intervju

Ali je trAjnost
posAmeznikA povezAnA
z njegovo čustveno
inteligentnostjo in
kAko jo povečAti
Aleksander Zadel, psiholog

JerneJ Lasič

28 ESG
 Mladen Miković
mladen.mikovic@finance.si
Ali čustvena inteligentnost osebe pripomore
k njenemu bolj trajnostnemu vedenju?
Čustvena inteligentnost je dobrodošla za to, da nek-
do deluje trajnostno, po drugi strani pa ni pogoj, da
bi nekdo deloval trajnostno, je pa večja verjetnost.
Nobena osebnostna poteza niti kompetenca sama
po sebi namreč ni dovolj, da bi bila to že garancija,
da bi se tako tudi ravnali. Recimo lahko smo pošte-
ni, pa še vedno lahko naredimo prekršek.
Potemtakem imajo čustveno inteligentni
ljudje večjo možnost za trajnostno ravnanje
od tistih, ki to niso?
Verjetno se ljudje z večjo čustveno inteligentnostjo
večkrat odločijo za trajnostne poteze, če je to ena
od njihovih zavez ali pa če ozaveščajo potrebo po
trajnostnem življenju. Čustvena inteligentnost je
psihološki konstrukt, za katero raziskave kažejo,
da je, poleg optimizma, tista kompetenca posame-
znika, ki omogoča, da se njegovi potenciali najbolj
izrazijo. Ljudje s čustveno inteligentnostjo bodo z
večjo verjetnostjo izbirali trajnostne rešitve ali pa
katerokoli drugo konstruktivno vedenje, ki je dobro
za njih, druge ljudi ali družbo.
Kaj lahko podjetje po vašem mnenju
naredi, da spodbudi svoje zaposlene k večji
trajnosti?
Tisto, kar vidim, da se izjemno obnese, je povezo-
vanje trajnosti s samim poslanstvom, vizijo in vre-
dnotami podjetja. To se mi zdi izjemno pomembno,
saj tako ljudje ugotovijo, da nobena ideja vodstva
ali tistih, ki skrbijo za trajnost, ne visi v zraku sama
zase, ampak je povezana s tem, kar smo oziroma
kot kaj se v tem podjetju identificiramo. Biti trajno-
sten, pa ne povedati, kako to trajnost živimo, je po-
manjkljivo. Ljudje si to predstavljamo vsak po svoje
in potrebujemo usmerjeno energijo. Denimo, če se
odločimo, da v našem podjetju ne bomo več pili to-
plih napitkov iz avtomata v skodelicah za enkratno
uporabo, ampak bo vsak uporabili svojo, to napo-
vemo in razložimo, zakaj je to dobro za vse.
Kako pa se čustvena inteligentnost lahko
razvija?
Glede na to, da so čustveno inteligentnost oprede-
lili kot kompetenco posameznika, to pomeni, da se
jo da tudi izmeriti prek odločitev in vedenja skozi
naše življenje. Temu sledi načrtovanje, kako bomo
te posamezne elemente čustvene inteligentnosti pri
sebi razvijali.
Kako torej jo lahko krepimo?
Kompetenco čustvene inteligentnosti sestavljajo
štiri dimenzije. Prva komponenta je samozaveda-
nje, zakaj se trenutno počutimo, kot se počutimo,
in kaj nas je pripeljalo do tega. Potem upravljanje
sebe oziroma kako sprejemamo odločitve, da načr-
tujemo svoje vedenje, da bi se počutili tako, kot se
želimo počutiti, in ne da čakamo. Tu je še empatija,
kar pomeni razumevanje in ponotranjenje čustvo-
vanje drugih. To ne pomeni, da zgolj sočustvujemo
z njimi, ampak da se vživimo v njihovo bolečino in
se temu primerno vedemo. Zadnja pa je še upravlja-
nje drugih ljudi, da jim ponudimo možnost in po-
magamo preiti v vedenje, ki bi pri njih spremenilo
razpoloženje v želeni smeri. Vsako od teh dimenzij
je s serijo nalog, po možnosti z vodnikom, možno
razvijati in nadgrajevati.
Čustvena inteligentnost velja poleg
optimizma za tisto kompetenco
posameznika, ki najbolj vpliva
na samouresničevanje oziroma
dober izkoristek vseh potencialov
posameznika. Zagotovo tudi na tiste,
ki so povezani s trajnostnim vedenjem
ter odgovornostjo do sebe in širšega
družbenega okolja.
Ali ste vi trajnosten človek?
Zagotovo bi nekdo, ki je zelo trajnostno naravnan,
našel v mojem vedenju stvari, ki niso izrazito traj-
nostne. Denimo ne bom se odpovedal udobnosti
potovanja z letalom na drug konec Evrope, torej da
bi izbral bolj trajnostno obliko prevoza. Ena takšnih
stvari je tudi, da imam v stanovanju raje 22 kot 19
stopinj. Po drugi strani pa že dolgo skoraj v celoti ne
uporabljamo plastike za enkratno uporabo, imamo
stanovanjske pripomočke iz trajnostnih materialov,
ne nazadnje pa imam tudi otroke, ki so še veliko
bolj trajnostno ozaveščeni od moje generacije, in se
tudi od njih česa naučim.
ESG 29