стандарди за оценување на учениците- материјали за обука I MAK

PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE
MATERIJALI ZA OBUKA 1
Obukata za unapreduvawe na ocenuvaweto se realizira vo sorabotka so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)
PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE
MATERIJALI ZA OBUKA 1
Ovoj prira~nik e finansiran od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite, {to go sproveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).
Prira~nikot go podgotvija: d-r Tomas Xerard [el, Centar za istraùvawa vo obrazovanieto, Dablin, Republika Irska
d-r Damijan Pol Mar~an, Fakultet za nastavnici, Dablin, Republika Irska m-r Kiro Poposki, m-r Gorica Mickovska, konsultant za ocenuvawe vo osnovnoto obrazovanie rakovoditel na komponentata Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite
Prevod: Vladimir Mostrov Lektura: Suzana Stojkovska Grafi~ko ureduvawe: Biljana Mihajlovska
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 373.3.091.279.9(035) PRIMENA na standardite za ocenuvawe na u~enicite: materijali za obuka . 1 / [prira~nikot go podgotvija Tomas Xerard [el... i dr.; prevod Vladimir Mostrov]. - Skopje: Makedonski centar za gra|ansko obrazovanie, 2008. - 158 str.: graf. prikazi; 29 sm. Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija: str. 156-157 ISBN 978-608-4529-02-6 a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~nici COBISS.MK-ID 75271178
ASS-408-001-MAC (2)
Stavovite na avtorite iskaàni vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi.
Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite
SODR@INA
VOVED TEMA 1 1.1. 1.2. 1.3. TEMA 2 2.1. 2.2. 2.3 OCENUVAWETO KAKO KOMPONENTA NA NASTAVNIOT PROCES Celi Klu~ni koncepti i vidovi ocenuvawa Klu~nite karakteristiki na ocenuvaweto NASTAVNATA PROGRAMA KAKO OSNOVA NA OCENUVAWETO Celi Prou~uvawe na u~eweto Povrzuvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite (procesite) i rezultatite FORMATIVNO OCENUVAWE Celi Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe (ocenuvawe za u~ewe) Osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe POVRATNA INFORMACIJA Celi Koga i za {to se dava FPI Delotvornosta na FPI zavisi od na~inot na koj taa se dava Poèlni karakteristiki na formativnata povratna informacija Efektite od kvalitetnata formativna povratna informacija POSTAVUVAWE PRA[AWA Celi [to znaeme za pra{awata Priodi vo izgotvuvaweto na pra{awata i davaweto odgovori Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata na u~enicite ESEJSKI PRA[AWA Celi Op{to za pra{awata od esejski vid Ocenuvawe i izgotvuvawe listi za bodirawe Primena na listata za analiti~ko bodirawe SAMOOCENUVAWE I OCENUVAWE OD SOUÊNICITE Celi Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe Pove}e za vidovite na samoocenuvawe i nivnata opravdanost PORTFOLIO Celi [to se portfolijata? Vidovi portfolija Izgotvuvawe i koristewe na portfolijata
5 7 7 7 14 21 21 21 26 31 31 31 33 35 37 37 38 39 40 42 44 44 44 49 53 54 54 54 59 66 68 68 68 70 73 73 73 74 76
TEMA 3 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. TEMA 4 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. TEMA 5 5.1. 5.2. 5.3. 5.4. TEMA 6 6.1. 6.2. 6.3. 6.4. TEMA 7 7.1. 7.2. 7.3. TEMA 8 8.1. 8.2. 8.3. 8.4.
TEMA 9 9.1. 9.2. 9.3. 9.4. 9.5. 9.6. 9.7. TEMA 10 10.1. 10.2. 10.3. PRILOZI Prilog 1.1. Prilog 2.1. Prilog 2.2. Prilog 3.1. Prilog 4.1. Prilog 5.1. Prilog 5.2. Prilog 5.3. Prilog 6.1. Prilog 6.2. Prilog 6.3. Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog 7.1. 7.2. 8.1. 8.2. 8.3. 8.4. 9.1. 9.2. 9.3.
IZVEDBENI AKTIVNOSTI Celi Potreba od ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti Definirawe na poimite Izgotvuvawe zada~i za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt Na~ini na ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na usna prezentacija Prednosti i problemi vo ocenuvaweto na izvedbenite aktivnosti PROEKTI Celi Karakteristiki na proektite Priodi vo ocenuvaweto na proektite
80 80 80 80 81 84 85 88 89 89 89 92 95
Prilog 9.4. Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog 9.5. 9.6. 9.7. 9.8. 10.1. 10.2. 10.3. 10.4.
Standardi za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te (nacrt) Lista za procenka na celite na u~eweto Lista na strategiite za ocenuvawe pri ocenuvawata od strana na nastavnicite Preporaki za rabotata na nastavnicite vo u~ilnica Karakteristiki na povratnata informacija Obrazec za beleèwe na naso~enite sledewa na pra{awata od u~enikot Strategii za pou~uvawe za efektiven dijalog Samoocenuvawe na prethodnite znaewa za nekoja tema: strategija ZSN Lista za proverka na pi{uvaweto Izrabotka na upatstva za pi{uvawe esei na opredelena tema - nasoki Vodi~ za bodirawe pri ocenuvaweto na pi{uvaweto vo vi{ite oddelenija na osnovnite u~ili{ta vo Oregon Dnevnik za u~ewe / Dnevnik za samoocenuvawe Grafi~ki organajzeri za samoocenuvawe Vidovi portfolija Primer na naslovna stranica za podatoci za trudot vo portfolioto Primer na formular za samoanaliza i samovrednuvawe Samovrednuvawe i samoanaliza na u~enicite Samoevalvacijata i samoanalizata na u~enikot Lista za bodirawe pri ocenuvawe na usna prezentacija Lista za analiti~ko bodirawe pri vrednuvaweto na usna prezentacija Alternativna lista za bodirawe pri vrednuvaweto na usna prezentacija Primer na specifikacija na zada~a za pi{uvawe Primer na zada~a za pi{uvawe Primer na lista za proverka (za koristewe mikroskop) Primer na lista za ocenuvawe na klu~na karakteristika Proektna rabota - obrazec za proekten plan (za nastavnicite) Obrazec za proekten plan (za u~enicite) Obrazec za ocenuvawe grupen proekt Obrazec na proekt na nastavnik po biologija vo 8 oddelenie
97 115 116 117 118 119 120 122 124 125 126 128 130 132 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 156
RE^NIK PREPORAÂNA LITERATURA
VOVED
MISIJA NA POTPROEKTOT
Podobruvawe na ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija, kako potproekt na Proektot za osnovno obrazovanie na USAID, ima za cel da go unapredi postojniot sistem na u~ili{noto ocenuvawe za da go podobri pou~uvaweto i u~eweto i da pridonese za optimalen individualen napredok na sekoj u~enik. Podobruvaweto na ocenuvaweto vo u~ili{tata }e se postigne preku: vospostavuvawe standardi za ocenuvawe; obuka na nastavniot kadar; izgotvuvawe na potrebni stru~ni materijali; permanentna stru~na poddr{ka na u~ili{tata vo procesot na ocenuvaweto; podigawe na svesta na stru~nata i po{irokata javnost za pridobivkite od kvalitetno ocenuvawe; povrzuvawe na u~ili{noto ocenuvawe so eksternite ocenuvawa. Kako rezultat na aktivnostite vo potproektot }e se izgradi model na u~ili{no ocenuvawe vo Republika Makedonija {to }e bide kompatibilen so ocenuvaweto vo zemjite od EU.
Poa|aj}i od ubeduvaweto deka nastavnikot e klu~en faktor za kvalitetot na nastavata, {to zna~i i za kvalitetot na ocenuvaweto, vo potproektot Podobruvawe na ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta klu~na uloga imaat aktivnostite za profesionalniot razvoj na nastavnicite. Do krajot na proektot se planira site nastavnici vo Makedonija da se steknat so kompetencii za ocenuvawe soglasno Standardite za ocenuvawe {to se, isto taka, izgotveni vo ramkite na ovoj proekt. Ciklusot na obukite }e pridonesat za toa. Ovoj prira~nik e namenet za bazi~na obuka za primena na Standardite za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta i ima za cel da im pomogne na u~esnicite vo procesot na ocenuvaweto da go podobrat, prvenstveno, formativnoto ocenuvawe i na toj na~in da pridonesuvaat za pokvalitetni i povisoki postigawa na u~enicite. Vo nego se sodràni materijali od obukite za izgotvuvawe na standardi za ocenuvawe i za nivna primena {to gi vodea konsultantite od Irska, Xerard [el i Damijan Mar~an, kako i drugi materijali soodvetno na konceptot za bazi~na obuka za primena na Standardite za ocenuvawe. Materijalite gi
pokrivaat temite od prviot ciklus na bazi~nata obuka, no ne se zamena za nea. Tie treba da im dadat na u~esnicite na obukite u{te edno gledawe na oddelni pra{awa od oblasta na ocenuvaweto, ponekoga{ da im ponudat mo`ni instrumenti za ocenuvawe (glavno dadeni vo prilozite), a po~esto da im dadat po{iroko razbirawe na del od pra{awata povrzani so ocenuvaweto na u~enicite vo u~ili{tata. Se o~ekuva celite postaveni za sekoja od temite da se postignat preku u~estvoto vo obukite i prou~uvaweto na materijalite vo prira~nikov.
TEMA
OCENUVAWETO KAKO KOMPONENTA NA NASTAVNIOT PROCES
1.1. CELI:
da se sogleda potrebata od po~ituvawe na osnovnite principi na ocenuvaweto; da se sogledaat zaemnite odnosi me|u ocenuvaweto, u~eweto i pou~uvaweto; da se osoznaat funkciite na ocenuvaweto; da se uvidi raznovidnosta na metodite na ocenuvawe; da se sogledaat razlikite me|u formativnoto i sumativnoto ocenuvawe.
1.2.
Klu~ni koncepti i vidovi ocenuvawa
1.2.1. [to pretstavuva ocenuvaweto? Terminot ocenuvawe, vo svojata naj{iroka smisla, ozna~uva proces na sobirawe i interpretirawe informacii za u~eweto i postigawata na u~enicite koi{to se koristat za: (1) informirawe na u~enicite i na nivnite roditeli za napredokot vo sovladuvaweto na znaewata, sposobnostite i stavovite; (2) obezbeduvawe poddr{ka na nastavnicite za da ja modifikuvaat svojata nastava; (3) informirawe na drugite nadle`ni strukturi koi{to donesuvaat odluki za obrazovnata politika {to se odnesuva na u~enicite (na primer, odlukite za napreduvaweto na u~enicite, odlukite za vklu~uvaweto na u~enicite vo odredeni obrazovni programi i vidovi na prakti~ni aktivnosti). (Standardi za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo Republika Makedonija (Upatstvo za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta1))
Standardite pod naslov Upatstvo za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta se usvoeni so odluka na Ministerot za obrazovanie i nauka, br.071581/1 od 21.02.2008 godina.
[TO PRETSTAVUVA OCENUVAWETO? Ocenuvaweto e proces na obezbeduvawe informacii {to se koristat za donesuvawe odluki za u~enicite, nastavnite planovi i programi i za obrazovnata politika. (Nitko, 2004) S {to raboti u~enikot moè da se koristi vo ocenuvaweto. (Hein & Price, 1994) Obi~no terminot ocenuvawe go koristime za da gi ozna~ime site onie aktivnosti {to gi prevzemaat nastavnicite - a i nivnite u~enici vo svoeto samoocenuvawe - a koi{to obezbeduvaat informacii {to }e se koristat povratno za da se modifikuva nastavata i aktivnostite vo u~eweto. (Black & Wiliam, 1998)
Vakvoto objasnuvawe na ocenuvaweto e naso~eno kon: obezbeduvaweto informacii za u~enicite i nivnite roditeli za napredokot vo sovladuvaweto na znaewata, sposobnostite i stavovite; obezbeduvaweto poddr{ka na nastavnicite da ja modifikuvaat nastavata i obrazovnite programi za u~enicite; obezbeduvaweto informacii za drugite nadle`ni strukturi {to donesuvaat odluki za obrazovnata politika koja{to se odnesuva na u~enicite. Vakvite celi na ocenuvaweto ukaùvaat na vrskata me|u nastavata, u~eweto i ocenuvaweto (vidi ja ramkata).
Nastava
U~ewe
Ocenuvawe
Ova e, isto taka, vidlivo vo Standardite za ocenuvawe, kade {to tretiot princip e sledniov:
Ocenuvaweto pretstavuva sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na nastavata). Postoi jasna vrska me|u celite i sodrìnata na nastavata i ocenuvaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva). Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se povrzani i obezbeduvaat koherentnost vo nastavata. Od nastavnite celi i sodrìni zavisi {to }e se ocenuva. Od ishodite na ocenuvaweto zavisi kako }e se odviva nastavata i kon kakvi celi }e se stremi.
Za ocenuvaweto moàt da se dadat i dva dopolnitelni aspekti: Ocenuvaweto treba da bide seopfatno - toa treba da gi vklu~uva kognitivnite znaewa, no, isto taka, treba da gi zema predvid i emocionalnite i socijalnite dimenzii na u~eweto. Ocenuvaweto igra klu~na uloga vo sozdavaweto na klimata na ~asot bidej}i site procesi se, vo osnova, socijalni procesi {to se slu~uvaat vo op{testvenoto okruùvawe (Black & Wiliam, 1998). Zatoa, postapkite vo ocenuvaweto treba da bidat pravi~ni i transparentni (vidi gi Standardite za ocenuvawe). Kone~no, slednive ~etiri pra{awa moàt da bidat korisni vo davaweto pomo{ na nastavnicite za da dobijat pregled na ocenuvaweto (pra{awata se postavuvaat od gledna to~ka na nastavnikot). Ciklus na ocenuvaweto
Koi se obrazovnite celi i o~ekuvanite ishodi?
[to u~enicite ve}e znaat?
Dali celite se postignati?
Kakvi sodrìni i strategii im se potrebni na u~enicite?
Ciklusot na ocenuvaweto se sostoi od slednovo: Kade Vie se obiduvate da stignete? Koi se obrazovnite celi i o~ekuvanite ishodi? (Odredete gi i soop{tete gi obrazovnite celi i ishodite od u~eweto.) Kade ste Vie sega? (Ocenete go ili pomognete mu na u~enikot samiot da gi oceni tekovnite nivoa na razbiraweto.) Kako Vie moète da stignete tamu? (Pomognete mu n au~enikot so strategiite i so negovite sposobnosti da ja postigne celta.) Dali celite se postignati? (Proverete so izvesna kombinacija na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe.)
1.2.2. Formativno ocenuvawe [TO E FORMATIVNO OCENUVAWE? Site onie aktivnosti {to se prezemaat od nastavnicite i od nivnite u~enici i {to obezbeduvaat informacii {to }e bidat koristeni kako povratni informacii za da se modifikuvaat aktivnostite za pou~uvaweto i u~eweto vo koi tie se vklu~eni. (Black & Wiliam, 1998) Formativnoto ocenuvawe se odnesuva na ocenuvawata {to obezbeduvaat informacii za u~enicite i za nastavnicite {to se koristat za podobruvawe na nastavata i u~eweto. Tie ~esto se neformalni i tekovni iako ne mora da bidat takvi. Podatocite od sumativnite ocenuvawa moàt da se koristat na formativen na~in. (National Research Council, 2001) Formativnoto ocenuvawe bara da se intervenira vo tekot na obrazovniot proces, da se sobiraat informacii koi{to se koristat za da se naso~uvaat pou~uvaweto {to sledi i u~eweto. Informaciite od formativnoto ocenuvawe moàt da se koristat za da se dobijat povratni informacii (da mu kaàt na nastavnikot i na u~enikot kolku dobro ne{to e nau~eno) i da pottiknuvaat natamo{ni aktivnosti (da se vospostavuvaat planovi za idnoto u~ewe, da se postavuvaat poedine~ni i grupni obrazovni celi itn.). Formativnoto ocenuvawe e strukturirano - na u~enicite im se dava poddr{ka vo prou~uvaweto na ideite (na primer, preku pra{awata {to im se postavuvaat) - {to, pak, od svoja strana, moè da dade informacii za ocenuvaweto. Formativnoto ocenuvawe moè, no ne mora da bide planirano. Izvesni informacii }e proizlezat vo tekot na nastavata i u~eweto i bez planirawe. Povratnite informacii treba da se davaat neposredno, a ne zadocneto - ova e va`no bidej}i u~enicite imaat najgolema korist od brzite povratni informacii. (Black &Wiliam, 1998)
10
Formativnoto ocenuvawe se doveduva vo vrska so zna~itelnite pridobivki vo u~eweto - pridobivki koi{to gi nadminuvaat onie dobieni preku drugi obrazovni intervencii nameneti da se podobruvaat postigawata [vo svoeto istraùvawe, Blek i Vilijam otkrile deka efektite se dviàt me|u 0,4 i 0,7, {to e impresivno]. Formativnoto ocenuvawe im pomaga pove}e na u~enicite so niski postigawa otkolku na drugite - ova vlijae da se namali rasponot na postigawata vo edna grupa. Formativnoto ocenuvawe vo osnova e edna socijalna interakcija me|u nastavnikot i u~enikot koja{to se o~ekuva da ima pozitivno vlijanie vrz u~eweto na u~enikot, no ne mora i da ima. (Torrance & Pryor, 1998) Formativnoto ocenuvawe se razlikuva od drugite formi na ocenuvawe vo toa {to postoi zgolemena reakcija na povratnite informacii, pogolema fleksibilnost i pogolemo koristewe na diferencijacijata. (Brooks, 2002) Klu~na po~etna poenta vo formativnoto ocenuvawe e utvrduvaweto na ona {to u~enikot ve}e go znae (odnosno, na prethodnite znaewa). Toa e va`no za da se dobijat osnovni podatoci za ocenuvaweto pred da se zapo~ne so u~eweto za da moàt da se planiraat soodvetnite aktivnosti za u~eweto. Formativnoto ocenuvawe treba da vodi do pogolema diferencijacija vo nastavata, odnosno usoglasuvawe na nastavata i u~eweto so potrebite na u~enicite. Me|u ocenuvawata {to moàt da se koristat za formativni celi se: odgovorite na pra{awata postaveni od nastavnikot ili od samite u~enici; listite za proverka; usnite prezentacii; eseite i pismenite izve{tai; proektnata rabota; portfolijata so trudovite na u~enikot; kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot; testovite za odredena lekcija ili poglavje {to gi obezbeduvaat izdava~ite na u~ebnici. Na gorenavedenite vidovi ocenuvawa moè da se gleda kako na eden kontinuum kade neformalnoto ocenuvawe, kako {to se pra{awata na nastavnikot, e na edniot kraj, a poformalnite ocenuvawa, kako {to se kvizovite i kratkite testovi, se na drugiot kraj.
Pra{awa postavuvani od nastavnikot i od u~enikot Listi za Usni Esei, proverka prezentacii izve{tai, proekti Portfolija Kvizovi i testovi izgotveni od nastavnikot
Pomalku formalni
Pove}e formalni
11
1.2.3. Sumativno ocenuvawe Dodeka formativnoto ocenuvawe se odnesuva, glavno, na sobiraweto i interpretiraweto na informaciite od ocenuvaweto za da se pottiknuva nastavata i u~eweto, sumativnoto ocenuvawe pove}e se odnesuva na sumiraweto na uspehot na u~enikot vo odreden vremenski period. Nekoi od celite na sumativnoto ocenuvawe se: da im se dadat ocenki na u~enicite so cel da se izvesti za postigawata - nastavnikot gi beleì vrednuvawata na napredokot vo u~eweto na sekoj u~enik za da gi informira u~enicite, nivnite roditeli i odgovornite organi vo obrazovanieto za tie vrednuvawa; da gi identifikuva u~enicite za dopolnitelnata i dodatnata nastava, vo koi{to nastavnikot se obiduva da ja prilagoduva nastavata spored individualnite potrebi; da ja vrednuva sopstvenata nastava - nastavnikot pravi osvrt na znaewata {to u~enicite moàt da gi pokaàt po zavr{uvaweto na ~asovite. Nastavnikot moè da utvrdi koi ~asovi bile uspe{ni so u~enicite i da gi identifikuva promenite vo nastavnite strategii {to treba da bidat napraveni na narednite ~asovi. Eve nekolku primeri na sumativni ocenuvawa: pismenite ispiti na krajot na polugodieto ili na krajot na u~ebnata godina; kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot; portfolijata so najdobrite trudovi; eseite za koi se dava vkupna ocenka; prakti~nite testovi (na primer, sproveduvaweto na nekoj nau~en eksperiment, zavr{uvaweto na nekoj proizvod kako {to e izvesen nacrt ili nekoj model); standardiziranite testovi. Zabeleùvate deka, osven za standardiziranite testovi, postoi izvesno preklopuvawe me|u ocenuvawata {to se koristat, glavno, za formativni celi i onie {to, glavno, se koristat za sumativni celi. Vo pogled na formalnosta, sli~no kako i kaj formativnite ocenuvawa, moème da napravime kategorizacija i na sumativnite ocenuvawa:
Kvizovi i testovi izgotveni od nastavnikot Usni prezentacii Portfolija so najdobrite trudovi Esei, izve{tai, proekti Testovi na krajot na polugodieto Standardizirani testovi
Pomalku formalni
Pove}e formalni
12
Razli~nite celi na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe vo kontekstot na ocenuvaweto na ~asovite OCENUVAWE
Formativno
Sumativno
Ocenuvawe zaradi u~ewe (Ocenuvawe za da se vlijae na u~eweto)
Ocenuvawe na nau~enoto (Ocenuvawe na krajot na temata/godinata)
Ocenuvawe na ~asovite / Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost
Ocenuvawe na ~asovite / Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost
1.2.4. Ipsativno (kon sebe naso~eno) ocenuvawe Ipsativnoto ocenuvawe e naso~eno kon sebe, pottiknuvaj}i gi u~enicite samite da se sporeduvaat pove}e so svoite sopstveni porane{ni postigawa, otkolku da se sporeduvaat so drugi u~enici. Ova go pravi vakvoto ocenuvawe da bide edna forma na natprevar so sebesi, kade {to se stava naglaska na samopodobruvaweto, bez ogled na napredokot na drugite. Toa e individualizirano ocenuvawe. Ipsativnoto ocenuvawe moè da se smeta kako eden priod kon ocenuvaweto {to gi vklu~uva: kriteriumskite ocenuvawa vo koi izvedbenite standardi se jasno precizirani (nasproti ocenuvawata bazirani na normi); celno-naso~enite povratni informacii, koi{to obezbeduvaat jasni nasoki za toa kako da se podobruvame (nasproti povratnite informacii koi{to se baziraat na postigawata, koi obi~no vklu~uvaat sporeduvawa so uspehot na drugi u~enici); aktivnoto vklu~uvawe na u~enicite vo samoocenuvaweto (nasproti pasivnite ve`bi na samododeluvawe ocenki); davaweto na izvesen izbor na u~enicite na na~inot po koj{to odat vo postignuvaweto na obrazovnite zada~i. Zabeleète deka ipsativnoto ocenuvawe moè da bide te{ko primenlivo vo situacii vo koi se praktikuva ocenuvaweto bazirano na normi. Me|utoa, toa e posebno pogodno za onie so niski postigawa na koi ocenuvaweto bazirano na normi ima dava mal motiv da pokaùvaat dobri rezultati.
13
1.3.
Klu~ni karakteristiki na ocenuvaweto

1.3.1. Validnost Klu~en aspekt na ocenuvaweto e validnosta. Taa ~esto se naveduva zaedno so relijabilnosta. Spored Lin i Milar, validnosta e merka na adekvatnosta i soodvetnosta na interpretacijata i koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto. Vo literaturata za ocenuvawata poznati se ~etiri vida na validnost: sodrìnska validnost; validnost na konstruktot; prediktivna validnost (vrskata ocenuvawe-kriterium); posledi~na validnost. Ponekoga{ informaciite za validnosta moàt da se dobijat zaedno so izvesen instrument za ocenuvawe. Na primer, prira~nikot koj{to odi zaedno so izvesen standardiziran test moè da dava informacii za sodrìnskata validnost. Za drugite ocenuvawa, a osobeno za onie izgotveni od nastavnikot, potrebno e da se dobie dokaz deka tie se validni. Lin i Milar sugeriraat pet pra{awa: 1. Dali sodrìnata na testot go pretstavuva konstruktot?2 Na primer, dali nastavnite zada~i ili standardite za sodrìnata se vgradeni vo nastavnata programa ili lekcijata ili predmetot {to se pretstaveni vo testot? Obi~no, standardiziranite testovi (vklu~uvaj}i gi i internacionalnite ocenuvawa kako {to e TIMSS) ja odreduvaat sodrìnata na testot vo detali taka {to korisnicite moàt da gi proverat dokazite za sodrìnskata validnost. Vo pogled na testovite izgotveni od nastavnikot, kako {to se kvizovi i testovi so kratok odgovor, Lin i Milar sugeriraat deka nastavnicite treba da bidat podgotveni da ja opi{at sodrìnata na svoite testovi i da moàt da gi interpretiraat rezultatite na testovite bez da generaliziraat za ona {to e nadvor od ona {to se meri (str. 98). Se naglasuva deka sodrìnskata analiza e duri pozna~ajna za testovite na krajot na polugodieto, kade posledicite po u~enicite moàt da bidat poseriozni otkolku za tekovnite kvizovi i kratkite testovi. 2. Dali na zada~ite od testot }e se dobijat odgovori od u~enicite {to se dosledni na konstruktot? Nastavnicite mora da gi razbiraat procesite na davawe odgovori od strana na u~enicite. Na primer, ako sakame da ocenuvame kompleksni sposobnosti na povisoko nivo, ne e soodvetno da se vklu~uvaat pra{awa koi{to baraat mehani~ki/napamet nau~eni odgovori. Spored Lin i Milar nastavnicite treba da gi proveruvaat site ajtemi (zada~i) {to se koristat i da gi
2
Konstrukt e ona {to nie se obiduvame da go merime so eden test ili instrument. Toa moè da bide re{avawe na matemati~ki problem, sposobnost za pi{uvawe ili sposobnost da se otsviri nekoe muzi~ko delo.
14
razbiraat odgovorite na u~enicite i kako tie odgovori se povrzani so interpretacijata na rezultatite od testot. Ovaa vrska me|u sodrìnata na testot i odgovorite na u~enicite e prikaàna na sledniov dijagram: Obrazovna cel Pra{awa na testot Odgovor(i) na u~enikot
Rezultat na testot Za da se razbere kakvo zna~ewe imaat rezultatite na testot potrebno e razbirawe na odgovorite na u~enicite. Spored Lin i Milar: Ako Vam ne vi e jasno kako da gi interpretirate odgovorite na u~enicite, so u~enicite treba da povedete razgovor vedna{ po re{avaweto na testot. Razgovorite moàt da dadat informacii za toa {to u~enicite razmisluvale koga odgovarale na pra{awata, pa ottuka i {to nivnite odgovori (i nivnite rezultati) zna~at. Postojat izvesni zakani za validnosta na konstruktot vklu~uvaj}i gi i slednive3: Daden e test so matemati~ki poimi so koj{to se bara visoko jazi~no nivo (takov test moè da bide posebno nepravi~en za onie ~ij maj~in jazik ne e ist so jazikot na testot). Vo eden esej namenet da go meri znaeweto na u~enikot po istorija se ocenuva, glavno, gramatikata, pravopisot i interpunkcijata. Eden predmet na drvena izrabotka se ocenuva pove}e spored toa kako izgleda otkolku kakva e negovata prakti~na korist. 3. Koi se posledicite od koristeweto na ocenuvaweto? Duri i kaj ocenuvawata na ~asovite, nastavnicite treba da gi sledat efektite vrz postigawata i motivacijata. Pozitivnite posledici od ocenuvaweto gi vklu~uvaat: zgolemenata motivacija za u~ewe; podobrenite napori i posvetenosta. Negativnite posledici vklu~uvaat: stesnuvawe/ograni~uvawe na nastavata (na primer, ako testot gi meri samo osnovnite sposobnosti, nastavnicite moàt da se fokusiraat na takvite sposobnosti vo nastavata, a da gi zapostavat drugite); smalen interes i motivacija (a vo polo{ slu~aj, u~enicite moàt da se otkaàt ili da se osipuvaat od u~ili{teto). Ova bi moè3
Terminot varijansa nerelevantna za konstruktot ponekoga{ se koristi da se opi{at problemi kako ovie.
15
lo da se slu~i ako ocenuvaweto ne e pogodno za sposobnostite na izvesna grupa, ili pak koga serija zada~i sledat edna ista {ema. Spored Lin i Milar nastavnicite treba da se obiduvaat da gi namaluvaat negativnite efekti na testovite vrz interesot i motivacijata preku primena na raznovidni formi na ocenuvawa i izgotvuvawe ocenuvawa vo koi{to u~enicite }e bidat angaìrani. 4. Kakva e vrskata me|u rezultatite na testot i kriteriumot? Standardiziranite testovi obi~no nudat podatoci za vrskata me|u rezultatite na testot i izvesen kriterium. Na primer, moè da se dade korelacija me|u bodovite na eden test po pravopis i nekoj drug kriterium kako {to e nekoj test po pi{uvawe. Kaj testovite na ~asovite, nastavnicite treba da ja proveruvaat vrskata me|u rezultatite na testot i izvesen kriterium (kako {to se ocenkite ili ocenuvawata na nivnite u~enici). Nastavnicite treba da gi podelat distribuciite na bodovite na testot vo grupi na gorna, sredna i dolna tretina za da izgotvat edna tabela na o~ekuvani rezultati. Podolu e daden primer na eden test po matematika. Nastavnikot moè da gi sporeduva skorovite na u~enicite na testot so porane{nite ocenki na u~enicite po matematika. Tabelata pokaùva deka, glavno, u~enicite koi dobile ocenki A po matematika vo minatoto polugodie imale postigawa vo gornata tretina na testot od nastavnikot, dodeka, pak, u~enicite koi dobile ocenka V ili G poverojatno e deka bi imale postigawa vo dolnata tretina na testot od nastavnikot. Ova dava izvesni podatoci za vrskata me|u ocenuvaweto (testot po matematika izgotven od nov nastavnik) i kriteriumot (postigawata po matematika).
Test izgotven od nastavnikot Ocenki dobieni vo minatoto polugodie A B V G Vkupno Gorna tretina 8 (u~enici) 1 2 0 11 Sredna tretina 2 8 1 0 11 Dolna tretina 0 0 6 5 11 Vkupno
10 9 9 5 33
1.3.2. Relijabilnost Zna~ajna osobina na rezultatite na testot i ocenkite e nivnata relijabilnost. Razbiraweto na relijabilnosta se spomenuva vo Standardite za ocenuvawe vo kontekstot na vr{eweto izbor i primenata na instrumentite za ocenuvawe.
16
Relijabilnosta moè da se definira kako postojanost/doslednost na rezultatite od ocenuvaweto. Za ocenuvawata od nastavnicite, problemot e dali eseite ili drugite izvedbi bile oceneti dosledno. Lin i Milar (2005) gi davaat slednive zabele{ki za relijabilnosta: Relijabilnosta se odnesuva na rezultatite dobieni so izvesen instrument za ocenuvawe, a ne na samiot instrument. Taka, moème da kaème deka bodovite ili ocenkite se relijabilni. Nie ne tvrdime deka testot e relijabilen. Potrebni se razli~ni merki na relijabilnost za razli~ni celi na ocenuvaweto. Ako sakame da go merime razbiraweto na izvesen u~enik za nau~ni principi, }e se naso~ime uspehot da bide konzistenten kaj razli~ni zada~i od naukata nameneti da mu ovozmoàt na u~enikot da gi primeni principite. Ako sakame da go predvidime uspehot na izvesen u~enik vo nekoj period vo idnina, }e sakame da bideme sigurni i deka uspehot na u~enikot e dosleden i postojan so tekot na vremeto. Relijabilnosta e potreben, no ne i dovolen uslov za validnosta. Edno ocenuvawe koe{to dava celosno nedosledni rezultati ne moè da dade validni informacii za uspehot na u~enikot. Od druga strana, izvesen test moè da bide visoko relijabilen, no ne i validen (na primer, eden test koj{to tvrdi deka meri razmisluvawe na visoko nivo moè da gi meri samo sposobnostite na ponisko nivo, pa duri i ako rezultatite se verodostojni, testot ne e validen). Relijabilnosta, pred s, se ocenuva so statisti~ki pokazateli. Logi~kata analiza {to ja koristime za da ja proverime sodrìnskata validnost ne moè da se koristi za ocenuvawe i na relijabilnosta. Nie treba da ja proverime, na primer, doslednosta na skorovite so dvajca razli~ni ocenuva~i koi }e gi ocenuvaat istite esei; ili, pak, uspehot na u~enicite na dve razli~ni zada~i koi{to se nameneti da go merat istiot konstrukt. Za mnogu od zada~ite, opi{ani vo ovoj prira~nik, treba da se vodi grià za doslednosta me|u ocenuva~ite. Na primer, ako imame grupa esei oceneti od eden ocenuva~, dali vtoriot ocenuva~ koj raboti nezavisno }e gi dade istite bodovi ili ocenki? Moète da vidite deka bez izvesno nivo na doslednost kaj ocenuva~ite (nastavnicite) zna~eweto na bodovite na testot }e bide problemati~no. Ednostaven na~in da se proceni doslednosta me|u ocenuva~ite e da se obezbedat dvajca ocenuva~i (nastavnici) da ja ocenuvaat istata zada~a (na primer, esej, izve{taj ili proizvod). Potoa da se najde procentot za toa kolku pati to~no tie dvajca se usoglaseni. Slednava tabela dava primer za edna grupa od 30 esei ocenuvani od dvajca ocenuva~i.
17
Bodovite na eseite na 30 u~enici oceneti od dvajca ocenuva~i

Esej 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ocenuva~ 1 5 5 5 5 5 5 4 4 4 4 4 4 3 3 3 Ocenuva~ 2 5 5 5 5 4 4 3 4 4 4 5 5 2 3 3 Esej 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ocenuva~ 1 3 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 Ocenuva~ 2 3 3 4 1 1 2 2 2 3 1 1 1 1 2 3
Tabelarno pretstavuvawe na bodovite na eseite na 30 u~enici ocenuvani od dvajca nezavisni ocenuva~i

Bodovi dadeni od ocenuva~ot 2 Bod 5 Bodovi dadeni od ocenuva~ot 1 4 6 2 1 Vkupno 1 0 0 0 2 4 6 2 0 0 1 3 1 5 3 0 1 4 1 1 7 4 2 3 1 0 0 6 5 4 2 0 0 0 6 Vkupno 6 6 6 6 6 30
Ovde moème da vidime deka ima 100% usoglasenost za eseite na 18 u~enici (toa se grafite kade dvajcata ocenuva~i davaat ocenka 1 (za 4 u~enici), dvajcata ocenuva~i davaat 3 (za 4 u~enici) i taka nataka; tie se prikaàni so zatemneti brojki. Zatoa procentot na to~noto usoglasuvawe iznesuva 60% (18/30 * 100). Moème, isto taka, da vidime od zatemnetite grafi deka vo 29 od 30 slu~ai (97%) ocenuva~ite se razlikuvaat za eden poen eden od drug. Na primer, eden esej so 2 boda od ocenuva~ot 1, dobiva 1, 2 ili 3 boda od ocenuva~ot 2. Samo vo eden slu~aj postoi razlika od dva boda me|u ocenuva~ite. Ottuka, glavno,
18
dvajcata ocenuva~i vo ovaa ve`ba se mnogu blisku eden do drug vo pogled na ocenkite {to gi davaat. Glavniot problem e u~enikot koj dobil 1 bod od ocenuva~ot 1, a 3 od ocenuva~ot 2. Sledniot primer dava matrica za bodirawe za dvajca ocenuva~i ~ii ocenki ne se tolku dosledni. Ovde, celosnata usoglasenost iznesuva samo 11 od 30 esei (37%), dodeka 25 od 30 esei (86%) se razlikuvaat eden od drug za eden bod. Poseben problem e prisuten kaj ocenuvaweto na eseite so ocenkata 5 od ocenuva~ot 1, a 1 ili 2 od ocenuva~ot 2 (gorniot red), a, isto taka, i eseite koi{to dobile 1 bod od ocenuva~ot 1, a 4 od ocenuva~ot 2 (dolniot red). Jasno e deka treba da se prezemat ~ekori za da se obezbedi pogolema doslednost vo bodiraweto me|u dvajcata ocenuva~i.
Bodovi dadeni od ocenuva~ot 2 Bod 5 Bodovi dadeni od ocenuva~ot 1 4 6 2 1 Vkupno 1 1 0 0 2 1 4 2 1 1 2 2 3 9 3 0 1 2 1 1 5 4 1 3 1 1 1 7 5 3 1 1 0 0 5 Vkupno 6 6 6 6 6 30
1.3.3. Sigurnost/proverenost Ekspertite ponekoga{ go koristat terminot sigurnost/proverenost za da ja objasnat silnata zaemna vrska me|u relijabilnosta i validnosta. Sigurnosta se odnesuva na sozdavawe na eden vramnoteèn odnos me|u relijabilnosta i validnosta. Gips (1994) go opi{uva nego kako stepen na koj{to edno ocenuvawe e podednakvo validno i relijabilno. Edno ocenuvawe moè da se opi{e kako sigurno ako toa e dovolno validno i dovolno relijabilno.
1.3.4. Sprovedlivost Testot ili ocenuvaweto mora da bidat sprovedlivi. Toa zna~i deka testot mora da moè da bide sproveden vo relativni vremenski ograni~uvawa, a mora da bidat relativni i barawata kon nastavnicite vo vrska so bodiraweto. Edno ocenuvawe moè da bide nesprovedlivo zaradi edna ili pove}e od slednive pri~ini: Barawata kon nastavnikot se pregolemi. Na primer, ima premnogu zada~i {to treba da se zadadat na u~enicite. Listite za bodirawe se premnogu kompleksni i odzemaat premnogu vreme za da se primenat.
19
Barawata vo vrska so beleèweto na rezultatite odzemaat premnogu vreme taka {to ne moè da im se posvetuva dovolno vreme na drugite zna~ajni zada~i (nastavata i u~eweto). Glavno, koga nastavnicite sami gi izgotvuvaat ocenuvawata, tie imaat izvesna kontrola vrz sprovedlivosta bidej}i moàt da go kontroliraat stepenot na koj{to ocenuvawata se integriraat vo tekovnata nastava i u~eweto. Tamu kade {to ocenuvawata ili zada~ite se sproveduvaat od drugi lica, za niv treba pove}e vreme za da se sprovedat.
20
TEMA
NASTAVNATA PROGRAMA KAKO OSNOVA NA OCENUVAWETO
2.1. CELI:
da se pravi razlika me|u nastavnite celi i o~ekuvanite ishodi od u~eweto; da se sogledaat razlikite me|u op{tite i posebnite nastavni celi; da se povrzat nastavnite celi i o~ekuvanite ishodi so ocenuvaweto; da se uvidi potrebata od zapoznavawe na u~enicite so nastavnite celi i o~ekuvanite ishodi; da se napravi razlika me|u kognitivnite, afektivnite i psihomotornite celi.
2.2.
Prou~uvawe na u~eweto
2.2.1. Strukturata na u~eweto vo nastavnite planovi i programi Nastavnicite ne treba da potkleknuvaat pred isku{enieto da pravat brza proverka/ocenuvawe i vedna{ da go sprovedat. Potrebno e da imaat poznavawa: za nastavnite planovi i programi (vklu~uvaj}i go i ona {to go so~inuva u~eweto, soodvetnite metodi); kako u~at u~enicite i kakva interakcija postoi me|u u~enicite i nastavnite planovi i programi (vklu~uvaj}i go i kontekstualnoto/li~noto vlijanie vrz u~eweto). Sovremenite nastavni planovi i programi gi vklu~uvaat celite, principite, zada~ite, sodrìnata i metodite, ocenuvawata i resursite povrzani so u~eweto vo tekot na oddelni oddelenija vo osnovnoto u~ili{te. Vo nastavnite planovi i programi ima ne{to pove}e otkolku samo listi na sodrìni. Korisno e nastavnicite da se vra}aat eden ~ekor nazad za da ja razgledaat po{iroko strukturata na samoto u~ewe za da moème da vidime kako posebnite preporaki vo nastavnite planovi i programi se povrzuvaat so poznatite teorii za u~eweto koi, pak, od svoja strana, se povrzuvaat so dokaàni metodi na ocenuvawa.
21
Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat edna me|usebno povrzana grupa na planovi i iskustva koi u~enikot gi realizira pod rakovodstvo na u~ili{teto. (Marsh, 1997) Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat sevkupnost na iskustvata {to u~enikot gi dobiva kako rezultat na obezbedenite uslovi za obrazovanie. (Kelly, 1999) 2.2.3. Kategorizacii na celite na u~eweto Vo tekot na izminatite dekadi, unitarniot koncept za inteligencijata (Galton, Spearman) otvori pat za eden poseopfaten, detalen poim za pove}ekratni vidovi inteligencii (Thurstone, Guilford, Gardner). Nastavnicite treba, isto taka, da gi razbiraat postigawata na u~enicite i u~eweto vo eden po{irok kontekst. Eden termin izvle~en od biolo{kite nauki i koristen za vr{ewe kategorizacija na postigawata e terminot taksonomija. Taksonomija hierarhiska {ema za vr{ewe klasifikacii na znaewata, odnesuvawata i sposobnostite.
Na ~asovite, na celite {to treba da se postignat moè da gledame kako na znaewa, razmisluvawa, odnesuvawa, proizvodi i ~uvstva. (Stiggins, 1992) Voobi~aeno, u~eweto se stava vo kategorii vo ramkite na edno od trite podra~ja: kognitivnoto, afektivnoto i psihomotornoto. Podra~je Kognitivno/ soznajno Afektivno/ emocionalno Psihomotorno Zada~ite se fokusiraat na Znaewata i sposobnostite koi{to baraat memorija, mislewe i procesi na rezonirawe. ûvstvata, interesite, stavovite, sklonostite, emocionalnite sostojbi, veruvawata, motivite, vrednostite. Motornite ve{tini i procesite na percepcija. Dvièwata i ve{tinite.
Moème da go razgledame sekoe od trite podra~ja za u~eweto za da prou~ime kako vo ramkite na sekoe podra~je u~eweto i natamu moè da bide podeleno vo potkategorii za da bide popogodno za nastavata i ocenuvawata. Blumovata taksonomija Razgledajte ja Blumovata taksonomija na obrazovni celi. Neodamne{nite revizii bea predloèni od Anderson i Kratvoh (Anderson & Krathwohl, 2001). Duri i vo originalnata forma od 1956, taksonomijata se pokaùva kako mnogu korisna vo razvojot na nastavnite planovi i programi i soodvetnite tehniki za ocenuvawe.
22
Kognitivno podra~je Kognitivnoto podra~je vklu~uva znaewe i razvoj na intelektualnite ve{tini/ sposobnosti. Tuka spa|aat pripomnuvaweto ili prepoznavaweto na konkretni fakti, proceduri i koncpti koi se koristat pri razvojot na intelektualnite sposobnosti i ve{tini. Postojat {est osnovni kategorii, koi se navedeni po red podolu, po~nuvaj}i od najednostavnoto odnesuvawe kon najsloènoto. Kategoriite moàt da se smetaat za stepeni na sloènost, t.e. prethodnata treba da se sovlada pred da se pomine na narednata.
Kategorija
Poznavawe: Pripomnuvawe na podatoci ili informacii.
Primeri i klu~ni zborovi

Primeri: Naveduva pravila. Kaùva, vrz osnova na pomnewe, ceni na mu{terijata. Gi znae pravilata na sigurnost. Klu~ni zborovi: definira, opi{uva, identifikuva, znae, ozna~uva, nabrojuva, povrzuva, imenuva, dava pregled, pripomnuva, prepoznava, reproducira, izbira, naveduva. Primeri: Odnovo gi pi{uva principite na sozdavawe na test. Gi objasnuva so sopstveni zborovi ~ekorite za re{avawe na sloèni zada~i. Prenesuva ravenka vo kompjuterska tabela. Klu~ni zborovi: razbira, pretvora, odbranuva, pravi razlika, procenuva, objasnuva, voop{tuva, dava primeri, izveduva zna~ewe, interpretira, parafrazira, predviduva, pi{uva so svoi zborovi, rezimira, preveduva. Primeri: Se sluì so prira~nik za da gi presmeta slobodnite denovi na vrabotenite. Primenuva statisti~ki postapki za da ja proceni relijabilnosta na test. Klu~ni zborovi: primenuva, izmenuva, presmetuva, sostavuva, pokaùva, otkriva, manipulira, izmenuva, operira, predviduva, podgotvuva, proizveduva, povrzuva, pokaùva, re{ava, koristi. Primeri: Aktivira del od oprema preku koristewe na logi~ka dedukcija. Prepoznava logi~ki gre{ki pri rezonirawe. Pribira informacii od odreden oddel i izbira zada~i za obuka. Klu~ni zborovi: analizira, razdvojuva, sporeduva, razlikuva, pravi dijagrami, dekonstruira, diferencira, diskriminira, identifikuva, ilustrira, izveduva zaklu~oci, pravi pregled, izbira, razdvojuva. Primeri: Pi{uva operacii ili prira~nik na kompanija. Dizajnira ma{ina za izveduvawe na konkretna zada~a. Integrira obuka dobiena od nekolku izvori za da re{i problem. Revidira i prerabotuva za da go podobri proizvodot. Klu~ni zborovi: kategorizira, kombinira, sostavuva, komponira, sozdava, izveduva, dizajnira, objasnuva, generira, modifikuva, organizira, planira, prerabotuva, rekonstruira, povrzuva, reorganizira, preprava, rezimira, kaùva, pi{uva. Primeri: Go izbira najefektivnoto re{enie. Go vrabotuva najkvalifikuvaniot kandidat. Objasnuva i opravduva nov buxet. Klu~ni zborovi: procenuva, sporeduva, zaklu~uva, komparira, kritizira, kritikuva, odbranuva, opi{uva, pravi razlika, evalvira, objasnuva, interpretira, opravduva, rezimira, poddrùva.
Sfa}awe: Razbirawe na zna~eweto, preveduvawe, interpolacija i interpretacija na instrukcii i problemi. Iskaùvawe na problemot so sopstveni zborovi. Primena: Koristewe na koncept vo nova situacija ili nepottiknato koristewe na apstrakcija. Primena na ona {to e nau~eno vo u~ilnica vo novi situacii na rabotnoto mesto. Analiza: Razdvojuva materijali ili koncepti na nivnite sostavni delovi, so cel da se razbere organizaciskata struktura. Razlikuva fakti od zaklu~oci.
Sinteza: Izgraduva struktura ili {ema od razli~ni elementi. Gi sostavuva delovite za da se formira celina, so naglasok na sozdavawe na novo zna~ewe ili struktura. Evalvacija: Prosuduva za vrednosta na idei ili materijali.
23
Afektivno podra~je Ovoj domen se odnesuva na na~inot na koj emocionalno se spravuvame so rabotite i vklu~uva ~uvstva, vrednosti, vrednuvawe, entuzijazam, motivacija i stavovi. Pette glavi kategorii se navedeni zapo~nuvaj}i od najednostavnoto odnesuvawe do najsloènoto.
Kategorija
Vospriemawe na pojavi: Svesnost, volja da se soslu{a, selektivno vnimanie.

