Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

MIKROENKAPSULACIJA INSEKTICIDA S POLISENINO

MICROENCAPSULATION OF INSECTICIDE WITH POLYUREA

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla Likozar* Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Akereva c. 5, 1000 LJUBLJANA, miha.kavsek@gmail.com *Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Akereva c. 5, 1000 LJUBLJANA blaz.likozar@fkkt.uni-lj.si
Izvleek: Sintetizirali smo mikroenkapsuliran insekticid permetrin s poliseninsko membrano po metodi medfazne polimerizacije z reakcijo med heksametilen diizocianatom (HMDI) uretdionom in etilen diaminom (EDA). Namen tudije je bil doloiti najugodneje procesne parametre za sintezo mikrokapsul z ustreznim sproanjem permetrina. Morfologijo mikrokapsul smo spremljali z optino in vrstino elektronsko (SEM) mikroskopijo, z laserskim granulometrom pa smo doloili porazdelitev velikosti mikrokapsul. Sproanje permetrina v sintetizirani suspenziji smo doloili gravimetrino. Z infrardeo spektroskopijo (FTIR) smo doloili kemijsko sestavo polimerne membrane, uinkovitost enkapsuliranega insekticida pa smo izvedli s poskusom na mravljah. Kljune besede: Mikroenkapsulacija, Poliseninska membrana Medfazna polimerizacija, Mikrokapsule,

Uvod
Mikroenkapsulacija je proces, s katerim neko uporabno substanco kot so insekticidi, barvila, diave, s fizikalno ali kemijsko metodo obdamo s polimerno membrano. Namen tega procesa je odvisen od vrste substance in njene uporabe. Na splono je mikroenkapsulirana snov zaitena pred zunanjimi vplivi, s imer se ji podalja ivljenjska doba in uporabnost. S sintezo ustrezne polimerne membrane lahko zagotovimo kontrolirano sproanje substance, kar izbolja izkoristek zaradi manje porabe, hkrati pa manj obremenimo okolje, v katerem doloeno substanco uporabljamo. Produkt mikroenkapsulacije so mikrokapsule, ki so velikosti od 1 do 1000 m. Sestavljene so iz dveh delov, jedra in polimerne membrane. Jedro je lahko v plinasti, trdni ali tekoi obliki, polimerna membrana pa je lahko naravna, kot je elatina, krob, arabski gumi, lipidi, ali sintetina kot je polisenina, poliuretan, melaminskoformaldehidna in seninskoformaldehidna smola. Polimerna membrana s svojo strukturo, debelino in velikostjo por vpliva na sproanje jedrnega materiala. Sproanje lahko poteka z difuzijo ali pa z mehansko pokodbo polimerne membrane.1 Metode mikroenkapsulacije se delijo na fizikalne in kemijske, izbira je odvisna od tevilnih dejavnikov, glavni so eljena velikost mikrokapsul, koncentracija aktivne substance in njene fizikalnokemijske lastnosti.2 Med kemijske metode spada tudi medfazna polimerizacija, s katero smo enkapsulirali insekticid permetrin s poliseninsko oziroma poliseninskopoliuretansko polimerno membrano ter preizkusili njegovo uinkovitost za zatiranje mravelj. Z razlinimi analiznimi metodami smo okarakterizirali lastnosti sintetiziranih mikrokapsul, kot so morfologija, debelina polimerne membrane, izkoristek mikroenkapsulacije, sproanje in uinkovitost
1/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

