteoartroza kolena prizadane oba spola c( pri napredovanju bolezni lahko v sklepu ugotovimo izliv d( bolezen napreduje poasi 7dgovor: A nobena trditev ne dr%i a, c, d ! a, d "c # vse trditve dr%ijo 1)4. 'a osteoartrozo kolka velja: a( pogosteja je pri debelih ljudeh b( boleina sega v dimlje, zadnjico, stegna c( okrnjena je notranja rotacija sklepa d( najpogosteje je zajet zgornji del sklepa, zaradi esar pride do pogostih aseptinih nekroz glavice stegnenice 7dgovor: A a, b, c a, c, d ! b, c " b, c, d

#a 1+6. 'a osteoartrozo hrbtenice velja: a( anatomske spremembe, ki jih ugotovimo s slikovnimi preiskavami, dobro korelirajo s klinino sliko b( na medvretenni ploici pride najprej do sprememb v pulpoznem jedru, nato se v fibrinoznem obrou pojavijo poke c( napredovanje procesa lahko privede do protruzije ali prolapsa medvretenne ploe d( najpogosteji je postero>lateralni prolaps 7dgovor: A a, c a, b, c, d ! b, c, d " b, c #d 1+1. "egenerativne spremembe pri osteoartrozi hrbtenice so: a( hondroza b( osteohondroza c( ;chmorlova hernija d( spondiloartroza 7dgovor: A a, b, d a, c, d ! a, b, c, d " b, c, d # b, d 1+$. 5 sklopu osteoartroze ugotovimo: a( pri cervikocefalnem sindromu ugotovimo simptome zaradi osteoartroze vratne hrbtenice, simptome zaradi simpatinega %ivevja in vertebralnih arterij b( osteoartroza prizadene, podobno kot revmatoidni artritis, predvsem zgornji $ vratni vretenci c( najpogosteje je prizadeta ledvena hrbtenica na nivojih U&>;1. d( klavdikacije, ki nastanejo zaradi stenoze spinalnega kanala, minejo takoj po poitku 7dgovor: A vse trditve dr%ijo b ! b, d " nobena trditev ne dr%i # a, c, d 1+&. 'a postavitev diagnoze osteoartroze: a( opravimo NT- preiskavo parnega sklepa b( ankiloze sklepov niso znailne za osteoartrozo c( loevanje primarne od sekundarne artroze ima samo epidemioloki pomen,

saj na zdravljenje ali prognozo ne vpliva d( laboratorijski testi so po navadi v mejah normale 7dgovor: A a, b, d a, b, c, d ! c, d " a, d #a 1+). "iagnoza osteoartroze je manj verjetna, e ugotovite naslednje: a( izolirana prizadetost ramenskega sklepa b( izolirana prizadetost kolka c( NV, A!/A, 9#/$ so negativni, ni sistemskih znakov d( povian prokalcitonin 7dgovor: Aa a, d ! a, c, d " b, c, d # b, d 1++. 'a zdravljenje osteoartroze velja: a( nesteroidni antirevmatiki so uinkoviteji analgetiki kot paracetamol b( paracetamol je analgetik izbire pri artrozi kolena in kolka c( pri blagi osteoartrozi kolen, sklepov rok in nog so lahko uinkoviti antirevmatiki v mazilih d( v kolenski sklep lahko tedensko vbrizgavamo glukokortikoide 7dgovor: Ab a, b ! a, b, c " a, b, d # a, c 1+0. 'a zdravljenje osteoartroze velja: a( palico za podporo hoji naj bolnik uporablja na isti strani, kot je prizadet sklep b( pri debelih bolnikih je potrebno hujanje c( osnovno nefarmakoloko zdravljenje predstavlja kinezioterapija d( dodatek glukozamina in hondroitin sulfata per os izbolja simptomatiko in s tem kvaliteto %ivljenja 7dgovor: A a, b, c, d b, c, d ! c, d " a, b, c # a, c

1+2. 8ntraartikularno apliciranje hialuronske kisline pri zdravljenje osteoartroze: a( uinek je vasih dolgotrajnei od uinka glukokortikoidov b( zavira posrednike vnetja v sklepu c( stimulira tvorbo hrustannega matriksa d( zmanjuje viskoznost sinovijske tekoine 7dgovor: Ad a, c ! b, c, d " a, b, c, d # b, d 1+3. Artritis lahko povzroi: a( odlaganje kristalov urata, b( odlaganje kristalov kalcijevega hidroksiapatita c( odlaganje kristalov glukokortikoidov d( odlaganje kristalov bazinega kalcijevega fosfata 7dgovor: A a, d a, b ! vse trditve dr%ijo " b, c, d # nobena trditev ne dr%i 1+4. 'a protin velja: a( veinoma zbolevajo %enske b( z naraanjem koncentracije sene kisline v serumu naraa pogostnost protina c( pogosteji je pri debelih in alkoholikih d( pogosto soasno ugotovimo diabetes tip 8 7dgovor: A a, c a, b, d ! b, d " b, c #c 106. 'a protin velja: a( veinoma zbolevajo moki b( z naraanjem koncentracije sene kisline v serumu naraa pogostnost protina c( pogosteji je pri bolnikih, ki prejemajo diuretike d( pogosto soasno ugotovimo hipertrigliceridemijo 7dgovor: A a, b

vse trditve dr%ijo ! nobena trditev ne dr%i " b, c # a, c 101. ,aj zajema pojem <presnovni revmatizem=1 A. 5netni revmatizem zaradi avtoprotiteles . 5netni revmatizem zaradi odlaganja kristalov v sklepe !. Nevmatino fibromialgijo ". Nevmatizem zaradi degenerativnih sprememb sklepnega hrustanca #. ;klepne boleine pri bolnikih s sladkorno boleznijo 10$. 'viana telesna temperatura in zvian !>reaktivni protein pri protinu sta posledica A. ;proanja kolagenaz iz sinovijskih fibroblastov . Aktivacije 9agemanovega faktorja !. ;proanja lizosomskih encimov iz nevtrofilcev ". ;proanja interlevkina 8U>0 iz sinovijskih fagocitnih celic in monocitov #. Aeposrednega delovanja sene kisline na centralni %ivni sistem in hepatocite 10&. 'a protin velja: a( kristali urata v sinovijski tekoini aktivirajo komplement b( nevtrofilni granulociti po fagocitozi kristalov razpadejo. ;proajo se lizosomski encimi, ki povzroijo destrukcijo hrustanca c( vnetje se pogosto umiri samo od sebe, saj kristale razgradi mieloperoksidaza v levkocitih d( pri nastanku vnetja sodelujejo TAV>alfa, 8U>1, 8U>0 in 8U>3 7dgovori: A vse trditve dr%ijo b, c ! a, b " c, d # nobena trditev ne dr%i 10). /ri protinu je prva mainfestacija najvekrat A. /rizadetost distalnih interfalangealnih sklepov rok . 5netje metatarzofalangealnega sklepa palca stopala !. /ojav tofov v uhljih ". 5netje temporomandibularnega sklepa #. 5netje kolkov in kolen 10+. 'a veino bolnikov s protinom velja: a( pri primarnem protinu je hiperurikemija posledica poveane tvorbe urata b( pri primarnem protinu je hiperurikemija posledica zmanjanega izloanja urata skozi ledvice c( pri sekundarnem protinu je hiperurikemija posledica poveane tvorbe urata d( pri sekundarnem protinu je hiperurikemija posledica zmanjanega izloanja urata skozi ledvice 7dgovori: A a, d b, d

! a, c " a, b, c # b, c 100. /ovean nastanek sene kisline ugotovimo pri bolnikih: a( z malignomi .ki jih zdravimo s citostatiki( b( z luskavico c( z rabdomiolizo d( na kroninem ledvinem nadomestnem zdravljenju 7dgovori: A a, c a, b ! a, b, c " a, b, c, d # c, d 102. 'a protin velja: a( zaetek urinega artritisa je praviloma poasen, boleina se razvija nekaj tednov b( ob napadu artritisa se pojavi boleina, sklep je pordel, prisotna je lahko mrzlica in poviana temperatura c( e se pojavi pri otrocih ali adolescentih, moramo pomisliti na encimski defekt, ki povzroa ezmerno sintezo purinskih nukleotidov d( tipino je prizadet metakarpofalangealni sklep palca 7dgovori: A a, d a, c, d !b " b, c # b, d 103. 'a protin velja: a( pogosto ugotovimo pri prvem napadu monoartritis, po navadi metatarzofalangealnega sklepa palca b( pozneji napadi so poliartikularni in potekajo te%je c( nezdravljen protin ima odlino prognozo. /o prvi epizodi so ponovni zagoni redki .manj kot 16B v naslednjih 16 letih( d( pozneji napadi so monoartikularni in potekajo la%je 7dgovori: A a, b a, d ! a, c " a, c, d #c 104. 'a prvo epizodo akutnega urinega artritisa velja: a( najpogosteje poteka kot monoartritis metakarpofalangealnega sklepa kazalca

b( prvi napad lahko poteka poliartikularno s prizadetostjo narta, gle%nja, pete, kolena, zapestja in komolca c( ugotovimo tofe d( artritis lahko spro%i oku%ba ali u%ivanje alkoholnih pija 7dgovori: A a, d b, d ! a, b, d " a, c, d # a, c 126. Akutnemu urinemu artritisu metatarzofalangealnega sklepa palca reemo: A. Tof . /odagra !. /elagra ". "aktilitis #. Velt?jev sindrom 121. /ri obravnavi bolnika s sumom na protin moramo opraviti diagnostiko metabolnega sindroma. ,atera stanja ali bolezni iemo1 a( sladkorno bolezen tip 8, hiperparatiroidizem b( :#A>1 .karcinom obitnic, pankreasa, hiperplazijaKtumor hipofize( hiperlipidemija, hipertenzija c( :#A>$ .medularni karcinom itnice, hiperparatiroidizem, feokromocitom( d( trebuna debelost, inzulinska rezistencaKsladkorna bolezen 7dgovori: A a, c a, b, d ! a, c, d " a, d #d 12$. /oleg sklepne prizadetosti moramo pri protinu soasno aktivno iskati: a( ledvino prizadetost .intersticijski nefritis, uratni kamni( b( metabolni sindrom c( hipotirozo d( pljuno intersticijsko prizadetost .odlaganje kalcijevega urata( 7dgovori: A a, b b, c, d ! c, d " a, d #a 12&. 'a pregled sinovijske tekoine pri bolniku s protinom velja: a( tipine kristale vidimo tudi v punktatu nevnetega sklepa pri bolniku, ki sicer ima protin b( pri aktivnem artritisu so kristali veinoma prosto plavajoi

c( med aktivnim vnetjem so kristali veinoma znotraj polimorfonuklearnih levkocitov d( pregled sinovijske tekoine nima nobene diagnostine vrednosti 7dgovori: A a, d a, c ! b, d "d #a 12&. 'a zdravljenje akutnega protinskega napada velja: a( zdravljenje prinemo z visokimi odmerki nesteroidnih antirevmatikov b( v primeru kontraindikacij za nesteroidni antirevmatik lahko izberemo leflunomid ali metotreksat c( e sta prizadeta do $ sklepa, lahko vbrizgamo glukokortikoid, pri poliartikularni prizadetosti uvedemo sistemski glukokortikoid d( uvedemo alopurinol 7dgovori: A a, c b, c " a, d "d # a, c, d 12). 'a zdravljenje urinega artritisa velja: a( e bolnik prejema losartan, ga moramo ukinit ali zamenjati, saj povzroa hiperurikemijo b( e ni ustreznega klininega odgovora na zdravljenje ali so druga zdravila kontraindicirana, bolnika zdravimo z anakinro c( e ni ustreznega klininega odgovora na zdravljenje ali so druga zdravila kontraindicirana, bolnika zdravimo z etanerceptom d( e bolnik %e prejema alopurinol, mu ga med akutnim zagonom putike ne ukinjamo 7dgovori: Aa b, d ! a, c, d "d # a, b, d 12+. 'a psevdoprotin velja: a( znailne so kalcinacije meniskusov kolen b( pogosteji je pri bolnikih s hiperparatiroidizmom c( profilaktino jemanje nesteroidnega antirevmatika zaiti bolnika pred nastanki kalcinacij hrustancev, zato priporoamo, da jih bolniki jemljejo trajno d( predvsem zbolevajo mladostniki

7dgovori: A a, c b, c, d ! c, d " a, b # a, b, d 120. 'a sindrom fibromialgije velja: a( pogosteje prizadene %enske b( v patofiziologijo je so vpleteni tevilni mediatorji, pomembno vlogo imata serotonin in noradrenalin c( moki imajo bla%jo klinino sliko d( pogosto so hkrati prisotne tudi vedenjske ali ustvene motenje 7dgovor: A a, b, d a, b ! b, c, d " a, c, d # c, d 122. olniki s sindromom fibromialgije imajo: a( manji anaerobni prag skeletnih miic b( poviano raven glukoze in kalija v miicah c( moteno presnovo AT/ in A"/ d( miino okorelost 7dgovor: A a, b, d a, c, d ! b, c " c, d # a, c 123. 'a boleino pri sindromu fibromialgije velja: a( je ostra, nenadna, krevita, jasno in ozko lokalizirana b( je topa, v globini, bolnik jo te%ko lokalizira c( pri pregledu ugotovimo tipina boleinska mesta obutljiva na pritisk d( je aksialno razporejena vzdol% trnastih odrastkov vretenc celotne hrbtenice 7dgovor: A a, d b, d ! b, c " b, c, d # a, c 124. 'a zdravljenje fibromialgije velja: a( nesteroidni antirevmatiki so slabo uinkoviti b( uinkovita je kombinacija telesne vadbe in visoki odmerki antidepresivov .06

mg fluoksetina, $66 mg sertralina, 06 mg duloksetina( c( ob zdravljenju z serotonerginimi ali kombiniranimi serotonerginimi in noradrenerginimi antidepresivi ne smemo soasno uporabljati tramadola d( zelo uinkoviti so benzodiazepini 7dgovor: A a, d b, c, d ! b, d " a, b # a, b, c 136. /anikulitis ugotovimo pri: a. polimiozitisu b. sistemskem lupusu c. sarkoidozi d. limfomu 7dgovor: A b, d b, c, d ! c, d " a, d # a, c 131. 'a boleine v rami velja: a( najpogosteji vzrok bolein v rami so degenerativne spremembe in vnetne prizadetosti kit miic ramenskega obroa b( najpogosteji vzrok bolein v rami so degenerativne spremembe sklepnega hrustanca c( uinkovita je lokalna masa%a d( uinkovito je lokalno hlajenje 7dgovor: A a, d a, c ! b, c " b, d # ni o natetega ne dr%i 13$. Tveganje za septini artritis je poveano pri: a( bolnikih, ki prejemajo citostatike zaradi malignoma b( bolnikih, ki imajo umetne sklepe c( bolnikih z anemijo zaradi kroninih krvavitev iz prebavil d( intravenskih u%ivalcih drog 7dgovor: A a, b, c a, b, d ! b, c, d