Primeri: Soslu{uvawe na drugite so po~it. Slu{awe i zapomnuvawe na imiwata na licata so koi {totuku se zapoznava. Klu~ni zborovi: pra{uva, izbira, opi{uva, sledi, dava, prepoznava, locira, imenuva, pokaùva kon, sedi, se isprava, odgovara, koristi. Primeri: U~estvuva vo diskusii na ~asovite. Prezentira. Postavuva kriti~ki pra{awa za novite ideali, koncepti, modeli itn. so cel da gi razbere vo potpolnost. Gi poznava pravilata za sigurnost i gi primenuva. Klu~ni zborovi: odgovara, asistira, pomaga, sostavuva, se soglasuva, diskutira, pozdravuva, ozna~uva, izveduva, praktikuva, pretstavuva, bira, raskaùva, izvestuva, izbira, kaùva, pi{uva. Primeri: Pokaùva verba vo demokratskite procesi. ûvstvitelen e kon individualnite i kulturnite razliki (ja ceni razli~nosta). Pokaùva sposobnost za re{avawe problemi. Predlaga plan za op{testveno podobruvawe i se pridrùva kon nego so posvetenost. Go informira rakovodstvoto za raboti za koi ima silen stav. Klu~ni zborovi: kompletira, demonstrira/pokaùva, pravi razlika, objasnuva, sledi, formira, zapo~nuva, se vklu~uva, opravduva, predlaga, ~ita, izvestuva, izbira, spodeluva, studira, raboti.
Reagirawe na pojavi: Aktivno u~estvo od strana na u~enicite. Slu{a i reagira na odredena pojava. Naglasokot na rezultatite od u~eweto e na soodvetnosta pri odgovaraweto, spremnosta da se odgovori ili zadovolstvoto pri odgovaraweto (motivacijata). Vrednuvawe: Vrednosta koja li~nosta ja pridodava kon odreden predmet, pojava ili odnesuvawe. Ova moè da se dviì od ednostavno prifa}awe do posloèna sostojba na predadenost. Vrednuvaweto se bazira na internalizacija na niza od konkretni vrednosti, dodeka pokazatelite na ovie vrednosti se izrazeni preku odnesuvaweto na u~enicite i ~estopati moàt da se identifikuvaat. Organizacija: Organizira vrednosti vo prioriteti preku sporeduvawe na razli~ni vrednosti, razre{uvawe na konfliktite pome|u niv i sozdavawe na edinstven vrednosen sistem. Naglasokot e na sporeduvawe, povrzuvawe i sintetizirawe na vrednosti.
Primeri: Ja prepoznava potrebata za balansirawe pome|u slobodata i odgovornoto odnesuvawe. Ja prifa}a odgovornosta za sopstvenoto odnesuvawe, ja objasnuva ulogata na sistematskoto planirawe pri re{avawe problemi. Gi prifa}a profesionalnite i eti~kite standardi. Sozdava ìvoten plan vo soglasnost so sposobnostite, interesite i veruvawata. Pravi prioriteti vo pogled na vremeto so cel da gi ispolni odgovornostite kon organizacijata, semejstvoto i sebesi. Klu~ni zborovi: se priklonuva kon, izmenuva, aranìra, kombinira, sporeduva, kompletira, odbranuva, objasnuva, formulira, generalizira, identifikuva, integrira, modificira, sreduva, organizira, podgotvuva, povrzuva, sintetizira. Primeri: Pokaùva doslednost koga raboti samostojno. Sorabotuva pri timski aktivnosti (pokaùva sposobnost za timska rabota). Koristi objektiven pristap pri re{avaweto na problemi. Pokaùva sekojdnevna profesionalna posvetenost kon eti~kite principi. Gi revidira procenkite i go menuva odnesuvaweto kako rezultat na novi dokazi. Gi vrednuva lu|eto po ona {to se, a ne spored toa kako izgledaat. Klu~ni zborovi: se odnesuva, pravi razlika, izrazuva, vlijae na, slu{a, izmenuva, izveduva, se sluì so, predlaga, kvalifikuva, pra{uva, revidira, sluì, re{ava, proveruva.
Internalizirawe na vrednosti (karakterizacija): Poseduva vrednosen sistem koj go kontrolira odnesuvaweto. Odnesuvaweto e trajno, skladno, predvidlivo i, najva`no od s, karakteristi~no za u~enikot. Zada~ite na pou~uvaweto se odnesuvaat na op{tite {emi na prilagoduvawe na u~enikot (li~no, socijalno, emocionalno).
24
Psihomotorno podra~je Psihomotornoto podra~je vklu~uva fizi~ki dvièwa, koordinacija i koristewe na motori~ki ve{tini. Razvojot na ovie ve{tini bara ve`bawe i se meri preku brzina, preciznost, razdale~enost, proceduri ili tehniki na izvedba. Sedumte glavni kategorii se nabroeni, po~nuvaj}i od najednostavnata forma na odnesuvawe pa s do najsloènata.
Kategorija
Percepcija: Sposobnost da se koristat senzorni informacii za da se vodi motori~kata aktivnost. Ovie aktivnosti moàt da se rangiraat od senzorna stimulacija, preku selekcija na informacii, do preveduvawe. Nastroenost: Spremnost za deluvawe. Vklu~uva psihi~ka, fizi~ka i emocionalna nastroenost. Toa se dispozicii koi go odreduvaat odgovorot na li~nosta vo odredeni situacii (nekoga{ se narekuvaat mentalni setovi).

Primeri: Zabeleùva neverbalni informacii. Procenuva kade }e padne topkata otkako e frlena i potoa se pridviùva kon to~nata lokacija za da ja fati. Ja prilagoduva temperaturata na {poretot spored mirisot i vkusot na hranata. Ja prilagoduva visinata na vilu{kite od vilu{kar, sporeduvaj}i ja nivnata polo`ba vo odnos na paletata. Klu~ni zborovi: izbira, opi{uva, otkriva, ralikuva, diferencira, identifikuva, izdvojuva, povrzuva, selektira. Primeri: Znae kako i deluva vo soglasnost so nizata na ~ekori vo procesot na proizvodstvo. Gi prepoznava sopstvenite sposobnosti i ogran~uvawa. Pokaùva èlba za u~ewe na nov proces (motivacija). Zabele{ka: Ovoj aspekt na psihomotornoto podra~je e blizok so aspektot Reagirawe na fenomeni na afektivniot domen. Klu~ni zborovi: zapo~nuva, izrazuva, objasnuva, se pridviùva, reagira, pokaùva, izjavuva, volontira. Primeri: Re{ava matemati~ka ravenka spored odnapred dadeni instrukcii. Sledi instrukcii za da izgradi model. Reagira na signalite koi instruktorot gi pokaùva so race dodeka u~i da se sluì so vilu{kar. Klu~ni zborovi: imitira/kopira, sledi, reagira, reproducira, odgovara. Primeri: Koristi personalen kompjuter. Poprava slavina koja protekuva. Vozi avtomobil. Klu~ni zborovi: sostavuva, regulira, gradi, demontira, prikaùva, zategnuva, poprava, zagreva, manipulira, meri, me{a, organizira, skicira. Primeri: Manevrira avtomobil za da go parkira paralelno vo tesen prostor. Se sluì so kompjuter brzo i to~no. Pokaùva kompetencija pri svirewe na pijano. Klu~ni zborovi: sostavuva, gradi, regulira, konstruira, demontira, prikaùva, zategnuva, poprava, zagreva, manipulira, meri, me{a, organizira, skicira. Zabele{ka: Klu~nite zborovi se isti kako i za aspektot Mehanizam, no bi trebalo da imaat razli~ni pridavki koi ukaùvaat na toa deka izvedbata e pobrza, podobra, poprecizna itn.
Voden (naso~en) odgovor: Prvite fazi pri u~ewe na sloèna ve{tina koi vklu~uvaat imitacija i obidi i gre{ki. Soodvetnosta na izvedbata se postignuva preku ve`bawe. Mehanizam: Ova e sredna faza vo procesot na u~ewe na sloèna ve{tina. Nau~enite reakcii stanale del od navikite i dvièwata moàt da se izveduvaat so odredena doza na sigurnost i uspe{nost. Sloèna nadvore{na/ eksplicitna reakcija: Ve{ta izvedba na motori~ki aktivnosti koi vklu~uvaat sloèni {emi na dvièwa. Uspe{nata izvedba se odlikuva so brza, to~na i dobro koordinirana izvedba pri koja se vloùva minimalna energija. Vo ovaa kategorija spa|aat aktivnostite koi se izveduvaat bez dvoumewe i avtomatski. Na primer, sportistite ~esto koristat izvici na zadovolstvo koga }e udrat tenisko top~e ili }e {utnat fudbalska topka, zatoa {to spored toa kako go izvele dejstvoto moàt da go predvidat ishodot.
25
Kategorija
Adaptacija/ prilagoduvawe: Ve{tinite se dobro razvieni i poedinecot moè da gi menuva {emite na dvièwe so cel da gi uskladi kon konkretni barawa. Originacija/sozdavawe: Sozdavawe na novi {emi na dvièwa potrebni vo odredena situacija ili problem. Rezultatite od u~eweto ja naglasuvaat kreativnosta zasnovana na visoko razvieni ve{tini.

Primeri: Efektivno reagira na neo~ekuvani iskustva. Ja menuva instrukcijata za da ja uskladi na potrebite na u~enicite. Izveduva zada~a so ma{ina/instrument koja ne e predvidena za takva aktivnost (ma{inata ne e rasipana i nema da se predizvika problem ako se izveduva novata zada~a). Klu~ni zborovi: prilagoduva, izmenuva, modifikuva, rearanìra, reorganizira, revidira, varira. Primeri: Sozdava nova teorija. Sostavuva nov i seopfaten program za obuka. Sozdava nova gimnasti~ka ve`ba. Klu~ni zborovi: aranìra, gradi, kombinira, komponira, konstruira, kreira, dizajnira, sozdava, inicira, pravi, originira.
Prednosti od koristeweto na Blumovata taksonomija: Taa se fokusira na edna kompletna lista na mentalni procesi {to treba da se zema predvid vo pogled na rezultatite od nastavata. Obezbeduva standarden vokabular za opi{uvawe i vr{ewe klasifikacija na rezultatite od u~eweto. Gi iznesuva obrazovnite rezultati vo vid na specifi~ni dostigawa na u~enicite.
2.3.
Povrzuvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite (procesite) i rezultatite

Mnogu nastavni programi vklu~uvaat kombinacii na {iroki obrazovni celi, op{ti obrazovni zada~i i posebni nastavni zada~i. Postojat mnogu pri~ini za postavuvaweto na obrazovnite celi i zada~i. Glavno, celite i zada~ite im pomagaat na nastavnicite i/ili na onie {to gi izgotvuvaat nastavnite programi da gi napravat svoite obrazovni celi pojasni i na toj na~in da ja vodat nastavata i u~eweto. Dolgoro~nite celi i op{tite zada~i se premnogu {iroki za da bidat od pomo{ vo sekojdnevnata nastava. Posebnite nastavni celi i o~ekuvanite ishodi pretstavuvaat spisok na ona {to u~enikot treba da bide osposoben da go pravi preku interakcijata so nastavnite programi. Tie pomagaat da se definira ona {to Va{ite u~enici treba da go znaat i da go pravat. Ishodot od u~eweto e iskaz za vidlivoto u~ewe koe{to se javuva kako rezultat na nastavata. Primerite i klu~nite zborovi navedeni vo Blumovata taksonomija se mnogu dobra pojdovna to~ka za formulirawe na celite na u~eweto.
26
Korista od postavuvawe na celite na u~eweto: na nastavnicite im stanuva pojasno {to to~no sakaat nivnite u~enici da postignat; im pomagaat na nastavnicite vo planiraweto na ~asovite i vo poefektivnoto izbirawe na resursite; im pomagaat i gi motiviraat u~enicite da u~at, naglasuvaj}i ja namerata na aktivnostite povrzani so u~eweto; ovozmoùvaat poto~no ocenuvawe na postigawata na u~enicite bazirano na jasno formulirani iskazi za o~ekuvanite rezultati; go podobruvaat kvalitetot na izve{taite od nastavnicite za u~eweto na u~enicite; moàt da im pomognat na roditelite i na drugite subjekti podobro da gi razberat nivoata na znaewata, sfa}aweto i sposobnostite {to gi steknuvaat u~enicite.
Vrski me|u celite, planiraweto i ocenuvaweto vo Anglija i vo Vels Nacionalna strategija za Klu~nata faza 3 (Vklu~uvaj}i ja i nastavnata programa i zada~ite)
Celite na u~ili{noto ocenuvawe
Planirawa na nastavata (kuso, sredno, dolgoro~ni planovi)
Esterni ocenuvawa na krajot na Klu~nata faza
Kusoro~ni i srednoro~ni ocenuvawa od nastavnikot
Ocenuvawa na nastavnikot na krajot na Klu~nata faza
27
OCENUVAWETO SPORED NACIONALNIOT KURIKULUM - ANGLIJA I VELS - KRATKORO^NOTO, SREDNORO^NOTO I DOLGORO^NOTO OCENUVAWE
Celite na kratkoro~noto ocenuvawe: da proveruva dali u~enicite gi razvivaat mentalnite sposobnosti: na primer, deka tie moàt da pomnat matemati~ki fakti, da procenuvaat, da presmetuvaat napamet i da koristat vizuelno pretstavuvawe; da proveruva dali u~enicite gi sfatile glavnite obrazovni celi vo nekoja lekcija ili tema, dali tie imaat nekakvi pogre{ni razbirawa {to treba da se popravat i dali se tie podgotveni da napreduvaat; da Vi dava informacii koi{to }e Vi pomognat da gi prilagoduvate sekojdnevnite planirawa na ~asovite, a i kusi informacii za drugiot nastaven kadar, za toa na koi u~enici treba da im se pomogne i kako da im se pomogne. Primeri na kratkoro~no ocenuvawe Vo tekot na ~asovite postavuvajte pra{awa za da proverite kolku dobro u~enicite go razbrale noviot materijal i da proveruvate dali ima nekakvi pogre{ni sfa}awa. Onamu kade {to }e zabeleìte nekakvi te{kotii ili pogre{ni sfa}awa, prilagodete ja nastavata i vedna{ obratete vnimanie na niv i, dokolku e potrebno, prodolète so toa vo naredniot eden ili dva ~asa. Dopolnete gi sekojdnevnite nabquduvawa so povremeni doma{ni zada~i i kratki testovi. Davaweto ocenki za trudot na u~enicite treba vedna{ da bide prosledeno so diskusija vo oddelenieto za da im se dadat povratni informacii i soveti za toa vo {to treba da se podobrat. Iako golem del od kratkoro~noto ocenuvawe e so cel da se prezeme neposredna akcija, moèbi }e posakate da gi zabeleìte nakuso i neo~ekuvanite opservacii (na pr., nekoj odgovor na u~enikot na nekoja posebna poddr{ka od strana na nastavnikot). Celite na srednoro~noto ocenuvawe: da go razgleduva i da go beleì napredokot na u~enicite vo tekot na prethodnoto tromese~ie ili polugodie vo pogled na klu~nite obrazovni celi ({to tie znaat i moàt da pravat, dali moàt da gi primenuvaat svoite sposobnosti vo nov kontekst i dali tie s u{te imaat nekakvi te{kotii); da go identifikuva napredokot na u~enicite vo realizacijata na specifi~nite individualni zada~i, vklu~uvaj}i gi i onie od individualnite obrazovni programi (za u~enicite so specijalni potrebi), za da moète da im davate na u~enicite povratni informacii i da postavuvate novi celi;
28
da Vi pomaga da ja planirate rabotata za narednoto tromese~ie i sl.; da Vi dava informacii korisni za ocenuvawata na krajot na polugodieto ili na krajot od u~ebnata godina. Primeri na srednoro~no ocenuvawe Srednoro~nite ocenuvawa vremenski najdobro se tempiraat za da vlijaat na planiraweto, na primer vo intervali, moèbi na krajot na trimese~ieto ili na krajot na temata. Izbirajte zada~i {to u~enicite moàt sami da gi re{avaat za da moète Vie da se koncentrirate na onie u~enici za koi ne ste sigurni deka moàt toa da go storat. Davajte im povratni informacii na u~enicite za nivnata rabota. Postavuvajte novi grupni ili individualni celi. Podobro davajte im konstruktivni pismeni komentari otkolku samo ocenki ili {tiklirawe i plusevi. Beleète go napredokot vo odnos na obrazovnite celi. Vodete DNEVNIK NA ÂSOVITE - spisok na klu~nite obrazovni celi i aùrirajte go na sekoi {est nedeli ili sl. (Vnimavajte: brojot na obrazovnite celi za sekoe nivo na ocenkata e relativno mal, no tie se dobro povrzani so testovite na Nacionalniot kurikulum.) Izvestuvajte gi u~enicite za srednoro~nite obrazovni celi, bilo vo grupi ili na individualna osnova. Samite u~enici }e sakaat da sugeriraat podra~ja vo koi{to tie bi moèle da se podobruvaat. Celite na u~eweto moàt da bidat sosema op{ti (na pr., sli~ni na nekoja obrazovna zada~a) ili, pak, pospecifi~ni (na pr., pro{irete ja dropkata).
Primeri na obrazovnite zada~i po matematika vo 8-mo oddelenie: u~enicite da koristat ekvivalentnost na dropki, decimali i procenti za da sporeduvaat proporcii; da presmetuvaat procenti i da go nao|aat rezultatot od zgolemuvaweto ili namaluvaweto na odreden procent; da sobiraat, vadat, mnoàt i delat celi broevi; da ja delat koli~inata na dva ili pove}e delovi vo daden razmer; da koristat ednostaven metod vo re{avaweto na ednostavni tekstualni problemski zada~i koi{to vklu~uvaat razmer i direktna proporcionalnost;
29
da koristat proceduri "so potpi{uvawe za mnoèwe i delewe na celi broevi i decimali, vklu~uvaj}i gi i decimalite kako {to se 0,6 ili 0,06; da razbiraat kade e polo`bata na decimalnata zapirka preku razgleduvawe na ekvivalentni presmetki; da poednostavuvaat ili transformiraat linearni izrazi preku sobirawe na sli~ni ~lenovi; da izvlekuvaat ~lenovi pred zagrada; da zamenuvaat celi broevi vo ednostavni formuli; da vnesuvaat podatoci na grafikoni na linearni funkcii, kade y e daden eksplicitno preku x; da prepoznavaat deka ravenkata od vidot y = mx + c odgovara na pravoliniski grafici.
Celite na dolgoro~noto ocenuvawe (na krajot na 7-mo, 8-mo i 9-to oddelenie): da se oceni rabotata na u~enicite vo odnos na klu~nite obrazovni celi za taa godina; na krajot na 9-to oddelenie da se oceni rabotata na u~enicite spored nacionalnite standardi; da Vi dade dopolnitelni informacii za poedine~noto postigawe na u~enicite i nivniot napredok za da moète da gi izvestite roditelite, i, dokolku e potrebno, i nivniot iden nastavnik; da mu pomognat na u~ili{teto da gi postavi celite za nastavata po matematika vo narednite godini; da mu ovozmoì na direktorot na u~ili{teto da gi informira nakuso ~lenovite na u~ili{niot odbor i drugite subjekti za napredokot i postigawata vo Klu~nata faza 3, vklu~uvaj}i go i napredokot vo pogled na u~ili{teto, lokalnata obrazovna administracija i nacionalnite celi. Primeri na dolgoro~no ocenuvawe Zadolìtelnite testovi po matematika od nacionalniot kurikulum za 9-to oddelenie moàt da se dopolnat so fakultativni testovi za 7-mo i 8-mo oddelenie izgotveni od QCA - Qualification and Curriculum Authority (zabele{ka: javna institucija odgovorna za nacionalnite planovi i programi, ocenuvawa i kvalifikacii). Vie kako nastavnik treba, isto taka, da izvr{ite ocenuvawe za da go sumirate Va{iot sud za postigawata na u~enicite. Za 9-to oddelenie, ova obvrzno ocenuvawe na krajot na godinata }e bide spored opisite za nivoata vo nacionalniot kurikulum. Treba da pregledate primeroci od trudovite na u~enicite, kako i zapisi za postignatite obrazovni celi. Aktivnostite za moderacija (usoglasuvawe na kriteriumite) se prepora~uvaat za ocenuvawata od strana na nastavnikot pred krajot na Klu~nata faza 3.
30
TEMA
FORMATIVNO OCENUVAWE
3.1. CELI:
da se identifikuvaat klu~nite karakteristiki na formativnoto ocenuvawe; da se sogleda potrebata od sozdavawe klima za formativno ocenuvawe; da se uvidi kako moè sumativnoto ocenuvawe da se koristi za formativni celi.
3.2.
Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe (ocenuvawe za u~ewe)

Terminologija. Postojat brojni termini koi se sinonimni so formativnoto ocenuvawe. Naj~esto upotrebuvani termini se ocenuvawe za u~ewe (Assessment for Learning) (vo literaturata vo Britanija i Avstralija) i ocenuvawe na ~asovite (Classroom Assessment) (vo literaturata vo Severna Amerika). Vo ovoj prira~nik se koristi terminot formativno ocenuvawe. Korisno bi bilo da se razberat suptilnite razliki pome|u ocenuvawe i formativno ocenuvawe. Razgledajte gi povtorno definiciite na ocenuvaweto dadeni vo tema 1. Akcentot e staven na koristewe na "rezultatite od ocenuvaweto za vodewe na u~eweto i pou~uvaweto. Klu~nite koncepti povrzani so formativnoto ocenuvawe vklu~uvaat: jasni nameri pri u~eweto, postojano procenuvawe, davawe povratna informacija na u~enicite i za nastavnikot. Postojat sli~nosti pome|u elementite na formativnoto ocenuvawe i organiziranoto pou~uvawe (planirawe/celi, postavuvawe pra{awa, nabquduvawe, povratna informacija, prilagoduvawe na pou~uvaweto). Iako postoi poklopuvawe pome|u tehnikite, formativnoto ocenuvawe vo brojni aspekti se razlikuva od sumativnoto. Formativnoto ocenuvawe, glavno, se sostoi od pribirawe i interpretirawe na informacii so cel da se vlijae na
31
podu~uvaweto i u~eweto; sumativnoto ocenuvawe pove}e se odnesuva na sumirawe na postigawata na u~enikot vo tekot na odreden vremenski period. Formativnoto ocenuvawe go razviva i prodlabo~uva u~eweto, sumativnoto ocenuvawe go meri nau~enoto. (Clarke, 2005) Sumativnoto ocenuvawe moè da vklu~uva sporeduvawe na postigawata na u~enicite so odredeni nacionalni standardi, kako {to se opisi na nivoata na postigawe ili dràvni standardi. Nastavnicite ~esto gi pravat ovie sumativni procenki na krajot od odredena nastavna tema, na krajot na polugodieto ili godinata i davaat numeri~ka ocenka. Karakteristikite na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe se opi{ani vo kusi crti. Brojni neodamne{ni istraùvawa ja potvrduvaat korisnosta na formativnoto ocenuvawe. Nivnite rezultati ukaùvaat deka: Eksternite ocenuvawa, sami po sebe, nema da go podobrat pou~uvaweto i u~eweto. Inovaciite koi vklu~uvaat zajaknuvawe na praktikata na formativno ocenuvawe rezultiraat so zna~ajni pridobivki vo u~eweto. Iako formalnoto testirawe e korisno za postignuvawe na odredeni celi, toa samoto po sebe ne gi podiga standardite. Nasproti toa, strategiite za formativno ocenuvawe moàt da gi podignat standardite. (Clarke, 1998) Podobrenoto formativno ocenuvawe im pomaga na u~enicite so poniski postigawa pove}e otkolku na drugite u~enici, a so toa gi namaluva razlikite vo postigawata, istovremeno podigaj}i gi postigawata vo celina. Povratnata informacija na nastavnikot kon u~enicite ~esto sodrì vo sebe socijalni i upravuva~ki funkcii, pove}e otkolku funkcii povrzani so u~eweto. Povratnata informacija koja se dava na u~enikot treba da gi naglasi dobrite strani na negovata rabota i da e prosledena so sovet za toa {to u~enikot bi moèl da napravi za da go podobri u~eweto. Isto taka, treba da se izbegnuva sporeduvawe so drugite u~enici.
32
3.3.
Osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe
Vo Velika Britanija Grupata za reformi vo ocenuvaweto (Assessment Reform Group) e vklu~ena vo promocija na formativnoto ocenuvawe, koristej}i go terminot ocenuvawe za u~ewe (Assessment for Learning). Principite na ocenuvaweto za u~ewe (Assessment Reform Group, 2002) nudat vode~ki principi koi gi odrazuvaat osnovnite karakteristiki na konceptot.
DESETTE KLU^NI PRINCIPI NA OCENUVAWETO ZA UÊWE
1.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da bide del od efektivnoto planirawe na nastavata i u~eweto Planiraweto na nastavnikot treba da obezbedi mo`nosti kako za u~enikot taka i za nastavnikot da steknuvaat i koristat informacii za napredokot vo ostvaruvaweto na obrazovnite celi. Toa, isto taka, treba da bide fleksibilno za da odgovara na po~etnite i novodojdenite idei i sposobnosti. Planiraweto treba da vklu~uva strategii za da obezbeduva u~enicite da gi razbiraat celite {to gi postignuvaat i kriteriumite {to }e bidat primenuvani vo ocenuvaweto na nivnata rabota. Treba, isto taka, da se planira kako u~enicite }e dobivaat povratni informacii, kako tie }e u~estvuvaat vo ocenuvaweto na sopstvenoto u~ewe i kako }e im se dava pomo{ za da napreduvaat.
2.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da se fokusira na toa kako u~enicite u~at Procesot na u~eweto treba da bide vo fokusot na razmisluvawata kako na u~enikot taka i na nastavnikot, koga se planira ocenuvaweto i koga se interpretiraat pokazatelite. U~enicite treba da stanat svesni za toa "kako se u~i, kako {to se svesni za toa "{to se u~i.
3.
Treba da se prifati deka ocenuvaweto za u~ewe ima centralna uloga vo praktikata na ~asovite Golem del od ona {to nastavnicite i u~enicite go rabotat na ~as moè da se opi{e kako ocenuvawe. Zada~ite i pra{awata gi pottiknuvaat u~enicite da gi pokaàt svoite znaewa, razbirawa i sposobnosti. Toga{, ona {to u~enicite go kaùvaat i go pravat se nabquduva i se interpretira i se donesuvaat sudovi za toa kako moè da se podobruva u~eweto. Ovie procesi na ocenuvaweto pretstavuvaat osnoven del od sekojdnevnata praktika na ~asovite i gi vklu~uvaat kako nastavnicite taka i u~enicite vo razmisluvaweto, dijalogot i donesuvaweto odluki. 33
4.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da se smeta kako klu~na profesionalna sposobnost na nastavnicite Na nastavnicite im se potrebni profesionalni znaewa i sposobnosti za: da go planiraat ocenuvaweto, da go nabquduvaat u~eweto, da gi analiziraat i interpretiraat podatocite od ocenuvaweto, da im davaat povratni informacii na u~enicite i da im davaat poddr{ka vo samoocenuvaweto. Na nastavnicite treba da im se dava poddr{ka vo razvivaweto na ovie sposobnosti preku bazi~en i kontinuiran profesionalen razvoj.
5.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da bide ~uvstvitelno i konstruktivno bidej}i sekoe ocenuvawe ima emocionalno vlijanie Nastavnicite treba da bidat svesni za vlijanieto {to komentarite, bele{kite i ocenkite moàt da go imaat vrz samodoverbata i entuzijazmot na u~enicite i tie treba da bidat {to e mo`no pove}e konstruktivni pri davaweto na povratnite informacii. Komentarite naso~eni pove}e kon rabotata otkolku kon li~nosta se pokonstruktivni, kako za u~eweto, taka i za motivacijata.
6.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da ja zema predvid i va`nosta na motivacijata na u~enikot Ocenuvaweto {to go pottiknuva u~eweto pove}e ja neguva motivacijata preku naglasuvaweto na napredokot i postigaweto, otkolku preku ukaùvaweto na neuspehot. Sporeduvaweto so drugi u~enici koi{to bile pouspe{ni verojatno nema da gi motivira u~enicite. Toa moè, isto taka, da dovede do nivno povlekuvawe od procesot na u~eweto vo podra~ja vo koi{to bile dovedeni vo situacija da se ~uvstvuvaat deka tie "ne se dobri. Motivacijata moè da bide odrùvana i pottiknuvana preku metodi na ocenuvawe koi ja {titat avtonomijata na u~enikot, davaat izvesen izbor i konstruktivni povratni informacii i sozdavaat mo`nost za samonaso~uvawe.
7.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da promovira angaìranost vo postignuvaweto na obrazovnite celi i spodeleno razbirawe za kriteriumite spored koi tie se ocenuvaat Za da bide u~eweto efektivno, u~enicite treba da razbiraat {to e toa {to tie se obiduvaat da go postignat - i {to e toa {to sakaat da go postignat. Razbiraweto i angaìranosta se javuvaat koga u~enicite dobivaat izvesen del vo odlu~uvaweto za celite i vo identifikuvaweto na kriteriumite za ocenuvaweto na napredokot. Informiraweto za kriteriumite na ocenuvaweto vklu~uva diskusii za niv so u~enicite, koristej}i termini {to tie moàt da gi razberat, davaj}i primeri za toa kako kriteriumite moàt da se sretnuvaat vo praktikata i angaìraj}i gi u~enicite vo zaedni~ko ocenuvawe so svoite vrsnici.
34
8.
U~enicite treba da dobivaat konstruktivni upatstva kako da ja podobruvaat svojata rabota Na u~enicite im se potrebni informacii i upatstva za da gi planiraat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba: da gi istaknuvaat dobrite strani na u~enikot i da davaat soveti kako istite da gi podobruvaat; da bidat jasni i konstruktivni za sekakvi slabosti i kako nim da im se posvetuva vnimanie; da obezbeduvaat mo`nosti za u~enicite za tie da ja podobruvaat svojata rabota.
9.
Ocenuvaweto za u~ewe ja razviva sposobnosta na u~enicite za samoocenuvawe za tie da moàt da razmisluvaat za svoeto u~ewe i da go naso~uvaat Samostojnite u~enici imaat sposobnost da baraat i steknuvaat novi sposobnosti, novi znaewa i novi razbirawa. Tie se sposobni da razmisluvaat za toa kako u~at i da gi identifikuvaat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba da ja pottiknuvaat kaj u~enicite èlbata i sposobnosta da ja prezemaat griàta za svoeto u~ewe preku razvivawe na sposobnostite za samoocenuvawe.
10.
Ocenuvaweto za u~ewe treba da go opfa}a celiot opus na postigawata na site u~enici Ocenuvaweto za u~ewe treba da se koristi za da se zgolemuvaat mo`nostite na u~enicite da steknuvaat znaewa vo site podra~ja od obrazovnata aktivnost. Toa treba da im ovozmoùva na site u~enici da go postignuvaat ona {to najdobro moàt da go pravat i nivnite napori da bidat priznavani.
(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)
3.4.
Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe

Formativnoto ocenuvawe vklu~uva koristewe na ocenuvaweto na ~asovite so cel da se podignat postigawata na u~enicite. Toa e zasnovano na idejata deka u~enicite najdobro }e rabotat dokolku ja razbiraat celta na nivnoto u~ewe, do kade se nao|aat vo odnos na taa cel i na koj na~in moàt da ja postignat (ili da gi popravat propustite vo nivnoto znaewe). Efektivnoto ocenuvawe za u~ewe se odviva postojano na ~asot. Toa vklu~uva: spodeluvawe na celite na u~eweto so u~enicite; pomagawe na u~enicite da gi doznaat i prepoznaat standardite kon koi treba da se stremat; davawe na povratna informacija koja }e im dade nasoki na u~enicite kako da se podobrat;
35
veruvawe deka sekoj u~enik moè da se podobri vo odnos na prethodnite postigawa; zaemno razgleduvawe i analizirawe na postigawata i napredokot na u~enikot od strana na nastavnikot i na u~enikot; obu~uvawe na u~enicite da koristat tehniki na samoocenuvawe za da gi otkrijat aspektite vo koi treba da se podobrat; veruvawe deka motivacijata i samodoverbata, koi se klu~ni za efektivno u~ewe i napredok, moàt da se podobrat preku koristewe na efektivni tehniki na ocenuvawe. Istraùvawata pokaàle dele koga u~enicite u~estvuvaat vo procesot na ocenuvawe, standardite se podignuvaat, a u~enicite se ohrabreni da prezemat akcija za podobruvawe na nivnoto u~ewe. Glavni karakteristiki na formativnoto ocenuvawe [Clarke, 2005; www.qca.org.uk]: 1. Spodeluvawe na celite na u~eweto. 2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa. 3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informacii. 4. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe. 1. Spodeluvawe na celite na u~eweto Pogolemiot broj na planovi za rabota ja naglasuvaat potrebata za jasno identifikuvawe na celite na ~asot. Nastavnicite treba da bidat sigurni deka u~enicite moàt da ja prepoznaat razlikata pome|u rabotata na zada~ata i celta na u~eweto (da go odvojat ona {to treba da go napravat od ona {to }e go nau~at). Kriteriumite za ocenuvawe na rezultatite od u~eweto ~esto se izrazeni na formalen jazik koj u~enicite ~esto ne moàt da go razberat. So cel u~enicite celosno da se vklu~at vo procesot na u~ewe, nastavnikot treba: jasno da objasni zo{to nekoja lekcija se predava ili nekoja aktivnost se izveduva, koristej}i se so terminologija na celite na u~eweto; da im gi objasni na u~enicite konkretnite kriteriumi za ocenuvawe; da im pomogne na u~enicite da razberat {to napravile dobro, a koi aspekti na u~eweto treba da gi podobrat. Dokolku na u~enicite im se dade mo`nost da pogledaat primeroci na zada~i od drugi u~enici, toa moè da im pomogne podobro da razberat kako da gi koristat kriteriumite za ocenuvawe za da go ocenuvaat sopstvenoto u~ewe. 2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa Ova e obraboteno vo tema 5. 3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informacii Ova e obraboteno vo tema 4. 4. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe Ova e obraboteno vo tema 7. 36
TEMA
POVRATNA INFORMACIJA
4.1. CELI:
da se sogleda kako efikasnata povratna informacija pridonesuva za napreduvawe vo u~eweto; da se zapoznaat strategiite za davawe efikasna povratna informacija (usna i pi{ana); da se pomogne vo planiraweto na efikasna usna povratna informacija.
Proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite moàt da se sfatat kako eden vid na pedago{ki dijalog megu nastavnikot i u~enikot za kvalitetot na u~eweto, pou~uvaweto i znaeweto (postigawata). Takvata dvonaso~na komunikacija obezbeduva povratni informacii koi ovozmoùvaat pokvalitetno dijagnosticirawe na te{kotiite na koi naiduva u~enikot vo procesot na u~ewe, kako i pri~inite za toa, sozdava uslovi za zaedni~ki usoglaseno naso~uvawe (regulirawe) i podobruvawe na natamo{noto u~ewe, pomaga za pouspe{no dinami~no prisposobuvawe na pou~uvaweto, soglasno so potrebite na u~enikot, kako i poslobodno, tvore~ko prezentirawe na nau~enoto. Svojata formativna uloga proveruvaweto i ocenuvaweto ja ostvaruvaat duri toga{ koga na u~enikot mu nudat kvalitetna povratna informacija ili, takanare~ena, formativna povratna informacija (FPI). Efektite na formativnata povratna informacija kaj u~enikot zavisat od vremeto koga se dava taa, od na~inot na koj se dava, od nejzinata sodrìna i od toa kako taa e strukturirana i interpretirana. No, dali i kolku povratnata informacija }e bide efektivna }e zavisi i od toa kako nea ja interpretira, odnosno sfa}a i prifa}a (doìvuva) u~enikot. Vo zavisnost od seto toa, povratnata informacija u~enikot moè da ja doìvee kako informativna, motivira~ka ili kontrolna, {to ne e seedno. Temelot na kvalitetnata povratna informacija e nejzinata informativna vrednost. (Z. R. Ilc, 2003) Ovde se govori, glavno, za porakite - povratnite informacii {to nastavnikot mu gi upatuva (dava) na u~enikot / u~enicite vo tekot na formativnoto sledewe i proveruvawe na negovite/nivnite postigawa. Tie moàt da bidat iskaàni usno ili dadeni vo pi{ana forma.
37
4.2.
Koga i za {to se dava FPI?
Formativnata povratna informacija (FPI) e tekovna. Po svojata priroda i funkcija taa e eden vid pomo{ za u~enikot vo procesot na u~eweto. A pomo{ta e efektivna ako se dava vo vistinsko vreme - toga{ koga e najneophodna. FPI mu se dava na u~enikot: Vo tekot na samiot proces na u~ewe - zatoa {to: Dodeka trae procesot na u~ewe, nastavnikot moè i treba da gi sledi raznite aspekti na toj proces i za svoite soznanija da go informira u~enikot. Toa se informacii od i za procesot na formirawe na znaeweto, od i za usvojuvaweto na ve{tinite, a toa zna~i od i za procesot na u~eweto (za soznajnite postapki za mislovnite procesi, so pomo{ na koi se odviva soznavaweto i se konstruira znaeweto). Tie mu ovozmoùvaat na u~enikot podobro da go osoznae procesot na sopstvenoto u~ewe i da go modelira (da go menuva za da bide poefikasno). Vo isto vreme, toa e i proces na pou~uvawe (od nastavnikot), proces koj doprva treba da gi pokaè efektite od zaedni~kata rabota na u~enikot i nastavnikot, pa poèlno e i toj proces da se analizira od strana na samiot nastavnik (samorefleksivno), da se vrednuva kolku bilo uspe{no pou~uvaweto i, po potreba, da se korigira i podobruva i, osobeno, zatoa {to efektivnata formativna povratna informacija prepostavuva celno-procesno planirawe na nastavata i postojano sledewe na postigawata (utvrduvawe na znaewata i ve{tinite) zaradi uspe{no samostojno regulirawe na u~eweto. (N. Komljanc, 2004) Vo tekot na prezentacijata na nau~enoto - zatoa {to: Vo procesot na proveruvawe se pribiraat i procenuvaat podatoci za nau~enoto - za obemot i kvalitetot na usvoenite predmetni znaewa, za steknatite ve{tini, sposobnosti i stavovi na u~enicite, za procesite so koi tie znaewa se prezentiraat, iskaùvaat, odnosno kako niv u~enicite gi sfa}aat, objasnuvaat, tolkuvaat, argumentiraat, primenuvaat itn. Toga{ e i najdobro za seto toa na u~enikot da mu se dadat i prodlabo~eni formativni povratni informacii za razni aspekti na negovoto znaewe.
38
4.3.
Delotvornosta na FPI zavisi od na~inot na koj taa se dava

