Maa Grajzar

Srednja ola za oblikovanje in fotografijo Gosposka 18, 1000 Ljubljana Tehnica oblikovanja, grafina oblikovalka

MOTIVACIJA
(seminarska naloga)

Motivacija

Kranj, maj 2012

-2-

Motivacija

1. Uvod V seminarski nalogi sem predstavila motivacijo. Predstavila sem pojem motivacije, potrebe in vrednote ter njihovo delitev, nezavedno in zavedno motivacijo, dinamiko motivov ter povezavo med ustvi in motivacijo. Poskuala sem predvsem praktino predstaviti povezavo med naim vsakdanjim ivljenjem in motivacijo. Velikokrat pravimo, da potrebujemo za opravljanje neke dejavnosti predvsem veliko motivacije. Ne zavedamo pa se, da je vsako nae delovanje povezano z motivacijo.

2. Motivacija Beseda motivacija izvira iz latinske besede movere, ki pomeni gibati se. Motivacijo bi lahko opredelili kot vse procese, ki nas spodbujajo pri tem, da bi dosegli neki doloen cilj. Nae delovanje je motivirano iz dveh strani: z ene strani ga spodbujajo razne sile (npr. motivi, potrebe, nagoni) na drugi strani, pa je nae delovanje usmerjeno k raznim ciljem (npr. ciljni objekti, vrednote, ideali). Dejavnike, ki vplivajo na motivacijo razdelimo na dve skupini, in sicer na dejavnike motivacije potiskanja ter na dejavnike motivacije privlanosti.

3. Potrebe Osnovne loveke potrebe so seveda organske oz. bioloke in so npr. potreba po kisiku ter hrani. Druga osnovna skupina potreb so psiholoke potrebe, ki so npr. potreba po varnosti ali pa potreba po ugledu v drubi. Potreba nas pripelje do poloaja v katerem moramo to potrebo zadovoljiti. Iz prvotnega stanja, nae stanje spremni poloaj, kjer moramo ugotoviti kateri cilj moramo dosei, da bo ustrezna potreba zadovoljena. Vendar pogosto ne izberemo pravih ciljev, ki bi zagotovili ustrezne vrednote. Pogosto pa tudi doseen cilj prine nove potrebe, katere moramo ponovno zadovoljevati in ponovno iskati ustrezne cilje. Primer zato je npr. potreba po ekonomski stabilnosti. lovek si eli imeti vedno ve denarja, ko dosee neki doloen cilj, npr. neko koliino denarja, ki jo elel imeti, ugotovi, da bi lahko imel e ve. Tako nastane nove potreba in novi cilj, katerega eli lovek ponovno dosei.
-3-

Motivacija

V svojem vsakodnevnem ivljenju elimo najprej zadovoljiti svoje organske potrebe. Za primer npr. gremo jesti, ko smo lani ali pa gremo piti, ko smo ejni. Dihanje je ena izmed naih najvejih potreb, ki jo zadovoljujemo vsak dan. e hoemo preiveti, moramo najprej zadovoljiti te osnovne organske potrebe. ele, ko so te potrebe zadovoljene, lahko razmiljamo o psiholokih potrebah. Psiholoke potrebe niso kljune za nae preivetje, so pa za nas zelo pomembne. Vsekakor si vsak eli nekega ugleda v drubi, osebnega razvoja ali ljubezni. Te potrebe bi lahko poimenovali kar luksuzne! Kajti, ko imamo izpolnjene osnovne organske potrebe, elimo e ve in takrat nastajajo psiholoke potrebe, katere kasneje zadovoljujemo.

4. Vrednote Podobno kot potrebe lahko upotevamo tudi vrednote. Bistvena razlika je v tem, da potrebe so nekako na zaetku in nas enejo k konnemu cilju. Pri vrednotah pa je ravno obratno. Vsak zase ve, kaj se njemu zdi kot dobro in kaj kot slabo, ve katere so za njega vrednote in kaj za njega ni vrednota. e je za nekoga vrednota ekonomska stabilnost, bo poskual na vse naine priti do cilja, da bi nekako izpolnil to svojo potrebo po ekonomski stabilnosti. 5. Zavedna in nezavedna motivacija Motivacijo lahko razdelimo na zavedno in nezavedno. Pri zavedni motivaciji se te motivacije zavedamo. Tono vemo, kateri cilj elimo dosei in vemo kaj nam ta cilj prinesel. Preuimo tudi najbolje mone poti za dosego cilja in po premisleku izberemo najboljo mono pot, ki nas po bo najhitreji in najvarneji poti pripeljala do elenega cilja. Primer za zavedno motivacijo je volja. Velikokrat pravimo, da nam je zmanjkalo volje, do nekega poetje. Predvsem od volje je odvisna naa uspenost. V primeru, da se lotimo zadeve, ki je ne obvladamo najbolje, lahko z voljo, to stvar opravimo zelo dobro, enako uspeno kot tisti, ki to stvar obvlada bolje kot mi, pa ni vloil nikakrne volje v to stvar. Predvsem od motivacije, torej posledino volje, je odvisen uspeh vsakega posameznika, v opravljanju enake dejavnosti, v primerjavi z drugim lovekom.
-4-

Motivacija

Nezavedna motivacija, kot nam e ime pove, je motivacija, ki se je ne zavedamo. Priblino vemo, kaj elimo dosei, vemo tudi na kaken nain, ne vemo pa tono zakaj. Pravega cilja se ne zavedamo. Vemo za priblini nain, kako doloen cilj dosei, ne vemo pa e je ta cilj, tisto kar iemo. ele, ko smo e blizu cilja lahko ugotovimo, e smo izbrali ustrezen nain za doseg cilja in e je ta cilj tisto, kar elimo. 6. Dinamika motivov Pot za doseganje cilja ni vedno uspena. Velikokrat se na poti, do uresniitve cilja sreamo s tevilnimi ovirami, ki nam oteijo uresniitev cilja. V doloenem obdobju imamo ve ciljev katere elimo dosei. Pri tem moramo te cilje ustrezno rangirati. Moramo vedeti kateri cilj je za nas najbolj pomemben in moramo za njegovo uresniitev vloiti najve motivacije. Ostale cilje, prav tako razvrstimo po pomembnosti. Primer za stanje oviranosti v motivacijski situaciji je frustracija. Frustracija nam oteuje dostop do cilja in se nam postavi na pot med potrebo in ciljem. Frustracije lahko delimo na objektivne, subjektivne in socialne. Objektivne ovire so nepredvidene in so objektivne narave, npr. dogovorjeni smo za poslovni sestanek v Ljubljani, vendar je zaradi prometne nesree cesta Ljubljana-Kranj zaprta; eljo imamo, da se sestanka udeleimo; cilj nam je udeleitev sestanka, vendar je nesrea objektivna ovira, ki nam prepreuje dostop do cilja. Socialne ovire so tiste, ki so povezane s podrojem sociale. Npr. direktor nam ponudi napredovanje na novo delovno mesto, tega si elimo, vendar vemo, da bomo za napredovanjem z delovnega mesta izrinili najboljega prijatelja; tukaj se sreamo s socialno oviro, na katero vpliva predvsem prijateljstvo. Subjektivne ovire so tiste, ki so v nas samih in so nae osebne ovire, v veini primerov, predstavlja pomanjkanje volje glavno subjektivno oviro. Konflikt lahko tudi negativno vpliva na delovanje motivacije. Lahko pride do soasnega delovanja motivov, ki so medsebojno nasprotni. S tem, ko poskuamo dosei enega izmed ciljev, pridemo v konflikt z drugim in ne moremo dosei tistega drugega. Na vse vrste motivacije negativno vpliva tudi stres. Ko smo pod vplivom stresa ne moremo trezno razmiljati, niti sami ne vemo kaj je prav in kaj ni. Poskuanje doseganja cilja, pod vplivom stresa, vodi do neuspeha.
-5-

Motivacija

7. Motivacija in ustva Na nao motivacijo lahko e dodatno vplivajo ustva. ustva lahko vplivajo pozitivno ali pa negativno. Pozitivno lahko vplivajo ustva, ki so pozitivna. e smo npr. zaljubljeni, je to za nas dodatna vzpodbuda, ki nam omogoa, da bomo neko stvar opravili z maksimalno angairanostjo in da bo prinesla uspeh. Seveda pa lahko ustva tudi motivacijo zavirajo in nanjo negativno vplivajo. e na nas vplivajo neka negativna ustva, e smo jezni ali alostni, v taknem stanju ne moremo zbrati zadostne mere motivacije. Veino stvari, ki se jih bomo lotili v taknem stanju, bomo opravili neuspeno. Le uspeh pri kateri izmed stvari, nas lahko vrne nazaj, ker nam da novo stopnjo samozavesti, dobimo ve volje in motivacije ter s tem premagamo negativna ustva. 8. Zakljuek Nae delovanje je povezano s tevilnimi motivi in eljami. Najpomembneje so vrednote ter potrebe. S potrebami in vrednotami so tesno povezani tudi cilji, katere elimo dosei. Cilje dosegamo s pomojo zavedne in nezavedne motivacije. Pot do cilja pa ni vedno uspena, ker se na poti mnogokrat pojavijo tevilne ovire. Te ovire so lahko razlinega izvora in nam onemogoajo uspeh pri zadovoljitvi potrebe in dosegu cilja. 9. Literatura in viri Keenan, Kate (1995): Kako motiviramo, Mladinska knjiga, Ljubljana internet

-6-