" a, d # a, c, d 13&. 'a septini artritis velja: a( lahko nastane zaradi hematogenega razsoja bakterij b( oku%ba se lahko raziri iz okolnih mehkih tkiv .karbunkel, furunkel( c( oku%ba se lahko raziri iz kosti, kjer je prisoten osteomielitis d( lahko je iatrogen po izpraznitveni punkciji 7dgovor: Aa b, c ! a, b, c, d " a, d #b 13). Aajpogosteji povzroitelj septinega artritisa pri odraslih je: A. Aeisseria meningitidis . /seudomonas aeruginosa !. #scherichia coli ". ;taph?lococcus aureus #. /roteus mirabilis 13+. 'a septini artritis pri narkomanih, ki si droge vbrizgavajo, velja: a( najpogosteji povzroitelji so streptokoki skupine , artritis pa hudo potekajoi b( lahko so prizadeti intervertebralni in sternoklavikularni sklep c( najpogosteji povzroitelji so stafilokoki d( artritis je praviloma polimikrobni zaradi vekratne uporabe istih brizg in igel ter neisto v drogah 7dgovor: A a, b d ! b, c " b, d #a 130. 'a septini artritis velja: a( zaetek je buren, bolniki so hudo prizadeti b( najvekrat je prizadeto koleno c( znailne so fistule, preko katerih odteka gnoj iz sklepa d( ponavadi je oku%enih ve sosednjih sklepov 7dgovor: A a, b a, b, c, d ! a, c, d " b, c #d

132. 'a septini artritis velja: a( pri bolnikih, ki imajo revmatsko bolezen .revmatoidni artritis(, je potek septinega artritisa manj buren b( artritis, ki ga povzroa A. -onorrhoeae, je pogosto migratoren, soasno lahko opa%amo prizadetost obsklepnih tkiv in ko%e c( septini artritis, ki ga povzroa ;. p?ogenes lahko soasno poteka s nekrotizirajoim fasciitisom, "8,>om in ima visoko smrtnost d( nanj posumimo, e se pojavi $>& tedne po oku%bi prebavil 7dgovor: A a, d a, b, c ! a, b, c, d " a, c #c 133. 'a septini artritis velja: a( sklep vedno punktiramo, material poljemo na bakterioloko in citoloko preiskavo b( -ramski razmaz in kultura sta pozitivna v veini primerov .J4+B( c( vedno opravimo NT- slikanje parnih sklepov d( z :N8 zgodaj ugotavljamo oku%bo na hrbtenici in sakroiliakalnih sklepih 7dgovor: A a, b a, b, d ! a, c, d " c, d #a 134. ,ateri sklepi so najpogosteje prizadeti v sklopu izvenpljune tuberkuloze1 A. hrbtenica, kolk . gle%enj, zapestje !. sakroiliakalni sklepi ". ramenski sklep #. koleno 146. 'a osteoartikularno tuberkulozo velja: a( najpogosteji je spondilitis, sledijo periferni artritisi velikih sklepov b( pri prizadetosti torakolumbalne hrbtenice se lahko pojavijo hladni abscesi in dra%enje korenin hrbtenjae c( klinina slika je burna, z nenadnim zaetkom, mrzlico in visoko temperaturo d( vedno poteka soasno s pljuno tuberkulozo 7dgovor: A a, b a, d ! b, d " b, c # a, c

141. 'a diagnostiko tuberkuloznega artritisa velja: a( diagnostina sta mikroskopski dokaz mikobakterij in pozitivna kultura iz bioptinega materiala b( v punktatu sklepa prevladujejo monociti in limfociti c( NT- spremembe se sprva ka%ejo kot obsklepna osteoporoza, erozije in sekvestracije d( pozno v poteku ugotovimo hudo osteoporozo 7dgovor: Aa b, c ! b, c, d " a, d # a, c 14$. -livini artritis: a( ponavadi nastane hematogeno iz oddaljenega oku%enega mesta v okolici sklepa b( ponavadi nastane zaradi ko%ne mikoze v bli%ini sklepa c( ponavadi ga povzroajo plesni .:ucor, Aspergilus( d( pri imunokompromitiranih bolnikih ugotovimo oku%bo s sporotriksom 7dgovor: A a, d b, d ! a, c " b, c # a, c, d 14&. -livini artritis: a( pri sistemski kandidijazi .kandida sepsa( je pogost glivini artritis .J46B( b( za diagnozo je potrebna pozitivna glivina kultura sinovijske tekoine c( empirino prinemo zdravljenje z flukloksacilinom d( izpiranje sklepa je potrebno vsak dan 7dgovor: A a, b, c a, d ! b, d " b, c, d #d 14). Artritisi ob virusnih oku%bah: a( so akutni, potekajo burno in povzroajo sklepno destrukcijo b( so akutni, potekajo blago in ne puajo sklepnih posledic c( nenaden simetrien poliartritis je mogo pri oku%bi z rdekami d( nenaden simetrini poliartritis je mogo pri oku%bi z virusom hepatitisa 7dgovori: A a, c, d

a, d !b " b, c, d # a, c 14+. 'a U?msko boreliozo velja: a( srce je pogosto prizadeto, ponavadi pride do mioperikarditisa b( srce je redko prizadeto, ponavadi gre za prehodni atrioventrikulrani blok c( v poznem obdobju se lahko razvijejo razlini boleinski sindromi in prizadetost perifernega %ivevja d( prizadetost majhnih sklepov rok je redka 7dgovor: A a, c, d b, c, d ! a, d "b # a, c 140. 'a artritis v sklopu U?mske borelioze velja: a( zaetek je praviloma nenaden b( najvekrat so prizadeti majhni sklepi rok in nog c( artritis je oligoartikularen d( v punktatu sklepa ugotovimo limfocite in eozinofilce 7dgovor: A a, b c, d ! a, c " a, d # a, b, c, d 142. 'a sindrom fibromialgije velja: a( boleine lahko zdravimo z zdravili, ki zavrejo ponovni privzem noradrenalin in serotonina b( boleine lahko zdravimo z zdravili, ki zavrejo ponovni privzem dopamina c( spro%i jo lahko U?mska borelioza, eprav zanjo ni vzrok d( bolezen pri mokih ni opisana 7dgovor: A a, b, c, d b, c, d ! a, d " a, c #d 143. 'a sistemski lupus velja: A. najpogosteje zbolevajo azijci . pogosteje zbole moki kot %enske !. najpogosteje se pojavlja pri starostnikih .J0+ let( ". najpogosteje se pojavlja pri mladostnikih in mlajih odraslih .med 1+ in &6

letom( #. najpogosteje se pojavlja pri otrocih mlajih od 1+ let 144. 'a sistemski lupus velja: a( je monogenetska bolezen, pri nastanku sodelujejo e vplivi okolja in spolni hormoni b( je poligenetska bolezen c( pomemben je vpliv spolnih hormonov d( pomembni so dejavniki iz okolja 7dgovor: Aa b ! b, c, d " c, d #d $66. 'a sklepno prizadetost pri sistemskem lupusu velja: a( prizadetost sklepov je pogosto prvi znak bolezni b( znailen je simetrien poliartritis kolen, zapestij in malih sklepov rok c( artritis je %e v zgodnjem poteku eroziven d( deformacije sklepov so posledica prizadetosti kit 7dgovor: A b, c, d a, c, d ! a, b, c " a, d # a, b, d $61. /ri lupusu je pogosta prizadetost ko%e in ko%nih adneksov. ,atera trditev ne velja: A. 'nailen je makulopapulozni izpuaj na licih in korenu nosu, ki se pojavi po izpostavitvi C5 svetlobi .sonni %arki( . izpuaji pri lupusu lahko puajo brazgotine !. vidimo lahko livedo retikularis ". diskoidne spremembe se pojavljajo na delih telesa, ki so izpostavljena svetlobi .uhlji, obraz( #. e se pojavi alopecija, lasje nikoli ponovno ne zrastejo $6$. 'a lupus velja: A. pri veini .ve kot polovici( bolnikov s ;U# ugotovimo poliserozitis. 5 izlivu prevladujejo limfociti . sluznine razjede .afte v ustih( so tevilne in mono bolee !. poliserozitis praktino izkljui diagnozo lupusa ". soasna prizadetost seroznih mren in sklepov je redka #. koncentracija glukoze v plevralnem izlivu pri ;U# je mono zni%ana $6&. 'a prizadetost plju in srca v sklopu lupusa velja: a( lupusni pnevmonitis lahko povzroi zmanjanje pljunih volumnov .skrena

pljua( b( prizadet je lahko perikard, miokard, endokard c( pogost je vaskulitis koronarnih arterij d( pri bolnikih pogosto ugotovimo zmanjano difuzijsko kapaciteto za ogljikov monoksid 7dgovori: A a, c, d b, c ! a, b, d " a, b, c, d # c, d $6). 'a ledvino prizadetost pri bolnikih s sistemskim lupusom velja: a( 7b postavitvi diagnoze ;U# ugotovimo ledvino prizadetost pri pribli%no polovici bolnikov b( najpogosteji je glomerulonefritis c( proteinurija je razlinih stopenj, lahko je v nefrotskem obmoju d( vzrok za glomerulonefritis so imunski kompleksi 7dgovori: A a, c b, c, d ! a, d " a, b, c # a, b, c, d $6+. /rotitelesa proti dvojnovijani "AA ugotovimo izjemno redko ali nikoli pri: a( kroninem diskoidnem ko%nem lupusu b( subakutnem ko%nem lupusu c( sistemskem lupusu eritematozusu d( sistemskem lupusu zaradi jemanja zdravil 7dgovor: A a, b, d a, b, c ! a, c, d " c, d #d $60. 'a sistemski lupus velja: a( prisotnost antikardiolipinskih protiteles tudi brez klininih znakov pri bolnikom s ;U# pomeni, da imajo hkrati tudi antifosfolipidni sindrom .sindrom prekrivanja( b( sedimentacija eritrocitov je nizka c( v krvi vekrat ugotovimo zni%ano koncentracijo komponent komplementa !&c in !) d( pogosto je navzoa limfopenija 7dgovor: A c

a, b, c, d ! c, d " b, c, d #a $62. 'a zdravljenje lupusa velja vse razen: A. blag lokaliziran dermatitis zdravimo z glukokortikoidom v kremi . za sistemski dermatitis je antimalarik prvo zdravilo izbora !. artritis in serozitis .perikardtis, plevritis( zdravimo z nesteroidnimi revmatiki ali antimalariki ". ciklofosfamid uporabljamo pri hudi ledvini prizadetosti in nevroloki prizadetosti #. kadar ledvine prizadetosti ne moremo obvladati s ciklofosfamidom, uvedemo zaviralce TAV>alfa $63. 'a zdravljenje ledvine prizadetosti pri lupusu velja vse, razen: A. v akutni fazi zdravljenja hude ledvine in sistemske prizadetosti bolniki prejemajo visoke odmerke glukokortikoidov .sprva & dnevni pulz 2+6 mg nato 6.) > 6.3 mgKkgKdan( in ciklofosfamida .+66 mg( . metilprednizolon zni%ujemo do vzdr%evalnega odmerka, ki znaa )>0 mg dnevno !. bolnike, ki so dosegli remisijo, zdravimo s ciklofosfamidom do%ivljenjsko ". v akutni in vzdr%evalni fazi lahko uporabljamo mikofenolat>mofetil #. pri neodzivnosti na terapijo prinemo zdravljenje z rituksimabom $64. 'a zdravljenje lupusa velja: a( @e bolnik s hudo levkopenijo dobi sepso, ga poleg antibiotikov in ostalih podpornih oblik zdravljenja, zdravimo tudi s stimulirajoim faktorjem za rast granulocitov .filgrastin( b( hudo trombocitopenijo zdravimo z visokimi odmerki glukokortikoidov c( pri neodzivnosti na terapijo prinemo zdravljenje z rituksimabom d( pri neodzivnosti na terapijo prinemo zdravljenje z anti TAV>alfa 7dgovor: A a, d b, c ! a, b " c, d # a, b, c, d $16. 'a antifosfolipidni sindrom velja: a( moramo ga izkljuiti pri %enskah z ve zaporednim spontanimi splavi b( vedno je prikljuen drugim revmatolokim boleznim, najpogosteje sistemskemu lupusu c( pogostost tromboz naraa s titrom antifosfolipidnih protiteles d( prisotne so lahko multiple arterijske in venske tromboze 7dgovor: A a, b b, c