Priemot i uspe{nosta na povratnata informacija se zavisni od na~inot i kontekstot vo koj taa se dava. Eve nekoi nasoki za davawe na povratna informacija koi, dokolku se po~ituvaat, moàt da ja podobrat efektivnosta na neposrednata povratna informacija: Koristete gi prednostite na neposrednata (usnata) povratna informacija. Od neposrednata usna informacija u~enikot moè da dobie pove}e informacii otkolku od pi{anata, bidej}i govornata informacija dozvoluva koristewe i na neverbalni sredstva kako {to se: izrazot na liceto, tonot na glasot, "govorot na teloto (dvièwata na racete i sl.). Isto taka, usnata povratna informacija mu ovozmoùva na u~enikot da bara doobjasnuvawa i na toj na~in podobro da ja razbere. Proverete dali u~enikot pravilno ja razbral Va{ata povratna informacija. Prednosta na neposrednoto informirawe e vo toa {to vedna{ moète da gi zabeleìte reakciite na u~enikot na Va{ite zborovi. Ako zabeleìte deka Va{ata poraka ne e dobro razbrana, obidete se da mu ja objasnite poinaku i podetalno. Barajte od u~enicite da baraat dopolnitelni objasnuvawa ako ne ja razbrale pi{anata povratna informacija. Nabquduvajte gi reakciite na u~enikot i vodete grià za negovite ~uvstva. Golema prednost na neposrednata povratna informacija e i toa {to moàt da se nabquduvaat i neverbalnite reagirawa na u~enikot (izrazot na liceto, dvièwata na teloto). Ako ocenite deka na Va{te zabele{ki e posebno ~uvstvitelen istite moète da gi prisposobite i ublaìte. Iskoristete ja povratnata informacija {to mu ja davate na u~enikot da dobiete dopolnitelni soznanija. Okolnosta, {to na u~enikot mu davate informacija za negovite postigawa, obidete se da ja iskoristite Vie od nego da dobiete {to pove}e odgovori za toa kako gleda na svoeto napreduvawe, na svojata uspe{nost vo u~ili{nata rabota. Samo taka pedago{kata komunikacija (dijalogot, razmenata na informacii) }e bide uspe{na - }e pridonese za podobro u~ewe na u~enikot. Reakciite na u~enikot, na povratnata informacija od nastavnikot, pokaùvaat dali celta {to ja imal nastavnikot, so porakata {to ja ispratil, e postignata.
39
4.4.
Poèlni karakteristiki na formativnata povratna informacija

Za da bide efektivna, formativnata povratna informacija treba da gi poseduva slednive karakteristiki: Povratnata informacija mora da e korisna. A, za da bide takva taa mora da gi ima predvid potrebite na u~enikot i da bide formulirana i dadena taka {to pozitivno }e vlijae na rabotata na u~enikot. Toa e mnogu verojatno koga i u~enikot dava takva povratna informacija koja ja dopolnuva porakata od nastavnikot. Toa, vo isto vreme, moè da zna~i deka povratnata informacija e jasna i prifatena. Povratnata informacija mora da e opisna, a ne ocenuva~ka. Koga so povratnata informacija se prosuduva/procenuva, toga{ taa moè da ja zagrozi uspe{nosta na komunikacijata i moè da predizvika nejzino prekinuvawe. Nasproti toa, opi{uvaj}i kako u~enikot, na primer, uspe{no gi ilustrira svoite tvrdewa so primeri, ili so odbrani argumenti dokaùva ili brani ne{to (svoj stav, na primer), Vie indirektno mu ostavate sloboda takvite postapki da gi koristi i vo drugi priliki, odnosno koga samiot smeta deka toa e dobro. Odbegnuvaj}i go jazikot na ocenuvawe, se odbegnuva potrebata od defanzivna (odbranbena) pozicija i reakcija na u~enikot. Povratnata informacija treba da bide to~na, detalna i fokusirana. Povratnata informacija {to mu ja davate na u~enikot treba da e bazirana na fakti, a ne dadena pau{alno. Taa, isto taka, treba da bide povrzana so konkretnata aktivnost ili trud. Na toj na~in povratnata informacija }e vlijae na aktuelnoto u~ewe. Povratnata informacija mora da bide specifi~na, a ne op{ta. Nastavnikot treba da dava personalizirana i specifi~na detalna povratna informacija za postigawata (napredokot) na u~enikot i za negovite te{kotii ili gre{ki, no prosledena i so konkretni nasoki za idnoto u~ewe na u~enikot. Ne e dovolno na u~enikot da mu se kaè, deka pokraj pokaàniot uspeh, pravi i gre{ki, a pritoa da ne mu se kaè vo {to gre{i i (po mo`nost) zo{to gre{i, kako da gi popravi istite itn. Formativnata povratna informacija vo vid na kus komentar od tipot to~no, ne e to~no, dobro, taka e i sli~no, nema da bide mnogu delotvorna, kako ni povratnata informacija koja nudi nespecifi~ni upatstva vo smisla: Ve`baj pove}e, Koga se u~i, treba da se misli i sli~no ili poraki koi stigmatiziraat, kako na primer: Te mrzi da u~i{, Ne te biduva za matematika itn. Povratnata informacija treba da e odmerena. Formativnata povratna informacija ne treba da mu dava na u~enikot premnogu direktivni upatstva, nasoki ili primeri, nitu da nudi direktna pomo{ od nastavnikot vo re{avaweto na problemite na koi naiduva u~enikot. Formativna povratna informacija ne smee da go pravi
40
u~enikot zavisnik od direktna pomo{ vo nadminuvaweto na slabostite i gre{kite. Rakovodeweto od maksimata Pomogni mi da napravam sam, zna~i deka nastavnikot dava tolku i takva pomo{ preku povratnata informacija, {to u~enikot }e moè sam da si postavuva celi i da gi re{ava problemite. Toa, pak, bara ume{nost od nastavnikot vo pottiknuvaweto na u~enicite sami da doa|aat do informacii za sopstvenoto u~ewe, da sorabotuvaat, da si pomagaat me|u sebe. Povratnata informacija treba da e individualizirana i so pozitivna naso~enost kon li~nosta na u~enikot. Treba da se ima vo vid, na primer, deka pri~inite za isti ili sli~ni gre{ki i slabosti vo zneweto, ne se isti kaj site u~enici. Vo procesot na oblikuvawe na povratnata informacija, vsu{nost, i samiot nastavnik doa|a do soznanie deka u~enicite se razlikuvaat me|u sebe i deka i povratnite informacii za sekoj od niv treba da bidat individualizirani. Povratnata informacija treba mu dava mo`nost na u~enikot da reagira. U~enikot ne smee samo formalno da bide vklu~en vo razmenata na informacii, toj ne treba da bide samo slu{a~ na komentarite i sovetite na nastavnikot. Dobrata povratna informacija, vsu{nost, go vodi u~enikot kon toa samiot da gi osoznae silnite i slabite strani vo negovoto u~ewe i da iznao|a na~ini za podobruvawe. Po uspe{na komunikacija u~enikot projavuva èlba za podobruvawe i nadminuvawe na konstatiranite slabosti i ima plan kako toa moè da go postigne. Povratnata informacija ne mu nudi na u~enikot direktna pomo{. Preku davawe na direktna pomo{ so celosni re{enija, na u~enicite im se odzema mo`nosta za u~ewe. Odmerenata, navremenata i posrednata pomo{ ja pottiknuva soznajnata aktivnost kaj u~enicite, delotvorno vlijae vrz nivnata motivacija za u~ewe, go pomaga razvojot na ve{tini za samostojno intervenirawe i ovozmoùva podobro u~ewe na u~enikot. Zatoa, so povratnata informacija namesto da im dadete direktna pomo{, pottiknete gi u~enicite: da si pomagaat me|u sebe, da postavuvaat pra{awa vo vrska so ona {to ne go znaat ili im pri~inuva te{kotii; da razmisluvaat deka "neuspehot e zna~aen ~ekor na patot kon uspehot i deka pogre{nite re{enija vo po~etokot se normalen pat kon uspehot; povremeno pottiknete gi reflektivno da razmisluvaat (da napravat li~na analiza) za svoite postigawa i gre{ki. So toa im pomagate da stanat svesni za svoite dobri i slabi strani.
41
4.5.
Efektite od kvalitetnata formativna povratna informacija

4.5.1. Formativnata povratna informacija go podobruva u~eweto na u~enikot Isklu~itelno vaèn moment za pottiknuvawe na u~enicite za u~ewe e tie sekoga{ da dobivaat povratna informacija od nastavnikot za svoeto napreduvawe u{te vo tekot na procesot na u~ewe. So nejzina pomo{ u~enikot procenuva dali i kako (kolku) napreduva i do koj stepen gi postignuva postavenite celi. Toa, pak, go stimulira da vloùva, ako e potrebno, i dopolnitelni napori. Ispituvawata pokaàle deka u~enicite koi dobivale blagovremena i soodvetna povratna informacija vo 75% slu~ai postignale povisok kraen rezultat vo sporedba so prethodno utvrdenite standardi za ocenuvawe. (J. Cvetkova, 2001, str. 129) Formativnata povratna informacija mu pomaga na u~enikot da go podobri svoeto u~ewe taka {to mu ovozmoùva: da gi osoznae sopstvenite postigawa, da stane svesen za dobrite strani na svoeto u~ewe, za toa dali i kolku napreduval - {to dobro nau~il, vo sporedba so svoite porane{ni postigawa, da ja sogleda razlikata megu planiranata (o~ekuvanata) i postignatata cel (znaewe); da gi osoznae sopstvenite slabosti, gre{ki i te{kotii vo u~eweto, no i pri~inite za toa - vo {to i zo{to ne napreduva ili ne e dovolno uspe{en; da dobie nasoki (upatstva) za potrebnite aktivnosti so koi }e uspee da gi nadmine konstatiranite propusti i praznini vo znaeweto, no i vo na~inite i postapkite na u~ewe; da steknuva refleksiven uvid vo sopstvenite soznajni i drugi (nekognitivni) procesi, vo razmisluvaweto za sopstvenoto u~ewe i za nau~enoto.
4.5.2. Dobrata formativna povratna informacija go motivira u~enikot Navremenata, soodvetna i relevantna povratna informacija pozitivno vlijae vrz motivacijata za u~ewe. Koga povratnata informacija od nastavnikot kaùva kolku u~enikot e blisku do postavenata cel, toa moè da go ohrabri da postigne i pove}e, duri i da koristi novi strategii za u~ewe. Koga povratnata informacija kaùva deka u~enikot ja postignal celta, toga{ toj se ~uvstvuva zadovolen, kompetenten i so verba vo sebe da si postavi nova i povisoka cel.
42
Motivira onaa formativna povratna informacija koja ne e dadena vo vid na sud i ne e naso~ena kon li~nosta na u~enikot. Takvata formativna povratna informacija go obezbeduva u~enikot so energija za u~ewe - go pottiknuva da u~i; kaj nego razviva èlba za u~ewe i volja da go regulira razvojot na sopstvenoto u~ewe. Toa e energija koja na u~enikot mu e potrebna kako elan da istrae da gi postigne posakuvanite celi, da gi zadovoli svoite soznajni potrebi (motivi, interesi, nameri, qubopitnost). 4.5.3. Efektivnata FPI ovozmoùva samostojno vodewe na u~eweto Samostojnoto vodewe na u~eweto e proces na negovo samostojno regulirawe, naso~uvawe, nabquduvawe, razvivawe i kreirawe. Toa e u~ewe koe, po pravilo, e organizirano za postignuvawe na t.n. li~ni postigawa. Za da moè u~enikot samostojno da go planira, naso~uva i izveduva u~eweto, potrebna mu e informativna povratna informacija od nastavnikot. Toa go ovozmoùva samo onaa formativna povratna informacija koja e produkt na konstruktivisti~ki naso~enoto formativno proveruvawe i ocenuvawe na u~eweto {to gi povrzuva metakognitivnite strategii na u~ewe, deklarativnoto i proceduralnoto znaewe, kako i emocionalnata komponenta (interesite, ubeduvawata, namerite i sl.), a za koe e utvrdeno deka e najefikasen pristap kon u~eweto, i toa za site u~enici. (N. Komljanc, 2004) Samostojnoto oblikuvawe, pak, na upatstvata za u~ewe, efektivnata povratna informacija, pokraj drugoto, go ovozmoùva i na toj na~in {to pottiknuva na sorabotni~ko u~ewe, pri {to u~enikovite samostojno oblikuvani upatstva postojano (tekovno) se usoglasuvaat so nastavnikovoto naso~uvawe na pou~uvaweto (individualizacijata). (N. Komljanc, 2004) 4.5.4. FPI pomaga za vrednuvawe na napredokot na u~enikot Efektivnata formativna povratna informacija, vo procesot na utvrduvaweto na znaeweto, na u~enikot treba da mu ovozmoì {to posamostojno vrednuvawe na postigawata i opredeluvawe na li~nite celi za idnoto u~ewe. Toa e mo`no koga, vrz osnova na prethodno utvrdenoto znaewe vo tekot na formativnoto proveruvawe, na u~enikot }e mu se dade soodvetna informacija so nasoki za narednite stepeni na u~ewe i vrednuvawe na rezultatite od u~eweto. Naso~uvaweto treba da se bazira na pozitivno pottiknuvawe na reguliraweto na uspe{noto re{avawe na problemite. Ulogata na vrednata povratna informacija e informirawe istovremeno so pozitivno pottiknuvawe za odrùvawe na voljata (energijata) za razvoj na u~eweto i prezentirawe na nau~enoto. (N. Komljanc, 2004) Preku postapkite na sledewe na napredokot so cel da mu se dade na u~enikot povratna informacija i preku dijalogot me|u nastavnikot i u~enikot, nastavnikot doa|a do soznanija za napredokot na u~enikot koi gi koristi vo procesot na dijagnosti~koto, formativnoto, a ponekoga{ i vo sumativnoto ocenuvawe. 43
TEMA
POSTAVUVAWE PRA[AWA
I pokraj toa {to glavniot akcent vo ovoj del se odnesuva na postavuvaweto pra{awa vo kontekstot na formativnoto ocenuvawe, toj e, isto taka, zna~aen i za sumativnoto ocenuvawe, do onoj stepen vo koj{to od nastavnicite se o~ekuva da koristat razni vidovi pra{awa (vklu~uvaj}i gi i onie koi{to baraat posloèni mislovni procesi), kako za celite na formativnoto, taka i za sumativnoto ocenuvawe. Se o~ekuva pismeniot test {to se koristi za sumativni celi da vklu~uva i pra{awa koi{to se odnesuvaat na osnovnite mislovni procesi, kako i pra{awa koi pottiknuvaat koristewe na sposobnostite za razmisluvawe na povisoko nivo.
5.1. CELI:
da se sogledaat karakteristikite na diskusijata (razgovorot) so u~enicite, koja go pomaga pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto; da se identifikuvaat razlikite vo sloènosta na pra{awata (nivoto na znaewe {to go pottiknuvaat); da se pomogne vo podgotovkata na pra{awa so razli~no nivo na sloènost.
5.2.
[to znaeme za pra{awata?

5.2.1. Informacii za postavuvaweto pra{awa vo nekoi neodamne{ni internacionalni istraùvawa Zna~ajni se slednive sogleduvawa vo vrska so pra{awata i golem del od niv se baziraat na istraùvawa: Nastavnicite moàt da postavuvaat, vo prosek, po edno, pa duri i po dve pra{awa vo minuta, {to zna~i nekolku stotini na den ili, pak, desetici iljadi pra{awa vo tekot na edna u~ebna godina. (Wragg, 1997) U~enicite nau~uvaat pove}e koga nastavnicite po~esto koristat pra{awa vo sledeweto na napredokot i proveruvaweto na razbiraweto. (Harris, 1998)
44
Postavuvaweto pra{awa pretstavuva najzna~aen poedine~en faktor za u~enicite da postignat visoki standardi, koga pra{awata se koristat za da se ocenat znaewata na u~enicite i da se predizvika nivnoto razmisluvawe (Ofstend, 1996) Postavuvaweto pra{awa moè da sluì za pove}e celi vklu~uvaj}i: utvrduvawe na osnovnite znaewa, zasiluvawe na ideite, sledewe na napredokot, ispravawe na pogre{nite pretstavi, struktuirawe na znaewata itn. Odgovorite na u~enicite na pra{awata moàt na nastavnicite da im obezbedat neposredni povratni informacii, ovozmoùvaj}i im da interveniraat ako se pojavat pogre{ni razbirawa. Sekoj odgovor na u~enikot dava osnova za postavuvawe naredni pra{awa koi{to im ovozmoùvaat na nastavnicite da go proveruvaat razbiraweto na u~enicite vo dlabo~ina i od raznovidni perspektivi. Potrebno e nastavnicite da odrùvaat ramnoteà me|u zatvorenite i otvorenite pra{awa. Otvoreni i zatvoreni se dvete osnovni kategorii spored koi pra{awata se podeleni. Otvorenite pra{awa baraat pro{ireni odgovori i pottiknuvaat posloèni mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re{avawe problemi. Zatvorenite pra{awa baraat kusi, "to~ni odgovori i gi pottiknuvaat poednostavnite mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet. (Brooks, 2002) Otvorenite pra{awa se osobeno va`ni za formativnoto ocenuvawe, zatoa {to eden od najdobrite na~ini na u~ewe e dobivaweto i davaweto detalno razraboteno objasnuvawe. (Gipps, 1994) Dijalogot baziran vrz otvoreni pra{awa e primer na strukturirano ocenuvawe bidej}i toj moè da go pro{iruva razmisluvaweto na u~enicite, ovozmoùvaj}i im da go "izrazat razbiraweto za koe... tie prethodno ne bile svesni (McIntyre & Cooper, 1996) Dokolku na u~enicite im se postavuvaat samo zatvoreni pra{awa, moèbi tie nema da odat vo dlabo~ina pri u~eweto i moàt prosto da odgovorat na ona {to nim im e preneseno od strana na nastavnikot. (Brooks, 2002) "Pogre{nite odgovori moàt da bidat podednakvo korisni kako i to~nite odgovori bidej}i tie im davaat na nastavnicite mo`nosti da go proveruvaat razbiraweto na u~enicite vo pogolema dlabo~ina. Tokmu bogatstvoto vo postavuvaweto pra{awa od strana na nastavnikot go sodrì klu~ot za razlikuvaweto me|u "dlabokoto u~ewe so osmisluvawe i pogre{noto, povr{insko razbirawe. Ideite mora da se proveruvaat na razli~ni na~ini za da moàt nastavnicite da bidat sigurni deka u~enicite navistina razbrale ne{to ili deka ne uspeale da go razberat. (Brooks, 2002)
45
Nastavnicite ne sekoga{ na najdobar na~in gi koristat odgovorite na u~enicite za da dadat povratni informacii. Vo edna studija na preku 1000 pra{awa postaveni od nastavnici, edna tretina od odgovorite na u~enicite "sodrèle neverbalen odgovor ili ne predizvikale reakcija (Wragg, 1997). Propustot da se dadat soodvetni povratni informacii moè da pretstavuva problem vo okolnosti na u~ewe vo grupa, bidej}i u~enicite {to ne davaat odgovor na pra{aweto moèbi razmisluvaat samo za svoite zamisleni odgovori na pra{aweto i moèbi i ne znaat dali tie se vo pravo ili gre{at. Iako e zna~ajno da se bide ~uvstvitelen kon samodoverbata na u~enicite, ne pomaga da se zadrùvaat "negativnite povratni informacii ili povratni informacii koi go korigiraat odgovorot, so cel eventualno u~enicite da ne bidat obeshrabreni ili nemotivirani ako im se kaè deka izvesen odgovor e pogre{en. Nastavnikot treba da dava ~esni povratni informacii vo vrska so odgovorot (podobro toj otkolku u~enikot). Isto taka, nastavnicite ne smeat da bidat zadovolni so delumni ili irelevantni odgovori. Koga se davaat takvi odgovori, nastavnicite treba da pobaraat podetalno obrazloènie i da dadat soodvetni povratni informacii. (Torrance & Pryor, 1998) Treba da postoi i soodvetno "vreme za ~ekawe me|u momentot koga pra{aweto e postaveno i onoj koga e daden odgovorot. Vo edna studija prose~noto vreme na ~ekawe bilo edna sekunda, no koga toa bilo pro{ireno na tri sekundi, se podobrile kvalitetot i dolìnata na odgovorite na u~enicite. (Wood, 1998) Ako tempoto na postavuvaweto pra{awa e premnogu brzo, nastavnicite }e go posvetat vremeto na zadovoluvaweto na potrebite samo na eden tesen krug na u~enici vo paralelkata (onie {to postignuvaat povisoki rezultati), posvetuvaj}i relativno malo vnimanie na potrebite na drugite u~enici, koi moàt frustrirani da "zagubat nade` i pokraj toa {to i tie imaat potencijalni mo`nosti da bidat anagaìrani vo razmisluvawata i u~eweto, dokolku im se dade pove}e vreme. (Brooks, 2002)
46
DOBRI STRANI I OGRANIÛVAWA NA KORISTEWETO PRA[AWA VO NASTAVATA
Prednosti za nastavnicite
Nedostatoci za nastavnicite
Sugestii za podobruvawe
(a) Ovozmoùva procena (a) Nekoi u~enici ne mo(a) Trudete se da im posna procesite na misleàt pred drugi u~enici tavuvate pra{awa i na we i u~ewe vo tekot na usno da se izrazat. u~enicite koi se povlenastavata; nastavnikot ~eni ili pobavno odgo(b) Potrebna e obuka za dobiva neposredni varaat. Izbegnuvajte da toa kako da se postavupovratni informacii. se fokusirate samo na vaat soodvetni pra{averbalno agresivni i (b) Im ovozmoùva na naswa i da se planira {armantni yvezdi vo tavnicite da postavupostavuvawe konkretni klasot. vaat pra{awa {to gi pra{awa vo tekot na pottiknuvaat posloè~asot. (b) Po~ekajte 5-10 sekundi nite mislovni procesi u~enikot da odgovori, (v) Informaciite {to se i da dobivaat poobrazpred da go postavite dobivaat obi~no se mal loèni odgovori. pra{aweto na drug primerok od o~ekuvau~enik. (v) Ovozmoùva ocenuvawe nite rezultati na u~ena interakcijata u~eweto i od u~enicite vo (v) Izbegnuvajte da se nik-u~enik. paralelkata. ograni~uvate samo na pra{awa koi baraat (g) Ovozmoùva ocenuvawe (g) Nekoi obrazovni celi fakti ili nedvosmisna sposobnosta na u~ene moàt da se ocenat len to~en odgovor, binicite usno prodlaboso spontani i kusi usni dej}i taka nesoodvetno ~eno da diskutiraat za odgovori; potrebno e go stesnuvate fokusot razli~ni pra{awa. pove}e vreme vo koe vo ocenuvaweto. u~enicite moè slobodno da razmisluvaat, (g) Ne kaznuvajte gi u~enida bidat kreativni i cite koi ne se aktivni da odgovaraat. koga postavuvate pra{awa i ne nagraduvajte (d) Evidencijata za odgogi nezasluèno verbalvorite na u~enicite se no agresivnite u~enici nao|a samo vo glavata koi se mnogu aktivni. na nastavnikot, {to moè da bide nesigurno. (d) Zapomnete deka verbalnoto i neverbalnoto odnesuvawe na u~enicite na ~asot ne mora da gi odrazuva nivnite vistinski stavovi/vrednosti.
(od Nitko, 2004; Educational Assessment of Students. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/ Merrill/Prentice Hall. (p. 115).
47
EFEKTIVNO POSTAVUVAWE PRA[AWA
KORISTEWE TEHNIKI ZA EFEKTIVNO POSTAVUVAWE PRA[AWA Postavuvaweto pra{awa {to baraat angaìrawe na posloèni mislovni procesi moè da se koristi kako instrument za ocenuvawe zaradi u~ewe. Nastavnicite moàt: da gi koristat pra{awata za da doznaat {to u~enicite znaat, razbiraat i moàt da pravat; da gi analiziraat odgovorite na u~enicite za da doznaat {to tie znaat, razbiraat i moàt da pravat; da gi koristat pra{awata za da doznaat kakvi pogre{ni pretstavi imaat u~enicite so cel da ja naso~at svojata nastava poefektivno; da gi koristat odgovorite na u~enicite za da go ocenuvaat nivnoto razbirawe. Izvesni pra{awa se podobri od drugi pra{awa vo obezbeduvaweto na nastavnicite so mo`nosti za ocenuvawe. Menuvaweto na na~inot na koj izvesno pra{awe e formulirano moè da predizvika zna~itelna razlika vo: mislovnite procesi niz koi{to treba da pominuvaat u~enicite; jazi~nite barawa koi{to im se postavuvaat na u~enicite; obemot vo koj{to u~enicite go pokaùvaat svoeto razbirawe; brojot na pra{awata koi{to se potrebni za da se izvr{i ocenuvaweto na tekovnoto razbirawe na u~enicite. Na primer, nekoj nastavnik saka da doznae dali u~enicite gi znaat osobinite na prostite broevi. Nastavnikot pra{uva: "Dali brojot 7 e prost broj? Izvesen u~enik odgovara: "Ova... da, jas mislam deka e ili "Ne, ne e. Vakvoto pra{awe ne mu ovozmoùva na nastavnikot da napravi efektivno ocenuvawe na toa dali u~enikot gi znae osobinite na prostite broevi. Menuvaweto na pra{aweto vo: "Zo{to brojot 7 e primer na prost broj?, ima nekolku pozitivnosti. Toa mu pomaga na u~enikot da se priseti na svoite znaewa za osobinite na prostite broevi i za osobinite na brojot 7 i da gi sporedi. Odgovorot na pra{aweto e: "Bidej}i prostite broevi imaat to~no dva deliteli i brojot 7 ima to~no dva deliteli. Ovoj odgovor bara povisoko nivo na iskaùvawe otkolku "Ova... da, jas mislam deka e.
48
Toj bara od u~enicite da go objasnat svoeto razbirawe za prostite broevi i nego da go koristat za da go opravdaat svoeto rasuduvawe. Se sozdava mo`nost da se napravi ocenuvawe bez postavuvawe dopolnitelni pra{awa. Pra{aweto: "Dali brojot 7 e prost broj? bara natamo{ni pra{awa pred nastavnikot da moè da go oceni razbiraweto na u~enikot. Pra{aweto: "Zo{to 7 e primer na prost broj? e eden primer na op{toto pra{awe: "Zo{to x e eden primer na y ?. Ova e eden vid na pra{awe koe{to e efektivno vo obezbeduvaweto mo`nosti za ocenuvaweto. Drugi vidovi pra{awa koi{to se, isto taka, efektivni za toa se: Kako moème da bideme sigurni deka...? [to e isto, a {to e razli~no kaj...? Dali nekoga{/sekoga{ e to~no/pogre{no deka...? Kako vie...? Kako vie bi objasnile...? [to ni kaùva toa nam...? [to e pogre{no kaj...? Zo{to e...to~no? Nekoi strategii za efektiven dijalog se prikaàni vo Prilogot 5.2.
5.3.
Priodi vo izgotvuvaweto na pra{awata i davaweto odgovori
Sekoga{ koga izvesen nastavnik postavuva pra{awe, ili dava napi{ano pra{awe, toj go modelira ispra{uvaweto na u~enicite i od niv se o~ekuva da gi usvojat modelite na nastavnikot. Ottuka, mnogu e va`no nastavnicite da postavuvaat dobri pra{awa.
5.3.1. Postavuvawe pra{awa na razli~ni nivoa na kompleksnost - Blumova taksonomija Nastavnicite moèbi }e sakaat da ja koristat Blumovata taksonomija kako osnova za izgotvuvawe na pra{awata na koi u~enicite treba da dadat odgovor, bilo vo kontekstot na postavuvawe usni pra{awa ili pri pra{awata na koi od u~enicite se bara da dadat pismen odgovor.
49
Podolu se dadeni primeri: Poznavawe - Kako se vika toa? Od kade... doa|a? Koga se slu~ilo toa? Koi se trite vidovi triagolnici? [to zna~i...? Sfa}awe - Od kade toj...? Objasni {to se slu~ilo vo ku}ata. Pa, kako se ~uvstvuva Tim vo ovoj moment? Koi se klu~nite karakteristiki na...? Dali e ova gradot ili seloto? Primena - [to misli{ deka }e se slu~i potoa? Zo{to? Vnesi ja ovaa informacija vo grafikon... Moè{ li da go koristi{ toa {to go znae{ za da go re{i{ ovoj problem? Analiza - Kakvi pravilnosti moè{ da zabeleì{ vo na~inot na koj ovie glagoli se menuvaat? Zo{to Germancite izvr{ija invazija? Kakvi pretpostavki se pravat...? Koja e funkcijata na...? Sinteza - Koja e glavnata misla na pisatelot? Na koj na~in moè{ da ja proveri{ taa teorija? Kakvi zaklu~oci moè{ ti da izvle~e{? Evalvacija - Koja parola }e ima verojatno najgolemo vlijanie? Dali tie treba da izgradat zeleno-trevna ili temno-pokriena lokacija? Koja strategija be{e podobro da se primeni?
5.3.2. Proveruvawe na odgovorite so strategijata "Semafor Vo ovaa strategija (Smith, 1998) u~enicite go pokaùvaat svoeto nivo na razbirawe na lekcijata. Podgotvete tri karton~iwa za sekoj u~enik - edno crveno, edno òlto i edno zeleno. Vo soodveten moment od ~asot, na primer, po objasnuvaweto na nekoj nov poim, pobarajte odgovor od u~enicite dali razbrale taka {to }e podignat edno od karton~iwata. Ako u~enicite krenat crveno karton~e, toa zna~i deka s u{te ne go razbrale toa {to se predava na ~asot. Ako u~enicite krenat òlto karton~e, toa zna~i deka tie ne se dovolno sigurni. Ako u~enicite krenat zeleno karton~e, toa zna~i deka celosno razbrale. Dokolku pogolem del od u~enicite krenat crveni ili òlti karton~iwa, nastavnikot moè da postavi dopolnitelni pra{awa za da doznae kade imaat pote{kotii, a potoa da prodolì so nastavata. Izvesna povrzana strategija e PIP - Private-Intimate-Public (Samostojno - Spodeleno - Javno) (Husbands, 1996). Fazite se slednive: Faza 1: Samostojno - u~enicite samostojno gi pi{uvaat svoite odgovori na postavenoto usno ili pismeno pra{awe od strana na nastavnikot. Faza 2: Spodeleno - u~enicite gi sporeduvaat odgovorite so u~enikot do sebe ili so mala grupa u~enici.
50
Faza 3: Javno - odgovorite stanuvaat javni koga grupite se pokanuvaat da dadat izvestuvawe. U~enicite moàt me|usebno da gi ocenuvaat svoite odgovori. Izvesna modifikacija na fazata 3, sugerirana od Blek i Vilijam (Black & Wiliam, 1998), e da im se dade na u~enicite izbor me|u odgovorite ili da se pobara od niv da glasaat za toa koi se najdobrite odgovori.
5.3.3. Pottiknuvajte gi u~enicite na vrednuvawe na pra{awata koi{to go potenciraat razbiraweto Vo strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski (Raphael & Au, 2005) od u~enicite se bara da napravat kategorizacija na pra{awata spored nivoto na razmisluvaweto koe{to odgovorot go bara. Ovaa strategija moè da se koristi so u~enici do 12-godi{na vozrast ili so postari u~enici koi{to moèbi imaat te{kotii vo u~eweto. Pra{awata se staveni vo kategorii, najprvin od strana na nastavnikot (koristej}i modelirawe), a potoa i od strana na u~enicite. Postojat dve {iroki kategorii: vo knigata (koga odgovorot na pra{aweto na nastavnikot ili na pismenoto pra{awe moè da se najde vo u~ebnikot) i vo mojata glava (koga u~enikot mora da razmisluva za to~niot odgovor i ne moè da se potpira samo na u~ebnikot). Vo ramkite na sekoja od ovie kategorii, postojat i dve natamo{ni podelbi:
Kategorija Vo knigata Potkategorija Tokmu tamu (odgovorot e jasno naveden vo tekstot). Razmisli i pobaraj (odgovorot e vo tekstot, no u~enikot mora da go bara i da napravi sinteza od nekolku delovi od informaciite). Spored moeto sopstveno mislewe (odgovorot moè da se najde preku koristewe informacii {to u~enikot ve}e gi poseduva). Avtorot i ti - odgovorot e sodràn vo tekstot, no u~enikot mora da koristi kombinacija na informaciite od tekstot i na svoite sopstveni znaewa.
Vo mojata glava
Ovaa strategija moè da bide korisna bidej}i bara od u~enicite da razmisluvaat za toa kade tie moàt da gi najdat odgovorite na pra{awata. Toa, od svoja strana, treba da im pomogne vo nao|aweto na odgovorite vo nivnite u~ebnici (odnosno, odgovorite moàt da se najdat vo tekstot) ili vo nivnite glavi (odnosno, u~enicite mora da dojdat do odgovorite {to se bazirani vrz informaciite vo tekstot i informaciite {to tie moèbi ve}e gi imaat). Druga opcija bi bila da se pobara da u~enicite da napravat kategorizacija na nivnite pra{awa spored izvesna taksonomija kako {to e onaa na Blum.
51
Strategiite kako {to se Pra{awe-Odnos-Vrski im pomagaat na u~enicite da ja razvivaat metakognicijata, t.e. sposobnosta da razmisluvaat za sopstvenoto mislewe. U~enicite so metakognitivni znaewa (onie koi se metakognitivno svesni) razmisluvaat za svoeto mislewe. Tie razmisluvaat za ona {to go videle ili slu{nale i se pra{uvaat samite sebesi dali toa go razbiraat. Strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski gi vodi u~enicite da razmisluvaat za toa kade moàt da gi najdat odgovorite na pra{awata. Ova treba da gi ohrabri vo idnina da razmisluvaat za odgovorite {to tie gi davaat vo pogled na nivnata sloènost i za toa kako do niv da dojdat. Onie u~enici koi se metakognitivno svesni obi~no podobro gi razbiraat tekstovite i podobro go razbiraat sopstvenoto u~ewe, otkolku u~enicite koi ne se metakognitivno svesni.
5.3.4. Pottiknuvawe na u~enicite da postavuvaat pra{awa U~enicite treba da bidat pottiknuvani da postavuvaat pra{awa. Takvite pra{awa ne treba da bidat samo proceduralni (na primer: Kolku dolg treba da bide ovoj esej? Kolku bodovi se dobivaat za ovaa zada~a?), tuku, isto taka, i da se odnesuvaat na sodrìnata. Internacionalnite istraùvawa pokaùvaat deka koga u~enicite se obu~uvaat da sostavuvaat/pravat svoi mislovno-provokativni pra{awa, a potoa se obiduvaat da odgovorat na niv, tie vo postigawata gi nadminuvaat onie grupi u~enici koi{to se u~eni so drugi tehniki na u~ewe (Black & Wiliam, 1998). Ova ja potvrduva idejata deka u~enicite treba da bidat pottiknuvani da razvivaat poistraùva~ki/poqubopiten priod vo svoeto sopstveno u~ewe. Baraweto u~enicite da sostavuvaat sopstveni pra{awa za izvesna lekcija ili tekst moè da im pomogne pove}e da razmisluvaat i da u~at poefektivno. Postavuvaweto pra{awa od strana na u~enikot pretstavuva zna~aen element kaj recipro~nata nastava, edna strategija za podobruvawe na sposobnosta na u~enicite za razbirawe na ona {to se ~ita. êtirite komponenti na recipro~nata nastava vklu~uvaat predviduvawe, postavuvawe pra{awa, razjasnuvawe, rezimirawe. Koga nastavnikot saka da izgotvi test za izvesna lekcija (za formativni celi), u~enicite moàt da se pottiknat da napi{at/sostavat pra{awa koi{to moàt da bidat vklu~eni vo testot. Sli~no kako i kaj strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski, samoispra{uvaweto na u~enikot moè da ja razviva metakognicijata. Na krajot u~enicite moàt da se obidat da gi fomuliraat pra{awata vo svoite glavi dodeka go slu{aat nastavnikot ili, pak, dodeka ~itaat izvesen tekst. Sli~na strategija {to moè da se koristi od strana na nastavnicite e da im se dade zada~a na u~enicite da napi{at pet pra{awa vo vrska so izvesna lekcija od nivnite u~ebnici ili za izvesna lekcija koja {totuku bila predadena od strana na nastavnikot. Sekoj par u~enici moè potoa da gi razmeni svoite
52
pra{awa i da se obidat da gi razmenat me|usebno, edniot da dade odgovor na pra{awata na drugiot. Moè, isto taka, da bide pobarano od u~enicite da dadat komentari za kvalitetot na pra{awata na koi{to tie treba da dadat odgovor - dali pra{awata bile dobro napi{ani/formulirani? Dali tie baraat osnovni informacii ili, pak, baraat posloèno razmisluvawe?
5.4.
Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata na u~enicite