insekticida, vpliv vrste izocianata in razmerja reaktantov za sintezo polimerne membrane, mehanska odpornost mikrokapsul in porazdelitev velikosti mikrokapsul.1 Eksperimentalni del Materiali Za sintezo mikrokapsul smo kot jedrno snov uporabili insekticid permetrin (tehnini, 93% istost). Za polimerno membrano smo uporabili izocianate: dicikloheksilmetan izocianat (HMDI, Desmodur W/1), predpolimer na osnovi difenilmetan diizocianata (Desmodur E29), heksametilen diizocianat dimer (HDI uretdion, Desmodur N3400), toluen diizocianat (TDI 80:20, Fluka). Razen zadnjega so vsi izocianati podjetja Bayer. Kot diamin smo uporabili etilen diamin (EDA) in kot poliol polietilen glikol (PEG 400). Kot emulgator smo uporabili polivinil alkohol (PVA), kot katalizator pa dibutil kositrov dilaurat (DBTL). Vse kemikalije so bile tehnine kvalitete in so komercialno dosegljive. Sinteza Za pripravo mikrokapsul s poliseninsko membrano (oznaka PS) smo najprej pripravili disperzno in kontinuirno fazo, nato izvedli emulgiranje. Po emulgiranju smo emulzijo zlili v reaktor, dodali vodno raztopino etilendiamina (EDA) ter z nastavljenim temperaturnim reimom vodili medfazno polimerizacijo doloen as. Po koncu polimerizacije smo suspenzijo mikrokapsul ohladili, zlili v prahovko in shranili v hladilniku. Disperzna faza vsebuje jedrno snov permetrin ter eno komponento seninske membrane - HMDI dimer (Desmodur N3400). Kontinuirna faza je 4-odstotna vodna raztopina PVA (uteni odstotek). Po pripravi obeh faz smo disperzno fazo zlili v kontinuirno ter izvedli emulgiranje. Emulgirali smo 15 minut z mealom Ultra Turrax pri 6000 RPM. Pripravljeno emulzijo smo zlili v 1000 ml reaktor, opremljen s steklenim vodnim hladilnikom, termometrom in s steklenim sidrastim mealom. Za gretje smo uporabili oljno kopel. Obrati meala so bili celotno sintezo 300 RPM. Po zlitju emulzije v reaktor smo nastavili temperaturo regulatorja na 25 C. Ko je emulzija dosegla 25 C, smo dodali vodno fazo etilen diamina, ki je druga komponenta poliseninske membrane. Pri tej temperaturi smo vodili sintezo e 1 h. Po 1 h smo poviali temperaturo na 60 C. Ko je raztopina dosegla 60 C, smo vodili sintezo e 1 uro. Preglednica 1: Sestava faz za poliseninske mikrokapsule Poliseninska membrana disperzna faza kontinuirna faza EDA faza sinteza kemikalija [g] PS I permetrin N3400 PVA voda EDA dest. voda 50 6,25 4,9 121,5 1,25 66,2 PS II 50 12,5 4,9 121,5 2,5 58,7 PS III 50 25 4,9 121,5 5 43,7

2/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

Za pripravo mikrokapsul s poliseninsko - poliuretansko membrano (oznaka PU) je potrebno pripraviti organsko fazo, ki vsebuje ustrezen izocianat (sinteza 1: HMDI (Desmodur W/1), sinteza 2: TDI (Fluka), sinteza 3-5: predpolimer (Desmodur E29)) ter jedrno snov permetrin, kontinuirno fazo - vodno raztopino PVA (vodna faza 1), vodno raztopino PEG400 in DBTL (vodna faza 2) ter vodno raztopino EDA (vodna faza 3). Nato sledi emulgiranje in gretje emulzije na predpisano temperaturo. V vodno fazo 1 smo vlili organsko fazo, nato izvedli emulgiranje pri 11000 RPM 2 minuti. Emulzijo smo zlili v reaktor in segreli na 60 C. Ves as sinteze so bili obrati meala 200 RPM. Ko je emulzija v reaktorju dosegla 60 C, smo dodali vodno fazo 2 (le pri sintezi 1 in 2) in pri tej temperaturi izvedli sintezo e 1 h. Nato smo dodali vodno fazo 3 ter vzdrevali sintezo e 2 h. Preglednica 2: Sestava faz za poliseninsko-poliuretanske mikrokapsule Poliseninskopoliuretanska membrana vodna faza 1 kemikalija [g] PVA voda voda vodna faza 2 PEG 400 DBTL vodna faza 3 voda EDA W/1 organska faza TDI E29 permetrin sinteza PU I 5 250 60 23 0,5 15 3 15 / / 50 PU II 5 250 60 23 0,5 15 3 / 5 / 50 PU III 5 250 / / / 15 3 / / 12 50 PU IV 5 250 / / / 15 3 / / 6 50 PU V 5 250 / / / 15 3 / / 3 50