! a, c, d " a, b, d #c $11. 'a katastrofalni antifosfolipidni sindrom velja: a( prizadeto je veje tevilo organov b( znailne so tromboze vejih %il .predvsem velikih arterij( c( lahko poteka podobno kot trombotina trombocitopenina purpura d( mo%na je huda trombocitopenija 7dgovor: A a, b, c b, d ! a, c, d "b # b, c $1$. 'a zdravljenje antifosfolipidnega sindroma velja: a( temeljna zdravila so antikoagulanti b( temeljna zdravila so glukokortikoidi c( temeljna zdravila so statini d( nosenice zdravimo soasno z Aspirinom in nizkomolekularnim heparinom 7dgovor: A a, d b, d ! c, d "d #a $1&. 'a difuzno ko%no obliko sklerodermije velja: a( ko%ne spremembe se razvijajo hitro b( soasno se pojavijo te%ave s po%iranjem, Na?naudov fenomen, otekline rok c( pojavljajo se ishemine ulceracije na prstih rok d( pogoste so sklepno>miine te%ave e( pljuna hipertenzija je obiajno blaga, prevladujejo fibrozne spremembe pljunega intersticija 7dgovori: A a, b, d a, b, c, d, e ! c, d, e " a, c, d, e # a, b, c $1). 'a zdravljenje sistemske skleroze velja a( za zdravljenje isheminih razjed uporabljamo iloprost b( pljuno hipertenzijo zdravimo z visokimi odmerki kalcijevih antagonistov, inhibitorji +> fosfodiesteraze, antagonisti endotelinskih receptorjev c( za zdravljenje Na?naudovega fenomena uporabljamo blokatorje receptorjev

beta d( za zdravljenje hitro napredujoih ko%nih sprememb uporabljamo metotreksat 7dgovori: A a, c b, c, d ! c, d " a, b, d # a, d $1+. 'a ;jdgrenov sindrom velja: a( pogosto se pojavlja skupaj z drugimi revmatolokimi vnetnimi boleznimi b( pogosteje se pojavlja rak %lez slinavk c( domnevni spro%ilci so herpesvirusi d( v serumu bolnikov pogosto ugotovimo protitelesa No in Ua 7dgovori: A a, c a, d ! b, c, d " b, d # a, c, d $10. 'a ;jdgrenov sindrom velja: A. artralgije in neerozivni artritis nista znailna za to bolezen . ve kot 46B bolnikov ima simptome .vroina, hujanje, nono potenje( !. veina bolnikov .J46B( ima Na?naudov fenomen ". veina bolnikov ima hud miozitis #. ledvina prizadetost se obiajno ka%e z intersticijskim nefritisom $12. 'a diagnostiko ;jdgrenovega sindroma velja: a( osnovna preiskava je biopsija slinavke b( NV in AAA so pozitivna pri veini bolnikov .J26B( c( strukturne spremembe slinavk lahko ocenjujemo z C' preiskavo d( znailna je limfocitna infiltracija slinavk 7dgovor: A a, b, c, d b, c ! a, d " a, c, d # b, c, d $13. 'a zdravljenje ;jdgrenovega sindroma velja: a( prizadetost plju in ledvic zdravimo z glukokortikoidi in imunosupresivi b( ne%eleni uinek sekretagogov je predvsem potenje c( dobro so uinkoviti zaviralci TAV>alfa d( poleg metotreksata lahko uporabljamo rituksimab 7dgovor: A a, b, c

b, c, d ! a, b, d " a, d # a, b, c, d $14. 'a polimiozitis velja: a( ob pravilno postavljeni diagnozi je potrebno skrbno iskati morebitni malignom, saj je maligna novotvorba prisotna pri skoraj polovici bolnikov b( pogosteje kot pri sploni populaciji ugotovimo ne>9odgkinov limfom c( pogosteje zbolevajo moki d( poleg miic so lahko prizadeti tudi drugi organi .srce, pljua, sklepi( 7dgovor: A a, d c, d ! a, b, c " a, b, d # b, c, d $$6. 'a polimiozitis velja: a( v serumu bolnikov najdemo protitelesa proti Eo>1 b( v serumu bolnikov najdemo protitelesa proti :i c( vnetne celice zajamejo miino vlakno v celoti d( izguba miine moi je postopna 7dgovor: A a, b, c, d a, c, d ! b, c, d " a, d # a, c $$1. /ri dermatomiozitisu: a( malignomi so pogosteji kot pri polimiozitisu b( najpogosteje ugotovimo 9odgkinov limfom c( ugotavljamo vnetni celini infiltrat, ki je lokaliziran okoli %il > histoloko gre za vaskulopatijo d( bolnik izrazito huja, razvije se kaheksija 7dgovori: A a, b, a, c ! a, b, c, d " c, d #c $$$. 'a polimiozitisKdermatomiozitis velja: a( pogosta je hipertrofija miic b( v sklopu bolezni se lahko pojavi artritis, ki pa ne poteka agresivno c( najbolj tipini znak je izguba miine moi v proksimalnih skupinah miic

d(

vodilni znak je huda boleina miic

7dgovori: A a, d c, d ! b, c " a, b, c, d #a $$&. 'a dermatomiozitisKpolimiozitis velja: a( ko%ne spremembe prizadenejo obraz, sprednji zgornji del prsnega koa, nikoli pa okonin b( na obrazu je znailno prizadeta spodnja veka c( lasie je tipino izvzeto iz ko%nih sprememb d( viden je livedo retikularis in vaskulitine spremembe ob obnohtju 7dgovori: A a, b a, c ! c, d " a, b, d #d 'a dermatomiozitisKpolimiozitis velja: a( na obrazu lahko opazimo rdee>vijolini eritem zgornje veke b( prizadete so proksimalne skupine miic c( znailni so rahlo dvignjeni plaki nad sklepi prstov rok d( ko%a distalnih delov prstov je razbrazdana in se lui .roka mehanika( 7dgovori: A a, b, c, d a, c, d ! a, b, d " b, c, d # a, b, c $$). 'a dermatomiozitisKpolimioziti velja: A. poviane so vrednosti aldolaze in kreatin>kinaze . normalne vrednosti kreatin>kinaze izkljuijo mo%nost miozitisa !. poviana je koncentracija hemoglobina ". pri veini bolnikov .preko 36B( ugotovimo avtoprotitelesa proti Eo>1 #. protitelesa proti antigenom :i so pogosteja kot protitelesa anti>Eo>1 $$+. 'a protitelo Eo>1 velja: a( ugotovimo ga pri $6>&6B bolnikov s polimiozitisom b( pri bolnikih z dermatomiozitisom ga ugotovimo redko c( posebej pogost je pri bolnikih s antisintetaznim sindromom .miozitis, vroina, artritis, interstcijska pljuna prizadetost( d( izredno redko ga ugotovimo pri bolnikih s soasno maligno boleznijo

7dgovoriF A a, b, c a, b, c, d ! a, d " b, d #a $$0. 'a neopredeljeno sistemsko vezivnotkivno bolezen velja: a( poteka agresivno, hudo prizadane notranje organe b( bolniki imajo pogosto poliartritis, asimetrini Na?naudov fenomen c( prisoten je poliserozitis d( prisoten je polimiozitis 7dgovori: A a, c b, c ! a, b, c, d " a, c, d #a $$2. 'a sindrom prekrivanja velja: a( o njem govorimo, e so v klinini sliki prisotne klinine in laboratorijske znailnosti ve sistemskih vezivnotkivnih bolezni b( najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva sistemski lupus c( najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva ;jdgrenov sindrom d( bolnike zdravimo glede na prevladujoo klinino sliko 7dgovori: A a, b a, c ! a, c, d " b, d # c, d $$3. 'a sindrom prekrivanja velja: a( o njem govorimo, e so v klinini sliki prisotne klinine in laboratorijske znailnosti ve sistemskih vezivnotkivnih bolezni b( najpogosteje se z drugimi boleznimi prekriva ;jdgrenov sindrom c( primer sindroma prekrivanja je meana vezivnotkivna bolezen .:!T"( d( bolnike zdravimo glede na prevladujoo klinino sliko 7dgovori: A a, b a, c ! a, b, c " b, d # a, b, c, d $$4. 'a meano vezivnotkivno bolezen velja: a( je prekrivajoi sindrom

b( znailna je prisotnost protiteles proti C1NA/ c( znailna je prisotnost protiteles proti Eo>1 in Ua antigenu d( v klinini sliki ugotovimo spremembe skladne za sistemski lupus, sistemsko sklerozo in polimiozitis 7dgovori: A a, b a, d ! c, d " b, d # a, b, d $&6. 'a meano vezivnotkivno bolezen velja: a( ka%e se z deformirajoim poliartritisom rok in nog b( ka%e se z eritematoznimi ko%nimi spremembami c( prisoten je poliserozitisF polimiozitis se redkeje pojavi d( Na?naudov fenomen je redko prisoten 7dgovori: A a, b, c, d b, c ! a, d "d # b, d $&1. 'a meano vezivnotkivno bolezen velja: a( pogost je Na?naudov fenomen in difuzna oteklina prstov rok b( prisotnost cAA!A c( pojavi se pljuna hipertenzija d( prisotne so boleine v miicah 7govor: A a, c a, b ! a, c, d " b, c, d #a $&$. 'a meano vezivnotkivno bolezen velja vse, razen: A. pogost je Na?naudov fenomen . difuzna oteklina prstov rok !. visok titer protiteles proti C1>NA/ ". izrazita pljuna fibroza #. prisotne so boleine v miicah $&&. 'a vaskulitise velja: a( zaradi vnetja pride do okvare in odmrtja %ilne stene b( vaskulitisi malih %il lahko prizadenejo veliki %ile c( vaskulitisi velikih %il nikoli ne prizadenejo %il manjih od arterij d( vedno so sekundarni, torej posledica neke druge bolezni

7dgovor: A a, b, c b, d ! c, d "b # a, b, d $&). 'a sistemske arteriitise ne velja: A. simptomi so lahko neznailni . pojavi se lahko klavdikacijska boleina !. ledvice in pljua so izjemno redko prizadeti ". prizadeto je lahko periferno in centralno %ivevje #. lahko se ka%ejo z urtikarijo $&+. Temeljna zdravila za zdravljenje vaskulitinih sindromov so: A. glukokortikoidi in imunomodulirajoa zdravila . protitelesa proti TAV>alfa !. antagonisti nukleozidov ". hiperimuni globulini gama #. nesteroidni antirevmatiki $&0. 'a Taka?asujev arteriitis velja: a( prizadene manje arterije in arteriole b( znailne so arterijske in vneske tromboze c( klinino so prisotni umi nad prizadetimi arterijami d( prizadetih je lahko ve organskih sistemov .centralni %ivni sistem, miice, prebavila( 7dgovor: A a, d b, c ! c, d " a, d # a, b, c, d $&2. 'a nodozni poliarteriitis velja: a( je nekrotizirajoi vaskulitis majhnih %il in kapilar b( pojavlja se vzdol% %ilne stene, prizadene le adventicijo c( zaradi vnetnega procesa nastajajo anevrizme d( prete%no so prizadete srednje velike arterije, redkeje tudi majhne %ile 7dgovor: A a, b a, c ! b, c " b, d # c, d $&3. 'a nodozni poliarteriitis velja:

a( b( c( d(

prete%no so prizadete srednje velike arterije, redkeje tudi majhne %ile najpogosteje so prizadeti ledvice, ko%a, revesje, periferni %ivci in sklepi najpogosteje je idiopatski sekundarna oblika se pojavlja v sklopu oku%be z virusom 985

7dgovor: A a, d a, b, c, d ! b, c, d " a, b, c #a $&4. 'a nodozni poliarteriitis velja: a( zaradi vaskulitisa %il ko%e pogosto nastane livedo retikularis b( pogosta je prizadetost ledvic, zaradi ishemije lahko pride do konne ledvine odpovedi c( znailna za bolezen je periferna nevropatija d( pogosta je prizadetost kranialnih %ivcev in bulbarna simptomatika 7dgovor: A a, d a, b, c ! a, c, d " c, d # a, b, c, d $)6. 'a nodozni poliarteriitis velja: a( diagnozo postavimo na osnovi meril, ki zajemajo splone znake .utrujenost, hujanje, mialgije( in veorgansko prizadetosti b( poviani so vnetni kazalci .znaki sistemskega vnetnega dogajanja( c( protitelesa AA!A so praviloma navzoa d( za postavitev diagnoze opravljamo biopsijo prizadetega tkiva .ko%e, miic, suralnega %ivca`( 7dgovor: A a, b, c a, c, d ! c, d " a, b, d # a, d $)1. 'a nodozni poliarteriitis velja: a( mo%na je periferna nevropatija po tipu multiplega mononevritisa b( pri mokih je mo%na prizadetost testisov c( ko%a je redko prizadeta. /rizadetost ko%e se ka%e kot droben srbe skvamozen izpuaj d( prizadetost mezenterialnega %ilja se ka%e s krvavitvami iz prebavil 7dgovor: A a, b, d

a, d ! c, d " b, d # a, b, c, d $)$. 'a zdravljenje nodoznega poliarteriitisa velja: a( pri izolirani prizadetosti ko%e uporabljamo glukokortikoide b( soasno ko%no in ledvino prizadetost zdravimo s glukokortikoidi in ciklofosfamidom c( soasno zdravljenje z antiagregacijskimi zdravili je zaradi vpletanja v sintezo tromboksana A$ kontraindicirano d( pri %ivljenjsko ogro%ajoih stanjih .hude krvavitve iz prebavil, huda periferna nevropatija( uporabimo etanercept ali infliksimab 7dgovor: A a, d c, d ! a, b " a, b, c # a, b, c, d $)&. 'a zdravljenje nodoznega poliarteriitisa velja: a( pri blagih oblikah bolezni .izolirana prizadetost ko%e, artritis( uporabljamo glukokortikoide v monoterapiji b( soasno zdravljenje z antiagregacijskimi zdravili je zaradi vpletanja v sintezo tromboksana A$ absolutno kontraindicirano c( soasno ko%no in ledvino prizadetost zdravimo z glukokortikoidi in zaviralci TAV alfa d( pri %ivljenjsko ogro%ujoih stanjih .hude krvavitve iz prebavil, huda periferna nevropatija( uporabimo pulze glukokortikoidov 7dgovor: A a, b a, c ! c, d " a, d # a, b, c $)). 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: a( je sistemski vaskulitis otrok b( predstavlja enega glavnih vzrokov pridobljenih bolezni srca pri mladih odraslih osebah c( povzroa anevrizme na koronarnih arterijah d( zdravimo jo z visokimi odmerki globulinov gama 7dgovor: A b, c vse trditve so pravilne ! a, c, d " a, d # ni od natetega ne dr%i