Postavuvaweto pra{awa e, se razbira, samo eden na~in na koj nastavnikot moè da doznae kolku dobro u~enicite gi postignale obrazovnite celi koi{to bile postaveni. Drug priod e sledeweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot. Sledeweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot moè da ima dve generalni formi: nenaso~eno, op{to sledewe pri koe nastavnikot so brz pogled prebaruva niz u~ilnicata da konstatira dali u~enicite ja realiziraat zada~ata i dali se angaìrani vo u~eweto, a toa moè da se pravi nekolku pati vo tekot na ~asot; naso~eno sledewe pri koe nastavnikot odblisku gi sledi aktivnostite na nekoj u~enik ili grupa u~enici. Glavno, nastavnikot koj vr{i naso~eno sledewe go dokumentira toa {to go zabeleùva. Nastavnicite treba vnimatelno da go zapi{uvaat ona {to go zabeleùvaat vo tekot na naso~enoto sledewe. Tie moàt da koristat lista za proveruvawe ili lista za specifikacija vo koja so brojki beleàt kolku ~esto e prisutno izvesno odnesuvawe. Glavno, mo`no e da se vr{i povremeno naso~eno sledewe na nekoj u~enik ili grupa. Sepak, so vnimatelno planirawe, nastavnikot moè da gi opfati vo naso~enoto sledewe site u~enici edna{ ili dva pati vo tekot na edno polugodie i da gi beleì nivnite rezultati. Se prepora~uva nastavnicite da go kombiniraat sledeweto so postavuvawe pra{awa. Vakvata kombinacija na informaciite potrebni za ocenuvawe, nare~ena triangulacija (ili podatoci), mu ovozmoùva na nastavnikot da izvlekuva pozasnovani zaklu~oci za u~eweto na izvesen u~enik, otkolku ako se koristi samo postavuvawe pra{awa i sledewe. Ova ja zgolemuva verodostojnosta na zaklu~ocite {to nastavnikot moè da gi izvle~e/donese za u~eweto na izvesen u~enik.
53
TEMA
ESEJSKI PRA[AWA
6.1. CELI:
da se sogleda korista od esejskite pra{awa za proverka na nastavnite celi na povisoko nivo; da se razlikuvaat pra{awa so op{iren odgovor i pra{awa so ograni~en odgovor; da se sogleda va`nosta od po~ituvawe na upatstvata za postavuvawe na esejskite pra{awa; da se stekne uvid vo postapkite za ocenuvawe na esejskite pra{awa.
6.2.
Op{to za pra{awata od esejski vid
Pra{awata od esejski tip treba da se koristat, pred s, za da se merat onie obrazovni rezultati koi{to ne moàt da se merat lesno preku ajtemi na testovite od objektiven vid. (Linn & Miller, 2005) Pra{awata od esejski tip treba da se koristat, pred s, za da se merat onie obrazovni rezultati koi{to ne se merat lesno preku drugite vidovi ajtemi. Eseite se pomalku efikasni otkolku drugite vidovi zada~i, a ~esto se pote{ki i baraat pove}e vreme za da se ocenat. Sepak, tie se korisni za ocenuvawe na rezultatite za povisokite nivoa na sposobnosti (na primer: kriti~ka analiza, evalvacija, razmisluvawe, rezimirawe). Vo nastavata po jazicite, naglaskata verojatno }e bide stavena na formata na esejot/pismeniot sostav (na primer, narativna, izloùva~ka, ubeduva~ka). Ocenuvaweto na eseite moè, isto taka, da se koristi za da se dobie uvid vo procesot na pi{uvaweto preku koristeweto podgotvitelni aktivnosti pred izgotvuvaweto na pismeniot sostav (na primer, diskusija, nabeleùvawe i organizirawe na ideite, izgotvuvaweto skica na sostavot itn.).
54
êsto se pravi razlika me|u eseite so ograni~en obem i eseite so pro{iren obem. Esejskite pra{awa so ograni~en odgovor pretstavuvaat pottik ili instrukcii, koi{to ja ograni~uvaat su{tinskata sodrìna ili formata na pismeniot odgovor. (Nitko & Brookhart, 2007) Eseite so pro{iren odgovor pretstavuvaat vid na esejsko pra{awe koe{to bara od u~enicite da napi{at esei vo koi{to tie slobodno }e gi izrazuvaat svoite sopstveni idei, }e gi pokaàt me|usebnite vrski na ideite i }e gi organiziraat svoite odgovori. Obi~no nema edinstven odgovor koj{to moè da se smeta za to~en. Za ocenuvawe na u~enicite identifikuvani se dve op{ti celi kaj odgovorite so pro{iren obem: op{ta sposobnost za pi{uvawe; znaewata po predmetot/poznavaweto na tematikata. Spored Lin i Miler (Lynn & Miller, 2005) so esejski pra{awa od ograni~en i od pro{iren obem moàt da se merat slednive vidovi na obrazovni rezultati: Kaj esejskite pra{awa so ograni~en odgovor: Objasni gi vrskite me|u pri~inata i efektot. Opi{i ja primenata na principite. Prezentiraj gi relevantnite argumenti. Formuliraj gi eksperimentalnite hipotezi. Navedi gi potrebnite pretpostavki. Opi{i gi ograni~uvawata na podatocite. Objasni gi metodite i procedurite/postapkite. Kaj esejskite pra{awa so pro{iren odgovor: Produciraj, organiziraj i izrazi idei. Povrzi go u~eweto vo razli~nite podra~ja. Kreiraj originalni formi (na primer, nacrt/dizajn na nekoj eksperiment). Rezimiraj (na primer, pi{uvawe rezime za nekoj raskaz). Napi{i kreativna prikazna (narativen esej). Objasni gi konceptite ili principite (izloùva~ki esej). Ubedi go ~itatelot (ubeduva~ki esej). Kaj pro{irenite esei u~enicite moàt: da izberat sekakva fakti~ka informacija {to tie smetaat deka e relevantna; da go organiziraat odgovorot (esejot) spored svojata najdobra procenka; da gi integriraat i da gi vrednuvaat ideite koi{to tie smetaat deka se soodvetni; da ja pokaàt svojata sposobnost za analizirawe na problemite; da koristat kreativno izrazuvawe za da ja istaknat poentata.
55
6.2.1. Prednosti i nedostatoci na esejskite pra{awa so pro{iren odgovor Prednosti: gi merat kompleksnite obrazovni rezultati koi{to ne moàt da se merat so drugi sredstva..., no za da se pravi toa, esejskite pra{awa mora da bidat vnimatelno izgotveni; ja naglasuvaat integracijata i primenata na sposobnostite za mislewe i razre{uvawe problemi; ovozmoùvaat direktno ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe; se izgotvuvaat relativno lesno, iako i za niv treba da se vodi posebna grià; pridonesuvaat za u~eweto na u~enikot, a procesot na pi{uvawe esei moè da pridonesuva za misleweto i u~eweto. Nedostatoci: nedoslednost pri bodiraweto - moè da e prisutna slaba relijabilnost me|u ocenuva~ite, a osobeno ako se posvetuva malo vnimanie na obrazovnite rezultati {to se ocenuvaat i ako ne se koristat dobro izgotveni lisi za analiti~ko bodirawe; mo`no e da bide potrebno mnogu vreme za bodiraweto; eseite pokrivaat mal obem na sodrìni.
6.2.2. Formulirawe na pra{awata kaj pro{irenite esei Pri formuliraweto na pra{awata kaj pro{irenite esei treba da se vodi golema grià. Ako celta na esejot e da se oceni sposobnosta za pi{uvawe na u~enicite, treba da se dade i upatstvo sli~no na slednovo: Ponekoga{ lu|eto pi{uvaat samo zaradi zabava. Ova e prilika i za tebe, da se zabavuva{ pi{uvaj}i. Zamisli si deka si par teniski patiki. So tvojot sopstvenik si pravel razni raboti po sekakvi vremenski uslovi. Sega toj povtorno te zel v race. Raskaì {to ti, kako teniski patiki, misli{ deka }e ti se slu~i. Kaì {to ~uvstvuva{ za tvojot sopstvenik. Pi{uvaj vo prostorot daden podolu i na slednite dve stranici. (Klaus et al., 1979) Pogledni ja priloènata semejna fotografija. Opi{i gi raspoloènieto i ~uvstvata na fotografijata, kako i izrazot na telata na lu|eto. Koristi metafori i sporedbi za da go dade{ opisot (se ocenuva analizata. Nitko & Brookhart, 2005) Pro~itaj gi iskaùvawata na kandidatite A i B dadeni podolu. Na koj na~in nivnite mislewa se sli~ni? Objasni gi pri~inite za tvoite zaklu~oci.
56
Pretstavi si deka sovetot na u~enicite od tvoeto u~ili{te odlu~il da podgotvi vremenska kapsula za va{iot klas od srednoto u~ili{te ovaa godina koja{to treba da bide otvorena podocna na sredbata na klasot po 20 godini. Pokaneti se site u~enici od tvojot klas da dadat sugestii za toa {to mislat deka treba da se stavi vo kapsulata. Napi{i esej do sovetot na u~enicite, sugeriraj}i im tri predmeti ili dokumenti {to treba da bidat staveni vo kapsulata i objasnuvaj}i zo{to smeta{ deka tie imaat posebna va`nost. Za ocenuvawe na znaewata na u~enicite, razbiraweto i rasuduvaweto po odreden predmet, potrebno e razli~no upatstvo i struktura. Lin i Miler (Lynn & Miller, 2005) go nudat sledniov sovet za izgotvuvawe esejski pra{awa so koi{to }e se ocenuvaat znaewata i procesite po opredelen predmet: Koristete gi esejskite pra{awa za obrazovnite rezultati koi{to ne moàt da se merat na zadovolitelen na~in preku pra{awa od objektiven tip. Izgotvuvajte pra{awa koi{to }e gi baraat sposobnostite specificirani vo obrazovnite standardi (obrazovnite rezultati). Formulirajte go pra{aweto taka {to zada~ata na u~enikot da bide jasno kaàna. Navedete go pribli`noto vremensko ograni~uvawe za sekoe esejsko pra{awe (dokolku ima pove}e od edno). Odbegnuvajte koristewe na pra{awa po izbor (toa ja namaluva doslednosta me|u ocenuva~ite). Primeri na esejski pra{awa so pro{iren odgovor po eden predmet: Napi{i sostav na dve stranici branej}i go na{eto koristewe na prirodnite resursi. Tvojot esej }e bide vrednuvan vo pogled na negovata organizacija, negovata razbirlivost i relevantnosta na prezentiranite argumenti. Navedi tri hipotezi koi{to objasnuvaat zo{to pticite na esen letaat kon jug. Ukaì na najverojatnata hipoteza i napi{i gi pri~inite za tvojot odgovor. Moàt da se davaat duri i pove}e detali. Eve eden primer od podra~jeto Istorija: Analiziraj go uspehot na sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna i razmisli kakvi alternativni akcii moèle Germancite da prezemat za da go promenat ishodot.
57
Podetalen prikaz na ova pra{awe (Nitko & Brookhart, 2007) e sledniov: Nabeleì ~etiri faktori koi{to dovele do pobedata na sojuzni~kite sili nad Germancite vo Vtorata svetska vojna. (4 boda) Za sekoj faktor {to }e go nabeleì{, napi{i kratko objasnuvawe za toa kako toj faktor im pomognal na sojuzni~kite sili. (4 boda) Izberi eden od faktorite koj{to, spored tvoeto mislewe, Germancite moèle da go izmenat ili da go nadminat. Objasni kakvi akcii Germancite moèle da prezemat za da go izmenat ili da go nadminat toj faktor. (4 boda) [to verojatno bi se slu~ilo vo vojnata dokolku Germancite bi prezele takov tek na akcijata {to ti ja nabeleà? Zo{to smeta{ deka toa taka bi se slu~ilo? (8 boda) Ocenuvawe: Delovite A i B }e bidat oceneti spored toa kolku se to~ni tvoite odgovori. Delovite V i G }e bidat oceneti spored toa kolku dobro go poddrùva{ tvoeto mislewe, a ne koja strana ja zastapuva{. Vremensko ograni~uvawe: 40 minuti.
Slednive pra{awa pretstavuvaat korisna lista za proverka (Linn & Millar, 2005) koja{to moè da se primeni za da se vrednuvaat esejskite pra{awa koi{to ste gi sostavile. Imajte na um deka Lin i Miler (a i drugi) sakaat da obezbedat bodiraweto na esejskite pra{awa da bide kolku {to e mo`no porelijabilno. 1. Dali ova e najsoodveten vid na zada~a za da se koristi? 2. Dali pra{awata se nameneti da gi merat obrazovnite rezultati od povisoko nivo na sloènost? 3. Dali pra{awata se relevantni za merewe na obrazovnite rezultati {to sakate da gi merite? 4. Dali sekoe pra{awe pokaùva jasno kakov odgovor se o~ekuva? 5. Dali u~enicite se izvesteni vrz koja osnova odgovorite }e im bidat vrednuvani? 6. Dali dadenite vremenski ograni~uvawa obezbeduvaat mo`nost za davawe odgovori na pra{awata? 7. Dali na u~enicite im e kaàno vremenskoto ograni~uvawe za re{avawe i brojot na bodovite za sekoe pra{awe? 8. Dali od site u~enici se bara da dadat odgovor na istoto pra{awe? 9. Dokolku se revidiraat, dali pra{awata s u{te se relevantni za merewe na obrazovnite rezultati {to ste sakale da gi merite? 10. Dali pra{awata, izvesno vreme, ste gi trgnale nastrana pred tie da bidat povtorno razgledani?
58
6.3
Ocenuvawe i izgotvuvawe listi za bodirawe
Ocenuvawe na pi{anite odgovori na u~enicite
Cel - da se oceni pi{uvaweto
Cel - da se oceni znaeweto na sodrìnata na predmetot
Holisti~ka ili analiti~ka lista
Analiti~ka lista
Op{ta evalvacija Zaedni~ka lista
Analiza na komponentite Zaedni~ka lista
Analiza na komponentite Lista za konkretnata zada~a
6.3.1. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - analiti~ko bodirawe Onamu kade {to fokusot e vrz pi{uvaweto, pri ocenuvaweto obi~no se gleda na: organizacijata na ideite ili na strukturata; sodrìnata na napi{anoto; izgledot/tehni~kite aspekti - ova moè da gi vklu~uva i rakopisot, pravopisot itn. Drugite mo`nosti, vo zavisnost od obrazovnite rezultati {to Vie se obiduvate da gi ocenuvate, gi vklu~uvaat: raznovidnosta i soodvetnosta na jazikot {to se koristi (isto taka nare~en i izbor na zborovite); svesnosta za ~ita~kata publika (kolku e soodvetno pi{uvaweto za publikata na koja e nameneto); te~nosta na re~enicata; interesnosta -{to bi moèlo da bide interesno za publikata. Vo idealen slu~aj, Vie treba da imate posebna lista za analiti~ko bodirawe za sekoja od ovie komponenti.
59
Slednava tabela e primer na obrazec za ocenuvawe na organizacijata na izvesen tekst, kade celta e da se vidi kvalitetot na pi{uvaweto na u~enicite. Lista za bodirawe na organizacijata
Broj na bodovi 4 boda (izvonredna) 3 boda (dobra) 2 boda (prifatliva) 1 bod (po~etni~ka) Organizacija Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi druga. Site ili re~isi site preodi me|u delovite se skladni. Ima dobar tek. Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni preodi me|u delovite. Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta na prezentacijata. Prisutni se nekolku ili, pak, voop{to nema organizaciski karakteristiki. Slu~aen zbir na labavo povrzani idei.
So cel da ja "uve`bate/utvrdite listata za analiti~ko bodirawe, Vie treba da napravite eden ili pove}e od ovie ~ekori: da identifikuvate/odredite primeri na esei koi{to odgovaraat na sekoj bod od skalata (na primer, eden esej koj{to zasluùva 4 boda za organizacija, drug koj{to zasluùva 3 boda, tret koj{to zasluùva 2 boda i taka natamu...); da sorabotuvate so kolegite za da postignete soglasnost za toa koj od eseite zasluùva 4, 3, 2 ili 1 bod. (Ova e eden vid na vospostavuvawe standardi.) Sledniov primer pokaùva kako moè da se bodira sodrìnata vo kontekstot na ocenuvaweto na kvalitetot na pi{uvaweto.
Broj na bodovi 4 boda (izvonredna) 3 boda (dobra) 2 boda (prifatliva) 1 bod (po~etni~ka) Sodrìna U~enikot pokaùva dlaboki poznavawa na relevantnite i na zna~ajnite idei. Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni preodi me|u delovite. U~enikot moè da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, del od nekoja ideja ili nekolku fakti, no ne gi razviva ideite ili ne gi obrabotuva vrskite me|u ideite. U~enikot pokaùva ograni~eno razbirawe za tematikata.
60
Kone~no, eve primer i na lista na analiti~ko bodirawe za ocenuvawe na prezentacijata, vklu~uvaj}i gi i aspektite na "tehnikite (odnosno, pravopisot, gramatikata itn.).
Broj na bodovi 4 boda (izvonredna) 3 boda (dobra) 2 boda (prifatliva) 1 bod (po~etni~ka) Primena na pravilata Pravopisot i gramatikata se postojano so visok standard taka {to komunikacijata e jasna. Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili, pak, ima gramati~ki gre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot. Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vo gramatikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanie vrz razbiraweto. Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se naprega za da gi iskaè svoite misli pri pi{uvaweto.
Potoa brojot na bodovite moè da se sumira od trite listi za analiti~ko bodirawe za da se dobie op{t broj na bodovi za sposobnosta za pi{uvawe:
Organizacija U~enik H
Vkupno = iznosot na bodovite za organizacijata, sodrìnata i prezentacijata.
Sodrìna
Prezentacija
Vkupno*
Mo`no e isto taka da se utvrdat analiti~ki skali za razli~ni vidovi tekstovi. Na primer, Vulf, Gerhart, Kelmalc i Vitekar (Wolf, Gearhart, Quellmalz & Whittaker, 1992) izgotvile posebni skali za narativni tekstovi. Nivnite listi za narativnite tekstovi gi vklu~uvaat slednive pet dimenzii: 1. Tematikata, vklu~uvaj}i go i razmisluvaweto za stepenot do koj taa e implicitna ili eksplicitna, didakti~ka ili, pak, otkriva/objasnuva ne{to. 2. Li~nostite, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj li~nostite se ednoli~ni ili stati~ni ili, pak, "kompletni i dinami~ni. 3. Okruùvaweto/ambientot, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj okruùvaweto e ednostavno ili pove}efunkcionalno i stepenot vo koj toa e samo del od dekorot ili, pak, e su{testveno za tekstot. 4. Zapletot/dejstvieto, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj zapletot e ednostaven ili sloèn i stepenot vo koj{to toj e stati~en ili pak prezentira konflikti. 5. Komunikacijata, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj{to prikaznata se temeli vrz kontekst ili, pak, e naso~ena kon vnimanieto na ~itatelot i stepenot vo koj{to taa e bukvalna/prozai~na ili, pak, e simboli~na. Za sekoja dimenzija opi{ani se {est nivoa na kvalitet na trudot: moàt da se vidat na http://www.cse.ucla.edu
61
6.3.2. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - holisti~ko bodirawe Vtor priod vo bodiraweto na sposobnostite za pi{uvawe e holisti~koto bodirawe. Kaj holisti~koto bodirawe nastavnikot/ocenuva~ot go bodira napi{aniot sostav pove}e vrz osnova na op{tiot vpe~atok za negoviot kvalitet otkolku {to ja ocenuva posebno sekoja komponenta. Slednava tabela dava eden primer na holisti~ka skala za pi{uvaweto koja{to moè da se koristi za da se vrednuva sevkupniot kvalitet na odreden napi{an tekst. Ocenka Kriterium
Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi drugata. Site ili skoro site premini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek. Pokaùva mnogu dobro razbirawe za relevantnite i za zna~ajnite idei. Pravopisot i gramatikata se so postojano visok standard taka {to komunikacijata e jasna. Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni premini me|u delovite. U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi{to se odnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata. Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili, pak, ima gramati~ki gre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot. Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta na prezentacijata. U~enikot moè da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, del od nekoja ideja ili nekolku fakti, no ne gi razviva ideite ili ne gi obrabotuva vrskite me|u ideite. Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vo gramatikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanie vrz razbiraweto. Prisutni se nekolku ili, pak, nema organizaciski karakteristiki. Slu~aen zbir na labavo povrzani idei. U~enikot pokaùva ograni~eno razbirawe za tematikata. Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se bori za da gi iskaè svoite misli pri pi{uvaweto.
A B V G
4
Holisti~kite skali za pi{uvaweto moàt da imaat brojni nivoa. The United States National Assessment of Educational Progress (NAEP) (2002) ima {est nivoa, i toa4: odli~en, ve{t, dovolen, nevoedna~en, nedovolen, nezadovolitelen.
Vidi http://nces.ed.gov/nationsreportcard/writing/
62
Slednava skala bila koristena od NAEP (2002) pri ocenuvaweto na pi{uvaweto (vo VIII oddelenie).
Skalata za pi{uvaweto vo NAEP - 2002 - VIII oddelenie Odli~en:

Gi razviva i gi oblikuva informaciite so dobro izbrani detali niz celiot odgovor. Dobro organiziran so jaki povrzuvawa. Ja odrùva raznovidnosta vo re~eni~nata struktura i pokaùva dobar izbor na zborovite. Ima mali gre{ki vo gramatikata, pravopisot i interpunkcijata, no tie ne go popre~uvaat razbiraweto.
Ve{t:
Gi razviva i gi oblikuva informaciite so detali vo nekoi delovi od odgovorot. Jasno organiziran, no moèbi mu nedostasuvaat izvesni povrzuvawa i/ili ima povremeni propusti vo kontinuitetot. Pokaùva opredelena raznovidnost vo re~eni~nata struktura i donekade dobar izbor na zborovite. Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcijata ne go popre~uvaat razbiraweto.
Dovolen:
Gi razviva informaciite so izvesni detali. Organiziran e so idei koi generalno se povrzani, no ima malku ili otsustvuvaat soodvetni povrzuvawa. Pokaùva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, no re~enicite i izborot na zborovite moèbi se ednostavni i ednoli~ni. Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcijata ne go popre~uvaat razbiraweto.
Nevoedna~en:
Moè da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: Prezentira izvesni jasni informacii, no tie li~at na nekakov spisok, ne se razvieni, ili se povtoruvaat ILI nudi ne pove}e od eden dobro napi{an po~etok. Ne e voedna~en vo organizacijata; odgovorot moèbi e nepovrzan. Pokaùva neednakva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata; moè da e prisuten izbor na nesoodvetni zborovi. Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpunkcijata ponekoga{ go popre~uvaat razbiraweto.
63
Nedovolen:
Moè da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: Prezentira fragmentirani informacii ILI tie mnogu se povtoruvaat ILI tie se mnogu nerazvieni. Mnogu e neorganiziran, mislite se slabo povrzani ILI odgovorot e premnogu kratok za da se sogleda organizacijata. Ima minimalna kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, ~esto e prisuten izbor na nesoodvetni zborovi. Gre{kite vo gramatikata ili upotrebata (kako {to se ispu{taweto na zborovi ili koristeweto na neto~ni zborovi ili redosledot na zborovite), pravopisot i interpunkcijata vlijaat na razbiraweto vo pogolemiot del od odgovorot.
Nezadovolitelen:
Moè da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: Se obiduva da odgovori na upatstvoto, no dava mali ili nema povrzani informacii; moè samo da go parafrazira upatstvoto. Nema vidliva organizacija ILI sodrì samo eden iskaz. Ima minimalna ili nema kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata; izborot na zborovite ne e soodveten vo golem del ili vo celiot odgovor.
6.3.3. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - listi za bodirawe Listi za holisti~ko bodirawe Prednosti: So niv moète pobrzo da gi bodirate trudovite na u~enicite otkolku so listite za analiti~ko bodirawe. Tie Vi pomagaat da gi pregleduvate trudovite kako celina. Nedostatoci: Davate edinstvena op{ta ocenka i ne gi istaknuvate detalite na u~enikot koi{to moàt da mu pomognat da se podobri. Va{ata pristrasnost (na primer, kon urednosta/pedantnosta ili pravilniot pravopis) i gre{kite (obrnuvawe pogolemo vnimanie na to~nosta na nekoj poseben element vo trudot na odreden u~enik otkolku kaj nekoj drug) moè lesno da se zamaskira/prokrie so op{tata ocenka. Listi za analiti~ko bodirawe Prednosti: Preku bodiraweto na sekoj element posebno, moète na u~enicite da im dadete povratni informacii za dobrite i slabite strani.
64
Preku bodiraweto na sekoj del posebno, moète da gi pregledate site trudovi za da vidite koj element na u~enicite im pretstavuva najgolem problem na koj{to vo nastavata treba da mu se posveti posebno vnimanie. Cenej}i nekoi elementi kako pote{ki od nekoi drugi, moète da dadete pogolema vrednost na eden element (na primer, sodrìnata) otkolku na drug (na primer, prezentacijata). Nedostatoci: Nastavnicite moàt da bidat frustrirani zaradi toa {to e potrebno mnogu vreme za da se izgotvi edna lista za analiti~ko bodirawe. Izvor: Adaptirano od Nitko, 2004. 6.3.4. Ocenuvawe na esejsko pra{awe po opredelen nastaven predmet Ovde naglaskata se pomestuva kon ocenuvaweto na sodrìnskite znaewa. Pritoa e prisuten pomal interes za prezentacijata ili za tehni~kite aspekti otkolku {to toa be{e slu~aj koga naglaskata be{e vrz ocenuvaweto na kvalitetot na pi{uvaweto. Isto taka, treba da se izgotvi lista za analiti~ko bodirawe za sekoj pro{iren odgovor na esejskoto pra{awe {to e predmet na ocenuvaweto {to se sproveduva. Slednive op{ti nasoki }e pomognat da se obezbedi Va{ite ocenki/bodovi da bidat kolku {to e mo`no poverodostojni: 1. Podgotvete nekoj vid vodi~ za bodirawe - na primer, pregled, analiti~ka lista, nekoj "idealen odgovor ili "primerok na odgovor od nekoe porano sprovedeno ocenuvawe. 2. Ocenete gi site odgovori na edno esejsko pra{awe pred da preminete na ocenuvawe na odgovorot na slednoto pra{awe. 3. Povremeno prebodirajte gi prethodno bodiranite odgovori. 4. Bodirajte go rakopisot, op{tata pedantnost, pravopisot, koristeweto na propi{anata forma i tehnikite (na primer, pravopisot) posebno od sodrìnata vo predmetnoto podra~je. 5. Bodirajte gi odgovorite bez da go znaete imeto na u~enikot koj{to go pi{uva odgovorot. 6. Dajte im na u~enicite povratni informacii za dobrite i za slabite strani vo nivnite odgovori. 7. Koga donesuvaweto na odlukata za ocenkata e mnogu va`no, vo bodiraweto neka bidat vklu~eni dvajca ili pove}e ocenuva~i. Predmetno podra~je: Istorija - analiziraj go uspehot na sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna i prou~i koi alternativni akcii moèle Germancite da prezemat za da go promenat ishodot.
65
Podolu e daden primer na lista za analiti~ko bodirawe na navedenoto predmetno podra~je. Obrazovni rezultati: U~enicite moàt da gi identifikuvaat i da gi analiziraat efektite na razli~nite faktori vrz celokupniot ishod na Vtorata svetska vojna. U~enikot moè da gi predvidi efektite od modifikuvaweto na klu~nite faktori, kakvi {to se strategijata ili opremenosta, vrz rezultatite od vojnata. Lista za analiti~ko bodirawe: U~enikot naveduva ~etiri od faktorite koi{to dovele do pobedata na sojuzni~kite sili vrz Germancite vo Vtorata svetska vojna. Primerite na mo`nite faktori gi vklu~uvaat: strategijata, sre}ata, nivoata na sposobnostite, opremenosta, moralot. (4 boda) U~enikot pi{uva kuso objasnuvawe kako toj faktor im pomognal na sojuzni~kite sili. (4 boda) U~enikot naveduva eden faktor koj{to moèl da bide promenet. Potoa gi objasnuva akciite {to Germancite moèle da gi prezemat za da go promenat ili da go nadminat toj faktor. (4 boda) U~enikot gi naveduva mo`nite efekti od modifikuvaweto na eden ili na pove}e od faktorite. Gi objasnuva mo`nite ishodi. (8 boda)
6.4.
Primena na listata za analiti~ko bodirawe
6.4.1. Natamo{na primena na listite za analiti~ko bodirawe Postojat i drugi priodi za ocenuvawe na rabotata na u~enicite koi{to se povrzani so listite za analiti~ko bodirawe. Tie vklu~uvaat listi za proverka, skali za ocenuvawe i samoocenuvawe. Za sekoja od niv daden e kus opis. Listite za proverka na sposobnostite za pi{uvawe - listata za analiti~ko ocenuvawe na pi{uvaweto moè lesno da se transformira vo lista za proverka. Listata za proverka moè da se koristi i od u~enicite za da proverat dali gi vklu~ile site zna~ajni komponenti vo nivniot esej. Taka taa moè da pridonese za samoocenuvaweto. Prilogot 6.1. dava primer na lista za proverka za samoocenuvawe za korigirawe/lektorirawe na izvesen tekst. Listite za proverka, kako ovaa, moàt da se izgotvuvaat, isto taka, i za drugite aspekti na procesot na pi{uvaweto. Glavno, listite za proverka za samoocenuvawe pove}e se koristat za formativnoto otkolku za sumativnoto ocenuvawe.
66
Skalite za ocenuvawe na sposobnosta za pi{uvawe - skalata za ocenuvawe e sli~na na listata za analiti~ko bodirawe. Nastavnicite moàt ja ocenuvaat izrabotkata na u~enikot (na primer, organizacijata na pi{uvaweto) na skala sli~na na slednava: 4 = odli~en; 3 = dobar; 2 = prose~en; 1 = slab. Pra{aweto na relijabilnosta vo skalite za ocenuvawe se tretira na ist na~in kako i vo listite za analiti~ko bodirawe. Samoocenuvaweto na pi{uvaweto na u~enikot - koga u~enicite go ocenuvaat svoeto pi{uvawe, tie u~estvuvaat vo samoocenuvaweto. Tie moàt da go ocenuvaat svoeto pi{uvawe koristej}i ednostavni listi za proverka ili skali za ocenuvawe.
67
TEMA
SAMOOCENUVAWE I OCENUVAWE OD SOUÊNICITE
7.1. CELI:
da se sogleda kakva e korista od vklu~uvaweto na u~enicite vo ocenuvaweto za nastavnicite i za u~enicite; da se utvrdat strategiite za samoocenuvawe i ocenuvawe od strana na sou~enicite; da se identifikuvaat mo`nostite za osposobuvawe na u~enicite da se vklu~at vo ocenuvaweto.
7.2.
Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe
Istraùvawata pokaùvaat deka u~enicite postignuvaat podobri rezultati dokolku se potpolno vklu~eni vo procesot na u~eweto. Toa zna~i deka dokolku u~enicite znaat {to treba da u~at i zo{to, a potoa aktivno go procenat svoeto razbirawe na materijalot, propustite vo znaeweto i oblastite vo koi treba da se podobrat, tie }e postignat pove}e otkolku koga pasivno sedat vo u~ilnica i rabotat na ve`bi, bez vistinsko razbirawe na celta na ve`bite ili zo{to tie bi bile va`ni. Zaemno ocenuvawe Zaemnoto ocenuvawe moè da bide efektivno bidej}i dodeka u~enicite ja ocenuvaat rabotata na svoite sou~enici, tie moàt da si gi razjasnat svoite idei i razbiraweto na celite na u~eweto i kriteriumite na ocenuvawe. Zaemnoto ocenuvawe mora da se sproveduva vnimatelno. Toa nema za cel rangirawe, bidej}i dokolku u~enicite se sporeduvaat so drugite, namesto so svoite prethodni postigawa, onie so podobri postigawa nema da bidat dovolno motivirani, a onie so poniski }e se demotiviraat. Samoocenuvawe Samoocenuvaweto e va`na alatka na nastavnikot za formativnoto ocenuvawe. Otkako u~enikot edna{ }e nau~i kako da go ocenuva svoeto momentalno znaewe i propustite vo nego, toj se zdobiva so pojasna ideja za toa kako da si pomogne da se podobri.
68
Glavniot problem (so samoocenuvaweto) e faktot {to u~enicite moàt da se samoocenuvaat edinstveno dokolku imaat dovolno jasna pretstava za celite na nivnoto u~ewe. Za àl, malku u~enici imaat takva pretstava.
U~enicite treba: da ja analiziraat sopstvenata rabota; da bidat poddràni dokolku priznaat deka imaat problemi, bez zakani za nivnata samodoverba; da imaat na raspolagawe dovolno vreme da gi razrabotat problemite/ zada~ite. Ako od u~enicite se pobara da razgledaat primeri na rabota od drugi u~enici koi zadovoluvaat i koi ne zadovoluvaat odredeni standardi, toa moè da im pomogne da razberat {to se baralo od zada~ata i da gi procenat slednite ~ekori koi treba da gi prezemat. Razgleduvaweto na razli~ni odgovori, isto taka, moè da im pomogne na u~enicite da gi razberat razli~nite na~ini na koi moèle da pristapat na zada~ata. Ovaa metoda ~esto pomaga koga trudovite koi se razgleduvaat se od u~enici koi tie ne gi poznavaat. (Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)
Samoocenuvawe (dopolnitelni zabele{ki) Efektivnite u~enici najdobro rabotat koga imaat uvid vo sopstvenite silni i slabi strani i pristap do sopstveniot repertoar na strategii za u~ewe. (Brown, 1994, p. 9) Istraùvawata pokaùvaat deka postojat potencijalni pridobivki vo pogled na u~eweto, dokolku u~enicite se vklu~uvaat vo samoocenuvawe i zaemno ocenuvawe (e.g., White & Fredericksen, 1998). Ova osobeno se odnesuva na u~enicite koi voobi~aeno imaat niski postigawa. Efektite na samoocenuvaweto vklu~uvaat: razvoj na sposobnostite za planirawe na u~enicite i analizirawe na sopstvenite celi i ve{tini; formirawe na svest za va`nosta na procenuvaweto na svojata rabota; sposobnost na u~enicite za poefektivno rakovodewe so resursite i vremeto.
69
7.3.
Pove}e za vidovite na samoocenuvawe i nivnata opravdanost
Va`no e u~enicite da stanat aktivni partneri vo sopstvenoto ocenuvawe, kako del od postojaniot krug na u~ewe-ocenuvawe. Samoocenuvaweto na u~enicite moè da se sprovede na brojni na~ini. Tie moàt da se vklu~at vo razli~ni aktivnosti na samoocenuvawe i zaemno ocenuvawe preku aktivirawe na nivnite sopstveni napori, nivnite napori kako ~lenovi na grupata, nivnite samostojni krajni produkti vo vid na pi{ani zada~i i prezentacii ili nivnoto demonstrirawe na ve{tini ili procesi. U~enicite moàt, isto taka, da se vklu~at vo procenuvawe na nivnite postigawa na kvizovi i testovi. Nekoi aktivnosti za samoocenuvawe vklu~uvaat: samopra{uvawe i metakognicija; me|usebno dopi{uvawe i razgovori pome|u nastavnikot i u~enikot; diskusija (vo celoto oddelenie ili vo mali grupi); dnevnici za refleksija/ dnevnici za u~ewe; nedelni samoprocenki; listi za proverka i inventari za samoocenuvawe; zaemno ocenuvawe.
SAMOOCENUVAWE I VKLUÛVAWE NA UÊNICITE VO UÊWETO U~eweto voobi~aeno se kategorizira vo kognitivni, afektivni i psihomotorni domeni (na primer, taksonomijata na obrazovni celi vo kognitivniot domen na Blum). Vudvard i Muns (Woodward & Munns, 2003) istaknuvaat deka u~eweto koe gi soedinuva kognitivnite (mislewe), afektivnite (~uvstvuvawe) i operaciskite (pravewe) aspekti na u~eweto ja zgolemuva vklu~enosta na u~enicite. Tie predlagaat samoocenuvaweto na u~enicite da ne bide povrzano samo so zada~ata na procenuvawe na u~eweto, tuku da vklu~uva i komentari za u~eweto i na~inite na koi toa moè da se podobri. Pra{uvaweto na u~enicite {to znaat, {to nau~ile i {to sakaat da znaat moè da ima ograni~eni rezultati. Ramkata za samoocenuvawe na u~enicite na Muns i Vudvard e dadena podolu:
70
Dimenzija
Konceptualna - preveduvawe vo koncepti
Afektivna
Kognitivna
Operativna
Zo{to e va`no da znae{ da go napravi{ ova?
Koi drugi ~uvstva gi Zo{to ti e va`no da go ima{ vo vrska so ovaa znae{ /razbere{/ ova? rabota? Kako bi moèl da pottikne{ nekoi konkretni ~uvstva vo vrska so rabotata, na pr., empatija, qubopitnost? Zo{to e va`no da gi prepoznae{ ovie ~uvstva vo tvojata rabota? Dali nekoga{ si se ~uvstvuval vaka vo vrska so ne{to drugo? Koga? [to bilo toa? Kako ovie procesi/sodrìni se povrzani so ne{to drugo {to go znae{? Koga drug pat moè{ da ja iskoristi{ ovaa informacija? [to drugo nau~i? Na koj na~in dojde do zaklu~okot/ re{enieto? Kako znam koga imam ne{to nau~eno? [to nau~i? Zo{to ova e mojata najdobra rabota?
Relaciska relacija so drugi oblasti/procesi
Kade na drugo mesto bi moèl da go napravi{ ova?
Multidimenzionalna sodrìna plus proces
Zo{to ti se dopa|a / ne ti se dopa|a?
Na koj na~in go napravi toa?
Ednodimenzi- Dali ti se dopa|a ili onalna - sodr- ne ti se dopa|a ovaa ìna - osnova tema?
[to napravi?
Izvor: Woodward, G. & Munns, H. (2003) Insider's Voices: Self-Assessment and Student Engagement Paper presented at New Zealand Association for Research in Education (NZARE) and Australian Association for Research in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003. Available at http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06.
PROCENUVAWE I PRIMENA NA UÊWETO U~esnicite/nastavnicite moàt da ja koristat ramkata za samoocenuvawe na Vudvard i Muns za da izberat eden aspekt od obukata (na pr., edna tema) i da go procenat vo parovi, koristej}i ja ramkata dadena pogore. Vakvata ve`ba treba da se povtori mnogupati pred osnovno{kolskite u~enici za dobro da se zapoznaat so tehnikata i da stanat ve{ti vo nejzinata upotreba.
71
PREDNOSTI NA SAMOOCENUVAWETO Samoocenuvaweto na u~enicite: 1. Moè da go zasili ~uvstvoto na poseduvawe na sopstvenoto u~ewe od strana na u~enicite. 2. Moè da gi motivira i da gi ohrabri aktivno da se vklu~at vo u~eweto. 3. Go preobrazuva ocenuvaweto od samostojna vo spodelena aktivnost (t.e. go pravi poobjektivno). 4. Promovira iskrena razmena na idei. 5. Vodi kon ponaso~eno i poefikasno u~ewe. 6. Gi ohrabruva u~enicite da stanat poavtonomni vo nivnoto u~ewe. 7. Im dava na znaewe na u~enicite deka nivnite iskustva se vrednuvaat i deka nivnite procenki se po~ituvaat. 8. Razviva li~ni ve{tini koi moàt da se prenesat i na drugi poliwa. 9. Sozdava zaednica na u~ewe vo koja u~enicite ~uvstvuvaat deka se vklu~eni i imaat vlijanie. 10. Ja namaluva preoptovarenosta na nastavnikot. 11. Gi tera u~enicite da razmisluvaat vo dlabo~ina, da uvidat kako drugite se spravuvaat so problemite i kako gi "fa}aat klu~nite ne{ta i da nau~at da davaat konstruktivni kritiki.
Izvor: Sluijmans, D., Dochy, F. & Moerkerke, G. (1999) Creating a learning environment using self, peer and co-assessment Learning Environments Research, Vol. 1, 293 - 319.
72
TEMA
PORTFOLIO
8.1. CELI:
da se razlikuvaat portfolijata spored namenite; da se sogleda va`nosta na vklu~uvaweto na u~enicite vo sostavuvaweto i ocenuvaweto na portfolioto; da se sfati kako najefikasno da se ocenuvaat portfolijata.
8.2.
[to se portfolijata?
Portfolijata imaat vrska so: neformalnoto ocenuvawe, so onie instrumenti i postapki vo ocenuvaweto {to moàt da se koristat za sobirawe informacii za u~eweto na deteto, a se razli~ni od publikuvanite instrumenti so propi{ani postapki; formalnoto ocenuvawe, kako {to e sumativnoto ocenuvawe, povrzano so davaweto ocenki i svidetelstva; "avtenti~nite ocenuvawa koi{to gi sodràt istite predizvici i standardi za prakti~nata osposobenost so koi{to vo realnosta se soo~uvaat pisatelite, biznismenite, nau~nicite, voda~ite na komunalnite zaednici, dizajnerite ili istori~arite; tie vklu~uvaat pi{uvawe esei/pismeni sostavi i izve{tai, sproveduvawe poedine~ni i grupni istraùvawa, izgotvuvawe predlozi i modeli, sostavuvawe portfolija itn. (Wiggins, 1989) Portfolio: Korisna zbirka na trudovi na u~enikot koja{to kaùva za naporite, napredokot ili postigawata vo edno dadeno podra~je. Vakvata zbirka mora da go vklu~uva i u~estvoto na u~enikot vo izborot na sodrìnata na portfolioto; nasokite za izbiraweto; kriteriumite za ocenuvawe na negovite dobri strani i dokazite za samoanaliza na u~enikot. Arter & Spandel, (1992)
73
Da rezimirame, portfolijata pretstavuvaat edna ograni~ena zbirka na u~eni~kite trudovi koja{to, glavno, se koristi: da se pokaàt najdobrite trudovi na u~enicite ili da se prikaè obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period. Tie pomagaat da se sozdava kumulativna evidencija za rabotata na u~enicite preku sobirawe na primeroci od nivnata rabota/trudovite. Trudovite moè da gi vklu~uvaat vrednuvawata na nastavnikot i razmisluvawata na u~enikot, a ova vtorovo posebno e vo vrska so formativnoto ocenuvawe. Primerite na portfolija vklu~uvaat: primeroci od pismeni zada~i, umetni~ki dela, matemati~ki listovi, izve{tai od nau~ni eksperimenti itn.
8.3.
Vidovi portfolija
Glavnata cel na portfolijata so najdobrite trudovi (ili portfolio za postigawata) e: (1) da se izbiraat najdobrite trudovi na u~enikot obezbeduvaj}i uverlivi podatoci deka u~enikot gi postignal posebnite obrazovni celi i (2) komunikacijata (prenesuvaweto na informaciite). Portfolijata, zaradi nivnata dlabo~ina i vremeto {to im se posvetuva, pretstavuvaat odli~no sredstvo za davawe poddr{ka na integriranoto u~ewe preku niza na teoretski i me|u~ove~ki sposobnosti. Celite na portfolijata za razvojot i u~eweto (za napredokot) se: (1) da im pomagaat na nastavnicite i na u~enicite na sistematski na~in da go razgleduvaat napredokot i da go pottiknuvaat razvojot vo u~eweto i (2) da im ovozmoùva na u~enicite da ja razgleduvaat svojata rabota i da go vidat napredokot {to bil postignat vo tekot na nivnoto u~ewe. Za da bidat efektivni, portfolijata treba sistematski da se planiraat i primenuvaat. Osnovnite elementi koi{to treba da bidat vklu~uvani vo edno portfolio za razvojot i u~eweto se prikaàni vo Prilogot 8.1. Najednostavno kaàno, edno portfolio so pi{ani trudovi, na primer, moè da sodrì: sodrìna/pregled na trudovite; primeri na trudovi na razli~ni etapi od izgotvuvaweto na prvata verzija, popravaweto i ureduvaweto; primerok na najdobriot trud so zabele{ka zo{to u~enikot smeta deka toa e negoviot najdobar trud; primeri na razli~ni vidovi pi{ani trudovi za razli~na publika (po{tenska karti~ka, recept, telefonski potsetnik, nasoki, upatstva). Nasproti proektite koi{to obi~no baraat od u~enicite da izgotvat izvesen proizvod koj{to e povrzan so nekolku standardi ili temi, portfolijata obi~no baraat raznovidnost na u~eni~kite trudovi povrzani so pove}e standardi ili temi.
74
Sodrìnata na edno razvojno portfolio Podolu e daden kus pregled na mo`nite sodrìni na edno portfolio po matematika. Na krajot, tie se povrzani so celite na u~eweto. Cel na u~eweto U~enikot pokaùva razbirawe za matemati~kite koncepti. [to vleguva vo portfolioto Opis od strana na nastavnikot za aktivnosta na u~enikot koj pokaàl razbirawe za nekoj matemati~ki koncept. Nacrt, prerabotena i kone~na verzija na zada~ata na u~enikot za sloènite problemi od oblasta na profitot i zagubite. Zada~i po algebra {to gi kreiral u~enikot. Pismeno obrazloènie za sodrìnata na portfolioto.
U~enikot re{ava sloèni problemi od oblasta na profitot i zagubite.
U~enikot si zadava i re{ava zada~i po algebra. U~enikot gi analizira strategiite za re{avawe problemi i gi utvrduva pozitivnite strani i slabosti.
Podolu e dadena mo`nata sodrìna na portfolijata po biologija i po istorija. Sodrìnata na portfolijata mora da soodvetstvuva na obrazovnite celi na izvesna tema ili proekt. Portfolio po biologija Biografski izve{tai za zna~ajni li~nosti na poleto na biologijata. Laboratoriski izve{taj. Dnevnik za re{avaweto na problemite. Bro{ura za {e}ernata bolest (grupen proekt). Videosnimka so grupna prezentacija na krvotokot. Pismen sostav za hemiska vojna. Istraùva~ki trud za sidata. Razgovor so univerzitetski profesor snimen na magnetofon. Samovrednuvawe na portfolioto koristej}i lista za analiti~ko ocenuvawe. Mreà za postavuvawe celi. Portfolio po istorija Anotirani bibliografii za pet knigi napi{ani za Prvata svetska vojna. Prepora~ana literatura na 10 statii vo vrska so Prvata svetska vojna. Snimka na razgovor so lokalen istori~ar. Karta na bitkata na rekata Soma. Videosnimka ili usna prezentacija za bitkata kaj Vaterlo. Istraùva~ki trud za formiraweto na Evropskata unija. Evalvacija na portfolioto so sou~enik koristej}i lista za analiti~ko ocenuvawe. Venov dijagram so sporeduvawe na bitkata na rekata Soma i na Perl Harbur
75
Elektronski portfolija Eden od glavnite predizvici vo primenata na ocenuvaweto na portfolioto se te{kotiite so obemot i so vodeweto na portfolijata. Nekoi od takvite predizvici moàt da bidat sovladani preku koristewe na elektronski portfolija, koi{to sodràt sli~ni informacii i materijali kako i standardnite portfolija, no se skladiraat po elektronski pat vo forma na tekst, grafi~ko pretstavuvawe, audio i video. Digitalnite kameri ja olesnuvaat nivnata primena. Glavnata prednost e deka portfolijata moè da se skladiraat na harddiskovi, CD-romovi i drugi elektronski mediumi za memorirawe podatoci.
8.4.
Izgotvuvawe i koristewe na portfolijata

