ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBOLENJIH PREBAVIL

Osnovne znailnosti prebavil in potek prebave

Prebavila sestavljajo cevasti organi s sicer podobno vlogo, ki pa je v procesu predelave hrane in prehajanja hranil v telo tudi zelo specifina.

V ustni votlini z zobmi zdrobimo veje kose griljaja, ki potujejo po poiralniku do elodca, kjer se zane razgradnja z elodno kislino in encimom pepsinom.

Osnovne znailnosti prebavil in potek prebave

elodna vsebina potuje naprej skozi vratarja v dvanajstnik in tanko revo, od koder telo vsrkava biomolekule v krvni obtok. Napredovanje vsebine omogoa avtonomni gladkomiini sistem prebavil, ki s svojim gibanjem ustvarja peristaltine valove oziroma omogoa gibanje revesne vsebine. Da lahko razgradnja ter gibanje in vsrkavanje biomolekul zadovoljivo potekajo, mora biti revesna vsebina dovolj tekoa.

Osnovne znailnosti prebavil in potek prebave

Za to poskrbijo prebavila sama, saj v svojo notranjost izloajo obilo tekoine. Prek celega dne lahko izloijo do 7 litrov tekoine (vodo in minerale) Sledi prebavljanje v debelem revesu, kjer spet prihaja do izmenjave snovi med vsebino debelega revesa in krvjo. Konni del debelega revesa je zavit v obliki rke S in prehaja v danko, kjer nastaja blato. V blatu so ostanki zauite hrane, ki je la skozi vse stopnje prebave, a jih telo ne potrebuje. Prebavna cev zdravega odraslega loveka je dolga ve kot 6 metrov.

ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL

SPLONI ZNAKI SO NASLEDNJI:

ZGAGA (pyrosis) peko obutek za liko, prsnico ali v relu; DISFAGIJA motnja poiranja v poiralniku; REGURGITACIJA vraanje vsebine elodca in poiralnika v usta; BOLEINA ki je lahko ostra, nenadna ( kolike ), lokalizirana ali seva v okolico; BRUHANJE; IZGLED KOE icterus, turgor koe; OBSTIPACIJA, DIAREJA; DISPEPSIJA gnitja ali vrenja motnja v prebavi B. in OH; SINGULTUS.

ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL

PREISKOVALNE METODE: hematoloke preiskave, preiskave blata ( dokazovanje krvi, prebavljivosti, MB preiskave ), ENDOSKOPSKE preiskave, BIOPSIJE, pregled elodnega in duodenalnega soka, UZ RTG preiskave ( CT, ... )

ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL

PRI NARTOVANJU ZN UPOTEVAMO: rizine faktorje ( alkohol, kofein,... ), nain ivljenja in navade ( stresi, naglica,...), druinske razmere in psihino stanje ( jeza, skrbi,...), prehrambne navade ( koliina, tevilo in sestava obrokov, kraj, as prehranjevanja ), drubeno in socialno varnost.

ZN PRI OBOLENJIH PREBAVIL

NALOGE TZN : pomaga bolniku pri njegovih ivlj. aktivnosti; pozoren je na bolnikovo poutje, njegove potrebe in elje; podpira njegovo samozavest; vzpodbuja ga k samopomoi in k vkljuevanju v program zdravstvene prosvete in rehabilitacije .

NAJPOGOSTEJA OBOLENJA PREBAVIL

GASTRITIS ( Akutni in kronini) ULKUSNA BOLEZEN ( rana na elodcu in dvanajstniku ) 3. OBOLENJA REVESJA POGOSTEJA: vnetje slepia = apendicitis zapora revesa = ileus tumorji revesja ; hemoroidi KILA =hernia Manj pogosta obolenja revesja : malabsorpcijski sindrom alergije na doloena hranila (celiakija ) Crohnova bolezen 1. 2.

GASTRITIS=VNETJE ELODNE SLUZNICE

AKUTNI G. = pokvarjeni elodec. Nastane zaradi : napane prehrane, kritve diete, zauitja prevelike koliine alkohola, posledica jemanja zdravil, stresna stanja.

GASTRITIS
ZNAKI AKUTNEGA GASTRITISA: slabost, izguba apetita inapetenca, obloen jezik, zadah iz ust, siljenje na bruhanje (navzea), vomitus, splono slabo poutje, boleine v elodcu .

GASTRITIS
KRONINI G. je posledica dalje nepravilne prehrane ali pa pretiranega uivanja alkohola. Pogostost elodnega raka je pri teh bolnikih veja.

GASTRITIS
ZNAKI KRONINEGA GASTRITISA: pritisk, tianje v elodcu, zgaga, boleine v elodcu, izguba apetita ( ne prenaa teko prebavljive, posebej ne mastne hrane ), slabost, bruhanje, kolcanje .

GASTRITIS
ZDRAVSTVENA NEGA Zaito elodne sluznice v akutni fazi doseemo: s postom, ki traja 24 36 ur, bolniku dajemo veliko tekoine; majhni obroki hrane, ki ne draijo sluznice; temeljitim veenjem hrane; z mirovanjem in vzdrevanjem ivljenskih aktivnosti PO NAROILU ZDRAVNIKA IZVAJAMO: lokalno gretje; dajemo analgetike, spazmolitike,... prepreujemo izgubo tekoin in elektrolitov.

ULKUSNA BOLEZEN
ULKUS je defekt sluznice , ki zajema vse plasti sluznice in lahko sega do spodaj leeih tkiv. EROZIJA = povrinska razjeda, omejena le na sluznico. 1. RANA NA ELODCU (ULCUS VENTRICULI ) Ulkus nastane zaradi raziranja elodne sluznice z elodno kislino in s prebavnimi sokovi, boleina se pogosto pojavi na prazen elodec in je omejena skoraj vedno tik pod prsnico, boleina ponavadi izbruhne ena do dvakrat na dan. To se ponavlja en do ve tednov, potem pa boleina sama od sebe izgine.

ULKUS
Znailni simptomi razjede na elodcu so: Uivanje hrane boleine ne omili, ampak jo celo sproi. Razjede elodca pogosto vodijo v otekanje tkiv tankega revesa, kar ovira pomikanje hrane iz elodca. To lahko po jedi povzroi: napenjanje, slabost, bruhanje. Kaj lahko naredite sami? Pitje mleka, izogibanje hrani , ki vas napenja in uivanje antacidov boleino omili.

ULKUS
RANA NA 12-NIKU ( ULCUS DUODENI ) Pojavlja se v zgornjem delu 12-ernika, takoj za zapiralko. najvekrat obolevajo moki, dednost ; je pogosta, oboleva 10 12% prebiv. ; bolniki s krvno skupino 0 so bolj dovzetni za razjedo dvanajstnika; v veliki veini se rana ponovi.

ULKUS 12-nika
VZROKI ZA NASTANEK : propad obrambnih mehanizmov prebavne sluznice, zaradi zdravil, etanola, kajenja, psiholokih stresov, druge bolezni prebavil in refluks ola v elodec. ZNAKI SO PA: boleina v zgornjem trebuhu ( v liki ), boleine niso enake; so pekoe, krevite, vrtajoe, zbadajoe. Pojavljajo se v doloenem letnem asu (npr. spomladi ); napetost,napenjanje, zgaga, slabost, bruhanje.

ULKUS 12-NIKA
ZAPLETI: krvavitev iz elodca ( melena ), perforacija ( predrtje elodne stene in razlitje trebune vsebine ), pilorostenoza ( posledica brazgotine med elodcem in 12-nikom ) Th.: konzervativna ali kirurka? Odloa zdravnik glede na potek bolezni. MEDIKAMENTOZNA Th. lahko preprei recidive.

ULKUS 12-NIKA
ZDRAVSTVENA NEGA : mirovanje v postelji, primerno je zdravilie ( brez hospitalizacije ), bolnik lahko uiva vso hrano, razen tiste , ki mu lahko povzroa teave, obroki naj bodo v razmaku 2 3 ur, prepoved kajenja, omejevanje zdravil, ki povzroajo razjedo.

OBOLENJA REVESJA
ZAKAJ NASTANEJO : zaradi napane prehrane, zastrupitve s hrano ( bakterije, virusi ) , alkohol, kava , cigarete, moni pravi aji. rak revesja ( predvsem debelega ) je po vzroku smrtnosti na drugem mestu. VPLIVI NA NJEGOV NASTANEK: prehrana, okolje, starost, saj rak po 50. letu naraa, duevna in ustvena dogajanja ( driska, napenjanje ), e so ta dolgotrajna lahko privedejo do motenj; KOLITIS=kronino obolenje, ki prizadene zadnji del tankega . in debelo revo.

OBOLENJA REVESJA
VNETJE SLEPIA ( APENDICITIS ) Slepi se vname zaradi zaprtja svetline slepia, vendar so znaki zelo neznailni. V njem se zane kopiiti sluz, ki povzroi nastanek okube in vnetja ZNAKI: najpogosteje se zane z bruhanjem, boleinami v predelu like, izgubo apetita, boleino v desnem spodnjem delu trebuha, pri vsem tem se lahko pojavi tudi poviana tt.

VNETJE SLEPIA
ZAPLETI :

perforacija, abces = ognojek vnetje trebune stene.

Vneti slepi se lahko zdravi le kirurko. Operacija je v veliki veini primerov uspena (obstaja 0,1% monosti smrti). Do problemov med operacijo pride, e se slepi razlije. Zdravniki zato pravijo, da je ta operacija umazana, saj e se slepi razlije, se lahko raznese po celi trebuni votlini.

VNETJE SLEPIA
ZN PO OPERACIJI : zgodnje vstajanje, tekoina ( infuzija), nato dajemo aj, lahka hrana (sluzave juhe, kae, ... ), opstipacija? klizme, zdravila, gibanje, ko je rana zaceljena odstranimo ive.

ZAPORA REVESA ( ILEUS )

je popolna ali nepopolna zapora prehajanja revesne vsebine zaradi mehanske ovire ali funkcionalne motnje peristaltike. Loimo: mehanini in paralitini ileus. MEHANINI nastane lahko zaradi zapore revesne vijuge z notranje ali zunanje strani (npr. tumorja, brazgotine, tujka ) ali motnje prekrvavitve revesnega tkiva ( zadrgnjenje revesa ).

ZAPORA REVESA
PARALITINI pojavijo se nepravilnosti v delovanju peristaltike, ki so posledica embolije revesnega oilja, vnetja trebune mrene, dehidracije ali elektrolitskih motenj. ZNAKI: zapora vetrov in blata, meteorizem, boleina v trebuhu,

ZAPORA REVESA
v zaetku mehak trebuh, nato pa postaja trd, bruhanje, lahko bruha tudi blato, pojav znakov oka: suh jezik, tahikardija, hipotonia( oslabljen miini tonus), oligurija, ... ZDRAVSTVENA NEGA: na oddelku mu nastavijo infuzijo, uravnavajo elektrolite, vstavijo elodno in duodenalno sondo ter urinski kateter,

ZAPORA REVESA
TZN kontrolira infuzijo, po naroilu izvaja istilno klizmo, kontrolira VF, meri diurezo, pomaga pri vseh ivljenskih aktivnosti, je pozoren na znake oka.

TUMORJI REVESJA
Tumor imenujemo nabreklino, oteklino, bulo ali novotvorbo. Delimo jih na: BENIGNI = nenevarni MALIGNI = nevarni, zloesti.

TUMORJI REVESJA
BENIGNI v tankem revesu so: ADENOMI = lezni, LIPOMI = maobni, MIOMI= miini, HEMANGIOMI = ilni. V debelem so najpogosteji POLIPI. Loimo: ADENOME Polipi iz vezivnega tkivazloesti.

TUMORJI REVESJA
MALIGNI v tankem revesju so ZELO redki : Adenokarcinomi, Karcinoidi ( endokrini ), Sarkomi ( rak vezivnega tkiva ) , Maligni limfomi ( zloesta tvorba limfnih lez ). V debelem revesu in rektumu so najpogosteji MALIGNI tumorji ELODNO REVESNEGA trakta.Ti tumorjji so v porastu.

TUMORJI REVESJA

RIZINI DEJAVNIKI ZA NASTANEK TUMORJA: napana prehrana,preve maob, premalo balastnih snovi, premalo gibanja.

TUMORJI REVESJA
ZDRAVSTVENA NEGA : bolniku ponudimo tekoe, kalorino bogato hrano, z ve manjih obrokov, ne dajemu mu sveega sadja in zelenjave, ne mastne hrane, bolnik naj popije veliko tekoine ( 2-3 l/dan ), merimo bilanco tekoin, merimo diurezo, skrbimo za osebno higieno bolnika, zlasti higieno rok in anogenitalno nego, opazujemo blato, urin, bolniku dajemo zdravila po zdravnikovih navodilih, pri vnetju sluznice zunanjega spolovila izvajamo nego spolovila s kamilicami , z bolnikom se pogovarjamo in pokaemo razumevanje.

TUMORJI REVESJA
ZNAKI SO: krvavitve iz debelega revesja, boleina v kriu anemija, hujanje, driske in zaprtja, napet trebuh, hemoroidi, blato je krvavo v obliki svinnika ali trakasto. Zdravljenje je kirurka odstranitev prizadetega dela revesa

HEMOROIDI

Zlata ila (ali hemoroidi) je varikozna raziritev venskega oilja ob zadnjiku, torej pride do razirjenosti in zastoja krvi v venah v zadnjiku. Loimo notranje in zunanje hemoroide - pri notranjih hemoroidih pride do varikoznih sprememb ven znotraj zadnjikovega kanala, pri zunanjih hemoroidih pa so prizadete vene zunaj analnega sfinktra. Zlata ila pogosto povzroa boleine, ker so ti predeli dobro oiveni.

HEMOROIDI
zlato ilo lahko povzroi presilno napenjanje pri odvajanju blata, zlasti pri zaprtju. Nadaljnji dejavnik, ki poveuje monost nastanka hemoroidov, je povian krvni tlak, zlasti v portalnem krvnem obtoku; dverna (portalna) vena je namre povezana z votlo veno, ki odvaja kri iz zadnjika. debelost poveuje verjetnost nastanka hemoroidov, ker povzroa povian krvni tlak v rektalnih venah. Tudi dolgotrajno sedenje je moen dejavnik nevarnostni. hemoroidi so zelo pogosti, posebno med nosenostjo in takoj po porodu. ZDRAVLJENJE je navadno ne kirurko s poitkom, s toplimi kopelmi, prepreevanjem zaprtja, s svekami. Kirurka odstranitev le v primeru vztrajnega krvavenja.

KILA ( HERNIA )
Obiajno mesto nastanka je v predelu, kjer je miije trebune stene oslabelo. Zvian pritisk v trebuni votlini ob dvigovanju bremen, vztrajnem kalju ali napenjanju med odvajanjem povzroi razmik oslabelih miic, skozi katere se izboi kila. Ta lahko vsebuje maobno tkivo ali del revesa. ukleena kila je najhuji zaplet in poteka dramatino, zahteva takojnjo operativno pomo. enostavna kila je tista, ki se lahko potisne nazaj.

KILA
ZNAKI: poveana koliina plinov, menjavanje drisk in zaprtja, blage boleine v levem spodnjem delu trebuha, teave pri hoji in kadar pri delu stojijo

KILA
KATERE VRSTE KIL POZNAMO? DIMELJSKA KILA (INGVINALNA HERNIJA) Ta kila nastane, ko del revesa zdrsne skozi dimeljski kanal, ki je ibko mesto v trebuni steni. Vidimo jo kot oteklino v dimljah ali monji. STEGENSKA KILA (FEMORALNA HERNIJA) Ta kila nastane v dimljah, kjer stegenska arterija in vena prehajata iz medenice v stegno. POPKOVNA KILA ( UMBILIKALNA HERNIJA ) Nekateri dojenki se rodijo s popkovno kilo. Ta se razvije za popkom, ki je ibko mesto v trebuni steni. Kilam v bliini popka pravimo paraumbilikalne.

KILA
ZDRAVLJENJE: nenasilna rona repozicija, nonja trebunega pasu za kilo, klasini operativni poseg za reponiranje kile=hernioplastika, odstranitev dela revesa = resekcija.

KILA
Priprava bolnika na operacijo je odvisna od nujnosti operacije. ZN po operaciji: skrb za razbremenitev trebune stene in varovanje op. mesta, bolnika opozorimo naj se izogiba sunkovitim gibom ( pri kaljanju in kihanju poloi roke na rano ), pred vstajanjem namestimo trebuni pas, prehrana odvisna od operacije, prepreujemo obstipacijo, bolnika pouimo da vsaj 3 meseca ne dviguje tekih bremen, rano varujemo pred infekcijo in opazujemo celjenje.

DRUGA OBOLENJA REVESJA

MALABSORPCIJSKI sindrom je bolezensko stanje revesne sluznice, pri katerem revesna sluznica ne absorbira enega ali ve sestavin hrane. Nevsrkana sestavina se izloa z blatom. VZROKI malabsorpcije so: operacija elodca, bolezni jeter in olnika, bolezni trebune slinavke, prirojena pomankanja prebavnih encimov, bakterijske in druge bolezni tankega revesa.

MALABSORPCIJA
ZNAKI MALABSORPCIJE :
hujanje in podhranjenost, driska,izloanje maob v blatu, napet trebuh in obilni vetrovi, oslabelost in utrudljivost, anemija, motnje ivnega prevajanja in mravljinenje, boleine v kosteh.

ZDRAVLJENJE : nadomeanje prebavnih encimov.

CELIAKIJA
CELIAKIJA je kronina bolezen tankega revesa, ki je posledica preobutljivosti za gluten. Gluten je osnovni protein zrnja penice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju jemena, ri pa tudi ovsa. Gluten povzroa pokodbo sluznice tankega revesa, kar ima za posledico zmanjano funkcijo tega dela revesa in motnje v presnovi hrane.

CELIAKIJA
SIMPTOMI BOLEZNI: nejenost, odklanjanje hrane, vzdraljivost, hujanje, predvsem pa driske z obilnim mastnim blatom, utrudljivost,

CELIAKIJA
DIAGNOZA : z biopsijo rvesa biopsijo opravimo s posebno aspiracijsko kapsulo ali pa endoskopsko. Tako je omogoen natanen mikroskopski pregled sluznice tankega revesa. ZDRAVLJENJE: do sedaj znana samo ena oblika zdravljenja to je STROGA BREZGLUTENSKA DIETA, ki traja CELO IVLJENJE.

CROHNOVA BOLEZEN
Chronova bolezen je kronina, ponavljajoa se, vnetna in granulomatozna bolezen revesja, revesna stena je zadebeljena zaradi vnetja, pojavijo se razjede sluznice, iz katerih se izceja rumeno rjavkast eksudat.

CROHNOVA BOLEZEN
ZNAKI: blage do hude driske, boleine v trebuhu v obliki krev, maobe in kri v blatu, hujanje, telesno propadanje, anemija, vroina, vnetja sklepov. DIAGNOSTIKA: rektoskopija, kolonoskopija in scintigrafija z obarvanimi levkociti. ZDRAVLJENJE : posebnega zdravljenja ni. Teave lajajo z zdravili, ki zavirajo vnetje, in s posebnimi dietami. Kirurka odstranitev prizadetega dela revesa je izhod v sili.