$)+. 'a ,aZasakijevo bolezen velja: e( je sistemski vaskulitis otrok f( predstavlja enega glavnih vzrokov pridobljenih bolezni srca v otrotvu g( povzroa anevrizme na koronarnih arterijah h( zdravimo jo z visokimi odmerki globulinov gama 7dgovor: A b, c vse trditve so pravilne ! a, c, d " a, d # ni od natetega ne dr%i $)0. 'a vaskulitise malih %il velja: a( znailna je odsotnost AA!A b( pogosto potekajo s sliko hepatorenalnega sindroma c( pogoste so spremembe na ko%i d( histoloko se ka%ejo kot granulomatozni ali levkocitoklastini vaskulitis 7dgovor: A a, c, d a, b, c ! c, d " b, c, d # a, d $)2. 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: a( /ri veini bolnikov v serumu bolnikov doka%emo c>AA!A, usmerjeno proti proteinazi>& b( znailno je prisoten je nekrotizirajoi granulomatozni vaskulitis malih do srednje velikih %il v pljuih c( pogost je glomerulonefritis d( bolezen je praviloma blago potekajoa s spontano ozdravitvijo 7dgovor: A a, d b, c, d ! a, c, d " b, c # a, b, c $)3. 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: a( znailna je prizadetost zgornjih dihal .rinitis, sinusitis, hripavost( b( zaradi nekroz mehkih tkiv pride do predrtja nosnega pretina in sedlaste deformacij nosu c( na rentgenogramu plju lahko vidimo zgostitve, ki kavitirajo d( znailna je izolirana prizadetost spodnjih dihal in ledvic 7dgovori:

A a, b, c d ! a, b " b, c # c, d $)4. 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: a( prisotna je soasna pljuna in jetrna odpoved .hepatopulmonalni sindrom( b( prisotna so protitelesa proti bazalni membrani ledvic in plju > anti - : .pulmorenalni sindrom( c( prizadetost ledvic se ka%e s hitro napredujoo ledvino odpovedjo d( pogosta je arterijska hipertenzija 7dgovori: A a, c, d d ! a, b, c, d "c #a $+6. 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: A. prisotna je soasna pljuna in jetrna odpoved .hepatopulmonalni sindrom( . prisotna so protitelesa proti bazalni membrani ledvic in plju > anti - : .pulmorenalni sindrom( !. prizadetost ledvic se ka%e s hitro napredujoo ledvino odpovedjo ". pogosta je arterijska hipertenzija #. znailne so anevrizme koronarnih arterij $+1. 'a granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( velja: a( oi so zelo redko prizadete b( prizadetost plju se ka%e s gnojnim penastim sputumom c( prizadetost ledvic se ka%e kot proteinurija, cilindrurija in eritrociturija d( veina bolnikov ima generalizirane artralgije in mialgije 7dgovori: A a, b a, b, c, d ! c, d " b, c, d #a $+$. 'a postavitev diagnoze granulomatoza s poliangiitisom .Tegenerjeve granulomatoze( velja: a( pri pribli%no 46B bolnikov je prisotna c>AA!A b( histoloko ugotovimo granulomatozno vnetje, nekroze in vaskulitis c( pri ve kot polovici bolnikov ugotovimo pozitivni revmatoidni faktor d( najbolj poveden je histoloki pregleda vzorce ko%e ali igelne biopsije ledvic 7dgovori: A a, d

b, d ! b, c " a, b # a, b, c $+&. Nevmatoidni faktor je lahko prisoten v krvi: a( bolnikov z revmatoidnim artritisom b( bolnikov s ;jdgrenovim sindromom c( bolnikov z granulomatozo s poliangiitisom .Tegenerjevo granulomatozo( d( starostnikov brez klininih znakov in simptomov za revmatoidni artritis 7dgovori: A a, b, c, d a, d ! a, b, c " a, b, d #d $+). olniki z Tegenerjevo granulomatozo .granulomatoza s poliangiitisom( imajo: a( poviano telesno temperaturo b( povian !>reaktivni protein c( p>AA!A v serumu d( rentgensko vidne infiltrate na pljue 7dgovor: A a, b, c, d a, b, d ! b, c, d " a, c, d # b, c $++. 'a zdravljenje granulomatoze s poliangiitisom .Tegenerjeve granulomatoze( velja: a( zdravljenje zanemo s kombinacijo glukokortikoidov in ciklofosfamida b( pri hujih oblikah bolezni poleg zdravljenja z glukokortikoidi in ciklofosfamidom opravljamo e plazmafereze c( pri najte%jih oblikah bolezni pomagajo le zaviralci TAV>alfa d( dobro uinkovit je rituksimab 7dgovor: A a, b, c, d a, b, c ! a, b, d " a, b #b $+0. 'a zdravljenje granulomatoze s poliangiitisom .Tegenerjeve granulomatoze( velja vse, razen: A. zdravljenje zanemo s kombinacijo glukokortikoidov in ciklofosfamida . pri hujih oblikah bolezni poleg zdravljenja z glukokortikoidi in

ciklofosfamidom opravljamo e plazmafereze !. pri najte%jih oblikah bolezni pomagajo le zaviralci TAV>alfa ". dobro uinkovit je rituksimab #. za vzdr%evanje remisije navekrat uporabljamo metotreksat $+2. 'a Tegenerjevo granulomatozo .granulomatoza s poliangiitisom( velja: a( nezdravljena bolezen je smrtna v visokem odstotku .J46B v dveh letih( b( po konanem indukcijskem zdravljenju je potrebno vzdr%evalno zdravljenje c( relapsi se pojavljajo pri polovici bolnikov d( stranski uinki imunosupresivnega zdravljenja so blagi in prehodni 7dgovor: A a, b, c, d a, d ! b, c " a, b # a, b, c $+3. 'a mikroskopski poliangiitis velja: a( najpogosteje ugotovimo ledvino prizadetost b( v serumu bolnikov ponavadi doka%emo p>AA!A c( vaskulitis lahko prizadene ko%o, ledvica, pljua ali revesje d( bolezen je asimptomatska, ugotovimo jo nakljuno s presejalnimi testi 7dgovori: A a, b, c c ! a, b, d " a, c, d # b, c $+4. 'a mikroskopski poliangiitis velja: a( pljuna prizadetost je pogosta .pri ve kot polovici bolnikov(F ka%e se z alveolarnimi krvavitvami b( na ko%i lahko vidimo livedo retikularis c( pogosta je prizadetost koronarnih arterij d( pogoste so simetrine artralgije 7dgovori: A a, b, c a, b, d ! c, d " b, c, d # a, b $06. 'a eozinofilno granulomatozo s poliangiitisom .sindrom !hurg>;traussove( velja: a( gre za kombinacijo astme, bazofilije in vaskulitisa b( vnetje zajame dihalaF soasno je prisoten nekrotizirajoi vaskulitis malih in srednje velikih %il

c( d(

mo%ne so obilne pljune krvavitve prizadetost prebavil se ka%e z infarkti v povirju mezenterialnega %ilja

7dgovori: A a, b, c, d a, b, c ! c, d " b, c, d # a, b $01. 'a eozinofilno granulomatozo s poliangiitisom .sindrom !hurg>;traussove( velja: a( v serumu bolnikov najdemo p>AA!A b( veina bolnikov ima c>AA!A c( zbolevajo veinoma starostniki po 26. letu d( gre za kombinacijo astme, eozinofilije in vaskulitisa 7dgovor: A a, d b, d ! b, c " a, c, d # c, d $0$. 'a 8gA vaskulitis drobnega %ilja .9enoch>;choenleinovo purpuro( je znailno: a( prisotna je tipna netrombocitopenina purpura ko%e b( najpogosteje zbolijo otroci c( purpura je najpogosteja na spodnjih okoninah in zadnjici d( pri odraslih lahko poteka s soasno prizadetostjo velikih sklepov spodnjih okonin 7dgovori: A a, b a, c ! b, c, d " a, c, d # a, b, c, d $0&. 'a 8gA vaskulitis drobnega %ilja .9enoch>;choenleinovo purpuro( je znailno: a( artralgije in artritis se pojavijo le pri majhnem delu bolnikov b( pri veini bolnikov so prisotna antinevtrofilna protitelesa .AA!A( c( v steni %il doka%emo 8gA depozite d( boleine v trebuhu, driska, slabost 7dgovor: A a, b, d a, b, c ! a, c, d " c, d # b, c

$0). 5askulitis pri krioglobulinemiji se lahko ka%e kot prizadetost: a( ko%e b( ledvic c( sklepov d( jeter 7dgovori: A a, c a, b, c, d ! ni od natetega ne dr%i " b, d # c, d $0+. "iagnozo krioglobulinemije postavimo poleg klininega pregleda e s pomojo: a( kapilaroskopije b( prisotnosti avtoprotiteles .pozitivni 9#/>$ test( c( dokazom krioglobulinov v krvi bolnika d( prisotnostjo AA!A 7dgovori: A a, b c, d !a " b, d #c $00. "ignozo krioglobulinemije postavimo poleg klininega pregleda e s pomojo: A. kapilaroskopije . prisotnosti avtoprotiteles .pozitivni 9#/>$ test( !. dokazom krioglobulinov v krvi bolnika ". prisotnostjo AA!A #. pospeene sedimentacije eritrocitov in prisotnosti revnatoidnega faktorja $02. /ri ehgetovi bolezni lahko ugotovimo: a( ponavljajoe se bolee razjede na ustni sluznici in sluznici spolnih organov b( artralgije c( uveitis d( artritis e( arterijske in venske tromboze 7dgovor: A a, b, d b, c, d, e ! a, c, d " a, b, c, d, e #e $03. urgerjeva bolezen: a( je pogosteja pri nekadilcih

b( c( d(

ka%e se s klavdikacijami ka%e se s povrhnjimi tromboflebitisi po navadi ugotovimo poviane vnetne kazalce

7dgovor: A a, b, c, d a, d ! b, c " a, b, c # b, d $04. 'a revmatino polimialgijo velja: a( ka%e se z boleinami v podroju ramenskega in medeninega obroa b( pospeena je sedimentacija eritrocitov c( prisotna je jutranja okorelost d( pogosteje se pojavi pri bolnikih s gigantocelinim arteriitisom 7dgovori A a, b, d b, c, d ! a, b, c " a, b, c, d # a, d $26. 'a revmatino polimialgijo velja vse, razen: A. ka%e se z boleinami v podroju ramenskega in medeninega obroa . na ramenskem in kolnem sklepu ugotovimo erozije, v krvi pa so prisotna protitelesa AA!A !. pospeena je sedimentacija eritrocitov ". prisotna je jutranja okorelost #. pogosteje se pojavi pri bolnikih s gigantocelinim arteriitisom $21. 'a gigantocelini arteriitis velja: a( je vaskulitis, ki prizadene kranialne arterije, ki izhajajo iz aortnega loka b( tipino je prizadeta temporalna arterija c( pospeena je sedimentacija eritrocitov d( pogosteje se pojavi pri bolnikih z revmatino polimialgijo 7dgovori: A vse trditve dr%ijo a, c, d ! b, c " nobena trditev ne dr%i # b, d $2$. 'a gigantocelini arteriitis velja: a( prizadetost %ile je segmentna b( ponavadi ga spremlja hud enostranski glavobol c( zaradi zadebelitve intime lahko nastanejo tromboze v povirju prizadete arterije d( ponavadi zane nenadoma

7dgovori: A a, b, c c, d ! b, c, d " vse trditve dr%ijo # nobena trditev ne dr%i $2&. 'a gigantocelini arteriitis velja: a( mo%ne so motnje vida in slepota b( nekateri bolniki imajo ishemino boleino %vekalnih miic c( glavobol je blag d( pribli%no tretjina bolnikov ima nevroloko simptomatiko .cerebrovaskularni inzult, tranzitorna ishemina ataka, mono> ali polinevritis okonin( 7dgovori: A b, c, d a, d ! a, b " a, c, d # a, b, d $2). 'a revmatino polimialgijo velja: a( zaetek bolezni je po navadi postopen, redkokdaj nenaden b( prizadetost miic je po navadi simetrina c( miina mo je mono zmanjana d( prizadetosti proksimalnih miic znailno sledi prizadetost distalnih miic 7dgovor: A a, c a, d ! b, c " a, b # b, d $2+. 'a gigantocelini arteriitis velja: a( za diagnozo opravimo biopsijo temporalne arterije b( negativni histoloki izvid prizadete arterije izkljui mo%nost gigantocelinega arteriitisa c( anamneza o klavdikacijski boleini %vekalnih miic govori v prid diagnozi d( tipini bolnik je )6>letni moki kadilec s hiperholesterolemijo 7dgovor: A a, c a, b, c, d ! a, d " a, b #d $20. 'a zdravljenje revmatine polimialgije velja:

A. po navadi zadostujejo nesteroidni antirevmatiki . zdravila izbora so glukokortikoidi !. zdravljenje s glukokortikoidi je kontraindicirano, saj lahko zakrije soasno potekajoi gigantocelini arteriitis ". zdravilo izbora je ciklofosfamid #. zdravila izbora so zaviralci TAV>alfa $22. 'a zdravljenje gigantocelinega arteriitisa velja: a( pri okvari vida zdravimo s pulzi medrola b( e z glukokortikoidi ne dose%emo zadovoljive remisije, dodamo metotreksat c( e z glukokortikoidi ne dose%emo remisije, dodamo abciksimab d( za prepreevanje isheminih zapletov .izguba vida, !58( uvedemo Aspirin 7dgovori: A a, c, d a, d ! a, b, d " a, b #d $23. 'a antifosfolipidni sindrom velja: a( z osnovnimi presejalnimi testi za ugotavljanje antifosfolipidnega sindroma doloamo antikardiolipinska protitelesa > a!U, lupusne antikoagulante > UA in anti beta>$ glikoprotein b( antifosfolipidna protitelesa so neodvisni napovedni dejavnik za nastanek arterijskih in venskih tromboz c( za postavitev diagnoze morajo biti a!U prisotna v visoki koncentraciji d( za postavitev diagnoze moramo teste ponoviti vsaj $W v razmiku vsaj 1$ tednov 7dgovor: A a, b, d a, b, c, d ! a, d " a, c # b, d $24. 5askulitis v sklopu revmatoidnega artritisa: a( prizadene srednje velike arterije, arteriole in venule b( lahko .a zelo redko( prizadene pljua, srce, ledvice, kosti c( ka%e se z trombotinimi zaporami koronarnih arterij d( najpogosteje se ka%e z infarkti le%i nohtov 7dgovor: A a, b b, c ! a, b, d " a, c #c $36. 'a revmatoidni artritis velja:

a( prizadetost plju se navadno razvije pri dlje asa trajajoemu revmatoidnem artritisu b( prizadetost srca ugotovimo pri pribli%no 16B bolnikovF ka%e se kot Uiebman> ;acksov endokarditis c( oesna prizadetost je pogosta zaradi osnovne bolezni in zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje revmatoidnega artritisa d( ledvina prizadetost v sklopu revmatoidnega artritisa je lahko posledica vaskulitisa ali amiloidoze 7dgovor: A b, c, d a, c ! a, b, c " a, b, d # a, c, d $31. ' zaviralci TAV alfa zdravimo: a( psoriatini artritis b( ankilozirajoi spondilitis c( revmatoidni artritis d( urini artritis 7dgovor: A a, b, d a, b, c ! a, c " a, b, c, d # c, d $3$. 'a sklepno prizadetost v sklopu kronine vnetne revesne bolezni velja: a( umirjanje revesne bolezni ne vpliva na umirjanje spondilitisa b( vnetje perifernih sklepov prine nenadoma c( pogost je erozivni artritis d( pri !rohnovi bolezni je pogosteja prizadetost malih sklepov 7dgovori: A c, d a, b ! a, c " b, c, d # a, b, d $3&. /odagro vidimo pri: A pomanjkanju vitamina 1$ pomanjkanju vitamina 0 ! urinem artritisu " pomanjkanju cinka # zastrupitvi s selenom $3). 'a septini artritis velja:

a( pogosteji je v predhodno okvarjenihKpokodovanih sklepih b( najpogosteje so prizadeti mali sklepi nog in rok c( pri odraslih so najpogosteji povzroitelji po -ramu pozitivni koki d( obiajno je prizadet en sklep, redko je prizadetih ve sklepov. 7dgovor: A b, c, d a, b, c ! a, d " a, c, d # a, b, d $3+. 'a septini artritis velja: a( bolnika lahko zdravimo na domu z visokimi odmerki antibiotika, ki ga prejema per os b( prieti je potrebno z zgodnjim razgibavanjem prizadetega sklepa za prepreitev kontraktur c( kadar je prizadet velik sklep, ga je potrebno vsakodnevno izpirati d( pri soasnem osteomielitisu je antibiotino zdravljenje podaljano 7dgovor: A a, b, d a, d ! b, c " b, d # b, c, d $30. 'a sistemski lupus velja: a( znailen je erozivni artritis malih sklepov rok b( znailna prizadetost pri lupusu je poliserozitis c( na zaklopkah pogosto nastanejo sterilne vegetacije .Uiebman>;acksov ednokarditis( d( sluznine razjede .afte v ustih( so tevilne in mono bolee 7dgovor: A a, b d ! a, c, d " b, c # b, d $32. ,atere trditve so pravilne1 a( prisotnost antifosfolipidnih protiteles v serumu bolnikov s sistemskim lupusom pomeni, da imajo sindrom prekrivanja .sistemski lupus in antifosfolipidni sindrom( b( prisotnost revmatoidnega faktorja pri bolniku, ki ima z biopsijo slinavke dokazan ;jdgrenov sindrom in nima sklepne simptomatike, e ne pomeni soasne prisotnoste seropozitivnega revmatoidnega artritisa c( protitelesa anti>No lahko najdemo pri AAA negativnem lupusu in ;jdgrenovem sindromu d( pri Tegenerjevi granulomatozi .granulomatoza s poliangiitisom( je znailna

prisotnost c>AA!A 7dgovori: A b, c, d a, b ! a, b, c " a, d # c, d $33. 'a antifosfolipidni sindrom velja : a( venske tromboze so pogosteje kot arterijske b( arterijske tromboze najpogosteje prizadenejo centralno %ivevje c( tromboze malega %ilja so znailne za katastrofalni antifosfolipidni sindrom d( pri nosenicah so prisotni maternalni in fetalni zapleti 7dgovor: A a, d b, d ! a, b, c, d " b, c, d # a, b $34. 'a sistemsko sklerozo velja a( renalna kriza nastane zaradi funkcionalnega spazma ledvinega arterijskega %ilja b( renalna kriza se ka%e z hitro napredujoo ledvino odpovedjo, mikroangiopatino hemolitino anemijo s shizociti c( zaradi malabsorpcije bolniki dostikrat hujajo d( miozitis v sklopu sistemske skleroze je znailno burno potekajo 7dgovor: A b, c, d a, d !c " a, b, c #a $46. 'a zdravljenje sistemske skleroze velja: a( za zdravljenje isheminih razjed uporabljamo iloprost b( pljuno hipertenzijo lahko zdravimo z visokimi odmerki kalcijevih antagonistov, inhibitorji +> fosfodiesteraze, antagonisti endotelinskih receptorjev c( za zdravljenje Na?naudovega fenomena uporabljamo blokatorje receptorjev beta d( arterijsko hipertenzijo zdravimo z zaviralci angiotenzinove konvertaze 7dgovori: A a, c b, c, d ! c, d " a, b, d # a, b, c, d

$41. 'a ;jdgrenov sindrom velja: a( bolezen sodi med AA!A pozitivne vaskulitise b( suhost sluznic je posledica avtoimunega unienja %lez c( suhost sluznic je posledica motenj v delovanju avtonomne %ivnega sistema d( pogosta je soasna prizadetost sklepov 7dgovor: A a, b a, b, d ! b, c, d " a, c # c, d

,linini primeri: $4$. $0>letna bolnica pove, da se ji je pojavila ealergija na soncef. 7pazila je namre srbe izpuaj na obrazu, vratu in prsih .glejte sliko(. "o sedaj podobnih te%av ni imela. 5zela je tableto loratadina .91 antihistaminik(, po katerem ni opazila izboljanja. 7pravite naslednje laboratorijske preiskave: sedimentacijo eritrocitov .0$ mm Kuro(, !N/ .$6 mgKU(, tevilo levkocitov je &,6W164KU, v ",; +B limfocitov.

,akna je vaa delovna diagnoza1 A sistemski lupus dermatomiozitis ! ;jdgrenov sindrom " alergija na sonce # sinuzitis $4&. $0>letna bolnica pove, da se ji je pojavila ealergija na soncef. 7pazila je namre srbe izpuaj na obrazu, vratu in prsih .glejte sliko(. "o sedaj podobnih te%av ni imela. 5zela je tableto loratadina .91 antihistaminik(, po katerem ni opazila izboljanja. 7pravite naslednje laboratorijske preiskave: sedimentacijo eritrocitov .0$ mm Kuro(, !N/ .$6 mgKU(, tevilo levkocitov je &,6W16 4KU, v ",; +B limfocitov. Nevmatoidni faktor in protitelesa proti citruliranemu ciklinemu peptidu so negativna.

,atere ciljane preiskave so indicirane .1)32(1 a( 9#/>$ .AAA titer(, anti ds>"AA b( nativni urin in urinski sediment c( antinevtrofilna protitelesa .AA!A( d( protitelesa proti glomerulni bazalni membrani 7dgovori: A a, c b, d ! c, d " a, b # b, c $4). /ri asimptomatskem +$>letnem mokem z indeksom telesne mase $4 so na emanagerskemf pregledu ugotovili hiperurikemijo. ,akna je ustrezna obravnava1. a( bolnika napotite v urgentno revmatoloko ambulanto b( svetujete zmanjan vnos beljakovin ter povean vnos ogljikovih hidratov in nasienih maob c( svetujete hujanje d( uvedete alopurinol 7dgovori: Aa b ! c, d " ni od natetega # b, d $4+. )6>letni bolnik poie vao pomo ob & uri zjutraj v urgentni ambulanti zaradi otekle noge. /ri pregledu ugotovite mono oteen nart in gle%enj. /okodbo zanika. 7teklina, rdeina in bolenost so ga zbudile iz spanja, po Aspirinu ne izzvenijo. -re za debelega bolnika . :8 &)(, ki se sicer zdravi zaradi povianega krvnega tlaka .kombinirano zdravljenje s zaviralcem angitenzinove konvertaze in tiazidnim diuretikom(, hiperlipidemije .rosuvastatin(. 'adnjih + let ima mejno glikemijo, zdravila .oitno tudi dieto( odklanja. /red 1 letom je med poitnicami imel podobne te%ave, ki so spontano minile po nekaj dneh. olnik je febrilen &3 st!, frekvenca srca 166Kmin, NN 146K116 mm 9g, v laboratoriju ugotovite levkocitozo .1)W164( poviano sedimentacijo .46(, !N/ .46( in urat .466 mikromolKU(.

,aj morate izkljuiti oziroma katera so urgentna stanja, ki so najverjetneja pri bolniku1 A zagon putike ali septini artritis zagon putike ali osteoartroza ! akutni zagon revmatoidnega artritisa " panini napad, hipertenzivna kriza # granulomatoza s poliangiitisom .Tegenerjeva granulomatoza( $40. )6>letni bolnik poie vao pomo ob & uri zjutraj v urgentni ambulanti zaradi otekle noge. /ri pregledu ugotovite mono oteen nart in gle%enj. /okodbo zanika. 7teklina, rdeina in bolenost so ga zbudile iz spanja, po Aspirinu ne izzvenijo. -re za debelega bolnika . :8 &)(, ki se sicer zdravi zaradi povianega krvnega tlaka .kombinirano zdravljenje s zaviralcem angitenzinove konvertaze in tiazidnim diuretikom(, hiperlipidemije .rosuvastatin(. 'adnjih + let ima mejno glikemijo, zdravila .oitno tudi dieto( odklanja. /red 1 letom je med poitnicami imel podobne te%ave, ki so spontano minile po nekaj dneh. olnik je febrilen &3 st!, frekvenca srca 166Kmin, NN 146K116 mm 9g, v laboratoriju ugotovite levkocitozo .1)W164( poviano sedimentacijo .46(, !N/ .46( in urat .466 mikromolKU(. 7dloite se za punkcijo mono oteklega sklepa. tekoina je gosta, ne smrdi. ,ristalov ne morete doloiti, glukoza v tekoini je 0 mmolKU .v serumu 4 mmolKU(. ,ako boste zdravili bolnika1 a( nesteroidni antirevmatik v visokem odmerku .&W366 mg ibuprofena ali 1$6 mg etokoksiba 1 teden( b( sistemski glukokortikoid .&$ mg :edrola $>) dni s hitrim ni%anjem do ukinitve( v kolikor s nesteroidnim antirevmatikom ni umiritve simptomov c( paracetamol 3g dnevno v razdeljenih odmerkih d( lokalno hlajenje 7dgovori: A a, d a, b, d ! b, c, d " a, b, c, d #a $42. $2>letna bolnica z ulceroznim kolitisom je ob terapiji z metilprednizolonom dosegla remisijo glede drisk. 5 zadnjem mesecu slabe spi, ponoi se zbuja zaradi boleini v kri%u. Aa ciljana vpraanja pove, da ima jutranjo okorelost, boleine v kri%u sevajo v ritnici in stegna, popustijo po ketoprofenu. 'anika pokodbo. 5 ustih je opazila afte. 7pravite C', ki poka%e artritis kolnega sklepa, NT- aksialnega skeleta in medenice poka%e sakroileitis. ,akna je najverjetneja diferencialna diagnoza1 A. ankilozirajoi spondilitis ali septini artritis

. ehgetova bolezen ali enteropatini artritis !. psoriatini artritis ali lupus ". ehgetova bolezen ali reaktivni artritis #. ni od natetega $43. &$>letni bolnik, ki ima %e vrsto let luskavico s prizadetostjo nohtov, poie vao pomo zaradi oteklega, boleega, okorelega kazalca desne roke. 'anika pokodbo. Aa NT- ne ugotovite obsklepne ali kostne destrukcije, z C' ugotovite vnete kite fleksorjev. 9#/>$, revma faktor in anti>citrulinska protitelesa .A!/A( so negativni, povian je !N/. ,akna je vaa delovna diagnoza1 a( seronegativni revmatoidni ali reaktivni artritis b( psoriatini ali reaktivni artritis c( psoriatini artritis ali artritis v sklopu ;U# d( seronegativni revmatoidni artritis ali septini artritis e( ni od natetega $44. &$>letni bolnik, ki ima %e vrsto let luskavico s prizadetostjo nohtov, poie vao pomo zaradi oteklega, boleega, okorelega kazalca desne roke. 'anika pokodbo. Aa NT- ne ugotovite obsklepne ali kostne destrukcije, z C' ugotovite vnete kite fleksorjev. 9#/>$, revma faktor in anti>citrulinska protitelesa .A!/A( so negativni, povian je !N/. ,ako bi ga zdravili1 a( visoki sistemski odmerki metilprednizolona .&2+>+66 mg dnevno, & dni zapored( b( visoki odmerki nesteroidnih antirevmatikov c( lokalna aplikacija glukokortikoida d( metotreksat 7dgovori: A a, b a ! b, c " b, d #d &66. /revzeli ste ambulanto v odronem kraju na pode%elju. 5 akalnici opazite 26 letno bolnico, ki je prila po recepte za zdravila eza revmof. /regledate bolnico in njeno kartoteko ter najdete NT- sliko. ,akna je vaa diagnoza1

a( b( c( d( e(

mutilantna oblika psoriatinega artritisa revmatoidni artritis artritis zaradi odlaganja kristalov osteoartroza reaktivni artritis