8.4.1. Prednosti i nedostatoci na portfolijata Odbrani prednosti i nedostatoci vo ocenuvaweto na portfolijata (Adaptirano od Popham, 2005; Linn & Miller, 2005) Prednosti
Moàt da bidat prilagodeni na individualnite potrebi, interesi i sposobnosti na u~enikot. Moàt da go dokumentiraat kako razvojot taka i postigawata na u~enikot. Moàt da go pottiknuvaat samovrednuvaweto na nastavnikot, so pozitivno vlijanie vrz u~eweto vo odredeni vremenski periodi.
Nedostatoci
Se posvetuva mnogu vreme od strana na nastavnikot i u~enikot vo izgotvuvaweto i odrùvaweto na portfolijata. Sevkupnoto nivno vodewe i ~uvawe. Ograni~uvawata za koristewe vo sumativni ocenuvawa so odlu~uva~ko vlijanie. Te{ko se vospostavuvaat jasni kriteriumi za bodirawe kako rezultat na vklu~eniot obemen i raznoviden materijal. Ova ja namaluva relijabilnosta. Neadekvatnata specifikacija na celite, upatstvata za izgotvuvawe ili kriteriumite za ocenuvawe od strana na nastavnicite. Vodi kon toa portfolijata da bidat samo papki koi{to sodràt neorganizirana zbirka na trudovi.
U~enicite niv gi ~uvstvuvaat kako li~na sopstvenost koja{to im pomaga da prezemaat odgovornost za postavuvaweto celi i vrednuvaweto na nivniot sopstven napredok.
Pomagaat vo izvestuvaweto na roditelite za razvojot, u~eweto i postigaweto na u~enikot na eden konkreten na~in.
76
8.4.2. Izgotvuvawe efektivni portfolija Pri izgotvuvaweto na izvesno portfolio, za da se izvle~e maksimumot od prednostite i da se minimiziraat nedostatocite, mnogu pomaga da se poznavaat karakteristikite na edno dobro portfolio (prezemeno od McMillan, 1997).
[est ~ekori vo izgotvuvaweto na eden sistem na portfolija (Nitko & Brookhart, 2007; Nitko, 2004) 1. Odredete ja celta i fokusot na portfolioto. 2. Odredete gi dimenziite na op{tite postigawa {to treba da se ocenuvaat. 3. Odredete ja soodvetnata organizacija. 4. Odlu~ete za korista na portfolioto vo praktikata. 5. Vrednuvawe na portfolioto i odrednicite za vnesuvawe na podatocite. 6. Vrednuvawe na listite za bodirawe.
Karakteristiki na dobroto portfolio (adaptirano vrz osnova na Mekmilan (McMillan, 1997): jasno definirana cel i krajni celi na u~eweto; sistematska i organizirana zbirka od produkti na u~enikot; prethodno definirani nasoki za toa {to }e opfa}a; nekoi elementi {to }e bidat opfateni se po izbor na u~enikot; samoanaliza i samovrednuvawe od strana na u~enikot; napredokot se dokumentira so konkretni produkti i/ili vrednuvawa; jasni i soodvetni kriteriumi za vrednuvawe na produktite na u~enicite; diskusii za portfolijata me|u u~enicite i nastavnicite; vklu~uvawe na roditelite vo procesot na izrabotka na portfolioto. Tri soveti za ocenuvawe na portfolijata (Nitko, 2004): 1. Vklu~ete avtenti~ni dela - na primer, vo portfolioto po prirodni nauki, u~enikot treba da raboti na vrednuvawe na dokazite, da koristi nau~ni objasnenija vo potkrepa na podatocite ili da pribira podatoci za da gi potvrdi ili da gi pobie objasnenijata - onaka kako {to pravat vistinskite nau~nici. 2. Vodete evidencija za konceptualniot razvoj - portfolijata treba da opfa}aat objasnenija na u~enicite, bele{ki za toa {to go razbrale, kako i konceptualni ramki. Portfolioto treba ~esto da se aùrira kako {to u~enikot napreduva vo proektot ili vo re{avaweto na problemot, za da se vidat promenite vo konceptualnata ramka i vo razmisluvawata na u~enikot so razvojot na proektot.
77
3. Razmisluvajte zaedno so u~enikot - u~enikot go koristi portfolioto kako osnova za diskusii so nastavnikot vo odnos na svoeto razbirawe na osnovnite koncepti, principi i teorii za toa {to go raboti. Nastavnikot ja naso~uva diskusijata i mu pomaga na u~enikot.
8.4.3. Primena/koristewe na listite za bodirawe Za da moàt portfolijata da se koristat kako instrument za ocenuvawe, potrebna e lista za bodirawe. Toa mora da gi vklu~uva i vrednosnite kriteriumi na listite za bodirawe - odnosno aspektite {to }e se koristat vo odreduvaweto na kvalitetot na izvesno portfolio na u~enicite. U~enicite treba da bidat zapoznaeni so ovie kriteriumi. Spored Popham (Popham, 2005), listite za bodirawe treba da vklu~uvaat tri elementi:
1. Vrednosni kriteriumi - aspektite {to }e se koristat vo odreduvaweto na kvalitetot na izvesen odgovor na u~enikot. 2. Opisi na razlikite vo nivoata na kvalitet za vrednosnite kriteriumi. Za sekoj vrednosen kriterium mora da se dade opis za da moàt da se napravat kvalitativni razliki vo odgovorite na u~enicite pri koristeweto na ovoj kriterium. 3. Naznaka za toa dali }e se koristi holisti~ki ili analiti~ki priod vo ocenuvaweto. Dali kriteriumite za vrednuvawe }e bidat primeneti zaedno/ednovremeno (holisti~ko bodirawe) ili, pak, }e se primenuvaat kriterium po kriterium (analiti~ko bodirawe)?
Primer na kriteriumi {to se koristat vo ocenuvaweto na portfolijata po matematika vo dràvata Vermont vo SAD (Linn & Miller, 2005) êtirite aspekti na re{avaweto problemi Razbiraweto na problemot. Kako gi re{ivte problemite? Zo{to taka re{ivte? - Popatnite odluki. [to treba da se pravi ponatamu? - Rezultatite od aktivnostite. Trite aspekti na komuniciraweto Matemati~kata terminologija. Matemati~koto pretstavuvawe. Prezentacijata.
78
Kriteriumite za ocenuvawe na site formi na kreativno pi{uvawe na [kotskiot ispiten odbor za portfolio za kreativno pi{uvawe (Klenowski, 2001) Tematika/sodrìna Struktura/forma Do koj stepen, vo sr`ta na trudot, e prisutna izvesna prepoznatliva tema/poenta/sfa}awe? Do koj stepen trudot ima struktura soodvetna na zada~ata {to toj samiot si ja postavil? Do koj stepen moàt da se prepoznaat i po~ituvaat pravilata na izbranata forma (refleksiven pismen sostav, roman, poezija, drama)? Do koj stepen pisatelot istaknuva jasen stav vo pogled na ~itatelot i/ili na materijalot so koj{to toj raboti? Do koj stepen ovoj stav vo tekstot predizvikuva soodveten i odr`liv ton ili raspoloènie? Do koj stepen pisatelot pokaùva ve{tina i sposobnost vo koristeweto na soodveten jazik? Do koj stepen stilot na pi{uvaweto e soodveten na izbranata forma?
Stav/mislewe/ton/ raspoloènie
Izraz/stil
8.4.4. Vklu~uvaweto na u~enicite vo izgotvuvaweto na portfolijata Nastavnicite moàt da pottiknuvaat samoanaliza od strana na u~enicite preku postavuvawe pra{awa i davawe mo`nosti za popolnuvawe na formularite za samoevalvacija. Pra{awata moàt da se postavuvaat vo tekot na razgovorot. Niz koj proces pomina za da ja zavr{i{ ovaa zada~a? Zapi{i i od kade gi dobi tvoite idei i kako go istraùva{e ovoj predmet, so kakvi problemi se soo~uva{e i kakvi izmeneti strategii koriste{e. [to e toa {to go pravi tvojot najdobar trud da bide podobar od tvojot najslab trud? Dali drugite ~lenovi na tvojata grupa go pregledaa tvoeto portfolio? Kakvi zabele{ki dadoa? Kako ovaa aktivnost se povrzuva so ona {to prethodno si go nau~il? Koi se dobrite strani na tvojot trud? [to e toa {to s u{te ti zadava griì?
79
TEMA
IZVEDBENI AKTIVNOSTI
9.1. CELI:
da se sogledaat prednostite na izvedbenite aktivnosti nad drugite metodi na ocenuvawe na u~eweto; da se uvidi kako najefikasno moè da se ocenuvaat izvedbenite aktivnosti.
9.2.
Potreba od ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti

êsto celite na nastavata se odnesuvaat na toa u~enikot da se stekne so znaewa i ve{tini da izvede nekoja aktivnost ili da napravi ne{to. Uspe{nosta vo postigaweto na takvite celi ne moè dovolno validno da se izmeri so pomo{ na pi{ani ili usni odgovori (indirektno merewe). Postignatosta na tie celi bara da se meri uspe{nosta vo konkretna, vistinska izvedba ili izrabotka na produkt. Zada~ite za ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti se obi~no otvoreni i vodat kon razli~ni izvedbi i produkti. Podgotovkata na zada~ite za ocenuvawe na izvedbata i na produktot e sli~na. Klu~nata razlika e vo toa na {to e fokusirano ocenuvaweto i koga toa se pravi. Ako se ocenuva izvedba, toga{ se sledi procesot vo vremeto koga toj se slu~uva. Ako se ocenuva produktot, ocenuvaweto se vr{i otkako procesot }e bide zavr{en, odnosno otkako }e bide izgotven produkt. Vo praktikata na formativnoto ocenuvawe ne se pravi taka ostro izdvojuvawe, taka {to pri izrabotka na produkt se sledi i ocenuva i procesot i produktot.
9.3.
Definirawe na poimite
Ocenuvawe zasnovano na prakti~ni izvedbi pretstavuva grupa na strategii za primena na znaewata, ve{tinite i rabotnite naviki preku izveduvawe od strana na u~enicite na zada~i koi{to imaat smisla. (Hibbrad, 1996, spored Brualdy, 1998)
80
Test na prakti~na izvedba e test koj{to bara u~enikot da go demonstrira/pokaè odnesuvaweto {to se ocenuva. Testovi na prakti~na izvedba moàt da se koristat za ocenuvawe na razli~ni vidovi interakcii so drugi lu|e, so oprema ili ma{ini ili so situacii. (Ward A., 1999)
Dobra ilustracija na zada~a {to bara prakti~na izvedba e polagaweto na voza~ki ispit. Zada~i za prakti~na izvedba moàt da se koristat vo site nastavni predmeti, no najmnogu se koristat vo muzi~koto, fizi~koto, tehni~koto, likovnoto obrazovanie, kako i vo profesionalnoto obrazovanie za mnogu struki. Izvedba se ocenuva, isto taka, i pri ocenuvawe na mnogu celi od oblasta na prirodnite nauki (rakuvawe so laboratoriski pribor, izveduvawe eksperimenti), na jazikot, pri {to se ocenuva govorot, usnata prezentacija, dramskata izvedba i sl. Ako izvedbata se ocenuva vo formativni celi, da mu se pomogne na u~enikot da ja podobri, toga{ nabquduvaweto na izvedbata na mora da bide mnogu strukturirano i ne e potrebno da se sozdade ista situacija za site u~enici. Zada~ata za ocenuvawe na produkt bara u~enikot da sozdade/proizvede ne{to. Naj~esto koristeni zada~i od ovoj tip vo u~ili{tata se eseite ili drugi pi{ani produkti, izve{tai od istraùvawa, likovni produkti, izrabotki so pomo{ na kompjuter, izrabotka na predmeti. (Ward A, 1999) Ocenuvaweto na produkti naj~esto se koristi vo tehni~koto obrazovanie, likovnata umetnost, prirodnite nauki, jazikot, informatikata. Pri ocenuvaweto na produktite ~esto se ocenuva ne samo produktot, tuku i procesot na negovoto sozdavawe. Osobeno toa e slu~aj pri formativnoto ocenuvawe.
9.4.
Izgotvuvawe zada~i za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt

Izgotvuvaweto zada~a za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt opfa}a: podgotvuvawe (osmisluvawe) na zada~ata i planirawe na na~inot na ocenuvawe. Od kade }e se po~ne zavisi od toa kade ste. (Arter 1993, spored Ward A., 1999). Ako imate jasna ideja za kvalitetna izvedba ili produkt/ po~nete ottamu i prvo napravete gi kriteriumite za ocenuvawe, pa potoa osmisluvajte konkretni zada~i. Ako nemate jasna pretstava za ova, toga{ najnapred osmislete ja zada~ata, a potoa otkako }e vidite opredelen broj izvedbi ili produkti izgotvete gi kriteriumite za ocenuvawe. Pri sumativnoto ocenuvawe se koristi prviot priod, a pri dijagnosti~koto i formativnoto ocenuvawe obi~no se po~nuva so vtoriot priod, a podocna toj se kombinira so ocenuvawe spored odnapred vospostaveni kriteriumi.
81
Izvedbenite aktivnosti moàt da bidat so ograni~eno traewe ili so prodolèno traewe. Izvedbenite aktivnosti so ograni~eno traewe se obi~no poednostavni ili se sekvenci od posloèni zada~i. Takvi se na pr.: ~itawe na glas, davawe upatstva, izrabotka na grafik, koristewe meren instrument, izveduvawe na aktivnost po fizi~ko obrazovanie, pokaùvawe na geografska karta. Izvedbenite aktivnosti so prodolèno traewe se posloèni zada~i i naj~esto za rezultat imaat izraboten produkt. Takvi se na pr., konstruirawe model, pi{uvawe kompjuterski program, usna prezentacija, izrabotka na slika, izvedba na muzi~ko delo, izveduvawe ve`ba po ritmi~ka gimnastika. Sproveduvaweto na eksperiment zavisno od toa dali se raboti samo za demonstracija ili i za celosno osmisluvawe i izveduvawe na eksperimentot moè da bide i aktivnost so prodolèno traewe. Vard (Ward, 1999) gi prepora~uva slednive ~ekori vo izgotvuvaweto na zada~a za prakti~na izvedba i/ili produkt. êkori vo podgotvuvaweto na zada~ata 1. Opredelete ja celta na ocenuvaweto. 2. Opredelete kakva zada~a ili produkt }e koristite. 3. Opredelete vo koi uslovi }e se izveduva zada~ata. 4. Opredelete kolku ocenuva~i }e ja ocenuvaat zada~ata. 5. Podgotvete upatstva za ocenuvawe. 6. Razgledajte ja zada~ata so kolegite i izmenete ja ako treba.
Kolkav akcent }e stavite na nekoj od navedenite ~ekori, zavisi od celta na ocenuvaweto - dali taa e formativna ili sumativna. 1. Opredelete ja celta na ocenuvaweto Kako i pri sekoe ocenuvawe prvo mora da ja opredelite celta, {to i zo{to sakate da ocenuvate. Moè da si gi postavite slednive pra{awa: 1. Koi poimi, ve{tini ili znaewa sakam da gi ocenam? 2. [to treba da znaat u~enicite? 3. Kakvi aktivnosti tie treba da moàt da izvedat? 4. [to sakam da ocenuvam: razonirawe, pomnewe ili drugi procesi? (Stiggins, 1994, spored Brualdy, 1998) Celta treba da Vi bide jasna i Vam i na u~enicite. Koga ocenuvaweto go pravite za formativni celi, toga{ toa e del od tekovniot proces na pou~uvawe i u~ewe i na u~enicite ne treba da im go potencirate ocenuvaweto, tuku u~eweto: kako treba da izgleda kvalitetno izvedena aktivnost, {to e dobro, a {to treba da se podobri. Koga ocenuvaweto e formalno, sumativno, so cel da se oceni dostignatoto nivo na osposobenost za izveduvawe na opredelena aktivnost ili kvalitet na izraboten produkt, toga{ u~enikot e informiran za toa i se vodi grià u~enicite da se stavat vo {to e mo`no poizedna~eni uslovi na izvedu-
82
vawe na aktivnostite. Na primer, ako sakate da go ocenuvate procesot na pi{uvawe na esej so cel da mu pomognete na u~enikot da nau~i kako se pi{uva esej, }e mu dadete da napi{e esej pri {to }e bide dozvoleno revidirawe i popravawe, no ako sakate da go ocenite u~enikot sumativno za toa kolku e osposoben da pi{uva esej, toga{ na site u~enici }e im zadadete na ~as da napi{at esej na ista tema i }e nemaat mo`nost za korekcija potoa. Od celta na ocenuvaweto, isto taka, zavisi kolku i koga nastavnikot kako ocenuva~ }e moè da intervenira vo tekot na izvedbata ili izrabotkata. Vo formativnoto ocenuvawe toj }e intervenira sekoga{ koga }e oceni za potrebno, a za sumativni celi intervenciite se svedeni na minimum i odnapred se opredeleni fazite na zada~ata koga tie se dozvoleni. Na pr., pri izrabotka na proekt nastavnikot moè da intervenira otkako }e bide izgotven proektniot plan, da go oceni i da dade nasoki za podobruvawe. 2. Opredelete kakva zada~a ili produkt }e koristite Otkako }e ja opredelite celta na ocenuvaweto treba da donesete odluka vo vrska so izvedbenata aktivnost. Izbranata aktivnost treba da bide dobar reprezent na celta i sodrìnite {to se ocenuvaat. Me|utoa, pri opredeluvaweto na aktivnosta treba da vodite grià za vremeto {to e na raspolagawe, potrebnite resursi i kolku i kakvi podatoci Vi se potrebni za da dobiete soznanie za toa kolku dobro u~enikot moè da gi izvede aktivnostite, ili kolku e kvaliteten produktot {to go izrabotil. Zavisno od celta, vo zada~ata }e bidat pove}e ili pomalku izedna~eni uslovite za nejzino izveduvawe. Na pr., za sumativna ocenka po likovno nema da mu dadete na eden u~enik da izgotvi skulptura, a na drug - crte`, no vo formativni celi, zavisno od toa vo {to u~enikot treba da se podobri, moète da im dadete vakvi razli~ni zada~i. Izvedbenite aktivnosti moè da se zadadeni na poedinci, parovi ili grupi u~enici, kako {to, vpro~em, takvi aktivnosti se izveduvaat i vo realniot ìvot. Koga zada~ata ne e individualna treba vnimatelno da se vodi evidencija koj od u~enicite kakvi zada~i ima i koi aktivnosti gi izveduva. Grupnite zada~i se mnogu popogodni vo formativnoto ocenuvawe, a retko se koristat za sumativno ocenuvawe. 3. Opredelete vo koi uslovi }e se izveduva zada~ata Ova se odnesuva na vremetraeweto na zada~ata, sredstvata {to moè da se koristat, na~inot na prezentacija i sl. Za izvedbenite aktivnosti u~enikot treba da dobie jasni ednozna~ni upatstva. Za standardizacija na uslovite se vodi mnogu pove}e grià kaj zada~i {to se zadavaat za sumativno ocenuvawe. (Vo pr., 9.5. e dadena zada~a vo koja detalno se standardizirani uslovite.) 4. Opredelete kolku ocenuva~i }e ja ocenuvaat zada~ata Zaradi obezbeduvawe relijabilnost vo ocenuvaweto izvedbenite aktivnosti za sumativni celi gi ocenuvaat obi~no dvajca ocenuva~i. Vo formativnoto ocenuvawe nema potreba od toa, no dobro e nastavnicite po ist predmet odvreme navreme da gi usoglasuvaat svoite kriteriumi za ocenuvawe i na toj na~in na nivo na u~ili{te da gradat isti kriteriumi za kvalitet na izvedbeni aktivnosti i produkti.
83
5. Podgotvete upatstva za ocenuvawe Upatstvata za ocenuvawe obi~no se izgotvuvaat istovremeno so zada~ata. Upatstvoto gi opfa}a aspektite {to }e se ocenuvaat i kriteriumite na uspe{nost. Vo izgotvuvaweto na upatstvata za ocenuvawe treba da pojdete od nastavnata programa, no naj~esto taa ne e dovolno konkretna i kriteriumite za uspe{nost treba sami da gi postavite. Za toa da go napravite se prepora~uva (Airasian,1991, spored Ward A., 1999) da se napravat slednive ~ekori: 1. Izberete ja aktivnosta ili zada~ata i sami izvedete ja ili zamislete deka ja izveduvate. 2. Zapi{ete gi va`nite aspekti na izvedbata ili produktot. 3. Obidete se da go ograni~ite brojot na aspektite {to }e gi ocenuvate, za da moète site da gi sledite/nabquduvate vo tekot na izvedbata. 4. Opi{ete gi kriteriumite za izvedba preku vidlivi procesi od izvedbata ili karakteristikite na produktot. 5. Podredete gi aspektite {to }e gi sledite po redosledot po koj }e bidat sledeni. Vo ovoj proces moè da gi vklu~ite i u~enicite, osobeno vo formativnoto ocenuvawe. Moè da gi pra{ate {to e toa za {to treba da se vodi grià za izvedbata ili produktot da bidat kvalitetni. Moè da gi vklu~ite i vo opredeluvaweto na nivoata na kvalitet. Otkako ste gi opredelile aspektite i kriteriumite izgotvete gi instrumentite za beleèwe i upatstvata za ocenuvawe. (Primeri na instrumenti za ocenuvawe se dadeni vo prilozite vo ovoj prira~nik.) Koga na u~enikot mu se zadava zada~ata treba da mu bidat kaàni i kriteriumite za ocenuvawe (vidi prilog 9.6.). Dobro e u~enikot da gi znae listite za bodirawe i da ima uvid vo odnapred oceneti trudovi od toj vid. Na toj na~in toj }e moè pojasno da si postavi cel i da ja samoocenuva uspe{nosta vo izvedbenata aktivnost. 6. Razgledajte ja zada~ata so kolegite i izmenete ja ako treba Ova e osobeno bitno kaj prodolènite izvedbeni aktivnosti koi obi~no opfa}aat ocenuvawe na pove}e celi i se izveduvaat podolgo vreme. Razgleduvaweto na zada~ata od strana na kolegite moè da pomogne da se napravi pojasna, podobro da se povrze so kriteriumite za ocenuvawe i ovozmoùva da se izedna~uva priodot vo ocenuvaweto vo u~ili{teto.
9.5.
Na~ini na ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti

Koga fokusot na ocenuvaweto e vrz procesot/izvedbata toga{ se koristi neposredno nabquduvawe. Koga se ocenuva produktot toj se analizira otkako }e bide zavr{en i se ocenuvaat bitnite karakteristiki. Vo osnova postojat ~etiri priodi vo ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti: holisti~ko, analiti~ko, ocenuvawe na klu~nata karakteristika i ocenuvawe po podra~ja.
84
9.5.1. Holisti~ko ocenuvawe Pri holisti~koto ocenuvawe se dava edna ocenka za site aspekti na izvedbata ili produktot. Primeri za holisti~ko bodirawe na esei se dadeni vo tema 6. Za formativni celi namesto da se davaat ocenki za celinata na izvedbata ili produktot nastavnikot moè da vodi anegdotski bele{ki za ne{tata {to vo tekot na izvedbata gi smeta za bitni i tie da mu bidat osnova za razgovor so u~enikot za izvedbata ili produktot.
9.5.2. Analiti~ko ocenuvawe Analiti~koto bodirawe moè da se vr{i so listi za proverka i skali na procena. Listata za proverka opfa}a elementi na izvedbata {to se ocenuvaat. Vo nea moè da se zabeleùva samo dali tie se prisutni ili ne, da se zabeleùva redosledot na aktivnostite (vidi prilog 9.7.) i sl. Skalata za procena ja rangira uspe{nosta vo sekoj od aspektite {to se predmet na ocenuvaweto (na pr., zadovolitelno, dobro, izvonredno).
9.5.3. Ocenuvawe na klu~nata karakteristika Vo ovoj priod vo ocenuvaweto na izvedbata se ocenuva samo edna od karakteristikite na izvedbenata aktivnost. Dadeni se opisi za razli~ni nivoa na nejzinata prisutnost (vidi prilog 9.8.).
9.5.4. Ocenuvawe na podra~ja Ocenuvaweto na oddelni podra~ja e kombinacija na holisti~ko i analiti~ko bodirawe. Za taa cel obi~no se izgotvuva listata za bodirawe za sekoj aspekt na izvedbata {to se ocenuva. Taa gi sodrì opisite na nivoata na kvalitet i brojot na bodovite {to se dobivaat za sekoe nivo (vidi prilog 9.4.). Na krajot moè da se sumira brojot na bodovite za izvedbata ili produktot vo celina.
9.6.
Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na usna prezentacija

9.6.1. Odreduvawe na aspektite na usnite prezentacii {to treba da se ocenuvaat Vo ovoj del se diskutira za usnite prezentacii, bidej}i ~esto od u~enicite se bara da podgotvat usna prezentacija za da gi prezentiraat svoite znaewa i naodi.
85
Moàt da se ocenuvaat slednive aspekti na usnite prezentacii: organizacijata i povrzanosta; sodrìnata/prezentiraniot materijal; sposobnostite za prezentirawe / sposobnostite za govorewe; kreativnosta; reakcijata na slu{atelite; dolìnata na prezentacijata; neverbalnata komunikacija/gestovite; stilskite jazi~ni sredstva; te~nosta; pravogovorot/gramatikata.
9.6.2.
Formativno ocenuvawe na usnite prezentacii
Ako usnite prezentacii se ocenuvaat za formativni celi, moàt da se koristat dva {iroki priodi: listi za proverka i intervjua so u~enicite. Listite za proverka sodràt spisok na karakteristikite. Zada~a na ocenuva~ot e da odredi dali tie karakteristiki se prisutni ili ne. Ocenuvaweto moè da bide izvr{eno od strana na nastavnikot ili od u~enikot (odnosno samoocenuvawe). Primeri na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na prezentacija se dadeni vo prilozite 9.3 i 9.4. Po kompletiraweto na listata za proverka, nastavnikot moè da dade povratni informacii na u~enikot ili na u~enicite koi{to ja realizirale prezentacijata. Drug priod vo vr{eweto formativno ocenuvawe na usnite prezentacii e da se pobara od u~enicite da go popolnat formularot za vrednuvawe na u~enikot. Formularot gi sodrì pra{awata {to nastavnikot moè da mu gi postavi na u~enikot vo vrska so prezentacijata. 1. Dali si zadovolen so prezentacijata? Dokolku odgovorot e da, kaì zo{to. 2. Dali smeta{ deka drugite u~enici od paralelkata (slu{atelite) bea zainteresirani za tvojata prezentacija? Kako dojde do toj zaklu~ok? 3. Dokolku se pobara da ja povtori{ prezentacijata, {to bi promenil vo nea i zo{to? 4. Koja e najva`nata informacija {to ja prezentira{e? 5. Zo{to ovaa informacija e va`na? 6. Dali ima ne{to drugo {to bi sakal da nau~i{ za ovaa tematika?
86
9.6.3. Sumativno ocenuvawe na usnite prezentacii Kako i kaj eseite, za vrednuvaweto na usnite prezentacii treba da se izgotvuvaat listi za bodirawe. Ovie listi moàt da se koristat pri slu{aweto na prezentacijata i moè da se napi{e ocenka na u~enikot i/ili na grupata koi ja vr{ele prezentacijata. Prilozite 9.2., 9.3. i 9.4. davaat primeri na listi za bodirawe na usnite prezentacii, vklu~uvaj}i gi i prezentaciite vr{eni pri zavr{uvaweto na izvesen proekt. Vo vrska so listite, obrnete vnimanie deka: Ne e potrebno sekoga{ da se ocenuvaat site dimenzii na edna usna prezentacija. Na primer, listite vo prilozite 9.2., 9.3. i 9.4. moàt da bidat skrateni samo na onie aspekti za koi{to ste zainteresirani vo ocenuvaweto. A, se razbira, Vie moèbi }e sakate da dodadete i drugi dimenzii {to ovde ne se vklu~eni. Dimenziite {to se ocenuvaat treba da bidat povrzani so obrazovnite celi koi{to treba u~enicite da gi postignat. Taka, sposobnostite za prezentirawe moàt da bidat va`ni ako go ocenuvate jazikot, a pomalku va`ni ako ja ocenuvate sodrìnata. Ima preklopuvawe me|u listite za bodirawe esej i za bodirawe usna prezentacija. Razlikata e vo oblasta na prezentacijata. Prezentacijata vo pi{uvaweto ima porazli~ni barawa otkolku prezentacijata vo eden usten kontekst. Ova moè da bide vo prilog na u~enicite. Otkako }e gi sfatat barawata za eden esej (organizacijata, sodrìnata itn.), tie }e moàt da gi usvojat i da gi primenuvaat vo izvesna usna prezentacija i obratno. Kaj proektite moète da imate individualni prezentacii i grupni prezentacii. Ako imate grupni prezentacii, moèbi }e odlu~ite da dadete ist broj bodovi na sekoj u~enik vo grupata ili, pak, moèbi }e sakate da go ocenuvate sekoj u~enik za aspektot na proektot {to toj go prezentira. Kako i kaj eseite, relijabilnosta pretstavuva klu~na karakteristika vo bodiraweto na usnite prezentacii. Vo idealen slu~aj, moète da pobarate od u~enicite da napravat nekolku usni prezentacii pred da ja dadete ocenkata. Me|utoa, vo praktikata ova obi~no ne e vozmo`no. Moèbi }e sakate da zamolite nekoj Va{ kolega nastavnik da Vi pomogne vo ocenuvaweto. Ako potoa gi sporedite Va{ite ocenki so onie na Va{iot kolega, moète da postignete konsenzus za vrednosta na sekoja prezentacija.
87
9.7.
Prednosti i problemi vo ocenuvaweto na izvedbenite aktivnosti
Prednosti Merat posloèni ishodi na u~eweto koi ne moàt da se merat na poinakov na~in. Pottiknuvaat razvoj na posloèni kognitivni i psihomotorni ve{tini. Obezbeduvaat ocenuvawe na procesot kako i na produktot.
Te{kotii Potrebno e mnogu vreme za konstruirawe na zada~ata, za izveduvawe na aktivnostite i za ocenuvawe na produktite. Te{ko se obezbeduva doslednost vo ocenuvaweto. U~enicite kaj koi vo podolg period e ocenuvano samo pomneweto imaat problemi so ocenuvaweto na izvedbenite aktivnosti.
Aktivno gi transformiraat novite znaewa i gi integriraat so prethodnite. Lesno se integriraat vo procesite na u~ewe vo tekot na nastavata.
88
TEMA 10
PROEKTI
10.1. CELI:
da se sogleda potrebata proektot da se isplanira zaedno so u~enicite u{te pred da se zapo~ne so negovata realizacija; da se razberat strategiite za efektivno ocenuvawe na proektite.
10.2.
Karakteristiki na proektite
10.2.1. Primeri na proekti Proektite pretstavuvaat dolgoro~ni aktivnosti koi{to im ovozmoùvaat na u~enicite da rabotat interaktivno. Proektite moàt da se koristat i kako aktivnosti za ocenuvawe, a, isto taka, i kako aktivnosti na ~asovite. Preku proektite se ocenuva prakti~nata osposobenost. Tie obi~no davaat produkt kako rezultat na izvesna prakti~na izvedba ili aktivnost kako {to se: model (na primer, plan ili nacrt, srednovekoven zamok); funkcinalen predmet (na primer, kamera); detalen izve{taj. Podolu se dadeni primeri na proekti vo koi{to moàt da bidat angaìrani u~enicite od osnovnite u~ili{ta: Ispituvawe na stavovite na u~enicite vo u~ili{teto za na~inite na koi moème podobro da se spravuvame so otpadot. Pokrenuvawe kampawa za da se pottiknat u~enicite vo u~ili{teto da ~itaat pove}e knigi i utvrduvawe na rezultatite od kampawata. Nao|awe pove}e informacii za ìvotot na nekoi poznati nau~nici. Sporeduvawe na efektite na razli~ni uslovi vrz rastot na rastenijata. Istraùvawe na na~inite so koi moè da se podobri kvalitetot na vodata vo izvesna oblast.
89
Istraùvawe na istorijata na podra~jeto vo koe se nao|a u~ili{teto. Nao|awe pove}e informacii za nekoj mnogu poznat glumec, muzi~ar ili sportist. Istraùvawe na problemot so gladot vo Afrika i identifikuvawe na na~inite kako toj da se ublaì. Otkrivawe kako se sozdava strujata i pravewe strujno kolo. Koga izvesen proekt se koristi za ocenuva~ki celi: mnogu e va`no i na nastavnikot i na u~enicite da im bide jasno deka proektot e naso~en kon edna ili kon pove}e zna~ajni obrazovni zada~i; vo grupnite proekti sekoj u~enik treba da ja izvr{uva svojata sopstvena zada~a; sekoj u~enik treba da ima ednakov pristap do resursite {to se potrebni za da se zavr{i proektot; nastavnicite ne smeat da pokaùvaat pristrasnost kon izvesni vidovi produkti ili formi i treba pravedno da gi vrednuvaat site prezentirani produkti. Nitko i Brukhart (Nitko & Brookhart, 2007) go nudat sledniov sovet vo vrska so ocenuvaweto na proektite: Davajte im soodvetni instrukcii na u~enicite za kriteriumite {to }e bidat koristeni pri vrednuvaweto na nivnata rabota, za standardite {to }e bidat primenuvani i za toa kako u~enicite }e moàt da gi koristat tie kriteriumi i standardi za da go sledat sopstveniot napredok vo zavr{uvaweto na rabotata. Nemojte prednost da davata na estetskiot izgled na proizvodot namesto na sodrìnata ili na idejata/namerata; Nemojte da ja namaluvate ocenkata na u~enikot zemaj}i go predvid kasneweto vo zavr{uvaweto na proektot. Koristete lista za analiti~ko bodirawe za da ja zgolemite validnosta i relijabilnosta na rezultatite. Nemojte da gi me{ate vrednuvaweto na zalagaweto na u~enikot so vrednuvaweto na finalniot proizvod.
10.2.2. Proekten plan Sekoj proekt treba da bide poddràn so plan koj{to go izgotvuvaat zaedno nastavnikot i u~enicite na po~etokot na proektot. Osobeno e va`no onamu kade {to proektot se koristi za ocenuva~ki celi toj da bide izgotven na po~etokot i vo nego da se odredat klu~nite obrazovni celi i va`nite ocenuva~ki aktivnosti. Primer na proekten plan koj{to vklu~uva osobeno vnimanie na ocenuvaweto na proektot e daden vo Prilogot 10.3. Utvrdeni se ~etiri fazi na proektot, a bodovi se davaat na sekoja faza:
90
planirawe i organizirawe; sproveduvawe na istraùvaweto; izgotvuvawe na finalen izve{taj; prezentirawe na finalen izve{taj. Primer na obrazec na proekt na izvesen nastavnik po biologija vo VIII oddelenie (Prilog 10.4.). Proektniot plan vklu~uva niza ocenuva~ki aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i slednive: izgotven proekten plan; individualni dnevnici za u~eweto; grupen izve{taj; individualna prezentacija. Proektot e namenet da bide realiziran od edna grupa, odnosno trojca ili ~etvorica u~enici moàt da rabotat zaedno. Me|utoa, izvesni ocenuva~ki elementi se baziraat na grupna rabota, a nekoi na individualna rabota. Raspredelbata na bodovite za da se dojde do op{tata ocenka e proizvolna a dokolku se saka moè da se koristi i razli~na distribucija, so razli~ni procenti na ocenki koi{to se davaat za razli~nite komponenti.
10.2.3. Prakti~ni pra{awa vo rakovodeweto so proektite Izvesen broj pra{awa vo rakovodeweto so proektot imaat implikacii za ocenuvaweto pri {to, ako se tretiraat pravilno, moàt da ja zgolemat validnosta na rezultatite bazirani vrz proektot. Slednive idei se izvle~eni od knigata na Nitko i Brukhart (Nitko & Brookhart, 2007). Razjasnuvawe na o~ekuvanite rezultati. Sekoj u~enik treba celosno da gi razbira celite na proektot (obrazovnite zada~i {to se ocenuvaat) i toa kako proektot treba da izgleda. Eden od na~inite toa da se napravi e da se pokaùvaat primeri na drugi proekti. Razjasnuvawe na standardite {to }e se koristat vo ocenuvaweto na proektot. Se prepora~uva u~enicite da imaat uvid vo listite za bodirawe koi{to Vie }e gi koristite za vrednuvawe na proektot. Taka, ako ima lista za bodirawe na izve{tajot od proektot i lista za bodirawe na prezentacijata, u~enicite treba da moàt niv da gi pogledaat na po~etokot od proektot. Vklu~uvawe na u~enicite vo vospostavuvaweto na standardite. Moàt da se koristat porane{ni proekti za da im se pomogne na u~enicite da gi razberat standardite {to se vospostaveni. U~enicite moàt da diskutiraat za dobrite strani i za slabostite na
91
proektite, vo kontekstot na rabotata {to tie samite }e ja zavr{at. Ova im pomaga da gi usvojat standardite. Pristap/pravo vo koristeweto na resursite/materijalite. Nekoi u~enici moèbi imaat pogolem pristap vo koristeweto na resursite (na primer, vo domot) otkolku drugi u~enici. Glavno, se prepora~uva da se napravi ograni~uvawe na resursite {to u~enicite moàt da gi koristat za da zavr{at nekoj proekt i toa samo na onie materijali koi{to se {iroko dostapni. Plagijatorstvo (prepi{uvawe). Objasnete im na u~enicite {to zna~i plagijatorstvo i zo{to e va`no da se po~ituva rabotata na drugite lu|e. Treba da se obeshrabruva prepi{uvaweto na delovi od enciklopedii ili materijali dobieni preku Internet. Korisna aktivnost e da se pobara od u~enicite da sporedat i sprotivstavat dva izvori na materijali koi{to obrabotuvaat ista tematika. Mo`nostite za plagijatorstvo moàt da bidat minimizirani ako proektot vklu~uva aktivnosti kako {to se vr{ewe intervju, sporeduvawe na mislewa, izgotvuvawe izvesen proizvod ili kreirawe izvesna dramatizacija za druga grupa ili paralelka.
10.3.
Priodi vo ocenuvaweto na proektite

10.3.1. Strategii za ocenuvawe na proektite Postojat nekolku na~ini na koi proektite moàt da bidat ocenuvani. Moè da se odbeleì deka: ne treba sekoja strategija za ocenuvawe da se koristi vo sekoj proekt; strategiite za ocenuvawe {to se kristat treba da bidat povrzani so celta na proektot; treba da e koristat izvesni strategii za ocenuvawe koi{to obezbeduvaat informacii za formativnoto ocenuvawe; razli~ni strategii za ocenuvawe treba da se koristat vo tekot na proektot; ne treba da se ~eka krajot na proektot pred da se dadat povratnite informacii. Ponatamu se dadeni primeri na instrumenti za ocenuvawe {to moàt da se koristat za da se oceni izvesen proekt. Onamu kade {to se ocenuva izvesna komponenta na proektot za sumativni celi (odnosno da se pridonese za krajnata ocenka na u~enicite), potrebno e da se obezbedi instrumentite za ocenuvawe {to gi koristite da vodat do validni i relijabilni rezultati. Ocenuvawe na portfolioto - Od u~enicite moè da se bara da prezentiraat portfolio kako del od proektot i toa moè da se vrednuva koristej}i gi priodite prikaàni vo temata 8. Lista za bodirawe na usnata prezentacija - Od u~enicite moè da se bara da napravat prezentacija na krajot na proektot. Ova
92
moè da se vrednuva koristej}i lista za bodirawe sli~na na onaa za koja{to diskutiravme vo tema 9. Listata treba da bide koncipirana taka da gi vklu~uva posebnite obrazovni celi na proektot. Lista za bodirawe na izve{tajot ili produktot - U~enicite moàt da napi{at i izve{taj kako del od proektot. Toj moè da se vrednuva koristej}i soodvetna lista za bodirawe. Obi~no listata treba da bide podgotvena posebno za toj proekt. Na sli~en na~in, ako se izgotvuva izvesen produkt, bi bilo poèlno da se modificira/izgotvi lista za bodirawe za da se vrednuva produktot. Dnevnik za rabotata - Na u~enicite moè da im se dadat nasoki da vodat dnevnik za rabotata vo tekot na proektot. Komentarite na nastavnikot vo dnevnikot }e sodràt informacii za formativnoto ocenuvawe. Na krajot na proektot na u~enicite moàt da im se dadat i bodovi za navremenoto popolnuvawe na dnevnikot ili, pak, moè da se izgotvi i lista za bodirawe koja{to }e go odrazuva kvalitetot na sodrìnata na dnevnikot za rabota. Intervju - Nastavnikot moè da ima sredbi so poedinci ili so cela grupa u~enici vo tekot na izvesna faza od proektot (poèlno bi bilo tie da se organiziraat pred krajot) za da se dadat povratni informacii za napredokot na proektot i da se sugeriraat nasokite {to treba da bidat prezemeni vo nego. Glavno, celta na intervjuto }e se odnesuva na formativnoto ocenuvawe. Lista za proverka - Moèbi e soodvetno na u~enicite da im se dade i lista za proverka ili, pak, da im se dade zada~a tie samite da izgotvat svoja lista za proverka, vo koja detalno }e gi prikaàt razli~nite fazi na proektot. Ova }e im ovozmoì da go sledat svojot napredok vo sproveduvaweto na proektot. U~enicite moèbi }e sakaat da vklu~at i drugi strategii za ocenuvawe na proektite. Posebnite strategii {to bi se izbrale za nekoj proekt }e zavisat od obrazovnite celi na proektot i od prirodata na aktivnostite {to }e se sproveduvaat.
10.3.2. Primer na lista za bodirawe na izve{taj od proekt Nastavnikot treba da podgotvi lista za bodirawe so koja{to }e go vrednuva zavr{niot ize{taj izgotven od u~enicite. Ovaa lista moè da bide nameneta za nekoj poseben proekt (odnosno, nova lista podgotvena za sekoj proekt) ili, pak, moè da se koristi nekoja poop{ta lista za bodirawe. Sledniov primer se odnesuva na edna takva poop{ta lista za bodirawe. Zabeleète deka vakvata lista za bodirawe treba da se fokusira vrz sodrìnata na proektot. Razli~ni listi za bodirawe }e bidat potrebni za ocenuvawe na drugite proektni rezultati, kako {to se:
93
model izgotven od u~enicite; videosnimka na nekoja proektna aktivnost, kako na primer, nekoe intervju; produkt kako {to se veb-stranicata ili nekoj veb-dokument; usna prezentacija.
LISTA ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWE NA IZVE[TAJ OD PROEKT

