Pred vami je zbranih nekaj starih vpraanj z izpitov in kolokvijev predmeta Kirurgija.

Odgovori niso povsod pravilni, zato bodite

prosim ob branju oz. reevanju kritini in izhajajte iz Smrkoljeve Kirurgije. Za napake ne morem dogovarjati, lahko pa vsem skupaj
zaelim veliko uspeha pri vaem izpitu. Upam, da vam bo moj prispevek pri tem malce pomagal in da se bodo naslednje generacije
angairale in zbirko e nadgrajevale. LP!
TRAVMATOLOGIJA

Med zlome stopala ne pritevamo:

A zlom kalkaneusa
B zlom stopalnic in clenka
C zlom talusa
D zlom maleola
E zlom navikularne kosti

Najpogosteji razlog za ok pri pokodovancu je:

A visoka pokodba hrbtenjace
B krvavitev
C udarec srcne miice
D tenzijski pnevmotoraks
E septicno stanje

Pri odprti naravnavi in notranji ucvrstitvi bimaleolarnega zloma:

A ni pomembno, na kateri strani pricnemo operativni poseg
B vezi ni treba ivati
C naravnamo najprej zunanji maleol
D najprej zaijemo deltoidno vez
E naravnamo najprej notranji maleol

Akceleracijsko-deceleracijske pokodbe nastanejo zaradi:

A delovanja hitrosti na parenhimske organe
B delovanja kompresijke sile med pritrjenim in gibljivim delom
C delovanja strinih sil med med pritrjenim in gibljivim predelom
D delovanja strinih sil na parenhimske in votle organe
E delovanja hitrosti na votle organe

Smrtnost zaradi pokodb predstavlja v celotni smrtnosti prebivalstva v Sloveniji:

A 28%
B 8%
C 18%
D 30%
E 2%
Najbolj osnovna kirurka anatomska delitev hrbtenice je na:
A vratno, prsno in ledveno
B vratno in prsnoledveno
C vratno, prsno, ledveno
D vratno, prsno, ledveno in krinico
E vratno, prsnoledveno in krinico

Kaj pomeni kirurgija omejevanja kode Damage control surgery ?

A je kirurgija s katero naredimo samo zacasne posege predvsem
zaustavitev krvavitve in preprecitev peritonealne kontaminacije
B je kirurgija, s katero pocakamo 24 do 48 ur in po stabilizaciji bolnika
operiramo
C je kirurgija pokodb, kjer oskrbimo dokoncno vse pokodbe, ki povzrocajo
kodo
D je kirurgija s katero preprecujemo kodo med operacijo zardai pokodbe
E je kirurgija, s katero se omejimo samo na zaustavljanje krvavitve in reujemo
ivljenje
Akromioklavikularna sindesmoliza III. stopnje pomeni:
A pretrgano akromioklavikularno vez
B sprednji sternoklavikularni izpah
C hkrati pretrganino akromioklavikularne in korakoklavikularne vezi
D zadnji sternoklavikularni izpah
E pretrgano korakoklavikularno vez
Za prelaganje pokodovanca s pokodbo hrbtenice je potrebni minimum
najmanj:
A en reevalec
B trije reevalci
C dva reevalca
D pet reevalcev
E tirje reevalci

Pozni zaplet zdravljenja zloma v predelu stegnenice je lahko:

A macobna embolija
B akutno vnetje
C pokodbe ilja in ivcev
D rotacijska deformacija okoncine
E psevdoartroza

Temeljni razlog za nastanek pseudoartroze je pretirano premikanje kostnih

fragmentov pri neimobiliziranem ali slabo imobiliziranem zlomu in s tem stalno
prekinjanje novo nastajajoce vaskularne mree. Pseudoartrozo pozdravimo
samo z renjem dobro vaskulariziranega tkiva, ki ga vijemo v
pseudoartrozo.
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta napacni
C prva trditev je pravilna, druga je napacna
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani

Pokodovanec, ki ima 3 cm iroko simfiziolizo pubicne zrasti navaja hudo

ticanje na mokrenje, vendar mokriti spontano ne more. Vrh mehurja se tiplje 5
cm pod popkom. Kako ukrepamo?
A takojnja kateterizacija z standardnim katetrom
B takojnja aplikacija diuretika furosemid (Edemit) 40 mg i.v.
C takojnja vstavitev kovinskega urinskega katetra
D z takojnjo vstavitvijo suprapubicne cistostome
E suprapubicna punkcija
Zgornji skocni sklep sestavljajo:
A skocnica in petnica
B notranji, zunanji maleol in tercius
C distalna golenica in mecnica
D golenica, mecnica in petnica
E golenica in mecnica kot sklepna ponvica, skocnica kot skl. glavica

Nezavesten pokodovanec, ki ima RR 75/40, frekvenco pulza 60 in Ht 45% tri

ure po pokodovanju, nujno potrebuje:
A polno kri 1000 ml
B HES 2000 ml
C vazopresor
D 0,9% NaCl 2000 ml
E koncentrirane eritrocite iz 1 l krvi
Sile, ki pokodujejo hrbtenico delujejo v smereh:
A kompresijska, ekstezijska (distrakcija) in upogib
B kompresijska, ekstenzijska (distrakcija) in rotacija
C ekstezijska (distrakcija), rotacija in upogib
D vedno v smeri glava-pete
E kompresijska, upogib in rotacija
Kam spadata ishemija in hipoksija moganov ?
A spadata med terciarno okvaro moganov
B v sekundarno okvaro moganov
C ne povzrocita moganske okvare
D spadata med okvare perifernega ivcevja
E v primarno okvaro moganov

Nedislocirani zlom glavice koeljnice, ki ne presega tretjine sklepne

ponvice:
A zdravimo s protezo glavice koeljnice
B zdravimo s tritedensko imobilizacijo in nadaljujemo z
razgibavanjem
C zdravimo z zunanjim fiksatorjem
D zdravimo z icami po Prevotu
E zdravimo z resekcijo vratu koeljnice
Rakunje oci so znak pokodbe ali zloma
A sprednje lobanjske kotanje
B piramide
C mastoidov
D turkega sedla in klivusa
E srednje lobanjske kotanje

Kaj je FAST?
A je hitra UZ preiskava celega trebuha zaradi pokodbe
B je hitra UZ preiskava parenhimskih in votlih organov zaradi pokodbe
C je fokusirana abdominalna sonografija za pokodbe ugotavlja
prisotnost proste tekocine in pokodbe parenhimskih organov
D je fokusirana ultrazvocna preiskava parenhimskih organov zaradi pokodbe
E je hitra sonografija zaradi pokodbe trebunih organov ugotavlja prisotnost
tekocine v trebuhu
70 kg pokodovanec, ki je sicer zdrav, ima ob prihodu reevalcev srcno
frekvenco 105, krvni tlak 120/95, frekvenca dihanja je 25 in je pri zavesti.
Koliko krvi je ta pokodovanec najverjetneje izgubil?
A 1700 ml
B 700 ml
C 2500 ml
D 0 ml
E 1200 ml
Vecfragmentni zlom kirurkega vratu nadlaktnice je znacilen:
A zlom izkljucno pri starejih mokih
B zlom pri starostnikih brez osteoporoze
C zlom pri starostnikih z osteoporozo
D zlom pri otrocih
E zlom izkljucno pri starejih enskah

Pri ponesrecencu s pokodbo prsnega koa ugotovimo naslednje:

- je modrikasto bled in prestraen,
- diha teko,
- dihanja na desni strani ne sliimo,
- poklep na desni strani prsnega koa je timpanicen,
- vratne vene ima v sedecem poloaju polne do polovice.
Kakna je vaa diagnoza?
A krvavitev v prsno votlino na desni strani
B nepredihano desno pljucno krilo
C tamponada srca
D krvavitev v prsno votlino na levi strani
E tenzijski pnevmotoraks desno
Kateri posegi so najmanj pomembni za bodoci razvoj kirurgije
A minimalni invazivni posegi
B eksplorativni (diagnosticni) posegi
C transplantacijski posegi
D vgrajevanje umetnih organov
E endoskopski posegi

Kaj ni znacilno za zlom vratu stegnenice?

A specificna arterijska prekrvljenost vratu in glavice stegnenice
B zavrta in boleca gibljivost kolka
C klasifikacija zloma
D slab trabekularni konec kosti
E zdravljenje predvsem konzervativno

Kaj je znacilno za citotoksicno mogansko oteklino?

A K+ in Ca2+ prestopita v izvencelicni prostor, ekscitatorne aminokisline so
poviane
B K+ in Ca2+ vdreta v celico, ekcsitatorne aminokisline ostanejo normalne
C nic od natetega
D K+ prestopi v izvencelicni prostor, Ca2+ vdre v celico, povia se
koncentracija ekscitatornih aminokislin
E K+ vdre v celico, Ca2+ prestopi v izvencelicni prostor, znia se koncentracija
ekscitatornih aminokislin
Zlom pylon-tibial je:
A oznaka za odprti zlom glenja
B prelom petnice s premaknitvijo
C imenovan po francoskem kirurgu Pylonu
D redka vrsta zloma v kolenskem sklepu
E kompresijsko-impresijski zlom distalne metafize tibije

Metode zdravljenja zlomov v predelu kolka upotevajo tudi anatomske

znacilnosti okolcja. Katera od natetih znacilnosti ima odlocilen vpliv na
zdravljenje zlomov v podrocju vratu stegnenice?
A prekrvljenost iz podrocja a. Obturatorie
B spongiozna kost v intertrohantnem predelu
C mocna ovojnica kolcnega sklepa
D sklepni hrustanec, ki prekriva glavo stegnenice
E prekrvljenost iz podrocja a. femoris profunde

Zlom vratu stegnenice je pogosta pokodba v predelu kolka, ki je znacilna

predvsem za stareje ivljenjsko obdobje, pri mlajih pa je obicajno posledica
visoko energijske pokodbe. Obstajajo razlicni nacini operacijskega zdravljenja.
Pri pokodovancih z zlomom vratu stegnenice po starosti 70 let je najpogosteja
metoda zdravljenja:
A osteosinteza z intramedularnim ebljem
B vgraditev totalne kolcne endoproteze
C osteosinteza z DHS vijakom in plocico
D osteosinteza s tremi spongioznimi vijaki
E vgraditev parcialne kolcne endoproteze
Paradoksno dihanje nastane
A pri zlomih reber in prsnice
B kadar so zlomljena tri ali vec reber
C pri tevilnih zlomih reber
D prsna stena se pri dihanju ne giblje
E pri dvojnih zlomih vsaj treh zaporednih reber
Zrak pod desno diafragmo pomeni
A rupturo liena
B ruptura holiciste
C rupturo jeter
D rupturo kolona
E retroperitonealna krvavitev

Beckov trias pri tamponadi srca pomeni (obkroi pravilno komb. odgovorov):
1 - polne vratne vene
2 - hipotenzija
3 - pomik mediastinuma
4 tihi srcni toni
5 - hipoksija
A 1,2,4
B 1,3
C 3,5
D 3,4,5
E 2,3,5
Zakaj moramo narediti nativno rtg sliko medenice pri vsakem
politravmatiziranem pokodovancu e v prostoru za reanimacijo?
A huda pokodba medenice je pomemben izvor krvavitve
B zaradi morebitne pokodbe organov v medenici
C pri nestabilnih pokodbah medenice je potrebna takojnja ucvrstitev
D slike medenice ni potrebno narediti
E zaradi morebitnega izpaha kolka, ki mora biti takoj naravnan

Floating shulder:
A diagnosticiramo zgolj s klinicnim pregledom
B je znacilna nizkoenergetska pokodba starostnika
C ima vedno pridrueno nevroloko okvaro
D zdravimo konservativno
E operiramo s stabilizacijo vsaj enega zloma

Zdravljenje ekstraperitonealne rupture mehurja je:

A spremljanje in opazovanje zaradi morebitnih zapletov
B dodajanje elektrolitne raztopine in antibiotika
C vstavljen kateter in antibioticna zacita
D kirurko operativno zaitje mehurja
E izpeljava seca mimo mehurja

Biomehansko delimo zlome medenice na:

A biomehanska delitev ne obstaja
B stabilne in nestabilne
C stabilne, delno stabilne in nestabilne
D dislocirane in nedislocirane
E zlome tipa odprte knjige in na zlome s stranskim vtisnjenjem

Spongiozna kost
A je manj cvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato manj deformira, preden se
zlomi
B je enako cvrsta kot kompaktna kost in se lahko zato enako deformira, preden
se zlomi
C je bolj cvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato manj deformira, preden se
zlomi
D je bolj cvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato bolj deformira, preden se
zlomi
E je manj cvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato bolj deformira,
preden se zlomi

Kaj ni posledica pokodbe secnice?

A inkontinenca
B motnje erekcije
C okuba secil
D benigno povecanje prostate
E zoenje secnice

Pokodovanec ima krvni tlak 80/ 55, srcna frekvenca je 130, ima napete vratne
vene in se dui. Dihanje je na levi strani slabo slino, prav tako so slabo slini
srcni toni. Pri pokodovancu gre najverjetneje za:
A tamponado srca
B krvavitev v trebuh
C tenzijski pnevmotoraks
D krvavitev v retroperitonej
E pokodbo vratne hrbtenice
Oznaci pravilno trditev:
A kostni prelom se celi v 4 zaporednih fazah
B diafizarni prelom se zaceli v znacilnih 6 tednih
C rekanalizacija diafizarnega preloma pomeni zacetno fazo celjenja zloma
D metafizarni zlom se praviloma zaceli v 3-4 mesecih
E frakturni hematom ne vsebuje celic z osteoprogenitornim potencialom

Pokodbe hrbtenice, ki imajo najveckrat nevroloke izpade so:

A nic od natetega
B zvini
C izpahi
D kombinacija zvina in zloma
E zlomi

Oznaci pravilno trditev:

A med "veliko cetverico" osteoporoticnih zlomov tejemo zlome zapestja, kolka,
glave golenice in vratu nadlahtnice
B po zlomu kolka umre v prvem letu tretjina starostnikov
C padec s stojne viine ni znacilni mehanizem za nastanek osteoporoticnega
zloma
D zlom anatomskega vratu nadlahtnice je znacilni zlom za starostnike
E zlom kolka pri starostniku je patoloki zlom
Pokodbe hrbtenice:
A spadajo vedno med lahke pokodbe
B so podobno kot ostale pokodbe lokomotornega aparata bolece
C se ljudem zdijo trivialne
D imajo vecinoma za posledico nevroloke izpade
E ne bolijo
Za pretrganje narastica ekstenzorne aponevroze- mallet finger ne velja:
A je vecinoma zaprta pokodba
B imobilizacija traja vsaj 6 tednov
C rezultati zdravljenja so dobri
D DIP sklep je v pokrcenem poloaju
E DIP sklepa ni moc iztegniti
Gibljivost katerega sklepa je kljucna za fukcijo roke?
A mediokarpalnega
B distalnega radioulnarnega
C karpometakarpalnih troclenih prstov
D radiokarpalnega
E karpometakarpalnega palca

Kaj ne velja za pokodbe fleksorjev prstov?

A so vecinoma zaprte
B pokodovano tetivo miica potegne navzgor (proksimalno)
C po operaciji je roka imobilizirana na dinamicni opornici
D jih zdravimo operativno
E ob pokodbi globokega fleksorja DIP sklepa ne moremo pokrciti

Pokodovanec se je pokodoval pri koarki. Mehanizem pokodbe je bila

zunanja rotacija golenice pri kolenu obremenjenem v varusu. Tekmo je odigral
do konca. Na pregledu izteg zaostaja 30 stopinj aktivno in pasivno. S punkcijo
evakuiramo 30 ml krvi. Pri pokodovancu gre najverjetneje za:
A strganje kite kvadricepsa
B izpah pogacice
C sklepni zlom golenice
D pokodbo medialne kolateralne vezi
E vklecen meniskus

Zaradi katere pokodbe odrasli clovek ne more izkrvaveti?

A raztrganja prsne aorte
B nestabilne pokodbe medenice
C intracerebralne krvavitve
D raztrganja vranice
E raztrganja femoralne arterije

Najboljo oceno o napredovanju travmatskega oka daje :

A zvian pH arterielne krvi
B zniana telesna temperatura
C znian hematokrit
D znian parcialni tlak kisika v arterielni krvi
E povian laktat v serumu

Na terenu:
A je kakrnakoli pomoc dobra
B je vano, da vemo za kakno pokodbo hrbtenice gre (zvin, zlom ali izpah)
C ne premikamo pokodovanca ker ima lahko pokodovano hrbtenico
D ne moremo vedeti za kakno pokodbo hrbtenice gre in pristopimo
k reevanju vedno standardizirano
E nas ne zanima ali je hrbtenica pokodovana

Pri tenzijskem pnevmotoraksu imamo naslednje simptome in znake:

a) polne vratne vene,
b) znian krvni tlak,
c) tihe srcne tone,
d) pomik mediastinuma na zdravo stran,
e) pomik mediastinuma na prizadeto stran.
A a, e
B b, e, c
C a, b, e
D a, c, d
E a, d

Zlome v predelu spodnjega uda se lahko zdravi konservativno, funkcionalno in

operacijsko. Katerega od natetih zlomov je mono zdraviti konzervativno?
A zlom zunanjega maleola brez dislokacije
B luksativni bimaleolarni zlom glenja
C kominutivni intraartikularni zlom spodnjega dela stegnenice
D odprt zlom diafize goleni
E dvojni zlom stegnenice
Pokodbe hrbtenice ne nastanejo pri:
A portu
B skoku v vodo
C v prometu, ker nas varujejo tevilni mehanizmi sodobnih avtov
D nic od zgoraj natetega
E padcu na tla s stojne viine
Odsotnost dihanja pri pokodbi prizadete strani toraksa pomeni:
a) serijski zlom reber,
b) tenzijski pnevmotoraks,
c) obseen hemotoraks,
d) atelektaza pljucnega krila,
e) perikardijalni izliv
A a, c, d, e
B a, b, c, d
C b, c, d
D a, b, c, e
E b, c, d, e

Zlom spodnjega uda lahko spremljajo razlicne zgodnje in pozne komplikacije.

Kaj od natetega ni znacilna zgodnja komplikacija zloma v predelu spodnjega
dela stegnenice?
A pokodba n. Peroneusa
B pokodba a. Poplitae
C izliv krvi v kolenski sklep
D vecja izguba krvi v stegno
E macobna embolija
Dominantna pokodba je po navadi locirana zunaj telesnih votlin, takojnje
zdravljenje politravme pomeni kirurgijo gibal.
A prva trditev je pravilna, druga je napacna
B prva in druga trditev sta napacni
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je napacna, druga je pravilna

Najnevarneja akutna komplikacija popolnega izpaha kolena:

A pokodba peronealnega ivca
B Sudeckova atrofija kosti
C Volkmanova kontraktura
D pokodba poplitealne arterije
E ruptura krinih vezi kolena

Zlomi lopatice
A so indikator hude pokodbe toraksa pri politravmi
B se praviloma zdravijo operativno
C jih klinicno lahko zanemarimo
D so med najpogostejimi zlomi
E pogosto so povezani s kontralateralno hemiplegijo

Z opornico brace lahko zdravimo keterega od naslednjih zlomov?

A zlom koelnjice na tipinem mestu
B zlom anatomskega vratu nadlaktnice
C zlom glavice koeljnice
D poevni zlom srednjega dela diafize nadlaktnice
E kondiarni zlom nadlaktnice

Politravmatiziranec ima vedno samo eno dominantno pokodbo. Ves

diagnosticni postopek usmerimo v cim prejnje odkrivanje dominantne
pokodbe.
A prva trditev je pravilna, druga pa napacna
B prva trditev je napacna, druga trditev je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva in druga trditev sta napacni

Pri nezavestnem pokodovancu vedno UZ, opustimo ga le e je trebuh

popolnoma mehak.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E prva in druga trditev sta napani

25-letni moki, gostilniki pretep, udarjen izkljuno s pestjo, zruen po enem

udarcu, pozneje znaki vinjenosti, opotekanje, agresivnost, neorientiranost. Dve
uri po tem postane zaspan. Ob pregledu brez nevrolokih izpadov. Nepravilni
ukrep je:
A CT glave
B opazovanje bolnika doma
C opazovanje v deurni ambulanti ZD
D opazovanje bolnika v bolninici
E rtg glave v dveh projekcijah
Zlom koeljnice z izpahom podlaktnice v zapestju se imenuje po avtorju:
A Galeazzi
B Kocher
C Monteggia
D Essex Lopresti
E Mller
Velike kostne defekte dolgih cevastih kosti zdravimo
A s trakcijo sproenega kostnega segmenta po tipu Ilizarov ali
Ljubljana
B dinamina opornica
C kostni presadek in maveva imobilizacija
D osteosinteza s ploo in vijaki
E z intramedularnimi eblji
Obstrukcijski ok ne sledi:
A tamponadi srca
B pljucni emboliji
C nobenemu od natetih stanj
D rupturi aorte
E ventilnemu pnevmotoraksu

Kateri organ je najpogosteje pokodovan pri topi pokodbi trebuha?

A tanko crevo
B jetra
C vranica
D trebuna slinavka
E debelo crevo
Za zlome distalnega radiusa ne velja:
A so vecinoma posledica visoko-energijske pokodbe
B vecinoma jih zdravimo operativno
C ne pucajo poznih posledic
D socasne pokodbe ivcev so pogoste
E so najpogosteji zlomi pri cloveku

Zlom z nekontaminirano rano daljo od 1 cm, z omejeno pokodbo mehkih tkiv,

brez konih renjev ali avulzije koe s podkojem in z enostavnim zlomom
razvrstimo kot:
A odprt zlom I.stopnje
B zaprt zlom
C odprt zlom II: stopnje
D precni zlom
E kompresijski zlom

RR je 80/40, frekvenca pulza 120, Ht 0,25. ok je :

A kardiogeni
B obstrukcijski
C hipovolemicen
D distribucijski
E ni oka

Pokodovanca z majhno pokodbo skeleta najprej rtg slikamo pokodovani

predel in nato napravimo klinicni pregled. Pokodovanca z majhno pokodbo
natancno klinicno pregledamo in ele ob nejasni diagnozi rtg slikamo.
A prva trditev je pravilna, drugi trditev je napacna
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta napacni
E prva trditev je napacna, druga trditev je pravilna
Life saving poseg pri politravmnatiziranem je
A vstavitev polietilenske cevke v a. iliako.
B klemanje aorte
C tamponiranje Duglasovega prostora
D postavitev zunanjega fiksaterja
E osteosinteza kolka z ploco

Pri pokodovancu z visokoenergetsko pokodbo kolena pri smucanju, ki ima

normalno obliko kolena posumimo na izpah:
A ce navaja parestezije distalno od kolena
B ce s punkcijo kolena dokaemo hemartros
C ce ne more dvigniti iztegnjenega kolena od podlage
D ce ugotovimo nestabilnost kolena v dveh smereh
E ce kolena ne more polno obremeniti
Pri odraslem pokodovancu je najmanj verjeten vzrok hemoragicnega oka
A nestabilna pokodba medenice
B subduralni hematom
C raztrganina vranice
D nadkolenska pokodbena amputacija
E levostranski hematotoraks
Za difuzno aksonsko pokodbo moganov velja:
A za dokoncno potrditev diagnoze uporabljamo CT preiskavo glave
B pokodovanci imajo obicajno redko moteno zavest
C najpogosteje jo povzroci padec na glavo
D pogosto je v povezavi e z drugimi pokodbami glave in moganovine
E prizadane globoke moganske strukture

Pokodovanec je pri zavesti, srcna frekvenca je 100, krvni tlak je 110/90. Pri
pokodovancu gre za hemoragicni ok:
A ni okiran
B cetrte stopnje
C prve stopnje
D tretje stopnje
E druge stopnje
Oznai pravilno trditev:
A spondilodeza - pomeni razmik med vretenci
B fleksijsko - ekstenzijska pokodba hrbtenice je stabilna v fleksiji
C pri zgodnji dekompresiji hrbtenjae damo pokodovanca v hiperbarino
komoro
D visoke doze steroidov damo pri vseh pokodbah hrbtenice
E visoke doze steroidov (metilprednizolon Bolus 30 mg/kg telesne
tee v 15 min., dati inf. 5,4 mg/kg) damo pri pokodovancih s
pokodobo hrbtenice in nevrolokimi izpadi znotraj 8h po pokodbi

Epifizeoliza III. stopnje je:

A zlom skozi rastni hrustanec in metafizo ter epifizo, pri otroku 12 let
B pertrohanterni zlom pri starejem pokodovancu
C strganje vezi v akromijoklavikularnem sklepu pri otroku
D pokodba rastnega hrustanca brez zloma
E subperiostalni zlom pri otroku
Za znotrajlobanjski pritisk ne velja:
A merimo ga z intraparenhinskimi merilci
B ce je njegova vrednost enaka srednjemu arterijskemu pritisku potem je
perfuzija krvi skozi moganovino prekinjena
C normalne vrednosti so manj kot 20 mmHg
D manitol poviuje njegove vrednosti
E poviane vrednosti zmanjujemo z dekompresivno kranijektomijo

Najmanj pokoduje ilje naslednja osteosinteza:

A s ploo
B intramedularna na zaklep
C intramedularna z bruenjem medularnega kanala
D s ploo in posameznimi vijaki
E z dvema ploama

Damage control operacija je

A klemanje aorte
B perikardiocenteza pri obstruktivnem oku
C vgraditev endoproteze pri zdrobljenem zlomu glavice humerusa
D tamponiranje rupture jeter
E obsena resekcija jeter
Krvavitev pri zlomu medenice na terenu zmanjamo:
A klemanje iliake
B medenicni pas
C nic od natetega
D zunanji fiksater
E Novo seven

Najpomembneji del operacije kroninega osteitisa je:

A nekrektomija
B drenaa
C priklop prostega renja
D nain zapiranja rane (ivanje po slojih)
E izpiranje

V anamnezi nepolitravmatiziranega pokodovanca ni potrebno posebej

spraevati o:
A as pokodovanja
B prejnjih pokodbah na tem mestu
C podatek o otrokih boleznih
D sedanjem jemanju zdravil
E nain pokodovanja

Katera od notranjih pokodb ne bo izkazovala znakov politravme 1 uro po

pokodovanju :
A ventilni pnevmotoraks
B ruptura arkusa aorte
C raztrganina cele debeline jeter
D subkapsularni hematom vranice
E intracerebralni hematom premera 5 cm
Notranja imobilizacija ni:
A intramedularna osteosinteza
B osteosinteza z icami na priteg
C osteosinteza z zunanjim fiksatorjem
D osteosinteza z vijaki
E osteosinteza z ploo

Kaj ni absolutna indikacija za replantacijo prsta:

a) amputacija palca
b) amputacija v ve ravneh
c) amputacija pri otrocih
d) amputacija kazalca
e) amputacija sredinca, prstanca in mezinca
A B, D
B A, C, D
C A, B
D C, D
E B, E

Pri pseudoartrozi je motnja pri oblikovanju:

A fibroznega kalusa
B hrustannega kalusa
C kostnega kalusa
D kolagenske mree
E niesar od tega

Katero od natetih stanj ne predstavlja indikacije za zgodnjo operacijo ?

A kontuzija plju
B raztrganina traheje
C raztrganina poiralnika
D rana srca
E raztrganina prepone

Kateri pokodovanec ni politravmatiziran:

A nezavesten, tlak 70/40
B tlak 80/40, puls 150/min, Hb 90
C dispnien, cianotien, O2 = 75%
D nezavesten, GCS 10
E zmeden, GCS 14, zlom leve petnice, zlom glavice levega radiusa

Penetrantna zunanja pokodba je tista, ki prekine:

A visceralni peritonej
B parietalni peritonej
C debelo revo
D vranico
E duodenum

Pri sumu na pokodbo trebuha napravimo:

A najprej klinini pregled nato UZ in nato lavao trebuha
B najprej lavao trebuha nato UZ in nato klinini pregled
C najprej klinini pregled nato lavao trebuha in nato UZ
D najprej UZ nato klinini pregled in nato lavao trebuha
E najprej lavao trebuha nato klinini pregled in nato UZ
Izpah kolena - klinina slika (nepravilni odgovor):
A izliv v sklep
B boleina
C deformacije sklepa ni
D po repoziciji nestabilnost v ve smereh
E zavrta gibljivost

Kaj ni znailno za pretres moganov ?

A kratkotrajna izguba spomina
B za vidno pokodbo zelo so obutljivi predeli moganov ob kostnih
izboklinah
C morfoloke preiskave moganov so normalne
D sindrom po pretresu moganov
E mogani so v hipermetabolini fazi
Oznai smrtno nevarno stanje, ki neposredno ogroa ivljenje.
A raztrganina plju
B raztrganina poiralnika
C raztrganina prepone
D tenzijski pnevmotoraks
E raztrganina bronhija

Titanijeve ice so uspena metoda operacijske oskrbe zlomov v predelu:

A obsklepnih zlomov spodnjega uda pri odraslih
B pogaice
C kalkaneusa
D glenja
E diafize stegnenice pri otrocih
Znailna najpogosteja pokodba sklepa:
A zvin
B izpah
C zlom sklepu pripadajoega skeleta
D pokodba miic
E pokodba ligamentarnega aparata sklepa

Nezavesten pokodovanec ima dve uri po pokodovanju RR 75/40, frekvenco

pulsa 150/min, Ht 0,43. Potrebuje takoj:
A nobenega od teh
B transfuzijo krvi 500 ml
C adrenalin
D 0,9% NaCl 1000 ml
E HES 500 ml

Najpomembneji del operacije svee travmatske rane, kar zadeva

prepreevanje vnetja, je:
A razkuevanje okolice rane
B nain zapiranja rane
C ekscizija robov rane
D ienje okolice rane
E pokrivanje zaprte rane

Obiajni vzroki za izpah ramenskega sklepa:

A pokodba kite dolge glave bicepsa
B padec na v komolcu skreno roko
C udarec rame s topim predmetom
D padec direktno na ramo
E padec na iztegnjeno roko

Indikacije za konzervativno zdravljenje zlomov glenja so:

A odprti zlomi
B oteklina mehkih tkiv glenja brez sprememb na koi
C osteoporoza skeleta
D luksativni zlomi
E zlomi maleolov brez premika odlomkov

Za katero herniacijo so znailne ptoza, midriaza, hemianopsija in hemipareza:

A centralno herniacijo
B unkalno herniacijo
C herniacijo druge elne vijuge
D herniacijo girusa rektusa
E tonzilarno herniacijo

Odprta pokodba sklepa:

A rana je del ovojnice
B pokodovan je ligamentarni aparat sklepa
C sklepna ovojnica je cela
D pokodovan je skelet pripadajoega sklepa
E v sklepu je eksudat

Katera preiskava ne spada med osnovno mreo slikovnih preiskav pri

politravmatiziranemu:
A rtg trebuha na levem boku
B UZ trebuha
C rtg medenice
D rtg glave
E magnetna resonanca vratne hrbtenice

Pri koliknem odstotku (topih) pokodb prsnega koa je treba narediti

torakotomijo?
A 15 %
B 25 %
C 35 %
D 50 %
E 45 %

Oskrba zloma velikega tuberkla humerusa pri mladih pokodovancih z

dislokacijo 10mm?
A operativna terapija: fiksacija z vijakom
B pacient naj jemlje le anagletike
C takojnje razigbavanje
D zaprta repozicija fragmenta (brez op)
E zamavenje rame v desaultu

Zaradi specifine prekrvljenosti kosti je celjenje zlomov lahko problematino v

predelu:
A glave tibije
B stopalnih kosti
C talusa
D diafize stegnenice
E kalkaneusa
Kominutivni zlom pomeni, da je ve kot le dva odlomka. Subperiostalni zlom
pomeni, da je kost cela, prekinjen pa je le zadebeljen periost.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva trditev je pravilna, druga je napana.
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E prva in druga trditev sta napani.

Funkcionalno zdravljenje zlomov pomeni takno zdravljenje, da ni imobiliziran

noben sklep. Na funkcionalni nain lahko zdravimo le nekatere zlome v telesu.
A prva in druga trditev sta napani
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
Pokodovanec ima dve uri po pokodovanju RR 70/40, frekvenco pulsa
140/min, Ht 0,25. Potrebuje takoj:
A ringerjev laktat
B 5% glukozo
C tekoino per os
D nadomestke plazme
E fizioloko raztopino

Kje nastane raztrganina na jetrih pri zanihanju jeter zaradi padca z viine?
A ob ligamentum teres
B ob veni kavi
C sredi desnih jeter
D sredi levih jeter
E ob holecisti

Pri politravmatiziranemu pokodovancu se ukvarjamo najprej le s pokodbami,

ki ne ogroajo pokodovanevega ivljenja. Pri nepolitravmatiziranemu
pokodovancu moramo ugotoviti vse, tudi najmanje pokodbe.
A prva trditev je pravilna, druga je napana
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani
E prva trditev je napana, druga je pravilna

Poloaj v kolku dorzalno izpahnjene noge je :

A rotirana navzven in skrena v kolenu
B rotirana navzven in iztegnjena v kolenu
C rotirana navznoter in skrena v kolenu
D skrajna abdukcija
E rotirana navznoter in iztegnjena v kolenu

Smrt pri tenzijskem pnevmotoraksu nastane zaradi:

A pritiska na sapnik
B premika medpljuja
C motenj izdiha
D motenj vdiha
E vtonih motenj srca

Neerova klasifikacija zlomov proksimalnega humerusa temelji na

medsebojnem poloaju (dislokacija, angulacija) 4 glavnih kostih fragmentov.
Kateri od spodnjih ne sodi mednje?
A mali tuberkel
B glavica humerusa
C kondilarni masiv humerusa
D diafiza humerusa
E veliki tuberkel
Znailni klinini znaki zloma dlannice so:
a) oteklina na hrbtiu roke
b) izpad obutljivosti v predelu distalno od zloma
c) prikrajava prsta, ki mu pripada pokodovana kost
d) znailna boleina na pritisk
e) kladivast prst
A a, d, e
B a, b, c
C b, c, e
D c, e
E a, c, d

Med osnovne laboratorijske preiskave pri politravmatiziranem ne spada :

A mioglobin v krvi
B alkohol v krvi
C elektroliti
D saturacija krvi z kisikom
E hemogram
Za hitro rast kostnega kalusa je najbolj pomemben dejavnik:
A vrsta zloma
B visoka koncentracija kalcija v krvi
C povsem rigidna imobilizacija
D kvaliteta ilne mree v predelu ob zlomu
E dednost

Dokonna oskrba pokodbe medenice je:

A operativna v prvem dnevu po pokodbi
B konzervativna
C operativna peti do deseti dan po pokdobi
D operativna po tretjem tednu po pokodbi
E ni od natetega
Debelina sklepnega hrustanca v mladosti je:
A 1 2 mm
B 0 - 1 mm
C 5 7 mm
D 3 4 mm
E 2 3 mm

Pod kaknim kotom upognjenosti kolenskega sklepa se testira akutna

pokodba sprednjega krinega ligamenta (Lachmanov test):
A pod kotom 20 30 stopinj
B pod kotom 30 70 stopinj
C pod kotom 90 do 120 stopinj
D pod kotom 10 do 20 stopinj
E pod kotom 80 90 stopinj

Kompliciran zlom pomeni, da je nad zlomom rana koe. Subperiostalni zlom

pomeni, da je kost cela, prekinjen pa je le zadebeljen periost.
A prva trditev je pravilna, druga je napana
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Nezavesten pokodovanec, 2h po pokodovanju RR 70/40, frekvenca pulza
140/min, Ht 0,39. Potrebuje takoj:
A adrenalin
B ni od omenjenega
C transfuzijo krvi 500mL
D 0,9% NaCl 1000mL
E HES 500mL
Katera klinina znailnost ne sodi v skupino z nizkim tveganjem za
intrakranialno pokodbo?
A raztrganine po obrazu
B glavobol
C obseni hematomi skalpa
D vrtoglavica
E izguba zavesti

Katero od natetih stanj neposredno ne ogroa ivljenja pokodovanca?

A tamponada srca
B zapora dihalne poti
C obseni hematotoraks
D raztrganina poiralnika
E tenzijski pnevmotoraks

Katero od nastetih stanj pri pokodbi prsnega koa ni indikacija za operacijo?

A rana srca
B raztrganina poiralnika
C raztrganina prepone
D serijski zlomi reber
E raztrganine sapnika ali velikih bronhijev
Kaj NE DRI za zlom navikularke? Zlom je:
A najpogosteji zlom zapestnih koic
B nagnjen k nezaraanju
C bole v anatomski tobanici na pritisk
D potrebno zdraviti v radius mavcu 8 tednov
E pogosto komaj viden

Pri pokodbah na udih preverjamo cirkulacijo distalno od pokodbe in

preverjamo ivevje proksimalno od pokodbe.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E prva in druga trditev sta napani

Zlom najhitreje celi e je dobro prekrit z mehkimi tkivi. Pri operaciji je najbolje
odstraniti periost, da bi bila mehka tkiva im blie kosti.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E prva in druga trditev sta napani
V kaknem deleu je pokodovana medenica pri politravmatiziranem
pokodovancu?
A ni od natetega
B do 45 %
C do 20 %
D do 90 %
E do 70 %

Pokodovanec z nestabilnim zlomom medenice mono krvavi v retroperitonej.

Embolizacija je neuspena, pri operaciji krvavee ile ni mogoe najti, zato je
napravljena tamponada. Osteosintezo napravimo:
A tretji dan
B 11 dan
C tirinajsti do estnajsti dan
D naslednji dan
E peti do osmi dan
Mlaji moki zaboden z noem. Pokodba je perforantna, ni pa penetrantna.
Kaj je pokodovano?
A kolon transverzum
B dvanajstnik
C tanko revo
D omenjeno ni mogoe
E elodec
Veino odloenih operacij pri politravmatiziranem pokodovancu opravimo:
A ni od natetega
B peti do deseti dan po pokodbi
C drugi do tretji dan po pokodbi
D enaindvajseti do osemindvajseti dan po pokodbi
E dvanajsti do osemnajsti dan po pokodbi
Diagnoza, pokodba sklepa, se jo postavi predvsem na podlagi:
A revizije sklepa
B operativne oskrbe pokodovanih struktur sklepa
C klininega pregleda pokodovanega sklepa
D na podlagi napravljene rentgenske slike sklepa
E inspekcije
Pri mladih pokodovancih je pokodba medenice praviloma:
A nepomembna pokodba
B ni od natetega
C nizkoenergijska pokodba
D izolirana pokodba
E visokoenergijska pokodba

Komplicirani zlom je zdrobljeni, zdravljenju teko dostopen zlom. Kompliciran

zlom je odprt.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napana.
Pri tipu C pokodbe medinice gre za:
A ni od natetega
B za popolno nestabilno pokodbo medenice
C horizontalno nestabilno pokodbo medenice
D stabilno pokodbo medenice
E delno nestabilno pokodbo medenice

Znailnost spiralnega CT je:

A v 15 minutah je mogoe tomografirati celo telo
B telo med slikanjem obdamo s posebno spiralo
C zaradi varovalne spirale je sevanje zanemarljivo majhno
D izvid je uporaben le, e napravimo predhodno rtg preiskave po protokolu
(cela hrbtenica, glava, prsni ko, medenica)
E z njim slikamo spinalni kanal

Izberi tip luksacije, ki ne predstavlja izpaha kolka:

A luxatio pubica
B luxatio foramina
C luxatio iliaca
D luxatio obturatoria
E luxatio ischiadica

Pokodovanec na UZ abdomna 200mL tekoine v trebuhu, zlom zgornjih vej

obeh sramnic, izloi 5mL krvavega urina, krvni tlak 75/40mmHg. Ukrep?
A urografija
B cistoskopija
C cistografija
D CT medeninih kosti z rekonstrukcijo
E rtg abdomna na prazno lee
Vzroki hipovoleminega oka so:
A izguba krvi
B izguba plazme
C dehidracija
D motnje srnega ritma
E tenzijski pnevmotoraks
A, B, C

Kateri tip zloma distalnega radiusa NI znailen pri otrocih?

A zelene vejice (greenstick)
B zlom rastne ploe (epifiziolizna fraktura)
C sklepni (intraartikularni)
D kompletna dislokacija (bajonetna apozicija)
E kompresijski (torus)

Veina sil se pri stoji prinaa preko zadnjega dela medeninega obroa, ker so
sakroiliakalne vezi najmoneje v telesu.
A samo prva trditev je pravilna
B obe trditvi sta pravilni, venndar vzrono nista povezani
C samo druga trditev je pravilna
D obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
E obe trditvi sta napani
Balotement pogaice (patellae) je simptom, ki se izzove pri:
A zlomu pogaice
B pokodbi patelarne vezi
C raztrganini miic
D tekoini v kolenskem sklepu
E pokodbi krinih vezi

Katera preiskava ne spada med osnovno mreo instrumentalnih preiskav?

A merjenje telesne temperature
B pulzna oksimetrija
C merjenje tlaka
D EKG
E angiografija
Kaj ne dri za zlome distalnega radiusa?
A od diagnostinih preiskav zadoa rtg slikanje
B je najpogosteji loveki zlom
C stabilne zlome imobiliziramo preko dveh sosednjih sklepov
D veinoma operativno zdravljenje ni potrebno
E je pogosta pokodba starejih ljud
Zlom distalnega radiusa, navzad pomaknjen konni odlomek:
A Smithov zlom

20-leni ofer tovornjaka, elno trenje, pregled po 1h. RR 70/40 mmHg,

frekvenca pulza 130. Po preiskavah le zlom 11. rebra spredaj in Ht 0,28.
Dominantna pokodba je najverjetneje?
A perforacija kolona transverzuma v fleksuri lienalis
B ruptura jeter
C ruptura leve ledvice
D ruptura elodca
E ruptura vranice

20-letni ofer Porscheja, elno trenje, pregled po 1h. RR 70/40, frekvenca

pulza 130. Po preiskavah ugotovljen irok mediastinum in Ht 0,25. Sedaj bo:
A artrografija
B aortrografija
C bronhoskopija
D ezofagoskopija
E mediastinoskopija

Operativna oskrba zlomov dlannic NI POTREBNA pri:

A veini odprtih zlomov
B veini sklepnih dislociranih zlomov
C veini rotacijsko deformiranih zlomov
D soasnih dislociranih zlomih ve dlannic
E veini subkapitalnih zlomov
Pri odprti pokodbi sklepa pokodovancu:
A operativno oskrbimo kolateralne vezi
B napravimo osteosintezo
C dobi antibiotik
D operativno oskrbimo sprednji krini ligament
E operativno oskrbimo meniskus

Znaki nestabilnosti izvensklepnega upogibanja NISO:

A angulacija distalnega odlomka > 20 stopinj
B prikrajava radiusa > 3 mm
C pridruena pokodba metakarpal
D starost > 60 let
E dorzalna kominucija

O politravmi govorimo kadar je ISS (Injury Severity Score):

A enak ali veji kot 17
B enak ali veji kot 19
C manj kot 17
D ni od natetega
E manj kot 19
V prvih minutah po pokodbi pokodovanci umirajo zaradi:
A izkrvavitve
B strahu
C multi organske odpovedi
D oka
E ni od natetega
Perforantna pokodba je tista, ki prekine :
A parietalni peritonej
B debelo revo
C visceralni peritonej
D visceralno plevro
E sklepno kapsulo

Najpogosteje je pri politravmi pokodovana:

A glava
B prsni ko
C trebuh
D medenica
E ekstremitete

Zvin skonega sklepa, kaj ne velja:

A nezmonost obremenjevanja noge
B oteklina na lateralni strani
C boleina pri hoji in epanje
D slaba gibljivost sklepa
E boleina na pritisk nad ATFL in lateralnim maleolom
Udarnino povzroajo:
A ostri predmeti
B topi in ostri predmeti
C ostri in koniasti predmeti skupaj
D koniasti predmeti
E topi predmeti

Kateri faktor NI povezan s stabilnostjo zloma distalnega dela koeljnice

A pridruena ulnarna pokodba
B masivna osteoporoza
C pridruena pokodba falange (lennice)
D angulacija distalnega odloma > 20 stopinj
E palmarna metafizna kominucija
Odprt zlom goleni imobiliziramo :
A zunanjim fiksatorjem
B dokolenskim nehodilnim mavcem
C z ploo in vijaki
D z icami na priteg
E nadkolenskim nehodilnim mavcem

Raztrganina aorte najpogosteje nastane :

A nad vejiem leve podkljunine arterije
B na arkusu
C pod vejiem leve podkljunine arterije
D v ascendentnem delu
E v prehodu aorte skozi prepono

Razvoj hipovoleminega oka ni verjeten

A pri opeklinah
B pri penetrantnih pokodbah trebuha
C pri topih pokodbah prsnega koa
D pri intrakranialni krvavitvi
E pri zlomih doglih cevastih kosti

Majhne oscilacije fragmentov v predelu zloma poveajo rast kostnega kalusa.

Dinamina osteosinteza daje praviloma vrstei kalus od rigidne osteosinteze.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani.
C prva trditev je pravilna, druga je napana.
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani

Politravmatiziranemu pokodovancu v prvih estih urah ne ogroa ivljenja:

A moganska oteklina
B krvavitev
C dihalna stiska
D srna tamponada
E peritonitis po obseni raztrganini revesa

Sveo rupturo sprednje krine vezi klinino najzanesljiveje ugotovimo:

A s predalnim testom
B s Zohlenovim testom
C s Steinmannovim testom
D z apprehension testom
E z Lachamnnovim testom

Pokodba katerega moganskega ivca ima pomembno lokalizacijsko vrednost

za intrakranialno krvavitev?
A okulomotoriusa
B abducensa
C obraznega ivca
D vidnega ivca
E hipoglosusa

Zaradi specifine prekrvavitve je nagnjenost k aseptini nekrozi pri:

A zdrobljenem zlomu kalkaneusa
B zlomih v predelu zgornjega dela tibije
C prenem zlomu pogaice
D zlomih srednjega dela stegnenice
E zlomu talusa s premikom odlomkov

Podplutbo predstavlja:
A vnetne spremembe na koi
B oteklina s fluktuacijo
C zbirek krvi v podkoju s fluktuacijo
D hemoragina diateza
E imbibicija tkiva s krvjo

Kaj zapua najvejo funkcionalno motnjo roke?

A pokodba globoke veje ulnarnega ivca
B pokodba dorzalne kutane veje ulnarnega ivca
C pokodovanje medianusovih vej v dlani
D pokodba radialnega ivca v viini zapestja
E pokodba povrhnje veje ulnarnega ivca

Lachmanov test je:

A za dokazovanje pokodbe zadnjega krinega ligamenta
B za dokazovanje pokodbe lateralnega kolateralnega ligamenta kolenskega
sklepa
C za dokazovanje pokodbe medialnega kolateralnega ligamenta kolenskega
sklepa
D za dokazovanje pokodbe ligamenta patellae
E za dokazovanje pokodbe sprednjega krinega ligamenta

Kdaj lahko kirurko odstranimo nekrozo mehkih tkiv:

A pri pojavu vnetja
B takoj, ko se pojavi
C ko se nekroza demarkira
D glede na velikost
E ob gnojenju

Kdaj je funkcija roke najbolj prizadeta?

A pri pokodbi sklepov med dlannicami in osnovnimi lenki (MCP)
B pri robnem zlomu baze 2. In 3. Dlannice
C pri pokodbah proksimalnih medlenninih sklepov (PIP)
D pri pokodbi os. priziforme (GRAEK)
E pri pokodbi distalnih medlenninih sklepov (DIP)

Zdravljenje zbirka krvi (haematoma) s fluktuacijo

A kompresijski povoj
B hlajenje
C masaa z ledom
D izpraznitev krvi s punkcijo ali vrezom
E mirovanje

30-letni moki se je pokodoval pri igranju koarke. Dobil je moan udarec v

sredino goleni medialno. Hudi neepajoe, vidna je udarnina in odrgnina,
prisotna je mona palpatorna bolenost. Pokodovanec ne potrebuje:
A ustrezne antitetanusne zaite
B rtg slikanje goleni v dveh projekcijah
C poitek z nogo
D toalete odrgnine
E hladne obkladke

Osteosinteza s ploo in vijaki je manj primerna od intamedularne osteosinteze

ker:
A ker moneje okvarja kost
B okvari endostalni cirkulacijo
C ker je bolj neudobna
D ker okvari periostalno cirkulacijo
E ker se rada zlomi
Prekinjenje dela debeline miice v njeni notranjosti je relativna indikacija za
operacijo. Popolnoma prekinjena miica je absolutna indikacija za operacijo, e
hoemo ohraniti funkcijo te miice.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napana.
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva in druga trditev sta napani.

Zunanja imobilizacija je manj primerna od notranje zaradi:

A upoasnitve celjenja
B septinih zapletov
C cene
D preobsenosti
E dolgotrajnosti

Lachmanov test (znak) se izvaja:

A pri skrenem kolenu od 30 - 70
B pri skrenem kolenu za 90
C pri iztegnjenem kolenu
D pri skrenem kolenu od 20 - 30
E pri skrenem kolenu nad 90

Pri distribucijskem oku gre za nesorazmerje med prostornino ilja in koliino

krvi v obtoku zaradi bega tekoine v intersticijski prostor.
A prva trditev je napana, druga trditev je pravilna
B obe trditvi sta pravilni, nista pa vzrono povezani
C prva trditev je pravilna, druga napana
D obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
E obe trditvi sta napani

Kakno je pravilnu ukrepanje v okviru prve pomoi pri pokodbi v predelu

skonega sklepa z izrazito deformacijo glenja?
A imobilizacija, pri odprtih pokodbah pa rano obilno spiramo s isto vodo
B poskus vsaj delne naravnave deformacije z vzdolnim vlekom,
imobilizacija, prevoz v bolnico
C imobilizacija v nespremenjenem poloaju in prevoz v bolnico
D poskus naravnave do popolnoma pravilnega poloaja, imprej razgibavanje
zaradi bolje prekrvitve
E e je koa nad deformacijo mono napeta, moramo ta del intenzivno hladiti z
ledom na koo

Nezavestnemu politravmatiziranemu pokodovancu z obseno mogansko

oteklino in tevilnimi diafizarnimi zlomi je potrebno imprej napraviti:
A montirati zunanje fiksaterje na zlome
B metilprednisolon 30 mg/kg tt.
C napraviti osteosinteze diafizarnih zlomov z ploami in vijaki.
D zamaviti zlome
E postaviti opornice na zlomljene ude

Katera herniacija bo povzroila resne motnje dihanja?

A herniacija girusa cinguli pod falks
B centralna herniacija skozi tentorij
C herniacija tonzil malih moganov skozi veliko zatilno odprtino
D lateralna herniacija skozi tentorialno odprtino
E kombinacija herniacije girusa cinguli pod falks in lateralne herniacije skozi
tentorij
Katera je najnevarneja in zelo pogosta akutna komplikacija izpaha kolena:
A pokodba podkolenske arterije
B pokodba podkolenske vene
C kompartment sindrom sprednje tibialne loe
D globoka venska tromboza
E povrhnja venska tromboza
Fractura complicata pomeni:
A dvoetani zlom dolge cevasti kosti
B povezavo zloma z zunanjim okoljem
C subperiostalni zlom
D zdrobljen zlom diafize doge cevaste kosti
E epifizni zlom s premaknitvijo

Kaj ni znailno za zlome distalnega dela koeljnice pri otroku

A je najpogosteje mesto zloma pri otroku
B epifizna pokodba lahko povzroi motnjo v rasti
C zlome vedno imobiliziramo v radius mavcu
D imobilizacija v mavcu traja 3-4 tedne
E zdravljenje je veinoma konzervativno

Vgraditev kolne endoproteze je lahko metoda zdravljenja pri:

A vklinjenih zlomih vratu stegnenice
B zlomih vratu stegnenice tip Garden IV.
C pri zlomih vratu stegnenice pri mlajih pokodovancih
D zdrobljenih subtrohanternih zlomih
E pertrohanternih zlomih

Poleg slik kolena v P-A projekciji moramo pri sumu na izpah pogaice nujno
napraviti e RTG:
A polstransko sliko kolena
B zgornjega dela golenice
C pogaice aksialno
D nobene druge projekcije
E Pc
Kaj ne sodi med vzroke hipovoleminega oka?
A sekvestracija tekoine pri akutnem pankreatitisu
B izguba krvi v tkivo ob zlomih
C izguba plazme pri opeklinah
D intrakranialna krvavitev
E dehidracija v puavi

Kaj ne velja za zlome distalnega radiusa?

A mlade z visokoenergetsko pokodbo zdravimo konzervativno
B v glavnem pokodba starejih osteoporotinih ensk
C od diagnostinih preiskav rentgensko slikanje veinoma zadoa
D maveva imobilizacija ne zajema dveh sosednjih sklepov
E je najpogosteji zlom pri loveku

Pri kompletni rupturi zadnje uretre se prostata in senik pomakneta

proksimalno, kontinuiteta sene cevi je prekinjena. Obiajno je prisotna
precejnja krvavitev. Kako najvekrat zdravimo rupturo zadnje senice pri
mokem?
A operacijsko, s pristopom skozi spodnjo trebuno steno zaijemo senico
B z radikalno prostatektomijo
C vstavimo perkutano cistostomo
D z opazovanjem
E z delno cistektomijo

Pri zomu diafize je potrebno imobilizirati:

A tri sosednje sklepe
B ni pravila
C dva sosednja sklepa
D en sosednji sklep
E tolikor uda, kolikor je najmanj potrebno, da ni premikov odlomkov
Pri nemerljivem tlaku in na UZ vidni veliki koliini krvi v abdominalni votlini in
retroperitonealno je pravilni ukrep.
A laparotomija in klemanje aorte
B masivne transfuzije krvi in akanje, da se tlak dvigne nato laparotomija
C perkutano drenao trebuha
D torakotomija in rona masaa srca
E prenehanje reanimacije zaradi brezupnosti primera
Pri "minor" pokodbi ledvice - zmerni rupturi ledvinega parenhima, ne pa
votlega sistema in kapsule ter hematomu v perirenalnem prostoru je
indicirano:
A retrogradna pielografija in antibiotina zaita
B sekvenna scintigrafija ledvic in antibiotina zaita
C kirurka oskrba
D opazovanje, mirovanje in antibiotina zaita
E embolizacija krvaveih polarnih ledvinih arterij
Anafilaktini ok je uvren v skupino
A hipovoleminega oka
B kardiogenega oka
C je samostojna entiteta
D obstruktivnega oka
E distribucijskega oka

Pri pokodovancu, ki ima RR 75/40, frekvenco pulsa 60 in Ht 45% tri ure po

pokodovanju gre za:
A travmatski ok
B obstrukcijski ok
C opeklinski ok
D hemoragini ok
E nevrogeni ok
Katera vez je najpogosteje pokodovana pri zvinu glenja?
A sprednja sindezmotina
B fibulokalkanearna
C zadnja fibulotalarna
D sprednja fibulotalarna
E povrhnja deltoidna

Frakturo patele z razmikom fragmentov zdravimo samo operativno. Pri

stabilizaciji zloma pogaice uporabimo le K- ice.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napana
C prva in druga trditev sta napani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva trditev je napana, druga je pravilna

Dominantna pokodba je tista, ki vedno zahteva operacijo. Nedominantna

pokodba ne ogroa ivljenja.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva in druga trditev sta napani
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napana.
Zlata ura pomeni v travmatologiji
A ugotoviti vse dominantne pokodbe in napraviti vse posege za
ohranjanje ivljenja
B najhitreji moen transport, kraji od 1 ure
C postaviti diagnozo znotraj ene ure
D ugotoviti vse pokodbe in konati vse operacije na njih
E znotraj ene ure zaeti z reanimacijo
Osteomielitis pri otrocih je navadno (obkroi nepravilen odgovor):
A povsem ozdravljiv, e ga od zaetka pravilno zdravimo
B akutna bolezen
C povzrone hematogeno
D zelo nevarna stafilokokna okuba
E posledica pokodbe

Politravmatiziranemu pokodovancu v prvih estih urah ne ogroa ivljenja:

A srna tamponada
B moganska oteklina
C dihalna stiska
D ruptura mehurja
E krvavitev

Veliko vrzel koe in podkoja po pokodbi zdravimo (oznai napani odgovor):

A z ekscizijo mrtvin tkiva in kasnejim kritjem s presadki
B z vezanim renjem
C ne smemo ekscidirati, da ne bi poveali vrzeli tkiva.
D s presadki dela debeline koe
E s prostim renjem

Katera dva moganska ivca sta pogosto pokodovana pri zlomu piramide?
A vidni in vohalni ivec
B trigeminus in vagus
C glozofaringeus in statoakustikus
D okulomotorius in trohlearis
E facialis in statoakustikus

Najpogosteji odprt zlom na spodnji okonini je zlom stegnenice. Odprt zlom,

kjer je rana povzroena s prebojem kostnega fragmenta (odprt zlom prve
stopnje) lahko stabiliziramo s ploo in vijaki.
A prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
B prva trditev je pravilna, druga trditev je napana
C prva trditev je napana, druga trditev je pravilna
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva in druga trditev sta napani

Pravilno asovno zaporedje kaskade poslabevanja stanja pri

politravmatiziranem je:
A SIRS MODS - MOF
B SIRS MOF - MODS
C MODS SIRS - MOF
D MOF SIRS - MODS
E MODS MOF - SIRS

Katere povezave ivevja so pomembne za osnovno zavest

A Papezov krog
B moganska skorja, ekstrapiramidni sistem
C ascendentni aktivirajoi sistem moganskega debla, diencefalon in
moganska skorja
D mogansko deblo, globoka moganska jedra, senzorimotorina skorja
E aktivacija hipotalamusa prek olfaktornega sistema
Katera pokodba povzroa iztok likvorja na nos?
A zlom piramide
B zlom sprednje lobanjske kotanje s sitko
C zlom temporalne kosti
D zlom sfenoidnega krila
E zlom svoda lobanje

Zdravljenje zaetne ishemije miic se sestoji (oznai napani odgovor):

A diuretik
B vazopresorne substance
C poviati parcialni tlak kisika
D mirovanje z udom
E omogoiti dovod arterielne krvi (repozicija izpaha)
Beckov trias opaamo pri:
A distribucijskem oku
B hemoraginem oku
C pljuni emboliji
D kontuziji srca
E tamponadi srca

Nebolea, poasi nastajajoa oteklina v skrotumu, ki ne spreminja svoje

velikosti preko dneva in je nastala v starosti 50 let po operaciji ingvinalne kile je
najverjetneje:
A hidrokela
B tumor testisa
C speramtokela
D tumoer semenskega povesma
E lipom
okovni indeks dobimo:
A z izraunom razmerja med sistolinim tlakom v mm Hg in frekvenco
pulza
B z opazovanjem frekvence in globine dihanja
C z merjenjem centralnega venskega tlaka
D z izraunom razmerja med frekvenco pulza in dihanjem
E z izraunavanjem izgube krvi
Kaj ne velja za otroke zlome distalnega radiusa?
A pri zlomu obeh kosti podlahti je imobilizacija doramenska
B motnje v rasti so pogoste
C po uspeni zaprti naravnavi je konzervativna terapija veinoma uspena
D epifiziolize so pogoste
E maveva imobilizacija traja 3-4 tedne

Pri pokodovancu z GCS 9, ki je po zatrjevanju svojcev utrpel samo pokodbo

glave moramo napraviti:
A samo rtg lobanje
B samo preiskave po protokolu za politravmatizirane
C samo MR moganov
D samo CT glave in vratne hrbtenice
E samo CT glave

Za zvin je karakteristino: (kaj NE dri!)

A zmanjanje funkcije sklepa
B oteklina
C boleina
D okvara il in ivcev
E nestabilnost sklepa

Za celjenje zloma v nestabilnih pogojih ni znailno:

A kostni kalus
B frakturni hematom
C fibrozni kalus
D endostalna tvorba nove kosti
E organizacija hematoma

Odprta pokodba sklepa je:

A kadar je pokodba taka, da obstoja komunikacija med zunanjostjo
telesa in notranjino sklepa
B pokodba koe nad sklepom brez komunikacije s sklepnim prostorom
C kadar je komunikacija med sklepom in podkojem
D pokodba obsklepnega miija s komunikacijo s sklepnim prostorom
E pokodba ligamentarnega aparata sklepa
Medialni zlom vratu stegnenice (Garden 3, 4) pri starostniku zdravimo:
A kolno endoprotezo
B z ostesintezo (DHS vijak in Spongiozni vijaki)
C s skeletno trakcijo
D z mavevimi hlaami
E konservativno

Pravilni vrstni red postopkov pregleda pokodovancev je:

A inspekcija, nevrovaskularni status, palpacija , test miine moi, merjenje
gibljivosti
B inspekcija, merjenje gibljivosti, palpacija, test miine moi, nevrovaskulatno
stanje
C palpacija, test miine moi, merjenje gibljivosti, inspekcija nevrovaskularno
stanje
D inspekcija, palpacija, test miine moi, nevrovaskularni status, merjenje
gibljivosti
E inspekcija, palpacija, merjenje gibljivosti, test miine moi,
nevrovaskularni status
Politravma ni setevek pokodb. Politravma je posebno hitro se poslabujoe
stanje pokodovanca po pokodovanju.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana.
E prva trditev je napana, druga je pravilna

Eno od preiskav pri politravmatiziranem ni nujno napraviti takoj po sprejemu:

A raven etilnega alkohola
B hemogram
C elektrolite
D hepatogram
E laktat
Lachmanov test se izvaja:
a. pri akutno pokodovanem kolenu
b. pri stari pokodbi kolena
c. pri sumu na pokodbo meniskusa
d. pri sumu na pokodbo hrustanca in sklepne kapsule
e. pri sumu na pokodbo sprednjega krinega ligamenta
A A, E
B C, D
C D, B
D B, C, D
E B, C

Znailnost primarnega celjenja zloma je:

A primarno celjenje v primeru atrofinih psevdoartroz
B obilen kalus, ki nastane v podroju zloma
C primarno celijo konservativno zdravljeni zlomi v mavcu
D kalusa se na rentgenskih slikah ne vidi
E primarno celjenje je pri osteosintezi zloma z ebljem
Kaken izpah komolca poznamo:
a. zadnji
b. stranski
A B, C
B A, B, C
C A, B
D A, C
E B

c.sprednji

Za pretres moganov ni znailno.

A postkomocijski sindrom
B CT glave pokae drobne krvavitve v beli substanci
C kratkotrajna izguba zavesti
D retrogradna amnezija
E vrtoglavice in glavoboli
Zdravljenje ponavljajoega izpaha ramenskega sklepa je:
A izkljuno konzervativno z imobilizacijo
B konzervativno fizioterapijo in imobilizacijo
C izkljuno s fizioterapijo
D izkljuno operativno
E trajno opornico

Nastanek epiduralnega hematoma je povezan:

A z nobeno od omenjenih pokodb
B z zlomom lobanje, pokodbo duralnih sinusov in arterij v duri
C s pokodbo povrhnjih kortikalnih il in mostnih ven
D z nastankom moganske otekline
E s pokodbo moganskega tkiva in parenhimskih il
Znak kompletne prekinitve miice je:
A niesar od natetega
B nezmonost gibov proksimalno in distalno od pokodovane miice
C nezmonost gibov proksimalno od pokodovane miice
D nezmonost gibov na mestu pokodovane miice
E nezmonost gibov distalno od pokodovane miice

Dispneja, boleine v prsih, nizka saturacija O2, polne jugularne vene v sedeem
poloaju, hipersonoren poklep nad polovico prsnega koa so znaki:
A perikardialnega izliva
B embolije a. Pulmonalis
C ventilnega pnevmotoraksa
D hemothoraks
E preponske kile
e posumimo v resninost anamneze
A domnevno neresnine anamneze ne zabeleimo
B jo v zapisu ustrezno spremenimo
C vztrajno zahtevamo, da pove resnino anamnezo
D zahtevamo, da sumljivo anamnezo sam spremeni
E jo dobesedno vnesemo v zapis

Zdravljenje brez zapletov lahko priakujemo v primeru:

A odprtega zloma po Gustilu II. Stopnje
B izpaha kolena s pokodbo arterije popliteae
C intraartikularnega zloma tibije z impresijo sklepne povrine
D zdrobljenega zloma stegnenice oskrbljenega s ploo in vijaki
E konservativno z mavevo imobilizacijo zdravljenega otrokega
zloma goleni
Kako rtg. dokaemo pokodbo kolateralnih vezi:
A z MR preiskavo
B pri rtg. slikanju kolenskega sklepa v lateralni projekciji
C pri rtg. slikanju kolenskega sklepa v AP projekciji
D pri ciljanjem rtg. slikanju pogaice
E s stresno radiografijo drano slikanje
Najpogosteja komplikacija pri izpahu sklepa:
A okvara il
B okvara kapsule
C okvara ligamentarnega aparata
D okvara sklepnega hrustanca
E okvara ivcev

Indikacija za replantacijo roke/prstov:

A) palec
B) en troleni prst
C) roka v zapestju
D) roka v ramenu pri 60-letniku
E) ve troelnih prstov
OZNAI PRAVILNO KOMBINACIJO ODGOVOROV!
A ni od natetega
B A, C, E
C A, B, D
D B, D
E A, D

Pri pokodovancu, ki ima RR 75/40, frekvenco pulsa 160 in Ht 65% tri ure po
pokodovanju gre za:
A hemoragini ok
B travmatski ok
C opeklinski ok
D obstrukcijski ok
E nevrogeni ok
Zlom kljunice brez nevrolokih izpadov, terapija?
A ni imobilzacije
B mitela
C oprt
D operacija z ico in vijaki
E primarna operacija s ploi

Kaj ne spada v klinino sliko tenzijskega pnevmotoraksa?

A odsotno dihanje pokodovane strani
B timpanini poklep
C dihalna stiska
D odmik sapnika na zdravo stran
E nizek krvni tlak
Najveja gibljivost rame je v:
A humeroakromialnem sklepu
B akromioklavikularnem sklepu
C sternoklavikularnem sklepu
D scapulotorakalnem sklepu
E humeroskapularnem sklepu

Izpah v zgornjem skonem sklepu:

A takoj namestimo dokolenski nehodilni mavev korenj
B samo razbremenjavanje okonine z berglami
C nujno je izpah imprej reponirati
D hlajenje z ledom prva dva dneva po pokodbi
E reponiramo samo takrat, ko ne tipljemo perifernih pulzov, sicer pa repozicijo
odloimo
Ruptura rotatorne manete je bolj pogosta pri:
A otrocih
B portnikih
C starejih pacientih in portnikih
D mlajih pacientih
E starejih pacientih

Kdaj ni indicirana oskrba pokodbe jeter z ovitjem z mreico?

A pri zmekanini enega lobusa jeter
B pri globoki rztrganini desnih jeter
C pri krvaveem centralnem hematomu
D pri obojestranskem obsenem subskapularnem hematomu
E pri hkratni pokodbi vtoia hepatine vene v veno cavo inf.
Moganska smrt je:
A odpoved perifernih ivcev in hrbtenjae
B odpoved hrbtenjae in bele substance velikih moganov
C odpoved moganskih polobel in mezencefalona
D odpoved moganske skorje in globokih moganskih jeder
E odpoved moganov, malih moganov in moganskega debla
Katere pokodbe medenice so nestabilne v horizontalni smeri?
A abrupcijske pokodbe
B zlom obeh vej sramnice pri starejih ljudeh
C zlomi zadnje stene kolne ponvice
D pokodba tipa odprte knjige
E pokodbe sramnice in hkrati krinice

Kdaj je pokodba medenice popolnoma nestabilna:

A e so zlomi medenice kombinirani z zlomi kolne ponvice
B kadar je popolnoma prekinjena sramnina zrast
C kadar je popolnoma prekinjen sprednji in zadnji del medeninega
obroa
D kadar je pokodovana revnica
E e so potrgani sakrospinozni ligamenti
Oznai pravino trditev:
A zniano telo na polovico prvotne viine pomeni stabilen zlom
B pokodovanec z boleino v hrbtu lahko vstane in poskusi hoditi
C pri nezavestnem pokodovancu vedno slikamo ledveno hrbtenico
D pokodba vseh treh stebrov hrbtenice pomeni nestabilen zlom
E prevertebralni hematom pomeni krvavitev v hrbtenjao
Oznai dinamine stabilizatorje kolenskega sklepa:
A m. tibialis anterior
B meniskusa
C m. quadriceps
D ACL
E m. gastrocnemius
C, E
Za ugotavljanje zlomov uporabljamo:
A rtg v 2 projekcijah
B UZ
C raven kisle fosfataze
D rtg tomografija
E termografija
F scintigrafija
A, C, D

Uinkovito lahko pozdravimo nestabilnost kolena zaradi pokodbe ACL:

A z zaitjem vezi
B z artroskopsko meniscektomijo
C z nadomestitvijo s presadkom iz ligamenta patele
D z nadomestitvijo s presadkom iz umetnega materiala
E z okrepitvijo dinaminih stabilizatorjev kolena
C, E

Pokodovanec se je pokodoval pri skoku na glavo v vodo. Ko ga reevalci

potegnejo iz vode je pri zavesti, sam diha, z rokama in nogama ne giblje.
Najverjetneja diagnoza je?
A pokodba vratne hrbtenice
B pokodba glave in ledvene hrbtenice
C pokodba ledvene hrbtenice
D pokodba glave
E pokodba glave in vratne grbtenice
Katere pokodbe medenice se vedno zdravijo kirurko:
A pokodbe sprednjega dela medenice
B pokodbe krinice
C pokodbena krila revnice
D vertikalno nestabilne pokodbe medenice z razmakom kostnih
fragmentov
E abrupcijske pokodbe

Deklica, 15 let, povozil jo je avto: Ob pregledu nezavestna, tipno trenje kosti ob

pritiski na rebrni lok. Tlak 80/50 mmHg. Naredimo:
A rtg vseh udov v dveh projekcijah
B UZ trebuha
C rtg glave
D rtg cele hrbtenice
E rtg medenice
F rtg trebuha na levem boku
G rtg prsnega koa
H scintigrafijo
B, C, D, E, F, G
enska 65 let pade na ledu. Bole pritisk v dimljah, neoteen kolk, prikrajava
noge za 5cm, zvrnjena navzven za 60 stopinj. Gre za:
A zlom vratu femurja
B zlom sramnice
C pertrohanterni zlom
D subtrohanterni zlom
E zlom glavice femurja
Pri boleem, trdem trebuhu po pokodbi in negativni UZ preiskavi moramo
napraviti
A laparaskopijo
B gastroskopijo
C rtg abdomna na levem boku
D kontrastno preiskavo elodca
E kolonoskopijo
Pri lokalizirani majhni pokodbi koe in podkoja je odve:
A inspekcija
B natanen sploni status celega organizma
C natanna anamneza o dogodku
D palpacija
E podatki o jemanju zdravil
Testiranje kolateralnih vezi kolenskega sklepa se vri:
A pri skrenem kolenu
B poloaj ni pomemben
C pri hiper eksterndiranem kolenu
D pri iztegnjenem in napol upognjenem kolenu
E pri iztegnjenem kolenu

Med smrtno nevarna stanja ki neposredno ogroajo ivljenje pri pokodbah

prsnega koa ne tejemo:
A raztrganino prepone
B tenzijski pnevmtoraks
C odprti pnevmotoraks
D tamponado srca
E obseni hematotoraks
Globino oka najbolj zanesljivo kae:
A tlak
B pH venozne krvi
C saturacija kisika v krvi
D pH arterielne krvi
E koncentracija laktata

Skeletna trakcija je kontraindicirana v primeru:

A impaktiranega zloma vratu stegnenice
B intertrohanternega zloma
C zloma stegnenice pri otroku
D subtrohanternega zloma
E zloma acetabuluma

Od vseh natetih parametrov najbolj zanesljivo kae na prizadetost tkiva pri

okovnem stanju
A pH
B telesna temperatura
C pulzna oksimetrija
D pulz
E tlak
Ruptura rotatorne menete po padcu na ramo:
A nestabilni ramenski sklep
B omejena in bolea gibljivost v rami
C deformacija AC sklepa
D gnojna sekrecija iz rame
E poviana temperatura

Arterija ligamenti capitis femoris prekrvljuje

A manji del glavice stegnenice
B trohanterni masiv
C vrat stegnenice
D veji del glavice stegnenice
E lateralni del kolne sklepne ponvice
Zrak pod desno diafragmo pomeni
A ruptura holiciste
B ruptura elodca
C rupturo jeter
D rupturo liena
E retroperitonealna krvavitev

asovna meja za primarni iv travmatske rane je

A 10 ur
B 4 ure
C 6 ur
D 5 ur
E 8 ur
Koliko asa se celi zaita kita upogibalka?
A nikoli se ne zaceli
B 10 - 14 dni
C 3 tedne
D 10 dni
E 5 tednov
Damage control operacija je:
A osteosinteza olekranona z icami
B osteosinteza golenice s ploo
C tamponiranje jeter z kompresami
D incizija retroperitonealnega hematoma
E torakotomija in odprta masaa srca

Za vegetativno stanje bolnika je znailno:

A kvantitativna motnja zavesti
B decerebracija
C ni od natetega
D disociacija med budnostjo in okvarjenimi funkcijami moganske
skorje
E delirantno skaljena zavest in psihomotorni nemir
Za kontuzije moganov ni znailno
A motnje zavesti, motorike ali/in govora
B postkomocijski sindrom
C izguba zavesti po pokodbi glave
D CT glave pokae znailne spremembe v moganih
E retrogradna amnezija

Namanj potreben anamnestien podatek pri pokodovancu je

A podatek o nainu pokodovanja
B podatek o sedanjih boleznih
C podatek o jemanju zdravil
D podatek o otrokih boleznih
E podatek o cepljenju
Intraperitonealno rupturo senega mehurja zdravimo:
A opazujemo zaradi monih komplikacij
B z vstavitvijo suprapubine cistostome
C z antibiotiki in analgetiki
D z vstavitvijo urinskega katetra
E operacijsko

Kljuna in najhitreja preiskava za odkrivanje krvavitve v abdomnu je

A CT
B UZ
C MR
D PET
E RTG abdomna na levem boku
Na zlom najbolj zanesljivo kae naslednji podatek
A popolnoma zavrta gibljivost
B palpatorna bolenost kosti
C neobutljivost distalno od pokodbe
D patoloka gibljivost
E viden hematom

Kdaj naeloma prinemo z ragibavanjem prstov pri stabilnem zlomu osnovnega

lenka trolenega prsta?
A) ko je zlom rentgensko prerasel
B) po 4- 5 tednih
C) po 3 - 4 tednih pri otrocih
D) po 2 - 3 mesecih
E) v 1 tednu, e je zlom repariran in stabiliziran z osteosintetskimi materiali
(vijaki, ploica )
A A, D
B A, B D
C A, D, E
D B, C, E
E ni od natetega
Ruptura rotatorne manete je najvekrat ruptura
A tetive kratke glave bicepsa
B deltoidne miice
C tetive supraspinatusa
D tetive m. Tibialis anterior
E ligamenta patele
Kortikosteroidi promagajo pri:
A citotoksini moganski oteklini

Katero od spodnjih stanj neposredno ne ogroa ivljenja:

A mediastinalni emfizem
B zapora dihalne poti
C nestabilni prsni ko
D tenzijski pnevmotoraks
E tamponada osrnika

Najpogosteji posledici nepravilno zaraenega zloma koeljnice na tipinem

mestu sta:
A relativno predolga podlaktnica z omejeno gibljivostjo v radialno stran
B relativno predolga podlaktnica z omejeno gibljivostjo v ulnarno stran
C relativno predolga koeljnica z omejeno gibljivostjo v radialno stran
D relativno predolga koeljnica z omejeno gibljivostjo v ulnarno stran
E Volkmanova kontraktura in pareza ulnarnega ivca
Kje na revesju nastane raztrganina zaradi zanihanja pri padcu z viine?
A na fleksuri hepatiki
B na zavoju rektuma
C na cekumu
D na sredini sigmoidnega kolona
E na sredini kolon tranzverzuma
Cilj terapije povianega intrakranialnega pritiska:
A ICP pod 20 mmHg
B moganski perfuzijski pritisk nad 50 mmHg
A, B

Pri odprtem zlomu smemo napraviti osteosintezo le

A s ploo in vijaki
B samo z icami
C z zunanjim fiksaterjem
D samo spongioznimi vijaki
E samo s kortikalnimi vijaki

Kateri poseg pri starostniku najbolj zanesljivo in z najmanj obsenim posegom

preprei sesedanje telesa vretenca po zlomu
A elastini korzet
B kifoplastika
C funkcionalno zdravljenje
D osteosinteza
E mavev korzet
Zlom koeljnice na tipinem mestu pri starostnikih imobiliziramo najmanj za
A dvanajst tednov
B tri tedne
C est tednov
D pet tednov
E estnajst tednov

Kaj ne tejemo kot posledico pokodbe senice?

A strikturo senice
B retenca urina
C ukrivljenost senice in spolovila
D uhajanje sea-inkotinenco
E motnje erekcije

Holistini pristop pri zdravljenju politravmatiziranega pomeni

A da se ves as zdravi na enem mestu
B celotna in natanna anamneza in celotni in natanni pregled celotnega telesa
C sodelovanje vseh potrebnih organskih specialistov in kirurga, ki ves
as vodi politravmatiziranega
D da opravimo popolnoma vse mone preiskave
E da en kirurg opravi vse posege
Nastanek subduralnega hematoma je povezan:
A s pokodbo moganov in parenhimskih il v moganih
B z zlomom lobanje in pokodbo arterij v duri
C z nastankom moganske otekline
D z nobeno od omenjenih pokodb
E s pokodbo povrhnjih moganskih kortikalnih il in mostnih ven
Rtg glave, cele hrbtenice, medenice, prsnega koa in udov nadomesti:
A ni nadomestila
B MR
C UZ
D scintigrafija
E spiralni CT
Naraanje hematokrita po pokodbi trebuha kae na
A preveliko dovajanje kristaloidov
B paralitini ileus
C krvavitev iz jeter
D krvavitev iz arterije mezinterike superior
E krvavitev iz vranice

Kaj ne spada med absolutne indikacije za operacijo pri pokodbah ledvic?

A hematurija
B naraajo hematom
C pokodba ledvinih il
D okovno stanje
E ekstravazacija sea
Okolico rane anesteziramo z lidokainom naslednje koncentracije :
A 18%
B 28%
C 12%
D 2%
E 10%
ok pri ventilnem pnevmotoraksu je
A hemoragicni
B pri ventilnem pnevmotoraksu nikoli ni oka
C distribucijski
D obstrukcijski
E kardiogeni

Kaj ne velja za pretres moganov?

A izguba zavesti ve kot 6 ur
B spremembe na EEG
C kratkotrajna izguba zavesti
D mgani so v hiperglikolitini in hipermetabolni fazi
E CT in MR glave sta normalna

Izloci nepravilni simptom ali znak, ki jih imamo pri tenzijskem pnevmotoraksu:
A hipersonoren poklep
B pomik sapnika na zdravo stran
C oslabljeno dihanje prizadete strani
D pomik sapnika na prizadeto stran
E polne vratne vene
Nestabilno koleno po pokodbi sprednje krine vezi zdravimo:
A operativno s plastiko krine vezi s presadkom, zdravimo vrhunske
portnike in druge pokodovance, ki se jim ponavljajo subluksacije
B vedno konservativno
C vedno operativno, s plastiko krine vezi s presadkom
D operativno, z zaitjem sprednje krine vezi
E zdravljenje ni potrebno

Terapija malih pokodb meniskusov:

A popolna odstranitev meniskusa
B konzervativna (poitek, izogibanje poepom in torzijskim
obremenitvam kolena za 3 tedne)
C delna odstranitev enega in popolna odstranitev drugega meniskusa
D odstranitev obeh meniskusov
E delna menisketomija
Sighnov indeks predstavlja:
A morfoloko oceno pogaice
B morfoloko oceno spodnjega dela stegnenice
C anatomski pojem
D rtg oceno gostote kostnih letvic v podroju kolka
E klasifikacijo zlomov stegnenice

Za katere posege pri politravmatiziranemu imamo casa nekaj ur po

pokodovanju
A damage control operacije
B life saving operacije
C osteosintezo zaprtega zloma pogacice
D operacijo zaradi zloma vratu stegnenice
E iv Ahilove tetive

Za postavitev diagnoze zloma kljucnice potrebujemo

A vedno zadoca le palpacija, saj lei kljucnica tik pod koo
B ilni doppler arterije subklavije
C anamnezo, podatek o mehanizmu pokodovanja, klinicni pregled in
slikovno diagnostiko
D vrednost serumske alkalne fosfataze
E pisno privolitev starev
Kljucnica se vecinoma zlomi
A kot odprti zlom prve stopnje
B v srednji tretjini
C na svojem sternalnem koncu
D pri padcu na kolena
E na svojem akromialnem koncu

Pylon tibial
A je ime avtorja, ki je prvi opisal znotrajsklepni zlom distalne tibije
B je znacilen ekstraartikularni zlom
C je drugo ime za Volkmannov trikotnik
D ob zlomu praviloma zahteva odprto naravnavo in notranjo
ucvrstitev
E zdravimo z nizkomolekularnim heparinom
Uredi po vrsti faze celjenja zloma
A Hematom
B Organizacija hematoma
C Primarni kalus
D Faza remodeliranja kosti
A, B, C, D

Trdnost kosti je odvisna od (kombinacija)

A Gostota
B Debelina
C Poroznost
D Oblike
E Vrste
A, B, C
Trdnost kortikalne kosti je
A 1/1000 trdnosti jekla
B 1/100 trdnosti jekla
C 1/10 trdnosti jekla
D Enaka trdnosti jekla
E Veja od trdnosti jekla
Trdnost spongiozne kosti
A 1/1000 trdnosti jekla
B 1/100 trdnosti jekla
C 1/10 trdnosti jekla
D Enaka trdnosti jekla
E Veja od trdnosti jekla

Za odprt (kompliciran) zlom znailen zaplet je:

A kontraktura sklepov
B atrofija kosti
C psevdoartroza
D deformacija
E osteitis

Epifizioliza je zlom v podroju rastnih stik, ki ga sreamo pri otrocih

A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Povei:
1 izpah kolka
2 zlom vratu kolka
3 subtrohanterni zlom
1a, 2c, 3b

Psevdoartroza ne nastane:
A ob slabi prekrvitvi
B ob slabi imobilizacji
C okubi
D ob dobri osteosintezi brez okube

Subkapitalni zlom glavice fibule z rupturo membrane interosee zdravimo:

A z enim priteznim vijakom
B mavcem
C s ploo na fibuli in ivi membrane interosee
D pritezno osteosintezo fibule
E s ivi membrane interosee
a 50 mL krvi
b 1500 mL krvi
c 200 mL krvi

Katerega pokodovanca je potrebno vedno hospitalizirati?

A pokodovanca s psevdoartrozo
B pokodovanca, ki je bil 1 min v nezavesti
C pokodovanca z zlomom dveh reber
D pokodovanca s prenim zlomom tibie
E pokodovanca z zlomom olekranona
Zlom ulne v kombinacji z izpahom glavice radiusa?
A Monteggia

Za intertrohanterni zlom ne velja:

A noga ni skrajana
B po operaciji noge ne sme obremenjevati vsaj 4 mesece
C proksimalni fragment je cirkulatorno hudo ogroen (asep. nekroza)
D pokodovanci so stari
E napravimo osteosintezo z DHS
Povei
1 Epifizni zlom
2 Torzija
3 Zlom diafize
4 Razmik po dolini
5 Avulzija
A 1d, 2a, 3e, 4b, 5c

a Spiralni zlom
b Vlek
c Miina sila
d Proksimalna tibija
e Upogibna sila

Odprte zlome imenujemo tudi

A Kompresivne zlome
B Komplicirane zlome
C Poevne zlome
D Zlome zelene vejice
E Rastoe zlome

Kako imenujemo subperiostalne zlome

A Kompresivne zlome
B Komplicirane zlome
C Poevne zlome
D Zlome zelene vejice
E Rastoe zlome

Pri zaprtem zlomu diafize stegnenice bi bil primeren nain zdravljenja (ve
monosti)
A Z nabodnimi icami
B Intermedularna osteosinteza
C Imobilizacija z mavcem
D S ploo in vijaki
E Zunanji fiksater
B, D

Kostni odlomek je od znotraj predrl koni pokrov. V katero stopnjo zloma sodi
AI
B II
C III
D IV
EV

Pri konzervativnem zdravljenju zloma srednjega dela goleni smo ugotovili, da

gre za premik kostnih odlomkov. Kako naprej?
A Zlom ponovno naravnamo in imobiliziramo z mavcem za tri mesece
B Naravnamo + zunanji fiksater
C Naravnamo + kovinske ploe + vijaki
D Naravnamo + intramedularni ebelj

Bolnik z oteklino in boleino v zapestju po padcu, gibljivosti ni. Dx?

A Collesov zlom
B Zlom olnika
C Izpah navikularne kosti
D Izpah lunice
E Zlom Monteggia
A, B, C, D
Ruptura rotatorne manete. Kako je z gibljivostjo?
A Polpono zavrta aktivna gibljivost
B Mona pasivna abdukcija
Imobilizacija pri Collesovem zlomu?
A Dokomolni mavec
B Doramenski mavec

Zaplet po zlomu stegnenice pri 70 letniku ni:

A Pljunica
B Pljuna embolija
C Preleanine
D Tromboflebitis
E Utesnitveni sy

Kaj pogosto spremlja pokodbo medeninega obroa?

A hemoragini ok
Tipine frakture radiusa
A Colles
B Smith
A, B

Posledica izpaha rame je lahko

A pokodba n. axillaris
B ruptura roratorne manete
A, B
Pri epifiziolizi se okvari
A Rastno podroje

Posledica tega je
A Unienje rastnega hrustanca

Znailne pokodbe za kosti otrok so:

A Subperiostalni zlomi
B Epifiziolize
A, B

Ocena ogroenosti bolnikov in pokodovancev. Najveje tevilo tok pri Modified

injury severity score je
A 10
B 15
C 30
D 50
E 75

Moki star 66 let, pade iz postelje, ne more stopiti na nogo, noga zunanje
rotirana. Prve misli:
A Zlom vratu stegnenice
B Katero dg preiskavo bi naredil
C Rtg kolka v stranski in a.p. projekciji
A, C
Kaj bi naredil?
A Odvisno od Gardena

Zapleti suprakondilarnega zloma nadlahtnice

A slaba gibljivost
B Volkmanova kontraktura
C Osifikantni miozitis
D Kubitus varus
A, B, C, D
Pri zlomu prsnice moramo izkljuiti
A Zlom reber
B Kontuzije srca
C Zlom prsnih vretenc
D Pljuno embolijo
E Zlom ledvenih vretenc
A, B, C

Politravma je:
A Tri hude pokodbe, od katerih vsaj ena ogroa ivljenje
B Pokodovanec star manj kot 20 let
Katere so standardne projekcije v travmatologiji
A Ap
B Pa
C Stranska
D Polstranska
A, C
Zlom humerusa, kaj ne velja?
A Redko ga zdravimo operativno

Za normalno rentgensko sliko zgornjega skonega sklepa je znailno:

A sklepna pranja je povsod enako iroka
Retencijska osteosinteza je
A S ploo in vijaki
B Je dovolj stabilna sama zase, zato je ni treba podpreti z mavcem
C Z nabodnimi icami
Retencijska osteosinteza pri
A Zlom stegenice
B Zlom cevastih kosti
C Epifiziolize

Primeren nain imobilizacije zloma olekranona je

A Osteosinteza z nabodnimi icami
B Z nabodnimi icami in ico na priteg
Vrsta osteosinteze pri zlomu pogaice je
A Z nabodnimi icami in ico na priteg
B Z Kirscnerjevimi icami in ico na priteg
C S koarico
D Mavevo varovalo e 2 tedna
A, B, C, D

Kdaj pravimo, da je zlom medeninega obroa nestabilen

A Zlom na dveh mestih
B Zlom spodnjega dela

Temeljna preiskava za ugotavljanje rupture rotatorne manete je:

A CT/MR z intraartikularnim kontrastom
B UZ
Trakcija sproenega kostnega segmenta je izbor zdravljenja:
A zloma diafize dolge cevaste kosti s kostnim defektom
B refrakture
C z osno dislokacijo zaraenega zloma femorja ali tibije
D zdrobljenih subtrohanternih zlomov
E sveega odprtega zloma goleni

Skeletne pokodbe skeleta kolena brez premika se zdravijo:

A z artrotomijo
B operativno
C konzervativno
D samo z repozicijo
E artroskopsko

Pokodba kostnega tkiva nastane pri pojemku ali pospeku (dela telesa ali v
stiku s telesom) telesa ali dela telesa in pri prenosu toplotne energije:
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Udarnina je:
A pokodba, kjer tkivo ni raztrgano, histologija kae poveanje
medceline prostore, krvavitve, tromboze, otoke nekroz

Psevdoartroza z vsemi sestavinami (psevdokapsula, hrustanna povrina,

tekoina v psevdokapsuli) je poseldica:
A neustrezne imobilizacije
Kdaj zlomov ne zdravimo krg
A Gnojno vnetje na koi
B Otroci pri veini zlomov
C Bulozni edem na mestu zloma
A, B, C

Zdrobljen zlom petnice s spremenjenim Boehlerjevim kotom

A Samo imobilizacija
B Osteosinteza s ploami in vijaki in spongioplastika

80-letna enica, zlom vratu stegnenice, nikoli prej boleine v kolku:

A Paricalna endoproteza
Kdaj zlomov ne zdravimo z zunanjim fiksaterjem?
A Gnojno vnetje na koi
B Otroci pri veini zlomov
C Edem na mestu zloma

Pri epifiziolizi distalnega kondila femurja je bila napravljena retencijska

osteosinteza. Ali to zadostuje
A Ne, dodatna imobilizacija z mavcem
Kam je pomaknjen odlomek radiusa pri Collesovem zlomu?
A Dorzalno
B Volarno
C V stran
Za dokonno zdravljenje zlomov uporabljamo
A spongioplastiko
B imobilizacijo
C osteosintezo
D skeletni vlek
E mavec
F vse natete
Za uspeno zdravljenje zlomov je potrebna
A dobra repozicija
B zadranje odlomov v pravi legi
C rehabilitacija
A, B, C

Izpah je:
A premik kosti iz fiziolokega poloaja v sklepu
Unhappy triad:
A ruptura ACL
B lezija medialnega meniskisa
C pokodba notranje stranske vezi
A, B, C

Skeletni vlek kot dokonno zdravljenje se uporabi

A pri otrocih z zlomom stegnenice
Pogost zaplet po pokodbi lunatuma
A Aseptina nekroza

Zlomi konnega dela radiusa, kaj ne velja?

A vedno zdravimo konservativno

Pri konzervativnem zdravljenju zlomov medenice morajo pokodovanci leati

A 3 mesece
B 10 dni

Star lovek si je zlomil vrat stegnenice. Ker je velika monost nekroze glavice
stegnenice, je nain th
A operativen z endoprotezo kolka
Kaj ne dri?
A subperiostalni zlom pri otrocih moramo operirati

Stegnenico z defektom 20 cm bomo oskrbeli kako?

A Podaljevanje kosti (transplantacija kortikalnega segmenta)
Th kompliciranega zloma goleni
A Revizija, antibiotik, antitetanus, zunanji fiksater

Odprt zlom goleni; drugi dan po th kljuvajoe boleine, topla, pordela koa, kaj
je verjetni vzrok teavam?
A Osteitis
Druge teme:
Delitev zlomov hrbtenice po McAffreyu
Zlom pogaice s premikom
Zlom pogaice brez premika
Zdravljenje zaprtega zloma femurja
Zlom glenja
th nestabilnih zlomov vratne hrbtenice
th stabilnih zlomov vratne hrbtenice
th nestabilnih zlomov hrbtenice
th stabilnih zlomov hrbtenice
delitev zlomov dtegneninega vratu
zlom stegnenice v predelu velikega trohantra
Stopnje odprtih zlomOV (I-III)
Kaj je najverjetneji vzrok gnojnega vnetja stene prsnega koa

TORAKALNA KIRURGIJA
Pocasi rastoc, nebolec tumor pri bolniku srednjih let v predelu kostno
hrustancnega stika prsnice in reber je najbolj verjetno:
a zasevek raka
b hondrom
c hondrosarkom
d Sy Tietze
e osteogeni sarkom
A b,d
B c,e
C a,d
D a,c
E b,c

Najpogosteji tumor na dojki pri enskah pod 25 let. Tudi najpogosteji benigni
tumor dojke:
A nevrofibrom
B karcinom
C melanom
D fibroadenom
E fibrom
Karcinoid plju spada med:
A malige pljune tumorje
B tumorje mehkih tkiv
C benigne pljune tumorje
D med psevdotumorje plju
E mezotelne pljune tumorje

Ce bi bil bolnik z klinicnimi znaki plevralne bolecine, kaljem, tekim dihanjem

in splonimi znak vnetja, otrok, kakne vrste bakterij bi pricakovali kot
povzrocitelje vnetja?
A S aureus
B M. Tuberculosis
C H. Influenzae
D gram negativne bakterije
E anaerobne bakterije
Pri operacijskem zdravljenju pljucnega raka vcasih naredimo parietektomijo.
Kaken kirurki poseg je to?
A resekcija nervusa frenikusa
B resekcija perikarda
C resekcija torakalne stene
D resekcija prepone
E atipicna resekcija pljuc

Bolnik ima zabuhel obraz, edem vratu in zgornjih udov, napete vratne vene, je
cianoticen, boli ga glava. Kaj od natetega ni verjeten vzrok tem teavam?
A limfom v mediastinumu
B akutno popucanje desnega srca
C retrosternalna gola
D pljucni rak
E timom
Kdo od natetih najbolj zanesljivo lahko postavi diagnozo maligni timom?
A rendgenolog glede na velikost in lego tumorja v mediastinumu
B patolog glede na prisotnost mitoz in diferenciacijo celic
C klinicni biokemik glede na poviano vrednost acetilholinskih protiteles v
serumu
D kirurg glede na tumorsko rast in invazijo v blinje organe
E citolog glede na citoloko celicno sliko

V zvezi z epifrenicnim divertiklom izberi pravilno kombinacijo trditev

a je pulzijski divertikel
b je trakcijski divertikel
c kontrastna rentgenska preiskava nam daje pomembneje podatke kot
endoskopija
d divertikulotomija brez miotomije poiralnika je neustrezen kirurki poseg
e ne glede na velikost in tevilo je treba vse divertikle resecirati
A a, d, e
B b, c, d
C b, c, e
D a, c, d
E a, c, e

Stareji bolnik ima plevralno bolecino, kalja, teko diha in ima splone znake
vnetja. Na katero bolezen moramo pomisliti?
A peritonitis
B bronhalno astmo
C akutni apendicitis
D spontani pnevmotoraks
E akutni empiem plevre

Temeljna preiskava za ugotavljanje zlomov je:

A rtg v dveh projekcijah

Raztrganina prepone (obkroi pravilno kombinacijo odg.)

a nastane najveckrat pri topi pokodbi torakoabdominalnega predela
b rentgenska slika pljuc ni nikoli normalna
c ce pokodovanec nima teav lahko operacijo odloimo, ker se bo
raztrganina zarasla spontano
d pokodovanca najbolj ogroa pritisk trebunih organov na pljuca
e pri svei pokodbi je najbolji operacijski pristop laparotomija
A a,b,d
B a,b,e
C b,d,e
D b,c,e
E a,c,e

Najbolj pogosta oblika atrezije poiralnika je :

A proksimalna atrezija in distalna traheo-ezofagealna fistula (TEF)
B H fistula brez atrezije
C proksimalna in distalna TEF, brez atrezije
D atrezija brez fistule
E proksimalna TEF in distalna atrezija

Kaken poseg je paliativen poseg na poiralniku?

A prepreci metastaziranje v podrocne bezgavke
B nudi najvec monosti za trajno ozdravitev
C prepreci vracanje v bronhialno vejevje
D omogoci zadostno hranjenje
E zmanja bolecine

Oznaci bolezenska znamenja in znake pri atreziji poiralnika

a napihnjen trebuh
b hiperekscitabilnost
c povecano slinjenje
d motnje pri poskusu hranjenja
e polihidramnion
f vdrt trebuh
A a,c,d,e
B a,b,c,e
C b,c,d,f
D a,b,c,d
E a,c, e,f

V zvezi z Bochdalekovo kilo izberi pravilno trditev:

A je najbolj pogosta prirojena preponska kila
B novorojencek ni ogroen zaradi hipoplasticnih pljuc in pljucne arterijske
hipertenzije
C novorojencek je najbolj ogroen zaradi pritiska trebunih organov na pljuca
D z rentgenskim pregledom lahko naredimo diagnozo e pred rojstvom
E pojavlja se v subkostosternalnem predelu
Mladenic, kadilec, astenik, dobi nenadno hudo bolecino v prsem kou pri
mirovanju. Kaj pri takem bolniku po fizikalnem pregledu najprej storimo?
A naredimo diagnosticno torakalno punkcijo, ce je dihanje na eni strani
oslabljeno
B naredimo rentgensko sliko pljuc in srca
C posnamemo EKG
D damo kisik na nos
E pregledamo kri

Kaj je kemicna plevrodeza?

A namerno povzrocitev priraslin med obema plevrama s kemicnimi
sredstvi
B kemicno odstranjevanje posameznih tumorjev iz plevre
C nacin pnevmostaze pri operaciji
D izpiranje plevralnega prostora po operaciji v prsnem kou s
kemoterapevtikom
E drugi izraz za biopsijo plevre s kemicnimi postopki

Katere vrste bakterij pricakujemo kot povzrocitelje pri starejem bolniku, ki ima
plevralno bolecino, kalja, teko diha in ima splone znake vnetja?
A gram negativne bakterije
B M. Tuberculosis
C anaerobne bakterije
D S. Aureus
E H. Influenzae

Indikacije za paratiroidektomijo so: izberi pravilno kombinacijo

a - serumski kalcij >0,25 mmol/l
b - kalciurija > 400 mg / dan
c osteitis fibrosa cystica
d vsak novo diagnosticiran primarni hiperparatiroidizem
e bolnik stareji od 60 let
A a,c,e
B b,c,d
C a,c,d
D a,b,c
E b,c,e

Izberi nepravilno trditev

A posteriorne ciste leijo ob hrbtenici
B posteriorne ciste nastanejo iz embriolokega ostanka endoderma
prebavne cevi in mezo- oz. ektoderma
C nevrentericne ciste vedno spremlja nenormalni razvoj hrbtenicnih
vretenc
D 12% mediastinalnih tumorjev pri odraslih in 30% pri otrocih, izhaja iz
prebavil
E nevrentericne ciste so posteriorne ciste

Zakaj je upraviceno narediti rentgensko sliko pljuc in srca po blokadi

medrebrnega ivca in namestitvi centralnega venskega katetra?
A da se prepricamo o pravilni legi centralnega venskega katetra
B da izkljucimo iatrogeni pnevmotoraks
C da izkljucimo iatrogeni hemotoraks
D da potrdimo, ali smo punktirali na pravem mestu
E da se prepricamo, ce smo naredili hematom ob blokiranem ivcu

V zvezi z obcitnicami izberi pravilno kombinacijo:

a zgornje obcitnice potujejo navzdol v sprednji mediastinum,
b zgornje obcitnice potujejo navzdol v zadnji mediastinum,
c tri ali 5 obcitnic ima 6% ljudi,
d vzrok primarnem hiperparatiroidizmu je posamezni adenom pri 80%
bolnikov,
e rak obcitnic je enako pogost kot rak citnice.
A a,c,d
B b,c,e
C b,c,d
D b,d,e
E a,b,d

Za diagnozo Zenkerjevega divertikla je najbolj pomembna preiskava

A ezofagogastroskopija
B UZ vratu
C rentgenski pregled s kontrastom
D manometrija poiralnika
E CT vratu
Katera trditev ni vzrok za maligni plevralni izliv?
A difuzni mezoteliom plevre
B jetrna ciroza
C pljucni rak
D karcinoza plevre
E rak dojke
Korozijsko pokodbo poiralnika povzroajo:
A kisline
B alkoholne pijae
C vroe jedi
D lug
E mono zainjena hrana
AB
B C, D
C B, D
D A, D
EA

Bolniki s perforacijo poiralnika so ogroeni zaradi:

A podkonega emfizema
B trahoezofagealne fistule
C anemije
D mediastinitisa
E dehidracije

Najpogosteja prirojena nepravilnost poiralnika je:

A ahalazija
B agenezija
C dvojni poiralnik
D opna poiralnika
E atrezija
Diagnozo okrogla lezija plju postavi na osnovi:
A preiskave pljune funkcije
B druinske anamneze
C rtg posnetka prsnih organov
D laboratorijskih preiskav
E simptomov bolezni

Primarni vzrok za refluksno bolezen poiralnika je:

A kajenje cigaret
B debelost
C hiatusna hernija
D prekomerno uivanje alkohola
E hipotonija spodnjega ezofagealnega sfinktra

Izberi nepravilno trditev

A razmerje primarnih malignih in benignih tumorjev prsnega koa je
2:1
B hondrom je najpogosteji benigni tumor prsne stene
C razmerje primarnih malignih in benignih tumorjev prsnega koa je 1:1
D med malignimi tumorji najpogosteje zasevajo v steno prsnega koa rak
pljuc, ledvic, dojke, prostate in citnice
E razmerje primarnih malignih in metastaz je 1:1

Izberi trditev, ki ne predstavlja indikacije za operacijsko zdravljenje pri prirojeni

hiatusni kili
A hudo vnetje sluznice, ki se ob zdravljenju ne popravlja
B aspiracije, ki povzrocijo apnejo in ogroajo ivljenje,
C prikrite krvavitve iz sluznice
D pogosto bruhanje zaradi cesar sta motena razvoj in rast
E hude driske, ki povzrocajo nevarno stopnjo izsuenosti
Atrezija poiralnika je:
A dvojni poiralnik
B fistula med poiralnikom in pljuci
C fistula med poiralnikom in sapnikom
D zaprta svetlina poiralnika
E odsotnost poiralnika
VATS pomeni
A videotorakoskopska kirurgija
B varna torakotomija
C velika anteriorna torakotomija
D torakoskopija
E minimalna kirurgija
Za Mb Basedow ni znailno:
A hipertireoza
B enoftalmus
C LATS
D hujanje
E hiperperfuzija itnice

Pri bolnikih s Hurthle celinim rakom po izvedeni totalni tiroidektomiji nadalnje

zdravljenje predstavlja:
A ni potrebno
B kemoterapija s cisplatinom in vipezidom v treh ciklusih
C testiranje itnice z radioizotopom in ob ugotovitvi ostanka tkiva
radioablcija
D dodatna limfadenektomija mediastinalnih bezgavk
Euivanje protiitninih zdravil

Fibrozna displazija je: (izberi pravilno kombinacijo odgovorov)

a primarni benigni tumor rebra
b najbolj pogost benigni tumor prsne stene
c raste ekspanzivno
d najveckrat ga odkrijemo nakljucno
e - pojavlja se pri starejih
f pogosto povzroa boleine
g obolevajo preteno enske
A a,b,d
B b,c,e
C a,c,d
D a,b,c
E a,c,e

Najpogosteja bakterija pri parapnevmoninem empiemu pri otrocih:

A streptokokus piogenes
B klebsiela pnevmonie
C streptokokus pnevmonie
D Stafilokokus aureus
E Hemofilus influenzuae
Znamenja in znaki prirojene preponske kile:
A slinjenje
B teko dihanje
C vleknjen trebuh
D napihnjen trebuh
E slabe dihanje na strani kile
B, C, E

Na RTG posnetku organov vidimo znake za tekoino v plevralnem prostoru, ko

je koliina le-te:
A ve kot 300 mL
B ve kot 10 mL
C 1000 mL
D najmanj 100 mL
E ve kot 30 mL
Pancoast tumor je:
A benigni tumor plju
B maligni tumor plju zgornjega renja
C maligni tumor plju v linguli
D ni tumor, ampak vnetje
E Maligni tumor trebune slinavke

Tumorska masa v zgornjem mediastinumu najverjetneje predstaclja:

A branhiogeno cisto
B nevrofibrosarkom
C teratom
D limfom
E timom

Med natetimi mediastinalnimi tumorji je najpogosteji pri otrocih in ga je med

vsemi 40%?
A nevrogeni
B limfom
C ciste
D germinalni
E mezenhimski
Absolutna indikacija za operacijsko zdravljenje bolezni itnice:
A folikularni rak
B multinodozna obojestranska gola
C uninodozna gola (UZ hipoehogen nodus)
D subakutni tiroiditis
E Mb Basedow
A, C

Moki kadilec s sumom na pljuni rak. Razvrsti po redu ukrepe in diagnostne

postopke:
A CT toraksa
B scintigrafija kosti
C bronhoskopija
D rtg plju
E anamneza in klinini pregled
F UZ trebuha
E, D, C, A, F, B

Najbolj zanesljiv napovedni dejavnik pri raku plju je:

A stadij
B zasevki v bezgavkah
C histoloki tip
D velikost tumorja
E splono stanje

Verjetnst, da kadilec zboli za pljunim rakom se stopnjuje s koliino pokajenih

cigaret. im dalj asa kajenje traja, veja je verjetnost, da kadilec zboli za
pljunim rakom.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Paraneoplastini sindrom pomeni:
A sistemske znake karcinoma plju, kadar le-ta izloa hormone ali
hormonom podobne snovi
B ob pljunem raku e adenokarcinom gl. parathyroideae
C klinine znake oddaljenih metastaz
D dodatni tumor ob primarnem raku
E dobro prognozo
ivljenje novorojenka z atrezijo poiralnika in proksimalno TEF je najbolj
ogroeno zaradi aspiracij in nezmonosti hranjenja ter tudi okube plju in
motenj dihanja.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Najboljo prognozo od navedenih ima:
A velikocelini rak
B lezni rak
C drobnocelini rak
D tipini karcinoid
E epidermoidni rak
Bolniki z rakom plju so bivi kadilci v:
A 80-90%
B 70-80%
C manj kot 6'%
D 90-100%
E 60-70%

Pri bolniku brez simptomov najdemo pljuni infiltrat. Ukrep?

A rtg kontrola ez 1 mesec
B rtg kontrola ez 14 dni
C antibiotiki
D CT prsnega koa
E bronhoskopija in biopsija infiltrata

Izberi pravilno kombinacijo odgovorov, ki veljajo za muskuloaponevroticno

fibromatozo
a raste lokalno agresivno
b najraje se pojavlja na udih
c pogosteje zbolevajo enske
d ce ga radikalno odstranimo ne zaseva, pogosto zaseva
e najbolje zdravljenje je obsevanje, ki mu sledi operacija
f pogosto zaseva
g najvekrat obolevajo mladi med 20 in 40 letom
A d,e
B a,b
C c,d
D a,c, g
E b,c

Mladenic, kadilec, astenik, ki dobi nenadno hudo bolecino v prsnem kou pri
mirovanju ima najverjetneje:
A spontani primarni pnevmotoraks
B gastroezofagealni refluks
C napad ventrikularnih ekstrasistol
D spontani sekundarni pnevmotoraks
E anevrizmo torakalne aorte

Mediastinoskopija je operacijsko-endoskopska metoda za:

A oceno, ce je traheja traheomalaticna
B pregled in oceno o operabilnosti karcinoma poiralnika
C pregled velikih il v mediastinumu
D pregled in biopsijo bezgavk
E pregled in oceno o operabilnosti karcinoma timusa

V katerem mediastinumu najveckrat leijo tumorji ivcnega izvora?

A zadnji mediastinum
B srednji mediastinum
C sprednji mediastinum
D sprednji in srednji mediastinum
E povsod enako pogosto

Oznaci pravilne/i odgovor/je ki veljajo za Bochdalekovo kilo:

A arterijska pljucna hipertenzija je posledica zmanjanega tevila pljucnih il,
ki imajo zadebeljeno adventicijo in hiperplazijo medije
B hipoplazija pljuc je izraena na obeh straneh
C novorojencek je najbolj ogroen zaradi prezgodnjega poroda in majhne
porodne tee
D bolj je prizadeto pljucno krilo na nasprotni strani kile
E pomeni posterolateralni defekt, pogosteje na desni strani
A C, E
B C, D
C B, C
D A, B
E D, E
Tiffenau indeks je razmerje med:
A rezidualnim pljunim volumnom in totalno pljuno kapaciteto
B forsiranim ekspiracijskim volumnom v 1. sekundi in vitalno
kapaciteto
C vitalno kapaciteto in forsiranim ekspiracijskim volumnom v 1. s
D nobenim od natetih
E rezidualnim pljunim volumnom in forsiranim pljunim volumnom v 1. s
Morgagnijeva kila pomeni:
A kila skozi lumbalni trikotnik
B ponavadi jo odkrijemo pri odraslih
C defekt v preponi spredaj pod prsnico
D najveckrat dela motnje pri dihanju
E najveckrat dela motnje prebave
A A, B, D
B A, D
C B, C, E
D nic od natetega
E A, D, E

Ezofagogastroplastika je:
A zadebelitev poiralnika v predelu EG prehoda
B velika paraezofagealna kila, ki sega do pljunega hilusa
C stenoza poiralnika na meji med poiralnikom in elodcem
D rekonstrukcija poiralnika s irokim revesom
E rekonstrukcija ezofagogastrinega prehoda z elodcem
Kateri so zapleti akutnega empiema plevre?
A perforacija v poiralnik
B perforacija v bronhije
C perforacija v perikard
D pljuna embolija
E perforacija skozi torakalno steno
F peritonitis
B, C, E

Prva preiskava pri sumu na zoitev sapnika je

A rentgenogram pljuc
B meritev PEF
C bronhoskopija
D CT prsnega koa
E spirometrija s krivuljo pretok-volumen

elodec je dober organ za rekonstrukcijo reseciranega poiralnika ker:

A izloca HCL
B ima bogato submukozno prekrvitev
C se ga lahko endoskopsko pregleduje
D je sosednji organ poiralnika
E je pokrit s serozo

Nevroblastom se najpogosteje nahaja v

A zgornjem mediastinumu
B povsod enako pogosto
C zadnjem mediastinumu
D srednjem mediastinumu
E sprednjem mediastinumu

Indikacije za paratiroidektomijo so: (obkroi pravilni odgovor)

A hiperkalcemija > 2,7 mmol/l
B kalciurija > 200 mg/ dan
C katerakoli klinicna manifestacija
D hiperplazija obcitnic
E kostna gostota zmanjana za vec kot 2 standardni deviaciji
A B, D
B A, D, E
C A, B, D
D C, E
E A, D
Pri neinvazivnem raku dojk:
A praviloma naredimo tudi biopsijo varovalne bezgavke ?
B ne velja nobena od navedenih trditev
C pazdunih bezgavk ne odstranjujemo
D pazdune bezgavke odstranjujemo
E odstranjujemo nadkljucnicne bezgavke

Biopsija varovalne bezgavke pri raku dojke:

A ne velja nobena od navedenih trditev
B je poseg pri katerem je veliko pooperativnih komplikacij
C omogoca, da bolnicam ne odstranjujemo zdravih bezgavk v pazduhi
D je poseg, pri katerm odstranjujemo vse bezgavke v pazduhi
E omogoca bolnicam z rakom dojk bolje preivetje

Klinicna znamenja primarnega pnevmotoraksa so (vec odgovorov):

A kaelj
B mrzlica
C bolecina v prsnem kou
D poviana telesna temperatura
E tahikardija

Paradoksno sterilnost pri bakteriolokem izvidu empiema plevre lahko dobimo

(en odgovor ni pravilen):
A po antibioticni terapiji
B zaradi hitrega izplavljanje mikroorganizmov
C ce smo punktirali s tanko iglo
D ce ne dobimo znacilen vzorec
E pri kronicnem empiemu
PH < 7.1, LDH > 1000 IU/L, _ proteini, _ celice bele vrste v plevralnem
punktatu govori za:
A hemotoraks
B parapnevmonicni izliv
C hidrostatski plevralni izliv
D hilotoraks
E empiem plevre
Zakaj je plastika s kolonom najprimerneja metoda za rekonstrukcijo
poiralnika?
A plastika s kolonom ni najprimerneja metoda
B ker je kolon primerno dolg
C ker kolon lahko porinemo na vrat tudi retrosternalno
D ker lahko naredimo izoperistalticno rekonstrukcijo
E ker ima kolon dobro razvite ilne arkade

Med natetimi tumorji prsnega koa oznaci benigne: (oznaci pravilno

kombinacijo odgovorov)
A fibrozna displazija reber
B dezmoidni tumor
C eozinofilni granulom
D velikocelicni tumor
E osteohondrom
A A , B, C
B C, D
C B, C, D
D A, C, D, E
E B, C, E

Oznaci pravilne trditve ki veljajo za prirojeno hiatusno kilo in gastroezofagealni

refluks: (Oznaci pravilno kombinacijo odgovorov)
A konservativno zdravljenje je pri vecini bolnikov uspeno
B zdravimo z zaviralci protonske crpalke ali histaminskih receptorjev H2,
antacidi in zdravili, ki zmanjujejo tonus spodnje poiralnikove zapiralke kot
betanehol in metoklopramid
C indikacija za operacijo so aspiracije, ki povzrocijo apnejo
D pogosto bruhanje povzroca lahko moten razvoj in rast
E otroci s to boleznijo so pogosto nevroloko prizadeti
A A, C, D, E
B B, C, D
C A, B, C
D A, B, E
E B, E
Izberi pravilno/e trditev/ve, ki veljajo za hondrosarkom prsne stene:
A hitro rastoc, bolec tumor
B ni najpogosteji primarni maligni tumor prsne stene
C najveckrat zbolevajo otroci
D najveckrat zraste na kostohondralnih stikih
E najpogosteje se pojavlja v kostnih predelih reber

Kakna je razlika med primarnim in sekundarnim pnevmotoraksom?

A primarni se pojavi brez jasnega vzroka, za sekundarnim je pljucna
patologija
B primarnega zdravimo z drenao, sekundarnega z operacijo
C sekundarni je znacilen za mlade astenicne fante, primarni za bolezni
visceralne plevre
D sekundarni je praviloma kompletni, primarni delni
E primarnega povzroci kajenje, sekundarnega kontakt z azbestom

Oznaci pravilne/i odgovor/je ki veljajo za Zenkerjev divertikel:

A nastane v kateremkoli delu poiralnika
B je pulzijski divertikel
C pri operaciji je krikofaringomiotomija bolj pomembna kot divertikulektomija
D v divertiklu pogosto vznikne rak
E nastane zaradi vnetja v blinjih vratnih bezgavkah
A A, D
B A, B
C D, E
D A, E
E B, C
Kako reseciramo 2 cm velik rak distalnega poiralnika stadija T1N0M0?
A subtotalno reseciramo poiralnik, naredimo ezofagogastroplastiko
B ekscidiramo rak z varnostnim robom 4 cm in naredimo anastomozo
C zdravimo ga s kemoradioterapijo
D naredimo endoskopsko submukozno resekcijo
E ker je rak majhen ne operiramo ampak bolnika obsevamo

Najboljo prognozo med karcinomi citnice ima:

A folikularni
B papilarni
C medularni
D anaplasticni
E epidermoidni

Ce elimo biopsirati povecane bezgavke v zadnjem mediastinumu najprej

indiciramo:
A torakoskopijo
B desno torakotomijo in biopsijo bezgavk
C VATS in biopsijo
D EBUS poiralnika in biopsijo
E cervikalno mediastinoskopijo
V zvezi z atrezijo poiralnika oznaci pravilne trditve: ( oznaci pravilno
kombinacijo odgovorov )
A porod je pogosto predcasen
B 20% novorojenckov ima pridruene druge prirojene napake
C takoj po rojstvu ga najbolj ogroajo motnje dihanja
D otrok se nenormalno slini
E otrokov jok je tih
A B, C
B C, F
C B, C, F
D B, F
E A, D

V zvezi z divertikli poiralnika izberi pravilno/e trditev/ve:

A vsak divertikel, ki ga diagnosticiramo je treba operirati
B operiramo samo trakcijske divertikle
C - motnje poiranja so najpogosteji simptom divertiklov
D epifrenicnih divertiklov je lahko vec
E - ezofagogastroskopija nam pove najvec o vrsti, velikosti in mestu divertikla
A A, B, D
B B, E
C C, D
D A, E
E A, C
Vzrok primarnega hiperparatiroidizma je: (obkroi pravilni odgovor)
A hiperplazija pri 20 do 25 % bolnikov
B posamezni adenoma pri 80 do 85 % bolnikov
C - posamezni adenoma pri 90 do 95 % bolnikov
D rak obcitnic pri 2 do 3 % bolnikov
E - hiperplazija pri 10 do 15 % bolnikov
A B, E
B A, B
C A, C, D
D C, D
E A, D
Zenkerjev divertikel je:
A divertikulozno izboenje sluznice poiralnika
B divertikulozno izboenje sluznice hipofarinksa
C posledica refluksne bolezni poiralnika
D posledica kroninega kolcanja
E divertikulozno izboenje sluznice kardije elodca

Pnevmotoraks lahko zdravimo na vec nacinov (en odgovor ni pravilen):

A resekcija visceralne plevre
B VATS operacija
C torakalna drenaa
D resekcija emfizemska bule
E plevrodeza

Katero razlicico atrezije poiralnika ima lahko novorojencek, ki nima zraka v

prebavilih: (oznaci pravilno kombinacijo odgovorov )
A- proksimalna atrezija + distalna TEF
B- proksimalna TEF + distalna atrezija
C- proksimalna in distalna TEF
D atrezija brez fistule
E- ni atrezije, H- fistula
A B, D
B D, E
C C, E
D A, C
E A, E
Rekonstrutivni posegi na dojki se lahko izvajajo:
A samo s protezami
B s prostimi renji, protezami in vezanimi renji
C samo z vezanimi renji
D samo s prostimi renji
E se ne smejo izvajati
Timus pri otroku lei v
A spodnjem mediastinumu
B zadnjem mediastinumu
C srednjem mediastinumu
D desnem mediastinumu
E sprednjem mediastinumu

Oznaci nepravilno trditev

A Pri bolnikih s slabo pljucno rezervo manjkrat pride do
perioperativnih zapletov.
B Predvideno pooperativno vrednost FEV1 in DLCO (ppoFEV1 in ppoDLCO)
izracunamo tako, da od izmerjenih vrednosti odtejemo dele delujocih
segmentov, ki jih bomo odstranili.
C Zaradi skupne etiologije imajo bolniki s pljucnim rakom pogosto okrnjeno
pljucno funkcijo zaradi kronicnih pljucnih bolezni.
D Za posege na pljucih je vecinoma potrebna diferencialna ventilacija (locena
ventilacija obeh pljucnih kril).
E Pred elektivno torakotomijo moramo vedno oceniti bolnikovo pljucno rezervo
(spirometrija, DLCO, po potrebi obremenilni testi).

Parapnevmonicni izliv
A je vsak plevralni izliv, ki obdaja pljuca
B je plevralni izliv s pH < 7.0
C je moten, gnojen in smrdljiv plevralni izliv
D je posledica plevritisa
E skoraj vedno zdravimo s torakalno drenao

Med spremljajocimi boleznimi empiema plevre so najpogosteje (en odgovor ni

pravilen):
A sladkorna bolezen
B neodkrita Tbc
C kronicna pljucna obolenja
D revmatoidni artritis
E kronicni alkoholizem
V zvezi z Bochdalekovo kilo izberi pravilno/e trditev/ve:
A - razmerje pljuca:glava (Lung to Head Ratio) <1.0, slaba prognoza
B - intrauterina diagnoza z UZ je mona e v prvem trimesecju nosecnosti
C 90% otrok preivi ce je razmerja LHR>1.6
D takoj po porodu je prisotna huda dihalna stiska
E enako pogosto se pojavlja na levi ali desni strani
A nic od natetega
B C, D, E
C C, E
D A, B, D
E B, C
Cilji zdravljenja empiema plevre so (vec odgovorov):
A zmanjanje strokov zdravljenja
B normalizacija pljucne slike
C sterilizacija plevralnega prostora
D priprava za resekcijo empiemske vrece
E zdravljenje pljucnice
Pri klinicnem pregledu dojk palpiramo:
A samo pazduhe
B dojke in pazduhe
C dojke in nadkljucnicne kotanje
D dojke, pazduhe in nadkljucnicne kotanje
E samo dojke

Videotorakoskopski posegi omogocajo (en odgovor ni pravilen):

A biopsijo sprememb na visceralni plevri
B biopsijo sprememb v pljucih
C nic od natetega
D izvesti minimalno invazivno kirurgijo
E biopsijo sprememb na parietalni plevri
Videotorakoskopsko lahko operiramo (en odgovor ni pravilen)
A hemotoraks
B ahalazijo poiralnika
C reseciramo pljucni reenj z rakom
D operiramo spontani pnevmotoraks
E ekscidiramo emfizemske bule

Kirurko zdravljenje invazivnega raka dojke pri katerem so klinicno negativne

bezgavke v pazduhah obsega:
A resekcijo dojke ali mastektomijo in odstranitev vseh pazdunih bezgavk
B biopsijo varovalne bezgavke
C odstranitev vseh pazdunih bezgavk
D resekcijo dojke ali mastektomijo in biopsijo varovalne bezgavke
E resekcijo dojke
Za izpraznilno plevralno punkcijo je med navedenimi najbolj priporocljiva
A dolga debela igla s prirezano konico
B Touchyeva igla z zavito konico
C Veressova igla
D topa igla
E debela intravenska kanila

Oznaci nepravilno trditev glede stenoz poiralnika

A Stenoza, ki se pojavi pri odraslem, je ponavadi pridobljena.
B Najpogosteji vzrok za disfagijo je maligna stenoza.
C Pri vnetnih stenozah je vecinoma irjenje potrebno veckrat.
D Najpogosteji vzrok za disfagijo je benigna vnetna stenoza.
E Poleg mehanskega irjenja stenoze bolniki z vnetno ezofagiticno stenozo
potrebujejo zdravljenje osnovne bolezni (GERB).

Oznaci nepravilno trditev glede ezofagoskopskih intervencij

A Najmanj teav bolnikom povzrocajo opornice, vstavljene v vratni del
poiralnika
B Najnevarneji zaplet je perforacija poiralnika
C Ce opornica zdrsne iz poiralnika v elodec, jo lahko ponavadi odstranimo
endoskopsko
D Z vstavitvijo endoluminarne opornice v poiralnik lahko zdravimo maligne
traheoezofagealne fistule
E Endoluminalne opornice vstavimo v podrocje maligne stenoze po predhodnem
irjenju

Oznaci nepravilno trditev glede motenj poiranja

A Vedno teje poiranje in hujanje nujno zahtevata diagnostiko, saj sta lahko
to zgodnja znaka raka poiralnika.
B Napredujoca disfagija mesec dni po resekciji poiralnika in ezofago-gastricni
anastomozi je znak stenoze anastomoze.
C Disfagija za cvrsto hrano se pojavi pred disfagijo za tekocino.
D Afagija je indikacija za sprejem v bolninico in parenteralno hranjenje do
ponovne vzpostavitve uivanja hrane na usta.
E Afagija zaradi impakcije bolusa hrane v poiralniku se ponavadi
zgodi pri ljudeh z normalnim poiralnikom.
Prej zdravega 64-letnika so pred 3 meseci po prometni nesreci nekaj tednov
zdravili v enoti intenzivne terapije. Zadnji mesec pri naporu vedno teje diha,
pri avskultaciji sliimo piskanje v izdihu. Najverjetneje gre za:
A poslabanje kronicnega bronhitisa
B popokodbeno psihozo
C astmo
D pljucnico
E stridor
Oznaci pravilno trditev
A Kontuzije pljuc vedno zahtevajo resekcijo prizadetega dela.
B Za nestabilni prsni ko morajo biti zlomljena najmanj tiri rebra in prsnica.
C Vecina pokodb prsnega koa potrebuje operacijsko zdravljenje.
D Pokodba prsnega koa je redko vzrok za smrt pokodovanca.
E Tope pokodbe prsnega koa so ponavadi posledica pokodb v
prometu ali padcev z viine.

Kirurko zdravljenje invazivnega raka dojke pri katerem so klinicno pozitivne

bezgavke v pazduhi obsega:
A resekcijo dojke ali mastektomijo in biopsijo varovalne bezgavke
B resekcijo dojke ali mastektomijo in odstranitev vseh pazdunih
bezgavk
C odstranitev vseh pazdunih bezgavk
D biopsijo varovalne bezgavke
E resekcijo dojke

Oznaci nepravilno trditev

A Ce je le mogoce, z bronhoplasticnimi in angioplasticnimi tehnikami ohranimo
cimvec zdravih pljuc.
B ce je resekcija radikalna, velikost tumorja in histoloki tip ne
vplivata na pricakovano 5-letno preivetje.
C Vzorcenje pljucnih in mediastinalnih bezgavk je nujen del resekcije zaradi
pljucnega raka.
D Pnevmonektomijam se izogibamo, e posebej desnim.
E V skupini z najboljo napovedjo po radikalni resekciji (pT1aN0M0, R0) je 5letno preivetje okoli 60-70%.
Za podkoni emfizem ne velja
A da je vzrok podkonega emfizema vecinoma nenevaren
B da je vecinoma povsem nenevaren
C da ne zapuca trajnih posledic
D da ga zdravimo z drenao podkoja
E da lahko groteskno spremeni videz bolnika
Za normalno funkcijo pri presnovi Ca potrebujemo:
A 3 obcitnice
B 3-5 obcitnic
C 2 obcitnici
D najmanj 1 obcitnico
E 4-6 obcitnic

Kirurko zdravljenje neinvazivnega raka dojke obsega

A resekcijo dojke ali mastektomijo in odstranitev vseh pazdunih bezgavk
B odstranitev vseh pazdunih bezgavk
C resekcijo dojke
D biopsijo varovalne bezgavke
E resekcijo dojke ali mastektomijo in biopsijo varovalne bezgavke
Videotorakoskopski poseg je v primerjavi z odprtim
A. ceneji
B. enostavneji
C. hitreji
D. manj radikalen
E. bolj varen
Kombinacija pravilnih odgovorov je:
A vsi odgovori
B D, E
C B, D
DD
E noben odgovor

Oznaci nepravilno trditev glede dolocanja stadija (zamejitve) pljucnega raka:

A Za nacrtovanje zdravljenja je pomemben samo stadij bolezni, ne pa
tudi zmogljivost bolnika
B T stadij naraca z velikostjo tumorja in njegovim blianjem prsni steni in/ali
velikim dihalnim potem
C M1 stadij oznacuje prisotnost oddaljenih zasevkov
D Sumljive mediastinalne bezgavke (N2) lahko vzorcimo z mediastinoskopijo
E Primarno kirurko zdravljenje je smiselno pri bolnikih, ki nimajo zasevkov v
bezgavkah (N0) ali imajo zaseene samo intrapulmonalne in hilusne bezgavke
(N1)
Kaj od natetega ni dostop v prsni ko?
A cervikalna mediastinoskopija
B sternotomija
C anteriorna mediastinotomija
D anterolateralna torakotomija
E zgornja mediana laparotomija

Kaj od natetega pri raku poiralnika ne dri?

A 5.letno preivetje je pod 10%
B Rak poiralnika lahko nastane iz Barrettovega poiralnika
C Histoloko gre lahko za adenokarcinom ali polocatocelicni karcinom
D Letna incidenca raka poiralnika v Sloveniji je 25,7
E Izguba telesne tee pomeni slabo znamenje

Oznaci nepravilno trditev

A Torakotomija zaradi pokodbenega hemotoraksa je potrebna, ce je
hemotoraks masiven (nad 1500 ml) ali ce se krvavitev ne ustavi.
B Ob diagnozi tenzijskega pnevmotoraksa moramo takoj napraviti
razbremenilno punkcijo ali drenao.
C Najhitreje ivljenje pokodovanca ogrozi zapora dihalne poti.
D Gladke tujke, zabodene v prsni ko, lahko po aplikaciji analgetika
previdno odstranimo na terenu, ce segajo manj kot 5 cm globoko.
E Pokodba poiralnika je zelo nevarna, saj v tkiva izteka slina. Ponavadi
zahteva operacijsko zdravljenje.
Kako moramo operirati Zenkerjev diverikel? En odgovor je pravilen:
A V divertikel injiciramo Botox
B Divertikel pliciramo
C Operiramo ga lahko z endoskopsko krikofaringektomijo
D Divertikel odreemo in dilatiramo zgornji ezofagealni sfinkter
E Naredimo ezofagokrikofaringomiotomijo
Kaj od natetega ni indikacija za fundoplikacijo pri GERB?
A ezofagiticna stenoza poiralnika
B nereponibilna hiatusna kila poiralnika
C zdravila IPP dobro pomagajo
D hude teave ob rednem jemanju zdravil
E blaga displazija na sluznici Barrettovega poiralnika

Bolnik ima klinicno in endoskopsko izraeno gastroezofagealno refluksno

bolezen poiralnika. Katera od dodatnih preiskav ni potrebna?
A 24 urna pH metrija
B impedanca
C endoskopski UZ poiralnika
D manometrija poiralnika
E rtg pregled poiralnika

Za diagnozo raka dojke opravimo najmanj:

A citoloko punkcijo s tanko iglo
B mamografijo
C klinini pregled
D klinini pregled in mamografijo
E klinini pregled in mamografijo in citoloko punkcijo s tanko iglo
Hipokalcemija je zaplet:
A hipoparatiroidizma po resekciji citnice
B hiperplazije obcitnice
C adenoma obcitnice
D primarnega hiperparatiroidizma
E osteoporoze

Izberi pravilno kombinacijo klinicnih znakov/simptomov in pokodbe

a) hemoptize, podkoni emfizem
b) huda bolecina na pritisk, ob dihanju in kalju
c) bledica, hipotenzija, neslino dihanje in zamolkel poklep
d) polne vratne vene, hipotenzija, zamolkli srcni toni
e) hipersonoren poklep, neslino dihanje
1) pnevmotoraks
2) pokodba velikih dihalnih poti
3) tamponada osrcnika
4) zlom rebra
5) masivni hemotoraks
A a2, b4, c1, d3, e5
B a1, b5, c2, d4, e3
C a4, b3, c5, d1, e2
D a2, b4, c5, d3, e1
E a2, b4, c3, d1, e5
Katera rebra so prava rebra:
A hrustanni del pravih rebr se stika spredaj s prsnico
B prava reba so sestavljena iz kostnega in hrustannega dela
C prava rebra so spredaj ploata, pri hrbtenici pa okrogla
D prava rebra so dolga vsaj 15 cm
E prava rebra so pokrita s parietalno plevro

Torakalni dren najpogosteje vstavimo:

A pri plevralnem izlivu na hrbtu, pri pnevmotoraksu pa na sprednji strani
prsnega koa
B tako, da ga na ostrem troakarju z veliko sile porinemo v prsni ko
C v sedecem poloaju bolnika
D v sploni anesteziji
E zaradi zraka ali tekocine v plevralnem prostoru
Za spontani pnevmotoraks je znailno:
A pojavi se ob telesnem naporu
B bolniki imajo vedno tudi respiratorno okubo
C glavni simptom je kaelj
D bolniki imajo praviloma tudi astmo
E glavni simptom je nenadna boleina v prnem kou

Invazivni rak dojke, negativna varovalna bezgavka:

A moramo dojko kirurko rekonstruirati
B moramo kirurko odstraniiti celotno dojko
C moramo kirurko odstraniti vse bezgavke v pazduhi
D nam ni treba dodatno odstraniti bezgavk v pazduhi
E moramo odstraniti e bezgavke na vratu

Pri uporabi levega dela debelega revesa za rekonstrukcijo poiralnika moramo

narediti:
A tri anastomoze
B eno anastomozo
C lahko dve ali tri
D dve anastomozi
E tiri anastomoze
Primarni spontani pnevmotoraks
A vedno zdravimo s torakalno drenao
B je lahko smrtno nevaren
C se rad ponavlja
D obicajno zdravimo z opazovanjem
E je bolezen mladih kadilcev

Pri videotorakoskopski kirurgiji nikoli ne uporabljamo

A videokamere
B medrebrnega retraktorja
C endoskopskih spenjalnikov
D CO2
E obicajnih kirurkih instrumentov

Za sistem torakalne drenae velja:

a. je sinonim za odprto torakalno drenao
b. skrbi, da je plevralni tlak vedno manji od -8 cm H2O
c. vedno vsebuje enosmerno zaklopko
d. mora biti zrakotesen
e. mora biti vedno prikljucen na izvor podtlaka
Kombinacija pravilnih odgovorov je:
A b, c
B b, c, d
Ca
D c, d
E d, e
Najpogosteji razlog za GERB je:
A akutni gastritis
B kronini gastritis
C kila hiatusa poiralnika
D ahalazija kardije
E kardiospazem

Tveganje za pokodbo rekurensa pri totalni resekciji itnice je:

A 50 %
B 10 %
C 20 %
D 1-2 %
E 90 %

Biopsija varovalne bezgavke pri raku dojke

A omogoa ohranitev pazdunih bezgavk pri bolnicah pri katerih so v varovalni
bezgavki metastaze
B omogoa ohranitev dojke pri bolnicah pri katerih varovalna bezgavka nima
metastaz
C omogoa ohranitev dojke pri bolnicah pri katerih so varovalni bezgavki
metastaze
D omogoa ohranitev pazdunih bezgavk pri bolnicah pri katerih
varovalna bezgavka nima metastaz
E omogoa oceno metastaziranja v mogane

V zvezi z epifreninim divertiklom izberi nepravilno trditev

A divertikulektomija brez miotomije je neustrezen kirurki poseg
B za diagnozo je pomembneje rentgensko slikanje poiralnika s kontrastom kot
ezofagoskopija
C ne glede na velikost in tevilo je treba vedno vse divertikle resecirati
D teave so najvekrat v zvezi s prehodnostjo poiralnika in zastajanjem hrane
E lahko so multipli
Indikacija za operacijsko zdravljenje GERB je:
A pridruena ulkusna bolezen elodca
B patoloki izvid pH-metrije ob uspeni konzervativni terapiji
C neuspeno konzervativno zdravljenje
D prekomerna telesna tea bolnika
E elja bolnika

V zvezi z Bochdalekovo kilo izberi pravilno trditev:

A novorojenek je najbolj ogroen zaradi ovire v prehodnosti revesja
B je najpogosteja prirojena preponska kila
C z rentgenskim pregledom lahko naredimo diagnozo e pred rojstvom
D diagnoze pred rojstvom ni mogoe postaviti
E pojavlja se v subkostosternalnem predelu
Vzrok za primarni spontani pnevmotoraks je
A Prehlad
B Pljuni emfizem
C vzrok ni pojasnen
D Pokodba
E Virusna pljunica

Znailnosti muskuloaponevrotine fibromatoze; oznai napani odgovor:

A bolezen najpogosteje prizadene zgornje ude
B zdravimo jo z operacijo
C enske zbolevajo pogosteje
D najvekrat zbolevajo mladi odrasli
E raste lokalno agresivno

Oznai pravilno trditev:

A perikardialne ciste pogosto delajo motnje srnega ritma
B enterogene ciste se lahko pojavljajo kjerkoli v mediastinumu
C neurogeni tumorji se najvekrat nahajajo v srednjem mediastinumu
D neurogeni tumorji so pri otrocih pogosteje maligni kot pri odraslih
E neurogeni tumorji so pogosto maligni pri odraslih

Tumor sprednjega mediastinuma je lahko

A timina cista
B enterogena cista
C limfom
D seminom
E teratom

Videotorakoskopski poseg ni indiciran za:

A operacijsko zdravljenje pljunega raka
B diagnostini poseg v okviru razvranja pljunega raka v stadije
C operaijsko zdravljenje pljunega hamartoma
D izvedbo fenestracije perikarda
E plevrodezo kot zdravljenje recidivnega spontanega pnevmotoraksa

Kateri znak je najbolj znailen za raka dojke:

A rdeina koe dojke
B nebolea zatrdlina v dojki
C bister izcedek iz dojke
D krvav izcedek iz dojke
E boleina v dojki

Najpogosteji benigni tumor prsne stene je:

A lipom
B fibrozna displazija
C hemangiom
D hondrom
E fibrom
Okroglo lezijo plju ugotovimo
A scintigrafsko
B na RTG p.c.
C iz anamneze
D bronhoskopsko
E pri eksplorativni torakotomiji

Rak poiralnika pri bolnikih z Barettovim poiralnikom se razvije pri:

A 5%
B 20%
C 10%
D 15%
E 25%
Vzrok za ahalazijo kardije je:
A epifrenini divertikel poiralnika
B kronini gastroezofagealni refluks
C kolonizacija s Helicobacter Pylorus
D motena relaksacija spodnjega ezofagealnega sfinktra
E aksialna hiatusna sila
Indikacije za operacijo itnice so:
A velikost leze
B hipertiroza
C hipotiroza
D sum na raka
E itnini rak
A, B, D, E

Pri postopku vstavljanja torakalnega drena v plevralni prostor predremo

parietalno plevro varno s:
A prstom
B skalpelom
C troakarjem
D karjami
E peanom
Timom zdravimo z:
A resekcijo timoma
B Resekcijo timusa s timomom in blinjim maevjem
C obsevanjem in kemoterapijo
D biopsijo in obsevanjem
E resekcijo timusa s timomom
Indeks za diagnozo GERB imenujemo:
A Mikulitz
B Hafner
C DeGleria
D DeMeester
E Lewis

Indikacija za videotorakoskopski (VATS) poseg ni:

A spontani pnevmotoraks
B kronini empiem plevre
C benigni tumor plju in/ali mediastinuma
D akutni empiem plevre
E zamejitev raka plju

Videotorakoskopsko odstranimo lezijo plju, zaledeneli lez pokae hamartom.

Potek nadalnjega zdravljenja?
A torakotomija in lobektomija renja, kjer je bil hamartom
B torakotomija, lobektomija kjer je bil hamartom in sistematina
limfadenektomija
C dodatno zdravljenje ni potrebno
D torakotomija in pnevmonektomija
E pooperacijska radioterapija
Pri neodstranljivem centralnem raku bolniku grozi atelektaza. Zdravljenje?
(oznai nepravilno trditev)
A obsevanje + kemoterapija
B rekanalizacija z laserjem
C vstavitev stenta
D obsevanje
E zdravljanje ni indicirano
Najpogosteji rak itnice je:
A folikularni rak
B anaplastini rak
C medularni rak
D ploatocelini rak
E papilarni rak

Na RTG plju je azstrt desni frenikokostalni sinus v obliki homogenega

zasenenja, katerega zgornji rob se prikazuje kot vo0doravna rta.
Najverjetneje zasenenje predstavlja:
A plevralni izliv koliine najmanj 350mL
B atelektazo desnega spodnjega pljunega renja
C hematotoraks desno koliine najmanj 1500mL
D lezni rak desnega spodnjega pljunega renja
E aspiracijo tujka

Za citoloko diagnozo pri pljunem tumorju dobimo material (izloii nepravino

trditev):
A s pertorakalno punkcijo
B s perbronhalno punkcijo
C z izpljunka
D pri bronhografiji
E s krtaenjem
Izraunana vrednost FEV1 po odstranitvi dela plju ne sme biti manja od:
A 600mL
B 1200mL
C 1500mL
D 1000mL
E 800mL

Pri obsevanju pljunega raka so vedno prizadeta tudi zdrava tkiva. Posebno
pozorni smo, da se s snopom izognemo:
A poiralniku
B aorti
C hrbtenjai
D srcu
E prieljcu

Oznai pravilno trditev :

A pljune vene imajo enosmerne zaklopke, kar prepreuje vraanje krvi
B pljune vene pretakajo neoksigenirano kri in se izlivajo v desni prekat
C v pljunih venah tee kri iz srca
D pljune vene pretakajo oksigenirano kri in se izlivajo v levi preddvor
E pljune vene pretakajo oksigenirano kri in se izlivajo v desni preddvor
Hemoptiza pomeni :
A prisotnost krvi v blatu
B krvavitev iz nosa
C izkaljevanje krvi
D bruhanje krvi
E kri v seu

Najpogosteja oblika paliativnega zdravljenja pri pljunem raku je:

A operacija
B kemoterapija
C operacija + obsevanje
D kemoterapija + obsevanje
E obsevanje

Oznai pravilno trditev:

A ploatocelini rak se pogosteje pojavlja na periferiji plju
B bronhioalveolarna oblika pljunega raka spada med drobnocelinega raka
C drobnoceline in velikocelini rak se prvenstveno loita po velikosti celic
D lezni rak plju se pogosteje pojavi pri enskah
E nedrobnocelini rak plju predstavlja 10-15% vseh pljunih rakov
Hornerjev sindrom ob primarnem pljunem raku:
A metastaze v moganih
B metastaze v moganskem deblu
C infiltracije simpatikusa s tumorskim tkivom
D metastaze v malih moganih
E infiltracija parasimpatikusa s tumorskim tkivom

Novonastala hripavost pri bolniku s pljunim rakom (napaen odgovor):

A ugoden prognostini dejavnik
B posledica raziritve raka v subaortne bezgavke
C neugoden prognostini dejavnik
D posredni znak inoperabilnosti raka
E posledica infiltracije klateevega povratnika s tumorjem
Najpogosteji vzrok za empiem plevre je:
A Pljunica
B Operacija v prsni votlini
C Pokodba prsnega koa
D Plevralna punkcija
E Operacija v trebuhu
Empiem plevre lahko nastane zaradi:
A pljunice
B vnetja v mediastinumu
C perforacije poiralnika
D ahalazije kardije
E pokodbe prsnega koa
A, B, C, E

Za diagnozo Zenkerjevega divertikla je najbolj pomembna preiskava :

A manometrija poiralnika
B rentgensko slikanje poiralnika s kontrastom
C rentgensko slikanje elodca s kontrastom
D pregled vratu z ultrazvokom
E endoskopija poiralnika

Okrogla lezija plju je:

A soltarna, homogena lezija ovalne oblike, ki se vedno nahaja v zgornjem
pljunem renju
B sumljiva za primarni pljuni rak, zlasti pri kadilcih starejih od 50 let
C nikoli ne predstavlja pljunega raka
D sprememba v pljuih , ki ne zahteva dodatne diagnostike
E zagotovo pljuna metastaza malignoma iz drugih organov telesa
Katera trditev o limfomih ne velja?
A z operacijo jih diagnosticiramo,zelo redko pa zdravimo
B poveane bezgavke v mediastinumu ne pomenijo vedno maligne bolezni
C pojavljajo se v sprednjem in srednjem mediastinumu
D Castlemanova bolezen je redka oblika angiofolikularne hiperplazije bezgavk
E ne operiramo le ne-Hodgkinove limfome

Neopredeljen tumor prsne stene. Anamneza, klinini pregled in...?

A UZ preiskava
B igelna biopsija
C CT
D scintigrafijo kosti
E ciljano rentgensko slikanje

Dolgoletni kadilec prine ve kaljati, zerna boleina v prsnem kou ne glede na

dihanje, bolijo ga miice. AP rtc plju je normalna. Nasvet?
A napotitev k kardiologu
B aspirin in kontrola ez 1 teden
C pomiritev, da gre najverjetneje za virusno obolenje
D poljemo ga na bronhoskopijo
E dodatno slikanje plju v lateralni projekciji
Hematotoraks zdravimo ponavadi s:
A drenao in transfuzijo

Spontani pnevmotoraks diagnosticiramo z:

A Torakalno punkcijo
B Pregledom krvi
C Rentgensko sliko plju in srca
D Avskultacijo plju
E EKG jem

Katera trditev ne velja za raztrganino prepone ?

A najvekrat nastane pri topi torakoabdominalni pokodbi
B pri ugotovitvi rupture lahko upamo na spontano zaraanje
C zaradi pritiska na pljua in mediastinum je pokodovanec lahko ivljensko
ogroen
D diagnoza je lahko teka , e ni zdrsa trebunih organov v prsno votlino
E rentgenska slika plju je lahko takoj po pokodbi popolnoma normalna

Za katero bolezensko stanje v plevralnem prostoru diagnostina torakoskopija

ni upraviena:
A nepojasnjeni plevralni izliv
B povrinska lezija na pljuih ali mediastinumu
C sum na karcinozo plevre
D plevralni mezoteliom
E biopsijo centralnega tumorja v pljuih
Ko najdemo zatrdlino v dojki moramo narediti:
A citoloko punkcijo in mamografijo
B rentgensko slikanje prsnih organov
C NMR dojke
D utrazvono preiskavo jeter
E ultrazvono preiskavo zdrave dojke

Kako nardimo plevralno punkcijo:

A bolnik sedi, esto medrebrje, sprednja aksilarna linja
B bolnik sedi, deveto medrebrje, pod najnijim robom lopatice
C bolnik sedi, sedmo medrebrje, tri prste lateralno od hrbtenice
D bolnik lei, sedmo medrebrje, sprednja aksilarna linija
E bolnik sedi, pod robom lopatice

V zvezi z raztrganino prepone (obkroi pravilna odgovora):

A nastane najvekrat pri penetrantni pokodbi,
B rentgenska slika plju ni nikoli povsem normalna,
C e pokodovanec nima teav lahko operacijo odloimo, ker se bo
raztrganina zarasla spontano,
D teave lahko nastanejo ve mesecev ali celo let po pokodbi,
E pokodovanca najbolj ogroa pritisk trebunih organov na pljua.
A b, d
B a, b
C a, c
D c, e
E a, e
Akutni empiem plevre zdravimo z :
A Antibiotiki in respiratorno fizioterapijo
B Dekortikacijo plju in antibiotiki
C Torakalno drenao in antibiotiki
D Torakalno drenao
E Torakalno punkcijo in antibiotiki

Pri mokem, starem 47 let ugotovimo na RTG p.c. okroglo lezijo v levem
spodnjem pljunem renju. S CT toraksa izkljuimo poveane mediastinalne in
hilusne bezgavke. Naslednji postopek je:
A leva spodnja lobektomija plju
B bronhoskopija
C bolnika lahko naroimo na kontrolni pregled ez eno leto
D torakotomija in robna resekcija plju s tumorjem
E pertorakalna punkcija okrogle lezije
Tumorji v zadnjem mediastinumu so (oznai kombinacijo PRAVILNIH odg.):
A nevrogeni tumorji so pri otrocih pogosteje maligni, kot pri odraslih
B nevrogeni tumorji so pri odraslih pogosteje maligni kot pri otrocih
C najpogosteje so ivnega izvora
D vedno zrastejo iz ovojnic ivcev
E nikoli ne zrastejo iz simpatinih ivcev
A B, D, E
B A, C
C A, E
D D, E
E B, D
Najpogosteji vzrok hiperkalciemije je:
A granulomatozne bolezni
B primarni hiperparatiroidizem
C dalja imobilizacija
D Mb. Paget
E maligna bolezen

Hamartoma je:
A maligni tumor plju, ki se ga zdravi s kemoterapijo in radioterapijo
B benigni tumor plju, ki ga je vedno potrebno operacijsko odstraniti
C maligni tumor plju, si se zdravi simptomatsko
D benigni tumor plju, ki ga ob zanesljivi diagnozi lahko opazuje
E maligni tumor plju, ki se ga zdravi z adjuvantno kemoterapijo, kirurko
resekcijo in pooperativno radioterapijo
Zapleti refluksne bolezni poiralnika so:
A stenoza poiralnika
B Barretov poiralnik
C spontana ruptura poiralnika
D ulkus na poiralniku
E hiatusna hernija
A, B, D

Kdaj se ne odloimo za torakalno drenao:

A kadar elimo izprazniti obseni plevralni izliv
B kadar elimo nadzorovati nastajanje plevralnega izliva
C za zdravljenje pnevmotoraksa
D za zdravljenje empiema
E kadar hoemo opredeliti naravo plevralnega izliva
Dejavnik tveganja za razvoj papilarnega raka je:
A prekomerna telesna tea
B kajenje
C izpostavlenost UV arkom
D podhranjenost
E izpostavljenost x arkom

Oznai bolezensko znamenje ali znak, ki ni znailen za atrezijo poiralnika:

A poveano slinjenje
B generalizirani kri
C napihnjen trebuh
D polihidramnion
E motnje pri poskusu hranjenja
Vzrok za primarni spontani pnevmotoraks:
A prehlad
B vzrok ni pojasnjen
C virusna pljunica
D pljuni emfizem
E pokodba

Indikacije za paratiroidektomijo so (oznai nepravilni/e odgovor/e):

A kostna gostota zmanjana za ve kot 2 SD
B bolnik stareji od 60 let
C katerakoli klinina manifestacija
D kalciurija > 400 mg / dan
E serumski kalcij >0,25 mmol/l,

Dekortikacija plju je
A Torakalna drenaa v aksili
B Drugi izraz za bronhalno lavao
C Odstranitev tujka iz plju
D Toaleta plju s pomojo respiratornega fizioterapevta
E Operacijsko zdravljenje kroninega pljunega empiema

Tumor v sprednjem mediastinumu je najverjetneje (kom. Pravilnih odg.):

A timom
B hamartom
C Schwanom
D enterogena cista
E struma
A C, D
B B, C, D
C A, E
D B, C
E B, C
Najpomembneja diagnostina preiskava pri sumu na empiem plevre je:
A Odvzem sputuma na bakteriologijo
B Plevralna punkcija
C Rtg pc v dveh projekcijah
D CT prsnega koa
E Bronhoskopija

V zvezi z epifreninim divertiklom izberi pravilno trditev:

A ne glede na velikost in tevilo je treba vse divertikle resecirati
B divertikulotomija brez miotomije poiralnika je neustrezen kirurki
poseg
C najvekrat nastane pri mladih ljudeh
D nastane zaradi ibkih mest v steni poiralnika
E nastanek pogosto spremljajo sistemske bolezni vezivja
F kontrastna rentgenska preiskavava za diagnozo ni potrebna
G nastane zaradi GERB, v njem pogosto zraste rak
V zvezi z obitnimi lezami obkroi pravilne odg.:
A zgornje obitnice potujejo navdol v sprednji mediastinum,
B spodnje obitnice se razvijejo iz zadanjega dela 3. krnega epa,
C tri ali 5 obitnic ima 6% ljudi,
D vzrok primarnemu hiperparatiroidizmu je posamezni adenom pri 95%
bolnikov,
E pri 10 - 15% bolnikov s primarnim hiperparatiroidizmom je vzrok
hiperplazija obitnic.
F bolnika s primarnim hiperparatiroidizmom je treba vedno operirati
A c, e
B b,c, e
C a, d, e
D a, e,
E a,d
Oznai bolezenska znamenja in znake pri atreziji poiralnika:
A hiperekscitabilnost,
B poveano slinjenje,
C motnje pri poskusu hranjenja,
D hipotenzija,
E polihidramnion.
A a, d, e
B e, d
C a, e
D a, d
E b, c, e
Atrezija poiralnika pomeni:
A dvojni poiralnik
B odsotnost poiralnika
C fistula med poiralnikom in pljui
D fistula med poiralnikom in sapnikom
E zaprta svetlina poiralnika
Kje v mediastinumu lei poiralnik?
A V srednjem mediastinumu
B V zadnjem mediastinumu
C V spodnjem mediastinumu
D V sprednjem mediastinumu
E V zgornjem mediastinumu

Spodnje obitnice lahko leijo

A v prieljcu,
B ob poiralniku,
C ob grlu,
D na osrniku,
E v itnici.
A a, d, e
B a, b, c
C a, b
D a, c
E c, b

Prirojena kila prepone v subkostosternalnem se imenuje:

A Morgagni
B Maniani
C Morgenstern
D Modigliani
E Montgomery
Najpogosteji simptom pri Zenkerjevem divertiklu je:
A hujanje
B odinofagija
C boleina v vratu
D slab zadah
E disfagija

Poasi rasto, nebole tumor pri v predelu kostno hrustannega stika prsnice in
reber je najbolj verjetno:
A zasevek raka
B metastaza
C hondrom / hondrosarkom
D osteogeni sarkom
E Sy Tietze

Levo in desno pljuno krilo sestavlja:

A desno 10, levo 8-10 segmentov

Najpogosteji vzrok zgodnjega umiranja po pnevmonektomiji je:

A okuba plju in plevralnega prostora
B pljuna trombembolija
C odpoved srca
D krvavitev
E fistula krna bronhija
Operacijska smrtnost pri pulmektomiji ne sme biti veja kot:
A 15%
B 3%
C 10%
D 6%
E 1%
Dve najpogosteji indikaciji za videotorakoskopski poseg:
A rak plju
B raztrganina plju
C spontani pnevmotoraks
D empiem plevre
E pljuna biopsija
C, E

CT dobro prikae (izberi najboljo trditev):

A stanje bezgavk, tumorja ne opredeli tobro
B dobro prikae tumor, ne pa bezgavk
C velikost tumorja, odnos tumorja do okolnih tkiv in stanje bezgavk v
pljuih in medpljuju
D dobro prikae stanje tumorja in bezgavk, vendar je njegova tonost le 40%
E velikost tumorja, prizadetost prsne stene in velikih ir

Primarni spontani pnevmotoraks se najpogosteje pojavi pri:

A aktivnih ortnikih
B bolnikih s KOPB
C oseb na marihuani
D asteninih dekletih
E bolnikih, ki so stari nad 60 let

Izberi pravilen odgovor:

A uporaba sitostatikov je bolja pred operacijo kot po njej
B pljunega raka nikoli ne zdravimo samo z enim citostatikom
C stranske uinke citostatikov ocenjujemo s spremembami v kostnem mozgu
D citostatiki se najvekrat uporabljajo skupaj z obsevanjem
E citostatiki in obsevanje pred operacijo zagotavljajo bolje pooperativno
okrevanje

Izvor vnetij na vratu so

A relo
B Sp eljust
C Zg eljust
D Nebnice

Za kirurko zdravljenje niso primerni bolniki z

A 2A stadijem
B 3A stadijem
C 3B stadijem
D 1A stadijem
E 2B stadijem

Zakaj je upravieno narediti rentgensko sliko plju in srca po blokadi

medrebrnega ivca in po uvajanju centralnega venskega katetra?
A Da izkljuimo travmatski pnevmotoraks
B Da izkljuimo hemotoraks
C Da se prepriamo o pravilni legi centralnega venskega katetra
D Da izkljuimo podkoni emfizem
E Da se prepriamo, e smo naredili hematom

Pertorakalno igelno biopsijo najpogosteje uporabljamo kot:

A diagnostini postopek pri neopredeljenih pljunih tumorjih
B zaetek zdravljenja pljunih cist
C diagnostini postopek pri neopredeljenih boleznih pljunega
parenhima
D zdavilen postopek pri pljunem vnetju
E diagnostien postopek pri bolezni plevre
Zoitev bronhija pri odraslem loveku je najvekrat posledica:
A sarkoidoze
B benignega tumorja
C tuberkuloze
D malignega tumorja
E aspiracije tujkov

Med nedrobnoceline pljune rake spadajo (oznai napano trditev):

A ovsenec
B ploatocelini rak
C bronhioalveolarni rak
D lezni rak
E velikocelini rak

Velikost odmerka citostatica doloa:

A velikost tumorja
B bolikova telesna povrina
C starost bolnika
D vrsta tumorja
E bolnikova tea

Izberi pravilen odgovor:

A Segmentektomija je zadosten kirurki poseg, e odstranimo tudi
interpulmonalne bezgavke
B najmanji radikalen poseg je lobektomija
C Odstranitev enega renja s podronimi bezgavkami omogoa
radikalno resekcijo pri pljunem raku
D da ohranimo imve funkcionalnega pljunega tkiva odstranimo pri operaciji
im manj plju
E odstranitev pljunega krila je vedno potrebno pri centralno leeih tumorjih
Paraneoplastini sindrom pomeni:
A je isto kot karcinoidni sindrom
B prisoten pri vseh malignih boleznih
C redno spremlja pljuni rak
D je skupek bolezenskih znamenjin znakov, ki so poseldica izloanja
razlinih snovi iz tumorskih celic
E vedno se odraa na sklepih udv in hrbtenice
Akutni tiroiditis, kaj ne velja
A Obiajno je hematogeno bakterijsko vnetje
B Najpomembneji povzroitelji so virusi
C Pri dg si pomagamo z UZ

Oznai pravilno trditev:

A krvav izpljunek je najvekrat posledica pljunega raka
B kaelj je najpogosteje znamenje pri raku plju
C Boleine v prsih so prisotne pri veini bolnikov z rakom plju
D Pri raku plju je pogosto prisoten paraneoplastini sindrom
E sprememba znaaja kalja je sumljivo znamenje pri pljunem raku
Pljuni rak pri mokih v SLO predstavlja koliko % malignih bolezni?
A 20-25
B 10-15
C ve kot 25
D 15-20
E ve kot 30
Kajenje povzroa
A 80-90% kroninih bolezni dihal
B 60-70% pljuni emfizem
C 70-80% pljunega raka
D 70-80% vseh malihnih bolezni
E 50-60% koronarnih bolezni

Kadilec ima v primerjavi z nekadilcem skrajano ivljenje za:

A 12-15 let
B 15-20 let
C 5-10 let
D ve kot 20 let
E manj kot 5 let
Obsevanje pri prljunem raku se najvekrat izvaja kot:
A zaetno zdravljenje, ki mu sledi operacija
B dodatno zdravljenje po operaciji
C paliativno zdravljenje pri funkcionalni inoperabilnosti
D zaetno zdravljene, ki mu sledi kemoterapija
E zdravljenje, e kirurka odstranitev tumorja ni mona
Retrofaringealni absces, zdravljenje
A Incizija
B Drenaa
C Antibiotiki
D Incizija z drenao
E Antibiotiki, incizija, drenaa

Pacient z mono boleo, poveano itnico, ki se je hitro poveala, zmerno

levkocitozo, malo vroine in zmerno poveanimi itninimi protitelesi Ima:
A Akutni tiroiditis
B Subakutni tiroiditis (de Quervain)
C Gola
Povzroitelji (povei)
1 akutnega
2 subakutnega
3 kroninega limfocitnega
4 fibroznega tiroiditisa

a bakterije
b virusi
c AI
d neznano

Sumljivo za maligno spremembo itnice je:

A Scintigrafsko hladen gomolj
B Citoloko sumljivo
C Hitro rasto
D Na UZ hipoehogeno
E Poveane bezgavke
A, B, C, D, E
Th diferenciranega ca itnice
A Subtotalna tireidektomija
B Radikalna odstranitev

Katero preiskavo bi naredil zadnjo pri sumu na ca plju?

A CT
B Scintigrafijo skeleta
C Bronhoskopijo s krtaenjem bronha
D Diaskopijo
E Rtg plju
Kateri pljuni tumor se nahaja v starih brazgotinah?
A Adenokarcinom
esa ne najdemo pri benignih pljunih lezijah?
A Betiastih prstov

Terapija izbora pri ca dojke

A Modificirana radikalna mastektomija

Tipi operacij pri ca dojke (kje

Totalna mastektomija
Modifici. Radik. Mastekto.
Radikalna mastektomija
Razirjena mastektomija

odstranimo kaj, povei):

-dojka, pektoralna ovojnica
-dojka, pect. min., ovojnica pect.maj., b
-dojka, obe miici, pazdune bezg.
-dojka, obe miici, pazdu.b in ob mamarii int.

Za dg pljunega ca potrebujemo
A Rtg, CT
B Rtg, mediastinoskopija
C UZ trebuha

Primarni mediastinalni tumorji, za dg obiajno zadostuje

A Rtg in CT
B Rtg in bronhoskopija
C CT in mediastinoskopija
Primarni mediastinalni tumorj so v 9% (pri otrocih)
A mezenhimski
Primarni mediastinalni tumorj, pojavlja se v 7%
A lipom

kateri tumor mediastinuma zavzema enak %, kot jih je pri sploni populaciji
A mezenhimski
Najpogosteja oblika simptomatskega zdravljenja:
A lajanje bolein
Najpogosteji znak pri sy zgornje vene kave
A Retrosternalna gola
B Venska tromboza
C Popuanje srca

Najpogosteji vzrok za sy zgornje vene kave

A Retrosternalna gola
B Pljuni ca
C Timom
D Hodgkinov limfom
E Venska tromboza

Kaj velja za timom?

A diagnozo lahko potrdimo z bronhoskopijo
B pri ve kot 80% je maligen
C lei v sprednjem mediastinumu
D vedno je povezan s pojavom miine oslabelosti
E lei v srednjem mediastinumu

Po odstranitvi je najbolj enostavna rekonstrukcija poiralnika s/z:

A levim delom debelega revesa
B prenim delom debelega revesa
C desnim delom debelega revesa
D elodcem
E jejunumom

Z biopsijo varovalne bezgavke omogoimo bolnicam z rakom dojke:

A boljo gibljivost v ramenskem sklepu in manje otekanje roke
B slabo gibljiivost v ramenskem sklepu
C manjo monost ponovitve bolezni
D veje otekanje roke
E dalje preivetje
Za sy zg vene cave ne velja
A Nastane nenadno
B Glavobol
C Cianoza
D Zabuhel obraz

Zadnja preiskava pri sumu na proces v steni toraxa Rtg pc

A CT
B Scintigrafija skeleta
C Posebna rtg slikanja za skelet
D Igelna biopsija

Prirojene deformacije PK
A Ne vplivajo na dihanje in delovanje srca
B Vse nateto dri
C Lahko vpliva na dihanje
D Lahko moti delovanje srca
E Z leti vse napredujejo

S katerimi RTG preiskavami ugotovimo razline bolezni plju

Tumor plju
(PA, stranska , lordoza)
Majhen pnevmotoraks
(globok izdih)
Interlobarni izliv
(na boku)
Pareza diafragme
(diaskopija)
Ileus
(lee na boku)
Zlom
(polstransko)
Najpogosteji benigni tumor rebra (torakalne stene) je
A Hondrom
B Fibrozna displazija
C Benigni fibrocitni tumor
D Hemangiom
E Eozinofilni granulom
Najpogosteji maligni tumor prsne stene
A Maligni fibrozni histiocitom
Katera je aktivna drenaa
A Torakalna
B Kapilarni vlek

Koliko asa se zdravi majhna pokodba pljunega parenhima iz katere uhaja

zrak
A 14 dni
B 2 dni
C 1 teden (po drenai)
D 1 teden

Pri bolniku s plevralnim izlivom je lahko fizikalni izvid in rtg slika plju normalna,
e je izliv velik do
A 50 ml
B 100 ml
C 300 ml
D 500 ml
E 1000 ml
Temeljni vzrok za benigni plevralni izliv je
A Zvian hidrostatski tlak
B Znian onkotski tlak
C Poveana propustnost kapilar
D Kolagenske imunske bolezni
E Pokodbe
Povei:
1 Transudat
2 Eksudat
A 1ed, 2abc

a Pljunica
b RA

c Ca
e Popuanje srca
d Hipoalbuminemija

Zasevek Ca ledvic v pljuni steni bi z eno besedo oznail

A Primarni tumor
B Sekundarni tumor
C Psevdotumor
D Nepravi tumor
E Vnetni tumor
Psevdotumor plju na rtg sliki je ?
A Absces
B Izliv ujet v interlobiju
C Tbc kaverna
D Atelektaza
E Ehinokok
F Vnetni tumor
G Limfom
H Hamartom
I Polip
B, E, F

Kaj ne velja za pljuno tbc?

A V kaverni se nikoli ne razvije karcinom

Ehinokok se najpogosteje naseli

A Jetra
B Pljua
C Srce
D Mogani
E Kosti
Th ehinokoka z benzimidazolom
A Uspeno v manj kot 30 %
B Ne uporabljamo pri otrocih

Absolutna indikacija za op. th tbc je trojna pozitivna kontrola izpljunka po

A 1 mesecih zdravljenja
B 3 mesecih zdravljenja
C 6 mesecih zdravljenja
D 9 mesecih zdravljenja

Bolnik s ca plju, punktiramo plevralni izliv, dobimo krvavkasto tekoino,

citologija negativna. Kaj je najverjetneji vzrok izliva
A Atelektaza
B Maligni izliv
C Pljunica
D Benigni izliv
E Tbc
Ca plju izloa
A histamin
B serotonin
C kalikrein
D dopamin

Spontana ruptura poiralnika, kaj ni res

A Najvekrat se predre levo spodaj
B Najdemo podkoni emfizem in zrak v mediastinumu
C Nastane pri bruhanju
D Moen nain zdravljenja je karenca in 2 ali ve irokospektralnih
antibiotikov (konzervativno)
E Pacient hitro prizadet in okiran
F Terapija je operativna
Kaj velja za CA poiralnika?
A Zgodaj se iri po limfnih poteh in tudi hematogeno
Branhiogene ciste, oznai napaen odgovor:
A So ostanki tiroglosnega voda
B Leijo lateralno na vratu
C So ostanki krnih brazd
D Lahko so v zvezi z relom ali zunanjim sluhovodom
E Lahko se pokaejo ele kasneje v ivljenju
Povei (Barretov poiralnik)
1 Visoka stopnja displazije
2 Karcinom
3 Blaga stopnja displazije
4 Benigne spremembe
1a, 2a, 3b, 4bc

a Operativna resekcija prizadetega dela

b Konservativno
c Protirefluksna operacija

Spontana perforacija poiralnika znailnosti:

A Pogosteje na levi strani
B Po bruhanju
C Zaradi nenadno poveanega tlaka v trebuni votlini
D Lahko jo zamenjamo s srnim infarktom
E Vse od natetih
Kaj najmanj vpliva na nastanek CA plju
A Cigaretni dim
B Pasivno kajenje
C Prehrana
D Onesnaevalci zraka

esa ne dokaemo z endoskopskimi metodami

A Disfagija
B Spremembe sluznice elodca

Na kaj mora biti patolog pozoren pri folikularnem ca itnice

A Na vraanje v ile in ovojnico

Posledica op itnice ni:

A Pokodba rekurensa
B Hrpiavost
C Toksina kriza
D Hipokalcemija
E Krvavitev
F Traheomalacija

Kako bi dokazal empiem plevre?

A Z diagnostino punkcijo

Odrasel bolnik pri pitju tekoine pogosto kalja in ima pogosta vnetja bazalnih
delov plju. Kaj je verjetna dg?
A Traheoesofagealna fistula esofagusa brez atrezije poiralnika
Hilotoraks, kdaj ne nastane
A Porod
B Hud kaelj
C Operacija itnice
D Pokodba prsnega koa

Koliko let po obsevanju vratu se pojavi ca itnice?

A 10 do 20 let
Prva preiskava pri sumu na ca itnice
A Tankoigelna aspiracija

Kako klasificiramo tumorje sapnika (kombinacija)

A Benigni
B Maligni
C Vnetni
D Prirojeni
E Cistini
A, B
Akutni pljuni absces, th
A Konzervativno z antibiotiki
B Operativno
C Vekratne izpraznitvene punkcije
D Drenaa
E Antibiotiki in operacija

Kolikno je 5 letno preivetje bolnikov s pljunim ca, ki se zdravijo samo z

obsevanjem
A 50%
B 20%
C 10%
D 5%
E 2%

Kolikno je 5 letno preivetje bolnikov s pljunim ca, ki se zdravijo tudi

operativno
A 50%
B 20%
C 10%
D 5%
E 2%

Na kaken nain prepreujemo nastanek atelektaz z omejevanjem tekoin pri

kontuziji plju
A Volumsko neobremenjena pljua se laje ventilirajo
B Difuzija kisika poteka laje, e je v pljuih manj tekoin
C Z zmanjevanjem transudacije zunajceline tekoine
D Z zmanjanjem krvavitve
E S preusmeritvijo obtoka skozi zdrava pljua
Po kolikem asu od pokodbe se pojavijo rtg jasni znaki kontuzije plju
A Takoj po pokodbi
B Po 6 urah
C Drugi dan
D Se sploh ne vidijo
E Konec prvega tedna
Za sporadini tip medularnega CA itnice velja
A povezan z MEN2
B raste kot trd gomolj
C difuzna rast

Pacient ima motnje v delovanju zg. sfinktra poiralnika. Kaj pokae kontrastna
rtg preiskava
A Zoitev v zg. delu
B Razirjen poiralnik
C Ni
Za tiroidektomijo poteka rez
A Vzdolno na vratu spredaj
B Vzdolna zadaj
C Poevno spredaj
D Preno v spodnjem delu vratu spredaj
E Mediana sternotomija
Najmaligneji ca plju je
A Adeno ca
B Epidermoidni ca
C Makrocelulerni
D Mikrocelularni

Kemoterapija je temeljni nain zdravljenja pri

A Mikrocelularni ca

Za ahalazijo poiralnika ne velja

A Vzrok so degenerativne spremembe Auerbachovega pletea
B Pri otrocih je redka
C Pri enskah je pogosteja
D Najpogosteje med 40 in 60 letom
E Vzrok za nastanek so degenerativne spremembe v mot. jedrih vagusa
F Posledice so pljunice in abscesi
G Poslaba se ob ustveni napetosti in stresu
Povei
1 Aksialna hernia
2 Paraezofagealna hernia
3 Meana hernia
A 1b, 2a, 3b

a Kardia ostane na mestu

b Kardia zdrsne skozi hiatus

Pri 2 letnem otroku je medialno leea, gibljiva in nebolea tvorba na vratu

najverjetneje
A Ostank krnih brazd
B Poveana itnica
C Vneta bezgavka
D Mediana vratna cista
Za pokodbo prepone ne velja
A Glavni simptom so motnje srnega ritma
B Pogosto so levo
C Desne so redke in asimptomatske
D Na desni jetra itijo prepono

Diagnoza s citoloko punkcijo pri folikularnem ca itnice je nezanesljiva, ker:

A Tkivo zelo podobno normalnemu itninemu tkivu in se loi le po
invazivnem razsoju v ile in ovojnico. Zato je dokonna diagnoza
histoloka
S citoloko punkcijo dokaemo medularni CA itnice v
A 10%
B 40%
C 90%
D 60%
Struma:
A poveana itnica
B zmanjana
C degenerativno spremenjena
A, C

Bolnik teko in bolee poira trdo in tekoo hrano, huje ob stresu, ni

regurgitacije
A ahalazija
B stenoza
C spazem
D CA poiralnika
Betiasti prsti pri bolniku s ca plju so znak:
A Paraneoplastinega sy
B Metastaz

Tumorji stene prsnega koa, kaj ni res?

A Veji bolj bolijo
B Manji ne bolijo
C Po radikalni operaciji je recidivov malo
D Pri mokih 2 x pogosteje

e najdemo epifrenini divertikel, ki je sicer asimptomatski

A Ga ne operiramo
B Ga operiramo zaradi nevarnosti perforacije
C Ga operiramo, ker v njem zastaja hrana
Kaj naredimo z benigno lezijo plju
A e je simptomatska operativno odstranimo
B S torakotomijo opazujemo njeno rast

Kdaj uporabljamo parasternalno torakotomijo

A Ugotavljanje rasti tumorja plju v mediastinumu
B Timektomija
C Opazovanje naraanja tumorja mediastinuma

Sluznine opne v poiralniku, kaj ni res?

A Prirojene so najvekrat ob zg in sp robu poiralnika (zapiralki)
B So lahko prirojene
C Tanke in rade krvavijo
D pridobljene opne slabokrvnih ensk izginejo, e pozdravimo anemijo
E Schatzijevi obroki na stiiu poiralnika in elodnega epitela
F Th je endoskopska ekscizija
AI hipertireoza je:
A Mb Bazedow
B Kronini limfocitni tiroiditis
C Akutni tiroiditis
D Fibrozni tiroiditis

AI hipertireoza, kdaj po op lahko damo dokonno oceno prognoze?

A Po 1 letu

Retrakcije zg. veke, redko utripanje vek, zastajanje zg. veke pri pogledu
navzdol, slabost konvergence, najdemo pri
A Endokrini oftalmopatiji AI hipertireoze
Kaj ne spada k preop. pripravi bolnika s hipertireozo
A Tirostatiki
B Jod
C Beta blokatorji
D Sedativi
E Diuretiki
Za druinsko obliko medularnega ca itnice velja
A Je pogosto Sipplov sy (MEN II)
Za difuzni mezoteliom ne velja
A Ozdravljiv z radikalno ekscizijo
B Pogosteji pri mokih
C Raste po parietalni in visceralni plevri
D Maligen
E Etioloka vloga azbesta
Endokrinopatije ne povzroa?
A pljuni rak
B elodni rak
C pseudotumor plju

Femoralna kila je najpogosteja pri

A Otrocih
B Mokih
C enskah
D Tekaih
E Dvigovalcih utei

Th akutnega mediastinitisa
A Antibiotiki
B Infuzije
C Drenaa
D Incizija prsnega koa v bliini agensa

Kronina mediastinalna fibroza se najvekrat pokae z

A Sy zgornje vene cave
B Obstrukcijo bronhov
C Obstrukcijo poiralnika

Najresneji zaplet mediastinalne fibroze je

A Obstrukcija pljune vene, ki pripelje do kongestivne srne okvare
Timektomija ni uinkovita pri naslednjih bolnikih z miastenijo gravis
A Mlajih, s kratkim potekom in blagimi znaki
B Starejih
Stridor nastane pri
A Traheitis
B 50% zoitvi lumna
C 70% zoitvi lumna
A, C

Najpogosteji benigni tumor sapnika pri otrocih

A hamartom
B fibrom
C hondrom
D ploatocelini papilom ali hemangiom
Prirojena cistina lezija plju ni
A bronhogena cista
B sekvestracija plju
C prirojeni lobarni emfizem
D cistina adenomatozna malformacija
E pnevmokela

Za prirojen lobarni emfizem ni znailno

A prenapihnjenost predvsem enega renja plju

Kaj ne velja za aspergilozo

A se naseli v pljuni votlini, votlini tbc, razpadlem ca, abscesu
B je lahko brez simptomov
C pogoste hemoptize
D se pojavlja v treh razlinih oblikah
E bolniki toijo, da se slabo poutijo, utrujeni, hujajo, se potijo
ponoi
V kilni vrei pri Littrovi kili se nahaja
A Meckelov divertikel
B Ovarij
C Mehur
D Cekum
E Procesus vaginalis

Th indirektne kile:
A Podveemo in reseciramo procesus vaginalis v viini kilnega vratu
oz. notranjega ingvinalnega obroka
Femoralna kila, kaj ni
A Notranja
B Zunanja
C 2 krat pogosteja na desni strani
D pogosteja pri enskah
E boi se pod dimeljsko vezjo

Slabi prognostini znaki za op metastaz v pljuih

A Kratek as od pojava tumorja do zasevka

Disfagija zaradi nepravilno potekajoih velikih arterij je najvekrat posledica

(kombinacija)
A Dvojni aortni lok
B Desno potekajo aortni lok
C Nenormalen potek desne subklavije
A, B
Krvavitve iz zgornjih prebavil, najopgosteji vzrok masivne krvavitve?
A Peptina razjeda dvanajstnika
B Varice poiralnika
Kaj ni absolutna indikacija za op pri razjedi elodca
A Krvavitev, ker jo lahko e je majhna tudi skleroziramo

Stadij T2N1M0 sodi v

A II stadij pljunega ca

UROLOKA KIRURGIJA

Del pljunega parenhima, ki nima povezave z bronhialnim vejevjem se imenuje

A Sekvestracija plju

Uratni kamni v secilih vsebujejo veliko kalcija, zato so dobro vidni na pregledni
rentgenski sliki secil.
A Obe izjavi sta napacni.
B Prva izjava je napacna, druga izjava je pravilna.
C Obe izjavi sta pravilni in vzrocno povezani.
D Prva izjava je pravilna, druga izjava je napacna.
E Obe izjavi sta pravilni, vendar nista vzrocno povezani.

Aktinomikoza th izbora
A Penicilin nekaj mesecev
B Tetraciklin nekaj mesecev
C Antimikotik nekaj tednov in op
D Op

Kdaj ne delamo cito punkcije lezije v pljuih

A Emfizem
B Motnje koagulacije
C Pljuna hipertezija
D Dokazan ca plju

Tietzejev sy
A Negnojno vnetje hrustannega dela II rebra

Kdaj ne presadimo plju:

A Starost do 60 let
B Konna stanja pljune bolezni, kadar pacient ne bi ivel ve kot 12 do 18
mesecev
C Obojestransko pljuno vnetje
D Emfizem
Malignom itnice
A Citologijo delamo z debelo punkijsko iglo
B Histoloko dokaemo v 100%
C Med operacijo delamo zmrznjen rez

Povei
a)Transudat
b)Eksudat
1)Bister 2)Rumen 3)Malo celic 4)< 30 g/l beljakovin 5)krvavkast 6)moten
7)pljunica 8)tbc 9)rak 10)SLE

29 letna pacientka ima mravljince in boleine v roki kadar obea perilo, lupi
krompir ali mesi testo. Pri noenju nahrbtnika ji roka omrtvi ali otee. Teave se
stopnjujejo 5 let. Pred 14 dnevi je opazila da se ji v pazduhi pojavi nebolea
bula e z roko dela. Katero preiskavo bi najprej naredil?
A Rtg vratne hrbtenice
B Mielografijo
C Biopsijo
D Scintigrafijo
E Angiografijo in venografijo
Prejnja preiskava je bila negativna. Sledi?
A CT
B Angiografija
C Scintigrafija
D Mielografija
E Biopsijo bi ponavljal, dokler ne bi bila pozitivna

Ena preiskava je bila pozitivna. Kaj je verjetna dg?

A Vratno rebro
B Rak dojke
C Thoracic outlet sy
D Discus hernia
E Pljuni rak

Kako bi pacientko zdravil

A Takoj radikalen krg poseg
B Najprej konservativno in v primeru neuspeha operativno
C Takoj obsevanje
D Resekcija in odstranitev miice
E Najprej op, nato obsevanje in kemoth
Druge teme:
Indikacije krg zdravljenja TBC, Prognoza mezotelioma
Zakaj pride pri udarninah plju do atelektaze
kapitonaa = ivanje votline od znotraj
Terapija Barretovega poiralnika
kaj je to Sipplov ali MEN II sindrom (multipla endokrina neoplazija)
Petletno preivetje pri papilarnem ca pri mlajih/starejih od 40 let
Dobri prognostini znaki za operacijo metastaz v pljuih
Mala fisura plju loi zgornji lobus od srednjega v desnih pljuih

Pri raku moda ne ugotavljamo povianih vrednosti tumorskih oznacevalcev:

A v 35%
B v 10%
C v 15%
D v 20%
E so vedno poviane vrednosti

Kakna ni pot razvoja ledvicnega karbunkla?

A hematogeni razsoj
B operacijski posegi na ledvici
C ascendentna pot
D vnos preko koe z nefrostomo
E procesi znotraj ledvic

Za zunajtelesno drobljenje kamnov pri otrocih je nepravilna trditev:

A ne povzroca hudih zapletov (urosepse, pokodbe ledvic)
B ne povzroca motnje v delovanju ledvic
C v 80 % je potrebna splona anestezija
D povzroca motnjo v ledvicni rasti
E ni primerna za cistinske kamne
Kaj so LH-RH agonisti?
A peroralni antiandrogeni
B protibolecinske tablete
C zdravila za neplodnost
D zdravila za nadomecanje mokega hormona testosterona
E parenteralne ucinkovine za kemicno kastracijo
Med posledice inkontinence urina ne tejemo:
A okube koe
B psiholokih problemov
C socialnih in vedenjskih problemov
D financnih problemov
E skrajanja ivljenjske dobe
Najpogosteji vzroki kamnov pri otrocih so:
A premajhen vnos tekocin
B motnje v presnovi
C neustrezna prehrana
D okube secil
E kongenitalne anomalije z obstrukcijo

Heteroseksualni par smatramo za neploden po/ali:

A po dveh do treh letih normalnih odnosov
B ce ima moki prezgodnji izliv
C ce po enem letu pri paru ni zanositve ob rednih spolnih stikih brez
zacite
D pri kurvaciji penisa
E nekaj odnosih brez zacite
Pogostnost kamnov v secilih pri otrocih v Sloveniji je:
A do 3 bolnike na leto
B 6 bolnikov na leto
C 12 bolnikov na leto
D 9 bolnikov na leto
E 15 bolnikov na leto

Teka oblika inkontinence urina je takrat, kadar bolniku uide v 24 urah:

A do 17 g urina
B do 45 g urina
C do 6 g urina
D 56 g urina ali vec
E do 34 g urina

Kot pozen zaplet po presaditvi se lahko pojavi zoitev secevoda presajene

ledvice:
A zaradi slabe prekrvljenosti secevoda
B zaradi imunosupresijskega zdravljenja
C zaradi predolgega krna secevoda
D zaradi prepogibanja secevoda
E zaradi pritiska okolnih tkiv na presadek

Verjetnost ponovitve rakaste bolezni, ce se izvede presaditev ledvice e po 2

letih?
A v 60%
B v 32%
C v 13%
D v 53%
E malo verjetna
Kdaj bolnika napotimo na biopsijo prostate?
A ob hematuriji
B ob povianem PSA in akutnem prostatitisu
C ob povianem PSA in sumu na karcinom prostate pri mokih nad 80 let
D poiljamo jih samo ob sumljivem rektalnem pregledu
E ob povianem PSA nad 3 ng/ml

Kateri ni najpomembneji prognosticni dejavnik pri raku mokega spolovila?

A obstoj sentinel nodusa
B vrsta rakastega tkiva
C prisotnost zasevkov v retroperitonealnih bezgavkah
D velikost tumorja
E prisotnost zasevkov v ingvinofemoralnih bezgavkah

Kateri je najpomembneji prognosticni dejavnik pri raku mokega spolovila?

A obstoj sentinel nodusa
B vrsta rakastega tkiva
C prisotnost zasevkov v retroperitonealnih bezgavkah
D velikost tumorja
E prisotnost zasevkov v ingvinofemoralnih bezgavkah
Najpogosteje je potrebno psoas absces zdraviti
A z odstranitvijo ledvice
B z vstavitvijo notranje opornice stenta
C le antibioticno zdravljenje
D s perkutano drenao ledvice
E potrebno je kirurko operativno zdravljenje vsaj v 60%
Najpogosteje klinicne teave pri otrocih s kamni so:
A kombinacija vseh treh klinicnih teav
B makroskopska hematurija
C brez klinicnih teav
D simptomi okube secil
E netipicne bolecine v trebuhu ali ledveno
Kateri znak ni znacilen za tumorje urotelija
A makrohematurija
B ledvicno popucanje
C tope bolecine ledveno
D temperatura
E ledvicne kolike

Inficirani kamni, ki nastanejo pri kronicnem vnetju secil so vecinoma sestavljeni:

A iz magnezij-amonijevega fosfata
B iz cistina
C iz kalcijevega oksalata
D iz urata
E iz kalcijevega fosfata
Med vzroke stresne inkontinence ne tejemo:
A veckratne nosecnosti
B prekomerne aktivnosti secnega mehurja
C pokodbe zunanjega uretralnega sfinktra pri mokih
D menopavze
E slabosti notranjega sfinktra secnine pri enskah

Pri zunajtelesnem drobljenju kamnov v secilih je vir energije:

A v ledvici
B v secniku
C v secevodu
D v neposredni bliini kamna
E zunaj bolnikovega telesa

Povzrocitelj vnetja obmodka je le izjemoma

A Stafilokoki
B Chlamidija
C Mycobacterium tbc.
D E. Coli
E N. gonorrhoe
Povzrocitelj vnetja obmodka je navadno:
A Chlamidija
B E. coli
C N. Gonorrhoe
D Stafilokok
E Mycobacterium tbc.

Kaj ne spada med dejavnike tveganja za nastanek abscesa prostate?

A noenje katetra
B kronicna ledvicna odpoved
C diabetes
D imunosupresija
E antikoagulantno zdravljenje
Kako delujejo tarcna in bioloka zdravila
A zmanjujejo velikost tumorja
B vse nateto
C preprecujejo razvoj tumorskega ilja
D povzrocajo nekrozo in odmiranje tumorskega tkiva
E zavirajo razvoj in irjenje zasevkov
Kateri je najmanj invaziven pristop k nadledvicnici?
A tokakolumbalni pristop
B klasicna lumbotomija
C laparoskopska tehnika
D transabominalni pristop
E vsi so enako invazivni, ker je potrebna anestezija
Kateri tumor ne spada med tumorje nadledvicnice?
A Mb. Cushing
B Yolk sac tumor
C feokromocitom
D metastaza hipernefroma
E Connov sindrom
Kateri ni osnovni histoloki tip ledvicnih tumorjev
A sarkomatoidni
B papilarni
C kromofobni
D svetlocelicni
E onkocitom

Energija pri zunajtelesnem drobljenju kamnov se prenaa v obliki:

A laserske svetlobe
B elektromagnetnih valov
C ultrazvocnih valov
D udarnih valov
E rentgenskega arka
Kam najpogosteje metastazirajo tumorji mod?
A v retroperitonealne bezgavke
B v mogane
C v ingvinofemoralne bezgavke
D v iliakalne bezgavke
E v jetra

Pogostnost urinske inkontinence pri enskah med 15. in 64. letom starosti je:
A nad 45 %
B 5 10 %
C 10 25 %
D 30 45 %
E 20 35 %
Kako zdravimo parafimozo?
A s takojnjo repozicijo ali dorzalno incizijo
B pocakamo in opazujemo
C z obkladki fizioloke raztopine
D ni potreben ukrep, ker gre za fizioloko stanje
E mazanje s kortikosteroidi odpravi stanje v nekaj tednih

Med neugodne posledice hormonskega zdravljenja napredovalega raka prostate

ne tejemo:
A osteoporoze
B atrofije skeletne miice
C ED
D upada lipida
E pozitivnega vpliva na kvaliteto ivljenja
Absces prostate nastane:
A zaradi benigno povecane prostate
B zaradi iatrogenega vzroka kot je rektalni pregled
C zaradi ascendentne okube
D pri zdravljenju raka prostate
E zaradi hematogenega irjenja

Ce bolnika LUTS/BPH ne zdravimo, mu bodo mikcijske teave ostale dolgo casa

nespremenjene v:
A 50%
B 10%
C 40%
D 20%
E 30%
Vrsta ledvicnega tumorja, ki le izjemoma metastazira:
A papilarni
B onkocitom
C kromofobni tip
D Wilmsov tumor
E svetlocelicni

Kdaj je malo verjetno da se pojavi zoitev seevoda presadka?

A zaradi pritiska okolnih tkiv na presadek
B zaradi slabe prekrvljenosti secevoda
C prepogibanje secevoda
D predolg krn secevoda
E zaradi imunosupresijskega zdravljenja
Vzrok za ledvicni karbunkel je navadno:
A prirojene nepravilnosti razvoja ledvic
B ascendentna okuba
C ponavljajoce se okube secil
D neustrezno antibioticno zdravljenje okub secil
E hematogeni razsoj iz drugega arica
Kaj ni znacilno za morbus Cushing:
A epilepsija
B osteoporoza
C tendenca k diabetesu
D hipertenzija pri 90%
E katabolizem proteinov

Kdaj je priporocljiva presaditev ledvice po ozdravljeni rakasti bolezni?

A ni priporocljiva presaditev
B po 5 letih, ker je mona ponovitev bolezni le v 13%
C vecinoma po 2 letih
D takoj, ko se najde ustrezen prejemnik
E po 5 letih hemodialize
Kaj ni znacilno za adrenogentalni sindrom:
A spremembe v statusu adrenalnih encimov e in utero
B zvecane vrednosti androgenov
C pogosteji pri enskah
D adrenalna hiperplazija, tumorji
E mocno katabolicno okolje pri fetusu

Kombinirano zdravljenje LUTS/BHP zmanjuje tveganje za slabanje simptomov

mikcije za:
A 55%
B 50%
C 45%
D 64%
E 40%

Kaj je Balkanska nefropatija?

A bolezen ledvicnih kamnov na Balkanu
B pogoste okube zgornjih secil
C ledvicno popucanje in pojav raka urotelija
D pojav ledvicne hipertenzije
E pogoste mikro ali makrohematurije

Zmerna urinska inkontinenca po retropubicni radikalni prostatektomiji zaradi

lokaliziranega raka prostate se pojavlja v:
A 30-40%
B 10-20%
C 20-30%
D > 50%
E 40-50%
Katere testikularne celice izlocjo moki spolni hormon testosteron:
A oporne celice tubulov
B Sertolijeve celice
C spermatogoniji
D Langerhansove celice
E Leydigove celice
Znaki za tumor urotelija (votlega sistema ledvice)?
A ledvicne kolike
B razirjen votli sistem ledvic in/ali secevoda
C vse nateto
D mikrohematurija
E makrohematurija

Absces ob miici psoas nastane pogosto:

A po operacijah v trebuni votlini
B pri vseh natetih primerih
C zaradi raziritve gnojnega procesa iz trebune slinavke
D zaradi gnojnega procesa iz kosti hrbtenice
E zaradi raziritve gnojnega procesa iz ledvic
Med vzroke za naracanje raka prostate ne tejemo:
A neustreznega zdravljenja BHP
B izboljanja diagnostike
C uvajanja PSA kot screening
D staranja prebivalstva
E vecje koncentracije dejavnikov tveganja

Kaken je % lokaliziranega raka prostate v R Sloveniji ob postavitvi diagnoze:

A 80%
B 70%
C 40%
D 60%
E 50%
V starosti 40 - 49 let ima LUTS/BHP:
A 14% mokih
B 20% mokih
C 30% mokih
D 25% mokih
E 10% mokih

Kaj se najpogosteje navaja kot moen vzrok nastanka raka moda?

A noenje tesneje oprijete obleke
B pokodbe in udarci
C kriptorhizem (modo ni spueno)
D vse nateto
E varikokela

Pri koncentraciji celokupnega PSA v krvi od 2-4 ng/ml je verjetnost raka

prostate:
A 15%
B 10%
C 5%
D 20%
E 1%
Med priporocljive preiskave pri bolnikih z LUTS/BHP ne tejemo:
A dolocitev PSA
B pregleda urina
C pretoka urina
D digitorektalnega pregleda
E IPSS

5-letno specificno preivetje bolnikov z dobro diferenciranim lokaliziranim rakom

prostate pri nadzorovanem opazovanju je:
A 90%
B 70%
C 100%
D 80%
E 98%
Inhibitorji 5-alfa reduktaze zmanjujejo volumen prostate za:
A 20 ml
B 25 ml
C 10 ml
D 15 ml
E > 30 ml
Zakaj ne odstranimo lastnih ledvic pred presaditvijo ledvice?
A da se ohrani delovanje spodnjih secil, zlasti mehurja
B da se ohranja bilanca tekocin
C da potrebuje bolnik le obcasne hemodialize
D ker izlocajo lastna ledvica e nekaj seca
E da se ohrani njihovo hormonsko delovanje

Pridobljeni nevrogeni secnik je najveckrat posledica (oznaci nepravilen

odgovor!):
A mielomeningokele
B nevroloke bolezni
C pokodbe
D tumorjev
E sladkorne bolezni
Pri nastanku BHP raste pod vplivom androgenih hormonov:
A centralna cona
B prehodna in centralna cona
C prehodna cona
D periferna cona
E prehodna in periferna cona
Kam ne metastazirajo tumorji mod ?
A v ingvinofemoralne bezgavke
B v mogane
C v retroperitonealne bezgavke
D v povrne ingvinalne bezgavke
E v iliakalne bezgavke

Med obstrukcijske simptome BHP ne tejemo:

A ishurijo paradokso
B retenco urina
C ibek curek urina
D kapljanje po koncu mikcije
E nikturijo

Med minimalno invazivno zdravljenje BHP tejemo:

A mikrovalovno termalno terapijo
B transuretralno incizijo prostate
C zdravljenje z zdravili
D TURP
E klasicno prostatektomijo

Spolne bradavice Condiloma accuminata povzroca

A herpes virus
B kronicno draenje
C okuba s chlamidijami
D papilloma virus
E fimoza

TRUZ in biopsijo prostate je potrebno napraviti pri mokem, ki ima:

A sumljiv izvid digitorektalnega pregleda prostate
B < PSA 3 ng/ml
C hude mikcijske motnje
D hematurijo
E velik zastanek urina

Blokatorji alfa-adrenergicnih receptorjev povecujejo maksimalni pretok urina za:

A > 30 %
B 25 30 %
C 10 15 %
D 10 %
E 15 20 %

Po zazdravljenju rakaste bolezni :

A potrebno je pocakati s presaditvijo 5-10 let
B ce se izvede presaditev prej kot v 2 letih je ponovni pojav raka v
53%
C ce je presaditev prej kot v 2 letih je potrebno preventivno zdravljenje s
citostatiki
D ni priporocljivo presaditi ledvice
E je mona takojnja presaditev ledvic

Kombinirano zdravljenje LUTS/BHP zmanja tveganje za kirurki poseg pri BHP

za:
A 70 %
B 40 %
C 30 %
D 60 %
E 50 %
Najpogosteji nacin zdravljenja ledvicnih tumorjev
A s tarcnimi zdravili
B z interferonom
C kirurki
D s citostatskimi zdravili
E z radioterapijo

Med znacilnosti raka prostate tejemo:

A lahko traja 10 do 15 let, da se razvije klinicna oblika raka prostate
B je obicajno agresivna, hitro razvijajoca se bolezen
C hitro metastazira v pljuca
D pri nas ga odkrijemo v 60 % v metastatski obliki
E v vecini primerov je to planocelularni karcinom
Kateri je najpomembneji prognosticni dejavnik pri raku spolovila?
A prisotnost zasevkov v ingvinofemoralnih bezgavkah
B prisotnost zasevkov v retroperitonealnih bezgavkah
C vrsta rakastega tkiva
D rakasta infiltracija sentinel nodusa
E velikost tumorja
Najpogosteji tip ledvicnih tumorjev je
A kromofobni tip v 60%
B papilarni v 70%
C svetlocelicni v 75%
D onkocitom v 50%
E obicajni tip v 65%

Pogosteji vzrok za odstranitev lastne ledvice pred transplantacijo je

A hipertenzija
B afunkcija ledvice
C vezikouretralni refluks i-ii stopnje
D cisticna bolezen ledvic
E hipoplasticna in skrcena ledvica

Med absolutne indikacije za operacijsko zdravljenje LUTS/BHP tejemo:

A boleco prostato
B slab curek urina
C nocno uriniranje
D urgentno uhajanje urina
E hematurijo zaradi krvavitve iz prostate
Najbolj pogost kasni zaplet po radikalni prostatektomiji je:
A zoitev na mestu povezave med vratom mehurja in secnico
B proktitis
C kronicna bolecina v predelu operacijske rane
D inkontinenca urina
E erektilna disfunkcija

Katera trditev je napacna?

A dinamicna komponenta obstrukcijskih simptomov pri BHP nastane zaradi
povecanega tonusa gladke miice na vratu secnega mehurja
B manja koncentracija prostega PSA govori v prid BHP
C pri 55 % mokih se mikcijske teave zaradi BPH (LUTS/BHP) postopoma
slabajo
D razvoj BHP je normalen proces staranja
E med obstrukcijske simptome BHP prievamo ishurijo paradokso

Med priporocene preiskave pri bolnikih z LUTS/BHP ne tejemo:

A digitorektalni pregled
B pregled urina
C IPSS
D PSA
E TRUZ

Uretrografija je rentgenski prikaz:

A seevoda
B uterusa
C senice
D semenovoda
E mehurja

Med znake za tumor urotelija ne spada

A hiperholesterolemija
B mikrohematurija
C makrohematurija
D ledvicne kolike
E ledvicno popucanje

Med dejavnike tveganja za rak prostate NE pritevamo

A dednost
B raso
C okolje
D kajenje
E prehrano

Kako se delijo na splono tumorji mod?

A na teratokarcinomske in embrionalne
B na adenokarcinome in embrionalne
C na seminomske in teratomske
D na seminomske in neseminomske (germinative)
E na plocatocelicne in mikrocelularne

Med preventivo nastanka raka prostate ne tejemo:

A sojo
B selen
C vitamin E
D vitamin D
E visoko kaloricno, macobno dieto

Stadij T1c raka prostate pomeni:

A tumor, incidentno najden v > 5 % reseciranega tkiva
B tumor, incidentno najden v < 5 % reseciranega tkiva
C tumor, ugotovljen z biopsijo (zaradi povianega PSA)
D tumor, ki zajema vec kot eno polovico enega lobusa, vendar ne obeh
E tumor, ki zajema eno polovico enega lobusa prostate ali manj

Med dejavnike tveganja za nastanek raka prostate ne tejemo:

A starost
B dednost
C raso
D kajenje
E vnetje prostate
Pregledna slika seil je indicirana pri:
A akutnem vnetju slepia
B pri sumu na pielonefritis
C napadu ledvinih kolik
D vnetju enskih rodil
E ileusu

Glavni simptom tumorja senega mehurja / votlega sistema je:

A hematurija
B boleina
C pogosta mikcija
D zapora sea
E pekoa mikcija
Uroloke bolezni so najbolj pogoste pri:
A odraslih mokih
B v puberteti
C odraslih enskah
D pri otrocih med 5 in 10 letom
E dojenkih
Neradiopani seni kamni so:
A tripel - fosfatni kamni
B cistinski
C odgovora c in d
D ca-oksalatni kamni
E uratni

Za sekundarne (uroloke) infekcije je znailno:

A da je povzroitelj obiajno E. coli
B da se pojavijo pri strukturnih in nevrolokih okvarah seil
C da se zdravijo samo z antibiotiki
D odgovori a, b, in c
E da se ne ponavljajo

Metastaze karcinoma prostate povsod na skeletu najprej dokaemo z:

A doloanjem prostatinega specifinega antigena (PSA)
B RTG slikanjem kosti
C biopsijo bezgavke v dimljah
D UZ kosti
E scintigrafijo kosti

Katera NISO znailna bolezenska znamenja pri feokromocitomu:

a) tremor,
b) znojenje,
c) sladkorna bolezen,
d) hipotenzija,
e) palpitacije srca.
A a, b, e
B a, b, c, d, e
C a, b, c
D a, c, e
E b, d
Najpogosteja derivacija urina po radikalni cistektomiji je:
A ortopnimehur
B Brickerjev mehur (seevoda v tanko revo)
C Kockov mehur
D ureterokutana stoma
E ureterosigmoidostomija

Osnovni cilj zdravljenja neurogenega mehurja je

A zagotoviti popolno kontinenco
B omogoiti neoviran odtok sea iz zgornjih seil
C prepreiti komplikacije na zgornjih seilih
D zagotoviti kontinenco urina in prepreiti zaplete na zgornjih seilih
E vzpostaviti neoviran odtok sea s kirurkim posegom izpeljave sea
Najuspeneja metoda zdravljenja izraenih simptomov in izraene obstrukcije
zaradi benigne hipertrofije prostate je:
A mikrovalovna termoterapija
B transuretralna resekcija prostate
C prostatini vstavki
D rastlinski izvleki
E balonska dilatacija
Arterijska prehrana nadledvine leze izhaja iz:
a) ledvine arterije,
b) vranine arterije,
c) frenine arterije,
d) aorte,
e) zgornje mezenterine arterije.
A b, e
B a, c
C c, d
D a, e
E a, c, d

Bolezen, ki povzroi obstruktivne simptome pri mokrenju je:

A kamni v mehurju
B rak mehurja
C cistitis
D ledvini absces
E benigna hipertrofija prostate

Tumorji mod metastazirajo v:

a) ingvinalne bezgavke prizadete strani,
b) globoke femoralne bezgavke,
c) retroperitonealne ob veni kavi in aorti,
d) pljua,
e) nadledvino lezo.
A a, c, e
B a, b, c
C b, e
D c, d
E a, b, c, d, e

Petletno preivetje presadka po transplantaciji ledvice od mrtvega dajalca je:

A > 80 %
B > 40 %
C > 60 %
D > 70 %
E > 50 %
Karcinom in situ na glavici mokega spolovila:
a) Condiloma accuminata,
b) Eritroplasia Queyrat,
c) leukoplakija,
d) gigantocelularni kondilom,
e) Morbus Bowen.
A b, c
B a, b, c
C a, c, e
D a, b, c, d, e
E b, e

Vrednost celokupnega PSA 7 pomeni, da :

A je to normalna vrednost
B ima bolnik raka prostate
C moramo bolniku narediti punkcijo prostate
D ima bolnik BHP
E ima bolnik prostatitis
Za priapizem je znailno:
A ne nabrekne kavernozno telo
B priapizem je v povezavi z libidom
C nabrekne spongiozno telo
D priapizem je stanje podaljane erekcije
E nabrekne glans

Iritativni simptom pri benigni hipertrofiji prostate je:

A kapljanje sea na koncu uriniranja
B retencija sea
C ibek curek sea
D veja pogostost uriniranja
E ishiurija paradoksa
Za pionefrozo NI znailno:
A hude ledvene boleine
B temperatura z mrzlico
C levkocitoza
D ledvena oteklina s pordelo koo
E poviana sedimentacija

Optimalno zdravljenje lokaliziranega raka prostate NI:

A opazovanje
B totalna androgena blokada
C brahiradioterapija
D teleradioterapija
E radikalna prostatektomija
Tumorski oznaevalci so:
a) alfa-fetoproteini,
b) ACTH,
c) beta-horiogonadotropini,
d) LDH,
e) CRP.
A a, c, e
B a, b, c
C a, b, c, d, e
D b, e
E a, c, d

Najpogosteji nain zdravljenja aktunega epididimitisa je:

A s semikastracijo
B z epididimektomijo
C z lokalnimi hladnimi oblogami
D z analgetino blokado spermatine povesme
E z antibiotiki

Najpogosteji vzrok za konno ledvino odpoved pri odraslih je

A glomerulonefritis
B policistina degeneracija ledvic
C refluksna nefropatija
D hipertenzija
E sladkorna bolezen

Feokromocitom zraste:
a) iz kromafinih celic simpatinih ganglijev sredice nadledvinice,
b) iz kromafinih celic simpatinih ganglijev sredice nadledvinice, v 10% tudi
izven nadledvinice,
c) iz cone glomerularis in je v 10% maligen,
d) v 10% iz cone fascikulate.
Aa
Bc
C a, d
Db
Ed
Najpogosteji vzrok za konno ledvino odpoved pri otrocih je:
A kongenitalna bolezen
B ilna bolezen
C sladkorna bolezen
D intersticijski nefritis
E obstruktivna nefropatija

Kaj je urgentna inkontinenca?

A uhajanje sea e po koncu uriniranja
B uhajanje sea zdrueno z nenadno potrebo po uriniranju
C uhajanje sea ponoi in nekontrolirano
D uhajanje sea ob kaljanju in kihanju
E uhajanje sea zdrueno z nenadnimi napori
Po TNM klasifikaciji je T1c tumor prostate:
A incidentni tumor pri histologiji < 5 % reseciranega tkiva
B klinino neopaen tumor prostate
C incidentni tumor pri histologiji > 5 % reseciranega tkvia
D diagnosticiran tumor z biopsijo pri povianem PSA
E palpirajoi, na prostato omejen tumor
Znailnost torzije testisa je:
A bolnik ima visoko temperaturo
B najpogosteja je v obdobju do 18. leta
C znailna je boleina v skrotumu, ki nastane postopno
D tipamo normalen testis
E najpogosteja je po 18. letu
Med znake feokromocitoma ne spada:
A palpitacije
B anoreksija
C centripetalna debelost
D znojenje
E glavobol

Najpogosteji nastanek ledvinega abscesa?

A limfogen
B subfrenini absces
C irjenje iz prebavil
D intrakanalikularen
E hematogen

Pogoj za nastanek benigne prostatine obstrukcije ni:

A primerna starost mokega
B normalni embrionalni razvoj mokega
C normalna apoptoza (celina smrt)
D normalna koncentracija testosterona
E normalna koncentracija prolaktina

Optimalni nain zdravljenja lokaliziranega raka prostate je:

A radikalna prostatektomija
B antiandrogeni
C kirurka kastracija
D antiandrogeni in LHRH agonisti
E pozorno opazovanje

Optimalni nain zdravljenja raka senega mehurja v T1 v G3 stadiju je

A cistektomija in kemoterapija
B radioterapija
C transuretralna resekcija
D radioterapija in opazovanje
E kemoterapija

Med germinalnimi tumorji je dele teratoma:

A 20%
B 10%
C 25%
D 5%
E 15%

Za Mb Addison je znailno:
A hiponatriemija
B hiperkaliemija
C hiperkalciemija
D vse od natetega

Med tumorji testisa je dele germinalnih:

A 70-75%
B 15-20%
C 25-30%
D 90-95%
E 50-55%

Med germinalnimi tumorji testisa je dele embrionalnega karcinoma:

A 30%
B 60%
C 20%
D 50%
E 40%
Med germinalnimi tumorji je dele seminomskih?
A 35%
B 55%
C 25%
D 15%
E 45%

Ledvina arterija se razdeli na koliko segmentnih arterij? Koliko anatomskih

segmentov ima ledvica?
A5
B4
C6
D7
E3
V zdravljenju erektilne disfunkcije ne uporabljano:
A analogov LHRH
B sildenafila
C penilnih protez
D vakuumskega aparata
E prostaglandina E1

Kateri germinalni tumor pogosto zgzodaj metastazira hematogeno:

A embrionali karcinom
B seminom
C teratom
D horiokarcinom
D yolk sac tumor
Najpogosteje mesto nastanka raka prostate?
A periferna cona
B periferna cona
C kolikulus
D perivezikalna cona
E centralna cona
V mono kislem urinu nastajajo?
A oksalatni kamni
B meani kamni
C karbonatni kamni
D fosfatni kamni
E cistinski kamni

Bolniki z rakom ledvice imajo najpogosteje:

A hemokoncentracija
B ledvene boleine, hematurijo in tipljiv tumor
C neznailne teave
D ledvene boleine in hematurijo
E zveana telesna temperatura

Normalne vrednosti celokupnega PSA:

A 0-4 ng/dl
B 0-8 ng/dl
C do 10 ng/dl
D 10-14 ng/dl
E 0.6 ng/dl

Valvulo zadnje senice dokaemo z:

A CT
B cistoskopijo
C retrogradno uretrografijo
D UZ
E mikcijskim cistouretrogramom

Prvi ukrep pri bolnikih z urinsko flegmono?

A vstavitev stalnega katetra
B razbremenilna incizija in antibiotiki
C vstavitev perkutane cistostome
D perkutana nefrostoma
E vstavitev uretralnih katetrov

Najpogosteji sekundarni tumor testisov je?

A metastaza adrenalnih tumorjev
B metastaza iz jeter
C limfom
D metastaza pljunega karcinoma
E metastaza melanoma

Znailno (najbolj pogost klinini znak) za rak senega mehurja je:

A nebolea hematurija
B boleine v spodnjem delu trebuha
C teave z mikcijo
D hujanje
E boleine v skeletu
Kateri dejavniki povzroajo vnetje mehurja
A bioloki
B kemini
C fizikalni
D vsi od natetih

Priapizem je stanje podaljane ali stalne bolee erekcije, ki ni povezana z

libidom. Nabreka katera struktura?
A kavernozni telesi in glasns
B kavernozni telesi
C spongiozno telo
D spongiozno telo in glans
Ekavernozni telesi, glans in spongiozno telo
Parafimozo zdravimo:
A z mazili in obkladki
B z mazili
C tako, da prepucij reponiramo
D z obkladki
E akamo, da edem mine

Najpogosteji maligni tumorji mehurja so:

A ploatocelini karcinom
B prehodnocelini karcinom
C limfom
D adenokarcinom
E karcinosarkom

Ledvici hladimo s perfuzijsko tekoino, ki ima temperaturo koliko stopinj Celzija?

A4
B -2
C8
D0
E -1

Nefroblastom je najpogosteji:
A po 70 letu
B v puberteti
C med 20 in 40 letom
D med 3 in 4 letom
E v 1. letu starosti

Vezikouretralni refluks po priporoilu Mednarodnega komiteja za tudij refluksa

delimo v:
A 5 stopenj
B 3 stopnje
C 2 stopnji
D 6 stopenj
E 4 stopnje

Kapsula Gerata loi:

A pararenalnno maevje od ledvice
B perirenalno maevje od ledvice
C perirenalno od pararenalnega maevja
D nadledvinico od velikih il
E ledvini parenhim od votlega sistema

Ledvini kamni so redka bolezen ledvic. enske zbolijo pogosteje kot moki.
A druga trditev je pravilna, prva napacna
B prva trditev je pravilna, druga napacna
C obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
D obe trditvi sta pravilni in nista vzrocno povezani
E obe trditvi sta napacni

Pri presajanju ledvic uporabljamo naslednjo raztopino:

A Ghibli
B Prunebelly
C Rautke
D Truman
E Collins

O zapori zg. seil govorimo, kadar je odtona ovira na nivoju:

A vene renalis
B urethrae prostaticae
C ureterja
D arterije renalis
E calyces minores

Povrinske prehodnoceline karcinome senega mehurja zdravimo:

A s kemoterapijo
B s cistektomijo in obsevanjem
C s transuretralno resekcijo
D s cistektomijo
E z obsevanjem in kemoterapijo

Najpogosteji tumor ledvic pri odraslem je nefroblastom, ki je najpogosteje

bilateralen. To je benigni tumor.
A druga trditev je pravilna, prva napacna
B prva trditev je pravilna, druga napacna
C obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
D obe trditvi sta pravilni in nista vzrocno povezani
E obe trditvi sta napacni
Azoospermija je:
A patoloka obliak spermijev
B zmanjano tevilo in zmanjana mobilnost spermijev v ejakulatu
C zmanjanana mobilnost spermijev
D zmanjano tevilo spermijev v ejakulati
E odsotnost spermijev v ejakulatu
Ektopija seevoda pomeni, da se seevod:
A konuje izven trigonuma mehurja
B poteka lateralno
C zaenja prenizko
D zaenja previsoko
E poteka mediano
Paradoksna ishurija je:
A oligurija ob jetrni komi
B uhajanje sea ob polnem mehurju
C uhajanje sea ob praznem mehurju
D pekoa mikcija ob anuriji
E asimptomatska poliurija
Zaetni del votlega sistema ledvice je:
A calyces minores
B pyelon
C calices majores
D calyces comune
E Calyces terminales

Ureterokela je:
A cistino razirjen konni seevod
B kratka zoitev uretre
C zoen zaetni seevod
D stanjana ovojnica ledvinega meha
E zadebeljena ovojnica ledvinega meha

Kobrina glava je:

A kratek pars pendulans penisa
B ektopina vijuga megaureterja
C oblika parafimoze
D bolika fimoze
E ortopina uretrokela na urografiji

Med oblike nevrogenega mehurja ne spada:

A atonini mehur
B avtomatini mehur
C nestabilni mehur
D spastini mehur
E hiperaktivni mehur
RICMUG je:
A preiskava za dokaz ptotine ledvice
B RTG cistogram z jodnim kontrastom
C kavernozogram
D uretrocistografija
E radioizotopni mikcijski cistogram
Koliko milijonov nefronov in lovek?
A 1, 5
B 2, 5
C 5, 5
D 0,5
E 4,5

Med vrste prostatinega karcinoma ne spada?

A okultni
B latentni
C incidenti
D klinini
E prostatodynia

Genitoanalni sindrom je:

A koprofagija
B neznailna uroloka simptomatika ob boleznih zadnjika in danke
C zapora sea ob hudi obstipaciji
D hematurija ob trombozi mezenterija
E inkontinentio alvi et urinae
Prostatini karcinom praviloma dokaemo z:
A citoloko analizo urina
B palpacijo (DRE)
C flow-citometrijo
D punkcijo po Frentzenu
E transrektalno ultrazvono vodeno biopsijo

Pogostost erektilne disfunkcije je v sploni populaciji ocenjena na:

A 70%
B 40%
C 50%
D 10%
E 20%

Okuba spodnjih seil (cistitis) je najpogosteji pri enskah zaradi:

A ostanokov posteriorne uretralne valvule
B kraje senice
C monejega uretralnega sfinktra
D vejega povprenega pretoka sea med mikcijo
E veje kapacitete senega mehurja
Feokromocitom je tumor:
A sredice suprarenalke
B ki je hormonsko aktiven
C oboje dri

Znailnost za primarni aldosteronizem je:

A nastane zaradi tumorja suprarenalke
B hipokaliemija
C prekomerna poraenost
D najvekrat posledica obojestranske nodularne hiperplazije
E normalen krvni tlak
V embrionalnem razvoju je pomik testisa in ledvice:
A testis miruje, ledvica miruje
B testis navzdol, ledvica navzgor
C testis navzgor, ledvica navzdol
D testis navzdol, ledvica miruje
E testis miruje, ledvica navzgoe
Tipljiv trd vloek v prostati ni znailen za:
A infarkt prostate
B prostatolit
C PIN (Prostatina intraepitelijska neoplazija)
D karcinom
E prostatitis
Primarni VUR nastane zaradi?
A hipoplazije uretrotrigonalne miice
B kratkega intramuralnega dela seevoda
C infravezikalne obstrukcije
D nevrogenega mehuraj
E okube seil

Najpogosteji znak tumorja votlega sistema ledvice je:

A temperatura z mrzlico
B hematurija
C boleina
D abdominalni tumor
E levostranska varikokela
Detruzor je lahko: (kaj ne dri)
A normalen
B hiperaktiven
C hipoaktiven
D z odsotnostjo obutka za polnost
E hipersinergien
V kislem seu se tvorijo kamni iz:
A cistina
B ksantina
C fosfata
D karbonata
E oksalata
Prekrvitev testisa zagotavljajo:
A zadnji dve
B vse tri
C a. testikularis
D a. deferencialis
E a. kremasterika

V pojem akutni skrotum ne tejemo:

A orhoepidimitisa
B torzije apendiksa testisa
C otrzije testisa
D epidimitisa
E spermatokele

Najveji problem ekstrofije mehurja je:

A UTI
B okvara zgornjega dela seil
C amoniakalni dermatitis
D VUR
E inkontinenca urina

Zdravljenje raka ledvice je praviloma:

A operacija + kemotearpija
B operacija
C kemoterapija
D kemoterapija + radioterapija
E operacija + kemoterapija + radioterapija
Za delovanje mehurja ni pomemben:
A sakralna hrbtenjaa
B elni reenj mogan
C pons
D hipokampus
E spodnji motorini nevron

Znailen znak za intersticijski cistitis ni:

A disurija
B retenca urina
C inkontinenca
D suprapubina boleina
E pogosta mikcija

Parauretralna skeletna miica je pomembna za:

A aktivno kontinenco
B prekinitev mikcije
C pasivno in aktivno kontinenco
D retrogradno ejakulacijo
E pasivno kontinenco

Najpogosteji nain zdravljenja kamnov v seilih je:

A Dormia zanka
B URS (uretrorenoskopija)
C operativni
D PN (perkutana nefrolitotomija)
E ESWL
Za ledvini absces ne velja:
A urin je navadno sterilen
B ima zvezo z votlim sistemom ledvice
C povzroajo ga stafilokoki
D nastane ematogeno
E bolnik ima temperaturo in boleino ledveno
Benigna hiperplazija prostate nastane iz:
A periferne cone
B preprostatinega sfinktra
C uretralne prostatiche sluznice
D prehodne cone
E prostatiche kapsule

Najpomembneja preiskava pri sumu na VUR:

A scintigrfija
B CT
C renografija
D UZ seil
E cistogram

Za ektopijo seevoda ne velja:

A pri enski povzroa inkontinenco urina
B zdravimo kirurko
C pri mokem povzroa inkontinenco urina
D pogosto pri podvojitvi seevoda
E bolniki iimajo simptome in znake UTI (uroinfekta)

Najprimerneja metoda zdravljenja kamnov v distalnem seevodu je:

A odprta operativna
B konzervativna z raztapljanjem
C ESWL
D URS
E z Dormia zanko

Neinvazivna urodinamska preiskava sp. Seil je:

A elektrian prevodnost senice
B cistometrija
C UPP
D meritev pressure/flow
E uroflow

Simpatini ivec pri inervaciji mehurja je:

A n. genitofemoralis
B n. inguinovezikalis
C n. pudendus
D n. pelvicus
E n. hypogastricus

Redne kontrole bolnikov z nevrogenim mehurjem so potrebne:

A na 6 mesecev
B na 18 mesecev
C niso potrebne
D na 12 mesecev
E le obasno

Za tumor testisa ni znailno:

A nenadna boleina v skrotumu
B oteklina v skrotumu
C trd testis
D pojav hidrokele
E metastazira najprej v obturatorne bezgavke

Vnetje obmodka pri mlejih mokih nastane najpogosteje zaradi:

A mehanske pokodbe obmodka
B zapore duktus deferensa
C vnetja koe (furunkrl) izven skrotuma
D hidrokele
E refluksa sea po semenovodu v obmodek

Parauretralni skeletni sfinkter senice oivuje:

A n. Genitofemoralis
B n. Inguinovezikalis
C n. Pudendus
D n. Hypogastricus
E somatina veja n. Pelvicus-a

Funkcionalno infravezikalno odtono motnjo dokaemo z:

A uroflow-om
B pressure/flow metodo
C cistometrijo
D UPP
E elektrino prevodnostjo senice

Prednost radioizotopnega cistograama pred klasinim RTG je:

A veja specifinost
B manje sevanje
C veja obutljivost metode
D manj invazivna metoda
E prikae tudi senico
Za ledvini abesec je znailno, da:
A se ne iri v okolico
B obiajno se zdravi z antibiotiki
C pogosto ima izvor v votlem sistemu
D povzroa ga najvekrat E. Coli
E nastane hematogeno

Na pregledni sliki seil se ne vidijo kateri kamni:

A karbonatni
B cistinski
C uratni
D fosfatni
E oksalatni

Genitourinarna TBC je:

A vedno primarna
B v mehurju se ne pojavi
C primarna in sekundarna
D zane v prostati zaradi hematogenega irjenja
E vedno sekundarna
Povean PSA ne pomeni:
A BHP
B karcinoma prostate
C infarkta prostate
D vnetja prostate
E prostatolitov

Kateri del seevoda je pomemben za prepreitev VUR:

A oba
B submukozni
C fibromuskularni
D intramuralni
E trigonum

Za nefroblastom ne dri:
A najvekrat obolevajo odtorci do 4 leta
B v ospredju je trebuni tumor
C hematurija je zelo pogosta
D zelo zgodaj metastazira
E je redko maligen tumor

Optimalen as za orhidopeksijo je starost otroka do kdaj?

A 6 let
B 2 let
C ni pomembno
D pubertete
E 3 let

Sodobno zdravljenje lokalno napredovalega raka prostate je:

A orhidektomija
B antiandrogeni
C radikalna opeeacija
D antiandrogeni in kemina ali kirurka kastracija
E radioterapija in antiandrogeni
Veina malignih tumorjev testisa najprej metastazira v:
A t.i. limfatini center
B pljua
C prevezikalne bezgavke
D ingvinalne bezgavke
E kosti
Za epitelne tumorje seevoda ni znailno:
A bolniki zbolijo z makrohematurijo
B so redko maligni
C redko povzroajo odtono oviro iz ledvice
D so adenokarcinomi
E redko vraajo v okolico

Najpomembneja preiskava pri sumu na pokodbo ledvice je:

A UZ seil
B CT
C renografija
D angiografija
E scintigrafija
Zdravljenje prekomernega krenja mehurja je s:
A antiholinergiki
B antidepresivi
C holinergiki
D simpatikotoniki
E pomirjevali
Za tumor penisa ni znailno:
A poveane bezgavke so lahko zaradi vnetja
B redek po zelo zgodnji cirkumciji
C ingvinalne bezgavke so poveane
D pogost je pod fimotino koo
E pogost pri adolescentih
Vzrok erektilne disfunkcije ni:
A nepravilna spermiogeneza
B anatomski
C nevrogeni
D ilni arterijski
E hormonski

Med polnjenjem mehurja je aktivno:

A oboje
B simpatino nitje (inhibira detruzor)
C somatsko in simpatino nitje
D saomatsko in parasimpatino nitje
E parasimpatino nitje

Za raka sec nega mehurja ne dri:

A priblino 250000 novih bolnikov na leto zboli z rakom sec nega mehurja
B je etrti najpogosteji rak pri mokem
C priblino 120000 bolnikov na leto umre zaradi raka sec nega mehurja
D je enako pogost med spoloma
E je pogosteji po 60 letu starosti

Za ektopijo ureterja pri mokem je znailno:

A nikoli ni vzrok inkontinenci
B vedno povzroa vnetje seil
C vedno je v zvezi s podvojitvijo ureterjev
D najpogosteje je v prostatino senico
E je zelo pogosto obolenje

Med nujne diagnostiche preiskave pri bolnikih s umom na LUTS/BHP ne

pritevamo:
A IPSS
B urografijo
C anamnezo
D digitorektalni pregled
E lpregled urina

Vzrok neplodnega zakona je pri mokem v:

A 10%
B 70%
C 20%
D 40%
E 50%

Smrtnost Fournierjeve gangrene je:

A se uspeno zdravi za antbiotiki
B 50%
C redko ozdravljiva bolezen
D 4-75%
E se uspeno zdravi s kirurkim posegom

Veina blokatorjev alfa adrenerginih receptorjev ne vpliva na:

A IPSS
B velikost prostate
C pojav hipotenzije
D uroflow
E retrogradno ejakulacijo

Blokatorji alfa-adrenerginih receptorjev izboljajo simptome mokrenja za:

A 60%
B 15%
C 50%
D 30-40%
E 20%
Pojavnost sluajno najdenih ledvinih tumorjev je:
A zelo velika
B 40-50%
C 30%
D le 1%
E med 10 in 60%

Koliken mora biti % noramalno gibljivih semenic v semenski tekoini?

A vsaj 70
B med 70 in 85
C 1/3
D 100
E vsaj 50
Med prognostine dejavnike za rak sec nega mehurja ne tejemo?
A prisotnost CIS
B velikost tumorja
C nevralno invazijo
D limfatino invazijo
E ploidnost

Miino invazivnega raka senega mehurja zdravimo najpogosteje z:

A radikalnim TUR-om
B radikalno cistektomijo
C radikalnim TURom + kemoterapijo
D kemoterapijo + radioterapico
E radikalnim TURom + radioterapico

Pozne uroloke komplikacije pri presaditvi ledevic se lahko ponavljajo:

A navadno jih ni
B v 17%
C v 2-10%
D v 85%
E v 50%

Katera ni pozna komplikacija po presaditvi ledvice?

A stenoza arterije
B limfokela
C tromboza vene
D stenoza ureterja
E ledvini kamni

Pogost vzrok za moko infertilnost:

A orhitis po mumpsu
B poviana telesna temperatura
C varikokela
D spermatokela
E vnetje obmodka

Osnovna oblika zdravljenja raka ledvice je:

A nefroureterektomija
B radioterapija
C imunoterapija
D radikalna nefrektomija
E kemoterapija

Po statistinih podatkih je rak prostate najpogosteji:

A na Kitajskem
B v sredozemskih dravah
C v skandinavskih dravah (vedska)
D v ZDA
E v Sloveniji
Najpogosteji tumor sredice nadledvine leze:
A incidentalom
B feokromocitom
C adenokrcinom
D embrionali karcinom
E adenom

Med dejavnike tveganja za castane raka senega mehurja ne tejemo:

A ciklofosfamide
B anilinska barvila
C delo pri visoki vorini in vlagi
D kajenje
E abusus fenacetina
V diagnostici raka ledvice je najvekrat pomembna preiskava:
A venokavografija
B CT
C urografia
D klinini pregled
E laboratorijska analiza krvi in urina

Katera trditev ne dri?

A bolniki z nezdravljenim invazivnim rakom senega mehurja umrejo povpreno
v 2 letih
B 10-15% povrinskega raka senega mehurja napreduje v globino!!!
C 70-75% ima ob prvi diagnozi povrinskega raka senega mehurja nizkega
gradusa
D 50% bolnikov ima ob prvi diagnozi povrinskega raka senega
mehurja visokega gradusa
E pri veini bolnikov s povrinskim rakom sec nega mehurja pride do ponovitve
raka

Med metode zdravljenja metastatskega raka prostate ne sodi:

A kemina kastracija
B radikalna prostatektomija
C maksimalna androgena blokada
D kirurka kastracija
E zdravljenje z antiandrogeni

Medikamentozna zdravila za BHP so:

A nobeno od natetih
B blokatorji beta adrenerginih receptorjev
C blokatorji alfa adrenerginih receptorjev
D parasimpatikomimetiki
E parasimpatikolitiki

Katera od spodnjih trditev ne velja?

A BHP najpogosteje zdravimo z zdravili
B BHP je kronina bolezen
C BHP vznikne iz centralne cone prostate
D napredoanje BHP se najpogosteje kae kot poslabanje simptomov mikcije
E BHP povzroa obstruktivne in iritativne simptome

Eden od iritativnih znakov BHP je:

A napenjanje med mikcijo
B prekinjajo curek
C ibek curek urina
D zastanek urina
E pogosta mikcija

Limfokela po sresaditvi ledvice je:

A ostanek resorbiranega hematoma
B posledica imunosupresivnega zdravljenja
C nabiranje urina po presajeni ledivici
D skupen limfnih vozlov
E zaprta votlina z limfno tekoino

Kateri od natetih ne sodi med iritativne simptome pri BHP:

A urgentna inkontinenca
B nokturija
C ishurija paradoksa
D urgentna mikcija
E pogosta mikcija
Z ureteroskopijo obiajno odstranjujemo kamne v:
A ureterju
B seniku
C kaliksih
D pielonu
E uretri
Indikacije za zdravljenje ledvinih kamnov so:
A okuba, pionefroza, boleina
B okuba, obstrukcija, hematurija, boleina
C levkociturija, atipije epitela seil, obstrukcija
D boleina, eriturija, levkociturija
E pionefroza, renalna fistula, hematurija
Kontraindikacija za zdravljenje z ESWL ni:
A koagulopatija
B pieloureteralna bolezen
C aktivna okuba seil
D nosenost
E hidronefroza

Med nujne diagnostine postopke pri bolnikih s simptomi spodnjih seil ne

tejemo:
A uroflow
B digitorektalni pregled
C anamnezo
D pregled urina
E mednarodni vpraalnk o kimciji (IPSS)
Med dejavnike tveganja za nastanek raka prostate ne tejemo:
A okolje
B prehrana
C rasa
D starost
E BHP

Najmanj invazivna in dovolj zanesljiva metoda za diagnostiko ledvinih kamnov

je:
A sekvenna scintigrafija
B pregledna slika seil
C intravenska urografia
D statina scintigrafija
E UZ
Kateri ledvini kamni niso zaznavni z UZ preiskavo:
A magnezij-amonij-fosfat
B cistinski
C kalcij oksalat
D ni od natetega
E uratni

Pri zdravljenju nevrogenega senika je najpomembneji cilj:

A ustrezna uretralna rezistenca
B ustrezna kapaciteta senika
C zagotoviti kontinenco
D ohranitev ledvine funkcije
E prepreiti okube seil

Pri tumorjih testisa zasevki nastajajo glede na lokacijo predvidljivo in stopenjsko

pri:
A embrionalnem karcinomu
B teratomu
C seminomu
D horiokarcinomu
E teratokarcinomu
Med spremembe zunanjega genitala pri mokem ne spada:
A ureterorektalna fistula
B frenulum breve
C fimoza
D epispadija
E parafimoza
Med tre ledvine kamne tejemo:
A urat, kalcij, oksalat dihidrat
B cistin, urat, tripelofosfat
C kalcij oksalat monohidrat, cistin
D kalcij oksalat dihidrat, cistin
E kalcij oksalat dihidart tripelofosfat

Rak ledvice predstavlja:

A 3% vseh odraslih malognih tumorjev
B 9% odraslih malignih tumorjev
C 12% odraslih malognih tumorjev
D 6% odraslih malognih tumorjev
E 1% vseh odraslih malognih tumorjev

5-letno preivetje bolnikov z rakom ledvice v stadiju T1-T2 je:

A 70-80%
B 80-85%
C 40-50%
D 20-30%
E 50-60%
Koralne kamne najpogosteje zdravimo s kombinacijo:
A ESWL in URS?
B ESWL in odprto kirurko
C odprto kirurko in PNL
D odprto kirurko in URS
E PNL in ESWL

Najpogosteja oblika zdravljenja invazivnega raka senega mehurja (T2 ali ve)
je:
A radikalni TUR
B obsevanje
C kemoterapija
D radikalna cistektomija
E parcialna cistektomija
Dejavnik tveganja za rak senega mehurja je:
A prekomerno uivanje alkohola
B pogosti cistitisi
C starost
D stres
E debelost

V kislem pH so najpogosteji kamni:

A urat
B tripelfosfat
C kalcij oksalat
D amorfni oksalati
E cistin

Kirurki pristop za operacijo primarnega testisa je:

A skrotalni
B transabdominalni
C perinealni
D laparoskopski
E retroperitonealni
F ingvinalni

Med negerminalnimi tumorji je najpogosteji tumori iz:

A limfocitov
B spermatocitov
C Leydigovih celic
D Sertolijevih celic
E spermatoblastov
Najveja nevanost VUR je:
A brazgotinjenje ledvinega parenhima
B ponavljajoe okube seil
C disfunkcionalna mikcija
D dilatacija votlega sistema
E boleine v ledvenih predelih

Limfogeni razsoj germinalnih tumorev je najprej v bezgavke ob:

A ledvinem hilusu
B a. obturatori
C a. iliaki
D koroni mortis
E v. spermatiki

Za malignom prostate je znailno, da lahko postavimo diagnozo z:

A s histoloko preikavo
B doloitvijo celokupnega PSA
C rektalno palpacijo
D doloitvijo celokupnega in prostega PSA
E z rektalnim pregledom, doloitvijo PSA in CT preiskavo
Kontraindikacija za odvzem ledvice pri mrtvem dajalcu ni:
A cistina bolezen ledvic
B makrohematurija
C obojestranska koralna nefrolitijaza
D moganski tumor
E akutni pielonefritis

V zdravljenju benigne hiperplazije prostate ne uporabljamo:

A dietnega reima
B zaviralcev receptorjev alfa
C brahiradioterpije
D finasterida
E fitoterapije

Katere spremembe niso posledica zdravljenja raka prostate z antiandrogeni?

A zmanjanje serumske koncentracije tiroksina
B izguba miine mase
C osteoporoza
D ginekomastija
E psihine spremembe
Najpogosteji germinalni tumor testisa je:
A horiokarcinom
B embrionalni karcinom
C seminom
D teratom
E yolk sac tumor

Za prepreevanje tumorjev penisa je pomembna cirkumcizija do:

A 3 let
B nekaj tednov
C 7 let
D 6 let
E 5 let

O verjetni infravezikalni obstrukciji zaradi benigne hiperplazije prostate pri

mokem nad 50 let lahko govorimo, e je izmerjen pretok sea:
A manji kot 2 ml/s
B veji kot 25 ml/s
C veji kot 30 ml/s
D veji kot 20 ml/s
E manji kot 12 ml/s

Najpogosteji vzrok za Cushingov sindrom je:

A feokromocitom
B estrogenski vzrok
C ektopina sekrecija ACTH
D Sy Nelson
D adrenalni adenom/karcinom

O moki neplodnosti govorimo, kadar pregled semenske tekoine potrdi:

A oligospermija
B astenospermija
C teratospermija
D azoospermija
E astenoteratospermija

Najpogosteja oblika invazivnega karcinoma penisa je:

A skvamozna
B Mb Bowen
C eritroplazia Queyat
D adenomska
E verukozna

Osnovni princip zdravljenja metatatskega raka prostate je:

A znievanje koncentracije androgenov
B obsevanje
C opazovanje
D kemoterapija
E radikalna prostatektomija

Pri radikalni prostatektomiji odstranimo:

A testisa, prostato in obturatorne bezgavke
B semenske meike, obturatorne bezgavke, prostato
C prostato, semenske meike, testisa
D semenske meike, obturatorne bezgavke, ejakulatorne duktuse
E prostato, vrat mehurja, ejakulatorne duktuse
Za nevrogeni mehur je lahko znailno:
A skren mehur, dilatacija zgornjih seil, hepatorenalni sindrom
B skren mehur, retenca urina, glomerulonefritis
C avtonomni mehur, retenca urina, refleksna mikcija
D dilatiran mehur, unilateralen hidroureter, striktura senice
E stresna inkontinenca, pielonefritis, konna ledvina odpoved

Metoda izbora za izpraznjevanje avtonomnega mehurja je:

A novezika iz revesja
B Brickerjev mehur
C nefrostoma
D stalni kateter
E ista intermitentna kateterizacija

Znailni znaki za akutni pielonefritis so:

A mrzlica, zveana telesna temperatura, pekoa mikcija
B mrzlica, zveana telesna temperatura, bole lumbalni poklep,
dokazana okuba seil
C retenca urina, bruhanje, pekoa mikcija
D mrzlica, zveana telesna temperatura, dokazana okuba seil
E polakizurija, bruhanje, bolenost v ledjih
Najpogosteja oteklina na eni strani skrotuma je:
A tumor semenskega povesma
B hidrokela
C tumor apendiksa testisa
D tumor testisa
E tumor obmodka

Kaj ni ustrezna terapija pri napredovalem karcinomu prostate?

A ciproteron acetat ( Androcur)
B flutamid (Flucinom)
C LHRH agonisti
D radioterapija metastaz v kosteh
E zaviralci receptorjev alfa

Najprimerneji nain zdravljenja 1,5 cm velikega kamna v ledvici je: Ledvine

kamne do premera 2cm najpogosteje zdravimo:
A perkutana nefrolitotomija
B laparoskopija
C kolposkopija
D ureterorenoskopija
E ESWL (Extracorporeal shock wave lithotripsy)
Najpogosteja anomalija mokega zunanjega spolovila je:
A parafimoza
B transpozicija penisa
C fimoza
D kondilomata lata
E striktura uretre
Sum na karcinom penisa postavimo najpogosteje s:
A heteroanamnezo
B MR
C rektalno palpacijo
D doppler UZ preiskava
E klinini pregled

Pregled za ugotovitev varikokele izvedemo, ko bolnik

A lei
B je v poloaju a la vache
C sedi
D stoji
E stoji in izvaja valsavin manever

Malignom prostate je najpogosteji v kateri starosti mokega?

A 90 100 let
B 50 60 let
C 80 90 let
D v asu pubertete
E 60 70 let

Condilomata acuminata je sprememba veinoma na koi spolovila. Zanjo je

znailno:
A ob razirjenju v senico je vasih potrebna kirurka odstranitev
senice
B zdravljenje je parcialna amputacija penisa
C se pogosto pojavlja tudi v seniku
D se nikoli ne pojavi v senici
E se ne prenaa s spolnimi stiki
Za napredovalo hiperplazijo prostate ni znailno:
A none mikcije
B slab curek sea
C akanje na mikcijo
D prekinjanje curka sea
E ni sprememb na zgornjih seilih

Katere entitete sestavljajo adrenalni trias/endokrini sindrom?

A feokromocitom, nevroblastom, adrenogenitalni sindrom
B feokromocitom, nevroblastom, Mb Conn
C nevroblastom, Mb Conn, adenoidni tumor
D nevroblastom, adrenogenitalni sindrom, Mb Conn
E Mb. Cushing, Mb Conn, feokromocitom
Hipernefrom je ledvini tumor, ki zraste iz:
A proksimalnih tubulov
B distalnih tubulov
C jukstaglomerularnega telesca
D glomerularnega telesca
E Bowmanove ovojnice

Za prehodnocelini karcinom ledvinega meha velja:

A z operacijo odstranimo ledvico skupaj z maobno kapsulo
B pred operacijo je potrebna kemoterapija
C po operacioji je potrebna adjuvantna radioterapija
D pooperativno zdravimo s kombinacijo kemoterapije in radiopterapije
E poleg ledvice odstranimo tudi seevod v celoti

Najpogosteji povzroitelj nezapletene okube seil je:

A E coli
B enterokok
C stafilokok
D streptokok
E morganela
Noradrenalin nastaja v:
A coni retikularis
B coni fascikulati
C coni glomerulozi
D sredici adrenalne leze
E coni retikularis in fascikulati

Germinalni tumorji testisa metastazirajo praviloma najprej v:

A ingvinalne bezgavke
B limfatini center ob hilusu ledvice
C limfatini center ob a. mezenteriki inferior
D pljua
E iliakalne bezgavke
Najpogosteji kamni v seilih so sestavljeni iz:
A kalcijevega oksalata
B magnezij-amonijevega fosfata
C sene kisline
D sene kisline in cistina
E cistina

Vnetni ledvini kamni so najpogosteje sestavljeni iz:

A magnezij-amonijevega fosfata
B sene kisline
C kalcijevega oksalata
D sene kisline in cistina
E cistina

V kirurki anatomiji je pomebno pri desni nadlevinici:

A v veno nadlevinice se steka spermatina vena
B vena je kratka
C vensko drenao sestavljajo tri vene
D arterija je kratka
E je srpaste oblike
Funkcionalna preiskava spodnjih seil je:
A MR
B scintigrafija
C urodinamske preiskave
D cistoskopija
E intravenska urografija

Oznai nepravilno trditev - Za feokromocitom je znailno:

A je bilateralen v 10%
B veinoma je ob diagnozi veji kot 3 cm
C v 10% gre za mean tumor
D je maligen v 10%
E ni v nadledvinici v 10%
Neplodnih je koliko parov?
A 30%
B 25%
C 10 %
D 15%
E 20%

Pogostnost svetlocelinega tipa hipernefroma je:

A 90 %
B 70 %
C 60 %
D 80 %
E 50 %

Kaj ni indikacija za nefrektomijo lastne ledvice ob ledvini transplantaciji?

A obstrukcija ledvice
B podvojen votli sistem ledvice
C pielonefritina ledvica
D kamni v ledvici
E velika cistina ledvica

Zdravljenje lokaliziranega raka prostate je praviloma z:

A antiandrogeni
B radikalno prostatektomijo
C maksimalno androgeno blokado
D ni od natetega
E kirurko kastracijo

Oznai nepravilen odgovor - Normalne vrednosti semenske tekoine so:

A normalne oblike semenic nad 70%
B volumen 5-8 ml
C koncentracija semenic 40 100 milijonov
D pH 7-8
E tevilo gibljivih semenic nad 70%

Seminom je najpogosteji zloesti tumor testisa. Njegov dele med

germinalnimi tumorji je:
A 40%
B 55%
C 45%
D 50%
E 35 %

Katera bolezen ni povezana s tumorji penisa:

A leukoplakija
B gigantski kondilom penisa
C balanitis xerotica obliterans
D condylomata lata
E Mb Bowen

Katera ni absolutna kontraindikacija za odvzem ledvic pri mrtvem dajalcu?

A ve kot 2 ledvine arterije
B pozitiven test na AIDS
C sistemske infekcijske bolezni
D kronine ledvine bolezni
E dogotrajna topla ishemija

Akutni epididimitis nastane najpogosteje:

A ascendentno (intrakanalikularno)
B hematogeno in limfogeno
C hematogeno
D iatrogeno
E limfogeno

Pri celokupnem PSA med 3 in 10 nng/ml je monost lokalnega napredovanja

raka prostate pri:
A 70 % bolnikov
B 10 % bolnikov
C 50 % bolnikov
D 60 % bolnikov
E 30 % bolnikov
Med obstrukcijske simptome BHP ne sodi:
A retenca urina
B izhurija paradoksa
C ibek curek urina
D nono uriniranje
E napenjanje med mikcijo

Oznai NAPAEN odgovor - Morbus Cushing je:

A v 70% sta prizadeti obe nadledvinici
B prisotne so osteolitine lezije v aksialnem skeletu
C v 10% gre za adrenalni adenom
D v 5% gre za karcinom
E prisotna je hiperprodukcija kortizola
Za ledveni absces je znailno, da
A je votli sistem ledvice razirjen z motno vsebino
B se pogosto zdravi z nefrektomijo
C je urin pogosto sterilen
D nastane zaradi zapore zgornjega dela seil
E ni od natetega

Oznai nepravilen odgovor - Klasini seminom ima naslednje znailnosti:

A histoloka slika kae limfno invazijo v 25%
B pri 10% bolnikov so prisotni simptomi zaradi metastaz
C vodilni znak je bolea oteklina v skrotumu
D prisoten je lahko tudi sinciciotrofoblast
E najpogosteji je v 3. Desetletju
Med dejavnike poveanja PSA v serumu ne uvramo:
A volumna leznega tkiva BHP
B palpacije prostate
C punkcije prostate
D prostatitisa
E kamna v senem mehurju
Za morbus Conn ni znailno:
A hipokaliemija
B oslabel imunski sistem
C zveana koncentracija aldosterona
D hipertenzija
E nokturija

Drugi najpogosteji patoloki tip hipernefroma je:

A papilarni
B svetlocelini
C onkocitni
D kromofobni
E sarkomatoidni

V klinini sliki bolnika s pionefrozo ni:

A splonih znakov okube seil
B otekline in rdeine v ledvenem predelu
C ledvene boleine
D laboratorijskih znakov vnetja
E poviana temperatura

Dolina seminalnih tubulov v enem lobusu testisa je:

A 30 cm
B 40 cm
C 50 cm
D 60 cm
E 70 cm
Hipernefrom zdravimo praviloma :
A z radikalno nefrektomijo
B z imunoterapijo
C ni od natetega
D s kemoterapijo
E z radioterapijo

Optimalno zdravljenje BHP z zdravili je :

A z antiholinergiki
B z naravnimi rastlinskimi izvleki
C z blokatorji alfa adrenerginih receptorjev
D z inhibitorji 5 alfa reduktaze
E s kombinacijo zadnjih dveh

Embrionalni karcinom testisa je napogosteji v starosti

A 20 30 let
B 15 25 let
C 35 45 let
D 30 40 let
E 25 35 let
Razpolovni as kateholaminov je
A 30s
B 40s
C 25s
D 35s
E 20s

Med nujne diagnostine postopke pri bolnikih z mikcijskimi simptomi spodnjih

seil (LUTS) uvramo:
A oceno simptomov z IPSS (International Prostate Symptom score)
vpraalnikom
B doloitev vrednosti PSA
C intravenozna urografija
D merjenje zastanka urina
E merjenje pretoka urina
Glavni dejavnik tveganja za rak prostate je :
A kajenje
B rasa
C starost
D debelost
E ni od natetega

Najpomembneji prognostini dejavnik za rak senega mehurja je :

A multifokalnost
B velikost
C gradus
D ploidnost
E stadij

Kaj ni vzrok nastanka ledvinega karbunkla?

A procesi znotraj ledvic
B vnos preko koe z nefrostomo
C hematogeni razsoj
D operacijski posegi na ledvici
E ascendentna pot

Osnovno zdravljenje urotelijskega raka je

A nefrektomija
B delna cistektomija
C ureterektomija
D nefroureterektomija
E delna nefrektomija

Refleksni ali spastini neurogeni mehur nastane

A po akutni pokodbi hrbtenjae
B po okvari perifernih ivcev
C pri multipli sklerozi
D po moganskih insultih
E po spinalni pokodbi nad S2-S4

Oznai nepravilen odgovor - Pogosteje kone spremebe na skrotumu so:

A aterom
B dermatitis
C dermalna cista
D psoriaza
E hemangiom

Incidentalom je:
A sluajno najden tumor nadledvinice, navadno benigen
B embrionalni karcinom
C feokromocitom
D cista
E je tumor nastal po pokodbi nadledvinice
Pogostnost raka prostate v Sloveniji v letih 1999 2003 je bila:
A 80,8 / 100 000 mokih
B 30 / 100 000 mokih
C 135,5 / 100 000 mokih
D 102,1 / 100 000 mokih
E 60,5 /100 000 mokih
Kateri znak ni znailen pri feokromocitomu
A srno popuanje
B palpitacije
C hipertenzivne krize
D tremor rok
E obstipacija

Torzijo testisa-zavrteno modo:

A zdravimo z ronim obraanjem moda
B zdravimo s protiboleinskimi zdravili
C zdravimo operativno v asu 5 ur po nastanku
D zdravimo z antibiotiki in mirovanjem
E samo z opazovanjem

Limfokela ob presajeni ledvici nastane navadno zaradi :

A zaradi hematoma
B nabiranje urina ob presajeni ledvici
C posledica imunosupresivnega zdravljenja
D nezadostne prekrvavitve ledvice
E pokodbe limfnih vodov

Med absolutne indikacije za operativno zdravljenje LUTS/BHP ne tejemo:

A zmerne mikcijske teave
B slabanje ledvine funkcije
C kamen v senem mehurju
D hematurijo zaradi krvavitve iz prostate
E akutno retenco urina
Inhibitorji 5-alfa reduktaze zmanjajo velikost prostate za okrog:
A 35%
B 10%
C 20%
D 25%
E 15%
Znak, ki ni znailen za absces prostate
A tipna fluktuacija pri palpaciji
B temperatura
C pordelost koe v presredku
D akutna retenca sea
E boleina nad in pod simfizo

Med hormonsko zdravljenje raka prostate ne tejemo zdravljenje z:

A maksimalno adrogeno blokado
B antiandrogeni
C docetakselom
D obojestransko orhidektomijo
E LHRH agonisti

Blokatorji afla-adrenerginih receptorjev izboljajo simptome mokrenja za:

A 50%
B 15%
C 20%
D 60%
E 30-40%
Nevroblastom se pojavlja v
A 50% do 18. leta
B v 20% do 15. leta
C nizkem odstotku pri otrocih in odraslih
D 75% do 4. leta
E le pri odraslih

Kateri ni osnovni histoloki tip ledvinih tumorjev

A Sarkomatoidni 1%
B Svetlocelini: 75% - 80%
C Papilarni: 10% - 15%
D Kromofobni: 5%
E Onkocitom 5%
Najpogosteji tip ledvinih tumorjev je
A kromofobni tip (60%)
B Svetlocelini: 75% - 80%
C Papilarni (70%)
D Kromofobni (60%)
E Onkocitom (50%)

Med zmerne simptome mikcije tejemo, kadar je setevek IPSS:

A 19 25
B1-7
C 8 - 12
D 25 35
E 8 19

Pri koncentraciji celokupnega PSA 4-10 ng/ml je verjetnost raka prostate:

A 70%
B 25%
C 50%
D 15%
E 1%
Med preiskave, ki jih naredi urolog pri bolniku z LUTS/BHP po svoji presoji,
tejemo:
A digitorektalni pregled
B analizo urina
C doloitev PSA
D doloitev kreatinina
E TRUZ in biopsijo prostate
Veina blokatorjev alfa adrenerginih receptorjev ne vpliva na:
A pojav hipotenzije
B velikost prostate
C retrogradno ejakulacijo
D uroflow
E IPSS

Med priporoljive preiskave pri bolnikih z LUTS / BHP ne tejemo:

A pregled urina
B PSA
C cistoskopijo
D digitorektalni pregled prostate
E IPSS
Dejavnik poveanja PSA v krvi ni:
A punkcija prostate
B rak prostate
C prostatitis
D masaa prostate
E volumen miinovezivnega tkiva BHP

Med iritativne simptome pri bolnikih z BHP ne tejemo:

A urgentno inkontinenco
B urgentno uriniranje
C ibek curek urina
D pogosto uriniranje
E nono uriniranje

Stenoza ledvine arterije po presaditvi ledvice nastane najpogosteje?

A imunosupresijskega zdravljenja
B nesorazmerja svetlin il pri anastomozi
C zaradi slabe prekrvljenosti ledvice
D pokodbe arterije pri presaditvi
E aterosklerotinih plakov
Pojavnost sluajno najdenih ledvinih tumorjev je
A 40-50%
B 30%
C le 1%
D zelo velika
E med 10 in 60%
Kaj izloa skorja nadledvinice
A Aldosteron
B Kortizol
C Spolne hormone
A, B, C

Adenokarcinom ledvic, kaj ne velja:

A Zaseva limfogeno
B Zaseva hematogeno
C Vraa v renalno arterijo
D Zdravimo operativno
E Zdravimo s kemoterapijo ali obsevanjem
C, E
Kaj ne velja za adenokarcinom ledvice
A Grudiasta krvavitev
B rviasta krvavitev

Kateri kamni nastajajo v alkalnem urinu (se ne pojavljajo v kislem urinu)?

A Uratni
B Fosfatni
C Oksalatni
D Cistinski
E Karbonatni
F Ksantinski
B, E
Oksalatni kamni, kaj ne velja?
A Kroglaste oblike
B Na RTG slikah jih ne vidimo
Fosfatni kamni, kaj ne velja?
A Niso radiopani
B So krhki
C So zelo veliki
D Majhni in okrogli
A, D
Uratni kamni, kaj ne velja?
A Rumeno rdea barva
B Majhni okrogli
C Mehki
D Na RTG nevidni

Na zdravljenje ledvinih kamnov vpliva ??

A Vrsta
B Lega
C Velikost
D Prisotnost hematurije
B, C

Karbonatni kamni so redki. So bele barve in trde konsistence.

A Obe trditvi sta pravilni
B Obe napani
C Prva pravilna, druga napana
D Prva napana, druga pravilna
Karbonatni kamni, kaj ne velja?
A So pogosti
B So iz Ca karbonata
C So radiopani
D Beli
E Trdi

Nevroblastom, kaj ne velja?

A Redek pri otrocih
B Vznikne v sredici nadledvine leze
C Nastane v simpatinih ggl
D Zaseva hematogeno
E Limfogeno zaseva

Podvojitev seevoda je ena najpogostejih nepravilnosti seil. Enostranska je 6x

pogosteja od obojestranske.
A Obe trditvi sta pravilni
B Obe napani
C Prva pravilna, druga napana
D Prva napana, druga pravilna
Zdravljenje ureterokele
A Konservativno
B Operativno
C Obsevanje
D Kemoth
E Obsevanje, operacija, kemoth

Ektopien seevod se pri mokem nikoli ne kona v/na

A Semenovod
B Semenskih meikih
C Rektumu
D Distalni senici
E Vratu mehurja

Neznailno mesto izliva ektopinega ustja seevoda pri deklici

A Vagina
B Proksimalna senica
C Distalna senica
D Maternica
E Danka

VUR (vezikouretralni refluks) pri podvojenem seevodu se pojavi

A V spodnji del podvojene ledvice in pripadajo seevod

Kdaj konzervativno zdravljenje VUR?

A I do III stopnja
B Dolgotrajna ledvina okuba s povianim RR in motnjo rasti brazgotinaste
ledvice, ki vodi v napredujoo ledvino odpoved
Ekstrofija mehurja, kaj ni
A Ustji seevoda se odpirata na podroju trigonuma
B Na robovih okvare prehaja sluznica mehurja v koo trebune stene
C Pri dekih je vidna popolna hipospadija senice
Tumorji mehurja, kaj ne velja?
A Veinoma so epitelijski
B Redko jih zdravimo s transkutano resekcijo
C Dg s cistoskopijo
D Povzroajo hematurijo
E Pogosteji pri mokih

Perinefritini absces
A Vnetje ovojnice Gerota
B Vnetje ledvine kapsule
C Absces v ledvici
D Vnetje maevja med ledvico in fascijo Gerota
Perinefritini absces, kaj ni
A Izboenje v ledvenem predelu
B Prizadeta ledvica je respiratorno pomina
C Lahko se pojavi plevralni izliv
D Ukrivljenost hrbtenice
E Terapevtska drenaa
Th perinefritinega abscesa
A Takojnja drenaa
B Opazovanje
C Nefrektomija
D Delna nefrektonija

Kaj ni znailno za akutno odpoved nadledvinih lez

A Hipertenzija
B Poviana temperatura
C Boleine v trebuhu
D Glavobol
E Bruhanje, driska
Lab znaki akutne odpovedi nadledvinic
A Hipo Na, hiper K, acidoza

Feokromocitom nastane zaradi poveanega izloanja hormonov nadledvine

leze. V 15% nastane v eni izmed lez, v 70% pa drugje.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe trditvi sta napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kako odstranimo kamne v spodnjem delu seevoda (kombinacija)
A Konzervativno
B Ureteroskopsko z ureteralno litotripsijo
C Z zunajtelesnim drobljenjem
D Operativno
E Z zankami
Za nerazvitost ledvice na eni strani velja
A Je razmeroma redka
B Ne povzroa simptomov
C Bistveno ne vpliva na preivetje
A, B, C
Podkvasta ledvica, ne velja
A Zraena na zgornjem polu
B Vzdolna os je spremenjena
C Pogosteje vnetja seil in kamni
D Dg: UZ, i.v. urografija
E Th: krg
Spuena ledvica
A Astenina konstitucija
B Nosenost
C Prirojena slabost fiksacije
A, B, C

Ektopina ledvica
A Deluje normalno in ne povzroa teav

Hidronefroza
A Nastane zaradi motenega odtoka sea

Pionefroza je vnetje ledvice s soasno zaporo odtoka sea, zajame vso ledvico,
miije ob ledveni hrbtenici ni moneje tonizirano.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Najznailneji znak tumorja votlega sistema ledvic je

A Hematurija
B Boleina
C Vnetje
D Motnje ejakulacije
E Diareja
Ledvini kamni, kaj ne velja
A Ena najpogostejih bolezni ledvic
B Pogosteje enske
C Otroci redko
D Vzroki tevilni

Do esa pride po 6 urah popolne obstrukcije odtoka sea v zg. delu seevoda
A Hidronefroza
Klinina slika ledvinih kamnov:
A Boleina v obliki ledvinih kolik
B Hematurija
A, B

Hidronefroza
A Razirjen votli sistem s stanjanjem parenhima
B Dg: UZ ali iv urografija
A, B

Temeljna preiskava pri pokodbi seevoda (kako ugotovimo prekinjen seevod)

A Cistoskopija
B IV urografija
C RTG
D CT
Kaj nastane e se nabere tekoina v neoblit. procesus vaginalis
A hidrokela
Diagnoza CA mehurja
A Cistoskopija
B RTG
C CT
D retrogradna urografija

Papilarni CA seevoda, kje najvekrat

A Zgornji del seevoda
B Stare brazgotine
C Spodnji del seevoda, pogosto multipli
D Ob mehurju
E Na oinah
Kateri tumor seil ni epitelijski
A Adeno CA
B Limfom
C Prehodnocelini CA

V etiologiji tumorja seevoda ne sodeluje

A Analgetina nefropatija
B Nizek pH urina (acidurija)
C Kajenje
D Balkanska nefropatija
E Industrijska barvila

Vrzok primarnega VUR

A Zapora pod mehurjem
B Kamni v seevodu
C Prekratek intravezikalno potekajo del seevoda
D Nevrogen mehur
Kaj ne dri za ektopijo seevoda
A Pogosti znaki okube seil
B Pri deklicah inkontinenca
C Pri dekih epididimitis
D Posledica zakasnjene odcepitve ureternega popka
E Je posledica policistine ledvice
Vnetja senega mehurja ne povzroajo
A Fizikalni dejavniki
B Kemini dejavniki
C Bioloki dejavniki
D psihini dejavniki

Razdelitev vnetij mehurja. Kaj ne spada zraven?

A purulentni cistitis
B gangrenozni
C intersticijski
D vezikulitis
E hemoragini

Priapizem zdravimo z
A Aspiracija in spiranje s heparinizirano fizioloko razt.
Policistina ledvica
A Enostranska nepravilnost
B Operiramo le bolnika s hidronefrozo ali obilno krvavitvijo
C Odstranimo ledvico
D Je podkvasta ledvica
E Operiramo vse bolnike s hidronefrozo
F Obsevanje
G Operiramo z uretersko stomo
B, E

Megaureter
A Neobstrukcijski, sekundarni, bilateralni je posledica diabetes insipidusa
B Pogosteji pri deklicah
C 25 % bilateralen
A, C
Ena najpogostejih ledvinih bolezni
A Kamni
B VUR
C Zoitev senice
Et ledvinih kamnov
A Motnje v odtoku sea
B Okube senih poti
C Hiperparatiroidizem
D Motnje mtb sene ksl
E Motnje mtb cistina
F vse od natetega

S im ugotavljamo uspenost op vstavljenega umetnega sfinktra (Scottova

proteza)
A Mikcijski cisturetrogram
Druge teme:
Leiomiom
Kontuzija ledvic in UZ
Seevod ima v svojem poteku tri zoitve, katere?
VUR, kdaj krg th

SPLONA KIRURGIJA
Na izgled brazgotine koe po ivu rane vplivajo:
a) adaptacija robov
b) vitalnost robov
c) ivalna tehnika
d) ivalni material
e) prirojene lastnosti tkiva
OZNACI PRAVILNO KOMBINACIJO ODGOVOROV!
A a,b,c,d,e
B a,c
C a,b,c,d
D c,d
E a,b,c

Kirurke niti morajo imeti naslednje lastnosti:

a) pri uvajanju morajo cim manj pokodovati tkivo
b) zanesljivo morajo drati vozel
c) morajo biti dovolj cvrste na nateg
d) morajo biti obstojne v tkivu za dolocen cas
e) morajo biti cim bolj elasticne
f) morajo biti cim trdneje
OZNACI PRAVILNO KOMBINACIJO ODGOVOROV !
A a,b,c,d
B a,c,d
C a,b,c,d,e,f
D a,b,c,d,e
E b,e

Vgradni materiali v kirurgiji morajo biti: (oznaci napacno trditev)

A sterilni
B netoksicni
C nekancerogeni
D pirogeni (pravilno je ne pirogeni)
E nealergeni
Pri nevropatskem stopalu je koa:
A vlana
B pordela
C lividna
D suha
E hladna
Furunkel (tur) je okuba:
A burze
B bezgavke
C potne leze
D lasnega meicka
E lojnice

Do katastrofalnih zapletov pride:

A ko nam elijo terapijo diktirati svojci bolnika
B pri zdravljenju ne prihaja do napak, ker je dovolj "redundancnih kontrolnih
tock"
C ko na vseh zaporednih "kontrolnih tockah" v verigi odlocanja
spregledamo napake in se napacno odlocimo
D pri vsaki napaki, ki jo stori osebje
E ko je bolnik neubogljiv
Infekcija je:
A prisotnost mikrobov v rani
B visoka febrilnost
C vdor mikrobov v telo
D vnetni odgovor na delovanje mikrobov
E prisotnost mikrobov v irokem crevesu

Mikrokirurka anastomoza arterije (oznaci VSE pravilne trditve)

a) uporabljamo resorbilni iv
b) uporabljamo posebne intrumente
c) potrebna je pri prostih renjih
d) najpogosteji razlicici sta konec s koncem (end-to-end) ali stran s stranjo
(side-to side)
e) natancno ivanje lahko prepreci nastanek strdka
A b,c,e
B a,b,d
C a,b,c,d,e
D a,b,c,e
E b,c,d,e

Za kirurko oskrbo abscesa povrinskih tkiv je primerna:

A ekscizija (izrez) v obliki stoca
B ekscizija (izrez) v obliki valja
C incizija (zarez) v obliki crte
D incizija (zarez) in vstavljanje drena
E ekscizija (izrez) v obliki vretena

Vnetno sredice pri akutnemu hematogenemu osteomielitisu je obiajno v

A diafizi dolgih cevastih kosti
B stopalnicah
C malih sklepih prstov roke
D medenici
E metafizi dolgih cevastih kosti

Pojav akutnega popokodbenega vnetja kosti je znacilno pogosteji pri:

A konzervativno zdravljenih zlomih goleni
B zdrobljenih odprtih zlomih s spremljajoco pokodbo mehkih tkiv
C pokodovancih z zaprtim zlomom, ki so imunsko oslabljeni ali pa imajo
diabetes
D pokodovancih z zaprtim zlomom dolge kosti, ki imajo kot spremljajoco
bolezen malignom
E zaprtih zlomih, ki so zdravljeni z notranjo fiksacijo bodisi s ploco ali
intramedularnim ebljem

Pri nekrotizirajocem fasciitisu se infekcija iri iz fascij na:

A sklepe
B koo
C sosednje fascije (miicne ovojnice)
D podkono tkivo
E miicje

Kontaminacija pomeni:
A prisotnost mikrobov v rani
B vnetje zaradi termicnega vpliva
C gnojno okubo
D vnetje zaradi radiacije
E negnojno okubo

Najbolj pogostna okuba na rokah in nogah je:

A okuba prstnega sklepa
B okuba obnohtja (paronihija)
C absces jagodice prsta
D okuba kosti (osteitis)
E empiem kitne ovojnice

Pri nekrotizirajocem fasciitisu se infekcija razvija v:

A miicju
B podkoju
C vezivnih ovojnicah
D seroznih votlinah
E kostnini

Kateri je bistveni faktor za potrditev diagnoze kronicnega osteitisa?

A mikrobioloki izvidi brisa rane in fistul
B RTG tomografija
C scintigrafija
D pozitivni laboratorijski izvidi krvi (SR, CRP, L)
E izvid kulture kostne biopsije iz globine
Povei med seboj kirurga in postopek. Pravilna kombinacija je:
1. Lister
a. ekscizija rane
2. Bergman
b. antisepsa
3. Fridrich
c. asepsa
4. Berenard /Starzl d. presaditev srca /jeter
A 1b, 2d, 3a, 4c
B 1d, 2c, 3a, 4b
C 1d, 2c, 3a, 4b
D 1b, 2c, 3a, 4d
E 1c, 2a, 3d, 4b
Glavni znak prve faze nekrotizirajocega fasciitisa je
A pordelost
B gnojni mehurji
C lividne lise
D bolecina
E oteklina
Vecino gnojnih okub povrinskih tkiv povzrocajo:
A Gram-negativne enterobakterije
B streptokoki
C nesporogeni anaerobi
D stafilokoki
E sporogeni anaerobi
Kljukasto stopalo se pojavlja pri:
A senzoricni nevropatiji
B makroangiopatiji
C motoricni nevropatiji
D mikroangiopatiji
E avtonomni nevropatiji

Kaj ni znacilnost akutne okube kosti?

A oteklina prizadetega dela telesa
B poviana vrednost SR in levkocitov
C poviana telesna temperatura
D hude bolecine
E normalna vrednost CRP

Za profilakso moramo antibiotik aplicirati:

A 8 ur pred operacijo
B pol ure pred operacijo
C eno uro po operaciji
D en dan pred operacijo
E ob prvem zarezu

Kateri zdravnik se zaradi okolicin dela najveckrat zmoti?

A zdravnik ki reuje urgentne primere
B zdravnik na Ministrstvu za zdravje
C fiziater
D specialist medicine dela in porta
E osebni zdravnik
Nekrotizirajoci fasciitis se pojavlja najpogosteje na:
A prsih
B perineju
C trebuhu
D nadlakti
E podlakti
Infekcija kitne ovojnice prsta je:
A flegmona
B vnetje tkiva (celulitis)
C revmaticno vnetje
D empiem
E absces
Mikroangiopatija pomeni:
A bolezen koronarnih il
B bolezen povrinskih ven
C bolezen vecjih arterij
D bolezen globokih ven
E bolezen drobnega ilja

Ce reemo koo s karjami je dobra operativna tehnika, ce reemo koo

pravokotno na Langerjeve crte je nepravilna operativa tehnika.
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta napacni
E prva trditev je pravilna, druga je napacna
Kostni defekt po okubi kosti po zlomu je posledica:
A odmiranja kostnega tkiva
B slabega imunskega stanja organizma
C neustrezne ucvrstitve zloma
D slabe prekrvavitve okolinih mehkih tkiv
E pocasnega celjenja kosti

Kaj ne spada v sliko kronicnega vnetja kosti?

A dve ali vec fistul z iztekanjem gnoja
B pozitiven mikrobioloki izvid
C destrukcija kosti in nastanek kostnega defekta
D prisotnost sistemskih simptomov vnetja in huda prizadetost bolnika
E brazgotinjenje mehkih tkiv

V nujnih primerih, ko rezultati preiskav ne pojasnijo stanja bolnika se bomo za

terapijo odlocili predvsem na podlagi:
A rezultatov ultrazvoka
B rezultatov RTG preiskave
C klinicnega stanja
D rezultatov CT preiskave
E rezultatov MRI preiskave
Kaj ni znacilno za sodobno klasifikacijo odprtih zlomov?
A nakazuje izbiro metode zdravljenja
B oznacuje energetiko pokodovanja
C upoteva kontaminacijo in devitalizacijo tkiv
D oznacuje prizadetost tkiv
E ne nakazuje prognoze zdravljenja

Njapomembneji predstavnik kone flore, proti kateremu je usmerjena

antibioticna kirurka profilaksa pri cistih operacijah je
A escherichia coli
B klostridij
C koagulazno negativni stafilokok
D staphylococcus aureus
E bacteroides fragilis
Ob vgradnji biomateriala v telo velja:
a) najpogosteji zaplet je vnetje
b) antibiotik praviloma hitro pozdravi vnetje
c) sterilnost ni pomembna
d) pokriti morajo biti z dobro prekrvljenim tkivom
e) biti morajo biokompatibilni
A a,b
B a,b,c,d,e
C d,e
D a,d,e
E a,c,e

Z anastomozo poveemo dva votla organa. Vse anastomoze zaijemo z

resorbilnimi ivi.
A druga trditev je pravilna, prva napacna
B prva trditev je pravilna, druga napacna
C obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
D obe trditvi sta pravilni in nista vzrocno povezani
E obe trditvi sta napacni
Kirurke niti morajo imeti naslednje lastnosti:
a) pri uvajanju morajo cim manj pokodovati tkivo
b) zanesljivo morajo drati vozel
c) morajo biti dovolj cvrste na nateg
d) morajo biti obstojne v tkivu za dolocen cas
e) morajo biti cim bolj elasticne
f) morajo biti cim trdneje
g) morajo biti sterilne
h) morajo biti alergene
i) cim prej se morajo razgraditi
OZNACI PRAVILNO KOMBINACIJO ODGOVOROV!
A a,b,c,d,e,f,i
B a,b,c,d,e,i
C a,b,c,d,g
D a,c,d
E b,e,i

Cicenje zmanja tevilo spor in vegetativnih oblik. Cicenje nikoli ni dokoncni

antisepticni postopek.
A prva trditev je pravilna, druga je napacna
B obe trditvi sta pravilni
C obe trditvi sta napacni
D prva trditev je napacna, druga je pravilna
E trditvi sta pravilni in sta vzrocno povezani
Kirurko zdravljenje je praviloma potrebno pri naslednjih okubah:
A streptokoknih
B stafilokoknih
C vnetju mezgovnic
D celulitisu
E okubi mrtvine
B, E

Naslednje gnojne okube oznaujemo kot empiem (oznai napani odgovor):

A vnetje malega sklepa
B vnetje obnohtja
C vnetje kitne ovojnice prsta
D gnojno vnetje burze
E zagnojen aterom
Verjetnost nastanka okube ni odvisna od:
A koliine mikroorganizmov
B vplivov okolja
C zdravljenja s kardiotoniki
D zdravljenja s kortikosteroidi
E stanje bioloke obrambe telesa

Upraba antibiotika za prepreevanje nastanka okube je potrebna:

A pred vsemi operacijski posegu
B en dan pred posegom
C med posegi
D pred posegi, pri katerih se tveganje zelo povea
E po posegih
Med ratero vrsto okube spada zagnojen aterom?
A empiem
B kronino vnetje
C flegmona
D absces
E celulitis
V povrinskih tkivih se okube ne pojavljajo kot:
A absces
B negnojne okube
C empiem
D flegmona
E osteitis
Pri nekrotizirajocem fasciitisu se okuba iri:
A po fascijah
B po podkoju in po miicah
C po podkoju
D nic od natetega
E po miicah

Kljucno vlogo pri nastanku granulomskega vnetja imajo

A naravne celice ubijalke
B makrofagi
C eozinofilni granulociti
D nevtrofilni granulociti
E plazmatke
Okubi kosti lahko sledi kostni defekt, ki je posledica:
A zmanjane osteoblastne aktivnosti
B sekvestrektomije
C nekrektomije
D slabe prekrvavitve okolinih mehkih tkiv
E imunske oslabljenosti organizma

Za iv razpocne rane na obrazu starostnika bi izbral:

A karkoli od natetega
B hitro resorbilni iv 1-0
C monofilamentni iv 5-0
D pocasi resorbilni iv 4-0
E svilo 3-0
Najresneji zaplet ob nevropatiji pri diabetiku je:
A infekcija
B nic od natetega
C obicajno ni zapletov
D gangrena
E bolecina

Pred vstopom v operacijsko dvorano si obvezno oblecemo sterilni operacijski

plac. Pred vstopom v operacijsko dvorano si vsakdo kirurko umije roke.
A obe trditvi sta pravilni
B prva trditev je napacna, druga je pravilna
C prva trditev je pravilna, druga je napacna
D obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
E obe trditvi sta napacni

Kateri od opisanih postopkov ni znacilen za zdravljenje kostnih defektov po

okubi kosti:
A zunanja ucvrstitev z FE
B avtologni kostni transplantati
C metode tkivnega inenirstva
D zunanja ucvrstitev z mavcem ali ortozo
E uporaba sistemskih antibiotikov
Okubo kosti v vec kot 50% povzrocajo naslednji mikroorganizmi:
A anaerobne bakterije
B polimikrobna okuba
C stafilokoki
D bakterije iz druine enterobakterij
E glive

Na izgled brazgotine po ivu traumatske rane vplivajo:

a) prekrvljenost robov
b) cas celjenja
c) starost pokodovanca
d) ivalni material
e) okuba rane
f) kirurka tehnika OZNACI PRAVILNO KOMBINACIJO ODGOVOROV!
A a,b,c,d,e,f
B a,b,c,d,e
C a,b,d,e
D a,c
E c,d,e
Med zaviralne dejavnike celjenja ran ne pritevamo:
A mikroangiopatije
B mezenkinopatije
C nekrozo v rani
D tkivne tekocine
E akutno in kronicno okubo rane

Do dehiscence (razprtja) rane po kirurki inciziji in ivu lahko pride zaradi:

a) okube
b) slabe kirurke tehnike
c) neustrezne nekrektomije (odstranitve mrtvine)
d) neustrezne niti
A a,b,c,d
B b,c,d
C nic od natetega
Db
E a,b

Asepsa je unievanje vegetativnih oblik bakterij in spor. Antisepsa so postopki,

od kateirh nobeden ne omogoi asepse.
A trditvi nista smiselno povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napacna
C obe trditvi sta napacni
D prva trditev je napacna, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni
Katero operacijo naredimo pri osteomielitisu?
A segmentni transport kosti
B kritje vrzeli s prostim renjem
C montiramo zunanji fiksater
D spongioplastiko
E drenao gnojne kolekcije
Kateri ni antiseptini postopek?
A razkuevanje okolice rane
B sterilizacija
C ienje kirurgovih rok
D toaleta odrgnine
E operiranje v sterilnih rokavicah

Pred sterilizacijo je potrebno instrumente obvezno razkuiti. Pred sterilizacijo je

potrebno instrumente obvezno ocistiti.
A trditvi nista smiselno povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napacna
C obe trditvi sta napacni
D prva trditev je napacna, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni

Charcotova arthropathija je posledica:

A nevropatije
B nic od natetega
C angiopatije in infekcije
D infekcije
E angiopatije

Izraz regreneracija pomeni

A sinonim za regeneracijo je reparacija
B nadomestitev zrelega tkiva z nezrelim tkivom
C nadomestitev propadlega tkiva z istovrstnim tkivom
D nadomestitev zrelega tkiva z manjvrednim tkivom
E nadomestitev propadlega zrelega tkiva z drugim tipom zrelega tkiva

Katera od natetih lastnosti ni znacilna za sodobne obloge?

A dopucajo prehod plinov
B vzdrujejo vlano okolje
C omogocajo menjavo na dalja obdobja
D niso hipoalergene
E pospeujejo naravne procese zdravljenja

Dokoncno potrditev diagnoze kronicnega osteitisa okube kosti pomeni:

A poviani laboratorijski vnetni parametri krvi
B mikrobioloki izvid iz fistule
C nativna rentgenska slika
D pozitivna kostna biopsija
E scintigrafija skeleta

V procesu celjenja rane sodelujejo razlicne celice. Na celjenje rane pa nimajo

vpliva:
A makrofagi
B limfociti
C eozinofilci
D nevtrofilci
E trombociti
Nit, ki ima najbolj grobo povrino je
A polipropilenska nit
B svila
C poliamidna nit
D poliestrska nit
E nylon

Najzanesljiveje postavimo diagnozo okube kosti z

A brisom rane
B osamitvijo povzrocitelja iz izpirka kostnine
C brisom fistule
D osamitvijo povzrocitelja iz vec vzorcev kostnine
E osamitvijo povzrocitelja iz enega vzorca kostnine
Obicajna rutinska sterilizacija instrumentov je:
A avtoklaviranje
B sterilizacija z ionizirajocim sevanjem
C kemicna sterilizacija
D plamenska sterilizacija
E plinska sterilizacija

Prenje karbolne kisline po operacijskem poljun je bil prvi tehnicni antisepticni

postopek med operacijo. Etilni alkohol se kot antisepticno sredstvo ne uporablja
vec.
A prva trditev je pravilna, druga je napacna
B prva trditev je napacna, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta napacni
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
Cilj regenerativnega celjenja kronicnih ran ne vkljucuje:
A vzdrevanje vlanega okolja
B zmanjanje kolicine bakterijskih toksinov
C povecanja vnetnih citokinov in proteaz
D zacito rane
E preprecevanja okube

Za mikrokirurko ilno anastomozo velja (oznaci prvilne trditve):

a) uporabljamo neresorbilni iv
b) uporabljamo niti debeline 3-0 do 0-12
c) potrebna je pri revaskularizaciji prsta
d) natancno ivanje lahko prepreci nastanek strdka
e) pri replantaciji najpogosteje napravimo anostomozo arterije konec s stranjo
(end to side)
A b,c,d,e
B a,c,d
C a,b,e
D a,c,d,e
E c,d,e
Za tkivne razirjevalce (angl. expanderje) ne velja :
a) polnimo jih s fizioloko raztopino
b) so iz kalcijevega hidroksiapatita
c) praviloma jih ne odstranjujemo
d) lahko jih vstavimo v podkoje
e) lahko jih vstavimo vec hkrati
A a, c, e
B d,b
C a,e
Da
E b,c
Za profilakso damo antibiotik:
A v enem odmerku ob zacetku operacije
B v enem odmerku pol ure pred operacijo
C v treh odmerkih: pred, med in po operaciji
D v enem odmerku pol ure po operaciji
E v vec odmerkih na dan pred operacijo

Valjasta drenana ekscizija je postopek za oskrbo:

A flegmone
B gnojne okube sklepa
C gnojne okube povrinskega tkiva
D globokega abscesa
E gnojne okube burze
Za profilakso dajemo praviloma antibiotike:
A ki delujejo na rezistentne bakterije
B cefalosporine 1. generacije
C kinolone
D z ucinkom na streptokoke
E ki imajo cim bolj irok spekter delovanja

Cicenje zmanja tevilo spor in vegetativnih oblik. Cicenje je dokoncni

antisepticni postopek ali predstopnja razkuevanja.
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B trditvi sta pravilni in sta vzrocno povezani
C obe trditvi sta napacni
D obe trditvi sta pravilni
E prva trditev je pravilna, druga je napacna

Za intradermalni iv lahko uporabimo resorbilno nit. Intradermalni iv poteka v

epidermalni plasti.
A obe trditvi sta napacni
B obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
C druga trditev je pravilna, prva napacna
D obe trditvi sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je pravilna, druga napacna
V operacijskem bloku je najnija stopnja asepse
A operacijska soba
B delovna soba s sterilizacijo
C garderoba
D soba za prebujanje bolnika
E prostor za pripravo bolnika

Okuba se pri nekrotizirajocem fasciitisu iri iz arica na:

A kostnino
B koo
C miicje
D podkono tkivo
E sosednje vezivne ovojnice

Infekcija pilonidalnega sinusa je:

A absces
B empiem
C hematom
D celulitis
E flegmona

Za tkivne razirjevalce (expanderje) velja :

a) polnimo jih s fizioloko raztopino
b) so iz kalcijevega hidroksiapatita
c) praviloma jih ne odstranjujemo
d) lahko jih vstavimo v podkoje
e) lahko jih vstavimo vec hkrati OZNACI PRAVILNO KOMBINACIJO
ODGOVOROV!
A a,d,e
B a,c,e
C d,b
Da
E a,e
Za iv razpocne rane na obrazu bi izbral:
A pocasi resorbilni iv 4-0
B karkoli od natetega
C hitro resorbilni iv 1-0
D pleteno svilo 3-0
E monofilamentni iv 6-0

Standardni kirurki pogoji so posebni reim dela, posebni prostori, posebni

materiali in orodja. Operacija se pricne v vseh razmerah samo ce so vsi ti pogoji
izpolnjeni.
A prva trditev je pravilna, druga je napacna
B obe trditvi sta napacni
C obe trditvi sta pravilni in vzrocno povezani
D obe trditvi sta pravilni
E prva trditev je napacna, druga je pravilna
Najpogosteji povzrocitelji gnojnih infekcij povrinskih tkiv so:
A rod Bacteroides
B streptokoki
C stafilokoki
D Pseudomonas aeruginosa
E klostridiji

Za mikrokirurko anastomozo arterije velja (oznaci prvilne trditve):

a) uporabljamo resorbilni iv
b) uporabljamo niti debeline 1, 1-0 in 12-1
c) potrebna je pri replantaciji
d) najpogosteji razlicici sta konec s koncem (end-to-end) ali konec s stranjo
(end-to side)
e) natancno ivanje lahko prepreci nastanek strdka
A a,b,c
B b,c,d,e
C a, c, d, e
D c,d,e
E a,b,e
Kateri je bistveni faktor za potrditev diagnoze kronicnega osteitisa?
A izvid kulture kostne biopsije iz globine
B pozitivni laboratorijski izvidi krvi (SR, CRP, L)
C mikrobioloki izvidi brisa rane in fistul
D RTG tomografija
E scintigrafija
Kaken poseg naredimo za drenao globokega abscesa?
A valjasto drenano ekscizijo
B dolgo polkrono incizijo
C globoko incizijo in vstavljanje drena
D stocasto drenano ekscizijo
E dolgo vzdolno incizijo

Kaj ne spada v asepticni nacin dela:

A uporaba sterilnega ivalnega materiala
B razkuevanje operativnega polja/rok po umivanju pred operacijo
C zamejitev operativnega polja z sterilnimi kompresami
D prijemanje sterilnih instrumentov z sterilnimi rokavicami
E operiranje v sterilnem operacijskem placu

Casovno je bilo odkritje asepse predhodno odkritju antisepse. Asepso je odkril

Bergman.
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B obe trditvi sta pravilni
C prva trditev je pravilna, druga je napacna
D trditvi nista smiselno povezani
E obe trditvi sta napacni
Empiem je:
A druga beseda za absces
B negnojna okuba
C gnojna okuba v telesni votlini
D gnojna okuba fascije
E gnojna okuba obnohtja

Ena od lastnosti ne spada k prijemalki po Peanu:

A ima prstne zanke
B uporablja se za zapiranje il
C je sestavljen instrument
D ima zaporni mehanizem
E ima zobce na kraju funkcionalnega dela

Pri dolgo trajajoci okubi obnohtja nonega palca moramo:

A izrezati prilegajoci del nohta in matriksa
B izrezati cel noht
C mazati s protiglivicnim mazilom
D mazati z antibioticnim mazilom
E izrezati prilegajoci del nohta
Kirurki poseg za trajno ozdravitev vraenega nohta je:
A ekscizija matriksa
B incizija, dren
C ekscizija mehkih tkiv obnohtja
D delna odstranitev nohta, obnohtja in matriksa
E delna odstranitev nohta
Ena od lastnosti ne spada k ivalniku:
A ima prstne zanke
B ima zaporni mehanizem
C uporablja se izkljucno za dranje igle in vozlanje
D raven funkcionalen del
E ima zobce na funkcionalnem delu
Za zdravljenje celulitisa NI indicirano:
A antibiotik
B hladni obkladki
C imobilizacija
D drenana ekscizija
E kontrola laboratorijskih parametrov vnetja

Kateri je najpogosteji povzroitelj okube koe in mehkih tkiv?

A Staphylococcus epidermidis
B Bacteroides fragilis
C Enterococcus faecalis
D Staphylococcus aureus
E Pseudomonas aeruginosa

Rizini faktorji pri okubi dolgih kosti na katere lahko vplivamo so: (obkroi
pravilni trditvi)
a) stopnja kontaminacije rane
b) dolina operacije
c) virulenca mikroorganizmov
d) operacijska tehnika
e) vitalnost tkiva
A b
B c,e
C c,d
D a,e
E b,d
Pri nartovanju ekscizije kone tvorbe upotevamo:
a. vrsto kone tvorbe
b. potek konih gub
c. potek Langerjevih rt
d. anatomsko regijo
e. ni od natetega
A a,b
Be
C d,c
D a,c
E a,b,c

Antibiotina profilaksa je indicirana:

a) pri operacijah, ki trajajo ve kot 2 uri
b) pri operacijah, pri katerih se v ve kot 5% pojavljajo pooperacijske okube
c) pri operacijah, pri katerih se v ve kot 1% pojavljajo pooperacijske okube
d) pri operacijah, pri katerih so pooperacijske okube redke, vendar zelo
nevarne
e) pri operacijah, ki jih izvajamo v sploni anesteziji
A a,c
B c,e
C a,e
D b,d
E a,b
Za plinsko gangreno NI znailno
A toksemija
B hemoliza
C razmaz izloka: gram pozitivne klice
D zdravljenje konzervativno
E kratka inkubacija

Izberi pravilno trditev! Stoma je kirurko narejena povezava nekega votlega

organa ali telesne votline s povrino telesa. Anastomoze ali povezave so
rekonstrukcijski posegi, kjer med seboj na razline naine spajamo cevasta ali
valjasta tkiva.
A prva trditev je napana, druga pa pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva in druga trditev sta napani
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga pa napana

Za tetanus NI znailno
A krepitirajoi celulitis
B vegetativni sindrom
C risus sardonicus
D kr dihalnega miija
E opistotonus

Stoma je kirurko narejena povezava nekega votlega organa ali telesne votline
s povrino telesa. Stome oblikujemo po principu konec s koncem, konec s
stranjo ali stran s stranjo
A prva trditev je napana, druga pa pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva in druga trditev sta napani
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga pa napana

Do V flegone pride najverjetneje pride pri:

A gnojnem vnetju kitne ovojnice mezinca in/ali palca
B gnojnem vnetju kitnih ovojnic palca in sredinca
C panariciju prstanca
D paronihiji palca
E osteoartritisu PIP sklepa palca

Zapiranje podkone rane z poliamidom je napaka v izboru operacijskega

materiala ker ta nit zaradi svoje trdote lahko stiska podkone strukture.
A obe trditvi sta pravilni
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C trditvi nista smiselno povezani
D obe trditvi sta napani
E prva trditev je pravilna, druga je napana

Tendovaginitis purulenta je gnojno vnetje

A v malem sklepu
B v kitni ovojnici prsta
C v jagodici prsta
D v medprstnem prostoru
E obnohtja

Slabe strani avtoklavov:

A ni nobenih strupenih odpadkov
B postopek je ekonomien
C T in as lahko nadziramo
D steriliziracijs vseh materialov ni mona

Povei ustrezno kirurko tehniko in klinini primer:

a. benigna kona tvorba na obrazu
1. Vretenasta ekscizija
b. absces v podkoju
2. Valjasta drenana ekscizija
c. subdermalna opeklinska rana
3. Punkcija
d. maligni koni tumor na uhlju
4. Tangencialne ekscizija
e. ganglion na dorzalni strani zapestja 5. Klinasta ekscizija
A a4, b3, c2, d,1, e5
B a3, b2, c5, d4, e1
C a1, b2, c4, d5, e3
D a1, b2,c4, d3, e5
E a5, b4, c,3, d,3, e,1
Pravilno narejena drenana ekscizija ima obliko:
A stoca
B rte na povrini, valja v globini
C rte na povrini, valja v globini
D valja z osnovno ploskvijo na povrini koe
E rte na povrini, sega do abscesa

Najveja nevarnost za nastanek plinske gangrene so:

A odrgnine umazane z zemljo
B globoke raztrgane rane zlasti umazane s prahom ali zemljo, brez
odprte povezave s povrino
C vbodne rane
D osprte rane po evakuaciji abscesov
E globoke vreznine, ki segajo do maevja
Pri okubi zaite rane:
A lokalno apliciramo hladne obkladke
B ivov ne odstranimo, ker elimo lep estetski rezultat
C ive odstranimo, predpiemo antibiotik
D predpiemo antibiotik, druga terapija ni potrebna
E ive odstranimo, rano razpremo in oistimo

S sterilizacijo odstranimo samo vegetative oblike bakterij, z razkuevanjem pa

samo spore.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta pravilni
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta napani

Osteitis je popokodbeno, osteomieliti pa metastatsko vnetje kosti (bolezen=:

A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta napani
Pogostnost operacijskih okub zmanjamo (oznai nepravilni odgovor)
A z odpravljanjem kodljivih vplivov okolja
B z antibiotico profilakso
C z dobro operacijsko tehniko
D s toplo kopeljo bolnka tik pred posegom
E s predoperacijsko pripravo bolnika
Osteoartritis malega sklepa zdravimo s:
A incizijo in perfuzijo z antibiotikom
B drenano ekscizijo
C incizijo in perfuzijo s fizioloko (Ringerjevo) raztopino
D incizijo
E incizijo in drenao

Rano opredelimo kot isto kontaminirano:

A e se vanjo izlije vsebina irokega revesa
B e je posledica pokodbe
C e je v zvezi z neokuenim genitourinarnim traktom
D e je v zvezi z okuenim genitourinarnim traktom
E w je v zvezi z zg. delom prebavnega trakta, brez vejega izlitja
C, E
Preventivno dajanje antibiotikov je potrebno pri:
A oskrbi svee povrinske rane
B eksciziji podkonega lipoma
C operaciji zaradi razjede na dvanajstniku
D operaciji gole
E Operaciji zaradi raka na irokem revesu

Aseptini nain operiranja se je zael:

A 1786
B 1700
C 1910
D 1868
E 1886
Antisepso so zaeli uvajati v kirurgijo
A 1867
B 1920
C 1705
D 1786
E 1886

Kateri klinini znak ne sodi med klasine znake vnetja?

A oteklina
B omrtvienje / parestezije
C rdeina
D toplota
E boleina

Za gnojno vnetje jagodice prsta NE velja:

A je okuba podkonega tkiva na upogibni strani konnega lenka
B zaradi radialno potekajoih ragad se okuba iri bolj v globino kot irino
C prena upogibna kona guba ovira prehod okube na sosednji lenek
D zdravimo ga s posipanjem z antibiotinim prakom
E najpogosteji povzroitelji so stafilokoki
F zdravljenje je operacijsko
S prijemalko po Kocherju zapiramo krvne ile. S prijemalko po Peanu
odstranjujemo kostne delce.
A prva in druga trditev sta napani
B prva trditev je napana, druga pa pravilna
C prva trditev je pravilna, druga pa napana
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Kateri ni antiseptini postopek:
A razkuevanje
B sterilizacija
C toaleta odrgnine
D iv rane
E ienje
Najpomembneje ekscizije so:
A vretenasta
B oknasta
C valjasta
D iljasta
E tangencialna
A, C, E

Kako ozdraviti absces na boleem, oteenem predelu koe:

A punkcija abscesa
B antibiotino mazilo
C zdravimo s hladnimi obkladki in analgetiki
D ekscizija in iv koe
E odloimo se za kirurko drenao

e naletimo na absces, v katerem nam ne uspe prikazati patogenov, gre

verjetno za:
A okubo z anaerobnimi klicami
B napako v laboratoriju
C abscesa ne zdravimo kirurko
D napako pri prenostu tkiva do laboratorija
E ne dajemo antibiotikov
V zgodnji fazi okube v trebuni votlini je znailno:
A okuba z anaerobi
B UZ drenaa ni primerna
C antibiotina zaita ni primerna
D okuba z aerobi (1. faza, 2. faza pa anaerobi)
E takojnja operacija

Za diagnostiko abscesa v povrinskih tkivih ni potrebna:

A rtg preiskava
B nevroloka prieskava
C pregled bolnega podroja
D celostna anamneza
E orientacijski pregled vsega telesa

Kako zdraviti ugrizno rano?

A imprejnja ustrezna kirurka oskrba rane
B rano namaemo z antibiotinim mazilom (gentamicin)
C pri ugrizni rani ne priakujemo monosti okube
D vso pozornostu usmerimo le na izkljuitev okube s HIV
E ker gre za majhno ranico, jo zanemarimo

Absces jagodice prsta zdravimo:

A z antibiotikom in hladnimi obpladki
B pravilno imobilizacijo orsta in hladnimi obkladki
C z operacijo drenana ekscizija v podroju jagodice prsta in
antibiotik
E z incizijo v podroju jagodice prsta in antibiotikom
E pravilno imobilizacijo prsta in antibiotikom
Vrste drainov so:
A gumijasti cevasti
B vretenasti
C plastini perforirani
D trak gaze
E ni od natetega
A, C, D

Osteomieltisa ne more povzroiti:

A enterokok
B meningokok
C stafilokok
D bortedela pertrusis
E streptokok

Fenestracija pomeni:
A popolno ablacijo nohta
B ekscizijo na jagodici prsta
C incizijo in drenao
D delno stransko ablacijo (izrez) nihta
E ablacijo blinjega dela nohta

Temeljna naela za kirurko oskrbo omejenih gnojnih vnetij so:

A vzpostavitev prostega odtoka iz abscesne votline
B drenana ekscizija in drenaa s cevko
C odstranitev gnoja, nekrotinega tkiva in vzpostavitev prostega
odtoka iz abscesne votline
D odstranitev gnoja in nekrotinega tkiva
E drenana ekscizija
Za nekrotizirajii fasciitis je znailno:
A kr vekalnega miija
B pordelost vnetega predela
C gangrena prstov na nogi
D ostra boleina, brez drugih zunanjih vnetnih znakov
E obsena oteklina
Okube na diabetinem stopalu so praviloma:
A G- anaerobne
B G+ aerobne
C G+ anaerobne
D G- aerobne
E meane

A: Incidenca raka dojk je pri pacientkah s slikonskimi vsadki dokazano enaka

kot pri kontrolni skupini brez vsadkov. Incidenca avtoimunih bolezni je nija pri
pacientkah s silikonskimi vsadki, v primerjavi s kontrolno skupino. B: Silikonski
tkivni polnilci se povsem varni, kadar jih v tkivo vbrizgamo pravilno in v skladu z
vsemi priporoili proizvajalca
A prva in druga trditev sta napani
B prva trditev je napana, druga pa pravilna
C prva trditev je pravilna, druga pa napana
D prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani

Pravilna kombinacija: operacija (postopek) - kirurg, ki jo je prvi napravil je:

A. Lister
a. Resekcija elodca
B. Bergman
b. antisepsa
C. Bernard
c. asepsa
D. Billroth
d. transplantacija srca
A Ac, Ba, Cd, Db
B Ad, Bc, Ca, Db
C Ab, Bd, Ca, Dc
D Ad, Bc, Ca, Db
E Ab, Bc, Cd, Da
Za prepreevanje pooperacijske okube dajemo antibiotike:
A 1 dan pred operacijo in 2 dneva po njej
B 1 uro pred operacijo
C 2 dneva po operaciji
D 1 dan pred operacijo
E 1 dan pred operacijo
Izberi nit , ki bo najprej razpadla v tkivu
A Tycron:2/0
B Svila:2
C Etilon:4/0
D Dexon:0
E Nylon:10/0
Izberi najdebelejo nit
A Tycron:2/0
B Svila:2
C Etilon:4/0
D Dexon:0
E Nylon:10/0

Natete so niti razlinih debelin (USP XX). Izberi najdebelejo nit

A 11/0
B2
C 4/0
D1
E 1/0
Vnetje globokega dlanskega prostora ni:
A gnojno vnetje tenarjevega prostora
B absces v obliki peene ure
C sindrom karpalnega kanala
D gnojno vnetje srednjega dlanskega prostora
E gnojno vnetje hipotenarjevega prostora

Karbunkel je:
A gnojna okuba pilonidalnega sinusa
B gnojna okuba ve lasnih meikov hkrati
C gnojna okuba obnohtja
D gnojna okuba znojnic
E gnojna okuba lojnice

Za trajno ozdravljenje vraenega nohta je potreben kirurki poseg , ki

vkljuuje:
A ekscizijo obnohtja
B delno ablacijo nohta in ekscizijo obnohtja
C ekscizijo matriksa
D delno ablacijo nohta in delno ekscizijo obnohtja ter matriksa nohta
E delno ablacijo nohta

Povei imena ivalnih materialov s posameznimi lastnostmi!

ivalni materiali:
lastnosti:
a) catgut
1) organski
b) svila
2) anorganski
c) poliglikolat (Vicryl)
d) poliamid (Etilon))
e) poli-para-dioksin (PDS)
f) poliester (Tycron)
g) polipropilen (Prolene)
A 1:b,c,d; 2: a, e,f g
B 1:a,b,c,d,e,,f g ; 2: /
C 1:a,c,e; 2:b,d,f,g
D 1:a,d,e; 2:b,c,f,g
E 1:a,b,c,d; 2:e,f g

Povei imena ivalnih materialov s posameznimi lastnostmi!

ivalni materiali:
lastnosti:
a) catgut
1) resorbilnost
b) svila
2) neresorbilnost
c) poliglikolat (Vicryl)
d) poliamid (Etilon))
e) poli-para-dioksin (PDS)
f) poliester (Tycron)
g) polipropilen (Prolene)
A 1: a, c, e 2: b, d, f, g

Izberi pravilno trditev!

A. Posamezni povratni iv po Algwerju, je gledano s povrine rane povsem
asimetrien iv, zunanji del iva je le na eni strani rane, podkoni del pa na
drugi B. Tekoi iv po Kirschnerju je v celoti skrit pod povrje koe. Vidna sta
le zaetek in konec.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani

Izberi pravilno trditev!

A. Posamezni povratni iv po Donatiju, je gledano s povrine rane povsem
asimetrien iv, zunanji del iva je le na eni strani rane, podkoni del pa na
drugi B. Tekoi iv po Chassignacu je v celoti skrit pod povrje koe. Vidna sta
le zaetek in konec
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
A. Glede na anravo, kraj in potek okube lahko sklepamo, kateri so najbolj
verjetni povzroitelji. B. Dokler nimamo izvidov antibiograma je zdravljenje z
antibiotiki kontraindicirano.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Nespecifina preiskava v diagnostiki okub je:
A CT, MR
B radioizotopske preiskave
C RTG, tomografija
D merjenje telesne temperature
E UZ
Neobhodni pogoj za operativno delo ni:
A anestezija
B elektrini skalpel
C nadomeanje izgube krvi
D antisepsa
E asepsa

Za psevdomembranozni koilitis ni znailno:

A povzroa ga clostridium difficile
B pogosto se pojavi pri dolgotrajni uporabi Aspirina
C gre za vnetje sluznice irokega revesa
D klinino se kae kot driska
E pojavi se 4-10 dni po zaetku zdravljanja z antibiotiki

Prijemalka po Peanu ima poleg zapornega mehanizma funkcionalni krak z

zobcema, ki omogoata zanesljiv prijem mehkih tkiv, zlasti miic, kit in koe.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Operativni plan vsebuje nart pooperativnega zdravljenja. Operativni plan
vsebuje popis vgradnega materiala.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani

Klasini lokalni znaki vnetja so prikriti:

A kadar je vnetno arie globoko
B kadar je arie prekrito s vrsto strukturo
C kadar ima bolnik poviano telesno temperaturo
D pri zdravljenju z antidepresivi
E kadar je arie v telesni votlini
A, B, E

Psevdomonofilamentne niti so v bistvu multifilamentne niti,. Ki iajo ovojnico in

na zunaj multifilamentne zgradbe ni videti. Prolen (polipropilen) se resorbira v
tkivu poasneje od navadnega Vicryla (poliglikolat).
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani
C prva trditev je napana, druga pa pravilna
D prva trditev je pravilna, druga pa napana
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Za incizijo ne velja:
A je vedno linearna
B je linearna zlasti na dlani in dlanni strani prstov
C sega le do podkoja
D je najvekrat zaetni del operacije
E je pomembna pri zaetnem zdravljenju obsene globoke opekline
A, B, C
Bioloka obramba organizma ni zmanjana pri:
A obsenih opeklinskih pokodbah
B zdravljenju z beta blokerji
C sistemsko razirjenih malignomih
D sladkorni bolezni
E zdravljenju s kortikosteroidi

V em se klinina slika gnojnega vnetja prstnega sklepa loi od tiste pri

gnojnem vnetju kitne ovojnice:
A boleina je najmoneja ob straneh prizadetega sklepa
B poskus izravnave prstov je bole
C pacient pride zaradi hudih bolein v prstu
D prst je upognjen
E gibljivost v prstu je zavrta
Za izrez benignih tvorb na obrazu bomo uporabili:
A tangencialno ekscizijo
B VY ekscizijo
C vretenasto ekscizijo
D radikalno nekrektomijo
E drenano ekscizijo
Dralni intrumenti so:
A enostavni
B togi
C sestavljeni
D na funkcionalnem delu vedno topi
E v zgradbi so kevlarjeva vlakna, zato so lahki
A, B, (C za samodralec)

Za stafilokono okubo je znailno

A gnoj je redek, voden
B pogosto je prisotno vnetje mezgovnic in bezgavk
C huda splona prizadetost, lokalni znaki skromni
D infiltrat, kolikvacija, supuracija, epuracija
E inkubacija 1 do 2 tedna

Kateri od natetih profilov telesa kirurke igle ni verjeten?

A T : troacar
B S: trikotnik
C SP: spatula
D R (round): okrogel
E L: lanceta

Katere od natetih oznak za konico kirurke igle niso mone?

A T : troacar
B S: naostrena triroba
C SP: spatula
D R (round): okrogel
E L: lanceta
F M: micropoint
C, D, E

V SLO je zdruil doktrine grake in dunajske kirurke ole in ustanovil Katedro

za kirurgijo:
A prof. Franc Derganc (dunajska ola)
B prof. Izidor Papo
C prof. Vladimir Guzelj
D prof. Edo lajmer (graka ola)
E prof. Boidar Lavri

Izberi napanp trditev v zvezi z brazgotinjenjem:

A brazgotina je veja, kadar se rana okui in pride do vnetja
B brazgotina je najbolj opazna v prvih mesecih po operaciji
C brazgotina je manja kadar jo imoboliziramo s tenzijskimi rakovi
D brazgotina je manja, kadar lei pravokotno na tenzijske rte koe
Langerjeve linije
E v prvih tednih po zaitju rane je v brazgotini poveana fibroblastna aktivnost
Za akutni gnojni tendovaginitis prstov ni znailno:
A boleina na upogibalni strani prsta
B prizadeti prst v semifleksiji
C zmena oteklina prsta
D boleina na iztezni strani prsta
E boleina pri poskusu iztegovanja prsta

Kaj ni sestavni del klinine slike sveega gnojnega vnetja ovojnice upogibne
kite?
A boleina se povea pri poskusu izravnave prsta
B prst je v polupognjenem poloaju
C na RTG slikah je vidna destrukcija kostnine
D boleina ustreza poteku kitne ovojnice
E boleina na upogibni strrani prsta
Za pasivno drenao velja:
A potreben je niji tlak od atmosferskega
B deluje tudi ve kot 24h
C je v literaturi opisana pred aktivno drenao
D loimo tkivni del in povrinski del
E uporabljamo lahko vlano gazo, gumijaste, lebaste draine
C, D, E
Za flegmono srednjega dlanskega prostora je znailno:
A palec je rahlo upognjen
B koa nad prepono je izrazito topla in pordela
C izgubljena konkavnost dlani
D izboenost tenarja
Erazvije se lahko po odprtem zlomu druge dlanske kosti
Vraanje nohta v obnohtje je najpogosteje:
A na petem prstu stopala pri ozki obutvi
B na palcu stopala, ker lei plosko na podlagi
C na prstih rok pri fizinih delavcih
D na vseh prstih stopala enako pogosto
E pri premehki obutvi

Ena od operativnih tehnik pri operaciji pertrohanternega zloma ne pride v

potev. Katera?
A punkcija
B osteosinteza
C drenaa
D hemostaza
E incizija
esa ne prijemamo s kirurko pinceto?
A miice
B koe
C draina
D ivca
E zloenca

Pri zdravljenju kirurkih okub z antibiotiki, izbiramo zdravilo prve izbire

(empirina antibiotina terapija) glede na - oznai NEPRAVILEN ODGOVOR
A rezultate antibiograma
B znani, izkustveni uinek zdravila na priakovane povzroitelje
C vpliv na obrambne mehanizme gostitelja
D kodljive sopojave zdravila
E farmakokinetine lastnosti zdravila

Osteomielitis pomeni:
A hematogeno okubo kosti
B okubo rane
C okubo kosti zaradi pokodbe
D neomejeno vnetje mehkih tkiv
E sepso

Za drenao velja (obkroi pravilne odgovore):

a. je vedno potrebna
b. vedno omogoa bolje celjenje rane
c. prepreuje nastanek tekoinske kolekcije
d. v kirurgiji jo uporabljamo zadnjih 20 let
e. ponudili bi jo pri bolniku, ki uporablja antikoagulantna zdravila
A d,e
B a,b
C c,e
D a,e
E b,d

Hemangiom na obrazu je lahko samo del hemagioma, ki sega v prsni ko. Pred
odstranitvijo hemangioma je potrebno s preiskavami (MR, angiografija)
ugotoviti njegovo velikost in lokalizacijo.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta pravilni
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta napani
Razjeda druge stopnje na diabetini nogi je globoka razjdeda, ki sega do:
A podkoja
B bazalne plasti koe
C zmehana, razkrojena kost
D ilja
E kit, vezi in sklepov
Temeljni kiruri postopek za oskrbo abscesa (omejeno gnojno vnetje) v
povrinskih mehkih tkivih imenujemo
A drenaa abscesa
B ekscizija
C incizija
D drenana ekscizija
E incizija in drenaa z drenano cevko
Operiranec mora za prepreevanje okube dobiti antibiotik:
A en dan pred operacijo
B pol ure pred operacijo
C 6 ur pred operacijo
D ob prvem zarezu
E eno uro po operaciji

Antibiotik, ki ga damo za prepreevanje pooperacijske okube, mora imeti

A im iri spekter delovanja
B spekter, usmerjen na rezistentne bakterije (n. pr. MRSA)
C spekter, usmerjen na stafilokoke
D spekter, usmerjen na priakovane patogene (ozek)
E im oji spekter delovanja

Kateri od natetih ivalnih materialov niso primerni za iv M. gastrochnemius-a

na nogi
1. Ethilon
2. Prolene
3. Tycron
4. PDS
5. Vycril
6. Dekson
7. Mersilk
A 3,4,5
B 4, 5, 6, 7
C 1,2,3
D 4,5,6
E 1,2,3,4,5,6
Pri istih - kontaminiranih ranah je priakovana pogostnost okuenja:
A 20 %
B 10 %
C zanemarljiva
D2%
E 80 %

Kateri od natetih ivalnih materialov niso primerni za iv kite fleksorja na prstu

1. Ethilon
2. Prolene
3. Tycron
4. PDS
5. Vycril
6. Dekson
7. Mersilk
A 3,4,5
B 4, 5,6, 7
C 1,2,3
D 4,5,6
E 1,2,3,4,5,6
Ena od lastnosti kirurkega inturmenta za operacijo ni pomembna:
A vrstost
B estetski videz
C lahko in hitro ienje
D enstavnost
E sposobnost za avtokalviranje

Klinino diagnostiko razjede na diabetini nogi moramo vedno dopolniti z

naslednjimi preiskavami:
A analizo urina
B rtg nativnim slikanjem
C rtg kontrastnim slikanjem
D testi hemostaze
E bakterioloko
Fournier-jeva gangrena pomeni nekroizirajoi fasciitis na:
A spodnjem udu
B roki
C vratu
D prsnem predelu
E perineju
Flegmona je:
A neomejeno vnetje mehkih tkiv
B omejeno vnetje v trebuni votlini
C ostro omejena rdeina na koi
D vnetje lasnega meika
E vnetje kitne ovojnice

Za prijemalko po Kocherju NE velja:

a) je sestavljen dralni instrument
b) prijemalna povrina je gladka
c) konici funkcionalnih krakov imata zobce
d) se uporablja pri vsaki operaciji
e) ima zaporni mehanizem
A b, c
B a, c
C b, d
D c, e
E a, e

80 letna bolnica ima maligno kono tvorbo na obrazu. Pri eksciziji bom
upoteval (izberi 2 najbolj smiselna odgovora)
a) Langerjeve rte
b) varnostni rob
c) starostne gube
d) potek globokih vej obraznega ivca
e) poloaj obraznih miic
A a, d
B a, e
C b, d
D b, c
E d, e

Asepsa so postopki s katerimi odstranjujemo mikroorganizme. Antisepsa je

pravilen nain kirurkega dela.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni

Gnojno okubo moramo:

A izprazniti z iglo
B zarezati in situacijsko zaiti
C zarezati
D izrezati in zagotoviti prost iztek
E izrezati in zaiti

V prvem obdobju (fazi) ima bolnik z nekrotizirajoim fasciitisom naslednje

bolezenske znake v prizadetem delu telesa:
A gnojne mehurje
B oteklino
C pordelost
D boleino
E ve drobnih ran
Okuba kitne ovojnice prsta je:
a) absces
b) empiem
c) flegmona
d) okuba mrtvine
e) okuba pokodbe
A a, c, d
B d, c
C a, c
D b, e
E a, d

Fridrich je uvedel v kirurgijo asepso. Lister je uvedel v kirurgijo antisepso.

A trditvi nista smiselno povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napana
C obe trditvi sta napani
D obe trditvi sta pravilni
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Pri tangencialni eksciziji:
A imamo pogosto teave s pasjim uesom
B napravimo vrez tkiva
C uporabimo tevilo t. 15
D napravimo izrez tkiva
E moramo upotevati Langerjeve rte
Gnojno okubo obnohtja zdravimo:
A z imobilizacijo
B z antibiotiki
C s posebnimi oblogami
D z obkladki
E z izrezom nohta

Asepsa je nain dela. Asepsa so postopki od materi noben ne omogoi asepse.

A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni
Sterilizacija je antiseptini postopek. Razkuevanje je aseptini nain dela.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni

Antiseptine postopke prinemo po vrezu koe. Asepsa se pri operaciji kona po

vrezu koe.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni
Pravilna operativa tehnika je tista, ki je v skladu s trenutno veljavnimi pravili.
Slaba operativa tehnika je grobo ravnanje s tkivom.
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B trditvi nista smiselno povezani
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni

Pri sladkornem bolniku z okvaro ilja (angiopatija) so noge:

a) hladne
b) tople
c) ploske
d) brez pulza
e) bolee
A b, e
B a, d, e
C b, c
D c, d
E a, c

Pri sladkornem bolniku z okvaro ivevja (nevropatija) so noge:

a) hladne
b) tople
c) ploske
d) brez pulza
e) bolee
A a, d
B b, c
C a, d, e
D d, e
E a, e

Furunkel je:
A okuba znojnih lez
B povrinski absces, ki nastane iz zamaene lojnice
C negnojno vnetje glasilk
D povrinski absces, ki nastane z raziritvijo vnetja lasnega meika v
okolico
Zdravljenje gangrene distalnega dela diabetinega stopala pri dobri prekrvitvi
goleni je:
A redne vsakodnevne suhe preveze
B amputacija stopala in istoasno pokrivanje krna s koo iz okollice
C zamavenje goleni in stopala
D nadkolenska amputacija
E amputacija stopala, rana ostane iroko odprta, sistemsko
antibiotino zdravljenje

Za diabetino nevropatijo ne velja:

A zajame periferno ivno nitje
B spremeni se arhitektura stopala in prstov
C izguba obutka za boleino je za sladkornega bolnika zaeljena, saj
odpravi bolenost razjed in vnetja
D pogosto so prisotne tudi ilne okvare
E znailne nevropatske razjede so na podplatu
Za en velja:
A pordela, otekla, tra koa
B gnojni izcedek je rumenkaste barve
C robovi so nepravilnih oblik
D jasna razmejitev od okolice
E razjeda ima dvignjene robove
A, C, D

Pri oceni kronine rane ocenjujemo:

A vse omenjeno
B izgled
C izloek iz rane in prisotnost odmrlega tkiva
D dimenzije in anatomsko lego
E dno rane

Pri istih operacijah priakujemo pooperacijske okube v:

A 10% (ista kontaminiana)
B 15%
C 20% (kontaminirana, umazana je 30-70%)
D 2-5%
E 0-0,2%
Funkcija skalpela je:
A ostro prekinjanje mehkih tkiv
B odmikanje in zadrevaje mehih tkiv
C ni od natetega
D razmikanje mehkih tkiv
E vse nateto

Za incizijo ne velja:
A je ostra prekinitev tkiva
B jo nartujemo
C upotevamo anatomske posebnosti telesa in gube
D pomembne so Langerjeve rte
E pomembne so van der Vallove linije

Kadar veemo kirurke vozle z rokami, drimo vsak konec niti med:
A palcem in kazalcem
B palcem in sredincem
C nobena monost ni pravilna
D med obema palcema
E med desnim palcem in prstancem

Zlom acetabuluma z izpahom glace stegnenice skozi dno acetabuluma. Najve

podatkov za OP plan nam poda:
A rtg AP
B UZ medenice
C CT + 3D rekonstrukcija sklepa
D rtg stranska
E artrografija kolnega sklepa
Za incizijo ne velja:
A pomembne so Langerjeve rte
B je ostra prekinitev tkiva
C upotevamo anatomske posebnosti telesa in gube
D jo nartujemo
E pravilno izbrana nikoli ne pua grdih brazgotin
ivalnik je:
a) izdelan iz kevlarja
b) dolg 12 cm in teek 123 g
c) sestavljen kirurki instrument
d) prijemalni kirurki instrument
e) vse nateto
A c, d
B b, c
C c, e
D a, e
E a, b

Z sterilizacijo doseemo
A odstranimo vse spore in vegetativne oblike mikroorganizmov
B odstranimo vse anaerobe
C odstranimo vse vegetativne oblike mikroorganizmov
D odstranimo vse spore
E zmanjamo tevilo spor
Nekrotizirajoi fasciitis povzroajo najvekrat:
A anaerobna flora
B stafilokoki
C streptokoki
D meana aerobna in anaerobna flora
E Escherichia coli
Pri globoki opeklinski rani bi se odloil za:
A oknasto ekscizijo
B vretenasto ekscizijo
C valjasto ekscizijo
D iljasto ekscizijo
E tangencialno ekscizijo

Antibiotik za prepreevanje pooperacijske okube dajemo praviloma:

A v treh odmerkih po posegu
B v enem odmerku pred in treh po posegu
C v dveh odmerkih pred posegom
D v enem odmerku pred posegom
E v dveh odmerkih pred in enem po posegu
Gnojna okuba malega sklepa se pogosto raziri tudi na:
A koo
B kitno ovojnico
C miije
D kostnino
E upogibno kito

Akutni hematogeni osteimielitis je znailnen za:

A ni od natetega
B odprte zlome
C diafize dolgih cevastih kosti
D otroke po preboleli angini, furunklu, abscesu
E odrasle osebe, ki so imunsko oslabele

Veliko veino materialov in instrumentov v kirurgiji steriliziramo z

A formaldehidom
B avtoklavom
C plamenom
D filtracijo
E ionizirajoimi arki

80 letna bolnica ima maligno kono tvorbo na obrazu. Pri eksciziji maligne
tvorbe je najpomembneji:
A poloaj obraznih miic
B potek globokih vej obraznega ivca
C Langerjeve rte
D varnostni rob
E starostne gube
Ugrizne rane moramo obravnavati:
A sistemsko dati antibiotik
B ne smemo ivati kit in ivcev
C antitetanica imunizacija
D ne smemo jih zapirati
E ekscizija in ivanje

Kateri mikroorganizem je najpogosteji povzroitelj okube kosti:

A enterokoki
B virusi
C pseudimonas aeruginosa
D staphylococcus aureus
E anaerobne bakterije

Za strepnokokno okubo je znailno:

A ne iri se po vezivu
B kratka inkubacija, vnetje mezgovnic, in bezgavk, buren potek
C pogosti so abscesi
D inkubacija ve kot 2 tedna, gost rumen gnoj
E mrzlica in poviana temperatura sta zelo redki
Pri bolniku smo odstranili obseno podkono tvorbo premera 25cm. Po
napravljeni hemostazi se bomo odloili za:
A pasivni dren
B aktivni dren
C gumijasti cevasti dren
D vretenasti dren
E plastini perforirani
Tkiva lepimo z (oznai napani odgovor):
A kolagenskim lepilom
B lepilnimi trakovi
C metilmetakrilat
D cijanaktrilatiom
E fibrinskim lepilom
Osnovna operacijska tehnika ni:
A oblikovanje enterostome
B incizija
C punkcija
D iv
E ekscizija

Izraz aseptina operacijska soba pomeni, da je cela operacijska soba sterilna. V

aseptino operacijsko sobo lahko vstopimo le v sterilnem plau in z sterilnimi
rokavicami.
A prva trditev je pravilna, druga je napana
B obe trditvi sta pravilni
C trditvi sta pravilni in sta vzrono povezani
D obe trditvi sta napani
E prva trditev je napana, druga je pravilna

Izberi nit, ki bo najprej razpadla v tkivu:

A svila:2
B dexon:0
C Nylon:10/0
D tycron:2/0
E etilon:4/0

Predoperativno planiranje ni potrebno pri majhnih operacijah. Del

predoperativnega plana je tudi odloanje o medoperacijskim dajanju antibiotika.
A obe trditvi sta napani
B prva trditev je pravilna, druga je napana
C obe trditvi sta pravilni
D trditvi nista smiselno povezani
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Za intradermalni iv uporabljamo svilo, ker je dovolj vrsta. Posamezne
intradermalne ive ne odstranjujemo
A obe trditvi sta pravilni
B trditvi nista smiselno povezani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D obe trditvi sta napani
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Antisepso je v kirurgijo uvedel:
A Friedrich
B Lister
C Bilroth
D Pare
E Bergman

Pri eksciziji s skalpelom manj okvarjamo tkivo kot e uporabljamo karje.

Ekscizija nastane iz najmanj dveh incizij.
A obe trditvi sta pravilni
B trditvi nista smiselno povezani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D obe trditvi sta napani
E prva trditev je napana, druga je pravilna

Za okube diabetinega stopala ni znailno:

A hitro napredujejo po povrini in v globino
B zdravljenje okube poteka bolj neugodno kot pri zdravih ljudeh
C lahko ogrozijo okonino bolnika
D povzroitelji so veinoma meani sevi, aerobno/aerobne bakterije
E da potekajo poasi, veinoma zajamejo koo in mehka tkiva in so
monobakterijske

Absces v mehkih tkivih lahko prikaemo z naslednjimi preiskavami (obkroi

napaen odgovor):
A UZ
B radioizotopi
C MRI
D rentgenskimi
E CT
Za tetanus ni znailno:
A tetanini endotoksin
B anaerobni sporogeni bacil
C tetanini eksotoksin
D tetanini endotoksin in anaerobni nesporogeni bacil
E anaerobni ne sporogeni bacil
Pri okubi s klostridijem tetani ni znailno:
A amputacija oknine
B okuba eksotoksinov
C dolgotrajno zdravljenje v bolnici
D vegetativni sindrom (tahikardija, potenje, salivacija)
E takojnja imunizacija

Za akutni limfangitis so znailni:

A rdeina in oteklina na obrazu
B gnojni izpuaj na telesu
C izcedek na koi med prsti
D mehurji na koi
E pordela proga z oteklimi krajevnimi bezgavkami

Za okube s klostridiji ni znailno:

A krajevno omejena vstopna pokodba
B glavno vlogo imajo endotoksini
C huda splona prizadetost
D obsena lokalna rdeina koe
E delajo spore
Za anaerobno okubo ni znailno:
A krepitacije
B smrde gnoj
C irjenje po miicah in ovojnicah
D obilno nastajanje mrtvin
E ostro omejena rdeina na koi

Najbolj primeren antibiotik za zdravljenje karbunkla je:

A antistafilokokni penicilin
B penicilin
C cefalosporin
D pinolo
E makrolid
Za incizijo ne velja naslednja trditev:
A incizijo napravimo z skalpelom
B incizijska rana ima dve steni
C incizijska rana ima dno
D incizijska rana ima dva kota
E z eno incizijo odstranimo tkivo

Punkcijsko iglo v telesu po navadi vodijo pod kontrolo:

A dveh rtg aparatov
B z ultrazvokom
C odpremo telesno votlino
D z MR tehniko
E po izkunjah

Kaj ni znailno za zdravljenje akutnega vnetja kosti:

A dehiscenca rane nad okueno kostjo
B izkljuno sistemska uporaba antibiotikov (tudi kroglice!)
C stabilna uvrstitev zloma
D nekrektomija
E izdatna incizija mehkih tkiv
Postravmatski osteitis predstavlja:
A primarno lokalno gnojno vnetje kosti po pokodbi
B hematogeno okubo
C nikoli se ne kona z amputacijo okonine
D lahko in predvidljivo bolezen
E zdravljenje je enostavno z antibiotino terapijo
Za laparotomijo velja naslednja trditev:
A prekine se vse tkivo samo do peritonreja
B je incizijska rana
C skozi njo operiramo arkus aorte
D je vedno samo v sredinski rti
E je ekscizija

Pri eksciziji z skalpelom manj okvarjamo tkivo kot e uporabimo karje. Z

ekscizijo odstranimo tkivo.
A obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
B obe trditvi sta napani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni
Nekrektomija je ekscizija. Fasciotomija je incizija.
A obe trditvi sta pravilni in nista vzrono povezani
B obe trditvi sta napani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni

Z Z incizijo skuamo prepreiti kontrakture zaradi brazgotinjenja nad sklepi.

Ravna incizija je najkraja.
A obe trditvi sta pravilni in nista vzrono povezani
B obe trditvi sta napani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni

Dobra operativna tehnika pri apendktomiji je natanna hemostaza. Pravilna

operativna tehnika pri apendektomiji je incizija nad simfizo pubisa.
A obe trditvi sta pravilni in nista vzrono povezani
B obe trditvi sta napani
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E obe trditvi sta pravilni

25-letnico povozi avto. Krvati iz 2mm arterije na goleni. Ob pregledu

nezavestna, tipati je trenje kosti ob pritisku na rebrni lok. Tlak 80/50. Krvaveo
ilo zapremo z:
A pustimo krvaveti
B Kocherjevo prijemalko
C prijemalko po Peanu
D prijemalko za ienje
E ivalnikom
Drenaa je nepotrebna pri:
A operaciji na kolku
B v loi ateroma, kjer krvavitev ni popolnoma ustavljena
C velikem hematomu v podkoju
D globokem abscesu nad miicami
E pri operaciji 3cm dolge svee travmatske rane na gluteusu
Z razkuevanjem odstranimo:
A vegetativne oblike samo nekaterih bakterij
B niti vegetativne oblike niti spore
C spore
D spore in vegetativne oblike bakterij
E vegetativne oblike bakterij

25 letna bolnica se je polila z vrelim oljem po hrbtiu desne roke. Pri pregledu
ste ugjotovili, da ima subdermalno rano, ki jo je potrebno izrezati. Napravil bi:
A tangencialno ekscizijo
B iljasto ekscizijo
C oknasto ekscizijo
D vretenasto ekscizijo
E valjasto ekscizijo
Za iv tetivo vtamemo naslednjo nit:
A poliestersko nit
B Vikryl
C catgut
D kolagen
E svilo

Med pripravo za operacijo revo razkuimo z pitjem velike koliine razkuila.

Med pripravo za operacijo koo istimo z detergentom.
A trditvi nista smiselno povezani
B obe trditvi sta pravilni
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E obe trditvi sta napani

Najvija stopnja antisepse na koi operativnega polja:

A sterilizacija
B niesar od tega
C ienje
D vse nateto
E razkuevanje

Kaken operativni poseg je primeren za drenao abscesa v povrinskih tkivih?

A stoasta drenana ekscizija
B rtasta polkrona incizija
C valjasta drenana ekscizija
D rtasta ravna incizija
E zarez in vstavljanje drena
Katere bakterije so najpogosteji povzroitelji gnojnih okub povrinskih tkiv:
A E.coli
B stafilokoki
C streptokoki
D salmonele
E anaerobni koki

Kateri mikroorganizmi so najpogosteji povzroitelji nekrotizirajoega fasciitisa:

A streptokoki
B Pseudomonas aeruginosa
C stafilokoki
D enterokoki
E virusi
Operativna tehnika ekscizije robov svee pokodbene rane je stara:
A 150 let
B 110 let (Friedrich 1897)
C 50 let
D 210 let
E 210 let
Akutno gnojno vnetje kitne ovojnice je:
A celulitis
B flegmona
C empiem
D absces
E revmatino vnetje
Pri vlani gangreni je potrebno najprej:
A previjati s posebnimi oblogami
B izrezati mrtvino
C obsevati z UV arki
D previjati z obkladki
E obsevati z laserjem
Za
a)
b)
c)
d)
e)
A
B
C
D
E

ivalnik ne velja:
izdelan iz kevlarja
dolg je 12 cm in teek 123 g
sestavljen kirurki instrument
prijemalni kirurki instrument
ima zelo gladko povrino funkcionalnega dela
B, D
C, D, E
A, C, D
A, B, E
C, D

Mikroangiopatija pomeni:
A okvaro ven
B okvaro fascij
C okvaro ivevja
D okvaro arteriol in kapilar
E okvaro arterij
Osnova tetivnega iva je:
A povratni iv
B matres iv
C adaptacijski iv
D enostavni posamezni iv
E Algoeverjev iv

Najvija stopnja antisepse v revesju je:

A sterilizacija
B niesar od tega
C razkuevanje
D ienje
E vse nateto

Pri avtonomni nevropatiji je koa stopala:

A pordela
B suha
C lividna
D hladna
E vlana
Podkoja ne spenjamo z:
A vikrilom
B resorbilno nitjo
C poli - para dioksin PDS
D dexonom
E poliamidom (nylonom)

V pred aseptini dobi kirurgije so bila vnetja operacijske rane pogosta. Moderna
antisepsa popolnoma razrei problem bakterijskih vnetij v operacijski rani.
A obe trditvi sta napani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D obe trditvi sta pravilni
E obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
Kirurki itrumenti
a) so navadno zbrani v sete ali tase
b) so pred posegom natanno zloeni
c) no navadno iz nerjaveega jekla
d) so plastini ali iz kevlarja
e) so navadno za enkratno uporabo
A C, D
B A, D, E
C A, B, C
D D, E
E B, D

Pri eksciziji z skalpelom manj okvarjamo tkivo kot e uporabimo karje. karje
pri rezanju ire stiskajo tkivo.
A obe trditvi sta napani
B prva trditev je pravilna, druga je napana
C obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
D obe trditvi sta pravilni
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Empiem je:
A gnojna okuba v podkonem tkivu
B izliv krvi v burzo
C negnojna okuba povrinskih tkiv
D gnojna okuba v telesni votlini
E gnojna okuba fascije

Avtoklaviranje je najbolj razirjen nain sterilizacije. Pred avtoklaviranjem je

potrebno predmete temeljito oistiti.
A obe trditvi sta napani
B prva trditev je pravilna, druga je napana
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
E obe trditvi sta pravilni
Gnojna okuba pilonidalnega sinusa je:
A flegmona
B celulitis
C hematom
D absces
E empiem
Za
a)
b)
c)
d)
e)
A
B
C
D
E
Za
a)
b)
c)
d)
e)
A
B
C
D
E

prijemalko po Kocherju velja:

je sestavljen dralni instrument
prijemalna povrina je gladka
konici funkcionalnih krakov imata zobce
se uporablja pri vsaki operaciji
ima zaporni mehanizem
B, D
A, C, E
B, A
B, D, A
D, E

prijemalko po Kocherju velja:

je sestavljen dralni instrument
funkcionalni del je vednozraven
konici funkcionalnih krakov imata zobce
navadno je iz kevlarja ali titaniuma
nemenjen je tudi topemu razmikanju tkiva
A, D
B, C, E
B, A
B, D, A
D, E

Za uspeno zdravljenje kroninega vnetja kosti in nastalega kostnega defekta je

potrebno ve faktorjev. Kateri od natetih ne spada med njih?
A uvrstitev okuene psedoartroze s ploo in vijaki
B odstranitev mrtvih delov kosti in mehkih tkiv
C uvrstitev okuene psevdoartroze z zunanjim fiksatorjem
D zapolnitev kostnega defekta
E kritje nastalega defekta mehkih tkiv
Za
a)
b)
c)
d)
e)
A
B
C
D
E

prijemalko po Peanu velja:

je sestavljen dralni instrument
prijemalna povrina je strukturirana
konca sta zaobljena ali koniasta
se zelo redko uporablja
ima zaporni mehanizem
A, D
B, C, E
B, A
B, D, A
D, E

Steriliziramo lahko:
A z nizko T
B v visoko T
C v visoko T in visokim p
D s poljem ionizirajoih arkov
E s keminimi agensi
B, C, D, E

Izberi napano trditev v zvezi z vretenasto ekscizijo (izrezom) malih konih lezij
A uvrstimo jo vzdol konih gub, tako, da je brazgotina im manj vidna
B rano zapiramo v plasteh
C brazgotina po izrezu bo manja, kadar rano imobiliziramo s tenzijskimi trakovi
(Steristrip)
D optimalno razmerje med vzdolno in preno osjo vretenastega
izreza je 1:1
E pomembna je natanna prilagoditev dermisa
Pri nekrotizirajoem fasciitisu se spremembe na koi (mehurji, lividne lise)
pojavijo zaradi:
A toksemije
B tromboze ilja
C irjenja okube na koo
D irjenja okube na miije
E irjenja okube na podkono tkivo

Razkuujemo predmete, ki jih ni mogoe sterilizirati. Razkuujemo predmete,

kjer sterilizacija ni smiselna.
A obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva trditev je pravilna, druga je napana
D obe trditvi sta napani
E obe trditvi sta pravilni
ienje je v kirurgiji lahko edini antiseptini postopek. ienje je lahko v
kirurgiji predstopnja razkuevanja.
A prva trditev je pravilna, druga je napana
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C obe trditvi sta pravilni
D obe trditvi sta napani
E obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
Kaj ne spada v sliko kroninega vnetja kosti?
A brazgotinjenje mehkih tkiv
B pozitiven mikrobioloki izvid
C dve ali ve fistul z iztekanjem gnoja
D prisotnost sistemskih simptomov vnetja
E destrukcija kosti in nastanek kostnega defekta

Kakna operacija je primerna za drenao globokega abscesa?

A valjasta drenana ekscizija
B rtasta polkrona incizija
C stoasta drenana ekscizija
D incizija in vstavljanje drena
E rtasta ravna incizija

Za izkustveno (empirino, antibiotik prve izbire) antibiotino zdravljenje infekcij

povrinskih tkiv je praviloma primerno predpisati:
A tetraciklin
B cefalosporin 2.generacije
C antistafilokokni penicilin
D anaerobicidni antibiotik
E amoksicilin s klavulansko kislino
Pokodbeni osteitis je:
A znailen za bolnika z zaprtimi zlomi
B primarno lokalno vnetje kosti
C pogost in obiajen zaplet zdravljenja zlomov
D bolezen, ki temelji predvsem na antibiotini terapiji
E z lahkoto obvladljiva bolezen

85-letna enska pade pri hoji. Kolk bole na pritisk v dimljah, neotekel, niga ni
skrajana, na nogo se ne opre, ne dvigne od podlage:
A zlom diafize femurja
B subtrohanterni zlom
C zlom revnice
D pertrohanterni zlom
E zlom trtice
Pravila operativna tehnika za pertrohanterni zlom femurja je:
A DHS in ploa
B nobene operacije, ker je prestara
C ravna ploa in vijaki
D fragmenta povezati z ico
E samo vijaki
Drenano incizijo uprabljamo pri:
A operaciji travmatske rane
B oskrbi abscesov povrinskih tkiv
C operaciji poveevanja prsi
D odstranjevanju bradavice
E operaciji odstranjevanja lipoma iz podkoja

Pojav akutnega hematogenega osteomieleitisa je znailen za:

A starostnike s pridruenimi sistemskimi obolenji
B imunsko oslabljene odrasle osebe
C otroke
D bolnike z malignim obolenjem
E bolnike po utrpelem zlomu dolgih cevastih kosti
Predoperativi plan napravi:
A instrumentarka
B asistent
C operater
D sobni zdravnik, ki bo operiranca zdravil po operaciji
E vodja oddelka, ki ni operater

Kateri del operacije travmatske rane je najbolj pomemben za prepreevanje

vnetja rane :
A dobra drenaa
B dobro ienje in izpiranje rane
C dobro spenjanje rane
D dobro razkuevanje okolice rane
E dobra ekscizija robov rane
Kaj ni znailnost grozee infekcije?
A poviana telesna temperatura
B hude boleine
C normalna vrednost CRP
D poviana vrednost SR in levkocitov
E oteklina prizadetega dela telesa

Kaj je glavni znak II.a) faze nekrotizirajoega fasciitisa?

A padec krvnega tlaka
B boleina
C rdeina
D gnojni mehurji
E oteklina

Nekrotizirajoi fasciitis moramo kirurko oskrbeti:

A z valjasto ekscizijo
B s kratko incizijo in drenom
C z dolgo incizijo in nekrektomijo
D s kratko incizijo
E z dolgo incizijo in ivanjem
Pri suhi gangreni je potrebno:
A previti z antibiotinim mazilom
B previti z obkladkom
C suho previti in opazovati
D postopoma izrezovati mrtvino
E nujno izrezati mrtvino

Makroangiopatija pomeni:
A bolezen povrinskih ven
B zadebelitev bazalne membrane kapilar
C bolezen globokih ven
D okluzivno bolezen vejih arterij
E okluzivno bolezen arteriol

Valjasta drenana ekscizija je primerna za kirurko oskrbo

A flegmone
B gnojne okube burze
C gnojne okube sklepa
D abscesa v globokih tkivih
E abscesa v povrinskih tkivih
Razjede na diabetinem stopalu so praviloma okuene s:
A stafilokoki
B z glivicami
C z meano gram-negativno floro
D streptokoki
E z meano aerobno in anaerobno floro
Pri motorini nevropatiji je stopalo veinoma:
A pordelo
B usloeno
C plosko
D hladno
E lividno

Aktivna drenaa ni:

A drenaa prikljuena na instalacijo s podtlakom
B torakalni drain
C drenaa prikljuena na steklenico z podtlakom
D Manuvak- rezervoar tekoine se elastino razirja
E gumijasta cevka, katere zunanji konec je pokrit z gazo.

Kirurki vozel najbolje dri na elastini niti. Trdnost vozla je odvisna od tevilo
zaporednih vozlov.
A obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C obe trditvi sta napani
D prva trditev je pravilna, druga je napana
E obe trditvi sta pravilni
Najbolj znailen znak akutnega gnojnega vnetja kitne ovojnice prsta je:
A boleina pri iztegnitvi prsta
B gnojni zbirek pod nohtom
C boleina na iztezni strani prsta
D izrazita pordelost
E izrazita oteklina

Pri dolgotrajni in/ali ponavljajoi okubi obnohtja palca na nogi moramo:

A izrezati cel noht
B previjati z antibiotinim mazilom
C izrezati del nohta in del matriksa
D izrezati del nohta
E mazati s protiglivinim mazilom
Kateri je bistveni faktor za potrditev diagnoze kroninega osteitisa ?
A scintigrafija
B izvid kulture kostne biopsije iz globine
C pozitivni laboratorijski izvidi krvi (SR, CRP, L)
D mikrobioloki izvidi brisa rane infistul
E RTG tomografija

Kdo je prvi uspeno presadil srce leta 1967

A De Bakey
B Bernard
Bergmann
C Starzl
DSabiston

Kdo je v Slo vpeljal metodo odprtega zdravljenje ran

A Vincenc Kern

Kdo je prvi uporabljal sterilne instrumente krg material

A Bergmann

Katera trditev ne velja za ienje

A Z njim zmanjamo tevilo mikroorganizmov na povrinah in v zraku
B Je lahko samostojna dokonna oblika antisepse
C Z njim odstranimo vse vegetativne oblike bakterij in vse spore
D Mikroorganizme odstranimo izkljuno z delovanjem mehanske sile vodnega
curka ali mehanske sile krtae, omela, krpe
E Uporabimo ga pred nameravano dezinfekcijo in sterilizacijo
Kdaj uporabimo dezinfekcijo s prekuhavanjem
A Za krg plae in rokavice
B Za kovinske predmete
C Za operacijsko perilo, ki ne pride v neposreden stik z operativnim
poljem
D Za komprese
E Za brizgalke
Za dezinfekcijo z UV arki ne velja
A Za dezinfekcijo operacijskih prostorov
B Valovna dolina 300 nm
D C Uinkovitost 3000 ur
E arki kodljivi za bolnike in operaterje v prostoru
F Unii le mikroorganizme, ki jih svetloba direktno zadene

Kateri ni anorganski dezinficiens

A Klor
B Fluor
C Vodikov peroksid H2 O2
D Jod
E Kalijev permanganat KmnO4

Kateri anorganski dezinficiens uporabljamo pri premazovanju hipertrofinih

granulacij (lapis)
A Kalijev permanganat KmnO4
B Jod (Betadine)
C Soli ivega srebra
D Soli srebra vezane na beljakovine
E AgNO 3 (isti srebrov nitrat lapis)
Kateri organski dezinficiens se ne uporablja v humane namene
A Klorheksidin
B Heksaklorofen
C Fenol
D Formaldehid
E Glutaraldehid
Kateri alkoholni dezinficiens ni uinkovit
A 80% etanol
B 60% propanol
C 70% izopropanol
D 10% metanol
E 100% etanol

Kateri plinski dezinficiens se uporablja za dezinfekcijo prostorov

A Formaldehid
B Etilenoksid
C Propilenglikol tekoina s prenjem
D Glutaraldehid
E Klor
Z dezinfekcijo uniimo
A Vse vegetativne oblike mikroorganizmov
B Vse vegetativne oblike in spore
C Vse spore
D Zmanjamo tevilo spor inuniimo vegetativne oblike

Kateri dezinficiens uporabljamo za dezinfekcijo opeklin

A Soli srebra, vezane na beljakovine (Dermazin)
B Lapis
C Soli Hg
D KmnO4
E H2 O2
Za dezinfekcijo povrin ne uporabljamo
A Asepsol
B Cetovlon
C Amfoliti
D Mila (anionski detergenti)
E Perocetna kislina

Slabosti avtoklaviranja
A Ni za materiale, ki se v vodi spremenijo, delo zahteva usposobljeno
osebje, ne sterilizira dobro dehidriranih predmetov
Prednost avtoklaviranja ni
A Natanen nadzor asa in temperature
B Ekonomien postopek
C Ne spreminja lastnosti termostabilnih materialov
D Uporaben za sterilizacijo vseh materialov

Za sterilizacijo z ionizirajoim sevanjem ne velja

A arke beta dobimo s pospeevalnikom
B Vir arkov gama je kobalt 60
C arki pokodujejo beljakovine in nukleinske kisline mikroorganizmov
D Nahajajo se v posebnih stavbah v bliini bolninic
Z ionizirajoimi arki steriliziramo vse razen
A Lateks rokavice
B Brizgalke, katetre
C Instrumente

Kaj ne velja
A Za sterilizacijo lahko uporabljamo etilenoksid, formaldehid, glutaraldehid, propiolakton
B Formaldehid je eksploziven
C Tehnino je najbolj izdelana sterilizacija z etilenoksidom
D Pri etilenoksidu uporabimo komoro za izrpavanje zraka
S filtri steriliziramo vse razen
A Zrak, ki ga vodimo v op. dvorano
B Zrak za avtoklave
C Parenteralne raztopine
D Vgrajene naprave v op. dvorani
E Plinske anestetike

Uspenost sterilizacije ne nadziramo z

A Indikatorjem za prehod vodne pare
B Indikatorjem za temperaturo
C Indikator za as
D Virulenco spor, ki jih steriliziramo hkrati z materiali
E Zmanjanjem tevila vegetativnih oblik mikroorganizmov pred in po
sterilizaciji
Kaj vsebuje indikatorski paket za nadzor uspenosti sterilizacije
A Indikator za vodno paro, kontrolo temperature, kontrolo asa, industrijsko
pripravljene spore.
B Indikator je material s trakovi s rnimi poevnimi rtami.
C Oba odgovora sta pravilna
Roke si morajo umiti pred prvim vstopom v op. sobo in pri vsakem stiku s
kuninami vsi razen
A Kirurg
B Instrumentarka
C Strenica v op. sobi
D Anestezist
E Sestra, ki pripelje bolnika do op. bloka
Kirurko si rok ne umije
A Kirurg
B Anestezist
C Instrumentarka

Dezinfekcija op. polja pri sternalni torakotomiji

A Vrat, ramena, prsni ko, trebuh do popka

Pri srednji laparatomiji

A Od mamil, trebuh, mons pubis, zgornja polovica stegen spredaj (od
aksile do trohantrov)
Pri op. na zadnji strani hrbtenice
A Cel vrat, rame, prsni ko zadaj, ledja, glutealni del, stegna zadaj

Operativno polje je potrebno pokriti, vendar je potreben irok varnostni pas

A Prva trditev pravilna, druga napana
Za pokrivanje op. polja ne velja
A Lanene komprese so za enkratno uporabo
B Stene rane zaitimo z vivanjem kompres v podkoje
C Koni rez napravimo prek prilepljenega prozornega traku
D Pokrivamo prek varnostnega roba
E Prepreimo dostop bakterijam
Sterilizacija s poviano temperaturo. Obkroi nepravilno
A Postopek je dolg
B Rezila otope
C Prikljuen na elektrino omreje
D Steriliziramo vse snovi
E Plamenska sterilizacija

Instrumenti za umivanje op. polja niso sterilni, ker tudi koa ni sterilna
A Prvi napaen, drugi pravilen
B Prvi pravilen, drugi napaen
C Oba pravilna
D Oba pravilna in vzrono povezana
E Trditvi nista smiselno povezani
Kako doseemo asepso v doloenem podroju
A Antiseptini postopki in aseptino delo

Laminarni tok zraka je dober antiseptini postopek, ker se veina

mikroorganizmov v zraku izogne op. polju
A Prva napana, druga pravilna
S katero temperaturo ne steriliziramo?
A 70 stopinj
B 121
C 134
D 90

Katere temperature avtoklav ne uporablja?

A 90
B 100
C 121
D 134
E 200
S im steriliziramo krg rokavice
A Etilenoksid

Kdaj in kje obrijemo pacienta

A V bolniki sobi tik pred operacijo

ienje bolnika na oddelku pred operacijo, kaj ne velja?

A Strienje in depilacijske kreme eno uro pred op
B Kopanje in umivanje
C ienje prebavl z odvajali in istilnimi raztopinami
D Centrifugalno ienje op. polja s sterilnimi tamponi in prijemalko
E Britje, tik preden ga odpeljejo
Kaj ne potrebujejo zaitna oblaila
A Prepuanje zraka
B Prepuanje vlage

Zaitna obleka, ne velja

A Prepuati vlago
B Sterilna
C Elastike ali trakovi za zavezovanje na odprtinah
D Ne sme zbirati statine elektrike
E Ne sme biti vnetljiva

Kaj ne sodi v pripravo bolnika v bolniki sobi

A Umivanje op. polja z jodom
B Asepsa
C Absolutne asepse pri delu s pacienti nikoli ne doseemo

Pred vsako vejo op. oistimo GIT, ker je analna odprtina izvor tevilnih bakterij
A Oba pravilna
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Aksonski refleks povzroi skrenje arterije in s tem zaustavitev arterijske
krvavitve, ne pa tudi venske, kar je pomembno za nastanek krvnega strdka v
rani
A Obe trditvi sta pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Krvni strdek v nevrogenem obdobju sestavljajo; izberi pravilno kombinacijo
odgovorov
A Eritrociti
B Trombociti
C Fibrin
D Fibroblasti
E Levkociti
A, B, C

Vloga nevtrofilcev pri celjenju rane je izkljuno protimikrobna, zato je njihova

prisotnost bistvenega pomena pri celjenju sterilne rane
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Onkotski tlak proti notranjosti rane naraa, kar je posledica poveane
prepustnosti il v rani ter delovanja neutrofilcev in makrofagov
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

V steni rane pada parcialni tlak kisika, kar privede do pasivne vazodilatacije v
nevrogenem obdobju.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Katerega obdobja ne najdemo pri celjenju vsake rane
A Neurogeno (hemostatsko)
B Autolitino (destruktivno)
C Produktivno (proliferativno)
D Faza epitalizacije
E Faza maturacije

Celjenje je homeostatski proces, ki ima v vsakem tkivu svojo pot nastajanja

A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Aksonski refleks zoi arterije. Venska krvavitev pa tvori krvni strdek, saj venska
krvavitev ne preneha
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

V steni rane Ph pada, gre namre za povean MTB v rani.

A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Pri odraslem nikoli ne odstranimo ivov pred
A 5 dnem
B 7 dnem
C 9 dnem
D 10 dnem
E 11 dnem
e je pokodba stara ve kot 6 ur je to
A zastarana, kontaminirana rana

Pri zastarani, kontaminirani rani

A ira ekscizija robov in stene rane
B vpeljemo ive in jih ne zaveemo (primarni odloni iv rane)
C pustimo odprto
D takoj zaijemo
E sterilno pokrijemo
A, C, E
e je rana stara manj kot 6 ur je to
A svea kontaminirana rana
e je rana stara ve kot 6 ur je to
A stara kontaminirana rana

Pri kateri rani je izrez 3 mm irokega pasu zadosten

A svea kontaminirana rana

Pankreas se celi enako hitro kot jetra, vendar so pankreatina izvodila po

celjenju bolj deformirana kot olevodi
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Katera trditev ne velja za Oberstovo anasetzijo
A Uporabljamo 2% xylokain
B Lokalna anestezija
C Anestetiku ne smemo dodati adrenalina
D Infiltrativna anestezija
E Prevodna anestezija
Oberst anasetzija je
A Infiltracijska
B Prevodna
C splona

Za zdravljenje hipovoleminega oka uporabljamo

A Ringer laktat, 5% humani albumin
B RL, 5% albomin, 5% glukoza
C Fizioloka raztopina, 5% albomin, 5% glukoza
D Fizioloka raztopina, 5% albomin, 10% glukoza
E Fizioloka raztopina, 10% glukoza

V em se novorojenek razlikuje od odraslega (nepravilna trditev!)

A Nima sposobnosti tvorbe toplote z dregetanjem
B 30 x manja podajnost plju
C 20 x manja poraba kisika (na kg tt)
D 20 x veji upor v pljuih
E 3 x veja frekvenca dihanja
Smrtnost pri ARDS
A 60%
B 30%
C 7-16%
D 1%

Kardiogeni ok nastane kot posledica odpovedi srca kot rpalke, hipovolemini

pa zaradi zmanjane znotrajilne prostornine.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Huda sepsa
A Tahikardija
B Tahipnoa
C Pomik v levo
D Levkopenija
E Odpovedaovanje vseh sistemov
F Vse izmed natetih

Murrayev tokovni sistem uporabljamo za

Politravme
A Oceno dihalne stiske
Cilj intenzivnega zdravljenja je
A Hemodinamska podpora
B Prehrambena
C imunoloka
A, B, C

SvO2 je merilo za
A celotno tkivno oksigenacijo
B koncentracijo kisika v venski krvi
C konc. kisika v alveolih
D nasienost venske krvi s kisikom (?)
Kolikna zasienost Hb z CO je letalna
A 10-15%
B nad 60%
C 2-3%
D ni od natetega

Kaj odseva parcialni tlak kisika v meani venozni krvi

A celino oksigenacijo
B celotno tkivno oksigenacijo ter razmerje med porabo in ponudbo
kisika v tkivih
C tkivno hipoksijo
Kaj naredimo pri bolniku z dihalno stisko
A takoj intubacija in umetna ventilacija
B umetno dihanje na masko
C oistimo dihalne poti
D vse od navedenih

Tekoinsko zdravljenje pri oku ima prednost pred th z vazoaktivnimi amini

(dopamin, dobutamin, noradrenalin)
A vedno
B nikoli
C samo e imamo uveden centralni venski kateter
Vzroki maobne embolije
A zlomi dolgih kosti
B zmeknine
C pankreatitis
D po op z zunajtelesnim obtokom
E akutna ledvina odpoved
A, B, C, D
Kaj ne sodi v sliko ALO
A Faza poliurije
B Faza rekonvalescence
C Zaetna faza
D Kompenzatorna faza
E Faza anurije

Kako ugotovimo mogansko smrt

A EEG 2x v razmiku 6 ur; komisija mora podpisati
Pri prerenalni ledvini odpovedi je gostota sea
A Manja kot pri renalni
B Veja
C Enaka

Kaj povzroi ALO

A Hipotenzija
B Hipovolemija
C Hipoksija
D Iatrogeni dejavniki
E Vsi od natetih

Umetno dihanje s tlano podporo

A Najbolj zmanja bolnikovo dihalno delo
Posledice pljune trombembolije I stopnje
A Zvianje arterijskega tlaka
B Popuanje desnega srca
C Zveanje pljunega tlaka
B, C
Po ISS sistemu ima politravma
A Ve kot 17 tok

Parenteralna prehrana pomeni, da bolnik prejema hrano

A I.v.
Za peroralno prehrano mora biti hrana
A Izoosmolarna

Indikacja za uporabo polne krvi

A izmenjalna transfuzija in obilna krvavitev
B anemija
C hipovolemien ok
D motnje koagulacije zaradi pomankanja koag. Faktorjev
E hipoalbuminemija

Alotransplantacije so presaditve med genetsko neistovetnimi osebki razlinih

vrst
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Prevladujoe znamenje zavrnitve
A Boleina
B Oteklina
C Vnetje
D Poviana temperatura

Za uspeno ohranjanje organov sta posebno pomembni (1) vzdrevanje

izotermije in (2) prepreevanje edema celic.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Pri doloanju moganske smrti ne delamo
A Zenine reakcije
B Kornealni refleks
C EMG obraznih miic
D Okulocefalni refleks
E Okulovestibularni refleks
Po pokodbi kolena slikamo z
A rtg
B artroskopija
C MR
D CT
E Artrografija

Pri boleinah v ledvenem predelu je prva preiskava

A Pregledna slika seil
B UZ ledvic
C CT
D i.v. urografija
E Endoskopija
Naravni negativni kontrast v pljuih daje
A Zrak

Zlom diagnosticiramo z
A Rtg
B MR
C Scintigrafija
D CT
E Tomografija

Pri ugotavljanju operiabilnosti pljunega ca je potrebno narediti

A Rtg pa in stranska projekcija
B MR
C Tomografija
D CT
E Diaskopija
Pri pokodbi prsnega koa moramo najprej narediti
A Rtg
B MR
C Scintigrafijo
D CT
E Tomografijo

Kateri poloaji oz. projekcije niso standardni pri slikanju plju (pravilna
kombinacija)
A P.a.
B Polstranska
C V globokem izdihu
D Lateralna
E Lee na boku
B, C, E

Indikacije za spinalno angiografijo so

A A.v. malformacije v hrbteninem kanalu
B A.v. malformacije v vretencih
C Pred op
D Pred embolizacijo
E Tumorji
F Po op
G Vse omenjene indikacije so pravilne

Transplantacije so presaditve med neistovetnimi lani razlinih vrst.

A Obe pravilni
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kratica TAM pomeni:
A total active motion

S CT preiskavo preiskujemo tkivo in organe, ker

A Imajo razlino gostoto
B Je poceni
C Lahkodostopna
D Manj obsevanja kot RTG
Katere dg ne potrdimo z ezofagoskopijo
A Razjedo
B Ezofagitis
C Dispneo
Na rtg
A Kost intenzivno bela
B Kovina absolutno bela
C Maoba siva
D Parenhimski organ neintenziven
E Zrak rn
F Vsi opisi so pravilni

CT prikae retroperitonealni prostor. Prikae primarne in sekundarne procese.

A Obe pravilni
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Prebavila imajo obliko cevi, zato so rtg znaki bolezni na posameznih segmentih
le te enaki.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kontrast vbizgamo v truncus pulmonalis. V fazi leve kardiografije se obarva
desni atrij.
A ASD
B LD shunt
C Obe opciji sta pravilni
S im doloimo naravo solidnega tumorja
A Aspiracijska biopsija

Pri intervencijski radiologiji del endoskopskega instrumenta ostane v ali ob ili.

Zapleti?
A Sepsa
B Embolija
C Predrtje ile ali srne votline
D Endokarditis
A, D
Hidrofilna nit rada vee vodo, zato vozel hitreje popusti
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Elastina nit je
A Poliamidna
B Poliglikolatna
C Svila

Lepila, kaj ne dri

A Zaustavljajo krvavitev
B So iz ve komponent
C Spajajo dve povrini
D So bolj uinkovita, e je spoj veji

Prijemalni kirurki instrumenti

A samo za prijemanje tkiv in materialov
B ne smejo travmatizirati tkiva
C na koncu so nazobani
A, B, C

Katere lastnosti ne sme imeti material za prevezo ran

A Nepropusten za bakterije
B Toplotno izolirati rano
C Propusten za pline
D Vzdrevati vlanost rane
E Se lepiti na rano
F Vpijati eksudat
G Kancerogen
H Alergen
G, H

Kortikalni vijaki imajo gosteje navoje, spongiozni redkeje

A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Oblika drena mora biti taka, da je upor im veji, zato so dreni iroki.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kakna je osteosinteza kjer so odlomki stisnjeni med seboj
A kompresijska

Dreni, kaj ni pravilno?

A Zunanji in notranji
B Pomembna je razlika v tlakih
C Loimo pasivno in aktivno drenao
D Nadomeajo hemostazo

Aktivna drenaa je
A Sila kapilarnega vleka
B Trak gaze
D Dren prikljuen na podvodno drenao
E Peritonealna

Rano pokrivamo dvoplastno. Ena plast je ves as na rani, zgornjo pa

menjavamo.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Na katero krg mreo spadajo intrumenti za torakotomijo ter drala za pljua

A torakalno
B osnovno
Na katero kirurko mreo spada dleto za kosti
A Kostno
B osnovno

Psevdomonofilamentarne niti so sestavljene iz ve niti, zato pri prehodu skozi

tkivo le tega bolj pokdodujejo kot monofilamentarne
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kdaj embolizacija il
A Pred operacijo
B Mono oiljeni tumorji
C AV fistule
D Adeno CA
E Vse od natetega

Pacientu za zaito pred trombembolijo po operaciji damo heparin 5000 IE

A Kadarkoli
B En dan pred operacijo
C En dan po operaciji
D 2 uri pred OP
e je nosilen material zunaj koe je to
A Zunanja osteosinteza
B Notranja

Da zmanjamo verjetnost tromboze prinemo prvi dan po operaciji s

protikoagulantno terapijo. e je bolniki ne morejo dobivati, jim dajemo
acetilsalicilno ksl ali dipiridamol.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Koa na glavi je zelo dobro prepredena z ilami, zato je mono oblikovanje

vsakrne incizije brez truda.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Med znailne incizije na prsnem kou ne spada
A Sternotomija
B Posterolateralna torakotomija
C Lumbotomija
D Levo desna prednja torakotomija
Jeklo je sestavljeno iz 98% katere snovi
A Fe

Ekscizija, kaj ni pravilno

A Tehnika za odstranjevanje tkiva
B Sestavljena iz ene ali ve incizij
C S irokim varnostnim pasom je radikalna ekscizija
D V obliki klina je klinasta ekscizija
E Delamo jo za pristop do telesnih votlin
Velikost, oblika in poloaj incizije niso odvisni od
A Vrste posega
B Debeline koe
C Arterijskega obtoka
D Poteka senzibilnih ivcev
E Langerjevih rt

Kaj je torakostoma
A Stoma votlega organa
B odprtina v prsnem kou za drenao plevralnega empiema
C odprta pljuna biopsija
D torakalna drenaa z nepovratnim ventilom
E odprta drenaa prsnega koa

Pri kateri stomi je del votlega organa prekinjen in vit na kono odprtino
A Dvocevni
B Konni
Stoma preno prerezanega cevastega organa je
A zaasna
B stoma telesne votline
C trajna
D dvocevna
E stenska

Stoma vzdolno prerezanega cevastega organa je

A zaasna
B stoma telesne votline
C trajna
D dvocevna
E stenska
Kaj je znailno za stome
A stomo je treba negovati
B stome ni treba negovati
e spremenimo os kosti je to
A Korektivna osteotomija
B Prena
C Poevna

e prihaja do majhnih premikov med odlomki je to

A Dinamina
B Rigidna osteosinteza
C Stabilna
D Kompresijska
E Retencijska
Dodatno uvrstitev z mavcem potrebuje
A Dinamina
B Rigidna osteosinteza
C Stabilna
D Intramedularna
E Kompresijska
F Retencijska

e so odlomki med seboj staknjeni je to ??

A Rigidna osteosinteza
B Dinamina
C Retencijska osteosinteza
D Vse od natetih

Za krg malignih tumorjev mehkih tkiv velja, da kirurg med opeacijo ne sme
neposredno videti njihove povrine, niti jih ne sme odpreti (naelo obleenosti
in nedotakljivosti bule).
A Obe pravilni
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Kateri trije so pogosti tumorji otrok

A Wilmsov, Moganski, Neuroblastom

Okube globokega dlanskega prostora

A Se ne morejo iriti iz enega v drug prostor

16 letnik, fluktuacija pod levim kolenom, pordela koa, vnetje obnohtja na

levem palcu noge. Verjetna diagnoza
A Hematogeni osteomielitis
Kakno je zdravljenje podkono leeega abscesa
A Drenana ekscizija v obliki valja
Pri V flegmoni gre za prizadetost
A Palca in mezinca

Druge teme:
Prezraevanje z laminarnim tokom
Prerenalna ALO, th
Do kam gledamo s kolonoskopijo
Endoskopski UZ
Povei ustrezno preiskavo s teavo (npr. teave s kolenom artroskopija).
Kontrastna sredstva
Prednosti slikanja z MR
Zakaj RTG arki pri prehodu skozi telo izgubljajo energijo
Kaj je znailno za galaktografijo
Kontraindikacije za kolonskopijo
Kontraindikacije za ureterocistoskopijo
Kontraindikacije za ureterorenoskopijo
Vrste UZ
Kontraindikacije pri preiskavi prebavil, e uporabljamo kontrast
Kdaj delamo test apnee
Kaj je to veorganska odpoved
Terapija s streptokinazo
Zdravljenje sepse v intenzivni enoti
Katere dejavnike upoteva sistem APACHE
Mielografija
PTCA
e pri levi kardiografiji dobimo kontrast v desni pljuni arteriji, na kaj pomislimo
Pri katerih napakah dobimo levo desni ant
Kaj je incizija
Stome (torakostome, stenske stome)
Perioperativna smrtnost
Katere so najbolj prone elastine niti (poliamidna - Etilon)

NEVROKIRURGIJA
Kaj NE velja za mikrokirurko obravnavo perifernih ivcev:
A delno topo pokodbo perifernega ivca zaradi trakcije ali kompresije
oskrbimo takoj
B kirurka oskrba topih (zaprtih) pokodb perifernega ivca je odloena
C oskrbe prekinjenega perifernega ivca ne moremo odloiti za nedolocen cas,
saj distalni del ivca fibrozira v 6-8 mesecih; zato po tem casu ni mono
zadostno preracanje
D najmanja struktura, ki jo lahko ivamo pod mikroskopom, je fascikel
E samo avulzijsko pokodbo lahko prikaemo takoj z radikulografijo, medtem ko
moramo pri drugih topih pokodbah perifernih ivcev pocakati na znake
regeneracije dolocen cas
Vazospazem po subarahnoidni krvavitvi! Oznacite NEPRAVILNO trditev
A odgovoren je za dodatno 7% smrtnost in 7% morbidnost po SAH
B ne prizadene vseh pacientov
C obicajno nastopi od 4.-7.dne in traja 10-12 dni
D je v zvezi s kolicino izlite krvi
E preprecimo ga z zgodnjo izkljucitvijo anevrizme iz obtoka (kirurko
ali endovaskularno)

Oznacite pravilne trditve:

a) Najpogosteji vzrok za subarahnoidno krvavitev je razpok intrakranialne
anevrizme
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno vecja kot pri prvi SAH
c) Racunalnika tomografija (CT) brez kontrasta je prva v vrsti nevroradiolokih
preiskav za dokazovanje SAH
d) Bolnikovo stanje po SAH ocenimo po lestivici Hunta in Hessa ali WFNS od 1
do 10 tock.
e) Pri lumbalni punkciji je povecana verjetnost razpoka anevrizme zaradi
nenadnega znianja tlaka likvorja
A a,c,d
B vsi odgovori so pravilni
C c,d,e
D a,b,c,e
E b,d
Oznacite napacno trditev v zvezi s Hangmanovo frakturo!
A nastane zaradi hiperekstenzije vratu
B prelom obeh pediklov je v predelu istmusa (travmatska istmicna
spondilolisteza)
C pokodovano je drugo vratno vretence
D locimo tri podtipe Hangmanove frakture
E pokodovano je prvo vratno vretence
Pri preprecevanju globoke venske tromboze je najpomembneje:
A mirno leanje v postelji
B zgodnja aktivacija bolnika
C uporaba elektricne stimulacije stegenskih miic
D respiratorna fizioterapija
E uporaba presoterapije
Kateri znacilnosti veljata za holesteatome?
A izpadi moganskih ivcev in vida
B nastane v moganih in krvavi
C epilepsija in holesterinski kristalcki
D benigni in maligni tumorji
E biserni tumor in asepticni meningitis

Z postopki respiratorne fizioterapije:

A ohranjamo gibljivost posameznih sklepov
B preprecujemo globoko vensko trombozo
C prispevamo k hitreji vertikalizaciji bolnika
D preprecujemo izlocanje sluzi iz dihal
E zagotavljamo dobro prehodnost dihalnih poti in zadostno
predihanost pljuc
Nujna kirurka indikacija za zdravljenje hernije disci:
A neznosna bolecina
B neuspeh konservativnega zdravljenja
C motoricni izpadi
D sfinkterske motnje
E socialni razlog

Kateri odgovor najbolj opisuje meningiome?

A praviloma benigni, vecinoma v spinalnem kanalu in pod tentorijem, pocasna
rast
B rastejo intraaksialno, praviloma benigni, 25% intrakranialnih tumorjev,
povezava z nevrofibromatozo tip 2
C nastanejo iz opornih celic moganov, praviloma benigni, pogosto se
ponavljajo
D praviloma maligni, vecinoma pod tentorijem, hitra rast
E rastejo ekstraaksialno, praviloma benigni, 14-19% intrakranialnih
tumorjev, povezava z nevrofibromatozo tip 1

Ocenite stanje pokodovanca po Glasgowski koma lestvici (E eye + M motor +

V verbal). Pokodovanec je ob sprejemu imel odprte oci, vendar ni sledil s
pogledom, zenici sta bili v srednjem poloaju, reaktivni in enaki, na ukaz ni
premikal okoncin, na bolecino je levi okoncini smiselno umikal, desni sta bili
hromi, odgovarjal ni, ob bolecini je spucal nerazumljive zvoke
A 14-15
B3
C 9-13
D2
E 7-8
S katero dedno boleznijo so lahko povezani vanomi 8. moganskega ivca?
A z nevrofibromatozo tip 1
B z Marfanovim sindromom
C z nevrofibromatozo tip 2
D s policisticnimi ledvicami
E z boleznijo Hippel-Lindau

Prizadetost tretjega moganskega ivca, ki se kae s ptozo, iroko in

nereaktivno zenico ter abdukcijo zrkla, je pri anevrizmatski subarahnoidni
krvavitvi posledica:
A pritiska anevrizme razcepica arterije cerebri medije (ACM)
B pritiska anevrizme arterije komunikans anterior (ACoA) na okulomotorni ivec
C pritiska karotikooftalmicne anevrizme
D pritiska anevrizme arterije komunikans posterior (ACoP) ali
anevrizme vrha arterije bazilaris (basilar typ aneurysm) na
okulomotorni ivec
E herniacije girus cinguli pod falks
ibkost stene prave anevrizme je posledica (histoloka slika):
A stanjanja adventicije
B fragmentacije elastike interne in degeneracije tunike medije
C degeneracije tunike medije in fragmentacije elastike eksterne
D fragmentacije elastike interne in eksterne
E nicesar od natetega
iroka zenica je lokalizacijski znak pri kateri anevrizmi:
A a. Carotis interna in a. Basilaris
B a. Vertebralis
C a. Cerebri anterior ali a. Pericallosa
D a. cerebelli superior ali inferior
E a. cerebri media
Najpomembneji zgodnji zaplet pri SAH?
A vazospazem
B resorbtivni hidrocefalus
C diabetes insipidus
D nevrogeni pljuni edem
E ponovna krvavitev

Urgentno stanje z znailnim zastajanjem sea (retenca) in izgbua obutka v

presredku v obliki jahalnih hla:
A sindrom epikonusa
B sindrom kubiralnega kanala
C sindrom kavde ekvine
D sindrom karpalenga tunela
E sindrom konusa
Z uporabo elektrine stimulacije golenskih miic zmanjamo monost:
A globoke venske tromboze
B kontrakture kolena
C pljunice
D tromboflebitisa
E pojav otekline spodnjega dela goleni

64-leni kolesar, zbije ga avto. V bolnici po 27 min nezavesten. Ekstenzijski kri,

desno zenico iro od leve, oi ne odpira, krvavi iz levega sluhovoda. GCS?
A4
B6
C7
D8
E5
Trias simptomov in znakov pri SAH:
A vazospazem, hidrocefalus, diplopija
B glavbol, nausea, nistagmus
C hipertermija, enostranski glavobol, vrtoglavost
D izguba zavesti, jacksonski napadi, pozitiven babinski znak
E glavobol, nause in bruhanje, otrpel tilnik

Kaj ni znailnost kompresije kavde ekvine po centralni herniji disci L5-S1?

A senzibilitetni izpad v obliki jahalnih hla
B inkontinenca urina
C boleine
D ugasla ahilova regleksa
E nemo stopal

Velikorat se po pokodbah glave s hitro povrnitvijo zavesti (ne gredo k

zdravniku) pojavijo v nekaj dneh meningialni znaki. Infektologi lumbalna
punkcija in ugotovljena leocitoza. Vzrok nastanka meningitisa po pokodbi
glave, eprav rtg glave ne pokae zloma, pokodovanec pa nima zunanjih
znakov za pokodbo lobanjske baze (Rakunove oi, retroaurikularna ekimoza
Battleyev znak, naglunost, pareza facialisa, hematotimpanom,
oto/rinolikvoreja, pnevmocephalus)?
A moganska kontzija
B tromboza sinusa sagitalis superior
C okultna likvoreja
D epiduralni hematom
E posttravmatska SAH
Pri kateri anevrizmi z ozkim vratom ina endovaskularno zdravljenje prednost?
A AcoP
B karotiko-oftalmina anevrizma
C anevrizma vrha A. Basillaris
D ACM
E a. Pericalosa
Katera od anevrizem ni v circulus Willisi?
A anevrizma AcoP
B areteija AcoA
C anevrizma ACM
D ni od natetega
E anevrizma na vrhu arterije basalis

Zlom lobanjskega dna prepoznamo po:

A oalnem hematomu (Rakunove oi)
B po mehurkih zraka bazalno na posnetku CT
C po periferni parezi n. facialisa (preni zlomi piramide)
D oto/rinolikvoreja
E odsotna direktna reakcija zenice na osvetlitev in ohranjena indirektna pomeni
pokodbo potinega ivca v optinem kanalu
F vsi odgovori so pravilni
Hangmanova faktura pomeni:
A zlom navikulanre koice
B zlom vretenca C1
C travmatsko spondilolistezo C1
D travmatsko spondilolistezo C2
E zlom densa C2
Kaj ni znailno za meningiome?
A nastanejo iz arahnoidalnih celic
B vsebujejo psamomska telesca
C povzroajo hiperostoze kosti
D pogosto kalcinirajo
E so intraaksialni tumorji

Kateri zlom ne spada med tipine frakture lobanje:

A linearni
B komunitivni
C impresijski
D diastatien
E spiralni

Najpogosteji intrakranialni tumorji odraslih so nevroepitelijski, meningiomi in

do 80% jih je nad tentorijem. Pri otrocih so najpogosteji intrakranialni tumorju
kraniofaringeomi in ve kot 50% jih zraste nad tentorijem.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Katero zdravljenje vanomov 8. moganskega ivca omogoa odstranitev in
ohranitev sluha?
A spremljanje bolnikoih simptomov, sluha in dinamike rasti
B obsevanje z gama noem
C kirurki: retrosigmoidni subokcipitalni pristop
D kirurki: translabirintni pristop
E kirurki: ekstraduralni subtemporalni pristom

Za meduoblastom ne velja:
A pojavljajo se padajoe emtastaze
B najpogosteji maligmi moganski tumor pri otrocih
C pogosto se pojavlja v stranskih ventrilkih (NE, 4. ventrikel)
D potrebna MR glave in spinalnega kanala
E najuinkoviteje zdravljenje je makroskopska odstranitev in obsevanje celotne
kraniospinalne osi
Kritini parameter za delovanje in preivetje moganov?
A sistemski arterijski pritisk
B intrakranialni pritisk
C moganski ilni upor
D pretok krvi skozi mogane
E moganski perfuzijski pritisk

Kaj ne spada v rutinsko zdravljenje zmerno poveanega ICP?

A blaga sedacija
B intucbacija pri GCS pod 8
C prepreitev hipotenzije
D regulacija hiperglikemije
E hipeventilacija
Najpogosteji intramedularni tumor?
A astrocitom
B ependimom
C teratom
D glioblastom
E hemangioblastom
Znaki dizrafizma:
A veja poraenost v srednji liniji
B strabizem
C sinus pilonodalis
D mielomeningokela
E hidrocefalus
A, C, D
Torakalna meningokela povzroa:
A paraplegijo
B kozmetino spremembo
C hidrocealus
D segmentno boleino
E radikularno okvaro

Vzroki hidrocefalusa so:

A obporodna moganska krvavitev
B makrocefalija
C stenoza akvedukta
D meningitis
E epileptini napadi
A, C, D

Indikacije za nujno operativno dekompresijo hrbtenjae?

A napredujoi nevroloki izpadi (para/tetraplegija, znaki okvare korenine)
B nestabilen zlom vretenca
C prizadetost centralnega dela hrbtenjae
D nevroradioloki znaki jasnega pritiska na hrbtenjao (CT, MR, mielogram)
E simptomi in znaki prizadetosti sprednjega dela hrbtenjae
F okvara hrbtenjae, ki traja e ve kot 24h
A, B, D, E

Trije najpogosteji ekstraduralni tumorji hrbtenice in hrbtenjae:

A metasteze iz Ca plju
B hordom
C metastaze iz Ca dojke
D metastaze iz Ca prostate
E metastaze iz Ca GIT
A, C, D
Najpogosteji intraduralni spinalni tumor?
A meningeom
B nevrinom
C limfom
D lipom
E metastaze Ca plju

Kaj ni znailno za mogansko smrt?

A srna akcija je avtonomna
B ni motorinega adziva na globoko boleino
C pretok krvi skozi moganje je 0
D pretok skozi notranje organe je normalen
E decerebracija

Fenomen zahajajoega sonca opazujemo pri:

A skoliozi
B diastematomieliji
C vodenoglavosti
D tumorjiuh hipofize
E kefalhematomu
Spontana regreneracija ni mona pri:
A teleangiektazija
B adiadochokinesia
C neurotmeza
D nevrapraksija
E aksonotmeza

Najuinkoviteja metoda zdravljenja boleine pri bolnikih z izpuljenimi

koreninami ramenskega pletea je:
A stereotaktina talamotomija
B perkutana anterolateralna hordotomija
C zvezna mikrokoagulacija v podroju vstopa zadajnjih korenin v
hrbtenjao
D epiduralna blokada
E goboka moganksa stimulacija
Poudarjena venska risba temporofrontalno je znak:
A dermatoloki
B povianega ICP
C anemije
D tanje koe
E fakomatoze

Boleina pri bolnikih z izpuljenimi koreninami ramenskega pletea je:

A znak histerije
B talamina boleina
C psihogena boleina
D nevralgija
E deaferentacijska boleina

Zakaj so otroci bolj ogroeni zaradi primarnega moganskega tumorja kot

odrasli?
A ker primarni moganski tumorji pri njih hitreje zakrvavijo
B ker imajo pogosto epilepsijo
C ker ne zdrijo mocne bolecine
D ker se primarni moganski tumorji pri otrocih vecinoma nahajajo
pod tentorijem
E ker moganska skorja pri njih e ni do konca razvita

Pokodba katerega perifernega ivca povzroci nezmonost iztegovanja prstov v

metakarpofalangealnih sklepih, medtem ko je iztegovanje zapestja z radialno
deviacijo mono in je obcutek v roki normalen?
A n. interosseous posterior (globoka veja radialisa)
B n. Musculocutaneous
C n. interosseous anterior (globoka veja medianusa)
D r. profundus n. ulnaris (globoka veja ulnarisa)
E n. aksilaris

Hofmann-Tinelov znak pomeni:

A oja zenica zaradi avulzije ali proksimalne rupture korenin C8 ali Th1
(Klumpkejeva paraliza)
B hiperekstenzija v MCP sklepu in semifleksija v IP sklepih 4. in 5. prsta zaradi
pokodbe ulnarisa
C nezmonost fleksije v 1-3 prstu zaradi pokodbe medianusa
D pojav parestezij in bolecine v roki pri flektiranem poloaju v zapestju v
podrocju medianega ivca
E izvabljanje parestezij med potrkavanjem vzdol pokodovanega
perifernega ivca

Pri bolnikih, ki niso sposobni samostojne stoje (tetraplegija) se kot pripomocek

za stojo v zgodnji fazi nevrorehabilitacije lahko uporabi:
A nagibna miza
B hodulja s kolesi
C posteljni stol
D bergle
E invalidski vozicek
Kateri mikrokirurki pristop je najbolj uporaben za nevrokirurke operacije v
paraselarnem prostoru lobanjskega dna?
A pterionalni transtemporalni
B pterionalni intraduralni
C pterionalni ekstraduralni z odstranitvijo sprednjega klinoida
D subokcipitalni transtentorielni
E transtemporalni transpetroozni
Najpogosteji simptom cervikalne (spondilotine) mielopatije:
A senzibilitetni nivo
B slabost rok
C parapareza
D atrofija miic rok
E hiperrefleksija
Iz katerih celic nastanejo kraniofaringeomi?
A iz arahnoidalnih celic
B iz vanovih celic
C iz celic adenohipofize
D iz embrionalnih celic ektoderma
E iz germinalnih celic ektoderma

Kateri odgovor pravilno opisuje najvecjo pogostnost pojavljanja primarnih

moganskih tumorjev pri odraslih in otrocih?
A pri odraslih nad tentorijem, pri otrocih v 4. ventriklu
B pri odraslih pod tentorijem, pri otrocih nad tentorijem
C pri odraslih v ventriklih, pri otrocih pod tentorijem
D pri odraslih nad tentorijem, pri otrocih pod tentorijem
E pri odraslih v spinalnem kanalu, pri otrocih v ventriklih

Koliko ljudi na leto zboli v Sloveniji za primarnim moganskim tumorjem?

A priblino 300
B priblino 400
C priblino 160
D priblino 80
E priblino 250
Diskranija je:
A sprememba membranskih kosti
B kozmeticna sprememba
C dedna sprememba
D vedno obojestranska
E prirojena motnja

Mielomeningokela:
A lahko nastane pri odraslih
B spremljajo jo deformacije skeleta
C je lahko le lumbosakralno
D ni spremljajocega nevrolokega deficita
E genetsko pogojena

Pri Erb-Duchenne paralizi pokodovanec ne more:

A flektirati prstov na roki
B abducurati v ramenu in flektirati v komolcu (+ ne uti na zunanji
strani ramena in posterolateralni strani podlakta)
C abducirati v ramenu in flektirati v zapestju
D flektirati prstov na nogi
E flektirati v zapestju in prstih

Kaj ni znacilno za siringomielijo?

A pareza miic rok
B cervikalna in okcipitalna bolecina
C nebolece artropatije
D dislociran senzibilitetni izpad
E spasticnost

Oznai nepravilno trditev v opisu histopatolokih znailnosti stene moganske

sakularne anevrizme:
A fibrointimalna hiperplazija
B fragmentirana elastica interna
C prave anevrizme imajo 3 plasti ile stene
D stanjana intima
E stanjana medija (propad. Gladkih miinih celic, fibroza)
Ker astrocitomi poasi rastejo, obsevanje ni rutinsko.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Letno tevilo ruptur anevrizme v Slovenij?
A 200
B 400
C 1000
D 70
E 10

Anevrizme moganskega oilja so v najveji meri lokalizirane na:

A vertebralnih arterijah
B an cerebralnih venah
C terminarnih arterijah cerebralnih il
D na Willisovem esterokotniku
E na asteriji spinalis arterior

Najbolj zanesljv postopek za prikez ilnih nepravilnosti moganskega ilja:

A MRI
B preiskava z Dopplerjem
C EEG
D PET
E angiografija
Primarni/metastatski moganski tumorji povzroajo:
A ne povzroajo otekline moganov
B povzroajo vse natete otekline
C citotoksinao mogansko oteklino
D vazogeno mogansko oteklino
E intersticijsko mogansko oteklino

35-letni elektromehanik, zlom koeljnice 3cm pod glavico inulno na meji med
zg. in sr. Tretjino. Pred tem imobilizacija, brez mravljincev,sedaj oskrba s
ploico. Izteguje zapestje, prstov ne. SUpinacija pronacija bp. Po 4 mesecih
stanje nespremenjeno. Kateri ivec pritisnjen pod ploico.
A a. interosseus anterior
B n. ulnaris
C n. radialis
D n. interosseous posterior
E n. medianus

25-letnika ugrizne opica v desno zapestje. Mravljinenje v palcu in kazalcu,

palca ne more oponrati. Mezinec, prstanec, ulnarna polovica sredinca ter dlan
normalen obutek. iv tetiv flex. Carpi radialis in flex. Pollicis longus. Mediani
ivec neprekinjen, a v zapestju kontudiran. Po 3 mesecih obutke po radialni
strani kazalca e vedno slab. Palmarne abdukcije palca ni. Ob poklepu na sredi
dlani mravljinci v palec in kazalec, obutek nad tenarjem izboljan. V M. pollicis
brevis ni potencialnov motorinih enot pri poskusu hotene palmarne abdukcije
palca, na kazalcu in palcu mono znian nevrogram. Pravilne trditve:
A mediani ivec delno pokodovan proksimalno od odcepia motoriene vejice
za m. abductor policis brevis in ramus palmaris n. mediani
B prisotni so znaki za regeneracijo senzibinega nitja palca (nn. Digitales proprii
n. mediani)
C koo nad tenarjem oivuje ramus palmaris medianega ivca
D fleksija kazalca je bolj prizadeta kot palca
E fleksija kazalca je neprizadeta
B, C, E

Zaradi katerega zapleta se v nevrokirurgiji izogibamo sedecega poloaja (ki pa

je vendarle najbolji v primeru lezij v srednji liniji in v IV. ventriklu ) in ga
nadomecamo z bocnim in trebunim?
A pljucna zracna embolija
B pokodba duralnega sinusa
C intrakranialna hipotenzija
D GVT
E intrakranialna hipertenzija
Vodenoglavost (oznaci pravilno trditev):
A vedno velika lobanja
B vedno nevroloki deficit
C medikamentozno zdravljenje
D trajno ozdravljiva
E lahko unilateralno
Iz katerih celic nastane glioblastom?
A iz ivcnih celic
B iz celic moganskih ovojnic
C iz vanovih celic
D iz ostankov ektoderma
E iz opornih celic

Znacilnost zgodnje nevrorehabilitacije je:

A postopki so prilagojeni posameznikovim sposobnostim
B izvaja se pri vseh bolnikih enako
C pomembna je le fizioterapija
D med postopke zgodnje nevrorehabilitacije ne sodi ucenje dnevnih aktivnosti
E edini cilj zgodnje nevrorehabilitacije je samostojnost pri hoji
Druinsko nagnjenost k anevrizmatski subarahnoidni krvavitvi ocenjujemo s:
A 20-25%
B 55%
C 25%
D <2%
E 10%
Oznai znak za subarahnioidalno krvavitev:
A vrtoglavica
B utrujenost
C glavobol
D trd tilnik
E dvojne slike

Najunikoviteja metoda zdravljenja deaferentacijske boeine je:

A cingulotomija
B stereotaktina talamotomija
C koagulacijske lezije v podroju vstopa zadajnjih korenin v
hrbtenjao (brez operacije)
D anterolateralna hordotomija
E stimlacija periakveduktne sivine

52-letnik, polagalec keraminih ploic pred 5 dnivi opazi, da teje hodi, se

spotika. Petelinja hoja, ne more hoditi po petah. Simetrina patelarni in Ahilov
refleks. Ni spremenjenega obutka po golenih, ni boleine, ni mravljincev, ni
bolein v kriu. Izberi pravilno trditev.
A prevajanje po peronealnem ivcu je pod kolenom ohranjeno
B takoj je indicirana igelna elektromiografija
C patoloki proces je v podroju kavde ekvine
D takoj je potrebno naresti mielografijo
E metoda izbora je MRI spinalnega kanala

Simptomatski znak aterosklerotine cerebrovaskularne bolezni karotidne arterije

je:
A slabost
B omotica
C nespecifina vidna motnja
D vrtoglavica
E amaurosis fugax
Od katerega faktorja ni odvisna prognoza pritiska na hrbtenjao?
A od narave ekspanzivnega procesa
B od lege tumorja v spinalnem kanalu
C od prekrvavitve tumorja
D od trajanja pritiska
E od nevrolokega statusa pred operacijo

66-letna bolnica z abdominalnimi kolikami in boleinami v zg. delu abdomna.

Gastroskopija in UZ negativna. 2 dan po sprejemu nenavaden obutek v nogah
(kot da se tla spodmikajo), hoja vse bolj okorna, 3 dan klecne in ne more ve
hoditi. etrdi dan 2x enkratko kateterizirana, potem urinski kateter. S stopali je
migala, nog ne dvigne od podlage. Leva noga nekoliko bolja od desne.
Izkljuite nepravino trditev:
A pacientka pred 6 leti operirana zaradi melanoma leve goleni, redno
se kontrolina na onkolokem intitutu. Vrednosti AF so normalne.
B Mielografija in CT pokaeta patoloko klinasto frakturo Th6, destrukcijo
posteriornega dela korpusa Th6 in levega pedikla ter intraspinalno
ekstramedularno lezijo, ki je pritiskala na medulo ventralno in bolj z leve.
C histoloka diagnoza anaplastini astrocitom
D po laminektomiji Th5-7 in operativni odstanitvi ekstraduralnega tumorja je
potrebna stabilizacija hrbtenice
E poleg kirurke terapije je potrebna e onkoloka terapija
20-letna uslubenka MNZ je zjutraj med aerobiko zautila ostro boleino v
vratu, ki se je razirila v desno roko po dorzolateralni strani podlakti v 2. in 3.
prst, ki sta po 3 tednih e vedno mravljinasta. Pri tenisu ima ibek backhand
udarec, ne more delati sklec (ni moi), teko ree z noem, bolein ni ve.
Klinino oslabljen a mo tricepsa in njegovega refleksa, drugih izpadov ni. EMG
bo pokazal denervacijo v sledeih miicah:
A triceps, extenzor digg. Comm. Abductor policis brevis
B triceps, ext. Carpi radialis, m. supinator
C biceps brachii, brachioradialis, abductor dig. Minimi
D deltoideus, biceps, abductor poll. Brevis
E triceps, biceps, flexor carpi rad., abductor pollicis brevis
Kompenzatorni mehanizmi ob zveanju intrakranialnega pritiska so:
A zmanjan volumen cerebrospinalne tekoine
B zmanjam volumen krvi v moganih
C zmanjanje ECT
D vsi od natetih
Kje nastanejo anevrizme Charot-Bouchard?
A razcepie ACI
B rezcepie perforantnih arterij
C razcepie ACC
D razccepie a. basilaris
E razcepie a. pericalose

40-letni moki, veraj kidal sneg. Danes med vstajanjem ga je zabolelo v kriu,
perianalno in po spolovilu je util mravljince. Na vodo in blato ga ne tii,
nazadnje uriniral veraj zveer. Hodi po prstih, petah, pri hoji po prstih desno
stopalo popua. Refleksi sp. Okonine izvabljivi, Ahilov desno je oslabljen.
Oznai nepravilno trditev:
A trajne posledice prekasne dekompresije so lahko motnje kontrole sfinktrov in
erekcije
B stanje je urgentno, operirati je potrebno najkasneje v 4-6 urah po zaetku
sfinkterskih motenj
C najverjetneji vzrok je ruptura diska
D najverjetneji zlom je impresijski zlom vretenca L2
E pacient bo najprej opravil EMG in mikcijsko cistografijo
Najbolja kirurka metoda zdravljenja glioblastomov?
A stereotaksija
B endoskopska operacija
C kirurgija z gama noem
D endovaskularna balonska tehnika
E mikrokirurka tumerektomija

Pri keterih diagnozah od natetih je smiselna operativna nevrokirurka terapija,

e medikamentozna ni uspena?
A shizofrenija
B paranoine reakcije
C psihoze
D obsedenostne nevroze
E depresivna motnja
Katera je najuinkoviteja metoda dodatnega zdravljenja malignih oganskih
tumorjev?
A genska terapija
B transarterialna kemoterapija
C nobena od natetih
D obsevanje
E imunoterapija

Pri keteri opciji ni potebno nujno in kakojnje nevrokirurko operativno

zdravljenje?
A absces ali empiem v spinalnem kanalu s pritiskom na MS
B intramedularni ependimom
C patoloki zlom vretenca zaradi metastaze s pritiskom na MS
D nestabilem zlom vretenca s pritiskom na MS
E krvavitev v spinalni kanal s pritiskom na MS

Katera je najpomembneja komplikacicja SAH iz anevrizme v zgodnjem,

srednjem in poznem obdobju po krvavitvi?
A hidrocefalus
B hiponatriemija
C vazospazem
D ponovna krvavitev
E moganska oteklina

Pri toksinih in metabolnih stanjih in pri hudi pokodbi moganov nastane;

A vazogeni in intersticijski edem
B citotoksini edem
C intersticijski edem
D intersticijski in citotoksini
E vazogeni edem

Najpogosteja lokacija intrakranialnih krvavitev?

A AcoA
B ACI
C AcoP
D a. Vertebralis
E a. basilaris

Intraaksialni tumorji najpogosteje nastanejo:

A v ventriklih
B v korpus kalozumu
C pod moganskimi vijugami in pod mogansko skorjo
D v visoko specializirani predelih moganov
E v olfaktornih predelih moganov

Deaferentacijska boleina nastane:

A po unienju cinguluma
B po prekinitvi sprednjih komisur hrbtenjae
C po pokodbi talmusa
D po prekinitvi dotoka senzorinih draljajev iz periferije
E po prekinitvi spinotalamine proge

Najpogosteji intraaksialni moganski tumor je: Najpogosteji primarni

moganski tumor pri odraslih je?
A pilocitni astrocitom
B anaplastini astrocitom
C limfom
D glioblastom (glioblastoma multiforme)
E gangliogliom

Ali sta klinina fenomena dekortikacije in decerebracije zdruljiva z diagnozo

moganske smrti?
A da
B da, vendar ne sme biti plantarnega refleksa v ekstenziji
C ne
D vasih
E samo e ni poiralnega refleksa
Najuinkoviteja terapija vazospazma je:
A Ca antagonisti
B simpatektomija
C hipervolumska, hipertenzivna hemodilucija
D ekstrakranialna-intrakranialna anastomoza
E endovaskularno irjenje il z baloni

Med funkcionalno zdravljenje parkinsonove bolezni spada:

A stimulacija lentikularnih jeder
B stimulacija kapsule interne
C implantacija fetalnih celic mezencefalona v n. kavdatus
D stimulacija periakveduktne sivine
E unienje n. kavdatusa

Nevrokirurko zdravljenje ne daje monosti izboljanja pri:

A spontanih krvavitvah, ki kaejo e znake prizadetosti moganskega debla
B intraperenhimskih spontanih krvavitvah, ki se veajo
C spontanih krvavitvah, ki povzroajo napredujoe arine znake in simptome
D spontanih krvavitvah v bazalne ganglije
E pri ugodnih lokalizacijah spontanih intraperenimskih krvavitev
Oznai dizrafizem:
A hipertelorizem
B monopareza
C ahondroplazija
D strabizem
E spremembe koe srednje linije

Najpogosteja lokacija travmatskih anevrizem?

A distalni deli intracerebralnih il
B ACM
C a. Vertebralis
D ACI
E ACoP

Kraniofaringeomi se pogosto nahajajo v tretjem ventriklu, zato med operacijo

tudi kombiniramo dva pristopa:
A transsfenoidanega in pterionalnega
B interhemisferino transkaloznega in transsfenoidnega
C pterionalnega in interhemisferino transkaloznega
D pterionalnega in bifrontalnega
E bifrontalnega in transsfenoidnega
Katere pokodovance z zaprto pokodbo glave moramo sprejeti v bolninico?
A iz 1. in 2. skupine tveganja
B iz 1. in 3. skupine tveganja
C iz 2. in 3. skupine tveganja
D iz 1., 2. in 3. skupine tveganja
E iz nobene od natetih
Pravilna nevrokirurka terapija intra/supra in paraselarno razirjenega
hipofiznega adenoma je:
A interhemisferini transkalozni pristop skozi 3. ventrikel
B bifrontalni pristop po sprednji lobanjski kotanji
C transsfenoidni pristop do turkega sedla
D vsi nateti
E kombinirani epi in subduralni pterionalni pristop

Oslabljen ali odsoten Ahilov refleks, pokodba katerega spinalnega korena?

A L4
B L3 in L4
C L5
D S1
E L4 in L5
Katero od AV malformacijne prikaemo z angiografijo, ampak MR?
A AVM
B karoikokavernozna fistula
C duralna AVM
D kavernom
E venska malformacija

Najpogosteji zaplet po operaciji srednje velikega vanoma 8. moganskega

ivca pri gluhem bolniku:
A motnje poiranja
B slepota
C dvojne slike
D motnje ravnoteja
E pareza obraznega ivca
Glavne kirurko reljive IC komplikacije pri tejih pokodbah glave?
A moganska oteklina, travmatska SAH krvavitev
B epidrualni hematom, moganski edem
C subduralni hematom, travmatska SAH krvavitev
D moganska oteklina in moganska kontuzija
E epidrualni, subduralni kontuzijski hematom

Ce bolnik po nevrokirurki operaciji na moganih ni sposoben aktivne stoje ga:

A izvajamo le ukrepe za preprecevanje pojava preleanin
B za stojo uporabimo nagibno mizo
C izvajamo samo pasivno razgibavanje v postelji
D izvajamo le postopke za preprecevanje pojava globoke venske tromboze
E pustimo v postelji dokler ne postane aktiven
Pripomocki, ki jih uporabimo pri bolnikih z obsenimi nevrolokimi izpadi so
A prilagojen jedilni pribor
B hodulja
C bergle
D vozicek
E nagibna miza, posteljno kolo, elektricni stimulator, dvigalo
Katera komplikacija ali pojav ni znacilen za endovaskularno zdravljenje
anevrizem?
A naknadna obliteracija anevrizme
B rekanalizacija
C delna obliteracija anevrizme (kontrast e prehaja v anevrizmo)
D perforacija anevrizme
E vsi so znacilni za endovaskularno zdravljenje

Kaj od navedenega ni znacilno za Brown-Sequardov sindrom (hemisekcija

hrbtenjace)?
A izguba obcutka za bolecino in temperaturo dva segmenta pod nivojem
pokodbe hrbtenjace na nasprotni strani
B pareza zgornjih okoncin izraziteja kot spodnjih okoncin
C okvara propriocepcije na isti strani (zadnji stebricki) pod nivojem pokodbe
D ohranjen obcutek za dotik na nasprotni strani od pokodbe hrbtenjace
E pareze na strani pokodbe hrbtenjace pod tem nivojem
Oznacite anevrizmo v zadajnji moganski cirkulaciji?
A Anevrizma vrha AB (a. basilaris)
B Anevrizma razcepica arterije cerebri medije (ACM)
C Anevrizma AcoP (a. communicans posterior)
D Anevrizma AcoA (a. anterior communicans)
E Anevrizma ACA (a. cerebri anterior)

Kaj so cilji postopkov zgodnje medicinske rehabilitacije po nevrokirurkih

operacijah?
A izboljanje delovanja kardiovaskularnega sistema
B preprecevanje pojava venoznih ulkusov na spodnjih ekstremitetah
C preprecevanje kontraktur, preleanin, respiratornih infektov
D povecati miicno moc pri parezah
E preprecevanje kontraktur, preleanin, respiratornih infektov,
globoke venske tromboze

Spodnja tabela predstavlja ocenjevalno lestvico akutnega stanja bolnikov po

SAK po Huntu in Hessu (HH).
I. Asimptomatsko stanje ali minimalni glavobol in blaga rigidnost vratu
II. Srednje hud do hud glavobol, meningizem, lahko pareza n.okulomotoriusa
III. Zmedenost, zaspanost ali blagi nevroloki znaki
IV. Stupor ali hemipareza
V. Koma, moribundno stanje ali ekstenzijski poloaj telesa
Oznacite napacno trditev!
A Bolniki s HH 3-4 niso sposobni za operacijo v akutni fazi zaradi velike zelo
visoke smrtnosti ne glede na operativni poseg zaradi drugih sekundarnih
zapletov bolezni
B Najboljo prognozo imajo bolniki s HH= 1-2
C Pri bolniku s SAK s prodorom krvi v ventrikle, ki ni sposoben za operativni
poseg, je smiselno takoj uvesti zunanjo ventrikularno drenao, da preprecimo
akutni obstruktivni hidrocefalus
D Vec bolnikov s slabo oceno po HH, ki niso sposobni za kirurko zdravljenje,
danes lahko zdravimo endovaskularno
E vse trditve so napacne

Katera paraliza na zgornji okoncini ima ohranjeni fleksijo vseh prstov in fleksijo
zapestja?
A nic od natetega
B Erb
C Benediktova roka
D Erb-Duchenne
E Dejerine-Klumpke

Kateri je najvaneji klinicni znak (ne simptom), ki nas mora poleg navedbe o
nenadnem, najhujem glavobolu v ivljenju takoj asocirati na subarahnoidno
krvavitev?
A meningizem
B epilepsija
C fotofobija
D vertigo
E hemipareza
Mielomeningokela:
A ni spremljajocega nevrolokega deficita
B je lahko le lumbosakralno
C lahko nastane pri odraslih
D spremljajo jo deformacije skeleta
E genetsko pogojena

Tumor apeksa pljuc (Pancoastov tumor) ne povzroca:

A atrofija drobnih miic rok
B viseca zgornja okoncina
C pareza m. adductor policis
D Hornerjev sindrom
E krempljasta roka

Elektricno draenje perifernega ivca pod krajem pokodbe je ohranjeno pri

kateri vrsti pokodbe perifernega ivca?
A apraksija
B terminalni nevrom
C aksonotmeza
D nevrotmeza
E nevrapraksija
Vloga delovnega terapevta v rehabilitacijskem timu
A bolniku z znaku paraplegije pasivno razgiba nogi
B uci bolnika hoje s pripomocki
C izvaja elektricno stimulacijo za preprecevanje globoke venske tromboze
D uporablja pripomocke za izvajanje respiratorne fizioterapije
E uci bolnika osnovnih dnevnih aktivnosti in mu pomaga pri
presedanju na vozicek

Katera nevrokirurka metoda je najprimerneja za operacijo majhnih histoloko

neopredeljenih globoko leecih moganskih lezij?
A gama no
B nevroendoskopija
C stereotakticna biopsija
D nobena od natetih
E mikrokirurka odstranitev
Kontrakture pri bolnikih s hudo okvaro moganov in posledicno neaktivnostjo
lahko preprecujemo.
A namecanje bolnika v pravilne poloaje, obracanje bolnika,
izvajanje nevrofizioterapije
B namecanje bolnika v pravilne poloaje
C uporabimo posteljno kolo
D pasivno razgibavanje
E namecanje bolnika v pravilne poloaje in obracanje bolnika

Fromentov znak izvajamo tako, da preiskovanec poskusi zadrati papir med

iztegnjenima palcem in kazalcem, ki ga preiskovalec poskua povleci.
Fromentov znak je pozitiven, ce preiskovanec napravi fleksijo koncnega clenka
palca, s katerim poskua kompenzirati parezo nekaterih drobnih miic roke po
pokodbi enega izmed perifernih ivcev. Fromentov znak bo lahko spremljala
tudi atrofija nekaterih miic zgornje okoncine! Katerih?
A m. flexor digg. prof. V.
B m. Palmaris
C m. abductor hallucis brevis
D m. abductor pollicis brevis
E m. interosseous dorsalis I.

Zadnji postopek za kontrolo farmakoloko rezistentnega mogansk. edema je:

A dekompresivna kraniotomija
B zunanja ventrikularna drenaa
C vstavitev senzorja za merjenje intrakranialnega tlaka
D lobektomija
E ventrikulostomija

Kateri odgovor najbolj opisuje vanome 8. moganskega ivca?

A motnje sluha, povezava z nevrofibromatozo tip 1, motnje sluha
B maligni tumorji, motnje sluha, motnje bulbomotorike
C nastanejo iz ovojnice glozofaringeusa, spremlja jih tinitus, motnje poiranja
D benigni tumorji, iz arahnoidalnih celic, motnje ravnoteja
E imenujemo jih tudi vestibularni vanomi, povezani so z
nevrofibromatozo tip 2, nastanejo v pontocerebelarnem kotu

Oznacite napacno trditev!

A incidenca anevrizem v populaciji je 10-28 /100000 prebivalcev
B pri anevrizmatski SAK se kri izlije po konveksiteti moganov
C posledica nenadnega porasta intrakranialnega pritiska so preretinalne
krvavitve
D podajnost intrakranialnega prostora je izcrpana po izlivu 30 ml krvi
E verjetnost ponovne krvavitve je najvecja prvih 6 ur po krvavitvi, prvi dan 4%,
nato pa vsak dan po 1,3%/dan do trinajstega dne (v 14 dneh je torej verjetnost
ponovne krvavitve okrog)
Kateri utesnitveni sindrom poteka brez izpadov obutkov in bolein?
A sindrom tarzalnega tunela
B sindrom Guyonovega kanala
C sindrom utesnitve n.cutaneous femoralis lateralis (meralgia paresthetica)
D sindrom karpalnega tunela
E sindrom kubitalnega kanala
Katere so komplikacije frakture piramide:
A pareza abducensa, rinoreja, diplopija
B okvara n. facialisa, otorrhea, ottorrhagia
C motnje ravnoteja, bruhanje
D glavobol, motnje voha, slepota
E okvara trigeminusa, motnje poiranja, atrofija jezika

Indikacije za nujno operativno dekompresijo hrbteninega kanala - podrtaj

nepravilne indikacije:
A napredujoi nevroloki izpadi (para, tetrapareza, znaki okvare korenine)
B okvara hrbtenjae popolna e vsaj 24 ur
C nevroradioloki znaki jasnega pritiska na hrbtenjao
D nestabilen zlom vretenca
E simptomi in znaki prizadetosti sprednjega dela hrbtenjae
Oznai dizrafizem:
A umenje v glavi
B meningokela
C dvojne slike
D nevrofibromatoza
E strabizem

Oznacite nepravilno trditev:

a) Najpogosteji vzrok za subarahnoidno krvavitev (SAK) je spontani razpok
intrakranialne anevrizme
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno vecja kot pri prvi SAK
c) Lumbalna punkcija je danes prva v vrsti preiskav za dokazovanje SAK.
Zamenjala je CTA (kompjutrsko angiografijo), pri kateri je povecana verjetnost
anafilakticne reakcije na jodna kontrastna sredstva
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa ali po WFNS.
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
A a,e
Bb
C a,d
D vsi odgovori so pravilni
Ec

Triindvajsetletni moki je popravljal motorno ago, ki mu je med zaganjanjem

odskoila in ga zaagala v vrat. Vzdol okonine je navajal spontane mravljince,
ki so se irili po anterolateralni strani podlakta proti palcu. Po primarni oskrbi
rane (zaitje sternokeidoidne miice) so opazili, da ne more pokriti komolca in
gibati v ramenu. Kateri del brahialnega pletea je pokodovan:
A posteriorni fascikel
B radialni in aksilarni ivec
C spodnju trunkus (C8, Th1)
D srednji trunkus (C7)
E zgornji trunkus (C5, C6)

Kateri so trije najzgodneji simptomi pri tumorjih slunega ivca?

A diplopija, motnje ravnoteja, otalgija
B povian IKP, nistagmus, tinitus
C diplopija, glavobol, sprememba okusa
D izguba sluha, pareza obraznih miic, odsoten kornealni refleks
E izguba sluha, tinitus, motnje ravnoteja
Katera izmed natetih znailnosti ne velja za meningiome?
A so ekstraaksialni tumorji
B pogosto nastanejo hiperostoze sosednje kosti
C nastanejo iz arahnoidalnih celic
D najpogosteje se nahajajo v ventriklih
E lahko so povezani z nevrofibromatozo tip 1

Katera je najverjetneja krvavitev v intrakranialnem prostoru pri ugotovljeni

linearni frakturi lobanjskega svoda (ne baze)?
A kontuzijska
B epiduralna
C nobena od natetih
D subduralna
E intraventrikularna
Kaj dokazuje vemeseno preivetje po trepanaciji v inkovskem obdobju?
A vekotna ali ovalna oblika trepanacije
B uporaba tumija
C ostri robovi trepanacijske odprtine
D tvorba novega kostnega roba
E niesar od natetega
Katera je najveja nevarnost operacij kraniofaringeomov?
A likvoreja
B diabetes insipidus
C pokodba hipotalamusa
D hipopituitarizem
E prizadetost vidnih ivcev
Pritisk na hrbtenjao najprej okvari:
A cortico-spinalno progo
B medialni longitudinalni fascikel
C dorzalne stebrike hrbtenjae
D vestibulo-spinalno progo
E spino-thalamino progo

Kje v moganih najpogosteje vznikne primarni moganski tumor?

A V celotnem moganskem renju
B Subgiralno
C V korpus kalozumu
D Subkortikalno (lahko tudi subgiralno)
E Limbini in paralimbini predeli

Kaj je hipofizna apopleksija?

A nenadna hemipareza, motnje govora, motnje zavesti
B nenadna rinoreja, miina utrujenost, eja
C nenadno povianje krvnega pritiska, glavobol, motnje vida
D nenaden glavobol, bruhanje, slabost, motnje zavesti
E nenaden nastanek glavobola, motenj vida, oftalmoplegije in motenj
zavesti (zaradi krvavitve v hipofizni tumor)

Kateri dve pogosteji lokaciji sakularnih anevrizem v SPREDNJI moganski

cirkulaciji sta izven circulus Willisi?
A nobeni od natetih
B arterija cerebri media (ACM) in arterija perikalosa
C razcepie arterije cerebelli inferior posterior z arterijo vertebralis (PICA) in
arterija bazilaris (AB)
D basilar typ aneurysm in arterija cerebri communicans posterior (ACoP)
E arterija cerebri communicans posterior (ACoP) in arterija cerebri comunnicans
anterior (ACoA)
Povezave katerih delov moganov oblikujejo normalno elementarno zavest
(budnost)?
A moganska skorja, diencefalon
B talamus, hipotalamus
C povezave med razlinimi predeli moganske skorje
D mogansko deblo, diencefalon, moganska skorja
E mogansko deblo, moganska skorja, korpus kalozum

Katera morfoloka preiskava lahko prikae delovanje moganske skorje?

A Spektroskopija z MR
B MR s kontrastnim sredstvom
C CT cisternografija
D CT angiografija
E Funkcijska MR
Za sindrom konusa NI znailno:
A areflektini mehur
B jahalne hlae
C paradoksalna ishiurija
D odsotnost bolein
E avtonomni mehur
Za sindrom konusa je znailen:
A odsoten patelarni refleks
B areflektini mehur
C avtonomni mehur
D hipertonini analni sfinkter
E paralitini ileus

Paroksizmalni izliv krvi v subarahnoidni prostor povzroi lahko akutno izgubo

zavesti zaradi zmanjanja cerebranega perfuzijskega tlaka, ki je odvisen od:
A razlike med sistolnim in diastolnim tlakom
B niesar od natetega
C razlike med srednjim arterijskim tlakom in intrakranialnim tlakom
D razlike med srednjim arterijskim in centralnim venskim tlakom
E razlike med sistolnim tlakom in intrakranialnim tlakom
Natej najpogosteje tumorje hrbtenice in hrbtenjae:
A meningiomi
B metastaze (iz dojke, prostate, GIT, pljua, ovarij)
C nevrinomi
D astrocitomi, ependimomi, glioblastomi
E teratomi

Natej znake po katerih ugotavljamo frakturo baze lobanje:

A protruzije bulbusov, odsoten kornealni refleks, pareza abducensa
B motnje bulbomotorike, hipestezija polovice obraza, hripav glas
C ni od natetega
D oalni hematom - raccon's eyes, iztok likvorja iz nosu ali ues,
krvavitev iz sluhovoda
E diplopija, slepota

Kateri elemetni so praviloma pokodovani pri difuzni pokodbi moganov?

A aksoni
B nevroni
C globoka moganska jedra
D prebodne moganske arterije
E moganske oporne celice
ivljensko pokodovanca najbolj ogroa?
A pretres moganov
B intraventrikelna krvavitev
C impresijska fraktura lobanje
D tercialna okvara moganov
E akutni subduralni hematom

Prizadetost tretjega moganskega ivca, ki se kae s ptozo, iroko in

nereaktivno zenico ter abdukcijo zrkla, je pri anevrizmatski subarahnoidni
krvavitvi posledica:
A pritiska karotikooftalmine anevrizme
B pritiska anevrizme arterije komunikans anterior (ACoA) na okulomotorni ivec
C pritiska anevrizme arterije komunikans posterior (ACoP) ali
anevrizme vrha arterije bazilaris (basilar typ aneurysm) na
okulomotorni ivec (typ aneurysm)
D herniacije uncusa
E pritiska anevrizme razcepia arterije cerebri medije (ACM)
Kje se najpogosteje pojavljajo anaplastini astrocitomi in glioblastomi?
A subgiralno
B v korpus kalozumu
C subkortikalno
D lobarno
E limbini in paralimbini predeli

Preoperativno nevroloko stanje je v korelaciji s perioperativnim tveganjem in

izhodom zdravljenja SAH. Oznaite pravilno zaporedje stopenj nevroloke
prizadetosti po SAH po Huntu in Hessu od najmanje (I.) do najveje (V.):
A. stupor ali hemipareza
B. zmedenost, zaspanost ali blagi nevroloki znaki
C. srednje hud do hud glavobol, meningizem, lahka pareza okulomotoriusa
D. asimptomatsko stanje ali minimalen glavobol in blaga rigidnost vratu
E. koma, moribundno stanje ali ekstenzijski poloaj telesa
A B, D, C, A, E
B B, C, D, A, E
C E, A, C, B, D
D D, C, B, A, E
E D, B, C, A, E

Kaj je moderni princip nevrokirurkega zdravljenja primarnih malignih glialnim

moganskih tumorjev?
A Girektomije
B Lobektomija
C Neinvazivne eksploracije in iste tumerektomije
D Stereotaktina biopsija
E Edoskopske operacije

Oznaite nepravilno trditev v zvezi s smrtnostjo pri anevrizmatski SAH:

A v 6 mesecih po anevrizmatski SAH umre okrog 50 % pacientov, kasneje je
smrtnost kumulativna 3% na leto
B 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
C smrtnost zaradi anevrizmatske SAH je 15-20% v prvih 2 tednih
D smrtnost zaradi ponovne krvavitve iz anevrizme je manj kot 50 %
E smrtnost zaradi ponovne anevrizmatske SAH je 78-90 %
Sedei poloaj je nujen pri operacijah lezij v IV. ventriklu. Zrano pljuno
embolijo med operacijo prepozna anestezist najhitreje zaradi:
A znianja CO2 v izdihanem zraku
B tahikardije
C hipotenzije zaradi srnega popuanja
D spremembe zvoka pri dopplerski sonokardiografiji
E tahipnoe

Katera kombinacija podatkov je pomembna za nartovanje in uspeh

nevrokirurkega zdravljenja malignih primarnih moganskih tumorjev?
A Starost bolnikov, Karnofsky indeks, lokalizacija tumorja, elje
bolnika in svojcev
B Lokalizacija tumorja, Karnofsky indeks, intraoperativna MR, hitra
patohistoloka diagnostika
C elje bolnika in svojcev, Karnofsky indeks, lokalizacija tumorja, monost
stereotaktine operacije
D Starost bolnikov, elje bolnikov in svojcev
E Sposobnosti nevrokirurga, nevroradiologa, nevrofiziologa, nevropatologa in
onkologa

Katera lokacija anevrizme je najteja za klipanje in hkrati najlaja za

endovaskularno zdravljenje? Pri kateri lokaciji anevrizme z ozkim vratom ima
endovaskularno zdravljenje nedvomno prednost pred kirurkim zdravljenjem:
A anevrizma a. vertebralis pri odcepiu arterije cerebelli inferior posterior
(PICA)
B anevrizma sprednje komunikantne arterije (AcoA)
C anevrizma a. karotis interne pri odcepiu zadnje komunikantne arterije
(ACoP)
D anevrizma a. perikaloze
E anevrizma na vrhu arterije bazilaris (basilar tip)
Katera lastnost loveka je bistvena za doloanje dominantne polovice
moganov?
A analitino miljenje
B ustva
C ronost
D govor, branje, pisanje, raunanje
E abstraktno miljenje

emu slui uporaba standardiziranih testov, namenskih aktivnosti in delovnih

vzorcev?
A policiji
B ZZZS
C medicinsko-pravnim namenom
D statistiki
E motorinemu in kognitivnemu urjenju

Bolniku naroimo, naj narie eno v deju. Kaj ocenjujemo na narisani sliki?
A uporabljene barve
B tevilo detajlov
C razvrstitev predmetov na sliki
D velikost denika
E simetrinost na sliki
Sedei poloaj je nujen pri operacijah lezij v IV. ventriklu. Katero urgentno
stanje lahko nastopi e med trepanacijo?
A pnevmotoraks
B flebotromboza
C zrana pljuna embolija
D tahipnoe
E hipertenzijska kriza

Kateri znak pri kontrolni angiografiji oznauje nepopolno izkljueno anevrizmo?

A vstopanje kontrasta v kupolo anevrizme
B dog ear
C e viden vrat anevrizme
D vse nateto
E rekanalizacija anevrizme
Kaken je najprimerneji nevrokirurki pristop do vestibularnega vanoma?
A subokcipitalni retromastoidni na boku
B subtemporalno
C subokcipitalni retromastoidni sede
D skozi tentorij
E skozi labirint

iroko zenico, ptozo in abdukcijo zrkla (prizadetost okulomotornega ivca) pri

SAH lahko povzroi katera od spodnjih anevrizem:
A anevrizma na vrhu arterije bazilaris, anevrizma a. karotis interne pri
odcepiu zadnje komunikantne arterije (ACoP)
B anevrizma a. perikaloze
C karotiko-oftalmina anevrizma
D anevrizma sprednje komunikantne arterije (AcoA)
E anevrizma a. vertebralis (AV)
Hornerjev sindrom je posledica avulzije spinalne korenine:
A C5 in C6
B C7
C Th1 in C8 (preganglionarno nitje!)
D C5
E ni od natetega

Znailne histoloke spremembe stene prave anevrizme so:

A niesar od natetega
B stanjanja adventicije
C degeneracije tunike medije in fragmentacije elastike eksterne
D fragmentacije elastike interne in eksterne
E fragmentacije elastike interne in degeneracije tunike medije,
fibrointimalna hiperplazija
Mielomeningokela je:
A intaktni sfinktri
B deformacija na glavi
C dedna bolezen
D z nevrolokim deficitom
E ultrazvono vidna v nosenosti

Bolnik je zbolel postopno z apatijo in neaktivnostjo (abulija). Kje je

najverjetneja lokalizacija poasi rastoega benignega meningeoma?
A tentorij
B planum sfenoidale in petelinji greben
C temporalna kotanja
D parasagitalno okcipitalno
E ventrikel

Kako testiramo pozornost z vidom:

A z risanjem rk na dlan
B s testom vidnega zanemarjanja (visual neglect-prertavanje
skupine razlino usmerjenih rt)
C z Glasgowsko lestvico izvida
D z risanjem po spominu
E s tridimenzionalnim grajenjem

Utesnitev katerega perifernega ivca ali njegovega razvejka povzroi neboleo

atrofijo nekaterih drobnih miic v roki brez izpada senzibilitete.
A sindrom Guyonovega kanala
B honeymoon palsy
C sindrom karpalnega tunela
D meralgia paresthetica
E saturday night palsy
Makrokranija je:
A pri vodenoglavosti
B preteno deklice
C dedna sprememba
D nujno povezana z nevrolokim deficitom
E pri moganskem tumorju

Katera metoda ponuja najpopolnejo odstranitev primarnega moganskega

tumorja?
A nevroendoskopija
B stereotaksija
C mikronevrokirurka tumerektomija
D girektomija
E gama no
Znailnost dizrafizmov:
A dvojek A
B srednja linija
C prvorojenec
D moki spol
E svetlolasi

Sekundarne okvare moganov so:

A impresijski zlom lobanje
B pretres moganov
C likvor fistula
D epiduralni hematom
E edem moganov

Ocenite pokodbo glave po Glasgowski koma lestvici (eye (E) + motor (M) +
verbal (V) response): Pokodovanec ne odpira oi, se ne brani, ne odgovarja.
A E0+M1+V1=2
B E1+M1+V1=3
C E4+M6+V5=15
D E2+M5+V1=8
E E0+M0+V0=0
Iz katerih celic praviloma nastane glioblastom?
A astrocitov
B ependimskih celic
C vanove celice
D oligodendrocitov
E mikroglije

Pri prepreevanju zapletov, ki so posledica leanja, je najpomembneje:

A telovadba v postelji
B vertikalizacija bolnika (sedenje, stoja, hoja)
C uporaba presoterapije
D respiratorna fizioterapija
Eproprioceptivna nemuskularna facilitacija (PNF)
Kaj ni znailno za klinino sliko rupturi hernie C5-C6?
A boleina v vratu, nadlakti in podlakti
B povian tonus miic spodnjih okonin
C slaba mo fleksije zapestja
D mravljinenje v prvih dveh prstih roke
E slaba mo ekstenzije zapestja

Cushingovo triado sestavljajo:

A zvianje artr. Tlaka, miini hopertonus, nausea
B zvianje artr. Tlaka, bradikardija, neredno dihanje
C padec art. Tlaka, tahikardija, tahipnoa
D zvianje art. Tlaka, tahikardija, tahipnoa
Epadec art. Tlaka, bradikardija, bradipnoja

Kocena klinina SAH pomaga pri prognoziranju bolezni. Klinina ocena SAH je
po:
A Glasgow outcome scale
B British Medical Researc Councile-u
C Glasgow coma scale
D House-Brackmann
E skali Hunt-Hessu ali WFNS

Pekoa boleina in slabi obutek po koi anterolateralno na stegu (meralgia

parestetica) predvsem pri pokonnem ploaju sta znailna za utesnitev katerega
ivca?
A n. saphenus
B n. cutanis femoris lateralis
C n. femoralis
D n. cutaneus femors post.
E n. obturatorius
Kdo je prvi opravil pregled z angiografijo mogan?
A John Hughlings Jackson
B Antonio Freire Egas Moinz
C Santiago Ramon Y Cajal
D Sir Norman McOnish Dott
E Giovanni Battista Morgagni

Pri operaciji v predelu kraniocervikalnega prehoda naletimo na naslednje

ivnoilne strukture:
A a. cerebeli inf. post., spinalni del n. XI, medulo oblongato
B 1. senz. Vratno korenino, n. V, a. carotis
C motorino mogansko skorjo, piramido medule oblongate, a. basillaris
D A. spinalis ant., mezencefalon, nukleus kavdatus
E eariko, a. vertebralis, medulo oblonfato
Kaj ni znailno za akutno radikulopatijo S1?
A pozitiven Lasegue
B pozitiven Babinski
C oslabljen/odsoten Ahilov refleks
D zmanjana mo ekstenzije stopala
E antalgina dra

Izolirana frontobazalna/frontoetmoidna pokodba glave. Kaj ne pae zraven?

A oalnihematom, nazalna likvoreja, pnevmocefalus, anozmija
B laceracij sprednega kolena ACI (oblitaracija, fatalna art. Krvavitev skozi nos,
karotikokavernozna fistula, intrakavernozna anevrizma)
C slepota (direktna pokodba n. opticus ali ishemina okvara zaradi
segmentnega vazospazma ali obliteracije ACI, krini znaki, pokodba hijazme)
D kontuzje mogan (front. Reenj), zlom strehe orbite, frontalnega sinusa,
lamine cribrose, spodnjega klinoida, eksoftalmus, diplopija, ehimoza veznice
E senzorinevralna naglunost, pareza n. facialisa
Za epidrualni hematom ni znailno:
A e hkrati fraktura lobanjskega svoda, poteka tipino preko skvame
temporalne kosti
B izvor krvavitve je iz a. meningice medie, duralnih ven, duralnih venskih
sinusov ali iz frakture
C na CT kri v obliki polmeseca
D nezavesti lahko sledi lucidni interval
E iroka zenica se v veini primerov pojavi na isti strani kot je epiduralni
hematom
Dokonna terapija moganskih anevtizem je:
A endovaskularno vstavitev ik v votlino anevrizme
B endovaskularno vstavitev balonka v lumen anevrizme
C mikrokirurka postavitev sponk na vrat anevrizme
D ligatura anevrizme
E koagulacija sten anevrizme

Dekortikacija in decerebracija pomenita mogansko smrt:

A samo e bolnik ne diha in se ne odziva na globoko boleino
B le v primerih mrtvih zenic
C kadar so refleksni gibi hrbtenjae normalni
D nista skladni z mogansko smrtjo
E vedno

Sluajno odkrite in nerupturirane moganske krvavite anevrizme:

A zdravimo z znievanjem sistemskega krvnega pritiska
B operiramo/emboliziramo
C obsevamo
D pustimo pri miru
E zdravimo z antikoagultnimi sredstvi
Normalen ICP pri sojenkih je:
A 15-20 mmHg
B 1.5 -6 mmHg
C 0-3 mmHg
D 10-15 mmHg
E 3-7 mmHg

Klasina longitudinalna fraktura piramide. Kaj ne velja?

A otolikvoreja
B iztok krvi iz zunanjega sluhovoda
C pareza n. facialisa je manj verjetna kot pri tranzverzali frakturi
D hematotympanon
E senzorinevralna naglunost

Pri citotoksini moganski oteklini je uinkvotost manitola najveja:

A zaradi poveanja IC osmotskega pritiska 5 dan po nastanku otekline
B ob nenadnem poveanju art. Krv. Tlaka zaradi poveane osmolarnosti plazme
C po 1-2 tednih, ko nastane akutna tubulna okvara ledvic
D v prvih 2 dneh zaradi nastanka ekvilibrija med plazmo, EC in IC prostorom
E v prvih 2 dneh zaradi nastanka osmotskega gradienta med plazmo
in moganskim tkivom
Vazospazem moganskega ilja je najei pri:
A arteritis temporalis
B intracerebralnem hematomu
C po rupturi anevrizme
D moganskem inzultu
E pokodbi mogan

Veina AV malformacij ilja mogan se klinino manifestira:

A z izgubo vida na eni strani
B s hemiparezo
C s krvavitvijo
D z epileptinimi napadi
E z glavobolom

Diferencialna diagnostika posttravmatskega IC hematoma. Najpomembneje je

izloiitev spontanih oblik IC krvavitev, ki so lahko pravi vzrok za naknadno
pokodbo glave. Oznaite najnevarnejo in kirurko najzahtevnejo, ki terja
pred operacijo tudi izkljuiev s tiruilno angiografijo moganskih il.
A hemoragini infarkt
B anevrizmatska SAH in IC krvavitev
C hipertenzivna IN krvavitev
D zakrvaveli kavernom
E zakrvaveli metastatini tumor (npr. maligni melanom)
SAK je posledica:
A epiduralnega hematoma
B venske staze cerebralnih ven
C pokodbe skeleta lobanje
D rupture anevrizme
E zamaitve ACI

Sodobna diagnostina metoda prvega izbora ob sumu na SAH je:

A MRA
B lumbalna ponkcija
C CTA
D DSA
E klasina angiografija

Na koliko renjev so po nevrokirurkem anatomsko funkcionalnem konceptu

razdeljeni mogani?
A6
B4
C5
D3
E7

Transsfenoidne pristope uporabljamo za operacije katerih intrakranialnih

tumorjev:
A intra in supraselarnih adenomov hipofize
B nobenega od natetih
C astrocitomov
D intraventrikularnih tumorjev
E vanomov slunega ivca
Paraplegija nastopi pri
A pokodba brahialnega pleksusa
B pokodba hrbtenjae
C zlomu lobanje in pokodbi brahialnega pleksusa
D zlomu lobanje
E ni od natetega

Pekoa boleina in slabi obutek po koi po antero-lateralnem delu stegna sta

znailna za utesnitev katerega konega perifernega ivca?
A n. obturatorius
B n. cut. femoris lat.
C n. saphenus
D n. femoralis
E n. peroneus

Po primarni pokodbi moganov zaradi trka ali akceleracije/deceleracije glave so

glavni dejavniki sekundarne moganske okvare hipoksija, hipoksemija
(ishemija), hipotenzija, hipertermija. e je moganski pretok odvisen od
razlike srednjega arterijskega tlaka in intrakranialnega tlaka, kateri nevrokirurki
postopek NE slui neposredno za znievanje ali prepreevanje zvianega
intrakranialnega tlaka (dekompresijo moganov)?
A evakuacija hematomov (epiduralni, subduralni, intracerebralni)
B dekompresivna kraniotomija
C vstavitev merilca intrakranialnega tlaka
D ventrikularna drenaa pri hematocefalusu
E ventrikularna drenaa pri hidrocefalusu
Oznaite napano trditev v zvezi s Hangmanovo frakturo!
A pokodovano je prvo vratno vretence
B pokodovano je drugo vratno vretence
C prelom obeh pediklov je v predelu istmusa (travmatska istmina
spondilolisteza)
D loimo tri podtipe Hangmanove frakture
E nastane zaradi hiperekstenzije vratu

Katera bolezen je obiajno razlog nastanka bilateralnih vestibularnih vanomov?

A tuberozna skleroza
B nevrofibromatoza tip 2
C nobena od natetih
D Mb. Hippel-Lindau
E nevrofibromatoza tip 1
Fromentov znak izvajamo tako, da preiskovanec poskusi zadrati papir med
iztegnjenima palcem in kazalcem, ki ga preiskovalec poskua povlei.
Fromentov znak je pozitiven, e preiskovanec napravi fleksijo konnega lenka
palca, s katerim poskua kompenzirati parezo nekaterih drobnih miic roke po
pokodbi enega izmed perifernih ivcev. Katerega?
A n. interosseous posterior
B n. ulnaris
C n. medianus
D n. interosseous anterior
E nobenega od natetih perifernih ivcev
Neobiajni simptom bazilarne impresije pri revmatoidnem artritisu:
A parestezije v rokah in nogah
B internuklearna oftalmoplegija
C hiperrefleksija in pozitven znak Babinskega
D glavobol
E nevrogeni mehur

Oznaite vodilni simptom in vodilni znak pri anevrizmatski subarahnoidni

krvavitvi:
A fotofobija, diplopija, epilepsija
B vrtoglavost, navzea
C nenaden hud glavobol, navzea
D nenaden hud glavobol, otrpel tilnik
E nenaden hud glavobol, vrtoglavica

Kateri utesnitveni sindrom povzroa moten obutek v prvih treh prstih roke,
none parestezije (paresthesia nocturna) in moteno palmarno abdukcijo palca?
A sindrom tarzalnega tunela
B sindrom kubitalnega kanala
C sindrom karpalnega tunela
D sindrom Guyonovega kanala
E meralgia paresthetica
Kateri mikrokirurki pristop je najprimerneji za operacije meningiomov v
paraselarnem prostoru?
A klasini pterionalni
B transsfenoidalni
C temporalni
D pterionalni epiduralni
E frontotemoralni

35-letni moki je bil pokodovan v prometni nesrei kot voznik osebnega

avtomobila. Nali so ga nezavestnega ob vozilu, dihal je regularno, desna
nadlakt je bila zlomljena. Krvavel je iz nosnic, imel je raztrganino levega uhlja.
Nad levo obrvjo je imel veliko zvezdasto rano, skozi katero je bilo mogoe tipati
kominutivno frakturo elnice. Obe oesi sta bili podpluti, da vek skorajda ni bilo
mogoe razmakniti. Na levem zgornjem orbitalnem loku je bilo mogoe tipati
stopnico. Nosni koren je bil premakljiv, eljust je bila vrsta. Leva zenica je bila
ira od desne in ni reagirala na osvetlitev. Ob sprejemu v reanimacijskem
prostoru 15-20 minut po nesrei je bil pacient nezavesten, dihal je plitko in
neredno, leva zenica je bila ira od desne, na direktno osvetlitev ni reagirala,
indirektna reakcija je bila ohranjena. Na boleino oi ni odpiral. Ukazov ni
ubogal. Pacient je na boleinski draljaj odreagiral s fleksijo vseh
okonin (razen desne zgornje okonine), branil se je smiselno, refleksi so
bili simetrini, plantarni odzivi so bili v fleksiji. Iz leve nosnice je iztekal likvor
pomean s krvjo. Rtg glave je pokazal kominutivni zlom elnice levo,
orbitalnega loka levo in frakturo nosne kosti.
CT je dokazal kominutivno in vdrto frakturo elnice in frontalnega sinusa,
kominutivni zlom strehe obeh orbit in lateralne stene leve orbite, majhno
dislokacijo levega sprednjega klinoida, kri v sfenoidnem sinusu, zlom levega
maksilarnega sinusa, zlom nosnih kosti in zigomatinega nastavka. Bifrontalno
in levo temporalno so bile prisotne obsene kontuzije, levo je bil prisoten do 0,5
cm velik subduralni hematom. Zmeren moganski edem je bil prisoten
predvsem bifrontalno in levo temporalno.
A GCS = E1+V1+M2 =5
B GCS = E2+V2+M6=10
C GCS = 13-15
D GCS = E1+V1+M1=3
E GCS = E1+V1+M5 = 7
Katera oblika zdravljenja je najprimerneja za manje (do 10 mm) globoko
leee primarne moganske tumorje? Katera nevrokirurka metoda je
najprimerneja za operacijo majhnih histoloko neopredeljenih globoko leeih
moganskih lezij?
A nevronavigacija
B mikrokirurka odstranitev
C gama no
D endoskopija
E stereotaktina biopsija
Izpadi moganskih ivcev nastopijo pri
A impresijska fraktura
B zlom lobanjskega dna
C multifragmentarni zlom lobanje
D impresijski frakturi in multifragmentarni zlom lobanje
E ni od natetega

Katera vrsta spinalnih tumorjev od navedenih je NAJREDKEJA?

A metastaza ca. prostate v vretencu
B meningiomi
C nevrofibromi
D astrocitomi
E metastaza limfoma epiduralno
Kaj je znailno za primarne moganske tumorje otrok?
A veinoma so nad tentorijem
B nikoli se ne pojavijo v 4. Ventiklu
C veinoma so pod tentorijem
D najprej nastanejo epileptini napadi
E najpogosteji je glioblastom

Katera je dodatna metoda zdravljenja majhnih vanomov in ostankov

meningiomov v teko dostopnih mestih?
A brahiterapija
B obsevanje celotne osi ivevja
C obsevanje celotnih moganov
D gama no
E kemoterapija

Stereotaktina navigacija omogoa z uporabo okvirja in raunalnike obdelave

slik MRI glave tevilne diagnostine in terapevtske posege skozi luknjico v
lobanji na lokacijah v globini moganov, ki niso dostopni mikrokirurkim
tehnikam, z natannostjo manj kot 1 mm. Kateri izmed stereotaktinih posegov
ni terapevtski?
A biopsija
B implantacija radioaktivnega zrnca
C ni od natetega
D elektrokoagulacija
E implantacija stimulacijske elektrode

Oznaite pravilne trditve!

a) Najpogosteji vzrok za subarahnoidno krvavitev (SAK) je spontani razpok
intrakranialne anevrizme
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno veja kot pri prvi SAK
c) Raunalnika tomografija (CT) je danes prva v vrsti nevroradiolokih preiskav
za dokazovanje SAK. Zamenjala je lumbalno punkcijo, pri kateri je poveana
verjetnost razpoka anevrizme zaradi nenadnega znianja tlaka likvorja
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa.
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
A a,c,d
B a,b,c,e
C b,d
D c,d,e
E vsi odgovori so pravilni
Kateri je najpogosteji simptom primarnega moganskega tumorja v frontalnem
renju moganov?
A homonimna hemianopsija
B abulija
C apraksija roke
D slune halucinacije
E motnje spomina
Pri dizrafizmu je pomembno
A poveen trebuh
B nizko elo
C srednja linija
D pomodrelost ustnic
E trlea uesa

Krivec za motnje v razvoju CS je

A spremembe ektoderma
B mamina telesna tea
C spol otroka
D dvojek
E sprememba mezoderma

Visee zapestje in hkrati nezmonost iztegovanja prstov v

metakarpofalangealnih sklepih je posledica pokodbe katerega perifernega
ivca?
A n. interoseous posterior
B n. interoseous anterior
C n. musculocutaneous
D n. Saphenus
E n. radialis

Katera nekirurka metoda je najbolj uinkovita za zdravljenje manjih (do

15.mm) benignih tumorjev moganskih in ivnih ovojnic na teko dostopnih
mestih lobanjske baze?
A gama no
B obiajno lokalno obsevanje podroja tumorja z x-arki
C kemoterapija s Temodalom
D protonsko obsevanje
E linearni accelerator

Transsfenoidne pristope uporabljamo v nevrokirurgiji za operacije katerih

intrakranialnih tumorjev:
A astrocitomov
B intra in supraselarnih adenomov hipofize
C intraventrikularnih tumorjev
D nobenega od natetih
E vanomov slunega ivca
Glavna nevarnost odprtih pokodb lobanje je
A motnje centralnega vida
B zrana embolija
C okuba
D epileptien napad
E umenje v uesu

e pokodovanec na mestu nesree ne odgovarja, tudi na boleino ne odpre oi

in e se tudi na boleino ne zgane, je njegovo stanje ocenjeno po Glasgovski
koma lestvici s koliko tokami? Pri tem si pomagajte s kljunimi besedami
Glasgowske koma lestvice:
EYE 4 spontano odpira oi, 3 odpre oi na klic, 2 odpre na boleino, 1 ni
VERBAL 5 smiselno odgovarja, 4 dezorientiran , 3 nerazumljivo odgovarja 2
momlja 1 ne odgovorja
MOTOR 6 premakne na ukaz, 5 se smiselno brani, 4 se brani s fleksijo, 3
fleksijski poloaj, 2 reagira z ekstenzijo, 1 ni odziva
A GCS = E2+V2+M6=10
B GCS = E1+V1+M2 =5
C GCS = 13-15
D GCS = E1+V1+M5 = 7
E GCS = E1+V1+M1=3
Zakaj so otroci bolj ogroeni zaradi primarnega moganskega tumorja kot
odrasli?
A ker se primarni moganski tumorji pri otrocih veinoma nahajajo
pod tentorijem
B ker moganska skorja pri njih e ni do konca razvita
C ker primarni moganski tumorji pri njih hitreje zakrvavijo
D ker ne zdrijo mone boleine
E ker imajo pogosto epilepsijo
Katera od opisanih metod izkljuitve anevrizem iz obtoka ni kirurka:
A coiling (ikanje)
B proksimalna ligacija
C ojaanje stene z muslinom ali miico (angl. Wrapping)
D ekscizija anevrizme in rekonstrukcija ilne stene z mikroivom
E klipsanje
Pomembno ob povianem znotrajlobanjskem tlaku
A telesna tea
B as od pokodbe
C kroenje likvorja
D vrsta pokodbe
E krvna skupina
Iz katerih celic nastane glioblastom?
A iz opornih celic
B iz ivnih celic
C iz ostankov ektoderma
D iz celic moganskih ovojnic
E iz vanovih celic
Meningeome najdemo v povezavi
A z boleznijo Hippel-Lindau
B z Marfanovim sindromom
C s policistinimi ledvicami
D z nevrofibromatozo tip 1
E z nevrofibromatozo tip 2

Katera anevrizma ne nastane v circulus Willisi, ampak bolj distalno?

A Anevrizma AcoP (a. communicans posterior)
B Anevrizme razcepia arterije cerebri medije (ACM)
C Anevrizma vrha AB (a. bazilaris)
D Anevrizma AcoA (a anterior communicans)
E Anevrizma ACI (a. karotis interne)

Oznaite pravilne trditve:

a) Najpogosteji vzrok za subarahnoidno krvavitev (SAK) je spontani razpok
intrakranialne anevrizme
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno veja kot pri prvi SAK
c) Verjetnost ponovne krvavitve v prvih 14 dneh po SAK je 15-20%
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa ali Svetovnega
zdruenja nevrolokih kirurgov (WFNS)
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAK je e danes 46%
A c,d,e
B b,d
C a,b,c,e
D a,c,d
E vsi odgovori so pravilni
emu slui slui uporaba standardiziranih testov, namenskih aktivnosti in
delovnih vzorcev?
A medicinsko-pravnim namenom
B ZZZS
C motorinemu in kognitivnemu urjenju
D policiji
E statistiki
Glavna znailnost akutnega subduralnega hematoma je
A venska krvavitev
B lucidni interval
C nastaja pri dojenkih
D oblika lee
E najvija smrtnost

Koliko ljudi na leto zboli v Sloveniji za primarnim moganskim tumorjem?

A priblino 300
B priblino 400
C priblino 80
D priblino 160
E priblino 250
V katerem primeru ni nevroloke okvare
A diskranija
B hemivertebra
C encefalokela
D meningokela
E lipom kavde ekvine

Oznaite napano trditev v zvezi z Jeffersonovo frakturo!

A nastane zaradi hiperekstenzije vratu
B prelom obeh pediklov je v predelu istmusa (travmatska istmina
spondilolisteza
C vse trditve so napane
D nastane pri obeenju v kombinaciji s prostim padom telesa
E pokodovano je drugo vratno vretence
Katera histoloka najdba ni znailna za anevrizmatsko ilno steno:
A zadebeljena adventicija
B zadebelitev intime zaradi fibromuskularne hiperplazije
C ni od natetega
D fragmentirana elastika interna
E stanjana tunika medija zaradi propadanja miinih celic in fibroze

Katera od pokodb debla perifernega ivca je kirurka:

A ataksija
B nevrotmeza
C nevrapraksija
D aksonotmeza
E apraksija
Iz
A
B
C
D
E

katerih celic ne vzniknejo primarni moganski tumorji

iz mikroglije
iz vanovih celic
iz oligodendrocitov
iz astrocitov
iz ependimskih celic

V Cushingovo triado ne spada:

A bradikardija
B ni od natetega
C neredno dihanje
D zvian sistemski tlak
E nistagmus

e pokodovanec ne more iztegovati prstov v metakarpo-falangealnih sklepih in

radialno abducirati palca in iztegovati konni lenek palca, lahko pa izteguje
zapestje z radialno deviacijo in nima senzibilitetnih izpadov, potem je pokodba
radialnega ivca
A na zaetku spiralnega kanala
B pod aponevrozo miice supinator (arkada Frohse, n. interos post.)
C posteriorni trunkus
D nad komolcem
E spinalni koren C 7

Intrakranialni tlak je zvian pri vrednosti:

A >0
B >20 mmHg
C 2-5
D 8-10
E 7
Incidenca SAK je
A 5/100000
B 10-28/100000
C 2-4/100000
D 150/100000
E 8/100000

Izpadi moganskih ivcev nastopijo pri

A multifragmentarni zlom lobanje
B encefalokela
C zlom lobanjskega dna
D ni od natetega
E impresijska fraktura
Najvija smrtnost je pri
A akutni subduralni hematom
B zlom lobanje
C rani na zatilju
D epiduralni hematom
E zlom obraznih kosti

Poleg svee krvi v subarahnoidnem prostoru na bazi moganov nam globinsko

slikanje s CT lahko pokae ob SAK e (oznai NEPRAVILNO trditev):
A moganski edem
B vazospazem
C hidrocefalus
D intracerebralni hematom
E hematocefalus
Oznai nepravilno trditev:
A pozitivna druinska anamneza je prisotna pri 10% pacientov s SAK
B lumbalna punkcija je metoda prvega izbora za dokazovanje SAK
C 20-50% pacientov s SAK ima nekaj dni ali tednov predhoden glavobol, ki
ponavadi izveni (warning leak)
D najveja verjetnost za ponovni razpok anevrizme je v prvih 6-48 urah
E smrtnost v prvem mesecu po SAK je 46%
F najpogosteje se pojavlja v starosti 40-60 let
Katere ile sestavljajo Willisov krog (kombinacija)
A A. carotis int.
B A. cerebri med.
C A. cerebri ant.
D A. communicans ant.
E A. basilaris
F A. communicans post.
G A. cerebri post.
H Lentikulostriatne arterije
A, C, D, F, G,
Kateri tumorji nasatanejo iz Schwanovih celic
A meningeom
B fibrom
C neurinom
D astrocitom

Po em se razlikujeta Crousonov in Apertov sy

A Povdarjeni nadoesni loki
B Izbuljene oi
C Moneje izloanje lojnic
D Prizadet je koronarni iv
E Zraenost prstov

Najpogosteje posledice pokodbe glave (kombinacija treh odgovorov)

A Epilepsija
B Oslepitev
C Hidrocefalus
D Subjektivne motnje
E Likvoreja
A, C, D
Za Cushingov trias je znailno (kombinacija)
Hipertenzija
Motnje dihanja
Bradikardija
Sopor
Tahikardija
Hipotenzija
A, B, C

Za Brown-Sequardov sy velja
A Istostranska hemipareza in kontralateralni izpad diskriminacijske senzibilitete
B Istostranski izpad povrhnje senzibilitete in izpad globoke senzibilitete na
nasprotni strani
C Izpad motorike na nasprotni strani
Vzrok obstrukcijskega hidrocefalusa (kombinacija)
A Delna ali popolna zapora obtoka likvorja
B Zaprtje foramna Monro
C Motena absorbcija na konveksiteti moganov
D Poveano nastajanje likvorja
E Komunikantni hidrocefalus
A, B
Povei:
1 Astrocitom
2 Glioblastom
3 Meningeom
4 Oligodendrogliom
5 Hipofizni adenom
6 ependimom
A 1d, 2e, 3b, 4a, 5c, 6f

a Halucinacije in epilepsija
b Izvira iz arahnoidee
c Likvorska fistula skozi nos
d Je najpogosteji moganski tumor
e Je najmaligneji moganski tumor
f Nastajajo na dnu 4 vetrikla

Kateri moganski tumorji lahko po kortikosteroidni th izgine na CT

A Meningeom
B Metastaze
C Limfom
D Glioblastom
E Koloidne ciste
Za tumorje iz prejnjega vpraanja ne velja
A So redki
B Povezani s sistemskimi boleznimi in imunosupresijo
C Pacienti imajo lahko uveokonjunktivitis
D Zdravimo jih operativno
E Zdravimo z kemoth in obsevanjem
Prognoza limfoma
A 5 letno preivetje 3%

Hiperventilacija pri pokodbi glave

A Povean IKP
B Pomanjan IKP zaradi vazokonstrikcije
C Povzroi vazodilatacijo
D Je kodljiva
E Nima vpliva na IKP
Pri pokodbi medianusa v zapestju se razvije
A Opija roka
B Krempljasta roka
C Benediktova roka
Pri aksonotmezi je prekinjen (kombinacija)
A Akson
B Epinevrij
C Perinevrij
D Mielinska ovojnica
E Endonevrij
A, D

Epiduralni hematom, kaj ni pravilno(kombinacija)?

A Pogosto je v zvezi z zlomom sennine kosti
B Znailen za stareje
C Pacient je od pokodbe dalje nezavesten
D Smrtnost 50%
E Nastane zaradi pokodbe meningealnih arterij
B, C, D
Th hidrocefalusa
A Iz ventrikla v desni atrij

Najpogosteje anevrizme moganskih arterij so na

A Cerebri media
B A. Communicans ant.
C Comm. post.
D Vertebralis
E A. cerebri posterior

Terapija moganskega abscesa

A Antibiotiki in kortikosteroidi v velikih dozah
B Drenaa
C Antibiotiki in drenaa
Kaj ne velja za subduralni empiem
A Nikoli ni posledica meningitisa
B Gnoj med duro in povrino moganov
C Najpogosteje posledica vnetij obnosnih votlin
D Pogosto na moganski konveksiteti
Abulija je znak prizadetosti
A temenskega renja
B elnega renja
C sennega renja

Uspenost th. subarahnoidalne krvavitve je odvisna od

A sposobnosti kirurga
B stanja bolnika
C prisotnosti ilnega spazma
D Vsega natetega

Barbiturati se uporabljajo za th. moganskega edema, ker povzroajo

vazodilatacijo na periferiji
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Sindrom okvare osrednjega dela hrbtenjae
A Hiperekstenszijske pokodbe glave
B Hitreje se popravi delovanje spodnjih udov kot zgornjih
C Kontralateralna prizadetost obutka za temp in boleino
D Pogosto zastajanje sea
A, B, D
Petelinja noga nastane pri okvari
A Suralis
B Femoralis
C Peroneus

Petelinja hoja
A Pokodba v prometu in portu
B Odsotnost dorzifleksije in everzije stopala
C Oboje je pravilno
Pokodba medianusa nad zapestjem
A Benediktova roka
Epiduralni hematom
A Najvekrat po zlomu sennih kosti
B Krvavitve in meningealnih arterij
A, B
Kaj ocenjuje Glasgow koma skala
A Oi
B Motorien odgovor
C Verbalni odgovor
D Vse nateto

Najpogosteji zasevek v moganih je

A Ca plju
B Dojke
C Ledvic
D Prebavil

Veje kavernoznega segmenta a. carotis int. So

A Meningohipofizna arterija
B Zadajnja hipofizna arterija
C Sprednja meningealna arterija
A, C

Za hrbtenjao ne velja (kombinacija odgovorov)

A Sega od velike zatilne odprtine do viine med L1 in L2
B Iz nje izhaja 8 C, 12 Th, 5 L, 5 S, in 1 Coc
C 32 parov spinalnih ivcev
D od C8 naprej gredo ivci ven v svoji viini
E prvi C1 gre nad telesom vretenca
F osmi cervikalni ivec izstopi pod vretencem C8

Krina paraliza
A oslabelost moganskih ivcev iste strani po tipu sp. motonevrona
B oslabelost udov nasprotne strani tipa zg. motonevrona
A, B
Nevrotmeza
A popolna prekinitev vseh struktur ivca
B spontana poprava ni mogoa
A, B

Kateri tumorji CS najpogosteje zasevajo

A meningeom
B hordom
C primitivni nevroektodermalni
D ependimom

Pterionalni pristop, indikacije

A anevrizme sprednjih moganskih il
B anevrizma razcepia basilarne arterije
C neposredni pristop do kavernoznega sinusa
D hipofizni adenom
E kraniofaringeom
F operacija earik
G frontalni tumorji
A, B, C, D, E
Druge teme:
Iz kaknega tkiva vzniknejo sarkomi v moganih
Derivat ektoderma
Kaj ne dri za sarkome CS
Indikacije za krg zdravljenje hipofiznih tumorjev
Zapleti po operaciji hipofiznih tumorjev
Kefalohematom (hematom svoda novorojenka zaradi poroda)

KARDIOVASKULARNA KIRURGIJA
Srcne spodbujevalnike po operaciji
A vedno segrevamo
B napajamo z energijo
C napajamo z magnetnim poljem
D menjamo v odvisnosti od izrabe baterije
E hladimo
Disekcijo aorte prakticno razdelimo
A tip B
B tip C
C na tip A in B
D tip C
E tip A, B, C (coronary)

Po zastoju srca s kardioplegijo srce pricne biti

A po popustitvi aortne prijemalke spontano
B zaradi hiperkaliemije
C ne more biti, pac pa ga spodbujamo s srcnom spodbujevalnikom
D zaradi hipokaliemije
E zaradi vbrizga magnezija
Disekcijo aorte tip A v arkusu zdravimo
A s klemanjem nad renalno veno
B s klemanjem pod desno subklavijo
C s klemanjem pod renalnimi arterijami
D v cirkulatornem zastoju
E vedno konzervativno

Zaklopko operiramo tako, da

A bolnika priklopimo na zunajtelesni krvni obtok
B bolnika ne ventiliramo
C v cirkulatornem arestu
D bolnika ventiliramo
E s hipotermijo

Uspeh zamenjave ali poprave zaklopke po operaciji ugotovimo

A s CT
B v glavnem s transtorakalnim, vcasih pa s TEE ultrazvokom
C ga ne ugotavljamo
D z MRI
E s ventrikulografijo

Bypass koronarnih arterij operiramo tako, da

A da uporabimo raztopino magnezija, ki jo vbrizgamo v srce, da se ustavi
B bolnika lahko priklopimo na zunajtelesni krvni obtok
C da uporabimo umetna pljuca
D da uporabimo raztopino glukoze, ki jo vbrizgamo v srce, da se ustavi
E uporabimo umetno srce
Anestezija pri operaciji na srcu je
A dolgotrajna
B enostavna
C teka
D nevarna
E ima svoje posebnosti

Implantabilni defibrilator srce

A defibrilira in v primeru asistolije tudi spodbuja
B defibrilira
C meri prage defibrilacije na valu T + QT intervalu
D vedno spodbuja
E pokoduje

Bioloke aortne zaklopke so narejene iz

A PTFE materiala
B pirolit karbona
C plastike
D perikarda, lahko pa so tudi iz aorte praicka skupaj z aortno
zaklopko
E biokompatibilnega etilenoksida

ASD pri otroku zdravimo

A z normotermicnim zastojem cirkulacije po telesu
B s hipotermijo
C z operacijo ali perkutano
D operativno
E obvezno konzervativno

Za odvzem vene safene magne uporabimo

A scalpel
B laser
C elektricni no
D endovaskularni ultrazvok
E kirurke karje, vejice podveemo, na drugo stran pa damo kovinski
klip
Najbolje mehanicne zaklopke po hemodinamskih kriterijih so trenutno
A tirilistne
B trolistne
C dvolistne
D izmenicne
E enolistne
Minimalna invazivna kirurgija pomeni
A minimalno uporabo casa
B majhne intrumente
C majhen rez in manjhno globino anestezije
D majhno porabo krvi
E na najmanj traumaticen nacin operirati bolnika

Uspeh bypass operacije neposredno po posegu ugotovimo

A s ventrikulografijo
B ga ne ugotavljamo
C z MRI
D na osnovi klinicne slike bolnika in encimov razpada srcne miice
E s CT
Srcne spodbujevalnike vstavljamo preko
A vene bazilike
B aorte
C desnega koronarnega sinusa
D levega koronarnega sinusa
E vene cefalike, subklavije, jugularnih ven, vcasih epikardialno
Arterijo radialis lahko uporabimo za
A obvod arterije karotis
B obvod aorte
C bypass koronarne arterije
D bypass arterije subklavije
E bypass arterije femoralis superficialis

Poznamo sledece srcne spodbujevalnike

A VVB
B DDKR
C VVE
D VVIZ
E eno in dvo komorne

VSD pri otroku zdravimo

A s hipotermijo
B konzervativno
C z operacijo
D z normotermicnim zastojem cirkulacije po telesu
E operativno

Kadar implantiramo srcni spodbujevalnik to naredimo s sledeco anestezijo

A epiduralno
B splono
C v glavnem lokalno
D v prevodnem bloku
E lokalno
Prag vzdranosti elektrode z leti v glavnem
A ostaja enak
B se zniuje
C je analogno enak
D raste
E se diskretizira

Pomembna komplikacija po vstavitvi srcnega spodbujevalnika je

A prevec zavita elektroda, v glavnem okoli desne avrikule
B infekt na elektrodi in moni endokarditis
C slabo merjenje intrasinusnega signala
D slabo merjenje ekstrakardialnega signala
E slabo programiranje
Anevrizmo trebune aorte zdravimo
A konzervativno
B je ne zdravimo
C z operacijo ali perkutano
D vedno operativno
E z antihipertenzivi

Kadar zdravimo anevrizmo trebune aorte kirurko uporabimo

A vedno lokalno anestezijo
B veliko plazme in malo krvi
C umetni graft
D veliko krvi
E malo krvi
Najbolji obvod za bypass koronarnih arterij je
A vena safena magna
B arterija mamarija interna sinistra
C radialna arterija
D arterija tibialis anterior
E vena safena parva

Zunajtelesni krvni obtok predstavlja

A umetno srce in umetna pljuca
B aparat za ohlajanje krvi
C umetna pljuca
D aparat za umetno ventilacijo in ohlajanje telesa
E umetno srce in ledvica
TEA karotidne ile predstavlja izraz za
A rez po nacelu T crke
B trombendarteriektomijo
C karotidno krpico - patch
D zadrgo okoli karotidne arterije
E notrailno opornico
Cirkulatorni zastoj opravimo pri
A 18 stopinj celzija
B 34 stopinj celzija
C 10 stopinj celzija
D 23 stopinj celzija
E vpraanje je nesmiselno

Srce operiramo tako, da ga ustavimo z raztopino, bogato na

A fosforju
B siliciju
C duiku
D fluorju
E kaliju
Srca ne moremo operirati tako, da bije
A mogoce
B ni res
C absolutno lahko
D je res
E absolutno ne moremo

Ductus arteriosus (Botallov vod) povezuje:

A ascendento aorto in deblo pljucne arterije
B ascendentno in descendento aorto
C descendento aorto in deblo pljucne arterije
D ascendentno aorto in levo vejo pljucne arterije
E ascendento aorto in desno vejo pljucne arterije
Izraz stent v kardiologiji oznacuje:
A znotrajilno protezo
B antiagregacijsko terapijo
C defibrilator
D elektrodo
E balonski kateter

Znacilnost manj invazivnih kirurkih posegov je:

A vecja operativna rana
B dalji cas hospitalizacije
C huje pooperativne bolecine
D vecja poraba krvi in krvnih preparatov
E manji stresni odgovor organizma na operacijo

Eden od najvanejih pogojev za uspeno primarno popolno popravo tetralogije

Fallot je:
A dobro razvite veje pljucne arterije
B hematokrit ne sme biti viji od 0,50
C obroc zaklopke pljucne arterije mora biti normalno velik
D aorta ne sme "jezditi" nad defektom v prekatnem pretinu srca
E starost najmanj 5 let
Med operacijo na srcu merimo arterijski krvni tlak:
A vsako uro
B s palpacijo a. Radialis
C z uporabo arterijskega katetra
D ga ne merimo, ker ni pomemben
E z uporabo centralnega venskega katetra

Najboljo dolgo prehodnost imajo premostitve vencnih arterij z:

A radialno arterijo
B arterijo gastroepiploiko
C veliko veno safeno
D notranjo prsno arterijo
E dolgo prehodnost vseh mostov je enaka

Ishemicna toleranca za periferne ivce pri akutni ishemiji okoncine je

A 10 minut
B 40 minut
C 4-6 ur
D 30 minut
E 20 minut
Pri dojencku z dvojnim aortnim lokom so najpogosteji simptomi:
A stridor in disfagija
B odsotnost femoralnih pulzov
C apnoicne atake
D zelo visok krvni tlak na zgornjih okoncinah
E venska staza na glavi, vratu in prsnem kou

Pri operacijah na srcu uporabljamo TEE da

A ugotovimo krvavitev
B vidimo kje lei srce
C izmerimo kolicino ascitesa
D merimo krvni tlak
E preverimo funkcijo srcnih zaklopk in kontraktilnost miokarda

Srce se povsem razvije:

A v prvih treh mesecih nosecnosti
B v prvih estih mesecih nosecnosti
C v prvih dveh mesecih nosecnosti
D v prvem mesecu nosecnosti
E razvija se vso nosecnost

Insuficienca mitralne zaklopke je najpogosteja posledica

A prolapsa mitralne zaklopke
B infekcijskega endokarditisa
C revmaticne vrocine
D tramvatske rupture horde (akutno?)
E karcinoidne bolezni srca

Katerega od natetih tumorjev nikoli ne najdemo na srcu:

A bazaliom
B rahbdomiom
C mixom
D rhabdomiosarkom
E benigni in maligni teratom
Najpogosteji srni tumor je:
A bazaliom
B rahbdomiom
C mixom
D rhabdomiosarkom
E benigni in maligni teratom

Koronografija je:
A izvaja jo lahko vsak zdravnik
B neinvazivna kardioloka metoda
C izvaja se v sploni ambulanti
D je povsem brez tveganja
E invazivna kardioloka metoda

Za endoskopske operacije na srcu je znacilno:

A slabi estetski efekti
B uporablja se posebne kirurke intrumente
C srca ni potrebno ustaviti
D izvajajo se lahko tudi pri otrocih
E bolnika ni potrebno intubirati

Katera morfoloka sprememba ni sestavni del teratologije Fallot?

A defekt v prekatnem pretinu srca
B jahajoa aorta
C hipertrofija levega prekata
D stenoza iztonega dela desnega prekata in zaklopke pljune arterije
E hipertrofija desnega prekata

Za operacije na srcu lahko uporabimo:

A lokalno anestezijo
B vecje odmerke anestetikov kot obicajno
C kombinacijo splone in regionalne anestezije
D hipnozo
E splono anastezijo

Katera zdravila uporabljamo za prepreevanje obremenitvene angine pektoris:

A beta blokatorji
B kalcijevi antagonisti
C zaviralci ACE
D statini
E nitrati
A, B, E

Zmanjano krcljivost dela stene levega prekata pri ventrikulografiji imenujemo:

A normokinezij
B hipokinezija
C hiperkinezija
D diskinezija
E akinezija

Operacije na srcu se lahko izvajajo:

A nikoli pri bolnikih starejih od 70 let
B vedno s pomocjo izven telesnega krvnega obtoka
C v lokalni anesteziji
D na delujocem srcu
E samo preko sternotomije

Fontanov tip cirkulacije uporabljamo kot definitivno paliacijo pri bolnikih s:

A hudo prirojeno zoitvijo polmonalne zaklopke
B hudo prirojeno mitralno insuficienco
C hudo prirojeno zoitvijo aortne zaklopke
D funckionalno enoprekatnimi srci
E tevilnimi defekti v prekatnem pretinu srca

Hitrost naracanja diastolnega tlaka v levem prekatu je eden od pokazateljev:

A segmentne sistolicne funkcije prekata
B globalne sistolicne funkcije prekata
C pomembnosti mitralne stenoze
D diastolicne funkcije prekata
E pomembnosti aortne stenoze

Kadar operiramo bolnika s perikarditisom moramo:

A moramo narediti perikardiocentezo
B vedno narediti perikardiektomijo
C redko naredimo perikardiektomijo brez drenae desnega toraksa
D lahko naredimo samo perikardiocentezo
E vedno moramo narediti drenao levega toraksa

Kaj ne velja za ehokardiografsko preiskavo?

A izvedljiva ob bolniki postelji
B ni potrebno timsko delo
C bolnika pred preiskavo sediramo
D ni kodljivih stranskih ucinkov
E rezultat preiskave takoj

Pri kateterizaciji srca kot ilni pristop pri nas najpogosteje uporabljamo:
A punkcijo brahialne arterije in vene
B punkcijo aksilarne arterije in vene
C punkcijo radialne arterije in vene
D punkcijo iliakalne arterije in vene
E punkcijo femoralne arterije in vene
Otroci s tetralogijo Fallot so cianoticni zaradi:
A velikega levo-desnega anta na nivoju preddvorov
B prevelikega pljucnega krvnega obtoka
C velikega levo-desnega anta na nivoju prekatov
D premajhnega pljucnega krvnega obtoka
E zoitve izticnega trakta levega prekata

Stenoza mitralne zaklopke je najpogosteja posledica:

A starosti
B infekcijskega endokarditisa
C degenerativnih sprememb v obrocu
D revmaticne vrocine
E karcinoidne bolezni srca
Operacijo aneurizme abdominalne aorte naredimo
A z vstavitvijo graftov, ki se v 6 mesecih resorbirajo
B v normotermiji
C v hipotermiji
D z zunajtelesnim krvnim obtokom
E z uporabo kardioplegije

Presaditev srca je indicirana pri:

A hudi okvari srnih zaklopk s povianim tlakom v pljuni arteriji
B hudih motnjah srnega ritma
C subakutnem endokarditisu s hudo okvaro aortne in mitralne zaklopke
D hudi troilni koronarni bolezni z oslabljeno funkcijo levega prekata
E konni srni odpovedi s priakovanim preivetjem pod 1 letom
Pri operaciji premostitve koronarnih arterij moramo:
A uporabiti zunajtelesni krvni obtok
B operirati na delujoem srcu
C operirati v srnem zastoju
D upotevati moderne pristope v srni kirurgiji
E uporabiti arterijo radialis

Bledica je pozni znak akutne ishemije okonine zaradi vazospazma in praznih

arterij.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Stenoza na arteriji z diametrom zmanjanim za 50% je:
A hemodinamsko pomembna
B in za 90% zmanjano svetlino ile
C je hemodinamsko e nepomembna
D ima za 60% zmanjano svetlino ile
E ima za 25% zmanjano svetlno ile
Pri operaciji zaklopk moramo vedeti, da je srce:
A manj obutljivo na srni zastoj
B samo redko je iztisna frakcija slaba
C bolj obutljivo na srni zastoj
D vedno zelo slabo
E samo redko je iztisna frakcija dobra

Kadar imamo bolnika zabodenega v srce velja:

A vedno pride do tamponade
B pride do tamponade, e je sistolini tlak viji kot diastolini za 15mmHg
C lahko pride do tamponade
D lahko pride do tamponade, e je sistolini tlak viji kot diastolini za 10mmHg
E ne pride do tamponade
Pri dajalcu srca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
A potrjena moganska smrt
B skladnost AB0 krvnih skupin
C skladnost spolov
D normalno srce
E odsotnost aktivne okube
A, B, D, E

Katere lastnosti vzpodbujajo rupturo aterosklerotinega plaka?

A velikost maobne sredice
B debelina vezivne ovojnice
C vnetni elementi v plaku
D stopnja koronarne zoitve
A, B, C

Zunajtelesni krvni obtok pomeni:

A kri tee iz ven v umetno srce in potem preko umetnih plju v aorto

Nestisljive lise na koi okonine, ki je utrpela akutno ishemino pokodbo so:

A dober prognostini znak
B znak revaskularizacijskega sindroma
C nepomemben znak
D posledica miinega razpada
E znak, da je prilo do sekundarne vazodilatacije
Indikacija za koronarografijo je:
A angina pektoris
B intermitentne klavdikacije
C ljuna embolija
D angina abdominalis
E perikarditis

Pri pokodbi srca nastane akutna srna tamponada zaradi:

A raztrganine osrnika
B raziritve srnih votlin kot posledice tope pokodbe miice
C krvavitve v desno plevralno votlino
D krvavitve v osrnik in naraanjem pritiska na srce
E hemoraginega oka

Pljuna arterijska hipertenzija pri otrocih s prirojeno srno napako veinoma

nastane zaradi:
A pljunic
B hemodinamsko pomembnega anta na nivoju preddvorov
C bronhitisov
D bolezuni sistemskih ven
D hemodinamsko pomembnega anta na nivoju prekatov in oz. velikih
arterij
Balon na katetru intraaortne balonske rpalke se napolni:
A v diastoli
B v sistoli in zaetnem delu diastole
C odvisno od tlaka v aorti
D ob koncu diastole
E v sistoli
Katere informaicje daje koronarografija?
A o vennih arterijah
B o regionalni funkciji levega prekata
C podatke o tlakih v levem prekatu
D o funkciji desnega prekata
A, B
Kardioplegina raztpopina:
A bogata na kloru
B je lahko hladna
C je ne uproabljano
D se vedno uporablja
E bogata na natriju

Navedi asovno okno, v katerem je nitroglicerin po sublingvalni aplikaciji

uinkovit:
A 0-1 min
B 3-10 min
C 1-2 h
D 30 min-1 h
E 6-12 h
Anevrizmo arkusa aorte operiramo:
A z zunajtelesnim krvnim obtokom in cirkulatornim arestom
Pri topi pokodbi prsne aorte ta najpogosteje poi v predelu:
A ascendentne aorte
B ascendentne in descendentne aorte hkrati
C loka aorte
D istmusa aorte
E spodnjega dela descendentne aorte

Cirkulatorni arest v srni kirurgiji pomeni:

A prekinitev zunajtelesnega krvnega obtoka ob koncu operacije
B prekinitev zunanje masae srca
C prekinitev notranje masae srca
D prekinitev zunajtelesnega krvnega obtoka pri globoki hipotermiji
E prekinitev zunajtelesnega obtoka pri normotermiji

Kadar kirurko zdravimo disekcijo aorte moramo upotevati sledee principe:

A da v primeru komplikacij operiramo disekcijo tip B
B da operiramo samo disekcijo tip A
C da operiramo samo disekcijo tip B
D da operiramo samo disekcijo tip C
E da operiramo samo disekcijo tip E
V srni kirurgiji operacije delimo na:
A nujne, takojnje in elektivne

Disekcija aorte se najpogosteje pojavlja:

A v predelu aortnih listiev
B med obema koronarnima arterijama
C v predelu ascendentne in zaetnega dela descendentne aorte
D v predelu pod renalnima arterijama
E v predelu med nekoronarnim in akoronarnim listien proti mitralni zakopki
Disekcija aorte je
A hudo bolezensko stanje
Disekcije abdominalne aorte:
A jih ne razdelimo

Znailno za transpozicijo velikih arterij je:

A konkordantna atrioventrikularna in dikonkordantna
ventriuloarterielna povezava
Disekcijo aorte tip A zdravimo
A je ne zdravimo
B z riboksantinom
C jo operiramo
D ta bolezen ne obstaja
E s penicilinom

Pri zunajtelesnem krvnem obtoku

A izredno pazimo na temperaturo operacijske mize
B ga ni potrebno ustaviti nikoli
C moramo srce vedno ustaviti
D srce lahko ustavimo, ali pa tudi ne
E se ne uporablja za transplantacijo

Za akutno zaporo mezenterialne arterije v fazi nastanka je znacilno

A huda bolecina in trd trebuh
B trd trebuh in bradikardija 20 utripov na minuto
C trd trebuh in hipertenzija preko 250 mmHG
D huda bolecina in mehak trebuh
E bruhanje, mrzlica, poviana temperature in motnje vida

Dolgorocno pri mehanicnih zaklopkah uporabimo zaradi monih strdkov

A antibioticno terapijo
B antimikroticno terapijo
C antitromboticno terapijo
D antikoagulantno terapijo
E antimikoticno terapijo

Kadar uporabimo zunajtelesni krvni obtok, moramo uporabiti sledece zdravilo

A TSH
B Dezoxyhirbakrantin
C Inovoprenalin
D Neuredermin
E Heparin
Implantabilni defibrillator oznacimo s kodo:
A ICD
B PIN
C BBK
D DVD
E IDE
E ni pomemben

Enokomorni srcni spodbujevalnik z elektrodo v prekatu

oznacimo s kodo:
A VVI
B DDD
C AAI
D DVD
E ICD
Dvokomorni srcni spodbujevalnik oznacimo s kodo:
A DVD
B ICD
C AAI
D VVI
E DDD
Disekcija aorte tip C (coronary)
A ne obstaja
B nikoli ne povzroci zapore mezenterialne arterije
C bolniki z njo ne preivijo operacije
D umrejo na licu mesta
E jo stentiramo
Srne zaklopke gradi
A intima
B endokard in intima
C endokard
D endokard in vezivo
E endokard in miije

Shunt skozi Botallijev vod je veinoma:

A levo - desni
Med akutne zapore ilja ne sodijo:
A embolije
B tromboze
C anevrizme
D raztrganine
E pokodbe

Najpogosteji presadek v srnoilni kirurgiji je:

A vena saphena magna
Prirojena srna napaka pri:
A 8-10% ivorojenih otrok
Anevrizma aorte:
A ne zahteva vedno operacije
B lahko poi
A, B

Desno Av zaklopko avskultiramo

A na manubriosternalnem stiku
B v 5. medrebrju desno
C v 2. medrebrju desno
D v 2.medrebju levo
E v 5. medrebrju levo
Levo AV zaklopko avskultiramo:
A v 5. medrebrju desno
B v 2 medrebrju desno
C v 2.medrebrju levo
D v 5. medrebrju levo
E na manubriosternalnem stiku
Aortno zaklopko avskultiramo:
A v 2. medrebrju desno
B v 5. medrebrju levo
C v 2. medrebrju levo
D v 5. medrebrju desno
E na manubriosternalnem stiku

Pulmonalno zaklopko avskultiramo:

A v 5.medrebrju levo
B v 2 medrebrju levo
C v 5. medrebrju desno
D v 2. medrebrju desno
E na manubriosternalnem stiku

Aortno zaklopko tvori:

A dva cuspisa
B tri valvule
C dve valvuli
D tevilo valvul je variabilno
E en cuspis

Valva mitralis ima:

A tri valvule
B dve valvuli
C dva cuspisa
D tevilo cuspisov je variabilno
E en cuspis
Desna AV zaklopka ima:
A en cuspis
B dve valvuli
C tri cuspise
D tri valvule
E dva cuspisa

Pulmonarno zaklopko tvori:

A dva cuspisa
B trije sinusi
C en cuspis
D tri valvule
E dve valvule

Pri bolniku s trikuspidalno atrezijo:

A trikuspidalne zaklopke sploh ni, obliterirana, zoena in insuficientna
Za uspeno kirurko izvedbo totalne kavopulmonalne anastomoze je
pomembno:
A nizek tlak krvi v pljunih arterijah in majhna pljuna ilna upornost
Kirurko zdravljenje travmatske rupture aorte, princip:
A v akutni fazi zdravimo takoj
Kronini konstriktivni perikarditis kirurko zdravimo:
A s perikardiektomijo

Pri uporabi arterije mammarie interne moramo paziti:

A da jo uporabimo za premostitev LAD

Posledica hude prirojene zoitve aortne zaklopke je:

A dilatacija levega prekata
B dilatacija desnega prekata
C koncentrina hipertrofija levega prekata
D koncentrina hipertrofija desnega in levega prekata
E koncentrina hipertrofija desnega prekata

Dojenek z velikim defektom v prekatnem pretinu srca (VSD) ima

A velik VSD sploh ne vpliva na pretok krvi skozi pljua in tlak v pljuni arteriji
B povean pretok krvi skozi pljua z nizkim tlakom v pljuni arteriji
C zmanjan pretok krvi skozi pljua z nizkim tlakom v pljuni arteriji
D zmanjan pretok krvi skozi pljua s poveanim tlakom v pljuni arteriji
E povean pretok krvi skozi pljua s poveanim tlakom v pljuni
arteriji
Pri Ebsteinovi anomaliji so najveje spremembe na:
A aortni zaklopki
B pulmonalni zaklopki
C nobena zaklopka ni prizadeta
D mitralni zaklopki
E trikuspidalni zaklopki

Moganska tromboza in absces sta znana zapleta pri:

A otrocih z velikim defektom v prekatnem pretinu srca
B otrocih s hudo koarktacijo aorte
C otrocih z velikim defektom v preddvornem pretinu srca
D otrocih s hudo prirojeno stenozo aortne zaklopke
E otrocih s cianozo in poliglobulijo

Aortna skleroza je prisotna:

A pri mlajih od 60 let
B pri 25 % odraslih nad 25 let
C samo pri kadilcih
D pri vseh starih ljudeh
E pri stoletnikih

Sistemsko-pulmonalni (Blalock-Taussigov) shunt je:

A povezava ascendentne aorte z desno (levo) vejo pljune arterije
B povezava descendentne aorte z deblom pljune arterije
C povezava ascendentne aorte z deblom pljune arterije
D Povezava desne (leve) vene subklavije z desno (levo) vejo pljune arterije
E povezava desne (leve) arterije subklavije z desno (levo) vejo
pljune arterije

Pljuna arterijska hipertenzija pri dojenku povzroi:

A poveanje tevila pljunih arteriol in hitreji pretok krvi skozi pljua
B okvaro pljunih arteriol in postopno poveanje upora pretoku krvi
skozi pljua
C okvaro pljunih arteriol in postopno znianje upora pretoku krvi skozi pljua
D znianje krvnega tlaka v pljunih arterijah
E hitrejo rast bronhialnega vejevja

Delni atrioventrikularni (A-V) kanal imenujemo:

A ASD primum in insuficienco mitralne zaklopke zaradi razkola
septalnega listia
B ASD primum in insuficienco trikuspidalne zaklopke zaradi razkola septalnega
listia
C cevasto povezavo med desnim preddvorom in desnim prekatom
D cevasto povezavo med levim preddvorom in levim prekatom
E ASD secundum in insuficienco trikuspidalne zaklopke zaradi razkola
septalnega listia
V primerjavi s klasino kirurko srno operacijo na odprtem srcu (by-pass
operacija) so za perkutano koronarno angioplastiko znailne tiri od petih
trditev. OZNAI NAPANO TRDITEV!
A na zaprtem prsnem kou
B pri polni zavesti bolnika
C v lokalni anesteziji
D na delujoem srcu
E v sploni anesteziji
Pravilen ukrep pri pokodovancu v hudem hemoraginem oku z ostro
pokodbo prsnega koa, ki je sumljiva za pokodbo srca je:
A kateterizacija srca
B opazovanje, nadomeanje tekoin in podpora z inotropnimi zdravili
C opustitev nadalnjih ukrepov, ker stanje ni ve zdruljivo z ivljenjem
D izkljuitev morebitnih hudih spremljajoih bolezni in natoo operacija
E takojnja torakotomija

Akutno embolijo okonine zdravimo samo kirurko, ker trombotino zdravljenje

ni primerno zaradi specifine sestave embolusa.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kardioplegino raztopino dajemo:
A razne pristope kombiniramo glede na bolnika
B vedno antegradno
C vedno ante in retrogradno
D vedno antegradno
E vedno retrogradno

Za zunajtelesni krvni obtok velja tudi:

A napeljemo ga lahko samo preko dostopa z rezom preko sternima
B vedno moramo dati kardioplegijo
C potrebno je odzraiti venski del
D potrebno je odzraiti venski in arterijski del
E potrebno je odzraiti arterijski del

Znailnosti koronarnih arterij so:

A upor vsake kolaterale je obratno sorazmeren etrti potenci premera
B potrebno je 16 kolateral s premerom 0,25cm, da bi imele enak upor, kot
zdrava arterija premera 0,5cm
C kolaterale so arterije, ki oskrbujejo tkiva skozi katera potekajo
A, B

Koarktacija aorte je:

A zoenje torakalne (zelo redko abdominalne) aorte na tipinem
mestu
B zoenje celotne aorte
C anevrizmatsko razirjenje descendantne aorte
D anevrizmatsko razirjenje aortnega loka
E anevrizmatsko razirjenje ascendentne aorte
Stenoza aortne zaklopke je najposteje posledica
A revmatine vroine
B infekcijskega endokarditisa
C karcinoidne bolezni srca
D prirojene napake
E degenerativnih sprememb

Perkutana koronarna angioplastika je

A je elektrofizioloka metoda
B intervencijska kardioloka metoda
C dermatoloka metoda
D metoda registracije lektrinih potencialov s povrine koe
E klasina kirurka metoda
Prevodni sistem srca prehranjuje
A ramus circumflexus
B ramus marginalis dexter
C desna koronarna arterija
D leva koronarna arterija
E ramus IV anterior

Katera veja ni velja leve koronarke

A a. IV posterior pri levem tipu
B ramus marginalis sinister
C ramus circumflexus
D ramus IV anterior
E ramus marginalis dexter

Pri desnem tipu prehranjuje desna koronarka

A cel IV pretin
B levi prekat
C diafragmalno stran obeh prekatov in zadnjo stran pretina
D sprednji del IV pretina
E desni prekat
Pri levem tipu prehranjuje leva koronarka
A diafragmalno stran obeh prekatov in cel pretin
B cel IV pretin
C samo levi prekat
D levo stran srca in desni preddvor
E samo levo stran srca

Intubacija z dvolumenskim tubusom nam omogoa:

A uporabo intravenskih anestetikov
B manjo porabo analgetikov
C selektivno predihavanje le enega pljunega krila
D manjo porabo sveih plinov
E hitro ekstubacijo ob koncu operacije

Kateri je najpomembneji podatek pri odloanju za operativno zdravljenje pri

bolniku z aortno stenozo?
A trajanje bolezni
B gradient tlaka na aortni zaklopki
C etiologija aortne stenoze
D bolnikove teave
E velkost ustja aortne zaklopke

Pri ehokardiografski preiskavi nekatere parametre merimo, druge raunamo iz

izmerjenih. Katerega merimo?
A volumen votline levega prekata
B gradient tlaka
C iztisni dele
D povrino ustja aortne zaklopke
E hitrost toka krvi

Leve ventrikulografije zaradi nevarnosti embolinih zapletov praviloma ne

izvajamo pri:
A anevrizmi abdominalne aorte
B pljuni hipertenziji
C srnem popuanju
D hudi kalcifirajoi aortni stenozi
E akutnem miokardnem infarktu

Kaj je pri bolnikih z napakami zaklopk, ki volumsko obremenijo levi prekat

(mitralna in aortna regurgitacija), prognostino najpomembneje?
A iztisni dele levega prekata
B funkcija ledvic
C viina tlaka v pljuni cirkulaaciji
D viina arterijskega tlaka
E glasnost uma

Soasna levostranska in desnostranska kateterizacija srca z namestitvijo enega

katetra v levi prekat in drugega v periferijo pljune arterije (pljuni kapilarni
tlak) omogoa hemodinamino oceno pomembnosti:
A mitralne insuficience
B aortne stenoze
C mitralne stenoze
D pulmonalne stenoze
E aortne insuficience
Teave otroka z ilnim obroem se obiajno kaejo kot:
A cianotine atake
B stridor in disfagia
C ishemia spodnjih okonin
D zelo visok krvni tlak na zgornjih okoninah
E venska staza na glavi, vratu in prsnem kou

Pri koarktaciji aorte pri novorojenku in dojenku, spodnji del telesa dobiva
obiajno kri po:
A aorto-pulmonalnih kolateralah
B anomalni desni arteriji subklaviji (arteria lusoria)
C mono razviti levi arteriji mamariji
D levi in desni arteriji mamariji
E odprtem Botallovem vodu (ducuts areriosus)

Invazivnost premoanja vennih arteij na delujoem srcu je manja predvsem

ker:
A so kirurki rezi manji
B ne uporabimo kardioplegije
C je operacija kraja
D invazivnost je enaka
E ne uporabimo zunajtelesnega krvnega obtoka

Deblo leve koronarne arterije se razdeli v:

A LCX in LAD
B RCA in PDA
C diagonalne in marginalne veje
D septalne veje
E LCX in RCA

Popolna revaskularizacija miokarda pomeni:

A premostitev vsaj ene veje v LAD, LCX, in RCA podroju
B uporaba samo arterijskih mostov
C premostitev vseh zamaenih vej vennih arterij
D uporaba notranje prsne arterije v kombinaciji z veliko veno safeno
E premostitev vseh pomembno prizadetih vej vennih arterij, ki imajo
svetlino vsaj 1 mm
Koronarografija (koronarna arteriografija) NE pokae:
A zoitev in zapor koronarnih arterij
B izstopi koronarnih arterij iz aorte
C strukture plakov v arterijski steni
D premera koronarnih arterij
E poteka koronarnih arterij

Kateterizacija desnega srca in pljunega obtoka NE omogoa:

A odvzema vzorcev krvi za oksimetrino oceno pomembnosti antov
B meritve tlakov v desnem preddvoru in prekatu
C angiografije pljune arterije
D angiografije desne koronarne arterije
E meritve tlakov v pljuni arteriji

Krvulja pljunega kapilarnega tlaka (zagozditvenega tlaka) je dokaj veren prikaz

tlakov v:
A desnem preddvoru
B levem preddvoru
C desnem prekatu
D levem prekatu
E aorti
Biopsijo endomiokarda izvedemo v:
A katerikoli srni votlini
B levem preddvoru
C desnem preddvoru
D levem prekatu
E desnem prekatu

Stenozo aortne zaklopke zdravimo uspeno:

A z operacijo
B s srnim spodbujevalnikom
C z balonsko dilatacijo
D z zdravili
E z omejitvijo telesnih naporov

Eisenmengerjeva reakcija
A ant se obrne v DL, bolnik postane cianotien

V katerem tednu nosenosti pride zaradi motnje v razvoju pretina do nastanka

aortno pulmunalnega okna
A4
Kaj velja za ASD (kombinacija)
A Je redek
B ASD primum
C ASD secundum
D Defekt sinus venosusa
E Veina otrok je brez teav
F Operiramo pred vstopom v olo
B, C, D, E, F

Povei:
1Celostno delovanje levega prekata
2 Prekrvavljenost srne miice
3 Nekroza miokarda
a Scintigrafija s tehnecijem, vezanim na eritrocite (1)
b Scintigrafija s talijem 201 (2)
c Scintigrafija s protimiozinskimi protitelesi (3)
1a, 2b, 3c

Pred operacijo na koronarkah naredimo koronarografijo, s katero pogosto

ugotovimo obstoj kolateral, zato operacijski poseg ni potreben
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Za bolnika, ki je morebiten kandidat za operacijo, je koronarografija kljuna

preiskava. Pokae anatomijo vennih arterij in spremembe v njih kar omogoa
nartovanje operacije
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Defekt medprekatnega pretina je zaplet AMI, ki veinoma nastane v
anteroapikalnem delu. V prvih 24 urah preivi 75% bolnikov.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kaj ne velja za disekcijo aorte
A Nujno stanje
B Pogosteja pri mokih
C Pri tipu B je op. nujna
D Dokaemo z angiografijo
E Najpogosteji vzrok smrti je tamponada

Zaprto komisurotomijo mitralne zaklopke delamo izjemoma, ker so na

zaklopkah pogosto kalcifikacije, ki se odluijo in povzroajo embolijo
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
ista mitralna insuficienca po Carpentieru obsega (kombinacija)
A Razirjen mitralni obro in manjkanje tkiva listiev
B Podaljane ali pretrgane horde ali disfunkcija papilarnih miic
C Zadebeljene skrajane horde in zadebeljene listie zaklopk
D Zadebeljeni sfrknjeni zrasli listii
E Neusklajeno gibanje prekata
A, B, C

Kako pogoste so naslednje bolezni v populaciji (povei z ustreznimi procenti)

Atrijska fibrilacija
Mitralka
Kardiomiopatija
AMI
Tireotoksikoza
Perikarditis
Povei (tumorji srca):
1 Benigni tu
a 75%
2 Maligni tu
b 25%
3 Miksom
c Embolije
4 Sarkomi
d Zasevanje
1a, 2b, 3c, 4d

Najpogosteja prirojena srna motnja

A VSD
B ASD
C ASD in VSD

Sodobno naelo operacij IBS

A Popolna revaskularizacija in uporaba a. mam. Int.

Za konstrikcijski perikarditis je znailna obsena prizadetost levega in desnega

srca s fibrozo, ki moti in onemogoa diastolno polnitev srnih votlin
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Zaita srne miice (povei)
1 Splona podhladitev na 27 stopinj podalja ishemijo za koliko %
2 Konc. Kalija v mmol/l
3 Konc. Magnezija v mmol/l
4 Krvna kardiplegija vsakih koliko min.
5 Pri 30 stopinjah zmanjana potreba po kisiku ta koliko %
1a, 2c, 3b, 4e, 5d

a 100
b 15
c 35
d 50
e 20

Botallov vod obiajno operiramo s pomojo zunajtelesnega krvnega obtoka. a

Vod zapremo skozi aorto ali pljuno arterijo.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Pri op. VSD postane tlak v pljunem ilju normalen pri 90% otrok operiranih v
prvem letu starosti in le pri 50% otrok, operiranih v drugem letu starosti.
A Obe pravilni
B Obe napani
C Prva pravilna, druga napana
D Prva napana, druga pravilna

Po transplantaciji srca je najpomembneja preoperativna zavrnitvena reakcija,

ki se lahko pojavi kadarkoli do konca ivljenja
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Pri dojenkih s tevilnimi VSD defekti lahko, zaradi vejega tveganja posega, s
pomojo ZTO v prvih treh mesecih ivljenja z zoenjem debla pljune arterije,
pljua le zaitimo in popolno popravo odloimo za nekaj mesecev. Tveganje
posega in pooperacijski zapleti so odvisni predvsem od stopnje prizadetosti
pljunega ilja.
A Obe pravilni
B Obe napani
C Prva pravilna, druga napana
D Prva napana, druga pravilna

Pri premostitvenih op. na srcu upotevamo naelo popolne revaskularizacije z

uporabo notranje prsne arterije in endarteriektomijo venne arterije.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Akutna mitralna insuficienca

A Nastane ob infarktu
B Zdravljenje ni kirurko
C Najvekrat nastane 2 do 7 dni po AMI

Perioperacijski AMI (kombinacija)

A Merila za ugotavljanje so dokaj enotna
B Se pojavi pri 80% operacij
C Le redko spremeni zgodnji pooperacijski potek

Aortna disekcija
A Tip A zdravimo konzervativno
B Tip B brez komplikacij zdravimo z op
C Tip B s preteimi komplikacijami zdravimo konzervativno
D Tip A nujno operiramo

Pri operaciji delnega AV kanala razcepljene listie trikuspidalne zaklopke

popravimo s ivi in ASD zapremo z umetno krpico ali kokom osrnika.
Tveganje posega je veliko in zapleti pogosti.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Popolni AV kanal obsega nizkoleei ASD in e defekt VSD, zaklopka je samo

ena. V prvih treh mesecih samo paliativno zoimo pljuno arterijo
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Pri popolnem AV kanalu operiramo do 1 leta starosti. Tveganje je veliko, zapleti

prisotni, vendar bi brez op. 65% otrok do 1 leta umrlo
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
DPrva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kaj velja za AV kanal
A Normalno razvit spodnji del septuma ventrikla
B Normalno razvit zgornji del septuma ventrikla
C Nepopolno razvite zaklopke med A in V
A, C

Pulmonalna atrezija brez VSD (kombinacija)

A Deblo in veje pljune arterije so lahko primerno razviti
B Tlak v desnem prekatu je niji od sistemskega
C Pljua dobivajo kri izkljuno skozi botallov vod
A, C

Veina pacientov s povezavo desne venne arterije z desnim preddvorom nima

teav. Pri operaciji speljemo kri v levi preddvor s krpico iz osrnika v obliki cevi.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Pri bolnikih s stabilno AP, ki ima napade boleine kljub trotirni th z zaviralci
beta, zaviralci Ca in dolgodelujoimi nitrati, je potrebna koronarografija, zlasti
e se pri obremenilnem testiranju pojavita jasna denivelacija ST spojnice in
hipotenzija.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Pri nepopolni revaskularizaciji ni statistino pomembnih razlik (p < 0,01) med

poznimi rezultati, e posebej to velja za paciente mlaje od 60 let.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Perioperacijski AMI nastane tik pred, med ali tik po op. Vzrok zanj je povian
tonus parasimpatika zaradi strahu, posegov v anesteziji,
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Najpogosteja pri ishemiji miokarda je dvoilna bolezen. Iz praktinih razlogov

sprednjo descendentno in krono vejo leve venne arterije obravnavamo kot
eno vejo.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Za operacijo bypassov naredimo mediano sternotomijo. Pri prepariranju

notranje prsne arterije se izognemo ivcem in venam, prepariramo pa skupaj z
miico in fascijo.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Od kod prihajajo embolusi v arterije
A Levi preddvor

Katera oznaka ustreza srnemu spodbujevalniku z ventrikularnim spodbujanjem

s prilagodljivo frekvenco
A VVIR
Stareji bolnik z atrijsko fibrilacijo nenadoma zauti boleino v roki, pri tem
periferni pulzi niso tipni
A Vazospazem
B Embolija
C Akutna tromboza

75letna bolnica, huda aortna stenoza, kalcinirana zaklopka, gradient 125

mmHg, opovrina ustja 0,4cm2, omotice, vekratna izguba zavesti, krvavitve iz
rane na dvanajstniku.
A zamenjava aortne zaklopke z bioloko
Za nestabilno AP je znailno (kombinacija)
A Napadi bolein v mirovanju
B Boleine kljub intenzivnem zdravljenju z zdravili
C Nikoli operacija
A, B

Nekoliko poviani srni encimi so kontraidikacija za operacijo

A Kontraindikacija je e razvit transmuralni infarkt
B Nujna je op e se kljub trotirni th stanje v nekaj dneh ne izbolja
A, B
Druinska hiperholesterolemija se deduje:
A avtosomno dominantno

Zaprto komisurotomijo pri mitralni stenozi le redko uporabljamo. Napredovale

bolezenske spremebe, kot so kalcinacije, se namre lahko odluijo, listi pa
zatrga v nezaeljeno smer.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Kako bi loil tamponado srca od krvavitve, e gre za ok, oz. kdaj bi se odloil,
da gre za tamponado?
A CVP nad 1,2 kPa
Najpomembneja preiskava za prikaz koronark
A Selektivna koronarografija
Kaj ne velja za aortno disekcjo
A Tip B takoj operiramo
Aneurizma A. popliteae
A Operativno zdravimo
B Sploh ne obstaja
C Pustimo pri miru
D Spremljamo kaj bo
E Operiramo takoj

Izhemina bolezen srca zelo prizadene prevodni sistem, zato pri takem bolniku
premostitvena operacija ni dovolj in moramo razmiljati o vstavitvi srnega
vzpodbujevalca z defibrilatorjem.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kaj ni znailnost aortne insuficience:
A Corriganov (hiter in visok) pulz
B povean levi prekat
C takojen diastolien decrescendo um
D zvean pulzni tlak
E znaki obremenitve desnega prekata na EKG

Neposredna vzrona povezava z razvojem okluzije koronarnega ilja

A trombembolija
B ateroskleroza
C zmanjano izloanje prostacikline iz endotelnih celic
D hipertenzija
E vsi od natetih
Brez prsnih bolein 10 let po premostitveni operaciji koronark:
A blizu 50/80%

Katera trditev glede mitralne stenoze ne dri?

A najpogosteji vzrok revmatina vroina
B kalcifikacija mitralnega obroa le zelo redko povzroi pomembnejo mitralno
stenozo
C oviran vtok krvi v levi prekat med diastolo je posledica lojakaste zgradbe
mitralne zaklopke in zlepljenih hord
D 90% z mitralno stenozo ima v anamnezi revmatino vroino
E kalcifikacija mitralnega obroa se lahko kae kot motnja prevajanja
v prevodnem delu srca
Kaj je znailno za prizadetost srca pri karcinoidnem sindromu?
A verukozne vegetacije na mitralni zaklopki
B kalcinacije v listiih zaklopk
C granulomska reakcija na tumorske antigene
D vezivno zadebeljen endokard
E tumorska infiltracija miokarda

Zunajtelesni krvni obtok je e vedno zlati standard za izvedbo srnih operacij.

Danes lahko nekaj operacij izvedemo tudi brez njega.
A Obe trditvi sta pravilni
Vazokonstriktorna snov endotelija:
A endotelin

Aortni homograft:
A aortna zaklopka z delom ascendentne aorte umrle osebe

Veina pretoka skozi koronarne arterije se dogaja med diastolo, ker je med
sistolo:
A. tlak v miokardu veji od tlaka v koronarnih arterijah
Zdravljenje embolij
A Embolektomija
B Transfuzija

Trikuspidalno insuficienco ne sreamo pri:

A feokromocitomu
B dilatacijski kardiomiopatiji
C karcinoidu
D Ebsteinovi anomaliji
E hudi mitralni stenozi spljuno hipertenzijo

Zaporednje razvoja ishemine bolezni srca in AMI pri pacientu z dologotrajno

zgodovino angine pektoris.
A ateroskleroza
B ishemija miokarda ob naporu
C razvoj kolateralnega obtoka
D trombembolija
A, B, C, D
Povei vzroke in posledice:
Trombembolija - ishemija
Dolgotrajna iskemija razraanje kolateralnega obtoka
Hiperholesterolemija ateroskleroza
Hipoksemija vazodilatacija
Tamponada srca ruptura miokarda

Simptoma srnih tumorjev sta obstrukcija sistemskega ali pljunega venskega

dotoka in embolije.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kronini konstriktivni perikarditis imenujemo tudi kronini tuberkulozni
perikarditis. Tuberkulozni perikarditis se pojavlja najpogosteje po srnih
operacijah.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Antibiotina zaita ni potrebna pri bolniku, ki ima:
A trikuspidalno insuficienco zaradi infekcijskega endokarditisa
B umetno mitralno zaklopko
C prolaps mitralne zaklopke in blago mitralno insuficienco
D ASD tip secundum
E stenozo aortne zaklopke

Prednost bioloke zaklopke pred umetno:

A bolje hemodinamske lastnosti, antikoagulantna zaita ni potrebna
Diagnoza infekcijskega endokarditisa z:
A Duke kriteriji in pozitivnimi hemokulturami

Beckova triada je:

A Majhno tiho srce, povian venski pritisk, zmanjan arterijski pritisk
Patogenetski mehanizem pri revmatini vroici:
A navzkrina reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z
lastnimi antigeni
B pogosto mitralna zaklopka
Zgodnji nevarnostni dejavniki za ponovitev angine pektoris po CABG so
neuporaba arterije mammarie interne in nepopolna revaskularizacija.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe nepravilni
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Zgodnji nevarnostni dejavniki za smrt po CABG so ve trombendarterektomij,

ve zaporednih presadkov in zgodneji datum operacije.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Srni tumorji:
A maligni 30%, benigni 70%

Umetna ila:
A ko bolnik nima primernih lastnih il
Sinus aortae lei:
A pod zaklopko
B v aortnem loku
C nad zaklopko
D v izstopiu koronarne arterije
E med valvulami in steno aorte

Kirurko atrijsko fibrilacijo zdravimo:

A Z radiofrekvenno ablacjo pljunih ven in povezavo med zg. in sp.
Pljunimi venami in ablacijo leve aurikule tr povezavo med L avrikulo
in L pljunimi venami. Povezati moramo tudi spodnjo lezijo med L in D
pljunimi venami in obroem mitralne zaklopke
Miksom, najpogosteje lokalizacije
A Ventrikel
B Desni preddvor
C Septum levega preddvora
D Levi preddvor

Anevrizma abdominalne aorte, kdaj op

A 2 3 cm
B34
C56
D 8 10

Hitrost naraanja diastolnega tlaka v levem prekatu je eden od pokazateljev

A pomembnosti mitralne stenoze
B globalne sistoline funkcije prekata
C pomembnosti aortne stenoze
D segmentne sistoline funkcije prekata
E diastoline funkcije prekata

Za presaditveno operacijo na srcu pogosto uporabimo arterijo mamario int., kar

pomeni, da je ta arterija iroka vsaj 1 mm
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
ilni obroi so
A Dvojni aortni lok
B Nepravilni potek desne arterije subklavije
C Zanka pulmonalne arterije
D Obe venni arteriji izstopata iz pljune arterije
E venna arterija izstopa iz pljune arterije
A, B, C

Ebsteinova anomalija
A Trikuspidalna zaklopka lei globoko v desnem ventriklu in ga deli na dva dela
B Trikuspidalka pua, povean desni atrij, povean tlak v desnem atriju
DL shunt skozi ASD
A, B
AICD pomeni
A Samodejni srni vzpodbujevalnik z defibrilatorjem
R v kodi za oznaevanje srnih spodbujevalcev pomeni
A Prilagodljiva frekvenca
Dvopolni srni spodbujevalec
A En pol je baterija, drugi pa koa
B Ni od navedenega (dvopolna je elektroda)

Srna miica lahko prenaa ishemijo

A 5 do 10 min

Pri aterosklerotinih zoitvah je najuspeneja PTA

A ledvinih arterij
B stegenskih
C iliakalnih
D koronarnih
E distalnih, perifernih

Skupno arterijsko deblo se v embrionalnem razvoju predeli na aorto in pljuno

arterijo v
A 4 tednu
B6
C8
D 10
E 12
Modificiran Blalock Taussigov shunt povezuje
A aorto in truncus pulmonalis
B L podkljuno in L pljuno arterijo
A, B

Odprt Botallov vod, kaj ni res

A Zaprtje pospeimo z indometacinom
B um lokomotive pod levo kljunico
C DL shunt
D Operiramo pred vstopom v olo
E Ko se pojavijo znaki Eisenmengerjevega sy, op ni ve uspena
Tiha ishemija, kaj ne velja
A Nimajo boleine
B Imajo koronarografsko dokazljive spremembe na koronarkah
C Imajo ishemine spremembe na EKG

Pri revaskularizaciji pripravimo desno gastroepiploino arterijo skozi zgornjo

mediano laparatomijo. Arterijo izprepariramo vzdol male krivine elodca.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Th akutne arterijske tromboze
A krg

Stareji moki, holosistolni um, po aplikaciji kontrasta v levi ventrikel smo

kontrast nali tudi v levem atriju
A mitralna stenoza
B mitralna insuficienca

ASD
A posledica motenj v razvoju obeh pretinov
B e lei visoko v pretinu ob vtoiu zgornje vene kave, ga imenujemo defekt
sinus venosusa
C e je v sredini pretina ga imenujemo ASD secundum
D nizkoleei je ostium primum
E vse nateto je pravilno
Koarktacija aorte, kaj ni res?
A defekt reber
b lahko pred, na, po Botallovem vodu
C razvoj kolateral distalno
D moneje tipen pulz a. femoralis

Druge teme:
dvoilna bolezen srca, Kaj spada v srcnoilno srno bolezen
Kako tee kri pri ZTO (zunajtelesnem obtoku) Prirojene okvare mitralke
Tveganje nastanka tromboze pri umetni srni zaklopki
enska hipertonik, prebolela ami, dizurine teave, tipljiva rezistenca v popku
Aneurizma abdominalne aorte, Katero dg preiskavo bi naredil,
PTA indikacije, Delni AV kanal, Bentallova op
Carpentierova razdelitev mitralne insuficience (skupine)
Perthesov znak ocena globokega venskega sistema, povoji
operacijsko zdravljenje IBS, Konservativno zdravljenje stabilne AP
Vzrok akutnih arterijskih trombektomij
Premostitve vennih arterij, Znaki trombembolije, Zapleti po op. koronark,
procent za smrtnost po op mitralne stenoze in insuficience

ABDOMINALNA KIRURGIJA
Od natetih vzrokov mezenterijske ishemije ima najslabo prognozo:
A tromboza
B mezenterijska venska tromboza
C neokluzivna mezenterijska ishemija
D kronicna mezenterijska ishemija
E embolija

40-letni bolnik je zbolel z bolecinami v licki in bruhanjem. Ob pregledu je

epigastrij nad nivojem prsnega koa, izraen je fenomen pluskanja. (oznaci
najbolj verjetno diagnozo):
A perforacija pepticne razjede
B stenoza pilorusa
C akutno vnetje olcnika
D akutni pankreatitis
E akutni vnetje elodcne sluznice
Embolizacija
A v periferno veno vbrizgamo embolizacijsko sredstvo
B embolizacija je kirurki poseg, pri katerem odstranimo izvor krvavitve
C v krvaveco arterijo vbrizgamo vazopresorne substance
D embolizacija je primerna za lokalizirane krvavitve
E embolizacija je primerna za difuzne krvavitve

Katera od naetih trditev ni znacilnost Crohnove bolezni?

A med principe kirurkega zdravljenja sodijo tudi strikturoplastike
B lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi
C dolgotrajna bolezen pomeni nevarnost za pojav raka debelega crevesa
D pri odraslih bolnikih prizadene le sluznico debelega crevesa
E najpogosteje prizadene terminalni ileum

Najredkeja indikacija za operacijo pepticne razjede je (oznaci pravilno trditev):

A krvavitev
B penetracija
C bolecina
D stenoza
E perforacija
Pri CT ugotovljena hipodenzna formacija tekocinske gostote z vkljucki zraka v
jetrih predstavlja:
A sve hematom v jetrih
B biliarno cisto
C serom
D jetrni absces
E kalcinacija
Izvor obilne krvavitve iz duodenalnega ulkusa je najpogosteje:
A vena porte
B vena kava inferior
C arterija mezenterika superior
D arterija gastroduodenalis
E arterija mezenterica inferior

Za nevroendokrine tumorje tankega crevesa velja:

A zdravimo jih kirurko, s kemoterapijo, analogi somatostatina in
antagonisti serotonina
B edini nacin zdravljenja je kirurki
C se pojavijo le pri enskah
D so benigni tumorji
E vedno izlocajo serotonin
Ultrazvocna diagnoza NI mona pri:
A akutnem apendicitisu
B krvavitvi v peritonealno votlino
C krvavitvi v prebavno cev
D ileusu
E akutnem holecistitisu

Indikacija za nujno angiografijo, kot prvo radioloko preiskavo je:

A sum na obcasno, kronicno, s scintigrafijo dokazano difuzno krvavitev
B nestabilen tlak - huda krvavitev, ki neposredno ogroa bolnikovo ivljenje
C sum na obcasno, kronicno, s scintigrafijo dokazano difuzno krvavitev
D krvavitev, ki ne preneha ob konzervativnem zdravljenju in zahteva
nadomecanje krvi > 500 ml/8 ur
E bruhanje svee krvi

Hematameza je:
A odvajanje svee krvi
B odvajanje crnega smolastega blata
C bruhanje krvi
D bruhanje sterkoralne vsebine
E bruhanje olca

Prva preiskava v diagnostiki krvavitve iz spodnjega dela prebavil je:

A kolonoskopija
B scintigrafija
C angiografija
D gastroskopija
E rektoskopija

Lokalizirana krvavitev se angiografsko pokae kot:

A kopicenje markiranih eritrocitov v podrocju krvavitve
B kontrastno obarvanje crevesne stene
C hipersekrecija crevesne vsebine
D ekstravazat (nabiranje kontrastnega sredstva izven ilne svetline) v
podrocju krvavitve
E kontrastno neobarvanje podrocja krvavitve
Prekrvitev tankega crevesa NE poteka po:
A ileokolicni arteriji
B ilealnih arterijah
C arteriji mezenteriki superior
D jejunalnih arterijah
E arteriji mezenteriki inferior

Za sindrom kratkega crevesa NE velja:

A je prirojena anomalija
B je posledica operativne odstranitve vecjega dela tankega crevesa
C spremljajo ga simptomi nedohranjenosti, driske in steatoreje
D bolniki pogosto potrebujejo parenteralno prehrano
E moen nacin zdravljenja je transplantacija tankega crevesa

Scintigrafija s Tc-99 oznacenimi eritrociti pokae izvor krvavitve, kadar je jakost

krvavitve
A 0,02 ml/minuto
B 0,05 ml/minuto
C 0,04 ml/minuto
D 0.03 ml/minuto
E 0,01 ml/minuto
Pri karcinomu cekuma lahko s CT preiskavo trebuha odkrijemo sledece:
A tumorsko formacijo v predelu cekuma, dilatirane tankocrevesne vijuge
B tumorsko formacijo v predelu cekuma, dilatiran kolon
C poviane vrednosti CEA
D znak sestre Joefine
E tumorsko formacijo v predelu cekuma, dilatirane tankocrevesne
vijuge, zasevke v jetrih
Diagnosticni domet UZ je izrazito omejen pri:
A ileusu
B ishemiji splanhnicusa
C ledvicnih kamnih
D olcnih kamnih
E akutnem holecistitisu

Vloga UZ pri akutnem pankreatitisu je:

A iskanje prostega zraka retroperitonealno
B pojasnitev etiologije (biliarna?) in iskanje zapletov
C iskanje proste tekocine intraperitonealno
D postavitev diagnoze
E ocena peristaltike

Ali je mogoca opredelitev paralize ali zapore crevesa- ileus z UZ preiskavo?

A navadno je opredelitev ileusa mogoca: raziritev svetline crevesja,
izpolnjenost s tekocino in sprememba peristaltike so zanesljivi znaki,
zraku se izognemo
B navadno ileusa z UZ ni moc potrditi, zato tudi ne mesta in vzroka zapore
crevesa
C ileus opredeli le zelo izkuen radiolog in e to redko zaradi zraka, ki ga je
veliko v vijugah crevesa je pregled komaj mogoc.
D prevec motenj ob ileusu prepreci opredelitev bolezni z UZ
E ker UZ preiskavo ovira zrak to ni mogoce

Omejitev diagnosticnega UZ pomeni:

A omejen cas pregleda zaradi dokazane kodljivosti diagnosticnega UZ na tkivo
B nezmonost premikanja aparatov
C slaba resolucija visokofrekventnih UZ sond
D visoka cena preiskave
E odvisnost od izkuenosti preiskovalca
Katere predele (kompartmente) najpogosteje zajame ekstrapankreaticno
irjenje vnetnih sprememb pri akutnem pankreatitisu?
A fascio Scarpe
B mediastinum in podkoje
C levi in desni sprednji pararenalni prostor, perirenalna prostora,
zadnja pararenalna prostora, mezenterij tankega crevesa, mezokolon
transversum
D valvulo Bauchini
E sprednji in zadnji pararenalni prostor, mala medenica

Incidenca krvavitev iz spodnjega dela prebavil je:

A 20 do 30 na 100 000 prebivalcev na leto
B 10 na 100 000 prebivalcev na leto
C < kot 20 na 100 000 prebivalcev na leto
D 100 na 100 000 prebivalcev na leto
E 15 do 20 na 100 000 prebivalcev na leto

Najpogosteji izvor krvavitve iz spodnjega dela prebavil so:

A varice debelega crevesa
B divertikli debelega crevesa
C proktitis
D Crohnova bolezen
E angiodisplazije

Preiskavna metoda za diagnostiko krvavitev iz tankega crevesa je:

A kolonoskopija
B scintigrafija z oznacenimi eritrociti
C jejunoileografija
D CT
E kapsulna endoskopija
Uporaba UZ v diagnostiki akutnega apendicitisa vpliva na:
A znievanje stopnje negativnih laparotomij
B zmanjanje tevila bolnikov z akutnim apendicitisom
C zmanjanje kirurkih zapletov
D zmanjanje tevila bolnikov, ki jih lahko diagnosticno obdelamo
E podaljanje casa do postavitve diagnoze

Pri radioloki diagnosticni obravnavi akutnega abdomna uporabljamo naslednje

diagnosticne metode:
A rtg trebuha lee, UZ, intravenska urografija
B rtg trebuha lee, rtg trebuha lee na levem boku, rtg pc stoje, UZ,
CT, angiografija
C amniocentezo
D rtg trebuha lee, rtg trebuha lee na levem boku, CT, MRA
E angiografijo, fluoroskopijo
Nepravilen nacin zdravljenja perforacije duodenalnega ulkusa je:
A gastrektomijo
B preitje perforacije
C dajanje inhibitorjev protonske crpalke
D trunkalno vagotomijo
E proksimalno selektivno vagotomijo

Ekstravazat intravenskega kontrasta v arterijski fazi CT preiskave trebuha je

znak:
A predstavlja artefakt
B arteriovenske malformacije
C aktivne arterijske krvavitve
D prekinitve limfaticnih il
E rupture votlega sistema ledvic

Proksimalna selektivna vagotomija pri operaciji pepticne razjede pomeni (oznaci

pravilno trditev):
A prekinitev vej vagusa v viini kardije in 2/3 resekcija elodca
B prekinitev niti vagusa za korpus elodca z ohranitvijo niti za antrum
C prekinitev obeh vej vagusa v viini kardije
D dvotretjinsko resekcijo elodca
E dvotretjinsko resekcijo elodca z anastomozo po Roux-

O okultni krvavitvi govorimo, ce bolnik izgubi dnevno:

A 500 ml krvi
B vec kot 100 ml krvi
C 200 - 300 ml krvi
D 10 do 20 ml krvi
E 50 do 100 ml krvi

Zlati standard med radiolokimi preiskavami za ugotavljanje izvora krvavitve v

prebavnem traktu je e vedno invazivna kateterska angiografija. Ob njej se
vedno bolj uveljavlja:
A doplerski UZ
B irigografija
C MRA - magnetno-resonancna angiografija
D UZ - ultrazvok
E CTA racunalniko-tomografska angiografija

Vnetje slepica - ali je UZ zmanjal tevilo napacno pozitivnih, negativnih

diagnoz?
A UZ ne prispeva k pojasnitvi za katero obolenje gre
B laboratorijski podatki, klinicna slika in fizikalni pregled so dovolj jasni za
odlocitev
C le redko je dovolj casa za UZ pregled
D da po tevilnih znakih zelo zanesljivo prepoznamo obolenje, tevilo
nepotrebnih operativnih posegov se je znatno zmanjalo, posegi so
pravocani in s tem je manje tevilo zapletov
E ne, opredelitev akutnega vnetja slepica je samo klinicna

Oznaci najpogosteji vzrok kronicnega vnetja trebune slinavke!

A pankreas divizum
B obstrukcija
C alkohol
D pokodba
E hiperparatiroidizem

Kako ravnamo pri uhajanju blata?

A predpiemo analni cep
B bolnika poljemo h ginekologu, ki se e sicer ukvarja z urinsko inkontinenco
C svetujemo Keglove vaje
D ocenimo teo inkontinence (EMG, manometrija) in pricnemo z
elektrostimulacijami ali biofeedback treningom. Bolnika nadzorujemo
do izboljanja
E predpiemo predloge
Forrest Ia krvavitev praviloma zdravimo
A s transfuzijo
B z inhibitorji protonske crpalke
C s preitjem krvavece ile
D z antacidi
E z inhibitorji H2 receptorjev

Oznaci najpogostejo klinicno indikacijo za kirurko zdravljenje kronicnega

vnetja trebune slinavke
A psevdocista
B karcinom
C tromboza lienalne vene
D obstrukcijski ikterus
E bolecine
Pri peritonitisu se razvije paraliticni ileus z eksudatom in:
A metroragijo
B hemoptae
C hematurijo
D hipovolemijo
E poliurijo

Najpogosteja oblika, to je sekundarni peritonitis, nastane zaradi:

A meningitisa
B vnetja pljuc
C zastrupitve z gobami
D imunosupresije bolnikov
E perforacije votlega organa

Za zaporo v predelu tankega crevesa so znacilni (oznaci nepravilen odgovor):

A dehidracija
B plinsko tekocinski nivoji na pregledni rentgenski sliki trebuha
C bruhanje
D kri v blatu
E krcevita bolecina

Pri diagnostiki topih pokodb trebuha so najbolj uporabne diagnosticne metode

(oznaci metodo, ki se opuca):
A racunalnika tomografija
B diagnosticna laparoskopija
C ultrazvok trebuha
D diagnosticna peritonealna lavaa
E rtg slika trebuha

Krvavitev v svetlino crevesa je moc opredeliti z UZ preiskavo ali ne?

A da ker je nabiranje tekocine v svetlini dobro vidno
B ne, ker peristaltika onemogoca UZ pregled
C ne ker vrste tekocine v svetlini crevesa ni moc rapoznati in so
pomembneji klinicni sum in znaki
D ne, ker je klinicna slika tako resna, da UZ pregled ni umesten
E da, ker UZ lahko rei vse probleme ob akutnem dogajanju v trebuhu

Odstotek konzervativno zdravljenih pokodb vranice v zadnjih letih naraca in

trenutno predstavlja priblino:
A 70 %
B 80 %
C 20 %
D 30 %
E 50 %
Kako ukrepamo ob vnetju koe ob anusu?
A predpiemo mazilo za zdravljenje hemoroidov
B bolnika poljemo k dermatologu
C priporocamo sedece kopeli v hladni vodi
D svetujemo umivanje v rahlo slani vodi, uporabo naravnih mazil
(olivno olje) za zacito koe pred vlago, po potrebi zdravila proti
glivicam
E s pogostim umivanjem skrbimo za higieno
Oznaci diagnosticno metodo, ki ne spada med metode za ugotavljanje
kronicnega vnetja trebune slinavke!
A rentgensko slikanje trebuha
B racunalnika tomografija
C magnetna resonanca
D angiografija
E ultrazvok
Vklecena femoralna kila se najpogosteje pojavlja pri:
A v vseh ivljenskih obdobjih
B bolnikih srednjih let
C pri starejih bolnicah
D otrocih
E mladostnikih

Oznaci najpogosteji nacin konzervativnega zdravljenja kronicnega vnetja

trebune slinavke !
A zdravljenje ascitesa
B lajanje bolecin
C zdravljenje steatoreje
D zdravljenje sladkorne bolezni
E nadomecanje encimov trebune slinavke

Izmenjava elektrolitov preko peritoneja z ultrafiltracijo izkoricamo za CAPD

(Continious ambulantory peritoneal dialysis) pri:
A elodcnih bolnikih
B jetrnih bolnikih
C miningitisu
D pljucnih bolnikih
E ledvicnih bolnikih
Virchow-ova bezgavka je?
A povecana bezgavka v levi supraklavikularni kotanji
B povecana bezgavka v levih dimljah
C povecana bezgavka v desni pazduhi
D povecana bezgavka v desnih dimljah
E povecana bezgavka v levi pazduhi

Znak sestre Joefine je?

A povecana bezgavka nad levo kljucnico
B zasevek raka elodca v popku
C zasevek raka dojke v levi pazduhi
D boleca, tipljiva resistenca pri palpaciji pod desnim rebrnim lokom
E umbilicirana bradavica leve dojke

Prognoza bolnika z akutnim dogajanjem v trebuhu je v najvecji meri odvisna od

casa, ki mine od zacetka bolezni do zacetka pravilnega zdravljenja. Ali je
ultrazvocna preiskava vkljucena v osnovni diagnosticni algoritem?
A vedno jo uvrstimo med osnovne preiskave ker nudi hitro zanesljivo
neinvazivno pot do zmanjanja napacno negativnih in pozitivnih
diagnosticnih opredelitev bolnikov z znaki akutnega trebuha
B z njo ne moremo opredeliti nobenega akutnega dogajanja v trebuhu
C ni ker ne prispeva pomembnih podatkov in zanjo ni casa
D je vendar fakultativno
E naredimo jo ko ne vemo kako naprej

Pri topih pokodbah trebuha je najpogosteje pokodovan organ:

A elodec
B tanko crevo
C trebuna slinavka
D jetra
E vranica

Ali lahko prepoznamo akutna vnetja v trebuhu, odkrijemo zaplete in se

odlocimo za zdravljenje na osnovi UZ izvida:
A vnetja v trebuhu z UZ ni moc prepoznati, potrdimo ga le z laboratorijskimi
podatki
B le skrbna anamneza,fizikalni in laboratorijski pregled nam lahko nedvomno
pomaga
C da zanesljivo prepoznamo vnetje slepica, olcnika, divertiklov kolona, abscese
v trebuni votlini in organih in vedno odkrijemo vzrok
D navadno z UZ prepoznamo akutno vnetno dogajanje v trebuhu in
ocenimo resnost obolenja
E UZ ne more popraviti razmerje pravilnih in napacnih klinicnih opredelitev ker
je opredelitev grozecih hudih vnetij nemogoca

Oznaci najpogosteji klinicni znak kronicnega vnetja trebune slinavke !

A steatoreja
B bolecine
C zlatenica
D bruhanje
E sladkorna bolezen
Najpogosteji izvor krvavitve iz spodnjega dela prebavil so:
A angiodisplazije
B divertikli v kolon ascendensu
C varice debelega crevesa
D divertikli v sigmi
E Crohnova bolezen

Naloga ultrazvocnega pregleda pri akutnem trebuhu: je opredelitev

obolenja;razmejitev med internisticnim/kirurkim dogajanjem v trebuhu in
prispevati k oceni urgentnosti zdravljenja. Katera trditev je pravilna?
A brez vkljucitve ultrazvocne opredelitve akutnega obolenja se zdi v zadnjem
casu opredelitev akutnega trebuha dovolj zanesljiva
B UZ je v izkuenih rokah, ob stalnem vzporejanju klinicne slike in
laboratorijskih podatkov zelo zaneljiva diagnosticna metoda zlasti pri
bolniku z akutnim trebuhom
C ce tehtamo podatke, ki jih UZ preiskava poda in cas, ki ga zanjo porabimo, jo
neredko izpustimo iz diagnosticnega algoritma
D vecine akutnih obolenj v trebuhu ni moc prepoznati z UZ preiskavo
E UZ je premalo zanesljiva, da bi v tako kocljivih trenutkih bila lececemu
zdravniku v pomoc
Radikalna resekcija debelega crevesa (R0 resekcija) pri raku debelega crevesa
pomeni:
A endoskopska resekcija tumorja z laserjem
B odstranitev dela crevesa z zadostnimi varnostnimi robovi v zdravo
(ni mikroskopskega rezidualnega tumorja, ni makroskopsko
rezidualnega tumorja) in prizadetih bezgavk
C omejena resekcija dela crevesa brez odstranitve regionalnih bezgavk
D enteroenteroanastomoza
E endoskopska resekcija tumorja s koagulacijo
Osnovna naela antimikrobenga zdravljenja peritonitisa so: (nepravilni odg.)
A zdravilo mora biti uinkovito proti G- in anaerobnim bakterijam
B z zdravljenjem prinemo takoj, ko smo ugotovili, da peritonitis potrebuje
kirurko terapijo
C zdravilo mora biti uinkovito pri aerobnih in anaerobnih bakterijah
D zdravila dajemo per os
E zdravila jemljemo intravensko

Pri neresektabilnem raku elodca pride v potev:

A vagotomija
B splenektomija
C limfadenektomija
D gastroenteroanastomoza
E gastrektomija

Radikalna resekcija pri raku v predelu sigmoidnega dela debelega crevesa ni:
A ileorektoanastomoza
B totalna kolektomija z ileorektoanastomozo
C razirjena leva hemikolektomija
D segmentna resekcija sigme z ligaturo sigmoidnih arterij
E segmentna resekcija sigme z ligaturo spodnje mezentericne arterije

Prekrvitev tankega crevesa NE poteka po:

A jejunalnih arterijah
B arteriji mezenteriki inferior
C ileokolicni arteriji
D ilealnih arterijah
E arteriji mezenteriki superior

Pri klinicni diagnozi peritonitisa ugotavljamo:

A metabolno alkalozo
B poliurijo
C v zacetku povecana peristaltika crevesja, kasneje paraliticni ileus
D hiperperistaltiko crevesja pri razviti obliki
E povian holesterol

Med indikacije za kirurko zdravljenje ulceroznega kolitisa ne pritevamo :

A toksicni megakolon
B ekstraintestinalne manifestacije (artritis, osteoporoza)
C perforacija
D odpoved medikamentoznega zdravljenja (ne reagira na 5-aminosalicilno
kislino, kortikosteroide,ciklosporin in bioloka zdravila)
E krvavitev

Programirano lavao trebuha delamo pri:

A svei perforaciji ulkusa dvanajstnika
B adhezijskemu ileusu
C empiem toraksa
D zastaranem peritonitisu
E ekstrauterini nosecnosti

Med redke vzroke krvavitve iz spodnjega dela prebavil so:

A angiodisplazije
B proktitis
C divertikli debelega crevesa
D Crohnova bolezen
E varice debelega crevesa

Trunkalna vagotomija pri operaciji pepticne razjede pomeni (oznaci pravilno

trditev):
A prekinitev vej vagusa v viini kardije in 2/3 resekcija elodca
B dvotretjinsko resekcijo elodca
C prekinitev niti vagusa za korpus elodca z ohranitvijo niti za antrum
D prekinitev obeh vej vagusa v viini kardije
E dvotretjinsko resekcijo elodca z anastomozo po Roux-u
Katera trditev ni pravilna? Krvavitev iz pepticnega ulkusa elodca in
dvanajstnika zaustavljamo s:
A fotokoagulacijo z laserjem
B resekcijo elodca
C portosistemskim antom
D embolizacijo
E sklerozacijo krvavece ile
Katera sprememba na sluznici predstavlja prekancerozo ?
A vilozni adenom danke
B polipi pri Peutz-Jeghersovem sindromu
C juvenilni polipi v irokem crevesu
D angiodisplazija
E solitarni pecljat polip v sigmi premera 5 mm

Med pozne zaplete po operacijah zaradi pepticne razjede ne spada:

A kronicni pankreatitis
B alkalni refluksni gastritis
C sindrom dovodne vijuge
D zgodnji dumping sindrom
E pozni dumping sindrom
Pri akutnem vnetju olcnika ugotavljamo:
A zatrdlina v epigastriju
B poliurijo
C boleo rezistenco pod DRL in levkocitozo
D zatrdlina v epigastriju
E plevralni izliv levo

Mlaja bolnica ima bolecine v trebuhu, ki jih spremljajo bruhanje in tenezmi,

zviana telesna temperatura in krvavkaste driske. Za katero bolezen gre?
A Hirschprungova bolezen
B Crohnova bolezen
C ulcerozni kolitis
D divertikulitis
E akutni apendicitis

Poseg, ki ni primeren pri Crohnovi bolezni debelega crevesa in danke:

A segmentna resekcija debelega crevesa
B totalna kolektomija z ileostomo
C koloproktektomija z anastomozo med J-rezervoarjem ileuma in
anusom
D by-pass operacija (ileotransverzoanastomoza)
E strikturoplastika stenoze debelega crevesa na mestu Crohnove bolezni

Med neresekcijske metode zdravljenja pepticne razjede ne pritevamo

A piloroplastiko po Finneyu
B proksimalno selektivno vagotomijo
C piloroplastiko po Heineke-Mikulitzu
D operacijo po metodi Billroth II
E trunkalno vagotomijo
Vzrok za bolecino v epigastriju je lahko izven trebuha:
A izvenmaternicna nosecnost
B spodnjestenski AMI
C nefrolitiaza
D CVI
E zlom 1.ledvenega vretenca

Katera od naetih trditev ni znacilnost Crohnove bolezni?

A med principe kirurkega zdravljenja sodijo tudi strikturoplastike
B dolgotrajna bolezen pomeni nevarnost za pojav raka debelega crevesa
C pri odraslih bolnikih prizadene le sluznico debelega crevesa
D lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi
E najpogosteje prizadene terminalni ileum

O radikalni operaciji raka debelega crevesa govorimo (oznaci pravilen odgovor):

A ce so prisotne oddaljene metastaze
B ce ni rezidualnega tumorja
C ce naredimo enteroenteroanastomozo
D ce je makroskopsko viden rezidualni tumor
E ce je mikroskopsko potrjen rezidualni tumor
Namen paliativnih posegov je (oznaci nepravilen odgovor):
A prepreciti krvavitev
B prepreciti ileus
C izboljati kvaliteto ivljenja bolnika
D ozdraviti bolezen
E prepreciti napredovanje bolezni
Napogosteja indikacija za operacijo pepticne razjede je:
A perforacija
B krvavitev
C penetracija
D stenoza
E bolecina

Pri pokodbi pankreasa z draenjem peritoneja lahko naredimo (monih je ve

odgovorov):
A eksploracijo
B drenao
C pankreatojejunoanastomozo
D resekcijo prizadetegadela
E gastrostomo

Operativna oskrba pokodb jeter je lahko:

A ivi, ligature
B hematektomija
C debridment resekcija, anatomska resekcija
D perihepatina tamponada
E mesh wrapping
A, B, C, D, E

Boleina pri ileusu je:

A huda
B krevita
C ponavljajoa
D ostro omejena
E zbadajoa
A, B, C

Mekonijsk ileus je prisoten v 10 do 15% pri koncenitalni cistini fibrozi. Znailno

je da:
A ima poliuriji
B ima priuzadeto motoriko
C ima prirojeno naglunost
D ima diurejo
E dojenek ne odvaja mekonija

Pri ileusu pride zaradi obstrukcije do bruhanja in izgube monih je ve pravilnih

odgovorov):
A vode
B klora
C kalija
D natrija
E magnezija

Ileus tankega revesa NE nastane zaradi:

A vkleenja vijuge tankega revesa v kilni vrei
B pooperacijskih zarastlin
C volvulusa sigme
D olnih kamnov
E askarid

Pri holestaznem ikterusu ugotavljamo v laboratorijskih izvidih:

A povian direktni bilirubin, alkalno fosfatazo, Gama GT
B poviano serumsko amilazo
C padec hemokrita
D hematurijo
E povian indirekten bilirubin

Osnovna naela zdravljenja peritonitisa (oznai nepravilne odgovore):

A kirurka oskrba vzroka
B zdravljenje z antibiotiki
C zdravljenje z antihisaminiki
D rehidracija
E mehansko predihavanje
C, E

Tihi ikterus se pojavi brez izraenih bolein pri:

A olnih kamnih
B ledvinih kamnih
C malignih obolenjih (jeter, olnih vodov, pankreasa)
D tumorju elodca
E tumorju kolona
Pri obstrukcijskem ikterusu je prva preiskava:
A ERCP
B PTC
C MRCP
D UZ
E CT

Podaljan protrombinski as pri obstrukcijskem ikterusu je posledica:

A pomanjkanja F VIII
B okvare DNA
C pomanjkanja cinka
D pomanjkanja eleza
E malabsorpcije v maobah topnih vitaminov (A, E, D, K)
Najpogosteji vzrok za obstrukcijski ikterus je:
A tumor pankreasa
B tumor papille Vateri
C olni kamni v holedohusu
D klatskin tumor
E tumor jeter

Pri manjem subkapsularnem hematomu vranice postopoma:

A opazujemo bolnika
B ZU kontroliramo velikost hematoma
C napravimo delno splenektomijo
D odstranimo vranico v celoti
E punktiramo vranico
A, B
Urgentni kirurki poseg pri AP delamo:
A kadar je kamen vkleen pri papilli Vateri
B pri travmi pankreasa s pokodbo pankreatinega voda
C pri alkoholno pogojenem AP
D pri olnih kamnih
E pri compartment sindromu
A, B, D

Obkroi indikacije za urgentno laparotomijo pri vbodni rani trebuha

A hemoragini ok
B peritonitis
C evisceracija
D dyspnoe
E pareza
A, B, C

Rupturo vranice ugotavljamo:

A kadar je prisoten Kehrov znak
B pozitivna peritonealna lavaa (kri)
C UZ
D CT
E laparoskopijo
F vsi odgovori so pravilni

Diagnostika bakterijskega peritonitisa je (oznai nepravilen odgovor):

A UZ
B klinina
C laboratorijska
D prosti zrak na rtg sliki
E angiografija
Mehanini ileus nastane zaradi:
A tumorjev
B peritonitisa
C retroperitonealnega hematoma
D vnetnih sprememb v steni revesa
E zastrupitve s svincem
A, D

Zgodnji rak elodca (carcinoma in situ) je:

A rak, ki vraa v submukozo
B rak, ki zajema cel elodec
C rak, ki preraa serozo
D rak, ki preraa lamino proprio mukoze
E rak omejen na mukozo

Najpogosteji vzroki peritonitisa so (oznai nepravilen odgovor):

A perforacija sigmoidnega kolona
B perforirana razjeda dvanajstnika
C kronino vnetje trebune slinavke
D akutno vnetje slepia
E dehiscenca anastomoze
Najpogosteji vzrok ileusa debelega revesa je:
A Crohnova bolezen
B ishemini koilitis
C invaginacija
D divertikulitis sigme
E karcinom

Atrezijo jejunuma ali ileuma predstavlja:

A hematom
B vnetje revesja
C tumor
D vezivni trak
E bezoar

Kaj povea tveganje za nastanek olnih kamnov?

A polipoza kolona
B arterioskleroza
C debelost
D dolgotrajne infuzije
E ciroza

Krvavitev iz Meckelovega divertikla ugotavljamo z:

A kolonoskopijo
B cistoskopijo
C gastroskopijo
D bronhoskopijo
E radioizotopom Tehnecij-pertehnetatom

Operacija z laparotomijo je slaba od laparoskopskega posega ker:

A povzroa manj bolein
B podalja hospitalizacijo
C skraja rehabilitacijo
D je pristop skozi manji rez
E skraja hospitalizacijo

Pri Meckelovem divertiklu se v 20% lahko pojavi:

A poliurija
B bronhospazem
C likvoreja
D krvavitev, ileus ali perforacija
E hematurija

Antibiotino zdravljenje moramo prekiniti v naslednjjih primerih:

A bolnik je aferbrilen 48h
B tevilo levkocitov je noralno 48h
C bolnik je afebrilen 24h
D kadar je tevilo nevtrofilnih granulocitov manje od 3%
E kadar je tevilo nevtrofilnih granulocitov veje od 3%
A, B, D

Zadebelitev stene olnika najdemo pri:

A karcinomu olnika
B holecistozi
C pri vseh natetih
D akutnem holecistitisu
E kroninem holecititisu

Kateri od klininih znakov kae na inoperacilni rak elodca?

A znak sestre Joefine
B caput meduze
C hirzutizem
D Gray-Turnerjev znak
E edem spodnjih okonin

Pri diagnostiki pokodbe abdomna nam ni v pomo:

A artroskopija
B UZ
C anamneza
D laparoskopija
E klinina slika

Kaj naredimo za zdravljenje bolnika z neodstranljivim tumorjem v zgornji trerjini

elodca?
A ni
B hranilno jejunostomo
C hranilno gastrostomo
D centralni venski kanal
E hickmanov kateter

Simptomi olne kolike:

A vrtoglavica
B melena
C izarevanje boleine ileocekalno
D bruhanje
E poviana temperatura

Zakaj pri operaciji perforiranega ulkusa ekscidiramo robove ulkusa?

A da jih poljemo na histoloko preiskavo
B da si lae ogledamo notranjost elodca
C da ugotovimo e so robovi dobro prekrvljeni
D da se perforacija po preitju dobro celi
Eda ugotovimo, e je prisotna infekcija s HP

Diagnostika olnih kamnov:

A lipidogram
B UZ
C CT
D ERC (endoskopska retrogradna holangiografija)
E angiografija

Pri akutnem holecistitisu so vidni vsi znaki razen enega:

A epizode krevite boleine pod DRL
B obutljiv povean olnik
C zapora duktus cistikusa
D stena olnika debeleja od 3mm
E zlatenica
Zapleti, ki jih povzroajo olni kamni:
A krvavitev
B peptina razjeda
C volvulus
D pankreatitis
E strangulacija

Kateri od znakov kae na pnevmoperitonej:

A odsotnost peristaltike
B miini defans trebune stene
C koa znojna in hladna
D nizek klak in pospeen pulz
E odsotnost jetrne zamolkline

Kateri od natetih znakov kae na napredovali rak elodca?

A poveana leva supraklavikularna bezgavka
B gola
C spider naevus
D Blumbergov znak
E Cullenov znak

Diferencialna diagnoza olne kolike:

A mehanini ileus
B pnevmonija
C divertikulitis
D adneksitis
E desnostranska urolitiaza

Sestavine olnih kamnov:

A mucin
B oksalati
C urati
D holesterol
E beljakovine

S katero preiskavo najbolj zanesljivo potrdimo perforacijo peptinega ulkusa?

A CRP
B pregledna slika RTG trebuha stoje
C hastroskopija
D hemogram
E UZ trebuha

Operativna metoda za vzpostavitev pasae pri neodstranljivem tumorju v

antrumu elodca:
A enteroenteroanastomoza
B pancreaticojejunoanastomoza
C ezofagojejunoanastomoza
D gastroenteroanastomoza
E hepaticojejunoanastomoza
Pri zlateninem bolniku lahko z UZ opredelimo:
A zaporo, mesto in vzrok razpoznamo enako zanesljivo
B lahko razpoznamo nivo, ne pa vzroka
C zapora da/ne, mesto zapore, vzrok zapore
D ni mogoe razlikovati med zaporo vodov in drugimi vzroki
E lahko razpoznamo prisotnost zapore, ne pa tudi nivoja in vzroka

V kaknem primeru se pri perforaciji ulkusa dvanajstnika odloimo za resekcijo

elodca?
A e je bolnik v druinski anamnezi navedel rak elodca
B pri starejih bolnikih s hudi peritonitisom
C karar je izraena stenoza in deformacija dvanajstnika
D pri bolnikih mlajih od 30 let
E e je imel bolnik tudi pred perforacijo e teave z elodcem
Kilo je treba urgentno operirati:
A kadar se spontano reponira
B kadar si jo bolnik sam reponira
C kadar ni mono reponirati vkleene kile
D kadar jo lahko reponiramo
E kadar ugotovimo lipom

Kako tipien bolnik s perforacijo peptinega ulkuza opie nastanek boleine?

A nenadna, ostra, mona boleina, kot vbod z noem v epigastriju
Sodobni postopek operacije veje kile zahteva:
A uporabo dure
B uporabo inega iva
C uporabo kilnega pasu
D uporabo sukanca
E uporabo polipropilenske mreice
Prirojena kila je najpogosteje:
A direktna
B indirektna
C femoralna
D diafragmalna
E lumbalna

Zdravljenje simptomatskih olnik kamnov:

A biliodigestivna anastomoza
B holecistostomija
C dieta
D holecistostomija
E holecistektomija

Razlika med klasino in laparoskopsko holecistektomijo:

A v principu operacijskega posega
B nainu anestezije
C v ohranitvi olnika
D v pristopu v trebuno votlino
E v indikaciji
Principi nezapletene holecistektomije:
A eksploracija olevoda
B odstranitev kamnov iz olnika
C odstranitev olnika s kamni
D sfinkteroplastika
E papilotomija
Simptomi holedoholitiaze:
A Courvoisie-jev znak
B ikterus
C hematemeza
D mrzlica
E olne kolike

Kateri od natetih znakov kae na napredovali rak elodca:

A Murphyev znak
B ascites
C Rowsingov znak
D eksoftalmus
E poveane aksilarne bezgavke
Ileus pomeni:
A motnjo v prehodnosti revesa
B zaporo urina
B biliarno obstrukcijo
D motnjo v prekrvljenosti trebunih organov
E krvavitev iz revesa

Pri oceni bolezni pankreasa nam pomaga:

A klinina slika
B laboratorijski izvid
C Ranson faktorji
D Apache II klasifikacija
E CT, (MR?)
F vse nateto

Mehanini ileus ozkega revesa lahko povzroijo:

A vezivni trani in zrastline
B tumorji
C gliste
D Crohnova bolezen
E olni kamni
F vse nateto

Odloeni kirurki poseg naredimo v tretjem tednu obolenja ker (monih je ve

pravilnih odgovorov):
A se klinina slika poslaba
B se razvije absces
C se demarkirajo nekroze
D se razvije fluidotoraks
E se razvije anurija
Meckelov divertikel lahko povzroi (monih je ve pravilnih odgovorov):
A krvavitev, ker vsebuje sluznico elodca
B klinino sliko ileusa zaradi invaginacije ali volvulusa
C akutni pankreatitis
D vnetje divertikla in perforacijo
E pri operaciji moamo vedno odstraniti vso ektopino sluznico elodca
Nekrozantni enteritis nastane zaradi zastrupitve s:
A stafilokoki
B paraziti
C klostridiji
D TBC
E salmonelo

Konzervativno zdravljenje kroninega pankreatitisa je (nepravilen odgovor):

A dieta
B encimi trebune slinavke
C analgetiki
D antibiotiki
E spazmolitiki
Za Crohnovo bolezen so znailni:
A aftozni ulkusi na mukozi med otoki normalne sluznice
B vnetje omejeno samo na mukozo (NE, zajema vso steno!)
C granulomi epiteloidnih celic s celicami velikankami
D psevdopolipi, ki se razvijejo na zdravi sluznici med ulkusi
E edem in fibroza v submukozi
A, C, E

Za prirojene obstrukcije dvanajstnika velja:

A vzrok intrinzine zapore je lahko membrana
B obstrukcija dvanajstnika je vedno izolirana anomalija
C membrana lahko delno ali popolnoma zapira lumen revesa
D veina obstrukcij nastane pred papillo Vateri
E ekstrinzino zaporo lahko povzroa Laddov trak
A, C, E

Med ekstraintesitnalne manifestacije Crohnove bolezni ozkega revesa ne

pritevamo:
A erythema nodosum
B akutni pankreatitis
C nefrotini sindrom
D artritis
E iritis
Katere fistule so posledica Crihnove bolezni ozkega revesa?
A enterovezikalna
B rektouretralna
C enteroenteralna, enterokolina
D rektovaginalna
E enterokutana
A, C, E

Komplikacija pri AP z nekrozami ni:

A krvavitev
B pankreatina fistula
C revesna fistula
D pseudocista pankreasa
E poliurija

Leiomiosarkomi so:
A najpogosteji vzrok obstrukcije ozkega revesa
B najpogosteji vzrok akutnega abdomna
C najpogosteji vzrok krvavitve v prebavni trakt
D najpogosteje se pojavljajo v otroki dobi
E maligni tumorji ozkega revesa

Med zgodnje zaplete po operaciji zaradi Crohnove bolezni ozkega revesa

pritevamo:
A malabsorbcijo
B abscese
C dehiscenca anastomoze
D steatorejo
E ileus
B, C, E

Praviloma rabi bolnik z ileusom:

A klistir in elodno sondo
B urinski kateter
C infuzijo
D korekcijo elektrolitov in popravo kislinsko-baznega ravnovesja
E oralno prehrano
A, B, C, D

Vzrok za AP je lahko:
A travma pankreasa
B kanalikularni (biliopankreatini) refluks
C vaskularni
D metabolni (alkohol, hiperlipidemija)
E okuba
F vse nateto

Diagnozo AP nam pomaga postaviti:

A klinina slika
B laboratorijske preiskave
C anamneza
D UZ
E CT
F MR
A, B, C, D, E, (F?)

Najpogosteji zaplet pri Meckelovem divertiklu:

A ileus
B krvavitev iz ulkusa na mestu ektopine sluznice elodca
C perforacija ulkusa na mestu ektopine sluznice elodca
D vnetje
E krvavitev iz ulkusa na mestu ektopine sluznice v prosto trebuno votlino

Anulanrna trebuna slinavka je prirojena anomalija, kjer pankreas obkroa:

A descendentni del dvanajstnika
B ozko revo
C debelo revo
D elodec
E holedohus
Pri pokodbi pankreatinega voda je obiajen operativni poseg:
A samo eksploracija
B distalna pankreatektomija
C subtotalna pankreatektomija
D totalna pankreatektomija
E Whipple op.
B, C, D, E
Anularna trebuna slinavka najpogosteji klinini znak je:
A anurija
B bruhanje
C dyspnoe
D krvavitev
E diareja

Ileus lahko razdelimo:

A v ekstrahepatini in hepatocelularni
B glede na lokalizacijo zapore v visoki in nizki ileus
C v prerenalni in postrenalni
D glede na vzrok v mehanini in funkcionalni (paralitini) ileus
E pri visokem ileusu je ovira distalno od fleksure dudenojejunealis
B, D
Pokodbo pankreasa dokaemo s pomojo
A UZ
B CT
C ERP
D zviane amilaze v serumu
E urografije
A, B, C, D

Psevdocisto praviloma zdravimo z:

A na ven
B notranjo drenao (J kateter)
C operativno drenao
D endoskopsko drenao
E laparoskopsko drenao
B, C, D, E

Mekonijski ileus je eden od simptomov, s katerim se pokae:

A Hirschprungova bolezen
B atrezija ileuma
C pilorostenoza
D fibrocistina bolezen trebune slinavke
E aterzija dvanajstnika
Klasini znaki kroninega pankreatitisa so:
A zlatenica
B sideropenina anemija
C hujanje
D boleine v trebuhu
E bruhanje

Indikacije za kirurko zdravljenje kroninega pankreatitisa so (nepravilen odg.)

A spremenjeni vodi trebune slinavke
B stenoza dvanajstnika
C obstrukcijski ileus
D boleine v trebuhu
E pseudocista
Pri pokodbi pankreasa lahko pride do:
A krvavitve
B fistule
C psevdociste
D abscesa
E akutnega pankreatitisa
F vse nateto

ERCP ima lahko nezaelene komplikaije:

A akutni pankreatitis
B holangitis
C oligurija
D perforacija dvanajstnika
E hemoptoe
A, B, D

Najpogosteji klinini znak malignih tumorjev oleodov je:

A obstipacija
B krvavitev
C ascites
D zlatenica
E bruhanje
Najpogosteji paliativni poseg pri malignomu olnika je:
A odstranitev olnika
B resekcija elodca
C biliarna derivacija
D resekcija jeter
E laparoskopija

Pljuskanje v elodcu pomeni (oznai pravilno trditev)

A podvojenost elodca
B gastrokolino fistul
C zastoj hrane zaradi stenoze
D penetracijo razjede
E divertikel elodca
Pri kamnih v holedohusu opaamo:
A da je duktus cistikus ozek
B da so kamni drobni
C da je holedohus iri od 6mm pri UZ preiskavi
D je duktus cistukus irok
E da je v olniku veji solitaren kamen
B, C, D

Kadar so olni kamni tudi v holedohusu jih lahko odstranimo:

A z endoskopsko papilotomijo (EPT) in ekstrakcijo s Dormia koarico
B z laparoskopsko metodo
C z EUZ (endoskopski ultrazvok)
D s PTC
E z laparotomijo in holedohotomijo
A, B, E
Kdaj delamo sfinkterektomijo oz. Plastiko oddijevega sfiunktra?
A kadar se kamni v d. Holedohusu ponavljajo
B kadar je kamen vkleen na papili in ga ni mono osdraniti
C kadar je prisotna vnetna striktura papilae vateri
D pri karcinomu olnika
E pri vnetju olnika
A, B, C
Najpogosteja operacija pri raku ascendentnega kolona je:
A desna hemikolektomija
B razirjena desna hemikolektomija
C leva hemikolektomija
D ileocekalna resekcija
E nizka sprednja resekcija
Stresna razjeda nastane zaradi:
A mehanine pokdbe sluznice
B okovnega stanja
C kodljivega delovanja zdravil
D prisotnosti Helicobacter Pylori
E zviane koncentracije solne kislinev elodcu

Gastroduodenoskopija omogoa (obkroi nepravilen odgovor):

A zaustavljanje krvavitev
B ugotavljanje tujkov
C ugotavljanje prisotnosti zraka pod preponama pri perforaciji razjede
D biopsijo sluznice
E odkrivanje bolezni elodca in dvanajstnika
Med najpogosteje zaplete ulkusne bolezni pritevamo (oznai nepravino
trditev):
A maligna preobrazba
B perforacija
C stenoza
D penetracija
E krvavitev
Klatskinov tumor je:
A tumor na vstopiu cistinega voda v holedohus
B tumor na sluznici olnka
C tumor jeter
D tumor na sotoju obeh hepatinih vodov
E tumor distalnega olevoda
Za analno fisuro velja:
A je kronina razjeda v analnema kanalu
B pogosteja je pri mokih
C je lahko posledica hemoroidalne tromboze
D pogosteje je na zadnji steni
E je posledica pogostih drisk
(A?), B, C, D

Radikalna operacija malignega tumorja distalnega olevoda je:

A resekcija olevoda
B resekcija jeter
C resekcija dvanajstnika
D ekscizija papille Vateri
E cefalina duodenopankreatektomija

Najpogosteji histoloki tip malignoma olnika je:

A sarkom
B cistadenokarcinom
C karcinoid
D adenokarcinom
E anaplastini karcinom
Pri bakterijskem holengitisu je potrebno narediti:
A ERP
B urgentni ERCP in EPT
C dati antibiotika
D dati klizmo
E vstaviti NG sondo
B, C
Kathepsin in pepsinogen izloajo:
A celice na kardiji
B G celice
C celice v predelu pilorusa
D Brunnerjeve leze
E glavne celice

Izbirna metoda zdravljenja stenozirajoe razjede pri mlajem bolniku je:

A selektivna vagotomija
B trunkalna vagotomija
C proksimalna selektivna vagotomija s piloroplastiko
D 2/3 resekcija elodca po Biloth I
E 2/3 resekcija elodca z anastomozo Y-Roux
Rizini faktorji za razvoj malignoma olnika:
A kajenje
B alkohol
C olni kamni
D maoba v hrani
E kronino vnetje
C, E

Peptina razjeda je defekt stene prebavne cevi, ki nastane zaradi delovanja

pepsina in solne kisline.
A prva in druga trditev sta napacni
B prva trditev je napacna, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napacna
Obrambni mehanizmi, ki prepreujejo nastanek ulkusne bolezni (napani
odgovor):
A pepsin
B izloanje sekretina
C dobra prekrvavitev sluznice
D zaitna plast sluznice
E obnavljanje celic

25-letnik, nenadna mona boleina v epigastriju. Boleina je stalna, izraenje

defans. Najbolj verjetna diagnoza:
A akutno vnetje trebune slinavke
B akutno vnetje slepia
C gastroenteritis
D akutno vnetje olnika
E perforacija duodenalne razjede
Razirjenost raka irokega reves in danke je opredeljena z:
A WHO klasifikacijo
B UICC TNM klasifikacijo
C Laurenovo klasifikacijo
D Okusa klasifikacijo
E Dukes klasifikacijo
B, E

Rak irokega revesa in danke najpogosteje zaseva v:

A trebuno slinavko
B kosti
C pljua
D mogane
E jetra in podrone bezgavke
Prva preiskava pri sumu na obstrukcijski ikterus?
A UZ
B peroralna holangiografija
C intravenozna holangiografija
D CT
E ERCP
Metastaze v jetrih ugotavljamo:
A z UZ
B s CT preiskavo
C z laparoskopijo
D z lavao trebuha
E scintigrafsko (HIDA)
A, B

Pri resekciji elodca po metodi Billroth II:

A krn dvanajstnika slepo zapremo in poveemo krn elodca s
proksimalnim jejunumom
B poveemo krn elodca z dvanajstnikom
C poveemo krv dvanajstnika z poiralnikom
D krn dvanajstnika zapremo in poveemo krn elodca z ileumom
E poveemo krn elodca z izloeno vijiugo irokega revesa
Prognoza malignomov olnika je odvisna predvsem od:
A vrste operativnega posega
B stadija bolezni TNM
C starosti bolnike
D spola
E paliativne terapije
V klinini sliki visokega ileusa je v ospredju:
A driska
B slabost
C bruhanje
D uplahnjen trebuh
E napihnjen trebuh
B, C, D

Za pokodbe trebune slinavke velja:

A pokodbe glave pogosto zdruene s pokodbami duktus holedohusa,
dvanajstnika, vene portae, jeter, irokega revesa
B pokodba glave je obiajo izolirana pokodba
C tope pokodbe nastanejo najpogosteje zaradi padca na krmilo dvokolesa,
volan avtomobila, udarca s pestjo
D smrtnost je najveja pri pokodbah glave trebune slinavke
E pokodba distalnega dela je pogosto zdruena s pokodbo vranice, levega
dela diafragme, leve ledvice, lienalne fleksure kolona
A, C, D, E
Strangulacija nastopi zaradi:
A poveanega volumna revesa
B tromboze ilja ozkega revesa
C krvavitve v revo
D okvare ivnega pletea
E motjne prekrvavitve vkleene reesne vijuge
Strangulacijski ileus je lahko posledica:
A vkleene notranje ali zunanje kile
B volvulusa
C invaginacije
D perforacije peptine razjede
E tromboze arterije mesenterice superior
A, B, C
Diagnozo AP omogoa:
A klinina slika
B laboratorijski izvidi
C UZ
D irigografija
E CT
A, B, C, (E?)

Poviana amilaza je lahko pri:

A akutnem pankreatitisu
B perforiranem ulkusu
C salphingitisu
D ishemiji revesa
E pljunici
A, B, D

Indikacije za operacijo Chronove bolezni ozkega revesa so:

A krvavitev
B stenoza
C neuspeno konzervativno zdravljenje
D fistule
E toksini megakolon
A, B, C, D

Pri ileusu vidimo na rtg sliki:

A prosti zrak pod prepono
B nivoje tekoine v razirjenih revesnih vijugah
C pri ileusu zaradi olnih kamnov je vasih viden zrak v olnih vodih
(aeroholangiogram)
D prosto tekoino v trebuni votlini
E pri ileusu napravimo rtg sliko trebuha na prazno stoje ali lee na bolku
B, C, E

Kaj se nanaa na mizerere?

A nastane zaradi hiperperistaltike
B nastane zaradi zapore vetrov in blata
C izbruhana vsebina je v zaetku z olem pomeana elodna vsebina
D izbruhana vsebina postaja edalje bolj podobna vsebini ozkega revesa
E znailen je fekalen videz in zadah izbruhane vsebine
B, C, D, E
Za Crohnovo bolezen so znailni:
A aftozni ulkusi na mukozi z otoki normalne sluznice
B vnetje zajema vso steno revesa
C granulomi epiteloidnih celic s celicami velikankami
D psevdopolipi, ki se razvijejo na zdravi sluznici med ulkusi
E edem in fibriza v submukozi
A, B, C, E
Pri atreziji jejunuma ugotavljamo:
A klinino sliko ileusa
B poliurijo
C meningealne znake
D kri na blatu
E hematuriji

Pri ileusu zaradi invaginacije bolnik:

A ne odvaja
B kljub popolni zapori odvaja sluzavo-krvavkasto vsebino
C odvaja tekoe blato
D odvaja krvavkasto vsebino iz infarciranega invaginiranega odseka revesa
E odvaja pormiano blato
B, D
Strikturoplastika je poseg s katerim pri Chronovi bolezni ozkega revesa:
A zagotovimo nemoteno prehajanje vsebine revesa
B reseciramo oboleli del revesa
C prepreimo nastanek sindroma kratkega revesa
D prepreimo nastanek fistul
E izognemo se obsenim resekcijam revesa pri lokalizaciji bolezni na ve
mestih
A, C, E
Pogosti vzroki za paralitini ileus:
A lokalni ali difuzni peritonitis
B akutni pankreatitis
C hipokaliemija
D nastane reflektorno pri ledvinih ali biliarnih kolikah ter pri pokodbah
trebunih organov ali hrbtenice
E nastane po dolgotrajnih operacijah
F vse nateto
Naela zdravljenja ileusa:
A mehanini ilus zdravimo operacijsko
B funkcionalni ileus zdravimo konzervativno z zdravili
C oboje je pravilno

Glede na kraj ovire, klinino sliko in patofizioloke posledice loimo:

A popolni in nepoplni ileus
B visoki in nizki ileus
C mehanni in funkcionalni ileus
D ileus ozkega in ileus irokega revesa
E akutni, subaktutni in kronini ileus
Najpogosteji vzroki za zaporo ozkega revesja:
A adhezije po operaciji
B vkleena kila
C tumorji ozkega revesa
D kongenitalne anomalije
E tumor debelega revesa
A, B, C, (D?)

Med vnetne bolezni ozkega revesa pritevamo:

A akutni enteritis
B Mb Crohn
C nekrozantni enteritis
D ulcerozni koilitis
E jejunitis
A, B, C, E

Absces pri Chronovi bolezni ugotavljamo z naslednjimi preiskavami:

A kolonoskopijo
B scintigrafijo z oznaenimi levkociti
C CT preiskavo
D UZ
E fistulografijo
B, C, D
Otrok pri atreziji:
A bruha
B se zvija v krih
C joka
D ima diarejo
E ima bronhospazem
A, B, C

Anularni pankreas nastane:

A zaradi ulkusa dvanajstnika
B povzroa pasano oviro v predelu descendentnega dela dvanajstnika
C tkivo trebune slinavke obkora dvanajstnik
D anularni del vsebuje normalno tkivo trebune slnavke
E povzroa pasano oviro v predelu elodca
B, C, D
Za Peutz-Jaghers sindrom je znailno:
A polipi so maligni
B polipi se nahajajo v tankem in debelem revesu
C znailne so pigmentacije koe in sluznice
D polipi lahko povzroajo invaginacijo
E patogenetsko so polipi hamartomi
B, C, D, E

Mehanini ileus ozkega revesa najpogosteje povzroajo:

A vezivni traki
B prirastline
C gliste
D tumorji
E olni kamni
A, B, D

Ciroza jeter je konna progresivna posledica hepatocelularne nekroze, ki lahko

nastane zaradi:
A alkohola
B virusne okube
C avtoimunih bolezni
D podaljane holestaze
E metabolnih motenj
F vse opccije
Prometne nesree so najpogosteji vzrok za :
A hernio disci
B tope pokodbe abdomna
C za hiatus hernio
D za penetrantne pokodbe abdomna
E za nastanek ingvinalne kile

Indikacije za splenektomijo:
A tope pokodbe trebuha
B hipersplenizem
C idiopatska trombocitopenina purpura
D vranini prisad
E iatrogene pokodbe
A, B, D, E

Najpogosteje mesto malignoma olevoda je:

A srednja 1/3 skupnega olevoda
B distalni olevod
C sotoje hepatinih vodov
D difuzni tip
E intrahepatalni olevodi

Kateri benigni tumor jeter povezujemo z uivanjem oralnih kontraceptivov?

A hemangion
B adenom
C fibrom
D fokalna nodularna hiperplazija
B, D
Rizini faktorji za razvoj malignoma olnika so:
A oralna kontracepcijska sredstva
B olni kamni
C kajenje
D kronino vnetje olnika
E alkoholizem
B, D
Indikacije za operacijo hemangioma:
A krvavitev
B velikost
C boleina
D tevilo
E AV shunt
F vse natete

Paliativna terapija malignomov olnika:

A obsevanje
B biliodigestivna ansatomoza
C kemoteapija
D gastroenteroanastomoza
E resekcija dela jeter
B, D
Kaj je Charcot triada (pri holangitisu):
A boleina pod DRL
B ikterus
C mrzlica
D hemateneza
E hematurija
A, B, C
Portalna hipertenzija je lahko:
A prehepatina
B cirotina
C intrahepatina
D postsinusoidalna
E segmentna
A, C, D, E

Veino malignomov olnika predstavljajo adenokarcinomi. Pojavljajo se v:

A 80%
B 95%
C 90%
D 99%
E 85%
Prva preiskava pri sumu na olne kamne?
A NMR
B ERCP
C i.v. holangiografija
D UZ
E CT

Kriteriji za konzervativno zdravljenje pokodb jeter?

A dostopnost intenzivne terpije
B vrsta pokodbe
C hemodinamska stabilnost
D pokodba parenhima
E pridruene pokodbe
A, B, C, E
Indikacije za perihepatino tamponado:
A pokodbe velikih jetrnih ven
B pokoba retrohepatine vene cave
C pokodba biliarnega sistema
D pokodbe arterij
E pokdbe jetrnega parenhima

Arterija cystica je v Calot trikotniku. Tvorijo ga:

A jetra
B ductus hepaticus communis
C ductus cysticus
D arterija lienalis
E musculus sternocleidomastoideus
A, B, C

Za jetrne metastaze velja:

A najlaje jih odkrijemo s holangiografijo
B serumska koncentracija karcinoembrionalnega antigena ali drugih tumorskih
markerjev je obiajno zviana
C najpogosteje je izvor prehodni kolorektalni karcinom
D pogosteje se pojavljajo v desnem jetrnem renju
E bolnika operiramo le, e je tevilo metastaz manje kot 4 in je 50% jetrnega
parenhima ohranjenega
B, C, D, E
Najbolj pogosti benigni tumorji jeter:
A fibromi
B hemangiomi
C adenomi
D fokalna nodulanrna hiperplazija
E lipomi

Kateri dejavniki vplivajo na izvid zdravljenja obsene pokodbe jeter:

A acidoza
B telesna temperatura
C koagulacijske motnje
D pridruene pokodbe
E starost in pridruene bolezni
F vse nateto
Najpogosteje komplikacije portalne hipertenzije:
A krvavitev iz zg. Prebavnega trakta
B krvavitev iz sp. Prebavnega trakta
C ascites
D podhranjenost
E srno popuanje
A, C

Pri proksimalni selektivni vagotomiji:

A prekinemo nitje vagusa za distalni del poiralnika
B prekinemo nitje vagusa za fundus in korpus elodca
C ohranimo nitrje za antrum elodca
D vse troje je pravilno
Najpogosteji zapleti ulkusne bolezni:
A perforacija
B maligna alteracija
C krvavitev
D stenoza
E penetracija
A, C, D, E

Pri strangulirani kili pride do motnje v prekrvavitvi revesne vijuge zaradi:

A dekompenzacije srca
B stisnjenja mezenterija vkleenega revesa
C vnetnih sprememb revesa
D ateroskleroze oilja
E hipovolemije

Prednosti laparoskopske holecistektomije pred laparotomijo:

A manj bolein po posegu
B manja rana
C kraja hopsitalizacija in rehabilitacija
D veja odsotnost od dela
E moen poseg pri otrokih
A, B, C

Pri difuznem tipu raka v korpusu elodca naredimo praviloma:

A 2/3 distalno resekcijo elodca z odstranitvijo omentum majusa, minusa in
bezgavk prve in druge skupine
B resekcijo elodca po Billroth I
C resekcijo elodca po Billroth II
D totalno gastrektomijo z odstranitvijo omentum majusa, minusa in
bezgavk prve in druge skupine
E 2/3 resekcijo z anastomozo Y-Roux ter odstranitvijo omentum majusa, minusa
Katera oblika peritonitisa je najpogosteja:
A primarni
B sekundarni
C kvartalni
D lokaliziran
E tercialni
Najpogosteji vzrok za nastanek AP je:
A tbc
B olni kamni
C hepatitis
D revesna infekcija
E HIV infekcija

Ranson in Apache II parametri ocenjujejo (pankreas):

A vzrok
B diagnozo
C prognozo
D preteklost
E patogenezo
Hematemeza je znak krvavitve iz:
A iz Meckelovega divertikla
B iz divertiklov desnega kolona
C iz varic poiralnika
D iz arodirane lienalne arterije
E debelega revesa

Najpogosteje kirurko zdravljenje perforacije duodenalnega ulkusa vkljuuje:

A preitje perforacije
B proksimalno selektivno vagotomijo
C trunkalno vagotomijo
D gastektomijo
E inhibitorji protonske rpalke
Difuzna miina napetost trebune stene je prisotna?
A pri adhezijskemu ileusu
B pri vkleeni dimeljski kili
C pri krvavitvi v trebuno votlino
D pri biliarni koliki
E pri difuznem peritonitisu

Motnje v ravnoteju elektrolitov pri ileusu so posledica (oznai nepravilen

odgovor!)
A motene absorbcije
B sekvestracije tekoin v lumnu revesa
C zmanjanega vnosa tekoin
D hiperperistaltike
E bruhanja

Zdravljenje vnete koe ob anusu (analna higiena). Pravilni odgovori so:

A vekrat dnevno umivanje z vodo in milom
B uporaba mazil, ki vsebujejo protivnetna in protiglivina zdravila
C umivanje z mrzlo vodo v bideju
D mazanje z naravnimi mazili (olivno olje, maslo, ribja mast), ki imajo kisli pH
E umivanje v vodi z dodatkom soli (FR)
F uporaba mazil za hemoroide
B, D, E

Nekrozno obliko AP operiramo:

A kadar so nekroze demarkirane in inficirane
B kadar sumimo na nekroze
C kadar jih dokaemo z bronhoskopijo
D kadar jih dokaemo s kolonoskopijo
E ko nekroze e niso demarkirane

Katero patoloko dogajanje v trebuni votlini zahteva takojen kirurki poseg?

A perforacija duodenalnega ulkusa
B divertikulitis sigme
C krvavitev iz elodnega ulkusa
D akutni pankreatitis
E akutni holecistitis
Kateri vzrok akutnega abdomna najbolj ogroa ivljenje bolnika?
A embolija zg. mezenterine arterije
B biliarni ileus
C akutni apendicitis
D perforacija divertikla sigme
E adhezijski ileus
Mallory-Weiss sindrom pomeni
A krvavitev iz ulkusa elodca
B laceracijo sluznice kardije elodca
C ulkus v fundusu elodca
D preraanje tumorja na kardijo elodca
E zastoj hrane v elodcu

Glede na kraj ovire, klinino sliko in patofizioloke posledice loimo visoki in

nizki ileus. Anatomska meja lonica med obema vrstama ileusa je?
A pilorus
B fleksura duodenojejunalis
C rektosigmoidalni prehod
D meja med jejunumom in ileumom
E valvula ileocekalis

Krvavitev v prebavila loimo na krvavitev iz zgornjih prebavil in na krvavitev iz

spodnjih prebavil. Anatomska lonica med obema je:
A pilorus
B valvula ileocekalis
C kardija
D fleksura duodenojejunalis (Treitzov lig.)
E valvula Bauchini
Najpogosteji klinini znak kroninega pankreatitisa je:
A zlatenica
B hujanje
C steatoreja
D bruhanje
E boleine v trebuhu

Vzroki za akutni holagnitis so (oznani nepravilni odgovor)

A konkrement v olevodu
B tumor olevoda
C biliodigestivna anastomoza
D striktura olevoda
E ciroza jeter
Komplikacije akutnega pankreatitisa so lahko:
A nekroze pankreasa
B absces
C psevdocista pankreasa
D pankreas fistula
E intestinalna fistula
F arthritis urica (putika)
G adneksitis
A, B, C, D, E
Intervalna apendektomija je:
A laparoskopska operacija slepia
B odloena operacija slepia
C urgentna operacija slepia
D operacija na peritiflitinem abscesu
E klasina operacija slepia

Meckelov divertikel:
A je ostanek omfaloenterinega voda (fetalna povezava med rumenjakovo
vreko in revesom)
B se nahaja 40-90cm pred Bauchinijevo (ileocekalno) valvulo, v zadnjem metru
ileuma
C povzroa teave v 20%
D povzroa dihalno stisko
E povzroa hematurijo
A, B, C
Vzroki motnje prehodnosti ozkega revesja:
A adhezije
B gangrena
C retroperitonealni tumorji
D invaginacija
E divertikli
A, D
Vzrok krvavitve na blato ni:
A krvavei vozli
B revesna razpoka
C krvavei duodenalni ulkus
D rak danke
E polipi irokega revesa
F ulcerozni koilitis Mb Crohn
G polipi, divertikli irokega revesa

Klinini znaki divertikulitisa so (oznai nepravilen odgovor):

A bruhanje
B poviana telesna temperatura
C motnje odvajanja blata
D ikterus
E boleine po levi polovici trebuha

Znailno za divertikulozo kolona je (oznai nepravilen odgovor):

A je bolezen stareje populacije
B je bolezen civiliziranega sveta
C je pridobljeno obolenje
D je prirojeno obolenje
E je posledica dietne prehrane
Nekroze z abscesom pankreasa dokazujemo z:
A klinino sliko
B laboratorijskimi izvidi (CRP nad 150)
C UZ vodeno punkcijo pankreasa
D bronhoskopijo
E cistoskopijo
A, B, C

Najpogosteji zaplet pri Meckelovem divertiklu je:

A maligna alteracija
B ileus
C perforacija
D divertikulitis
E krvavitev

Najpogosteji vzrok za nastanek akutnega pankreatitisa je:

A alkoholizem
B olni kamni
C hiperparatiroidizem
D kontracepcijske tablete
E zdravila
A, B
Diferencijalna diagnoza pri sumu na akutni apendicitis:
A adneksitis
B divertikulitis sigme
C holecistitis
D urolitiaza
E ruptura vranice
A, D
Najpogosteji vzrok vnetja olnika je:
A olni kamni
B perforacija olnika
C gangrena olnika
D empiem olnika
E polipi olnika

Slepi se vname zaradi:

A obstrucije lumna
B torzije apendiksa
C tromboze artetije
D tromboze vene
E zarastlin

Tipini znaki akutnega holangitisa so (oznai napano trditev)

A zlatenica
B mrzlica
C ascites
D poviana telesna temperatura
E boleine v trebuhu

Fibrocistina bolezen - mukoviscidoza prizadene acinarni sistem:

A revesja
B bronhusov
C lez
D trebune slinavke
E kosti
A, B, C, D

Simptomi raka desnega kolona:

A masivna krvavitev
B okultna krvavitev
C ileus
D anemija
E kronine boleine
B, D

Vzroki paralitinega ileusa:

A peritonitis
B akutni pankreatitis
C tumorji ozkega revesa
D adhezije
E hipokaliemija
A, B, E

Akalkulozni holecistitis je:

A perforativno vnetje linika
B akutno vnetje olnika
C vnetje olnika brez konkrementov
D empiematozno vnetje olnika
E asimptomatsko vnetje olnika

Pri atreziji jejunuma in ileuma:

A sta slepa konca revesja loena med seboj
B je vezivni trak v segmentu revesja
C je klinina slika ileusa
D prisotna krvavitev na danko
E hematurija
A, B, C

Mehanini ileus nastane zaradi:

A zapore mezentrialnega ilja (PARALITINI)
B ovire v steni revesa
C pritiska od zunaj
D zastrupitve s svincem (SPASTINI)
E ovire v svetlini revesa
B, C, E

Pet najpomembnejih preiskav v proktologiji:

A anamneza
B digitalni pregled
C proktoskopija
D rektoskopija
E kolonoskopija

Urgentno operacijo pri akutnem pankreatitisu naredimo:

A kadar je olni kamen vkleen v papilli Vateri in EPT ni bila uspena
B pri pankreatitisu zaradi travme
C kadar ima bolnik olne kamne
D kadar se bolniku via serumska amilaza
E kadar je pareza revesja
A, B
Peritifilitini absces je:
A absces ob cekumu
B absces v subfreniju
C abscec v mali medenici
D absces v podkoju
E absces v vranici

Pri mekonijskem ileusu dojenek:

A bruha
B ne odvaja mekonija
C ugotavljamo dilatirane vijuge revesja
D krvavi na revo
E ima hematurijo
A, B, C

Kateri kirurki postopksi so indicirani pri Mb Crohn ozkega revesa?

A by-pass
B strikturoplastika
C anterotomija
D eksplorativna laparoskopija
E resekcija obolelega segmenta
B, E

Zdravljenje analne tromboze (zunanjega vozla). Obkrii pravileno odgovor.

A voel reponiramo
B predpiemo mazila in sveke
C operiramo imprej kot je mono
D ni od naetega
E poljemo jo h kirurgu, ko vozel perforira in zakrvavi
Teja oblika AP (akutni pankreatitis) je
A renalna
B cerebralna
C edematozna
D vaskularna
E nekrozna

Pri krvavitvah iz spodnjih prebavil je:

A 50% krvavitev iz tankega revesa in 50 % iz debelega revesa in danke
B 90% krvavitev iz tankega revesa in 10 % iz debelega revesa in danke
C 70 % krvavitev iz tankega revesa in 30 % iz debelega revesa in danke
D 10% krvavitev iz tankega revesa in 90 % iz debelega revesa in
danke
E 30% krvavitev iz tankega revesa in 70 % iz debelega revesa in danke

Z angiografijo zaznamo krvavitev iz spodnjih prebavil, kjer je pretok iz ile v

lumen najmanj
A 0,01 ml krvi na minuto
B 1 ml krvi na minuto
C 0,1 ml krvi na minuto
D 100 ml krvi na minuto
E 10 ml krvi na minuto
R 0 resekcija pomeni:
A paliativna operacija
B radikalna resekcija
C makroskopsko zaostali tumor
D mikroskopsko zaostali tumor
E mikroskopsko in makroskopsko ni ostanka tumorja

Odsotnost peristaltike pri paralitinem ileusu je posledica:

A ovire v svetlini revesa
B zapore v tankem revesu
C zadrevanja tekoin in plinov v revesju
D motenj v prevajanju v mienterinem in submukoznem pleksusu
E bruhanja
Ulcerozni kolitis je bolezen:
A ima lahko akuten in kronien potek
B ki je najpogosteja pri belcih
C ki obiajno prienja v rektumu
D ki prizadene tudi terminalni ileum
E za katero so znailni regenerati sluznice in pseudoplipi

Pri okultni krvavitvi

A bolnik odvaja 500-1000 ml krvi dnevno
B bolnik odvaja sveo kri
C ima bolnik obloge svetle krvi na povrini blata
D je blato normalne barve
E bolnik odvaja meleno

Anatomska lonica med zgodnjim in napredovalim rakom elodca je:

A mukoza
B lamina muskularis propria
C subseroza
D lamina muskularis mukoze
E seroza

Izarevanje boleine pri raztrgani vranici.

A ileocekalno
B v predel levega stegna
C pod levo lopatico
D v levo nadlaht
E v levo ramo

Peritonitis zdravimo z:
A nadomeanjem tekoin, elektrolitov, antibiotiki in operacijo
B klistirjem
C beta blokerji
D diuretiki
E antagonisti H2 receptorjev

Enterovezikalne fistule so zaplet pri:

A Crohnovi bolezni
B Meckelovem divertiklu
C divertiklih jejunuma
D divertikulitisu
E ulceroznem kolitisu

Visoki ileus nastane zaradi:

A isheminega kolitisa
B endometrioze
C ileokoline invaginacije
D stenozirajoega duodenalnega ulkusa
E Hirschprungove bolezni (kongenitalni aganglionski megakolon)
Bolezen (AP-akutni pankreatitis) prizadene
A motoriko
B trebuno slinavko in cel organizem
C mikcijo
D center za ravnoteje
E leze slinavke

Naela operacijskega zdravljenja Crohnove bolezni so (oznai nepravilen

odgovor!)
A strikturoplastike
B uporaba resorbilnega ivalnega materiala
C varne resekcije
D dilatacije stenoz
E uporaba spenjalnikov za anastomoze
Dejavnik tveganja za embolijo mezenterine arterije:
A uivanje alkohola
B antitrombotino zdravljenje
C peritonealne adhezije
D atrijska fibrilacija
E diabetes

Klinini znak pri rupturi vranice:

A hemohezija
B peritonitis
C boleina v levi rami
D pozitiven Murphy-ev znak
E hematemeza

Katero lokalizacijo NE zajema periampularni rak?

A papile vateri
B distalnega holedohusa
C sotoja hepatinih vodov
D glave pankreasa
E dvanajstnika
O T3 stadiju raka elodca govorimo, kadar
A rak vraa v submukozo
B rak preraa lamino proprijo mukoze
C rak omejen na mukozo
D rak preraa serozo
E rak zajema cel elodec
Simptomi raka v trupu trebune slinavke:
A ikterus
B hiperamilazemija
C hemobilija
D obstipacija
E pruritus

Katero diagnostino preiskavo pri bolniku ki bruha sveo kri naredimo najprej ?
A rentgensko kontrastno preiskavo zgornjih prebavil
B selektivno angiografijo
C nobeno od teh
D endoskopsko preiskavo poiralnika, elodca in dvanajstnika
E irigografijo

Vzrok za nastanek mehaninega ileusa je:

A vnetje
B tumor
C retroperitonealni hematom
D uremija
E hipokaliemija

Nenadna mona boleina v zgornjem abdomnu s timpanizmom nad jetri pri

perkusiji govori za:
A bazalna pljunica
B AMI
C vnetje jajnika
D perforacijo votlega organa
E hiatalno kilo

Incidenca raka elodca v Sloveniji (tevilo novoodkritih primerov/100 000

prebivalcev/leto):
A najpogosteji rak
B rak elodca je zelo redek
C se zviuje
D se zniuje
E ostaja enaka

Preiskava, s katero preiskavo najbolj natanno zamejimo rak elodca pred

operacijo je (oznai pravilno trditev):
A ultrazvona preiskava
B nuklearna magnetna resonanca
C rentgenska kontrastna preiskava
D endoskopska ultrazvona preiskava
E angiografija

S katero preiskavo predoperativno zamejimo malignom pankreasa?

A nativna RTG slika abdomena
B endoskopski ultrazvok
C perkutana transhepatina holangiografija
D tankoigelna biopsija
E hepatogram

Diferencialna diagnostika akutnega apendicitisa NE vkljuuje

A adneksitis
B vnetje Meckelovega divertikla
C desnostransko urolitijazo
D akutni ileitis
E holangitis

Odsotnost peristaltike pri paralitinem ileusu je posledica:

A zapore v tankem revesu
B bruhanja
C motenj v prevajanju v mienterinem in submukoznem pleksusu
D zadrevanja tekoin in plinov v revesju
E ovire v svetlini revesa

Kako ukrepamo pri analni trombozi?

A predpiemo sveke oz. mazilo za hemoroide
B svetujemo hladne kopeli in obkladke
C predpiemo poitek in skrb za redno odvajanje
D svetujemo tuiranje
E bolnika napotimo h kirurgu za op. - odstranitev trombusov

Vkleena kila pomeni:

A vsebine kilne vree ne moremo reponirati
Gastroskopija je lahko:
A diagnostina
B terapevtska
C oboje

Prednosti kolonoskopije pred RTG ni:

A ni obsevanja
B pregledamo celo revo
C polipektomija

Kaj so zunanji hemoroidalni vozli?

A notranji vozli ko enkrat izpadejo
B mariske
C kone gube ob anusu
D venski plete distalno od zobate rte
E vozli, ki izpadajo

Relativna indikacija za operacijo peptine razjede je (oznai pravilne trditve):

A boleina
B krvavitev
C penetracija
D perforacija
E stenoza

Absolutna indikacija za operacijo peptine razjede je (oznai pravilne trditve):

A boleina
B krvavitev
C penetracija
D perforacija
E stenoza
Katera oblika peritonitisa ne obstaja?
A sekundarni
B primarni
C terciarni
D lokalilziran
E kvartalni

Katera od preiskav ni primerna za predoperativno oceno resektabilnosti raka

elodca?
A UZ
B laparoskopija
C CT
D endoluminalni UZ
E tumorski markerji CEA in CA19-9
Ob sumu na perforacijo votlega organa slikamo bolnika na levem boku, ker:
A bolnik ne more stati
B tako bolje prikaemo plinskotekoinske nivoje
C je fundus elodca pod prepono
D je vranica ne levi strani
E je slepi na desni strani

Najprimerneji operacijski poseg za krvaveo razjedo na mali krivini elodca

pod kardijo, pri kateri nismo uspeli zaustaviti krvavitev endoskopsko, bolnik pa
je rizien zaradi spremljajoih bolezni je:
A trunkalna vagotomija
B gastrotomija z biopsijo in hemostatskim ivom
C totalna gastrektomija
D izloitvena resekcija elodca po Madlenerju
E ekscizija stene elodca z razjedo
Incidenca krvavitev iz spodnjega dela prebavil je:
A 15 do 20 na 100 000 prebivalcev na leto
B 10 na 100 000 prebivalcev na leto
C < kot 20 na 100 000 prebivalcev na leto
D 100 na 100 000 prebivalcev na leto
E 20 do 30 na 100 000 prebivalcev na leto

Vkleena femoralna kila se najpogosteje pojavlja pri:

A bolnikih srednjih let
B v vseh ivljenjskih obdobjih
C pri starejih bolnicah
D pri mladostnikih
E otrocih

Pogoji za konzervativno zdravljenje pokodb vranice so:(Obkroi nepravilno

trditev)
A odsotnost drugih pokodb, ki bi lahko vplivale na oceno pokodb trebuha
B hemodinamska nestabilnost
C I., II. in III. stopnja pokodb vranice
D aktivno prisoten kirurg
E starost pokodovanca < kot 55 let
Dilatirane vijuge ozkega revesa in ivahna peristaltika so rtg znak:
A mehanine ovire
B peritonitisa
C sladkorne bolezni
D vnetne bolezni
E ascitesa
Karcinoid je najpogosteje lokaliziran v:
A nobenem od natetih
B jejunumu
C dvanajstniku
D ileumu
E slepiu

Pri biliarnem ileusu na rentgenogramu ne vidimo:

A zraka v portalnem venskem sistemu
B zraka v elodcu
C kalciniranega konkrementa
D dilatiranega ozkega revesa
E zraka v olevodih
Pri perforaciji ulkusa dvanajstnika ugotavljamo:
A prost zrak v trebuni votlini
B diarejo
C ikterus
D hidronefrozo
E pelevralni izliv

Kateri od operativnih posegov ne pride v potev za paliativno operativno

zdravljenje neresektabilnega raka elodca?
A totalna gastrektomija z limfadenektomijo
B gastroenteroanastomoza
C hranilna gastrostomija
D laserska deminucija
E vstavitev tubusa
Po Laurenu razdelimo rak elodca v:
A diploidni in anevploidni tip
B intestinalni in difuzni tip
C dobro in slabo diferencirani
D ekspanzivni in infiltrativni (Mingova klasifikacija)
E zgodnji in napredovali rak

V ambulanti druinske medicine bolnika z ve ur trajajoo vkleeno dimeljsko

kilo obravnavamo:
A predpiemo analgetik
B kljub vkleenju moramo kilo reponirati
C bolnika napotimo na kirurki oddelek
D naroimo na kontrolni pregled
E predpiemo antibiotik
Zgodnji rak elodca:
A ima zasevke v ddaljenih organih
B ima lahko zasevke v regionalnih bezgavkah
C znailen je Krukenbergov tumor
D pogosto prisotna Virchowa bezgavka
E nima zasevkom

Napetostna operacija dimeljske kile z mreico je primerna za bolnike, ki so:

A stareji od 60 let
B pri otrocih
C stareji od 30 let
D mlaji od 30 let
E starost ni pomembna

25 letni moki zboli nenadoma z epigastrino boleino, ki je stalna. Pojavi se

defans. Na kaj najprej pomisli
A akutni pankreatitis
B perforacija ulkusa dvanajstnika

Pri klininem pregledu akutnega abdomna:

A pregledamo samo ingvinalno regijo
B moramo pregledati kilna izstopia v trebuni steni zaradi izkljuitve vkleene
kile
C kilnih izstopi ni potrebno pregledati
D ni od natetega
E bolnika najprej napotimo na UZ trebuha
Katere kile trebune stene so najpogosteje?
A lumbalne
B umbilikalne
C femoralne
D epigastrine
E ingvinalne

Najpogosteje kirurko zdravljenje perforacije duodenalnega ulkusa vkljuuje:

A trunkalno vagotomijo
B proksimalno selektivno vagotomijo
C preitje perforacije
D gastrektomijo
E inhibitorji protonske rpalke
Kaj svetujemo pri zapeki obstipaciji?
A dieto
B mehala
C odvajala
D klistiranje
E izberemo enega od pomagal glede na teo zaprtja
Hematemeza pomeni:
A bruhanje sterkoralne vsebine
B bruhanje ola
C odvajanje svee krvi
D bruhanje krvi
D odvajanje rnega smolastega blata

Temeljni principi kirurke oskrbe pokodb jeter so:Obkroi nepravilno trditev!

A perihepatina tamponada
B drenaa operativnega polja
C ligatura krvaveih il
D incizija subkapsularnega hematoma
E odstranitev nekrotinega tkiva
Najpogosteji izvor krvavitve iz spodnjega dela prebavil so:
A varice debelega revesa
B proktitis
C divertikli debelega revesa
D angiodisplazije
E Crohnova bolezen

Pri sumu na pokodbo revesa po topi pokodbi trebuha je potrebno napraviti

naslednje preiskave: (Obkroi nepravilno trditev!)
A enteroklizo
B CT trebuha
C Rtg trebuha
D laparoskopijo
E UZ pregled trebuha
55-letni bolnik ima ve mesecev boleine desno ob popku. Pri
gastroduodenoskopiji je bila ugotovljena razjeda v dvanajstniku. Kljub
dolgotrajnem zdravljenju z zaviralci protonske rpalke se razjeda ni zacelila.
Najprimerneji nain zdravljenja je:
A resekcija elodca po metodi Billroth
B proksimalna selektivna vagotomija
C resekcija elodca po metodi Billroth II
D trunkalna vagotomija
E piloroplastika

Dejavniki tveganja za pogosteji pojav malignih tumorjev tankega revesa so:

Obkroi nepravilno trditev!
A oslabljena imunska odpornost
B sigmostoma
C celiakija
D druinska adenomatozna polipoza
E Crohnova bolezen

Preiskavna metoda za diagnostiko krvavitev iz tankega revesa ni:

A jejunoileografija
B kapsulna endoskopija
C scintigrafija z oznaenimi eritrociti
D kolonoskopija
E CT

Klinini znaki karcinoidnega sindroma so:(Obkroi nepravilno trditev !)

A okultna krvavitev
B rdeica
C aritmija
D tahikardija
E nestabilen krvni tlak

Nateti so klinini znaki tumorjev tankega revesa:Obkroi nepravilno trditev!

A driska
B obstipacija
C bruhanje
D boleine v trebuhu
E okultna krvavitev
Prosti zrak pod prepono ugotovljen z rentgensko preiskavo govori za:
A rupturo jeter
B perforacijo votlega organa
C infarkt omentuma
D rupturo vranice
E pokodbo prepone

Diagnostine metode za ugotavljanje tumorjev tankega revesa so: (Obkroi

nepravilno trditev!)
A intraoperativna endoskopija
B enterokliza
C laparoskopija
D irigografija
E enteroskopija

Mlaji bolnik je zbolel pred nekaj urami z nenadno mono boleino v liki, ki
se je razirila po celem trebuhu
A akutni holecistitis
B akutni pankreatitis
C akutni apendicitis
D perforacija peptine razjede
E ureterolitiaza

Najpogosteja benigna bolezen elodca in dvanajstnika, ki zahteva operacijsko

zdravljenje je:
A ektopino tkivo trebune slinavke
B odpoved medikamentoznega zdravljenja
C nevroendokrini tumorji
D perforacija razjede
E stenoza
Pri penetrantni pokodbi rektuma je potrebno napraviti:
A irigografijo
B dati bolniku odvajalo per os
C klistir
D sigmostomo
E ileostomo
ERCP nam pokae
A ilje jeter
B olne in pankreatine vode
C mehur
D volumen l ventrikla srca
E moganske ventrikle

Ruptura vranice je lahko spontana ali nespontana. Pri subkapsularnih rupturah

se krvavitev pokae obiajno ele ez nekaj tednov
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Med standardne op. na kolonu ne spada

A totalna in subtotalna kolektomija
B ileostoma
C desna kolektomija
D resekcija sigme
E totalna koloproktektomija

Carolijeva bolezen
A intrahepatina atrezija olnih vodov
B ekstrahepatina atrezija olnih vodov
C cistine raziritve olevodov v jetrih
D cistine raziritve zunajjetrnih olevodov
E agenezija olnika

Zdravljenje subfreninega abscesa

A operativno
B perkutana drenaa
C najprej antibiotiki in pogoste UZ kontrole za spremljanje regresije

Zaplet op. na jetrih (kombinacija odgovorov):

a)Krvavitev
b)absces c)bilom d)ehinokokna cista e)peritonitis
f)psevdocista
g)serom h)hematom
Pokodba vranice
A Pokodbo za nekaj dni zatamponiramo
B Manje raztrganine izreemo
C Vranico vedno odstranimo, saj nima pomembne vloge
D e mono, naredimo le delno splenektomijo
E Podveemo lienalno arterijo
Mecklov divertikel, kaj ni res?
A Priblino 1m pred ileocekalno valvulo
B Lahko vsebuje elodno sluznico
C Pogost vzrok krvavitve iz revesa pri otrocih
D Vedno ga odstranimo, e ga odkrijemo

Mb Chron, kaj ni res?

A 30% bolnikov se mora zdraviti kirurko
B Strikturoplastika kratkih zoenih odsekov tankega revesa
C Varne resekcije
D Kirurko zdravimo le zaplete

Polipi v revesu so pred 20. letom redki, najpogosteje najdemo adenome.

A Obe pravilni
B Obe napani
C Prva pravilna, druga napana
D Prva napana, druga pravilna

Vkleenje (inkarceracija) kile nastopi, kadar vsebine kilne vree ne moremo

reponirati. Lahko se razvije ileus. Th kirurka.
A Vse prav
Vkleene kile
A Vnetje zoi kilni vrat
B Vsebino vree lahko reponiramo
C Ne moremo reponirati
D Zaradi hipo Ca pride do spazma miic
E Vsebina vree priraste na njeno steno

Strangulacija pomeni
A Pri vkleeni kili pride do motenj prekrvavitve revesne vijuge
B Krvavitev
Endoskopija
A Dg
B Th
C Oboje

Prednost kolonoskopije pred rtg ni

A Ni obsevanja
B Pregledamo ozko revo
C Polipektomija
Ruptura vranice
A Intervalna ruptura

Kje uporabljamo dvojnokontrastne preiskave

A Irigografija in jejunografija

Katera preiskava je najmanj pomembna za dg akutnega abdomna

A Anamneza
B UZ
C Klinini pregled
D Laboratorij
E Rtg
Visoki ileus (kombinacija)
Bruhanje
Mtb alkaloza
Uplahnjen trebuh
Mtb acidoza
Respiratorna alkaloza
A, B, C

Znak hude krvavitve iz spodnjih prebavil:

A Hematemeza
B Melena
C Hemohezija in splona prizadetost
D Hematemeza in melena
E Hematemeza in hemohezija

Ve kot 85% krvavitev je iz zgornjih prebavil, zato je prva preiskava vedno

endoskopska
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Zdravljenje kroninih psevdocist pankreasa
A Ekscizija, notranja drenaa
Atrezija poiralnika, kaj ni res?
A Novorojenek se mono slini
B Pri hranjenju regurgitacija
C Posledica so aspiracije
D Nazogastrina sonda se zvije
E Ni zraka v revesju

Poveano tveganje za ca poiralnika

A Barretov poiralnik
B Refluksni ezofagitis
C kavstina pokodba
D Divertikli
E ahalazija
A, B, (C?)
Prirojene kile so
A Indirektne
B Direktne
C Pooperacijske
D Femoralna
E Obturatorna
F Richterjeva

Th otroke indirektne kile

A Priije m. obliqus int. in m. transversus na dimeljsko vez
B Podveemo in reseciramo izpreparirano kilno vreo
C Laparoskopsko zoamo kilni vrat
D Uporaba polipropilenske mreice
E Uporaba kilnega pasu

Najpogosteja atrezija poiralnika

A Proksimalni konec poiralnika se slepo kona, distalni je s fistulo
povezan s trahejo
Th divertiklov poiralnika:
A Divertikulopeksija
B irjenje zgornje poiralnikove zapiralke
C Miotomija krikofaringealnih miic in odstranitev vejega divertikla
D Spazmolitik
E Simptomatske operiramo
F Operiramo vse
A, B, C, E
Kaj ni znailno na hemoroide
A Meja med notr. in zun. je analni rob

Perkutani transhepatalni portosistemski ant povee

A V lienalis in v cavo inf
B V portae in v cavo sup
C V portae in veno cavo inf
Anularna trebuna slinavka povzroi
A Zapora prebavnih cevi
Pseudocista pankreasa je lahko
A Posledica akutnega vnetja
B Kroninega pankreatitisa
C Pokodbe
D Ca
E Prirojena malformacija
A, B, C, D

Th kroninih pankreatinih pseudocist je

A Notranja drenaa in izrezanje pseudocist v celoti

Th akutnih pankreatinih pseudocist je

A Pankreatojejunostomija
B Povezava med glavnim vodom pankreasa in vjugo jejunuma
Kaj ni v sklopu akutnega abdomna kot vodilni simptom:
A Bruhanje
B Boleina
C Znaki peritonealnega draenja z motenim delovanjem revesa
D Splona prizadetost
E Driska
Kaj ne velja za Meckelov divertikel
A Se lahko pojavi kjerkoli v revesju

S im je povezana druinska polipoza kolona

A S CA kolona

Kaj ni znailno za CA kolona

A Delitev po Dukesu ABCDE (pravilno brez E)
Neoperabilen tu olnih vodov
A Notranja drenaa
B Zunanja
A Kombinirana
A, B

Kaj ni nujno za dg ak. apendicitisa

A Boleina v desnem spodnjem kvadrantu
Th peritonitisa
A Laparoskopsko
B Op

Th divertikulitisa
A Hrana z malo balasta
B Hrana z veliko balasta
C Antibiotiki
D Kortikosteroidi
E Poitek
B, C, E

Kateri peritonitisi so najpogosteji

A Primarni B Sekundarni C Lokalni D Generalizirani E Specifini F Nespecifini
B, C, ?
Druge teme:
Th Mb Chron
Laparoskopija, za kaj se uporablja
Kdaj holecistektomija, Endometrioza
Idikacije za reseKcijo tankega revesa
zapleti ulkusne bolezni
Katere elodne celice izloajo katepsin in pepsinogen
Kaj je hipertrofina pilorostenoza Kaj je piloromiotomija
Stresna razjeda je posledica? Peptina razjeda ?
Katera je metoda izbora pri zdravljenju stenozirajoe razjede dvanajstnika pri
mlajem mokem
Indikacije za EGBS, Tumorji elodca, Kaj ne velja za elodni rak
Holangitis, kaj ga ne povzroa. Drenaa olevodov? T dren
Fundoplikacija:

VOJNA KIRURGIJA
Osnovna profilaksa pri vstrelninah v vojni je
A cefalosporin
B metronidazol
C klindamicin
D gentamicin
E penicilin

Nesrece so naravni pojav, nezgode so dogodki, ki jih povzroci clovek

A prva in druga trditev sta napacni
B prva trditev je napacna, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napacna

Prestrel skozi fleksuro lienalis z obseno raztrganino irokega crevesa zahteva:

A resekcijo dela irokega crevesa in drenao
B resekcijo dela irokega crevesa in transverzostomo
C resekcijo dela irokega crevesa in sigmoidostomo
D skrbno zaitje in irokega crevesa in transverzostomo
E samo skrbno zaitje irokega crevesa in drenao trebune votline
Kateri politravmatiziranec se bo najverjetneje uvrstil v V T 4?
A T = 35 st C, pH = 7,2 ,K 6,0 Laktat = 6
B T = 35 st C, pH = 7,0 , K 7,0 Laktat = 16
C T = 38,5 st C, pH = 7,0, K = 6,0 Laktat = 16
D T = 37 st C, pH = 7,2 , K 7,0 Laktat = 6
E T = 35 st C, pH = 7,1 , K 6,0 Laktat = 10

Nestabilni zlom medenice imobiliziramo v bataljonski sanitetni postaji ( rol 1 )

najenostavneje in ucinkovito
A z medenicno spono
B z zunanjim fiksatorjem preko crevniv
C z icami
D z pasom
E samo z vijaki

Subduralni hematom spada praviloma v tip 1, po navadi je nezavest dolgotrajna

A prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
B prva in druga trditev sta napacni
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napacna
E prva trditev je napacna, druga je pravilna
Tip 1 je
A ventilni pnevmotorax
B ukrepanje le na brigadni sanitetni postaji, (Role 2, Role 3), MASH
C ukrepanje lahko cakajo
D za poseg je potrebna popolna asepsa
E raztrganina vranice

Ce je rana, ki jo je povzrocil izstrelek iz pitole je eden od ukrepov napacen

A primarni iv koe
B ekscizija robu 3 mm
C drenaa
D odstranitev nekovinskih tujkov
E antitetanicna zacita
Ruptura vranice v vojni zahteva
A splenektomijo
B transfuzije in opazovanje Ht in UZ
C iv vranice
D presaditev vranicnega tkiva v omentum
E ovitje vranice z mreico

Blast sindrom pomeni:

A mehanski, toplotni, svetlobni in radiacijski ucinek eksplozije
B latentno fazo akutne radiacijske bolezni
C pokodbe zaradi udarnega vala s pozitivno in negativno fazo pritiska
ter irjenje novonastalega volumna plinov kot udarni veter
D pokodbe zaradi udarnega vara in udarnega vetra ob eksploziji
konvencionalnega eksploziva
E v osnovi ishemicna okvara kapilarne stene, ki ob ekstravazaciji plazme
povzroci edem okoncine

Poici nezgodo
A prometna nesreca
B izbruh vulkana
C cunami
D ciklon
E plaz

Kaj je znacilnost pitole?

A masa naboja je preko 5 dkg
B kaliber preko 10 mm
C je dolgocevno oroje
D zacetna hitrost okoli 300 m/s
E vstrel povzroci zacasno votlino

Peroralno nadomecanje tekocin ni mono pri:

A dehidraciji
B opeklini manji od 20%
C vstrelni rani v trebuh brez znakov oka
D majhni hipovolemiji
E zunanji kvavitvi brez znakov oka

Nestabilni zlom medenice spada

AT1
BT3
CT2
D v nobeno od natetih skupin
ET4

Prestrel skozi grlo z znaki duenja spada v

AT2
BT1
CT3
DT4
E v nobeno od teh

Ce rana po izstrelku TZ veliko energije ni vneta, je eden od ukrepov napacen

A ekscizija zone nekroze
B antitetanicna zacita
C odstranitev vseh tujkov
D primarni iv
E drenaa
Katera ni znacilnost naravnih nesrec
A nepricakovano povecanje tevila pokodovancev
B kadrovsko in materialno je oslabljena zdravstvena sluba
C pokodovanci so nakljucni del prebivalstva
D pokodbe so neznacilne
E pogoji za zdravljenje se hitro spreminjajo

Katera je nepravilno navedena kapaciteta kirurke enote

A Ena kirurka ekipa (kirurg, asistent, istrumentar) na eni operacijski mizi
operira 10 ranjencev tipa T2 v 24 urah.
B tevilo operacij v 24 urah mocno naraste, ce so ob operacijskih sobah
postelje za pooperativni monitoring
C Kirurka enota naj ima 2 3 operacijske mize v eni operacijski sobi.
D Ena kirurka ekipa (kirurg , asistent, istrumentar) operira 15
ranjencev tipa T2 v 24 urah
E Dve kirurki ekipi v delovnem casu /12 ur/ operirata 5 operacij tipa T2.

Primarni iv vojne rane ne napravimo

A na goleni
B serozne membrane (peritonej , plevra, sklep kaps)
C obraz
D analni sfinkter
E moke genitalije

Za vojne pokodbe prsnega koa ne velja

A najpogosteja diagnosticna metoda je eksplorativna
torakotomija
B torakotomija le pri obseni krvavitvi, ki se ne ustavlja
C 10% vseh pokodb v bitkah s klasicnim orojem
D 90% pokodb prsnega koa zdravimo le z drenao
E torakotomija le pri pnevmotoraksu, ki se na drenao ne zmanja

Pokodovanec z 20 cm dolgo rano na hrbtu, ki sega do miicja, spada v:

AT2
B v nobeno od teh
CT4
DT3
ET1
Izberi pravilno kombinacijo enote in njene tevilcnosti
A bataljon 150 ljudi
B vod 11 ljudi
C brigada 2000 ljudi
D oddelek 800 ljudi
E ceta 35 ljudi

Najbolj pomemben ukrep pri vneti, umazani rani je

A temeljita ekscizija nekroticnega tkiva in robov rane ter izpiranje
B pravilna izbira niti
C cicenje okolice rane
D pravilno pokrivanje rane
E tesno zapiranje kone rane

Eden od deleev vojnih pokodb ni pravi (bitka s klasicnim orojem)

A glava in vrat ...........................15%
B prsni ko................................... 10%
C spodnji ud..................................40%
D abdomen ...................................10%
E zgornji ud.................................. 5%

STOPNJE NUJNOSTI v vojni triai (napacna stopnja)

A T 2. stopnja lahko cakajo: (damage control posegi)
B T 4. stopnja brezupni
C T 5. brez pokodbe, agravirajo
D T 3. stopnja: majhni posegi , morajo cakati
E T 1. stopnja: takojnji poseg (life saving)
Za fasciotomijo napacna trditev
A napravi cimprej
B koo odpri le dva do tri cm
C napravi pri ishemiji dalji od 6 ur
D napravi pri kompartment sindromu
E napravi pri pokodbi velikih arterij

Povei vojako enoto in medicinsko najbolj kvalificirano osebo

A. BRIGADA
d. kirurg
B. BATALJON
a. druinski zdravnik
C. CETA
b. medicinski tehnik
D. VOD
c. bolnicar
A Ae, Bc, Cd, Da
B Ab, Cd, Bd, Da
C Ac, Bd, Ca, Dc
D Ad, Ba, Cb, Dc
E Aa, Bc, Dd. Cb

Navedi napacen nacin zdravljenja opeklin v izrednih razmerah

A nikoli tangencialne ekscizije
B nekrektomijo napravimo z polaganjem licink na rano
C konservativno (suenje na zraku, okluzivni zavoj, obladki z AgNo3,
sulfadiazin mazila)
D operacijsko le esharotomije na vratu, prsnem kou, sklepih
E korekcije brazgotin v zaledju
Eden od nacinov pokodovanja ni znacilen za naravne nesrece
A eksplozije
B zasutje
C pojemki, pospeki
D utopitev
E opekline

Kirurka triaa poteka pred sprejemnim oddelkom, opravlja jo najmanj izkuen

kirurg.
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
C prva trditev je pravilna, druga je napacna
D prva in druga trditev sta napacni
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani

Kdo napravi prvo triao na bojicu

A sploni zdravnik
B nosac ranjencev
C medicinski tehnik
D kirurg
E bolnicar

Humanitarne katastrofe med drubenimi krizami so za begunce e posebej

verjetne zaradi:
A neorganizirane preskrbe s pitno vodo
B neustrezne sanitacije
C neustreznih zavetic
D vsega natetega
E neustrezne in pomanjkljive prehrane
Ucinek projektila na telo se NE kae kot:
A obmocje ekstravazacije
B smodnika znacka na koi
C zacasna votlina
D pokodba kosti
E trajna votlina

Terciarni blast
A je znacilnost vsaj treh zaporednih eksplozij granat
B predstavljajo mehanske udarnine telesa in zlomi kosti zaradi
udarnega vetra
C oglui rtev
D pomenijo vec kot 30% opekline
E preprecimo z uporabo RKB zacite

Medicina v izrednih razmerah (disaster medicine) se je razvila v novo zvrst

medicine z zdruitvijo:
A prehospitalne in hospitalne urgence
B gorske reevalne slube in helikopterske NMP
C disaster managementa in urgentne medicine (EM)
D disaster managementa in reevalnih postaj
E disaster managementa in kirurkih zdruenj

Pri prestrelu zgornjega dela ileuma je potrebno po anastomozi napraviti e

A cistostomo
B sigmoidostomo
C cekostomo
D transverzostomo
E jejunostomo
Tip 3 je
A rana na hrbtu
B epiduralni hematom
C 40% subdermalna opeklina
D ventilni pnevmotoraks
E ruptura jeter

Primarni iv vojne rane ne napravimo

A na koi hrbta
B analnem sfinktru
C na peritoneju
D na plevri
E obraz

Pri eksplozijah ima najvecji doseg:

A kvartarni ucinek (strukturne pokodbe objektov ruenje)
B pi plina (blast), ki vre telo ob oviro
C hitra sprememba zracnega tlaka (primarni ucinek)
D sekundarni ucinek (rapneli)
E ognjena krogla (fireball)
Zracni blast prizadene zlasti:
A bobnic, obnosne votline, pljuca, iroko crevo
B centralni ivcni sistem
C custva in vodi v potravmatski stres
D medenico, hrbtenico in petnici
E jetra, vranico in velike ile

V primarno oskrbo strelnih ran NE sodi :

A izpiranje rane
B stabilizacija zlomov
C ekscizija rane
D revizija
E natancna rekonstrukcija konega pokrova

Projektilov NE odstranjujemo ce:

A je odstranitev enostavna
B v primeru metaloze
C leijo globoko v miicah
D so v sklepih
E so v bliini struktur, ki bi se lahko naknadno pokodovale

Kaj napravimo z vneto vojno rano

A postavimo primarni iv
B spiramo jo z alkoholom
C posipamo jo z antibioticnim prahom
D vsaka dva dni jo previjamo
E vpeljemo niti za odloen primarni iv

Kaj ni znacilnost izstrelka puke

A vstrel povzroci zacasno votlino
B masa naboja je preko 5 g
C rano, ki jo povzroci oskrbimo enako kot bi rano bo vbodu z noem
D zacetna hitrost nadzvocna
E kaliber preko 9 mm

Katera ni znacilnost izrednih razmer v vojni

A pokodbe so znacilne
B kadrovsko in materialno je oslabljena zdravstvena sluba
C pokodovanci so nakljucni del prebivalstva
D pogoji za zdravljenje se hitro spreminjajo
E pricakovano povecanje tevila pokodovancev

Sekundarni ucinek ekplozije na telo pomeni:

A ucinek pri samomorilskih napadalcih
B ucinek delcev (fragmentacija, projektil)
C pokodbe, ki nastanejo ko eksplozija vre telo po tleh ali ob oviro
D delovanje udarnega vala
E opekline zaradi delovanja vrocih plinov pri eksploziji

V tretji fazi izraenega crush syndroma

A je potrebna takojnja fizikalna terapija
B se ob perifernih edemih in sistemskih znakih oka razvije akutna
ledvicna odpoved
C postane periferija topla, koa pordela z dobro polnjenim perifernim pulzom
D nastopi oligurija s svetlim vodenim urinom
E je prepovedana kakrnakoli hidracija

Zlom medenice pri tankistih ob eksploziji tanka:

A je znacilni primer tekocinskega udarnega vala
B nastane zaradi udarnega vetra skozi topovsko cev
C nastane zaradi stika med crevesnimi plini in kostjo
D nastane zaradi sunkovito povecanega pritiska plinov v sigmi in rektumu
E so si razlagali s irjenjem udarnega vala eksplozije po trdi snovi
sedeu v tanku

Disaster cycle, s katerim javno zdravstvo pripravlja ukrepe na izredne

dogodke, sestavljajo:
A predvidevanje izrednega dogodka, ukrepanje in obnova zalog po njem
B povezovanje Republike uprave za zacito in reevanje s strokovnimi slubami
Ministrstva za zdravje
C predvidevanje izrednega dogodka, ukrepanje, obnova sistema po
koncu ukrepov, analiza storjenega in preprecevanje v bodoce
D ukrepi na podrocju primarne preventive
E proucitev monih dogodkov in priprava nacrtov zanje

Strel, kjer sta vstopna in izstopna rana na prsnem kou lahko pokoduje elodec
in jetra. V tem primeru je vedno potrebna tudi torakotomija
A prva trditev je napana, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je pravilna, druga je napana.
E prva in druga trditev sta napani.

TIP 1 je
A prestrel tankega in debelega crevesa
B tamponada srca
C raztrganina vranice
D za poseg je potrebna popolna asepsa
E ukrepanje le na brigadni sanitetni postaji, (Role 2, Role 3), MASH (Mobile
Army Surgical Hospital)
Eden od ukrepov ni temelj vojne kirurgije
A enotna medicinska doktrina
B ranjenec nosi svoj zdravstveni karton s seboj
C zdravstvena sluba se z materialnimi sredstvi oskrbuje sama
D neprestana triaa
E etapno zdravljenje

Ce je rana, ki jo je povzrocil izstrelek iz pitole je eden od ukrepov napacen

(oznaci napacen ukrep)
A odloen primarni iv koe
B drenaa
C odstranitev nekovinskih tujkov
D antitetanicna zacita
E ekscizija robu irine 5 cm
Najbolj ogroene skupine prebivalstva med drubeno krizo so:
A osnovnoolci, srednjeolci in tudenti
B mladi vojaki med usposabljanjem
C moki in enske v srednjem ivljenjskem obdobju
D otroci, enske v fertilni dobi in starci
E osnovnoolci in srednjeolci

Ob zdravstvenem ukrepanju pri mnoicni nesreci (MRMI) uporabimo za kirurko

zdravljenje:
A princip preventivnega cepljenja otrok in mladine
B princip early total care
C nic od natetega
D princip damage control surgery
E skeletno trakcijo in druge spretnosti konservativnega zdravljenja

Sindrom medsebojnega poslabevanja

A zahteva, da v latentni fazi opravimo zgolj ivljenjsko nujne hemostatske in
amputacijske operacije
B prepreci vsakrno vojno-kirurko ukrepanje
C podvoji sluno okvaro primarnega blasta
D poveca morbiditeto politravmatiziranega pokodovanca,
obsevanega z 2 Sv
E povzrocajo stohasticni ucinki radioaktivnega sevanja

Kapacitivnost bolninice za reevanje mnoicne nesrece (MCIs) je dolocena s:

A z odlocitvijo bolninicnega managementa
B tevilom prostih respiratorjev
C tevilom postelj v bolninici
D tevilom vseh kirurgov, zaposlenih v bolninici
E tevilom vseh kirurgov in medicinskih sester, zaposlenih v bolninici

Obicajna imobilizacija diafiznih zlomov v vojni je

A zunanji fiksater
B vijaki
C mavec
D ice
E vijaki in ploca
Poici nesreco
A ciklon
B shodi ljudi
C padec aviona
D teroristicni napad
E demonstracije

Subduralni hematomi v vojni imajo lucidni intrerval. Urgentna operacija za

ohranitev ivljenja je odstranitev hematoma e je velik skozi osteoplastino
kraniotomijo.
A prva in druga trditev sta napani.
B prva trditev je pravilna, druga je napana.
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani

Kvartarni ucinek blast sindroma predstavljajo:

A s HIV okueni rapneli
B opekline
C periferni edemi
D amputacije aker
E shemicne nekroze perifernih mehkih tkiv

Amputacija v vojni kirurgiji je indicirana:

A sumu na plinsko gangreno uda
B povrni venski trombozi na udih
C pri odprtem zlomu goleni brez NC izpadov
D zaetna gangrena, e je od pokodbe manj kot 6 ur
E odprta pokodba z veliko vrzeljo tkiv in neobutljivostjo stopala

Orientacijsko triao na bojiu napravi bolniar. Orientacijsko triao v kirurki

enoti napravi glavni kirurg.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva in druga trditev sta napani.
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D prva trditev je pravilna, druga je napana.
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Mobilna vojna bolninica ne vsebuje
A operacijski oddelek
B dermatoloki oddelek
C rtg oddelek
D urgentni triani oddelek
E laboratorijski oddelek

Primarni iv po eksciziji vojne rane ne napravimo:

A na obrazu
B na gluteusu
C na peritoneju
D na analnem sfinktru
E na plevri

Med naloge vojne kirurgije ne spada:

A neprestana triaa
B vodenje karte ranjenca
C etapno zdravljenje
D enotna medicinska doktrina
E doloanje poti evakuacije in tevila vozil za evakuacijo ranjencev v
nartu operacije
Antibiotik za temeljno preventivo je:
A gentamicin 80 mg/8 ur
B linkomicin 300 mg/6 ur
C cefalosporin 1g/6 ur
D penicilin 5.000.000/6ur
E meticilin 1 g/6 ur

Triaa je neprestan proces. Triaa se prine, ko imamo dva pokodovanca.

A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta napani.
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napana.
Eden od nainov imobilizacije v mobilini vojni bolninici ni dovoljen:
A zunanji fiksater
B mavec
C skeletni vlek
D Kramarjeve opornice
E osteosinteza z ploo in vijaki

Pokodovanec z 10 cm dolgo odrgnino na hrbtu spada v:

A skupino B
B skupino A
C skupino C nujnost III
D skupina C nujnost II
E skupino D
Eden od znakov kae na avitalnost miice:
A se ne skrijo, e jih stisnemo s pinceto
B krvavijo
C nevzdranost pri kurariziranem operirancu
D se krijo
E rdea barva

Pri 80% ranjencev v vojni je potrebno hitro ukrepati. Praviloma skuaj reiti
pokodbo s preprosto operacijo.
A prva in druga trditev sta napani.
B prva trditev je pravilna, druga je napana.
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
Koliko ranjencev C 3 oskrbi ena kirurka ekipa v 24h
A4
B 15
C5
D 10
E 20

Absolutna indikacija za operacijo pri opeklini v vojni je :

A subdermalna opeklina na trebuhu
B dermalna opeklina na obrazu
C subdermalna opeklina na roki
D opeklina 50 % telesne povrine
E cirkularna subdermalna opeklina z esharo na vratu
Napaen ukrep pri zagnojeni vojni rani koe in podkoja je:
A gosti situacijski ivi, ki segajo do fascije
B ekscizija nekroz
C dehisciranje rane, e je pod njo kolekcijan gnoja
D dobra drenaa
E izpiranje po eksciziji
Dodatni antibiotik za preventivo pri rani ob anusu je:
A cefalosporin 1g/6 ur
B metronidazol 0,5 g/8 ur
C penicilin 5.000.000/6ur
D linkomicin 300 mg/6 ur
E gentamicin 80 mg/8 ur
Med naravne nesree ne spada:
A obseni gozdni poari
B zasutje mnoice ljudi
C potres
D razstrelitev loveka bombe
E zasutje mnoice ljudi

Fasciotomijo je nujno napraviti

A pri pokodbi povrhnjih ven na udu
B pri izraenem kompartment sindromu
C pri izraeni gangreni uda
D pri ishemiji uda, kraji od 6 ur
E pri hudih boleinah v udu

Zlom prsne hrbtenice (Th 1) se v mobilni vojni bolnici ne imobilizira:

A z napihljivo blazino
B osteosintezo teles sosednjih vretenc
C z trdim mavevim korzetom podaljanim v minervo
D z desko
E z vlekom preko lobanje

Najbolj pomemben ukrep pri oskrbi vojne rane je:

A temeljita ekscizija nekrotinega tkiva in robov rane ter izpiranje
B izbira niti
C tesno zapiranje kone rane
D ienje okolice rane
E pravilno pokrivanje rane

Nestabilni zlom medenice operacijsko imobiliziramo pred dolgim transportom:

A samo z vijaki
B z pasom
C z zunanjim fiksatorjem preko revniv
D z medenino spono
E z icami
Fragmentacija izstrelka lahko nastane le po udarcu ob kost. Ovoj izstrelka je
svinen.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je napana, druga je pravilna
C prva in druga trditev sta napani.
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napana.

Pokodovanec skupine C, nujnost II ima:

A zlom stegnenice RR 120 mmHg, puls 70/min
B subkapsularno rupturo vranice
C prestrel, hilusa vranice
D tenzijski pnevmotoraks
E srni arest

Indikacija za peroralno nadomeanje tekoin ni:

A opekline manj kot 20%
B priprava za operacijo v sploni anesteziji
C dehidracija
D hipovolemija
E krvavitev brez oka

Za prvo triao ni znailno:

A odloa o nainu in hitrosti evakuacije
B poteka na bojiu
C odloa o vraanju vojakov nazaj na bojie
D opravlja jo najbolj izkuen medicinski tehnik
E odloa o oivljanju
V vojni rani ne smemo:
A zaiti plevro
B primarno zaiti koe na udih
C zaiti prekinjene velike arterije
D napraviti primarno odloenega iva
E drenirati globoke rane

Pri eksciziji rane povzroene z velikoenergijskim nabojem doloimo irino

ekscizije
A z merilom
B z bakrovim sulfatom
C s pojavom tokastih krvavitev v steni rane
D z oksimetrom
E vbrizgamo metilensko modrilo

Katera od trditev NI temelj vojne medicine:

A Poveljevanje: Vsaka enota, tudi medicinska ima samo enega poveljujoega
najbolj izkuenega kirurga
B Enotna doktrina
C Nartovanje: Vsak poveljujoi- tudi medicinske enote- mora stalno spremljati
vse dejavnike na bojnem polju , ki vplivajo na delo enote.
D Prilagodljivost: Zdravstvo v bojnih enotah mora biti tako prilagodljivo kot
enota, ki ji slui.
E Medicinske ukrepe odreja poveljujoi oficir vojake enote
Fasciotomije nikoli ne nepravimo pri?
A ishemiji dalji od 6 ur
B pokodbi velikih arterij
C crush sindromu
D kompartment sindromu
E tromboflebitisu vene saph. Magne

Medicinska triaa je neprestano selekcioniranje pokodovancev za (oznai

napano trditev):
A operacijo
B vraanje v enoto
C napredovanje
D evakuacijo
E hospitalizacijo

Opekline v vojni (oznai napano trditev)

A transplantacija keratocitov v brigadni kirurki postaji
B nikoli tangencialne ekscizije !!
C operacijsko le esharotomije na vratu, prsnem kou, sklepih (CIII izjemoma
CII - vrat)
D konservativno zdravljenje (suenje na zraku, okluzivni zavoj, obladki z AgNo3,
sulfadiazin mazila)
E korekcije brazgotin v zaledju (CIV)
Izstrelki z veliko energijo NISO
A hitrost manj od 100 m/s
B pokodba: zaasna votlina
C puke, topovi, rakete
D kaliber razlien
E masa od 5,5 g naprej

SKUPINA C, NUJNOST IV (oznai napano trditev)

A odloeno, nartovanjo ukrepanje
B ukrepajo subspecialisti
C ruptura aorte
D zaledne bolninice, KC
E zaprti zlomi kosti

Oznai napani ukrep pri izstrelku z veliko energijo.

A antitetanina zaita
B drenaa
C ekscizija zone nekroze
D odstranitev vseh tujkov
E sekundarni iv

Pri 80% ranjencev ni potrebno hitro ukrepati. Praviloma skuaj reiti pokodbo
s preprosto operacijo.
A prva in druga trditev sta napani.
B prva trditev je pravilna, druga je napana.
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva trditev je napana, druga je pravilna
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
Pri prestrelu sigme je stoma:
A sigmoideostoma
B gastrostoma
C ileostoma
D cekostoma
E stoma na transverzumu

Katera od trditev NI znailnost vojnih pokodb:

A pokodovanci so izbrani: istega spola, starosti, fizine kondicije
B priakujemo izkljuno strelne pokodbe
C pokodbe so podobne
D pogoji za zdravljenje se hitro spreminjajo
E poveano tevilo pokodovancev je priakovano in celo nartovano
Primarnega iva vojne rane ne napravimo?
A serozne membrane (peritonej, plevra, sklep kaps)
B moke genitalije
C hrbet
D obraz
E analni sfinkter
Oznai napaen ukrep pri omrzlinah!
A imobilizacija
B antibiotina mazila
C vazodilatatorji
D ogrevanje v vodi 6 st. C
E kortikosteroidi

SKUPINA C , NUJNOST III (oznai napano trditev)

A raztrganina vranice
B ventilni pnevmotorax
C ukrepa vsak kirurg
D brigadna sanitetna postaja, (Role 2, Role 3), MASH
E ukrepanje hitro (ure)

Subduralni hematomi so v vojni pogosteji kot epiduralni. Urgentna operacija za

ohranitev ivljenja je trepanacija lobanje nad hematomom.
A prva in druga trditev sta napani.
B prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
C prva trditev je napana, druga je pravilna
D prva trditev je pravilna, druga je napana.
E prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
Izstrelki z malo energijo (hitrostjo) NISO
A masa 5 dkg
B kaliber 6 - 9 mm
C pitole, revolverji
D pokodba: strelni kanal
E hitost okoli 300 m/s

PRVA TRIAA (oznai napano trditev)

A odloa o potrebi po osnovnem oivljanju
B odloa o vrstnem redu in nainu evakuacije z bojia
C opravlja jo najbolj izkuen medicinski tehnik
D odloa o vraanju vojakov nazaj v boj
E poteka na bojiu

Kaj vpliva na triao (oznai napaen odgovor)?

A tevilo in usposobljenost zdravstvenega kadra
B izkljuno ukaz poveljujoega
C razmere na bojiu
D tea pokodbe
E kakovost in koliina zdravstvenih materialnih sredstev

BLAST POKODBE oznai napano trditev

A najveji uinek v vakuumu
B lastnosti: v=3000 m/s, P=20 kg/cm
C udarni val po trdni snovi: zlomi kosti
D zrani udarni val : raztrganine plju, revesja, srednjega uesa
E vodni udarni val: raztrganine jeter, vranice, velikih il, srca

Vojne pokodbe prsnega koa (izberi napano trditev)

A torakotomija le pri pnevmotoraksu, ki se na drenao ne zmanja
B torakotomija pri obojestranskem hemotoraksu
C torakotomija le pri obseni krvavitvi, ki se ne ustavlja
D 15- 20% od vseh
E 90% pokodb prsnega koa zdravimo le z drenao
Primarni iv po eksciziji v vojne rane lahko napravimo:
a. na obrazu,
b. na analnem sfinktru
c. na gluteusu
d. na plevri
e. na peritoneju
f. na stegnu
g. na skrotumu
A a, b, d, f
B b, e, f
C a, c, d,
D a, b, d, e, g
E d, f,g

ANTIBIOTINA PROFILAKSA pri ranah skozi miino ovojnico (oznai napaen

ukrep)
A penetrantna rana na toraksu: TP + cefalotin
B pri dobri exsciziji: enkratni odmerek penicilina 5.x 106
C penetrantna rana na glavi: TP + gentamicin
D penetrantna rana na trebuhu: TP+metronidazol
E pri nepopolni: 2 dni 4 x 5000000 iv +3 dni 4 x 500 mg per os
Prestrel skozi grlo in duenje pokodovanca spada v
A skupino A
B skupino D
C skupino C nujnost III
D skupino B
E skupina C nujnost I

Ukrepanje pri nevnetni vojni rani (izstrelek z majhno energijo)(Oznai napano

trditev)
A odstranitev nekovinskih.tujkov
B drenaa
C primarni iv
D ekscizija robu 3 mm
E antitetanina zaita

Oznai nepravilno navedeno kapaciteto kirurke enote:

A Dve kirurki ekipi v delovnem asu /12 ur/ operira najmanj 5 operacij.
B Kirurka enota naj ima 2 3 operacijske mize v eni operacijski sobi.
C Ena kirurka ekipa (kirurg, asistent, istrumentar) na eni operacijski mizi
operira 10 ranjencev tipa C3 v 24 urah.
D tevilo operacij v 24 urah mono naraste, e so ob operacijskih sobah
postelje za pooperativni monitoring
E Ena kirurka ekipa (kirurg , istrumentar) operira 12 ranjencev tipa
C3/24 ur

V organizacijo dela vojne kirurgije NE spada

A medicinski posegi med evakuacijo na razlinih krajih in opravljajo razlini
kirurgi
B neprestana triaa (prebiranje ranjenih in obolelih)
C karta ranjenca je popis bolezni v nadaljevanju in mora potovati z
ranjencem
D preskrba z operacijskim materialom
E enotna medicinska doktrina

Ena od trditev za fasciotomijo je napana

A Fasciotomija skozi majhno rano je lahko nevarna
B Zaij koo
C Razpri koo in podkoje
D Vzdolno rei fascijo
E e ni dovolj incizija fascije napravi ekscizijo dela fascije
Primarni iv vojne rane ne napravimo
A obraz
B trebuh
C moke genitalije
D serozne membrane (peritonej, plevra, sklep kaps)
E analni sfinkter

Pri tirih od petih ranjencih ni potrebno hitro ukrepati. Samo 10% ranjencev je
mogoe operirati z preprostimi operacijami in osnovnim kirurkim
instrumentarijem.
A prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
B prva trditev je pravilna, druga je napana.
C prva in druga trditev sta napani.
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva trditev je napana, druga je pravilna
KIRURKA TRIAA poteka pred sprejemnim oddelkom in jo opravlja jo najbolj
izkuen kirurg
A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta napani.
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Prestrel skozi femoralno arterijo spada v:
A skupino D
B skupino B
C skupino C nujnost III
D skupino A
E skupina C nujnost I

Kaj ne velja za prvo triao

A odloa o potrebi po osnovnem oivljanju
B opravlja jo najbolj izkuen medicinski tehnik
C poteka na bojiu
D opravlja jo najbolj izkuen zdravnik
E odloa o vrstnem redu in nainu evakuacije z bojia

Stopnje nujnosti skupine C (napana stopnja)

A V. manje pokodbe, ne potrebujejo zdravljenja
B III.stopnja: hitri poseg v nekaj urah
C IV. stopnja:odloeni poseg, naslednji dan
D II. stopnja:nujni poseg v nekaj minutah (urgent)
E I. stopnja: takojnji poseg (reanimacija)(emergent)

e rana ni vneta in je izstrelek z majhno energijo je eden od ukrepov napaen

A antitetanina zaita
B primarni iv koe
C odstranitev nekovinskih tujkov
D drenaa
E ekscizija robu 3 mm
Najbolj pomemben ukrep pri vneti umazani rani je:
A tesno zapiranje kone rane
B pravilno pokrivanje rane
C ienje okolice rane
D temeljita ekscizija nekrotinega tkiva in robov rane ter izpiranje
E izbira niti
Za skupino C, NUJNOST III ni znailno
A odprt zlom goleni
B ukrepa vsak zdravnik
C brigadna sanitetna psotaja, (Role 2, Role 3), MASH
D ukrepanje hitro (ure)
E raztrganina vranice

V katero stopnjo nujnosti spada pokodovanec z rupturo jeter

A Tretjo

KATERA TRDITEV NI TEMELJ VOJNE MEDICINE

A Poveljevanje: Vsaka enota, tudi medicinska ima samo enega poveljujoega
najbolj izkuenega kirurga
B Enotna doktrina
C Evakuacija od sebe
D Prilagodljivost: Zdravstvo v bojnih enotah mora biti tako prilagodljivo kot
enota, ki ji slui.
E Nartovanje: Vsak poveljujoi- tudi medicinske enote- mora stalno spremljati
vse dejavnike na bojnem polju , ki vplivajo na delo enote.
SKUPINA C , NUJNOST III (napana trditev)
A ukrepanje hitro (ure)
B ukrepa vsak kirurg
C ventilni pnevmotorax
D brigadna sanitetna postaja, (Role 2, Role 3), MASH
E raztrganina vranice
Pokodovanec z 20 cm dolgo rano na hrbtu spada v:
A skupino D
B skupino C nujnost III
C skupino B
D skupino A
E skupina C nujnost II

V organizacijo dela vojne kirurgije NE SPADA

A karta ranjenca je popis bolezni v nadaljevanju in mora potovati z
ranjencem
B enotna medicinska doktrina
C medicinski posegi med evakuacijo na razlinih krajih in opravljajo razlini
kirurgi
D triaa (prebiranje ranjenih in obolelih) samo pred kirurko postajo
E o strokovnih zadevah odloa poveljujoi oficir zdravnik

FASCIOTOMIJA - NIKOLI NAPRAVITI PRI

A ishemiji dalji od 6 ur
B crush sindromu
C plinski gangreni uda
D pokodbi velikih arterij
E kompartment sindromu

Izberi pravilno kombinacijo etape in imobilizacije

A brigada: opornice
B civilna bolninica intramedularna fiksacija
C eta:prirona improviozirana imobilizacija
D bataljon: zunanji fiksater
E bojno polje: mavec

Eden od deleev vojnih pokodb ni pravi ( bitka s klasinim orojem)

A abdomen ...................................10%
B Zgornji ud.................................. 25%
C Glava in vrat ...........................15%
D Spodnji ud..................................10%
E Prsni ko................................... 10%
Nestabilni zlom medenice imobiliziramo v bataljonu najenostavneje
A z zunanjim fiksatorjem preko revniv
B s pasom
C z icami
D samo z vijaki
E z medenino spono
Za izstrelke z veliko energijo ne velja
A masa od 5,5 g naprej
B hitrost manj od 100 m/s
C pokodba: zaasna votlina
D izstrelijo jih puke
E kaliber razlien

Katera od trditev je znailnost naravnih nesre

A Pokodovanci so iz vseh starostnih skupin
B Pogoji za zdravljenje se hitro spreminjajo
C Pokodovanci so izbrani: istega spola, starosti, fizine kondicije
D Poveano tevilo pokodovancev je priakovano in celo nartovano
E Priakujemo izkljuno strelne pokodbe

e sumumo na pokodbo senice v vojni krg (kri na vrhu uda), ali vseeno
kateteriziramo
A ne

Amputacije ni potrebno napraviti

A zanesljiva gangrena uda
B zaetna gangrena, e je ishemija kraja od 6 ur
C pokodba z veliko vrzeljo vseh tkiv
D plinska gangrena
E politravma, kjer krvavei ud ogroa ivljenje

Trepanacija lobanje je potrebna zaradi hematoma. Trepanacija lobanje zaradi

odstranitve izstrelka.
A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani.
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Pri sumu na prekinitev arterije moramo takoj
A Dvigniti ud in opazovati
B Narediti arteriografijo
C Operativno pregledati mesto kontuzije
D Narediti Doppler ilja
E Narediti fasciotomijo
Kaj ni znailno za etapno zdravljenje
A Da bolnika zdravi le en zdravnik
Po em se ne ravna enotna doktrina
A Po eljah vijega astnika
Opekline z napalmom prizadenejo
A Pljua
B Jetra
C Ledvice
D Mokane
E Srce
Opekline s fosforjem moramo
A Vlaiti
B Suho pokriti
C Namazati z Dermazinom
D Takoj izrezati
E Zdraviti odprto

Fasciotomije ni treba nujno narediti ko je

A Izraen kompartment sy
B Pri 5 urni ishemiji
C Pri pokodbi velikih ven
C Pri dolgotrajnem stisnjenju uda
E Flegmoni
Primarno ivamo (kombinacija)
A Obraz
B Plevro
C Duro
D Sklepno ovojnico
E Rano na udih
F Trebuh
G Analni sfinkter
A, B, C, D, G

Kdo izvaja prvo triao (na lahko in teko ranjene) na kraju bitke
A Izkuen kirurg
B tudent medicine
C Sekundarij
D Izkuen medicinski tehnik
E Zdravnik ki pride prvi na kraj bitke
Kaj ni znailno za udarni val
A Da se iri 100 m/s

Kdo izvaja dokonno triao

A Izkuen kirurg
B tudent medicine
C Sekundarij
D Izkuen medicinski tehnik
E Zdravnik ki pride prvi na kraj bitke

Na razvranje in as evakuacije ne vplivajo

A t. in vrsta pokodovancev
B Stanje pokodovancev
C elja vojakega poveljnika
D Rapololjiva materialna sredstva
V skupino D pri triai spada pokodovanec
A Ruptura vranice
B Srni zasoj
C Krvavitev iz rupture aorte
D Concqasatio (zmekanina) cerebri

Pokodovanec z izpahom rame, zlomom radiusa, odrgninami po koi, povrhnjo

opeklino podlakti spada v skupino
A skupno C
Za izstrelke z majhno energijo ne velja
A Zaiti moramo le izstopno rano
B Vstopna rana zgleda kot vbodnina z noem
C Izrezati je treba le majhen ozek pas tkiva
D Odstraniti morebitne tujke

Za uporabo zunanjega fiksaterja v vojni krg ne velja

A Postaviti in odstraniti ga moramo imprej
B Vijake postavimo imdlje od rane
C e v operacijskem prostoru ni jeklenke s stisnjenim zrakom uporabimo
samonaravnalne vijake
D Zunanji fiksater postavimo pod sprotno kontrolo rtg
E Zuanji fiksater v vojni

Za zdruene pokodbe prsne votline in abdomna v vojni krg ne velja

A Najdemo jih pri vstopni rani pod 6 rebrom na hrbtu
B Najdemo jih pri vstopni rani pod 4 rebrom spredaj
C Veino penetrantnih ran prsnega koa zdravimo z drenao prsnega koa in
laparatomijo
D Veino penetrantnih ran prsnega koa in trebuha zdravimo samo z
antibiotiki
Za vojne pokodbe seil ne velja
A Ohraniti moramo imve tkiva
B Dobro drenirati
C Takoj kateterizirati mehur, etudi opazimo kapljico krvi iz senice
D Mehur zaijemo
Ledvico v vojni krg odstranimo e
A Odtrganje ledvice v hilusu (pri disciziji a. in v. renalis)
B Obsene subkapsularne raztrganine v spodnjem polu ledvice
C Odtrgan zgornji pol ledvice
D tevilne udarnine
Odstranitev prizadetega dela revesa je potrebna pri
A Dveh 2 cm dolgih ranah na dolini 20 cm
B 1 cm veliki preni rani
C Obsena pomodrelost revesja
D Pokopdba veje A. mesenterice
C, D
Amputacija spodnjega uda je v vojni krg indicirana
A Prekinitev arterijskega obtoka
B Popolnoma neobutljivo stopalo in prsti
C Hladen ud
D Plinska gangrena

Kdaj napravimo amputacijo

A Gangrena uda
B Plinska gangrena
C Odprta pokodba nadlahti z velikim defektom tkiv in nezmonostjo povrnitve
senzibilitete roke
D Obsena pokodba uda
E Vse izmed natetih
Rana v podroju anusa
A Analni sfinkter zaijemo
B Antibiotik
C obe opciji sta pravilni

Pri strelni rani z nabojem velike hitrosti odstranimo

A Samo podroje mrtvine
B Podroje nekroze in podroje zaasne votline

Kam spada pokodovanec z osamljenim zaprtim zlomom (zlom humerusa)

AI
B II
C III
D IV
Z rupturo jeter
AI
B II
C III
D IV

Z izkrvavitvijo, vkleenjem moganskega debla

Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D
S plitvmi opeklinami
Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D

Z ventilnim pnevmotoraksom
AI
B II
C III
D IV
Ruptura vranice
AI
B II
C III
D IV

Fraktura stegenice
AI
B II
C III
D IV

Fraktura obeh stegnenic

AI
B II
C III
D IV
Politravma
AI
B II
C III
D IV

Zlom krikotiroidnega hrustanca

AI
B II
C III
D IV
Duenje (suffocatio) z zlomom
AI
B II
C III
D IV
Krvavitev iz a. femoralis
AI
B II
C III
D IV

Kateri antibiotik da pri rani v podroju anusa

A Penicilin + metronidazol + genatamicin

Amputacija ni indicirana:
A pri gangreni uda
B odprta pokodba z veliko vrzeljo tkiv in neobutljivostjo stopala
C venski trombozi na udih
D zaetna gangrena, e je od pokodbe minilo ve kot 12 ur

Men naloge vojne kirurgije ne spada:

A skrb za prehrano ranjencev

Fasciotomijo je nujno napraviti (obkroi napaen odgovor)

A pri izraenem kompartment sindromu
B pri pokodbi velikih ven na udu
C Flegmona uda
D pri izraeni /grozei grangreni uda (dokonni nepopravljivi?)
E pri ishemiji uda, dalji od 6 ur
V klasini bitki je najve pokodb (vkljuujo nestrelne)
A spodnji ud
Najbolji uinek life saving kirurgije je, e prine v:
A 6 urah
B 1 uri
C v pol ure
D v nekaj urah
E v 10 minutah
Eksplozivna naprava ni:
A pukin naboj
B raketa s TNT polnilom
C protipehotna mina
D kasetna bomba
E jedrska bomba

Odprte zlome stabiliziramo v vojni kirurgiji z kovinskimi ploami. Preventivno

damo vedno temeljni antibiotik gentamicin.
A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani.
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Hladno oroje ni:
A no
B samostrel
C puka
D kovinska veriga
E kij

Za naravne nesree NI znailen nain pokodovanja:

A udarci predmetov
B opeenje
C zasutje
D ranitev s projektilom
E utopitev

Poveljnik medicinske enote je pehotni oficir. Poveljnik medicinske enote mora

spremljati spremembe frontne rte.
A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani.
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Pri prestrelu cekuma je stoma:
A sigmoideostoma
B cekostoma
C ileostoma
D gastrostoma

Vloga zdravnika staista na sluenju vojakega roka je:

A ukrepanje pri ranjencih skupine C, nujnost I
(I vsak zdravnik, II ve zdravnik, III vsak kirurg, IV specialist)
Nujna operacija pri opeklini je:
A esharotomija nad kolenskim sklepom

Moni naini pokodovanja v vojni:

A izstrelki, eksplozivnimi napravam
B metalci ognja
D z noem, nepravilna obremenitev stopala
E v prometni nesrei, padec z viine
E vse izmed natetih

Za etapno zdravljenje velja vse razen:

A ranjenca zdravi ves as le njegov osebni zdravnik
B obvezna je enotna kirurka doktrina
C ranjenca spremlja karta ranjenca, v njo se zapisujejo posegi, zdravila
D zdravnik opravi na doloeni etapi le znailen poseg
E nujen kirurki ukrep je moen tudi med transportom

Znailnost naravnih nesre je nepripravljenost zdravstvenih slub nanje,

znailnost vojakih razmer je pripravljenost zdravstvenih slub nanje.
A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani.
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Znailnosti izstrelka pitole, nepravilno je:
A uinkovitost na razdalji nekaj 100 m
B izjemoma povzroi smrtno pokodbo
C zaetna hitrost okoli 1000 km/h
D kaliber 6-9mm
E masa okoli 5 g

Znailnosti izrednih razmer v vojni je vse razen:

A pokodovanci so praviloma izbrana populacija
B pokodovanci so na pokodovanje nepripravljeni
C pogoji za zdravljenje se hitro spreminjajo
D as mnoinega pokodovanja je mono predvideti
E zdravstvena sluba je pripraavljena na mnoino pokodovanje
Eden od ukrepov je pri zlomu goleni nepravilen:
A sterilno pokritje
B antitetanina zaita, e potrebna
C temeljni antibiotik
D osteosinteza z icami
E zunanji fiksater

Znailnost naravnih nesre ni:

A pokodovanci so nakljuni del populacije
B kraj mnoinega pokodovanja je mogoe predvideti
C pokodovanci so na pokodovanje nepripravljeni
D pokodobe so praviloma neznaile
E zdravstvena sluba je nepripraavljena na mnoino pokodovanje
V vojni rani ne smemo:
A napraviti primarno odloenega iva
B dernirati globoke rane
C primarno zaiti ivcev
D zaiti prekinjene velike arterije
E zaiti plevro

Pri solidnem blastu se prenaa valovanje po trdni snovi. Pokodujejo se kosti.

A prva trditev je pravilna, druga je napana.
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani.
E prva trditev je napana, druga je pravilna
Bioterorizem pomeni
A nic od natetega
B terorizem, ki je usmerjen na doloceno skupino prebivalstva
C pretirana uporaba pesticidov in drugih okolju nevarnih sredstev
D uporaba strupenih plinov kot bojnega sredstva
E uporaba mikroorganizmov ali njihovih toksinov kot bojnega
sredstva
Kateri utesnitveni sindrom praviloma NI smrten
A abdominalni kompartment
B ventilni pnevmotoraks
C tamponada srca
D moganski edem
E kompartment vseh tirih fascialnih lo na goleni

V kateri fazi razvoja nesrece je potrebno zdravstveno slubo aktivirati v stanje

popolne pripravljenosti?
A med vajami za primer nesrece
B v fazi mirovanja
C v fazi pojava nesrece
D v fazi reevanja
E v fazi prodroma

Za kirurgijo omejevanja kode (Damage control surgery) je znacilno:

A estetska korekcija konega pokrova
B natancna notranja osteosinteza drobnih kosti
C zaustavitev krvavitve in korekcija hipotermije in koagulopatije
D nic od natetega
E vse nateto

V cem se bistveno razlikuje oskrba globoke dermalne opekline v vojni od oskrbe

v normalnih razmerah
A ne napravimo tangencialne ekscizije nekroticne koe
B opeklino pustimo odprto
C vsak dan jo previjamo
D dobiva antibiotik
E opeklino maemo z dermazinom
Pri odprtem zlomu goleni v izrednih razmerah je terapija izbora:
A vse nateto
B nic od natetega
C notranja osteosinteza s sodobnimi plocami
D namestitev mavceve imobilizacije
E zunanji fiksator
okovno stanje pri ventilnem pnevmotoraksu reimo z
A infuzijo koloidov
B diuretiki
C transfuzijo krvi
D adrenalinom
E torakocentezo

Znacilnost primarne blast pokodbe:

A posledice so amputacije okoncin
B posledica delovanja letecih delckov eksploziva
C pokodovanec zaradi udarnega vala udari ob fiksne objekte
D najvecji efekt na stiku povrin snovi z razlicno gostoto
(zrak/tekocina, tekocina/trdna snov)
E nic od natetega
Podhlajenega na 25 C uspeno ogrejemo
A ce bo prilo do ponovnega ohlajanja, ga ne segreva
B postopnim segrevanjem, najprej z hladnejo vodo
C ogrevanjem periferije
D s hitrim segrevanjem sredice telesa
E z Hublerjevim zavojem
Katero rano v vojni vedno primarno zapremo:
A rano na parietalnem peritoneju
B rano na stopalu
C rano na rami
D rano na hrbtu
E rano na gluteusu

Na moen bioteroristicen napad moramo pomisliti, kadar ugotovimo:

A bolnika s pljucno kugo
B porast tevila bolnikov z gripo v novembru
C socasni pojav epidemije crevesnih okub v osnovni oli in domu za ostarele
obcane ene obcine
D nenaden porast tevila otrok z noricami v eni regiji
E nic od natetega
.Krvavitev iz jeter zaustavimo v izrednih razmerah z:
A nic od natetega
B anantomsko resekcijo jeter
C tamponado okoli jeter
D notranjo osteosintezo
E splenektomijo

V izrednih razmerah nimajo prednosti pri kirurki oskrbi

A drubeno politicno pomembni ljudje
B otroci
C kronicni bolniki
D nosecnice
E invalidi
Za plinsko gangreno je znacilno:
A nic od natetega
B diagnoza s pomocjo magnetne resonance
C inkubacijska doba vsaj en teden
D vse nateto
E zrak med miicnimi vitrami

Obseg oskrbe ranjencev v izrednih razmerah, ki jih povzroci vojna, opredeli

dogovorjena vojna doktrina.
A enak kot v mirnodobnih razmerah
B nic od natetega
C e povecan glede na mirnodobne razmere
D glede na mirnodobne razmere je ta obseg vedno omejen, obravnava
pa stopenjska
E odvisen od trenutne situacije na bojicu
Eden od ukrepov ni temelj vojne kirurgije
A ranjenec nosi svoj zdravstveni karton s seboj
B neprestana triaa
C enotna medicinska doktrina
D etapno zdravljenje
E evakuacija od sebe

Kateri organ je pri crush sindromu, od natetih, najbolj prizadet:

A jetra
B srce
C nic od natetega
D ledvici
E debelo crevo
V vrocinskem valu lahko privede do multiorganske odpovedi
A vrocinska izcrpanost
B tetanicni krci
C otekline zaradi vrocine
D toplotni udar
E vrocinski krci

V cem se bistveno razlikuje oskrba kirurkega epiduralnega hematoma v vojni

od oskrbe v normalnih razmerah
A vedno napravimo osteoplasticno kraniotomijo
B vedno ga dreniramo
C z operacijo cakamo do konca manifestne faze
D vedno ga operiramo
E napravimo le trepanacijo lobanje

V 90% vojnih pokodb prsnega koa napravimo torakotomijo, v 10% pokodb

trebuha napravimo laparatomijo
A prva trditev je napacna, druga je pravilna
B prva in druga trditev sta napacni
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je pravilna, druga je napacna
Najbolj pomemben ukrep pri oskrbi vojne rane je:
A pravilno pokrivanje rane
B temeljita ekscizija nekroticnega tkiva in robov rane ter izpiranje
C izbira niti
D cicenje okolice rane
E tesno zapiranje kone rane
Katera od nesrec zahteva na svetu najvec smrtnih rtev
A poari
B izbruhi vulkanov
C poplave
D plazovi
E potresi

Takojnji nujni ukrep za zmanjanje krvavitve v medenico je

A stabilizacija in stiskanje medenicnega obroca
B nic od natetega
C uporaba rekombinantnega faktorja VIIa
D takojnja operacija in neposredno kirurko zaustavljanje krvavitve iz venskih
pleteev
E tekocinska reanimacija; to je z infuzija velikih kolicin hladne fizioloke
raztopine

.Zracna votlina pri zasutem v snenem plazu pomeni dalje dihanje

ponesrecenca v plazu. Ponesrecenca, pri katerem smo opazili zracno votlino,
reanimiramo, kljub temu da je rektalna temperatura 250C in je v asistoliji.
A prva in druga trditev sta napacni
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrocno povezani
C prva trditev je pravilna, druga je napacna
D prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrocno povezani
E prva trditev je napacna, druga je pravilna
Predhodno ustrezno antitetanicno imuniziran vojak rabi ob vstrelni rani
A antitetanicni serum
B nicesar
C aktivno in pasivno zacito
D prvo dozo aktivnega cepljenja
E booster dozo vakcine

V cem se bistveno razlikuje oskrba rane na koi v vojni od oskrbe v normalnih

razmerah
A rane ne smemo ekscidirati
B okolico rane moramo temeljiteje cistiti
C ive pucamo v rani dlje casa
D rano moramo obvezno dezinficirati
E rane ne smemo primarno zapirati
V cem se bistveno razlikuje oskrba prestrela crevesa v vojni od oskrbe v
normalnih razmerah
A rane ivamo troslojno
B takoj napravimo laparatomijo
C vedno dobro dreniramo
D rano na crevesu pustimo odprto
E vedno napravimo razbremenilno stomo
Hemoragicni ok pri pokodovancu ne nastane zaradi krvavitve v:
A prsni ko
B trebuh
C medenico z retroperitonealnim prostorom
D glavo
E nic od natetega

Druge teme:
V katerem tkivu je zaasna votlina pri veliki hitrosti izstrelka najmanja
Absolutna indikacija za esharotomio
Kaj ivamo primarno
Oskrba zdruenih pokodb thoraxa in abdomna

PLASTINA KIRURGIJA
Kaj ni indikacija za replantacijo?
A zmeckanina in amputacija kazalca pri otroku
B amputacija vecih troclenih prstov
C amputacija palca
D amputacija distalno od PIP sklepa
E amputacija skozi zapestje

Vsa tkiva, ki jih napajata ena arterija in vena se imenujejo:

A miotom
B dermatom
C angiosom
D reenj
E arteriosom

Med urgentne posege pri opecenem pokodovancu ne sodi:

A nekrektomija
B fasciotomija
C vsi sodijo med urgentne posege
D traheotomija
E esharotomija

Plasticna kirurgija je kot samostojna veda sorazmerno mlada. Pa vendar lahko o

zacetkih govorimo e okoli leta 600 pr.n.. Razvoj plasticne kirurgije je najlae
spremljati skozi razvoj renjev, ki so od nekdaj pomembno orodje plasticnih
kirurgov. Sprva so bili samo lokalni, z nakljucno prekrvitvijo. Po prvi svetovni
vojni je prvo vecjo prelomnico pomenil razvoj vezanega cevastega renja (Sir
Gilles). Kasneje so nova spoznanja o prekrvitvi tkiv povzrocila razvoj osnih
renjev (deltopektoralni, ingvinalni reenj), ki so omogocali prestavljanje vecjih
kolicin tkiva. Naslednjo veliko (morda najpomembnejo) prelomnico je pomenilo
odkritje prostih renjev. Na tem podrocju je svoj pecat pustila tudi t. i.
Ljubljanska ola. Danes se posveca veliko pozornosti predvsem zmanjanju
obolevnosti na odvzemnem mestu za proste renje. Uporabljajo se prebodnicni,
himerni renji itd. Izboljale so se monosti predoperativne diagnostike ter
pooperativnega nadzora renjev. Prihodnost plasticne kirurgije
je verjetno tkivno inenirstvo, torej presajanje in vitro vzgojenih bolniku lastnih
tkiv z mikrokirurko tehniko. Pri tem se bodo verjetno uporabljale razlicne
multipotentne celice. Intenzivno se proucujejo tudi vplivi raznih mediatorjev in
dejavnikov na prekrvitev in posledicno preivetje renjev. Poudarek bo na
minimalni invazivnosti posegov. V sklop plasticne kirurgije sodi (oznaci napacen
odgovor)
A zdravljenje opeklin
B nic od natetega
C estetska kirurgija
D kirurgija roke
E rekonstruktivna kirurgija
Koni presadek delne debeline koe ne bo vrasel na:
A podkono macevje
B vezivno tkivo ob kiti
C granulacijsko tkivo
D periost
E hrustanec brez perihondrija
Osni (aksialni) reenj je :
A je zastarela metoda rekonstrukcije
B ima nakljucno prekrvavitev
C ima ilni pecelj
D redko uspeen
E je vedno inerviran preko kone ivcne veje

Ulnarni ivec je najpogosteje utesnjen v predelu :

A zapestja
B ramena
C vratu
D komolca
E dlani

Revaskularizacijo neprekrvljene spodnje okoncine je potrebno napraviti v___uri

po pokodbi?
A5
B1
C2
D3
E4

S cim nadomecamo izgubo tekocine pri 25 let starem, 50 kg tekem in 180 cm

visokem, pokodovancu z 30% preteno globoko dermalno opeklino in
inhalacijsko pokodbo ter razvijajocim se utesnitvenim sindromom spodnje
okoncine?
A raztopino Ringerjevega laktatata, priblino 6l/24h
B tekocinami per os
C raztopino Ringerjevega laktata priblino 50 ml/h
D 5% Glukozo v vodi 600 ml/24h
E nadomecanje ni potrebno
Vecje vrzeli mehkih tkiv in koe po zlomih v predelu glenja najpogosteje
pokrijemo z:
A konim presadkom
B umetno koo
C vezanim renjem
D prostim renjem
E lokalnim renjem

Elekrofizioloke meritve prevajanja po perifernem ivcu je smiselno napraviti pri

bolniku, ki navaja:
A nepravilno rast nohtov
B jutranjo okorelost prstov
C mravljincenje in slabo miicno moc
D nic od natetega
E bolecino pri gibanju
Vrzel v fascijalno-miicnem delu trebune stene lahko (oznaci napacno)
A lahko zaijemo s tehniko locitve delov trebune stene
B lahko rekonstruiramo z dermalnim nadomestkom
C lahko rekonstruiramo s prolensko mreico
D direktno zaijemo
E moramo takoj rekonstruirati
Kone presadke razdelimo na:
A osne- nakljucne
B nic od natetega
C zanesljive-nezanesljive
D proste- vezane
E debele in tanke

Sindrom zapestnega prehoda je:

A redka bolezen
B utesnitev radialnega ivca
C utesnitev ulnarnega ivca
D nic od natetega
E utesnitev kratkega ekstenzorja in dolgega abduktorja palca

Dupuytrenova kontraktura
A je ekstenzijska kontaktura zapestja in prstov
B je ekstenzijska kontraktura dlani, ki postopno zajame prste
C je kontraktura palca v karpometakrapalnem sklepu
D je zadebelitev palmarne aponevroze
E je ekstenzijska kontraktura zapestja
Pri oceni globine opeklinske upotevamo (oznaci napacno)
A barvo
B cas, ki je pretekel od pokodbe
C bolecino
D prisotnost obcutka za dotik
E kapilarni povratek

Dojko po mastektomiji lahko rekonstruiramo z (oznaci napacno trditev):

A prostim renjem
B injiciranjem macobe
C osnim (aksialnim) renjem
D tkivnim razirjevalcem in vsadkom
E vezanim renjem

Estetsko najbolji rezultat je pricakovati po kritju kone vrzeli na obrazu z:

A gojenimi keratinociti
B konim presadkom cele debeline
C konim presadkom delne debelin
D mreastim konim presadkom
E dermalnim presadkom

Utesnitveni sindrom se lahko pojavi pri (oznaci napacno)

A nepravilnem poloaju okoncine med operacijo
B zaprtem zlomu goleni
C odprtem zlomu goleni
D povrhnji opeklini
E zmeckanini roke

Veje defekte v zgornji tretjini goleni najvekrat zdravimo z:

A barokomoro
B vezanim miinim renjem iz goleni
C prostim renjem
D lokalnim konim renjem
E vakuumsko drenao

Pebodnicni (perforator) renji:

A lahko jih dvignemo na okoncinah
B so lahko vezani renji
C v sodobni plasticni kirurgiji se redko uporabljajo
D so lahko prosti renji
E se uporabljajo za rekonstrukcijo dojke

Varnostni rob pri 2 cm veliki za koni melanom sumljivi spremembi je:

A 1-2 cm
B 3-4 cm
C 2-3 cm
D 5 cm
E 2-5 mm

Pred kritjem vrzeli mehkih tkiv pri odprtih zlomih ni potrebno napraviti:
A noben odgovor ni pravilen
B revaskularizacije
C ucvrstitve skeleta
D odstranitve vnetnih aric
E dokoncne nekrektomije

Za rekonstrukcije v podrocju glave in vratu ni smiselno uporabiti:

A prostega kono-fascijalnega renja s stegna
B podlaktnega renja
C prostega suralnega renja
D vezanega renja velike pektoralne miice
E miicnega renja latissimus dorsi

Ce dojko rekonstruiramo s tkivom s trebuha (oznaci napacno)

A bradavico rekonstriramo,tako da popek obrnemo navzven
B lahko reenj propade
C je reenj lahko vezan
D je reenj lahko prost
E kolobar okoli bradavice rekonstriramo s tetovao
Za kritje dehiscence po sternotomiji lahko uporabimo vse razen:
A omentuma
B velike prsne miice
C miice rectus abdominis
D miice latisimus dorsi
E miice sternocleoidomastoideus
Razjede zaradi pritiska (oznaci nepravilen odgovor)
A nastanejo nad kostnimi trlinami
B se redko ponovijo, ce jih pravilno zdravimo
C so lahko vzrok nevarnih sistemskih okub
D rekonstruiramo z dobro prekrvljenim tkivom
E razdelimo v 4 stopnje

Katere pokodovance lahko zdravimo ambulantno:

A) 30 letno gospo s kontaktno elektricno opeklino s tokom hine napetosti na
prstih desnice
B) 4-letnega otroka s povrhnjo dermalno opeklino obsega 2 % telesne povrine
s kavo po prsnem kou
C) 20-letnega pokodovanca z inhalacijsko pokodbo in rdecino koe veliko 1
dlan na prsnem kou, pokodovan v poaru
D) 60-letnega pokodovanca s povrhnjo dermalno opeklino cele glave in vratu
E) 30-letno pokodovanko s subdermalno opeklino premera 3 cm na hrbticu
dlani
Ab
B b, e
C nobenega od natetih
D vse natete
E b, e, d

Kateri lokalni reenj je primeren za kritje vrzeli mehkih tkiv v proksimalnem delu
goleni?
A suralni reenj
B peronealni reenj
C zadajnji golenski reenj
D gastrocnemius miicni reenj
E tibialis anterior miicni reenj

Prednost nekirurkega zdravljenja malignih tumorjev koe je:

A poseg brez anestezije
B manja monost ponovitve
C manj agresivna rast ob ponovitvi
D vemo ali smo tvorbo odstranili v celoti
E vemo kaj smo odstranili

Kaj je treba prednostno vzpostaviti pri razvojni anomaliji roke:

a) razreitev sindaktilije med prstancem in mezincem
b) opozicijo palca
c) rekonstrukcija palca pri aplaziji
d) razreitev sindaktilije med palcem in kazalcem
e) odstrantev odvecnega prsta
A c,d
B e,c
Cb
Da
E b,c,d

32- letna gospa se je porezala po levi dlani. S prsti lahko aktivno giblje,
obcutljivost koe je normalna. Zanesljivo lahko zakljucimo naslednje
A senzoricna ivcna vlakna niso pokodovana
B kiti upogibalki nista pokodovani
C arterija ni pokodovana
D kost ni pokodovana
E sklep in vezi niso pokodovani

Za dolocitev varovalne (sentinel) bezgavke med operacijo si pomagamo z:

A mikroskopom
B nic od natetega
C angiogafijo
D injiciranjem radioizotopa
E rentgenskim aparatom
Slabosti povecanja dojk s periareolarno vstavo protez so:
A metoda ni primerna za tubularno dojko
B noben odgovor ni pravilen
C ocitna brazgotina ob areoli, ki jo le steka odkrijemo
D oteena hemostaza, zaradi slabe preglednosti
E povecana nevarnost infekcije

Razvrstitev konega melanoma po Breslowu nam da podatke o:

a) ulceraciji
b) debelini tumorja
c) prisotnosti metastaz
d) angioinvaziji
e) verjetnosti 5-letnega preivetja
A a,b,c
B c,e
Ca
Db
E c,e

Najpogosteji benigni tumorji roke so:

A rjavi tumorji
B gangliji
C enhondromi
D nic od natetega
E arterijo venske malformacije

Renje delimo na (obkroi napacen odgovor):

A zanesljive - nezanesljive
B osne
C miicno - kone
D nakljucne
E fascijo - kone

Kaj je potrebno kot prednostno vzpostaviti pri razvojni nepravilnosti roke:

a) opozicijo palca
b) formiranje palca pri aplaziji oziroma ageneziji palca (policizacija )
c) razreitev sindaktilije med prstancem in mezincem
d) odstranitev odvecnega prsta
e) razreitev sindaktilije med palcem in kazalcem
OZNACI PRAVILNO KOMBIANCIJO
A A, E
B B, D
C A, B, E
D A, D
E C, D
Z KTP laserjem valovne doline 532 nm odstranjujemo:
A vene do 3 mm premera
B ognjeno znamenje pri odraslih
C kavenozne hemangiome
D hipertroficne brazgotine
E benigne kone tvorbe

Katera prosta reenja se najpogosteje uporablja pri rekonstrukciji glave in

vratu:
A radialni in ulnarni reenj
B ingvinalni reenj in radialni reenj
C radialni podlaktni reenj in sprednje-stranski stegenski reenj
D lateralni nadlaktni reenj in retroaurikulrni reenj
E skapularni reenj in paraskapularni reenj

Za vezane renje velja:

A primerni so zlasti za kritje vrzeli na oddaljenih mestih
B potrebno je znanje mikrokirurke tehnike in operacijski mikroskop
C so bolj zanesljivi kot prosti
D se vedno pogosteje uporabljajo
E omogocajo kritje velikih vrzeli koe in podkoja
Skin sparing mastektomija ohrani:
A koni pokrov dojke
B mamilo
C areolo, mamilo in lezo
D areolo in koo
E inframamarno gubo in lezo

Prirojene anomalije rok, ki niso nikoli genetsko pogojene so:

A duplikacije
B makrodaktilije
C amnijske brazde
D sindaktilije
E agenezija radiusa
Pri katerem od natetih je face lifting kontraindiciran?
A motnja strjevanja krvi
B hipertenzija
C diabetes
D astma
E hipertireodizem

Od cesa ivi prosti koni presadek cele debeline pred vracanjem kapilarnih
brsticev?
A od sprejemne vene
B od sprejemne arterije
C od zraka
D od difuzije z robov
E od difuzije iz sprejemnega mesta

Nastale defekte po odstranitvi tumorja na podroju glave in vratu krijemo s

(oznai nepravilni odgovor):
A prostimi renji
B lokalnimi in regionalnimi renji
C homografti
D direktnim ivom
E prostimi konimi presadki

Pravilno zaporedje postopkov pri kirurkem zdravljenju pokodovane roke je:

a) nekrektomija
b) toaleta
c) rekonstrukcija kone vrzeli
d) prikaz prekinjenih struktur
e) iv tetiv
A e,c,d,b,a
B a,b,c,d,e
C b,a,d,c,e
D b,a,d,e,c
E a,d,e,a,b
Pravilno povei teste oz. znake ter bolezenska stanja:
A) Finkelsteinov test
x) sindrom zapestnega prehoda
B) Allenov test
y) vnetje kitnih ovojnic
C) Tinelov znak
z) tromboza ulnarne arterije
D) Fromentov znak
w) prekinitev ulnarnega ivca
A aw, bz, cy, dx
B aw, by, cz, dx
C ax, bz, cy, dw
D ay, bz, cx, dw
E aw, bx, cz, dy

Za sindrom zapestnega prehoda velja:

A je najpogosteja utesnitvena nevropatija
B lahko nastane zaradi stalnih ponavljajocih gibov z rokami
C negativen Phalenov znak
D pozitiven Allenov test
E slaba obcutljivost v inervacijskem podrocju ulnarnega ivca.
F pri napredovali obliki je prisotna atrofija miic paleve kepe (tenarja)
A A, C
B A, B, F
C D, E
D B, D
E C, D
Praija koa je za loveka:
A trajni presadek
B avtotransplantant
C homotransplantant
D ksenotransplantat
E alotransplantant

Slaba lastnost nekirurkega zdravljenja malignih epitelijskih tumorjev koe je:

A ne vemo ali smo odstranili tumor v celoti
B poasneje celjenje
C bolj agresivna rast ob ponovitvi
D visoka cena zdravljenja
E monost patohistoloke preiskave
A, B, C
Esharotomijo naredimo navadno:
A nekaj ur po nastanku opeklinske rane
B vedni pri vsaki opeklinski rani, as ni pomemben
C nekaj minut po nastanku opeklinske rane
D 3 tedne po nastanku opeklinske rane
E 2 do 3 dni po nastanku opeklinske rane
Glavni razvoj plastine kirurgije sledi:
A obdobje pred 1. svetovno vojno
B obdobje 2. svetovne vojne
C v leto 1911
D v leto 1484
E obdobje razpada SFRJ

V rekonstrukcijski kirurgiji golen delimo na_

A en nivo
B tri nivoje
C koleno in stopalo
D tiri nivoje
E dva nivoja

Za mikrokirurko rekonstrukcijo na goleni je od preiskav bistvenega pomena:

A CT
B angiografija
C RTG in UZ
D MRI
E ksenografija

Za spinocelularni karcinom koe velja:

A je pogosteji od bazalnocelinega
B dejavnik tveganja za nastanek je pogosta izpostavljenost sonnim arkom
C lahko nastane iz aktinine keratoze
D klinino ga vasih teko loimo od bazalnocelinega karcinoma
E obiajo ga zdravimo z ekscizijo in pooperacijskim obsevanjem
F ob pregledu je potrebna palpacija regionalnih bezgavk
B, C, D, F
Katere bolnice niso primerne za avtologno rekonstrukcijo dojke s prostim
prenosom tiva in mikroilno povezavo?
A starost nad 50 let
B menopavza
C sistemska bolezen veziva
D predvidena pooperativna radioterapija
E visok holesterol v krvi
Katere bolnice niso primerne za takojnjo rekonstrukcijo dojke s tkivnim
razirjevalcem (ekspanderjem)?
A starost nad 50 let
B menopavza
C sistemska bolezen veziva
D predvidena pooperativna radioterapija
E visok holesterol v krvi

Za koni melanom velja:

A z dermoskopijo doloimo stadij
B obseg rasti v irino opredelimo z razdelitvijo po Breslowu
C vedno je potrebna biopsija varovalne bezgavke
D mediana starost ob postavitvi diagnoze je 73 let
E najpogosteja oblika je povrhnje rastoi (superficial spreading) tip
Pri kritju opeklinske rane velikosti 2% STP uporabimo:
A homologne kone presadke
B avtologne kone presadke
C gojene keratinocite
D umetno enoplastno koo
E umetno dvoplastno koo

Pri zdravljenju razjede zaradi pritiska je najbolj pomembno:

A prisotnost sladkorne bolezni
B ali je bolnik paraplegik
C tea
D starost
E spol

Ambulantno lahko zdravimo opeenko staro 30 let s povrhnjo dermalno

opeklino 20% telesne povrine, ki je v 3 mesecu nosenosti:
A lahko ambulantno, a samo do poroda
B ne, potrebna je hospitalizacija
C da, a vsakodnevni obiski ginekologa
D bolninino zdravljanje in splav (da ne pride do abnormalnosti ploda)
E lahko ambulantno, a UZ kontrole plodu
Za rekonstrukcijo dojke po mastektomiji najpogosteje uporabimo:
A miinokoni TRAM prosti reenj
B protezo in kone vsadke
C ingvinalni prosti reenj
D miino kono TRAM vezani reenj
E lateralni nadlaktni reenj
Kje prosti epidermo-dermalni presadki koe ne bodo preiveli?
A na miici
B na fasciji
C na periostu
D na perihondriju
E na kortikalni kosti brez periosta

Za takojnjo amputacijo uda se odloimo v naslednjih primerih:

A reevanju ivljenja
B nepopravljivi prizadetosti ve prilenih sklepov
C dokonni izgubi in nezmonosti obnove obutljivosti
D prekinjeni ivi in/ali ivcu ob soasnem zlomu kosti
E bolnikih starejih od 60 let z aterosklerozo
A, B, C

Osnovna razlika med konim presadkom in prostim renjem je:

A popolna prekinitev na dajalskem mestu
B nain ponovne prekrvljenosti na sprejemnem mestu
C pogostnost okube z MRSA
D oblika
E velikost
Pravilni vrstni red prve pomoi pri opeklinski pokodbi:
1) zagotovitev in vzdrevanje prostih dihalnih poti in dihanja
2) vzpostavitev in vzdrevanje prostega krvnega obtoka
3) oskrbe opeklinske rane
A 1, 2, 3
Mikrokirurko tehniko uporabljamo pri:
A miinih prostih renjih
B fasciokonih prostih renjih
C vezanih renjih
D prostih presadkih
E vsem natetem
A, B

Pri ocenjevanju stopnje opeklinske pokodbe je pomembno:

A povrina opekline
B globina opekline
C del telesa
D inhalacijska pokodba
E zdavstveno stanje in starost opeenca
F vse nateto
Urgentni prosti renji omogoajo:
A dokonno rekonstrukcijo z eno operacijo
B kraje bolninino zdravljenje
C manj zapletov
D kraji in laji operativni poseg
E manjo izgubo krvi
A, B, C

Za primarno celjenje rane je zlasti pomembno:

A radikalna nekrektomija (odstranitev mrtvine)
B zmanjanje edema
C ustrezna antibiotina zaita
D ustrezna imobilizacija
E ustrezna zaita proti tetanusu (protitoksin in tetanusni toksoid)
Preivetje prostih presadkov je odvisno od:
A prekrvljenosti sprejemnega mesta
B kontakta med presadkom in sprejemnim mestom
C odvzemnega mesta
D hemostaze na sprejemnem mestu
E dermatoma
A, B, D
Epidermalno opeklino bomo prepoznali po:
A rdeini brez mehurjev
B hitrem nativnem povratku
C slabi obutljivosti
D unieni srednji 1/3 dermisa
E zelo poasnem celjenju
A, B
Za epidermalno opeklino ne velja:
A rdeina brez mehurjev
B hiter krvni povratek
C slaba obutljivost
D veji del dermisa je unien
E se zaceli v nekaj dneh
C, D

Pri izbiri najprimerneje metode za rekonstrukcijo dojke upotevamo:

A vrsto mastektomije
B lokalno stanje tkiv na prsnem kou
C splono zdravstveno stanje bolnice
D telesno zgradbo
E posebne elje bolnic
F vse od natetega

Ambulantno je mono zdraviti:

A opeenca, ki potrebuje parenterano rehidracijo
B opeenaca s sumom na inhalacijsko pokodbo
C odraslega opeenca s subdermalno opeklino 0,5% telesne povrine
na stegnu
D opeenega otroka pri katerem sumimo, da je pokodovan zaradi zlorabe
E odraslega opeenca s povrhnjo dermalno opeklino 25% telesne povrine
Reenj tkiva, za katerega je znailna stalna arterijska in venska preskrba po
osni ili?
A transpozicijski
B napredujoi
C aksialni
D nakljuni
E pecljati

Prekrvitev nakljunih renjev poteka skozi dermalne in subdermalne pletee.

Bistvo za njihovo preivetje je razmerje med irino in dolino renja.
A prva trditev je napana, druga pa pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani
E prva trditev je pravilna, druga pa napana
Izberi pravilne izjave v zvezi s plastiko Z:
A prekrvitev poteka skozi dermalne in subdermalne pletee
B uporabljamo jo za podaljanje ravne brazgotine
C njena lupina je grajena iz silikonskega elastomera
D takno ime je dobila po zaetnici avtorjevega imena
E takno ime je dobila zaradi znailnega reza v obliki rke Z
A, B, E
Za tanke kone presadke ne velja:
A imajo dlake
B dajalsko mesto celi 4 tedne
C so vedno primerne barve
D se ne krijo
E se mono krijo
A A, B, C, E
B A, B, E
C A, B, C
D B, C, E
E B, E

Medsebojno povei posamezna tkivna renja z njunimi lastnostmi!

1 Nakljuni reenj a stalna arterijska in venskapreskrba po osni ili
2 Aksialni reenj
b prehrana poteka skozi dermalne in subdermalne pletee
c prosti reenj
d rotacijski, transpozicijski, napredujoi reenj
e Z plastika
f Bistveno za preivetje je razmerje med irino in dolino
A 1bdef, 2ac
Za urgentni prosti reenj ne velja:
A izbolja celjenje v prvih 24 urah
B omogoa dokonno oskrbo rane v eni operaciji
C vedno uporabimo miini prosti reenj
D uporabljamo ga le v eksperimentalne namene
E preivetje je 68%
C, D

Katera od natetih metod ni primerna za pokritje tkivnega defekta/pokritja

rane?
A avtologni presadek maevja
B presadek vse debeline koe
C miini ali miino kostni reenj
D prosti reenj
E presadek delne debeline koe

Kako imenujemo ile miino in fascio-konih renjev po katerih se neposredno

polnita dermalni in subdermalni plete koe?
A osne (aksialne) ile
B ile prebodnice (perforantne ile)
C nutritivne ile
D dominantne ile
E nimajo posebnega imena

Kateri trditvi o prostih renjih sta napani?

A imajo stalno arterijsko in vensko preskrbo po osnih ilah
B njihov ilni pecelj vedno prekinemo
C potrebna je uporba operacijskega mikroskopa
D sestavljeni so iz koe in podkoja
E monost odmrtja delov naraa z oddaljenjstjo od baze
A, D
Izbrani trditvi iz prejnjega vpraanja veljata za:
A aksialne renje

Kateri del spodnje eljusti je potrebno vedno rekonstruirati?

A ni od natetega
B simfizo
C koronoidni nastavek
D ramus
D kondilarni nastavek

Za drobnoilno povezavo konec s stranjo se odloimo pri nesorazmerju il:

A 1:0,5
B 1:1,2
C 1:1,008
D 1:2
E 1:1

20-letnk, padec z motorja. Zlom desne podlaketi, globoko odrgnjena celotna

zunanja stran desnega stegna. Za zlom LC-DC ploici. Za odrgnino menjavo
obpladkov fizioloke raztopine. Po 2 tednih je rana prekrita s istimi
granulacijami, epitelizacija je vidna le na robu rane. Optimalni nain zdravljenja
rane na stegnu je:
A prosti prenos tkiva z uporabo drobnoilna anastomoze
B menjava obkladkov s fizioloko raztopino
C mreasti presadek delne debeline koe
D presadek polne debeline koe
F laboratorijsko vzgojeni avtologni keratinociti
Pri pokrivanju defekta na prsnem kou po amputaciji dojke je pomemben e :
A estetski moment
B nobeden od navedenih
C funkconalni moment
D limfno-drenani moment
E prekrvavitveni moment
Mikrokirurka tehnika ni potrebna:
A pri ivu ivca
B pri drobnoilni povezavi
C pri prostem presadku koe
D pri replantacji prsta
E pri prostem renju
Razjedo zaradi pritiska zdravimo:
A samo konzervativno
B samo operativno
C konzervativno in operativno
D ne zdravimo
E pozdravi se sama

Najpogosteji zaplet po rekonstrukciji dojke s prosti renjem je:

A preleanina zaradi dolgotrajne operacije
B vnetje na renju
C zaplet na venski drobnoilni povezavi
D respiratorne teave zaradi odstranjenega rebrnega hrustanca
E hematom na odvzemnem mestu
Za ognjeno znamenje velja:
A zdravimo ga z embolizacijo in ekscizijo
B pogosto se maligno spremeni
C lahko ga zdravimo z ablativnim laserjem
D lahko spontano izgine do 7 leta starosti
E lahko potemni in se vozliasto spremeni

Dufourmentelov reenj se od Limbergovega renja razlikuje po:

A lokaciji
B prekrvavitvi
C kotnih stranicah
D inervaciji
E sestavi

Koliko nakljunih Limbergovih renjev lahko teoretino zartamo ob tkivni

vrzeli?
A2
B6
C 4 (ena ob vsaki stranici romba)
D8
E1
Nekaj ur po termicni pokodbi 70 % telesne povrine pri odraslem
pokodovancu pricakujemo:
A akutno psihogeno reakcijo
B gangreno spodnjih udov
C ok / hipovolemijo
D odpoved jeter
E septikemijo

Za razbremenilne reze (esharotomije) pri opeklinskih ranah velja:

A naredimo jih na mestu nesrece
B takoj jih pokrijemo s konimi transplantati
C nic od natetega
D nikoli jih ne smemo narediti na vratu
E naredimo jih, ce opeklina zajema vec kot 60 % skupne telesne povrine

4 cm dolgo vrzel medianega ivca v zapestju najpogosteje premostimo z:

A presadkom suralnega ivca
B presadkom ivca z notranje strani stegna
C presadkom kone veje radialnega ivca
D Tinelovo anastomozo
E nicemer od natetega

3cm dolgo vrzel skupne digitalne arterije v dlani ob pokodbi najpogosteje

premostimo z:
A presadkom vene
B Allenovo digitalno anastomozo
C niemer od natetega
D presadkom arterije
E umetno arterijo

Varnostni rob razirjene ekscizije po odstranitvi konega melanoma debeline 3

mm je
A 0,5 cm
B 4 cm
C 2 cm
D 1 cm
E 2-5 mm
Kaj od natetega je najpogosteji razlog neprijetja konega presadka?
A strine sile
B serumska inhibicija
C pojav hematoma
D neprekrvljeno sprejemno mesto
E tromboza sprejemnih il
Z KTP laserjem lahko zdravimo :
A) seboroicne hiperkeratoze
B) spinocelicni karcinom
C) bazalnocelicni karcinom
D) neravnine na koi
E) razirjene kapilare na obrazu
A B, C, E
BE
C D, E
D A, B
E A, E

Za rekonstrukcije dojke najpogosteje uporabimo:

A reenj s spodnjega dela trebuha
B reenj s sosednje dojke
C reenj s podlahti
D reenj s stegna
E reenj z zgornjega dela trebuha

Najpogosteje prosti reenj s trebuha za rekonstrukcijo dojke vzamemo na:

A a. Tegmenti abdominis
B a. Epigastrica inferior superficialis
C a. Thoracodorsalis
D a. Epigastrica inferior profunda
E a. Umbilicalis

V razvoju razjede zaradi pritiska razlikujemo tiri stopnje ( National Preasure

sore Advisory Panel Consensus Development Conferece (1989 ). Za IV. stopnjo
velja:
A okvarjena je tudi kost ali sklepi ( +/- infekcija)
B okvara podkonega tkiva in miic ( +/- infekcija)
C pojav epidermolize ali druga okvara dermisa (+/- infekcija)
D nic od natetega
E reaktivna hiperemija je e 1 uro po razbremenitvi
Za rekonstrukcijo vrzeli nastale po nekrektomiji razjede zaradi pritiska nad
krinico uporabljamo:
a) V-Y reenj
b) V-Z reenj
c) prosti rotacijski reenj (lahko pa vezanega!)
d) koni presadek
e) koni presadek dvojne debeline koe
f) vezani ingvinalni reenj
A d,e
B a,b,e
C a,b
D a,c,f
Ea
e zdravimo opeene pokodovance ambulantno, ti ne potrebujejo
antitetanine zaite. Opeklina ni rana.
A prva trditev je napana, druga pa pravilna
B prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
C prva in druga trditev sta pravilni in nista vzrono povezani
D prva in druga trditev sta napani
E prva trditev je pravilna, druga pa napana

S im rehidriramo 30 let starega opeenca s termino opeklino 50 % telesne

povrine takoj po pokodbi?
A rehidracija ni potrebna
B z raztopino ringer laktat intravensko
C s sveo zmrznjeno plazmo
D z mlekom per os
E s slano vodo per os
Katera od natetih trditev v zvezi s krenjem konih presadkov ni pravilna ?
A sekundarno krenje je posledica krenja v dnu rane
B vse trditve so pravilne
C primarno krenje je posledica dejavnosti miofibroblastov
D sekundarno krenje je veje pri presadkih delne debeline koe
E primarno krenje je veje pri presadkih cele debeline koe
Glavni senzibilni ivec za bradavico dojke je:
A etrti lateralni interkostalni ivec
B prvi lateralni interkostalni ivec
C tretji sprednji interkostalni ivec
D peti lateralni interkostalni ivec
E tretji lateralni interkostalni ivec

Hlajenje opeklinske rane je v prvi pomoi zelo vaen ukrep, ker med drugim
zmanjuje poglobitev opeklinske rane.
A prva trditev je pravilna, druga pa napana
B obe trditvi sta napani
C prva in druga trditev sta pravilni in vzrono povezani
D prva trditev je napana, druga pa pravilna
E obe trditvi sta brez pomena, ker opeklinsko rano vedno zavijemo
Pri rekonstrukciji veje kone vrzeli za zapolnitev vejih votlin na obrazu
pogosto uporabimo
A ni od natetega
B pecljati transverzalni rektus abdominis prosti reenj
C miico latissimus dorsi
D prosti presadek polne debeline
E transpozicijski reenj

S katero od natetih metod bomo najbolje prepreili kontrakturo brazgotine?

A koni transplantat cele debeline
B laboratorijsko vzgojeni keratinociti
C koni transplantant dela debeline
D nobena od metod ni primerna
E mreasti koni transplantat ( 1,5 : 1)

Napravili smo augmentacijsko mamaplastiko, z vstavitvijo protez pod miico.

Protezi sta torej v celoti prekriti z m.pectoralis maior.
A obe trditvi sta napani
B prva trditev je napana, druga pa pravilna
C prva in druga trditev sta pravilni in sta vzrono povezani
D obe trditvi sta pravilni
E prva trditev je pravilna, druga pa napana
Obveza na opeklinski rani pri ambulantnem zdravljenju ne sme:
A prepreevati vnetja opeklinske rane iz okolice
B zavirati celjenja opeklinske rane
C nikoli ostati na rani ve kot 24 ur
D prepreevati dodatnih mehanskih pokodb opeklinske rane
E dovoljevati normalne ivljenjske aktivnosti za bolnico(ka)
Za tanke kone presadke velja:
A imajo dlake
B se mono krijo
C so vedno primerne barve
D se ne krijo
E dajalsko mesto celi 4 tedne

Pri 60 let starem mokem smo nali velik bazalno celini karcinom na sredi
hrbta nosu. Po izrezu karcinoma ostane na nosu plitva tkivna vrzel s premerom
2 cm in dnom prekritim z perihondrijem. Nosni hrustanci niso razgaljeni. Izberi
najprimerneji nain kritja tkivne vrzeli:
A nazolabialni reenj
B transplantat cele debeline koe, vzet za uesom
C transplantat delne debeline koe is skalpa
D transplantat cele debeline koe, vzet nad kljunico
E elni reenj

Kaj razumemo pod diatezo Dupuytrenove bolezni

a) pacient s kontrakturo Dupytren mlaji od 40 let
b) Mb Peyronie (kron. vnetje tunike albugine, penis ukrivljen dorzalno)
c) Lederhose- plantarna kontraktura
d) tendovaginitis trilenih prstov
e) sladkorno bolezen
A a,b,c
B a,c,e
C d, e
D b,d
E b,c
Lastnosti laserskega snopa svetlobe so:
a) popolna vzporednost arkov
b) arki imajo eno valovno dolino, barvo
c) vsi arki so fazno usklajeni v asu in prostoru
d) valovna dolina svetlobe se med delovanjem spreminja
e) ni od natetega
A d, e
B a, e
C a, b c
D b,d
E c, a
Idealni nazolabialni kot pri mokem znaa:
A 105-110 stopinj
B 115- 120 stopinj
C 110- 115 stopinj
D 85-90 stopinj
E 95-100 stopinj

Koliko maobnih meikov najdemo v zgornji in spodnji veki?

A 2 in 2
B 3 in 3
C 3 in 2
D 2 in 3
E ni
Neprehodnost ulnarne arterije v zapestju lahko ugotovimo z:
A Finkelsteinovim testom
B nobenim od natetega
C palpacijo arterije
D Allenovim testom
E Fromentovim znakom

Katere naloge ima povoj na opeklinski rani?

a) prepreuje vdor mikrobov v rano iz okolice
b) prepreuje dodatne mehanine pokodbe opeklinske rane
c) zagotavlja optimalno okolje za celjenje
d) zmanjuje boleine
e) zagotavlja antitetanino zaito
A e, d
B a, b c, d
C vse natete
D nobene izmed natetih
E a,c, e

Katere od natetih trditev veljajo pri bazalno celinem karcinomu?

a) metastaze v regionalnih bezgavkah zdravimo z odstranitvijo bezgavk
b) kadar tumorja ne zdravimo, pacient najpogosteje umre zaradi pljunih
metastaz
c) za nezdravljeni bazalno celini karcinom so znailne ulceracije
d) vsi bazalni celini karcinomi imajo enak vzorec rasti (tip karcinoma)
A a, d
B c,d
C b, a
D b, d
E a, c

V razvoju razjede zaradi pritiska razlikujemo tiri stopnje ( National Preasure

sore Advisory Panel Consensus Developmen Conference (1989). Za I stopnjo
velja:
A pojav epidermolize ali druga okvara dermisa (+/- infekcija)
B okvarjena je tudi kost ali sklepi (+/- infekcija )
C reaktivna hiperemija je e 1 uro po razbremenitvi
D okvara podkonega tkiva in miic ( +/- infekcija)
E ni od natetega
Margilarna mandibularna veja facialnega ivca oivuje:
a) m.zygomaticus minor
b) m. orbicularis oris
c) m. depressor anguli oris
d) m. depressor labi inferioris
e) m. platismae
A a, b
B d, e
C c, d
D a, e
E b, c

Priporoena irina varnostnega roba pri melanomu pT1, pT2 je

A 2 cm
B 0,5 cm
C 3 cm
D 1,0 cm
E 15 cm
Za Nd:Yag laser ne velja:
A valovna dolina je 1064nm
B valovna dolina je 532nm
C laserski snop svetlobe prodre do 5mm
D namenjen je laserski depilaciji
E z njim zdravimo ilne spremembe koe

Katerega od natetih operativnih posegov ni priporoljivo kombinirati z

abdominoplastiko:
A augmentacijska mamaplastika
B histerektomija pri pacientki, pri kateri v anamnezi ugotovimo
predhodna vnetja v podroju male medenice
C redukcijska mamaplastika
D liposukcija ledij
E liposukcija stegen
Najpogosteji maligni koni tumor na obrazu starostnika je:
A spinocelini karcinom
B bazalno celini sarkom
C keratoakantom
D bazalno celini karcinom
E dermatofibrom

Najpogostejoi zaplet pri mikrokirurki tehniki je:

A bulozni edem
B tromboza arterije
C tromboza vene
D tromboza papilarnega pletea
E nekroza maevja

Najprimerneji kostni prosti reenj za rekonstrukcijo mandibule je:

A rebro
B crista iliei s konim otokom
C fibularni osteokutani reenj
D medpore
E podlaktni osteokutani reenj
Za urgentni prosti reenj velja:
A uporabljamo ga le v eksperimentalne namene
B vedno uporabimo miini prosti reenj
C omogoa dokonno oskrbo rane v eni operaciji
D preivetje je 68 %
E izbolja celjenje rane le v prvih 24 urah

Pri katerem od natetih stanj je face lifting kontraindiciran?

A astma
B hipertireodizem
C hipertenzija
D diabetes
E nobeno od natetih
Melanom, ki vraa v retikularni dermis uvrstimo v:
A Clark I
B Clark II
C Clark III
D Clark IV
E Clark V
Moki spolni ud najpogosteje rekonstruiramo z:
A dorzalni stopalni reenj
B reenj menice
C radialni podlaktni reenj
D skapularni reenj
E revnini reenj

Eden izmed takojnih ukrepov pri zdravljenju opeencev je:

A) aplikacija kreme srebrovega sulfodiazina na opeklinsko rano
B) hlajenje opeklinske rane s hladno vodo
C) odstranitev agensa, ki je opeklino povzroil
D) aplikacija analegetika
E) aplikacija cefalospoinov druge generacije intravesnko
A B, C, D
B A, C, E
C C, D, E
D B, D, E
E A, B, C

Z Z- plastiko s 60 stopinjskim kotom teoretino doseemo priblino.%

poveane doline.
A 50 %
B 25 %
C 100 %
D 120 %
E 75 %

Pri prirojeni hipoplaziji palca je potrebno dosei:

A) funkcionalen palec v opoziciji z ostalim prstom
B) amputirati hipoplastini palec
C) napraviti policizacijo kazalca namesto palca pri povsem nefunkcionalnem in
hipoplastinem zametku palce, le tega pa odstranimo
D) prenesti prst z noge na roko
E) pustiti stanje kakrno je
A A, D
B A, C
C C, D, E
D A, B, C
E A, E

Kakno je pravilno zaporedje kirurke terapije pri zdravljenju razjed zaradi

pritiska?
A natanna nekrektomija mrtvine v zdravo in kritje z kvalitetnim
tkivom
B zdravljenje z obkladki, nato kritje samo z renjem
C delna nekrektomija, nato kritje defekta
D defekta nikoli ne operiramo
E kritje defekta, nato nekrektomija
Ulnarni ivec je najpogosteje utesnjen
A v zapestnem prehodu
B v kubitalnem kanalu
C v podroju miice pronator teres
D v podroju Frohsejeve arkade
E v zgornji tretjini nadlakti
Najpogosteji benigni tumorji roke so:
A arterijo venske malformacije
B ganglioni
C osteoklastomi
D enhondromi
E rjavi tumorji

Kateri od natetih ilnih pleteev ima najpomembnejo vlogo v prekvitvi koe?

A subkutani pleksus
B subdermalni pleksus
C fascialni pleksus
D dermali pleksus
E subepidermalni pleksus
Priporoena irina varnostnega roba pri melanomu IB, p T2 je:
A 1,5 cm
B 5 cm
C 1,0 cm
D 3 cm
E 0,5 cm

Katere pokodovance lahko zdravimo ambulantno:

A) 30 letno gospo s kontaktno elektrino opeklino s tokom hine napetosti na
prstih desnice
B) 2 letnega otroka s povrhnjo dermalno opeklino obsega 1 % telesne povrine
s kavo po prsnem kou
C) 20 letnega pokodovanca z inhalacijsko pokodbo in rdeino koe veliko 1
dlan na prsnem kou, pokodovan v poaru
D) 60 letnega pokodvanca z povrhnjo dermalno opelino cele glave in vratu
E) 30 letno pokodovanko s premera 3 cm subdermalno opeklino na hrbtu.
A vse razen b
B b, e
C vse natete
D nobenega izmed natetih
E b, e, d

Ambulantno lahko zdravimo naslednje opeence:

A) otroka , za katerega sumimo, da so ga nemerno opekli s kropom po spodnjih
udih
B) odraslega zdravega pokodovanca, ki ima na hrbtu za dlan veliko povrhnjo
dermalno opeklino
C) odraslega opeenca, z opeklinsko rano, ki zajema 40 % telesne povrine D)
odraslega opeenca, ki ima povrhnjo dermalno opeklino na stegnu veliko za 2
ddlani in sumimo, da ima inhalacijsko pokodbo
E) petletnega otroka, ki se je polil s ajem po prsnem kou in ima povrhnjo
dermalno opeklino veliko 3 dlani
A C,D
B A,B
C B,D
D B, E
E A, D
Defekte mehkih tkiv v zgornji tretjini goleni lahko pokrijemo tudi z lokalnim
miinim renjem (miico gastroknemius), v spodnji tretjini goleni za
rekonstrukcijo uporabimo proste renje.
A prva trditev nepravilna in druga nepravilna
B prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
C obe trditvi pravilni in vzrono povezani
D prva trditev nepravilna in druga pravilna
E prva trditev pravilna in druga nepravilna

Rekonstrukcijska kirurgija spodnjih udov obravnava:

A) posledice pokodb z veliko izgubo mehkih tkiv z razglajenimi kostmi ali/in
ilami
B) zdravljenje limfedema
C) zdravljenje razjed
D) korekcijo z dermabrazijo in keminim luenjem
E) vse nateto
A c,e
B a,d,e
C a,d
D a,b,c
E c,d,e

Z Erbijevim laserjem lahko zdravimo:

A) seboroine hiperkeratoze
B) spinocelini karcinom
C) bazalnocelini karcinom
D) neravnine na koi
E) razirjene kapilare na obrazu
A C,D,E
B A, E
C A,D
D A,B
E B,C,E

Kakna je pravilna trditev v primeru nekrektomije mrtve kosti v sklopu

kirurkega zdravljenja razjede zaradi pritiska?
A kost ne odstranjujemo
B odstranimo samo odmrlo kostno tkivo
C kost v celoti odstranimo
D kost nikoli ni odmrta
E akamo, da kost sama odpade

Od esa ivi prosti koni presadek pred vraanjem kapilarnih brstiev?

A od zraka
B od nutritivne cirkulacije
C od ljubezni
D od difuzije iz sprejemnega mesta
E od paranteralne prehrane

Katere trditve so pravilne:

A) opeklinska rana ni rana v pravem pomenu besede, zato antitetanina zaita
ni potrebna
B) resnost opeklinske pokodbe doloa med drugim tudi globina opeklinske rane
C) krema srebrovega sulfadiazina sama na sebi pospeuje celjenje ran
D) edino mono zdravljenje obsenih opeklinskih ran so kulture lastnih konih
epitelijskih presadkov
E) pri globokih opeklinskih ranah zgodnje kirurko zdravljenje zagotovi primarno
celjenje
A b, e
B a,e
C a,d
D a,c
E c,d

Prosti reenj s trebuha, pri katerem na odvzenem mestu ne more nastati

trebuna kila se imenuje:
A SIEA
B LD
C TRAM
D TUG
E pecljati TRAM

Koliko ilnih pleteev najdemo v koi in podkoju:

A4
B5
C2
D3
E1

Krema srebrovega sulfadiazina se uporablja pri zdravljenju opeklinskih ran kot:

A analgetik
B samo za zmanjevanje brazgotin
C zaasni koni pokrov
D lokalni kemoterapevtik
E adstringens

Glede na nain pomika razdelimo lokalne renje na:

A) interpozicijske
B) napredujoe
C) interpolacijske
D) rotacijske
E) transpozicijske
F) translacijske
G) intususcepcijske
A a,f,g
B b,c
C a,b,c
D b,c,d,e
E a, b, c, d, e, f, g

Za sindrom zapestenga prehoda velja:

A) je najpogosteja utesnitvena nevropatija
B) znailno je mravljinenje zlasti zjutraj
C) pozitiven Phalenov znak
D) pozitiven Allenov test
E) slaba obutljivost v inervacijskem podroju ulnarnega ivca
A A,B
B D,E
C C,D
D A,C
E B,D

Za esharotomijo se odloimo pri globokih opeklinah celega oboda in povzroi

vejo izgubo krvi.
A obe trditvi pravilni in vzrono povezani
B prva trditev nepravilna in druga pravilna
C prva trditev pravilna in druga nepravilna
D prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
E prva trditev nepravilna in druga nepravilna

Za rekonstrukcijo dojke uporabljamo naslednje renje s trebuha (obkroi

napano)
A TUG
B DIEP
C SIEA
D prosti TRAM
E pecljati (vezani)TRAM

Po mastektomiji lahko dojko rekonstruiramo s TRAM prostim renjem,

pooperativni zaplet je lahko oslabitev trebune stene (kila).
A obe trditvi pravilni in vzrono povezani
B prva trditev nepravilna in druga pravilna
C prva trditev pravilna in druga nepravilna
D prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
E prva trditev nepravilna in druga nepravilna

Vratni del poiralnika najbolje rekonstruiramo s prostim prenosom jejunuma.

Defekt poiralnika lahko premostimo tudi z premestitvijo elodca na vrat
(gastric pull up).
A obe trditvi pravilni in vzrono povezani
B prva trditev nepravilna in druga pravilna
C prva trditev pravilna in druga nepravilna
D prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
E prva trditev nepravilna in druga nepravilna

Na opeklinsko rano velikosti ene bolnikove dlani na hrbtu namestimo isti dan
pokodbe:
A obkladek s 4% raztopino humanih albuminov
B ekstrakt ebule za prevencijo brazgotinskih konih kontraktur
C obkladek s fizioloko raztopino
D zobno pasto (sensitive) z melolinom
E prelikan robec
Najpogosteji kitni presadek s podlakti je kita miice palmaris longus,
najpogosteji ivni presadek z goleni je n. safenus.
A obe trditvi pravilni in vzrono povezani
B prva trditev nepravilna in druga pravilna
C prva trditev pravilna in druga nepravilna
D prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
E prva trditev nepravilna in druga nepravilna

Za refleksno simpatino distrofijo velja:

A znailna je huda, pekoa, stalna boleina
B najpogosteji znak je oteklina
C navadno jo zdravimo kirurko
D prisotno je ve vzronih dejavnikov
E fizikalno zdravljenje je kodljivo
A A, B, D, E
B A, B, D
C A, B, D
D D, E
EA

Vratni poiralnik po odstranitvi tumorja nadadno premostimo s (izberi 2

najpogosteja nana):
a) prostim prenosom jejunuma (prosti visceralni reenj)
b) radialnim podlaktnim prostim renjem
c) miinokonimi prostimi renji (m. latisimus dorsi)
d) prostim prenosom fibule
e) prostim prenosom revnice
A, B
Za kritje kone vrzeli na obrazu velikosti 6 cm2 uporabimo:
A ni od natetega
B tanek prosti presadek (stegno)
C tanek prosti presadek (nad kljunico ali za uhljem)
D prosti presadek cele debeline dermisa (stegno)
E tanek prosti presadek (notranja stran nadlakti)

Za prvo pomo pri opeklinski pokodbi velja:

a) odstranimo vir toplote
b) odkrijemo morebitno pridrueno pokodbo
c) odstranimo oblaila, ki so prilepljena na rano
d) hladimo s imbolj hladno vodo vsaj 2 uri
e) ocenimo globinoo in povrino opekline in namestimo kompresijski povoj
AE
BD
C A, B
DC
E A, B, D
Okubo rane pri pokodbi uda lahko omejimo z:
A elevacijo uda
B pravoasnim razgibavanjem
C odstranitvijo mrtvine
D boljo prekrvljenostjo tkiv
E antibiotiki
C, D, E

Najtejo rekonstrukcijo priakujemo po izrezu malignega konega tumorja:

A na bradi
B v oesnem kotu
C na elu
D na nosnem krilu
E na licu
Pri rekonstrukciji spodnje okonine moramo zagotoviri (Pravilni vrstni red!)
A vrst skelet
B rekonstrukcijo mehkih tkiv
C krvni obtok
A, C, B
Trakasto vozliasta zadebelitev palmarne aponevroze je znailna za:
A kampodaktilijo
B DeQuervainovo bolezen
C Dupuytrenovo bolezen
D osteoartrits
E stenozantni tendovaginitis
Stopenjska izbira rekonstrukcijske metode se imenuje:
A Rekonstrukcijska tehtnica
B rekonstrukcijski trikotnik
C Rekonstrukcijsko dvigalo
D Bermudski trikotnik
E Rekonstrukcijska lestvica

Najpogosteje uporabljena sprejemna arterija pri prostem prenosu tkiva za

rekonstrukcijo dojke v Lj je:
A a. epigastrica profunda
B a. thoracodorsalis
C a. subscapularis
D a. mammaria int.
E a. circumflexe scapulae
Po nekrektomiji je smotrno kritje z miinim renjem;
A nikoli
B ez 1 teden
C takoj
D ez 1 mesec
E ez 1 leto
Angiosome v smislu prekrvavite povezujejo
A tanke ile
B veno limfatine povezave
C debele ile
D ile zoenega premera
E arterijo venske povezave

Kljuni kirurki poseg pri krvaveem osteitisu se imenuje:

A perfuzije
B miini reenj
C radikalna nekrektomija
D ni od natetega
E antibiotska terapija
Wolfe-Krausejevi presadki so:
a) cele debeline koe
b) delne debeline koe
c) se zelo krijo
d) se malo krijo
e) odvzemno mesto celi poasi
A, D, E

Osteoplastika se lahko varno izvede po nekrotomiji in kritju z miinim renjem:

A 3 mesece
B pol leta
C eno leto
D ez 5- 6 tednov
E takoj
Plazmatska imbibicija konemu presadku:
A spremeni barvo
B zmanja volumen
C povea povrino
D zmanja povrino
E zvea volumen

Najvekrat uporabljeni epidermo/dermalni presadek se imenuje:

A Blairov
B Tierschov
C Wolfov
D Krauserjev
E Derganev
Recidiv kroninega osteitisa je najvekrat posledica:
A neustrezne nekrektomije
B uporabe fascijalnega renja
C prekratke antibiotske terapije
D slabe anestezije
E nepravilne imobilizacije

S katerimi prostimi renji lahko prenesemo kost in koo hkrati?

a) revnini reenj
b) radialni reenj
c) skapulrni reenj
d) Dorzalni stopalni reenj
e) reenj menice
A C, D, E
B A, B, C, D, E
C A, D, E
D A, B
E A, B, C

Priporiena irina varnostnega roba pri melanomu debeline 4mm je:

A 2-3 cm
B 0,5 cm
C 3-4 cm
D 1-2 cm
E 1,0 cm

Za vezane renje ne velja

A se vedno pogosteje uporabljajo
B omogoajo kritje velikih vrzeli koe in podkoja
C potrebno je znanje mikrokirurke tehnike in operacijski mikroskop
D primerni so zlasti za kritje vrzeli na oddaljenih mestih
E vse od natetega

Za prekinitev tenzijske rte in podaljanje brazgotine uporabljamo (obkroi

napano ):
A vsadke
B plastiko V Y
C kone presadke
D plastiko Z
E plastiko W

Kateri prosti reenj se najpogosteje uporablja pri rekonstrukciji glave in vratu

A skapularni reenj
B lateralni nadlaktni reenj
C radialni podlaktni reenj
D miinokoni reenj m. Rectus abdominis
E ingvinalni reenj

tevilo novodiagnosticiranih rakov v Sloveniji danes je:

A > 100 / leto
B > 1000 / leto
C > 200 / leto
D > 10 000 / leto
E > 300 / leto

Na katero od natetih povrin se koni presadek ne bo prijel:

A miice
B kost pokrita s periostom
C hrustanec
D hrustanec s perihondrijem
E kite pokrite s paratenonom
Kronini osteitis je najvekrat posledica:
A kontuzij udov
B zaprtih zlomov
C kominutivnih zlomov
D odprtih zlomov
E hematogenega razsoja bakterij

Skin sparing mastektomija ohrani:

A areolo, mamilo in lezo
B mamilo
C areolo
D inframamarno gubo in koni pokrov dojke
E lezo

Pri opeklinah z elektrinim tokom visoke napetosti pride do obsenega propada

miic, posledica je hemoglobinurija in mioglobinurija, potrebno je zdravljenje z
diuretiki
A Vse prav

Katerega od spodaj natetih pokodovancev zdravim abmulantno?

A 5 let starega otroka s povrhnjo dermalno opeklino premera 5 cm na hrbtu, pri
katerem sumimo, da je lo za zlorabo
B pokodovanca z rano, ki jo je dobil v stiku z elektrinim tokom visoke
napetosti
C starostnika, v starosti 85 let, ki ima subdermalno opeklinsko rano, velikosti
petih dlani na trebuhu
D odraslega opeenca s povrhnjo dermalno opeklino na hrbtiu roke
E opeenca z opeklinsko rano 80 % telesne povrine
Lokalno kemoterapevtsko sredstvo, ki se ga obiajno uporablja na opeklinskih
ranah je:
A kombinacija antibiotinega mazila in kortikosteroidov
B antibiotino mazilo
C srebrov sulfadiazin
D alkoholna raztopina etanola 20 %
E raztopina klindamicin 1 %
74-letna bolnica je prila v ambulanto zaradi tevilnih konih tumorjev.
A ni od natetega
B vse kone tvorbe bi odstranil z Nd:Yag laserjem
C vse kone tvorbe bi odstranil z Argonskim laserjem
D vse kone tvorbe bi odstranil z Erbijevim laserjem
E vse kone tvorbe bi odstranil z KTP laserjem
Dokonno oceno globine damo
A Tretji dan

Najpogosteji vzrok smrti pri opeklinah po 72 urah je

A Okuba plju

Ognjeno znamenje zdravimo:

A pri starosti 37 let
B z KTP laserjem valovne doline 532 nm
C samo enkrat
D vedno v kombinaciji s kirurkim zdravljenjem
E po predhodni histoloki preiskavi

Z Er laserjem lahko zdravimo:

a) seboroine keratoze
b) benigne dermatofibrome
c) koni melanom
d) bazalno celini karcimo
e) vse nateto
Ae
B d,c
C b,c
D a,b
E b,e

Najpogosteja utesnitvena nevropatija na zgornjem udu je:

A sindrom Guyonovega kanala
B sindrom zapestnega prehoda
C sindrom kubitalnega kanala
D sindrom tarzalnega kanala
E sindrom sprednjega interosalnega ivca

Za utesniteveno nevropatijo ulnarnega ivca v kubitalnem kanalu velja:

A izrazito nono mravljinenje v palcu, kazalcu, sredincu
B vse od natetega
C pozitiven Phalenov znak
D pozitiven Finkelsteinov test
E motnja obutljivosti ulnarnega dela dlani
Vzrok utesnitve medianega vnetja ne more biti
A vnetje kitnih ovojnic kit upogibalk
B Strutherjev ligament
C vnetje kitnih ovojnic kit iztegovalk
D Aponevroza m. Biceps brachii
E zlom radiusa na znailnem mestu

Kaj je pravilno za oceno opeklin?

A Opekline ocenjujemo po globini
B V praksi izkljuno klinino

Kaj obsega klinina ocena ocenjevanja globine opekline

A Videz
B Obutljivost
C Hitrost kapilarnega povratka
A, B, C
Najpogosteji vzrok smrti v 24 do 72 urah
A inhalacijska pokodba in odpoved dihanja
Kako dolgo traja, da brazgotina dozori
A najmanj eno leto

Za zgodnjo fazo opeklinskega oka je znailno

A Mtb alkaloza
B Mtb acidoza
C Resp alkaloza
D Resp acidoza
E Anemija

Subdermalna opeklina nastane pri stiku koe 1 minuto s temperaturo

A 30
B 40
C 50
D 60 stopinj

Pri opeklini plju je treba odraslim dati 50% ve tekoin kot pri opeklinah koe
A res je
Povei
1 Globoka dermalna opeklina 10% povrine telesa
2 Globoka dermalna opeklina 15% povrine telesa
3 Opeklina z elektrinim tokom velike napetosti
4 Opeklina s pokodbo dihalnih poti
1a, 2b, 3c, 4c

a Laja
b Zmerno huda
c Kritina

Pacient z dermalno opeklino 30% CPT, ugotovimo nizek CVP, diurezo 10 ml/h,
kaj storimo
A Diuretik
B Infuzija tekoin
C Omejimo vnos tekoin
Katere oligoelemente moramo dodajati v prehrano opeenega
A Ca, Mg
B C vit, B vit
C Zn, Fe, Cu, Se
D Mo, Mn
Katere elemente dodajamo pri opeklinah
A Vit C, vit A, cink
B Cink in magnezij
C Cink in mangan

Razmerje hranilnih snovi v prehrani opeenega

A 70 do 80% OH, 0% B, 20 do 30% M
B 50 do 60% OH, 30 do 40% B, 10% M

V kakni obliki je srebrov sulfadiazin (Dermazin)

A 12% mazilo
B 0,5% suspenzija
C 1% krema
D 2% krema
E 0,5% krema

Najbolji uspehi zdravljenja odprtih zlomov z obseno pokodbo mehkih tkiv je

priakovati pri dokonni oskrbi v 24 urah po pokodbi in najslabe pri odloeni
rekonstrukciji (72 ur do 3 mesece po pokodbi).
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Za keloide je znailno:
A bolezensko poveana vsebnost kolagena v brazgotini
B pogosteje se pojavi na predelekcijskih mestih
C nikoli se ne pojavi v predelu nad prsnico ali uesni meici
D raste podobno kot tumor prek robov zaetne brazgotine
E vekrat je prisoten pri azijcij
A, B, D

Pokritje odprtih zlomov s prostimi renji je lahko (obkroi nepravilne odgovore)

A nujno (v prvih 2 ur po pkodbi)
B zgodnje (do 24 ur po pokodbi)
C odloeno (72ur do 3 mesece)
D kasno (ve kot 3 mesece po pokodbi)
E kasno odloeno (ve kot 3 leta po pokodbi)
Za urgentni prosti reenj tejemo rekonstrukcijo v:
A 0-24h
B 72h
C 3 dni
D 3 mesece
E 0-2h
Kdaj zanemo fizikalno th
A Takoj

Kakne so priakovane izraunane potrebe po tekoinah pri 70kg tekem

bolniku z opeklino, ki zajema 80% telesne povrine v prvih 8 urah po opeklini
(pribliek):
A 8 L RL
B 2 L RL
C 3 L RL
D 10 L RL
E 5 L RL
V osnovi razdelimo renje glede na prekrvitev na:
a) nakljune
b) osne
c) perforatorske (prebodnine)
d) napredujoe
e) lokalne
f) proste
g) vezane
A A, B
B E, F
C D, E, F
D A, B, C, D
E C, D, E

Med ukrepe prepreevanja razjed zaradi pritiska sodijo:

a) obraanje v raznikih krajih od 20 min
b) obraanje v razmikih krajih od 120 min
c) uporaba posebnih blazin
d) uporabo zranih postelj z izmenino menjavanjem tlakov
e) uporabo vodne postelje
A A, B
B E, F
C D, E, F
D B, C, D
EE

Na opeklinski oddelek sprejmemo ob 18h 80kg tekega mokega s 50%

opeklino, ki jo je utrpel pred 1h
a) so 9h zjutraj mora prejeti 9 L tekoin
b) v prvih 12h po opeklini mora prejeti 12L tekoin
c) do 5h zjutraj mora prejeti 9 L tekoin
d) v prvih 24h mora prejeti 6L tekoin
e) v prvih 12h mora prejeti 6 L tekoin
AC
B C, D, E
CD
D A, B
EE

Razjede zaradi pritiska:

a) nastanejo e je tlak, ki se pranaa na tkivo, veji od 35 mmHg
b) navadno lahko nastanejo e po 2h pritiska
c) nastane navadno pri bolnikih, ki se veliko gibljejo
d) nekroza koe je manja ko nekroza globokih tkiv
e) pogosto so pridruene okube seil, ledvini kamni, kontrakture sklepov
A A, B, C
B A, B, D, E
C A, B
DC
E C, D, E
Na kaken nain je mona navzkrina okuba s Pseudomonas aeruginosa
A Postelja
B Roke osebja
C Bolniko perilo
D Umivalniki in kadi
E Zrak v sobi
Koliko trpinenih otrok, ki pride k zdravniku, ima opekline
A 99%
B 70%
C 20
D 10
E 0,2

Pri obdukciji opeenih, ki so imeli vstavljene trahealne tubuse vsaj 5 dni, so

nali erozije na traheji pri
A 100%
B 10%

Kateri niso zaasni nadomestki koe

A Ksenotransplantanti
B Amnionska membrana
C Homotransplantanti
D Silikonska masa
E Avtologni loveki keratinociti
Kateri ni bioloki nadomestek koe
A Ksenotransplantanti
B Amnionska membrana
C Homotransplantanti
D Silikonska masa

Kaj ne velja za homotransplantante

A Uporabimo jih po tem, ko smo uporabili kulturo keratinocitov
B Uporabimo jih pred kulturo keratinocitov

Po 5 dneh intubacije se pri opeenem bolniku v sluznici traheje pojavijo erozije,

zato je potrebno tubus menjati vsake 3 dni.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Po Zawackem delimo opekline na
A Obmoje mrtvine
B Subdermalne II stopnje
C Obmoje staze
D Obmoje hiperemije in edema
E Globoke dermalne
A, C, D
Opekline razvramo glede na
A Povzroitelja
B Povrino
C Globino
D Teo pokodbe
E Vse nateto

Pri klinini razdelitvi opeklin upotevamo

A Videz
B Obutljivost
C Hitrost krvnega kapilarnega povratka
D Vse tri

Lokalno protimikrobno sredstvo za zdravljenje opeklin je dermazin, ki ne

spremeni izgleda opeklinske rane
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Po Dergancu delimo opekline na
A Epidermalne
B Kemine
C Subdermalne
D Povrhnje dermalne
E Globoke dermalne
A, C, D, E

Glavni vzrok poviane temperature pri opeklinah

A prostaglandin E2 prestavi set point
Povei
1 Epidermalna
2 Povrhnja dermalna
3 Globoka dermalna
4 Subdermalna
1c, 2b, 3d, 4a

Subdermalna opeklina
A Usnjato rjava
B Anestetina
C Ni krvnega povratka
D Vse nateto

a Celjanje samo z roba rane (4)

b Popolnoma se zaceli v 3 tednih (2)
c Hiperalgezija (1)
d Trajna hipopigmentacija (3)

Povei
1 Glava in vrat
2 Zg ud
3 Sp ud
4 Trup spredaj
5 Spolovilo
1a, 2a, 3b, 4b, 5c

a 9%
b 18%
c 1%
d 18%

Opeenec ima opeklinsko rano v velikosti treh svojih dlani. Koliko je to %

A3
infuzija, ki jo uporabimo pri zdravljenju opeklin, ne sme vsebovati
A glukoze
Za spremembo presnove zaradi opeklin je znailno
A povian tiroksin
B zniana telesna temperatura
C hipoglikemija in glukoneogeneza
D znian insulin
E hiperglikemija in glukoneogeneza
Nekroza pri opeklinah je
A koagulacijska

Tangencialna zgornja ekscizija, kaj ne velja

A se vedno naredi med 14 in 21 dnem po opeklini
B se naredi v prvih 5 dnevih po opeklini
C skraja zdravljenje pri subdermalnih opeklinah
D dosee bolje funkcionalne rezultate pri globokih dermalnih opeklinah na
hrbtiu roke
E pri tangencialni zgodnji eksciziji 10% telesne povrine lahko priakujemo
izgubo krvi najmanj 10% krvnega volumna bolnika
Tangencialna zgornja ekscizija, prednosti (kaj ni pravilno)
A prepreitev mikrobne kolonizacijeopeklinske mrtvine
B skrajanje zdravljenja pri globokih opeklinah
C zelo majhna izguba krvi
D manje tevilo splonih zapletov pri zelo obsenih opeklinah
E edina monost za preivetje pri opeencu s 70% CPT globoko opeklino

Sestava infuziske tekoine vpliva na edem v opeenem podroju, prav tako

vpliva na edem na neopeenem podroju
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna

Po Lundu in Browderju je povrina otroke glave pri 5 letih glede na odraslo

Enaka
A 3 x manja
B 2 x veja

Ocenjevanje po Lundu in Browderju je manj natanno. Ne upoteva povrine

posameznih delov telesa pri doloeni starosti
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Prognoza opeenca je odvisna od
A Globine
B Povrine
C Spremljajoih bolezni in pokodb
D Uivanja alkohola
A, B, C

Relativna povrina stegen in goleni v starosti 5 let v primerjavi z odraslimi

enaka
A goleni veja stegen manja
B goleni manja, stegen enako
Vzroki anemije v poopeklinskem obdobju
A pokodba ER
B poveana krhkost
C zmanjana hemopoeza
D vse natete monosti

Na podlagi esa diagnosticiramo invazivno sepso pri opeklinah

A t. bakterij v opeklinski rani (> 100 000)
B z biopsijo
A, B
Kaj dobi opeenec med transportom
A ringerlaktat 3 ml/kg TT/% opekline
B glukoza

Kaj dobi otrok z > 10% opeklino na poti v bolnco

A 0,2 ml/kg tt Ringer raztopine
B 20 ml/kg tt Ringer raztopine ali 600 ml/h/m2
C 20 ml/kg tt albuminov
D Znailnosti globoke dermalne opekline

Kaj neredimo pri opeencu z 10% opeklino, ki se sam pripelje v ZD in e ni

dobil PP
A hladimo z vodo
B analgetiki
C prepreevanje tetanusa
D antibiotiki, e obstaja verjetnost okube
E toaleta opeklinske rane v bolnici
A, B, C, E
Kaj doseemo s hlajenjem z vodo
A zmanjamo edem
B zmanjamo boleino
C zmanjamo izloanje histamina
D zmanamo okubo z bakterijami
A, B , C

Kaj ni znailno za homotransplantant umrle osebe

A se dobro vrastejo in ostanejo
B pospeujejo celjenje in epitelizacijo

Poar in eksplozija v zaprtem prostoru povzroita poleg opeklin e inhalacijsko

pokodbo. Pri teh bolnikih moramo pomisliti e na zastrupitev s CO.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kaj naredimo ob sprejemu bolnika z > 50% opeene CPT
A Kopel v mlani vodi z antiseptiki
B Vstavitev centralnega venskega katetra
C Intubacija
D Antitetanus
(B?), C, D

Protikontrakturni poloaj v akutni fazi zdravljenja opekline poplitealne regije

A Popolni izteg kolena in 3 tokovna opornica
Otrok s 30% dermalno opeklino
A Sodi v bolnico
B Zdravimo ambulantno
C Indicirana je transfuzija v prvih 24 urah, ki bo ohranila primerno diurezo
D Visoka smrtnost
E Potreben je pregled pri dermatologu zaradi ocene globine opekline
Kaj je znailno 24 do 48 h po opeklini
A Edemi se znatno zmanjajo
Kemoterapevtiki pri opeklinah
A Srebrov sulfadiazin
B Srebrov nitrat
C Fizioloka raztopina
D Borova kislina

Profilaktina uporaba antibiotikov pri opeklinah

A Odmerek neposredno pred manipulacijo rane in e 24 h po tem
B Ne prodirajo v opeklinsko mrtvino
A, B
Povrina goleni je pri otroku relativno
A veja
B manja
C enaka kot pri odraslem

Od esa je odvisna opeklinska pokodba plju

A as izpostavljenosti
B Koncentracije dima
C Snovi, ki se sproajo pri izgorevanju
A, B, C

Opeenec z (nezdravljeno) opeklino 60% CPT. Kaj je vzrok smrti v prvih 48h?
A Odpoved srca
B Hipovolemija
C Odpoved ledvic
D Hipotermija
E Sepsa

Zdravljenje v bolninici bi bilo nujno za naslednje paciente (ve odgovorov)

A otrok z opeklino > 20% CPT
B otrok s tokasto elektrino opeklino na veki
C 60 letnik s subdermalno opeklino hrbtia desnice
D mlaji moki z oparnino epidermalne globine na mezincu desne noge
E stareji moki s povrhnjo dermalno opeklino po obrazu in vratu
Bolnik s 60% CPT opeklino, ki jo je dobil zaradi goree obleke
A opeen s paro
B bolnik s pljuno embolijo
C bolnik z opeklino na vratu
D bolnik, najden nezavesten v sobi, napolnjeni z dimom
Pri dg povzroitelja okube opeklinske rane si pomagamo
A merjenjem telesne temperature bolnika
B biopsijo opeklinske rane
C bris rane
D kantitativni bris rane
E diferencialna krvna slika in jetrni encimi
B, C, D

Inhalacijska pokodba nastane zaradi vdihavanja plinov, ki nastajajo pri

gorenju. Ne vpliva na smrtnost opeencev.
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Tekoina opeklinskega edema je zelo podobna
A Plazmi
B Krvi
C Fizioloki raztopini
D Ringerjevi raztopini
E Ringer laktatu

Pri opeencu z 25% CPT opeklino priakujemo poveanje presnove za

A 5%
B 10%
C 25 %
D 50 %
E 100 %

Vsi spodaj nateti naini zmanjajo energijske potrebe opeenca, razen

A povianje sobne temperature na 30 stopinj
B zgodnja kirurka ekscizija in prekrivanje s konimi presadki
C dobra analgezija
D vzdrevanje urne diureze pod 0,5 ml/kg tt/uro
E zgodnja enteralna prehrana
Znaki sepse po Carvajalu (ocenjujemo)
A spremembe zavesti in obnaanja
B meteorizem in bruhanje
C videz opekline
D tahipneja
E nihanje telesne temperature
F padec arterijskega tlaka
G oligurija
H Vse nateto

Katero kito najprej uporabimo kot presadek

A palmaris longus

30 letnica, teka 70 kg, z goreo obleko se je pred pol ure opekla po spodnjih
okoninah, ugotovimo povrhnjo dermalno opeklino 30% CPT; katero tekoino in
v kakni koliini
A 5% glu 500 ml/h
B RL 500 ml/h
C RL 100 ml/h
D RL 5000 ml/h
E 5% humani albumini 500 ml/h
Pri zgoraj omenjeni bolnici so pravilni naslednji postopki (ve odgovorov):
A analgetik
B hlajenje s hladno vodo
C antitetanus
D Dermazin na opeena podroja
E Urinski kateter

10 letni fant, opeklina desnega stegna s ajem 3% CPT, eno uro po pokodbi
A Takoj apliciramo dermazin da ne pride do infekta
B Ker je refiling neopazen, barva opeenega podroja sivkasto rdea, bolnika le
malo boli, zato ga bomo zdravili ambulantno in naroili na kontrolo cez 1 teden
C Ugotovimo globoko opeklino, sterilno pokrijemo in naroimo na
kontrolo ez 2 dni
D Obklatki fizioloke raztopine in hiter transport z reevalnim avtom v najblijo
bolnico
E Analgetik, ugotovimo ali je zaiten proti tetanusu, opeklino sterilno
pokrijemo, poljemo v bolnicO na operativno zdravljenje, ker je opeklina
povrhnja dermalna
Odrasel opeenec, globoka dermalna opeklina, 30% CPT
A Povea se mtb
B e v prvih 24 h nadomeamo tekoine po Parklandski formuli priakujemo
zvianje albuminov v krvi
C Priakovano preivetje ob ustreznem zdravljenju manj kot 10%
D V prvih treh dneh priakujemo anemijo
E Vse nateto velja
Okuba pri opeencih z opeklino nad 50% CPT
A Arterijski in venski ilni katetri so glavni vzrok sepse pri opeencih
B Bakterije iz opeklinske nekroze se lahko naselijo tudi v neopeena tkiva
C Bolniki s tako opeklino so imunsko zavrti
D Osebje ki dela v opeklinskih centrih je glavni vir okube s stafilokokom pri
takih opeencih
E vse nateto
Kaj je najverjetneje vrst, nepremakljiv, omejen tu, ki ga tipamo pod koo
A fibrom
Brazgotinjenje odvzemnega mesta glede na debelino presadka
A Linearno
B Premosorazmerno
C Obratnosorazmerno
D Logaritemsko
E Neznano
Povei
Ollier-Thiersch (1)
Majhno primarno krenje (2)
Veliko primarno krenje (1)
Majhno sekundarno krenje (2)
Veliko sekundarno krenje (1)
Odvzemno mesto zaijemo (2)
Povei
Ollier Thiersch
Wolfe krause
Blair

Tanki presadek
Presadek cele debeline

Vse debeline
Tanek
debeline
debel
mreast

Ksenotransplantant pomeni
A stari izraz za heterotransplantant
B presadek med osebki iste vrste
C presadek, ki mu v istem osebku spremenimo mesto leia
Watsonov no je
A Elektrini no
B Instrument za jemanje presadkov
(A,) B

Renji na glavi se dobro primejo zaradi dobre prekrvavitve

A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Za koo velja
A iti pred zunanjimi dejavniki
B pomembna v presnovi hormonov in vit D
C iti pred izgubo vode, elektrolitov in beljakovin
D vse nateto
Presadki delne debeline koe
A cel epidermis
B del epidermisa
C cel dermis
D del dermisa
E podkoje
A, D

Debelina tankega presadka (Ollier Thiersch)

A 0,6 0,8 mm
B 0,3 0,4 mm
C 6 8 mm
D 3 4 mm
Tanke presadke ne odvzamemo z
A osteotom
B boben dermatom
C britev
D skalpel
E Watsonov no

Plastina krg se ukvarja

A Samo s spreminjanjem videza
B Z oblikovanjem vseh delov telesa

Kateri tumor klasificiramo po Breslowu in Clarku

A Bowenova bolezen
B Bazaliom
C Ploatocelini ca
D Maligni melanom

Kavernozni hemangiom
A Nepravilni sinusoidni ilni kanali
B Deduje se avtosomno dominantno
C Vidimo na MR angiografiji
D veljajo A, B in C
E Znailna je povezava med arterijskim in venskim sistemom

Odvzemna mesta presadkov za kritje defektov na obrazu so (kombinacija)

A Retroavrikularno
B Supraklavikularno
C Ingvinalno
D Glutealno
E Hrbet
F Stegno
G Nadlaket
Povei
Nakljuni reenj
Osni reenj

Za preivetje je vano razmerje med dolino in irino

Prehrana po osni ili
Rotacijski, transpizicijski, napredujoi
Z-plastika
Prehrana skozi drmalne pletee

Za kateri hemangiom je znailna spontana regresija

A Malinasti
B Kavernozni
C Nevus flameus
D Limfohemangiom
E Kapilarnokavernozni
Zaplet po izpahu navikularne kosti
A Motnje zaraanja
B Aseptina nekroza
A, B

Katera trditev o rinofimi ne velja

A Hipertrofija holokrinih lez
B Zdravljenje kirurko
C Pogosteja pri mokih
D Zdravjenje konzervativno
E Na nosu

Razporedi glede na naraanje malignosti

A Bowenova bolezen
B Bazaliom
C Ploatocelini ca
D Maligni melanom
A, B, C, D
Poiralnik najbolje rekonstruiramo z
A Kolonom
B elodcem, ki ga speljemo skozi vrat
C Jejunumom
D Miinokonim renjem
E Direktno anastomozo konca s koncem

Abdominoplastika je
A Zdravljenje izraenih pribitkov koe in maevja na trebuhu
Imobilizacija pri pokodbi roke, kaj ne dri
A Interfalangealni sklepi iztegnjeni
B Gaza med prsti
C Povoj (tulec) med palcem in dlanjo
D Mcp sklepi upognjeni
E Zapestje rahlo iztegnjeno
B, C

Kaj je najpomembneje pri krg zdravljenju rane na roki

A Toaleta rane
B Nekrektomija
C Prikaz struktur
D Drenaa
E Antibiotiki

Za boj proti okubi so nam antibiotiki samo v pomo. Bolj pomembna sta
radikalna nekrektomija ter zagotovitev dobre prekrvavljenosti tkiv in konega
prostora
A Obe pravilni in vzrono povezani
B Obe pravilni a vzrono nepovezani
C Obe napani
D Prva pravilna, druga napana
E Prva napana, druga pravilna
Kaj spada pod op zdravljenje pokodovane roke
A Toaleta rane
B Nekrektomija
C Prikaz struktur
D iv rane in drenaa
E Antibiotiki
F Obveze in opornice
G Pooperativna skrb
H Vse nateto

Pooperacijska skrb pomeni

A Roka stalno dvignjena nad raven srca
B Odstranimo opornice
C Svetujemo gibanje
D Razpremo fascialne prostore s fasciotomijo v primeru kljuvajoih bolein

Neznani pes ugrizne otroka v roko

A Ekscizija, odloni primarni iv, aktivna imunizacija proti steklini
B Ekscizija, odloni primarni iv, aktivna imunizacija proti steklini le
e ni mogoe dokazati, da pes ni okuen

Kako bomo cepili 70-letno ensko, ki je stopila na gnojne vile in ne ve e je bila

kdaj cepljena proti tetanusu
A 250 IE Haig + 0,5 ml Ana - Te
Bennettov zlom
A Intraartikularni zlom ulnarnega dela baze prve dlannice
Posledica 12 ur trajajoe ishemije miic in ivcev
A kontraktura

Zlome vratu dlannic imeujemo

A Bennettov zlom
B Rolandov
C Smuarski
D Boksarski
E Kitajski
Utesnitveni sy (povei)
Boleina
Bledica
Odsotni pulzi
Paraliza

Prvi znak
Skoraj nikoli prisotno
Tkivni tlak je veji od tlaka v ilah
Zelo pozen znaK

Utesnitveni sy
A 2 uri trajajoa boleina povzroi trajno pokodbo miic in ivcev, ki se kona s
kontrakturo
B na podlakti so 4 fascialni prostori, enako kot na goleni
C edina th je dvig uda
Tinelov znak
A je dober znak, e se obutljivost na poklep na kraju pokodbe
manja, distalno pa vea
Kladivast prst
A Posledica udarca kladiva na prst
B Zaradi pokodbe konnega dela kite iztegovalke ob naastiu
C Pokodba ekstenzorne aponevroze
D DIP v napol upognjenem poloaju
E aktivni izteg ni mogo
B, D, E

Absolutne indikacije za reimplantacijo so (kombinacija)

A Amputacija palca
B Dlani
C Komolca
D Zapestja
E Pri otrocih
F Posameznega prsta distalno od nasadia povrhnje upogibalke
G Amputacija v ve ravneh
A, B, C, D, E, F
Kaj pomeni TAM
A Totalna aktivna gibljivost
B Transverzalni miino koni reenj
C Tovarna avtomobilov maribor

Podroja posameznih ivcev

A Medianus: palmarna stran distalne falange kazalca
B Ulnaris: majhno podrojenad palmarno stranjo hipotenarja
C Ulnaris: palmarno podroje konnega lenka mezinca
D Medianus: radialni del dlani palmarno, 1 2 3 in pol 4 prsta palmarno
E Radialis: majhno podroje na hrbtni strani palevega KMK sklepa
A, C, E
Pri okvari n. interosseus ant. Zazna slabe delovanje naslednjih miic
A Flexor digitorum prof
B Flexor digitorum superf
C Flexor pollicis longus
D Pronator teres
E Pronator quadratus
A, C, E

e uvrstimo roko s hrbtno stranjo na podlago z neprizadetimi prsti v ekstenziji,

je aktiven gib v PIF sklepu znak dobrega delovanja
Povrhnje upogibalke prstov
Globoke upogibalke prstov
Lumbrikalnih miic
Duputrenova kontraktura, indikacije za op. th
A Fleksorna kontraktura v MKF sklepu >30 stopinj
B Ekstenzorna kontraktura v MKF sklepu
C Vsaka kontraktura v PIF
D Boleina
E Vozli
A, C, D

Osteoartritis
A Buchardovi vozlii na hrbtni strani PIF
B Heberdenovi vozlii na hrbtni strani DIF
C Izboen KMK sklep palca
D Boleine v sklepih, zavrta gibljivost in zmanjano delovanje
E Mukozne ciste prstov
F Nastane zaradi kronine obremenitve
A, B, C, D, (E?), F
RSD:
A sprememba barve
B boleina
C oteklina
D zavrta gibljivost
E demineralizacija kosti
F vse nateto

Dg refleksne simpatine distrofije (RSD) postavimo na osnovi glavnih in

drugotnih znakov. Glavni so
A Boleina, demineralizacija kosti, manja gibljivost, oteklina
B Zavrta gibljivost, vazomotorne motnje, oteklina
C Zavrta gibljivost, vazomotorne motnje, oteklina, rdea barva koe

Za RSD je potrebna
A Stalna bolea lezija, predpispozicija in nenormalni simpatini refleks
Kaj ne velja za utesnitvene nevropatije
A Jih ni na n. radialisu

Za SCC (sindrom karpalnega kanala) ni znailno

A Okrnjena abdukcija in addukcija prstov

Za SCC ne velja
A Pekoa boleina predvsem ponoi
B Mravljinenje
C Predmeti padajo iz rok
D Boleina in mravljinenje pri vonji avta
E Senzibilnostne motnje v prox delu podlakti

Ganglion se ne nahaja
A Hrbtna stran zapestja nad vezjo med olnikom in lunico
B Volarna stran zapestja
C Nad MKF sklepom z dlanske strani
D Nad MKF sklepom s hrbtne strani
E Nad PIF sklepom z dlanske strani
F Nad DIF sklepom s hrbtne strani
D, E

.Praviloma je estetsko najbolji rezultat pricakovati po kritju kone vrzeli na

obrazu z:
A mreastim konim presadkom
B konim presadkom delne debelin
C gojenimi keratinociti
D lokalnim renjem
E konim presadkom cele debeline

Na roki je razvit trodimenzionalni preplet vezivnih struktur, ki omogocajo

normalno obliko in funkcijo roke. Vezivna vlakna potekajo v vzdolni, navpicni in
precni smeri ter pritrjujejo koo na spodaj leece strukture, citijo ivcno ile
snope, omogocajo drsenje globokih dlanskih struktur, omejujejo dlanske
prostore ter tvorijo predelke v katerih so macobne blazince. Dupuytrenova
kontraktura
A je ekstenzijska kontraktura zapestja
B je kontraktura palca v karpometakrapalnem sklepu
C je ekstenzijska kontaktura zapestja in prstov
D je ekstenzijska kontraktura dlani, ki postopno zajame prste
E je zadebelitev palmarne aponevroze
Ce dojko rekonstruiramo s tkivom s trebuha (oznaci napacno)
A kolobar okoli bradavice rekonstriramo s tetovao
B lahko reenj propade in ga je potrebno odstraniti
C je reenj lahko vezan
D bradavico rekonstriramo z dodatnim prostim renjem
E je reenj lahko prost

Pojavnost prirojenih nepravilnosti zgornje okoncine je priblino 1/600 rojstev.

Najpomembneji del razvoja ekstremitet poteka med 4. in 8. tednom gestacije,
vkljucno z delitvijo mezenhimalnega tkiva med prsti v 7. tednu. Razvoj roke je
koncan ob rojstvu, izjema je le mielinizacija ivcev , ki poteka do drugega leta
starosti. Ce pride v tem obdobju do motenj v razvoju, bodisi zaradi endogenih
ali eksogenih vzrokov, se lahko otrok rodi s prirojeno nepravilnostjo rok.
tevilne prirojene nepravilnosti rok se pojavljajo v sklopu sindromov s
prizadetostjo tudi drugih orgnskih sistemov in zahtevajo skupinsko obravnavo
vecih strok. Zdravljenje prirojenih nepravilnosti ima namen vzpostaviti ali
izboljati funkcijo in izgled roke in tako bolniku olajati ivljenje. Primarno
skuamo zagotoviti mocan in natancen prijem, obcutek za dotik, monost
gibanja roke v prostoru in ohraniti rastni potencial.Kaj je treba prednostno
vstostaviti pri razvojni anomaliji roke:
a) razreitev sindaktilije med prstancem in mezincem
b) opozicijo palca
c) rekonstrukcija palca pri aplaziji
d) razreitev sindaktilije med palcem in kazalcem
e) odstrantev odvecnega prsta
A e,c
B b,c,d
C c,d
Da
Eb
Pri oceni globine opeklinske upotevamo (oznaci napacno)
A bolecino
B nic od natetega
C prisotnost obcutka za dotik
D barvo
E kapilarni povratek

Plasticna kirurgija je kot samostojna veda sorazmerno mlada. Pa vendar lahko o

zacetkih govorimo e okoli leta 600 pr.n.. Razvoj plasticne kirurgije je najlae
spremljati skozi razvoj renjev, ki so od nekdaj pomembno orodje plasticnih
kirurgov. Sprva so bili samo lokalni, z nakljucno prekrvitvijo.
Po prvi svetovni vojni je prvo vecjo prelomnico pomenil razvoj vezanega
cevastega renja (Sir Gilles). Kasneje so nova spoznanja o prekrvitvi tkiv
povzrocila razvoj osnih renjev (deltopektoralni, ingvinalni reenj), ki so
omogocali prestavljanjevecjih kolicin tkiva. Naslednjo veliko (morda
najpomembnejo) prelomnico jepomenilo odkritje prostih renjev.
Na tem podrocju je svoj pecat pustila tudi t. i. Ljubljanska ola.
Danes se posveca veliko pozornosti predvsem zmanjanju obolevnosti na
odvzemnem mestu za proste renje. Uporabljajo se prebodnicni, himerni renji
itd. Izboljale so se monosti predoperativne diagnostike ter pooperativnega
nadzora renjev. Prihodnost plasticne kirurgije je verjetno tkivno inenirstvo,
torej presajanje in vitro vzgojenih bolniku lastnih tkiv z mikrokirurko tehniko.
Pri tem se bodo verjetno uporabljale razlicne multipotentne celice. Intenzivno se
proucujejo tudi vplivi raznih mediatorjev in dejavnikov na prekrvitev in
posledicno preivetje renjev. Poudarek bo na minimalni invazivnosti posegov.
V sklop plasticne kirurgije sodi (oznaci napacen odgovor)
A zdravljenje opeklin
B kirurgija roke
C estetska kirurgija
D rekonstruktivna kirurgija
E nic od natetega

Tumorji na roki so benigni (vecina) ali maligni, primarni ali sekundarni (zasevki),
posamezni ali tevilni. Pogosto se pojavljajo v sklopu sistemskih obolenj.
Najpogosteji tumorji (70% vseh tumorjev) na roki so ganglioni. Nastanejo
zaradi mukoidne degeneracije sklepne ovojnice in herniacije sinovije in sklepne
tekocine (sklepna kila). Vecinoma izhajajo iz zapestja, najpogosteje iz skafo
lunatnega sklepa ( leijo dorzalno). Priblino petina jih izhaja iz
sklepa med skafoidom in trapeciumom (leijo volarno ob radialnem ilnem
snopu med kitami FCR in APL). Redkeje izhajajo iz MCP sklepa in leijo v viini
distalne dlanske gube. Lahko nastanejo tudi iz kitne ovojnice upogibalk (20%)
ali kot mukozne ciste ob DIP sklepih v sklopu oseoartritisa. Pogosti so pri
mladostnikih v obdobju hitre rasti, zaradi neenakomerne rasti zapestnih kosti in
vezi. Ko se stanje uravnotei, spontano izginejo. Bolnike lahko motijo
zgolj zaradi videza ali pa so boleci in funkcionalno moteci. Ganglioni :
A lahko povzrocajo utesnitveno nevropatijo
B nic od natetega
C nikoli ni potrebno operativno zdravljenje
D se lahko maligno spremenijo
E vedno je potrebno operativno zdravljenje

Razjede zaradi pritiska (oznaci nepravilen odgovor)

A razdelimo v 4 stopnje
B nastanejo nad kostnimi trlinami
C se nikoli ne ponovijo, ce jih pravilno zdravimo
D so lahko vzrok nevarnih sistemskih okub
E rekonstruiramo z dobro prekrvljenim tkivom

Med urgentne posege pri opecenem pokodovancu ne sodi:

A fasciotomija
B nekrektomija
C vsi sodijo med urgentne posege
D traheotomija
E esharotomija

Vrzel v fascijalno-miicnem delu trebune stene lahko (oznaci napacno)

A direktno zaijemo
B lahko zaijemo s tehniko locitve delov trebune stene
C moramo takoj rekonstruirati
D lahko rekonstruiramo z dermalnim nadomestkom
E lahko rekonstruiramo s prolensko mreico

Utesnitveni sindrom lahko ogrozi preivetje okoncine. Nastane, ce tlak v

omejenem anatomskem prostoru naraste nad perfuzijski tlak. Nepravocasna
prepoznava in/ali neustrezno zdravljenje vodita do odmrtja tkiv, trajnih
funkcionalnih okvar, ledvicne odpovedi in celo smrti. Vzroka za povianje tlaka v
zaprtem fascialnem prostoru sta pritisk od zunaj (nepravilna imobilizacija,
opeklinska eshara, dolgtrajno leanje na okoncini, infuzija tekocine
v podkoje) ali povecanje vsebine prostora (krvavitev zaradi zloma, obsene
pokodbe mehkih tkiv, prekinitve arterije, povecane prepustnosti kapilar in
zmanjane osmolarnosti plazme,prekomerna miicna aktivnost).
Na utesnitveni sindrom moramo pomisliti, ko je bolecina nesorazmerna z
obsegom pokodbe. Bolecina ob pasivni iztegnitvi miic je prvi in najbolj
zanesljiv klinicni znak. Kasneje se pojavijo mravljincenje, ohromitev miic,
zmanjana miicna moc ter napetost in oteklina. Odsotnost utripa
je pozen znak in ukrepanje tedaj je prepozno. Ob sumu na utesnitveni sindrom
izmerimo tlak v fascialnem prostoru. Ce je viji od 30 mmHg je potrebno
prekiniti miicno ovojnico (fasciotomija). Utesnitveni sindrom se lahko pojavi pri
(oznaci napacno)
A zmeckanini roke
B povrhnji opeklini
C odprtem zlomu goleni
D nepravilnem poloaju okoncine med operacijo
E zaprtem zlomu goleni
Koni presadek delne debeline koe ne bo vrasel na:
A kost brez pokostnice
B vezivno tkivo ob kiti
C granulacijsko tkivo
D podkono macevje
E periost

Pred kritjem vrzeli mehkih tkiv pri odprtih zlomih ni potrebno napraviti:
A dokoncne nekrektomije
B ucvrstitve skeleta
C odstranitve vnetnih aric
D revaskularizacije
E noben odgovor ni pravilen
Varnostni rob pri 2 cm veliki za koni melanom sumljivi spremembi je:
A 5 cm
B 3-4 cm
C 2-3 cm
D 1-2 cm
E 2-5 mm

Utesnitvena nevropatija nastane zaradi nesorazmerja med prostornino

perifernega ivca in anatomskim mestom, ki ga zavzema. Najpogosteje na
mestih, kjer ivec poteka skozi kostnovezivni kanal, miico, pod vezivnim
trackom, robom miicne ovojnice ali ilo. ivec lahko utesnjujetudi brazgotina,
ki je nastala po pokodbi ali zaradi ponavljajocega draenja ob ponavljajocih
gibih. Redkeje so razlog za utesnitev novotvorbe (ganglion), sinovitis ali kostni
odlomki po zlomu.Ulnarni ivec je najpogosteje utesnjen v predelu :
A vratu
B ramena
C komolca
D zapestja
E dlani

Replantacija je kirurki poseg, s katerim priijemo od telesa popolnama locen

del z vzpostavitvijo arterijske in venske prekrvavitve. Podoben poseg pri
nepopolni amputaciji imenujemo revaskularizacija. Za koncni uspeh je potrebno
pravilno ukrepanje takoj po pokodbi. Nujnost ter nacin oskrbe sta odvisna od
viine amputacije ter prisotnosti pridruenih pokodb. Cim vec je v
amputiranem delu miic, tem kraje bo preivetje brez krvnega obtoka. Miice
brez nepopravljivih pokodb preivijo priblino 6 ur tople ishemije. Ta cas se
podalja ce amputirani del ustrezno hladimo. Temperatura mora biti stalno nad
ledicem, da preprecimo okvare tkiva zaradi mraza. Krvavitev na amputacijskem
krnu ustrezno oskrbimo s kompresijsko obvezo.V kolikor replantacija ni mogoca
moramo oblikovati amputacijske krne. Cilji oskrbe amputacijskih krnov so:
zagotovitev zanesljivega in trajnega konega pokrova, ohranitev doline,
obnovitev obcutka za dotik, preprecitev kontraktur in bolecih nevromov,
cimprejnja vrnitev pokodovanca k vsakodnevnim aktivnostim. Pred
oblikovanjem amputacijskegakrna je potrebno odstraniti vse mrtvo tkivo in
krvne strdke. Izpostavljeno kost skrajamo ter jo pokrijemo z mehkimi tkivi.
Hrustanca ni potrebno odstranjevati. ivce prekinemo proksimalno ter jih
pogreznemo v mehka tkiva dalec od kostnih trlin. Kit ne ivamo preko ali jih
pritrjujemo na kosti. Koo zaijemo s posameznimi ivi. Kaj ni indikacija za
replantacijo?
A amputacija skozi zapestje
B amputacija palca
C zmeckanina in amputacija kazalca pri otroku
D amputacija distalno od PIP sklepa
E amputacija vecih troclenih prstov
Dojko po delni mastektomij lahko rekonstruiramo z (oznaci napacno trditev):
A prostim renjem
B injiciranjem macobe
C vezanim renjem z zdrave dojke
D tkivnim razirjevalcem in vsadkom
E osnim (aksialnim) renjem

.S cim nadomecamo izgubo tekocine pri 25 let starem, 50 kg tekem in 180 cm

visokem, pokodovancu z 30% preteno globoko dermalno opeklino in
inhalacijsko pokodbo ter razvijajocim se utesnitvenim sindromom spodnje
okoncine?
A raztopino Ringerjevega laktatata, priblino 6l/24h
B raztopino Ringerjevega laktata priblino 50 ml/h
C 5% Glukozo v vodi 600 ml/24h
D tekocinami per os
E nadomecanje ni potrebno
Ganglion
A Najpogosteji tumor mehkih tkiv roke

Krg zdravljenje pokodbe kit (ve monih odgovorov):

A Neposreden iv
B Hitri presadek
C Premosttev kite
D Tenodeza
E Artrodeza

Druge teme:
Talipomanus (prirojena deformacija zapestja, deviacija roke v radialno)
Znailnosti epidermalne opekline
as celjanja opeklin
Kateri od spodaj natetih je najbolji pokazatelj za inhalacijsko pokodbo
Glomus tumor pod nohtom
Avtogene cone na roki
Prosti presadki koe
AIDS in presadki koe
Th omrzlin
Pomen esharotomije in kdaj
Kaj je tkivni ekspander
S im pokrijemo 18 % CPT velik orjaki nevus pri otrocih
Kakni zo znaki zloma dlannic
Rolandov zlom
Obratni Benettov zlom
Zanilnosti enhondroma
Kaj je pomembno pri pokodbah il na roki
Izpad delovanja katerih miic pri sindromu utesnitve ene od vej ivcev roke
Kaj storimo, e je otroka ugrizniL v obraz neznan pes na obmoju, ki je sicer
prekueno s steklino
Opekline ne smemo mazati z Dermazinom, ker tom vpliva na oceno globine