EDUARD DE BONO: NAUITE SVOJEGA OTROKA MISLITI Namen knjige je predstaviti nekaj miselnih vein.

RAZMILJANJE ni inteligentnost ali informiranost, niti ni vpraanje ali imamo prav, temve JE to OPERATIVNA VEINA, ki jo je mogoe izboljati. Ne glede na to kaken je obstoje nivo miselne veine, jo je mono izboljati, e jo seveda hoemo izboljati. Zakaj potrebujemo novo razumevanje razmiljanja? TRADICIONALNO SE V GLAVNEM UKVARJAMO Z REAKCIJSKIM RAZMILJANJEM: reagiramo na to, kar nekdo postavi pred nas. Vendar, pa obstaja e druga stran razmiljanja. Ta druga stran razmiljanja PRO-AKTIVNA pomeni iti in stvari narediti, oziroma povzroiti, da se naredijo. To, pa zahteva operativnost ali spretnost delovanja. Zahteva razmiljanje, ki je konstruktivno, kreativno in produktivno. ustva in obutki pri razmiljanju igrajo kljuno vlogo. Gre za to, da jih v pravem trenutku vkljuimo, ne pa, da jih izkljuimo. In konno inteligenca je potencial in da bi bil ta potencial v celoti izkorien, moramo razviti spretnosti razmiljanja. Brez teh spretnosti je potencial premalo izkorien.

1 RAZMILJANJE = OPERATIVNA VEINA VEINA DELANJA MIT VEDETI JE DOVOLJ REAKCIJSKO RAZMILJANJE =
Reagiramo na to kar nekdo postavi pred nas: -kritino razmiljanje -sistem nasprotij -izziv in protest -potreba po imeti prav -analiza in nart

PRO-AKTIVNO RAZMILJANJE=
zadeva aspekte razmiljanja kot so: -pogledi drugih ljudi -prioritete -cilji -alternative -posledice -ugibanja -odloitve -razreevanje konflikotov -humor

KAJ VSE VPLIVA NA RAZMILJANJE?

INFORMACIJE INTELIGENCA BISTROST MODROST LOGIKA IN PERCEPCIJA USTVA OBUTKI INTUICIJA MOTIVACIJA DISCIPLINA

2 MISELNO VEDENJE
Na koncu ostaneta samo dve vrsti miselnega vedenja: - HOEMO MISLITI - MORAMO MISLITI V praksi je mnogo miselnega vedenja usmerjenega k iskanju pravilne, uporabne rutine. Osbtajajo pa tudi situacije, pri katerih resnino moramo misliti na novo: -pri novih idejah -pri izumih -pri reevanju zelo tekih problemov In misliti na novo lahko postane miselna rutina. Ustvarimo lahko rutino kreativnega razmiljanja. NARAVA RAZMILJANJA Nekam se nam mudi. Lahko teemo, to pomeni, da izrabimo svojo naravno sposobnost. Lahko pa se nauimo voziti kolo in prili bomo hitreje (ali dalje) kot prej. In zato ne potrebujemo prav nobene energije od zunaj. Isto je z razmiljanjem. Lahko uporabimo nao naravno sposobnost razmiljanja in ta nam bo prav dobro sluila. e pa se nauimo struktur, metod in simbolnih sistemov, nam bo lo e veliko bolje.

3
SAMO-ORGANIZIRANJE St. 55 Um kot interno organiziran sistem omogoa, da se vstopajoe informacije same organizirajo v rutinske vzorce. Um ima torej svoje lastno vedenje. PASIVNI SISTEMI INTERNO ORGANIZIRANI SISTEMI KAJ LAHKO STORIMO? e so mogani tisti, ki postavljajo vzorce, kaj lahko potem storimo mi? Ali je naa vloga potem ta, da jim enostavno sledimo? etudi ima um svoje karakteristike, mi lahko ponemo stvari, ki tem karakteristikam dajejo monost, da delajo v nao korist. Med naravnim vedenjem uma in idejo nartnega razmiljanja ni nasprotja. Razvijemo lahko orodja za usmerjanje pozornosti in strukture. Poleg tega lahko skozi trening poizkusimo vzpostaviti rutinske vzorce, ki so bolj uinkoviti kot naravni. Vse te stvari tvorijo osnovo za razvoj miselnih vein.

2 MISELNO VEDENJE - hoemo misliti - moramo misliti - iskanje pravilne uporabne rutine - misliti na novo NARAVA RAZMILJANJA - pasivni sistemi - interno organizirani sistemi

UM KOT INTERNO ORGANIZIRAN SISTEM, OMOGOA, DA SE VSTOPAJOE INFORMACIJE SAME ORGANIZIRAJO V RUTINSKE VZORCE. UM IMA TOREJ SVOJE LASTNO VEDENJE.

KAJ LAHKO STORIMO? - razvijemo orodja za usmerjanje pozornosti - skozi trening lahko vzpostavimo rutinske vzorce, ki so bolj uinkoviti kot naravni MED NARAVNIM VEDENJEM UMA IN IDEJO NARTNEGA RAZMILJANJA NI NASPROTJA.

EST RAZMILJUJOIH KLOBUKOV

Je metoda za izvajanje samo ene vrste razmiljanja hkrati. - BEL KLOBUK: dejstva, tevilke, podatki. Kakne podatke imamo? Kakne podatke e moramo dobiti? - RDE KLOBUK: ustva, obutki, slutnje, intuicija. Kakne obutke imam glede te zadeve prav zdaj? - RN KLOBUK: previdnost, resnica, sodba, ustrezanje dejstvom. Ali to odgovarja dejstvom? Bo delovalo? Je varno? Je mono izpeljati? - RUMEN KLOBUK: prednosti, koristi, prihranki. Zakaj je to mono? Zakaj so ob tem koristi? Zakaj je to dobro narediti? - ZELEN KLOBUK: raziskovanje, predlogi, sugestije,nove ideje. Kaj lahko pri tem storimo? Ali obstajajo razline ideje? - MODER KLOBUK: razmiljanje o miljenju. Nadzor miselnega procesa. Povzetek do sedaj narejenega. Doloitev naslednjega miselnega koraka. Doloitev programa za razmiljanje.

4 UPORABA KLOBUKOV - POSAMINO - SISTEMATINA RABA

KRATKA ZAPOREDJA Pogosto se, iz razlinih razlogov, uporabljajo kratka zaporedja klobukov.

RUMEN/RN/RDE za hitro presojo ideje BEL/ZELEN za generiranje idej RN/ZELEN za izboljanje obstojee ideje MODER/ZELEN za povzetek in jasno predstavitev alternativ MODER/RUMEN za oceno e je bilo razmiljanje koristno

UVF - upotevajte vse faktorje

Orodje za usmerjanje pozornosti, razirja percepcijo Kljuna vpraanja pri UVF: - Kaj smo izpustili? - Ali lahko seznamu ki ga imamo, dodamo e kaken faktor? - Kaj e moramo upotevati?

AMI alternative, monosti, izbire

e eno orodje, ki usmerja pozornost. Namesto, da bi se pomikali v naem razmiljanju naprej, se oziramo po vzporednih monostih. HUMOR ima mnogokrat osnovo v alternativah.

VREDNOTE
e naj razmiljamo v realnem svetu, se moramo zavedati vrednot pri vsem naem razmiljanju. Dve kljuni vpraanji, ki bi morali postati miselna navada: 1. Za kakne vrednote gre?

2. Koga te vrednote zadevajo? 6

SDL - Stalia drugih ljudi

-usmerja pozornost -razirja percepcijo Dve kljuni vpraanji sta: 1. Koga to razmiljanje/dejanje (pri)zadeva? 2. Kakna so stalia (razmiljanja) tistih, ki so prizadeti? Velja si zapomniti, da se SDL vedno ukvarja s tem, kaj drugi ljudje pravzaprav mislijo v tem trenutku-in ne s tem kaj bi morali misliti.

P&N Posledica in nadaljevanje

V realnem ivljenju je to orodje najpomembneje od vseh miselnih orodij. P&N je raziskava(v prihodnost) in hkrati tudi ocena. Kljuna vpraanja: -Ali se bo izlo? -Kakne so koristi? -Kakni so problemi in nevarnosti (tveganja)? -Kakni so stroki?

PNZ Pozitivno, negativno in zanimivo

pozornost usmerjajoe orodje, ki razirja percepcijo, kar sili misleca, da situacijo raziskuje, preden sprejme sodbo. - poiite pozitivne strani - poiite negativne strani

- poiite e zanimive strani

4 MISELNA ORODJA IN MISELNE NAVADE PERCEPCIJA UVF - upotevajte vse faktorje AMI alternative, monosti, izbire VREDNOTE SDL - stalia drugih ljudi P&N posledica in nadaljevanje PNZ pozitivno, negativno in zanimivo BISTVO IN NAMEN PNC prizadevanja, nameni in cilji PPP prve pomembne prioritete NAVADA: navada je rutina, ki mora biti vedno prisotna,
v ozadju naih moganov, ne glede na to, o razmiljamo. em

ORODJA: orodje je tudi bolj nartno in bolj formalno

kot navada. Vzamete doloeno orodje in ga uporabite. Glede orodij moramo biti specifini, formalni, celo narejeni. Pogosto se ob uporabi orodja pojavljajo tudi navade, ki gredo s tem orodjem. Na primer orodje SDL avtomatino vsebuje navado vrednot. Orodje AMI lahko klie po spremembah v percepciji.