5 Izve{tajot e dobro organiziran i povrzan. Glavnite pra{awa vo proektot se naglaseni. Odredeni se potrebnite resursi za proektot. Postapkite {to se koristeni vo proektot se jasni. Rezultatite se jasno prezentirani. Istraèni se pri~inite {to stojat zad rezultatite. Detalno se razgledani implikaciite od rezultatite. Celosno, izve{tajot e mnogu dobro prezentiran. Izve{tajot, glavno, e dobro organiziran. Glavnite pra{awa se izloèni prili~no jasno. Nabeleàni se nekolkute izvori {to se koristeni vo proektot. Opi{ani se postapkite {to se koristni vo proektot, iako tie ne se dovolno jasni. Rezultatite od proektot se relativno jasni. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, izve{tajot e dosta dobro prezentiran. Izve{tajot e relativno dobro organiziran. Nabeleàni se nekoi od glavnite pra{awa. Opi{ani se postapkite {to se koristat vo proektot, iako tie ne se dovolno jasni. Rezultatite od proektot se relativno jasni. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, izve{tajot e dobro prezentiran. Izve{tajot pokaùva izvesni elementi na organizacija. Napraven e obid da se nabeleàt glavnite pra{awa. Opi{ani se izvesni postapki. Prezentirani se aspektite na rezultatite. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, prezentacijata na rezultatite e soodvetna. Izve{tajot pokaùva minimalna organizacija. Glavnite pra{awa ne se jasni. Potrebna e pogolema jasnost na postapkite. Rezultatite se prezentirani so minimum detali. Se razgleduvaat izvesni implikacii na rezultatite. Generalno, prezentacijata e soodvetna.
94
PRILOZI
96
STANDARDI ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE VO OSNOVNOTO PRILOG 1.1. UÎLI[TE 1 (UPATSTVO ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE VO OSNOVNOTO UÎLI[TE)
VOVED Upatstvoto za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te e izgotveno so cel da pridonese za podigawe na kvalitetot na ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija, soglasno zalagawata vo Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie. Vo nego, prvenstveno, se poa|a od stru~nite soznanija za golemoto vlijanie na kvalitetot na ocenuvaweto vrz kvalitetot na u~eweto na u~enicite i na nivoto na nivnite postigawa vo nastavata. Od druga strana, se ima predvid deka ocenuvaweto na u~enicite od strana na nastavnicite, vo osnova, e proces na profesionalno prosuduvawe koe moè da bide podobreno ako zadovoluva opredeleni standardi za kvalitetno ocenuvawe. Pod ocenuvawe vo naj{iroka smisla se podrazbira proces na pribirawe i interpretirawe informacii za u~eweto i postigawata na u~enicite koi se koristat (1) da gi informiraat u~enicite i nivnite roditeli za napredokot vo steknuvaweto na znaewa, ve{tini i stavovi (2) da im pomognat na nastavnicite da ja modificiraat nastavata i aktivnostite za u~ewe na u~enicite i (3) da gi informiraat drugite subjekti koi donesuvaat odluki vo obrazovanieto {to gi zasegaat u~enicite (na pr. odluki za napreduvaweto na u~enicite, odluki za nivno vklu~uvawe vo oddelni nastavni programi i formi na rabota). Upatstvoto za ocenuvawe dava nasoki za toa kakva treba da bide praktikata na kvalitetno ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta. Toa treba da se sfati, prvenstveno, kako dokument koj treba da obezbedi spodeleno razbirawe me|u stru~wacite i prakti~arite za kvalitetnoto i fer ocenuvawe vo u~ili{tata. Vo nego akcent e staven na formativnoto ocenuvawe, odnosno sledeweto na u~eweto i postigawata na u~enikot vo tekot na nastavata so cel da se podobri nastavata i vo najgolema mo`na merka da mu se pomogne na u~enikot da gi iskoristi svoite potencijali za u~ewe. Toa dava nasoki za visoko kvalitetni postapki vo procesot na ocenuvaweto na u~enicite vo u~ili{tata, no ne gi specificiraat granicite do koi tie mora da bidat postignati. Se o~ekuva toa, prvenstveno, da im koristi na u~ili{tata i na nastavnicite za planirawe na ocenuvaweto, obezbeduvawe na kvalitetno ocenuvawe {to }e pridonese za podobruvawe na nastavata i na ocenuvaweto, kako i za samopro-
Standardite za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te gi izgotvi Rabotnata grupa za ocenuvawe vo ramkite na potproektot Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite vo USAID Proektot za osnovno obrazovanie. Pod naslov Upatstvo za ocenuvawe vo osnovnoto u~ili{te go donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie broj 071581/1 od 21.02.2008 godina.
97
cenka na kvalitetot na ocenuvaweto. Toa moè da mu koristi Biroto za razvoj na obrazovanieto vo poddr{kata na podigawe na kvalitetot na ocenuvaweto vo u~ili{tata. So podobruvawe na sistemskite re{enija za u~ili{noto ocenuvawe se o~ekuva Upatstvoto da prerasne vo Standardi za ocenuvawe koi }e bidat osnova za izgotvuvawe indikatori za merewe na kvalitetot na ocenuvaweto vo u~ili{tata. Struktura na Upatstvoto Pri izgotvuvaweto na Upatstvoto za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te se koristea sli~ni dokumenti od drugi zemji2, a osnovnata ramka be{e postavena na Seminarot za izgotvuvawe standardi za ocenuvawe vo u~ili{tata3. Nasokite sodràni vo Upatstvoto se bazirani na principi za kvalitetno i fer ocenuvawe {to se negov sostaven del. Sostaven del od Upatstvoto, vo ovaa faza, se i potrebnite kompetencii na nastavncite za ocenuvawe. Na toj na~in toa }e moè poednostavno da se primenuva vo praktikata, pred s, vo stru~noto usovr{uvawe (interno i eksterno) so cel da se obezbedat stru~ni znaewa zakvalitetno ocenuvawe. Vo Upatstvoto se sledi logikata na procesot na ocenuvaweto, no oddelni podra~ja se izdvoeni so cel da im se obrne pogolemo vnimanie. Opfateni se slednive 5 podra~ja: I. II. III. IV. V. Planirawe na ocenuvaweto Izbor na metodi na ocenuvawe i izrabotka na instrumenti Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe Formirawe na ocenka Informirawe za soznanijata od ocenuvaweto
Vo sekoe od podra~jata e globalna nasoka i izdvoeni se posebni i konkretni nasoki. Vo oddelni delovi dadeni se dopolnitelni objasnuvawa i primeri za dobra praksa vo ocenuvaweto.
2
Principles for Fair Student Assessment Practices for Education in Canada (1993) Edmonton, Alberta, Joint Advisory Committee, Centre for Research and Applied Measurement; Assessment Standards for School Mathematics, (1995), National Council of Teachers of Mathematics, Reston, Virginia; Assessment for Learning, 10 principles, www.qca.org.uk ; Assessment principles- Victoria Australia, http//veils,vcaa.vic.edu.au/assessment/assessprinciples.html; Standards for Teacher Competence in Educational Assessment of Students, American Federation of Teachers,National Council on Measurement in Education,National Education Association (1990);Standardi za pedagosko i psiholosko testiranje, Amaricko udruzenje psihologa, Nacionalno vijece za merenje u obrazovanju (1992) Educa Zagreb; Gorica Mickovska, (2005), Nacionalno ocenuvawe - Standardi i proceduri, Biro za razvoj na obrazovanieto, Sektor za ispiti, Skopje. Seminar: Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto, Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto, Kodeks za eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto - Materijali za obuka Ohrid, 25-27 april 2007.
98
PRINCIPI 1. Ocenuvaweto, pred s, ima za cel da gi podobri u~eweto i postigawata na u~enicite. Preku ocenuvaweto u~enicite dobivaat informacija za toa {to treba da nau~at. Kolku }e nau~at i kako }e u~at, vo golema mera zavisi od ocenuvaweto {to se primenuva. Ocenuvaweto sluì da go pottikne u~enikot da u~i i da mu dade nasoki kako da u~i za da gi zgolemi postigawata vo u~ili{teto i von nego, a ne samo da utvrdi kolku u~enikot uspeal da nau~i. 2. Ocenuvaweto obezbeduva celosni informacii za postigawata na u~enikot. Ocenuvaweto obezbeduva i informacii za toa {to u~enicite znaat i {to moàt da napravat so ona {to go znaat. So ocenuvaweto se vrednuvaat znaewata i sposobnostite na u~enicite i nivnite vrednosti, stavovi i naviki, koi vlijaat i na u~ili{niot uspeh i na postigawata von u~ili{teto. So ocenuvaweto se dobivaat informacii i za dobrite strani i za slabostite na u~enikot, koi potoa se koristat za da se obezbedi napreduvaweto na u~enikot vo postigawata. 3. Ocenuvaweto e sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na pou~uvaweto). Postoi jasna vrska me|u celite i sodrìnite na nastavata i ocenuvaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva). Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se prepletuvaat i obezbeduvaat koherentnost na nastavata. Od nastavnite celi i sodrìni zavisi {to }e se ocenuva. Od ishodite na ocenuvaweto zavisi kako }e se odviva nastavata i kon kakvi celi }e se stremi. U~enikot ima aktivna uloga vo procesot na ocenuvawe. 4. Ocenuvaweto se bazira na koristewe na pove}e razli~ni metodi. Koristeweto na pove}e razli~ni metodi ovozmoùva da se minimiziraat slabostite i ograni~uvawata na sekoj poedine~en metod. Koga koristi pove}e razli~ni metodi, ocenuvaweto gi zema predvid razli~nite stilovi na u~ewe na u~enicite. 5. Ocenuvaweto e kontinuiran proces. Ocenuvaweto opfa}a aktivnosti na sledewe i vrednuvawe na rabotata i postigawata na u~enicite vo tekot na celata u~ebna godina. Preku ocenuvaweto se proveruva napredokot vo postigawata na u~enicite, vrz osnova na {to u~enicite se naso~uvaat kon postavenite celi vo nastavata.
99
6. Ocenuvaweto e pravedno. Pravednosta vo ocenuvaweto se odnesuva na nepristrasnost pri sproveduvawe na ocenuvaweto, pri vrednuvawe na postigawata i pri interpretacija i koristewe na rezultatite. Ocenuvaweto ne favorizira (nitu spored na~inot, nitu spored sodrìnata) u~enici vrz osnova na nivnoto poteklo, kako i vrz osnova na nivnite prethodni iskustva so nastavnicite i/ili so metodot na ocenuvawe. 7. Ocenuvaweto e transparentno. U~enicite znaat {to se celite na nastavata, koi se standardite {to se o~ekuva da gi postignat i kako }e se ocenuva postigaweto ({to treba da nau~at i {to, kako i koga }e se ocenuva). U~enicite i roditelite imaat uvid vo ocenuvaweto (vo metodite {to se koristat i vo ishodite od nivnoto koristewe). 8. Ocenuvaweto e validno i relijabilno. So ocenuvaweto se dobivaat informacii {to se relavantni za celite i sodrìnite na nastavata. Vo interpretacijata na rezultatite od ocenuvaweto ne vleguvaat sudovi za odnesuvawata, sposobnostite i ve{tinite na u~enicite, koi ne se predmet na konkretnoto ocenuvawe. Ocenuvaweto e konzistentno od eden do drug u~enik i, po mo`nost, od eden do drug nastavnik.
100
NASOKI
I. PLANIRAWE NA OCENUVAWETO Ocenuvaweto treba da bide integralen del od planiraweto na rabotata vo u~ili{teto Za da se obezbedat navremeni i relevantni pokazateli za u~eweto i za postigawata na u~enicite ocenuvaweto treba da bide vgradeno vo planirawata na razli~ni nivoa vo ramkite na u~ili{teto. 1. Ocenuvaweto treba da e planirno vo razvojnata i godi{nata programa za rabota na u~ili{teto. U~ili{teto treba da ima usoglasena i pismeno definirana politika za ocenuvawe koja e bazirana na prifatenite opredelbi na nivo na dràvata vo vrska so ocenuvaweto, analizata na sostojbite so ocenuvaweto i postigawata vo u~ili{teto i e osnova za planirawe na ocenuvaweto.
(Na pr., del od u~ili{nata politika za ocenuvawe treba da bidat celite i na~inite za podobruvawe na ocenuvaweto na nivo na u~ili{teto, kako {to se zgolemuvawe na objektivnosta, eti~nosta, kontinuiranosta, na~inite na informirawe na roditelite i dr., na~inite na inovirawe na ocenuvaweto soglasno po{irokata dràvna politika za razvoj na obrazovanieto.)
Na nivo na u~ili{te za sekoj period treba da se isplanirani formalnite sumativni ocenuvawa po site predmeti.
(Na pr., dokolku ne se isplanira vremeto na sumativni testirawa, pismeni raboti, predavawe na portfolija i izve{tai od proektni aktivnosti moè da se slu~i u~enicite da bidat preoptovareni so ocenuvawa koi zna~itelno vlijaat na nivnite ocenki za opredelen period.)
U~ili{teto treba da planira aktivnosti za sledewe i podobruvawe na kvalitetot na ocenuvaweto vo u~ili{teto.

(Na pr., tekovni aktivnosti za sledewe na ocenuvaweto (uspeh, metodi {to se koristat), akciski istraùvawa za podobruvawe na ocenuvaweto, periodi~ni analizi, anketi.)
U~ili{teto treba da planira na koj na~in }e gi informira roditelite, lokalnata samouprava i nadle`nite dràvni organi i po{irokata javnost za ocenuvaweto i postigawata na u~enicite. U~ili{teto treba da go planira profesionalniot razvoj i stru~nata poddr{ka na kadrite za problematikata na ocenuvaweto. U~ili{teto treba da planira obezbeduvawe na materijalno-tehni~ki uslovi za sproveduvawe na ocenuvaweto.
(Na pr., da obezbedi hartija za pe~atewe na instrumentite, mo`nost za kopirawe, prostor za ~uvawe na portfolija i izrabotki, uslovi za prakti~ni izvedbi i izrabotki.)
Pri planirawata na u~ili{no nivo treba da se imaat predvid planirawata povrzani so ocenuvaweto na dràvno i na lokalno nivo.
(Na pr., koncepciski i normativni promeni vo ocenuvaweto, strate{ki planovi na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, planovi na lokalnata samouprava, planirani nacionalni i me|unarodni ocenuvawa.)
101
2. Ocenuvaweto e sostaven del od planovite za rabota na stru~nite aktivi i stru~nata slu`ba vo u~ili{teto. Stru~nite aktivi treba da planiraat metodi {to }e se koristat za ocenuvawe, usoglasuvawe na kriteriumi za formirawe ocenki, akciski istraùvawa za podobruvawe na ocenuvaweto, stru~no usovr{uvawe za ocenuvawe, zaemni poseti i dr. Stru~nata slu`ba treba da planira na koj na~in i koga }e im pruì stru~na pomo{ na aktivite i oddelni nastavnici vo vrska so ocenuvaweto.
(Na pr., za izrabotka na instrumenti, metodolo{ka pomo{ vo akciskite istraùvawa za ocenuvaweto, analiza na postigawata, ocenuvawe na u~enicite so posebni potrebi.)
2. Nastavnikot treba da go planira ocenuvaweto kako sostaven del na godi{nite, tematskite i dnevnite planovi. Nastavnikot treba da go planira ocenuvaweto soglasno so celite na nastavata.
(Najdobro }e se obezbedi usoglasenost na ocenuvaweto so celite na nastavata ako toa se planira istovremeno so planiraweto na procesot na u~eweto i pou~uvaweto.)
Pri planiraweto na formativnoto ocenuvawe nastavnikot treba da gi zeme predvid prethodnite znaewa na u~enicite, nivnite razli~ni sposobnosti i posebnite potrebi na oddelni u~enici. Nastavnikot treba da planira koristewe na metodi i izbor/izrabotka na instrumenti za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na u~eweto i na postigawata. Nastavnikot treba da planira koga i kako }e gi informira u~enicite, roditelite i drugi nadle`ni subjekti za u~eweto i postigawata na u~enicite. Nastavnikot treba tekovno da go prisposobuva planiraweto na ocenuvaweto zavisno od soznanijata od prethodnoto ocenuvawe. II. IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I IZRABOTKA NA INSTRUMENTI Metodite4 na ocenuvawe treba da soodvetstvuvaat na celite i na kontekstot na ocenuvaweto. Metodite treba da se sfatat kako strategii na postavuvawe pra{awa, zada~i i drugi barawa na u~enicite od strana na nastavnikot zaradi pribirawe informacii za ocenuvawe na napredokot vo procesot na u~ewe i na rezultatite {to u~enicite gi postignuvaat.
Se koristat pove}e raznovidni metodi, kako na pr.: (1) metodi za usno proveruvawe (razgovor, diskusija, usno izlagawe, usno izpra{uvawe); (2) metodi za ocenka na pismeni odgovori (testovi, odgovori na pra{awa), drugi pi{uvani trudovi (esei, literaturni trudovi, izve{tai od istraùvawa) i izrabotki (crteì, modeli, grafi~ki prikazi, portfolio); (3) metodi za proverka na prakti~na osposobenost (dramski, muzi~ki, fizi~ki izvedbi, prakti~na rabota).
102
1. Treba da se izberat raznovidni metodi za ocenuvawe i da se izberat/izrabotat soodvetni instrumenti. U~ili{teto treba da promovira i obezbedi koristewe na raznovidni metodi za proverka i ocenuvawe na postignatosta na celite i zada~ite na nastavata i da ovozmoì izgotvuvawe i primena na raznovidni instrumenti.
(U~ili{teto obezbeduva stru~na pomo{, materijalno-tehni~ka i organizaciska vo procesot na nastavata.)
Nastavnikot treba da izbira i metodi koi{to obezbeduvaat vklu~uvawe na u~enicite vo ocenuvaweto.

(Na pr., metodi za samoocenuvawe i zaemno ocenuvawe, u~enikot da ima mo`nost da izbere na koj na~in }e prezentira nekoi od svoite postigawa i dr.)
Metodite {to }e se izberat treba da ovozmoàt ocenuvawe na site aspekti od razvojot na li~nosta na u~enikot. Pri izborot na metodite i instrumentite treba da se ima predvid vozrasta, prethodnoto iskustvo na u~enicite i kontekstot vo koj tie }e se primenuvaat.
(Paralelno treba da se odlu~uva za metodite {to }e se koristat za ocenuvawe vo tekot na u~eweto i za ocenuvawe na krajot na opredelen period so cel za formirawe ocenka, so {to }e se obezbedi na u~enikot da mu se poznati metodite na ocenuvawe; ne treba da se biraat metodi za koi ne postoi mo`nost za nivna soodvetna primena - na pr., prakti~na izvedba na eksperiment ako za toa nema uslovi.)
2. Metodite za ocenuvawe i soodvetnite instrumenti treba da ovozmoùvaat pribirawe na validni podatoci za u~eweto i za postigawata na sekoj u~enik. Metodite i instrumentite za ocenuvawe treba da se povrzani so celite i zada~ite na nastavnata programa. Metodite za ocenuvawe treba da mu ovozmoàt na sekoj u~enik da gi pokaè svoite postigawa.
(Nastavnikot treba da koristi razli~ni metodi za proveka na isti celi za da mu ovozmoì na sekoj u~enik da gi pokaè svoite postigawa i na na~inot {to pove}e mu odgovara, na pr., na nekoi u~enici pove}e im odgovara usno, a na drugi pismeno izrazuvawe.)
3. Pri izborot na metodite i izborot/izrabotkata na instrumentite treba da se ima predvid celta za koja tie }e bidat koristeni. Nastavnikot treba da izbira metodi i da izbira/izgotvuva instrumenti soglasno celta na ocenuvaweto.
(Na primer, koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {to treba da podobri, prednost treba da se dade na metodite koi moàt toa da go pokaàt i lesno se vklopuvaat vo procesot na izveduvawe na nastavata, na pr., nabquduvawe i instrumenti koi ne mora da obezbeduvaat sosem objektivno beleèwe, na pr., anegdotski bele{ki. Koga celta na ocenuvaweto e da se formira ocenka }e se koristat pove}e razli~ni metodi, so pogolema objektivnost i reprezentativnost vo odnos na sodrìnite, na pr., testovi, pokompleksni izrabotki i analiti~ki listi kako instrumenti.)
Pri izborot na metodite i tehnikite za ocenuvawe so razli~na cel nastavnikot treba da gi ima predvid nivnite potencijali i ograni~uvawa.
103
(Na primer, ako celta na ocenuvaweto e rangirawe na u~enicite za opredeleni potrebi prednost treba da se dade na objektiven instrument, na pr., test, a ako celta e sledewe na procesot na u~eweto }e se odbere metod koj ne mora da bide mnogu objektiven, no treba da e lesno primenliv vo nastavata, na pr., nabquduvawe.)
Nastavnikot e zapoznat so instrumentite {to se koristat vo nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa i gi ima predvid pri izgotvuvaweto/izborot na instrumentite.
(Koristej}i instrumenti so sli~ni karakteristiki kako onie vo kvalitetnite eksterni ocenuvawa nastavnikot obezbeduva pokazateli za postigawata {to se vrednuvaat na nacionalno i na me|unarodno nivo i im ovozmoùva na u~enicite da se steknat so iskustvo so takov vid zada~i.)
III. SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE Niz procesot na ocenuvawe na u~enicite treba da im se ovozmoì da u~at i da gi pokaàt svoeto znaewe, ve{tinite, stavovite ili odnesuvawata {to se predmet na ocenuvawe.
Procesot na ocenuvawe ima dve osnovni funkcii: (1) da gi prikaè napredokot i postigawata na u~enicite vo tekot na nastavniot proces i (2) da go poddrì u~eweto na u~enicite za da postignat najvisoki mo`ni rezultati. 1. Ocenuvaweto treba da poa|a od celite na nastavnata programa i da gi zema predvid na~inite na pou~uvawe i u~ewe. U~enicite treba odnapred da bidat zapoznati so toa {to se o~ekuva da go nau~at (bazirano na celite na programata) i ona {to }e bide ocenuvano. Ocenuvaweto se bazira na celite na programata i nastavnikot gi sledi i vrednuva postigawata na u~enicite vo odnos na sekoja od postavenite celi. Pri postavuvaweto na celite za u~ewe i ocenuvawe nastavnikot gi zema predvid i soznanijata za postigawata vo nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa.
(Vodi grià da ja ocenuva postignatosta na celite {to se del od nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa, vo formativnoto ocenuvawe akcent stava na celite {to se poslabo postignati na nivo na dràvata ili vo u~ili{teto.)
Koga formira ocenka, nastavnikot koristi informacii i go vrednuva samo ona {to bilo u~eno i soodvetno na na~inot na koj bilo pou~uvano.
(Na primer, ne treba da se ocenuva osposobenosta za primena na opredeleni znaewa dokolku vo tekot na nastavata u~enicite ne bile pou~uvani za toa.)
2. Na u~enicite treba da im se objasni zo{to se proveruvaat i ocenuvaat nivnite postigawa i kako dobienite rezultati }e se koristat. Koga se proveruvaat znaewata, sposobnostite, ve{tinite i stavovite na u~enicite, kako voved vo novite nastavni sodrìni, rezultatite na u~enicite ne se ocenuvaat, tuku se koristat za planirawe na pou~uvaweto i u~eweto (dijagnosti~ko ocenuvawe).
104
Koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {to treba da podobri, negovite rezultati se koristat za da mu se dade komentar, objasnuvawe i nasoka za ponatamo{na rabota (formativno ocenuvawe). Koga ocenuvaweto se zasnova na merewe na postigawata na u~enikot na krajot na opredelena nastavna celina ili na daden vremenski period (trimese~je, polugodie, kraj na godinata), rezultatite se koristat za da se oformi ocenka za dotoga{nite postigawa (sumativno ocenuvawe). 3. Vo nastavata centralno mesto treba da ima sledeweto na u~eweto na u~enikot i formativnoto ocenuvawe. U~ili{teto treba da gradi kultura za formativno ocenuvawe i da sozdava uslovi za negovo kvalitetno izveduvawe. Za sekoj u~enik treba da se postavat celi za u~ewe i da se sledi procesot na nivnoto postigawe. Soznanijata za u~eweto na u~enikot se koristat za da mu se dadat konkretni nasoki i da se sozdadat uslovi vo nastavata za negov ponatamo{en napredok.
(Na pr. Kaj u~enik koj vo matematikata ima problemi so sporeduvawe na dropkite nastavnikot treba da otkrie {to mu sozdava problemi na u~enikot i zavisno od toa da mu dade konkretna nasoka za ponatamo{na rabota. Isto taka, treba da se sozdadat uslovi za nadminuvawe na te{kotiite (da se obezbedat rabotni materijali, da se ovozmoì sorabotka so sou~enicite, soodvetni zada~i i dr.)
Nastavnikot treba da go vklu~i u~enikot vo postavuvawe na sopstveni celi za u~ewe i da go osposobi za sledewe i samoproveruvawe na nivnoto postigawe.
(Na pr. Po dijagnosti~ko ili formativno proveruvawe/ocenuvawe nastavnikot i u~enikot treba zaedni~ki da postavat etapni celi za opredelen period (na pr., u~enikot da umee precizno grafi~ki da prikaè tabelarni podatoci na stolbest dijagram ) i da dogovorat konkretni aktivnosti za nivno postignuvawe (na pr., vo rabotata u~enikot da vodi grià za: ozna~uvawe na oskite, opredeluvawe i ozna~uvawe na edinica merka, ednakvost na intervalite, to~nosta na prenesuvawe na podatocite, sodrìnata na legendata, imeto na grafikonot.)
4. Ocenuvaweto treba da se sproveduva vo uslovi {to se soodvetni na namenata na ocenuvaweto i na metodot {to se primenuva. U~ili{teto treba da sozdava klima i uslovi za ocenuvawe koe go pottiknuva u~eweto, go po~ituva u~enikot i koe ne predizvikuva odbojnost i neprijatni ~uvstva. Koga ocenuvaweto e nameneto za podobruvawe na u~eweto, atmosferata treba da bide takva da mu ovozmoì na u~enikot bez strav da gi iskaè i sopstvenite slabosti i te{kotii vo u~eweto. Koga ocenuvaweto vodi kon formirawe ocenka, uslovite treba da ovozmoàt u~enikot da go pokaè svojot maksimum vo postigawata.
(Na primer, nikoj da ne mu pre~i vo tekot na proveruvaweto, da mu se dozvoli da gi prezentira svoite najdobri trudovi.)
Koga na u~enikot mu se zadava zada~a so cel da se oceni negovoto postignuvawe, treba da se zemat predvid i materijalot za rabota i vremeto potrebno za realizacija na zada~ata.
105
(Na primer, vremeto za izvr{uvawe na zada~ata treba da bide dovolno, da ne se bara materijal koj e nedostapen.)
Nasokite za toa {to, kako i koga }e se ocenuva treba da bidat jasni, celosni i soodvetni na vozrasta i sposobnostite na u~enicite.
(Na primer, vo opredelen pismen sostav }e se ocenuva samo kompozicijata ili i kompozicijata i po~ituvaweto na gramati~kite pravila i pravopisot; vo zada~ata po matematika }e se ocenuva samo krajniot rezultat ili i postapkata i krajniot rezultat.)
Na u~enicite so posebni potrebi pri ocenuvaweto treba da im se davaat posebno izgotveni upatstva prilagodeni na nivnite sposobnosti. 5. Pri ocenuvaweto treba da se postapuva pravedno i dosledno so site u~enici. U~ili{teto treba da izgradi i sproveduva politika za pravedno i dosledno ocenuvawe.
(Na pr., u~ili{teto treba da izgradi mehanizmi za spravuvawe so neprincipielnite pritisoci od strana na roditelite, u~enicite i drugi zainteresirani subjekti kakvi {to se navremeno informirawe za standardite i kriteriumite za ocenuvawe, interna kontrola za nivnoto po~ituvawe, ~uvawe na evidencijata za postigawata, analizi na ocenuvaweto.)
Na site u~enici treba da im se dade mo`nost preku aktivnosta {to se ocenuva da go pokaàt svojot maksimum (da imaat mo`nost da rabotat na zada~i so razli~na sloènost).
(Na primer, na poslab u~enik da ne mu se dava prete{ka zada~a namerno.)
Nastavnikot treba pravedno da se odnesuva kon site u~enici vo procesot na ocenuvaweto (site da gi pottiknuva, nikogo da ne favorizira ili ignorira, nikogo da ne navreduva i sl.). Nastavnikot treba da primenuva isti kriteriumi za ocenuvawe na isti postigawa od eden do drug u~enik i od edna do druga situacija. Ocenkata moè da se formira samo vrz osnova na rezultati od aktivnosti so koi u~enicite imale i prethodno iskustvo.
(Na primer, da ne se izveduva ocenka za rabota na proekt ako prethodno u~enikot ne rabotel na proekti.)
6. Procesot na procenka i bodirawe na postigawata na u~enicite treba da bide soodveten na metodot za ocenuvawe i da se sproveduva spored vospostaveni proceduri i upatstva. Za razli~ni metodi i tehniki na ocenuvawe treba da se opredelat soodvetni na~ini na bodirawe na odgovorite (izrabotkite, izvedbite).
(Na primer, vo test so pove}e~len izbor sekoj to~en odgovor }e se bodira so eden bod, a kaj esejot sekoj aspekt na trudot (kako stil, kompozicija, pravopis i dr.) }e se vrednuva so opredelen broj bodovi spored opisite na kvalitet.)
Barawata za sekoja komponenta {to se ocenuva nastavnikot treba da gi osmisli pred sproveduvaweto na procesot na ocenuvawe i da gi usoglasi so nastavnicite od u~ili{teto (po mo`nost i po{iroko). Nastavnikot treba dosledno da se pridrùva na upatstvata i kriteriumite za ocenuvawe - da e svesen za i da gi svede na minimum
106
mo`nite vlijanija na nebitnite karakteristiki na odgovorot/izrabotkata vrz ocenkata i gre{kite od subjektivna priroda.
(Na primer, kaj usten odgovor vo koj se ocenuva razbirawe, za ist kvalitet na odgovorot, odgovorot na u~enik koj se izrazuva pote~no da ne bide vrednuvan povisoko od odgovorot na u~enik koj ima te{kotii vo izrazuvaweto; da ne gi vrednuva povisoko odgovorite so nizok kvalitet na u~enici koi prethodno pokaùvale povisoki znaewa.)
Nastavnicite po ist nastaven predmet treba dosledno da vr{at procenka i bodirawe na isti trudovi spored vospostaveni upatstva i kriteriumi.
(Na primer, sekoj nastavnik za sekoj kriterium da dava re~isi ist broj bodovi, a ne eden da ocenuva postrogo, a drug poblago.)
7. U~enicite treba da bidat soodvetno informirani za na~inot na koj se bodiraat nivnite odgovori pri ocenuvaweto na postigawata. U~enicite treba sekoga{ odnapred da znaat na koj na~in }e bidat ocenuvani nivnite odgovori/trudovi, a dokolku nastanat promeni vo na~inot na bodirawe u~enicite treba da se informiraat za toa.
(Na primer, dopolnitelno e utvrdeno deka ne se predvideni bodovi za nekoj odgovor na testot {to e to~en, dopolnitelno e izmeneta va`nosta {to im se dava na oddelni aspekti pri ocenuvaweto na nekoja izrabotka.)
Na u~enicite treba da im bidat dadeni primeri na oceneti odgovori (trudovi, izrabotki, testovi) i soodvetni objasnuvawa zo{to se taka oceneti. Nastavnikot za sekoja procenka na odgovorot/trudot treba da mu dade na u~enikot obrazloènie (usno ili pismeno) koe e zasnovano na argumenti, koe e jasno i mu pomaga na u~enikot da go podobri svoeto postigawe. Nastavnikot treba da mu ovozmoì na u~enikot da bide vklu~en vo proverkata na rezultatot od bodiraweto/ocenuvaweto. IV. FORMIRAWE OCENKA Formiraweto ocenka za nivoto na postigawata na u~enikot po odreden predmet i za opredelen period treba da se izveduva spored proceduri koi ovozmoùvaat ocenkata da bide realen odraz na postigawata i vo soglasnost so programskite celi na ocenuvaniot period. Formiraweto na ocenkata podrazbira rezimirawe na rezultatite od edno ili pove}e ocenuvawa i formirawe i iskaùvawe vrednosen sud za nivoto na postigawata. 1. Postapkite za formirawe na ocenka za nivoto na postigawata na u~enikot vo opredelen period treba da se odvivaat spored normativnata regulativa, ovie Standardi i u~ili{nata politika za ocenuvawe i stavovite usoglaseni na nivo na stru~nite aktivi.
107
Site nastavnici vo u~ili{teto treba da gi poznavaat i na ist na~in gi razbiraat i primenuvaat standardite za ocenuvawe. U~ili{nata politika za formirawe na ocenkata treba da im e poznata i da bide prifatena od site nastavnici. Aktivite na nastavnicite treba da gi usoglasuvaat stavovite vo vrska so rezimiraweto i tolkuvaweto na rezultatite od ocenuvaweto i formiraweto na ocenkata i spored niv da postapuvaat.
(Na primer, na nivo na aktivot treba da se izgotvat indikatori i kriteriumi za formirawe na ocenkite - {to s }e se zeme predvid i kolkavo }e bide u~estvoto vo ocenkata.)
U~ili{teto e dol`no da gi zapoznae u~enicite i nivnite roditeli so utvrdenite na~ini na rezimirawe i tolkuvawe na rezultatite od ocenuvaweto i formiraweto na ocenki. 2. Postigawata na u~enikot (znaewata, ve{tinite), vloèniot trud, aktivnoto u~estvo vo nastavniot proces i odnesuvaweto na u~enikot, treba da se ocenuvaat posebno. Vo edna ocenka na rezultatot treba da se opfatat samo pokazatelite za uspe{nosta vo postigaweto na celite {to se ocenuvaat.
(Na primer, koga se vrednuvaat postigawata na u~enikot i se formira ocenka po nekoj nastaven predmet, ne treba vo formiraweto na ocenkata da se zema predvid odnesuvaweto na u~enikot ili negovata motiviranost za u~ewe. Koga kaj nekoj u~enik, pokraj postigawata, se zema predvid i toa {to redoven, ureden i trudoqubiv, a kaj drug, pokraj postigawata, pri formiraweto na ocenkata se zema predvid deka e nediscipliniran, nedovolno aktiven na ~asovite, toga{ kaj prviot se zgolemuva vrednosta na postigawata, a kaj vtoriot se namaluva.)
Nekognitivnite celi na nastavata (odnesuvaweto, stavovite, motivacijata i dr.), koi ne se eksplicitno navedeni vo nastavnata programa po predmetot, se ocenuvaat posebno i obi~no vleguvaat vo ocenkata po povedenie.
(Na primer, dokolku zaradi nedisciplina u~enikot dobie poniska ocenka, toga{ ocenkata stanuva instrument za disciplinirawe na u~enicite.)
3. Ocenkata treba da se formira vrz osnova na podatocite pribrani od dovolno reprezentativen primerok na sodrìni i aktivnosti realizirani vo period na koj se odnesuva ocenuvaweto, a nejzinoto formirawe i zna~ewe treba da bidat jasni. Pri formiraweto na ocenkata, sekoja, relativno zaokruèna, programska celina (tema, podra~je) treba da bide zastapena soodvetno na nejziniot obem i relativnata va`nost vo soodvetniot period na ocenuvawe. Ocenkata za sekoj period na ocenuvawe treba da se formira vrz osnova na pove}e proveruvawa, po mo`nost so primena na razli~ni metodi. Za da moè dobro da se objasni formiraweto na sumativna ocenka, kako i nejzinoto zna~ewe, treba da se obezbedi soodveten opis na rezultatite na koi taa se bazira, da bide jasno zna~eweto na sekoj poseben rezultat i detalno da e opi{an procesot spored koj oddelnite rezultati se kombinirani vo edna zaedni~ka ocenka.
108
4. Kriteriumite za formirawe ocenka za postigawata treba da bidat jasno definirani i da se baziraat na celite na nastavnite programi (standardite). Za formirawe na zavr{na (sumativna) ocenka, za stepenot na postignatost na programskite celi vo opredelen period, treba da se koristat samo kriteriumi utvrdeni vrz osnova na standardi.
(Normite, gradeni vrz osnova na postigawata na grupata - paralelkata, ne treba da se koristat kako kriteriumi za utvrduvawe na sumativna ocenka.)
Za formirawe na ocenka treba da se koristat analiti~ki kriteriumi definirani so opisi na nivoata i kvalitetot. Kriteriumite za utvrduvawe na sumativna ocenka treba da im bidat odnapred poznati na u~enicite, a po mo`nost i da u~estvuvaat vo nivnoto utvrduvawe.
(Na primer, kolku poeni vredi sekoj element na portfolioto; kolku vredi sodrìnata, kolku kompozicijata, a kolku pravopisot vo pismen sostav.)
Kriteriumite za interno ocenuvawe treba da bidat usoglaseni so kriteriumite za eksterno ocenuvawe.

(Sekoga{, koga postojat, treba da se koristat standardite/nivoata postaveni vo nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa.)
5. Ocenkata treba da bide obrazloèna. Na u~enikot i na roditelite treba da im se objasni na~inot na koj e formirana ocenkata.
([to se zema predvid pri ocenuvaweto, kako rezultatite od razli~ni ocenuvawa vlijaat na ocenkata i sl.)
Rezultatite {to gi postignal u~enikot treba da mu bidat objasneti i od aspekt na subjektivnite i objektivnite okolnosti vo koi gi postignal i da se dadat nasoki za ponatamo{na rabota.
(Kaj razli~ni u~enici razli~ni subjektivni i objektivni faktori moàt da imaat, pogolemo ili pomalo, pozitivno ili negativno vlijanie vrz nivnite postigawa. Za takvi faktori se smetaat: vozrasta, sposobnostite, motivacijata, polot, slikata za sebe, samopo~ituvaweto, specifi~nite potrebi, celi, èlbi i interesi na u~enikot, odnosno socio-ekonomskiot status na smejstvoto na u~enikot, vklu~uvaj}i ja i po{irokata sredina vo koja toj ìvee i u~i.)
Pri objasnuvaweto na postignatite rezultati treba da se zemat predvid i raznite ograni~uvawa (slabosti) od metodolo{ka i druga priroda vo sproveduvaweto na ocenuvaweto.
(Na primer, pri ocenuvawe na usni odgovori i koga postojat kriteriumi za ocenuvawe, treba da se ima predvid prisustvoto na subjektivnost vo ocenuvaweto; ote`nato e poeniraweto na re{enieto kaj nedovolno strukturiranite zada~i itn.)
6. U~enicite i roditelite treba da bidat informirani za pravoto i postapkata za prigovor na ocenkata. Koga u~enikot i roditelot se nezadovolni od dobienite rezultati od procenkata na postigawata treba da se napravi proverka na rezultatot zaedno so nastavnikot. Sekoj prigovor treba da bide razgledan i re{en spored postapka propi{ana so zakon ili so drug propis.
109
V. INFORMIRAWE ZA SOZNANIJATA OD OCENUVAWETO Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide navremeno, jasno, to~no i upotreblivo za korisnicite. Informiraweto za postigawata i drugite soznanija dobieni so ocenuvaweto imaat za cel da obezbedat relevantni informacii za site zainteresirani subjekti (u~enici, roditeli, nastavnici) i institucii (lokalna samouprava, stru~ni institucii, Ministerstvo za obrazovanie i nauka i drugi) koi donesuvaat razli~ni odluki svrzani so u~eweto, nastavata, unapreduvaweto na ocenuvaweto i obrazovanieto po{iroko. 1. Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide spored normativnite akti, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standardite za ocenuvawe. Site vo u~ili{teto treba da se zapoznati so normativnite akti {to go reguliraat ocenuvaweto, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standardite za ocenuvawe. Pri odlu~uvaweto za informiraweto {to ne e regulirano so normativni akti (zakon, pravilnik) treba da se imaat predvid namenata, formata, sodrìnata, nivoto na detalite, za~estenosta, odreduvaweto na vremeto i doverlivosta. Vo odlu~uvaweto za na~inot i vidovite na informacii {to ne se propi{ani so normativnite akti treba da se vklu~eni, pokraj direktorot, i stru~nata slu`ba i nastavnicite.
(Na primer, za~estenosta i na~inot na informirawe na roditelite, vidovite na izve{tai za postigawata na nivo na u~ili{teto, obrascite za analiti~ko ocenuvawe i drugo.)
Rezultatite od eksternite ocenuvawa, nivnite nositeli treba da gi dostavuvaat i do u~ili{teto na na~in {to e razbirliv za nastavnicite. 2. Usnite i pismenite informacii od tekovnoto ocenuvawe treba da se povrzani so celite na nastavata. Informaciite od tekovnoto ocenuvawe nameneti za u~enicite i roditelite treba da se povrzani so informaciite {to im se dadeni za celite {to u~enicite treba da gi postignat.
(Informaciite za celite treba da bidat dadeni pred nekoja programska celina i aktivnost za u~ewe i informiraweto za postigawata treba da se odnesuva za napredokot i postignuvaweto na tie celi.)
Informiraweto nameneto za podobruvawe na u~eweto treba da sodrì opis na dobrite i slabite strani na u~eweto i postigawata na u~enikot i da dava nasoki kako da se iskoristat potencijalite pri ponatamo{noto u~ewe. Nastavnikot za svoi potrebi treba da pravi rezimirani pregledi na soznanijata od tekovnoto ocenuvawe.
(Tie moàt da bidat samo pregledi vo glava ili vo vid na kusi bele{ki kako potsetnik pri planiraweto na idnata rabota.)
110
3. U~ili{teto treba da ima izgraden sistem {to }e ovozmoì kvalitetno informirawe na roditelite. Roditelite treba da bidat redovno informirani za u~eweto i postigawata na nivnoto dete.
(Osven informiraweto za postigawata na krajot na propi{anite periodi na ocenuvawe (trimese~jata, polugodieto, krajot na godinata) roditelite treba da dobivaat redovni informacii vo usna ili pismena forma (na individualni sredbi, pismeni bele{ki, listi za proverka, komentari na pi{ani trudovite na u~enicite i sl.))
Informaciite nameneti za roditelite i u~enicite treba da bidat dadeni so jazik i stil koj e razbirliv za niv. Sodrìnata na informaciite nameneti na roditelite treba da pretstavuva dobra osnova za sredbi i razgovori pome|u nastavnikot i roditelite i dogovarawe na poddr{kata na napredokot na u~enikot.
(Sostanocite moàt da bidat inicirani od nastavnikot ili od roditelite. Koga e soodvetno i mo`no moè da prisustvuvaat i samite u~enici. Informaciite treba da davaat mo`nost da se diskutira postigaweto, da se pojasni razbiraweto na rezultatite od ocenuvaweto, rezimiranite komentari i ocenki, kako i da se dogovorat aktivnosti.)
4. Pristapot do informaciite od ocenuvaweto treba da bide utvrden so u~ili{nata politika za ocenuvawe vo soglasnost so zakonite i so prifatenite deklaracii za ~ovekovi prava. Treba da bide utvrdeno koi vidovi informacii od ocenuvaweto im se dostapni na koi subjekti i pod koi uslovi.
(Na primer, na lokalni i dràvni nadle`ni institucii i na po{irokata javnost treba, po pravilo, da im bidat dostapni samo zbirni podatoci (osven vo slu~ai na àlbi), a ne individualni; na roditelite i drugite subjekti neposredno odgovorni za u~eweto na u~enikot treba da im bidat dostapni individualni podatoci samo za konkreten u~enik.)
Informaciite za postignatite rezultati nastavnicite i drugiot obrazoven kadar treba da gi koristat na na~in koj e vo soglasnost so profesijata i da gi upotrebuvaat informaciite konstruktivno i vo polza na u~enicite.
(Na primer, nastavnikot koj ima informacii za ocenkite na u~enikot po drugi predmeti moè da gi upotrebi samo vo pozitivna konotacija.)
5. Svidetelstvata kako pedago{ki dokumenti treba da potvrdat deka u~enikot uspe{no go zavr{il oddelenieto i da obezbedat validni informacii za postignatiot uspeh. Ocenkite vo svidetelstvata treba da se izvedeni vrz osnova na validni podatoci. Ocenkite vo svidetelstvata se objektiven pokazatel za stepenot na postignatost na programskite celi za soodvetnoto oddelenie.
111
KOMPETENCII NA NASTAVNICITE ZA OCENUVAWE
I. Planirawe na ocenuvaweto Nastavnikot znae: 1. deka planiraweto na ocenuvaweto e integralen del od procesot na planirawe na nastavata; 2. deka celite na nastavnata programa se povrzuvaat so celite na ocenuvaweto; 3. za vidovite na ocenuvaweto i nivnata funkcija vo procesot na pou~uvawe i u~ewe: dijagnosti~koto ocenuvawe kako ocenuvawe so koe se pribiraat podatoci za po~etnata sostojba koja e relevantna za idnoto u~ewe (predznaewa na u~enikot, interesi, motivacija, sposobnosti); formativnoto ocenuvawe kako ocenuvawe {to pretstavuva tekovno sledewe i proveruvawe na u~eweto i postigawata na u~enikot i negovo upatuvawe za natamo{noto u~ewe; sumativnoto ocenuvawe kako ocenuvawe na nau~enoto zaradi formirawe na ocenka za postigawata na u~enikot vo opredelen period. Nastavnikot e osposoben: 1. vo site vidovi na planirawa na nastavata na soodveten na~in da go vgraduva i ocenuvaweto; 2. da gi povrzuva celite na ocenuvaweto so celite na nastavata vo site vidovi planirawa; 3. dinami~ki da go planira procesot na nastavata i na ocenuvaweto, vrz osnova na informaciite dobieni od ocenuvaweto;
(Vrz osnova na soznanijata od prethodnoto ocenuvawe smisleno da gi redefinira celite i da gi planira pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto. Za takvoto planirawe na nastavata i vo nejzini ramki na ocenuvaweto nastavnikot treba da go poznava metodot na akcisko istraùvawe.)
4. timski da planira aktivnosti za ocenuvawe.