&61. &6 letna bolnica 1 leto opa%a obasno obutek te%kih rok, obasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. :ed nosenostjo je bila brez te%av, sedaj opa%a ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. /ri klininem pregledu ugotovimo simetrino otekle in bolee metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. 'anika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. ' usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti>citrulinska protitelesa .A!/A(, poviano sedimentacijo .46 mmKuro( in !N/ .06 mgKml(, v ",; ni pomika. ,atera je najverjetneja delovna diagnoza1 A. . !. ". #. sistemski lupus revmatoidni artritis septini artritis sistemska skleroza sistemski lupus

&6$. &6 letna bolnica 1 leto opa%a obasno obutek te%kih rok, obasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. :ed nosenostjo je bila brez te%av, sedaj opa%a ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. /ri klininem pregledu ugotovimo simetrino otekle in bolee metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. 'anika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. ' usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti>citrulinska protitelesa .A!/A(, poviano sedimentacijo .46 mmKuro( in !N/ .06 mgKml(, v ",; ni pomika. Aapotimo jo na slikovno diagnostiko. ,atera je osnovna slikovna

preiskava, ki bi jo pri opisani bolnici opravili najprej1 a( NT- obeh rok in zapestij b( NT- kolen c( :N8 sakroiliakalnega predela d( NT- atlantookcipitalnega sklepa e( !T rok in zapestja &6&. &6 letna bolnica 1 leto opa%a obasno obutek te%kih rok, obasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. :ed nosenostjo je bila brez te%av, sedaj opa%a ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. /ri klininem pregledu ugotovimo simetrino otekle in bolee metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. 'anika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. ' usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti>citrulinska protitelesa .A!/A(, poviano sedimentacijo .46 mmKuro(( in !N/ .06 mgKml(, v ",; ni pomika. Aapotimo jo na slikovno diagnostiko. ,aken izvid NT- rok priakujete1: A. hude erozije, deformacije . osteoskleroza !. osteofiti ". normalen oz z minimalnimi spremembami #. osteoporoza &6). &6 letna bolnica 1 leto opa%a obasno obutek te%kih rok, obasno ji otekajo zapestja in metakarpofalangelani sklepi. :ed nosenostjo je bila brez te%av, sedaj opa%a ponovno otekanje proksimalnih sklepov rok in zapestij. /ri klininem pregledu ugotovimo simetrino otekle in bolee metakarpofalangealne in proksimalne interfalangealne. 'anika fotosenzibilnost, afte, izpadanje las. ' usmerjenimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo pozitiven revmatoidni faktor, anti>citrulinska protitelesa .A!/A(, poviano sedimentacijo .46 mmKuro(( in !N/ .06 mgKml(, v ",; ni pomika. Aa rentgenski sliki rok ni pomembnih sprememb. 5 laboratoriju dodatno ugotovimo nizko komponento komplementa !&c. /ri bolnici gre najverjetneje za soasno potekajoi: a( vaskulitis b( pljunico c( nevropatijo d( amiloidozo e( !N#;T &6+. &$>letno bolnico so napotili na 8// zaradi suma na globoko vensko trombozo in /# .ena pogostejih napotnih diagnoz na 8//(. ' C' okonin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. 'a izkljuitev pljune embolije naroite raunalniko tomografijo .!TA(, kar bolnica odkloni. Ee namre nosea, otrok nima, do sedaj je imela ) spontane splave. ,atero stanje je potrebno izkljuiti pri bolnici1

A 9enoch ;choenlein purpura poliarteriitis nodosa ! ehgetovo bolezen " Taka?asujev arteriitis # antifosfolipidni sindrom &60. &$>letno bolnico so napotili na 8// zaradi suma na globoko vensko trombozo in /# .ena pogostejih napotnih diagnoz na 8//(. ' C' okonin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. 'a izkljuitev pljune embolije naroite raunalniko tomografijo .!TA(, kar bolnica odkloni. Ee namre nosea, otrok nima, do sedaj je imela ) spontane splave. ,atero ciljano preiskave boste opravili1 A doloitev antifosfolipidnih protiteles doloitev antitrombina 888 ! doloitev AA!A " 9#/>$ test .AAA titer( # doloitev revmatoidnega faktorja, anti>citrulinskih protiteles .A!/A( &62. &$>letno bolnico so napotili na 8// zaradi suma na globoko vensko trombozo in /# .ena pogostejih napotnih diagnoz na 8//(. ' C' okonin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. 'a izkljuitev pljune embolije naroite raunalniko tomografijo .!TA(, kar bolnica odkloni. Ee namre nosea, otrok nima, do sedaj je imela ) spontane splave. 7dvzamete kri za diagnostini test, ki naj bi potrdil vao delovno hipotezo, ampak na izvid bo potrebno poakati. olnica na vsak nain %eli nadaljevati z nosenostjo. ,ako jo boste prieli zdraviti1 A nizki odmerek acetilsalicilne kisline nizki odmerek acetilsalicilne kisline in nizkomolekularni heparin ! nizki odmerek A>acetil>cisteina in kumarin " dabigatran # kumarin in aspirin &63. &$>letno bolnico so napotili na 8// zaradi suma na globoko vensko trombozo in /# .ena pogostejih napotnih diagnoz na 8//(. ' C' okonin je vidna proksimalna ileofemoralna tromboza. 'a izkljuitev pljune embolije naroite raunalniko tomografijo .!TA(, kar bolnica odkloni. Ee namre nosea, otrok nima, do sedaj je imela ) spontane splave. 7dvzamete kri za diagnostini test, ki naj bi potrdil vao delovno hipotezo, ampak na izvid bo potrebno poakati. 'anete jo zdraviti z nizkim odmerkom acetilsalicilne kisline in nizkomolekularnim heparinom. /o $ mesecih je ponovno napotena k vam. /ove vam, da je imela ponovno spontani splav. 5 tem asu ste %e pridobili rezultate ciljanih preiskav na avtoprotitelesa, rezultat je bil pozitiven. ,aken je va naslednji terapevtski ukrep1 A uvedete ji nizkomolekularni heparin

uvedete ji Aspirin, ki ga bo prejemala do%ivljenjsko ! uvedete ji varfarin, ki ga bo prejemala do%ivljenjsko " terapiji ni potrebna # uvedete ji klopidogrel ali tikagretol &64. )6>letna bolnica po obojestranski mastektomiji zaradi hormonsko aktivnega karcinoma dojk je 1 leto po terapiji opazila rde izpuaj po elu, zgornjih vekah in prsnem kou. Ctrujena je, opa%a obasno poviano temperaturo do &2.+ st!. ;hujala je za ) kg .nenamerno(. Aa ciljana vpraanja pove, da jo obasno bolijo mali sklepi rok. "odatno je opazila suho, razpokano in lueo ko%o na blazinicah prstov rok. 9#/>$ je pozitiven. Anti ds"AA, anti>citrulinska protitelesa .A!/A( in revma faktor so negativni.

,akna je vaa delovna diagnoza1 A sistemska skleroza lupus ! psoriatini artritis " Tegenerjeva granulomatoza .granulomatoza s poliangiitisom( # dermatomiozitis &16. )6>letna bolnica po obojestranski mastektomiji zaradi hormonsko aktivnega karcinoma dojk je 1 leto po terapiji opazila rde izpuaj po elu, zgornjih vekah in prsnem kou. Ctrujena je, opa%a obasno poviano temperaturo do &2.+ st!. ;hujala je za ) kg .nenamerno(. Aa ciljana vpraanja pove, da jo obasno bolijo mali sklepi rok. "odatno je opazila suho, razpokano in lueo ko%o na blazinicah prstov rok. 9#/>$ je pozitiven. Anti ds"AA, anti>citrulinska protitelesa .A!/A( in revma faktor so negativni.

,atere dodatne preiskave so smiselne1 A biopsija ko%e in miic, NT- pc, aldolaza, kreatinkinaza kapilaroskopija ! C' miic " magnetno resonanno slikanje mehkih tkiv vratu # AA!A &11. /ri bolnici srednjih let ste ugotovili migratorni artritis velikih sklepov .kolena( z soasno depresijo, osebnostnimi motnjami. ,atera kombinacija odgovorov pride diferencialno diagnostino najverjetneje v potev1 A. Thipplova bolezen, U?mska borelioza . celiakija, Thipplova bolezen !. ankilozirajoi spondilitis, reaktivni artritis ". artritisi zaradi odlaganja kristalov, Thipplova bolezen #. revmatoidni artritis, celiakija &1$. /ri bolniku s splono utrujenostjo, mialgijami, poviano temperaturo, hujanjem, proteinurijo, hemoptizami in parezo peroneusa posumite na katere revmatoloke bolezni1 a( Tegenerjeva granulomatoza .granulomatoza s poliangiitisom( b( mikroskopski poliangiitis c( ;indrom !hurg>;traussove .eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom( d( gigantocelini arteriitis 7dgovor: A a, b a, b, c ! b, c, d " a, b, c, d # a, d

1. ,aj so kodljivi ne%eljeni uinki zdravil1 a( ne%eljene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku in na pravilen nain b( ne%eljene reakcije na zdravilo dano pomotoma v prevelikem odmerku, vendar na pravilen nain c( ne%eljene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku na napaen nain d( ne%eljene reakcije na zdravilo dano v pravilnem odmerku in na pravilen nain, vendar nepravemu bolniku e( ne%eljena reakcija na zdravilo dano ob nepravi indikaciji, vendar na pravilen nain $. olniki z zastrupitvijo, ki potrebujejo bolninino zdravljenje, se v ;loveniji najpogosteje zastrupijo z: a( zdravili b( strupenimi gobami c( prepovedanimi drogami d( plini e( istili &. Toksini uinek strupa je vedno sorazmeren z zau%itim odmerkom strupa. Cgotovitve, ki veljajo za farmakokinetiko zdravil v terapevtinih odmerkih, ne veljajo vedno za kinetiko istega zdravil pri hudih zastrupitvah, kjer zau%iti odmerek presega 16>166>kratni terapevtini odmerek. . 1))+( a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta le delno pravilni c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna ). /ove%ite kazalce toksikokinetike a( bioloka uporabnost b( porazdelitveni volumen c( hitrostna konstanta izloanja iz krvi .bioloka razpolovna doba( d( zaetna koncentracija strupa v plazmi a( kolinik med koliinama absorbiranega in vnesenega strupa b( navidezni volumen telesne tekoine v katerem bi celotna koliina strupa v telesu imela enako koncentracijo kakor v krvi c( as v katerem se koncentracija v krvi zmanja za polovico d( kolinik med celotno absorbirano koliino strupa in porazdelitvenim volumnom 7dgovori: a( aa, bb, cc, dd b( ab, ba, cc, dd c( ac, bb, cd, da d( aa, bb, cd, dc e( ad, bb, ca, dc

+. ;trupi z velikim porazdelitvenim volumnom .J1 lKkg telesne te%e( se kopiijo v zunaj%ilnem prostoru. 9emodializa je lahko uinkovita metoda za odstranjevanje strupov z majhnim porazdelitvenim volumnom. .str(. a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna 0. ;trupi, ki upoasnijo peristaltiko .npr. antiholinergiki( podaljajo fazo absorpcije strupa iz %elodca in revesja. 5eliko koliine nekaterih strupov .npr. acetilsalicilna kislina( lahko po zau%itju tvorijo slabo topne konglomerate iz katerih se aktivna snov poasi in dolgo absorbira. .str( a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna 2. ,atero zdravilo se lahko v telesu po zastrupitvi presnovi v presnovek, ki je veliko bolj toksien kot zdravilo samo1 .str( a( paracetamol b( benzodiazepin c( nesteroidni antirevmatik d( verapamil e( acetilsalicilna kislina 3. ;trupi z veliko molekulsko maso in slabo vodotopnostjo se izloajo prete%no z %olem v prebavila .npr. amanitin > strup zelene munice(, kjer se lahko ponovno vsrkajo v krvni obtok. ; ponavljajoimi odmerki aktivnega oglja lahko prekinemo enterohepatini obtok strupa. .str 1))3( a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna 4. Alkalni se pospei izloanje ibkih kislin .npr. acetilsalicilne kisline(. Vorsirana diureza ob ustrezni spremembi p9 urina lahko pospei izloanje zdravil. .str( a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

16. ;trup, ki ga %elimo pospeeno odstraniti iz telesa s pomojo hemodialize mora imeti: a( velik porazdelitveni volumen b( majhen porazdelitveni volumen c( visok odstotek vezave na plazemske beljakovine d( nizek odstotek vezave na plazemske beljakovine e( porazdelitve volumen in odstotek vezave na plazemske beljakovine nista pomembna 7dgovor: a( b, d b( a, c c( b, c d( e e( b, a 11. 5 maobah topne kemikalije dobro prehajajo v mleko in se izloajo z dojenjem. "ojeni otrok se lahko zastrupi z metadonom, e mati, ki ga doji, u%iva metadon v prevelikih odmerkih. a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna 1$. 'a antiholinergini sindrom je znailno: a( solzenje, mioza, bradikardija, nemir b( slinjenje, mioza, tahikardija, sedacija c( suha usta, midriaza, bradikardija, sedacija d( suha usta, midriaza, tahikardija, nemir e( suha usta, mioza, retenca urina, poviana telesna temperatura 1&. /ove%i laboratorijske preiskave s posameznimi zastrupitvami. a( organofosforni insekticidi a( methemoglobin v krvi b( kumarinski rodenticidi b( acido>bazno stanje c( glikozidi digitalisa c( serumski nivo kalija d( etilenglikol d( 8AN .protrombinski as( e( nitriti e( aktivnost psevdoholinesteraze v serumu 7dgovor: a( ae, bd, cc, db, ea b( ad, be, cc, db, ea c( ab, bd, cc, de, ea d( ae, bd, cc, de, ed e( ae, bc, cb, de, ea

1). /ri kateri bolezniKzastrupitvi je poveana anionska vrzel1 a( zastrupitvi z etilenglikolom b( zastrupitvi s acetilsalicilno kislino .Aspirin( c( diabetini ketoacidozi d( zastrupitvi z metanolom e( zastrupitvi s benzodiazepinom 7dgovor: a( a, b, c, d b( a, b, e c( b, c, d, e d( a e( b, c 1+. 'ni%an serumski nivo glukoze lahko povzroijo zastrupitve sKz: .str( a( insulinom b( etanolom c( sulfonilseninami .npr.glikvidon( d( benzodiazepini .npr. diazepam( e( ogljikov monoksid 7dgovor: a( a, b, c b( a, b, c, d, e c( a, c d( a e( d, e 10. Aezavestne zastrupljence polo%imo na hrbet, ker lahko vdihnejo %elodno vsebino. Aspiracijska pljunica je najpogosteji zaplet zastrupitev z zdravili. .str( a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna 12. Aezavestnega zastrupljenca pred izpiranjem %elodca: a( intubiramo b( namestimo v levi boni polo%aj c( polo%imo na hrbet d( namestimo v desni boni polo%aj e( obrnemo na trebuh 7dgovor:

a( b( c( d( e(

a, b b a, c a, d e

13. 8zberite pravilno odmerjanje aktivnega oglja pri zastrupitvi .zaetni odmerek( . a( 16 g oglja Kkg telesne te%e oziroma najve $+6 g b( 1 tbl oglja Kkg telesne te%e oziroma najve $+ g c( 1 g ogljaKkg telesne te%e oziroma najve $+ g d( 16 mg ogljaKkg telesne te%e oziroma najve $,+ g e( 6,1 g ogljaKkg telesne te%e oziroma najve + g 14. /ri zastrupitvi s katerim strupom je zdravljenje z aktivnim ogljem kontraindicirano1 a( jedkovino b( alkohol c( zdravila d( strupene gobe e( heroin $6. Aktivno oglje A8 uinkovito pri zastrupitvi: a( s paracetamolom b( z ekstazijem c( z zeleno munico d( z etanolom e( z metadonom $1. 8zberite ustrezne kombinacije zastrupitev in ustreznih antidotov. .od ( a( benzodiazepini a( flumazenil b( heroin b( atropin c( metanol c( kalcijev klorid K glukonat d( zaviralci kalcijevih kanalkov d( etanol e( organofosfati e( nalokson 7dgovor: a( aa, be, cd, dc, eb b( ae, ba, cd, dc, eb c( aa, be, cc, db, ed d( aa, be, cc, dd, eb e( ae, ba, cc, db, ed $$. ,aj je protistrup pri zastrupitvi z organofosfornimi %ivnimi strupi1 a( atropin b( fizostigmin

c( d( e(

kalcij nalokson flumazenil

$&. ,aj mora popiti zastrupljenec, ki je po pomoti zau%il jedkovino1 .str( a( navadno vodo b( mleko c( nevtralizacijsko sredstvo d( niesar e( imve katerekoli tekoine $). ,ako izzovemo bruhanje v sklopu prve pomoi pri zastrupitvah1 a( z dra%enjem mehkega neba in zadnje stene %rela b( s slano vodo c( z udarcem v trebuhu d( s sirupom ipekakuanje e( izzivanje bruhanja ni potrebno. $+. /ri katerih zastrupitvah je v sklopu prve pomoi izzivanje bruhanja kontraindicirano1 : a( zastrupitvah z jedkovinami .kisline, baze, jedke soli( b( zastrupitvah z bencinom, nafto, petrolejem c( zastrupitvah, ki povzroajo kre d( moteni zavesti ali odsotnem %relnem refleksu e( nosenicah /ravilen odgovor je a( a, b, c b( a, b, c, d, e c( b, c, e d( e e( a $0. /ri katerih zastrupitvah je v sklopu prve pomoi indicirano izzivanje bruhanja1 a( zastrupitvah s kislinami b( zastrupitvah z bencinom c( zastrupitvah z gobami d( zastrupljencih z moteno zavestjo ali odsotnem %relnem refleksu e( nosenicah $2. 8zpiranje %elodca je kontraindicirano a( pri zau%itju kislin in lugov b( pri zau%itju zelene munice c( pri zau%itju metanola

d( e(

e je zastrupljenec nezavesten in je endotrahealno intubiran pri zau%itju etanola

$3. 9emodializa ni uinkovita pri zastrupitvi sKz: a( salicilati b( benzodiazepini c( etilenglikolom d( etanolom e( metanolom $4. 'a zastrupitev s katerim strupomKzdravilom sta znailni bradikardija in hipotenzija1 a( zaviralci kalcijevih kanalkov b( benzodiazepini c( teofilin d( ekstazi e( zelena munica &6. 'a zastrupitev z amfetamini je znailno: a( sedacija, hipotenzija, bradikardija, suha ko%a b( nemir, hipertenzija, tahikardija, epileptini kri c( nezavest, ozki zenici, poasno in plitko dihanje d( hipertenzija, tahikardija, poasno in plitko dihanje e( aktivacija parasimpatinega %ivevja &1. ,aj vkljuuje klinina slika zastrupitve z ekstazijem1 a( zmedenost, agresivnost, iroke zenice, hitro bitje srca, kri, b( zaspanost, iroke zenice, hitro bitje srca, kri, c( zmedenost, agresivnost, ozki zenici, hitro bitje srca, kri, d( zmedenost, agresivnost, iroke zenice, poasno bitje srca, kri, e( nezavest, ozki zenici, poasno bitje srca, kri. &$. ,atera trditev ni pravilna1 a( 'astrupitev z zaviralci kalcijevih kanalkov povzroi bradikardijo in hipotenzijo. b( 'astrupitev z zaviralci adrenerginih receptorjev beta povzroi bradikardijo in hipotenzijo. c( 'astrupitev z zaviralci angiotenzinske konvertaze povzroi bradikardijo in hipotenzijo. d( 'astrupitev z zaviralci adrenerginih receptorjev alfa povzroi tahikardijo in hipotenzijo. e( 'astrupitev s spodbujevalci adrenerginih receptorjev beta povzroi tahikardijo in hipotenzijo.

&&. /ri katerem bolniku moramo takoj pomisliti na zastrupitev z zaviralci kalcijevih kanalkov: .str( a( hipotenzivnem b( hipotenzivnem in bradikardnem c( hipotenzivnem in tahikardnem d( nezavestnem e( bradikardnem &). 'nak zastrupitve z zaviralci kalcijevih kanalkov ni: .str( a( nezavest b( hipotenzija c( bradikardija d( upoasnjena peristaltika e( bradipneja &+. 'astrupitve s triciklini antidepresivi povzroajo motnje srnega ritma. 'astrupitve z zaviralci ponovnega prevzema serotonina povzroajo epileptine napade. 'astrupitve z antidepresivi zdravimo s hemodializo. .str( a( vse tri trditve so pravilne. b( prvi dve trditvi sta pravilni, tretja trditev je napana. c( prva trditev je pravilna, druga in tretja trditev sta napani. d( prva in tretja trditev sta pravilni, druga trditev je napana. e( 5se tri trditve so napane. &0. ,atera sprememba #,- zapisa ob zastrupitvi s triciklinimi antidepresivi najbolj in najpogosteje nakazuje nevarnost pojava motnje srnega ritma1 a( podaljana doba MT in razirjen kompeks MN; b( skrajana doba MT c( razirjen kompleks MN; d( podaljana doba /N e( bradikardija in podaljana doba MT &2. #no uro po prepiru je mo% nael v postelji nezavestno %eno in poklical reevalce. /red nekaj dnevi je %ena obiskala zdravnika, ki ji je predpisal <pomirjevala=, vendar mo% ne ve katerih. Aa kaj boste pomislil najprej1 . ( a( zastrupitev z benzodiazepini b( mo%gansko kap c( psihozo d( septini ok e( zastrupitev z antidepresivi &3. ,ako boste poleg anamneze najhitreje potrdili sum na zastrupitev z benzodiazepini1 a( z aplikacijo flumazenila

b( c( d( e(

s !T glave z aplikacijo kisika z aplikacijo nalokosona s toksikoloko analizo krvi

&4. ,aj naredimo pri nezavestnem bolniku s sladkorno bolniku pri katerem posumimo na zastrupitev z insulinom1 a( takoj mu damo intravenski odmerek glukoze b( najprej doloimo serumski nivo glukoze, ker ima mogoe diabetino ketoacidozo c( takoj mu damo glukagon d( v usta mu zlijemo sladkan aj e( damo mu poasno infuzijo glukoze in pazimo, da ne povzroimo hiperglikemije )6. 'astrupitve s katerimi strupi lahko povzroijo antiholinergini sindrom1 a( volja enje b( antihistaminiki c( spazmolitiki, nap butilskopolamin d( antipsihotiki, nap. haloperidol e( nesteroidni antirevmatiki 7dgovor: a( a, b, c, d b( a c( a, c d( b, d, e e( c, d )1. 10>letna bolnica je zjutraj zaradi slabosti zau%ila ve tablet antiemetika .tietilpirazin( in prila popoldne v urgentno ambulantno zaradi hudih bolein v spodnjem delu trebuha, kjer si zatipala otrdino. 5zorca sea ni mogla oddati. 'akaj1 a( verjetno ima vnetje slepia in zaradi slabosti ni u%ivala zadosti tekoine b( verjetno ima retenco urina zaradi antiholinerginega uinka zdravila c( verjetno ima rak maternice ali mehurja d( verjetno je nosea e( vse te%ave so psihine izvora )$. ,aj boste storili pri bolnici, pri kateri sumite na retenco urina, nastalo po zau%itju ve tablet antiemetika .tietilpirazin(1 a( bolnico dom takoj poslal na ultrazvono preiskavo trebuha b( dal ji bom zdravilo proti boleinam c( vstavil ji bom urinski kateter d( mono bom pritisni na trebuh in preveril ali je priteklo kaj urina e( dal ji bom fizostigmin

)&. Aajpogosteje zastrupitve z rastlinami so pri mladostnikih zastrupitve z navadnim kristavcem in voljo enjo. 'naki zastrupitve z voljo enjo in navadnim kristavcem so iroki zenici, suhe sluznice, topla in pordela ko%a, hitro bitje srca, te%ko odvajanje vode, poviana telesna temperatura, halucinacije, delirij, kri in nezavest. a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta le delno pravilni c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna )). /ove%i zau%ito zdravilo in najverjetneji znak zastrupitve z njim. a( zaspanost a( benzodiazepin b( epileptini kri b( antiepileptik karbamazepin c( poasen utrip c( zaviralec adrenerginih receptorjev beta d( bruhanje, boleine v trebuhu d( nesteroidni antirevmatik /ravilen odgovor: a( aa, bb, cc, dd b( ab, ba, cc, dd c( ac, bd, cb, da d( ac, bd, ca, db e( ad, bc, cb, da )+. ,aj pri zastrupitvah z benzodiazepini A8 res1 a( so najpogosteje zastrupitve z zdravili b( bolniki so nezavestni c( protistrup je nalokson d( bolniki dihajo poasi in plitko e( bolniki so ohlapni )0. /ri zastrupitvi s katerim strupom se bo zastrupljenec prebudil po aplikaciji flumazenila1 a( benzodiazepinom b( heroinom c( triciklinim antidepresivom d( etanolom e( metadonom )2. ,aj je najbolj znailno za zastrupitve z zaviralci adrenerginih receptorjev beta1 a( bradikardija in hipotenzija b( epileptini kri c( nezavest d( hipotenzija in tahikardija e( bradikardija

)3. /ove%ite simptome in znake z ustrezno zastrupitvijo1 a( bruhanje in driska a( zelena munica b( nezavest b( ogljikov monoksid c( bradikardija in hipotenzija c( zaviralci adrenerginih receptorjev beta d( sindrom neusteznega izloanja A5/ d( ekstazi e( krvavitev e( rodenticid .strup za podgane( 7dgovori: a( aa, bb, cc, dd, ee b( ae, bb, cc, da, ed c( aa, bc, cb, dd, ee d( ab, bd, cc, de, ea e( ab, ba, ce, dc, ed )4. /ove%ite zastrupitve in laboratorijske preiskave, ki so pri posameznih zastrupitvah pomembne pri odloitvi o nainu zdravljenja. a( zastrupitev z zeleno munico a( 8AN b( zastrupitev s paracetamolom b( nivo strupaKzdravila v krvi c( zastrupitev z digoksinom c( nivo serumskega kalija d( zastrupitev s kokainom d( #,e( zastrupitev z ogljikovim monoksidom e( nivo karboksihemoglobina 7dgovor: a( aa, bb, cc, dd, ee b( ab, ba, cd, dd, ee c( aa, bb, ce, dc, ed d( ab, ba, cc, de, ed e( aa, bc, cb, dd, ee +6. 'a katero zastrupitev je znailna mioza1 a( heroin b( ekstazi c( etanol d( marihuana e( amfetamini +1. 'naki zastrupitve z ekstazijem so predvsem posledica spodbude simpatinega %ivevja. Aajnevarneja posledica zastrupitve z ekstazijem je hipertermija. a( obe trditvi sta pravilni b( obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani c( obe trditvi sta nepravilni d( prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna e( prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna

+$. /ove%i strup in obiajno mesto oziroma okoliino zastrupitve. a( zastrupitev z ogljikovim monoksidom a( tuiranje v kopalnici s plinskim grelcem b( zastrupitev z %veplovodikom b( ienje kanalizacije c( zastrupitev z ekstazijem c( plesanje na mno%ini rejv zabavi d( zastrupitev z gama>hidroksibutiratom d( posilstvo na <prijateljevi= zabavi e( zastrupitev z duikovim oksidom e( polnjenje silosa s krmo 7dgovori: a( aa, bb, cc, dd, ee b( ae, bb, cc, dd, ea c( ac, be, cd, dc, ea d( aa, bb, cd, dc, ee e( aa, be, cc, dd, eb +). 5 gara%i so nali nezavestnega alkoholika in plinska analiza arterijske krvi ob sprejemu v bolninico je pokazala hudo presnovno acidozo. ,atera zastrupitev bi lahko pri zgornjem bolniku povzroi hudo presnovno acidozo1 a( zastrupitev z etanolom b( zastrupitev z etilenglikolom c( zastrupitev z metanolom d( zastrupitev z ogljikovim monoksidom e( zastrupitev z benzodiazepinom 7dgovor a( a, b, c, d, e b( a, b, c, d c( b, c d( b, c, d, e e( e ++. /ove%ite zastrupitve z drogami z ustreznimi simptomi in znaki. a( heroin a( nezavest in ozki zenici b( kokain b( akutni miokardni infarkt c( ekstazi c( hipertemija d( kanabis d( slabost, bruhanje, tahikardija, tresenje, strah e( etanol e( nezavest, bruhanje, ohlapnost, zaudarjanje po %ganju 7dgovor: a( aa, bb, cc, dd, ee b( aa, bc, cb, dd, ee c( ae, bb, cc, dd, ea d( aa, bd, cc, db, ee e( ad, bc, cb, da, ee +0. /ri kateri zastrupitvi lahko v seu najdemo kristale kalcijevega oksalata1 a( etilenglikol b( etanol

c( d( e(

ocetna kislina ogljikov monoksid difenbahija

+2. ,aj je lahko vzrok nezavesti pri bolniku, ki prekomerno u%iva alkohol in tudi ob pregledu zaudarja po alkoholni pijai1 a( zastrupitev z etanolom b( hipoglikemija c( pokodba glave d( jetrna encefaloptija ob cirozi jeter e( Ternickejeva encefalopatija ob pomanjkanju vitamina 1 7dgovor: a( a, b, c, d, e b( a c( a, c, e d( a, d, e e( a, b, c, d +3. /ri kateri od natetih zastrupitev se najpogosteje odloamo za zdravljenje s hemodializo1 a( z etilenglikolom b( z etanolom c( z zaviralci kalcijevih kanalkov d( z antipsihotiki e( z ogljikovim monoksidom +4. 'astrupitve z antipsihotiki .fenotiazini( lahko povzroijo: a( nezavest b( plitko in poasno dihanje c( epileptine kre d( motnje srnega ritma e( hipotenzijo 7dgovor: a( a, b, c, d, e b( a, b c( a, c, d d( b, e e( c 06. ,aj ni znailno za zastrupitev z -9 .gama>hidroksibutirat(1 a( nezavest b( poasno in plitko dihanje c( hipotenzija d( bradikardija

e(

hipertermija

01. ,aj je znailno za zastrupitev z zeleno munico1 a( povian 8AN b( prvi znaki zastrupitve nastopijo prvo uro po zau%itju c( mioza d( halucinacije e( skrajan protrombinski as 0$. 'a katero zastrupitev ni znailna nezavest ob sprejemu bolnika v bolninico1 a( zastrupitev z benzodiazepini b( zastrupitev z ogljikovim monoksidom c( zastrupitev s heroinom d( zastrupitev z etanolom e( zastrupitev z zeleno munico 0&. 'naki zastrupitve ob zau%itju jedkovine so lahko: a. boleina v ustih, %relu, za prsnico in v trebuhu b. slinjenje c. te%ko po%iranje d. bruhanje krvavkaste vsebine e. hripavost /ravilen odgovor: a( b, c, d, e b( a, b, c, d, e c( a, c, d, e d( a, b, c e( a, b, c, d 0). 'a zastrupitev s katerim strupom ni znailna mioza1 a( heroinom b( organofosfati c( metadonom d( ogljikovim monoksidom e( karbamati 0+. ,aj vkljuuje klinina slika pika gada ali modrasa1 . ( a. drobni ranici, ki sta razmaknjeni + mm b. hitro napredujoa oteklina na mestu pika c. pomodrelost predela ko%e z modro rdeimi lisami in rtami d. slabost, bruhanje, driska e. hitro dihanje in hitro bitje srca /ravilen odgovor: a( a, b, c, d, e b( a, b, c

c( d( e(

a, b, c, d, a, b, c, e a, c, e

00. $6>letnega mokega so pripeljali na pregled iz nonega lokala zaradi hude boleine za prsnico in obutka duenja . 1)4$( ,atero preiskavo bi naredili najprej1 a( #,b( NT- plju c( toksikoloko analizo urina d( serumski nivo troponina e( nobene od natetih 02. Aa zastrupitev s katerim strupomKdrogo bi najprej pomislili pri $6>letnem mokem, ki so ga pripeljali na pregled iz nonega lokala zaradi hude boleine za prsnico in obutka duenja1 . 1)4$( a( kokain b( ekstazi c( kanabis d( etanol e( heroin 03. ,atera droga pospeuje tovorjenje krvnih strdkov in aterosklerozo .seminar za tudente( a( kokain b( heroin c( ekstazi d( kanabis e( etanol 04. 5 zidanici na "olenjskem so zveer nali zmedenega mokega, ki je hitro in globoko dihal ter tekom popoldneva oslepel. Aa katero bolezen boste pomislili1 a( zastrupitev z metanol b( zastrupitev z etanolom c( zastrupitev z orgonofosfatni insekticid d( zastrupitev z modro galico ob kropenju trte e( mo%gansko kap 26. ,aj boste takoj dali bolniku, pri katerem sumite na zastrupitev z metanolom1 a( etanol b( atropin c( glukozo d( ni, poakal bom izvide laboratorijskih preiskav e( pomirjevalo

21. ,akne rezultate laboratorijskih preiskav priakujete pri zastrupitvi z metanolom1 a( presnovno acidozo s poviano anionsko vrzeljo b( hiponatremijo c( zni%an nivo plazemske holinesteraze d( presnovno alkalozo e( presnovno acidozo z normalno anionsko vrzeljo 2$. ,aj najdemo pri zastrupitvi z metanolom1 a( oksalatne kristale v urinu b( zveano osmolarno vrzel in presnovno alkalozo c( zveano anionsko vrzel in presnovno acidozo d( zmanjano anionsko vrzel in presnovno acidozo e( presnovno alkalozo 2&. ,atera trditev A8 pravilna1 a( 'astrupitev s paracetamolom povzroi akutno odpoved jeter b( 'astrupitev z zeleno munico povzroi akutno odpoved jeter c( 'astrupitev z metanolom povzroi akutno ledvino odpoved d( 'astrupitev s paracetamolom povzroi akutno ledvino odpoved e( 'astrupitev z metanolom povzroi akutno jetrno odpoved 2). ,aj povzroi zastrupitev z nesteroidnimi antirevmatiki1 a( slabost b( boleino v trebuhu c( bruhanje d( zmedenost e( zanaanje pri hoji 7dgovor: a( a, b, c, d, e b( a, d, c c( a, c, d( b, d, e e( b, c 2+. ,aj ni znak zastrupitve z ogljikovim monoksidom1 a( glavobol b( zmedenost c( slabost d( bruhanje e( kaelj 20. ,aj je protistrup pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom1

a( b( c( d( e(

166B kisik 06B kisik metilensko modrilo hiperventilacija ogljikov dioksid

22. 13>letno %ensko so nali nezavestno v kopalnici, kjer se je tuirala. :ed prevozom v bolninico se je prebudila, vendar je bila ob pregledu e zmedena in se ni spominjala dogodka. Aa glavi je imela manjo odrgnino. Aa katero bolezen boste pomislili najprej1 a( zastrupitev s !7 b( mo%gansko krvavitev c( pljuno embolijo d( zastrupitev z benzodiazepini ali etanolom e( sindrom -:A; 23. ; im boste prieli zdraviti bolnico, pri kateri sumite na zastrupitev s !71 a( kisikom b( flumazenilom c( glukozo d( niemer, poakal bom izvide laboratorijskih preiskav e( takoj jo bom odpeljal na !T glave 24. ; katero preiskavo lahko potrdi diagnozo zastrupitve s !71 a( oksimetrijo .doloitev nivoja karboksihemoglobina( b( #,c( !T glave d( toksikoloko analizo urina e( doloitvijo nivoja etanola v krvi 36. Aa straniu v gostilni so nali nezavestnega mlajega mokega. 7b pregledu je imel ozki zenici in plitko ter poasi dihal. Aa katero bolezen boste najprej pomislili1 a( zastrupitev s heroinom b( zastrupitev s kokainom c( mo%gansko krvavitev d( pljunico e( zastrupitev z etanolom 31. ,ako boste najhitreje potrdil sum na zastrupitev s heroinom1 a( z naloksonom b( z doloitvijo koncentracije prepovedanih drog v urinu c( s !T glave d( z laboratorijske preiskave krvi .!N/, hemogram, plinska analiza krvi( in rentgenogramom plju

e(

z doloitvijo koncentracije etanola

3$. ,aj je najverjetneje vzrok poslabanja respiratorne insuficience nezavestnem pri bolniku, zastrupljenem s heroinom eno uro po sprejemu v bolninico1 a( zaradi nekardiogenega pljunega edema b( zaradi AN"; c( zaradi pljunice d( zaradi pnevmotoraksa e( zaradi pljune embolije 3&. ,aj so znaki zastrupitve s heroinom1 a( nezavest, ozki zenici, poasno in plitko dihanje, ibek utrip, podhlajenost, b( nezavest, iroki zenici, poasno in plitko dihanje, ibek utrip, podhlajenost, c( nezavest, ozki zenici, poasno in globoko dihanje, ibek utrip, podhlajenost, d( nezavest, ozki zenici, poasno in plitko dihanje, ibek utrip, poviana telesna temperatura, e( agresivnost, ozki zenici, poasno in plitko dihanje, ibek utrip, podhlajenost. 3). ,aj ni znak zastrupitve s heroinom1 a( nezavest a( ozki zenici b( poasno dihanje c( plitko dihanje d( agresivnost 3+. /ri zastrupitev s katerim strupom bolniki ob sprejemu v bolninico obiajno nimajo iluzij ali halucinacij1 a( rdea munica b( volja enja c( psilocibe d( U;" e( heroin 30. 'a katero zastrupitev je najbolj znailna akutna jetrna odpoved1 a( paracetamol b( ogljikov monoksid c( etanol d( ekstazi e( benzodiazepini 32. ,aj sta znaka zastrupitve po zau%itju nafte1 a( nezavest in kri b( slabost in bruhanje c( kaljanje in duenje

d( e(

bruhanje in glavobol hipotenzija in epileptini kri

33. /ri kateri zastrupitvi je pomembna doloitev koncentracije zdravilaKdroge v krvi zaradi odloitve o zdravljenju s protistripom1 a( zastrupitev z benzodiazepini b( zastrupitev s paracetamolom c( zastrupitev z antidepresivi d( zastrupitev s heroinom e( zastrupitev z organofosfati 34. 'astrupitev s katero rastlino je smrtno nevarna1 a( jesenski podlesek .!olhicium autumnale( b( pomladanski %afran .!rocus vernus( c( divji bezeg .;ambucus racemosus( d( grenkoslad .;olanum dulcamara( e( dobrovita .5iburnum lantana( 46. 06>letnega <naravnega zdravilca= so nali zmedenega ob gozdu. 7b pregledu je bil nemiren, imel privide, iroki zenici in pordelo ter suho ko%o. #,- je pokazal sinusno tahikardijo. Aa katero bolezen bi pomislili1 a( zastrupitev z voljo enjo b( zastrupitev z etanolom c( zastrupitev z ogljikovim monoksidom d( hipertirozo e( pik strupene kae 41. )+>letna pihalka stekla v steklarni Nogaki slatina je prila na pregled zaradi vemesene utrujenosti, slabosti, krevitih bolein v trebuhu in zaprtosti. Aa katero bolezen boste pomislili1 a( zastrupitev s svincem b( zastrupitev z %ivim srebrom c( hipotirozo d( malignom prebavil e( depresijo 4$. ,aken izvid krvne slike priakujete pri zastrupitvi s svincem1 a( anemijo in bazofilno punktirane eritrocite b( makrocitno anemijo c( mikrocitno anemijo d( normalno krvno sliko e( bazofilno punktirane eritrocite 4&. ,atere laboratorijske preiskave potrebujete za izraun anionske vrzeli1 . (

a( b( c( d( e(

serumsko koncentracijo natrijevega iona serumsko koncentracijo kloridnega iona serumsko koncentracijo bikarbonata serumsko koncentracijo glukoze p9 krvi

7dgovor: a( a, b, c b( a, b, c, d c( a, b d( b, c, d, e e( c, e 4). ,aken izvid plinske analize arterijske krvi in pulzne oksimetrije priakujete pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom1 .ni v knjigi( a( zasienost hemoglobina s kisikom doloena s pulznim oksimetrom je normalna b( zasienost hemoglobina s kisikom doloena s pulznim oksimetrom je zni%ana c( zasienost hemoglobina s kisikom doloena s plinsko analizo arterijske krvi je normalna d( zasienost hemoglobina s kisikom doloena s plinsko analizo arterijske krvi je zni%ana e( parcialni tlak kisika doloen s plinsko analizo arterijske krvi je normalen f( parcialni tlak kisika doloen s plinsko analizo arterijske krvi je zni%an 7dgovor: a( a, c, e b( b, d, f c( b, d, e d( a, c, f e( a, d, f 4+. ,aj A8 znak zastrupitve z marihuano .T9!(1 .ni v knjigi, seminar za tudente( a( vznemirjenost b( prividi in prisluhi c( tianje v prsnem kou d( razbijanje srca in hiter utrip e( nezavest