Porazdelitev velikosti mikrokapsul Za doloitev porazdelitve velikosti mikrokapsul smo uporabili napravo Microtrac S3500, ki deluje na principu laserske difrakcije. Podatki, ki smo jih pridobili: dele posamezne frakcije, kumulativni dele ter povprena velikost mikrokapsul. Morfologija mikrokapsul Morfologijo mikrokapsul smo opazovali z optino in vrstino elektronsko mikroskopijo (SEM). Optino mikroskopijo smo opravili z optinim mikroskopom, pri 400- in 1000-kratni poveavi. Pri 1000-kratni poveavi smo uporabili imerzno olje. Za uspeno mikroskopiranje smo vzorce pripravili z 20-kratno reditvijo (1 ml suspenzije/19 ml destilirane vode). SEM analiza je bila opravljena z elektronskim mikroskopom Jeol T300, posneli smo fotografije s 1000x, 3000x in 10000x poveavo. Mehanske lastnosti mikrokapsul Za opredelitev mehanskih lastnosti mikrokapsul smo kapljico 20-kratno razredene suspenzije mikrokapsul kanili na mikroskopsko stekelce, ga prekrili z drugim stekelcem,
3/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

nato pa vzorec obremenili z razlinim tlakom. Izvedli smo obremenitev pri 1, 3 in 5 barih. eljen tlak smo dosegli z obremenitvijo 1 cm2 povrine mikrokapsul z 1, 3 in 5 kilogrami. Uporabili smo standardne kovinske utei (0,5 kg, 1 kg), ki smo jih dali na leseno ploo, le to pa na 1 cm3 veliko kockico iz pleksi stekla. as posamezne obremenitve je bil 60 sekund. Uinkovitost mikroenkapsuliranega insekticida Za opredelitev uinkovitosti mikroenkapsuliranega permetrina za zatiranje mravelj smo pripravili 1% vodno raztopino sintetizirane emulzije. V ao smo zatehtali 1 g emulzije in dodali 99 g vode. Test smo izvajali v plastinih posodicah, dimenzije 5 krat 10 cm (blister). V posamezno posodico smo zatehtali 0,2 grama emulzije; torej je bila koncentracija insekticida 0,2 g/50 cm2. Ker nas je zanimala uinkovitost mikroenkapsuliranega insekticida po dveh letih, smo izvedli umetno staranje. Za 14 dni smo posodice z insekticidom dali v suilno komoro na temperaturo 54 C. Po 14 dneh smo v vsak blister dali po eno mravljo in merili as, ko mravlja pogine. Za vsak vzorec mikrokapsul smo opravili tri paralelke. Sproanje insekticida Za doloitev sproanja insekticida smo od sintetizirane emulzije loili supernatant. Vzorili smo vsakih 10 dni, do 80 dni po asu sinteze. Koncentracijo permetrina smo nato doloil termogravimetrino. Vzorec supernatanta smo prenesli v plastino centrifugirno kiveto in centrifugirali 7 minut pri 25 C na 11000 obratih na minuto (Biofuge 17RS) za odstranitev morebitnih mikrokapsul. Vzorce smo nato prenesli v predhodno stehtane penicilinke in dali suit v suilnik na 80 C do konstantne tee. Kemijska sestava mikrokapsul Kemijsko sestavo mikrokapsul smo doloili s FTIR spektrometrom Spectrum One Perkin Elmer v obmoju od 4000 do 400 cm-1. Vzorce smo pripravili v obliki tabletk KBr. Debelina polimerne membrane Debelino polimerne membrane smo doloili raunsko. Upotevali smo konstantno razmerje mase polimerne membrane in jedra. Rezultati in razprava Porazdelitev velikosti mikrokapsul Povprene velikosti mikrokapsul nismo raunali, saj smo te podatke dobili direktno iz meritev porazdelitve delcev. Primerjanje povprene velikosti mikrokapsul vzorcev PS I, PS II in PS III, kjer je bil uporabljen isti izocianat, razlien pa je bil uteni dele le-tega, kaejo anomalijo vzorca PS II, saj je bila velikost pri tem vzorcu veliko veja od ostalih dveh, ki sta med seboj primerljivi. Grafi IR spektroskopije teh treh sintez imajo popolnoma identine signale, razlikujejo se le v vrednosti transmitance. Tako lahko to anomalijo pripiemo vejemu aglomeriranju vzorca sinteze PS II. e to anomalijo izpustimo, lahko reemo, da se s poveevanjem utenega delea izocianata v reakcijski zmesi poveuje velikost mikrokapsul. Primerjava sintez PU III, PU IV in PU V, ki se razlikujejo le po utenem delu uporabljenega izocianata in po utenem razmerju izocianat / EDA, kae naraanje velikosti mikrokapsul z zmanjevanjem utenega delea izocianata oziroma zmanjevanjem utenega razmerja izocianat / EDA.
4/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

Slika 1: tevilna porazdelitev velikosti delcev Preglednica 3: Povprena velikost mikrokapsul sinteza povprena velikost mikrokapsul [m] PS I 0,647 PS II 9,28 PS III 0,748 PU I 9,85 PU II 7,94 PU III 6,21 PU IV 6,45 PU V 10,81

Na splono so najmanje mikrokapsule pri sintezi PS I, najveje pa pri sintezi PU V. Najojo porazdelitev velikosti mikrokapsul smo dosegli pri sintezi PS III in PS I, ki imata hkrati tudi najmanjo povpreno velikost mikrokapsul. Najiro porazdelitev velikosti imajo mikrokapsule sinteze PU IV in PU V, pri emer ima slednja tudi najvijo povpreno velikost mikrokapsul. Morfologija mikrokapsul Iz mikroskopskih slik vzorcev sintez PS I, PS II in PS III vidimo pokodovane mikrokapsule. Glede na jasnost slik je izredno teko opredeliti, ali gre v primeru pokodovanih mikrokapsul za udrte mikrokapsule s celo polimerno membrano ali za odprte mikrokapsule s sproenim jedrom. Edina jasna mikroskopska slika, ki kae odprto mikrokapsulo, je na sliki PS III desno spodaj. Iz mikroskopskih slik je razvidno, da so edine sintetizirane nepokodovane mikrokapsule pri sintezi PU III. Je pa seveda mono, da je slika premalo izrazita in nam ne da pravega rezultata. Slika PU IV prvi jasno pokae mikrokapsule z udrto polimerno membrano. Odprtih mikrokapsul ni vidnih.

5/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

PS I (1000x)

PS II (1000x)

PS III (400x)

PU I (400x)

PU II (400x)

PU III (400x)

PU IV (400x)

PU V (400x) Slika 2: Mikroskopske slike vzorcev

6/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

SEM slika PS I kae, da so veje mikrokapsule (od okoli 8 do 16 m) lepe sferine oblike brez udrte membrane z gladko povrino, nekatere pa imajo na povrini do 0,5 m velike sferine delce. Najmanje izmerjene mikrokapsule na sliki imajo premer okoli 0,7 m. Veje mikrokapsule sinteze PS I imajo bolj udrto polimerno membrano, povrina mikrokapsul je gladka, so pa nekje na povrino vezane manje mikrokapsule. Povprena velikost je pod enim mikrometrom, kar se ujema z rezultati granulometrine analize.

PS I (3000x)

PS II ( 3000x)

PS III (3000x)

PU I (1000x)

PU III (3000x)

PU IV (3000x) Slika 3: SEM mikroskopske slike vzorcev

Na sliki PS III opazimo, da mikrokapsule niso pokodovane in so lepe sferine oblike, je pa opazno poveano tevilo majhnih mikrokapsul na povrini vejih. Najmanja izmerjena mikrokapsula je velika okoli 0,5 m.
7/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

Mikrokapsule sinteze PU I imajo hrapavo povrino, dele pokodovanih mikrokapsul je veji kot pri mikrokapsulah PS II in PS III. Na sliki PU III smo prvi jasno opazili razpadlo polimerno membrano na ve delov in je oitno najbolj krhka. Na sliki PU IV vidimo, da so praktino vse mikrokapsule pokodovane. Membrana je razpokana in udrta. Majhne kroglice velikosti okoli 3 m so najverjetneje jedrni material. Ob upotevanju, da se sinteze z oznako PS razlikujejo le v utenem deleu uporabljenega izocianata, lahko v skladu z zgornjimi rezultati ugotovimo, da v vseh treh primerih dobimo mikrokapsule s celo polimerno membrano, da pa le ta postaja s poveevanjem utenega delea izocianata tra in s tem manj udrta (PS III). Mikrokapsule z oznako PU I so izmed navedenih najbolj hrapave. Primerjava sintez PU III in PU IV, ki se razlikujeta v utenem deleu uporabljenega izocianata in v utenem razmerju izocianat / EDA, kae, da so mikrokapsule sinteze PU III, kjer je uteni dele izocianata veji, prav tako pa tudi razmerje izocianat / EDA, bolj krhke. Primerjava vseh sintez kae, da so glede na morfologijo najustrezneje sintetizirane mikrokapsule z oznako PS III. Mehanske lastnosti mikrokapsul Rezultati analize mikroskopskih slik kaejo, da vzorca PS I in PS III izkazujeta najboljo trdnost polimerne membrane, saj tudi pri tlani obremenitvi 3 bare del mikrokapsul ohrani svojo prvotno obliko. Najbolj krhko polimerno membrano imata vzorca PS II in PU I, pri emer so mikrokapsule sinteze PU I bolj deformirane od mikrokapsul sinteze PS II. Tlana obremenitev 1 bar ima najveji vpliv na vzorca sinteze PS II in PU I. Najbolj elastino polimerno membrano imajo mikrokapsule sinteze PU IV in PU V. Uinkovitost mikroenkapsuliranega insekticida Kot kriterij uinkovitosti smo upotevali as pogina mravlje. Kot maksimalni as testiranja smo opredelili 10 ur. Vzorci z daljim asom, potrebnim za pogin mravelj, so ovrednoteni kot neustrezni. Rezultati so pokazali, da je po zgornjih kriterijih ustreznih 5 vzorcev, 3 pa so neustrezni. Opazimo, da so najuinkoviteje mikrokapsule sinteze PU III in PU IV. Nekoliko slabe so mikrokapsule sintez PS I, PS II in PS III. Potreben as za pogin mravelj pri sintezah PS I, PS II in PS III je od 300 do 350 minut, pri sintezah PU III in PU IV priblino 125 minut. Primerjanje SEM mikroskopskih slik z rezultati testa kaejo, da so mikrokapsule, ki sem jih opredelil kot najbolj krhke (PU III), najbolj uinkovite. Primerjava vzorcev sintez PS I, PS II in PS III med SEM slikami in rezultati kae, da je uinkovitost mikrokapsul z mehkejo steno bolja (PS I) od tistih s tro polimerno membrano. Na tem mestu velja omeniti, da je bil specifien uinek delovanja insekticida (hiperaktivnost, zmedenost mravelj) opazen pri vseh vzorcih e 10 do 20 minut po kontaktu. Sproanje insekticida Iz slike 4 je razvidno, da je najintenzivneje sproanje insekticida iz mikrokapsul sinteze PU II. Po 80 dneh se iz mikrokapsul sprosti okoli 43 % permetrina. Za mikrokapsule sintez PS II, PS III, PU I, PU III, PU IV in PU V je znailno, da se sproanje insekticida ustali v 50 do 60 dneh po sintezi. Najprej se ustali sproanje iz mikrokapsul sinteze PS II. Najniji odstotek sproenega insekticida imajo mikrokapsule sinteze PU IV in PU V. Razberemo tudi, da je najoptimalneje sproanje insekticida iz mikrokapsul sintez PS II in PS III. Primerjava sintez PU III, PU IV in PU V kae, da se z naraanjem povprene velikosti mikrokapsul sproanje insekticida nia. Iz tega sledi, da z zmanjevanjem utenega delea izocianata (predpolimer E29) poroznost mikrokapsul pada. Ob tem je potrebno opozoriti, da
8/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

je iz SEM mikroskopskih slik sinteze PU III in PU IV (slika 3) razvidno, da je razlog izredno nizkega sproanja v pokodbi mikrokapsul, saj se zaradi tega veino insekticida sprosti takoj po sintezi. Sintezi PU I in PU II, ki imata debelino membrane 1,013 m oz. 0,694 m, potrjujeta domnevo, da na sproanje poleg debeline membrane vpliva tudi vrsta izocianata ter poroznost polimerne membrane. Na splono je najustrezneje sproanje iz mikrokapsul sintez PS I, PS II in PS III, torej iz mikrokapsul s poliseninsko membrano.

Slika 4: Sproanje permetrina v vodo Kemijska sestava mikrokapsul

Slika 5: IR spektri vzorcev Na sliki 5 vidimo, da imajo vsi vzorci irok signal v obmoju 3350 do 3300 cm-1. Ta signal ustreza hidroksilni (OH) skupini PVA, kar potrjuje, da je PVA kemijsko vezan na polimerno membrano.
9/11