(Na nivo na stru~en aktiv da gi planira kriteriumite, metodite, vremeto na sumativnoto ocenuvawe i sl.)
II. Izbor na metodi za ocenuvawe i izbor/izrabotka na instrumenti Nastavnikot znae: 1. raznovidni metodi za ocenuvawe i soodvetni instrumenti; 2. za karakteristikite na metodite za ocenuvawe (validnost, relijabilnost, objektivnost); 3. koi kriteriumi se relevantni za izbor na instrumentite (pred s validnost, objektivnost, racionalnost).
112
Nastavnikot e osposoben: 1. da izbira metodi i da izgotvuva instrumenti za ocenuvawe so cel da obezbedi validni informacii za u~eweto i za postigawata na u~enicite soodvetno na celta na ocenuvaweto; 2. da izbira metodi soodvetni na vozrasta na u~enicite i nivnite obrazovni potrebi i da prisposobuva i izgotvuva soodvetni instrumenti; 3. da go analizira kvalitetot na metodite i instrumentite {to gi izbira/izgotvuva. III. Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe Nastavnikot znae: 1. za karakteristikite na kvalitetnoto ocenuvawe (validnost, relijabilnost, objektivnost, transparentnost); 2. deka primarna cel na ocenuvaweto e da pridonese za podobruvawe na postigawata na u~enicite; 3. deka niz procesot na ocenuvawe se obezbeduvaat relevantni pokazateli za u~eweto i za postigawata na u~enikot kako i za kvalitetot na realiziranata nastavna programa; 4. deka povratnata informacija {to mu se dava na u~enikot za negovoto u~ewe i postigawe e klu~na za naso~uvawe na ponatamo{noto u~ewe; 5. principite za izgotvuvawe na instrumentite za ocenuvawe i za nivnata primena; 6. za ograni~uvawata i gre{kite vo procesot na ocenuvawe; 7. za eksternite ocenuvawa (nacionalni i internacionalni) i so niv povrzanite standardi na postigawa; 8. kako ocenuvaweto e normativno regulirano (so zakoni, pravilnici, upatstva). Nastavnikot e osposoben: 1. da primenuva razli~ni metodi za ocenuvawe i da gi procenuva efektite od nivnata primena; 2. da izgotvuva i da koristi razli~ni instrumenti za ocenuvawe (na pr., zada~i, testovi, ~ek listi, analiti~ki listi) i upatstva za ocenuvawe; 3. sistematski da go sledi napreduvaweto na u~enicite i da gi beleì kvalitativnite i kvantitativnite soznanija od ocenuvawata; 4. da interpretira rezultati od razli~ni vidovi ocenuvawa (formalni i neformalni ocenuvawa, nacionalni i me|unarodni ocenuvawa) i da gi identifikuva postigawata i propustite na u~enicite; 5. da gi vklu~i u~enicite vo procesot na ocenuvawe; 6. da dava kvalitetna povratna informacija koja }e mu pomogne na u~enikot vo ponatamo{noto u~ewe; 7. da sozdava povolna klima u~enicite da moàt da gi pokaàt svoite postigawa; 8. da sproveduva standardizirani testovi na znaewa i da gi interpretira op{tite pokazateli za postigawata na u~enicite;
113
9. da koristi gotovi kompjuterski aplikacii za ocenuvawe (banka na ajtemi, kompjuterski testovi, elektronski portfolija i sl.). IV. Formirawe na ocenka Nastavnikot znae: 1. deka sumativnata ocenka se formira vrz osnova na pove}e ocenuvawa; 2. za vidovite kriteriumi za ocenuvawe (kriteriumi bazirani vrz normi i kriteriumi bazirani vrz standardi); 3. za funkcijata na propi{anite upatstva i postapki za tolkuvawe na postignatite rezultati. Nastavnikot e osposoben: 1. dosledno da ja primenuva u~ili{nata politika i normativnata regulativa za formirawe na ocenki; 2. da formira validna i objektivna sumativna ocenka vrz osnova na site pribrani informacii za postigawata na u~enikot; 3. da go prezentira i obrazloì na~inot na koj e formirana ocenkata. V. Analiza i informirawe za soznanijata od ocenuvaweto Nastavnikot znae: 1. kakvi informacii se davaat vo razli~ni vidovi ocenuvawa i na koi subjekti; 2. osnovni postapki za obrabotka i analiza na kvalitativni i kvanititativni pokazateli od ocenuvaweto; 3. za op{tite pravila na komunikacija vo vrska so ocenuvaweto so razli~ni subjekti; 4. deka podatocite od ocenuvaweto moàt da bidat upotrebeni i na neeti~ki na~in. Nastavnikot e osposoben: 1. redovno i kvalitetno da gi informira roditelite za napredokot na nivnoto dete; 2. vo objasnuvaweto na rezultatite da gi zeme predvid uslovite vo koi tie se postignati (socioekonomski, kulturni i sl.); 3. da izgotvuva izve{tai za postigawata na nivo na paralelka ili nastaven predmet i da gi interpretira; 4. da sproveduva mali akciski istraùvawa za podobruvawe na ocenuvaweto; 5. da dava informacii za postigawata na u~enicite na na~in prisposoben na korisnicite; 6. da ja zapazi doverlivosta na informaciite i da go predupredi nivnoto neeti~ko koristewe;
114
PRILOG 2.1.
LISTA ZA PROCENKA NA CELITE NA UÊWETO
Dali celta na u~eweto proizleguva od celta ili zada~ata na nastavata? Dali celta e merliva? Dali celta e naso~ena kon eden karakteristi~en aspekt na o~ekuvaniot rezultat/izvedbata? Dali celta e naso~ena kon u~enikot? Dali vo definiraweto na celta na u~eweto e iskoristen efektiven, aktiven glagol {to go naso~uva posakuvanoto nivo na rezultatot/izvedbata? Dali celta na u~eweto meri izvesen spektar na obrazovni rezultati? Dali celta na u~eweto odgovara na nastavnite aktivnosti i ocenuvawata? Dali celta gi precizira sodvetnite uslovi za rezultatot/izvedbata? Dali celta na u~eweto e formulirana od gledna to~ka na vidlivi rezultati od odnesuvaweto?
115
PRILOG 2.2.
LISTA NA STRATEGIITE ZA OCENUVAWE PRI OCENUVAWATA OD STRANA NA NASTAVNICITE
Ramka za priodite i metodite vo ocenuvaweto

KAKO MO@EME DA GO OCENUVAME UÊWETO NA UÊNICITE NA ÂS?
Forma na selektiran odgovor
Pove}e~len izbor To~en/neto~en Povrzuvawe Pro{iren pove}e~len izbor
Otvoren odgovor Kus pismen odgovor

Popolni gi praznite mesta Zbor(ovi) Fraza(i) Kratok odgovor Re~enica(i) Pasusi Obeleì go dijagramot "Pokaì kako raboti{ Vizuelna pretstava Pismen sostav
Ocenuvawe bazirano na prakti~na osposobenost Produkt/trud Izvedba Ocenuvawe naso~eno kon procesot
Debata Muzi~ki recital Vnesuvawe podatoci so tastatura Odrì ~as Usno ispra{uvawe Opservacija (nabquduvawe) Intervju Sostanoci Opis na procesi Razmisluvaj glasno Dnevnik za u~eweto
Istraùva~ki trud Prikazna / dramski tekst Poema Portfolio Umetni~ka izlo`ba Nau~en proekt Video/audiozapis Laboratoriski izve{taj
Usno iskaùvawe Tanc/dvièwa Demonstracija vo nau~na laboratorija Pokaùvawe atletski sposobnosti îtawe dramski tekstovi Igrawe pretstava
116
PRILOG 3.1.
PREPORAKI ZA RABOTATA NA NASTAVNICITE VO UÎLNICA
Sledniot prikaz (prezemen od istraùvaweto na {kolskoto ocenuvawe) istaknuva {to nastavnicite moàt da storat za da ja stimuliraat i zgolemuvaat motivacijata za u~ewe. Nastavnicite treba... da im ovozmoàt na u~enicite pravo na sloboden izbor i da gi pottiknuvaat da prezemat odgovornost za sopstvoto u~ewe; ne treba... pri planiraweto na nastavata da se zadrùvaat samo na ona {to se testira za smetka na s ostanato;
da gi zapoznaat u~enicite so celite postojano da pravat podgotovki za na nastavnite sodrìni i da im da- test; vaat povratni informacii {to }e im pomognat vo procesot na u~ewe; da gi pottiknuvaat u~enicite da go ocenuvaat svojot trud spored toa kolku nau~ile i kolku naprednale; da im go objasnat na u~enicite kriteriumot po koj nivniot trud se ocenuva i da gi sovetuvaat kako samite da go ocenat svojot trud; da nastojuvaat u~enicite da go pro{irat razbiraweto za celite na nivniot trud, osobeno za ona {to go u~at; da podgotvat povratni informacii vo vrska so tie celi; da podgotvat povratni informacii {to }e im ovozmoàt na u~enicite da se zapoznaat so slednite ~ekori vo nastavata i uspe{no da gi sovladaat; da gi pou~uvaat u~enicite da go cenat vloèniot trud i {irokiot spektar na dostignuvawa; da gi pou~uvaat i da nastojuvaat u~enicite da odgovaraat na specifi~ni test pra{awa; da gi pottiknuvaat u~enicite da ja ocenat svojata rabota koristej}i bodovi i ocenki; da izumat deka stresot pred test gi namaluva rezultatite kaj odredeni grupi u~enici (osobeno kaj devoj~iwata i u~enicite so potprose~ni postignuvawa); da podgotvat povratni informacii za mo`nostite na u~enicite indirektno izloùvaj}i go svojot cvrst i nepromenliv stav za potencijalot na sekoj u~enik poedine~no; da vr{at sporedba me|u u~enicite vo odnos na nivnite ocenki i da im dopu{taat na u~enicite da go storat istoto, davaj}i im so toa status vrz osnova na rezultatite od testovite; da pottikuvaat natprevar za ocenki i bodovi me|u u~enicite.
da ja pottiknuvaat sorabotkata me|u u~enicite i pozitivnite stavovi za tu|ite uspesi i postignuvawa.

Izvor: Testing, Motivation and Learning 2002, str. 8
117
PRILOG 4.1.
KARAKTERISTIKI NA POVRATNATA INFORMACIJA
Efektivna povratna informacija Se odnesuva na postignuvawe na dogovorenite celi.
Neefektivna povratna informacija Gi stigmatizira u~enicite, na pr. "potrudi se pove}e; pravi{ mnogu gre{ki itn.
Govorna e: analiti~ki go opi{uva Se dava vo vid na broj na poeni, propostigaweto i site negovi kompleks- cent ili brojka. nosti i od pove}e aspekti. Opisite se dadeni so zborovi i se odnesuvaat na postignuvawe na celite, opredeleni so opisnite kriteriumi. Dadena e vrednosno ili sporedbeno: odli~no, dobro, zadovolitelno, nezadovolitelno, primerno, neprimerno, malku uspe{no..., bez uvid vo faktorite, vrz osnova na koi e daden takov sud. Bidej}i rezultatot, odnosno brojkata ne e zasnovana, odnosno dokumentirana, procesot na ocenuvawe izgleda arbitraren i nepotrebno prikrien, bez ogled na toa kolku e dosleden od psihometriski aspekt. Po~ituva samo procesi ili samo produkti (rezultati).
Procesot na ocenuvawe e transparenten: odnapred se zne {to e vredno i {to se o~ekuva, za {to u~enikot }e bide ocenet i na koj na~in.
Gi po~ituva procesite i produktite (rezultatite).
Davaweto na informacijata naj~esto, Informacijata se dava povremeno odnosno sekoga{ e vo procesot. ili ednokratno. Go pottiknuva u~enikot na zalagawe za podobruvawe i mu ukaùva {to i kako da podobri. Na u~enikot mu ukaùva i na negovite silni podra~ja. Pravovremena e za da ovozmoì podobruvawe. Na u~enikot mu ovozmoùva i samiot da se ocenuva i da go sledi svojot napredok. Ne go pottiknuva u~enikot, tuku moè malku da go iskara, duri i ne mu ukaùva {to i kako da podobri. Bara samo gre{ki i slabi podra~ja. Zadocneta e i ne ovozmoùva podobruvawe. Ocenuvaweto e otu|ena postapka od u~enikot.
Izvor: Z. R. Ilc: Pristopi k poucevanju, preverjanju in ocenjevanju, Ljubljana, 2003
118
PRILOG 5.1.
OBRAZEC ZA BELE@EWE NA NASOÊNITE SLEDEWA NA PRA[AWATA OD UÊNIKOT
Lekcija/~as: ______________________________________ Datum: ______________ Ime na sledeniot u~enik/u~enici: _______________________________________ ________________________________________________________________________ Klu~ni obrazovni celi na ~asot: _________________________________________ ________________________________________________________________________ Sledena aktivnost: _____________________________________________________ ________________________________________________________________________
U~enik koj se sledi
Pra{awa od u~enikot
Komentar
Zaklu~ok: _______________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________
119
PRILOG 5.2.
STRATEGII ZA POUÛVAWE ZA EFEKTIVEN DIJALOG
Prislu{kuvawe na dijalogot vo grupa Nastavnikot naslu{nuva identifikuvaj}i gi dokazite za procesot na u~ewe koj se slu~uva vo grupata so cel ili da gi prenese ideite od edna vo druga grupa ili pokasno da gi izloì vo grupnata diskusija. Taka nastavnikot moè da go planira redosledot na grupite koi odgovaraat i da pridonese kon bogat op{t dijalog vo oddelenioto. Ponekoga{ toj moè da se vklu~i so cel da stimulira poefektivna diskusija vo grupata. Pra{awa povrzani so resursite i zada~ite Resursite se koristat so cel da se pomogne pri otvarawe na specifi~no pra{awe - na primer, dvete rastenija koi bea diskutirani vo opisot 2. Resursite (pomagalata) moàt da bidat mo}no orudie ako se odbrani da sozdadat i dadat pridones kon postavuvaweto na predizvikuva~ki pra{awa kako i kon procesot na u~ewe preku odgovarawe na postavenite predizvici. Vreme za ~ekawe po postavuvaweto na pra{aweto od strana na nastavnikot Na u~enicite im se ostava vreme nezavisno da razmislat za postavenoto pra{awe, da razmislat i da formuliraat idei pred da bidat pra{ani za odgovor.
Bogati pra{awa Otvoreni pra{awa za koi e potrebno povisoko razmislvawe koi baraat od u~enicite ili da povrzuvaat ili da primenuvaat idei, da davaat pri~ini, obop{tuvaat (sumiraat) ili evaluiraat. Ponekoga{ tie gi prinuduvaat u~enicite da se zapra{aat sebe si dopolnitelno so cel da iznaogaat argumentacija, odnosno da objasnuvaat. Odgovorite na ovie pra{awa naj~esto baraat prodolèni odgovori. Nastavni modeli za pottiknuvawe i govor na teloto so cel da se pottikne kontinuitet Koristewe na govorot na teloto ili verbalni pottiknuvawa so cel da se pottiknat u~esnicite da gi dadat svoite odgovori. Na primer, koristewe na frazata Prodolì... ili klimawe so glavata koga u~enikot podzastanuva. Pravej}i go ova jasno, celta na nastavnikot e u~enicite da prifatat sli~na strategija koja }e ja primenat vo nivniot grupen dijalog. Bez pra{awa za koi treba da se krene raka za da se odgovori Nastavnikot go izbira u~enikot koj }e odgovara na postavenoto pra{awe, odnosno na niv pove}e se gleda kako na poddrùva~i na procesot otkolku volonteri. Nabquduvaj}i go govorot na teloto na u~enicite, nastavnikot moè da gi prepoznae oni koi bi moèl da pridonesat so svoite idei. Razgovor pomegu soou~enicite Nastavnikot go pottinknuva dijalogot, ~esto preku pra{awe, ovozmoùvaj}i interakcija pomegu soou~enicite so cel poddrùvawe na procesot na u~ewe. Mo`nosta da se razgleduvaat ideate vo ramkite na parovite ili malite grupi im pomaga na u~enicite da gi iskaàt i proverat svoite idei pred da go prezentiraat svojot grupen odgovore pred celoto oddelenie. Odgovorite podobro se formuliraat preku razgovor vo grupata.
Glavno (va`no) pra{awe Nekoi pra{awa ne moàt da bidat odgovoreni vedna{. Po svojata priroda, ova pra{awe crpi odgovor od pove}e u~enici i gi pottiknuva da iznajdat lista na pomali pra{awa koi treba da se odgovorat pred da se formulira odgovorot na glavnoto (va`noto) pra{awe. Ponekoga{ ovie pomali pra{awa gi postavuva nastavnikot.
120
Znakovi i potiknuvawa
Davawe priznanie koga u~enicite pokaùvaat efektiven dijalogot
Nastavnikot se sluì so gestikulacija ili kratki frazi so cel da gi vklu~i u~enici- Nastavnikot eksplicitno treba da go prizte vo dijalogot, na primer - Dali nekoj ne nae postoeweto na formi na efektivniot se soglasuva? ili Koj moè da ni pomogne dijalog koga tie }e se pojavat. da ja razgledame ovaa ideja?. Pravewe pauza za nabquduvawe ili analiza Nastavnikot otstapuva za da go nabquduva procesot na u~ewe vo oddelenenieto. Ova im ovozmoùva da procenat brzo {to u~enicite moàt da napravat, delumno da napravat ili ne moàt da napravat, i soglasno toa da go prilagodat svoeto pou~uvawe. Vreme za ~ekawe po odgovorot na u~enikot Na u~enicite im se ostava vreme da razmislat za odgovorot na nivniot sou~enik na opredeleno pra{awe. Ova im pomaga da proverat dali go razbrale odgovorot i da formuliraat dopolnitelen odgovor koj se gradi na prethodno kaànoto. Koristewe na pogre{ni ili delumno to~ni odgovori so cel pottiknuvawe na reakcija Modeli za pou~uvawe koi ne se sigrni za toa koj e vistinskiot odgovor, odnosno nastavnici koi prevzemaat rizici i se vulnerabilni, ili nastavnici koi im pomagaat na u~enicite da dojdat do delumno to~ni odgvori i baraat od drugite u~enici da go predizvikaat ili pomognat ova razmisluvawe so argumenti. Koristewe so strategii za diskusija vo grupa Nastavnikot se koristi so strategii i metodi (na primer: pra}awe na pretstavnici, vinoìto grupi, mozaik, sne`na topka) so cel dijalogot vo grupata da ostane fokusiran i ideate od u~enicite efektivno da se poddelat pomegu razli~nite grupi. Pokaùvawe na interes i entuzijazam Nastavnikot treba da pokaè po~ituvawe na misleweto na drugite so toa {to }e go razgleda toa mislewe, isto taka treba da pokaè pozitiven odgovor kon iskrenite megutoa neadekvatni odgovori, ili treba da bide vozbuden od dobriot i to~en odgovor. Dolìnata na vremeto za ~ekawe varira Dolìnata na vremeto za ~ekawe e prilagodena soglasno na va`nosta i nivoto na predizvik {to go nosi pra{aweto - na primer, od nekolku sekundi pauza za opredeleno mislewe do podolgi pauzi od nekolku minuti za refleksija ili diskusija. Pregovarawe za to~nosta ili neto~nosta na odgovorite i zo{to Nastavnikot ovozmoùva glasawe za nekoj od odgovorite, ili gi kristalizira stavovite na dve sprotivni grupi pomagaj}i vo fokusiraweto na ponatamo{nata diskusija. Go pottiknuva postavuvaweto na predizvikuva~ki konstruktivni idei so toa {to gi objasnuva alternativnite argumenti ili viduvawa.
121
PRILOG 5.3.
SAMOOCENUVAWE NA PRETHODNITE ZNAEWA ZA NEKOJA TEMA: STRATEGIJA ZSN
ZSN (Ogle, 1986) e nastavna strategija za ~itawe {to se koristi za da gi vodi u~enicite niz tekstot. U~enicite po~nuvaat nafrluvaj}i idei za s {to znaat za nekoja tema. Ovie informacii se zapi{uvaat vo kolonata Z od tabelata ZSN. Potoa u~enicite pravat lista na pra{awa za ona {to sakaat da go znaat za nekoja tema. Ovie pra{awa se zapi{uvaat vo kolonata S od tabelata. Za vreme na ~itaweto ili potoa u~enicite odgovaraat na pra{awata zapi{ani vo kolonata S. Novite informacii {to gi nau~ile se zapi{uvaat vo kolonata N od tabelata ZSN. Koristej}i ja ZSN kako strategija {to ja vodi nastavnikot toj: gi mobilizira prethodnite znaewa na u~enicite za nekoja tema od tekstot ili nastavnata edinica; postavuva cel za ~itawe; im pomaga na u~enicite da go sledat razbiraweto na tekstot; im ovozmoùva na u~enicite da go ocenuvaat razbiraweto na tekstot; im dava mo`nost na u~enicite da gi pro{irat ideite nadvor od tekstot. Koga strategijata se koristi za samoocenuvawe, u~enikot: gi dokumentira svoite prethodni znaewa za temata na tekstot; si postavuva cel za ~itawe, postavuvaj}i si pra{awa na koi }e treba da odgovori za vreme na ~itaweto (ili vo tekot na prou~uvaweto na nastavnata edinica). Tabela ZSN [to znam (Moi znaewa za temata) [to sakam da znam (Moi pra{awa) [to nau~iv
Moite znaewa za temata se: (a) Odli~ni (b) Prose~ni (v) Slabi
Tekstot ili nastavnata edinica gi razbiram: A. odli~no B. dobro V. dovolno G. nedovolno
122
Pobarajte od u~enicite vo kolonata Z, da gi zapi{at klu~nite informacii {to gi imaat vo vrska so temata. Potoa pobarajte od niv da gi ocenat svoite znaewa za temata kako: (a) odli~ni, (b) prose~ni ili (v) slabi. Pobarajte od u~enicite vo kolonata S da osmisluvaat pra{awa na koi o~ekuvaat odgovor vo tekstot ili nastavnata edinica. "[to misli{, {to }e nau~i{ za ovaa tema vrz osnova na tekstot {to }e go pro~ita{? Izberete edna ideja od kolonata Z i pra{ajte: "[to saka{ pove}e da znae{ za ovaa ideja? Pobarajte od u~enicite vo kolonata N: da napravat rezime na ona {to go nau~ile od nastavnata edinica ili tekstot; da gi napi{at odgovorite na pra{awata {to gi postavile; da ocenat kako go razbiraat tekstot ili nastavnata edinica: odli~no, dobro, dovolno ili nedovolno. Ohrabrete gi u~enicite da pobaraat drugi izvori na informacii {to ne moèle da gi najdat vo tekstot. Pro{iruvawe na ZSN so analizi (za povozrasni u~enici) Kaj povozrasnite u~enici ZSN moè da se pro{iri na sledniov na~in:
[to znam (Moite znaewa za temata) [to sakam da znam (Moite pra{awa) [to nau~iv Vrski {to gi Kako moàm vospostaviv da gi primeso drugi nam ovie prou~uvawa idei vo mojot ìvot? Moi soznanija
Zna~i, u~enicite treba da odgovorat na slednovo: vrskite {to moàm da gi vospostavam so drugi prou~uvawa; kako moàm da gi primenam ovie idei vo mojot ìvot; moite soznanija ili analizi vrz osnova na ovie idei. Strategija PMI Ovaa strategija im pomaga na u~enicite da go vrednuvaat toa {to go nau~ile; nastavnikot bara od niv da gi zabeleàt poedine~no ili vo grupi: pozitivnite elementi (plus ili P), negativnite elementi (minus ili M) i ona {to bilo interesno (I) vo temata.
123
PRILOG 6.1.
LISTA ZA PROVERKA NA PI[UVAWETO
Slednava tabela pretstavuva primer na lista za samoocenuvawe za korigirawe/lektorirawe na izvesen tekst.
Stavi H za da 1 2 3 4 5 6 Dali site zborovi se napi{ani pravilno? Dali pi{uva{ celosni re~enici (site re~enici imaat podmet i prirok)? Dali pravilno gi koristi{ vremiwata? Dali tvojot re~nik i izborot na zborovite e soodveten za ovoj kontekst? Dali zapirkite i to~kite gi koristi{ efikasno? Dali to~kite pravilno gi koristi{?
124
PRILOG 6.2.
IZRABOTKA NA UPATSTVA ZA PI[UVAWE ESEI NA OPREDELENA TEMA - NASOKI
Nastavnikot naveduva deka postojat nekolku patokazi pri izrabotkata na upatstva za pi{uvawe {to }e im pomognat na u~enicite da se fokusiraat na rabotata: Tema: Kaète mu na u~enikot na koja tema (li~nost ili predmet) }e bide zada~ata.
Okolnosti: Kaète mu na u~enikot po koj povod ili poradi koja situacija treba da ja napi{e zada~ata. Publika: Cel: Ulogata na pisatelot: Kaète mu na u~enikot koja e celnata publika. Kaète mu na u~enikot koja e celta na pi{uvaweto - informativna ili narativna? Imaginativna? Ubeduva~ka? Kaète mu na u~enikot koja uloga treba da ja igra dodeka pi{uva (na primer, prijatel, u~enik, roditel itn.).
Primer na upatstvo za pi{uvawe:
Scenario: Ben ima namera da najde rabota kako prodava~ vo stokovna ku}a. Nikoga{ vo ìvotot ne rabotel vo stokovna ku}a, no znae deka raspolaga so dobri interpersonalni ve{tini. Spored svojata strategija za barawe rabota, edna{ nedelno Ben gi pregleduva oglasite za rabotni mesta vo vesnikot i im ispra}a svoja biografija na zainteresiranite. Ve}e pominaa dva meseci, a Ben ne samo {to nema najdeno rabota, tuku nikoj ne go viknal ni na razgovor za rabota. Bidej}i ti e prijatel, Ben doa|a kaj tebe za da go posovetuva{ kako da najde rabota kako prodava~. Instrukcii: Kakvi povratni informacii }e mu dade{ na Ben vo vrska so negovata strategija za nao|awe rabota kako prodava~? Konkretno, opi{i dve strategii za koi Ben, spored tebe, treba da razmisli za da bide poefikasen pri baraweto rabota kako prodava~. Objasni kako }e mu gi pretstavi{ ovie strategii na Ben. Odgovorot }e bide vrednuvan spored tvojata sposobnost: da planira{ (vrednuvawe na efikasnosta na planot za postignuvawe na celite); da re{ava{ problemi i da donesuva{ odluki (osmisluvawe strategii so opcii za efikasna akcija); da gi preto~i{ ideite vo pismena forma.
125
PRILOG 6.3.
VODI^ ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA PI[UVAWETO VO VI[ITE ODDELENIJA NA OSNOVNITE UÎLI[TA VO OREGON
IDEI I SODR@INA 6. Pi{uvaweto e izvonredno jasno, naso~eno i interesno.Toa go odrùva vnimanieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaat dobro poddràni so bogati konkretizacii {to se soodvetni na publikata i na celta. 5. Pi{uvaweto e jasno, naso~eno i interesno. Toa go odrùva vnimanieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaat poddràni so konkretizacii {to se soodvetni na publikata i na celta. 4. Pi{uvaweto e jasno i naso~eno. îtatelot moè lesno da gi razbere glavnite idei. Konkretizacii {to ja poddrùvaat idejata postojat, no moèbi vo ograni~en broj ili nekako vop{teno. 3. Pi{uvaweto sodrì glavni idei (ideja), no tie se premnogu op{ti ili poednostaveni. Konkretizaciite {to ja poddrùvaat idejata ~esto se premnogu ograni~eni, premnogu op{ti ili ponekoga{ nadvor od temata. 2. Pi{uvaweto sodrì glavna ideja(i), no taa e nerazviena i celta e nekako nejasna. 1. Na pi{uvaweto mu nedostasuva glavna ideja(i) ili cel. Pi{uvaweto sodrì idei koi{to se mnogu ograni~eni ili prosto se nejasni, ima nekolku ili nema obidi da se razvivaat ideite. Sostavot e premnogu kus za da go pokaè razvojot na edna ideja.
ORGANIZACIJA 6. Organizacijata obezbeduva centralnata ideja(i) i konkretizaciite {to ja poddrùvaat da bidat jasni. Redosledot i strukturata se cvrsti i lesno go vodat ~itatelot niz napi{anoto. 5. Organizacijata pomaga da se razjasni centralnata ideja(i) i konkretizaciite {to ja poddrùvaat. Redosledot i strukturata se cvrsti i go vodat ~itatelot niz napi{anoto.
126
4. Organizacijata e jasna i funkcionalna. Postoi redosled i struktura, no li~at kako da se spored nekoja formula. 3. Napraven e obid da se organizira pi{uvaweto, no na izvesni mesta toa ne funkcionira dobro ili, pak, naporot e premnogu vidliv. 2. Na pi{uvaweto mu nedostasuva jasna organizaciska struktura. Napraven e izvesen obid za organizirawe, no sostavot te{ko se sledi i ~itatelot mora da prepro~ituva golem del od tekstot. Se ~ini deka tekstot e nekompleten. 1. Tekstot ne opstojuva kako celina, pi{uvaweto e nesredeno i nepovrzano. Duri i po prepro~ituvaweto, ~itatelot s u{te e zbunet.
TEK NA REÊNICITE 6. Pi{uvaweto ima efektiven tek koj{to e ramnomeren i priroden. Re~enicite se staveni zaedno taka {to tie se postojano raznovidni i interesni. Re~enicite go pravat tekstot lesen i interesen za ~itawe. 5. Pi{uvaweto ima ramnomeren, priroden tek. Re~enicite se staveni zaedno taka {to se raznovidni i interesni. Re~enicite go pravat tekstot lesen i interesen za glasno ~itawe. 4. Pi{uvaweto ima tek, me|utoa vrskite me|u re~eni~nite frazi ili re~enicite nemaat soodveten tek. Re~enicite se raznovidni vo izvesna merka i ovozmoùvaat lesno ~itawe na glas. 3. Pi{uvaweto ima tendencija da bide pove}e nepostojano otkolku ramnomerno. Ponekoga{ nesmasnite konstrukcii go teraat ~itatelot da ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot. 2. Pi{uvaweto ima tendencija da bide nepostojano ili da se oddale~uva od temata. Nesmasnata re~eni~na konstrukcija ~esto go tera ~itatelot da ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot. 1. Pi{uvaweto e te{ko za sledewe ili za glasno ~itawe. Re~enicite imaat tendencija da bidat nepostojani, necelosni ili, pak, se mnogu nesmasni.
127
PRILOG 7.1.
DNEVNIK ZA UÊWE / DNEVNIK ZA SAMOOCENUVAWE
Dnevnicite za u~ewe moàt da se vodat od strana na poedinci za: odreden predmet, na pr. matematika; pi{uvawe ili ~itawe (pri {to tie odgovaraat na tekstovi koi gi imaat pro~itano ili napi{ano); proekt, vo koj eden ili pove}e u~enici moàt da vodat dnevnik. Dokolku se vodi redovno (na pr., sekoj den, dva-tri pati vo nedelata), dnevnikot i na nastavnicite i na u~enicite moè da im obezbedi zna~ajni informacii za formativnoto ocenuvawe. Dopolnitelno, dnevnicite moàt da se koristat i za sumativno ocenuvawe. Na primer, del od ocenkata po predmetot ili za odreden proekt moè da se formira vrz osnova na niv, pr.: Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenkata (oceneto vrz osnova na kvalitetot na ideite) Strukturirano intervju sprovedeno na polovinata na proektot = 20% Kone~en pi{an izve{taj za proektot = 60% Usna prezentacija pred oddelenieto = 20%. Za grupen proekt moè da se primeni sledniov pristap: Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenkata Ocenka na grupniot proekt = 50% od ocenkata Va{iot pridones vo proektot = 30% od ocenkata (proceneto vo sporedba so pridonesot na drugite ~lenovi). Dnevnikot za u~ewe moè da se sostoi od slednive delovi:
Kontekst (pr., oddelenie, tema, proekt) i datum Neposredna reakcija Refleksija (odloèna reakcija i komentar)
128
Dnevnikot za u~ewe koj e povrzan so predmetot ili proektot, moè da pokaè: {to ste pravele; kolku vreme toa odzemalo; {to imate otkrieno: voobi~aenoto - {to o~ekuvavte da otkriete; neo~ekuvanoto - po {to timot moè da gi dodade novite otkritija. na koi problemi/pote{kotii naidovte. Komponentata refleksija moè da sodrì: Glavnata ideja na diskusijata /... Kako taa e povrzana so drugi idei /... Pra{awa koi s u{te se neodgovoreni /... Kade bi moèl da najdam pove}e informacii /... Ocenuvawe na dnevnicite za u~ewe: koga se koristat za formativni celi, dodadete komentar ili pra{awe za u~enikot da go odgovori; koga se ocenuvaat za sumativni celi, ispitajte go nivoto na kriti~koto mislewe koristej}i taksonomija kako onaa na Blum. Kone~no, nastavnicite moèbi }e sakaat da gi napi{at svoite sopstveni odgovori vo dnevnicite za u~ewe na u~enicite, kako vo sledniov primer:
Rezime Ahil go brka{e Hektor i izleze od trkata za da kaè za izvorite pokraj koi tr~aa. Reakcija Golema brkanica se slu~uva, kako dete koga bega od ~udovi{te pri ko{maren son. Toga{, negoviot nos se nurnuva vo cvetna livada na dosada koga zapo~nuva delot za proletta. Komentar na nastavnikot U~enikot o~igledno go razbral ovoj del od Ilijada zatoa {to e sposoben to~no da go rezimira ona {to se slu~uva. Reakcijata ukaùva na toa deka u~enikot go povrzuva tekstot so realnosta. Toj, isto taka, e sposoben da go iskaè svoeto mislewe (cvetna livada na dosada).
Izvor: http://www.wku.edu/3kinds/mfllmpg.html#Daily%20Logs
129
PRILOG 7.2.
GRAFI^KI ORGANAJZERI ZA SAMOOCENUVAWE *
ZSKN TABELA (ZNAM, SAKAM DA ZNAM, KAKO ]E NAUÂM, NAUÎV) [to znam? [to sakam da znam? Kako }e nau~am? [to nau~iv?
Polza za nastavnikot: mu ovozmoùva da go utvrdi predznaeweto i da gi korigira navreme site pogre{ni sfa}awa; se sledi procesot na u~ewe.
Polza za u~enikot: mu ovozmoùva da go povrze prethodnoto so novoto znaewe; moè da si postavuva sopstveni celi i prioriteti vo u~eweto; go sledi tekot na sopstvenoto u~ewe; go sogleduva sopstveniot napredok.
MISLOVNA MAPA
Klu~niot poim se vpi{uva vo centarot i so nego se povrzuvaat drugite poimi.
Moè da se koristi za organizirawe idei. Moè da se koristi na po~etokot i na krajot na u~eweto.

Polza za nastavnikot: mu ovozmoùva uvid vo strukturata na ideite. Polza za u~enikot: mu pomaga da go strukturira svoeto znaewe; mu pomaga da go sledi zbogatuvaweto na znaeweto.
* Adaptirano spored prilozi vo bro{urata Self - assessment, Association for Achievement and
Improvement trough Assessment
130
LESNO - TE[KO - INTERESNO
U~enikot pravi lista na toa {to mu e lesno vo u~eweto i {to mu e te{ko. So strelka gi pomestuva vo kolonata interesno samo ne{tata {to mu se interesni.
Lesno mi e Interesno mi e Te{ko mi e
Polza za nastavnikot: mu dava uvid vo slabite i jakite strani na u~eweto na u~enikot. mu ovozmoùva da doznae za interesite na u~enikot. TRIAGOLNICI
Polza za u~enikot: mu ovozmoùva da go analizira sopstvenoto u~ewe; mu pomaga da go podobri u~eweto.
[to zabeleàv (vidov)?
Koi pra{awa si gi postavuvam?
[to }e napravam?
[to otkriv?
U~enicite vo triagolnicite gi zapi{uvaat svoite aktivnosti vo procesot na u~ewe/otkrivawe.

Polza za nastavnikot: mu dava uvid vo razli~ni aspekti na u~eweto (zavisno od pra{awata) na u~enikot. Polza za u~enikot: mu ovozmoùva povrzuvawe na setilnite, emocionalnite i kognitivnite aspekti na u~eweto; mu pomaga da go planira i sledi svoeto u~ewe.
131
PRILOG 8.1.
VIDOVI PORTFOLIJA
Sodrìna na portfolijata Portfolioto pretstavuva ograni~ena zbirka na trudovi na u~enicite koja{to, glavno, se koristi: da gi prezentira/pretstavi najdobrite trudovi na u~enicite; da go prikaè obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period. Portfolijata moàt, isto taka, da se koristat: za da se prikaàt omilenite trudovi na u~enikot; za da se dokumentira izvesen proces kako {to e nekoj dolgoro~en proekt; za da se prikaè grupnoto postigawe na izvesen broj u~enici. Va`no e nastavnikot i u~enicite da obezbedat portfolioto da ne pretstavuva nekakov album na site trudovi na u~enikot. Trudovite za portfolioto se izbiraat vnimatelno. Portfolioto moè da ima forma na papka, kutija za predmeti ili sekakva druga forma {to e neophodna za da se smestat trudovite od u~eweto koi{to se ocenuvaat. (a) Portfolio so najdobrite trudovi [Portfolio so omilenite trudovi] Op{ta cel 1: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da se obezbedat uverlivi pokazateli deka u~enikot gi postignal specifi~nite obrazovni celi. Posebni celi: da se obezbedat pokazateli za sovladanosta i u~eweto vo konkretniot nastaven predmet; da se obezbedat pokazateli za postigawata na visoko nivo vo izvesno podra~je kako {to se umetnosta ili pi{uvaweto; da se obezbedat pokazateli za minimalnata osposobenost vo izvesen nastaven predmet {to se zema predvid pri zavr{uvaweto na godinata ili kursot; da se obezbedat pokazateli za postigawata na izvesno u~ili{te ili na u~ili{tata na teritorijata na izvesna op{tina. Sodrìna: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da se obezbedat uverlivi pokazateli deka u~enikot gi postignal posebnite obrazovni celi.
132
Op{ta cel 2: Prenesuvawe na informaciite Posebni celi: da mu se prikaàt na roditelot(ite)/staratelot(ite) najdobrite trudovi na u~enikot; da mu se prenesat informaciite za izvesen u~enik na sledniot nastavnik; da se prikaàt talentite na izvesno u~ili{te. Sodrìna: Primeri na postigawa {to moàt da bidat karakteristi~ni ili da gi impresioniraat drugite.
(b) Portfolio za napredok i u~ewe Obu~uva~ot gi opi{uva mo`nite konkretni celi na portfolijata za napredok i u~ewe; na primer: Nastavnikot i/ili u~enikot pravi pregled na napredokot i promenite vo uspehot. U~enikot treba da gi pregleda svoite dela za da ja sogleda vkupnata slika za ona {to go postignal. Obu~uva~ot gi opi{uva osnovnite elementi na edno portfolio za napredok i u~ewe. Va`no e da gi opfa}a slednite elementi: 1. Bele{ka na koricata "Za avtorot i "[to pokaùva ova portfolio za mojot napredok vo u~eweto (se pi{uva na kraj, no se stava napred). Bele{kata na koricata gi sumira pokazatelite za u~eweto i napredokot na u~enikot. 2. Sodrìna so broevi na stranicite. 3. Elementi - zadolìtelni ({to mora da se opfatat) i nezadolìtelni (elementi po izbor na u~enikot). Zadolìtelnite elementi mora da bidat zastapeni kaj site u~enici bidej}i davaat zaedni~ka osnova spored koja }e se odlu~uva pri ocenuvaweto. Nezadolìtelnite elementi ovozmoùvaat portfolioto da gi pretstavi posebnite kvaliteti na sekoj u~enik. U~enicite re{avaat dali }e gi vklu~at svoite "najdobri dela ili i nekoe delo {to im zadavalo problemi ili ne e tolku uspe{no, obrazloùvaj}i gi pri~inite. 4. Datumi koga se vklu~eni elementite, za da se olesni sledeweto na napredokot so tek na vreme. 5. Nacrti za usni i pismeni produkti i preraboteni verzii, na primer prv nacrt i popraveni/revidirani verzii. 6. Razmisluvawa moàt da se pojavat vo razli~ni fazi od procesot na u~ewe (za formativni i/ili sumativni celi); u~enicite moàt da gi
133
pi{uvaat i na maj~in jazik vo poniskite godini ili dokolku te{ko se izrazuvaat na angliski jazik. a. Za sekoj element treba da se dade kuso obrazloènie zo{to e odbran. Ova moè da se odnesuva na prakti~nata osposobenost na u~enicite, na nivnite ~uvstva vo vrska so napredokot ili so procesot na u~eweto. U~enicite re{avaat dali }e gi analiziraat (dali }e razmisluvaat za) site ili nekoi pra{awa navedeni podolu: [to nau~iv od ova? [to srabotiv najdobro? Zo{to go odbrav ovoj element? (vrz osnova na dogovoreni kriteriumi za ocenuvawe me|u nastavnikot i u~enikot) [to sakam da podobram vo elementot? [to mislam za mojata prakti~na osposobenost? Kade imav problemi? b. Za celoto portfolio (bele{ka na koricata - vidi pogore).
134
PRILOG 8.2.
PRIMER NA NASLOVNA STRANICA ZA PODATOCI ZA TRUDOT VO PORTFOLIOTO (Linn & Miller, 2005)
Ime na u~enikot: ________________________________ Opis na trudot:
Datum: ___________
Komentari na u~enikot: Go odbrav ovoj trud za moeto portfolio bidej}i:
Ve molam zabeleète:
Drugi komentari/mislewa:
Komentari na nastavnikot Ime na nastavnikot: _________________________ Dobri strani na trudot: Datum: ____________
Izvesni raboti {to treba da se zemat predvid ili podra~ja {to treba da se dorabotat se:
Drugi komentari:
135
PRILOG 8.3.
PRIMER NA FORMULAR ZA SAMOANALIZA I SAMOVREDNUVAWE (Linn & Miller, 2005)
Ime na u~enikot: ________________________________ Opis na trudot:
Datum: ___________
Samovrednuvawe na trudot: [to se obidov da napravam?
[to napraviv?
[to nau~iv?
Na {to sum gord vo vrska so ovoj trud?
Na {to treba da rabotam ili na {to bi trebalo da rabotam poinaku sledniot pat?
Komentari na nastavnikot Ime na nastavnikot: _________________________ Datum: ____________
136
PRILOG 8.4.
SAMOVREDNUVAWE I SAMOANALIZA NA UÊNICITE
Otkako u~enicite }e ja popolnat listata za opis na produkt moàt da ja vklu~at vo svoeto portfolio.
LISTA ZA ANALIZA NA UÊNI^KI PRODUKT

