KARDIOLOGIJA

Bolezni srca in oilja so najpogosteji vzrok smrti v razvitih deelah.

KLININI PREGLED

ANAMNEZA bolezni v druini, v otrotvu, kronine bolezni, zdravila, razvade;

SIMPTOMI
dispneja,
palpitacije,
boleina v prsih,
izguba zavesti,

omotica,
otekanje

DISPNEJA

Je simptom;
Bolnikov subjektivni obutek tekega dihanja;
Obutek teke sape ali pomanjkanja zraka;

Obutek neuspenega in neprijatnega poveanega

napora pri dihanju.

Slabokrvnost;
Psihogena dispneja.

VZROKI DISPNEJE

Bolezni dihal;
Bolezni srca in oilja;
Bolezni dihalnih miic;

OCENA FIZINE ZMOGLJIVOSTI IN DISPNEJE PSI SRNIH BOLNIKIH PO NYHA

NYHA I le pri intezivni telesni dejavnosti;

NYHA II pri normalni telesni dejavnosti;

NYHA III pri minimalni telesni dejavnosti;

NYHA IV v mirovanju.

Kdaj in kako je nastala;

Koliko asa je trajala;
Ali se je kaj spreminjala in pod kaknimi vplivi;
Sprejemljajoi simptomi.

Izzove ali poslaba jo telesna ali duevna

obremenitev, izpostavitev mrazu;
Je neodvisna od dihanja in odpoloaja telesa;
Popusti v mirovanju ali po nitratnih zdravilih.

PRSNA BOLEINA

Kje boli;
Kam se boleina iri;
Kakna je boleina;
Kako huda je;

BOLEINA PRI SIHEMIJI SRNE MIICE

ANGINA PEKTORIS STENOKARDIJA

Nastane za prsnico in se iri v razline smeri (v
eljust, trebuh, desno ramo)
Stiskajoa, pekoa, tisoa;

BOLEINA PRI PERIKARDITISU

Ostra, zbadajoa;

Odvisna od dihanja,
kaljanja;

Odvisna od poloaja telesa.

Bolnik je prestraen,
zaskrbljen.

BOLEINA PRI DISEKCIJI AORTE

Nastane nenadanoma;
Huda, parajoa in trgajoa;
S iri v hrbet med lopatici in kasneje navzdol v poteku aorte.

PALPITACIJE

Neprijetno zavedanje
utripanje srca;

Razbjanje, preskakovanje,
pauze, hiter utrip,
prepoasen utrip;

OMOTICA IN SINKOPA

SINKOPA nenadna kratkotrajna izguba zavesti;

ZANIMA NAS:
Okoliine ob nastanku;
Opozorilni znaki;
as trajanja;

Heteroanamneza oividca;
Kaken je bil bolnik takoj po dogodku.

SINKOPA IN VZROKI

EPILEPSIJA;
TRANZITORNA ISHEMINA
ATAKA;
VAZOVAGALNA SINKOPA;

HIPOVOLEMIJA;
MASIVNA PLJUNA
EMBOLIJA;
MOTNJE SRNEGA RITMA;

AKUTNI MIOKARDNI
INFARKT.

SINDROM GRAS SINDROM ZARADI MOTNJE SRNEGA RITMA

TAHIKARDNE ali BRADIKARDNE motnje ritma, ki prekinejo uinkovit pretok krvi skozi mogane vsaj 5 do 10 sekunda;
Izguba zavesti je prehodna;

TELESNI PREGLED

INSPEKCIJA;

PREGLED ARTERIJSKEGA IN VENSKEGA OILJA;

PALPACIJA;
PERKUSIJA;

AVSKULTACIJA SRCA.

INSPEKCIJA

Prizadet;
Dihanje;
Konstitucija;

Facies mitralis;
Ksantelazmi na verkah;
Cianoza,

Hidracija;
Edemi;
Deformacije prsnega koa

OCENJEVANJE PERIFERNEGA ARTERIJSKEGA PULZA

Frekvenca, ritem, polnjenost in oblika pulznega vala;

BRADIKARDIJA fr. <60/min;

TAHIKARDIJA fr. >100/min;

PULZNI PRIMANKLJAJ

MERJENJE ARTERIJSKEGA KRVNEGA TLAKA

NORMALEN KRVNI TLAK

100/60 < 140/90 mmHg;

ARTERIJSKA HIPOTENZIJA
KT <100/60 mmHg;

ARTERIJSKA HIPERTENZIJA
KT > 140/90 mmHg.

POLNJENOST VRATNIH VEN

Polnjenost vratih ven je odvisna od srne akcije, poloaja telesa, atmosferskegain intratorakalnega tlaka v razlinih
obobjih dihanja.

MERJENJE OSREDNJEGA VENSKEGA TLAKA

Je tlak krvi v osrednjih venah prsnega koa in je

enak tlaku v desnem preddvoru;
Normalen tlak: 5-10cm vodnega stolpca;

Zvian CVP - preobremenitev s tekoino, oslabelost

desnega srca, tamponada srca;
Znian CVP Hhipovolemija.

AVSKULTACIJA SRCA

TONI;

UMI;

RITEM.

ELEKTROKARDIOGRAM

Je grafini zapis elektrine aktivnosti srne miice;

Elektrini impulz srca lahko zeznamo z elektrodami
na povrini telesa;

Bipolarni standardni odvodi: I, II, III

Unipolarni ekstremitetni odvodi: aVR. aVL. aVF.
Unipolarni prekordialni odvodi: V1 do V6

Spremljamo EKG spremembe, srno frekvenco, krvni

tlak in klinine znake.

STRESNA EHOKARDIOGRAFIJA;
ELEKTROFIZIOLOKA TUDIJA.

OBREMENITVENO TESTIRANJE

Ocena telesne zmogljivosti na kolesu ali tekoem

traku;

DRUGE PREISKAVE SRCA

NUKLEARNOMEDICINSKE;
MSCT;
MAGNETNA RESONANCA;

MOTNJE SRNEGA RITMA

ANATOMIJA PREVODNEGA SISTEMA

Sinusni vozel;
Atrioventrikularni vozel;
Hisv snop;

Levi in desni krak Hisove snopa;

Purkynjevi niti.

NADPREKATNA (supraventrikularna tahikardija);

PREKATNA (ventrikularna tahikardija).

Bolezen sinusnega vozla;

Motnje av prevajanja.

Nadprekatna;
Prekatna.

FA (fibrilacija atrijev);
WPW (Wolf Parkinson White sindrom);
VT (ventrikularna tahikardija).

TAHIKARDIJA

SRNI RITEM S FREKVENCO >100/min;

FIZIOLOKA ( sinusna tahikardija);

BRADIKARDIJA

SRNI RITEM S FREKVENCO <50/min;

FIZIOLOKA (sinusna bradikardija);

ARITMIJA

Nereden srni utrip;

FIZIOLOKA (respiratorna);

TAHIKARDNE MOTNJE RITMA

PSVT (paroksizmalna, supraventrikularna

tahikardija);

PAROKSIZMALNA SUPRAVENTRIKULARNA TAHIKARDIJA

EKG;

ETIOLOGIJA:
Prirojena prisotnost didatne AC poti ali drugana zgradba AV
KLININA SLIKA
Palpitacija, Omotica
ZDRAVLJENJE
Vagalni manevri, Adenozin i.v., Radiofrekvenna ablacija.

FIBRILACIJA ATRIJEV

Nepravilni fibrilatorni valovi s frekvenco >350/min;

Preddvori migetajo;
Ni uinkovitega krenja preddvorov;
Odgovor prekatov je nereden (bradikaden,
normokaden ali tahikarden);
Poveano tveganje za nastanek trombov v
preddvorih in posledinih trombebolizov;
SIMPTOMI IN ZNAKI
Asimptomatska - lahko je odkrijemo sluano;
Simptomatska palpacije, obutek tesnobe v
prsih, slaba fizina zmogljivost;
Ugotavljanje vzroka;
Kardioverzija;
ZDRAVLJENJE TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA
Upoasnitev prekatnega
odgovora: digitalis, beta

Pogosta motnja ritma. Naraa s starostjo;pogosta

pri hipertirozi in pri vseh boleznih z obremenitvijo
preddvorov, ali pa tudi brez bolezni srca;
Paroksizmalna (obasna);
Kronina (trajna);

ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNA FIBRILACIJA

ATRIJEV
Nenaden in razlino polnjen arterijski pulz;
Nenaden in razlino glasen prvi srni ton.
Prepreevanje ponovnih paroksizmov;
Prepreevanje trombembolizmov

blokator, kalcijev
antagonist;
Prepreevanje
trombebolizov:

antikoagulantno
zdravljenje;
Kirurko zdravljenje:
kateterska ablacija.

Zdravila (digitalis, beta blokatorji);

Prirojen.

AV VOZEL

ATRIOVENTRIKULARNI BLOK

AV blok I stopnje - podaljana PQ doba;

AV blok II stopnje izpadi posameznih prekatnih aktivacij;
AV blok III stopnje kompletni AV blok.

Ishemija.

Omogoa sinkrono prevajanje impulzov iz atrijev v prekate;

Pri bolniku AV vozla lahko pride do upoasnenjega prevajanja ali dopopolne prekinitve prevajanja;
Pri popolni AV blokuse vzpostavi nadomestni ritem z nijo frekvenco.

ATRIOVENTRIKULARNI BLOK

Motnje v delovanju prevodnega sistema;

ETIOLOGIJA
Degenerativni proces;
Motnj v prekrvavitvi (AMI);
Infekcijski vzrok (borelioza);

BOLEZEN SINUSNEGA VOZLA

Etiologia
Degenerativni proces
Vnetje (miokarditis);
zajema sinusni vozel;
Oblike
Sinusna bradikardija frekvenca <50/min, ob naporu ne poraste preko 100/min;
Asistolne pauze;
Bradikardno tahikardni sindrom.

UNDULACIJA ATRIJEV

Frekvenca preddvorov 250-300/minuto

Reden odgovor prekatov;
Prevajanje v prekate obiajno v razmerju 2:1 ali 3:1

KLININA SLIKA

Omotica;
Zmanjana fizina zmogljivost;

Srno popuanje;
Sinkopa.

Srni spodbujevalnik PACEMAKER.

ZDRAVLJENJE

Zdravila so v glavnem neuinkovita;

VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA

Resna motnja ritma, ki je obiajno povezana z organsko boleznijo srca (ishemina bolezen srca, kardiomiopatija,
podaljanja QT doba);
Obstojna;
Neobstojna;

KLININA SLIKA
Bolnik je hemodinamski nestabilen
ZDRAVLJENJE
Amiodaron;
PREPREEVANJE NAPADOV VZ
Antiaritmik;
Zdravljenje osnovne bolezni;

Elektrokonverzija.

Automatski kardiovertor DEFIBRILATOR.

Hipoksija, ishemija srne miice;

Hude elektrolitne motnje.

VENTRIKULARNA FIBRILACIJA

Prekatno migetanje;
Je najteja motnja ritma, ki povzroi zastoj srca;
VZROKI
Ishemina bolezen srca - najpogosteji vzrok;
Neeleni stranski uinki antiaritmikov;

ISHEMINA BOLEZEN SRCA

Aterosklerotina bolezen koronarnih arterij;

Najpogosteja kronina bolezen razvitega srca;
Asimptomatski potek;
Atabilna angina pektoriS;

Nestabilna angina pektoris;

Akutni srnomiini infarkt;
Nenadna srna smrt;
Ishemina kardiomiopatija.

STABILNA ANGINA PEKTORIS

Prehodna ishemija srne miice;

Stiskajoa boleina v prsih, ki se pojavi ob doloeni testni obremenitvi, razburjenju, po obilnem obroku, po hitrem prehodu
s toplega na hladno;
Lahko huda, za spodnjim delom prsnice, lahko se iri v vrat, ramea, eljust, obe nadlahti, levo roko;
Obiajno traja do 5 minut in preneha, ko bolnik prekine z obremenitvijo ali vzame nitroglicerin pod jezik;
DIAGNOSTINE PREISKAVE
Anamneza in klinini
RTG prsnih organov;
Ehokardiografija;
Obremenitvena
CT angiografija;
pregled;
Laboratorijske preiskave;
Koronarografija.
testiranje
EKG;
Scintigrafija srca;
ZDRAVLJENJE
Pojasnitev in pomiritev;
Antagonisti kalcija;
Zdravljenje sprejemljajoe bolezni;
Statini;
Zdrav ivljenski slog;
Aktivator kalijevih kanalov;
Aspirin;
Trimetazid;
Nitroglicerinski preparati;
Revaskularizacija.
Zaviralci adrenerginih receptorjev;

AKUTNI KORONARNI SINDROM

Nestabilna aterosklerotina leha s posledino trombozo, ki pomembno zoi ali zapre svetlino koronarne arterije;
Ishemija dela srne miice NEKROZA;
Nepopolna zapora nestabilna angina pektoris ali subendokardni infarkt;
Popolna zapora transmuralni infarkt.
DEFINICIJA MIOKARDNEGA INFARKTA
Znailni porast biokeminih oznaevalcev srnomiine nekroze (troponin) ob soasni prisotnosti vasj enega od
navedenih:
Ishemini simptomi;
EKG spremembe znailne za ishemijosrne
Razvoj patolokih Q zobcevv EKG zapisu;
miice;
Poseg na koronarni arteriji.

Nastane vmirovanju ali pri minimalnem telesnem naporu, ne popusti ob poitku alo po NTG pod jezik;
Huda stiskajoa, pekoa, traja ve kot 30 minut;
Prisotna je v prsnem kou, lahko se iri v vrat, roke, zgornji del trebuha;
Ni odvisna od dihanja, telesne lege, poloaja, gibanja;
Lahko je sprejemljajo dispneja, slabost, bruhanje, znojenje;
Pri 20% je boleina neznailna, lahko celotno odsotna;
SPREJEMLJAJOI SIMPTOMI
Slabosti in bruhanje;
Omotinost / sinkopa;
Znojenje;
Palpitacije;
Dispneja;
UKREPI NA TERENU
Aspirin, NTG, kisik, Morfij
Nadzro vitalnih funkcij;
Urgentni prevoz v bolninico;
Monost takojnje defibrilacije;
Bolnik prikljuen na EKG;
Monost kardiopulmonalnoga oivljanja;
Kisik, periferni kanal za zdravila;
Predaja bolnika na urgentnem oddelku
bolninice.

ISHEMINA SRNA BOLEINA

Zaustavitev napredovanja srne nekroze,

Tromboliza;
Mehanno odprtje infarktne arterije.

Preverimo MONA;
Klopidogrel 600mg;
Standardni heparin;
Trombolitika ne dajamo.

Subendokardialna ishemija;
Bolnika hospitalizitamo;

Elektroliti;
Hemogram;
Lipidogram;
Osnovna preiskava urina

Heparin;
Beta blokator;
Zaviralec ACE
Statin.

NESTABILNA ANGINA PEKTORIS

Novonastala angina pektoris trajanje manj kot 2 meseca s hudimi in pogostimi stenokardijami;
Napredujoa angina pektoris stenokardija se pojavljajo vse pogosteje in pri vse manjih obremenitvah, trajaju dlje asa
oz. po NTG povsem popustijo;
Angina pektoris v mirovanju.

AKS BREZ ELEVACIJE ST

Miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice;

Nestabilna angina pektoris;
Zapora koronarne arterije praviloma ni popolna;
OBRAVNAVA BOLNIKA - PREISKAVE
Sprejemljanje EKG-ja;
RTG pc;
Srni troponin ob sprejemu in ez 6-12 ur;
CK MB - ob sprejemu in ez 6-12 ur;
OBRAVNAVA BOLNIKA INTERVENCIJE
Kisik;
Aspirin;
Klopidogref;
Nitroglicerin;

STEMI NOVONASTALI LKB

Popolna trombotina zapora koronarne arterije;

Ishemija celotne stene levega prekata;
e traja boleina ve kot 12 ur, imprejnja popolno,
obstojno odprtje zamaene arterije koronarne,
UKREPI
Direkten prevoz s terena v 24-urni interventni
kardioloki center;
Direktan sprejem v kateterski laboratorij za
primarno PCI;

ZDRAVLJENJE NSTEMI

Poitek v postelji;
Kisik;
Antitrombotina zdravila;
Antitrombinska zdravilla;

Antiishemina zdravila;
ACE zaviralec ali APB;
Statin.

PERKUTANA TRANSLUMINALNA KORONARNA ANGIOPLASTIKA

Invazivno zdravljenje;
Do 12. mesecev po posegu morajo poleg Aspirina jemati e Klopidogrel;
Subkutana tromboza stenta manj koj1%;
Restenoza proces zane takoj po posegu in dosee najveo stopnjo po 6 mesecih.

AKUTNI MIOKARDNI INFARKT - ZAPLETI

Srno popuanje;
Kardiogeni ok;
Prekatne motnje ritma;

Nadprekatne motnje ritma;

Motnje prevajanj.

beta blokatorji;
ACE zaviralci;
Statini;
zdravljenje arterijske hipertenzije;
natanna urejenost krvnega sladkorja pri diabetikih.

SEKUNDARNA PREVENTIVA

opustitev kajenj,a
zdrava prehrana (mediteranska);
redna telesna dejavnost;
Aspirin;
klopidogrel (alternativa);

Srno popuanje ni ena bolezen, je konno stanje razlinih bolezni srca, ki so privedle do pokodbe srca.
Srce ne zmore ve rpati zadostne koliine krvi po telesu.
V zadnji fazi SP so srne votline poveane, stene stanjane, krljivost oslabljena.
Bolnik je omejen pri fizinih naporih, poslaba se mu kvaliteta ivljenja.
Prognoza je slaba.
PATOFIZIOLOKA DEFINICIJA
Stanje, ko srce ne more zagotoviti zadostnega pretoka krvi (minutnega volumna srca), da bi zadostilo presnovnim
potrebam tkiv, vzrok je FUNKCIONALNA OKVARA SRCA.
KLININA DEFINICIJA
Simptomi in znaki srnega popuanja v mirovanju ali ob naporu.
Dokaz srne disfunkcije (ehokardiografija).
VZROKI SRNEGA POPUANJA
Bolezni miokarda: Koronarna bolezen, A.hipertenzija, miokardiopatije, aritmije;
Bolezni zaklopk: Prirojene anomalije, pridobljene okvare srnih zaklopk;

SRNO POPUANJE

Bolezni perikarda: Perikarditis.

SPROILNI DEJAVNIKI
Okuba
Porast krvnega tlaka

NYHA I le pri intenzivni telesni dejavnosti

NYHA II pri normalni telesni dejavnosti

Poveana jetra
Otekanje

Ortopneja

Tianje v zgornjem desnem delu trebuha

Utrujenost, zmanjana telesna zmogljivost
Kardialna kaheksija

NYHA III pri minimalni telesni dejavnosti

NYHA IV v mirovanju

Hladne ekstremitete, periferna cianoza

Poveana jetra
Ascites

Dihanje: hitro in povrno, laje diha sede, hrope

Voden krvavkast izpljunek

Koronarografija
Stresna perfuzijska scintigrafija miokarda
Magnetna resonanca
MSCT (kompjuterska tomografija)

Teko dihanje ob naporu ali v mirovanju, ortopnea

Hitra utrujenost
Otekanje nog
Obojestranski bazalni poki nad pljui
Prekomerno polnjene vratne vene
Tahikardija, 3.ton
Vtisljive otekline nog

AKUTNO SRNO POPUANJE

Pljuni edem
Kardiogeni ok
Akutno poslabanje kroninega srnega popuanja

PLJUNI EDEM
Nenadno hudo levostransko srno popuanje
Bolnik je prizadet, nemiren
Koa: hladna, potna

PREISKAVE

Elektrokardiogram (EKG)
Rentgenogram srca in plju
Laboratorijske preiskave - (BNP- natriuretini
peptid)
Ultrazvona preiskava srca

ZDRAVLJENJE

Desnostransko (sistemska kongestija)

Sistolino
Diastolino

ZNAKI

Dispneja (NYHA I IV, pljuni edem)

Ortopneja
Paroksizmalna nona dispneja
Otekanje (edemi, ascites, anasarka)

KLININA SLIKA

Motnje ritma
Prekomeren vnos
tekoine

KLASIFIKACIJA KRONINEGA SRNEGA POPUANJA po NYHA

Povian polnilni tlak v levem srcu:

Dispneja

KLININA SLIKA

Anemija
Hipertiroza

OBLIKE SRNEGA POPUANJA

Akutno
Kronino
Levostransko (pljuna kongestija)

DESNOSTRANSKO SRNO POPUANJE

Povian polnilni tlak v desnem srcu:
Napete vratne vene
LEVOSTRANSKO SRNO POPUANJE

Zdravljenje osnovne bolezni (revaskularizacija srca, zdravljenje AH, zamenjave zaklopk,...)

Zdravljenje sproilnega dejavnika
Simptomatsko zdravljenje: diuretiki, digitalis, nitrat kisik
Zavora ezmernega nevrohormonalnega odgovora (izboljanje prognoze)
Nefarmakoloki ukrepi: Omejiti vnos soli in vode, Akutno SP: poitek, Kronino SP: nadzorovana telesna vadba;
Zdravljenje z zdravili: Zmanjanje simptomov: diuretiki, digitalis, Izboljanje prognoze

NALOGA MEDICINSKE SESTRE

AKUTNO SRNO POPUANJE:

Monitoring: vitalne funkcije

I.v. kanal
EKG

Visoko vzglavje
Kisik (OHIO maska)

Tehtanje
Titriranje terapije
Redna telesna vadba

KRONINO SRNO POPUANJE:

Zdravstvena vzgoja in spremljanje

zdravljenja:
Vnos soli in tekoine
Svetovanje glede diete

 POVIAN KRVNI TLAK

Je tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno ile, po kateri tee.

Odvisen je od perifernega upora v ilah in od minutnega volumna srca.
Optimalen krvni tlak je pod 120/80 mmHg

HIPERTENZIJA KOT DEJAVNIK TVEGANJA

Moganske kapi
Koronarne bolezni
Periferne okluzivne arterijske bolezni

Srne odpovedi
Ledvine odpovedi

POSLEDICE POVIANEGA KRVNEGA TLAKA

Pospeen razvoj ateroskleroze: Koronarna bolezen, Moganska kap, Periferna arterijska okluzivna bolezen;
Hipertrofija levega prekata in popuanje srca;
Nefroangioskleroza in ledvina odpoved

KLASIFIKACIJA GLEDE NA ETIOLOGIJO

PRIMARNA ali ESENCIALNA (95%)

SEKUNDARNA (5%)

Vzrok ni znan
Stenoza ledvine arterije
Ledvine bolezni
Feohromocitom
Cushingov sindrom

Hiperaldosteronizem
Koarktacija aorte
Vpliv zdravil: kontracepcijske tablete,
kortikosteroidi

PRIMARNA ARTERIJSKA HIPERTENZIJA - Dejavniki, ki vplivajo na razvoj:

Dednost
Starost (po 45 letu se KT via)
Spol (moki so bolj ogroeni od ensk)
Debelost

ezmerno uivanje soli

ezmerno pitje alkoholnih pija
Premajhna telesna dejavnost
Izpostavljenost kodljivim stresom

TELESNI PREGLED

Merjenje KT
TV,TT, obseg pasu
Celoten pregled s povdarkom na iskanju ilnih umov na vratnih arterijah, na renalnih arterijah, tipanje pulzov

KLININI PRISTOP

Ocena viine krvnega tlaka (blaga, zmerna, huda AH)

Iskanje vzroka (primarna ali sekundarna AH)
Ocena celotnega tveganja za srno-ilne bolezni
drugi dejavniki tveganja
prizadetost tarnih
za KV bolezni
organov

DEJAVNIKI TVEGANJA

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROGNOZO: pridruene bolezni

Cerebrovaskularne bolezni: CVI, TIA, moganska krvavitev

Bolezni srca: AP, AMI, PTCA, CABG, srno popuanje
Bolezni ledvic: diabetina nefropatija, ledvina insuf. (kreat. M > 133, > 124 mmol/l, proteinurija (> 300 mg/dan)
Periferna arterijska okluzivna bolezen
Napredovala retinopatija: eksudati, krvavitve, edem papile

ZDRAVLJENJE

Povian krvni tlak

Spol (moki > 55 let, enske > 65 let)
Kajenje
Dislipidemija: cel. hol > 5,0 mmol/l, LDL > 2,5 mmol/l, HDL < 1(M), < 1,2 () mmol/l
Obremenjujoa druinska anamneza (prezgodnje KV bolezni v druini: pri M < 55 let in pri < 65 let)
Obseg pasu: M > 102 cm, > 88 cm

pridruena klinina
stanja

Arterijsko hipertenzijo redko lahko ozdravimo(le, ko gre za sekundarno AH), veinoma jo nadzorujemo
Prepreiti elimo bolezni srca, oilja in ledvic
eljen krvni tlak: pod 140/90 mmHg, pod 130/85 pri diabetikih in pri ledvinih bolnikih
Pri vsakem bolniku ocenimo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni
Od stopnje tveganja je odvisno, kako hitro bomo zaeli zdraviti z zdravili in do kaknih vrednosti bomo zniali krvni tlak

NEFARMAKOLOKI UKREPI

Omejitev soli v hrani

Zmanjanje telesne tee pri predebelih
Opustitev kajenja

Omejitev uivanja alkohola

Redna aerobna fizina aktivnost
Obvladovanje stresa

ZDRAVILA

Diuretiki
Beta blokatorji
Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE)

Zaviralci receptorjev angiotenzina II

Kalcijevi antagonisti
Alfa blokatorji

VLOGA MEDICINSKE SETRE

Meritev krvnega tlaka

Izobraevanje glede samomeritev in ukrepanja ob odstopanjih krvnega tlaka od normalnih vrednosti
Navodila o nefarmakolokih ukrepih in obvladovanju vseh dejavnikov tveganja
Stranski uinki zdravil (kaelj, impotenca, otekanje nog,..)

DEBELOST IN METABOLINI SINDROM

kronina bolezen
ezmerno kopienje maevja v telesu
slaba kakovost ivljenja, poveana obolevnost za tevilnimi boleznimi, kraja ivljenjska doba
pandemine razsenosti v svetu
velik zdravstveni in drubeno ekonomski problem sodobne civilizacije

INDEKS TELESNE MASE

debelost oziroma stanje hranjenosti opredelimo z indeksom telesne mase (kriteriji SZO)
(ITM = telesna tea v kg/(telesna viina)2 v metrih)

ZDRAVSTVENI ZAPLETI DEBELOSTI

Pljune bolezni - obstructive sleep apnea hipoventilacijski sindrom;

Nealkoholna jetrna steatoza ciroza;

Obolenja olnika;

Ginekoloka obolenja, neredne menstruacije, neplodnost, Sy policistinega ovarija;

Osteoartroza;

Koronarna srna bolezen;

Koa;

Sladkorna bolezen;

Giht;

Dislipidemija;

Moganska Kap;

Arterijska hipertenzija;

Katarakta;

Vnetje trebune slinavke;

Rakasta obolenja: Dojka, maternica, cerviks, debelo revo, poiralnik, trebuna slinavka, ledvica, prostata;

Vnetje ven, Venska staza

RAZPOREDITEV MAOBNEGA TKIVA

periferni (enski) tip debelosti - maoba se kopii pod koo, najve na stegnih in zadnjici;
centralni (moki) tip debelosti - maoba se kopii okrog notranjih organov v trebuhu in v zgornjem predelu trupa,
objektivni kazalec je obseg pasu.
centralna debelost - sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija, srno-ilne bolezni;
periferna debelost - artroza, varice, edemi, celulitis, olni kamni.

ZDRAVLJENJE DEBELOSTI

dolgorono zdravljenje, ki zaenkrat nima vidnih uspehov

osveanje motivacija, bolnikova odloitev za hujanje
nartovanje in zastavljanje dosegljivih ciljev -> npr. izguba 5 do 10 % izhodne tee
izboljanje zdravja in presnovne urejenosti, zmanjanje srno-ilne ogroenosti, bolja kakovost ivljenja
celostni pristop
svetovanje o dieti
redna telesna dejavnost
sprememba ivljenjskega sloga

ZDRAVILA

dodatek k dieti, telesni dejavnosti in spremembi ivljenjskega sloga

orlistat - zavira prebavo maob v revesju
sibutramin - zmanjuje obutek lakote, poveuje obutek sitosti in vea porabo energije
rimonabant - podobno delovanje kot sibutramin, zmanjuje koliino trebune maobe in njene kodljive vplive

 INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA

Boleina v okoninah, ki se pojavi zaradi hipoksije miic ob pomanjkanju kisika

Posledica zoenja perifernih arterij
Nastane ob hoji in popusti v mirovanju
Loiti jo moramo od akutne zapore arterije

RAYNAUDOV FENOMEN

Moten arterijski pretok zaradi spazma arteriol

Obiajno na rokah
Po izpostavitvi mrazu prsti najprej pobledijo, nato pomodrijo
Bolnik uti mono boleino

AVSKULTACIJA SRCA

Aortna stenoza
Aortna insuficienca
Mitralna stenoza
Mitralna insuficienca

Trikuspidalna insuficienca
Pulmonalna stenoza
Ventrikularni septum defekt

EKG monitoriranje
Telemetrija
Obremenitveno testiranje

UPORABA EKG

Standardni 12-kanalni EKG

EKG ritem (1 kanalni odvod)
24-urni EKG (Holter)

ATEROSKLEROZA

athero = kaa; sclerosis = otrdelost

sistemska vnetna bolezen
prizadene velike in srednje velike arterije srca, moganov, ledvic, okonin in drugih pomembnih organov
zapleti v poznem ivljenjskem obdobju

ATEROSKLEROZA

kljuno bolezensko dogajanje je pokodba endotelija oz. vnetje kot odgovor na pokodbo
ateromatozne lehe -> asimetrine arine zadebelitve notranjega ilnega sloja intime

MONI VZROKI ENDOTELIJSKE POKODBE

kajenje
sladkorna bolezen
hiperholesterolemija
arterijska hipertenzija

razlini genetski dejavniki

homocistein
okube

prehajanje levkocitov v ilno steno

ENDOTELIJSKA DISFUNKCIJA

poveana prepustnost endotelija za lipoproteine

MAOBNA LEHA

nastajanje penastih celic - z maobo napolnjeni monociti in makrofagi

aktivacija limfocitov T
migracija gladkih miinih celic
mladi ljudje
ne povzroajo simptomov
lahko napredujejo do ateromatoznih leh ali pa izginejo

STABILNA ATEROSKLEROTINA LEHA

plak sprva raste navzven -> pozitivno preoblikovanje arterije (ni simptomov)
rast plaka navznoter -> oenje ilne svetline
60 % zoitev svetline ile -> angina pektoris, klavdikacije
rast ateromatoznih leh ni enakomerna
problem -> do akutnega zapleta pride obiajno na lehi z < 50 % stenozo

AKUTNI TROMBOTINI ZAPLET

najpogosteje na mestih hemodinamsko nepomembnih zoitev

ranljiva leha
obilna lipidna sredica
tanek vezivni pokrov
izraena infiltracija z vnetnimi celicami

SISTEMSKI VNETNI ODGOVOR

vnetni proces v ilni steni

poviane vrednosti vnetnih posrednikov in reaktantov akutne faze v krvi
C-reaktivni protein, IL-6, fibrinogen

napovedniki tejega poteka bolezni oz. srno-ilnih zapletov

vnetno dogajanje drugod v telesu lahko poslaba vnetje v ilni steni

ATEROSKLEROTINI DEJAVNIKI TVEGANJA

NE MOREMO VPLIVATI
starost
spol
LAHKO VPLIVAMO
maobe
sladkorna bolezen
arterijska hipertenzija
debelost

druinska nagnjenost
preteklost

telesna neaktivnost
kajenje
stres

TG < 1,7 mmol/L

urejen sladkor v krvi pri sladkornih bolnikih
opustitev kajenja
redna telesna dejavnost
telesna nedejavnosti
telesna zmogljivost

CILJI PRI PREPREEVANJU SRNO-ILNIH ZAPLETOV

IVLJENSKI SLOG
nekajenje
zdrava prehrana
redna telesna dejavnost
DEJAVNIKI TVEGANJA
normalna telesna tea (ITM < 25 kg/m2)
krvni tlak < 140/90 mmHg (< 130/80 mmHg)
celokupni holesterol < 5,0 mmol/L (< 4,5
mmol/L)
LDL holesterol < 3,0 mmol/L (< 2,5 mmol/L)
HDL > 1,0 mmol/L moki; > 1,2 mmol/L enske

ANEVRIZMA AORTE

raziritev aorte (prizadetost vseh treh plasti ile)

vretenaste, vreaste
ultrazvok
CT-preiskava
operacija, e je anevrizma ira od 6 cm ali e se hitro iri
zdravljenje zvianega krvnega tlaka

PERIFERNA ARTERIJSKA OKLUZIVNA BOLEZEN

kronine motnje arterijske prekrvavitve udov, ki jih v veliki veini primerov povzroa ateroskleroza
gleenjski indeks merjenje sistolinih tlakov v glenjih in na nadlakteh pri leeem bolniku
gleenjski indeks -> 0,9 -> PAB
asimptomatska PAB -> 15-20 % prebivalcev razvitih drav, starejih od 55 let
intermitentna klavdikacija -> 5 % prebivalcev nad 55 let
kritina ishemija -> 0,1 % prebivalcev nad 55 let
sladkorna bolezen -> 5-krat -> pojavnost PAB
konna ledvina odpoved -> 10-krat -> pojavnost PAB

TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA

Upoasnitev prekatnega odgovora - Digitalis, beta blokator, kalcijev antagonist

Prepreevanje trombembolizmov - Antikoagulantno zdravljenje
Katetrska ablacija - odprava aritmogenih ari in elektrina izolacija pljunih ven
Kirurko zdravljenje

ATRIJSKA FIBRILACIJA - ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNE AF

Ugotavljanje vzroka
Kardioverzija (vzpostavitev sinusnega ritma) Antiaritmiki, Elektrokonverzija (kratkotrajna anestezija)
Prepreevanje ponovnih napadov AF - Beta blokator, antiaritmiki
Prepreevanje trombembolizmov - Antikoagulantno zdravljenje, Marivarin, Dabigatran, rivaroksaban, apiksaban

ATRIJSKA FIBRILACIJA

Paroksizmalna AF - epizoda aritmije se prekine sama po sebi v sedmih dneh, najpogosteje v prvih 24 urah
Perzistentna AF - aritmija traja dlje kot sedem dni, za vzpostavitev sinusnega ritma moramo posei po terapiji;
Permanentna AF - sinusnega ritma ne moremo ali ne elimo ve vzpostaviti in vzdrevati.

ZDRAVLJENJE

Sistemsko prepreevanje srno-ilnih zapletov

Usmerjeno zdravljenje klavdikacijskih simptomov in kritine ishemije uda
Revaskularizacijski posegi
Amputacija uda

PRESEJALNE ILNE PREISKAVE

gleenjski indeks (dopplerjev detektor, pletizmografija)

normalno 0,91 do 1,40; -> 0,9 -> dokaz PAB
< 0,4 -> znanilec kritine ishemije
skozikona oksimetrija
ultrazvona preiskava (Duplex ultrasonografija)
CT angiografija
MR angiografija

KLININI PREGLED

spremenjena barva koe na stopalu

trofine motnje -> razjede -> nekroze -> gangrena
odsotnost perifernega pulza (enostranska)
um pri avskultaciji arterij

KLININA SLIKA

intermitentna klavdikacija
krevita boleina v miicah, ki jih prehranjuje prizadeta arterija
pojavi se med hojo, ko je potreba po kisiku veja in ob poitku v manj kot 5 minutah izzveni
ponovi se po enaki prehojeni razdalji
ishemina boleina v mirovanju
v oddaljenih delih okonine prsti stopal
ojaa se med leanjem (ponoi) in zmanja ali izgine, e bolnik sede

NEOBSTOJNA VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA

epizode vsaj estih kompleksov QRS in traja najdlje do 29 s

prognostino ni tako pomembna kot obstojna

OBSTOJNA MONOMORFNA VENTRIKULARNA TAHIKARDIJA

traja dlje kot 30 sekund ali pa je hemodinamino tako obremenjujoa, da moramo bolnika elektrokonvertirati e pred
iztekom tega asa.

Po obliki je lahko monomorfna ali polimorfna oz. multiformna