5 Osnova vseh teh orodij je bila ena sama mona miselna operacija. In to je bila operacija usmerjanja pozornosti Ta drugi del zajema veliko manj orodij. Ukvarja se z nekaterimi bistvenimi miselnimi operacijami, za katere moramo vedeti in jih tudi razumeti. OSNOVNE MISELNE OPERACIJE - operacija rezanja - operacija sestavljanja - operacija oblikovanja Razmiljanje obiajno vsebuje kombinacije teh osnovnih operacij. Za razmiljanje je zelo pomembna resnica. Obstajata dve vrsti resnice: -resnica v skonstruiranih sistemih (igrah) in resnica, ki se nanaa na svet okoli nas. (ralnost) So primeri v katerih se nekaj kar izgleda oitno in resnino, izkae kot resnino samo pod doloenimi pogoji. Verjetno, je odsotnost specifikacije okoliin najbolj pogosta napaka pri sporih in pogovorih. Pogosto imata obe strani, ki sta v sporu, prav vendar v razlinih okoliinah.

OSNOVNE MISELNE OPERACIJE

rezanje sestavljanje oblikovanje

RESNICA IN USTVARJALNOST
tako stvari stojijo tako bi lahko stvari stale

KRITINO RAZMILJANJE
Je nae preverjanje resnice: ali je to res? resnica v igri realna resnica razlini nivoji resnice: -resnica zasnovana na izkunjah -preverljiva resnica -resnica osnovana na neki avtoriteti

USTVARJALNO RAZMILJANJE
Ne ukvarjamo se toliko z dokazovanjem neesa, kot s premikanjem naprej v okviru monosti. -hipoteza -pekulacija -provokacija ustvarjalni skok naprej

DOMISELNO LATERALNO RAZMILJANJE

Se ukvarja s spreminjanjem idej in percepcij. Osnovo ima v upotevanju vedenjskega vzorenja interno organiziranega informacijskega sistema nai mogani.

6 LASTNOSTI SISTEMOV VZORENJA Vzorci niso simetrini A B C D - logino razmiljanje - rutina - ne zavedamo se stranskih tirov

G A B C D - domiselno razmiljanje - izdelamo tehnike, ki nas spravijo na stranski tir - humor - po provokacija - premikanje -gibanje POGLED NAZAJ Vse dragocene ustvarjalne ideje so logine, e na njih gledamo nazaj. Ker so te ideje logine za nazaj, vztrajamo, da ni nobene resnine potrebe po ustvarjalnem razmiljanju, kajti do taknih idej bi morali priti z boljo logiko. V sistemih vzorenja to enostavno ne dri.

7 PRINCIPI RAZMILJANJA

1. Sem konstruktivna. 2. Razmiljam poasi in skuam stvari poenostavljati. 3. Loim svoj ego od razmiljanja in sem sposobna pogledati na svoje razmiljanje z distance 4. Kaj skuam narediti v tem trenutku? Kaj je bistvo in namen mojega razmiljanja? 5. Sposobna sem menjati prestave v svojem razmiljanju. Zavedam se kdaj je potrebno uporabiti logiko, kdaj ustvarjalnost in kdaj je potrebno poiskati informacijo. 6. Kaj je izid mojega razmiljanja zakaj verjamem, da bo uspeno? 7. Obutki in ustva so zelo pomemben del razmiljanja, vendar pridejo na vrsto po raziskavi in ne pred njo. 8. Veinoma skuam poiskati alternative, nove percepcije in nove ideje. 9. Sem sposobna premikanja med nivojem irokega razmiljanja in nivojem podrobnega razmiljanja? 10. Ali gre tukaj za mogoe ali gre za mora biti tako? Logika je dobra samo toliko, kolikor so dobre percepcije in informacije, na katerih je zasnovana. 11. Nasprotujoi si pogledi so lahko vsi pravilno zasnovani na nasprotujoih percepcijah. 12. Vsa dejanja imajo posledice in vplivajo na vrednote, ljudi in svet okoli nas.

STRUKTURE IN SITUACIJE
-skodelica -stopnie -letalika stavba - problemi in naloge - odloitve in izbire - argumentiranje in nesporazumi

MISELNE STRUKTURE KO/SOPOTO/GO KO - kam gremo, kaj je cilj, do kaknega zakljuka

elimo priti , kaj je bistvo..

SO poglejte to sceno, kaj imamo tukaj, kakne

informacije imamo, katere faktorje je treba upotevati (UVF), kdo so ljudje, ki so v to zapleteni (SDL)

PO - vse mone ideje in provokacije, Kakne so

alternative (AMI), sugestije, predlogi, monosti, hipoteze, pekulacije, ustvarjalne ideje, razmiljanje zelenega

klobuka TO - TOrej koliko to znese? TOrej kaj imamo tukaj? TOrej kaj bomo storili? Naredimo PPP, s pomojo PNZ, P&N in SDL ocenimo vsako alternativo Na koncu stopnje TO mora biti vedno jasno izraen
izid.

GO - Gremo.Pojdite naprej v akcijo. Kam gremo od tukaj?

9 VIZUALNA STRUKTURA

INTERAKCIJA

9 MISELNE SITUACIJE ARGUMENTIRANJE IN NESPORAZUM

e se argumentov lotimo na raziskovalni osnovi, je navadno mogoe uvideti, zakaj imata dva loveka razlina mnenja. Kadar pa se argumentov lotimo na osnovi sooenja (kot se dogaja v veini primerov), si gresta obe strani vedno dlje vsaksebi in le redko pride do rezultata. Lahko uporabimo tri stopenjski postopek: 1. To je ustvo, percepcija, vrednota in logika mojega argumenta. 2. Verjamem, da je to ustvo, percepcija, vrednota in logika vaega argumenta. 3. Povejte mi e enkrat, kaj je ustvo, percepcija, vrednota in logika vaega argumenta. Nato se naredi primerjava teh pogledov in poizkua razreiti toke razlikovanja. Naslednji korak pa je poizkus narta izida, ki bi zadostil vrednotam obeh strani. e vse drugo propade, je tukaj e izmenjava vrednot, pri katerih se vrednote izmenjujejo, dokler se obe strani ne poutita zadovoljni.

10 PROBLEM IN NALOGA
Probleme ustvarja okolje. Ni potrebno, da jih sami iemo. Naloge so problemi, ki si jih postavimo sami. Probleme moramo reevati. Naloge hoemo reevati (izvrevati). Reevanja problemov in nalog se lotevamo na natanko isti nain. Ni pomembno delati razlike med njima s stalia reitev. Pomembno je, da bi si od asa do asa morali biti pripravljeni zastavljati naloge. Ambiciozni ljudje si vedno zastavljajo naloge. Nato se premaknejo naprej, da izvedejo te naloge. Leni ljudje si ne zastavljajo nalog, temve enostavno ivijo iz dneva v dan in sproti reujejo probleme, ki se pojavijo.

METODA PROPO

11 ODLOITVE IN IZBIRE
Veina izbir in odloitev je osnovana na treh ustvih: pohlepu strahu in lenosti. Besede pohlep ne uporabljam v slabem pomenu, temve v smislu uspenosti in hoteti ve. Strah mi lahko preprei sprejetje enega tipa odloitve in strah me lahko prisili, da naredim drug tip odloitve. Lenobnost je v nekem smislu nasprotje pohlepa, vsebuje pa tudi elemente strahu. Ko sem sprejela odloitev, je koristno enostavno preveriti tako, da si reem: Kaken prispevek so naredili pohlep, strah in lenobnost pri tej odloitvi? Za izboljanje svoje percepcije pa lahko uporabljam razmiljanje, s tem pa lahko svoja ustva koristno uporabim. Za manje odloitve in izbire obstajajo enostavni postopki, ki uporabljajo est klobukov ali pozornost usmerjajoa orodja (P&N, PNZ, SDL) Za veje odloitve in izbire pa je primeren seznam za preverjanje, ki zajema: cilje in prioritete, koristi, izvedljivost, teave in nevarnosti, vpliv, posledice, stroke, tveganja, preizkus in testiranje.

VAJA 1 V soseski hoe nekdo odpreti dom za brezdomce. Temu vsi nasprotujejo. Sklican je sestanek. Kako bi moralo biti organizirano razmiljanje na sestanku?

VAJA 2 V nekem okoliu je veliko vlomov. Kako bi zmanjali tevilo vlomov? Uporabite tip nesramne provokacije, da dobite nekaj novih idej. Po

VAJA 3 Dekle hoe pobarvati svojo sobo na rumeno. Njena mati hoe, da je soba modra. Kakna vrsta miselne situacije je to? Kako naj bi se razmiljanje nadaljevalo?

SEMINARSKA NALOGA
E. DE BONO NAUITE SVOJEGA OTROKA MISLITI
PREDMET:ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE V SOCIALNEM DELU

INES KOKALJ 2. letnik VSD-izredni