Ime i prezime________________________ Datum _________ Produkt _________________ Disciplina/oblast _______________________ Opis na produktot _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ (Prodolì da pi{uva{ na druga stranica) Zo{to smeta{ deka ova pretstavuva tvoe najdobro delo? _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Sluèj}i se so listata za proverka na ve{tinite, navedi gi ve{tinite {to gi demonstrira{e najdobro pri kreiraweto na ovoj produkt. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Koja od ve{tinite {to gi demonstrira{e pri kreiraweto na ovoj produkt moè{ da ja usovr{i{? [to bi napravil dokolku saka{ da go korigira{ ili da go zasili{ deloto? _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Datum na odobruvawe od sovetnikot __________________ Komentari: _____________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________
137
PRILOG 9.1.
SAMOEVALVACIJATA I SAMOANALIZATA NA UÊNIKOT
Priloèniot formular moè da se koristi kako poinakva strategija za samoevalvacija i samoanaliza na u~enikot. Toj treba da se popolni otkako u~enicite go zavr{ile proektot ili programskata sodrìna. Vo ovoj slu~aj, toj se bazira na prakti~noto iskustvo.
Ime: _____________________________________________ Datum: ________________
Samoevalvacija: Koi se glavnite ne{ta {to gi nau~i od ova prakti~no iskustvo?
Kako ti se promeni kako li~nost vo tekot na steknuvaweto na prakti~noto iskustvo? Koi se tvoite jaki strani, a koi slabi vo ulogite {to gi ima{e prezemeno?
Dokolku ima{e pove}e vreme, {to bi napravil poinaku i zo{to?
Samoanaliza: Koga }e pogledne{ vo tvoeto portfolio, kako se doìvuva{ sebesi kako u~enik. Objasni zo{to taka se ~uvstvuva{.
138
PRILOG 9.2.
LISTA ZA PROVERKA PRI OCENUVAWE NA USNA PREZENTACIJA
Ime (u~enik ili grupa): _____________________________________________________ Datum: _____________________________________________________________________ Tema: ______________________________________________________________________ [tikliraj dokolku odgovorot e DA Podgotovka Na po~etokot ja postavuva opremata. Proveruva dali ima s {to e potrebno i dali s funkcionira.
Organizacija Ima jasen voved. Ima logi~en razvoj. Ima cvrst zaklu~ok. Materijalot e jasno povrzan so tematikata na prezentacijata.
Sodrìna Prezentacijata pokaùva dobro koristewe na izvorite. Prezentacijata dava relevantni informacii.
Prezentacija Zboruva jasno. Koristi soodveten jazik. Koristi soodvetni dvièwa na teloto. Postavuva pra{awa i dava odgovor na pra{awata. Gi po~ituva specifikaciite za vremenskite rokovi.
Sposobnosti za usna prezentacija Gi prilagoduva informaciite za slu{atelite. O~igledni se jasnosta i tekot. Dobro odgovara na pra{awata.
139
PRILOG 9.3.
LISTA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO NA USNA PREZENTACIJA
Bodovi 4 boda (izvonreden) 3 boda (dobar) 2 boda (prifatliv) 1 bod (po~etni~ki)
Organizacija Dobro organizirana prezentacija. Mislite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi drugata. Site ili skoro site premini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek. Dosta dobro organizirana prezentacija. Najgolemiot del od mislite se naredeni logi~no. Ima nekolku skladni premini me|u delovite. Slabo organizirana prezentacija. Mislite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logikata na prezentacijata. Prisutni se samo nekolku ili voop{to nema obele`ja za organizacijata na esejot. Slu~ajna zbirka na labavo povrzani idei.
Sodrìna Pokaùva mnogu dobro razbirawe na relevantnite i va`nite idei. U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi{to se odnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata. U~enikot moèbi vklu~uva zna~ajna ideja ili nekolku fakti, no ne gi razviva ideite nitu, pak, vrskite me|u ideite. U~enikot pokaùva ograni~eno poznavawe na temata.
Sposobnosti za prezentirawe Spokoen, so jasna artikulacija; soodvetna ja~ina na glasot; ramnomerno tempo; dobro drèwe na teloto i kontakt so o~ite; pokaùva entuzijazam; samodoverba. Relativno jasna artikulacija; prili~no ramnomerno tempo; izvesen kontakt so o~ite; glavno entuzijasti~ki. So izvesno mrmolewe; mal kontakt so o~ite; neednakvo tempo; so mala ili bez nikakva izraznost. Teòk da se razbere; bez kontakt so o~ite; so premnogu brzo/bavno tempo; govornikot izgleda nemotiviran.
140
PRILOG 9.4.
ALTERNATIVNA LISTA ZA BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO NA USNA PREZENTACIJA
Izvonredna (4) Sodrìna Ima izobilstvo na materijali jasno povrzani so tezata; poentite se dadeni jasno i site dokazi ja poddrùvaat tezata; ima raznovidna primena na materijali. Tezata e jasno iskaàna i razviena; posebnite primeri se soodvetni i jasno ja razvivaat tezata; zaklu~okot e jasen; pokaùva kontrola; te~e zaedno dobro; ima dobri preodi; zbiena e, no ne se prekinuva; dobro e organizirana. Mnogu originalna prezentacija na materijalot; go koristi neo~ekuvanoto vo najgolema mera; go pleni vnimanieto na slu{atelite. Vramnoteèno koristewe na multimediski materijali; pravilno koristeni za da se razvie tezata; koristeweto na mediumite e raznovidno i soodvetno.
Dostojna za po~it (3) Ima dovolno informacii {to se odnesuvaat na tezata; poentite se dadeni mnogu dobro, no prisutni se neednakva ramnoteà i mali varijacii. Najgolemiot del od informaciite se prezentirani vo logi~en redosled; glavno mnogu dobro e organizirana, no potrebni se podobri preodi od edna ideja kon druga i od eden medium kon drug. Vidliva e izvesna originalnost; dobra raznovidnost i me{awe/vklopuvawe na materijalite.
Prifatliva (2) Prisuten e golem del na informacii {to ne se jasno povrzani so tezata.
Po~etni~ka (1) Tezata ne e jasna; vklu~enite informacii na ja poddrùvaat tezata na nikakov na~in.
Povrzanost i organizacija
Konceptot i ideite se labavo povrzani; nedostigaat jasni preodi; tekot i organizacijata se neprekinati.
Prezentacijata e nepostojana i isprekinata; nema tek; razvojot na tezata e nejasen; nema jasen logi~en redosled na prezentacijata.
Kreativnost
Ima mali ili, pak, nema varijacii; materijalot e prezentiran so mala originalnost ili interpretacija. Nepostojano koristewe na multimediski materijali; nema spontan premin od eden medium vo drug; multimediumite ne se jasno povrzani so tezata. Izvesno mrmolewe; mal kontakt so o~ite; neednakvo tempo; so mala ili nikakva izraznost.
Povtorliva so mala ili nikakva raznovidnost; nedovolno koristi multimediumi.
Materijali
Koristeweto na multimediumite ne e tolku raznovidno i ne e dobro povrzano so tezata.
Koristi malku ili nema multimediumi ili tie ne se koristat efikasno; neramnoteà vo koristeweto na materijalite - premnogu od eden, a nedovolno od drug. Ne~ujna ili premnogu glasna; bez kontakt so o~ite; premnogu bavno/brzo tempo; govornikot izgleda nezainteresiran i zboruva monotono. Nesredena; slu{atelite zagubija interes i ne moèa da ja dolovat poentata na prezentacijata.
Sposobnosti za Spokoen, jasna arJasna artikulacija, zboruvawe tikulacija; soodno ne e tolku prevetna ja~ina na gla- fineta. sot; ramnomerno tempo; dobro drèwe na teloto i kontakt so o~ite; pokaùva entuzijazam; samodoverba. Reakcija na slu{atelite Gi vklu~uva slu{atelite vo prezentacijata; poentite se dadeni na kreativen na~in; go odrùva vnimanieto na slu{atelite za vreme na celiot tek. Vo ramkite na dve minuti od dadenoto vreme +/-. Gi prezentira faktite so izvesni interesni "presvrti; go odrùva vnimanieto na slu{atelite vo tekot na pogolemot del od vremeto. Vo ramkite na ~etiri minuti od dadenoto vreme +/-.
So izvesni povrzani fakti, se oddale~i od temata i gi zagubi slu{atelite; prezentira fakti, pred s, so mala ili bez imaginacija. Vo ramkite na {est minuti od dadenoto vreme +/-.
Dolìna na prezentacijata
Premnogu dolga ili premnogu kratka, deset minuti pove}e ili pomalku od dadenoto vreme.
Copyright Pearson Education (2006). http://www.phschool.com/pro fessional_development/assessment/rub_oral_presentation.html
141
PRILOG 9.5.
PRIMER NA SPECIFIKACIJA NA ZADAÂ ZA PI[UVAWE *
IZVEDBENA AKTIVNOST: Pi{uvawe na literaturen trud baziran na li~no iskustvo, intervju i ili i na ednoto i na drugoto ZADAÂ: Na u~enikot }e mu bide dadeno upatstvo da napi{e literaturen trud vrz osnova na li~no iskustvo, realno ili zamisleno, ili vrz osnova na iskustvo na nekoj {to dobro go poznava. USLOVI: 1. Se pi{uva na ~as vo tekot na 35 minuti. 2. Moè da se pi{uva so moliv ili so penkalo. 3. Moè da se pi{uva rakopisno ili pe~atno. 4. Se pi{uva na listovi so linii. 5. Bele{ki moè da se pravat na poseben list. 6. Upatstvata se napi{ani i nastavnikot gi ~ita. 7. Ne smeat da se davaat dopolnitelni objasnuvawa. 8. Na u~enicite }e im bide kaàno koga im ostanale 5 minuti do krajot. OCENUVAWE: Vid na ocenuvawe: Se ocenuvaat: sodrìnata, organizacijata i pravopisot na ~etiristepena skala. Ocenuva~i: Dvajca ocenuva~i {to pominale obuka za ocenuvawe. Standardi za ocenuvawe: Sekoj ~etvrti trud (po slu~aen izbor) go ocenuvaat dvajca ocenuva~i. Ako postoi razlika pogolema od 1 bod, se diskutiraat ocenkite i se donesuva usoglasena ocenka. Tri truda od sekoe nivo na uspe{nost se biraat za da sluàt kako etaloni za ocenuvawe.
* Prezemeno od Ward A. (1999)
142
PRILOG 9.6.
PRIMER NA ZADAÂ ZA PI[UVAWE
CEL: Pi{uvawe upatstvo NAMENA: [iroka publika FORMA: Esej ZADAÂ: Zadadena vo pi{ana forma ZADAÂ: Ponekoga{ mislime deka sekoj znae da stavi vo funkcija ednostaven aparat, kakov {to e elektri~nata pegla. Me|utoa, za da bidete sigurni deka peglata pravilno }e se stavi vo funkcija i pravilno }e se upotrebuva treba da napi{ete: upatstvo za upotreba. Napi{ete upatstvo za upotreba vo koe }e vklu~ite s {to e bitno. Po~nete od vklu~uvaweto, a zavr{ete so isklu~uvaweto na aparatot. ]e se ocenuva kolku upatstvoto e jasno, dali gi sodrì site bitni ne{ta, kolku dobro e organizirano. KRITERIUMI NA USPE[NOST: To~nost na upatstvoto. Jasnost na upatstvoto. Logi~ka organiziranost. Efektnost na pi{uvaweto. Koristewe na kompletni re~enici. Koristewe na jasni re~enici. Koristewe na aktivni glagoli.
143
PRILOG 9.7.
PRIMER NA LISTA ZA PROVERKA (ZA KORISTEWE MIKROSKOP) *
UÊNIK: _____________________________________________ _______ To~no gi imenuva delovite na mikroskopot. _______ Go mesti fokusot taka {to jasno moè da se gleda preparatot. _______ Go podesuva zgolemuvaweto. _______ Podgotvuva par~e kompir za gledawe na strukturata na kletkata. _______ Gi identifikuva kletkite kaj kompirot. _______ Razlikuva kletki na kompir i kristali na sol gledani pod mikroskop. _______ Pravi ednostaven crte` na kletka na kompir gledana pod mikroskop.
UÊNIK: _____________________________________________ Postapka Go zema staklenceto Go bri{e staklenceto So tkaenina So prsti Stava kapka materijal na staklenceto Go vra}a staklenceto na stalakot Gleda niz okularot Go drì drugoto oko zatvoreno Go prilagoduva objektivot Go drì okoto na okularot dodeka fokusira Go vadi staklenceto Go bri{e objektivot So tkaenina So prsti Go bri{e okularot So tkaenina So prsti prisustvo ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ redosled ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________ ___________
144
PRILOG 9.8. PRIMER NA LISTA ZA OCENUVAWE NA KLU^NA KARAKTERISTIKA *
ZADAÂ: Da se napi{e tekst {to }e gi ubedi ~itatelite da prifatat ne{to NAMENA NA TRUDOT: Ubeduvawe na drugite. BODIRAWE 1. Ima malku ili voop{to nema dokazi za ve{tina za ubeduvawe. Jazikot ne e soodveten za publikata na koja e namenet. Nema ili nema dovolno argumenti za ubeduvawe. Nema poedinosti ili se irelevantni. 2. Dovolni dokazi za ve{tinata. Jazikot odvaj da e soodveten za publikata. Samo nekolku argumenti za ubeduvawe. Ima poedinosti, no mal broj se relevantni. 3. Soodvetna ve{tina za ubeduvawe. Jasen i soodveten jazik za publikata. Pove}eto argumenti se ubedlivi. Pove}eto poedinosti se relevantni. Vidlivi se obidi za inovativno razmisluvawe. 4. Isklu~itelna ve{tina za ubeduvawe. Jasen, interesen i soodveten jazik. Mnogu ubedlivi i relevantni agrumenti. Ideite se kreativni i dobro izrazeni.
145
PRILOG 10.1.
PROEKTNA RABOTA - OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN (ZA NASTAVNICITE)
Upatstvo: Rabotej}i vo grupi, odredete nekoj prigoden proekt za u~enicite so koi izveduvate nastava. Vgradete gi klu~nite obrazovni celi, kako i o~ekuvanite produkti i vremenskite rokovi.
Vrz koe predmetno podra~je(a) e zasnovan proektot? ____________________________________________________________________________ Koj e naslovot na predloèniot proekt? ____________________________________ ____________________________________________________________________________ Dajte kratok opis izloùvaj}i ja naglaskata/fokusot na proektot. ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Nabeleète nekoi od klu~nite obrazovni celi: 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ 3. ______________________________________________________________________ 4. ______________________________________________________________________ Sega nabeleète nekoi klu~ni produkti koi{to }e proizlezat od proektot i dovr{ete go planot:
Faza na proektot Produkt Postapka na vrednuvawe Procent vo vkupnata ocenka
Planirawe i organizirawe (nedela 1-2) Istraùvawe i izgotvuvawe dnevnik (nedela 3-6) Izgotvuvawe na zavr{niot proizvod (nedela 7-8) Prezentirawe na finalniot proizvod (Nedela 9)
146
PRILOG 10.2.
OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN (ZA UÊNICITE)
Tematika: Temata na na{iot proekt e: ___________________________________________________________________________ Nekolku pra{awa na koi sakame da dademe odgovor: 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ 3. ______________________________________________________________________ Nekolku sredstva/materijali {to ni se potrebni za da go realizirame na{iot proekt: ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ Plan na proektot: Aktivnost Nedela 1 Lica koi{to se odgovorni
Nedela 2
Nedela 3
Nedela 4
Nedela 5
Nedela 6
Otkako u~enicite }e go izgotvat planot, nastavnikot treba da ima sredba so niv, da go razgleda planot, da dade povratni informacii za negovoto podobruvawe i da dade kratok opis kako proektot }e bide ocenuvan.
147
PRILOG 10.3.
OBRAZEC ZA OCENUVAWE GRUPEN PROEKT
Naslov na proektot: _______________________________________________________ Kus opis na proektot: ______________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Nastavni celi: ____________________________________________________________ ____________________________________________________________________________
Faza na proektot Planirawe i organizirawe Procent vo vkupnite poeni
Produkt Proekten plan
Postapka na vrednuvawe (ocenuvawe)
(_______ dena) (_______ dena) Individualni dnevnici ILI ______________
Podgotovka na finalen izve{taj
Sproveduvawe na istraùvaweto
Prezentirawe na finalen izve{taj
(_______ dena)
Grupen izve{taj
(_______ dena)
Individualna prezentacija
148
PRILOG 10.4.
OBRAZEC NA PROEKT NA NASTAVNIK PO BIOLOGIJA VO 8 ODDELENIE
U~enicite se angaìraat vo proekt na pravewe nov materijal od otpad, pretvoraj}i biolo{ki razlo`livo |ubre vo bogat kompost koj {to moè da se koristi kako ve{ta~ko |ubre. Obrazovni celi: U~enicite da nau~at da ja cenat ìvotnata sredina, preku angaìraweto vo proekt za reciklirawe na otpadot; U~enicite da nau~at za procesot na sozdavaweto kompost i da pravat kompost; U~enicite da da mu davaat prednost na podvrgnuvaweto na nekoj organski materijal da se razloùva (aeroben proces) otkolku toj da se ostavi da skapuva (anaeroben proces); U~enicite da gi soop{tuvaat svoite znaewa pred u~ili{nata zaednica i pred po{irokata zaednica nadvor od u~ili{teto; U~enicite da ja objasnuvaat ekolo{kata korist od praveweto kompost.
Faza na proektot Planirawe i organizirawe (nedela 1-2) Produkt Postapka na vrednuvawe Procent vo op{tata ocenka 10%
Proekten plan Pismen plan spored obrazecot daden od nastavnikot. Maksimum bodovi za negovoto dostavuvawe. Nastavnikot }e dade povratni informacii za nacrtot na proektot. Istraùvawe Individualni Maksimum bodovi za uspe{no poi izgotvuvawe dnevnici za polnuvawe na dnevnikot za u~ewe dnevnik za u~ewe tri pati nedelno i vklu~uvawe u~ewe na fotografski dokazen materi(nedela 3-6) jal. Edna{ nedelno, nastavnikot }e pi{uva pismeni komentari vo dnevnicite za u~ewe na u~enicite. Izgotvuvawe finalen proizvod (nedela 7-8) Grupen izve{taj Pismen izve{taj od grupata za rezultatite od proektot. Izve{tajot }e bide bodiran so koristewe na holisti~ka lista. U~enicite da gi razgledaat ekolo{kite rezultati od praveweto kompost kako i direktnite efekti. Poedine~ni u~enici vr{at samostojni prezentacii. Prezentaciite }e bidat bodirani so koristewe na lista za bodirawe usni prezentacii (vidi Prilog 10.2) .
30%
30%
Prezentirawe Inividualna na finalniot prezentacija produkt (nedela 9)
30%
149
RE^NIK
Validnost - e, vsu{nost, stepenot do koj ocenuvaweto go meri ona {to se stremi da go izmeri. Validnost e, isto taka, stepenot do koj zaklu~ocite i odlukite doneseni vrz osnova na bodirawe ili drugi merewa na prakti~nata izvedba se soodvetni i celishodni. Mesik (Messick, 1989) istaknuva deka validnosta e pra{awe na stepen, a ne deka ne{to e ili apsolutno validno ili apsolutno nevalidno. Toj go zastapuva stavot deka so tek na vreme se sobiraat s pove}e dokazi za validnosta na ne{to, so {to ili se potvrduvaat ili se negiraat prethodnite soznanija. Grupen proekt - poobemen proekt kade {to e potrebna sorabotka me|u dvajca ili pove}e u~enici. Glavna zada~a na grupniot proekt kako alatka za ocenuvawe e da pomogne vo procenata dali u~enicite }e moàt da rabotat zaedno, da sorabotuvaat i da izvedat proekt so visok kvalitet (na primer, so pomo{ na resursi od Internet, izrabotka na studija za rasizmot vo evropskiot fudbal i za efikasnosta na naporite za re{avawe na ovoj problem). Dnevnik za u~eweto - pismen izve{taj za nabquduvaweto ili reakciite na u~enikot, {to se vodi redovno vo tekot na eden proekt ili druga aktivnost. Otkako }e bide izgotven dnevnikot treba da go pokaè razvojot na misleweto na u~enikot vo razni fazi vo tekot na proektot. Elektronsko portfolio - portfolio koe e sozdadeno kako elektronska papka na kompjuter, disketa ili na veb-stranica. Sostaveno e od digitalni fajlovi koi moàt da vklu~uvaat dokumenti vo vid na tekst, sliki, videoklipovi i drug vid na digitalen materijal. Zada~a - ja odreduva namerata kon koja{to izvesen nastaven kurs (ili programa) e naso~en i kako takva, taa gi istaknuva/naglasuva aktivnostite {to treba da bidat prezemeni za da se postigne izvesna dolgoro~na cel. Zada~ite moàt da bidat op{ti ili posebni. Onamu kade {to se op{ti, tie gi opi{uvaat vidovite na op{tite znaewa i sposobnosti koi{to u~enicite treba da gi steknat kako rezultat na obrazovniot kurs. Tamu kade {to se posebni, tie moàt da bidat nedelivi od o~ekuvanite rezultati od u~eweto, dokolku tie se podgotvuvaat od gledna to~ka na u~enikot. Aktivnostite za pou~uvawe/u~ewe ne se zada~i sami za sebe: tie se samo sredstva za da se postignat zada~ite. Zada~i za esei so pro{iren odgovor - ovie zada~i baraat od u~enicite da pi{uvaat esei vo koi tie slobodno }e gi izrazuvaat sopstvenite idei i zaemnite vrski me|u ideite i }e koristat sopstvena organizacija vo svoite odgovori. Obi~no, nema edinstven odgovor koj{to se smeta za to~en. U~enikot ima sloboda vo davaweto odgovor, a stepenot na to~nosta ili vrednosta na izvesen odgovor na u~enikot moè da bide ocenuvan samo od iskusen nastavnik, koj ima poznavawa za nastavniot predmet. (Stalnaker, 1951)
150
Zatvoreni pra{awa - baraat kusi, "to~ni odgovori i pottiknuvaat poednostavni mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet. (Brooks, 2002) Individualen u~eni~ki proekt - dolgotrajna aktivnost ~ij rezultat e produkt na u~enikot: model, funkcionalen predmet, obemen izve{taj ili zbirka (na primer, izrabotka na par~e mebel so pomo{ na ra~ni alatki {to se upotrebuvaat vo ova polugodie); so pomo{ na resursite vo u~ili{nata biblioteka, pi{uvawe istraùva~ki trud za aktuelnata sostojba na germanskata ekonomija i proekcii za idninata). Kontinuirano neformalno formativno ocenuvawe - ima za cel da go sledi i da go ohrabruva napredokot vo u~eweto, obezbeduvaj}i mu naso~uvawe na u~enikot vo forma na samoocenuvawe i ocenuvawe od strana na nastavnikot; najva`no od s, ovoj vid dijagnosti~ko ocenuvawe go naso~uva nastavnikot pri planiraweto i go pottiknuva davaweto soodvetni diferencirani zada~i vo zavisnost od reakciite na u~enikot. Ovoj element treba da se oceni vnatre{no i moè, no ne mora, da bide moderiran (Lubisi et al., 1997: 14-16). Kontinuirano formalno formativno ocenuvawe - obezbeduva najrazli~ni na~ini za demonstrirawe na kompetentnosta vo po{iroka niza konteksti; tie treba da bidat strukturirani na takov na~in {to }e dovedat do ocenki koi moàt da se zabeleàt i da se vklu~at vo sumativnoto ocenuvawe; tie, isto taka, treba da bidat zasnovani na interesni i sloèni zada~i koi }e go motiviraat i }e go poddrùvaat u~eweto, a treba da bidat prosledeni i so korisni povratni informacii za u~enicite, kako i so formalno evidentirawe na rezultatite. Ovoj element treba da se oceni vnatre{no i, dokolku e potrebno, moè da bide moderiran nadvore{no (Lubisi et al., 1997: 14-16). Lista za analiti~ko bodirawe - instrument koj{to se koristi najprvin za da se ocenat ili bodiraat posebnite karakteristiki (dimenzii) na trudot ili procesot na nekoj u~enik, a potoa za da se sumiraat poedne~nite bodovi za da se dobie vkupniot iznos na bodovite. (Nitko & Brookhart, 2007) Lista za proverka / ~eklista - spisok na karakteristi~nite odnesuvawa, karakteristikite na nekoj proizvod ili aktivnosti i mesto za beleèwe na ocenkite bez ogled na toa dali taa e vnesena ili ne e vnesena. Metakognicija - sloèn proces na mislewe koj{to vklu~uva aktivna kontrola na kognitivnite procesi {to se prisutni pri u~eweto. Aktivnostite kako {to se planiraweto kako da se prijde na nekoja zada~a za u~ewe, razmisluvaweto za ne~ie razbirawe i vrednuvaweto na napredokot kon zavr{uvaweto na zada~ata pretstavuvaat metakognitivni aktivnosti. Metakognicijata ~esto se definira kako "mislewe za misleweto. Nadminuvawe na propustite - termin koj poteknuva od D. Rojs Sadler (D. Royce Sadler). Spored Klark (Clarke, 2005, p.7), Sadler smeta deka treba da se ispolnat tri uslovi za povratnata informacija da bide efektivna. U~enikot treba:
151
1. da poseduva koncept/pretstava za standardot (ili celta ili baranoto nivo) koj se stremi da go dostigne; 2. da go sporeduva sega{noto nivo na izvedba so toj standard; 3. da se vklu~uva vo soodvetna akcija koja vodi kon nadminuvawe na propustite. Obrazovni dolgoro~ni celi - iskazi za onie ~ovekovi aktivnosti koi{to pridonesuvaat za funkcionirawe na op{testvoto (vklu~uvaj}i go i funkcioniraweto na eden poedinec vo op{testvoto) i koi{to moàt da bidat steknuvani preku u~eweto. (Gagne, Brigs & Wagner, 1988) Obrazovnite dolgoro~ni celi imaat tendencija da bidat po{iroki od celite na u~eweto (ili izvedbenite zada~i). Primer na obrazovna dolgoro~na cel: sekoj u~enik treba da stekne sposobnosti za re{avawe na matemati~ki problemi. Obrazovni celi - sli~ni na obrazovnite dolgoro~ni celi. Gi opi{uvaat obrazovnite nameri ponejasno otkolku o~ekuvanite rezultati od u~eweto (vidi podolu). Odnos me|u relijabilnosta i validnosta - Testot mora da e validen za da se testira relijabilnosta. Ako testot ne e validen, toga{ relijabilnosta e sporna. So drugi zborovi, ako testot ne e validen, nema smisla da se diskutira za relijabilnosta, bidej}i validnosta na testot e neophoden element za voop{to da se razmisluva za relijabilnosta na celishoden na~in. Od druga strana, ako ne e relijabilen, testot ne e ni validen. Op{ta obrazovna cel - iskaz za izvesen o~ekuvan rezultat od u~eweto koj{to proizleguva od izvesna obrazovna dolgoro~na cel. Op{tite obrazovni celi se poodredeni otkolku obrazovnite dolgoro~ni celi i tie obi~no se dovolno jasni za planirawe na izvesen obrazoven kurs. Primer: da steknat sposobnosti {to se potrebni da se koristat voobi~aeni instrumenti za merewe dolìna, volumen i masa vo metri~ki edinici. Otvoreni pra{awa - baraat pro{ireni odgovori i go pottiknuvaat posloènite mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re{avawe problemi. (Brooks, 2002) Ocenuvawe na portfolioto - ja vklu~uva strukturiranata zbirka na trudovite na u~enikot koja{to ja dokumentira primenata na znaewata i sposobnostite na u~enicite vo raznovidni avtenti~ni konteksti. Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost (izvedbena aktivnost) - sekoja tehnika za ocenuvawe koja {to bara od u~enicite da realiziraat izvesen kompleksen posloèn proces (na primer, da prezentiraat usno nekoj argument, da otsvirat nekoe muzi~ko delo, da napi{at esej za demokratijata), ili da izgotvat nekoj zna~aen produkt (na primer, da napi{at pesna, da izvestat za nekoj eksperiment ili da naslikaat nekoja slika). Kompleksnosta na zada~ata e, vo osnova, razlikata me|u prakti~nata osposobenost i re{avaweto zada~i so kratki odgovori, matemati~ki problemi von odreden kontekst ili kratki (samo za eden nastaven ~as) esejski zada~i prisutni vo tipi~nite ocenuvawa od vidot hartija-moliv.
152
Ocenuvawe na u~eweto - sekoja forma na ocenuvawe ~ija osnovna cel e promovirawe na u~eweto na u~enicite... obi~no e neformalno, sostaven del na site aspekti na u~eweto i pou~uvaweto i go koristat razli~ni nastavnici kako del od nivniot sopstven stil na podu~uvawe. (Black, Harrision, Lee, Marshall & Wiliam, 2003, p. 2) O~ekuvani rezultati od u~eweto - posebni iskazi koi{to naglasuvaat {to to~no eden u~enik treba da znae, da sfa}a ili da bide sposoben da pravi kako rezultat na nastavata ili na izvesna aktivnost vo u~eweto. Obi~no tie vklu~uvaat koristewe na glagoli. Povratna informacija - davawe na informacija na u~enikot preku koja se procenuva momentalnoto postigawe i se ukaùva na slednite ~ekori vo procesot na u~ewe koi u~enikot treba da gi prezeme. Povratnata informacija treba da se odnesuva konkretno na celta na u~eweto. Hati i Timperli (Hattie & Timperley, 2007, p. 102) ja konceptualiziraat povratnata informacija kako informacija dadena od strana na agens (pr., nastavnik, kniga, roditel, samiot sebe, iskustvoto) koja se odnesuva na odredeni aspekti na izvedbata ili razbiraweto. Tie izdvojuvaat tri pra{awa od va`nost za povratnata informacija: Kade odam? Na koj na~in odam? Kade da odam ponatamu? Odgovorite na ovie pra{awa treba da go podobrat u~eweto. Portfolio - e izvesna ograni~ena zbirka na trudovi na u~enikot koja{to se koristi, glavno, za da se prikaàt najdobrite trudovi i da se pokaè obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period. Portfolio za razvojot i u~eweto/dokumentacisko portfolio - sodrì evidencija koja{to go dokumentira napredokot na u~enikot vo tekot na odreden vremenski period. Toa obi~no sodrì evidencija {to go dokumentira podobruvaweto vo pogled na obrazovnite celi i moè da vklu~uva primeri na rabotata za koi u~enicite smetaat deka se pod nivoto, kako i primeri {to se egzemplarni/ za primer. Portfolio so najdobrite trudovi (izlo`bena vitrina) - gi sodrì samo najdobrite krajni proizvodi/trudovi vo izvesen, odreden nastaven predmet. Posebna (konkretna) obrazovna cel - eden jasen iskaz za toa {to u~enicite treba da postignat na krajot na izvesna nastavna edinica. Primer: da go izmerat volumenot na te~nostite do najbliskata desetina od desetinata na eden litar, koristej}i graduiran cilindar. Vidi: O~ekuvani rezultati od u~eweto. Proekt - e prodlabo~eno, prakti~no istraùvawe na nekoj predmet, tema, ideja ili aktivnost, ~ij rezultat e produkt, izvedba ili nastan {to se ocenuva. (Katz & Chard, 1989) Toj se izveduva vo tek na podolg vremenski period (na primer, nedeli ili meseci) i ima zna~ajna vrednost bidej}i go pretstavuva ona {to u~enikot najdobro moè da go sraboti pod uslov da ima konstruktivni povratni informacii i mo`nosti da ja revidira svojata rabota. Proektite se fokusiraat na dlabo~inata na znaeweto i od niv proizleguvaat pokrupni rabotni produkti.
153
Relijabilnost - e stepenot do koj nekoj test ili drug vid ocenuvawe e konzistentno i stabilno pri mereweto na ona {to treba da se izmeri. Najednostavno re~eno, ocenuvaweto e relijabilno dokolku e konzistentno samo po sebe i so tek na vreme. Samoocenuvawe - se odnesuva na mo`nostite {to im se davaat na u~enicite da go ocenuvaat sopstveniot napredok ili u~ewe. Ova zna~i deka treba da se definiraat kriteriumi za rezultatite, a od u~enicite se bara da go ocenuvaat sopstveniot trud za da se utvrdi obemot vo koj se zadovoleni kriteriumite. Samoocenuvaweto moè da ja podobri efikasnosta na u~eweto. Toa ja razviva sposobnosta za analiza i kriti~ki odnos kon sopstvenoto u~ewe. Samoocenuvaweto "im nudi mo`nost na u~enicite da ja prezemat odgovornosta za sopstvenoto u~ewe i im dava poizrazeno ~uvstvo za sopstvenost na ona {to go u~at. (Gravett, 1996: 81) Samoregulirano u~ewe - zbir od opredeleni metodi so ~ija pomo{ u~enicite ja prezemaat kontrolata nad svoeto u~ewe. Spored [ank (Schunk) i Cimerman (Zimmermann), 1998, samoreguliranoto u~ewe... e prvenstveno rezultat na vlijanieto na samosozdadenite mislewa, ~uvstva, strategii i odnesuvawa na u~enicite {to se orientirani kon postignuvawe opredeleni celi. Samoreguliranoto u~ewe opfa}a aktivna, celno naso~ena samokontrola na odnesuvaweto, motivacijata i kognicijata (misleweto) vo odnos na u~ili{nite zada~i kaj u~enikot poedinec. (Pintrich, 1995) Samoreguliranoto u~ewe e na~in na pristapuvawe kon u~ili{nite zada~i {to u~enicite gi u~at preku iskustvo i samoanaliza. Toa ne e osobina {to e genetski predodredena ili se formirala u{te vo detstvoto, od koja u~enicite ne moàt da "se oslobodat do krajot na ìvotot. (Pintrich, 1995) Sumativno ocenuvawe - ocenka na kvalitetot ili vrednosta na uspehot (postigawata) na u~enikot po zavr{uvawe na del od nastavniot proces. Vo princip, sumativnoto ocenuvawe e pomalku korisno za planirawe na sekojdnevnite aktivnosti za u~ewe od formativnoto ocenuvawe. Taksonomija - seopfaten pregled na izvesen opus na kognitivni sposobnosti {to ~ovek moè da gi podu~uva. Blumovata taksonomija gi klasificira dostigawata vo {est glavni poglavja, po~nuvaj}i od ednostavnite pa do sloènite (poznavawe, sfa}awe, primena, analiza, sinteza, evalvacija). Upatstvo za pi{uvawe - pretstavuva kus iskaz koj{to ja sugerira temata za koja{to treba da se pi{uva, mu dava op{ti upatstva na u~enikot, go motivira da pi{uva i go pottiknuva da pokaè najmnogu {to moè. Izrabotkata na u~enikot se vrednuva so koristewe na lista za bodirawe koja{to gi opredeluva raznite karakteristiki ili kvaliteti na pi{uvaweto. Formativno ocenuvawe - vklu~uva intervencija na nastavnikot vo tekot na procesot na u~ewe so cel da pribere povratna informacija koja ja koristi za da go vodi/organizira ponatamo{noto u~ewe i pou~uvawe.
154
(Brooks, 2002, p. 15) Osnovata na formativnoto ocenuvawe e toa {to pribranite informacii se koristat za da se prilagodi rabotata na nastavnikot so cel da se postignat celite na u~eweto. Holisti~ka lista, lista za holisti~ko bodirawe - lista koja{to bara nastavnikot da go oceni ili bodira trudot/proizvodot na nekoj u~enik kako celina bez prethodno da gi bodira posebno delovite ili komponentite. (Nitko & Brookhart, 2007) Cel na u~eweto - ona {to nastavnicite o~ekuvaat deka u~enicite }e go znaat, razberat, }e bidat sposobni da go napravat do krajot na ~asot ili po nekolku ~asovi. Razjasnuvaweto na celta na u~eweto mu ovozmoùva na nastavnikot da konstruira zada~i koi }e vodat kon postignuvawe na celta. Spodeluvaweto na celta na u~eweto mu ovozmoùva na u~enikot da ja doznae celta na aktivnosta, so {to odgovornosta za u~eweto se prenesuva od nastavnikot na u~enikot. (Clarke, 2001)
155
PREPORAÂNA LITERATURA *
LITERATURA NA SLOVENSKI JAZICI 1. 2. 3. 4. Becaj J. (2000): Je bolje ocenjevati ali preverjati?, Vzgoja in izobraèvanje, br. 2-3, Ljubljana Ivanova Liljana (2005): Ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika, Obrazovni refleksii, br. 1, Skopje Komljanc N. (2004).: Vloga povratne informacije v u~nem procesu, Sodobna pedagogika, br. 1, Ljubljana Lakinska B. (1997): Odnosot me|u celite na nastavata i ocenuvaweto na uspehot na u~enicite, vo Zbornik na trudovi od me|unarodniot simpozium na tema: Ocenuvawe na postigawata na u~enicite, Skopje Marenti~ Poàrnik B. (2000): Ocenjevanje u~enja ali ocenjevanje za (uspe{no) u~enje, Vgoja in izobraèvanje, br. 2-3/, Ljubljana Mickovska G. (2003): Analiti~ko ocenuvawe na u~eni~kite proekti, Obrazovni refleksii, br. 3-4/2003, Skopje Naceva B., Mickovska G., Poposki K. (2004): Opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite od I, II i III oddelenie, BRO, Skopje Pavlovi} - Babi}, D. so sor. (2003): Ocewivawe orijentisano na ishode - Evaluacija za razvoj, Ministarstvo prosvete i sporta, Beograd Poposki K. (2005): U~ili{na dokimologija, Kitano, Skopje Poposki K. (2002): Re~nik na terminite od oblasta na ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, Makedonska kniga, Skopje Poposki K. (1996).: Sovremeni sfa}awa za proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, MIA, Skopje Razdev{ek Pu~ko, C. (2004): Formativno preverjanje znanja i vloga povratne informacije, Sodobna pedagogika, br. 1, Ljubljana Rutar Ilc, Z. (2000): Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratno informacijo, vo Zbornik: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna {ola, Ljubljana Rutar Ilc, Z.: Pristopi k pou~evanju, preverjanju in ocenjevanju, ZRS[, Ljubljana Ruatar Ilc, Z. (1999): Nova kultura preverjanja znanja, Zbornik prispevkov Simpozij: Metode pou~evanja in u~enja, ZRS[ Rutar Uilc, Z. (2003): Pristopi k pou~evanju, preverjanju in ocenjevanju, K novi kulturi pouka, ZRS{, Ljubljana
5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.
14. 15. 16.
* Prepora~anata literatura na angliski jazik e bazi~nata literatura {to ja koristele avtorite na prira~nikot. Dadena e po{iroka literatura na slovenskite jazici zatoa {to se smeta deka taa im e podostapna na nastavnicite vo Makedonija. Isto taka, dadeni se Internet adresi na koi moàt da se najdat korisni materijali za ocenuvaweto na u~enicite.
156
17.
Sento~nik S. (2003): Alternativna forma na vrednuvawe kako potkrepa vo razvojot na kompetenciite kaj u~enikot, Obrazovni refleksii, be. 3-4/ 2003, Skopje Sento~nik S. (1999): Portfolio, instrument za procesno vrednotenje u~en~evega in u~iteljevega dela, Vzgoja in izobraèvanje, br. 3, Ljubljana Havelka N., Hebib E., Baucan A. (2003): Ocewivawe za razvoj u~enika - priru~nik za nastavnike, Ministarstvo prosvete i sporta, Beograd Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna {ola, ZBORNIK, ZRS[, Ljubljana
18. 19. 20.
LITERATURA NA ANGLISKI JAZIK 1. Anderson, L. & Krathwohl, D. A Taxonomy for Learning, Teaching and Assessing: A Revision of Blooms Taxonomy of Educational Objectives. New York: Longman, 2001. Airasian, P.W (2004). Assessment in the Classroom, 6th addition NY: McGraw Hill. Assessment Reform Group (2002). Assessment for learning: 10 Principles. Research-based principles to guide classroom practice. www.assessment-reform-group.org.uk Black, P., Harrison, C., Lee, C., Marshall, B., Wiliam, D. (2003). Assessment for learning. Putting it into practice. Berkshire: Open University Press. Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment in Education, 5 (1), 70-78. http://ditc.missouri.edu/docs/blackBox.pdf Clarke, S. (2001). Interim report on the first term of the project Communicating learning intentions, developing success criteria and pupil self-evaluation. Gillingham partnership formative Assessment Project 2000-2001. www.aaai.org.uk. Clarke, S. (2005). Unlocking Formative Assessment: Practical Strategies for Enhancing Pupils' Learning in the Primary Classroom, Hodder Murray. Linn, R.L., & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching (9th Ed.). Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall. Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Popham, W. J. (2005). Classroom assessment. What teachers need to know. 4th Edition. Ward A., M. Murray-Ward M. (1999), Assessment in the Cassroom, Wadswort Publishing company, London Woodward, G. & Munns, H. (2003) Insiders Voices: Self-Assessment and Student Engagement Paper presented at New Zealand Association for Research in Education (NZARE) and Australian Association for Research in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003. Available at http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06.
2. 3.
4. 5. 6.
7. 8. 9. 10. 11. 12.
157
INTERNET STRANICI ZA OCENUVAWE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. http://www.nde.state.ne.us/stars/LCAPresentations.htm http://www.2learn.ca/Projects/Together/evaluate.html http://www.tedi.uq.edu.au/teaching/assessment/cra.html http://www.adelaide.edu.au/clpd/evaluation/assessment/about/ http://cms.curriculum.edu.au/assessment/links.asp http://www.tki.org.nz/r/assessment/index_e.php http://www.eduweb.vic.gov.au/edulibrary/public/teachlearn/student/Student_ Learning_Rubric_LINKS.doc http://www.learner.org/jnorth/tm/assessment/index.html http://www.rmcdenver.com/useguide/assessme/online.htm http://teach-nology.com/web_tools/rubrics/ http://school.discovery.com/quizcenter/quizcenter.html http://www.nwrel.org/assessment/toolkit98.php http://brs.leeds.ac.uk/cgi-bin/brs_engine http://cms.curriculum.edu.au/assessment/links.asp http://www.ltscotland.org.uk/assess/ arg.educ.cam.ac.uk/ www.aaia.org.uk http://www.qca.org.uk/qca_4339.aspx http://www.ttrb.ac.uk/ViewArticle2.aspx?anchorId=11784&selectedId= 11821&contentId=13373 http://teacherstv/search/node/assessment http://www.pep.org.mk/mk/resursi.html http://www.pepocenuvanje.blogspot.com
158

стандарди за оценување на учениците- материјали за обука I MAK

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

стандарди за оценување на учениците- материјали за обука I MAK

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE

PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

RE^NIK PREPORA^ANA LITERATURA

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OCENUVAWETO KAKO KOMPONENTA NA NASTAVNIOT PROCES

Klu~ni koncepti i vidovi ocenuvawa

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Koi se obrazovnite celi i o~ekuvanite ishodi?

[to u~enicite ve}e znaat?

Dali celite se postignati?

Kakvi sodr`ini i strategii im se potrebni na u~enicite?

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Razli~nite celi na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe vo kontekstot na ocenuvaweto na ~asovite OCENUVAWE

Ocenuvawe zaradi u~ewe (Ocenuvawe za da se vlijae na u~eweto)

Ocenuvawe na nau~enoto (Ocenuvawe na krajot na temata/godinata)

Ocenuvawe na ~asovite / Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost

Ocenuvawe na ~asovite / Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Klu~ni karakteristiki na ocenuvaweto

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Bodovite na eseite na 30 u~enici oceneti od dvajca ocenuva~i

Tabelarno pretstavuvawe na bodovite na eseite na 30 u~enici ocenuvani od dvajca nezavisni ocenuva~i

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

NASTAVNATA PROGRAMA KAKO OSNOVA NA OCENUVAWETO

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri i klu~ni zborovi

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri i klu~ni zborovi

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri i klu~ni zborovi

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri i klu~ni zborovi

Povrzuvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite (procesite) i rezultatite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Celite na u~ili{noto ocenuvawe

Planirawa na nastavata (kuso, sredno, dolgoro~ni planovi)

Esterni ocenuvawa na krajot na Klu~nata faza

Kusoro~ni i srednoro~ni ocenuvawa od nastavnikot

Ocenuvawa na nastavnikot na krajot na Klu~nata faza

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe (ocenuvawe za u~ewe)

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe

DESETTE KLU^NI PRINCIPI NA OCENUVAWETO ZA U^EWE

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite