UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

STVARNO PRAVO
- vpraanja za vaje -

Maribor, 2010/2011
Temeljna naela stvarnega prava in osnovni pojmi po SPZ
1. V zvezi s katerim nainom pridobitve stvarnih pravic je pomembno naelo kavzalnosti ter kako vpliva na pravni poloaj dobrovernega pridobitelja lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe? Z derivativnim nainom. S tem se prebija kavzalnost, saj v primeru pridobitve od razp. Nesposobne osebe, pravo daje prednost varstvu pravnega prometu. 2. Bistvene novosti Stvarnopravnega zakonika! 3. Pojasnite naelo kavzalnosti, loenosti in tradicije v stvarnem pravu. Kje v SPZ je razvidno, da velja pri nas sistem kavzalnosti, loenosti in tradicije?
-

Naelo kavzalnosti: za razpolagalni pravni posel se zahteva veljavna kavza, v obliki veljavnega zavezovalnega pravnega posla in s tem tudi pravni naslov. 40. len SPZ Naelo loenosti: zavezovalni in razpolagalni pravni posel sta loena. 40. len SPZ Naelo tradicije: to je pridobitni nain, in brez nje se LP ne prenese. 1. odstavek 60. lena. Pomen naela omejenega kroga stvarnih pravic v stvarnem pravu!

4. Numerus clausus pravic. 6 razlinih tipov. To je pomembno zaradi erga omnes (absolutnega) uinka, zaradi tega je pomembno, da so tono doloene in se tem varuje pravni promet. 5.
-

Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroi)? slunostno pravico; fiduciarno lastnino; etano lastnino; lastninsko pravico; solastnino; skupno lastnino; stvarno breme; zastavno pravico; zemljiki dolg; stavbno pravico; imisije; priposestvovanje; nujno pot.

6.

Kako je v SPZ urejen konflikt med naelom zaupanja in izvenknjino (kontratabularno) pridobljeno lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja (na nepreminini)? Naelo zaupanja ima prednost pred priposestvovanjem. To pomeni, da oseba, ki zaupa v ZK ne sme biti okodovana. Oseba, ki je priposestvovala, pa se ni vpisala v ZK sama nosi posledice in ne uiva nobenega varstva.

7. Poglavitne razlike med stvarno pravico uitka in rabokupom! Rabokup se lahko odpove, uitek pa ne. Rabokupna razmerja so ponavadi podedljiva, uitek pa ne. Uitek ima uinek erga omnes, rabokup pa ne (eprav ga dejansko ima). Rabokupno razmerje je zmeraj odplano, uitek pa je lahko tudi neodplaen. Vpis uitka ima konstitutiven uinek, rabokup pa samo publicitetni. 8. Navedite vsaj tri institute SPZ-ja, ki so odraz naela superficies solo cedit! -

Nepremininska prirast: karkoli se spoji z nepreminino je njena sestavina. Gradnja preko meje Izboljava tuje nepreminine

9. Naelo absolutnosti v stvarnem pravu! Uinkuje proti vsem, izkljuuje vse iz poseganja po pravici. 10. Naelo omejenega kroga stvarnih pravic! Glej numerus clausus varstvo pravnega prometa 11. Naelo specialnosti v stvarnem pravu! Predmet stvarne pravice mora biti natanno individualno doloen. Nemonost LP na delu stvari, nezmonost, da bi na sestavini obstajala stvarna pravica. 12. Navedite razlike med uitkom in zakupom! zgoraj 13. Naelo specialnosti v stvarnem pravu ter odmiki od tega naela! Etana lastnina, stavbna pravica. 14. Katere stvarne pravice se lahko pridobijo s priposestvovanjem? LP, slunost, stavbna pravica 15. Katere stvarne pravice se ne morejo pridobiti s priposestvovanjem? Ne more se zastavna p. in zemljiki dolg.

16.

Neakcesorne oblike zavarovanj po SPZ! Kratko jih pojasnite!

Fiducarni prenos v zavarovanje (ali prenos LP v zavarovanje), zemljiki dolg. Neakcesornost pomeni, da obstoj teh ni vezan na obstoj terjatve. Fiduciarni prenos: je oblika zavarovanja pri katerem se prenese LP s fiducianta na fiduciarja. Ponavadi pod razveznim pogojem, razen, e ga izljuita. e ga izkljuita je to popolna neakcesornost. Zemljiki dolg: je stvarna pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednosti nepreminine, pred drugimi upniki s slabim vrstim redom. Prenaa se izvenknjino. 17. Pojasnite (v alinejah) razlike med stvarnim pravom in obligacijskim pravom! Str. 7 skripta. 18. Stvarnopravni poloaji pri poveanju vrednosti tuje nepreminine oz. vlaganju v tujo nepreminino! Latnik nepreminine pridobi LP na izboljanem delu nepreminine, graditelj ima proti njemu le verzijski zahtevek. Le e soglaata lahko graditelj pridobi solastnino. 19. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine (do celote), na kateri je zgrajen objekt (avtomehanina delavnica), eli prodati drubi B, k.d. samo objekt. Pojasnite z uporabo pravnih pravila, kako naj to izvede? Solastnina ? stavbna pravica

20. Pojasnite pomen naela kavzalnosti! e ni kavze ni prenosa. Razen a non domino, naelo zaupanja v zk.

Stvari
1.

Opredelite pojem detencije ter pojasnite ali lahko detentor uveljavlja posestno varstvo za posestnika! Detencija ali imenitvo je razmerje pri katerem je detentor (imetnik) oseba, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter se je tudi dolan ravnati po njegovih navodilih. Izvaja lahko le samopomo xza posestnika (posestnega gospodarja)

2. Opredelite in pojasnite pojem stvari po SPZ! Stvar je samostojen telesen predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Dva bistvena elementa: telestnost in obvladljivost. Element telesnosti se nanaa na naravne(fizikalne) lastnosti stvari. e je stvar telesna, je materialen del narave in zapolnjuje prostor, mogoe jo je zaznati z otipom. Element obvladljivosti izhaja iz vsebine stvarnega razmerja kot oblastvenega razmerja. Stvar je lahko samo tisto, kar si lovek lahko podredi in nad tem izvruje oblast. 3. Opredelite pojem pritikline ter pojasnite, ali tudi zanje velja pravilo superficies solo cedit? Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. Zanje ne velja pravilo superficies solo cedit, ker so z glavno stvarjo povezane le funkcionalno in ne mehansko (kot sestavine) 4. Opredelite pojem pritikline po SPZ ter pojasnite ali je pritiklina lahko predmet samostojnih stvarnih pravic! Pojem glej zgoraj. Pritiklina je vsekakor predmet samostojnih pravic, vendar v dvomu( e ni drugae dogovorjeno) deli pravno usodo glavne stvari, torej se prenese oz. obremeni skupaj z njo.
5.

Opredelite razliko med naravnimi in civilnimi plodovi ter pojasnite trenutek in pravne posledice separacije plodov! O naravnih plodovih govorimo, e jih neka stvar daje periodino in ne da bi se s tem izrpala njena substanca. Civilni plodovi pa so periodini prihodi, izraeni v obliki denarja oziroma drugih generinih stvari, ki izvirajo iz pravnega razmerja, ki ga sklene upravienec do plodov.
5

Do separacije so plodovi njena sestavina, z loitvijo pa postanje samostojna stvar. Civilni plodovi se najvekrat osamosvojijo, ko so plaani.

6.

Opredelite pojem sestavine in pritikline! Sestavina je vse kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Pritiklina je samostojna preemina stvar, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari.

7.Pridobitev in prenehanje uitka! Uitek se pridobi z vpisom v zemljiko knjigo, ne glede na to ali je ustanovljen na podlagi pravnega posla ali sodne odlobe. Uitek preneha z odpovedjo uitkarja, zaradi poteka asa, zaradi unienja predmeta uitka, zaradi konsolidacije, ...

Posest
1.

Navedite primere dobrovernih nelastnikih posestnikov ter pojasnite ali uivajo posestno varstvo! Najemnik, zakupnik, uitkar, ... Bistvo je, da nimajo volje imeti stvar za svojo in priznavajo vijo pravno oblast posrednega posestnika. Uivajo posestno varstvo proti tretjim, vednar pa ne proti lastniku oz. tistemu, igar vijo pravno oblast priznavajo (ni nujno, da je lastnik).

2. Oseba A je prodala in izroila osebi B premino stvar, pri emer se je kasneje izkazalo, da oseba A ni bila lastnica te stvari, ampak samo bonitarna lastnica stvari. Ali ima oseba B monost, da postane lastnica te premine stvari, ki jo ima e dve leti v dobroverni lastniki posesti? Da, v kolikor bo oseba B e 1 leto izvrela dobroverno, lastniko posest. Stvar lahko ez eno leto priposestvuje (rok za priposestvovanje preminin je namre 3 leta) 3. Opredelite pojem in pravno naravo prekarija (poudarek na posestnem vidiku)! Prekarij je posebna vrsta posodbe, pri kateri je dovoljena uporaba stvari do preklica. Prekarist se v bistvu napram tretjim osebam teje za posestnika oz. ima posestno varstvo, napram posestnemu gospodarju pa deluje bol kot detentor. 4. Opredelite razliko med soposestjo in delno posestjo! Bistvena razlike je, da je soposest posest na celotni stvari, delna posest pa je posest le na delu stvari. 5. Pogoji za dovoljeno samopomo! Primer: Oseba A se je protipravno vselila v B-jevo prazno stanovanje, potem, ko ga je izpraznil najemnik. B je ez 10 dni po asu, ko je izvedel za A-jevo vselitev, le-tega na silo deloiral. A je zaradi tega vloil pri sodiu posestno tobo. Analizirajte primer! A-jeva posestna toba je utemeljena. B-jeva samopomo ni bila dovoljena, zato ker ni bila takojnja. Samopomo mora biti nujna, takojnja, sorazmerna in ustrezati okoliinam v katerih se je zgodila. Nevarnost pa mora biti neposredna. A bo najverjetneje v posestni pravdi uspel. Upotevalo se bo samo zadnje mirno posestno stanje, ne sme pa se upotevati pravice.

6. Primer: A je B-ju prodal premino stvar, pri emer sta se dogovorila, da bo stvar izroena B-ju v neposredno posest ez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izroil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomo? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik preminine? Ali je morda lastninsko pravico pridobil B e v asu sklenitve prodajne pogodbe z A-jem? Ne, ne gre, saj noben pogoj za samopomo ni izpolnjenega. Lahko ga samo toi na izpolnitev pogodbe, ali pa odstopi od pogodbe in uveljavlja s kondikcijo. Lastnik ni postal, saj ni prilo do tradicije in s tem do pridobitnega naina. Ne, saj ni bilo razpolagalnega posla, niti pridobitnega naina.

7. Pojem in pomen anticipiranega posestnega konstituta! Anticipirani posestni konstitut je posebna oblika posestnega konstituta. Pri tej modaliteti izroitve gre za vnaprejnjo izroitev stvari, za katero prenosnik e ni pridobil razpolagalne sposobnosti. Pridobitelj pridobi LP ele, ko pridobi prenosnik pravico razpolagati s stvarjo. To pomeni, da prenosnik najprej za juridino sekundo sam postane lastnik stvari. Zlasti je APK pomemben pri fiduciarnem prenosu...

8. Pogoji za imisijsko (imisijska negatorna toba) varstvo! Posebna toba za varstvo lastninske pravice. S to tobo lastnik varuje svoj poloaj, e ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju lastninske pravice. Bistvo je, da je njegova posest motena in mu ni odvzeta. Motenje mora biti protipravno, posest mu ne sme biti odvzeta, mora biti aktivno legitimiran za to tobo (lastnik in domnevni bonitarni lastnik) 9. A in B sta solastnika stanovanja, v katerem ivita e eno leto. Ker je med njima prilo do spora, je A zamenjal kljuavnico na vhodnih vratih stanovanja ter s tem prepreil B-ju izvrevanje soposesti stanovanja. B se je moral zaradi tega za 14 dni odseliti k svojim starem. Ali ima B posestno varstvo? Pojasnite! Ali bi bila situacija drugana, e B ne bi bil solastnik stanovanja. Da, ima, ker je lo za protipravno motenje posesti. Ne, prav tako bi imel posestno varstvo. 10. Pojasnite razliko med lastnikom stvari in dobrovernim lastnikim posestnikom stvari!

Glavna lastnika je, da je lastnik pravno lastnik stvari in ima lastninsko pravico, dobroverni lastniki posestnik, pa ni pridobil LP, lahko pa jo priposestvuje. Lastnik je pravni lastnik, dobroverni lastniki posestnik pa zaenkrat le dejansko.
11.

V kaknem primeru lahko upoteva pravico do posesti?

sodie

posestni

pravdi

Kadar je vloena publicijanska toba, ki je pravzaprav posestna toba, vendar pa se uporablja za varstvo LP. Poleg tega e petitorium absorbet possesorium.
12.

V kaknem primeru bi bil v okviru posestnega spora utemeljen ugovor viciozne posesti? e viciozni posestnik sproi posestno varstvo, lahko okradeni uveljavlja ugovor viciozne posesti, le e je pred tem uporabil dovoljeno samopomo.

13. Utemeljite pomen prepovedi razpolaganja v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preivljanju! Pomen prepovedi je, da oseba stvari ne odsvoji, saj si pri tem zavaruje dajatve, ki jih prejema, e pa bi bila stvar tretji osebi prodana, pa bi to zanjo pomenilo veje tveganje glede prejema teh dajatev.
14.

Ali pozna nae veljavno pravo posest pravice? Utemeljite!

Ne, saj imamo objektivno koncepcijo posesti. Nae pravo tudi ne pozna netelesnih stvari.
15.

Retencijska pravica dobrovernega lastnikega posestnika!

Dobroverni lastniki posestnik ima retencijsko pravico nasproti lastniku, dokler mu ta ne povrne nujnih in koristnih strokov. Nenazadnje lahko stvar tudi proda in se na tak nain poplaa. 16. Opredeli pojem in pravne uinke anticipiranega posestnega konstituta! Pojem- glej zgoraj. Pravni uinki: sklepa se takrat, ko prenosnik e nima razpolagalne sposobnosti in gre za posredno pridobitev lastninske pravice, to pomeni, da se LP za juridino sekundo ustavi pri premoenju prensonika, to pomeni da pridobitelj pridobi LP ele, ko pridobi prenosnik razpolagalno upravienje 17. V posestni pravdi je toenec ugovarjal, da je stvar odvzel toniku zaradi tega ker je njegova, saj jo je pridobil na podlagi prodajne pogodbe ter s posestnim konstitutom od tonika. Ali je ugovor utemeljen? Ne, ni. V posestni pravdi se ugovori do lastninske pravice ne upotevajo. Upoteva se samo zadnje mirno posestno stanje.
9

18.

Antonija je svojemu sinu Izidorju (tudentu prava) februarja letos podarila in izroila hio, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Sama ni nikoli ivela v tej hii. Ker Izidorju samota nikakor ni ustrezala, je povabil tri prijatelje (prav tako tudente prava), da se preselijo k njemu. tudentje so kajpak s polno lico zajeli radosti, ki jih je ponujala hia in tudentsko ivljenje. Zabave v hii so se vrstile druga za drugo. To pa ni bilo po godu Antoniji, zaradi esar je vloila zoper Izidorjeve prijatelje tobo zaradi motenja posesti. Ali bo uspela?

Ne, Antonija ne bo uspela, saj ni bila posestnica in niso motili njene posesti, saj je to posestna toba in ona zanjo ni bila aktivno legitimirana.
19.

Kakne pravne uinke proizvaja anticipiran posestni konstitut?

Posredna pridobitev itd. Glej zgoraj! 20. Ugovori v posestni pravdi! STR. 126 21. Razmerje med prekarijem in posestjo ! Prekarist je napram tretjim posestnik. V razmerju do dajalca prekarija pa deluje kot detentor. 22. Pojasnite razliko med soposestjo in delno posestjo. Navedite tudi primer soposesti in delne posesti! Soposest: Poseduje se celotna stvar. Primer: Zakonca ivita v hii in izvrujeta posest na celotni hii. Delna posest: poseduje se del stvari. Herka od Jane, se preseli v njeno hiko, kjer si razdelita posest, tako, da vsaka izvruje le to na delu hie.

23. Kaj upoteva sodie, ko odloa v postopku zaradi motenja posesti? Kakni so roki za uveljavljanje sodnega varstva posesti? Glej zgoraj. Roki: subjektivni 30 dni odkar je oseba izvedela za kritev in kritelja. Objekitvni: in 1 leto odkar je kritev nastala.

10

24.

Pojasnite pojem dobroverne lastnike posesti! Kdaj je ta pravna kvalifikacija posesti pomembna?

Je posest, kjer je posestnik preprian, da je lastnik stvari. Je oseba, ki ne ve oz ne bi mogla vedeti, da ni lastnik. Pomembna je v zvezi s priposestvovanjem, pri stvarnopravnih reparacijah, pri publicijanski tobi, pri pridobivanju plodov.

25. Pojasnite, kdaj posestnik ne uiva sodnega varstva posesti? Takrat, ko je pridobil viciozno posest- nasproti tistemu kateremu je stvar odvzel. Ko zamudi rok, za njeno uveljavljanje.

26.

Pojem in posestno varstvo prekarista?

Glej zgoraj, posestno varstvo proti tretjim, proti dajatelju prekarija pa ne.

27. Posestno varstvo detentorja! Priznava se mu samo samopomo, ki jo lahko izvruje za posestnega gospodarja.

28. Posestno varstvo soposesti! Napram drugemu soposestniku/om in napram tretjim osebam.

29. Kaj upoteva sodie, ko odloa v postopku zaradi motenja posesti? Zgolj zadnjo mirno posestno stanje, ne sme pa upotevati pravice.

11

Zemljika knjiga
1. Pojasnite pojem in znailnosti zakonite predkupne pravice! Kje jo SPZ ureja? Kako se reuje konkurenca med zakonito predkupno pravico in pogodbeno predkupno pravico glede iste nepreminine?

Predkupna pravica je obligacijska pravica upravienca, da stvar od prodajalca odkupi pod enakimi pogoji, kot bi jo tretji, kateremu jo prodaja. Predkupna pravica lastnika ne omejuje pri tem ali bo stvar prodal ampak le komu jo bo prodal. Poznamo pogodbeno in zakonito. Razlika med njima je, da ima zakonita PP publiciteto e po samem zakonu in se ne zahteva vpis v ZK, kar pa je potrebno pri pogodbeni PP. SPZ jo ureja v 66. In 124. lenu. Zakonito predkupna pravica ima vedno prednost pred pogodbeno PP. V kolikor je zakonita PP v zasebnem interesu je sankcija za nespotovanje le te izpodbnojnost, e pa je PP v javnem interesu pa je sankcija ninost.

2. Kaken vpliv ima na pravni promet nepreminine vknjien odkupna pravica; Odkupna pravica ne prepreuje nadaljnih vpisov v ZK, ampak predstavlja tveganja za tretje, ker se lahko njihov vpis izpodbije (e se izpolnijo pogoji, kateri so bili dogovorjeni med lastnikom in upraviencem odkupne pravice) predkupna pravica; Predkupna pravica prav tako ne prepreuje nadaljnih vpisov v ZK. V primeru pogodbene se lahko vpis izpodbija (le ta se vpisuje v ZK). e pa je zakonita PP v javnem interesu je sankcija ninost, vpis se vsekakor izbrie. Zakonita PP v zasebnem interesu pa se vpis izbrie, le e upravienec vloi izbrisno tobo.

prepoved odsvojitve in obremenitve Ta obligacijska pravica pa prepreuje nadaljne vpise v ZK, ampak le e je dogoverjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci, ter posvojenci in posvojitelji.

12

3. Obrazloite pojem tabularne listine, kot listine sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiko knjigo. To so listine, ki so podlaga za vknjibo. Razdelimo jih v tri kategorije:1. zasebne listine, ki vsebujejo overjeno zk dovolilo ... 2. listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zk dovolilo 3. pravnomone sodne in dokonne ali pravnomone upravne odlone, s katerimi je odloeno o pridobitvi ali prenehanju pravic, ki se vpisujejo v ZK.

4. Pojasnite, katera pravica z omejenim absolutnim uinkom na nepreminini ima prednost v naslednjih konfliktnih situacijah: zakonita predkupna pravica v. vknjiena pogodbena predkupna pravica; zakonita predkupna pravica, ker je na nek nain v javnem interesu

zakonita predkupna pravica v. vknjiena pogodbena odkupna pravica; Prav tako zakonita predkupna pravica, zaradi javnega interesa, ki ga varuje.

vknjiena pogodbena predkupna pravica v. vknjiena pogodbena odkupna pravica! Odvisno, katera je bila prej vknjiena v ZK, saj obe zasledujeta enak namen.

5. Oblikujte zemljikoknjina dovolila (intabulacijsko klavzulo) za vpis prepovedi odsvojitve ter obremenitve na nepreminini, t. parc. 100/1, vpisana v zk. vloku 25, k. o. Spodnji Kaelj, v korist Franca Posestnika, EMO 1307965500458, stan. Spodnji Kaelj 35, 2314 Spodnji kaelj. A.A., EMO, stan. , izrecno ..

BOMO NAREDLA DRUGI

13

6. A eli prodati B-ju nepreminino na obroke. Interes A-ja je, da se B- ne bo

vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo pred plailom vseh obrokov kupnine, interes B-ja pa je, da A ne bo nepreminino v vmesnem asu odsvojil dobroverni tretji osebi. Kako naj A in B izvedeta konkterno transakcijo, da bo ustrezala interesom prodajalca in kupca?

Tako, da pri nepremeninini predlagata predznambo. S tem zavarujeta vrstin red vpisa. B se bo v ZK, ko bo poravnal kupnino (in takrat mu bo A najbr izstavil ZK dovolilo) vpisal s trenutkom predznambe, kar pomeni, da bodo vsa kasneja razpolaganja razveljavljena.

7. Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v zemljiko knjigo ter s katero vrsto vpisa (vknjiba, predznamba, zaznamba)? Ali se tudi zanje zahteva zemljikoknjino dovolilo? Zakupna in najemna pravica, pravica prepovedi obremenitve in odtujitve, predkupna pravica, odkupna pravica in posebna pravica uporabe javnega dobra. Z vknjibo. Da, za vpis se zahtave ZK dovolilo.

8. Zakaj velja v zemljikoknjinem pravu numerus clausus obligacijskih pravic, ki se smejo vpisovati v zemljiko knjigo? Zaradi varstva pravnega prometa.

9. Pojem in pomen zemljikoknjinega dovolila! Kdaj pride v potev (v zvezi s kaknimi prenosi oz. oblikovanjem pravic; katerih pravic)?

Zk dovolilo je izrecna in nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, obremenjuje, omejuje oz. preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Je strogo formalen instrument glede vsebine in oblike. Brez ZK dovolila ni moen vpis v ZK, na tak nain se varuje pravni promet. V zvezi z derivatnimi prenosi ( na podlagi pravnega posla). Stvarnih in obligacijskih pravic, katere se vpisujejo v ZK.

14

10. A.A. je prodal B.B.-ju idealno polovico svoje nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo za konkretni prenos idealnega delea do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj. A.A., EMO, stan. izrecno in nepogojno

11. Zakaj pravimo, da je zemljiko pismo stvarnopravni vrednostni papir? Kdo ga izstavi? Kdo ga prvi d v promet? Kakno nevarnost predstavlja zemljiko pismo (ki je v prometu) za lastnika obremenjene nepreminine ter kako se izogniti tej nevarnosti?

Zato, ker se zemljiki dolg prenea izvenknjino, torej s prenosom zemljikega pisma, katere se prenaa z indosamentom, torej je zemljiko pismo vrednostni papir po odredbi. Zemljiko pismo izstavi sodie. V promet ga prvi da lastnik ali pa prvi imetnik zemljikega pisma. Nevarnost, da bo imetnik zemljikega pisma z njim razpolagal brez dovoljenja lastnika. To se rei tako, da se indosamentu doda recta klavzula, s tem lastnik nepreminine prepove nadaljni prenos zemljikega dolga z indosamentom zemljikega pisma.

12. A.A. proda zakoncema B.B. in C.B. idealno nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem deleu do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj. A.A., EMO, stan. izrecno in nepogojno

13. Pomen zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice!

Zaznamba varuje vrstni red pridobitve Lp, katerega vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom od katerega uinkuje ta zaznamba. Ni ovira za nadaljne vpise, vendar ti vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem. e se zaznamba opravii se kasneji vpisi izbriejo in se vpie pridobitelj v vrstnem redu zaznambe.

14. Anton A., ki je izkljuni lastnik nepreminine, podari sinu Bojanu A. in herki Cvetki A., vsakemu idealno nepreminine. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj.
15

Anton A., EMO, stan. izrecno in nepogojno

15. Anton A., ki je solastnik nepreminine do 1/3 celote, podari sinu Bojanu A. in herki Cvetki A., vsakemu polovico svojega idealnega delea nepreminine ter si izgovori uitek na celotnem prenesenem idealnem deleu 1/3. Napiite zemljikoknjini dovolili. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k. vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj. Anton A., EMO, stan. izrecno in nepogojno

16. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plailo 10.10.2006, in sicer na celote. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno

17. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10.000.000,00 SIT, ki zapade v plailo 10.10.2006, in sicer na celote, drugo pa proda drubi B, d.n.o. Napiite zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno

18. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno 19. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., pa proda zakoncema Tonetu D. in Franji D. v skupno lastnino Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno

20. Opredeli vsebino in pravno naravo zemljikega pisma! Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaa z indosamentom. Pravna narava zemljikega pisma je takna, da se zemljiki dolg prenaa
16

skupaj z zemljikim pismom. Zemljiko pismo zelo olaja prenos zemljikega dolga, saj se prenaa zunajknjino. Zemljiko pismo mora vsebovati navedbo zemljiko-knjinega sodia ki ga izstavlja, vse podatke, ki se zahtevajo za enostranski pravni posel o ustanovitvi zemlj. Dolga (ime ustanovitelja, zemljikoknjino oznabo nepreminine, viino in pogoje zapadlosti zemljikega dolga), ter as izdaje in ig sodia.

21. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. izrecno in nepogojno 22. Navedite razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico! Zakonita ima prednost. Pogodbena napram tretjim uinkuje le, e je vpisana v ZK. Zakonita pa ima publicitetne uinke tudi brez vpisa v ZK.

23. Pomen naela zaupanja v zemljikoknjinem stvarnem pravu! Varuje pravni promet. Oseba, ki zaupa v ZK podatke ne sme biti okodovana. Oseba, ki je vpisana v ZK kot lastnik (pa to ni) proda tretji dobroverni osebi nepreminino ta postane lastnik, saj jo varuje naelo zaupanja, ker se zanese na to, da so podatki v ZK pravilni.

24. Opredelite pojem nepreminine in pojem zemljikoknjinega dovolila! Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine z vsemi svojimi sestavinami. ZK dovolilo glej zgoraj. (izrecna, nepogojna izjava...) 25. Antonija je svojemu sinu Izidorju februarja letos podarila in izroila hio, stojeo na nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, ki jo je dobila vrnjeno v postopku denacionalizacije. Antonija in Izidor nista nikoli ivela v tej hii. Ko se je Izidor vselil v hio, mu je sosed povedal, da ima na delu nepreminine, parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, e 35 let vrt, ki ga obdeluje ter da je na tej podlagi priposestvoval del nepreminine. Ali bo sosed uspel v morebitnem sodnem postopku?

17

Sosed bo v morebitnem postopku uspel, razen e mu bo nasprotna stranka uspela dokazati nedobrovernost ali neizpolnjenost enega izmed ostalih pogojev, ki se zahtevajo za priposestvovanje (as, izvrevanje posesti..). 26. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

27. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o. ter drubi C, d.d., na pa ustanovi stvarno potno slunost zakoncema Tonetu D. in Franji D. Napiite veljavna zemljikoknjina dovolila. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

28. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, proda idealni dele drubi B, d.n.o., drubi C, d.d. ter zakoncema Tonetu D. in Franji D (v skupno lastnino). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno 29. Navedite vrste zemljikoknjinih vpisov ter jih kratko obrazloite! Poznamo glavne in pomone zemljikoknjine vpise. Glavni so vknjiba, zaznamba, predznamba; pomoni pa so plomba in pooitev. Vknjiba je glavni vpis s katerim se vpie pridobitev oz. prenehanje stvarnih in nekaterih obligacijskih pravic. Ima oblikovalni (konstitutivni) uinek (na pravnoposlovni podlagi). Lahko ima tudi deklaratoni oz. izkazni uinek (na podlagi zakona in sodne odlobe). Ponavadi ima konstitutivni uinek. Predznamba je glavni vpis s katerim se dosee oz. izkae pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK in uinkuje pod pogojem, da se zaznamba opravii. Pogojni vpis varuje vrstni red. Zaznamba je glavni vpis namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za pravni promet z nepremininami.

18

Plomba je pomoen vpis v ZK, ima poseben pomen za zagotavljanje publicitetnega uinka ZK in s tem tudi za pravni promet z nepremininami. Namen plombe je, da se objavi dejstvo, da je ZK postopek v teku in da e ni zakljuen. Pooitev je pomoen vpis v ZK, s katerim se vpie sprememba podatka glede nepreminine oz. imetnika pravice na nepreminini kadar ZK ni temeljna evidenca za ta podatek, ali pa se oznaijo povezave med posameznimi vpisi v ZK.

30. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, to kar je ostalo (?) pa proda Francu Pleskarju, s.p. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

31. Ali je predznamba pridobitve lastninske pravice ovira za nadaljnje vpise. Kako uinkujejo vpisi, ki se opravijo po tem, ko je e uinkovala predznamba pridobitve lastninske pravice? Ne, ni. Uinkujejo pod razveznim pogojem. e se preznamba opravii se ti vpisani izbriejo, e se ne opraviijo pa postanejo ti nadaljni vpisi popolnoma veljavni oz. nepogojni.

32. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi uitek v korist vsakokratnega lastnika nepreminine parc. t. 101, k.o. Spodnji Kaelj. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

33. Zaznamba spora! Ali je zaznamba spora ovira za nadaljnje vpise? Kako uinkuje?

Ne. Enako kot predznamba. Razlika je le, da je zaznamba abstrakten institut in se lahko vpie e preden je sklenjen zavezovalen pravni posel, predznamba pa se vpie ele po sklenitvi zavezovalnega pravnega posla.

19

34. Razpolaganje imetnika predznamovane pravice! Kako uinkuje pridobitev lastninske pravice za kupca K, e je prodajalec P, ki K-ju proda nepreminino, imetnik predznamovane lastninske pravice in ne zemljikoknjini lastnik te nepreminine? Uinkuje pod razveznim pogojem.
35. Pojasnite (v alinejah) razlike med pogodbeno predkupno pravico in zakonito

predkupno pravico! Pogodbena: publicitetni uinek le e je Zakonita: publicitetni uinek e po samem zakonu vpisana. Ni javnega interesa, pred zakonito nima Javni interes, ima prednost. prednosti. izbodbojnost Izpodbojnost; e javna zakonita-ninost Soglasje med lastnikom in predkupnim Je po zakonu upraviencem 36. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, ustanovi osebno slunost uitka v korist drube B, d.d., za as 40 let na idealni nepreminine. Podatki o nepreminini: parcelna t. 100, k.o. alostna Gora. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

37. Pojasnite vsebino in pomen zaznambe spora? Zaznamba spora varuje vrsti red pridobitve lastninske pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom od katerega uinkuje ta zaznamba. Je abstrakten instrument, kar pomeni da ga lahko predlaga lastnik e preden je bil sklenje zav. Pravni posel.

38. Joe, ki je solastnik nepreminine do celote, eli podariti polovico svojega delea sinu Francu, drugo polovico delea pa vnuku Poldetu, hkrati pa eli, da se vknjii v zemljiki knjigi tudi prepoved odtujitve in obremenitve za celotno nepreminine. Napiite ustrezne intabulacijske klavzule. Podatki o nepreminini: parcelna t. 100, k.o. alostna Gora.

20

39. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

40. Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna toba? O teh govorimo, e vpis v ZK nima pravne podlage oziroma je ta podlaga kasneje odpadla. Izbrisna toba je stvarnopravna toba, s katero se varujejo knjine pravice na nepreminini. Z izbrisno tobo se zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega stanja. Lahko jo vloi prejnji lastnik, igar pravica je prela na toenca na podlagi neveljavnega pravnega naslova.

41. Zaznamba izrednega pravnega sredstva! Zaznamba izrednega pravnega sredstva je podobna zaznambi spora. Pri tej zaznambi je najprej prilo do vknjibe pravice na podlagi pravnomone sodne ali upravne odlobe. Ob vloitvi izrednega pravnega sredstva je pomembno da vlagatelj le tega predlaga zaznambo saj s tem izkljui dobrovernost tretjih in preprei nadaljna razpolaganja z nepreminino. To zaznambo lahko predlaga samo tisti imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjiba na podlagi pravnomone ali dokonne odlobe.
42. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 Tonetu Posestniku, na deleu, ki je ostal pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

43. Pojasnite razliko med zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjibo prepovedi odtujitve in obremenitve! Z vknjibo se vpisuje obligacijska pravica ki nastane s pogodbo. e pa prepoved razpolaganja nastopi kot pravna posledica v posebnem postopku gre za pravno dejstvo in ne za pravico, zato se vpie z zaznambo. Najpomembneja oblika nastanka
21

prepovedi je sprejem ukrepa v postopku zavarovanja denarne terjatve. Obe pa imata enak uinek, torej onemogoita razpolaganje.

44. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, ustanovi pogodbeno predkupno pravico na idealnem deleu v korist drubi B, d.n.o. ter odkupno pravico, prav tako v korist drubi B, d.n.o., vendar na celotni nepreminini. A, d.o.o., sed. , matina t. , izrecno in nepogojno

45. Pojasnite, emu slui izbrisna toba, ter s katerim instrumentom zemljikoknjinega prava lahko tonik, ki vlaga izbrisno tobo, zavaruje vrstni red vzpostavitve prejnjega zemljikoknjinega stanja vpisov! Izbrisna toba je namenjena saniranju zemljiko-knjinega stanja kadar je v ZK materialnopravno nepravilen vpis. Bivi lastnik vloi izbrisno tobo, ker se je ta, ki je vpisan v ZK kljub neveljavnemu zavezovalnemu poslu. e v pravdi uspe se bo izbrisal toenec, torej tisti, ki je vpisan in se bo tonik(bivi lastnik) lahko ponovno vpisal v ZK. Z zaznambo izbrisne tobe.

46. Opraviitev predznambe! Prednamba je pogojni glavni vpis. Opravii se, e se izpolni pogoj pod katerim je vpisana. e se pogoj uresnii uinkuje popolnoma in so vsi vpisi, ki so bili opravljeni v asu, ko izpolnitev pogoja e ni bila znana neveljavni in tisti pridobi polno pravico. 47. Opredelite glavne razlike med predznambo pridobitve lastninske pravice in zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice! Bistvena razlika je, da se lahko zaznamba vpie e pred sklenitvijo zavezovalnega posla. Predznamba pa ele ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla.
48. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora. 49. Opredelite glavne razlike med zaznambo spora in zaznambo izbrisne tobe!

22

Zaznambo spora predlaga lastnik nepreminine, zaznambo izbrisne tobe, pa samo tisti ki jo je vloil. Zaznamba spora se lahko vloi ob sporih, ki so taksativno nateti, zaznamba izbrisne tobe pa le ob vloitvi le te.
50. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi

B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora

51. Opredelite glavne znailnosti zaznambe spora! Lahko se vloi le ob sporih, ki so taksativno nateti v zakonu (o doloitvi nujne poti, o prenehanju stvarne pravice, o pridobitvi pravice na izviren nain). Vloi jo lastnik. Ni ovira za nadaljne vpise, ki uinkujejo pod razveznim pogojem. Tonik, ki je v sporu uspel mora predlagati vknjibo pravico v roku 2 mesecev od pravnomonosti odlobe. 52. Opredelite glavne znailnosti zaznambe izbrisne tobe! Lahko se vloi le, e tonik priloi dokazilo o vloitvi izbrisne tobe. Vloi jo le bivi lastnik, ki meni, da je tisti, ki se je vpisal v ZK, to storil na podlagi neveljavnega zavezovalnega pravnega posla. Z zaznambo se varuje vrstni red. e tonik v pravdi uspe, se bo telo, da je pridobil lastninsko pravico e ob vloitvi zaznambo izbrisne tobe. 53. Pogoji za dovolitev predznambe pridobitve lastninske pravice! Obstoj listin, ki so podlaga za predznambo. To so: - sodne odlobe, ki e niso pravnomone - zasebne listine, ki e nimajo ZK dovolila ali pa podpis na ZK dovolilu ni overjen - sklep izvr. sodia o predhodni odredbi in druge odlobe, ki jih doloa zakon. e na podlagi zasebne listine mora biti zavezovalni pravni posel sklenjen e pred vloitvijo predznambe 54. Pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tobe! Zgoraj
55. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi

B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

23

56. Izbrisna toba pravna narava, rok, razlogi za vlaganje, varstvo vrstnega reda!

stvarnopravna toba, oblika reivindikacije rok: ni omejen razlogi za vlaganje: ponoven vpis v ZK in izbris tistega, ki je vpisan, njegov vpis pa je materialnopravno neveljaven. Varstvo vrstnega reda: z zaznambo izbrisne tobe

57. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora. 58. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi nepravo stvarno slunost. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora. 59. Navedite vsaj pet zaznamb ter jih kratko opiite!

Zaznamba izbrisne tobe: glej zgoraj Zaznamba spora: glej zgoraj Zaznamba izrednega pravnega sredstva: 41 vpraanje Zaznamba vrstnega reda: vloi lastnik; je abstrakten institut, lahko se vloi e pred sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla. V korist nedoloene osebe. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve- zgoraj Zaznamba osebnih stanj: nanaa se na poslovno sposobnost. Ima samo publicitetni uinek. Predvideni le zaznamba odvzema poslovne sposobnosti in zaznamba podaljane roditeljske pravice po polnoletnosti.

24

60. Druba A d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/2 drubi

B d.d., na preostalem deleu pa ustanovi pogodbeno predkupno pravico v korist drube B d.d. Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora. 61. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremino premoenje z izroilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiki knjigi, prepoved razpolaganja zemljikoknjino ni bila izvedena. B je nato ez nekaj let nepreminine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! - Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepreminino? - Ali se bo C lahko vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo? - Kakna bi bila pravna situacija, e bi bila prepoved razpolaganja vknjiena v zemljiki knjigi? - Ali lahko B, e bi ga bremenila vknjiena prepoved razpolaganja, odda nepreminino ali njen del v zakup neki tretji osebi? - Ali lahko B razpolaga z nepreminino, kljub vknjieni prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? - Kakne pravne uinke bi imela prepoved razpolaganja, e bi bila izgovorjena med A-jem (kot upraviencem) in njegovim bratom?
62. Druba A, d.o.o., ki je lastnica nepreminine do celote, proda idealni dele 1/4 drubi

B, d.n.o., 1/4 drubi C, d.d., 1/8 Tonetu Posestniku, 1/16 Marici Grudnik, na deleu, ki je ostal (?) pa ustanovi zemljiki dolg (za znesek 50.000,00 EUR, ki zapade z odpoklicem). Napiite zemljikoknjino dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, k.o. alostna Gora.

63. Opredelite glavne znailnosti zaznambe izvrbe!

Zaznamba izvrbe: kae na obstoj izvrilnega postopka. Poseben pomen ima zato, ker izvrilni upnik na predmetu izvrbe pridobi zastavno pravico. Zaznamba se vpie na podlagi sklepa o izvrbi. Najpomembneji uinek je pridobitev hipoteke na nepremi. Zaznamba v pravnem prometu deluje kot opozorilo. 64. Opredelite glavne znailnosti zaznambe hipotekarne tobe! Z njo se zaznamuje uvedba postopka s katerim hipotekarni upnik zahteva, da se zastavljena nepreminina proda in s tem se poplaa njegova terjatev. Tej zaznambi se priloi potrdilo, da je bila hipotekarna toba vloena. Pravna posledica zaznambe je, da sodba, ki je bila izdana na podlagi zaznamovane tobe uinkuje proti vsakokratnemu kasnejemu imetniku LP.

25

65. Pojasnite pomen in vlogo zemljike knjige! ZK je javna evidenca nepreminin. Najbolj pomembna je zaradi varstva pravnega prometa. Promet z nepremininami se vodi v njej. Je pravna evidenca nepreminine. Glede tega tudi velja zaupanje v ZK. 66. Opredelite glavne znailnosti zaznambe javnega dobra!
-Pravno dejstvo, da je nepreminina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokonne odlobe pristojnega organa. - Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra

67. Napiite poljubno zk dovolilo za ustanovitev poljubne izvedene stvarne pravice na solastnikem deleu! 68. Opredelite glavne znailnosti zaznambe odpoklica terjatve! Zaznamba odpoklica terjatve se predlaga, e je s hipoteko zavarovana terjatev na odpoklic. To zaznambo predlaga hipotek. Upnik hkrati z zaznambo terjatve. S tem postane odpoklic terjatve pravno uinkovit proti vsakemu lastniku nepreminine. 69. A je prodal B-ju nepreminino, ki je bila obremenjena z vknjieno pogodbeno odkupno pravico v korist C-ja. - Ali se bo lahko B vknjiil v zemljiko knjigo? Ja, lahko. - Ali lahko C uveljavlja odkupno pravico zoper B-ja? Ja lahko. - Ali bi bila situacija drugana, e bi bil B zakoniti predkupni upravienec (npr. kot je lokalna skupnost na podlagi Zakona o urejanju prostora ZUreP-1)? Ja, B bi imel prednost, zaradi javnega interesa.

Lastninska pravica
1. A in B sta solastnika premine stvari, vsak do idealne 1/2, ki je v skladu z dogovorom med solastnikoma v neposredni posesti A-ja. B eli svojo idealno polovico prodati C-ju. Ali ima A zakonito predkupno pravico na B-jevem solastnikem deleu? S katerim nainom izroitve naj B opravi prenos solastninske pravice na C-ja? V katerem trenutku bo C postal solastnik premine stvari? Ne, nima je. Z izroitvijo na dolgo roko (longa mana traditio). Stvar pridobi z obvestitvijo A-ja. 2. Kako je v SPZ pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice v zavarovanje na preminih stvareh spotovana prepoved lex commissoriae?
26

Je prepovedan, vendar pa lahko fiduciar obdri preminino zase za primerno ceno.

3.

Pojasnite pravno konstrukcijo podaljanega pridrka lastninske pravice ter navedite, kateri oblikovni pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo absolutno uinkovanje!

Pridrek lastninske pravice je institut, s katerim se zavaruje lastnik napram kupevim upnikom na tak nain, da si pridri lastninsko pravico dokler mu kupnina ni v celoti plaana. Vekrat pa je glavni namen nakupa stvari ta, da bi jo lahko naprej preprodal. To pa bi pomenilo, da bi pridrek LP postal neuinkovit. Zaradi tega se med pogodbenima strankama dogovori pridrek LP s klavzulo o odsvojitvi. To pa pomeni, da prodajalec kupcu podeli razpolagalno upravienje (to pa pomeni, da lahko stvar proda e preden je plaal celotno kupnino). Hkrati pa se dogovori fiduciarna cesija nadaljnih kupevih terjatev. S tem pa se lastninski pridrek, ki s prodajo ugasne podalja na terjatve, ki jih kupec pridobi proti njegovim kupcem. Podpis kupca mora biti notarsko overjen. (Pri fiduciarni cesiji pa se zahteva notarski zapis). 4. Razpolagalna sposobnost solastnika in skupnega lastnika! Razpolagalna sposobnost solastnika: samostojno lahko razpolaga s svojim idealnim deleem, celotno stvarjo pa samo s soglasjem solastnikov. Razpolagalna sposobnost skupnih lastnikov: s stvarjo ne morejo samostojno razpolagati, saj delei niso razdeljeni, ampak lahko razpolaga samo s soglasjem vseh skupnih lastnikov.
5.

Kdaj preide lastninska pravica na kupca pri prodaji s pridrkom lastninske pravice, e podpis kupca na pogodbi o prodaji s pridrkom ni bil notarsko overjen?

S plailom kupnine. Ampak v konkurenci z ostalimi upniki pa se teje, da je preel e z izroitvijo samo (torej kot da pridrka ne bi bilo, saj podpis ni notarsko overjen) 6. Omejitve lastninske pravice po volji lastnika! Lahko jih omeji za vsak namen, ki ni prepovedan. Omejitve nastanejo na pravnoposlovni podlagi. Torej pogodbena-odkupna, pogodbena-predkupna, prepoved odtujitve in obremenitve. Lahko ustvari omejeno stvarno pravico na svoji stvari kar prav tako omejuje lastninsko pravico. 7. Kdaj uiva lastnik nepreminine pravno varstvo pred imisijami? Kadar so te bistvene (e povzroajo znatnejo kodo ali presegajo krajevno obiajno mero). Neposredne so vedno prepovedane, posredne pa morajo biti bistvene.

27

8. Opredelite pojem priakovalne pravice, kot predstopnje lastninski pravice ter navedite primer, kjer je mogoe govoriti o priakovalni pravici. Kako se prenaa priakovalna pravica? Priakovalna pravica je predstopnja priakovane pravice kadar je pridobitev doloene pravice e na taki stopnji, da predstavlja zavarovan pridobitni poloaj. Pridobitev LP je odvisna le e od nastopa pogoja na kar pa prodajalec nima vpliva. Primer: LP s pridrkom. Prenaa se kot se prenaajo stvarne pravice. Torej z izroitvijo. e se odloni pogoj izpolni, se priakovalna pravica spremeni v polno pravice
9.

Oseba A si je kupila v mestu X razkono staro meansko hio. ez leto dni pa je neki podjetnik v neposredni bliini A-jeve hie v skladu s predpisi odprl bordel. To je izjemno prizadelo A-jeva religiozna in estetska ustva. Ali gre v konkretnem primeru za prepovedane imisije?

Ne, e sodna praksa je odloila, da se vplivi, ki alijo religiozna ali estetska utsva niso prepovedane imisije in niti ne povzroajo znatneje kode. Bi pa se za imisijo lahko tel hrup, ki bi presegal krajevno obiajno mero. 10. Stvarnopravne reparacije in retencijska pravica! V povezavi z lastninsko pravdo pride med dobrovernim (nedobrovernim) lastnikim posestnikom in lastnikom do medsebojnih terjatev oz. stvarno pravnih zahtevkov. Torej dobroverni in nedobroverni lahko od lastnika zahtevata povrnitev nujnih strokov(tisti, ki bi nastali tudi e bi bila stvar pri lastniku), koristnih strokov (nedobroverni le, e so bili koristni za lastnika), olepevalnih strokov le dobroverni, oba pa imata ius tollendiodstranitev stvari, e se ta lahko loi od glavne stvari brez kode zanjo. Lastnik pa lahko od njiju zahteva povrnitev kode, vrednosti plodov (od nedobrovernega vseh, ki so nastali ali bi lahko nastali pri lastniku, ene pa njihovo vrednost, od dobrovernega pa le tiste, ki jih e ima). To so stvarnopravne reparacije. Dobroverni lastniki posestnik ima napram lastniku retencijsko pravico na stvari (obdri stvar pri sebi) dokler mu ta ne povrne nujnih, koristnih in ostalih strokov. Stvar lahko tudi proda, e prej obvesti lastnika naj mu povrne stroke in tudi o prodaji stvari. 11. Opredelite pojem vertikalne akcesije v stvarnem pravu! Odraz naela superficies solo cedit. Primer: stavba se postavi na tuji nepreminini in s tem postane sestavina te nepreminine. 12. A je B-ju prodal premino stvar, pri emer sta se dogovorila, da bo stvar izroena B-ju v neposredno posest ez 15 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Ker A ni izroil B-ju stvari, si jo je B vzel sam. Ali gre v konkretnem primeru za dovoljeno samopomo? Ali je B s tem, ko si je vzel stvar, postal lastnik preminine? Ali je
28

morda lastninsko pravico pridobil B e v asu sklenitve prodajne pogodbe z Ajem? Ne, ne gre za samopomo, saj ni takojnja, torej ni postal lastnik in tudi ni je pridobil saj ni bilo razpolagalnega pravnega posla (saj mu stvari ni izroil, torej e ni bilo volje za prenos). 13. Pojasnite stvarnopravne poloaje v primeru, ko oseba A, ki je solastnik nepreminine do idealne polovice, povea vrednost te (solastne) nepreminine (adaptira). Npr. eden izmed solastnikov investira v novo fasado, streho ipd. Oba pridobita solastnino na novem delu, ima pa A napram Bju, ki v to ni ni vloil kondikcijski (obogatitveni) zahtevek. 14. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremino premoenje z izroilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem, ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiki knjigi, prepoved razpolaganja zemljikoknjino ni bila izvedena. B je nato ez nekaj let nepreminine odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! - Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepreminino? Ja. - Ali se bo C lahko vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo? Ja. - Kakna bi bila pravna situacija, e bi bila prepoved razpolaganja vknjiena v zemljiki knjigi? Do razpolaganja ne bi bil upravien in C ne bi postal lastnik. (zablokira pravni promet) - Ali lahko B, e bi ga bremenila vknjiena prepoved razpolaganja, odda nepreminino ali njen del v zakup neki tretji osebi? Ne, ker je to obremenitev LP-ja. - Ali lahko B razpolaga z nepreminino, kljub vknjieni prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? Ja lahko ker prepoved odtujitve in obremenitve preneha s smrtjo. - Kakne pravne uinke bi imela prepoved razpolaganja, e bi bila izgovorjena med A-jem (kot upraviencem) in njegovim bratom? Imela bi le relativne uinke, saj se vpis v ZK dovoljuje le med zakoncema, stari in otroci, posvojenci in posvojitelji. 15. Ali lahko solastnik samostojno ter brez soglasja ostalih solastnikov svoj idealni dele na nepreminini - proda; Ja, vendar imajo solastniki zakonito predkupno pravico. - podari; Ja. - obremeni z zemljikim dolgo; Ja. - obremeni s stvarno potno slunostjo; Ne (saj predstavlja dejansko obremenitev) - obremeni s pogodbeno predkupno pravico. Ja, vednar ima zakonita predkupna pravica solastnikov prednost. 16. Zakonca sta bila skupna lastnika nepreminine, vendar je bil v zemljiko vpisan kot lastnik skupne nepreminine samo eden izmed zakoncev (mo). Ta je brez soglasja ene obremenil idealni dele do 1/3 celote s hipoteko v korist banke B.

29

Ali lahko banka B pridobi v takem primeru veljavno hipoteko? Lahko, saj banka po podatkih iz ZK misli, da je on izkljuni lastnik nepreminine. Zakon doloa, tisti, ki se v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na ZK podatke ne sme biti okodovan. Ali je sploh dopustna hipoteka zgolj na idealnem deleu, e ne gre za solastnino? Je, v primeru, da je nepreminina vredna veliko ve kot zavarovana terjatev, se ZP lahko ustanovi na idealnem deleu.

17. Pojasnite vsebino pravnih razmerij pri pridrku lastninske pravice s klavzulo o predelavi! e so predmet lastninskega pridrka surovinske zaloge, pridrana lastninska pravica s predelavo le teh ugasne. Pred izgubo zavarovanja se dobavitelj zavaruje s tako imenovano klavzulo o predelavi. Dobavitelj in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti. To je pravzaprav dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega delea na novi stvari. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. Pridobitev lastninske pravice z izdelavo nove preminine! Gre za izvirni nain pridobitve lastninske pravice, e se iz preminine izdela nova preminina se LP pridobi tudi na tej ne glede na to kdo je bil prejnji lastnik preminine. e izdela novo stvar iz svoje stvari, tako ali tako postane lastnik nove. e pa izdelovalec izdela novo stvar iz tujega materiala pa postane lastnik nove stvari v primeru, da delo ni bistveno nije vrednosti kot material. Mora pa se spremenit fizina identiteta stvari.
18.

19. Pridobitev lastninske pravice s spojitvijo! Spojitev je zdruitev trdnih stvari, do nje pride, ko se premine stvari, ki pripadajo ve osebam, postanejo njene sestavine. Na tej stvari nastane solastnina. Kljuno merilo je splono preprianje. 20. Razpolagalna sposobnost (upravienje) solastnika! Samostojno razpolaga s svojim idealnim deleem, ima upravienje upravljanja s stvarjo. Ima vsa upravienja kot mu jih daje LP, vendar le kot je v sorazmerju z njegovim idealnim deleem. 21. Kdaj nastopijo uinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na dolgo roko: e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje? Z obvestitvijo 3je osebe. e odsvojitelj (e) nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano? Z pridobitvijo razpolagalnega upravienja in potem e z obvestitvijo 3je osebe - e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano? ele, e pridobi upravienje, sicer pa ne more.
-

22. Kdaj nastopijo uinki prenosa oz. pridobitve lastninske pravice pri izroitvi na kratko roko:
30

e ima odsvojitelj razpolagalno upravienje; z dogovrom med njima o prenosu LP e odsvojitelj (e) nima razpolagalnega upravienja in je pridobitelju to znano; ko pridobi in se nato dogovorita e odsvojitelj nima razpolagalnega upravienja in pridobitelju to ni znano Lahko priposestvuje, sicer pa ne more pridobiti.

23. Nadomestna (fiktivna) izroitev! - Na kratko roko: se navadno uporablja, e je pridobitelj e neposredni nelastniki posestnik stvari in se z lastnikom, ki je posredni lastniki posestnik dogovori, da mu stvar odsvoji. - Na dolgo roko: oblika fiktivne izroitve, kadar predmet prenosa ni v neposredni posesti prenosnika temve 3je osebe. Prenosnik pridobitelju prenese posredno lastniko posest, 3ji ostane neposredni nelastniki posestnik. LP se prenese ele z obvestitvijo 3jega. - Posestni konstitut: oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem, ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Torej dogovor med strankama o prenosu lastnine in posesti, medtem, ko stvar zaasno ostane kjer je bila. Pod tega spada tudi anticipirani posestni konstitut (pri tej modaliteti izroitve gre za vnaprejno izroitev stvari za katero prenosnik e ni pridobil razpolagalne sposobnosti, lastninska pravica se prenese ele, ko prenosnik pridobi razpolagalno upravienje. Najprej pa sam postane za juridino sekundo lastnik stvari.
24.

Opredelite pojem in vsebino priakovalne pravice kot predstopnje lastninske pravice! Zgoraj

25. Pravna razmerja pri podaljanem pridrku lastninske pravice!

26. Prenos lastninske pravice v zavarovanje in lex commissoriae! Fiduciarni prenos LP je neakcesorna oblika zavarovanja terjatve. Tu gre za prenos LP pod razveznim pogojem plaila terjatve. Stranki lahko ta pogoj izkljuita (s tem vzpostavita neakcesornost fiduciarnega prenosa.) Komisorni dogovor je prepovedan, stvar lahko obdri le za primerno ceno. 27. Varstvo dobrovernih tretjih v primeru skupne lastnine! e je samo en vpisan v ZK kljub temu, da je stvar v skupni lastnini pridobi dobroverni tretji polno lastninsko pravico. Ta skupni lastnik, ki je razpolagal s stvarjo brez soglasja drugega je drugemu odkodninsko odgovoren. Razpolaganje je pa veljavno, ker naelo zaupanja uinkuje absolutno. 28. Posredne oz. indirektne imisije! So tiste, ki pridejo na sosedno na nepreminino brez neposrednega vplivanja tistega, s igar nepreminine prehajajo (naravne sile po nakljuju). Indirektne imisije so prepovedane le, e presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo kodo. Torej, e so bistvene. Direktne pa so prepovedane tudi, e niso bistvene.

31

29.

Opredelite pojem vertikalne in horizontalne akcesije!

O horizontalni akcesiji govorimo, kadar se LP raziri v horizontalni smeri. Ta je pri nas mogoa le na podlagi pravnega posla ali odlobe dravnega organa. Primer: gradnja ez mejo; O vertikalni akcesiji govorimo, kadar se LP raziri v vertikalni smeri. Do nje pride na podlagi zakona. Primer: izboljava tuje nepreminine. 30. Pojasnite pojem prepovedanih imisij! Prepovedane imisije so tisti vplivi na nepreminino, ki ezmerno oteujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnejo kodo. Poznamo direktne in indirektne, bistvene, nebitvene, zdruene 31. Gradnja ez mejo nepreminine! V teh primerih gre za poseg v prostor v nasprotju s predpisi graditve objektov. Graditelj mejo pregradi. Primarni ukrep je namenjen varstvu LP mejaa je ta, da sodie graditelju naloi naj porui stavbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. Le e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama. Gre za pridobitev LP na temelju odlobe dravnega organa. 32. Pravni poloaji pri poveanju vrednosti tuje nepreminine! Mlade druine pogosto reujejo svoj stanovanjski problem na tak nain, da se vselijo v stanovanjsko hio, ki pripada starem enega od partnerjev. V to hio pogosto vlagajo sredstva in opravljajo doloene adaptacije, prizidave, Pri vlaganju v tujo nepreminino nastopi posledica prirasti v korist lastnika. V korist graditelja pa samodejno nastane verzijski zahtevek, pri emer se obogatitev lastnika nevtralizira. e ni izrecno dogovorjeno graditelj na izboljanji nepreminini ne pridobi solastninskega delea. Solastninski dele pridobi le v primeru, e je bila med graditeljem in lastnikom nepreminine sklenjena pogodba o priznanju solastninskega delea. Na tak nain se ponavadi tudi poplaa verzijski zahtevek graditelja. Za pridobitev LP se seveda zahteva tudi ZK dovolilo. 33. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve! Glej zgoraj 34. Pojasnite razliko med prepovedjo odsvojitve in obremenitve po SPZ ter prepovedjo odsvojitve in obremenitve po OZ pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju! Omejitev v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preivljanju velja doloba OZ za specialno, kar pomeni, da se lahko ta prepoved vpie v ZK tudi kadar ni sklenjena med ojimi druinskimi lani.
32

Slunostna pravica in realno breme

1.

Lastnik gospodujoega zemljia je 21 let dejansko izvreval slunost vonje z osebnim avtomobilom in hoje preko slueega zemljia. Pri tem je lastnik gospodujoega zemljia ves as vedel, da slunostne pravice nima, lastnik slueega zemljia pa dejanskemu izvrevanju slunosti ni nasprotoval. Ko je prielo tei 22. leto dejanskega izvrevanja slunosti, je lastnik slueega zemljia prepoved lastniku gospodujoega zemljia vonjo z avtomobilom, v posledici esar je lastnik gospodujoega zemljia zaradi neprestanih prepirov prenehal voziti po slunostni trasi. Lastnik gospodujoega zemljia tako e dve leti in pol dejansko ne izvruje slunosti vonje z avtomobilom. Svetujte lastniku gospodujoega zemljia! Lahko zahteva ugotovitev slunostne pravice (s konfesorno tobo), saj jo je priposestvoval. V tem primeru gre za nepravo priposestvovanje slunosti kjer se zahteva dalja doba (20 let), hkrati pa ni potrebno, da je v dobri veri. Nepravo priposestvovanje je mono samo pri zemljikih slunostih, ne pa glede katere druge stvarne pravice.

2.

Osebe A, B in C so bile solastniki nepreminine. Ker A ni soglaal z ustanovitvijo slunosti poti preko solastne nepreminine v korist soseda, sta pogodbo o ustanovitvi slunosti sklenila s sosedom samo B in C. Ali je takna pogodba o ustanovitvi slunosti veljaven pravni naslov za pridobitev slunosti? Pojasnite!

Ne, ker se IDEALNI DELE NE MORE OBREMENITI S SLUNOSTJO. To pa zato, ker slunost pomeni dejansko obremenitev nepreminine, etudi bi se izvrevala samo na majhnem delu nepreminine. 3. Predpostavke za priposestvovanje slunosti pepoti ter predpostavke za "usucapio libertatis" pepoti! Predpostavke za priposestvovanje slunosti pepoti: 10 let, dobra vera, izvrevanje slunosti 20 let, (lahko tudi) nedobrovernost, POTENO (torej ne naskrivaj) izvrevanje slunosti

Usucapio libertatis

33

Lastnik sluee nepreminine prepove izvrevanje slunosti, lastnik gospodujoe n. pa slunosti doloeno dobo ne izvruje (torej stanje neizvrevanja more trajati 3 leta). Z iztekom tega asa preneha na podlagi zakona.

4. Opredelite institut in glavne znailnosti neprave stvarne slunosti! OPREDELITEV Je stvarna sunost, ki pa je za razliko od prave stvarne slunost ustanovljena le v korist doloene osebe. GLAVNE ZNAILNOSTI Uporabljajo se doloila osebnih in stvarnih slunosti. Doloila osebnih se uporabljajo glede nastanka in prenehanja, sicer pa se uporabljajo pravila o SS. Nastanek z vpisom. 5. Predialno realno breme! Je realno breme, ki je ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika nepreminine. Predialno breme je stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepreminine zavezan izpolnjevati upraviencu (torej vsakokratnemu lastniku nepreminine) ponavljajoe se dajatve ali opravljati doloene storitve. 6. Navedite razlike med stvarnimi in osebnimi slunostmi! Stvarne: ustanovljene v korist nepreminine (torej v korist vsakokratnega lastnika nepreminine), tevilo tipov slunosti ni omejeno, prenehajo z izbrisom iz ZK, sprememba lastnika nima na njihov obstoj nobenega vpliva. Osebne: ustanovljene v korist doloene osebe. Numerus clausus osebnih slunosti (slunost stanovanja, uitek, raba), prenehajo s smrtjo osebe ali potekom asa (e so asovno omejene), formalno pa seveda z izbrisom iz ZK. 7. Upravienec (lastnik gospodujoe nepreminine) ni izvreval stvarne potne slunosti nepretrgoma 8 let. Slunostna trasa je zaradi zaraenosti z grmovjem postala tudi v celoti neprehodna. 10. junija letos pa je lastnik gospodujoega zemljia sistil traso ter po osmih letih ponovno zael izvrevati slunost. Ker to nikakor ne ustreza lastniku sluee nepreminine, je prosil za pomo prav vas, da mu svetujete. Lahko zahteva ugotovitev slunosti kajti ta e vedno obstaja. Slunost bi prenehala oz. zastarala ele, e je nebi izvreval 20 let. ( ta as bi pokazal, da je slunost nepreminini nekoristna). 8. Navedite razlike med pravimi in nepravimi stvarnimi slunostmi!
34

Prave stvarne slunosti so ustanovljene v korist nepreminine, neprave pa v korist doloene osebe. Pri nepravih stvarnih slunosti se za prenehanje in ustanovitev uporabljajo doloila o osebnih slunostih.

9. Upravienec (lastnik gospodujoe nepreminine) je dejansko izvreval stvarno potno slunost brez pravnega naslova 22 let. Lastnik sluee nepreminine je pred desetimi leti predlagal lastniku gospodujoe nepreminine, da bi bilo bolje, e bi uporabljal za dostop do svoje nepreminine javno, sicer nekoliko daljo, pot. Ali je lastnik gospodujoe nepreminine priposestvoval stvarno potno slunost, oz. ali je bilo priposestvovanje pretrgano? Ne, on je priposestvoval slunost. Vendar lahko lastnik obremenjene slunosti e vedno zahteva prenehane te slunosti, v primeru da dokae, da slunost predstavlja zanj veje breme kot pa korist za gospodujoo nepreminino.

10.

Naini prenehanja neprave stvarne slunosti!

Neprava stvarna slunost je asovno omejena stvarna pravica. To pomeni, da preneha s potekom asa za katerega je bila ustanovljena, e je bila ustanovljena v korist pravne osebe preneha najkasneje po 30 letih. e pa v korist fizine osebe pa z njeno smrtjo. Neprava stvarna slunost lahko preneha tudi sporazumno.

11.

Pridobitev in prenehanje prave stvarne slunosti!

Nastanejo na podlagi zakona (s priposestvovanjem), pravnega posla ali odlobe dravnega organa. Pri nastanku na podlagi pravnega posla ima vpis v ZK konstitutivni uinek. Pri ostalih dveh primerih nastanka pa publicitetni uinek. Stvarna slunost preneha na podlagi pravnega posla, zakona (osvoboditev slunosti, zastaranje slunosti, unienje nepreminine, enakost lastninskega stanja, zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine) in na podlagi odlobe pristojnega organa (e je npr. nekoristna za gospodujoo nepreminino).

12. Prenehanje pozitivnih in negativnih pravih stvarnih slunosti!

35

Pozitivne slunosti prenehajo na zgoraj natete naine. Negativna slunost pa lahko preneha na podlagi pravnega posla, odlobe dravne organa in zakona (tako kot pozitivne), vendar pa ne more zastarati. 13. Kdaj ni mogoe priposestvovati stvarne slunosti!

Stvarno slunost je mogoe priposestvovati tudi, e ni izpolnjena predpostavka dobre vere. Vendar pa se ne more priposestvovati stvarne slunosti, e izvrevanje slunosti ni poteno (torej priposestvovalec zlorabi zaupanje, izvruje slunost na nain, ki lastniku sluee nepreminine ni znan,...). Poleg tega ni mogoe priposestvovati negativnih slunosti. 14. Prenehanje osebnih slunosti!

Osebne slunosti prenehajo s smrtjo oziroma prenehanjem pravne osebe. Takno prenehanje je utemeljeno z neprenosnostjo osebnih slunosti. Poleg tega lahko prenehajo z odpovedjo slunosti, zaradi poteka asa, zaradi unienja predmeta slunosti, zaradi konsolidacije...

Zastavna pravica in zemljiki dolg

1. A je kot lastnik kmetijskega gospodarstva kupil traktor za potrebe kmetije, in sicer z lastninskim pridrkom. Nato je vse nepreminine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo obremenil z zemljikim dolgom. Ali velja pravilo o ekstenzivnosti hipoteke tudi za zemljiki dolg? Kakna je usoda prodajalca s pridrkom glede prodanega traktorja? Ali bi lahko bila predmet obremenitve z zemljikim dolgom priakovalna pravica kupca, ki je kupil traktor s pridrkom lastninske pravice? Mislim da...(nevem tono). Traktor ne spada v zavarovanje zemljikega dolga, ker se hipoteka in smiselno tudi ZD razteza le na pritikline v lasti lastnika. Lahko, ker veljajo za zemljiki dolg smiselno enako pravila kot za hipoteko.
2.

A je zastavil B-ju za zavarovanje posojila nedenarno terjatev, katere vsebina je bila izroitev premine stvari v neposredno posest. Zastavljena terjatev je dospela pred zavarovano terjatvijo.
-

Kaj mora storiti dolnik zastavljene terjatve ob njeni dospelosti? Dolan je zastavnemu upniku izroiti stvar v posest Ali lahko dolnik zastavljene terjatve izpolni (izroi premino stvar) A-ju?
36

Lahko se tudi dogovorita za izvensodno prodajo

-

Do kakne pravne situacije pride, ko dolnik zastavljene terjatve izroi premino stvar B-ju? Z izroitvijo se pridobi rona zastavna pravica.

3.

Ali je dopustno ustanoviti zastavno pravico za zavarovanje bodoe terjatve na bodoi stvari? Da, predmet zavarovanja so lahko tudi bodoe terjatve. Vendar pa uinki nastanejo ele kasneje, ko zastavitelj pridobi razpolagalno sposobnost.

4.

Naelo ekstenzivnosti zemljikega dolga! Velja enako kot za hipoteko. Torej hipoteka se razteza na vse sestavine zemljia in pa tudi na pritikline, vendar pa le na tiste pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

5. Kako se obnaa pritiklina nepreminine v primeru hipotekarne obremenitve nepreminine? e je v pritiklina v lasti zastavitelja, se nanje razteza hipoteka in deli pravno usodo hipoteke, drugae pa se obnaa kot samostojna stvar in ne sledi hipoteki. 6. Pogoji za konverzijo hipoteke v zemljiki dolg! Hipoteka se lahko z enostranskim pravnim poslom hipotekarnega upnika spremeni v zemljiki dolg. Pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga je razpolagalni pravni posel in mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. Dodatno je zahtevana navedba podatkov o hipoteki, ki konvertira v zem. Dolg. Notarski zapis mora vsebovati ZK dovolilo, ki ga v tem primeru izda hipotekarni upnik, igar hipoteka konvertira v zemljiki dolg. 7. Kako bi zavarovali nepremininsko transakcijo (npr. prodajo nepreminine na obroke) z zemljikim dolgom? Tako, da bi ustanovili lastniki zemljiki dolg, nato pa bi ga prenesli na upnika v zavarovanje neke terjatve s prenosom zemljikega pisma, kajti ZD se prenaa izvenknjino. Navedli bi tudi tono vrednost do katere jami zemljiki dolg. 8. Kateri instituti hipotekarnega prava pridejo smiselno v potev tudi pri zemljikem dolgu? Prepoved komisornega dogovora, dolobe o nedeljivosti, o ekstenzivnosti, o ustanovitvni zemljikega dolga na solastninskem deleu. 9. Navedite razlike med maksimalno in skupno hipoteko! Skupna hipoteka je hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na veih nepremininah. Skupna hipoteka pa zavaruje doloeno terjate/ terjatve. Medtem ko je maksimalna hipoteka namenjena zavarovanju terjatev, ki izhajajo iz nekega upniko dolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost ob ustanovitvi e nista znani, v ZK
37

pa se vpie maksimalni znesek do katerega e jami nepreminina. Torej skupna hipoteka je akcesorna terjatvi, maksimalna hipoteka pa upniko dolnikemu razmerju in obstaja dokler obstaja to razmerje (ne glede na obstoj terjatev). 10. Pojasnite, s katero vrsto hipoteke se zagotavlja hipotekarnemu upniku identien vrstni red pridobitve hipoteke na vseh nepremininah (v primeru, ko se torej zastavlja ve nepreminin)! S skupno hipoteko. Skupna hipoteka se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na veih nepremininah. Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini vpie z vknjibo pri ostalih pa z zaznambo. Hipotekarni upnik lahko zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepreminine in v kakrnemkoli vrstnem redu.

11. Pojasnite podobnosti med zemljikim dolgom in maksimalno hipoteko! Obe obliki zavarovanja sta najbol smiselni kadar, obstaja med upnikom in dolnikom neko dalje razmerje. Maksimalna hipoteka za razliko od navadne hipoteke ni akcesorna terjatvi ampak razmerju, tako da lahko obstaja tudi takrat, kadar med njima ne obstaja nobena terjatev. Zemljiki dolg je pa tako ali tako neakcesorna oblika zavarovanja in je vekratno uporaben. 12. Naelo ekstenzivnosti hipoteke! Enako kot pri zemljikem dolgu ---> glej zgoraj. 13. Maksimalna hipoteka in naelo akcesornosti!

Maksimalna hipoteka je akcesorna upniko dolnikemu razmerju in ne terjatvi. Obstaja tudi, e trenutno v tem razmerju ni nobene terjatve. 14. Posebne vrste hipotek ter naini njihovega prenehanja!

Skupna hipoteka hipoteka, ki je ustanovljena pri veih nepremininah preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepreminini. Maksimalna hipoteka hipoteka, ki je ustanovljena za zavarovanje upniko dolnikega razmerja. Preneha s prenehanjem tega razmerja, formalno pa seveda z izbrisom iz ZK. Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko. Preneha s prenehanjem terjatve, lahko preneha tudi, e preneha njen predmet, to je hipotekarno zavarovana terjatev. 15. Pridobitev in prenehanje maksimalne hipoteke!
38

Pridobi se z vpisom v ZK, pred tem mora obstajati upniko dolniko razmerje. Dovolj je samo obstoj tega razmerja, tudi e e ne obstaja nobena terjatev. Preneha pa s prenehanjem upniko dolnikega razmerja in seveda izbrisom iz ZK.

16. Pogoji za dovolitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke! predlog lastnika nepremininem, na katerem je podpis lastnika overjen. Najviji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko Dovoli se, e bi bila po stanju vpisov v ZK dovoljena vknjiba pravice, katera se zaznamuje.

17. Dopustnost pravno poslovne prepovedi odtujitve in obremenitve v hipotekarnem pravu! Je dopusten, vendar pa ima le relativne uinke, torej med strankama. To pa pomeni, da je odsvojitev velja pomeni pa le kritev dogovora. Vpie se lahko v ZK le, kadar je sklenjena med blinjimi sorodniki, kar pa pri hipoteki skoraj nikol ne pride v potev. 18. Pojasnite pomen naela akcesornosti v zastavnem pravu! Zastavna pravica je akcesorna pravica, to pomeni, da obstaja le dokler obstaja terjatev, katera je zavarovana z zastavno pravico. Zastavna pravica se zaradi tega naela lahko ustanovi le v zavarovanje doloene terjatve in preneha s prenehanjem terjatve, ne more se vekratno uporabiti za zavarovanje ampak jo je potrebno zmeraj na novo ustanoviti.

Odstop terjatve v zavarovanje

1. Opredelite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) in "navadnim" odstopom terjatve! Cesija je nepogojna, fiduciarna cesija pa je ponavadi ustanovljena pod razveznim pogojem plaila terjatve( razen, e stranki to izkljuita). Pri vekratnem odstopu pri navadni cesiji velja prioriteta obvestitve (teje se, da je bila terjatev odstopljena takrat, ko je bil cesionar o tem obveen). Pri vekratnem odstopu pri fiduciarni cesiji pa velja prioriteta cesije( teje se, da je bil odstop opravljen ob sklenitvi razpolagalnega PP). Pri fiduciarni cesiji se fiduciarji priznava v primeru steaja le loitvena pravica. Pri cesiji pa izloitvena.
39

2. Navedite razlike med odstopom terjatve v zavarovanje v SPZ in splono cesijo v OZ! Glej zgoraj.

3. Anticipirana globalna fiduciarna cesija! Pri globalni fiduciarni cesiji fiduciant odstopi fiduciarju v zavarovanje vse obstojee in bodoe terjatve. To je seveda preteno anticipirana cesije, zato ob sklepanju te cesije zadostuje kritej dololjivosti terjatev, ki se prenaajo. Seveda pa morajo biti ob nastanku terjatev, te doloene. Torej bistvena je dololjivost bodoih terjatev. Terjatev se dejansko prenese ele ob nastanku, prej pa govorimo le o prenosu priakovanja. Navedite, v em se fiduciarna cesijo, kot jo ureja SPZ, razlikuje od splone cesije v OZ! Glej zgoraj.

Preminine
1. Kako je zagotovljena publiciteta stvarnopravnih razmerij na podroju preminin? Katera razmerja najbolj slabijo premininsko publiciteto? 2. A proda premino stvar B-ju, vendar mu jo ne izroi. Ali naj B zahteva izroitev stvari s (obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni): a. posetno tobo; b. vindikacijsko tobo; c. negatorno tobo; d. publicijansko tobo; e. izbrisno tobo; f. ..(kako drugae) 3. A je B-ju prodal iz izroil premino stvar s pridrkom lastninske pravice. Podpis kupca (B) na pogodbi o prodaji s pridrkom lastninske pravice ni bil notarsko overjen. B je nato premino stvar prodal in izroil C-ju, ki je vedel za obstoj pridrka. Nato je bil nad B-jem uveden in zaet steajni postopek. Kaken bo pravni poloaj C-ja glede kupljene stvari? 4. A proda in izroi premino stvar B-ju, ne izroi pa mu pritikline te premine stvari. Med strankama ni bilo izrecno dogovorjeno, da pritiklina ni predmet

40

prodaje. Ali naj B zahteva izroitev pritikline s (obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni): a. posetno tobo; b. vindikacijsko tobo; c. negatorno tobo; d. publicijansko tobo; e. izbrisno tobo; f. ..(kako drugae)

5. A proda in izroi premino stvar (les za vrtno uto) B-ju. B iz lesa izdela vrtno uto ter jo postavi na domaem vrtu. Vendar pa B ob dospelosti, ki je bila dogovorjena 15 dni po izroitvi lesa, ne plaa kupnine. Zaradi tega ga A pozove na plailo ter mu doloi novi rok. B tudi v tem roku ne plaa kupnine, medtem ko vrtna uta e stoji na B-jevem dvoriu. Ali naj/lahko A (sodno) zahteva vrnitev stvari s (obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni): a. posestno tobo; b. lastninsko tobo; c. negatorno tobo; d. publicijansko tobo; e. izbrisno tobo; f. kondikcijo; g. Actio Pauliana;
h. kako drugae.

41

6. A je B-ju prodal iz izroil premino stvar. Ker B v dogovorjenem roku ni plaal kupnine, ga je A pisno pozval na plailo ter mu doloil dodatni rok za izpolnitev obveznosti. B tudi v tem roku ni plaal kupnine. V posledici navedenega je A z reivindikacijskim zahtevkom pred sodiem zahteval vrnitev premine stvari. Ali bo A uspel z zahtevkom? Pojasnite katero temeljno naelo stvarnega prava se odraa v tem primeru? 7. Kako se skozi konkretne pravne institute stvarnega prava odraa naelo publicitete na podroju preminin ? 8. A proda in izroi premino stvar (les za vrtno uto) B-ju. B iz lesa izdela vrtno uto ter jo postavi na domaem vrtu. Vendar pa B ob dospelosti, ki je bila dogovorjena 15 dni po izroitvi lesa, ne plaa kupnine. Zaradi tega ga A pozove na plailo ter mu doloi novi rok. B tudi v tem roku ne plaa kupnine, medtem ko vrtna uta e stoji na B-jevem dvoriu. Ali naj/lahko A (sodno) zahteva vrnitev stvari s (obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni): a. posestno tobo; b. lastninsko tobo; c. negatorno tobo; d. publicijansko tobo; e. izbrisno tobo; f. kondikcijo; g. Actio Pauliana; h. kako drugae .

Stavbna pravica
1. Ali je dopustno ustanoviti hipoteko na stavbni pravici? Kaken pravni poloaj nastopi za hipotekarnega upnika, ko stavbna pravica preneha? Da. Po prenehanju stavbne pravice se zastavna pravica ex lege(po samem zakonu) prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila, ki jo ob prenehanju stavbne pravice pridobi proti lastniku nepreminine.

42

2. Pogoji in pravne posledice prenehanja stavbne pravice na podlagi sporazuma strank! Stavna pravica lahko predasno preneha na podlagi sporazuma med lastnikom nepreminine in imetnikom stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice mora izdat ZK dovolilo, s katerim bo lastnik zemljia dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Stavbna pravica pa preneha ele z izbrisom iz ZK. Lastnik in imetnik se morata dogovoriti o viini nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. Posledica predasnega prenehanja je prirast zgradbe nepreminine in z izbrisom iz ZK zgraba izgubi pravni poloaj samostojne stvari in postane del zemljia. Pogoj za veljavnost pogodbe o predasnem prenehanju je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem stavbne pravice. Posledica njegovega soglasja pa je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja.

3. Pridobitev in prenehanje stavbne pravice! Stavbna praviva lahko nastane samo na podlagi pravnega posla, teoretino pa tudi na podlagi zakona s knjinim priposestvovanjem oziroma ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar tudi ti naini zahtevajo sklenitev pravnega posla. Stavbna pravica nastane ele z vpisom v ZK. V zavezovalnem pravnem poslu mora iti stavbna pravica opisana (rok za katerega se ustanavlja, doloitev nadomestila,...). Stavbna pravica lahko preneha redno ali pa predasno. Redno preneha: s potek asa za katerega je bila ustanovljena. Predasno pa preneha na podlagi pravnega posla torej sporazumno in zaradi kritve(npr. neplaevanje nadomestila, izvrevanje stavbne pravice prek okvira, ...). 4. Verzijski zahtevek bivega imetnika stavbne pravice! Je ena izmed posledic prenehanja, ki jo doloa zakon. Torej obveznost lastnika nepreminine, da imetniku stavbne pravice plaa dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine. Poveanje vrednosti pomeni obogatitev in za takno obogatitev je seveda treba plaati primerno nadomestilo. 5. Prenehanje stavbne pravice naini prenehanja in pravne posledice prenehanja! Redno prenehanje in predasno prenehanje. Stavbna pravica redno preneha le s potekom asa za katerega je ustanovljena. Formalno stavbna pravica seveda preneha ele z izbrisom iz ZK. Osnovna posledica prenehanja stavbne pravice je ta, da zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. S tem pa ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta in zgrabo po prenehanju stavbne pravice tejemo za sestavino zemljia. Druga posledica
43

prenehanja pa je obveznost lastnika nepreminine, da imetniku stavbne pravice plaa dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine. Stavbna pravica predasno preneha na podlagi pravnega posla. Stavna pravica lahko predasno preneha na podlagi sporazuma med lastnikom nepreminine in imetnikom stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice mora izdat ZK dovolilo, s katerim bo lastnik zemljia dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Stavbna pravica pa preneha ele z izbrisom iz ZK. Lastnik in imetnik se morata dogovoriti o viini nadomestila, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice. Posledica predasnega prenehanja je prirast zgradbe nepreminine in z izbrisom iz ZK zgraba izgubi pravni poloaj samostojne stvari in postane del zemljia. Pogoj za veljavnost pogodbe o predasnem prenehanju je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem stavbne pravice. Posledica njegovega soglasja pa je, da se zastavna pravica prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja. Stavbna pravica lahko predasno preneha tudi zaradi kritve. Prvi primer je neplaevanje nadomestila za stavbno pravico. To velja le v primeru kadar je stavbna pravica odplano ustanovljena. Do kritve pride predvsem takrat, kadar je med strankama dogovorjeno periodino plaevanje nadomestila. V zamudi mora biti pri vsaj dveh obrokih. Drug primer je izvrevanje stavbne pravice prek dogovorjenega okvira. Takna kritev je relevantna predvsem v primerih, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna nepreminina. Kot merilo za presojo je pomembna predvsem opredelitev vsebine v pravnem poslu s katerim stavbna pravica nastane. Prenehanje stavbne pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine, s tobenim zahtevkom, ki ima konstitutivno naravo in stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Tudi v tem primeru predasnega prenehanja je treba odloit o viini nadomestila. O viini nadomestila odloi sodie.

44