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

Jasno opazimo, da imata v obmoju 2280 do 2260 cm-1 sintezi PU I in PU II signal, ki je karakteristien za izocianatno skupino (-N=C=O).5 Prisotnost signala pove, da pri teh dveh sintezah ni zreagiral ves izocianat. Razlog je najverjetneje prekratek as sinteze. Signal v obmoju 1655 do 1610 cm-1 ustreza seninskemu karbonilu (-C=O).6 Primerjava razmerij transmitanc (po odtetju baznih linij) pokae, da dele polisenine naraa od sinteze PS I do sinteze PS III, pri sintezah PU pa dele polisenine pada od sinteze PU I do PU V. Jasno sta opazna karakteristina signala za permetrin pri 1585 in 1728 cm-1.3 O primerjavi, v katerih mikrokapsulah je ve poliuretana, ne moremo govoriti, saj se signal uretanskega karbonila prekriva s signalom permetrina (1728 cm-1). Debelina polimerne membrane Iz primerjave debeline stene in velikosti mikrokapsul lahko zakljuimo, da debelina polimerne membrane pri sintezah PS I, PS II in PS III naraa z naraanjem utenega delea izocianata. Mikrokapsule sintez PU I in PU II imata najdebelejo polimerno membrano, ki je debeline od 0.7 do 1 m. Debelina polimerne membrane pri mikrokapsulah sintez PU III, PU IV in PU V, kjer je bil uporabljen prepolimer izocianata, je v obmoju od 0.27 do 0.37 m. Vpliv razmerja funkcionalnih skupin na debelino polimerne membrane je teko doloiti, je pa ta vpliv razviden pri velikosti mikrokapsul - z zmanjanjem (razpolavljanjem) razmerja izocianatnih in aminskih funkcionalnih skupin povpreen premer mikrokapsul naraa. Primerjava mikrokapsul sintez PS in PU kae, da s sintezo PS dobimo mikrokapsule z najtanjo polimerno membrano, ob emer je potrebno poudariti, da je razlog v majhnih mikrokapsulah, saj je razmerje debeline polimerne membrane in velikosti mikrokapsule podobno kot pri mikrokapsulah sintez PU. Tabela 4: Debelina polimerne membrane Sinteza PS I PS II PS III PU I PU II PU III PU IV PU V dme [m] 0,025 0,522 0,064 1,013 0,694 0,351 0,272 0,371 Zakljuek Z raziskavo smo ugotovili, da na lastnosti poliseninskih in poliseninskopoliuretanskih mikrokapsul lahko vplivamo z izbiro izocianata in njihovim utenim deleem, pri emer razlini izocianati kaejo razline vplive ob poveevanju utenega delea. Na velikost mikrokapsul vplivajo tudi sintezni pogoji, zlasti je pomembna faza emulgiranja. Izocianat v obliki predpolimera je po naih raziskavah najmanj ustrezen za mikroenkapsulacijo permetrina. Poliseninske mikrokapsule na splono izkazujejo bolje lastnosti od poliuretansko-seninskih mikrokapsul.
10/11

dmk [m] 0,647 9,28 0,748 9,85 7,94 6,21 6,45 10,81

dme/ dmk 0,038 0,056 0,085 0,103 0,087 0,056 0,042 0,034

Miha Kavek, Janvit Golob, Bla LikozarMikroenkapsulacija insekticida s polisenino

Reference 1. S. K. Ghosh, Functional Coatings by Polymer Microencapsulation; Wiley VCH, Weinheim, 2006, pp 153185. 2. S. Benita, Microencapsulation: Metod and Industrial Applications; Taylor & Francis Group, New York, N. Y., 2006, pp 5576. 3. J. Pular, D. tefanec, A. Vrhunec, Tekoinska mikroenkapsulacija z medfazno polimerizacijo, SKD, 2009 4. T. Takahashi, Y. Taguchi, M. Tanaka, Journal of Chemical Engineering of Japan, 2005, 38, pp 929936. 5. E. Campos, R. Cordeiro, P. Alves, M. G. Rasteiro, M. H. Gil, Journal of Microencapsulation,2008, 25, pp 154169. 6. K. Hong, S. Park, Reactive & Functional Polymers, 1999, 42, pp 193200.
Abstract. We microencapsulated polyurea microcapsules containing insecticide permethrine by interfacial polymerization with reaction between hexamethylene diisocianate uretdion (HMDI) and ethylene diamine (EDA). The aim of this study was to determine optimal process parameters for design of microcapsules with optimal release behavior. The morphology of microcapsules was investigated with optical and SEM microscopy, average particle size and distribution were determined with laser diffraction technique. The release of insecticide in water suspension of microcapsules was determined gravimetrically and chemical structure of polymeric membrane was determined with FTIR spectroscopy. The effectiveness of microencapsulated permethrine was experimented on ants. Keywords: Microencapsulation, Interfacial polymerization, Microcapsules, Polyurea membrane

11/11